Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.18 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 1859 0 865 6747323 5118086 2026-09-06T11:54:44Z Erardo Galbi 166658 6747323 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1859''' ('''[[rimske številke|MDCCCLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]], po 12 dni počasnejšem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] pa na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[24. junij]] - bitka pri Solferinu, [[Sardinsko kraljestvo]] in vojska [[Napoleon III.|Napoleona III]]. premagata [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] v severni Italiji. * [[4. avgust]] - [[avstrijsko-sardinske vojne]], bitka pri Magenti - Francozi in Sardinci premagajo Avstrijce. * [[24. november]] - [[Charles Darwin]] izda svoje delo ''[[O izvoru vrst]]''. * [[Anton Martin Slomšek]] prestavi sedež [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]] iz [[Št. Andraž]]a v [[Maribor]]. == Rojstva == * [[6. januar]] - [[Samuel Alexander]], avstralski filozof († [[1938]]) * [[27. januar]] - [[Viljem II. Nemški]], pruski kralj in nemški cesar († [[1941]]) * [[3. februar]] - [[Hugo Junkers]], nemški letalski [[konstruktor]] († [[1935]]) * [[12. februar]] - [[Émile Meyerson]], poljski kemik in filozof (* [[1933]]) * [[19. februar]] - [[Svante August Arrhenius]], švedski fizik, kemik, nobelovec 1903 († [[1927]]) * [[26. marec]] - [[Adolf Hurwitz]], nemški matematik († [[1919]]) * [[8. april]] - [[Edmund Husserl]], nemški filozof († [[1938]]) * [[15. maj]] - [[Pierre Curie]], francoski fizik, nobelovec 1903 († [[1906]]) * [[22. maj]] - [[Sir (naziv)|sir]] [[Arthur Conan Doyle]], škotski pisatelj (†[[1930]]) * [[2. junij]] - [[Christian von Ehrenfels]], avstrijski filozof in psiholog († [[1932]]) * [[11. julij]] - [[Risto Savin]], slovenski skladatelj, častnik († [[1948]]) * [[18. oktober]] - [[Henri Bergson]], francoski filozof, nobelovec 1927 († [[1941]]) * [[20. oktober]] - [[John Dewey]], ameriški filozof, psiholog in pedagog († [[1952]]) * [[22. december]] - [[Otto Ludwig Hölder]], nemški matematik († [[1937]]) == Smrti == * [[29. januar]] - [[William Cranch Bond]], ameriški astronom (* [[1789]]) * [[16. april]] - [[Alexis de Tocqueville]], francoski filozof, politolog, zgodovinar (* [[1805]]) * [[5. maj]] - [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]], nemški matematik (* [[1805]]) * [[6. maj]] - [[Alexander von Humboldt]], nemški naravoslovec, raziskovalec, geograf (* [[1769]]) * [[11. junij]] - [[Metternich|Klemens von Metternich]], avstrijski [[diplomat]] (*1773) * [[23. junij]] - [[Marija Pavlovna]], velika vojvodinja [[Rusija|Rusije]] * [[8. julij]] - [[Oskar I.]], [[kralj]] [[Švedska|švedske]] in [[Norveška|norveške]] (*[[1799]]) * [[4. avgust]] - [[Janez Marija Vianney]], francoski župnik in rimskokatoliški svetnik (*[[1786]]) * [[15. september]] - [[Isambard Kingdom Brunel]], britanski [[inženir]] (*[[1806]]) * [[17. november]] - [[Eugène Soubeiran]], francoski znanstvenik (*[[1797]]) * [[1. december]] - [[John Austin]], angleški pravnik in filozof prava (* [[1790]]) * [[16. december]] - [[Wilhelm Carl Grimm]], nemški jezikoslovec (* [[1786]]) [[Kategorija:Leto 1859]] {{normativna kontrola}} clbk5y5zrs87dcjximjv416xnmnchjb Ukrajina 0 4824 6747225 6733909 2026-09-06T06:05:54Z Mnogoterost 140263 pp, Emski ukaz 6747225 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanjo državo na območju Ukrajine|Ukrajinska država}} {{Infopolje Država | native_name = {{jezik|uk|Україна}} | conventional_long_name = Ukrajina | common_name = Ukrajina | common_name2 = Ukrajine | image_flag = Flag of Ukraine.svg | image_coat = Lesser Coat of Arms of Ukraine.svg | national_anthem = [[Himna Ukrajine|Ще не вмерла України і слава, і воля]]<br />{{brezpreloma|(''Šče ne vmerla Ukrajiny i slava i volja'')<br />(»Slava in svoboda Ukrajine še nista umrli«)}}<br/>[[File:National anthem of Ukraine, instrumental.oga]] | image_map = Ukraine (orthographic projection) with Disputed Land.png | map_caption = Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)<br/>(svetlo zeleno: [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemlja pod rusko okupacijo]]) | official_languages = [[ukrajinščina]] | ethnic_groups = 77,8 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<br />17,3 % [[Rusi|Rusov]]<br />{{spaces|1}} 4,9 % drugih<ref name="popis2001">{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=Population by ethnic nationality, 1 January, year|work=ukrcensus.gov.ua|publisher=Ukrainian Office of Statistics|accessdate=17. 4. 2010|archive-date=2008-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080323110131/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|url-status=dead}}</ref> | ethnic_groups_year = 2001 | religion = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; |87,3 % [[krščanstvo]]|11,0 % [[ateizem]]|0,8 % ostalo}} | religion_year = 2018 | religion_ref = <ref>{{citation |url=http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |script-title=uk:Особливості Релігійного І Церковно-Релігійного Самовизначення Українських Громадян: Тенденції 2010–2018 |trans-title=Features of Religious and Church – Religious Self-Determination of Ukrainian Citizens: Trends 2010–2018 |date=22 April 2018 |publisher=[[Razumkov Center]] in collaboration with the All-Ukrainian Council of Churches |pages=12, 13, 16, 31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426194313/http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |archive-date=26 April 2018 <!-- Archive date guessed from URL --> |url-status=live |language=uk |place=Kyiv}}<br />Sample of 2,018 respondents aged 18 years and over, interviewed 23–28 March 2018 in all regions of Ukraine except Crimea and the occupied territories of the Donetsk and Luhansk regions.</ref> | demonym = [[Ukrajinci|Ukrajinec, Ukrajinka]] | capital = [[Kijev]] | latd = 50 | latm = 27 | latNS = N | longd = 30 | longm = 30 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = unitarna [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] | leader_name1 = [[Volodimir Zelenski]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Sergij Korecki]] | leader_title3 = [[predsednik vrhovne rade Ukrajine|predsednik vrhovne rade]] | leader_name3 = [[Ruslan Stefančuk]] | legislature = [[Vrhovna rada]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Ukrajine|Ustanovitev]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kijevska Rusija]] | established_date1 = 882 | established_event2 = [[Gališko-volinska kneževina]] | established_date2 = 1199 | established_event3 = [[Kozaški hetmanat]] | established_date3 = 18. avgust 1649 | established_event4 = [[Ukrajinska ljudska republika]] | established_date4 = 17. marec 1917 | established_event5 = [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]] | established_date5 = 1. november 1918 | established_event6 = [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] | established_date6 = 30. december 1922 | established_event7 = Članstvo [[OZN]] | established_date7 = 24. oktober 1945 | established_event8 = Neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] | established_date8 = 24. avgust 1991 | established_event9 = Trenutna ustava | established_date9 = 28. junij 1996 | area_rank = 44. | area_km2 = 603.550 | percent_water = 7 % | population_estimate = 41.588.354 | population_estimate_year = 2021<ref name="ukrstat2021">{{navedi knjigo |title=Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 |publisher=Državni urad za statistiko Ukrajine |year=2021 |location=Kijev |url=https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2021/zb/05/zb_chuselnist%202021.pdf |pages=5}}</ref>{{smallsup|1}} | population_estimate_rank = 33. | population_census = 48.457.102 | population_census_year = 2001<ref name="popis2001"/> | population_density_km2 = 73,8 | population_density_rank = 115. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = {{smallsup|1}} | GDP_nominal = 173,41 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 58. | GDP_PPP = 474,77 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 49. | GDP_nominal_per_capita = 5225 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 114. | GDP_PPP_per_capita = 14.303 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 104. | Gini = 25,6 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_rank = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=GINI index (World Bank estimate) – Ukraine |publisher=Svetovna banka |website=data.worldbank.org |access-date=12 August 2021}}</ref>{{smallsup|3}} | HDI = 0,773 | HDI_year = 2021 | HDI_change = | HDI_rank = 77. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref>{{smallsup|3}} | currency = [[Ukrajinska grivna|grivna]] | currency_code = UAH | time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | drives_on = | cctld = [[.ua]] | calling_code = 380 | footnotes = {{smallsup|1}} Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola. }} '''Ukrajina''' ({{Jezik-uk|Україна|Ukrajina}} {{IPA-uk|ʊkrɐˈjinɐ|pron|Uk-Україна (2).oga}} je [[država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Je druga največja država v Evropi za [[Rusija|Rusijo]]<ref>{{Navedi novice|date=1 March 2022|title=Ukraine country profile|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-18018002|accessdate=25 March 2022}}</ref> s katero meji na vzhodu in severovzhodu.{{Efn|Ukrajina ima tudi'' [[de facto]]'' meje na jugu na [[Krim (polotok)|Krim]], po priključiti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim še vedno šteje za svoje območje in mednarodna skupnost to podpira (Resolucija Generalne skupščine ZN 68/262).}} Na severu meji na [[Belorusija|Belorusijo]]; na zahodu na [[Poljska|Poljsko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]; na jugu na [[Romunija|Romunijo]] in [[Moldavija|Moldavijo]]{{Efn| Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene države [[Transnistrija]]}}; in ima obalo vzdolž [[Azovsko morje|Azovskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. Zajema okoli 600.000 km<sup>2</sup>,{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (27.000 km²).}} s približno 40 milijoni prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-middle-east-migration-united-nations-6d6d91e8824d6c6fee2983c71f7a53fe|accessdate=3 March 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Situation Ukraine Refugee Situation|url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine|accessdate=25 March 2022|website=data2.unhcr.org}}</ref>{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (2.416.856)}} Glavno in [[Seznam mest v Ukrajini|največje mesto]] države je [[Kijev]]. Uradni in državni jezik je [[ukrajinščina]], večina ljudi pa tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]].<ref>{{Navedi splet|last=Armitage|first=Susie|date=2022-04-08|title=‘Ukrainian has become a symbol’: interest in language spikes amid Russia invasion|url=https://www.theguardian.com/education/2022/apr/08/ukrainian-langauge-interest-spikes-support-country-war|accessdate=2022-04-18|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je [[Volodimir Zelenski]]. Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo območje središče [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] kulture pod [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], ki jo je dokončno uničila [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]]. [[Kozaški hetmanat]] se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti absorbiralo [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]]. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v [[Galicija|Galiciji]], ki je bila takrat del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena [[Ukrajinska ljudska republika]]. Ta kratkotrajna država je bila na [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|silo prestrukturirana]] v [[Ukrajinska SSR|Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko]], ki je leta 1922 postala ustanovna članica [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času [[Gladomor|gladomora]], umetno ustvarjene lakote, umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribbentrop-Molotov]] od Poljske [[Poljska kampanja (1939)|priključila]] [[Zahodna Ukrajina|Zahodno Ukrajino]]. Nemška okupacija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je privedla do smrti okoli 7 milijonov Ukrajincev in večine ukrajinskih Judov. Ukrajina je bila po [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruski SFSR]] druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze. Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina [[Unitarna država|unitarna republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]]. Razglasila je [[nevtralnost]]<ref name="gska2.rada.gov.ua">{{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archivedate=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}}</ref> in z Rusijo in drugimi [[Skupnost neodvisnih držav|državami CIS]] ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi [[Partnerstvo za mir|partnerstvo z Natom]]. Leta 2013 je po prelomu obljub predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] o približevanju [[EU]] izbruhnilo množično protestno gibanje [[Evromajdan]], ki je z [[Revolucija dostojanstva|Revolucijo dostojanstva]] preraslo v njegovo odstavitev. Rusija je zatem z okupacijo [[Krim (polotok)|Krima]] in [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]] začela [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki je februarja 2022 s še trajajočo [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo v polnem obsegu]], prerasla v največjo vojno v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Je [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovna]] članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]],<ref>{{Navedi splet|title=Research Guides: UN Membership: UN Founding Members|url=https://research.un.org/en/unmembers/founders|website=research.un.org|accessdate=2025-12-29|language=English|first=Dag Hammarskjöld|last=Library}}</ref> članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj|organizacije GUAM]], [[Association Trio]] in [[Lublinski trikotnik|Lublinskega trikotnika]] ter v [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|procesu vstopa v EU]]. == Poimenovanje == Skozi zgodovino se je za Ukrajino uporabljalo več različnih imen. Ozemlje sodobne države se je pred slovansko poselitvijo imenovalo po [[Skiti|Skitih]] in [[Sarmati|Sarmatih]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Походження українців: між наукою та ідеологією| url=https://www.academia.edu/31722608/%D0%9F%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F_%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%86%D1%96%D0%B2_%D0%BC%D1%96%D0%B6_%D0%BD%D0%B0%D1%83%D0%BA%D0%BE%D1%8E_%D1%82%D0%B0_%D1%96%D0%B4%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%94%D1%8E|first=Leonid|last=Zaliznjak|year=2008|location=Kijev|page=104}}</ref> Po naselitvi Slovanov se je za Ukrajino več stoletij v domačem jeziku uporabljalo ime [[Rutenija|''Rus''']]. Iz tega se je prek latinščine razvil [[eksonim]] [[Rutenija]] in prek grščine Rusija (prednico današnje [[Rusija|Rusije]] se je v teh časih imenovala [[Moskovska velika kneževina]] oz. v latinskih virih ''Moskovia''), kasneje pa se je razvilo tudi poimenovanje Mala ''Rus'<nowiki/>'' in Rdeča ''Rus'.'' V 16.-17. stoletju se je pojavila [[Zaporoška Seč]] in [[Kozaški hetmanat]] z neuradnim poimenovanjem Ukrajina, ki je sčasoma nadomestilo ''Rus'<nowiki/>'' , katerega si je hkrati prisvojila Rusija, in postalo skupno ime Ukrajincev in njihove države.<ref name=":1" /> === Rus' in Rutenija === [[Slika:Litvania map 1570.png|levo|sličica|Nemški zemljevid iz leta 1570, na katerem je ozemlje [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] označeno kot "Rusija", [[Moskovska velika kneževina]] (kasneje [[Rusko carstvo]]) pa kot "Moskovia".]] Najstarejša omemba imena ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija (v slovenščini se za razliko od večine slovanskih jezikov in [[Starovzhodnoslovanščina|starevzhodnoslovanščine]] izraz ''Rus'<nowiki/>'' enači z »Rusija«, ki pa v tem kontekstu nima povezave s sodobno [[Rusija|Rusijo]] ali [[Rusi]]<ref name=":22">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=}}</ref>) kot geografsko ime se pojavi leta 911 v sporazumu med kijevskim princem [[Oleg Novgorodski|Olegom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki mu je dodeljeval oblast nad ozemljem okoli Kijeva.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=РУСЬКА ЗЕМЛЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruska_zemlia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V prihodnosti se je ime ''Rus'<nowiki/>'' razširilo na vse ozemlje pod nadzorom kijevskih princev (država Kijevska Rusija). To je vključevalo osrednji del [[Dneper|Dnepra]] (kneževine Kijev, Černigov in Perejaslav) oz. v širšem smislu večji del [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (regije bolj oddaljene od Dnepra pogosto kot »zunanja ''Rus'<nowiki/>''«).<ref name=":5" /><ref name=":6" /> V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] se je uporabljalo [[Srednjeveška grščina|helenizirano]] ime Rusija (''Ρωσία''),<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> medtem ko se je v [[Latinščina|latinščini]] uveljavil eksonim »Rutenija«.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|url=https://books.google.si/books?id=TA1zVKTTsXUC&pg=PA73&redir_esc=y|publisher=University of Toronto Press|date=2010-01-01|isbn=978-1-4426-1021-7|language=en|first=Paul R.|last=Magocsi|page=73}}</ref> Po razpadu Kijevske Rusije zaradi vdorov [[Mongoli|Mongolov]], se je ime ''Rus'<nowiki/>'' uporabljalo za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{Navedi splet|title=КОРОЛІВСТВО РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Korolivstvo_Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Med 1398 in 1569 se je ''Rus'<nowiki/>'' uporabljal kot del celotnega imena [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]<ref>{{Navedi splet|title=ВЕЛИКЕ КНЯЗІВСТВО ЛИТОВСЬКЕ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Velyke_Kniazivstvo_Lytovske|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> in med 1434 in 1772 se je v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] [[Galicija|Gališki]] del Poljske krone imenoval Rusko (Rutensko) vojvodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=РУСЬКЕ ВОЄВОДСТВО|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruske_voievodstvo|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] se je ukrajinski del ([[Kraljestvo Galicije in Lodomerije]], 1772-1918) imenoval Rutenija. Prednica današnje Rusije se je v tistem obdobju imenovala [[Moskovska velika kneževina]]. Ta se je leta 1547 pod [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]] prvič sama uradno poimenovala ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija in v sledečih stoletjih povsem prevzela pomen tega imena.<ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ| url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Polemika legitimnosti uporabe imena ''Rus''' za Rusijo je bila izpostavljena v 19. stoletju,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Додаток 1. До історії використання топоніму Русь, Россія в українській історіографії...| url=http://litopys.org.ua/synopsis/syn05.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> kasnejši avtorji pa so mdr. to uporabo imena označili za »krajo« z utemeljitvijo, da se ime prvotno nanaša na današnjo Ukrajino.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Украдене ім'я: Чому русини стали українцями (вид. 2001) - Євген Наконечний - Тека авторів| url=https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|website=Чтиво|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Як Московія стала Росією? До 300-ліття «викрадення» назви українського народу|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-i-moskoviya/31521000.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2022-08-01|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ірина|last=Костенко}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=«Україна-Русь» чи «Київська Русь»? Ці поняття мають різний зміст – історик|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-terminolohiya/31530763.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2024-05-14|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ігор|last=Гирич}}</ref> === Ukrajina === [[Slika:Delineatio generalis Camporum Desertorum vulgo Ukraina (1648).jpg|levo|sličica|Francoski zemljevid Ukrajine (Carte d'Ukranie) iz leta 1648 (karta je orientirana proti jugu).]] Poimenovanje »Ukrajina« ([[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]: Оукраина) se je po [[Ipatska kronika|Ipatski kroniki]] prvič pojavilo leta 1187 v Kijevskem letopisu,<ref name="Україна">{{Navedi splet|title=Назва «Україна» в джерелах — Вікіджерела|url=https://uk.wikisource.org/wiki/%D0%9D%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0_%C2%AB%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0%C2%BB_%D0%B2_%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%85|website=uk.wikisource.org|accessdate=2024-09-18|language=uk}}</ref> kjer se nanaša [[Perejaslavska kneževina|Perejaslavsko kneževino]] Kijevske Rusije, katere vzhodni del je mejil na [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijsko stepo]] - ime je pomenilo »stepsko obmejno ozemlje«.<ref name=":8">{{navedi knjigo|title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy|first=Serhii|authorlink=|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=New York|isbn=978-0-521-86403-9|pages=316-318|url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|access-date=2010-04-27|archive-date=2011-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606203420/http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|url-status=live}}</ref> Ime se pojavi tudi v kronikah iz 1189, 1213, 1280 in 1282,<ref name="Україна" /> kjer se nanaša na [[Galicija|Galicijo]], [[Volinija|Volinijo]], Kijevsko regijo, [[Podolje]] in Braclavsko regijo.<ref name="franco">{{navedi splet|url=http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|title=Нарис Історії України з найдавніших часів до кінця XVII|accessdate=2009-02-26|archive-date=2009-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224140517/http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|date=1997|last=Jakovenko|first=H.}}</ref> Ime Ukrajina se zopet pojavi v sredini 17. stoletja po ustanovitvi [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seč]].<ref name="franco" /> V kartografiji se je v tem obdobju razširila uporaba imena Ukrajina za njeno današnje ozemlje.<ref>{{navedi knjigo|first=Serhii|last=Plokhy|chapter=Princes and Cossacks: Putting Ukraine on the Map of Europe|chapter-url=https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|title=Seeing Muscovy Anew: Politics—Institutions—Culture. Essays in Honor of Nancy Shields Kollmann|editor-first1=Michael S.|editor-last1=Flier|editor-first2=Valerie A.|editor-last2=Kivelson|editor-first3=Erika|editor-last3=Monahan|editor-first4=Daniel|editor-last4=Rowland|location=Bloomington, IN|publisher=Slavica Publishers|year=2017|page=323|isbn=978-0-89357-481-9|access-date=2024-09-20|archive-date=2024-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240105202415/https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|url-status=dead}}</ref><ref name=":8" /> V drugi polovici 17. stoletja se je izraz Ukrajina uveljavil kot zemljepisno ime za osrednji del Dnepra in tudi politično kot neuradno ime [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Ukrajina - ime države hetmanov zaporoške vojske: politična in lingvistična transformacija poimenovanja (1673-1677)|url=https://archive.org/details/2021Ukraina/page/187/mode/1up?view=theater&ui=embed&wrapper=false|date=2021|last=Čuhlib|first=Taras|publisher=Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine|year=2021|pages=187-209, 353}}</ref> Po vključitvi ukrajinskih ozemelj v Moskovsko oz. [[Rusko carstvo]], je ime Ukrajina postalo povezano z regijo v okolici Dnepra. Po preoblikovanju v [[Ruski imperij]] v 18. stoletju, se je znotraj imperija ozemlje uradno imenovalo »Mala ''Rus'''«.<ref name="franco" /> V 18. in še posebno 19. stoletju je ime Ukrajina prevzemalo vedno večjo vlogo, nadvladalo regionalna imena in postalo samozadostno skupno ime Ukrajincev.<ref name="Пономарёв">Пономарьов А. П. Етнічність та етнічна історія України: Курс лекцій.—К.: Либідь, 1996.— 272 с.: іл. І8ВМ 5-325-00615-0.</ref>{{rp|186}} Prvič se je kot uradno ime države uporabilo leta 1917 z nastankom [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. Obstaja več razlag sodobnega imena države. Tradicionalna razlaga, najpogostejša v etimoloških slovarjih, temelji na uporabi imena Ukrajina kot »območje ob meji« oz. »obrobno območje« Kijevske Rusije v 12. stoletju in kasnejši uporabi za obmejna območja [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]], Republike dveh narodov, Ruskega carstva in Poljske.<ref>{{Navedi splet|title=УКРАЇНА, НАЗВА|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=1.%201|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> V sodobnem času je ta razlaga deležna kritik in revizij,<ref>{{navedi knjigo|last1=Larissa M. L. Zaleska Onyshkevych, Maria G. Rewakowicz|title=Contemporary Ukraine on the Cultural Map of Europe|date=2014|publisher=Routledge| isbn=9781317473787| page=365}}</ref> mdr. zaradi [[Kozaški hetmanat|kozaške]] uporabe tega imena za njihovo lastno ozemlje, označena pa je bila tudi kot produkt carske Rusije - enačenje z rusko besedo ''okraina'' ({{Jezik-ru|окраина|label=none}}), ki pomeni »obrobno območje«.<ref>{{Navedi splet|title=Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов.| url=http://litopys.org.ua/pivtorak/pivtorak.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> Ukrajinski [[Filologija|filologi]] so postavili več teorij o pomenu; »regija/kneževina/država«,<ref>Шелухін, С. Україна — назва нашої землі з найдавніших часів. Прага, 1936. Андрусяк, М. Назва «Україна»: «країна» чи «окраїна». Прага, 1941; Історія козаччини, кн. 1—3. Мюнхен. Ф. Шевченко: термін "Україна", "Вкраїна" має передусім значення "край", "країна", а не "окраїна": том 1, с. 189 в Історія Української РСР: У 8 т., 10 кн. — К., 1979.</ref> »ozemlje okoli« (središča)<ref>{{navedi knjigo|last=Shkandrij|first=Myroslav| url=https://www.worldcat.org/oclc/180773067|title=Russia and Ukraine: literature and the discourse of empire from Napoleonic to postcolonial times|date=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-6949-2|location=Montreal, Que.|pages=7|oclc=180773067}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Knysh|first=George|title=Rus and Ukraine in Mediaeval Times|publisher=Ukrainian Academy of Arts and Sciences in Canada|year=1991|location=Winnipeg|pages=26–27, 38 (note 88)}}</ref> ali pa združitev »u« (у) v smislu »v« oz. »domač« in »krajina« (країна) oz. »kraj« v protipomenko besede »tujina«.<ref>[http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm Русанівський, В.&nbsp;М.&nbsp;Українська мова // Енциклопедія «Українська мова».&nbsp;— К., 2000.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090227175540/http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm|date=27 лютого 2009}}, [http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm Григорій Півторак, Г. «Україна»&nbsp;— це не «окраїна» // Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116034417/http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm|date=16 листопада 2020}}.</ref><ref>{{navedi splet|title=Слово і назва Україна: від Київського літопису до Богдана Хмельницького|url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/|website=Історична правда|accessdate=2021-04-06|archive-date=2021-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210406130729/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/}}</ref> == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Ukrajine}} === Prazgodovina === [[Slika:Indo-European_migrations.jpg|sličica|300x300_pik|Zgodnje indoevropejske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]]<ref>{{cite journal|last=Gibbons|first=Ann|date=10 June 2015|title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians|url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians|journal=Science|publisher=AAAS}}</ref>]] V ukrajinskem naselju Korolevo na zahodu države so bili odkriti najstarejši zanesljivo datirani dokazi o prisotnosti [[človečnjaki|človečnjakov]] v Evropi - pred 1,4 milijona leti.<ref name="Garba2024">{{cite journal|author=R. Garba, V. Usyk, L. Ylä-Mella, J. Kameník, K. Stübner, J. Lachner, G. Rugel, F. Veselovský, N. Gerasimenko, A. I. R. Herries, J. Kučera, M. F. Knudsen, J. D. Jansen|date=March 6, 2024|title=East-to-west human dispersal into Europe 1.4 million years ago|url=https://www.researchgate.net/publication/378769849|journal=Nature|language=en|volume=627|issue=8005|pages=805–810|bibcode=2024Natur.627..805G|doi=10.1038/s41586-024-07151-3|issn=0028-0836|pmid=38448591|s2cid=268262450}}</ref> [[Človek|Sodobni ljudje]] so Ukrajino in njeno okolico poseljevali od 32.000 let pr. n. št., kar dokazujejo najdbe v [[Krimsko gorovje|Krimskem gorovju]].<ref name="orig">{{cite journal|last1=Prat|first1=Sandrine|last2=Péan|first2=Stéphane C.|last3=Crépin|first3=Laurent|last4=Drucker|first4=Dorothée G.|last5=Puaud|first5=Simon J.|last6=Valladas|first6=Hélène|last7=Lázničková-Galetová|first7=Martina|last8=Plicht|first8=Johannes van der|last9=Yanevich|first9=Alexander|date=17 June 2011|title=The Oldest Anatomically Modern Humans from Far Southeast Europe: Direct Dating, Culture and Behavior|journal=[[PLOS ONE]]|volume=6|issue=6|pages=e20834|bibcode=2011PLoSO...620834P|doi=10.1371/journal.pone.0020834|pmc=3117838|pmid=21698105|doi-access=free}}</ref><ref name="bbc">{{navedi novice| url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-13846262|title=Early human fossils unearthed in Ukraine|author=Jennifer Carpenter|date=20 June 2011|publisher=BBC|access-date=21 June 2011}}</ref> Od 4.500 pr.n.št. je na ozemlju Ukrajine med [[Dneper|Dneprom]] in [[Dnester|Dnestrom]] uspevala [[Neolitik|neolitska]] [[tripoljsko-kukutenska kultura]]. Na njenem ozemlju je bil najverjetneje prvič udomačen konj.<ref>{{navedi splet|date=7 May 2012|title=Mystery of the domestication of the horse solved: Competing theories reconciled|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2012/05/120507154107.htm|access-date=12 June 2014|publisher=sciencedaily (sourced from the [[University of Cambridge]])}}</ref><ref>{{navedi knjigo|first=Mary Kilbourne|last=Matossian|date=8 May 1997|isbn=9780765600622|publisher=Routledge|title=Shaping World History|page=43}}</ref><ref>{{navedi splet|title=What We Theorize – When and Where Did Domestication Occur|url=http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723111211/http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-date=23 July 2013|access-date=12 December 2010|website=International Museum of the Horse}}</ref><ref name="cbc.ca">{{navedi novice|date=7 March 2009|title=Horsey-aeology, Binary Black Holes, Tracking Red Tides, Fish Re-evolution, Walk Like a Man, Fact or Fiction|work=Quirks and Quarks Podcast with Bob Macdonald|publisher=CBC Radio|url=http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|access-date=18 September 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007100308/http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|archive-date=7 October 2014}}</ref> [[Kurganska hipoteza]] umešča območja Ukrajine kot lingvistično domovino [[Protoindoevropejci|protoindoevropejcev]].<ref>{{cite journal|last1=Balter|first1=Michael|date=13 February 2015|title=Mysterious Indo-European homeland may have been in the steppes of Ukraine and Russia|url=https://www.science.org/content/article/mysterious-indo-european-homeland-may-have-been-steppes-ukraine-and-russia|journal=[[Science (journal)|Science]]}}</ref> Zgodnje migracije Indoevropejcev iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontske stepe]] v 3. tisočletju pred našim štetjem so razširile Jamsko pašniško kulturo in [[Indoevropski jeziki|indoevropejske jezike]] v velik del Evrope.<ref>{{Cite journal|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland| first4=Nadin|last5=Mallick| first5=Swapan|last6=Llamas| first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=522|issue=7555|pages=207–211|arxiv=1502.02783|bibcode=2015Natur.522..207H|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836 |pmc=5048219|pmid=25731166}}</ref> Med [[Železna doba|železno dobo]] so območje naseljevali govorci iranskih jezikov - [[Kimerci]], [[Skiti]] in [[Sarmati]].<ref>{{navedi splet| url=https://www.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian|access-date=21 October 2015|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Med 700 in 200 pr.n.št. je bila del Skitskega kraljestva.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://global.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian: Ancient People|archive-url=https://web.archive.org/web/20170327013119/https://global.britannica.com/topic/Scythian|encyclopedia=Online Britannica|date=20 July 1998|access-date=26 October 2017|archive-date=27 March 2017|url-status=dead}}</ref> Od 6. stoletja pr. n. št. so na severno-vzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] bile ustanovljene [[Antična Grčija|Grške]], [[Antični Rim|Rimske]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinske]] kolonije (npr. Tiras, Olbija, [[Herson (kolonija)|Hersonesus]]), ki so uspevale vse do 6. stoletja. Na ozemlju so bili tudi [[Goti]], ki so jih po 370 nadvladali [[Huni]]. V 7. stoletju je bila vzhodna Ukrajina središče [[Velika Bolgarija|Velike Bolgarije]], vendar so se ti konec stoletja razselili v različne smeri, ozemlje pa so prevzeli [[Hazari]].<ref>{{navedi splet|title=Khazar &#124; Origin, History, Religion, & Facts| url=https://www.britannica.com/topic/Khazar|website=Encyclopædia Britannica|date=12 May 2023}}</ref> V 5. in 6. stoletju so v Ukrajini živeli [[Anti]], ki so bili predstavniki [[Stari Slovani|zgodnjih Slovanov]]. Migracije iz današnje Ukrajine na [[Balkan]] so povzročile nastanek mnogih [[Južni Slovani|južnoslovanskih]] narodnosti. Migracije proti severu, vse do jezera Ilmen, so vodile do nastanka [[Ilmenski Sloveni|Ilmenskih Slovenov]] in [[Kriviči|Krivičev]]. Po [[Avari|avarskem]] vdoru leta 602 in uničenju zveze Antov, je večina teh ljudi živela v ločenih plemenih vse do začetka 2. tisočletja.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=t124cP06gg0C&q=antes+avar&pg=PA42|title=A History of Ukraine|first=Paul Robert|last=Magocsi|date=16 July 1996|publisher=University of Toronto Press|access-date=16 July 2018|via=Google Books|isbn=9780802078209}}</ref> === Zlata doba Kijeva ===<!-- 800–1349 --> {{Main|Kijevska Rusija|Kijevska kneževina|Gališko-volinska kneževina}} [[Slika:Principalities_of_Kievan_Rus'_(1054-1132).jpg|sličica|Največji obseg Kijevske Rusije (1054-1132)]] Podrobnosti o ustanovitvi Kijevske Rusije so zamegljene in negotove.<ref>{{navedi splet|last=Belyaev|first=A.|date=13 September 2012|title=Русь и варяги. Евразийский исторический взгляд|url=https://www.gumilev-center.ru/rus-i-varyagi-evrazijjskijj-istoricheskijj-vzglyad/|access-date=11 March 2023|website=Центр Льва Гумилёва|language=ru-RU}}</ref> Država je obsegala večino sodobne Ukrajine, Belorusije in del zahodnega dela evropske Rusije.<ref name="Columbia">{{cite encyclopedia|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|edition=6|date=2001–2007|article=Kievan Rus|url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|access-date=8 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819153626/http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|archive-date=19 August 2000}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|zgodovini minulih let]], so stari vzhodni Slovani{{Efn|Tudi stari Rusi, kar pa nima povezave s sodobnimi [[Rusi]], kateri so to ime prevzeli stoletja kasneje.}} sprva bili [[Varjagi]] iz [[Skandinavija|Skandinavije]].<ref>''A Geography of Russia and Its Neighbors'' {{ISBN|978-1-606-23920-9}} p. 69</ref> Leta 882 je poganski princ [[Oleg Novgorodski|Oleg]] odvzel Kijev [[Askold in Dir|Askoldu in Diru]] ter ga proglasil za novo prestolnico Kijevske Rusije.<ref>{{navedi knjigo|last=Kubicek|first=Paul|date=2008| title=The History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=IpJxDwAAQBAJ&dq=kievan+rus+dir+882&pg=PA21|location=Westport|publisher=Greenwood Press|pages=20–22|isbn=9780313349201}}</ref> Nekateri zgodovinarji tej teoriji nasprotujejo in trdijo, da so bila vzhodna slovanska plemena v južnem delu [[Dneper|Dnepra]] že v samostojnem procesu organizacije v državo.<ref name="martin">{{navedi knjigo|last=Martin|first=Janet| url=https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&pg=PA37|title=A Companion to Russian History|date=6 April 2009|publisher=[[Wiley (publisher)|John Wiley & Sons]]|isbn=978-1-4443-0842-6|editor-last=Gleason|editor-first=Abbott|pages=37–40|language=en}}</ref> Varjaška elita, tudi vladajoča dinastija [[Rurikidi|Rurikidov]], se je kasneje asimilirala v slovansko populacijo.<ref name="Columbia" /> Kijevsko Rusijo je sestavljalo več [[Kneževina|kneževin]], ki so jim vladali rurikidški [[Knez|knezi]], ki so se pogosto bojevali za oblast nad Kijevom.<ref>''The Dynasty of Chernigov, 1146–1246'' {{ISBN|978-0-521-82442-2}} pp. 117–118</ref> Med 10. in 11. stoletjem je Kijevska Rusija postala največja in najmočnejša država v Evropi - to obdobje se imenuje Zlata doba.<ref name="cia2">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|title=Ukraine|access-date=24 December 2007|date=13 December 2007|website=[[CIA World Factbook]]|archive-date=2021-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210214235424/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|url-status=dead}}</ref> Začela se je z vladavino [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirja Velikega]] (980-1015), ki je [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|državo pokristjanil]]. Pod njegovim sinom, [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]] (1019-1054), je država dosegla svoj kulturni in vojaški vrhunec.<ref name="Columbia" /> Kmalu zatem se je Kijevska Rusija razdelila in narasla je moč posameznih regij. Pod vladavino [[Vladimir Monomah|Volodimirja Monomaha]] (1113-1125) in njegovega sina [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava]] (1125-1132) je moč države kratkotrajno spet narasla, nakar se je po Mstislavovi smrti razdelila na ločene kneževine. Kljub temu je vladavina nad Kijevom še več desetletij imela prestižen naziv.<ref>''Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246'' {{ISBN|0-888-44202-5}} pp. 195–196</ref> V 11. in 12. stoletju je dominantna sila v stepi na severni obali Črnega morja bila nomadska konfederacija [[Kumani|Kumanov]] in [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, October 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> [[Mongolska invazija Kijevske Rusije]] v 13. stoletju je dokončno uničila Kijevsko Rusijo - po [[Obleganje Kijeva (1240)|obleganju Kijeva leta 1240]], so Mongoli mesto uničili.<ref>{{navedi splet| url=https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|archive-url=https://wayback.archive-it.org/6473/20160819150506/https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|url-status=dead|archive-date=19 August 2016|title=The Destruction of Kiev|access-date=3 January 2008|website=University of Toronto's Research Repository}}</ref> Na zahodu sta se že pred tem pojavili močni kneževini [[Gališka kneževina|Galicija]] in [[Volinška kneževina|Volinija]], ki sta se združili v [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CR%5CO%5CRomanMstyslavych.htm|title=Roman Mstyslavych|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> [[Danilo Gališki]], sin [[Roman Veliki|Romana Velikega]], je ponovno združil večji del jugozahodnega dela Kijevske Rusije; [[Volinija|Volinijo]], [[Galicija|Galicijo]] in Kijev. Zato ga je papeški odposlanec leta 1253 okronal za prvega kralja [[Rutenija|Rutenije]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Ougrin|first1=Dennis|last2=Ougrin|first2=Anastasia|date=2020|title=One Hundred Years in Galicia: Events That Shaped Ukraine and Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=sGgDEAAAQBAJ&dq=1253+daniel+ruthenia&pg=PR11|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|page=11|isbn=9781527558816}}</ref> === Tuja dominacija === {{further|Kijevsko vojvodstvo}}{{See also|Velika litovska kneževina|Krona kraljevine Poljske|Krimski kanat|Osmansko cesarstvo|Republika obeh narodov|Ruski imperij}} [[Slika:Rzeczpospolita2nar.png|sličica|Največji obseg [[Republika obeh narodov|republike obeh narodov]] (1619) z modernimi mejami držav. [[Krona kraljevine Poljske]] je po letu 1569 nadzirala večino Ukrajine.{{legend inline|#f59497|[[Krona kraljevine Poljske]]}}{{legend inline|#f693c8|[[Velika litovska kneževina]]}}{{legend inline|#787878|[[Vojvodina Livonija]]}}{{legend inline|#c8c8c8|[[Vojvodina Prusija]], Poljski [[fevd]]}}{{legend inline|#9661c7|[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]], fevd republike}}]] Leta 1349 po [[Gališko-Volinske vojne|Gališko-Volinskih vojnah]], je bila regija razdeljena med [[Poljsko kraljestvo]] in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]].<ref name="rowell266">{{navedi knjigo|title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345|url=https://archive.org/details/lithuaniaascendi0000rowe|first=C. S.|last=Rowell|year=1994|publisher=Cambridge University Press| series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series|isbn=9780521450119}}</ref> Od sredine 13. do poznega 15. stoletja je [[Genovska republika]] na severni obali Črnega morja ustanovila mnoge kolonije, ki so postale pomembna trgovska središča.<ref>{{navedi splet|date=5 February 2018|script-title=ru:Генуэзские колонии в Одесской области – Бизнес-портал Измаила|title=Genuezskiye kolonii v Odesskoy oblasti – Biznes-portal Izmaila|trans-title=Genoese colonies in the Odesa region – Izmail's business portal|language=ru|url=http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|access-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205001115/http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|archive-date=5 February 2018}}</ref> Leta 1430 je bilo v Poljsko priključeno [[Podolje]], na ozemlje današnje Ukrajine pa se je naseljevalo vedno več [[Poljaki|Poljakov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Plokhy|first=Serhii|date=2017|title=The Gates of Europe: A History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=pm-QDQAAQBAJ&dq=podolia+1430&pg=PT87|location=New York|publisher=Basic Books|isbn=9780465050918}}</ref> Leta 1441 je [[Hadži I. Geraj]] na [[Krim (polotok)|Krimu]] in okoliških stepah ustanovil [[Krimski kanat]].<ref>{{navedi splet|url=http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|title=A History of Ukraine. Episode 33. The Crimean Khanate and Its Permanent Invasions of Ukraine|author=Radio Lemberg|website=radiolemberg.com|access-date=26 September 2019|archive-date=12 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512145419/http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|url-status=dead}}</ref> Ta je v vpadih zajemal ljudi in jih zasužnjeval; v treh stoletjih okoli 2 milijona.<ref>{{Cite journal|last=Kizilov|first=Mikhail|date=2007|title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards: The Jews and the Trade in Slaves and Captives in the Crimean Khanate|url=https://www.academia.edu/3706285|journal=Journal of Jewish Studies|volume=58|issue=2|pages=189–210|doi=10.18647/2730/JJS-2007|issn=0022-2097}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=İnalcik|first=Halil|title=The Mutual Effects of the Islamic and Judeo-Christian Worlds: The East European Pattern|publisher=Brooklyn College Press|year=1979|isbn=978-0-93088800-8|editor1-last=Ascher|editor1-first=Abraham|location=New York, NY|pages=25–43|contribution=Servile Labour in the Ottoman Empire|author-link=|editor2-last=Király|editor2-first=Béla K.|editor3-last=Halasi-Kun|editor3-first=Tibor|contribution-url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504102244/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-date=4 May 2017|url-status=dead}}</ref> Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena [[Republika obeh narodov]]. Večina ukrajinskih ozemelj je bila iz litovske oblasti prenešena pod [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Pod pritiskom [[Polonizacija|polonizacije]] se je velik del rutenskega plemstva spreobrnil v [[katolištvo]] in postal del [[Šlahta|šlahte]] - poljskega nižjega plemstva.<ref>Subtelny, pp. 92–93</ref> === Kozaški hetmanat === {{main|Kozaški hetmanat|Zaporoška Seč}} Ker ni več bilo zaščite rutenskega plemstva, so se tlačani in meščani za zaščito obrnili k [[Zaporoški kozaki|Zaporoškim kozakom]]. Sredi 17. stoletja se je vzpostavila kozaška vojaška kvazi-država - [[Zaporoška Seč]].<ref name="zaporizhia">{{navedi splet|author=Krupnytsky B. and Zhukovsky A.|title=Zaporizhia, The|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\Z\A\ZaporizhiaThe.htm|access-date=16 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Čeprav je Poljska nad njimi imela le malo nadzora, so ji koristili proti [[Turki|Turkom]] in [[Tatari|Tatarom]],<ref name="britcos">{{navedi splet|title=Ukraine – The Cossacks| url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History#toc30066|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> občasno pa so tudi delovali kot zavezniki.<ref>{{navedi splet|last=Matsuki|first=Eizo| year=2009|title=The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves|url=http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605131551/http://www.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|archive-date=5 June 2013|website=econ.hit-u.ac.jp|publisher=Hitotsubashi University (Mediterranean Studies Group)}}</ref> Zaradi nadaljevanja grobega tlačanstva rutenskega ljudstva s strani poljske [[Šlahta|šlahte]] (velik del katere so bili polonizirani rutenski plemiči) in zatiranja pravoslavne cerkve, so bili kozaki vedno bolj odtujeni od Poljakov.<ref name="britcos" /> Obravnavali so jih kot okupatorje in sovražnike ter so proti različnim vzvodim oblasti vodili oborožen odpor - tudi proti lokalnim predstavnikom oblasti in katoliški cerkvi.<ref>{{navedi splet|title=Poland|url=https://www.britannica.com/eb/article-28237|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011213405/http://britannica.com/eb/article-28237|archive-date=11 October 2007|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)}}</ref> Leta 1648 je [[Bogdan Hmelnicki]] vodil [[Vstaja Hmelnickega|največjo kozaško vstajo]] proti Republiki dveh narodov in poljskemu kralju, ki je imela tudi široko podporo med prebivalstvom.<ref>Subtelny, pp. 123–124</ref> Hmelnicki je ustanovil [[Kozaški hetmanat]], ki je obstajal vse do leta 1764 (po nekaterih virih 1782).<ref>{{cite encyclopedia|first1=Lev|last1=Okinshevych|author2=Arkadii Zhukovsky| url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CE%5CHetmanstate.htm|title=Hetman state|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine|date=1989|volume=2}}</ref> Po hudem porazu Hmelnickega leta 1651 v [[Bitka pri Beresteczku|bitki pri Beresteczku]] se je bil prisiljen obrniti po pomoč k ruskemu carju. Leta 1654 je bil s [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskim sporazumom]] podrejen ruskemu monarhu. [[Slika:Hondius_Bohdan_Khmelnytsky.jpg|sličica|277x277_pik|[[Hetman]] [[Bogdan Hmelnicki]] je leta 1648 med uporom proti Poljski ustanovil neodvisno [[Kozaški hetmanat|Kozaško državo]].]] Po smrti Hmelnickega je njegovo državo opustošila 30-letna vojna med Ruskim carstvom, Poljsko, Krimskim kanatom, [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[kozaki]], kateri so vsi želeli oblast nad hetmanatom. To obdobje (1657-1686) je poimenovano ''[[Ruina (zgodovina Ukrajine)|Ruina]]'' (dob. ruševina). Med Poljsko in Ruskim carstvom je bil naposled leta 1686 podpisan [[Sporazum o večnem miru (1686)|Sporazum o večnem miru]], ki je hetmanat razdelil med njima. Oblast Poljske se je zmanjšala na območje zahodno od Dnepra. Istega leta je [[Kijevska metropola|Kijevsko metropolo]] anektiral Moskovski patriarhat in ga podredil Moskvi. Kozaški hetman [[Ivan Mazepa]] (1639-1709) je skušal povrniti suverenost hetmanata in odstraniti odvisnost od Ruskega carstva, zato se je pridružil [[Švedi|Švedom]] v [[Velika severna vojna|Veliki severni vojni]] (1700-1721),<ref name="Magocsi">{{navedi knjigo|last=Magocsi|first=Paul Robert|url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&dq=mazepa+poltava&pg=PA262|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples, Second Edition|date=2010|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442640856|location=Toronto|pages=255–263}}</ref> vendar so bili poraženi v [[Bitka pri Poltavi|Bitki pri Poltavi]] (1709).<ref name="Magocsi" /> Po tem je bila avtonomija hetmanata močno okrnjena. Med letoma 1764 in 1781 je [[Katarina Velika]] večji del osrednje Ukrajine vključila v [[Ruski imperij]], ukinila [[Kozaški hetmanat]] in [[Zaporoška Seč|Zaporoško Seč]] ter pomagala zadušiti zadnji veliki kozaški upor - [[Kolijivščina|Kolijivščino]].<ref>{{navedi knjigo|last=Hardaway|first=Ashley|url=https://books.google.com/books?id=gOSwvfCKYVkC&dq=massacre+uman+1768&pg=PA98|title=Ukraine|date=2011|publisher=Other Places Publishing|isbn=9781935850045|location=US|page=98}}</ref> Po [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|aneksaciji Krima v Rusko carstvo]] leta 1783 se je na tem območju začelo priseljevanje Rusov.<ref>{{navedi splet|last1=Makuch|first1=Andrij|last2=Zasenko|first2=Oleksa Eliseyovich|last3=Yerofeyev|first3=Ivan Alekseyevich|last4=Hajda|first4=Lubomyr A.|last5=Stebelsky|first5=Ihor|last6=Kryzhanivsky|first6=Stepan Andriyovich|date=13 December 2023|title=Ukraine under direct imperial Russian rule|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Ukraine-under-direct-imperial-Russian-rule|archive-url=|archive-date=|access-date=11 December 2023|website=[[Encyclopædia Britannica]] Online}}</ref> Vzpostavljena je bila politika [[Rusifikacija|rusifikacije]], zatrta je bila uporaba [[Ukrajinščina|ukrajinščine]] in ukrajinska nacionalna identiteta.<ref name="censor">{{cite journal|last=Remy|first=Johannes|date=March–June 2007|title=The Valuev Circular and Censorship of Ukrainian Publications in the Russian Empire (1863–1876): Intention and Practice|journal=Canadian Slavonic Papers|volume=47|issue=1/2|pages=87–110|doi=10.1080/00085006.2007.11092432|jstor=40871165|s2cid=128680044}}</ref> Po razpadu [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1795 je bil zahodni del Ukrajine razdeljen med Ruskim in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]]. === 19. in zgodnje 20. stoletje === {{Main|Jugozahodni kraj|Harkovska gubernija|Černigovska gubernija|Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinska država}}{{Further|Ukrajinsko-sovjetska vojna}} [[Slika:Polish_troops_in_Kiev.jpg|desno|sličica|Vstop poljske vojske v Kijev maja 1920 med [[Poljsko-sovjetska vojna|Poljsko-sovjetsko vojno]]. Po [[Riški mirovni sporazum|Riškem mirovnim sporazumom]] 18. marca 1921 je Poljska prevzela nadzor nad zahodnim delom Ukrajine, Sovjetska zveza pa nad osrednjim in vzhodnim delom.]] V 19. stoletju je prišlo do porasta ukrajinskega nacionalizma. Z urbanizacijo, modernizacijo in kulturnimi trendi k romantičnem nacionalizmu, so se predstavniki ukrajinske [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenca]] posvetili nacionalnemu preporodu in družbeni pravičnosti. [[Taras Ševčenko]] (1814-1861), tlačan, ki je postal narodni pesnik, in politični teoretik [[Mihajlo Dragomanov]] (1841-1895), sta bila vodji narodno budilnega gibanja.<ref>{{navedi splet|title=The First Ukrainian Political Program: Mykhailo Drahomanov's ''Introduction'' to Hromadaurl|url=http://www.ditext.com/rudnytsky/history/first.html|access-date=26 March 2021|website=www.ditext.com}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Shevchenko, Taras|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CH%5CShevchenkoTaras.htm|access-date=1 November 2017|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> Pod [[Habsburžani]] so bili pogoji v Galiciji v Avstrijskem cesarstvu za narodno gibanje relativno ugodni,<ref>{{navedi knjigo|last=Magocsi|first=Paul Robert|title=The Roots of Ukrainian Nationalism: Galicia as Ukraine's Piedmont|date=16 July 2018|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442682252|doi=10.3138/9781442682252|s2cid=128063569}}</ref> v delu pod ruskim nadzorom pa so bile ukrajinske narodno-kulturne dejavnosti močno omejene. Zlasti [[Emski ukaz]] iz leta 1876 je prepovedal oziroma strogo omejil tiskanje in uvoz ukrajinskih publikacij ter javno uporabo ukrajinščine v gledališču in pri javnih branjih.<ref>{{Navedi splet |title=Ems Ukase |url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CE%5CM%5CEmsUkase.htm |access-date=2026-09-06 |website=www.encyclopediaofukraine.com}}</ref> Ukrajina je, tako kot preostalo Rusko cesarstvo, začela z [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] kasneje kot večina Evrope.<ref>{{navedi splet|title=Industrial Revolution {{!}} Key Facts| url=https://www.britannica.com/summary/Industrial-Revolution-Key-Facts|access-date=2022-07-30|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> V [[Donbas|Donbasu]] so bila odkrita nahajališča premoga, industrija pa se je vzpostavila v nekaterih večjih mestih kot je Kijev in [[Odesa]] - preostali del dežele pa je preostal večinoma odvisen od kmetijstva in izkoriščanja naravnih dobrin.<ref>{{navedi splet|title=On the industrial history of Ukraine|url=https://www.erih.net/how-it-started/industrial-history-of-european-countries/ukraine|access-date=2022-07-30|website=European Route of Industrial Heritage}}</ref> V avstrijskem delu je bilo stanje še posebno slabo, kar je več sto tisoč ljudi prisililo v emigracijo. Posledica je bila ustanovitev močnih skupnosti izseljencev v različnih državah kot je [[Kanada]], [[ZDA]] in [[Brazilija]].<ref>{{navedi knjigo| last=Satzewich| first=Vic| url=https://www.worldcat.org/oclc/252946784|title=The Ukrainian diaspora|date=2002|publisher=Routledge|isbn=0-415-29658-7|location=London|oclc=252946784|pages=26–48}}</ref> Del Ukrajincev je emigriral na [[Ruski Daljni vzhod|Daljni vzhod]]. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1897 je v [[Sibirija|Sibiriji]] živelo 223.000 Ukrajincev in 102.000 v [[Srednja Azija|srednji Aziji]].<ref>{{navedi knjigo|first1=Rainer| last1=Münz| first2=Rainer| last2=Ohliger|date=2003|url=https://books.google.com/books?id=xGV6gb0w914C|title=Diasporas and Ethnic Migrants: German, Israel, and Post-Soviet Successor States in Comparative Perspective|publisher=[[Routledge]]|page=164|isbn=0-7146-5232-6|via=Google Books}}</ref> Po izgradnji [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]] se je na vzhod preselilo še dodatnih 1,6 milijona Ukrajincev.<ref>{{navedi knjigo|last=Subtelny|first=Orest|author-link=|date=2000|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC|title=Ukraine: a history|publisher=University of Toronto Press|page=262|isbn=0-8020-8390-0|via=[[Google Books]]}}</ref> Na Daljnem vzhodu se je zaradi velikega števila Ukrajincev pojavilo ime [[Zelena Ukrajina]].<ref>{{navedi knjigo|first=Jonathan D.|last=Smele|date=2015|url=https://books.google.com/books?id=QwquCgAAQBAJ&pg=PA476|title=Historical Dictionary of the Russian Civil Wars, 1916–1926|publisher=Rowman & Littlefield|page=476|isbn=978-1-4422-5281-3|via=Google Books}}</ref> Z začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je v Ukrajini začelo obdobje vojskovanja, ki je trajalo vse do konca leta 1921. Ob začetku vojne so bili Ukrajinci razdeljeni med [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Ruski imperij]] (večji del), ki sta se bojevala na nasprotnih straneh.<ref>{{navedi knjigo|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|publisher=University of Toronto Press|year=2000|isbn=978-0-8020-8390-6|pages=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340 340–344]|author-link=|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340}}</ref> Po razpadu Ruskega imperija, se je prva svetovna vojna v Ukrajini razvila v [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|ukrajinsko vojno za neodvisnost]], Ukrajinci pa so se borili z ali proti [[Rdeča armada|Rdeči]], [[Bela garda (Rusija)|Beli]], [[Mahnovščina|Črni]] in [[Zelena armada|Zeleni]] vojski, s [[Poljaki]], [[Madžari]] in [[Nemci]], ki so posredovali na različnih točkah. [[Mihajlo Gruševski]] je poskusil ustanoviti levo usmerjeno neodvisno državo [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]], ki pa jo je pestila politična in vojaška nestabilnost. Po [[Državni udar|državnem udaru]] [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] je bila ustanovljena [[Ukrajinska država]] po nemškim protektoratom. [[Direktorat Ukrajine]] je neuspešno skušal ponovno obuditi ljudsko republiko, ukrajinsko vojsko pa so premagale različne sile. Kratek čas sta obstajali tudi [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinska ljudska republike]] in [[Guculska republika]].<ref>{{navedi knjigo|last=Nahylo|first=Bohdan|date=1999|title=The Ukrainian Resurgence|url=https://books.google.com/books?id=iPCPxwubpYUC&dq=West+Ukrainian+People%27s+Republic++austria+hungary+territories&pg=PA8|location=London|publisher=Hurst|page=8|isbn=9781850651680|oclc=902410832}}</ref> [[Slika:Ukrainian_national_costumes_04.jpg|sličica|Mladi v narodni noši obeležujejo 22. januar 1919, ko je bil sprejet Akt o ponovni združitvi Ukrajinske ljudske republike in Zahodnoukrajinske ljudske republike.]] Za Ukrajino je bil rezultat prve svetovne vojne delna zmaga [[Druga poljska republika|druge poljske republike]], ki je anektirala zahodni del Ukrajine in zmaga prosovjetskih sil, ki so uspele uničiti različne frakcije in ustanoviti [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]]. Medtem je še [[Bukovina|Bukovino]] okupirala [[Romunsko kraljestvo|Romunija]] in Zakarpatje je postalo avtonomna regija [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]].<ref>{{navedi splet|title=Ukraine – World War I and the struggle for independence|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine|website=Encyclopædia Britannica|date=20 May 2023}}</ref> Vojne za različne dele Ukrajine je opustošila regijo, predvsem osrednji in vzhodni del. V delu, ki je bil nekdaj del Ruskega imperija je bilo ubitih približno 1,5 milijona ljudi, stotisoče pa je ostalo brez domov. Vzhodni del je še dodatno opustošila [[Ruska lakota 1921–1922|lakota leta 1921]].<ref>{{navedi splet|title=The Famine of 1920–1924|url=http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150113021645/http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|archive-date=13 January 2015|access-date=4 March 2015|website=The Norka – a German Colony in Russia}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Famine of 1921–3|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CF%5CA%5CFamineof1921hD73.htm|access-date=3 March 2015|publisher=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> === Medvojno obdobje === {{See also|Gladomor}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|desno|sličica|Izstradani ljudje na ulicah [[Harkov|Harkova]] leta 1933. Kolektivizacija in zaseg pridelkov s strani sovjetskih oblasti je v Ukrajini povzročila obsežno lakoto, ki se imenuje [[Gladomor]].]]<!-- 1922–1939 --> V medvojnem obdobju je na Poljskem maršal [[Józef Piłsudski]] za zmanjšanje sovjetskega vpliva na vzhodno regijo [[Kresy]] skušal pridobiti ukrajinsko podporo s podelitvijo lokalne avtonomije.<ref>Timothy Snyder. (2003)The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943, The Past and Present Society: Oxford University Press. p. 202</ref><ref>Timothy Snyder. (2005). ''Sketches from a Secret War: A Polish Artist's Mission to Liberate Soviet Ukraine''. New Haven: Yale University Press. pp. 32–33, 152–162</ref> Po njegovi smrti leta 1935 so bile te ideje opuščene, saj niso pomirile Ukrajincev. Ti so ustanovili [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacijo ukrajinskih nacionalistov]] (OUN), ki je izvajala atentate na poljske vladne uradnike. Poljska vlada se je na to odzvala z omejitvijo pravic vseh državljanov, ki so bili ukrajinske narodnosti.<ref name="auto2">{{navedi splet|last=Revyuk|first=Emil|date=8 July 1931|title=Polish Atrocities in Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=imswAAAAIAAJ&q=ukrainophobia+poland|publisher=Svoboda Press|via=Google Books}}</ref><ref name="auto3">{{navedi knjigo|last=Skalmowski|first=Wojciech|url=https://books.google.com/books?id=Wp1R2srxDGEC&q=ukrainophobia+poland&pg=PA54|title=For East is East: Liber Amicorum Wojciech Skalmowski|date=8 July 2003|publisher=Peeters Publishers|isbn=9789042912984|via=Google Books}}</ref> To je med Ukrajinci vodilo do splošne podpore OUN in ostalih nacionalističnih, tudi militarističnih gibanj, ki so delovala v ilegali. Hkrati je novoustanovljena Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Komunistično vodstvo Ukrajinske SSR je pod [[Mikola Skripnik|Mikolo Skripnikom]] v 1920-ih letih izvajalo politiko [[Ukrajinizacija|ukrajinizacije]].<ref>Subtelny, p. 380</ref> Vrh Sovjetske zveze je sprva podpiralo narodni preporod [[Ukrajinska kultura|Ukrajinske kulture]] in jezika kot del splošne politike ''korenizacije'', ki je skušala podpirati kulturne in jezikovne napredke avtohtonih ljudstev v njihovih republikah. Ob istem času je vodja zveze [[Vladimir Lenin]] začel s svojim programom [[Nova ekonomska politika]] (NEP), ki je vzpostavil vrsto tržnega socializma, ki je dopuščal določena manjša in srednja podjetja v zasebni lasti. Želja je bila vzpodbuditi povojno obnovo, predvsem na področju kmetijstva - večji del katerega je bil v Ukrajini.<ref name="Service">{{navedi knjigo|last=Service|first=Robert|title=A History of Twentieth-Century Russia|publisher=Harvard University Press|year=1997|isbn=0674403487|location=Cambridge, MA|pages=124–125}}</ref> NEP je zato nazaj v državo privabil mnoge nekdanje vodje Ukrajinske ljudske republike.<ref>Christopher Gilley, 'The "Change of Signposts" in the Ukrainian emigration: Mykhailo Hrushevskyi and the Foreign Delegation of the Ukrainian Party of Socialist Revolutionaries', ''Jahrbücher für Geschichte Osteuropas'', Vol. 54, 2006, No. 3, pp. 345–74</ref> To obdobje je po Leninovi smrti prekinil vzpon [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je ukinil NEP v ti. »velikem prelomu«. Proti koncu 1920ih let je začel s centralno vodenim planskim gospodarstvom. Sovjetska Ukrajina je bila del industrializacije in je v 1930ih početverila svojo industrijsko proizvodnjo. Zaradi Stalinove politike je kmečko prebivalstvo bilo žrtev [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacije]] pridelkov. Ta je bila del prve [[Petletka|petletke]] in jo je prisilno izvajala vojska in tajna policija [[ČEKA]]. Vsi, ki so se ji upirali, so bili [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|aretirani in deportirani]] v [[Gulag|gulage]] in delovna taborišča. Na kolektiviziranih kmetijah so bile postavljene nerealistične proizvodne kvote, v primeru nedoseganja teh kvot pa kmeti niso smeli prejeti zrnja za lastno prehrano. To je vodilo v obsežno umetno ustvarjeno lakoto - [[Gladomor]] - v kateri je umrlo več milijonov Ukrajincev. Več držav (vključno s Slovenijo) ''Gladomor'' priznava kot [[genocid]] nad Ukrajinci, za katerega je bil odgovoren [[Josif Stalin]] in druge sovjetske vodje.<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7111296.stm|title=Ukraine remembers famine horror|work=BBC News|date=24 November 2007}}</ref> V [[Velika čistka|veliki čistki]] je Stalin pobil svoje domnevne politične nasprotnike, kar je skupaj s prvo svetovno vojno in kolektivizacijo povzročilo izgubo nove generacije ukrajinske inteligence, kar je bilo poimenovano [[usmrčena renesansa]].<ref>{{cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen G.|author-link=|date=2007|title=Agency and Terror: Yevdokimov and Mass Killing in Stalin's Great Terror|journal=Australian Journal of Politics and History|volume=53|issue=1|pages=20–43|doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00440.x|issn=0004-9522}} Full text in Ebsco. See also Robert Conquest, ''The Harvest of Sorrow: Soviet collectivization and the terror-famine'' (1986). Mark B. Tauger, "The 1932 Harvest and the Famine of 1933" ''Slavic Review'', Vol. 50, No. 1 (Spring, 1991), pp. 70–89, notes the harvest was unusually poor. [https://www.jstor.org/stable/2500600 online in JSTOR]; R. W. Davies, Mark B. Tauger, S. G. Wheatcroft, "Stalin, Grain Stocks and the Famine of 1932–1933", ''Slavic Review,'' Vol. 54, No. 3 (Autumn, 1995), pp. 642–657 [https://www.jstor.org/stable/2501740 online in JSTOR]; Michael Ellman. "Stalin and the Soviet famine of 1932–33 Revisited", ''Europe-Asia Studies'', Volume 59, Issue 4 June 2007, pages 663–693.</ref> === Druga svetovna vojna ===<!-- 1939–1945 --> {{See also|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Reichskommissariat Ukrajina|Holokavst v Ukrajini}} [[Slika:Ukraine-growth.png|sličica|Ozemeljske spremembe [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] med 1922 in 1954]] Po [[Tretji rajh|nemški]] in [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] septembra 1939, sta si jo državi razdelili med seboj. Vzhodna Galicija in Volinija, kjer je živelo večinsko ukrajinsko prebivalstvo, sta postali del Ukrajinske SSR. To je predstavljalo prvo popolno združitev Ukrajincev po Kijevski Rusiji.<ref>Wilson, p. 17</ref><ref>Subtelny, p. 487</ref> Leta 1940 se je Ukrajinska SSR še dodatno razširila s severnim in južnim delom [[Besarabija|Besarabije]], severno Bukovino in regijo [[Gerca]], ki so bili odvzeti kraljevini Romuniji (iz preostalih odvzetih ozemelj je nastala [[Moldavska SSR]]). Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškem mirovnem sporazumu]] leta 1947 so bila ta ozemlje tudi mednarodno priznana kot del Sovjetske zveze.<ref>{{navedi splet|title=Treaty of Peace with Romania : February 10, 1947| url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/usmu011.asp|access-date=2022-09-25|website=[[Avalon Project]]}}</ref> Nemčija je 22. junija 1941 [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], ki je bila pred tem njena zaveznica. [[Sile osi]] so sprva hitro napredovale proti neuspešni obrambi [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. V [[Bitka za Kijev (1941)|bitki za Kijev]] je mesto prejelo naziv »mesto heroj«. V tej bitki je bilo ubitih ali zajetih preko 600.000 sovjetskih vojakov, kar je predstavljalo četrtino sovjetske zahodne fronte. Mnogi ujetniki so bili deležni hudih kršitev pravic.<ref>Roberts, p. 102</ref><ref>Boshyk, p. 89</ref> Po okupaciji Ukrajine, je na večini ozemlja bil ustanovljen [[Reichskommissariat Ukrajina]], katerega namen je bilo izkoriščanje naravnih dobrin in kasneje naselitev Nemcev. Del zahodnih Ukrajincev, ki so bili priključeni Sovjetski zvezu po napadu na Poljsko, je sprva Nemce pozdravljal kot osvoboditelje. To vzdušje ni trajalo dolgo, saj Nemci niso izkoristili nasprotovanja prebivalstva [[Stalinizem|stalinističnim]] politikam.<ref name="ww2">{{navedi splet|title=Ukraine – World War II and its aftermath|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-url=https://web.archive.org/web/20100227142736/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-date=27 February 2010|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Nacisti so ohranili sistem kolektivnih kmetij, izvajali [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|genocidno politiko]] proti [[Judje|Judom]], milijone ljudi deportirali v Nemčijo kot t.i. ''Ostarbeiterje'' in začeli z programom depopulizacije, ki je bil prvi korak za bodočo nemško kolonizacijo.<ref name="ww2" /> Nemci so izvedli tudi blokado transporta hrane po Dnepru.<ref>{{navedi knjigo|author-link=|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|title=Harvest of despair: life and death in Ukraine under Nazi rule|url=https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk|publisher=Harvard University Press| date=April 2004|page=[https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk/page/164 164]}}</ref> Večina Ukrajincev se je borila v ali poleg Rdeče armade in odporniških enot.<ref name="worldwars">{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\W\O\Worldwars.htm|title=World wars|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> V zahodni Ukrajini se je leta 1942 vzpostavilo neodvisno gibanje [[Ukrajinska uporniška vojska]] (UPA), ki je bilo oboroženo krilo [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacije ukrajinskih nacionalistov]] (OUN).<ref>{{navedi knjigo|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|year=1988|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&pg=PA106|page=410| publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442609914|via=Google Books}}</ref><ref name="vedeneyev">{{navedi splet|last=Vedeneev|first=Dmitry|date=7 March 2015|title=Військово-польова жандармерія - спеціальний орган Української повстанської армії|trans-title=Military Field Gendarmerie - special body of the Ukrainian Insurgent Army|url=http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307183958/http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-date=7 March 2015|access-date=11 March 2023}}</ref> Obe organizaciji sta stremeli k neodvisni ukrajinski državi na območju z ukrajinsko večino. To jih je vodilo v konflikt z Nemci, vendar je krilo pod vodstvom [[Andrij Melnik|Andrija Melnika]] občasno z njimi tudi sodelovalo. Od sredine 1943 in do konca vojne je UPA izvedel več [[Poboji Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji|pobojev Poljakov]] v [[Volinija|Voliniji]] in [[Galicija|vzhodni Galiciji]], v katerih je bilo ubitih približno 100.000 Poljakov, kar je vodilo do povračil.<ref>{{navedi splet|last=Snyder| first=Timothy|date=24 February 2010|title=A Fascist Hero in Democratic Kiev|url=https://www.nybooks.com/online/2010/02/24/a-fascist-hero-in-democratic-kiev/|access-date=11 March 2023|website=The New York Review of Books| language=en}}</ref><ref name="IPNconf">{{cite conference|editor1-first=Grzegorz|editor1-last=Motyka|editor2-first=Dariusz|editor2-last=Libionka|editor1-link=|editor2-link=| url=http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|title=Antypolska Akcja OUN-UPA, 1943–1944, Fakty i Interpretacje|trans-title=Anti-Polish Action OUN-UPA, 1943–1944, Facts and Interpretations|publisher=[[Institute of National Remembrance|Instytut Pamięci Narodowej]]|year=2002|location=Warsaw|first=Grzegorz|last=Motyka|chapter=Polska reakcja na działania UPA – skala i przebieg akcji odwetowych|trans-chapter=Polish reaction to the actions of the UPA – the scale and course of retaliation|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090728/http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> Organizirani poboji so bili poskus OUN, da bi ustvarili homogeno državo brez poljske manjšine znotraj svojih meja, in da bi preprečili Poljski, da bi po vojni poskusila prevzeti nadzor nad ozemlji, ki so bili njen del pred vojno.<ref>{{cite journal| last1=Snyder|first1=Timothy|date=2003|title=The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943|url=https://www.jstor.org/stable/3600827|journal=Past & Present|issue=179|pages=197–234|doi=10.1093/past/179.1.197|issn=0031-2746|jstor=3600827}}</ref> Po koncu vojne je UPA vodila oborožen odpor proti Sovjetski zvezi vse do sredine 1956.<ref>Piotrowski pp. 352–354</ref><ref>Weiner pp. 127–237</ref> V istem obdobju je delovala tudi [[Ukrajinska osvobodilna vojska]], ki je kolaborirala z nacisti.<ref name="Kalb2015">{{navedi knjigo|first=Marvin|last=Kalb|date=21 September 2015|title=Imperial Gamble: Putin, Ukraine, and the New Cold War|publisher=Brookings Institution Press|pages=|isbn=978-0-8157-2665-4|oclc=1058866168|url=https://books.google.com/books?id=wLe6CQAAQBAJ&pg=PT105}}</ref> [[Slika:Ruined_Kiev_in_WWII.jpg|sličica|[[Kijev]] je bil med drugo svetovno vojno opustošen. Nemčija ga je okupirala med 19. septembrom 1941 in 6. novembrom 1943.]] V Rdeči armadi se je skupno borilo med 4,5<ref name="worldwars" /> in 7 milijonov Ukrajincev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 2|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515091804/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref>{{Efn|V realnosti so te številke verjetno večje, saj ne vključujejo Ukrajincev drugih nacionalnostih (npr. ukrajinske Jude), ampak samo etnične Ukrajince iz Ukrajinske SSR.|name=fn1}} Polovica partizanskih enot, ki so leta 1944 skupno štele do 500.000 pripadnikov, je bilo Ukrajincev.<ref>Subtelny, p. 476</ref> UPA je štela med 15.000 in 100.000 pripadnikov.<ref>Magocsi, p. 635</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\U\K\UkrainianInsurgentArmy.htm|title=Ukrainian Insurgent Army|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Večino bojevanja v drugi svetovni vojni je potekalo na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].<ref>Weinberg, p. 264</ref> Skupno je bilo ubitihi približno 6 milijonov Ukrajincev, kar vključuje približno 1,5 milijona ukrajinskih Judov, ki so jih ubile ''Einsatzgruppen'', občasno ob pomoči lokalnih kolaboratorjev.<ref>{{navedi novice|last=Smale|first=Alison|date=27 January 2014|title=Shedding Light on a Vast Toll of Jews Killed Away From the Death Camps|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2014/01/28/world/europe/a-light-on-a-vast-toll-of-jews-killed-away-from-the-death-camps.html|access-date=13 December 2023}}</ref> Od 8,6 milijona ubitih sovjetskih vojakov,<ref name="peremoga7">{{navedi splet|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 7|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515100506/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref><ref>Overy, p. 518</ref><ref name="Krivosheev">Кривошеев Г. Ф., ''Россия и СССР в войнах XX века: потери вооруженных сил. Статистическое исследование'' (Krivosheev G. F., ''Russia and the USSR in the wars of the 20th century: losses of the Armed Forces. A Statistical Study'') {{in lang|ru}}</ref> je bilo 1,4 milijona Ukrajincev.<ref name="peremoga7" /><ref name="Krivosheev" />{{Efn|Ne vključuje smrti vojnih ujetnikov.}} [[Dan zmage v Evropi|Dan zmage]] 8. maja je en izmed enajstih državnih praznikov v Ukrajini.<ref>{{navedi splet|last=|date=2021-12-29|title=Вихідні та святкові дні 2022 року в Україні/Holidays 2022 in Ukraine|url=https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|access-date=2022-07-31|website=Consulate General of Ukraine in New York|language=uk|archive-date=4 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060355/https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|url-status=dead}}</ref> === Povojna sovjetska Ukrajina === {{Further|Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Černobilska nesreča|||}} [[File:Українськомовні1959—2001.gif|thumb|300px|right|Med sovjetsko okupacijo je bilo ukrajinsko prebivalstvo podvrženo rusifikaciji, v državo pa je bilo naseljenih na milijone Rusov. Med letoma 1959 in 1989 se je zato delež prebivalstva, ki primarno uporablja ukrajinščino, v južnih in vzhodnih regijah znatno zmanjšal, Donbasu pa je celo začela prevladovati ruščina.<ref>[https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/57398032/%D0%95%D1%82%D0%BD%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%B0_%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D0%BC%D1%96%D0%BA%D0%B0_%D1%96_-libre.pdf?1537213469=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DEthnocultural_dynamics_and_regional_iden.pdf&Expires=1759683476&Signature=Y1x9ohJAr6Anb30U-L27iI1NCoz~Yxcx3dIKGmsDPl7LLlt38vDBivW14bjZV5aZVmpFmMegcX9020~QyKi7-Ttp-WKHRjA2IG1VXBm5SSVGLLnfK32OuiFGc3mXAbuW5SXxHjFgtNGpBkk-CIMd1lVpQggAQYfkJ~r-qWpr~yO7d6QiN0ZeLr9vbvxyo7z3BcJBSA5NNDupEnMlK0PdnVcjcRq9VYCvAp3hD4f3Qdrf1958x4T1ROcElmk6ODk627Wm3~F-RRKkc6IYcBUxOVk4zBSy1IQO0NpQcKMdDsfv6ZqQYnqTv6JrFNboxbcwfqZug6OLHGII3Bsh7xsvAg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA Етнокультурна динаміка та регіональні ідентичності Півдня та Сходу України в 1991—2013 рр.]</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |title=Динамика численности этнических украинцев в УССР: на основе итогов Всесоюзных переписей населения 1959 г., 1970 г. и 1979 г. |access-date=2024-10-02 |archive-date=2024-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240629092655/https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |url-status=live }}</ref>]] Ukrajina je bila po vojni opustošena in je potrebovala velike količine dela za obnovitev. Uničenih je bilo preko 700 mest in 28.000 vasi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929133150/https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-date=29 September 2007|title=Ukraine: World War II and its aftermath|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> V letih 1946 in 1947 je situacijo še dodatno poslabšala [[lakota]], do katere je prišlo zaradi suše in uničene infrastrukture. Umrlo je več deset tisoč ljudi.<ref name="dt-kul-dem-los">{{navedi splet |title=Демографічні втрати України в хх столітті |url=https://dt.ua/SOCIUM/demografichni_vtrati_ukrayini_v_hh_stolitti.html |author=Stanislav Kulčitski |publisher=Dzerkalo tižnja |date=2004-10-01 |place=Kijev |access-date=2021-01-20 |language=uk}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1945 je Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]<ref name="un ukssr">{{navedi splet|url=https://www.un.org/depts/dhl/unms/ukraine.shtml|title=Activities of the Member States – Ukraine|access-date=17 January 2011|publisher=United Nations}}</ref> in je poleg Belorusije imela pravico glasovanja, čeprav nista bili samostojni (podlaga za to je bil poseben dogovor z [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]]).<ref>{{navedi splet|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|title=United Nations|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. Roosevelt agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.|access-date=22 September 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|title=United Nations|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|access-date=2014-09-22|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. In April 1945, new U.S. President Truman agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.}}</ref> Republika se je tudi dodatno razširila z aneksacijo Zakarpatja. Prebivalstvo je postalo bolj homogeno zaradi povojnega [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|obsežnega prisilnega preseljevanja v Sovjetski zvezi]]. Odstranjene so bile različne skupnosti Nemcev in preostali [[Krimski Tatari]]. Do 1. januarja 1953 so Ukrajinci predstavljali 20% deportirancev v zvezi.<ref name="Malynovska">{{navedi splet|url=http://www.niisp.org.ua/defa~177.php|title=Migration and migration policy in Ukraine|first=Olena|last=Malynovska|date=14 June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130923061703/http://niisp.org.ua/defa~177.php|archive-date=23 September 2013}}</ref> Po smrti Stalina leta 1953, je [[Nikita Hruščov]] postal novi vodja Sovjetske zveze in začel z [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in otoplitvijo odnosov. Med njegovim vodenjem je bil [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] vključen v Ukrajinsko SSR iz Ruske. Formalni razlog je bilo prijateljsko darilo, vendar je šlo tudi za ekonomske razloge.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|title=The Transfer of Crimea to Ukraine|access-date=25 March 2007|date=July 2005|publisher=International Committee for Crimea|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215025255/http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|url-status=dead}}</ref> To je bila zadnja ozemeljska širitev Ukrajine, njene meje so se ohranile vse do sodobne neodvisne države. Ukrajina je bila ena izmed najpomembnejših republik v zvezi. Več vodilnih položajev so zasedli Ukrajinci; mdr. tudi [[Leonid Brežnjev]], četrti voditelj zveze med 1964 in 1982. Kljub temu je bil on (poleg [[Volodimir Ščerbitski|Volodimirja Ščerbitskega]]) odgovoren za obsežno [[Rusifikacija|rusifikacijo]] Ukrajine in zatiranje nove generacije ukrajinskih intelektualcev, ki je bila poimenovana [[Šestdesetnjaki]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Cook|first1=Bernard A.|url=https://books.google.com/books?id=hafLHZgZtt4C&q=shcherbytsky+russification&pg=PA1280|title=Europe Since 1945: An Encyclopedia|last2=Cook|first2=Bernard Anthony| date=2001| publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-8153-4058-4|language=en}}</ref> Do leta 1950 je republika presegla predvojne ravni industrijske proizvodnje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115052626/https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-date=15 January 2008|title=Ukraine – The last years of Stalin's rule|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> Ukrajina je postala vodilna v Evropi po industrijski proizvodnji<ref>Magocsi, p. 644</ref> in središče sovjetske vojaške industrije in visokotehnoloških raziskav.<ref>Magocsi, 1996, p. 704</ref> Sovjetska vlada je investirala v hidroenergetske in jerske projekte, ki so bili potrebni za zadostno oskrbo industrije z energijo. 26. aprila 1986 se je v [[Černobil|Černobilu]] z eksplozijo jedrskega reaktorja zgodila [[Černobilska nesreča]], ki je najhujša jedrska nesrečna v zgodovini.<ref>{{navedi novice| url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971|archive-url=https://archive.today/20120628220746/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971/|url-status=dead|archive-date=28 June 2012|title='Sombre anniversary' of worst nuclear disaster in history – Chernobyl: 10th anniversary|access-date=16 December 2007|author=Remy, Johannes|year=1996|publisher=Find articles|work=UN Chronicle}}</ref> === Neodvisnost === {{further|Razpad Sovjetske zveze|Oranžna revolucija|Revolucija dostojanstva|Rusko-ukrajinska vojna|}}<!-- 1990-2022 --> [[Mihail Gorbačov]] je vodil politiko omejene liberalizacije javnega življenja in skušal reformirati stagnirajoče gospodarstvo. Poskus slednjega je bil neuspešen, demokratizacija Sovjetska zveze pa je podžgala nacionalistične in separatistične tendence med etničnimi manjšinami, tudi Ukrajinci.<ref>{{navedi knjigo|last=Geller|first=Mikhail|url=https://www.worldcat.org/oclc/24243579|title=Седьмой секретарь: Блеск и нищета Михаила Горбачева|date=1991|isbn=1-870128-72-9|edition=1st Russian|location=London|oclc=24243579|page=352=356}}</ref> 16. julija 1990 je kot del ti. Parade suverenosti novoizvoljeni vrhovni svet Ukrajinske SSR sprejel Deklaracijo o državni suverenosti Ukrajine.<ref>{{navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-date=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=16 July 1990|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Nekateri komunisti so 1991 izvedli neuspešen [[Avgustovski puč|državni udar]], po katerem je 24. avgusta Ukrajina razglasila neodvisnost.<ref>{{navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203430/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-date=30 September 2007|title=Verkhovna Rada of Ukraine Resolution On Declaration of Independence of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=24 August 1991|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Ta je bila potrjena na [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|referendumu]], kjer je 1. decembra 92% volilcev glasovalo za neodvisnost.<ref name="Nohlen_Stöver">Nohlen & Stöver, p1985</ref> Novi [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] [[Leonid Kravčuk]] je podpisal [[Beloveški sporazum]], s katerim je Ukrajina postala ena izmed ustanovnih članic ohlapne [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].<ref>{{navedi novice|title=Soviet Leaders Recall 'Inevitable' Breakup Of Soviet Union| url=http://www.rferl.org/content/article/1073305.html|work=RadioFreeEurope|date=8 December 2006|access-date=12 September 2007}}</ref> Kljub temu država ni nikoli postala njena polnopravna članica, saj ni ratificirala njenih ustanovnih sporazumov.<ref name=":2">{{navedi novice|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-dosi-v-snd-chy-ni/30969197.html|title="Україні не потрібно виходити із СНД – вона ніколи не була і не є зараз членом цієї структури"|newspaper=Радіо Свобода|date=26 November 2020|last1=Лащенко|first1=Олександр}}</ref> S tem je bila usoda Sovjetske zveze zapečatena, razpadla je 26. decembra 1991.<ref>{{navedi splet|last=Solodkov|first=Artem|date=27 December 2021|title=Период распада: последний декабрь Союза. 26 декабря 1991 года|url=https://www.rbc.ru/politics/27/12/2021/585bea709a794761ac0b5c55|access-date=11 March 2023|website=РБК|language=ru}}</ref> [[Slika:RIAN_archive_848095_Signing_the_Agreement_to_eliminate_the_USSR_and_establish_the_Commonwealth_of_Independent_States.jpg|sličica|Predsednik Ukrajine [[Leonid Kravčuk]] in ruski predsednik [[Boris Jelcin]] med podpisovanjem Beloveškega sporazuma, ki je vodil v [[razpad Sovjetske zveze]]]] Sprva je ekonomska prihodnost Ukrajine izgledala boljša kot v večini ostalih republik, čeprav je bila ekonomsko med revnejšimi.<ref name="Notstronk">{{navedi splet|last1=Sutela|first1=Pekka|title=The Underachiever: Ukraine's Economy Since 1991|url=https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451|access-date=2022-08-03|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en}}</ref><ref>Shen, p. 41</ref> Vendar med prehodom iz komunizma na sistem prostega trga, je država utrpela hujšo gospodarsko krizo kot preostale nekdanje republike. Med krizo 1991-1999 je Ukrajina utrpela 60% padec BDP<ref name="IMF">{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=1992&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=926&s=PPPGDP&grp=0&a=&pr1.x=41&pr1.y=2|title=Ukrainian GDP (PPP)|access-date=10 March 2008|website=World Economic Outlook Database, October 2007|publisher=International Monetary Fund (IMF)}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20000712025953/http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-date=12 July 2000|title=Can Ukraine Avert a Financial Meltdown?|access-date=16 December 2007|date=June 1998|website=World Bank}}</ref> in [[Hiperinflacija|hiperinflacijo]], ki je 1993 dosegla vrhunec 10.000%.<ref>{{navedi splet|last1=Figliuoli|first1=Lorenzo|last2=Lissovolik|first2=Bogdan|date=31 August 2002|title=The IMF and Ukraine: What Really Happened|url=http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20021017151905/http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|archive-date=17 October 2002|access-date=16 December 2007|website=International Monetary Fund}}</ref> Stabilizacija je bila dosežena šele po tem, ko je nova valuta, [[Ukrajinska grivna|grivna]], konec leta 1998 utrpela velik padec vrednosti, delno kot posledica [[Ruska finančna kriza (1998)|ruske finančne krize]] istega leta.<ref>{{navedi splet|title=Дефолт 1998 года: 10 лет спустя|url=https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|access-date=2022-08-04|website=ukraine.segodnya.ua|date=11 July 2022|language=ru|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804062644/https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|url-status=dead}}</ref> Posledica neuspešne ekonomske politike 1990ih je bila masovna privatizacija državne lastnine v žepe novega socialnega sloja ekstremno bogatih in vplivnih posameznikov - [[Oligarhija|oligarhov]].<ref name="Notstronk" /> Po [[Velika finančna kriza|veliki finančni krizi]] (2007–2009) je Ukrajina zopet doživela hudo recesijo,<ref name="Notstronk" /> ki je sledila v novo recesijo po začetku [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] leta 2014 in še eno z [[Ruska invazija na Ukrajino|odkrito rusko invazijo leta 2022]].<ref>{{navedi splet|title=War to cause Ukraine economy to shrink nearly a third this year – EBRD report – Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/war-cause-ukraine-economy-shrink-nearly-third-year-ebrd-report|access-date=2022-08-03|website=ReliefWeb|date=10 May 2022|language=en}}</ref> Ukrajinska ekonomija je vse od osamosvojitve dosegala slabe rezultate, predvsem zaradi sistemske [[Korupcija|korupcije]] in slabega upravljanja.<ref>{{navedi splet|last=Dickinson|first=Peter|date=2021-06-19|title=Ukraine's choice: corruption or growth|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/ukraines-choice-corruption-or-growth/|access-date=2022-08-03|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref> V 1990ih je zato potekalo več organiziranih stavk in protestov.<ref>{{cite journal|last1=Aslund|first1=Anders|last2=Aslund|first2=Anders|date=Autumn 1995|title=Eurasia Letter: Ukraine's Turnaround|url=https://archive.org/details/sim_foreign-policy_fall-1995_100/page/125|journal=Foreign Policy|volume=100|issue=100|pages=125–143|doi=10.2307/1149308|jstor=1149308}}</ref> Ruska agresija je preprečila večje ekonomsko okrevanje v 2010ih,<ref>{{Cite journal| last=Mykhnenko| first=Vlad|date=2020-03-15|title=Causes and Consequences of the War in Eastern Ukraine: An Economic Geography Perspective|journal=Europe-Asia Studies|volume=72|issue=3|pages=528–560|doi=10.1080/09668136.2019.1684447|issn=0966-8136|doi-access=free|s2cid=214438848}}</ref> boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]] pa je otežila nizka precepljenost in še potekajoča ruska invazija.<ref>{{Cite journal|last1=Ludvigsson|first1=Jonas F.|last2=Loboda|first2=Andrii|date=July 2022|title=Systematic review of health and disease in Ukrainian children highlights poor child health and challenges for those treating refugees|journal=Acta Paediatrica|language=en|volume=111|issue=7|pages=1341–1353|doi=10.1111/apa.16370|issn=0803-5253|pmc=9324783|pmid=35466444}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Impact of war on the dynamics of COVID-19 in Ukraine - Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/impact-war-dynamics-covid-19-ukraine|access-date=2022-08-04|website=reliefweb.int|date=17 April 2022|language=en}}</ref> Politiko Ukrajine sta zaznamovali dve temi; odnos med Ukrajino, Zahodom in Rusijo ter klasična delitev levo-desno.<ref>{{Cite journal|last=Shevel|first=Oxana|date=2015-09-01|title=The parliamentary elections in Ukraine, October 2014|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261379415000608|journal=Electoral Studies|language=en|volume=39|pages=159–163|doi=10.1016/j.electstud.2015.03.015|issn=0261-3794}}</ref> Prva predsednika, Kravčuk in [[Leonid Kučma]], sta skušala držati ravnotežje med različnima vizijama prihodnosti države.<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2005-10-01|title=Neither East Nor West: Ukraine's Security Policy Under Kuchma|url=https://doi.org/10.1080/10758216.2005.11052215|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=52|issue=5|pages=59–68|doi=10.1080/10758216.2005.11052215|issn=1075-8216|s2cid=157151441}}</ref> Kasnejša, [[Viktor Juščenko]] in [[Viktor Janukovič]], pa sta bila pro-zahodna oz. pro-ruska. Proti Janukoviču sta se razvili dve množični protestni gibanji. Leta 2004 je prišlo do [[Oranžna revolucija|Oranžne revolucije]], ko je več desettisoč protestnikov zaradi volilne prevare v prid Janukoviču zahtevalo ponovitev volitev (nato je bil izvoljen Juščenko). Pozimi 2013/2014 je potekalo gibanje [[Evromajdan]], ki je nastalo kot posledica Janukovičove zavrnitve podpisa sporazuma o približevanju EU. Po mesecih protestov, na katerih so Janukovičove sile ubile več kot 100 ljudi, je pobegnil v Rusijo, parlament pa ga je v [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] odstavil s položaja. Rusija ni želela priznati nove vlade, ki jo je imenovala »hunta« in trdila, da je šlo za »državni udar« s strani [[ZDA]].<ref>{{navedi splet|date=2014-04-25|title="Хунта" и "террористы": война слов Москвы и Киева|url=https://www.bbc.com/russian/blogs/2014/04/140425_blog_krechetnikov_harsh_speech|access-date=2022-08-04|website=BBC News Русская служба|language=ru}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Putin accuses US of orchestrating 2014 'coup' in Ukraine|date=22 June 2021|access-date=3 March 2022|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/6/22/russias-putin-accuses-us-of-orchestrating-2014-coup-in-ukraine|publisher=Al Jazeera}}</ref><ref name="Partido da imprensa Golpista">{{navedi splet|title=The Maidan in 2014 is a coup d'etat: a review of Italian and German pro-Russian media|url=https://voxukraine.org/en/the-maidan-in-2014-is-a-coup-d-etat-a-review-of-italian-and-german-pro-russian-media|access-date=2022-08-04|website=|language=en-US}}</ref> [[Slika:Euromaidan_Kyiv_1-12-13_by_Gnatoush_009.jpg|sličica|[[Evromajdan]] v Kijevu decembra 2013]] Čeprav je Rusija leta 1994 podpisala [[Budimpeški memorandum]], v katerem ji je za zameno varovanja ozemeljske celovitosti Ukrajina predala svoj obsežen arzenal [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in raket, je po odstavitvi proruskega predsednika [[Rusko-ukrajinska vojna|napadla Ukrajino]]. Konec februarja in začetek marca 2014 je okupirala [[Krim (polotok)|Krim]] s ti. [[Mali zeleni možje|malimi zelenimi možmi]] ([[evfemizem]] za neoznačene ruske vojake). Po tem je prek [[Marionetna država|marionetnih separatističnih republik]] [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]].<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2018-05-04|title=Euromaidan revolution, Crimea and Russia–Ukraine war: why it is time for a review of Ukrainian–Russian studies|url=https://doi.org/10.1080/15387216.2019.1571428|journal=Eurasian Geography and Economics|volume=59|issue=3–4|pages=529–553|doi=10.1080/15387216.2019.1571428|issn=1538-7216|s2cid=159414642}}</ref> Po mesecih spopadov in uspešni ukrajinski protiofenzivi je 24. avgusta 2014 Rusija [[Bitka za Ilovajsk|vstopila v Ukrajino]] z rednimi enotami. [[Oborožene sile Ukrajine|Ukrajinsko vojsko]] so potisnili na frontno črto, ki je bila od februarja 2015 do februarja 2022 ustaljena.<ref>{{Cite journal|last=Hosaka|first=Sanshiro|date=2019-07-03|title=Putin the 'Peacemaker'?—Russian Reflexive Control During the 2014 August Invasion of Ukraine|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13518046.2019.1646950|journal=The Journal of Slavic Military Studies|language=en|volume=32|issue=3|pages=324–346|doi=10.1080/13518046.2019.1646950|issn=1351-8046|s2cid=210591255}}</ref> Konflikt je bil delno zamrznjen vse do 24. februarja 2022,<ref>{{Cite journal|last1=Potočňák|first1=Adam|last2=Mares|first2=Miroslav|date=2022-05-16|title=Donbas Conflict: How Russia's Trojan Horse Failed and Forced Moscow to Alter Its Strategy|journal=Problems of Post-Communism|volume=70|issue=4|pages=341–351|doi=10.1080/10758216.2022.2066005|issn=1075-8216|doi-access=free|s2cid=248838806}}</ref> ko je Rusija izvedla novo [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo, ki še traja]].<ref>{{navedi novice|last1=Lock|first1=Samantha|last2=Singh|first2=Maanvi|last3=Oladipo|first3=Gloria|last4=Michael|first4=Chris|last5=Jones|first5=Sam|date=24 February 2022|title=Ukraine-Russia crisis live news: Putin declares operation to 'demilitarise' Ukraine – latest updates|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|access-date=24 February 2022|issn=0261-3077}}</ref> Začetni ruski načrt za invazijo ni bil uspešen, Ukrajina je uspela osvoboditi mnoga območja in obraniti prestolnico;<ref>{{navedi splet|last=Lonas|first=Lexi|date=2022-05-12|title=5 ways Russia has failed in its invasion|url=https://thehill.com/policy/international/3486213-5-ways-russia-has-failed-in-its-invasion/|access-date=2022-08-04|website=The Hill|language=en-US}}</ref> vseeno danes [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Rusija okupira]] približno 17 % Ukrajine. To vključuje dele [[Luganska oblast|Luganske]], [[Hersonska oblast|Hersonske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] in [[Donecka oblast|Donecke oblasti]] ter celoten [[Avtonomna republika Krim|Krim]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/ng-interactive/2023/feb/21/a-year-of-war-how-russian-forces-have-been-pushed-back-in-ukraine|title=A year of war: how Russian forces have been pushed back in Ukraine|first1=Pablo|last1=Gutiérrez|first2=Ashley|last2=Kirk|website=the Guardian}}</ref> [[Slika:2022_Russian_invasion_of_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ozemlja pod okupacijo Rusije]] v Ukrajini ({{Datum}})]] Ruska agresija je celotno politično ozračje v državi obrnila proti zahodu. Kmalu po Janukovičovem pobegu je Ukrajina junija 2014 podpisala sporazum o povezavi z EU, državljanom pa je bila tri leta kasneje dodeljena pravica potovanja brez vizumov. Januarja 2019 je bila [[Pravoslavna cerkev Ukrajine]] priznana kot neodvisna od Moskovskega patriarhata, kar je razveljavilo odločitev konstantinopelskega patriarhata iz 1686, ki je patriarhat v Kijevu podredil Moskvi - to je predstavljalo hud udarec vplivu Moskve v Ukrajini.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine Country Report|url=https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|access-date=2022-08-04|website=EU-LISTCO|date=11 December 2019|language=en-ZA|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060354/https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|url-status=dead}}</ref> Po invaziji leta 2022 je Ukrajina postala [[Potencialna širitev Evropske unije|kandidatka]] za članstvo v EU.<ref name="BBC News">{{navedi novice|date=2022-06-23|title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467|access-date=2022-08-04}}</ref> V začetku 2023 se je začela obsežna protikorupcijska kampanja, ki je privedla do odstavitev mnogih oseb na vodilnih položajih.<ref>{{navedi novice|date=2023-01-24|title=Top Ukrainian officials quit in anti-corruption drive|language=en-GB|work=BBC News| url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64383388|access-date=2023-01-25}}</ref> == Geografija == [[Slika:Typical agricultural landscape of Kherson Oblast.jpg|thumb|left|Tipična kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje pšenice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi]] {{glavni|Geografija Ukrajine|Seznam naravnih rezervatov Ukrajine}} S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največjih držav sveta]] in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v [[Azija|Aziji]]).<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |title=Ukraine |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=8.6.2014 |archive-date=2016-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035611/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |url-status=dead }}</ref> Večino površja države predstavljajo obširne ravnice [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], ki prehajajo v [[stepa|stepe]] in [[planota|planote]]. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v [[Črno morje]], največji od njih sta [[Dneper]] in [[Dnester]], na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja [[delta Donave]]. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z [[žito]]m, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le [[Karpati]] na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, [[Goverla]] z 2061 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Največje mesto je glavno mesto [[Kijev]] na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še [[Harkov]], [[Odesa]] in [[Dnipro]]. Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,<ref>{{Navedi novice|last=Tabuchi|first=Hiroko|date=2 March 2022|title=Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/climate/ukraine-lithium.html|accessdate=3 March 2022|issn=0362-4331}}</ref> zemeljski plin,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> [[kaolinit]],<ref name=":0" /> les<ref>{{Navedi splet|last=Nature|first=Preferred by|title=Ukraine Timber Risk Profile|url=https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|accessdate=3 March 2022|website=NEPCon - Preferred by Nature|language=en|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126092543/https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|url-status=dead}}</ref> in obilo obdelovalnih površin.<ref>{{Navedi knjigo|date=2020|title=Overview of soil conditions of arable land in Ukraine – Study case for steppe and forest-steppe zones.|url=https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca7761en/|accessdate=7 March 2022|work=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |doi=10.4060/ca7761en|isbn=978-92-5-132215-4|language=en}}</ref> Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.<ref>{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues|url=https://ceobs.org/ukraine-invasion-rapid-overview-of-environmental-issues/|accessdate=3 March 2022|website=CEOBS|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Bank|first=World|date=January 2016|title=Ukraine Country Environmental Analysis|url=https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/24971|journal=World Bank|language=en-US}}</ref> Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.<ref>{{Navedi splet|title=Water, sanitation and hygiene (WASH)|url=https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|accessdate=3 March 2022|website=www.unicef.org|language=en|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303120132/https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|url-status=dead}}</ref> Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v [[Černobil|Černobilu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|title=Environmental issues in Ukraine|publisher=Naturvernforbundet|date=16 July 2017|accessdate=2022-04-22|archive-date=2022-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306201646/https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === [[Slika:Koppen-Geiger_Map_UKR_present.svg|levo|sličica|[[Köppnova podnebna klasifikacija]]]] Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.<ref name="faoclimate">{{Navedi splet| url=http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|title=Ukraine|website=Country Pasture/Forage Resource Profiles|publisher=Food and Agriculture Organization|accessdate=8 August 2016|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006014817/http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|url-status=dead}}</ref> Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.<ref name="ebclimate">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/place/Ukraine|title=Ukraine – Climate|accessdate=20 October 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.<ref name="ebclimate" /> Največ [[Padavine|padavin]] je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.<ref name="ebclimate" /> Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.<ref name="ebclimate" /> Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.<ref>{{Navedi časopis|last=Didovets|first=Iulii| last2=Krysanova|first2=Valentina| last3=Hattermann|first3=Fred Fokko|last4=del Rocío Rivas López|first4=María|last5=Snizhko|first5=Sergiy|last6=Müller Schmied|first6=Hannes|date=1 December 2020|title=Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214581820302354|journal=Journal of Hydrology: Regional Studies|language=en|volume=32|pages=100761|doi=10.1016/j.ejrh.2020.100761|issn=2214-5818}}</ref> Negativni vplivi [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima stepsko podnebje. [[Svetovna banka]] je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Climate Change Knowledge Portal|url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/ukraine|website=climateknowledgeportal.worldbank.org|language=en}}</ref> === Biotska raznovrstnost === Ukrajina je razdeljena na šest kopenskih [[Ekoregija|ekoregij]]: [[srednjeevropski mešani gozdovi]], [[krimski submediteranski gozdni kompleks]], [[vzhodnoevropska gozdna stepa]], [[panonski mešani gozdovi]], [[Karpatski gorski iglavci|karpatski gorski gozdovi iglavcev]] in [[Pontsko-kaspijska stepa|pontska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi| first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri| first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant| last10=Noss|first10=Reed| last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Tam je nekoliko več [[Iglavci|iglastih]] kot [[Listavec|listnatih]] gozdov.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017">{{Navedi časopis|last=Shvidenko|first=Anatoly| last2=Buksha|first2=Igor|last3=Krakovska|first3=Svitlana|last4=Lakyda|first4=Petro|date=30 June 2017|title=Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change|url=|journal=Sustainability| volume=9|issue=7|page=1152| doi=10.3390/su9071152|eissn=2071-1050|pmid=|doi-access=free|issn=2071-1050 }}</ref> Najbolj gosto gozdnato območje je [[Polesje]] na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017" /> Obstaja 45.000 živalskih vrst,<ref name="Conference2001">{{Navedi knjigo|last=Council of Europe. Conference|date=1 January 2001|title=Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine|publisher=Council of Europe|pages=78–|isbn=9789287146458|oclc=1056440382|url=https://books.google.com/books?id=OuALwoUqnU8C&pg=PA78}}</ref> od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v [[Rdeča knjiga Ukrajine|Rdečo knjigo Ukrajine]].<ref name="State">{{Navedi splet|url=http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure%5Cfauna%5Cindex.htm|title=Welcome to State of The Environment in Ukraine|accessdate=21 October 2013|publisher=The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine|archive-date=2009-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090707031611/http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure/fauna/index.htm|url-status=dead}}</ref> [[Ramsarsko mokrišče|Mednarodno pomembna mokrišča]] pokrivajo več kot 7.000 km<sup>2</sup>.<ref name="wetland">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/sitelist.pdf|title=The List of Wetlands of International Importance|website=Ukraine|date=11 October 2013|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar Organization}}</ref><ref name="Ramsar">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/cop8/cop8_nrs_ukraine1.pdf|title=National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands|year=2002|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar organization}}</ref> == Politika == [[Slika:Chart Constitution of Ukraine EN.svg|sličica|Tabela političnega sistema Ukrajine|228x228_pik]] Ukrajina je republika z [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] z ločeno [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[Izvršilna oblast|izvršilno]] in [[Sodna oblast|sodno oblastjo]].<ref name="Choudhry 2018 p16.">{{Navedi knjigo|last=Choudhry|first=Sujit|title=Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform|publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance|publication-place=Stockholm|year=2018|isbn=978-91-7671-154-5|oclc=1038616889|page=16|url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/semi-presidentialism-and-inclusive-governance-in-ukraine.pdf}}</ref> === Ustava Ukrajine === {{Glavni članek|Ustava Ukrajine}} [[Ustava Ukrajine]] je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta ''[[Vrhovna rada]]''.<ref name="UNIANCD28616">[http://www.unian.info/society/1389415-ukraine-celebrating-20th-anniversary-of-constitution.html Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution], UNIAN (28 June 2016)</ref> Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).<ref name="UNIANCD28616" /> Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je [[ustavno sodišče Ukrajine]]. Od leta 1996 dalje se [[državni praznik]] [[Dan ustave (Ukrajina)|Dan ustave]] praznuje 28. junija.<ref>[http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=38117 Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day], Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)</ref><ref name="UW29121996">[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml 1996: THE YEAR IN REVIEW] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303190426/http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml |date=2016-03-03 }}, The Ukrainian Weekly (29 December 1996)</ref> === Predsednik, parlament in vlada === {{Glavni članek|Predsednik Ukrajine|Vrhovna rada}} {{Multiple image | total_width = 280 | image1 = Volodymyr Zelensky Official portrait.jpg | caption1 = {{small|[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]]}}<br/>[[Volodimir Zelenski]] | link1 = Volodimir Zelenski | image2 = Корецький Сергій.webp | caption2 = {{small|[[Predsednik vlade Ukrajine|Premier]]}}<br/>[[Sergij Korecki]] | link2 = Sergij Korecki }} [[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni [[državni poglavar]].<ref>{{Navedi splet| url=http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3fart_id=235995&cat_id=32672|title=General Articles about Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Government Portal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080120232454/http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3Fart_id%3D235995%26cat_id%3D32672|archivedate=20 January 2008}}</ref> Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.<ref>{{Navedi splet|url=http://portal.rada.gov.ua/|title=Verkhovna Rada of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223190549/http://portal.rada.gov.ua/|archivedate=23 December 2007}}</ref> Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in [[Vlada Ukrajine|kabineta ministrov]], ki ga vodi [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]].<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine,_2004|title=Constitution of Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Wikisource}}</ref> Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo [[Varnostna služba Ukrajine|Varnostne službe]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Черноватий Л. М.|title=Практичний курс англійської мови. 4-й курс.: Підручник для ВНЗ|publisher=Нова Книга|pages=24–|isbn=9789663821757|url=https://books.google.com/books?id=8wbcCQAAQBAJ&pg=PA24}}</ref> [[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavno sodišče]] lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte [[Vrhovna Rada Krima|krimskega parlamenta]], če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. [[Vrhovno sodišče Ukrajine|Vrhovno sodišče]] je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.<ref name="House2004">{{Navedi knjigo|last=Freedom House|date=13 September 2004|title=Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|pages=639–|isbn=978-1-4617-3141-2|oclc=828424860|url=https://books.google.com/books?id=AsJlnVU4ipoC&pg=PA639}}</ref> === Oborožene sile === {{Glavni članek|Oborožene sile Ukrajine}} [[Slika:Kissing_the_flag.jpg|sličica|Genadij Lačkov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v večnacionalnih silah – Irak, poljublja zastavo svoje države]] Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.<ref name="milgov">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=history|title=The history of the Armed Forces of Ukraine|accessdate=5 July 2008|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/wmd/world/ukraine/index.html|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=24 December 2007|publisher=GlobalSecurity.org}}</ref> Leta 1992 je Ukrajina podpisala [[lizbonski protokol|Lizbonski protokol]], s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.<ref name="milgov" /> Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja konvencionalnega orožja. Podpisala je [[Pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi|Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi]], ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.<ref name="wbook06">{{Navedi splet| url=http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071108143812/http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf| archivedate=8 November 2007|title=White Book 2006|accessdate=24 December 2007|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref> Ukrajinska vojska je na predvečer [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije 2022]] imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forces.net/news/numbers-how-does-ukraines-military-stack-against-russias|title=In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?|first=Alex|last=Walters|website=Forces Network}}</ref> === Upravna delitev === {{Glavni članek|Upravna delitev Ukrajine}} [[Slika:Ukraine, administrative divisions (claims hatched) - de - colored.svg|sličica|desno|218x218px|Upravna delitev Ukrajine]] Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko ([[Avtonomna republika Krim]]), 24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (prestolnica) in [[Sevastopol]]. Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]], ti pa na 1469 [[Gromada|gromad]] (občin). Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto; min-width:80%;" |- !colspan=2|[[Oblasti Ukrajine|Oblasti]] |- | colspan=2 style="vertical-align:top;"|{{colbegin|colwidth=10em}} * [[Čerkaška oblast|Čerkaška]] * [[Černigovska oblast|Černigovska]] * [[Črnoviška oblast|Črnoviška]] * [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovska]] * [[Donecka oblast|Donecka]] * [[Ivano-Frankivska oblast|Ivano-Frankivska]] * [[Harkovska oblast|Harkovska]] * [[Hersonska oblast|Hersonska]] * [[Hmelnicka oblast|Hmelnicka]] * [[Kijevska oblast|Kijevska]] * [[Kirovogradska oblast|Kirovogradska]] * [[Luganska oblast|Luganska]] * [[Lvovska oblast|Lvovska]] * [[Mikolajivska oblast|Mikolajivska]] * [[Odeška oblast|Odeška]] * [[Poltavska oblast|Poltavska]] * [[Rivenska oblast|Rivenska]] * [[Sumska oblast|Sumska]] * [[Ternopilska oblast|Ternopilska]] * [[Viniška oblast|Viniška]] * [[Volinska oblast|Volinska]] * [[Zakarpatska oblast|Zakarpatska]] * [[Zaporoška oblast|Zaporoška]] * [[Žitomirska oblast|Žitomirska]] {{colend}} |- ![[Avtonomna republika]] ![[Mesta s posebnim statusom]] |- | style="vertical-align:top;" | * [[Avtonomna republika Krim]] | style="vertical-align:top;" | * [[Kijev|Mesto Kijev]] * [[Sevastopol|Mesto Sevastopol]] |} Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 [[Vojna v Donbasu|pod nadzorom]] ruskih [[Marionetna država|marionetnih republik]]. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji leta 2022]] je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporoške oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. sledečih aneksacij, vsa ozemlja [[De iure - de facto|de iure]] pripadajo Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&DS=A/RES/ES-11/4&Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Gospodarstvo == {{Glavni članek|Gospodarstvo Ukrajine}} Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.<ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi <ref name="poor">{{Navedi splet|url=https://voxukraine.org/en/why-is-ukraine-poor-look-to-the-culture-of-poverty/|title=Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty|website=VoxUkraine|last=Bohdan Ben|date=25 September 2020|accessdate=4 March 2021}}</ref> in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za [[Rusija#Korupcija|Rusijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine|url=https://www.transparency.org/en/countries/ukraine|accessdate=24 March 2022|website=Transparency International|language=en}}</ref> Leta 2021 je ukrajinski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=926,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2019&ey=2026&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2021|publisher=International Monetary Fund| website=IMF.org|accessdate=17 April 2020}}</ref> Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je [[Mednarodni denarni sklad|MDS]] pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije Rusije močno]] skrčilo.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Leta 2021 je povprečna mesečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300&nbsp;[[Ukrajinska grivna|₴]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukrainian-economy-in-2021-procrastination-without-innovation.html|title=Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation|last=Jaroslav Romanchuk|date=29 December 2021|publisher=Kyiv Post|accessdate=27 January 2022}}</ref> (okoli 465&nbsp;€).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exchange-rates.org/exchange-rate-history/uah-eur-2021|title=UAH to EUR Exchange Rate History for 2021|accessdate=2024-04-13|website=exchange-rates.org}}</ref> Približno 1&nbsp;% Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalnim pragom revščine.<ref>{{Navedi splet|title=Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.NAHC?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.<ref>{{Navedi splet|title=Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.UEM.TOTL.NE.ZS?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Leta 2019 je bilo 5–15&nbsp;% ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.<ref>{{Navedi novice|date=10 October 2019|title=Where Ukraine's middle class is and how it can develop|work=The Ukrainian Week|last=Lyubomyr Shavalyuk|url=https://ukrainianweek.com/Economics/236449|accessdate=6 November 2020}}</ref> Leta 2020 je [[državni dolg]] Ukrajine znašal približno 50&nbsp;% njenega nominalnega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|title=Ukraine Government Debt: % of GDP|website=CEIC|accessdate=17 April 2021|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417135816/https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|url-status=dead}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.<ref name=":42">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|title=Statistics of Launches of Ukrainian LV|accessdate=24 December 2007|website=www.nkau.gov.ua|publisher=State Space Agency of Ukraine|archive-date=2018-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181210200631/http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121232043/http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archivedate=21 November 2008|title=Missile defence, NATO: Ukraine's tough call|accessdate=5 July 2008|publisher=Business Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=5 July 2008|website=The Nuclear Information Project|archive-date=2021-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210118091625/https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|url-status=dead}}</ref> Letala [[Antonov (podjetje)|Antonov]] in tovornjaki [[KrAZ]] se izvažajo v številne države. [[Evropska unija]] je glavni trgovinski partner države.<ref name=":42" /> Pred [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo število [[Turizem v Ukrajini|turistov, ki so obiskali Ukrajino]], osmo v Evropi po lestvici [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]].<ref>[https://web.archive.org/web/20080819191518/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf UNWTO World Tourism Barometer, volume 6], [[UNWTO]] (June 2008)</ref> Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala [[Črno morje|Črnega morja]] priljubljena poletna destinacija; [[Naravni rezervat|naravni rezervati]] različnih [[Ekosistem|ekosistemov]]; cerkve, [[Grad|grajske]] ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in [[Kamjanec-Podilski]] so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/magazine-28688478 Tourism takes a nosedive in Crimea] bbc.co.uk, accessed 29 December 2015</ref> [[Sedem čudes Ukrajine]] in [[Sedem naravnih čudes Ukrajine]] sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem po internetu. === Kmetijstvo === Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "krušno košaro Evrope". V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1291390883|title=FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021.|date=2022|publisher=Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo |isbn=978-92-5-135248-9|location=[S.l.]|oclc=1291390883}}</ref> Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s [[Koruza|koruzo]] in [[Ječmen|ječmenom]] ter 14 odstotkov svetovnega izvoza [[Repna ogrščica|oljne ogrščice]]. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.<ref name=":02" /> === Transport === {{Glavni članek|Promet v Ukrajini}} [[Slika:Скоростной_поезд_"Хендай".jpg|alt=HRCS2 unit|sličica|[[HRCS2]] [[ukrajinske železnice|Železniški promet]] je v Ukrajini zelo izkoriščen]] Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi [[Pristanišče Odesa]], od koder so redno pluli trajekti v [[Carigrad]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in [[Haifa|Haifo]]. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukrferry.com/|title=Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией|publisher=Ukrferry.com|accessdate=30 December 2010}}</ref> Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in [[Pripet (reka)|Pripetu]]. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|title=Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война — Эксперт|website=www.segodnya.ua|accessdate=2022-04-23|archive-date=2012-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219112757/http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|url-status=dead}}</ref> [[Železniški promet v Ukrajini]] povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija [[Železniška proga|železniških tirov]] je regija Donbas.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Resources-and-power|title=Ukraine - Resources and power &#124; Britannica|website=www.britannica.com}}</ref> Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://permanent.access.gpo.gov/lps3997/9510uktn.htm|title=Transportation in Ukraine|accessdate=22 December 2007|website=U.S. Government Printing Office}}</ref> [[Ukraine International Airlines]] je glavni in največji [[Letalska družba|letalski prevoznik]]<ref>"[https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines Ukraine International Airlines]."</ref> s sedežem v Kijevu<ref>"[https://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html Contact Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171214175226/http://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html |date=2017-12-14 }}." Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. "ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine"</ref> in glavnim vozliščem na kijevskem [[Mednarodno letališče Borispol|mednarodnem letališču Borispol]]. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,<ref name="auto1">{{Navedi splet|title=Ukraine International Airlines launches direct Kyiv–New York flights|url=https://www.kyivpost.com/content/business/ukraine-international-airlines-launches-direct-kyiv-new-york-city-flights-350928.html|accessdate=24 April 2015|website=KyivPost|date=6 June 2014}}</ref> Kanado, <ref>{{Navedi novice|last=Liu|first=Jim|date=29 November 2017|title=Ukraine International plans Toronto launch in June 2018|work=Routesonline|url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275955/ukraine-international-plans-toronto-launch-in-june-2018/|accessdate=29 November 2017}}</ref> in Azijo. === Energija === [[Slika:Electricity production by source, Ukraine, OWID.svg|sličica|Proizvodnja električne energije po virih, Ukrajina]] Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.<ref>{{Navedi splet|title=The paradox threatening Ukraine's post-coal future|url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-paradox-threatening-ukraines-post-coal-future/|accessdate=27 February 2022|website=openDemocracy|language=en}}</ref> Večina plina in nafte je uvožena, vendar je [[energetska politika]] od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine - Countries & Regions|url=https://www.iea.org/countries/ukraine|accessdate=27 February 2022|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.<ref name=":04">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Največja [[jedrska elektrarna]] v Evropi, [[Jedrska elektrarna Zaporožje]], se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.<ref>{{Navedi splet|title=Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|accessdate=1 March 2022|website=OECD|language=en}}</ref> Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.<ref>{{Navedi splet|title=Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract| url=http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140411173202/http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archivedate=11 April 2014|accessdate=15 April 2014|website=11 April 2014|publisher=Westinghouse}}</ref> Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,<ref>{{Navedi novice|agency=Reuters|date=4 January 2022|title=Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/markets/commodities/russian-gas-transit-via-ukraine-fell-25-2021-2022-01-04/|accessdate=26 February 2022}}</ref> kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.<ref>{{Navedi splet|last=Mazneva|first=Elena|title=Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports|url=https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|accessdate=27 February 2022|website=BloombergQuint|language=en|archive-date=2022-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227121612/https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|url-status=dead}}</ref> Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.<ref>{{Navedi novice|last=Lock|first=Samantha|date=27 February 2022|title=Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system – live|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/27/russia-ukraine-latest-news-missile-strikes-on-oil-facilities-reported-as-some-russian-banks-cut-off-from-swift-system-live?filterKeyEvents=false&page=with%3Ablock-621aff5f8f08db56730fd45f|accessdate=27 February 2022|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Taylor|first=Kira|date=26 February 2022|title=Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues|url=https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/news/ukraines-energy-system-coping-but-risks-major-damage-as-war-continues/|accessdate=27 February 2022|website=www.euractiv.com|language=en-GB}}</ref> 16. marca 2022 je [[Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja]] sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje [[Moldavija|Moldavije]] poskusno uspešno sinhronizirana s [[Sinhrono omrežje celinske Evrope|sinhronim omrežjem celinske Evrope]], kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del [[IPS/UPS|integriranega elektroenergetskega sistema]], ki vključuje tudi Belorusijo.<ref name="cbsnews-ukraine-grid">{{Navedi novice|title=Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|accessdate=23 March 2022|work=CBS News|agency=Associated Press|issue=16 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220316225624/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|archivedate=16 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.entsoe.eu/news/2022/03/16/continental-europe-successful-synchronisation-with-ukraine-and-moldova-power-systems/|title=Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems|publisher=ENTSO-E|date=16 March 2022|accessdate=17 March 2022}}</ref> === Informacijska tehnologija === Internet v državi je robusten, ker je raznolik.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=1 March 2022|title=Could Russia shut down the internet in Ukraine?|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/could-russia-shut-down-the-internet-in-ukraine|accessdate=15 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo [[Starlink]].<ref name=":3" /> Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine<ref>{{Navedi splet|last=Davies|first=Pascale|date=11 March 2022|title=Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war|url=https://www.euronews.com/next/2022/03/11/from-rescue-missions-to-finding-new-jobs-ukraine-s-tech-industry-is-helping-victims-of-rus|accessdate=15 March 2022|website=euronews|language=en}}</ref>, leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.<ref>{{Navedi novice|last=Journal|first=Sam Schechner {{!}} Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street|date=2 March 2022|title=Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraines-vital-tech-industry-carries-on-amid-russian-invasion-11646247631|accessdate=15 March 2022|issn=0099-9660}}</ref> == Kultura == [[File:Pysanky2011.JPG|thumb|Zbirka tradicionalnih ukrajinskih velikonočnih [[pirh|pirhov]] - ''pisanki''. Oblikovalski motivi na pisankah izvirajo iz zgodnjih slovanskih kultur.]] [[File:Christmas Vertep in Lviv. Photo 256.jpg|thumb|Praznovanje pravoslavnega božiča v Lvovu]]{{Glavni članek|Ukrajinska kultura}} Ukrajinski običaji so pod močnim vplivom pravoslavnega krščanstva, prevladujoče vere v državi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20041204115821/http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-date=4 December 2004 |title=State Department of Ukraine on Religious |access-date=27 January 2008 |website=2003 Statistical report |url-status=dead}}</ref> Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari starši imajo večjo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu.<ref>{{navedi knjigo|title=The Price of Freedom|url=https://archive.org/details/priceoffreedom0000lyse|last=Lysenko|first=Tatiana|publisher=Lulu Publishing Services|year=2014|isbn=978-1483405759|page=[https://archive.org/details/priceoffreedom0000lyse/page/4 4]}}</ref> Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odraža v njeni [[ukrajinska arhitektura|arhitekturi]], [[ukrajinska glasba|glasbi]] in [[ukrajinska umetnost|umetnosti]]. Komunistična doba je precej močno vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418030322/https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-date=18 April 2008 |title=Interwar Soviet Ukraine |access-date=12 September 2007 |website=Encyclopædia Britannica |quote=In all, some four-fifths of the Ukrainian cultural elite was repressed or perished in the course of the 1930s}}</ref> Leta 1932 je Stalin socialistični realizem naredil za državno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok »o obnovi literarnih in umetniških organizacij«. To je močno zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izražali, kot so želeli. Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dediščine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in kozaške pesmi.<ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art |url=https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Tradition of Kosiv painted ceramics |url=https://ich.unesco.org/en/RL/tradition-of-kosiv-painted-ceramics-01456 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Cossack's songs of Dnipropetrovsk Region |url=https://ich.unesco.org/en/USL/cossacks-songs-of-dnipropetrovsk-region-01194 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Ukraine – UNESCO World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ua |access-date=2023-04-06 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril škodo na 247 območjih, vključno s 107 verskimi območji, 89 stavbami umetniškega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knjižnicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko središče Odese vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |date=2023-02-02 |title=Unesco adds Ukrainian city of Odesa to World Heritage List of endangered sites |url=https://www.theartnewspaper.com/2023/02/02/ukrainian-city-of-odesa-added-to-unescos-world-heritage-list |access-date=2023-04-06 |website=The Art Newspaper – International art news and events}}</ref> Tradicija velikonočnih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tisoče let in pred prihodom krščanstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vznožja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem čudes Ukrajine. Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dediščine Ukrajine,<ref>{{navedi splet |title=Про затвердження Порядку ведення Національного переліку елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://zakon.rada.gov.ua/go/z0020-18 |accessdate=2023-02-01 |website=Офіційний вебпортал парламенту України |language=uk}}</ref> ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk.<ref>{{navedi splet |date=2024-02-23 |title=Національний перелік елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://mcip.gov.ua/kulturna-spadshchyna/natsionalnyy-perelik-elementiv-nematerialnoi-kulturnoi-spadshchyny-ukrainy/ |access-date=2024-03-24 |website=mcip.gov.ua |language=uk}}</ref> === Območja svetovne dediščine === {{glavni|Kraji svetovne dediščine v Ukrajini}} *[[Kijev: cerkev sv. Sofije in z njo povezane samostanske stavbe, Kijevska Pečerska lavra]] — 1990, 2005, 2021 *[[Staro mestno jedro Lvova]] — 1998, 2008 *[[Rezidenca metropolitov pravoslavne cerkve Bukovine in Dalmacije v Černivcih]] - 2011 *[[Antično mesto Tavrični Hersones in njegova Hora v Sevastopolu]] - 2013 *[[Struvejev geodetski lok]] (del) – 1998 (pri Staro-Nekrasivki, Baranivki, Felštinu in Katerinivki) *[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] — 2007, 2011, 2017, 2023 *[[Lesene cerkve Karpatske regije na Poljskem in v Ukrajini]] - 2013 *[[Zgodovinsko središče Odese]] - 2023 ogrožen == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Plokhy Sergii |year=2022 |title=Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine |publisher=UMco |isbn=978-961-7136-31-9 |cobiss=108555779 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Україна|Ukrajina}} * [http://www.kmu.gov.ua/ Uradna spletna stran ukrajinske vlade] {{wikislovar}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Skupnost neodvisnih držav}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ukrajina|*]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] {{normativna kontrola}} 1ymzsypmp6bo26aksjpjixhr9tqxzhp Ignacij Lojolski 0 13547 6747056 6517904 2026-09-05T12:42:29Z Janezdrilc 3152 /* Svetništvo in češčenje */ + kapela 6747056 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveti Ignacij}} {{Infopolje Svetnik |name = sveti Ignacij Lojolski |image = |imagesize = |caption = Sv. Ignacij Lojolski ([[Peter Paul Rubens]]) |titles = |birth_date = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |feast_day = 31. julij |venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]] |beatified_date = 27. julij 1609<ref name=CE>{{navedi enciklopedijo |year=1913 |title =St. Ignatious Loyola |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |author=John Hungerford Pollen|publisher=Robert Appleton Company |location=New York |url=http://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_%281913%29/St._Ignatius_Loyola}}</ref> |beatified_by = [[Papež Pavel V.|Pavel V.]] |canonized_date = 22. maj 1622<ref name=CE/> |canonized_place = |canonized_by = [[Papež Gregor XV.|Gregor XV.]] |major_shrine = |attributes = [[evharistija]] (monogram [[IHS]]), [[mašni plašč]], [[knjiga]], [[križ]] |patronage = mladi |issues = }} '''Ignacij Lojolski''' (izvirno [[baskovščina|baskovsko]] ''Iñigo López de Loyola'', {{jezik-es|Ignacio de Loyola}}), [[Baski|baskovski]] [[teolog]], [[jezuit]] in [[svetnik]]. * [[24. december]] [[1491]], [[grad]] Loyola pri [[Azpeita|Azpeiti]], [[Baskija|baskovska]] [[provinca]], [[Guipúzcoa]], [[Španija]]; † [[31. julij]] [[1556]], [[Rim]]. Lojolski je ustanovil [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]] (jezuite). Opisujejo ga kot eno najbolj živopisnih in vplivnih osebnosti krščanske zgodovine. Pogosto ga obravnavajo kot uresničevalca [[katoliška obnova|katoliške obnove]].<ref name=ZK>{{navedi knjigo |title=Zgodovina krščanstva |year=1992 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=29084160 |pages=417-418}}</ref> == Življenje in delo == === Otroštvo in mladost === Lojolski se je rodil v [[Baski|baskovski]] plemiški družini na gradu Loyola. Deležen je bil dvorne vzgoje in izobrazbe. Grajski dogodki in spletke so mu bili zelo všeč. Želel si je postati znamenit vojak. Leta 1517 je začel služiti kot [[oficir]] vicekralja Navarskega in Pamplonskega.<ref name=ILS>{{navedi splet |url=http://www.donbosko.si/verzej/node/26560 |title=31. julij: sveti Ignacij Lojolski |accessdate=21. 9. 2012}}</ref> === Bitka, okrevanje in spreobrnjenje === Ko so [[Francozi]] oblegali mesto [[Pamplona]], ga je 20. maja 1521 zadela kamnita topovska krogla in mu poškodovala podkolensko kost.<ref name=ILS/> Tako se je končala njegova vojaška kariera.<ref name=ZK/><ref name=Iskalci>{{navedi knjigo |title=Iskalci Boga |author=Bogdan Kolar |year=2005 |publisher=Celjska Mohorjeva družba |place=Celje |ISBN=961-218-579-4 |page=142}}</ref> Med okrevanjem na domačem gradu<ref name=ILS/> je prebiral življenjepise [[Jezus Kristus|Jezusa]] in [[svetnik]]ov.<ref name=ZK/> Med drugim je prebral tudi ''Cvet svetnikov'' ({{jezik-la|Flos Sanctorum}}) [[Jakob da Voragine|Jakoba da Voraginea]] in ''Jezusovo življenje'' [[kartuzijani|kartuzijanca]] [[Ludolf Saški|Ludolfa Saškega]]. To delo iz 14. stoletja ga je seznanilo z nemško [[mistika|mistiko]].<ref name=Iskalci/> Premišljeval je o svoji burni preteklosti in o prihodnosti.<ref name=ZK/> Ob prebiranju spisov opata [[Cisneros]]a je spoznal spise gibanja ''[[devotio moderna]]''. Ob tem delu se je [[spreobrnjenje|spreobrnil]] in začel iskati svoje mesto v Cerkvi.<ref name=Iskalci/> Navdušil se je za [[svetost]] in dosežke svetnikov. Po vzoru [[vitez]]ov se je odločil svoje orožje posvetiti Bogu in sprejeti nase Kristusov [[križ]]. Čakal je, da mu Bog razodene, kaj naj stori. Sklenil je, da postane Kristusov vojak. Na Monserratu je svoj meč obesil ob [[Devica Marija|Marijin]] oltar.<ref name=ZK/> === Manreza in Jeruzalem === Od leta 1522 do leta 1523 je živel v samoti v [[Manreza|Manrezi]],<ref name=ZK/> ki leži blizu [[benediktinci|benediktinske]] [[opatija|opatije]] [[Monserrat]],<ref name=Iskalci/> kjer je [[molitev|molil]] in [[premišljevanje|premišljeval]]. Prizadeval si je za popolno posvetitev Jezusu. To obdobje čakanja na razodetje božje volje je bilo za Lojolskega zelo pomembno. Primerjajo ga z [[Martin Luther|Lutrovo]] samostansko izkušnjo. Luther je našel svoj mir, ko je zavrgel izročila [[srednji vek|srednjeveške]] [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in se oprl na [[Sveto pismo|svetopisemske]] temelje prvotnega krščanstva. Lojolski pa je našel svoj mir s poglobitvijo privrženosti Cerkvi in njenemu poslanstvu. Ob koncu okrevanja je bil hkrati vojak, [[mistik]] in menih. V Manrezi je nastala zasnova njegovih ''Duhovnih vaj''. Zbral jih je v knjigi z istim naslovom. V njej je opisal svojo duhovno pot. Knjiga močno razvnema domišljijo in poudarja pokorščino Kristusu in njegovi Cerkvi (t. j. Rimskokatoliški). Postala je temelj ''Družbe Jezusove''.<ref name=ZK/> Nato je romal v Jeruzalem (1523/24), kjer ni mogel ostati dlje kot leto dni, saj so bile [[politika|politične]] razmere nestabilne.<ref name=ILS/> === Poglobljen študij === Lojolski se je pod vplivom duhovne izkušnje in poglobljenega študija iz romanja in spokornika razvil v moža Cerkve<ref name=Iskalci/> in od 1524 do 1534 je se je pripravljal na svojo službo v njej.<ref name=ZK/> Študiral je v [[Barcelona|Barceloni]], na univerzi v [[Alkalá de Henares|Alcalí]], v [[Salamanca|Salamanci]] in v [[Pariz]]u. Ker je v svojo [[Pastorala (religija)|pastoralno]] skrb vključeval tudi ženske, ga je preganjala [[inkvizicija]]. [[Filozofija|Filozofijo]] in [[teologija|teologijo]] je študiral v [[Pariz]]u v letih od 1528 do 1535. Študiral je, da bi lažje pomagal dušam.<ref name=ILS/> === Ustanovitev Družbe Jezusove === Doživel je začetne zastoje in mnoga razočaranja. S šestimi prijatelji (med njimi so bili tudi [[Peter Faber]], [[Frančišek Ksaverij]] in [[Jakob Lainez]]) je naredil zaobljube uboštva in [[celibat]]a. To se je zgodilo 15. avgusta 1534 na [[Montmartre|Montmartru]] v Parizu.<ref name=ILS/> Ti možje so delili Ignacijeve poglede na prenovo Cerkve in na uresničevanje osebnega poklica vsakega izmed njih. Pred zaobljubami je vsak opravil 30-dnevne duhovne vaje.<ref name=Iskalci/> Svoje življenje je hotel nameniti apostolskemu delu.<ref name=ZK/> Bili so odločeni, da gredo romat v Jeruzalem, kjer bodo med [[musliman]]i opravljali [[misijon]]sko delo. Če iti v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] ne bo mogoče, se bodo dali na razpolago papežu.<ref name=ILS/> Zaobljube na Montmartru so bile začetek ''Družbe Jezusove''.<ref name=ZK/> === V Rimu === [[Slika:Andrea Pozzo - Apoteose de Santo Inacio.jpg|thumb|right|200px|''Apoteoza sv. Ignacija'' [[Andrea Pozzo|Andree Pozza]] v cerkvi [[Il Gesù]] v Rimu (1679)]] [[Sveto mašniško posvečenje|Mašniško posvečenje]] so prejeli leta 1537 v [[Benetke|Benetkah]]. Zaradi vojne s [[Otomansko cesarstvo|Turki]] niso mogli v Sveto deželo, zato so leta 1538 odšli v [[Rim]] in se [[Papež Pavel III.|papežu Pavlu III.]] dali na razpolago. Papež je njihovo ponudbo sprejel istega leta, naslednje leto pa je bila redovna družba formalno ustanovljena. Papež je novi red potrdil 27. septembra 1540.<ref name=ILS/> Njeni člani so obljubili popolno pokorščino [[papež]]u in najvišjemu predstojniku - ''generalu'' reda. Lojolski je bil leta 1541 izvoljen za generala. To je bil do svoje smrti leta 1556.<ref name=ZK/> Leta 1552 je v Rimu ustanovil [[Kolegij Germanik]], katerega namen je bil nasprotovanje Luthovemu učenju. Kot general je sestavljal redovna pravila (konstitucije), ki so bile končane po njegovi smrti.<ref name=ILS/> === Smrt === Lojolski je bil vedno bolj slaboten in zaželel si je papeževega [[zakramentali|blagoslova]]. Ignacijev tajnik prošnje ni vzel zares, saj je mislil, da je Lojolski bolj pri močeh. V tisti noči, 31. julija 1556, je umrl, povsem sam, brez papeževega blagoslova in [[Bolniško maziljenje|zakramentov za umirajoče]].<ref name=ILS/> == Ignacijanske duhovne vaje == Duhovne vaje so enomesečni program meditacije in pouka. Prvi teden vsebuje meditacije o grehu, drugi teden o Kristusovem kraljestvu, tretji teden o njegovem trpljenju in četrti teden o njegovem vstajenju. Namen duhovnih vaj je doseči popolno in neposredno posvetitev [[Bog]]u. Preko razumevanja, domišljije in [[vest]]i vaje vplivajo na [[volja|voljo]]. Te vaje služijo spoznavanju samega sebe in predanosti Jezusu. Privlačne so tudi za nekatoličane.<ref name=ZK/> == Dela == * ''Duhovne vaje'' {{COBISS|26973952}} * ''Romarjeva pripoved'' {{COBISS|2116867}} == Svetništvo in češčenje == [[Slika:Saint Ignatius of Loyola Church, Rdeči Breg 1.jpg|thumb|right|250px|[[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rdeči Breg]]]] Lojolskega je [[beatifikacija|beatificiral]] [[papež Pavel V.]] 27. julija 1609. Za [[Kanonizacija|svetnika]] ga je razglasil [[papež Gregor XV.]] 22. maja 1622. Pokopan je v cerkvi [[Il Gesù]] v Rimu, ki je matična cerkev Družbe Jezusove.<ref name=CE/> V njej se na stropu nahaja znana freska ''[[Apoteoza]]'' (poveličanje) ''svetega Ignacija'', ki jo je naslikal [[Andrea Pozzo]]. V Sloveniji so svetem Ignaciju posvečene: * [[cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rdeči Breg]] (podružnična cerkev [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Župnije Lovrenc na Pohorju]])<ref name=ILS/> * kapela sv. Valentina in Ignacija Lojolskega, [[Laze nad Krko]] ([[Župnija Krka]])<ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/hvaleznost-je-najlepsi-dar Hvaležnost je najlepši dar], Družina.si, pridobljeno 8. november 2017.</ref><ref>[http://www.geago.si/sl/pois/834/kapelica-laze-nad-krko Kapelica - Laze nad Krko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109081008/http://www.geago.si/sl/pois/834/kapelica-laze-nad-krko |date=2017-11-09 }}, Geago.si, pridobljeno 8. november 2017.</ref> * hišna kapela sv. Ignacija Lojolskega in sv. Maksimilijana Celjskega v [[Vojašnica Franca Rozmana – Staneta|Vojašnici Franca Rozmana – Staneta]] v Celju<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/blagoslov-kapele-v-vojasnici-franca-rozmana-staneta-v-celju/ |title=Blagoslov kapele v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Celju, 3. 9. 2026 |accessdate=2026-09-05 |date= |format= |work=Skofija-celje.si }}</ref> Do konca 1. svetovne vojne, ko je [[Gorica]] pripadla Italiji, je k slovenskim deželam spadala tudi tamkajšnja jezuitska [[cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Gorica]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Družba Jezusova]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ignatius of Loyola}} * [http://www.jezuiti.si/?page_id=2025 Romarjeva pripoved: avtobiografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130615010606/http://www.jezuiti.si/?page_id=2025 |date=2013-06-15 }} ''(v [[slovenščina|slovenščini]])'' {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ignacij Lojolski| ]] [[Kategorija:Španski teologi]] [[Kategorija:Španski jezuiti]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]] [[Kategorija:Redovni ustanovitelji]] [[Kategorija:Španski svetniki]] [[Kategorija:Jezuitski svetniki]] cf9oy3zoq04y0x16j5enz94n72n3lns 6747065 6747056 2026-09-05T13:14:18Z Erardo Galbi 166658 6747065 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveti Ignacij}} {{Infopolje Svetnik |name = sveti Ignacij Lojolski |image = |imagesize = |caption = Sv. Ignacij Lojolski ([[Peter Paul Rubens]]) |titles = |birth_date = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |feast_day = 31. julij |venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]] |beatified_date = 27. julij 1609<ref name=CE>{{navedi enciklopedijo |year=1913 |title =St. Ignatious Loyola |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |author=John Hungerford Pollen|publisher=Robert Appleton Company |location=New York |url=http://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_%281913%29/St._Ignatius_Loyola}}</ref> |beatified_by = [[Papež Pavel V.|Pavel V.]] |canonized_date = 22. maj 1622<ref name=CE/> |canonized_place = |canonized_by = [[Papež Gregor XV.|Gregor XV.]] |major_shrine = |attributes = [[evharistija]] (monogram [[IHS]]), [[mašni plašč]], [[knjiga]], [[križ]] |patronage = mladi |issues = }} '''Ignacij Lojolski''' (izvirno {{Jezik-eu|Iñigo López de Loyola}}, {{Jezik-es|Ignacio de Loyola}}), [[Baski|baskovski]] [[teolog]], [[jezuit]] in [[svetnik]]. * [[24. december]] [[1491]], [[Grad Loyola]] pri [[Azpeita|Azpeiti]], [[Baskija|baskovska]] provinca, [[Gipuzkoa]], [[Kastilijsko-leonska krona]]; † [[31. julij]] [[1556]], [[Rim]]. Lojolski je ustanovil [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]] (jezuite). Opisujejo ga kot eno najbolj živopisnih in vplivnih osebnosti krščanske zgodovine. Pogosto ga obravnavajo kot uresničevalca [[katoliška obnova|katoliške obnove]].<ref name=ZK>{{navedi knjigo |title=Zgodovina krščanstva |year=1992 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=29084160 |pages=417-418}}</ref> == Življenje in delo == === Otroštvo in mladost === Lojolski se je rodil v [[Baski|baskovski]] plemiški družini na gradu Loyola. Deležen je bil dvorne vzgoje in izobrazbe. Grajski dogodki in spletke so mu bili zelo všeč. Želel si je postati znamenit vojak. Leta 1517 je začel služiti kot [[oficir]] vicekralja Navarskega in Pamplonskega.<ref name=ILS>{{navedi splet |url=http://www.donbosko.si/verzej/node/26560 |title=31. julij: sveti Ignacij Lojolski |accessdate=21. 9. 2012}}</ref> === Bitka, okrevanje in spreobrnjenje === Ko so [[Francozi]] oblegali mesto [[Pamplona]], ga je 20. maja 1521 zadela kamnita topovska krogla in mu poškodovala podkolensko kost.<ref name=ILS/> Tako se je končala njegova vojaška kariera.<ref name=ZK/><ref name=Iskalci>{{navedi knjigo |title=Iskalci Boga |author=Bogdan Kolar |year=2005 |publisher=Celjska Mohorjeva družba |place=Celje |ISBN=961-218-579-4 |page=142}}</ref> Med okrevanjem na domačem gradu<ref name=ILS/> je prebiral življenjepise [[Jezus Kristus|Jezusa]] in [[svetnik]]ov.<ref name=ZK/> Med drugim je prebral tudi ''Cvet svetnikov'' ({{jezik-la|Flos Sanctorum}}) [[Jakob da Voragine|Jakoba da Voraginea]] in ''Jezusovo življenje'' [[kartuzijani|kartuzijanca]] [[Ludolf Saški|Ludolfa Saškega]]. To delo iz 14. stoletja ga je seznanilo z nemško [[mistika|mistiko]].<ref name=Iskalci/> Premišljeval je o svoji burni preteklosti in o prihodnosti.<ref name=ZK/> Ob prebiranju spisov opata [[Cisneros]]a je spoznal spise gibanja ''[[devotio moderna]]''. Ob tem delu se je [[spreobrnjenje|spreobrnil]] in začel iskati svoje mesto v Cerkvi.<ref name=Iskalci/> Navdušil se je za [[svetost]] in dosežke svetnikov. Po vzoru [[vitez]]ov se je odločil svoje orožje posvetiti Bogu in sprejeti nase Kristusov [[križ]]. Čakal je, da mu Bog razodene, kaj naj stori. Sklenil je, da postane Kristusov vojak. Na Monserratu je svoj meč obesil ob [[Devica Marija|Marijin]] oltar.<ref name=ZK/> === Manreza in Jeruzalem === Od leta 1522 do leta 1523 je živel v samoti v [[Manreza|Manrezi]],<ref name=ZK/> ki leži blizu [[benediktinci|benediktinske]] [[opatija|opatije]] [[Monserrat]],<ref name=Iskalci/> kjer je [[molitev|molil]] in [[premišljevanje|premišljeval]]. Prizadeval si je za popolno posvetitev Jezusu. To obdobje čakanja na razodetje božje volje je bilo za Lojolskega zelo pomembno. Primerjajo ga z [[Martin Luther|Lutrovo]] samostansko izkušnjo. Luther je našel svoj mir, ko je zavrgel izročila [[srednji vek|srednjeveške]] [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in se oprl na [[Sveto pismo|svetopisemske]] temelje prvotnega krščanstva. Lojolski pa je našel svoj mir s poglobitvijo privrženosti Cerkvi in njenemu poslanstvu. Ob koncu okrevanja je bil hkrati vojak, [[mistik]] in menih. V Manrezi je nastala zasnova njegovih ''Duhovnih vaj''. Zbral jih je v knjigi z istim naslovom. V njej je opisal svojo duhovno pot. Knjiga močno razvnema domišljijo in poudarja pokorščino Kristusu in njegovi Cerkvi (t. j. Rimskokatoliški). Postala je temelj ''Družbe Jezusove''.<ref name=ZK/> Nato je romal v Jeruzalem (1523/24), kjer ni mogel ostati dlje kot leto dni, saj so bile [[politika|politične]] razmere nestabilne.<ref name=ILS/> === Poglobljen študij === Lojolski se je pod vplivom duhovne izkušnje in poglobljenega študija iz romanja in spokornika razvil v moža Cerkve<ref name=Iskalci/> in od 1524 do 1534 je se je pripravljal na svojo službo v njej.<ref name=ZK/> Študiral je v [[Barcelona|Barceloni]], na univerzi v [[Alkalá de Henares|Alcalí]], v [[Salamanca|Salamanci]] in v [[Pariz]]u. Ker je v svojo [[Pastorala (religija)|pastoralno]] skrb vključeval tudi ženske, ga je preganjala [[inkvizicija]]. [[Filozofija|Filozofijo]] in [[teologija|teologijo]] je študiral v [[Pariz]]u v letih od 1528 do 1535. Študiral je, da bi lažje pomagal dušam.<ref name=ILS/> === Ustanovitev Družbe Jezusove === Doživel je začetne zastoje in mnoga razočaranja. S šestimi prijatelji (med njimi so bili tudi [[Peter Faber]], [[Frančišek Ksaverij]] in [[Jakob Lainez]]) je naredil zaobljube uboštva in [[celibat]]a. To se je zgodilo 15. avgusta 1534 na [[Montmartre|Montmartru]] v Parizu.<ref name=ILS/> Ti možje so delili Ignacijeve poglede na prenovo Cerkve in na uresničevanje osebnega poklica vsakega izmed njih. Pred zaobljubami je vsak opravil 30-dnevne duhovne vaje.<ref name=Iskalci/> Svoje življenje je hotel nameniti apostolskemu delu.<ref name=ZK/> Bili so odločeni, da gredo romat v Jeruzalem, kjer bodo med [[musliman]]i opravljali [[misijon]]sko delo. Če iti v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] ne bo mogoče, se bodo dali na razpolago papežu.<ref name=ILS/> Zaobljube na Montmartru so bile začetek ''Družbe Jezusove''.<ref name=ZK/> === V Rimu === [[Slika:Andrea Pozzo - Apoteose de Santo Inacio.jpg|thumb|right|200px|''Apoteoza sv. Ignacija'' [[Andrea Pozzo|Andree Pozza]] v cerkvi [[Il Gesù]] v Rimu (1679)]] [[Sveto mašniško posvečenje|Mašniško posvečenje]] so prejeli leta 1537 v [[Benetke|Benetkah]]. Zaradi vojne s [[Otomansko cesarstvo|Turki]] niso mogli v Sveto deželo, zato so leta 1538 odšli v [[Rim]] in se [[Papež Pavel III.|papežu Pavlu III.]] dali na razpolago. Papež je njihovo ponudbo sprejel istega leta, naslednje leto pa je bila redovna družba formalno ustanovljena. Papež je novi red potrdil 27. septembra 1540.<ref name=ILS/> Njeni člani so obljubili popolno pokorščino [[papež]]u in najvišjemu predstojniku - ''generalu'' reda. Lojolski je bil leta 1541 izvoljen za generala. To je bil do svoje smrti leta 1556.<ref name=ZK/> Leta 1552 je v Rimu ustanovil [[Kolegij Germanik]], katerega namen je bil nasprotovanje Luthovemu učenju. Kot general je sestavljal redovna pravila (konstitucije), ki so bile končane po njegovi smrti.<ref name=ILS/> === Smrt === Lojolski je bil vedno bolj slaboten in zaželel si je papeževega [[zakramentali|blagoslova]]. Ignacijev tajnik prošnje ni vzel zares, saj je mislil, da je Lojolski bolj pri močeh. V tisti noči, 31. julija 1556, je umrl, povsem sam, brez papeževega blagoslova in [[Bolniško maziljenje|zakramentov za umirajoče]].<ref name=ILS/> == Ignacijanske duhovne vaje == Duhovne vaje so enomesečni program meditacije in pouka. Prvi teden vsebuje meditacije o grehu, drugi teden o Kristusovem kraljestvu, tretji teden o njegovem trpljenju in četrti teden o njegovem vstajenju. Namen duhovnih vaj je doseči popolno in neposredno posvetitev [[Bog]]u. Preko razumevanja, domišljije in [[vest]]i vaje vplivajo na [[volja|voljo]]. Te vaje služijo spoznavanju samega sebe in predanosti Jezusu. Privlačne so tudi za nekatoličane.<ref name=ZK/> == Dela == * ''Duhovne vaje'' {{COBISS|26973952}} * ''Romarjeva pripoved'' {{COBISS|2116867}} == Svetništvo in češčenje == [[Slika:Saint Ignatius of Loyola Church, Rdeči Breg 1.jpg|thumb|right|250px|[[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rdeči Breg]]]] Lojolskega je [[beatifikacija|beatificiral]] [[papež Pavel V.]] 27. julija 1609. Za [[Kanonizacija|svetnika]] ga je razglasil [[papež Gregor XV.]] 22. maja 1622. Pokopan je v cerkvi [[Il Gesù]] v Rimu, ki je matična cerkev Družbe Jezusove.<ref name=CE/> V njej se na stropu nahaja znana freska ''[[Apoteoza]]'' (poveličanje) ''svetega Ignacija'', ki jo je naslikal [[Andrea Pozzo]]. V Sloveniji so svetem Ignaciju posvečene: * [[cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rdeči Breg]] (podružnična cerkev [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Župnije Lovrenc na Pohorju]])<ref name=ILS/> * kapela sv. Valentina in Ignacija Lojolskega, [[Laze nad Krko]] ([[Župnija Krka]])<ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/hvaleznost-je-najlepsi-dar Hvaležnost je najlepši dar], Družina.si, pridobljeno 8. november 2017.</ref><ref>[http://www.geago.si/sl/pois/834/kapelica-laze-nad-krko Kapelica - Laze nad Krko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109081008/http://www.geago.si/sl/pois/834/kapelica-laze-nad-krko |date=2017-11-09 }}, Geago.si, pridobljeno 8. november 2017.</ref> * hišna kapela sv. Ignacija Lojolskega in sv. Maksimilijana Celjskega v [[Vojašnica Franca Rozmana – Staneta|Vojašnici Franca Rozmana – Staneta]] v Celju<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/blagoslov-kapele-v-vojasnici-franca-rozmana-staneta-v-celju/ |title=Blagoslov kapele v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Celju, 3. 9. 2026 |accessdate=2026-09-05 |date= |format= |work=Skofija-celje.si }}</ref> Do konca 1. svetovne vojne, ko je [[Gorica]] pripadla Italiji, je k slovenskim deželam spadala tudi tamkajšnja jezuitska [[cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Gorica]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Družba Jezusova]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ignatius of Loyola}} * [http://www.jezuiti.si/?page_id=2025 Romarjeva pripoved: avtobiografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130615010606/http://www.jezuiti.si/?page_id=2025 |date=2013-06-15 }} ''(v [[slovenščina|slovenščini]])'' {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ignacij Lojolski| ]] [[Kategorija:Španski teologi]] [[Kategorija:Španski jezuiti]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]] [[Kategorija:Redovni ustanovitelji]] [[Kategorija:Španski svetniki]] [[Kategorija:Jezuitski svetniki]] iax30m39x0xxsapgzltu5ntrw24yad0 Papež Janez XXIII. 0 28145 6747202 6732562 2026-09-05T20:36:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747202 wikitext text/x-wiki : ''Za istoimenskega protipapeža glej [[Protipapež Janez XXIII.]]'' {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small>Sveti</small> | name = Janez XXIII. – »Dobri« | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = De Agostini: ''Papež Janez XXIII.'' (1958-1963) | elected = [[28. oktober]] [[1958]] (izvoljen) | term_start = [[4. november]] [[1958]] (posvečen, kronan in umeščen med slovesno mašo) | term_end = [[3. junij]] [[1963]] (4 leta, 218 dni) | predecessor = [[Papež Pij XII.|Pij XII.]] | opposed = | successor = [[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]] | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | ordination = [[10. avgust]] [[1904]], [[Santa Maria in Monte Santo, Rim|Santa Maria in Monte Santo]] | ordinated_by = [[Giuseppe Ceppetelli]] | consecration = [[19. marec]] [[1925]] | consecrated_by = [[Giovanni Tacci Porcelli]] | cardinal = [[12. januar]] [[1953]] | ordination = [[10. avgust]] [[1904]] | ordinated_by = [[Giuseppe Ceppetelli]] | consecration = [[19. marec]] [[1925]] | consecrated_by = [[Giovanni Tacci Porcelli]] | cardinal = [[12. januar]] [[1953]] | created_cardinal_by= [[papež Pij XII.|Pij XII.]] | rank = [[Seznam papežev|261. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | birth_name = <!-- Wikidata --> |death_date= <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = (oče): Giovanni Battista Roncalli<br>(mati): Marianna Mazzola | title=[[papež]] <br>[[rimski škof]] | spouse = | children = | occupation = [[duhovnik]] | profession = doktorat iz [[teologija|bogoslovja]] in [[filozofija|modroslovja]] |previous_post= {{unbulleted list|[[Dikasterij za nauk vere|prefekt Družbe za širjenje vere]] (28. oktober [[1958]] – 3. junij [[1963]]) |[[kardinal-duhovnik]] pri [[Santa Prisca (kardinalski naslov)|Santa Prisca]] (29. oktober [[1953]] – 28. oktober [[1958]])|[[patriarhat Benetke|beneški patriarh]] (15. januar [[1953]] – 28. oktober [[1958]]) |Opazovalec [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] pri [[Združeni narodi|Združenih narodih]] v "Odboru za vero, vedo in omiko" (maj [[1951]] – 12. januar [[1953]])|[[Apostolska nunciatura v Franciji|Apostolski nuncij v Franciji]] (23. december [[1944]] – 12. januar [[1953]])|}} | alma_mater = [[Zavod svetega Apolinarij]]a, [[Rim]] | signature = <!-- WD --> | signature_alt = | coat_of_arms = John 23 coa.svg | coat_of_arms_alt = | motto = '''''Obedientia et pax'''''<br>'''''Pokorščina in mir''''' <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = {{plainlist| * 11. oktober ([[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]]) * 3. junij ([[Evangeličani v Ameriki]], [[Anglikanci v Avstraliji]]) * 4. junij ([[Episcopalni anglikanci v Braziliji]], [[Anglikanci v Kanadi]], [[Škotska episkopalna Cerkev]], [[Episkopalna Cerkev v ZDA]])<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=bEq7DwAAQBAJ |title=Lesser Feasts and Fasts 2018 |date=17 December 2019 |publisher=Church Publishing, Inc. |isbn=978-1-64065-235-4 |language=en}}</ref>}} | venerated = {{plainlist| * [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] * [[Evangeličani v Ameriki]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=f66TtwEACAAJ|title=Lutheran Book of Worship|date=26 March 1978 |page=11|publisher=Augsburg Fortress, Publishers |isbn=978-0-8006-3360-8 |access-date=15 December 2023}}</ref> * [[Anglikanizem|Anglikanci]] * [[Palmarijanci]]}} | venerated =[[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] | saint_title = [[svetnik|sveti]] | beatified_date = [[3. september]] [[2000]] | beatified_place = [[Trg svetega Petra, Vatikan]] | beatified_by = [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] | canonized_date = [[27. april]] [[2014]] <br>skupaj s [[papež Janez Pavel II.|papežem Janezom Pavlom II.]] | canonized_place = [[Trg svetega Petra, Vatikan]] | canonized_by = [[papež Frančišek]] | attributes = papeška obleka, [[tiara]], [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra v Vatikanu]] | patronage = [[papež]]i, [[ekumensko gibanje|ekumenizem]], [[koncil]]i, [[vojska|vojaški]] [[kaplan]]i, [[patriarhat Benetke|Beneški patriarhat]], [[Škofija Bergamo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.ordinariatomilitare.chiesacattolica.it/arcidiocesi_ordinariato_militare_per_l_italia_/le_attivita/00023334_Papa_Giovanni_Patrono_dell_Esercito__oggi_la_consegna_della_Bolla_Pontificia.html|title=San Giovanni XXIII Papa Patrono dell'Esercito|website=ordinariatomilitare.chiesacattolica.it|date=12. oktober 2017|accessdate=15. oktober 2017|publisher=Ordinariato militare}}</ref> | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Janez }} '''Janez XXIII.''', rojen kot '''Angelo Giuseppe Roncalli''', [[papež]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] od [[28. oktober|28. oktobra]] [[1958]] do smrti, * [[25. november]] [[1881]], [[Sotto il Monte]], [[Bergamo (pokrajina)|Bergamo]], [[Italija]], † [[3. junij]] [[1963]], [[Vatikan]]. == Mladost, šolanje in cerkvene službe == === Družina === Rodil se je kot Angelo Giuseppe Roncalli 25. novembra 1881 v [[Sotto il Monte Giovanni XXIII|Sotto il Monteju]], mali vasici v [[Pokrajina Bergamo|pokrajini Bergamo]], v deželi [[Lombardija|Lombariji]] v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Bil je najstarejši fant; oče Giovanni Battista Roncalli (1854–1935) in mati Marianna Giulia Mazzola (1855–1939) sta imela trinajst otrok, med katerimi je bil po vrsti četrti. Bratje in sestre - vključno z njim - si sledijo takole:<ref>Journal of a Soul, Pope John XXIII, tr. Dorothy White, Geoffrey Chapman (a Continuum imprint), 1965 (2000), p. xxxv, "Chronology 1881–1963"</ref> # Maria Caterina (1877–1883) # Teresa (1879–1954), 1899 se je z njo poročil Michele Ghisleni # Ancilla (1880–1953) # Angelo Giuseppe (1881-1963) # Francesco Saverio (1883–1976), 1907 se je oženil z Marijo (Maria Carrara) # Maria Elisa (1884–1955) # Assunta Casilda (1886–1980);<ref>{{navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1338&dat=19800326&id=CFdOAAAAIBAJ&pg=2999,2948285|title=Spokane Daily Chronicle |via=Google News Archive Search}}</ref> z njo se je 1907 oženil Giovanni Battista Marchesi # Domenico Giuseppe (1888–1888) # Alfredo (1889–1972) # Giovanni Francesco (1891–1956) se je 1919 oženil s Katarino (Caterina Formenti) # Enrica (1893–1918) # Giuseppe Luigi (1894–1981),<ref>{{navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1338&dat=19800326&id=CFdOAAAAIBAJ&pg=2999,2948285|title=Spokane Daily Chronicle - Google News Archive Search|website=news.google.com}}</ref> se je 1922 oženil z Ido Biffi # Luigi (1896–1898)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/news_services/liturgy/saints/ns_lit_doc_20000903_john-xxiii_en.html |title=Pope John XXIII |place=[[Rome]], [[Italy|IT]] |publisher=Vatican |access-date=12 September 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100804232501/https://www.vatican.va/news_services/liturgy/saints/ns_lit_doc_20000903_john-xxiii_en.html |archive-date=4 August 2010 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=EGymkVOEJIsC&pg=PA337 |title=Jean XXIII |access-date=12 September 2010|isbn=978-2-7010-0404-4|year=1970|last1=Kerdreux |first1=Michel de|publisher=Editions Beauchesne }}</ref> === Šolanje in duhovništvo === Kot šestleten in dobrodušen kmečki deček je Angelček začel hoditi v ljudsko šolo, kjer je učil vaški župnik Don Rebuzzini. Nekega dne je v razred prišel nadzornik, ki je med drugim vprašal šolarje tudi naslednje: »Kaj tehta več: kilogram slame ali kilogram železa?« Večina se je nagibala k odgovoru, da je težje želez; medtem pa je mali Angel samozavestno odgovoril in žel nadzornikovo priznanje: »Oboje tehta enako, le da slama zavzema več prostora.« Mladi Angelo se je hitro spoprijateljil z dobrim učiteljem, kar je nekatere sošolce nagibalo k nevoščljivosti in so ga večkrat natepli. Pred nasilneži ga je branil le njegov zvesti prijatelj Battistel.<ref>{{navedi splet|url= https://fr.aleteia.org/2014/04/23/jean-xxiii-souvenirs-de-jeunesse/|title=Jean XXIII, souvenirs de jeunesse|publisher=aleteia|author=|place=Pariz|language=fr|date=23. april 2014|accessdate=19. junij 2025}}</ref> 1889 je osemletni Angelček prejel prvo [[evharistija|sveto obhajilo]] in [[birma|birmo]].<ref>{{navedi splet|url= https://www.vatican.va/special/canonizzazione-27042014/documents/biografia_gxxiii_canonizzazione_en.html|title=Biography of John XXIII|publisher=Holy See|access-date=28. april 2014}}</ref> 1. marca 1896 ga je njegov [[semenišče|semeniški]] [[spiritual]] [[Luigi Isacchi|Isacchi]] vpisal v [[Frančiškov svetni red]]; tretjeredniške zaobljube je napravil 23. maja 1897.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/news_services/liturgy/libretti/2014/20140427-libretto-canonizzazione.pdf|title=Rito della Canonizzazione e Celebrazione Eucaristica|trans-title=Rite of Canonization and Eucharistic Celebration|language=it|publisher=Holy See|access-date=25. april 2014}}</ref> 1900 je kot bogoslovec odšel iz Bergama nadaljevat šolanje v Rim, kje je bil 1904 [[doktorat|doktoriral]] iz [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.saint-mike.org/library/papal_library/johnxxiii/biography.html |type=biography |title=Pope John XXIII |work=The Papal Library |publisher=Saint Mike |access-date=23 June 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203064434/http://www.saint-mike.org/library/papal_library/johnxxiii/biography.html|archive-date=3 December 2013|url-status=dead}}</ref> [[Duhovniško posvečenje]] je prejel v [[Rim|rimski]] [[cerkev (stavba)|cerkvi]] [[Santa Maria in Montesanto, Rim|Santa Maria in Montesanto]] na [[Piazza del Popolo]] dne 10. avgusta 1904. Kmalu po tem se je srečal v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]] s [[papež Pij X.|papežem Pijem X.]]. Nato je imel novo mašo v svojem rojstnem kraju na [[Veliki Šmaren]].<ref>{{Citation |first=Peter |last=Hebblethwaite |title=John XXIII, Pope of the Council |edition= rev |publisher=Harper Collins |place=Glasgow |year=1994 |page=46}}</ref> Ko je 1905 [[Giacomo Radini-Tedeschi|Tedeschi]] postal škof v Bergamu, si je vzel za tajnika novomašnika Roncallija, na katerega je napravila velik vtis škofova dobrodelnost, ki jo je izkazoval zlasti do izkoriščanih in revnih delavcev; to službo je vestno opravljal vse do kardinalove smrti 22. avgusta 1914, komaj dva dni po smrti [[papež Pij X.|papeža Pija X.]]. Oba cerkvena dostojanstvenika sta si brezuspešno prizadevala, da bi obvarovala človeštvo pred grozečo vojno. Zadnje Tedeschijeve besede Roncalliju so zvenele kot oporoka: "Angelo, moli za mir!" Smrt dveh dobrih pastirjev skoraj istočasno ga je hudo potrla. V tem obdobju je bil tudi [[akademik|predavatelj]] v bergamskem [[semenišče|semenišču]].<ref>{{Citation |first=Peter |last=Hebblethwaite |title=John XXIII, Pope of the Council |edition=rev |publisher=Harper Collins |place=Glasgow |year=1994 |pages=76–77}}</ref> Medtem je 1909 postal profesor sociologije in cerkvene zgodovine v bergamskem semenišču in objavil dve knjigi: eno o kardinalu [[Cesare Baronio|Cezarju Baroniju]]<ref>''Cesare Baronio'' (tudi: Caesar B<žaronius; 1538 - 1607), oratorijanec sv. Filipa Nerija, zgodovinar in kardinal Katoliške Cerkve. Njegovo najbolj znano delo je ''"[[Annales Ecclesiastici]]" ("Cerkveni letopisi")'' v 12 zvezkih (1588-1607). 1745 ga je [[papež Benedikt XIV.]] razglasil za "blaženega"</ref>, drugo pa o obisku svetega milanskega škofa in prenovitelja [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]] Bergamu.<ref>{{navedi splet|url= https://fr.aleteia.org/2014/04/23/jean-xxiii-souvenirs-de-jeunesse/|title=Jean XXIII, souvenirs de jeunesse|publisher=aleteia|author=|place=Pariz|language=fr|date=23. april 2014|accessdate=19. junij 2025}}</ref> === Cerkvene službe === Leta [[1909]] je bil Roncalli imenovan za duhovnika v rimski cerkvi [[Santa Maria in Montesanto]]<ref>''Santa Maria in Montesanto'' je naslovna mala bazilika med rimskimi cerkvami v četrti [[Campo Marzio]], ki stoji med [[Piazza del Popolo]], [[Via del Corso]] in [[Via del Babuino]]. Znana je tudi kot ''Cerkev umetnikov'' ({{Lang|it|Chiesa degli artisti}}) in ''dvojčica'' cerkve [[Santa Maria dei Miracoli]], čeprav obstajajo razlike zlasti v tlorisu.</ref>. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil vpoklican k vojakom kot [[narednik]]; služil je v sanitetnem odredu kot medicinec in [[kaplan]], največ v domačem kraju. 1921 ga je [[papež Benedikt XV.]] imenoval za predsednika [[Dikasterij za nauk vere|Družbe za širjenje vere]]. 1925 ga je [[papež Pij XI.]] imenoval za [[apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] ter ga obenem posvetil v [[nadškof]]a za naslovno škofijo [[Areopolis]]. Za svoje [[škof|škofovsko]] [[moto|geslo]] - ki si ga je zadržal tudi kot papež - si je izbral besedi: »''Obedientia et Pax''« (»Pokorščina in mir«). 1935 je bil imenovan za apostolskega nuncija v [[Turčija|Turčiji]] in [[Grčija|Grčiji]], kar je uporabil za pomoč številnim [[Judje|Judom]], ki jih je [[Hitler]]jev [[nacionalsocializem]] izgnal iz [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]; z nadčloveškimi prizadevanji in dobrimi zvezami s pomembnimi osebnostmi je rešil tako na tisoče [[Evropa|evropskih]] beguncev. 1944 ga je [[papež Pij XII.]] imenoval za [[apostolska nunciatura v Franciji|apostolskega nuncija v Parizu]]. 1953 je bil imenovan za [[patriarhat Benetke|beneškega patriarha]] in obenem ustrezno povzdignjen v [[kardinal]]a. Kot izraz svojega spoštovanja ga je [[predsednik Francije|francoski predsednik]] [[Vincent Auriol]] sklicevaje se na star privilegij [[seznam francoskih kraljev|francoskih kraljev]] osebno okronal s škrlatnim kardinalskim klobukom na svečanosti v [[Elizejska palača|Elizejski palači]]. === Povezanost s [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Slovenci]] === ;Obisk Slovenije Roncalli je obiskal tudi Slovenijo. 9. novembra 1927, ko je bil na poti iz Rima v Bolgarijo, se je za nekaj dni ustavil v Ljubljani. Najprej je obiskal ljubljanskega škofa [[Anton Bonaventura Jeglič|Antona Bonaventuro Jegliča]] in si v njegovem spremstvu ogledal [[Zavod sv. Stanislava]] ter novo Plečnikovo [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana|cerkev sv. Antona Padovanskega]] v Šiški in katoliško tiskarno. Kakor je zapisal škof Jeglič, ''mu je vse bilo všeč in jim je čestital''. Udeležil se je tudi akademije v čast svetemu [[Jozafat Kuncevič|Jozafatu Kunceviču]], ki so jo 12. novembra pripravili ljubljanski bogoslovci. Opravil pa je tudi letne duhovne vaje pri jezuitih poleg nastajajoče [[Jože Plečnik|Plečnikove]] [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Cerkve svetega Jožefa]], kjer si je naredil nekaj zapiskov v svoj ''[[Dnevnik duše]]''.<ref>Jože Pavlič, ''Vera, ubrano petje in poštenost''; v: Družina, številka 17, 27. april 2014, stran 36.</ref> ;Pastoralno središče Janez Dobri Na svoji poti v Bolgarijo, Turčijo in Grčijo se je večkrat ustavil Roncalli tudi pri vnebovzetcih v [[Beograd]]u. Šestdeset let po začetku 2. vatikanskega koncila so tam - po prizadevanjih nadškofa-rojaka Hočevarja in ob pomoči številnih uglednikov in ustanov, med njimi tudi [[Vlada Republike Srbije|srbske vlade]] - slovesno odprli in blagoslovili ''"Pastoralno središče Janez Dobri"''. Slovesnost je vodil [[Nadškofija Sarajevo|sarajevski nadškof]] in kardinal [[Vinko Puljić|Puljić]] ob somaševanju omenjenega [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in metropolita [[Stanislav Hočevar|Hočevarja]] ter [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninskega škofa]] in predsednika [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference]] [[László Német|Németa]]. Ob tej priložnosti je bil blagoslovljen tudi lep bronast kip tega priljubljenega papeža, ki ga je kipar [[Dragan Radenović]] vlil v naravni velikosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/kardinal-puljic-blagoslovio-pastoralni-centar-papa-ivan-dobri-u-beogradu/109475|title= Kardinal Puljić blagoslovio Pastoralni centar "Papa Ivan Dobri" u Beogradu|publisher= Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine|author=kta|place=Sarajevo|language=hr|date=12. september 2022 |accessdate=21. junij 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/zahvalni-govor-vlc-mihaela-sokola-na-misi-i-svecanosti-blagoslova-pastoralnog-centra-papa-ivana-dobri/|title= Zahvalni govor vlč. Mihaela Sokola na misi i svečanosti blagoslova Pastoralnog centra papa Ivana Dobri|publisher=Nadškofijski ordinariat Beograd.rs|author=|place=Beograd|language=hr|date=11. september 2022|accessdate=21. junij 2025}}</ref> Poleg tega je na zvoniku izjemno lep [[Marko Ivan Rupnik|Rupnikov]] [[mozaik]] [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve na gori]], ker je [[papež Kalist III.|Kalist III.]] po zmagi [[obleganje Beograda 1456|pri Beogradu 1456]] razširil ta praznik na vso [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]; v zvezi s tem dogodkom opoldne zvonijo zvonovi po vseh [[cerkev (stavba)|cerkvah]] po svetu. Mozaik prikazuje tudi [[Janez Kapistran|Janeza Kapistrana]], ki je spodbujal kristjane, da so pregnali številnejše [[Osmani|Osmane]]; najpomembnejše pa je dejstvo, da je dandanes prišlo do izraza zgledno sodelovanje civilne družbe in Cerkve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/516578/Beogradska-nadbiskupija-otvara-prvi-Pastoralni-centar|title= Beogradska nadbiskupija otvara prvi Pastoralni centar|publisher=politika.rs|author=Jelena Čalija|place=Beograd|language=sr|date=9. September 2022|accessdate=21. junij 2025}}</ref> ;Splošna priljubljenot Salezijanski ljudski [[misijoni|misijonar]] [[Tomaž Kelenc]]<ref>Tomaž Kelenc (1920-1969) iz [[Prlekija|Prlekije]] je bil salezijanski duhovnik, vzgojitelj in ljudski misijonar. Znana je bila njegova pobožnost do [[Sveti Jožef|sv. Jožefa]]. V njegovo priprošnjo pri Bogu je čezmerno zaupal, češ da ga bo čudežno ozdravil v njegovi borbi z [[gangrena|gangreno]], ki je bila posledica [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]; ni se dal pravočasno operirati in tako mu zdravniki niso več mogli pomagati.</ref> je jeseni 1960 obiskal [[salezijanci|salezijanske]] [[duhovnik|duhovniške]] pripravnike prvega in drugega letnika [[Križevci, Hrvaška|križevske]] "Srednje šole za duhovniške pripravnike", kjer je bilo čez šestdeset gojencev s področja nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Rojak in ravnatelj zavoda [[Anton Bajuk]]<ref>Salezijanski duhovnik Anton Bajuk (1913-1979) rodom iz [[Bela Krajina|Bele Krajine]] je bil prvi ravnatelj salezijanskega zavoda oziroma semenišča v 64km od Zagreba oddaljenih Križevcih od leta 1959 in je bil hudo poškodovan v partizanskem napadu na procesijo v čast [[Marija Pomočnica|Mariji Pomočnici]] v [[Marijin Dvor|Marijinem Dvoru]] pri [[Badljevina|Badljevini]] 24. maja 1945</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=25}}</ref> je zgovornega Kelenca zaprosil, naj po [[Janez Bosko|Don Boskovi]] navadi pove fantom po večernih molitvah nekaj spodbudnih besed za ’Lahko noč!’ Rad se je odzval in govoril o svojem nedavnem [[Rim|rimskem]] romanju in srečanju s [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]], zlasti o njegovi prijaznosti, ki je nezaustavljivo osvajala obiskovalce. Bil je med avdienco v prvi vrsti in ko so papeža prinesli blizu, mu je poljubil ribiški prstan; papež pa mu je namenil nekaj spodbudnih besed in pozdravov za vernike v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ter po očetovsko božal njegovo bolno roko. ''„V tej moji roki nikoli več ne bo revmatizma!«'' je do solz ginjen končal svojo zgodbo ter spodbujal gojence k zvestobi do rimskega [[papež]]a po don Boskovem zgledu.<ref>{{navedi knjigo|author=Janez Jelen|title=Bog vse obrača na dobro|place=Mužlja|year=2022|publisher=Samozaložba|page=89}}</ref> ;Marijansko svetišče na Vejni Podobno so lepe vtise o Janezu XXIII. ohranjali in jih prenašali prijateljem in znancem tudi drugi Slovenci, najsi bodo verniki, duhovniki ali škofje; med njimi je bil poln hvale do papeža dolgoletni rektor [[Rim|rimskega]] papeškega zavoda [[Slovenik]]a [[Maksimilijan Jezernik|Jezernik]], kakor tudi urednik [[salezijanci|salezijanskih]] "Knjižic" [[Franc Štuhec]],<ref>Salezijanski duhovnik Franc Štuhec (1913-1986) je veliko časa deloval na Tržaškem kot vzgojitelj, pisatelj in urednik "Knjižic"</ref>ki so ga vodile tri vrednote: širjenje pobožnosti do [[Sveta Marija|Marije Pomočnice]], zvestoba [[Janez Bosko|Don Bosku]] tudi v času preizkušenj ter ohranjanje slovenske narodne zavesti v domovini in Zamejstvu.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=380}}</ref> Rad je pripovedoval o naklonjenosti [[papež Janez XXIII.|papeža Janeza Dobrega]] do našega naroda in njegovih pravic. To je papež pokazal tudi ob graditvi zaobljubnega svetišča na [[Vejna|Vejni]]; s tem je tržaški škof Santin hotel spolniti zaobljubo, ki jo je napravil pred [[Sveta Marija|Marijinim]] [[oltar]]jem 30. aprila 1945 v zahvalo za rešitev mesta [[Trst]]a pred uničenjem ob koncu vojne: {| |- ! Un voto che riguarda la città di Trieste.<ref>Santin Antonio, Al tramonto: ricordi autobiografici di un vescovo Trieste, LINT, 1978, p. 41.</ref> ! Zaobljuba v imenu [[Trst|tržaškega mesta]] |- | <blockquote>″Qui sull’altare della mia cappella davanti al SS.mo Sacramento, oggi, 30 aprile 1945, festa di Santa Caterina da Siena, patrona d’Italia, e apertura del mese di Maria, alle 19 e 45, in un momento che è forse il più tragico della storia di Trieste, mentre tutte le umane speranze per la salvezza della città sembrano fallire, come vescovo indegnissimo di Trieste mi rivolgo alla Vergine Santa per implorare pietà e salvezza. E faccio un voto privato e uno che riguarda la città. Questo secondo è il seguente: se con la protezione della Madonna di Trieste sarà salva farò ogni sforzo perché sia eretta una chiesa in suo onore. Antonio Vescovo″ </blockquote> | <blockquote>„Tukaj na oltarju svoje kapele pred Najsvetejšim, danes, 30. aprila 1945 ob tričetrt na osem zvečer, na praznik zavetnice Italije svete [[Katarina Sienska|Katarine Sienske]], in ob začetku [[Sveta Marija|Marijinega]] meseca, v trenutku, ki je morda najbolj tragičen v zgodovini [[Trst]]a, ko se zdi, da vsa človeška upanja na rešitev mesta propadajo, se kot najnevrednejši tržaški škof obračam k [[Sveta Marija|Sveti Devici]], da bi jo prosil za usmiljenje in rešitev. In dajem eno zasebno zaobljubo, in eno, ki se nanaša na mesto. Druga je naslednja: če bo mesto rešeno z zaščito Tržaške Madone, si bom po najboljših močeh prizadeval, da se postavi v njeno čast cerkev.“ Škof Anton<ref>{{navedi splet|url=https://catalogo.beniculturali.it/detail/ArchitecturalOrLandscapeHeritage/06iccd_modi_4288147863071|title=Catalogo generale dei Beni Culturali. Beni architettonici e paesaggistici. Tempio Nazionale a Maria Madre e Regina di Monte Grisa (Santuario di Monte Grisa)|publisher=iccd.cultura.gov.it|author=|place=Trst|language=it|date=|accessdate=18. junij 2025|archive-date=2025-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20250803024249/https://www.catalogo.beniculturali.it/detail/ArchitecturalOrLandscapeHeritage/06iccd_modi_4288147863071|url-status=dead}}</ref> </blockquote> |} Ime svetišča naj bi se glasilo najprej ''Marija, Kraljica Italije'', saj so sprva za njegovo postavitev prispevale župnije širom [[Italija|Italije]]; 1958 je po vseh škofijah romal kip [[Fatima|Fatimske]] Gospe, kar se je končalo v Trstu s posvetitvijo "Marijinemu brezmadežnemu Srcu" po želji [[papež Pij XII.|Pija XII.]]. Bolonjski nadškof kardinal [[Giacomo Lercaro|Lercaro]] je predlagal, naj se na [[Sicilija|Siciliji]] začeto potovanje konča v [[Trst]]u s položitvijo temeljnega kamna za cerkev, ki bo posvečena „Mariji, Kraljici Italije“. Med Slovenci je završalo in apostolski protonotar ter škofov sodelavec [[Jakob Ukmar|Ukmar]]<ref>Jakob Ukmar (1878 - 1971) škofov sodelavec, pisatelj, akademik in predavatelj, Božji služabnik</ref> je naslovil na domačega škofa pismo z naslednjo vsebino: {| |- ! Lettera di obiezione di Jacob Ukmar<ref>Rebula Alojz, Jacob Ukmar, Milano, Studio tesi, seconda edizione, 1992, p. 104.</ref> ! Oporečno pismo Jakoba Ukmarja |- | <blockquote>″Da più parti sento che l’erezione di un Tempio Mariano sotto il titolo di «Regina d’Italia» qui a Trieste non farà buon sangue. Gli Sloveni sarebbero tutti contrari, ma anche molti italiani. Essi trovano inopportuno che sul territorio abitato da due nazioni e quasi al confine con lo stato jugoslavo venga scelto un tale titolo″. </blockquote> | <blockquote>»Z mnogih strani slišim, da postavitev Marijinega templja pod nazivom 'Kraljica Italije' tukaj v Trstu ne bo naletelo na odobravanje. Proti temu bi bili vsi Slovenci, pa tudi mnogi Italijani. Neprimerno se jim zdi, da bi bil takšen naziv izbran na ozemlju, ki ga naseljujeta dva naroda in je skoraj na meji z jugoslovansko državo«. </blockquote> |} 1959 je tržaški škof [[Antonio Santin|Santin]] pobudo predstavil [[papež Janez XXIII.|svetemu očetu Janezu XXIII.]], ki jo je z velikim zadovoljstvom odobril in tako je zavetnica svetišča na Vejni postala „Marija, Mati in Kraljica“. <ref>{{navedi splet|url=https://catalogo.beniculturali.it/detail/ArchitecturalOrLandscapeHeritage/06iccd_modi_4288147863071|title=Catalogo generale dei Beni Culturali. Beni architettonici e paesaggistici Tempio Nazionale a Maria Madre e Regina di Monte Grisa (Santuario di Monte Grisa) Trieste, XX|publisher=iccd.cultura.gov.it|author=|place=Trst|language=it|date=|accessdate=18. junij 2025|archive-date=2025-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20250803024249/https://www.catalogo.beniculturali.it/detail/ArchitecturalOrLandscapeHeritage/06iccd_modi_4288147863071|url-status=dead}}</ref> Glede na to, da se hram nahaja na narodnostno mešanem ozemlju, kjer živijo tako Italijani kot Slovenci, je po Štuhecovih besedah uvidevni [[papež Janez XXIII.]] lastnoročno prečrtal prvotni naslov in določil za to priljubljeno [[Marijino svetišče na Vejni]] takšno ime, ki je sprejemljivo za oba tam živeča naroda, tako za [[Slovenci|Slovence]] kot [[Italijani|Italijane]]: ''Marija Mati in Kraljica'' vseh ljudstev, ki naj po krvavih spopadih dveh svetovnih vojn živijo poslej v miru in sodelovanju. To marijansko svetišče naj bo znameje miru in prijateljstva med Vzhodom in Zahodom, kpa tudi sodelovanja in povezanosti med vsemi narodi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/chiese-e-santuari-trieste-and-karst/the-shrine-of-mount-grisa|title=The Shrine of Mount Grisa|publisher= PromoTurismoFVG |author=|place=Trst|language=en|date= |accessdate=19. junij 2025}}</ref> Podobno borbo je vodil Štuhec tudi glede možnosti, da bi bil en oltar posvečen svetima slovanskima apostoloma, bratoma [[Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta končno le dobila v tem veličastnem svetišču na stičišču [[Romani|Romanov]], [[Slovani|Slovanov]] in [[Germani|Germanov]] oltar, ki ga je z [[mozaik]]om okrasil primorski rojak [[Tone Kralj]]. === Duhovnik, nuncij in patriarh === <center> <gallery> File:Papa-Giovanni-XXIII family-1890.jpg|Roncallijeva družina [[1890|okrog 1890]] File:PapaGiovanni23 Sotto-il-Monte.JPG|Spomink [[papež Janez XXIII.|Janeza XXIII.]] na dvorišču rojstne hiše File:Young Pope John XXIII.jpg|Mladi Angel Roncalli File:Papa-Giovanni-XXIII sacerdote-1905.jpg|Angel Roncalli kot mlad [[duhovnik]] [[1905]] File:Roncalli2-military 1915.jpg|Roncalli je bil vpoklican k vojakom File:Roncalli1-military 1915.jpg|Med vojno je deloval karitativno File:Mons. Angelo Giuseppe Roncalli in the garden of vila Ljulin, Sofia..JPG|Kot [[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Sofija|Sofiji]] na vrtu vile Ljulin File:03-Kardinal-Ronkali-v-Bardarski-geran.jpg|Roncalli v [[Bolgarija|bolgarskem]] [[Brdarski Geran|Brdarskem Geranu]] File:Paus Johannes XXIII, Bestanddeelnr, 254-7064.jpg|Roncalli kot [[patriarhat Benetke|patriarh]] pred izvolitvijo za [[papež|papeža]] File:(Venice) Piazzetta dei Leoni - Relief of Papa Giovanni XXIII.jpg|Trg Levov so v [[Benetke|Benetkah]] poimenovali po dobrem papežu </gallery> </center> == Papeževanje == [[File:Busto di Papa Giovanni XXIII.jpg|thumb|180px|left|Ta doprsni papežev kip hranijo v [[Benetke|Benetkah]]]] === Konklave in izvolitev === Po smrti Pija XII. je vzniknila zamisel o tako imenovanem »prehodnem papežu«. Neki novinar jo je opredelil s sledečimi besedami: »Pij XII. je bil velikan. Toda v zadnjih časih je dopustil, da se je število kardinalov zmanjšalo od 70 na 51 in med temi – ne da bi se pregrešili zoper spoštovanje – ni nobenega, ki bi ga dosegal. Zato se bodo po vsej verjetnosti kardinali odločili za izvolitev starejšega papeža, ki bo spet dvignil število kardinalov na 71, tako da bo izbral med tremi tisoči škofov najbolj razgledane in nadarjene može. Moral bo služiti kot miren vezaj med Pijem XII. in med papežem, ki bo v polni meri podedoval njegovo moč in delavnost.«<ref>Teresio Bosco, Carlo de Ambrogio, ''Papež Janez Dobri'', Ognjišče, Koper 1967, stran 94.</ref> Prvič v [[zgodovina|zgodovini]] je možnost hitrega potovanja ustrezala mednarodnemu značaju [[Kardinalski zbor |kardinalskega zbora]] zahvaljujoč napredku v letalskem prometu, kot je zapisal neki časnikar: »[[New York|Newyorški]] nadškof lahko danes doseže Rim hitreje kot [[Palermo|palermski]] nadškof en rod poprej.«<ref>{{navedi novice|title=As the Catholic Church Prepares to Choose a New Leader|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1958/10/12/91412231.pdf |access-date=6 November 2017|work =The New York Times|date=12 October 1958}}</ref> Na tem konklavu so sodelovali kardinali iz 21 dežel v primeri s 16 na prejšnjem, kakor tudi 18 neevropskih v primeri s 7 na prejšnjem.<ref>{{navedi novice|last1=Cortesi|first1=Arnaldo|title=Cardinals Meet in Secrecy Today|url= https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1958/10/25/81891113.pdf|access-date=6 November 2017|work=The New York Times| date=25 October 1958}}</ref> 17 italijanskih kardinalov med 51 je predstavljalo najnižji odstotek od 1455.<ref>{{navedi knjigo |last1=Tobin |first1= Greg|title=Selecting the Pope: Uncovering the Mysteries of Papal Elections|date=2009|publisher=Sterling Publishing|page=40|url=https://books.google.com/books?id=eBZFL5fzwawC&pg=PA40|access-date=7 November 2017|isbn= 9781402729546}}</ref> V primerjavi s papeškim konklavom leta 1922, ko trije kardinali niso pravočasno prispeli v Rim, ker se je konklave začel predpisno 10 dni po papeževi smrti; ali s konklavom leta 1939, ko so trije kardinali prispeli v Rim ravno zjutraj na začetek konklava, ki se je po novih pravilih začel 18 dni po papeževi smrti; so v tem konklavu vsi kardinali, ki so potovali, prispeli v Rim pravočasno - do 22. oktobra, torej že nekaj dni pred začetkom konklava, ki se je začel 16 dni po smrti Pija XII. Od 53 kardinalov volivcev sta bila zadržana samo dva: [[Komunizem|komunistični]] [[ateizem|brezbožni]] vladi [[Madžarska|Madžarske]] in [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] sta onemogočili prihod v Rim kardinaloma [[József Mindszenty|Mindszentyju]] in [[Alojzij Stepinac|Stepincu]] - prvi je bil v azilu na Ameriškem veleposlaništvu v [[Budimpešta|Budimpešti]], drugi pa v hišnem priporu v domačem [[Krašić]]u. Obema bi oblasti dovolile odhod iz države, toda brez možnosti vrnitve - kar pa se jima je zdelo nečastno in nesprejemljivo. [[New York|Newyorški]] kardinal [[Francis Joseph Spellman|Spellman]], ki je ob smrti Pija XII. ravno potoval z ladjo proti [[New York|New Yorku]], se je izkrcal na [[Azori]]h in odletel z letalom v Rim, da je še pravočasno prispel na konklave.<ref>{{navedi novice|title=The Papacy|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1958/10/12/91412210.pdf |access-date=6 November 2017|work=The New York Times|date=12 October 1958}}</ref><ref name=nyt19581023suites>{{navedi novice|last1=Cortesi|first1=Arnaldo|title=Cardinals Visit Suites in Vatican|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1958/10/23/83420106.pdf|access-date=6 November 2017|work=The New York Times|date=23 October 1958}}</ref> [[Konklave]] za izvolitev naslednika [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]], ki je umrl 9. oktobra 1958, je potekal torej od 25. do 28. oktobra 1958. Papež Janez XXIII. je bil izvoljen leta 1958 v štirih dneh.<ref>{{navedi splet|url= https://www.nedeljnik.rs/crni-dim-iz-dimnjaka-sikstinske-kapele-nema-odluke-o-novom-papi-nakon-treceg-glasanja/|title= Crni dim iz dimnjaka Sikstinske kapele: Nema odluke o novom papi nakon trećeg glasanja |publisher=nedeljnik.rs|author=Milana Milošević|place=|language=sr|date=8. maj 2025 |accessdate=8. junij 2025}}</ref> V enajstem glasovanju so kardinali 28. oktobra izvolili za papeža [[patriarhat Benetke|beneškega patriarha]] [[papež Janez XXIII.|Angela Roncallija]], ki je izvolitev kljub visoki starosti mirno in vdano sprejel v skladu s svojim geslom: ''"Pokorščina (prinaša) mir"'' - in si vzel papeško ime [[papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]] s preprosto razlago, da je tako bilo ime njegovemu očetu in da je sv. [[Janez Krstnik|Janezu]] posvečena tudi župnijska cerkev v njegovi vasi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vjeraidjela.com/sveti-papa-ivan-xxiii/|title= Sveti papa Ivan XXIII.|publisher=Vjera i djela|author=Snježana Majdandžić-Gladić|place=Zagreb|language=hr|date=11. oktober 2015|accessdate=8. junij 2025}}</ref> To je bil za [[papež Pij X.|Pijem X.]] že drugi beneški patriarh, ki je postal papež v 20. stoletju; Jožef Sarto je bil izvoljen v konklavu 1903, po smrti [[papež Leon XIII.|Leona XIII.]]. Na koncu volitev po smrti asketskega in suhljatega [[papež Pij XII.|Pija XII.]] v [[Vatikan]]u ni bilo pripravljenih ustreznih oblačil za čokato in obilno postavo, kot je bila Roncallijeva – nakar naj bi le-ta v svojem na hitro prirejenem in preozkem oblačilu zastokal: „Vsi so me želeli, razen krojačev.“<ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii|title= Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel"|publisher=domradio.de|author= Alexander Brüggemann|place=|language=de|date=3. junij 2023|accessdate=16. junij 2025}}</ref> Številne anekdote - znane so tudi njihove različice - o Angelu Roncalliju pričajo o njegovi veliki priljubljenosti, pa tudi o zdravem smislu za šalo; to je bil pravzaprav odraz njegove globoke ponižnosti, plemenite duše in človeške topline. Prirojeni kmečki smisel za humor je žuborel iz njegove tesne povezanosti z Bogom tudi v trenutku izvolitve. V sobi poleg [[Sikstinska kapela|Sikstinske kapele]], kamor se novoizvoljeni papež umakne ter se obleče v bela oblačila rimskega škofa, mu ni bila prav nobena od treh sukenj, ki so jih krojači pripravili za bodočega papeža. Okoli stoječi so se v zadregi spogledovali in niso vedeli, kako iz zagate; novi papež pa jih je smehljaje miril: »Jasno je, da krojači niso želeli, da bi bil jaz papež!«<ref>{{navedi splet|url=https://fr.aleteia.org/2014/04/26/jean-xxiii-le-pape-qui-aimait-plaisanter/|title= Jean XXIII, le Pape qui aimait plaisanter|publisher=aleteia.fr|author=Jesús Colina|place=|language=fr|date=26. april 2014|accessdate=18. junij 2025}}</ref> === Delovanje === Umestitev, kronanje in prevzem službe je potekalo med pontifikalno mašo na torek, 4. novembra 1958; čeprav je bil ta dan delavnik, si ga je novi papež izvolil, ker je bil praznik milanskega nadškofa [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]], ki je v svojem času dosledno izvajal prenovitvene smernice [[Tridentinski koncil|Tridentinskega vesoljnega cerkvenega zbora]]. Polagoma je na veselje kardinalov, škofov, duhovnikov in vernikov, pa tudi drugih ljudi, z osebno prisrčnostjo, dobrohotnostjo in prijaznostjo uspel osvojiti srca takorekoč celega sveta - ne le ljudstva, ampak tudi [[vladar]]jev. Papež Pij - njegov predhodnik - je bil sicer izredno priljubljen zlasti med [[Rimljani]] kot "Rešitelj Rima"; bil pa je v stiku z javnostjo aristokratsko zadržan in je navadno med fotografiranjem povzdignil roke ter uprl pogled kvišku; včasih tudi Janez, vendar je kot kmečki sin največkrat preprosto pogledal naravnost v kamero in se prijazno nasmehnil. Kot prvi papež po letu 1870 je zapustil ozemlje [[Vatikan]]a oziroma posesti, ki so pripadale papežu z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]]. Izhod je namenil obisku [[Rim|rimskih]] [[zapor]]nikov in jim povedal: »Ker ne morete do mene vi, sem jaz prišel do vas.« Ta njegova usmiljenost in razumevanje obrobnih sta močno odmevala tudi v svetovnem tisku.<ref>{{navedi knjigo|first=Peter |last=Hebblethwaite|title=Pope John XXIII: Shepherd of the Modern World|publisher=Image Books |year=1987|page=303}}</ref> ==== Aggiornamento (podanašnjenje) ==== V svojem govoru 25. januarja 1959, v katerem je napovedal svojo namero o sklicu koncila,<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/john-xxiii/it/speeches/1959/documents/hf_j-xxiii_spe_19590125_annuncio.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116132600/https://www.vatican.va/holy_father/john_xxiii/speeches/1959/documents/hf_j-xxiii_spe_19590125_annuncio_it.html|url-status=dead|title=Allocuzione con la quale il Sommo Pontefice annuncia il Sinodo Romano, il Concilio Ecumenico e l'aggiornamento del Codice di Diritto Canonico (25 gennaio 1959) &#124; Giovanni XXIII|archivedate=16 January 2010|website=www.vatican.va}}</ref>je papež Janez uporabil besedo »[[aggiornamento]]«, vendar le v zvezi s svojo načrtovano preureditvijo [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]. Kmalu pa je izraz začel uporabljati tudi za opis svojega pogleda na potek vesoljnega cerkvenega zbora. V svoji prvi [[papeška okrožnica|okrožnici]] ''Ad Petri cathedram'' z dne 29. junija 1959<ref>{{navedi splet | url=https://www.vatican.va/content/john-xxiii/en/encyclicals/documents/hf_j-xxiii_enc_29061959_ad-petri.html | title=Ad Petri Cathedram (June 29, 1959) &#124; John XXIII }}</ref> Ko je govoril o prihajajočem koncilu, je dejal v točki 61: »[Škofje] bodo obravnavali zlasti rast katoliške vere, obnovitev zdrave morale med krščansko čredo in ustrezno prilagoditev (''aggiornamento'') cerkvene discipline potrebam in razmeram našega časa.« 28. junija 1961 pa je Janez XXIII. v nagovoru članom Eymardove [[Družba presvetega Rešnjega telesa|Družbe presvetega Rešnjega telesa]] dejal: :Vesoljni cerkveni zbor bo pod razširjenimi krili katoliške Cerkve sprejel in zajel vso dediščino našega Gospoda Jezusa Kristusa. Njegova glavna naloga bo skrb za stanje in posodobitev (''aggiornamento'') Cerkve po 20 stoletjih življenja. Naj Bog podeli temu podjetju uspeh s kakršno koli gradnjo, ki jo bomo ponudili, predvsem pa po vsemogočnosti Najvišjega, ki lahko iz samih kamnov pritegne nove izbrane sinove: gibanje k ponovni sestavi celotne skrivnostne črede našega Gospoda.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Criterion|publisher=Archdiocese of Indianapolis|date=7 July 1961|url=http://www.archindy.org/criterion/files/1961/pdfs/19610707.pdf|title=Pope speaks of unity and the Council}}</ref> ==== Sklic koncila ==== {{glavni|Drugi vatikanski koncil}} [[File:Giovanni XXIII durante il Concilio Vaticano II (Lothar Wolleh).jpg|thumb|240px|11. oktobra 1962 je papež Janez XXIII. s slovesno sveto mašo odprl [[drugi vatikanski koncil]]]] [[Slika:Second Vatican Council by Lothar Wolleh 005 – unframed.jpg|thumb|240px|[[Drugi vatikanski koncil]] (1962–1965) je odprl Janez XXIII., končal pa [[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]]]] Tik pred začetkom koncila je Janez XXIII. odpotoval v romarski kraj [[Loreto]] – prvo potovanje z vlakom, ki ga je opravil kak papež po mnogih desetletjih - prvič po [[papež Pij IX.|Piju IX.]]. Želel je tam moliti za uspeh [[Drugi vatikanski koncil|Vesoljnega cerkvenega zbora]] – in hkrati prelomiti 62 let staro zaobljubo. Leta 1900 je namreč Angel Roncalli kot mlad bogoslovec romal v Loreto, kjer so ga prostozidarji tistega večera tako hudo ozmerjali in užalili, da je ogorčeno zapisal v svoj dnevnik: »Blagoslovljena Madona Loretska! Častim te in te ljubim z vsem srcem. Obljubljam ti tudi, da ti bom vedno zvest kot dober bogoslovec v Rimu; vendar ti z obžalovanjem sporočam, da me tukaj ne boš nikoli več videla.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii|title= Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel"|publisher=domradio.de|author= Alexander Brüggemann|place=|language=de|date=3. junij 2023|accessdate=16. junij 2025}}</ref> Na začudenje svojih sodelavcev je manj kot devetdeset let po [[prvi vatikanski koncil|prvem vatikanskem koncilu]] sklical nov [[ekumenski koncil]]. Res je sicer, da so v [[srednji vek|srednjem veku]] bili koncili mnogo pogostejši; na splošno pa so mislili, da še ni potreben nov koncil. Neki vatikanski uradnik je papežu glede te zadeve dejal, da je “popolnoma nemogoče“, da bi 2. vatikanski koncil odprli v letu 1963. “Dobro, ga bomo pa v 1962,” je odgovoril papež. In res ga je.<ref>{{navedi splet|url=https://www.iskreni.net/zabavne-izjave-papeza-janeza-xxiii/|title= Zabavne izjave papeža Janeza XXIII.|publisher=Zavod Iskreni |author=|place=|language=sl|date=26. april 2014|accessdate=16. junij 2025}}</ref> Medtem ko je velika večina kardinalov in škofov menila, da bi bile za uspeh koncila potrebne dolgoletne priprave, je Janez XXIII. objavil, da ga namerava sklicati že čez nekaj mesecev. Manj kot tri mesece po izvolitvi, – 25. januarja 1959 –, je novoizvoljeni papež presenetil skupino [[kardinal]]ov z novico, da bo sklical vesoljni cerkveni zbor. Kmalu so se začele priprave in papež je razposlal vprašalnik predstojnikom rimskih kongregacij, škofom, višjim redovnim predstojnikom ter katoliškim univerzam, naj se vključijo s svojimi predlogi; na 2812 vprašnj je prišlo 2150 odgovorov, ki so nakazali smernice za koncil. Sledila je ustanovitev desetih različnih komisij, ki so pripravile osnutke, kakor tudi ustanovitev osrednje komisije, ki je predloge usklajevala – vsega skupaj je bilo 824 sodelavcev. Na odprtje koncila 11. oktobra 1962 je prišlo 2540 škofov in drugih koncilskih očetov. V polurnem nagovoru je papež Janez Dobri jedrnato povzel nujo po branju znamenj časa, torej po lastni prenovi in pogovoru z drugimi s poslušanjem potreb sodobnega človeka in družbe; le aggiornamento (podanašnjenje) lahko prinaša svetu pravo veselje in resnični mir. Koncil želi predvsem združevati in spoštovati vse kristjane prek [[ekumenizem|ekumenizma]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.vjeraidjela.com/drugi-vatikanski-sabor/|title= Drugi vatikanski sabor|publisher=Vjera i djela|author= Snježana Majdandžić-Gladić|place=Zagreb|language=hr|date=10. oktober 2014|accessdate=24. junij 2025}}</ref> [[Drugi vatikanski koncil]] je s svojim podanašnjenjem korenito preobrazil in posodobi obraz [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]]. O Janezu XXIII. lahko rečemo, da je poučeval in pridobival ljudi kot dober vaški župnik. S svojo preprosto vernostjo, dosledno zvestobo zdravim izročilom, pa tudi z odprtostjo znamenjem časa – je koncil Cerkev približal svetu in svet Cerkvi ter osvajal ljudi ne glede na njihovo prepričanje – celo nevernike. O tem govori že sam naslov konstitucije ''"[[Gaudium et spes]]" - "Cerkev v sedanjem svetu"''. Z odprtim srcem je ljudi spremljal tako koncil kakor papež na njihovi življenjski poti – in marsikdo je to razumel, kar je utrjevalo medsebojno zaupanje. Ta prava očetovska skrb odseva tudi iz Janezovega kratkega nagovora, ki ga je imel "ex abrupto" z okna svoje delovne sobe na večer odprtja drugega vatikanskega koncila, 11. oktobra 1962. Po sončnem zahodu so romarji v sprevodu noseč baklje prišli na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trg sv. Petra]], kjer so iz številnih majhnih lučk oblkovali križ in papež jim je povedal tole čudovito misel: :"Poglejte gor proti nebu: nocoj je celo luna pohitela in napravila svoj svetlobni prizor, ko da nas boža. Ko se boste vrnili domov, pobožajte svoje otroke in jim recite: 'To je papeževo božanje'."<ref>{{navedi splet|url=https://www.magyarkurir.hu/hirek/xxiii-janos-papa-egy-ember-aki-engedte-hogy-az-ur-vezesse|title= XXIII. János pápa – Egy ember, aki engedte, hogy az Úr vezesse |publisher= Magyar Kurír|author=Csaba Török|place=Budimpešta|language=hu|date=11. oktober 2014|accessdate=16. junij 2025}}</ref> "In če boste opazili kako solzo, ki bi jo bilo potrebno obrisati, spodbudno recite: ‘Papež je z vami še posebej v trenutkih, ko ste žalostni in vam je hudo.'”<ref>{{navedi splet|url=https://www.iskreni.net/zabavne-izjave-papeza-janeza-xxiii/|title= Zabavne izjave papeža Janeza XXIII.|publisher=Zavod Iskreni |author=|place=|language=sl|date=26. april 2014|accessdate=16. junij 2025}}</ref> ==== Novi cerkveni zakonik ==== Po [[Drugi vatikanski koncil|Drugem vatikanskem koncilu]] (1962–1965), ki ga je sklical papež [[papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]] je postalo jasno, da bo v novonastalih razmerah v Rimskokatoliški Cerkvi potreben tudi nov pravni zakonik. Po skoraj dveh desetletjih razprav in številnih osnutkih novega Zakonika je papež [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] 25. januarja 1983 objavil nov Zakonik cerkvenega prava (Codex iuris canonici), ki upošteva smernice, ki jih je dal koncil.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |title=Ojnik, Stanko, Šuštar, Alojzij. Zakonik cerkvenega prava. Družina, 1999 |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123014914/http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DBWMAIAJ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author1=Ojnik, Stanko|author2=Šuštar, Alojzij |year=2006 |title=Codex iuris canonici : razglašen z oblastjo papeža Janeza Pavla II. - 2. ponatis |publisher=Družina|isbn=978-961-222-259-8 |cobiss=229540352 |pages=}}</ref> ==== Sprejemanje, sumničenje in izobčenje ==== ;Sprejem anglikanskega nadškofa Prvič po 400 letih od [[ekskomunikacija|izobčenja]] [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]] se je srečal kot prvi papež s canterburyjskim nadškofom [[Geoffrey Fisher|Fisherjem]], katerega je sprejel v Vatikanu 2. decembra 1960 in imel z njim enourni pogovor. ;Sprejem Hruščove hčerke 7. marca 1963 je zasebno sprejel Alekseja Adžubeja v Vatikanu skupaj z ženo Rado, hčerko [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[predsednik]]a [[Nikita Hruščov|Hruščova]]. Rada je bila navdušena nad papeževimi velikimi, grčastimi kmečkimi rokami, ki so jo spominjale na očetove. Papež si ni delal utvar, ampak je menil, da to srečanje pomeni morda razočaranje, ali pa tudi nit Božje previdnosti, ki je ne bi smel pretrgati. ;Odnos do Patra Pija Po mnenju italijanskega zgodovinarja [[Sergio Luzzatto|Sergia Luzzatta]]<ref>Sergio Luzzatto (*Genova 2. september 1963) je italijanski zgodovinar, časnikar in gledani TV-voditelj</ref> je bil odnos med papežem Janezom XXIII. in [[Pij iz Pietrelcine|Patrom Pijem]] vseskozi pod vprašajem.<ref>Luzzatto, Sergio (2011). Padre Pio: Miracles and politics in a secular age (1st ed.) s. 270. New York: Picador. ISBN 978-0312611668.</ref> Janez XXIII. je verjel hudim obtožbam Pijevih nasprotnikov, češ da je goljuf ter pogubljevalec duš, ki poseduje skoraj srednjeveško vero in ima neprimerne odnose z več ženskami.<ref>{{navedi splet |access-date=29 July 2009 |date=25 October 2007 |language=en |publisher=Times Online |title=Italy's favourite saint was a fraud believed former pope |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/faith/article2739751.ece |archive-date=2009-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090729000000/http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/faith/article2739751.ece |url-status=dead }}<!-- auto-translated from Portuguese by Module:CS1 translator --></ref> Po drugem mnenju pa je bil Janezov odnos do Patra Pija v začetku dokaj sprejemljiv, vendar je sčasoma zaradi napačnih in neugodnih obvestil postal napet in sporen. Šele v svoji zadnji bolezni je malo pred svojo smrtjo papež spoznal, da je bil napačno obveščen in priznal kapucinovo svetost ter Patra Pija celo prosil, naj moli zanj.<ref>{{navedi splet|access-date=29 July 2009 |date=2008 |language=en |publisher=Sunday Catholic Weekly Niedziela |title=Saint Father Pio – a sign and challenge |url=http://sunday.niedziela.pl/artykul.php?dz=swiat&id_art=00102}}<!-- auto-translated from Portuguese by Module:CS1 translator --></ref> ;Izobčenje Fidela Castra Papež Janez XXIII. je [[3. januar]]ja [[1962]] po navodilih Pija XII. iz leta 1949, ki so katolikom prepovedovala članstvo v KP ali podporo [[komunizem|komunističnim]] režimom, izobčil [[Kuba|kubanskega]] komunističnega voditelja [[Fidel Castro|Fidela Castra]].<ref>{{Navedi splet|title=La excomunión de Fidel Castro cumple cincuenta años|url=https://www.abc.es/internacional/abci-excomunion-fidel-castro-cumple-201201020000_noticia.html|website=abc|date=2012-01-02|accessdate=2022-09-11|language=es}}</ref> Iz okoliščin sledi, da je izobčenje - kljub okoliščinam, ki bi temu dejanju ustrezale - vendarle postalo v novejšem času bolj izjema kot pravilo. === Anekdote === O njegovi priljubljenosti in neposrednosti pričajo številne [[anekdota|anekdote]], ki razkrivajo, da je znal z zaupanjem v [[Bog]]a in [[človek]]a najti izhod iz sleherne zagate in sicer mučne ali kočljive okoliščine obrniti tudi na šalo ravnaje se po [[Wikipedija:Pravilo zdrave pameti|zdravi kmečki pameti]]. Kljub temu se najdejo ljudje, ki se nad njegovim - ali drugih [[papež]]ev - smislom za zdrav humor pohujšujejo, češ da se to ne spodobi cerkvenemu dostojanstveniku; nič čudnega, saj globokoumnih šal ne zastopijo ljudje z nizkim [[inteligenčni količnik|inteligenčnim količnikom]], o katerih zajedljivo pravi že [[George Bernard Shaw|Shaw]]: "Čim ožje so pameti, tem širši so predsodki!" ;Miren spanec Neki novoposvečeni [[škof]] je [[papež Janez XXIII.|Janezu XXIII.]] potožil, da mu breme njegove službe ne pusti mirno spati. Papež ga je dobrohotno miril in mu dejal, da se je po izvolitvi za papeža počutil enako; nato pa se mu je v spanju prikazal [[angel varuh]]<ref>{{navedi splet|url=https://katoliska-cerkev.si/sveti-angeli-varuhi|title= Sveti angeli varuhi |publisher=Katoliška Cerkev v Sloveniji|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=2. oktober 2023|accessdate=24. junij 2025}}</ref> in ga vprašal: »Kdo vlada v Cerkvi: ti ali Sveti Duh? Angelo, ne jemlji sebe tako resno.« »Od takrat« - je rekel papež - »spet mirno spim.« <ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii|title= Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel"|publisher=domradio.de|author= Alexander Brüggemann|place=|language=de|date=3. junij 2023|accessdate=16. junij 2025}}</ref> Razumljivo, da je papeška služba prinesla s seboj nova bremena ter več vprašanj kot odgovorov zlasti v začetnih dneh papeževanja: “Pogosto se zbudim sredi noči in začnem razmišljati o perečih vprašanjih; rečem si, da bi o tem moral govoriti s papežem. Potem pa se spomnim, da sem ta papež jaz, in si rečem: ‘No, potem pa moram o tem govoriti z [[Jezus Kristus|Jezusom]]’.”<ref>{{navedi splet|url=https://www.iskreni.net/zabavne-izjave-papeza-janeza-xxiii/|title= Zabavne izjave papeža Janeza XXIII.|publisher=Zavod Iskreni |author=|place=|language=sl|date=26. april 2014|accessdate=16. junij 2025}}</ref> ;Jackie Ko je [[Vatikan]] obiskala [[prva dama Združenih držav Amerike]] [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline Kennedy]], je tuhtal, kako naj jo ogovori: »Mrs. Kennedy« ali »Jaqueline Kennedy« ali kako drugače. V trenutku srečanja pa jo je na veliko zabavo zbranih časnikarjev kratkomalo poklical: »Jackie!«. Po svoji duhovitosti in dobroti je slovel že dolgo poprej. ;Jabolka Kot [[Apostolska nunciatura v Franciji|apostolski nuncij v Parizu]] se je po službeni dolžnosti moral udeležiti tudi slavnostne večerje. Določen mu je bil sedež desno od gostiteljice, ki je bila žena nekega južnoameriškega veleposlanika; nosila je sicer osupljivo lepo, vendar globoko izrezano Diorjevo obleko, ki morda ni bila ravno najprimernejša v navzočnosti tako odličnih gostov, ki so se v zadregi presedali in radovedno strmeli v nuncija pričakovaje njegove graje; nastala je moreča tišina. Ko so postregli z glavno jedjo, je Roncalli vstal, pozdravil kot dekan diplomatskega zbora navzoče, nazdravil in šaljivo končal: "'Ni mi jasno, zakaj vsi gostje kar naprej buljijo vame, ubogega, starega grešnika, medtem ko niti ne opazijo, da je moja brhka soseda, naša očarljiva gostiteljica, od mene dosti mlajša in privlačnejša ...'" Omizje je izbruhnilo v krohot in stekel je sproščen pogovor.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kirchenlehre.com/johann23.htm|title= Ausgewählte Anekdoten über Johannes XXIII.|publisher= Kirche zum Mitreden|author=|place=|language=de|date=6. oktober 2000 |accessdate=16. junij 2025}}</ref> Kot pomembna cerkvena osebnost pa je nuncij menil, da ne sme oditi brez nauka, ki pa ga je prihranil za konec, ko so postregli jabolka. Vzel je najlepše rdeče jabolko in ji ga ponudil. Ljudje so postali pozorni in slišali, kako je sramežljivo zavrnila: »Ne, hvala.« On pa je vztrajal in vljudno dejal: »Vzemite, prosim vas!« Ona pa začudena nad tako vsiljivostjo: »Zakaj neki?« On pa glasno: »Ker je Eva šele po tem, ko je pojedla jabolko, spoznala, da je gola.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.domovina.je/papezi-katerim-smo-se-smejali|title= Papeži, katerim s(m)o se smejali |publisher=domovina|author=Andreja Barat|place=|language=sl|date=24. julij 2016 |accessdate=16. junij 2025}}</ref> ;Plača Neki [[kardinal|škrlatnik]] je negodoval, češ da je po povišanju plače v [[Vatikan]]u neki delavec dobil enako vsoto kot kardinali. Papež je pri priči dal pojasnilo: »Ta zaposleni [[družina|družinski]] [[oče]] ima deset otrok; upam, da jih kardinal nima.« <ref>{{navedi splet|url= https://etcetera.hu/xxiii-janos-papa-szent-janos-papa-humor/|title= Szent XXIII. János fergeteges humora|publisher=etcetera.hu|author=Petra Bouve|place=|language=hu|date= |accessdate=16. junij 2025}}</ref> ;Samo namestnik Papež je obiskal rimsko cerkveno bolnišnico „Svetega Duha“. Prednica se je vljudno predstavila rekoč: „Sveti oče, jaz sem predstojnica 'Svetega Duha'.“ Na kar ji je papež odgovoril: „Ste pa res srečni! Jaz pa sem le namestnik [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] na zemlji.“<ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii|title= Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel"|publisher=domradio.de|author= Alexander Brüggemann|place=|language=de|date=3. junij 2023|accessdate=16. junij 2025}}</ref> ; »Jožef, vaš brat« Sprava z [[judovstvo]]m je bila papežu še posebej pri srcu; zgodovinsko so [[katoličani]] neredko zagovarjali tudi [[antisemitizem]], ki se ga je [[Rimskokatoliška cerkev]] slovesno odrekla med [[Drugi vatikanski koncil|Drugim vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom]]. Ko je [[Vatikan]] je obiskalo judovsko poslanstvo, se jim je Janez XXIII. dobrohotno približal ne meneč se za slovesnost, se z njimi rokoval in dejal: „Dobrodošli. Jaz sem Jožef, vaš brat.“<ref>1Mz 45,4 - 1. Mojzesova knjiga</ref> To ni bilo le namigovanje na njegovo lastno ime Jožef (Giuseppe), temveč predvsem na svetopisemsko zgodbo, v kateri se Jožef, ki je bil dolgo časa izgubljen, s temi besedami razodene svojim bratom v [[Egipt]]u.<ref>{{navedi splet|url=https://ateisticni-institut.weebly.com/arhiv-branje-biblije---geneza/prva-mojzesova-knjiga-geneza-1-mz-451-4528|title=Prva Mojzesova knjiga - Geneza (1 Mz, 45:1 - 45:28) - petinštirideseto poglavje: Jožef se da spoznati|publisher=Ateistični inštitut|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=24. junij 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii|title= Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel"|publisher=domradio.de|author= Alexander Brüggemann|place=|language=de|date=3. junij 2023|accessdate=16. junij 2025}}</ref> Ob drugi priliki po prijateljskem pogovoru želi papež pospremiti svojega gosta do izhoda iz sprejemne dvorane. To je bil [[Rim|rimski]] [[rabin]], ki pa vljudno odstopi prednost papežu; toda Janez XXIII. ne popusti, ampak nakaže z roko zopet prednost rabinu slovesno rekoč: "Najprej [[Stara zaveza]]!"<ref>[[Sveto pismo]] se sestoji iz 45 knjig [[stara zaveza|stare zaveze]] iz časa od začetka sveta do prihoda [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] in 27 knjig [[nova zaveza|nove zaveze]], ki obravnavajo Krisusovo delovanje in začetno obdobje [[krščanstvo|krščanstva]]. Časovno je seveda stara zaveza – ki na skrivnosten način napoveduje novo, ki pa zopet v novi luči razlaga staro – le-tej predhodnica.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://fr.aleteia.org/2017/11/23/les-10-bons-mots-du-pape-le-plus-drole-de-lhistoire/|title= Les dix bons mots du pape le plus drôle de l’histoire|publisher=La rédaction d'Aleteia|author=|place=|language=fr|date=23. november 2017|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> === Rimski papež === <center> <gallery> File:100 Lire - Città del Vaticano - Giovanni XXIII.jpg|[[Drugi vatikanski koncil]] na [[Vatikan|vatikanskem]] novcu File:Pope John XXIII - 1959.jpg|Papež Janez XXIII. leta 1959 File:Udienza dal Papa Giovanni XXIII.jpg|Tudi kot [[papež]] je bil do vsakogar prijazen File:Ioannes PP. XXIII, in Sedia gestatoria, 1962.jpg| [[Papež Janez XXIII.]] [[1962]] na [[sedia gestatoria]] in s papeško [[tiara|tiaro]] 1962 File:Pope John XXIII in Castel Gandolfo – 1959.jpg|[[Papež Janez XXIII.]] [[1959]] v [[Castel Gandolfo|Castel Gandolfu]] File:100 Lire - Citta del Vaticano - Giovanni XXIII.jpg|[[Papež Janez XXIII.]] [[1962]] na [[Vatikan|vatikanskem]] novcu </gallery> </center> == Bolezen, smrt in spomin == === Mirovnik tudi v bolezni === [[File:Loris F. Capovilla and Pope John XXIII.jpg|thumb|180px|right|Kardinal [[Loris Capovilla]] na obisku pri hudo bolnem papežu Janezu XIII.]] Že pred odprtjem [[Drugi vatikanski koncil|drugega vatikanskega koncila]] je papež zaslutil, da z njegovim zdravjem nekaj ni v redu in opažal prve opozorilne znake bolezni na [[želodec|želodcu]]; taka huda bolezen je že bila prizadela nekatere člane njegove družine.<ref>Marco Roncalli, ''Giovanni XXIII. Angelo Giuseppe Roncalli. Una vita nella storia'', Torino, Lindau, 2012, pp. 699-700</ref>. 23. septembra 1962 pa so zdravniki res ugotovili, da papež boluje za [[rak želodca|želodčnim rakom]]. Osem mesecev za tem je občasno krvavel iz želodca in se z velikim naporom redkeje pojavljal v javnosti; pa še tedaj je bil videti bled in izčrpan. Sam je v zvezi s tem o [[Velika noč|Veliki noči]], 14. aprila 1963, namignil na svoje težko zdravstveno stanje, ko je obiskovalcem rekel: "Kar se dogaja vsem ljudem, se bo morda kmalu zgodilo tudi papežu, ki vam danes govori." Čeprav sam hudo bolan, se je vendarle ponudil za posredovanje med [[Združene države Amerike|ameriškim]] predsednikom [[John F. Kennedy|Johnom Kennedyjem]] in [[Sovjetska zveza|sovjetskim]] predsednikom [[Nikita Hruščov|Nikitom Hruščovom]] med [[kubanska raketna kriza|kubansko raketno krizo]] oktobra 1962. Oba državnika sta pohvalila papeževo globoko predanost mirnemu reševanju mednarodnih sporov. Hruščov je kasneje poslal sporočilo prek [[Norman Cousins|Normana Cousinsa]]<ref>Norman Cousins (1915-1990) je bil ameriški časnikar, akademik in mirovni posrednik v meddržavnih sporih</ref>, v katerem je izrazil svoje najboljše želje za papeževo ozdravljenje. Janez XXIII. mu je poslal nazaj osebno natipkano sporočilo, v katerem se mu prisrčno zahvaljuje za pismo. Cousins je medtem odpotoval v [[New York]] in zagotovil, da bo Janez postal '[[Osebnost leta revije Time|Osebnost leta revije ''„Time“'']]' in tako je Janez XXIII. res postal prvi papež, ki je od ''revije [[Time]]'' prejel ta častni naziv; sledil mu je [[papež Janez Pavel II.|Janez Veliki]] leta 1994 in [[papež Frančišek|Frančišek]] leta 2013. 7. marca 1963, na praznik vseučiliščnega zavetnika sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]], je papež obiskal [[Papeška univerza sv. Tomaža Akvinskega|Univerzo svetega Tomaža Akvinskega]] ''Angelicum'' in jo z [[motuproprij]]em ''[[Dominicanus Ordo]]''<ref>{{Citation |journal=[[Acta Apostolicae Sedis]] |volume=55 |year=1963 |place=[[Rome]], [[Italy|IT]] |url=https://www.vatican.va/archive/aas/documents/AAS%2055%20%5B1963%5D%20-%20ocr.pdf |title=Acta Ioannis Pp. XXIII |pages=205–208 |access-date=9. september 2012}}</ref> povzdignil na stopnjo ''papeške univerze''.<ref>{{Citation |url=https://www.vatican.va/news_services/or/or_quo/interviste/2008/083q04c1.html |publisher=Vatican |place=Rome, IT |language=it |title=Interviste |trans-title=Interviews |year=2008 |volume=83 |number=4 |at=c. 1 |access-date=5. februar 2013}}</ref><ref>{{Citation |url=http://toninomeneghetti.iobloggo.com/tag/ontospychology |title=Io bloggo |work=Ontospychology |first=Antonio 'Tonino' |last=Meneghetti |access-date=5. februar 2013 |quote=On 8 March 1963, Pope Giovanni XXIII came to the Angelicum to celebrate the passage from Ateneo Angelicum to University: Pontificia Universitas Studiorum Sancti Tomae Aquinatis in Urbe. |archive-date=2019-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191110231235/http://toninomeneghetti.iobloggo.com/tag/ontospychology |url-status=dead }}</ref> ==== Balzanova nagrada ==== 10. maja 1963 je v Vatikanu dobil obvestilo, da je prejel [[Balzanova nagrada|Balzanovo nagrado]]; svoje dosežke pa je pripisal petim papežem svojega življenja, vse od [[papež Leon XIII.|Leona XIII.]] pa do [[papež Pij XII.|Pija XII.]]. 11. maja je italijanski predsednik [[Antonio Segni|Segni]] uradno podelil papežu Balzanovo nagrado za njegovo zavzemanje za mir. Med vožnjo v avtomobilu na uradno slovesnost je trpel zaradi hudih bolečin v trebuhu, vendar se je na vsak način hotel srečati s Segnijem v [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]], da bi tam prejel nagrado. Ni je hotel zasebno prejeti v Vatikanu, češ "da bi bila žalitev častiti papeža na posmrtnih ostankih križanega [[Sveti Peter|apostola Petra]]." To je bil papežev zadnji odhod iz Vatikana.<ref name="Hebblethwaite 1994 502">{{Citation |first=Peter |last=Hebblethwaite |title=John XXIII, Pope of the Council |edition=rev |publisher=Harper Collins |place=Glasgow |year=1994 |page=502}}</ref> Potuhnjena bolezen pa je nezaustavljivo napredovala; pri svojem zadnjem javnem nastopu je v sredo, dne 24. maja, s pojemajočim glasom to tudi brez okolišanja povedal stotisočglavi množici zbrani na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]], ki je molila za njegovo zdravje: :„Ne skrbite toliko zame. Pripravljen sem se podati na veliko potovanje. ''Kovčke imam spakirane'' in lahko odidem kadarkoli.“<ref>{{navedi splet|url=https://religion.orf.at/v3/stories/2586737/|title=„Die Zeichen der Zeit erkennen“. Vor 50 Jahren starb Papst Johannes XXIII.|publisher=religion.ORF.at|author=Hubert Gaisbauer|place=Dunaj|language=de|date=3. junij 2013|accessdate=8. junij 2025}}</ref> ==== Prejem svete popotnice ==== 25. maja 1963 je papež pretrpel še eno krvavitev in potreboval več transfuzij krvi, vendar je rak predrl želodčno steno in kmalu se je pojavil [[peritonitis]]. Zdravniki so se posvetovali in Janezu XXIII. je njegov pomočnik [[Loris Capovilla|Capovilla]] odkrito sporočil, da mu zemeljska znanost ne more nič več pomagati; obiskali so ga tudi vsi njegovi še živi bratje in sestre. 31. maja mu je vročina poskočila na 42˚Celzija in ga je bolezen priklenila na posteljo. [[Vatikanski državni tajnik]] [[Petrus Canisius van Lierde|Van Lierde]]<ref>''Petrus Canisius Jean van Lierde'', [[avguštinci|OSA]] (1907 - 1995) je 40 let (19511991) opravljal službo državnega tajnika, kar je najdaljše obdobje službe kateregakoli papeškega visokega uradnika.</ref> mu je bil prišel podelit svete zakramente za umirajoče. Papež je takrat še zadnjič spregovoril: :"Imel sem veliko milost, da sem se rodil v krščanski družini, skromni in revni, v kateri pa je vladal strah Gospodov. Moj čas na Zemlji se bliža koncu. Toda Kristus živi naprej in nadaljuje svoje delo v Cerkvi. Duše, duše, ''[[Da bi bili vsi eno|ut omnes unum sint]]''."{{Efn |'...da bi bili vsi eno.'}} Van Lierde mu je tedaj podelil [[bolniško maziljenje]] <ref>po tedaj veljavnem obredniku je bilo treba poleg določenega besedila maziliti tudi vseh pet čutov: oči, ušesa, usta, roke in noge. Po priporočilu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora]] je [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]] cel obred poenostavil in je ostalo maziljenje le na čelu in rokah. Po izbruhu [[covid-19|korone]] pa se podeli maziljenje le še na čelu.</ref> Ker je bil preveč ginjen, je Lierde pomešal vrstni red in papež mu je prijazno pomagal, da se je držal predpisanega reda.<ref>Peter Hebblethwaite: ''John XXIII, Pope of the Council'' (rev. ed.), Glasgow: Harper Collins 1994, s. 502</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Funeral procession of Pope John XXIII.jpg|thumb|180px|left|Truplo Janeza XXIII. vozijo v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliko sv. Petra]]]] [[File:St. Peter's Basilica - Tomb of Pope John XXIII.jpg|thumb|180px|right|Prvotna grobnica (do 2000) papeža Janeza XXIII. v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]]] Rak je opravil svoje in začel se je smrtni boj, ki je trajal 91 ur. Papež Janez XXIII. je umrl zaradi notranjega vnetja, ki ga je povzročila perforacija želodca, 3. junija 1963 ob 19:49 po krajevnem času v starosti 81 let. Končalo se je njegovo uspešno, vendar sorazmerno kratko papeževanje štirih let, sedmih mesecev in šestih dni. Umrl je na samo [[Binkošti|Binkoštno nedeljo]] ravno takrat, ko se je na Trgu svetega Petra končala zanj maša, ki jo je daroval kardinal [[Luigi Traglia|Traglia]]. [[Kardinal]]-[[kamerleng]] - nadškof [[Luigi Centoz|Centoz]] <ref>Luigi Centoz (1883-1969) je bil nadškof in kardinal ter kamerlengo pri papežu Janezu XXIII. Kot tak je uradno ugotovil in razglasil papeževo smrt 3. junija 1963 udarivši ga s kladivcem po čelu.</ref>je uradno in obredno ugotovil in razglasil smrt; navzoči pa so molili za pokoj njegove duše. Ko so nato sobo razsvetlili, so ljudje vedeli, da je umrl njihov ljubljeni duhovni nadpastir. Pet minut po papeževi smrti je [[Radio Vatikan|Vatikanski radio]] skupaj z italijanskimi postajami sporočil novico o papeževi smrti v 30 jezikih posebej poudarivši papežev [[Drugi vatikanski koncil |koncilski]] prispevek in splošno žalost zaradi izgube ponižnega in prijaznega duhovnega pastirja ter končal z izredno pohvalo: {| |- ! Die Botschaft über den Tod des Papstes <ref>{{navedi splet|url=https://religion.orf.at/v3/stories/2586737/|title=„Die Zeichen der Zeit erkennen“. Vor 50 Jahren starb Papst Johannes XXIII.|publisher=religion.ORF.at|author=Hubert Gaisbauer|place=Dunaj|language=de|date=3. junij 2013|accessdate=8. junij 2025}}</ref> ! Sporočilo o papeževi smrti |- | <blockquote>„Er besuchte die Gefangenen, die Kranken, die Kinder, die Demütigen und begab sich mitten unter das Volk. Er schenkte der Menschheit die Enzykliken ‚Mater et Magistra‘ und ‚Pacem in Terris‘. Für ihn, der in der Kirche den ökumenischen Geist neu belebte und unter den Menschen Gefühle der Güte und Brüderlichkeit weckte, erflehen die Gläubigen und die gesamte Christenheit die ewige Glückseligkeit, die Christus den Erbauern des Friedens verheissen hat.“ </blockquote> | <blockquote>„Obiskoval je zapornike, bolnike, otroke, zapostavljene in se podajal med ljudi. Človeštvu je podaril okrožnici ‚Mater et Magistra‘ ter ‚Pacem in Terris‘. Zanj, ki je znova poživil v Cerkvi ekumenski duh in spodbudil med ljudmi občutek dobrote in bratstva, želijo izprositi verniki in celotno krščanstvo večno blaženost, ki jo je obljubil Kristus usmiljenim in miroljubnim.“ </blockquote> |} [[Vlada Italijanske republike|Italijanska vlada]] je razglasila tri dni žalovanja z zastavami na pol droga in z zaprtjem pisarn in šol.<ref>{{navedi novice | url=https://www.nytimes.com/1963/06/05/archives/world-mourning-death-of-pontiff-periods-of-grief-declared-italy.html | title=WORLD MOURNING DEATH OF PONTIFF; Periods of Grief Declared-- Italy Closes Schools Newspaper Reports Home Town Draped in Black French of All Faiths Grieve W.E.U. Session Suspended Spain Displays Black Portuguese Flags at Half-Staff Prayers Offered in Britain Macapagal Declares Mourning 3 Days of Mourning in Cuba Bells to Toll in Mexico Episcopal Bishop in Tribute | newspaper=The New York Times | date=5 June 1963 }}</ref>[[Francisco Franco|General Franko]] je najavil desetdnevno žalovanje;<ref>{{navedi splet | url=https://www.boe.es/boe/dias/1963/06/04/index.php?s=1 | title=BOE.es - Sumario del día 04/06/1963 }}</ref>[[Filipini]] devetdnevno;<ref>{{navedi splet | url=https://www.officialgazette.gov.ph/1963/06/04/proclamation-no-116-s-1963/ | title=Proclamation No. 116, s. 1963 &#124; GOVPH | date=4 June 1963 | access-date=22 May 2022 | archive-date=31 August 2021 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210831153202/https://www.officialgazette.gov.ph/1963/06/04/proclamation-no-116-s-1963/ | url-status=dead }}</ref> [[Brazilija|Brazil]] petdnevno;<ref>{{navedi splet | url=https://www.planalto.gov.br/ccivil_03/decreto/1950-1969/d52088.htm | title=D52088 }}</ref> [[Portugalska]],<ref>{{navedi splet|url=http://casacomum.org/cc/visualizador?pasta=06549.087.18345|title=06549.087.18345|website=casacomum.org|access-date=2025-06-09|archive-date=2024-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20241219165829/http://casacomum.org/cc/visualizador?pasta=06549.087.18345|url-status=dead}}</ref> [[Paragvaj]] in [[Guatemala]] sta razglasila tridnevno žalovanje za rajnim Janezom XIII.;<ref>{{navedi splet|url=https://www.csj.gov.py/par97017/reglamentaciones/modulos/repsolotexto.asp?codigo_acord=125|title=Acordada número 5 de fecha 03/06/1963|website=www.csj.gov.py}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.prensalibre.com/hemeroteca/1963-el-mundo-llora-al-papa-juan-xxiii/ | title=1963: El mundo llora a Juan XXIII, el Papa bueno | date=June 2018 }}</ref> [[Vzhodni Kongo |Kongo]] pa je razglasil en dan spomina.<ref>{{navedi splet | url=https://books.google.com/books?id=K7zib7jMni4C&q=declares+national+mourning+for+john+XXIII+1963&pg=PA16 | title=Daily Report, Foreign Radio Broadcasts | year=1963 }}</ref> Pogrebna maša je bila 6. junija v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]] ob navzočnosti kardinalov, [[diplomatski zbor|diplomatskega zbora]] in številnih vernikov; pokopan pa je v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]], čeprav je nekdaj izrazil željo, da bi bil najraje pokopan v [[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]].<ref>M. Manzo, Papa Giovanni vescovo a Roma. Sinodo e pastorale diocesana nell’episcopato romano di Roncalli, Cinisello Balsamo, 1991</ref><ref>"Esprimo però il vivo desiderio e la fervida preghiera che [...] le mie povere exuviae vengano pietosamente trasferite dalla cripta di S. Pietro alla cappella interna – che non potrà certo mancare – dello stesso Vicariato. [...] Questa carità come opera di misericordia mi permetto di chiedere perché il mio tenue ricordo rimanga a San Giovanni, a segno di protezione e di benedizione precipua sopra la diocesi di Roma, che ho sempre sentito di amare tanto, sulle tracce di San Pietro apostolo, primo suo vescovo, e come tale erede del supremo Pontificato urbis et orbi, che nonostante la mia indegnità, il Signore si è degnato di affidarmi".</ref> Dva venca ob njegovem grobu so darovali zaporniki zapora »Regina Coeli« v Rimu in zapora »Mantova« v Veroni. 22. junija 1963, dan po svoji izvolitvi, je njegov prijatelj in naslednik [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]] molil na njegovem grobu. Grobnica Janeza XXIII. Je bila do 2000 v bližini groba [[papež Pij X.|papeža Pija X.]]. === Spomin === [[Slika:Reliquienschrein Papst Johannes XXIII - Petersdom.jpg|thumb|240px|right|Relikvije - izredno dobro ohranjeno truplo [[papež Janez XXIII.|Janeza XXIII.]]]] [[File:Canonization 2014- The Canonization of Saint John XXIII and Saint John Paul II (14033195931).jpg|thumb|240px|right|[[Kanonizacija|Kanonizacijo]] [[papež]]ev Janeza XXIII. in [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] je vodil 27. aprila 2014 [[papež Frančišek]].]] »Dobrega papeža Janeza«, kot so ga mnogi klicali, je [[papež Janez Pavel II.]] leta 2000 razglasil za »blaženega«, kar je zadnji korak pred razglasitvijo za svetnika. Ob beatifikaciji so njegove posmrtne ostanke prenesli iz prvotnega groba v [[katakombe|katakombah]] pod [[bazilika svetega Petra, Vatikan|baziliko svetega Petra]] bližje [[oltar]]ju ter ga izpostavili v javno češčenje. Ugotovili so, da je bilo njegovo telo izjemno dobro ohranjeno, kar nekateri pripisujejo [[balzamiranje|balzamiranju]] in pomanjkanju [[kisik]]a v zapečateni trojni [[krsta|krsti]],<ref>[http://www.tiscali.co.uk/news/world/reuters/2005/04/06/vaticannotafraidtoshowpopersquosfaceofdeath.html?page=1 Phil Stewart: Vatican not afraid to show Pope’s face of death (4. 6. 2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120321014645/http://www.talktalk.co.uk/news/ |date=2012-03-21 }} {{ikona en}}</ref> drugi pa [[čudež]]u, za kar so ga brez dvoma imeli številni oboževalci. Kot zanimivost lahko omenimo, da je bil isti grob pozneje uporabljen za pokop [[papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]]. Po njegovi prestavitvi ob [[beatifikacija|beatifikaciji]] bliže grobu [[Sveti Peter|apostola Petra]] pa so po lastni želji vanj pokopali zaslužnega [[papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] Češčenje je opazno tudi pri drugih kristjanih, tako na primer pri [[anglikanci|anglikancih]]; pa tudi številne [[protestantizem|protestantske]] skupnosti ga častijo kot spodbujevalca [[ekumenizem|ekumenizma]] in [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenega]] prenovitelja. [[God]]ovni dan papeža Janeza XXIII. je v [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški Cerkvi]] 11. oktober – začetek [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]]. Anglikanski in protestantski [[kristjani]] pa obhajajo njegov [[god]] na dan njegove smrti dne 3. junija, ali pa naslednjega dne.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=bEq7DwAAQBAJ |title=Lesser Feasts and Fasts 2018 |date=17 December 2019 |publisher=Church Publishing, Inc. |isbn=978-1-64065-235-4 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Notes== {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Seznam papežev]] * [[Seznam italijanskih kardinalov]] * [[Seznam svetnikov]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} * Silvester ČUK: ''Blaženi Janez XXIII. (1881-1963).'' (Pričevalec evangelija). Ognjišče, 2008, leto 44, št. 10, str. 36. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Ioannes XXIII}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sl}} *[https://katoliska-cerkev.si/god-sv-papeza-janeza-xxiii God sv. papeža Janeza XXIII. | Katoliška cerkev] *[https://svetniki.org/sveti-janez-xxiii-dobri-papez/ Sveti Janez XXIII. (Dobri) – papež – Svetniki, mučenci in blaženi] *[https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-xxiii-dobri-papez/ Sv. Janez XXIII. – Dobri papež - Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com] *[https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-xxiii-dobri-papez-revolucionarni-papez/2024-10-11/ Sveti Janez XXIII.: Papež Janez Dobri, sklical 2. vatikanski koncil - Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com] *[https://www.druzina.si/clanek/prevetritev-cerkve-po-navdihu-sv-papeza-janeza-xxiii Prevetritev Cerkve po navdihu sv. papeža Janeza XXIII. | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.ofs.si/wp-content/uploads/2022/01/papez-Janez-Dobri.pdf Sv. Janez 23. – papež Janez Dobri] *[https://www.bakos.si/druzba/danes-je-god-sv-papeza-janeza-xxiii/#google_vignette Danes je god sv. papeža Janeza XXIII. - Bakos] *[https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/7592-sv-janez-xxxiii-1881-1963 Ognjišče: ''Blaženi Janez XXIII.'' (1881-1963)] *[https://www.domovina.je/papezi-katerim-smo-se-smejali Papeži, katerim s(m)o se smejali - Domovina] ;{{ikona hr}} *[https://www.bitno.net/vjera/svetac-dana/dobri-papa-sv-ivan-xxiii/ ‘Dobri papa’ sv. Ivan XXIII. Papa Dobri osvojio je cijeli svijet svojom dobrotom, jednostavnošću i smislom za humor] *[https://tabor.hr/aktualno/dobri-papa-sv-ivan-xxiii/ ‘Dobri papa’ sv. Ivan XXIII. | Kuća susreta Tabor] *[https://hkm.hr/vjera/sveti-ivan-xxiii-papa-mira-i-ekumenizma/ SVETI IVAN XXIII. Papa mira i ekumenizma | HKM] *[https://www.vjeraidjela.com/sveti-papa-ivan-xxiii/ Sveti papa Ivan XXIII. – VJERA I DJELA] *[https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2024-10/marito-mihovil-letica-sveti-papa-ivan-xxiii-spomendan.html Sveti papa Ivan XXIII. Mirotvorac - Vatican News] *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/ivan-xxiii-sv Ivan XXIII., sv.. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2025.] *[https://povijest.hr/nadanasnjidan/dobri-papa-ivan-xxiii-i-reforma-katolicke-crkve-1958/ Dobri papa Ivan XXIII. i reforma Katoličke crkve - 1958. | Povijest.hr] *[https://bs.vogueindustry.com/17267888-pope-john-xxiii-results-of-activities Papa Ivan XXIII: rezultati aktivnosti - History] ;{{ikona en}} *[http://www.popejohn.org/index.cfm 2009 Pope John XXIII Regional High School 28 Andover Road, Sparta, NJ 07871 973.729.6125/Visoka šola Janez XXIII, Sparta, ZDA] *[http://news.search.yahoo.com/search/news?p=Pope+John+XXIII&ei=UTF-8 News about Pope John XXIII/Novice o papežu Janezu XXIII.] *[http://www.americancatholic.org/Messenger/Nov1996/feature1.asp Almost a saint/On je že svetnik] *[http://www.vatican.va/holy_father/john_xxiii/biography/documents/hf_j-xxiii_bio_16071997_biography_en.html Official Biography of Pope John XXIII/Uradni vatikanski življenjepis papeža Janeza XXIII.] *[http://www.vatican.va/news_services/liturgy/saints/ns_lit_doc_20000903_john-xxiii_en.html From L'Osservatore Romano, Weekly Edition in English 6 September 2000/L’Osservatore Romano o beatifikaciji] *[https://www.archivioradiovaticana.va/storico/2014/06/04/saint_john_xxiii_a_witness_to_his_last_words___/en-1101340 Radio Vatican: ''Saint John XXIII: a witness to his last words''] *[http://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/homilies/documents/hf_jp-ii_hom_20000903_beatification_en.html Homily in English, French and Italian from Holy Father John Paul II by beatification of John XXIII, Pius IX/Homilija svetega očeta Janeza Pavla II. ob beatifikaciji Janeza XXIII. v angleščini, francoščini in italijanščini] ;{{ikona it}} *[https://papagiovanni.org/papa-giovanni-xxiii/ ''La Vita di Papa Giovanni XXIII'' - Storia del Papa Buono di Sotto il Monte: il Santo della speranza e della pace] *[https://www.vatican.va/content/john-xxiii/it/biography/documents/hf_j-xxiii_bio_20190722_biografia.html ''Biografia di Sua Santità Giovanni XXIII'' | Giovanni XXIII Libreria Editrice Vaticana/ Življenjepis v 5 jezikih: en es it pl pt] *[https://www.unita.it/2023/06/03/chi-era-giovanni-xxiii-il-papa-buono-che-fece-la-rivoluzione/ L’Unità: ''Chi era Giovanni XXIII, il Papa Buono che fece la rivoluzione'' 60 anni dalla morte] *[https://www.ilsussidiario.net/news/il-papa-buono-giovanni-xxiii-film-sulla-sua-vita-la-trama-la-regia-e-di-ricky-tognazzi/2008819/ ''Il Papa Buono, Giovanni XXIII/ Diretta film, la morte del Santo Padre'': regia di Ricky Tognazzi con Bob Hoskins nei panni del Santo Padre. Matteo Fantozzi] *[https://papagiovanni.org/papa-giovanni-maestro-del-camminare-insieme/ ''«Papa Giovanni, maestro del camminare insieme»'' - Santuario Papa Giovanni XXIII] *[https://papagiovanni.org/si-vede-si-sente-che-voi-siete-bergamaschi/ ''«Si vede, si sente che voi siete bergamaschi»'' - Santuario Papa Giovanni XXIII Il 26 aprile 1981 Giovanni Paolo II visitò Sotto il Monte, un pellegrinaggio nella terra di Papa Giovanni XXIII] *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/il-pronipote-di-papa-giovanni-a-mio-nonno-diceva-vivo-in-una-gabbia-dorata.aspx Il pronipote di papa Giovanni: "A mio nonno diceva: vivo in una gabbia dorata" - Famiglia Cristiana] *[https://www.solfano.it/canicatti/giovanni_XXIII.html La vita militare di Papa Giovanni XXIII Adolfo Zamboni] *[https://www.frasicelebri.it/frasi-di/giovanni-xxiii/ Frasi di Papa Giovanni XXIII: le migliori solo su Frasi Celebri .it] *[https://www.santogiorno.it/giovanni-xxiii San Giovanni XXIII (Angelo Giuseppe Roncalli): il Papa buono] *[https://messaggidonorione.it/articoli/191/giovanni-xxiii-santo-cronaca-di-unamicizia GIOVANNI XXIII (santo): Cronaca di un'amicizia. - Messaggi Don Orione] *[https://www.vaticannews.va/it/papa/news/2019-05/un-anno-fa-la-storica-peregrinatio-di-papa-roncalli.html Un anno fa la storica peregrinatio del corpo di Giovanni XXIII - Vatican News] ;{{ikona hu}} *[https://www.magyarkurir.hu/hirek/xxiii-janos-papa-egy-ember-aki-engedte-hogy-az-ur-vezesse XXIII. János pápa – Egy ember, aki engedte, hogy az Úr vezesse | Magyar Kurír - katolikus hírportál] *[https://www.magyarkurir.hu/kultura/szent-xxiii-janos-jo-papa Szent XXIII. János, a jó pápa | Magyar Kurír - katolikus hírportál] *[https://www.magyarkurir.hu/hirek/xxiii-janos-papa-egy-lelek-naploja XXIII. János pápa: Egy lélek naplója | Magyar Kurír - katolikus hírportál] *[https://tarsadalomformalas.kife.hu/xxiii-janos-papa-mater-et-magistra/ XXIII. János pápa: Mater et magistra (1961) | Társadalomformálás] *[https://regi.katolikus.hu/konyvtar.php?h=122 PACEM IN TERRIS - www.katolikus.hu] *[https://www.vatican.va/content/john-xxiii/hu/encyclicals/documents/hf_j-xxiii_enc_11041963_pacem.html Pacem in terris, XXIII. János pápa enciklikája az igazságon, igazságosságon, szereteten és szabadságon felépítendő békéről a nemzetek között 1963. november 4. | John XXIII hu] *[https://etcetera.hu/xxiii-janos-papa-szent-janos-papa-humor/ Szent XXIII. János fergeteges humora] ;{{ikona de}} *[https://religion.orf.at/v3/stories/2586737/ Hubert Gaisbauer: ''Vor 50 Jahren starb Papst Johannes XXIII.'' - religion.ORF.at] *[https://wir-sind-kirche.at/artikel/johannes-xxiii-ein-papst-mit-christlicher-spiritualitaet-und-humor Johannes XXIII. - ein Papst mit christlicher Spiritualität und Humor | Plattform "Wir sind Kirche"] *[https://www.domradio.de/artikel/giovanni-nimm-dich-nicht-so-wichtig-vor-140-jahren-wurde-papst-johannes-xxiii-geboren Vor 140 Jahren wurde Papst Johannes XXIII. geboren - DOMRADIO.DE] *[https://oracioncristiana.org/ge/beruhmte-anekdoten-uber-papste/ Berühmte Anekdoten über Päpste: 7 faszinierende Geschichten 2025] *[https://kath-zdw.ch/forum/index.php?topic=470.0 Witze und Anekdoten von Heiligen und Päpsten] *[https://www.meinekirchenzeitung.at/niederoesterreich-kirche-bunt/c-gesellschaft-soziales/anekdoten-ueber-paepste-heiter-bis-humorvoll_a52409 Sammlung: Anekdoten über Päpste: heiter bis humorvoll - Niederösterreich | Kirche bunt] *[https://www.katholisch.de/artikel/10819-ich-verspreche-ihnen-nichts-anstoessiges-zu-tun "Ich verspreche Ihnen, nichts Anstößiges zu tun" - katholisch.de] *[https://www.kirchenlehre.com/johann23.htm Ein Papst lacht? - Ausgewählte Anekdoten über Johannes XXIII. - Kirche zum Mitreden] *[https://www.domradio.de/artikel/anekdoten-um-papst-johannes-xxiii Anekdoten um Papst Johannes XXIII. - "Wenn die Pferde nicht mehr können, nimmt man Esel" DOMRADIO.DE] ;{{ikona fr}} *[https://fr.aleteia.org/2014/04/26/jean-xxiii-le-pape-qui-aimait-plaisanter/ Jean XXIII, le Pape qui aimait plaisanter] *[https://emile-rousseau.fr/medailles/jean-xxiii-1881-1963/ Jean XXIII (1881-1963) - Émile ROUSSEAU] *[https://fr.aleteia.org/2017/11/23/les-10-bons-mots-du-pape-le-plus-drole-de-lhistoire/ Les dix bons mots du pape le plus drôle de l’histoire] *[https://www.linternaute.fr/actualite/biographie/1777016-jean-xxiii-biographie-courte-dates-citations/ Jean XXIII : biographie du pape à l'origine du concile Vatican II] *[https://www.linternaute.fr/actualite/biographie/1777016-jean-xxiii-biographie-courte-dates-citations/ Jean XXIII : biographie du pape à l'origine du concile Vatican II] *[https://hozana.org/saints/pape/jean-23 Vie et oeuvre du bon pape Jean XXIII - Hozana] *[https://www.la-croix.com/Religion/jean-xxiii Pape Jean XXIII (1881-1963) : biographie courte, actualités, info] *[https://www.universalis.fr/encyclopedie/angelo-jean-xxiii/ Biographie d'ANGELO JEAN XXIII, RONCALLI (1881-1963) pape (1958-1963) - Encyclopédie Universalis] *[https://sport-histoire.fr/Histoire/Papes/Jean_XXIII.php Tout sur Jean XXIII - Biographie de Jean XXIII] *[https://www.diocese-besancon.fr/diocese/doyennes-et-paroisses/d05-haut-doubs-forestier/zoom-sur/archives-2020-2021-annee-b/saint-jean-xxiii-le-pere-du-concile-vatican-ii Saint Jean XXIII, le père du Concile Vatican II — Doyenné 05 / Haut-Doubs Forestier] *[https://dioceseparis.fr/portrait-du-bon-pape-jean-xxiii.html Portrait du bon Pape Jean XXIII par le cardinal Paul Poupard - Diocèse de Paris] *[https://compilhistoire.fr/JeanXXIII.html Compilhistoire - Jean XXIII] *[https://www.lejourduseigneur.com/faq/quel-est-le-nom-des-5-derniers-papes Quel est le nom des 5 derniers papes ? - Jour du Seigneur] *[https://expliquant.com/pourquoi-le-pape-jean-xxiii-etait-il-important/ Pourquoi le pape Jean XXIII était-il important ? - Expliquant.com] *[https://un-rosicrucien.org/roseraie/documents/jeanXXIII_le_pape_initie.htm JEAN XXIII le PAPE iniitié] *[https://catholiquedefrance.fr/jean-xxiii-le-pape-du-concile-par-m-labbe-francesco-ricossa/ « Jean XXIII, le Pape du Concile » – Par M. l’Abbé Francesco Ricossa | Catholiques de France] *[https://laravoire.paroisse73.fr/sites/laravoire.paroisse73.fr/IMG/pdf/9.mini_retraite_le_bon_pape_jean_xxiii.pdf 9.mini_retraite_le_bon_pape_jean_xxiii.pdf] *[https://www.la-croix.com/Definitions/Figures-spirituelles/Saint-Jean-XXIII/Jean-XXIII-un-homme-sous-le-souffle-de-l-Esprit-Saint Jean XXIII, un homme sous le souffle de l'Esprit saint] *[https://codexdei.mariedenazareth.com/1000-raisons-de-croire/30/le-bon-pape-saint-jean-xxiii-1963 1000 Raisons de Croire – Le bon pape, saint Jean XXIII (+1963)] *[https://www.vatican.va/content/john-xxiii/fr/encyclicals/documents/hf_j-xxiii_enc_19590801_sacerdotii.html Sacerdotii Nostri Primordia (1er août 1959) | Jean XXIII] *[https://fr.aleteia.org/2021/04/30/que-veut-dire-aggiornamento/ Que veut dire “aggiornamento” ?] *[https://www.franceofhonor.com/personnalites/jean-xxiii.html Jean XXIII - France Of Honor] *[https://www.lavie.fr/christianisme/eglise/jean-xxiii-un-conservateur-reacutevolutionnaire-22437.php Jean XXIII, un conservateur révolutionnaire] *[https://nouvellejerusalem.forumactif.com/t31993-humour-top-8-des-meilleures-blagues-des-papes HUMOUR : Top 8 des meilleures blagues des papes] *[https://fr.aleteia.org/2014/04/23/jean-xxiii-souvenirs-de-jeunesse/ Jean XXIII, souvenirs de jeunesse] *[https://oracioncristiana.org/fr/les-papes-les-plus-celebres/ Les papes les plus célèbres : 7 figures marquantes de l’histoire] *[https://oracioncristiana.org/fr/anecdotes-insolites-sur-les-papes/#google_vignette Anecdotes insolites sur les papes : 7 histoires surprenantes à découvrir –] *[https://entrevue.fr/entrevue-des-papes-n1-quand-jean-xxiii-fit-trembler-regina-coeli/ L'histoire des papes, épisode 1 – Quand Jean XXIII fit trembler Regina Coeli - Entrevue] *[https://encyclopedie_universelle.fr-academic.com/10736/JEAN_XXIII_%28pape%29 JEAN XXIII (pape; Encyclopedie universelle)] *[https://www.huffpost.com/archive/qc/entry/jean-xxiii-le-pape-du-concile-cure-de-proximite-et-fin-diploma_n_5210541 Jean XXIII, le pape du Concile, curé de proximité et fin diplomate | HuffPost Nouvelles] *[https://www.eglisecatholique-ge.ch/actualites/pape-jean-xxiii-60-ans-mort/ Retour sur le pontificat du pape Jean XXIII | Eglise Catholique Romaine Genève] === Film === ;{{ikona en}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?&q=Juan+XXIII&&mid=33E565A900229D91242F33E565A900229D91242F&&FORM=GVRPTV The Good Pope: John XXIII - Full Movie by Film&Clips] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Juan%20XXIII&mid=16046DA2C6BFA5B1086F16046DA2C6BFA5B1086F&ajaxhist=0 Pope John XXIII takes possession of St John Lateran, his cathedral as Bishop of Rome 1958 Caeremoniale Romanum] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Juan%20XXIII&mid=4B13A0DE30A10111CCD64B13A0DE30A10111CCD6&ajaxhist=0 Pope John XXIII is mourned 1963] ;{{ikona it}} *[https://www.film.it/news/televisione/dettaglio/art/papa-giovanni-12528/ Papa Giovanni - Film.it] ;{{ikona fr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Jean+XXIII%2c+le+Pape+&mid=D102A578FCCBCEB6DA5BD102A578FCCBCEB6DA5B&FORM=VIRE Jean XXIII: Un Pape Moderne Qui a Mis les Pauvres au Cœur de l'Église | SLICE HISTOIRE | DOC COMPLET] *[https://fr.doczz.net/doc/3747584/le-bon-pape-jean-xxiii Le Bon Pape Jean XXIII] ;{{ikona es}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Jean%20XXIII,%20le%20Pape%20&mid=42FD46C12C21FAC6EB3842FD46C12C21FAC6EB38&ajaxhist=0 Película El Santo Padre Juan XXIII FUNDACION PAZ Y AMOR MISERICORDIOSO 20. jun 2014] {{S-začetek}} {{S-rel|ca}} {{S-bef|before=[[Paolo Emilio Bergamaschi]]}} {{S-ttl|title=[[Škofija Areopoli|Naslovni škof Areopolija]]|years=3. marec [[1925]] – 30. november [[1934]]}} {{S-aft|after=[[Michael Joseph Keyes (maristi) SM]]}} {{S-bef|before= /}} {{S-ttl|title= [[apostolska vizitatura Bolgarija|apostolski vizitator v Bolgariji]]|years=16. marec [[1925]] – 16. oktober [[1931]]}} {{S-aft|after= /}} {{S-bef|before= /}} {{S-ttl|title= [[apostolska delegatura Bolgarija|apostolski delegat v Bolgariji]]|years=16. oktober [[1931]] – 30. november [[1934]]}} {{S-aft|after= [[Giuseppe Mazzoli|Giuseppe Mazzoli (nadškof)]]}} {{S-bef|before= [[Carlo Margotti]]}} {{S-ttl|title= [[nadškofija Mesembrija|naslovni nadškof Mesembrije]]|years=30. november [[1934]] – 12. januar [[1953]]}} {{S-aft|after= [[Silvio Oddi]]}} {{S-bef|before= [[Carlo Margotti]]}} {{S-ttl|title= [[apostolska delegatura Grčija|apostolski delegat v Grčiji]]|years=30. november [[1934]] – 23. december [[1944]]}} {{S-aft|after= [[Giovanni Mariani]]}} {{S-bef|before= [[Angelo Rotta]]}} {{S-ttl|title= [[apostolska delegatura Turčija|apostolski delegat v Turčiji]]|years=30. november [[1934]] – 23. december [[1944]]}} {{S-aft|after= [[Alcide Giuseppe Marina|Alcide Giuseppe Marina (lazaristi) CM]] }} {{S-bef|before= [[Carlo Margotti]]}} {{S-ttl|title= [[apostolska uprava Carigrad|apostolski upravitelj v Carigradu]]|years=30. november [[1934]] – 23. december [[1944]]}} {{S-aft|after= [[Alcide Giuseppe Marina CM]]}} {{S-bef|before=[[Valerio Valeri]]}} {{S-ttl|title=[[Apostolska nunciatura v Franciji|Apostolski nuncij v Franciji]]|years=23. december 1944 – 12. januar 1953}} {{S-aft|after=[[Paolo Marella]]}} {{S-bef|before=[[Carlo Agostini]]}} {{S-ttl|title=[[Patriarhat Benetke|Beneški patriarh]]|years=15. januar 1953 – 28. oktober 1958}} {{S-aft|after=[[Giovanni Urbani]] }} {{S-bef|before=[[Papež Pij XII.|Pij XII.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=28. oktober 1958 – 3. junij 1963}} {{S-aft|after=[[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]]}} {{s-konec}} {{Papeži}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Italijanski svetniki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Bolgariji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Turčiji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Grčiji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Franciji]] [[Kategorija:Patriarhi Benetk]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Umrli za rakom želodca]] [[Kategorija:Papeži svetniki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Italijanski poligloti]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij XII.]] [[Kategorija:Balzanovi nagrajenci]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 19. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Krščanski svetniki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Svetniki z nestrohnjenim truplom]] 9tmrxc79e5y7nxsxw99qr952czujxre Freddie Mercury 0 32357 6747181 6522727 2026-09-05T17:30:46Z Yerpo 8417 /* Queen */ slovnica 6747181 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Freddie Mercury | image = <!-- Wikidata --> | background = solo_singer | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | origin = | instrument = [[vokal]], [[klavir]], [[kitara]] | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1965–1991 | label = | caption = Mercury na koncertu s Queen novembra 1977 v New Havenu, Connecticut, ZDA.}} '''Freddie Mercury''', s pravim imenom Farrokh Bulsara, je bil [[Britanci|britanski]] [[glasbenik]], [[pevec]] in [[frontman]] [[glasbena skupina|skupine]] [[Queen]], * [[5. september]] [[1946]], [[Stone Town]], [[Zanzibarski sultanat]] (zdaj [[Zanzibar]], [[Tanzanija]]), † [[24. november]] [[1991]], [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Rodil se je staršem indijskega porekla, ki so pripadali religiozno-etnični skupnosti [[Parsi|Parsov]] (pripadnikov [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]]), v takratnem britanskem protektoratu Zanzibar na [[Zanzibar|istoimenskem otočju]] v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] vzhodno od Afrike. Leta 1964, se je s starši zaradi težkih političnih razmer na Zanzibarju preselil v [[Anglija|Anglijo]], kjer se je vpisal na Ealling College of Art. V Angliji se je dolga leta učil in pisal o glasbi, dokler ni spoznal [[Roger Meddows Taylor|Rogerja Taylorja]] in [[Brian May|Briana Maya]], nekoliko pozneje so še z [[John Deacon|Johnom Deaconom]] ustanovili eno najbolj znanih [[glasbena skupina|skupin]] na svetu - [[Queen]], Freddie si je spremenil ime in postal njihov [[frontman]]. Z neverjetnim razponom glasu je bil eden najboljših vokalov na tedanji glasbeni sceni. Njegova najbolj znana pesem »[[Bohemian Rhapsody]]« se je devet tednov obdržala na prvem mestu britanske glasbene lestvice in uživa sloves najbolj prodajanega singla na svetu. Leta 1987 je spoznal [[Montserrat Caballé]] in z njo posnel album, na katerem je najbolj znana pesem »[[Barcelona (singl)|Barcelona]]«, ki je bila izvedena na odprtju [[Poletne olimpijske igre 1992|olimpijskih iger v Barceloni]] leta 1992. Leta 1987 je Freddie zbolel za [[AIDS|Aidsom]] in umrl 24. novembra leta 1991. Istega leta je izšel predzadnji album skupine Queen, na katerem je tudi pesem [[These Are the Days of Our Lives]]. Po smrti je bil kremiran in je zahteval, da se ne razve, kje je raztresen njegov pepel. Freddie je bil [[Biseksualnost|biseksualec]]. Bil je tudi velik oboževalec [[Liza Minelli|Lize Minelli]] in [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]], s katerim je posnel duet »State of Shock«, ki ni bil nikoli izdan kot singl, temveč je [[Mick Jagger]] pozneje v studiu posnel vokale, identične Freddiejevim, pesem pa je postala hit. Z [[David Bowie|Davidom Bowiejem]] je posnel pesem »Under Pressure«. Po smrti je svojo hišo v vrednosti 12 milijonov [[Britanski funt|funtov]] v bogati četrti Kensington zapustil svoji nekdanji zaročenki Mary Austin. == Zgodnje življenje == Freddie Mercury, takrat imenovan Farrokh Bulsara, se je rodil 5. septembra 1946 v [[Zanzibarski sultanat|Zanzibarju]], materi Jer in očetu Bomi. Njegov oče je bil računovodja britanske vlade. Bulsara je obiskoval angleško šolo v Zanzibarju, kjer se je naučil igrati [[klavir]]. Na tej šoli so ga zaradi njegove velike nadarjenosti poimenovali "Freddie". To ime je njegova družina sprejela in tako se je Bulsara poimenoval "Freddie Mercury". Ko so v Zanzibarju izbruhnile vojne in nemiri, se je Mercury leta 1964 z družino preselil v mesto [[Feltham]] v [[Anglija|Angliji]]. == Glasbena kariera == Po preselitvi v Anglijo je Mercury pri osemnajstih letih začel obiskovati fakulteto za umetnost in grafično oblikovanje. Pozneje je spoznal bobnarja [[Roger Meddows Taylor|Rogerja Taylorja]] in kitarista [[Brian May|Briana Maya]], ki sta igrala v skupini [[Smile (glasbena skupina)|Smile]]. Kmalu je frontman skupine [[Tim Stafellon]] zapustil skupino in skupina je razpadla. Mercury se je zadnji trenutek pridružil Mayu in Taylorju ter vztrajal naj ostaneta. Mercury je skupini dal drugačno ime, leta 1970 pa so skupaj ustanovili eno najbolj znanih rock glasbenih skupin na svetu - [[Queen]]. Leta 1971 se jim je pridružil še bas kitarist [[John Deacon]] in takrat so začeli pisati prve pesmi. === Queen === [[Slika:FreddieMercurySinging1977.jpg|levo|sličica|Mercury med petjem na koncertu New Haven Coliseum v New Haven, novembra 1977.]] [[Slika:Hannover7909.jpg|sličica|Mercury na koncertu v Nemčiji, leta 1979.]] S svojim neverjetnim glasom je Mercury postal eden najboljših frontmanov in še danes velja za enega največjih glasbenikov v glasbeni zgodovini. Mercury je imel odličen talent na koncertih in za pisanje pesmi. Nanj so vplivale njegove izkušnje z različnimi glasbami, od indijske do britanske in ameriške glasbe. Njegova najboljša in najbolj znana pesem na svetu je »[[Bohemian Rhapsody]]« z njegovega albuma iz leta 1975 [[A Night at the Opera (album)|''A Night at the Opera'']]. V Veliki Britaniji je na vrhu lestvice ostala 9 tednov. V svoji celotni glasbeni karieri je napisal številne pesmi, ki so še danes zelo znane in jih je mogoče slišati, npr. "We Are The Champions" (''News of the World'', 1977), "Crazy Little Thing Called Love" (''The Game'', 1980) prva uspešnica skupine, Killer Queen (''Sheer Heart Attack'', 1974) in "Love of my Life" (''A Night at the Opera'', 1975). Leta 1985 je izdal svoj prvi samostojni album, Mr. Bad Guy, a je še naprej sodeloval s skupino. Najbolj znana pesem tega albuma je "Living On My Own", ki je postala velik hit po celem svetu. Leta 1987 je Mercury spoznal [[Montserrat Caballe]] in z njo posnel album z naslovom ''Barcelona'', naslovna pesem katerega je bila izvedena na otvoritvi olimpiskih iger v [[Barcelona|Barceloni]] leta 1992. Leta 1989 je Mercury s skupino izdal dodaten album "The Miracle". Leta 1991 je skupina Queen izdala zadnji album, ki je prikazoval življenje Mercurya, ''Innuendo'', na katerem sta dve glavni pesmi "The Show Must Go On" in "These Are The Days Of Our Lives". == Smrt == [[Slika:Freddie Mercury house.jpg|sličica|Zunanje stene zadnjega Mercuryjevega doma, Garden Lodge, 1 Logan Place v zahodnem Londonu, so postale svetišče pokojnemu pevcu. ]] Jeseni 1986 je Mercury na zdravniškem pregledu ugotovil, da ima [[Aids|AIDS]]. Kmalu se je odločil, da s skupino ne bo več hodil na turneje, večinoma zaradi bolezni, zaradi katere je moral pogosto ostajati doma. Pri snemanju uradnega videa skladbe These Are The Days Of Our Lives, konec maja 1991, je močno shujšal in novinarji so vse bolj namigovali, da je Freddie zbolel za AIDS-om. Mercury je držal bolezen zase, saj ni hotel, da javnost izve, da je bolan. Do oktobra 1991 je bil že zelo slaboten in imel je slab vid. Zanimivo je, da je zavračal zdravila s katerimi se je zdravil, ker je hotel "pospešiti" svojo bolezen do smrti. Da je bolan, je v javnosti izjavil dan pred svojo smrtjo. 24. novembra 1991 zvečer, je Mercury umrl na svojem domu v [[London|Londonu]], star 45 let. Vzrok smrti je bila pljučnica, ki jo je povzročil AIDS. Njegova družina je hitro sporočila novico. V kratkem času se mu je veliko ljudi poklonilo in mu izkazalo spoštovanje, ko so pred njegov dom položili šopek rož in skupaj s preostalimi člani skupine zapeli najbolj žalostne pesmi skupine Queen. Tri dni po njegovi smrti, 27. novembra 1991 je bil Mercury kremiran in pokopan na londonškem pokopališču. Njegov pepel je bil oddan Mary Austin, ki ga je pokopala na mestu, za katerega verjamejo, da ga pozna le ona in izjavila, da ga ne bo nikoli nihče odkril. == Spomini == 20. aprila 1992 je bil v Londonu prirejen koncert v spomin Freddieja Mercuryja, ki so ga v živo predvajale televizijske postaje po vsem svetu in velja za bolj gledan koncert, kot Live Aid. V zasedbi so bili Tony Iommi, Robert Plant, Elton John, Axl Rose, Metallica, Paul Young, [[George Michael]], Extreme, Lisa Stansfield, David Bowie, Liza Minnelli, Zucchero, [[Brian May]], [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]], [[John Deacon]], Ann Lennox, Seal, Def Leppard in še veliko drugih. Konec oktobra 2018 je prišel v kinematografe film o njegovem življenju: Bohemian Rhapsody. == Diskografija == === Solo albumi === * ''[[Mr. Bad Guy]]'' (1985) * ''[[Barcelona (album)|Barcelona]]'' (1988, z [[Montserrat Caballé]]) Posmrtne izdaje: * ''[[The Freddie Mercury Album]]'' / ''[[The Great Pretender]]'' [ameriška verzija] (1992) * ''The Solo Collection'' (10 CD-jev in 2 DVD-ja) ([[2000]]) * ''[[Lover of Life, Singer of Songs — The Very Best of Freddie Mercury Solo]]'' (2006) === Solo singli === * ''Love Kills'' (1984) * ''I Was Born to Love You'' (1985) * ''Made in Heaven'' (1985) * ''Living on My Own'' (1985) * ''Time'' ([[1986]]) * ''The Great Pretender'' (1987, ponovna izdaja 1993) * ''[[Barcelona (singl)|Barcelona]]'' (z Montserrat Caballé, 1987, ponovna izdaja 1992) * ''In My Defence'' (1992) * ''Living on My Own'' (No More Brothers remiks, 1993) * ''Love Kills'' (Sunshine People remiks, 2006) === Queen === * ''[[Queen#diskografija|diskografija skupine Queen]] == Glej tudi == * [[seznam angleških glasbenikov]] == Viri == 1.https://www.rocker.si/in-memoriam-freddie-mercury-queen/ 2.https://www.delo.si/kultura/knjiga/freddie-mercury-biografija-velicastne-rockovske-ikone 3.http://rockradio.si/novica/5433/freddie-mercury-25-let-po-smrti 4.https://www.biography.com/musician/freddie-mercury<nowiki/>{{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} * [http://www.discogs.com/artist/79949-Freddie-Mercury Diskografija na discogs.com] * [http://www.allmusic.com/artist/freddie-mercury-mn0000130028/biography Biografija na All Music] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mercury, Freddie}} [[Kategorija:Britanski kitaristi]] [[Kategorija:Britanski pevci]] [[Kategorija:Britanski pianisti]] [[Kategorija:Britanski rock glasbeniki]] [[Kategorija:Umrli zaradi aidsa]] [[Kategorija:Queen]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Britanski rock pevci]] [[Kategorija:Biseksualci]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] cai0l2oc27s38dqajb7819cxdd8bkf4 Ribe 0 33393 6747186 6741654 2026-09-05T18:26:25Z Pinky sl 2932 +prebava, izločala 6747186 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes= * [[Agnatha]] (brezčeljustnice) * {{extinct}}[[Placodermi]] (placodermi) * {{extinct}}[[Acanthodii]] (akantodi) * [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) * [[Osteichthyes]] (kostnice) ** [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) |excludes=[[Tetrapoda|Tetrapodi]] }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta neparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. === Gibanje === Telo tipične ribe je prilagojeno za učinkovito plavanje z izmeničnim krčenjem parnih skupin [[Mišica|mišic]] na obeh straneh hrbtenice. Ta krčenja ustvarjajo valove v obliki črke S, ki potujejo po telesu navzdol. Ko val doseže repno plavut, potisne vodo in usmeri ribo naprej. Preostale plavuti delujejo kot krmilne površine, podobno kot zakrilca pri letalu, kar ribam omogoča, da zavijanje v katero koli smer.<ref name=Sfakiotakis>{{cite journal |last1=Sfakiotakis |first1=M. |last2=Lane |first2=D. M. |last3=Davies |first3=J. B. C. |date=1999 |url=http://www.mor-fin.com/Science-related-links_files/http___www.ece.eps.hw.ac.uk_Research_oceans_people_Michael_Sfakiotakis_IEEEJOE_99.pdf |title=Review of Fish Swimming Modes for Aquatic Locomotion |journal=IEEE Journal of Oceanic Engineering |volume=24 |issue=2 |pages=237–252 |doi=10.1109/48.757275 |bibcode=1999IJOE...24..237S |s2cid=17226211 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224091124/http://www.mor-fin.com/Science-related-links_files/http___www.ece.eps.hw.ac.uk_Research_oceans_people_Michael_Sfakiotakis_IEEEJOE_99.pdf |archive-date=2013-12-24 }}</ref> <gallery class="center" mode="nolines" widths="300px"> File:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|Zunanja telesna zgradba (prikazana je [[Hektorjeva laterna]]):<br />1) [[škržni poklopec]] 2) [[pobočnica]] 3) hrbtna plavut 4) tolščenka<br />5) rep 6) repna plavut 7) podrepna plavut 8) svetilni organi 9) trebušna plavut (parna) 10) prsna plavut (parna) </gallery> Ker je telesno tkivo gostejše od vode, morajo ribe to razliko nadomestiti, saj bi sicer potonile. Številne ribe kostnice imajo notranji organ, imenovan [[plavalni mehur]], ki jim omogoča prilagajanje [[Vzgon|plovnosti]] s povečanjem ali zmanjšanjem količine plina v njem.<ref>{{cite web |title=Actinopterygii: More on Morphology |url=https://ucmp.berkeley.edu/vertebrates/actinopterygii/actinomm.html |publisher=[[University of California Museum of Paleontology]] |access-date=10 February 2024}}</ref> [[ribja luska|Luske rib]] zagotavljajo zaščito pred [[Plenilstvo|plenilci]], a hkrati povečujejo težo in zmanjšujejo gibljivost.<ref name="Quan Yang Lapeyriere Schaible 2020">{{cite journal |last1=Quan |first1=Haocheng |last2=Yang |first2=Wen |last3=Lapeyriere |first3=Marine |last4=Schaible |first4=Eric |last5=Ritchie |first5=Robert O. |last6=Meyers |first6=Marc A. |title=Structure and Mechanical Adaptability of a Modern Elasmoid Fish Scale from the Common Carp |journal=Matter |volume=3 |issue=3 |date=2020 |doi=10.1016/j.matt.2020.05.011 |pages=842–863}}</ref> Luske so pogosto zelo odsevne; to [[Maskirni vzorec|srebrenje omogoča kamuflažo]] na odprtem oceanu. Ker je okolje enake barve, odsev vode ribo naredi skoraj nevidno.<ref name="Herring 2002">{{cite book |last=Herring |first=Peter |author-link=Peter Herring |year=2002 |title=The Biology of the Deep Ocean |url=https://archive.org/details/biologyofdeepoce0000herr |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-854956-7 |pages=[https://archive.org/details/biologyofdeepoce0000herr/page/192 192]–195}}</ref> <gallery class="center" mode="nolines" widths="200px"> File:Swim bladder.jpg|S plinom napolnjen [[plavalni mehur]] [[Rdečeperka|rdečeperke]] pomaga ohranjati nevtralno [[Vzgon|plovnost]]. File:Fish scales.jpg|Posrebrene [[ribja luska|luske]] ''[[Labeo rohita]]'' zagotavljajo zaščito in kamuflažo. </gallery> === Krvni obtok === [[File:Fish gill respiration.jpg|thumb|upright=1.5|Ribje srce črpa kri v škrge, kjer se ta obogati s kisikom. Kri nato brez dodatnega črpanja potuje po telesu in se na koncu vrne v srce.]] Ribe imajo [[Obtočila|zaprt krvni obtok]] z enojnim krogotokom, po katerem [[srce]] poganja kri skozi celotno telo. Za primerjavo, srce sesalcev ima dva krogotoka – enega za pljuča, kjer kri sprejema kisik, in enega za telo, ki mu kisik dovaja. Pri ribah srce poganja kri neposredno v škrge, od koder s kisikom bogata kri nato v nasprotju s sesalci teče do telesnih tkiv brez nadaljnjega črpanja. Na koncu se s kisikom osiromašena kri vrne v srce.<ref>{{cite web |title=Animal Circulatory Systems |url=https://organismalbio.biosci.gatech.edu/nutrition-transport-and-homeostasis/animal-circulatory-systems/ |publisher=[[Georgia Tech]] |access-date=10 February 2024}}</ref> === Dihanje === ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]].<ref name="Romer 1977">{{cite book |last1=Romer |first1=Alfred Sherwood |author1-link=Alfred Romer |last2=Parsons |first2=Thomas S. |year=1977 |title=The Vertebrate Body |url=https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9 |publisher=Holt-Saunders International |location=Philadelphia |pages=[https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9/page/316 316]–327 |isbn=0-03-910284-X}}</ref> ==== Dihanje atmosferskega zraka ==== Približno 400 vrst rib iz 50 družin lahko diha zrak, kar jim omogoča življenje v vodi z malo kisika ali pa izhod na kopno.<ref name="Graham Wegner 2010">{{cite book |last1=Graham |first1=Jeffrey B. |last2=Wegner |first2=N.C. |chapter=6. Breathing air in water and in air: the air-breathing fishes |editor-last=Nilsson |editor-first=Göran E. |title=Respiratory Physiology of Vertebrates |publisher=[[Cambridge University Press]] |publication-place=New York |year=2010 |isbn=978-0-521-87854-8 |pages=174–221 |doi=10.1017/CBO9780511845178.007 |url=https://www.researchgate.net/publication/263929585}}</ref> To sposobnost sicer omejuje njihov enokrožni krvni obtok, saj se s kisikom obogatena kri iz dihalnega organa meša z razkisano krvjo, ki se iz telesa vrača v srce. Ribe kot so [[Pljučarice]] in nekatere druge so se prilagodile tako, dato mešanje zmanjšujejo ter preprečujejo izgubo kisika skozi škrge v vodo z malo kisika.<ref name="Graham Wegner 2010"/> [[Polypteridae|Mnogoplavutarji]] in pljučarice imajo poleg škrg dve dihalni vrečki, zato morajo obvezno zajemati zrak na vodni gladini. Mnoge druge ribe, na primer prebivalci morskih tolmunov in [[Bibavični pas|bibavičnega pasu]], pa so neobvezni dihalci zraka. Zrak lahko dihajo, ko so zunaj vode, kar se lahko zgodi vsak dan ob [[Oseka|oseki]], v vodi pa uporabljajo škrge. Nekatere obalne ribe, kot so [[Dialommus macrocephalus|skalni skakači]] in [[Oxudercinae|morski skakači]], same zapustijo vodo, da se hranijo na območjih, ki so začasno izpostavljena zraku.<ref name="Graham Wegner 2010"/> Nekateri somi vsrkavajo zrak skozi svoja prebavila.<ref name="Armbruster1998">{{cite journal |last=Armbruster |first=Jonathan W. |year=1998 |title=Modifications of the Digestive Tract for Holding Air in Loricariid and Scoloplacid Catfishes |url=http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Air.pdf |journal=[[Copeia]] |volume=1998 |issue=3 |pages=663–675 |doi=10.2307/1447796 |jstor=1447796 |bibcode=1998Copei1998..663A |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326130527/http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Air.pdf |archive-date=26 March 2009 |access-date=25 June 2009}}</ref> === Prebava === Prebavni sistem je sestavljen iz prebavne cevi, ki poteka od ust do anusa. V ustih ima večina rib zobe, s katerimi grabijo plen, grizejo ali strgajo rastlinsko hrano oziroma drobijo grižljaje. [[Požiralnik]] nato potisne hrano do želodca, kjer se ta shranjuje in delno prebavlja. Posebna mišica zapiralka oziroma pilorus spušča hrano naprej v črevo v določenih časovnih presledkih. Številne ribe imajo okoli pilorusa posebne prstaste izrastke, [[Morske zvezde#Telesna zgradba|pyloric caeca]] (pilorično slepo črevo) katerih natančna vloga še ni povsem pojasnjena. [[Trebušna slinavka]] izloča prebavne encime neposredno v črevo, k razgradnji hrane pa pripomorejo tudi encimi, ki jih izloča črevo samo. [[Jetra]] proizvajajo [[žolč]], ki pomaga razgraditi maščobo v emulzijo, kar črevesju omogoča njihovo lažjo absorpcijo.<ref>{{cite web |title=Digestive System |url=http://web.utk.edu/~rstrange/wfs550/html-con-pages/v-digest-sys.html |publisher=[[University of Tennessee]] |access-date=10 February 2024}}</ref> === Izločala === Večina rib dušikove odpadne snovi izloča v obliki [[amonijak]]. Te snovi se lahko izločajo skozi škrge ali pa jih [[Filtracija|filtrirajo]] [[človeška ledvica|ledvice]]. Sol izloča rektalna žleza.<ref name="Burton Burton 2017">{{cite book |last1=Burton |first1=Derek |last2=Burton |first2=Margaret |title=Oxford Scholarship Online |chapter=Excretion |publisher=[[Oxford University Press]] |date=2017-12-21 |volume=1 |doi=10.1093/oso/9780198785552.003.0008}}</ref> [[Morska riba|Morske ribe]] nenehno izgubljajo vodo zaradi [[Osmoza|osmoze]]; zato jim ledvice pomagajo vračati vodo nazaj v telo, pri čemer proizvajajo zelo zgoščen urin. Pri [[Sladkovodna riba|sladkovodnih ribah]] velja ravno nasprotno: voda jim zaradi osmoze nenehno vdira v telo, zato proizvajajo razredčen urin. Nekatere ribe imajo ledvice, ki delujejo tako v sladki kot v morski vodi.<ref name="The Royal Society 1971">{{cite journal | title=Fish gills: mechanisms of salt transfer in fresh water and sea water | journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London B | volume=262 | issue=842 | date=1971-08-20| doi=10.1098/rstb.1971.0090 | pages=209–249| bibcode=1971RSPTB.262..209M | last1=Maetz | first1=J. }}</ref> == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[Biološki spol|spolov]]. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev. == Klasifikacija == [[riba|Ribe]] so [[parafilija|parafiletska]] skupina , zato se [[Razred (biologija)|razred]] ''Pisces'', ki ga najdemo v starejših referenčnih delih, v uradni [[taksonomija|taksonomiji]] ne uporablja več. . Tradicionalna klasifikacija deli ribe na tri danes živeče [[Razred (biologija)|razrede]] (Agnatha, Chondrichthyes in Osteichthyes), pri čemer so izumrle oblike včasih uvrščene znotraj teh skupin, včasih pa kot samostojni razredi:<ref>{{navedi knjigo |last=Benton |first=M.J. |year=1998 |chapter=The quality of the fossil record of vertebrates |pages= 269–303, Fig. 2 |editor1=Donovan, S.K. |editor2=Paul, C.R.C. |title=The adequacy of the fossil record |publisher=Wiley}}</ref> Ribe]] predstavljajo več kot polovico vseh vrst vretenčarjev. Do leta 2016 je bilo opisanih več kot 32.000 vrst rib kostnic, več kot 1.100 vrst hrustančnic ter več kot 100 vrst piškurjev in glenavic. Tretjina teh vrst pripada devetim največjim družinam; od največje do najmanjše so to [[Cyprinidae]], [[Gobiidae]], [[Cichlidae]], [[Characidae]], [[Loricariidae]], [[Balitoridae]], [[Serranidae]], [[Labridae]] in [[Scorpaenidae]]. Približno 64 družin je [[monotipski takson|monotipskih]], ki vsebujejo samo eno vrsto.<ref name="Nelson 2016">{{navedi knjigo |last=Nelson |first=Joseph S. |chapter=Taxonomic Diversity |title=Fishes of the World |year=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-118-34233-6 |page=3 }}</ref> * Razred "[[Agnatha]]" (brezčeljustnice, [[parafilija|parafiletska]]) ** Podrazred [[Cyclostomata]] ([[glenavice]] in [[piškurji]]) ** Podrazred †"[[Ostracodermi]]" (oklepljene brezčeljustnice, parafiletska) * Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Podrazred [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]] in [[skati]]) ** Podrazred [[Holocephali]] ([[himere]] in izumrli sorodniki) * Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) * Razred †"[[Acanthodii]]" (»bodičasti morski psi«, včasih uvrščeni v Actinopterygii in parafiletski) * Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) ** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** Klad [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice and [[Tetrapod|tetrapods]]) Zgoraj navedeni sistem razvrščanja je najpogostejši v splošni in poljudni literaturi. Veliko teh skupin je parafiletskih, saj so se iz njih razvile naslednje skupine. Tako so Agnatha (brezčeljustnice) predniki skupine Placodermi (oklepljene brezčeljustnice). Iz teh se je kasneje razvila skupina Osteichthyes (kostnice) in skupine Acanthodii (bodičasti morski psi), ki veljajo za prednike skupine Chondrichthyes (hrustančnice). Z uveljavitvijo [[filogenija|filogenetske nomenklature]] so ribe razdelili v natančnejši sistem, ki vključuje naslednje glavne skupine: * Razred [[Myxini]] (glenavice) * Razred †[[Pteraspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) * Razred †[[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred †[[Anaspida]] (anaspidi) * Razred [[Hyperoartia|Petromyzontida ali Hyperoartia]] ** Družina Petromyzontidae ([[piškurji]]) * Razred †[[Conodonta]] (konodonti) * Razred †[[Cephalaspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) ** Klad †[[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Klad †[[Pituriaspida]] ** Klad †[[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Razred †"[[Acanthodii]]" (bodičasti morski psi, parafiletska) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) **** Podrazred [[Chondrostei]] (mnogoplavutarji in sorodniki) ***** Red [[Acipenseriformes]] ([[jesetri]] in [[veslokljuni]]) ***** Red [[Polypteriformes]] ([[kačasti mnogoplavutar]] in [[Polypteriformes|mnogoplavutarice]]). **** Podrazred [[Neopterygii]] ***** Infrarazred [[Holostei]] ([[gari]] in [[amija]]) ***** Infrarazred [[Teleostei]] (veliko redov navadnih rib) *** Razred [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice in tetrapodi) **** Podrazred [[Actinistia]] **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice, sisterska skupina [[tetrapodi|tetrapodom]]) † – označuje izumrli takson<br />Nekateri paleontologi trdijo, da so [[Conodonta]] (konodonti) primitivne ribe, saj spadajo med [[strunarji|strunarje]]. Za podrobnejši pregled te taksonomije si oglejte članek o [[vretenčarji|vretenčarjih]]. Položaj [[glenavice|glenavic]] v deblu Chordata (strunarji) še ni povsem pojasnjen. Filogenetske raziskave v letih 1998 in 1999 so podprle idejo, da glenavice in piškurji tvorijo naravno skupino [[Cyclostomata]], ki je sestrska skupina Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo).<ref>Shigehiro Kuraku, Daisuke Hoshiyama, Kazutaka Katoh, Hiroshi Suga, Takashi Miyata (1999) ''Monophyly of Lampreys and Hagfishes Supported by Nuclear DNA–Coded Genes'' J Mol Evol (1999) 49:729–735</ref><ref>J. Mallatt, J. Sullivan (1998) ''28S and 18S rDNA sequences support the monophyly of lampreys and hagfishes'' Molecular Biology and Evolution V 15, Issue 12, pp. 1706–1718</ref> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{navedi knjigo |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] [[Kategorija:Ekologija voda]] [[Kategorija:Ribolov]] [[Kategorija:Ihtiologija]] [[Kategorija:Parafiletske skupine]] [[Kategorija:Morska hrana]] afz161ncfuescw261mm6h6rqr2mjs8h Seznam španskih kraljev 0 41939 6747255 6490451 2026-09-06T08:01:04Z Erardo Galbi 166658 6747255 wikitext text/x-wiki {{Infopolje vladarski naziv|royal_title=Kralj|realm=Španije|native_name=Rey de España|coatofarms=Coat_of_Arms_of_Spanish_Monarch.svg|coatofarms_article=Grb kralja Španije|incumbent=[[Filip VI. Španski|Filip VI.]]|heir_presumptive=[[Leonor, asturska princesa]]|first_monarch=[[Izabela I. Kastiljska]] in [[Ferdinand II. Aragonski]] ([[Katoliška kralja]])|appointer=deden naziv|style=njegovo veličanstvo|website=http://www.casareal.es|image=Fiesta nacional 2024 (3) - edit.jpg|residence=[[Kraljeva palača, Madrid]] (uradna)<br>[[Zarzuelska palača]] (zasebna)|incumbentsince=19. junija 2014}} To je '''[[seznam]] [[Španija|španskih]] [[kralj]]ev''', ki so vladali združeni Španiji. Pred njimi so na tem območju vladali: * Vizigotski kralji * Kordobski kalifi * Kralji Aragonije in [[grof]]je [[Barcelona|Barcelone]] * Kralji Kastilije in Leona in kralji Asturije * Kralji Navare Te linije so se združile ob poroki [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinanda II. Aragonskega]] in [[Izabela I. Kastiljska|Izabele I. Kastiljske]] Čeprav sta njuni kraljestvi ostali ločeni, sta jima vladala kot eni enoti. Ferdinand je zavzel tudi južni del Navarre in ga priključil Španiji. Izabela je svoje kraljestvo zapustila hčeri [[Ivana Kastiljska|Ivani Kastiljski]] (''nora''). Med njeno norostjo je Ferdinand opravljal funkcijo regenta, dokler ga ni zamenjal Ivanin mož [[Filip I. Kastiljski]] (sin [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I. Habsburškega]] in Marije Burgundske). Po Filipovi smrti je Ferdinand spet prevzel regentstvo. Ivanin sin Karel I. je nasledil Ivano na Kastiljskem prestolu in Ferdinanda na Aragonskem, tako sta se kraljestvi združili. == Španski kralji in kraljice: == === Habsburžani === Habsburžani (ali Avstrijci) so potomci Karla I., ki je bil tudi Karel V. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva Za sabo je zapustil kraljestvo, ki je nekaj časa obsegalo tudi [[Nizozemska|Nizozemsko]], vendar pa naziv svetega rimskega cesarja ni prešel na španske monarhe. * [[Karel V. Habsburški|Karel I.]], tudi Karel V. Habsburški, sveti rimski cesar: [[23. januar]] [[1516]]–[[16. januar]] [[1556]] * [[Filip II. Španski|Filip II.]]: [[16. januar]] [[1556]]–[[13. september]] [[1598]], leta [[1580]] je bila pridružena [[Portugalska]] * [[Filip III. Španski|Filip III.]]: [[13. september]] [[1598]]–[[31. marec]] [[1621]] * [[Filip IV. Španski|Filip IV.]]: [[31. marec]] [[1621]]–[[17. september]] [[1665]], leta [[1640]] je Portugalska spet postala neodvisna * [[Karel II. Španski|Karel II.]]: [[17. september]] [[1665]]–[[1. november]] [[1700]]<ref>Po smrti Karla II. je bilo kratko medvladje, ko so čakali odločitev, če se bo Filip V., Anžujski grof, odločil prevzeti prestol.</ref> === Burboni === Španska veja Burbonov je izvirala iz [[Francija|francoske]] kraljeve družine. * [[Filip V. Španski|Filip V.]]: [[16. november]] [[1700]]–[[14. januar]] [[1724]] * [[Ludvik I. Španski|Ludvik I.]]: [[14. januar]]–[[31. avgust]] [[1724]]<ref>Po smrti kralja Ludvika je bilo kratko medvladje, dokler njegov oče ni prevzel prestola.</ref> * [[Filip V. Španski|Filip V.]]: [[6. september]] [[1724]]–[[9. julij]] [[1746]] * [[Ferdinand VI. Španski|Ferdinand VI.]]: [[9. julij]] [[1746]]–[[10. avgust]] [[1759]] * [[Karel III. Španski|Karel III.]]: [[10. avgust]] [[1759]]–[[14. december]] [[1788]] * [[Karel IV. Španski|Karel IV.]]: [[14. december]] [[1788]]–[[19. marec]] [[1808]] * [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinand VII.]]: [[19. marec]]–[[6. maj]] [[1808]]<ref>V velikem delu Španije Ferdinandovega odstopa niso sprejeli, saj je odstopil pod pritiskom. Vrhovna hunta, ustanovljena [[25. september|25. septembra]] [[1808]], ki je bila priznana za legitimno vlado s strani Velike Britaniej, Portugalske in drugih, je Ferdinanda še naprej priznavala za kralja.</ref> * [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] (vrnjen): [[6. maj]] [[1808]]<ref>Po odstopu Karla IV. je bilo en mesec medvladje, kot guverner je vladal [[Joachim Murat]].</ref> === Bonaparte === * [[Jožef Bonaparte|Jožef I.]]: [[6. junij]] [[1808]]–[[11. december]] [[1813]]<ref>To je bil Jožef, [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] brat. Kot kralj ni bil sprejet povsod in po burbonski restavraciji so večino njegovih zakonov razglasili za neveljavne.</ref> === Burboni (prva restavracija) === * [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinand VII.]]: [[11. december]] [[1813]]–[[29. september]] [[1833]] * [[Izabela II. Španska|Izabela II.]]: [[29. september]] [[1833]]–[[30. september]] [[1868]]<ref>Po Izabelinem odstopu je bilo skoraj dvoletno brezvladje, med katerim je vlada iskala novega monarha v tujini.</ref> === Savojci === * [[Amadej I. Španski|Amadej I.]]: [[2. januar]] [[1871]]–[[11. februar]] [[1873]] ''[[Prva španska republika]]'' 1873–1874 === Burboni (druga restavracija) === * [[Alfonz XII. Španski|Alfonz XII.]]: [[29. december]] [[1874]]–[[25. november]] [[1885]]<ref>Po smrti Alfonza XII. se je začelo regentstvo. Do odločitve o novem kralju je bilo treba počakati do rojstva Alfonzovega posthumnega sina, Alfonza XIII. Če bi bil otrok deklica, bi kraljica postala Alfonzova najstarejša hči, [[Maria Mercedes]], znana tudi kot infantinja Doña, princesa Asturska. Regentka je bila otrokova mati, Maria Cristina.</ref> * [[Alfonz XIII. Španski|Alfonz XIII.]]: [[17. maj]] [[1886]]–[[14. april]] [[1931]] ''[[Druga španska republika]]'' 1931–1939 ''vladal [[Francisco Franco]]'' 1939–1975<ref>Leta [[1947]] je Franco razglasil obnovitev monarhije, vendar ni dovolil prestolonasledniku, Juanu Bourbonskemu, zasesti prestola.</ref> === Burboni (tretja restavracija) === * [[Juan Carlos I.]]: 22. november 1975–19. junij 2014 * [[Filip VI. Španski|Filip VI.]]: 19. junij 2014–danes === Sklici === {{sklici}} {{Seznami narodov po poklicu|kraljev}} {{Navpolje | name = Seznami Špancev | title = Seznami Špancev | list1 = {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} }} [[Kategorija:Seznami vladarjev|Španski kralji]] [[Kategorija:Seznami Špancev|Kralji]] [[Kategorija:Španski kralji|*]] db6h7r3b9rdomvlplx1mpvorch46h8q Rak (bolezen) 0 48459 6747231 6577812 2026-09-06T06:47:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747231 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rak}} {{Infopolje Bolezen | Name = Rak | Image =| Caption = Običajne celice se ob nepopravljivih poškodbah odstranijo z [[apoptoza|apoptozo]] (A). Rakaste celice se apoptozi izognejo in se še naprej na nenadzorovan način množijo (B). | DiseasesDB = 28843 | ICD10 = | ICD9 = | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 001289 | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D009369 | }} '''Rák''' ({{jezik-el2|καρκίνος|translit=karkinos|translation=[[raki|rak]]}}) je razred [[bolezen|bolezni]], za katere je značilna nenadzorovana [[celična delitev]] in sposobnost teh [[celica|celic]], da napadejo druga [[tkivo|tkiva]], bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo [[Rakava celica|rakastih celic]] na oddaljena mesta (»[[zasevek|zasevanje]]«). Ta nenadzorovana delitev celic je posledica poškodbe [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] oziroma [[mutacija|mutacije]] nekaterih vitalnih [[gen]]ov, ki med drugim nadzorujejo delitev celic. Ena ali več takih mutacij, ki so lahko bodisi pridobljene bodisi podedovane, lahko privedejo do nenadzorovane delitve celic in tvorbe [[tumor]]ja. Rak ni nujno le posledica podedavane ali pridobljene mutacije v telesu, ampak se lahko pri nekaterih [[živali|živalskih]] vrstah, kot sta [[domači pes]] in [[tasmanski vrag]], rakave celice prenesejo v telo tudi iz drugega organizma. To se dogaja le pri živalskih vrstah, katerih predstavniki imajo med seboj dovolj sorodno DNK, da organizem rakavih celic ne prepozna kot vsiljivca.<ref>{{navedi revijo|last1=Weiss|first1=R.A.|last2=Fassati|first2=A.|last3=Murgia|first3=C.|date=2006|title=A sexually transmitted parasitic cancer|journal=Retrovirology|volume=3|issue=Suppl. 1|pages=S92|url=http://www.retrovirology.com/content/3/S1/S92|doi=10.1186/1742-4690-3-S1-S92|issn=1742-4690|access-date=2010-03-11|archive-date=2011-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715180123/http://www.retrovirology.com/content/3/S1/S92|url-status=dead}}</ref> Tumor (beseda izhaja iz [[latinščina|latinščine]], ker pomeni oteklino oz. zadebelitev) označuje katerokoli nenormalno maso tkiva, je pa lahko [[malignost|maligen]] (rakotvoren) ali [[benignost|benigen]] (nerakotvoren). Le maligni tumorji imajo sposobnost širjenja v sosednja tkiva in tvorjenja metastaz. Rak lahko povzroči številne različne simptome, odvisno od mesta in značaja malignega tkiva in od tega, ali je prišlo do metastaz. Dokončna diagnoza navadno zahteva [[mikroskop]]sko preiskavo tkiva, pridobljenega z [[biopsija|biopsijo]]. Ko je diagnosticiran, se rak navadno zdravi s [[onkološka kirurgija|kirurškim posegom]], [[kemoterapija|kemoterapijo]] ali [[radioterapija|obsevanjem]], v zadnjem času pa tudi z [[biološka zdravila|biološkimi zdravili]]. [[Medicina|Medicinska]] specializacija, ki se ukvarja z rakom, se imenuje [[onkologija]]. Predpono onko- uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z rakom. Če se ne zdravi, večina rakastih obolenj sčasoma privede do [[smrt]]i; rak je eden vodilnih vzrokov smrtnosti v [[razvita država|razvitih državah]].<ref>{{navedi splet |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |year=2004 |work=The world health report 2004 - changing history |title=Annex Table 2: Deaths by cause, sex and mortality stratum in WHO regions, estimates for 2002 |url=http://www.who.int/entity/whr/2004/annex/topic/en/annex_2_en.pdf |format=PDF |accessdate=24.5.2011}}</ref> Večino rakastih obolenj se lahko zdravijo, številne tudi pozdravijo, posebej če se zdravljenje začne dovolj zgodaj. Številne oblike rakastih obolenj so povezane z [[ekološki dejavnik|dejavniki okolja]], ki se jim je mogoče ogniti. Na drugem mestu med dejavniki okolja, ki ima med za posledico rakasta, obolenja je [[kajenje tobaka|kajenje]] (glej [[vpliv kajenja tobaka na zdravje]]). <!--Currently, most cancer deaths caused by occupational risk factors occur in the developed world.--> Dejavniki okolja, ki vplivajo na povečano obolelost z rakom, so predvsem: nezdrava [[hrana|prehrana]], [[stres]] in premalo [[telesna aktivnost|gibanja]]. [[Zdrava prehrana]] naj vsebuje veliko [[sadje|sadja]] in [[zelenjava|zelenjave]], hrane bogate z [[vlaknina]]mi (kar je pomembno predvsem za [[preventiva|preventivo]] raka na [[debelo črevo|debelem črevu]], ki je v zadnjem času zelo v porastu), ter malo [[maščobe|maščob]] in [[sladkor]]jev. Stres zelo vpliva na [[človek|človeško]] [[telo]], zato se mu je potrebno čim bolj izogibati oz. se ga naučiti obvladovati ([[avtosugestija]], [[meditacija]], [[joga]]). Dovolj gibanja in dobra [[fizična kondicija]] zelo pripomoreta k zmanjšanju [[verjetnost]]i obolelosti. Poleg dejavnikov okolja pa je zelo pomembna [[genska obremenjenost]] s to boleznijo (t. i. [[družinska anamneza]]), zato morajo potomci obolelih ljudi še posebej paziti na dejavnike okolja in pravočasno opravljati preventivne [[pregled]]e pri [[zdravnik]]u. == Etimologija == Termin "rak" izhaja izhaja iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] ''karkinos'' ({{lang-en|cancer}}). Najverjetneje je besedo prvi uporabil [[Hipokrat]],<ref>Novaković s sod., Onkologija, 2009, str. 57.</ref> [[Grki|grški]] [[Antika|antični]] [[zdravnik]], ki je med zdravljenjem naletel na številne primere rakastih tvorb, ki so ga zaradi številnih [[žila|žil]] spominjale na [[klešče]] [[rak (rod)|raka]].<ref name=mwo/><ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 720.</ref> == Zgodovina == === Stari Egipt in antika === Najstarejši dokumentirani primeri rakastih obolenj segajo v čas [[Stari Egipt|Starega Egipta]], med letoma [[3000 pr. n. št.|3000]] in [[1500 pr. n. št.]] Primeri so bili zapisani na številnih [[papirus]]ih, med katerimi sta najbolj znana »Edwin Smith« in »George Ebers«, ki vsebujeta poglobljene zapise o tumorjih in [[ulceracija]]h [[dojka|dojk]]. Kljub temu se znanstveniki strinjajo, da bolezen verjetno obstaja že od samega pojava človeka, kar med drugim dokazuje odkritje ostankov malignega tumorja (verjetno [[Burkitov limfom|Burkitovega limfoma]]) v fosilnih ostankih [[človečnjaki|človečnjaka]]<ref>Domnevano je, da [[fosil]]ni ostanki pripadajo ali [[vrsta (biologija)|vrsti]] ''[[Homo erectus]]'' (pokončni človek) ali pa [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Avstralopitek]]''.</ref> iz poznega [[terciar]]ja ali zgodnjega [[kvartar]]ja, ki ga je leta [[1932]] odkril [[Kenijci|kenijski]] [[arheologija|arheolog]] [[Louis Leakey]]. Najstarejši primerek človeškega tumorja izvira iz [[železna doba|železne dobe]] iz [[lobanja|lobanje]] ženskega osebka, sledi malignega [[melanom]]a pa naj bi odkrili tudi v [[mumija|mumificiranih]] truplih [[Egipčani|Egipčanov]] in [[Inki|Inkov]], starih več tisoč let.<ref name=mwo/> Zdravljenje je bilo dolga obdobja omejeno na [[religija|verske]] obrede in uporabo naravnanih sestavin, čeprav so zdravniki v Starem Egiptu priporočali izžiganje (kavterizacijo) rakastih tvorb. Poleg tega so znali razlikovati med benignim in malignim tipom tumorja.<ref name=mwo>[http://medicineworld.org/cancer/history.html History of cancer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217234216/http://medicineworld.org/cancer/history.html |date=2009-02-17 }} MedicineWorld.Org. Pridobljeno 03.08.2009.</ref> V času [[Istanbul|Konstantinopla]] je bila splošno sprejeta teorija, da povzroča raka prevelika količina »črnega žolča«.<ref name=mwo/> === Renesansa === Šele v času [[renesansa|renesanse]] so rak začeli zdraviti klinično, najpogosteje s kremami, ki so vsebovale [[arzen]], vendar se je teorija o črnem [[žolč]]u obdržala do [[16. stoletje|16. stoletja]], dokler je ni ovrgel [[Gaspare Asseli]], [[Italijani|italijanski]] zdravnik, z odkritjem [[mezgovni sistem|limfnega sistema]]. Domneval je, da so glavni vzrok za nastanek raka nepravilnosti v limfnem sistemu. [[Francozi|Francoski]] zdravnik [[Claude Gendron]] je predlagal teorijo, po kateri se rak pojavi kot trda, rastoča masa, ki se je ne da pozdraviti z [[zdravilo|zdravili]], zaradi česar mora biti kirurško odstranjena "z vsemi svojimi filamenti". Podobnega mnenja je bil njegov sodobnik v [[18. stoletje|18. stoletju]] [[John Hunter]], [[Škoti|škotski]] [[kirurgija|kirurg]].<ref name=mwo/> === 18. stoletje in moderna doba === Začetke [[poskus|eksperimentalne]] onkologije predstavlja delo dveh francoskih zdravnikov, [[Jean Astruc]]a in [[Claude Bernard]]a, ki je predstavljalo temelj za poznejše diagnoze in zdravljenje, prvo [[avtopsija|avtopsijo]] žrtve raka pa je opravil leta [[1761]] [[Giovanni Morgani]].<ref name=mwo/> Odkritje [[anestezija|anestezije]], [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoekove]] izboljšave [[mikroskop]]a in [[Rudolf Virchow|Virchowove]] [[patologija|patološke]] raziskave rakastih [[tkivo|tkiv]] so pripomogle k boljši diagnozi in kirurškem odstranjevanju. Kljub vsemu pa je število rakastih obolenj znatno naraslo šele v [[20. stoletje|20. stoletju]]; do takrat so bile glavni vzrok za smrt [[nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], kot so [[bakterije|bakterijske]] [[pljučnica|pljučnice]] in [[tuberkoloza]].<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 721.</ref> Leta [[1911]] je [[Francis Peyton Rous]] odkril [[virus Rousovega sarkoma|virus]], ki povzroča raka, pozneje pa je bilo odkritih še veliko kemičnih in fizikalnih [[karcinogen]]ov. Pozneje v 20. stoletju so raziskave raka pripomogle k razumevanju mehanizmov celične delitve in diferenciacije. == Klasifikacija == [[Slika:Secondary tumor deposits in the liver from a primary cancer of the pancreas.jpg|thumb|right|250px|Prečni prerez [[jetra|jeter]] z vidnimi metastazami [[trebušna slinavka|pankreatičnega]] tumorja (bela področja).]] V patologiji raka je osnovna in najpomembnejša delitev na '''benigni tumor''' in '''maligni tumor''' ('''malignom'''). Benigni tumor (iz [[latinščina|latinščine]] ''benignus'', blagi) ali primarni tumor ne kaže niti morfoloških niti kliničnih znakov invazivnega vraščanja v sosednja tkiva ali zasevkov (metastaz), kar torej pomeni, da je omejen le na izvornem mestu nastanka. Maligni tumor (iz [[latinščina|latinščine]] ''malignus'', slabi oz. zloben) ima sposobnost invazivnega vraščanja v sosednja tkiva ali razširjanja preko [[obtočila|obtočil]] in/ali [[mezgovni sistem|mezgovnega]] (limfnega) sistema v oddaljena tkiva, kjer tvori '''metastaze''' oziroma sekundarne tumorje. Zaradi slednjega predstavljajo maligni tumorji veliko večjo nevarnost kot benigni, ki se lahko v celoti odstranijo s kirurškim posegom. Le maligni tumor pravilno imenujemo tudi rak. Tako benigni kot maligni tip se dalje razvršča glede na tip celic, iz katerih nastanejo. Tako ločujemo: * '''[[karcinom]]e''' – izvirajo iz [[krovno tkivo|epitelnih]] celic, predstavljajo pa največjo skupino (90 % vseh tumorjev) in so malignega tipa; * ''' [[sarkom]]e''' – izvirajo iz celic [[mišica|mišičnega]], [[vezivno tkivo|kostnega]], [[vezivno tkivo|hrustančnega]] in [[vezivno tkivo|vezivnega tkiva]] in so redki pri človeku; * '''[[levkemija|levkemije]]''' in '''[[limfom]]e''' – izvirajo iz [[krvnička|krvnih celic]] ali celic [[kostni mozeg|kostnega mozga]] in predstavljajo 7 % vseh tumorjev; * tumorje [[zarodna celica|zarodnih celic]] – izvirajo iz [[totipotentnost|totipotentnih]] celic; * blastične tumorje ali blastome – večinoma maligni tumorji, ki so podobni nezrelemu ali [[zarodek|embrionalnemu tkivu]], običajno pa so prisotni pri otrocih. Nadaljnje razvrščanje temelji na prizadetem organu. Tako npr. pri karcinomih ločujemo [[pljučni rak]], rak [[dojka|dojk]], rak na [[požiralnik]]u idr. Tako pri moških kot tudi ženskah povzroča trenutno največ smrti pljučni rak. Na drugem mestu je pri moških rak na prostati, pri ženskah pa rak na dojki. [[Incidenca]] rakastih obolenj je večja pri moških.<ref>[http://www.cancer.org/downloads/STT/Cancer_Statistics_2008.ppt Cancer Statistics 2008 (PPT)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090306185342/http://www.cancer.org/downloads/STT/Cancer_Statistics_2008.ppt |date=2009-03-06 }} American Cancer Society (ACS). Pridobljeno 04.08.2009.</ref> Maligne tumorje običajno poimenujemo tako, da kot [[koren besede]] nastopa latinsko ali grško ime prizadetega organa, v priponi pa -karcinom, -sarkom ali -blastom; primer tega je rak na [[jetra|jetrih]] oz. hepatokarcinom. Pri benignih tumorjih nastopa kot pripona -om, npr. [[hepatocelularni adenom]], vendar pa se redkeje uporablja tudi za maligne tumorje, kot sta [[melanom]] (rak [[melanin]]skih celic) in seminom (rak [[modo|testisa]]). == Kancerogeneza == {{glavni|Kancerogeneza}} V normalnem človeškem telesu skozi življenje poteče več [[tisoč bilijonov]] celičnih delitev, zato je verjetno, da pri kopiranju dednega material lahko pride do spontanih [[mutacija|mutacij]]. V vsaki celici obstaja nadzorni oziroma kontrolni sistem [[celični ciklus|celičnega cikla]], ki je odgovoren za pravilno kopiranje dednega materiala, raznih [[organel]]ov in makromolekul, razporeditev kopiranih materialov in delitev v hčerinske celice. V primeru poškodbe [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]], nedokončanih znotrajceličnih procesov in neugodnega zunajceličnega okolja kontrolni sistem zaustavi proces kopiranja ali delitve in tako celici omogoči dovolj časa, da popravi kakršnokoli napako. V primeru da napake sistem ne uspe zaznati in jo odpraviti, lahko celica sproži programirano celično smrt ([[apoptoza]]), obstajajo pa tudi drugi varnostni mehanizmi. Kljub učinkovitemu nadzornem sistemu, ki odpravi mutacije, pa lahko pride do situacije, ko mutirana celica uide sistemu. Za preživetje celica potrebuje selektivno prednost pred normalnimi celicami, ki jo pridobi preko progresivnega kopičenja mutacij skozi vrsto uspešnih delitev. Pri tem pride do [[naravni izbor|naravnega izbora]], tj. iz generacije v generacijo postajajo pogostejše tiste dedne lastnosti celic, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje, zaradi česar se začnejo mutirane celice razmnoževati na škodo normalnih celic. K mutacijam bistveno prispevajo [[karcinogen]]i, periodične poškodbe in za celice neugodno okolje (npr. [[hipoksija]]). === Mehanizmi nastanka in razvoja === Kancerogenezo lahko v grobem razdelimo v tri stopnje:<ref>Novaković s sod., Onkologija, 2009, str. 25.</ref> * '''Iniciacija''' – med [[Podvojevanje DNK|podvojevanjem DNK]] se kopičijo mutacije, katerih posledica nenadzorovano izražanje [[proto-onkogen]]ov in/ali inaktivacija [[tumor-supresorski gen|tumor-supresorskih genov]], spremeni pa se tudi stopnja metilacije teh genov, in sicer se na promotorskih regija pri proto-onkogenih zmanjša stopnja metilacije, pri tumor-supresorskih genih pa se poveča; * '''Promocija''' – podvojujejo se celice z mutacijami, s čimer se kopičijo nove mutacije, katerih število raste sorazmerno s številom celičnih delitev; * '''Progresija''' – izrazijo se [[malignost|maligne]] lastnosti: tvori se tumorsko krvožilje (vaskularna faza), le-to pa privede do močnejšega protitumorskega odgovora zaradi vdora celic [[imunski sistem|imunskega sistema]] ter [[metastaziranje]]. [[Slika:Cancer requires multiple mutations from NIHen.png|thumb|right|175px|Raka povzroča več različnih mutacij na proto-onkogeni in tumor-supresorskih genih, kar vodi v intenzivne celične delitve.]] Različne vrste tumorjev (novotvorb) zahtevajo različne kombinacije lastnosti za razvoj, kljub temu pa imajo vse tumorske celice nekaj skupnih lastnosti: * intenzivne delitve (neoplazija) – celice imajo zaradi mutacij komponent v celični signalizaciji zmanjšano odvisnost ali popolno neodvisnost od [[rastni faktor|rastnih faktorjev]] za rast, preživetje in delitev, v nekaterih primerih pa celice same proizvajajo rastne faktorje in s tem stimulirajo lastne delitve, kar imenujemo ''avtokrina rastna stimulacija''; * genetska nestabilnost – kopičenje mutacij, ki ovirajo točno podvajanje dednega materiala, popravljanja napak ter sprememb na nivoju [[kromosom]]ov (npr. prelomi); * neodvisnost od kontaktne inhibicije – tumorske celice so neodvisne od kontaktne inhibicije, kar pomeni, da migracija in proliferacija celic ni preprečena kljub tvorbi stikov s sosednjimi celicami; * »nesmrtnost« – zaradi reaktivacije [[telomeraza|telomeraz]] lahko poteče neomejeno število delitev, saj se telomeraze konstantno vzdržujejo dolžino [[telomera|telomernih regij]] na koncih kromosomov; * odpornost proti apoptozi – zaradi mutacij komponent kontrolnih točk celičnega cikla proces programirane celične smrti kljub napakam ne poteče; * [[angiogeneza]] – celice spodbujajo rast [[krvna žila|krvnih žil]], s čimer omogočijo dovod hrane in [[kisik]]a (O<sub>2</sub>), odvod [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (CO<sub>2</sub>) in [[presnovek|presnovkov]] (metabolitov) ter metastaziranje; * manjša adhezivnost – rakaste celice so nenormalno invazivne, v veliki meri zaradi nepravilnosti v stičnih proteinih pri stikih celica-zunajcelični matriks in celica-celica, kot je npr. izguba [[kadherin]]a E pri medceličnih stikih epitelijskih celic, poleg tega pa te nepravilnosti prispevajo k spremembam citoskeleta in s tem oblike celic, zaradi česar so tumorske celice velikokrat bolj okrogle kot pa normalne celice; * izločanje [[proteaza|proteaz]] – k invazivnosti prispeva tudi izločanje proteaz, ki razgrajujejo proteine v medceličnini, kar torej omogoči prodiranje v sosednja tkiva; * razsevanje (metastaziranje) – rakaste celice lahko večkrat vdrejo v tuja tkiva in se delijo. Iz mehanizmov je torej razvidno, da za nastanek raka ne zadostuje samo en mutacija, temveč več različnih mutacij. Dokaz za to so tudi epidemiološke študije incidence raka v odvisnosti od starosti, kjer incidenca [[eksponentna funkcija|eksponentno]] narašča v odvisnosti od starosti,<ref>[http://info.cancerresearchuk.org/cancerstats/incidence/age/ UK cancer incidence statistics by age] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120818115015/http://info.cancerresearchuk.org/cancerstats/incidence/age/ |date=2012-08-18 }}. Cancer research UK. Pridobljeno 27.08.2009.</ref> kar sovpada z dejstvom, da se s starostjo kopičijo mutacije v organizmu. Večina rakastih obolenj izhaja iz ene nenormalne celice, saj imajo vse tumorske celice identično mutacijo na določenih mestih. Pri kronični mielogeni levkemiji (CML) imajo npr. vse celice specifično okvaro na 22. kromosomu, imenovanem [[Filadelfijski kromosom]], ki nastane zaradi translokacije 22. kromosoma z 9. kromosomom. Dokaz za to so tudi testi za izražanje X-vezanega markerskega gena pri ženski, pri katerem se v primeru tumorja pokaže, da imajo vse celice inaktiviran enaki X kromosom ([[Barrovo telo]]). To je v nasprotju z normalnimi celicami, kjer so v populaciji celic mešano inaktivirana očetov ali materin X kromosom. V tem kontekstu se lahko rak obravnava kot '''klonsko bolezen''', saj je novotvorba sestavljena iz skupine genetsko enakih celic, nastalih iz ene celice z nespolnim razmnoževanjem. Rakasta obolenja navadno nastanejo sporadično, saj so za nastanek odgovorne somatične mutacije. Obstaja pa majhno število obolenj, za katere se lahko podeduje predispozicija za nastanek zaradi mutacij tumor-supresorskih genov. Tako lahko osebek podeduje okvarjeni alel od enega starša, zaradi česar se poveča možnost za nastanek obolenja, saj je dedovanje za takšne tovrstne gene recesivno in je potrebna le še mutacija na drugem, normalnem alelu za izražanje bolezni. Najbolj znani primeri tega so dedovanja [[BRCA1]] in [[BRCA2]] genov, katerih okvare povzročajo raka na dojki in jajčnikih ter [[Rb]] gena, kar povzroča retinoblastom pri otrocih. Tovrsten mehanizem nastanka raka je pred obdobjem molekularne genetike na podlagi obravnave bolnikov z retinoblastomom predpostavil [[Alfred Knudsen]], zato se mehanizem imenuje '''Knudsenova hipoteza''' ali '''hipoteza dveh zadetkov'''.<ref>{{navedi knjigo |author1=Gelehrter, T.D.|author2=Collins, F.S. |year=1990|title=Principles of Medical Genetics. |publisher=Baltimore, Hong Kong, London, Sydney: Williams & Wilkins |isbn=0-683-03447-2 |cobiss=852756 |pages=245-6}}</ref> ==== Proto-onkogeni in onkogeni ==== Za nastanek raka so zelo pomembni '''[[proto-onkogen]]i''', tj. regulacijski geni, ki so vključeni v nadzor celične delitve (proliferacije), rasti, [[diferenciacija|diferenciacije]] in preživetja. Mutacije proto-onkogenov vodijo v nastanek '''[[onkogen]]ov''', tj. genov, ki lahko sprožijo nastanek rakave celice in so dominantne oziroma za izražanje bolezni je potrebna le mutacija na enem od [[alel]]ov. Za samo razumevanje obolenja so sprva bili pomembni retrovirusni onkogeni. Raziskave so sprva pokazale, da pri okužbi (infekciji) celic z virusoma Rousovega sarkoma (RSV) in [[ALV]] pride do replikacije [[virusi|virusa]], vendar v nasprotju z ALV le RSV sproži tudi rakasto transformacijo okuženih celic, zaradi česar je bilo domnevano, da mora obstajati gen ali skupina genov, ki ni potrebna za virusno replikacijo, pač pa za rakasto transformacijo. Nadaljnjje raziskave so hipotezo potrdile, saj [[mutant]]i RSV brez specifičnega gena [[src]] (angl. iz '''s'''a'''rc'''oma) ne povzročijo te transformacije.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 734.</ref> Pozneje je bilo odkritih več kot 40 različnih retrovirusnih onkogenov, med katerimi so bolj znani: {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Retrovirusni onkogen ! Virus ! Izvorna žival |- | [[abl]] || virus Abelsonove levkemije || [[miš]] |- | [[akt]] || [[AKT8]] || miš |- | [[jun]] || virus Avianovega sarkoma-17 || [[domača kokoš]] |- | [[raf]] || 3611 murinski sarkom || miš |- | [[rasH]] || virus [[Harveyev sarkom|Harveyevega sarkoma]] || [[podgana]] |- | [[sis]] || virus [[Simianov sarkom|Simianovega sarkoma]] || [[opica]] |- | [[src]] || virus [[Rousov sarkom|Rousovega sarkoma]] || domača kokoš |} Izvor retrovirusnih onkogenov je bil pojasnjen ob izolaciji abl onkogena. Okoli 150 miši je bilo okuženih virusom [[MuLV]], ki je med drugim vseboval [[gag]], [[pol]] in [[env]] gene, potrebne za replikacijo, pri čemer se je pri eni miši razvil limfom. Pri izolaciji virusnega genoma iz rakastih celic je bil odkriti onkogen [[abl]], ki je deloma ali v celoti nadomeščal gene za virusno replikacijo, kar pomeni, da abl verjetno izvira iz gostiteljevega [[dednina|genoma]] oziroma je abl verjetno produkt rekombinacije virusnega in gostiteljevega genoma. Pomembna predpostavka v tej hipotezi je bila, da normalne celice vsebujejo gene, ki so podobni virusnim onkogenom, kar je bilo dokazano s hibridizacijo med komplementarno DNK (cDNK) za src pri RSV in normalnih celicah v domači kokoši, podobne sekvence pa so bile odkrite pri drugih [[vretenčarji]]h, tudi človeku. Ti normalni geni so torej proto-onkogeni.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 736.</ref> Retrovirusni onkogeni se od proto-onkogenov razlikujejo predvsem v dveh lastnostih: pri retrovirusnem onkogenu je transkripcija nadzorovana s strani virusnega [[promoter]]ja in ne [[trankripcija|transkripcijskih]] regulacijskih sekvenc in kodirani proteini se razlikujejo v zgradbi in funkciji, v smislu izgube regulacijskih domen na proteinu, zaradi česar delujejo neodvisno od nadzornih mehanizmov. Tudi v človeku je bilo odkriti več onkogenov. Pogosti vzrok za spremembo proto-onkogenov v onkogene so točkaste mutacije; primer tega je zamenjava [[gvanin]]a s [[timin]]om na 12. [[kodon]]u v [[ras]] genu, posledično pa zamenjava [[glicin]]a z [[valin]]om, kar povzroči trajno vezavo [[GTP]]-ja na ras proteinu in s tem konstantno stimulacijo celične proliferacije.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 738.</ref> Drugi pogosti vzrok so nepravilnosti v zgradbi kromosoma, najpogostejše so [[translokacija|translokacije]], [[duplikacija|duplikacije]] in [[delecija|delecije]]. Pri translokacijah lahko nastanejo fuzijski oz. kombinirani proteini (npr. [[bcr]] nadomešča regulacijsko domeno na abl proteinu) <ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 741.</ref> ali pa so proto-onkogeni vstavljeni v gene, ki se aktivno izražajo, posledica česar je nenadzorovano izražanje proto-onkogenov (npr. translokacija c-myc gena iz 8. [[kromosom]]a na kromosome, kjer so prisotni geni za [[protitelo|imunoglobulinske]] verige, tj. 2. kromosom za κ lahko verigo, 14. kromosom za težko verigo in 22. kromosom za λ lahko verigo).<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 740.</ref> Možni mehanizem je tudi t. i. [[genska amplifikacija]], pri čemer pride do nastanka večjega števila kopij določene regije na kromosomu, v kateri se nahajajo tudi lokusi za proto-onkogene (npr. [[N-myc]] in [[erbB-2]]). Znani primer tega je odpornost nekaterih vrst raka proti [[metotreksat]]u, [[zdravila z delovanjem na novotvorbe|citostatiku]], ki inhibira [[encim]] [[dihidrofosfat reduktaza|dihidrofosfat reduktazo]], s tem pa sintezo deoksi-[[timidin trifosfat]]a (dTTP), ki je potreben za sintezo [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]]. Genska amplifikacija povzroči nastanek veliko večje količine encima, s tem pa je inhibicija z metotreksatom neučinkovita.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 248.</ref> Bolj znani onkogeni pri človeku so: {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Onkogen ! Povzročene vrste rakastih obolenj ! Aktivacijski mehanizem |- | [[abl]] || [[kronična mieloidna levkemija]], [[akutna limfocitična levkemija]] || translokacija |- | [[akt]] || rak na dojki, jajčnikih in trebušni slinavki || genska amplifikacija |- | [[cdk4]] || [[melanom]] || točkasta mutacija |- | [[c-myc]] || [[Burkittov limfom]] ''';''' pljučni rak in rak na dojki || translokacija ''';''' genska amplifikacija |- | [[N-myc]] || [[nevroblastom]], [[pljučni rak]] || genska amplifikacija |- | [[PI3K]] || rak na dojki ''';''' pljučni rak, rak na jajčnikih in želodcu || točkasta mutacija ''';''' genska amplifikacija |- | [[B-raf]] || melanom, rak na debelem črevesju || točkasta mutacija |- | [[rasK]] || pljučni rak, rak na debelem črevesju, ščitnici in trebušni slinavki || točkasta mutacija |} Produkti onkogenov so lahko rastni faktorji (npr. EGF), [[receptor (biokemija)|receptorji]] rastnih faktorjev (npr. [[ErbB]]), znotrajcelične signalne molekule (Ras, Raf) in transkripcijski faktorji (npr. [[AP-1]], ki ga tvorita proteina [[Fos]] in [[Jun]]), pa tudi [[ciklin]] [[ciklinD|D]]1, ki je potreben za aktivacijo [[Cdk4]] in [[Cdk6]] in s tem tudi za nadaljevanje celičnega cikla, ter antiapoptotični proteini, kot je [[Bcl-2]]. ==== Tumor-supresorski geni ==== Poleg mutacij proto-onkogenov so za nastanek pomembne tudi mutacije tumor-supresorskih genov, tj. genov, ki zavirajo delitve celic in s tem tudi razvoj tumorja. Mutacije so recesivne, zato je za njihovo inaktivacijo potrebna okvara obeh alelov. Prve indikacije o njihovi aktivnosti so postale znane po fuziji normalnih in tumorskih celic, pri čemer so nastale hibridne celice, ki niso bile zmožne tvoriti raka v živalih. Prototip tumor-supresorskega gena je gen za protein [[Rb]], ki nosi ime po udeleženosti v nastanku [[retinoblastom]]a, vendar so nadaljnjja raziskovanja pokazala, da ni omejen le na eden tip tumoja., temveč je njegova inaktivacija povezana z nastankom pljučnega raka in raka na dojki in sečnem mehurju. Poleg tega je Rb ključna tarča onkogenih proteinov več različnih DNK tumorskih virusov, kot so [[SV40]] in [[papilomavirusi]]. Pomemben je tudi protein [[p53]], ki je udeležen pri nastanku okoli 50 % vseh rakastih obolenj.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 750.</ref> Nekateri bolj znani tumor-supresorksi geni so: {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Gen ! Povzročene vrste rakastih obolenj |- | [[APC]] || rak na debelem črevesu in danki |- | [[BRCA1]] || rak na dojki in jajčnikih |- | [[BRCA2]] || rak na dojki |- | [[p53]] || možganski in pljučni tumor, rak na dojki, debelem črevesu, </br>danki in požiralniku, sarkomi, levkemije ter limfomi |- | [[Rb]] || retinoblastom, sarkomi, pljučni rak, </br>rak na dojki in sečnem mehurju |- | [[WT1]] || [[Wilmsov tumor]] (maligni tumor ledvic) |} Tumor-supresorski geni kodirajo proteine, ki velikokrat inhibirajo iste regulacijske poti, ki jih stimulirajo onkogeni produkti. Običajno so to transkripcijsko regulacijski proteini, ki inhibirajo transkripcijo gene za rastne faktorje.in transkripcijske faktorje. Protein Rb se veže na proteine [[E2F]] družine in s tem onemogoči nadaljevanje celičnega cikla. Protein p53 se aktivira ob poškodba DNK in stimulira transkripcijo proteina [[p21]], ki se veže na kompleks [[Cdk2]]/[[ciklin E]] in s tem onemogoči nadaljevanje celičnega cikla v S fazo, poleg tega lahko p53 pri hujših napakah aktivira trankripcijo proapoptotičnih proteinov [[PUMA]] in [[Noxa]], s čimer sproži apoptozo. ==== Epigenetske spremembe ==== Epigenetski mehanizmi delujejo v osnovi spreminjajo dostopnost [[kromatin]]a do transkripcijske regulacije preko modifikacije DNK in nastajanja [[heterokromatin]]a, natančneje preko post-translacijskih kovalentnih modifikacijah [[histon]]ov oziroma preureditve [[nukleosom]]ov. Modifikacije DNK slonijo na [[metilacija|metilaciji]] določenih genov, kjer so pomembne metilacije citozinov, zaradi česar nastanejo [[5-metilcitozin]]i, ki imajo višji mutageni potencial od citozinov. Pri post-translacijskih spremembah sta pomembni [[acetilacija]], ki je nasplošno povezana s povečano aktivacijo genov, ter deacetilacija, ki je povezana s kondenzacijo kromatina in posledično z zmanjšanim izražanjem genov. Poleg acetilacije so pomembne tudi metilacija, [[fosforilacija]], ADP-ribozilacijo, [[ubikvitinacija]] in [[sumolizacija]] določenih [[aminokislina|aminokislinskih]] ostankov.<ref>Novaković s sod., Onkologija, 2009, str. 28.</ref><ref name=epigenetics/> Z izjemo nadzorovanega preurejevanja genoma, kot npr. imunoglobulinskih genov in genov T-celičnih receptorjev, so vsi drugi diferenciacijski procesi aktivirani ali vzdrževani preko epigenetskih procesov. Velika dinamika v epigenetskih modifikacijah se kaže pri genih za proteine nadzornih točk celičnega cikla ter genih, ki so direktno stimulirani zaradi zunajceličnih rastnih faktorjev ali stikih med celicami, zato lahko napake v modifikacijah oziroma utišanje določenih genov vodijo v nastanek raka. Inhibicija epigenetskih mehanizmov predstavlja tudi pomemben vidik pri zdravljenju obolenja.<ref name=epigenetics>{{cite journal|author1=Lund, A.H.|author2=van Lohuizen, M.|year=2004|title=Epigenetics and cancer|url=https://archive.org/details/sim_genes-development_2004-09-15_18_18/page/n141|journal=Genes Dev.|volume=18|pages=2315-35|doi=10.1101/gad.1232504}}</ref> ==== Mikro RNK ==== Tudi [[mikro RNK]] ali miRNK, enoverižne RNK [[molekula|molekule]], dolge 21-23 [[nukleotid]]ov, predstavljajo pomemben člen pri kancerogenezi, saj uravnavajo izražanje [[gen]]ov preko vezave na [[informacijska RNK|informacijsko RNK]] (mRNK) in s tem delujejo kot klasični tumor-supresorji ali pa kot onkogeni. Primeri miRNK, ki delujejo kot klasični tumor-supresorji, so miR-15 in miR-16, ki zavirajo izražanje anti-apoptotičnega gena [[Bcl-2]], ter let-7, ki pa uravnava ras gen. Primer miRNK, ki deluje kot klasični onkogen, je miR-155, ki vpliva na izražanje genov za zaviranje [[mitoza|celične delitve]].<ref>Novaković s sod., Onkologija, 2009, str. 35.</ref> === Avtofagija === Tako sprožitev kot tudi zaustavitev [[avtofagija|avtofagije]] omogoča tumorskim oz. rakavim celicam preživetje. V začetnih fazah razvoja tumorja je proces avtofagije blokiran, zato sinteza beljakovin prevladuje nad njihovo razgradnjo, celice pa hitro in nemoteno rastejo. Z nadaljnjo rastjo postanejo celice v notranjosti tumorja slabo prekrvavljene in imajo s tem omejen dostop do kisika in hranil, zato preklopijo celice iz [[anabolizem|anabolne]] [[presnova|presnove]] (metabolizma) v [[katabolizem|katobolno]] presnovo, s čimer dobijo potrebna hranila. Poleg tega jim avtofagija daje dodatno prednost v smislu odpornosti na [[radioterapija|obsevanje]] in [[kemoterapija|kemoterapijo]], saj lahko sproti odstranjujejo poškodovane organele.<ref>Erman, A. & Jezernik, K. (2009). »Avtofagija in njena vloga v zdravju in bolezni«. ''Med. razgledi'' '''49''' (1): 85.</ref> === Dejavniki pri kancerogenezi === Razvoj malignega tumorja oziroma raka je torej zapleteni večstopenjski proces, zato na nastanek vpliva več faktorjev, verjetno pa tudi na nadaljnjji razvoj bolezni. Kancerogeneza je tako močno povezana mutagenezo, tj. z nastankom genskih sprememb zaradi kemičnih, fizikalnih ali bioloških dejavnikov. ==== Karcinogeni ==== [[Slika:DNA UV mutation.svg|thumb|right|250px|[[Foton]]i [[ultravijolično valovanje|ultravijolične svetlobe]] (UV) lahko poškodujejo [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] na različne načine, pogosto z razdrtjem dvojne vijačniče na zadetem področju, s čimer povzročijo nastanek [[pirimidin]]skih dimerov, npr. med dvema [[timin]]oma.]] {{glavni|Karcinogen}} Snovi, ki povzročajo povzročajo raka, se imenujejo karcinogeni oz. kancerogeni. V splošnem jih delimo na kemične in fizikalne kancerogene. Kemični kancerogeni običajno povzročijo točkaste mutacije v zaporedju nukleotidov. [[Kajenje tobaka|Kajenje]] oz. tobačni dim z različnimi kancerogeni, kot so [[benzopiren]], [[dimetilnitrozamin]] in [[nikelj|nikljeve]] spojine, sodi med največje povzročitelje raka, saj po nekaterih podatkih povzroča 80-90 % vseh pljučnih rakov, odgovorno pa naj bi bilo za tretjino vseh smrtnih žrtev obolenja. Poleg tega je udeleženo pri nastanku raka v ustni votlini, na žrelu, grlu, požiralniku idr. Zelo močni kancerogeni so tudi [[aflatoksin]]i, strupeni presnovki [[plesen|plesni]] ''[[Aspergillus flavus]]'' in nekaterih drugih mikroorganizmov, ki pri človeku povzročajo hepatokarcinom. Fizikalne kancerogene predstavljajo pravzaprav različne oblike sevanja [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]]. [[Ultravijolično valovanje|Ultravijolična svetloba]] (UV) povzroča nastanek [[timin]]skih dimerov in s tem kožnega raka, [[rentgenski žarki]] pa prelome kromosomov in translokacije. Nekateri drugi kancerogeni, še posebej [[hormon]]i, stimulirajo delitve (proliferacije) celic, kar pripomore k razširjenju tumorske celične populacije v zgodnjih fazah nastajanja raka. Zaradi tega jih imenujemo '''tumorski promoterji'''. Primer tega je [[estrogen]], katerega povečano izločanje znatno poveča tveganje za nastanek raka na maternici. ===== Tumorski virusi ===== Nekatere vrste virusov lahko tudi direktno povzročijo rakasta obolenja. Glavni vzrok za rak na jetrih so hepatitis B in C virusi. Oba specifično okužita hepatocite (jetrne celice), kar lahko vodi v kronično okužbo jeter, s tem pa se poveča možno za nastanek raka. Pri kronično okuženih bolnikih s hepatitis B virusom se v 10–20 % razvije rak na jetrih, pri hepatitisu C pa v 5 %. V družini [[papilomavirusi|papilomavirusov]] je približno 60 vrst, ki povzročajo tako benigne kot maligne tumorje, predvsem na področju vrata in zunanjih spolovilih. Pomembni so tudi [[herpesvirusi]], med katerimi sta najbolj znana [[virus Epstein-Barr]], ki povzroča [[Burkittov limfom]] in [[Kaposijev sarkom]]-asociiran virus ter [[retrovirusi]], med katerimi sta najbolj znana virus [[Rousov sarkom|Rousovega sarkoma]] in [[Človeški T-celični limfotropni virus|HTLV]]-I, ki povzroča levkemijo T-celic pri odraslih. == Glej tudi == * [[alternativna terapija rakavih obolenj]] *[[rakava celica]] == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author1=Cooper, G.M.|author2=Hausmann, R.E. |year=2007 |title=The Cell: A Molecular Approach. |url=https://archive.org/details/cellmolecularapp00coop_518|edition=4|publisher=Washington D.C.: ASM Press, Sinauer Associates |isbn=978-0-87893-219-1 |cobiss=2964500 |pages=[https://archive.org/details/cellmolecularapp00coop_518/page/n742 719]-760}} * {{navedi knjigo |author=Alberts, B.|display-authors=et al |year=2004 |title=Essential cell biology.|url=https://archive.org/details/essentialcellbio00albe|edition=2 |publisher=New York, London: Garland Science |isbn=0-8153-3481-8 |cobiss=9965622 |pages=[https://archive.org/details/essentialcellbio00albe/page/726 726]-737}} * {{navedi knjigo |author=Novaković, S.|display-authors=et al |year=2009 |title=Onkologija: raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. |publisher=Ljubljana: Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0744-6 |cobiss=246033664 |pages=}} </div> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Cancer|rak}} * [http://www.onko-i.si/sl/onkoloski_institut_ljubljana/ Onkološki inštitut Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629014046/http://www.onko-i.si/sl/onkoloski_institut_ljubljana/ |date=2009-06-29 }} ** [http://www.onko-i.si/sl/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku/kaj_je_rak/ Kaj je rak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619004217/http://www.onko-i.si/sl/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku/kaj_je_rak/ |date=2009-06-19 }} * [http://www.onkologija.org/ Društvo onkoloških bolnikov Slovenije] * [http://ec.europa.eu/health-eu/health_problems/cancer/index_sl.htm Rak] na javnozdravstvenem portalu Evropske komisije * [http://www.dmoz.org/Health/Conditions_and_Diseases/Cancer// Rak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090801074448/http://www.dmoz.org/Health/Conditions_and_Diseases/Cancer/ |date=2009-08-01 }} - kategorizirane povezave na spletnem imeniku DMOZ [[Kategorija:Rak| ]] [[Kategorija:S staranjem povezane bolezni]] [[Kategorija:Vrste raka| ]] [[Kategorija:Varnost in zdravje pri delu]] [[Kategorija:Onkologija| ]] [[Kategorija:Patologija| ]] [[Kategorija:Vrste novotvorb| Rak]] {{normativna kontrola}} lsj36tt4awiw61jjnpk6l7gpxjpvful Postrvi 0 62039 6747106 6741147 2026-09-05T14:15:26Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Lososi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747106 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Postrvi |fossil_range = {{Fossil range|zgornja kreda|recentno|ref=<ref name=FB>{{FishBase_family|family=Salmonidae|year=2008|month=December}}</ref>}} | image = Potocna postrv.JPG | display_parents = 2 | parent_authority = [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1859 | taxon = Salmonidae | authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glejte besedilo | type_species = ''[[Salmo salar]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] }} '''Postrvi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Salmonidae''') je [[Družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki spada med [[žarkoplavutarice]]. Je edina še živeča družina [[podred (biologija)|podreda]] '''Salmonoidei'''<ref name=":1322">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref>, ki jo sestavlja 11 živečih [[rod (biologija)|rodov]] in več kot 200 [[vrsta (biologija)|vrst]]. Družina vključuje [[losos]]e (atlantske in pacifiške vrste), [[postrv]]i (morske in celinskih vrste), [[Salvelinus|zlatovčice]], [[Thymallus|lipan]], [[Coregoninae|ozimice]], [[Hucho|sulce]] in [[lenok]]e. Vse so ribe hladnih voda srednjega-[[Trofična struktura ekosistema|trofičnega nivoja]], plenilske ribe, ki naseljujejo [[Subarktika|subarktične]] in hladne [[zmerno podnebje|zmerne]] vode [[Severna polobla|severne poloble]]. == Opis == Značilno za to družino je, da imajo drobne [[luske]], velik [[gobec]] z dobro razvitimi [[zobje|zobmi]] (ki se nahajajo tudi na [[Jezik (organ)|jezik]]u in na ustnem nebu) ter tako imenovano tolsto [[plavut]], ki leži med hrbtno in repno plavutjo. Odrasli samci večine vrst imajo ob [[drst]]itvi živo obarvano telo, spodnja [[čeljust]] pa je pogosto večja od zgornje in kavljasto zakrivljena nad njo. [[Ikre]] rib iz družine postrvi so relativno velike, saj njihov [[premer]] lahko doseže tudi 5 [[milimeter|mm]]. Meso te družine je pogosto rdeče ali oranžne barve zaradi prehrane, ki jo uživajo. Odrasle ribe iz družine postrvi so ribojede. Živijo v hitro tekočih vodotokih, kjer [[voda]] vsebuje veliko [[kisik]]a. Zaradi velike borbenosti so ribe iz te družine izjemno zanimive za športni [[ribolov]], zato jih na veliko vzgajajo v [[ribogojnica]]h. Avtohtono so v preteklosti postrvi naseljevale izključno [[severna polobla|severno poloblo]], danes pa so jih zanesli tudi v vodotoke [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] ter drugam v hitro tekoče gorske [[reka|reke]] ([[Južna Amerika]]). == Klasifikacija == Salmoniformes skupaj s sorodnimi redovi [[Esociformes]] (ščuke), [[Osmeriformes]] (snetci) in [[Argentiniformes]] sestavljajo [[Nadred (biologija)|nadred]] [[Protacanthopterygii]]. Edina živeča družina znotraj reda Salmoniformes je družina Salmonidae. Ta je razdeljena na tri [[poddružina (biologija)|poddružine]] in okoli 11 [[rod (biologija)|rodov]], ki vključujejo približno 243 [[vrsta (biologija)|vrst]]. Ker se ocene števila veljavnih vrst med raziskovalci razlikujejo, spodnji podatki prikazujejo višje ocene biotske :aznolikosti:<ref name=FB/> {{cladogram|title=Filogenetika družine Salmonidae<ref name="Crête-Lafrenière et al.">{{cite journal |first1=Alexis|last1=Crête-Lafrenière |first2=Laura K.|last2=Weir |first3=Louis|last3=Bernatchez |title=''Framing the Salmonidae Family Phylogenetic Portrait: A More Complete Picture from Increased Taxon Sampling'' | journal=[[PLOS ONE]] |year=2012 |volume=7 | issue=10 |article-number=e46662 |doi=10.1371/journal.pone.0046662|pmid=23071608 |pmc=3465342 |bibcode=2012PLoSO...746662C |doi-access=free }}</ref><ref name="Shedko et al.">{{cite journal |first1=S. V. |last1=Shedko |first2=I. L. |last2=Miroshnichenko |first3=G. A. |last3=Nemkova |title=''Phylogeny of salmonids (salmoniformes: Salmonidae) and its molecular dating: Analysis of mtDNA data'' | journal=[[Russian Journal of Genetics]] |year=2013 |volume=49 | issue=6 | pages=623–637 |doi=10.1134/S1022795413060112|pmid=24450195 |s2cid=17706105 }}</ref> |{{clade|style=font-size:90%;line-height:80%;width:400px |1={{Clade |label1=[[Coregoninae]] |1={{Clade |1=''[[Prosopium]]'' [[File:Prosopium cylindraceum (white background).jpeg|70 px]] |2={{Clade |1=''[[Stenodus]]'' <span style="{{MirrorH}}">[[File:Inconu (PSF).png|50 px]]</span> |2=''[[Coregonus]]'' [[File:Ichtyologie, ou, Histoire naturelle, générale et particulière des poissons (Pl. XXVII) (white background).jpg|70 px]] }} }} |2={{Clade |label1=[[Thymallinae]] |1=''[[Thymallus]]'' [[File:Arctic Grayling Thymallus arcticus arcticus (white background).jpg|70 px]] |label2=Salmoninae |2={{Clade |1={{Clade |1= ''[[Salmo]]'' [[File:Salmo salar flipped.jpg|70px]] |2=''[[Salvelinus]]''<br>(vkl. ''[[Salvethymus]]'') [[File:Denton Male Sunapee Trout (cropped).png|70 px]] }} |2={{Clade |1=''[[Oncorhynchus]]'' [[File:Lake Washington Ship Canal Fish Ladder pamphlet - male freshwater phase Coho.jpg|70 px]] |2={{Clade |1= ''[[Brachymystax]]'' |2={{Clade |1=''[[Parahucho]]'' <span style="{{MirrorH}}">[[File:Hucho perryi Brevoort.jpg|70 px]]</span> |2= ''[[Hucho]]'' <span style="{{MirrorH}}">[[File:Hucho hucho Dunai galóca.jpg|70 px]]</span> }} }} }} }} }} }} }} |}} Red '''Salmoniformes''' (lososi) * Družina: '''Salmonidae''' (lososi) ** †''[[Sivulliusalmo]]'' <small>Brinkman ''et al''., 2025</small> (1 vrsta, [[pozna kreda]])<ref name=Brinkman2025>{{Cite journal |last1=Brinkman |first1=Donald B. |last2=López |first2=J. Andrés |last3=Erickson |first3=Gregory M. |last4=Eberle |first4=Jaelyn J. |last5=Muñoz |first5=Xochitl |last6=Wilson |first6=Lauren N. |last7=Perry |first7=Zackary R. |last8=Murray |first8=Alison M. |last9=Van Loon |first9=Lisa |last10=Banerjee |first10=Neil R. |last11=Druckenmiller |first11=Patrick S. |date=2025 |title=Fishes from the Upper Cretaceous Prince Creek Formation, North Slope of Alaska, and their palaeobiogeographical significance |journal=Papers in Palaeontology |language=en |volume=11 |issue=3 |article-number=e70014 |doi=10.1002/spp2.70014 |bibcode=2025PPal...1170014B |issn=2056-2802|doi-access=free }}</ref> ** Poddružina: [[Coregoninae]] (ozimice) *** ''[[Coregonus]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]</small> - ozimica (78 vrst) *** ''[[Prosopium]]'' <small>[[David Starr Jordan|Jordan]], 1878</small> - (6 vrst) *** ''[[Stenodus]]'' <small>[[John Richardson (naturalist)|Richardson]], 1836</small> - (2 vrsti) *** †''[[Beckius]]'' <small>David, 1946</small> (1 vrsta, [[oligocen]])<ref name=":3">{{Cite journal |last=David |first=Lorre R. |date=1946 |title=Some Typical Upper Eogene Fish Scales from California |url=https://authors.library.caltech.edu/records/v03cm-86s21 |journal=Contributions to Paleontology |volume=IV}}</ref> *** †''[[Parastenodus]]'' <small>David, 1946</small> (1 vrsta, [[eocen]])<ref name=":3" /> ** Poddružina: [[Thymallinae]] (lipani) *** ''[[Thymallus]]'' <small>[[Johann Heinrich Friedrich Link|Linck]], 1790</small> - lipan (14 vrst) ** Poddružina: Salmoninae (lososi) *** [[Izumrtje|†]]''[[Eosalmo]]'' <small>Wilson, 1977</small> (1 vrsta, eocen) *** †''[[Paleolox]]'' <small>Kimmel, 1975</small> (1 vrsta, [[pozni miocen]])<ref>{{Cite journal |last1=Smith |first1=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1–87|hdl=2027.42/48614 }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Stearley |first1=Ralph F. |last2=Smith |first2=Gerald R. |date=2016-10-14 |title=FISHES OF THE MIO-PLIOCENE WESTERN SNAKE RIVER PLAIN AND VICINITY |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/134040 |journal=Miscellaneous Publications Museum of Zoology, University of Michigan |language=en-US |volume=204 |issue=1 |hdl=2027.42/134040 |issn=0076-8405}}</ref> *** [[Pleme (biologija)|Pleme]]: Salmonini **** ''[[Salmo]]'' <small>Linnaeus, 1758</small> - postrvi (47 vrst) **** ''[[Salvelinus]]'' <small>Richardson, 1836</small> - zlatovčice (51 vrst) **** ''[[Salvethymus]]'' <small>[[Igor Aleksandrovich Chereshnev|Chereshnev]] & [[Mikhail Borisovich Skopets|Skopets]], 1990</small> - (1 vrsta) *** Pleme: Oncorhynchini **** ''[[Brachymystax]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1866</small> - (4 vrste) **** ''[[Hucho]]'' <small>Günther, 1866</small> - sulci (4 vrste) **** ''[[Oncorhynchus]]'' <small>[[George Suckley|Suckley]], 1861</small> - tihomorski lososi (12 vrst) **** ''[[Sakhalin taimen|Parahucho]]'' <small>Vladykov, 1963</small> - (1 vrsta) == Postrvi v Sloveniji == V [[Slovenija|slovenskih]] [[reka]]h živijo predvsem: * [[potočna postrv]] (''Salmo trutta fario''), ima značilne rdeče ali/in črne pike * [[soška postrv]] (''Salmo trutta marmoratus''), ima značilne črne lise; [[avtohtona živalska vrsta]] * [[jezerska postrv]] (''Salmo trutta lacustris'') * [[zlatovčica]] (trebuh zlate barve) ** [[jezerska zlatovčica]] ** [[potočna zlatovčica]] * [[sulec]] (''Hucho hucho'') Slovenske [[ribiška družina|ribiške družine]] večkrat na leto »''vložijo''« v reke mlade ribe, ki so vzgojene v [[ribogojnica]]h, saj [[športni ribolov]] zahteva svoj davek, ki je večji od naravnega ribjega razploda. Postrvi se med seboj lahko tudi [[križanje vrst|križajo]], in tako je dolgo veljalo, da je ''soška postrv'' [[gen]]sko skorajda izginila, dokler ribiči niso našli osamljenega [[tolmun]]a z avtohtono družino, ki je bila odmaknjena od ostalih voda. == Zanimivosti == * Postrv je navdahnila [[skladatelj]]a [[Franz Schubert|Franza Schuberta]], ki je skomponiral znameniti [[klavirski kvintet]] v A-[[dur]]u (imenovan '''Postrv''') [[opus|op]]. [[posth]]. 114 ([[opus|D]] 667), ([[nemščina|nemško]]: ''Das Forellenquintett'') * Zelo priljubljena jed je [[Postrv na tržaški način]]. * V Ameriki je priljubljen način priprave [https://en.m.wikipedia.org/wiki/Dishwasher_salmon postrv iz pomivalnega stroja] (angl.) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Salmonidae}} {{Wikislovar|postrv|Postrv}} * [http://www.josko.org/ribe/postrv.htm Postrv] * [http://www.o-4os.ce.edus.si/ales/postrv.htm Postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927213724/http://www.o-4os.ce.edus.si/ales/postrv.htm |date=2007-09-27 }} * [http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_soska_postrv_1.html Soška postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010085336/http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_soska_postrv_1.html |date=2006-10-10 }} * [http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_potocna_postrv_1.html Potočna postrv] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010085621/http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_potocna_postrv_1.html |date=2006-10-10 }} * {{FishBase_family|family=Salmonidae|year=2004|month=October}} * {{ITIS |id=161931|taxon=Salmonidae|access-date=December 12, 2004}} * {{FishBase_order|order=Salmoniformes|year=2004|month=October}} {{Taxonbar|from=Q184238}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Postrvi|*]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Lososi]] evxc2ivxb2q5qafmasqk4uq8mp2iw7h Karmen Stavec 0 64479 6747285 6561577 2026-09-06T09:34:38Z Mandic2406 239911 6747285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Karmen Stavec | Background = group_or_band | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1995 - 2010 | Label = | Associated_acts = | URL = | birth_date = {{Birth date and age|YYYY|MM|DD}} | birth_place = Berlin, Nemčija }} '''Karmen Stavec''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[21. december]] [[1973]], (Zahodni) [[Berlin]]. Najbolj je znana po uspešnicah: ''Vzemi mojo dlan'', ''Ljubim te'', ''Ostani tu'', ''Še in še'', ''Ena in edina'', ''Srca ti več ne dam'', ''Ena solzica'', ''Lep poletni dan'', ''V redu je'' in ''Ljubezen je''. Po maturi v [[Nemčija|Nemčiji]] se je preselila v Domžale, kjer je začela svojo plesno kariero v duu ''[[4 fun]]''. Študirala je [[nemščina|nemščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1998 je začela solistično glasbeno kariero. Na [[EMA|Emi]], slovenskem predizboru za Pesem Evrovizije, je nastopila štirikrat: leta [[EMA 1998|1998]] (s [[Patrik Greblo|Patrikom Greblom]]), [[EMA 2001|2001]] (zasedla je tretje mesto, prva je bila Nuša Derenda), [[EMA 2002|2002]] (s pesmijo ''Še in še'' je zasedla drugo mesto, prvo so osvojile [[Sestre, skupina|Sestre]]) in [[EMA 2003|2003]], ko je zmagala s pesmijo ''Lep poletni dan''. S to pesmijo (péto v angleščini z naslovom ''Nanana'') je na [[Evrovizija 2003|evrovizijskem tekmovanju]] zasedla 23. mesto izmed 26 držav. Po nastopu na Pesmi Evrovizije in Hit festivalu 2004 si je vzela triletni glasbeni premor. Leta 2007 izdala pesem ''Povej'', ki je oznanila njeno vrnitev na glasbene, pa tudi festivalske odre. Tako je leta 2009 ponovno nastopila na Emi s pesmijo ''A si želiš'', leta 2010 pa na Slovenski popevki. V tem obdobju sta nastali tudi pesmi ''Nekaj med nama'' (2008) in ''Praviš, da veš'' (2010). Pred glasbenim premorom je največ sodelovala z avtorjem [[Martin Štibernik|Martinom Štibernikom]], s katerim je sodelovala tudi kot avtorica besedil. Danes se ukvarja s prodajo nakita.<ref>{{Navedi splet|title=Europark s prenovljeno prodajalno Swarovski - O-STA|url=https://o-sta.si/18698/europark-s-prenovljeno-prodajalno-swarovski|website=o-sta.si|accessdate=2020-12-09|date=17. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> - s Patrikom Greblom (7. mesto) * [[EMA 2001|2001]]: ''Ostani tu'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Še in še'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * '''[[EMA 2003|2003]]: ''Lep poletni dan'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (1. mesto)''' * [[EMA 2009|2009]]: ''A si želiš'' <small>(Rafael Artesero - Rafael Artesero - Gregor Bezenšek)</small> (7. mesto) '''Pesem Evrovizije''' * [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]: ''Nanana'' — 23. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto) * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ljubim te'' — nagrada za najboljšo izvedbo; 3. mesto * [[Slovenska popevka 2010|2010]]: ''Odgovor je v tebi'' — 8. mesto '''[[Hit festival]]''' * 2002: ''Ena in edina'' * 2004: ''Ne pomeni ne'' ==Diskografija== * Ljubim te (1999) # ''Vzemi mojo dlan'' # ''Brez zamere in solza'' # ''Ljubim te'' # ''Ob tebi zaspim'' # ''Ogenj'' # ''Pogrešam te'' # ''Sem, kar sem'' # ''Če si pravi'' # ''Kot nekoč'' # ''Fant iz pravljice'' # ''Kamorkoli greš'' * Ostani tu (2001) # ''Ostani tu'' # ''Tu sem doma'' # ''Srca ti več ne dam'' # ''Povej mi, zakaj'' # ''Brez besed'' # ''Ne išči me'' # ''Ena solzica'' # ''Še sem zaljubljena'' # ''Onkraj neba'' # ''Ne vem'' # ''Ti in jaz'' * Karmen (2003) # ''Lep poletni dan'' # ''V redu je'' # ''Ena in edina'' # ''Koga ljubiš zdaj'' # ''Tvoje oči'' # ''Še in še'' # ''Ljubezen je'' # ''Prepametno dekle'' # ''Tistega dne'' # ''Upside down'' # ''Vroče'' # ''Nanana'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Karmen Stavec}} {{wikinavedek}} {{-}} {{start box}} {{succession box | before = [[Sestre (skupina)|Sestre]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2003 | after = [[Duo Platin]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stavec, Karmen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] 7dedztzx1hl5y002wz00rtndp35ch9y 6747287 6747285 2026-09-06T09:36:00Z Mandic2406 239911 6747287 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Karmen Stavec | Background = group_or_band | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1995 - 2010 | Label = | Associated_acts = | URL = | birth_date = {{Birth dand age|1973|12|21}} | birth_place = Berlin, Nemčija }} '''Karmen Stavec''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[21. december]] [[1973]], (Zahodni) [[Berlin]]. Najbolj je znana po uspešnicah: ''Vzemi mojo dlan'', ''Ljubim te'', ''Ostani tu'', ''Še in še'', ''Ena in edina'', ''Srca ti več ne dam'', ''Ena solzica'', ''Lep poletni dan'', ''V redu je'' in ''Ljubezen je''. Po maturi v [[Nemčija|Nemčiji]] se je preselila v Domžale, kjer je začela svojo plesno kariero v duu ''[[4 fun]]''. Študirala je [[nemščina|nemščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1998 je začela solistično glasbeno kariero. Na [[EMA|Emi]], slovenskem predizboru za Pesem Evrovizije, je nastopila štirikrat: leta [[EMA 1998|1998]] (s [[Patrik Greblo|Patrikom Greblom]]), [[EMA 2001|2001]] (zasedla je tretje mesto, prva je bila Nuša Derenda), [[EMA 2002|2002]] (s pesmijo ''Še in še'' je zasedla drugo mesto, prvo so osvojile [[Sestre, skupina|Sestre]]) in [[EMA 2003|2003]], ko je zmagala s pesmijo ''Lep poletni dan''. S to pesmijo (péto v angleščini z naslovom ''Nanana'') je na [[Evrovizija 2003|evrovizijskem tekmovanju]] zasedla 23. mesto izmed 26 držav. Po nastopu na Pesmi Evrovizije in Hit festivalu 2004 si je vzela triletni glasbeni premor. Leta 2007 izdala pesem ''Povej'', ki je oznanila njeno vrnitev na glasbene, pa tudi festivalske odre. Tako je leta 2009 ponovno nastopila na Emi s pesmijo ''A si želiš'', leta 2010 pa na Slovenski popevki. V tem obdobju sta nastali tudi pesmi ''Nekaj med nama'' (2008) in ''Praviš, da veš'' (2010). Pred glasbenim premorom je največ sodelovala z avtorjem [[Martin Štibernik|Martinom Štibernikom]], s katerim je sodelovala tudi kot avtorica besedil. Danes se ukvarja s prodajo nakita.<ref>{{Navedi splet|title=Europark s prenovljeno prodajalno Swarovski - O-STA|url=https://o-sta.si/18698/europark-s-prenovljeno-prodajalno-swarovski|website=o-sta.si|accessdate=2020-12-09|date=17. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> - s Patrikom Greblom (7. mesto) * [[EMA 2001|2001]]: ''Ostani tu'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Še in še'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * '''[[EMA 2003|2003]]: ''Lep poletni dan'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (1. mesto)''' * [[EMA 2009|2009]]: ''A si želiš'' <small>(Rafael Artesero - Rafael Artesero - Gregor Bezenšek)</small> (7. mesto) '''Pesem Evrovizije''' * [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]: ''Nanana'' — 23. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto) * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ljubim te'' — nagrada za najboljšo izvedbo; 3. mesto * [[Slovenska popevka 2010|2010]]: ''Odgovor je v tebi'' — 8. mesto '''[[Hit festival]]''' * 2002: ''Ena in edina'' * 2004: ''Ne pomeni ne'' ==Diskografija== * Ljubim te (1999) # ''Vzemi mojo dlan'' # ''Brez zamere in solza'' # ''Ljubim te'' # ''Ob tebi zaspim'' # ''Ogenj'' # ''Pogrešam te'' # ''Sem, kar sem'' # ''Če si pravi'' # ''Kot nekoč'' # ''Fant iz pravljice'' # ''Kamorkoli greš'' * Ostani tu (2001) # ''Ostani tu'' # ''Tu sem doma'' # ''Srca ti več ne dam'' # ''Povej mi, zakaj'' # ''Brez besed'' # ''Ne išči me'' # ''Ena solzica'' # ''Še sem zaljubljena'' # ''Onkraj neba'' # ''Ne vem'' # ''Ti in jaz'' * Karmen (2003) # ''Lep poletni dan'' # ''V redu je'' # ''Ena in edina'' # ''Koga ljubiš zdaj'' # ''Tvoje oči'' # ''Še in še'' # ''Ljubezen je'' # ''Prepametno dekle'' # ''Tistega dne'' # ''Upside down'' # ''Vroče'' # ''Nanana'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Karmen Stavec}} {{wikinavedek}} {{-}} {{start box}} {{succession box | before = [[Sestre (skupina)|Sestre]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2003 | after = [[Duo Platin]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stavec, Karmen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] f61dhr9efdsqyoe90zgvq49zeftqen3 6747289 6747287 2026-09-06T09:36:56Z Mandic2406 239911 6747289 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Karmen Stavec | Background = group_or_band | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1995 - 2010 | Label = | Associated_acts = | URL = | birth_date = {{Birth date and age|1973|12|21}} | birth_place = Berlin, Nemčija }} '''Karmen Stavec''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[21. december]] [[1973]], (Zahodni) [[Berlin]]. Najbolj je znana po uspešnicah: ''Vzemi mojo dlan'', ''Ljubim te'', ''Ostani tu'', ''Še in še'', ''Ena in edina'', ''Srca ti več ne dam'', ''Ena solzica'', ''Lep poletni dan'', ''V redu je'' in ''Ljubezen je''. Po maturi v [[Nemčija|Nemčiji]] se je preselila v Domžale, kjer je začela svojo plesno kariero v duu ''[[4 fun]]''. Študirala je [[nemščina|nemščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1998 je začela solistično glasbeno kariero. Na [[EMA|Emi]], slovenskem predizboru za Pesem Evrovizije, je nastopila štirikrat: leta [[EMA 1998|1998]] (s [[Patrik Greblo|Patrikom Greblom]]), [[EMA 2001|2001]] (zasedla je tretje mesto, prva je bila Nuša Derenda), [[EMA 2002|2002]] (s pesmijo ''Še in še'' je zasedla drugo mesto, prvo so osvojile [[Sestre, skupina|Sestre]]) in [[EMA 2003|2003]], ko je zmagala s pesmijo ''Lep poletni dan''. S to pesmijo (péto v angleščini z naslovom ''Nanana'') je na [[Evrovizija 2003|evrovizijskem tekmovanju]] zasedla 23. mesto izmed 26 držav. Po nastopu na Pesmi Evrovizije in Hit festivalu 2004 si je vzela triletni glasbeni premor. Leta 2007 izdala pesem ''Povej'', ki je oznanila njeno vrnitev na glasbene, pa tudi festivalske odre. Tako je leta 2009 ponovno nastopila na Emi s pesmijo ''A si želiš'', leta 2010 pa na Slovenski popevki. V tem obdobju sta nastali tudi pesmi ''Nekaj med nama'' (2008) in ''Praviš, da veš'' (2010). Pred glasbenim premorom je največ sodelovala z avtorjem [[Martin Štibernik|Martinom Štibernikom]], s katerim je sodelovala tudi kot avtorica besedil. Danes se ukvarja s prodajo nakita.<ref>{{Navedi splet|title=Europark s prenovljeno prodajalno Swarovski - O-STA|url=https://o-sta.si/18698/europark-s-prenovljeno-prodajalno-swarovski|website=o-sta.si|accessdate=2020-12-09|date=17. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> - s Patrikom Greblom (7. mesto) * [[EMA 2001|2001]]: ''Ostani tu'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Še in še'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * '''[[EMA 2003|2003]]: ''Lep poletni dan'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (1. mesto)''' * [[EMA 2009|2009]]: ''A si želiš'' <small>(Rafael Artesero - Rafael Artesero - Gregor Bezenšek)</small> (7. mesto) '''Pesem Evrovizije''' * [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]: ''Nanana'' — 23. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto) * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ljubim te'' — nagrada za najboljšo izvedbo; 3. mesto * [[Slovenska popevka 2010|2010]]: ''Odgovor je v tebi'' — 8. mesto '''[[Hit festival]]''' * 2002: ''Ena in edina'' * 2004: ''Ne pomeni ne'' ==Diskografija== * Ljubim te (1999) # ''Vzemi mojo dlan'' # ''Brez zamere in solza'' # ''Ljubim te'' # ''Ob tebi zaspim'' # ''Ogenj'' # ''Pogrešam te'' # ''Sem, kar sem'' # ''Če si pravi'' # ''Kot nekoč'' # ''Fant iz pravljice'' # ''Kamorkoli greš'' * Ostani tu (2001) # ''Ostani tu'' # ''Tu sem doma'' # ''Srca ti več ne dam'' # ''Povej mi, zakaj'' # ''Brez besed'' # ''Ne išči me'' # ''Ena solzica'' # ''Še sem zaljubljena'' # ''Onkraj neba'' # ''Ne vem'' # ''Ti in jaz'' * Karmen (2003) # ''Lep poletni dan'' # ''V redu je'' # ''Ena in edina'' # ''Koga ljubiš zdaj'' # ''Tvoje oči'' # ''Še in še'' # ''Ljubezen je'' # ''Prepametno dekle'' # ''Tistega dne'' # ''Upside down'' # ''Vroče'' # ''Nanana'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Karmen Stavec}} {{wikinavedek}} {{-}} {{start box}} {{succession box | before = [[Sestre (skupina)|Sestre]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2003 | after = [[Duo Platin]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stavec, Karmen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] h3xji5kk6lbak3in6n3nz5fww5ckqr7 6747290 6747289 2026-09-06T09:39:37Z Mandic2406 239911 6747290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Karmen Stavec | Background = group_or_band | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1995 - 2010 | Label = | Associated_acts = | URL = | birth_date = {{Birth date and age|1973|12|21}} | birth_place = [[Berlin]] }} '''Karmen Stavec''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[21. december]] [[1973]], (Zahodni) [[Berlin]]. Najbolj je znana po uspešnicah: ''Vzemi mojo dlan'', ''Ljubim te'', ''Ostani tu'', ''Še in še'', ''Ena in edina'', ''Srca ti več ne dam'', ''Ena solzica'', ''Lep poletni dan'', ''V redu je'' in ''Ljubezen je''. Po maturi v [[Nemčija|Nemčiji]] se je preselila v Domžale, kjer je začela svojo plesno kariero v duu ''[[4 fun]]''. Študirala je [[nemščina|nemščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1998 je začela solistično glasbeno kariero. Na [[EMA|Emi]], slovenskem predizboru za Pesem Evrovizije, je nastopila štirikrat: leta [[EMA 1998|1998]] (s [[Patrik Greblo|Patrikom Greblom]]), [[EMA 2001|2001]] (zasedla je tretje mesto, prva je bila Nuša Derenda), [[EMA 2002|2002]] (s pesmijo ''Še in še'' je zasedla drugo mesto, prvo so osvojile [[Sestre, skupina|Sestre]]) in [[EMA 2003|2003]], ko je zmagala s pesmijo ''Lep poletni dan''. S to pesmijo (péto v angleščini z naslovom ''Nanana'') je na [[Evrovizija 2003|evrovizijskem tekmovanju]] zasedla 23. mesto izmed 26 držav. Po nastopu na Pesmi Evrovizije in Hit festivalu 2004 si je vzela triletni glasbeni premor. Leta 2007 izdala pesem ''Povej'', ki je oznanila njeno vrnitev na glasbene, pa tudi festivalske odre. Tako je leta 2009 ponovno nastopila na Emi s pesmijo ''A si želiš'', leta 2010 pa na Slovenski popevki. V tem obdobju sta nastali tudi pesmi ''Nekaj med nama'' (2008) in ''Praviš, da veš'' (2010). Pred glasbenim premorom je največ sodelovala z avtorjem [[Martin Štibernik|Martinom Štibernikom]], s katerim je sodelovala tudi kot avtorica besedil. Danes se ukvarja s prodajo nakita.<ref>{{Navedi splet|title=Europark s prenovljeno prodajalno Swarovski - O-STA|url=https://o-sta.si/18698/europark-s-prenovljeno-prodajalno-swarovski|website=o-sta.si|accessdate=2020-12-09|date=17. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> - s Patrikom Greblom (7. mesto) * [[EMA 2001|2001]]: ''Ostani tu'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Še in še'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * '''[[EMA 2003|2003]]: ''Lep poletni dan'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (1. mesto)''' * [[EMA 2009|2009]]: ''A si želiš'' <small>(Rafael Artesero - Rafael Artesero - Gregor Bezenšek)</small> (7. mesto) '''Pesem Evrovizije''' * [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]: ''Nanana'' — 23. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto) * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ljubim te'' — nagrada za najboljšo izvedbo; 3. mesto * [[Slovenska popevka 2010|2010]]: ''Odgovor je v tebi'' — 8. mesto '''[[Hit festival]]''' * 2002: ''Ena in edina'' * 2004: ''Ne pomeni ne'' ==Diskografija== * Ljubim te (1999) # ''Vzemi mojo dlan'' # ''Brez zamere in solza'' # ''Ljubim te'' # ''Ob tebi zaspim'' # ''Ogenj'' # ''Pogrešam te'' # ''Sem, kar sem'' # ''Če si pravi'' # ''Kot nekoč'' # ''Fant iz pravljice'' # ''Kamorkoli greš'' * Ostani tu (2001) # ''Ostani tu'' # ''Tu sem doma'' # ''Srca ti več ne dam'' # ''Povej mi, zakaj'' # ''Brez besed'' # ''Ne išči me'' # ''Ena solzica'' # ''Še sem zaljubljena'' # ''Onkraj neba'' # ''Ne vem'' # ''Ti in jaz'' * Karmen (2003) # ''Lep poletni dan'' # ''V redu je'' # ''Ena in edina'' # ''Koga ljubiš zdaj'' # ''Tvoje oči'' # ''Še in še'' # ''Ljubezen je'' # ''Prepametno dekle'' # ''Tistega dne'' # ''Upside down'' # ''Vroče'' # ''Nanana'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Karmen Stavec}} {{wikinavedek}} {{-}} {{start box}} {{succession box | before = [[Sestre (skupina)|Sestre]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2003 | after = [[Duo Platin]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stavec, Karmen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] 590ufon35b1iz7jswx7dm6j0jmflqck 6747291 6747290 2026-09-06T09:40:01Z Mandic2406 239911 6747291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Karmen Stavec | Background = group_or_band | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1995 - 2010 | Label = | Associated_acts = | URL = }} '''Karmen Stavec''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[21. december]] [[1973]], (Zahodni) [[Berlin]]. Najbolj je znana po uspešnicah: ''Vzemi mojo dlan'', ''Ljubim te'', ''Ostani tu'', ''Še in še'', ''Ena in edina'', ''Srca ti več ne dam'', ''Ena solzica'', ''Lep poletni dan'', ''V redu je'' in ''Ljubezen je''. Po maturi v [[Nemčija|Nemčiji]] se je preselila v Domžale, kjer je začela svojo plesno kariero v duu ''[[4 fun]]''. Študirala je [[nemščina|nemščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1998 je začela solistično glasbeno kariero. Na [[EMA|Emi]], slovenskem predizboru za Pesem Evrovizije, je nastopila štirikrat: leta [[EMA 1998|1998]] (s [[Patrik Greblo|Patrikom Greblom]]), [[EMA 2001|2001]] (zasedla je tretje mesto, prva je bila Nuša Derenda), [[EMA 2002|2002]] (s pesmijo ''Še in še'' je zasedla drugo mesto, prvo so osvojile [[Sestre, skupina|Sestre]]) in [[EMA 2003|2003]], ko je zmagala s pesmijo ''Lep poletni dan''. S to pesmijo (péto v angleščini z naslovom ''Nanana'') je na [[Evrovizija 2003|evrovizijskem tekmovanju]] zasedla 23. mesto izmed 26 držav. Po nastopu na Pesmi Evrovizije in Hit festivalu 2004 si je vzela triletni glasbeni premor. Leta 2007 izdala pesem ''Povej'', ki je oznanila njeno vrnitev na glasbene, pa tudi festivalske odre. Tako je leta 2009 ponovno nastopila na Emi s pesmijo ''A si želiš'', leta 2010 pa na Slovenski popevki. V tem obdobju sta nastali tudi pesmi ''Nekaj med nama'' (2008) in ''Praviš, da veš'' (2010). Pred glasbenim premorom je največ sodelovala z avtorjem [[Martin Štibernik|Martinom Štibernikom]], s katerim je sodelovala tudi kot avtorica besedil. Danes se ukvarja s prodajo nakita.<ref>{{Navedi splet|title=Europark s prenovljeno prodajalno Swarovski - O-STA|url=https://o-sta.si/18698/europark-s-prenovljeno-prodajalno-swarovski|website=o-sta.si|accessdate=2020-12-09|date=17. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> - s Patrikom Greblom (7. mesto) * [[EMA 2001|2001]]: ''Ostani tu'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Še in še'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * '''[[EMA 2003|2003]]: ''Lep poletni dan'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (1. mesto)''' * [[EMA 2009|2009]]: ''A si želiš'' <small>(Rafael Artesero - Rafael Artesero - Gregor Bezenšek)</small> (7. mesto) '''Pesem Evrovizije''' * [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]: ''Nanana'' — 23. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto) * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ljubim te'' — nagrada za najboljšo izvedbo; 3. mesto * [[Slovenska popevka 2010|2010]]: ''Odgovor je v tebi'' — 8. mesto '''[[Hit festival]]''' * 2002: ''Ena in edina'' * 2004: ''Ne pomeni ne'' ==Diskografija== * Ljubim te (1999) # ''Vzemi mojo dlan'' # ''Brez zamere in solza'' # ''Ljubim te'' # ''Ob tebi zaspim'' # ''Ogenj'' # ''Pogrešam te'' # ''Sem, kar sem'' # ''Če si pravi'' # ''Kot nekoč'' # ''Fant iz pravljice'' # ''Kamorkoli greš'' * Ostani tu (2001) # ''Ostani tu'' # ''Tu sem doma'' # ''Srca ti več ne dam'' # ''Povej mi, zakaj'' # ''Brez besed'' # ''Ne išči me'' # ''Ena solzica'' # ''Še sem zaljubljena'' # ''Onkraj neba'' # ''Ne vem'' # ''Ti in jaz'' * Karmen (2003) # ''Lep poletni dan'' # ''V redu je'' # ''Ena in edina'' # ''Koga ljubiš zdaj'' # ''Tvoje oči'' # ''Še in še'' # ''Ljubezen je'' # ''Prepametno dekle'' # ''Tistega dne'' # ''Upside down'' # ''Vroče'' # ''Nanana'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Karmen Stavec}} {{wikinavedek}} {{-}} {{start box}} {{succession box | before = [[Sestre (skupina)|Sestre]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2003 | after = [[Duo Platin]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stavec, Karmen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] 9bd42g2exfozx9y0vaekzoj6m4e15kr 6747292 6747291 2026-09-06T09:41:30Z Mandic2406 239911 6747292 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Karmen Stavec | Background = group_or_band | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1995 - 2010 }} '''Karmen Stavec''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[21. december]] [[1973]], (Zahodni) [[Berlin, Nemčija]] Najbolj je znana po uspešnicah: ''Vzemi mojo dlan'', ''Ljubim te'', ''Ostani tu'', ''Še in še'', ''Ena in edina'', ''Srca ti več ne dam'', ''Ena solzica'', ''Lep poletni dan'', ''V redu je'' in ''Ljubezen je''. Po maturi v [[Nemčija|Nemčiji]] se je preselila v Domžale, kjer je začela svojo plesno kariero v duu ''[[4 fun]]''. Študirala je [[nemščina|nemščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1998 je začela solistično glasbeno kariero. Na [[EMA|Emi]], slovenskem predizboru za Pesem Evrovizije, je nastopila štirikrat: leta [[EMA 1998|1998]] (s [[Patrik Greblo|Patrikom Greblom]]), [[EMA 2001|2001]] (zasedla je tretje mesto, prva je bila Nuša Derenda), [[EMA 2002|2002]] (s pesmijo ''Še in še'' je zasedla drugo mesto, prvo so osvojile [[Sestre, skupina|Sestre]]) in [[EMA 2003|2003]], ko je zmagala s pesmijo ''Lep poletni dan''. S to pesmijo (péto v angleščini z naslovom ''Nanana'') je na [[Evrovizija 2003|evrovizijskem tekmovanju]] zasedla 23. mesto izmed 26 držav. Po nastopu na Pesmi Evrovizije in Hit festivalu 2004 si je vzela triletni glasbeni premor. Leta 2007 izdala pesem ''Povej'', ki je oznanila njeno vrnitev na glasbene, pa tudi festivalske odre. Tako je leta 2009 ponovno nastopila na Emi s pesmijo ''A si želiš'', leta 2010 pa na Slovenski popevki. V tem obdobju sta nastali tudi pesmi ''Nekaj med nama'' (2008) in ''Praviš, da veš'' (2010). Pred glasbenim premorom je največ sodelovala z avtorjem [[Martin Štibernik|Martinom Štibernikom]], s katerim je sodelovala tudi kot avtorica besedil. Danes se ukvarja s prodajo nakita.<ref>{{Navedi splet|title=Europark s prenovljeno prodajalno Swarovski - O-STA|url=https://o-sta.si/18698/europark-s-prenovljeno-prodajalno-swarovski|website=o-sta.si|accessdate=2020-12-09|date=17. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> - s Patrikom Greblom (7. mesto) * [[EMA 2001|2001]]: ''Ostani tu'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Še in še'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * '''[[EMA 2003|2003]]: ''Lep poletni dan'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (1. mesto)''' * [[EMA 2009|2009]]: ''A si želiš'' <small>(Rafael Artesero - Rafael Artesero - Gregor Bezenšek)</small> (7. mesto) '''Pesem Evrovizije''' * [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]: ''Nanana'' — 23. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto) * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ljubim te'' — nagrada za najboljšo izvedbo; 3. mesto * [[Slovenska popevka 2010|2010]]: ''Odgovor je v tebi'' — 8. mesto '''[[Hit festival]]''' * 2002: ''Ena in edina'' * 2004: ''Ne pomeni ne'' ==Diskografija== * Ljubim te (1999) # ''Vzemi mojo dlan'' # ''Brez zamere in solza'' # ''Ljubim te'' # ''Ob tebi zaspim'' # ''Ogenj'' # ''Pogrešam te'' # ''Sem, kar sem'' # ''Če si pravi'' # ''Kot nekoč'' # ''Fant iz pravljice'' # ''Kamorkoli greš'' * Ostani tu (2001) # ''Ostani tu'' # ''Tu sem doma'' # ''Srca ti več ne dam'' # ''Povej mi, zakaj'' # ''Brez besed'' # ''Ne išči me'' # ''Ena solzica'' # ''Še sem zaljubljena'' # ''Onkraj neba'' # ''Ne vem'' # ''Ti in jaz'' * Karmen (2003) # ''Lep poletni dan'' # ''V redu je'' # ''Ena in edina'' # ''Koga ljubiš zdaj'' # ''Tvoje oči'' # ''Še in še'' # ''Ljubezen je'' # ''Prepametno dekle'' # ''Tistega dne'' # ''Upside down'' # ''Vroče'' # ''Nanana'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Karmen Stavec}} {{wikinavedek}} {{-}} {{start box}} {{succession box | before = [[Sestre (skupina)|Sestre]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2003 | after = [[Duo Platin]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stavec, Karmen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] ofsb4asmeydlen9wtivvyltjbv533yx 6747294 6747292 2026-09-06T09:44:38Z Mandic2406 239911 6747294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Karmen Stavec | Date of birth = 21.12.1973 | Background = group_or_band | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1995 - 2010 }} '''Karmen Stavec''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[21. december]] [[1973]], (Zahodni) [[Berlin]] Najbolj je znana po uspešnicah: ''Vzemi mojo dlan'', ''Ljubim te'', ''Ostani tu'', ''Še in še'', ''Ena in edina'', ''Srca ti več ne dam'', ''Ena solzica'', ''Lep poletni dan'', ''V redu je'' in ''Ljubezen je''. Po maturi v [[Nemčija|Nemčiji]] se je preselila v Domžale, kjer je začela svojo plesno kariero v duu ''[[4 fun]]''. Študirala je [[nemščina|nemščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1998 je začela solistično glasbeno kariero. Na [[EMA|Emi]], slovenskem predizboru za Pesem Evrovizije, je nastopila štirikrat: leta [[EMA 1998|1998]] (s [[Patrik Greblo|Patrikom Greblom]]), [[EMA 2001|2001]] (zasedla je tretje mesto, prva je bila Nuša Derenda), [[EMA 2002|2002]] (s pesmijo ''Še in še'' je zasedla drugo mesto, prvo so osvojile [[Sestre, skupina|Sestre]]) in [[EMA 2003|2003]], ko je zmagala s pesmijo ''Lep poletni dan''. S to pesmijo (péto v angleščini z naslovom ''Nanana'') je na [[Evrovizija 2003|evrovizijskem tekmovanju]] zasedla 23. mesto izmed 26 držav. Po nastopu na Pesmi Evrovizije in Hit festivalu 2004 si je vzela triletni glasbeni premor. Leta 2007 izdala pesem ''Povej'', ki je oznanila njeno vrnitev na glasbene, pa tudi festivalske odre. Tako je leta 2009 ponovno nastopila na Emi s pesmijo ''A si želiš'', leta 2010 pa na Slovenski popevki. V tem obdobju sta nastali tudi pesmi ''Nekaj med nama'' (2008) in ''Praviš, da veš'' (2010). Pred glasbenim premorom je največ sodelovala z avtorjem [[Martin Štibernik|Martinom Štibernikom]], s katerim je sodelovala tudi kot avtorica besedil. Danes se ukvarja s prodajo nakita.<ref>{{Navedi splet|title=Europark s prenovljeno prodajalno Swarovski - O-STA|url=https://o-sta.si/18698/europark-s-prenovljeno-prodajalno-swarovski|website=o-sta.si|accessdate=2020-12-09|date=17. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> - s Patrikom Greblom (7. mesto) * [[EMA 2001|2001]]: ''Ostani tu'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Še in še'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * '''[[EMA 2003|2003]]: ''Lep poletni dan'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (1. mesto)''' * [[EMA 2009|2009]]: ''A si želiš'' <small>(Rafael Artesero - Rafael Artesero - Gregor Bezenšek)</small> (7. mesto) '''Pesem Evrovizije''' * [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]: ''Nanana'' — 23. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto) * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ljubim te'' — nagrada za najboljšo izvedbo; 3. mesto * [[Slovenska popevka 2010|2010]]: ''Odgovor je v tebi'' — 8. mesto '''[[Hit festival]]''' * 2002: ''Ena in edina'' * 2004: ''Ne pomeni ne'' ==Diskografija== * Ljubim te (1999) # ''Vzemi mojo dlan'' # ''Brez zamere in solza'' # ''Ljubim te'' # ''Ob tebi zaspim'' # ''Ogenj'' # ''Pogrešam te'' # ''Sem, kar sem'' # ''Če si pravi'' # ''Kot nekoč'' # ''Fant iz pravljice'' # ''Kamorkoli greš'' * Ostani tu (2001) # ''Ostani tu'' # ''Tu sem doma'' # ''Srca ti več ne dam'' # ''Povej mi, zakaj'' # ''Brez besed'' # ''Ne išči me'' # ''Ena solzica'' # ''Še sem zaljubljena'' # ''Onkraj neba'' # ''Ne vem'' # ''Ti in jaz'' * Karmen (2003) # ''Lep poletni dan'' # ''V redu je'' # ''Ena in edina'' # ''Koga ljubiš zdaj'' # ''Tvoje oči'' # ''Še in še'' # ''Ljubezen je'' # ''Prepametno dekle'' # ''Tistega dne'' # ''Upside down'' # ''Vroče'' # ''Nanana'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Karmen Stavec}} {{wikinavedek}} {{-}} {{start box}} {{succession box | before = [[Sestre (skupina)|Sestre]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2003 | after = [[Duo Platin]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stavec, Karmen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] s00zfdrwl7mu0mq22tcsxif9j8ejpvb 6747296 6747294 2026-09-06T09:45:34Z Mandic2406 239911 6747296 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Karmen Stavec | Background = group_or_band | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1995 - 2010 }} '''Karmen Stavec''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[21. december]] [[1973]], (Zahodni) [[Berlin]] Najbolj je znana po uspešnicah: ''Vzemi mojo dlan'', ''Ljubim te'', ''Ostani tu'', ''Še in še'', ''Ena in edina'', ''Srca ti več ne dam'', ''Ena solzica'', ''Lep poletni dan'', ''V redu je'' in ''Ljubezen je''. Po maturi v [[Nemčija|Nemčiji]] se je preselila v Domžale, kjer je začela svojo plesno kariero v duu ''[[4 fun]]''. Študirala je [[nemščina|nemščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1998 je začela solistično glasbeno kariero. Na [[EMA|Emi]], slovenskem predizboru za Pesem Evrovizije, je nastopila štirikrat: leta [[EMA 1998|1998]] (s [[Patrik Greblo|Patrikom Greblom]]), [[EMA 2001|2001]] (zasedla je tretje mesto, prva je bila Nuša Derenda), [[EMA 2002|2002]] (s pesmijo ''Še in še'' je zasedla drugo mesto, prvo so osvojile [[Sestre, skupina|Sestre]]) in [[EMA 2003|2003]], ko je zmagala s pesmijo ''Lep poletni dan''. S to pesmijo (péto v angleščini z naslovom ''Nanana'') je na [[Evrovizija 2003|evrovizijskem tekmovanju]] zasedla 23. mesto izmed 26 držav. Po nastopu na Pesmi Evrovizije in Hit festivalu 2004 si je vzela triletni glasbeni premor. Leta 2007 izdala pesem ''Povej'', ki je oznanila njeno vrnitev na glasbene, pa tudi festivalske odre. Tako je leta 2009 ponovno nastopila na Emi s pesmijo ''A si želiš'', leta 2010 pa na Slovenski popevki. V tem obdobju sta nastali tudi pesmi ''Nekaj med nama'' (2008) in ''Praviš, da veš'' (2010). Pred glasbenim premorom je največ sodelovala z avtorjem [[Martin Štibernik|Martinom Štibernikom]], s katerim je sodelovala tudi kot avtorica besedil. Danes se ukvarja s prodajo nakita.<ref>{{Navedi splet|title=Europark s prenovljeno prodajalno Swarovski - O-STA|url=https://o-sta.si/18698/europark-s-prenovljeno-prodajalno-swarovski|website=o-sta.si|accessdate=2020-12-09|date=17. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Kje pesem je doma'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> - s Patrikom Greblom (7. mesto) * [[EMA 2001|2001]]: ''Ostani tu'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * [[EMA 2002|2002]]: ''Še in še'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (3. mesto) * '''[[EMA 2003|2003]]: ''Lep poletni dan'' <small>(Martin Štibernik - Karmen Stavec - Martin Štibernik)</small> (1. mesto)''' * [[EMA 2009|2009]]: ''A si želiš'' <small>(Rafael Artesero - Rafael Artesero - Gregor Bezenšek)</small> (7. mesto) '''Pesem Evrovizije''' * [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]: ''Nanana'' — 23. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Na prepihu neba'' <small>(Patrik Greblo - Milan Dekleva - Patrik Greblo)</small> (nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 6. mesto) * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ljubim te'' — nagrada za najboljšo izvedbo; 3. mesto * [[Slovenska popevka 2010|2010]]: ''Odgovor je v tebi'' — 8. mesto '''[[Hit festival]]''' * 2002: ''Ena in edina'' * 2004: ''Ne pomeni ne'' ==Diskografija== * Ljubim te (1999) # ''Vzemi mojo dlan'' # ''Brez zamere in solza'' # ''Ljubim te'' # ''Ob tebi zaspim'' # ''Ogenj'' # ''Pogrešam te'' # ''Sem, kar sem'' # ''Če si pravi'' # ''Kot nekoč'' # ''Fant iz pravljice'' # ''Kamorkoli greš'' * Ostani tu (2001) # ''Ostani tu'' # ''Tu sem doma'' # ''Srca ti več ne dam'' # ''Povej mi, zakaj'' # ''Brez besed'' # ''Ne išči me'' # ''Ena solzica'' # ''Še sem zaljubljena'' # ''Onkraj neba'' # ''Ne vem'' # ''Ti in jaz'' * Karmen (2003) # ''Lep poletni dan'' # ''V redu je'' # ''Ena in edina'' # ''Koga ljubiš zdaj'' # ''Tvoje oči'' # ''Še in še'' # ''Ljubezen je'' # ''Prepametno dekle'' # ''Tistega dne'' # ''Upside down'' # ''Vroče'' # ''Nanana'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Karmen Stavec}} {{wikinavedek}} {{-}} {{start box}} {{succession box | before = [[Sestre (skupina)|Sestre]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2003 | after = [[Duo Platin]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stavec, Karmen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Stavec, Karmen]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] t85t0zmnfjl1ak3l33jpskwhnh5posd Predsednik Kosova 0 68189 6747155 6747043 2026-09-05T15:27:38Z Pinky sl 2932 /* Predsedniki */ Neodvisna političarka 6747155 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | body = <br />Kosova | native_name = {{small|Presidenti i Republikës së Kosovës {{in lang|sq}}}}<br />{{small|Председник Републике Косово {{in lang|sr}}}} | image name = | image name1 = Flag of Kosovo.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Albulena Haxhiu]] | incumbentsince = 4. april 2026 | member_of = | termlength = 5 let | constituting_instrument = [[Ustava Kosova]] | inaugural = [[Ibrahim Rugova]] | named_for = | residence = | website =[http://www.president-ksgov.net/ Uradna spletna stran] | image = Albulena Haxhiu.png | salary = {{currency|2873|EUR}} mesečno<ref name="sarajevotimes.com"> {{cite web|url=http://www.sarajevotimes.com/infographic-monthly-salaries-presidents-region/|title=Infographic: What are the Monthly Salaries of Presidents in the Region - Sarajevo Times|date=25. februar 2018|publisher=Sarajevo Times}}</ref> | appointer = [[Kovendi|parlament]] }} '''Predsednik Kosova''' ({{jezik-sq|Presidenti i Republikës së Kosovës}}; {{jezik-sr|председник Републике Косово|predsednik Republike Kosovo}}) je vodja države in glavni predstavnik [[Kosovo|Republike Kosovo]], tako doma kot v tujini. Predsednika na tajnem glasovanju z dvotretjinsko večino vseh poslancev izvoli kosovski parlament. Če noben kandidat ne doseže dvotretjinske večine, je na tretjem glasovanju izvoljen kandidat, ki prejme navadno večino.<ref>[http://www.balkanupdate.com/2011/03/constituional-court-in-kosovo-says.html Balkan Update]</ref> Glasovanje v skupščini naj bi potekalo najkasneje mesec dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. Mandat traja pet let, lahko se enkrat ponovi.<ref>[http://www.balcanicaucaso.org/eng/Regions-and-countries/Kosovo/A-new-President-for-Kosovo-167092 A New President for Kosovo], [[Osservatorio Balcani e Caucaso]], 20. januar 2016</ref> == Zgodovina == Prvi povojni predsednik, ki je služboval do svoje smrti januarja 2006, je bil [[Ibrahim Rugova]]. Nasledil ga je [[Fatmir Sejdiu|Fatmir Sejdiu.]]<ref>{{navedi splet|title=Sejdiu dha dorëheqje nga posti i presidentit|url=http://www.telegrafi.com/?id=2&a=10514|publisher=telegrafi.com|access-date=27. september 2010|language=sq|date=27. september 2010}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Kosovo president resigns over breach of constitution|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-11420795|publisher=[[BBC]]|access-date=27. september 2010|date=27. september 2010}}</ref> 22. februarja 2011 je bil na funkcijo predsednika izvoljen [[Behgjet Pacolli]], kar je bilo hitro zaznano kot protiustavna poteza.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/2011/02/22/kosovo-president-idUSBYT24187220110222|work=Reuters|first=Fatos|last=Bytyci|title=Kosovo elects businessman Behgjet Pacolli president|date=22. februar 2011|accessdate=2021-04-04|archive-date=2015-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20151011091512/http://www.reuters.com/article/2011/02/22/kosovo-president-idUSBYT24187220110222|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2011/03/30/kosovo-president-behgjet-pacolli_n_842512.html|work=Huffington Post|first=Whitney|last=Snyder|title=Kosovo President Behgjet Pacolli Resigns, Vows To Run Again|date=30. marec 2011}}</ref> 4. aprila 2011 je Pacolli odstopil in odločeno je bilo, da bo izvoljen drug kandidat, ki bo služil do enega leta.<ref>http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14956696,00.html</ref> Napovedana je bila tudi ustavna reforma, ki omogoča javno glasovanje za predsednika leta 2013. 7. aprila 2011 je bila za predsednico izvoljena namestnica direktorja kosovske policije Atifete Jahjaga z generalmajorstvom.<ref name="police">[https://web.archive.org/web/20110410013759/http://shqip.time.mk/read/06c7286c1d/3e2d1c32dd/index.html Koha, "Në krye të Policisë së Kosovës, Atifete Jahjaga"] ''Shqip TIME.mk'' 16 October 2010 (accessed 6. april 2011)</ref><ref name="election/rank">[http://www.telegrafi.com/?id=2&a=13911 "Atifete Jahjaga zgjidhet presidente e Republikës"] ''Telegrafi.com'' 7. april 2011 (accessed 6. april 2011)</ref> 7. aprila 2016 je funkcijo predsednik prevzel [[Hashim Thaçi]], ki je 5. novembra 2020, po potrditvi obtožnice za vojne zločine, odstopil s položaja.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Kosova Thaci odstopil po potrditvi obtožnice za vojne zločine|url=https://siol.net/novice/svet/predsednik-kosova-thaci-odstopil-po-potrditvi-obtoznice-za-vojne-zlocine-538234|website=siol.net|accessdate=2021-04-04|language=sl}}</ref> == Predsedniki == '''Politične stranke''': {{legend2|{{party color|Demokratična zveza Kosova}}|[[Demokratična zveza Kosova|LDK]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zveza za novo Kosovo}}|[[Zveza za novo Kosovo|AKR]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Independent politician}}|[[Neodvisni politik|neodvisen]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Demokratska stranka Kosova}}|[[Demokratska stranka Kosova|PDK]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Guxo}}|[[Guxo]]|border=1px solid #AAAAAA}} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2| {{abbr|Št.|Številka}} ! rowspan=2| Portret ! rowspan=2| Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=3| Mandat ! rowspan=2| Politična stranka ! rowspan=2| Volitve |- ! Prevzem mandata ! Konec mandata ! Čas mandata |- ! colspan=8| [[Republika Kosovo (1990–2000)]] |- {{Officeholder table | order2 = 1 | image = Dr. Ibrahim Rugova (cropped).jpg |bSize = 60 | officeholder = [[Ibrahim Rugova]] | officeholder_note = [[File:Ibrahim Rugova (nënshkrim).svg|45px]] | born_year = 1944 | died_year = 2006 | term_start = 25. januar 1992 | term_end = 1. februar 2000 | timeinoffice = {{Starost v letih in dnevih|1992|1|25|2000|2|1}} | alt_party = Demokratična zveza Kosova | election = 1992 }} |- ! colspan=8| Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) |- {{Officeholder table | order2 = (1) | image = Dr. Ibrahim Rugova (cropped).jpg |bSize = 60 | officeholder = [[Ibrahim Rugova]] | officeholder_note = [[File:Ibrahim Rugova (nënshkrim).svg|45px]] | born_year = 1944 | died_year = 2006 | died = y | term_start = 4. marec 2002 | term_end = 21. januar 2006 | timeinoffice = {{Starost v letih in dnevih|2002|3|4|2006|1|21}} | alt_party = Demokratična zveza Kosova | election = 2002 }} {{Officeholder table | order2 = 2 | image = Fatmir Sejdiu1 (cropped).jpg |bSize = 60 | officeholder = [[Fatmir Sejdiu]] | officeholder_note = [[File:Fatmir Sejdiu (nënshkrim).svg|45px]] | born_year = 1951 | died_year = | term_start = 10. februar 2006 | term_end = 17. februar 2008 | timeinoffice = {{Starost v letih in dnevih|2006|2|10|2008|2|17}} | alt_party = Demokratična zveza Kosova | election = 2006 }} |- ! colspan=8| [[Kosovo|Republika Kosovo]] |- {{Officeholder table | order2 = (2) | image = Fatmir Sejdiu1 (cropped).jpg |bSize = 60 | officeholder = [[Fatmir Sejdiu]] | officeholder_note = [[File:Fatmir Sejdiu (nënshkrim).svg|45px]] | born_year = 1951 | died_year = | term_start = 17. februar 2008 | term_end = 27. september 2010 | timeinoffice = {{Starost v letih in dnevih|2008|02|17|2010|09|27}} | alt_party = Demokratična zveza Kosova | election = 2008 }} {{Officeholder table | order2 = 3 | image = Bp2015.jpg |bSize = 60 | officeholder = [[Behgjet Pacolli]] | officeholder_note = [[File:Behgjet Pacolli (nënshkrim).svg|45px]] | born_year = 1951 | died_year = | term_start = 22. februar 2011 | term_end = 4. april 2011 | timeinoffice = {{Starost v letih in dnevih|2011|02|22|2011|04|04}} | alt_party = Zveza za novo Kosovo | election = 2011 }} {{Officeholder table | order2 = 4 | image = Portrait of President Atifete Jahjaga (cropped).jpg |bSize = 60 | officeholder = [[Atifete Jahjaga]] | officeholder_note = [[File:Atifete Jahjaga (nënshkrim).svg|45px]] | born_year = 1975 | died_year = | term_start = 7. april 2011 | term_end = 7. april 2016 | timeinoffice = {{age in years|2011|04|07|2016|04|07}} let | alt_party = Neodvisna političarka | election = 2011 }} {{Officeholder table | order2 = 5 | image = Hashim Thaçi official portrait (cropped).jpg |bSize = 60 | officeholder = [[Hashim Thaçi]] | officeholder_note = [[File:Hashim Thaçi (nënshkrim).svg|45px]] | born_year = 1968 | died_year = | term_start = 7. april 2016 | term_end = 5. november 2020 | timeinoffice = {{Starost v letih in dnevih|2016|04|07|2020|11|05}} | alt_party = Demokratska stranka Kosova | election = 2016 }} {{Officeholder table | order2 = 6 | image = Vjosa Osmani1 (cropped).jpg |bSize = 60 | officeholder = [[Vjosa Osmani]] | officeholder_note = [[File:Vjosa Osmani (nënshkrim).svg|45px]] | born_year = 1982 | died_year = | term_start = 4. april 2021 | term_end = 4. april 2026 | timeinoffice = {{age in years|2021|4|4|2026|4|4}} let | alt_party = Guxo | election = 2021 }} |} ==Časovnica== {{#tag:timeline| ImageSize = width:900 height:auto barincrement:15 PlotArea = top:10 bottom:80 right:150 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} Colors = id:Ind value:gray(0.8) legend: brez_(neodvisni) id:LDK value:rgb(0.95,0.45,0.46) legend: Demokratična_zveza_Kosova id:PDK value:rgb(0.17,0.58,0.82) legend: Demokratska_stranka_Kosova id:AKR value:rgb(0.04,0.3,0.63) legend: Zveza_za_novo_Kosovo id:Guxo value:rgb(0.08,0.69,0.66) legend: Guxo! id:LVV value:rgb(0.85,0.12,0.16) legend: Vetëvendosje id:liteline value:gray(0.8) id:line value:rgb(0.3,0.3,0.3) id:gray1 value:gray(0.75) id:gray2 value:gray(0.90) DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:25/01/1992 till:31/12/{{#expr:{{#time:Y}}}} TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = gridcolor:gray1 unit:year increment:5 start:1993 ScaleMinor = gridcolor:gray2 unit:year increment:1 start:1993 Legend = columns:1 left:150 top:35 columnwidth:170 TextData = pos:(20,38) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" BarData = bar:Rugova bar:Daci bar:Sejdiu bar:Krasniqi bar:Pacolli bar:Jahjaga bar:Thaçi bar:Osmani bar:Konjufca bar:Haxhiu PlotData = width:6 align:left fontsize:9 shift:(5,-4) anchor:till bar:Rugova from: 25/01/1992 till: 01/02/2000 color:LDK from: 04/03/2002 till: 21/01/2006 color:LDK text:"[[Ibrahim Rugova]]" bar:Daci from: 21/01/2006 till: 10/02/2006 color:LDK text:"[[Nexhat Daci]] (v. d.)" bar:Sejdiu from: 10/02/2006 till: 27/09/2010 color:LDK text:"[[Fatmir Sejdiu]]" bar:Krasniqi from: 27/09/2010 till: 22/02/2011 color:PDK from: 04/04/2011 till: 07/04/2011 color:PDK text:"[[Jakup Krasniqi]] (v. d.)" bar:Pacolli from: 22/02/2011 till: 04/04/2011 color:AKR text:"[[Behgjet Pacolli]]" bar:Jahjaga from: 07/04/2011 till: 07/04/2016 color:Ind text:"[[Atifete Jahjaga]]" bar:Thaçi from: 07/04/2016 till: 05/11/2020 color:PDK text:"[[Hashim Thaçi]]" bar:Osmani from: 05/11/2020 till: 22/03/2021 color:Guxo from: 04/04/2021 till: 04/04/2026 color:Guxo text:"[[Vjosa Osmani]]" bar:Konjufca from: 22/03/2021 till: 04/04/2021 color:LVV text:"[[Glauk Konjufca]] (v. d.)" bar:Haxhiu from: 04/04/2026 till: $today color:LVV text:"[[Albulena Haxhiu]] (v. d.)" }} == Glej tudi == * [[Predsednik vlade Kosova]] == Sklici == [[Kategorija:Politika Kosova]] [[Kategorija:Predsedniki Kosova|*]] 5lxfxjieh9hetz5k4jpq5dsaf5tz7bd Orgle 0 68291 6747302 6738717 2026-09-06T10:44:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 alt ime 6747302 wikitext text/x-wiki [[Slika:NovaStifta-orgle.JPG|thumb|Orgle v Novi Štifti]] '''Orgle''' (arh. slovensko orglje, vorkle, {{Jezik-el|όργανον}} ''organon'', {{Jezik-la|organi}} – ''instrument'', ''orodje'') je [[glasbila s tipkami|glasbilo s tipkami]], pri katerem [[zvok]] nastaja z nihanjem zraka v piščalih. == Zgodovina == [[File:Flight of the Bumblebee on Pipe Organ Pedals.webm|thumb|right|Orgelska izvedba ''Čmrljevega leta'' [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Nikolaja Rimskega-Korsakova]]]] Razvoj orgel seže v razvoj piščali (''siringi''), kot prototipu orgel, sledil je razvoj ''hydraulos'', nekakšnih vodnih orgel, kjer naj bi voda uravnavala zračni tlak. ''Hydraulos'' je bil v [[Stara Grčija|Stari Grčiji]] znan že v 2. stoletju pred našim štetjem. Razvoj je sledil s kovaškim mehom, kjer je zračni tlak uravnaval kovaški meh, saj je bila voda pozimi neuporabna zaradi zmrzovanja. V 1. stoletju našega štetja so se orgle začele uveljavljati širše v Evropi z [[Rimljani]]. Prve orgle naj bi leta 246 pred našim štetjem sestavil izdelovalec igrač Ktesibos iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]].<ref>http://www.gskranj.net/orgle</ref> V rimskih časih so jih uporabljali kot spremljavo ob [[gladiator]]skih bojih, na veselicah in v tedanjih [[Bazilika (zgradba)|bazilikah]]. Po večstoletni prekinitvi zaradi preseljevanja narodov, so do veljave prišle spet v 8. stoletju. Nanje so igrali na srednjeveških dvorih, saj so bile znak velikega bogastva in razkošja. Zaradi izboljšanja kvalitete orgelskega glasu, so jih od 9. stoletja dalje vse bolj vgrajevali tudi v cerkve. Do 14. stoletja so bile v cerkvi že povsem nekaj običajnega. Prve orgle naj bi v Evropo poslal cesar Konstantin Kopronim leta 742 ali 757 kot darilo kralju [[Pipin Mali|Pipinu]], očetu [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Tako so bile na nemškem prve orgle postavljene leta 826 v [[Aachenska stolnica|Aachenski stolnici]]. Te orgle so bile še brez pedala, tipke pa so bile primerne za igranje s pestmi. Sledil je razvoj piščali, pedala, večmanualnosti, [[Register|registrov]]. V času [[reformacija|reformacije]] je razvoj nekoliko zastal in ponovno zacvetel v [[barok]]u. Oblikovno in zvokovno strokovnjaki orgle delijo na orgle nemškega (germanski prostor), francoskega (germansko galski prostor) in italijanskega (romanski prostor) tipa. Orgelska umetnost je bila in je pomemben del evropske kulturne identitete, saj je tudi orgelska literatura stara že okoli sedemsto let. Danes so orgle nepogrešljive tako v cerkvah kot v koncertnih dvoranah. [[Slika:OrgueAtlanticCityConventionAll.jpg|thumb|Igralnik največjih orgel na svetu]] == Zgradba in delovanje == [[Slika:Portative.jpg|thumb|Portativ]] Orgle ločimo glede na vrsto različnih kriterijev: * po vrsti povezave med tipkami ter ventili, s katerimi nadzorujemo vstopanje zraka v piščali (mehanske, pnevmatske, elektro-pnevmatske, električne), * po zasnovi sapnic (sapnice na poteg in tonskimi kancelami, sapnice na stožce ali membrane in registrskimi kancelami), * po izboru registrov ali »spremenov« ter zvočni zasnovi (renesančne, baročne, romantične, neobaročne; nemške, francoske, italijanske, angleške, španske) in * po velikosti. Ko govorimo o velikosti orgel, imamo v mislih večinoma število registrov ali spremenov, lahko pa tudi [[Manual|manualov]] ali podprstnikov ter piščali. Manjše orgle (''pozitivi''), imajo običajno do 5 registrov ter le manualno klaviaturo; občasno gre za prenosne inštrumente (''portativi''). Srednje velike orgle imajo po navadi dva manuala oziroma podprstnika in pedal oziroma podnožnik ter 15 do 30 registrov ali spremenov. Večje orgle v stolnicah in koncertnih dvoranah imajo do 5 manualov (redko 6) ter od 50 do 80 in več registrov. [[Slika:Organ Animation.gif|sličica|345x345px|Delovanje in imena delov (v nemščini)]] [[Slika:Hydraulos-cornu-nenning-trier.jpg|thumb|Hydraulos]] [[Zvok]] spreminjamo z registri ali spremeni, pri čemer z registrskim potegom (''manubrijem'') odpremo dovod zraka do posameznih vrst piščali (''registrov''), ki zazvenijo ob pritisku na manualne oziroma [[pedal (orgle)|pedalne]] tipke. Glede na nastanek zvoka v piščali registre oziroma piščali delimo na ustnične in jezične. Skupino ustničnih piščali glede na menzuro (relativno širino piščali glede na njeno dolžino) nadalje delimo na principale, flavte in godala. Registre delimo tudi glede na lego, v kateri pojejo. Registre, ki pojejo v osnovni legi (c1=c1), imenujemo 8 čeveljske, medtem ko 16 čeveljski pojejo oktavo nižje (c1=c0), 4 čeveljski pa oktavo višje (c1=c2). V večjih orglah so registri od (zelo redko 64), 32 do 1/2 čeveljske lege. Čeveljska oznaka se načeloma nanaša na dolžino najdaljše piščali posameznega registra (8 čevljev je približno 240&nbsp;cm), pri čemer je dejansko označena tonska lega registra. Tako so lahko piščali 16 čeveljskega registra dolge le 8 čevljev, saj pokrite piščali pojejo oktavo nižje. Orgle so običajno v [[cerkev (zgradba)|cerkvah]], kjer služijo kot glasbilo za uporabo pri [[Bogoslužje|bogoslužju]]. V ta namen orgle uporabljajo v katoliški in v protestantskih cerkvah, medtem ko pravoslavna cerkev pri bogoslužju ne uporablja instrumentalne glasbe. Od sredine 18. stoletja, še posebej pa od 19. stoletja dalje najdemo orgle tudi v dvoranah v vlogi koncertnega glasbila. == Orgle v Sloveniji == V Sloveniji deluje več orglarskih delavnic, ki se ukvarjajo z izdelavo oz. popravili in restavriranjem orgel: * [[Orglarstvo Škrabl]] ([[Brestovec]]) * Orglarska delavnica Maribor ([[Jiršovci]]) * Orglarstvo Močnik ([[Cerklje na Gorenjskem]]) * Orglarstvo Černe ([[Domžale]]) * Orglarstvo Kolar ([[Pletovarje]]) * Orglarstvo Lukman ([[Lačaves]]) * Orglarstvo Košir ([[Sodražica]]) * Orglarstvo Bukovšek ([[Medvode]]) Največ še delujočih orgel v Sloveniji sta izdelala [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]], katerih delo štejemo za skupno. Druga po vrsti je Orglarska delavnica Maribor. Kot enega najpomembnejših slovenskih orglarjev štejemo tudi [[Franc Goršič|Franca Goršiča]], ki je orgle izdeloval v 19. stoletju in katerih veliko se je ohranilo tudi do danes (Frančiškanska cerkev v Ljubljani - obnovil Maribor, Trnovska cerkev v Ljubljani, Sv. Peter oz. uršulinska cerkev v Ljubljani itd.). Pomembna slovenska orglarja sta bila tudi [[Janez Frančišek Janeček]] in [[Ivan Milavec]]. Za največjo slovensko orglarsko delavnico današnjega časa štejemo Orglarstvo Škrabl, ki ima svoje orgle po vsej Evropi in je ena največjih orglarskih delavnic v širšem evropskem prostoru. == Največje orgle == Največje orgle na svetu so izdelali leta 1931 v ''Constitution Hall'' v [[Atlantic City]]ju, Združene države Amerike, s 7 manuali, 2 pedaloma, 455 registri in preko 30.000 piščalmi, dolgimi od 6&nbsp;cm do 19,5 m. Največje orgle v Evropi so v [[Stolnica sv. Štefana, Passau|stolnici v Passauu]], Nemčija. Imajo 5 manualov, 229 registrov ter 17.974 piščali. V letih 1977–1981 jih je izdelalo nemško orglarsko podjetje Eisenbarth. Največje orgle v Sloveniji so [[Cankarjev dom#Orgle v Gallusovi dvorani|orgle v Gallusovi dvorani]] Cankarjevega doma v Ljubljani. Imajo 5457 piščali in 73 registrov na štirih manualih in pedalu, postavilo pa jih je Orglarstvo Schuke iz [[Berlin]]a leta 1982. Največje cerkvene orgle v Sloveniji so orgle v [[Koprska stolnica|koprski stolnici]] z 69 registri in 5420 piščalmi in so tudi druge največje orgle v Sloveniji. Največje orgle, kar jih je v zgodovini izdelalo slovensko orglarstvo so [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|orgle opus 400]] v [[Katovice|Katovicah]] na Poljskem, ki jih je leta 2021 izdelalo [[Orglarstvo Škrabl]] iz [[Brestovec|Brestovca]]. Imajo več kot 7000 piščali in 108 registrov. Po poreklu so edine slovenske orgle z več kot 100 registri. Druge največje slovenske orgle se nahajajo v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]], Hrvaška. Izdelal jih je Franc Jenko leta 1936. So pnevmatske, imajo 72 registrov, 3 manuale in pedal ter 5486 piščali. Leta 2021 jih je restavriralo Orglarstvo Škrabl.<ref>Stanko Praznik in drugi, ''[https://www.marijamaticerkve.si/index.php/dogodki/nove-orgle Nove orgle na Pobrežju: Glasba je uvod v večno življenje]'', Maribor 2020, stran 22.</ref><ref>[https://skrabl.com/mapster-wp-location/2021-72-iii-ped-dakovo-hr/ 2021, 72/III + Ped., Đakovo, HR], Skrabl.com, pridobljeno 9. julij 2023.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, ''Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia'', Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 * Mrzdovnik, Martin, ''Orgle, kraljevski instrument v naših cerkvah'', Občina Zreče, Unior, Zreče, 2016 {{COBISS|ID=284028672}} * [http://sporedi-pesmi.scd.si/node/177 Zgodovina orgel]{{sklici}} == Glej tudi == * [[Orglar]] * [[Organist]] * [[Hammond orgle]] * [[Organ²/ASLSP]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Organs (music)}} * [https://sites.google.com/site/orglenajzahtevnejseglasbilo/zgradba-posameznih-orgel Zgradba orgel] * [http://arsors.jarina.org/dveri.htm Ars Organi Sloveniae] * [https://www.orgle.si/ Orgle Slovenije] * [http://www.orgbase.nl Organ Database] * [http://www.odb.at Österreichische Orgeldatenbank] * [http://www.npor.org.uk National Pipe Organ Register] * [http://www.orgulje.com Orgulje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211220095358/http://orgulje.com/ |date=2021-12-20 }} * [http://orgue.free.fr Les Orgues] * [http://decouverte.orgue.free.fr Orgues d'Alsace] * [http://www.uquebec.ca/musique/orgues.html Orgues et organistes] * [http://www.organy.art.pl Polskie Organowe] * [http://www.gdo.de Gesellschaft der Orgelfreunde] * [http://www.organstops.org/ Enciklopedija orgelskih registrov v angleščini] * [https://skrabl.com/?lang=sl Orglarstvo Škrabl (v slovenščini)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Orgle| ]] [[Kategorija:Glasbila s tipkami]] [[Kategorija:Aerofoni]] td6mw0pfp232noj0qh529kckqamwzf8 6747303 6747302 2026-09-06T10:45:10Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 + 6747303 wikitext text/x-wiki [[Slika:NovaStifta-orgle.JPG|thumb|Orgle v Novi Štifti]] '''Orgle''' (tudi žvrgolišče, arh. slovensko orglje, vorkle, {{Jezik-el|όργανον}} ''organon'', {{Jezik-la|organi}} – ''instrument'', ''orodje'') je [[glasbila s tipkami|glasbilo s tipkami]], pri katerem [[zvok]] nastaja z nihanjem zraka v piščalih. == Zgodovina == [[File:Flight of the Bumblebee on Pipe Organ Pedals.webm|thumb|right|Orgelska izvedba ''Čmrljevega leta'' [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Nikolaja Rimskega-Korsakova]]]] Razvoj orgel seže v razvoj piščali (''siringi''), kot prototipu orgel, sledil je razvoj ''hydraulos'', nekakšnih vodnih orgel, kjer naj bi voda uravnavala zračni tlak. ''Hydraulos'' je bil v [[Stara Grčija|Stari Grčiji]] znan že v 2. stoletju pred našim štetjem. Razvoj je sledil s kovaškim mehom, kjer je zračni tlak uravnaval kovaški meh, saj je bila voda pozimi neuporabna zaradi zmrzovanja. V 1. stoletju našega štetja so se orgle začele uveljavljati širše v Evropi z [[Rimljani]]. Prve orgle naj bi leta 246 pred našim štetjem sestavil izdelovalec igrač Ktesibos iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]].<ref>http://www.gskranj.net/orgle</ref> V rimskih časih so jih uporabljali kot spremljavo ob [[gladiator]]skih bojih, na veselicah in v tedanjih [[Bazilika (zgradba)|bazilikah]]. Po večstoletni prekinitvi zaradi preseljevanja narodov, so do veljave prišle spet v 8. stoletju. Nanje so igrali na srednjeveških dvorih, saj so bile znak velikega bogastva in razkošja. Zaradi izboljšanja kvalitete orgelskega glasu, so jih od 9. stoletja dalje vse bolj vgrajevali tudi v cerkve. Do 14. stoletja so bile v cerkvi že povsem nekaj običajnega. Prve orgle naj bi v Evropo poslal cesar Konstantin Kopronim leta 742 ali 757 kot darilo kralju [[Pipin Mali|Pipinu]], očetu [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Tako so bile na nemškem prve orgle postavljene leta 826 v [[Aachenska stolnica|Aachenski stolnici]]. Te orgle so bile še brez pedala, tipke pa so bile primerne za igranje s pestmi. Sledil je razvoj piščali, pedala, večmanualnosti, [[Register|registrov]]. V času [[reformacija|reformacije]] je razvoj nekoliko zastal in ponovno zacvetel v [[barok]]u. Oblikovno in zvokovno strokovnjaki orgle delijo na orgle nemškega (germanski prostor), francoskega (germansko galski prostor) in italijanskega (romanski prostor) tipa. Orgelska umetnost je bila in je pomemben del evropske kulturne identitete, saj je tudi orgelska literatura stara že okoli sedemsto let. Danes so orgle nepogrešljive tako v cerkvah kot v koncertnih dvoranah. [[Slika:OrgueAtlanticCityConventionAll.jpg|thumb|Igralnik največjih orgel na svetu]] == Zgradba in delovanje == [[Slika:Portative.jpg|thumb|Portativ]] Orgle ločimo glede na vrsto različnih kriterijev: * po vrsti povezave med tipkami ter ventili, s katerimi nadzorujemo vstopanje zraka v piščali (mehanske, pnevmatske, elektro-pnevmatske, električne), * po zasnovi sapnic (sapnice na poteg in tonskimi kancelami, sapnice na stožce ali membrane in registrskimi kancelami), * po izboru registrov ali »spremenov« ter zvočni zasnovi (renesančne, baročne, romantične, neobaročne; nemške, francoske, italijanske, angleške, španske) in * po velikosti. Ko govorimo o velikosti orgel, imamo v mislih večinoma število registrov ali spremenov, lahko pa tudi [[Manual|manualov]] ali podprstnikov ter piščali. Manjše orgle (''pozitivi''), imajo običajno do 5 registrov ter le manualno klaviaturo; občasno gre za prenosne inštrumente (''portativi''). Srednje velike orgle imajo po navadi dva manuala oziroma podprstnika in pedal oziroma podnožnik ter 15 do 30 registrov ali spremenov. Večje orgle v stolnicah in koncertnih dvoranah imajo do 5 manualov (redko 6) ter od 50 do 80 in več registrov. [[Slika:Organ Animation.gif|sličica|345x345px|Delovanje in imena delov (v nemščini)]] [[Slika:Hydraulos-cornu-nenning-trier.jpg|thumb|Hydraulos]] [[Zvok]] spreminjamo z registri ali spremeni, pri čemer z registrskim potegom (''manubrijem'') odpremo dovod zraka do posameznih vrst piščali (''registrov''), ki zazvenijo ob pritisku na manualne oziroma [[pedal (orgle)|pedalne]] tipke. Glede na nastanek zvoka v piščali registre oziroma piščali delimo na ustnične in jezične. Skupino ustničnih piščali glede na menzuro (relativno širino piščali glede na njeno dolžino) nadalje delimo na principale, flavte in godala. Registre delimo tudi glede na lego, v kateri pojejo. Registre, ki pojejo v osnovni legi (c1=c1), imenujemo 8 čeveljske, medtem ko 16 čeveljski pojejo oktavo nižje (c1=c0), 4 čeveljski pa oktavo višje (c1=c2). V večjih orglah so registri od (zelo redko 64), 32 do 1/2 čeveljske lege. Čeveljska oznaka se načeloma nanaša na dolžino najdaljše piščali posameznega registra (8 čevljev je približno 240&nbsp;cm), pri čemer je dejansko označena tonska lega registra. Tako so lahko piščali 16 čeveljskega registra dolge le 8 čevljev, saj pokrite piščali pojejo oktavo nižje. Orgle so običajno v [[cerkev (zgradba)|cerkvah]], kjer služijo kot glasbilo za uporabo pri [[Bogoslužje|bogoslužju]]. V ta namen orgle uporabljajo v katoliški in v protestantskih cerkvah, medtem ko pravoslavna cerkev pri bogoslužju ne uporablja instrumentalne glasbe. Od sredine 18. stoletja, še posebej pa od 19. stoletja dalje najdemo orgle tudi v dvoranah v vlogi koncertnega glasbila. == Orgle v Sloveniji == V Sloveniji deluje več orglarskih delavnic, ki se ukvarjajo z izdelavo oz. popravili in restavriranjem orgel: * [[Orglarstvo Škrabl]] ([[Brestovec]]) * Orglarska delavnica Maribor ([[Jiršovci]]) * Orglarstvo Močnik ([[Cerklje na Gorenjskem]]) * Orglarstvo Černe ([[Domžale]]) * Orglarstvo Kolar ([[Pletovarje]]) * Orglarstvo Lukman ([[Lačaves]]) * Orglarstvo Košir ([[Sodražica]]) * Orglarstvo Bukovšek ([[Medvode]]) Največ še delujočih orgel v Sloveniji sta izdelala [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]], katerih delo štejemo za skupno. Druga po vrsti je Orglarska delavnica Maribor. Kot enega najpomembnejših slovenskih orglarjev štejemo tudi [[Franc Goršič|Franca Goršiča]], ki je orgle izdeloval v 19. stoletju in katerih veliko se je ohranilo tudi do danes (Frančiškanska cerkev v Ljubljani - obnovil Maribor, Trnovska cerkev v Ljubljani, Sv. Peter oz. uršulinska cerkev v Ljubljani itd.). Pomembna slovenska orglarja sta bila tudi [[Janez Frančišek Janeček]] in [[Ivan Milavec]]. Za največjo slovensko orglarsko delavnico današnjega časa štejemo Orglarstvo Škrabl, ki ima svoje orgle po vsej Evropi in je ena največjih orglarskih delavnic v širšem evropskem prostoru. == Največje orgle == Največje orgle na svetu so izdelali leta 1931 v ''Constitution Hall'' v [[Atlantic City]]ju, Združene države Amerike, s 7 manuali, 2 pedaloma, 455 registri in preko 30.000 piščalmi, dolgimi od 6&nbsp;cm do 19,5 m. Največje orgle v Evropi so v [[Stolnica sv. Štefana, Passau|stolnici v Passauu]], Nemčija. Imajo 5 manualov, 229 registrov ter 17.974 piščali. V letih 1977–1981 jih je izdelalo nemško orglarsko podjetje Eisenbarth. Največje orgle v Sloveniji so [[Cankarjev dom#Orgle v Gallusovi dvorani|orgle v Gallusovi dvorani]] Cankarjevega doma v Ljubljani. Imajo 5457 piščali in 73 registrov na štirih manualih in pedalu, postavilo pa jih je Orglarstvo Schuke iz [[Berlin]]a leta 1982. Največje cerkvene orgle v Sloveniji so orgle v [[Koprska stolnica|koprski stolnici]] z 69 registri in 5420 piščalmi in so tudi druge največje orgle v Sloveniji. Največje orgle, kar jih je v zgodovini izdelalo slovensko orglarstvo so [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|orgle opus 400]] v [[Katovice|Katovicah]] na Poljskem, ki jih je leta 2021 izdelalo [[Orglarstvo Škrabl]] iz [[Brestovec|Brestovca]]. Imajo več kot 7000 piščali in 108 registrov. Po poreklu so edine slovenske orgle z več kot 100 registri. Druge največje slovenske orgle se nahajajo v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]], Hrvaška. Izdelal jih je Franc Jenko leta 1936. So pnevmatske, imajo 72 registrov, 3 manuale in pedal ter 5486 piščali. Leta 2021 jih je restavriralo Orglarstvo Škrabl.<ref>Stanko Praznik in drugi, ''[https://www.marijamaticerkve.si/index.php/dogodki/nove-orgle Nove orgle na Pobrežju: Glasba je uvod v večno življenje]'', Maribor 2020, stran 22.</ref><ref>[https://skrabl.com/mapster-wp-location/2021-72-iii-ped-dakovo-hr/ 2021, 72/III + Ped., Đakovo, HR], Skrabl.com, pridobljeno 9. julij 2023.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, ''Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia'', Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 * Mrzdovnik, Martin, ''Orgle, kraljevski instrument v naših cerkvah'', Občina Zreče, Unior, Zreče, 2016 {{COBISS|ID=284028672}} * [http://sporedi-pesmi.scd.si/node/177 Zgodovina orgel]{{sklici}} == Glej tudi == * [[Orglar]] * [[Organist]] * [[Hammond orgle]] * [[Organ²/ASLSP]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Organs (music)}} * [https://sites.google.com/site/orglenajzahtevnejseglasbilo/zgradba-posameznih-orgel Zgradba orgel] * [http://arsors.jarina.org/dveri.htm Ars Organi Sloveniae] * [https://www.orgle.si/ Orgle Slovenije] * [http://www.orgbase.nl Organ Database] * [http://www.odb.at Österreichische Orgeldatenbank] * [http://www.npor.org.uk National Pipe Organ Register] * [http://www.orgulje.com Orgulje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211220095358/http://orgulje.com/ |date=2021-12-20 }} * [http://orgue.free.fr Les Orgues] * [http://decouverte.orgue.free.fr Orgues d'Alsace] * [http://www.uquebec.ca/musique/orgues.html Orgues et organistes] * [http://www.organy.art.pl Polskie Organowe] * [http://www.gdo.de Gesellschaft der Orgelfreunde] * [http://www.organstops.org/ Enciklopedija orgelskih registrov v angleščini] * [https://skrabl.com/?lang=sl Orglarstvo Škrabl (v slovenščini)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Orgle| ]] [[Kategorija:Glasbila s tipkami]] [[Kategorija:Aerofoni]] 2yhvxbt95m190kozla8sp4p1eclv88l Koper 0 88092 6747273 6745478 2026-09-06T09:13:54Z Pipi Skoda 177950 /* Cerkve in samostani */ 6747273 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Koper |drugo ime = Capodistria |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = BEAUTIFUL PANORAMIC KOPER, avtor Ubald Trnkoczy - Copy.jpg |napis = |zastava = Flag of Koper.svg |zastava_velikost = |grb = Coa_Koper.grb.svg |grb_velikost = |latd = 45 |latm = 32 |lats = 47.6 |latNS = N |longd = 13 |longm = 43 |longs = 45.98 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Koper |povrsina = 12,97 |nadmorska = 9,8 |prebivalstvo = 26579 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Koprčan, Koprčanka |postna = 6000 |posta = Koper |telefon = (05) |registrska = KP |najdisi = Koper |osm = {{openstreetmap|lat=45.54396|lon=13.73418|zoom=15}} |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Koper - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 27. oktober 2007 | refšt=235 | občina = Koper }} }} '''Kóper''' ({{Audio|Sl-Koper.oga|izgovorjava}}), ({{jezik-it|Capodistria}}) je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref>, drugo največje na [[Istra|istrskem polotoku]] (za hrvaškim [[Pulj|Puljem]]). S 26.600 prebivalci (2026) je peto največje mesto v [[Slovenija|Sloveniji]]. Koper je eno najpomembnejših regionalnih središč v državi, središče [[Mestna občina Koper|istoimenske mestne občine]], ima pa tudi edino slovensko tovorno [[pristanišče]] [[Luka Koper|Luko Koper]], locirano sredi [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]] severno od mesta. Mesto leži na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost: statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> ==Javne ustanove== V mestu je sedež [[Škofija Koper|rimskokatoliške škofije]], ene izmed treh slovenskih javnih univerz – [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]], [[Znanstveno-raziskovalno središče Koper|Znanstveno-raziskovalnega središča]] (ZRS), regionalnih radijskih postaj [[Radio Koper]] in [[Radio Capodistria]] (italijanski program) ter dvojezične televizijske postaje [[TV Koper-Capodistria|TV ''Koper-Capodistria'']], ki so del regionalne izpostave [[RTV Slovenija]], [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja]], pokrajinskega in škofijskega arhiva, [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|Osrednje knjižnice Srečka Vilharja]], [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[Pristaniška kapitanija|Pristaniške kapitanije]] in mednarodnega pomorskega mejnega prehoda (od 2025 s posebnim potniškim terminalom za križarke), sedež [[Uprava za pomorstvo|Uprave za pomorstvo RS]], Upravne enote, pa tudi enega od štirih višjih sodišč v Sloveniji. V Kopru je [[Športni park Bonifika]] in manjša [[Marina (pristanišče)|marina]], tudi privez za večje turistične ladje, [[Železniška postaja Koper|avtobusna in železniška postaja]] ter [[Tovorna železniška postaja Koper|tovorna železniška postaja]] v Serminu. == Zgodovina == === Prazgodovinsko in rimsko-bizantinsko obdobje === Sledovi poselitve koprskega območja segajo v srednji [[paleolitik]] in [[neolitik]]. O tem pričajo številna jamska najdišča na [[Kraški rob|Kraškem robu]]. Prva poselitev koprskega otoka sega v [[Rimljani|rimsko]] republikansko obdobje. Novejše arheološke najdbe iz 3.–1. st. pr. n. št. segajo v čas, ko je bila v pisanih virih na širšem koprskem območju omenjena [[antika|antična]] [[Grška mitologija|grška]] naselbina Palada nato [[Aegida]]. Prvo ime je povezano z legendo o okamenelem ščitu boginje [[Atena|Atene]] z glavo [[Meduza (mitologija)|Meduze]], drugem pa [[Zevs|Zevsa]] z znakom [[Sonce|sonca]]. Proti koncu [[rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] je bila na otoku večja naselbina, v poznoantičnem obdobju pa ena izmed postojank obrambnega sistema [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V času [[preseljevanje narodov|preseljevanja narodov]] se je rimljansko in porimljanjeno okoliško prebivalstvo zateklo v otoško naselje. Legenda o prihodu škofa Nazarija na škofijski sedež v Koper leta 524, kar je zgodovinsko sporno, naj bi pa to leto obveljalo za letnico ustanovitve mesta Koper. Ko so severno Istro sredi 6. stoletja zasedli [[Bizantinci]], so [[Capris]] dobro utrdili in ga preimenovali v [[Iustinopolis]] (po cesarju [[Justin II.|Justinu II.]]). Varna otoška lega ob cesti, ki je iz Istre vodila proti [[Gradež (Italija)|Gradež]]u, tedaj pomembnemu središču ob severni jadranski obali, je mestu omogočila nagel razcvet. V 8. stoletju se je v zaledje istrskih mest naseljevalo [[slovani|slovansko]] prebivalstvo, ki se je postopno pomaknilo do obalnih mest. === Srednji vek === Koper se je leta 932 povezal z [[Beneška republika|Benečani]]. Ti so skrbeli za varnejšo plovbo, s pogodbami pa so si počasi podrejali mesto. Leta 1186<ref>Zgodovina Kopra[https://www.koper.si/sl/obcina/predstavitev/zgodovina-kopra/]</ref> je Koper postal svobodna komuna z voljeno oblastno strukturo. Osamosvojila se je koprska škofija, ki ji je koprska komuna podelila posesti v vaseh Lopar, Padna, Brič in Sermin. Pozneje, do leta 1208, so mestu gospodovali istrski mejni grofje in za njimi [[oglejski patriarhi]]. Ti so Koper izbrali za sedež svojih fevdalnih posesti v [[Istra|Istri]] in ga poimenovali ''Caput Histriae'' (Glava Istre), ki so ga kasneje poitalijanili v ''Capo d'Istria''. V času vladavine oglejskih patriarhov se je mesto vztrajno borilo za privilegije in obdržalo lastne statute, ki so omejevali [[oglej]]sko oblast. Mestu so patriarhi podelili oblast nad vasmi v zaledju severne Istre. [[Slika:Veduta Kopra 1781.jpg|thumb|right|250px|Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim (1827)]] === Beneška republika === Po daljšem obdobju samostojnosti je leta 1279 tudi Koper prešel pod [[Beneška republika|Benečane]]. V 16. stoletju je dobil privilegiran položaj na gospodarskem in upravnem področju. Na prelomu 15. in 16. stoletja so v Kopru ustanavljali menjalnice, banke in obrtne delavnice. V obrobje mesta se je preseljevalo čedalje več Slovencev, ki so se predvsem ukvarjali s [[solinarstvo]]m, z [[ribištvo]]m in s [[kmetijstvo]]m. V času beneške vladavine je mesto na trgovskem področju uspešno tekmovalo z bližnjim [[Trst]]om, saj je imelo zaradi lege na otoku in utrjenih zidov ugoden obrambni položaj. V 16. stoletju je Koper dobil sodišče za civilne in kazenske zadeve ter nekaj drugih upravnih funkcij ter pristojnosti tudi za naselja v zaledju severne Istre. [[Turški vpadi]] so bili prek Istre in [[Kras]]a usmerjeni v Beneško republiko, zato Kopra niso ogrozili, pač pa je bilo močno opustošeno njegovo podeželsko zaledje. [[Slika:Veduta Kopra 1867.jpg|thumb|right|250px|Koper na veduti iz leta 1867, avtorja Gottlieba C. W. Haaseja]] V času spopadov med Benečani in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] je trgovina z zaledjem, predvsem s [[Kranjska|Kranjsko]], upadla. Mesto je prizadela [[kuga]], v času katere se je število prebivalstva zmanjšalo z 8.000 na 1.800. Počasi si je s pomočjo trgovine s [[sol]]jo, prodaje olja in vina mesto opomoglo. Šele sredi 17. stoletja so ponovno našteli 4.500 prebivalcev. Koper je pomembno gospodarsko moč ohranil vse do 17. stoletja, ko sta bila Trst in [[Reka, Hrvaška|Reka]] proglašena za svobodni pristanišči. === Napoleon in stoletna avstrijska prevlada === [[Slika:Capodistria 1900.jpg|thumb|250px|Koper okoli leta 1900]] Pomembno pomorsko in trgovsko vlogo je Koper izgubil s propadom [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa so s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campa Formia]] priključili [[Avstrija|Avstriji]], ter z dograditvijo [[Južna železnica|železnice Dunaj]]–[[Južna železnica|Trst]] (1857). Glavno trgovsko, pomorsko, postopno tudi industrijsko središče [[avstro-ogrska monarhija|Avstro-ogrske monarhije]] je postal Trst, Koper pa z agrarno okolico vedno bolj njegovo zaledje za oskrbo s kmetijskimi pridelki. Meščani, predvsem Italijani, so živeli od solinarstva, ribištva in lokalnega ladjedelništva, ljudje v okolici, pretežno Slovenci, pa od poljedelstva in živinoreje. Po letu [[1819]] se je začelo dokončno rušenje mestnega obzidja, leta 1827 so Avstrijci zgradili kilometer dolg nasip s cesto od starega pristanišča do Semedele, s čimer so otok povezali s kopnim. Tedaj so na plitvinah okoli mesta uredili [[soline]], vendar so jih v [[20. stoletje|20. stoletju]] opustili, zemljišče izsušili in ga namenili kmetijstvu. V Kopru je delovala gimnazija in po letu 1870 tudi učiteljišče, na katerem so deloma poučevali tudi v slovenskem jeziku. === Kraljevina Italija=== Med italijansko vladavino med obema svetovnima vojnama je več deset tisoč Slovencev moralo zbežati v Jugoslavijo in druge države (po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000 iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistično obdobje je bilo najslabše v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli. === Osvoboditev Kopra in povojni razvoj === Koper je bil osvobojen 30. 4. oz. 1. 5. 1945, dan pred tem je posebna skupina [[Vojska državne varnosti|VDV]] pod vodstvom [[Danilo Petrinja|Danila Petrinje]] (kasnejšim utemeljiteljem [[Luka Koper|Luke Koper]]) s skrajno drzno in spektakularno akcijo osvobodila politične zapornike iz koprskih zaporov<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/945420322|title=Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline|last=Miloš.|first=Ivančič,|date=2015|publisher=Sophia|year=|isbn=9789616768924|edition=1. natis|location=Ljubljana|page=171|cobiss=|oclc=945420322}}</ref>. Po koncu druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina avtohtonega italijansko govorečega prebivalstva, zaradi strahu pred maščevanjem zaradi terorja, ki so ga pred tem [[Fašizem|fašistične milice]] izvajale nad avtohtonim slovenskim prebivalstvom, in zaradi italijanske politične propagande v času hladne vojne. Leta 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariška mirovna pogodba]], s katero je Koper na podlagi [[Devinski sporazum|Devinskega sporazuma]] postal sedež cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] ter Okraja Koper znotraj njega, ki je bil(a) dejansko pod upravo Jugoslavije oz. Slovenije. Po podpisu [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]] leta 1954 je Koper postal pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo njegov hiter razvoj. Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje [[Škocjanski zatok|Škocjanskega zatoka]], izkopano gradivo pa uporabili za nasipanje plitvin ob obali. S tem so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte. [[Luka Koper]] se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31&nbsp;km dolg železniški priključek Koper–Prešnica, ki je povezoval Koper s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem. Po letu 1957 se je spremenila nacionalna in socialna struktura prebivalstva, saj se je v mesto priseljevalo prebivalstvo tako iz slovenskega kot jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z gospodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti [[srednji vek|srednjega veka]]. == Mestna občina Koper == Koper je upravno središče [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], sedme po površini največje in četrte po skupnem številu prebivalcev najbolj naseljene [[Občina|občine]] v Sloveniji. Župan mestne občine Koper je [[Aleš Bržan]] (2018-). {{glavni|Mestna občina Koper}} == Luka Koper == Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče [[Luka Koper]], edino tovrstno v Sloveniji. {{glavni|Luka Koper}} ==Demografija== Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref>. Po [[popis]]u leta 2002 večina prebivalstva (74,1 %) govori slovensko. Manjšinski jezik je [[italijanščina]] (2,2 %), jeziki tujih rezidenčnih skupin so [[hrvaščina]] (8,0 %), [[srbohrvaščina]] (4,0 %), [[bosanščina]] (2,8 %) in [[srbščina]] (2,7 %).<ref name=":0">{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+Popis+2002&path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&lang=2 |title=Popis |accessdate=2008-01-26 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220509/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku,+ob%E8ine,+Slovenija,+Popis+2002&path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&lang=2 |url-status=dead }}</ref> == Podnebje == [[Podnebje]] v Kopru je [[Geografija Slovenije|Submediteransko]], podtip Obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katero so značilni dolga in vroča poletja, mile zime in pogosti vetrovi – [[burja]], [[jugo]] in [[maestral]]. Povprečne januarske temperature so v Kopru višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4 °C, povprečne julijske pa so višje od 22 °C. Morje je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C). Največ [[padavine|padavin]] pade jeseni. Najmočnejši sunki burje dosežejo hitrosti tudi do 200&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako pa lahko resnejše nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]], ki je značilna za to področje Slovenije. {{Weather box|location=Koper (postaja Portorož) |metric first=Yes |single line=Yes |Jan record high C= |Feb record high C= |Mar record high C= |Apr record high C= |May record high C= |Jun record high C= |Jul record high C= |Aug record high C= |Sep record high C= |Oct record high C= |Nov record high C= |Dec record high C= |year record high C= |Jan high C=8,9 |Feb high C=9,9 |Mar high C=13,4 |Apr high C=17,3 |May high C=22,3 |Jun high C=25,9 |Jul high C=28,8 |Aug high C=28,7 |Sep high C=24,2 |Oct high C=19,4 |Nov high C=13,8 |Dec high C=10,0 |year high C=18,5 |Jan mean C=4,3 |Feb mean C=4,6 |Mar mean C=7,9 |Apr mean C=11,9 |May mean C=16,9 |Jun mean C=20,5 |Jul mean C=22,9 |Aug mean C=22,3 |Sep mean C=18,1 |Oct mean C=10.1 |Nov mean C=9,3 |Dec mean C=5,6 |year mean C=13,2 |Jan low C=0,7 |Feb low C=0,4 |Mar low C=3,4 |Apr low C=7,1 |May low C=11,4 |Jun low C=14,7 |Jul low C=16,9 |Aug low C=16,8 |Sep low C=13,4 |Oct low C=10,0 |Nov low C=5,7 |Dec low C=2,1 |year low C=8,5 |Jan record low C= |Feb record low C= |Mar record low C= |Apr record low C= |May record low C= |Jun record low C= |Jul record low C= |Aug record low C= |Sep record low C= |Oct record low C= |Nov record low C= |Dec record low C= |year record low C= |precipitation colour = green |Jan precipitation mm=60 |Feb precipitation mm=54 |Mar precipitation mm=62 |Apr precipitation mm=66 |May precipitation mm=75 |Jun precipitation mm=86 |Jul precipitation mm=56 |Aug precipitation mm=86 |Sep precipitation mm=118 |Oct precipitation mm=112 |Nov precipitation mm=106 |Dec precipitation mm= |year precipitation mm=1113 |snow colour = green |Jan snow cm = |Feb snow cm = |Mar snow cm = |Apr snow cm = |May snow cm = |Jun snow cm = |Jul snow cm = |Aug snow cm = |Sep snow cm = |Oct snow cm = |Nov snow cm = |Dec snow cm = |year snow cm = |Jan humidity = |Feb humidity = |Mar humidity = |Apr humidity = |May humidity = |Jun humidity = |Jul humidity = |Aug humidity = |Sep humidity = |Oct humidity = |Nov humidity = |Dec humidity = |year humidity = |unit precipitation days=0.1 mm |Jan precipitation days= |Feb precipitation days= |Mar precipitation days= |Apr precipitation days= |May precipitation days= |Jun precipitation days= |Jul precipitation days= |Aug precipitation days= |Sep precipitation days= |Oct precipitation days= |Nov precipitation days= |Dec precipitation days= |year precipitation days=140 |Jan sun=109 |Feb sun=134 |Mar sun=178 |Apr sun=205 |May sun=261 |Jun sun=280 |Jul sun=330 |Aug sun=306 |Sep sun=227 |Oct sun=167 |Nov sun=105 |Dec sun=97 |year sun=2399 |Jan percentsun = 14,7 |Feb percentsun = 19,8 |Mar percentsun = 23,9 |Apr percentsun = 28,5 |May percentsun = 35,1 |Jun percentsun = 38,9 |Jul percentsun = 44,4 |Aug percentsun = 41,1 |Sep percentsun = 31,5 |Oct percentsun = 22,4 |Nov percentsun = 14,6 |Dec percentsun = 13,0 |year percentsun = 27,4 |source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) <ref name= SEA>{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/portoroz/climate-normals_81-10_Letalisce-Portoroz.pdf |title = Podnebni podatki - Koper (postaja Portorož) |publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] |accessdate = 2012-09-20|language= }}</ref> (podatki za 1981-2010) |date = 201}} == Prst == Koprsko primorje sestavljata dve zelo različni območji: ozek obalni pas in [[fliš]]no gričevje v zaledju. Flišne pokrajine sestavlja fliš, ki je sicer neprepustna [[kamnina]], vendar zelo slabo odporna proti površinskemu odnašanju. Prsti v Koprskem primorju so nastale na treh različnih podlagah: največ na flišu, manj na apnencu in na rečnih nanosih. Tipi prsti na flišu: regosoli, leptosoli (karbonatna rendzina), kambisoli, antrosoli, luvisoli, planosoli. Na apnencu je največ leptosolov (rendzina), na rečnih nanosih so se razvili fluvisoli (ob zgornjem in srednjem toku rek) ter glejsoli (ob spodnjem toku rek Rižane, Dragonje, Badaševice in Drnice). == Rastlinstvo == V primerjavi s pravim sredozemskim rastlinstvom v Istri zimzelenih rastlin skorajda ni. Za toploljubne primorske gozdove je značilen listopadni puhasti [[hrast]]. Za submediteransko, podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), so značilna dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. V zaščitenih legah uspevajo tudi [[agrumi]], drugod pa [[oljka|oljke]], [[smokva|fige]] ter različne aromatične rastline. Kmetijsko neprimerne ali neobdelane površine večinoma zarašča [[makija]], za katero sta v Istri značilni [[navadna žuka]] ([[brnistra]]; ''Spartium junceum'') in [[navadni trstikovec]] ali ([[Navadna kanela|kanela]]''; Arundo donax''). == Mestne četrti == [[Slika:Mestne četrti.png|sličica|prikaz koprskih mestnih četrti|400x400px|brez]] Mesto Koper ima osem četrti. Te so: * Bonifika/Bonifica * Center/Centro (staro mestno jedro Kopra; nekdanji otok, na katerem se je razvila naselbina-mesto, ki je bilo včasih razdeljeno na 11 četrti) z izrazitejšimi predeli [[Bošadraga|Bošadrago]], nekdanjim ribiškim naseljem na severovzhodu, osrednjim trgom ter Belvederjem na zahodu, kjer je nekoč (do 1822) stal ''Levji grad''. * Markovec/Monte San Marco oziroma Podmarkovec * Olmo/Olmo * Prisoje/Prisoje * Semedela/Semedella (z raztresenim zaselkom Pastoran v zaledju) * Šalara/Salara (in Karbonar) * Žusterna/Giusterna Pomemben del mestnega ozemlja na severu zavzema območje [[Luka Koper|Luke Koper]], ki si ga Koper deli z [[Občina Ankaran|Občino Ankaran]], na vzhodnem delu Bonifike je Potniški terminal (avtobusna in železniška postaja), vzhodno od nje naravni rezervat [[Škocjanski zatok]] (''Stramarski zaliv'') ter na severovzhodu pri [[Bertoki|Bertokih]] tudi [[gospodarsko-obrtna cona Sermin]], kar vse sodi v širše urbano oz. poselitveno območje mesta Koper, skupaj z bližnjimi vasmi [[Šalara]], [[Bošamarin]], [[Gažon]], [[Srgaši]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Grinjan]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Vanganel]], kot tudi v prvem poselitvenem obroču satelitskih naselij [[Prade]], Bertoki, [[Dekani]], [[Škofije pri Kopru|Škofije]], [[Pobegi]], [[Čežarji]] in [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]]. === Bonifika === Bonifika, znana predvsem po [[Športni park Bonifika|Športnem parku Bonifika]], je koprska športna četrt, ki leži med centrom mesta in spalnimi naselji. Ime je dobila po bonifikaciji, tj. procesu izboljšave tal, saj je na tem področju nekoč bilo morje, nato pa močvirje, ki so ga postopoma zasipavali. Športni park zajema igrišča za tenis, košarkarska igrišča, igrišča za rokomet, igrišča za nogomet, odbojkarska igrišča, atletski stadion, nogometni stadion Bonifika, večnamensko športno dvorano [[Arena Bonifika]], fitnes na prostem, fitnes na prostem za starejše, otroška igrala, napajalnike za vodo, osvežujoče parne prhe, javni wc in parkirne površine. Okoli športnega parka je speljana tekaška steza, dolga natanko 1 km, ob kateri poteka tudi reka [[Badaševica]], ki se izliva v morje s [[Semedelski kanal|Semedelskim kanalom]]. V neposredni bližini je tudi [[Osnovna šola Koper]], ki razpolaga s prostorno večnamensko dvorano. V Športnem parku Bonifika stoji tudi nedokončan objekt olimpijskega bazena. Na drugi strani Piranske ceste se tik ob promenadi Semedelska cesta nahajajo igrišča za odbojko na mivki s fitnesom na prostem, slačilnicami, wc-ji in lastno tekalno stezo, ki jih nekateri imenujejo Bonifika II. Nekoč je Bonifika imela tudi kolesarski in skate park, ki naj bi ju občina v letu 2019 ponovno zgradila v neposredni bližini nedokončanega olimpijskega bazena.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|title=VIDEO: Koprski župan z idejno rešitvijo za skejt park navdušil skejterje · Ekoper|last=UR|date=2018-09-11|newspaper=Ekoper|accessdate=2018-10-23|language=sl-SI|archive-date=2018-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181023120143/https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|url-status=dead}}</ref> Blizu obalne promenade med Semedelo in starim Koprom je urejen tudi koprski mestni park s spreminjajočimi se vodometi. == Kulturna dediščina Kopra == === Trgi === [[File:Koper (Titov trg) - loža in stolnica.jpg|thumb|right|Titov trg]] * [[Titov trg, Koper|Titov trg]] – Trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo, te so: Pretorska palača, [[loža]], Armeria (orožarna), Foresteria (prenočišča) in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]. * [[Prešernov trg, Koper|Prešernov trg]] – na njem stoji [[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] iz leta 1666. * Trg Brolo – njegova zasnova izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb. Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Sedanjo podobo je trgu dalo obdobje [[barok]]a. * Ribiški trg – nekoč se je odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneškogotskimi pročelji. V tem delu sta samostan in cerkev iz 16. in 17. stoletja. * Gramscijev trg – v gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljena je značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo. * [[Carpacciov trg, Koper|Carpacciov trg]] – svoje ime nosi po slikarju [[Vittore Carpaccio|Vittoreju Carpacciu]]. Ob trgu stoji tudi njegova hiša iz 14. stoletja. * Muzejski trg * Nazorjev trg * Vergerijev trg * Kapodistriasov trg * Giordanov trg * Gimnazijski trg * Martinčev trg * Kosovelov trg * Mužcev trg * Gortanov trg * Staničev trg * Tomažičev trg === Palače === [[File:Koper-St,-Prätorenpalast-(280711).jpg|thumb|right|Palazzo Pretorio (Capodistria)|Pretorska palača]] V Kopru stojijo naslednje palače: * [[Pretorska palača|Pretorska palača / Palazzo Pretorio]] – je na Titovem trgu in spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra. Služila je posvetnim mestnim funkcijam, do konca 18. stoletja je bil v njej sedež beneških [[podesta|podestov]] in kapitanov. Sedanjo podobo je dobila v 15. stoletju, ko so v glavno pročelje namesto gotskih vzidali polkrožno zaključena [[renesansa|renesančna]] okna. Vrhnji del palače so dopolnili z [[gibelini|gibelinskim]] [[Cina (arhitektura)|zobčastim nadzidkom]]. Palačo krasijo napisni kamni, kipi in grbi. * [[Palača Carli|Palača / Palazzo Carli]] – stoji v razširjenem delu Župančičeve ulice, v kateri stojijo zgradbe iz 18. in 19. stoletja. Zaprto dvorišče v notranjosti palače ima [[gotika|gotske]] poteze. V hiši se je rodil eden pomembnejših mož koprske zgodovine, enciklopedist [[Gian Rinaldo Carli]]. Krasi jo značilen notranji atrij z ličnim kamnitim obodom vodnjaka. Danes se tu nahaja sedež organizacij: Italijanska unija, Obalna samoupravna italijanska skupnost, Obalna samoupravna skupnost Koper, pisarna poslanca italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu ter koprsko dopisništvo časopisa ''La voce del popolo''. * [[Palača Almerigogna|Palača / Palazzo Almerigogna]] – med strnjenimi fasadami [[Čevljarska ulica, Koper|Čevljarske ulice]] je ohranila vso pisanost in sijaj nekdanjih koprskih srednjeveških zunanjščin. Krasita jo kamnoseško paličasto okrasje in poslikava iz 15. stoletja. * [[Palača Gravisi-Buttorai|Palača / Palazzo Gravisi - Buttorai]] – iz druge polovice 17. stoletja, ima poudarjeno pročelje; v prenovljeni zgradbi imajo sedež italijanska narodna skupnost in sorodne organizacije. * [[Palača Gravisi-Barbabianca|Palača / Palazzo Gravisi - Barbabianca]] – spada med najvidnejše koprske [[baročna arhitektura|baročne]] stavbe 17. stoletja. Poudarjajo jo [[zatrep]], razpored odprtin in tlorisna shema. Danes je sedež [[Glasbena šola Koper|Glasbene šole Koper]]. * [[Palača Belgramoni – Tacco|Palača / Palazzo Belgramoni – Tacco]] – iz začetka 17. stoletja, sodi med najbolj reprezentativne primerke bogate koprske baročne meščanske arhitekture. V njej ima sedež [[Pokrajinski muzej Koper]]. Hrani bogate zbirke. * [[Palača Brutti|Palača / Palazzo Brutti]] – iz prve četrtine 18. stoletja, na severnem robu trga Brolo, kaže kvalitetno baročno pročelje. V njej ima sedež [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper]]. * [[palača Tiepolo Gravisi|Palača / Palazzo Tiepolo - Gravisi]] ali [[Gravisi Tiepolo|Gravisi - Tiepolo]], [[palača Baseggio]], tudi ''Borilnica'' (15. stoletje), zdaj ''Center humanističnih znanosti'' ''ZRS Koper'' na Kreljevi ulici 8 * palača [[Almerigotti]] * palača Barbabianca * palača [[Totto ex Gavardo]] * palača Tarsia * palača Pizzarello - Palma * palača Madonizza * palača Del Bello * palača de Belli * palača Orlandini * palača Elio * Beneško-gotska hiša (z Etnološko zbirko Pokrajinskega muzeja) === Cerkve in samostani === [[Slika:Koper-Kathedrale-(280711).jpg|200px|thumb|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] * [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] – zapira vzhodno stran Titovega trga. Njena zgodovina sega v 12. stoletje, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Ob koncu 15. stoletja so cerkev povečali. V spodnjem delu je arhitekt ohranil [[gotska arhitektura|gotski slog]], više je pa dodal renesančni pridih. Spet so jo povečali v prvi polovici 18. stoletja, ko so ustvarili nov dvoranski prostor, v katerem so z igro svetlobe pridobili svečano atmosfero. Bogastvo nekdanje cerkve se je izgubilo ob začetku 19. stoletja, ko so razpustili samostane in cerkvene rede. Kljub temu je v notranjosti nekaj umetnin. [[Zvonik]] stolnice je bil nekoč utrjen objekt. * [[Cerkev sv. Bassa]] – stoji ob Prešernovem trgu, kjer je v 15. stoletju stalo mestno zavetišče za ubožne in tujce, v njej je bila tudi prva bolnišnica v mestu. Cerkev je bila predelana leta 1731, v [[zakristija|zakristiji]] hranijo tudi kip [[sveti Bassa|svetega Bassa]] iz druge polovice 15. stoletja. * Frančiškanska samostana sv. Frančiška in [[Cerkev sv. Klare, Koper|sv. Klare]] – omejujeta vzhodni del trga. Na začetku 19. stoletja sta bila oropana vsega dragocenega inventarja. * [[Cerkev sv. Jakoba, Koper|Cerkvica sv. Jakoba]] – ob Fonticu je bila zgrajena iz klesanega kamna že v 14. stoletju. Zaradi samosvoje podobe spada med pomembnejše mestne sakralne stavbe. * [[Rotunda]] [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] (Karmelske Matere božje) – nekdanja [[krstilnica]] ob severni strani stolnice, ohranja v zunanjem plašču ves sijaj [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Ta in [[Rotunda blaženega Elije]] (sv. Elije) na Cankarjevi ulici (obnovljena 2024), sta med najstarejšimi koprskimi sakralnimi objekti (iz 11. stoletja). === Ostale znamenitosti === [[File:Koper Da-Ponte-Brunnen (280711).jpg|thumb|right|Da Pontejev vodnjak]] *[[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] – iz leta 1666 je na Prešernovem trgu. Postaviti ga je dal mecen [[Lorenzo de Ponte]]. To je osemkotni bazen za vodo, ki ga obkroža 15 majhnih [[pilaster|pilastrov]] z znaki koprskih plemiških družin, ki so dale denar za vodnjak. Uporabljali so ga do leta 1898. * [[Vrata Muda|Mestna vrata Muda]] – z [[obzidje]]m jih je dal leta 1516 postaviti pretor [[Sebastiano Contarini]]. So edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so se nekdaj odpirala v mestnem obzidju. Ta vrata so nekoč vodila na most, ki je povezoval otok s kopnim. [[Slika:Koper Loggia.jpg|thumb|right|Loža]] * [[Loža, Koper|Loža]]/Loggia – nasproti Pretorske palače jo krasijo lepi beneški gotsko zašiljeni loki. Zgrajena v 15. stoletju je sedanji videz dobila ob koncu 17. stoletja. [[Terakota|Terakotna]] plastika Madone v vogalni niši Lože je bila postavljena v spomin na epidemijo [[kuga|kuge]] iz let 1554 in 1555. * [[Fontico]] – najstarejša stavba na Trgu Brolo. Zgradili so jo leta 1392, da so v njej hranili žito in ga v času stiske delili prebivalcem. Stavba ima gotska okna. [[File:Koper-Taverne-(280711).jpg|thumb|right|Taverna na zahodni strani Carpacciovega trga]] * [[Taverna, Koper|Taverna]] – nekdanje skladišče soli, kjer se danes odvijajo najrazličnejši glasbeni, kulturni, kulinarični in drugi dogodki. * [[Bošadraga]] – nekdanje ribiško naselje, mestna četrt in ulično ime v severovzhodnem predelu starega mesta Koper == Kultura in šolstvo == Kulturne ustanove, ki preraščajo lokalni pomen, so: bogata študijska [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|knjižnica Srečka Vilharja]], pokrajinski in škofijski arhiv, [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinski muzej]] (od leta 1911) z dislocirano etnološko zbirko, ter poklicno [[Gledališče Koper|Gledališče Koper.]] Na področju kulture so to trije osrednji javni zavodi, ki delujejo v Mestni občini Koper. Na področju medijev je najpomembnejši regionalni RTV center Koper/Capodistria z radijsko ([[Radio Koper-Capodistria|Radio Koper - Capodistria]]) in televizijsko ([[Tele Capodistria]]) postajo, v Kopru ima sedež tudi regionalni dnevnik/časnik [[Primorske novice]] in komercialni [[Radio Capris]]. [[Protokolarno-prireditvena dvorana Sv. Frančiška Asiškega]] v Kopru od obnove leta 2014 deluje kot prostor, kjer se redno odvijajo različni koncerti, predstave in drugi protokolarni dogodki pod okriljem Mestne občine. Pod [[Obalne galerije Piran]] (skupaj s kustodiatom in knjižnjico) spadata koprski galeriji [[Galerija Meduza|Meduza]] in [[Loža, Koper|Loža]] z [[Mala loža|Malo ložo]], v sklopu [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja Koper]] deluje [[Galerija moderne in sodobne umetnosti]], ki je namenjena občasnim razstavam, manjše zasebne galerije so še [[Galerija Žbona|Žbona]], [[Re:Gallery]] in [[Galerija ARTINA]]. Na Kopališkem nabrežju je tudi likovno [[Razstavišče Libertas]], kjer mdr. poteka festival sodobne in intermedijske umetnosti IZIS. Daleč naokoli je slovel MKC oz. ''Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center ([[MKSMC Koper]])'' ki ga je dolga leta vodil [[Marko Brecelj]]. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol ([[Gimnazija Koper]] z umetniškimi in športnimi oddelki, ''Srednja tehniška šola'', ''Srednja ekonomsko-poslovna'' ''šola s programom Ekonomske gimnazije)'' ter [[Glasbena šola Koper]] s podružnicami v Izoli in Piranu ter Avditorijem Portorož, sta v mestu tudi italijanska [[Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper|Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio]] in [[gimnazija]] (''[[Ginnasio Gian Rinaldo Carli]]''), pa tudi zasebni srednje- in višješolski ''Izobraževalni center Memory'' ''z Višjo strokovno šolo'' in [[Ljudska univerza Koper]]. Osrednja izobraževalna in znanstvena ustanova je javna [[Univerza na Primorskem]] z več fakultetami, v Kopru pa sta tudi podružnici zasebne univerze [[Alma Mater Europaea|Alma mater europaea]] in [[Državna univerza v Moskvi|Ruske državne univerze M. V. Lomonosova]], ki je v sodelovanju s [[Fakulteta za management v Kopru|Fakulteto za management]] ustanovila njeno edino podružnico v Evropski uniji pod imenom [[Zavod Lomonosov]]. Na področju založniške dejavnosti v Kopru delujejo [[Založba Lipa]], [[Založba Annales]] Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in [[Založba Univerze na Primorskem]], zadnji dve izdajata poleg knjižnih zbirk tudi znanstvene revije. == Znane osebnosti == === Rojeni v Kopruː === * [[Santorio Santorio]] – zdravnik, inovator, izumitelj [[termometer|termometra]] * [[Francesco Trevisani]] – slikar *[[Janja Klasinc]] - novinarka, političarka * [[Danilo Kocjančič]] – glasbenik *[[Jan Koprivec]] - nogometaš * [[Igor Gregorič]] – kardiokirurg * [[Jaka Ivančič]] – fotograf *[[Svetlana Visintin]] – kostumografka * [[Robert Zorec]] – biolog, akademik *[[Klavdij Zornik]] - slikar *[[Sergio Gobbo]] – oblikovalec in galerist (zasebni muzealec) === S Koprom so povezaniː === * [[Viktor Bežek]] – šolnik *[[Gian Rinaldo Carli]] – italijanski zgodovinar, polihistor *[[Monald Koprski]] – duhovnik, [[Frančiškani|frančiškan]], cerkveni pravnik, svetniški kandidat * [[Vittore Carpaccio]] – slikar * [[Sveti Nazarij]] – prvi [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|koprski škof]] in zavetnik Kopra * Peter Pavel Vergerij, starejši – predhodnik humanizma, gledališčnik, pedagog in filozof * [[Peter Pavel Vergerij]], mlajši – koprski škof, reformator, protestant * [[Paolo Naldini]] – koprski škof, pisatelj, ustanovitelj [[glagolica|glagolskega]] semenišča * [[Tomaž Šalamun]] – pesnik *[[Marko Brecelj]] – kantavtor in aktivist == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|GRE}} [[Krf (mesto)|Krf]], [[Grčija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[Ferrara]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[Milje, Italija|Milje]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[San Dorligo della Valle|Dolina]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|CRO}} [[Buzet]], [[Hrvaška]] * {{Ikonazastave|RUS}} [[Samara]], [[Rusija]] * {{Ikonazastave|SVK}} [[Žilina]], [[Slovaška]] * {{Ikonazastave|KIT}} [[Jiujiang]], [[Kitajska]] == Glej tudi == * [[Školjčna sipina (Ankaran)]] * [[Koprski glavar Slovanov]] *[[Železniška postaja Koper]] * [[Luka Koper]] *[[Tovorna železniška postaja Koper]] * [[Železniška postaja Koper luka|Železniška postaja Koper Luka]] * [[Mestni promet Koper]] * [[Nogometni klub Koper]] * [[Seznam mest v Sloveniji]] * [[Seznam otokov v Sloveniji]] *[[Koprski zaliv]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Žitko, Salvator |year=1992 |title=Koper |publisher=Skupščina občine Koper, Izvršni svet, Koper|isbn= |cobiss= 30103552|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Koper}} {{Wikipotovanje|Koper}} * [http://www.koper.si Uradna stran občine Koper] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k Google Maps] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm Gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.547897,13.730893&spn=0.008415,0.017338&z=16 Satelitska slika] * [http://www.ksok.si Klub študentov občine Koper] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175162163 "Če si se v Kopru rodil kot ribič, si umrl kot ribič"]. NaPOTki (28. september 2025). RTV Slovenija. {{Mesta v Sloveniji}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Mestna občina Koper}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Koper|*]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 0kpwcy9n8uwwigcif5uufxy6rct1kya 6747283 6747273 2026-09-06T09:26:10Z Pipi Skoda 177950 /* Cerkve in samostani */ 6747283 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Koper |drugo ime = Capodistria |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = BEAUTIFUL PANORAMIC KOPER, avtor Ubald Trnkoczy - Copy.jpg |napis = |zastava = Flag of Koper.svg |zastava_velikost = |grb = Coa_Koper.grb.svg |grb_velikost = |latd = 45 |latm = 32 |lats = 47.6 |latNS = N |longd = 13 |longm = 43 |longs = 45.98 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Koper |povrsina = 12,97 |nadmorska = 9,8 |prebivalstvo = 26579 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Koprčan, Koprčanka |postna = 6000 |posta = Koper |telefon = (05) |registrska = KP |najdisi = Koper |osm = {{openstreetmap|lat=45.54396|lon=13.73418|zoom=15}} |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Koper - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 27. oktober 2007 | refšt=235 | občina = Koper }} }} '''Kóper''' ({{Audio|Sl-Koper.oga|izgovorjava}}), ({{jezik-it|Capodistria}}) je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref>, drugo največje na [[Istra|istrskem polotoku]] (za hrvaškim [[Pulj|Puljem]]). S 26.600 prebivalci (2026) je peto največje mesto v [[Slovenija|Sloveniji]]. Koper je eno najpomembnejših regionalnih središč v državi, središče [[Mestna občina Koper|istoimenske mestne občine]], ima pa tudi edino slovensko tovorno [[pristanišče]] [[Luka Koper|Luko Koper]], locirano sredi [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]] severno od mesta. Mesto leži na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost: statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> ==Javne ustanove== V mestu je sedež [[Škofija Koper|rimskokatoliške škofije]], ene izmed treh slovenskih javnih univerz – [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]], [[Znanstveno-raziskovalno središče Koper|Znanstveno-raziskovalnega središča]] (ZRS), regionalnih radijskih postaj [[Radio Koper]] in [[Radio Capodistria]] (italijanski program) ter dvojezične televizijske postaje [[TV Koper-Capodistria|TV ''Koper-Capodistria'']], ki so del regionalne izpostave [[RTV Slovenija]], [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja]], pokrajinskega in škofijskega arhiva, [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|Osrednje knjižnice Srečka Vilharja]], [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[Pristaniška kapitanija|Pristaniške kapitanije]] in mednarodnega pomorskega mejnega prehoda (od 2025 s posebnim potniškim terminalom za križarke), sedež [[Uprava za pomorstvo|Uprave za pomorstvo RS]], Upravne enote, pa tudi enega od štirih višjih sodišč v Sloveniji. V Kopru je [[Športni park Bonifika]] in manjša [[Marina (pristanišče)|marina]], tudi privez za večje turistične ladje, [[Železniška postaja Koper|avtobusna in železniška postaja]] ter [[Tovorna železniška postaja Koper|tovorna železniška postaja]] v Serminu. == Zgodovina == === Prazgodovinsko in rimsko-bizantinsko obdobje === Sledovi poselitve koprskega območja segajo v srednji [[paleolitik]] in [[neolitik]]. O tem pričajo številna jamska najdišča na [[Kraški rob|Kraškem robu]]. Prva poselitev koprskega otoka sega v [[Rimljani|rimsko]] republikansko obdobje. Novejše arheološke najdbe iz 3.–1. st. pr. n. št. segajo v čas, ko je bila v pisanih virih na širšem koprskem območju omenjena [[antika|antična]] [[Grška mitologija|grška]] naselbina Palada nato [[Aegida]]. Prvo ime je povezano z legendo o okamenelem ščitu boginje [[Atena|Atene]] z glavo [[Meduza (mitologija)|Meduze]], drugem pa [[Zevs|Zevsa]] z znakom [[Sonce|sonca]]. Proti koncu [[rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] je bila na otoku večja naselbina, v poznoantičnem obdobju pa ena izmed postojank obrambnega sistema [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V času [[preseljevanje narodov|preseljevanja narodov]] se je rimljansko in porimljanjeno okoliško prebivalstvo zateklo v otoško naselje. Legenda o prihodu škofa Nazarija na škofijski sedež v Koper leta 524, kar je zgodovinsko sporno, naj bi pa to leto obveljalo za letnico ustanovitve mesta Koper. Ko so severno Istro sredi 6. stoletja zasedli [[Bizantinci]], so [[Capris]] dobro utrdili in ga preimenovali v [[Iustinopolis]] (po cesarju [[Justin II.|Justinu II.]]). Varna otoška lega ob cesti, ki je iz Istre vodila proti [[Gradež (Italija)|Gradež]]u, tedaj pomembnemu središču ob severni jadranski obali, je mestu omogočila nagel razcvet. V 8. stoletju se je v zaledje istrskih mest naseljevalo [[slovani|slovansko]] prebivalstvo, ki se je postopno pomaknilo do obalnih mest. === Srednji vek === Koper se je leta 932 povezal z [[Beneška republika|Benečani]]. Ti so skrbeli za varnejšo plovbo, s pogodbami pa so si počasi podrejali mesto. Leta 1186<ref>Zgodovina Kopra[https://www.koper.si/sl/obcina/predstavitev/zgodovina-kopra/]</ref> je Koper postal svobodna komuna z voljeno oblastno strukturo. Osamosvojila se je koprska škofija, ki ji je koprska komuna podelila posesti v vaseh Lopar, Padna, Brič in Sermin. Pozneje, do leta 1208, so mestu gospodovali istrski mejni grofje in za njimi [[oglejski patriarhi]]. Ti so Koper izbrali za sedež svojih fevdalnih posesti v [[Istra|Istri]] in ga poimenovali ''Caput Histriae'' (Glava Istre), ki so ga kasneje poitalijanili v ''Capo d'Istria''. V času vladavine oglejskih patriarhov se je mesto vztrajno borilo za privilegije in obdržalo lastne statute, ki so omejevali [[oglej]]sko oblast. Mestu so patriarhi podelili oblast nad vasmi v zaledju severne Istre. [[Slika:Veduta Kopra 1781.jpg|thumb|right|250px|Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim (1827)]] === Beneška republika === Po daljšem obdobju samostojnosti je leta 1279 tudi Koper prešel pod [[Beneška republika|Benečane]]. V 16. stoletju je dobil privilegiran položaj na gospodarskem in upravnem področju. Na prelomu 15. in 16. stoletja so v Kopru ustanavljali menjalnice, banke in obrtne delavnice. V obrobje mesta se je preseljevalo čedalje več Slovencev, ki so se predvsem ukvarjali s [[solinarstvo]]m, z [[ribištvo]]m in s [[kmetijstvo]]m. V času beneške vladavine je mesto na trgovskem področju uspešno tekmovalo z bližnjim [[Trst]]om, saj je imelo zaradi lege na otoku in utrjenih zidov ugoden obrambni položaj. V 16. stoletju je Koper dobil sodišče za civilne in kazenske zadeve ter nekaj drugih upravnih funkcij ter pristojnosti tudi za naselja v zaledju severne Istre. [[Turški vpadi]] so bili prek Istre in [[Kras]]a usmerjeni v Beneško republiko, zato Kopra niso ogrozili, pač pa je bilo močno opustošeno njegovo podeželsko zaledje. [[Slika:Veduta Kopra 1867.jpg|thumb|right|250px|Koper na veduti iz leta 1867, avtorja Gottlieba C. W. Haaseja]] V času spopadov med Benečani in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] je trgovina z zaledjem, predvsem s [[Kranjska|Kranjsko]], upadla. Mesto je prizadela [[kuga]], v času katere se je število prebivalstva zmanjšalo z 8.000 na 1.800. Počasi si je s pomočjo trgovine s [[sol]]jo, prodaje olja in vina mesto opomoglo. Šele sredi 17. stoletja so ponovno našteli 4.500 prebivalcev. Koper je pomembno gospodarsko moč ohranil vse do 17. stoletja, ko sta bila Trst in [[Reka, Hrvaška|Reka]] proglašena za svobodni pristanišči. === Napoleon in stoletna avstrijska prevlada === [[Slika:Capodistria 1900.jpg|thumb|250px|Koper okoli leta 1900]] Pomembno pomorsko in trgovsko vlogo je Koper izgubil s propadom [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa so s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campa Formia]] priključili [[Avstrija|Avstriji]], ter z dograditvijo [[Južna železnica|železnice Dunaj]]–[[Južna železnica|Trst]] (1857). Glavno trgovsko, pomorsko, postopno tudi industrijsko središče [[avstro-ogrska monarhija|Avstro-ogrske monarhije]] je postal Trst, Koper pa z agrarno okolico vedno bolj njegovo zaledje za oskrbo s kmetijskimi pridelki. Meščani, predvsem Italijani, so živeli od solinarstva, ribištva in lokalnega ladjedelništva, ljudje v okolici, pretežno Slovenci, pa od poljedelstva in živinoreje. Po letu [[1819]] se je začelo dokončno rušenje mestnega obzidja, leta 1827 so Avstrijci zgradili kilometer dolg nasip s cesto od starega pristanišča do Semedele, s čimer so otok povezali s kopnim. Tedaj so na plitvinah okoli mesta uredili [[soline]], vendar so jih v [[20. stoletje|20. stoletju]] opustili, zemljišče izsušili in ga namenili kmetijstvu. V Kopru je delovala gimnazija in po letu 1870 tudi učiteljišče, na katerem so deloma poučevali tudi v slovenskem jeziku. === Kraljevina Italija=== Med italijansko vladavino med obema svetovnima vojnama je več deset tisoč Slovencev moralo zbežati v Jugoslavijo in druge države (po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000 iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistično obdobje je bilo najslabše v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli. === Osvoboditev Kopra in povojni razvoj === Koper je bil osvobojen 30. 4. oz. 1. 5. 1945, dan pred tem je posebna skupina [[Vojska državne varnosti|VDV]] pod vodstvom [[Danilo Petrinja|Danila Petrinje]] (kasnejšim utemeljiteljem [[Luka Koper|Luke Koper]]) s skrajno drzno in spektakularno akcijo osvobodila politične zapornike iz koprskih zaporov<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/945420322|title=Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline|last=Miloš.|first=Ivančič,|date=2015|publisher=Sophia|year=|isbn=9789616768924|edition=1. natis|location=Ljubljana|page=171|cobiss=|oclc=945420322}}</ref>. Po koncu druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina avtohtonega italijansko govorečega prebivalstva, zaradi strahu pred maščevanjem zaradi terorja, ki so ga pred tem [[Fašizem|fašistične milice]] izvajale nad avtohtonim slovenskim prebivalstvom, in zaradi italijanske politične propagande v času hladne vojne. Leta 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariška mirovna pogodba]], s katero je Koper na podlagi [[Devinski sporazum|Devinskega sporazuma]] postal sedež cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] ter Okraja Koper znotraj njega, ki je bil(a) dejansko pod upravo Jugoslavije oz. Slovenije. Po podpisu [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]] leta 1954 je Koper postal pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo njegov hiter razvoj. Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje [[Škocjanski zatok|Škocjanskega zatoka]], izkopano gradivo pa uporabili za nasipanje plitvin ob obali. S tem so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte. [[Luka Koper]] se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31&nbsp;km dolg železniški priključek Koper–Prešnica, ki je povezoval Koper s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem. Po letu 1957 se je spremenila nacionalna in socialna struktura prebivalstva, saj se je v mesto priseljevalo prebivalstvo tako iz slovenskega kot jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z gospodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti [[srednji vek|srednjega veka]]. == Mestna občina Koper == Koper je upravno središče [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], sedme po površini največje in četrte po skupnem številu prebivalcev najbolj naseljene [[Občina|občine]] v Sloveniji. Župan mestne občine Koper je [[Aleš Bržan]] (2018-). {{glavni|Mestna občina Koper}} == Luka Koper == Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče [[Luka Koper]], edino tovrstno v Sloveniji. {{glavni|Luka Koper}} ==Demografija== Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref>. Po [[popis]]u leta 2002 večina prebivalstva (74,1 %) govori slovensko. Manjšinski jezik je [[italijanščina]] (2,2 %), jeziki tujih rezidenčnih skupin so [[hrvaščina]] (8,0 %), [[srbohrvaščina]] (4,0 %), [[bosanščina]] (2,8 %) in [[srbščina]] (2,7 %).<ref name=":0">{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+Popis+2002&path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&lang=2 |title=Popis |accessdate=2008-01-26 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220509/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku,+ob%E8ine,+Slovenija,+Popis+2002&path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&lang=2 |url-status=dead }}</ref> == Podnebje == [[Podnebje]] v Kopru je [[Geografija Slovenije|Submediteransko]], podtip Obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katero so značilni dolga in vroča poletja, mile zime in pogosti vetrovi – [[burja]], [[jugo]] in [[maestral]]. Povprečne januarske temperature so v Kopru višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4 °C, povprečne julijske pa so višje od 22 °C. Morje je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C). Največ [[padavine|padavin]] pade jeseni. Najmočnejši sunki burje dosežejo hitrosti tudi do 200&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako pa lahko resnejše nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]], ki je značilna za to področje Slovenije. {{Weather box|location=Koper (postaja Portorož) |metric first=Yes |single line=Yes |Jan record high C= |Feb record high C= |Mar record high C= |Apr record high C= |May record high C= |Jun record high C= |Jul record high C= |Aug record high C= |Sep record high C= |Oct record high C= |Nov record high C= |Dec record high C= |year record high C= |Jan high C=8,9 |Feb high C=9,9 |Mar high C=13,4 |Apr high C=17,3 |May high C=22,3 |Jun high C=25,9 |Jul high C=28,8 |Aug high C=28,7 |Sep high C=24,2 |Oct high C=19,4 |Nov high C=13,8 |Dec high C=10,0 |year high C=18,5 |Jan mean C=4,3 |Feb mean C=4,6 |Mar mean C=7,9 |Apr mean C=11,9 |May mean C=16,9 |Jun mean C=20,5 |Jul mean C=22,9 |Aug mean C=22,3 |Sep mean C=18,1 |Oct mean C=10.1 |Nov mean C=9,3 |Dec mean C=5,6 |year mean C=13,2 |Jan low C=0,7 |Feb low C=0,4 |Mar low C=3,4 |Apr low C=7,1 |May low C=11,4 |Jun low C=14,7 |Jul low C=16,9 |Aug low C=16,8 |Sep low C=13,4 |Oct low C=10,0 |Nov low C=5,7 |Dec low C=2,1 |year low C=8,5 |Jan record low C= |Feb record low C= |Mar record low C= |Apr record low C= |May record low C= |Jun record low C= |Jul record low C= |Aug record low C= |Sep record low C= |Oct record low C= |Nov record low C= |Dec record low C= |year record low C= |precipitation colour = green |Jan precipitation mm=60 |Feb precipitation mm=54 |Mar precipitation mm=62 |Apr precipitation mm=66 |May precipitation mm=75 |Jun precipitation mm=86 |Jul precipitation mm=56 |Aug precipitation mm=86 |Sep precipitation mm=118 |Oct precipitation mm=112 |Nov precipitation mm=106 |Dec precipitation mm= |year precipitation mm=1113 |snow colour = green |Jan snow cm = |Feb snow cm = |Mar snow cm = |Apr snow cm = |May snow cm = |Jun snow cm = |Jul snow cm = |Aug snow cm = |Sep snow cm = |Oct snow cm = |Nov snow cm = |Dec snow cm = |year snow cm = |Jan humidity = |Feb humidity = |Mar humidity = |Apr humidity = |May humidity = |Jun humidity = |Jul humidity = |Aug humidity = |Sep humidity = |Oct humidity = |Nov humidity = |Dec humidity = |year humidity = |unit precipitation days=0.1 mm |Jan precipitation days= |Feb precipitation days= |Mar precipitation days= |Apr precipitation days= |May precipitation days= |Jun precipitation days= |Jul precipitation days= |Aug precipitation days= |Sep precipitation days= |Oct precipitation days= |Nov precipitation days= |Dec precipitation days= |year precipitation days=140 |Jan sun=109 |Feb sun=134 |Mar sun=178 |Apr sun=205 |May sun=261 |Jun sun=280 |Jul sun=330 |Aug sun=306 |Sep sun=227 |Oct sun=167 |Nov sun=105 |Dec sun=97 |year sun=2399 |Jan percentsun = 14,7 |Feb percentsun = 19,8 |Mar percentsun = 23,9 |Apr percentsun = 28,5 |May percentsun = 35,1 |Jun percentsun = 38,9 |Jul percentsun = 44,4 |Aug percentsun = 41,1 |Sep percentsun = 31,5 |Oct percentsun = 22,4 |Nov percentsun = 14,6 |Dec percentsun = 13,0 |year percentsun = 27,4 |source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) <ref name= SEA>{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/portoroz/climate-normals_81-10_Letalisce-Portoroz.pdf |title = Podnebni podatki - Koper (postaja Portorož) |publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] |accessdate = 2012-09-20|language= }}</ref> (podatki za 1981-2010) |date = 201}} == Prst == Koprsko primorje sestavljata dve zelo različni območji: ozek obalni pas in [[fliš]]no gričevje v zaledju. Flišne pokrajine sestavlja fliš, ki je sicer neprepustna [[kamnina]], vendar zelo slabo odporna proti površinskemu odnašanju. Prsti v Koprskem primorju so nastale na treh različnih podlagah: največ na flišu, manj na apnencu in na rečnih nanosih. Tipi prsti na flišu: regosoli, leptosoli (karbonatna rendzina), kambisoli, antrosoli, luvisoli, planosoli. Na apnencu je največ leptosolov (rendzina), na rečnih nanosih so se razvili fluvisoli (ob zgornjem in srednjem toku rek) ter glejsoli (ob spodnjem toku rek Rižane, Dragonje, Badaševice in Drnice). == Rastlinstvo == V primerjavi s pravim sredozemskim rastlinstvom v Istri zimzelenih rastlin skorajda ni. Za toploljubne primorske gozdove je značilen listopadni puhasti [[hrast]]. Za submediteransko, podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), so značilna dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. V zaščitenih legah uspevajo tudi [[agrumi]], drugod pa [[oljka|oljke]], [[smokva|fige]] ter različne aromatične rastline. Kmetijsko neprimerne ali neobdelane površine večinoma zarašča [[makija]], za katero sta v Istri značilni [[navadna žuka]] ([[brnistra]]; ''Spartium junceum'') in [[navadni trstikovec]] ali ([[Navadna kanela|kanela]]''; Arundo donax''). == Mestne četrti == [[Slika:Mestne četrti.png|sličica|prikaz koprskih mestnih četrti|400x400px|brez]] Mesto Koper ima osem četrti. Te so: * Bonifika/Bonifica * Center/Centro (staro mestno jedro Kopra; nekdanji otok, na katerem se je razvila naselbina-mesto, ki je bilo včasih razdeljeno na 11 četrti) z izrazitejšimi predeli [[Bošadraga|Bošadrago]], nekdanjim ribiškim naseljem na severovzhodu, osrednjim trgom ter Belvederjem na zahodu, kjer je nekoč (do 1822) stal ''Levji grad''. * Markovec/Monte San Marco oziroma Podmarkovec * Olmo/Olmo * Prisoje/Prisoje * Semedela/Semedella (z raztresenim zaselkom Pastoran v zaledju) * Šalara/Salara (in Karbonar) * Žusterna/Giusterna Pomemben del mestnega ozemlja na severu zavzema območje [[Luka Koper|Luke Koper]], ki si ga Koper deli z [[Občina Ankaran|Občino Ankaran]], na vzhodnem delu Bonifike je Potniški terminal (avtobusna in železniška postaja), vzhodno od nje naravni rezervat [[Škocjanski zatok]] (''Stramarski zaliv'') ter na severovzhodu pri [[Bertoki|Bertokih]] tudi [[gospodarsko-obrtna cona Sermin]], kar vse sodi v širše urbano oz. poselitveno območje mesta Koper, skupaj z bližnjimi vasmi [[Šalara]], [[Bošamarin]], [[Gažon]], [[Srgaši]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Grinjan]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Vanganel]], kot tudi v prvem poselitvenem obroču satelitskih naselij [[Prade]], Bertoki, [[Dekani]], [[Škofije pri Kopru|Škofije]], [[Pobegi]], [[Čežarji]] in [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]]. === Bonifika === Bonifika, znana predvsem po [[Športni park Bonifika|Športnem parku Bonifika]], je koprska športna četrt, ki leži med centrom mesta in spalnimi naselji. Ime je dobila po bonifikaciji, tj. procesu izboljšave tal, saj je na tem področju nekoč bilo morje, nato pa močvirje, ki so ga postopoma zasipavali. Športni park zajema igrišča za tenis, košarkarska igrišča, igrišča za rokomet, igrišča za nogomet, odbojkarska igrišča, atletski stadion, nogometni stadion Bonifika, večnamensko športno dvorano [[Arena Bonifika]], fitnes na prostem, fitnes na prostem za starejše, otroška igrala, napajalnike za vodo, osvežujoče parne prhe, javni wc in parkirne površine. Okoli športnega parka je speljana tekaška steza, dolga natanko 1 km, ob kateri poteka tudi reka [[Badaševica]], ki se izliva v morje s [[Semedelski kanal|Semedelskim kanalom]]. V neposredni bližini je tudi [[Osnovna šola Koper]], ki razpolaga s prostorno večnamensko dvorano. V Športnem parku Bonifika stoji tudi nedokončan objekt olimpijskega bazena. Na drugi strani Piranske ceste se tik ob promenadi Semedelska cesta nahajajo igrišča za odbojko na mivki s fitnesom na prostem, slačilnicami, wc-ji in lastno tekalno stezo, ki jih nekateri imenujejo Bonifika II. Nekoč je Bonifika imela tudi kolesarski in skate park, ki naj bi ju občina v letu 2019 ponovno zgradila v neposredni bližini nedokončanega olimpijskega bazena.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|title=VIDEO: Koprski župan z idejno rešitvijo za skejt park navdušil skejterje · Ekoper|last=UR|date=2018-09-11|newspaper=Ekoper|accessdate=2018-10-23|language=sl-SI|archive-date=2018-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181023120143/https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|url-status=dead}}</ref> Blizu obalne promenade med Semedelo in starim Koprom je urejen tudi koprski mestni park s spreminjajočimi se vodometi. == Kulturna dediščina Kopra == === Trgi === [[File:Koper (Titov trg) - loža in stolnica.jpg|thumb|right|Titov trg]] * [[Titov trg, Koper|Titov trg]] – Trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo, te so: Pretorska palača, [[loža]], Armeria (orožarna), Foresteria (prenočišča) in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]. * [[Prešernov trg, Koper|Prešernov trg]] – na njem stoji [[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] iz leta 1666. * Trg Brolo – njegova zasnova izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb. Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Sedanjo podobo je trgu dalo obdobje [[barok]]a. * Ribiški trg – nekoč se je odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneškogotskimi pročelji. V tem delu sta samostan in cerkev iz 16. in 17. stoletja. * Gramscijev trg – v gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljena je značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo. * [[Carpacciov trg, Koper|Carpacciov trg]] – svoje ime nosi po slikarju [[Vittore Carpaccio|Vittoreju Carpacciu]]. Ob trgu stoji tudi njegova hiša iz 14. stoletja. * Muzejski trg * Nazorjev trg * Vergerijev trg * Kapodistriasov trg * Giordanov trg * Gimnazijski trg * Martinčev trg * Kosovelov trg * Mužcev trg * Gortanov trg * Staničev trg * Tomažičev trg === Palače === [[File:Koper-St,-Prätorenpalast-(280711).jpg|thumb|right|Palazzo Pretorio (Capodistria)|Pretorska palača]] V Kopru stojijo naslednje palače: * [[Pretorska palača|Pretorska palača / Palazzo Pretorio]] – je na Titovem trgu in spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra. Služila je posvetnim mestnim funkcijam, do konca 18. stoletja je bil v njej sedež beneških [[podesta|podestov]] in kapitanov. Sedanjo podobo je dobila v 15. stoletju, ko so v glavno pročelje namesto gotskih vzidali polkrožno zaključena [[renesansa|renesančna]] okna. Vrhnji del palače so dopolnili z [[gibelini|gibelinskim]] [[Cina (arhitektura)|zobčastim nadzidkom]]. Palačo krasijo napisni kamni, kipi in grbi. * [[Palača Carli|Palača / Palazzo Carli]] – stoji v razširjenem delu Župančičeve ulice, v kateri stojijo zgradbe iz 18. in 19. stoletja. Zaprto dvorišče v notranjosti palače ima [[gotika|gotske]] poteze. V hiši se je rodil eden pomembnejših mož koprske zgodovine, enciklopedist [[Gian Rinaldo Carli]]. Krasi jo značilen notranji atrij z ličnim kamnitim obodom vodnjaka. Danes se tu nahaja sedež organizacij: Italijanska unija, Obalna samoupravna italijanska skupnost, Obalna samoupravna skupnost Koper, pisarna poslanca italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu ter koprsko dopisništvo časopisa ''La voce del popolo''. * [[Palača Almerigogna|Palača / Palazzo Almerigogna]] – med strnjenimi fasadami [[Čevljarska ulica, Koper|Čevljarske ulice]] je ohranila vso pisanost in sijaj nekdanjih koprskih srednjeveških zunanjščin. Krasita jo kamnoseško paličasto okrasje in poslikava iz 15. stoletja. * [[Palača Gravisi-Buttorai|Palača / Palazzo Gravisi - Buttorai]] – iz druge polovice 17. stoletja, ima poudarjeno pročelje; v prenovljeni zgradbi imajo sedež italijanska narodna skupnost in sorodne organizacije. * [[Palača Gravisi-Barbabianca|Palača / Palazzo Gravisi - Barbabianca]] – spada med najvidnejše koprske [[baročna arhitektura|baročne]] stavbe 17. stoletja. Poudarjajo jo [[zatrep]], razpored odprtin in tlorisna shema. Danes je sedež [[Glasbena šola Koper|Glasbene šole Koper]]. * [[Palača Belgramoni – Tacco|Palača / Palazzo Belgramoni – Tacco]] – iz začetka 17. stoletja, sodi med najbolj reprezentativne primerke bogate koprske baročne meščanske arhitekture. V njej ima sedež [[Pokrajinski muzej Koper]]. Hrani bogate zbirke. * [[Palača Brutti|Palača / Palazzo Brutti]] – iz prve četrtine 18. stoletja, na severnem robu trga Brolo, kaže kvalitetno baročno pročelje. V njej ima sedež [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper]]. * [[palača Tiepolo Gravisi|Palača / Palazzo Tiepolo - Gravisi]] ali [[Gravisi Tiepolo|Gravisi - Tiepolo]], [[palača Baseggio]], tudi ''Borilnica'' (15. stoletje), zdaj ''Center humanističnih znanosti'' ''ZRS Koper'' na Kreljevi ulici 8 * palača [[Almerigotti]] * palača Barbabianca * palača [[Totto ex Gavardo]] * palača Tarsia * palača Pizzarello - Palma * palača Madonizza * palača Del Bello * palača de Belli * palača Orlandini * palača Elio * Beneško-gotska hiša (z Etnološko zbirko Pokrajinskega muzeja) === Cerkve in samostani === [[Slika:Koper-Kathedrale-(280711).jpg|200px|thumb|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] * [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] – zapira vzhodno stran Titovega trga. Njena zgodovina sega v 12. stoletje, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Ob koncu 15. stoletja so cerkev povečali. V spodnjem delu je arhitekt ohranil [[gotska arhitektura|gotski slog]], više je pa dodal renesančni pridih. Spet so jo povečali v prvi polovici 18. stoletja, ko so ustvarili nov dvoranski prostor, v katerem so z igro svetlobe pridobili svečano atmosfero. Bogastvo nekdanje cerkve se je izgubilo ob začetku 19. stoletja, ko so razpustili samostane in cerkvene rede. Kljub temu je v notranjosti nekaj umetnin. [[Zvonik]] stolnice je bil nekoč utrjen objekt. * [[Cerkev sv. Bassa]] – stoji ob Prešernovem trgu, kjer je v 15. stoletju stalo mestno zavetišče za ubožne in tujce, v njej je bila tudi prva bolnišnica v mestu. Cerkev je bila predelana leta 1731, v [[zakristija|zakristiji]] hranijo tudi kip [[sveti Bassa|svetega Bassa]] iz druge polovice 15. stoletja. * Frančiškanska samostana sv. Frančiška in sv. Klare iz 13. stoletja. Na začetku 19. stoletja sta bila oropana vsega dragocenega inventarja. Samostanski cerkvi danes služita drugim namenom: [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Koper|cerkev sv. Frančiška]] danes služi kot večnamenska dvorana, [[Cerkev sv. Klare, Koper|cerkev sv. Klare]] pa kot skladišče arhivskega materiala. * [[Cerkev sv. Jakoba, Koper|Cerkvica sv. Jakoba]] – ob Fonticu je bila zgrajena iz klesanega kamna že v 14. stoletju. Zaradi samosvoje podobe spada med pomembnejše mestne sakralne stavbe. * [[Rotunda]] [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] (Karmelske Matere božje) – nekdanja [[krstilnica]] ob severni strani stolnice, ohranja v zunanjem plašču ves sijaj [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Ta in [[Rotunda blaženega Elije]] (sv. Elije) na Cankarjevi ulici (obnovljena 2024), sta med najstarejšimi koprskimi sakralnimi objekti (iz 11. stoletja). === Ostale znamenitosti === [[File:Koper Da-Ponte-Brunnen (280711).jpg|thumb|right|Da Pontejev vodnjak]] *[[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] – iz leta 1666 je na Prešernovem trgu. Postaviti ga je dal mecen [[Lorenzo de Ponte]]. To je osemkotni bazen za vodo, ki ga obkroža 15 majhnih [[pilaster|pilastrov]] z znaki koprskih plemiških družin, ki so dale denar za vodnjak. Uporabljali so ga do leta 1898. * [[Vrata Muda|Mestna vrata Muda]] – z [[obzidje]]m jih je dal leta 1516 postaviti pretor [[Sebastiano Contarini]]. So edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so se nekdaj odpirala v mestnem obzidju. Ta vrata so nekoč vodila na most, ki je povezoval otok s kopnim. [[Slika:Koper Loggia.jpg|thumb|right|Loža]] * [[Loža, Koper|Loža]]/Loggia – nasproti Pretorske palače jo krasijo lepi beneški gotsko zašiljeni loki. Zgrajena v 15. stoletju je sedanji videz dobila ob koncu 17. stoletja. [[Terakota|Terakotna]] plastika Madone v vogalni niši Lože je bila postavljena v spomin na epidemijo [[kuga|kuge]] iz let 1554 in 1555. * [[Fontico]] – najstarejša stavba na Trgu Brolo. Zgradili so jo leta 1392, da so v njej hranili žito in ga v času stiske delili prebivalcem. Stavba ima gotska okna. [[File:Koper-Taverne-(280711).jpg|thumb|right|Taverna na zahodni strani Carpacciovega trga]] * [[Taverna, Koper|Taverna]] – nekdanje skladišče soli, kjer se danes odvijajo najrazličnejši glasbeni, kulturni, kulinarični in drugi dogodki. * [[Bošadraga]] – nekdanje ribiško naselje, mestna četrt in ulično ime v severovzhodnem predelu starega mesta Koper == Kultura in šolstvo == Kulturne ustanove, ki preraščajo lokalni pomen, so: bogata študijska [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|knjižnica Srečka Vilharja]], pokrajinski in škofijski arhiv, [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinski muzej]] (od leta 1911) z dislocirano etnološko zbirko, ter poklicno [[Gledališče Koper|Gledališče Koper.]] Na področju kulture so to trije osrednji javni zavodi, ki delujejo v Mestni občini Koper. Na področju medijev je najpomembnejši regionalni RTV center Koper/Capodistria z radijsko ([[Radio Koper-Capodistria|Radio Koper - Capodistria]]) in televizijsko ([[Tele Capodistria]]) postajo, v Kopru ima sedež tudi regionalni dnevnik/časnik [[Primorske novice]] in komercialni [[Radio Capris]]. [[Protokolarno-prireditvena dvorana Sv. Frančiška Asiškega]] v Kopru od obnove leta 2014 deluje kot prostor, kjer se redno odvijajo različni koncerti, predstave in drugi protokolarni dogodki pod okriljem Mestne občine. Pod [[Obalne galerije Piran]] (skupaj s kustodiatom in knjižnjico) spadata koprski galeriji [[Galerija Meduza|Meduza]] in [[Loža, Koper|Loža]] z [[Mala loža|Malo ložo]], v sklopu [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja Koper]] deluje [[Galerija moderne in sodobne umetnosti]], ki je namenjena občasnim razstavam, manjše zasebne galerije so še [[Galerija Žbona|Žbona]], [[Re:Gallery]] in [[Galerija ARTINA]]. Na Kopališkem nabrežju je tudi likovno [[Razstavišče Libertas]], kjer mdr. poteka festival sodobne in intermedijske umetnosti IZIS. Daleč naokoli je slovel MKC oz. ''Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center ([[MKSMC Koper]])'' ki ga je dolga leta vodil [[Marko Brecelj]]. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol ([[Gimnazija Koper]] z umetniškimi in športnimi oddelki, ''Srednja tehniška šola'', ''Srednja ekonomsko-poslovna'' ''šola s programom Ekonomske gimnazije)'' ter [[Glasbena šola Koper]] s podružnicami v Izoli in Piranu ter Avditorijem Portorož, sta v mestu tudi italijanska [[Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper|Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio]] in [[gimnazija]] (''[[Ginnasio Gian Rinaldo Carli]]''), pa tudi zasebni srednje- in višješolski ''Izobraževalni center Memory'' ''z Višjo strokovno šolo'' in [[Ljudska univerza Koper]]. Osrednja izobraževalna in znanstvena ustanova je javna [[Univerza na Primorskem]] z več fakultetami, v Kopru pa sta tudi podružnici zasebne univerze [[Alma Mater Europaea|Alma mater europaea]] in [[Državna univerza v Moskvi|Ruske državne univerze M. V. Lomonosova]], ki je v sodelovanju s [[Fakulteta za management v Kopru|Fakulteto za management]] ustanovila njeno edino podružnico v Evropski uniji pod imenom [[Zavod Lomonosov]]. Na področju založniške dejavnosti v Kopru delujejo [[Založba Lipa]], [[Založba Annales]] Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in [[Založba Univerze na Primorskem]], zadnji dve izdajata poleg knjižnih zbirk tudi znanstvene revije. == Znane osebnosti == === Rojeni v Kopruː === * [[Santorio Santorio]] – zdravnik, inovator, izumitelj [[termometer|termometra]] * [[Francesco Trevisani]] – slikar *[[Janja Klasinc]] - novinarka, političarka * [[Danilo Kocjančič]] – glasbenik *[[Jan Koprivec]] - nogometaš * [[Igor Gregorič]] – kardiokirurg * [[Jaka Ivančič]] – fotograf *[[Svetlana Visintin]] – kostumografka * [[Robert Zorec]] – biolog, akademik *[[Klavdij Zornik]] - slikar *[[Sergio Gobbo]] – oblikovalec in galerist (zasebni muzealec) === S Koprom so povezaniː === * [[Viktor Bežek]] – šolnik *[[Gian Rinaldo Carli]] – italijanski zgodovinar, polihistor *[[Monald Koprski]] – duhovnik, [[Frančiškani|frančiškan]], cerkveni pravnik, svetniški kandidat * [[Vittore Carpaccio]] – slikar * [[Sveti Nazarij]] – prvi [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|koprski škof]] in zavetnik Kopra * Peter Pavel Vergerij, starejši – predhodnik humanizma, gledališčnik, pedagog in filozof * [[Peter Pavel Vergerij]], mlajši – koprski škof, reformator, protestant * [[Paolo Naldini]] – koprski škof, pisatelj, ustanovitelj [[glagolica|glagolskega]] semenišča * [[Tomaž Šalamun]] – pesnik *[[Marko Brecelj]] – kantavtor in aktivist == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|GRE}} [[Krf (mesto)|Krf]], [[Grčija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[Ferrara]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[Milje, Italija|Milje]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[San Dorligo della Valle|Dolina]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|CRO}} [[Buzet]], [[Hrvaška]] * {{Ikonazastave|RUS}} [[Samara]], [[Rusija]] * {{Ikonazastave|SVK}} [[Žilina]], [[Slovaška]] * {{Ikonazastave|KIT}} [[Jiujiang]], [[Kitajska]] == Glej tudi == * [[Školjčna sipina (Ankaran)]] * [[Koprski glavar Slovanov]] *[[Železniška postaja Koper]] * [[Luka Koper]] *[[Tovorna železniška postaja Koper]] * [[Železniška postaja Koper luka|Železniška postaja Koper Luka]] * [[Mestni promet Koper]] * [[Nogometni klub Koper]] * [[Seznam mest v Sloveniji]] * [[Seznam otokov v Sloveniji]] *[[Koprski zaliv]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Žitko, Salvator |year=1992 |title=Koper |publisher=Skupščina občine Koper, Izvršni svet, Koper|isbn= |cobiss= 30103552|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Koper}} {{Wikipotovanje|Koper}} * [http://www.koper.si Uradna stran občine Koper] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k Google Maps] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm Gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.547897,13.730893&spn=0.008415,0.017338&z=16 Satelitska slika] * [http://www.ksok.si Klub študentov občine Koper] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175162163 "Če si se v Kopru rodil kot ribič, si umrl kot ribič"]. NaPOTki (28. september 2025). RTV Slovenija. {{Mesta v Sloveniji}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Mestna občina Koper}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Koper|*]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 3kr26hfletk1wfsmoonorhaqqr26vve Ortenburžani 0 103965 6747203 6746928 2026-09-05T20:48:20Z JozefD 5744 /* Ortenburški grofje */ 6747203 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ortenburg-Wappen ZW.png|thumb|Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340]] '''Ortenburžani''', [[grof]]je Ortenburški ({{jezik-de|Grafen von Ortenburg}}), so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki je izhajala iz [[Lurnska grofija|lurnske grofije]], katere del je bilo tudi posestvo in [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] Zgodovina rodbine se je začela s poroko lurnskega grofa Adalberta in Berte iz [[Diessen]]a ([[Bavarska]]) leta 1070. Na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] so se naselili v 11. stoletju. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof [[Ulrik II. Weimar-Orlamünde|Ulrik II.]] iz rodu [[Weimar-Orlamünde]] podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani [[Karavanke|Karavank]]. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]] in [[Lipniški grad|Lipniškega gradu]] ({{jezik-de|Waldenberg}}) pri [[Radovljica|Radovljici]]. Grad Kamen in njegova posestva so sicer bila [[fevd]], ki so jo deželi Kranjski leta 1338 podelili [[Habsburžani]]. Ortenburžani so bili še lastniki gradov [[grad Čušperk|Čušperk]], [[grad Trebnje|Trebnje]], [[Ortneški grad|Ortnek]], [[grad Kostel|Kostel]] in [[grad Poljane|Poljane]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] ter posestva in gradu [[grad Lož|Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. [[File:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Pusti grad]] [[Slika:GradKamen.JPG|thumb|right|200px|Grad Kamen na Gorenjskem]] Rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali [[Celjski grofje]] [[29. februar]]ja 1420. == Ortenburški grofje == *grof Friderik I. * ~1038 † 1102 **Adalbert I. Ortenburški, * ~1038 † 1096/1098, ∞ Berta iz Dießena-[[Andeški|Andeška grofica]] ***[[Oton I. Ortenburški]], * ~1078 † 1147, ∞ Neža [[Turjaški|Turjaška]] ****[[Henrik I. Ortenburški]], * ~1120 † 1195, ∞ Rihca grofica Hohenburg ****[[Oton II. Ortenburški]], »Božja milost«, * ~1122 † ~1197 ∞ Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] *****[[Ulrik Ortenburški|Ulrik II. Ortenburški]], * ~1195 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 - 1253 *****[[Herman II. Ortenburški]], * ~1176 † 19. 5. 1256, ∞ 1) Elizabeta [[Vovbržani|Vovbrška]] 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime ******[[Friderik II. Ortenburški|'''Friderik II.''' Ortenburški]], * ~1247 † 28. 3. 1304 v Ljubljani, ∞ Adelheid, hči [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa, deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] pod kraljem [[Rudolf I. Habsburški]], *******Eufemija Ortenburška, * ~1248 † 1316, ∞ grof Hugo II. [[Werdenberg|Werdenberški]] *******Katarina Ortenburška, * 1279 † 1316, ∞ [[Rizzardo IV. da Camino]] *******[[Majnhard I. Ortenburški|'''Majnhard I.''' Ortenburški]], * ~1263 † 1332, ∞ Elizabeta Strmška-[[Peggau]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] in izvajal poseljevanje Kočevske pokrajine, ********'''Majnhard II.''' Ortenburški, * ?? † 1337, ∞ Belingeria della Torre † 1320 ********'''Herman III.''' Ortenburški, * ?? † 10.8.1338, ∞ Neža Schaumberška † 1301 ********Ana Ortenburška, ∞ [[Auffenštajni|Friderik Aufenštajnski]] ********Elizabeta Ortenburška, ?? † 1323 ∞ 1319 [[Kotromanići|Štefan II. Kotromanić]], bosanski ban *******'''Oton III.''' Ortenburški, * 1282 † 1342, ∞ Sofija Hardeg, hči Burgrafa Bertolda [[Magdeburg|Magdeburškega]] *******Adelajda Ortenburška, * 1284 † 1304, ∞ grof Ulrik IV. iz Berg-[[Schelklingen]] *******'''Albert I.''' Ortenburški, * 1286 † 1335 ∞ Helena (Hedvika) N.N. ********Rudolf Ortenburški, ∞ Margareta, hči grofa Alberta II. [[Goriški grofje|Goriškega]] ********Katarina Ortenburška, nuna v [[Samostan dominikank Adergas|samostanu Velesovo, Adergas]] ********Neža Ortenburška, ∞ Eberhard von Walsee ********Friderik II. Ortenburški, * ?? † 1355, ∞ Margareta [[Pfanberški|Pfannberška]] ********Albert II. Ortenburški, * 1306 † 9. 9. 1390, knezoškof v [[Trento]] ********Ruprecht Ortenburški * ?? † ?? ********Henrik III. Ortenburški * ?? † 1348 ********[[Oton IV. Ortenburški|'''Oton IV.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 3. 1374, ∞ Ana [[Celjski grofje|Celjska]] vdova Babonić-[[Grad Krupa|Krupska]], – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] (1358-1360) *********[[Friderik III. Ortenburški|'''Friderik III.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 4. 1418, ∞ Margareta vojvodinja [[Vojvodstvo Teck|Teck]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] *********[[Adelajda Ortenburško-Radovljiška]], * ?? † 1390, ∞ grof [[Ulrik I. Celjski]] ******Eufemija Ortenburška * 1256 † 1292, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] ******Oto IV. Ortenburški prošt v Bambergu ******Ulrik II. Ortenburški korar v Salzburgu, † 1271 *****Henrik II. Ortenburški, * ~1190 † 1240 *****Oton III. Ortenburški, * ~1194 † 1243/44 ****[[Herman Ortenburški|'''Herman I.''' Ortenburški]] * ~1137; † 1200, [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški [[arhidiakon]] ****Gertruda Ortenburška, * ~1134 † 1199, nuna, opatinja samostana Šentjurij ob Dolgem jezeru na Koroškem ***Ulrik I. Ortenburški, * ~1096 † 1176 - oglejski [[arhidiakon]], »protipatriarh« == Posesti == Obsežne posesti Ortenburžanov, ki so bili neposredni državni fevdi, so se nahajale v Zgornji Dravski dolini na Koroškem in na Kranjskem (Gorenjskem) in v Slovenski marki (Dolenjski in Notranjski). Leta 1263 je prišlo do delitve posesti med Henrikom in Friderikom, vendar se je kasneje družinska posest navzkrižno dedovala. Na njihovih gradovih so bili grajski upravniki in ministeriali, ki se imenujejo po njihovih gospostvih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili : '''Na Koroškem:''' * [[Grad Ortenburg]], matični grad Ortenburžanov z dvema viteškima družinama, * [[Grad Kellerberg]] z ministeriali gospodi Osiaškimi, * [[Grad pri Špitalu]], Stolp, trg ter mitnico, * [[Grad Sommeregg]], * [[Grad Strmec]] (Sternberg), * [[Grad Steyerberg]], * [[Grad Hohenburg]], v Gornji Dravski dolini, '''Na Kranjskem:''' * [[Grad Čušperk]], * [[Grad Goričane]], * [[Grad Ig]], * [[Grad Kamen]] s štirimi kastelani – plemiči Ulrik in brat Markvard, Rudiger mlajši in Majnhard Ploz, ter dvanajst uradnikov iz Uradov, * [[Kočevje]] trg, * [[Grad Kostel]], * [[Grad Kravjek]], * [[Grad Krupa]], * [[Lipniški grad]], (alod) in vso ozemlje med Kranjsko goro, tokom reke Sore in gradom Kamen, * [[Grad Lož]], * [[Ortneški grad]], * [[Grad Poljane]], * [[Radovljica]] trg, * [[Grad Ribnica]] ter vsa zemlja med Soro in Kolpo???, * [[Stari grad]] pri Otočcu, * [[Grad Trebnje]], * [[Grad Vernek]] pri Moravčah, == Viri == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Glej tudi == *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Ortenburžani]] [[Kategorija:Ortenburžani]] fjpkbgt8niiaq7eqm1iys8sxb3bpvtj 6747218 6747203 2026-09-06T04:45:55Z JozefD 5744 /* Ortenburški grofje */ 6747218 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ortenburg-Wappen ZW.png|thumb|Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340]] '''Ortenburžani''', [[grof]]je Ortenburški ({{jezik-de|Grafen von Ortenburg}}), so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki je izhajala iz [[Lurnska grofija|lurnske grofije]], katere del je bilo tudi posestvo in [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] Zgodovina rodbine se je začela s poroko lurnskega grofa Adalberta in Berte iz [[Diessen]]a ([[Bavarska]]) leta 1070. Na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] so se naselili v 11. stoletju. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof [[Ulrik II. Weimar-Orlamünde|Ulrik II.]] iz rodu [[Weimar-Orlamünde]] podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani [[Karavanke|Karavank]]. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]] in [[Lipniški grad|Lipniškega gradu]] ({{jezik-de|Waldenberg}}) pri [[Radovljica|Radovljici]]. Grad Kamen in njegova posestva so sicer bila [[fevd]], ki so jo deželi Kranjski leta 1338 podelili [[Habsburžani]]. Ortenburžani so bili še lastniki gradov [[grad Čušperk|Čušperk]], [[grad Trebnje|Trebnje]], [[Ortneški grad|Ortnek]], [[grad Kostel|Kostel]] in [[grad Poljane|Poljane]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] ter posestva in gradu [[grad Lož|Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. [[File:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Pusti grad]] [[Slika:GradKamen.JPG|thumb|right|200px|Grad Kamen na Gorenjskem]] Rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali [[Celjski grofje]] [[29. februar]]ja 1420. == Ortenburški grofje == *grof Friderik I. * ~1038 † 1102 **Adalbert I. Ortenburški, * ~1038 † 1096/1098, ∞ Berta iz Dießena-[[Andeški|Andeška grofica]] ***[[Oton I. Ortenburški]], * ~1078 † 1147, ∞ Neža [[Turjaški|Turjaška]] ****[[Henrik I. Ortenburški]], * ~1120 † 1195, ∞ Rihca grofica Hohenburg ****[[Oton II. Ortenburški]], »Božja milost«, * ~1122 † ~1197 ∞ Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] *****[[Ulrik Ortenburški|Ulrik II. Ortenburški]], * ~1188 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 - 1253 *****[[Herman II. Ortenburški]], * ~1176 † 19. 5. 1256, ∞ 1) Elizabeta [[Vovbržani|Vovbrška]] 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime ******[[Friderik II. Ortenburški|'''Friderik II.''' Ortenburški]], * ~1247 † 28. 3. 1304 v Ljubljani, ∞ Adelheid, hči [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa, deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] pod kraljem [[Rudolf I. Habsburški]], *******Eufemija Ortenburška, * ~1248 † 1316, ∞ grof Hugo II. [[Werdenberg|Werdenberški]] *******Katarina Ortenburška, * 1279 † 1316, ∞ [[Rizzardo IV. da Camino]] *******[[Majnhard I. Ortenburški|'''Majnhard I.''' Ortenburški]], * ~1263 † 1332, ∞ Elizabeta Strmška-[[Peggau]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] in izvajal poseljevanje Kočevske pokrajine, ********'''Majnhard II.''' Ortenburški, * ?? † 1337, ∞ Belingeria della Torre † 1320 ********'''Herman III.''' Ortenburški, * ?? † 10.8.1338, ∞ Neža Schaumberška † 1301 ********Ana Ortenburška, ∞ [[Auffenštajni|Friderik Aufenštajnski]] ********Elizabeta Ortenburška, ?? † 1323 ∞ 1319 [[Kotromanići|Štefan II. Kotromanić]], bosanski ban *******'''Oton III.''' Ortenburški, * 1282 † 1342, ∞ Sofija Hardeg, hči Burgrafa Bertolda [[Magdeburg|Magdeburškega]] *******Adelajda Ortenburška, * 1284 † 1304, ∞ grof Ulrik IV. iz Berg-[[Schelklingen]] *******'''Albert I.''' Ortenburški, * 1286 † 1335 ∞ Helena (Hedvika) N.N. ********Rudolf Ortenburški, ∞ Margareta, hči grofa Alberta II. [[Goriški grofje|Goriškega]] ********Katarina Ortenburška, nuna v [[Samostan dominikank Adergas|samostanu Velesovo, Adergas]] ********Neža Ortenburška, ∞ Eberhard von Walsee ********Friderik II. Ortenburški, * ?? † 1355, ∞ Margareta [[Pfanberški|Pfannberška]] ********Albert II. Ortenburški, * 1306 † 9. 9. 1390, knezoškof v [[Trento]] ********Ruprecht Ortenburški * ?? † ?? ********Henrik III. Ortenburški * ?? † 1348 ********[[Oton IV. Ortenburški|'''Oton IV.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 3. 1374, ∞ Ana [[Celjski grofje|Celjska]] vdova Babonić-[[Grad Krupa|Krupska]], – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] (1358-1360) *********[[Friderik III. Ortenburški|'''Friderik III.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 4. 1418, ∞ Margareta vojvodinja [[Vojvodstvo Teck|Teck]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] *********[[Adelajda Ortenburško-Radovljiška]], * ?? † 1390, ∞ grof [[Ulrik I. Celjski]] ******Eufemija Ortenburška * 1256 † 1292, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] ******Oto IV. Ortenburški prošt v Bambergu ******Ulrik II. Ortenburški korar v Salzburgu, † 1271 *****Henrik II. Ortenburški, * ~1190 † 1240 *****Oton III. Ortenburški, * ~1194 † 1243/44 ****[[Herman Ortenburški|'''Herman I.''' Ortenburški]] * ~1137; † 1200, [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški [[arhidiakon]] ****Gertruda Ortenburška, * ~1134 † 1199, nuna, opatinja samostana Šentjurij ob Dolgem jezeru na Koroškem ***Ulrik I. Ortenburški, * ~1096 † 1176 - oglejski [[arhidiakon]], »protipatriarh« == Posesti == Obsežne posesti Ortenburžanov, ki so bili neposredni državni fevdi, so se nahajale v Zgornji Dravski dolini na Koroškem in na Kranjskem (Gorenjskem) in v Slovenski marki (Dolenjski in Notranjski). Leta 1263 je prišlo do delitve posesti med Henrikom in Friderikom, vendar se je kasneje družinska posest navzkrižno dedovala. Na njihovih gradovih so bili grajski upravniki in ministeriali, ki se imenujejo po njihovih gospostvih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili : '''Na Koroškem:''' * [[Grad Ortenburg]], matični grad Ortenburžanov z dvema viteškima družinama, * [[Grad Kellerberg]] z ministeriali gospodi Osiaškimi, * [[Grad pri Špitalu]], Stolp, trg ter mitnico, * [[Grad Sommeregg]], * [[Grad Strmec]] (Sternberg), * [[Grad Steyerberg]], * [[Grad Hohenburg]], v Gornji Dravski dolini, '''Na Kranjskem:''' * [[Grad Čušperk]], * [[Grad Goričane]], * [[Grad Ig]], * [[Grad Kamen]] s štirimi kastelani – plemiči Ulrik in brat Markvard, Rudiger mlajši in Majnhard Ploz, ter dvanajst uradnikov iz Uradov, * [[Kočevje]] trg, * [[Grad Kostel]], * [[Grad Kravjek]], * [[Grad Krupa]], * [[Lipniški grad]], (alod) in vso ozemlje med Kranjsko goro, tokom reke Sore in gradom Kamen, * [[Grad Lož]], * [[Ortneški grad]], * [[Grad Poljane]], * [[Radovljica]] trg, * [[Grad Ribnica]] ter vsa zemlja med Soro in Kolpo???, * [[Stari grad]] pri Otočcu, * [[Grad Trebnje]], * [[Grad Vernek]] pri Moravčah, == Viri == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Glej tudi == *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Ortenburžani]] [[Kategorija:Ortenburžani]] 2l48peaonsvr5de89u6jeviz83bnv0t 6747315 6747218 2026-09-06T11:42:29Z JozefD 5744 /* Ortenburški grofje */ 6747315 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ortenburg-Wappen ZW.png|thumb|Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340]] '''Ortenburžani''', [[grof]]je Ortenburški ({{jezik-de|Grafen von Ortenburg}}), so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki je izhajala iz [[Lurnska grofija|lurnske grofije]], katere del je bilo tudi posestvo in [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] Zgodovina rodbine se je začela s poroko lurnskega grofa Adalberta in Berte iz [[Diessen]]a ([[Bavarska]]) leta 1070. Na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] so se naselili v 11. stoletju. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof [[Ulrik II. Weimar-Orlamünde|Ulrik II.]] iz rodu [[Weimar-Orlamünde]] podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani [[Karavanke|Karavank]]. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]] in [[Lipniški grad|Lipniškega gradu]] ({{jezik-de|Waldenberg}}) pri [[Radovljica|Radovljici]]. Grad Kamen in njegova posestva so sicer bila [[fevd]], ki so jo deželi Kranjski leta 1338 podelili [[Habsburžani]]. Ortenburžani so bili še lastniki gradov [[grad Čušperk|Čušperk]], [[grad Trebnje|Trebnje]], [[Ortneški grad|Ortnek]], [[grad Kostel|Kostel]] in [[grad Poljane|Poljane]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] ter posestva in gradu [[grad Lož|Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. [[File:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Pusti grad]] [[Slika:GradKamen.JPG|thumb|right|200px|Grad Kamen na Gorenjskem]] Rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali [[Celjski grofje]] [[29. februar]]ja 1420. == Ortenburški grofje == *grof Friderik I. * ~1038 † 1102 **Adalbert I. Ortenburški, * ~1038 † 1096/1098, ∞ Berta iz Dießena-[[Andeški|Andeška grofica]] ***[[Oton I. Ortenburški]], * ~1078 † 1147, ∞ Neža [[Turjaški|Turjaška]] ****[[Henrik I. Ortenburški]], * ~1120 † 1195, ∞ Rihca grofica Hohenburg ****[[Oton II. Ortenburški]], »Božja milost«, * ~1122 † ~1197 ∞ Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] *****[[Ulrik Ortenburški|Ulrik II. Ortenburški]], * ~1188 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 - 1253 *****[[Herman II. Ortenburški]], * ~1176 † 19. 5. 1256, ∞ 1) Elizabeta [[Vovbržani|Vovbrška]] 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime ******[[Friderik II. Ortenburški|'''Friderik II.''' Ortenburški]], * ~1247 † 28. 3. 1304 v Ljubljani, ∞ Adelheid, hči [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa, deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] pod kraljem [[Rudolf I. Habsburški]], *******Eufemija Ortenburška, * ~1248 † 1316, ∞ grof Hugo II. [[Werdenberg|Werdenberški]] *******Katarina Ortenburška, * 1279 † 1316, ∞ [[Rizzardo IV. da Camino]] *******[[Majnhard I. Ortenburški|'''Majnhard I.''' Ortenburški]], * ~1263 † 1332, ∞ Elizabeta Strmška-[[Peggau]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] in izvajal poseljevanje Kočevske pokrajine, ********'''Majnhard II.''' Ortenburški, * ?? † 1337, ∞ Belingeria della Torre † 1320 ********'''Herman III.''' Ortenburški, * ?? † 10.8.1338, ∞ Neža Schaumberška † 1301 ********Ana Ortenburška, ∞ [[Auffenštajni|Friderik Aufenštajnski]] ********Elizabeta Ortenburška, ?? † 1323 ∞ 1319 [[Kotromanići|Štefan II. Kotromanić]], bosanski ban *******'''Oton III.''' Ortenburški, * 1282 † 1342, ∞ Sofija Hardeg, hči Burgrafa Bertolda [[Magdeburg|Magdeburškega]] *******Adelajda Ortenburška, * 1284 † 1304, ∞ grof Ulrik IV. iz Berg-[[Schelklingen]] *******'''Albert I.''' Ortenburški, * 1286 † 1335 ∞ Helena (Hedvika) N.N. ********Rudolf Ortenburški, ∞ Margareta, hči grofa Alberta II. [[Goriški grofje|Goriškega]] ********Katarina Ortenburška, nuna v [[Samostan dominikank Adergas|samostanu Velesovo, Adergas]] ********Neža Ortenburška, ∞ Eberhard von Walsee ********Friderik II. Ortenburški, * ?? † 1355, ∞ Margareta [[Pfanberški|Pfannberška]] ********Albert II. Ortenburški, * 1306 † 9. 9. 1390, knezoškof v [[Trento]] ********Ruprecht Ortenburški * ?? † ?? ********Henrik III. Ortenburški * ?? † 1348 ********[[Oton IV. Ortenburški|'''Oton IV.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 3. 1374, ∞ Ana [[Celjski grofje|Celjska]] vdova Babonić-[[Grad Krupa|Krupska]], – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] (1358-1360) *********[[Friderik III. Ortenburški|'''Friderik III.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 4. 1418, ∞ Margareta vojvodinja [[Vojvodstvo Teck|Teck]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] *********[[Adelajda Ortenburško-Radovljiška]], * ?? † 1390, ∞ grof [[Ulrik I. Celjski]] ******Eufemija Ortenburška * 1256 † 1292, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] ******Oto IV. Ortenburški prošt v Bambergu ******Ulrik II. Ortenburški korar v Salzburgu, † 1271 *****Henrik II. Ortenburški, * ~1190 † ~1236 *****Oton III. Ortenburški, * ~1194 † 1243/44 ****[[Herman Ortenburški|'''Herman I.''' Ortenburški]] * ~1137; † 1200, [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški [[arhidiakon]] ****Gertruda Ortenburška, * ~1134 † 1199, nuna, opatinja samostana Šentjurij ob Dolgem jezeru na Koroškem ***Ulrik I. Ortenburški, * ~1096 † 1176 - oglejski [[arhidiakon]], »protipatriarh« == Posesti == Obsežne posesti Ortenburžanov, ki so bili neposredni državni fevdi, so se nahajale v Zgornji Dravski dolini na Koroškem in na Kranjskem (Gorenjskem) in v Slovenski marki (Dolenjski in Notranjski). Leta 1263 je prišlo do delitve posesti med Henrikom in Friderikom, vendar se je kasneje družinska posest navzkrižno dedovala. Na njihovih gradovih so bili grajski upravniki in ministeriali, ki se imenujejo po njihovih gospostvih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili : '''Na Koroškem:''' * [[Grad Ortenburg]], matični grad Ortenburžanov z dvema viteškima družinama, * [[Grad Kellerberg]] z ministeriali gospodi Osiaškimi, * [[Grad pri Špitalu]], Stolp, trg ter mitnico, * [[Grad Sommeregg]], * [[Grad Strmec]] (Sternberg), * [[Grad Steyerberg]], * [[Grad Hohenburg]], v Gornji Dravski dolini, '''Na Kranjskem:''' * [[Grad Čušperk]], * [[Grad Goričane]], * [[Grad Ig]], * [[Grad Kamen]] s štirimi kastelani – plemiči Ulrik in brat Markvard, Rudiger mlajši in Majnhard Ploz, ter dvanajst uradnikov iz Uradov, * [[Kočevje]] trg, * [[Grad Kostel]], * [[Grad Kravjek]], * [[Grad Krupa]], * [[Lipniški grad]], (alod) in vso ozemlje med Kranjsko goro, tokom reke Sore in gradom Kamen, * [[Grad Lož]], * [[Ortneški grad]], * [[Grad Poljane]], * [[Radovljica]] trg, * [[Grad Ribnica]] ter vsa zemlja med Soro in Kolpo???, * [[Stari grad]] pri Otočcu, * [[Grad Trebnje]], * [[Grad Vernek]] pri Moravčah, == Viri == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Glej tudi == *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Ortenburžani]] [[Kategorija:Ortenburžani]] 2cd2vhi49ilbvk1vgqz88w29jy09tpo Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji 0 104806 6747295 6633440 2026-09-06T09:44:40Z Pipi Skoda 177950 /* Sestre Corpus Christi */ 6747295 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[samostan]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]]''' vsebuje delujoče in ukinjene samostane. Slednji so v tabelah obarvani s sivo barvo. Razvrščeni so po abecedi, najprej delujoči, potem ukinjeni. == Moški samostani == === Avguštinci === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- style="background-color: #F0F0F0;" | 1. | [[Slika:Ajdovščina z bolnišnico in samostanom avguštincev po potresu.jpg|center|150px]] | [[Avguštinski samostan Ajdovščina|Ajdovščina]] | |- style="background-color: #F0F0F0;" | 2. | [[Slika:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|center|150px]] | [[Avguštinski samostan Ljubljana|Ljubljana]] | 1647–1784 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 3. | [[Slika:2016 Holy Trinity Church, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah.JPG|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] | ?–1811 |} === Benediktinci === Ostojić (1965, 81) piše, da v [[Škofija Koper|koprski škofiji]] nikoli ni bila samostojna niti ena benediktinska postojanka, saj naj bi bile vse priorati italijanskih opatij.<ref>{{navedi splet |url=https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/10/ASHS_22-2012-2_Oter-Gorencic.pdf |title=Srednjeveška stavbna dediščina Benediktincev, Dominikancev, Manjših bratov sv. Frančiška in Klaris v Slovenski Istri |accessdate=9. januar 2021 |date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Limbuš|Limbuš]] | |- style="background-color: #F0F0F0;" | 2. | [[Slika:Postcard of Ankaran 1925.jpg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Ankaran|Ankaran]]<br><small>(po nekaterih virih kamaldolenski samostan)</small> | 1070–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 3. | [[Slika:Gornji Grad (1).jpg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornji Grad]] | 1140–1473 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Izola|Izola]] | 15. stol.–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Koper|Koper]] | 12.–14. stol. |- style="background-color: #F0F0F0;" | 6. | [[Slika:Secovlje Slovenia - monastery 6.jpg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Krog|Krog]]<br><small>([[Sečovlje]])</small> | 1841–1947 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 7. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Sermin|Sermin]]<br><small>([[Koper]])</small> | 1135–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 8. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]]<br><small>([[Benedikt]])</small> | |- style="background-color: #F0F0F0;" | 9. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Sv. Bas|Sv. Bas]]<br><small>([[Strunjan]])</small> | okoli 1271–? (benediktinke, za njimi benediktinci) |- style="background-color: #F0F0F0;" | 10. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Sv. Lovrenc|Sv. Lovrenc]]<br><small>([[Portorož]])</small> | ?–1300 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 11. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Šmarje|Šmarje]]<br><small>([[Šmarje, Koper|Šmarje]] pri Kopru)</small> | 1152–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 12. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Benediktinski samostan Šentpeter na Krasu|Šentpeter na Krasu]]<br><small>([[Pivka]])</small> | 1102–1770 |} === Cistercijani === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Stična view.jpg|center|150px]] | [[Cistercijanski samostan Stična|Stična]] | 1132–1784,<br>1898– |- style="background-color: #F0F0F0;" | 2. | [[Slika:Kostanjevica (35) (3984338572).jpg|center|150px]] | [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 1234–1786 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 3. | [[Slika:Straža Mansion 02.jpg|center|150px]] | [[Dvorec Straža|Straža]] | 1249–1786 |} === Dominikanci === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [https://zupnija-petrovce.rkc.si/bratje-dominikanci/ Petrovče] | 1975– |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Dominikanski samostan Žalec|Žalec]] | 1965–2023 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Dominikanski samostan Koper|Koper]] | med 1220 in 1224–1806 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 4. | [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 277 Neukloster bei Franz - Novi kloster.jpg|center|150px]] | [[Novi Klošter]] | 1451–1787 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 5. | [[Slika:Postcard of Ptuj (29).jpg|center|150px]] | [[Dominikanski samostan Ptuj|Ptuj]] | 1230–1786 |} === Frančiškani === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Basilica Brezje.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Brezje|Brezje]] | 1898– |- | 2. | [[Slika:FranciscanMonastery-Kamnik-Slovenia.JPG|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Kamnik|Kamnik]] | 1493–1683,<br>1727– |- | 3. | [[Slika:Koper (40).jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Koper|Koper]] | 1264– |- | 4. | [[Slika:Kostanjevica Monastery.JPG|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica pri Novi Gorici]]<br><small>([[Nova Gorica]])</small> | 1811– |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | |- | 6. | [[Slika:LjubljanaFranciscanFotoThalerTamas1.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | 1784– |- | 7. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Šiška|Ljubljana - Šiška]] | |- | 8. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | 1908– |- | 9. | [[Slika:Maribor (41) (5477145818).jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Maribor|Maribor]] | 1951– |- | 10. | [[Slika:Radovljica Mošnje basilica Saint Andrew 28082012 665.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Mošnje|Mošnje]] | |- | 11. | [[Slika:Franciscan Monastery (Nazarje) 02.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarje]] | 1632– |- | 12. | [[Slika:Frančiškanski_samostan,_Novo_mesto_1.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Novo mesto|Novo mesto]] | 1469– |- | 13. | [[Slika:NovaStifta4.JPG|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Nova Štifta|Nova Štifta]] | 1914– |- | 14. | [[Slika:Sveta Gora Slovenia - monastery.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Sveta Gora|Sveta Gora]] | 1565–?<br>1900–?<br>1924– |- | 15. | [[Slika:2016 Holy Trinity Church, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah.JPG|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] | 1854– |- style="background-color: #F0F0F0;" | 16. | [[Slika:Brežice 56.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Brežice|Brežice]] | 1659–1941 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 17. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Dobova|Dobova]] | 1958–2007 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 18. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Kronska Gora|Kronska Gora]]<br><small>([[Otiški Vrh]])</small> | 1925–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 19. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan sv. Gregorija Koper|Koper]]<br><small>(sv. Gregorij;<br>»glagoljaški« samostan)</small> | 1473–1806 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 20. | [[Slika:Ljubljana - Frančiškanski samostan s cerkvijo in mestnimi vrati 18. st.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Ljubljana|Ljubljana]]<br><small>([[Vodnikov trg]])</small> | 1233–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 21. | [[Slika:Cerkev sv. Bernardina, Portorož, Slovenia - panoramio.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan sv. Bernardina|Portorož]] | 1452–1806 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 22. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Rocen|Rocen]]<br><small>([[Tacen]])</small> | 1930–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 23. | [[Slika:Strunjan church Virgin Mary 2.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Strunjan|Strunjan]] | 1907–2014 |} === Karmeličani === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- style="background-color: #F0F0F0;" | 1. | [[Slika:Kostanjevica-NG-Samostan.jpg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica pri Novi Gorici]]<br><small>([[Nova Gorica]])</small> | ?–1810 |} === Jezuiti === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Cerkev Kristusovega učlovečenja Dravlje 2020.JPG|center|150px]] | [[Jezuitski samostan Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | |- | 2. | [[Slika:SentjakobskaCerkev-Ljubljana.JPG|center|150px]] | [[Jezuitski samostan Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | |- | 3. | [[Slika:Saint Joseph Church, Ljubljana.jpg|center|150px]] | [[Jezuitski samostan Ljubljana - Sv. Jožef|Ljubljana - Sv. Jožef]] | |- | 4. | [[Slika:Kapela Srca Jezusovega, Maribor.JPG|center|150px]] | [[Jezuitski samostan Maribor - Srce Jezusovo|Maribor - Srce Jezusovo]] | |- | 5. | [[Slika:Maribor (8658383012).jpg|center|150px]] | [[Jezuitski samostan Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | |- | 6. | [[Slika:Radlje ob Dravi, St. Michael's curch and St. Mary's Column.jpg|center|150px]] | [[Jezuitski samostan Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | |- style="background-color: #F0F0F0;" | 7. | [[Slika:Kartuzija Jurklošter.jpg|center|150px]] | [[Jezuitski samostan Jurklošter|Jurklošter]] | 1595–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 8. | [[Slika:Saint Aloysius Gonzaga Church, Maribor 02.JPG|center|150px]] | [[Jezuitski samostan Maribor|Maribor]]<br><small>([[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]])</small> | |- style="background-color: #F0F0F0;" | 9. | [[Slika:Kartuzijanski samostan Pleterje, Slovenija 2004.jpg|center|150px]] | [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterje]] | 1595–? |} === Kapucini === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Celje Kapucinski samostan 001.jpg|center|150px]] | [[Kapucinski samostan Celje|Celje]] | 1615–1941,<br>1945–1947,<br>1958– |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kapucinski samostan Kančevci|Kančevci]] | 1988– |- | 3. | [[Slika:Valvasorjeva knjižnica, Spomenik izgnancem in padlim v NOB (33679017158).jpg|center|150px]] | [[Kapucinski samostan Krško|Krško]] | 1640–2007,<br>2009– |- | 4. | [[Slika:Stepanja Vas Slovenia - church.JPG|center|150px]] | [[Kapucinski samostan sv. Leopolda Mandića Ljubljana|Ljubljana]]<br><small>([[Štepanja vas]])</small> | 1941–1948,<br>1963– |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kapucinski samostan Maribor|Maribor]]<br><small>([[Studenci]])</small> | 1920– |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kapucinski samostan sv. Frančiška, Ptuj|Ptuj]] | 1924– |- | 7. | [[Slika:St. Francis of Assisi Church (Vipavski Križ) 01.jpg|center|150px]] | [[Kapucinski samostan Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | 1637– |- | 8. | [[Slika:Sv-Ana-SkLoka.JPG|center|150px]] | [[Kapucinski samostan Škofja Loka|Škofja Loka]] | 1707– |- style="background-color: #F0F0F0;" | 9. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Črneče pri Dravogradu|Črneče pri Dravogradu]] | 1965–1974 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 10. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Kranj|Kranj]] | 1640–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 11. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Kromberk|Kromberk]] | ?–1993 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 12. | [[Slika:Kapucinski samostan in Ljubljana 1817.jpg|center|150px]] | [[Kapucinski samostan Ljubljana|Ljubljana]]<br><small>([[Kongresni trg]])</small> | 1606–1809 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 13. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Maribor|Maribor]]<br><small>(današnja [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilika]])</small> | 1613–1784 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 14. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Martijanci|Martijanci]] | 1988–1993 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 15. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kapucinski samostan Novo mesto|Novo mesto]] | 1658–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 16. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Ptuj|Ptuj]] | 1623–1786 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 17. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | 1967–1981 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 18. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Start trg pri Slovenj Gradcu|Start trg pri Slovenj Gradcu]] | 1967–1975 |} === Kartuzijani === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Kartuzijanski samostan Pleterje, Slovenija 2004.jpg|center|150px]] | [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterje]] | 1403–1595,<br>1899– |- style="background-color: #F0F0F0;" | 2. | [[Slika:Grad Bistra.JPG|center|150px]] | [[Kartuzijanski samostan Bistra|Bistra]] | 1255–1782 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 3. | [[Slika:Kartuzija Jurklošter.jpg|center|150px]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Jurklošter]] | 1173 ali 1174–1200,<br>1208–1595 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 4. | [[Slika:Žiče Charterhouse 2015 159.JPG|center|150px]] | [[Žička kartuzija|Žiče]] | 1160–1782 |} === Klaretinci === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Klaretinski samostan Kamnica|Kamnica]] | |} === Križniki === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Križanke (1).JPG|center|150px]] | [[Križanke|Ljubljana]] | |} === Lazaristi === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Celje-Jozef.jpg|center|150px]] | [[Lazaristovski samostan Celje|Celje]] | |- | 2. | [[Slika:Church of the Assumption in Dobova - panoramio.jpg|center|150px]] | [[Lazaristovski samostan Dobova|Dobova]] | |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Lazaristovski samostan Ljubljana|Ljubljana]] | |- | 4. | [[Slika:Mirenski grad z italijanskem letališčem v ozadju.jpg|center|150px]] | [[Lazaristovski samostan Miren|Miren]] | |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Lazaristovski samostan Šentjakob ob Savi|Šentjakob ob Savi]] | |} === Minoriti === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Dornava|Dornava]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Ljubljana|Ljubljana]] | 2011– |- | 3. | [[Slika:Olimjesamostan.JPG|center|150px]] | [[Minoritski samostan Olimje|Olimje]] | 1999– |- | 4. | [[Slika:Piran church St Francis monastery.jpg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Piran|Piran]] | 1301– |- | 5. | [[Slika:Ptuj Monastery.JPG|center|150px]] | [[Samostan svetega Petra in Pavla, Ptuj|Ptuj]]<br><small>(sv. Peter in Pavel)</small> | 1239– |- | 6. | [[Slika:Ptuj church.JPG|center|150px]] | [[Minoritski samostan sv. Viktorina Ptuj|Ptuj]]<br><small>(sv. Viktorin)</small> | |- | 7. | [[Slika:Ptujska Gora, basilica of the Virgin Mary Protectress 01.jpg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | |- | 8. | [[Slika:Holy Trinity Parish Church (Gorca) 01.jpg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Sveta Trojica v Halozah|Sveta Trojica v Halozah]]<br><small>([[Gorca]])</small> | |- | 9. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Videm pri Ptuju|Videm pri Ptuju]] | |- | 10. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Turnišče|Turnišče]] | |- style="background-color: #F0F0F0;" | 11. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Celje|Celje]] | |- style="background-color: #F0F0F0;" | 12. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Izola|Izola]] | 1582–1787 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 13. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Koper|Koper]] | 1260–1806 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 14. | [[Slika:Minorite Monastery of Maribor 24.JPG|center|150px]] | [[Minoritski samostan Maribor|Maribor]] | ?–1784 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 15. | [[Slika:Slovenska Bistrica (7) (5306032450).jpg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | |- style="background-color: #F0F0F0;" | 16. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Minoritski samostan Sostro|Sostro]] | ?–2011 |} === Pavlinci === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- style="background-color: #F0F0F0;" | 1. | [[Slika:Olimjesamostan.JPG|center|150px]] | [[Minoritski samostan Olimje|Olimje]] | 1665–1782 |} === Redemptoristi === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- style="background-color: #F0F0F0;" | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Frančiškanski samostan Maribor|Maribor]]<br><small>(današnja [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilika]])</small> | |} === Salezijanci === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Salezijanski samostan Celje|Celje]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Salezijanski samostan Cerknica|Cerknica]] | |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Salezijanski samostan Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | |- | 4. | [[Slika:Cerkev Marije Pomocnice 01.jpg|center|150px]] | [[Salezijanski samostan Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Salezijanski samostan Maribor|Maribor]] | |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Salezijanski samostan Radenci|Radenci]] | |- | 7. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Salezijanski samostan Sevnica|Sevnica]] | |- | 8. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Salezijanski samostan Trstenik|Trstenik]] | |- | 9. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Salezijanski samostan Veržej|Veržej]] | |- | 10. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Salezijanski samostan Želimlje|Želimlje]] | |} === Serviti === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- style="background-color: #F0F0F0;" | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Servitski samostan Izola|Izola]] | 1473–1782 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Servitski samostan Koper|Koper]] | 14. stol.–1782 |} === Trapisti === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- style="background-color: #F0F0F0;" | 1. | [[Slika:Postcard of Brestanica Castle.jpg|center|150px]] | [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg|Rajhenburg]]<br><small>([[Brestanica]])</small> | 1884–1941,<br>1945–1947 |} == Ženski samostani == === Avguštinke === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- style="background-color: #F0F0F0;" | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan avguštink Koper|Koper]] | 15.–19. stoletje |} === Benediktinke === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- style="background-color: #F0F0F0;" | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan benediktink Izola|Izola]] | 1389 (omenjen)–1473 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan benediktink Koper|Koper]] | ?–1301 |} === Celestinke === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- style="background-color: #F0F0F0;" | 1. | [[Slika:Church of the Annunciation, Maribor 03.JPG|center|150px]] | [[Samostan celestink Maribor|Maribor]] | |} === Dominikanke === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan dominikank Petrovče|Petrovče]] | 1967– |- style="background-color: #F0F0F0;" | 2. | [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 245 Mahrenberg - Radlje.jpg|center|150px]] | [[Samostan dominikank Marenberg|Marenberg]]<br><small>([[Radlje ob Dravi]])</small> | 1251–1782 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan dominikank Piran|Piran]] | 1998–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 4. | [[Slika:Studenice Monastery 1.jpg|center|150px]] | [[Samostan dominikank Studenice|Studenice]] | 1245–1782 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 5. | [[Slika:Adergas 01.jpg|center|150px]] | [[Samostan Adergas|Velesovo]]<br><small>([[Adergas]])</small> | 1238–1782 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan dominikank Žalec|Žalec]] | 1967–? |} === Družba hčera usmiljenja Tretjega reda sv. Frančiška === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Družbe hčera usmiljenja Tretjega reda sv. Frančiška Brežice|Brežice]] | |} === Družina Kristusa Odrešenika === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Družine Kristusa Odrešenika Bogojina|Bogojina]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Družine Kristusa Odrešenika Ljubljana (Brajnikova ulica)|Ljubljana]]<br><small>(Brajnikova ulica)</small> | |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Družine Kristusa Odrešenika Ljubljana (Šmartinska cesta)|Ljubljana]]<br><small>([[Šmartinska cesta]])</small> | |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Družine Kristusa Odrešenika Logarska Dolina|Logarska Dolina]] | |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Družine Kristusa Odrešenika Postojna|Postojna]] | |} === Frančiškanke brezmadežnega spočetja === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:St. Joseph Chapel (Krško) 03.jpg|center|150px]] | [[Samostan Frančiškank brezmadežnega spočetja Krško|Krško]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Frančiškank brezmadežnega spočetja Ljubljana|Ljubljana]] | |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Frančiškank brezmadežnega spočetja Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Frančiškank brezmadežnega spočetja Veržej|Veržej]] | |} === Frančiškanke Marijine misijonarke === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Frančiškank Marijinih misijonark Celje|Celje]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Frančiškank Marijinih misijonark Ljubljana|Ljubljana]] | |} === Hčere krščanske ljubezni (usmiljenke) === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Breznica|Breznica]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Celje|Celje]] | |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Kočevje|Kočevje]] | |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Ljubljana - Tabor|Ljubljana - Tabor]] | |- | 7. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Mengeš|Mengeš]] | |- | 8. | [[Slika:Mirenski grad z italijanskem letališčem v ozadju.jpg|center|150px]] | [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Miren|Miren]] | |- | 9. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Naklo|Naklo]] | 1865–1973 |} ===[[Družba hčera Marije pomočnice|Hčere Marije Pomočnice (salezijanke)]] === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Marijin dom, Bled 01.jpg|center|150px]] | [[Marijin dom, Bled|Marijin dom]], [[Bled]]<ref>{{navedi splet |url=https://marijindom.zavod-dominika.si/ |title=Marijin dom |accessdate=7. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> | 1967– |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Ljubljana|Ljubljana]]<br><small>(Gornji trg)</small> | |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Novo mesto|Novo mesto]] | |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | |} === Karmeličanke === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Carmelite Monastery of Mirna Peč 05.JPG|center|150px]] | [[Samostan karmeličank Mirna Peč|Mirna Peč]] | 1997– |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan karmeličank Sora|Sora]] | 1986– |- style="background-color: #F0F0F0;" | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan karmeličank Mengeš|Mengeš]] | 1967–1986 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Dvorec Selo|Selo pri Ljubljani]] | 1889–1948 |} === [[Klarise]] === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan klaris Dolnice|Dolnice]]<br><small>([[Ljubljana]])</small> | 2000– |- | 2. | [[Slika:Poor Clares Convent of Nazarje 01.jpg|center|150px]] | [[Samostan klaris Nazarje|Nazarje]] | 1978– |- | 3. | [[Slika:Poor Clares Convent of Turnišče 01.jpg|center|150px]] | [[Samostan klaris Turnišče|Turnišče]] | 2012– |- style="background-color: #F0F0F0;" | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan klaris Celje|Celje]] | 1300–1335 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan klaris Koper|Koper]] | 1301–1806 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 6. | [[Slika:Ljubljana in 1895.jpg|center|150px]] | [[Samostan klaris Ljubljana|Ljubljana]] | 1657–1782 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 7. | [[Slika:MekinjeSamostan1.JPG|center|150px]] | [[Uršulinski samostan Mekinje|Mekinje]] | 1300–1782 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 8. | [[Slika:Škofja Loka - cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja in uršulinski samostan.jpg|center|150px]] | [[Samostan klaris Škofja Loka|Škofja Loka]] | 1358–1782 |} === Marijine sestre čudodelne svetinje === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Celje|Celje]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Dobrova|Dobrova]] | |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Ljubljana (Hrenova ulica)|Ljubljana]]<br><small>(Hrenova ulica)</small> | |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Ljubljana (Mekinčeva ulica)|Ljubljana]]<br><small>(Mekinčeva ulica)</small> | |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Ljubljana (Poljanska cesta)|Ljubljana]]<br><small>([[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska cesta]])</small> | |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Maribor|Maribor]] | |} === Misijonarke ljubezni === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Misijonark ljubezni Ljubljana|Ljubljana]] | |} === Sestre Corpus Christi === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Sester Corpus Christi Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] |2011–<ref>{{Navedi splet |last=postaja |first=Spletna |title=Jezus, če ti tako hočeš … {{!}} Družina – vsak dan s teboj |url=https://www.druzina.si/clanek/jezus-ce-ti-tako-hoces |access-date=2026-09-06 |website=Jezus, če ti tako hočeš … {{!}} Družina – vsak dan s teboj |language=sl}}</ref> |} === Sestre križniškega reda === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Sester križniškega reda Celje|Celje]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Sester križniškega reda Metlika|Metlika]] | |} === Sestre sv. Križa === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Sester sv. Križa Mala Loka|Mala Loka]] | 1918– |- style="background-color: #F0F0F0;" | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Sester sv. Križa Beltinci|Beltinci]] | 1894–? |- style="background-color: #F0F0F0;" | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Sester sv. Križa Ljubljana|Ljubljana]] | 1896–? |} === Skupnost Loyola === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Skupnost Loyola Apnenik|Apnenik]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Skupnost Loyola Ljubljana (Ciril-Metodov trg)|Ljubljana]]<br><small>(Ciril-Metodov trg)</small> | |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Skupnost Loyola Ljubljana (Dolničarjeva ulica)|Ljubljana]]<br><small>(Dolničarjeva ulica)</small> | |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Skupnost Loyola Ljubljana (Mestni trg)|Ljubljana]]<br><small>([[Mestni trg]])</small> | |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Skupnost Loyola Maribor|Maribor]] | |} === Šolske sestre de Notre Dame === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Ljubljana (Podutiška cesta)|Ljubljana]]<br><small>([[Podutiška cesta, Ljubljana|Podutiška cesta]])</small> | |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Ljubljana (Šišenska cesta)|Ljubljana]]<br><small>([[Šišenska cesta, Ljubljana|Šišenska cesta]])</small> | |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Novo mesto (Cankarjeva ulica)|Novo mesto]]<br><small>(Cankarjeva ulica)</small> | |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Novo mesto (Kapiteljska ulica)|Novo mesto]]<br><small>(Kapiteljska ulica)</small> | |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Šentjernej|Šentjerej]] | |} === Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Ajdovščina|Ajdovščina]] | |- | 2. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Brezje|Brezje]] | |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Kranj|Kranj]] | |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Ljubljana|Ljubljana]] | |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Maribor (Poljančeva ulica)|Maribor]]<br><small>(Poljančeva ulica)</small> | |- | 6. | [[Slika:Immaculate Conception Chapel, Maribor (nunnery chapel).JPG|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Maribor (Strossmayerjeva ulica)|Maribor]]<br><small>(Strossmayerjeva ulica)</small> | |- | 7. | [[Slika:Repnje Slovenia - Repnje Castle.jpg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Repnje|Repnje]] | |- | 8. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Trebnje|Trebnje]] | |- style="background-color: #F0F0F0;" | 9. | [[Slika:Slovenska Bistrica (7) (5306032450).jpg|center|150px]] | [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | |} === Uršulinke === {| class="wikitable sortable" width=45% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! Samostan ! Delovanje |- | 1. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan uršulink Izola|Izola]] | 1967– |- | 2. | [[Slika:Biserica Sf. Treime din Ljubljana.jpg|center|150px]] | [[Samostan uršulink Ljubljana|Ljubljana]] | 1702– |- | 3. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan uršulink Maribor|Maribor]] | |- | 4. | [[Slika:Škofja Loka - cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja in uršulinski samostan.jpg|center|150px]] | [[Samostan uršulink Škofja Loka|Škofja Loka]] | 1782–1941,<br>1945–1954 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 5. | [[Slika:AjmanovGrad.JPG|center|150px]] | [[Ajmanov grad]] | 1961– |- style="background-color: #F0F0F0;" | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan uršulink Idrija|Idrija]] | 1909–1916 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 7. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan uršulink Koper|Koper]] | 1955–1962 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 8. | [[Slika:MekinjeSamostan1.JPG|center|150px]] | [[Uršulinski samostan Mekinje|Mekinje]] | 1903–1941,<br>1945–2016 |- style="background-color: #F0F0F0;" | 9. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Samostan uršulink Moste pri Ljubljani|Moste pri Ljubljani]] | 1957–1967 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam samostanskih knjižnic v Sloveniji]] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{Slovenija}} {{stublist}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Samostani]] [[Kategorija:Rimskokatoliški samostani v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Seznami zgradb in objektov v Sloveniji|Samostani]] 6jeept411xoqxzb499nps1zlz6tdq3d Mekinje, Kamnik 0 105720 6747176 6746863 2026-09-05T17:11:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 orgle dp 6747176 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Mekinje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Mekinje |geopedia=#L410_T13_F10098521_b4 | latd = 46 |latm = 14 |lats = 10.18 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 45.28 |longEW = E |najdisi=Mekinje,+Kamnik |slika=Mekinje.jpg |povrsina=1,24 |prebivalstvo=1651 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=395,6 |postna=1241 |posta=Kamnik |obcina=Kamnik |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija}} '''Mekinje''' so [[naselje]] v [[občina Kamnik|Občini Kamnik]]. Mekinje, severno obmestno naselje [[Kamnik]]a s približno 1.700 prebivalci, ležijo med [[reka]]ma [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniško Bistrico]] in [[Nevljica|Nevljico]]. Ozemlje Mekinj se zajeda v Kamnik vse do njunega sotočja. Kraj se prvič omenja med letoma 1143 in 1147, ko je bil na ''Mekinjskem '' [[grad]]u sedež ''andeških ministerialov''. == Samostan in cerkev == V Mekinjah stoji [[Uršulinski samostan Mekinje|uršulinski samostan]]. Predhodnik samostana je bil [[grad]] [[grof]]ov [[Gallenbergi|Gallenbergov]] iz [[1143]]. Žiga III. Gallenberški je [[1300]] ustanovil [[samostan]] in ga podaril [[klarise|klarisam]]. Do [[1902]] se je zamenjalo več lastnikov, tega leta pa so ga odkupile ljubljanske [[uršulinke]], tu odprle dekliško šolo in obnovile redovno življenje. Del samostana so ohranile vse do danes. Samostan je v glavnem ohranil podobo, ki jo je dobil od [[1682]] do [[1686]]. Na vzhodni strani prehaja samostanski kompleks v cerkev, ki je od [[1787]] župnijska. Cerkev Marijinega vnebovzetja je lepa [[barok|baročna]] stavba, v kateri so od leta 2009 nove [[orgle]], ki jih je 17. 5. istega leta blagoslovil [[nadškof]] in [[Alojz Uran|metropolit msg. Alojz Uran]]. V zadnji sobi glavnega kora stojijo tudi najstarejše ohranjene dvomanualne orgle na Slovenskem [[orglar]]ja [[Janez Mihael Steinhofer|Janez Mihaela Steinhoferja]]. Leta 2016 se je red uršulink zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja izselil, samostanska stavba pa je bila podarjena občini [[Kamnik]]. Ta je leta 2018 ustanovila Javni zavod Mekinjski samostan. Zavod v samostanu izvaja izobraževalne, kulturne, umetniške, turistične in druge prireditve. Leta 2021 je bila v samostanu odprta stalna razstava Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah<ref>{{Navedi novice|title=Občina Kamnik|date=22.12.2022|url=https://www.kamnik.si/objava/592555}}</ref>. V samostanu je danes tudi knjižnica z okoli 10 000 [[knjiga|knjižnimi enotami]], tu je shranjena tudi zapuščina [[Stanislav Škrabec|Stanislava Škrabca]]. == Izvor krajevnega imena == Krajevno ime je verjetno izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v priimku [[Mekina]] in ''Mekinc'' ter [[patronimik]]u ''Mekanič''. Če je domneva pravilna, je ime prvotno označevalo naselbino nekega Mekine in njegovih ljudi. V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1143 do 1147 kot ''Minkendorf'', 1209 ''Minchendor(f) in 1288 ''Menkendorf''. <ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Mekinje, Kamnik}} [[Kategorija:Naselja Občine Kamnik]] [[Kategorija:Mekinje| ]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} 8kp2fbxi7pxlz8idtdvmemt9uh2924s 6747194 6747176 2026-09-05T20:03:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 orgle dp 6747194 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Mekinje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Mekinje |geopedia=#L410_T13_F10098521_b4 | latd = 46 |latm = 14 |lats = 10.18 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 45.28 |longEW = E |najdisi=Mekinje,+Kamnik |slika=Mekinje.jpg |povrsina=1,24 |prebivalstvo=1651 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=395,6 |postna=1241 |posta=Kamnik |obcina=Kamnik |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija}} '''Mekinje''' so [[naselje]] v [[občina Kamnik|Občini Kamnik]]. Mekinje, severno obmestno naselje [[Kamnik]]a s približno 1.700 prebivalci, ležijo med [[reka]]ma [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniško Bistrico]] in [[Nevljica|Nevljico]]. Ozemlje Mekinj se zajeda v Kamnik vse do njunega sotočja. Kraj se prvič omenja med letoma 1143 in 1147, ko je bil na ''Mekinjskem '' [[grad]]u sedež ''andeških ministerialov''. == Samostan in cerkev == V Mekinjah stoji [[Uršulinski samostan Mekinje|uršulinski samostan]]. Predhodnik samostana je bil [[grad]] [[grof]]ov [[Gallenbergi|Gallenbergov]] iz [[1143]]. Žiga III. Gallenberški je [[1300]] ustanovil [[samostan]] in ga podaril [[klarise|klarisam]]. Do [[1902]] se je zamenjalo več lastnikov, tega leta pa so ga odkupile ljubljanske [[uršulinke]], tu odprle dekliško šolo in obnovile redovno življenje. Del samostana so ohranile vse do danes. Samostan je v glavnem ohranil podobo, ki jo je dobil od [[1682]] do [[1686]]. Na vzhodni strani prehaja samostanski kompleks v cerkev, ki je od [[1787]] župnijska. Leta 2016 se je red uršulink zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja izselil, samostanska stavba pa je bila podarjena občini [[Kamnik]]. Ta je leta 2018 ustanovila Javni zavod Mekinjski samostan. Zavod v samostanu izvaja izobraževalne, kulturne, umetniške, turistične in druge prireditve. Leta 2021 je bila v samostanu odprta stalna razstava Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah<ref>{{Navedi novice|title=Občina Kamnik|date=22.12.2022|url=https://www.kamnik.si/objava/592555}}</ref>. V samostanu je danes tudi knjižnica z okoli 10 000 [[knjiga|knjižnimi enotami]], tu je shranjena tudi zapuščina [[Stanislav Škrabec|Stanislava Škrabca]]. ==== Cerkvene orgle ==== [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] je lepa [[barok|baročna]] stavba. V zadnji sobi glavnega kora stojijo tudi najstarejše ohranjene dvomanualne orgle na Slovenskem [[orglar]]ja [[Janez Mihael Steinhofer|Janez Mihaela Steinhoferja]]. Orgle so iz leta 1720 in izjemnega pomena v evropskem merilu. Posebno znamenit je docela ohranjen orgelski prospekt v baročnem slogu. Na njem so kipci Davida, sv. Cecilije, sv. Rozalije in 4 angelov. Orgle imajo 15 registrov. {| class="wikitable" |+Dispozicija orgel (izbor registrov) ! colspan="3" |I. manual ! colspan="3" |II. manual ! colspan="3" |Pedal |- |1. |Principal |8' |10. |Copula |8' |14. |Subass |16' |- |2. |Voce umana (d) |8' |11. |Flauto |4' |15. |Octavbass |8' |- |3. |Gedeckt |8' |12. |Principal |2' | | | |- |4. |Salicional |8' |13. |Mixtur II |c | | | |- |5. |Octav |4' | | | | | | |- |6. |Flöte |4' | | | | | | |- |7. |Quint |2 <sup>2</sup>/<sub>3</sub>' | | | | | | |- |8. |Superoctav |2' | | | | | | |- |9. |Mixtur |2' | | | | | | |} Leta 2009, po skoraj 300 letih, so bile na glavni kor postavljene nove orgle [[Orglarstvo Škrabl|orglarstva Škrabl]]. Organist [[Aart Bergwerff]], ki je bil tistega leta na obisku v Škrablovi delavnici, je orgle ocenil kot »zelo lep izdelek«. Orgle v Mekinjah, Škrablov opus 215, so po njegovem mnenju ene izmed odličnejših orgel delavnice. 17. maja 2009 jih je blagoslovil [[nadškof]] in [[Alojz Uran|metropolit Alojz Uran]]. {| class="wikitable" |+Dispozicija orgel (izbor registrov) ! colspan="3" |I. manual ! colspan="3" |II. manual ! colspan="3" |Pedal |- |1. |Principal |8' |9. |Portunal |8' |17. |Principalbas |16' |- |2. |Bordon |8' |10. |Gamba |8' |18. |Subbas |16' |- |3. |Salicional |8' |11. |Copula maior |8' |19. |Bordon |8' |- |4. |Oktava |4' |12. |Copula minor |4' |20. |Principal |8' |- |5. |Kopelflavta |8' |13. |Principal |4' |21. |Fagot |16' |- |6. |Superoktava |8' |14. |Sesquialtera II |2 <sup>2</sup>/<sub>3</sub>' + 1<sup>3</sup>/<sub>5</sub>' | | | |- |7. |Mikstura IV |1<sup>1</sup>/<sub>3</sub>' |15. |Gozdna flavta |2' | | | |- |8. |Tromba dolce |8' |16. |Cimbel II |1' | | | |} == Izvor krajevnega imena == Krajevno ime je verjetno izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v priimku [[Mekina]] in ''Mekinc'' ter [[patronimik]]u ''Mekanič''. Če je domneva pravilna, je ime prvotno označevalo naselbino nekega Mekine in njegovih ljudi. V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1143 do 1147 kot ''Minkendorf'', 1209 ''Minchendor(f) in 1288 ''Menkendorf''. <ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |title=Orgle Slovenije |last=Škulj |last2=Dobravec |first2=Jurij |first=Edo |year=2018 |location=Radovljica}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Mekinje, Kamnik}} [[Kategorija:Naselja Občine Kamnik]] [[Kategorija:Mekinje| ]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} kpvsxbq9x2clwb2o5wbj4gimh0syk92 6747195 6747194 2026-09-05T20:05:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6747195 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Mekinje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Mekinje |geopedia=#L410_T13_F10098521_b4 | latd = 46 |latm = 14 |lats = 10.18 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 45.28 |longEW = E |najdisi=Mekinje,+Kamnik |slika=Mekinje.jpg |povrsina=1,24 |prebivalstvo=1651 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=395,6 |postna=1241 |posta=Kamnik |obcina=Kamnik |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija}} '''Mekinje''' so [[naselje]] v [[občina Kamnik|Občini Kamnik]]. Mekinje, severno obmestno naselje [[Kamnik]]a s približno 1.700 prebivalci, ležijo med [[reka]]ma [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniško Bistrico]] in [[Nevljica|Nevljico]]. Ozemlje Mekinj se zajeda v Kamnik vse do njunega sotočja. Kraj se prvič omenja med letoma 1143 in 1147, ko je bil na ''Mekinjskem '' [[grad]]u sedež ''andeških ministerialov''. == Samostan in cerkev == V Mekinjah stoji [[Uršulinski samostan Mekinje|uršulinski samostan]]. Predhodnik samostana je bil [[grad]] [[grof]]ov [[Gallenbergi|Gallenbergov]] iz [[1143]]. Žiga III. Gallenberški je [[1300]] ustanovil [[samostan]] in ga podaril [[klarise|klarisam]]. Do [[1902]] se je zamenjalo več lastnikov, tega leta pa so ga odkupile ljubljanske [[uršulinke]], tu odprle dekliško šolo in obnovile redovno življenje. Del samostana so ohranile vse do danes. Samostan je v glavnem ohranil podobo, ki jo je dobil od [[1682]] do [[1686]]. Na vzhodni strani prehaja samostanski kompleks v cerkev, ki je od [[1787]] župnijska. Leta 2016 se je red uršulink zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja izselil, samostanska stavba pa je bila podarjena občini [[Kamnik]]. Ta je leta 2018 ustanovila Javni zavod Mekinjski samostan. Zavod v samostanu izvaja izobraževalne, kulturne, umetniške, turistične in druge prireditve. Leta 2021 je bila v samostanu odprta stalna razstava Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah<ref>{{Navedi novice|title=Občina Kamnik|date=22.12.2022|url=https://www.kamnik.si/objava/592555}}</ref>. V samostanu je danes tudi knjižnica z okoli 10 000 [[knjiga|knjižnimi enotami]], tu je shranjena tudi zapuščina [[Stanislav Škrabec|Stanislava Škrabca]]. ==== Cerkvene orgle ==== [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] je lepa [[barok|baročna]] stavba. V zadnji sobi glavnega kora stojijo tudi najstarejše ohranjene dvomanualne orgle na Slovenskem [[orglar]]ja [[Janez Mihael Steinhofer|Janez Mihaela Steinhoferja]]. Orgle so iz leta 1720 in izjemnega pomena v evropskem merilu. Posebno znamenit je docela ohranjen orgelski prospekt v baročnem slogu. Na njem so kipci Davida, sv. Cecilije, sv. Rozalije in 4 angelov. Orgle imajo 15 registrov. {| class="wikitable" |+Dispozicija orgel (izbor registrov) ! colspan="3" |I. manual ! colspan="3" |II. manual ! colspan="3" |Pedal |- |1. |Principal |8' |10. |Copula |8' |14. |Subass |16' |- |2. |Voce umana (d) |8' |11. |Flauto |4' |15. |Octavbass |8' |- |3. |Gedeckt |8' |12. |Principal |2' | | | |- |4. |Salicional |8' |13. |Mixtur II |1<sup>1</sup>/<sub>3</sub>' | | | |- |5. |Octav |4' | | | | | | |- |6. |Flöte |4' | | | | | | |- |7. |Quint |2 <sup>2</sup>/<sub>3</sub>' | | | | | | |- |8. |Superoctav |2' | | | | | | |- |9. |Mixtur |2' | | | | | | |} Leta 2009, po skoraj 300 letih, so bile na glavni kor postavljene nove orgle [[Orglarstvo Škrabl|orglarstva Škrabl]]. Organist [[Aart Bergwerff]], ki je bil tistega leta na obisku v Škrablovi delavnici, je orgle ocenil kot »zelo lep izdelek«. Orgle v Mekinjah, Škrablov opus 215, so po njegovem mnenju ene izmed odličnejših orgel delavnice. 17. maja 2009 jih je blagoslovil [[nadškof]] in [[Alojz Uran|metropolit Alojz Uran]]. {| class="wikitable" |+Dispozicija orgel (izbor registrov) ! colspan="3" |I. manual ! colspan="3" |II. manual ! colspan="3" |Pedal |- |1. |Principal |8' |9. |Portunal |8' |17. |Principalbas |16' |- |2. |Bordon |8' |10. |Gamba |8' |18. |Subbas |16' |- |3. |Salicional |8' |11. |Copula maior |8' |19. |Bordon |8' |- |4. |Oktava |4' |12. |Copula minor |4' |20. |Principal |8' |- |5. |Kopelflavta |8' |13. |Principal |4' |21. |Fagot |16' |- |6. |Superoktava |8' |14. |Sesquialtera II |2 <sup>2</sup>/<sub>3</sub>' + 1<sup>3</sup>/<sub>5</sub>' | | | |- |7. |Mikstura IV |1<sup>1</sup>/<sub>3</sub>' |15. |Gozdna flavta |2' | | | |- |8. |Tromba dolce |8' |16. |Cimbel II |1' | | | |} == Izvor krajevnega imena == Krajevno ime je verjetno izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v priimku [[Mekina]] in ''Mekinc'' ter [[patronimik]]u ''Mekanič''. Če je domneva pravilna, je ime prvotno označevalo naselbino nekega Mekine in njegovih ljudi. V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1143 do 1147 kot ''Minkendorf'', 1209 ''Minchendor(f) in 1288 ''Menkendorf''. <ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |title=Orgle Slovenije |last=Škulj |last2=Dobravec |first2=Jurij |first=Edo |year=2018 |location=Radovljica}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Mekinje, Kamnik}} [[Kategorija:Naselja Občine Kamnik]] [[Kategorija:Mekinje| ]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} o4s2rqrorpfp8269faihanyg4wy6nmf 6747221 6747195 2026-09-06T05:32:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 tn 6747221 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Mekinje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Mekinje |geopedia=#L410_T13_F10098521_b4 | latd = 46 |latm = 14 |lats = 10.18 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 45.28 |longEW = E |najdisi=Mekinje,+Kamnik |slika=Mekinje.jpg |povrsina=1,24 |prebivalstvo=1651 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=395,6 |postna=1241 |posta=Kamnik |obcina=Kamnik |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija}} '''Mekinje''' so [[naselje]] v [[občina Kamnik|Občini Kamnik]]. Mekinje, severno obmestno naselje [[Kamnik]]a s približno 1.700 prebivalci, ležijo med [[reka]]ma [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniško Bistrico]] in [[Nevljica|Nevljico]]. Ozemlje Mekinj se zajeda v Kamnik vse do njunega sotočja. Kraj se prvič omenja med letoma 1143 in 1147, ko je bil na ''Mekinjskem '' [[grad]]u sedež ''andeških ministerialov''. == Samostan in cerkev == V Mekinjah stoji [[Uršulinski samostan Mekinje|uršulinski samostan]]. Predhodnik samostana je bil [[grad]] [[grof]]ov [[Gallenbergi|Gallenbergov]] iz [[1143]]. Žiga III. Gallenberški je [[1300]] ustanovil [[samostan]] in ga podaril [[klarise|klarisam]]. Do [[1902]] se je zamenjalo več lastnikov, tega leta pa so ga odkupile ljubljanske [[uršulinke]], tu odprle dekliško šolo in obnovile redovno življenje. Del samostana so ohranile vse do danes. Samostan je v glavnem ohranil podobo, ki jo je dobil od [[1682]] do [[1686]]. Na vzhodni strani prehaja samostanski kompleks v cerkev, ki je od [[1787]] župnijska. Leta 2016 se je red uršulink zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja izselil, samostanska stavba pa je bila podarjena občini [[Kamnik]]. Ta je leta 2018 ustanovila Javni zavod Mekinjski samostan. Zavod v samostanu izvaja izobraževalne, kulturne, umetniške, turistične in druge prireditve. Leta 2021 je bila v samostanu odprta stalna razstava Življenje za samostanskimi vrati. Klarise in uršulinke v Mekinjah<ref>{{Navedi novice|title=Občina Kamnik|date=22.12.2022|url=https://www.kamnik.si/objava/592555}}</ref>. V samostanu je danes tudi knjižnica z okoli 10 000 [[knjiga|knjižnimi enotami]], tu je shranjena tudi zapuščina [[Stanislav Škrabec|Stanislava Škrabca]]. ==== Cerkvene orgle ==== [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] je lepa [[barok|baročna]] stavba. V zadnji sobi glavnega kora stojijo tudi najstarejše ohranjene dvomanualne orgle na Slovenskem [[orglar]]ja [[Janez Mihael Steinhofer|Janeza Mihaela Steinhoferja]]. Orgle so iz leta 1720 in izjemnega pomena v evropskem merilu. Posebno znamenit je docela ohranjen orgelski prospekt v baročnem slogu. Na njem so kipci Davida, sv. Cecilije, sv. Rozalije in 4 angelov. Orgle imajo 15 registrov. {| class="wikitable" |+Dispozicija orgel (izbor registrov) ! colspan="3" |I. manual ! colspan="3" |II. manual ! colspan="3" |Pedal |- |1. |Principal |8' |10. |Copula |8' |14. |Subass |16' |- |2. |Voce umana (d) |8' |11. |Flauto |4' |15. |Octavbass |8' |- |3. |Gedeckt |8' |12. |Principal |2' | | | |- |4. |Salicional |8' |13. |Mixtur II |1<sup>1</sup>/<sub>3</sub>' | | | |- |5. |Octav |4' | | | | | | |- |6. |Flöte |4' | | | | | | |- |7. |Quint |2 <sup>2</sup>/<sub>3</sub>' | | | | | | |- |8. |Superoctav |2' | | | | | | |- |9. |Mixtur |2' | | | | | | |} Leta 2009, po skoraj 300 letih, so bile na glavni kor postavljene nove orgle [[Orglarstvo Škrabl|orglarstva Škrabl]]. Organist [[Aart Bergwerff]], ki je bil tistega leta na obisku v Škrablovi delavnici, je orgle ocenil kot »zelo lep izdelek«. Orgle v Mekinjah, Škrablov opus 215, so po njegovem mnenju ene izmed odličnejših orgel delavnice. 17. maja 2009 jih je blagoslovil [[nadškof]] in [[Alojz Uran|metropolit Alojz Uran]]. {| class="wikitable" |+Dispozicija orgel (izbor registrov) ! colspan="3" |I. manual ! colspan="3" |II. manual ! colspan="3" |Pedal |- |1. |Principal |8' |9. |Portunal |8' |17. |Principalbas |16' |- |2. |Bordon |8' |10. |Gamba |8' |18. |Subbas |16' |- |3. |Salicional |8' |11. |Copula maior |8' |19. |Bordon |8' |- |4. |Oktava |4' |12. |Copula minor |4' |20. |Principal |8' |- |5. |Kopelflavta |8' |13. |Principal |4' |21. |Fagot |16' |- |6. |Superoktava |8' |14. |Sesquialtera II |2 <sup>2</sup>/<sub>3</sub>' + 1<sup>3</sup>/<sub>5</sub>' | | | |- |7. |Mikstura IV |1<sup>1</sup>/<sub>3</sub>' |15. |Gozdna flavta |2' | | | |- |8. |Tromba dolce |8' |16. |Cimbel II |1' | | | |} == Izvor krajevnega imena == Krajevno ime je verjetno izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v priimku [[Mekina]] in ''Mekinc'' ter [[patronimik]]u ''Mekanič''. Če je domneva pravilna, je ime prvotno označevalo naselbino nekega Mekine in njegovih ljudi. V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1143 do 1147 kot ''Minkendorf'', 1209 ''Minchendor(f) in 1288 ''Menkendorf''. <ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |title=Orgle Slovenije |last=Škulj |last2=Dobravec |first2=Jurij |first=Edo |year=2018 |location=Radovljica}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Mekinje, Kamnik}} [[Kategorija:Naselja Občine Kamnik]] [[Kategorija:Mekinje| ]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} det5sbegldw72g19gujq96hpl3pxcsw Svetovni pokal v športnem plezanju v Sloveniji 0 108410 6747230 6506659 2026-09-06T06:41:44Z Sporti 5955 /* Zmagovalci */ 2026 6747230 wikitext text/x-wiki '''Tekmovanje za [[Svetovni pokal v športnem plezanju|svetovni pokal]] v [[športno plezanje|športnem plezanju]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' je tradicionalna tekma svetovnega pokala v težavnosti. Med letoma 1996 in 2021 je potekala na umetni plezalni steni v dvorani Zlato polje pri [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteti za organizacijske vede]] oziroma [[TŠC Kranj]]. Od leta 2022 poteka poteka v [[Plezalni center Koper|Plezalnem centru]] v [[Koper|Kopru]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.worldcupslo.com/zgodovina.php |title=Zgodovina |accessdate=2025-04-21 |work=worldcupslo.com }}</ref> Prireditev je ena izmed najbolje izvedenih tekem svetovnega pokala, kar potrjujejo številni komentarji v tujih in domačih medijih. [[Slovenija]] je bila prva in edina doslej, ki je v celoti realizirala direktni [[televizija|televizijski]] prenos finala najboljših. == Zmagovalci == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Prizorišče !! Ženske !! Moški |- | 1996 || rowspan=25|Kranj || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurence Guyon]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Petit]] |- | 1997 || {{ikonazastave|FRA}} [[Liv Sansoz]] || {{ikonazastave|USA}} [[Chris Sharma]] |- | 1998 || {{ikonazastave|FRA}} [[Liv Sansoz]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Judži Hirajama]] |- | 1999 || {{ikonazastave|FRA}} [[Liv Sansoz]] || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Ovčinikov]] |- | 2000 || {{ikonazastave|FRA}} [[Liv Sansoz]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Judži Hirajama]] |- | 2001 || {{ikonazastave|SLO}} [[Martina Čufar]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | 2002 || {{ikonazastave|BEL}} [[Muriel Sarkany]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] |- | 2003 || {{ikonazastave|BEL}} [[Muriel Sarkany]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ramón Julián Puigblanque]] |- | 2004 || {{ikonazastave|AUT}} [[Angela Eiter]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Mrázek]] |- | 2005 || {{ikonazastave|AUT}} [[Angela Eiter]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Flavio Crespi]] |- | 2006 || {{ikonazastave|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] || {{ikonazastave|AUT}} [[David Lama]] |- | 2007 || {{ikonazastave|SLO}} [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] || {{ikonazastave|SUI}} [[Cédric Lachat]] |- | 2008 || {{ikonazastave|AUT}} [[Johanna Ernst]] || {{ikonazastave|SLO}} [[Klemen Bečan]] |- | 2009 || {{ikonazastave|SLO}} [[Mina Markovič]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | 2010 || {{ikonazastave|KOR}} [[Jain Kim]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ramon Julian Puigblanque]] |- | 2011 || {{ikonazastave|KOR}} [[Jain Kim]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Sean McColl]] |- | 2012 || {{ikonazastave|SLO}} [[Mina Markovič]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | 2013 || {{ikonazastave|JPN}} [[Momoka Oda]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | 2014 || {{ikonazastave|SLO}} [[Mina Markovič]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | 2015 || {{ikonazastave|SLO}} [[Mina Markovič]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | 2016 || {{ikonazastave|BEL}} [[Anak Verhoeven]] || {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Halenke]] |- | 2017 || {{ikonazastave|SLO}} [[Janja Garnbret]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Jakob Schubert]] |- | 2018 || {{ikonazastave|KOR}} [[Jain Kim]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Ghisolfi]] |- | 2019 || {{ikonazastave|KOR}} [[Chaehyun Seo]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ondra]] |- | 2021 || {{ikonazastave|SLO}} [[Janja Garnbret]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Masahiro Higuči]] |- | 2022 || rowspan=5|Koper || {{ikonazastave|JPN}} [[Ai Mori]] || {{ikonazastave|SLO}} [[Luka Potočar]] |- | 2023 || {{ikonazastave|SLO}} [[Janja Garnbret]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Soraku Anraku]] |- | 2024 || {{ikonazastave|SLO}} [[Janja Garnbret]] || {{ikonazastave|UK}} [[Toby Roberts]] |- | 2025 || {{ikonazastave|SLO}} [[Janja Garnbret]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Soraku Anraku]] |- | 2026 || {{ikonazastave|SLO}} [[Janja Garnbret]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Neo Suzuki]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.worldcupkranj.com Uradna stran tekmovanja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200909015349/https://www.worldcupkranj.com/ |date=2020-09-09 }} [[Kategorija:Športno plezanje]] [[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]] [[Kategorija:Šport v Kranju]] [[Kategorija:Šport v Kopru]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1996]] f074oecyifoc6jxl2cvbs6zy6xxkk5p Žabovke 0 118667 6747139 4123533 2026-09-05T14:53:32Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox 6747139 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Žabovke | image = Opsanus beta 1.jpg | image_caption = ''[[Opsanus tau]]'' | fossil_range = {{Fossil range|Maastrichtij|recentno|[[Maastrichtij]] do recentno<ref name="NearAndThacker2024">{{Cite journal |last=Near |first=Thomas J. |last2=Thacker |first2=Christine E. |date=2024-04-18 |title=Phylogenetic Classification of Living and Fossil Ray-Finned Fishes (Actinopterygii) |url=https://zenodo.org/records/8352027/files/Near%26Thacker_preprint.pdf |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |volume=65 |issue=1 |doi=10.3374/014.065.0101 |issn=0079-032X}}</ref>}} | display_parents = 2 | taxon = Batrachoididae | authority = [[David Starr Jordan|Jordan]], 1896 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = [[Batrachoidinae]]<br /> [[Halophryninae]]<br /> [[Porichthyinae]]<br /> [[Thalassophryninae]] | type_species = ''[[Batrachoides surinamensis|Batrachoides tau]]'' | type_species_authority = Lacepède 1800 }} '''Žabovke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Batrachoididae''') so skupina [[ribe kostnice|rib kostnic]], ki jih lahko najdemo na peščenem in blatnem dnu obalnih voda po vsem svetu. Značilna zanje sta nekoliko širša glava in rjavosiva koža, tako da spominjajo na [[žabe]], poleg tega pa so samci nekaterih vrst z uporabo svojih [[plavalni mehur|plavalnih mehurjev]] sposobni tudi »petja«. So edina [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] '''Batrachoidiformes''', vanjo pa uvrščamo okrog 70 vrst v 19 rodovih. Kadar žabovke prijemamo, moramo paziti, da se ne zbodemo z bodicami, ki jih imajo po telesu, saj so pri nekaterih vrstah strupene. ==Rodovi== Okoli 83 vrst žabovk je združenih v 21 rodov, in sicer:<ref name=FB>{{FishBase family|family=Batrachoididae|year=2008|month=December}}</ref> Red '''Batrachoidiformes''' {{Div col|colwidth=30em}} * Družina '''Batrachoididae''' ** Poddružina ''[[Batrachoidinae]]'' *** Rod ''[[Amphichthys]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Batrachoides]]'' (9 vrst) *** Rod ''[[Opsanus]]'' (6 vrst) *** Rod ''[[Potamobatrachus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Sanopus]]'' (6 vrst) *** Rod ''[[Vladichthys]]'' (1 vrsta) ** Poddružina ''[[Halophryninae]]'' *** Rod ''[[Allenbatrachus]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Austrobatrachus]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Barchatus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Batrachomoeus]]'' (5 vrst) *** Rod ''[[Batrichthys]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Bifax]]'' (one vrst) *** Rod ''[[Chatrabus]]'' (3 vrse) *** Rod ''[[Colletteichthys]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Halobatrachus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Halophryne]]'' (4 vrste) *** Rod ''[[Perulibatrachus]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Riekertia]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Triathalassothia]]'' (2 vrsti) ** Poddružina [[Porichthyinae]] *** Rod ''[[Aphos]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Porichthys]]'' (14 vrst) ** Poddružina [[Thalassophryninae]] *** Rod ''[[Daector]]'' (5 vrst) *** Rod ''[[Thalassophryne]]'' (6 vrst) {{div col end}} ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies}} {{Commons category}} *[http://www.fishbase.org/Summary/FamilySummary.cfm?ID=189 FishBase entry on Batrachoididae] {{Taxonbar|from=Q867549}} {{Authority control}} [[Kategorija:Žabovke| ]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Strupene ribe]] psns080q9xwbov6t4ngbktsa4qt17qg 6747141 6747139 2026-09-05T14:54:10Z Pinky sl 2932 6747141 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Žabovke | image = Opsanus beta 1.jpg | image_caption = ''[[Opsanus tau]]'' | fossil_range = {{Fossil range|Maastrichtij|recentno|[[Maastrichtij]] do recentno<ref name="NearAndThacker2024">{{Cite journal |last=Near |first=Thomas J. |last2=Thacker |first2=Christine E. |date=2024-04-18 |title=Phylogenetic Classification of Living and Fossil Ray-Finned Fishes (Actinopterygii) |url=https://zenodo.org/records/8352027/files/Near%26Thacker_preprint.pdf |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |volume=65 |issue=1 |doi=10.3374/014.065.0101 |issn=0079-032X}}</ref>}} | display_parents = 2 | taxon = Batrachoididae | authority = [[David Starr Jordan|Jordan]], 1896 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = [[Batrachoidinae]]<br /> [[Halophryninae]]<br /> [[Porichthyinae]]<br /> [[Thalassophryninae]] | type_species = ''[[Batrachoides surinamensis|Batrachoides tau]]'' | type_species_authority = Lacepède 1800 }} '''Žabovke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Batrachoididae''') so skupina [[ribe kostnice|rib kostnic]], ki jih lahko najdemo na peščenem in blatnem dnu obalnih voda po vsem svetu. Značilna zanje sta nekoliko širša glava in rjavosiva koža, tako da spominjajo na [[žabe]], poleg tega pa so samci nekaterih vrst z uporabo svojih [[plavalni mehur|plavalnih mehurjev]] sposobni tudi »petja«. So edina [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] '''Batrachoidiformes''', vanjo pa uvrščamo okrog 80. Kadar žabovke prijemamo, moramo paziti, da se ne zbodemo z bodicami, ki jih imajo po telesu, saj so pri nekaterih vrstah strupene. ==Rodovi== Okoli 83 vrst žabovk je združenih v 21 rodov, in sicer:<ref name=FB>{{FishBase family|family=Batrachoididae|year=2008|month=December}}</ref> Red '''Batrachoidiformes''' {{Div col|colwidth=30em}} * Družina '''Batrachoididae''' ** Poddružina ''[[Batrachoidinae]]'' *** Rod ''[[Amphichthys]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Batrachoides]]'' (9 vrst) *** Rod ''[[Opsanus]]'' (6 vrst) *** Rod ''[[Potamobatrachus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Sanopus]]'' (6 vrst) *** Rod ''[[Vladichthys]]'' (1 vrsta) ** Poddružina ''[[Halophryninae]]'' *** Rod ''[[Allenbatrachus]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Austrobatrachus]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Barchatus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Batrachomoeus]]'' (5 vrst) *** Rod ''[[Batrichthys]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Bifax]]'' (one vrst) *** Rod ''[[Chatrabus]]'' (3 vrse) *** Rod ''[[Colletteichthys]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Halobatrachus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Halophryne]]'' (4 vrste) *** Rod ''[[Perulibatrachus]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Riekertia]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Triathalassothia]]'' (2 vrsti) ** Poddružina [[Porichthyinae]] *** Rod ''[[Aphos]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Porichthys]]'' (14 vrst) ** Poddružina [[Thalassophryninae]] *** Rod ''[[Daector]]'' (5 vrst) *** Rod ''[[Thalassophryne]]'' (6 vrst) {{div col end}} ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies}} {{Commons category}} *[http://www.fishbase.org/Summary/FamilySummary.cfm?ID=189 FishBase entry on Batrachoididae] {{Taxonbar|from=Q867549}} {{Authority control}} [[Kategorija:Žabovke| ]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Strupene ribe]] 3w7v1ep9tsemphkb2sn40jafpx1b6k6 6747142 6747141 2026-09-05T14:54:29Z Pinky sl 2932 tn 6747142 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Žabovke | image = Opsanus beta 1.jpg | image_caption = ''[[Opsanus tau]]'' | fossil_range = {{Fossil range|Maastrichtij|recentno|[[Maastrichtij]] do recentno<ref name="NearAndThacker2024">{{Cite journal |last=Near |first=Thomas J. |last2=Thacker |first2=Christine E. |date=2024-04-18 |title=Phylogenetic Classification of Living and Fossil Ray-Finned Fishes (Actinopterygii) |url=https://zenodo.org/records/8352027/files/Near%26Thacker_preprint.pdf |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |volume=65 |issue=1 |doi=10.3374/014.065.0101 |issn=0079-032X}}</ref>}} | display_parents = 2 | taxon = Batrachoididae | authority = [[David Starr Jordan|Jordan]], 1896 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = [[Batrachoidinae]]<br /> [[Halophryninae]]<br /> [[Porichthyinae]]<br /> [[Thalassophryninae]] | type_species = ''[[Batrachoides surinamensis|Batrachoides tau]]'' | type_species_authority = Lacepède 1800 }} '''Žabovke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Batrachoididae''') so skupina [[ribe kostnice|rib kostnic]], ki jih lahko najdemo na peščenem in blatnem dnu obalnih voda po vsem svetu. Značilna zanje sta nekoliko širša glava in rjavosiva koža, tako da spominjajo na [[žabe]], poleg tega pa so samci nekaterih vrst z uporabo svojih [[plavalni mehur|plavalnih mehurjev]] sposobni tudi »petja«. So edina [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] '''Batrachoidiformes''', vanjo pa uvrščamo okrog 80 vrst. Kadar žabovke prijemamo, moramo paziti, da se ne zbodemo z bodicami, ki jih imajo po telesu, saj so pri nekaterih vrstah strupene. ==Rodovi== Okoli 83 vrst žabovk je združenih v 21 rodov, in sicer:<ref name=FB>{{FishBase family|family=Batrachoididae|year=2008|month=December}}</ref> Red '''Batrachoidiformes''' {{Div col|colwidth=30em}} * Družina '''Batrachoididae''' ** Poddružina ''[[Batrachoidinae]]'' *** Rod ''[[Amphichthys]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Batrachoides]]'' (9 vrst) *** Rod ''[[Opsanus]]'' (6 vrst) *** Rod ''[[Potamobatrachus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Sanopus]]'' (6 vrst) *** Rod ''[[Vladichthys]]'' (1 vrsta) ** Poddružina ''[[Halophryninae]]'' *** Rod ''[[Allenbatrachus]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Austrobatrachus]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Barchatus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Batrachomoeus]]'' (5 vrst) *** Rod ''[[Batrichthys]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Bifax]]'' (one vrst) *** Rod ''[[Chatrabus]]'' (3 vrse) *** Rod ''[[Colletteichthys]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Halobatrachus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Halophryne]]'' (4 vrste) *** Rod ''[[Perulibatrachus]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Riekertia]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Triathalassothia]]'' (2 vrsti) ** Poddružina [[Porichthyinae]] *** Rod ''[[Aphos]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Porichthys]]'' (14 vrst) ** Poddružina [[Thalassophryninae]] *** Rod ''[[Daector]]'' (5 vrst) *** Rod ''[[Thalassophryne]]'' (6 vrst) {{div col end}} ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies}} {{Commons category}} *[http://www.fishbase.org/Summary/FamilySummary.cfm?ID=189 FishBase entry on Batrachoididae] {{Taxonbar|from=Q867549}} {{Authority control}} [[Kategorija:Žabovke| ]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Strupene ribe]] mmzxxwkb5i4g2q78vubfk41xs001ml9 6747144 6747142 2026-09-05T14:56:42Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747144 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Žabovke | image = Opsanus beta 1.jpg | image_caption = ''[[Opsanus tau]]'' | fossil_range = {{Fossil range|Maastrichtij|recentno|[[Maastrichtij]] do recentno<ref name="NearAndThacker2024">{{Cite journal |last=Near |first=Thomas J. |last2=Thacker |first2=Christine E. |date=2024-04-18 |title=Phylogenetic Classification of Living and Fossil Ray-Finned Fishes (Actinopterygii) |url=https://zenodo.org/records/8352027/files/Near%26Thacker_preprint.pdf |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |volume=65 |issue=1 |doi=10.3374/014.065.0101 |issn=0079-032X}}</ref>}} | display_parents = 2 | taxon = Batrachoididae | authority = [[David Starr Jordan|Jordan]], 1896 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = [[Batrachoidinae]]<br /> [[Halophryninae]]<br /> [[Porichthyinae]]<br /> [[Thalassophryninae]] | type_species = ''[[Batrachoides surinamensis|Batrachoides tau]]'' | type_species_authority = Lacepède 1800 }} '''Žabovke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Batrachoididae''') so skupina [[ribe kostnice|rib kostnic]], ki jih lahko najdemo na peščenem in blatnem dnu obalnih voda po vsem svetu. Značilna zanje sta nekoliko širša glava in rjavosiva koža, tako da spominjajo na [[žabe]], poleg tega pa so samci nekaterih vrst z uporabo svojih [[plavalni mehur|plavalnih mehurjev]] sposobni tudi »petja«. So edina [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] '''Batrachoidiformes''', vanjo pa uvrščamo okrog 80 vrst. Kadar žabovke prijemamo, moramo paziti, da se ne zbodemo z bodicami, ki jih imajo po telesu, saj so pri nekaterih vrstah strupene. ==Rodovi== Okoli 83 vrst žabovk je združenih v 21 rodov, in sicer:<ref name=FB>{{FishBase family|family=Batrachoididae|year=2008|month=December}}</ref> Red '''Batrachoidiformes''' {{Div col|colwidth=30em}} * Družina '''Batrachoididae''' ** Poddružina ''[[Batrachoidinae]]'' *** Rod ''[[Amphichthys]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Batrachoides]]'' (9 vrst) *** Rod ''[[Opsanus]]'' (6 vrst) *** Rod ''[[Potamobatrachus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Sanopus]]'' (6 vrst) *** Rod ''[[Vladichthys]]'' (1 vrsta) ** Poddružina ''[[Halophryninae]]'' *** Rod ''[[Allenbatrachus]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Austrobatrachus]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Barchatus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Batrachomoeus]]'' (5 vrst) *** Rod ''[[Batrichthys]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Bifax]]'' (one vrst) *** Rod ''[[Chatrabus]]'' (3 vrse) *** Rod ''[[Colletteichthys]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Halobatrachus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Halophryne]]'' (4 vrste) *** Rod ''[[Perulibatrachus]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Riekertia]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Triathalassothia]]'' (2 vrsti) ** Poddružina [[Porichthyinae]] *** Rod ''[[Aphos]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Porichthys]]'' (14 vrst) ** Poddružina [[Thalassophryninae]] *** Rod ''[[Daector]]'' (5 vrst) *** Rod ''[[Thalassophryne]]'' (6 vrst) {{div col end}} ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies}} {{Commons category}} *[http://www.fishbase.org/Summary/FamilySummary.cfm?ID=189 FishBase entry on Batrachoididae] {{Taxonbar|from=Q867549}} {{Authority control}} [[Kategorija:Žabovke| ]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Strupene ribe]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] qfsz5meg80kr06qo7bebvzx2m7x7vtq 6747145 6747144 2026-09-05T14:57:17Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1896]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747145 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Žabovke | image = Opsanus beta 1.jpg | image_caption = ''[[Opsanus tau]]'' | fossil_range = {{Fossil range|Maastrichtij|recentno|[[Maastrichtij]] do recentno<ref name="NearAndThacker2024">{{Cite journal |last=Near |first=Thomas J. |last2=Thacker |first2=Christine E. |date=2024-04-18 |title=Phylogenetic Classification of Living and Fossil Ray-Finned Fishes (Actinopterygii) |url=https://zenodo.org/records/8352027/files/Near%26Thacker_preprint.pdf |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |volume=65 |issue=1 |doi=10.3374/014.065.0101 |issn=0079-032X}}</ref>}} | display_parents = 2 | taxon = Batrachoididae | authority = [[David Starr Jordan|Jordan]], 1896 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = [[Batrachoidinae]]<br /> [[Halophryninae]]<br /> [[Porichthyinae]]<br /> [[Thalassophryninae]] | type_species = ''[[Batrachoides surinamensis|Batrachoides tau]]'' | type_species_authority = Lacepède 1800 }} '''Žabovke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Batrachoididae''') so skupina [[ribe kostnice|rib kostnic]], ki jih lahko najdemo na peščenem in blatnem dnu obalnih voda po vsem svetu. Značilna zanje sta nekoliko širša glava in rjavosiva koža, tako da spominjajo na [[žabe]], poleg tega pa so samci nekaterih vrst z uporabo svojih [[plavalni mehur|plavalnih mehurjev]] sposobni tudi »petja«. So edina [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] '''Batrachoidiformes''', vanjo pa uvrščamo okrog 80 vrst. Kadar žabovke prijemamo, moramo paziti, da se ne zbodemo z bodicami, ki jih imajo po telesu, saj so pri nekaterih vrstah strupene. ==Rodovi== Okoli 83 vrst žabovk je združenih v 21 rodov, in sicer:<ref name=FB>{{FishBase family|family=Batrachoididae|year=2008|month=December}}</ref> Red '''Batrachoidiformes''' {{Div col|colwidth=30em}} * Družina '''Batrachoididae''' ** Poddružina ''[[Batrachoidinae]]'' *** Rod ''[[Amphichthys]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Batrachoides]]'' (9 vrst) *** Rod ''[[Opsanus]]'' (6 vrst) *** Rod ''[[Potamobatrachus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Sanopus]]'' (6 vrst) *** Rod ''[[Vladichthys]]'' (1 vrsta) ** Poddružina ''[[Halophryninae]]'' *** Rod ''[[Allenbatrachus]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Austrobatrachus]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Barchatus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Batrachomoeus]]'' (5 vrst) *** Rod ''[[Batrichthys]]'' (2 vrsti) *** Rod ''[[Bifax]]'' (one vrst) *** Rod ''[[Chatrabus]]'' (3 vrse) *** Rod ''[[Colletteichthys]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Halobatrachus]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Halophryne]]'' (4 vrste) *** Rod ''[[Perulibatrachus]]'' (3 vrste) *** Rod ''[[Riekertia]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Triathalassothia]]'' (2 vrsti) ** Poddružina [[Porichthyinae]] *** Rod ''[[Aphos]]'' (1 vrsta) *** Rod ''[[Porichthys]]'' (14 vrst) ** Poddružina [[Thalassophryninae]] *** Rod ''[[Daector]]'' (5 vrst) *** Rod ''[[Thalassophryne]]'' (6 vrst) {{div col end}} ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies}} {{Commons category}} *[http://www.fishbase.org/Summary/FamilySummary.cfm?ID=189 FishBase entry on Batrachoididae] {{Taxonbar|from=Q867549}} {{Authority control}} [[Kategorija:Žabovke| ]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Strupene ribe]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1896]] apjri8gt14wu6d6i2g71tqwmtst0u15 Batrachoididae 0 119208 6747146 745371 2026-09-05T14:57:44Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6747146 wikitext text/x-wiki #redirect [[Žabovke]] {{R from scientific name|fish}} gvgymzla3m5legidmgq138c27biszvt Batrachoidiformes 0 119209 6747147 745372 2026-09-05T14:58:37Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6747147 wikitext text/x-wiki #redirect [[Žabovke]] {{R from scientific name|fish}} gvgymzla3m5legidmgq138c27biszvt Riga 0 125357 6747267 6729619 2026-09-06T09:06:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Riga |native_name = Rīga |nickname = |motto = |settlement_type = [[Seznam mest v Latviji|Mesto]] |image_skyline = Riga_montage.jpg |imagesize = |image_alt = |image_caption = |image_flag = Flag_of_Riga.svg |image_seal = Greater Coat of Arms of Riga - for display.svg |map_alt = Geografska lega Rige v Latviji |map_caption = Geografska lega Rige v Latviji |image_map = Riga in Latvia.svg |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{LAT}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = |established_date = 1201 |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_footnotes =(2002) <ref name="figures">{{navedi splet |url=http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/Riga_in_numbers/default.htm |title=Riga in Figures |accessdate=2 August 2007 |publisher=Riga City Council |archive-date=2007-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070810132246/http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/Riga_in_numbers/default.htm |url-status=dead }}</ref> |area_total_km2 =304 |area_water_km2 =48,50 |area_water_percent =15,8 |area_metro_km2 =10.133 |population_as_of =2018 |population_footnotes = <ref name="population">{{navedi splet |url=http://data.csb.gov.lv/pxweb/lv/iedz/iedz__riga/RIG010.px/table/tableViewLayout1/?rxid=5fc39940-d36b-4c77-b501-eca71fc108d2 |title=RESIDENT POPULATION BY STATISTICAL REGION, CITY AND COUNTY |publisher=Centrālā statistikas pārvalde |accessdate=7 January 2019 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |population_total =633.071 |population_density_km2 =auto |population_urban = 939.325<ref>http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=urb_lpop1&lang=en</ref> |population_metro =1.070.000 <ref>https://www.geo.lu.lv/fileadmin/user_upload/lu_portal/projekti/gzzf/Konferences/EGEA/Krisjane_Zira_Rigas_aglomeracija.pdf#page=10</ref> |population_density_metro_km2= 146,7 |timezone1 =EET |utc_offset1 =+2 |timezone1_DST =EEST |utc_offset1_DST =+3 |latd= 56|latm=58 |lats=0 |latNS=N |longd=24 |longm=8 |longs=0 |longEW=E |elevation_m = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = {{URL|www.riga.lv}} |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Riga | designation1_date = 1997 | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = i, ii | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/852 852] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{Flag|Latvija}} | designation1_free2name = Področje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]}} }} '''Riga''' ({{jezik-lv|Rīga}}, {{IPA|lv|ˈriːɡa|pron}}; {{langx|liv|Rīgõ}}) je glavno mesto [[Latvija|Latvije]] v katerem živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem (metropolitanskem) območju, kamor sodi tudi letoviško mesto [[Jūrmala]], pa več kot milijon, to je več kot polovica prebivalcev države. Riga je bistveno večja od vseh drugih mest v Latviji in obenem največje mesto v vseh treh baltskih državah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.li.lv/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=1060|title=Latvia in Brief|year=2011|publisher=Latvian Institute|accessdate=5 November 2011|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226035413/http://www.li.lv/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=1060|url-status=dead}}</ref> Leži ob [[Riški zaliv|Riškem zalivu]] ob ustju reke [[Zahodna Dvina|Daugave]], kjer se ta izliva v [[Baltsko morje]]. Ozemlje Rige obsega 307 km<sup>2</sup> in leži na ravni in peščeni planoti, ki je 1 do 10 m nad mojem. Riga je bila ustanovljena leta 1201 in je nekdanja članica [[Hansa|Hanzeatske lige]]. Zgodovinsko središče Rige je na seznamu Unescove svetovne dediščine, ki je znano po svoji arhitekturi [[Art nouveau]] / [[Jugendstil]] in leseni arhitekturi 19. stoletja. Riga je bila leta 2014 evropska prestolnica kulture, skupaj z Umeo na Švedskem. Gostila je vrh zveze Nato 2006, tekmovanje za pesem Evrovizije 2003, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za moške IIHF leta 2006 in svetovno prvenstvo v ženskem curlingu leta 2013. V mestu je urad evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC). Leta 2016 je Rigo obiskalo več kot 1,4 milijona turistov<ref>{{navedi splet|url=http://www.csb.gov.lv/sites/default/files/nr_28_turisms_latvija_2017_17_00__lv_en_0.pdf|title=Tourism in Latvia 2017|publisher=Central Statistical Bureau of Latvia|website=www.csb.gov.lv|language=en|access-date=9 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180209182204/http://www.csb.gov.lv/sites/default/files/nr_28_turisms_latvija_2017_17_00__lv_en_0.pdf|archive-date=9 February 2018|url-status=dead}}</ref>. Mesto ima [[mednarodno letališče Riga]], največje in najbolj obremenjeno letališče v baltskih državah. Riga je članica Eurocities<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurocities.eu|title=EUROCITIES – the network of major European cities|publisher=Eurocities|accessdate=8 November 2011}}</ref>, Zveze baltskih mest (UBC) <ref>{{navedi splet|url=http://www.ubc.net/|title=Union of the Baltic Cities|publisher=Union of the Baltic Cities (UBC)|accessdate=8 November 2011}}</ref> in Zveze prestolnic Evropske unije (UCEU) <ref>{{navedi splet|url=http://www.uceu.org|title=Union of Capitals of the European Union|publisher=Union of Capitals of the European Union (UCEU)|accessdate=8 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020113843/http://www.uceu.org/|archive-date=20 October 2011|url-status=dead}}</ref>. == Etimologija == Ena teorija o izvoru imena ''Riga'' je, da gre za pokvarjeno izposojenko iz [[livonščina|livonščine]] ''ringa'', ki se nanaša na starodavno naravno pristanišče, ki ga tvori pritočna zanka z reko Daugava <ref name="CEROI">{{navedi splet|url=http://www.ceroi.net/reports/riga/latviski/pamatlietas/teritorija.htm|title=Teritorija un administratīvās robežas vēsturiskā skatījumā|publisher=Cities Environmental Reports on the Internet|language=lv|accessdate=2 August 2007}}</ref>. Druga teorija je, da je ''Riga'' dolžna imenovanje po že uveljavljeni vlogi v trgovini med Vzhodom in Zahodom, kot izposojenka latvijske ''rija'', skedenj za mlatenje, ''j'' pa je zlasti v nemščini postal ''g''. Rigo angleški geograf Richard Hakluyt (1589) imenuje ''Rie'' <ref>Pronouncing the "i" and "e" separately, REE-eh, is the best approximation to the Latvian ''rija'', as "Ria" would result in an "i" not "ee" sound.</ref>, nemški zgodovinar Dionysius Fabricius (1610) pa potrjuje izvor Rige iz ''rije'' <ref>Fabrius, D. Livonicae Historiae Compendiosa Series, 1610: ''Riga nomen sortita est suum ab aedificiis vel horreis quorum a litus Dunae magna fuit copia, quas livones sua lingua Rias vocare soliti.''</ref>. Še ena teorija bi lahko bila, da je Riga dobila ime po Riegeju, nemškem imenu reke Rīdzene, pritoka Daugave <ref>{{navedi splet |url=http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/History_of_Riga/Stories/Udeni/Ridzina.htm |title=Riga municipality portal |website=www.riga.lv |accessdate=10 February 2016 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120223130131/http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/History_of_Riga/Stories/Udeni/Ridzina.htm |archivedate=23 February 2012}}</ref>. Možna teorija je, da je ime Riga uvedel škof Albert, pobudnik kristjanizacije in osvajanja livonskih in baltskih prebivalcev. Prav tako je predstavil razlago imena mesta, ki izhaja iz latinske ''rigata'' ('namakana'), ki simbolizira »namakanje suhih poganskih duš s strani krščanstva« <ref>{{navedi splet |url=http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/History_of_Riga/Stories/Udeni/Ridzina.htm |title=Coat of arms of Riga|website=www.riga.lv |accessdate=26 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070711114153/http://www.ngw.nl/int/lat/riga.htm|archivedate=11 July 2007}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Rige}} {{Quote box |width=24em |align=left |bgcolor=#EBEBFF |title=Zgodovinska pripadnost |fontsize=90% |quote= {{flagicon image|Baltic coat of arms.svg}} [[Terra Mariana]] (kondominij nadškofije Riga in [[Livonski red|Livonskega reda]]) 1201–1561<br/>{{flagicon image|Banner of the Holy Roman Emperor (after 1400).svg}} [[Svobodno cesarsko mesto]] 1561–1582<br/>{{nowrap|{{flagicon image|Chorągiew królewska króla Zygmunta III Wazy.svg}} [[Republika obeh narodov]] 1582–1629}}<br/>{{flagicon image|Flag of Sweden.svg}} [[Švedsko cesarstvo]] 1629–1721<br/>{{flagicon image|Flag of Russia.svg}} [[Ruski imperij]] 1721–1917<br/>{{flag|Nemško cesarstvo}} 1917–1918<br/>{{flagicon|LVA}} [[Latvija|Republika Latvija]] 1918–1940<br/>{{flagicon|Soviet Union}} [[Sovjetska zveza]] 1940–1941<br/>{{flag|Tretji rajh}} 1941–1944<br/>{{flagicon|Sovjetska zveza}}{{flagicon|Latvijska SSR}} [[Sovjetska zveza]] 1944–1990<br />{{flagicon|LVA}} [[Latvija|Republika Latvija]] 1990–danes }} Mesto Riga je bilo ustanovljeno v okviru [[Hansa|Hanse]] leta 1201 in je bilo pod oblastjo mnogih držav. Prvi nasprotnik mestne državice je bil Latvijski viteški red, ki je bil veja [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]]. Pod pretvezo pokristijanjevanja so se vitezi stoletja borili za nadoblast in čeprav so jih prebivalci Rige nekajkrat tudi premagali, so napadi prenehali samo po livonski vojni (1558-1582), ko je red prenehal obstajati. Takrat so opustošeno deželo zasedli [[Poljaki]], a že leta 1621 so zavzeli Rigo [[Švedi]]. Med [[Karel XII. Švedski#Velika severna vojna|Veliko severno vojno]] (1700-1721) so se potegovali za Rigo Poljaki, [[Sasi]] in [[Rusi]], dokler je ni leta 1710 zasedel ruski car [[Peter Veliki]]. Rusi so ostali na oblasti več kot dve stoletji, a pravi gospodarji Rige so bili [[Nemci]], ki so popolnoma prevzeli mestno gospodarstvo. Med [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]] so bile [[Baltske države]] v ospredju dogodkov. Leta 1917 so zasedli Latvijo Nemci, naslednje leto je država proglasila samostojnost, a že čez dva meseca jo je zasedla Rusija. Proti njej so nastopili spet Nemci, a tudi njih so premagali domačini s pomočjo [[Estonci|estonske]] vojske (julija 1919). Naslednjega leta je Latvija podpisala mirovno pogodbo z Rusijo, ki je sporazum prekršila takoj ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1940. Čeprav so že naslednje leto nemške čete vkorakale v Rigo, so jo [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] spet pridobili ob koncu vojne. [[Latvijci]] so spet proglasili neodvisnost leta 1990, ko so izrecno obnovili državnost iz leta 1918 in razglasili vmesno obdobje za ''okupacijo''. Riga je bila izbrana za glavno mesto države. === Ustanovitev === Reka [[Zahodna Dvina]] (Daugava) je bila trgovska pot že od antike, del plovne poti [[Vikingi|Vikingov]] [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|Dvina-Dneper do Bizanca]].<ref name="BilmanisLIS">Bilmanis, A. Latvia as an Independent State. Latvian Legation. 1947.</ref> Zaščiteno naravno pristanišče 15 km od ustja Daugave - lokacija današnje Rige - je bilo zapisano kot ''Duna Urbs'' že v 2. stoletju. Naselili so ga [[Livonci]], starodavno pleme Fincev. [[File:Old Riga Buildings.JPG|thumb|[[Hiša Bratovščine črnoglavcev]] je ena najbolj ikoničnih stavb stare Rige (Vecrīga)]] Riga se je v srednjem veku začela razvijati kot središče trgovine z Vikingi. Prebivalci so se ukvarjali predvsem z [[ribolov]]om, [[živinoreja|živinorejo]] in trgovino, kasneje pa so razvijali obrti (kost, [[les]], [[jantar]] in [[železo]]). ''Henrikova Livonska kronika'' (latinsko ''Heinrici Cronicon Lyvoniae'') priča o tem, da je bila Riga do 12. stoletja trgovsko središče, ki jo navaja kot ''portus antiquus'' (starodavno pristanišče), in opisuje stanovanja in skladišča, ki se uporabljajo za shranjevanje večinoma [[lan]]u in [[koža|kož]]. Rigo so začeli obiskovati tudi nemški trgovci in leta 1158 ustanovili bližnjo podružnico. Skupaj z nemškimi trgovci je prišel menih Meinhard iz Segeberga<ref name="EMA">Vauchez et al. Encyclopedia of the Middle Ages. Routledge, 2001</ref>, ki je livonske pogane spreobračal v krščanstvo. Katoliško in pravoslavno krščanstvo je v Latvijo prišlo že več kot stoletje prej in mnogi Latvijci so bili krščeni. Meinhard se je naselil med Livonci in zgradil grad in cerkev v Uexküllu (danes znanem kot Ikšķile), gorvodno od Rige in tam ustanovil svojo škofijo. Livonci so še naprej prakticirali poganstvo. Meinhard je leta 1196 umrl v Uexküllu, potem ko ni uspel v svoji misiji <ref name="Saga">Germanis, U. The Latvian Saga. 10th ed. 1998. Memento, Stockholm.</ref>. Leta 1198 je s kontingentom križarjev prišel škof Berthold in začel kampanjo prisilne kristjanizacije. Berthold je kmalu zatem umrl in njegove sile so bile poražene. Cerkev se je mobilizirala, da bi se maščevala izdaji bule [[papež Inocenc III.|papeža Inocenca III.]] Razglasil je križarski pohod proti Livoncem. Škofa Alberta je leta 1199 razglasil za livonskega škofa njegov stric Hartwig iz Uthleda, knezo-nadškof v Bremenu in Hamburgu. Albert je pristal v Rigi leta 1200 s 23 ladjami<ref name="CathE">Laffort, R. (censor), ''Catholic Encyclopedia'', Robert Appleton Co., 1907</ref> in 500 vestfalskimi križarji<ref name="ReferenceA">Tolstoy-Miloslavsky, D. ''The Tolstoys: Genealogy and Origin''. A2Z, 1991</ref>. Leta 1201 je prenesel sedež livonske škofije iz Uexkülla v Rigo in za to izsiljeval soglasje starešin v Rigi. === Pod škofom Albertom === Leto 1201 je zaznamoval tudi prvi prihod nemških trgovcev v Novgorod preko Dvine <ref name="PDIntBus">Dollinger, P. ''The Emergence of International Business 1200–1800'', 1964; translated Macmillan and Co edition, 1970</ref>. Za obrambo ozemlja <ref name="RRiga">Reiner et al. ''Riga''. Axel Menges, Stuttgart. 1999.</ref> in trgovine je Albert leta 1202 ustanovil red [[Livonski bratje meča|Livonskih bratov meča]], ki je bil odprt za plemiče in trgovce. Nadaljevalo se je pokristjanjevanje. Leta 1207 je Albert začel utrjevati mesto. Cesar [[Filip Švabski]] je Albertu Livonijo dodelil kot [[fevd]]<ref name="HistChristCh">Moeller et al. History of the Christian Church. MacMillan & Co. 1893.</ref> in kneževino [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Za spodbujanje stalne vojaške navzočnosti je bilo teritorialno lastništvo razdeljeno med Cerkev in red, pri čemer je Cerkev prevzela Rigo in dve tretjini vseh dežel, red pa tretjino <ref name="ACQRxlvi">Palmieri, A. ''Catholic Origin of Latvia'', ed. Cororan, J.A. et al. ''The American Catholic Quarterly Review'', Volume XLVI, January–October 1921. Philadelphia.</ref>. Do takrat so križarji služili eno leto, nato so se vrnili domov. Albert je zagotovil trgovsko prihodnost Rigi s pridobitvijo papeških bul, ki so določale, da morajo vsi nemški trgovci nadaljevati svojo baltsko trgovino prek Rige. Leta 1211 je Riga kovala svoj prvi kovanec in Albert je postavil temelj za Riško stolnico <ref>[http://www.doms.lv/info/?mnu_id=50 ''Doma vēsture (history)'']. Retrieved 29 July 2009.</ref>. Riga še ni bila varna, saj jo je ogrožala zveza plemen. Leta 1212 je Albert vodil pohod, da bi prisilil Polotsk, da bi nemškim trgovcem dovolili brezplačen prehod preko reke. Polotsk je odstopil Kukenoisu (Koknese), Jersiko Albertu, s čimer so Livonci tudi končali plačevanje davka Polocku.<ref name="MedChronV">Kooper, E. ''The Medieval Chronicle'' V. Radopi, 2008.</ref> Riško trgovsko državljanstvo se je obrestovalo in si od Cerkve prizadevalo za večjo avtonomijo. Leta 1221 so v Rigi pridobili pravico do samostojne samouprave in sprejeli mestno ustavo.<ref name="CTHW">Wright, C.T.H. ''The Edinburgh Review'', ''The Letts'', 1917</ref> Istega leta je bil Albert prisiljen priznati dansko oblast nad deželami, ki so jih osvojili v Estoniji in Livoniji <ref name="CCBF">Murray, A., ''Crusade and Conversion on the Baltic Frontier, 1150–1500''. Ashgate, London. 2001.</ref>. Danci so pristali v Livoniji, zgradili trdnjavo v Revalu ([[Talin]]) in se lotili osvajanja estonskih in livonskih dežel. Nemci so poskusili atentat na Valdemarja, vendar je Valdemar leta 1222 vrnil vse livonske dežele in posesti pod nadzor Alberta.<ref name="PandBC">Fonnesberg-Schmidt, I. ''The Popes and the Baltic Crusades, 1147–1254''. Brill. 2006.</ref> Nadaljevale so se Albertove težave z državljani v Rigi; s papeškim posredovanjem je bila leta 1225 dosežena poravnava, po kateri jim ni bilo treba plačati davka riškemu škofu, riški državljani pa so pridobili pravico voliti svoje magistrate in mestne svetnike. Leta 1226 je Albert posvetil stolnico, zgradil cerkev svetega Jakoba, (zdaj stolnico) in ustanovil župnijsko šolo pri cerkvi svetega Jurija. Leta 1227 je Albert osvojil Oesel <ref name="FletcherCoEPC">Fletcher, R.A., ''The Conversion of Europe: From Paganism to Christianity, 371–1386AD''. Harper Collins. 1991.</ref>, mesto Riga pa je sklenilo pogodbo s kneževino Smolensk, ki je Rigo prepustila Polotoku.<ref name="HfT1888">Michell, Thomas. Handbook for Travelers in Russia, Poland, and Finland. London, John Murray, 1888.</ref> Albert je umrl januarja 1229. Ni si prizadeval, da bi bil maziljen kot nadškof, vendar bo nemška hegemonija, ki jo je vzpostavil nad Baltikom, trajala sedem stoletij. [[File:Panorama of Riga, 1572.jpg|thumb|upright=1.25|Riga v 16. stoletju]] === Hansa === Leta 1282 je Riga postala članica [[Hansa|Hanzeatske lige]]. Hansa je pomagala Rigi zagotoviti gospodarsko in politično stabilnost, s čimer je mestu zagotovila močne temelje, ki so zdržali politične spremembe, ki bodo prihajale vse do sodobnega časa. [[File:Riga 1650.jpg|thumb|upright=0.9|left|Riga leta 1650. Risba Johann Christoph Brotze]] === Sveto rimsko cesarstvo, Republika obeh narodov, Švedsko cesarstvo in Ruski imperij === Z zmanjševanjem vpliva Hanse je Riga postala predmet tujih vojaških, političnih, verskih in gospodarskih stremljenj. Riga je sprejela [[reformacija|reformacijo]] leta 1522, s čimer se je končala oblast nadškofov. Leta 1524 so [[ikonoklazem|ikonoklasti]] ciljali na kip Device Marije v stolnici, da bi pokazali nestrinjanje z verskimi ikonami. Obtožena je bila čarovništva in obsojena na utopitev v reki Daugavi. Ker je kip plaval, so ga v Kubsbergu označili za čarovnega in ga zažgali <ref name="fn_1">{{navedi knjigo|last=MacCulloch|first=Diarmaid|authorlink=|title=The Reformation: A History|url=https://books.google.com/?id=rE7uAAAAMAAJ|year=2003|publisher=Penguin|page = 150|isbn=978-0-670-03296-9|accessdate=10 February 2016}}</ref>. Z razpadom [[Livonski red|Livonskega reda]] med [[Livonska vojna|Livonsko vojno]] je imela Riga dvajset let status [[svobodno cesarsko mesto|svobodnega cesarskega mesta]] Svetega rimskega cesarstva, še preden je pod vplivom [[Republika obeh narodov |poljsko-litovskega zveze]] leta 1581 z Drohiczynsko pogodbo končala vojna za Rigo. Leta 1621, med poljsko-švedsko vojno (1621–1625), je bila Riga in obdajajoči trdnjava Daugavgriva pod oblastjo švedskega kralja Gustava Adolfa, ki se v [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] ni vmešal le zaradi politične in gospodarske koristi, pa tudi v prid nemškega [[luteranstvo|luteranskega]] [[protestantizem|protestantizma]]. Med rusko-švedsko vojno (1656–1658) je Riga zdržala obleganje ruskih sil. Riga je do leta 1710 ostala eno največjih mest pod švedsko krono <ref>The Dynamics of Economic Culture in the North Sea and Baltic Region. Uitgeverij Verloren, 2007. {{ISBN|9789065508829}}. P. 242.</ref>, obdobje, v katerem je mesto ohranilo veliko avtonomne samouprave. Leta 1701 se je v bližini zgodila otvoritvena faza velike severne vojne, bitka za Rigo (znana tudi kot prečkanje Düne) in se končala s švedsko zmago. Vendar so leta 1710 Rusi pod carjem [[Peter Veliki|Petrom Velikim]] oblegali Rigo, ki jo je opustošila [[kuga]]. Riga je skupaj z drugimi livonskimi mesti in plemiči kapitulirala pred Rusijo, vendar je v veliki meri ohranila svoje privilegije. Riga je postala glavno mesto guvernorata Riga (pozneje: Livonija). Prevlada severne Švedske se je končala in nastanek Rusije kot najmočnejše severne sile je bil formaliziran z Nystadsko pogodbo leta 1721. Riga je bila na začetku 20. stoletja največje izvozno pristanišče lesa v Ruskem cesarstvu.<ref>{{Navedi splet |url=http://rop.lv/en/about-port/history.html?showall=1&limitstart= |title=Port of Riga over nine Centuries |accessdate=2020-04-08 |archive-date=2016-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160408153815/http://rop.lv/en/about-port/history.html?showall=1&limitstart= |url-status=dead }}</ref> Do leta 1900 je bila Riga za Moskvo, Sankt Peterburgom, Varšavo in Odeso peto največje mesto v Ruskem cesarstvu.<ref>Riga, L. (2012). The Latvian Bolsheviks. In The Bolsheviks and the Russian Empire (pp. 155-185). Cambridge: Cambridge University Press. doi:10.1017/CBO9781139013628.010</ref> [[File:German troops Riga 1917.jpg|thumb|upright=0.9|Nemška vojska vstopa v Rigo v času prve svetovne vojne]] [[File:Baltische Post 25 October 1908.jpg|thumb|right|"''Baltische Post''" je bil nemški časopis v Rigi v zgodnjem 20. stoletju.]] V teh stoletjih mnogih vojn in spremembah oblasti na Baltiku in kljub demografskim spremembam so baltski Nemci v Rigi ohranili prevladujoč položaj. Do leta 1867 je bilo v Rigi 42,9 % Nemcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.history-museum.lv/english/pages/par-mums/muzeja-vesture.php|title=National History Museum of Latvia|work=history-museum.lv|accessdate=10 February 2016}}</ref> Riga je uporabljala nemščino kot svoj uradni upravni jezik do postavitve ruščine leta 1891 kot uradnega jezika v baltskih provincah, kot del politike rusifikacije ne-rusko govorečih ozemelj Ruskega cesarstva, vključno s Poljskim kongresom, Finsko in Baltskimi deželami, ki jih je izvajal car [[Aleksander III. Ruski]]. Sredi 19. stoletja se je v mesto začelo seliti vse več Latvijcev. Z vzponom latvijske buržoazije je bila Riga središče latvijskega nacionalnega prebujenja z ustanovitvijo Riškega latvijskega združenja leta 1868 in z organizacijo prvega festivala narodnih pesmi leta 1873. Nacionalističnemu gibanju neo-Latvijcev je sledilo socialistično ''Nova struja'' med hitro industrializacijo mesta, ki je vrhunec doživela med revoluciju 1905, ki jo je vodila latvijska socialdemokratska delavska stranka. === Prva svetovna vojna === 20. stoletje je v Rigi prineslo [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in vpliv [[ruska revolucija|ruske revolucije]] 1917. Zaradi bitke pri Jugli je nemška vojska 3. septembra 1917 vkorakala v Rigo. 3. marca 1918 je bila podpisana pogodba Brest-Litovsk, ki baltske države daje Nemčiji. Zaradi premirja z Nemčijo z 11. novembra 1918 se je morala Nemčija odpovedati tej pogodbi, prav tako tudi Rusija, zaradi česar so Latvija in druge baltske države lahko zahtevale neodvisnost. Latvija, ki ji je bila Riga kot glavno mesto, je tako razglasila neodvisnost 18. novembra 1918. Med obema vojnama (1918–1940) sta se Riga in Latvija usmerili od Rusije v države zahodne Evrope. Združeno kraljestvo in Nemčija sta Rusijo zamenjali kot največja trgovinska partnerja Latvije. Večina baltskih Nemcev se je preselila konec leta 1939, pred zasedbo Estonije in Latvije s strani Sovjetske zveze junija 1940. === Druga svetovna vojna === Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Latvijo junija 1940 zasedla [[Sovjetska zveza]], nato pa je v letih 1941–1944 okupirala [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]]. 17. junija 1940 so sovjetske sile napadle Latvijo in zasedle mostove, pošto / telefon, telegraf in radiodifuzijske pisarne. Tri dni kasneje je bil latvijski predsednik Karlis Ulmanis prisiljen odobriti prosovjetsko vlado, ki je nastopila položaj. 14. in 15. julija so bile v Latviji in drugih baltskih državah organizirane volitve. Glasovnice so imele naslednja navodila: »Na volilni listi mora biti shranjen le seznam bloka latvijskega delovnega ljudstva. Glasovnica mora biti deponirana brez spremembe«. Domnevni indeks volilne udeležbe je znašal 97,6 %. Najpomembneje je, da so bili celotni rezultati volitev objavljeni v Moskvi 12 ur pred zaključkom volitev. Pozneje so sovjetski volilni dokumenti dokazali, da so bili rezultati popolnoma izmišljeni. Sovjetske oblasti, ko so ponovno prevzele nadzor nad Rigo in Latvijo, so uvedle teror in odprle so sedež [[KGB]], začele so se množične deportacije. Na stotine moških so aretirali, vključno z voditelji nekdanje latvijske vlade. Najbolj zloglasna deportacija je bila junijska deportacija 13. in 14. junija 1941, po ocenah 15.600 moških, žensk in otrok, vključno z 20 % zadnje pravne države v Latviji. Podobne deportacije so se ponovile po koncu druge svetovne vojne. Stavba KGB-ja, ki na št. 61 Brīvības iela, znana kot 'vogalna hiša', je danes muzej. Stalinove deportacije so zajele tudi na tisoče latvijskih Judov. (Množična deportacija je čez Baltik znašala 131.500.) Med nacistično okupacijo je bila judovska skupnost prisiljena v [[Riški geto]], v Kaiserwaldu pa je bilo zgrajeno nacistično [[koncentracijsko taborišče]]. 25. oktobra 1941 so nacisti preselili vse Jude iz Rige in okolice v geto. Večina latvijskih Judov (približno 24.000) je bila ubitih 30. novembra in 8. decembra 1941 v [[Pokol v Rumuli|pokolu v Rumuli]]<ref>Ezergailis, ''The Holocaust in Latvia'', p. 348</ref>. Do konca vojne so preostale baltske Nemce izgnali v Nemčijo. Sovjetska [[Rdeča armada]] je ponovno vstopila v Rigo 13. oktobra 1944. V naslednjih letih se je začel množični pritok delavcev, uradnikov, vojaškega osebja in njihovih vzdrževanih oseb iz Rusije in drugih sovjetskih republik. Zgrajeni so bili tako imenovani mikro rajoni, skupina velikih večnadstropnih stanovanjskih blokov, v katerih so bivali delavci priseljenci. Do konca vojne je bilo [[zgodovinsko središče Rige]] – Vecrīga - močno poškodovano zaradi nenehnih bombnih napadov. Po vojni so bila vložena velika prizadevanja za obnovo in prenovo večine znamenitih stavb, ki so bile pred vojno del obrisa mesta. Takšne zgradbe so bile med drugim tudi cerkev svetega Petra, ki je izgubila svoj leseni stolp v požaru, ki ga je povzročil [[Wehrmacht]] (obnovljen leta 1954). Drug primer je [[Hiša Bratovščine črnoglavcev]], ki je bila popolnoma uničena, njene ruševine pa so bile pozneje uničene. Kot faksimile je bila zgrajena leta 1995. Leta 1989 se je odstotek Latvijcev v Rigi zmanjšal na 36,5 % <ref>{{navedi splet|url=http://www.csb.gov.lv/en/statistikas-temas/population-database-30625.html|title=Population – Database|work=csb.gov.lv|accessdate=10 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20120221072849/http://www.csb.gov.lv/en/statistikas-temas/population-database-30625.html|archive-date=21 February 2012|url-status=dead}}</ref>. === 21. stoletje === Leta 2004 so zaradi nizkocenovnih letalskih prevoznikov prišli do cenejših letov iz drugih evropskih mest, kot sta London in Berlin in posledično do večjega števila turistov <ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/crossing_continents/4633647.stm|work=BBC News|title=Latvia prepares for a tourist invasion|first=Jonathan|last=Charles|accessdate=2 August 2007|date=30 June 2005}}</ref>. Novembra 2013 se je zrušila streha supermarketa, verjetno zaradi teže materialov, uporabljenih pri gradnji vrta na strehi. Umrlo je najmanj 54 ljudi. Latvijski predsednik Andris Berzins je katastrofo označil za »obsežen umor številnih nemočnih ljudi« <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-25069947|title=Remaining Riga mall roof caves in|work=BBC News}}</ref>. Riga je bila leta 2014 evropska prestolnica kulture <ref>{{navedi splet|url=http://www.riga.com/|title=Riga, Latvia|work=riga.com|accessdate=10 February 2016|archive-date=2016-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160208085353/http://riga.com/|url-status=dead}}</ref>. Med latvijskim predsedovanjem Svetu Evropske unije leta 2015 je v Rigi potekal četrti vrh vzhodnega partnerstva <ref>{{navedi splet|url=http://www.consilium.europa.eu/en/meetings/international-summit/2015/05/21-22/# |title=Eastern Partnership summit, Riga, 21-22/05/2015|work=European Council|accessdate=10 February 2016}}</ref>. == Geografija == Staro mestno jedro Rige je ob spodnjem toku reke Daugava, severna predmestja pa so že ob Riškem zalivu. Zaledje na jugu in zahodu mesta je razmeroma redko poseljeno, obširna [[barje|barja]] in [[močvirje|močvirja]] so nekoč tu zagotavljala naravno zaščito. Pokrajina okoli Rige, ki jo je oblikovala zadnja ledena doba, ima veliko majhnih jezer in potokov, vzhodno in severno od starega mesta pa je bilo v poznem 19. stoletju še obširna puščava peščenih [[sipina|sipin]]. === Administrativne enote === Rigo sestavlja šest upravnih enot: Centralno in okrožje Kurzeme, Severno okrožje ter predmestja Latgale, Vidzeme in Zemgale. Tri entitete so bile ustanovljene 1. septembra 1941, ostale tri pa oktobra 1969<ref name="halduskultur">{{navedi splet|url=http://www.halduskultuur.eu/Mikk_Lohmus_and_Illar_Tonisson.pdf |title=Evolvement of Administrative Division of Tallinn, Riga and Vilnius |pages=55, 77 |author1=Mikk Lõhmus |author2=Illar Tõnisson |publisher=Tallinn University of Technology |accessdate=29 June 2010}}</ref>. Uradnih upravnih enot nižje stopnje ni, toda razvojna agencija mestnega sveta v Rigi pripravlja načrt, da bi Rigo uradno sestavljalo 58 sosesk. Trenutna imena so bila potrjena 28. decembra 1990<ref name="CEROI2">{{navedi splet|url=http://www.ceroi.net/reports/riga/background_things/teritory.htm |title=Changes in the Administrative Division of the Territory of Riga after the Loss of Independence (1940–1991) |publisher=Riga City Environment Centre "Agenda 21" |accessdate=29 June 2010}}</ref>. {{wide image|Riga Skyline Panorama, Latvia - Diliff.jpg|1200px|Panorama Rige iz cerkve sv. Petra}} === Podnebje === Podnebje je vlažno celinsko ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] Dfb). Najhladnejša meseca sta januar in februar, ko je povprečna temperatura –5 ° C, temperature pa najnižje od –20 do –25 ° C v najhladnejših dneh. Bližina morja povzroča pogosta jesenska deževja in meglo. Snežna odeja lahko traja osemdeset dni. Poletja v Rigi so blaga in deževna s povprečno temperaturo 18 ° C, medtem ko temperatura v najbolj vročih dneh lahko preseže 30 ° C. == Demografija == [[File:Riga - City Hall.jpg|thumb|Mestna hiša v Rigi]] Po podatkih centralne statistične uprave Latvije je bilo leta 2019 v Rigi 632.614 prebivalcev in tako največje mesto v baltskih državah, čeprav se je njegovo število zmanjšalo z nekaj več kot 900.000 v letu 1991. Med pomembnimi vzroki sta odseljevanje in nizka rodnost. Po podatkih iz leta 2017 so etnični Latvijci predstavljali 44,03 % prebivalstva Rige, etnični Rusi pa 37,88 %, Belorusi 3,72 %, Ukrajinci 3,66 %, Poljaki 1,83 % in drugi narodnosti 8,10 %. Za primerjavo: 60,1 % celotnega prebivalstva Latvije je bilo etnično latvijsko, 26,2 % rusko, 3,3 % belorusko, 2,4 % ukrajinsko, 2,1 % poljsko, 1,2 % litovsko, preostali drugi pa<ref name="csb.gov.lv">{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/Iedzivotaju%20re%C4%A3istrs/07022017/ISPN_Pasvaldibas_pec_TTB.pdf|title=Population Census 2011 – Key Indicators|work=csb.gov.lv|accessdate=2020-04-08|archive-date=2017-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170208133156/http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/Iedzivotaju%20re%C4%A3istrs/07022017/ISPN_Pasvaldibas_pec_TTB.pdf|url-status=dead}}</ref>. Po ponovni vzpostavitvi neodvisnosti Latvije leta 1991 priseljenci iz sovjetske dobe (in vsi njihovi potomci, rojeni pred letom 1991) niso dobili samodejno latvijskega državljanstva, če so se v letih, ko je Latvija bila del Sovjetske zveze, preselili na ozemlje Latvije. Leta 2013 so državljani Latvije predstavljali 73,1 %, ne-državljani 21,9 %, državljani drugih držav pa 4,9 % prebivalstva Rige. Delež etničnih Latvijcev v Rigi se je povečal s 36,5 % leta 1989 na 42,4 % leta 2010. Nasprotno pa se je delež Rusov v istem obdobju zmanjšal s 47,3 % na 40,7 %. Latvijci so leta 2006 prehiteli Ruse kot največja etnična skupina. Nadaljnje napovedi kažejo, da bo rusko prebivalstvo kljub višji nataliteti še naprej upadalo. == Gospodarstvo == Riga je eno ključnih gospodarskih in finančnih središč baltskih držav. Približno polovica vseh delovnih mest v Latviji je v Rigi, mesto pa ustvari več kot 50 % latvijskega BDP in približno polovico latvijskega izvoza. Največji izvozniki so v lesnih izdelkih, IT, proizvodnji hrane in pijač, farmaciji, prometu in metalurgiji. Riško pristanišče je eno največjih na Baltiku. V letu 2011 je pretovorilo rekordnih 34 milijonov ton tovora in ima potencial za prihodnjo rast z razvojem novih pristanišč na Krievu Sali. Tudi turizem je v Rigi velika panoga in je po upočasnitvi v času svetovne gospodarske recesije v poznih 2000-ih zrasel za 22% samo v letu 2011. <gallery> File:Latvias Banka.JPG|Latvijska banka File:Riga stock exchange.jpg|Riška borza v začetku 20. stoletja. Zdaj Umetniški muzej Riga </gallery> == Kultura == [[File:Opera Nacional, Riga, Letonia, 2012-08-07, DD 15.JPG|thumb|right| Latvijska narodna Opera]] === Gledališča === * Latvijska narodna opera je bila ustanovljena leta 1918. Repertoar gledališča zajema vse operne mojstrovine. Opera slovi ne samo po svojih opernih stvaritvah, ampak tudi po baletni zasedbi. * Latvijsko narodno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1919. Ohranja tradicije latvijske dramske šole. Je eno največjih gledališč v Latviji. * Riško gledališče Mihaela Čehova je najstarejše profesionalno dramsko gledališče v Latviji, ustanovljeno leta 1883. Repertoar gledališča vključuje klasične igre in eksperimentalne predstave ruskih in drugih tujih dramatikov. * Gledališče Daile je bilo prvič odprto leta 1920. Je eno najuspešnejših gledališč v Latviji. To gledališče odlikujejo pogoste produkcije sodobnih tujih iger. * Latvijsko državno lutkovno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1944. To gledališče predstavlja predstave za otroke in odrasle. * Leta 1992 je bilo odprto Novo riško gledališče. == Arhitektura == [[File:Riga Castle seen across the river Daugava .jpg|thumb|right|Riški grad]] Radijski in TV stolp v Rigi je najvišja zgradba v Latviji in baltskih državah ter ena najvišjih v Evropski uniji in dosega 368,5 m. Središče Rige ima tudi veliko imenitnih primerov arhitekture [[Art nouveau]]ja, pa tudi srednjeveško staro mesto. === Zgodovinsko središče Rige === {{glavni|Zgodovinsko središče Rige}} Staro mesto (latvijsko Vecrīga) ali [[zgodovinsko središče Rige]] je zgodovinsko in geografsko središče Rige na desnem bregu reke Daugava in je ohranilo svoj trdnjavski značaj kljub rušenju utrdb in obzidja med letoma 1857 in 1863. Odprti prostori, nastali po rušenju riškega mestnega obzidja, so bili spremenjeni v mestni park z mestnim kanalom (Pilsētas kanāls), ki danes ločuje staro mesto od novega mesta. Središče starega mestnega jedra je tržni trg (danes Rātslaukums), kjer sta [[Riška mestna hiša]] (''Rīgas rātsnams'') in [[Hiša Bratovščine črnoglavcev]] (''Melngalvju nams''). Slednjo so obnovili leta 1999, potem ko so jo uničili v vojni in so ruševine pozneje raznesli sovjeti. Originalna gotska stavba s fasado v slogu nizozemske renesanse izvira iz leta 1334 in leta 1477 in je bila uporabljena kot stičišče trgovskega združenja Črnoglavcev. Na trgu pred zgradbo je kip Rolanda. Temeljni kamen [[Riška stolnica|stolnice]] (''Rīgas Doms'') je leta 1211 postavil škof Albert von Buxthoeven. Stranske ladje so dodali v 14. in 15. stoletju. Po večkratnem uničevanju je bila višina stolpa od leta 1776 90 metrov, višina lesenega stolpa, zgrajenega okoli leta 1590, pa 140 metrov. Orgle, zgrajene konec 19. stoletja, so ene največjih in najboljših orgel na svetu. Stolpi [[Cerkev sv. Petra, Riga|Petrove cerkve]] (''Rīgas Svētā Pētera baznīca''), prvič omenjeni leta 1209, so bili večkrat porušeni, nazadnje v drugi svetovni vojni. [[Stolnica svetega Jakoba, Riga|Stolnica svetega Jakoba]] (''Rīgas Svētā Jēkaba ​​katedrāle''), prvič omenjena leta 1225, z 80-metrskim stolpom pa je katoliška stolnica v Rigi. Leta 1582 jo je kupil poljski kralj in jo izročil jezuitom. Riški grad (''Rīgas pils'') je uradna rezidenca predsednika. Zgrajen je bil leta 1330 kot trdnjava Reda meča. Latvijski parlament ''Saeima'' je bil od osamosvojitve leta 1867 v zgradbi, zgrajeni v slogu firenške palače. S Smodniškim stolpom (''Pulvertornis'') iz leta 1650 je še vedno ostanek nekdanjih mestnih utrdb. Med drugimi zgodovinskimi spomeniki so stavba Riške borze, Konvent sv. Duha(''Konventa sēta'') s poreklom iz 13. stoletja, kompleks stavb Trije bratje, zgrajen med 15. in 17. stoletjem, Švedska vrata (''Zviedru vārti''), stavba Mali (''Mazā Ģilde'') in veliki cehovski dom (''Lielā Ģilde''), Mentzendorffova hiša (''Mencendorfa nams'') iz leta 1695 ali Dannensternhaus (''Dannenšterna nams''), arhitekturni spomenik, zgrajena leta 1696 v baročnem slogu. Od leta 1935 je spomenik svobode (''Brīvības piemineklis''), ki ga je ustvaril Kārlis Zāle, postavljen med starim in novim mestom, z žensko alegorijo svobode na 19 metrov visokem obelisku in reliefi na straneh, ki predstavljajo zgodovinske dogodke. === Art Nouveau === {{glavni|Art Nouveau arhitektura v Rigi}} [[File:Immeuble art nouveau (Riga) (7567163020).jpg|thumb|right|Art nouveau stavbo na ''Alberta iela'' je zasnoval Mihail Eisenstein]] Riga ima velik nabor stavb v [[Art nouveau]] slogu. To je posledica dejstva, da je Riga konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko je bil slog na vrhuncu svoje priljubljenosti, doživela finančni in demografski razmah brez primere. V obdobju od 1857 do 1914 je prebivalstvo naraslo z 282.000 (256.200 v sami Rigi in še 26.200 prebivalcev onstran mestnih meja) na 558.000, in bilo 4. največje mesto v Ruskem imperiju (za Sankt Peterburgom, Moskvo in Varšavo) in največje pristanišče. Srednji razred v Rigi je svoje pridobljeno bogastvo uporabil za gradnjo impozantnih stanovanjskih blokov zunaj nekdanjega mestnega obzidja. Lokalni arhitekti, večinoma diplomanti tehnične univerze v Rigi, so sprejeli aktualna evropska gibanja in zlasti Art nouveau. Med letoma 1910 in 1913 so v Rigi vsako leto postavili med 300 in 500 novih stavb, večina v slogu art nouveau in večina zunaj starega mesta. ==Pobratena mesta== Riga je pobratena z: <ref>{{navedi splet|title=Rīgas Sadraudzības pilsētas|url=https://pasvaldiba.riga.lv/LV/Channels/Riga_today/Riga_pasaule/sadraudzibas_pilsetas/default.htm|website=riga.lv|publisher=Rīga|language=lv|accessdate=30 August 2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=October 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{div col|colwidth=18em}} *{{flagicon|DEN}} [[Aalborg]], Danska *{{flagicon|KAZ}} [[Almaty]], Kazahstan *{{flagicon|NED}} [[Amsterdam]], Nizozemska *{{flagicon|CHN}} [[Peking]], Kitajska *{{flagicon|FRA}} [[Bordeaux]], Francija *{{flagicon|GER}} [[Bremen]], Nemčija *{{flagicon|AUS}} [[Cairns]], Avstralija *{{flagicon|USA}} [[Dallas]], ZDA *{{flagicon|ITA}} [[Firence]], Italija *{{flagicon|LTU}} [[Kaunas]], Lihvanija<ref>{{navedi splet|title=Miesto partneriai|url=http://www.kaunas.lt/apie-kauna/miesto-partneriai/|website=kaunas.lt|publisher=Kaunas|language=lt|accessdate=30 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724141315/http://www.kaunas.lt/apie-kauna/miesto-partneriai/|archive-date=24 July 2019|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina *{{flagicon|JPN}} [[Kobe]], Japonska *{{flagicon|BLR}} [[Minsk]], Belorusija *{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], Rusija *{{flagicon|SWE}} [[Norrköping]], Švedska *{{flagicon|KAZ}} [[Nursultan]], Kazakstan *{{flagicon|GER}} [[Rostock]], Nemčija *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija *{{flagicon|CHI}} [[Santiago de Chile]], Čile *{{flagicon|SWE}} [[Stockholm]], Švedska *{{flagicon|CHN}} [[Suzhou]], Kitajska *{{flagicon|TWN}} [[Taipei]], Tajvan *{{flagicon|EST}} [[Talin]], Estonija *{{flagicon|EST}} [[Tartu]], Estonija *{{flagicon|UZB}} [[Taškent]], Uzbekistan *{{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], Gruzija *{{flagicon|LTU}} [[Vilna]], Litva *{{flagicon|POL}} [[Varšava]], Poljska *{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], Armenija {{div col end}} == Glej tudi == * [[Mesta Art Nouveau#Riga|Mesta Art Nouveau]] == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo|last= Krastinš|first= J.|title=Rīgas jūgendstila ēkas|publisher= |location= Rīga|date= 2007 |isbn=9789934831843}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Riga}} * [http://www.vecriga.info/section/?lang=en Virtual tour of old Riga] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070225070605/http://www.vecriga.info/section/?lang=en |date=2007-02-25 }} * [https://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/default.htm Riga Municipality portal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016030422/https://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/default.htm |date=2015-10-16 }} {{Evropska prestolnica kulture}} [[Kategorija:Riga|*]] [[Kategorija:Mesta v Latviji]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Pristanišča v Latviji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Hansa]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1201]] {{normativna kontrola}} 6uk4yowkjjirbur9wn1nphhyzuenudp Neretva 0 134826 6747062 6418246 2026-09-05T12:57:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747062 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Neretva | image = NERETVA RIVER VALLEY NEAR POCITELJ.jpg | image_size = 250px | image_alt = | image_caption = Spodnja dolina Neretve - slikana izza zidov Počitelja, ki gleda proti severu in navzgor proti vasi Počitelj in njeni citadeli ter naprej za Mostarjem. | map = Sliv Neretve.gif | map_size = | map_alt = | map_caption = Porečje Neretve in Trebišnjice (v Bosni in Hercegovini poudarjeni z rdečo in zeleno) | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= Delta Neretve | pushpin_map_alt = | source1 = | source1_location =[[Lebršnik]] in [[Zelengora]], [[Dinarsko gorovje]], Bosna in Hercegovina{{koord novi|43|27|16|N|18|55|40|E| display=inline,title|region:BA_type:waterbody}} | source1_coordinates= | source1_elevation = 1227 m | mouth = [[Jadransko morje]] | mouth_location = [[Ploče]], [[Hrvaška]] {{koord novi|43|02|13|N|17|44|50|E|display=inline}} | mouth_coordinates = | mouth_elevation = 0 m | progression = | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]] | subdivision_type2 = Mesta | subdivision_name2 = [[Ulog]], [[Glavatičevo]], [[Konjic]], [[Jablanica, Bosna in Hercegovina|Jablanica]], [[Mostar]], [[Počitelj, Čapljina|Počitelj]], [[Čapljina]], [[Metković]], [[Opuzen]], [[Ploče]] | name_etymology = | length = 225 km<ref>Croatia Yearbook 2017[https://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2017/sljh2017.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181113190438/https://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2017/sljh2017.pdf |date=2018-11-13 }} pages=47</ref> | discharge1_avg = 341 m3/s | basin_size = 11798 km2 | river_system = Jadransko morje | tributaries_left = Mostarska Bijela, Buna, Bregava, Krupa | tributaries_right = Rakitnica, Rama, Trebižat | waterbodies = Uloško jezero, Boračko jezero, Blatačko jezero, Jablaničko jezero, Ramsko jezero, Salakovačko jezero, Grabovičko jezero, Mostarsko jezero, Hutovo Blato, Vrutak, [[Delta Neretve]] | waterfalls = | bridges = [[Stara Ćuprija]], [[Stari most, Mostar |Stari Most]] | ports = [[Metković]] | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Neretva''' (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot '''Narenta''', je ena večjih rek na vzhodnem delu [[Jadransko morje|jadranskega]] povodja. Štiri [[Hidroelektrarna|elektrarne HE]] z velikimi [[Jez|jezovi]] (višjimi od 150,5 metrov)<ref name="Methodology and Technical Notes">{{navedi splet |title=Methodology and Technical Notes |url=http://www.iucn.org/themes/wani/eatlas/html/technotes.html |publisher=International Union for Conservation of Nature (IUCN) - Watersheds of the World |accessdate=2009-07-15 |quote= |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20070704103642/http://www.iucn.org/themes/wani/eatlas/html/technotes.html |archivedate=4 July 2007 |df=dmy-all }}</ref> zagotavljajo zaščito pred poplavami, elektriko in vodo. Prepoznana je po naravnem okolju in raznolikosti pokrajine<ref name="Transboundary management of the lower Neretva valley">{{navedi splet |url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-news-archives-2002-transboundary-management/main/ramsar/1-26-45-87%5E17932_4000_0__ |title=Transboundary management of the lower Neretva valley|publisher=Ramsar Convention |date=March 14, 2002|accessdate=2012-04-06}}</ref>. Sladkovodni [[Ekosistem|ekosistemi]] trpijo zaradi vse večjega števila prebivalstva in s tem povezanih razvojnih pritiskov. Eden najdragocenejših naravnih virov [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] in [[Hrvaška|Hrvaške]] je njen sladkovodni vir<ref name="UNDP H2O Knowledge Fair">{{navedi splet |title=UNDP H2O Knowledge Fair - Bosnia and Herzegovina |url=http://www.waterfair.org/country.spring?country=27 |publisher=UNDP H2O Knowledge Fair |accessdate=2009-03-19 |quote=There are about 30 water reservoirs in Bosnia and Herzegovina primarily on the Neretva and Trebisnjica basin, ... |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071121231938/http://www.waterfair.org/country.spring?country=27 |archivedate=21 November 2007 |df=dmy-all }}</ref>, ki ga polnijo obilni [[Izvir|izviri]] in bistre [[Reka|reke]]. Porečje Neretve, ki leži med glavnimi regionalnimi rekami (reko [[Drina|Drino]] na vzhodu, reko [[Una|Uno]] na zahodu in reko [[Sava|Savo]]), vsebuje najpomembnejši vir pitne vode. Neretva je znana reka [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]] zlasti po raznolikih ekosistemih in [[Habitat|habitatih]], [[Rastlinstvo|rastlinstvu]] in [[Živalstvo|živalstvu]], kulturni in zgodovinski dediščini. Njeno ime naj bi izhajalo iz indoevropskega korena ''* ner'', kar pomeni 'potapljati'. Isti koren je viden v srbohrvaškem koru 'roniti'.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.metkovic.hr/povijest/default.asp?izb=neretva.asp |title=arhivska kopija |accessdate=2020-03-26 |archive-date=2020-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200808022548/http://www.metkovic.hr/povijest/default.asp?izb=neretva.asp |url-status=dead }}</ref> == Geografija in hidrologija == Neretva teče skozi [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] ter [[Hrvaška|Hrvaško]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Je največja kraška reka v Dinarskem gorovju na vzhodnem delu jadranskega [[povodje|povodja]]. Njena skupna dolžina je 230 kilometrov, od tega 208 kilometrov v Bosni in Hercegovini, zadnjih 22 kilometrov pa v Dubrovačko-Neretvanski županiji na Hrvaškem <ref name="Transboundary River Sub-basins">{{navedi splet |title=Neretva River Sub-basin |url=http://www.inweb.gr/index.php?option=com_content&task=view&id=64&Itemid=152 |publisher=Internationally Shared Surface Water Bodies in the Balkan Region |accessdate=2009-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090226214106/http://www.inweb.gr/index.php?option=com_content&task=view&id=64&Itemid=152 |archive-date=26 February 2009 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref>. Porečje Neretve obsega 11.798 kvadratnih kilometrov; v Bosni in Hercegovini 11.368 kvadratnih kilometrov z dodatkom povodja reke Trebišnjice, na Hrvaškem pa 430 kvadratnih kilometrov. Povprečni pretok v profilu Žitomislići v Bosni in Hercegovini znaša 233 kubičnih metrov / s, ob ustju na Hrvaškem pa 341 kubičnih metrov / s poleg 402 kubičnih metrov reke Trebišnjice. Porečje reke Trebišnjice je v porečju Neretve vključeno zaradi fizične povezave obeh bazenov s poroznim kraškim terenom. Hidrološke parametre Neretve redno spremljajo na Hrvaškem v Metkoviću <ref>{{navedi splet | url = http://hidro.hr/hidro_e.php?id=hidro&param=Podaci_e | title = Daily hydrological report | publisher = State Hydrometeorological Bureau of the Republic of Croatia | accessdate = 2010-09-09 | archive-date = 2010-05-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100530062812/http://hidro.hr/hidro_e.php?id=hidro&param=Podaci_e | url-status = dead }}</ref>. === Odseki === Geografsko in hidrološko je Neretva razdeljena na tri odseke.<ref name="Hydro-meteorological institute of Federation of B&H">{{navedi splet |title=Hydrological characteristics of Bosnia and Herzegovina - Adriatic watershed |url=http://www.fhmzbih.gov.ba/latinica/hkarakteristike.php |publisher=Hydro-meteorological institute of Federation of B&H |accessdate=2009-03-10 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090323042120/http://www.fhmzbih.gov.ba/latinica/hkarakteristike.php |archivedate=23 March 2009 |df=dmy-all }}</ref> Njen izvir in soteska sta globoko v Dinarskem gorovju v podnožju Zelengore in Lebršnika, natančneje pod sedlom Gredelj. Rečni izvir je na 1227 metrih nadmorske višine in je sestavljen iz petih majhnih in izrazitih izvirov. Na svoji 90-kilometrski poti skozi prvi odsek Neretva vreže dva izrazito globoka in ozka kanjona ter dve izrazito široki in rodovitni dolini, okrog Uloga in nato okoli Glavatičeva, preden pride do mesta Konjic. Ta odsek je bolj znan tudi kot Zgornja Neretva (bosansko ''Gornja Neretva'') in tu reka teče na splošno od vzhoda-jugovzhoda do severozahoda, kot večina rek Bosne in Hercegovine, ki spadajo v [[porečje]] [[Donava|Donave]] in pokriva približno 1390 kvadratnih kilometrov s povprečnim padcem 1,2 %. Tik pod Konjicem se Neretva znova razširi v tretjo in največjo dolino, kjer zagotavljala rodovitna kmetijska zemljišča, preden jo zalije veliko umetno Jablaničko jezero, ki je nastalo po izgradnji jezu Jablanica v bližini mesta Jablanica.<ref name="he-jablanica-elektroprivreda.ba">{{navedi splet |title=HE Jablanica - Elektroprivreda BiH |url=http://www.elektroprivreda.ba/eng/page/hpps-on-neretva |website=www.elektroprivreda.ba |publisher=JP Elektroprivreda BiH |accessdate=20 June 2018 |language=en |archive-date=2013-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131123072322/http://www.elektroprivreda.ba/eng/page/hpps-on-neretva |url-status=dead }}</ref> Drugi odsek se začne od sotočja Neretve in Rame med Konjicem in Jablanico, kjer Neretva naenkrat skoraj za 180 ° stopinj zavije proti vzhodu-jugovzhodu in teče kratko, preden doseže mesto Jablanica, od koder se spet obrne proti jugu. Iz Jablanice vstopa Neretva v tretji in največji kanjon na svojem toku, ki teče skozi strma pobočja gora Prenj, Čvrsnica in Čabulja, in doseže globino 800–1200 metrov. Med Jablanico in Mostarjem delujejo trije hidroelektrarne. Ko se Neretva drugič in zadnjič razširi, doseže svoj tretji odsek. To območje pogosto pogovorno imenujemo ''bosansko-hercegovska Kalifornija''. Zadnjih 30 kilometrov njenega toka tvori široko aluvialno delto, preden se reka izlije v Jadransko morje <ref name="Neretva-Delta-euronatur.org">{{navedi splet |title=EuroNatur: Neretva-Delta |url=https://www.euronatur.org/en/what-we-do/project-areas/project-areas-a-z/neretva-delta/ |website=www.euronatur.org |publisher=EuroNatur |accessdate=20 June 2018 |archive-date=2020-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200508160057/https://www.euronatur.org/en/what-we-do/project-areas/project-areas-a-z/neretva-delta/ |url-status=dead }}</ref>. === Pritoki === [[File:River Neretva with Lug in background (Jablanica).jpg|200px|thumb|right|350px|Pogled na reko Neretvo, zavoj v obliki črke U s planoto in vasico Lug na obrobju Jablanice, poletje 2010.]] Reke Tatinca (znane tudi kot Jezernica), Gornji Krupac in Donji Krupac, Ljuta (znana tudi kot Dindolka), Jesenica, Bjelimićka Rijeka, Slatinica, Račica, Rakitnica, Ljuta (Konjička) , Trešanica, Neretvica, Rama, Doljanka, Drežanka, Grabovica, Radobolja in Trebižat stečejo v Neretvo z desne, Jezernica, Živanjski potok (znan tudi kot Živašnica), Lađanica, Krupac, Bukovica, Šištica, Bijela, Idbar, Glogošnica, Mostarska Bela, Buna, Bregava in pretok Krupa se stečejo z leve strani. === Naselja === Mesta in vasi ob Neretvi so: Ulog, Glavatičevo, [[Konjic]], [[Čelebići]], [[Ostrožac]], [[Jablanica, Jablanica|Jablanica]], Grabovica, [[Drežnica, Mostar|Drežnica]], Bijelo polje, Vrapčići, [[Mostar]], Buna, zgodovinsko mesto [[Blagaj, Mostar|Blagaj]], Žitomislići, zgodovinska vas [[Počitelj, Čapljina|Počitelj]], Tasovčići, Čapljina in Gabela v Bosni in Hercegovini in [[Metković]], [[Opuzen]], [[Komin, Ploče|Komin]], [[Rogotin]] in [[Ploče]] na Hrvaškem. Največje mesto ob Neretvi je [[Mostar]] v Bosni in Hercegovini. <gallery> File:Gornja Neretva 1.jpg|Kanjon Zgornje Neretve blizu Glavatičevega File:Neretva at Mostar2.JPG|Neretva v Mostarju File:Prurva horni Neretvy2, zname sestkove pereje.jpg|Povirje Neretve - Prvo od treh izrazitih kanjonov, tik ob Ulogu File:Nejuzsi misto kanonu Neretvy.jpg|Kraški vodonosnik z neretvansko bogato sladko vodo - Drugi od treh izrazitih kanjonov, tik ob Glavatičevem in pred Konjicem File:Kanon Neretvy, oblibeny vodacky raj z Cepy (1006 m).jpg|Zgornja dolina Neretve, območje vasi Glavatičevo, navzgor od Konjica File:Kanon Rakitnice z visocicke strany, proti proudu stredni cas.jpg|Reka Rakitnica in njen kanjon </gallery> == Zgornja Neretva == Zgornji tok Neretve se preprosto imenuje Zgornja Neretva (bosansko ''Gornja Neretva''). Vključuje številne potoke in izvire, tri večja ledeniška jezera v bližini reke in več jezer, raztresenih po gorah Treskavice in Zelengore na širšem območju, gore, vrhove in gozdove, rastlinstvo in živalstvo območja. Zgornja Neretva ima čistost razreda I<ref name="Water Quality Protection Project - Environmental Assessment">{{navedi splet| title=Water Quality Protection Project - Environmental Assessment| url=http://www-wds.worldbank.org/servlet/WDSContentServer/WDSP/IB/2005/06/08/000160016_20050608170756/Rendered/INDEX/E1157.txt |publisher=World Bank |accessdate=2009-06-18}}</ref> in je med najhladnejšimi rečnimi vodami na svetu, ki ima v poletnih mesecih pogosto le 7–8 stopinj Celzija. Izvira iz podnožja Zelengore in Lebršnika. Neretva teče v neurejenih brzicah in slapovih, v katerih so strme soteske, ki segajo do globine 600–800 metrov. === Reka Rakitnica === Rakitnica je glavni pritok prvega odseka Zgornje Neretve. Reka Rakitnica tvori 26 km dolg kanjon od skupaj 32 km dolžine, ki se razteza med [[Bjelašnica|Bjelašnico]] in [[Visočica|Visočico]] na jugovzhodu od [[Sarajevo|Sarajeva]]. Od kanjona se 800 m nižje spušča pohodna pot po grebenu kanjona Rakitnice, do znamenite vasice [[Lukomir]]. Vas je edina preostala tradicionalna pol nomadska bošnjaška gorska vasica. Na skoraj 1500 m ima Lukomir kamnite domove s strešniki iz češnjevega lesa. Je najvišja in najbolj osamljena gorska vas v državi. Vas je od prvih snežišč decembra do konca aprila in včasih tudi pozneje nedostopna, razen s smučmi ali peš. == Srednja Neretva == [[File:NERETVA RIVER BRIDGES, BOSNIA.jpg|180px|thumb|left|Železniški viadukt čez Grabovico v srednjem delu kanjona Neretve, okoli 1970, 10 let pred nastankom umetnega jezera]] [[File:NERETVA RIVER GORGE BRIDGES.jpg|180px|thumb|right|Železniški most čez Drežanko fl. v srednjem delu kanjona Neretve, okoli 1970, 10 let pred nastankom umetnega jezera]] Hidrografsko se odsek Srednje Neretve začne od mesta Konjic, toda po izgradnji hidroelektrarne Jablanica in poplavi velike rodovitne doline med Konjicem in Jablanico, ki je bila od srednjega veka preprosto imenovana ''Neretva'', je nova točka za hidrografsko delitev postal jez HE Jablanica, kjer je tudi sotočje rek Neretve in Rame. Tu se reka Neretva nenadoma obrne skoraj za 180 ° zavije proti vzhodu-jugovzhodu in teče po kratkem kraku, preden pride do mesta Jablanica. S te točke zavije spet proti jugu in vstopi v tretji in največji kanjon na njenem toku, ki teče skozi strma pobočja gora Prenj, Čvrsnice in Čabulja, in sega v globino med 800–1200 metrov. Za ta odsek sta značilna strm in razmeroma ozek kanjon ter groba [[kras|kraška]] geologija in hidrologija. Štiri ogromne pečine se pojavljajo na pobočjih, ki tvorijo stene kanjona, dve z vsake strani reke, ki se sekata z glavnim kanjonom skoraj pravokotno. Na tem odseku Neretva sprejme le štiri majhne potove, ki tečejo skozi te stranske doline, ki so razmeroma kratke. Nižje od Jablanice, prva dva z vsake strani, sta potok Glogošnica z istoimenskim kanjonom in majhno vasico na levi strani ter potok Grabovica z istoimenskim kanjonom in zgodovinsko vasjo na desni strani. Nadaljnje navzdol se na vsaki strani spet pojavita dve veliko večji dolini, najprej na desni potok Drežanka in njena velika in strma dolina z dvema istoimenskima vasicama, Donjo (Spodnjo) in Gornjo (Zgornjo) Drežnico, ter Mostarsko Bijelo kot ena najbolj neokrnjenih dolin v Bosni in Hercegovini, z istoimenskim edinstvenim značilnim podzemeljskim tokom, stisnjenim globoko v goro Prenj na levi strani. Čeprav so ti potoki majhni, se na obeh straneh kanjona ob rečnih bregovih dvigajo tudi številni izviri z visokim pretokom. Na tem odseku Neretve, med Jablanico in [[Mostar]]jem, delujejo tri velike [[Hidroelektrarna|hidroelektrarne]] in sicer HE Grabovica, HE Salakovac in HE Mostar. === Jezera === [[File:Viseći most Ostrožac.jpg|right|200px|thumb|Jablaniško jezero in most pri vasi Ostrožac.]] Jablaniško jezero je veliko umetno jezero na reki Neretvi, tik pod Konjicami, kjer se Neretva razširi v široko dolino. Reka je omogočala rodovitna, kmetijska zemljišča, preden je jezero poplavilo večino. Nastalo je leta 1953 po gradnji velikega gravitacijskega jezu v bližini Jablanice. Jezero ima nepravilno podolgovato obliko, njegova širina pa se spreminja po njegovi dolžini. Jezero je priljubljena počitniška točka. == Spodnja Neretva in mokrišča == Dolina se dolvodno od sotočja njenih pritokov, reke Trebižat in Bregava razširi v [[aluvialni stožec]], ki obsega 20.000 hektarjev. Zgornja dolina, 7411 hektarjev se imenuje Hutovo Blato. === Hutovo blato === {{glavni|Hutovo blato}} Hutovo blato je od leta 2001 zaščiteno v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]]. Skupaj z delto Neretve, ki je zaščitena že od leta 1992 obe območji tvorita eno celotno Ramsarsko območje, ki je fizična entiteta, deljena z državno mejo. [[Mednarodno pomembna območja za ptice]], program, ki ga izvaja [[BirdLife International]], zajema zaščitena območja na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref name="Transboundary Cooperation Through the Management of Shared Natural Resources">{{navedi splet | title = Neretva Delta | url = http://archive.rec.org/REC/Programs/REREP/Biodiversity/neretva/Neretva.html | work = Transboundary Cooperation Through the Management of Shared Natural Resources | publisher = Regional Environmental Center for Central and Eastern Europe (REC) | accessdate = 2012-05-15 | url-status = dead | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100614011904/http://archive.rec.org/REC/Programs/REREP/Biodiversity/neretva/Neretva.html | archivedate = 14 June 2010 }}</ref> Hutovo blato je od leta 1995 zaščiteno tudi kot ''Naravni park Hutovo Blato'' <ref>[http://www.hutovo-blato.ba/en/ Hutovo Blato Nature Park] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418084825/http://www.hutovo-blato.ba/en/ |date=18 April 2009 }}</ref> in ga upravlja javni organ. Celotno območje je zaščiteno pred vplivi ljudi in zagotavlja habitat mnogim rastlinam in živalim. V parku leži tudi zgodovinska lokacija ''Stara trdnjava''. Gornje Blato-Deransko jezero oskrbujejo kraški vodni viri reke Trebišnjice, ki teče z okoliških gričev. Hidrogeološko je povezano z reko Neretvo skozi njen iztok, reko Krupo, ki je nastala iz petih jezer (Škrka, Deranja, Jelim, Orah, Drijen). Veliki odseki so trajno poplavljeni in izolirani s širokimi nasadi trstičja in dreves. Predstavlja bolj zanimivo ohranjeno območje. === Reka Krupa === Reka Krupa je levi pritok Neretve in glavni vodni tok Hutovega Blata, ki vodi iz Gornjega Blata in Svitavskega jezera v reko Neretvo. Dolžina Krupe je 9 km, povprečna globina 5 metrov. Krupa nima točno določenega izvira, je pa krak Deranskega jezera. Tudi Krupa je edinstvena reka v Evropi, saj teče v obe smeri. Iz ustja izvira in se vrača nazaj. To se zgodi, ko visok vodostaj Neretve povzroči, da potisne Krupo v nasprotni smeri. === Delta Neretve === {{glavni|Delta Neretve}} Neretva se mimo mest in vasi v Bosni in Hercegovini razlije v Jadransko morje in tako ustvari delto in mokrišče, ki je po Ramsarski konvenciji navedeno kot mednarodno pomembno. V tej spodnji aluvialni dolini na Hrvaškem se reka Neretva razcepi na več krakov in ustvari delto, ki obsega približno 12.000 hektarjev. Delta je bila zmanjšana z obsežnimi melioracijskimi projekti, ki so rečne tokove zmanjšali na samo tri krake od prvotnih dvanajstih. Barja, lagune in jezera, ki so nekoč prekrivala to ravnico, so izginila, ohranjeni so le drobci starih sredozemskih mokrišč.<ref name="Nature in Neretva Delta">{{navedi splet | title = Nature in Neretva Delta | url = http://www.neretva.info/delta.asp?lang=eng&izb=natureeng | publisher = Neretva.info - Neretva Delta | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100801001718/http://www.neretva.info/delta.asp?lang=eng&izb=natureeng | archivedate = 2010-08-01 | accessdate=2009-03-13}}</ref> Mokrišča, močvirja in lagune, jezera, plaže, reke, grički (apnenčasti griči) in gore obkrožajo delto s petimi zaščitenimi območji s skupno površino 1620 ha. To so ornitološki, ihtiološki in krajinski rezervati. <gallery> File:Hutovo blato6.jpg|thumb|Hutovo Blato File:Hutovo Blato, mokrad a vyznamne hnizdiste ptactva v jizni He.jpg|Hutovo Blato File:Rijeka krupa 1.JPG|Reka Krupa File:Neretva Delta 001.jpg|Obdelane reže in naravna barja kompleksa delte Neretve File:Dalmatia Neretva river delta IMG 9871.JPG|Izliv reke Neretve v bližini pristaniškega mesta Ploče na Hrvaškem. </gallery> == Endemične in ogrožene vrste == Dinarski kraški vodni sistemi podpirajo 25 % od 546 vrst rib v Evropi, veliko[[endemit| endemičnih]]. Reka Neretva ima, skupaj s štirimi drugimi območji v Sredozemlju, največje število ogroženih sladkovodnih rib.<ref name="SmithDarwall2006">{{navedi knjigo|first1=Kevin G. |last1=Smith|first2=William R. T. |last2=Darwall|title=The Status and Distribution of Freshwater Fish Endemic to the Mediterranean Basin|url={{google books |plainurl=y |id=atTtMYDa8h8C|p=6}}|year=2006|publisher=IUCN|isbn=978-2-8317-0908-6|pages=6–}}</ref> Stopnja endemizma v kraški ekoregiji je večja od 10 %. Več vrst rib ima majhne habitate in je ranljivo, zato so od leta 2006 vključene na rdeči seznam ogroženih rib. V jadranskem bazenu je 88 vrst rib, od tega 44 mediteranskih endemičnih vrst, 41 pa je jadranskih endemtov. Več kot polovica vrst rib jadranskega povodja naseljuje Neretvo, Omblo, Trebišnjico, reko Moračo in njihove pritoke, več kot 30 pa je endemičnih <ref name="Skaramuca Boško; Dulčić Jakov 43-46">{{navedi knjigo | author1 = Skaramuca Boško | author2 = Dulčić Jakov | title = Endangered and endemic species of fish in the basins of the Neretva river, Trebišnjica and Morača | publisher = Sveučilište u Dubrovniku; EastWest Institute | date = 14 December 2007 | location = Dubrovnik | pages = 43–46 | isbn = 978-953-7153-18-2 }}</ref>. === Invazivne vrste === Populacija ščuk (''Sander lucioperca'' Linnaeus 1758) <ref name="Sander lucioperca">{{navedi splet|title=Sander lucioperca |url=http://www.fishbase.gr/Summary/SpeciesSummary.php?id=360 |publisher=Fishbase |accessdate=2009-07-16}}</ref>) v povodju reke Neretve je bila leta 1990 prvič opažena. Reka Rama, desni pritok Neretve in njeno Ramsko jezero sta dobila neznano količino te alohtonske vrste. Število osebkov se je v akumulacijskih jezerih Neretve povečalo. To dejstvo potrjuje prejšnje znanstvene domneve Škrijelja (1991, 1995), ki je napovedoval možnost izselitve ščuke iz Ramskega jezera v reko Ramo in nato naprej po reki in njenih jezerih. Leta 1990 je populacija ščuk predstavljala 1,95 % ribje populacije v Ramskem jezeru. V desetletju se je ta v bližnjem Jablaničkem jezeru povzpela na 25,42 %. Pričakuje se, da bo hitrost rasti in premestitve ščuk ustrezala okoljskim razmeram zaradi srednjeekološke valence te ribe. V tem smislu gre za uveljavljeno stalno in pospešeno rast populacijske dinamike ščuk v Jablaniškem jezeru, razmeroma dobra zastopanost v Salakovačkem jezeru in začetek rasti populacije v Graboviškem jezeru. Vzporedno s povečanjem ščuk se kaže zmanjšanje avtohtonih vrst, kot je [[klen]], (''Squalius cephalus''), izginotje redkih in endemičnih vrst, kot je krapovca ''Squalius svallize'' in ''Leuciscus svallize'' (Heckel & Kner 1858), neretvanska postrv ''Salmothymus obtusirostris oxyrhinchus Steind.'' in [[soška postrv]] (''Salmo marmoratus Cuv.''). Ščuka povzroča jasno vidne negativne učinke na avtohtone vrste v Jablaniškem jezeru. V Salakovačnem jezeru so ti učinki v teku, čeprav manj vidni, medtem ko v Grabovičkom jezeru še niso jasno vidni. === Postrvi === [[File:Softmouth.jpg|thumb|right|''Salmothymus obtusirostris oxyrhinchus'']] [[File:Salmo dentex.jpg|thumb|right|''Salmo dentex'']] Postrvi (''Salmonidae'') iz porečja Neretve se močno razlikujejo v morfologiji, ekologiji in obnašanju. <ref name="Balkan Trout Restoration Group">{{navedi splet |title=Marble trout (Salmo marmoratus) |url=http://www.balkan-trout.com/studied_taxa_7_marble_trout.htm |publisher=Balkan Trout Restoration Group |accessdate=2009-03-10 |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923181806/http://www.balkan-trout.com/studied_taxa_7_marble_trout.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite journal|author=S. MUHAMEDAGIĆ|author2=H. M. GJOEN |author3=M. VEGRA |title=Salmonids of the Neretva river basin - p|journal=EIFAC FAO Fisheries and Aqauculture Report No. 871.|year=2008|pages=224–233|url=http://www.fao.org/docrep/012/i1373e/i1373e03.pdf|accessdate=6 January 2014|publisher=European Inland Fisheries Advisory Commission (EIFAC)|format=pdf}}</ref> Med najbolj ogroženimi so tri endemične vrste postrvi: neretvanska postrv (''Salmothymus obtusirostris oxyrhinchus Steind.''), ''Salmo dentex'' in soška postrv (''Salmo marmoratus Cuv.'') Vse tri vrste postrvi v Neretvi so ogrožene, večinoma zaradi uničenja habitata ali gradnje velikih / večjih jezov (višjih od 15–20 m; glavni je večji od 150 m). Druge težave so hibridizacijo ali gensko onesnaževanje z vnesenimi tujerodnimi postrvmi, nezakonitim ribolovom in slabim upravljanjem z vodami in ribištvom. === Pravi krapovci === Najbolj ogroženi krapovci (družina Cyprinidae) so endemični. Posebej zanimivih je pet ''Phoxinellus'' (podvrsta), ki naseljujejo osamljene kraške ravnine (polja) vzhodne in zahodne Hercegovine, ki sčasoma dosežejo razvodnice Neretve in / ali obalne iztoke jugovzhodne Dalmacije. * Kraški pisanec (''Phoxinellus metohiensis'') velja za ranljivega (VU). * Južnodalmatinski pisanec (''Phoxinellus pstrossii'') je ogrožen, vendar je bil označen s pomanjkljivimi podatkov (DD) in ni bil uvrščen na rdeči seznam ogroženih vrst različice IUCN. * Šteje se, da je dalmatinski pisanec (''Phoxinellus ghetaldii'') ranljiv. * Jadranski pisanec (''Phoxinellus alepidotus'') je endemičen za Bosno in Hercegovino ter Hrvaško in se pojavlja v nižinskih vodnih telesih z malo toka. Ogrožen je zaradi onesnaženja in uničenja habitatov<ref name="Adriatic minnow(Phoxinellus alepidotus)">{{navedi splet|title=Adriatic minnow (Phoxinellus alepidotus) |url=http://www.fishbase.gr/Summary/SpeciesSummary.php?id=26005 |publisher=Fishbase |accessdate=2009-07-16}}</ref>. * Pegasti pisanec (''Phoxinellus adspersus'') je endemičen v reki Tihaljini, ki se napaja iz podzemnih voda z Imotskega polja in je prek reke Mlade povezan z reko Trebižat. Pojavlja se tudi v mokriščih Mostarskega Blata. Ribe so našli v izviru reke Norin, desnega pritoka spodnje Neretve pri Metkoviću na Hrvaškem, na jezeru Kuti, levem pritoku spodnje Neretve, na Imotskem polju v Rdečem jezeru (Hrvaška) in odtoku reke Vrljike in v bližini Vrgorca v sistemu reke Matice. Velja za ranljivo * Pisanec ''Chondrostoma phoxinus'' velja za kritično ogroženega (CR) * Neretvanski pisanec (''Chondrostoma knerii'') je endemsko povezano z Neretvo. Razširjen je predvsem v spodnjih delih in delti, reki Krupi, naravnem parku Hutovo Blato in mokriščih delte Neretve. Pojavlja se v vodnih telesih z malo toka. Grozi mu uničenje habitata in onesnaževanje. Velja za [[Ranljiva vrsta|ranljivo vrsto]] (VU). • ''Squalius svallize'' ali ''Leuciscus svallize Heckel & Kner 1858'' je ranljiv endemit, čeprav ga najdemo tudi v Črni gori in Albaniji. Odrasli naseljujejo vodna telesa na nizkih ravnicah, z malo toka in v jezerih. Prehranjujejo se z nevretenčarji. Grozi mu onesnaženje, uničenje habitatov in vnos drugih vrst. * ''Squalius illyricus'' tudi ''Leuciscus illyricus Heckel & Kner 1858'' naseljuje kraške vode Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Albanije. Pojavlja se v vodotokih na nizkih ravnicah, z malo toka. Prehranjuje se z nevretenčarji. Poudarja ga uničenje habitatov, onesnaževanje in vnesene vrste. Šteje se, da je blizu ogroženosti (NT). * ''Leuciscus turskyi'' tudi ''Squalius turskyi turskyi'' in ''Telestes turskyi'' naseljuje kraške vode, jezero Buško Blato ter reki Krko in Čikolo. Pojavlja se na nižinskih ravnicah, z malo toka in v jezerih. Prehranjuje se z nevretenčarji. Grožnje vključujejo odvzem vode in onesnaževanje. Velja za kritično ogroženo vrsto (CR). * ''Aulopyge hugeli'' naseljuje kraške potoke Glamočkoga polja, Livanjsko polje in Duvanjsko polje, jezera Buško blato, [[Blidinje jezero|Blidinje]] in Cetini, Krki in Zrmanji. Pojavlja se v mirnih vodah in se prehranjuje z rastlinami. Ribam grozi onesnaževanje vode in uničenje habitatov in velja za ogrožene. Na Livanjskem polju je selitvena vrsta. === Činklje === Neretvanska [[Činklje |činklja]] (''Cobitis narentana Karaman'', 1928) je jadranski endemit, ki naseljuje ozko območje porečja Neretve na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V Bosni in Hercegovini naseljuje le spodnjo Neretvo in njene manjše pritoke kot npr. reka Matica. Na Hrvaškem je strogo varovana vrsta in naseljuje le delto Neretve in njene manjše pritoke, Norin in jezerske sisteme delte Neretve (jezero Baćina, Kuti, Desne, Modro oko). Velja za ranljivo (VU). === Endemiti delte Neretve === Delta Neretve gosti več kot 20 endemičnih vrst, od tega 18 endemičnih v jadranskem povodju, skupaj s tremi endemičnimi vrstami na Hrvaškem. Skoraj polovica (45 %) celotnega števila vrst, ki naseljujejo to območje, je vključenih v eno od kategorij ogroženosti in so večinoma endemične. == Polemika o hidroenergiji == Koristi, ki jih prinašajo hidroelektrarne, so prinesle okoljske in družbene stroške. Vode reke Neretve z glavnima pritokoma, Ramo in Trebišnjico, že izkorišča 9 (devet) hidroelektrarn z velikimi jezovi, štiri na glavnem toku Neretve, ena z glavnim jezom na pritoku Rame in še tri na reki Trebišnjici. <gallery> Narentaschlucht.jpg|Pred tem - kanjon Neretve v bližini mesta Jablanica (okoli leta 1920), dolgo pred jezom Grabovica. Vypustena prehrada Grabovica na Neretve, zatopena byv. zel.jpg|Potem - kanjon Neretve, ki ga je za jezom Grabovica preplavilo jezero Grabovica (vode izpuščene). </gallery> Te zmogljivosti so naslednje: * na Neretvi: hidroelektrarna Jablanica, hidroelektrarna Grabovica, hidroelektrarna Salakovac, hidroelektrarna Mostar; * na Rami: hidroelektrarna Rama; * na Trebišnjici: hidroelektrarna Trebinje-1, hidroelektrarna Trebinje-2, hidroelektrarna Čapljina, hidroelektrarna Dubrovnik (na Hrvaškem Na manjših pritokih je dodatno število hidroelektrarn različnih zmogljivosti, kot so hidroelektrarne Mostarsko Blato na Lištici (nizvodno od HE Jasenica), hidroelektrarna Peć Mlini na Trebižatu in številne male hidroelektrarne na majhnih rečnih pritokih, kot so Tatinac, Trešanica, Neretvica in Duščica, in drugih. === Projekti v Zgornji Neretvi === Vlada Bosne in Hercegovine je predstavila načrte za izgradnjo še treh hidroelektrarn z jezovi višine 150,5 metra gorvodno od obstoječih elektrarn, začenši s hidroelektrarno Glavatičevo v vasi Glavatičevo, nato pa gorvodno do hidroelektrarne Bjelimići in hidroelektrarne Ljubuča, ki so v bližini istoimenskih vasi; in drugo, s strani Republike Srbske, v soteski Neretve, ob izviru reke. Temu nasprotujejo okoljske in nevladne organizacije, kot sta Zeleni-Neretva Konjic <ref name="ZELENI-NERETVA Konjic NGO For Preservation Of The Neretva River And Environment Protection">{{navedi splet |title=ZELENI-NERETVA Konjic NGO For Preservation Of The Neretva River And Environment Protection |url=http://www.zeleni-neretva.ba/ |accessdate=2009-03-10 |archive-date=2020-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201022115647/http://zeleni-neretva.ba/ |url-status=dead }}</ref> in Svetovni sklad za prostoživeče živali (WWF) <ref name="Declaration For The Protection Of The Neretva River">{{navedi splet |title=Declaration For The Protection Of The Neretva River |url=http://zeleni-neretva.ba/downloads/deklaracijaozastiti.zip |publisher=NGO For Preservation Of The Neretva River And Environment Protection |accessdate=2009-06-22 |archive-date=2011-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131711/http://zeleni-neretva.ba/downloads/deklaracijaozastiti.zip |url-status=dead }}</ref>. Bosna in Hercegovina pripravlja vzporedni načrt za oblikovanje velikega nacionalnega parka, ki bo vključeval celotno regijo Zgornja Neretva, znotraj parka pa tri hidroelektrarne. Najnovejša ideja je, da bi bil park razdeljen na dva dela, kjer bi Neretva morala biti izključena iz obeh in bi postala meja med parki. Tisti, ki nasprotujejo načrtu, si želijo območje spremeniti v nacionalni park Zgornja Neretva in bi ga pustili brez bistvenega razvoja. <ref name=McCully>Silenced Rivers: The Ecology and Politics of Large Dams, by Patrick McCully, Zed Books, London, 1996</ref><ref name=Arguments>{{navedi splet |title=Arguments Pro&Contra - Why Are We Contra The Hydroelectrical Power Station System "''Upper Neretva''" |url=http://zeleni-neretva.ba/downloads/zastosmoprotiv.zip |publisher=ZELENI-NERETVA Konjic NGO For Preservation Of The Neretva River And Environment Protection |accessdate=2009-06-22 |archive-date=2016-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160917164345/http://zeleni-neretva.ba/downloads/zastosmoprotiv.zip |url-status=dead }}</ref> == Kulturni in zgodovinski pomen == [[File:Konjic - Neretva river.JPG|200px|thumb| Stari kamniti most za pešce v Konjicu.]] === Antika === V antiki je bila Neretva znana kot Narenta, [[Narona]] in Naro(n), ob katere notranjosti je živelo starodavno [[Iliri|ilirsko]] pleme [[Ardijejci]]. Postali so ladjarji, pomorščaki in ribiči. Arheološka odkritja ilirske kulture so obravnavala tako vsakdanje kot versko življenje, kot je odkritje starodavnih ilirskih brodolomov, najdenih v Hutovem Blatu, v bližini reke Neretve <ref>[http://www.apollon.uio.no/vis/art/2008_4/artikler/illyrer_english Illyria] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090304033439/http://www.apollon.uio.no/vis/art/2008_4/artikler/illyrer_english |date=4 March 2009 }}</ref>. Po intenzivnih izkopavanjih na območju Hutovega Blata jeseni 2008 so arheologi z bosansko-hercegovske univerze v Mostarju in švedske univerze v Lundu našli sledi ilirske trgovske postojanke, stare več kot dva tisoč let. Najdba je v evropski perspektivi edinstvena in arheologi so ugotovili, da je bil [[Desilo]], kot se imenuje lokacija, pomembno trgovsko mesto, ki je imelo velik pomen za stike med Iliri in [[Rimljani]]. Arheološke najdbe vključujejo ruševine naselja, ostanke pristanišča, ki je verjetno delovalo kot trgovska postojanka, pa tudi številne potopljene čolne, v celoti natovorjene z vinskimi vrči - tako imenovanimi [[amfora]]mi - iz 1. stoletja pred našim štetjem <ref name="Bosnian archaeologists discover fabled ships">{{navedi splet |title=Bosnian archaeologists discover fabled ships |url=http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=588&art_id=nw20070320140758925C772088 |publisher=iol.co.za |accessdate=2009-03-17 |archive-date=2005-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051102111644/http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=588&art_id=nw20070320140758925C772088 |url-status=dead }}</ref>. Arheolog Adam Lindhagen je trdil, da je to najpomembnejša ilirska ruševina. <ref name="The world's first Illyrian trading post found">{{navedi splet |title=The world's first Illyrian trading post found |url=http://www.apollon.uio.no/vis/art/2008_4/artikler/illyrer_english |publisher=Apollon - University of Oslo |accessdate=2009-03-17 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304033439/http://www.apollon.uio.no/vis/art/2008_4/artikler/illyrer_english |archivedate=4 March 2009 |df=dmy-all }}</ref><ref name="Unique Archaeological Discovery In Balkan: World's First Illyrian Trading Post Found">{{navedi splet|title=Unique Archaeological Discovery In Balkan: World's First Illyrian Trading Post Found |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2008/12/081208092151.htm |publisher=Science Daily |accessdate=2009-03-17}}</ref> === Rimsko obdobje === Eden najpomembnejših spomenikov [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]] v Bosni in Hercegovini je [[Mogorjelo]]. Ostanki stare rimske predmestne [[rimska vila|vile rustice]] iz 4. stoletja so 1 kilometer južno od mesta [[Čapljina]], in predstavljajo staro rimsko kmečko posestvo, mline, pekarne, rafinerijo oljčnega olja in kovačije. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.vinskacesta.ba/index.php?option=com_content&task=view&id=81 |title=Mogorjelo on the Vine route of Herzegovina |access-date=2020-03-27 |archive-date=2011-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131540/http://www.vinskacesta.ba/index.php?option=com_content&task=view&id=81 |url-status=dead }}</ref> Vila je bila uničena sredi 4. stoletja, med invazijo zahodnih [[Goti|Gotov]]. Preživeli prebivalci se niso povrnili v prvotni sijaj. Domneva se, da ime ''Mogorjelo'' izhaja iz slovanske besede 'zgorelo', 'goreti' ali da je bila cerkev, zgrajena na razvalinah vile konec 5. stoletja, posvečena sv. Hermagorju – ''Mogorju'' <ref>[http://www.capljina.ba/znamenitosti/mogorjelo.htm Čapljina municipality - Mogorjelo] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081211095406/http://www.capljina.ba/znamenitosti/mogorjelo.htm |date=11 December 2008 }}</ref>. === Srednji vek === V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so to območje naseljevali južnoslovanski [[Neretvani]]. Bili so znani po piratstvu in so se uprli pokristjanjevanju, dokler jih na koncu 10. in 11. stoletja niso porazili Benečani, nato pa Bizantinci. Gabela je bogato arheološko najdišče na bregu Neretve, ki leži 5 km južno od Čapljine. Skupaj z izrazitimi srednjeveškimi zgradbami so ohranjeni ostanki obzidja Starega mesta in skulptura kamnitega leva – beneškega simbola. Gabela je bila zaradi svojega izjemnega geostrateškega položaja povezana z [[Homer]]jevim najbolj znanim delom – ''Iliada''. === Osmansko obdobje === [[File:20130606 Mostar 247.jpg|200px|thumb|Stari Most, 16. stoletje, Mostar]] [[Stari most, Mostar|Stari most]] je leta 1557 naročil [[Sulejman I.]] Veličastni, da bi nadomestil starejši leseni viseči most. Gradnja se je začela leta 1557 in trajala devet let: po napisu je bil most dokončan leta 974 AH (leto hidžre), kar ustreza obdobju med 19. julijem 1566 in 7. julijem 1567. Spomini in legende ter ime graditelja, Mimarja Hajrudina (študenta [[Mimar Sinan|Mimara Sinana]]), osmanskega arhitekta) se je pisno ohranil. Obtožen na smrt, ker je zgradil most takšnih neslutenih dimenzij, se je po poročanju pripravil na lastni pogreb na dan, ko so pod dokončano zgradbo končno odstranili gradbene odre. Po dokončanju je bil to največji umetni [[lok (arhitektura)|lok]] na svetu. S tem povezana tehnična vprašanja ostajajo nejasna: kako so postavili odre, kako so prevažali kamen z enega brega na drugega in kako so med gradnjo vzdrževali odre. 9. novembra 1993 je bil med vojno v Bosni in Hercegovini uničen s topniškim granatiranjem <ref name="ICTY: Prlić ''et al.'' (IT-04-74)">{{navedi splet|url=https://www.un.org/icty/indictment/english/prl-ii040304e.htm |title=ICTY: Prlić et al. (IT-04-74) |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090802021727/http://www.un.org/icty/indictment/english/prl-ii040304e.htm |archivedate=2 August 2009 |df=dmy }}</ref>. Po vojni so bili Takoj pripravljeni načrti za obnovo mostu kot simbola miru in etnične harmonije, ki dobesedno premošča obe strani konflikta. Skušali so ponovno uporabiti čim več izvirnega gradiva. Reševalne operacije, ki jih je financirala mednarodna skupnost, so dvigale kamenje in ostanke mostu iz rečnega dna. Manjkajoči elementi ali deli, ki niso bili uporabni, so bili izrezani iz prvotnega kamnoloma. Most, ki je zdaj na seznamu Unescove svetovne dediščine, je bil tudi obnovljen pod okriljem Unesca. Njegovih 1088 kamnov je bilo oblikovanih v skladu s prvotnimi tehnikami, s stroški približno 12 milijonov EUR. Svečano odprtje je bilo 23. julija 2004. [[File:Pocitelj down the Neretva.jpg|200px|thumb|Utrdba Počitelj, ki gleda navzdol po Neretvi]] Tradicionalno je, da mladi moški v mestu skačejo s 24 m bisokega mostu v Neretvo. Praksa sega v leto 1566, čas, ko je bil most zgrajen in vsako poletje se je pred prebivalstvom odvija ta prireditev. Prvi zapisan primer, da je nekdo skočil z mostu, je iz leta 1664. Leta 1968 so uradno odprli tekmovanje v skokih, ki se od tedaj odvija vsako poletje <ref>[http://www.mostari.ba/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1 Diving Club Mostar] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090712015805/http://www.mostari.ba/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1 |date=12 July 2009 }}</ref>. [[Počitelj, Čapljina|Počitelj]] je na hribu v bližini Mostarja in je lahko dostopen z avtobusom. Tako kot na številnih drugih bosanskih lokacijah je tudi to mesto osmansko zasnovano. Je zgodovinsko utrjeno mesto s [[karavanseraj]]em in [[hamam]]om. Tu je tudi tradicionalna džamija. Med bosansko vojno je bil Počitelj močno poškodovan in večina prebivalcev je pobegnila in se ni več vrnila.<ref>[http://www.worldheritagesite.org/countries/bosnia.html World Heritage Sites in Bosnia Herzegovina] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090223231935/http://www.worldheritagesite.org/countries/bosnia.html |date=23 February 2009 }}</ref> === Druga svetovna vojna: Bitka na Neretvi === [[File:Neretva most.jpg|200px|thumb|Znameniti most, ključno mesto bitke na Neretvi]] Znamenita ''[[Bitka na Neretvi (film) |Bitka na Neretvi]]'' je igrani film, nominiran za [[Oskar (filmska nagrada) |oskarja]] iz leta 1969, ki prikazuje dogodke iz druge svetovne vojne in dejansko [[Bitka na Neretvi |bitko na Neretvi]]. [61] Operacija je imela kodni znak ''Fall Weiß'', nemški načrt kombiniranega napada, ki so ga začeli v začetku leta 1943 na [[Jugoslovanski partizani |jugoslovanske partizane]] po celotni okupirani Jugoslaviji. Ofenziva je potekala med januarjem in aprilom 1943. V socialističnih jugoslovanskih časih je bila operacija znana kot četrta sovražnikova ofenziva ali kot bitka za ranjene. V nekem trenutku med bitko so partizane ujeli v žep s hrbtom proti reki Neretvi. V bližini Jablanice se je 20.000 partizanov pod poveljstvom maršala [[Josip Broz - Tito |Josipa Broza Tita]] skupaj z vrhovnim štabom in glavno bolnišnico rešilo s približno 4500 ranjenimi tovariši in bolniki z [[tifus]]om, pred približno 150.000 borci Osi.<ref name="Vojska.net">[http://www.vojska.net/eng/world-war-2/operation/weiss-1943/ Operation WEISS - The Battle of Neretva<!-- Bot generated title -->]</ref> [[File:Neretva metkovic2.jpg|200px|thumb|right|Neretva v Metkoviću, Croatia.]] == V popularni kulturi == Slavni bosanski in hercegovski pesnik [[Mak Dizdar]] je reko Neretvo pogosto uporabil kot motiv v svoji poeziji, poleg drugih zgodovinskih, kulturnih in naravnih posebnosti svoje rodne Hercegovine. Znamenita bitka pri Neretvi je igrani film. Veliko ljudskih pesmi je napisanih ali izvedenih z Neretvo kot glavno temo. == Galerija == <gallery> TrainTrip-Sarajevo-Mostar.jpg|Slikano iz vlaka med Jablanico in Mostarjem View from The Old Bridge in Mostar.jpg|Stari most v Mostarju Neretva River 2.jpg|Neretva v Mostarju Neretva usce1.jpg|Ustje Neretve in Jadransko morje </gallery> == Glej tudi == *[[Bitka na Neretvi]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Neretva}} * ''Rijeke: Neretva'', dokumentarni film, Al Jazeera Balkans ([https://www.youtube.com/watch?v=VW_UtCwLjwg 1. del], 6. 3. 2017; [https://www.youtube.com/watch?v=mZcutPNY4jA 2. del], 13. 3. 2017) *[https://web.archive.org/web/20150205201128/http://mediterranean.panda.org/about/med_freshwater/neretva/ WWF - Neretva & Trebisnjica] *[https://web.archive.org/web/20150205201359/http://mediterranean.panda.org/about/med_freshwater/neretva/neretva/ WWF - Living Neretva Project] *[https://web.archive.org/web/20150112235252/http://www.discoverdinarides.com/en/bih WWF - Parks Dinarides] *[https://web.archive.org/web/20150205201128/http://mediterranean.panda.org/about/med_freshwater/neretva/ WWF - Neretva & Trebisnjica] * [http://www.dinaricarc.net/ IUCN & WWF project - Environment for People in the Dinaric Arc] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130529050807/http://dinaricarc.net/ |date=2013-05-29 }} * [http://www.ptice.ba/index.php?option=com_content&view=article&id=108:balkanske-rijeke-plavo-srce-evrope&catid=1:latest-news&Itemid=49&lang=en Balkan Rivers – The Blue Heart of Europe] * [http://www.shuttlekor.com/article/neretva-rafting Rafting on the Neretva] {{Hidrografija Bosne in Hercegovine}} {{Hidrografija Hrvaške}} [[Kategorija:Reke v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča]] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} 5dki140lcugyvngafu6cz71wqvqm9ml Lovrenc na Pohorju 0 140962 6747077 6697965 2026-09-05T13:29:20Z ~2026-46638-15 264975 /* Gospodarstvo */ popravek tipkarske napake 6747077 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lovrenc}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10149142_b4 | latd = 46 |latm = 32 |lats = 17.17 |latNS = N | longd = 15 |longm = 23 |longs = 3.71 |longEW = E |najdisi=Lovrenc+na+Pohorju |zgodovinsko ime = Sveti Lovrenc na Pohorju <small>(do 1952)</small> |slika=Trško jedro, Lovrenc na Pohorju.jpg |image_caption= Lovrenc na Pohorju |image_flag=Prapor Lovrenca na Pohorju.gif|thumb|Prapor Lovrenca na Pohorju |image_shield=Grb Lovrenca na Pohorju.gif|thumb|Coat of Arms Lovrenca na Pohorju |povrsina=3,15 |prebivalstvo=1966 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=459 |postna=2344 |posta=Lovrenc na Pohorju |obcina=Lovrenc na Pohorju |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija |grb=Grb trga Lovrenc na Pohorju.gif|napis=Jedro s Svetim Lovrencem}} '''Lovrenc na Pohorju''' (do leta 1952 ''Sveti Lovrenc na Pohorju''<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref>; [[Severnopohorsko-remšniško narečje|narečno]] ''Šentloranc''<ref>{{Navedi splet|url=https://lovrencan.si/slovar/š/|title=Lovrenški slovar|date=2013|accessdate=10 maj 2026|website=Lovrenčan|publisher=Anžej & Lovrenčani}}</ref>) je večje, večinoma obcestno naselje v osrčju Pohorja, središče [[Občina Lovrenc na Pohorju|istoimenske občine]], ležeče na Lovrenškem polju v Ribniško-Lovrenškem podolju. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Lovrenc|svetem]] [[Sveti Lovrenc|Lovrencu]]. Leta 1952 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' ime naselja skrajšano iz »Sveti Lovrenc na Pohorju« v le »Lovrenc na Pohorju«.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> == Opis == Naselje se razteza ob vodnatem potoku [[Radoljna]], ki je omogočil zgodnejši razvoj poselitve in industrije. Njegovo jedro leži ob prometno pomembni cesti [[Ruta, Lovrenc na Pohorju|Ruta]]–Puščava–Lovrenc–Pesek–[[Oplotnica]], v bližini pa sta zaselka Kurja vas ter novejši soseski Na Puši in Gaberca. Kraj leži na nadmorski višini med 350 in 500 metri. Obdan je z obsežnimi gozdovi, ki so zaznamovali gospodarski razvoj območja. V okolici se raztezajo označene poti, ki vodijo na pohorske vrhove, kot so Klopni vrh (1335 m), [[Rogla (smučarski center)|Rogla]] (1517 m) ter do [[Lovrenška jezera|Lovrenških jezer]] (ok. 1520 m). V kraju se prepletajo industrijska, kmetijska in turistična dejavnost. Naselje je znano po tradicionalni pohorski arhitekturi, kjer so še vidne starinske hiše z napušči, kamnoseški portali in fasade iz 18. stoletja. ==Zgodovina== === Srednji vek === Začetki Lovrenca na Pohorju segajo daleč v zgodnji srednji vek, Kamnita sekira najdena na [[Činžat]]u pa je očiten znak, da je bila tu naselitev že mnogo prej. Najstarejši pisni vir o območju sega v leto 1091, ko je grof [[Engelbert I. Spanheimski|Engelbert Spanheim]] posest ob potoku Radoljni podaril prvemu opatu [[Šentpavel v Labotski dolini|šentpavelskega benediktinskema samostana na Koroškem]] Wecelinu. Spanheimska darilna listina je tudi prvi pisni dokument, ki je povezan z območjem današnjega Lovrenca. Sprva se je kraj imenoval po potoku [[Radoljna]], in sicer Radimlje. V listinah do sredine 13. stoletja zasledimo ime v različnih oblikah: Radimlahc, Redmil, Radmil, Radmilach. Vendar je bila dolina poseljene že pred tem, z redkimi pastirji, ki so prišli iz [[Radlje|Radelj]]. Samostan je imel v tistem času pomembno vlogo pri poselitvi in gospodarskem razvoju Pohorja. Na današnjem območju Lovrenca je ustanovil majhen samostan ter začel spodbujati naseljevanje in obdelavo zemlje. Prav samostan je vplival na razvoj kraja, saj so menihi poleg duhovnega dela skrbeli tudi za širjenje kmetijstva, gozdarstva in obrti. Prvotna cerkev sv. Lovrenca, po katerem kraj nosi ime, je stala že ob koncu 11. stoletja in se prvič pisno omenja leta 1184. Lovrenc je je okoli leta 1184 ali 1191 postal [[Župnija Lovrenc na Pohorju|samostojna župnija]], ki je ostala pod upravo šentpavelskega samostana do njegove ukinitve leta 1782. V 12. stoletju se je okoli na novozgrajene samostanske podružnice začelo oblikovati naselje. Sprva so kraj, zaradi nepomembne prometne vloge in značilnosti takratne pokrajine, imenovali Sv. Lovrenc v puščavi. V začetku 13. stoletja je kraj pridobil tudi trške pravice. Leta 1222 mu je vojvoda Leopold III. podelil pravico do sejma in omejene trške svoboščine, kar je pomenilo pomemben korak v razvoju kraja kot lokalnega gospodarskega središča. Iz teh časov je znan tudi prvi popis prebivalstva kraja.Kljub temu Lovrenc ni doživel močnega razvoja, saj je bil odmaknjen od glavnih prometnih poti, ki so potekale ob reki Dravi. Kmetijstvo in gozdarstvo sta bila glavna vira preživetja, obrtne dejavnosti pa so se počasi razvijale v povezavi s samostanom. Srednji vek so zaznamovali tudi vojske in plenjenja. Lovrenc je večkrat trpel zaradi sporov med okoliškimi fevdalnimi gospodstvi- limbuških in vuzeniških gospodov. Leta 1407 je Oton Pergauer, oskrbnik Celjskih grofov na Muti požgal grad na [[Fala|Fali]], dravski brod ter upravni dom v Lovrencu, vključno s cerkvijo in trgom. Uničenje je bilo tako obsežno, da so morali ponovno zgraditi cerkev in obnoviti samostan. Obnova pod vodstvom opata Ulrika, ki je v naslednjih letih zgradil novo cerkev in utrdil [[obrambni zid]], ki je odigral pomembno vlogo v 15. stoletju v času [[turški vpadi|turških vpadov]]. === Novi vek in 19. stoletje === V novem veku je Lovrenc na Pohorju ohranil pomen trškega središča. Ko je bil šentpavelski samostan leta 1782 ukinjen, so njegova posestva in cerkvene pravice prešle v upravo koroškega verskega sklada. Kljub temu so se gospodarske dejavnosti v 18. in 19. stoletju hitro razvijale. Lesna industrija, železarstvo in steklarstvo so postali osrednji stebri lovrenškega gospodarstva. V 18. stoletju je v okolici Lovrenca delovala železarska topilnica na Rdečem bregu, ki je predelovala železovo rudo iz pohorskih tal. V bližini je bila postavljena tudi visoka peč Ferdinanda barona Rasta, ki pa so jo opustili sredi 19. stoletja, ko je železarska proizvodnja začela zamirati. Največji gospodarski razcvet je kraju prinesla steklarna, ustanovljena leta 1834. Izdelovali so kakovostno steklo za domačo in tujo rabo, kraj pa je zaradi tega doživel gospodarski in kulturni razcvet. Na te čase danes spominjajo krajevna imena, kot sta Glažuta in Glaževca, poimenovana po nekdanjih steklarnah. Poleg steklarstva so pomembno vlogo igrale žage, kovačije, mlin in usnjarna, ki so izkoriščale Radoljne. Trg je imel tudi sejemske pravice, kar je omogočilo trgovanje z okoliškimi kraji. Izvozili so predvsem les in sadje, zlasti jabolka, ki so jih prodajali v Avstrijo. V drugi polovici 19. stoletja je v Lovrencu zaživel narodni preporod. Leta 1861 je bila ustanovljena slovenska čitalnica, ki je imela pomembno kulturno. Lovrenčani so se borili proti prevladi nemških tržanov in poskušali ohraniti slovensko identiteto v gospodarskem in kulturnem življenju. Ob koncu stoletja je Lovrenc še vedno ohranjal videz živahnega trga z več obrtnimi delavnicami, gostilnami in sejmi, čeprav so se nekateri prebivalci začeli izseljevati v dolino in večja mesta. === 20. stoletje === Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Lovrenc pomembno središče odporniškega gibanja na Pohorju. Že leta 1941 je bila v kraju ustanovljena prva uporniška skupina, ki je pripravljala napad na nemško posadko, vendar je bila izdana in več članov je bilo ustreljenih v Mariboru. Med padlimi borci je bil tudi Štefan Vresnik, v čigar spomin danes stoji spomenik ob njegovi rojstni hiši. Kljub temu so se partizanske akcije nadaljevale. Ruška četa je leta 1942 uničila Lešnikovo žago, enote Pohorskega odreda in [[Zidanškova brigada|Zidanškove brigade]] pa so izvajale številne napade v okolici. V noči na 23. avgust 1944 je [[Šercerjeva brigada]] uničila nemško postojanko v Lovrencu in zaplenila veliko orožja. Po tem dogodku je bil kraj do novembra istega leta osvobojen, nakar je sledila velika nemška ofenziva. Po vojni so v Lovrencu zgradili spomenik 36 padlim borcem in uredili skupni grob žrtev fašizma na pokopališču. V povojnih letih je Lovrenc doživel hitro industrializacijo. Na osnovi tradicionalnih obrti so se razvile večje industrijske enote, med njimi Tovarna kos in srpov, žaga, zabojarna in obrat podjetja Marles, ki je izdeloval montažne hiše. V 60. in 70. letih 20. stoletja se je začela razvijati tudi turistična dejavnost. Ustanovljeno je bilo turistično društvo, zgrajeni so bili penzion Jelen, restavracija Pohorje, športna igrišča, sankališča in smučišča. Kraj je postal znan kot pohorsko letovišče s številnimi možnostmi za rekreacijo. Ob koncu stoletja je Lovrenc ohranil svoj industrijski značaj, a se je vse bolj usmerjal tudi v trajnostni turizem in ohranjanje naravne dediščine. ==Prebivalstvo== === Priseljevanje === Za poselitev je bilo kmetijstvo gospodarska osnova, ki je kazala človeku pot na Pohorje ter ga učila, da je krčil gozd in se postopoma udomačil zelo zgodaj na pohorskih nižinah in višinah. Sam potek naseljevanja je še malo proučen. Kamnita sekira najdena na [[Činžat]]u, dokazuje, da so tu ljudje bivali že v kameni dobi. Ugotovljeni so tudi sledovi rimskih cest, ki vodijo visoko na Pohorje, kjer so izkoriščali pohorske [[kamnolom]]e. Prvi naseljenci Lovrenške doline so bili kmetje s [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], kar se še danes pozna v mehki koroški govorici. Do 13. stoletja je kraj doživljal hitro preobrazbo z močno [[kolonizacija|kolonizacijo]]. Vse več priseljencev je prihajalo iz Koroške. V 14. stoletju se je z razmahom ovčereje razširil naselitveni prostor v še višje lege Pohorja. Novi živinorejsko-ovčarski kmetijski obrati, imenovani srnice ali švajge, so omenjeni tudi na [[Kumen|Kumnu]].[[slika:1920s postcard of Lovrenc na Pohorju.jpg|thumb|Lovrenc na Pohorju v 1920. letih]] Čeprav so možnosti za kmetovanje tod razmeroma ugodne, je glavna gospodarska dejavnost industrija, ki se je v pretelkosti razvila zaradi razpoložljive vodne sile in lesa iz okoliških gozdov. V 19. stoletju so se pojavili začetki industrializacije. Najmočnejšo vlogo je v tem obdobju imelo steklarstvo. Bogate zaloge lesa, razpoložljive vodne sile [[Radoljna|Radoljne]], kremenčevega peska v tonalitih plasteh, dovoz apnenca z južne strani Pohorja, transport po Dravi, rudarstvo, oglarstvo, železarstvo... Vse to je narekovalo na vedno večji pretok ljudi v Lovrenc. Priselili so se številni [[Nemci]] z [[Bavarska|Bavarske]], ki so postali lastniki gozdov, žag, lesne trgovine, steklarne in obrtnih delavnic. Prebivalstvo je vse do leta 1910 naraščalo. V letih 1910-1931 pa se je pokazal izreden padec v številu naseljencev. Nenaden preobrat je povzročilo prenehanje obratovanja nekaterih obrtnih delavnic, svoj davek pa je terjala tudi [[prva svetovna vojna]]. Vsa kasnejša desetletja pa je število prebivalcev naraščalo. Leta 1981 je imel Lovrenc okoli 2000 prebivalcev, danes pa jih že šteje več kot 3000. Iz tradicije žag, kovačij, usnjarne, steklarne in talilnice železove rude, ki so jo zaprli sredi 19. stoletja, sta nastala tovarna kos in srpov in lesnopredelovalni obrat s prizvodnjo montažnih hiš.<center> {| class="wikitable" |+ Spreminjanje števila prebivalcev v Lovrencu v obdobju 1869 do 2025<ref>{{Navedi splet|title=Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE|url=https://pxweb.stat.si/SiStatDataSiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/|website=PxWeb|accessdate=2025-11-01|language=sl}}</ref> |- ! leto !! 1869 !! 1881 !! 1890 !! 1900 !! 1910 !! 1931 !! 1948 !! 1953 !! 1961 !! 1971 !! 1981 !! 1991 !2002 !2010 !2015 !2020 !2025 |- | število preb:|| 1096 || 1100 || 1155|| 1213 || 1278 || 1116 || 1428 || 1603 || 1717 || 1884 || 2045|| 2019 |2000 |1983 |2002 |1920 |1926 |} </center> Starostne kategorije prebivalstva v Lovrencu so v letu 1981 bile: delež mlade kvote prebivalstva do 15 let je znašal 25,8%, produktivne 59,9% in najstarejše kategorije do 60 let, 14,3%. tudi razmerje med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom se je spreminjalo skozi desetletja. V letu 1961 je bila tretjina aktivnega prebivalstva zaposlena v industriji, nekoliko manj v kmetijstvu in gozdarstvu. Tudi v trgovini je bila zaposlenost visoka. Do leta 1971 se pokaže še večji priliv aktivnega prebivalstva v industriji, ki se stopnjuje v leto 1981. Prebivalci so začeli iskati zaslužek v bližnjih večjih središčih, kjer je bila možna zaposlitev v naglo razvijajoči industriji. K temu je pripomogla tudi boljša prometna povezava do kraja. Delež zaposlenih se je povečal tudi v drugih dejavnostih, predvsem v gradbeništvu, prometu, kulturi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu ter v družbeno-političnih dejavnostih. Tabela prikazuje aktivno prebivalstvo po dejavnosti v letih 1961, 1971 ter 1981: <center> {| class="wikitable" |- ! Panoge dejavnosti !! 1961 !! 1971 !! 1981 |- | Industrija in rudarstvo || 302 || 362 || 501 |- | Kmetijstvo || 60 || 46 || 27 |- | Gozdarstvo || 90 || 74 || 51 |- | Gradbeništvo || 21 || 23 || 31 |- | Promet in zveze || 11|| 27 || 30 |- | Trgovina || 52 || 48 || 50 |- | Gostinstvo in turizem || 1 || 48 || 11 |- | Obrt || 41 || 33|| 24 |- | Stnovanjsko-komunalne dejavnosti || 4 || 2 || 2 |- | Izobraževanje, kulturne dejavnosti || 23 || 42 || 40 |- | Zdravstvo, socialno varstvo || 4 || 42 || 39 |} </center> === Šolstvo in izobrazba === ==== Šolstvo ==== Prvi šolski pouk je bil organiziran leta 1809 v zasebni hiši, kjer so otroci dobivali osnovno izobrazbo in verski pouk. 1821 je bila uradno ustanovljena osnovna šola s šestimi oddelki. Pouk je obsegal branje, pisanje, računanje in osnovni verski nauk. Leta1825 je bila zgrajena prva namensko šolska stavba v Lovrencu, ki je služila kot centralna šolska ustanova trga. V tem času so se šole pogosto povezovale z narodnim prebujanjem Slovencev, zlasti preko bralnic in zadružnih dejavnosti. Šola je postala središče kulturnega in narodnega življenja. Leta 1897je bil zgrajen obsežen šolski objekt, ki je bil v 20. stoletju večkrat adaptiran da bi zadostil potrebam rastočega števila otrok. V času med obema svetovnima vojnama je šola delovala tudi kot partizanska šola in kraj za skrivne aktivnosti upornikov. V povojnem času so v šoli uvedli sodobne učne metode, razširili program za tehnično in gospodinjsko izobraževanje ter omogočili sodelovanje v različnih kulturnih in športnih dejavnostih. ==== Izobrazba prebivalstva ==== Zanimiv kazalec napredka je izobrazbena struktura prebivalstva. Gospodarske dejavnosti zahtevajo vedno več kvalificiranega kadra, s tem pa je povezana zahteva po ustrezni šolski izobrazbi prebivalcev. Vedno večje je število ljudi z ustrezno izobrazbo in vedno manj z nedokončanimi razredi osnovne šole. Spremembe so nastajale tudi v številu in tipu gospodinjstev. Leta 1948 je bilo v kraju zabeleženih 404 gospodinjstev, leta 1981 608, 1991 pa že več kot 1000 gospodinjstev. V zadnjem času pa se ponovno kaže zanimanje za zemljo, vračanje na domačije... Še največ Lovrenčanov pa poleg služb kmetuje doma. Spodnje tabele prikazujejo prebivalstvo od 15. leta po šolski izobrazbi za leta 1961, 1971 ter 1981. <center> 1961: {| class="wikitable" |- ! !! !! Brez šol !! 4.razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano |- | Skupaj || 1360 || 150 || 895 || 102 || 165 || 28 || 7 || 6 || 7 |- | % || 100 || 11 || 65.8 || 7.5 || 12.1 || 2.1 || 0.5 || 0.5 || 0.5 |} 1971: {| class="wikitable" |- ! !! !! Brez šol !! 4. razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano |- | Skupaj || 1567 || 135 || 641 || 455 || 236 || 72 || 13 || 6 || 9 |- | % || 100 || 8.6 || 40.9 || 29 || 15 || 4.6 || 0.9 || 0.4 || 0.6 |} 1981: {| class="wikitable" |- ! !! !! Brez šol !! 4. razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano |- | Skupaj || 1520 || 19 || 39 || 922 || 363 || 141 || 19 || 16 || 1 |- | % || 100 || 1.2 || 2.6 || 60.7 || 23.9 || 9.3 || 1.2 || 1 || 0.1 |} </center> ==Gospodarstvo== V Lovrencu se je poleg kmetijstva (83 mlinov) uveljavilo še [[fužinarstvo]] (za tri fužine so posekali vse bukove gozdove - zato je danes Pohorje pretežno iglasto; iz ene izmed fužin je nastala tovarna kos in srpov), lesarstvo (108 žag), splavarstvo (splavarji so svojemu zavetniku sv. Miklavžu leta 1754 v trgu postavili znamenje), steklarstvo (17 glažut). Danes se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, med njimi tudi z [[čebelarstvo]]m. Leta 2011 je [[Čebelarsko društvo Lovrenc]] praznovalo 90 let. ===Obrt=== Način življenja v 19. stoletju je bil tak, da so ljudje delali le za lastne potrebe. Nekmečka opravila obrtne narave so zato posebej priučeni ljudje opravljali na domu naročnika. Podatki o obrtnikih so zelo skopi. Za leto 1843 navaja vir, da je bilo v Lovrencu 11 obrtnikov. V opisu lovrenškega trga je navedeno, da bi naj leta 1840 bile v Lovrencu dve [[gostilna|gostilni]] in da so najštevilnejši trški obrtniki mlinarji, krojači in čevljarji, bili združeni v [[ceh]]e. Zaradi zaprtosti trga je bil splošni videz, da ni bilo razvito ne obrtništvo in ne trgovina. Začetek 20. stoletja lahko ocenimo kot zlato dobo lovrenške obrti. == Sakralni objekti == V Lovrencu na Pohorju in njegovi neposredni okolici stoji več pomembnih sakralnih stavb, ki odražajo večplastno zgodovino naselitve, verskega življenja in umetnostnega razvoja. Najstarejši sakralni objekti segajo že v 11. stoletje. === Župnijska cerkev sv. Lovrenca === Župnijska cerkev sv. Lovrenca, zaščitnika kraja, stoji na vzpetini nad trgom in je osrednji verski spomenik Lovrenca na Pohorju. Njeni začetki segajo v konec 11. stoletja, ko je tu stal majhen samostan šentpavelskega reda. Prvotna cerkev, omenjena že leta 1184, je bila zgrajena v romanskem slogu. Skozi stoletja je bila večkrat prezidana – po uničenju v požaru leta 1407 je bila cerkev ponovno postavljena, nato pa leta 1766 temeljito prenovljena v baročnem slogu, ki ga ohranja še danes. V notranjosti cerkve se nahaja bogata baročna oprema iz tretje četrtine 18. stoletja. Pri tem je pomembno delo mariborskega kiparja [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]], ki je ustvaril večino oltarjev in prižnico. Glavni oltar je posvečen sv. Lovrencu. Med stranskimi oltarji izstopa oltar sv. Boštjana, postavljen v spomin na kugo iz leta 1680. V cerkvi je ohranjen tudi lep baročni prižnični stolp, bogato okrašen s pozlato, ter orgle, ki so bile v 19. stoletju večkrat obnavljane. Cerkev obdaja nekdanji taborni zid, ki je nekoč služil obrambi pred turškimi vpadi in roparskimi napadi. Zid so porušili leta 1867, vendar so ohranjeni njegovi ostanki v okolici cerkvenega obzidja. === Cerkev sv. Križa === Cerkev sv. Križa stoji sredi trga in predstavlja pomemben arhitekturni in kulturni spomenik Lovrenca. Prvič se omenja že leta 1381. Sedanja stavba izvira iz leta 1659, medtem ko je zvonik dodan na začetku 18. stoletja. Cerkev je bila dvakrat uničena v požarih, po katerih so jo domačini vedno znova obnovili. Na to spominja znamenita slika sv. Florijana, naslikana leta 1776 po naročilu trškega sveta. Na njej je upodobljen Lovrenc v svoji prvotni podobi iz časa Marije Terezije – s trgom, lesenimi hišami in tipičnim pohorskim ozadjem. Avtor slike je bil Jožef Görzler, eden pomembnejših štajerskih slikarjev 18. stoletja. Notranjost cerkve odraža značilnosti poznega baroka. === Cerkev sv. Radegunde === Na južnem robu naselja stoji cerkev sv. Radegunde, ki je bila prenovljena in preoblikovana leta 1688 ter ponovno leta 1868, ko so leseni strop zamenjali z opečnim obokom. Cerkev sv. Radegunde je bila nekoč pomembna romarska točka za prebivalce iz okoliških vasi in pohorskih zaselkov. Posvečena je sv. Radegundi, frankovski kraljici in svetnici, ki je simbol krščanske dobrote in skromnosti. === Kapela sv. Miklavža === Na glavnem trgu stoji kapela sv. Miklavža, postavljena med letoma 1754 in 1825. Njena gradnja je povezana z dravsko splavarsko tradicijo, saj je bil Lovrenc nekoč sedež flosarskega ceha. Splavarji, ki so po Dravi vozili les in pohorske izdelke do Maribora in naprej, so sv. Miklavža častili kot svojega zavetnika in zaščitnika na vodnih poteh. V kapeli se nahaja kamnita plastika sv. Miklavža, delo kiparja Filipa Strauba, enega vodilnih štajerskih kiparjev 18. stoletja. === Kapela Marije Sedem žalosti === Na pokopališču, ki je bilo leta 1866 prestavljeno z okolice župnijske cerkve na sedanjo lokacijo, stoji kapela Marije Sedem žalosti, zgrajena leta 1868. Gre za manjšo, a umetnostno bogato kapelo v neogotskem slogu, posvečeno Devici Mariji v njenih sedmih žalostih. == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|series=Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder|title=Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem|first=Alfred|last=Hölder|year=1883|volume=4|lang=de, sl|cobiss=30238209|publisher=Cesarskokraljeva centralna statistična komisija}}   * {{navedi knjigo|series=Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder|title=Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890|first=Alfred|last=Hölder|year=1894|volume=6|lang=de, sl|cobiss=30238209|publisher=Cesarskokraljeva centralna statistična komisija}}   * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900.|volume=4|year=1906|publisher=Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija|cobiss=13067874|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R5C3LOK4}}   * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher=Pomurska založba, Murska Sobota |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * {{navedi knjigo|series=Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel|title=Specialni krajevni repetorij za Štajersko|volume=4|year=1918|publisher=Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna|cobiss=41666305}} * {{navedi knjigo|title=Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine|year=1937|location=Ljubljana|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|cobiss=17618945|editor-first=Guido|editor-last=Zupan}} * {{navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Državna založba Slovenije|year=1976|editor-first=Roman|editor-last=Savnik|cobiss=18172417}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Milan|editor-last1=Orožen Adamič|editor-first2=Drago|editor-last2=Perko|editor-last3=Kladnik|editor-first3=Drago|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=Državna založba Slovenije|year=1995|isbn=86-341-1141-5|cobiss=36607233}}   == Glej tudi == * [[Župnija Lovrenc na Pohorju]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lovrenc na Pohorju}} * [http://www.lovrenc.si Občina Lovrenc na Pohorju] * [http://www.lovrenc.net Lovrenčan - Lovrenška spletna stran namenjena predstavitvi dejavnosti društev in posameznikov, ohranjanju dediščine, razmišljnjem in promociji lepot kraja] {{Trgi v Sloveniji}} {{Lovrenc na Pohorju}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lovrenc na Pohorju| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Lovrenc na Pohorju]] [[Kategorija:Trgi v Sloveniji]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] t2kjch8l1hox1alcnhcj2blqfp9jswq Velika avstralska algovnica 0 150648 6747105 6733939 2026-09-05T14:13:36Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Morska šila in konjički]]; dodal [[Kategorija:Morska šila in konjički (družina)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747105 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Velika avstralska algovnica | image = Leafy_Seadragon_on_Kangaroo_Island.jpg | image_caption = Pri [[Kangaroo Island]], [[Avstralija]] | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Pollom, R. |date=2017 |title=''Phycodurus eques'' |volume=2017 |article-number=e.T17096A67622420 |doi=10.2305/IUCN.UK.2017-2.RLTS.T17096A67622420.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | parent_authority = [[Theodore Gill|T. N. Gill]], 1896 | display_parents = 3 | genus = Phycodurus | species = eques | authority = ([[Albert C. L. G. Günther|Günther]], 1865) | range_map = Phycodurus eques range map.png | range_map_caption = Območje razširjenosti ''Phycodurus eques'' | synonyms = *''Phycodurus glauerti'' <small>Whitley, 1939</small> *''Phyllopteryx eques'' <small>Günther, 1865</small> }} '''Velíka avstrálska algóvnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Phycodurus eques''''') je [[ribe|ribja vrsta]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[morska šila in morski konjički|morskih šil in konjičkov]] (Syngnathidae) in edina vrsta rodu '''''Phycodurus'''''.<ref>{{cite web |url= https://fishesofaustralia.net.au/home/genus/1160 |title= Phycodurus |last1= Gomon |first1= Martin F. |last2= Bray |first2= Dianne J. |date=n.d. |website=Fishes of Australia |publisher= Museums Victoria |access-date= 8 November 2022}}</ref> Ta bitja najdemo ob južni in zahodni [[Avstralija|avstralski obali]] in se v glavnem zadržujejo v plitvih, toplih vodah. Premikajo se s prsno [[plavut]]jo na grebenu vratu in hrbtno plavutjo na hrbtu ob kavdalnem koncu. Plavuti so skoraj prozorne in jih je pri nežnem valovanju, s katerim se žival umirjeno giblje skozi vodo, težko opaziti, zato jo lahko zamenjamo za morsko rastlinje. == Sklici == {{sklici}} {{Commons category|Phycodurus eques}} {{taxonbar|from=Q501644}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Morska šila in konjički (družina)]] [[Kategorija:Favna Avstralije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1865]] 3vlo61grnw9cwes0b28sk7zjx6kkdhq Ravnik (otok) 0 150743 6747232 5879454 2026-09-06T07:10:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747232 wikitext text/x-wiki {{Infopolje otok |image = Luftbild der Insel Ravnik im Adriatischen Meer von Kroatien (48608779517).jpg |map = Croatia |country={{CRO}}|area km2=0,267|coastline km=2,74|highest mount=40 mnv|archipelago=Srednjedalmatinsko otočje|coordinates wikidata=1}} '''Ravnik''' je majhen nenaseljen [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] ([[Hrvaška]]). Spada v Viško otočje. Ravnik leži pred vhodom v [[zaliv]] ''Rukovac'' na [[otok]]u [[Vis]]u, okoli 1,5 km [[jug|južno]] od naselja [[Rukovac]] in 500 m od obale Visa. Njegova površina meri 0,267 km².<ref name="Geoadria">{{Navedi splet |url=http://hrcak.srce.hr/file/14783/ |title=Duplančić Leder, T.; Ujević, T.; Čala, M. (2004): ''Duljine obalne crte i površine otoka na hrvatskom dijelu Jadranskog mora određene s topografskih karata mjerila 1:25 000'', Geoadria, Vol. 9, No. 1, 5-32. |access-date=2023-01-11 |archive-date=2012-03-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120318171434/http://hrcak.srce.hr/file/14783/ |url-status=dead }}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Hrvatski jadranski otoci, otočići ihridi|url=http://www.hrvatskiotoci.com/hrvatskiotoci.pdf|website=web.archive.org|date=2020-09-16|accessdate=2023-01-11|last=Drenovec|first=Franček|page=22|archive-date=2020-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200916193921/http://www.hrvatskiotoci.com/hrvatskiotoci.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> Dolžina [[obala|obalnega pasu]] je 2,74&nbsp;km.<ref name="Geoadria" /> Najvišji [[topografski vrh|vrh]] na otočku je visok 38 mnv.<ref name=":0" /> Otok je znan po Zeleni jami, ki se nahaja na južni strani otoka. Jama z dvema vhodoma je spomeniško zaščitena. Na vrhu je naravna odprtina, skozi katero podnevi sije Sonce in razkrije zeleno barvo zaliva. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] == Sklici == {{Sklici}}{{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] rciivq2uugqhfqzf1lso7zqkk1yjq13 Kovač (riba) 0 164237 6747087 6351892 2026-09-05T13:44:53Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6747087 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{drugipomeni2|Kovač}} {{Speciesbox | name = Kovač | fossil_range = {{fossil_range|pleistocen|0|[[Pleistocen]] do recentno<ref>{{cite journal |last=Sepkoski |first=Jack |title=A compendium of fossil marine animal genera |journal=Bulletins of American Paleontology |volume=363 |pages=1–560 |date=2002 |url=http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |access-date=2007-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723131237/http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |archive-date=2011-07-23 }}</ref>}} | image = Zeus.faber.jpg | image_caption = ''Zeus faber'' | status = DD | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{cite iucn|author=Iwamoto, T.|year=2015|title=''Zeus faber''|article-number=e.T198769A42390771|doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198769A42390771.en|access-date=1 August 2025}}</ref> | genus = Zeus (rod) | species = faber | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | range_map = | range_map_caption = | synonyms = {{species list |Zeus australis |Richardson, 1845 |Zeus faber mauritanicus |Desbrosses, 1937 |Zeus japonicus |Valenciennes, 1835 |Zeus pungio |Cuvier, 1829}} | synonyms_ref = <ref name=IUCN/> }} '''Kovač''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Zeus faber''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[kovači (ribe)|kovačev]] (Zeidae). == Opis == Glavna značilnost kovača je velika temna pega na [[bok]]u, ki naj bi jo po [[legenda|legendi]] dobil na mestu, kjer ga je z umazanimi [[roka]]mi prijel [[sveti Peter]]. Ker naj bi bila po legendi ta riba edina v Petrovi mreži, jo je vrgel nazaj in vsem njenim potomcem pustil temno znamenje na tem mestu. Po njem naj bi se riba tudi imenovala. [[Francozi]] in [[Italijani]] zato kovača imenujejo ''sanpiero'', pa tudi mnogo drugih narodov ima za to ribo ime, povezano s tem [[svetnik]]om. Po drugi legendi so [[Zevs|Zevsovim]] konjem odpadle podkve, te pa so padle z neba na obalo. Zevs je prosil Hefajsta za nove podkve, vendar ga je ta zavrnil, Zevs pa jih sam ni znal skovati. Ko Zevs sede na obalo, mu v roke skoči riba in jo zaužije. Iz njenih kosti prepozna kovaško orodje: iz zgornjega dela glave je izoblikoval kladivo, iz ene izmed kosti v čeljusti kovaške klešče, iz čeljusti nakovalo, iz reber pa podkve in žeblje. Tako je Zevs kovače razglasil za Zevsove ribe, vendar pa se je zaradi Pozejdonove premoči v morskem kraljestvu pridevnik »Zevsov« izgubil, ostal pa je samo »kovač«. Kovač je dokaj velika [[ribe|riba]], ki doseže tudi več [[kilogram]]ov. Ima zelo visoko, bočno stisnjeno [[telo]] in veliko, koščeno [[glava|glavo]]. Na glavi ima velike oči in močne, iztegljive [[čeljust]]i. Na hrbtu in trebuhu ima dolge koščene plavuti in dolge kožne priveske. == Habitat in razširjenost == Kovač živi na peščenem in blatnem dnu v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], vzhodnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], pa tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]]. Vse življenje preživi v večjih globinah in se nikoli ne dvigne na površje. Kovač je dober plavalec in se prehranjuje z manjšimi ribami, pa tudi drugimi drobnimi morskimi živalmi, ki jih najde na morskem dnu. Lovijo ga vse leto z [[Ribiška mreža|mrežami]] vlečnicami, pa tudi s [[trnek|trnki]]. Kovač sodi med najbolj okusne morske ribe in ima belo, sočno [[meso]]. Med primorci velja za največjo poslastico kovačeva glava. Največ ga pripravljajo kuhanega, pogosto tudi v [[brodet]]u. Včasih kovača odrejo in iz njega pripravijo dva velika [[zrezek|zrezka]], ki jih nato pripravijo na različne načine. ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == * Zei, Miroslav; Morski ribji trg, Ljubljana, 1983. ==Zunanje povezave== * {{Commons category-inline|Zeus faber|''Zeus faber''}} * Article on the British Sea Fishing forum: http://britishseafishing.co.uk/john-dory/ * {{SealifePhotos|127427}} {{Taxonbar|from=Q7045}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Kovači]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 83u4qc5wp24aasodn2b4eq86qts5bp5 6747088 6747087 2026-09-05T13:46:08Z Pinky sl 2932 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747088 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{drugipomeni2|Kovač}} {{Speciesbox | name = Kovač | fossil_range = {{fossil_range|pleistocen|0|[[Pleistocen]] do recentno<ref>{{cite journal |last=Sepkoski |first=Jack |title=A compendium of fossil marine animal genera |journal=Bulletins of American Paleontology |volume=363 |pages=1–560 |date=2002 |url=http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |access-date=2007-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723131237/http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |archive-date=2011-07-23 }}</ref>}} | image = Zeus.faber.jpg | image_caption = ''Zeus faber'' | status = DD | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{cite iucn|author=Iwamoto, T.|year=2015|title=''Zeus faber''|article-number=e.T198769A42390771|doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198769A42390771.en|access-date=1 August 2025}}</ref> | genus = Zeus (rod) | species = faber | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | range_map = | range_map_caption = | synonyms = {{species list |Zeus australis |Richardson, 1845 |Zeus faber mauritanicus |Desbrosses, 1937 |Zeus japonicus |Valenciennes, 1835 |Zeus pungio |Cuvier, 1829}} | synonyms_ref = <ref name=IUCN/> }} '''Kovač''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Zeus faber''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[kovači (ribe)|kovačev]] (Zeidae). == Opis == Glavna značilnost kovača je velika temna pega na [[bok]]u, ki naj bi jo po [[legenda|legendi]] dobil na mestu, kjer ga je z umazanimi [[roka]]mi prijel [[sveti Peter]]. Ker naj bi bila po legendi ta riba edina v Petrovi mreži, jo je vrgel nazaj in vsem njenim potomcem pustil temno znamenje na tem mestu. Po njem naj bi se riba tudi imenovala. [[Francozi]] in [[Italijani]] zato kovača imenujejo ''sanpiero'', pa tudi mnogo drugih narodov ima za to ribo ime, povezano s tem [[svetnik]]om. Po drugi legendi so [[Zevs|Zevsovim]] konjem odpadle podkve, te pa so padle z neba na obalo. Zevs je prosil Hefajsta za nove podkve, vendar ga je ta zavrnil, Zevs pa jih sam ni znal skovati. Ko Zevs sede na obalo, mu v roke skoči riba in jo zaužije. Iz njenih kosti prepozna kovaško orodje: iz zgornjega dela glave je izoblikoval kladivo, iz ene izmed kosti v čeljusti kovaške klešče, iz čeljusti nakovalo, iz reber pa podkve in žeblje. Tako je Zevs kovače razglasil za Zevsove ribe, vendar pa se je zaradi Pozejdonove premoči v morskem kraljestvu pridevnik »Zevsov« izgubil, ostal pa je samo »kovač«. Kovač je dokaj velika [[ribe|riba]], ki doseže tudi več [[kilogram]]ov. Ima zelo visoko, bočno stisnjeno [[telo]] in veliko, koščeno [[glava|glavo]]. Na glavi ima velike oči in močne, iztegljive [[čeljust]]i. Na hrbtu in trebuhu ima dolge koščene plavuti in dolge kožne priveske. == Habitat in razširjenost == Kovač živi na peščenem in blatnem dnu v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], vzhodnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], pa tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]]. Vse življenje preživi v večjih globinah in se nikoli ne dvigne na površje. Kovač je dober plavalec in se prehranjuje z manjšimi ribami, pa tudi drugimi drobnimi morskimi živalmi, ki jih najde na morskem dnu. Lovijo ga vse leto z [[Ribiška mreža|mrežami]] vlečnicami, pa tudi s [[trnek|trnki]]. Kovač sodi med najbolj okusne morske ribe in ima belo, sočno [[meso]]. Med primorci velja za največjo poslastico kovačeva glava. Največ ga pripravljajo kuhanega, pogosto tudi v [[brodet]]u. Včasih kovača odrejo in iz njega pripravijo dva velika [[zrezek|zrezka]], ki jih nato pripravijo na različne načine. ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == * Zei, Miroslav; Morski ribji trg, Ljubljana, 1983. ==Zunanje povezave== * {{Commons category-inline|Zeus faber|''Zeus faber''}} * Article on the British Sea Fishing forum: http://britishseafishing.co.uk/john-dory/ * {{SealifePhotos|127427}} {{Taxonbar|from=Q7045}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Kovači]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] 48m0um4k6alruerel7d9lbp8tsgjqq4 Kategorija:Kovači 14 164394 6747090 4819570 2026-09-05T13:47:37Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Zeiformes]]; dodal [[Kategorija:Kovači (red)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747090 wikitext text/x-wiki {{for|poklic|Kategorija:Kovači (poklic)}} '''Kovači''' so [[žarkoplavutarice|ribe žarkoplavutarice]] iz družine ''[[Zeidae]]'' (red ''[[Zeiformes]]''). {{Kategorija v Zbirki|Zeidae}} [[Kategorija:Kovači (red)]] 58oo1a2qigvh9bfxcu8ezontghhpeq6 Kategorija:Kovači (red) 14 164395 6747089 3970480 2026-09-05T13:47:22Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Zeiformes]] na [[Kategorija:Kovači (red)]] brez preusmeritve 3970480 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Zeiformes}} {{članek ktgr}} [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] pd5rzb8h23il05e2g5cmh2fmsr8h80c Morska spaka 0 164439 6747079 6351893 2026-09-05T13:33:37Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6747079 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox |image=Lophius piscatorius in situ off of northern Ireland.jpg |status=LC |status_system=IUCN3.1 |status_ref=<ref name="IUCN-Global 2015">{{cite iucn |author=Arnold, R. |year=2015 |title=''Lophius piscatorius'' |volume=2015 |article-number=e.T198610A21911225 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198610A21911225.en |access-date=10 November 2024}}</ref><br/>(globalno) |status2=LC |status2_system=IUCN3.1 |status2_ref=<ref name="IUCN-EU 2015">{{cite iucn |author=Fernandes, P. |author2=Cook, R. |author3=Florin, A. |author4=Lorance, P. |author5=Nielsen, J. |author6=Dickey-Collas, M. |year=2015 |title=''Lophius piscatorius'' (Europe assessment) |volume=2015 |article-number=e.T198610A45128985 |doi= |access-date=10 November 2024}}</ref><ref name="IUCN-MED 2011">{{cite iucn |author=Papakonstantinou, C. |author2=Golani, D. |author3=Massuti, E. |author4=Palmeri, A. |author5=Keskin, Ç. |year=2011 |title=''Lophius piscatorius'' (Mediterranean assessment) |volume=2011 |article-number=e.T198610A9051283 |doi= |access-date=10 November 2024}}</ref><br/>(Evropa in Sredozemlje) |genus=Lophius |species=piscatorius |authority=[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] |range_map=Anglerfish Range Map.svg |synonyms_ref=<ref name="WoRMS">{{Cite WoRMS|last1=Froese|first1=Rainer|author-link1=Rainer Froese|last2=Pauly|first2=Daniel|author-link2=Daniel Pauly|year=2024|title=''Lophius piscatorius'' Linnaeus, 1758|id=126555|access-date=10 November 2024|db=[[FishBase]]}}</ref> |synonyms= * ''Batrachus piscatorius'' {{small|(L., 1758)}} * ''Batrachus piscator'' {{small|(L., 1758) (napačno črkovanje)}} * ''Lophius eurypterus'' {{small|[[Magnus Wilhelm von Düben|Düben]] & [[Johan Koren|Koren]], 1845}} * ''Batrachus eurypterus'' {{small|(Düben & Koren, 1845)}} }} [[Slika:Lophius piscatorius MHNT.jpg|sličica|''Lophius piscatorius'']] '''Morska spaka''' ali pogovorno '''morska žaba''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lophius piscatorius''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[morske spake|morskih spak]] (Lophiidae). ==Opis== Ta riba je na prvi pogled podobna [[krastače|krastači]]. Njeno [[telo]] je sploščeno, [[glava|glavo]], ki zavzema večji del telesa, pa ima nenavadno veliko. Na glavi so velika [[usta]], na vrhu pa ima dvoje [[oči]]. Glava nekje na polovici telesa prehaja v [[trup]], ki se proti repu klinasto oži. Prsne plavuti se nahajajo na bokih, tik za glavo in so nameščene na posebnih izrastkih. Riba je različnih barv, od [[rdeča|rdeče]] do rjavo sive barve in je nekoliko pegasta. Zraste lahko do dolžine enega metra. ==Habitat in razširjenost== Večino časa ta riba preživi zakopana v blato ali peščeno morsko dno, kjer preži na svoj [[plen]], ki ga privablja s pomočjo posebnih izrastkov na glavi. Ko se plen približa tem izrastkom, ga morska spaka dobesedno posrka vase. Ta ribja vrsta živi v večjih globinah, tudi več kot 100 metrov pod morjem, razširjena pa je v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Sredozemlje|Sredozemlju]] z vsemi [[morje|morji]]. Tako je ta riba pogosta tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], kjer jo lovijo vse leto z [[Ribiška mreža|mrežami]] vlečnicami in [[parangal]]i. V slovenskem morju jih je malo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.virtualni-katalog.si/zzrs/Ribolovne%20vrste%20v%20morju/36/ |title=Pomembnejše ribolovne vrste slovenskega morja |publisher=Zavod za ribištvo Slovenije}}</ref> Morska spaka velja za izjemno okusno ribo, ki ima mehko, belo meso. Največ jo pripravljajo v [[brodet]]u, izjemno priljubljena pa je tudi pečena na [[žar]]u. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Zei, Miroslav; Morski ribji trg, Ljubljana 1983 {{Taxonbar|from=Q205015}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morske spake]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] g04u38bhv3m9yg8e1pyl6dbfqzzuin5 6747080 6747079 2026-09-05T13:33:59Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747080 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox |image=Lophius piscatorius in situ off of northern Ireland.jpg |status=LC |status_system=IUCN3.1 |status_ref=<ref name="IUCN-Global 2015">{{cite iucn |author=Arnold, R. |year=2015 |title=''Lophius piscatorius'' |volume=2015 |article-number=e.T198610A21911225 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198610A21911225.en |access-date=10 November 2024}}</ref><br/>(globalno) |status2=LC |status2_system=IUCN3.1 |status2_ref=<ref name="IUCN-EU 2015">{{cite iucn |author=Fernandes, P. |author2=Cook, R. |author3=Florin, A. |author4=Lorance, P. |author5=Nielsen, J. |author6=Dickey-Collas, M. |year=2015 |title=''Lophius piscatorius'' (Europe assessment) |volume=2015 |article-number=e.T198610A45128985 |doi= |access-date=10 November 2024}}</ref><ref name="IUCN-MED 2011">{{cite iucn |author=Papakonstantinou, C. |author2=Golani, D. |author3=Massuti, E. |author4=Palmeri, A. |author5=Keskin, Ç. |year=2011 |title=''Lophius piscatorius'' (Mediterranean assessment) |volume=2011 |article-number=e.T198610A9051283 |doi= |access-date=10 November 2024}}</ref><br/>(Evropa in Sredozemlje) |genus=Lophius |species=piscatorius |authority=[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] |range_map=Anglerfish Range Map.svg |synonyms_ref=<ref name="WoRMS">{{Cite WoRMS|last1=Froese|first1=Rainer|author-link1=Rainer Froese|last2=Pauly|first2=Daniel|author-link2=Daniel Pauly|year=2024|title=''Lophius piscatorius'' Linnaeus, 1758|id=126555|access-date=10 November 2024|db=[[FishBase]]}}</ref> |synonyms= * ''Batrachus piscatorius'' {{small|(L., 1758)}} * ''Batrachus piscator'' {{small|(L., 1758) (napačno črkovanje)}} * ''Lophius eurypterus'' {{small|[[Magnus Wilhelm von Düben|Düben]] & [[Johan Koren|Koren]], 1845}} * ''Batrachus eurypterus'' {{small|(Düben & Koren, 1845)}} }} [[Slika:Lophius piscatorius MHNT.jpg|sličica|''Lophius piscatorius'']] '''Morska spaka''' ali pogovorno '''morska žaba''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lophius piscatorius''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[morske spake|morskih spak]] (Lophiidae). ==Opis== Ta riba je na prvi pogled podobna [[krastače|krastači]]. Njeno [[telo]] je sploščeno, [[glava|glavo]], ki zavzema večji del telesa, pa ima nenavadno veliko. Na glavi so velika [[usta]], na vrhu pa ima dvoje [[oči]]. Glava nekje na polovici telesa prehaja v [[trup]], ki se proti repu klinasto oži. Prsne plavuti se nahajajo na bokih, tik za glavo in so nameščene na posebnih izrastkih. Riba je različnih barv, od [[rdeča|rdeče]] do rjavo sive barve in je nekoliko pegasta. Zraste lahko do dolžine enega metra. ==Habitat in razširjenost== Večino časa ta riba preživi zakopana v blato ali peščeno morsko dno, kjer preži na svoj [[plen]], ki ga privablja s pomočjo posebnih izrastkov na glavi. Ko se plen približa tem izrastkom, ga morska spaka dobesedno posrka vase. Ta ribja vrsta živi v večjih globinah, tudi več kot 100 metrov pod morjem, razširjena pa je v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Sredozemlje|Sredozemlju]] z vsemi [[morje|morji]]. Tako je ta riba pogosta tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], kjer jo lovijo vse leto z [[Ribiška mreža|mrežami]] vlečnicami in [[parangal]]i. V slovenskem morju jih je malo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.virtualni-katalog.si/zzrs/Ribolovne%20vrste%20v%20morju/36/ |title=Pomembnejše ribolovne vrste slovenskega morja |publisher=Zavod za ribištvo Slovenije}}</ref> Morska spaka velja za izjemno okusno ribo, ki ima mehko, belo meso. Največ jo pripravljajo v [[brodet]]u, izjemno priljubljena pa je tudi pečena na [[žar]]u. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Zei, Miroslav; Morski ribji trg, Ljubljana 1983 {{Taxonbar|from=Q205015}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morske spake]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] rdrl0mqnudmnmea8nurff45ngwe19af 6747081 6747080 2026-09-05T13:34:20Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747081 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox |image=Lophius piscatorius in situ off of northern Ireland.jpg |status=LC |status_system=IUCN3.1 |status_ref=<ref name="IUCN-Global 2015">{{cite iucn |author=Arnold, R. |year=2015 |title=''Lophius piscatorius'' |volume=2015 |article-number=e.T198610A21911225 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198610A21911225.en |access-date=10 November 2024}}</ref><br/>(globalno) |status2=LC |status2_system=IUCN3.1 |status2_ref=<ref name="IUCN-EU 2015">{{cite iucn |author=Fernandes, P. |author2=Cook, R. |author3=Florin, A. |author4=Lorance, P. |author5=Nielsen, J. |author6=Dickey-Collas, M. |year=2015 |title=''Lophius piscatorius'' (Europe assessment) |volume=2015 |article-number=e.T198610A45128985 |doi= |access-date=10 November 2024}}</ref><ref name="IUCN-MED 2011">{{cite iucn |author=Papakonstantinou, C. |author2=Golani, D. |author3=Massuti, E. |author4=Palmeri, A. |author5=Keskin, Ç. |year=2011 |title=''Lophius piscatorius'' (Mediterranean assessment) |volume=2011 |article-number=e.T198610A9051283 |doi= |access-date=10 November 2024}}</ref><br/>(Evropa in Sredozemlje) |genus=Lophius |species=piscatorius |authority=[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] |range_map=Anglerfish Range Map.svg |synonyms_ref=<ref name="WoRMS">{{Cite WoRMS|last1=Froese|first1=Rainer|author-link1=Rainer Froese|last2=Pauly|first2=Daniel|author-link2=Daniel Pauly|year=2024|title=''Lophius piscatorius'' Linnaeus, 1758|id=126555|access-date=10 November 2024|db=[[FishBase]]}}</ref> |synonyms= * ''Batrachus piscatorius'' {{small|(L., 1758)}} * ''Batrachus piscator'' {{small|(L., 1758) (napačno črkovanje)}} * ''Lophius eurypterus'' {{small|[[Magnus Wilhelm von Düben|Düben]] & [[Johan Koren|Koren]], 1845}} * ''Batrachus eurypterus'' {{small|(Düben & Koren, 1845)}} }} [[Slika:Lophius piscatorius MHNT.jpg|sličica|''Lophius piscatorius'']] '''Morska spaka''' ali pogovorno '''morska žaba''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lophius piscatorius''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[morske spake|morskih spak]] (Lophiidae). ==Opis== Ta riba je na prvi pogled podobna [[krastače|krastači]]. Njeno [[telo]] je sploščeno, [[glava|glavo]], ki zavzema večji del telesa, pa ima nenavadno veliko. Na glavi so velika [[usta]], na vrhu pa ima dvoje [[oči]]. Glava nekje na polovici telesa prehaja v [[trup]], ki se proti repu klinasto oži. Prsne plavuti se nahajajo na bokih, tik za glavo in so nameščene na posebnih izrastkih. Riba je različnih barv, od [[rdeča|rdeče]] do rjavo sive barve in je nekoliko pegasta. Zraste lahko do dolžine enega metra. ==Habitat in razširjenost== Večino časa ta riba preživi zakopana v blato ali peščeno morsko dno, kjer preži na svoj [[plen]], ki ga privablja s pomočjo posebnih izrastkov na glavi. Ko se plen približa tem izrastkom, ga morska spaka dobesedno posrka vase. Ta ribja vrsta živi v večjih globinah, tudi več kot 100 metrov pod morjem, razširjena pa je v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Sredozemlje|Sredozemlju]] z vsemi [[morje|morji]]. Tako je ta riba pogosta tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], kjer jo lovijo vse leto z [[Ribiška mreža|mrežami]] vlečnicami in [[parangal]]i. V slovenskem morju jih je malo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.virtualni-katalog.si/zzrs/Ribolovne%20vrste%20v%20morju/36/ |title=Pomembnejše ribolovne vrste slovenskega morja |publisher=Zavod za ribištvo Slovenije}}</ref> Morska spaka velja za izjemno okusno ribo, ki ima mehko, belo meso. Največ jo pripravljajo v [[brodet]]u, izjemno priljubljena pa je tudi pečena na [[žar]]u. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Zei, Miroslav; Morski ribji trg, Ljubljana 1983 {{Taxonbar|from=Q205015}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morske spake]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] 5wedc7fyrrl6u68ushg36zser941ocd Lophius piscatorius 0 164440 6747082 6293483 2026-09-05T13:34:46Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6747082 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Morska spaka]] {{R from scientific name|fish}} em6tcesavapzxiyowyeuerue5ts6slx Špari 0 165678 6747110 6743276 2026-09-05T14:17:06Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Acanthuriformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747110 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Špari | fossil_range = {{fossil range|55|0|[[Zgodnji eocen]] do recentno}} | image = Goldbrasse - 9379.jpg | image_caption = [[Orada]] (''Sparus auratus'') | taxon = Sparidae | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glej besedilo | synonyms = * Centracanthidae <small>Gill, 1893</small> * Denticidae | synonyms_ref = <ref name = Nelson5>{{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=502–506 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}}</ref><ref name = VDLEF/> }} '''Špari''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Sparidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]] iz [[red (biologija)|red]]a [[Acanthuriformes]], čeprav so jih v preteklosti uvrščali v red [[Ostrižnjaki|ostrižnjakov]] (Perciformes). Več kot 150 vrst živi v plitvih in globokih morskih vodah od zmernih do tropskih območij po vsem svetu. Večina vrst je [[Pridnene ribe|pridnenih]] mesojedcev. ==Opis== Večina šparov ima bočno stisnjeno telo in enojno hrbtno plavut, ki sega skoraj po celi dolžini hrbta. Repna plavut je pri šparih globoko zarezana, v [[usta|ustih]] pa imajo [[zobje|zobe]], ki jih uporabljajo za trganje ali drobljenje ==Razširjenost== Ta družina je razširjena skoraj v vseh [[morje|morjih]], osrednji del njihovega naselitvenega področja pa so toplejša morja. Nekatere vrste živijo tudi v [[brakične vode|brakičnih vodah]], zelo redke pa celo v sladkih. Špari so zelo okusne ribe in so tudi izjemno pomembne gospodarske ribe. ==Taksonomija== [[Družina (biologija)|Družino]] Sparidae je leta 1818 prvi predlagal francoski [[Polihistor|polihistor]] in [[Naravoslovec|naravoslovec]] [[Constantine Samuel Rafinesque]].<ref name = VDLEF/> Tradicionalno so taksone znotraj reda [[Spariformes]] uvrščali v red [[Ostrižnjaki|ostrižnjakov]] (Perciformes), pri čemer so nekateri avtorji uporabljali izraz "Sparoid lineage" za družine [[Centracanthidae]], [[Nemipteridae]], [[Lethrinidae]] in Sparidae.<ref name = C&J>{{cite journal |author=[[Kent E. Carpenter]] |author2=[[G. David Johnson]] |name-list-style=and |year=2002 |title=A phylogeny of sparoid fishes (Perciformes, Percoidei) based on morphology |url=https://archive.org/details/ichthyological-research_2002-05-24_49_2/page/114 |journal=Ichthyological Research |volume=49 |issue=2 |pages=114–127 |doi=10.1007/s102280200015 }}</ref> Uporaba [[Molekularna filogenetika|molekularne filogenetike]] v sodobnejših klasifikacijah je kasneje potrdila, da je [[Spariformes]] samostojen red znotraj [[Percomorpha]], ki vsebuje šest družin, vključno z [[Callanthidae]], [[Sillaginidae]] in [[Lobotidae]].<ref name = Nelson5/> . Drugi raziskovalci so ugotovili, da je družina [[Centracanthidae]] [[sinonim (taksonomija)|sinonim]] za Sparidae in da red [[Spariformes]] sestavljajo le preostale tri družine "Sparoid lineage".<ref name = Deepfin>{{cite journal | author1 = Ricardo Betancur-R | author2 = Edward O. Wiley | author3 = Gloria Arratia | author4 = Arturo Acero | author5 = Nicolas Bailly | author6 = Masaki Miya | author7 = Guillaume Lecointre | author8 = Guillermo Ortí | display-authors = 3 | title =Phylogenetic classification of bony fishes | journal = BMC Evolutionary Biology | volume = 17 | issue = 162 | year = 2017 | page = 162 | doi = 10.1186/s12862-017-0958-3| doi-access = free | pmid = 28683774 | pmc = 5501477 | bibcode = 2017BMCEE..17..162B }}</ref> V preteklosti so raziskovalci v družini Sparidae priznavali šest [[poddružina (biologija)|poddružin]]: [[Boopsinae]], [[Denticinae]], [[Diplodinae]], [[Pagellinae]], [[Pagrinae]] in [[Sparinae]]. Vendar pa te skupine v analizah niso bile potrjene kot [[monofiletska skupina|monofiletske]]. Analize so pokazale, da je družina Sparidae monofiletska le, če vanjo vključimo tudi rod ''[[Spicara]]'', ki je prej pripadal [[Družina (biologija)|družini]] [[Centracanthidae]]. Ker sta rodova ''[[Spicara]]'' in ''[[Centracanthus]]'' po novem uvrščena v družino Sparidae, je [[Centracanthidae]] postal [[Sinonim (taksonomija)]])|mlajši sinonim]] družine Sparidae.<ref name = Nelson5/> ==Rodovi== [[File:Red sea bream.jpg|thumb|''[[Pagrus major]]'', or ''madai'', is an important food fish in [[Japan]]]] [[File:Dentex fourmanoiri.jpg|thumb|''[[Dentex fourmanoiri]]'']] [[File:Snapper03 melb aquarium.jpg|thumb|''[[Chrysophrys auratus]]'']] V družini šparov je 155 vrst [[Vrsta (biologija)|vrst]] v 38 [[rod (biologija)|rod]]ovih:<ref name="CofF">{{Cof family|family=Sparidae|access-date=6 September 2025}}</ref> {{Linked genus list | Acanthopagrus | [[Wilhelm Peters|Peters]], 1855 | Amamiichthys | [[Fumiya Tanaka (zoologist)|F. Tanaka]] & [[Yukio Iwatsuki|Iwatsuki]], 2015 <ref name=Tanaka2015>{{cite journal | last1 = Tanaka | first1 = F. | last2 = Iwatsuki | first2 = Y. | year = 2015 | title = ''Amamiichthys'', a new genus for the sparid fish ''Cheimerius matsubarai'' Akazaki 1962, and redescription of the species, with designation of a neotype | journal = Zootaxa | volume = 4007 | issue = 2| pages = 195–206 | doi=10.11646/zootaxa.4007.2.3| pmid = 26623801 }}</ref> | Archosargus | [[Theodore Gill|Gill]], 1865 | Argyrops |[[William Swainson|Swainson]], 1839 | Argyrozona | [[J. L. B. Smith]], 1938 | Boops | [[Georges Cuvier|Cuvier]], 1814 (bukva) | Boopsoidea | [[François-Louis Laporte, comte de Castelnau|Castelnau]], 1861 | Calamus | Swainson, 1839 | Centracanthus | Rafinesque, 1810 | Cheimerius | J. L. B. Smith, 1938 | Chrysoblephus | Swainson, 1839 | Chrysophrys | [[Jean René Constant Quoy|Quoy]] & [[Joseph Paul Gaimard|Gaimard]], 1824 | Crenidens | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1830 | Cymatoceps | J. L. B. Smith, 1938 | Dentex | Cuvier, 1814 (zobatec) | Diplodus | Rafinesque, 1810 (špar) | Evynnis | [[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[William Francis Thompson (biologist)|W. F. Thompson]], 1912 | Gymnocrotaphus | [[Albert Günther|Günther]], 1859 | Lagodon | [[John Edwards Holbrook|Holbrook]], 1855 | Lithognathus | Swainson, 1839 (ovčica) | Oblada | Cuvier, 1829 (črnorepka) | Pachymetopon | Günther, 1859 | Pagellus | Valenciennes, 1830 (ribon) | Pagrus | Cuvier, 1816 (pagar) | Parargyrops | [[Shigeho Tanaka|S. Tanaka]], 1916 | Petrus | J. L. B. Smith, 1938 | Polyamblyodon | [[John Roxborough Norman|Norman]], 1935 | Polysteganus | [[Carl Benjamin Klunzinger|Klunzinger]], 1870 | Porcostoma | J. L. B. Smith, 1938 | Pterogymnus | J. L. B. Smith, 1938 (panga) | Rhabdosargus | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1933 | Sarpa | [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831 (salpa) | Sparidentex | [[Ian Stafford Ross Munro|Munro]], 1948 | Sparodon | J. L. B. Smith, 1938 | Sparus | [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 (orada) | Spicara | Rafinesque, 1810 (girica) | Spondyliosoma | [[Theodore Cantor|Cantor]], 1849 (kantar) | Stenotomus | Gill, 1865 | Virididentex | [[Max Poll|Poll]], 1971 }} ==Gastronomija== Najbolj cenjeni vrsti sta [[orada]] in [[zobatec]]. ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == {{Commons category}} {{Wiktionary|porgy}} * {{navedi knjigo |last=Kryštufek |first=B. |last2=Janžekovič |first2=F.|year=1999 |title=Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije |publisher=DZS| place=Ljubljana |isbn=86-341-1803-7 |cobiss= |pages=}} (slovenska poimenovanja rodov) * Meta Povž, Boris Sket; Naše sladkovodne ribe, MK 1990, str. 288,289 * {{navedi knjigo |first=Alan|last=Davidson|author-link1=Alan Davidson |year=1972 |title=Mediterranean Seafood |publisher=Penguin Books |isbn=0-14-046174-4 |cobiss= |pages=86–108}} {{Taxonbar|from=Q239590}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Špari|*]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1810]] [[Kategorija:Acanthuriformes]] 5luvq0vi4fo2wte6lgv3cw3h0chgql8 Ostrižnjaki 0 165705 6747117 6720803 2026-09-05T14:20:09Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747117 wikitext text/x-wiki {{Short description|Red žarkoplavutaric}} {{Automatic taxobox | name = Ostrižnjaki | fossil_range = {{Fossil range|63|0|earliest=Maastrichtij|[[Zgodnji paleocen]] - recentno}} | image = Kirnja.jpg | image_caption = [[Kirnja]] (''Epinephelus marginatus'') | image2 = Gnathanacanthus goetzeei 3.jpg | image2_caption = ''[[Gnathanacanthus goetzeei]]'' | taxon = Perciformes | authority = [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863 | subdivision_ranks = Podredovi | subdivision = * [[Percoidei]] * [[Notothenioidei]] * [[Scorpaenoidei]] * [[Cottoidei]] * [[Gasterosteoidei]] * [[Zoarcoidei]] | type_species = ''[[Perca fluviatilis]]'' (navadni ostriž) | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Ostrižnjaki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Perciformes''') so najštevilčnejši red [[vretenčarji|vretenčarjev]]. Latinsko ime ''Perciformes'' pomeni "podoben ostrižu". Ostrižnjaki spadajo med [[žarkoplavutarice]]. Ostrižnjaki imajo po večini hrbtne in analne plavuti sestavljene tako, da so sprednji deli sestavljeni iz ostrih, zadnji deli pa iz mehkih bodic (žarkov), dela pa sta med seboj včasih čisto ločena. Trebušne parne plavuti imajo po navadi eno bodico in do pet žarkov, nameščene pa so pod vratom ali na [[trebuh]]u. Večina ostrižnjakov ima ktenoidne [[luske]], nekateri pa cikloidne ali drugače oblikovane. == Taksonomija == V preteklosti je veljalo, da je ta skupina bolj raznolika, kot jo ocenjujejo danes.Obsegala je približno 160 družin in vključevala okoli 41% vseh [[Kostnice|kostnic]] (okoli 10.000 vrst), kar je bil največji delež med vsemi redovi znotraj vretenčarjev.<ref name="nelson">{{navedi knjigo |last=Nelson |first=J. S. |title=[[Fishes of the World]] |date=2006 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-471-25031-9 |edition=4 |location=Hoboken, NJ}}</ref> Kasneje so številne od teh družin premestili v lastne redove znotraj klada Percomorpha, s čimer se je obseg te skupine znatno zmanjšal. Nasprotno pa so nekatere druge skupine rib, ki so nekoč veljale za samostojne kot so [[Scorpaeniformes]], danes uvrščene v red Perciformes.<ref name="Nelson52">{{navedi knjigo |author1=J. S. Nelson |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |title=Fishes of the World |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |publisher=Wiley |year=2016 |isbn=978-1-118-34233-6 |edition=5th |pages=497–502 |access-date=2020-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |archive-date=2019-04-08 }}</ref> === Klasifikacija === Klasifikacija te skupine je že dolgo predmet razprav, saj so bile različne družine v študijah pogosto uvrščene v red Perciformes ali izključene iz njega. Šele v zadnjih desetletjih, s pojavom [[Filogenetika|molekularne filogenetike]], je bila klasifikacija te družine v veliki meri razrešena. Sodobne raziskave kažejo, da je veliko podredov, ki so prej spadali med Perciformes pravilneje uvrstiti drugam v skupino Percomorpha. Po drugi strani pa nekdanji člani redov [[Scorpaeniformes]], [[Gasterosteoidei|Gasterosteiformes]] in nekateri člani [[Trachiniformes]] (vključno s tipskim rodom) zdaj veljajo za prave ostrižnjake.<ref name="Betancur-Rodriguez-4">{{cite journal |last1=Betancur-R |first1=Ricardo |last2=Wiley |first2=Edward O. |last3=Arratia |first3=Gloria |last4=Acero |first4=Arturo |last5=Bailly |first5=Nicolas |last6=Miya |first6=Masaki |last7=Lecointre |first7=Guillaume |last8=Ortí |first8=Guillermo |title=Phylogenetic classification of bony fishes |journal=BMC Evolutionary Biology |date=6 July 2017 |volume=17 |issue=1 |page=162 |doi=10.1186/s12862-017-0958-3 |pmid=28683774 |issn=1471-2148|doi-access=free |pmc=5501477 |bibcode=2017BMCEE..17..162B }}</ref><ref name=":13">{{navedi splet |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-08-14 |website=[[California Academy of Sciences]] |language=en}}</ref> ==== Današnja klasifikacija ==== Sledeča klasifikacija temelji na ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'':<ref name=":13" /> * Red '''Perciformes''' ** Rod †''[[Paleoserranus]]'' <small>Cantalice, Alvarado-Ortega & Alaniz-Galvan, 2018</small><ref name=":1">{{Cite journal |last1=Cantalice |first1=Kleyton M. |last2=Alvarado-Ortega |first2=Jesús |last3=Alaniz-Galvan |first3=Abril |date=2018-04-01 |title=Paleoserranus lakamhae gen. et sp. nov., a Paleocene seabass (Perciformes: Serranidae) from Palenque, Chiapas, southeastern Mexico |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S089598111730487X |journal=Journal of South American Earth Sciences |volume=83 |pages=137–146 |doi=10.1016/j.jsames.2018.01.010 |bibcode=2018JSAES..83..137C |issn=0895-9811|url-access=subscription }}</ref> ** Podred [[Percoidei]] *** Družina [[Serranidae]] <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> *** Družina [[Anthiadidae]] <small>[[Felipe Poey y Aloy|Poey]], 1861</small> *** Družina [[Epinephelidae]] <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1874</small> *** Družina [[Liopropomatidae]] <small>Poey, 1867</small> *** Družina [[Grammistidae]] <small>Bleeker, 1857</small> *** Družina [[Percidae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815</small> (ostriži) *** Družina [[Niphonidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]], 1923</small> *** Družina [[Trachinidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> *** Družina [[Bembropidae]] <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1913</small> ** Podred [[Notothenioidei]] *** Družina [[Percophidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Bovichtidae]] <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1862</small> *** Družina [[Congoli|Pseudaphritidae]] <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1929</small> *** Družina [[Patagonian blennie|Eleginopidae]] <small>Gill, 1893</small> *** Družina [[Nototheniidae]] <small>[[Albert Günther|Günther]], 1861</small> *** Družina [[Harpagiferidae]] <small>Gill, 1861</small> *** Družina [[Bathydraconidae]] <small>Regan, 1913</small> *** Družina [[Channichthyidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Scorpaenoidei]] *** Družina [[Platycephalidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Hoplichthys|Hoplichthyidae]] <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1873</small> *** Družina [[Triglidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> *** Družina [[Bembridae]] <small>Kaup, 1873</small> *** Družina [[Synanceiidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Neosebastidae]] <small>[[Kiyomatsu Matsubara|Matsubara]], 1943</small> *** Družina [[Plectrogeniidae]] <small>Fowler, 1938</small> *** Družina [[Scorpaenidae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> (bodike) *** Družina [[Congiopodidae]] <small>Gill, 1889</small> *** Družina [[Zanclorhynchidae]] <small>Andriashev, 1993</small> *** Družina [[Normanichthyidae]] <small>Clark, 1937</small> ** Podred [[Cottoidei]] *** Družina [[Anoplopomatidae]] <small>Jordan & [[Charles Henry Gilbert|Gilbert]] ,1883</small> *** Družina [[Zaniolepididae]] <small>Jordan & Gilbert, 1883</small> *** Družina [[Hexagrammidae]] <small>Jordan, 1888</small> *** Družina [[Rhamphocottidae]] <small>Jordan & Gilbert, 1883</small> *** Družina [[Jordaniidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small> *** Družina [[Cottidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831</small> *** Družina [[Psychrolutidae]] <small>Günther, 1861</small> *** Družina [[Nautichthyidae]] <small>Taranetz, 1941</small><ref name=":02">{{Cite journal |last=Vandenberg|first=Megan L.|last2=Heiple|first2=Zach|last3=Kolmann|first3=Matthew A.|last4=Buser|first4=Thaddaeus|last5=Summers|first5=Adam P.|last6=Meléndez-Vazquez|first6=Fernando|last7=Arcila|first7=Dahiana|last8=Maslenikov|first8=Katherine P.|last9=Tornabene|first9=Luke|date=2026-04-01|title=Phylogenomics of poachers (Agonidae) and the evolution of armor in cottoid fishes (Perciformes: Cottoidei)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790326000229|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=217|article-number=108552|doi=10.1016/j.ympev.2026.108552|issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> *** Družina [[Hemilepidotidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small><ref name=":02" /> *** Družina [[Hemitripteridae]] <small>Gill, 1865</small><ref name=":02" /> *** Družina [[Agonidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Trichodontidae]] <small>Bleeker, 1859</small> *** Družina [[Cyclopteridae]] <small>Bonaparte, 1831</small> *** Družina [[Liparidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Gasterosteoidei]] *** Družina [[Korean sandlance|Hypoptychidae]] <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1880</small> *** Družina [[Gasterosteidae]] <small>Bonaparte, 1831</small> (zeti) *** Družina [[Aulorhynchidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Zoarcoidei]] *** Družina [[Ronquil|Bathymasteridae]] <small>Jordan & Gilbert</small><small>, 1883</small> *** Družina [[Cebidichthyidae]] <small>Gill</small><small>, 1862</small> *** Družina [[Stichaeidae]] <small>Gill</small><small>, 1864</small> *** Družina [[Scytalinidae]] <small>Jordan & Starks</small><small>, 1895</small> *** Družina [[Opisthocentridae]] <small>Jordan & Evermann</small><small>, 1898</small> *** Družina [[Ptilichthyidae]] <small>Jordan & Gilbert</small><small>, 1883</small> *** Družina [[Pholidae]] <small>Gill</small><small>, 1893</small> *** Družina [[Zaproridae]] <small>Jordan</small><small>, 1896</small> *** Družina [[Cryptacanthodidae]] <small>Gill</small><small>, 1861</small> *** Družina [[Lumpenidae]] <small>Jordan & Evermann</small><small>, 1898</small> *** Družina [[Eulophiidae]] <small>Smith</small><small>, 1902</small> *** Družina [[Neozoarcidae]] <small>Jordan & Snyder</small><small>, 1902</small> *** Družina [[Anarhichadidae]] <small>Bonaparte</small><small>, 1835</small> *** Družina [[Zoarcidae]] <small>Swainson</small><small>, 1839</small> Naslednje fosilne družine morda prav tako pripadajo redu Perciformes ''sensu stricto'', vendar to ni gotovo:<ref>{{Cite journal |last=Laan |first=Richard van der |date=2018-10-11 |title=Family-group names of fossil fishes |url=https://europeanjournaloftaxonomy.eu/index.php/ejt/article/view/597 |journal=European Journal of Taxonomy |language=en |issue=466 |doi=10.5852/ejt.2018.466 |issn=2118-9773|doi-access=free }}</ref> * ?Družina †[[Callipterygidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]]</small><small>, 1905</small> * ?Družina †[[Eocottidae]] <small>Bannikov, 2004</small> * ?Družina †[[Robertanniidae]] <small>Bannikov, 2011</small> * Družina †[[Trispinachidae]] <small>Nazarkin, 2002</small> ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Perciformes}} {{wikispecies|Perciformes}} * {{ITIS|taxon=Perciformes|ID=167640|year=2004|date=5 December}} * [[J. S. Nelson]], ''[[Fishes of the World]]'' (3rd ed.) {{Taxonbar|from=Q127595}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižnjaki|*]] [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1863]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] 1qhary0bls9qfbcuweeuv52af28tfpm Jean-François Berruyer 0 169136 6747059 5930901 2026-09-05T12:55:39Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6747059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean Berruyer |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1753–1804 |rank= |unit= |commands= |battles=[[Sedemletna vojna]]<br>[[Francoske revolucionarne vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean Berruyer''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[6. oktober]] [[1741]], † [[17. april]] [[1804]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Berruyer, Jean}} [[Kategorija:Rojeni leta 1734]] [[Kategorija:Umrli leta 1804]] [[Kategorija:Francoski generali]] kbzj06ylkry7tor3q39wpzo4pnf9344 6747061 6747059 2026-09-05T12:57:26Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747061 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean Berruyer |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1753–1804 |rank= |unit= |commands= |battles=[[Sedemletna vojna]]<br>[[Francoske revolucionarne vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean Berruyer''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[6. oktober]] [[1741]], † [[17. april]] [[1804]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Berruyer, Jean}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani sedemletne vojne]] [[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 0c385dp7tmatpat5d9inpes7f9obpq9 Jean-Auguste Berthaut 0 169137 6747277 5930858 2026-09-06T09:17:41Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6747277 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean Berthaut |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1837–1878 |rank= |unit= |commands= |battles=[[Krimska vojna]]<br>[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean Berthaut''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[29. marec]] [[1817]], † [[24. december]] [[1881]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Berthaut, Jean}} [[Kategorija:Rojeni leta 1817]] [[Kategorija:Umrli leta 1881]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] 4yxbm8yojb1krcku49nef72ywp8uvf1 6747282 6747277 2026-09-06T09:22:45Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean Berthaut |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1837–1878 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Krimska vojna]]<br>[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean Berthaut''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[29. marec]] [[1817]], † [[24. december]] [[1881]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Berthaut, Jean}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] [[Kategorija:Veterani krimske vojne]] [[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Rusija)]] kbtwnva48de5c1atg0zk4vwjxn7kk03 Pierre Berthezène 0 169139 6747288 4764197 2026-09-06T09:36:49Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6747288 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre Berthezène |lived= |image= <!--WD--> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Francoska prva republika]]<br>[[Prvo francosko cesarstvo]]<br>[[Francosko kraljestvo]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Napoleonske vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre Berthezène''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. marec]] [[1775]], † [[9. oktober]] [[1847]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pierre Berthezène}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Berthezene, Pierre}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] mo7tthdo4wkmwud5t6mbf44zmym7ccg 6747293 6747288 2026-09-06T09:41:32Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Guvernerji Alžirije]]; +[[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre Berthezène |lived= |image= <!--WD--> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Francoska prva republika]]<br>[[Prvo francosko cesarstvo]]<br>[[Francosko kraljestvo]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Napoleonske vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre Berthezène''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. marec]] [[1775]], † [[9. oktober]] [[1847]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pierre Berthezène}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Berthezene, Pierre}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Guvernerji Alžirije]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] l22a4525zur2ho7aex58jtfmf076de7 Henri Gatien Bertrand 0 169140 6747308 6580811 2026-09-06T11:18:04Z Engelbert 76895 pp 6747308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri Gatien Bertrand |nickname= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Napoleonove vojne]] |awards= |relations= |laterwork=biograf }} '''Henri Gatien Bertrand''' [bertrán], [[Francozi|francoski]] [[divizijski general]] in [[biografija|biograf]], * [[28. marec]] [[1773]], [[Châteauroux]], [[Francija]], † [[31. januar]] [[1844]], Châteauroux. Bil je vojaški častnik inženirec. V letih 1793—1815 se je udeležil vseh francoskih vojn. Sodeloval je v [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] pohodu v [[Egipt]], leta 1805 je postal njegov [[adjutant|vojaški pribočnik]].<ref name="#1">''Enciklopedija leksikonografskog zavoda''. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1966.</ref> Od aprila 1811 do januarja 1813 je bil glavni [[guverner]] [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Odpravil je dotedanjo francosko šolsko politiko in s tem slovenščino kot predmet in učni jezik v nižjih srednjih šolah ter izvajal pospešeno upravno-pravno združevanje s [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskim cesarstvom]]. Leta 1813 je postal veliki maršal cesarskega dvora in spremljal Napoleona med izgnanstvom na [[Elba|Elbi]] ter po porazu pri [[Bitka pri Waterlooju|Bitki pri Waterlooju]] na [[Sveta Helena (otok)|Sveti Heleni]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Njegova zasebna pisma (''Lattres à Fanny, 1808—1815'') so pomemben vir za spoznavanje vsakdanjega življenja francoskih vladajočih plasti provincah. Napisal je spomine ''Campagnes d' Égyte et de Syrie, mémories pour servir á l'historie de Napoléon, dictés par lui-même, a Sainte Hélène au général Bertrand''.<ref name="#1"/> == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bertrand, Henri}} [[Kategorija:Rojeni leta 1733]] [[Kategorija:Umrli leta 1844]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski biografi]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] 5nh4mad9zdiznha4xteb1utsyk2nb5t 6747309 6747308 2026-09-06T11:21:21Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Umrli leta 1844]]; −[[Kategorija:Rojeni leta 1733]]; −[[Kategorija:Francoski biografi]]; +[[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747309 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri Gatien Bertrand |nickname= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Napoleonove vojne]] |awards= |relations= |laterwork=biograf }} '''Henri Gatien Bertrand''' [bertrán], [[Francozi|francoski]] [[divizijski general]] in [[biografija|biograf]], * [[28. marec]] [[1773]], [[Châteauroux]], [[Francija]], † [[31. januar]] [[1844]], Châteauroux. Bil je vojaški častnik inženirec. V letih 1793—1815 se je udeležil vseh francoskih vojn. Sodeloval je v [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] pohodu v [[Egipt]], leta 1805 je postal njegov [[adjutant|vojaški pribočnik]].<ref name="#1">''Enciklopedija leksikonografskog zavoda''. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1966.</ref> Od aprila 1811 do januarja 1813 je bil glavni [[guverner]] [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Odpravil je dotedanjo francosko šolsko politiko in s tem slovenščino kot predmet in učni jezik v nižjih srednjih šolah ter izvajal pospešeno upravno-pravno združevanje s [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskim cesarstvom]]. Leta 1813 je postal veliki maršal cesarskega dvora in spremljal Napoleona med izgnanstvom na [[Elba|Elbi]] ter po porazu pri [[Bitka pri Waterlooju|Bitki pri Waterlooju]] na [[Sveta Helena (otok)|Sveti Heleni]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Njegova zasebna pisma (''Lattres à Fanny, 1808—1815'') so pomemben vir za spoznavanje vsakdanjega življenja francoskih vladajočih plasti provincah. Napisal je spomine ''Campagnes d' Égyte et de Syrie, mémories pour servir á l'historie de Napoléon, dictés par lui-même, a Sainte Hélène au général Bertrand''.<ref name="#1"/> == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bertrand, Henri}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] dbwdqi9oypq8mxz3mzwr4fbezvdsfhx Papež Benedikt XI. 0 169805 6747060 6299504 2026-09-05T12:56:44Z Erardo Galbi 166658 6747060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small> Blaženi</small> | name = Benedikt XI. | honorific-suffix = <small>[[dominikanci|OP]] </small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = <small>Papež Benedikt XI. s [[tiara|tiaro]]</small> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[22. oktober]] [[1303]] (izvoljen v Vatikanu) | term_start = [[27. oktober]] [[1303]] (posvečen pri sv. Petru, Vatikan) | term_end = [[7. julij]] [[1304]] (Perugia) | predecessor = [[Papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]] | opposed = | successor = [[Papež Klemen V.|Klemen V.]] | ordination = [[1300]] | consecration = [[1300]] | cardinal = [[4. december]] [[1298]] pri [[Santa Sabina sull'Aventino]] | created_cardinal_by= [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]] | rank = [[Seznam papežev|194. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = Niccolò Boccasini | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date= <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = [[Cerkev svetega Dominika, Perugia]] [[Perugia]] <br>([[Papeška država]], [[Sveto rimsko cesarstvo]]) | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = | residence = | parents = Boccassio, pisar<br>Bernarda, perica | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = {{unbulleted list|Škof v St-Bertrand-de-Comminges (1295–1299)|[[seznam mojstrov reda bratov pridigarjev|mojster reda bratov pridigarjev (dominikanci)]] (1296–1303)|[[Rimskokatoliška nadškofija Bordeaux|nadškof v Bordeaux-ju]] (1297–1305)|[[Santa Sabina|kardinal-duhovnik pri Santa Sabina]] (1298–1300)|kardinal-škof v Ostiji (1300–1303)}} | alma_mater = [[Seznam univerz v Italiji|Univerza v Milanu]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Benedetto XI.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = [[7. julij]] | venerated = [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška Cerkev]] | saint_title = [[redovnik]], [[papež]] | beatified_date = [[24. april]] [[1736]] (<small>[[češčenje]] potrdil</small>) [[papež Klemen XII.|Klemen XII.]]<br>1773 (<small>[[beatification|prištet k blaženim]]</small>) | beatified_place = | beatified_by = [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]] | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Klemen }} '''Papež Benedikt XI.''', rojen kot '''Niccolò'''<ref>Tudi ''Nicolò'' ali ''Nicola''.</ref> '''di Boccassio''',<ref>Najnovejše raziskave niso dokazale obstoja družine ''Boccassini'', zato je ta priimek zgolj patronimik. Najbolj pravilna oblika je ''di Boccassio'', kot se je imenoval oče, in ne ''di Boccassino'', ki je bil pravzaprav očetov stric.</ref> [[Italijani|italijanski]] [[dominikanci|dominikanec]] in [[teolog]], [[papež]] in [[blaženec]], * [[1240]], [[Treviso]] ali [[Valdobbiadene]], [[Sveto rimsko cesarstvo]], † [[7. julij]] [[1304]], [[Perugia]], [[Papeška država]], [[Sveto rimsko cesarstvo]]. == Življenjepis == === Mladost === Nikolaj Boccasini se je rodil v [[Treviso|Trevisu]] v [[Benečija|Benečiji]] 1240. Očetu je bilo ime Boccassio, materi pa Bernarda. Bila sta revnega rodu; oče je bil pisar, mati pa perica pri grofih na [[Col San Martino]]. Pri šestih letih je ostal sirota brez očeta. Na pomoč mu je priskočil stric po očetu Boccasino, ki je bil [[župnik]] pri Svetem Andreju v Trevisu; on je vedoželjnega dečka tudi prvi poučeval. Po njem je dobil tudi priimek Boccasini. O mladosti imamo prvo zanesljivo pričevanje v [[oporoka|oporoki]] dominikanskega novinca v Bologni, Castellana iz Col San Martina, ki je 2. oktobra 1256 zapustil vsoto 25 beneških liber v korist Nikolaju pod pogojem, da se odloči za vstop v red. Nekaj mesecev pozneje je njegov redovniški poklic popolnoma dozorel: 1257 so ga sprejeli v dominikanski zavod v Trevisu. Glede študijev ni veliko podatkov: po nekaerih poznejših virih je študiral logiko v [[Milano|Milanu]] od 1262 do 1268; pozneje je postal »lektor« - profesor, najverjetneje teologije, v različnih samostanih, gotovo pa v [[Benetke|Benetkah]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-benedetto-xi_(Dizionario-Biografico)/|title= Benedetto XI, papa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 8 di Ingeborg Walter |publisher=Treccani.it|date=1966|accessdate=14. april 2015}}</ref> === Cerkvena kariera === Po štirinajstih letih študijev je postal »lector« (master) ter [[predavatelj]] [[teologija|teologije]] na več vseučiliščih širom [[Evropa|Evrope]]. Odlikoval se je v izobraženosti in pobožnosti ter postal [[prior]], [[provincial]] in od 1296 do 1298 [[seznam mojstrov reda bratov pridigarjev|mojster reda bratov pridigarjev (dominikancev)]]. V tistem času je nasprotovanje zoper [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacija VIII.]] prihajalo vedno bolj do izraza. Novi vrhovni predstojnik – mojster – je svojim podložnikom strogo prepovedal, da bi na kakršenkoli način izražali naklonjenost do papeževih nasprotnikov; poleg tega je branil v svojih govorih zakonitost njegove izvolitve. Ta Nikolajeva zvestoba je držala do konca in ni ostala skrita Bonifacijevim očem; večkrat mu je izražal svojo naklonjenost in zaupanje. Nič čudnega: Nikolaj se je namreč odlikoval po krotkosti in resnosti, veselosti in ponižnosti. Skupaj z dvema kardinaloma je Nikolaj sestavlal pomembno odposlanstvo, ki je doseglo premirje med vojskujočima se stranema: Anglijo – kraljem [[Edvard I. Angleški|Edvardom]] in Francijo – kraljem [[Filip IV. Francoski|Filipom]]. <br> 4. decembra 1298 je Boccasinija papež povzdignil v [[kardinal]]a pri [[Santa Sabina all'Aventino]]; nato je 1300 postal [[kardinal-škof]] v [[Ostija|Ostiji in Veletriju]] ter [[Dekan (religija)|dekan]] [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]]. Ker je bila [[Madžarska|Ogrska]] v tistem času na robu [[državljanska vojna|državljanske vojne]], ga je papež poslal kot odposlanca a latere, da bi posredoval za mirno rešitev spora. Ko se je vrnil v Rim, se je hud spor med papežem in Filipom dosegel vrhunec. Ko so papeževi sovražniki 7. septembra 1303 zasedli papeško palačo v [[Anagni]]ju, sta ob strani pogumnemu pontifiku od vseh prelatov ostala le dva kardinala: ostijski in sabinski škof, da bi ga branila pred nasiljem Viljema Nogareta in Sciarra Colonna. == Papež == [[File:Coronation of Benedict XI.jpg|right|thumb|160px|Kronanje papeža Benedikta XI.]] [[File:Pope Benedictus XI.jpg|thumb|160px|[[Papež Benedikt XI.]] med [[kardinal]]i in [[menih]]i]] [[File:32 Nicolò Boccasino.jpg|thumb|160px|Nicolò Boccasino v [[dominikanci|dominikanskem]] habitu in s [[kardinal]]skim klobukom]] Mesec dni po napadu je papež Bonifacij VIII. dobil visoko vročino; nekateri viri menijo, da so ga sovražniki zastrupili – in je umrl. Nikolaj ga je mu je stal ob strani v času napada in ga spremljal v Rim, kjer je skrbel zanj vse do smrti. Po devetdnevju - ki je bilo potrebno po papeževi smrti v skladu s konstitucijo [[papež Gregor X.|Gregorja X.]] »Ubi periculum« iz 1274 so kardinali 22. oktobra 1303 že pri prvem glasovanju v Vatikanu enoglasno izvolili Boccasinija za papeža z imenom Benedikt XI. Ime si je izvolil v znamenje hvaležnosti do svojega dobrotnika in predhodnika [[papež Bonifacij VIII. |Bonifacija]], ki se je prej imenoval Benedetto (=Benedikt) Caetani. Posvečen in kronan je bil 27. oktobra v [[Vatikan]]u v navzočnosti kralja [[Karel II. Neapeljski|Karla II. ]] <ref>Karel II. Neapeljski (Anžuvinski, imenovan tudi Šepavi * 1254, vladal 1285–1309) </ref> <ref>{{navedi knjigo|author1=Gligora, F. |author2=Catanzaro, B. |author3=Coccia, E. |title= I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco |page=180}}</ref> Pripovedujejo, da ga je po izvolitvi želela obiskati tudi njegova mati. V preprosti obleki služkinje jo je bilo sram obiskati sina-papeža, zato si je pri imenitnih rimskih gospeh na njihov nasvet sposodila svilene obleke. Ko jo je zagledal sin, sedaj papež Benedikt, je dejal: »To ni moja mati – ona je vendarle preprosta perica«. Mater je to prizadelo, toda razumela je nauk. Vrnila je sposojene obleke in se prikazala v svoji revni in preprosti obleki ter prišla zopet na obisk: »To pa je moja mati!« je dobrovoljno vzkliknil papež, ji stopil naproti in jo obsul z vsem častmi, ki so ji pripadale – seveda jo je rešil tudi revščine, s katero se je dotlej otepala. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=266}}</ref><br> Kot prvo nalogo si je zadal obnovitev miru s francoskim dvorom. Takoj po njegovi izvolitvi je Filip poslal tri odposlance k papežu, ki so nosili kraljevo pismo z voščili. Kralj je v njem izražal svojo poslušnost in spoštovanje, ter je priporočil papeževi naklonjenosti kraljestvo in Cerkev v Franciji. Benedikt je menil, da je treba odpuščati in delati za povrnitev miru, zato je Filipa in njegove podložnike odvezal od vseh cerkvenih kazni, s katerimi jih je obtežil njegov prednik – ne da bi kralj za to prosil. Tudi oba kardinala Colonna je odvezal vseh cenzur, toda ni jima vrnil niti položaja niti premoženja, da ga ne bi zlorabila. To blagonaklonjenost je Benedikt izkazoval vztrajno, ne da bi dal kakorkoli omadeževati spomin na svojega strogega prednika. === Dela === Iz Perugie so potekla najpomembnejša dejanja Benedikta XI., ki jih vsebujeta dve pravyaprav nasprotujoči si buli: prva maja, druga pa junija 1304. S ''prvo'' je napravil dejanje skrajne slabosti, ko je odvezal Filipa Lepega in njegove ministre od izobčenja, v katero so zapadli, ker so zlostavljali tiste prelate, ki so odšli v Rim na sinodo ali pošiljali Svetemu sedežu zakonite denarne prispevke; z ''drugo'' pa je pokazal energijo, za katero ne bi verjeli, da je je zmožen. <ref name="#1">{{navedi splet |url=http://cronologia.leonardo.it/biogra2/benede11.htm |title=Benedetto XI, Niccolò Boccasini, di Treviso (pontificato 1303-1304) |publisher=Triboo.it |date=2012 |accessdate=17. april 2015 |archive-date=2020-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200617022443/https://cronologia.leonardo.it/biogra2/benede11.htm |url-status=dead }}</ref> V prvi buli je bil poln odpuščanja, in je torej omilil ali odpravil cerkvene kazni, razveljavil pa Bonifacijevo bulo »Clericos laicos«. V drugi buli pa ni imel milosti za napadalce na predhodnika in je potrdil izobčenje Nogareta, [[Sciarra Colonna]] in njunih poslušnikov, ter jim ukazal, da se morajo pojaviti pred cerkvenim sodiščem. V ta namen je izdal 7. junija 1304 [[bula|bulo]] ''[[Flagitiosum scelus]]'', s katero je zelo ostro obsodil neposredne udeležence napada na papeža Bonifacija VIII. Nad mestom [[Anagni]] je izrekel [[interdikt ]], ki je povzročil, da je mesto hitro propadalo in opustelo. Obsodil je 15 izvrševalcev sramotnega dejanja in jih izobčil, ter ukazal vrnitev cerkvenega zaklada, ki so ga pri napadu na Anagni naropali; ni niti sedaj obsodil njihovega očitnega nalogodajalca, kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa]]. <br> Obsojenci se niso pojavili pred rimsko roto, ampak kazno je, da je postalo to pogumno dejanje usodno za samega papeža. Mesec dni za tem je namreč še sorazmerno mlad nenadoma umrl, ko je jedel sveže fige, komaj po tričetrletju vladanja, in sicer v Perugii, kamor se je v začetku 1304 umaknil izgovarjajoč se na nezdrav zrak, v resnici pa zaradi stalnih rimskih zdrah. Papež je napisal ''Komentar k Evanđelju po Mateju, Psalmom, Jobovi knjigi'' in ''Razodetju''. Zanj, za njegovega sodobnika [[Tomaž Akvinski|sv. Tomaža Akvinskega]], ter druge dominikanske je [[teologija]] »znanost, ki brani načela vere zoper tiste, ki jih zanikajo in ki jih skuša doumeti ter napraviti ustrezne življenjske sklepe« ([[Reginald Garigou-Lagrange|Lagrange]]). <ref name="#2">{{navedi splet|url= http://www.newadvent.org/cathen/02429c.htm |title=Pope Benedict XI (Nicholas Boccasini)|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1907 |accessdate=14. april 2015}}</ref> <ref name="#3">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=267}}</ref><br> <ref name="#2"/> <ref name="#3"/><br> == Smrt in češčenje == [[File:Lorenzo maitani (attr.), monumento di benedetto XI, 1305 circa, 01.jpg|thumb|160px|[[Giovanni Pisano]], [[Bazilika San Domenico]] ([[Perugia]], [[Italija]]):Zidna grobnica in [[kostnica]] [[papež Benedikt XI.|Benedikta XI.]]]] === Skrivnostna smrt === Tudi njegovo smrt – kot [[papež Celestin V.|Celestinovo]] in [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacijevo]] – zakriva tenčica skrivnosti. <br> Vicentinski letopisec ''Ferreto'' pripoveduje, da se je francoski kralj Filip hotel maščevati pontifiku prek kardinalov Orsinija in [[Giovanni il Monaco|Janeza Meniha]], ter podkupil dva papeževa oproda, ki sta dala papežu priljubljene fige, ki pa so bile zastrupljene. Tudi florentinski letopisec ''[[Janez Villani|Villani]]'' pripoveduje o zastrupljenih figah; pravi pa, da mu jih je poslala njegova oboževalka, opatinja od Svete Petronile. Najsi bo, da je umrl od strupa (diamantnega prahu), ali pa, kot trdijo drugi, od prebavnih motenj, ki so jih povzročile fige – kazno je, da je minilo komaj mesec dni od omenjene bule. ''Castiglione'' pripominja, da je bil »nenavaden način zastrupljenja«. Protestantovski zgodovinar ''[[Ferdinand Gregorovius|Gregorovius]]'' meni, da je smrt za zastrupitvijo ali figami le zgodbica in da je papež – kot pišejo ''»Anali di Perugia« '' - »odšel v boljše življenje naravne smrti«. <ref name="#1"/> Benedikt XI. je torej po slabih devetih mesecih papeževanja, 7. julija 1304, v Perugii umrl, ko je jedel sveže fige; dobil je hude krče, pa mu zdravniki niso mogli nič pomagati. Sumijo, da ga je dal prek svojih poslušnikov dal umoriti [[Viljem Nogaret|Nogaret]], ki se ni hotel pomiriti z izobčenjem.<br> Češčenje, ki mu ga je ljudstvo skazovalo že za življenja in po smrti, je potrdil [[papež Klemen XII. |Klemen XII. ]], ki ga je 24. aprila 1736 prištel med blažene.<br> Njegov [[god]] slavijo na njegov smrtni dan, 7. julija in ga po [[Drugi vatikanski koncil|2. vatikanskem koncilu]] obhajajo v krajevnih Cerkvah kot neobvezni [[god]] oziroma [[spomin]]. <ref>Glede na nekdanje poimenovanje godov in praznikov bi lahko tudi v slovenščini ostalo: »spomin« (=neobvezni god), »god« (obvezni god), »praznik« ter zapovedan praznik. To bi bilo zadosti jasno povedano.</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xi-papa-beato/|title= Benedétto XI papa, beato. Enciclopedie on line |publisher=Treccani.it|date= |accessdate=14. april 2015}}</ref> === Ocena === Začenši z [[papež Benedikt XI.|Benediktom XI.]] so se papeži in kurija oddaljili od Rima v Avignon, da se ne bi vrnili prej kot čez šestdesetletje. On je prvi »avinjonski« papež. Po drugi strani je treba poudariti, da je bilo avinjonsko ozemlje (danes ni več) [[papež|papeško]] nič bolj in nič manj kot na primer [[Anagni]] ali [[Segni]]. Vrh tega, že v dveh predhodnih stoletjih je bil čas, ki so ga papeži preživeli zunaj Rima daljši od tistega, ki so ga preživeli v mestu. Na ta način bi morali zmanjšati pomen »babilonskega ujetništva« <ref>"babilonsko ujetništvo", "babilonsko izgnanstvo" ali celo "babilonsko suženjstvo" - pa tudi "avinjonsko ujetništvo, -izgnanstvo, -suženjstvo" - imenujejo čas šestdesetih let, ki so jih papeži preživeli v Avignonu, ker so v Rimu vladali nered, nasilje in kaos - torej nevzdržne razmere.</ref>, ki ga je tako objokoval [[Francesco Petrarca|Petrarka]]. Najnovejše raziskave (novecento=20. stoletje) so ugotovile, da je temu res tako.<ref>{{navedi splet|url=http://freeforumzone.leonardo.it/lofi/-Curiosit-224-Cattoliche-e-dalla-Citt-224-del-Vaticano-3-/D10319515.html|title=Curiosità cattoliche e dalla città del Vaticano. Papa Benedetto XII|publisher=Freeforumzone.com|date=2000–2015|accessdate=25. maj 2015|archive-date=2015-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150525224032/http://freeforumzone.leonardo.it/lofi/-Curiosit-224-Cattoliche-e-dalla-Citt-224-del-Vaticano-3-/D10319515.html|url-status=dead}}</ref> Glede Benediktove spravljivosti obstajajo nasprotujoča si mnenja. Tako nekateri menijo – kar je sicer osamljeno mnenje – da je bilo papeževo odpuščanje popolno: :Takoj po nastopu pontifikata je sledila politika pomiritve – najsi bo glede [[družina Colonna|družine Colonna]], ki jih je pomilostil (rehabilitiral) ter vrnil v posest njihovih zaseženih imetij; dva kardinala Colonna, Jakoba (Giacomo) in Petra (Pietro) je zopet sprejel v kardinalski zbor – najsi bo glede odnosov s Francijo, ki je bila odgovorna za napad in sramoto v Anagniju - ki jo je odvezal od izobčenja in razveljavil tudi bulo ''Clericos laicos''. <ref>{{navedi knjigo |author1=Gligora, F. |author2=Catanzaro, B. |author3=Coccia, E. |title= I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco |page=180}}</ref> Večina zgodovinarjev pa v nasprotju s tem meni, da je papež sicer odvezal od izobčenja vpletena kardinala (kakor tudi Francijo in njenega kralja), kardinalske časti in premoženja pa jima ni vrnil, meneč, da bi to lahko zopet zlorabila. <ref>{{navedi knjigo|author=Chobot, F. |title= A pápák története |page=267}}</ref><br> Da si bomo morda lažje predstavili zapleteni tek takratnih dogodkov, poglejmo še tole poročilo: *april–maj 1304 – Benedikt XI. poskuša pomiriti duhove, ne da bi kogarkoli odvezal. Izobči Viljema Nogareta ter Sciarra Colonna; zavrne sprejem kardinalov Jakoba in Petra Colonna. *7. junij 1304 – Papež objavi bulo obsojanja in izobčenja ''Flagitiosum scelus''. *7. julij 1304 – Novi papež umrje v Perugii komaj mesec dni po izidu bule; razširila se je govorica, da je umrl zaradi uživanja svežih fig, ki so bile potrošene z diamantnim prahom. *1318 – Iz letopisov izhaja, da so pod [[papež Janez XXII.|Janezom XXII.]] 1318 obsodili [[frančiškani|frančiškana]] [[Bernardo Deliziosi|Deliziosija]] zaradi dejanj, ki bi bila s tem povezana; kljub temu pa niso razjasnili okoliščin Benediktove smrti. Umrl je v dosmrtni ječi, a da se nikoli ni prav zvedelo za pravi vzrok tako hude kazni. <ref>{{navedi splet|url=http://www.storia-riferimenti.org/cronologie/bonifacio.htm|title=Bonifacio VIII e vicende della Chiesa fino a Clemente V|publisher=Storia-riferimenti.org|date=|accessdate=17. april 2015|archive-date=2015-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20150417235718/http://www.storia-riferimenti.org/cronologie/bonifacio.htm|url-status=dead}}</ref> Benedikt je bil torej papež “pohleven in velikodušen, spravljiv in popustljiv, in prav zato” – kot opaža omenjeni Gregorovius – “sta ti buli (v Franciji) predstavljali znamenje smrti papeštva kot političnega telesa; zaznamovali sta njegovo umikanje s položaja gospostva, ki ga je užival v vesoljnem svetu, in sta pomenili tudi zaton njegove zgodovine.” <ref>{{navedi splet|url=http://cronologia.leonardo.it/biogra2/benede11.htm|title=Benedetto XI, Niccolò Boccasini, di Treviso (pontificato 1303–1304)|publisher=Triboo.it|date=2012|accessdate=17. april 2015|archive-date=2020-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200617022443/https://cronologia.leonardo.it/biogra2/benede11.htm|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[seznam papežev]] *[[Seznam svetnikov]] *[[seznam mojstrov reda bratov pridigarjev]] *[[Seznam francoskih kraljev]] *[[Seznam papeških bul]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona de}} *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *Claudio Rendina: ''I papi''. Newton Compton, Roma 1990. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). ;{{ikona hu}} *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Benedictus XI}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/02429c.htm Catholic Encyclopedia New Advent: Pope Benedict XI (Nicholas Boccasini)] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xi-papa-beato/ Benedétto XI papa, beato. Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/ricerca/Benedetto%20XI%20papa/ BENEDETTO XI papa. Enciclopedia Italiana 1930 di Giorgio FALCO] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-benedetto-xi_(Dizionario-Biografico)/ BENEDETTO XI, papa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 8 (1966) di Ingeborg Walter] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xi_(Enciclopedia-Dantesca)/ Benedetto XI. Enciclopedia Dantesca * 1970. di Raoul Manselli] *[http://www.storia-riferimenti.org/cronologie/bonifacio.htm Bonifacio VIII e vicende della Chiesa fino a Clemente V] *[http://cronologia.leonardo.it/biogra2/benede11.htm Triboo.it (2012): Benedetto XI, Niccolò Boccasini, di Treviso (pontificato 1303-1304)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200617022443/https://cronologia.leonardo.it/biogra2/benede11.htm |date=2020-06-17 }} {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Étienne de Besançon]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam mojstrov reda bratov pridigarjev|Mojster reda bratov pridigarjev (dominikanci)]]|years=1296–1298}} {{s-aft|after=[[Albertus de Chiavari]]}} {{s-bef|before=[[Papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]] |years=1303–1304}} {{s-aft|after=[[Papež Klemen V.|Klemen V.]]}} {{s-konec}} {{Papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski dominikanci]] [[Kategorija:Italijanski teologi]] [[Kategorija:Mojstri dominikanskega reda]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Francosko papeštvo]] [[Kategorija:Papeži vrhovni redovni predstojniki]] [[Kategorija:Papeži dominikanci]] [[Kategorija:Pokopani v Perugii]] [[Kategorija:Dekani kardinalskega zbora]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Italijanski blaženi]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje v 14. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 13. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 14. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 14. stoletju]] mjq1edfsp80n8ggbky36nnhnn928hpx Papež Gregor XIV. 0 169979 6747200 6687405 2026-09-05T20:29:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747200 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Gregor XIV. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = Papež Gregor XIV. | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[5. december]] [[1590]] (izvoljen) | term_start = [[8. december]] [[1590]] (posvečen, ustoličen in kronan) | term_end = [[16. oktober]] [[1591]] (10 mesecev, 11 dni) |predecessor=[[Papež Urban VII.|Urban VII.]] | opposed = | successor = [[Papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]] | ordination = [[1551]] | ordinated_by = | consecration = [[13. marec]] [[1564]] | consecrated_by = sveti [[Karel Boromejski]] | cardinal = [[12. december]] [[1583]] | created_cardinal_by= [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] | rank = [[Seznam papežev|229. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Francesco Sfondrati (1493-1550, pravnik in senator) <br>Anna Visconti (1488-1543, plemkinja) | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = |previous_post= {{unbulleted list|opat v Civate (1551-1560)|škof v [[Cremona|Cremoni]] (1560-1590)| [[Santa Cecilia in Trastevere|kardinal-duhovnik pri Santa Cecilia in Trastevere]] (1585-1590)}} | alma_mater = [[Univerza v Perugii]] <br> [[Univerza v Padovi]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Gregorio XIV.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Gregor }} '''Papež Gregor XIV.''' (rojen kot '''Niccolò Sfondrati'''), [[italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]], [[kardinal]] in [[papež]], * [[11. februar]] [[1535]], [[Somma Lombardo]] ([[Vojvodina Milan]], danes: [[Italija]]); † [[16. oktober]] [[1591]] [[Rim]] ([[Papeška država]] danes: [[Italija]]) == Življenjepis == Nikolajev očeta Francesco Sfondrati (tudi Sfondrato - 1493-1550) je bil [[Vojvodina Milan|milanski]] [[senator]] pri [[Francesco Sforza|Francescu Sforzu]] in [[pravnik]]a. Njegova žena, plemkinja Ana Visconti (1488-1543), je umrla na porodu pri prvem v zgodovini znanem [[carski rez|carskem rezu]]. Po njeni smrti je imenoval Frančiška [[papež Pavel III.|Pavel III.]] 1544 za [[kardinal]]a. Sin Nikolaj se je rodil 11. februarja 1535 v kraju [[Somma Lombardo]] (tudi: Somma Lombarda) v [[Vojvodina Milan|Milanski vojvodini]], danes [[Italija]]. Pradedovski grad predstavlja tudi danes izredno očarljvo znamenitost. Študiral je na [[Univerza v Perugii|univerzah v Perugii]] in [[Univerza v Padovi|Padovi]], doktoriral pa iz obojnega prava na [[Univerza v Pavii|Univerzi v Paviji]]. Po očetovi smrti 1550 ga je Filip II. postavil za milanskega senatorja. Za [[sveto mašniško posvečenje|duhovnika je bil posvečen]] 1551; 12. marca 1560 je postal [[škof]] v [[Cremona|Cremoni]]. Nekaj mesecev po vrnitvi s koncila je sklical prvo škofijsko sinodo po določilih [[Tridentinski koncil|Tridentinskega koncila]] za 5. do 6. junij 1564. <br>Delo na [[Tridentinski koncil|vesoljnem cerkvenem zboru]] je bilo za mladega škofa ugodna priložnost, da se izkaže pred papežem, kardinali in zlasti pred Karlom Boromejskim v smislu povišanja v kardinalstvo; v tem ga je podpiral brat Paolo, takrat živeč v Rimu. V začetku je njegovo delo vzbujalo upanje na uspeh; zaradi hudega nasprotovanja spomladi 1562 glede obveznega škofovega bivanja v domači škofiji mu je škrlat ušel. Sfondrati je dejal bratu: »Resnica v Božji službi ima prednost pred katerimkoli mojim osebnim ozirom«.<ref>L. Castano: ''G. XIV, Niccolò Sfondrati, 1535-1591'' Torino 1957, s. 71</ref> Zagovarjal je namreč obveznost rezidence v nasprotju z Rimsko kurijo kot Božjo zapoved; oni pa so menili, da to izhaja iz papeške oblasti. Ravnal pa je modro: izogibal se je prepirov in njegovega dela na koncilu niso več kaj dosti upoštevali. Ko je torej sodeloval na koncilskih sejah 1561-1563, se je kljub hudim nasprotovanjem urpešno zavzemal za dosledno prepoved uživanja več nadarbin hkrati.<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-gregorio-xiv_(Dizionario-Biografico)/ |title=Gregorio XIV, papa|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani di Agostino Borromeo v: Treccani|date=2002|accessdate=21. januar 2017}}</ref><br>Za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri Santa Cecilia ga je imenoval šele [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] 12. decembra 1583. <br>Od svoje mladosti je bil mož pobožnosti in mrtvičenja. Pred vstopom v cerkveno službo je bil stalen tovariš svetega [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]; ko je pa postal kardinal, je bil pristen prijatelj svetega [[Filip Neri|Filipa Nerija]], čigar svetniško življenje je želel posnemati. Tudi sam je bil pravi asket; ljudje so ga spoštovali kot svetniškega moža.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=220}}</ref> == Papež == [[File:Gregor XIV.jpg|thumb |180px | Papež Gregor XIV. <br> [[bakrorez]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]] ]] [[File:C o a Gregorio XIV.svg|thumb|180px|Gregorjev grb]] === Dolg [[konklave]] === Že med kratko boleznijo [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] so se začela posvetovanja o volitvah naslednika, ne brez španskega vpliva; med drugimi je računal na izvolitev tudi škrlatnik [[Girolamo Simoncelli|Simoncelli]], v čigar prid naj bi nastale znamenite [[Malahijeve prerokbe|Malahijeve prerokbe o papežih]]. On je bil glede volitev najbolj izkušen, saj je bil navzoč že na šestih konklavih. <br>Glede na nekatera poročila je bil najresnejši kandidat Sfondrato, ker je imel najmanj sovražnikov; bil pa je komaj 55-leten. Večno mesto v tem času ni doživljalo hujših pretesov, le ponoven nastop okoliških tolp, ki jih je [[papež Sikst V.|Sikst V.]] komaj uspel ukrotiti, je vzbujal zaskrbljenost. [[Kardinalski zbor]] je zato najel tisoč vojakov za zavarovanje mestnih stražnih stolpov. Dejstvo, da so vstopili v [[konklave]] skoraj isti kardinali kot pri prejšnjem, je dajalo upanje, da bodo volitve hitro končane, a se je zgodilo ravno nasprotno: zelo so se zavlekle. 6. oktobra so se vrata za škrlatniki zaprla: vstopilo je 53 kardinalov, a iz različnih razlogov jih je manjkalo 12. Sredi novembra so začele okoli Rima razsajati tolpe, španska stranka pa se je odločila za Paleotta, ki je dobil 4. decembra 33 glasov in so mu manjkali le še trije. Ponoči pa je nastopil preobrat: 5. decembra zgodaj zjutraj so ''per acclamtionem'' izvolili Sfondrata za novega papeža. Iz hvaležnosti, da ga je [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] izmenoval za kardinala, si je nadel ime Gregor XIV.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=277}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.vaticanhistory.de/kon/html/gregor%20xiv_.html|title=Gregor XIV|publisher=Vatikan History|date=|accessdate=21. januar 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202040032/http://www.vaticanhistory.de/kon/html/gregor%20xiv_.html|url-status=dead}}</ref><br>Po najkrajšem pontifikatu v zgodovini in nenadni smrti za [[malarija|malarijo]] [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] dne 27. septembra 1590 se je torej konklave zavlekel čez 2 meseca in iz njega izšel Nikolaj Sfondrati; 8. decembra 1590 je bil ustoličen in kronan kot 229 papež in 137. vladar [[Papeška država|Papeške države]]. Novi papež si ni želel [[tiara|tiare]]. Kardinal Montalto, ki je na predvečer prišel v njegovo sobico, da bi ga obvestil, da se [[kardinalski zbor]] strinja z njegovo kandidaturo, ker ga bodo naslednji dan soglasno izvolili, ga je našel klečečega v molitvi pred razpelom. Ko so ga naslednjega dne res izvolili, je izbruhnil v jok in dejal kardinalom: »Bog naj vam odpusti! Kaj ste vendar storili?« Da se izvolitvi ne bi mogel ustavljati, ker ni hotel hoditi, so ga posadili na posebno nosilnico, ''sedia gestatoria'', in ga kljub nasprotovanju odnesli med vzklikanjem ljudstva, ki mu je želelo dolgo vladanje, v vatikansko baziliko. Ta dogodek je najbrž prispeval k redni uvedbi ''[[sedia gestatoria]]'', na kateri so potem papeže prenašali k bogoslužnim opravilom v cerkev sv. Petra vse do [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]], ki je to navado 1963 odpravil. Privzel si je ime Gregor XIV.; kronan in ustoličen je bil 8. decembra, a [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateran]] je vzel v posest 13. decembra 1590.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi della Chiesa|page=236}}</ref> === Ponesrečena politika === Gregorjevi predniki so se trudili za dosego in vzdrževanje krhkega ravnotežja med evropskimi velesilami, zlasti med katoliško Španijo in Francijo. Gregor se je popolnoma postavil zoper francoskega kralja. Kakor hitro je postal papež, je krepko podprl „francosko zvezo” zoper [[Henrik IV. Francoski|Henrika Navarskega]], ki ga je že [[papež Sikst V.|Sikst V.]] 1585 razglasil za heretika-[[hugenoti|hugenota]] in s tem izključil od možnosti nasledstva, kajti francosko ljudstvo je bilo večinsko katoliško in je k uporu spodbujal tudi Francoze. Henrik je razglasil 4. avgusta 1589, da hoče postati katoličan in zaščititi katoliško vero v Franciji, vendar svoje obljube do nastopa Gregorja XIV. 5. decembra 1590 še ni izpolnil niti ni dajal upanja na kaj takega v prihodnosti. Papeža je pri vojaških naporih za Henrikovo strmoglavljenje podpiral tudi [[Filip II. Španski|Filip II.]]. Papež je v svoji buli pariški sinodi z dne 1. marca 1591 Henrika ponovno izobčil ter razrešil podložnike pokorščine heretičnemu kralju, zoper katerega je poslal svojega nečaka [[Ercole Sfondrati|Ercola Sfondratija]] na čelu vojske, vendar mu vojna sreča ni bila mila; v svojem ravnanju je le-ta bil nespreten in svojeglav, da je bilo dejanje obsojeno na neuspeh, ki ga papež ni doživel, ker je medtem že umrl.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/07004a.htm |title=Pope Gregory XIV |publisher=Catholic Encyclopediy New Advent|date=1910|accessdate=21. januar 2017}}</ref> == Dela == *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1590-1591-_Gregorius_XIV.html | language = la | accessdate = 6. december 2011}} === [[Papeška bula|Bule]] in odloki === *18. februarja 1591 je Gregor XIV. potrdil red ''chierici regolari minori'' in jim podelil enake privilegije kot so jih imeli [[teatinci]]; *V svoji [[papeška bula|buli]] "''[[Cogit nos]]''" z dne 21. marca 1591 je prepovedal pod kaznijo izobčenja stave na izvolitev papeža, dolgost papeževanja ali imenovanja novih škrlatnikov. *V odloku z dne 18. aprila 1591 je ukazal, da morajo gospodarji povrniti po možnosti vso škodo, ki so jo storili [[Indijanci|Indijancem]] in da morajo osvoboditi vse sužnje na otokih. *24. maja 1591 je objavil papeško bulo ''[[Cum alias]]'' o pravici do zatočišča (azila) v cerkvah in na svetih mestih. Listina se je sicer nanašala samo na cerkvene prostore; vendar so njeno vsebino polagoma osvojile vse omikane države na svetu; *2.septembra 1591 je z bulo ''[[Illius qui pro gregis]]'' povzdignil na čast reda kongregacijo očetov [[kamilijanci|kamilijancev]],<ref>''kamilijanci'' (CRMI): {{lang-la|clerici regulares ministrantes infirmis}}; {{lang-en|clerks regular attendant on the sicks}}); {{lang-it|ordine dei ministri degli infermi}}; {{lang-sl|regularni red bolniških bratov}}</ref> ki jo je ustanovil sveti [[Kamil de Lellis]]. Poleg treh slovesnih zaobljub se še zaobljubijo, da bodo skrbeli za duhovno in telesno dobro bolnikov - tudi okuženih. S tem jim je hotel dati priznanje, ker so se izredno izkazali med ujmo in kugo, ki je prizadela Rim 1590. *Gregor XIV. Je imenoval pet kardinalov, med katerimi tudi nečaka Paola Camilla Sfondratija. Zaman je poskušal pregovoriti skromnega Filipa Nerija, naj sprejme škrlat; *V buli ''[[Sedes apostolica]]'' z dne 1. junija 1591 izobčuje tiste, ki bi izvršili umor človeka, a temu prišteva tudi tiste, ki bi povrzočili ali sodelovali pri izvršitvi splava (abortus). Sledeč [[Aristotel]]a razlikuje med oduševljenim (animated) in neoduševljenim (unanimated) zarodkom. Prvi mu je zločin, kot umor človeka, drugi pa velik greh, ki ne podleže izobčenju. Za oduševljenega oziroma oživljenega šteje zarodek, ko se začne gibati in torej tudi na zunaj daje znamenja življenja. Ta zakonodaja in razlikovanje je ostalo v veljavi vse do [[papež Pij IX.|Pija IX.]] 1869, ki je učil, da podležejo izobčenju sodelavci namernega splava že od spočetja naprej, ko Bog ustvari dušo.<ref>{{navedi splet|url=https://embryo.asu.edu/pages/pope-gregory-xiv-1535-1591|title=Pope Gregory XIV by Angel Lopez|publisher=Embryo|date=22. junij 2010|accessdate=21. januar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.info.roma.it/personaggi_dettaglio.asp?ID_personaggi=581|title= Gregorio XIV – Nicola Sfondrati |publisher=Info Roma|date=|accessdate=23. januar 2017}}</ref> *Ustanovil je komisijo, ki naj bi znova predelala [[papež Sikst V.|sikstinsko]] [[sveto pismo]] (Vulgato), ki je imelo toliko tiskovnih in drugih napak, da so jo morali takoj po Sikstovi smrti umakniti iz obtoka; tozadevno sejo so imeli 7. februarja 1591. Druga komisija je nadaljevala pripravo [[brevir]]ja; zasedala je 21. aprila 1591. Zaradi številnih Vulgatinih napak je bilo katoliško izobraženstvo zmedeno, [[protestanti]] pa so se škodoželjno norčevali. [[Robert Belarmin]], ki je moral v času Siksta V. zapustiti [[Rim]], se je vrnil; preudarno je svetoval novemu papežu, naj ne prepove biblije, ampak naj jo da popravit, kjer je mogoče; odkupi naj vse izvode iz obtoka; pojasni naj, da vse napake izhajajo od tiskarjev in drugih sodelavcev, brez omembe Siksta V. Zbral je celo skupino učenjakov v posebno stavbo na [[Sabinsko gričevje|Sabinskem gričevju]], ki je neutrudno popravljala sveto besedilo.<ref>Suitbert Bäumer (1845-1894): "Geschichte des Breviers" (Freiburg im Breisgau, 1895), s. 479-90</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.amazon.de/Geschichte-Breviers-quellenm%C3%A4ssigen-Darstellung-altkirchlichen/dp/3936741034 |title= Bäumer: Geschichte des Breviers |publisher=Amazon|date=|accessdate=22. januar 2017}}</ref> == Smrt in spomin == Življenjepisci omenjajo nenavadno osebnostno potezo Gregorja XIV: imel je živčno nagnjenje k smehu, ki ga je včasih hudo obvladal; tako ga je bilo mogoče opaziti celo med kronanjem. Kmalu po izvolitvi je papež hudo zbolel. Ko je 1591 čutil, da bo umrl, se je dal prenesti v [[Beneška palača, Rim|Beneško palačo]] (=Palazzetto Venezia) v upanju, da si bo opomogel. Visoka lesena ograja je utišala hrup – vendar mu mir ni več pomagal. <br>Campana poroča, da so za ublažitev bolečin bolniku drobili v prah drage kamne in mu jih dajali. [[Lodovico Antonio Muratori|Muratori]]<ref>Lodovico Antonio Muratori (1672-1750) je bil italijanski katoliški duhovnik, zgodovinar, pisatelj, numizmatik in knjižničar; imenujejo ga ''oče italijanskega zgodovinopisja''</ref> pripominja: »Ta dobri papež je bil tedaj obkrožen z neumnimi zdravnki ali grešnimi ministri.« Papež je kmalu podlegel močnim bolečinam in umrl v Rimu, dne 16. oktobra 1591, zaradi ledvičnih težav oziroma ledvičnega kamna, ki je bil težak 70 gramov. === Preprosta grobnica === Pokopali so ga v Vatikanu, v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]], proti sredini Gregorijanske kapele, blizu Gregorja XIII., v grob čisto brez okrasov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.adorazioneeucaristica.it/gregorioxiv.htm|title=Storia del Pontificato Papa Gregorio XIV|publisher=Adorazione eucaristica|date=|accessdate=21. januar 2017|archive-date=2016-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20160912064236/http://www.adorazioneeucaristica.it/gregorioxiv.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm|title=Gregorio XIV|publisher=Leonardo|date=|accessdate=19. januar 2017|archive-date=2016-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161101024122/http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm|url-status=dead}}</ref><br>Nagrobni spomenik Gregorja XIV. je eden najmanj obdelanih v Baziliki in obstoji iz niše postavljene v zidu, s preprostim [[sarkofag]]om spodaj in s posvetilnim napisom. [[Giacomo della Porta|Della Porta]] je napravil načrt in napis,<ref>Giacomo della Porta (1533-1602) je bil italijanski stavbar in kipar, ki je sodeloval tudi pri graditvi [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|cerkve sv. Petra]]</ref> a kip je napravil [[Prosper Breški|Breški]].<ref>Prospero Antichi (†1599) – imenovan tudi Prospero da Brescia, Il Bresciano, [[slovenščina|slovensko]]: Prosper Breški je bil italijanski kipar, ki je deloval v 16. stoletju.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/antichi-prospero-detto-il-bresciano_(Dizionario-Biografico)/|title= Antichi, Prospero, detto il Bresciano|publisher=Treccani|date=1961|accessdate=24. januar 2017}}</ref> <br>Papežev grb, ki ga podpirata angela, krona obok; dva druga grba in ženski osebi sta ob strani: ''vera'' (levo) in ''veda'' ali ''pravica'' (desno); pravokotna polja krasijo enobarvne freske. Papež ni dobil spomenika, ker ni bil priljubljen med ljudstvom, ko je zaradi vojskovanja izpraznil cerkveno blagajno, kar je pripeljalo do lakote. Opaziti je mogoče nenavaden napis ''XIIII'' namesto ''XIV'', ker gre za že uporabljeni nagrobnik [[papež Gregor XIII.|Gregorja XIII.]], ki so ga malo preuredili za novega lastnika.<ref name="Monument to Gregory XIV">{{navedi splet|url=http://stpetersbasilica.info/Monuments/GregoryXIIII/GregoryXIIII.htm|title= Monument to Gregory XIV|publisher=Saint Peter's Basilica|date=|accessdate=24. januar 2017}}</ref> === Ocena === *Nikolaj Sfondrati se je rodil v Somma Lombardo (tudi: Somma Lombarda); zato ga imajo mnogi za Milančana; vendar je bil njegov oče in predniki iz [[Cremona|Cremone]]. Torej ima prav ''Annuario Pontificio'', ki ga označuje ''di Cremona'' (''iz Kremone''). Bil si je domač in hišni prijatelj s Karlom Boromejskim; pod njegovim vplivom se je odločil za cerkveno službo; ne vemo točno kdaj, niti ali je bil škofijski ali redovni duhovnik. 15. februarja – po drugih 12. marca 1560 – je postal kremonski škof. Vedno se je obnašal zelo ponižno, tudi kot kardinal. Vedno je bival v Cremoni, razen izjemoma, kadar je potoval v Rim na konklave ali zaradi kongregacijskih obveznosti. Nedvomno je bil največja zgodovinska osebnost kremonske Cerkve.<ref>{{navedi splet|url=http://www.laprovinciacr.it/news/nella-storia/91759/Il-cardinale-cremonese-Nicolo-Sfondrati-fu.html|title= Il cardinale cremonese Nicolò Sfondrati fu Papa col nome di Gregorio XIV|publisher=Giovanni Gonizzi|date=16. junij 1967|accessdate=21. januar 2017}}</ref> *V svoji kremonski škofiji se je goreče dal na uresničevanje [[Tridentinski koncil|tridentinskih]] smernic in odlokov, zlasti ustanavljanje semenišč in dušnopastirske obiske v vseh župnijah škofije; v svojih tridesetih letih škofovanja je sklical tri sinode. Očitna je bila njegova obnovitvena pripravljenost, čeprav je ni vedno spremljalo zdravje in odločen značaj, ki bi bila potrebna za odpravo odpora, ki ga je duhovščina nudila zoper zahtevane spremembe. [[Karel Boromejski]], škof bližnje milanske škofije, mu je bil vedno prijatelj in vzor vreden posnemanja.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=278}}</ref> *Papeževanje Gregorja XIV. je bilo eno od najmanj priljubljenih in neuspešnih v zgodovini, zlasti zaradi svojeglavosti njegovega nečaka-državnega tajnika, kar je pripeljalo do kuge, pomanjkanja hrane in nezakonitosti v Rimu. Kljub svojim 55 letom je bil telesno šibek in pogosto bolan. Njegova bolehnost in negotovost glede vodenja cerkvenih zadev ga je nagnila, da je imenoval svojega 29-letnega nečaka, Paola-Emilija Sfrondratija za državnega tajnika. Paolo pa je bolj skrbel za blaginjo svoje lastne družine kot za blagor Cerkve, kar so mu drugi škrlatniki hudo zamerili. On je tudi stavil na papeške volitve, dolžino pontifikata ali imenovanja novih kardinalov, da je to moral pod kaznijo izobčenja papež prepovedat.<ref name="Monument to Gregory XIV"/> == [[Malahijeve prerokbe]] == V času [[sedisvakanca|sedisvakance]] – ki je sledila smrti [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] – so po vsej verjetnosti nastale znamenite [[Malahijeve prerokbe]], ki jih je potem [[benediktinci|benediktinec]] [[Arnold Wion|Wion]] (1554-1610) v svojem delu ''[[Lignum vitae]]'', zbirki [[legenda|legend]], objavil 1595. Namen prerokb, ki podajajo v 111 oziroma 112 kratkih reklih značilnosti papežev od [[papež Celestin II.|Celestina II.]] (1143-1144) pa vse do zadnjega papeža, je prav tako nejasen kot tudi osebnost izdajatelja. Pred seboj imamo pač ponaredek, ki nima s [[sveti Malahija|svetim Malahijom]], nadškofom v [[Armagh]]u, nobene zveze.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Seppelt|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|page=302}}</ref> Razpon mnenj o tem delu je tako različen, da se giblje od popolnega zavračanja, prek večjega ali manjšega sprejemanja, pa vse do mnenja, da gre le za duhovito šalo svetega [[Filip Neri|Filipa Nerija]] (1515–1595), ki je umrl ravno v letu prve objave prerokb. * Delo je brez vsake zgodovinske verodostojnosti in je ponaredba iz leta 1590 – po smrti [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] – torej 400 let po Malahijevi smrti. Nastalo je v težnji, da bi z njim podprli izvolitev kardinala [[Girolamo Simoncelli|Simoncellija]] (1522–1605) iz Orvieta za papeža.<ref>{{navedi knjigo|author=Jože Dolenc (d.)|title=''Leto svetnikov IV''|page=247}}</ref> * »Ponaredbo« je treba razumeti v takem smislu, da kljub navedbi, češ da izhajajo prerokbe od [[sveti Malahija|svetega Malahija]], izhajajo pravzaprav šele od nekega neznanega prireditelja iz leta 1590, ki jih je izdal 1595. Iz tega sledi, da prejšnje papeže opisujejo za nazaj in si zato lahko privoščijo opise, ki so na splošno zelo natančni. Po tem letu ni več dodane razlage, ampak le suho geslo; doslej avtor ni posploševal, kot se mu je to dogajalo od tega časa naprej. Toliko bolj presenečajo nekateri zadetki kot npr. za ''[[papež Pavel VI.|Pavla VI.]]'' (1963-1978), da je ''flos florum'' – in je res imel v grbu tri lilije. ''[[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]'' je postopala previdno ter preudarno in se o teh prerokbah ni izrekla; zato je vsakomur, tudi katoličanu, dano na voljo, da si glede njih ustvari svoje lastno mnenje. Kar se pa tiče njihovega naziva, bi namesto ''Malahijeve prerokbe'' oziroma ''Prerokbe svetega Malahija o papežih'' bolj ustrezal naziv ''Psevdo-Malahijeve prerokbe'', kar bi zlahka odpravilo glavni očitek. * Prerokbe je dal na papir neznan avtor vsekakor med leti 1590 in 1595. Trdovratno se vsiljuje domneva, da je to bil sveti [[Filip Neri]], utemeljitelj [[oratorijanci|oratorijancev]] in ena najpomembnejših osebnosti [[protireformacija|katoliške obnove]] po protestantskem cerkvenem razkolu. Predvsem zaradi njegove šaljive narave so Filipa poznali tudi kot »Božjega norca«. V njegovem življenjepisu beremo, da je imel dar prerokovanja; večkrat je tudi prerokoval glede papeških kandidatov, in so se njegove napovedi redno uresničevale: prav »njegov« kandidat je izšel iz takratnih pogostnih [[konklave|konklavov]]. * O verodostojnosti prerokb, o katerih nimamo ohranjenega nikakršnega izročila razen Wionove tiskovine, so takoj podvomili. Iz leta 1689 izhaja prvi nasprotni spis francoskega jezuita [[Claude-François Ménestrier|Clauda-Françoisa Ménestrierja]], kar pa ni prav nič oviralo njihovega širjenja. V vsaki naslednji novi izdaji so bili – seveda vzvratno – izrecno omenjena medtem končana papeževanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.katholisches.info/2013/03/05/die-papst-weissagungen-des-malachias-nur-ein-scherz-des-heiligen-philipp-neri/|title=Die Papst-Weissagungen des Malachias – Nur ein Scherz des heiligen Philipp Neri?|publisher=Giuseppe Nardi|date=5. marec 2013|accessdate=9. oktober 2016|archive-date=2016-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161011084749/http://www.katholisches.info/2013/03/05/die-papst-weissagungen-des-malachias-nur-ein-scherz-des-heiligen-philipp-neri/|url-status=dead}}</ref> Pomen mnogih prerokb je raztolmačen, za nekater pa še ne obstaja zadovoljiva razlaga.<ref>{{navedi splet|url=http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm|title=Gregorio XIV|publisher=Leonardo|date=|accessdate=19. januar 2017|archive-date=2016-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161101024122/http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm|url-status=dead}}</ref> * Gre za prerokbe, ki v malo besedah opisujejo na skrivnosten način vsakokratnega papeža in njegovo papeževanje. Končujejo se s Petrom Rimskim. Med temi starimi in novimi prerokbami opažamo popolno soglasje.<ref>{{navedi splet|url= https://www.jochen-roemer.de/Gottes%20Warnung/Hintergrund/Archiv/Beitraege/Die%20Papstweissagung%20des%20Hl.%20Malachias.pdf |title= Die Papstweissagung des Hl. Malachias nach H. Troll, Paul Pattloch Verlag, Aschaffenburg, 1973|publisher=jochenroemer.de|date=|accessdate=9. oktober 2016}}</ref> *Prerokbe posebno burijo domišljijo zadnje čase, saj naj bi bil po eni razlagi zadnji papež v nizu ''Peter Rimski'' istoveten s papežem ''[[papež Frančišek|Frančiškom]]''. Zato je ob njegovem nastopu po družbenih občilih kar mrgolelo naslovov v tem slogu: »Prerok je napovedal: To bo zadnji papež.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/prerok-je-napovedal-bo-zadnji-papez|title=Prerok je napovedal: To bo zadnji papež|publisher=Vladimir Jerman v: Slovenske novice|date=18. februar 2013|accessdate=22. januar 2017|archive-date=2016-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161009143451/http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/prerok-je-napovedal-bo-zadnji-papez|url-status=dead}}</ref> - ali pa: »Naslednji papež (po nepričakovanem odstopu [[papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] 2013) je poslednji; sledi [[sodni dan]].«<ref>{{navedi splet|url=http://arhiva.alo.rs/vesti/svet/sledeci-papa-je-posljednji-sledi-sudnji-dan/10971|title=Sledeći papa je posljednji, sledi Sudnji dan!|publisher=Alo.rs|date=11. februar 2013|accessdate=21. januar 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202002612/http://arhiva.alo.rs/vesti/svet/sledeci-papa-je-posljednji-sledi-sudnji-dan/10971|url-status=dead}}</ref> === ''Ex antiquitate Urbis'' === [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o papežu Gregorju XIV., da izhaja ''Iz starosti mesta'' oziroma ''Iz starega mesta''; ({{lang-la|Ex antiquitate Urbis}}; {{lang-en|Of the antiquity of the city / From the old city}}). <br> Avtor prerokb je utegnil namigniti, da je za naslednika [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] določen kardinal [[Girolamo Simoncelli|Simoncelli]], ki je bil rodom iz [[Orvieto|Orvieta]] – a temu mestu pravijo po latinsko ''Urbs vetus'', tj. ''Staro mesto''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.goodreads.com/book/show/5253208-orvieto|title= Orvieto: Urbs Vetus by William Anselmi|publisher=Guernica Editions - Good reads|date=2009|accessdate=22. januar 2017}}</ref> <br> Za papeža vendarle ni bil izvoljen Simoncelli, ampak Sfondrati, ki si je privzel ime Gregor XIV. Zagovorniki prerokb so to poskušali tudi to uskladiti s prerokbo z opombo, da je bil oče Gregorja XIV. senator ''starega mesta Milana'', in da tudi beseda "senator" izhaja iz latinske besede ''senex'', kar pomeni ''starec'', ali pa, da je [[Milano]] tisto "staro mesto", saj je bilo utemeljeno že okoli 400 pr. n. št. Prerok do 1590 ni poznal kakih ohlapnih posploševanj, kar se mu je pozneje primerilo.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=63}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=70}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[Tridentinski koncil]] * [[protireformacija]] * [[katoliška obnova]] * [[Malahijeve prerokbe]] == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona sl}} *Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Gaetano Moroni Romano: ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro ai nostri giorni'', LIII. Tipografia Emiliana, Venezia 1852. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{Commons|Gregorius XIV}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/07004a.htm Pope Gregory XIV - Catholic Encyclopedia 1910] *[https://www.saint-mike.org/library/papal_library/gregoryxiv/biography.html Gregory XIV 1590-1591 - Nicolo Sfondrati] *[https://embryo.asu.edu/pages/pope-gregory-xiv-1535-1591 Pope Gregory XIV (1535-1591) By Angel Lopez] *[http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Urban_VIII New World Encyclopedia: Urban VIII] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-gregorio-xiv_(Dizionario-Biografico)/ GREGORIO XIV, papa Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 59 (2002) di Agostino Borromeo] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xiv_(Enciclopedia-dei-Papi)/ Gregorio XIV Enciclopedia dei Papi (2000) di Agostino Borromeo] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xiv-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Gregorio XIV papa. Enciclopedia Italiana (1933) di Fausto Nicolini] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xiv-papa/ Gregòrio XIV papa Enciclopedie on line] *[http://www.laprovinciacr.it/news/nella-storia/91759/Il-cardinale-cremonese-Nicolo-Sfondrati-fu.html Il cardinale cremonese Nicolò Sfondrati fu Papa col nome di Gregorio XIV Da Giovanni Gonizzi] *[http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm Leonardo: Gregorio XIV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161101024122/http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm |date=2016-11-01 }} *[http://www.adorazioneeucaristica.it/gregorioxiv.htm Storia del Pontificato Papa Gregorio XIV] *[https://www.info.roma.it/personaggi_dettaglio.asp?ID_personaggi=581 Gregorio XIV – Nicola Sfondrati. Info Roma] ;{{ikona de}} *[http://www.vaticanhistory.de/kon/html/gregor%20xiv_.html Vatikanhistory-de Gregor XIV] ;{{ikona fr}} *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/GregoireXIV.htm Grégoire XIV pape - Compilhistoire] *[http://www.cosmovisions.com/GregoireXIV.htm Imago mundi : Le pape Grégoire XIV] {{S-začetek}} {{S-rel|ca}} {{S-bef|before=[[Federico Cesi|kardinal Federico Cesi]]}} {{S-ttl|title=[[škofija Cremona|škof v Cremoni]]|years=1560&ndash;90}} {{S-aft|after=[[Cesare Speciano]]}} {{S-bef|before=[[Alfonso Gesualdo di Conza]]}} {{S-ttl|title=[[Santa Cecilia (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Santa Cecilia]]|years=1585&ndash;90}} {{S-aft|after=[[PaoloEmilio Sfondrati]]}} {{S-bef|before=[[Papež Urban VII.|Urban VII.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1590&ndash;91}} {{S-aft|after=[[Papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Cremone]] [[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Gregor XIII.]] [[Kategorija:Umrli za akutno ledvično odpovedjo|Gregor XIV.]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 16. stoletju]] oi9ddla7tc3a371022vw5vv9pknmkkz Papež Urban VIII. 0 170021 6747204 6742649 2026-09-05T20:54:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747204 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = | name = Urban VIII. | honorific-suffix = | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = [[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]]<br>[[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]] ([[1632]]) | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[6. avgust]] [[1623]] (izvoljen) | term_start = [[29. september]] [[1623]] (posvečen, umeščen in kronan) | term_end = [[29. julij]] [[1644]] (umrl; 20 let, 11 mesecev, 23 dni) |predecessor=[[Papež Gregor XV.|Gregor XV.]] | opposed = | successor = [[Papež Inocenc X.|Inocenc X.]] | ordination = [[24. september]] [[1592]] | ordinated_by = | consecration = [[28. oktober]] [[1604]] | consecrated_by = [[Fabius Blondus de Montealto]] | cardinal =[[11. september]] [[1606]] | created_cardinal_by= [[papež Pavel V.|Pavel V.]] | rank = [[Seznam papežev|235. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra]]. | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Antonio Barberini (florentinski plemič)<br> Camilla Barbadoro | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = [[pravnik]] |previous_post={{unbulleted list|[[Apostolska signatura|referendarij pri Apostolski signaturi]] (1589–1592)|Upravnik Fana (1592–1604)|[[Nadškof Nazareta|Naslovni nadškof Nazareta]] (1604–1608)|[[Apostolska nunciatura v Franciji|Apostolski nuncij v Franciji]] (1604–1606)|[[San Pietro in Montorio|kardinal-duhovnik pri San Pietro in Montorio]] (1607–1610)|[[škof Spoleta]] (1608–1617)|prefekt Apostolske signature (1610–1623)|[[Sant'Onofrio|kardinal-duhovnik pri Sant'Onofrio]] (1610–1623)|[[kamerleng Svete Rimske Cerkve]] (1623)}} | alma_mater = [[Univerza v Pisi]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Urbano VIII.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Urban }} '''Papež Urban VIII.''' (rojen kot '''Maffeo Barberini'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[1568]], [[Firence]], [[Firenška vojvodina]] <ref>''Firenška vojvodina'' je trajala 1532 – 1569</ref> † [[29. julij]] [[1644]] [[Rim]], [[Papeška država]]. [[Papež]] je bil med letoma 1623 in 1644. == Življenjepis == === Mladost in cerkvena pot === [[File:Caravaggio Maffeo Barberini.jpg|thumb|left|150px|<center>Maffeo Barberini pri tridesetih letih<small><br>[[Caravaggio]] okrog [[1598]]]]</small></center> ''Maffeo Barberini'' je zagledal luč sveta v Florenci kot peti od šestih sinov. Datum rojstva je neznan, krščen pa je bil 5. aprila 1568 <ref>{{navedi knjigo|last1=Weech|first1=William Nassau|title=URBAN VIII: Being the Lothian Prize Essay, 1903|date=1905|publisher=Archibald Constable & Co. Ltd.|location=London|pages=1–128|url=https://archive.org/details/urbanviiibeingth00weecuoft|accessdate=October 31, 2014}}</ref>. Oče je bil bogat trgovec in florentinski plemič Antonio [[Rodbina Barberini|Barberini]], mati pa Camilla Barbadoro. Rodom je bil iz [[Barberino Val d'Elsa]] v [[Toskana|Toskani]] s priimkom ''Castellini''; <ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi|page=246}}</ref> izgleda pa, da so njegovi neposredni predniki spremenili izvirni priimek (po nekaterih je to bil ''Tafani'' ''=obadi'') v ''Barberini'' (''=Barberinski''; najdemo tudi obliko ''Barberino''); prav tako so zamenjali tri ''obade'', prisotne na njihovem grbu, s tremi ''čebelami''; po mnenju nekaterih so to bile ''ose'', ter so torej zamenjali »struponosne ose z medonosnimi čebelami« <ref>»le velenose vespe con le melliflue api«</ref> <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=152}}</ref>. Maffeo se je rodil v plemiški palači Barberinijevih na [[piazza Santa Croce]]. S tremi leti je postal sirota brez očeta, in mati ga je vzela s seboj v [[Rim]], kjer je prevzel zanj skrb njegov stric, [[apostolski protonotar|protonotar]] Francesco Barberini.<ref>{{cite encyclopedia| last = Ott| first = Michael T.| title = Pope Urban VIII| encyclopedia = The Catholic Encyclopedia| volume = XV| publisher = Robert Appleton Company| location = New York| year = 1912| url = http://www.newadvent.org/cathen/15218b.htm| accessdate = 2007-09-07 }}</ref> S 16-timi leti ga je stric postavil za svojega dediča.<ref>Keyvanian, Carla. "Concerted Efforts: The Quarter of the Barberini Casa Grande in Seventeenth- Century Rome". ''Journal of the Society of Architectural Historians'' 64, no 3 (2005): 294.</ref> Na stričev nasvet je študiral leposlovje na rimskem zavodu, ki so ga vodili [[družba Jezusova|jezuiti]]; na Pisanskem vseučilišču pa je doktoriral ''[[in utroque iure]]'' 1589. <ref>Giuseppe Allegrini: ''Elogj degli uomini illustri toscani'', Volume 3, Lucca 1772), ss. 377-381.</ref> 7. aprila 1586 je prejel [[tonzura|tonzuro]]; 24. junija 1592 je bil posvečen v [[diakon]]a, v [[duhovnik]]a pa 24. septembra 1604. Pri srcu mu je bila latinska literatura, h kateri je prispeval izvirne pesmi, kakor tudi v pogovorni italijanščini in klasični grščini. Njegove latinske pesnitve je izdal za časa njegovega papeževanja v Florenci Clemente Ferroni pod naslovom ''Maphei Cardinalis Barberini poemata''; druga izdaja je izšla v Rimu 1638. === Cerkvene službe === [[File:Portrait du cardinal Maffeo Barberini drep 1563 ; 1644.jpg|thumb|right|180px|<center> ''Portret kardinala Maffea Barberinija'' naslikan 1644 ]]</center> # 1. julij 1589: [[abreviator]] v [[Apostolska pisarna|Apostolski pisarni]]; istega leta je vstopil v [[Vrhovno sodišče apostolske signature]] kot [[referendarij]] (poročevalec); # 13. februar 1592: upravnik [[Fano|Fana]]; # 24. oktober 1593: [[apostolski protonotar|protonotar]]; # marca 1597 vstopi v ožjo skupino osebnih papeževih služabnikov in postane klerik komornik (chierico di Camera); # januar 1598: v spremstvu kardinala [[Pietro Aldobrandini|Aldobrandinija]] imenovan za [[apostolski legat|legata]] v [[Ferrara|ferrarskem]] poslaništvu (ki je delovalo 1598-1796); # Leta 1601 izredni [[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Francosko kraljestvo|Francoskem kraljestvu]]; # 1603 je predsednik XIII. združbe (zadolžene za izgradnjo in vzdrževanje cest, mostov in vodovodov); # od 20. oktobra 1604 do 27. oktobra 1608 je bil naslovni nadškof [[Nazaret]]a. Stoloval je v [[Barletta|Barletti]] v [[Apulija|Apuliji]].<ref>{{navedi knjigo|author=Renato Russo|title=La storia (Rotas, Barletta 2004)|page=159}}</ref> # 4. december 1604: imenovan za [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Pariz]]u; ta položaj je zasedal do leta 1606, ko se je vrnil v [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. # 11. september 1606: povišan v [[kardinal]]a. Škrlatni klobuk mu je del na glavo francoski kralj [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV.]]; francoski kralji so imeli posebno pravico, da so deli kardinalski klobuk apostolskemu nunciju v Parizu. Ta pravica je prešla tudi na današnje predsednike [[Francija|Francoske republike]]. # 1607 imenovan za zavetnika [[Škotska|Škotske]]; # 12. november 1607: postane [[kardinal duhovnik]] pri [[San Pietro in Montorio]]; 5. maj 1610: prejme kardinalski naslov pri Sant'Onofrio; # 27. oktobra 1608 je imenovan za [[nadškofija Spoleto-Norcia|nadškofa Spoleta]]; s tega položaja je odstopil 17. julija 1617. # 8. januarja 1610 ga je papež imenoval za [[prefekt]]a [[Apostolska signatura|Apostolske signature]]; # od 31. avgusta 1611 do 1614 je [[kardinal poslanec]] pri [[Veleposlaništvo v Bologni|Veleposlaništvu v Bologni]], ki je delovalo 1540-1796; == Papež == === Konklave === {{glavni|Konklave}} Kljub dejstvu, da je [[papež Gregor XV.|Gregor XV.]] imenoval v [[kardinalski zbor]] lepo število škrlatnikov, so še vendarle prevladovali kardinali [[papež Pavel V.|Pavla V.]], ki so bili izrečni frankoljubi. Kardinalov je bilo zdaj 67. Volitve so bile zelo zapletene, saj je bilo kar 15 kardinalov ''papabilis''. Zato ne čudi, da so mesec dni po Gregorjevi smrti izvolili kot sporazumnega kandidata za papeža Maffea, ki je služboval svojčas v Parizu in svoje naklonjenosti do Francozov in do njihove politike – ki je bila večinoma v škodo [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] – pravzaprav nikoli ni prikrival.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=385}}</ref> Maffeo Barberini, ki si je nadel ime Urban VIII., je bil torej izvoljen za papeža 6. avgusta 1623 v Vatikanski palači, ko ga je še kuhala vročina; posvetil ga je 29. septembra [[kardinal protodiakon]] [[Alessandro d'Este]]. Posvečenje, kronanje in [[papeško ustoličenje|ustoličenje]] so odložili zaradi njegove bolezni [[malarija|malarije]], ki ga je napadla že sredi dolgotrajnega konklava, med katerim je umrlo kar pet kardinalov in 40 njihovih sodelavcev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilforchettiere.it/papa-urbano-viii-record-giubilei/|title= La tavola di papa Urbano viii, il pontefice del record dei nove giubilei|publisher=Il Forchettiere|date= 10. januar 2016|accessdate=1. oktober 2018}}</ref> V konklavu, ki je trajal v hudi poletni vročini od 19. julija do 6. avgusta, je sodelovalo 55 kardinalov. Kardinal [[Andrea Baroni Peretti Montalto|Montalto]] je zapustil konklave 3. avgusta, in tako je ostalo 54 kardinalov. Urbana so izvolili v 37. seji s 50-imi glasovi. Pred tem je [[Giovanni Garzia Mellini|Mellini]] prejel 22 glasov. - [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateransko baziliko]] je prevzel v posest 19. novembra. Pravijo, da je ta omikani pisatelj in pesnik – kardinal Maffeo, - ko so ga izvolili za papeža, dejal kiparju [[Gian Lorenzo Bernini|Berniniju]]: {| |- ! Italijanski izvirnik<ref name="#1"/> ! slovenski prevod |- | <blockquote> »Gran fortuna la vostra, o cavaliere, di vedere papa il cardinale Maffeo Barberino; ma assai maggiore é la nostra, che il cavalier Bernino viva nel nostro pontificato.« </blockquote> | <blockquote> »Imate veliko srečo, o vitez, da vidite kot papeža kardinala Maffea Barberina; toda veliko večja je naša, da vitez Bernini živi v našem pontifikatu.</blockquote> |} === Politika === [[File:Urban VIII.jpg|240px|thumb|left|<center>[[Papež Urban VIII.]] <br><small>[[Pietro da Cortona]] leta 1627 ]] </small></center> [[File:6 Rome View of St Peter's and the Vatican Seen from Prati Di Castello.jpg|thumb|180px|<center>[[Vatikan]] in [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkev sv. Petra]]<br></small>Posvetil jo je [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]]; naslikal pa [[Gaspar van Wittel]] (1653–1736) ]]</small></center> [[Image:VasiPropagandaFide.jpg|thumb|240px|left|<center>Poslopje ''De Propaganda fide''<br><small>Severno pročelje na ''Piazza di Spagna'' [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]], jugozahodno [[Francesco Borromini|Borromini]] <br>[[jedkanica]] [[Giuseppe Vasi|Vasi]] (1761).<ref>{{navedi splet|url=http://www.romeartlover.it/Vasi164a.htm|title=Collegio di Propaganda Fide|first=|last=romeartlover|website=www.romeartlover.it}}</ref>]]</small></center> [[File:AnnoSanto CastelAngelo.jpg|thumb|180px|<center>[[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] <br><small> [[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]] ga je dobro utrdil<br>[[jedkanica]] iz 16. stoletja ]]</small></center> [[File:RomaBerniniFontanaApi.JPG |thumb |180px|<center>''Fontana delle api'', ''Piazza Barberini'' v Rimu<br><small> vsebuje posvetilni kamen [[papež Urban VIII.|Urbana VIII.]]. <br>Tri [[čebela|čebele]] so iz [[grb]]a [[Rodbina Barberini|Barberinijev]] <br> [[Gian Lorenzo Bernini]] 1644]]</small></center> Urban VIII. je bil star 55 let, ko so ga izvolili za papeža. Visok, mišičast, dostojanstvenega vedenja, brezmadežnega življenja, cela njegova preteklost – vse to ga je napravilo za vrednega najvišjega položaja. Nadaljeval je politiko svojih prednikov, ki so začeli opravila za okrepitev [[Papeška država|Papeške države]], saj je cela [[Evropa]] odmevala od žvenketanja orožja. Na bolonjskem področju je zgradil [[Castel Franco]]; [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] je oskrbel s strelnimi linami in živežem; v [[Tivoli]]ju je dal postaviti [[orožarna|orožarno]]; število papeške vojske je bistveno pomnožil in stalno vadil. K vsemu temu ni prosil nasveta škrlatnikov; če mu je kdo očital, je odvrnil, da se na te zadeva bolj razume kot vsi kardinali skupaj. V škripcih so bili tudi diplomati. Pri sprejemih je največ govoril on sam; poslance je sicer poslušal, vendar niso mogli ugotoviti, ali je na poročilo odgovoril pritrdilno ali nikalno. Zviti [[Beneška republika|Benečani]] so izvrtali, da ljubi ugovarjanje; da bi dosegli cilj, so govorili prav nassprotno od svojih namenov, in so s tem uspeli pridobiti Urbana na svojo stran. Nedvomno pa je njegova protihabsburška politika ovirala katoliško obnovo. To pa ni bila čustvena politika, kot so nekateri napak tolmačili; [[Vilmos Fraknói|Fraknói]] glede tega pravi: :Papež Urban VIII. ni bil naklonjen politiki [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]]; njegove zmage ni imel niti za želeno niti za možno. Preklinjal je tiste poskuse, ki so nameravali versko enotnost v Evropi doseči z močjo orožja. Poznavanje nauka preteklih časov in sedanjih okoliščin ga je prepričalo o tem, da v Severni Evropi vladajočega [[protestantizem|protestantizma]] ni mogoče več uničiti nasilno. Bal se je, da bo verska vojna, ki jo je sprožil Ferdinand II., ovekovečila sovražnosti med katoliškimi in protestantovskimi ljudstvi ter bo tako ovirala zbližanje skozi stoletja. V tem prepričanju ga je utrdil vsemogočni minister [[seznam francoskih kraljev|francoskega kralja]] [[Ludvik XIII.|Ludvika XIII.]] [[kardinal Richelieu]], nedvomno najsposobnejši državnik svoje dobe. Njegova pisma in poslanci v Rimu so papeža stalno plašili, da vladoželjnost [[Habsburžani|Habsburžanov]] ogroža evropsko ravnotežje in neodvisnost [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. Obenem mu je uspelo prepričati papeža, češ »da so orožja protestantskih zaveznikov uperjena le zoper avstrijsko hišo in ne zoper katoliško Cerkev; potemtakem Sveti sedež ni dolžan nuditi pomoči Ferdinandu.« Le tako lahko razložimo, čemu je Urban VIII. razdrl načrte za poroke, ki jih je tako skrbno snoval [[papež Gregor XV.|Gregor XV.]] in ni pomagal Ferdinandu II. v vojskovanju proti švedskemu kralju [[Gustav Adolf II. Švedski|Gustavu Adolfu]],<ref>švedski kralj Gustav II. Adolf, imenovan tudi ''Veliki'' in ''Severni lev'' *1594, vladal do smrti 1611-1632</ref>, vse dokler niso njegove tolpe vdrle v [[Italija|Italijo]].<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=386}}</ref> Dokazano je, da bolni papež zadnje desetletje ni mogel odločilno vplivati na dogajanja, ki so ustrezala ne toliko koristi Cerkve kot njegovim sorodnikom. Zadnja leta papeževanja mu je zagrenila zlasti osvajalna ''vojna za [[Castro]]'' (''guerra di Castro'' 1641-1644), ki je sprožila veliko sovraštva in nezadovoljstva z Barberiniji, ki so ljudstvu naložili visoke davke in pristojbine, - ter je popolnoma izpraznila papeško blagajno. Nadaljevala se je še pod Urbanovim naslednikom [[papež Inocenc X.|Inocencem X.]] (1646-1649) – ter se končala z zavzetjem kneževine in popolnim porušenjem Castra.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi|page=247}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.canino.info/inserti/monografie/i_farnese/curiosita_farnesiane/prima_guerra_castro/index.htm|title= Cronologia della prima guerra di Castro (1641-1644) nelle Carte Barberini presso la Biblioteca Vaticana |publisher=Canino info|date=junij 1994|accessdate=15. marec 2018}}</ref> === Cerkvena uprava === #V verskem smislu je Urbanov pontifikat sila pomemben. V začetku vladanja je določil štirideseturno češčenje pred [[Sveto rešnje telo in kri|Najsvetejšim]] za uspeh službe. Zakon o stalnem bivanju (rezidenca) je izvajal tako strogo, da se celo [[kardinal-škof|kardinali-škofje]] niso smeli oddaljiti s svojega sedeža, ne da bi poskrbeli za zameno ali namestnika. #Pri predelavi [[Brevir]]ja je sodeloval osebno; himne v klasičnem metru so prispevali tudi najznamenitejši sodobni pesniki: [[Maciej Sarbiewski|Sarbiewski]]<ref> Maciej Kazimierz Sarbiewski (lat. Matthias Casimirus Sarbievius; 1595 – 1640) je bil zadnji latinski pesnik srednjega veka. Imenovali so ga ''Horatius Christianus'' in ''Horatius Sarmaticus''</ref>, Strada, Galuzzi, Petrucci… <ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=OZZLAAAAcAAJ&pg=PA531&lpg=PA531&dq=poeta+Strada+e+Breviario+di+Urbano+VIII&source=bl&ots=St7ndY0sQS&sig=7iPZ7zOMhMxShCbF4ekXz8iXLTM&hl=sr&sa=X&ved=0ahUKEwjU4N_70dPeAhUKDiwKHc24BZ8Q6AEIITAD#v=onepage&q=poeta%20Strada%20e%20Breviario%20di%20Urbano%20VIII&f=false|title= Memorie intorno ai poeti laureati d’ogni tempo e d’ogni nazione, raccolte da Vincenzo Lancetti. Milano str. 531|publisher=Pietro Manzoni|date=1839|accessdate=14. november 2018}}</ref>. #1643 je izdal in potrdil ter obvezal k molitvi novi ''[[Brevir]]'' in ''[[Misal]]''. #Urban VIII. je ''[[usmiljeni bratje|usmiljenim bratom]]'' obnovil 1624 privilegije beraškega (=ubožnega) reda.<ref>''usmiljeni bratje'' ''(congregatio fratrum a caritate)'' je [[Seznam rimskokatoliških cerkvenih redov|katoliški cerkveni red]], ki ga je ustanovil sveti [[Janez od Boga]] (1495-1550) in se skrbi za bolnike, zlasti najbolj potrebne, tako doma kot v bolnišnicah; ustanovnik goduje 8. marca</ref><ref>{{navedi splet|url=http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/340-janez-od-boga-1495-1550|title=Janez od Boga|publisher=Radio Ognjišče|date=|accessdate=21. november 2018|archive-date=2018-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181122005807/http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/340-janez-od-boga-1495-1550|url-status=dead}}</ref><ref name="#2">{{navedi knjigo|author=A. Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=747}}</ref> #Prepovedal je 1639 [[suženjstvo]] med [[Indijanci]] v [[Brazilija|Braziliji]], [[Paragvaj]]u in [[Karibi|Zahodni Indiji]].<ref>{{navedi splet|url=http://galileo.rice.edu/gal/urban.html|title=Pope Urban VIII|publisher=The Galileo Project|date= |accessdate=28. september 2018}}</ref> === Zaljubljen v umetnost === [[File:Piazza Barberini - Plate 036 - Giuseppe Vasi.jpg|thumb|180px|<center>[[Piazza Barberini]], [[Rim]] (1752)<br> <small>Palazzo Barberini; obelisk; Fontana del Tritone; podstavek za križ pri Kapucinskem samostanu]] </small></center> [[File:Penning voor het elfde jaar pontificaat van Paus Urbanus VIII. 1644 barcode 800000089928.jpg|140px|thumb|left|<center>Novčič [[Papež Urban VIII.|Urbana VIII.]] iz 1644 - glava]]</center> [[File:Penning voor het elfde jaar pontificaat van Paus Urbanus VIII. 1644 barcode 800000089928 (2).jpg|140px|thumb|left|<center>Isti novčič [[Papež Urban VIII.|Urbana VIII.]] - ozadje]]</center> On sam je porabil velikanske vsote denarja za polepšanje Rima in gradeč utrdbe v njem. [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]]ju je zaupal dokončanje nove [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilike Svetega Petra]], ki mu je dodal [[baldahin]] (nebo) nad glavnim oltarjem – ki ga je postavil z [[bron]]om, pobranim iz [[panteon, Rim|Panteonovega]] stebrišča (nadstebrja). Bron, ki je podpiral nosilce rimskega Panteona, je dal pretopiti v [[top]]ove in druge obrambne naprave. Pravijo, da je pravljico, češ da ga je uporabil za baldahin pri Sv. Petru, dal razširiti med ljudstvom sam papež.<ref>{{navedi splet|url=http://galileo.rice.edu/gal/urban.html|title=Pope Urban VIII|publisher=Papal artifacts|date=2018|accessdate=28. september 2018}}</ref> Berniniju je zaupal tudi izgradnjo [[Palazzo Barberini]] in drugih imenitnih rimskih stavb ter spomenikov. Urbanovi sorodniki so bili največji meceni umetnosti svojega časa; tako je bilo med njegovim papeževanjem ustvarjenih mnogo stavbarskih in drugih mojstrovin.<ref name="#3">{{navedi splet|url=http://www.papalartifacts.com/portfolio-item/pope-urban-viii/|title=Pope Urban VIII|publisher=Papal artifacts|date=2018|accessdate=28. september 2018}}</ref> Za [[sveto leto]] 1625 Bernini ni uspel dokončati umetnine, ki bo pričevala o njegovi nadarjenosti, ''Neba'' nad veroizpovedjo in grobom svetega Petra: dela nove umetnosti, izvirne, nepredvidljive, navdušujoče. Štirje stebri rastejo kot neposredno iz zemlje, z izredno malimi podstavki in kot plameneči v vibo se dvigajo, prenašajoč svojo moč v uperjene zavojke. Nikakršnih obokov, nikakršnih tramov. Nič načelkov, nič kapitljev: popolnoma nov način, brez kakega predhodnega. Ta veličastna izvedba je bila tako lahkotna, da se je zdela neznatne teže in kot brez snovne vrednosti. Ne moremo pa si predstavljati, koliko brona so pogoltnile talilne peči, ki jih je noč in dan kuril Bernini. Ni zadoščala kovina pobrana po mestu, in so se morali zateči k bakrenemu orodju ter rabljenim žebljem. Nato so papeževi odposlanci nakupovali baker v [[Livorno|Livornu]] in [[Benetke|Benetkah]]. Premalo, zato so se lotili bakrenih reber Michelangelove kupole. Med svetim letom – zahvaljujoč papeževi oskrbi – niso imeli težav z nabavo hrane – toda papež in njegov priljubljeni kipar sta gladovala za bronom. Bruna, ki so pokrivala preddvor Panteona, so bila že iz [[Rimsko cesarstvo |rimskih časov]] opažena z bronom. Urban VIII. jih je dal sleči. ==== Barbari - Barberini ==== Najznamenitejšo ''paskvinato'' pa je ''izumil'' [[Rimski govoreči kipi|Rimski govoreči kip]] [[Paskvin]] proti papežu Urbanu VIII.-Barberiniju, katerega je ljudstvo dolžilo, da je odstranil bronaste okraske Panteona, da bi iz njih dal vliti [[baldahin]] pri [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Svetem Petru]]: {| |- ! <center>Barbari – Barberini (latinsko)<ref>{{navedi splet|url=https://stampacritica.org/2017/07/31/pasquino-la-statua-parlante/|title= Pasquino la statua parlante|author=Antonella Virgilio|place=Rim|language=it|date=31. julij 2017 |accessdate=23. april 2025}}</ref></center> ! <center>Barbari - Barberini (italijansko)</center> ! <center>[[Barbari]] - Barberini (slovensko)</center> |- | <blockquote>“Quod non fecerunt barbari,<br>fecerunt Barberini”. </blockquote> | <blockquote>“Quello che non hanno fatto i barbari,<br>hanno fatto i Barberini”. </blockquote> | <blockquote>“Česar niso napravili [[barbari]],<br>so naredili [[Barberini]].” </blockquote> |} Ni pa dodal ''Pasquino'', da je Bernini v zameno napravil biserna dela s pozlačenimi čebelami, ki so do dandanes kras in ponos Večnega mesta. V mestu [[Rim]]u so povzročile »blazne izgrede« - kot so govorili nasprotniki Berninija – njegove novogradnje kot ''Palazzo Barberini'', ''Collegio di Propaganda fide'', ''Chiesa di Santa Bibiana'', ''Sant'Andrea al Quirinale'', ''Fontana del Tritone'', vodomet ''Barcaccia'' ter ''Fiumi'' na [[Piazza Navona|Piazzi Navoni]]; v Vatikanu pa ''Scala regia'', ''Statua equestre di Constantino'', ''Angioli del Ponte Sant'Angelo'' ter ''Colonnato'' na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]].<ref name="#4">{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=156}}</ref> Nanj še danes spominjajo od njega ustanovljeni ''Palazzo, Bibliotheca'' in ''Galeria Barberini'', ki so jih dokončali njegovi sorodniki-kardinali.<ref name="#5">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title=A pápák története|page=388}}</ref> === Devet svetih let === [[File:Pope Urban VIII.jpg|thumb|180px|<center>Urban VIII. vodi svetoletne]slovesnosti na ''[[sedia gestatoria]]'' (1640)]]</center> [[File:Papal.bull.JPG|180px|right|thumb|<center>Papeška bula Urbana VIII. iz 1637 je bila čvrsto zapečatena s [[svinec|svinčeno]] [[bula|bulo]]]]</center> Papež Urban VIII. je oznanil eno redno ter osem izrednih [[sveto leto|svetoletnih]] jubilejev. ==== Redno sveto leto ==== Redno sveto leto je potekalo leta 1625 po [[Jezus Kristus|Kristusovem]] rojstvu in v spomin nanj. 29. aprila 1624 je z [[papeška bula|bulo]] ''Omnes Gentes plaudite manibus'' napovedal 13. jubilejno sveto leto. Z bulo ''Pontificia sollicitudo'' je dovolil redovnikom v klavzuri, bolnikom in jetnikom, da lahko prejmejo [[odpustek|odpustke]], ne da bi se podali v Rim. Zaradi vojnega časa ni prišlo v Rim toliko romarjev kot navadno; toda pri odpiranju je bil navzoč poljski prestolonaslednik [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav]], a pri zapiranju avstrijski [[Leopold V. (nadvojvoda)|nadvojvoda Leopold]].<ref>''Leopold V.'' (1586 - 1632) je vladal v Prednji Avstriji od 1623 do 1632</ref><ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=387}}</ref> Sveta vrata je odprl popoldne na [[Sveti večer]]. Med jubilejem je poromalo v Rim okoli pol milijona [[romar]]jev – izredno število, če upoštevamo, da je potekalo sredi grozot [[Tridesetletna vojna|Tridesetletne vojne]] (1618–1648), ki je divjala 21 let njegovega papeževanja. Papež je olajšal obisk sedmerih cerkva, zlasti zaradi divjanja kužnih bolezni, ko je zamenjal tiste zunaj obzidja ([[Basilica di San Sebastiano fuori le mura|San Sebastiano]], [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|Sveti Pavel]] in [[Basilica di San Lorenzo fuori le mura|San Lorenzo]]) z mestnimi cerkvami: [[Basilica di Santa Maria del Popolo|Santa Maria del Popolo]], [[Santa Maria in Trastevere]] in [[San Lorenzo in Lucina]]. Da bi odpravil nevšečnosti v zvezi s pridobivanjem odpustkov, je omogočil pridobivanje odpustkov vsakič, ko je romar opravil ponovno predpisane pobožne vaje. Ta praksa se je ohranila tudi pozneje - vse do [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]], ko je mogoče prejeti odpustke le enkrat na dan.<ref>Vittorino Grossi, [http://www.vatican.va/jubilee_2000/pilgrim/documents/ju_gp_01072000-6_it.html Il Giubileo del 1625, l'Anno Santo dell'Età moderna].</ref> ==== Izredna sveta leta ==== Urban VIII. je sklical izredna sveta leta iz različnih razlogov: * 31. avgust 1627: za vernike [[Etiopija|Etiopije]]; * 8. april 1628: za izprositev Božje pomoči katoliškemu svetu; * 22. oktober 1629: za dosego Božje pomoči v katoliškem svetu; * 15. december 1631: za potrebe [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]; * 24. marec 1634: za odvrnitev nevarnosti, ki žugajo Cerkvi; * 11. julij 1636: za izprositev Božje pomoči; * 3. marec 1638: za dobitev miru na [[Apeninski polotok|Italijanskem polotoku]]; * 12. december 1643: za dosego miru nad Rimom.<ref>{{navedi splet|url= http://www.info.roma.it/personaggi_dettaglio.asp?ID_personaggi=247|title= Urbano viii Maffeo Barberini|publisher=Info.Roma|date= |accessdate=19. marec 2014}}</ref> === Misijoni === Med svojim dolgim papeževanjem je Urban VIII. spodbujal misijonsko delo. Ustanavljal je [[škofija|škofije]] in [[vikarijat]]e v različnih misijonskih področjih in utemeljil Zavod za pripravo misijonarjev ''Urbanianum''. Ukinil je izključno pravico, ki so jo dobili [[Družba Jezusova|jezuiti]] 1585 glede misijonarjenja po [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Japonska|Japonskem]], ter je odprl te dežele za misijonarje vsem redovom. Razširil je [[Kongregacija za verski nauk|Družbo za širjenje vere]]<ref>Družba za širjenje vere (lat: ''Congregatio de propaganda fide'' - skrajšano kar 'Propaganda'</ref> in ji podredil na novoustanovljeni ''Collegium Urbanum'', ki ima še zmeraj v grbu njegove tri čebele. Ta zavod sprejema klerike, ki so pripravljeni žrtvovati svoje življenje za širjenje vere in oditi v misijone, kamor jih pošljejo.<ref name="#5"/> Od tod so odhajali apostolski obiskovalci (vizitatorji), ki so onemogočali protikatoliško dejavnost [[kalvinstvo|kalvinstvu]] naklonjenega [[Carigrad|carigrajskega]] [[patriarh]]a ''[[Ciril Lukaris|Lukarisa]]'', ki se je nalezel kalvinizma med bivanjem v Ženevi.<ref>Ciril Lukaris ({{lang-el|Κύριλλος Λούκαρις}}, 1572–1638), grško - [[pravoslavje|pravoslavni]] duhovnik, od 1601 do 1620 z imenom Ciril III. večkrat pravoslavni patriarh Aleksandrije, od 1612 do 1638 pa nekajkrat carigrajski patriarh. Znan je po nagnjenosti do [[kalvinizem|kalvinizma]] in nestrpnosti do [[katoličanstvo|katoličanstva]]. 1638 ga je dal zadaviti turški sultan [[Murat IV.]], a 2009 so ga pravoslavci razglasili za svetnika-mučenca.</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Cyril-Lucaris|title= Cyril Lucaris patriarch of Constantinople|publisher=Encyclopædia Britannica|date=9. november 2018|accessdate=22. november 2018}}</ref> V Perziji je uspelo Urbanu naseliti [[karmeličani|karmeličane]] in urediti metropolijo v [[Iṣfahan]]u; v [[Bagdad]]u je ustanovil škofijo. Misijonarje je pošiljal v Burmo, kjer je 1624 zgrajena prva cerkev; na Moluke, Filipine in na Japonsko. 1626 se je [[Etiopija |etiopski]] [[neguš]] [[Lusemyos]] spreobrnil na katolištvo, a že 1632 so ga prisilili k odstopu.<ref>{{navedi splet|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ |title= Urbano VIII papa|publisher=Enciclopedia Italiana|date=1937|accessdate=1. oktober 2018}}</ref> === Galilejev primer === {{glavni|Galilejev primer}} [[File:Galileos Dialogue Title Page.png|180px |thumb|<center>Galilejev pogovor o dveh največjih svetovnih sestavih<br>Firence 1632 ]]</center> [[File:Galileo before the Holy Office.jpg|thumb|180px|<center>''Galileo pred Svetim oficijem''<br><small> [[Joseph-Nicolas Robert-Fleury]] 19. stol.]]</small></center> ==== Ptolomajski in Kopernikovski pogled na vesolje ==== V tistem času je večina vedežev zastopala [[geocentrični sistem]]. Po nepričakovanih odkritjih [[Nikolaj Kopernik|Kopernika]], [[Johannes Kepler|Keplerja]] – zlasti pa [[Galileo Galilei|Galileja]], so začeli v znanosti vedno bolj upoštevati [[heliocentrični model|heliocentrični sistem]], ki ga je podpiralo Galilejevo opazovanje nebesnih pojavov z izpopolnjenim daljnogledom. Galileo je razlagal heliocentrizem kot podmeno oziroma znanstveno metodo, po kateri je lažje razložil gibanje planetov in njihovih lun. Težave so nastale v znanstvenih krogih, ko ga je začel razlagati kot znanstveno dejstvo in se je spustil na bogoslovno področje kljub prijateljskim svarilom. 1614 je bil prisiljen odgovoriti na obtožbo, da njegova ''nova veda'' nasprotuje nekaterim [[sveto pismo|svetopisemskim]] navedkom. Zagovorniki dobesedne razlage so navajali navedek, ki govori, »da je sonce obstalo na svoji poti, po kateri je krožilo«<ref>Ustavilo se je sonce in mesec je nepremično stal, dokler se ni ljudstvo maščevalo nad svojim sovražnikom. Ali ni takole zapisano v Knjigi Pravičnega: »Sonce se je ustavilo sredi neba in ni hitelo, da bi zašlo, skoraj ves dan.« ({{bibl|Joz 10,13}}) </ref>; podobno se izraža [[stara zaveza]] še večkrat <ref>psalm 93 in 104, kakor tudi Pridigar 1,5: »Sonce vzhaja in sonce zahaja, hiti k svojemu kraju, od koder spet vzhaja.« </ref> v smislu, da se nebesna telesa gibljejo, zemlja pa stoji. Sicer je že [[Avguštin iz Hipona|sveti Avguštin]] opozarjal, da »sveto pismo nima namena učiti o potovanju sonca in meseca, ker nas ne želi napraviti za matematike, ampak za kristjane«. V tem duhu je tudi Galilei odsvetoval dobesedno razlago navedenih mest. ==== Zavezanost k molku in preklicu ==== Ko pa je prišel znanstvenik v Rim na obisk k [[papež Pavel V.|Pavlu V.]], je papež izročil zadevo Svetemu oficiju, in kardinal [[Robert Bellarmino|Bellarmino]] je 1616 stopil na stran geocentrizma. Po srečanju z novim papežem Urbanom VIII. je Galilei smel heliocentrizem razlagati kot znanstveno podmeno, ne pa kot dokazano dejstvo, kar je za nekaj časa pomirilo duhove. V svojem delu ''Galilejev pogovor o dveh največjih svetovnih sestavih: Ptolomejskem in Kopernikovskem'', ki je izšlo v Florenci 1632, pa je prekršil to prepoved. Še več: stari pogled je v knjigi zastopal Simplicio (Preprostež, Naivnež), v katerem je papež prepoznal samega sebe; zameril se je pa tudi jezuitom; to je privedlo do obsodbe 1633, ki je brez potrebe zasekala prepad med vero in vedo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic.com/#/tract/the-galileo-controversy |title= The Galileo Controversy|publisher=Catholic Answers|date=|accessdate=29. maj 2018}}</ref> Papež Urban je najprej kazal podobno naklonjenost kot do Berninija tudi do svojega someščana in prijatelja Galileja, saj mu je posvetil celo svojo pesnitev; toda Galilei ni posedoval mehkobe in prilagodljivosti kiparja, in je končal s tem, da je prebudil v Urbanu VIII. oso Barberinijev. Poslanik, ki je zagovarjal Galilejev primer, je res pisal toskanskemu nadvojvodu, da je našel papeža ''in molta collera'' (hudo jeznega). Pozabil je tako na omikanost, ko je podprl to obsodbo k molku in preklicu kopernikanskega pogleda na vesolje, ki še danes teži rimsko Cerkev.<ref name="#1"/> Leta 1633 je torej papež v Rim na zagovor poklical Galileja, ki se je moral po procesu javno odreči svojim »heretičnim heliocentričnim nazorom« in preživeti zadnja leta življenja v hišnem priporu. ==== Rehabilitacija ==== Po 350 letih obsodbe Galileo Galileja na molk in preklic, je Cerkev napravila simboličen korak nazaj 31. oktobra 1992 v zgodovinskem posredovanju [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] Cerkev je rehabilitirala Galileja in priznala, da »je bila pogreška njegova obsodba k molku.« Papež je dodal, da je bilo kaznovanje Galileja storjeno ''in bona fide'' (»v dobri veri«).<ref>{{navedi splet|url=http://www.meteoweb.eu/2016/10/accadde-oggi-31-ottobre-del-1992-la-chiesa-riabilita-galileo-galilei-fu-un-errore-condannarlo-al-silenzio/776770/|title=Accadde oggi: il 31 ottobre del 1992 la Chiesa riabilita Galileo Galilei: “fu un errore condannarlo al silenzio”|publisher=Lorenzo Pasqualini|date=31. oktober 2016|accessdate=6. november 2018|archive-date=2018-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181107103947/http://www.meteoweb.eu/2016/10/accadde-oggi-31-ottobre-del-1992-la-chiesa-riabilita-galileo-galilei-fu-un-errore-condannarlo-al-silenzio/776770/|url-status=dead}}</ref> Vendar ni pošteno govorjenje o Galileju, češ da ga je »trpinčila Cerkev, ki je bila ljubosomna na svoje znanje«. Tudi Galilejevi sodniki imajo pravico, da jih sodimo pravično. Da bi razumeli Galilejev primer, moramo izhajati iz predpostavk njegovega časa. Gledati moramo dogodke z očmi njegovih sodobnikov. Nemogoče si je zamisliti, da bi bila sodba nad Galilejem čisto znanstveno vprašanje, saj so mu sodili ljudje, ki niso bili zmožni razmišljati drugače kot bogoslovno. Takrat se je širil protestantizem tudi s pomočjo nekatoliškega načela, da lahko vsak sam razlaga sveto pismo – brez cerkvenega vodstva – in v teh napetih okoliščinah je bila Galilejeva sicer pravilna razlaga – vendar razlaga enega laika – več kot sumljiva. Pa tudi [[Martin Luter|Luter]] je zagovarjal mnenje, da je Zemlja središče vesolja.<ref>{{navedi splet| url=http://www1.adnkronos.com/Archivio/AdnAgenzia/2000/08/23/Cultura/GALILEO-LA-CONDANNA-DEL-PAPA-COLPA-DEI-PROTESTANTI_124000.php|title= Galileo: La condanna del papa? Colpa dei protestanti Lo storico di Wojtyla, pieta' per i suoi accusatori|publisher=AdnKronos|date=2014|accessdate=6. november 2018}}</ref> Po celih 359 letih, 4 mescih in 9 dneh postaja Galileo Galilei ponovno »zakonit sin« [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]]. Jutri (tj. 31. oktobra 1992) bo namreč [[Vatikan]] dokončno izbrisal zgodovinsko obsodbo ''k molku'', ki jo je naložil pisanskemu vedežu 22. junija 1633 Sveti oficij, ki ga je tistihmal vodil kardinal Robert Belarmin. Poskusi rehabilitacije so obstajali tudi poprej. [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] ni nikoli razglasila ''kopernikanske teorije'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-101Z8UEI/e4e5595c-3849-41fe-b96b-3d6786ba0ec8/PDF|title= Kdaj je »kopernikanska« revolucija postala znanstvena revolucija?|publisher=dlib|date=|accessdate=8. november 2018}}</ref> za [[herezija|herezijo]], niti ni objavila kakega odloka, ki bi jo lahko štel za nepopravljivo. 1741 je [[papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]] dal ''Imprimatur'' za prvo izdajo celotnih Galilejevih del. 1757 je nova izdaja ''Indexa'' <ref>''Index librorum prohibitorum – Seznam prepovedanih knjig''</ref> dovoljevala pisanje, ki je podpiralo ''[[Nikolaj Kopernik|Kopernikovo]] teorijo''. <ref>{{navedi splet|url=https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/9523/The-Galileo-Affair.aspx|title=The Galileo Affair How do we sort out truth from legend?|first=Matthew|last=Bunson|work=The Catholic Answer|date=10. december 2009|accessdate=29. maj 2018|archive-date=2018-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180628234221/https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/9523/The-Galileo-Affair.aspx|url-status=dead}}</ref> Istega leta (1757) je ''Sveti oficij'' povrnil čast njegovi osebnosti s priznanjem, da znanstvene trditve, ki jih je zastopal, držijo. <ref>{{navedi splet|url=https://www.cittanuova.it/giovanni-paolo-ii-e-la-scienza/|title= Giovanni Paolo II e la scienza|publisher=Città Nuova|date=25. februar 2005|accessdate=6. november 2018}}</ref> 1820 je [[papež Pij VII.|Pij VII.]] pooblastil objavo [[Giuseppe Settele|Settelovih]] zvezdoznanskih vaj, kanonika, ki je zagovarjal galilejski heliocentrizem. Sveti oficij je že takrat objavil odlok o končanem sporu med vero in znanostjo brez kakega hrupa. <ref>{{navedi splet|url= https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1992/10/30/il-vaticano-cancella-la-condanna-di-galileo.html?refresh_ce|title= Il Vaticano cancella la condanna di Galileo|publisher=Repubblica|date=30. oktober 1992|accessdate=6. november 2018}}</ref> === Dela === *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1623-1644-_Urbanus_VIII.html | language = la | accessdate = 2011-12-06}} #Med svojim papeževanjem je sklical osem [[konzistorij]]ev, med katerimi je imenoval kar 74 kardinalov. Med njimi so tudi sorodniki: nečaka [[Francesco Barberini]] in [[Antonio Barberini]], brat [[Antonio Marcello Barberini]] ter svak [[Lorenzo Magalotti]], pa tudi naslovni antiohijski patriarh [[Giovanni Battista Pamphili]], ki je bil izvoljen za papeža 15. septembra 1644 in si privzel ime [[papež Inocenc X.|Inocenc X.]] . #Kanoniziral je več svetnikov, med njimi je [[Frančišek Ksaverij]], [[Filip Neri]], [[Alojzij Gonzaga]] in [[Ignacij Lojolski]]. K blaženim je 1626 prištel [[Marija Magdalena Paciška|Marijo Magdaleno Paciško]] <ref>''Marija Magdalena Paciška (Maria Maddalena de' Pazzi; 1566 – 1607) je bila italijanska karmeličanka in mistikinja. Za svetnico jo je razglasil 1669 [[papež Klemen IX.|Klemen IX.]] </ref><ref>{{navedi splet|url=http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Urbano_VIII|title=Papa Urbano VIII|publisher=Cathopedia|date=17. avgust 2018|accessdate=1. oktober 2018|archive-date=2018-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181002064532/http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Urbano_VIII|url-status=dead}}</ref> #''Začetki vojaške duhovne oskrbe'' segajo v leto 1551, ko je bil imenovan prvi vikar cesarske vojske. Navadno so bili vojaški vikarji hkrati tudi [[cesar]]jevi spovedniki. [[Papež Urban VIII.]] je leta 1643 spovedniku habsburšekga cesarja [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinanda III.]] <ref>Ferdinand III. je postal kralj 1636, [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]] pa je bil 1637–1657</ref>s posebnim apostolskim pismom podelil [[škof]]ovska pooblastila nad cesarsko vojsko, ki pa je urejala le vojni čas. <ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=YMszz8h8MlwC&pg=PA139&lpg=PA139&dq=papež+urban+viii&source=bl&ots=TFyr9ZTD36&sig=xpZKJ4YGlX9TV7ghDxfLJx4Of0M&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiS6Pz9mPXdAhUptosKHV_EA_E4ChDoATACegQIBxAB#v=onepage&q=papež%20urban%20viii&f=false|title= Tvorci slovenske pomorske identitete (stran 139)|publisher= Založba ZRC Inštitut za kulturno zgodovino|date=2010|accessdate=7. oktober 2018}}</ref> # 18. novembra 1626 je slovesno ''posvetil baziliko sv. Petra''. Po njegovem naročilu je Bernini 1633 nad glavnim oltarjem v baziliki postavil bronast baldahin (=nebo). <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=224}}</ref> # ''Razpustil je 1631 ustanovo [[angleške gospodične|angleških gospodičen]]''. <ref>''angleške gospodične'' so papeškopravna redovna ženska družba, ki se ukvarja z vzgojo deklet. Od 2002 se uradno imenuje po [[latinščina|latinsko]]: ''Congregatio Jesu'' (CJ), poprej pa ''Institutum Beatae Mariae Virginis'' (IBMV), na angleškem območju pa ''Loreto Sisters''. </ref> 1609 jih je ustanovila Marija Ward, Urban VIII. pa je družbo razpustil 1631, s tem da smejo še naprej delati; naslednje leto je dovolil delovanje v Rimu s spremenjenimi pravili. Skrbele so zlasti za dekleta plemiških družin, ki so pred preganjanjem pobegnile iz Anglije. #''Prepoved kajenja'' * Leta 1624 je z [[papeška bula|bulo]] prepovedal [[kajenje tobaka|kajenje]] [[tobak]]a na svetih krajih; kršiteljem je grozilo [[ekskomunikacija|izobčenje]]. <ref>{{navedi knjigo| title=Tobacco: A Cultural History of How an Exotic Plant Seduced Civilization| first=Iain| last=Gately| year=2001| publisher=Simon & Schuster| isbn=0-8021-3960-4}}</ref> [[Papež Benedikt XIII. |Benedikt XIII. ]] je ponovil prepoved stoletje pozneje. <ref>Cutler, Abigail. "The Ashtray of History", ''The Atlantic Monthly'', January/February 2007.</ref> ==== Janzenizem ==== Med njegovim pontifikatom je začelo delovati [[janzenizem|janzenistično]] gibanje. V zvezi s tem je izdal Urban VIII. [[papeška bula|bulo]], s katero je obsodil knjigo ''Augustinus'', ki jo je napisal Cornelius Jansen. To gibanje je vznemirjalo Cerkev skozi več rodov; učilo je skrajne poglede sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] (354-430) o milosti in predestinaciji.<ref name="#3"/> ''Augustinus'' je bilo res obsežno delo. Po pripovedovanju samega Jansena je delal na njem skozi dvajset let in je prebral vse Avguštinove spise ''tridesetkrat''. (Kolikeri od nas bi hoteli prebrati vse Avguštinove spise vsaj enkrat?) Jansena se je lotila bolezen in je umrl, ko je vendarle dokončal delo. To delo sta predložila z nenarejeno ponižnostjo [[papež Urban VIII.|papežu Urbanu VIII.]] dva njegova privrženca 1640.<ref>{{navedi splet|url=http://www.unamsanctamcatholicam.com/history/79-history/153-what-is-jansenism.html|title=What is Jansenism?|publisher=Unam sanctam catholicam|date=2018|accessdate=10. november 2018|archive-date=2018-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181103143621/http://www.unamsanctamcatholicam.com/history/79-history/153-what-is-jansenism.html|url-status=dead}}</ref> 6. marca 1641 je papež z bulo ''In eminenti Ecclesiae militantis'' obsodil janzenistično učenje - brez navedbe dela ali avtorja.<ref>Brian E. Strayer, ''Suffering Saints: Jansenists and Convulsionnaires in France, 1640-1799'', (Sussex Academic Press, 2012), 67.</ref> Glede te bule, ki je prepovedala ''Augustinus-a'', se je razširila govorica, da ni prava, češ da papež izrečno ni obsodil niti enega stavka iz knjige, ampak da so to bulo prenaredili jezuitje ter jo podtaknili papežu; Jansen naj bi učil čisto nekaj drugega kot Bajus, ki ga je papež izrečno obsodil; njegova obsodba pa naj ne bi prizadela Jansena.<ref name="#2"/> == Bolezen, smrt in spomin == [[File:Castel Gandolfo - Palazzo Pontificio.JPG|thumb|180px|<center>[[Castel Gandolfo]] <br> <small> Župnijska cerkev sv. Tomaža Vilanovskega (levo) <br> Papeževa poletna rezidenca (desno)]] </small></center> [[Image:Urban VIII Bernini Musei Capitolini.jpg|thumb|180px |<center> Kip Urbana VIII.<br><small>Izdelal [[Gian Lorenzo Bernini]] ]]</small></center> === Prehrana papeža-pesnika === Na dobro jedačo in pijačo pri Urbanu VIII. živi spomin še danes v [[Castel Gandolfo|castelgandolfovskih]] jedilnikih z obroki, ki so jih nekdaj uživali ugledni papeški gostje. Kakor hitro je po izvolitvi za papeža ozdravel od mrzlice, je Urban odprl pot prirejanju takih mikavnih praznovanj, da je Rimljanom priklical v spomin lepe čase dveh drugih veseljaških papežev Florentincev: [[papež Leon X.|Leona X.]] in [[papež Klemen VII.|Klemena VII.]] Tako kot njegova predhodna someščana, je tudi Urban imel rad praznovanja in gostije, veselice in izbrana jedila. Te je začinjal s kolobarjem duhovnega uživanja z branjem svojih pesmi, ki jih je navdihoval slog velikih klasikov, kot so bili [[Pindar]], [[Gaj Valerij Katul|Katul]] in [[Publij Ovidij Naso|Ovid]], očiščenih od [[poganstvo|poganskih]] čutnih vsebin, ki so jih nadomeščale [[krščanstvo|krščanske]] nravne spodbude. Obkrožali so ga prijatelji-pesniki, kot [[Gabriello Chiabrera|Chiabrera]]<ref>Gabriello Chiabrera (1552 – 1638) je bil italijanski pesnik, ki so ga včasih imenovali ''Italijanski [[Pindar]]''. Izšlo je več izdaj njegovih lirskih pesmi – vse drugo njegovo delo je šlo v pozabo.</ref> in [[Giovanni Ciampoli|Ciampoli]].<ref> ''Giovanni Ciampoli (1589 – 1643) je bil italijanski duhovnik, pesnik in humanist; bil je prijatelj in zaupnik Galileja, ter je posredoval za tiskanje ''Dialogov''; večina njegovih pesmi je izšla posmrtno.</ref> Našli so tudi slučajno zapisane spomine nekega [[upnik]]a, ki natančno opisuje te pojedine. Ko so zapustili težečo poletno rimsko vročino, se je papež s svojim dvorom odpravil v Castel Gandolfo. Potovanje je trajalo dva dni s postanki, med katerimi so se osvežili z obilnim pitjem [[vino|vina]] iz Castelov. Medtem so tja že prej prispeli gospodar, kuharji, služinčad, kletarji, peki, pisarji, miloščinar, pa tudi spovednik in osebni zdravnik, da bi bilo vse pripravljeno ob prihodu papeškega dvora. Njihov prihod je oznanilo zvonjenje vseh okoliških cerkva in pokanje možnarjev. Končno je prispela kočija s papežem, ki jo je vleklo šest konj, pred njo pa do zob oborožena [[švicarska garda]]. [[Hrana|Jedilnik]] je bil bogat in raznolik, ter nikoli ni vseboval manj od desetih »riht«. Miza Urbana VIII. je bila miza plemiča starega porekla, ki je bil navajen na srebrne krožnike označene s čebelami (bivšimi obadi) rodbine, ki so bili pripravljeni sprejemati okusne predjedi: salame, fige, melone, maslo in čisto svežo skuto. Nato se je po [[Toskana|toskanski]] navadi pojavila krepčilna juha iz kruha ali zelenjave z rižem, ali pomešana s svežimi jajci. Sledile so tople jedi, kopunovi vrati nadevani z raznimi omakami. Nato so prišli na vrsto kuhani kopuni v belem vinu, rezine salam in vrtna solata, pa tudi telečje prsi okrašene s svežimi cvetlicami. Ko je bilo končano kuhano meso, je prišla na vrsto pečenka, kokošja in telečja, poljnena z grenko pomarančo in limono. Z dobro belo torto so končavali kosilo. Sadje letnega časa s kosom sira je pomenilo konec obeda. Na [[vigilija|vigilije]] in [[postenje|postne dneve]] je [[meso]] pomenila [[riba]]: najprej kuhana, nato na ražnju, končno ocvrta. Na ceni so bila tudi [[jajce|jajca]]: ''al piatto alla francese'' ali ''sperdute''<ref>''v ponvi po francosko'' ali ''stepena'' (jajca)</ref>. Tudi [[kruh]] za Urbana VIII. je bil poseben, imenovan ''papalino'': bel in mehek. Za druge je zadostoval ''basso'' in ''casereccio''<ref>''nizek'' in ''domač''</ref>. To je bila zlata vsakdanjost pri mizi, kjer so nazdravljali z najboljšim doma pridelanim vinom. Morda je tudi prehrana prispevala svoj delež k [[ateroskleroza|arterosklerozi]] in [[visok krvni tlak|visokemu krvnemu tlaku]], ki sta mučila papeža zadnje desetletje njegovega življenja, ko je trpel in tudi umrl za [[možganska kap|možgansko kapjo]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilforchettiere.it/papa-urbano-viii-record-giubilei/|title=La tavola di papa Urbano viii, il pontefice del record dei nove giubilei|publisher=Il Forchettiere|date=10. januar 2016|accessdate=1. oktober 2018}}</ref> === Bolezen in smrt === [[File:Tomb of Pope Urban VIII Gregorovius.jpg|thumb|180px|<center>[[Papež Urban VIII.]]<br><small>Iz knjige [[Ferdinand Gregorovius|Gregorovius]]a<br>''The Tombs of the Popes'' (1903)]] </small></center> Urban VIII. si je s svojo strogostjo in samovoljnim ravnanjem nakopal mnogo nasprotnikov. Sodobniki so ga dolžili za [[nepotizem]], poznejše obdobja pa za ''[[Galilejev primer]]''. Res je oblekel nekaj sorodnikov v škrlat, ki pa jim zgodovina nima kaj očitati: enega je imenoval za kneza v Fanu, drugega v Palestrini; ker pa so glede tega nepotizma bile pritožbe vedno glasnejše, je zavoljo pomiritve svoje vesti pozval k sebi nekaj bogoslovcev, ki pa v tem niso videli krivičnega ravnanja. Mnogo dela, zlasti pa grozote [[Tridesetletna vojna|Tridesetletne vojne]] in vojne za Castro - ki ni bila v interesu Cerkve, ampak njegovih sorodnikov - so mu povzročile dušne bolečine, ki so strle njegovo železno postavo. Zaradi hude bolezni so verjetno - zlasti v zadnjih letih življenja - praznili blagajno in vodili politiko v prid lastni rodbini njegovi sorodniki. Zadnje desetletje življenja ga je namreč vse bolj mučila bolezen. To lahko sklepamo iz skopih poročil o raznih »nezgodah«, ki so se mu pripetile. Stanje papeževega zdravja je spadalo k ''arcana imperii'' <ref>[https://it.wikipedia.org/wiki/Arcana_imperii] »vladarska skrivnost«, »skrivnost vladanja«</ref>; slabše ko je bilo zdravstveno stanje vladarja, manj poročil je prihajalo v javnost. Šlo je za vrsto napadov [[kap]]i in [[mrtvoud]]ov, ki jih je verjetno povzročalo [[poapnenje vratnih žil]], ki ga je spremljal stalni [[visok krvni tlak]]. <ref>si trattava di una serie di distanziati e gravi colpi apoplettici o apoplettiformi, causati probabilmente da trombosi vascolar-cerebrali e collegati a una ipertensione cronica</ref> Prva taka ''nezgoda'' se je pripetila že 1. aprila 1635, ko je Urban prisostvoval v kapeli dolgotrajnim petim obredom [[Cvetna nedelja|Cvetne nedelje]], nakar je dokaj hitro okreval. V hujši obliki se mu je to pripetilo 27. aprila 1637, ko se je pripravljal na odhod v Castel Gandolfo, kamor so ga potem odnesli 5. maja, a opomogel si je šele avgusta. V naslednjih letih je bil vedno večkrat odsoten od verskih obredov in civilnih praznovanj. 22. junija 1639 je prvič vodil [[Sveto rešnje telo in kri|telovsko]] [[procesija|procesijo]] ne več peš, ampak na ''[[sedia gestatoria]]''. Po 1639 ga opisujejo kot oslabelega od starosti, zgrbljenega, shujšanega - ponekdaj pa še vedno polnega izvirne čvrstine; njegove umske sposobnosti so ostale nedotaknjene. V usodnih stopnjah svoje bolezni ni bil sposoben opravljati niti najmanjših dolžnosti vladarja ali skrbeti za upravne zadeve; tako je že 1637 nečak Antonio včasih podpisoval v njegovem imenu apostolska pisma. Ostaja torej odprto vprašanje, če in v koliki meri je bil Urban osebno zaveden, odgovoren in delazmožen v zadnjih letih, zlasti pa še v zadnjih mesecih svojega življenja, glede na odločitve papeške vlade na vseh področjih. Konec 1643 je moral leči papež skoraj za stalno v posteljo; v javnosti se je pokazal le 27. marca 1644 ob priliki velikonočnega blagoslova, ki ga je podelil z okna [[Apostolska palača|Vatikanske palače]]. Junija se je njegovo stanje še poslabšalo in začel je drgetati, ker so ga pestile hude črevesne motnje. 22. julija mu je podelil njegov spovednik, jezuit [[Luigi Albrizzi]] <ref>Luigi Albrizzi (1579-1655) italijanski jezuit, znamenit pridigar, spovednik in predstojnik v jezuitskih zavodih</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/luigi-albrizzi_(Dizionario-Biografico)/|title=Albrizzi Luigi di Pietro Pirri|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 2|date=1960|accessdate=22. november 2018}}</ref>, [[evharistija|sveto popotnico]], nekaj dni pozneje [[bolniško maziljenje]]. Umrl je okrog sedmih v petek, 29. julija, 1644, v starosti 76 let. Novica o njegovi smrti je povzročila takojšen izbruh veselja in sovraštva. Rimska sodrga je poskušala razbiti Urbanov spomenik, Berninijevo delo, ki so ga hranili od 1640 v ''[[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejih]]''; ko jim to ni uspelo, so razbili na drobne koščke njegov vzidani portret na dvoriščnem vrtu ''Rimskega zavoda''. Po [[obdukcija|obdukciji]], ki jo je opravil zdravnik [[Giovanni Trullio|Trullio]] brez posebnih ugotovitev, je bilo njegovo truplo tri dni izpostavljeno pri Sv. Petru in potem položeno v še ne dokončan grob v [[apsida|apsidi]] [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilike svetega Petra]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ |title=Urbano VIII|publisher= Enciclopedia dei Papi|date= |accessdate=1. oktober 2018}}</ref><ref name="#5"/> === Berninijev nagrobnik za Urbana VIII. === Kardinal [[Francesco Barberini]]<ref>Francesco Barberini (1597 – 1679) je bil kardinal in nečak papeža Urbana VIII., kar mu je prineslo njegovo naklonjenost. Opravljal je razne službe pri vodstvu Cerkve in bil velik podpornik umetnosti. Bil je starejši brat kardinala [[Antonio Barberini|Antonia]] ter [[Taddeo Barberini|Taddea]], ki je postal knez v Palestrini</ref> je poskrbel za dostojen pogreb in spomenik. Še kot kardinal je Urban hotel imeti svoj grob v podedovani družinski kapeli Barberinijev v San Andrea della Valle. Ko pa je postal papež, je moralo priti drugače. Bernini je prejel naročilo, da naj pripravi za Urbana VIII. v Petrovi stolnici nagrobnik. Poldrugo desetletje po letu 1640 je morda najbolj plodovito obdobje Berninijeve življenjske poti. V to časovno razdobje pada 1628. začeto končno oblikovanje nagrobnika za Urbana VIII. pri Svetem Petru. S smrtjo papeža 1644 spomenik še ni bil dokončan, vendar so ga kljub temu položili v ta nedokončani grob. Grobna oprema je bila dokončana končno 1647.<ref>1. Borgolte, Michael, Petrusnachfolge und Kaiserimitation, Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen, 1989, S. 314.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.vaticanhistory.de/pm/html/urban_viii_.html|title=Biografische Daten: Papst Urbán VIII.|publisher=Vatican history|date=|accessdate=16. november 2018}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V nišo postavljen stenski nagrobnik se s svojimi motivi naslanja na dogodke 16. stoletja: na dveh straneh sarkofaga stoji po en poosebljeni lik čednosti: ''Ljubezen (Caritas)'' in ''Pravičnost (Iustitia)'', najbolj zgoraj pa zavzema mesto upodobljena figura vladajočega papeža. Na nagrobniku sedi lik ''Smrti'', ki zapisuje papeževo ime v knjigo večnega življenja. Ena od Berninijevih slikarskih novosti kaže na književnostno mešanje med nagrobnikom in spomenikom: blagoslov deleča, veličastna podoba prestolujočega lika spominja na značilnost na javnih trgih postavljenih papeževih častnih spomenikov. V snovi nagrobnika združuje bron in marmor postavljajoč ju v nežno nasprotje ter s simbolično vsebino odeva temnobarvne in belobarvne dele. Ves srednji del je sestavljen iz brona, ki ga deloma pokriva zlato: lik Smrti in papežev kip, ali tisti deli, ki so povezani s pokojnikom. V nasprotju z njimi pa označujeta iz belega marmorja napravljeni alegorični podobi Ljubezen in Pravičnost od gmotnega sveta neodvisna, odtegnjena pojma. Alegorična ženska lika s svojimi človeškimi, življenja polnimi gibi in mikavnimi čari tudi predstavljata nasprotje s papeževim kipom, ki se zdi, da s svojo mrko barvo, odrevenel, s pobožno držo - stoji zunaj zemeljskega življenja in časa.<ref>{{navedi splet|url=http://tudasbazis.sulinet.hu/hu/muveszetek/muveszettortenet/muveszettortenet-10-evfolyam/bernini-erett-korszaka/viii-orban-siremleke|title=VIII. Orbán síremléke|publisher=Sulinet|date=|accessdate=16. november 2018|archive-date=2018-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20181117022227/http://tudasbazis.sulinet.hu/hu/muveszetek/muveszettortenet/muveszettortenet-10-evfolyam/bernini-erett-korszaka/viii-orban-siremleke|url-status=dead}}</ref> ==== Paskvin glede Urbanovega nagrobnika ==== Papež Urban je Berniniju že za življenja dal naročiti razkošen nagrobnik, sestavljen od raznobarvnega marmorja, zlata in brona. Ko je bil končan, je to zopet spodbudilo [[Rimski govoreči kipi|Rimski govoreči kip]] [[Paskvin]]a k zbadljivki: {| class="wikitable" |- ! <center> Epitafo (italijanski izvirnik) <ref name="#4"/></center> ! <center> Nagrobni napis (slovenski prevod)</center> |- | <poem> Questo d'Urban si scriva al monumento: Ingrassò l'api e scorticò l'armento. </poem> | <poem> Glede Urbana se piše na spomeniku: Je odebelil čebele, pa odrl čredo. </poem> |} === Urban VIII. v književnosti === Urban VIII. je omenjen v [[Alessandro Manzoni|Manzonijevem]] ''[[Zaročenca (roman)|romanu Zaročenca]]'' (''Promessi sposi''): omenjen je kot papež, ki je vladal za časa opisanih dogodkov. On je tudi glavna osebnost v romanu ''La Strega Innamorata'', ki ga je 1985 napisal [[Pasquale Festa Campanile]]; v njem se glavna junakinja, čarovnica Izidora, pomotoma zaljubi v pontifika, čemur sledi zgodba platonske ljubezni. === Ocena === #Bilo bi lahko, toda najbrž prenagljeno, dajanje pretežno odklonilne sodbo o papeževanju Urbana VIII., ki je bilo izredno dolgo in označeno s poraznim koncem. Od izredne množice arhivskih virov, ki bodo lahko razjasnili mnoge še neraziskane vidike in služili k boljšem pojasnilu tolikih vprašanj, ki so se jih zgodovinarji komaj dotaknili bolj po izbiri kot po načrtu, so docela uporabili doslej le delček in izdali od množice šele manjši del, ki se tiče predvsem diplomacije. Zgodovinske raziskave pa so se v zadnjem času raztegnile s politično-diplomatskega območja na cerkveno, vedno bolj pa tudi na področje [[zgodovina|zgodovine]] [[umetnost]]i (od stavbarstva do glasbe), na [[kultura|omiko]] na splošno, vključno z dvornim ceremonialom in z [[ustanova]]mi. Zdi se pa, da je skoraj nemogoče strniti zaključke že opravljenih raziskav na vseh področjih: od [[bogoslužje|bogoslužnega]] ali [[misijoni|misijonskega]] prek [[blagajna|blagajniškega]] do [[sodstvo|sodnega]] in [[prehrana|prehrambenega]]. Mnoga umetniška dela so bila ustvarjena prav z velikodušno podporo Urbana in rodbine Barberini. Cerkvi je uspela na [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]] pospešena rekatolizacija. Isti papež, ki je zatrl napredne ''jezuitinje'', je potrdil mnogo novih redovnih družb, kot so [[lazaristi]] 1632 in [[usmiljenke]] 1634 – obojne je ustanovil sveti [[Vinko Pavelski]]<ref>''lazaristi'' (lat. Congregatio Missionis, kratica CM); ''usmiljenke'' – [[latinščina|latinsko]]: ''Societas Filiarum Caritatis a S. Vincentio de Paulo''</ref> ali ''red obiskanja BDM'' <ref>''red obiskanja Device Marije'' – ''Ordo Visitationis Beatissimae Mariae Virginis,'' - kratica VHM) </ref> ali ''[[bosonogi prenovljeni karmeličani]]'' 1631. #Kar se tiče političnega sveta, je težavno ugotoviti kakršenkoli daljnosežen Urbanov program, ki bi presegal namen varovanja, utrjevanja in krepitve Papeške države in preprečevanje porasta španske prevlade v Italiji. V obilnem dopisovanju Državnega tajništva je opaziti popolno neuvrščenost [[Sveti sedež|Apostolskega sedeža]] in papeževo trpljenje zaradi katoliških žrtev med tekočo vojno v Evropi. Papeževa navodila nuncijem se nanašajo na odnos do oseb, na posamezne politične ali vojaške dogodke in na dobro opisane cerkvene, disciplinske in pravne zadeve. Zaman bi iskali navodila, ki bi jih lahko povezovali s splošnim načrtom za sedanjost ali prihodnost [[Evropa|Evrope]], ki jo je kruta vojna versko razdelila in politično raztrgala na nasprotne strani. Urban je že od vsega začetka igral na karto zaupanja zmagoviti Franciji, čeprav je doživljal pri tem huda razočaranja. Tako je bilo glede skritega sodelovanja z [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|Richelieujem]] v odločilnih letih 1628-32 Tridesetletne vojne, ki po eni strani ni ostalo skrito Habsburžanom, po drugi strani pa je moglo izpostaviti Papeško državo francoskemu izsiljevanju. Ko je 1642 postal kardinal Jules Mazarin prvi minister Francije – isti [[Giulio Raimondo Mazzarino|Giulio Mazzarino]], ki je desetletje poprej bil steber tajne papeške diplomacije, ter je vse predobro poznal tudi njene slabosti. Do [[Španci|španskega]] sveta je Urban gojil očitno nepremagljivo nezaupanje, a [[Nemci|nemški]] svet mu je ostal skoraj popolnoma tuj. #Navsezadnje – prevlado političnega stremljenja nad verskim in prevlado videza nad bistvom, ki jo je podpirala baročna omika, je dobro povzel kritični Urbanov sodobnik z besedami: "Princeps potius videri voluit quam pontifex, rector quam pastor" <ref> ''Rajši se je videl vladarja kot velikega duhovnika, rajši voditelja kot pastirja.” A. Bastiaanse, p. 178</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ |title=Urbano VIII|publisher=Enciclopedia dei Papi|date= |accessdate=1. oktober 2018}}</ref> # Zadnja leta papeževanja so bila porazna. Ne ve se, ali je stvarno on vladal in prinašal najpomembnejše odločitve, ali pa je morebiti postal tako nezmožen, da je moral prepustiti drugim vajeti poveljevanja. V vsakem primeru lahko zatrdimo, da je prevladoval v njegovem pontifikatu politični interes nad verskim, videz nad bistvom, kar je tako značilna lastnost [[barok|baročne]] [[kultura|kulture]], katero je izvrstno prestavljal. <ref>{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''|page=290}}</ref> # V tridesetletni vojni je zavzel zelo sporno stališče. V začetku je z vsemi sredstvi podpiral katoliško-cesarsko stranko, nič pa ni storil, ko se je francoski prvi minister kardinal [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|Richelieu]] povezal s protestantskim švedskim kraljem Gustavom Adolfom. Posledica te zveze je bila, da so precejšnji deli nemškega cesarstva prestopili v protestantizem. Urban se je zanašal na obljubo švedskega kralja, da bo v osvojenih deželah ohranil katoliško vero, vendar kralj ni držal besede. Papež je formalno hotel ostati v tej vojni nevtralen, dejansko pa je to pomenilo podporo Franciji in prineslo veliko škodo katolicizmu v Nemčiji. Zadnja leta svojega pontifikata si je Urban prizadeval, da bi vojskujoče se strani sklenile mir, pa ni žel uspeha. Tudi v svojih nastopih proti galikanizmu in janzenizmu ni imel srečne roke. Hudo je podlegel nepotizmu. Na njegov pontifikát meče senco tudi obsodba Galileja. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=224}}</ref> # Kot papež je bil [[Francija|francosko]] usmerjen in se odvrnil od politike svojega predhodnika [[papež Gregor XV.|Gregorja XV.]]. Pri tem je storil več napak in doživel precej neuspehov: ustavil je denarno podporo [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarju]] in [[Katoliška liga|Sveti ligi]] - kar je opravičeval tudi s prazno blagajno; polomijo je doživelo [[Francesco Barberini|Barberinijevo]] poslanstvo 1625 v Španiji in Franciji; v mantovski nasledstveni vojni si je prizadeval oslabiti [[Habsburžani|Habsburžane]], doseči politično ravnovesje v [[Italija|Italiji]] in posredno podpirati [[Francosko kraljestvo|Francijo]]; sprejel je 1629 francosko-angleški mir kakor tudi 1631 francosko-švedsko zvezo kljub protestom Španije; njegov poskus, da bi 1632 privolil katoliške [[knez]]e k [[mir]]u, je propadel… Izredno usodne posledice za odnose med [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvijo]] in [[informacijska družba|sodobnim]] [[znanost|znanstvenim]] svetom je imela disciplinska [[Galilejev primer|Galilejeva obsodba]]. <ref>{{navedi knjigo|author=Klaus Jaitner|title=Päpste und Papstum|page=185}}</ref> #''[[Katoliška enciklopedija]]'' meni, da je težavno napraviti pravilno sodbo o Urbanu VIII. Celo če upoštevamo, da je vprašljivo njegovo denarništvo in nekatere odločitve v [[Evropa|evropski]] politiki, je bilo njegovo zasebno življenje več kot brezgrajno; zdi se, da je bilo skupno dobro Cerkve glavno prizadevanje njegovih papeških naporov. <ref name="#3"/> #Urban VIII., prepričani podpornik najvišje cerkve oblasti, se je pokazal ljubosumnega tudi glede na svoj osebni ugled. Izvedel je številne reforme znotraj cerkvene hierarhije ter se trudil za večjo moč [[inkvizicija|inkvizicije]]. 1631 je pripojil [[Papeška država|Papeški državi]] ''Vojvodino Urbino ''. Bil je človek, ki je ljubil blesk in velik mecen, izobražen [[humanizem|humanist]], nazvan ''atiška čebela ''.<ref>Glavno mesto staro-[[Grčija|grške]] pokrajine [[Atika|Atike]] so bile [[Atene]] – vsekakor vodilno mesto glede na omiko, umetnost in književnost v [[stari vek|starem veku]]</ref> <ref>»atiški« zato, ker je pisal pesmi tudi v [[grščina|grščini]] – poleg [[latinščina|latinščine]] in [[italijanščina|italijanščine]]; »čebela« pa zato, ker je imel čebelo v družinskem grbu.</ref> V njegovem času je bil Rim obogatem s pomemnimi umetninami. Uresničeval je [[tridentinski koncil|tridentinske]] odloke; od [[kardinal]]ov in [[škof]]ov je zahteval, da bivajo v svoji škofiji; določil je pravila pri [[beatifikacija|beatifikaciji]] in [[kanonizacija|kanonizaciji]] (poblaženju in posvéčenju) in jih pogosto sam izvajal. Njegova zunanja politika je doživljala neuspehe, medtem ko je bila italijanska politika uspešnejša – večkrat v prid sorodnikov. Okrepil je oborožitev, utrdbe, orožarne, vendar je to imelo za posledico, da je temeljito izpraznil papeško blagajno. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii-papa/|title=Urbano VIII papa|publisher= Enciclopedie on line|date= |accessdate=1. oktober 2018}}</ref> ==== ''Lilium et rosa'' ==== [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o njem, da je ''lilija in vrtnica.'' ({{lang-la|Lilium et rosa.}}; {{lang-en|Lily and rose.}}). To geslo poskušajo povezati s čebelami na njegovem grbu, saj čebele gredo na rože nabirat med; pa na ''lilijin cvet'' njegovih rodnih [[Firence|Firenc]], ali pa z njegovim bivanjem v [[Francosko kraljestvo|Franciji]] ([[lilija]]) in [[Anglija|Angliji]] ([[vrtnica]]).<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=66}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=75}}</ref> === Rodovnik rodbine Barberini === [[Rodovnik]] Barberinijev v 16. in 17. stoletju; vsakokratni dediči so označeni z rdeče pobarvanim pravokotnikom. {{familytree/start |summary=Barberini family tree.}} {{familytree | | | | | | | | |,|-|-|-|^|-|-|-|.|}} {{familytree | | | | | | | |RED |y| CAS | | ANT | | |ANT=Antonio Barberini<br>(born 1494)|RED=Carlo Barberini<br>(born 1488)|CAS=Cassandra del Branca |boxstyle_RED=background-color: #faa; }} {{familytree | | | | | | | | |,|-|^|-|.|}} {{familytree | | | | | | | |FR| |RED |y| DCB| | | | |FR=Francesco Barberini|RED= Antonio Barberini|DCB=Camilla Barbadori|boxstyle_RED=background-color: #faa; }} {{familytree | | | | | |,|-|-|-|-|-|-|-|v|^|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.}} {{familytree | | | | |RED |y| CM | | AB | | NB | | PU | | MB |RED=[[Carlo Barberini (1562–1630)|Carlo Barberini]]|CM=Costanza Magalotti|AB=Alessandro Barberini|NB=Niccolo Barberini|PU=[[Papež Urban VIII.]]|MB=[[Antonio Marcello Barberini]]|boxstyle_RED=background-color: #faa;}} {{familytree | | |,|-|-|-|v|^|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree | | FB | |CAM| |MAR| |RED |y| AC | |CLA| |AB| AC=[[Anna Colonna]]|RED=[[Taddeo Barberini]]|AB=[[Antonio Barberini]]|FB=[[Francesco Barberini (1597–1679)|Francesco Barberini (senior)]]|CAM=Camilla Barberini|MAR=Maria Barberini|CLA=Clarice Barberini || boxstyle_RED=background-color: #faa;}} {{familytree | | | | | | | | |,|-|-|-|v|-|-|-|(| | | | | || }} {{familytree | | | | FIE |y| LC | | CCB | |RED |y|OG| LC=[[Lucrezia Barberini]]|CCB=[[Carlo Barberini]]|RED=[[Maffeo Barberini (1631–1685)|Maffeo Barberini]]|FIE=[[Francesco I d'Este, Duke of Modena|Francesco I d'Este]]|OG=[[Olimpia Giustiniani]] ([[Pamphili]])|boxstyle_RED=background-color: #faa;}} {{familytree | | | | | | |!| | | | |,|-|-|-|v|-|-|^|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | | | | || }} {{familytree | | | | | | RIN | | | COS | | CMB| | FBI | |RED | | TD | RIN=[[Rinaldo d'Este, Duke of Modena|Rinaldo d'Este]]|FBI=[[Francesco Barberini (1662–1738)|Francesco Barberini (junior)]]|COS=Costanza Barberini|RED=[[Urbano Barberini (1664–1722)]]|CMB=Camilla Barberini|TD=Taddeo Barberini|boxstyle_RED=background-color: #faa;}} {{familytree/end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[kardinal in pectore|kardinali v srcu]] * [[seznam papežev]] * [[seznam papeških bul]] * [[protireformacija]] in [[katoliška obnova]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. *Anton Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schule und Kirche…''. Benziger& Co. A.G. Einsiedeln..., 1900. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). * Piero Bargellini: ''L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte''. Vallecchi, Firenze 1974. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Urbanus VIII}} {{Commons|Urbanus VIII}} === Papež Urban VIII. === ;{{ikona en}} *[https://www.catholic.org/encyclopedia/view.php?id=11834 Catholic Online: Pope Urban VIII] *[https://www.britannica.com/biography/Urban-VIII Urban VIII POPE WRITTEN BY: The Editors of Encyclopaedia Britannica] *[http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Urban_VIII New World Encyclopedia] *[http://galileo.rice.edu/gal/urban.html The Galileo Project > Pope Urban VIII] *[http://www.newadvent.org/cathen/15218b.htm Ott, M. (1912). Pope Urban VIII. In The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved September 28, 2018 from New Advent] *[https://www.romeartlover.it/sole.html Rome art lover. Rome in the Footsteps of an XVIIIth Century Traveller: The Bees and the Sun] *[https://www.encyclopedia.com/people/philosophy-and-religion/roman-catholic-popes-and-antipopes/urban-viii Encyclopedia.com Urban VIII (Pope) (Maffeo Barberini; 1568–1644; Reigned 1623–1644) ] *[http://www.papalartifacts.com/portfolio-item/pope-urban-viii/ Papal artifacts: Pope Urban VIII] *[http://www.paparex.it/blog/tag/urbano-viii/ TAG: URBANO VIII POSTED ON10/06/2017 The Restoration of “Fontana delle Api” (Fountain of the Bees)] *[http://www.unamsanctamcatholicam.com/history/79-history/153-what-is-jansenism.html What is Jansenism?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181103143621/http://www.unamsanctamcatholicam.com/history/79-history/153-what-is-jansenism.html |date=2018-11-03 }} ;{{ikona de}} *[https://diepresse.com/home/panorama/religion/5101865/Der-Papst-zieht-aus_Residenz-in-Castel-Gandolfo-wird-Museum Der Papst zieht aus: Residenz in Castel Gandolfo wird Museum &hairsp; 14.10.2016 um 15:37 (ApA)] *[https://core.ac.uk/download/pdf/11582358.pdf Diplomarbeit: „Die Bauherren des Palazzo Barberini“ Verfasserin: Sarah Aistleitner Wien, im Juni 2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181122054308/https://core.ac.uk/download/pdf/11582358.pdf |date=2018-11-22 }} ;{{ikona fr}} *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/UrbainVIII.htm Compilhistoire: Urbain VIII Auteur : Jean-Paul Coudeyrette] ;{{ikona hr}} *[http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=63315 Hrvatska enciklopedija: Urban VIII] *[https://hrcak.srce.hr/index.php?id_clanak_jezik=219557&show=clanak Hrčak: Papa Urban VIII.] ;{{ikona it}} *[http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Urbano_VIII Cathopedial: Papa Urbano VIII] *[https://www.ilforchettiere.it/papa-urbano-viii-record-giubilei/ Il Forchettiere: Storie e personaggi gennaio 10, 2016* La tavola di papa Urbano viii, il pontefice del record dei nove giubilei] *[https://www.histouring.com/personaggi-storici/barberini-maffeo-(papa-urbano-viii)/ Histouring: Barberini Maffeo (Papa Urbano VIII)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Enciclopedia Italiana] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii_%28Dizionario-di-Storia%29/ Dizionario di Storia] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii-papa/ Enciclopedia Online] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ Enciclopedia dei Papi] ;{{ikona es}} *[http://ec.aciprensa.com/wiki/Papa_Urbano_VIII Ec: Papa Urbano VIII Fuente: Ott, Michael. "Pope Urban VIII." The Catholic Encyclopedia. Vol. 15. New York: Robert Appleton Company, 1912. <http://www.newadvent.org/cathen/15218b.htm>.] ;{{ikona pt}} *[https://www.uc.pt/fluc/eclassicos/publicacoes/ficheiros/humanitas59/09.pdf MAFFEO BARBERINI, URBANO VIII, OU O PAPA POETA CARLOTA MIRANDA URBANO Universidade de Coimbra] === Berninijev nagrobnik za Urbana VIII. === ;{{ikona en}} *[https://www.tripadvisor.com/Attraction_Review-g187793-d2321852-Reviews-Tomb_of_Urban_VIII-Vatican_City_Lazio.html Trip Advisor 2018: Tomb of Urban VIII, Vatican City] *[https://www.tripadvisor.com/ShowUserReviews-g187793-d2321852-r585561998-Tomb_of_Urban_VIII-Vatican_City_Lazio.html Tomb of Pope Urban VIII, Bernini's Art Sculpture Decoration Seemed as He was Almost Living.] ;{{ikona it}} *[http://www.necroturismo.it/monumenti-funerari-ufo-e-la-tomba-di-gian-lorenzo-bernini-strane-coincidenze/ Necroturismo: Monumenti funerari, ufo e la tomba di Gian Lorenzo Bernini] *[http://www.arte.it/guida-arte/roma/da-vedere/opera/monumento-funebre-di-urbano-viii-barberini-208 Arte: Monumento Funebre di Urbano VIII Barberini Vaticano, Prati] *[http://www.arte.it/guida-arte/roma/da-vedere/opera/monumento-sepolcrale-di-urbano-viii-4846 Monumento sepolcrale di Urbano VIII Vaticano, Prati] *[http://www.thais.it/scultura/sch00348.htm Thais: Bernini Gian Lorenzo: Monumento sepolcrale di Urbano VIII] ;{{ikona hu}} *[http://orokvaros.network.hu/blog/roma-kozossegi-oldala-hirei/korabeli-vasbetonbol-epult-a-szent-peter-bazilika-kupolaja Róma Közösségi Oldal Szent Péter bazilika kupolája Copyright Network.hu] *[https://utazom.com/olaszorszag/roma/latnivalok-romaban/a-szent-peter-bazilika-es-a-szent-peter-ter Utazom: A Szent Péter bazilika és a Szent Péter tere] *[http://tudasbazis.sulinet.hu/hu/muveszetek/muveszettortenet/muveszettortenet-10-evfolyam/bernini-erett-korszaka/viii-orban-siremleke Sulinet VIII. Orbán síremléke] ;{{ikona de}} *[http://www.vaticanhistory.de/pm/html/urban_viii_.html Biografische Daten: Papst Urban VIII. Vatican history] === Primer Galilei === ;{{ikona sl}} *[https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/BFD02A2C03165F97C1256EFD004C54C1/$FILE/CD80.PDF Papež Janez Pavel II.: Okrožnica »Vera in razum« Družina, Ljubljana 1999] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C4ISE1TI/55850a4f-3892-4776-a6e9-0192200788c3/PDF Matjaž Vesel: Filozofski vestnik | Letnik XXX | Številka 1 | 2009 | 21-45 Galilei proti kardinalu Bellarminu: zagovor astronomsko-filozofskega programa] *[http://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2016/11/Pape%C5%BE-in-Galilei.pdf Marijan Prosen: Papež in Galilei. Kranj – Zlato Polje. 18. 11. 2016] *[http://fizika.dssl.si/Galileo/index6079.html?option=com_content&view=article&id=67&Itemid=53 Galileo: Življenjepis Powered by Jaomla] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181125130442/http://fizika.dssl.si/Galileo/index6079.html?option=com_content&view=article&id=67&Itemid=53 |date=2018-11-25 }} *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-101Z8UEI/e4e5595c-3849-41fe-b96b-3d6786ba0ec8/PDF Andrej Ule: Kdaj je »kopernikanska« revolucija postala znanstvena revolucija?] *[https://www.jw.org/sl/publikacije/revije/g201506/galileo/ Prebudite se! | Junij 2015 Portreti iz preteklosti: Galileo] ;{{ikona en}} *[http://www.cmri.org/04-galileo-galilei.shtml The Case of Galileo Gailei By Rev. Fr. Gabriel Lavery, CMRI] *[http://www.thearda.com/asrec/archive/papers/Kinkel%20-%20The%20Galileo%20Affair.pdf The Galileo affair: a sociological investigation into religious conflict by R. John Kinkel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170418093154/http://www.thearda.com/asrec/archive/papers/Kinkel%20-%20The%20Galileo%20Affair.pdf |date=2017-04-18 }} *[http://galileo.rice.edu/bio/narrative_7.html Galileo and the Inquisition by Galileo project] *[https://www.ewtn.com/library/HOMELIBR/GALILEO.HTM EWTN by George Sims Johnston: The Galileo Affair] *[http://origins.osu.edu/milestones/february-2016-400-years-ago-catholic-church-prohibited-copernicanism February 2016: 400 Years Ago the Catholic Church Prohibited Copernicanism By Maurice A. Finocchiaro] *[http://catholicnews.sg/index.php?option=com_content&view=article&id=3909:galileo-and-the-inquisition&catid=393&Itemid=473&lang=en Galileo and the Inquisition Special To The M.C.L. The Catholic News – Diecese of Singapoore] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180629002331/http://catholicnews.sg/index.php?option=com_content&view=article&id=3909:galileo-and-the-inquisition&catid=393&Itemid=473&lang=en |date=2018-06-29 }} *[https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/9523/The-Galileo-Affair.aspx The Galileo Affair How do we sort out truth from legend? Matthew Bunson The Catholic Answer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180628234221/https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/9523/The-Galileo-Affair.aspx |date=2018-06-28 }} *[http://www.famous-trials.com/galileotrial/1014-home Douglas O. Linder: The Trial of Galileo] *[http://stevenssocst.wikispaces.com/file/view/+galileo+recant.pdf After 350 Years, Vatican Says Galileo Was Right: It Moves By ALAN COWELL New York Times Published: October 31, 1992] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180726121704/https://stevenssocst.wikispaces.com/file/view/%20galileo%20recant.pdf |date=2018-07-26 }} *[https://www.catholiceducation.org/en/controversy/common-misconceptions/the-galileo-affair.html GEORGE SIM JOHNSTON: The Galileo affair is the one stock argument used to show that science and Catholic dogma are antagonistic.] *[https://thegalileocontroversy.weebly.com/church-punishes-galileo.html The Galileo Controversy. Galileo's Punishment] *[https://www.catholic.com/#/tract/the-galileo-controversy Catholic Answers: The Galileo Controversy] *[http://physics.ucr.edu/~wudka/Physics7/Notes_www/node52.html Jose Wudka: Galileo and the Inquisition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180709155527/http://physics.ucr.edu/~wudka/Physics7/Notes_www/node52.html |date=2018-07-09 }} ;{{ikona de}} *[https://www.planet-schule.de/mm/die-erde/Barrierefrei/pages/Lebenslaenglich_fuer_Galilei.html Lebenslänglich für Galilei. Kopernikus verboten. Wie bewegt sich die Erde?...] ;{{ikona it}} *[http://www.meteoweb.eu/2016/10/accadde-oggi-31-ottobre-del-1992-la-chiesa-riabilita-galileo-galilei-fu-un-errore-condannarlo-al-silenzio/776770/ Accadde oggi: il 31 ottobre del 1992 la Chiesa riabilita Galileo Galilei: “fu un errore condannarlo al silenzio” A cura di Lorenzo Pasqualini] *[http://w2.vatican.va/content/john-paul-ii/it/speeches/1992/october/documents/hf_jp-ii_spe_19921031_accademia-scienze.html Discorso di Giovanni Paolo II ai partecipanti alla sessione plenaria della Pontificia accademia delle scienze Sabato, 31 ottobre 1992] *[https://www.youtube.com/watch?v=bwqd0vQtSNU Papa Giovanni Paolo II chiede il perdono per i peccati della Chiesa 13. mar. 2013 (vidnik) FACEBOOK - https://www.facebook.com/azione.prometeo BLOG - http://azioneprometeo.wordpress.com] *[http://www.fmboschetto.it/didattica/Il_Papa_riabilita_Galilei.PDF Il Papa riabilita Galilei] *[http://www.annalestheologici.it/fascicoli/volume-24-2-2010/giovanni-paolo-ii-e-galileo-galilei Giovanni Paolo II e Galileo Galilei (italijansko-angleško) Giuseppe Tanzella-Nitti] *[https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1992/10/30/il-vaticano-cancella-la-condanna-di-galileo.html?refresh_ce Orazio la Rocca 30 ottobre 1992 Il Vaticano cancella la condanna di Galileo] *[https://astronomiasite.wordpress.com/2016/05/01/san-giovanni-paolo-ii-e-galileo-galilei/ Pubblicato il 1 maggio 2016 di Roberto Caione Astronomiasite San Giovanni Paolo II e Galileo Galilei] *[https://www.cittanuova.it/giovanni-paolo-ii-e-la-scienza/ Giovanni Paolo II e la scienza 25 febbraio 2005 Di AA.VV. Fonte: Città Nuova] *[http://www1.adnkronos.com/Archivio/AdnAgenzia/2000/08/23/Cultura/GALILEO-LA-CONDANNA-DEL-PAPA-COLPA-DEI-PROTESTANTI_124000.php AdnKronos Archivio . AdnAgenzia . 2000 . 08 . 23 Galileo: La condanna del papa? Colpa dei protestanti Lo storico di Wojtyla, pieta' per i suoi accusatori] *[https://www.corriere.it/bello-italia/notizie/galileo-caravaggio-stesso-destino-papa-urbano-viii-l-illusione-una-liberta-antidogmatica-518cf342-f55d-11e7-b250-16cc66648122.shtml?refresh_ce-cp Corriere della Sera primavera bruciata Galileo e Caravaggio, stesso destino: Con papa Urbano VIII l’illusione di una libertà antidogmatica diFrancesca Bonazzoli] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Papež Gregor XV.|Gregor XV.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1623&ndash;44}} {{s-aft|after=[[Papež Inocenc X.|Inocenc X.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Franciji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Spoleta]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pavel V.]] [[Kategorija:Papeži v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 17. stoletju]] [[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]] [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Grški pesniki]] [[Kategorija:Graditelji Rima]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] jaijhv26rzcl7s4w0sblwoe1in7bjvk Papež Inocenc X. 0 170055 6747201 6544210 2026-09-05T20:31:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747201 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Inocenc X. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = [[Papež Inocenc X.]] <br><small>[[Diego Velázquez]] [[1650]]</small> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[15. september]] [[1644]] (izvoljen) | term_start = [[4. oktober]] [[1644]] (posvečen, umeščen in kronan) | term_end = [[7. januar]] [[1655]] (umrl; 10 let, 3 mesece, 23 dni) |predecessor= [[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]] | opposed = | successor = [[Papež Aleksander VII.|Aleksander VII.]] | ordination = | ordinated_by = | consecration = [[25. januar]] [[1626]] | consecrated_by = [[Laudivio Zacchi]] | cardinal =[[19. november]] [[1629]] <br>''in pectore'' [[30. avgust]] [[1627]] | created_cardinal_by= [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]] | rank = [[Seznam papežev|236. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = rimska cerkev [[Sant'Agnese in Agone]]. | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Camillo Pamphilj<br> Flaminia de Bubalis | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = [[pravnik]] |previous_post= {{unbulleted list|legat v Franciji (1625)|[[latinski patriarhat Antiohije|naslovni latinski patriarh Antiohije]] (1626–1629)|[[apostolski nuncij|apostolski nuncij v Španiji]] (1626–1629)|[[Sant'Eusebio|kardinal-duhovnik pri Sant'Eusebio]] (1629–1644)|[[kongregacija za kler|prefekt kongregacije za kler]] (1639–1644)|[[kamerleng Svete rimske Cerkve]] (1643–1644)}} | alma_mater = [[Rimska univerza La Sapienza]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Innocenzo X.svg | coat_of_arms_alt = | motto = ''Allevitæ sunt aquæ super terram''<br>''Vode so se dvignile nad zemljo''<ref>Vode so narastle in se silno povečale na zemlji, ladja pa je plavala na vodni gladini (1 Mz 7,18)</ref> <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Inocenc }} '''Papež Inocenc X.''' (rojen kot '''Giovanni Battista Pamphilj'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[6. maj]] [[1574]], [[Rim]], † [[7. januar]] [[1655]] [[Rim]] ([[Papeška država]]). [[Papež]] je bil med letoma 1644 in 1655. == Življenjepis == === Mladost in vzpon === Rodil se je 6. maja 1574 v Rimu kot ''Giovanni Battista Pamphilj''. Oče je bil Camillo Pamphilj, po rodu iz [[Umbrija|umbrijskega]] [[Gubbio|Gubbia]]. Po očetovi strani je ugledna rodbina Pamphilj (tudi ''Pamphili, Pamfili'') izhajala neposredno od [[papež Aleksander VI.|Aleksandra VI.]] (Borgia): očetova babica, Giustina Mattei, je bila namreč hčerka znane nečakinje [[Lukrecija Borgia|Lukrecije Borgia]] (1480–1519).<ref name=Williams>{{navedi knjigo|last1=Williams|first1=George L.|title=Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes|date=2004|publisher=McFarland|isbn=0786420715|page=109|url=https://books.google.ie/books?id=-mq7ctwMNdoC&pg=PA109&lpg=PA70#v=onepage&q&f=false|accessdate=22. januar 2015}}</ref> Mati, [[Francija|francoskega]] porekla, je bila ''Flaminia de Bubalis''. Družina se je naselila v Večnem mestu za časa papeževanja [[papež Inocenc IX.|Inocenca IX.]], kjer je oče dobil primerno službo glede na svoj stan na papeškem dvoru. Družina je bila vdana Cerkvi in je zato poslala svojega otroka na najuglednejšo rimsko šolo, v ''Collegio Romano''. Tako je na [[Rimska univerza La Sapienza|Sapienzi]] dvajsetleten doktoriral iz ''ex utroque iuris''. Kmalu nato mu je [[papež Klemen VIII.|Klemen VIII.]] poveril splošne pravne zadeve, in je lahko zasedel mesto avditorja za svojim stricem [[Girolamo Pamphili|Girolamom]] v [[Rota Romana|Roti]]. Bil je tudi [[pravnik]] pri drugem cerkvenem sodišču - [[Apostolska penitenciarija|Penitenciariji]].<ref name=Miranda>{{Navedi splet |url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1627.htm#Pamphili |title=Miranda, Salvador. "Pamphilj, Giambattista (1574–1655)", The Cardinals of the Holy Roman Church |accessdate=2018-11-23 |archive-date=2015-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430141822/http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1627.htm#Pamphili |url-status=dead }}</ref> === Cerkvena pot === Leta 1623 ga je [[papež Gregor XV.|Gregor XV.]] poslal kot [[apostolski nuncij|nuncija]] na dvor [[Neapeljsko kraljestvo|neapeljskega kralja]].<ref>''Vergil and the Pamphili Family in Piazza Navona, Rome'', Igrid Rowland, ''A Companion to Vergil's Aeneid and its Tradition'', Ed. Joseph Farrell and Michael C.J. Putnam, (Blackwell Publishing Ltd, 2010), 253.</ref> V letu 1625 ga je [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]] poslal kot spremljevalca svojemu nečaka [[Francesco Barberini (kardinal)|Francescu Barberiniju]] <ref>''Francesco Barberini'' (23. 9. 1597–10. 12. 1679) je bil italijanski katoliški kardinal. Kot nečak papeža Urbana VIII. je užival njegovo neomajno zaupanje. Opravljal je različne cerkvene službe, podpiral umetnost in književnost. Bil je eden od treh kardinalov, ki je nasprotoval [[Galilejev primer|Galilejevi obsodbi]].</ref>, ki je bil najprej nuncij v [[Francosko kraljestvo|Franciji]], nato pa v [[Španija|Španiji]].<ref>Boutry, Philippe. "Innocent X", ''The Papacy:An Encyclopedia'', Vol.2, Ed. Philippe Levillain, (Routledge, 2002), 801.</ref> 19. januarja 1626 je postal Pamfilij naslovni latinski patriarh Antiohije, 30. maja 1626 pa [[apostolska nunciatura v Španiji|apostolski nuncij v Španiji]].<ref name=ott>[http://www.newadvent.org/cathen/08020b.htm Ott, Michael. "Pope Innocent X." The Catholic Encyclopedia] Vol. 8. New York: Robert Appleton Company, 1910. 11 June 2016</ref> ==== Cerkvene službe ==== *1601: konzistorialni pravnik; * junij 1604–26. marec 1621: avditor (poslušalec) pri [[Rimska rota|Roti]]; *20. september 1612: imenovan za kanonika pri [[Apostolska penitenciarija|Apostolski penitenciariji]]; *26. marec 1621–1625: [[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]]; *1625–1626: kot spremljevalec kardinala [[Francesco Barberini (kardinal)|Francesca Barberinija]] v dveh različnih poslanstvih v [[Francosko kraljestvo|Franciji]] in [[Španija|Španiji]] kot njegov tajnik (=datario)<ref>Ne smemo ga pomešati z ‘’Apostolskim datarijem’’, ki biva v Rimu pri Rimski kuriji - [[italijanščina|italijansko]]: Da non confondere con il Datario apostolico, il datario residente a Roma presso la [[Curia romana|Curia pontificia]]</ref>; *19. januar–30. maj 1626: [[naslovni patriarh]] pri [[Latinski patriarhat v Antiohiji|Latinskem antiohijskem patriarhatu]]; *25. januar 1626: posvetil ga je za [[škof]]a kardinal [[Laudivio Zacchia]], [[škofija Viterbo|škof v Montefiascone]], latinski naslovni patriarh v [[Latinski patriarhat v Jeruzalemu|Jeruzalemu]] [[Alfonso Manzanedo]], in [[nadškofija Sant'Angelo dei Lombardi-Conza-Nusco-Bisaccia|nadškof v Conzi]] [[Fabio Lagonissa]]; *30. maj 1626: postal je nuncij v [[Španija|Španiji]]; *30. avgust 1627: [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]] ga je izvolil za ''kardinala in pectore''; to imenovanje je papež objavil v konzistoriju 19. novembra 1629. *1629 uradnik v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]. *12. avgust 1630–15. september 1644: kardinal pri Sant'Eusebio; *1639–15. september 1644: prefekt [[koncilska kongregacija|koncilske kongregacije]]; *1639 prefekt [[kongregacija za kler|prefekt kongregacije za kler]]. *12. januar 1643–14. marec 1644: podtajnik (vicecamerlengo) [[kardinalski zbor|kadinalskega zbora]]; *Bil je tudi: član komisije za pravno nedotakljivost; tajnik [[Rimska inkvizicija|Rimske inkvizicije]]; zavetnik [[Poljsko kraljestvo|Poljske]]. == Papež == [[File:Innocentus x-velazquez.jpg|thumb|150px|left|<center>[[Papež Inocenc X.]] <br><small>[[Diego Velázquez|Velázquez]] (1599–1660) 1650 <br>[[Galleria Doria-Pamphilj]] Rim ]]</small></center> [[File:Parione - piazza Navona - s Agnese in Agone e palazzo Pamphilij 1020584.JPG|thumb|180px|<center>''Palazzo Pamphilj'' levo, ''cerkev [[Sant'Agnese in Agone]]'' desno, ''[[Fontana del Moro]]'' spredaj]]</center> === Izvolitev === [[Konklave]] za izvolitev naslednika [[papež Urban VIII.|Urbana VIII.]] je bil dolg, prepirljiv in bojevit ter je trajal od 9. avgusta do 15. septembra. Velika frankoljuba stranka vodena z Urbanovimi nečaki je vzdržala pred španskim kandidatom kot nasprotniku kardinala [[Giulio Raimondo Mazzarino|Mazarina]], ki je vodil francosko politiko. Oni so predložili svojega predstavnika [[Giulio Cesare Sacchetti|Sacchettija]], vendar niso mogli doseči zadostne podpore; zato so sprejeli kardinala Pamfilija kot sprejemljiv sporazum, čeprav je služil kot papeški poslanec v Španiji.<ref>[https://archive.org/details/historyofpopesth0301rank ''History of the popes; their church and state (Volume III)''] by Leopold von Ranke (2009, [[Wellesley College]] Library)</ref> Mazarinov ‘’veto’’, do katerega je imela Francija pravico, je prispel prepozno – ko so bile volitve že končane.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fiu.edu/~mirandas/conclave-xvii.htm#1644 |title=Miranda, Salvador. "Conclave of August 9 to September 15, 1644", The Cardinals of the Holy Roman Church |accessdate=2018-11-29 |archive-date=2014-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008145210/http://www.fiu.edu/~mirandas/conclave-xvii.htm#1644 |url-status=dead }}</ref> 15. septembra 1644 je bil v [[konklave|konklavu]] izvoljen za papeža in 4. oktobra istega leta [[papeško ustoličenje|ustoličen]]. === Delovanje === Vse do danes je Inocenc ostal sporna osebnost, ki si je pridobil tako nasprotujoče si ocene kot malokateri papež. Nekateri ga zelo hvalijo: »Povzdignjenje kardinala Janeza Pamfilija na sveti sedež je ugajalo vsem, razen Franciji, saj je bil nedvomno naklonjen Španiji: bil je prijatelj [[Medičejci|Medičejcev]], po krvnem sorodstvu je bil povezan z mnogimi odličnimi italijanskimi rodbinami, ni razpihoval sovraštva in je bil primerno star. Inocenc X. je imel veliko dobrih lastnosti: prijazen, miroljuben, skromnih navad – ter je imel strog čut za pravičnost; čeprav človeka čudi njegovo (pre)strogo ravnanje z [[Rodbina Barberini|Barberiniji]]. Zavračal je kakršno koli obliko prisile; olajšal je svoje podložnike za mnogo hudih dajatev, ki so jim jih naložili njegovi predhodniki; prisilil je plemstvo k vračanju dolgov in skrčil vatikanske izdatke. Njegove diplomatske izkušnje po različnih [[Evropa|evropskih]] [[dvor]]ih so ga naučile ceniti molčečnost. Govoril je malo, bil previden in olikan.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.pickle-publishing.com/papers/triple-crown-innocent-x.htm|title= Pope Innocent X|publisher=Pickle|date=2005|accessdate=27. december 2018}}</ref> Drugi pa za njegovo papeževanje komaj najdejo dobro besedo: »Njegovo papeževanje je kvarila nasilnost in neprimerno sumničenje: zakonito je napadel Barberinije, ki so bili glavni tekmeci Pamfilijev v Rimu, zaradi »poneverbe javnega denarja«; užalil [[Francosko kraljestvo|Francijo]] do te mere, da je vdrla v [[Papeška država|Papeško državo]]; pomagal je [[Beneška republika|Benetkam]], s katerimi je bil v čvrstih odnosih, da so se bojevale zoper [[Turki|Turke]]; zavrnil je priznanje [[Portugalska|portugalskega]] nasledstva, ko se je ta država ločila od [[Španija|Španije]].«<ref>{{navedi splet|url=https://www.artble.com/artists/diego_velazquez/paintings/portrait_of_pope_innocent_x|title= Portrait of Pope Innocent X|publisher=Artble|date=2018 |accessdate=20. december 2018}}</ref> Pod njegovim pontifikatom so vojskujoče se strani – tudi po papeškem vztrajnem prizadevanju – sedle za pogajalsko mizo in z [[Vestfalski mir|Vestfalskim mirom]] 1648 končale [[Tridesetletna vojna|Tridesetletno vojno]], kakor tudi [[Osemdesetletna vojna|Osemdesetletno vojno]]<ref>Osemdeset let je trajala vojna za odcepitev Nizozemske od Španije</ref>. [[Tridesetletna vojna]] je [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] v Nemčiji prizadejala hude izgube. Papeža niso niti povabili na pogajanja; pozneje je sicer protestiral, vendar zaman. Ko je papeški nuncij v Monakovem Fabio Chigi - poznejši [[papež Aleksander VII.]] - opazil, v katero smer se sučejo pogajanja, je odlašal z oporekanjem, ki mu ga je naložil novi papež; in sicer tako dolgo, da je prvi protest 14. oktobra 1648 postal ''glas vpijočega v puščavi'', kakor tudi oba naslednja. 20. avgusta 1651 je sledil papeški [[breve]] (namesto nameravane bule) ''[[Zelo Domus Dei]]'', ki prav tako ni mogel preprečiti škode. Katoličani so po sprejemu nenravnega načela ''cuius regio - eius religio'' samo v Nemčiji zgubili dve metropoliji in trinajst škofij, ter na tisoče samostanov in dobrodelnih ustanov - da ne štejemo nordijskih dežel, kjer je bila katoliška vera popolnoma uničena. [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] ni hotel objaviti papeškega nasprotovanja, saj je to pomenilo njegovo izključitev iz političnih dogovorov. »'Ne' 1648 ni bil namreč niti očiten, niti neizogiben, niti potreben« (Repgen). Inocenčeva odgovornost je bila odločilna; v njem je prevladalo pravniško gledanje nad diplomatskim: »Šlo je za dejanje, ki je bilo pod pravno-kanoničnim in teološkim vidikom popolnoma pravilno, toda na političnem področju popolnoma nekoristno in samoškodljivo« (Lutz).<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-innocenzo-x_%28Dizionario-Biografico%29/|title=Innocenzo X, papa|publisher=Olivier Poncet v Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 62|date=2004|accessdate=30. november 2018}}</ref> Z vsemi italijanskimi državami je ostal v prijateljskih odnosih razen s Parmo, ki je nahujskala prebivalce Castra k umoru njihovega škofa. To hudodelstvo je kaznoval neusmiljeno in je dal Castro razdejati do temeljev in na njegovem mestu postaviti steber z napisom: »Qui fu Castro« (»Tukaj je stal Castro«).<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.pickle-publishing.com/papers/triple-crown-innocent-x.htm|title= Pope Innocent X|publisher=Pickle|date=2005 |accessdate=27. december 2018}}</ref> Od Inocenca X. naprej so vse politične zadeve svetega sedeža prevzeli državni tajniki, s čimer je prenehala do tedaj uveljavljena moč kardinalov-nečakov. Glavni kamen spotike pa je postala tudi pri dobronamernih vloga gospe Olimpije in njen kar prevelik vpliv na papeževe odločitve, saj je pravzaprav dober del papeževanja izvajala posle kardinala-nečaka. <ref name="#3">{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=225}}</ref> ==== [[Janzenizem]] ==== Inocenc je nadaljeval v smeri svojega predhodnika ter je 31. maja 1653 z [[papeška bula|bulo]] ''Cum occasione'' obsodil pet stavkov iz [[Jansen]]ovega ''[[Augustinus]]a'', ki se je sicer res navdihoval pri svetem [[Avguštin iz Hipona|Avguštinu]], vendar je nekatera njegova mnenja privedel do skrajnih sklepov. Te janzenistične trditve so bile obsojene kot [[herezija|heretične]] in blizu [[protestantizem|protestantizmu]]. Temu je sledila [[Blaise Pascal|Pascalova]] razprava ''[[Les Provinciales|Lettres Provinciales]]'', – ''Pascalova pisma'', v katerih se je v debati med [[jezuiti]] in [[janzenisti]] postavil na janzenistično stran. <ref>''Lettres provinciales'' (''Podeželska pisma'') je vrsta 18 Pascalovih pisem v obliki prepira med jezuiti in janzenisti, kjer se je postavil zlasti za njihovega predstojnika [[Antoine Arnauld |Arnaulda]], ki ga je 1656 obsodila [[Pariz|pariška]] [[Sorbonn|Sorbona]] zaradi heretičnih pogledov; v njih je hudo očrnil jezuite <ref>[http://ebooks.adelaide.edu.au/p/pascal/blaise/p27pr/part1.html First letter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305185635/https://ebooks.adelaide.edu.au/p/pascal/blaise/p27pr/part1.html |date=2016-03-05 }} is dated January 23, 1656 and the [http://ebooks.adelaide.edu.au/p/pascal/blaise/p27pr/part19.html Eighteenth] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610173821/https://ebooks.adelaide.edu.au/p/pascal/blaise/p27pr/part19.html |date=2016-06-10 }} March 24, 1657. {{navedi knjigo |URL = http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b86069705/f7.item.r=Lettres%20provinciales.zoom |first = |title = Les Provinciales, ou les Lettres escrites par Louis de Montalte a un provincial de ses amis & aux RR. PP. Iesuites: sur le sujet de la Morale & de la Politique de ces Peres |publisher = Pierre de la Vallee |place = Cologne |year = 1667 |edition = 1 |access-date = 16 May 2016 |page = |via = Gallica }}</ref> Škrbinasto [http://ebooks.adelaide.edu.au/p/pascal/blaise/p27pr/part20.html Devetnajsto pismo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610180211/https://ebooks.adelaide.edu.au/p/pascal/blaise/p27pr/part20.html |date=2016-06-10 }} je pogosto priključeno drugim. Ta obsodba je pripeljala do podrtja janzenističnega samostana in razgona skupnosti.<ref>"Jansenism", Raymond A. Blacketer, ''The New Westminster Dictionary of Church History: The Early, Medieval, and Reformation Era'', Ed. Robert Benedetto, (Westminster John Knox Press, 2008), 348.</ref> ==== Preganjalec [[nepotizem|nepotizma]] ==== Takoj po prevzemu oblasti je začel zakonski postopek zoper Barberinijeve, češ da so zaradi ''[[nepotizem|nepotizma]]'' <ref> Na udaru so bili [[nečak]]i [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]]. Oni so resda za časa svojega strica papeža obogateli: res pa je tudi, da so s svojim premoženjem bili veliki [[mecen]]i baročnega stavbarstva, kiparstva, slikarstva in umetnosti na sploh.</ref> oziroma ''nečastja'' uživali privilegije, prek katerih so obogateli na nepošten način. Bratje [[Francesco Barberini]] (1597–1679), [[Antonio Barberini mlajši|Antonio Barberini]] in [[Taddeo Barberini]] (1603–1647) so pobegnili v [[Pariz]], kjer so našli mogočnega zavetnika v [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinalu Mazarinu]], saj je bil kardinal italijanskega porekla – čeprav sedaj s francoskim imenom Jules Mazarin - francoski prvi minister in osebni prijatelj prejšnjega papeža ter njegovih sorodnikov.<ref>George L. Williams, ''Papal Genealogy: The Families And Descendants Of The Popes'', (McFarland & Company, 1998), 109.</ref> Inocenc X. je ustanovil komisijo, ki bo to zadevo preučila, nato pa zaplenil njihovo lastnino; 19. februarja 1646 je izdal [[papeška bula|bulo]], s katero je določil, da bodo vsi kardinali, ki zapustijo [[Papeška država|Papeško državo]] za več kot šest mesecev brez izrečnega papeževega dovoljenja, izgubili svoje [[nadarbina|nadarbine]] in tudi sam kardinalski naslov. Francoska skupščina je sprejela protiukrepe: razglasila je, da so papeški odloki v Franciji nični. Inocenc X. pa ni odnehal, vse dokler ni Mazarin pripravil krdela, ki so vdrla v Italijo. Odslej je papeška politika do Francije postala bolj prijazna; malo pozneje pa je bila Barberinijevim povrnjena čast in tudi premoženje. K spravi je prispevala tudi poroka sina od Tadeja Barberinija [[Maffeo Barberini|Maffea]] (1631–1685) s papeževo nečakinjo [[Olimpia Giustiniani|Olimpijo]]. ==== [[Olimpia Maidalchini|Donna Olimpia]] in njen vpliv ==== [[File:RomPalazzoDoriaPamphiliGalleriaBüsteOlympiaMaidalchini.jpg|thumb|180px|<center> [[Alessandro Algardi|Algardi]]: [[Olimpia Maidalchini]] <small><br> [[Rim]], [[Galleria Doria Pamphili]] ]] </small></center> [[File:Obelisk in Piazza Navona.jpg|thumb|180px|<center>[[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] ''Vodomet štirih rek ([[Fontana dei Quattro Fiumi]])'' <small> podpira [[Domicijan]]ov [[obelisk]]; z [[papež Inocenc X.|Inocenčevima]] [[grb]]oma <br>([[Golobi|golob]] z [[oljka|oljčno]] vejico v kljunu)]]</small></center> [[File:Piazza Navona nel Rinascimento.jpg|thumb|180px|<center>[[Piazza Navona]] v [[renesansa|renesansi]]]] </small></center> [[File:Pannini GP Piazza Navona.JPG|thumb|180px|<center>[[Giovanni Paolo Panini|Panini]] <ref>Giovanni Paolo Panini (1691–1765) je bil italijanski baročni slikar</ref>: [[Piazza Navona]] <small><br>([[1756]]) [[Niedersächsisches Landesmuseum Hannover]] ]] </small></center> Glavni kamen spotike je postala tudi pri dobronamernih vloga gospe Olimpije in njen kar prevelik vpliv na papeževe odločitve. Ironija usode je namreč, da je prav on, ki je začel vladanje s tako strogim kaznovanjem prednikovih sorodnikov, do katerih je bil [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]] res čez mero darežljiv, tudi sam padel pod vpliv sorodstva. Če [[nepotizem]] navadno opredeljujemo kot ''nečasten'', tj. skrb za nečake, je ta pojav pri njem dobil posebno obliko ''svaštva'' – ko je padel pod vpliv svakinje. Res da ni treba verjeti vsega, kar je pisal o tem [[Gregorio Leti|Leti]]<ref>Gregorio Leti (1630–1701) je bil italijanski pisatelj, ki kljub sovražnemu govoru zoper papeštvo – zaradi česar so vse njegove knjige prispele na ''Index'' – ponuja mnogo dragocenih podatkov o svojem času. V Ženevi je prestopil v [[kalvinizem]] – pa je moral zaradi hudo porogljivega in nespodobnega pisanja zbežati tudi od njih - in biti skoraj celo življenje na begu.</ref>, vendar še ostane dovolj. Njegovo delo ''Življenje gospe Olimpije Maidalchinijeve'' <ref> ''Vita di Donna Olimpia Maidalchini, chi governo la chiesa, Durante il Ponteficato d'Innocentio X. Doppo l'anno 1644 sino all'anno 1655'' (delo je izšlo 1667)</ref><ref>[http://books.google.it/books?id=vBA6AAAAcAAJ&printsec=frontcover&dq=inauthor:gregorio+leti&hl=it&ei=TrCkS-eDNomnsQbXrI3rCA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEsQ6AEwBjgU#v=onepage&q=&f=false ''Vita di Donna Olimpia Maildachini'']</ref> je sicer že protestantovski zgodovinar [[Leopold von Ranke|Ranke]] označil za »roman sestavljen iz apokrifnih čenč in opolzkih izmišljotin«, skoraj vse pa je tudi on prepisal iz dela ''Konklavi rimskih papežev'' <ref>''Conclavi De' Pontefici Romani: Quali Si Sono Potuti trovare fin a questo giorno'' (1691)</ref><ref>[http://books.google.it/books?id=r6EAAAAAcAAJ&printsec=frontcover&dq=inauthor:gregorio+leti&hl=it&ei=DKakS5CnLJOlsAalmODFCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=8&ved=0CFAQ6AEwBw#v=onepage&q=&f=false ''Conclavi De' Pontefici Romani:...'']</ref> Kdo je bila torej ta vplivna žena, ki je postala kneginja, v obrekljivih ustih pa kar ''papežinja''? Olimpija se je poročila s Paolom Ninijem; ko je po treh letih umrl, se je omožila s papeževim mlajšim bratom Pamfilijem (Pamphilio Pamphili 1564–1639). Inocenc X. je tej bogati gospe dovolil velik vpliv; njene hčerke je poročil z najimenitnejšimi ženini, njenega 22-letnega sina Kamila (1622–1666) je 14. novembra 1644 imenoval za kardinala in mu izročil več visokih služb; med drugim ga postavil za poveljnika papeških krdel.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/event/cs1644.html|title=Consistory – 14 November 1644|publisher=Catholic Hierarchy|date=20. november 2018 |accessdate=7. december 2018}}</ref> 21. januarja 1647 se je pa Kamil odpovedal škrlatu, da bi se 10. februarja 1647 poročil – proti materini in papeževi volji – z najbogatejšo nevesto, Olimpijo Aldobrandini, pranečakinjo [[papež Klemen VIII.|Klemena VIII.]] in vdovo po Pavlu Borgheseju (1622–1646). 1645 je papež Inocenc izročil v posest svoji svakinji na novo ustvarjeno kneževino [[San Martino al Cimino]] ter jo povišal z naslovom ''principessa'' (=kneginja). Ljubezenske dogodivščine na njen in papežev račun sodobni zgodovinarji zavračajo. Glede na svoj položaj pa je vendarle sodelovala pri važnih odločitvah; to danes ne bi čudilo – je pa dražilo takratno patriarhalno miselnost in kronist je v blagem pretiravanju zapisal: :Gospa Olimpija Maidalchini je ženska velikega duha, vendar je njen edini naslov, da lahko vpliva na strogega gospodarja. Ko so se uradi na dvoru praznili, niso ničesar odločali brez njene odobritve; ko je bilo treba deliti cerkvene nadarbine, so uradniki imeli naročilo, da odložijo vsa imenovanja, dokler je ne obvestijo o naravi upravičencev: potem lahko izbere tiste, ki bodo njenim načrtom najbolje ustrezali; če je bilo treba napolniti prazne škofijske sedeže, so prevladali njeni kandidati; in tisto, kar se je ljudem najbolj upiralo, je bil videz, da bo bolje uspel tisti, ki bo bolj velikodušen pri dajanju.<ref>Williams, George L. (2004). ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland & Company. Str.110. ISBN 0-7864-2071-5.</ref> === Stavbeništvo in umetnost === 17. stoletje je doba rimskega [[barok]]a, najmikavnejšega sloga. Ena od najpomembnejših oseb tistega stoletja je bila ženska, ki je bila toliko močna, da so jo očrnili in zdrobili, pa tudi občudovali. To obdobje je bilo težavno za moške; predstavljajte si, kako težavno je bilo za eno žensko. Postala je tako mogočna, da so jo skoraj deset let, - vmes je bilo triletno hladno obdobje - kar je njen svak postal papež Inocenc X., smatrali za ''vladarico'' Rima. Toda bila je ženska, in ljudstvo jo je črtilo iz dna duše. Pasquino jo je izdelal za predmet svojih puščic. ==== ''Navonski trg'' ==== Po petdesetletni živahni stavbeniški dejavnosti pred zasedbo papeškega prestola, najsi bo v rimskih bazilikah ali apostolskih palačah, se je Inocenc X. omejil zaradi pomanjkanja sredstev na dokončanje že začetih del. Kot velik prijatelj [[umetnost]]i je papež nadaljeval ureditev notranjosti [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]], kjer je na utemeljen [[Virgilio Spada|Spadov]] nasvet dal 26. februarja 1646 podreti Berninijev zvonik, čigar temelje so smatrali strokovnjaki za premalo čvrste. Svojemu priljubljenemu kiparju [[Alessandro Algardi|Algardiju]] je zaupal bazilikino okraševanje obenem s prekrasno grobnico [[papež Leon XI.|Leona XI.]]<ref name="#1"/> Prenavljal je [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateransko baziliko]], vendar je odnehal od preveč korenitih posegov na pročelju. Bernini je po njegovem naročilu uredil trg ''[[Piazza Navona]]''; tam je dal zgraditi cerkev sv. Neže (''S. Agnese in Agone'').<ref name="#3"/> Za cerkev S. Agnese in Agone, ki je postala družinska grobnica družine Pamphilij, so položili temeljni kamen 15. avgusta 1652; začel jo je zidati Carlo Rainaldi, od junija 1653 nadaljeval F. Borromini in do Inocencove smrti še ni bila dokončana.<ref name="#1"/> Pri teh obsežnih načrtih mu je svetovala, pa tudi odločala o posameznostih ter vodila dela Olimpia Maidalchini. Tako je postala s svojimi organizacijskimi sposobnosti in svojo omiko graditeljica rimskega baroka in nam zapustila najlepši trg v Rimu in po mnenju mnogih - najlepši tudi na svetu: [[Piazza Navona]]. <ref name="#4">{{navedi splet|url= http://guideaurearoma.it/storia-di-roma/donna-olimpia-pimpaccia-piazza-navona/|title= Donna Olimpia Maidalchini Pamphili: la Pimpaccia de Piazza Navona|publisher=Emilio Ferracci v Storia di Roma|date=9. april 2018|accessdate=8. december 2018}}</ref> ==== Vodnjak štirih rek ==== Ustavimo se za trenutek še pri ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjaku štirih rek]]'' – (''Fontana dei Quattro fiumi''). Ljubljenec [[papež Urban VIII.|Urbana VIII.]], Bernini, je zaradi ponesrečenega dela zvonikov pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvi sv. Petra]], padel v očeh Inocenca X. v nemilost. Na vrh se je povzpel, ko je zvedel, da želi papež zaupati uresničenje osrednje fontane na ''Piazza Navona'' njegovemu tekmecu [[Francesco Borromini|Borrominiju]].<ref>''Francesco Borromini'', s pravim imenom ''Francesco Castelli'' (1599–1667), je bil italijanski stavbenik, ki je bil skupaj z [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijem]] in [[Pietro da Cortona|Cortonom]] vodilna osebnost rimskega baročnega stavbarstva.</ref><ref>Peter Stein. "Borromini, Francesco." Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 25 Jul. 2013. [http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T010190]</ref> Bernini je izdelal – po marsikaterem mnenju najlepša fontana na svetu – ''Vodnjak štirih rek''. Izdelal je njen celoten srebrn odlitek visok 1,5 m, ter ga podaril Gospe Olimpiji, ki ga je odnesla v palačo. Papež ga je videl in bil očaran. Ko je zvedel, kdo ga je izdelal, se je vdal in zaupal izvedbo Berniniju.<ref name="#4"/> Olimpija je torej razumela znamenja časa in se je navdušeno posvetila [[barok|baročnim]] novogradnjam. Na današnji Piazza Navona - kjer je nekdaj blestel [[Domicijan]]ov kolobar, sta stavbenika [[Girolamo Rainaldi|G. Rainaldi]] in [[Francesco Borromini|F. Borromini]] uredila ''Palazzo Pamphilj''. Čisto zraven so začeli graditi 1652 cerkev [[Sant’Agnese in Agone]], ki pa jo je po papeževi smrti končal [[Carlo Rainaldi|C. Rainaldi]] 1672. Pred njenim pročeljem je [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]], čigar dela so bila Olimpiji posebno všeč in ga je priporočila papežu, med 1648 do 1651, izdelal ''[[Fontana dei Quattro Fiumi|Fontano dei Quattro Fiumi]] (Vodomet štirih rek)'', ki mu je zelo podoben [[Ljubljana|ljubljanski]] ''[[Robbov vodnjak]] treh rek''. Zunaj Rima na zahodu so zgradili [[Villa Doria Pamphilj|Villa Pamphilj]] okrašeno z antičnimi kipi. Posebno pozornost je Olimpija namenila ureditvi svoje kneževinice, zlasti njenega glavnega mesta, ki ga je ponovno dvignila iz ruševin in ga uredila po sodobnih načelih s pomočjo najboljših takratnih umetnikov: novo mesto je na las podobno rimski ''Piazza Navona''.<ref>{{Navedi splet |url=http://stadtbesichtigungen.de/rom-blog/latium/san-martino-al-cimino |title=Bericht über San Martino al Cimino |accessdate=2018-12-07 |archive-date=2011-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316234619/http://stadtbesichtigungen.de/rom-blog/latium/san-martino-al-cimino |url-status=dead }}</ref> === Sveto leto === Z bulo ''[[Appropinquat dilectissimi filii]]'' je papež 4. maja 1649 napovedal [[sveto leto]], ki bo potekalo v znaku [[Jezus Kristus|Kristusovega]] srečnega mira, ki naj bi bil popolnoma drugačen kot je bil ''[[Vestfalski mir]]'', ki ga je kot ''nesrečnega in sramotnega'' zavrnil papežev predstavnik v Münstru jeseni 1648. Ta jubilej, ki ga označujejo za zadnji veliki jubilej sodobne dobe, predstavlja za Inocenca nesporen uspeh: sedemsto tisoč romarjev, ki so preplavili Rim med svetim letom, razodeva, do katere stopnje pripisujejo katoličani papeštvu [[katoliška obnova|katoliške obnove]] še kar naprej osrednjo in izjemno vlogo v [[Evropa|Evropi]], ki jo še vedno pretresajo vojne.<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/innocenzo-x_(Enciclopedia-dei-Papi)/|title=Innocenzo X|publisher=Olivier Poncet v Enciclopedia dei Papi |date=2000|accessdate=30. november 2018}}</ref> Po smrti [[papež Urban VIII.|Urbana VIII.]] je umetnik [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]] zaradi ponesrečenega zvonika pri Sv. Petru padel v nemilost, a Bolognčan [[Alessandro Algardi|Algardi]] se je vzpenjal v slavo, zahvaljujoč Gospe Olimpiji. [[Sveto leto]] 1650 se je začelo z raznimi slovesnostmi. Algardi je ravno za jubilej izklesal velikansko marmornato ploščo z veličastnim prizorom, kako ''[[papež Leon I.|Leon Veliki]] zaustavlja [[Atila]]''. ''Donna Olimpia'' je prevzela v svoje roke oskrbo [[romar]]jev ter ustanovila odbor rimskih gospe, ki mu je predsedovala s krepko roko in menda tudi koristoljubno. Toda že pri odprtju svetih vrat se je pripetilo prvo pohujšanje. Po navadi so v zidove jubilejnih vrat vzidali škatlo z zlatimi medaljami minulega svetega leta. Na [[Sveti večer]] 1650 je ta vrata pri Sv. Petru odprl sam papež, pri Mariji Snežni pa – na njeno izrecno željo – njen komaj 29-letni nečak [[Francesco Maildachini]], ki je oblekel škrlat namesto njenega sina Kamila, ki ga je bil nedavno slekel.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bmaidal.html|title=Francesco Cardinal Maidalchini|publisher=Catholic Hierarchy|date=30. april 2018 |accessdate=17. december 2018}}</ref> Ko so z vso močjo udarili v vratni zid, je iz kupa ruševin skrivnostno izginila škatla z zlatimi svetinjami. Šušljalo se je, da je to isto škatlo pričarala na Navonski trg, v ''Palazzo Pamphilj'', prav Gospa Olimpija. Rim je bil razburjen in sveto leto se ni moglo začeti slabše, kar pa je zelo prav prišlo Paskvinu za zbadljivko: {| class="wikitable" |- ! <center> Pasquino de ''Olimpia'' (italijanski izvirnik)<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=L'anno santo: 24. L'anno santo di Donna Olimpia (1650)|page=162}}</ref> </center> ! <center> Zbadljivka o ''Olimpiji'' (slovenski prevod)</center> |- | <poem> “Chi dice donna dice danno. Chi dice femmina dice malanno. Chi dice Olimpia Maidalchina dice donna, danno e rovina.” </poem> | <poem> “Kdor reče gospa, reče škoda. Kdor reče ženica, reče tatica. Kdor reče Olimpia Maidalchina, Reče gospa, škoda in ruševina.“ </poem> |} Tokrat se je politika mešala v vero bolj kot kadarkoli poprej, saj je Vestfalski mir okrepil Francijo, ni pa prepričal Španije o njeni manjvrednosti; njenim romarjem je papež izkazoval posebno pozornost. Ni brez pomena dejstvo, da je najlepši papežev portret, - po mnenju nekaterih poznavalcev najlepši portret v zgodovini sploh - portret papeža Inocenca, ki ga je zdelala bolezen in grenila svakinja, prav v tem času izdelal španski slikar ''[[Diego Velázquez|Diego Rodriguez de Silva y Velásquez]]''. Istočasno je izdelal podoben Olimpijin portret, za katerim pa je izginila vsaka sled. V tem svetem letu je spremljal najrazkošnejši dvor po rimskih ulicah infantinski vojvoda ''Rodrigo Díaz de Vivar Gómez de Sandoval'' (1633–1657), poslanec [[Filip IV. Španski|španskega kralja Filipa IV.]]. Sprevod je obstajal iz tristo kočij; ambasadorjevo je vleklo dvanajst vpreg, druge pa po štiri. Kočije so spremljali mavrski služabniki, ljubki grbavci, ki so se vrteli na belih mezgih, okrašenih s pojočimi zvončki. Na samo [[Velika noč|Veliko noč]], 14. aprila 1650, pa je neka španska bratovščina uprizorila pasijon na Piazza Navona, kjer sta se na mogočnih odrih dvigala velikanska kipa Vstalega Jezusa in Marije Vnebovzete. Za nameček pa so narodno cerkev ''San Giacomo'' razsvetlili s tisočerimi lučkami in svečami, kot odblesk raja. Med najodličnejšimi romarji je bila [[Marija Savojska]]<ref>Maria Apollonia di Savoia – Marija Savojska (1594–1656) je bila italijanska redovnica in blažena</ref>, hčerka ''Karla Emanuela I.''.<ref>Karel Emanuel I. Savojski (* 1562 - vladal 1580–1630</ref>, ki je v Rim prinesla kopijo [[Torinski prt|Torinskega prta]], okrašeno z dragocenimi biseri in jo je papež sprejel s posebno pozornostjo. Iskreno pobožnost so kazali tudi drugi vladarji: brata Mattia in Leopoldo, sina Medičejca Ferdinanda II. in drugi. Večino od čez 700.000 romarjev, ki so na ta jubilej priromali v Večno mesto - je vodila želja po prejemu svetoletnih [[odpustki|odpustkov]], ki jih je delil papež kot Kristusov namestnik. Kljub Olimpijinim spletkam, slabotnosti Inocenca X., kljub pohujšanju ljudstva nad izginulimi zlatniki, – je večina romarjev prišla s pravim namenom. Tako je zabeleženo v kroniki ''Bratovščine "Najsvetejšega zakramenta"'', da je neki romar na poti od [[Radicofani]]ja spoznal morilca svojega svaka. Pritekel je k sestri in ji vzkliknil: »Lej tistega, ki je vzel življenje tvojemu možu. Odpusti mu, saj je čas sprave: naj bo to v blagor duše njemu, ki ga objokujemo.«<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=L'anno santo |page=165s}}</ref> === Dela === *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1644-1655-_Innocentius_X.html | language = la | accessdate = 2011-12-06}} #Skozi Inocenčevo papeževanje je prišlo do spreobrnjenja mnogih protestantovskih vladarjev, od katerih je bila najodličnejša kraljica [[Kristina Švedska]]; romarji so jo zlasti spoštovali,ker se je po spreobrnitvi odpovedala švedski kroni, ki jo je podarila [[Loreto|Loretskemu svetišču]], sama pa se naselila v Rimu. Kljub temu pa je papeštvo pretrpelo občutno upadanje ugleda. #Najodličnejši napori Inocenca pa so bili usmerjeni k preureditvi redovne discipline (1652).<ref>{{navedi splet|url=http://www.nndb.com/people/186/000094901/|title=Pope Innocent X|publisher=NNDB|date=2014|accessdate=20. december 2018}}</ref> #Inocenc X. je potrdil »kitajski« odlok, ki ga je 12. septembra 1645 izdala ''Propaganda fide'' pod vplivom [[dominikanci|dominikancev]] in [[frančiškani|frančiškanov]], ki so kot posredovalca poslali v Rim [[Juan Bautista Morales|Moralesa]] <ref>Juan Bautista Morales (1597–1664) je bil španski dominikanec in misijonar na Filipinskem in Kitajskem</ref>. V njem je prepovedal [[jezuiti|jezuitom]] prilagajanje kitajskemu izročilu, ki je dopuščalo češčenje [[Konfucij]]a in prednikov. To je sprožilo dolgotrajne in škodljive prepire, ki so pripeljali do preganjanja krščanstva in uničenja katoliških misijonov. Jezuitje so 1652 poslali v obrambo učenega [[Martino Martini|Martinija]]<ref>''Martino Martini'' ({{zh|p=Wèi Kuāngguó|s=卫匡国|t=衛匡國}}) (1614–1661) je bil italijanski jezuit in misijonar, kartograf in zgodovinar, ki je uspešno širil krščanstvo na kitajskem cesarskem dvoru</ref>, ki je vsaj začasno po Inocenčevi smrti dosegel, da je Propaganda potrdila prilagojene »kitajske« obrede z dne 23. marca 1656; med prilagoditvami je bila tudi maša in brevir v kitajščini, kar je za vesoljno Cerkev odobril šele [[Drugi vatikanski koncil]]!<ref name="#1"/> == Smrt in spomin == [[File:Da alessandro algardi, papa innocenzo X, metà del 17mo secolo.JPG|thumb|180px|<center> Doprsni kip [[Papež Inocenc X.|Inocenca X.]] <br><small>[[Alessandro Algardi]] (1598–1654)]]</small></center> [[File:SantAgneseAgone-InnocenzoX-SteO153.JPG|thumb|180px|<center> [[Grobnica]] [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] <br><small>v cerkvi [[Sant'Agnese in Agone]] ]] </small></center> [[Image:Inocêncio X de alessandro algardi.jpg|thumb|180px|<center>Bronast kip [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] (med 1645–1649)<br><small> [[Alessandro Algardi]]]] </small></center> === Smrt in pogreb === [[Protin]] je povzročal Inocencu tako hude bolečine, da ga je prisilil v zadnjih letih na bolniško življenje; pred smrtjo je še spodbujal nečaka Kamila, naj uboga svojo mater; lepo se je poslovil tudi od kardinalskega zbora in jim priporočil, naj mu izberejo naslednika, ki bo boljši od njega. Umrl je v [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]] v Rimu dne 7. januarja 1655. ''Črna legenda'' in izročilo pravita, da se je ob smrti svojega zaščitnika Gospa Olimpija polastila vsega, kar je papež posedoval; da je iz njegove spalnice odnesla tudi dve škatli polni zlatnikov in da ni hotela prispevati za pogrebne stroške rekoč: “Kaj le lahko stori uboga vdova?” Njegovi sorodniki da so se sramotno umaknili in pustili njegovo truplo ležati nespoštljivo osamljeno v neki izbici en ali celo več dni izpostavljeno mišem; da je izostal ves običajen ceremonial; končno da se ga je usmilil papeški majordom Scotti, zgrožen nad tako bedno neobčutljivostjo, sam plačal za rakev revnih; kanonik pri Sv. Petru Segni pa je plačal pet škudov za pokop v cerkvi Sv. Petra. <ref>{{navedi splet|url=https://matteidottgraziella.wordpress.com/2013/02/15/donna-olimpia-maidalchini-pamphili-cognata-di-innocenzo-x-e-principessa-di-s-martino-al-cimino-vt/|title=Donna Olimpia Maidalchini Pamphili: cognata di Innocenzo X e principessa di S.Martino al Cimino |publisher= Mattei Dott.ssa Graziella|date=15. februar 2005 |accessdate=27. december 2018}}</ref><ref name="#2"/><ref>{{navedi knjigo|author=F. Glibora|title=I papi della Chiesa|page=249}}</ref> ==== Zadnje počivališče ==== Papež Inocenc X. je za svojo grobno cerkev določil cerkev Svete Neže, ki stoji neposredno poleg njegove družinske palače Pamphilj na Navonskem trgu. Z njegovo smrtjo 1655 novogradnja cerkve še ni bila dokončana. Zato so ga najprej položili k počitku pri Sv. Petru. Njegova ''praecordia (=srce, drob)'' so prenesli v rimsko cerkev ''[[San Vincenzo e Anastasio]]''. Sam pogreb se je zavlekel vse do 16. januarja. 4. januarja 1677 so prenesli Inocenčeve kosti k S. Agnese in Navone. Tam je dobil zidni grob v ''Kapeli svete Frančiške Rimske'', nad vhodom v cerkev. Nečak Camillo je namreč dal postaviti krasen marmornat nagrobni spomenik svojemu stricu v omenjeni cerkvi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vaticanhistory.de/pm/html/innozenz_x_.html|title=Innozenz X.|publisher=Kirchengeschichte bei Vatican History|date=|accessdate=22. december 2018|archive-date=2018-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20181228035042/http://www.vaticanhistory.de/pm/html/innozenz_x_.html|url-status=dead}}</ref> <ref>Michael Borgolte: ''Petrusnachfolge und Kaiserimitation''. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 1989, 317s.</ref> ==== Olimpijina usoda ==== Sredi leta 1654 sta papež in Olimpija popravila svoji oporoki, in sta se medsebojno imenovala za dediča, kar je pomenilo ponovno najdeno soglasje, ki je bilo pretrgano skozi dobra tri leta. Toda življenje Inocenca X. se je hitro bližalo h kraju. Med letom 1654 je bil papež pogosto bolan. 14. decembra 1654, ko se je vračal s sprehoda po vrtu, se mu je stanje poslabšalo in od takrat ni več zapuščal postelje. [[Agonija]] papeža Inocenca je trajala tri dni. Olimpija je poskušala ''in extremis'' <ref>''in extremis'' ({{lang-la|in extremis}}; {{lang-en|in desperate circumstances; at the point of death}}) – ''v obupnih okoliščinah'', ''na koncu življenje''; slovensko bi tukaj najbolj ustrezalo ''na smrtni postelji''</ref> doseči ugodnosti in milosti zase in za družino, vendar sta ji kardinala [[papež Aleksander VII.|Fabio Chigi]] in [[Decio Azzolini Mlajši|Decio Azzolini]]<ref>''Decio Azzolini Mlajši'' (1623–1689) kardinal-diakon pri S. Adriano; nadškof Ferma</ref> prepovedala vstop v papeške sobane in s tem preprečila kakršnokoli odtujitev premoženja. ''Legenda nera'' tudi ve, da Gospa Olimpija in njeni niso hoteli prispevati za papežev pogreb, in da je ta bil skrajno preprost. Vendar pa sodobnik in izredno natančen letopisec [[Marco Battaglini|Battaglini]] <ref> ''Marco Battista Battaglini'' (1645–1717, italijanski katoliški škof, pisatelj in zgodovinar</ref> nikjer ne omenja, da bi bilo pri Inocenčevem pogrebu karkoli narobe, niti ne omenja v zvezi s pokopom sorodnikov, ampak le ''sveti kardinalski zbor'', ter takole poroča v knjigi ''Annali del sacerdozio e del imperio'': {| |- ! Italijanski izvirnik<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=WoNwutQ82Z8C&printsec=frontcover&hl=sr#v=onepage&q&f=false|title= Annali del sacerdozio e del imperio|publisher= Marco Battaglini vescovo di Nocera 3. Edizione|date=1749|accessdate=31. december 2018}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> Soddisfatto dal Sacro Collegio a’ suffragi, ed alle pompe de’ funerali del Defonto Pontefice, si chiuse colle solite forme il Conclave per l’elezione del Successore. </blockquote> | <blockquote>Ko je [[kardinalski zbor]] uredil vse potrebno (in poravnal stroške) za zadušnice ter za slovesnosti pogreba za pokojnega [[papež]]a, se je po običajnih predpisih zaprl v [[konklave]] za volitve njegovega naslednika.</blockquote> |} V naslednjem [[konklave|konklavu]] si je morda še umišljala, da bo zaradi svoje zveze z Barberiniji igrala neko vlogo; vendar je bil velik del [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] odločen, da bo pretrgal z navadami papeževanja Inocenca X. in celo od njega postavljeni kardinali niso bili pripravljeni slediti navodilom njegovih sorodnikov. Znamenje novih časov se je pokazalo že 3. marca 1655, ko je bil [[Francesco Ravizza|Ravizza]] <ref> Francesco Ravizza (1615–1675), apostolski nuncij na Portugalskem, od 1667 škof</ref>, svetovalec kardinala [[Carlo Gualterio|Gualterija]]<ref>''Carlo Gualterio'', tudi ''Gualtieri'' (1613–1674) kardinal-diakon pri S. Pancracio; nadškof Ferma, Olimpijin sorodnik, ki ji je izdajal, da bo [[Papeška država]] napadla [[Neapeljsko kraljestvo]]</ref><ref>{{navedi splet|url=https://webdept.fiu.edu/~mirandas/bios1654.htm#Gualterio|title=Pope Innocent X (1644–1655), Consistory of March 2, 1654 (VIII) 39) 6. GUALTERIO, Carlo|publisher=Salvador Miranda|date=1998–2018|accessdate=2. januar 2019|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112064148/http://webdept.fiu.edu/~mirandas/bios1654.htm#Gualterio|url-status=dead}}</ref> - le-ta pa je bil Olimpijin sorodnik in sodelavec - zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]] pod obtožbo, da je prenašal Olimpiji novice o poteku konklava. Čez mesec dni je morala Olimpija nemočno prisostvovati izvolitvi svojega starega nasprotnika, [[državni tajnik|državnega tajnika]] Fabia Chigija, ki je postal papež 7. aprila 1655 z imenom [[papež Aleksander VII.|Aleksander VII.]] Novi papež ji je zažugal z izgonom iz Rima, in ona se je dostojanstveno umaknila najprej v [[Orvieto]] in pozneje na svoja posestva v Viterbu in [[San Martino al Cimino|Ciminu]], kjer je živela skrito življenje. Umrla je 26. septembra 1657 za kugo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-innocenzo-x_%28Dizionario-Biografico%29/|title=Maidalchini Olimpia|publisher=Stefano Tabacchi v Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 67|date=2006|accessdate=10. december 2018}}</ref> === Ocena === *Po mnenju papeškega zgodovinarja [[Ludwig von Pastor|Pastorja]] <ref> ''Ludwig Friedrich August von Pastor'', od 1916 ''Freiherr Pastor von Camperfelden'' (1854–1928) je bil katoliški zgodovinar in avstrijski diplomat. Pisal je zgodovino papeštva. 1908 ga je avstrijski cesar Franc Jožef I. povzdignil v plemiški stan, 1916 pa z nazivom ''Pastor von Camperfelden'' v ''Freiherrenstand'' (=stan svobodnih gospodov)</ref> "je bila nesreča papeža Pamfilija v tem, da je edina oseba v njegovi družini, ki je imela sposobnosti potrebne za izvrševanje zahtevne vloge in položaja [[kardinal-nečak|kardinala-nečaka]], bila [[ženska]].<ref>Philippe Boutry, Levillain Philippe (2002). ''Innocent X''. The Papacy: an encyclopedia. Routledge, pp. 801–802. ISBN 0415922283.</ref> *Njen vpliv na svaka papeža je bil tak, da je morala biti vsaka pomembna odločitev presejana skozi njeno rešeto. Neki sramotilni spis, ki ga je pod psevdonimom A. Gualdi izdal najverjetneje odpadnik od katolištva Gregorio Letti pod naslovom ''Vita di Donna Olimpia Maidalchini''<ref>''Vita di Donna Olimpia Maidalchini'' - ''Življenje gospe Olimpije Maidalchini''; knjiga je preveden v več jezikov; Ženeva 1667</ref>zlonamerno namiguje, da je bila Olimpija ljubica papeža Inocenca X.; to podmeno pa sodobni [[zgodovinar]]ji zavračajo kot »čisto domišljijo« <ref>{{navedi knjigo|author=C. Rendina|title=I papi|page=689s.}}</ref> *V tem pontifikatu opažamo neko moteče osebno nasprotje: pri papežu, ki je imel, kot je znano, zelo odklonilno stališče do nečaškega delovanja svojega predhodnika; je vendarle [[Olimpia Maidalchini]], častihlepna svakinja [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]], postala najbolj neločljiva in mogočna spremljevalna osebnost njegovega papeževanja; šlo je tako daleč, da se je posvetoval z njo pred vsemi važnimi odločitvami. Sodobni letopisci, ki jih je pohujševalo dejstvo, da je bila na čelu moške družbe par exellence ena ženska, so pokazali svojo grajo, pripisujoč ji kvarjenje dobrih papeževih namenov ter obtožujoč jo za zmeden in omahujoč tok papeževanja. Tistokratno politično pisanje je iznašlo izraz ''svaštvo (cognatismo)'' za neobičajen način vladavine, ki je nadomestila tradicionalno ''nečaštvo (nepotismo)''. <ref>{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=290}}</ref> *[[Nepotizem|Nepotizma]] v navadnem pomenu njegovemu papeževanju ravno ne moremo preveč očitati; poleg njegovega ostrega ravnanja zoper nečake svojega predhodnika ga on res ni mogel izvajati v isti meri. Vendar oblike, ki jih je zadobil pri njem vpliv njegovih sorodnikov, so bile povezane s še večjo škodo glede na papeštvo. Pod njim je namreč vdova njegovega brata, Donna Olympia Maidalchini, izvajala največji vpliv. Ona je bila najmočnejša oseba v kuriji, tako da so si prizadevali za njeno naklonjenost kardinali, knezi in prosilci. V svoji oblastiželjnosti se je Olimpija obdala z drugimi sorodniki. Papež je bil preslab, da bi naredil konec morečemu stanju: Olimpija ga je popolnoma obvladala. Ko pa seveda Gregorio Leti v svojem ''Olimpijinem življenjepisu'' predstavlja njen odnos do papeža kot nenravnega, je to nevzdržna trditev; ta življenjepis je že Ranke označil kot roman, ki je sestavljen iz lažnih poročil in opolzkih pesmic. Da pa je na pontifikat Inocenca X. padel hud madež zaradi neurejenega vpliva te ženske, pa stoji kot pribito. Ne glede na vse to pa na njegovo vladanje nikakor ne smemo gledati kot na nepomembno in neslavno.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Seppelt|title= Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart|page=316}}</ref> ==== ''Iucunditas crucis'' ==== [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o njem, da je ''ljubkost križa.'' ({{lang-la|Iucunditas crucis}}; {{lang-en|Delight of the cross}}). Papež Inocenc X. je začel svoj pontifikat okrog praznika [[Povišanje svetega križa|povišanja sv. križa]]. Za papeža je bil izvoljen v burnem in dolgem konklavu, ki je trajal od 9. avgusta do 15. septembra 1644, a praznik povišanja sv. križa je dan poprej.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=67}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=75}}</ref> === Rodovnik === Rodovnik rodbine Pamphili<ref>''The Families And Descendants Of The Popes'' by George L. Williams</ref> od 1574 do 1760:<ref>Ta črta rodbine Pamphili se je končala 1760 – noben moški dedič tega rodu ni imel moškega potomca </ref> {{familytree/start |summary=Pamphili family tree.}} {{familytree | |}} {{familytree | | | | | |,|-|^|-|.| |}} {{familytree | | | | | PX | | PP |y| OM | |PX=[[Papež Inocenc X.]]|PP=Pamphilio<br>Pamphili|OM=[[Olimpia Maidalchini]]}} {{familytree | | | | | | | |,|-|-|-|^|-|-|-|v|-|-|-|.| | |}} {{familytree | | | AG |y| AM | | NL |~| CO | | CP |y| OA |y|PB|AG=Andrea<br>Giustiniani|AM=Anna Maria<br>Pamphili|NL=[[Niccolò Ludovisi]]|CO=Costanza Pamphili|CP=[[Camillo Pamphili]]|OA=[[Olimpia Aldobrandini]]|PB=[[Paolo Borghese (1622–1646)|Paolo Borghese]]<ref>Olimpia Aldobrandini - njen prvi mož je bil [[Paolo Borghese (1622–1646)|Paolo Borghese]]; drugi pa [[Camillo Pamphili]]</ref>}} {{familytree | | | | | |!| | | | | | | | | | | | | | |,|'| |,|-|^|-|.| | | | | }} {{familytree | MB |y| OG | | | | | | | | | | | | | |!| | MVB | | GB | | | | | |BP=[[Benedetto Pamphili]]|GB=Giovanni Borghese|AP=Anna Pamphili|TT=???|MVB=Maria<br>Borghese|OG=[[Olimpia Giustiniani]]|MB=[[Maffeo Barberini (1631–1685)|Maffeo Barberini]]}} {{familytree | |,|-|^|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | |!| | | | }} {{familytree | COS | | CMB| | FBI | | DU | | TD | |!|FBI=[[Francesco Barberini (iuniore)|Francesco Barberini]]|COS=Costanza Barberini|DU=[[Urbano Barberini (1664–1722)|Urbano Barberini]]|CMB=Camilla Barberini|TD=Taddeo Barberini|}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | }} {{familytree | | | | | | |,|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|v|-|^|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree | | | | | | GMP | |GA|y| AP| | BP | | TP | | FP | | | | |GMP=Giambattista Pamphili|BP=[[Benedetto Pamphili]]|AP=Anna<br>Pamphili|TT=???|GA=Giovanni Andrea<br>Doria|TP=[[Teresa Pamphili]]|FP=Flaminia Pamphili|}} {{familytree | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | | | | | | | | | }} {{familytree | | | | | | | | | | | |DPL| | | | | | | | |DPL=[[Doria-Pamphili-Landi]]|}} {{familytree/end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[sveto leto]] * [[protireformacija|katoliška obnova]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. *Anton Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schule und Kirche…''. Benziger& Co. A.G. Einsiedeln..., 1900. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). * Piero Bargellini: ''L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte''. Vallecchi, Firenze 1974. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{Commons|Innocentius X}} === [[Papež Inocenc X.]] === ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/08020b.htm APA citation. Ott, M. (1910). Pope Innocent X. In The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved December 20, 2018 from New Advent: http://www.newadvent.org/cathen/08020b.htm MLA citation. Ott, Michael. "Pope Innocent X." The Catholic Encyclopedia. Vol. 8. New York: Robert Appleton Company, 1910. 20 Dec. 2018 <http://www.newadvent.org/cathen/08020b.htm>] *[http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bpamp.html Pope Innocent X Giovanni Battista Pamphilj] *[https://www.catholic.org/encyclopedia/view.php?id=6124 Catholic Online: Pope Innocent X] *[https://www.britannica.com/biography/Innocent-X Pope Innocent X Encyclopædia Britannica] *[http://www.nndb.com/people/186/000094901/ NNDB Pope Innocent X] *[https://www.pickle-publishing.com/papers/triple-crown-innocent-x.htm Pope Innocent X] ;{{ikona it}} *[https://books.google.rs/books?id=WoNwutQ82Z8C&printsec=frontcover&hl=sr#v=onepage&q&f=false Annali del sacerdozio e del imperio di Marco Battaglini vescovo di Nocera. Str. 88–90. 3. Edizione in Ancona MDCCXLIX] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-innocenzo-x_%28Dizionario-Biografico%29/ Innocenzo X, papa di Olivier Poncet v Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 62 (2004)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/innocenzo-x_(Enciclopedia-dei-Papi)/ Innocenzo X di Olivier Poncet - Enciclopedia dei Papi (2000)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/innocenzo-x-papa/ Innocènzo X papa Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/innocenzo-x_%28Dizionario-di-Storia%29/ Innocenzo X Dizionario di Storia (2010)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/innocenzo-x-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Innocenzo X papa di Giovanni Battista Picotti - Enciclopedia Italiana (1933)] *[https://cronologia.leonardo.it/storia/biografie/innocx.htm Leonardo Innocenzo X - Giovanni Battista Pamphilj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181228082917/https://cronologia.leonardo.it/storia/biografie/innocx.htm |date=2018-12-28 }} ;{{ikona de}} *[http://www.vaticanhistory.de/pm/html/innozenz_x_.html Innozenz X.Kichengeschichte bei Vatican History] *[https://geschichte-wissen.de/blog/zeittafel-paepste/ Eine Zeittafel der Päpste von Petrus bis Benedikt XVI von Heiner Otto am 8. März 2012 in Glaube und Kirche] *[https://www.deutschlandfunk.de/heiliges-jahr-barock-statt-barmherzigkeit.886.de.html?dram:article_id=340926 Heiliges JahrBarock statt Barmherzigkeit Von Thomas Migge] === [[Papež Inocenc X.|Inocenc X.]] in umetnost === ;{{ikona en}} *[http://www.papalartifacts.com/portfolio-item/pope-innocent-x/ Papal artifacts Pope Innocent X] *[https://www.artble.com/artists/diego_velazquez/paintings/portrait_of_pope_innocent_x Artble: Portrait of Pope Innocent X] *[http://www.diego-velazquez.org/pope-innocent-x.jsp Pope Innocent X, 1656 by Diego Velazquez] *[https://www.phaidon.com/agenda/art/articles/2013/february/08/the-truth-behind-francis-bacons-screaming-popes/ The truth behind Francis Bacon's 'screaming' popes] *[http://www.corso281.com/eng/luxury-stay-rome.html Corso281: Discover Roma - Villas and Gardens - Villa Doria Pamphili] ;{{ikona de}} *[https://www.tagesspiegel.de/kultur/der-schrei-des-papstes/459280.html 24.10.2003 KulturDer Schrei des Papstes Das Kunsthistorische Museum Wien feiert Francis Bacon Christina Tilmann] ;{{ikona it}} *[https://www.analisidellopera.it/diego-velasquez-innocenzo-x/ Marco Rabino: Il ritratto di Papa Innocenzo X di Diego Velásquez] *[http://polinice.org/tag/innocenzo-x/ Innocenzo X e Borromini a Piazza Navona da Iacopo Benincampi 10 Apr, 2018] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181228035422/http://polinice.org/tag/innocenzo-x/ |date=2018-12-28 }} *[http://leboisdesarts.altervista.org/arianna-mascetti/innocenzo-x/ Un “dittico” per Papa Innocenzo X, tra Velásquez e Bacon di Arianna Mascetti] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Luigi Caetani]]}} {{s-ttl|title= [[Latinski patriarhat Antiohije|naslovni latinski partiarh Antiohije]]|years=1626&ndash;29}} {{s-aft|after=[[Cesare Monti]]}} {{s-bef|before=[[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]]}} {{s-ttl|title= [[Seznam papežev|Papež]]|years=1644&ndash;55}} {{s-aft|after=[[Papež Aleksander VII.|Aleksander VII.]]}} {{s-end}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Španiji]] [[Kategorija:Prefekti Zbora Rimske kurije]] [[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]] [[Kategorija:Svetoletni papeži]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Urban VIII.]] [[Kategorija:Papeži v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 17. stoletju]] [[Kategorija:Graditelji Rima]] [[Kategorija:Latinski patriarhi Antiohije]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Umrli za protinom]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Pokopani v cerkvi Sant’Agnese in Agone, Rim]] 2y5dzerkfl3jtn3ozy6l0h5uvls5mft Pravi somi 0 178164 6747107 6746754 2026-09-05T14:16:08Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Somi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747107 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družine ribs}} {{Automatic taxobox | name = Pravi somi | fossil_range = {{fossil range|Zgodnji miocen|recentno}} | image = EuropeseMeervalLucasVanDerGeest.jpg | image_caption = [[Evropski som]] (''Silurus glanis'') | taxon = Siluridae | authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816 | display_parents = 2 | type_genus = ''[[Silurus]]'' | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = * ''[[Silurus]]''<ref name="fishbase">{{FishBase family | family = Siluridae | year = 2021 | month = June}}</ref> * ''[[Silurichthys]]''<ref name="fishbase"/> * ''[[Ompok]]''<ref name="fishbase"/> * ''[[Wallago]]''<ref name="fishbase"/> * ''[[Belodontichthys]]''<ref name="fishbase"/> * ''[[Hemisilurus]]''<ref name="fishbase"/> * ''[[Kryptopterus]]''<ref name="fishbase"/> * ''[[Phalacronotus]]''<ref name="fishbase"/> * ''[[Micronema]]''<ref name="fishbase"/> * ''[[Pterocryptis]]''<ref name="fishbase"/> <!-- Zootaxa 1060: 51–64 (2005) --> * ''[[Ceratoglanis]]''<ref name="fishbase"/> * ''[[Pinniwallago]]''<ref name="fishbase"/> * (''[[Wallagonia]]'')<ref name=Roberts2014>{{cite journal |last=Roberts |first=T. R. |year=2014 |title=''Wallago'' Bleeker, 1851 and ''Wallagonia'' Myers, 1938 (Ostariophysi, Siluridae), Distinct Genera of Tropical Asian Catfishes, with Description of †''Wallago maemohensis'' from the Miocene of Thailand |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |volume=55 |issue=1 |pages=35–47 |doi=10.3374/014.055.0103 |bibcode=2014BPMNH..55...35R }}</ref> }} '''Pravi somi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Siluridae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]], ki poseljujejo [[vodotok]]e [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]]. ==Opis== Pravi somi so najobsežnejša družina [[somi|somov]], v kateri je dvanajst [[rod (biologija)|rod]]ov. V Evropi živi samo rod [[Silurus]], v katerem sta dve [[vrsta (biologija)|vrsti]]: [[som]] (''Silurus glanis'') ter ''Silurus aristotelis'', ki je razširjen samo v južni [[Grčija|Grčiji]]. Som spada med največje sladkovodne ribe, saj lahko zraste do 5 metrov v dolžino in lahko tehta tudi do 300 kg. Pravi somi so zelo značilna družina, ki jo je lahko prepoznati po dobro vidnih in običajno dolgih brkih, ki jih imajo okoli [[usta|ust]]. Pri nekaterih vrstah so brki samo na spodnji [[čeljust]]i, pri nekaterih pa tudi ob zgornjih ustnicah. Imajo dolga, valjasta [[telo|telesa]], ki niso nikoli pokrita z [[luske|luskami]]. Hrbtne [[plavut]]i so običajno kratke in nimajo trdih plavutnic. Predrepne plavuti so dolge in segajo od sredine trebuha vse do repne plavuti, kjer se pri nekaterih vrstah celo združijo. Usta pravih somov so polna drobnih [[zobje|zob]], ki se lahko pri nekaterih vrstah nadaljujeo tudi po nebnici. Pravi somi so veliki plenilci, ki se prehranjujejo z drugimi ribami, pa tudi z [[mrhovina|mrhovino]] in vodnimi [[ptice|pticami]]. V preteklosti so ljudje celo verjeli, da lahko odrasel som požre celo otroka, za kar pa ni nobenih znanstvenih dokazov. Somi se zadržujejo v počasi tekočih ali stoječih vodotokih, kjer v globokih in temnih [[tolmun]]ih prežijo na svoj [[plen]]. Kulinarično so vse vrste pravih somov izjemno okusne, a zelo mastne ribe. Ponekod so tudi pomembne gospodarske ribe. Številne vrste pravih somov pa so zaradi svojih zanimivih barv in nezahtevnosti za vzgajanje priljubljene [[Akvarij|akvarijske]] ribe. ==Sklici== {{Wikispecies|Siluridae}} {{Commons category}} {{Reflist}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} {{Taxonbar|from=Q6577802}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Pravi somi|*]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] [[Kategorija:Somi]] 2ur3upfo9te4rkrfudj20oa7k47reqw Morske spake 0 180925 6747071 6293476 2026-09-05T13:25:29Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox 6747071 wikitext text/x-wiki {{short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Morske spake | image = Lophius americanus.jpg | image_caption = ''[[Lophius americanus]]'' | image2 = Lophius piscatorius.jpg | image2_caption = [[morska spaka]] (''Lophius piscatorius'') | taxon = Lophiidae | display_parents = 3 | parent_authority = [[Charles Tate Regan|Regan]], 1912<ref name = Regan>{{cite journal |author=C. T. Regan |year=1912 |title=The classification of the teleostean fishes of the order Pediculati |journal=The Annals and Magazine of Natural History; Zoology, Botany, and Geology |series=8 |volume=9 |pages=277–289 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/page/18639034#page/289/mode/1up}}</ref> | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810 | subdivision_ranks = Rodovi }} '''Morske spake''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Lophiidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], ki je razširjena v [[Arktični ocean|Arktičnem]], [[Atlantski ocean|Atlantskem]], [[Indijski ocean|Indijskem]] in [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] z [[morje|morji]]. Ta družina rib živi na morskem dnu, najdejo pa jih tudi v globinah več kot 1000 [[meter|metrov]]. Za ribe te družine so značilne velike [[glava|glave]] z velikimi [[usta|usti]], v katerih so nazaj zakrivljeni [[zob]]je. Nekatere od vrst so gospodarsko pomembne.<ref>{{navedi splet | url = http://tolweb.org/Lophiidae/21990 | title = Lophiidae | author = John H. Caruso | publisher = Tree of Life web project | year = 2005 | accessdate = 4. aprila 2006}}</ref> ==Vrste== [[Slika:Lophius-americanus-aquarium.jpg|thumb|right|200px|''[[Lophius americanus]]'']] Morske spake, Lophiidae, vsebujejo sledeče danes živeče rodove:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Lophidae|access-date=1 March 2024}}</ref> * Rod ''[[Lophiodes]]'' ** ''[[Lophiodes abdituspinus]]'' <small>Ni, Wu & Li, 1990</small> ** ''[[Lophiodes beroe]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]], 1981</small> ** ''[[Lophiodes bruchius]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]], 1981</small> ** ''[[Lophiodes caulinaris]]'' <small>([[Samuel Garman|Garman]], 1899)</small> ** ''[[Lophiodes fimbriatus]]'' <small>Saruwatari & Mochizuki, 1985</small> ** ''[[Lophiodes gracilimanus]]'' <small>([[Alfred William Alcock|Alcock]], 1899)</small> ** ''[[Lophiodes infrabrunneus]]'' <small>Smith & Radcliffe, 1912</small> ** ''[[Lophiodes insidiator]]'' <small>([[Charles Tate Regan|Regan]], 1921)</small> ** ''[[Lophiodes kempi]]'' <small>(Norman, 1935)</small> ** ''[[Lophiodes miacanthus]]'' <small>(Gilbert, 1905)</small> ** ''[[Lophiodes monodi]]'' <small>(Le Danois, 1971)</small> ** ''[[Lophiodes mutilus]]'' <small>([[Alfred William Alcock|Alcock]], 1894)</small> ** ''[[Lophiodes naresi]]'' <small>([[Albert Günther|Günther]], 1880)</small> ** ''[[Lophiodes reticulatus]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]] & Suttkus, 1979</small> ** [[Threadfin angler]], ''[[Lophiodes spilurus]]'' <small>([[Samuel Garman|Garman]], 1899)</small> * Rod ''[[Lophiomus]]'' ** ''[[Lophiomus setigerus]]'' <small>(Vahl, 1797)</small> [[Slika:AmericanAngler.jpg|235px|thumb|Okostje ''[[Lophius americanus]]a'']][[Slika:Lophius americanus.jpg|thumb|235px|''[[Lophius americanus]]'']] * Rod ''[[Lophius]]'' ** ''[[Lophius americanus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1837</small> ** ''[[Lophius budegassa]]'' <small>[[Maximilian Spinola|Spinola]], 1807</small> (mala morska spaka) ** ''[[Lophius gastrophysus]]'' <small>Miranda-Ribeiro, 1915</small> ** ''[[Lophius litulon]]'' <small>([[David Starr Jordan|Jordan]], 1902)</small> ** ''[[Lophius piscatorius]]'' <small>[[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (morska spaka) ** ''[[Lophius vaillanti]]'' <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1903</small> ** ''[[Lophius vomerinus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1837</small> * Rod ''[[Sladenia]]'' ** ''[[Sladenia gardineri]]'' <small>Regan, 1908</small> ** ''[[Sladenia remiger]]'' <small>Smith & Radcliffe, 1912 [[Celebes monkfish]]</small> ** ''[[Sladenia shaefersi]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]] & Bullis, 1976</small> == Sklici == {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q861011}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morske spake| ]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] gc4jvg56vfwxo2awwiiwa6ryg5iougc 6747072 6747071 2026-09-05T13:26:09Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1810]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747072 wikitext text/x-wiki {{short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Morske spake | image = Lophius americanus.jpg | image_caption = ''[[Lophius americanus]]'' | image2 = Lophius piscatorius.jpg | image2_caption = [[morska spaka]] (''Lophius piscatorius'') | taxon = Lophiidae | display_parents = 3 | parent_authority = [[Charles Tate Regan|Regan]], 1912<ref name = Regan>{{cite journal |author=C. T. Regan |year=1912 |title=The classification of the teleostean fishes of the order Pediculati |journal=The Annals and Magazine of Natural History; Zoology, Botany, and Geology |series=8 |volume=9 |pages=277–289 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/page/18639034#page/289/mode/1up}}</ref> | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810 | subdivision_ranks = Rodovi }} '''Morske spake''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Lophiidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], ki je razširjena v [[Arktični ocean|Arktičnem]], [[Atlantski ocean|Atlantskem]], [[Indijski ocean|Indijskem]] in [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] z [[morje|morji]]. Ta družina rib živi na morskem dnu, najdejo pa jih tudi v globinah več kot 1000 [[meter|metrov]]. Za ribe te družine so značilne velike [[glava|glave]] z velikimi [[usta|usti]], v katerih so nazaj zakrivljeni [[zob]]je. Nekatere od vrst so gospodarsko pomembne.<ref>{{navedi splet | url = http://tolweb.org/Lophiidae/21990 | title = Lophiidae | author = John H. Caruso | publisher = Tree of Life web project | year = 2005 | accessdate = 4. aprila 2006}}</ref> ==Vrste== [[Slika:Lophius-americanus-aquarium.jpg|thumb|right|200px|''[[Lophius americanus]]'']] Morske spake, Lophiidae, vsebujejo sledeče danes živeče rodove:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Lophidae|access-date=1 March 2024}}</ref> * Rod ''[[Lophiodes]]'' ** ''[[Lophiodes abdituspinus]]'' <small>Ni, Wu & Li, 1990</small> ** ''[[Lophiodes beroe]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]], 1981</small> ** ''[[Lophiodes bruchius]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]], 1981</small> ** ''[[Lophiodes caulinaris]]'' <small>([[Samuel Garman|Garman]], 1899)</small> ** ''[[Lophiodes fimbriatus]]'' <small>Saruwatari & Mochizuki, 1985</small> ** ''[[Lophiodes gracilimanus]]'' <small>([[Alfred William Alcock|Alcock]], 1899)</small> ** ''[[Lophiodes infrabrunneus]]'' <small>Smith & Radcliffe, 1912</small> ** ''[[Lophiodes insidiator]]'' <small>([[Charles Tate Regan|Regan]], 1921)</small> ** ''[[Lophiodes kempi]]'' <small>(Norman, 1935)</small> ** ''[[Lophiodes miacanthus]]'' <small>(Gilbert, 1905)</small> ** ''[[Lophiodes monodi]]'' <small>(Le Danois, 1971)</small> ** ''[[Lophiodes mutilus]]'' <small>([[Alfred William Alcock|Alcock]], 1894)</small> ** ''[[Lophiodes naresi]]'' <small>([[Albert Günther|Günther]], 1880)</small> ** ''[[Lophiodes reticulatus]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]] & Suttkus, 1979</small> ** [[Threadfin angler]], ''[[Lophiodes spilurus]]'' <small>([[Samuel Garman|Garman]], 1899)</small> * Rod ''[[Lophiomus]]'' ** ''[[Lophiomus setigerus]]'' <small>(Vahl, 1797)</small> [[Slika:AmericanAngler.jpg|235px|thumb|Okostje ''[[Lophius americanus]]a'']][[Slika:Lophius americanus.jpg|thumb|235px|''[[Lophius americanus]]'']] * Rod ''[[Lophius]]'' ** ''[[Lophius americanus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1837</small> ** ''[[Lophius budegassa]]'' <small>[[Maximilian Spinola|Spinola]], 1807</small> (mala morska spaka) ** ''[[Lophius gastrophysus]]'' <small>Miranda-Ribeiro, 1915</small> ** ''[[Lophius litulon]]'' <small>([[David Starr Jordan|Jordan]], 1902)</small> ** ''[[Lophius piscatorius]]'' <small>[[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (morska spaka) ** ''[[Lophius vaillanti]]'' <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1903</small> ** ''[[Lophius vomerinus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1837</small> * Rod ''[[Sladenia]]'' ** ''[[Sladenia gardineri]]'' <small>Regan, 1908</small> ** ''[[Sladenia remiger]]'' <small>Smith & Radcliffe, 1912 [[Celebes monkfish]]</small> ** ''[[Sladenia shaefersi]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]] & Bullis, 1976</small> == Sklici == {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q861011}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morske spake| ]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1810]] jbzebadqxmh7kgprltoe0zy4jzwym5a 6747076 6747072 2026-09-05T13:28:48Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Trnkarice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747076 wikitext text/x-wiki {{short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Morske spake | image = Lophius americanus.jpg | image_caption = ''[[Lophius americanus]]'' | image2 = Lophius piscatorius.jpg | image2_caption = [[morska spaka]] (''Lophius piscatorius'') | taxon = Lophiidae | display_parents = 3 | parent_authority = [[Charles Tate Regan|Regan]], 1912<ref name = Regan>{{cite journal |author=C. T. Regan |year=1912 |title=The classification of the teleostean fishes of the order Pediculati |journal=The Annals and Magazine of Natural History; Zoology, Botany, and Geology |series=8 |volume=9 |pages=277–289 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/page/18639034#page/289/mode/1up}}</ref> | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810 | subdivision_ranks = Rodovi }} '''Morske spake''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Lophiidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], ki je razširjena v [[Arktični ocean|Arktičnem]], [[Atlantski ocean|Atlantskem]], [[Indijski ocean|Indijskem]] in [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] z [[morje|morji]]. Ta družina rib živi na morskem dnu, najdejo pa jih tudi v globinah več kot 1000 [[meter|metrov]]. Za ribe te družine so značilne velike [[glava|glave]] z velikimi [[usta|usti]], v katerih so nazaj zakrivljeni [[zob]]je. Nekatere od vrst so gospodarsko pomembne.<ref>{{navedi splet | url = http://tolweb.org/Lophiidae/21990 | title = Lophiidae | author = John H. Caruso | publisher = Tree of Life web project | year = 2005 | accessdate = 4. aprila 2006}}</ref> ==Vrste== [[Slika:Lophius-americanus-aquarium.jpg|thumb|right|200px|''[[Lophius americanus]]'']] Morske spake, Lophiidae, vsebujejo sledeče danes živeče rodove:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Lophidae|access-date=1 March 2024}}</ref> * Rod ''[[Lophiodes]]'' ** ''[[Lophiodes abdituspinus]]'' <small>Ni, Wu & Li, 1990</small> ** ''[[Lophiodes beroe]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]], 1981</small> ** ''[[Lophiodes bruchius]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]], 1981</small> ** ''[[Lophiodes caulinaris]]'' <small>([[Samuel Garman|Garman]], 1899)</small> ** ''[[Lophiodes fimbriatus]]'' <small>Saruwatari & Mochizuki, 1985</small> ** ''[[Lophiodes gracilimanus]]'' <small>([[Alfred William Alcock|Alcock]], 1899)</small> ** ''[[Lophiodes infrabrunneus]]'' <small>Smith & Radcliffe, 1912</small> ** ''[[Lophiodes insidiator]]'' <small>([[Charles Tate Regan|Regan]], 1921)</small> ** ''[[Lophiodes kempi]]'' <small>(Norman, 1935)</small> ** ''[[Lophiodes miacanthus]]'' <small>(Gilbert, 1905)</small> ** ''[[Lophiodes monodi]]'' <small>(Le Danois, 1971)</small> ** ''[[Lophiodes mutilus]]'' <small>([[Alfred William Alcock|Alcock]], 1894)</small> ** ''[[Lophiodes naresi]]'' <small>([[Albert Günther|Günther]], 1880)</small> ** ''[[Lophiodes reticulatus]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]] & Suttkus, 1979</small> ** [[Threadfin angler]], ''[[Lophiodes spilurus]]'' <small>([[Samuel Garman|Garman]], 1899)</small> * Rod ''[[Lophiomus]]'' ** ''[[Lophiomus setigerus]]'' <small>(Vahl, 1797)</small> [[Slika:AmericanAngler.jpg|235px|thumb|Okostje ''[[Lophius americanus]]a'']][[Slika:Lophius americanus.jpg|thumb|235px|''[[Lophius americanus]]'']] * Rod ''[[Lophius]]'' ** ''[[Lophius americanus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1837</small> ** ''[[Lophius budegassa]]'' <small>[[Maximilian Spinola|Spinola]], 1807</small> (mala morska spaka) ** ''[[Lophius gastrophysus]]'' <small>Miranda-Ribeiro, 1915</small> ** ''[[Lophius litulon]]'' <small>([[David Starr Jordan|Jordan]], 1902)</small> ** ''[[Lophius piscatorius]]'' <small>[[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (morska spaka) ** ''[[Lophius vaillanti]]'' <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1903</small> ** ''[[Lophius vomerinus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1837</small> * Rod ''[[Sladenia]]'' ** ''[[Sladenia gardineri]]'' <small>Regan, 1908</small> ** ''[[Sladenia remiger]]'' <small>Smith & Radcliffe, 1912 [[Celebes monkfish]]</small> ** ''[[Sladenia shaefersi]]'' <small>[[John H. Caruso|Caruso]] & Bullis, 1976</small> == Sklici == {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q861011}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morske spake| ]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1810]] [[Kategorija:Trnkarice]] l1a8ras1fmrhhmpsszwgymmbv58g1bg Lophiidae 0 180926 6747073 1356901 2026-09-05T13:26:54Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6747073 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Morske spake]] {{R from scientific name|fish}} 2rxdfeykh9mm9gpu6vm2imqm7fh4092 Janez Demšar 0 183945 6747175 6501236 2026-09-05T17:04:18Z Hefty99 192291 Popravljen zapis izgovarjave 6747175 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{drugipomeni3|Janez Demšar (smučarski skakalec)}} {{infopolje Znanstvenik | alma_mater= {{ubl|[[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo]] [[Univerza v Ljubljani|UL]]|{{small|[[diploma]] 1996}}|[[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo]] UL|{{small|[[doktorat]] 2002}}}} | thesis_title= Konstruktivna indukcija s&nbsp;krčenjem prostora atributov (Constructive induction by shrinking the attribute space) | thesis_year = 2002 | thesis_url = | doctoral_advisor = {{ubl|[[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]]|[[Blaž Zupan]]}} | awards = {{ubl|[[Puhova nagrada]] {{small|2022}}}} }} '''Janez Demšar''' [jánez- démšar], [[Slovenci|slovenski]] [[računalnikar]]. *&nbsp;[[1971]].{{Citation needed|datum=maj 2022}} == Življenje in delo == Demšar se je leta 1990 vpisal na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo]], Oddelek za fiziko [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Leta 1996 je [[diploma|diplomiral]] na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko]] (FRI) pod mentorstvom akademika [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivana Bratka]].{{r|dems-1996}} Na tej fakulteti je delal tudi kot [[mladi raziskovalec]]. Leta 2002 je na tej fakulteti opravil tudi [[doktorat]] z disertacijo na temo [[funkcijska dekompozicija|funkcijske dekompozicije]], metode konstruktivne indukcije brez vnaprej podane množice [[operator (računalništvo)|operatorjev]] pod mentorstvom Bratka in [[Blaž Zupan|Blaža Zupana]].{{r|dems-2002}} Zaposlen je v Laboratoriju za bioinformatiko, na FRI pa je [[redni profesor]] in predava pri več predmetih na [[visoki strokovni študij|visokem strokovnem študiju]].{{r|spl00}} Raziskovalno se Demšar ukvarja z različnimi metodami odkrivanja znanja iz [[podatek|podatkov]], predvsem pa se ukvarja s [[strojno učenje|strojnim učenjem]], predvsem v povezavi z [[vizualizacija|vizualizacijo]], ki naj bi pomagala čim jasneje posredovati [[informacija|informacije]] uporabnikom. Aplikativno se ukvarja s problemi s področja [[medicina|medicine]] in [[genetika|genetike]]. Kot [[programer]] sodeluje pri razvoju odprtokodnega komponentnega sistema za strojno učenje in odkrivanje zakonitosti v podatkih [[Orange Canvas|Orange]]. Je dolgoletni pisec strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov v revijah ''[[Programer (revija)|Programer]]'', ''[[Monitor (revija)|Monitor]]'' in drugih. Je predavatelj tudi na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti]] UL in na [[Nacionalna raziskovalna univerza Rusije|Nacionalni raziskovalni univerzi Rusije]] [[Višja ekonomska šola v Moskvi|Višji ekonomski šoli]] v [[Moskva|Moskvi]] (NRU VEŠ/НИУ ВШЭ), pogovorno znani kot Viška (Вышка).{{r|spl00}} Skupaj z ženo je prevedel stran CS Unplugged v stran Vidra, otroke v šoli je učil [[vizualni programski jezik]] [[Scratch|scratch]]. Od poletja 2013 FRI na njegovo pobudo organizira Poletne šole tudi za [[osnovnošolec|osnovnošolce]]. Sodeluje v Programskem svetu tekmovanja Bober, pomaga pri akcijah kot je Teden programiranja, predava na izobraževanjih za učitelje in je aktiven z otroki na [[Znanstival]]u [[Hiša eksperimentov|Hiše eksperimentov]]. == Bibliografija == * {{navedi disertacijo |last1= Demšar |first1= Janez |author-mask1=3 |title= Dekompozicija realnih funkcij |date= 1996 |type=diplomsko delo |publisher= [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|FRI]] |cobiss= 2582356}}, računalništvo {{*}} umetna inteligenca {{*}} strojno učenje {{*}} funkcijska dekompozicija {{*}} konstruktivna indukcija <code>001</code> * {{navedi disertacijo |last1= Demšar |first1= Janez |author-mask1=3 |title= Konstruktivna indukcija s krčenjem prostora atributov |date= 2002 |type= doktorska disertacija |publisher= [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|FRI]] |cobiss= 122974464}}, umetna inteligenca {{*}} funkcijska dekompozicija {{*}} konstruktivna indukcija {{*}} atributi <code>002</code> == Priznanja == === Nagrade === Prejel je več priznanj, plaket in nagrad. Za sistem Orange je z Blažem Zupanom leta 2022 prejel [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]] za vrhunske dosežke.{{r|spl01}} == Sklici == {{sklici|27em|refs= <ref name="dems-1996">{{sktxt|Demšar|1996}}.</ref> <ref name="dems-2002">{{sktxt|Demšar|2002}}.</ref> <ref name="spl00">{{navedi splet|title=Janez Demšar|url=https://fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/janez-demsar|website=fri.uni-lj.si|accessdate=2024-10-11}}</ref> <ref name="spl01">{{citat |last1= Senica |first1= Saša |authorlink1= Saša Senica |title= Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu |date= 2022-12-19 |work= [[Delo (časopis)|Delo]] |url= https://www.delo.si/novice/znanoteh/priznanje-znanstvenikom-in-njihovemu-delu/ |accessdate= 2023-11-03}}</ref> }} {{Puhova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Demšar, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski računalnikarji]] [[Kategorija:Slovenski programerji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Prejemniki Puhove nagrade]] 1utw3jh0al9q48siit6iiml5jp78k2v Marko Slivarić 0 190289 6747324 6514656 2026-09-06T11:55:34Z Erardo Galbi 166658 6747324 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marko Slivarić |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]]<br>{{ikonazastave|Francija}} [[Prvo Francosko cesarstvo]] |branch={{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Kaiserlich-königliche Armee]]<br>{{ikonazastave|Francija}} [[Francoska kopenska vojska]] |serviceyears={{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} 1781–1809<br>{{ikonazastave|Francija}} 1809– 1815<ref name="users.volja.net">[http://users.volja.net/marijankr/Z02-ilirskeprovince.html Marijan F. Krajnc - Vojaška organizacija Ilirskih provinc]</ref> |rank={{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Polkovnik]]<br>{{ikonazastave|Francija}} [[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands={{ikonazastave|Francija}} [[1. ilirski strelski polk|1. (liški) polk ilirskih lovcev]] (1809–11)<ref name="users.volja.net"/><br>{{ikonazastave|Francija}} [[1. hrvaški začasni pehotni polk]] (1811–13)<ref name="napoleon-series.org">[http://www.napoleon-series.org/military/organization/c_foreign4.html Napoleon-series.org - Regiments d�Infanterie Etrangers and the Colonels who led them during the period 1804-1815: Regiments Croates]</ref> |battles=[[Napoleonove vojne]]<br>* [[Napoleonova invazija na Rusijo|Invazija na Rusijo]] |awards=[[Legija časti]] |relations= |laterwork= }} '''Marko plemeniti Slivarić, baron de Heldenbourg''' (tudi '''Marc Slivarich de Heldenbourg''', '''Marko Šljivarič'''), [[Hrvati|hrvaški]] [[general]], * [[12. oktober]] [[1762]], † [[1. januar]] [[1838]].<ref name="napoleon-series.org"/> == Življenjepis == Leta 1781 je postal topniški častnik Avstrijskega cesarstva; nato pa je služil v [[Slunj]]u in [[Ogulin, Hrvaška|Ogulin]]u. Po francoski ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je leta 1809 postal poveljnik [[1. ilirski strelski polk|1. (liškega) polka ilirskih lovcev]] (''1<sup>er</sup> Regiment de Chasseurs Illyriens''), nato pa je leta 1811 postal poveljnik [[1. hrvaški začasni pehotni polk|1. hrvaškega začasnega pehotnega polka]] (''1<sup>er</sup> Regiment d' Infanterie Provisories Croate'');<ref name="napoleon-series.org"/> s tem polkom se je udeležil [[Napoleonova invazija na Rusijo|Napoleonovega napada na Rusijo]].<ref name="hrvatski-vojnik.hr">{{Navedi splet |url=http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/2062008/podlistak.asp |title=Hrvatski-vojnik.hr - Hrvatski general u Napoleonovoj službi |accessdate=2011-05-07 |archive-date=2008-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081205155827/http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/2062008/podlistak.asp |url-status=dead }}</ref> Po Napoleonovemu porazu na Saškem leta 1813 je padel v vojno ujetništvo ter nato zaprosil za vrnitev v avstrijsko vojaško službo (s činom generala), a so mu to zavrnili. Leta 1814 je bil izpuščen iz vojnega ujetništva in se odpravil v Francijo. Naslednje leto je kot poveljnik trdnjave Antibes preprečil, da bi slednja padla v roke avstrijsko-sardinskih napadalcev.<ref name="hrvatski-vojnik.hr"/> == Napredovanja == * [[polkovnik]]: 1797<ref name="users.volja.net"/> * polkovnik: 1. januar 1810<ref name="napoleon-series.org"/> * [[brigadni general (Francija)|brigadni general]]: 5. februar 1813<ref name="napoleon-series.org"/> == Odlikovanja == * [[Legija časti|častnik legije časti]]: 28. november 1810<ref name="napoleon-series.org"/> == Zanimivosti == V [[SFRJ]] je v sklopu [[strip]]ovske serije ''[[Nikad robom]]''<ref>[http://www.stripovi.com/enciklopedija/izdavaci-edicije/nikad-robom/246/ Stripovi.com - Nikad robom]</ref> izhajal tudi strip ''Graničari'', v kateri je bil junak stotnik Marko Slivarić<ref>[http://www.stripovi.com/enciklopedija/strip/kapetan-marko-slivaric-nkrb-23-granicari/28933/0/ Stripovi.com - Graničari]</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam hrvaških generalov]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Šljivarić, Marko}} [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Hrvaški plemiči]] [[Kategorija:Vojni ujetniki Napoleonovih vojn]] df6w054pu95pycuvmanrvkp3yq5thka Sončni ostriži 0 191450 6747108 6746844 2026-09-05T14:16:32Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Centrarchiformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747108 wikitext text/x-wiki {{Short description|Family of ray-finned fishes}} {{Automatic taxobox | name = Sončni ostriži |fossil_range={{fossil range|Priabonij|recentno|[[Pozni eocen]] do recentno}} | image = Centrarchus macropterus (1).jpg | image_caption = ''[[Centrarchus macropterus]]'' | taxon = Centrarchidae | authority = [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1859<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp | year = 2014 | title = Family-group names of Recent fishes | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 001–230 | doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Centrarchinae]] * [[Lepominae]] | type_species = ''[[Centrarchus macropterus]]'' | type_species_authority = [[Bernard Germain de Lacépède|Lacépède]], 1801 | range_map = Centrarchidae Native Range.jpg | range_map_caption = {{legend0|#74b273|&nbsp;naravno območje razširjenosti družine sončnih ostrižev}}, populacije v severovzhodni Mehiki niso prikazane<ref>{{cite book|last=Warren|first=M. L. Jr.|chapter=Chapter 13: Centrarchid identification and natural history|page=375|editor-last1=Cooke|editor-first1=S. J.|editor-last2=Philipp|editor-first2=D. P.|title=Centrarchid fishes: Diversity, biology, and conservation|publisher=Wiley-Blackwell|year=2009|isbn=9781405133425|chapter-url=https://research.fs.usda.gov/treesearch/33889|via=U.S. Department of Agriculture Forest Service}}</ref> }} '''Sončni ostriži''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Centrarchidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]] iz [[red (biologija)|reda]] [[Centrarchiformes]], avtohtone v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. == Opis == Za predstavnike te družine je značilno, da imajo dve hrbtni [[plavut]]i, ki sta zraščeni. Sprednji del je iz nerazceljenih plavutnic, zadnji pa je sestavljen iz razcepljenih mehkih plavutnic. Značilne za predstavnike sončnih ostrižev so tudi najmanj tri bodice okoli [[anus|analne]] odprtine. Odrasli predstavniki sončnih ostrižev so običajno veliki med 20 in 30&nbsp;cm, med njimi pa so tudi taki, ki dosegajo le do 10&nbsp;cm, pa tudi taki, ki dosežejo celo en meter dolžine<ref name=EoF/>. Sončni ostriži se [[drst]]ijo pozno spomladi ali zgodaj poleti, značilno zanje pa je, da [[samec|samci]] skopljejo [[gnezdo]] s premerom od 10 do 200 [[centimeter|cm]], v katerega [[samica]] odloži [[ikre]], samec pa jih čuva, zrači in čisti do izvalitve<ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R.|editor2=Eschmeyer, W.N.|author1= Johnson, G.D.|author2=Gill, A.C.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/187 187]|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Tudi po izvalitvi samec zarod še nekaj časa čuva in odstranjuje poginule mlade ribe. Gnezda isti pari uporabljajo tudi po več let. Sončni ostriži so zanimive ribe za [[akvaristika|akvariste]], pa tudi za [[športni ribolov]]. Zaradi tega so jih iz njihove domovine, [[Severna Amerika|Severne Amerike]] razselili tudi drugam po svetu, kjer so ponekod postali že grožnja avtohtonim ribjim vrstam. == Fosilni ostanki == Najzgodnejši [[Fosil|fosili]] družine Centrarchidae izvirajo iz najnovejših [[Eocen|eocenskih]] do [[Oligocen|zgodnje oligocenskih]] sedimentov v [[Montana|Montani]] in [[Južna Dakota|Južni Dakoti]] ter pripadajo še neopisanim vrstam. Znana sta tudi dva izumrla rodova: †''[[Plioplarchus]]'' iz [[Rupelij|zgodnjega oligocena]] do [[srednji miocen|srednjega miocena]] v Dakotah & Oregonu, ter †''[[Boreocentrarchus]]'' iz [[Katij|poznega oligocena]] ali [[zgodnji miocen|zgodnjega miocena]] v južni Aljaski (zaradi česar je eden najbolj severno ležečih znanih članov družine). Rodova ''Plioplarchus'' in ''Boreocentrarchus'' sta uvrščena v poddružino Centrarchinae, ker te vrste posedujejo več kot tri trne v prednji plavuti.<ref>{{Cite book |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/book/10.1002/9781444316032 |title=Centrarchid Fishes |date=2009-05-28 |publisher=Wiley |isbn=978-1-4051-3342-5 |editor-last=Cooke |editor-first=S. J. |language=en |doi=10.1002/9781444316032 |editor-last2=Philipp |editor-first2=D. P.}}</ref> == Taksonomija == Družina se razvršča sledeče:<ref name="ECoF">{{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |website=www.calacademy.org |language=en |access-date=14 November 2024}}</ref><ref>{{Cite web |title=CAS - Eschmeyer's Catalog of Fishes |url=https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/fishcatmain.asp |access-date=2025-04-09 |website=researcharchive.calacademy.org |language=en}}</ref> * Družina '''Centrarchidae''' ** Poddružina [[Centrarchinae]] *** ''[[Acantharchus]]'' <small>[[Theodore Nicholas Gill|Gill]], 1864</small> *** ''[[Ambloplites]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1820</small> *** ''[[Archoplites]]'' <small>[[Theodore Nicholas Gill|Gill]], 1861</small> *** ''[[Centrarchus]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1829</small> *** ''[[Enneacanthus]]'' <small>Gill, 1864</small> *** ''[[Pomoxis]]'' <small>Rafinesque, 1818</small> *** †''[[Boreocentrarchus]]'' <small>[[Erich Maren Schlaikjer|Schlaikjer]], 1937</small> (fosil; pozni oligocen / zgodnji miocen na Aljaski) *** †''[[Plioplarchus]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1883</small> (fosil; od oligocena do miocena v zahodni Severni Ameriki) ** Poddružina [[Lepominae]] *** ''[[Lepomis]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1816</small> *** ''[[Micropterus]]'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacépède]], 1802</small> == Galerija == <gallery> Slika:Ambloplites rupestris1.jpg|[[Ambloplites rupestris]] Slika:Micropterus dolomieu2.jpg|[[Micropterus dolomieu]] Slika:Pomoxis nigromaculatus1.jpg|[[Pomoxis nigromaculatus]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * {{ITIS|ID=168093|taxon=Centrarchidae|year=2004|date=5. december}} * [http://www.sonnenbarsche.info Nemška stran www.sonnenbarsche.info] * {{FishBase_family|family=Centrarchidae|year=2004|month=October}} * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} {{Taxonbar|from=Q647004}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sončni ostriži|*]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1859]] [[Kategorija:Centrarchiformes]] ffy0h4n8kdiovpk60f4b7e7l1l6vzw4 Ciplji 0 191871 6747094 6720867 2026-09-05T14:05:52Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mugiliformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747094 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Ciplji | fossil_range = {{fossil range|24|0|[[Pozni oligocen]] do recentno}} | image = Mugil cephalus Minorca.jpg | image_caption = ''[[Mugil cephalus]]'' (glavati cipelj) | taxon = Mugilidae | display_parents = | authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glej besedilo | type_species = ''[[Mugil cephalus]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Ciplji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Mugilidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], ki je razširjena v obalnih vodah zmernega in tropskega pasu, pogosto pa zaidejo tudi v [[reka|reke]]<ref name=EoF/>. Družina vsebuje približno 78 vrst v 26 rodovih.<ref name = Mugilidae>{{navedi splet |url=https://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=359 |title=Family Mugilidae – Mullets |website=[[FishBase]] |access-date = 25 March 2017}}</ref> == Opis == Za ciplje je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], s krajšo bazo sprednje. Ta vsebuje 1-5 trdih plavutnic. Prsne plavuti ležijo tik za [[škržni poklopec|škržnim poklopcem]]. Telo cipljev je čokato, bočno rahlo stisnjeno, pokrivajo pa ga velike, navadno cikloidne [[luske]], ki segajo tudi na [[glava|glavo]]. Na njej so velika končna [[usta]], v katerih imajo nekatere vrste [[zob]]e, nekatere pa ne. Nekatere vrste imajo nad očesom posebno maščobno gubo<ref>{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref>. Za ciplje je značilno tudi, da nimajo [[pobočnica|pobočnice]]<ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R.|editor2=Eschmeyer, W.N.|author1= Johnson, G.D.|author2=Gill, A.C.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/192 192]|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Ciplji so dobri in hitri plavalci, navadno pa se, kot ostale [[pelaške ribe]], zadržujejo v [[jata]]h. Hranijo se večinoma z [[nitaste alge|nitastimi algami]], pa tudi z raznimi talnimi [[nevretenčarji]]. Drstijo se spomladi v obalnih predelih morja. Gospodarsko so izjemno pomembna družina, v obalnih predelih pa so zanimivi tudi za športne [[ribič|ribiče]]. == Taksonomija== [[Slika:Meeräsche.jpg|thumb|Ciplji v Sredozemskem morju]] [[Taksonomija (biologija)|Taksonomsko]] je družina uvrščena v red [[Mugiliformes]].<ref name="Nelson5">{{BioRef|fotw5}}</ref> Do nedavnega je veljala za edinega člana reda Mugiliformes, vendar novejše taksonomske obravnave kažejo, da so ciplji tesno sorodni z družino [[Ambassidae]], ki so zdaj prav tako uvrščeni v to skupino.<ref name=":1">{{navedi splet |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> Z nedavnimi taksonomskimi raziskavami družino reorganizirali, zato družino Mugilidae (ciplji) danes sestavljajo naslednji rodovi:<ref name = Durand>{{cite journal | author1 = Jean-Dominique Durand |author2 = Wei-Jen Chen | author3 = Kang-Ning Shen | author4 = Cuizhang Fue | author5 = Philippe Borsaf | year = 2012 | title = Genus-level taxonomic changes implied by the mitochondrial phylogeny of grey mullets (Teleostei: Mugilidae) (abstract) | doi = 10.1016/j.crvi.2012.09.005 |pmid = 23199637 | journal = Comptes Rendus Biologies | volume = 335 | issue = 10&11 | pages = 687–697|url = http://hal.ird.fr/ird-00759075/file/Durand_et_al_Mugilidae_1bis_p._HAL.pdf }}</ref><ref name = Mugilidae/> {{div col|colwidth=12em}} * ''[[Agonostomus]]'' <small>[[Edward Turner Bennett|Bennett]], 1832</small> * ''[[Aldrichetta]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1945</small> * ''[[Cestraeus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1836</small> * ''[[Chaenomugil]]'' <small>[[Theodore Nicholas Gill|Gill]], 1863</small> * ''[[Chelon]]'' <small>[[Peter Artedi|Artedi]], 1763</small> * ''[[Crenimugil]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1946</small> * ''[[Dajaus]]'' <small>Valenciennes, 1836</small> * ''[[Ellochelon]]'' <small>Whitley, 1930</small> * ''[[Flat-tail mullet|Gracilimugil]]'' <small>Whitley, 1941</small> * ''[[Joturus]]'' <small>[[Felipe Poey|Poey]], 1860</small> * ''[[Minimugil]]'' <small>[[Jean-Dominique Durand|Durand]], [[Wei-Jen Chen|Chen]], [[King-Ning Shen|Shen]], [[Cuizang Fu|Fu]] & [[Philippe Borsa|Borsa]], 2012</small> * ''[[Mugil]]'' <small>[[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> * ''[[Myxus]]'' <small> [[Albert Günther|Günther]], 1861</small> * ''[[Neomyxus]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1878</small> * ''[[Sicklefin mullet|Neochelon]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Oedalechilus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]] 1903</small> * ''[[Osteomugil]]'' <small>G. Luther, 1982</small> * ''[[Largescaled mullet|Parachelon]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Paramugil]]'' <small>[[Javad Ghasemzadeh|Ghasemzadeh]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]] & [[Aarn]] 2004</small> * ''[[Planiliza]]'' <small>Whitley, 1945</small> * ''[[Plicomugil]]'' <small>Schultz, 1953</small> * ''[[Freshwater mullet|Pseudomyxus]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Rhinomugil]]'' <small>Gill, 1863</small> * ''[[Sicamugil]]'' <small>Fowler, 1939</small> * ''[[Squalomugil]]'' <small>[[James Douglas Ogilby|Ogilby]], 1908</small> * ''[[Trachystoma]]'' <small>Ogilby, 1888</small> {{div col end}}Najstarejši znani fosil je †''[[Mugil princeps]]'' iz poznega [[oligocen]]a, odkrit v [[formacija Aix-en-Provence|formaciji Aix-en-Provence]] v Franciji.<ref>{{Cite journal |last1=Neves |first1=Jessika M. M. |last2=Almeida |first2=JoÃo P. F. A. |last3=Sturaro |first3=Marcelo J. |last4=FabrÉ |first4=Nidia N. |last5=Pereira |first5=Ricardo J. |last6=Mott |first6=TamÍ |date=2020-02-17 |title=Deep genetic divergence and paraphyly in cryptic species of Mugil fishes (Actinopterygii: Mugilidae) |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/14772000.2020.1729892 |journal=Systematics and Biodiversity |volume=18 |issue=2 |pages=116–128 |doi=10.1080/14772000.2020.1729892 |bibcode=2020SyBio..18..116N |issn=1477-2000|url-access=subscription }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Gaudant |first1=Jean |last2=Nel |first2=André |last3=Nury |first3=Denise |last4=Véran |first4=Monette |last5=Carnevale |first5=Giorgio |date=2018-08-01 |title=The uppermost Oligocene of Aix-en-Provence (Bouches-du-Rhône, Southern France): A Cenozoic brackish subtropical Konservat-Lagerstätte, with fishes, insects and plants |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1631068317300799 |journal=Comptes Rendus Palevol |series=Lagerstätten 2: Exceptionally preserved fossils Lagerstätten 2 : fossiles à conservation exceptionnelle |volume=17 |issue=7 |pages=460–478 |doi=10.1016/j.crpv.2017.08.002 |bibcode=2018CRPal..17..460G |issn=1631-0683|url-access=subscription }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * J.S. Nelson, ''[[Fishes of the World]]'' * [http://www.fishbase.org/identification/specieslist.cfm?famcode=359&areacode= FishBase entry for the Mugilidae] {{Taxonbar|from1=Q42237|from2=Q3327483}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ciplji|*]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1829]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Mugiliformes]] r3fnbttcpukhiwwyfnrvtp5n0mogmpu Gavuni (družina) 0 191873 6747095 6701582 2026-09-05T14:06:32Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Glavuni]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747095 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Gavuni | image = Atherina hepsetus Stefano Guerrieri.jpg | image_caption = ''[[Atherina hepsetus]]'' (veliki gavun) | taxon = Atherinidae | authority = [[Antoine Risso|Risso]], 1827 | subdivision_ranks = Poddružine<ref>{{FishBase_family|family=Atherinidae|year=2015|month=February}}</ref><ref>{{cite journal| title= A new species and genus of a large and unusual freshwater hardyhead, ''Sashatherina giganteus'' (Pisces: Atherinidae) from West Papua, Indonesia and a comparison with its closest relatives of the genus ''Craterocephalus''|author1=Ivantsoff, I. |author2=Allen, G.R. |name-list-style=amp |journal=Aqua, International Journal of Ichthyology|year=2011|volume=17|issue=1|pages=43–57}}</ref> | subdivision = glej besedilo }} '''Gavuni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Atherinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki v [[jata]]h poseljuje vsa svetovna tropska in zmerna [[morje|morja]], nekaj vrst pa zahaja tudi v brakične vode oziroma so [[sladkovodne ribe]].<ref name=":02">{{cite journal |last1=Prince |first1=Jd |last2=Potter |first2=Ic |title=Life-cycle duration, growth and spawning times of five species of atherinidae (Teleostei) found in a Western Australian estuary |url=https://archive.org/details/sim_marine-and-freshwater-research_1983_34_2/page/287 |journal=Marine and Freshwater Research |date=1983 |volume=34 |issue=2 |page=287 |doi=10.1071/mf9830287 |bibcode=1983MFRes..34..287P }}</ref>Približno dve tretjini [[vrsta (biologija)|vrst]] je morskih, preostale pa živijo v sladki vodi. Teh 74 vrst je razvrščenih v 13 [[rod (biologija)|rodov]]. [[Rod (biologija)|Rod]] ''Craterocephalus'' je s 25 vrstami najbolj raznolik. Štirje rodovi so [[monotopski takson|monotipski]]. Za gavune je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]]; prva ima trde, druga pa mehke [[plavutnice]]. Gavuni so relativno majhne [[ribe]], ki običajno ne presegajo dolžine 15 cm, nekatere vrste pa lahko dosežejo tudi do 50 [[centimeter|cm]]. Gavuni imajo podolgovato srebrno obarvano telo, pokrito z relativno velikimi [[luske|luskami]], [[pobočnica]] pa je nepopolna, nekatere vrste pa je celo nimajo. Prehranjujejo se z [[zooplankton]]om, nekatere vrste pa so gospodarsko izjemno pomembne in jih množično lovijo z mrežami vlečnicami, skupaj z ostalimi [[pelaške ribe|pelaškimi ribami]]. == Poddružine in rodovi == Glede na 5. izdajo dela ''[[Fishes of the World]]'' in uvedbo rodu ''Doboatherina'' leta 2020 bi morala biti družina razvrščena na naslednji način:<ref name = Nelson5>{{BioRef|fotw5}}</ref><ref name = VDLEF>{{cite journal |last1=Van Der Laan |first1=Richard |last2=Eschmeyer |first2=William N. |last3=Fricke |first3=Ronald |title=Family-group names of Recent fishes |journal=Zootaxa |date=11 November 2014 |volume=3882 |issue=1 |pages=1–230 |doi=10.11646/zootaxa.3882.1.1 |pmid=25543675 |doi-access=free }}</ref> * Poddružina [[Atherininae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> ** ''[[Atherina]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (7 vrst) ** ''[[Atherinason]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1934</small> (monotipska) ** ''[[Atherinosoma]]'' <small>[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1872</small> (2 vrsti) ** ''[[Kestratherina]]'' <small>[[Andrew Pavlov|A. Pavlov]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]], [[Peter R. Last|Last]] & [[Lucy Elizabeth Lillian Mary Crowley|Crowley]], 1988</small> (2 vrsti) ** ''[[Leptatherina]]'' <small>Pavlov, Ivantsoff, Last & Crowley, 1988</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Atherinomorinae]] <small>[[Brian S Dyer-Hopwood|Dyer]] & [[Barry Chernoff|Chernoff]], 1996</small> ** ''[[Alepidomus]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|C. L. Hubbs]], 1944</small> (monotipska) ** ''[[Atherinomorus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903</small> (9 vrst) ** ''[[Doboatherina]]'' <small> Sasaki & Kimura, 2019</small> (10 vrst)<ref>{{cite journal |last1=Sasaki |first1=Daichi |last2=Kimura |first2=Seishi |title=A new atherinomorine genus Doboatherina (Atheriniformes: Atherinidae) with a review of included species |journal=Ichthyological Research |date=April 2020 |volume=67 |issue=2 |pages=225–261 |doi=10.1007/s10228-019-00718-5 |bibcode=2020IchtR..67..225S }}</ref> ** ''[[Hypoatherina]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1948</small> (15 vrst) <ref name=Sasaki2014>{{cite journal |author1=Sasaki D. |author2=Kimura S. | year = 2014 | title = Taxonomic review of the genus ''Hypoatherina'' Schultz 1948 (Atheriniformes: Atherinidae) |url=https://archive.org/details/ichthyological-research_2014-07-25_61_3/page/207 | journal = Ichthyological Research | volume = 61 | issue = 3| pages = 207–241 | doi=10.1007/s10228-014-0391-1 |bibcode=2014IchtR..61..207S }}</ref> ** ''[[Stenatherina]]'' <small>Schultz, 1948</small> (monotipska) ** ''[[Teramulus]]'' <small>[[J.L.B. Smith]], 1965</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Bleheratherininae]] <small>[[Aarn]] & Ivantsoff, 2009</small> ** ''[[Bleheratherina]]'' <small>Aarn & Ivanstoff, 2009</small> (monotipska) * Poddružina [[Craterocephalinae]] <small>Dyer & Chernoff, 1996</small> ** ''[[Craterocephalus]]'' <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1912</small> (26 vrst) ** ''[[Sashatherina]]'' <small>Ivantsoff & [[Gerald R. Allen|Allen]], 2011</small> (monotipska) Najstarejša znana vrsta gavuna je [[Atherina macrocephala|"''Atherina''" ''macrocephala'']] <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835</small> iz najdišča Monte Bolca v Italiji, ki sega v .<ref name=":022">{{Cite journal |last1=Carnevale |first1=G. |last2=Bannikov |first2=Alexandre F. |last3=Marramà |first3=G. |last4=Tyler |first4=James C. |last5=Zorzin. |first5=R. |date=2014 |title=The Bolca Fossil-Lagerstätte: A window into the Eocene World. 5. The Pesciara- Monte Postale Fossil-Lagerstätte: 2. Fishes and other vertebrates. Excursion guide |url=https://iris.unito.it/bitstream/2318/149338/1/Carnevale%20et%20al%202014%20The%20Pesciara%20F-L.%20Fishes%20and%20other%20vertebrates2.pdf |journal=Rendiconti della Società Paleontologica Italiana |volume=4 |issue=1 |pages=i–xxvii |hdl=10088/25678}}</ref> Fosilni rod †''[[Hemitrichas]]'' <small>Peters, 1877</small> vključuje več vrst, ki jih pogosto najdemo v fosilnih nanosih v Evropi iz obdobja od [[Pozni eocen|poznega eocena]] do [[Zgodnji miocen|zgodnjega miocena]].<ref>{{Cite journal |last=Gaudant |first=J. |last2=Reichenbacher |first2=B. |date=2005 |title=Hemitrichas stapfi n. sp. (Teleostei, Atherinidae) with otoliths in situ from the late Oligocene of the Mainz basin. |url=https://hal.science/hal-00019296 |journal=Zitteliana |volume=A45 |pages=189–198}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} == Viri== * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} {{Taxonbar|from=Q446802}} [[Kategorija:Gavuni (družina)|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Glavuni]] f9eh62y7hj3mkkn499qv7fp126ajyi5 6747096 6747095 2026-09-05T14:06:52Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Glavuni]]; dodal [[Kategorija:Gavuni (red)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747096 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Gavuni | image = Atherina hepsetus Stefano Guerrieri.jpg | image_caption = ''[[Atherina hepsetus]]'' (veliki gavun) | taxon = Atherinidae | authority = [[Antoine Risso|Risso]], 1827 | subdivision_ranks = Poddružine<ref>{{FishBase_family|family=Atherinidae|year=2015|month=February}}</ref><ref>{{cite journal| title= A new species and genus of a large and unusual freshwater hardyhead, ''Sashatherina giganteus'' (Pisces: Atherinidae) from West Papua, Indonesia and a comparison with its closest relatives of the genus ''Craterocephalus''|author1=Ivantsoff, I. |author2=Allen, G.R. |name-list-style=amp |journal=Aqua, International Journal of Ichthyology|year=2011|volume=17|issue=1|pages=43–57}}</ref> | subdivision = glej besedilo }} '''Gavuni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Atherinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki v [[jata]]h poseljuje vsa svetovna tropska in zmerna [[morje|morja]], nekaj vrst pa zahaja tudi v brakične vode oziroma so [[sladkovodne ribe]].<ref name=":02">{{cite journal |last1=Prince |first1=Jd |last2=Potter |first2=Ic |title=Life-cycle duration, growth and spawning times of five species of atherinidae (Teleostei) found in a Western Australian estuary |url=https://archive.org/details/sim_marine-and-freshwater-research_1983_34_2/page/287 |journal=Marine and Freshwater Research |date=1983 |volume=34 |issue=2 |page=287 |doi=10.1071/mf9830287 |bibcode=1983MFRes..34..287P }}</ref>Približno dve tretjini [[vrsta (biologija)|vrst]] je morskih, preostale pa živijo v sladki vodi. Teh 74 vrst je razvrščenih v 13 [[rod (biologija)|rodov]]. [[Rod (biologija)|Rod]] ''Craterocephalus'' je s 25 vrstami najbolj raznolik. Štirje rodovi so [[monotopski takson|monotipski]]. Za gavune je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]]; prva ima trde, druga pa mehke [[plavutnice]]. Gavuni so relativno majhne [[ribe]], ki običajno ne presegajo dolžine 15 cm, nekatere vrste pa lahko dosežejo tudi do 50 [[centimeter|cm]]. Gavuni imajo podolgovato srebrno obarvano telo, pokrito z relativno velikimi [[luske|luskami]], [[pobočnica]] pa je nepopolna, nekatere vrste pa je celo nimajo. Prehranjujejo se z [[zooplankton]]om, nekatere vrste pa so gospodarsko izjemno pomembne in jih množično lovijo z mrežami vlečnicami, skupaj z ostalimi [[pelaške ribe|pelaškimi ribami]]. == Poddružine in rodovi == Glede na 5. izdajo dela ''[[Fishes of the World]]'' in uvedbo rodu ''Doboatherina'' leta 2020 bi morala biti družina razvrščena na naslednji način:<ref name = Nelson5>{{BioRef|fotw5}}</ref><ref name = VDLEF>{{cite journal |last1=Van Der Laan |first1=Richard |last2=Eschmeyer |first2=William N. |last3=Fricke |first3=Ronald |title=Family-group names of Recent fishes |journal=Zootaxa |date=11 November 2014 |volume=3882 |issue=1 |pages=1–230 |doi=10.11646/zootaxa.3882.1.1 |pmid=25543675 |doi-access=free }}</ref> * Poddružina [[Atherininae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> ** ''[[Atherina]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (7 vrst) ** ''[[Atherinason]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1934</small> (monotipska) ** ''[[Atherinosoma]]'' <small>[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1872</small> (2 vrsti) ** ''[[Kestratherina]]'' <small>[[Andrew Pavlov|A. Pavlov]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]], [[Peter R. Last|Last]] & [[Lucy Elizabeth Lillian Mary Crowley|Crowley]], 1988</small> (2 vrsti) ** ''[[Leptatherina]]'' <small>Pavlov, Ivantsoff, Last & Crowley, 1988</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Atherinomorinae]] <small>[[Brian S Dyer-Hopwood|Dyer]] & [[Barry Chernoff|Chernoff]], 1996</small> ** ''[[Alepidomus]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|C. L. Hubbs]], 1944</small> (monotipska) ** ''[[Atherinomorus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903</small> (9 vrst) ** ''[[Doboatherina]]'' <small> Sasaki & Kimura, 2019</small> (10 vrst)<ref>{{cite journal |last1=Sasaki |first1=Daichi |last2=Kimura |first2=Seishi |title=A new atherinomorine genus Doboatherina (Atheriniformes: Atherinidae) with a review of included species |journal=Ichthyological Research |date=April 2020 |volume=67 |issue=2 |pages=225–261 |doi=10.1007/s10228-019-00718-5 |bibcode=2020IchtR..67..225S }}</ref> ** ''[[Hypoatherina]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1948</small> (15 vrst) <ref name=Sasaki2014>{{cite journal |author1=Sasaki D. |author2=Kimura S. | year = 2014 | title = Taxonomic review of the genus ''Hypoatherina'' Schultz 1948 (Atheriniformes: Atherinidae) |url=https://archive.org/details/ichthyological-research_2014-07-25_61_3/page/207 | journal = Ichthyological Research | volume = 61 | issue = 3| pages = 207–241 | doi=10.1007/s10228-014-0391-1 |bibcode=2014IchtR..61..207S }}</ref> ** ''[[Stenatherina]]'' <small>Schultz, 1948</small> (monotipska) ** ''[[Teramulus]]'' <small>[[J.L.B. Smith]], 1965</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Bleheratherininae]] <small>[[Aarn]] & Ivantsoff, 2009</small> ** ''[[Bleheratherina]]'' <small>Aarn & Ivanstoff, 2009</small> (monotipska) * Poddružina [[Craterocephalinae]] <small>Dyer & Chernoff, 1996</small> ** ''[[Craterocephalus]]'' <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1912</small> (26 vrst) ** ''[[Sashatherina]]'' <small>Ivantsoff & [[Gerald R. Allen|Allen]], 2011</small> (monotipska) Najstarejša znana vrsta gavuna je [[Atherina macrocephala|"''Atherina''" ''macrocephala'']] <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835</small> iz najdišča Monte Bolca v Italiji, ki sega v .<ref name=":022">{{Cite journal |last1=Carnevale |first1=G. |last2=Bannikov |first2=Alexandre F. |last3=Marramà |first3=G. |last4=Tyler |first4=James C. |last5=Zorzin. |first5=R. |date=2014 |title=The Bolca Fossil-Lagerstätte: A window into the Eocene World. 5. The Pesciara- Monte Postale Fossil-Lagerstätte: 2. Fishes and other vertebrates. Excursion guide |url=https://iris.unito.it/bitstream/2318/149338/1/Carnevale%20et%20al%202014%20The%20Pesciara%20F-L.%20Fishes%20and%20other%20vertebrates2.pdf |journal=Rendiconti della Società Paleontologica Italiana |volume=4 |issue=1 |pages=i–xxvii |hdl=10088/25678}}</ref> Fosilni rod †''[[Hemitrichas]]'' <small>Peters, 1877</small> vključuje več vrst, ki jih pogosto najdemo v fosilnih nanosih v Evropi iz obdobja od [[Pozni eocen|poznega eocena]] do [[Zgodnji miocen|zgodnjega miocena]].<ref>{{Cite journal |last=Gaudant |first=J. |last2=Reichenbacher |first2=B. |date=2005 |title=Hemitrichas stapfi n. sp. (Teleostei, Atherinidae) with otoliths in situ from the late Oligocene of the Mainz basin. |url=https://hal.science/hal-00019296 |journal=Zitteliana |volume=A45 |pages=189–198}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} == Viri== * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} {{Taxonbar|from=Q446802}} [[Kategorija:Gavuni (družina)|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Gavuni (red)]] tuba3d058lnckhm13vexvp2p2tjilk5 6747112 6747096 2026-09-05T14:18:37Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747112 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Gavuni | image = Atherina hepsetus Stefano Guerrieri.jpg | image_caption = ''[[Atherina hepsetus]]'' (veliki gavun) | taxon = Atherinidae | authority = [[Antoine Risso|Risso]], 1827 | subdivision_ranks = Poddružine<ref>{{FishBase_family|family=Atherinidae|year=2015|month=February}}</ref><ref>{{cite journal| title= A new species and genus of a large and unusual freshwater hardyhead, ''Sashatherina giganteus'' (Pisces: Atherinidae) from West Papua, Indonesia and a comparison with its closest relatives of the genus ''Craterocephalus''|author1=Ivantsoff, I. |author2=Allen, G.R. |name-list-style=amp |journal=Aqua, International Journal of Ichthyology|year=2011|volume=17|issue=1|pages=43–57}}</ref> | subdivision = glej besedilo }} '''Gavuni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Atherinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki v [[jata]]h poseljuje vsa svetovna tropska in zmerna [[morje|morja]], nekaj vrst pa zahaja tudi v brakične vode oziroma so [[sladkovodne ribe]].<ref name=":02">{{cite journal |last1=Prince |first1=Jd |last2=Potter |first2=Ic |title=Life-cycle duration, growth and spawning times of five species of atherinidae (Teleostei) found in a Western Australian estuary |url=https://archive.org/details/sim_marine-and-freshwater-research_1983_34_2/page/287 |journal=Marine and Freshwater Research |date=1983 |volume=34 |issue=2 |page=287 |doi=10.1071/mf9830287 |bibcode=1983MFRes..34..287P }}</ref>Približno dve tretjini [[vrsta (biologija)|vrst]] je morskih, preostale pa živijo v sladki vodi. Teh 74 vrst je razvrščenih v 13 [[rod (biologija)|rodov]]. [[Rod (biologija)|Rod]] ''Craterocephalus'' je s 25 vrstami najbolj raznolik. Štirje rodovi so [[monotopski takson|monotipski]]. Za gavune je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]]; prva ima trde, druga pa mehke [[plavutnice]]. Gavuni so relativno majhne [[ribe]], ki običajno ne presegajo dolžine 15 cm, nekatere vrste pa lahko dosežejo tudi do 50 [[centimeter|cm]]. Gavuni imajo podolgovato srebrno obarvano telo, pokrito z relativno velikimi [[luske|luskami]], [[pobočnica]] pa je nepopolna, nekatere vrste pa je celo nimajo. Prehranjujejo se z [[zooplankton]]om, nekatere vrste pa so gospodarsko izjemno pomembne in jih množično lovijo z mrežami vlečnicami, skupaj z ostalimi [[pelaške ribe|pelaškimi ribami]]. == Poddružine in rodovi == Glede na 5. izdajo dela ''[[Fishes of the World]]'' in uvedbo rodu ''Doboatherina'' leta 2020 bi morala biti družina razvrščena na naslednji način:<ref name = Nelson5>{{BioRef|fotw5}}</ref><ref name = VDLEF>{{cite journal |last1=Van Der Laan |first1=Richard |last2=Eschmeyer |first2=William N. |last3=Fricke |first3=Ronald |title=Family-group names of Recent fishes |journal=Zootaxa |date=11 November 2014 |volume=3882 |issue=1 |pages=1–230 |doi=10.11646/zootaxa.3882.1.1 |pmid=25543675 |doi-access=free }}</ref> * Poddružina [[Atherininae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> ** ''[[Atherina]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (7 vrst) ** ''[[Atherinason]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1934</small> (monotipska) ** ''[[Atherinosoma]]'' <small>[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1872</small> (2 vrsti) ** ''[[Kestratherina]]'' <small>[[Andrew Pavlov|A. Pavlov]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]], [[Peter R. Last|Last]] & [[Lucy Elizabeth Lillian Mary Crowley|Crowley]], 1988</small> (2 vrsti) ** ''[[Leptatherina]]'' <small>Pavlov, Ivantsoff, Last & Crowley, 1988</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Atherinomorinae]] <small>[[Brian S Dyer-Hopwood|Dyer]] & [[Barry Chernoff|Chernoff]], 1996</small> ** ''[[Alepidomus]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|C. L. Hubbs]], 1944</small> (monotipska) ** ''[[Atherinomorus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903</small> (9 vrst) ** ''[[Doboatherina]]'' <small> Sasaki & Kimura, 2019</small> (10 vrst)<ref>{{cite journal |last1=Sasaki |first1=Daichi |last2=Kimura |first2=Seishi |title=A new atherinomorine genus Doboatherina (Atheriniformes: Atherinidae) with a review of included species |journal=Ichthyological Research |date=April 2020 |volume=67 |issue=2 |pages=225–261 |doi=10.1007/s10228-019-00718-5 |bibcode=2020IchtR..67..225S }}</ref> ** ''[[Hypoatherina]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1948</small> (15 vrst) <ref name=Sasaki2014>{{cite journal |author1=Sasaki D. |author2=Kimura S. | year = 2014 | title = Taxonomic review of the genus ''Hypoatherina'' Schultz 1948 (Atheriniformes: Atherinidae) |url=https://archive.org/details/ichthyological-research_2014-07-25_61_3/page/207 | journal = Ichthyological Research | volume = 61 | issue = 3| pages = 207–241 | doi=10.1007/s10228-014-0391-1 |bibcode=2014IchtR..61..207S }}</ref> ** ''[[Stenatherina]]'' <small>Schultz, 1948</small> (monotipska) ** ''[[Teramulus]]'' <small>[[J.L.B. Smith]], 1965</small> (2 vrsti) * Poddružina [[Bleheratherininae]] <small>[[Aarn]] & Ivantsoff, 2009</small> ** ''[[Bleheratherina]]'' <small>Aarn & Ivanstoff, 2009</small> (monotipska) * Poddružina [[Craterocephalinae]] <small>Dyer & Chernoff, 1996</small> ** ''[[Craterocephalus]]'' <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1912</small> (26 vrst) ** ''[[Sashatherina]]'' <small>Ivantsoff & [[Gerald R. Allen|Allen]], 2011</small> (monotipska) Najstarejša znana vrsta gavuna je [[Atherina macrocephala|"''Atherina''" ''macrocephala'']] <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835</small> iz najdišča Monte Bolca v Italiji, ki sega v .<ref name=":022">{{Cite journal |last1=Carnevale |first1=G. |last2=Bannikov |first2=Alexandre F. |last3=Marramà |first3=G. |last4=Tyler |first4=James C. |last5=Zorzin. |first5=R. |date=2014 |title=The Bolca Fossil-Lagerstätte: A window into the Eocene World. 5. The Pesciara- Monte Postale Fossil-Lagerstätte: 2. Fishes and other vertebrates. Excursion guide |url=https://iris.unito.it/bitstream/2318/149338/1/Carnevale%20et%20al%202014%20The%20Pesciara%20F-L.%20Fishes%20and%20other%20vertebrates2.pdf |journal=Rendiconti della Società Paleontologica Italiana |volume=4 |issue=1 |pages=i–xxvii |hdl=10088/25678}}</ref> Fosilni rod †''[[Hemitrichas]]'' <small>Peters, 1877</small> vključuje več vrst, ki jih pogosto najdemo v fosilnih nanosih v Evropi iz obdobja od [[Pozni eocen|poznega eocena]] do [[Zgodnji miocen|zgodnjega miocena]].<ref>{{Cite journal |last=Gaudant |first=J. |last2=Reichenbacher |first2=B. |date=2005 |title=Hemitrichas stapfi n. sp. (Teleostei, Atherinidae) with otoliths in situ from the late Oligocene of the Mainz basin. |url=https://hal.science/hal-00019296 |journal=Zitteliana |volume=A45 |pages=189–198}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} == Viri== * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} {{Taxonbar|from=Q446802}} [[Kategorija:Gavuni (družina)|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Gavuni (red)]] 5hs5pyv8g16u5qezzzvz8ygslxrxc1u Ameriški somiči 0 191899 6747092 6746822 2026-09-05T14:03:17Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Somi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747092 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Ameriški somiči | image = Ictalurus punctatus.jpg | image_caption = [[Pikasti somič]], ''Ictalurus punctatus'' | taxon = Ictaluridae | authority = [[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1861 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = ''[[Ameiurus]]''<br /> ''[[Astephus]]''&nbsp;[[izumrtje|&dagger;]]<br /> ''[[Ictalurus]]''<br /> ''[[Noturus]]''<!-- Zoologica Scripta, 35, 6, November 2006, pp581–595 --></br> ''[[Prietella]]''<br /> ''[[Pylodictis]]''<br /> ''[[Satan eurystomus|Satan]]''<br /> ''[[Trogloglanis]]''<br /> }} '''Ameriški somiči''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Ictaluridae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki izvirajo iz [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Ameriški somiči so na prvi pogled podobni [[pravi somi|pravim somom]], le da so precej manjši. Telo teh rib je valjasto in gladko brez [[luske|lusk]]. Na [[Glava|glavi]] z velikimi [[usta|usti]] in majhnimi [[oči|očmi]] imajo po štiri pare [[brki|brk]]. Večina somičev ima raven rob [[repna plavut|repne plavuti]] v katero je pri nekaterih vrstah zraščena značilna [[tolščenka]]. V hrbtni in prsnih plavutih imajo ameriški somiči trde in ostre bodice. Ena največjih vrst je ''[[Ictalurus furcatus]]'' (modri somič), pri katerem so strokovnjaki odkrili primerke z maso nad 50 kg. Največja dolžina znaša 160 cm tako pri modrem somiču kot pri [[Pylodictis olivaris|ploskoglavem somiču]].<ref name="Nelson">{{cite book|title=[[Fishes of the World]]|last=Nelson|first=Joseph S.|publisher=[[John Wiley & Sons]], Inc|year=2006|isbn=0-471-25031-7}}</ref> Črni somiči so po drugi strani majhne ribe, katerih masa ob spolni zrelosti pogosto znaša manj kot 0,5&nbsp;kg, medtem ko so pritlikavi somiči (rod ''[[Noturus]]'') na splošno precej manjši. Iz rodne Severne Amerike so ameriške somiče raznesli tudi v [[Evropa|Evropo]] in zahodno [[Azija|Azijo]], ne predstavljajo pa gospodarsko pomembne vrste. Tudi za športni ribolov niso preveč zanimivi, čeprav so na trnku zelo bojeviti. Ameriški somiči poseljujejo velika [[jezero|jezera]], [[ribnik]]e in ostale počasi tekoče vode. Zanje je značilno, da [[ikre]] in [[zarod]] varujejo [[samec|samci]]. == Sklici == {{Reflist}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} ==Zunanje povezave== * {{Wikispecies-inline|Ictaluridae}} * {{Commons category-inline}} * {{FishBase family | family = Ictaluridae | year = 2007 | month = Mar}} {{Taxonbar|from=Q578666}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški somiči| ]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1861]] [[Kategorija:Somi]] t77rvg5bwwnkla9zh2vdtupwfneg7u3 Zeti 0 192009 6747131 6582356 2026-09-05T14:40:43Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox 6747131 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina riba}} {{Automatic taxobox | name = Zeti | image = Gasterosteus aculeatus.jpg | image_caption = ''Gasterosteus aculeatus'' | taxon = Gasterosteidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp | year = 2014 | title = Family-group names of Recent fishes | url = https://www.researchgate.net/publication/268078514 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 001–230 | doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glejte besedilo }} '''Zeti''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gasterosteidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki obsega pet [[rod (biologija)|rodov]] s šestnajstimi [[vrsta (biologija)|vrstami]]. Zeti poseljujejo najrazličnejše vodne [[biotop]]e severne poloble. Živijo tako v [[morje|morju]] kot tudi v brakičnih vodah, nekaj vrst pa je tudi [[sladkovodne ribe|sladkovodnih]]. Te poseljujejo počasi tekoče vodotoke ali stoječe vode [[Severna Amerika|Severne Amerike]], [[Evropa|Evrope]] in severne [[Azija|Azije]], kjer se prehranjujejo z majhnimi [[deseteronožci]], [[nevretenčarji]] in ribjim zarodom<ref name=EoF/>. Prav zato imajo v [[usta|ustih]] drobne zobce, s katerimi trgajo hrano. Zeti so majhne, agresivne ribice, ki imajo bočno stisnjeno telo, ki ni poraščeno z [[luske|luskami]], pri nekaterih vrstah pa ga pokriva večje ali manjše število koščenih plošč. Zanje so značilni močno razviti prsni trni, ki nadomeščajo prsni plavuti. Družina ima po dve hrbtni plavuti, od katerih je prva sestavljena iz vrste trnastih izrastkov. Ugotovljeno je bilo, da so zeti v bližnjem sorodu s [[Šila|šili]] in [[morski konjički|morskimi konjički]]. V času [[drst]]i se zeti obnašajo značilno za to vrsto. Iz vodnega rastlinja spletejo [[gnezdo]], ki ga utrdijo s posebnim izločkom, ki ga izločajo iz [[ledvice|ledvic]]. V gnezdo nato privabijo več [[samica|samic]], ki tja odložijo [[ikre]], da jih samec oplodi. Po oploditvi samec čuva gnezdo in čisti ter zrači ikre. Zarod nato čuva še nekaj časa po izvalitvi<ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R.|editor2=Eschmeyer, W.N.|author1= Orr, James W.|author2=Pietsch, T.W.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/171 171]-172|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Zeti so tudi priljubljene [[akvarij]]ske ribe, še posebej pa so cenjene sladkovodne vrste, ki so odpornejše. == Rodovi == [[FishBase]] priznava 16 vrst v družini, ki so združene v pet rodov.<ref name = Fishbase>{{FishBase family | family = Gasterosteidae | month = October| year = 2012}}</ref> Vendar pa ima več vrst število prepoznanih podvrst, zato velja mnenje, da taksonomija te družine nujno potrebuje revizijo. * ''[[Apeltes]]'' <small>[[James Ellsworth De Kay|DeKay]], 1842</small> * ''[[Culaea]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1950</small> * ''[[Gasterosteus]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> * ''[[Pungitius]]'' <small>[[Johann Jakob d’Annone|d'Annone]], 1760</small> * ''[[Spinachia]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> == Sklici == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} [[Kategorija:Zeti| ]] [[Kategorija:Ostrižnjaki]] khxjd894674ixu807l2r6560krmvdip 6747132 6747131 2026-09-05T14:41:35Z Pinky sl 2932 np 6747132 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina riba}} {{Automatic taxobox | name = Zeti | image = Gasterosteus aculeatus.jpg | image_caption = ''[[Gasterosteus aculeatus]]'' (navadni zet) | taxon = Gasterosteidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp | year = 2014 | title = Family-group names of Recent fishes | url = https://www.researchgate.net/publication/268078514 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 001–230 | doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glejte besedilo }} '''Zeti''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gasterosteidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki obsega pet [[rod (biologija)|rodov]] s šestnajstimi [[vrsta (biologija)|vrstami]]. Zeti poseljujejo najrazličnejše vodne [[biotop]]e severne poloble. Živijo tako v [[morje|morju]] kot tudi v brakičnih vodah, nekaj vrst pa je tudi [[sladkovodne ribe|sladkovodnih]]. Te poseljujejo počasi tekoče vodotoke ali stoječe vode [[Severna Amerika|Severne Amerike]], [[Evropa|Evrope]] in severne [[Azija|Azije]], kjer se prehranjujejo z majhnimi [[deseteronožci]], [[nevretenčarji]] in ribjim zarodom<ref name=EoF/>. Prav zato imajo v [[usta|ustih]] drobne zobce, s katerimi trgajo hrano. Zeti so majhne, agresivne ribice, ki imajo bočno stisnjeno telo, ki ni poraščeno z [[luske|luskami]], pri nekaterih vrstah pa ga pokriva večje ali manjše število koščenih plošč. Zanje so značilni močno razviti prsni trni, ki nadomeščajo prsni plavuti. Družina ima po dve hrbtni plavuti, od katerih je prva sestavljena iz vrste trnastih izrastkov. Ugotovljeno je bilo, da so zeti v bližnjem sorodu s [[Šila|šili]] in [[morski konjički|morskimi konjički]]. V času [[drst]]i se zeti obnašajo značilno za to vrsto. Iz vodnega rastlinja spletejo [[gnezdo]], ki ga utrdijo s posebnim izločkom, ki ga izločajo iz [[ledvice|ledvic]]. V gnezdo nato privabijo več [[samica|samic]], ki tja odložijo [[ikre]], da jih samec oplodi. Po oploditvi samec čuva gnezdo in čisti ter zrači ikre. Zarod nato čuva še nekaj časa po izvalitvi<ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R.|editor2=Eschmeyer, W.N.|author1= Orr, James W.|author2=Pietsch, T.W.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/171 171]-172|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Zeti so tudi priljubljene [[akvarij]]ske ribe, še posebej pa so cenjene sladkovodne vrste, ki so odpornejše. == Rodovi == [[FishBase]] priznava 16 vrst v družini, ki so združene v pet rodov.<ref name = Fishbase>{{FishBase family | family = Gasterosteidae | month = October| year = 2012}}</ref> Vendar pa ima več vrst število prepoznanih podvrst, zato velja mnenje, da taksonomija te družine nujno potrebuje revizijo. * ''[[Apeltes]]'' <small>[[James Ellsworth De Kay|DeKay]], 1842</small> * ''[[Culaea]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1950</small> * ''[[Gasterosteus]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> * ''[[Pungitius]]'' <small>[[Johann Jakob d’Annone|d'Annone]], 1760</small> * ''[[Spinachia]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> == Sklici == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} [[Kategorija:Zeti| ]] [[Kategorija:Ostrižnjaki]] phmzjflk2grixdlb1wf776641d05d5k Gasterosteidae 0 192010 6747133 1531930 2026-09-05T14:42:21Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6747133 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Zeti]] {{R from scientific name|fish}} rpy0zth1g9j02gkfk93g4riil27pala Bokoplavutarice 0 192283 6747093 6690449 2026-09-05T14:04:58Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Carangiformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747093 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Bokoplavutarice | image = Pleuronectes platessa.jpg | image_caption = [[Navadna plošča]], ''Pleuronectes platessa'' | taxon = Pleuronectidae | authority = Rafinesque, 1815 | subdivision_ranks = Poddružine in rodovi | subdivision_ref = <ref name="fishbase">{{FishBase family | family = Pleuronectidae| month = October | year = 2012}}</ref> | subdivision = Genus {{extinct}}''[[Chibapsetta]]'' <br> Rod {{extinct}}''[[Evesthes]]'' <br> Rod {{extinct}}''[[Oligopleuronectes]]''<br> Rod {{extinct}}''[[Saitamapsetta]]''<br> Poddružina [[Atheresthinae]] : Rod ''[[Atheresthes]]'' Poddružina [[Hippoglossinae]] : Rod ''[[Clidoderma]]'' : Rod ''[[Eopsetta]]'' : Rod ''[[Hippoglossus]]'' : Rod ''[[Lyopsetta]]'' : Rod ''[[Reinhardtius]]'' : Rod ''[[Verasper]]'' Poddružina [[Microstominae]] : Rod ''[[Glyptocephalus]]'' : Rod ''[[Microstomus]]'' Poddružina [[Pleuronectinae]] : Rod ''[[Acanthopsetta]]'' : Rod ''[[Cleisthenes]]'' : Rod ''[[Dexistes]]'' : Rod ''[[Hippoglossoides]]'' : Rod ''[[Isopsetta]]'' : Rod ''[[Lepidopsetta]]'' : Rod ''[[Limanda]]'' : Rod ''[[Liopsetta]]'' : Rod ''[[Myzopsetta]]'' : Rod ''[[Parophrys]]'' : Rod ''[[Platichthys]]'' : Rod ''[[Pleuronectes]]'' : Rod ''[[Pleuronichthys]]'' : Rod ''[[Psettichthys]]'' : Rod {{extinct}}''[[Psettoraptor]]''<br> : Rod ''[[Pseudopleuronectes]]'' }} '''Bokoplavutarice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pleuronectidae''''') je [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], razširjenih v vseh [[morje|morjih]] in [[ocean]]ih sveta. Zanimivo pri bokoplavutaricah je, da so ob rojstvu vse te ribe bočno somerne, že čez nekaj dni pa se začne eno [[oko]] pomikati proti drugemu. Pri nekaterih vrstah se na eno stran zasukajo tudi [[usta]], ena prsna [[plavut]] pa zakrni. Ribe že po nekaj dneh ležejo na dno, zaradi česar se ta proces še pospeši. Stran, na kateri riba leži začne tudi izgubljati [[pigment]] in postane svetlejša, zgornja stran pa postane temno obarvana. Glede na to, na katero stran zleze oko ločimo ribe na leve in desne, pri eni vrsti pa so lahko tako ene kot druge. Pri bokoplavutaricah se prsne in predrepne plavuti združijo in potekajo po celi dolžini hrbta, prav tako pa po celi dolžini poteka hrbtna plavut. [[Samica|Samice]] [[ikre]] odlagajo v vodo, kjer te prosto plavajo dokler se ne razvijejo, zarod pa pade na morsko dno, kjer se začne prehranjevati.<ref name=EoF/>. Po večini bokoplavutarice živijo v plitvejših morjih, čeprav je nekatere vrste, na primer [[navadni jezik]] (''Hippoglossus hippoglossus'') moč najti celo do 2000 m globoko. Ta vrsta povprečno doseže do 2,5 m v dolžino <ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N. |last1=Chapleau |first1=Francois |last2=Amaoka |first2=Kunio|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse |publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/224 224]|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Po večini so bokoplavutarice mesojede ribe, nekatere med njimi pa so veliki [[plenilstvo|plenilci]]. [[Pacifiški jezik]] (''Hippoglossus stenolepsis''), na primer, lahko doseže starost 35 let in lahko tehta do 210 kg, vendar so samci te vrste rib precej manjši in le redko dosežejo več kot 20 kg. V tej družini je nekaj gospodarsko pomembnih vrst, kot so [[navadni jezik]], [[navadna plošča]] in [[morski list]], [[pacifiški jezik]] pa predstavlja gospodarsko tako pomembno ribo, da jo je izlov resno ogrozil. Prav zato je lov na to vrsto rib redno nadzorovan in občasno celo popolnoma prepovedan. == Klasifikacija == Družina obsega 4 poddružine: * [[Atheresthinae]] – 1 rod z 2 vrstama * [[Hippoglossinae]] – 9 današnjih vrst v 7 rodovih * [[Microstominae]] – 9 vrst v 2 rodovih * [[Pleuronectinae]] – 36 vrst v 14 rodovih == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Pleuronectidae|bokoplavutarice}} {{taxonbar|from=Q647087}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bokoplavutarice| ]] [[Kategorija:Bokoplute]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] [[Kategorija:Carangiformes]] d9a7prt31ckf5ar94dhlxu7s4mey6de Radana 0 198323 6747074 6583147 2026-09-05T13:27:39Z Erardo Galbi 166658 6747074 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Radana |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = slovansko ime |origin = Rada |name day = 25. julij |related name = |fotonotes = }} '''Radana''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Radana je različica ženskaga osebnega imena [[Rada]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Radana: 39.<ref>{{baza imen SURS|ime=Radana|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Radana lahko praznujejo [[god]] takrat kot osebe z imenom Rada.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na R]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 7vsbfondmpdorvfnoi4plmd5e9j0kqr Loparji 0 200694 6747099 6734325 2026-09-05T14:08:10Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Sočeljustnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747099 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Loparji | fossil_range = {{Fossil range|Bartonij|recentno|srednje/pozni [[eocen]] do danes}} | image = Mola-mola-Lisboa-20051020.jpg | image_caption = [[Morski mesec]], ''Mola mola'' | taxon = Molidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1832 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref name=Matsuura2014>{{cite journal | last=Matsuura | first=Keiichi | title=Taxonomy and systematics of tetraodontiform fishes: a review focusing primarily on progress in the period from 1980 to 2014 | journal=Ichthyological Research | volume=62 | issue=1 | date=2015 | issn=1341-8998 | doi=10.1007/s10228-014-0444-5 | doi-access=free | pages=72–113 | bibcode=2015IchtR..62...72M | url=https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10228-014-0444-5.pdf}}</ref> | subdivision = {{plainlist| *''{{Extinct}}[[Austromola]]'' *''{{Extinct}}[[Eomola]]'' *''[[Masturus]]'' *''[[Mola (riba)|Mola]]'' *''[[Ranzania]]''}} }} '''Loparji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Molidae''''') so [[družina (biologija)|družina]] morskih [[ribe|rib]]. Njihov najznačilnejši predstavnik je [[morski mesec]] (''Mola mola''). == Opis == Kot že pove ime, je za ribe te družine značilen sploščen, loparjast trup, ki se konča tik za hrbtnimi in podrepnimi plavutmi. Med loparje spadajo največje izmed rib [[kostnice|kostnic]], pri [[Mola alexandrini|velikanska sončni ribi]] (''Mola alexandrini'') so izmerili dolžino 4,6 m<ref>{{cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=nf6zbkaWzN8|title=Massive Huge Sun Fish off of Portugal 15 foot plus|date=6 October 2015|via=[[YouTube]]|access-date=1 March 2019}}</ref> in težo približno 3 tone.<ref name = "24ur">{{cite web | last=K. | first=T. R. | title=Znane podrobnosti odkritja tritonske velikanske ribe | publisher=24ur.com | date=2022-10-23 | url=https://www.24ur.com/novice/tujina/znane-podrobnosti-odkritja-tri-tonske-velikanske-ribe.html | access-date=2026-08-10}}</ref> Loparji imajo najmanj vretenc med ribami, predvsem zaradi zakrnelega repa. Trup in glava nista ločena, zadaj pa je hrbtna plavut povezana s podrepno. Kljub temu da spadajo med kostnice, je večji del okostja sestavljen iz [[hrustanec|hrustanca]]. Prav tako nimajo razvitega [[ribji mehur|ribjega mehurja]]. Usta loparjev so vselej odprta. Tako je, ker imajo vse zobe zraščene v oster rob, ki morfološko spominja na kljun. Na tak način zraščene zobe imenujemo tudi žrelni zobji, po nekaterih opažanjih pa naj bi loparjem omogočali tudi oddajanje zvokov. Loparji se prehranjujejo predvsem z mehkimi organizmi ([[ožigalkarji|meduze]], [[ličinka|ličinke]] rib), občasno pa tudi z manjšimi ribami in [[raki]]. Meso loparjev vsebuje [[tetrodotoksin]] (TTX), [[toksin]].{{navedi vir}} Koncentracija strupa je sicer manjša kot pri nekaterih sorodnih družinah, vendar pa zadostna, da veljajo predstavniki družine ''Molidae'' za neužitne. Loparji plavajo z uporabo hrbtnih in podrepnih plavuti, majhne prsne plavuti pa služijo kot stabilizator. Krmarijo z brizganjem močnih curkov vode skozi usta ali škrge. Pogosto se prepustijo morskim tokovom. == Habitat in razširjenost == Loparji se največkrat zadržujejo daleč od obal, v odprtem morju ([[pelagialu|pelagial]]). Najdemo jih v zmernih in tropskih vodah oceanov, pa tudi v večjih morjih (Sredozemsko morje). Proti severu se število osebkov zmanjšuje. Živijo do globine 400 metrov. Podnevi se često zadržujejo blizu vodne gladine, kjer se pogosto pomešajo med jate meduz. Podobno kot morski psi lahko tudi loparji plavajo s hrbtno plavutjo nad gladino, kar lahko vodi do zamenjave. Kljub temu, da severnem Jadranu niso pogosti, predstavnika loparjev morski mesec (''Mola mola'') in [[Lopar (riba)|lopar]] (''Ranzania laevis'') po slovenski zakonodaji spadata med [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|zaščitene živalske vrste]].<ref>[http://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P001-0000.PDF#!/pdf Priloga 1 k Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410192822/https://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P001-0000.PDF#!/pdf |date=2021-04-10 }}. Vpogled dne 19.2.2015.</ref> == Klasifikacija == [[Slika:Enormous Sunfish.jpg|thumb|Eden večjih ujetih morskih mesecev]] Priznanih je pet še živečih vrst v treh še živečih rodovih:<ref>{{Cite WoRMS|title=Molidae Bonaparte, 1835|id=125609|access-date=2026-03-11|db=FishBase}}</ref> * Rod ''[[Masturus]]'' ** ''[[Masturus lanceolatus]]'' * Rod ''[[Mola (rod)|Mola]]'' ** ''[[Mola mola]]'', morski mesec ** ''[[Mola alexandrini]]'' ** ''[[Mola tecta]]'' * Rod ''[[Ranzania]]'' ** ''[[Ranzania laevis]]'' ==Sklici== {{Commons category|Molidae}} {{Reflist}} == Viri == * [http://users.volja.net/markom02/molamola.html Mola mola]{{Deadlink}}. Pridobljeno 2.2.2009. == Zunanje povezave == {{commonscat|Molidae}} * [http://www.fishbase.org/Summary/FamilySummary.cfm?ID=450 FishBase info for Molidae ](angleško) * [http://www.youtube.com/watch?v=73iY8cEwmGY&feature=related Posnetek plavanja loparja] {{Taxonbar|from=Q726231}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Loparji|*]] [[Kategorija:Sočeljustnice]] sjywb7mk4z7oybnv4nlvkuybbrh08yc Morski konjiček 0 217259 6747104 6734779 2026-09-05T14:12:59Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Morska šila in konjički]]; dodal [[Kategorija:Morska šila in konjički (družina)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747104 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib kostnic}} {{Automatic taxobox | name = Morski konjiček | image = Hippocampus hippocampus (on Ascophyllum nodosum).jpg | fossil_range = [[Zgodnji miocen]] do recentno – {{fossilrange|23|0}} | image_caption = [[Kratkonosi morski konjiček]] (''Hippocampus hippocampus'') | taxon = Hippocampus | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810<ref>{{cite book |last1=Rafinesque Schmaltz |first1=C. S.|title=Caratteri di alcuni nuovi generi e nuove specie di animali e piante della Sicilia: con varie osservazioni sopra i medesimi |date=1810 |publisher=Sanfilippo |location=Palermo |page=18 |chapter-url=https://www.biodiversitylibrary.org/page/47825945 |chapter=G. Hippocampus}}</ref><ref name=WoRMS>{{cite web |url=http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=126224 |title=''Hippocampus'' Rafinesque, 1810 |website=[[World Register of Marine Species|WoRMS]] |publisher=[[Flanders Marine Institute]]}}</ref> | type_species = ''[[Hippocampus hippocampus|Syngnathus hippocampus]]'' | type_species_authority = [[Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]] | subdivision = Glejte [[#Vrste|Vrste]]. | synonyms = *''Acentronura'' <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1853</small> * ''Farlapiscis'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1931<ref>{{cite journal |last1=Whitley |first1=Gilbert P. |title=New Names for Australian Fishes |journal=The Australian Zoologist |date=1931 |volume=6 |issue=4 |page=313 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/page/38710890}}</ref></small> * ''Jamsus'' <small>[[Isaac Ginsburg|Ginsburg]], 1937</small> * ''Macleayina'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1907</small> * ''Phyllopteryx'' <small>[[William Swainson|Swainson]] 1839</small> }} '''Morski konjiček ('''[[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Hippocampus''''') rod rib [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]], zelo koščenih rib s podolgovato, suho glavo, ki nekoliko spominja na konjsko. Rep imajo zavit in jim služi za oprijemanje na rastlinje v morju. Njihova običajna dolžina je približno 6 cm. Gledajo z živahnimi očmi, ki se obračata podobno kot pri [[Kameleon|kameleonu]], podobno kot kameleoni spreminjajo tudi svojo barvo in jo prilagajajo svoji okolici. Znanstveno ime je zloženo iz dveh besed, ki označujeta njegovo telesno obliko - ''Hippocampus'' pomeni namreč konj-gosenica. == Razmnoževanje == Samec morskega konjička ima na trebuhu poseben mešiček, samica je brez njega. Za [[drst]]itev se oprime samica samca in mu izpusti v mešiček [[ikra|ikre]], ki jih samec oplodi. Samica takrat preneha skrbeti za potomstvo, samec pa mora sedaj zanj skrbeti sam. V mešičku tkivo samca nabrekne in se močno naguba. V nastale gube se porazdelijo ikre in se napnejo. Mešiček postane velik in samec je videti kot v nosečnosti, takšno stanje traja en mesec in pol, potem začne samec [[Rojstvo|rojevati]]; krči se in stresa ter iztiska mladico za mladico iz mešička. Za izpraznitev mešička potrebuje samec več dni. Zakaj poteka rojevanje tako, si znanstveniki niso enotni. == Vrste == Na podlagi najnovejše celovite taksonomske revizije<ref>{{Cite journal|last1=Lourie|first1=Sara A.|last2=Pollom |first2=Riley A.|last3=Foster|first3=Sarah J.|date=2016-08-01|title=A global revision of the Seahorses ''Hippocampus'' Rafinesque 1810 (Actinopterygii: Syngnathiformes): Taxonomy and biogeography with recommendations for further research |journal=Zootaxa |volume=4146 |issue=1 |pages=1–66|issn=1175-5334 |doi=10.11646/zootaxa.4146.1.1|pmid=27515600|url=http://publication.plazi.org/id/FFFD574F0C6C7312FFF1C92FBC3BD96D }}</ref> rodu ''Hippocampus'' z dodatnimi novimi vrstami in delno taksonomsko revizijo,<ref name="Short-2018">{{Cite journal |last1=Short |first1=Graham |last2=Smith |first2=Richard |last3=Motomura |first3=Hiroyuki |last4=Harasti |first4=David |last5=Hamilton |first5=Healy |date=2018-08-02|title=''Hippocampus japapigu'', a new species of pygmy seahorse from Japan, with a redescription of ''H. pontohi'' (Teleostei, Syngnathidae) |journal=ZooKeys|issue=779 |pages=27–49 |doi=10.3897/zookeys.779.24799 |pmid=30166895 |pmc=6110155 |url=https://zookeys.pensoft.net/articles.php?id=24799 |issn=1313-2970|doi-access=free|bibcode=2018ZooK..779...27S }}</ref><ref name="Zhang-2016">{{Cite journal|last1=Zhang|first1=Yan-Hong |last2=Qin|first2=Geng|last3=Wang|first3=Xin|last4=Lin|first4=Qiang|date=2016-09-23|title=A new species of seahorse (Teleostei: Syngnathidae) from the South China Sea |journal=Zootaxa |volume=4170|issue=2|pages=384–392 |doi=10.11646/zootaxa.4170.2.11|pmid=27701270|issn=1175-5334|url=http://publication.plazi.org/id/8C21FF82FFE1FFBFFFBCFFBDFFEBBB24 }}</ref><ref name="Han-2017">{{Cite journal |last1=Han|first1=Sang-Yun|last2=Kim|first2=Jin-Koo|last3=Kai|first3=Yoshiaki|last4=Senou|first4=Hiroshi |date=2017-10-30 |title=Seahorses of the ''Hippocampus coronatus'' complex: taxonomic revision, and description of ''Hippocampus haema'', a new species from Korea and Japan (Teleostei, Syngnathidae) |url=https://zookeys.pensoft.net/articles.php?id=14955 |journal=ZooKeys|issue=712|pages=113–139 |doi=10.3897/zookeys.712.14955 |issn=1313-2970|pmc=5704180|pmid=29187790|doi-access=free|bibcode=2017ZooK..712..113H }}</ref><ref name="Short-2020">{{Cite journal |last1=Short |first1=Graham |last2=Claassens |first2=Louw |last3=Smith |first3=Richard |last4=De Brauwer |first4=Maarten |last5=Hamilton |first5=Healy |last6=Stat |first6=Michael |last7=Harasti |first7=David |date=2020-05-19 |title=''Hippocampus nalu'', a new species of pygmy seahorse from South Africa, and the first record of a pygmy seahorse from the Indian Ocean (Teleostei, Syngnathidae) |url= https://zookeys.pensoft.net/article/50924/ |journal=ZooKeys |issue=934 |pages=141–156 |doi=10.3897/zookeys.934.50924 |pmid=32508498 |pmc=7253503 |doi-access=free|bibcode=2020ZooK..934..141S }}</ref> velja, da število priznanih vrst v tem rodu znaša 46 (stanje maja 2020) * ''[[Hippocampus abdominalis]]'' <small>[[René Primevère Lesson|Lesson]], 1827</small> ([[Nova Zelandija]] in južna in vzhodna [[Avstralija]]) * ''[[Hippocampus algiricus]]'' <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1856</small> * ''[[Hippocampus angustus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1870</small> * ''[[Hippocampus barbouri]]'' <small>[[David Starr Jordan|Jordan]] & [[Robert Earl Richardson|Richardson]], 1908</small> * ''[[Hippocampus bargibanti]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1970</small> (Zahodni [[Tihi ocean]] - [[Indonezija]], [[Filipini]], [[Papuanska Nova Gvineja]], [[Salomonovi otoki]] itd.) * ''[[Hippocampus breviceps]]'' <small>[[Wilhelm Peters|Peters]], 1869</small> (južna in vzhodna [[Avstralija]]) * ''[[Hippocampus camelopardalis]]'' <small>[[Giovanni Giuseppe Bianconi|Bianconi]], 1854</small> * ''[[Hippocampus capensis]]'' <small>[[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1900</small> * ''[[Hippocampus casscsio]]'' <small>Zhang, Qin, Wang & Lin, 2016</small><ref name="Zhang-2016" /> * ''[[Hippocampus colemani]]'' <small>[[Rudie Hermann Kuiter|Kuiter]], 2003</small> * ''[[Hippocampus comes]]'' <small>[[Theodore Edward Cantor|Cantor]], 1850</small> * ''[[Hippocampus coronatus]]'' <small>[[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] & [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1850</small> * ''[[Hippocampus curvicuspis]]'' <small>Fricke, 2004</small> * ''[[Hippocampus dahli]]'' <small>[[James Douglas Ogilby|J. D. Ogilby]], 1908</small> * ''[[Hippocampus debelius]]'' <small>[[Martin F. Gomon|Gomon]] & [[Rudie Hermann Kuiter|Kuiter]], 2009</small> * ''[[Hippocampus denise]]'' <small>[[Sara A. Lourie|Lourie]] & [[John Ernest Randall|Randall]], 2003</small> * ''[[Hippocampus erectus]]'' <small>[[George Perry (naturalist)|Perry]], 1810</small> (ameriška vzhodna obala, med [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] in [[Urugvaj]]em) * ''[[Hippocampus fisheri]]'' <small>[[David Starr Jordan|Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1903</small> * ''[[Hippocampus guttulatus]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1829</small>, dolgonosi morski konjiček * ''[[Hippocampus haema]]'' <small>Han, Kim, Kai & [[Hiroshi Senou|Senou]], 2017</small><ref name="Han-2017" /> * ''[[Hippocampus hippocampus]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> ([[Sredozemsko morje]] in [[Atlantski ocean]]), kratkonosi morski konjiček * ''[[Hippocampus histrix]]'' <small>Kaup, 1856</small> ([[Indijski ocean]], [[Perzijski zaliv]], [[Rdeče morje]], in [[Daljni vzhod]]) * ''[[Hippocampus ingens]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1858</small> ([[Tihi ocean|Pacifiška]] obala Severne, Srednje in [[Južna Amerika|Južne Amerike]]) * ''[[Japanese pygmy seahorse|Hippocampus japapigu]]'' <small>[[Graham Short (ichthyologist)|Short]], [[Richard Smith (ichthyologist)|R. Smith]], [[Hiroyuki Motomura|Motomura]], [[David Harasti|Harasti]] & [[Healy Hamilton|H. Hamilton]], 2018</small><ref name="Short-2018" /> * ''[[Hippocampus jayakari]]'' <small>[[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1900</small> * ''[[Hippocampus jugumus]]'' <small>[[Rudie Hermann Kuiter|Kuiter]], 2001</small> * ''[[Hippocampus kelloggi]]'' <small>[[David Starr Jordan|Jordan]] & [[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1901</small> * ''[[Hippocampus kuda]]'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1852</small> * ''[[Hippocampus mohnikei]]'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1854</small> * ''[[Hippocampus nalu]]'' <small>[[Graham Short (ichthyologist)|Short]], [[Louw Claassens|Claassens]], [[Richard Smith (ichthyologist)|R. Smith]], [[Maarten De Brauwer|De Brauwer]], [[Healy Hamilton|H. Hamilton]], [[Michael Stat|Stat]] & [[David Harasti|Harasti]], 2020</small><ref name="Short-2020" /> * ''[[Hippocampus patagonicus]]'' <small>[[Gabriela Laura Maria Piacentino|Piacentino]] & [[Diego César Luzzatto|Luzzatto]], 2004</small> * ''[[Hippocampus planifrons]]'' <small>Peters, 1877</small> * ''[[Hippocampus pontohi]]'' <small>[[Sara A. Lourie|Lourie]] & [[Rudie Hermann Kuiter|Kuiter]], 2008</small> * ''[[Hippocampus pusillus]]'' <small>[[Ronald Fricke|Fricke]], 2004</small> * ''[[Hippocampus reidi]]'' <small>[[Isaac Ginsburg|Ginsburg]], 1933</small> ([[Karibi|Karibski]] koralni grebeni) * ''[[Hippocampus satomiae]]'' <small>[[Sara A. Lourie|Lourie]] & [[Rudie Hermann Kuiter|Kuiter]], 2008</small>, pigmejski morski konjiček * ''[[Hippocampus sindonis]]'' <small>[[David Starr Jordan|Jordan]] & Snyder, 1901</small> * ''[[Hippocampus spinosissimus]]'' <small>[[Max Carl Wilhelm Weber|Weber]], 1913</small> * ''[[Hippocampus subelongatus]]'' <small>[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1873</small> * ''[[Hippocampus trimaculatus]]'' <small>[[William Elford Leach|Leach]], 1814</small> * ''[[Hippocampus tristis]]'' <small>Castelnau, 1872</small> (Lazarus Seahorse) <ref>Kuiter, R.H. (2020) Hippocampus tristis, a Lazarus species of seahorse (Teleostei: Syngnathidae) from Australia. Journal of the Ocean Science Foundation, 35, 41–47.; doi: https://doi.org/10.5281/zenodo.3905279</ref><ref>Castelnau, F.L. (1872) Contribution to the ichthyology of Australia –The Melbourne fish market. Proceedings of the Zoological and Acclimatisation Society of Victoria, Melbourne, 1, 29–242.</ref> * ''[[Hippocampus tyro]]'' <small>[[John Ernest Randall|Randall]] & [[Sara A. Lourie|Lourie]], 2009</small> * ''[[Hippocampus waleananus]]'' <small>[[Martin F. Gomon|Gomon]] & [[Rudie Hermann Kuiter|Kuiter]], 2009</small><ref name="Short-2018" /> * ''[[Hippocampus whitei]]'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1855</small> (vzhodna [[Avstralija]]) * ''[[Hippocampus zebra]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1964</small> * ''[[Hippocampus zosterae]]'' <small>[[David Starr Jordan|Jordan]] & Gilbert, 1882</small> ([[Mehiški zaliv]] in [[Karibi]]) == Sklici == {{Zbirka|Seahorse}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=229 Revija GEA, Morski konjiček, vitez morskega kraljestva] * [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=814 Revija GEA, Svetovna naravna dediščina, najstarejši fosili morskih konjičkov najdeni v Sloveniji] * {{Cite EB1911|noicon=1|short=1|wstitle=Sea-horse}} {{Taxonbar|from=Q74363}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morska šila in konjički (družina)]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] 152ibowt65atoog51x3kh0xmcerc3hy Ustnače 0 222815 6747091 6740340 2026-09-05T14:02:50Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Labriformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747091 wikitext text/x-wiki {{short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Ustnače | fossil_range = {{fossil range|50|0|[[Zgodnji eocen]] do recentno}} | image = Thalassoma lunare 1.jpg | image_caption = ''Thalassoma lunare'' | taxon = Labridae | authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Cheilininae]] * [[Cirrhilabrinae]] * [[Hypsigenyinae]] * [[Julidinae]] * [[Labrinae]] * [[Pseudolabrinae]] * [[Scarinae]] * [[Xyrichtyinae]] }} '''Ustnače''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Labridae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]]. Družina je obsežna in raznolika ter vključuje več kot 600 [[Vrsta (biologija)|vrst]] v 81 [[Rod (biologija)|rodovih]], ki se delijo na osem [[poddružina (biologija)|poddružin]].<ref name=":13" /><ref name=":5">{{Cite journal |last1=Brownstein |first1=Chase D. |last2=Harrington |first2=Richard C. |last3=Alencar |first3=Laura R. V. |last4=Bellwood |first4=David R. |last5=Choat |first5=John H. |last6=Rocha |first6=Luiz A. |last7=Wainwright |first7=Peter C. |last8=Tavera |first8=Jose |last9=Burress |first9=Edward D. |last10=Muñoz |first10=Martha M. |last11=Cowman |first11=Peter F. |last12=Near |first12=Thomas J. |date=2025-05-07 |title=Phylogenomics establishes an Early Miocene reconstruction of reef vertebrate diversity |journal=Science Advances |volume=11 |issue=19 |article-number=eadu6149 |doi=10.1126/sciadv.adu6149 |pmc=12057688 |pmid=40333985 |bibcode=2025SciA...11.6149B }}</ref> == Opis == Ustnače so majhne [[ribe]], ki le redko dosežejo več kot 20 cm v dolžino, čeprav so nekatere vrste lahko veliko večje. [[Napoleon (riba)|Napoleon]] lahko, na primer, doseže do 2,5 metra. Vse vrste ustnač so plenilke, ki se hranijo z drugimi ribjimi vrstami, pa tudi z raznimi [[nevretenčarji]]. Pogosto spremljajo večje roparice in se hranijo z ostanki njihovega [[plen]]a<ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R.|editor2=Eschmeyer, W.N.|author1= Choat, J.H.|author2= Bellwood, D.R.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/n214 211]|isbn= 0-12-547665-5}}</ref> [[Slika:Britannica Wrasse.jpg|thumb|left|Ustnice na vrsti ''Labrus festivus'']] Značilnost ustnač so izbočena usta, v katerih so zobje, ki so pri nekaterih vrstah tako veliki, da štrlijo izpod ustnic naprej<ref name="wainwright">Wainwright et al. (2005) "Many-to-One Mapping of Form to Function: A General Principle in Organismal Design?" ''Intergrative & comparative biology'' 45:256–262.</ref>. Večina vrst ima ustnice izrazito debele in mesnate, po njih pa je družina dobila tudi slovensko ime, podobna imena pa so tudi v drugih jezikih<ref name="eb1911"> {{Wikisource1911Enc Citation|wrasse}} </ref>. [[Hrbtna plavut|Hrbtne plavuti]] imajo med 8 in 21 bodic in 6 do 21 mehkih žarkov. Hrbtna plavut potega običajno vse do repne plavuti. [[Samci]] večine vrst so izrazito svetlih in kričečih barv, ki so med parjenjem še bolj izrazite ter zanimivih vzorcev. [[Samice]] so pogosto enoličnih barv in nimajo vzorcev. Mnoge vrste ustnač so [[hermafrodit]]i<ref name="wainwright"/>. Nekatere vrste pletejo [[gnezdo|gnezda]] iz [[alge|alg]], kamor samice izležejo [[ikre]], ki jih nato samci bojevito branijo<ref>{{navedi knjigo |author=Zei, M. |title=Morski ribji trg |year=1983 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref> == Razširjenost in uporabnost == Ustnače so razširjene po vseh [[morje|morjih]] sveta, v družini pa ni nobene sladkovodne vrste. Vse vrste živijo v obalnem pasu ali na [[koralni greben|koralnih grebenih]]. Zaradi dostopnosti so ponekod po svetu pomembne za preživetje lokalnega prebivalstva, med evropskimi [[gurman]]i pa v splošnem niso priljubljene. [[Meso]] teh rib je belo in mehko ter pri [[kuhanje|kuhanju]] rado razpade. Zaradi tega jih največ pripravljajo v raznih [[juha]]h in pečene. Po kakovosti sodijo med tretjerazredne ribe. == Rodovi == Naslednja klasifikacija temelji na delu ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'':<ref name=":13">{{Catalog of Fishes |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification#:~:text=Labridae |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref><ref name=cof-genera>{{Catalog of Fishes |family=Labridae |access-date=27 May 2026}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Poddružina !Rodovi |- |[[Hypsigenyinae]] |''[[Achoerodus]], [[Anchichoerops natalensis|Anchichoerops]], [[Bodianus]], [[Choerodon]], [[Decodon]], [[Lachnolaimus maximus|Lachnolaimus]], [[Polylepion]], [[Pseudodax moluccanus|Pseudodax]], [[Terelabrus]], [[Haletta]], [[Heteroscarus]], [[Neoodax]], [[Odax]], [[Parodax]], [[Olisthops]], [[Sheardichthys]], [[Siphonognathus]].'' |- |[[Cirrhilabrinae]] |''[[Cirrhilabrus]], [[Paracheilinus]], [[Pseudocheilinops]], [[Pseudocheilinus]], [[Pteragogus]].'' |- |[[Labrinae]] |''[[Acantholabrus]]'' (pešec), ''[[Centrolabrus]]'', ''[[Ctenolabrus]]'', ''[[Labrus]]'' (prava ustnača), ''[[Lappanella]]'', ''[[Symphodus]]'' (ustnača), ''[[Tautog]]a'', ''[[Cunner|Tautogolabrus]]'' |- |[[Cheilininae]] |''[[Cheilinus]]'', ''[[Epibulus]],'' ''[[Oxycheilinus]], [[Wetmorella]].'' |- |[[Scarinae]] |''[[Bolbometopon]],'' ''[[Calotomus]], [[Cetoscarus]], [[Chlorurus]], [[Cryptotomus]], [[Hipposcarus]], [[Leptoscarus]], [[Nicholsina]], [[Scarus]], [[Sparisoma]].'' |- |[[Xyrichtyinae]] |''[[Ammolabrus]], [[Cigar wrasse|Cheilio]]'', ''[[Cymolutes]], [[Iniistius]], [[Novaculichthys]], [[Novaculoides]], [[Novaculops]], [[Xyrichtys]]'' |- |[[Pseudolabrinae]] |''[[Austrolabrus]]'', ''[[Doratonotus]]'', ''[[Dotalabrus]]'', ''[[Eupetrichthys]]'', ''[[Malapterus reticulatus|Malapterus]]'', ''[[Notolabrus]]'', ''[[Pictilabrus]]'', ''[[Pseudolabrus]]'', ''[[Suezichthys]]'' |- |[[Julidinae]] |''[[Anampses]], [[Coris (riba)|Coris]]'' (knez)'', [[Diproctacanthus xanthurus|Diproctacanthus]], [[Frontilabrus caeruleus|Frontilabrus]], [[Gomphosus]], [[Halichoeres]], [[Hemigymnus]], [[Hologymnosus]], [[Labrichthys unilineatus|Labrichthys]], [[Labroides]], [[Labropsis]], [[Four-line wrasse|Larabicus]], [[Leptojulis]], [[Macropharyngodon]], [[Minilabrus striatus|Minilabrus]], [[Ophthalmolepis]], [[Parajulis]], [[Pseudocoris]], [[Pseudojuloides]], [[Stethojulis]], [[Thalassoma]]'' (pavji knez)'', [[Xenojulis margaritaceus|Xenojulis]].'' |} Znatni so tudi naslednji izumrli rodovi, ki nimajo ustrezne uvrstitve v poddružine ali plemena:<ref name=":4">{{Cite journal |last1=Bellwood |first1=David R. |last2=Schultz |first2=Ortwin |last3=Siqueira |first3=Alexandre C. |last4=Cowman |first4=Peter F. |date=2019 |title=A review of the fossil record of the Labridae |journal=Annalen des Naturhistorischen Museums in Wien. Serie A für Mineralogie und Petrographie, Geologie und Paläontologie, Anthropologie und Prähistorie |volume=121 |pages=125–194 |jstor=26595690 |issn=0255-0091}}</ref> * †''[[Bellwoodilabrus]]'' <small>Bannikov & Carnevale, 2010</small> ([[zgodnji eocen]] v Italiji) * †''[[Eocoris]]'' <small>Bannikov & Soribini, 2010</small> (zgodnji eocen v Italiji) * †''[[Labrobolcus]]'' <small>Bannikov & Bellwood, 2015</small> (zgodnji eocen v Italiji) * ?†''[[Paralabrus]]'' <small>Bannikov & Zorzini, 2019</small><ref>{{Cite journal |last1=BANNIKOV |first1=ALEXANDRE F |last2=ZORZIN |first2=ROBERTO |date=2019 |title=Paralabrus rossiae, a new genus and species of putative labroid fish (Perciformes) from the Eocene of Bolca in northern Italy |url=https://www.researchgate.net/publication/336367425 |journal=Studi e ricerche sui giacimenti terziari di Bolca |volume=XIX |issue=16 |pages=39–47 |via=}}</ref> (Early Eocene of Italy) * †''[[Wainwrightilabrus]]'' <small>Carnevale, 2015</small> ([[srednji miocen]] v Avstriji)<ref>{{Cite journal |last=Carnevale |first=Giorgio |date=2015 |title= Middle Miocene wrasses (Teleostei, Labridae) from St.Margarethen (Burgenland, Austria) |url=https://iris.unito.it/handle/2318/1537839 |journal= Palaeontographica Abteilung A|volume=304 |issue=1–6 |pages=124–160 |doi=10.1127/pala/304/2015/124 }}</ref> * †''[[Zorzinilabrus]]'' <small>Bannikov & Bellwood, 2017</small> (zgodnji eocen v Italiji) ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="110"> Slika:Bird Wrasse.jpg|''[[Gomphosus varius]]'' , [[Kona]] Slika:Coris_gaimard_and_Labroides_phthirophagus.JPG|''Coris gaimardi'', ki ga čisti ''Labroides phthirophagus'', [[Havaji]] Slika:Bluhead Wrasse.jpg|''Thalassoma bifasciatum'', [[koralni greben]] pred [[Belize]]jem Slika:Clown wrasse coris aygula.JPG|''[[Coris aygula]]'', [[Rdeče morje]] Slika:Coris gaimard real.jpg|''[[Coris gaimard]]'', [[Havaji]] Slika:Anampses cuvieri.jpg|''[[Anampses cuvieri]]'', Havaji Slika:Humphead wrasse melb aquarium.jpg|''[[Cheilinus undulatus]]'', Melbourne Aquarium Slika:Ladim u0.gif|''[[Labroides dimidiatus]]'' Slika:Gomphosus.jpg|''[[Gomphosus varius]]'' </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wiktionary}} {{Kategorija v Zbirki|Labridae}} * [http://www.fishbase.org/Summary/FamilySummary.cfm?ID=362 FishBase informacije o družini] * [http://www.livescience.com/animalworld/060621_rude_fish.html Ustnače kot čistilci] * {{sealifephotos|125541|Wrasses}} {{Taxonbar|from=Q208722}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustnače|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Labriformes]] 3p7rpa2dhsnkbtrfki66yq4kduursbc Gadiformes 0 223513 6747114 6722889 2026-09-05T14:19:33Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747114 wikitext text/x-wiki {{Short description|Order of fishes}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Maastrichtij|recentno}} | image = Atlantic-cod-1.jpg | image_upright = 1.15 | image_caption = ''[[Gadus morhua]]'' | taxon = Gadiformes | authority = [[Edwin Stephen Goodrich|Goodrich]], 1909 | subdivision_ranks = Družine | subdivision = Glejte besedilo | type_species = ''[[Gadus morhua]]'' | type_species_authority = Linnaeus 1758 }} '''Gadiformes''' ali ''trskam podobne ribe'' so [[red (biologija)|red]] [[ribe|rib]] [[žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]], ki ga poznamo tudi pod imenom '''Anacanthini'''. V ta red sodi veliko družin gospodarsko pomembnih vrst. Red je razširjen po vseh svetovnih [[ocean]]ih, nekaj vrst pa je tudi [[sladkovodne ribe|sladkovodnih]]. Za ribe iz reda Gadiformes je značilno, da se njihove trebušne [[Plavut|plavuti]] (če so razvite) nahajajo pod prsnimi plavutmi ali pred njimi. Njihov [[Ribji mehur|mehur]] ni povezan s požiralnikom (''physoclisti''). Plavuti so brez bodic. Njihova velikost je zelo raznolika, od majhnih predstavnikov družine [[Bregmacerotidae]], ki lahko kot odrasle živali merijo le 7 cm, pa vse do [[Gadus morhua|atlantske trske]] (''Gadus morhua''), ki lahko doseže dolžino do 2 m.<ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author= Cohen, D.M.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse |publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/130 130]–132|isbn= 0-12-547665-5}}</ref> == Taksonomija== Sledeča klasifikaciji temelji na ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'':<ref name=":13">{{navedi splet |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> * Red '''Gadiformes''' ** Podrod Stylephoroidei *** Družina [[Stylephoridae]] <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> ** Podrod Bregmacerotoidei *** Družina [[Codlet|Bregmacerotidae]] <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1872</small> ** Podrod Gadoidei *** Genus †''[[Rhinocephalus]]'' <small>Casier, 1966</small> ([[fosil]]; [[zgodnji eocen]] v Angliji) *** Družina [[Phycidae]] <small>Swainson, 1838</small> *** Družina [[Gaidropsaridae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1898</small> *** Družina [[Lotidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> *** Družina [[Gadidae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810</small> (trske) ** Podrod Ranicipitoidei *** Družina [[Ranicipitidae]] <small>Bonaparte, 1835</small> ** Podrod Merluccioidei *** Družina [[Merlucciidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> (osliči) ** Podrod [[Macrouroidei]] *** Družina [[Euclichthyidae]] <small>Cohen, 1984</small> *** Družina [[Muraenolepididae]] <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1903</small> *** Družina [[Melanonidae]] <small>[[George Brown Goode|Goode]] & [[Tarleton Hoffman Bean|Bean]], 1896</small> *** Družina [[Trachyrincidae]] <small>Goode & Bean, 1896</small> *** Družina [[Moridae]] <small>Moreau, 1881</small> *** Družina [[Macruronidae]] <small>Regan, 1903</small> *** Družina [[Lyconidae]] <small>[[Albert Günther|Günther]], 1887</small> *** Družina [[Bathygadidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small> *** Družina [[Steindachneriidae]] <small>[[Albert Eide Parr|Parr]], 1942</small> *** Družina [[Macrouridae]] <small>Bonaparte, 1831</small><ref name="Iwamoto2015">Iwamoto, T., Nakayama, N., Shao, K.-T. & Ho, H.-C. (2015): Synopsis of the Grenadier Fishes (Gadiformes; Teleostei) of Taiwan. ''Proceedings of the California Academy of Sciences, (Series 4), 62 (3): 31–126.''</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri == * D.M. Cohen, T. Inada, T. Iwamoto and N. Scialabba, ''FAO species catalogue''. Vol. 10. ''Gadiform fishes of the world (Order Gadiformes). An annotated and illustrated catalogue of cods, hakes, grenadiers and other gadiform fishes known to date''. ''FAO Fisheries Synopsis'' 10 (125) (1990) ==Zunanje povezave== {{Wikivrste}} {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.fishbase.org/Summary/OrdersSummary.cfm?order=Gadiformes FishBase - Gadiformes] {{Taxonbar|from=Q216241}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gadiformes|*]] [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] {{fish-stub}} guqoe280vgz67a6ywae69u71uov9y8r Radomir Putnik 0 226010 6747070 6281978 2026-09-05T13:23:38Z Erardo Galbi 166658 6747070 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Radomir Putnik |image = |image_size = |caption = |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |other_names = |known_for = prva balkanska vojna<br />druga balkanska vojna<br />prva svetovna vojna |occupation = |nationality = srbska }} '''Radomir Putnik''' ({{Jezik-sr|Радомир Путник}}), [[Srbi|srbski]] [[general]], * [[24. januar]] [[1847]], [[Kragujevac]], [[Kneževina Srbija]], † [[17. maj]] [[1917]], [[Nica]], [[Francija]]. Bil je tvorec sodobne srbske vojske. Leta 1903 je postal ''načelnik Glavnega generalštaba'', v letih 1912 in 1916 pa je bil ''načelnik štaba Vrhovne komande srbske vojske''. Skupaj z generalom [[Živojin Mišić|Živojinom Mišićem]] sta avtorja vojnih načrtov v obeh [[Balkanski vojni|balkanskih vojnah]] in na [[balkansko bojišče|balkanskem bojišču]]. Po zmagi srbske vojske nad turškimi silami v ''[[bitka pri Kumanovem|bitki pri Kumanovem]]'' leta 1912 so ga povzdignili v [[Vojvoda|vojvodo]] ([[feldmaršal]]a). == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Radomir Putnik}} *{{Find a Grave|7189921}} * http://www.britannica.com/EBchecked/topic/484381/Radomir-Putnik {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Putnik, Radomir}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] {{portal|Vojaštvo}} qdznz89ej8cc9mztcadtpky0txwcu9m Kostnice 0 230056 6747150 6686923 2026-09-05T15:13:52Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox 6747150 wikitext text/x-wiki {{Short description|Klad rib}} {{Automatic taxobox | name = Kostnice | fossil_range = <br/>[[Zgodnji silur]]–[[Holocen|recentno]], {{fossil range|436|0|ref=<ref name="Zhu2026">{{Cite journal|last1=Zhu |first1=Y.-A. |last2=Chen |first2=Y. |last3=Li |first3=Q. |last4=Zhao |first4=W.-J. |last5=Zhou |first5=Z.-D. |last6=Jia |first6=L.-T. |last7=Yu |first7=Y.-L. |last8=Yu |first8=H.-X. |last9=Wei |first9=G.-B. |last10=Ahlberg |first10=P. E. |last11=Lu |first11=J. |last12=Zhu |first12=M. |year=2026 |title=The oldest articulated bony fish from the early Silurian period |journal=Nature |volume=651 |issue=8104 |pages=128–134 |doi=10.1038/s41586-026-10125-2 |doi-access=free }}</ref>}} | image = Osteichthyes.jpg | image_caption = Primeri kostnic: levo: [[Neoceratodus forsteri|avstralska pljučarica]] in [[Latimeria chalumnae|latimerija]] (dve [[Sarcopterygii|mesnatoplavutarici]]), desno: [[Pangasianodon hypophthalmus|vrsta soma]] in [[Acipenser oxyrinchus|vrsta jesetra]] (dve [[Actinopterygii|žarkoplavutarici]]) | display_parents = 4 | taxon = Osteichthyes | authority = [[Thomas Henry Huxley|Huxley]], 1880 | subdivision_ranks = Subgroups | subdivision = * {{extinct}}''[[Andreolepis]]'' * {{extinct}}''[[Dialipina]]'' * {{extinct}}''[[Eosteus]]'' * {{extinct}}''[[Ligulalepis]]'' * {{extinct}}''[[Lophosteus]]'' * {{extinct}}''[[Megamastax]]'' * ?{{extinct}}"Psarolepids" ** ''[[Guiyu oneiros|Guiyu]]'' ** ''[[Sparalepis]]'' ** ''[[Psarolepis]]'' ** ''[[Achoania]]'' * [[Actinopterygii]] <small>(žarkoplavutarice)</small> * [[Sarcopterygii]] <small>(mesnatoplavutarice)</small> | synonyms = *Euteleostomi }} '''Kostnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Osteichthyes''') tvorijo najobsežnejšo in najbolj raznoliko skupino [[ribe|rib]], kamor uvrščamo več kot 90% vseh ribjih vrst. Vse kostnice imajo lahko in hkrati čvrsto notranje ogrodje, ki je v celoti ali delno koščeno. == Značilnosti == [[Koža]] večine kostnic je prekrita s slojem tankih prožnih [[luska|lusk]]. Hrbtne [[plavut]]i so neparne, trebušne plavuti pa so parne. Repne plavuti ločimo po obliki: homocerkna, dificerkna, heterocerkna plavut. Ogrodje je koščeno, glava pa ni nikdar rilčasto podaljšana. [[Srce]] je zgrajeno iz enega preddvora in prekata. So poikilotermne živali in niso sposobne uravnavanja telesne temperature, zato so odvisne od temperature okolja. === Čutila === [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, mišice primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno [[čutilo]] [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na boku ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. === Izločanje === [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. == Dihanje == Za [[dihanje]] v vodi imajo ribe [[škrge]], ki ležijo v škržni votlini, ki so pokrite s škržnim poklopcem. V votlini je več škržnih lokov, ki so stisnjeni tesno skupaj. Pretok vode skozi škrge poteka skozi [[usta]]. Ko se usta odprejo priteče voda noter, obenem pa se zaprejo škržni poklopci. S tem se razširi škržna votlina, pritisk v škržni votlini pa je manjši od tistega v ustih, zaradi česar voda, polna [[kisik]]a steče mimo škrg. V naslednjem koraku se škržni poklopci razprejo in voda steče iz njih. Nekatere kostnice pa imajo [[pljuča]], zato se morajo vsake toliko časa dvigniti na površje po zrak. == Prehranjevanje == [[Slika:Osteichthyes-examples.png|thumb|300px|1 = [[Šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') </br>2 = ''[[Pontinus nematophthalmus]]'' </br>3 = ''[[Aracana aurita]]'' </br>4 = ''[[Peristedion gracile]]'']] Ribe se hranijo z drugimi ribami, kar jim omogoča dolgo, vitko vretenasto telo in ostri [[zobje]]. Nekatere ribe kostnice pa svoj plen privabljajo s svojo obliko in s svetilnimi organi. Počasnejše plavalke imajo običajno bolj okroglo telo in nimajo ostrih zob ali pa jih sploh nimajo, zato se prehranjujejo z [[alge|algami]] in [[plankton]]om. == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo [[oploditev]]. So ločenih spolov. Samice v vodo sprostijo jajca - [[ikre]], ki jih samec kasneje osemeni. Iz oplojenih iker se razvijejo mladice. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena delikatesa, imenovana [[kaviar]]. == Gibanje == Večina kostnic ima za plavanje prilagojeno mišičasto hidrodinamično telo z zelo gibkim okostjem. Pri tem jim tudi pomagajo različne oblike in velikosti plavuti. ==Sklici== {{reflist}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Osteichthyes}} {{Wikispecies|Osteichthyes}} * [http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/subicm/ribe/kostnice.htm Ribe kostnice] {{Taxonbar|from=Q27207}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ribe kostnice|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1880]] [[Kategorija:Nadrazredi (biologija)]] {{Fish-stub}} s0ny32xhelr4hrmz9aj3u9zufhu647h 6747153 6747150 2026-09-05T15:15:04Z Pinky sl 2932 6747153 wikitext text/x-wiki {{Short description|Klad rib}} {{Automatic taxobox | name = Kostnice | fossil_range = <br/>[[Zgodnji silur]]–[[Holocen|recentno]], {{fossil range|436|0|ref=<ref name="Zhu2026">{{Cite journal|last1=Zhu |first1=Y.-A. |last2=Chen |first2=Y. |last3=Li |first3=Q. |last4=Zhao |first4=W.-J. |last5=Zhou |first5=Z.-D. |last6=Jia |first6=L.-T. |last7=Yu |first7=Y.-L. |last8=Yu |first8=H.-X. |last9=Wei |first9=G.-B. |last10=Ahlberg |first10=P. E. |last11=Lu |first11=J. |last12=Zhu |first12=M. |year=2026 |title=The oldest articulated bony fish from the early Silurian period |journal=Nature |volume=651 |issue=8104 |pages=128–134 |doi=10.1038/s41586-026-10125-2 |doi-access=free }}</ref>}} | image = Osteichthyes.jpg | image_caption = Primeri kostnic: levo: [[Neoceratodus forsteri|avstralska pljučarica]] in [[Latimeria chalumnae|latimerija]] (dve [[Sarcopterygii|mesnatoplavutarici]]), desno: [[Pangasianodon hypophthalmus|vrsta soma]] in [[Acipenser oxyrinchus|vrsta jesetra]] (dve [[Actinopterygii|žarkoplavutarici]]) | display_parents = 4 | taxon = Osteichthyes | authority = [[Thomas Henry Huxley|Huxley]], 1880 | subdivision_ranks = Podskupine | subdivision = * {{extinct}}''[[Andreolepis]]'' * {{extinct}}''[[Dialipina]]'' * {{extinct}}''[[Eosteus]]'' * {{extinct}}''[[Ligulalepis]]'' * {{extinct}}''[[Lophosteus]]'' * {{extinct}}''[[Megamastax]]'' * ?{{extinct}}"Psarolepids" ** ''[[Guiyu oneiros|Guiyu]]'' ** ''[[Sparalepis]]'' ** ''[[Psarolepis]]'' ** ''[[Achoania]]'' * [[Actinopterygii]] <small>(žarkoplavutarice)</small> * [[Sarcopterygii]] <small>(mesnatoplavutarice)</small> | synonyms = *Euteleostomi }} '''Kostnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Osteichthyes''') tvorijo najobsežnejšo in najbolj raznoliko skupino [[ribe|rib]], kamor uvrščamo več kot 90% vseh ribjih vrst. Vse kostnice imajo lahko in hkrati čvrsto notranje ogrodje, ki je v celoti ali delno koščeno. == Značilnosti == [[Koža]] večine kostnic je prekrita s slojem tankih prožnih [[luska|lusk]]. Hrbtne [[plavut]]i so neparne, trebušne plavuti pa so parne. Repne plavuti ločimo po obliki: homocerkna, dificerkna, heterocerkna plavut. Ogrodje je koščeno, glava pa ni nikdar rilčasto podaljšana. [[Srce]] je zgrajeno iz enega preddvora in prekata. So poikilotermne živali in niso sposobne uravnavanja telesne temperature, zato so odvisne od temperature okolja. === Čutila === [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, mišice primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno [[čutilo]] [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na boku ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. === Izločanje === [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. == Dihanje == Za [[dihanje]] v vodi imajo ribe [[škrge]], ki ležijo v škržni votlini, ki so pokrite s škržnim poklopcem. V votlini je več škržnih lokov, ki so stisnjeni tesno skupaj. Pretok vode skozi škrge poteka skozi [[usta]]. Ko se usta odprejo priteče voda noter, obenem pa se zaprejo škržni poklopci. S tem se razširi škržna votlina, pritisk v škržni votlini pa je manjši od tistega v ustih, zaradi česar voda, polna [[kisik]]a steče mimo škrg. V naslednjem koraku se škržni poklopci razprejo in voda steče iz njih. Nekatere kostnice pa imajo [[pljuča]], zato se morajo vsake toliko časa dvigniti na površje po zrak. == Prehranjevanje == [[Slika:Osteichthyes-examples.png|thumb|300px|1 = [[Šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') </br>2 = ''[[Pontinus nematophthalmus]]'' </br>3 = ''[[Aracana aurita]]'' </br>4 = ''[[Peristedion gracile]]'']] Ribe se hranijo z drugimi ribami, kar jim omogoča dolgo, vitko vretenasto telo in ostri [[zobje]]. Nekatere ribe kostnice pa svoj plen privabljajo s svojo obliko in s svetilnimi organi. Počasnejše plavalke imajo običajno bolj okroglo telo in nimajo ostrih zob ali pa jih sploh nimajo, zato se prehranjujejo z [[alge|algami]] in [[plankton]]om. == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo [[oploditev]]. So ločenih spolov. Samice v vodo sprostijo jajca - [[ikre]], ki jih samec kasneje osemeni. Iz oplojenih iker se razvijejo mladice. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena delikatesa, imenovana [[kaviar]]. == Gibanje == Večina kostnic ima za plavanje prilagojeno mišičasto hidrodinamično telo z zelo gibkim okostjem. Pri tem jim tudi pomagajo različne oblike in velikosti plavuti. ==Sklici== {{reflist}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Osteichthyes}} {{Wikispecies|Osteichthyes}} * [http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/subicm/ribe/kostnice.htm Ribe kostnice] {{Taxonbar|from=Q27207}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ribe kostnice|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1880]] [[Kategorija:Nadrazredi (biologija)]] {{Fish-stub}} jybdzyje4zrq6r06h8py00728j2q8fh Osteichthyes 0 230164 6747152 2088552 2026-09-05T15:14:29Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6747152 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kostnice]] {{R from scientific name|fish}} 34g64z1lcxpt8cowx97vpa8b5fstcnn Juan Carlos I. 0 235643 6747321 6302673 2026-09-06T11:52:04Z Erardo Galbi 166658 6747321 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | colour = | name = Juan Carlos I. | title = Španski kralj | othertitles= | reign = 22. november 1975 - 19. junij 2014 | coronation= | image = <!-- WD --> | caption= | predecessor = [[Francisco Franco]] | successor = [[Filip VI. Španski|Filip VI.]] | consort = [[Sofija Grška]] | issue = [[Elena de Borbón y Grecia|Infanta Elena]]<br />[[Cristina de Borbón y Grecia|Infanta Cristina]]<br />[[Filip VI. Španski|Felipe]] | royal house= [[Bourboni]] | father = [[Juan de Borbón]], španski prestolonaslednik | mother = [[Maria Mercedes de Borbón-Dos Sicilias]] | date of birth = <!-- WD --> | place of birth = <!-- WD --> | date of death= | place of death= | place of burial= }} '''Juan Carlos I. de Borbón y Borbón-Dos Sicilias''' [huàn kàrlos primèro de borbòn i borbòn dos sisìlias], bivši [[kralj]] [[Španija|Španije]], * [[5. januar]] [[1938]], [[Rim]]. Kot kralj Španije je vladal od leta 1975 do njegove [[Abdikacija|abdikacije]] leta 2014. == Prestolonasledstvo == Juan Carlos je bil tretji sin [[Juan de Borbón|Juana de Borbón]] in [[Maria Mercedes de Borbón-Dos Sicilias|Marije Mercedes de Borbón-Dos Sicilias]]. Po očetu torej nosi priimek ''Borbón'', po materi pa ''Borbón-Dos Sicilias''. Rodil se je v [[Rim]]u, kjer je njegova družina živela v izgnanstvu, saj je tedaj v Španiji vladala [[druga španska republika|republika]], ki je v kratkem zapadla diktaturi generala [[Francisco Franco|Francisca Franca]]. Juan Carlosov oče, Juan de Borbón, je postal prestolonaslednik leta 1933, ko sta se njegova starejša brata odpovedala prestolu. Takrat je bila sicer že na oblasti [[Druga španska republika]], a odstavljeni kralj [[Alfonso XIII de Borbón|Alfonz XIII.]], Juanov oče, se še ni bil odrekel oblasti. Ko je po [[Španska državljanska vojna|državljanski vojni]] (1936-1939) Francisco Franco prevzel oblast, je izključil vsako možnost, da bi se Alfonz XIII. povrnil na vlado, zato se je ta leta 1941 odpovedal prestolu v prid sina [[Juan, grof Barcelone|Juana]]. Leta 1947 je Franco izjavil, da je Španija [[parlamentarna monarhija]], a da ne sprejema Juana za kralja, zaradi česar se osebno šteje za [[regent]]a. [[Zgodovinar]]ji jemljejo to izjavo kot očitno odlašanje pri predaji oblasti, saj se je določitev »sprejemljivega« kralja zavlekla do leta 1969. Takrat je bil španski prestol obljubljen Juanovemu sinu, Juan Carlosu, kateremu je Franco šele leta 1973 priznal položaj svojega »namestnika«. Juan Carlos je dejansko prevzel oblast po Francovi smrti leta 1975, dve leti pred formalno Juanovo abdikacijo. == Kraljevanje == Čeprav je prehod od Francove diktature na Juan Carlosovo kraljevanje bil le formalna zamenjava v vodstvu države, saj je bila Španija že desetletja [[monarhija]], je šlo v resnici za ogromno dejansko spremembo. Juan Carlos I. je z vrsto reform spremenil konservativno militaristično državo v moderno [[demokracija|demokracijo]]. Ob razumljivem nasprotovanju tradicionalistov je dovolil [[komunizem|komunistično stranko]] in opozicijo v [[parlament]]u. Leta 1978 je bila odobrena nova [[ustava]], ki je med drugim priznala Juan Carlosu I. pravico do prestola kot dediču španskih vladarjev in ne kot nasledniku Francisca Franca<ref>Španska ustava, člen 57 par. 1: ''La Corona de España es hereditaria en los sucesores de S. M. Don Juan Carlos I de Borbón, legítimo heredero de la dinastía histórica.''</ref>. Nova ustava je reformirala tudi položaj [[vojska|oboroženih sil]] v državi, kar je februarja 1981 sprožilo vojaški [[državni udar]]. Splošno sprejeta je teza, po kateri naj bi udarne sile sprejele kraljevi poziv k demokratični rešitvi spora, a obstaja tudi sum, da je bil upor le akcija oblasti za preprečitev možnosti dejanske vojaške vstaje in hkrati za omejitev zahtev levičarskih strank <ref>Patricia Sverlo, Un rey, golpe a golpe: biografía no autorizada de Juan Carlos de Borbón</ref>. Vsekakor je ta dogodek močno vplival na [[politika|politične]] sile v državi, ki so vse podprle kraljevo politiko. Juan Carlos I. je dosegel končno etapo reformacije, ko je bil leta 1982 izvoljen za [[ministrski predsednik|ministrskega predsednika]] [[socializem|socialistični]] predstavnik [[Felipe González]]. S tem je bila dosežena demokratizacija države, ki jo je bil predvidel ob ustoličenju. Od tega trenutka dalje se je kraljeva prisotnost v politiki postopoma skrčila. Ker nova ustava določa, da morajo biti vse kraljeve odločitve ratificirane v parlamentu, je danes kraljeva oseba le še simbol državne enotnosti. Dne 2. junija 2014 se je Juan Carlos kot prvi španski kralj odpovedal prestolu, 19. junija 2014 ga je na prestolu nasledil sin [[Filip VI. Španski|Filip VI.]]. == Zasebno življenje == Juan Carlos I. se je leta 1962 poročil s [[Sofija Grška|Sofijo princezo Grčije in Danske]], hčerjo [[Grčija|grškega]] kralja [[Pavel Grški|Pavla]] in sestro njegovega naslednika kralja [[Konstantin II. Grški|Konstantina II.]] Da je mogla poročiti Juan Carlosa I., je Sofija prestopila iz [[pravoslavje|pravoslavne]] v [[katolištvo|katoliško vero]]. Imata tri otroke: leta 1963 se je rodila [[Elena de Borbón y Grecia|Elena]], leta 1965 [[Cristina de Borbón y Grecia|Cristina]] in leta 1968 [[Filip VI. Španski|Felipe]]. Kralj je izobražen človek, poleg [[španščina|španščine]] govori perfektno [[francoščina|francoščino]], [[angleščina|angleščino]], [[italijanščina|italijanščino]] in [[portugalščina|portugalščino]]. Je tudi dober [[športnik]], predvsem se zanima za [[veslanje]], [[alpsko smučanje|smučanje]] in [[lov]]. Leta 1972 je celo sodeloval v jadralski ekipi na [[Poletne olimpijske igre 1972|olimpijskih igrah]]. Govori se, da še danes rad inkognito dirka na [[motocikel|motornih kolesih]]. Avgusta 2020 je zaradi korupcijskega škandala napovedal umik iz [[Španija|Španije]] v tujino.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji španski kralj Juan Carlos odhaja v izgnanstvo #video|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/nekdanji-spanski-kralj-juan-carlos-odhaja-v-izgnanstvo-video-531283|website=siol.net|accessdate=2020-08-04|language=sl}}</ref> == Plemiški naslovi == Juan Carlos I. je nosilec neverjetnega števila plemiških in častnih naslovov. Španska ustava <ref>Španska ustava, člen 58 par. 2</ref> sicer predvideva za kralja enostavni naslov »španski kralj«, a dovoljuje rabo »ostalih zgodovinskih naslovov«, ki jih pa ne imenuje. Spisek naslovov, do katerih ima kralj pravico v kolikor ''španski kralj'', se pravzaprav nanaša na predrepubliško državo (pred letom 1873), zato je pa tudi uporaben le kot zanimivost, saj tista država več ne obstaja, kot tudi ne obstajajo večine posesti, ki so povezane s tistimi naslovi. Omembe vredni so na primer sledeči naslovi: Ogrski kralj, kralj Dalmacije, kralj Hrvaške, vojvoda Štajerske, vojvoda Kranjske, vojvoda Koroške, Goriški grof, baron Slovenske marke. Med častnimi naslovi, devet jih je podelila Španija, tri [[Portugalska]], dva [[Sveti sedež]], dva [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], po enega [[Estonija]], [[Etiopija]], [[Francija]], [[Grčija]], [[Kraljevina Italija|Italijanska kraljevina]], [[Japonska]], [[Litva]], [[Neapeljska kraljevina]], [[Norveška]], [[Perzija]], [[Poljska]], [[Romunija]]. == Glej tudi == * [[seznam kraljev Španije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Juan Carlos I of Spain}} * {{sports links}} {{Nasledstvo1| |predhodnik =[[Francisco Franco|Francisco Franco Bahamonde]], regent |funkcija=kralj Španije |leto-nastopa-prenehanja=1975 - 2014 |naslednik=[[Filip VI. Španski|Filip VI.]] }} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Juan Carlos I.}} [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Španski kralji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Španijo]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda belega leva]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rimokatoličani v 21. stoletju]] [[Kategorija:Naslovni kralji Jeruzalema]] [[Kategorija:Odpovedali se prestolu]] bbtzqagwtcgxujr4a81z4csdlkwez6e Kovači 0 246414 6747083 6373290 2026-09-05T13:39:54Z Pinky sl 2932 + družina rib 6747083 wikitext text/x-wiki '''Kovači''' je lahko: ; Srbija * [[Kovači, Kraljevo]] * [[Kovači, Raška]] * [[Kovači, Tutin]] ; Hrvaška: * [[Kovači, Kaštelir–Labinci]] ; BiH: * [[Kovači, Goražde]] * [[Kovači, Kiseljak]] * [[Kovači, Rudo]] * [[Kovači, Tomislavgrad]] * [[Kovači, Živinice]] ; Črna gora: * [[Kovači, Kotor]] * [[Kovači, Nikšić]] * [[Kovači, Plužine]] * [[Kovači, Pljevlja]] ; Romunija: * [[Kovači, Temišvar]] ; Družina rib * [[Kovači (ribe)]] {{razločitev-kraj}} rmnwm2lq5bvbv65x0s4ijjd82d4atbn Hippocampus sarmaticus 0 266981 6747102 6733916 2026-09-05T14:11:05Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Morska šila in konjički]]; dodal [[Kategorija:Morska šila in konjički (družina)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747102 wikitext text/x-wiki {{Short description|Izumrla vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Tunjice Hills Hippocampus.jpg | fossil_range = [[Srednji miocen]] ([[serravallij]]) | extinct = yes | image_caption = Umetniška rekonstrukcija z manjšim ''[[Hippocampus slovenicus|H. slovenicus]]'' na desni | name = ''Hippocampus sarmaticus'' | genus = Hippocampus | species = sarmaticus | authority = Žalohar, Hiti, Križnar, 2009<ref name="Zalohar"/> }} '''''Hippocampus sarmaticus''''' je [[izumrla vrsta|izumrla]] [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[morski konjiček|morskega konjička]], katere [[fosil]]ne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski [[paleontologija|paleontologi]] v [[Tunjice|Tunjiškem]] gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste ''[[Hippocampus slovenicus]]''. Nahajališče je po oceni staro 12,5 milijonov let (srednji [[miocen]]), s čimer so fosili daleč najstarejši znani ostanki morskih konjičkov na svetu. Odkritje sestoji večji del iz mladic in delov glav ter [[hrbtenica|hrbtenic]] odraslih primerkov.<ref name="Zalohar">{{cite journal |last1=Žalohar |first1=Jure |last2=Hitij |first2=Tomaž |last3=Križnar |first3=Matija |year=2009 |title=Two new species of seahorses (Syngnathidae, ''Hippocampus'') from the Middle Miocene (Sarmatian) Coprolitic Horizon in Tunjice Hills, Slovenia: The oldest fossil record of seahorses |journal=Annales de Paléontologie |volume=95 |issue=2 |pages=71–96 |doi=10.1016/j.annpal.2009.03.002}}</ref> Za predstavnike je značilen predvsem zelo dolg [[rep]], ki ga sestavlja 42 do 43 [[vretence|vretenc]], močni trni in bodice na hrbtnem delu ter ozka glava brez »krone«, kakršno imajo danes živeči morski konjički. Od recentnih vrst je najbolj podobna ''[[Hippocampus trimaculatus]]''.<ref name="Proteus">{{navedi revijo |last1=Žalohar |first1=Jure |last2=Hitij |first2=Tomaž |last3=Križnar |first3=Matija |year=oktober 2010 |title=Najstarejši fosilni morski konjički: svetovna naravna dediščina |journal=[[Proteus (revija)|Proteus]] |volume=37 |pages=54–63}}</ref> Po rekonstrukciji naj bi te živali živele med [[morska trava|morskimi travami]] in [[alge|algami]], ki so jih prav tako odkrili med izkopavanji, v plitvem obalnem morju zmernega pasu na zahodu osrednjega dela nekdanjega morja [[Paratetida]].<ref name="Zalohar"/><ref name="Proteus"/> Vrstno ime je ''H. sarmaticus'' dobil po geološki dobi znotraj miocena, v katero datirajo ostanke - [[sarmatij]]u. Obe vrsti sta [[morfologija|morfološko]] že zelo podobni sodobnim morskim konjičkom, zato na podlagi odkritja sklepajo, da se je [[rod (biologija)|rod]] razvil že precej prej - v zgodnjem miocenu ali poznem [[oligocen]]u.<ref>{{navedi revijo |author1=Teske, Peter R.|author2= Beheregaray, Luciano B. |year=2009 |title=Evolution of seahorses' upright posture was linked to Oligocene expansion of seagrass habitats |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2781918/ |journal=[[Biology Letters]] |volume=5 |issue=4 |pages=521–523 |doi= 10.1098/rsbl.2009.0152}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * Choi C. (4.5.2009) "[http://news.nationalgeographic.com/news/2009/05/photogalleries/seahorse-fossils/index.html PHOTOS: Oldest Seahorses Found; Help Solve Mystery]." ''National Geographic news''. * [http://www.kvarkadabra.net/article.php/najstarejsi_morski_konjicek Kvarkadabrin fokus: Najstarejši morski konjiček] * Žalohar J. [http://www2.arnes.si/~jzaloh/fossil_seahorses.htm Fossil seahorses - treasure from the ancient seas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106122852/http://www2.arnes.si/~jzaloh/fossil_seahorses.htm |date=2010-01-06 }}. {{Taxonbar|from=Q4848279}} {{fish-stub}} [[Kategorija:2005 v znanosti]] [[Kategorija:Morska šila in konjički (družina)]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 2009]] [[Kategorija:Fosili v Sloveniji]] mgpe89mlma6vgp28d4lps65fim6x40h Hippocampus slovenicus 0 266982 6747103 6733924 2026-09-05T14:11:56Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Morska šila in konjički]]; dodal [[Kategorija:Morska šila in konjički (družina)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747103 wikitext text/x-wiki {{Short description|Izumrla vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Hippocampus_slovenicus.jpg | fossil_range = [[Srednji miocen]] ([[serravallij]]) | image_caption = Umetniška rekonstrukcija | extinct = yes | genus = Hippocampus | species = slovenicus | authority = Žalohar, Hiti, Križnar, 2009<ref name="Zalohar"/> }} '''''Hippocampus slovenicus''''' je [[izumrla vrsta|izumrla]] [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[morski konjiček|morskega konjička]], katere [[fosil]]ne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski [[paleontologija|paleontologi]] v [[Tunjice|Tunjiškem]] gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste ''[[Hippocampus sarmaticus]]''. Nahajališče je po oceni staro 12,5 milijonov let (srednji [[miocen]]), s čimer so fosili daleč najstarejši znani ostanki morskih konjičkov na svetu. Odkritje sestoji večji del iz mladic in delov glav ter [[hrbtenica|hrbtenic]] odraslih primerkov.<ref name="Zalohar">{{navedi revijo |last1=Žalohar |first1=Jure |last2=Hitij |first2=Tomaž |last3=Križnar |first3=Matija |year=2009 |title=Two new species of seahorses (Syngnathidae, ''Hippocampus'') from the Middle Miocene (Sarmatian) Coprolitic Horizon in Tunjice Hills, Slovenia: The oldest fossil record of seahorses |journal=Annales de Paléontologie |volume=95 |issue=2 |pages=71–96 |doi=10.1016/j.annpal.2009.03.002}}</ref> Po telesni zgradbi so bili podobni danes živečim pritlikavim morskim konjičkom vrst ''[[Hippocampus histrix]]'', ''[[Hippocampus histrix|H. jayakari]]'' in ''[[Hippocampus spinosissimus|H. spinosissimus]]'', s podobnimi koščenimi bradavicami po trupu, majhno telesno velikostjo in [[rep]]om, ki ga sestavlja 25 do 26 [[vretence|vretenc]].<ref name="Proteus">{{navedi revijo |last1=Žalohar |first1=Jure |last2=Hitij |first2=Tomaž |last3=Križnar |first3=Matija |year=oktober 2010 |title=Najstarejši fosilni morski konjički: svetovna naravna dediščina |journal=[[Proteus (revija)|Proteus]] |volume=37 |pages=54–63}}</ref> Po rekonstrukciji naj bi te živali živele med [[morska trava|morskimi travami]] in [[alge|algami]], ki so jih prav tako odkrili med izkopavanji, v plitvem obalnem morju zmernega pasu na zahodu osrednjega dela nekdanjega morja [[Paratetida]].<ref name="Zalohar"/><ref name="Proteus"/> Obe vrsti sta [[morfologija|morfološko]] že zelo podobni sodobnim morskim konjičkom, zato na podlagi odkritja sklepajo, da se je [[rod (biologija)|rod]] razvil že precej prej - v zgodnjem miocenu ali poznem [[oligocen]]u.<ref>{{navedi revijo |last1=Teske |first1=Peter R. |last2=Beheregaray |first2=Luciano B. |year=2009 |title=Evolution of seahorses' upright posture was linked to Oligocene expansion of seagrass habitats |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2781918/ |journal=[[Biology Letters]] |volume=5 |issue=4 |pages=521–523 |doi= 10.1098/rsbl.2009.0152}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * Choi C. (4.5.2009) "[http://news.nationalgeographic.com/news/2009/05/photogalleries/seahorse-fossils/index.html PHOTOS: Oldest Seahorses Found; Help Solve Mystery]." ''National Geographic news''. * [http://www.kvarkadabra.net/article.php/najstarejsi_morski_konjicek Kvarkadabrin fokus: Najstarejši morski konjiček] * Žalohar J. [http://www2.arnes.si/~jzaloh/fossil_seahorses.htm Fossil seahorses - treasure from the ancient seas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106122852/http://www2.arnes.si/~jzaloh/fossil_seahorses.htm |date=2010-01-06 }}. {{Taxonbar|from=Q4848277}} {{fish-stub}} [[Kategorija:2005 v znanosti]] [[Kategorija:Morska šila in konjički (družina)]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 2009]] [[Kategorija:Fosili v Sloveniji]] 2apbhdd5yg8nt73l3vksj5zuzhi12dt Olivia Wilde 0 276875 6747172 6522719 2026-09-05T16:50:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747172 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Olivia Wilde | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | imagesize = | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | parents = [[Leslie Cockburn]] <br /> [[Andrew Cockburn]] | spouse = [[Tao Ruspoli]] <small>(2003–2011)</small> | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 2003–danes | awards = '''[[Ameriški festival umetnosti v komediji|Nagrada ameriškega festivala umetnosti v komediji]]''' <br /> 2006 - ''Najboljša igralka'' (''Bickford Shmeckler's Cool Ideas'') <br /> '''[[Filmski festival Vail|Nagrada filmskega festivala Vail]]''' <br /> 2008 - ''Nagrada vzhajajoče zvezde'' (''Zdravnikova vest'') }} '''Olivia Wilde''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]], [[filmski igralec|televizijska]] in [[gledališki igralec|gledališka]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter [[fotomodel]], * [[10. marec]] [[1984]], [[New York]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="Wilde1">{{navedi novice |last=Vilkomerson |first=Sara |title=Divja po srcu |pages= |publisher=New York Observer |date=11.4.2007 |url=http://www.observer.com/2007/wilde-heart |accessdate=11.4.2007 |archive-date=2007-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071211231244/http://www.observer.com/2007/wilde-heart |url-status=dead |language=en }}</ref> S svojo igralsko kariero je pričela v 2000. letih, od takrat pa se je pojavila v mnogih [[film]]ih in [[televizijska serija|televizijskih serijah]], vključno z vlogama na televizijskih serijah ''[[O.C. (serija)|O.C.]]'' in ''The Black Donnellys''. Trenutno kot dr. Remy »Trinajst« Hadley igra v [[Dramski film|dramski]] televizijski seriji ''[[Zdravnikova vest (TV-serija)|Zdravnikova vest]]'',<ref name="Wilde1" /> leta 2010 pa se je kot Quorra pojavila v filmu ''[[Tron: Zapuščina]]''. == Zgodnje življenje == Olivia Wilde se je kot '''Olivia Jane Cockburn''' rodila v New Yorku. Njena mama, [[Leslie Cockburn]] (rojena Redlich), je [[producent]]ka oddaje ''60 Minutes'' in [[novinarstvo|novinarka]]. Njen oče, [[Andrew Cockburn]], ki se je rodil v [[London]]u, [[Anglija]] in odraščal na [[Irska|Irskem]], je novinar, tako kot njena strica [[Alexander Cockburn]] in [[Patrick Cockburn]] (vsi trije pišejo za politično spletno stran [[CounterPunch.org]]). Njena sestra, Chloe Cockburn, je newyorška odvetnica za državljanske pravice; njena pokojna teta, [[Sarah Caudwell]], je bila [[pisatelj]]ica, njen dedek, [[Claud Cockburn]], pa je bil romanopisec in novinar. Olivia Wilde pravi, da ima, kot vsi v njeni družini, »izrazit talent za novinarstvo,« saj je »zares kritična in analitična«.<ref name="Wilde1" /> Oba njena starša sta bila pomembna [[Washington, D.C.|washingtonski]] skupnosti, saj sta večkrat priredila razne zabave ob večerjah. Njena mama je nekoč pripovedovala zgodbo o mlajši Olivii Wilde, ki je neko noč prisluškovala pogovoru [[Richard Holbrooke|Richardu Holbrookeu]] in [[Mick Jagger|Micku Jaggerju]], dokler je Mick Jagger ni opazil in poslal v posteljo. Igralka si je želela postati že od drugega leta dalje.<ref name="Wilde1" /> Za kratek čas je njena družina živela v hišu v [[Guilford, Vermont|Guilfordu]], [[Vermont]]. Šolala se je na srednji šoli v Georgetownu v Washingtonu, D.C., kasneje pa še na Phillipsovi akademiji v [[Andover, Massachusetts|Andoverju]], [[Massachusetts]], kjer je šolanje končala leta 2002. Pred tem se je vpisala na Gaietyjevo šolo igranja v [[Dublin]]u, Irska, kjer pa je ostala le kratek čas.<ref name="Wilde1" /> == Kariera == === 2003–2006: Zgodnja kariera === Olivia Wilde je s svojo igralsko kariero pričela leta 2003, ko je zaigrala Jewel Goldman v [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''Skin''. V seriji je imela vse do leta 2004 glavno vlogo, nato pa je leta 2004 pritegnila pozornost z vlogo [[Alex Kelly (O.C.)|Alex Kelly]] v televizijski seriji ''[[O.C. (serija)|O.C.]]''. Na začetku je sicer odšla na avdicijo za vlogo [[Marissa Cooper|Marisse Cooper]], enega izmed glavnih likov v seriji, vendar je vlogo nazadnje dobila [[Mischa Barton]], njej pa so dodelili stransko vlogo. Poleti 2004 je bila tudi ena izmed pomembnejših manekenk v [[Abercrombie & Fitch]]-evi kampanji »Rising Stars«. V tistem času je zaigrala v filmih, kot so ''[[Privlačna soseda (film, 2004)|Privlačna soseda]]'' (2004), ''[[Pogovori z drugimi ženskami]]'' (2005), ''[[Alpha Dog (film)|Alpha Dog]]'' (2006), ''Camjackers'' (2006), ''[[Turistas]]'' (2006) in ''Bickford Shmeckler's Cool Ideas'' (2006; za to vlogo je bila na [[ameriški festival umetnosti v komediji|ameriškem festivalu umetnosti v komediji]] leta 2006 nagrajena z nagrado v kategoriji za »najboljšo igralko«). Pojavila se je v [[videospot]]u [[Dashboard Confessional|Dashboarda Confessionala]] za pesem »[[Stolen (pesem, Dashboard Confessional)|Stolen]]« ter v videospotu [[French Kicks|Frencha Kicksa]] za pesem »So Far We Are«. Zelo si je želela dobiti vlogo 21. [[James Bond|Bondovega]] dekleta, [[Vesper Lynd]], v filmu ''[[Casino Royale]]'', vendar je vlogo nazadnje dobila [[Eva Green]]. [[Slika:Olivia Wilde by David Shankbone.jpg|thumb|left|upright|Olivia Wilde na [[filmski festival Tribeca|filmskem festivalu Tribeca]], 2007]] === 2007–danes: ''Zdravnikova vest'' in zdajšnji projekti === Leta 2007 je Olivia Wilde postala članica igralske zasedbe kratke [[NBC]]-jeve dramske televizijske serije ''The Black Donnellys''. Njen lik, Jenny Reilly, je bil samoten glavni ženski lik v seriji, ki je spremljala življenje irsko-ameriške družine, ki se trudi organizirati zločin v New Yorku. Istega leta je zaigrala v [[gledališka igra|gledališki igri]] ''Beauty on the Vine'', političnem [[triler]]ju, kjer je zaigrala tri različne like. Jeseni leta 2007 se je pridružila igralski zasedbi [[Fox Broadcasting Company|Foxove]] dramske televizijske serije ''[[Zdravnikova vest (TV-serija)|Zdravnikova vest]]'', kjer je igrala mlado pripravnico, dr. Remy Hadley, poznano pod vzdevkom »Trinajst«, ki dela za [[Gregory House|dr. Housea]]. Reviji ''Star'' je povedala, da se včasih obnaša kot njen lik tudi, kadar ni na delu: »Zdaj sem prepričana, da sem zdravnica. Mislim, če nekdo reče, da ga nekaj boli, mu jaz odvrnem: 'No, težave imaš z vranico.'«<ref>Star Magazine, 8. december 2008, str.96 {{ikona en}}</ref><ref name="cnnhouse">{{navedi novice |title=''Zdravnikova vest'' dobi novo skupino pripravnikov |url=http://www.cnn.com/2007/SHOWBIZ/TV/07/18/television.house.reut/index.html |accessdate=18. julij 2007 |work=CNN |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071011190205/http://cnn.com/2007/SHOWBIZ/TV/07/18/television.house.reut/index.html |archivedate=2007-10-11 |url-status=live |language=en}}</ref> Leta 2008 je bila za svojo vlogo v seriji ''Zdravnikova vest'' nominirana za nagrado [[Teen Choice Award]] v kategoriji za »izbiro TV prebojne zvezde - Ženska« ter dobila [[filmski festival Vail|nagrado filmskega festivala Vail]] v kategoriji za »vzhajajočo zvezdo«. Leta 2009 je bila skupaj z igralsko zasedbo serije ''Zdravnikova vest'' nominirana za nagrado [[Screen Actors Guild Award]] v kategoriji za »izstopajoči nastop igralske zasedbe v dramski televizijski seriji,« leta 2010 pa je bila samostojno nominirana za nagrado Teen Choice Award v kategoriji za »najboljšo TV igralko: Drama«. [[Slika:Olivia Wilde in 2010 Independent Spirit Awards (cropped).jpg|thumb|upright|Olivia Wilde na podelitvi nagrad [[Independent Spirit Awards]], 2010]] V času snemanja serije ''Zdravnikova vest'' je imela Olivia Wilde tudi nekaj manjših filmskih vlog, in sicer v filmih, kot so ''[[Življenje in smrt Bobbyja Z (film)|Življenje in smrt Bobbyja Z]]'' (2007), ''Fix'' (2008) in ''In NorthWood'' (2009). Poleg [[Jack Black|Jacka Blacka]] in [[Michael Cera|Michaela Cere]] je leta 2009 zaigrala tudi v komičnem filmu ''[[Leto ena (film)|Leto ena]]''. Leta 2010 je zaigrala v filmih ''Weird: The Al Yankovic Story'' in ''The Next Three Days''. Istega leta je poleg [[Jeff Bridges|Jeffa Bridgesa]], [[Garrett Hedlund|Garretta Hedlunda]] in [[Bruce Boxleitner|Brucea Boxleitnerja]] odigrala tudi vlogo Quorre v [[Walt Disney Studios|Disneyjevem]] filmu ''[[Tron: Zapuščina]]'', ki se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal 17. decembra 2010. Za decembersko/januarsko številko revije ''[[Details]]'' je ob izidu filma povedala,<ref>{{navedi splet |url=http://www.details.com/celebrities-entertainment/women/201012/olivia-wilde-tron-legacy-movie-house-sexy-star-actress |title=Olivia Wild: Starleta |accessdate=2011-03-11 |archive-date=2011-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723070744/http://www.details.com/celebrities-entertainment/women/201012/olivia-wilde-tron-legacy-movie-house-sexy-star-actress |url-status=dead |language=en}}</ref> da se je zelo ustrašila, ko je videla kostum iz filma: »Zagledala sem prsi na obleki in rekla: 'Oh, vraga, ne. V tej stvari se bom brcala in premetavala?« Januarja 2011 so oznanili, da bo poleg [[Chris Pine|Chrisa Pinea]] zaigrala v prihajajočem filmu ''Welcome to People''.<ref>{{navedi novice|last= Ward|first= Kate|title= Naravnost iz Hollywooda: Olivia Wilde bo zaigrala v filmu ''Welcome to People''|newspaper= [[Entertainment Weekly]]|date= 3. januar 2011|url= http://popwatch.ew.com/2011/01/03/olivia-wilde-welcome-to-people-excess-hollywood/|accessdate= 4. januar 2010|archive-date= 2011-01-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20110108052034/http://popwatch.ew.com/2011/01/03/olivia-wilde-welcome-to-people-excess-hollywood/|url-status= dead |language=en}}</ref> Leta 2011 bodo izšli štirje filmi, v katerih je zaigrala: ''Butter'', ''Cowboys & Aliens'', ''Now'' in ''The Change-Up''. V [[komedija|komičnem filmu]] ''Butter'' bo poleg [[Jennifer Garner]] in [[Ashley Greene]] zaigrala stransko vlogo, Brooke, lik, ki ga bi najprej morala zaigrati [[Kate Hudson]]. Film je trenutno v snemanju. V [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastičnem filmu]] ''Cowboys & Aliens'' bo poleg [[Daniel Craig|Daniela Craiga]] in [[Harrison Ford|Harrisona Forda]] zaigrala Ello, enega izmed glavnih likov. V filmu ''Now'' bo ob [[Justin Timberlake|Justina Timberlakea]] in [[Amanda Seyfried|Amande Seyfried]] zaigrala enega izmed stranskih likov, v komičnem filmu ''The Change-Up'' pa bo imela poleg [[Ryan Reynolds|Ryana Reynoldsa]] glavno vlogo. == Javna podoba == [[Slika:Olivia Wilde, ROMY 2010.jpg|thumb|left|Olivia Wilde na podelivi nagrad [[Romy TV Awards]] v [[Hofburg]]u na [[Dunaj]]u, 2010]] Pri reviji ''[[The New York Observer]]'' so Olivio Wilde opisali kot osebo z »glasom, ki prihaja iz grla« ter kot »široko, zelenooko karizmo Hollywooda iz davnih dni«.<ref name="Wilde1" /> Za svoje inspiracije pri igranju je citirala igralke, kot so [[Meryl Streep]], [[Sigourney Weaver]], [[Frances McDormand]], [[Catherine Keener]] in [[Robin Wright Penn]]. Leta 2006 je zasedla petindevetdeseto mesto na ''[[FHM]]-jevem'' seznamu »100 najprivlačnejših žensk«.<ref name="freejose2006">{{navedi splet|title=FreeJose.com |work=FHM-jevih 100 najprivlačnejših žensk leta 2006 |url=http://www.freejose.com/lists/fhm/2006|accessdate=28. januar 2007 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2005 je dosegla enainšestdeseto, leta 2008 je pristala na sedemindevetdesetem, leta 2009 pa se je povzpela na prvo mesto na seznamu »100 najprivlačnejših« revije ''[[Maxim (revija)|Maxim]]''.<ref name="Maxim 100">{{navedi splet|title=Maxim 100|work=Maximovih »100 najprivlačnejših« leta 2009|url=http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#100|accessdate=7. junij 2009|archive-date=2010-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100225230443/http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#100|url-status=dead|language=en}}</ref> Na račun tega je pri seriji ''Zdravnikova vest'', kjer igra, v epizodi »The Tyrant« glavni lik iz serije, dr. House, ko je izvedel, da je dr. Foreman pred kratkim odpustil lika Olivie Wilde, dejal: »Moje sožalje. Čeprav, saj ni najprivlačnejša ženska na svetu.«<ref>[http://latimesblogs.latimes.com/showtracker/2009/10/house-md-james-earl-jones-tyrant-brings-the-tension.html ''Los Angeles Times'' poroča o Wildeovi.] {{ikona en}}</ref> == Ostala dela == Olivia Wilde je članica organizacije Ustvarjalci za mir in pravico (Artists for Peace and Justice), ki pomaga izboljšati izobraževalne in zdravstvene razmere na [[Haiti]]ju ter organizacije ACLU v [[južna Karolina|južni Karolini]]. Podpirala je tudi organizacijo mladih prostovoljcev, [[18 in '08]]. Pri organizaciji je delovala kot njihova svetovalka in 30. junija 2008 se pojavila na njihovi javni storitveni objavi.<ref>{{navedi novice|url=http://www.mywire.com/pubs/PRNewswire/2008/06/30/6810451?extID=10051|title=Zvezdnika Olivia Wilde in Peter Sarsgaard v novih javnih storitvenih objavah spodbujata mlade ljudi k temu, da volijo na volitvah leta 2008 |publisher=[[Reuters]]|last=Burstein|first=D|accessdate=17.11.2008 }} {{ikona en}}</ref> Jeseni leta 2008 je poleg igralcev [[Justin Long|Justina Longa]] ter svojega bivšega soigralca iz serije ''Zdravnikova vest'', [[Kal Penn|Kala Penna]] sodelovala pri kampanji za demokratskega kandidata za predsednika, [[Barack Obama|Baracka Obamo]].<ref>{{navedi splet |url=http://thedartmouth.com/2008/10/13/news/kalpenn |title=»Kumar« začne s shodi v podporo Obami |publisher=[[The Dartmouth]] |first=N |last=Chatterjee |date=13.10.2008 |accessdate=17.11.2008 |archive-date=2012-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120403010631/http://thedartmouth.com/2008/10/13/news/kalpenn |url-status=dead |language=en }}</ref> 7. oktobra 2008 se je Olivia Wilde pojavila na posnetku na spletni strani [[funnyordie.com]], naslovljenem kot »Olivia Wilde to naredi že zgodaj« (»Olivia Wilde Does It Early«), kjer je želela prikazati, kako uživa v tem, da se lahko že predčasno registrira za predsedniške volitve leta 2008.<ref>[http://www.funnyordie.com/videos/e222fbee64 funnyordie.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081023071734/http://www.funnyordie.com/videos/e222fbee64 |date=2008-10-23 }} {{ikona en}}</ref> Pojavila se je tudi v parodiji na tiste, ki »podpirajo« pravico do zdravstvenega zavarovanja v industriji na spletni strani [[Moveon.org]].<ref>http://www.funnyordie.com/videos/041b5acaf5/protect-insurance-companies-psa {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170827180326/http://www.funnyordie.com/videos/041b5acaf5/protect-insurance-companies-psa |date=2017-08-27 }} {{ikona en}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Olivia Wilde by Tao Ruspoli.jpg|thumb|Olivia Wilde na fotografiji, ki jo je leta 2005 posnel njen mož, [[Tao Ruspoli]]]] Olivia Wilde ima dvojno državljanstvo, ameriško in irsko.<ref name="Wilde1" /> Ime »Wilde« za svoje umetniško ime uporablja v čast irskemu pisatelju [[Oscar Wilde|Oscarju Wildu]].<ref name="Wilde1" /> Svoj priimek je spremenila v času šolanja na srednji šoli, in sicer v čast vsem pisateljem v njeni družini, od katerih jih je veliko pisalo pod [[osebno ime|psevdonimom]].<ref name=Playboy>{{cite journal|last1= Eric|first1= Spitznagel| year= december 2010|title= 20 vprašanj: Olivia Wilde |journal= [[Playboy (magazine)|Playboy]]}} {{ikona en}}</ref> 7. junija 2003 se je v [[Washington, Virginija|Washingtonu]], [[Virginija]], na šolskem avtobusu s parom prič pri devetnajstih letih<ref name="GQ">{{cite journal|author= Jason Gay|year= oktober 2009|title= Olivia|journal= GQ Magazine|url= http://www.gq.com/women/photos/200909/olivia-wilde-video-photos?currentPage=2|format= |access-date= 2011-03-11|archive-date= 2011-02-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20110213003548/http://www.gq.com/women/photos/200909/olivia-wilde-video-photos?currentPage=2|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> poročila z devet let starejšim [[Italijani|italijansko]]-ameriškim ustvarjalcem [[dokumentarni film|dokumentarnih filmov]], [[flamenko]] [[kitarist]]om, sinom italijanskega princa,<ref>{{navedi splet |url=http://www.olivia-wilde.org/olivia/biography.php |publisher=olivia-wilde.org |title=Olivia Wilde - Življenjepis |accessdate=17.11.2008 |date=10.4.2008 |archive-date=2011-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623114050/http://olivia-wilde.org/olivia/biography.php |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1808489542/bio| title=Olivia Wilde - Življenjepis |publisher=Yahoo! Movies|accessdate=17.11.2008 }} {{ikona en}}</ref><ref>Becca Hyman. [http://www.people.com/people/archive/article/0,,20160676,00.html Olivia Wilde - Nori za Hughom Lauriejem, klasičnimi avtomobili in njenim možem, ki je v resničnem življenju princ!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081020030407/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20160676,00.html |date=2008-10-20 }}, ''[[People (magazine)|People]]''. 12. november 2007. Pridobljeno dne 28. januar 2009. {{ikona en}}</ref> [[Tao Ruspoli|Taom Ruspolijem]]. Kasneje je dejala, da sta se na zapuščenem avtobusu poročila zato, ker je bil to edini prostor, kjer sta bila lahko popolnoma sama, saj sta poroko takrat skrivala.<ref name=Playboy /> 8. februarja 2011 sta z možem oznanila, da se ločujeta.<ref>{{navedi splet |url= http://www.people.com/people/article/0,,20464338,00.html |title=Olivia Wilde se loči od svojega moža, Taoa Ruspolija - Olivia Wilde : People.com |first= Julie|last=Jordan |work=people.com|date=8. februar 2011|accessdate=8. februar 2011 }}</ref> Olivia Wilde je zahtevo za ločitev vložila na [[Los Angeles|los angeleškem]] okrožnem vrhovnem sodišču, kot razlog pa je navedla »nepremostljive razlike«.<ref>{{navedi splet |url=http://omg.yahoo.com/news/olivia-wilde-files-for-divorce/58281 |title=Olivia Wilde vloži zahtevo za ločitev - omg! Novice na Yahoo! |first= |last= |work=omg.yahoo.com |year=2011 |accessdate=11. marec 2011 |archive-date=2011-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110321124252/http://omg.yahoo.com/news/olivia-wilde-files-for-divorce/58281 |url-status=dead |language=en }}</ref> Par nima otrok. Olivia Wilde je [[veganstvo|veganka]].<ref>{{Navedi splet |url=http://wildethings.org/veganism |title=arhivska kopija |accessdate=2011-03-11 |archive-date=2012-08-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120801070156/http://wildethings.org/veganism |url-status=dead }}</ref> == Filmografija == [[Slika:Olivia Wilde by Gage Skidmore.jpg|thumb|upright|Olivia Wilde na prireditvi [[Comic-Con]] v [[San Diego|San Diegu]], 2010]] {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Filmi |- align="center" | - align="center" ! style="background: #CCCCCC;" | Leto ! style="background: #CCCCCC;" | Naslov ! style="background: #CCCCCC;" | Vloga ! style="background: #CCCCCC;" | Opombe |- | 2004 | ''[[Privlačna soseda (film, 2004)|Privlačna soseda]]'' | Kellie | |- | 2005 | ''[[Pogovori z drugimi ženskami]]'' | Družica | |- | rowspan=4 | 2006 | ''[[Alpha Dog (film)|Alpha Dog]]'' | Angela Holden | |- | ''Camjackers'' | Sista Strada Cast | |- | ''Bickford Shmeckler's Cool Ideas'' | Sarah Witt | [[Ameriški festival umetnosti v komediji|Nagrada ameriškega festivala umetnosti v komediji za najboljšo igralko]] |- | ''[[Turistas]]'' | Bea | |- | 2007 | ''[[Življenje in smrt Bobbyja Z (film)|Življenje in smrt Bobbyja Z]]'' | Elizabeth | |- | 2008 | ''Fix'' | Bella | |- | rowspan="3" | 2009 | ''In NorthWood'' | Mia | |- | ''[[Leto ena (film)|Leto ena]]'' | Princesa Inanna | |- | ''The Ballad of G.I. Joe'' | Baronica | [[Kratki film]] |- | rowspan=3 | 2010 | ''Weird: The Al Yankovic Story'' | Madonna | Kratki film |- | ''The Next Three Days'' | Nicole | |- | ''[[Tron: Zapuščina]]'' | Quorra | |- | rowspan=4 | 2011 | ''Butter'' | Brooke | V snemanju |- | ''Cowboys & Aliens'' | Ella<ref>http://www.heatvisionblog.com/2010/02/olivia-wilde-cowboys-and-aliens-daniel-craig.html {{ikona en}}</ref> | [[Post-produkcija]] |- | ''Now'' | Rachel Salas | V snemanju |- | ''The Change-Up'' | Sabrina | V snemanju |- |- align="center" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Televizija |- align="center" ! style="background: #CCCCCC;" | Leto ! style="background: #CCCCCC;" | Naslov ! style="background: #CCCCCC;" | Vloga ! style="background: #CCCCCC;" | Opombe |- | 2003 | ''Skin'' | Jewel Goldman | Glavna vloga (2003–2004) |- | 2004 | ''[[O.C. (serija)|O.C.]]'' | [[Alex Kelly (O.C.)|Alex Kelly]] | Stranska vloga (2004–2005) |- | rowspan="2" | 2007 | ''The Black Donnellys'' | Jenny Reilly | Glavna vloga (2007) |- | ''[[Zdravnikova vest (TV-serija)|Zdravnikova vest]]'' | Dr. Remy »Trinajst« Hadley | Glavna vloga (2007 - danes) <br /> [[filmski festival Vail|Nagrada filmskega festivala Vail za vzhajajočo zvezdo]] <br /> Nominirana - [[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za najboljši nastop igralske zasedbe v dramski seriji]] <small>(skupaj z [[Lisa Edelstein|Liso Edelstein]], [[Omar Epps|Omarjem Eppsom]], [[Peter Jacobson|Petrom Jacobsonom]], [[Hugh Laurie|Hughom Lauriejem]], [[Robert Sean Leonard|Robertom Seanom Leonardom]], [[Jennifer Morrison]], [[Kal Penn|Kalom Pennom]] in [[Jesse Spencer|Jessejem Spencerjem]])</small> <br /> Nominirana - [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro TV prebojne zvezde - Ženska]] <br /> Nominirana - [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro TV igralke: Drama]] |- |- align="center" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Videospoti |- align="center" ! style="background: #CCCCCC;" | Leto ! style="background: #CCCCCC;" | Naslov pesmi ! style="background: #CCCCCC;" | Ustvarjalec ! style="background: #CCCCCC;" | Opombe |- | rowspan="2" | 2006 | »So Far We Are« | [[French Kicks]] | |- | »[[Stolen (pesem, Dashboard Confessional)|Stolen]]« | [[Dashboard Confessional]] | |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (W)]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Olivia Wilde}} * [http://wildethings.org/ Wildeove stvari - Zasebna spletna stran] * {{IMDb Name|id=1312575|name=Olivia Wilde}} * {{tv.com person|id=198864|name=Olivia Wilde}} * [http://www.myspace.com/oliviawilde Olivia Wilde] na [[MySpace]]u {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:WILDE, Olivia}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški fotomodeli]] [[Kategorija:Angleški Američani]] [[Kategorija:Vegani]] lti9h5p2pk5v8y28c9lt5rgfhuzqnn4 Černetič 0 277629 6747206 5961011 2026-09-05T21:37:30Z Rastofan 255314 /*Simona Černetič */ 6747206 wikitext text/x-wiki '''Černetič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 111 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 3.979. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Avgust Černetič]] (1918–1990), duhovnik, partizanski verski referent * [[Dragan Černetič]] (1931–2017), ekonomist in politik * [[Simona Černetič|Simona Černetič - Aynee]] (1977), kankavtorica in pevka * [[Marina Cernetig]] (Černetič), italijansko-slovenska kulturna delavka in pesnica * [[Metod Černetič]] (1942–2019), sociolog, organizatorik * [[Mihael Černetič|Miha(el) Černetič]], psiholog, psihoterapevt == Glej tudi == * priimke [[Černe]], [[Černelč]], [[Černič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Černetič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qy2p6lbnj8nujp4vk4xw7yw64ixtbot Pierre Bernot 0 282843 6747055 5934491 2026-09-05T12:40:24Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6747055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre Bernot |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1943 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre Bernot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[30. maj]] [[1885]], † [[27. januar]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bernot/Pierre/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bernot, Pierre}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 2uuksnunhbvzrtysonls1qz2vyrtot1 Laurent-Maurice Berquet 0 282844 6747057 5932046 2026-09-05T12:45:19Z Engelbert 76895 pp 6747057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Laurent-Maurice Berquet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Laurent-Maurice Berquet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. maj]] [[1881]], † [[21. julij]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Berquet/Laurent-Maurice/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Berquet, Laurent-Maurice}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1965]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] fqdcr0em6p7ic6rxfvutgyqukn7nb9v 6747058 6747057 2026-09-05T12:45:56Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1881]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1965]]; +[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Laurent-Maurice Berquet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Laurent-Maurice Berquet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. maj]] [[1881]], † [[21. julij]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Berquet/Laurent-Maurice/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Berquet, Laurent-Maurice}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] 2femkpjawafdcn1g5h5bbcp6w0rc3bs Edouard-Georges Berthomé 0 282845 6747304 5927709 2026-09-06T10:57:44Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6747304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edouard-Georges Berthomé |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edouard-Georges Berthomé''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. maj]] [[1880]], † [[2. april]] [[1955]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Berthom%C3%A9/Edouard-Georges/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Berthomé, Edouard-Georges}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] j7t5a0iv81rt9v9mezqtzg9z1txd7x6 Edouard Bertière 0 286274 6747305 5927705 2026-09-06T11:04:07Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6747305 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edouard Bertière |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edouard Bertière''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. september]] [[1878]], † [[9. avgust]] [[1954]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Berti%C3%A8re/Edouard/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bertière, Edouard}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 5y9g4b0zsitd38zu2gt7kziijp5p3yk Maurice-François-Louis-Raymond Bertran 0 286276 6747306 5933439 2026-09-06T11:10:53Z Engelbert 76895 pp 6747306 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-François-Louis-Raymond Bertran |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice-François-Louis-Raymond Bertran''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. avgust]] [[1888]], † [[6. julij]] [[1976]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bertran/Maurice-Fran%C3%A7ois-Louis-Raymond/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bertran, Maurice-François-Louis-Raymond}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 1juaj0h0kcwx0ia62zbme8eff6feaiv René-Gabriel-Henri Bertrand 0 286277 6747312 5934991 2026-09-06T11:33:55Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6747312 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=René-Gabriel-Henri Bertrand |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1955 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''René-Gabriel-Henri Bertrand''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. junij]] [[1895]], † [[6. februar]] [[1966]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bertrand/Ren%C3%A9-Gabriel-Henri/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bertrand, René-Gabriel-Henri}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] c2rmzilg44t6u69h0u9c6146frcl0v5 Etienne Bécheras 0 286288 6747314 5928042 2026-09-06T11:40:06Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6747314 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Etienne Bécheras |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Etienne Bécheras''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[23. oktober]] [[1883]], † [[13. februar]] [[1958]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/B%C3%A9cheras/Etienne/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bécheras, Etienne}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dbd8g41uxvgflsbn4bidimlp4aldn84 Louis-Ernest Béjard 0 286289 6747317 5932328 2026-09-06T11:45:25Z Engelbert 76895 pp 6747317 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis-Ernest Béjard |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis-Ernest Béjard''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. avgust]] [[1879]], † [[1. november]] [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/B%C3%A9jard/Louis-Ernest/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Béjard, Louis-Ernest}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bx36cvxz7g0bij34tdxi8znjs1oftf3 Pierre de Bénouville 0 286290 6747320 5934517 2026-09-06T11:51:36Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6747320 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre de Bénouville |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre de Bénouville''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. avgust]] [[1914]], † [[4. december]] [[2001]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/B%C3%A9nouville/Pierre_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bénouville, Pierre de}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] fwmy78l3jr3fxz653by6uscp5cdfqvx Kanalizacija 0 301889 6747197 6171151 2026-09-05T20:26:57Z ~2026-46638-15 264975 popravek tipkarske napake 6747197 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} [[Slika:Paris-Egouts-p1010721.jpg|sličica|Kanalizacija v Parizu]] '''Kanalizacija''' je sistem za zbiranje in odstranjevanje [[odplaka|odplak]], ki poteka od mesta nastanka odpadnih [[voda|vod]] do [[Čistilna naprava|čistilnih naprav]]. Namen kanalizacije so zaščita javnega zdravja, preprečitev nastajanja in širjenja bolezni ter preprečitev onesnaževanja nadzemnih in podzemnih voda. ==Zbiranje== [[Slika:pvc_cevi.jpg|thumb|PVC kanalizacijske cevi]] Osnovni sistem za zbiranje odplak deluje na principu [[prosti pad|prostega padca]] (gravitacijska kanalizacija),vendar na nekaterih mestih (npr. velike ravnice, večje naravne ovire, skalovje) princip prostega padca ni mogoč in tam se uporabljajo [[Črpalka|črpalke]], ki črpajo odplake do čistilnih naprav(tlačna kanalizacija). Kanalizacijski vodi so sestavljeni iz cevi od premera 150&nbsp;mm, do velikih betonskih cevi. Danes se največ uporabljajo cevi iz umetnih mas kot so [[Polivinilclorid|PVC]], [[Polipropilen|PP]], [[Polietilen|PE]] in [[poliester]], vse manj pa se uporabljajo [[beton]]ske cevi. Odplake pri stanovanjskih hišah se največkrat zbirajo v [[greznica]]h, to je zakopan zbiralnik, ki ločuje trde odplake od tekočih. Tekoče odplake se potem preko cevi pretakajo do čistilnih naprav, trde odplake pa se izčrpajo in s posebnimi vozili transportirajo na deponije. Poznamo tudi sisteme pri katerih ima vsako gospodinjstvo svojo greznico s strojem za mletje trdnih odplak in ko je nivo odplak v greznici dovolj visok se [[mlin]] vključi in zmelje vse odplake potem pa te odplake stečejo po kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo. V današnjem času pa se v krajih, kjer ni kanalizacijskega omrežja, montirajo individualne čistilne naprave, ki delujejo na principu velikih čistilnih naprav. Prečiščena odpadna voda iz malih čistilnih naprav pa se lahko izteka [[drenaža|drenira]] v naravo. ==Vrsta kanalizacij== Oblika in velikost kanalizacij se odraža glede na namembnost le-te. Osnovne kanalizacije delimo na [[Fekalije|fekalne]] kanalizacije, meteorne kanalizacije, ter kombinirane kanalizacije. Kombinirane oblike kanalizacij so oblikovane tako, da poleg odplak po istih ceveh hkrati [[transport]]irano tudi meteorne vode. Vendar te oblike po navadi niso zmožne zdržati večjega volumskega pretoka,ki nastane ob večjih [[padavina]]h, kar pa povzroči probleme pri transportu fekalij in ima za posledico iztok fekalij skozi revizijske [[jašek|jaške]] in [[požiralnik]]e. Poznamo tudi ločene kanalizacijske sisteme. Tu potekata dva ločena [[cevovod]]a, eden za transport fekalij, drugi pa za transport meteornih voda, ki pa je lahko speljan mimo čistilnih naprav in se lahko spusti direktno v naravo. V modernih gospodinjstvih so večinoma v uporabi ločeni kanalizacijski sistemi. ==Transport in odstranjevanje odplak skozi zgodovino== Po večini so skozi zgodovino vse odplake speljali v razne nadzemne vode (reke, morja). Zgodnje civilizacije so bile večinoma zgrajene poleg večjih vodnih tokov,zato jim je bil izpust naravne vire tudi omogočen in najlažji. ===Antični sistemi=== [[Slika:Roman sewer in Cologne-7230.jpg|alt=|sličica|Antična kanalizacija]] Prvi odvajalni sistem je bil najden na [[bližnji vzhod|bližnjem vzhodu]] v jugovzhodnem delu Irana blizu [[Mesto|mesta]] Zabol. Prvi kanalizacijski sistem zgrajen iz [[glinena cev|glinenih cevi]] je bil na [[Kreta|Kreti]] v [[Grčija|Grčiji]]. In po 3000 letih še vedno deluje. Večje [[Populacija|populacije]] pa potrebujejo bolj kompleksne kanalizacijske sisteme da vzdržujejo čistočo v prenaseljenih mestih. Antična mesta Harappa in Mohenjo-daro v vzhodni [[Indija|Indij]] pa so že v letih 2600 p.n.š imela prvo kompleksno kanalizacijo zgrajeno iz opek na katere so že bile priključene školjke s splakovanjem. Prav tako so v teh mestih imeli javna in zasebna kopališča, ki so imela posebne drenažne sisteme, preko katerih je odpadna voda prišla do mestne kanalizacije. === 16. stoletje === Do 16. stoletja kanalizacijski sistemi niso doživeli večjega napredka. Takrat pa je izumitelj [[Sir John Harrington]] izumil napravo v čast [[Elizabeta I. Angleška|kraljici Elizabeti]], ki je odpadne vode spuščala v greznice. V mestih kanalizacijski sistemi niso bili zgrajeni zato ker so se odplake metale kar na [[Cesta|cesto]] kjer jih je izpiral [[Cesta|dež]]. Nekatera mesta pa so imela kar nadzemno kanalizacijo ki je potekala vzporedno s cesto in je na nekaterih mestih imela urejeno drenažo da je tekočina tam [[ponikanje|poniknila]]. Vendar pa z naraščanjem populacije in večanjem mest tak sistem ni zadoščal za nastalo količino odplak in je postal vir vseh [[bolezni]]. Take probleme so imeli v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] še na koncu 19. stoletja in so bila vodna obolenja, kot npr. [[kolera]] čisto običajna. ===Industrijska doba=== Prenaseljenost v mestih v [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] zaradi [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]] pa je povzročala vedno večje probleme z javno čistočo in večje zdravstvene probleme. Zato so začetka 20. stoletja v velikih mestih pospešeno začeli graditi kanalizacijske sisteme, ki so pomagali preprečevati izbruhe [[bolezni]] in so drastično zmanjšali stopnjo [[umrljivost]]i. Ti sistemi so sprva spuščali odplake naravnost v nadzemne vode brez kakršnegakoli prečiščevanja. Prvi celovit kanalizacijski sistem je bil zgrajen v nemškem mestu [[Hamburg]] v sredini 19. stoletja. Po odpravi problemov z odplakami, pa se je začel pojavljati vedno večji problem z [[onesnaževanje]]m nadzemnih voda. Prve rešitve so bile ločevanje trnih odplak od tekočih in njihova uporaba v kmetijske namene. Konec 19. stoletja so v nekaterih mestih začeli v kanalizacije dodajati razne [[Kemikalija|kemikalije]] in gradili večje greznice. Prva čistilna naprava je bila zgrajena v Worchestru, leta 1890. ==Viri== 1.^ Metcalf, Leonard; Eddy, Harrison P. (1922). Sewerage and Sewage Disposal: A Textbook. New York: McGraw-Hill. http://books.google.com/books?id=E4ybw1sOIk8C. 2.^ a b Staley, Cady; Pierson, George S. (1899). The Separate System of Sewerage, Its Theory and Construction. New York: Van Nostrand. http://books.google.com/books?id=jT81AAAAMAAJ. 3.^ Rodda, J. C. and Ubertini, Lucio (2004). The Basis of Civilization - Water Science? pg 161. International Association of Hydrological Sciences (International Association of Hydrological Sciences Press 2004). 4.^ a b c Steven J. Burian, Stephan J. Nix, Robert E. Pitt, and S. Rocky Durrans (2000). "Urban Wastewater Management in the United States: Past, Present, and Future." Journal of Urban Technology, Vol. 7, No. 3, pp.&nbsp;33–62. doi:10.1080/713684134. 5.^ Cutler; Miller. The Role of Public Health Improvements in Health Advances. 6.^ a b c Metcalf, Leonard; Eddy, Harrison P. (1914). American Sewerage Practice. New York: McGraw-Hill. http://books.google.com/books?id=g5cJAAAAIAAJ&pg=PP1#v=onepage&q=&f=false. Vol. I: Design of Sewers. {{kategorija v Zbirki|Sewers}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ekologija]] [[Kategorija:Kanalizacija| ]] [[Kategorija:Okoljsko inženirstvo]] [[Kategorija:Onesnaževanje vode]] sgcnwj8v4s5ek35r1r87skxub6hpi7f 6747199 6747197 2026-09-05T20:27:40Z ~2026-46638-15 264975 /* Vrsta kanalizacij */ popravek tipkarske napake 6747199 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} [[Slika:Paris-Egouts-p1010721.jpg|sličica|Kanalizacija v Parizu]] '''Kanalizacija''' je sistem za zbiranje in odstranjevanje [[odplaka|odplak]], ki poteka od mesta nastanka odpadnih [[voda|vod]] do [[Čistilna naprava|čistilnih naprav]]. Namen kanalizacije so zaščita javnega zdravja, preprečitev nastajanja in širjenja bolezni ter preprečitev onesnaževanja nadzemnih in podzemnih voda. ==Zbiranje== [[Slika:pvc_cevi.jpg|thumb|PVC kanalizacijske cevi]] Osnovni sistem za zbiranje odplak deluje na principu [[prosti pad|prostega padca]] (gravitacijska kanalizacija),vendar na nekaterih mestih (npr. velike ravnice, večje naravne ovire, skalovje) princip prostega padca ni mogoč in tam se uporabljajo [[Črpalka|črpalke]], ki črpajo odplake do čistilnih naprav(tlačna kanalizacija). Kanalizacijski vodi so sestavljeni iz cevi od premera 150&nbsp;mm, do velikih betonskih cevi. Danes se največ uporabljajo cevi iz umetnih mas kot so [[Polivinilclorid|PVC]], [[Polipropilen|PP]], [[Polietilen|PE]] in [[poliester]], vse manj pa se uporabljajo [[beton]]ske cevi. Odplake pri stanovanjskih hišah se največkrat zbirajo v [[greznica]]h, to je zakopan zbiralnik, ki ločuje trde odplake od tekočih. Tekoče odplake se potem preko cevi pretakajo do čistilnih naprav, trde odplake pa se izčrpajo in s posebnimi vozili transportirajo na deponije. Poznamo tudi sisteme pri katerih ima vsako gospodinjstvo svojo greznico s strojem za mletje trdnih odplak in ko je nivo odplak v greznici dovolj visok se [[mlin]] vključi in zmelje vse odplake potem pa te odplake stečejo po kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo. V današnjem času pa se v krajih, kjer ni kanalizacijskega omrežja, montirajo individualne čistilne naprave, ki delujejo na principu velikih čistilnih naprav. Prečiščena odpadna voda iz malih čistilnih naprav pa se lahko izteka [[drenaža|drenira]] v naravo. ==Vrste kanalizacij== Oblika in velikost kanalizacij se odraža glede na namembnost le-te. Osnovne kanalizacije delimo na [[Fekalije|fekalne]] kanalizacije, meteorne kanalizacije, ter kombinirane kanalizacije. Kombinirane oblike kanalizacij so oblikovane tako, da poleg odplak po istih ceveh hkrati [[transport]]irano tudi meteorne vode. Vendar te oblike po navadi niso zmožne zdržati večjega volumskega pretoka,ki nastane ob večjih [[padavina]]h, kar pa povzroči probleme pri transportu fekalij in ima za posledico iztok fekalij skozi revizijske [[jašek|jaške]] in [[požiralnik]]e. Poznamo tudi ločene kanalizacijske sisteme. Tu potekata dva ločena [[cevovod]]a, eden za transport fekalij, drugi pa za transport meteornih voda, ki pa je lahko speljan mimo čistilnih naprav in se lahko spusti direktno v naravo. V modernih gospodinjstvih so večinoma v uporabi ločeni kanalizacijski sistemi. ==Transport in odstranjevanje odplak skozi zgodovino== Po večini so skozi zgodovino vse odplake speljali v razne nadzemne vode (reke, morja). Zgodnje civilizacije so bile večinoma zgrajene poleg večjih vodnih tokov,zato jim je bil izpust naravne vire tudi omogočen in najlažji. ===Antični sistemi=== [[Slika:Roman sewer in Cologne-7230.jpg|alt=|sličica|Antična kanalizacija]] Prvi odvajalni sistem je bil najden na [[bližnji vzhod|bližnjem vzhodu]] v jugovzhodnem delu Irana blizu [[Mesto|mesta]] Zabol. Prvi kanalizacijski sistem zgrajen iz [[glinena cev|glinenih cevi]] je bil na [[Kreta|Kreti]] v [[Grčija|Grčiji]]. In po 3000 letih še vedno deluje. Večje [[Populacija|populacije]] pa potrebujejo bolj kompleksne kanalizacijske sisteme da vzdržujejo čistočo v prenaseljenih mestih. Antična mesta Harappa in Mohenjo-daro v vzhodni [[Indija|Indij]] pa so že v letih 2600 p.n.š imela prvo kompleksno kanalizacijo zgrajeno iz opek na katere so že bile priključene školjke s splakovanjem. Prav tako so v teh mestih imeli javna in zasebna kopališča, ki so imela posebne drenažne sisteme, preko katerih je odpadna voda prišla do mestne kanalizacije. === 16. stoletje === Do 16. stoletja kanalizacijski sistemi niso doživeli večjega napredka. Takrat pa je izumitelj [[Sir John Harrington]] izumil napravo v čast [[Elizabeta I. Angleška|kraljici Elizabeti]], ki je odpadne vode spuščala v greznice. V mestih kanalizacijski sistemi niso bili zgrajeni zato ker so se odplake metale kar na [[Cesta|cesto]] kjer jih je izpiral [[Cesta|dež]]. Nekatera mesta pa so imela kar nadzemno kanalizacijo ki je potekala vzporedno s cesto in je na nekaterih mestih imela urejeno drenažo da je tekočina tam [[ponikanje|poniknila]]. Vendar pa z naraščanjem populacije in večanjem mest tak sistem ni zadoščal za nastalo količino odplak in je postal vir vseh [[bolezni]]. Take probleme so imeli v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] še na koncu 19. stoletja in so bila vodna obolenja, kot npr. [[kolera]] čisto običajna. ===Industrijska doba=== Prenaseljenost v mestih v [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] zaradi [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]] pa je povzročala vedno večje probleme z javno čistočo in večje zdravstvene probleme. Zato so začetka 20. stoletja v velikih mestih pospešeno začeli graditi kanalizacijske sisteme, ki so pomagali preprečevati izbruhe [[bolezni]] in so drastično zmanjšali stopnjo [[umrljivost]]i. Ti sistemi so sprva spuščali odplake naravnost v nadzemne vode brez kakršnegakoli prečiščevanja. Prvi celovit kanalizacijski sistem je bil zgrajen v nemškem mestu [[Hamburg]] v sredini 19. stoletja. Po odpravi problemov z odplakami, pa se je začel pojavljati vedno večji problem z [[onesnaževanje]]m nadzemnih voda. Prve rešitve so bile ločevanje trnih odplak od tekočih in njihova uporaba v kmetijske namene. Konec 19. stoletja so v nekaterih mestih začeli v kanalizacije dodajati razne [[Kemikalija|kemikalije]] in gradili večje greznice. Prva čistilna naprava je bila zgrajena v Worchestru, leta 1890. ==Viri== 1.^ Metcalf, Leonard; Eddy, Harrison P. (1922). Sewerage and Sewage Disposal: A Textbook. New York: McGraw-Hill. http://books.google.com/books?id=E4ybw1sOIk8C. 2.^ a b Staley, Cady; Pierson, George S. (1899). The Separate System of Sewerage, Its Theory and Construction. New York: Van Nostrand. http://books.google.com/books?id=jT81AAAAMAAJ. 3.^ Rodda, J. C. and Ubertini, Lucio (2004). The Basis of Civilization - Water Science? pg 161. International Association of Hydrological Sciences (International Association of Hydrological Sciences Press 2004). 4.^ a b c Steven J. Burian, Stephan J. Nix, Robert E. Pitt, and S. Rocky Durrans (2000). "Urban Wastewater Management in the United States: Past, Present, and Future." Journal of Urban Technology, Vol. 7, No. 3, pp.&nbsp;33–62. doi:10.1080/713684134. 5.^ Cutler; Miller. The Role of Public Health Improvements in Health Advances. 6.^ a b c Metcalf, Leonard; Eddy, Harrison P. (1914). American Sewerage Practice. New York: McGraw-Hill. http://books.google.com/books?id=g5cJAAAAIAAJ&pg=PP1#v=onepage&q=&f=false. Vol. I: Design of Sewers. {{kategorija v Zbirki|Sewers}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ekologija]] [[Kategorija:Kanalizacija| ]] [[Kategorija:Okoljsko inženirstvo]] [[Kategorija:Onesnaževanje vode]] b61lern7ef432tnstgp2b4rh5vrwblc Zvezdne steze: Prva nanizanka 0 328283 6747205 5071421 2026-09-05T21:29:09Z K7yz3 258683 logo 6747205 wikitext text/x-wiki [[Slika:Star Trek TOS Logo.svg|obroba|desno|180x180_pik]] '''Zvezdne steze: Prva nanizanka''' je ameriška [[Znanstvena fantastika|znanstvenofantastična]] [[televizijska serija]] producenta [[Gene Roddenberry|Gena Roddenberryja]]. Na televizijskem kanalu [[NBC]] so predvajali tri sezone: od 8. septembra 1966 do 3. junija 1969.[[File:SFMonitor006a.png|right|180x180px]]''Zvezdne steze'' so nanizanka o prigodah vesoljske ladje ''USS Enterprise (NCC-1701)'' in njeni posadki v 23. stoletju. Kapitan ladje je [[James T. Kirk]] ([[William Shatner]]), njegov prvi poveljnik [[Spock]] ([[Leonard Nemoy]]) in glavni zdravnik [[Leonard McCoy]] ([[DeForest Kelley]]). Naloga vesoljske ladje je, da raziskuje vesolje in potuje tja, kamor še ni stopila človeška noga. Leta 1964 so posneli prvo pilotno epizodo, »[[Kletka (Zvezdne steze)|Kletka]]«, ki pa so jo pri NBC zavrnili. Drugo pilotno epizodo, »[[Kamor še ni stopila človeška noga (Zvezdne steze)|Kamor še ni stopila človeška noga]]«, v kateri igra skoraj povsem druga ekipa igralcev, so posneli leta 1966. == Glej tudi == * [[Zvezdne steze]] {{zvezdnesteze}} {{TV-škrbina}} [[Kategorija:Zvezdne steze| Prva nanizanka]] {{normativna kontrola}} 5oc5cq4319djov7vgxfq2s2j53wt4oc Paul Hindemith 0 358794 6747224 6549291 2026-09-06T06:02:24Z Dr. Thomas Liptak 247689 /* Glasbena kariera */ photo updated 6747224 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Hindemith''', [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]], [[glasbena teorija|glasbeni teoretik]] in [[violist]], * [[16. november]] [[1895]], Hanau blizu [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta ob Majni]], † [[28. december]] [[1963]], Frankfurt ob Majni. Hindemith je bil eden najpomembnejših nemških skladateljev in vodilnih glasbenih teoretikov prve polovice 20. stoletja. == Življenjepis == Hindemith se je rodil v delavski družini. Svoje zgodnje otroštvo je preživel v Rodenbachu pri Hanau. Od tretjega do šestega leta je živel pri starih starših v Naumburgu na Queisu v [[Šlezija|Šlezij]]i. Leta 1900 se je družina preselila v Mülheim na Majni, kjer je Paul je hodil v osnovno šolo in se začel učiti [[Violina|violin]]o. Leta 1905 se je z družino preselil v Frankfurt, kjer je šolanje končal pri starosti 14 let. Družinske korenine ležijo v Šleziji. Prihaja iz stare šlezijske družine trgovcev in obrtnikov iz krogov Jawor in Luban. Njegov oče Rudolf je bil rojen leta 1870 v Naumburgu am Queis v Šleziji. Zapustil je svoj dom kot mladenič in se naselil leta 1890 v Hanau, kjer je deloval kot hišni slikar. Oče je pustil tri otroke, Pavla rojenega leta 1895, leta 1898 rojeno sestro Antonia (Toni) in leta 1900 rojenega brata Rudolfa v Otroškem zavetišču za poučevanje glasbe, ki je deloval pod imenom " Frankfurter Kindertrio". Sin [[Rudolf Hindemith]], ki je bil že zelo zgodaj priznani [[čelist]], je pozneje postal tudi poklicni [[dirigent]] in skladatelj, vendar je ostal v senci svojega slavnega brata Paula. Oče je šel star 44 let v vojsko v prvi svetovni vojni kot prostovoljec. Padel je septembra 1915 v bitki pri Souain-Perthes v [[Šampanja-Ardeni|Šampanji]]. == Otroštvo in konkurenca med dvema bratoma == Kot otroka sta bila oba brata Paul in Rudolf (1900-1974) vodilna v družini. V mladosti sta sestavila kvartet Amar-Hindemith, ki je bil strokovno ena od vodilnih skupin nove glasbene scene v dvajsetih letih preteklega stoletja. Mlajši Rudolf je kmalu odšel, ker se je pogosto znašel v Paulovi senci in se preselil v žanr [[godba|godb]]e in [[jazz]]a ter prepustil Paulu dirigiranje. == Glasbena kariera == [[Slika:Frankfurt am Main Kuhhirtenturm.jpg|thumb|250 px|Hindemithovo stanovanje 1923–1927 v Kuhhirtenturmu v Frankfurtu na Majni]] Paul je študiral violino od devetega leta dalje. Po priporočilu svoje učiteljice Anne Hegner je od leta 1908 dalje obiskoval višji [[konservatorij]]. Poleg študija violine pri Adolfu Rebnerju, se je usposabljal kot skladatelj pri Arnoldu Mendelssohnu in Bernhardu Seklesu. Bil je violist v orkestru v Frankfurtu. Od 1915-1923 je imel položaj koncertnega mojstra v frankfurtski operi. Hindemith se je v času prve svetovne vojne 16. januarja 1918, kot vojaški glasbenik pehotnega polka, preselil v [[Alzacija|Alzacij]]o. Od aprila je bila njegova enota nastanjena v severni Franciji in Belgiji, kjer je Hindemith doživel grozote vojne. 8. decembra 1918 je bil odpuščen iz vojaške službe. Leta 1922 je bil v Frankfurtu ustanovljen kvartet Amar, kjer je igral drugo violino, kasnjej pa violo. Leta 1923 je Hindemith izpolnil željo pianistu Paulu Wittgensteinu in napisal klavirski koncert za levo roko, ki pa ni bil izveden. Šele 80 let kasneje, po presenetljivem odkritju, je bil leta 2004 prvič izveden z Berlinsko filharmonijo.<ref>Christiane Krautscheid: [http://www.schott-musik.de/shop/resources/563974.pdf ''Die Jagd nach dem verlorenen Konzert: Paul Hindemith – Klaviermusik mit Orchester, op. 29''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131120190113/http://www.schott-musik.de/shop/resources/563974.pdf |date=2013-11-20 }}; (PDF; 33kB)</ref> Hindemithova najljubša pianistka, žena frankfurtskega umetnostnega zgodovinarja Frieda Luebbeckea, Emma Luebbecke, ki je igrala v kvartetu Rebner, je izvedla leta 1924 njej posvečen kvintet v e-molu (op. 7) napisan leta 1918. V istem letu se je poročil z glasbenico Gertrudo Rottenberg, hčerjo dirigenta orkestra frankfurtske Opere Ludwiga Rottenberga in vnukinjo nekdanjega župana Frankfurta Franca Adickesa. Leta 1924 je Hindemith, kot prijatelj Hansa Flescha, nekdanjega direktorja ''Frankfurter Senders'', prišel v stik z novim medijem. Na pobudo Flescha je pozneje pisal številna naročena dela za radio, med njimi leta 1929 glasbeno-zvočno Lindberghovo letenje, v koprodukciji z [[Kurt Weill|Kurtom Weillom]] in [[Bertolt Brecht|Bertoltom Brechtom]]. Berlinska Akademija za glasbo je leta 1927 imenovala Hindemitha za profesorja za kompozicijo. Od leta 1929 poučuje tudi na [[glasbena šola|glasbeni šoli]] Neukölln, ustanovljeni leta 1927. Od leta 1923 je prijateljeval s frankfurtskim [[slikar]]jem [[Rudolf Heinisch|Rudolfom Heinischom]] (1896-1956), s katerim sta ostala dobra prijatelja vse do njegove smrti. Heinisch je za Hindemitha narisal ''kvartet Amar'' in v obdobju 1924-1956 približno 15-krat naslikal tudi Paula Hindemitha. Njegova najbolj znana podoba Hindemitha, od leta 1929 je visela v Mestnem muzeju v Frankfurtu, je bila izobešena leta 1938 na nacistični razstavi „Entartete Kunst“ v kategoriji „Technisch gekonnt, Gesinnung verjudet“ in nato kot "neuporabna" uničena.<ref>Durch Zufall überlebte das Bild dank einer Reproduktion in der Reihe ''Handbuch der Musikwissenschaft. Frankfurt feiert Hindemith''; Frankfurt 1995; S. 2 und 59. Paul Hindemith: ''Das private Logbuch''; München 1995, S.519 mit zahlreichen Nachweisen. Franz Roh: ''Entartete Kunst''; Hannover 1962, S. 189. Hans Mersmann: ''Moderne Musik''; Potsdam 1929; S. 208 Tafel X.</ref> V tem času je bilo več njegovih del premierno izvajanih na glasbenem festivalu v [[Donaueschingen]]u. Ko je leta 1921 Hindemithov kvartet Amar premierno izvedel 3 godalni kvartet Opus 16, mu je ta, komaj tridesetlenemu, prinesel sloves najbolj vplivnega in spoštovanega sodobnega glasbenika v Evropi. Komorni festivalski orkester je vodil v letih 1923-1930. Skupaj s [[Heinrich Burkard|Heinrichom Burkardom]] in [[Joseph Haas|Josephom Haasom]] je bil to eden najpomembnejših forumov za novo glasbo. Od takrat dalje je bil Hindemith eden najbolj pomembnih in spornih osebnosti sodobne glasbe v Nemčiji. == Soočenje s Tretjim Rajhom == Leta 1930 Hindemith preusmeri svoje glasbeno udejstvovanje kot violist v druge evropske države, koncertna potovanja so ga popeljala tudi v ZDA. Njegovo delo je v Nemčiji postalo bolj in bolj omejeno. Nacistični privrženci sicer ne dvomijo v Hindemithovo glasbeno sposobnost kot "velikega moža svojega časa", vendar so razburjeni glede njegovega "nesprejemljivega odnosa" do nacizma. [[Adolf Hitler]] se je leta 1929 pritožil nad sliko v petem delu opere "Novica dneva". Del njegovih del so odstranili iz programov v skladu s sodbo o »kulturnem boljševizmu" ali kot "izrojena umetnost«. Leta 1934 so njegova dela prepovedali oddajati na nemškem radiu. Propagandni minister [[Joseph Goebbels]] ga je javno označil kot "atonalnega oblikovalca hrupa". Wilhelm Furtwängler je 25. novembra 1934 s svojem članku "Zadeva Hindemith" pri [[Deutsche Allgemeine Zeitung]] pisal o Hindemithovem položaju: nihče od mlajše generacije ni storil za ugled nemške glasbe v tujini toliko kot Hindemith. Nihče si ne more privoščiti, da bi spregledal Hindemitha. [[Hermann Goering]] in Joseph Goebbels sta se jezno odzvala. V znak solidarnosti z režimom je Hindemith igral na božični večer leta 1933 v berlinskem preiskovalnem zaporu Moabit kjer je bil v tistem trenutku zaprt tudi njegov svak Hans Flesch. Med letoma 1934 in 1935 je živel v Baden Lenzkirch in tam končal [[Simfonija|simfonij]]o ''Mathis der Maler'' .<ref>Angele Kerdaon: ''[http://www.suedkurier.de/region/schwarzwald-baar-heuberg/breisgau-hochschwarzwald/Hommage-an-Paul-Hindemith;art372503,5932946 Breisgau-Hochschwarzwald: Hommage an Paul Hindemith] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924134937/http://www.suedkurier.de/region/schwarzwald-baar-heuberg/breisgau-hochschwarzwald/Hommage-an-Paul-Hindemith;art372503,5932946 |date=2015-09-24 }}'', 1. März 2013, suedkurier.de, abgerufen am 24. März 2013</ref> Leta 1935 je Hindemith v znak protesta v imenu nemške vlade v [[Turčija|Turčiji]] zgradil Konservatorij v [[Ankara|Ankar]]i.<ref>Dazu P. H.: ''Das sog. „Gelbe Buch“. Vorschläge für den Ausbau des Musiklebens.'' (sc. in der Türkei). Das Titelblatt gedruckt, übrige Seiten als Faksimile. Hergestellt bei Otto Strese, Berlin-Steglitz. 82 Seiten mit 16 Schriftstücken. Es gab ferner ein sog. „Blaues Buch“ zum gleichen Sachverhalt, über das derzeit nichts Näheres bekannt ist.</ref> Iz njegovega urada so ga odpustili. Od leta 1936 je bilo predvajanje njegovih del prepovedano. Višek soočenja z nacističnim sistemom je bila razstava leta 1938. == Izseljeništvo in vrnitev == Leta 1938 je z ženo odšel v izgnanstvo, najprej v [[Švica|Švico]]. Leta 1940 je odšel v izgnanstvo v [[Združene države Amerike]]. Naselili so se v New Havnu ([[Connecticut]]), kjer je bil Hindemith do leta 1953 profesor na [[Univerza Yale|univerzi Yale]]. Leta 1946 je postal ameriški državljan. V poznih 1940 se je Hindemith posvetil predvsem klasični glasbi. Hodil je na turneje po vsem svetu v znana glasbena središča, kot sta [[dunajska filharmonija|dunajska]] in [[berlinska filharmonija]]. Leta 1950 so Hindemithu podelili častni doktorat Freien Universität Berlin, postal je tudi častni član dunajske Konzerthaus. Leta 1953 se je preselil nazaj v Švico in živel v vili v okrožju La Chance v Blonay Vevey ob [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]]. Izmenično je poučeval na Yale in v [[Zürich]]u do leta 1951. Leta 1957 je končal s poučevanjem in se posvetil samo skladanju in dirigiranju. Odšel je na turnejo v Azijo in ZDA. Leta 1951 je prejel [[Bachova nagrada|Bachovo nagrado]] mesta [[Hamburg]], leta 1955 je bil počaščen z [[Goethe]]jevo medaljo mesta Frankfurt in prejel Wihuri-Sibeliusovo nagrado. Leta 1962 je za glasbo prejel nagrado Balzan. 1963 je Paul Hindemith je umrl v bolnišnici v Frankfurtu zaradi vnetja trebušne slinavke. == Njegovi učenci == Hindemith je poučeval mnoge bodoče skladatelje: * Howard Boatwright, ameriški skladatelj in muzikolog * Dietrich Erdmann, nemški skladatelj * Zoltán Gárdonyi madžarski skladatelj in muzikolog * Harald Genzmer, nemški skladatelj * Bernhard Heiden, nemško-ameriški skladatelj * Walter Kraft, nemški skladatelj in organist * Felicitas Kukuck, nemški skladatelj * Werner Kaegi, švicarski skladatelj * Henry Konietzny, nemški skladatelj in fagotist * Walter Leigh, britanski skladatelj in pianist * Ernst Hermann Meyer, nemški skladatelj * Hans Friedrich Micheelsen, nemški skladatelj in organist * Konrad Friedrich Noetel, nemški skladatelj * Hans Otte, nemški pianist, skladatelj in Musikvermitttler * Franz Reizenstein, nemško-judovski skladatelj in pianist * Oskar Sala, nemški skladatelj in fizik * Hans Ludwig Schilling, nemški skladatelj * Ruth Schönthal, nemško-ameriški skladatelj in pianist * Josef Tal, izraelski skladatelj * Johannes Paul Thilman, nemški skladatelj * Tilegant Friedrich, nemški dirigent * Heinz Zeebe, nemški dirigent * Rudolf Zink, nemški skladatelj == Skladbe (izbor) == * 1917: Tri pesmi za sopran in orkester, op. 9 (je vrhunec njegovega mladinskega dela) * 1921: Im Kampf mit dem Berge (filmska glasba) * 1921 do 1922: Suita 1922: Marsch (Luft-Akt), Shimmy, Nachtstück, Boston, Ragtime * 1921: Sancta Susanna - trije samospevi, premiera 26. marca 1922 v Frankfurtu * 1921 do 1926: svetovni premieri njegovih skladb ** Violinski kvartet op. 22, ** Kammermusik št. 1, op. 24a, ** Die junge Magd, (pesmi [[Georg Trakl|Georga Trakla]]) op. 23 Nr. 2, ** Das Nusch-Nuschi, op. 20 za birmanske lutke na dnevih komorne glasbe v Donaueschingnu. * 1923: Repertorium für Militärmusik »Minimax«, violinski kvartet * 1923: Skladba za klavir in orkester, op. 29 za levo roko (odkrit leta 2002 na posestvu [[Paul Wittgenstein|Paula Wittgensteina]], prvič izvedena leta 2004) * 1923/24: Das Marienleben, ciklus pesmi za sopran in klavir op. 27, s pesmijo cikla življenja Marije (1912) [[Rainer Maria Rilke|Rainerja Marie Rilkeja]] * 1925: Overtura k »[[Leteči Holandec|Letečemu Holandcu]]« za violinski kvartet. * 1925: Koncert za orkester op. 38 * 1925: Rondo za tri kitare * 1926: svetovna premiera njegovih del za igralca klavirja Welte-Mignon * 1926 Koncert glasba za [[pihalni orkester]], op 41, premierno leta 1926 v Donaueschingnu (1 uvertura Koncertantna - 2. šest variacij na pesem Prinz Eugen, plemeniti vitez - 3. koračnica) * 1927: Osem skladb za [[Flavta|flavt]]o solo * 1927: Komorna glasba št. 5 za [[Viola|viol]]o in orkester op. 36/4 * 1927: Komorna glasba št. 7 op. 46, št. 2 za [[orgle]], [[pihala]] in base * 1930-ta leta: številne pesmi, zborovske in a cappella, od katerih so nekatere navduševale z grobo [[tonaliteta|tonalitet]]o in besedili (npr. iz šund romanov); tudi sedem skladb za ljubitelje malih električnih instrumentov * 1931: Svetovna premiera oratorija Das Unaufhörliche, skupaj z Gottfriedom Bennom – Concertino za Trautonium in violinski orkester (premirea v Münchnu na 2. dnevih Rundfunkmusik) * 1932: Tri lahke skladbe za violončelo in klavir * 1934: Premiera simfonije Mathis der Maler (o usodi slikarja [[Matthias Grünewald|Matthiasa Grünewalda]]) pod vodstvom Wilhelm Furtwängler v Berlinu * 1935: Počasna skladba z rondojem za Trautonium. Tudi kot Selbstschnittplatte na Hindemith-Institut/Frankfurt * 1935: Sonata v E duru za violino in klavir * 1936: Tri sonate za klavir * 1936–1955: Sonata za vsakega od orkestrskih inštrumentov in klavir, nastala med letoma 1936 und 1942 * 1937–1940: Tri sonate za orgle * 1938: Premiera opere Mathis der Maler v Zürichu * 1939: Koncert za violino in orkester * 1939: Sonata za [[Trobenta|trobent]]o in klavir * 1939: Sonata za [[klarinet]] in klavir * 1940: Simfonija v Es * 1941: Sonata za [[tuba (glasbilo)|tubo]] in klavir * 1942: Klavirski ciklus v Ludus tonaliteti * 1943: Simfonija Metamorfoze na teme od [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Webra]] * 1946: Svetovna premiera oratorija Als Flieder mir jüngst im Garten blüht – Requiem za tiste, ki ljubijo na besedilo Walta Whitmana * 1947: Apparebit repentina, za mešani zbor in pihala * 1947: Koncert za klarinet * 1948: Septet za pihala * 1951: Simfonija v B-duru za koncertni orkester * 1957: Opera Die Harmonie der Welt o življenju in delu [[Johannes Kepler|Johannesa Keplerja]], priredba Paul Sacher * 1958: Pittsburška simfonija == Odrska dela (izbor) == * 1921 do 1926: Umor, Hoffnung der Frauen, op. 12 (Opera na besedilo [[Oskar Kokoschka|Oskarja Kokoschka]]) * 1922: Der Dämon, op. 28 (Balet), premiera 1. decembra 1923 v Darmstadtu * 1926: Premiera Opere Cardillac- premiera popravljene različice 20.junij 1956 v Zürichu * 1929: Premiera Opere Neues vom Tage * 1938: Premiera baleta Nobilissima visione v Londonu == Knjige == * Unterweisung im Tonsatz. ** I. Theoretischer Teil. Schott, Mainz 1937 ** II. Übungsbuch für den zweistimmigen Satz. Schott, Mainz 1939. ** III. Übungsbuch für den dreistimmigen Satz. Schott, Mainz 1970. * Aufgaben für Harmonieschüler (Traditional Harmony). Schott, Mainz 1949, ISBN 978-3-7957-1602-8. * Übungsbuch für Elementare Musiktheorie (Elementary Training for Musicians).Schott Mainz 1975, ISBN 3-7957-1604-7 * A Composer’s World. (Urfassung zu Komponist in seiner Welt) * Komponist in seiner Welt: Weiten und Grenzen. Atlantis Musikbuch, Zürich 1994, ISBN 3-254-00191-5. * Mathis der Maler: Oper in sieben Bildern. Apollo-Verlag, Mainz 1945. * Johann Sebastian Bach. Ein verpflichtendes Erbe. Insel Verlag, Wiesbaden 1953 (Insel-Bücherei 575/2) * Paul Hindemith: Zeugnis in Bildern. Schott, Mainz 1961 * Der Komponist als Zeichner (The Composer AS Graphic Artist). Atlantis-Musikbuchverlag, Zürich 1995. * Sterbende Gewässer. Lambert Schneider, Gerlingen 1963. == Literatura== * Friedrich Wilhelm Bautz: Hindemith, Paul. In: Biographisch-Bibliographisches Kirchenlexikon (BBKL). Band 2, Bautz, Hamm 1990, ISBN 3-88309-032-8, Sp. 876–879. * Ingrid Bigler-Marschall: Paul Hindemith. In: Andreas Kotte (Hrsg.): Theaterlexikon der Schweiz. Band 2. Chronos, Zürich 2005, ISBN 3-0340-0715-9, S. 843 f. * Siglind Bruhn: Hindemiths große Bühnenwerke. Hindemith-Trilogie Band I. Edition Gorz, Waldkirch 2009. ISBN 978-3-938095-11-9 * Siglind Bruhn: Hindemiths große Vokalwerke. Hindemith-Trilogie Band II. Edition Gorz, Waldkirch 2010. ISBN 978-3-938095-14-0 * Siglind Bruhn: Hindemiths große Instrumentalwerke. Hindemith-Trilogie Band III. Edition Gorz, Waldkirch. Erscheint voraussichtlich März 2012. * Peter Donhauser: Elektrische Klangmaschinen. Die Pionierzeit in Deutschland und Österreich. Böhlau, Wien 2007, ISBN 978-3-205-77593-5. * Walter Gerstenberg: Hindemith, Paul. In: Neue Deutsche Biographie (NDB). Band 9, Duncker & Humblot, Berlin 1972, ISBN 3-428-00190-7, S. 176–178 (Digitalisat). * Arkadi Junold: Die Opern Paul Hindemiths, Berlin 2010. ISBN 978-3-940863-16-4 * Achim Heidenreich: Paul Hindemiths sieben Kammermusiken: Entstehung, Analyse, Rezeption, Mainz 2004, Dissertation * Wolfgang Huschke: Paul Hindemiths Ahnen In: Genealogie. Heft 10, Oktober 1987, S. 705 ff. * Rüdiger Jennert: Paul Hindemith und die Neue Welt. Studien zur amerikanischen Hindemith-Rezeption. Schneider, Tutzing 2005. ISBN 3-7952-1181-6 * Günther Metz: Hindemith und die mechanische Musik. In: Aus Freiburg in die Welt – 100 Jahre Welte-Mignon. Automatische Musikinstrumente. Augustinermuseum, Freiburg 2005, S. 154–156. * Rainer Mohrs: Die Orgelmusik von Paul Hindemith. Überlegungen zu einem neuen Hindemith-Bild. In: Musica sacra 115, 1995, S. 458-475. * Gerd Sannemüller: Hindemith als Musikpädagoge. In: Zeitschrift für Musikpädagogik 2 (1977) 4, S. 49–58 * Susanne Schaal: Hindemith und Dresden, in: Dresden und die avancierte Musik im 20. Jahrhundert. Teil I: 1900-1933, hrsg. von Matthias Herrmann und Hanns-Werner Heister, Laaber 1999, S. 289-296 (Musik in Dresden 4), ISBN 3-89007-346-8 ==Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hindemith, Paul}} [[Kategorija:Nemški skladatelji]] [[Kategorija:Nemški violisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Yale]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zürichu]] 9lwp5ql57h2isgcwm9zj2jnsps7wuwf Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih 4 359561 6747162 6731554 2026-09-05T16:27:14Z Yerpo 8417 /* Tekmovalni del */ posodobitev 6747162 wikitext text/x-wiki {{Status WikiProjekta|active|projekt=Filozofija|tema=filozofija|koordinator=Yerpo|image=|image=[[File:Viquibola 1000.png|100px]]|active|project-type=topic|margin=0px|sc1=WP:1000|portal=}} '''WikiProjekt »1000 nujnih«''' je usmerjen [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjekt]] izboljševanja [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]. Gre za izbor 1000 tem, ki so po nekem splošnem konsenzu tako bistvene, da bi morale biti zadovoljivo opisane v vsaki enciklopediji, ne glede na jezik, torej res osnovne enciklopedične teme, o katerih se bo verjetno želelo poučiti mnogo bralcev. Dodaten motiv je ščepec zdrave tekmovalnosti: na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] od začetka 2015 slovenska Wikipedija počasi, a vztrajno napreduje. Tekmovalni cilj je razširiti vse članke na velikost več kot 25.000 dejanskih, oziroma 25*1.2=30.000 efektivnih znakov besedila, to je meja, nad katero štejejo članki za »dolge« in prinašajo največje število točk. Tudi skok prek 10.000 znakov (to je iz razreda "škrbin" med "prave članke") prinese nekaj - 3 točke. Seveda število znakov ni vse, zato na koncu združimo globalno merilo dolžine z lokalnim merilom kakovosti in si prizadevamo, da so članki razglašeni za [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrane]]. Z mnogo širšim seznamom se ukvarja [[Wikipedija:WikiProjekt 10000 nujnih|WikiProjekt 10000 nujnih]]. == Sodelovanje == Sodelovati ni težko. Enostavno izberite enega od [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], in ga začnite oz. razširite. Tematika projekta je tako raznolika, da se gotovo za vsakega najde kaj. Večina tem je že obširno pokritih v večjih Wikipedijah (angleški, nemški ipd.), tako da je z viri podprtega materiala obilo, članke v drugih jezikih lahko kar prevedete. <div style="float:right">{{Uporabnik WP1000}}</div> Na svojo uporabniško stran lahko vključite predlogo {{tl|Uporabnik WP1000}}, ki naredi [[Wikipedija:Uporabniška polja|uporabniško polje]] (škatlo), prikazano na desni. ''Za vpis med sodelujoče lahko dodate svoje uporabniško ime na spodnji seznam s tremi tildami (<nowiki>~~~</nowiki>).'' # — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> # --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> # --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba Brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) # --[[Uporabnik:SmozBleda|VitoSmo]]<sup>[[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]</sup> # --[[Uporabnik:Dr. tejtej|Dr. tejtej]] ([[Uporabniški pogovor:Dr. tejtej|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Enciklopedija5|Enciklopedija5]] ([[Uporabniški pogovor:Enciklopedija5|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Archangel|Archangel]] ([[Uporabniški pogovor:Archangel|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Zeleni|Zelena lučka. ]] ([[Uporabniški pogovor:Zeleni|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Arminij|Arminij]] ([[Uporabniški pogovor:Arminij|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Luka11235|Luka11235]] ([[Uporabniški pogovor:Luka11235|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Deklina|Deklina]] ([[Uporabniški pogovor:Deklina|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) # --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] # -- [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Enej1000|Enej1000]] == Podporno gradivo == * [https://pageviews.wmcloud.org/massviews/?platform=all-access&agent=user&source=wikilinks&range=latest-30&sort=views&direction=1&view=list&target=https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:%C4%8Clanki,%20ki%20bi%20jih%20morala%20imeti%20vsaka%20Wikipedija Ogledi člankov s seznama v zadnjih 30 dneh] (Massviews Analysis) * [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=61569 PagePile seznama] - za uporabo v drugih orodjih * [https://petscan.wmflabs.org/?interface_language=en&sitelinks_any=slwiki&cb_labels_any_l=1&edits%5Bflagged%5D=both&negcats=&cb_labels_no_l=1&namespace_conversion=keep&language=sl&depth=0&format=html&combination=subset&cb_labels_yes_l=1&sortby=size&wpiu=any&active_tab=tab_other_sources&edits%5Bbots%5D=both&show_soft_redirects=both&wikidata_item=no&search_max_results=500&ores_type=any&pagepile=61569&project=wikipedia&common_wiki=other&common_wiki_other=slwiki Poizvedba v orodju Petscan], ki vrne seznam obstoječih člankov, sortiranih po velikosti === Tekmovalni del === Kot rečeno, cilj je razširiti vse članke s seznama na 25.000 ali več znakov besedila za maksimalen rezultat na lestvici [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles]]. Lestvica deli članke na »škrbine« (do 8333 znakov), »navadne članke« (8334 do 24.999 znakov) in »dolge članke« (25.000 znakov in več). Prvi so vredni po 1 točko, drugi po 4 točke in tretji po 9 točk. Dejanski meji sta 10.000 in 30.000 znakov, vendar se velikost za slovenščino množi s faktorjem 1,2 da je primerljiva z angleščino, ki za zapis enake vsebine potrebuje več znakov. Seštevek je izražen v odstotkih, torej je 100 najvišji možni rezultat. Lestvica je posodobljena enkrat mesečno. <div style="height:265px;overflow:auto;"> {| class="wikitable" |+Zgodovina rezultata slovenske Wikipedije !Mesec ![[Povprečje|Povprečna]]<br/>velikost<br/>člankov ![[Mediana]]<br/>velikosti<br/>člankov !Manjkajoči !Škrbine !Članki !Dolgi<br/>članki !Rezultat<ref>Lahko se tudi zmanjša, ker ljudje na Meti spreminjajo seznam člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, za izračun se pa vedno uporabi trenutna redakcija. Poleg tega je občutljiv na napake pri interwikijih (boti, vandaliziranje ipd.).</ref> !Uvrstitev |- |September 2026 || 34.159 || 17.022 || 0 || 202 || 395 || 403 || 60,10 || 24. |- |Avgust 2026 || 34.123 || 17.004 || 0 || 202 || 395 || 403 || 60,10 || 24. |- |Julij 2026 || 33.906 || 16.692 || 0 || 202 || 398 || 400 || 59,93 || 24. |- |Junij 2026 || 33.864 || 16.685 || 0 || 201 || 399 || 400 || 59,97 || 24. |- |April 2026 || 33.690 || 16.431 || 1 || 202 || 399 || 398 || 59,78 || 24. |- |Marec 2026 || 33.598 || 16.423 || 0 || 203 || 400 || 397 || 59,73 || 24. |- |Februar 2026 || 33.530 || 16.401 || 0 || 203 || 401 || 396 || 59,68 || 24. |- |Januar 2026 || 33.328 || 16.345 || 0 || 204 || 403 || 393 || 59,48 || 24. |- |December 2025 || 33.135 || 16.086 || 0 || 206 || 406 || 388 || 59,13 || 24. |- |November 2025 || 32.887 || 16.048 || 0 || 206 || 407 || 387 || 59,08 || 24. |- |Oktober 2025 || 32.749 || 16.011 || 0 || 205 || 408 || 387 || 59,11 || 24. |- |September 2025 || 32.404 || 15.947 || 0 || 205 || 411 || 384 || 58,94 || 24. |- |Avgust 2025 || 32.184 || 15.817 || 0 || 208 || 412 || 380 || 58,62 || 24. |- |Julij 2025 || 32.029 || 15.734 || 1 || 209 || 412 || 378 || 58,43 || 25. |- |Junij 2025 || 31.756 || 15.713 || 0 || 210 || 413 || 377 || 58,39 || 25. |- |Maj 2025 || 31.634 || 15.690 || 0 || 210 || 415 || 375 || 58,28 || 25. |- |April 2025 || 31.258 || 15.484 || 0 || 210 || 420 || 370 || 58,00 || 25. |- |Marec 2025 || 30.992 || 15.375 || 0 || 211 || 423 || 366 || 57,74 || 25. |- |Februar 2025 || 30.706 || 15.367 || 0 || 213 || 424 || 363 || 57,51 || 25. |- |Januar 2025 || 30.501 || 15.331 || 0 || 213 || 426 || 361 || 57,40 || 25. |- |December 2024 || 30.403 || 15.295 || 1 || 213 || 427 || 359 || 57,24 || 25. |- |November 2024 || 30.214 || 15.258 || 0 || 212 || 431 || 357 || 57,21 || 25. |- |Oktober 2024 || 29.984 || 15.187 || 0 || 212 || 433 || 355 || 57,10 || 24. |- |September 2024 || 29.788 || 15.140 || 1 || 212 || 433 || 354 || 57,00 || 24. |- |Avgust 2024 || 29.564 || 15.112 || 1 || 213 || 435 || 351 || 56,80 || 24. |- |Julij 2024 || 29.091 || 14.833 || 0 || 219 || 440 || 341 || 56,09 || 25. |- |Junij 2024 || 28.917 || 14.740 || 0 || 219 || 442 || 339 || 55,98 || 26. |- |Maj 2024 || 28.676 || 14.695 || 0 || 219 || 444 || 337 || 55,87 || 26. |- |April 2024 || 28.575 || 14.667 || 0 || 219 || 445 || 336 || 55,81 || 26. |- |Marec 2024 || 28.274 || 14.632 || 0 || 219 || 446 || 335 || 55,76 || 26. |- |Februar 2024 || 28.112 || 14.619 || 0 || 221 || 446 || 333 || 55,58 || 26. |- |Januar 2024 || 27.669 || 14.578 || 0 || 222 || 447 || 331 || 55,43 || 26. |- |December 2023 || 27.555 || 14.569 || 0 || 222 || 449 || 329 || 55,32 || 26. |- |November 2023 || 27.520 || 14.569 || 0 || 222 || 449 || 329 || 55,32 || 26. |- |Oktober 2023 || 27.234 || 14.528 || 0 || 226 || 447 || 327 || 55,08 || 27. |- |September 2023 || 27.129 || 14.471 || 0 || 227 || 447 || 326 || 54,99 || 27. |- |Avgust 2023 || 26.962 || 14.407 || 0 || 227 || 449 || 324 || 54,88 || 27. |- |Julij 2023 || 26.803 || 14.385 || 0 || 229 || 448 || 323 || 54,76 || 27. |- |Junij 2023 || 26.685 || 14.371 || 0 || 228 || 450 || 322 || 54,73 || 27. |- |Maj 2023 || 26.646 || 14.310 || 0 || 229 || 449 || 322 || 54,70 || 26. |- |April 2023 || 26.569 || 14.296 || 0 || 234 || 444 || 322 || 54,53 || 26. |- |Marec 2023 || 26.353 || 14.080 || 0 || 259 || 420 || 321 || 53,64 || 27. |- |Februar 2023 || 26.241 || 14.059 || 0 || 266 || 414 || 320 || 53,36 || 27. |- |Januar 2023 || 26.166 || 14.059 || 0 || 266 || 414 || 320 || 53,36 || 27. |- |December 2022 || 26.062 || 14.027 || 0 || 266 || 415 || 319 || 53,30 || 27. |- |November 2022 || 25.942 || 13.995 || 0 || 266 || 417 || 317 || 53,19 || 27. |- |Oktober 2022 || 25.638 || 13.930 || 1 || 270 || 413 || 316 || 52,96 || 27. |- |September 2022 || 25.250 || 13.692 || 0 || 271 || 415 || 314 || 52,86 || 27. |- |Avgust 2022 || 25.213 || 13.603 || 0 || 271 || 416 || 313 || 52,80 || 27. |- |Julij 2022 || 25.111 || 13.561 || 0 || 273 || 418 || 309 || 52,51 || 27. |- |Junij 2022 || 24.952 || 13.512 || 0 || 275 || 419 || 306 || 52,28 || 28. |- |Maj 2022 || 24.906 || 13.474 || 0 || 275 || 419 || 306 || 52,28 || 27. |- |April 2022 || 24.786 || 13.414 || 0 || 275 || 420 || 305 || 52,22 || 27. |- |Marec 2022 || 24.560 || 13.336 || 0 || 275 || 421 || 304 || 52,17 || 27. |- |Februar 2022 || 24.478 || 13.336 || 0 || 273 || 425 || 302 || 52,12 || 27. |- |Januar 2022 || 24.205 || 13.252 || 0 || 276 || 428 || 296 || 51,69 || 27. |- |December 2021 || 24.106 || 13.243 || 0 || 280 || 426 || 294 || 51,44 || 27. |- |November 2021 || 24.012 || 13.238 || 0 || 282 || 425 || 293 || 51,32 || 27. |- |Oktober 2021 || 23.980 || 13.236 || 0 || 281 || 426 || 293 || 51,36 || 26. |- |September 2021 || 23.919 || 13.179 || 2 || 282 || 426 || 290 || 51,07 || 28. |- |Avgust 2021 || 23.706 || 13.135 || 1 || 290 || 424 || 285 || 50,57 || 28. |- |Julij 2021 || 23.686 || 13.129 || 0 || 292 || 423 || 285 || 50,54 || 28. |- |Junij 2021 || 23.583 || 13.083 || 0 || 294 || 425 || 281 || 50,26 || 28. |- |Maj 2021 || 22.866 || 13.023 || 0 || 297 || 427 || 276 || 49,88 || 28. |- |April 2021 || 22.729 || 12.939 || 0 || 300 || 428 || 272 || 49,57 || 28. |- |Marec 2021 || 22.256 || 12.760 || 0 || 307 || 427 || 266 || 48,99 || 29. |- |Februar 2021 || 22.198 || 12.734 || 0 || 303 || 433 || 264 || 49,01 || 28. |- |Januar 2021 || 21.876 || 12.687 || 0 || 305 || 433 || 262 || 48,83 || 28. |- |December 2020 || 21.823 || 12.624 || 0 || 307 || 431 || 262 || 48,77 || 28. |- |November 2020 || 21.645 || 12.504 || 0 || 312 || 430 || 258 || 48,38 || 29. |- |Oktober 2020 || 21.618 || 12.486 || 0 || 313 || 429 || 258 || 48,34 || 29. |- |September 2020 || 21.559 || 12.398 || 1 || 316 || 426 || 257 || 48,14 || 29. |- |Avgust 2020 || 21.488 || 12.391 || 0 || 317 || 427 || 256 || 48,10 || 28. |- |Julij 2020 || 21.411 || 12.381 || 0 || 318 || 427 || 255 || 48,01 || 28. |- |Junij 2020 || 21.350 || 12.381 || 0 || 318 || 428 || 254 || 47,96 || 28. |- |Maj 2020 || 21.309 || 12.372 || 0 || 319 || 427 || 254 || 47,92 || 28. |- |April 2020 || 21.286 || 12.368 || 0 || 319 || 427 || 254 || 47,92 || 28. |- |Marec 2020 || 21.146 || 12.336 || 0 || 322 || 427 || 251 || 47,66 || 28. |- |Februar 2020 || 21.115 || 12.336 || 0 || 323 || 426 || 251 || 47,62 || 28. |- |Januar 2020 || 21.069 || 12.308 || 0 || 323 || 427 || 250 || 47,57 || 28. |- |December 2019 || 20.968 || 12.231 || 0 || 326 || 427 || 247 || 47,30 || 29. |- |November 2019 || 20.917 || 12.186 || 0 || 329 || 426 || 245 || 47,09 || 29. |- |Oktober 2019 || 20.877 || 12.152 || 0 || 329 || 426 || 245 || 47,09 || 29. |- |September 2019 || 20.686 || 12.091 || 0 || 333 || 427 || 240 || 46,68 || 29. |- |Avgust 2019 || 20.551 || 11.988 || 0 || 337 || 426 || 237 || 46,38 || 29. |- |Julij 2019 || 20.512 || 11.980 || 0 || 337 || 428 || 235 || 46,27 || 29. |- |Junij 2019 || 20.510 || 11.974 || 0 || 338 || 427 || 235 || 46,23 || 29. |- |Maj 2019 || 20.472 || 11.974 || 0 || 338 || 427 || 235 || 46,23 || 29. |- |April 2019 || 20.482 || 11.971 || 1 || 337 || 426 || 236 || 46,28 || 29. |- |Marec 2019 || 20.512 || 11.961 || 0 || 337 || 426 || 237 || 46,38 || 29. |- |Februar 2019 || 20.391 || 11.950 || 2 || 339 || 427 || 232 || 45,94 || 29. |- |Januar 2019 || 20.178 || 11.906 || 2 || 341 || 427 || 230 || 45,77 || 29. |- |December 2018 || 20.138 || 11.890 || 2 || 341 || 428 || 229 || 45,71 || 29. |- |November 2018 || 20.384 || 11.930 || 3 || 341 || 424 || 232 || 45,83 || 29. |- |Oktober 2018 || 20.025 || 11.883 || 1 || 341 || 430 || 228 || 45,70 || 29. |- |September 2018 || 19.964 || 11.833 || 0 || 342 || 431 || 227 || 45,66 || 29. |- |Avgust 2018 || 19.935 || 11.797 || 0 || 344 || 429 || 227 || 45,59 || 29. |- |Julij 2018 || 19.902 || 11.776 || 0 || 345 || 428 || 227 || 45,56 || 29. |- |Junij 2018 || 19.864 || 11.776 || 0 || 346 || 428 || 226 || 45,47 || 29. |- |Maj 2018 || 19.773 || 11.773 || 1 || 348 || 425 || 226 || 45,36 || 29. |- |April 2018 || 19.718 || 11.782 || 0 || 348 || 426 || 226 || 45,40 || 29. |- |Marec 2018 || 19.660 || 11.680 || 0 || 352 || 422 || 226 || 45,27 || 29. |- |Februar 2018 || 19.608 || 11.628 || 0 || 353 || 422 || 225 || 45,18 || 29. |- |Januar 2018 || 19.383 || 11.618 || 0 || 354 || 423 || 223 || 45,03 || 28. |- |December 2017 || 19.327 || 11.529 || 0 || 355 || 423 || 222 || 44,94 || 28. |- |November 2017 || 19.226 || 11.488 || 0 || 359 || 419 || 222 || 44,81 || 28. |- |Oktober 2017 || 19.192 || 11.451 || 0 || 361 || 417 || 222 || 44,74 || 27. |- |September 2017 || 19.006 || 11.410 || 0 || 363 || 416 || 221 || 44,62 || 27. |- |Avgust 2017 || 18.993 || 11.410 || 0 || 364 || 415 || 221 || 44,59 || 27. |- |Julij 2017 || 18.982 || 11.400 || 0 || 365 || 414 || 221 || 44,56 || 27. |- |Junij 2017 || 18.956 || 11.390 || 0 || 366 || 412 || 222 || 44,58 || 27. |- |Maj 2017 || 18.856 || 11.344 || 0 || 368 || 411 || 221 || 44,46 || 27. |- |April 2017 || 18.686 || 11.167 || 0 || 375 || 406 || 219 || 44,11 || 27. |- |Marec 2017 || 18.626 || 11.115 || 0 || 378 || 403 || 219 || 44,01 || 27. |- |Februar 2017 || 18.519 || 11.090 || 0 || 381 || 402 || 217 || 43,80 || 26. |- |Januar 2017 || 18.410 || 11.058 || 0 || 384 || 401 || 215 || 43,59 || 27. |- |December 2016 || 18.310 || 10.999 || 0 || 389 || 397 || 214 || 43,37 || 27. |- |November 2016 || 18.272 || 10.998 || 1 || 388 || 397 || 214 || 43,36 || 27. |- |Oktober 2016 || 18.249 || 10.987 || 0 || 390 || 396 || 214 || 43,33 || 27. |- |September 2016 || 18.200 || 10.960 || 0 || 392 || 398 || 210 || 43,04 || 27. |- |Avgust 2016 || 18.152 || 10.888 || 0 || 397 || 393 || 210 || 42,88 || 27. |- |Julij 2016 || 18.116 || 10.888 || 0 || 399 || 393 || 208 || 42,70 || 27. |- |Junij 2016 || 18.028 || 10.848 || 0 || 400 || 394 || 206 || 42,56 || 26. |- |Maj 2016 || 17.952 || 10.837 || 0 || 402 || 396 || 202 || 42,27 || 26. |- |April 2016 || 17.758 || 10.696 || 0 || 418 || 381 || 201 || 41,68 || 26. |- |Marec 2016 || 17.593 || 10.615 || 0 || 429 || 370 || 201 || 41,31 || 26. |- |Februar 2016 || 17.377 || 10.590 || 2 || 435 || 363 || 200 || 40,97 || 26. |- |Januar 2016 || 17.286 || 10.575 || 0 || 438 || 363 || 199 || 40,90 || 26. |- |December 2015 || 17.276 || 10.564 || 0 || 439 || 362 || 199 || 40,87 || 26. |- |November 2015 || 17.121 || 10.560 || 0 || 442 || 361 || 197 || 40,66 || 26. |- |Oktober 2015 || 16.964 || 10.518 || 0 || 447 || 359 || 194 || 40,32 || 27. |- |September 2015 || 16.686 || 10.428 || 0 || 455 || 358 || 187 || 39,67 || 28. |- |Avgust 2015 || 16.297 || 10.302 || 0 || 468 || 351 || 181 || 38,90 || 29. |- |Julij 2015 || 16.096 || 10.189 || 1 || 483 || 338 || 178 || 38,19 || 29. |- |Junij 2015 || 15.758 || 10.167 || 0 || 486 || 346 || 168 || 37,58 || 31. |- |Maj 2015 || 15.235 || 10.111 || 0 || 491 || 347 || 162 || 37,08 || 31. |- |April 2015 || 15.024 || 10.041 || 0 || 495 || 352 || 153 || 36,44 || 32. |- |Marec 2015 || 14.805 || 9.798 || 0 || 505 || 347 || 148 || 35,83 || 33. |- |Februar 2015 || 14.682 || 9.298 || 0 || 508 || 349 || 143 || 35,46 || 32. |- |Januar 2015 || 14.559 || 8.997 || 0 || 515 || 348 || 137 || 34,89 || 32. |- |December 2014 || 14.247 || 8.860 || 1 || 518 || 349 || 132 || 34,47 || 32. |- |November 2014 || 14.050 || 8.712 || 0 || 524 || 348 || 128 || 34,09 || 32. |- |Oktober 2014 || 13.762 || 8.364 || 0 || 539 || 336 || 125 || 33,42 ||32. |- |September 2014 || 13.645 || 8.154 || 0 || 546 || 332 || 122 || 33,02 ||32. |- |Avgust 2014 || 13.527 || 8.004 || 0 || 553 || 328 || 119 || 32,62 || 33. |- |Julij 2014 || 13.388 || 7.753 || 0 || 562 || 319 || 119 || 32,32 || 33. |- |Junij 2014 || 13.062 || 7.542 || 0 || 576 || 313 || 111 || 31,41 || 33. |- |Maj 2014 || 12.985 || 7.542 || 0 || 580 || 311 || 109 || 31,17 || 33. |- |April 2014 || 12.654 || 7.492 || 0 || 586 || 309 || 105 || 30,74 ||34. |- |Marec 2014 || 12.543 || 7.474 || 0 || 591 || 309 || 100 || 30,30 ||34. |- |Februar 2014 || 12.134 || 7.230 || 0 || 603 || 305 || 92 || 29,46 ||37. |- | Januar 2014 || 11.767 || 6.814 || 2 || 617 || 297 || 84 || 28,46 ||38. |- | December 2013 || 11.444 || 6.681 || 3 || 626 || 292 || 79 || 27,83 ||39. |- | November 2013 || 11.210 || 6.441 || 5 || 636 || 283 || 76 || 27,24 ||39. |- | Oktober 2013 || 11.025 || 6.428 || 5 || 639 || 281 || 75 || 27,09 ||39. |- | September 2013 || 10.921 || 6.368 || 4 || 647 || 276 || 73 || 26,76 ||39. |- | Avgust 2013 || 10.650 || 6.180 || 5 || 668 || 254 || 73 || 26,01 ||39. |- | Julij 2013 || 10.281 || 5.928 || 5 || 687 || 244 || 64 || 24,88 ||40. |- | Junij 2013 || 10.174 || 5.832 || 8 || 700 || 229 || 63 || 24,26 ||41. |- | Maj 2013 || 10.155 || 5.701 || 7 || 700 || 230 || 63 || 24,30 || 41. |- |April 2013 || 10.089 || 5.650 || 5 || 707 || 225 || 63 || 24,16 || 41. |- |Marec 2013 || 10.009 || 5.599 || 5 || 711 || 222 || 62 || 23,97 || 41. |- |Februar 2013 || 9.880 || 5.539 || 5 || 713 || 222 || 60 || 23,79 || 41. |- |Januar 2013 || 9.844 || 5.508 || 5 || 715 || 220 || 60 || 23,72 || 40. |- |December 2012 || 9.787 || 5.456 || 5 || 717 || 219 || 59 || 23,60 || 39. |- |November 2012 || 9.777 || 5.403 || 5 || 717 || 219 || 59 || 23,60 || 39. |- |Oktober 2012 || 9.612 || 5.391 || 5 || 718 || 219 || 58 || 23,51 || 39. |- |September 2012 || 9.606 || 5.383 || 6 || 718 || 218 || 58 || 23,47 || 39. |- |Avgust 2012 || 9.590 || 5.367 || 7 || 720 || 215 || 58 || 23,36 || 39. |- |Julij 2012 || 9.553 || 5.360 || 7 || 721 || 214 || 57 || 23,25 || 39. |- |Junij 2012 || 9.567 || 5.359 || 7 || 722 || 214 || 57 || 23,23 || 39. |- |Maj 2012 || 9.578 || 5.368 || 9 || 719 || 215 || 57 || 23,24 || 39. |- |April 2012 || 9.559 || 5.359 || 9 || 720 || 215 || 56 || 23,16 || 39. |- |Marec 2012 || 9.450 || 5.304 || 9 || 725 || 211 || 55 || 22,93 || 39. |- |Februar 2012 || 9.378 || 5.246 || 9 || 728 || 209 || 54 || 22,78 || 38. |- |Januar 2012 || 9.389 || 5.243 || 8 || 730 || 207 || 55 || 22,81 || 38. |- |December 2011 || 9.278 || 5.215 || 9 || 732 || 208 || 51 || 22,48 || 38. |- |November 2011 || 9.207 || 5.214 || 9 || 735 || 205 || 51 || 22,38 || 38. |- |Oktober 2011 || 9.191 || 5.215 || 9 || 736 || 204 || 51 || 22,34 || 38. |- |September 2011 || 9.191 || 5.204 || 11 || 734 || 204 || 51 || 22,32 || 38. |- |Avgust 2011 || 9.156 || 5.163 || 11 || 734 || 205 || 50 || 22,27 || 38. |- |Julij 2011 || 9.154 || 5.154 || 12 || 733 || 205 || 50 || 22,26 || 38. |- |Junij 2011 || 9.098 || 5.099 || 14 || 735 || 201 || 50 || 22,10 || 38. |- |Maj 2011 || 8.962 || 5.036 || 12 || 741 || 198 || 49 || 21,93 || 37. |- |April 2011 || 8.869 || 4.980 || 12 || 741 || 199 || 48 || 21,88 || 36. |- |Marec 2011 || 8.721 || 4.926 || 12 || 745 || 198 || 45 || 21,58 || 37. |- |Februar 2011 || 8.731 || 4.947 || 13 || 744 || 198 || 45 || 21,57 || 36. |- |Januar 2011 || 8.598 || 4.909 || 14 || 752 || 190 || 44 || 21,20 || 36. |- |December 2010 || 8.553 || 4.866 || 13 || 755 || 188 || 44 || 21,14 || 36. |- |November 2010 || 8.625 || 4.929 || 23 || 746 || 188 || 43 || 20,94 || 36. |- |Oktober 2010 || 8.632 || 4.930 || 33 || 737 || 187 || 43 || 20,80 || 36. |- |September 2010 || 8.634 || 4.930 || 41 || 732 || 185 || 42 || 20,56 || 36. |- |Avgust 2010 || 8.584 || 4.912 || 42 || 733 || 184 || 42 || 20,50 || 35. |- |Julij 2010 || 8.550 || 4.896 || 40 || 733 || 186 || 41 || 20,51 || 34. |- |Junij 2010 || 8.496 || 4.868 || 42 || 734 || 183 || 41 || 20,39 || 34. |- |Maj 2010 || 8.436 || 4.861 || 44 || 734 || 180 || 41 || 20,28 || 34. |- |April 2010 || 8.326 || 4.750 || 44 || 735 || 182 || 39 || 20,16 || 33. |- |Marec 2010 || 8.221 || 4.614 || 46 || 742 || 174 || 38 || 19,78 || 36. |- |Februar 2010 || 8.108 || 4.545 || 47 || 742 || 174 || 37 || 19,68 || 34. |- |Januar 2010 || 8.046 || 4.551 || 50 || 742 || 172 || 36 || 19,49 || 35. |- |December 2009 || 8.023 || 4.526 || 51 || 741 || 172 || 36 || 19,48 || 35. |- |November 2009 || 7.786 || 4.515 || 54 || 739 || 174 || 33 || 19,24 || 35. |- |Oktober 2009 || 7.768 || 4.471 || 55 || 739 || 173 || 33 || 19,20 || 35. |- |September 2009 || 7.677 || || 61 || 741 || 167 || 31 || 18,76 || 35. |- |Avgust 2009 || 7.669 || || 63 || 740 || 166 || 31 || 18,70 || 35. |- |Julij 2009 || 7.637 || || 63 || 743 || 163 || 31 || 18,60 || 34. |- |Junij 2009 || 7.399 || || 65 || 744 || 163 || 28 || 18,31 || 34. |- |Maj 2009 || 7.722 || || 68 || 731 || 174 || 27 || 18,56 || 35. |- |April 2009 || 7.710 || || 73 || 728 || 173 || 27 || 18,46 || 34. |- |Marec 2009 || 7.639 || || 58 || 739 || 177 || 26 || 18,68 || 34. |- |Februar 2009 || 7.574 || || 60 || 741 || 173 || 26 || 18,52 || 33. |- |Januar 2009 || 7.487 || || 65 || 739 || 171 || 26 || 18,31 || 34. |- |December 2008 || 7.411 || || 66 || 743 || 166 || 25 || 18,13 || 32. |- |November 2008 || 7.293 || || 72 || 750 || 163 || 24 || 17,82 || 32. |- |Oktober 2008 || 7.190 || || 89 || 762 || 161 || 24 || 17,40 || 32. |- |September 2008 || 7.107 || || 95 || 762 || 159 || 21 || 17,00 || 32. |- |Avgust 2008 || 7.033 || || 94 || 768 || 157 || 20 || 16,85 || 32. |- |Julij 2008 || 6.975 || || 101 || 769 || 159 || 18 || 16,63 || 33. |- |Junij 2008 || 6.920 || || 107 || 769 || 157 || 18 || 16,48 || 33. |- |Maj 2008 || 6.884 || || 111 || 769 || 154 || 18 || 16,34 || 32. |- |April 2008 || 6.834 || || 113 || 768 || 153 || 18 || 16,29 || 32. |- |Marec 2008 || 6.808 || || 125 || 756 || 154 || 17 || 16,11 || 33. |- |Februar 2008 || 6.768 || || 175 || 749 || 151 || 17 || || 33. |- |Januar 2008 || 6.558 || || 192 || 735 || 147 || 15 || || 34. |- |December 2007 || 5.113 || || 207 || 748 || 125 || 12 || || 34. |} {{sklici}} </div> ==== Velikosti člankov ==== Skripta, ki preverja velikost strani, upošteva tudi wikikodo in ostalo pomožno vsebino (reference ipd.), tako da se je za silo možno ravnati kar po podatku o velikosti strani v zgodovini članka. Velikosti člankov s seznama, izračunane po podobni metodi kot za lestvico: [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Biografije|biografije]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Zgodovina|zgodovina]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Geografija|geografija]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Družba, jezik in književnost|družba, jezik in književnost]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Umetnost in razvedrilo|umetnost in razvedrilo]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Svetovni nazori, religija, filozofija in psihologija|svetovni nazori, religija, filozofija in psihologija]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Znanost|znanost]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Tehnologija in hrana|tehnologija in hrana]] <small>(ločeno po tematikah, ker je funkcija za prikazovanje velikosti strani računsko zahtevna in sistem ne dovoli tisoč uporab na isti strani)</small> Priročna je lahko pri tem stran [[Uporabnik:SmozBleda/1000_nujnih | 1000 nujnih]] s trenutnimi dolžinami slovenskih inačic. Seznami so okvirni, saj kažejo velikost strani v [[bajt]]ih, formula za lestvico pa šteje znake, vendar za večino znakov velja 1 znak = 1 bajt. Razlika nastane zaradi šumnikov, ki zahtevajo po dva bajta za zapis, torej je velikost običajno precenjena za toliko, kot je šumnikov v besedilu (v praksi cca. 2 %). Večja razlika je v člankih, ki vsebujejo večje število eksotičnih znakov. Popolnoma točno vrednost da vtičnik, ki si ga vključite v [[Posebno:Nastavitve|svojih nastavitvah]], vendar le za vsak članek posebej (rezultat se prikaže pod oknom za urejanje, ima že vračunan faktor 1,2). == Dosežki == [[Slika:Cscr-featured.svg|30px|left]] Med članki, ki sodijo v delokrog projekta, je trenutno '''{{PAGESINCAT:Dolgi članki WikiProjekta 1000 nujnih}}''' daljših od 25.000 znakov in '''{{PAGESINCAT:Izbrani članki WikiProjekta 1000 nujnih}}''' [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]]. Tistih, ki dosegajo oba kriterija in so s stališča tega projekta ''končani'', je '''82''', ali 8,2 %: <small>Op.: zgornje številke se lahko razlikujejo od »uradnih«, če niso vse pasice posodobljene.</small> {{div col|colwidth=25em}} * [[Antarktika]] * [[Arheje]] * [[Arhimed]] * [[Avstrija]] * [[Ibn Batuta|Batuta, Ibn]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] * [[Budizem]] * [[Charlie Chaplin|Chaplin, Charlie]] * [[Čin Ši Huang]] * [[Salvador Dalí|Dalí, Salvador]] * [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski, Peter Iljič]] * [[Čebele]] * [[Debelost]] * [[Dinastija Han]] * [[Dinozavri]] * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski, Fjodor Mihajlovič]] * [[Druga svetovna vojna]] * [[Džingiskan]] * [[Epilepsija]] * [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] * [[Evolucija]] * [[Enrico Fermi|Fermi, Enrico]] * [[Fotosinteza]] * [[Klavdij Galen|Galen, Klavdij]] * [[Gastroenteritis]] * [[Geografija]] * [[Glavobol]] * [[Gliste]] * [[Georg Friedrich Händel|Händel, Georg Friedrich]] * [[Italija]] * [[Izrael]] * [[Japonska]] * [[Karel Veliki]] * [[Kemija]] * [[John Maynard Keynes|Keynes, John Maynard]] * [[Kilogram]] * [[Kisik]] * [[Kolo (prevozno sredstvo)]] * [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen]] * [[Vladimir Lenin|Lenin, Vladimir]] * [[Timur Lenk|Lenk, Timur]] * [[Letalo]] * [[Lipid]] * [[Mehkužci]] * [[Merkur]] * [[Meter]] * [[Mohamed]] * [[Mongolsko cesarstvo]] * [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Moskva]] * [[Možgani]] * [[Mravlje]] * [[Nekropola v Gizi]] * [[Neptun]] * [[Osmansko cesarstvo]] * [[Osončje]] * [[Pajki]] * [[Parni stroj]] * [[Peter Veliki]] * [[Pivo]] * [[Poljska]] * [[Poplava]] * [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin, Aleksander Sergejevič]] * [[Rastline]] * [[Rž]] * [[Erwin Schrödinger|Schrödinger, Erwin]] * [[Srednji vek]] * [[Josif Stalin|Stalin, Josif]] * [[Stari Egipt]] * [[Steklo]] * [[Sulejman I.]] * [[Suženjstvo]] * [[Sveto rimsko cesarstvo]] * [[Telefon]] * [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] * [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj, Lev Nikolajevič]] * [[Venera]] * [[Voda]] * [[Vodik]] * [[Združene države Amerike]] * [[Železo]] * [[Žuželke]] {{div col end}} * Med julijem in avgustom 2024 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,71 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] tretje mesto po rasti * Med avgustom in septembrom 2021 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,50 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med februarjem in marcem 2019 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,44 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|tretje mesto]] po rasti. * Med septembrom in oktobrom 2016 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,29 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|tretje mesto]] po rasti. * Med avgustom in septembrom 2015 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,77 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med julijem in avgustom 2015 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,71 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med junijem in julijem 2014 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,91 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med februarjem in marcem 2014 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,84 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med januarjem in februarjem 2014 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 1,00 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|tretje mesto]] po rasti. * Med julijem in avgustom 2013 smo povečali rezultat za 1,13 in dobili častno omembo ([[slika:Article green.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|Honorable mention]]) za trud. [[Kategorija:WikiProjekti|1000]] [[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih| ]] qj8fbikv68jb5l11bfkmdqouo2a47yv Bojan Macuh 0 359913 6747257 6734593 2026-09-06T08:03:26Z ~2026-48347-89 265363 6747257 wikitext text/x-wiki {{Avtobiografija}} {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba}} '''Bojan Macuh''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], pisatelj in [[učitelj]], [[24. julij]] [[1959]], [[Maribor]] == Življenjepis == Leta 1988 je zaključil [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Pedagoško akademijo v Mariboru]], smer Slovenski jezik in družbeno moralna vzgoja. Leta 2000 je diplomiral na dvopredmetnem študijskem programu Sociologija in Slovenski jezik in književnost. Leta 2009 je zaključil magistrski študij na študijskem programu Sociologija na Filozofski fakulteti v Univerze v Mariboru. Doktorski študij je zaključil na študijskem programu Edukacijske vede na [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem]]. Kot docent za področje sociologije predava na Fakulteti za poslovne in komercialne vede v Celju in VSŠKV v Ljubljani. Je raziskovalec IRDO Ljubljana. == Bibliografija == === Leposlovje === * Zakaj? Zakaj pa ne ... – dramatika (2005) * Hrepenenje ostaja – pesniška zbirka (2006) * Mulci kot mulci – (tudi e-knjiga) – roman (2008) * Počitniška pustolovščina – roman (2010) * Počitniška pustolovščina – (Audiobook) – (2023) * Ljubezen.com (tudi e-knjiga) – roman (2012) * Dogodivščine garažnega benda (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Mulci še vedno v akciji (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Prosim, pusti me na miru! (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Dom kot drugi dom (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Kandidatura – dramatika (2015) * Pridi, Loki, greva (tudi e-knjiga) – roman (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – pobarvanka (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – (turi e-knjiga) slikanica (2017) * Tjan dobi novega prijatelja – (Audiobook) – (2023) * Tian gets a new friend – (e-knjiga) (2021) * Tjan in Inja – (tudi e-knjiga) slikanica (2020) * Vrni se (tudi e-knjiga) – roman (2021) * Mi se ne damo (v pripravi) – (2023) * Inja in Tjan na morju – (2023) * Inja in Tjan na morju – (Audiobook) – (2024) * Nikoli te ne bom pozabila – roman – (2025) * Gmajna skrivnosti – roman – (v tisku) (2026) === Strokovna literatura === * Med veroukom in moralno vzgojo (2001) * Osnovna šola Razkrižje nekoč in danes – publikacija (2004) * Državljanska vzgoja in etika – priročnik (2007) * Sociologija – učno gradivo (2010) * Uvod v sociologijo – učbenik (2013) * Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti čas – soavtor (2016) * Polemike in razmišljanja – (2018) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – učbenik (2020) * Teme iz sociologije – učbenik (2021) * Teme iz sociologije – (e-učbenik) (2022) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – e-učbenik/2. izdaja (2023) * Poslovna etika – učbenik – (soavtor) – (2023) * Odzivi na aktualna družbena dogajanja – Eseji – (2024) * Resnica najbolj boli – Eseji – (2024) * Besede skozi čas – Eseji – (2025) * Povejte na glas – Eseji – (2026) * Med vestjo in družbo – Eseji – (v pripravi 2026) === Znanstvene monografije === * Ženska – mati po prenehanju zakonske in izvenzakonske zveze (2014) * Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše (2017) * Dolgoročni razvoj sodelavcev in podjetja – soavtor (2019) * Upravljanje organizacije in vodenje sodelavcev – soavtor (2019) * Medgeneracijsko sodelovanje: Potreba in zahteva časa (2019) * S skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja – soavtor (2020) * Čustvena inteligenca: kako lažje nad tegobe sodobnega načina življenja – (2021) * Trajnostno naravnani dostopni turizem – soavtor (2021) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (2022) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (2023) * Sustainable accssible Tourism – (soavtor) – (2023) * Poslovna etika – (soavtor) – (2024) * Poslovna etika – (soavtor) – e-knjiga – (2025) * STARANJE : stigma ali izziv – (soavtor – prvi avtor) – (2026) * ČLOVEŠKI DEJAVNIK PRI VARNOSTNIH TVEGANJIH V TURIZMU – (soavtor) – (2026) * Krizni management v turizmu - monografija (soavtor) – (v pripravi) – (2026) * Pomen vzgoje in učenja otrok s čustvenimi ter vedenjskimi težavami in motnjami – (v pripravi) – (2027) === Znanstveni članki in prispevki na znanstvenih konferencah === * The social role of mother after the cessation of marital and extra-marital relationship (2014) * Lifelong education and learning together with their influence on the life quality of the adults - sociological view (2014) * Using quality educational approaches to implement new skills (2016) * Vpliv družine in svojcev na kakovost življenja starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju in vpliv na vključevanje v vseživljenjsko učenje v domu za starejše (2016) * Življenjski slog starejših v domovih za starejše (2017) * Ovire starejših pri aktivnostih v domovih  za starejše (2017) * Vpliv časa in prostega časa na aktivnost študentov (2017) * Deficitarnost kadra v slovenskem gostinstvu: 2008–2017– soavtor (2017) * Vseživljenjsko učenje in izobraževanje kot osnova kakovosti življenja pedagoških delavcev (2018) * Duhovna oskrba starostnikov v domovih za starejše (2018) * Media exposure and Secondary School Delinquency – soavtor (2018) * Aktivno staranje v slovenskih domovih za starejše: prostočasne dejavnosti starostnikov (2019) * Starejši v domovih za starejše – znanstvena konferenca (2019) * Pomen medgeneracijskega sodelovanja za starostnike v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2019) * Ponudba turističnih storitev za ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2019) * Kako se ljudje s posebnimi potrebami vključujejo v ponudbo turistične ponudbe društev – soavtor (2019) * Društva upokojencev kot pospeševalci turistične potrošnje in prostočasnih dejavnosti slovenskih upokojencev (soavtor) 2020 * Pomen zadovoljstva otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga staršev pri socializaciji otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga TIC-ov pri informiranju ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Promoviranje turistične ponudbe s poudarkom na prostočasnih dejavnostih za segment ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Prostočasne in turistične dejavnosti ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2021) * Potrebe starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2021) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2021) * Importance of intergenerational cooperation for an ageing society – soavtor (2022) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2022) * Upravljanje referatov za študentske zadeve v slovenskem visokem šolstvu med globalno pandemijo: Izkušnje, pridobljene v času pandemije COVID- 19 – soavtor (2022) * Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje – (2022) * Social Challenges and Social Gerontology Competencies  The Case of Slovenia – soavtor (2023) * SLOVENSKO VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: OD ZGODOVINSKIH KORENIN DO IZZIVOV V ČASU COVID-19 – soavtor (2024) * Dinamika upokojevanja v Sloveniji in ustreznost minimalnih pokojnin glede na BDP – soavtor (2026) * SAMOZAPOSLITEV, PRISPEVKI IN TVEGANJE REVŠČINE: UTEMELJITEV MINIMALNE URNE POSTAVKE V SLOVENIJI – soavtor (2026) * Dinamika upokojevanja v Sloveniji in ustreznost minimalnih pokojnin glede na BDP – soavtor (2026) === Revije === '''SOCIOLOŠKA SPOZNANJA''' Od leta 2024 naprej izdanih 8. št. interdisciplinarne strokovne revije Sociološka spoznanja. Več na: '''https://socioloskaspoznanja-bm.si/''' == Vir == * [https://web.archive.org/web/20180311050045/http://www.lektor-bm.si/kdo_sem.htm Biografija]. * [https://socioloskaspoznanja-bm.si/ Revija: https://socioloskaspoznanja-bm.si/] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Macuh, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške akademije v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti Koper]] o7mv8igbgnun7846r77hb067ulfhubw Oksidativni stres 0 361513 6747113 6059764 2026-09-05T14:18:40Z ~2026-48446-32 265339 add reference 6747113 wikitext text/x-wiki '''Oksidativni stres''' je vrsta kemičnega [[stres]]a, ki je prisoten v živih [[organizem|organizmih]] zaradi povečane količine potencialno škodljivih [[reaktivne kisikove zvrsti|reaktivnih kisikovih zvrsti]] (ROS, angl. ''reactive oxigen species'').<ref name=Osredkar>Osredkar J. Oksidativni stres. Zdrav Vestn 2012; 81: 393–406.</ref> To so reaktivne snovi, radikali ali molekule s [[kisik]]om, ki reagirajo s sestavinami [[celica (biologija)|celice]] in pri tem povzročijo potencialno nevarne spremembe.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=zvrst{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 8. 2013.</ref> Gre za patološko stanje, ki se pojavi zaradi prevelike tvorbe [[Radikal (kemija)|radikalov]] in/ali zmanjšane učinkovitosti [[antioksidant|antioksidativnih]] sistemov.<ref>{{Navedi revijo |last=Gavanji |first=Shahin |last2=Zaki |first2=Hazem |last3=Panjwani |first3=Priyadarshini |last4=Othman |first4=Eman M. |date=2026-04-28 |title=Linking Experimental Models to Pathophysiology: Oxidative Stress and DNA Damage in Cardiovascular Diseases |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC13163459/ |magazine=International Journal of Molecular Sciences |pages=3931 |volume=27 |issue=9 |doi=10.3390/ijms27093931 |issn=1422-0067 |pmc=13163459 |pmid=42123513}}</ref><ref name=Osredkar/> == Patogeneza == Majhne količine ROS nastajajo tudi v normalnih okoliščinah, na primer med fiziološko presnovo celic ali sintezo nekaterih [[hormon]]ov. Radikale proizvajajo nekatere vrste [[levkocit]]ov kot orožje za uničenje bakterij, kar zagotavlja pomemben obrambni mehanizem pred [[okužba]]mi ... Vendar pa v določenih okoliščinah njihova količina postane prevelika, kar za celice pomeni smrtno grožnjo. Povečano količino radikalov lahko sprožijo številni zunanji dejavniki kot npr. različne vrste [[sevanje|sevanja]], nekatere kemikalije, kot so [[pesticid]]i ali določena [[zdravila]], ter [[virusi]] in bakterije. Med notranje dejavnike pa lahko štejemo povečano stopnjo celične presnove, ki nastane pri določenih boleznih ([[debelost]], [[sladkorna bolezen]], [[rak (bolezen)|rak]] ...) ali zaradi intenzivne telesne obremenitve pri neprilagojenem obrambnem sistemu [[antioksidant]]ov.<ref name=Osredkar/> Kisikove reaktivne zvrsti lahko z vezavo na celične [[makromolekula|makromolekule]] motijo potek biokemičnih reakcij, in sicer to storijo na dva načina; oksidirane makromolekule imajo spremenjene biokemične lastnosti, produkti vezave prostih radikalov na makromolekule pa so toksični. Škodljivo delovanje prostih radikalov v celici omejijo lovilci prostih radikalov, kot na primer [[vitamin E|vitamina E]] in [[vitamin C|C]], [[urat]] in [[betakaroten]], ter specializirani [[encim]]ski kompleksi ([[superoksidna dismutaza|superoksidne dismutaze]], [[glutation-peroksidaza|glutation-peroksidaze]] in [[katalaza|katalaze]]).<ref name=Dahmane>Dahmane, Raja, Ribarič, Samo (2006). Celično staranje. Obzornik zdravstvene nege, letnik 40, številka 2, str. 75–78.</ref> Poškodbe celic zaradi kisikovih reaktivnih zvrsti niso torej odvisne le od koncentracij teh zvrsti v celicah, temveč od ravnovesja med reaktivnimi zvrstmi in endogenimi antioksidanti. Šele ko se podre to ravnovesje, kisikove reaktivne zvrsti povzročijo oksidativni stres in spremenijo ter poškodujejo številne molekule v celicah, na primer [[DNK]], [[RNK]], [[lipid]]e in [[beljakovine]].<ref>Sosa V, Moliné T, Somoza R, Paciucci R, Kondoh H, LLeonart ME. Oxidative stress and cancer: An overview. Ageing Res Rev. 2013; 12 (1): 376–390.</ref> Poleg preventivnih mehanizmov ima celica tudi mehanizme za popravljanje poškodb na DNK, beljakovinah in [[celična membrana|celičnih membranah]]; bodisi z obnovo ali z njihovo odstranitvijo. Sposobnost celice, da omeji in odpravi škodljive posledice prostih radikalov, s starostjo pada.<ref name=Dahmane/> Oksidativni stres je odgovoren za zgodnje staranje ter za vrsto pomembnih bolezni, kot so npr. [[ateroskleroza]], [[srčni infarkt]]<ref>{{cite journal |author1= Ramond A |author2=Godin-Ribuot D |author3=Ribuot C |author4=Totoson P |author5=Koritchneva I |author6=Cachot S |author7=Levy P |author8=Joyeux-Faure M. | title=Oxidative stress mediates cardiac infarction aggravation induced by intermittent hypoxia. | journal=Fundam Clin Pharmacol. | year=2011 | doi=10.1111/j.1472-8206.2011.01015.x | pmid=22145601 }}</ref><ref name="bipolar">{{Cite journal |author1=Dean OM |author2=van den Buuse M |author3=Berk M |author4=Copolov DL |author5=Mavros C |author6=Bush AI. | title = N-acetyl cysteine restores brain glutathione loss in combined 2-cyclohexene-1-one and D-amphetamine-treated rats: relevance to schizophrenia and bipolar disorder | journal = Neurosci Lett. | volume = 499 | issue = 3 | pages = 149–53 | year = 2011 | pmid = 21621586 | doi=10.1016/j.neulet.2011.05.027}}</ref>, [[možganska kap]], [[Alzheimerjeva bolezen]]<ref>{{cite journal |author1=Valko, M. |author2=Leibfritz, D. |author3=Moncol, J. |author4=Cronin, M.T.D. |author5=Mazur, M. |author6=Telser, J. |journal=International Journal of Biochemistry & Cell Biology |title=Free radicals and antioxidants in normal physiological functions and human disease |volume=39 |issue=1 |pages=44–84 |year=2007 |pmid=16978905 |doi=10.1016/j.biocel.2006.07.001}}</ref>, sladkorna bolezen, [[kronični bronhitis]], [[siva mrena]], nekatere vrste raka in druge. V nasprotju s temi boleznimi oksidativni stres ne kaže simptomov oz. nima tipične klinične slike, ki bi opredelila njegovo prisotnost v organizmu.<ref name=Osredkar/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Celična biologija]] {{normativna kontrola}} ach7w8sjdjnrbdhwtbebeturwa7undz 6747284 6747113 2026-09-06T09:27:42Z M7 21043 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-48446-32|~2026-48446-32]] ([[User talk:~2026-48446-32|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6059764 wikitext text/x-wiki '''Oksidativni stres''' je vrsta kemičnega [[stres]]a, ki je prisoten v živih [[organizem|organizmih]] zaradi povečane količine potencialno škodljivih [[reaktivne kisikove zvrsti|reaktivnih kisikovih zvrsti]] (ROS, angl. ''reactive oxigen species'').<ref name=Osredkar>Osredkar J. Oksidativni stres. Zdrav Vestn 2012; 81: 393–406.</ref> To so reaktivne snovi, radikali ali molekule s [[kisik]]om, ki reagirajo s sestavinami [[celica (biologija)|celice]] in pri tem povzročijo potencialno nevarne spremembe.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=zvrst{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 8. 2013.</ref> Gre za patološko stanje, ki se pojavi zaradi prevelike tvorbe [[Radikal (kemija)|radikalov]] in/ali zmanjšane učinkovitosti [[antioksidant|antioksidativnih]] sistemov.<ref name=Osredkar/> == Patogeneza == Majhne količine ROS nastajajo tudi v normalnih okoliščinah, na primer med fiziološko presnovo celic ali sintezo nekaterih [[hormon]]ov. Radikale proizvajajo nekatere vrste [[levkocit]]ov kot orožje za uničenje bakterij, kar zagotavlja pomemben obrambni mehanizem pred [[okužba]]mi ... Vendar pa v določenih okoliščinah njihova količina postane prevelika, kar za celice pomeni smrtno grožnjo. Povečano količino radikalov lahko sprožijo številni zunanji dejavniki kot npr. različne vrste [[sevanje|sevanja]], nekatere kemikalije, kot so [[pesticid]]i ali določena [[zdravila]], ter [[virusi]] in bakterije. Med notranje dejavnike pa lahko štejemo povečano stopnjo celične presnove, ki nastane pri določenih boleznih ([[debelost]], [[sladkorna bolezen]], [[rak (bolezen)|rak]] ...) ali zaradi intenzivne telesne obremenitve pri neprilagojenem obrambnem sistemu [[antioksidant]]ov.<ref name=Osredkar/> Kisikove reaktivne zvrsti lahko z vezavo na celične [[makromolekula|makromolekule]] motijo potek biokemičnih reakcij, in sicer to storijo na dva načina; oksidirane makromolekule imajo spremenjene biokemične lastnosti, produkti vezave prostih radikalov na makromolekule pa so toksični. Škodljivo delovanje prostih radikalov v celici omejijo lovilci prostih radikalov, kot na primer [[vitamin E|vitamina E]] in [[vitamin C|C]], [[urat]] in [[betakaroten]], ter specializirani [[encim]]ski kompleksi ([[superoksidna dismutaza|superoksidne dismutaze]], [[glutation-peroksidaza|glutation-peroksidaze]] in [[katalaza|katalaze]]).<ref name=Dahmane>Dahmane, Raja, Ribarič, Samo (2006). Celično staranje. Obzornik zdravstvene nege, letnik 40, številka 2, str. 75–78.</ref> Poškodbe celic zaradi kisikovih reaktivnih zvrsti niso torej odvisne le od koncentracij teh zvrsti v celicah, temveč od ravnovesja med reaktivnimi zvrstmi in endogenimi antioksidanti. Šele ko se podre to ravnovesje, kisikove reaktivne zvrsti povzročijo oksidativni stres in spremenijo ter poškodujejo številne molekule v celicah, na primer [[DNK]], [[RNK]], [[lipid]]e in [[beljakovine]].<ref>Sosa V, Moliné T, Somoza R, Paciucci R, Kondoh H, LLeonart ME. Oxidative stress and cancer: An overview. Ageing Res Rev. 2013; 12 (1): 376–390.</ref> Poleg preventivnih mehanizmov ima celica tudi mehanizme za popravljanje poškodb na DNK, beljakovinah in [[celična membrana|celičnih membranah]]; bodisi z obnovo ali z njihovo odstranitvijo. Sposobnost celice, da omeji in odpravi škodljive posledice prostih radikalov, s starostjo pada.<ref name=Dahmane/> Oksidativni stres je odgovoren za zgodnje staranje ter za vrsto pomembnih bolezni, kot so npr. [[ateroskleroza]], [[srčni infarkt]]<ref>{{cite journal |author1= Ramond A |author2=Godin-Ribuot D |author3=Ribuot C |author4=Totoson P |author5=Koritchneva I |author6=Cachot S |author7=Levy P |author8=Joyeux-Faure M. | title=Oxidative stress mediates cardiac infarction aggravation induced by intermittent hypoxia. | journal=Fundam Clin Pharmacol. | year=2011 | doi=10.1111/j.1472-8206.2011.01015.x | pmid=22145601 }}</ref><ref name="bipolar">{{Cite journal |author1=Dean OM |author2=van den Buuse M |author3=Berk M |author4=Copolov DL |author5=Mavros C |author6=Bush AI. | title = N-acetyl cysteine restores brain glutathione loss in combined 2-cyclohexene-1-one and D-amphetamine-treated rats: relevance to schizophrenia and bipolar disorder | journal = Neurosci Lett. | volume = 499 | issue = 3 | pages = 149–53 | year = 2011 | pmid = 21621586 | doi=10.1016/j.neulet.2011.05.027}}</ref>, [[možganska kap]], [[Alzheimerjeva bolezen]]<ref>{{cite journal |author1=Valko, M. |author2=Leibfritz, D. |author3=Moncol, J. |author4=Cronin, M.T.D. |author5=Mazur, M. |author6=Telser, J. |journal=International Journal of Biochemistry & Cell Biology |title=Free radicals and antioxidants in normal physiological functions and human disease |volume=39 |issue=1 |pages=44–84 |year=2007 |pmid=16978905 |doi=10.1016/j.biocel.2006.07.001}}</ref>, sladkorna bolezen, [[kronični bronhitis]], [[siva mrena]], nekatere vrste raka in druge. V nasprotju s temi boleznimi oksidativni stres ne kaže simptomov oz. nima tipične klinične slike, ki bi opredelila njegovo prisotnost v organizmu.<ref name=Osredkar/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Celična biologija]] {{normativna kontrola}} k4mdoqodkd40sds4gxk2je8y5eng82f Obsevanje s hitrimi protoni 0 371081 6747157 6250750 2026-09-05T15:31:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747157 wikitext text/x-wiki '''Protonska terapija''' je vrsta obsevanja z delci, ki uporablja protone, da uniči obolelo tkivo, najbolj pogosto [[rakave celice]]. Večina energije se sprosti na točno določeni globini, pri čemer je absorbirana energija pred in za to globino zanemarljivo nizka. Zato ima tovrstno obsevanje manj stranskih učinkov v primerjavi z obsevanjem z [[žarki ɣ]]. =Princip delovanja= Atom je sestavljen iz [[Atomsko jedro|jedra]] in [[Elektronska lupina|elektronskega oblaka]]. Jedro je sestavljeno iz nukleonov, torej [[proton]]ov in [[nevtron]]ov. Protoni so delci s pozitivnim nabojem in maso, in te lastnosti izrablja protonska terapija. Ko visokoenergijski protoni prodirajo skozi snov, s snovjo interagirajo na tri načine: * [[Ionizacijska energija|ionizacija]], tj. izbitje elektrona iz elektronske ovojnice, pri čemer nastane ion. * trki z jedrom, pri čemer je pomembna močna jedrska sila. Pride lahko do [[Prožni trk|prožnih]] ali [[Neprožni trk|neprožnih trkov]], ki povzročijo spremembo [[Vrstno število|vrstnega števila]] atoma in s tem spremembo elementa. Osnovna mehanizma sta [[fuzija]], torej združenje protona in jedra, ter [[fisija]], pri kateri pride do razpada na dve manjši jedri. * [[sipanje]], pri čemer proton pri prehodu skozi snov zaradi odbojne [[Elektrostatska sila|elektrostatske sile]] spremeni smer. Pri ionizaciji in pri jedrskih trkih, se atom tako spremeni, da ne more biti več del (biološke) molekule, ker so njegove karakteristike (naboj, masa, vrstno število) in obnašanje (tvorba vezi) spremenjene. To vodi do spremenjenih ali nepopolnih funkcionalnosti teh molekul, kot je npr. pri različnih [[protein]]ih ali pri ireverzibilnih poškodb [[DNA]]. Rakave celice imajo pogosto okvarjeno sposobnost popravljanja DNA, kar lahko vodi do nefunkcionalnih produktov in v [[Apoptoza|odmrtje celice]]. Protoni so relativno veliki delci s pozitivnim nabojem, ki ob preboju skozi snov (v našem primeru tkivo) na manjši globini delcem snovi predajajo manjše količine energije, ob doseganju višjih globin pa dosežejo tako imenovani Braggov vrh. Po doseganju tega vrha predana količina energije izredno strmo pade, kar je v radioterapiji ugodno za varovanje zdravih organov (Organs at risk – OAR), ki se nahajajo v bližini obsevanega tarčnega volumna (Target volume – TV).<ref>{{Navedi revijo|last=Baumann|first=Kilian-Simon|last2=Flatten|first2=Veronika|last3=Weber|first3=Uli|last4=Lautenschläger|first4=Stefan|last5=Eberle|first5=Fabian|last6=Zink|first6=Klemens|last7=Engenhart-Cabillic|first7=Rita|date=2019-10-25|title=Effects of the Bragg peak degradation due to lung tissue in proton therapy of lung cancer patients|url=http://dx.doi.org/10.1186/s13014-019-1375-0|magazine=Radiation Oncology|volume=14|issue=1|doi=10.1186/s13014-019-1375-0|issn=1748-717X}}</ref> Visokoenergijski protoni spadajo med sevanje z nizkim linearnim energijskim prenosom (Linear energy transfer – LET), kar pomeni, da je gostota ionizacij v tkivu redkejša kot pri tistih z visokim LET (na primer alfa delci).<ref>{{Navedi revijo|last=Lühr|first=Armin|last2=Neubeck|first2=Cläre von|last3=Krause|first3=Mechthild|last4=Troost|first4=Esther G. C.|date=2018-02-01|title=Relative biological effectiveness in proton beam therapy – Current knowledge and future challenges|url=https://www.ctro.science/article/S2405-6308(18)30002-8/abstract|magazine=Clinical and Translational Radiation Oncology|language=en|volume=9|pages=35–41|doi=10.1016/j.ctro.2018.01.006|issn=2405-6308|pmc=5862688|pmid=29594249}}</ref> Relativna biološka učinkovitost (Relative biological effectiveness – RBE) je razmerje, ki primerja biološke učinke različnih tipov sevanja ob enaki količini absorbirane energije. V kliničnem okolju je privzeta RBE vrednost protonskega žarkovnega snopa 1.1 – 1.2, a zlasti proti koncu Braggovega vrha je lahko ta RBE vrednost zaradi naraščajoče zavorne moči še nekoliko večja. ==Pridobivanje in pot protonskega snopa== Visokoenergijske protone pridobivamo s pospeševalniki. Za pospeševanje protonov se uporablja njihova lastnost - [[Električni naboj|naboj]]. Postavljeni v zunanje [[električno polje]], protoni čutijo električno silo, ki povzroči [[Pospešek|pospeševanje]] proti nasprotno (negativno) nabiti plošči. Najbolj enostavno pospeševanje bi bilo v [[pospeševalnik]]u, ki bi vseboval le [[Katoda|katodo]] in [[Anoda|anodo]]. Da bi zadostno pospešili protone, bi tak pospeševalnik moral biti ekstremno dolg, prav tako pa bi moral biti tudi priklopljen na ogromno [[Električna napetost|napetost]]. Zaradi teh lastnosti nastanek protonov poteka v ciklotronih in sinhrotronih, saj imajo protoni drugačne fizikalne in biološke značilnosti kot fotoni. Za začetek procesa je potreben vodik, kateremu se od elektrona loči proton s pomočjo elektronskega polja. Po pridobitvi protona je potrebno tega pospešiti in mu dovesti dovoljšno energijo, da bo dosegel globino tumorja. V omenjenih sinhrotronih in ciklotronih to pospeševanje poteka v spirali, usmerja pa ga magnetno polje. Pri ciklotronih gre za konstanten visok tok protonov, kar v končni fazi pomeni fiksno energijo protonov, razen če se uporabi sistem za izbiranje energije (Energy selection system – ESS), kjer gre pravzaprav za uporabo bakra in grafita za zmanjševanje energije protonov v monoenergijskih pospeševalnikih. V primeru sinhrotronov pa je zaradi možnosti spreminjanja moči magnetnega polja in oscilacije električnega toka moč producirati protonske snope različnih energij.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Liu|first=Hui|last2=Chang|first2=Joe Y.|date=2011-05-05|title=Proton therapy in clinical practice|url=http://dx.doi.org/10.5732/cjc.010.10529|magazine=Chinese Journal of Cancer|volume=30|issue=5|pages=315–326|doi=10.5732/cjc.010.10529|issn=1000-467X}}</ref>   Produciran protonski snop nato po protonskem dovodu (angl. beam line) potuje proti obsevalnim sobam, kjer je natančno usmerjen v tarčni volumen. To usmeritev se dosega na eden izmed dveh poglavitnih načinov. Eden od teh dveh je uporaba gantrija, ki se lahko zavrti 360 stopinj okrog pacienta in tako omogoča doseganje različnih obsevalnih kotov. V tem primeru so ti gantriji izredno veliki, težki in dragi.<ref name=":0" /> Drugi sistem je sistem brez gantrija oziroma s horizontalnimi in vertikalnimi žarki ali pa gre za kombinacijo obeh. Ta sistem je precej odvisen tudi od gibanja obsevalne mize za doseganje različnih obsevalnih kotov <ref name=":0" /><ref>{{Navedi revijo|last=Strojan|first=Primoz|date=2010-01-01|title=Role of radiotherapy in melanoma management|url=http://dx.doi.org/10.2478/v10019-010-0008-x|magazine=Radiology and Oncology|volume=44|issue=1|pages=1–12|doi=10.2478/v10019-010-0008-x|issn=1581-3207}}</ref> Glede na to, da imajo vsi protoni enako maso in naboj, ter da čutijo enako silo v električnem polju, so vsi enako pospešeni. S tem vsi dosežejo enako hitrost in imajo posledično enako energijo. Med potekom specifične ionizacije in s tem absorpcije za posamezen delec ter za snop delcev skoraj ni razlike. Pri nastajanju protonov govorimo o neelastičnem Coulombovem sipanju, kjer protoni izgubljajo energijo, ko vzbujajo elektrone v višja stanja ter ionizirajo atome. Protoni imajo skoraj 2000 krat večjo maso od elektronov, zato se protonom pri interakciji z elektroni smer potovanja skorajda ne spremeni. Večina doze je zato absorbirane na mestu interakcije. Kot merilo za izgubo energije na dolžinsko enoto se uporablja masna moč ustavljanja. Enačba predstavlja izgubo energije na enoto gostote in dolžine: <math>{S \over \rho}= - {dE\over\rho dx}</math> S označuje izgubo energije na dolžino, E je energija, x predstavlja razdaljo vzdolž delca in ρ je masna gostota materiala. Ko protoni izgubijo svojo hitrost in se približajo vrednosti nič, pravimo da se doseže Braggov vrh.<ref>{{Navedi revijo|last=Newhauser|first=Wayne D|last2=Zhang|first2=Rui|date=2015-03-24|title=The physics of proton therapy|url=http://dx.doi.org/10.1088/0031-9155/60/8/r155|magazine=Physics in Medicine and Biology|volume=60|issue=8|pages=R155–R209|doi=10.1088/0031-9155/60/8/r155|issn=0031-9155}}</ref> =Primerjava z drugimi tipi zdravljenja= [[File:Comparison of dose distributions between IMPT (right) and IMRT (left).jpg|thumb|Obsevanje tumorja na nosnem delu grla (''nasopharynx'') s fotonsko ([[Rentgenski žarki|rentgensko]]) terapijo (levo) in protonsko terapijo<ref>Taheri-Kadkhoda et al. Radiation Oncolog, 2008, Comparison of dose distributions between IMPT (right) and IMRT (left) plans in T4N1M0 NPC in axial (above) and sagittal (below) views. Available at: http://www.ro-journal.com/content/3/1/4/figure/F2?highres=y {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140413123119/http://www.ro-journal.com/content/3/1/4/figure/F2?highres=y |date=2014-04-13 }}</ref> (desno)]] Vprašanje izbire zdravljenja tumorja je pri terapiji s hitrimi protoni predvsem vprašanje denarja. Protonska terapija je mnogo dražja od rentgenske, zato je razumljivo, da še ni zelo razširjena. Glavna razlika med protoni in rentgenskimi žarki so fizikalne lastnosti samega žarka. Protoni so relativno veliki delci, ki prodrejo v snov do določene globine, ki je odvisna od energije. [[Rentgenski žarki]] so [[elektromagnetni valovi]] brez mase oziroma energetsko nabiti delci brez naboja in so po naravi [[foton]]i. Pri prehodu skozi snov se gostota energijskega toka približno eksponentno zmanjšuje. [[Relativni biološki učinek]] za rentgenske žarke je 1, za protone pa 1.1, zato je biološki efekt na tkivo približno enak – tumorske celice uničujejo rentgenski žarki in protoni pri terapiji približno enako učinkovito, če gre za enako pojemanje gostote energijskih tokov. Omejitev vstopne doze je drugačna kot v primeru obsevanja z [[foton]]i. Ker gostota energijskega toka pri absorpciji rentgenskih žarkov pada približno eksponentno od površine, je maksimum absorbirane doze na majhnih globinah blizu površine. V [[Radiologija|radiologiji]] se določa največja doza, ki jo lahko sprejme povrhnje tkivo, kar pomeni, da tumor dobi le majhen del doze. Za razliko od obsevanja s fotoni je pri Braggovi krivulji razporeditev absorbirane doze drugačna in tumor dobi veliko več absorbirane doze kot povrhnje tkivo. S tem je zmanjšan negativen vpliv na tkiva vseh globin razen tarčnega, ki dobi največjo dozo. Za medicino je najbolj pomembno to, da protonska terapija poškoduje izredno malo zdravega tkiva, saj po vrhu [[Braggova krivulja|Braggove krivulje]] absorbirana doza pade skoraj na nič, medtem ko se pri visokoenergetskih rentgenskih žarkih nadaljuje tudi v večje globine, kjer je ponavadi zdravo tkivo. (Pravimo, da pride do visoke vstopne doze preden se žarki absorbirajo v obolelem tkivu.) {| class="wikitable" |- ! Protonski žarek !! Rentgenski žarkek |- | Nizka vstopna doza || Visoka vstopna doza |- | Skorajda ni doze po izbrani točki || Doza po izbrani točki je problem |- | Ni izhodne doze || Končna izhodna doza |- | Braggova krivulja ima vrh in opisuje določen doseg || Eksponenten padec doze |} === Indikacije za protonsko terapijo === Uporaba protonske terapije je povezana z ugodnejšim radioterapevtskim razmerjem v primerjavi s fotonskim obsevanjem, kar pomeni, da obsevanje s protoni omogoča višje doze na TV ob doseganju doznih omejitev na OAR. Indikacije za protonsko terapijo najpogosteje predstavljajo tumorji centralnega živčnega sistema, glave in vratu ter prostate. Prav tako pa indikacije zajemajo še preostale pediatrične tumorje, rak dojk, pljuč, gastrointestinalnega trakta s pridruženimi žlezami ter limfomi.<ref>{{Navedi revijo|last=Tambas|first=Makbule|last2=van der Laan|first2=Hans Paul|last3=Steenbakkers|first3=Roel J.H.M.|last4=Doyen|first4=Jerome|last5=Timmermann|first5=Beate|last6=Orlandi|first6=Ester|last7=Hoyer|first7=Morten|last8=Haustermans|first8=Karin|last9=Georg|first9=Petra|date=februar 2022|title=Current practice in proton therapy delivery in adult cancer patients across Europe|url=http://dx.doi.org/10.1016/j.radonc.2021.12.004|magazine=Radiotherapy and Oncology|volume=167|pages=7–13|doi=10.1016/j.radonc.2021.12.004|issn=0167-8140}}</ref> Selekcija bolnikov načeloma lahko poteka na dva različna načina, in sicer na način, da se individualno kreira obsevalni načrt s fotoni in protoni ter ta obsevalna plana primerja. Odločitev potem temelji na vprašanju ali je razlika v varovanju OAR in doseganju željenih rezultatov med planoma relevantna ali ne. Drugi način pa predstavljajo postavljeni protokoli in standardi uporabe protonske terapije, kar pomeni, da so točno določene lokalizacije in pa histološki tipi tumorja, ki so primerni za izbiro terapije s protoni. Najboljšo rešitev pa predstavlja kar preplet selekcije obeh načinov. Pediatrični pacienti so tisti, ki lahko največ pridobijo s protonsko terapijo zaradi dolge pričakovane življenjske dobe, protonska terapija je namreč tista, ki zmanjšuje tako akutne kot pozne toksičnosti in posledice obsevanja. S protonsko terapijo je tako povezano zmanjšanje nevroloških, endokrinoloških in inteligenčnih deficitov <ref>{{Navedi revijo|last=Leroy|first=Roos|last2=Benahmed|first2=Nadia|last3=Hulstaert|first3=Frank|last4=Damme|first4=Nancy Van|last5=Ruysscher|first5=Dirk De|date=2016-05-01|title=Proton Therapy in Children: A Systematic Review of Clinical Effectiveness in 15 Pediatric Cancers|url=https://www.redjournal.org/article/S0360-3016(15)26620-5/abstract|magazine=International Journal of Radiation Oncology, Biology, Physics|language=en|volume=95|issue=1|pages=267–278|doi=10.1016/j.ijrobp.2015.10.025|issn=0360-3016|pmid=27084646}}</ref>. Najpogostejše onkološke diagnoze, ki se jih na področju pediatrije zdravi s PBRT so ependiom, gliom nizkega gradusa, rabdomiosarkom, Ewingov sarkom in kraniopharyngiom.<ref>{{Navedi revijo|last=Chang|first=Andrew L|last2=Yock|first2=Toruun I.|last3=Mahajan|first3=Anita|last4=Hill-Kaiser|first4=Christine|last5=Keole|first5=Sameer|last6=Loredo|first6=Lilia|last7=Cahlon|first7=Oren|last8=McMullen|first8=Kevin P.|last9=Hartsell|first9=William|date=2014-09-08|title=Pediatric Proton Therapy: Patterns of Care across the United States|url=https://doi.org/10.14338/IJPT.13.00009.1|magazine=International Journal of Particle Therapy|volume=1|issue=2|pages=357–367|doi=10.14338/IJPT.13.00009.1|issn=2331-5180}}</ref> == Protonska terapija skozi čas == Prvi predlog za obsevanje s hitrimi protoni je dal Robert R Wilson leta 1946 med vzpostavljanjem [[Harvard]]skega ciklotronskega laboratorija, prva zdravljenja pa so se sredi petdesetih let prejšnjega stoletja dogajala v Berkleyskem laboratoriju za obsevanje in v [[Uppsala|Uppsali]] na [[Švedska|Švedskem]]. V naslednjih 40 letih se je v podobnih znanstvenih ustanovah obsevalo več kot 9000 pacientov. Leta 1990 so v Veliki Britaniji odprli prvi bolnišnični center protonske terapije Clatterbridge Centre for Oncology. Temu so do danes sledile še številne ustanove po svetu. Leta 2013 je bilo po svetu že 43 centrov za obsevanje s hitrimi protoni, ki so imeli skupno 121 sob za obsevanje.<ref>{{navedi splet|author=CSIntell |url=http://www.prlog.org/12208786-proton-therapy-world-market-to-nearly-triple-by-2018.html |title=Proton Therapy World Market to nearly triple by 2018 |publisher=PRLog |date=2013-09-11 |accessdate=2014-11-04}}</ref> Zdravilo se je že okoli 95000 pacientov.<ref>{{navedi splet|title=Hadron Therapy Patient Statistics|url=http://www.ptcog.ch/archive/patient_statistics/Patientstatistics-updateMar2013.pdf|publisher=Particle Therapy Co-Operative Group|accessdate=2014-11-04|archive-date=2014-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20140413140833/http://www.ptcog.ch/archive/patient_statistics/Patientstatistics-updateMar2013.pdf|url-status=dead}}</ref> Dandanes je v svetu približno 100 protonskih centrov, približno tretjina te številke pa jih je še v fazi izgradnje. Slovenija žal v tem aspektu ne sledi razvitejšim državam, zlasti zahoda, in izgradnje takšnega protonskega centra vsaj zaenkrat še ni na vidiku. Največji problem predstavlja visoka cena - gradnja novih centrov za obsevanje se giblje pri nekaj 100 milijonih $, letno vzdrževanje nanese okoli 15 milijonov $, kar je odvisno od velikosti centra. Za posameznika se začnejo cene pri 36.000 $.<ref>Healio 2014, Proton beam therapy holds ‘great promise’ at a steep cost. [online] Available at: http://www.healio.com/hematology-oncology/practice-management/news/print/hematology-oncology/%7B37d0ac7d-ef78-4918-9a47-b4e89f55d006%7D/proton-beam-therapy-holds-great-promise-at-a-steep-cost [Accessed 20 March 2014].</ref> =Glej tudi= * [[Rak (bolezen)|Rak]] * [[Tumor]] * [[Rentgenski žarki]] * [[Dozimetrija]] * [[Ionizirajoče sevanje]] =Sklici= {{sklici}} =Viri= * Hall, EJ & Giaccia, AJ 2011, Radiobiology for the Radiologist, Wolters Kluwer, Philadelphia * Jafer, R 2009, Laser plasma protons with future application on cancer therapy and Proton Radiography, PhD‘s thesis, Dipartimento di fisica “G.Occhialini” Universita’ degli studi di Milano Bicocca, Milano, viewed 25 February 2014, http://boa.unimib.it/bitstream/10281/7457/1/phd_unimib_708241.pdf * Slopsema, R 2009, Physics of Proton Therapy. [PowerPoint slides]. Baltimore:University of Florida. Available at: A Symposium of the Promises and Perils of Proton Radiotherapy https://www.aapm.org/meetings/09PRS/documents/Slopsema.pdf (accessed 25th February 2014). * Proton Therapy IBA. 2013. How does Proton Therapy work?. [Online]. [Accessed 26th February 2014]. Available from: http://www.youtube.com/watch?v=MS590Xtq9M4 * University of California Television. 2011. Proton Therapy for Cancer. [Online]. [Accessed 26th February 2014]. Available from: http://www.youtube.com/watch?v=Jk64HY7QLpg * MEDraysintell. 2013. Proton Therapy World Market Report. [Online]. Edition 2013. Belgium: CSIntel. [Accessed 27th February 2014]. Available from: http://www.csintell.com/attachments/File/MEDraysintell_-_Proton_Therapy_Edition_2013-TOC.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140407085605/http://www.csintell.com/attachments/File/MEDraysintell_-_Proton_Therapy_Edition_2013-TOC.pdf |date=2014-04-07 }} * The National Association for Proton Therapy 2014, Catching the Proton Wave. [online] Available at: http://www.proton-therapy.org/hhnarticle.htm [Accessed 20 March 2014]. * Healio 2014, Proton beam therapy holds ‘great promise’ at a steep cost. [online] Available at: http://www.healio.com/hematology-oncology/practice-management/news/print/hematology-oncology/%7B37d0ac7d-ef78-4918-9a47-b4e89f55d006%7D/proton-beam-therapy-holds-great-promise-at-a-steep-cost [Accessed 20 March 2014]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Proton]] [[Kategorija:Radioterapija]] 61qioco3z0qwy2769q5cmpc1aej7v86 Osaka 0 379498 6747183 6743274 2026-09-05T17:53:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747183 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Osaka}} {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = Osaka | native_name = 大阪市 | native_name_lang = ja | official_name = | settlement_type = Mesto <!-- images, nickname, motto ---> | image_skyline = Osaka Castle 02bs3200.jpg | imagesize = | image_alt = Osaka, pogled z mestnega gradu | image_caption = pogled z mestnega gradu | image_flag = Flag of Osaka, Osaka.svg | flag_alt = Miocukuši | image_seal = | seal_alt = | image_shield = | shield_alt = | nickname = | motto = <!-- maps and coordinates ------> | image_map = | map_alt = | map_caption = | image_dot_map = | pushpin_map = Japonska | pushpin_label_position = <!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = | latd=34 | latm=41 | lats= 38 | latNS=N | longd=135 | longm=30 | longs= 8 | longEW= E | coordinates_region = JP | coordinates_display = inline,title | coordinates_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> <!-- location ------------------> | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Japonska}} | subdivision_type1 = [[Regije Japonske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Kansai]] | subdivision_type2 = [[Prefekture Japonske|Prefektura]] | subdivision_name2 = [[prefektura Osaka|Osaka]] <!-- established ---------------> | established_title = <!-- Settled --> | established_date = | founder = | named_for = <!-- government type, leaders --> | government_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Ichirō Matsui (ORA)<ref>{{navedi splet|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2019/04/08/national/politics-diplomacy/osaka-leaders-projected-win-elections-swap-roles/|title=Osaka leaders win in elections to swap roles, but merger prospects unclear|first=Eric|last=Johnston|date=April 8, 2019|via=Japan Times Online}}</ref> <!-- display settings ---------> | total_type = <!-- to set a non-standard label for total area and population rows --> <!-- area ----------------------> | area_magnitude = <!-- use only to set a special wikilink --> | area_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | area_total_km2 = 225,21 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_note = <!-- elevation -----------------> | elevation_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | elevation_m = <!-- population ----------------> | population_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | population_total = 2.753.862 | population_as_of = 1. marec 2021 | population_density_km2 = auto | population_metro = 19.303.000 | population_est = | pop_est_as_of =2019 | population_demonym = <!-- demonym, ie. Liverpudlian for someone from Liverpool --> | population_note = <!-- time zone(s) --------------> | timezone1 = [[Japonski standardni čas]] | utc_offset1 = +9 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = <!-- postal codes, area code ---> | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = <!-- defaults to: Area code(s) --> | area_code = <!-- blank fields (section 1) --> | blank_name_sec1 = Mestni simboli | blank1_name_sec1 = - drevo | blank1_info_sec1 = [[sakura]] | blank2_name_sec1 = - roža | blank2_info_sec1 = [[Mačeha (rastlina)|mačeha]] <!-- website, footnotes --------> | website = http://www.city.osaka.lg.jp | footnotes = }} {{Infobox Chinese |pic=Osaka (Chinese characters).svg |piccap=''Ōsaka'' in ''[[kanji]]'' |picupright=0.425 |kanji=大阪<br/>{{small|(obsolete)}} 大坂 |katakana=オオサカ |hiragana=おおさか |romaji=Ōsaka }} '''Osaka''' ({{jezik-ja|大阪}}, ''Ōsaka''; {{Audio|ja-Osaka.ogg|izgovarjava}}) je [[velemesto]] na [[Japonska|Japonskem]], prestolnica [[prefektura Osaka|istoimenske prefekture]] v regiji [[Kansai]], ki leži ob [[Osaški zaliv|Osaškem zalivu]] na jugozahodu otoka [[Honšu]]. Z okrog 2,75 milijona prebivalcev je tretje največje mesto na Japonskem in največji sestavni del strnjenega [[metropolitansko območje|metropolitanskega območja]] [[Keihanšin]], ki je z več kot 19 milijoni prebivalcev drugo največje na Japonskem. Zgodovinsko je znano kot trgovsko središče, poleg tega pa tudi kot »kuhinja naroda« (天下の台所, ''tenka no daidokoro''), kjer je bil v [[obdobje Edo|obdobju Edo]] center trgovanja z [[riž]]em.<ref name="McClainOsamu1999">{{navedi knjigo |editor-first1=James L. |editor-last1=McClain |editor-first2=Wakita |editor-last2=Osamu |title=Osaka, the merchants' capital of early modern Japan |url=https://archive.org/details/osakamerchantsca00unse |publisher=Cornell University Press |location=Ithaca, N.Y |year=1999 |page=[https://archive.org/details/osakamerchantsca00unse/page/66 67] |isbn=0-8014-3630-3}}</ref><ref name="Hsu1999">{{navedi knjigo |first=Robert C. |last=Hsu |title=The MIT encyclopedia of the Japanese economy |url=https://archive.org/details/mitencyclopediao0000hsur |publisher=MIT Press |location=Cambridge, Mass |year=1999 |page=[https://archive.org/details/mitencyclopediao0000hsur/page/327 327] |isbn=0-262-08280-2}}</ref> Z začetkom industrializacije po [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] je prišlo do centralizacije politike in gospodarstva v širšem metropolitanskem območju [[Tokio|Tokia]], zato se je rast močno upočasnila, status drugega največjega mesta pa je prevzela [[Jokohama]]. Šele v zadnjih letih se trend spet obrača, saj v okolici Tokia zmanjkuje prostora.<ref name="Bird2005">{{navedi knjigo |last=Bird |first=Allan |editor-last=Bird |editor-first=Allan |title=Encyclopedia of Japanese Business and Management |year=2005 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-65761-2 |pages=197–199 |chapter=Industrial regions}}</ref> Osaka je glavno finančno središče Japonske in velja za eno najbolj multikulturnih in svetovljanskih mest na Japonskem. V mestu je sedež borze vrednostnih papirjev ter sedeža mednarodnih elektronskih korporacij, kot sta [[Panasonic]] in [[Sharp]]. Osaka je mednarodno raziskovalno in razvojno središče, ki ga predstavlja več velikih univerz, zlasti Osaška univerza, metropolitanska univerza in univerza Kansai. Glavne znamenitosti v mestu so [[grad Osaka]], [[Akvarij Kaijukan v Osaki]], Dōtonbori, [[stolp Cūtenkaku]] v Šinsekaiju, park Tennōdži, [[Abeno Harukas]], [[Veliko svetišče Sumijoši-taiša]] in [[Šiteno-dži]], eden najstarejših budističnih templjev na Japonskem. Mesto je leta 1970 gostilo [[svetovna razstava|svetovno razstavo]], leta 2007 pa [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2007|svetovno prvenstvo v atletiki]]. Bilo je tudi eno od prizorišč [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]. Leta 2025 je še drugič gostilo svetovno razstavo. == Etimologija == ''Ōsaka'' pomeni »velik hrib« ali »veliko pobočje«. Ni jasno, kdaj je to ime postalo pomembnejše od Naniva-kjō, vendar najstarejši pisni dokaz za ime sega v leto 1496.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=pJHArhRVYEoC&pg=PA154|first=Ōta|last=Gyūichi|publisher=Brill Publishers|isbn=978-9004201620|title=The Chronicle of Lord Nobunaga|pages=153–154|year=2011|access-date=July 16, 2019}}</ref> Do obdobja Edo sta bila 大坂 (Ōsaka) in 大阪 (Ōsaka) mešana uporaba, pisatelj Hamamacu Utakuni pa v svoji knjigi ''Setsujo Očibošu'', izdani leta 1808, navaja, da je bil [[kandži]] 坂 preziran, ker se »vrne v zemljo«, nato je bil uporabljen 阪. Kandži 土 (zemlja) je prav tako podoben besedi 士 (vitez) in 反 pomeni proti, tako da se 坂 lahko bere kot »samurajski upor«, nato pa je bilo 阪 uradno ime leta 1868 po obnovi Meidži. Starejši kandži (坂) je še vedno v zelo omejeni uporabi, običajno le v zgodovinskih kontekstih. Kot okrajšava se sodobni kandži 阪 ''han'' nanaša na mesto Osaka ali prefekturo Osaka. == Zgodovina == === Izvor: obdobje Džōmon in Jajoi === V [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] (7000 pr. n. št.) je bila Osaka večinoma potopljena pod [[Notranje morje Seto]], majhna planota Uemači-daiči (12 km dolga in 2,5 km široka), ki je v južnem delu mesta, imenovanem Uehonmači, pa je bila polotok. Velja za enega prvih krajev, kjer so se naselili japonski prebivalci, tako zaradi ugodnih geoloških pogojev, bogat s sladko vodo in bujno vegetacijo, kot tudi zaradi tega, ker je bil z vojaškega vidika lahko branjen.<ref name="Uemachidaichi">{{navedi splet |title=Uemachidaichi - A journey to ancient osaka |date=May 1, 2007 |url=http://www.osaka-info.jp/en/culture/2007may/01.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20121228011113/http://www.osaka-info.jp/en/culture/2007may/01.html |archive-date=December 28, 2012 |website=www.osaka-info.jp}}</ref> Najzgodnejši dokazi o naselbinah na območju Osake so ruševine Morinomija (森ノ宮遺跡, ''Morinomija iseki''), ki so v osrednjem okrožju Čuo-ku. Najdeni so bili zakopani človeški skeleti in ''kaizuka'' (nasip z ostanki), pa tudi nasipi školjk, morske ostrige in druga zanimiva arheološka odkritja iz obdobja Džomon. Poleg ostankov zaužite hrane so bile tu še konice puščic, kamnito orodje, ribiški trnk in posoda z ostanki predelave riža. Ocenjuje se, da ruševine vsebujejo 2000 let stare ostanke med obdobjem Džomon in Jajoi. Najdbe arheoloških najdišč so razstavljene v sosednji stavbi. V letih med koncem obdobja Džōmon in začetkom [[obdobje Jojoi|obdobja Jajoi]] so sedimenti, ki so bili odloženi severno od polotoka / planote Uemači-daiči, spremenili morje, ki se je raztezalo proti vzhodu, v laguno, imenovano Kavači.<ref name="plain">{{cite journal| url=http://ci.nii.ac.jp/naid/110003025552 |title=The Developmental History of the Osaka Plain |journal=地質学論集 |year=1972 |issue=7 |pages=101–112 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171201030528/https://ci.nii.ac.jp/naid/110003025552 |archive-date=December 1, 2017|last1=Hikotaro |first1=Kajiyama |last2=Minoru |first2=Itihara }}</ref> Med obdobjem Jajoi (300 pr. n. št.–250 n. št.) se je stalno prebivališče na ravninah povečalo, ko je postalo gojenje riža priljubljeno. Na začetku 3. stoletja našega štetja je bilo v bližini pristanišča slovesno odprto veliko svetišče [[Sumijoši-taiša]], ki ga je naročila soproga [[cesarica Džingu]]. Ta stavba [[šintoistično svetišče|šintoističnega svetišča]] je preživela zgodovinske dogodke,<ref>[http://www.treccani.it/vocabolario/tempio/ templi] www.treccani.it</ref> ki so uvedli nov slog pri gradnji šintoističnih svetišč, imenovan ''sumijoši-zukuri''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.city.osaka.lg.jp/contents/wdu020/sumiyoshi/english/view/view.html |title=Sumiyoshi Ward |website=www.city.osaka.lg.jp |date=April 21, 2011 |archive-date=December 1, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171201030241/https://www.city.osaka.lg.jp/contents/wdu020/sumiyoshi/english/view/view.html}}</ref> Pomorska panorama vrtov svetišča je navdihnila več umetnikov in dandanes se predstavitve te vrste pokrajine imenujejo ''Sumijošiji risbe''. Proti koncu obdobja Jajoi se je planota-polotok Uemači-daiči še razširila in spremenila laguno Kavači (河内湖) v jezero, povezano z izlivom [[Jodo (reka)|reke Jodo]], ki se je razširilo proti jugu. === Obdobje Kofun === Do [[obdobje Kofun|obdobja Kofun]] se je Osaka razvila v pristanišče, ki povezuje regijo z zahodnim delom Japonske. Ustanovljeno je bilo pristanišče Naniva-cu, ki je postalo najpomembnejše na Japonskem. Trgovina z drugimi območji države in azijsko celino se je okrepila. Veliko število čedalje večjih [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] (''kofun'') v obliki odprtine za ključavnico, najdenih v ravnicah Osake, je dokaz koncentracije politične moči, ki je vodila do oblikovanja države.<ref name="books.google.com">{{navedi knjigo|title=Tsuneko S. Sadao, Stephanie Wada, Discovering the Arts of Japan: A Historical Overview|url=https://books.google.com/books?id=zMC4RMXQkn0C&q=osaka+kofun+period&pg=RA2-PA30|access-date = March 25, 2007|isbn=978-4-7700-2939-3|author1=Wada, Stephanie|year=2003}}</ref> Najdbe v sosednjih ravnicah, vključno z mavzolejem cesarja Nintokuja, ki je bil odkrit v bližini Sakaija, pričajo o statusu cesarskega mesta, ki ga je dosegla Osaka. V Osaki je mogoče videti štiri od teh gomil, v katerih so pokopani pomembni člani plemstva. So v južnih predelih mesta in segajo v 5. stoletje.<ref name="sumiyoshi">{{navedi splet| url=http://www.city.osaka.lg.jp/contents/wdu020/sumiyoshi/english/attract/attrac01.html |title=Tezukayama Ancient Burial Mound |website=www.city.osaka.lg.jp |date= April 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171201032332/https://www.city.osaka.lg.jp/contents/wdu020/sumiyoshi/english/attract/attrac01.html |archive-date=December 1, 2017}}</ref> Skupina megalitskih grobnic, imenovanih grobnice Mozu, je v Sakaiju v prefekturi Osaka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.city.sakai.lg.jp/foreigner_en/spot/spot1.html |title=Enjoying Sakai - Kofun Tombs (Tumuli) |publisher=Sakai City |access-date=May 8, 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722214046/http://www.city.sakai.lg.jp/foreigner_en/spot/spot1.html |archive-date=July 22, 2011 }}</ref> Pomembna dela obdobja Kofun so izkopavanja, ki so preusmerila tok reke Jamato, katere poplave so povzročile veliko škodo in gradnja pomembnih cest v smeri Sakaj in [[Nara, Japonska|Nara]].<ref>{{navedi knjigo |title=Discovering the Arts of Japan: A Historical Overview|url=https://books.google.com/books?id=zMC4RMXQkn0C&q=osaka+kofun+period&pg=RA2-PA30|author=Stephanie Wada|agency=Kodansha International|year=2003|access-date=July 4, 2010|isbn=978-4-7700-2939-3}}</ref> Pomorski promet, povezan s pristaniščem Naniva-cu, se je tako povečal, da so zgradili ogromna skladišča za shranjevanje materiala, ki prihaja in odhaja. <gallery> File:Corbicula_sandai_-_Osaka_Museum_of_Natural_History_-_DSC07755.JPG| Starodavne školjke, najdene v Morinomija kaizuka (obdobje Džomon) File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenrjo kofun (Mozu grobnice), največji ''kofun'' v Sakaju, Osaka, 5. st. </gallery> === Obdobje Asuka in Nara === Kodžiki zapisuje, da je bila v letih 390–430 našega štetja cesarska palača v Osumi, v današnjem okrožju Higašijodogava, vendar je morda bila sekundarna cesarska rezidenca in ne prestolnica.<ref>大石慎三郎「日本の遷都の系譜」、『學習院大學經濟論集』第28巻第3号、学習院大学、1991年10月、 31–41頁、 NAID 110007523974。P.31</ref> Leta 645 je [[cesar Kotoku]] zgradil svojo palačo Naniva Nagara-Tojosaki v današnji Osaki, s čimer je postala prestolnica Japonske. Mesto, ki je zdaj znano kot Osaka, se je takrat imenovalo Naniva, to ime in izpeljanke pa se še vedno uporabljajo za okrožja v osrednji Osaki, kot sta Naniva (浪速) in Namba (難波). Čeprav je bila prestolnica leta 655 prestavljena v Asuko (današnja prefektura Nara), je Naniva ostala ključna povezava po kopnem in morju med Jamatom (današnja prefektura Nara), Korejo in Kitajsko.<ref name="edited by Peter G. Stone and Philippe G. Planel 1999 68">{{navedi knjigo |author=Peter G. Stone and Philippe G. Planel |title=The constructed past: experimental archaeology, education, and the public |url=https://archive.org/details/constructedpast00plan |url-access=limited |publisher=Routledge in association with English Heritage |location=London |year=1999 |page=[https://archive.org/details/constructedpast00plan/page/n88 68] |isbn=978-0-415-11768-5 }}</ref> Naniva je bila ponovno razglašena za prestolnico leta 744 po ukazu [[cesar Šomu|cesarja Šōmuja]] in je tako ostala do leta 745, ko se je cesarski dvor preselil nazaj v Heidžō-kjō (danes Nara). Do konca obdobja Nara so vlogo morskega pristanišča Naniva postopoma prevzela sosednja območja, vendar je ostal živahno središče rečnega, kanalskega in kopenskega prometa med Heian-kyō (danes [[Kjoto]]) in drugimi destinacijami. Šitennō-dži je bil prvič zgrajen leta 593 n. št. in je bil najstarejši budistični tempelj na Japonskem.<ref name="scheid">{{navedi splet|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/anm_torii.htm#aussershinto|title=Religion in Japan|last=Scheid, Bernhard|author-link=|work=Torii|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=February 12, 2010}}</ref> <gallery> File:Sumiyoshi-taisha,_keidai-2.jpg|Veliko svetišče Sumijoši-taiša File:Shitennoji07s3200.jpg|Šitennō-dži File:Naniwa-no-miya-ato,_zenkei-2.jpg|Ostanki palače Naniva-no-Mija (2017) </gallery> === Obdobje Heian do Edo === Leta 1496 so budisti šole Džōdo Šinšū ustanovili svoj sedež v močno utrjenem [[Išijama Hongan-dži]], ki je neposredno na mestu stare cesarske palače Naniva. Daimjo Oda Nobunaga je leta 1570 začel desetletje trajajočo kampanjo obleganja templja, ki se je na koncu končala s predajo menihov in kasnejšim uničenjem templja. [[Tojotomi Hidejoši]] je leta 1583 na njegovem mestu zgradil [[grad Osaka]].<ref name="osaka-info.jp1">{{navedi splet|url=http://www.osaka-info.jp/en/discover/learn/historical_overview.html|title=HISTORICAL OVERVIEW – DISCOVER – OSAKA INFO -Osaka Visitors' Guide|date=January 29, 2018|access-date=September 19, 2016|archive-date=September 23, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160923040308/http://www.osaka-info.jp/en/discover/learn/historical_overview.html|url-status=dead}}</ref> Grad Osaka je imel ključno vlogo pri obleganju Osake (1614–1615). Osaka je dolgo veljala za primarno japonsko gospodarsko središče z velikim odstotkom prebivalstva, ki je pripadal trgovskemu razredu. V obdobju Edo (1603–1867) je Osaka zrasla v eno večjih japonskih mest in se vrnila k svoji starodavni vlogi živahnega in pomembnega pristanišča. ''[[Daimjo]]'' (fevdalni gospodje) so prejeli večino svojega dohodka v obliki [[riž]]a. Trgovci v Osaki so tako začeli organizirati skladišča, kjer so shranjevali riž daimjojev v zameno za plačilo, z njim trgovali bodisi za kovanec bodisi za potrdilo; v bistvu predhodnik [[bankovec|papirnatega denarja]]. Mnogi, če ne vsi ti riževi posredniki so tudi dajali posojila in bi dejansko postali precej bogati in močni. Trgovci iz Osake so svoje trgovine združili okoli Dōdžima, kjer je bila leta 1697 ustanovljena borza riža in kjer je nastal prvi terminski trg na svetu za prodajo riža, ki še ni bil požet.<ref>{{Cite journal|last1=Moss|first1=David A.|last2=Kintgen|first2=Eugene|date=2009-01-30|title=The Dojima Rice Market and the Origins of Futures Trading|url=https://www.hbs.edu/faculty/Pages/item.aspx?num=36846|language=en-us|archive-date=2022-12-28|access-date=2022-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228044455/https://www.hbs.edu/faculty/Pages/item.aspx?num=36846|url-status=dead}}</ref> Popularna kultura Osake je bila tesno povezana z ''ukijo-e'' prikazi življenja v Edu. Do leta 1780 je Osaka gojila živahno umetniško kulturo, kot sta jo ponazarjala znameniti gledališči [[Kabuki]] in [[Bunraku]].<ref name="C. Andrew Gerstle 2005">C. Andrew Gerstle, ''Kabuki Heroes on the Osaka Stage 1780–1830'' (2005)</ref> Leta 1837 je Ōšio Heihačirō, filozof, [[samuraj]] nižjega ranga, vodil kmečki upor kot odgovor na nepripravljenost mesta, da podpre številne revne in trpeče družine na tem območju. Približno ena četrtina mesta je bila porušena, preden so šogunski uradniki zadušili upor, nato pa se je Ōšio ubil. Osako je za zunanjo trgovino odprla vlada Bakufuja istočasno kot mesto Hjogo (sodobni [[Kobe]]) 1. januarja 1868, tik pred začetkom [[Bošinska vojna| Bošinske vojne]] in [[obnova Meidži|obnove Meidži]].<ref name="http">{{navedi knjigo|first1=John|last1=Whitney Hall|first2=Marius B.|last2=Jansen|title=The Cambridge History of Japan|url=https://books.google.com/books?id=7OFYajIf9QgC&pg=PA304|year=1988|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-22356-0|page=304}}</ref> Tuja naselbina Kavaguči, zdaj podokrožje Kavaguči, je dediščina tuje prisotnosti v Osaki. Prebivalci Osake so bili stereotipizirani v literaturi Edo vsaj od 18. stoletja. Pisec Jippenša Ikku je leta 1802 prebivalce Osake prikazal kot skoraj neverjetne skopuhe. Leta 1809 so prebivalci Eda uporabili slabšalni izraz ''Kamigata zeeroku'', da bi označili prebivalce regije Osake v smislu preračunljivosti, bistroumnosti, pomanjkanja državljanskega duha in vulgarnosti osaškega dialekta. Edo pisci so težili k samurajski kulturi in se videli kot revne, a velikodušne, čedne in javnega duha. Edo pisci so nasprotno videli ''zeeroku'' kot pokorne vajence, škrte, pohlepne, požrešne in razvratne. Tokijski opazovalci do neke mere še danes stigmatizirajo prebivalce Osake na enak način, zlasti v smislu požrešnosti, kar dokazuje stavek: »Prebivalci Osake žrejo svojo hrano, dokler ne propadejo« (大阪は食倒れ, ''Ōsaka wa kuidaore'').<ref name="Richard Torrance 1940, pp. 27-60">Richard Torrance, "Literacy and Literature in Osaka, 1890–1940," ''The Journal of Japanese Studies'' 31#1 (Winter 2005), pp. 27–60</ref> <gallery mode="packed" style="text-align: center;" heights="130" perrow="3" caption="Gallery"> File:Osaka Castle 02bs3200.jpg|[[Grad Osaka]] (prva stavba leta 1583) File:Osaka-zu byobu.jpg| Sumijoši-macuri v 16. st. File:The Siege of Osaka Castle.jpg|Japanska slika ''Obleganje Osake'' (1615) File:Newly compiled and enlarged plan of Ōsaka (14042582876).jpg|Karta Osaka, 1686 File:Dojima-Rice-Exchange-Osaka-by-Yoshimitsu-Sasaki.png|''Dōdžima riževa borza - ukijo-e'', Jošimicu Sasaki File:Osaka maritime museum05s3200.jpg|Model tujskega naselja Kavaguči (1868-1899) </gallery> === Obdobje Meidži do Heisei === Z ogromnimi spremembami, ki so zaznamovale državo po [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] (1868), in selitvijo prestolnice iz Kjota v Tokio je Osaka vstopila v obdobje zatona. Iz prestolnice gospodarstva in financ je postala pretežno industrijsko središče. Sodobna občina je bila ustanovljena leta 1889 z vladnim odlokom, z začetno površino 15 kvadratnih kilometrov, ki prekriva današnja okrožja Čuo in Niši. Kasneje je šlo mesto skozi tri velike širitve, da je doseglo sedanjo velikost 223 kvadratnih kilometrov. Osaka je bila industrijsko središče, ki je bilo najbolj jasno opredeljeno v razvoju kapitalizma na Japonskem. Postala je znana kot »Manchester in Melbourne Orienta«. Leta 1925 je bilo največje in najbolj naseljeno mesto na Japonskem in šesto na svetu. Hitra industrializacija je pritegnila številne azijske priseljence (Indijce, Kitajce in Korejce), ki so si ustvarili ločeno življenje. Politični sistem je bil pluralističen, z velikim poudarkom na spodbujanju industrializacije in modernizacije. Pismenost je bila visoka in izobraževalni sistem se je hitro širil, kar je ustvarilo srednji razred z okusom za literaturo in pripravljenost podpirati umetnost. Leta 1927 je ''General Motors'' do leta 1941 upravljal tovarno, imenovano ''Osaka Assembly'', ki je izdelovala vozila ''Chevrolet, Cadillac, Pontiac, Oldsmobile'' in ''Buick'', ki so jih upravljali in zaposlovali japonski delavci in menedžerji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.autonews.com/article/20080914/ANA03/809150388/gm-had-early-start-in-japan-but-was-hobbled-by-nationalism|title=GM had early start in Japan but was hobbled by nationalism|date=August 25, 2008}}</ref> V bližnjem mestu Ikeda v prefekturi Osaka je sedež ''Daihatsuja'', enega najstarejših japonskih proizvajalcev avtomobilov. Tako kot njeni evropski in ameriški kolegi je tudi Osaka kazala [[slum (mestna četrt)|slume]], brezposelnost in revščino. Na Japonskem so občinske oblasti prvič uvedle obsežen sistem pomoči revščini, delno povzet po britanskih modelih. Oblikovalci politike v Osaki so poudarili pomen oblikovanja družine in medsebojne pomoči kot najboljšega načina za boj proti revščini. To je zmanjšalo stroške programov socialne pomoči.<ref name="Kingo Tamai 1926">Kingo Tamai, "Images of the Poor in an Official Survey of Osaka, 1923–1926." ''Continuity and Change'' 2000 15(1): 99–116. {{ISSN|0268-4160}} Fulltext: Cambridge UP</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Osaka leta 1945 pod zračnimi napadi zračnih sil Združenih držav Amerike kot del zračnih napadov na Japonsko. 13. marca 1945 je skupaj 329 težkih bombnikov [[Boeing B-29 Superfortress]] sodelovalo v napadu na Osako. Po besedah ameriškega vojnega ujetnika, ki je bil zaprt v mestu, je zračni napad trajal skoraj vso noč in uničil 65 km² mesta. ZDA so mesto znova dvakrat bombardirale junija 1945 in ponovno 14. avgusta, dan pred predajo Japonske.<ref>Andy Raskin, "The Ramen King and I: How the Inventor of Instant Noodles Fixed My Love Life".</ref> V desetletjih po drugi svetovni vojni sta načrt obnove in delavnost prebivalcev Osaki zagotovila še večjo blaginjo, kot je bila pred vojno. Prebivalstvo Osake je v 1960-ih, ko se je začela obsežna suburbanizacija prefekture, ponovno naraslo na več kot tri milijone in se je do 1990-ih podvojilo na dva milijona. Tovarne so bile obnovljene in trgovina je oživela, mesto se je hitro razvijalo, postalo je glavno multikulturno in finančno središče v povojnem obdobju med 1950 in 1980, znano kot »Chicago in Toronto Orienta«. Osaka je bila izbrana za prizorišče prestižnega Expa '70, prvega svetovnega sejma, ki je potekal v azijski državi. Od takrat so v Osaki potekali številni mednarodni dogodki, vključno z vrhom APEC leta 1995. Bilo je eno prvih mest na Japonskem, ki je leta 1956 pridobilo status imenovanega mesta.<ref>{{navedi splet |author=Jacobs, A.J. |url=http://www.hindawi.com/journals/usr/2011/692764/ |title="Japan's Evolving Nested Municipal Hierarchy: The Race for Local Power in the 2000s"|publisher=Hindawi, Urban Studies Research, Vol. 2011 (2011), doi:10.1155/2011/692764 |access-date=March 23, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120321065602/http://www.hindawi.com/journals/usr/2011/692764/ |archive-date=March 21, 2012 |url-status=dead }}</ref> === 21. st. do danes === Načrt za preureditev Osake in njene province v metropolo, kot je Tokio, je v nekaterih občinah, zlasti v zelo naseljenem Sakaiju, naletel na močno nasprotovanje. Nato se je vrnil k projektu, ki je vključeval zatiranje 24 oddelkov Osake, s čimer je mesto razdelil na 5 novih posebnih okrožij s statusom, podobnim statusu 23 posebnih oddelkov v Tokiu. Predstavil ga je nekdanji župan Tōru Hašimoto, vodja reformne stranke Osaka Restoration Association, ki jo je ustanovil. Referendum 17. maja 2015 v Osaki za odobritev tega projekta ni uspel in posledično je Hašimoto napovedal svoj umik iz politike. Drugi referendum za združitev v 4 polavtonomne okraje je bil tesno zavrnjen s 692.996 (50,6 %). Po Forbesovem seznamu najdražjih krajev za življenje na svetu 2009 je bila Osaka druga najdražja na svetu za Tokiom.<ref>{{navedi splet |url=http://www.forbes.com/2009/07/06/most-expensive-cities-lifestyle-real-estate-daily-costs_slide_20.html|title=In Depth: World's Most Expensive Cities To Live |website=Forbes|date=July 7, 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304131736/http://www.forbes.com/2009/07/06/most-expensive-cities-lifestyle-real-estate-daily-costs_slide_20.html|archive-date=March 4, 2016|access-date=August 20, 2016}}</ref> Do leta 2020 je zdrsnila na 5. mesto najdražjih mest. 7. marca 2014 so odprli 300 metrov visok Abeno Harukas, ki je najvišji nebotičnik na Japonskem.<ref name="Tallest high-rise nears completion">{{navedi novice | url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/10/23/business/tallest-high-rise-nears-completion/#.UnoXmb-lf-k | title=Tallest high-rise nears completion | work=The Japan Times | date=October 23, 2013 | access-date=November 6, 2013 | archive-date=2021-04-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210428022114/https://www.japantimes.co.jp/news/2013/10/23/business/tallest-high-rise-nears-completion/#.UnoXmb-lf-k | url-status=dead }}</ref> <gallery mode="packed" style="text-align: center;" caption="Gallery" heights="130px" perrow="3"> File:Osaka_Umeda_Sky_Building_Panoramablick_05.jpg|Nebotičniki vokrožju Umeda File:Sennichimae Osaka ca1916.JPG|Območje Senničimae 1916 File:Osaka after the 1945 air raid.JPG|Pogled na Osako po bombardiranju leta 1945 File:Osaka Expo'70 Korean Pavilion.jpg|Expo '70 je bil prvi sejem na Japonskem in v Aziji File:Abeno_Harukas_20140507-002.jpg|Abeno Harukas, najvišja stavba na Japonskem </gallery> == Geografija == [[File:Osaka by Sentinel-2, 2020-10-27.jpg|thumb|260x260px|Satelitska slika Osake]] Zahodna stran mesta je odprta v Osaški zaliv, sicer pa je v celoti obdana z več kot desetimi satelitskimi mesti, vsa v [[Prefektura Osaka|prefekturi Osaka]], z eno izjemo: mesto Amagasaki, ki pripada [[Prefektura Hjogo|prefekturi Hjogo]], na severozahodu. Mesto zavzema večjo površino (približno 13 %) kot katero koli drugo mesto ali vas v prefekturi Osaka. Ko je bilo mesto ustanovljeno leta 1889, je zasedalo približno območje, ki je danes znano kot okraja Čuo in Niši, le 15,27 kvadratnih kilometrov, da bi sčasoma zraslo v današnjih 222,30 kvadratnih kilometrov s postopnimi širitvami, največjimi ki je bila leta 1925 ena sama širitev na 126,01 kvadratnih kilometrov. Najvišja točka Osake je 37,5 metra Tokyo Peil v Curumi-ku, najnižja točka pa je v Nišijodogava-ku z −2,2 metra Tokyo Peil.<ref name="city.osaka.jp">http://www.city.osaka.jp/keikakuchousei/toukei/G000/Gyh19/Gb00/Gb00.html{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=January 2018 |bot=Darkmorpher |fix-attempted=yes }}</ref> Osaka ima zemljepisno širino 34,67 (blizu 35. severnega vzporednika), zaradi česar je južnejša od Rima (41,90), Madrida (40,41), San Francisca (37,77) in Seula (37,53).<ref>{{navedi splet|date=April 2022|title=Osaka, Japan Geographic Information|url=https://www.latlong.net/place/osaka-japan-27244.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506195604/https://www.latlong.net/place/osaka-japan-27244.html |archive-date=May 6, 2021|access-date=April 22, 2022|website=Latlong.net}}</ref> Osaka leži v vlažnem subtropskem podnebju ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa''), s štirimi izrazitimi letnimi časi. Zime so na splošno mile, pri čemer je januar najhladnejši mesec s povprečno visoko temperaturo 9,3 °C. V mestu pozimi le redko pada sneg. Pomlad v Osaki se začne blago, konča pa vroča in vlažna. Običajno je tudi najbolj mokro obdobje, saj se cuju (梅雨, ''tsuyu'', »slivov dež«) – deževno obdobje – pojavi med začetkom junija in koncem julija. Povprečni datum začetka in konca deževne sezone je 7. junij oziroma 21. julij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.data.jma.go.jp/fcd/yoho/baiu/kako_baiu07.html|script-title=ja:気象庁 - 過去の梅雨入りと梅雨明け（近畿）|first=気象庁 Japan Meteorological|last=Agency|accessdate=2022-08-11|archive-date=2021-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210615105656/https://www.data.jma.go.jp/fcd/yoho/baiu/kako_baiu07.html|url-status=dead}}</ref> Poletja so zelo vroča in vlažna. V avgustu, najbolj vročem mesecu, povprečna dnevna najvišja temperatura doseže 33,5 °C, medtem ko se povprečne nočne najnižje temperature običajno gibljejo okoli 25,5 °C. Jeseni v Osaki opazimo trend ohlajanja, pri čemer zgodnji del sezone spominja na poletje, zadnji del jeseni pa na zimo. Padavine so obilne, pri čemer je zima najbolj suha sezona, medtem ko mesečna količina padavin doseže vrh junija z deževno sezono ''cuju'', ki se običajno konča sredi do konca julija. Od konca julija do konca avgusta sta poletna vročina in vlaga na vrhuncu, količina padavin pa se nekoliko zmanjša. Osaka doživlja drugo deževno obdobje septembra in v začetku oktobra, ko so možni tropski vremenski sistemi, vključno s tajfuni, ki prihajajo z juga ali jugozahoda. == Mestna pokrajina == Razširjena mestna pokrajina Osake je bila opisana z besedami »prekaša jo samo Tokio kot predstavitev japonskega urbanega fenomena«.<ref>{{navedi knjigo|title=Discover Japan|url=https://books.google.com/books?id=4BS9G2TBGhQC&pg=PA146|year=2010|publisher=Lonely Planet|isbn=9781741799965|pages=146–}}</ref> <gallery mode="packed" style="text-align: center;" caption="" heights="130px" perrow="3"> File:Central Osaka.jpg|Središče Osake, pogled proti severu z razgledne ploščadi Abeno Harukas (2014) File:Osaka Nakanoshima 2026 yoru 01.jpg|Nočni pogled na Nakanoshimo (2026) </gallery> === Soseske === Osrednja Osaka je v grobem razdeljena na središče in zgornje mesto, znano kot Kita (北, »sever«) in Minami (南, »jug«).<ref name="japan-guide.com">{{navedi splet|url=http://www.japan-guide.com/e/e4009.html|title=Osaka Travel: Kita (Umeda)}}</ref><ref name="japan-guide.com1">{{navedi splet|url=http://www.japan-guide.com/e/e4001.html|title=Osaka Travel: Minami (Namba)}}</ref> ''Kita'' je dom okrožja Umeda in njegove neposredne okolice, velikega poslovnega in maloprodajnega središča, ki gosti postajo Osaka Station City in veliko podzemno mrežo nakupovalnih arkad. Kita in bližnja Nakanošima vsebujeta pomemben del mestnih nebotičnikov in sta pogosto prikazana na panoramskih fotografijah Osake. Minami, čeprav pomeni »jug«, je pravzaprav v okraju Čūō (中央区, ''Čūō-ku'') in geografsko v središču mesta. Znana okrožja tukaj so nakupovalni območji Namba in Šinsaibaši, zabaviščno območje kanala Dōtonbori, mesto Nipponbaši Den Den Town ter območja, usmerjena v umetnost in modno kulturo, kot sta Amerikamura in Horie. 300 metrov visok Abeno Harukas je najvišji nebotičnik v državi od leta 2014. V poslovnih okrožjih med Kito in Minamijem, kot sta Honmači in Jodojabaši, imenovana Semba (船場), so regionalni sedeži številnih velikih bank in korporacij. Bulvar Midōsudži teče skozi Sembo in povezuje Kita in Minami. Južno od Minamija so soseske, kot so Šinsekai (s stolpom Cūtenkaku), Tennodži in Abeno (z živalskim vrtom Tennodži, Šitennō-dži in Abeno Harukas) ter revna naselja Kamagasaki, največja revna naselja na Japonskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wordpress.tokyotimes.org/kamagasaki-japans-biggest-slum/|title=Kamagasaki: Japan's biggest slum|date=April 8, 2014|access-date=July 10, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714183354/http://www.wordpress.tokyotimes.org/kamagasaki-japans-biggest-slum/|archive-date=July 14, 2014|url-status=dead}}</ref> Zahodna stran mesta je vidno območje zaliva,<ref>{{navedi splet|url=http://www.japan-guide.com/e/e4010.html|title=Osaka Travel: Osaka Bay Area}}</ref> ki služi kot glavno pristanišče in tudi turistična destinacija z znamenitostmi, kot so kupola Kjocera, Universal Studios Japan in Tempozan Harbour Village. Higašiosaka je ločeno mesto, čeprav vzhodna stran ožjega mesta Osaka vsebuje številne stanovanjske soseske, vključno s Curuhaši KoreaTown, pa tudi grajski park Osaka, poslovni park Osaka in glavno postajo Kjōbaši. V Osaki so številni mestni kanali in mostovi, od katerih so mnogi poimenovani po njihovih okoliških soseskah. Besedna zveza »808 mostov Nanive« je bil izraz v stari Japonski, ki je označeval impresivnost in »nešteto«. Osaka je štela približno 200 mostov v obdobju Edo,<ref name="tourism.city.osaka.jp">{{navedi splet|url=http://www.tourism.city.osaka.jp/en/|title=More About Osaka, Osaka City Government|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20030402130253/http://www.tourism.city.osaka.jp/en/|archive-date=April 2, 2003}}</ref> do leta 1925 pa že 1629. Ker so bili številni mestni kanali postopoma zasuti, je število padlo na 872, od katerih jih je trenutno 760 pod upravo mesta.<ref name="Eiichi Watanabe, Dan M. Frangopol, Tomoaki Utsunomiya 2004 195">{{navedi knjigo |author=Eiichi Watanabe, Dan M. Frangopol, Tomoaki Utsunomiya |title=Bridge Maintenance, Safety, Management and Cost: Proceedings of the 2nd International Conference on Bridge Maintenance, Safety and Management |publisher=Taylor & Francis |location=Kyoto, Japan |year=2004 |page=195 |isbn=978-90-5809-680-7 |url=https://books.google.com/books?id=ZiDvMz1CIvwC&q=872+760&pg=PA195r}}</ref> <gallery mode="packed" style="text-align: center;" caption="Gallery" heights="130px" perrow="3"> File:Nakanoshima, Osaka in 201504.JPG| Nakanošima, meja med Kito (desno) in Sembo (levo) File:Aerial photo of Umeda 14-Aug-2019.jpg| Okrožje Umeda (2019) File:Osaka Dotonbori Ebisu Bridge.jpg| Most Dōtonbori File:Namba 20150531.JPG| Namba (2015) </gallery> == Demografija == Število prebivalstva v Osaki beležijo že od leta 1873, v zgodnji dobi Meidži.<ref>{{navedi knjigo |title=Le Japon à l'exposition universelle de 1878. Géographie et histoire du Japon |author= Japanese Imperial Commission |date=1878 |page=16 |language=fr|location=Paris|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6210871s}}</ref> Po popisu leta 2005 je bilo v Osaki 2.628.811 prebivalcev, kar je 30.037 ali 1,2 % več kot leta 2000.<ref name='C2005'>{{navedi splet|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001007251 |title=2005 Population Census |access-date=February 18, 2009 |publisher=Statistics Bureau, Director-General for Policy Planning (Statistical Standards) and Statistical Research and Training Institute, Japan }}</ref> Gospodinjstev je bilo 1.280.325 s približno 2,1 osebo na gospodinjstvo. Gostota prebivalstva je bila 11.836 oseb na km2. [[Veliki potres v Kantoju (1923)|Veliki potres Kantu]] je med letoma 1920 in 1930 povzročil množično selitev v Osako in mesto je leta 1930 postalo največje japonsko mesto z 2.453.573 prebivalci, po številu pa je preseglo celo Tokio, ki je imel 2.070.913 prebivalcev. Prebivalstvo je doseglo najvišjo vrednost pri 3.252.340 leta 1940 in je imelo povojni vrh pri 3.156.222 leta 1965, vendar je od takrat še naprej upadalo, ko so se prebivalci preselili v predmestje.<ref name='TJC'>{{navedi knjigo | last = Prasad Karan | first = Pradyumna |author2=Kristin Eileen Stapleton | title = The Japanese City | publisher = University Press of Kentucky | pages = 79–81 | url = https://books.google.com/books?id=eKdMdyZzjyQC | isbn = 978-0-8131-2035-5 | year = 1997 }}</ref> Leta 2021 je bilo 144.123 registriranih tujcev, dve največji skupini sta bili Korejci (60.110) in Kitajci (39.551).<ref>{{navedi splet |title=大阪市外国人住民国籍別区別人員数 |url=https://www.city.osaka.lg.jp/shimin/cmsfiles/contents/0000431/431477/202112kubetukokusekibetu.pdf |url-status=dead |access-date=2022-07-16 |website=Osaka City |archive-date=2022-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531131852/https://www.city.osaka.lg.jp/shimin/cmsfiles/contents/0000431/431477/202112kubetukokusekibetu.pdf }}</ref> Ikuno s svojim okrožjem Curuhaši je dom z največ prebivalci Koreje na Japonskem, z 20.397 registriranimi Korejci Zainiči == Gospodarstvo == [[File:Osaka umeda06s3200.jpg|thumb|upright|Ulica v Umedi, Osaka]] Bruto mestni proizvod Osake je v proračunskem letu 2004 znašal 21,3 bilijona jenov, kar je 1,2 % več kot prejšnje leto. Ta številka predstavlja približno 55 % celotne proizvodnje v prefekturi Osaka in 26,5 % v regiji Kinki. Leta 2004 so bile trgovina, storitve in proizvodnja tri glavne panoge, ki so predstavljale 30 %, 26 % oziroma 11 % celotnega obsega. Dohodek na prebivalca v mestu je znašal približno 3,3 milijona jenov, kar je 10 % več kot v prefekturi Osaka.<ref name="official">{{navedi splet |script-title=ja:大阪市データネット 市民経済計算 |trans-title=Osaka City Datanet: Osaka City Economy|language=ja|url=http://www.city.osaka.jp/keikakuchousei/toukei/E000/Ea00/Ea00.html|access-date=March 25, 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061207175629/http://www.city.osaka.jp/keikakuchousei/toukei/E000/Ea00/Ea00.html|archive-date=December 7, 2006}}</ref> MasterCard Worldwide je poročal, da je Osaka na 19. mestu med vodilnimi svetovnimi mesti in ima pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu.<ref name="mastercard.com">{{navedi splet|url=http://www.mastercard.com/us/company/en/insights/pdfs/2008/MCWW_WCoC-Report_2008.pdf|title=Mastercard - Global Leading Company in Payment Solutions Offering Credit, Debit, Prepaid Cards & More|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080624211344/http://www.mastercard.com/us/company/en/insights/pdfs/2008/MCWW_WCoC-Report_2008.pdf|archive-date=June 24, 2008}}</ref> Osakin BDP na prebivalca (nominalno) je znašal 59.958 $. (1 $ =\120,13).<ref>{{navedi splet |url=http://www.city.osaka.lg.jp/toshikeikaku/cmsfiles/contents/0000410/410210/gaiyou2016-6.pdf |title=Osaka GDP |access-date=August 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822145454/http://www.city.osaka.lg.jp/toshikeikaku/cmsfiles/contents/0000410/410210/gaiyou2016-6.pdf |archive-date=August 22, 2018 |url-status=dead }}</ref> Vendar pa je bila do leta 2020 Osaka uvrščena med 5. najdražje mesto zaradi nižjih potrošniških cen in državnih subvencij za javni prevoz. [[File:Osaka-Securities-Exchange-01.jpg|thumb|upright|left|Borza v Osaki v okrožju Kitahama]] V zgodovini je bila Osaka središče trgovine na Japonskem, zlasti v srednjem in predmodernem veku. Nomura Securities, prva borznoposredniška družba na Japonskem, je bila ustanovljena v mestu leta 1925, v Osaki pa je še vedno vodilna terminska borza. Številna velika podjetja so od takrat preselila svoje glavne pisarne v Tokio. Vendar ima več večjih podjetij, kot so Panasonic, Sharp in Sanyo, še vedno sedež v Osaki. Pred kratkim je mesto pod vodstvom župana Juničija Sekija začelo izvajati program za privabljanje domačih in tujih naložb. V indeksu globalnih finančnih centrov za leto 2017 je bila Osaka uvrščena med 15. najbolj konkurenčno finančno središče na svetu in peto najbolj konkurenčno v Aziji (za Singapurjem, Hong Kongom, Tokiom in Šanghajem).<ref>{{navedi splet|url=http://www.longfinance.net/images/gfci/gfci_21.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20170611000617/http://www.longfinance.net/images/gfci/gfci_21.pdf|url-status=dead|archive-date=June 11, 2017|title=The Global Financial Centres Index 21|date=March 2017|publisher=Long Finance}}</ref> Osaška borza vrednostnih papirjev, specializirana za izvedene finančne instrumente, kot so terminske pogodbe Nikkei 225, ima sedež v Osaki. Združitev z JASDAQ bo borzi vrednostnih papirjev v Osaki pomagala postati največja borza za novoustanovljena podjetja na Japonskem.<ref name="経営に資する統合的内部監査">{{navedi splet|author=経営に資する統合的内部監査 |url=http://www.j-cast.com/2008/06/11021633.html |script-title=ja:大証との経営統合、ようやく決着 ジャスダック : J-CASTニュース |publisher=J-cast.com |access-date=May 5, 2010|date=June 11, 2008 }}</ref> === Keihanšin === [[File:Osaka Metropolitan Employment Area 2015.png|thumb| Metropolitansko zaposlitveno območje širše Osake (brez Kjota).]] [[File:Keihanshin MEAs 2015.png|thumb| Keihanšin z Osako (rdeča), Kobe (zelena) in Kjoto (modra).]] Osaka je del metropolitanske regije, imenovane [[Keihanšin]] (aka Velika Osaka) v regiji [[Kansai]]. Keihanšin vključuje prefekture Osaka, Kjoto, Hjōgo (Kobe), Nara, Šiga, Vakajama, Sakai. Ima (od leta 2015) 19.303.000 prebivalcev (15 % japonske populacije), ki obsega 13.228 km2.<ref name="japan2">{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/pdf/2019all.pdf |title=Table 2.10 Population of Three Major Metropolitan Areas |publisher=Statistics Bureau of Japan |page=21|access-date=November 26, 2019}}</ref> Je druga najbolj urbana regija na Japonskem za širšim območjem Tokia in 10. največje urbano območje na svetu. Keihanšin je imel leta 2012 BDP približno 953,9 milijarde USD (16. največji na svetu).<ref name="nationmaster.com">[http://www.nationmaster.com/country-info/stats/Economy/GDP#2012 NationMaster.com]</ref> Osaka-Kobe je imela BDP 681 milijard dolarjev (2015), kar je malo več kot Pariz ali širši London.<ref>[https://www.brookings.edu/research/redefining-global-cities/ Brookings Institution report 2015], retrieved August 23, 2015</ref> == Kultura == '''Narodni muzej umetnosti''' (NMAO) je podzemni japonski in mednarodni umetnostni muzej, ki hrani predvsem zbirke iz povojnega obdobja in redno prireja občasne razstave. '''Znanstveni muzej''' v Osaki je v petnadstropni stavbi poleg Narodnega muzeja umetnosti s planetarijem in gledališčem OMNIMAX. '''Muzej orientalske keramike''' hrani več kot 2000 kosov keramike iz Kitajske, Koreje, Japonske in Vietnama, ki prikazujejo nekatere njihove korejske celadone pod naravno svetlobo. '''Mestni muzej umetnosti''' Osake je znotraj parka Tennōdži, v katerem je več kot 8000 kosov japonskih in kitajskih slik in kipov. '''Muzej zgodovine''' Osake, odprt leta 2001, je v 13-nadstropni sodobni stavbi s pogledom na grad Osaka. Njegovi eksponati pokrivajo zgodovino Osake od prazgodovine do danes. '''Prirodoslovni muzej''' Osake hrani zbirko, povezano z naravoslovjem in življenjem. === Zgodovinske lokacije === *'''[[Grad Osaka]]''' *'''Stari rezervat Kavaguči''': Nekdanja tuja naselbina Kavaguči je bila ustanovljena od leta 1868 do 1899 v severnem delu današnjega Kavagučija. Čeprav danes ne obstaja nobena stavba iz obdobja naselbine, je čudovita stolnica, anglikanska cerkev Nihon, dokončana leta 1920, označena kot kulturna lastnina prefekture Osaka, prenaša vzdušje mesta tistega časa. *'''Tekidžuku''' (pomembna kulturna dobrina); (適塾) je bila šola, ustanovljena v Senbi (船場) v Osaki, glavni trgovski poti med Nagasakijem in Edom leta 1838 v dobi Tenpō v poznem obdobju Edo. Njen ustanovitelj je bil Ogata Kōan, doktor in učenjak nizozemskih študij (''[[Rangaku]]''). Kurikulum za tuje jezike se je osredotočal predvsem na medicino, učil pa je tudi astronomijo in druge zahodne vede. *'''Ruševine palače Nanivanomija''' (難波宮) Od poznega obdobja Jajoi do obdobja Kofun, cesarska palača cesarja Ojina, kasneje cesarska palača cesarja Kinmeija, od obdobja Asuka do obdobja Nara, glavno mesto Japonske, starodavna prestolnica Mijakonodžo, Cesarska prestolnica približno 150 let od 645 do 793. Naniva-no-mija je bila prva, ki je imela jasno strukturo za cesarjevo rezidenco, politiko in obrede, sprejeta pa je bila tudi za kasnejše palače. Poleg tega je rečeno, da se je uporaba imena države in imena obdobja Japonska začela od Nanivanomije, cesar Kotoku pa je izdal reformni edikt in v 2. členu dekreta postal prvi Šukjoši, ki je ustanovil glavno mesto, s čimer je Nanivanomija postala prva japonska prestolnica. Mesto je bilo določeno kot nacionalno zgodovinsko mesto. *'''Hirano''' (平野); Rečeno je, da ime kraja ''Hirano'' izhaja iz imena tamkajšnje graščina Hironomaro SAKANOUE, drugega sina Tamuramara SAKANOUE v zgodnjem [[Obdobje Heian|obdobju Heian]]. Leta 862 je Todo SAKANOUE, Hironomarov sin, naročil svetišče Jasaka-džindža in zgradil svetišče Kuzen-džindža. Ko je bil leta 1127 ustanovljen tempelj Dainenbucu-dži, je začelo nastajati tempeljsko mesto. V obdobju Sengoku je bilo mesto obdano z dvojnim jarkom in ''doi'', na 13 vhodih pa so bila nameščena vrata in bivališča vratarjev. Ob vratih je bila zgrajena tudi dvorana Džizo-dodža, 12 dvoran obstaja še danes. Horiuči je začel samostojno upravljati sedem klanov Hirano, imenovanih potomci klana Sakanoue. *'''Horidžo''' (堀城) je japonski grad v predelu Jodogawa v Osaki, znan tudi kot grad Nakadžima. Grad Nakadžima-džo je pogosto opisan v zgodovinskem gradivu, vendar ni kamnitih spomenikov, ki bi navajali lokacijo ruševin in lokacijo gradu v središču mesta Osaka, o gradu pa je veliko neznanih točk. Grad je bil že opisan v ''Hosokawa Ryoke Chronicles'' itd., ki opisuje Bitka pri Katsuragawari (1527). Menijo, da je bil zgrajen trdnjavi podoben grad in da je Hosokava Token pozneje zgradil polnopravni grad. === Starodavna arhitektura === *'''Sumijoši-taiša''' glavno svetišče (narodni zaklad) === Religiozni objekti === ==== Svetišča ==== [[File:Sumiyoshi-taisha, keidai-2.jpg|thumb|Glavno svetišče Sumijoši-taiša v Osaki]] *'''Sumijoši Taiša''' (japonsko 四天王寺, Tempelj štirih nebeških kraljev) je šintoistično svetišče. Je glavno in najstarejše svetišče vseh svetišč Sumijoši na Japonskem. *'''Osaka Tenmangu''' (大阪天満宮, Ōsaka Tenmangū) je šintoistično svetišče in eno od Tenmangūjev, ustanovljenih leta 949. *'''Svetišče Gorjo''' (御霊神社) *'''Svetišče Zama''' (坐摩神社), domačini ga imenujejo ''Zama-san''. Je božanstvo varuh tega območja. *'''Svetišče Namba''' (難波神社), imenuje se tudi svetišče Namba Omij ali Hirano kot svetišče Soša province Setcu, imenuje pa se tudi cesarjeva palača Kami-Namba Nintoku, svetišče Kami-Namba in Namba Džogu. Svetišče je povezano s perunikami (stroga klasifikacija japonskih perunik), junija pa na festivalu Ajame (''Iris šindži'') poteka šintoistični ritual posvečenja japonskih perunik. *'''Svetišče Ikukunitama''' (生國魂神社, ''Ikukunitama džindža'') je šintoistično svetišče. Glavni festival je vsako leto 9. septembra. Prej je bilo cesarsko svetišče prve stopnje (官幣大社, ''kanpei taiša'') v sodobnem sistemu razvrščenih šintoističnih svetišč. *'''Svetišče Tamacukuri Inari''' (玉造稲荷神社, ''Tamacukuri-Inari-džindža'') je svetišče, posvečeno šintoističnemu ''kami'' (bogu) Inariju. Stavbo je mogoče zaslediti do leta 12 pr. n. št., Inari pa je tja zapisal [[Tojotomi Hidejoši]] v 1580-ih, da bi zaščitil grad Osaka.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tourism.city.osaka.jp/en/search_osaka/reference/sights.php |title=Osaka Visitor's Guide |accessdate=2022-08-11 |archive-date=2006-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060423031427/http://www.tourism.city.osaka.jp/en/search_osaka/reference/sights.php |url-status=dead }}</ref> *'''Svetišče Kozugu''' (高津宮), šintoistično svetišče *'''Micu Hačimangu''' (御津宮 ''Micumija'') *'''Svetišče Namba Jasaka''' (難波八阪神社); med vladavino [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]], ko je na tem območju izbruhnila epidemija, se je pojavil Gozu Tenno in ga posvetil, kar naj bi bil začetek tega svetišča. *'''Svetišče Šinmei''' (神明神社) *'''Svetišče Imamija''' (今宮戎神社 ''Imamija Ebisu''); Rečeno je, da je bil v 8. letu cesarice Suiko (600), ko je Šotoku-taiši zgradil tempelj Šitenno-dži, zgrajen kot božanstvo varuh zahoda. *'''Svetišče Abe Seimei''' (阿倍王子神社 ''Abeodži''); cesar Nintoku naj bi imel sanje, v katerih so se pojavile trinožne vrane, glasniki Kumano Sanzana. Rečeno je, da je obstajal otok, imenovan Šima, zato je ob toku zgradil svetišče. *'''Svetišče Kumata''' (杭全神社 ''Kumata Džindža'') Častijo ga kot božanstvo skrbnika klana Sakanoue in božanstvo skrbnika Hiranogoja. *'''Svetišče Cujunoten''' (露天神社 ''Cuju no Tendžinša''); tukaj je zapisanihpet bogov: Omitaka no Okami, Sukunakona no Okami, Amaterasu Omikami, Tojoukehime no Okami in Sugavara no Michizane. Po legendi svetišča je bil ta kraj nekoč samoten otok, imenovan Sonezakišima, ki je plaval v zalivu Osaka, in pravijo, da je bil tam zapisan »Sumijoši Sumiji Sone no Kami«. Ustanovljen naj bi bil okoli leta 700 našega štetja in je eno od zgodovinskih krajev festivala Namba Jasošima. *'''Cunašiki Tendžinša''' (綱敷天神社 ''Cunašiki Tendžinša''); glavno posvečeno božanstvo - cesar Saga, Mičizane Sugavara. Po legendi svetišča je v 13. letu Konina (822) v obdobju Heian [[cesar Saga]] obiskal Sugano, provinca Setcu, in zgradil svetišče Tongu blizu Kamijame *'''Asahi Šinmeiša''' (朝日神明社 ''Asahi Šinmeiša''); častijo: Bog Amaterasu, Wabbitovo življenje, Bog Kasuga, Sugawara Michizane. ==== Templji ==== [[File:Shitennoji03s3200.jpg|thumb|Budistični tempelj Šitennō-dži]] *'''Šitennō-dži''' ((japonsko: 四天王寺, tempelj štirih nebeških kraljev) je budistični tempelj *'''Vrt Honbo templja''' Šitennoji (四天王寺 本坊庭園); Obstajata dva potoka, »Vodna reka« in »Ognjena reka«, ki uporabljata naravno izvirsko vodo, in dva ribnika, »Ruriko no Ike« in »Gokuraku no Ike«. Juja Hojo (zgrajen v zgodnjem obdobju Edo, nacionalno pomembna kulturna dobrina), je preživel številne vojne poškodbe in je preživel do danes, *'''Šomanin''' (勝鬘院 ''Tempelj Kacuman-in'') je japonski budistični tempelj. Po tempeljski legendi naj bi ta tempelj nastal kot Sejakuin, eden od Keidenin, v templju Šitenno-dži, ki ga je odprl princ Šotoku. *'''Daienbucudži''' (大念仏寺) je glavni tempelj sekte Juzu Nenbucu. *'''Daišokannondži''' (大聖観音寺 ''Daišokannondži'') je glavni tempelj sekte Kannon. Glavni predmet čaščenja je Šo Kannon Bodhisattva. To naj bi bilo najstarejše sveto mesto Kannon Bodhisattve na Japonskem. *'''Isšin-dži''' (一心寺) je budistični tempelj čiste dežele. Od obdobja Meidži je bilo oblikovanih trinajst podob, od katerih je vsaka vključevala pepel več deset tisoč bhakt. *'''Taijū-dži''' (太融寺) je budistični tempelj. Ustanovljen je bil leta 821. *'''Hozenji''' (法善寺) je tempelj sekte Džodo. *'''Hongandži Cumura Becuin''' (本願寺津村別院) je tempelj sekte Džodo Šinšu Hongvandži, *'''Tempelj Namba Becuin sekte Šinšu Otani''' (真宗大谷派難波別院) je tempelj sekte Otani budizma Šinšu, ==== Cerkve ==== [[File:210610 St. Mary's Cathedral, Osaka Japan01bs7.jpg|thumb|stolnica Device Marije v Osaki]] *Združena Kristusova cerkev na Japonskem (UCCJ) Cerkev Naniva (日本基督教団 大阪教会); je protestantska cerkev s sedežem v okraju Niši v mestu Osaka. Znana po cerkvi iz rdeče opeke, ki jo je zasnoval William Merrell Vories. Ustanovljena je bilo leta 1874, pod vodstvom Gordona, ameriškega misijonarja. Je ena najstarejših protestantskih cerkva na Japonskem. Izhaja iz kongregacijske sekte in je pripadala Japonski uniji Kristusove cerkve, preden je bila ustanovljena Združena Kristusova cerkev na Japonskem. *Velika stolnica Device Marije v Osaki (大阪カテドラル聖マリア大聖堂) je stolnica katoliške cerkve Tamacukuri, posvečena ''Brezmadežnemu spočetju''. Ustanovljena leta 1894 (Meidži). Stolnica svete Neže, zgrajena v času njene ustanovitve, je bila uničena v zračnem napadu Osake leta 1945. Sedanja stolnica je bila dokončana leta 1963. *Japonska anglikanska cerkev *Japonska krščanska cerkev Cerkev Osaka Fukušima *Japonska evangeličansko-luteranska cerkev v Osaki ==== Mošeje ==== * Mošeja v Osaki == Mednarodni odnosi == Osaka ima uradne povezave z naslednjimi mesti (pobratena ali sestrska mesta oz. mesta-dvojčki): *{{flagicon|USA}} [[San Francisco]], [[Združene države Amerike]] (od 1957) *{{flagicon|BRA}} [[São Paulo]], [[Brazilija]] (od 1969)<ref name="São Paulo twinnings">{{navedi splet |url=http://www3.prefeitura.sp.gov.br/cadlem/secretarias/negocios_juridicos/cadlem/integra.asp?alt=11072007L%20144710000 |title=Pesquisa de Legislação Municipal - No 14471 |accessdate=2013-08-23 |publisher=Prefeitura da Cidade de São Paulo |language=pt |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111018123138/http://www3.prefeitura.sp.gov.br/cadlem/secretarias/negocios_juridicos/cadlem/integra.asp?alt=11072007L%20144710000 |archivedate=2011-10-18 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|USA}} [[Chicago]], Združene države Amerike (od 1973) *{{flagicon|PRC}} [[Šanghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]] (od 1974) *{{flagicon|AUS}} [[Melbourne]], [[Avstralija]] (od 1978) *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] (od 1979)<ref name="Saint Petersburg">{{navedi splet |url=http://eng.gov.spb.ru/figures/ities |title=Saint Petersburg in figures - International and Interregional Ties |publisher=Saint Petersburg City Government |accessdate=2008-07-14 |archive-date=2009-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090224073839/http://eng.gov.spb.ru/figures/ities |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Milano]], [[Italija]] (od 1981)<ref name="Milano">{{navedi splet |url=http://www.comune.milano.it/portale/wps/portal/CDM?WCM_GLOBAL_CONTEXT=%2Fwps%2Fwcm%2Fconnect%2FContentLibrary%2FIn%20Comune%2FIn%20Comune%2FCitt%20Gemellate |title=Milano - Città Gemellate |publisher=Občina Milano |accessdate=2009-07-17 |archive-date=2014-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140410020744/http://www.comune.milano.it/portale/wps/portal/CDM?WCM_GLOBAL_CONTEXT=%2Fwps%2Fwcm%2Fconnect%2FContentLibrary%2FIn%20Comune%2FIn%20Comune%2FCitt%20Gemellate |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Hamburg]], [[Nemčija]] (od 1989) *{{flagicon|IND}} [[Kanpur]], [[Indija]] (od 1998) == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje}} * {{official|http://www.city.osaka.lg.jp}} [[Kategorija:Mesta na Japonskem]] [[Kategorija:Osaka| ]] [[Kategorija:Prefektura Osaka]] {{normativna kontrola}} 6ijpru3m4hxe0qvd5daqv72obmfbbhw Papež Celestin III. 0 380535 6747198 6299470 2026-09-05T20:27:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747198 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Celestin III. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | term_start = [[30. marec]] [[1191]] (izvoljen v [[Pisa|Pisi]]) | term_end = [[8. januar]] [[1198]] (umrl) | predecessor = [[Papež Klemen III.|Klemen III.]] | opposed = | successor = [[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]] | ordination = [[13. april]] [[1191]] (duhovnik) | consecration = [[14. april]] [[1191]] (škof) | cardinal = [[1144]] ([[papež Celestin II.|Celestin II.]]) | rank = [[Seznam papežev|175. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name =<!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> | death_place =<!-- WD --> | buried = Pokopan je v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranu]]<br>[[Papeška država]]<br>[[Sveto rimsko cesarstvo]]) | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = | residence = | parents = oče pl. Peter Bobone (ali Bobo; družina [[Orsini]]) | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = [[kardinal-diakon]] pri [[Santa Maria in Cosmedin]] (1144-1191) | alma_mater = [[Sorbonne|Sorbona]] | motto = Perfice gressus meos in semitis tuis! | signature = CelestinusIIItitel.jpg | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Niccolo III.svg | coat_of_arms_alt = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Celestin }} '''Papež Celestin III.''' ({{lang-la|Caelestinus III}}, {{lang-it|Celestino III}}, {{lang-en|Celestine III}}), rojen kot '''Giacinto Bobone''' <ref>''Giacinto'' = [[slovenščina|slovensko]]: ''Hiacint''; priimek pa je ''Bobone'' ali pa tudi ''Bobo''</ref> iz plemenite družine [[Orsini]]; [[papež]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]]; * [[1106]], [[Rim]] ([[Papeška država]], [[Sveto rimsko cesarstvo]]); † [[8. januar]] [[1198]] [[Rim]] ([[Papeška država]], [[Sveto rimsko cesarstvo]]). == Življenjepis == Celestin III. se je rodil očetu Petru Boboneju (Pietro Bobone) kot Hiacint ({{lang-la|Hyachinthus}}, {{lang-it|Giacinto}} Bobone ali Bobo), iz plemenite rodbine [[Orsini]]jevih v Rimu leta 1106. <ref>George L. Williams, ''Papal Genealogy'' (London 2004).</ref> <ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.cruxnow.com/people/pope-celestine-iii-the-third/|title=Pope Celestine III|accessdate=2014-11-04|publisher=Crux, A Boston Globe Media website|archive-date=2014-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20141105071757/http://www.cruxnow.com/people/pope-celestine-iii-the-third/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/101345/Celestine-III |title=Taboolaby Taboola: Celestine III|accessdate=2014-11-04|publisher= Encyclopædia Britannica}}</ref> Imenovali so ga tudi Giacinto Boccardi. <ref name="#1"/> <ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/101345/Celestine-III|title=Taboolaby Taboola: Celestine III|accessdate=2014-11-04|publisher= Encyclopædia Britannica}}</ref> Kot mladenič je vstopil v cerkveno službo. Leta 1126 je postal [[subdiakon]] [[bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|lateranske bazilike]] in ''»prior subdiaconorum«'' med regularnimi [[kanonik|kanoniki]], ki so se držali pravila sv. Fredijana Luškega. Bil je [[Pierre Abélard|Abelardov]] učenec in je študiral [[filozofija|filozofijo]] in [[teologija|teologijo]] skupaj z [[Arnold Brešijski|Arnoldom Breškim]] <ref>Arnold Brešijski]]; pravilno naj bi bilo: Arnold Breški</ref> ter Gvidom de Castellom <ref>Guido da Castello (oziroma Guido de Castello) je pozneje postal papež pod imenom [[papež Celestin II.|Celestin II.]]</ref>. Skupaj z Arnoldom je branil svojega učitelja na koncilu v Sensu 1140 zoper očitke [[sveti Bernard iz Clairvauxa|Bernarda iz Clairvauxa]]; končno pa so nekateri njegovi nauki bili obsojeni, kakor tudi Arnoldovi. Abelard se je podvrgel cerkveni sodbi, Arnold pa ne. === Kardinal=== Guido de Castello je leta 1143 postal papež in je naslednje leto, 1144, imenoval svojega nekdanjega sošolca za [[kardinal-diakon|kardinala-diakona]] pri [[Santa Maria in Cosmedin]] (grška šola; 1144-1191). Za časa njegovega kardinalovanja so obrtniki družine Cosmati uspeli z njegovo pomočjo postaviti krasen [[kozmatsko delo|marmornat tlak]] in s kipi okrasili cerkev. Ker je bil izvedenec za [[španščina|španščino]], je bil v dveh obdobjih (1154–55) in (1172–75) kot papeški [[apostolski nuncij|legat]] v [[Španija|Španiji]]: najprej ga je tja poslal [[papež Anastazij IV.]] 1154, da bi pridigal križarsko vojno proti [[Saraceni|Saracenom]] ter dosegel spravo med knezi in škofi, ter uredil duhovniško disciplino. Po zboru v [[Besançon]]u 1157, ko je izbruhnil spor med cesarjem [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom Barbarossom]] in [[papež Hadrijan IV.|papežem Hadrijanom IV.]], ga je papež poslal na cesarjev dvor zaradi posredovanja pri doseganju nekakšnega sporazuma. 1161-1165 je sledil [[papež Aleksander III.|papežu Aleksandru]] pri begunstvu v Francijo, kar ga je prepričalo, da je s francoskim kraljestvom treba sodelovati. Hiacintu pripisujejo največ zaslug za beneški sporazum med cesarjem in papežem leta 1177. <ref>{{navedi knjigo|author=Paul Fouracre|title= The New Cambridge Medieval History Volume 1|page=417-418}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/celestino-iii_(Enciclopedia-dei-Papi)/|title=Celestino III di Vokert Pfaff|accessdate=2014-11-04|publisher=Treccani.it (Enciclopedia-dei-Papi 2000)}}</ref> ==== [[Konklave]] ==== Za časa svojega kardinalovanja je Hiacint Bobone sodeloval pri naslednjih konklavah: * 1144, ko je bil izvoljen [[papež Lucij II.]] * 1145, ko je bil izvoljen [[papež Evgen III.]] * 1153, ko je bil izvoljen [[papež Anastazij IV.]] * 1154, ko je bil izvoljen [[papež Hadrijan IV.]] * 1159, ko je bil izvoljen [[papež Aleksander III.]] * 1181, ko je bil izvoljen [[papež Lucij III.]] * 1185, ko je bil izvoljen [[papež Urban III.]] * prve konklave 1187, ko je bil izvoljen [[papež Gregor VIII.]] * druge konklave 1187, ko je bil izvoljen [[papež Klemen III.]] * konklave in papeške volitve 1191, ko je bil izvoljen za papeža on sam. == Papež == [[File:Celestin 3.jpg|thumb|260px|right|180px|Papež Celestin III. je krmaril Petrovo ladjo skozi nemirne vode]] [[File:Orsini-roma-stemma.jpg|thumb|180px|right|Rodbinski [[grb]] [[Orsini|Orsinijev]].]] Pri volitvah je bilo v konklavu navzočih 28 kardinalov. <ref name="#2">{{navedi splet|url= http://www.vaticanhistory.de/pm/html/colestin_iii_.html|title= Biografische Daten: Papst Cölestin III.|accessdate= 2014-11-07|publisher= Vaticanhistory.de|archive-date= 2014-11-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20141107220536/http://www.vaticanhistory.de/pm/html/colestin_iii_.html|url-status= dead}}</ref> Za papeža so ga izvolili 30. marca že starega 85 let takoj nato, ko je 27. marca 1291 umrl [[papež Klemen III.|Klemen III.]]. Za geslo si je vzel besede iz svetega pisma: ''Perfice gressus meos in semitis tuis!'' <ref>{{navedi splet|url=http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/paepste/coelestin_3_papst_+_1198.html|title= Cölestin III. Papst (30.III.1191-8.I.1198)|accessdate=2014-11-07|publisher= Lexikon des Mittelalters: Band III Spalte 4 }}</ref> Njegova največja želja je bila, da bi se čim prej naselil v mestu apostolov in mučencev [[sveti Peter|Peter]] in [[sveti Pavel|Pavel]] [[Rim]]u. Ker je bil le kardinal-diakon, so ga 13. aprila, na [[Velika sobota|Veliko soboto]], posvetili za duhovnika, a na samo [[Velika noč|Veliko noč]] – naslednjega dne – za rimskega škofa. === Težave s cesarjem === [[File:Coelestin III.jpg|thumb|Celestin III. (desno) in Henrik, kot ju je upodobil 1196 [[Petrus de Ebulo]] v ''[[Liber ad honorem Augusti]]'' ]] [[File:CelestinusIIItitel.jpg|thumb|Celestinova [[Intitulatio]] v pismu [[Littera cum serico]] za [[Würzburg|würzburški]] [[stolni kapitelj]] [[1195]].]] Naslednjega dne - na Velikonočni ponedeljek, 15. aprila 1291 - je papež kronal za [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskega cesarja]] [[Henrik VI. Nemški|Henrika VI.]] in njegovo ženo [[Konstanca|Konstanco]]. <ref>Konstanca = Costanza d'Altavilla, Costanza I di Sicilia *1154 † 1198, vladala kot kraljica Sicilije 1194-1198, a kot cesarica Svetorimskega cesarstva 1186-1197 </ref> Rimljani so se jezili že na [[papež Lucij III.|Lucija]], ker ni dal porušiti mesta-tekmeca [[Tuskul]]a<ref>{{lang-it|Tusculo}}; {{lang-la|Tusculum}}</ref>, ki je zadnje čase bil na cesarjevi strani ter leglo nasprotovanja in Rimu in papeštvu. Papež Lucij je tokrat vzel mesto v svoje varstvo; kmalu pa ga je doletela žalostna usoda nekdanjega Jeruzalema, da »ni ostal kamen na kamnu« (Mt 24,2) in so ga popolnoma razdejali 17. aprila 1191 pod njegovim četrtim naslednikom papežem Celestinom III. <ref>{{navedi splet |url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0006%3Aalphabetic+letter%3DT%3Aentry+group%3D7%3Aentry%3Dtusculum|title=Tusculum, Latium, Italy|accessdate=2014-10-03|publisher= The Princeton Encyclopedia of Classical Sites }}</ref> Henrik VI. je torej prepustil na milost in nemilost [[Tuskul]] Rimljanom; hotel pa si je prisvojiti [[Normani|Normansko]] kraljestvo. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/celestino-iii-papa_(Enciclopedia-Italiana)/|title= Enciclopedia Italiana (1931) di Pio Paschini: Celestino III Papa|accessdate=2014-11-04|publisher=Treccani.it}}</ref> ==== [[Sicilija|Sicilsko]] kraljestvo ==== Kljub slovesnim zagotovilom papežu ni odnehal od svojih vojaških pogromov ter se je odpravljal na novi pohod zoper sicilskega kralja [[Tankred Sicilski|Tankreda]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/03478b.htm|title= Pope Celestine III (Giacinto Bobone)|accessdate=2014-11-03|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent}}</ref> Med Henrikovo vojsko je tedaj izbruhnila kuga in tudi cesar je zbolel. Njegovi sovražniki so ženo, ki jo je pustil v [[Salerno|Salernu]], izročili Tankredu, ki jo je pustil na svobodo šele po papeževem posredovanju. Medtem je izbruhnil upor v Nemčiji; ko ga je zadušil, je na grozovit način dal umoriti lieškega škofa Alberta in prodal njegovo škofijo za 3000 mark bonskemu nadproštu Lotarju. Riharda Levjesrčnega, ki se je vračal iz Svete dežele, je zajel avstrijski vojvoda Leopold. Henrik ga je pod pretvezo, da vojvoda ne more držati v ujetništvu kralja, prisilil k izročitvi; sedaj ga je pa on vrgel v ječo in šele po dobljeni velikanski odkupnini v zlatu pustil na prostost. Celestin je sklenil 1192 s Tankredom <ref>[[Tankred Sicilski]] = Tancredi di Sicilia d'Altavilla (*1138 †1194) je bil [[Lecce|leški]] [[grof]] (1149-1194) in [[Sicilija|sicilski]] [[kralj]] (1189-1194)</ref>v [[Gravina|Gravini]] sporazum, ki je dopuščal papežu – v zameno za priznanje, da je Viljem II. Tankredov prestolonaslednik – odpravo vseh cesarjevih privilegijev v notranjih cerkvenih zadevah; Tankred je priznal papežu svojo vazalsko podložnost. S tem je omogočil papeštvu večji vpliv na otok kot vsi dotedanji sicilski kralji. Od 1192 je papež pripravil »večni« seznam dajatev, ki jih dolguje Cerkvi, vse do 1195. <ref name="#3">{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/celestino-iii_(Enciclopedia-dei-Papi)/|title=Volkert Pfaff: Celestino III|accessdate=2014-11-04|publisher=Enciclopedia dei Papi (2000) Treccani.it}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/celestino-iii_(Federiciana)/|title=Ovidio Capitani: Celestino III|accessdate=2014-11-04|publisher=Treccani.it (Federiciana)}}</ref> Na [[Sicilija|Siciliji]] so se razmere usodno spremenile. V [[Palermo|Palermu]] je 1194 umrl Tankredov najstarejši sin; očeta je izguba tako potrla, da je od žalosti kmalu umrl. Henrik je hitro zbral vojsko ter papežu Celestinu navkljub hitel osvajat otok, ki se mu je od presenečenja skoraj brez odpora vdal. Na Božič, 25. decembra 1194, se je Henrik lastnoročno slovesno okronal v Palermu s sicilsko krono. Naslednjega dne pa mu je Konstanca (1154-1198) podarila tako želenega naslednika in dediča - Friderika Rogerja, bodočega [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskega cesarja]] [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]]<ref>Friderik Roger (1194-1250) je kot Friderik II. bil cesar 1220-1250</ref> <ref>{{navedi knjigo|author= F. X. Seppelt –K. Löffler |title= Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart |page=172, 173}}</ref> Kraljico-vdovo in njenega sina je prisilil k odstopu z možnostjo, da zadržita [[Tarento|tarentsko]] vojvodino in [[Lecce|leško]] grofijo. Kljub temu je pod pretvezo, da so kovali proti njemu zaroto, uvedel vojaško sodišče, ki je dalo poloviti, pobesiti, požgati in žive pokopati mnoge cerkevene dostojanstvenike, grofe in plemiče. Kraljico Sibilo s tremi hčerkami je dal zapreti v samostan, kraljeviča Viljema pa je dal oslepiti in skopiti; znesel se je celo nad Tankredovim truplom, s katerega je vzel krono. Ravno na dan tega krvoprelitja se mu je rodil edinec, Henrik. Ob tem je vzkliknil [[Friedrich Ludwig Georg von Raumer|Raumer]]<ref>Friedrich Ludwig Georg von Raumer (1781-1873) je bil nemški zgodovinar</ref>: »Zloslutno znamenje za ta naraščaj«. Papež je cesarju zaradi storjenih grozodejstev zagrozil s cerkvenimi kaznimi, vendar se Henrik zanje ni zmenil; z velikanskim plenom in preklinjan od milijonov se je hitro vrnil v Nemčijo. Papež je od njega sedaj zahteval, da mora v spravo za morje svojih grehov voditi križarsko vojno v Sveto deželo.<ref name="#4">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=240}}</ref> Henrik se je vtikal na Siciliji tudi v cerkvene zadeve in ni hotel plačevati kot vazal davka Papeški državi. To je pripeljalo odnose skoraj do popolnega poloma; temu se je Henrik VI. izognil s tem, da je 1195 sprejl križarski križ in se začel pripravljati na veliko križarsko vojno. Med tem je na Siciliji izbruhnila velika vstaja baronov, ki jo je Henrik z grozovito strogostjo zadušil. Kmalu potem, ko je križarsko ladjevje zaplulo v morje proti [[Akra (Izrael)|Akri]], je cesar nenadoma umrl – komaj 32 let star – 28. septembra 1197 za vročino; po lovu ves razgret je namreč popil hladno pijačo in se na smrt prehladil. Po drugih virih pa ga je zastrupila lastna žena, do katere je bil baje podobno nasilen kot do drugih ljudi.<ref name="#5">{{navedi knjigo|author= F. X. Seppelt –K. Löffler: Im Kampf mit Friedrich Barbarossa|title= Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart |page=172s}}</ref> Cesarjevemu poskusu, da bi združil sicilsko kraljestvo s Svetorimskim cesarstvom, so močno nasprotovali v Nemčiji, zlasti škofje. Načrt za križarsko vojno so ugodneje sprejeli in so ga potrdili s sporazumom v Würzburgu marca 1196. Takrat so knezi tudi privolili, da naj postane nemška krona in cesarska čast nasledna, in na ta način neodvisna od papeža. Ko se je Henrik oboroževal za novo odpravo v Italijo, je nadaljeval svoja pogajanja s papežem; bilo je obilo snovi. Celestinova pisma bizantinskemu cesarju [[Aleksej III. Angel|Alekseju]] <ref>Aleksej III. (1153-1211) je bil bizantinski cesar 1195-1203</ref> so prestregli Henrikovi vohuni; cesarjev brat Filip je povzročil več nasilnih dejanj v Italiji; in samo Henrikovo odpravo na Sicilijo je gledala kurija kot hudodelstvo. Poleti 1196 se je Henrik odpravil na zadnji uničevalni pohod v Italijo. Nekaj tednov je prebil blizu [[Tivoli (Lacij) |Tivolija]] v pogajanjih s papežem glede maziljenja mladega Friderika za kralja, vendar ni dosegel ničesar – in cesar se je preselil na Sicilijo. Njegova zadnja doživetja lahko razumemo kot maščevanje za njegove strašne krutosti. Zoper njega so sklenili zaroto, v kateri je sodelovala njegova lastna žena – po nekaterih mnenjih tudi papež – in iz katere je komaj ušel. Mladega Friderika je poslal v oskrbo svojemu bratu Filipu, ki naj bi ga kronal tam, vendar je umrl še pred njihovim prihodom 28. septembra 1197. Ker je bil še vedno pod izobčenjem, je nadškof Messine odšel v Rim, da bi dobil dovoljenje za njegov pokop. Papež ga je dal pod pogojem, da bo [[Rihard I. Levjesrčni|Rihardu Levjesrčnemu]] vrnil denar za odkupnino. Friderikovo kronanje pa je papež pogojeval s privolitvijo kardinalov. Cesarica je morala priseči, da je Friderik res zakoniti sin cesrja in nje same; za kardinalsko privolitev je morala plačati papežu in kardinalskemu zboru tisoč srebrnih mark. Po cesarjevi smrti sta je velik del [[Toskana|Toskane]] in Sicilsko kraljestvo vrnila pod papeško okrilje. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cristoraul.com/ENGLISH/MedievalHistory/Age_of_Gregory_VII/Chapter_27.html|title= The history and the lives of the popes. The age of Hilderbrand. XXVII. chapter: The emperor master of Italy – death of Henry VI and Celestine III|accessdate=2014-11-04|publisher=Cristoraul.com}}</ref> === Obramba zakona === Celestin je kljub svoji visoki starosti pokazal veliko odločnost v odnosu do [[Evropa|evropskih]] knezov, zlasti v obrambi veljavnosti poroke. Zahteval je od španskega kralja [[Alfonz IX.|Alfonza Leonskega]], da opusti namero, da si vzame za priležnico portugalsko princezo; odločno je zagovarjal veljavnost zakonske zveze francoskega kralja [[Filip II. Francoski|Filipa Avgusta]] z dansko princezo [[Ingeborga|Ingeborgo]], ki je zahteval razvezo, češ da zakon ni bil dovršen. Zadeva je bila rešena šele tedaj, ko je Celestinov naslednik [[papež Inocenc III.|Inocenc III.]] tudi tretjo kraljevo poroko z Agnezo Maranjsko – ko je bila prva žena še živa – razglasil za neveljavno ter 1199 izrekel [[interdikt]] nad Francijo. Šele takrat se je kralj vdal in se vrnil k prvi ženi ter ji priznal kraljevski naslov. <ref>{{navedi splet|url=http://ec.aciprensa.com/wiki/Papa_Celestino_III|title=Papa Celestino III|accessdate=2014-11-07|publisher=Enciclopedia Católica online}}</ref> === Dela === [[File:Celestin III Den Tyske Orden.jpg|180px|thumb|right|Papež Celestin obdaruje [[Tevtonski viteški red|križnike]].]] *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1191-1198-_Coelestinus_III.html | language = la | accessdate = 2011-12-06}} Med Celestinovimi z vero povezanimi dejanji naj omenimo, da je 1191 potrdil pravila [[Tevtonski viteški red|Nemškega viteškega reda]] (križnikov). 1192 je v [[Várad]] na južnem [[Ogrska|Ogrskem]] poslal kardinala Krescencija, da bi preiskal življenje in čudeže kralja [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]]. K [[svetnik|svetnikom]] je nato prištel kralja Ladislava, [[sveti Ubald Gubijski|Ubalda Gubijskega]]<ref>kanonizacija Ubalda Gubijskega (Ubaldo Baldassini) je bila 5. marca 1192</ref>, [[sveti Malahija|Malahija Armaškega]] <ref>škof Malahija iz Armagha na Irskem je znan po svojih [[Papeške prerokbe|Papeških prerokbah]] </ref> ter [[sveti Bernvard|Bernvarda Hildesheimškega]].<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=241}}</ref> Papež Celestin III. je imenoval 11 kardinalov, ki so bili neoporečni in poslušni; med prejšnjimi namreč nekateri niso hoteli slediti njegovim navodilom. <ref name="#2"/> Papežu je veliko pomenilo, da je imel poleg sebe v pomoč Rimljana Cencija (Cencio), ki ga je on sam imenoval za kardinala-diakona di S. Lucia in Orphea. Bil je njegov cubicularius (upravnik, hišnik) v času kardinalovanja, od 1188 pa tudi kancler rimske Cerkve. Ko je pozneje postal [[papež Honorij III.|papež Honorij]], si je privzel tudi njegovo geslo. Skupaj sta preuredila papeške denarne zadeve. Na temelju starodavnih listin sta uredila seznam vseh cerkvenih dajatev: ''Liber censuum Ecclesiae Romanae''; sestavila sta tudi pomembno listino ''"Catalogus sanctorum"'' ''(Seznam svetnikov)''. Ta reforma je kmalu prinesla svoje sadove: poboljšalo se je finančno stanje v papeški upravi. O povečanosti dejavnosti kurije priča tudi okrog 1700 ohranjenih listin, kakor tudi okrog 500 zbranih okrožnic takratnih papežev. Od novembra 1194 je listine podpisoval kardinal-diakon Egidij od S. Nicola in Carcere Tulliano, ki je najbrž pripadal rodbini [[Pierleoni|Pierleonijev]]; po tem datumu se je podpisoval Cencij, ki je imel velika pooblastila tudi kot papežev kamerarij in kancler. Pontifik je torej nadaljeval izgradnjo na starih temeljih, ter dodajal nove kamne za utrditev cerkvene stavbe. Bil je zelo pobožen človek, ves prevzet od dostojanstva svoje službe ter zelo usposobljen v zadevah kurije, njenih financ in pravic. <ref name="#3"/> == Smrt == Celestin ni dolgo preživel cesarja. Zadnja bolezen ga je napadla že pred [[Božič|Božičem]]. Takrat je sklical kardinale na posvetovanje glede njegovega predloga, da se odpove papeštvu, če izvolijo za njegovega naslednika kardinala Janeza Colonna od sv. Pavla; vendar so oni zavrnili njegov predlog, in tako je umrl v Rimu, 8. januarja 1198. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cristoraul.com/ENGLISH/MedievalHistory/Age_of_Gregory_VII/Chapter_27.html|title=The emperor master of Italy – death of Henry VI and Celestine III|accessdate=2014-11-04|publisher=Cristoraul.com}}</ref> Pokopan je v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranu]] <ref name="#4"/> V velikem požaru 1308 je za njegovo grobnico izginila vsaka sled. <ref name="#2"/> === Ocena === * Bil je pristojen teolog, sposoben diplomat in dober upravnik. Njegovo ravnanje je bilo ključnega pomena v boju med Svetorimskim cesarstvom in papeštvom. <ref>{{navedi splet|url=http://www.buscabiografias.com/bios/biografia/verDetalle/6107/Celestino%20III|title=Celestino III|accessdate=2014-11-07|publisher=buscabiografias.com}}</ref> * Ko pa je Henrik VI. dal umoriti [[Liège|lieškega]] škofa Alberta Luvenskega (Alberto di Lovanio) si papež Celestin ni upal oporekati; ko je zopet Henrik dal ujeti angleškega kralja [[Rihard I. Levjesrčni|Riharda Levjesrčnega]] in ga prisilil, da se je moral odkupiti z ogromno vsoto zlatnikov, papež zopet ni uporabil orožja [[anatema|izobčenja]] zoper cesarja: pravijo, da iz strahu. <ref>{{navedi splet|url=http://www.templaricavalieri.it/celestino_terzo.html|title=Celestino III|accessdate=2014-11-07|publisher=templaricavalieri.it}}</ref> * Odnosi med cesarjem in papežem so bili stalno napeti, ker ni hotel nobeden popustiti pred zahtevami drugega; oba pa sta potrebovala drug drugega za dosego svojih lastnih načrtov. <ref>{{navedi splet|url= http://atheism.about.com/library/glossary/western/bldef_celestineiii.htm|title= Celestine III pope|accessdate= 2014-11-04|publisher= About agnosticism/atheism}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *Celestinova pomirljiva in popustljiva politika do Henrika verjetno ni bila toliko posledica starostne oslabelosti, kot so menili nekdaj, ampak bržkone posledica zmernosti in potrpežljivosti. <ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/101345/Celestine-III|title=Taboolaby Taboola: Celestine III|accessdate=2014-11-04|publisher= Encyclopædia Britannica }}</ref> *[[Henrik VI. Nemški|Henrikova]] smrt je razmerje med papeštvom in cesarstvom čisto preobrnila: papeštvo je bilo rešeno nevarnosti, nasilnega Štavfovca. Njegovi načrti o vzpostavitvi svetovnega gospostva so se že zdeli tik pred zdajci – sedaj so pa postali popolnoma nepomembni in nemogoči. Edini pravi naslednik cesarja Henrika VI. je bil – po [[Leopold von Ranke|Rankejevih]] <ref>Leopold von Ranke (1795-1886): Weltgeschichte (Svetovna zgodovina v 9 zvezkih)</ref>besedah - [[papež Inocenc III. ]].<ref name="#5"/> == Glej tudi == *[[Seznam italijanskih kardinalov]] *[[Seznam papežev]] *[[Papeška država]] *[[Sveto rimsko cesarstvo]] *[[Seznam vladarjev]] *[[Investiturni boj]] *[[Križarske vojne]] == Nadaljnje branje == *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. * De Cormenin, Louis Marie; Gihon, James L., ''A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth'' (1857) * Horace K. Mann: ''The Lives of the Popes in the Middle Ages, Vol 9'' (1925). *F. Gligora, B. Catanzaro, E. Coccia: ''I papi della Chiesa da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan M. Laboa: ''La storia dei papi tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: A. Tombolini, E. Villa, A. Serralunga). *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. *Paul Fouracre: ''The New Cambridge Medieval History Volume 1''. Cambridge University Press, 2005. Hardback ISBN: 9780521362917 Online ISBN: 9781139053938 Paperback ISBN: 9781107449060 == Sklici == {{Sklici|3}} == Zunanje povezave == {{commons|Celestine III}} ;{{ikona en}} *[http://www2.fiu.edu/~mirandas/conclaves.htm Salvador Miranda: The Cardinals of the Holy Roman Church. Papal elections and conclaves by century] *[http://www2.fiu.edu/~mirandas/conclave-xii.htm#1153 The Cardinals of the Holy Roman Church, Papal elections of the 12th Century (1100-1198)] *[http://emp.byui.edu/MarrottR/352Folder/Popes-History.html Marrott: History of the Popes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150307035725/http://emp.byui.edu/marrottr/352Folder/Popes-History.html |date=2015-03-07 }} *[http://saints.sqpn.com/ncd01796.htm New Catholic Dictionary SQPN: Pope Celestine III] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090906074750/http://saints.sqpn.com/ncd01796.htm |date=2009-09-06 }} *[http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bbobone.html Catholic-Hierarchy.org: Pope Celestine III, Giacinto Bobone] *[http://atheism.about.com/library/glossary/western/bldef_celestineiii.htm About.com agnosticism/atheism: Celestine III pope] *[http://www.ashgate.com/isbn/9780754656715 Pope Celestine III (1191–1198), Diplomat and Pastor. Edited by John Doran, University of Chester, UK and Damian J. Smith, St Louis University, USA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141211141636/http://www.ashgate.com/isbn/9780754656715 |date=2014-12-11 }} *[http://www.nndb.com/people/034/000104719/ NNDB: Pope Celestine III] *[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/101345/Celestine-III Encyclopædia Britannica: Celestine III; Alternate titles: Giacinto Bobo-Orsini; Giacinto Bobone. Written by Taboolaby Taboola] *[http://www.cristoraul.com/ENGLISH/History-of-the-Church/BOOK-6/10-FROM-POPE-LUCIUS-III-TO-THE-DEATH-OF-CELESTINE-III.html Cristoraul: Chapter X, From the election of pope Lucius III to the death of Celestine III] *[http://www.cristoraul.com/ENGLISH/MedievalHistory/Age_of_Gregory_VII/Chapter_27.html The history and the lives of the popes. The age of Hilderbrand. XXVII. chapter: The emperor master of Italy – death of Henry VI and Celestine III] *[http://www.newadvent.org/cathen/03478b.htm Pope Celestine III (GIACINTO BOBONE). Catholic Encyclopedia New Advent] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/celestino-iii-papa/ Celestino III papa, Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/celestino-iii-papa_(Enciclopedia-Italiana)/ CELESTINO III Papa, Enciclopedia Italiana (1931) di Pio Paschini] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/celestino-iii_(Federiciana)/ CELESTINO III, Federiciana (2005) di Ovidio Capitani] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/celestino-iii_(Enciclopedia-dei-Papi)/ Celestino III, Enciclopedia dei Papi (2000) di Volkert Pfaff] *[http://www.templaricavalieri.it/celestino_terzo.html Templari] *[http://cronologia.leonardo.it/biogra2/celest3.htm Leonardo.it: Celestino III, Giacinto Bobone, romano] ;{{ikona de}} *[http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/paepste/coelestin_3_papst_+_1198.html Cölestin III. Papst (30.III.1191-8.I.1198)] *[http://www.vaticanhistory.de/pm/html/colestin_iii_.html osnovni podatki] *[http://www.vaticanhistory.de/pm/Colestin_IIIa.jpg grb] ;{{ikona es}} *[http://www.mcnbiografias.com/app-bio/do/show?key=celestino-iii-papa Celestino III, papa] *[http://ec.aciprensa.com/wiki/Papa_Celestino_III Papa Celestino III, ecwiki – Enciclopedia Católica online („Omnia docet per omnia”)] *[http://www.buscabiografias.com/bios/biografia/verDetalle/6107/Celestino%20III Buscabiografias: Celestino III] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Papež Klemen III.|Klemen III.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1191–98}} {{s-aft|after=[[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Pokopani v Baziliki sv. Janeza v Lateranu, Rim]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje v 12. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 12. stoletju]] [[Kategorija:Ljudje iz srednjeveškega Rima]] [[Kategorija:Papeži v 12. stoletju]] {{normativna kontrola}} rl5i11d2gbt7jn29gjy8a5xdc5umzsy Morski listi 0 384156 6747121 6570567 2026-09-05T14:29:02Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, +rodovi 6747121 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Morski listi | fossil_range = {{fossil range|Ipresij|recentno}} | image = ShimaUS.jpg | image_caption = Morski list vrste ''[[Zebrias zebra]]'' | taxon = Soleidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1832 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref>{{FishBase family | family = Soleidae| month = December | year = 2012}}</ref> | subdivision = Glejte besedilo }} '''Morski listi''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Soleidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki združuje morske ter [[sladkovodne ribe|sladkovodne]] [[vrsta (biologija)|vrste]] rib. Morske vrste listov v večini živijo ob obalah Evrope, Avstralije in [[Japonska|Japonske]], sladkovodne vrste pa lahko najdemo v [[Afrika|Afriki]], [[Južna Azija|Južni Aziji]], na [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] ter v [[Avstralija|Avstraliji]]. Družina vsebuje 30 [[rod (biologija)|rodov]] in skupno 180 vrst.<ref>{{navedi knjigo | last1 = Miller | last2 = James | first2 = Peter | first3 = Michael | last3 = Loates | title = Fish of Britaine and Europe: over 750 species of freshwater & saltwater; fish described and illustrated in colour | publisher = London HarperCollins |year=1997 | pages = 288 | isbn = 9780002199452}}</ref> Ko se izležejo, imajo obe strani telesa simetrični in na vsaki strani oko ter spodaj na sredini usta. Šele kasneje, ko odrastejo, se jim eno oko prestavi na drugo stran glave in začnejo plavati obrnjeni na bok, kar jim omogoča, da se lahko tudi zakopljejo v pesek. Peščena barva telesa v kombinaciji s peščeno podlago jim omogoča večjo varnost pred [[Plenilstvo|plenilci]].<ref>{{navedi knjigo | first1 = Neven | last1 = Milišić | first2 = Mladen | last2 = Alajbeg | first2 = Armin | last2 = Palaoro | title = Sva riba Jadranskog mora | isbn = 9789532144079 | publisher = Marjan tisak |year=2007}}</ref> V Jadranu živijo povsod, kjer je muljnato ali peščeno dno, največ pa jih je v morju zahodne [[Istra|Istre]]. Nahajajo se v globinah do 150 metrov in največ v času, ko se [[mrest]]ijo, to je v jeseni in pozimi. Večino svojega življenja preživijo na morskem dnu, v pesku, na ploščatih kamnih ali v bližini travnatih oaz. Zanje ni značilno združevanje v [[jata|jate]]. Prehranjujejo se z manjšimi [[raki]], raznimi [[črv]]i in [[ikram]]i drugih vrst rib.<ref>{{navedi knjigo | first1 = Mate | last1 = Dolenc |authorlink1=Mate Dolenc | first2 = Borut | last2 = Furlan |authorlink2=Borut Furlan | title = Morski portreti: ribe, raki in školjke Jadran | isbn = 9789616307239 | publisher = Pisanica |year=2003}}</ref> == Taksonomija == V preteklosti so v to družino uvrščali vse morske liste iz Amerike (tako sladkovodne kot morske), vendar so jih kasneje izločili v samostojno družino [[Achiridae]]. Edini pravi morski list, ki je ostal v tej regiji, je vrsta ''[[Aseraggodes herrei]]'' z [[Galapagos]]a in [[Kokosovi otoki|Kokosovega otoka]].<ref>{{FishBase | genus = Aseraggodes | species= herrei| month = May | year = 2014}}</ref> === Klasifikacija === V to družino so umeščeni sledeči rodovi:<ref name="CofFF">{{Cof family|family=Soleidae|access-date=16 July 2025}}</ref> * ''[[Achiroides]]'' * ''[[Aesopia]]'' * ''[[Aseraggodes]]'' * ''[[Austroglossus]]'' * ''[[Barnardichthys]]'' * ''[[Bathysolea]]'' * ''[[Brachirus]]'' * ''[[Buglossidium]]'' * ''[[Dagetichthys]]'' * ''[[Dexillus]]'' * ''[[Dicologlossa]]'' * ''[[Heteromycteris]]'' * ''[[Leptachirus]]'' * ''[[Liachirus]]'' * ''[[Microchirus]]'' * ''[[Monochirus]]'' * ''[[Paradicula]]'' * ''[[Pardachirus]]'' * ''[[Pegusa]]'' * ''[[Phyllichthys]]'' * ''[[Pseudaesopia]]'' * ''[[Rendahlia]]'' * ''[[Rhinosolea]]'' * ''[[Solea]]'' * ''[[Soleichthys]]'' * ''[[Synaptura]]'' * ''[[Synapturichthys]]'' * ''[[Synclidopus]]'' * ''[[Typhlachirus]]'' * ''[[Vanstraelenia]]'' * ''[[Zebrias]]'' == Sklici == {{Commons category|Soleidae}} {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q736867}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morski listi| ]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1832]] {{fish-stub}} d2f7buiydrwtpsw5s7mv8un73s4u3rd 6747122 6747121 2026-09-05T14:29:13Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Carangiformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747122 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Morski listi | fossil_range = {{fossil range|Ipresij|recentno}} | image = ShimaUS.jpg | image_caption = Morski list vrste ''[[Zebrias zebra]]'' | taxon = Soleidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1832 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref>{{FishBase family | family = Soleidae| month = December | year = 2012}}</ref> | subdivision = Glejte besedilo }} '''Morski listi''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Soleidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki združuje morske ter [[sladkovodne ribe|sladkovodne]] [[vrsta (biologija)|vrste]] rib. Morske vrste listov v večini živijo ob obalah Evrope, Avstralije in [[Japonska|Japonske]], sladkovodne vrste pa lahko najdemo v [[Afrika|Afriki]], [[Južna Azija|Južni Aziji]], na [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] ter v [[Avstralija|Avstraliji]]. Družina vsebuje 30 [[rod (biologija)|rodov]] in skupno 180 vrst.<ref>{{navedi knjigo | last1 = Miller | last2 = James | first2 = Peter | first3 = Michael | last3 = Loates | title = Fish of Britaine and Europe: over 750 species of freshwater & saltwater; fish described and illustrated in colour | publisher = London HarperCollins |year=1997 | pages = 288 | isbn = 9780002199452}}</ref> Ko se izležejo, imajo obe strani telesa simetrični in na vsaki strani oko ter spodaj na sredini usta. Šele kasneje, ko odrastejo, se jim eno oko prestavi na drugo stran glave in začnejo plavati obrnjeni na bok, kar jim omogoča, da se lahko tudi zakopljejo v pesek. Peščena barva telesa v kombinaciji s peščeno podlago jim omogoča večjo varnost pred [[Plenilstvo|plenilci]].<ref>{{navedi knjigo | first1 = Neven | last1 = Milišić | first2 = Mladen | last2 = Alajbeg | first2 = Armin | last2 = Palaoro | title = Sva riba Jadranskog mora | isbn = 9789532144079 | publisher = Marjan tisak |year=2007}}</ref> V Jadranu živijo povsod, kjer je muljnato ali peščeno dno, največ pa jih je v morju zahodne [[Istra|Istre]]. Nahajajo se v globinah do 150 metrov in največ v času, ko se [[mrest]]ijo, to je v jeseni in pozimi. Večino svojega življenja preživijo na morskem dnu, v pesku, na ploščatih kamnih ali v bližini travnatih oaz. Zanje ni značilno združevanje v [[jata|jate]]. Prehranjujejo se z manjšimi [[raki]], raznimi [[črv]]i in [[ikram]]i drugih vrst rib.<ref>{{navedi knjigo | first1 = Mate | last1 = Dolenc |authorlink1=Mate Dolenc | first2 = Borut | last2 = Furlan |authorlink2=Borut Furlan | title = Morski portreti: ribe, raki in školjke Jadran | isbn = 9789616307239 | publisher = Pisanica |year=2003}}</ref> == Taksonomija == V preteklosti so v to družino uvrščali vse morske liste iz Amerike (tako sladkovodne kot morske), vendar so jih kasneje izločili v samostojno družino [[Achiridae]]. Edini pravi morski list, ki je ostal v tej regiji, je vrsta ''[[Aseraggodes herrei]]'' z [[Galapagos]]a in [[Kokosovi otoki|Kokosovega otoka]].<ref>{{FishBase | genus = Aseraggodes | species= herrei| month = May | year = 2014}}</ref> === Klasifikacija === V to družino so umeščeni sledeči rodovi:<ref name="CofFF">{{Cof family|family=Soleidae|access-date=16 July 2025}}</ref> * ''[[Achiroides]]'' * ''[[Aesopia]]'' * ''[[Aseraggodes]]'' * ''[[Austroglossus]]'' * ''[[Barnardichthys]]'' * ''[[Bathysolea]]'' * ''[[Brachirus]]'' * ''[[Buglossidium]]'' * ''[[Dagetichthys]]'' * ''[[Dexillus]]'' * ''[[Dicologlossa]]'' * ''[[Heteromycteris]]'' * ''[[Leptachirus]]'' * ''[[Liachirus]]'' * ''[[Microchirus]]'' * ''[[Monochirus]]'' * ''[[Paradicula]]'' * ''[[Pardachirus]]'' * ''[[Pegusa]]'' * ''[[Phyllichthys]]'' * ''[[Pseudaesopia]]'' * ''[[Rendahlia]]'' * ''[[Rhinosolea]]'' * ''[[Solea]]'' * ''[[Soleichthys]]'' * ''[[Synaptura]]'' * ''[[Synapturichthys]]'' * ''[[Synclidopus]]'' * ''[[Typhlachirus]]'' * ''[[Vanstraelenia]]'' * ''[[Zebrias]]'' == Sklici == {{Commons category|Soleidae}} {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q736867}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morski listi| ]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1832]] [[Kategorija:Carangiformes]] {{fish-stub}} o2d7uutq7linej6cd94fatagw45g85u 6747125 6747122 2026-09-05T14:30:35Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747125 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Morski listi | fossil_range = {{fossil range|Ipresij|recentno}} | image = ShimaUS.jpg | image_caption = Morski list vrste ''[[Zebrias zebra]]'' | taxon = Soleidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1832 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref>{{FishBase family | family = Soleidae| month = December | year = 2012}}</ref> | subdivision = Glejte besedilo }} '''Morski listi''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Soleidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki združuje morske ter [[sladkovodne ribe|sladkovodne]] [[vrsta (biologija)|vrste]] rib. Morske vrste listov v večini živijo ob obalah Evrope, Avstralije in [[Japonska|Japonske]], sladkovodne vrste pa lahko najdemo v [[Afrika|Afriki]], [[Južna Azija|Južni Aziji]], na [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] ter v [[Avstralija|Avstraliji]]. Družina vsebuje 30 [[rod (biologija)|rodov]] in skupno 180 vrst.<ref>{{navedi knjigo | last1 = Miller | last2 = James | first2 = Peter | first3 = Michael | last3 = Loates | title = Fish of Britaine and Europe: over 750 species of freshwater & saltwater; fish described and illustrated in colour | publisher = London HarperCollins |year=1997 | pages = 288 | isbn = 9780002199452}}</ref> Ko se izležejo, imajo obe strani telesa simetrični in na vsaki strani oko ter spodaj na sredini usta. Šele kasneje, ko odrastejo, se jim eno oko prestavi na drugo stran glave in začnejo plavati obrnjeni na bok, kar jim omogoča, da se lahko tudi zakopljejo v pesek. Peščena barva telesa v kombinaciji s peščeno podlago jim omogoča večjo varnost pred [[Plenilstvo|plenilci]].<ref>{{navedi knjigo | first1 = Neven | last1 = Milišić | first2 = Mladen | last2 = Alajbeg | first2 = Armin | last2 = Palaoro | title = Sva riba Jadranskog mora | isbn = 9789532144079 | publisher = Marjan tisak |year=2007}}</ref> V Jadranu živijo povsod, kjer je muljnato ali peščeno dno, največ pa jih je v morju zahodne [[Istra|Istre]]. Nahajajo se v globinah do 150 metrov in največ v času, ko se [[mrest]]ijo, to je v jeseni in pozimi. Večino svojega življenja preživijo na morskem dnu, v pesku, na ploščatih kamnih ali v bližini travnatih oaz. Zanje ni značilno združevanje v [[jata|jate]]. Prehranjujejo se z manjšimi [[raki]], raznimi [[črv]]i in [[ikram]]i drugih vrst rib.<ref>{{navedi knjigo | first1 = Mate | last1 = Dolenc |authorlink1=Mate Dolenc | first2 = Borut | last2 = Furlan |authorlink2=Borut Furlan | title = Morski portreti: ribe, raki in školjke Jadran | isbn = 9789616307239 | publisher = Pisanica |year=2003}}</ref> == Taksonomija == V preteklosti so v to družino uvrščali vse morske liste iz Amerike (tako sladkovodne kot morske), vendar so jih kasneje izločili v samostojno družino [[Achiridae]]. Edini pravi morski list, ki je ostal v tej regiji, je vrsta ''[[Aseraggodes herrei]]'' z [[Galapagos]]a in [[Kokosovi otoki|Kokosovega otoka]].<ref>{{FishBase | genus = Aseraggodes | species= herrei| month = May | year = 2014}}</ref> === Klasifikacija === V to družino so umeščeni sledeči rodovi:<ref name="CofFF">{{Cof family|family=Soleidae|access-date=16 July 2025}}</ref> * ''[[Achiroides]]'' * ''[[Aesopia]]'' * ''[[Aseraggodes]]'' * ''[[Austroglossus]]'' * ''[[Barnardichthys]]'' * ''[[Bathysolea]]'' * ''[[Brachirus]]'' * ''[[Buglossidium]]'' * ''[[Dagetichthys]]'' * ''[[Dexillus]]'' * ''[[Dicologlossa]]'' * ''[[Heteromycteris]]'' * ''[[Leptachirus]]'' * ''[[Liachirus]]'' * ''[[Microchirus]]'' * ''[[Monochirus]]'' * ''[[Paradicula]]'' * ''[[Pardachirus]]'' * ''[[Pegusa]]'' * ''[[Phyllichthys]]'' * ''[[Pseudaesopia]]'' * ''[[Rendahlia]]'' * ''[[Rhinosolea]]'' * ''[[Solea]]'' * ''[[Soleichthys]]'' * ''[[Synaptura]]'' * ''[[Synapturichthys]]'' * ''[[Synclidopus]]'' * ''[[Typhlachirus]]'' * ''[[Vanstraelenia]]'' * ''[[Zebrias]]'' == Sklici == {{Commons category|Soleidae}} {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q736867}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morski listi| ]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1832]] [[Kategorija:Carangiformes]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] {{fish-stub}} ted5gt9xfs8jw6tjoogwiohk3pqwg9g Sind 0 414510 6747215 6728091 2026-09-06T03:25:01Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Blackbuck1-Kirthar_National_Park.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi CSD G2 or F7. Odstranjevanje. 6747215 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name= | name = Sind | native_name = {{hlist|{{Nastaliq|سندھ}} &nbsp;|&nbsp; سنڌ}} | native_name_lang= sd<!-- ISO 639-2 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead --> | type = [[Upravne enote Pakistana|Provinca]] |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Jinnah Mausoleum.JPG | caption1 = [[Mazar-e-Quaid]] | image2 = Rohri.jpg | caption2 = [[Ajubov most]] | image3 = Sunset at Shrine of Shah Abdul Latif Bhittai.jpg | caption3 = [[Svetišče šaha Abdula Latifa Bhittaija]] | image4 = Ranikot fort 2 (asad aman).jpg | caption4 = [[Trdnjava Ranikot]] | image5 = Other side of Moenjodaro by Usman Ghani.jpg | caption5 = [[Mohendžo-daro]] | image6 = | image7 = Shah jahan mosque -Thatta 7(asad aman).jpg | caption7 = [[Mošeja Šaha Džahana, Thatta]] }} |imagesize = | image_flag = Flag of Sindh.svg | flag_alt = | image_seal = Coat of arms of Sindh Province.svg | nickname = Mehran (Vrata v svet) | image_map = Sindh in Pakistan (claims hatched).svg | map_alt = | map_caption = Položaj Sindha v Pakistanu | image_map1 = Sindh-Map.PNG | map_caption1= Karta Sindha | latd = 26.1 | longd = 68.5 | coor_pinpoint = | coordinates_type = type:adm1st_region:PK_dim:500000 | coordinates_display = inline,title | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Pakistan}} | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | parts_style = para | parts_type = Največje mesto | p1 = [[Karači]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 14. avgust 1947,<br>{{small|ponovno 1. julij 1972}} | established_title1 = Prej | established_date1 = del [[Zahodni Pakistan|Zahodnega Pakistana]] | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Karači]] | blank_name_sec1 = Glavni jeziki | blank_info_sec1 = {{unbulleted list||[[urdu]] <small>(nacionalni)</small>| [[angleščina|angleški]] <small>(uradni)</small>| sindi <small>(pogovorni)</small>}} Drugi jeziki: saraiki, kuči, memoni, harjanvi, pendžabi, brahui, beludži, dhatki<ref name=yb2008>{{navedi splet|url= http://www.pbs.gov.pk/sites/default/files/other/yearbook2007/population/16.20.pdf|title= Percentage Distribution of Households by Language Usually Spoken and Region/State, 1998 Census.|work= Pakistan Statistical Year Book 2008|publisher= Federal Bureau of Statistics - Government of Pakistan|accessdate= 15 December 2009|archive-date= 2014-10-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20141028235854/http://www.pbs.gov.pk/sites/default/files/other/yearbook2007/population/16.20.pdf|url-status= dead}}</ref><ref>"[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/545659/Sindh Sindh (State, Pakistan)]" at ''Encyclopædia Britannica Online''</ref> | blank2_name_sec2 = Okraji | blank2_info_sec2 = 6 | blank3_name_sec2 = Okrožja | blank3_info_sec2 = 29 in Karači | blank4_name_sec2 = ''Tehsil'' (podokrožje) | blank4_info_sec2 = 138<ref>{{navedi splet|url=http://www.lgdsindh.com.pk/|title=Government of Sindh|accessdate=2016-02-09|archive-date=2019-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190616174048/http://www.lgdsindh.com.pk/|url-status=dead}}</ref> | government_footnotes = | government_type = [[Provinca]] | governing_body = Skupščina province | leader_party = | leader_title = Guverner | leader_name = Kamran Tessori | leader_title1 = Ministrski predsednik | leader_name1= Murad Ali Šah | leader_title4 = Zgornji dom | leader_name4 = Sindski gornji dom | unit_pref = Metric<!-- or US or UK --> | area_footnotes = | area_total_km2 = 140.914 | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_m = 173 | population_footnotes = <ref name="2023 Census">{{navedi splet |url=https://www.pbs.gov.pk/sites/default/files/population/2023/Sindh.pdf |title = Announcement of Results of 7th Population and Housing Census-2023 (Sindh province) |date= 5 August 2023 |website = Pakistan Bureau of Statistics (www.pbs.gov.pk) |access-date = 25 November 2023}}</ref> | population_total = 55.696.147 | population_as_of = štetje 2023 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Sindi | population_note = | timezone1 = [[Time in Pakistan|PKT]] | utc_offset1 = +5 | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = | area_code = | website = [http://www.sindh.gov.pk sindh.gov.pk] | footnotes= | iso_code = PK-SD }} '''Sindh''' ([[Urdujščina|urdujsko]] سندھ‎, [[sindščina|sindsko]] سنڌ‎, zgodovinsko romanizirano kot Sind) je provinca Pakistana. Sind, ki je v jugovzhodni regiji države, je tretja največja pakistanska provinca po površini in druga največja provinca po številu prebivalcev za Pandžabom. Meji na pakistanski provinci [[Beludžstan]] na zahodu in severozahodu ter [[Pandžab]] na severu. Ima mednarodno mejo z indijskima državama [[Gudžarat]] in [[Radžasthan]] na vzhodu; na jugu jo omejuje tudi [[Arabsko morje]]. Pokrajino Sinda sestavljajo večinoma aluvialne ravnine, ki obdajajo reko [[Ind]], [[puščava Thar|puščavo Thar]] v vzhodnem delu province ob mednarodni meji z Indijo in gorovje Kirthar v zahodnem delu province. Gospodarstvo Sinda je drugo največje v Pakistanu za provinco Pandžab; [[glavno mesto]] province [[Karači]] je najbolj naseljeno mesto v državi, pa tudi njeno glavno finančno središče. Sind je dom velikega dela pakistanskega industrijskega sektorja in vključuje dve najbolj obremenjeni komercialni pristanišči v državi: pristanišče Kasim in pristanišče Karači. Preostanek Sinda sestavlja gospodarstvo, ki temelji na kmetijstvu in proizvaja sadje, potrošniške izdelke in zelenjavo za druge dele države.<ref name="The Nation, 2014">{{navedi novice|last1=Staff reporter|title=Sindh must exploit potential for fruit production|url=http://nation.com.pk/business/09-Mar-2014/sindh-must-exploit-potential-for-fruit-production|access-date=29 May 2015|agency=The Nation|publisher=The Nation, 2014|date=9 March 2014}}</ref><ref name="SALU Press">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/1934949|title=Dates in Sindh|journal=Proceedings of the International Dates Seminar|last2=Saud|first2=Adila A.|publisher=SALU Press|last1=Markhand|first1=Ghulam Sarwar|access-date=29 May 2015}}</ref><ref name="Dawn News, 2007">{{navedi novice|last1=Editorial|title=How to grow Bananas|url=http://www.dawn.com/news/264225/how-to-grow-bananas|access-date=29 May 2015|agency=Dawn News|publisher=Dawn News, 2007|date=3 September 2007}}</ref> Sind se včasih imenuje ''Bab-ul Islam'' (v prevodu 'Vrata islama'), saj je bila ena prvih regij [[Indijska podcelina|Idijske podceline]], ki je padla pod [[islam|islamsko]] oblast.<ref>{{navedi knjigo|last=Quddus|first=Syed Abdul|url=https://books.google.com/books?id=Q_dtAAAAMAAJ&q=babul+islam+sindh|title=Sindh, the Land of Indus Civilisation|date=1992|publisher=Royal Book Company|isbn=978-969-407-131-2|language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=uE26AAAAIAAJ&q=babul+islam+sindh+qasim|title=JPRS Report: Near East & South Asia|date=1992|publisher=Foreign Broadcast Information Service|language=en}}</ref> Pokrajina je znana po svoji posebni kulturi, na katero močno vpliva [[sufizem|sufistični]] islam, pomemben označevalec identitete Sindov tako za hindujce kot muslimane.<ref name="WakabayashiKothari2009">{{navedi knjigo|author1=Judy Wakabayashi|author2=Rita Kothari|title=Decentering Translation Studies: India and Beyond|url=https://books.google.com/books?id=viRCNDBYd4kC&pg=PT132|year=2009|publisher=John Benjamins Publishing|isbn=978-90-272-2430-9|pages=132–}}</ref> Sind je znan po svoji zgodovini v [[bronasta doba|bronasti dobi]] pod [[Indska civilizacija|civilizacijo doline Inda]] in je dom dveh območij svetovne dediščine, ki jih je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine: [[nekropola Makli]] in [[Mohendžo-daro]].<ref>{{navedi splet|title=Properties inscribed on the World Heritage List (Pakistan)|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pk|website=UNESCO|access-date=14 July 2016}}</ref> == Etimologija == Grki, ki so leta 325 pr. n. št. pod poveljstvom [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] osvojili Sind, so reko Ind imenovali ''Indós'', torej današnji Ind. Stari Iranci so vse, kar je vzhodno od reke Ind, imenovali ''hind''.<ref name="Now or Never">{{navedi splet|author=Choudhary Rahmat Ali|date=28 January 1933|title=Now or Never. Are we to live or perish forever?|url=http://en.wikisource.org/wiki/Now_or_Never;_Are_We_to_Live_or_Perish_Forever%3F}}</ref><ref name="Ikram1995">{{navedi knjigo|author=S. M. Ikram|url=https://books.google.com/books?id=7q9EubOYZmwC&pg=PA177|title=Indian Muslims and partition of India|date=1 January 1995|publisher=Atlantic Publishers & Dist|isbn=978-81-7156-374-6|pages=177–|author-link=|access-date=23 December 2011}}</ref> Beseda ''Sind'' je perzijska izpeljanka [[sanskrt]]skega izraza ''Sindhu'', kar pomeni 'reka', sklicevanje na reko Ind.{{sfn|Phiroze Vasunia|2013|p=6}} Southworth predlaga, da ime ''Sindhu'' izhaja iz ''Cintu'', dravidske besede za datljevo palmo, drevo, ki ga običajno najdemo v Sindu.<ref>Southworth, Franklin. [https://www.academia.edu/7336735/The_Reconstruction_of_Prehistoric_South_Asian_Language_Contact The Reconstruction of Prehistoric South Asian Language Contact] (1990) p. 228</ref><ref>Burrow, T. [https://dsalsrv04.uchicago.edu/cgi-bin/app/burrow_query.py?qs=īntu&searchhws=yes Dravidian Etymology Dictionary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210301115537/https://dsalsrv04.uchicago.edu/cgi-bin/app/burrow_query.py?qs=%C4%ABntu&searchhws=yes |date=1 March 2021 }} p. 227</ref> Prejšnje črkovanje ''Sind'' (iz perzo-arabskega سند) je bilo ukinjeno leta 1988 s spremembo, sprejeto v skupščini Sinda,<ref>{{navedi novice|title=Sindh, not Sind|url=http://tribune.com.pk/story/506227/sind-not-sindh/|access-date=16 October 2015|work=The Express Tribune|publisher=Web Desk|date=12 February 2013}}</ref> in ime se zdaj piše '''Sindh'''. == Zgodovina == === Antika === {{multiple image | align = left | direction = | width = | header = [[Mohendžo-daro]] | total_width = 300 | perrow = 2 | image1 = Mohenjo-daro Priesterkönig.jpeg | caption1 = Skulptura "Kralj duhovnik" je izklesana iz steatita | image2 = Shiva Pashupati.jpg | caption2 = Pečat Pašupati | image3 = Dancing Girl of Mohenjo-daro.jpg | caption3 = Plešoče dekle iz Mohendžo-daro | image4 = Mohenjodaro Sindh.jpeg | caption4 = Izkopane ruševine Velike kopeli v Mohendžo-daro }} Sindh in okoliška območja vsebujejo ruševine Indske civilizacije. Obstajajo ostanki tisoč let starih mest in struktur, pri čemer je pomemben primer [[Mohendžo-daro]]. Zgrajena okoli leta 2500 pr. n. št. je bila ena največjih naselbin starodavne Indske civilizacije, z značilnostmi, kot so standardiziranae opeka, ulična mreža in pokrit kanalizacijski sistem.<ref>{{navedi knjigo |author=Sanyal, Sanjeev |url=http://worldcat.org/oclc/855957425 |title=Land of the seven rivers : a brief history of India's geography |date=10 July 2013 |publisher=Penguin Books |isbn=978-0-14-342093-4 |oclc=855957425}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Archaeological Ruins at Moanjodaro |url=https://whc.unesco.org/en/list/138 |access-date=September 6, 2014 |website=The United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESCO) website}}</ref> Bilo je eno najzgodnejših večjih mest na svetu, sočasno s civilizacijami [[Stari Egipt|Starega Egipta]], [[Mezopotamija|Mezopotamije]], [[Minojska doba|minojske Krete]] in [[Civilizacija Caral-Supe|Caral-Supeja]]. Mohendžo-daro je bil opuščen v 19. stoletju pr. n. št., ko je Indska civilizacija nazadovala, mesto pa so ponovno odkrili šele v 1920-ih. Na lokaciji mesta, ki je bilo leta 1980 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine,<ref name="mohenjodaro.net">{{navedi splet |title=Mohenjo-Daro: An Ancient Indus Valley Metropolis |url=http://www.mohenjodaro.net/mohenjodaroessay.html}}</ref> so bila od takrat opravljena obsežna izkopavanja. Najdišču trenutno grozi erozija in neustrezna obnova.<ref>{{navedi novice |date=2012-06-26 |title=Mohenjo Daro: Could this ancient city be lost forever? |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/magazine-18491900 |access-date=2022-08-22}}</ref> Postopno izsušitev regije v 3. tisočletju pr. n. št. je bila morda prva spodbuda za njeno urbanizacijo. Sčasoma je dovolj zmanjšala tudi oskrbo z vodo, da je povzročila propad civilizacije in razpršila njeno prebivalstvo proti vzhodu.{{refn|group=lower-alpha|name="Note-Brooke"|{{harvp|Brooke|2014|p=296}}. »Zgodba v Harapski Indiji je bila nekoliko drugačna (glej sliko 111.3). Bronastodobne vasi in urbane družbe v dolini Inda so nekakšna anomalija, saj so arheologi našli malo znakov lokalne obrambe in regionalnega bojevanja. Zdi se, da so obilne monsunske padavine od zgodnjega do srednjega holocena ustvarile pogoje za in da so bile konkurenčne energije usmerjene v trgovino in ne v konflikte. Znanstveniki že dolgo trdijo, da je to deževje oblikovalo izvore urbanih harapskih družb, ki so nastale iz neolitskih vasi okoli leta 2600 pr. n. št v 3. tisočletju, ravno na točki, ko so se harapska mesta začela razvijati. Tako se zdi, da je ta "prva urbanizacija" na jugu Azija je bila prvi odziv ljudstev v dolini Inda na začetek pozno holocenske aridifikacije. Ta mesta so se ohranila 300 do 400 let in nato postopoma opustila, ko so se Harapska ljudstva preselila v razpršene vasi na vzhodnem območju svojih ozemelj, v Pandžab. in dolina Gangesa...' 17 (opomba):<br /> (a) {{harvp|Giosan|Clift|Macklin|Fuller|2012}};<br /> (b) {{harvp|Ponton|Giosan|Eglinton|Fuller|2012}};<br /> (c) {{harvp|Rashid|England|Thompson|Polyak|2011}};<br /> (d) {{harvp|Madella|Fuller|2006}};<br />Compare with the very different interpretations in <br /> (e) {{harvp|Possehl|2002|pp=[https://books.google.com/books?id=pmAuAsi4ePIC&pg=PA239 237–245]}}<br /> (f) {{harvp|Staubwasser|Sirocko|Grootes|Segl|2003}}}} V bronasti dobi je bilo ozemlje Sindha znano kot Sindhu-Sauvīra, pokrivalo je spodnjo dolino Inda, njegova južna meja je bil [[Indijski ocean]], severna meja pa Pandžāb okoli [[Multan]]a.{{sfn|Jain|1974|p=[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.72385/page/n227/mode/2up 209]-[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.72385/page/n227/mode/2up 210]}} Prestolnica Sindhu-Sauvīra se je imenovala Roruka in Vītabhaja ali Vītībhaja in ustreza srednjeveškemu Arohṛ in današnjemu Rohṛī. [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidi]] so osvojili regijo in ustanovili Hinduško satrapijo. Ozemlje je morda ustrezalo območju, ki pokriva spodnje in osrednje porečje Inda (današnje regije Sindh in južni Pandžab v Pakistanu).<ref>"''Hidus'' could be the areas of Sindh, or Taxila and West Punjab." in {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=nNDpPqeDjo0C&pg=PA204 |title=Cambridge Ancient History |date=2002 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521228046 |page=204 |language=en}}</ref> Druga možnost je, da nekateri avtorji menijo, da je bil Hinduš morda na območju Pandžaba. Ta območja so ostala pod perzijskim nadzorom do invazije Aleksandra. Aleksander je za nekaj let osvojil dele Sinda za Pandžabom in za guvernerja imenoval svojega generala Peithona. Zgradil je pristanišče v mestu Patala v Sindu. Čandragupta Maurija se je bojeval z Aleksandrovim naslednikom na vzhodu, [[Selevk I. Nikator|Selevkom I. Nikatorjem]], ko je slednji vdrl. V mirovni pogodbi je Selevk odstopil vsa ozemlja zahodno od reke Ind in ponudil poroko, vključno z delom [[Baktrija|Baktrije]], Čandragupta pa je Selevku podelil 500 slonov.{{sfn|Thorpe|2009|p=33}} Po stoletju [[Maurijsko cesarstvo|maurijske vladavine]], ki se je končala leta 180 pr. n. št., je regija prišla pod Indo-Grke, ki so jim sledili Indo-Skiti, ki so vladali s prestolnico v Minngari. Kasneje so sasanidski vladarji iz vladavine [[Šapur I.|Šapurja I.]] zahtevali nadzor nad območjem Sindha v svojih napisih, znanih kot ''Hind''.<ref>{{navedi knjigo|last1=Daryaee|first1=Touraj|url=https://books.google.com/books?id=LU0BAwAAQBAJ&pg=PA17 |title=Sasanian Persia: The Rise and Fall of an Empire|date=2014|publisher=I. B. Tauris |isbn=9780857716668|page=17|language=en|author-link1=}}</ref><ref name="NS">{{navedi knjigo |last1=Schindel|first1=Nikolaus|url=https://books.google.com/books?id=GqONDAAAQBAJ&pg=PA127 |title=The Parthian and Early Sasanian Empires: adaptation and expansion|last2=Alram|first2=Michael|last3=Daryaee |first3=Touraj|last4=Pendleton|first4=Elizabeth|date=2016|publisher=Oxbow Books|isbn=9781785702105 |pages=126–129|language=en}}</ref> Lokalna dinastija Rai je izšla iz Sinda in vladala 144 let, sočasno z vdori [[Huni|Hunov]] v Severno Indijo. Aror je veljal za glavno mesto.{{sfn|Wink|1996|pp=133, 152-153}}{{sfn|Asif|2016|pp=65, 81-82, 131-134}} Brahmanska dinastija Sindh je nasledila dinastijo Rai. Večina informacij o njenem obstoju izhaja iz ''Čač Nama'', zgodovinskega poročila o dinastiji Čač-Brahmin.<ref>P. 164 ''Notes on the religious, moral, and political state of India before the Mahomedan invasion, chiefly founded on the travels of the Chinese Buddhist priest Fai Han in India, A.D. 399, and on the commentaries of Messrs. Remusat, Klaproth and Burnouf, Lieutenant-Colonel W.H. Sykes'' by Sykes, Colonel;</ref> Po padcu imperija leta 712, so člani njegove dinastije še vedno upravljali dele Sinda pod kalifatsko provinco Sind [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. === Srednji vek === Po smrti islamskega preroka [[Mohamed]]a je arabska ekspanzija proti vzhodu dosegla regijo Sindh onstran Perzije.<ref name="UNESCO">{{citation|last1=El Hareir|first1=Idris|last2=Mbaye |first2=Ravane |title=The Spread of Islam Throughout the World |url=https://books.google.com/books?id=qVYT4Kraym0C&pg=PA602|year=2012|publisher=UNESCO|isbn=978-92-3-104153-2|page=602}}</ref> Povezava med Sindhom in islamom je bila vzpostavljena z začetnimi muslimanskimi vdori v obdobju [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]]. Al-Hakim ibn Džabalah al-Abdi, ki je leta 649 n. št. napadel Makran, je bil prvi privrženec [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]].<ref name="MacLean, Derryl N. 1989 pp. 1262">MacLean, Derryl N. (1989), Religion and Society in Arab Sind, pp. 126, BRILL, {{ISBN|90-04-08551-3}}</ref> Med Alijevim kalifatom so številni Jati iz Sinda prišli pod vpliv [[šiitizem|šiitizma]] in nekateri so celo sodelovali v bitki pri Camelu in umrli v boju za Alija. Pod [[Omajadi]] (661–750 n. št.) so številni šiiti iskali zatočišče v regiji Sindh, da bi živeli v relativnem miru na oddaljenem območju. Zijad Hindi je eden od teh beguncev. Prvi spopad s hindujskimi kralji Sinda se je zgodil leta 636 (15 po [[Hidžra|Hidžri]]) pod kalifom Omarjem ibn al-Khatabom z guvernerjem Bahrajna, Uthmanom ibn Abu-al-Aasom, ki je poslal pomorske ekspedicije proti Thanu, Bharuču in Debalu.<ref>{{citation|last1=El Hareir|first1=Idris|last2=Mbaye|first2=Ravane|title=The Spread of Islam Throughout the World|url=https://books.google.com/books?id=qVYT4Kraym0C&pg=PA601 |year=2012|publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-104153-2|pages=601–602}}</ref> Al-Baladhuri navaja, da so zmagali pri Debalu, vendar ne omenja rezultatov drugih dveh napadov. Vendar pa ''Čač Nama'' navaja, da je bil v napadu na Debal poražen in da je njegov guverner ubil vodjo napadov. Te napade naj bi sprožil kasnejši piratski napad na Omajadske ladje.{{sfn|Tripathi|1967|p=337}} Baladhuri dodaja, da je to ustavilo vse nadaljnje vdore do vladavine Osmanov.{{sfn|Asif|2016|p=35}} {{multiple image | align = left | direction = | width = | header = [[Nekropola Makli]] | total_width = 300 | perrow = 2 | image1 = Artwork on Jam nizamuddin tomb.jpg | image2 = Makli 12 cropped - Diwan Shurfa Khan's tomb.jpg | image3 = Jam Mubarak Khan .jpg | image4 = Historical Monuments at Makli, Thatta-108247.jpg | footer = TNekropola Makli v Thatti je eno največjih pogrebnih območij na svetu.<ref>{{navedi splet | url=https://whc.unesco.org/en/list/143 | title=Historical Monuments at Makli, Thatta}}</ref> | footer_align = center }} Leta 712 je Mohamed Bin Kasim premagal brahmansko dinastijo in jo priključil Omajadskemu kalifatu. To je pomenilo začetek islama na Indijski podcelini. Dinastija Habari je vladala večjemu delu Velikega Sinda kot napol neodvisen emirat od leta 854 do 1024. Začenši z vladavino Omarja bin Abdul Aziza al-Habarija leta 854 n. št. je regija leta 861 postala napol neodvisna od [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]], medtem ko še naprej nominalno obljublja zvestobo abasidskemu kalifu v [[Bagdad]].<ref name="Singh2">P. M. ( Nagendra Kumar Singh), ''Muslim Kingship in India'', Anmol Publications, 1999, {{ISBN|81-261-0436-8}}, {{ISBN|978-81-261-0436-9}} pg 43-45.</ref><ref name="Maclean2">P. M. ( Derryl N. Maclean), ''Religion and society in Arab Sindh'', Published by Brill, 1989, {{ISBN|90-04-08551-3}}, {{ISBN|978-90-04-08551-0}} pg 140-143.</ref> Habari so vladali Sindu, dokler jih leta 1026 ni premagal sultan Mahmud Ghaznavi, ki je nato uničil staro Habarijevo prestolnico Mansuro in regijo priključil Gaznavidskemu imperiju, s čimer je končal arabsko vladavino Sindha.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=6lI9AAAAMAAJ&q=ghaznavid+mansura|title=An Observation: Perspective of Pakistan|last=Abdulla|first=Ahmed|date=1987|publisher=Tanzeem Publishers|language=en}}</ref> Dinastija Soomra je bila lokalna sindhi muslimanska dinastija, ki je vladala med zgodnjim 11. stoletjem in 14. stoletjem.<ref name="Dani-2007">{{navedi knjigo |last=Dani |first=Ahmad Hasan |url=https://books.google.com/books?id=D_xtAAAAMAAJ&q=soomra+dynasty |title=History of Pakistan: Pakistan through ages |date=2007 |publisher=Sang-e Meel Publications |isbn=978-969-35-2020-0 |pages=218 |language=en |quote=But as many kings of the dynasty bore Hindu names, it is almost certain that the Soomras were of local origin. Sometimes they are connected with Paramara Rajputs, but of this there is no definite proof.}}</ref> Poznejši kronisti, kot sta Ali ibn al-Athir (okoli poznega 12. st.) in Ibn Khaldun (okoli poznega 14. st.), so pripisali padec Habaridov Mahmudu iz Ghaznija, kar je potrdilo argument, da je bil Hafif zadnji Habarid. Zdi se, da so se Somri uveljavili kot regionalna sila v tem vakuumu moči. Ghuridi in Ghaznavidi so še naprej vladali delom Sinda v 11. in zgodnjem 12. stoletju skupaj s Somrusom. Natančne razmejitve še niso znane, vendar so bili Somri verjetno osredotočeni na spodnji Sindh. Nekateri od njih so bili privrženci ismailizma. Eden od njihovih kraljev Šimudin Čamisar se je podredil Iltutmišu, delhijskemu sultanu, in mu je bilo dovoljeno, da ostane vazal.<ref name="Ray201932">{{navedi knjigo |author=Aniruddha Ray |url=https://books.google.com/books?id=jNSNDwAAQBAJ&pg=PT43 |title=The Sultanate of Delhi (1206-1526): Polity, Economy, Society and Culture |date=4 March 2019 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-00-000729-9 |pages=43–}}</ref> Samms je kmalu po letu 1335 strmoglavil Somre in ustanovil sultanat Sindh. Zadnji vladar Somre se je zatekel k guvernerju Gudžarata pod zaščito Mohameda bin Tughluka, sultana v Delhiju.<ref name="(Pakistan)Latif197622">{{navedi knjigo |author1=Census Organization (Pakistan) |url=https://books.google.com/books?id=63maAAAAIAAJ&q=yadav+rajputs |title=Population Census of Pakistan, 1972: Larkana |author2=Abdul Latif |publisher=Manager of Publications |year=1976}}</ref> Mohamed bin Tughlak je leta 1351 izvedel odpravo proti Sindu in umrl v Sondhi, verjetno v poskusu obnovitve Somrov. S tem so se Sami osamosvojili. Naslednji sultan Firuz Šah Tughlak je leta 1365 in 1367 neuspešno napadel Sind, vendar je z okrepitvami iz Delhija kasneje dosegel Banbhinijovo predajo. Za nekaj časa so bili Samasi spet podvrženi Delhiju. Kasneje, ko je S[[ultanat Delhi]] propadel, so postali popolnoma neodvisni. Džam Unar je bil ustanovitelj dinastije Sama, ki jo omenja [[Ibn Batuta]]. Civilizacija Sama je pomembno prispevala k razvoju indo-islamskega arhitekturnega sloga. [[Thatta]] je znana po svoji nekropoli, ki pokriva 10 kvadratnih kilometrov na hribu Makli.<ref>[http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=2179&order_by=year&showdescription=1 Archnet.org: Thattah] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120606120407/https://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=2179&order_by=year&showdescription=1|date=2012-06-06}}</ref> V Sindu je pustil pečat z veličastnimi strukturami, vključno z nekropolo Makli svojih kraljev v Thatti. Kasneje so jih strmoglavili turški Arguni v poznem 15. stoletju.<ref>The Travels of Marco Polo - Complete (Mobi Classics) By Marco Polo, Rustichello of Pisa, Henry Yule (Translator)</ref><ref name="Bosworth p. 329">Bosworth, "New Islamic Dynasties," p. 329</ref> === Moderna doba === [[File:Elaborately illustrated map of the Thatta Subah of the Mughal Empire, commissioned by Jean Baptiste Joseph Gentil, ca.1770.jpg|thumb|left|Izpopolnjeno ilustriran zemljevid Thatta Subah Mogulskega cesarstva, ki ga je naročil Jean Baptiste Joseph Gentil, približno 1770]] V poznem 16. stoletju je Sind pripeljal v [[Mogulsko cesarstvo]] [[Akbar]], sam rojen v kraljestvu Radžputana v Umerkotu v Sindu.<ref name="Cambridge">{{navedi knjigo |last1=Tarling |first1=Nicholas |url=https://books.google.com/books?id=jtsMLNmMzbkC&pg=PA39 |title=''The Cambridge History of Southeast Asia'' by Nicholas Tarling p.39 |year=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521663700}}</ref> Mogulska vladavina iz glavnega mesta province Thatta naj bi trajala v spodnjem Sindu do zgodnjega 18. stoletja, medtem ko je zgornjemu Sindu vladala avtohtona dinastija Kalhora, ki je utrdila svojo oblast iz glavnega mesta Khudabad, preden se je od leta 1768 preselila v [[Hiderabad, Pakistan|Hiderabad]].<ref>{{navedi knjigo |last=Brohī |first=ʻAlī Aḥmad |url=https://books.google.com/books?id=0gBuAAAAMAAJ&q=Kalhoras+a+local+Sindhi+tribe+of+Channa+origin |title=The Temple of Sun God: Relics of the Past |date=1998 |publisher=Sangam Publications |pages=175 |language=en |quote="Kalhoras a local Sindhi tribe of Channa origin..."}}</ref> Talpurji so nasledili Kalhore in ustanovile so se štiri veje dinastije. Ena je vladala spodnjemu Sindu iz mesta Hiderabad, druga je vladala zgornjemu Sindu iz mesta Khairpur, tretja je vladala okoli vzhodnega mesta Mirpur Khas, četrta pa je imela sedež v Tando Mohamed Kan. Bili so etnično Balohi in večino svoje vladavine podrejeni cesarstvu Durrani in so mu bili prisiljeni plačevati davek.<ref>{{navedi knjigo |last1=Baloch |first1=Inayatullah |url=https://books.google.com/books?id=Ox0NAAAAIAAJ&q=talpurs+vassals |title=The Problem of "Greater Baluchistan": A Study of Baluch Nationalism |date=1987 |publisher=Steiner Verlag Wiesbaden |isbn=9783515049993 |page=121}}</ref> Vladali so od leta 1783 do leta 1843, ko so jih Britanci porazili v bitki pri Mianiju in Dubbu. Severna veja Khairpur dinastije Talpur pa je še naprej ohranjala določeno stopnjo suverenosti med britansko vladavino kot knežja država Khairpur, katere vladar se je oktobra 1947 kot avtonomna regija odločil pridružiti novemu [[Pakistan]]u kot avtonomna regija, preden je leta 1955 popolnoma združena z Zahodnim Pakistanom. ==== Britanska Indija ==== [[File:Bombay Prov 1909.jpg|thumb|right|upright|Sindh je leta 1909 postal del predsedstva Bombaja]] Britanci so osvojili Sindh leta 1843. General Charles Napier naj bi poročal o zmagi generalnemu guvernerju z enobesednim telegramom, in sicer ''Peccavi'' – ali 'grešil sem' (latinsko).<ref>General Napier je apokrifno poročal o osvojitvi province svojim nadrejenim z enobesednim sporočilom ''peccavi'', dekliško besedno igro, zabeleženo v reviji ''Punch'', ki se opira na pomen latinske besede: "Imam greh", enakozvočno "imam Sindh". Eugene Ehrlich, ''Nil Desperandum: A Dictionary of Latin Tags and Useful Phrases ''[Original title: ''Amo, Amas, Amat and More''], BCA 1992 [1985], p. 175.</ref> Britanci so imeli pri svoji vladavini nad Sindom dva cilja: utrditi britansko vladavino in uporabiti Sind kot trg za britanske izdelke ter vir prihodkov in surovin. Z vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo so Britanci upali, da bodo Sindh izkoristili za njegov gospodarski potencial. Britanci so Sindh nekaj let pozneje po priključitvi vključili v Bombajsko predsedstvo. Oddaljenost od glavnega mesta province, [[Bombaj]]a, je povzročila pritožbe, da je bil Sindh zapostavljen v nasprotju z drugimi deli predsedstva. Občasno so razmišljali o združitvi Sindha s provinco Pandžab, vendar so ga zavrnili zaradi britanskega nestrinjanja in nasprotovanja Sindhijev, tako s strani muslimanov kot hindujcev, da bi bili priključeni Pandžabu. Kasneje je rasla želja po ločenem upravnem statusu za Sindh. Na letnem zasedanju Indijskega nacionalnega kongresa leta 1913 je Sindhi Hinduj predstavil zahtevo po ločitvi Sindha od predsedstva Bombaja na podlagi edinstvenega kulturnega značaja Sindha. To je odražalo željo večinoma hindujskega trgovskega razreda Sindha, da se osvobodi tekmovanja s poslovnimi interesi močnejšega Bombaja. Medtem je sindsko politiko v 1920-ih zaznamoval vse večji pomen [[Karači]]ja in kalifatskega gibanja.<ref name="Malik1999">{{citation|author=I. Malik|title=Islam, Nationalism and the West: Issues of Identity in Pakistan |url=https://books.google.com/books?id=oyWBDAAAQBAJ&pg=PA56|date=3 June 1999|publisher=Palgrave Macmillan UK|isbn=978-0-230-37539-0|pages=56–}}</ref> Številni sindski piri, potomci sufijskih svetnikov, ki so se spreobrnili v Sindu, so se pridružili kalifatskemu gibanju, ki je propagiralo zaščito Osmanskega kalifata, tisti piri, ki se niso pridružili gibanju, pa so opazili upad svojih privržencev. Piri so ustvarili veliko podporo kalifatu v Sindu. Sind je pristal na čelu kalifatskega gibanja. Čeprav je Sindh imel čistejši zapis skupne harmonije kot drugi deli Indije, sta muslimanska elita province in nastajajoči muslimanski srednji razred zahtevala ločitev Sindha od predsedstva Bombaja kot zaščito za svoje interese. V tej kampanji so lokalni sindhi muslimani identificirali 'hindujca' z Bombajem namesto s Sindhom. Sindhi hindujci so veljali za zastopnike interesov Bombaja namesto večine sindhi muslimanov. Sindhi hindujci so večinoma nasprotovali ločitvi Sindha od Bombaja. Čeprav je Sindh imel kulturo verskega [[sinkretizem|sinkretizma]], skupne harmonije in strpnosti zaradi Sindhove močne sufijske kulture, v kateri so sodelovali tako sindhi muslimani kot sindhi hindujci, so tako muslimanska zemljiška elita, ''vaderas'', kot hindujski trgovski elementi, ''banias'', sodelovali v zatiranje večinoma muslimanskega kmečkega prebivalstva v Sindu, ki je bilo ekonomsko izkoriščano. Sindhi muslimani so sčasoma zahtevali ločitev Sinda od predsedstva Bombaja, čemur so nasprotovali Sindhi hindujci. Na prvih provinčnih volitvah v Sindu po ločitvi od Bombaja leta 1936 so bili gospodarski interesi bistveni dejavnik politike, ki je temeljila na verskih in kulturnih vprašanjih.<ref name="Jalal2002">{{harvnb|Jalal|2002|p=415}}</ref> Zaradi britanske politike je bilo veliko zemlje v Sindu v desetletjih prešlo iz muslimanskih v hindujske roke. V Sindu so se povečale verske napetosti zaradi vprašanja Sukkur Manzilgah, kjer so se muslimani in hindujci prepirali glede zapuščene mošeje v bližini območja, svetega za hindujce. Muslimanska liga Sindh je izkoristila to vprašanje in se zavzemala za vrnitev mošeje muslimanom. Posledično je bilo zaprtih tisoč članov muslimanske lige. Sčasoma je vlada zaradi panike mošejo vrnila muslimanom. Ločitev Sindha od predsedstva Bombaja je spodbudila sindške muslimanske nacionaliste, da podprejo pakistansko gibanje. Čeprav so Pandžabu in severozahodni mejni provinci vladale stranke, sovražne do Muslimanske lige, je Sind ostal zvest Džinahu. Čeprav je vidni sindhi muslimanski nacionalist G. M. Syed sredi 1940-ih zapustil Vseindijsko muslimansko ligo in se njegov odnos z Džinahom ni nikoli izboljšal, je velika večina sindhi muslimanov podprla ustanovitev Pakistana in v njem videla svojo rešitev. Sindška podpora pakistanskemu gibanju je nastala iz želje sindškega muslimanskega poslovnega razreda, da bi izrinil svoje hindujske tekmece.<ref name="Kukreja2003">{{citation|author=Veena Kukreja|title=Contemporary Pakistan: Political Processes, Conflicts and Crises|url=https://books.google.com/books?id=dp05sFFSAbIC&pg=PA138|date=24 February 2003|publisher=SAGE Publications|isbn=978-0-7619-9683-5|pages=138–}}</ref> Vzpon Muslimanske lige do stranke z najmočnejšo podporo v Sindu je bil v veliki meri povezan z njeno pridobitvijo verskih družin. Čeprav se je Muslimanska liga prej slabo odrezala na volitvah leta 1937 v Sindu, ko so lokalne sindške muslimanske stranke osvojile več sedežev, je Muslimanska liga pridobila podporo lokalnih pirov leta 1946, kar ji je pomagalo pridobiti oporo v provinci, in ni trajalo dolgo, da je velika večina sindskih muslimanov začela kampanjo za ustanovitev Pakistana.<ref name="Malik19992">{{navedi knjigo |author=I. Malik |url=https://books.google.com/books?id=oyWBDAAAQBAJ&pg=PA56 |title=Islam, Nationalism and the West: Issues of Identity in Pakistan |date=3 June 1999 |publisher=Palgrave Macmillan UK |isbn=978-0-230-37539-0 |pages=56–}}</ref><ref name="Kukreja20032">{{navedi knjigo |author=Veena Kukreja |url=https://books.google.com/books?id=dp05sFFSAbIC&pg=PA138 |title=Contemporary Pakistan: Political Processes, Conflicts and Crises |date=24 February 2003 |publisher=SAGE Publications |isbn=978-0-7619-9683-5 |pages=138–}}</ref> ==== Razdelitev (1947) ==== Leta 1947 nasilje ni predstavljalo glavnega dela sindskih izkušenj, za razliko od Pandžaba. V Sindu je bilo zelo malo primerov nasilja, deloma zaradi kulture verske strpnosti, ki je bila pod vplivom sufijev, in deloma zaradi tega, ker Sindh ni bil razdeljen in je namesto tega postal del Pakistana v celoti. Sindhi hindujci, ki so odšli, so to na splošno storili iz strahu pred preganjanjem in ne zaradi samega preganjanja zaradi prihoda muslimanskih beguncev iz Indije. Sindhi hindujci so razlikovali med lokalnimi sindhi muslimani in muslimani migranti iz Indije. Veliko število sindhi hindujcev je potovalo v Indijo po morju, v pristanišča Bombaj, Porbandar, Veraval in Okha. == Demografija == Sindh ima drugi najvišji indeks človekovega razvoja od vseh pakistanskih provinc, in sicer 0,628.<ref>{{navedi splet|url=https://www.spdc.org.pk/pubs/rr/rr73.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20090521023211/http://www.spdc.org.pk/pubs/rr/rr73.pdf|title=Social Policy and Development Centre &#124;|archive-date=21 May 2009|website=www.spdc.org.pk}}</ref> Popis prebivalstva Pakistana leta 2023 je pokazal 55,7 milijona prebivalcev. === Religija === {{Pie chart|value1=90|color1=Green|label1=[[Islam]]|value2=8.8|color2=Orange|label2=[[Hinduizem]]|value3=0.98|color3=Blue|label3=[[Krščanstvo]]|value4=0.03|color4=Black|label4=[[Ahmadija]]|caption=Religija v Sindhu glede na popis Pakistana 2023|value5=0.01|value6=<0.01|value7=0.07|color5=Yellow|color6=White|color7=Gray|label5=[[Sikhizem]]|label6=[[Zaratustrstvo]]|label7=Drugo|thumb=left}} Islam v Sindu ima dolgo zgodovino, začenši z zavzetjem Sinda s strani Mohameda Bin Kasima leta 712 n. št. Sčasoma se je večina prebivalstva v Sindu spreobrnila v islam, zlasti na podeželju. Danes muslimani predstavljajo 90 % prebivalstva in so bolj prevladujoči v mestih kot na podeželju. Islam v Sindu ima močan sufijski etos s številnimi muslimanskimi svetniki in mistiki, kot je sufijski pesnik [[Šah Abdul Latif Bhittai]], ki je zgodovinsko živel v Sindu. Ena priljubljena legenda, ki poudarja močno prisotnost sufijev v Sindu, je, da je 125.000 sufijskih svetnikov in mistikov pokopanih na hribu Makli blizu Thatte.<ref>Annemarie Schimmel,&nbsp;''Pearls from Indus''&nbsp;Jamshoro, Sindh, Pakistan: Sindhi Adabi Board (1986). See pp. 150.</ref> Razvoj sufizma v Sindu je bil podoben razvoju sufizma v drugih delih muslimanskega sveta. V 16. stoletju sta bila v Sindu uvedena dva sufijska ''tareeqata'' (redova) – Qadria in Nakšbandia. Sufizem še naprej igra pomembno vlogo v vsakdanjem življenju Sindijev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dawn.com/news/1161050|title=Can Sufism save Sindh?|date=2015-02-02|work=DAWN.COM|access-date=2017-03-30|language=en}}</ref> Leta 1941, zadnji popis, opravljen pred delitvijo Indije, je bilo skupno prebivalstvo Sindha 4.840.795, od tega 3.462.015 (71,5 %) muslimanov, 1.279.530 (26,4 %) hindujcev, preostali pa so bili plemena, sikhi, kristjani, Parsi, džainisti, Judje in budisti. Sindh ima tudi najvišji odstotek hindujcev v Pakistanu na splošno, ki predstavljajo 8,8 % prebivalstva, približno 4,9 milijona ljudi in 13,3 % podeželskega prebivalstva province glede na pakistansko poročilo o popisu leta 2023. Te številke vključujejo tudi načrtovano kastno populacijo, ki znaša 1,7 % celotnega prebivalstva v Sindu (ali 3,1 % na podeželskih območjih) in se domneva, da je premalo sporočeno, pri čemer so nekateri člani skupnosti namesto tega šteti pod glavno hindujsko kategorijo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.thenews.com.pk/print/197657-Scheduled-castes-have-a-separate-box-for-them-but-only-if-anybody-knew|title=Scheduled castes have a separate box for them, but only if anybody knew|access-date=19 September 2020}}</ref> Čeprav je pakistanski hindujski svet trdil, da v provinci Sindh živi 6.842.526 hindujcev, kar predstavlja približno 14,29 % prebivalstva regije. Okrožje Umerkot v puščavi Thar je edino večinsko hindujsko okrožje v Pakistanu. Tempelj Šri Ramapir v Tandoalahjarju, katerega letni festival je drugo največje hindujsko romanje v Pakistanu, je v Sindu.<ref>{{navedi novice |title=Hindu's converge at Ramapir Mela near Karachi seeking divine help for their security |website=The Times of India |date=26 September 2012 |url=http://timesofindia.indiatimes.com/india/Hindus-converge-at-Ramapir-Mela-near-Karachi-seeking-divine-help-for-their-security/articleshow/16557691.cms |access-date=2020-10-13}}</ref> Sind je tudi edina provinca v Pakistanu, ki ima ločen zakon za urejanje hindujskih porok. Ocene skupnosti iz leta 2020 so pokazale, da je populacija Sikhov v Sindu znašala približno 10.000 oseb, medtem ko je popis leta 2023 pokazal populacijo 5182 Sikhov. === Jeziki === Po popisu leta 2023 je najbolj razširjen jezik v provinci sindhi, prvi jezik 33.462.299 60 % prebivalstva. Sledijo mu urdujščina 12.409.745 (22 %), paštunščina 2.955.893 (5,3 %), pandžabščina 2.265.471 (4,1 %), baločščina 1.208.147 (2,2 %), saraiki 913.418 (1,6 %) in hindko 830.581 (1,5), brahui 265.769, Mevati 57.059, Kašmiri 53.249, Balti 27.193, Šina 22.273, Košistani 14.885, 777 Kalaša in drugi so 1.151.650.<ref>https://www.pbs.gov.pk/sites/default/files/population/2023/tables/sindh/dcr/table_11.pdf {{Bare URL PDF|date=August 2024}}</ref> Drugi manjšinski jeziki so Kutči, Gudžarati, Aer, Bagri, Bhaja, Brahui, Dhatki, Ghera, Goaria, Gurgula, Džadgali, Džandavra, Džogi, Kabutra, Kači Koli, Parkari Koli, Vadijari Koli, Loarki, Marvari, Sansi in Vaghri.<ref>{{navedi splet|editor-last1 = Eberhard| editor-first1 = David M.| editor-last2 = Simons| editor-first2 = Gary F.| editor-last3 =Fennig |editor-first3 = Charles D.| year=2019|title = Pakistan - Languages|website=Ethnologue|edition=22nd|url=https://www.ethnologue.com/country/PK/languages}}</ref> Mesto Karači je najbolj multietnično mesto v Sindu, ki gosti večino urdu govorečega prebivalstva province, ki tvori pluralnost, poleg številnih drugih skupin. == Geografija == [[File:Manora Beach 1100641.JPG|thumb|left|Polotok Manora]] Sind je v zahodnem delu južne Azije in na zahodu meji na [[Iransko višavj]]e. Geografsko je tretja največja provinca Pakistana, ki se razteza približno 579 kilometrov od severa proti jugu in 442 kilometrov (skrajno) ali 281 kilometrov (povprečno) od vzhoda proti zahodu, s površino 140.915 kvadratnih kilometrov pakistanskega ozemlja. Sind je omejen s [[puščava Thar|puščavo Thar]] na vzhodu, gorovjem Kirthar na zahodu in Arabskim morjem ter [[Kaško močvirje|Kaškim močvirjem]] na jugu. V središču je rodovitna ravnina ob reki Ind. Sindh je razdeljen na tri glavne geografske regije: Siro ('zgornja država'), alias Zgornji Sindh, ki je nad [[Sehvan]]om; Vičolo ('srednja država') ali Srednji Sindh, od Sehvana do Hiderabada; in Lāṟu ('nagnjena, padajoča dežela') ali Spodnji Sindh, večinoma sestavljen iz [[Indova delta|Indove delte]] pod Hiderabadom.<ref name="Haig 1894">{{navedi knjigo |last1=Haig |first1=Malcolm Robert |title=The Indus Delta Country: A Memoir, Chiefly on Its Ancient Geography and History |date=1894 |publisher=Kegan Paul, Trench, Trübner & Co. |location=London |page=1 |url=https://archive.org/details/indusdeltacount00haiggoog |access-date=29 January 2022}}</ref> === Rastlinstvo === [[File:Sindhri Mango.JPG|thumb|Sindhri je med 10 najboljšimi sortami manga na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.khaleejtimes.com/nation/dubai/queen-of-mangoes-sindhri-from-pakistan-in-uae|title=Queen of Mangoes: Sindhri from Pakistan now in UAE|last=Menon|first=Sunita|website=Khaleej Times|access-date=2019-09-22|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308102955/https://www.khaleejtimes.com/nation/dubai/queen-of-mangoes-sindhri-from-pakistan-in-uae|url-status=dead}}</ref>]] Pokrajina je večinoma sušna z redko vegetacijo, razen namakane doline Inda. Drevesa pritlikave palme, ''Acacia rupestris'' (senegalia, kher) in ''Tecomella undulata'' (lohira) so značilne za zahodno hribovje. V dolini Inda prevladuje ''Acacia nilotica'' (babul, babur, arabski gumi) in se pojavlja v gostih gozdovih ob bregovih Inda. ''Azadirachta indica'' (neem, nim), ''Zizyphys vulgaris'' (bir, ber), ''Tamarix orientalis'' (jujuba lai) in ''Capparis aphylla'' (karira) so med bolj pogostimi drevesi. [[Mango]], [[Pravi datljevec|datljeve palme]] in nedavno uvedena [[bananovec|banana]], [[gvajava]], [[pomaranča]] in [[sapodila[[ (''Manilkara zapota'') so tipična sadna drevesa. Obalni pas in potoki so bogati s polvodnimi in vodnimi rastlinami, obalni otoki delte Inda pa imajo gozdove [[mangrove]] ''Avicennia tomentosa'' (timer) in ''Ceriops candolleana'' (čaunir, ostrogasta ali indijska mangrova). Vodne lilije rastejo v izobilju v številnih jezerih in ribnikih, zlasti v spodnjem delu regije Sindh. === Živalstvo === [[File:National aquatic marine mammal of Pakistan.jpg|thumb|right|[[Indski rečni delfin]]]] Med divjimi živalmi v zahodnem skalnem območju najdemo sindskega kozoroga (''Capra aegagrus blythi'', sareh), indijsko antilopo (''Antilope cervicapra''), [[urial]]a in azijskega črnega medveda (''Ursus thibetanus''). Leopard je zdaj redek in azijski gepard je izumrl. ''Pirrang'' ([[ribiška tigrasta mačka]]) iz vzhodne puščavske regije prav tako izginja. Jelen se pojavlja v nižjih skalnatih planotah in v vzhodni regiji, tako kot progasta hijena (čarakh), šakal, lisica, ježevec, navadni sivi mungos in [[pravi jež]]. Sindski pekari, rdečerjavi ris (''Lynx rufus'') in [[karakal]] živijo na nekaterih območjih. Indijski jelen (''Axis porcinus'') in medved se pojavljata zlasti v osrednjem poplavnem pasu. Tu so netopirji, kuščarji in plazilci, vključno s kobro, lundijem (gadom) in skrivnostnim sindskim kraitom (''Bungarus'') iz regije Thar, ki naj bi žrtvi v spanju posrkal sapo. Nekaj ​​nenavadnih opažanj azijskih gepardov se je zgodilo leta 2003 blizu meje z Beludžistanom v gorovju Kirthar. Redka ovratničarka (''Chlamydotis undulata'') meni, da je toplo podnebje Sindha primerno za počitek in parjenje. Žal jo lovijo domačini in tujci. Krokodili so redki in naseljujejo samo zaledne vode Inda, vzhodni kanal Nara in zaledne vode Karačija. Poleg velikega števila morskih rib morja vzdolž obale Sindha pogosto obiščejo indo-pacifiški grbasti delfin (''Sousa chinensis''), belokljuni pisani delfin (''Lagenorhynchus albirostris''), brazdasti kit (''Balaenoptera'') ali [[sinji kit]] in skati. Pallo (soboljevka ''Anoplopoma fimbria''), morska riba, se vsako leto od februarja do aprila povzpne v Ind, da bi se drstila. [[Indski rečni delfin]] je med najbolj ogroženimi vrstami v Pakistanu in ga najdemo v delu reke Ind v severnem Sindu. Predvsem v osrednjem poplavnem pasu se pojavljata jelenjad in medved. Čeprav ima Sindh polsušno podnebje, zaradi svojih obalnih in rečnih gozdov, ogromnih sladkovodnih jezer, gora in puščav Sindh podpira veliko količino raznolikih prostoživečih živali. Zaradi polsušnega podnebja Sindha izpuščeni gozdovi podpirajo povprečno populacijo šakalov in kač. Narodni parki, ki jih je ustanovila pakistanska vlada v sodelovanju s številnimi organizacijami, kot sta [[Svetovni sklad za naravo]] in Sindh Wildlife Department, podpirajo ogromno različnih živali in ptic. [[Narodni park Kirthar]] v pogorju Kirthar se razprostira na več kot 3000 km² puščave, zakrnelih drevesnih gozdov in jezera. KNP podpira sindške kozoroge, divje ovce (urial) in črnega medveda ter redkega leoparda. Obstajajo tudi občasna opažanja sindskega pekarija, risa ali karakala. Obstaja projekt za uvedbo tigrov in azijskih slonov v KNP blizu velikega jezera Hub Dam. Med julijem in novembrom, ko monsunski vetrovi pihajo na obalo z oceana, orjaške zelenkaste želve (''Lepidochelys olivacea'') izležejo jajca ob morski strani. Želve so zaščitene vrste. Ko samice izležejo in jih pustijo zakopane pod peskom, uradniki SWD in WWF vzamejo jajca in jih zaščitijo pred plenilci, dokler se ne izležejo. <gallery> File:Capra ibex ibex – 03.jpg |Sindski kozorog (''Capra aegagrus blythi''), simbol province<ref name="Faiza Ilyas">{{navedi novice|last1=Ilyas|first1=Faiza|title=Provincial mammal, bird notified|url=http://www.dawn.com/news/733088|access-date=3 November 2016|newspaper=Dawn|date=10 July 2012}}</ref> File:Naturalis_Biodiversity_Center_-_ZMA.AVES.25872_-_Melanoperdix_niger_niger_Vigors,_1829_-_Phasianidae_-_skin_specimen.jpeg |Črna jerebica (''Melanoperdix niger''), ptica province<ref>{{navedi splet |url=http://www.pakistantoday.com.pk/2011/12/14/city/karachi/%E2%80%98our-sindhi-symbols-%E2%80%93-ibex-black-partridge%E2%80%99/|title=Our Sindhi symbols – ibex, black partridge|author=Amar Guriro |date=14 December 2011 |website= Pakistan Today|access-date=6 September 2014}}</ref> File:Neem-Tree.jpg|''Azadirachta indica'' (neem), drevo province<ref>{{navedi splet |url=http://www.dawn.com/news/978487/govt-declares-neem-provincial-tree|title=Govt declares Neem 'provincial tree'|date=15 April 2010 |website= Dawn|access-date=6 September 2014}}</ref> </gallery> === Podnebje === [[File:Ayub.jpg|thumb|upright=1.1|[[Železniški most Lansdowne]]]] Sindh leži v tropskem do subtropskem območju; poleti je vroče, pozimi pa blago do toplo. Temperature se med majem in avgustom pogosto dvignejo nad 46 °C, najnižja povprečna temperatura 2 °C pa se pojavi decembra in januarja v severnih in višjih predelih. Letna količina padavin v povprečju znaša približno sedem centimetrov in pada predvsem julija in avgusta. Jugozahodni monsunski veter se začne sredi februarja in traja do konca septembra, medtem ko hladen severni veter piha v zimskih mesecih od oktobra do januarja. Sindh leži med dvema [[monsun]]oma – jugozahodnim monsunom iz Indijskega oceana in severovzhodnim ali umikajočim se monsunom, ki ga k sebi usmerjajo himalajske gore – in se izmika vplivu obeh. Pomanjkanje padavin v regiji se kompenzira s poplavljanjem Inda dvakrat letno, ki ga povzroči spomladansko in poletno taljenje himalajskega snega in padavine v monsunski sezoni. Sindh je razdeljen na tri podnebne regije: Siro (zgornja regija s središčem v Džacobabadu), Vičolo (srednja regija s središčem v Hiderabadu) in Lar (spodnja regija s središčem v Karačiju). Toplotni ekvator poteka skozi zgornji Sindh, kjer je zrak na splošno zelo suh. Temperature v osrednjem Sindu so na splošno nižje od tistih v zgornjem Sindu, a višje od tistih v spodnjem Sindu. Poleti so značilni suhi, vroči dnevi in ​​hladne noči. Najvišja temperatura v osrednjem Sindu običajno doseže 43–44 °C. Spodnji Sindh ima blažje in vlažno morsko podnebje, na katerega vplivajo jugozahodni vetrovi poleti in severovzhodni vetrovi pozimi, z manj padavin kot v osrednjem Sindu. Najvišja temperatura v Spodnjem Sindu doseže približno 35–38 °C. V pogorju Kirthar na višini 1800 m in višje na hribu Gorakh in drugih vrhovih v okrožju Dadu so zabeležili temperature blizu ledišča, pozimi pa je bilo kratkotrajno sneženje. === Večja mesta === Po popisu leta 2023 obstajata dve megamesti, več kot deset milijonskih mest in 100 mest s 100.000 prebivalci ali več. Od teh 100 mest jih je 58 v najbolj naseljeni provinci države Pandžab, 22 v Sindhu, 11 v Khyber Pakhtunkhva, šest v Beludžistanu, dve v Azad Kašmirju in eno v glavnem ozemlju Islamabada. Ni znano, ali ima Gilgit-Baltistan kakšno mesto z več kot 100.000 prebivalci ali ne, saj Gilgit-Baltistan še ni javno objavil rezultatov popisa leta 2017. Tako kot ob prejšnjem popisu leta 1998 je bilo največje mesto Gilgit-Baltistana Gilgit s 56.701 prebivalci. Sledijo: {{div col|colwidth=24em}} *[[Karači]] 18.868.021 prebivalcev *[[Lahore]] 13.004.135 *[[Faisalabad]] 3.691.999 *[[Ravalpindi]] 3.357.612 *[[Gudžranvala]] 2.511.118 *[[Multan]] 2.215.381 *[[Hiderabad, Pakistan|Hiderabad]] 1.921.275 *[[Pešavar]] 1.905.975 *[[Quetta]] 1.565.546 *[[Islamabad]] 1.108.872 *[[Sukur]] 563.851 {{div col end}} == Gospodarstvo == Gospodarstvo Sindha je 2. največje od vseh provinc v Pakistanu. Velik del gospodarstva Sindha je pod vplivom gospodarstva Karačija, največjega mesta in gospodarske prestolnice države. V preteklosti je bil prispevek Sindha k pakistanskemu BDP med 30 % in 32,7 %. Njegov delež v storitvenem sektorju se je gibal od 21 % do 27,8 %, v sektorju kmetijstva pa od 21,4 % do 27,7 %. Z vidika uspešnosti je njegov najboljši sektor predelovalni sektor, kjer se njegov delež giblje od 36,7 % do 46,5 %. Od leta 1972 se je BDP Sindha povečal za 3,6-krat.<ref>http://siteresources.worldbank.org/PAKISTANEXTN/Resources/293051-1241610364594/6097548-1257441952102/balochistaneconomicreportvol2.pdf</ref> Obdarjen z dostopom do obale, je Sindh glavno središče gospodarske dejavnosti v Pakistanu in ima zelo raznoliko gospodarstvo, ki sega od težke industrije in financ s središčem v in okolici Karačija do znatne kmetijske baze ob Indu. Proizvodnja vključuje strojne izdelke, cement, plastiko in različne druge izdelke. Kmetijstvo ima pomembno vlogo v Sindu z [[bombaž]]em, [[riž]]em, [[pšenica|pšenico]], [[Sladkorni trs|sladkornim trsom]], bananami in mangom kot najpomembnejšimi pridelki. Največji in kakovostnejši riž pridelajo v okrožju Larkano.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=eU3RAAAAMAAJ&pg=PA226|title=Gazetteer of the Province of Sind …|date=1907|publisher=government at the "Mercantile" steam Press|language=en}}</ref> Sind je najbogatejša provinca z naravnimi viri [[zemeljski plin|plina]], [[Nafta|nafte]] in [[premog]]a. Polje Mari Gas je največji proizvajalec zemeljskega plina v državi s podjetji, kot je Mari Petroleum. Polje premoga Thar vključuje tudi veliko nahajališče lignita. == Turizem == Pokrajina vključuje številne pomembne zgodovinske znamenitosti. Indska civilizacija je bila civilizacija iz bronaste dobe (zrelo obdobje 2600–1900 pr. n. št.), ki je imela središče večinoma v Sindu. Sind ima številne turistične kraje, med katerimi so najvidnejše ruševine [[Mohendžo-daro]] v bližini mesta Larkane. [[Islamska arhitektura]] je precej vidna, pa tudi kolonialna mesta in mesta po delitvi. Poleg tega so naravne znamenitosti, kot je [[jezero Mančar]], vedno bolj vir trajnostnega turizma v provinci.ref name=":0">{{Cite journal|last=Mangan|first=Tehmina|last2=Brouwer|first2=Roy|last3=Lohano|first3=Heman Das|last4=Nangraj|first4=Ghulam Mustafa|date=2013-04-01|title=Estimating the recreational value of Pakistan's largest freshwater lake to support sustainable tourism management using a travel cost model|url=https://doi.org/10.1080/09669582.2012.708040|journal=Journal of Sustainable Tourism|volume=21|issue=3|pages=473–486|doi=10.1080/09669582.2012.708040|issn=0966-9582}}</ref> === Pomembna mesta === [[File:Mohenjo-daro.jpg|thumb|Arheološke ruševine v [[Mohendžo-daro]], Larkana]] Sindh ima številne turistične kraje, med katerimi so najpomembnejše ruševine Mohendžo-daro blizu mesta Larkana. Islamska arhitektura je precej vidna v provinci z [[Mošeja Šaha Džahana, Thatta|mošejo Šaha Džahana]] v [[Thatta|Thatti]], ki jo je zgradil mogulski cesar Šah Džahan in številnimi mavzoleji, ki so posejani po provinci, vključno z zelo starim mavzolejem Šahbaza Kalanderja, posvečenim sufiju, rojenemu v Iranu, in čudovitim mavzolejem Mohameda Alija Džinaha, znanega kot [[Mazar-e-Quaid]] v Karačiju. [[File:MohattaPalace.jpg|thumb|left|[[Palača Mohatta]] [[Karači]]ju]] [[File:PK Karachi asv2020-02 img62 Frere Hall.jpg|thumb|[[Frerejeva dvorana]] v Karačiju]] [[Palača Mohatta]], muzej v Karačiju, ki ga je leta 1927 zgradil Šivratan Čandraratan Mohatta, hindujski poslovnež Marvari. Ob razdelitvi podceline leta 1947 je palačo Mohatta pridobila novoustanovljena pakistanska vlada za svoje ministrstvo za zunanje zadeve. [[Frerejeva dvorana]] je ena najlepših arhitektur britanske kolonialne dobe, ki je ena najpomembnejših turističnih točk v Karačiju. Palačo je zgradil Sir Henry Bartle Frere. Gradnja se je začela leta 1863, proces gradnje pa je bil končan v 2 letih leta 1865. [[Faiz Mahal]] je palača v Khairpurju v Sindu. Leta 1798 ga je zgradil Mir Sohrab Kan, ki pripada družini Talpur. To je primer arhitekturne odličnosti, svet, ločen od današnjih kamnitih struktur, je nesporen. == Opombe == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sindh}} * [https://en.wikivoyage.org/wiki/Sindh Wikivoyage] * [https://web.archive.org/web/20121119234920/http://www.transport.gos.pk/ Sindh Transport Department official website] * [http://www.sindh.gov.pk Government of Sindh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130531075317/http://www.sindh.gov.pk/ |date=31 May 2013 }} * Guide of [http://dmoz.pk/Provinces/Sindh/ Sindh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120405093443/http://dmoz.pk/Provinces/Sindh/ |date=5 April 2012 }} * [https://web.archive.org/web/20091126053250/http://www.lgdsindh.com.pk/districts1.htm Map of the districts of Sindh] [[Kategorija:Province Pakistana]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1947]] {{normativna kontrola}} q0urrx01xkh6a6ld02rn0mommth34ml Raw Air 2017 0 424852 6747233 6742749 2026-09-06T07:12:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747233 wikitext text/x-wiki {{Infobox Wintersport World Cup |competition = Raw Air 2017 |competition1 = Zmagovalec |competition1winner = {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] |venues = 4 |individual = 9 |team = 2 |cancelled = |previous = |following = [[Raw Air 2018|2018]] }} '''Raw Air 2017''' je bila prva deset dnevna [[smučarski skoki|smučarsko skakalno]]-[[smučarski poleti|letalna]] [[Raw Air]] turneja, ki je v okviru [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|svetovnega pokala]] potekala na [[Norveška|Norveškem]] med 10. in 19. marcem 2017. [[Fatih Arda İpcioğlu]] je v [[Lillehammer]]ju v kvalifikacijah kot prvi Turek v zgodovini zastopal svojo državo v svetovnem pokalu. == Turneja == === Nagradni sklad === Turneja bo imela rekordno visok nagradni sklad v skupni višini 100.000 € za prve tri tekmovalce v skupni razvrstitvi: 60.000 € bo prejel skupni zmagovalec, za drugo mesto 30.000 € in za tretje mesto 10.000 €.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=raw-air-days-ski-jumping-the-edge.html|title=RAW AIR: 10 dni zaporednega skakanja na robu|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija]]|accessdate=29. september 2016|archive-date=2018-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180624115925/http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=raw-air-days-ski-jumping-the-edge.html|url-status=dead}}</ref> === Format === Tekmovanje bo potekalo na štirih skakalnicah: [[Oslo]], [[Lillehammer]], [[Trondheim]] in [[Vikersundbakken|Vikersund]]. V skupni seštevek deset dni brez prestanka trajajoče turneje Raw Air, na skupaj 10 tekmah, bo štelo vseh 16 serij s posamičnih tekem, ekipnih tekem in kvalifikacij (prologov): {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"| !scope="col" style="background:#ccc;" width=60px;"|Tekem !scope="col" style="background:#ccc;" width=85px;"|Serij |- style="background:#32CD32;" | Posamično | align=center|3 | align=center|'''6''' (3x2) |- style="background:#5D8AA8;" | Prolog (kvalifikacije) | align=center|4 | align=center|'''4''' (4x1) |- style="background:#F88017;" | Ekipno | align=center|2 | align=center|'''4''' (2x2) |- |colspan=3| |- | align=center|'''Skupaj | align=center|'''9 | align=center|'''14 |} === Sodniki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;" rowspan=2|Sodnik !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;" rowspan=2|Država !scope="col" style="background:#ccc;" width=350px;" colspan=10|Sodniki po skakalnicah |- !scope="col" style="background:#ccc;" width=105px;" colspan=3|Oslo !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |Lillehammer !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |Trondheim !scope="col" style="background:#ccc;" width=105px;" colspan=3|Vikersund |- ! scope=row align=left|Pascal Malec | align=left|{{FRA}} | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|D | align=center style=color:#ccc width=35px;"|D | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Peter Knoll | align=left|{{GER}} | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|A | align=center style=color:#ccc width=35px;"|A | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Inge Eriksrød | align=left|{{NOR}} | align=center width=35px;"|C | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|C | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Masahiko Takahaši | align=left|{{JPN}} | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|C | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|E | align=center style=color:#ccc width=35px;"|E | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Martino De Crignis | align=left|{{ITA}} | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|B | align=center style=color:#ccc width=35px;"|B | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Kjersti Haugen Espelid | align=left|{{NOR}} | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|C | align=center style=color:#ccc width=35px;"|C | colspan=6 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Geir Steinar Loeng | align=left|{{NOR}} | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|A | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Mark Servold | align=left|{{CAN}} | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|B | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Marit Nybelius Stub | align=left|{{SWE}} | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|C | align=center width=35px;"|C | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Peter Kimmig | align=left|{{GER}} | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|D | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Jože Berčič | align=left|{{SLO}} | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|E | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Petra Nordman | align=left|{{FIN}} | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|C | align=center width=35px;"|A |- ! scope=row align=left|Hermann Gshwentner | align=left|{{AUT}} | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|B |- ! scope=row align=left|Marek Pilch | align=left|{{POL}} | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|C | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|C |- ! scope=row align=left|Nasyr Nasyrow | align=left|{{KAZ}} | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|D |- ! scope=row align=left|Nicolai Sebergsen | align=left|{{NOR}} | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|E |} === Žirija tekmovanja === [[Walter Hofer]] je direktor svetovnega pokala, [[Borek Sedlák]] njegov pomočnik in [[Arne Åbråten]] glavni koordinator turneje [[Raw Air]]: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:14px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=80px;" rowspan=2 |Kraj !scope="col" style="background:#ccc;" width=155px;" rowspan=2|Tehnični delegat !scope="col" style="background:#ccc;" width=155px;" rowspan=2|Pomočnik<br>tehničnega delegata !scope="col" style="background:#ccc;" width=155px;" rowspan=2|Vodja tekmovanja !scope="col" style="background:#ccc;" width=220px;" colspan=2|Kontrola opreme |- !scope="col" style="background:#ccc;" width=110px;"|Prej !scope="col" style="background:#ccc;" width=110px;"|Potem |- ! scope=row align=left|[[Oslo]] | {{flagicon|ITA}} Sandro Pertile | {{flagicon|AUT}} [[Werner Rathmayr]] | {{flagicon|NOR}} Svein Granerud | rowspan=4|{{flagicon|NOR}} [[Morten Solem]] | rowspan=4|{{flagicon|AUT}} Sepp Gratzer |- ! scope=row align=left|[[Lillehammer]] | rowspan=2|{{flagicon|AUT}} Christian Kathol | {{flagicon|FIN}} Pekka Hyvärinen | {{flagicon|NOR}} Kristian Brenden |- ! scope=row align=left|[[Trondheim]] | {{flagicon|GER}} Michael Lais | {{flagicon|NOR}} [[Hroar Stjernen]] |- ! scope=row align=left|[[Vikersund]] | {{flagicon|FRA}} Franck Salvi | {{flagicon|SLO}} Aljoša Dolhar | {{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Fidjestøl]] |} === Sodelujoče države === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;"|Država !scope="col" style="background:#ccc;" width=50px;" |Skupaj !scope="col" style="background:#ccc;" width=680px;"|Tekmovalci |- ! scope=row align=left|{{NOR}} | align=center|13 | Lindvik, Granerud, Søberg, Haukedal, Fannemel, Bjerkeengen, Bjøreng, Hilde, Aune, Johansson, Forfang, Tande, Stjernen |- ! scope=row align=left|{{SLO}} | align=center|8 | Peter Prevc, Domen Prevc, Bartol, Dežman, Semenič, Damjan, Lanišek, Tepeš |- ! scope=row align=left|{{POL}} | align=center|7 | Muranka, Hula, Ziobro, Kubacki, Stoch, Kot, Żyła |- ! scope=row align=left|{{AUT}} | align=center|6 | Fettner, Hayböck, Kraft, Schiffner, Schlierenzauer, Kofler |- ! scope=row align=left|{{JPN}} | align=center|6 | Ito, Kasai, Džunširo Kobajaši, Rjoju Kobajaši, Sakujama, Takeuči |- ! scope=row align=left|{{GER}} | align=center|6 | Eisenbichler, Freitag, Geiger, Leyhe, Wank, Wellinger |- ! scope=row align=left|{{CZE}} | align=center|6 | Polášek, Štursa, Vančura, Janda, Koudelka, Matura |- ! scope=row align=left|{{KAZ}} | align=center|5 | Karpenko, Muminov, Sokolenko, Tkachenko, Zhaparov |- ! scope=row align=left|{{SUI}} | align=center|5 | Ammann, Deschwanden, Peier, Schuler, Karlen |- ! scope=row align=left|{{FIN}} | align=center|5 | Aalto, Ahonen, Larinto, Määttä, Nousiainen |- ! scope=row align=left|{{ITA}} | align=center|4 | Bresadola, Colloredo, Dellasega, Insam |- ! scope=row align=left|{{RUS}} | align=center|4 | Baženov, Klimov, Nazarov, Romašov |- ! scope=row align=left|{{USA}} | align=center|4 | Bickner, Glasder, Larson, Rhoads |- ! scope=row align=left|{{FRA}} | align=center|1 | Descombes Sevoie |- ! scope=row align=left|{{CAN}} | align=center|1 | Boyd-Clowes |- ! scope=row align=left|{{TUR}} | align=center|1 | Arda İpcioğlu |- ! scope=row align=left|{{EST}} | align=center|1 | Nurmsalu |} == Urnik == === Posamično === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Št.|Skupno število tekem}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Sezona|Tekma v sezoni}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Datum !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Skakalnica !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Velikost !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Zmagovalec !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Drugi !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Tretji !scope="col" style="background:#ccc;" width=50px;" |Tekma !scope="col" style="background:#ccc;" width=28px;" |Serij !scope="col" style="background:#ccc;" width=165px;"|Raw Air majica !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |{{Abbr|Ref.|Reference}} |- | align=center|1 | align=center|1 | 10. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|LH | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | {{flagicon|SVN}} [[Peter Prevc]] | {{flagicon|GER}} [[Richard Freitag]] | ''prolog'' | align=center|1R | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3810/2017JP3810RLQ.pdf|title=Mopki Raw Air prolog HS134: Oslo|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=10. marec 2017|archive-date=2017-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170312055256/http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3810/2017JP3810RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|2 | align=center|2 | 11. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|LH | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|POL}} [[ Piotr Żyła]] | {{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] | ''ekipno'' | align=center|2R | rowspan=3|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | |- | align=center|3 | align=center|3 | 12. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|LH | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] | ''posamično'' | align=center|2R | <ref>{{navedi splet|url=http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3813/2017JP3813RL.pdf|title=Moški Raw Air posamično HS134: Oslo|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=12. marec 2017|archive-date=2017-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20170313041801/http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3813/2017JP3813RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|4 | align=center|4 | 13. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]] | Lysgårdsbakken HS138 <small>(nočna)</small> | align=center|LH | {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] | {{flagicon|GER}} [[Richard Freitag]] | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | ''prolog'' | align=center|1R | <ref>{{navedi splet|url=http://medias2.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3814/2017JP3814RLQ.pdf|title=Moški Raw Air prolog HS138: Lillehammer|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=13. marec 2017|archive-date=2017-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170314063608/http://medias2.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3814/2017JP3814RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | colspan=2| | 14. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]] | Lysgårdsbakken HS138 <small>(nočna)</small> | align=center|LH | colspan=3 align=center|''močan veter; odpovedano po 26 od 50 skakalcev in prestavljeno v Vikersund z eno serijo'' | ''posamično'' | align=center|2R | colspan=2 align=center| |- | align=center|5 | align=center|5 | 15. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Trondheim]] | Granåsen HS140 <small>(nočna)</small> | align=center|LH | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | ''prolog'' | align=center|1R | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3816/2017JP3816RLQ.pdf|title=Mpški Raw Air prolog HS140: Trondheim|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=15. marec 2017|archive-date=2017-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316024931/http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3816/2017JP3816RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|6 | align=center|6 | 16. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Trondheim]] | Granåsen HS140 <small>(nočna)</small> | align=center|LH | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | ''posamično'' | align=center|2R | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3817/2017JP3817RL.pdf|title=Moški Raw Air HS140: Trondheim|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=16. marec 2017|archive-date=2017-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170317055053/http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3817/2017JP3817RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | colspan=2| | 17. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|FH | colspan=3 align=center|''močan veter; prestavljena tekma iz Lillehammerja odpovedana in izpeljana kot prolog'' | ''posamično'' | align=center|1R | colspan=2| |- | align=center|7 | align=center|7 | 17. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 <small>(nočna)</small> | align=center|FH | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | ''prolog'' | align=center|1R | rowspan=2|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias1.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3818/2017JP3818RLQ.pdf|title=Moški Raw Air prolog HS225: Vikersund|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=17. marec 2017|archive-date=2017-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20170318172949/http://medias1.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3818/2017JP3818RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|8 | align=center|8 | 18. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|FH | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | ''ekipno'' | align=center|2R | |- | align=center|9 | align=center|9 | 19. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|FH | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] | {{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] | ''posamično'' | align=center|2R | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3820/2017JP3820RL.pdf|title=Moški Raw Air HS225: Vikersund|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=19. marec 2017|archive-date=2017-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320053906/http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3820/2017JP3820RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- |colspan=13| |- | colspan=6 align=center|1. [[Raw Air]] turneja (10.–19. marec 2017); <small>''vštete tudi 4 ekipne serije + 4 prologi/kvalifikacije''</small> | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | | align=center|14R | colspan=2| |} === Ekipno === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Št.|Skupno število tekem}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Sezona|Tekma v sezoni}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Datum !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Skakalnica !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Velikost !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Zmagovalec !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Drugi !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Tretji !scope="col" style="background:#ccc;" width=272px;"|Opomba !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |{{Abbr|Ref.|Reference}} |- | align=center|1 | align=center|1 | 11. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|LH | {{Štafeta|{{AUT}}|[[Michael Hayböck]]|[[Manuel Fettner]]|[[Markus Schiffner]]|[[Stefan Kraft]]}} | {{Štafeta|{{GER}}|[[Markus Eisenbichler]]|[[Stephan Leyhe]]|[[Richard Freitag]]|[[Andreas Wellinger]]}} | {{Štafeta|{{POL}}|[[Piotr Żyła]]|[[Kamil Stoch]]|[[Dawid Kubacki]]|[[Maciej Kot]]}} | ''obe seriji štejeta tudi v skupni seštevek Raw Air'' | <ref>{{navedi splet|url=http://medias2.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3812/2017JP3812RL.pdf|title=Moški ekipno Raw Air HS134: Oslo|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=11. marec 2017|archive-date=2017-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170312062852/http://medias2.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3812/2017JP3812RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|2 | align=center|2 | 18. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|FH | {{Štafeta|{{NOR}}|[[Daniel-André Tande]]|[[Robert Johansson (ski jumper)|Robert Johansson]]|[[Johann André Forfang]]|[[Andreas Stjernen]]}} | {{Štafeta|{{POL}}|[[Piotr Żyła]]|[[Dawid Kubacki]]|[[Maciej Kot]]|[[Kamil Stoch]]}} | {{Štafeta|{{AUT}}|[[Michael Hayböck]]|[[Manuel Fettner]]|[[Gregor Schlierenzauer]]|[[Stefan Kraft]]}} | ''obe seriji štejeta tudi v skupni seštevek Raw Air'' | <ref>{{navedi splet|url=http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3819/2017JP3819RL.pdf|title=Moški ekipno Raw Air HS225: Vikersund|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=18. marec 2017|archive-date=2018-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180417093702/http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3819/2017JP3819RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |} == Lestvica == === Raw Air === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" rowspan=3 |Uvr. !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;" rowspan=3 |Po 9 tekmah (14 serijah) !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>10/03/2017<br>Oslo</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>11/03/2017<br>Oslo</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>12/03/2017<br>Oslo</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>13/03/2017<br>Lillehammer</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=45px;" |<small>14/03/2017<br>Lillehammer</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>15/03/2017<br>Trondheim</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>16/03/2017<br>Trondheim</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=45px;" |<small>17/03/2017<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>18/03/2017<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>18/03/2017<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>19/03/2017<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=50px;" rowspan=3 |Skupaj<br><small>(14)</small> |- !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2|<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#F88017;" width=70px;" colspan=3|<small>Ekipno (2R)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3|<small>Posamično (2R)</small> !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2|<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=45px;"|<small>Posamično</small> !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2|<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3|<small>Posamično (2R)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=45px;"|<small>Posamično</small> !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2|<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#F88017;" width=70px;" colspan=3|<small>Ekipno (2R)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3|<small>Posamično (2R)</small> |- !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R1)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R2)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R3)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R4)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R5)</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R6)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=45px;"|<small>Dve seriji</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R7)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R8)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R9)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Ena serija</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R10)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R11)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R12)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R13)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R14)</small> |- align=center | bgcolor=#d4af37|{{gold01}} ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | 5 || 129.8 || 1 || 140.3 || 134.2 || 1 || 133.3 || 134.2 || 3 || 151.8 || style=color:#ccc align=center rowspan=84|M<br>O<br>Č<br>A<br>N<br><br>V<br>E<br>T<br>E<br>R<br>___<br><br>O<br>D<br>P<br>O<br>V<br>E<br>D<br>A<br>N<br>O<br><br>P<br>O<br><br>2<br>6<br><br>O<br>D<br><br>5<br>0<br><br>T<br>E<br>K<br>M <br>O<br>V<br>A<br>L<br>C<br>E<br>V || 27 || 111.5 || 1 || 148.8 || 153.2 || style=color:#ccc align=center rowspan=84|M<br>O<br>Č<br>A<br>N<br><br>V<br>E<br>T<br>E<br>R<br>___<br><br>P<br>R<br>E<br>S<br>T<br>A<br>V<br>L<br>J<br>E<br>N<br>O<br><br>I<br>Z<br><br>L<br>I<br>L<br>L<br>E<br>H<br>A<br>M<br>M<br>E<br>J <br>J<br>A<br>A<br>___<br><br>I<br>Z<br>P<br>E<br>L<br>J<br>A<br>N<br>A<br><br>K<br>O<br>T<br><br>P<br>R<br>O<br>L<br>O<br>G || 10 || 184.8 || 1 || 230.5 || 220.9 || 5 || 226.9 || 197.9 || '''2298.1 |- align=center | bgcolor=silver|{{silver02}} ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | 11 || 124.5 || 8 || 124.9 || 126.8 || 22 || 121.0 || 90.2 || 25 || 128.5 || 1 || 146.0 || 5 || 144.7 || 140.4 || 1 || 216.9 || 2 || 224.1 || 218.0 || 1 || 228.3 || 238.3 || '''2272.6 |- align=center | bgcolor=a57164|{{bronze03}} ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | 1 || 140.5 || 7 || 123.5 || 128.7 || 2 || 135.0 || 123.6 || 4 || 151.4 || 3 || 139.5 || 3 || 138.1 || 151.5 || 2 || 214.1 || 3 || 220.5 || 213.5 || 18 || 228.9 || 142.9 || '''2251.3 |- align=center | 4 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | 10 || 127.7 || 12 || 128.9 || 114.6 || 5 || 116.9 || 124.8 || 6 || 149.1 || 2 || 144.5 || 2 || 147.5 || 146.8 || 12 || 179.9 || 4 || 207.3 || 217.7 || 9 || 201.0 || 203.4 || '''2210.1 |- align=center | 5 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] | 2 || 135.9 || 4 || 130.7 || 128.6 || 16 || 108.4 || 110.1 || 14 || 140.9 || 5 || 135.2 || 7 || 132.9 || 137.3 || 9 || 186.7 || 6 || 224.4 || 186.2 || 6 || 210.7 || 212.4 || '''2180.4 |- align=center | 6 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] | 12 || 123.2 || 6 || 126.5 || 126.2 || 10 || 100.0 || 124.6 || 9 || 146.0 || 4 || 137.4 || 6 || 139.4 || 141.6 || 17 || 174.6 || 8 || 202.9 || 189.3 || 4 || 209.9 || 218.8 || '''2160.4 |- align=center | 7 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|POL}} [[Maciej Kot]] | 6 || 129.5 || 15 || 115.4 || 122.5 || 11 || 103.0 || 119.3 || 12 || 144.9 || 10 || 124.8 || 13 || 124.9 || 130.8 || 7 || 196.8 || 7 || 213.1 || 190.7 || 14 || 199.5 || 187.7 || '''2102.9 |- align=center | 8 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] | 27 || 115.7 || 19 || 113.9 || 117.0 || 13 || 105.6 || 115.8 || 15 || 134.1 || 23 || 114.4 || 15 || 129.5 || 125.1 || 6 || 200.2 || 11 || 191.4 || 188.3 || 2 || 216.5 || 231.5 || '''2099.0 |- align=center | 9 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson (ski jumper)|Robert Johansson]] | 22 || 118.6 || 18 || 109.6 || 123.9 || 6 || 119.8 || 119.7 || 5 || 151.3 || 19 || 116.3 || 29 || 117.5 || 116.3 || 11 || 183.9 || 5 || 213.9 || 196.9 || 10 || 210.6 || 192.4 || '''2090.7 |- align=center | 10 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|JPN}} [[Daiki Ito]] | 16 || 120.8 || 10 || 116.7 || 128.4 || 4 || 123.0 || 120.5 || 17 || 131.6 || 7 || 132.2 || 17 || 129.1 || 122.4 || 13 || 178.9 || 10 || 208.3 || 176.3 || 12 || 199.0 || 195.0 || '''2082.2 |- align=center | 11 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] | 26 || 116.0 || 16 || 120.3 || 116.5 || 17 || 109.0 || 109.3 || 24 || 129.1 || 9 || 125.9 || 16 || 128.5 || 123. || 27 || 166.0 || 12 || 195.8 || 182.4 || 16 || 187.2 || 189.7 || '''1998.8 |- align=center | 12 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] | 12 || 122.5 || 3 || 134.1 || 127.5 || 15 || 110.5 || 109.1 || 20 || 130.4 || DNS || — || 26 || 119.5 || 120.7 || 4 || 202.9 || 13 || 204.4 || 173.2 || 3 || 225.3 || 205.1 || '''1985.2 |- align=center | 13 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|CZE}} [[Roman Koudelka]] | 18 || 120.0 || 20 || 111.9 || 116.1 || 19 || 104.6 || 111.2 || 8 || 147.1 || 34 || 108.5 || 9 || 128.5 || 135.9 || 37 || 149.1 || 15 || 192.7 || 176.6 || 20 || 175.1 || 179.3 || '''1956.6 |- align=center | 14 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] | 7 || 128.9 || 2 || 131.9 || 131.4 || 9 || 116.7 || 110.5 || 10 || 145.9 || 16 || 118.0 || 23 || 126.4 || 118.1 || 62 || 107.4 || 16 || 199.8 || 160.3 || 23 || 159.2 || 175.8 || '''1930.3 |- align=center | 15 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Richard Freitag]] | 3 || 131.8 || 11 || 126.5 || 117.6 || 14 || 112.9 || 108.2 || 2 || 151.9 || 13 || 120.3 || 8 || 136.3 || 132.1 || 36 || 150.9 || 19 || 175.1 || 166.1 || 30 || 164.5 || 63.4 || '''1857.6 |- align=center | 16 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] | 4 || 130.0 || 9 || 133.2 || 115.0 || 3 || 120.4 || 123.7 || 1 || 163.1 || 8 || 132.1 || 4 || 145.5 || 143.2 || 5 || 200.6 || 21 || 181.0 || 146.4 || 38 || 95.3 || DNQ || '''1829.5 |- align=center | 17 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Manuel Fettner]] | 8 || 127.9 || 14 || 120.4 || 121.6 || 8 || 115.0 || 112.7 || 29 || 126.4 || DNS || — || 11 || 125.9 || 134.5 || 19 || 170.6 || 17 || 211.2 || 133.6 || 26 || 157.1 || 144.9 || '''1801.8 |- align=center | 18 ||align=left|{{flagicon|POL}} [[Dawid Kubacki]] | 8 || 127.9 || 17 || 113.7 || 120.1 || 23 || 109.1 || 101.9 || 53 || 103.2 || 45 || 103.2 || 37 || 114.3 || DNQ || 18 || 173.2 || 20 || 180.6 || 152.0 || 17 || 177.8 || 194.4 || '''1771.4 |- align=center | 19 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] | 23 || 118.3 || 5 || 123.1 || 130.3 || 7 || 121.4 || 115.4 || 51 || 111.7 || 54 || 97.1 || 10 || 125.1 || 136.2 || 21 || 169.9 || 18 || 194.0 || 150.6 || 32 || 150.8 || 150.8 || '''1743.9 |- align=center | 20 ||align=left|{{flagicon|CZE}} [[Viktor Polášek]] | 40 || 108.1 || 26 || 99.7 || 97.8 || 43 || 86.4 || DNQ || 21 || 130.1 || 15 || 119.6 || 27 || 123.0 || 116.8 || 38 || 148.7 || 22 || 158.5 || 137.1 || 22 || 178.5 || 163.0 || '''1667.3 |- align=center | 21 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] | 44 || 106.3 || DNS || — || — || 27 || 106.0 || 95.9 || 37 || 120.8 || 47 || 102.1 || DNQ || — || — || 8 || 191.7 || 14 || 175.9 || 195.6 || 7 || 205.1 || 216.7 || '''1516.1 |- align=center | 22 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Jernej Damjan]] | 23 || 118.3 || 30 || 97.7 || 95.4 || 26 || 104.6 || 97.4 || 11 || 145.6 || 35 || 108.4 || 19 || 125.7 || 123.6 || 22 || 169.5 || DNS || — || — || 27 || 203.4 || 78.8 || '''1468.4 |- align=center | 23 ||align=left|{{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] | 38 || 109.0 || DNS || — || — || 25 || 96.0 || 108.0 || 39 || 118.8 || 25 || 112.8 || 31 || 116.1 || DNQ || 28 || 163.3 || 29 || 71.8 || 131.2 || 11 || 198.7 || 199.8 || '''1425.5 |- align=center | 24 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || 33 || 123.4 || DNS || — || 24 || 125.6 || 118.3 || 3 || 207.6 || 9 || 194.7 || 191.9 || 8 || 208.8 || 200.9 || '''1370.9 |- align=center | 25 ||align=left|{{flagicon|JPN}} [[Taku Takeuči]] | 45 || 105.7 || 23 || 105.0 || 114.2 || 24 || 113.3 || 95.6 || 34 || 122.8 || 33 || 108.8 || 43 || 109.7 || DNQ || 45 || 142.8 || 24 || 167.1 || 123.2 || DNQ || — || — || '''1308.5 |- align=center | 26 ||align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alex Insam]] | 38 || 108.2 || 33 || 112.1 || DNQ || 44 || 83.5 || DNQ || 43 || 116.5 || 20 || 116.0 || 35 || 114.5 || DNQ || 34 || 151.7 || 38 || 142.6 || DNQ || 25 || 162.6 || 145.4 || '''1253.1 |- align=center | 27 ||align=left|{{flagicon|GER}} [[Stephan Leyhe]] | 15 || 121.5 || 13 || 120.6 || 122.1 || 18 || 107.7 || 108.9 || 18 || 130.6 || 26 || 112.1 || 28 || 121.1 || 113.2 || 43 || 144.2 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''1202.0 |- align=center | 28 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] | 21 || 119.1 || DNS || — || — || 20 || 110.0 || 104.4 || 19 || 130.5 || DNS || — || DNS || — || — || 30 || 161.3 || 23 || 132.9 || 158.7 || 28 || 161.4 || 97.4 || '''1175.7 |- align=center | 29 ||align=left|{{flagicon|FRA}} [[Vincent Descombes Sevoie]] | 19 || 119.7 || DNS || — || — || 12 || 111.3 || 110.9 || 27 || 127.7 || 6 || 134.3 || 20 || 126.5 || 121.8 || 26 || 167.7 || DNS || — || — || 35 || 140.0 || 140.0 || '''1159.2 |- align=center | 30 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || 13 || 141.4 || 10 || 124.8 || 32 || 116.0 || DNQ || 16 || 176.6 || 26 || 83.6 || 172.0 || 24 || 155.9 || 159.7 || '''1130.0 |- align=center | 31 ||align=left|{{flagicon|USA}} [[Kevin Bickner]] | 52 || 94.8 || 44 || 78.8 || DNQ || DNQ || — || — || 45 || 114.8 || 49 || 100.6 || DNQ || — || — || 24 || 167.5 || 33 || 164.0 || DNQ || 15 || 203.3 || 178.8 || '''1102.6 |- align=center | 32 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Markus Schiffner]] | 20 || 119.6 || 22 || 105.5 || 116.1 || 33 || 93.4 || DNQ || 26 || 128.0 || 32 || 109.2 || 33 || 115.5 || DNQ || 31 || 160.1 || DNS || — || — || 31 || 155.0 || DNQ || '''1102.4 |- align=center | 33 ||align=left|{{flagicon|FIN}} [[Jarkko Määttä]] | 37 || 109.2 || 35 || 104.0 || DNQ || 36 || 91.5 || DNQ || 16 || 131.7 || 17 || 116.4 || 42 || 109.9 || DNQ || 23 || 169.2 || 35 || 158.9 || DNQ || 39 || 91.3 || DNQ || '''1082.1 |- align=center | 34 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Anders Fannemel]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || 7 || 148.9 || 17 || 116.4 || 14 || 126.3 || 128.5 || 25 || 167.1 || DNS || — || — || 13 || 189.6 || 203.0 || '''1079.8 |- align=center | 35 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Anže Semenič]] | 46 || 103.3 || DNS || — || — || 28 || 99.8 || 101.0 || 50 || 112.7 || 49 || 100.6 || DNQ || — || — || 20 || 170.1 || DNS || — || — || 19 || 174.2 || 186.1 || '''1047.8 |- align=center | 36 ||align=left|{{flagicon|SUI}} [[Killian Peier]] | 48 || 103.1 || 25 || 96.6 || 112.6 || 37 || 91.1 || DNQ || 40 || 118.5 || 31 || 109.3 || 40 || 111.5 || DNQ || 57 || 117.8 || 32 || 73.1 || 108.5 || DNQ || — || — || '''1042.1 |- align=center | 37 ||align=left|{{flagicon|SUI}} [[Gregor Deschwanden]] | 35 || 110.2 || 31 || 95.0 || 95.0 || 38 || 90.7 || DNQ || 35 || 121.6 || 53 || 97.8 || DNQ || — || — || 40 || 147.1 || 28 || 132.7 || 103.1 || DNQ || — || — || '''993.2 |- align=center | 38 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Joakim Aune]] | 17 || 120.3 || DNS || — || — || 21 || 108.3 || 103.8 || 23 || 129.2 || 28 || 111.2 || 18 || 119.7 || 130.5 || 55 || 120.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''943.0 |- align=center | 39 ||align=left|{{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] | 40 || 108.1 || 29 || 98.6 || 96.0 || 39 || 90.2 || DNQ || DQ || — || 21 || 115.3 || 44 || 109.5 || DNQ || 50 || 135.1 || 31 || 101.3 || 85.3 || DNQ || — || — || '''939.4 |- align=center | 40 ||align=left|{{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Klimov]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || 56 || 98.9 || 12 || 124.7 || 12 || 130.5 || 128.5 || 14 || 177.4 || 39 || 130.4 || DNQ || 36 || 137.7 || DNQ || '''927.8 |- align=center | 41 ||align=left|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wank]] | 32 || 112.3 || DNS || — || — || 47 || 78.1 || DNQ|| 49 || 112.9 || 40 || 106.5 || 25 || 121.6 || 119.7 || 33 || 157.1 || DNS || — || — || 37 || 100.0 || DNQ || '''808.2 |- align=center | 42 ||align=left|{{flagicon|FIN}} [[Antti Aalto (smučarski skakalec)|Antti Aalto]] | 34 || 111.0 || 34 || 107.9 || DNQ || 32 || 94.1 || DNQ || 62 || 80.9 || 29 || 110.7 || 36 || 114.4 || DNQ || 51 || 133.9 || 37 || 155.2 || DNQ || DNQ || — || — || '''908.1 |- align=center | 43 ||align=left|{{flagicon|ITA}} [[Davide Bresadola]] | 36 || 109.9 || 36 || 103.1 || DNQ || 50 || 77.0 || DNQ || 46 || 114.4 || 22 || 114.5 || 21 || 120.6 || 126.4 || 49 || 137.2 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''903.1 |- align=center | 44 ||align=left|{{flagicon|ITA}} [[Sebastian Colloredo]] | 42 || 108.0 || 38 || 94.7 || DNQ || 30 || 94.9 || 101.6 || 60 || 88.7 || 38 || 106.9 || 47 || 102.1 || DNQ || 64 || 96.0 || 42 || 99.8 || DNQ || DNQ || — || — || '''892.7 |- align=center | 45 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Halvor Egner Granerud]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || 13 || 120.3 || 22 || 128.9 || 117.8 || 15 || 176.8 || DNS || — || — || 21 || 171.9 || 172.0 || '''887.7 |- align=center | 46 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Nejc Dežman]] | 33 || 111.8 || 24 || 115.2 || 103.7 || 42 || 87.8 || DNQ || 52 || 105.8 || 36 || 108.3 || 45 || 108.2 || DNQ || 42 || 146.2 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''887.0 |- align=center | 47 ||align=left|{{flagicon|FIN}} [[Ville Larinto]] | 45 || 113.7 || 42 || 90.1 || DNQ || 40 || 88.0 || DNQ || 42 || 116.9 || 48 || 101.9 || DNQ || — || — || 48 || 138.6 || 40 || 117.6 || DNQ || DNQ || — || — || '''766.8 |- align=center | 48 ||align=left|{{flagicon|USA}} [[Michael Glasder]] | DQ || — || 41 || 91.2 || DNQ ||DNQ || — || — || 61 || 85.6 || 57 || 93.4 || DNQ || — || — || 29 || 163.9 || 41 || 105.3 || DNQ || 33 || 147.7 || DNQ || '''684.4 |- align=center | 49 ||align=left|{{flagicon|CZE}} [[Vojtěch Štursa]] | 49 || 97.3 || 28 || 98.6 || 97.2 || 35 || 92.0 || DNQ || 48 || 113.0 || 59 || 91.0 || DNQ || — || — || 65 || 92.7 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''681.8 |- align=center | 50 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Kofler]] | 25 || 116.6 || DNS || — || — || 34 || 93.1 || DNQ || 22 || 130.0 || 46 || 102.8 || 30 || 117.5 || 114.6 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''674.6 |- align=center | 51 ||align=left|{{flagicon|CZE}} [[Jakub Janda]] | 31 || 113.2 || 21 || 115.2 || 107.2 || 29 || 96.9 || 102.8 || 30 || 126.0 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''661.3 |- align=center | 52 ||align=left|{{flagicon|RUS}} [[Aleksej Romašov]] | 62 || 85.9 || DNS || — || — ||DNQ || — || — || 28 || 127.2 || 37 || 107.0 || 50 || 100.1 || DNQ || 68 || 80.5 || 36 || 157.5 || DNQ || DNQ || — || — || '''658.2 |- align=center | 53 ||align=left|{{flagicon|CZE}} [[Jan Matura]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || DNS || — || 39 || 106.6 || 38 || 113.7 || DNQ || 47 || 139.8 || 25 || 137.0 || 133.5 || DNQ || — || — || '''630.6 |- align=center | 54 ||align=left|{{flagicon|JPN}} [[Džunširo Kobajaši]] | 43 || 107.3 || DNS || — || — || 45 || 81.4 || DNQ || 54 || 101.7 || 44 || 104.1 || 39 || 113.6 || DNQ || 56 || 118.8 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''626.9 |- align=center | 55 ||align=left|{{flagicon|USA}} [[Casey Larson]] | DQ || — || 40 || 92.0 || DNQ || DNQ || — || — || 63 || 76.3 || 41 || 105.0 || 48 || 100.4 || DNQ || 67 || 84.8 || 34 || 161.5 || DNQ || DNQ || — || — || '''620.0 |- align=center | 56 ||align=left|{{flagicon|CAN}} [[MacKenzie Boyd-Clowes]] | 54 || 91.9 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 47 || 114.2 || 42 || 104.5 || 41 || 110.3 || DNQ || 40 || 147.1 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''568.0 |- align=center | 57 ||align=left|{{flagicon|USA}} [[William Rhoads]] | 59 || 89.0 || 37 || 101.0 || DNQ || DNQ || — || — || 59 || 89.1 || 56 || 95.4 || DNQ || — || — || 59 || 117.2 || 45 || 76.0 || DNQ || DNQ || — || — || '''567.7 |- align=center | 58 ||align=left|{{flagicon|POL}} [[Jan Ziobro]] | 14 || 121.6 || DNS || — || — || 46 || 80.3 || DNQ || 38 || 120.3 || 51 || 98.7 || DNQ || — || — || 46 || 142.4 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''563.3 |- align=center | 59 ||align=left|{{flagicon|SUI}} [[Gabriel Karlen]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || DNS || — || 62 || 75.6 || DNQ || — || — || 32 || 158.7 || 27 || 120.3 || 126.0 || 40 || 58.1 || DNQ || '''538.7 |- align=center | 60 ||align=left|{{flagicon|EST}} [[Kaarel Nurmsalu]] | 59 || 89.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 68 || 67.8 || 43 || 104.2 || 46 || 107.6 || DNQ || 44 || 143.4 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''512.0 |- align=center | 61 ||align=left|{{flagicon|CZE}} [[Tomáš Vančura]] | 53|| 93.7 || DNS || — || — || DNQ || — || — || DQ || — || 55 || 95.5 || DNQ || — || — || 53 || 126.7 || 30 || 98.1 || 94.9 || DNQ || — || — || '''508.9 |- align=center | 62 ||align=left |{{flagicon|SLO}} [[Tilen Bartol]] | 28 || 115.5 || 27 || 102.4 || 95.0 || 31 || 94.9 || 96.4 || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''504.2 |- align=center | 63 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Joacim Ødegård Bjøreng]] | 50 || 96.7 || DNS || — || — || 40 || 88.0 || DNQ || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || 39 || 147.6 || DNS || — || — || 34 || 143.4 || DNQ || '''475.7 |- align=center | 64 ||align=left|{{flagicon|POL}} [[Klemens Muranka]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || 41 || 118.4 || 24 || 113.4 || 34 || 114.9 || DNQ || 58 || 117.6 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''464.3 |- align=center | 65 ||align=left|{{flagicon|RUS}} [[Aleksander Baženov (smučarski skakalec)|Aleksander Baženov]] | 51 || 95.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 55 || 100.9 || 52 || 97.9 || DNQ || — || — || 69 || 68.7 || 44 || 87.6 || DNQ || DNQ || — || — || '''450.1 |- align=center | 66 ||align=left|{{flagicon|JPN}} [[Kento Sakujama]] | 55 || 91.6 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 32 || 124.1 || 58 || 91.5 || DNQ || — || — || 54 || 126.4 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''433.6 |- align=center | 67 ||align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Marat Zhaparov]] | 66 || 75.7 || 43 || 80.9 || DNQ || DNQ || — || — || 58 || 94.6 || 61 || 83.0 || DNQ || — || — || 66 || 92.4 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''426.6 |- align=center | 68 ||align=left|{{flagicon|RUS}} [[Mihail Nazarov]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || 44 || 115.8 || 60 || 87.2 || DNQ || — || — || 52 || 129.4 || 43 || 91.5 || DNQ || DNQ || — || — || '''423.9 |- align=center | 69 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Tom Hilde]] | 29 || 113.7 || DNS || — || — || 48 || 78.0 || DNQ || 36 || 121.1 || DNS || — || DNS || — || — || 61 || 110.9 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''423.7 |- align=center | 70 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Huber (ski jumper)|Stefan Huber]] | DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || 35 || 151.4 || DNS || — || — || 29 || 159.8 || 84.8 || '''396.0 |- align=center | 71 ||align=left|{{flagicon|FIN}} [[Eetu Nousiainen]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || DNS || — || 30 || 109.4 || 49 || 100.3 || DNQ || 63 || 106.5 || 46 || 74.1 || DNQ || DNQ || — || — || '''390.3 |- align=center | 72 ||align=left|{{flagicon|ITA}} [[Roberto Dellasega]] | 65 || 78.8 || 46 || 70.3 || DNQ ||DNQ || — || — || 66 || 69.3 || 64 || 64.8 || DNQ || — || — || 70 || 65.5 || 47 || 32.3 || DNQ || DNQ || — || — || '''381.0 |- align=center | 73 ||align=left|{{flagicon|SUI}} [[Andreas Schuler]] | 57 || 90.6 || 32 || 88.2 || 78.1 || DNQ || — || — || 65 || 70.9 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''327.8 |- align=center | 74 ||align=left|{{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] | 46 || 103.3 || 39 || 92.1 || DNQ || 48 || 78.0 || DNQ || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''273.4 |- align=center | 75 ||align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Sabyrżan Muminow]] | 67 || 68.4 || 47 || 68.3 || DNQ || DNQ || — || — || 69 || 63.0 || DNQ || 0.0 || DNQ || — || — || 72 || 53.5 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''253.2 |- align=center | 76 ||align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Konstantin Sokolenko]] | 68 || 57.5 || 48 || 57.7 || DNQ ||DNQ || — || — || DNS || — || 65 || 58.4 || DNQ || — || — || 71 || 60.5 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''234.1 |- align=center | 77 ||align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Sergey Tkachenko]] | 64 || 82.5 || 45 || 71.2 || DNQ || DNQ || — || — || 64 || 73.7 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''227.4 |- align=center | 78 ||align=left|{{flagicon|POL}} [[Stefan Hula Jr.]] | 55 || 91.6 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 31 || 125.9 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''217.5 |- align=center | 79 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Fredrik Bjerkeengen]] | 58 || 89.1 || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || 60 || 115.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''204.1 |- align=center | 80 ||align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Nikolay Karpenko]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || 67 || 68.7 || 63 || 66.5 || DNQ || — || — || 73 || 51.5 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''186.3 |- align=center | 81 ||align=left|{{flagicon|TUR}} [[Fatih Arda İpcioğlu]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || 57 || 95.4 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''95.4 |- align=center | 82 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Richard Haukedal]] | 61 || 87.7 || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''87.7 |- align=center | 83 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Sigurd Nymoen Søberg]] | 63 || 84.7 || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''84.7 |- align=center | ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Marius Lindvik]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || ''' |} {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:13px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CFECEC;" width=320px;"|''Tekmovalci so dosegli točke v vseh serijah turneje'' |} == Sklici in opombe == {{sklici|35em}} {{Raw Air}} [[Kategorija:2017 v športu]] [[Kategorija:Raw Air|2017]] 4goz32v1yflobwd07vdxvdw0ggi6l1z Janja Garnbret 0 425555 6747228 6735615 2026-09-06T06:31:21Z Sporti 5955 /* Svetovni pokal */ pos. 6747228 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |medaltemplates = {{MedalSport | žensko [[športno plezanje]] }} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalCompetition|[[Športno plezanje na Poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|[[Športno plezanje na Poletnih olimpijskih igrah 2020|kombinacija]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 2024|Pariz 2024]]|[[Športno plezanje na Poletnih olimpijskih igrah 2024|kombinacija]]}} {{Medal|Competition|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju|Svetovna prvenstva]]}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2016|Pariz 2016]]|težavnost}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|Innsbruck 2018]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|Innsbruck 2018]]|kombinacija}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Hačiodži 2019]]|težavnost}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Hačiodži 2019]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Hačiodži 2019]]|kombinacija}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2023|Bern 2023]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2023|Bern 2023]]|kombinacija}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2025|Seul 2025]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2025|Seul 2025]]|kombinacija}} {{Medal|Silver|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|Innsbruck 2018]]|težavnost}} {{Medal|Silver|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2023|Bern 2023]]|težavnost}} {{Medal|Competition|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|München 2017]]|kombinacija}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|težavnost}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|kombinacija}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|Chamonix 2015]]|težavnost}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|München 2017]]|balvani}} }} '''Janja Garnbret''', [[Slovenci|slovenska]] [[Športni plezalec|športna plezalka]], * [[12. marec]] [[1999]], [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]]. Njena najtežja preplezana smer je ''Bibliographie'' v Franciji z oceno 9b+. Septembra 2016 je osvojila naslov [[svetovno prvenstvo v težavnostnem plezanju|svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju]] na prvenstvu v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/janja-garnbret-pri-17-splezala-na-vrh-sveta/403013 |title=Janja Garnbret pri 17 splezala na vrh sveta |accessdate=24. oktobra 2016 |date=17. september 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Oktobra 2016 si je s četrto zmago sezone svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v [[Šjamen]]u na Kitajskem zagotovila zmago v skupnem seštevku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/garnbretova-s-cetrto-zmago-osvojila-tudi-svetovni-pokal/405885 |title=Garnbretova s četrto zmago osvojila tudi svetovni pokal |accessdate=24. oktobra 2016 |date=23. oktober 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Avgusta 2017 je na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju v [[München|Münchnu]] postala evropska podprvakinja skupno in evropska prvakinja v kombinaciji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/komplet-slovenskih-medalj-v-muenchnu/430409 |title=Komplet slovenskih medalj v Münchnu |accessdate=20. avgusta 2017 |date=19. avgust 2017 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Na svetovnem prvenstvu v težavnostnem plezanju leta 2019 na Japonskem je kot prva plezalka osvojila tri naslove prvakinje, v balvanskem in težavnostnem plezanju ter kombinaciji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/zgodovinski-zlati-trojcek-supersampionke-janje/497363 |title=Zgodovinski zlati trojček superšampionke Janje |accessdate=20. avgusta 2019 |date=20. avgust 2019 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> S petdesetimi zmagami v [[Svetovni pokal v športnem plezanju|svetovnem pokalu]] si od 21. junija 2026 lasti tudi rekord za največ osvojenih zmag.<ref>{{Navedi splet|title=Janja Garnbret spisala zgodovino: dosegla je jubilejno 50. zmago!|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/janja-garnbret-spisala-zgodovino-dosegla-je-jubilejno-50-zmago/786062|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-21|language=sl|first=M.|last=L}}</ref> Na [[Poletne olimpijske igre 2024|poletnih olimpijskih igrah 2024]] v Parizu je Janja Garnbret ubranila naslov olimpijske prvakinje v kombinaciji.<ref>{{Navedi splet|title=Janja Garnbret ponovno osvojila zlato olimpijsko medaljo v Parizu ~|url=https://portal24.si/janja-garnbret-ponovno-osvojila-zlato-olimpijsko-medaljo-v-parizu/|website=Portal24|date=2024-08-10|accessdate=2024-10-19|language=sl-SI|first=Miha|last=Kovač}}</ref> 6. junija 2026 je kot prva plezalka preplezala smer ''Bibliographie'' z oceno 9b+ v [[Céüs]]u, ki velja za eno najtežjih športno-plezalnih smeri na svetu, pred njo je to uspelo le petim plezalcem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/janja-garnbret-v-petem-poskusu-prek-ikonicne-smeri-bibliographie/784706 |title=Janja Garnbret v petem poskusu prek ikonične smeri Bibliographie |accessdate=2026-06-08 |date=2026-06-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Je ena od štirih vrhunskih športnih plezalk, predstavljenih v dokumentarnem filmu ''The Wall: Climb for Gold'' (poleg nje še [[Shauna Coxsey]], [[Brooke Raboutou]] in [[Miho Nonaka]]), ki je dokumentiral dve leti priprav na nastop na [[Poletne olimpijske igre 2020|Poletnih olimpijskih igrah 2020]]. [[Slika:Janja Garnbret SLO 8602.jpg|sličica|Janja Garnbret na svetovnem pokalu v športnem plezanju 2017 v Münchnu]] [[Slika:2022-08-12 European Championships 2022 – Sport Climbing Women's Boulder by Sandro Halank–066.jpg|thumb|right|250px|Janja Garnbret na [[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|evropskem prvenstvo]] leta 2022]] ==Svetovni pokal== ===Skupno=== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! style="background: #b0e0e6;" | Disciplina ! style="background: #b0e0e6;" | 2015 ! style="background: #b0e0e6;" | 2016 ! style="background: #b0e0e6;" | 2017 ! style="background: #b0e0e6;" | 2018 ! style="background: #b0e0e6;" | 2019 ! style="background: #b0e0e6;" | 2021 ! style="background: #b0e0e6;" | 2022 ! style="background: #b0e0e6;" | 2023 ! style="background: #b0e0e6;" | 2024 ! style="background: #b0e0e6;" | 2025 |- | align="left" | Težavnost | 7. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Silver;" | 2. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Silver;" | 2. | style="background: Silver;" | 2. | 8. |- | align="left" | Balvani | — | 17 | style="background: Silver;" | 2. | 4. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Silver;" | 2. | 18. | 8. | 5. | 23. |- | align="left" | Hitrost | — | — | — | 58. | 48. | 12. | — | — | — | — |- | align="left" | Kombinacija | — | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | — | — | — | — | — |} ===Težavnost=== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! width = "55" | Sezona ! width = "55" style = "background: Gold;" | Zlato ! width = "55" style = "background: Silver;" | Srebro ! width = "55" style = "background: #c96;" | Bron ! width = "55" | Skupaj |- | 2015 || || 2 || 1 || 3 |- | 2016 || 4 || || 2 || 6 |- | 2017 || 6 || || 2 || 8 |- | 2018 || 4 || 3 || || 7 |- | 2019 || 1 || 2 || || 3 |- | 2020 || || 1 || || 1 |- | 2021 || 3 || || || 3 |- | 2022 || 5 || 2 || || 7 |- | 2023 || 3 || || || 3 |- | 2024 || 3 || || || 3 |- | 2025 || 2 || || || 2 |- | 2026 || 2|| 1 || || 3 |- | '''Skupaj''' || '''33'''||'''11'''||'''5''' ||'''49''' |} ===Balvani=== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! width = "55" | Sezona ! width = "55" style = "background: Gold;" | Zlato ! width = "55" style = "background: Silver;" | Srebro ! width = "55" style = "background: #c96;" | Bron ! width = "55" | Skupaj |- | 2016 || || 1 || || 1 |- | 2017 || 3 || 1 || || 4 |- | 2018 || 2 || 1 || || 3 |- | 2019 || 6 || || || 6 |- | 2021 || 2 || 1 || || 3 |- | 2022 || 1 || || || 1 |- | 2023 || 1 || 1 || || 2 |- | 2024 || 2 || || || 2 |- | 2025 || 1 || || || 1 |- | 2026 || || 1 || || 1 |- | '''Skupaj''' ||'''18'''||'''6''' || '''0''' || '''24''' |} ==Odlikovanja== Leta 2021 je prejela odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih plezalcev in alpinistov]] ==Zunanje povezave== {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175162815 Janja Garnbret: Komaj čakam, da grem v naravo]. Ime tedna (29. september 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175164518 Ime meseca septembra: Janja Garnbret]. Ime tedna (6. oktober 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175065376 Janja Garnbret: Prišla sem po zlato medaljo, katerakoli druga bi bila zame neuspeh]. Ime tedna (12. avgust 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/to-je-moja-muska/109781658/175069388 Janja Garnbret]. To je moja muska (4. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenska športnica leta}} {{Normativna kontrola}} {{škrbina-bio-plezanje}} {{DEFAULTSORT:Garnbret, Janja}} [[Kategorija:Slovenski športni plezalci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Športni plezalci Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Športni plezalci Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] au5lsuryevbkg0oksgabm9o6gkkzn86 Richard Chamberlain 0 426506 6747265 6671317 2026-09-06T08:58:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747265 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Richard Chamberlain | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1959–danes }} '''Richard Chamberlain''' (polno ime '''George Richard Chamberlain'''), [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec|filmski]], [[gledališki igralec|gledališki]] in [[televizijski igralec|televizijski]] [[igralec (umetnik)|igralec]] ter [[pevec]], * [[31. marec]] [[1934]], [[Beverly Hills]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[29. marec]] [[2025]], [[Waimānalo]], [[Havaji]], ZDA. Richard Chamberlain je bil ameriški igralec in pevec, ki je postal najstniški idol v šestdesetih letih 20. stoletja po glavni vlogi v priljubljeni zdravniški seriji [[Dr. Kildare]] (1961-1966). Pozneje si je prislužil naziv <nowiki>''</nowiki>kralj miniserij<nowiki>''</nowiki> za svoje nastope v televizijskih miniserijah, kot so ''Centennial'' (1978), [[Šogun (serija)|''Šogun'']] (1980) in [[Pesem ptic trnovk (miniserija)|''Pesem ptic trnovk'']] (1983). Igral je tudi klasične gledališke vloge in deloval v glasbenem teatru. Chamberlain je odigral vlogo Aramisa v filmski trilogiji ''[[Trije mušketirji (film, 1973)|Trije mušketirji]]'' (1973), ''[[Štirje mušketirji]]'' (1974) in ''[[Vrnitev mušketirjev]]'' (1989). Upodobil je tudi Allana Quatermaina v filmih ''[[Rudniki kralja Salomona]]'' (1985) in ''Lost City of Gold'' (1986). Obenem je bil prvi igralec, ki je igral Jasona Bourna, in sicer v televizijskem filmu ''The Bourne Identity'' iz leta 1988. == Zgodnje življenje == George Richard Chamberlain se je rodil 31. marca 1934 v bolnišnici Angelus (ki danes ne deluje več) na Washington Boulevardu v Los Angelesu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/newspage/380267295/|title=Births|date=5. 4. 1934|accessdate=24. 7. 2025|website=Los Angeles Times}}</ref> kot drugi sin Else Winnifred (rojene von Benzon, kasneje Matthews) in Charlesa Axiona "Chucka" Chamberlaina, prodajalca opreme za trgovine iz Indiane.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.wargs.com/family/shattuck.html|title=Ancestry of William Shattuck|date=|accessdate=14. 7. 2017|website=The Ancestors and Relatives of William Shattuck|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.richard-chamberlain.co.uk/articles/article139.htm|title=Richard Chamberlain Online Article 139|accessdate=24. 7. 2025|website=Richard Chamberlain Online}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ebooksread.com/authors-eng/abram-william-foote/foote-family-comprising-the-genealogy-and-history-of-nathaniel-foote-of-wether-too-18/page-33-foote-family-comprising-the-genealogy-and-history-of-nathaniel-foote-of-wether-too-18.shtml|title=Foote family, comprising the genealogy and history of Nathaniel Foote, of Wethersfield, Conn., and his descendants; also a partial record of descendants of Pasco Foote of Salem, Mass., Richard Foote of Stafford County, Va., and John Foote of New York City|accessdate=24. 7. 2025|website=Free Press Printing Co|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806185303/http://www.ebooksread.com/authors-eng/abram-william-foote/foote-family-comprising-the-genealogy-and-history-of-nathaniel-foote-of-wether-too-18/page-33-foote-family-comprising-the-genealogy-and-history-of-nathaniel-foote-of-wether-too-18.shtml|url-status=dead}}</ref> Njegova mati je bila delno nemškega porekla. Charles je delal na nepremičninah in posloval s supermarketi, preden je med letoma 1956 in 1970 vodil podjetje s hladilniki in kasneje napisal knjigo ''A New Pair of Glasses''. Chamberlain je imel brata Williama, ki je delal skupaj z očetom v družinskem podjetju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1985-01-02-me-6114-story.html|title=Laguna Beach : Richard Chamberlain’s Father Dies at 82|date=2. 1. 1985|accessdate=24. 7. 2025|website=Los Angeles Times|last=Bush|first=G. M.|archive-date=2025-03-30|archive-url=https://archive.today/20250330151811/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1985-01-02-me-6114-story.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 1952 je Chamberlain diplomiral na srednji šoli Beverly Hills,<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.encyclopedia.com/education/news-wires-white-papers-and-books/chamberlain-richard-1934|title=Chamberlain, Richard 1934–|accessdate=24. 7. 2025|website=Encyclopedia}}</ref> kasneje pa se je vpisal na kolidž Pomona ('56), kjer je diplomiral iz umetnostne zgodovine in slikarstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.biography.com/actor/richard-chamberlain|title=Richard Chamberlain|accessdate=24. 7. 2025|website=Biography}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://magazine.pomona.edu/2015/summer/celebrate/|title=Celebrate!|date=3. 8. 2015|accessdate=24. 7. 2025|website=College Magazine Pomona|last=Rognlien|first=Gretchen}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2025/03/30/arts/television/richard-chamberlain-dead.html|title=Richard Chamberlain, TV Heartthrob Turned Serious Actor, Dies at 90|date=30. 3. 2025|accessdate=24. 7. 2025|website=The New York Times|last=Gates|first=Anita}}</ref> Vpoklican je bil v ameriško vojsko in je služil od leta 1956 do 1958. Med bivanjem v povojni Koreji je dosegel čin narednika.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|url=https://news.amomama.com/281455-heartthrob-richard-chamberlain-disliked.html|title=Heartthrob Richard Chamberlain Disliked & Feared Himself ‘Intensely’ Hiding Sexuality for Years|date=24. 10. 2021|accessdate=24. 7. 2025|website=Amo Mama|last=Ogunjimi|first=Busayo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.richardchamberlain.com/richard-chamberlain-biography|title=Richard Chamberlain, Biography|accessdate=24. 7. 2025|website=Richard Chamberlain|archive-date=2023-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230529031007/https://www.richardchamberlain.com/richard-chamberlain-biography|url-status=dead}}</ref> == Kariera == Chamberlain je soustanovil gledališko losangeleško gledališčko skupino Company of Angels. V zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja se je začel pojavljati v gostujočih vlogah v televizijskih serijah. Leta 1961 je začel nastopati v glavni vlogi dr. Jamesa Kildareja v seriji ''Dr. Kildare'' televizijske mreže NBC/MGM, v kateri je igral glavno vlogo, ki ga je izstrelila med zvezde. Ob njem je pomembno vlogo v seriji odigral tudi igralec [[Raymond Massey]].<ref name=":3" /><ref name=":6" /> V tem času se je pokazal tudi Chamberlainov pevski talent, tako da je v zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja posnel nekaj hitov. Eden prvih je bila glavna tema serije ''Dr. Kildare'' z naslovom ''Three Stars Will Shine Tonight'', ki se je uvrstila na 10. mesto na Billboardovi lestvici vročih 100.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.billboard.com/music/music-news/richard-chamberlain-dies-tv-icon-hit-records-music-1235935075/|title=Richard Chamberlain Dies at 90: TV Icon Had a Top 5 Album & Top 10 Single in Early 1960s|date=30. 3. 2025|accessdate=28. 7. 2025|website=Billboard|last=Grein|first=Paul}}</ref> Zadnjo epizodo serije so posneli leta 1966. Takrat je Chamberlain začel nastopati na gledaliških odrskih deskah. Tam je leta istega leta nastopal z [[Mary Tyler Moore]] in [[Priscilla Lopez|Priscillo Lopez]] v neuspešnem Broadwayskem muzikalu ''Zajtrk pri Tiffany''. Že po štirih predstavah so nehali nastopati. Na Broadway se je vrnil šele desetletja kasneje in nastopil v muzikalih ''My Fair Lady''<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/dd12c8c5d36fa71c92cee97596f0beff|title=Richard Chamberlain Stars in a Revival of 'My Fair Lady' on Broadway|date=10. 12. 1993|accessdate=28. 7. 2025|website=Associated Press|last=Kuchwara|first=Michael}}</ref> in [[Moje pesmi, moje sanje|''Moje pesmi, moje sanje'']].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.playbill.com/article/laura-benanti-richard-chamberlain-to-make-bway-sound-of-music-mar-10-com-79885|title=Laura Benanti & Richard Chamberlain To Make Bway Sound of Music Mar. 10|date=4. 2. 1999|accessdate=28. 7. 2025|website=Playbill|last=Simonson|first=Robert|last2=McGrath|first2=Seth}}</ref> Proti koncu šestdesetih let 20. stoletja je določeno obdobje preživel v [[Anglija|Angliji]], kjer je igral v repertoarnem gledališču. Po igri v BBC-jevi adaptaciji zgodbe ''Portrait of a Lady'' leta 1968<ref name=":8" /> je postal priznan igralec. Naslednje leto je skupaj s [[Katharine Hepburn]] zaigral v filmu ''The Madwoman of Chaillot''.<ref name=":8" /> V času bivanja v Angliji je obiskoval tečaj petja in igral v [[Birmingham]]skem repertoarnem gledališču, kjer je leta 1969 nastopil v naslovni vlogi v [[Hamlet|''Hamletu'']]. S tem je postal prvi Američan po [[John Barrymore|Johnu Barrymoru]] leta 1925, ki je igral Hamleta v tem gledališču. Prejel je odlične kritike<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1969/04/07/archives/alas-poor-dr-kildare-hamlets-done-him-in.html|title=Alas, Poor Dr. Kildare; Hamlet's Done Him In|date=7. 4. 1969|accessdate=28. 7. 2025|website=The New York Times|last=Emerson|first=Gloria}}</ref> in se leta 1970 vrnil na televizijo v antologiji ''Hallmark Hall of Fame''. Posnetek je izdala založba RCA Red Seal Records, kar mu je prineslo nominacijo za [[Grammy|grammyja]].<ref name=":1" /> V sedemdesetih letih 20. stoletja se je Chamberlain pojavil v filmih ''The Music Lovers'' (1970),<ref name=":9" /> ''Lady Caroline Lamb'' (1973, v njem je igral [[George Noel Gordon Byron|Lorda Byrona]]),<ref name=":9" /> [[Trije mušketirji (film, 1973)|''Trije mušketirji'']] (1973) in njegovem nadaljevanju ''Štirje mušketirji'' (1974) kot Aramis,<ref name=":3" /> ''The Lady's Not for Burning'' (1974, posneto za televizijo), ''The Towering Inferno'' (1974, v vlogi nepoštenega inženirja)<ref name=":3" /> in ''The Count of Monte Cristo'' (1975).<ref name=":10" /> Leta 1976 je spet pokazal svoj pevski talent v muzikal verziji zgodbe o Pepelki, ''The Slipper and the Rose'',<ref name=":8" /> kjer je zaigral ob [[Gemma Craven|Gemmi Craven]]. Sledila sta televizijski film Williama Basta ''The Man in the Iron Mask'' (1977)<ref name=":3" /> in ''The Last Wave'' (1977) Petra Weira.<ref name=":9" /> Pozneje je nastopil v več uspešnih televizijskih miniserijah, s čimer si je pridobil naziv <nowiki>''Kralj miniserij''</nowiki>.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1988/05/01/arts/television-richard-chamberlain-s-mini-series-mastery.html?pagewanted=all&src=pm|title=TELEVISION; Richard Chamberlain's Mini-Series Mastery|date=1. 5. 1988|accessdate=28. 7. 2025|website=The New York Times|last=Harmetz|first=Aljean}}</ref> Med drugim je nastopil v miniserijah ''Centennial'' (1978–79),<ref name=":9" /> [[Šogun (serija)|''Šogun'']] (1980)<ref name=":10" /> in [[Pesem ptic trnovk (miniserija)|''Pesem ptic trnovk'']] (1983).<ref name=":10" /> V slednji je nastopil kot oče (pozneje kardinal) Ralph de Bricassart. Glavni vlogi sta ob njem odigrali [[Rachel Ward]] in [[Barbara Stanwyck]]. Leta 1985 je odigral glavno vlogo Allana Quatermaina v filmu ''King Solomon's Mines'' in leto pozneje še v nadaljevanju ''Lost City of Gold''.<ref name=":9" /> Tri leta pozneje, leta 1988, je odigral glavno vlogo Jasona Bournea oz. Davida Webba v televizijski različici filma ''The Bourne Identity''.<ref name=":8" /> Še tretjič je nastopil kot Aramis v zadnjem delu trilogije ''The Return of the Musketeers'' (1989). {{Gallery | title = | height = 200 | width = 200 | align = center | footer = |File:Beverly Garland Richard Chamberlain Raymond Massey Dr. Kildare 1961.JPG |[[Beverly Garland]], Richard Chamberlain and [[Raymond Massey]] v prvi epizodi serije ''Dr. Kildare'' leta 1961. |File:Richard Chamberlain Daniela Bianchi Raymond Massey Dr Kildare 1964.JPG |Richard Chamberlain (dr. Kildare), [[Daniela Bianchi]] in [[Raymond Massey]] (dr. Gillespie) iz televizijske serije ''Dr. Kildare'' leta 1964. |File:Mary Tyler Moore Richard Chamberlain Holly Golightly musical 1966.JPG |Chamberlain, [[Mary Tyler Moore]] in [[Bob Merrill]] vadijo za ''Zajtrk pri Tiffany'' sredi šestdesetih let 20. stoletja. |File:יוני המנחם וריצ'רד צ'מברלין במכרות המלך שלמה בזימבבווה.jpg |Chamberlain in fotograf Yoni S. Hamenachem na snemanju filma ''King Solomon's Mines'' v Zimbabveju. }} Po letu 1990 do svoje smrti je Chamberlain večinoma igral v televizijskih filmih, na gledališkem odru in tudi kot gostujoči igralec v nekaterih serijah, na primer ''The Drew Carey Show'' in ''Will & Grace''.<ref name=":8" /> Leta 1991 je nastopil v televizijski adaptaciji dela ''The Night of the Hunter'' avtorja Davisa Grubba, ki je prejela mešane kritike. Nastopil je tudi v Broadwayevi oživitvi dela ''My Fair Lady'' med letoma 1993 in 1994, kjer je igral Henryja Higginsa. Jeseni 2005 je nastopil v naslovni vlogi Ebenezerja Scroogeja v broadwayski nacionalni turneji muzikala ''Scrooge: The Musical''. Leta 2006 je nastopil kot gostujoči igralec v eni epizodi britanske serije [[Hustle]],<ref name=":8" /> pa tudi v 4. sezoni serije ''Nip/Tuck''.<ref name=":8" /> Leta 2007 je gostoval tudi v 80. epizodi (8. epizodi 4. sezone) serije ''[[Razočarane gospodinje]]'' z naslovom ''Distant Past,'' kjer je odigral vlogo Glena Wingfielda, očima gospodinje Lynette Scavo.<ref name=":8" /> V letih 2008 in 2009 je upodobil [[Kralj Artur|kralja Arturja]] v muzikalu ''Spamalot'' v sklopu nacionalne turneje skupine [[Monty Python]]. V letih 2010 in 2012 je nastopil kot Archie Leach v 3. epizodi 3. sezone in 18. epizodi 4. sezone serije ''[[Zadoščenje (TV-serija)|Zadoščenje]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theatermania.com/touring-productions/news/11-2008/richard-chamberlain-to-join-spamalot-tour-in-chica_16324.html/|title=Richard Chamberlain to Join Spamalot Tour in Chicago|date=18. 11. 2008|accessdate=28. 7. 2025|website=Theater Mania|last=Bacalzo|first=Dan}}</ref> V dveh epizodah 4. sezone se je pojavil tudi v seriji ''[[Chuck (serija)|Chuck]]'', kjer je igral zlobneža, znanega le pod imenom Belgijec.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spoilertv.com/2010/11/chuck-episode-409-chuck-versus-phase.html|title=Chuck - Episode 4.09 - Chuck versus Phase Three - Synopsis|date=2. 11. 2010|accessdate=28. 7. 2025|website=Spoiler TV}}</ref> Nastopil je tudi v več epizodah serije ''[[Bratje in sestre (serija)|Bratje in sestre]]'', kjer je igral starega prijatelja in Saulovo simpatijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://ew.com/brothers-and-sisters/|title='Brothers & Sisters' Exclusive: Richard Chamberlain joins the cast as... Saul's ex?|date=12. 10. 2010|accessdate=28. 7. 2025|website=Entertainment Weekly|last=Ausiello|first=Michael}}</ref> Leta 2011 se je pojavil tudi v filmu ''We Are the Hartmans''. Leta 2012 se je vrnil na gledališki oder gledališča Pasadena Playhouse, kjer je v predstavi ''The Heiress'' nastopil v vlogi dr. Sloperja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.playbill.com/article/pasadena-playhouses-heiress-will-star-heather-tom-julia-duffy-and-richard-chamberlain-com-187590|title=Pasadena Playhouse's Heiress Will Star Heather Tom, Julia Duffy and Richard Chamberlain|date=16. 2. 2012|accessdate=28. 7. 2025|website=Playbill|last=Jones|first=Kenneth}}</ref> Leta 2017 se je pojavil v epizodi serije ''Twin Peaks: The Return'' kot Bill Kennedy.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.tvguide.com/celebrities/richard-chamberlain/credits/3000200740/|title=Richard Chamberlain Credits|accessdate=28. 7. 2025|website=TV Guide}}</ref> == Zasebno življenje in smrt == Chamberlain se ni nikoli poročil in ni imel otrok. Večino svoje kariere ni bil odkrit glede svoje homoseksualnosti, da bi zaščitil svojo zasebnost in igralske priložnosti.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www.richard-chamberlain.co.uk/interview41.htm|title=Interview 41|accessdate=26. 7. 2025|website=Richard Chamberlain}}</ref> Francoska ženska revija ''Nous Deux'' ga je decembra 1989 razkrila kot geja, vendar ni potrdil svoje homoseksualnosti vse do objave svoje avtobiografije ''Shattered Love: A Memoir'' leta 2003.<ref>{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2010/12/27/richard-chamberlain-gay-actors-coming-out/|title=Out gay actor Richard Chamberlain says he 'wouldn't advise' closeted gay actors to come out. Didn't seem to hurt his career.|date=27. 12. 2010|accessdate=26. 7. 2025|website=Entertainment|last=Vary|first=Adam B.}}</ref> Chamberlain je bil v sedemdesetih letih 20. stoletja v zvezi z igralcem Wesleyjem Eurejem.<ref>{{Navedi splet|url=https://daytimeconfidential.com/2009/06/04/wesley-eure-i-got-fired-from-days-for-being-gay|title=Wesley Eure: "I Got Fired From DAYS for Being Gay"|date=18. 3. 2015|accessdate=26. 7. 2025|website=Daytime Confidential|last=Giddens|first=Jamey}}</ref> Leta 1977 je Chamberlain začel dolgotrajno razmerje z igralcem in producentom Martinom Rabbettom.<ref name=":7" /> Rabbett je igral brata Chamberlainovega glavnega junaka v filmu ''Allan Quatermain and the Lost City of Gold'' iz leta 1986. Tega leta sta začela živeti skupaj na Havajih in imela zasebno slovesnost zaveze.<ref name=":7" /> Par se je leta 2010 sporazumno (vendar začasno) ločil, Chamberlain pa se je preselil v Los Angeles.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.belfasttelegraph.co.uk/breaking-news/entertainment/richard-chamberlain-returns-to-la-14764530.html|title=Richard Chamberlain returns to LA|date=12. 4. 2010|accessdate=26. 7. 2025|website=The Belfast Telegraph|archive-date=2010-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20101028140101/http://www.belfasttelegraph.co.uk/breaking-news/entertainment/richard-chamberlain-returns-to-la-14764530.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V intervjuju leta 2014 je Chamberlain povedal, da čeprav z Rabbettom nista več tesno povezana, sta ostala bližnja prijatelja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2014/11/30/fashion/at-80-richard-chamberlain-is-ready-to-speak-volumes.html|title=At 80, Richard Chamberlain Is Ready to Speak Volumes|date=28. 11. 2014|accessdate=26. 7. 2025|website=The New York Times|last=McElroy|first=Steven}}</ref> Glede na Chamberlainov osmrtnico v ''The New York Times'' sta Rabbett in Chamberlain pred njegovo smrtjo ponovno začela živeti skupaj na Havajih. Rabbett je veljal za njegovega "edinega neposrednega preživelega".<ref name=":6" /> Chamberlain je umrl zaradi zapletov po kapi v Waimānalu na Havajih 29. marca 2025 v starosti 90 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://variety.com/2025/film/news/richard-chamberlain-dead-dies-shogun-thorn-birds-1236351970/|title=Richard Chamberlain, TV’s Dr. Kildare, ‘Shogun,’ ‘Thorn Birds’ Star, Dies at 90|date=30. 3. 2025|accessdate=26. 7. 2025|website=Variety|last=Natale|first=Richard}}</ref> == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opomba |- | 1960 | ''The Secret of the Purple Reef'' | Dean Christopher | |- | 1961 | ''A Thunder of Drums'' | poročnik Porter | |- | 1963 | ''Twilight of Honor'' | David Mitchell | |- | 1965 | ''Joy in the Morning'' | Carl Brown | |- | 1968 | ''Petulia'' | David Danner | |- | 1969 | ''The Madwoman of Chaillot'' | Roderick | |- | 1970 | ''Julius Caesar'' | [[Gaj Avgust Oktavijan]] | |- |1971 |''The Music Lovers'' |[[Peter Iljič Čajkovski]] | |- | 1972 | ''Lady Caroline Lamb'' | [[George Noel Gordon Byron|Lord Byron]] | |- | 1973 | ''[[Trije mušketirji (film, 1973)|Trije mušketirji]]'' | Aramis | |- | rowspan="2" | 1974 | ''The Towering Inferno'' | Roger Simmons | |- | ''The Four Musketeers'' | Aramis | |- | 1975 | ''The Christmas Messenger'' | Christmas Messenger | Kratki film |- | 1976 | ''The Slipper and the Rose'' | Princ Edward | |- | 1977 | ''The Last Wave'' | David Burton | |- | 1978 | ''The Swarm'' | Dr. Hubbard | |- | 1982 | ''Murder by Phone'' | Nat Bridger | |- | 1985 | ''King Solomon's Mines'' | Allan Quatermain | |- | 1986 | ''Allan Quatermain and the Lost City of Gold'' | Allan Quatermain | |- | 1989 | ''The Return of the Musketeers'' | Aramis | |- | 1995 | ''Bird of Prey'' | Jonathan Griffith | |- | 1997 | ''River Made to Drown In'' | Thaddeus MacKenzie |izdano na DVD-ju |- | 1999 | ''The Pavilion'' | Huddlestone | izdano na DVD-ju |- | rowspan="2" | 2007 | ''I Now Pronounce You Chuck and Larry'' | svetnik Banks | |- | ''Strenght and Honour'' | Denis O'Leary | |- | rowspan="2" | 2011 | ''The Perfect Family'' | monsinjor Murphy | |- | ''We Are the Hartmans'' | Hartman | |- | 2015 | ''Justice League: Gods and Monsters'' | Highfather | glasovna vloga, izdano na DVD-ju |- | 2018 | ''Nightmare Cinema'' | dr. Mirari | |} === Televizijski filmi === {| class="wikitable" |+ !Leto !Naslov !Vloga |- |1972 |''The Woman I Love'' |kralj [[Edvard VIII. Britanski|Edvard VIII.]] |- | rowspan="2" |1974 |''The Lady's Not For Burning'' |Thomas Mendip |- |''F. Scott Fitzgerald and 'The Last of the Belles''' |[[Francis Scott Key Fitzgerald|F. Scott Fitzgerald]] |- |1975 |''The Count of Monte Cristo'' |Edmond Dantes |- |1977 |''The Man in the Iron Mask'' |[[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] in Filip |- |1983 |''Cook and Peary: The Race to the Pole'' |Frederick Cook |- |1985 |''Wallenberg: A Hero's Story'' |[[Raoul Wallenberg]] |- |1987 |''Casanova'' |[[Giacomo Casanova]] |- | rowspan="2" |1991 |''Aftermath: A Test of Love'' |Ross Colburn |- |''Night of the Hunter'' |Harry Powell |- |1993 |''Ordeal in the Arctic'' |kapitan John Couch |- | rowspan="2" |1997 |''All the Winters That Have Been'' |Dane Corvin |- |''The Lost Daughter'' |Andrew McCracken |} === Televizijske serije === {| class="wikitable" |+ !Leto !Naslov !Vloga !Opombe |- |1959 |''Alfred Hitchcock Presents'' |Clay Pine |sezona 5, epizoda 11 ''Road Hog'' |- | rowspan="6" |1960 |''Rescue 8'' | - |epizoda ''High Explosive'' |- |''Bourbon Street Beat'' |Dale Wellington |epizoda ''Target of Hate'' |- |''Gunsmoke'' |Pete |epizoda ''The Bobsy Twins'' |- |''Mr. Lucky'' |Alec |epizoda ''Operation Fortuna'' |- |''Thriller'' |Larry Carter |epizoda ''The Watcher'' |- |''Riverboat'' |poročnik Dave Winslow |epizoda ''Chicota Landing'' |- | rowspan="2" |1961 |''The Deputy'' |Jerry |epizoda ''Edge of Doubt'' |- |''Whispering Smith'' |Chris Harrington |epizoda ''Stain of Justice'' |- |1961-1966 |''Dr. Kildare'' | rowspan="2" |dr. James Kildare |naslovna vloga |- |1963 |''The Eleventh Hour'' |epizoda ''Four Feet in the Morning'' |- |1968 |''The Portrait of a Lady'' |Ralph Touchett |glavna zasedba |- |1978-1979 |''Centennial'' |Alexander McKeag | rowspan="5" |miniserija, glavna zasedba |- |1980 |''Šogun'' |John Blackthorne |- |1983 |''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]'' |Ralph de Bricassart |- |1986 |''Dream West'' |John C. Fremont |- |1988 |''The Bourne Identity'' |Jason Bourne |- |1989-1990 |''Island Son'' |dr. Daniel Kulani |glavna zasedba |- |1996 |''The Thorn Birds: The Missing Years'' |Ralph de Bricassart | rowspan="2" |miniserija, glavna zasedba |- |1999 |''Too Rich: The Secret Life of Doris Duke'' |Bernard Lafferty |- |2000 |''Touched by an Angel'' |Everett/Jack Clay |epizoda ''The Face on the Bar Room Floor'' |- |2002 |''The Drew Carey Show'' |Maggie Wick |2 epizodi |- |2005 |''Will & Grace'' |Clyde |epizoda ''Steams Like Old Times'' |- | rowspan="3" |2006 |''Hustle'' |James Whittaker Wright III |epizoda ''Whittaker Our Way Out'' |- |''Nip/Tuck'' |Arthur Stiles |epizoda ''Blu Mondae'' |- |''Blackbeard'' |guverner Charles Eden |miniserija, glavna zasedba |- |2007 |''[[Razočarane gospodinje]]'' |Glen Wingfield |epizoda ''Distant Past'' |- |2010 |''Chuck'' |Adelbert De Smet |2 epizodi |- |2010-2011 |''Brothers & Sisters'' |Jonathan Byrold |ponavljajoča se vloga v 5. sezoni |- |2010-2012 |''[[Zadoščenje (TV-serija)|Zadoščenje]]'' |Archie Leach |2 epizodi |- |2011 |''ThunderCats'' |Zigg |glasovna vloga, epizoda ''Forest of Magi Oar'' |- |2017 |''Twin Peaks: The Return'' |Bill Kennedy |epizoda ''Part Four'' |} == Diskografija == V tabelah so zapisane uvrstitve na posameznih lestvicah. UK pomeni Združeno kraljestvo, US Združene države Amerike, CAN pa Kanado. {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ Iz albuma ''Richard Chamberlain Sings''<nowiki>:</nowiki> UK št. 8,<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=British Hit Singles & Albums (19th ed.)|last=Roberts|first=David|publisher=Guinness World Records Ltd.|year=2006|isbn=978-1904994107|location=London|page=99}}</ref> [[Billboard 200|US]] št. 5.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/joelwhitburnstoplp00whit/page/28/mode/2up?q=Richard+Chamberlain|title=Joel Whitburn's Top LPs 1945-1972|accessdate=25. 7. 2025|website=Record Research|last=Whitburn|first=Joel}}</ref> |- ! rowspan="2" scope="col" | Leto ! rowspan="2" scope="col" | Naslov ! colspan="3" scope="col" | Najvišja uvrstitev na lestvici |- ! scope="col" style="width:4em;" | US<ref>{{Navedi knjigo|title=Joel Whitburn's Top Pop Singles 1955-1990|last=Whitburn|first=Joel|publisher=Record Research Inc.|year=1991|page=116}}</ref> ! scope="col" style="width:4em;" | UK<ref name=":4" /> ! scope="col" style="width:4em;" | CAN |- | rowspan="2" | 1962 | scope="row" | ''Theme from Dr. Kildare (Three Stars Will Shine Tonight)'' | 10 | 12 | 4<ref>{{Navedi splet|url=https://chumtribute.com/62-07-02-chart.jpg|title=CHUM Hit Parade|date=2. 7. 1962|accessdate=25. 7. 2025|website=CHUM|archive-date=2025-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20251112090237/http://chumtribute.com/62-07-02-chart.jpg|url-status=dead}}</ref> |- | scope="row" | ''Love Me Tender'' | 21 | 15 | 31<ref>{{Navedi splet|url=https://chumtribute.com/62-10-22-chart.jpg|title=CHUM Hit Parade|date=22. 10. 1962|accessdate=25. 7. 2025|website=CHUM|archive-date=2025-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20251031220056/http://chumtribute.com/62-10-22-chart.jpg|url-status=dead}}</ref> |- | rowspan="4" | 1963 | scope="row" | ''All I Have to Do Is Dream'' | 14 | — | 6<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://chumtribute.com/63-04-01-chart.jpg|title=CHUM Hit Parade|date=1. 4. 1963|accessdate=25. 7. 2025|website=CHUM|archive-date=2025-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20250707142740/http://chumtribute.com/63-04-01-chart.jpg|url-status=dead}}</ref> |- | scope="row" | ''Hi-Lili, Hi-Lo'' | 64 | 20 | 6<ref name=":5" /> |- | scope="row" | ''I Will Love You'' | 65 | — | — |- | scope="row" | ''True Love'' | 98 | 30 | — |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ Iz ''Twilight of Honor'' |- ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Naslov ! scope="col" style="width:4em;" | US ! scope="col" style="width:4em;" | UK ! scope="col" style="width:4em;" | CAN |- | 1963 | scope="row" | ''Blue Guitar'' / ''They Long to Be Close to You'' | 42 | — | 30<ref>{{Navedi splet|url=https://chumtribute.com/63-11-04-chart.jpg|title=CHUM Hit Parade|date=4. 11. 1963|accessdate=25. 7. 2025|website=CHUM|archive-date=2025-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20251031155651/http://chumtribute.com/63-11-04-chart.jpg|url-status=dead}}</ref> |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ Iz ''Richard Chamberlain'' (aka ''Joy in the Morning'') |- ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Naslov ! scope="col" style="width:4em;" | US |- | rowspan="2" | 1964 | scope="row" | ''Joy in the Morning'' | — |- | scope="row" | ''Rome Will Never Leave You'' | 99 |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:left;" |+ Pesmi z albuma ''The Slipper and the Rose'' (1976) |- ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Naslov |- | rowspan="5" | 1976 | ''Secret Kingdom'' |- | ''He Danced With Me / She Danced with Me'' |- | ''What a Comforting Thing to Know'' |- | ''Why Can't I Be Two People?'' |- | ''Bride-Finding Ball'' |} ; Iz ''Haleakala: How Maui Snared The Sun/Clarinet Concerto'' * ''Haleakala: How Maui Snared The Sun'' (Tone Poem) (1991), ustvaril Dan Welcher, sodelujoči izvajalci Honolulu Symphony. == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Nominirano delo ! Rezultat ! Vir |- | 1985 | TV nagrada Aftonbladet | Najboljša tuja televizijska osebnost – moški | {{n/a}} | {{Won}} | |- | 1978 | Nagrada Avstralskega filmskega inštituta | Najboljši igralec v glavni vlogi | ''The Last Wave'' | {{Nominated}} | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.aacta.org/aacta-awards/winners-and-nominees/range/1970-1979/year/1978/|title=Winners & Nominees 1978|accessdate=27. 7. 2025|website=Australian Film Institute Awards}}</ref> |- | 1985 | Bravo Otto | Najboljša moška TV zvezda | {{n/a}} | {{Won}} | |- | 1977 | Drama Desk | Najboljši igralec v igri | ''The Night of the Iguana'' | {{Nominated}} | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.dramadesk.org/awards/nominees-and-recipients/1977-awards/|title=Nominees and Recipients - 1977 Awards|accessdate=27. 7. 2025|website=Drama Desk Awards}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 1962 | rowspan="3"| Zlato jabolko | rowspan="2"| Najbolj kooperativen igralec | {{n/a}} | {{Won}} | |- | 1963 | {{n/a}} | {{Won}} | |- | 1980 | Moška zvezda leta | {{n/a}} | {{Won}} | |- | 1962 | rowspan="6"| [[Zlati globus]] | Največja televizijska zvezda – moški | ''Dr. Kildare'' | {{Won}} | rowspan="6" | <ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://goldenglobes.com/person/richard-chamberlain/|title=Richard Chamberlain|accessdate=27. 7. 2025|website=Golden Globe Awards}}</ref> |- | 1979 | rowspan="2"| Najboljši igralec v televizijski drami | ''Centennial'' | {{Nominated}} |- | 1980 | ''Shōgun'' | {{Won}} |- | 1983 | rowspan="3"| Najboljši igralec v televizijski miniseriji ali televizijskem filmu | ''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]'' | {{Won}} |- | 1985 | ''Wallenberg: A Hero's Story'' | {{Nominated}} |- | 1988 | ''The Bourne Identity'' | {{Nominated}} |- | 1971 | [[Grammy]] | Najboljši posnetek govorjene besede | ''Hamlet'' | {{Nominated}} | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.grammy.com/artists/richard-chamberlain/1438|title=Richard Chamberlain|accessdate=27. 7. 2025|website=Grammy Awards}}</ref> |- | 2012 | Mednarodni filmski festival na Havajih | Nagrada za življenjsko delo | {{n/a}} | {{Won}} | align="center"| |- | 2023 | Nagrada Združenja za spletni film in televizijo | Televizijska hiša slavnih: moški | {{n/a}} | {{Won|Inducted}} | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.oftaawards.com/tv-hall-of-fame/television-hall-of-fame-actors/|title=Television Hall of Fame: Actors|accessdate=27. 7. 2025|website=Online Film & Television Association}}</ref> |- | 1975 | rowspan="4"| [[Emmy]] | Najboljši igralec v glavni vlogi v drami ali komediji | ''The Count of Monte Cristo'' | {{Nominated}} | rowspan="4" | <ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.televisionacademy.com/bios/richard-chamberlain|title=Richard Chamberlain - Emmy Awards|accessdate=27. 7. 2025|website=Emmys}}</ref> |- | 1981 | rowspan="3"| Najboljši igralec v glavni vlogi v miniseriji ali posebni epizodi | ''Shōgun'' | {{Nominated}} |- | 1983 | ''[[Pesem ptic trnovk (miniserija)|Pesem ptic trnovk]]'' | {{Nominated}} |- | 1985 | ''Wallenberg: A Hero's Story'' | {{Nominated}} |- | 1982 | Filmski festival Sitges | Najboljši igralec | ''The Last Wave'' | {{Won}} | align="center"| |- | 2011 | Steiger | Nagrada za življenjsko delo | {{n/a}} | {{Won}} | align="center"| |- | 2003 | TV Land | Klasični televizijski zdravnik leta | ''Dr. Kildare'' | {{Nominated}} | align="center"| |} == Izdana dela == * Chamberlain, Richard (3. 6. 2003). ''Shattered Love: A Memoir''. New York: Regan Books. ISBN 0-06-008743-9. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Richard Chamberlain}} * [http://www.imdb.com/name/nm0000328/?ref_=nv_sr_1/ Richard Chamberlain] na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb * [https://catalog.afi.com/Person/129712-Richard-Chamberlain/ Richard Chamberlain] na ''American Film Institute Catalog'' * [https://www.ibdb.com/broadway-cast-staff/richard-chamberlain-34995/ Richard Chamberlain] na ''Internet Broadway Database'' * [https://web.archive.org/web/20250404041032/http://www.iobdb.com/CreditableEntity/25506/ Richard Chamberlain] na ''Internet Off-Broadway Database'' (arhivirano) * [https://playbill.com/person/richard-chamberlain-vault-0000096922/ Richard Chamberlain] na ''Playbill Vault'' * [http://www.richard-chamberlain.com Richard Chamberlain's art website] * [https://interviews.televisionacademy.com/interviews/richard-chamberlain/ Richard Chamberlain] na ''The Interviews: An Oral History of Television'' * {{Discogs artist|Richard Chamberlain}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v televizijski drami}} {{Zlati globus za najboljšega igralca TV miniserija film}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Chamberlain, Richard }} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v televizijski dramski seriji]] lmzsmk4gin1rvtvnt8gj9sbfx1din0z Nataša Kramberger 0 429880 6747264 6732438 2026-09-06T08:50:51Z Mandic2406 239911 6747264 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nataša Kramberger''', [[slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]] in [[novinar]]ka, * [[14. april]] [[1983]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Kramberger {{!}} EU Prize for Literature|url=http://www.euprizeliterature.eu/authors/nata%C5%A1a-kramberger|website=www.euprizeliterature.eu|accessdate=2021-01-12|archive-date=2021-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210114050205/http://www.euprizeliterature.eu/authors/nata%C5%A1a-kramberger|url-status=dead}}</ref> Krambergerjeva je več let živela in ustvarjala v [[Berlin]]u, leta 2016 pa se je preselila na kmetijo v Slovenskih goricah.<ref>{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/natasa-kramberger-slovenka-ki-je-zivljenje-v-berlinu-zamenjala-za-kmetovanje-v-jurovskem-dolu-in-postala-glas-kmetic/|title=Slovenka, ki je Berlin zamenjala za kmetijo v Jurovskem Dolu in postala glas kmetic|date=2. 1. 2025|accessdate=2. 8. 2025|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> Najbolj znana je po svojem romanu ''Nebesa v robidah: roman v zgodbah'', ki ga je izdala leta 2007 in je bil nominiran za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.jskd.si/literatura/zaloznistvo_literatura/prvenke/kramberger_nebesa_08.htm|title=PRVENKA Nataša Kramberger Nebesa v robidah|publisher=JSKD|accessdate=17. februarja 2017|archive-date=2017-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171110000703/http://www.jskd.si/literatura/zaloznistvo_literatura/prvenke/kramberger_nebesa_08.htm|url-status=dead}}</ref> Za ta roman je leta 2010 prejela [[Nagrada Evropske unije za književnost|nagrado Evropske unije za književnost]].<ref>{{navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042393408/kultura/splosno/1042393408|title=Nataša Kramberger med prejemniki nagrade Evropske unije za književnost|publisher=Dnevnik|date=6. oktober 2010|accessdate=17. februarja 2017}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2025 je prejela nagrado Prešernovega sklada za esejistični roman ''Po vsej sili živ''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podelitev-presernovih-nagrad_2.html|title=Podelitev Prešernovih nagrad: 'Nagrajenci pomagajo videti tudi onkraj vidnega'|date=7. 2. 2025|accessdate=2. 8. 2025|website=www.24ur.com}}</ref> == Življenjepis == Nataša Kramberger se je rodila 14. aprila 1983 v Mariboru, mami Mariji Šauperl,<ref>{{navedi splet|url=https://www.rasg.si/images/Ovtarjeve_novice/LETO%202010/O_novice_112010.pdf|title=Evropska knjižna nagrada »Evropejki iz Jurovskega Dola«|publisher=Ovtarjeve novice|date=26. november 2010|accessdate=8. marec 2019|author=Pukšič, Edvard}}</ref> po poklicu učiteljici in knjižničarki. Odraščala je v [[Jurovski dol|Jurovskem dolu]], kjer je obiskovala osnovno šolo. Šolanje je nadaljevala na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]], kjer je leta 2002 opravila maturo. V dijaških letih je začela pisati za šolski časopis ''Borec'', kjer je bila dve leti glavna urednica pod mentorjem Sašo Mikićem. Sodelovala je tudi v Gledališki šoli Prve gimnazije. V poletni praksi 2002 je začela delati kot novinarka časopisa ''[[Večer (časopis)|Večer]]'' in tednika ''7D''. kjer je bil njen mentor Mirko Lorenci. Leta 2002 se je vpisala na študij komunikologije - tržno komuniciranje in odnosi z javnostjo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]ju, kjer leta 2016 diplomirala z nalogo ''Trajnostni marketing kot družbeni proces menjave''. V okviru Erasmus projekta je študirala tudi na Univerzi v Utrechtu, od koder se je leta 2004 preselila v [[Berlin]]. Od takrat deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Objavlja reportaže, intervjuje, članke, kolumne za več slovenskih medijev: ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', ''Emzin'', ''Pogledi'', ''Mentor'', ''Sodobnost'', ''[[Mladina]]'', ''AirBeletrina'', ''Kažin'' in nemški ''Periskop''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.periskop-berlin.org/2017/03/15/natasa-kramberger/|title=Nataša Kramberger|publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925194233/http://www.periskop-berlin.org/2017/03/15/natasa-kramberger/|url-status=dead}}</ref> Občasno živi v Jurovskem dolu in [[Milano|Milanu]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/natasa-kramberger-nomadizem-med-jurovskim-dolom-in-milanom.html|title=Nataša Kramberger: Nomadizem med Jurovskim Dolom in Milanom|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=7. avgust 2017|accessdate=8. marec 2019|author=Rak, Peter|archive-date=2018-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180611174648/http://www.delo.si/kultura/knjiga/natasa-kramberger-nomadizem-med-jurovskim-dolom-in-milanom.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.periskop-berlin.org/wp-content/uploads/2017/03/wochenende-interview1.pdf|title=Nataša Kramberger: „Europa sollte aus den Fehlern Jugoslawienslernen“|publisher=taz am wochenende|date=1. november 2014|accessdate=8. marec 2019|author=Uwe, Rada}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2009 je v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Prevzela je kmetijo, se začela ukvarjati z ekološkim kmetijstvom in naravno gradnjo in organizacijo delavnic, dogodkov. Prvi projekt je bil zbiranje odpadnega tekstila iz katerega izdelujejo vrečke, žakeljčke, ki ga predajo naprej skupaj z zgodbo o tekstilu (lastnik, uporaba) poimenovan Polne vreče zgodb. Na podlagi projekta je nastal scenarij za dokumentarni film, ki ga je režirala Hana Kastelicova.<ref>{{navedi splet|url=https://polnevrecezgodb.wordpress.com/|title=Polne vreče zgodb |publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/polne-vrece-zgodb-oda-lepoti-zivljenja/253641|title=Polne vreče zgodb - oda lepoti življenja |publisher=MMC RTV Slovenija|date=22. marec 2011|accessdate=8. marec 2019|author=M. K.}}</ref> == Literarno delo == Na razpisu za [[Državno srečanje mladih literatov Urška|mlado literaturo Urška]] 2006 je osvojila prvo nagrado: objavo prvenca, ki ga je z naslovom ''Nebesa v robidah'' naslednje leto (2007) izdal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v zbirki Prvenke<ref>{{Navedi splet|title=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|url=https://www.jskd.si/literatura/zaloznistvo_literatura/prvenke/kramberger_nebesa_08.htm|website=www.jskd.si|accessdate=2021-01-12}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Roman je dobil večinoma pozitivne kritike, uvrščen je bil med peterico finalistov za kresnika junija 2008 in dobil Nagrado EU za literaturo (2010). Roman je preveden v več tujih jezikov (albanščina, bolgarščina, češčina, danščina , hrvaščina , italijanščina , makedonščina, nizozemščina, srbščina).<ref name="eupl">{{Navedi splet |url=http://www.euprizeliterature.eu/author/2010/natasa-kramberger |title=Predstavitev na spletni strani literarne nagrade EU (v angleščini) |accessdate=2017-02-17 |archive-date=2014-09-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140922144547/http://www.euprizeliterature.eu/author/2010/natasa-kramberger |url-status=dead }}</ref> Ocene: [[Matej Bogataj|M. Bogataj]], Literatura 72/5, 2008.<ref>Bogataj, Matej (2008). Nataša Kramberger: Nebesa v robidah. ''Sodobnost (1963), letnik 72, številka 5, str. 765-767''. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YUZKOXOO}}</ref> Projekt ''Kaki vojaki'' z ilustratorko Jano Kocjan je žanrsko neulovljiv tekst med prozo in poezijo. V rezidenci Topolovo, kjer je bivala februarja 2016, je napisala Tujčice.<ref>{{navedi splet|url=https://ars.rtvslo.si/2017/07/natasa-kramberger-tujcice/|title=Nataša Kramberger: Tujčice|publisher=Ars|date=17. julij 2017|accessdate=8. marec 2019|author=Detela, Lev}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tretji roman ''Primerljivi hektarji'' je izšel leta 2017. V njem piše o prevzemu in delu na kmetiji, aktivizmu za ohranitev dreves v Berlinu in otroštvu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042836603|title=Nataša Kramberger: V prepiru sem vsaj tisočkrat rekla prav to: »Sem ekonomska migrantka.«|publisher=Dnevnik Objektiv|date=18. avgust 2018|accessdate=8. marec 2019|author=[[Ervin Hladnik Milharčič]]|archive-date=2018-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819115540/https://www.dnevnik.si/1042836603|url-status=dead}}</ref> Njeno delo je nastajalo kot preplet žanrov časnikarstva, esejistike in literature. Njeno nnovinarsko delo je obravnavala Petra Godeša v magistrskem delu ''Narativ v literarnonovinarskem žanru : analiza besedil Nataše Kramberger Tri zgodbe o mestih''.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_godesa-petra.pdf|title=Narativ v literarnonovinarskem žanru:analiza besedil Nataše Kramberger Tri zgodbe o mestih|publisher=|date=2015|accessdate=8. marec 2019|author=[[Petra Godeša]]}}</ref> Med ljubšimi avtorji omenja [[Italo Calvino|Itala Calvina]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.airbeletrina.si/clanek/knjiga-priznanj-natasa-kramberger|title=Knjiga priznanj: Nataša Kramberger |publisher=Airbeletrina|date=10. februar 2015|accessdate=8. marec 2019|author=[[Noah Charney]]}}</ref> == Bibliografija == === Proza in poezija === * ''Tujčice'' (Collana Koderjana / Zbirka Koderjana; 10). Cividale del Friuli / Čedad : Novi Matajur, 2016 {{COBISS|ID=8992748}}{{COBISS|ID=8993260}} * ''Kaj le nosiš v sebi'' (v dialogu z [[Dragica Čadež|Dragico Čadež]]), 2025 === Proza === * ''Nebesa v robidah: roman v zgodbah'' (Zbirka Prvenke). Ljubljana : Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - revija Mentor, 2007 {{COBISS|ID=235638784}} * ''Kaki vojaki : roman v rimah in slikah'' (Zbirka Nova Znamenja; 38). Maribor : Litera, 2011 {{COBISS|ID=67783425}} * ''Primerljivi hektarji : pripoved v setvenem koledarju'' (Zbirka Prišleki). Ljubljana : LUD Literatura, 2017 {{COBISS|ID=293240064}} * ''Po vsej sili živ''. Založba Goga, 2024. === Esejistika === * ''Brez zidu : časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004-2014'' (Zbirka S poti). Ljubljana : Cankarjeva založba, 2014 {{COBISS|ID=276112896}} === Scenaristika === * ''Polne vreče zgodb''. RTV Slovenija, 2011 (r. Hanka Kastelicová) === Izbor kratke proze, reportaž, esejev === * ''Gustlek v Anični deželi''. Maribor : Večer, 31. julij 2010 * ''Vila Smeralda'' (Zbirka Poletne zgodbe). Ljubljana : Delo, 2011 {{COBISS|ID=4478188}} == Nagrade == * Nagrada Urška 2006 ([[Državno srečanje mladih literatov Urška|Festival mlade literature Urška]] 2006) * A Sea for World, 2008 (Anna Lindh Foundation) za kratko zgodbo ''Slana ruleta''<ref>{{navedi splet|url=https://www.annalindhfoundation.org/networks/slovenia/news/international-success-natasa-kramberger|title=International success of Nataša Kramberger|publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Young Euro Connect award, 2009, za esej ''Svinjska glava v plastiki / Dva tedna s smetarji''<ref>{{navedi splet|url=http://www.young-euro-connect.de/index.php?sprache=eng&seite=s2_5|title=The Journalist 2009|publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019}}</ref> * EU Prize for literature / Nagrada EU za literaturo, 2010, za roman ''Nebesa v robidah'' * Zlati znak JSKD, 2011, za izjemen enkraten dosežek na področju literarne dejavnosti * [[Nagrada Prešernovega sklada]] 2025 ===== Nominacije ===== * Prva peterica: [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], 2008 za roman ''Nebesa v robidah'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.mladina.si/165055/natasa-kramberger-pisateljica-novinarka-kmetica/ Perat, Katja ''Nataša Kramberger, pisateljica, novinarka, kmetica.''] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175116334 Nataša Kramberger, pisateljica: "Zame je pripoved vedno tudi angažma, vendar mora peti."]. Naši umetniki pred mikrofonom (13. marec 2025). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175107541 Nataša Kramberger: Če kmetovanje ni poezija, potem ni vredno]. Nedeljski gost (9. februar 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{UrškiniNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kramberger, Nataša}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 4mso0v4pmlz1thgxg19nuaralvl9hju Kraljeva palača, Torino 0 430214 6747326 6494191 2026-09-06T11:58:20Z Erardo Galbi 166658 6747326 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic building |name = Kraljeva palača v Torinu <br /> Palazzo Reale di Torino |image = Torino - Palazzo Reale - 1.jpg |caption = Fasada (1646–60) |map_type = |latitude = |longitude = |location_town = [[Torino]] |location_country = [[Italija]] |architect = več, tudi Filippo Juvarra |engineer = |construction_start_date = 16. in 17. stoletje |completion_date = |date_demolished = |cost = |structural_system = [[muzej]] |style = [[baročna arhitektura]], [[rokoko]], [[neoklasicistična arhitektura]] |size = | extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | Year = 1997 }} }} '''Kraljeva palača v Torinu''' (italijansko ''Palazzo Reale di Torino'') je zgodovinska palača [[Savojci|Savojcev]] v mestu [[Torino]] v severni [[Italija|Italiji]]. Prvotno je bila zgrajena v 16. stoletju in jo je v 17. stoletju posodobila Kristina Marija Francoska (1606-1663), po oblikovanju baročnega [[arhitekt]]a [[Filippo Juvarra| Filippa Juvarre]]. Palača vsebuje tudi Palazzo Chiablese in kapelo sv. Prta, slednja je bila zgrajena za hrambo slavnega [[Torinski prt|Torinskega prta]]. Leta 1946 je stavba postala last države in se je spremenila v muzej. V letu 1997 je bila uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine, skupaj z 13 drugimi rezidencami Savojcev. <ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/823|title=Residences of the Royal House of Savoy|first=UNESCO World Heritage|last=Centre|publisher=}}</ref> == Zgodovina == Gradnjo palače je naročila regentka Marija Kristina v 1645<ref>{{navedi splet|title=a-torino.com|url=http://www.a-torino.com/web/en/torino/palazzo_reale.html}}</ref>. Hotela je novo bivališče za dvor, ko se je njen sin vrnil iz državljanske vojne. Izbrana lokacija je bila prejšnja škofovska palača, ki je bila zgrajena sredi novega glavnega mesta Savojcev, Torina, v času vladavine Emmanuela Philiberta, vojvode Savojskega (1528-1580). Prednosti so bile odprta in sončna lega, poleg tega je bila blizu drugih objektov, kjer je deloval dvor<ref name="italia.it">{{navedi splet|url=http://www.italia.it/en/travel-ideas/unesco-world-heritage-sites/turin-the-savoy-residences.html|title=Turin, the Savoy Residences|date=23 March 2015|publisher=|accessdate=2017-02-24|archive-date=2017-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20171108081348/http://www.italia.it/en/travel-ideas/unesco-world-heritage-sites/turin-the-savoy-residences.html|url-status=dead}}</ref>. Vojvoda je lahko iz škofovske palače nadzoroval dva vhoda v mesto ([[Palatinska vrata]] in Pretorijska vrata). To palačo so leta 1536 zajeli Francozi in je služila kot prebivališče francoskega podkralja [[Savoja|Savoje]], ki se je imenoval [[Franc I. Francoski]]. Nasproti škofovske palače je stala ''Palazzo Vecchio'' ali ''Palazzo di San Giovanni''. To zgradbo so zaničljivo imenovali ''Pasta con tonno'' (Testenine s tuno) zaradi arhitekture in je bila kasneje nadomeščena z veliko vojvodsko palačo. Tako je stara škofovska palača postala sedež moči in jo je zelo razširil Emmanuel Philibert za hišo svoje vedno večje zbirko umetnosti, živali, marmorja in pohištva. Emmanuel Philibert je umrl v Torinu avgusta leta 1580 in savojski prestol je dobil njegov sin [[Karel Emanuel I., vojvoda Savojski]] (1562-1630). V počastitev porok svojih hčera princese [[Margareta Savojska, podkraljica Portugalske|Margarete]] in princese Izabele Savojske leta 1608, je Karel Emanuel I. naročil izgradnjo obroča verande, z odprto galerijo na njo. Njegov sin, prihodnji [[Viktor Amadeus I., vojvoda Savojski]] (1587-1637), je začel prestižno zakonsko zvezo, ko se je poročil s francosko princeso Kristino Marijo Francosko. Njuna poroka je potekala v Parizu v Louvru leta 1619. Viktor Amadeus I. je nasledil vojvodino Savojo leta 1630. Svojo mladost je preživel v Madridu na dvoru svojega dedka, [[Filip II. Španski|Filipa II.]]. Kristina Marija je dvor preselila iz vojvodske palače v Torinu v [[grad Valentino|Castello del Valentino]], ki je bil v tistem času na obrobju mesta. Mnogi njuni otroci so bili rojeni na Valentini, tudi Francis Hyacinth, vojvoda Savojski in njegov naslednik Karel Emanuel II.. Kristina Marija je postala regent po smrti svojega moža leta 1637 v imenu svojih dveh sinov, ki sta nasledila vojvodino. V času vladavine Viktorja Amadeusa II. je bila zgrajena Danielova galerija in poimenovana po Danielu Seiterju, ki je naslikal razkošne freske. Viktor Amadeus II. je imel tudi zbirko poletnih in zimskih bivališč s pogledom na vrtove. Njegova žena je bila nečakinja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], rojena Anne Marie d'Orléans. Ludvika XV. Francoskega mama in teta sta bili rojeni v palači leta 1685 in 1688. Kapela sv. Prta je bil dodan strukturi v letih 1668-1694. Vojvoda Savojski so postali kralji Sicilije leta 1713, vendar so zamenjali za Kraljevino Sardinijo in vladali od leta 1720 v skladu s pogodbo iz Haaga. Anne Marie d'Orléans je umrla v palači leta 1728. Viktor Amadeus III. je poročil Marijo Antonjeto Špansko in par je raje prebival na deželi, v [[grad Stupinigi|Palazzina di Caccia di Stupinigi]]. Neoklasicistični slog je bil uveden v palačo z vladavino Karla Emanuele III. Palača je zasenčila zgradbo Stupinigi kasneje, ko je Viktor Emanuel II. Sardinski poročil Marijo Adelajdo Avstrijsko. Palača je dočakala nekaj življenja s preurejanjem nekaterih sob. Leta 1946 je postala palača last Italijanske republike in se spremenila v "Muzej življenja in dela od Savojcev". Sobe so bile opremljene z bogatimi tapiserijami, zbirko kitajskih in japonskih vaz, kraljevimi oklepi in široko paleto orožja, vključno s primeri iz 16. in 17. stoletja. Reprezentančno stopnišče ''Scala delle Forbici'' je delo Filippa Juvarre. Kapela sv. Prta, s spiralno kupolo, je bila zgrajena v zahodnem krilu palače, ki združuje apsido (polkrožnega izreza) [[Torinska stolnica|stolnice svetega Janeza Krstnika]], dom slavnega Torinskega prta, ki je pripadal družini od leta 1453 do leta 1946. Kraljeva vrata palače imajo zlato Meduzo, simbol v reliefu na njih, da bi jih branila pred vsiljivci. == Palača == === Fasada === [[File:Turin piazza costello.JPG|thumb|upright=1.7|Kraljeva palača iz trga Piazza Castello]] Če pogledamo fasade objekta takoj opazimo geometrijo in ravnovesje dveh stranskih traktov. Strogih izgled objekta je v skladu z arhitekturo baroka, vendar brez posladka. Fasada je dolga 107 metrov, s povprečno višino tridesetih metrov. Delo sta podpisala arhitekta Carlo di Castellamonte in [[Amedeo di Castellamonte]]. === Notranjost === Grof Girolamo Orti, ki je bil na obisku v prvi polovici devetnajstega stoletja, je notranjost kraljeve palače opisal kot veličastno delo umetnikov, ki so delali v stoletjih. Nekatera imena so dovolj, da to potrdijo: Isidoro Bianchi, Claudio Francesco Beaumont, Rocco Comaneddi, Giuseppe Paladino, Francesco de Mura, Angelo Maria Crivelli, Giovanni (Johann) Carlone, Vittorio Amedeo Cignaroli, Leonardo Marini, Michele Antonio Milocco, Giuseppe Duprà, Massimo d'Azeglio, in Jean-Baptiste van Loo, Giuseppe Maria Bonzanigo, Peter Piffetti: kakovost, dekoracija, umetnosti nasploh, je tukaj dosegla višek v obdobju. ==== Prvo nadstropje ==== [[File:Brogi, Giacomo (1822-1881) - n. 3684 - Torino - Palazzo Reale - Sala dei pranzi di Daniele Seyter (1870s).jpg|left|thumb|Fotografija iz 1870, Danielova galerija]] Poimenovano ''Primo Piano Nobile'' obvladuje dvorni slog, večinoma poudarja pomen dinastije; še posebej so pomembni nekateri ambienti, med njimi kitajski salon, Velika galerija, kraljeva orožarna, impresivna Danielova galerija iz sedemnajstega stoletja, ki jo je poslikal dunajski umetnik Daniel Seiter, in je tekmovala po veličastnosti z Galerijo ogledal v [[Versajska palača|Versaillesu]], ki ga je tudi navdihnila. Veliko vrednost ima tudi zimske stanovanje kralja in prestolna soba. ==== Drugo nadstropje ==== Ena največjih mojstrovin arhitekta Filippa Juvarre vodi v drugo nadstropje, stopnišče, imenovano ''delle Forbici'' ("škarje"), ena njegovih najbolj briljantnih idej in hkrati zanimivost. Veliko marmorno stopnišče se zdi, da navzgor plava s svetlobo in valovi želijo prenesti vso svojo težo na sosednje stene in zunanjo steno zgradbe tako, da ne pritiska preveč na osnovna tla iz lesa, materiala, ki komaj nosi breme marmorja. Juvarra je trdil, da imajo velika okna, ki gledajo na dvorišče, namen zagotoviti okolje za malo bolj prostoren, učinkovit zunanji vir svetlobe. ==== Prinčevo stanovanje ==== [[File:Torino-teatroromano02.jpg|thumb|''Manica nuova'' - ostanki rimskega gledališča]] Drugo nadstropju nosi močan pečat vladarjev, ki se vidi v številnih sobah, različnih slogih in modi, odvisno od obdobja v katerem so bile naročene. Dela obnov zaradi okusa trenutka, so pogosto škodovala obstoječemu stanju (simboli, stropi ali freske); leta 1660 je slikar Giovanni Andrea Casella sodeloval pri izvedbi friza sobe Vrlin (kasneje imenovana Staffieri). Štukaturni okras različnih prostorov je delo Petra Somazzija. Za realizacijo porok leta 1722, 1750 in 1775 so predelali celoten trakt. Še posebej velika plesna dvorana, ki daje tipično Alfieri vtis: dvorana, okrašeno z velikimi tapiserijami, ki prikazujejo zgodbe Don Kihota, se je nato povezala s prav tako fascinantno Malo galerijo, delo Beaumonta, ki je opravil s krilom Viktorja Emanuela I. <gallery> Paolo Monti - Servizio fotografico (Torino, 1976) - BEIC 6333183.jpg|Miza Paolo Monti - Servizio fotografico (Torino, 1976) - BEIC 6329152.jpg|Stoli Paolo Monti - Servizio fotografico (Torino, 1976) - BEIC 6333187.jpg|Strop Paolo Monti - Servizio fotografico (Torino, 1976) - BEIC 6333188.jpg|Strop Paolo Monti - Servizio fotografico (Torino, 1976) - BEIC 6333196.jpg|Lestenec </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura== *Carlo Merlini, ''Palazzi e Curiosità Storiche di Torino'', Torino, Stamperia Rattero. *Vittorio Viale, ''Mostra del barocco piemontese, Palazzo Madama, Palazzo reale, Palazzina di Caccia di Stupinigi'', 1963, Torino. *Umberto Chierici, Torino: il Palazzo Reale, 1969, Fratelli Pozzo Editore, Torino. *''Il Palazzo Reale'', collana Le grandi Residenze Sabaude, Umberto Allemandi, Torino, 2007. == Zunanje povezave == {{commonscat|Royal Palace (Turin)|Königlicher Palast (Turin)}} *[http://www.visitatorino.com/en/palazzo_reale.htm Palazzo Reale auf visitatorino.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161003184217/http://www.visitatorino.com/en/palazzo_reale.htm |date=2016-10-03 }} (englisch, mit ausführlicher Beschreibung der einzelnen Säle) * [http://whc.unesco.org/en/list/823 Residences of the Royal House of Savoy] {{World Heritage Sites in Italy}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Torinu]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Neoklasicistična arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Muzeji v Italiji]] [[Kategorija:Kraljeve rezidence v Italiji‎]] {{normativna kontrola}} 0ghw8kjb1gu10o5q4aq527iptwwxrbc Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji 0 432080 6747217 6737115 2026-09-06T04:39:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747217 wikitext text/x-wiki [[Slovenija]] priznava [[Istospolna partnerska zveza|istospolna partnerstva]] od 23. julija 2006. Zakonodaja je prvotno istospolnim partnerjem priznala pravico do preživljanja in preživnine, pravico do pridobivanja skupnega premoženja in urejanja premoženjskih razmerij v okviru skupnosti, pravico do stanovanjskega varstva, pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po umrlem partnerju in pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah. [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor RS]] je 3. marca 2015 sprejel zakon, ki je legaliziral [[Istospolna zakonska zveza|istospolne zakonske zveze]], vendar je bil zavrnjen na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|referendumu 20. decembra 2015]]. == Partnerske zveze == === Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (2005) === [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4335 Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti], ki je uredil istospolne partnerske skupnosti, je bil sprejet 22. junija 2005.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-za-registracijo-istospolnih.html|title=DZ za registracijo istospolnih|newspaper=24ur.com|accessdate=2017-04-04|language=slovenščina}}</ref> Zakon je registriranima partnerjema priznal pravico do preživljanja in do preživnine, pravico do pridobivanja premoženja in urejanja premoženjskih razmerij, pravico do stanovanjskega varstva, pravico do dedovanja skupnega premoženja in pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah. Zakon je popolnoma ignoriral področje socialne varnosti (možnost socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja po partnerju), kar je bilo takrat bistvo podobnih zakonov v zahodni Evropi. Slovenska nacionalna stranka (SNS) je med sprejemanjem zakona nasprotovala kakršnemukoli priznanju istospolnih partnerstev. Opozicijski [[Socialni demokrati]] (SD) in [[Liberalna demokracija Slovenije]] (LDS) so bili prepričani, da je zakon nezadosten, zato se glasovanja niso udeležili in protestno zapustili dvorano. Zakon je bil sprejet s 44 glasovi za in 3 proti. Obsežnejši zakon o istospolni partnerski zvezi je julija 2004 prestal prvo obravnavo v parlamentu, vendar je bil marca 2005 zavrnjen na drugi obravnavi. Zakon je predvideval izenačitev pravic istospolnih in raznospolnih parov z izjemo možnosti skupne posvojitve.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/94395/istospolni-in-heterospolni/|title=Istospolni in heterospolni |newspaper=Mladina |accessdate=2017-04-04}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/zavrnili-predlog-zakona-o-istospolni-zvezi.html|title=Zavrnili predlog zakona o istospolni zvezi|work=24ur.com|accessdate=2017-04-04|language=slovenščina}}</ref> 31. marca 2005 je takratna vlada predlagala Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Sprejet je bil julija 2005, v veljavo pa je stopil 23. julija 2006. Julija 2009 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] ugotovilo, da je 22. člen Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) kršil pravico nediskriminacije iz 14. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] na podlagi spolne usmerjenosti, in zahtevalo, da zakonodajna oblast odpravi ugotovljene neskladnosti v roku šestih mesecev.<ref>{{Navedi splet|url=http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US28771|title=Odločitve US|accessdate=2017-04-04|website=odlocitve.us-rs.si|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.equalrightstrust.org/news/constitutional-court-slovenia-upholds-equal-rights-same-sex-partners|title=Constitutional Court of Slovenia Upholds Equal Rights for Same Sex Partners|date=2009-07-19|newspaper=Equal Rights Trust|accessdate=2017-04-04|language=en}}</ref> Ministrica za notratnje zadeve, [[Katarina Kresal]] (LDS) je nato oznanila, da namerava vlada sprejeti nov zakon, ki bi legaliziral istospolno zakonsko zvezo. To je v javnosti sprožilo veliko prahu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.25let.si/zivalskiotok/prispevek/206696|title=Boljši časi za istospolne pare?|accessdate=2017-04-04|website=www.25let.si|language=slovenščina|archive-date=2017-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20170405165936/http://www.25let.si/zivalskiotok/prispevek/206696|url-status=dead}}</ref> === Družinski zakonik (2011) in referendum === Ministrica za notranje zadeve, Katarina Kresal (LDS), je oznanila, da bo Slovenija zelo verjetno legalizirala istospolne zakonske zveze, pri čemer je izhajala iz določbe v koalicijski pogodbi o zagotavljanju enakih pravic za istospolne in raznospolne pare. To je v javnosti dvignilo veliko prahu, predvsem zaradi posvojitev s strani istospolnih parov. 21. septembra 2009 je vlada predstavila osnutek novega Družinskega zakonika, ki bi istospolnim parom omogočil sklenitev zakonske zveze in možnost posvojitve otrok.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pengovsky.com/2009/10/15/natural-order-of-things-everyone-needs-a-family/|title=Natural Order Of Things (Everyone Needs A Family) |work=Sleeping with Pengovsky |accessdate=2017-04-04}}</ref> Zakon je bil v javni obravnavi do 1. novembra 2009.<ref>{{Navedi splet|url=http://mladi.net/content/view/1757/88/|title=mladi.net - Novi družinski zakonik – revolucionarni korak naprej ali nepremišljeni zdrs nazaj?|accessdate=2017-04-04|website=mladi.net|last=Bevk|first=Primož|archive-date=2018-07-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180731153933/http://mladi.net/content/view/1757/88/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/javno-mnenje-delijo-posvojitve-otrok-istospolnih-skupnosti/214372|title=Javno mnenje delijo posvojitve otrok istospolnih skupnosti|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-04}}</ref> Decembra 2009 je vlada dodala še nekaj amandmajev, glasovanje o predlogu pa je bilo pričakovano v letu 2010. Vlada je 17. decembra 2009 odobrila Družinski zakonik.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/1460967/family-law-bill-ready-for-parliament|title=STA: Family Law Bill Ready for Parliament|accessdate=2017-04-04|website=english.sta.si}}</ref> V državni zbor je bil posredovan 21. decembra 2009. Državni zbor je 2. marca 2010 zakonik sprejel na prvi obravnavi. 24. januarja 2011 je vlada izrazila namero spremeniti zakonik pred posredovanjem končne verzije v državni zbor. Amandmaji so bili potrebni zaradi sicer oteženega sprejemanja zakonika. Zakonska zveza bi bila definirana kot skupnost moškega in ženske, registrirani istospolni pari pa bi imeli vse pravice zakonske zveze, razen skupne posvojitve.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042419485/lokalno/1042419485|title=Ministrstvo je pripravilo kompromisni predlog družinskega zakonika|accessdate=2017-04-04|work=Dnevnik|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304114617/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042419485|url-status=dead}}</ref> 7. aprila je odbor za delo potrdil kompromisni predlog na drugi obravnavi in ga poslal v tretjo obravnavo.<ref name="#1">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-za-delo-potrdil-kompromisni-predlog-druzinskega-zakonika/254836|title=Odbor za delo potrdil kompromisni predlog družinskega zakonika|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-04}}</ref> Zakon je bil sprejet 16. junija 2011.<ref name="#1"/><ref>{{Navedi novice|url=http://www.queer.de/detail.php?article_id=14458|title=Slowenien schreckt vor Ehe-Öffnung zurück|newspaper=queer.de|accessdate=2017-04-04|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/zakonik-sprejet-morda-veto-ds-morda-se-referendum.html|title=Zakonik sprejet, morda veto DS, morda še referendum|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-04}}</ref> [[Civilna iniciativa za družino in pravice otrok|Civilna iniciativa za družine in pravice otrok]] pod vodstvom Aleša Primca je s pomočjo [[Rimskokatoliška cerkev|RKC]] zbrala in vložila podpise za referendum o Družinskem zakoniku.<ref>{{Navedi novice|url=http://m.slovenskenovice.si/novice/slovenija/podpisi-za-referendum-o-druzinskem-zakoniku-jutri-v-dz|title=Podpisi za referendum o družinskem zakoniku jutri v DZ|newspaper=Slovenskenovice.si|accessdate=2017-04-04|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vlozeni-podpisi-za-referendum-o-druzinskem-zakoniku/276078|title=Vloženi podpisi za referendum o družinskem zakoniku|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-04}}</ref> Svojo pobudo so utemeljevali na lažeh in zavajanju, kar so dosegli s pomočjo cerkvenih pridigarjev.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/cerkev-za-druzinski-referendum-clanek-133902|title=Družinski zakonik: zapleti že prvi dan|last=zurnal24.si|newspaper=zurnal24|accessdate=2017-04-04|language=slovenščina}}</ref> Trdili so namreč, da zakon omogoča nadomestno materinstvo, umetne oploditve za istospolne pare in skupne posvojitve otrok v istospolne partnerske skupnosti.<ref>{{Navedi novice|url=http://siol.net/novice/slovenija/primc-druzinski-zakonik-najvec-prinasa-istospolnim-parov-nicesar-pa-otrokom-259175|title=Primc: Družinski zakonik največ prinaša istospolnim parov, ničesar pa otrokom|accessdate=2017-04-04|language=slovenščina}}</ref> Vlada je na Ustavno sodišče RS vložila zahtevo za oceno ustavnosti takšnega referenduma. Sodišče je 26. decembra 2011 odločilo, da je referendum ustaven.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/referendum-o-druzinskem-zakoniku-bo.html|title=Referendum o družinskem zakoniku bo|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-04|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215025156/http://www.delo.si/novice/politika/referendum-o-druzinskem-zakoniku-bo.html|url-status=dead}}</ref> Referendum je potekal 25. marca 2012. Zakon je bil zavrnjen, proti je glasovalo 54,55 % volivcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|title=Zakonodajni referendum o družinskem zakoniku - 25. marec 2012 |accessdate=2017-04-04|publisher=Državna volilna komisija|archive-date=2016-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160830221615/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|url-status=dead}}</ref> === Zakon o partnerski skupnosti (2014) === Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 14. aprila 2014 predstavilo zakon, ki bi pravice istospolnih partnerjev izenačil s pravicami raznospolnih parov z izjemo posvojitev in umetnih oploditev. Zakon je bil v javni obravnavi do 5. maja 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/7404/|title=Pričela se je javna obravnava Zakona o partnerski skupnosti |publisher=Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=2017-04-04 |language=slovenščina|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304042520/http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/7404/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042646133/slovenija/partnerska-skupnost-je-skupnost-dveh-zensk-ali-dveh-moskih-ki-skleneta-partnersko-skupnost|title=Partnerska skupnost je skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki skleneta partnersko skupnost|work=Dnevnik|accessdate=2017-04-04|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304114133/https://www.dnevnik.si/slovenija/partnerska-skupnost-je-skupnost-dveh-zensk-ali-dveh-moskih-ki-skleneta-partnersko-skupnost|url-status=dead}}</ref> Usoda zakona je bila zaradi predčasnih volitev, 13. julija 2014, po odstopu premierke [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]], negotova. Ministrstvo je 15. oktobra 2014 pripravilo novo javno obravnavo, ki je trajala do 15. novembra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/7515/|title=Začetek javne razprave o predlogu Zakona o partnerski skupnosti |publisher=Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=2017-04-04 |language=slovenščina|archive-date=2015-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925214001/http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/7515/|url-status=dead}}</ref> Januarja 2015 je ministrica [[Anja Kopač Mrak]] dejala, da je zakon umaknjen iz obravnave, ker je bil vložen drug zakon o legalizaciji [[Istospolna zakonska zveza|istospolne zakonske zveze]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/zakonska-zveza-ndash-ne-za-moza-in-zeno-za-dve-osebi.html|title=Zakonska zveza – ne za moža in ženo, za dve osebi|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-04|archive-date=2018-07-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180731213132/https://www.delo.si/novice/politika/zakonska-zveza-ndash-ne-za-moza-in-zeno-za-dve-osebi.html|url-status=dead}}</ref> === Zakon o partnerski zvezi (2016) === Po [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|referendumu 20. decembra 2015]], ki je preprečil legalizacijo istospolne zakonske zveze (glej spodaj), je nepovezani poslanec [[Jani Möderndorfer]] 22. decembra 2015 predstavil zakon, ki bi partnerjem v istospolni partnerski zvezi podelil enake pravice, kot veljajo v zakonski zvezi, z izjemo posvojitev in umetnih oploditev..<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2213642/after-referendum-new-bill-submitted-to-protect-gay-couples|title=STA: After referendum, new bill submitted to protect gay couples|accessdate=2017-04-04|website=english.sta.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/moederndorfer-primc-je-zlorabil-referendumsko-vprasanje-za-vkljucitev-v-politiko/381752|title=Möderndorfer: Primc je zlorabil referendumsko vprašanje za vključitev v politiko|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-04}}</ref> 10. marca 2016 je vlada izrazila podporo zakonu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.gaystarnews.com/article/slovenia-will-expand-civil-partnership-rights-gay-marriage-defeated-referendum/|title=Slovenia will expand civil partnership rights after gay marriage defeated in referendum|date=2016-03-11|newspaper=Gay Star News|accessdate=2017-04-04|language=en|archive-date=2018-07-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180731183502/https://www.gaystarnews.com/article/slovenia-will-expand-civil-partnership-rights-gay-marriage-defeated-referendum/|url-status=dead}}</ref> Zakon je bil 5. aprila na seji [[Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide]] potrjen.<ref>{{Navedi novice|url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/570412ea36a15/skozi-maticni-odbor-tudi-predlog-moderndorferjev-zakon-o-partnerski-zvezi|title=Skozi matični odbor tudi predlog Möderndorferjev zakon o partnerski zvezi|newspaper=Svet24.si|accessdate=2017-04-04|language=slovenščina|archive-date=2016-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160608134055/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/570412ea36a15/skozi-maticni-odbor-tudi-predlog-moderndorferjev-zakon-o-partnerski-zvezi|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/same-sex-partnerships-committee-puts-ball-in-parliament-s-court/389974|title=Same-sex partnerships: Committee puts ball in Parliament's court |work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-04}}</ref> Državni zbor ga je sprejel 21. aprila s 54 glasovi za in 15 proti.<ref>{{Navedi novice|url=http://siol.net/novice/slovenija/drzavni-zbor-sprejel-zakon-o-partnerski-zvezi-415603|title=Državni zbor sprejel zakon o partnerski zvezi|accessdate=2017-04-04|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2255355/same-sex-partnership-act-passed|title=STA: Same-sex partnership act passed|accessdate=2017-04-04|website=english.sta.si}}</ref> [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] ni zahteval ponovnega glasovanja. 28. aprila je Sindikat delavcev migrantov Slovenije (SDMS) zahteval začetek zbiranja podpisov za referendum.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/predstavniki-delavcev-migrantov-v-dz-vlozili-referendumske-pobude-se-za-tri-zakone.html|title=Delavci migranti vložili referendumske pobude še za tri zakone|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-04}}</ref> [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik državnega zbora]] [[Milan Brglez]] je 5. maja zavrnil razpis 30-dnevnega roka za zbiranje podpisov, potrebnih za razpis referenduma, saj naj bi ta zahteva in še zahteve za nekaj drugih zakonov predstavljale zlorabo pravice do referenduma.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/brglez-je-zavrnil-se-tri-referendumske-pobude-odbor-2014-protestiral-pred-dz-jem/392224|title=Brglez je zavrnil še tri referendumske pobude. Odbor 2014 protestiral pred DZ-jem.|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-04}}</ref> Naslednji dan je zakon poslal v razglasitev. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednik]] [[Borut Pahor]] je 9. maja 2016 zakon razglasil in objavil v [[Uradni list Republike Slovenije|Uradnem listu]].<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/aktualno/naslovna/objavljeni-zakoni-za-katere-so-delavci-migranti-predlagali-referendume-1341|title=Objavljeni zakoni, za katere so delavci migranti predlagali referendume - siol.net|accessdate=2017-04-04|website=siol.net|language=slovenščina|archive-date=2018-07-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180731183337/https://siol.net/aktualno/naslovna/objavljeni-zakoni-za-katere-so-delavci-migranti-predlagali-referendume-1341|url-status=dead}}</ref> Zakon je začel veljati 15. dan po objavi (24. maj 2016), uporabljati pa se je začel čez 9 mesecev (24. februar 2017).<ref>{{Navedi novice|url=http://www.legebitra.si/zakon-o-partnerski-zvezi/|title=Zakon o partnerski zvezi - Legebitra|date=2016-05-10|newspaper=Legebitra|accessdate=2017-04-04|language=slovenščina|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202061219/http://www.legebitra.si/zakon-o-partnerski-zvezi/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2266486/new-civil-unions-act-enters-into-force|title=STA: New civil unions act enters into force|accessdate=2017-04-04|website=english.sta.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2359054/same-sex-partnership-act-implemented|title=STA: Same-sex partnership act implemented|accessdate=2017-04-04|website=english.sta.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/8108/|title=24. 2. 2017 se začne uporabljati Zakon o partnerski zvezi |publisher=Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=2017-04-04 |language=slovenščina|archive-date=2017-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170228080203/http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/8108/|url-status=dead}}</ref> SDMD je 10. maja vložil pritožbo glede Brglezove odločitve na Ustavno sodišče.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/delavci-migranti-so-vlozili-ustavno-pritozbo-nad-brglezovo-odlocitev/392659|title=Delavci migranti so vložili ustavno pritožbo nad Brglezovo odločitev|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-04}}</ref> Sodišče je pritožbo 21. julija 2016 zavrglo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tax-fin-lex.si/Home/Novica/8044|title=Portal TAX-FIN-LEX v5|accessdate=2017-04-04|website=www.tax-fin-lex.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ilga-europe.org/resources/news/latest-news/greater-equality-same-sex-couples-slovenia|title=Greater equality is on the way for same-sex couples in Slovenia |publisher=ILGA-Europe|accessdate=2017-04-04 |archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020103134/https://www.ilga-europe.org/resources/news/latest-news/greater-equality-same-sex-couples-slovenia|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.legebitra.si/en/se-217-dni-uveljavitve-zakona-o-partnerski-zvezi-bistveno-vecje-enakopravnosti-parov-istega-spola/|title=217 days to application of the Civil Partnership Act and substantially greater equality of same-sex couples - Legebitra|date=2016-07-22|newspaper=Legebitra|accessdate=2017-04-04|language=en|archive-date=2016-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161101133427/http://www.legebitra.si/en/se-217-dni-uveljavitve-zakona-o-partnerski-zvezi-bistveno-vecje-enakopravnosti-parov-istega-spola/|url-status=dead}}</ref> == Istospolna zakonska zveza == === Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih === 15. decembra 2014 je opozicijska stranka [[Združena levica|Združena levica (ZL)]] predstavila zakon, ki bi legaliziral istospolno zakonsko zvezo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/time-to-bestow-marriage-equality-to-same-sex-couples/356251|title=Time to bestow marriage equality to same-sex couples? |work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-05}}</ref> Predlagatelji zakona so trdili, da je cilj tega zakona zagotoviti enake pravice vsem državljanom. Trdili so, da bi zakon razširil ustavno zagotovljene pravice na vse skupine državljanov. Ustava namreč vsem državljanom zagotavlja enake pravice, vendar so bile do zdaj istospolni partnerji iz te enakosti izključeni. 29. januarja 2015 je vlada sporočila, da zakonu ne nasprotuje.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/vlada-ne-nasprotuje-predlogu-zl-o-istospolni-skupnosti.html|title=Vlada ne nasprotuje predlogu ZL o istospolni skupnosti|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-05}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.vlada.si/en/media_room/government_press_releases/press_release/article/the_government_approves_the_revised_budget_for_2015_50981/|title=The government approves the revised budget for 2015|accessdate=2017-04-05|language=en|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112095041/http://www.vlada.si/en/media_room/government_press_releases/press_release/article/the_government_approves_the_revised_budget_for_2015_50981/|url-status=dead}}</ref> Dve izmed treh koalicijskih strank, [[Stranka modernega centra|SMC]] in [[Socialni demokrati|SD]], sta zakon podprli. Enako sta storili tudi opozicijski stranki [[Združena levica|ZL]] in [[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]]. Tretja koalicijska stranka [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] je sporočila, da bodo njihovi člani glasovali po lastni vesti. Zakonu sta nasprotovali samo [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Nova Slovenija|NSi]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/pravice-istospolnih-in-raznospolnih-parov-bi-se-kmalu-lahko-izenacile.html|title=Pravice istospolnih in raznospolnih parov že kmalu izenačene|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-05}}</ref> 10. februarja je [[Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide]] na drugem branju odobril zakon z 11 glasovi za in 2 proti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/green-light-for-the-debate-about-the-amendment-to-the-law-on-marriage-and-family/358087|title=Green light for the debate about the amendment to the law on marriage and family |work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-05}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/redefinicija-druzine-v-smer-enakosti-dobila-zeleno-luc/358063|title=Redefinicija družine v smer enakosti dobila zeleno luč|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-05}}</ref> Državni zbor je zakon sprejel 3. marca z 51 glasovi za in 28 proti.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/us-slovenia-gaymarriage-idUSKBN0M00ZP20150304|title=Slovenia allows same-sex couples to marry, adopt children|date=2017-03-04|publisher=Reuters|accessdate=2017-04-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mddsz.gov.si/nc/en/newsroom/news/article//7606/ |title=Same-sex and heterosexual union equal in Slovenia |publisher=Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=2017-04-05|website=www.mddsz.gov.si|language=en|archive-date=2018-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180209182144/http://www.mddsz.gov.si/nc/en/newsroom/news/article//7606/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.jurist.org/paperchase/2015/03/slovenia-approves-same-sex-marriage-adoption-legislation.php|title=Slovenia approves same-sex marriage, adoption legislation|accessdate=2017-04-05|website=www.jurist.org|language=en}}</ref> Državni svet je 10. marca 2015 zavrnil zahtevo za ponovno glasovanje o zakonu s 23 glasovi za in 14 proti.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-svet-ni-izglasoval-veta-na-zakon-o-druzinskih-razmerjih/360129|title=Državni svet ni izglasoval veta na zakon o družinskih razmerjih|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-05}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/veta-na-novelo-zakona-o-zakonski-zvezi-ne-bo.html|title=Veta na novelo zakona o zakonski zvezi ne bo|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-05}}</ref> Zakon je bil poslan predsedniku v razglasitev. 10. marca 2015 so nasprotniki zakona povedali, da so zbrali več kot 80.000 podpisov za razpis referenduma. Vložili so jih 2.500, kot je zahtevano za razpis zakonodajnega referenduma.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.vecer.com/clanek/201503106101484|title=80.518 podpisov za referendum o redefiniciji zakonske skupnosti|accessdate=2017-04-05|language=slovenščina}}</ref> 17. marca 2015 je vodja poslanske skupine SMC dejal, da čeprav stranka podpira spremembo zakona, ne bo preprečila referenduma. Združena levica je to izjavo ostro kritizirala. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/smc-referendumu-ne-bo-oporekal-zl-pa-vztraja-da-ga-ne-sme-biti/360757|title=SMC referendumu ne bo oporekal, ZL pa vztraja, da ga ne sme biti|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-05}}</ref> Poslanci SMC so 19. marca pojasnili, da nasprotujejo zgolj preprečitvi zbiranja podpisov, in da bodo referendum zavrnili, ko bodo podpisi vloženi.<ref>{{Navedi novice|url=http://siol.net/novice/slovenija/poslanci-smc-ne-bomo-dopustili-referenduma-o-zakonski-zvezi-379151|title=Poslanci SMC: Ne bomo dopustili referenduma o zakonski zvezi|accessdate=2017-04-05|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2116056/smc-against-gay-marriage-referendum-after-all|title=STA: SMC Against Gay Marriage Referendum After All|accessdate=2017-04-05|website=english.sta.si}}</ref> 23. marca 2015 je začel teči 35-dnevni rok, v katerem morajo pobudniki referenduma zbrati 40.000 veljavnih podpisov.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/prihodnji-ponedeljek-zacetek-zbiranja-podpisov.html|title=Referendum o zakonski zvezi: podpise bodo zbirali od 23. marca|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-05}}</ref> Istega dne je skupina 23 poslancev SD, DeSUS, ZL in ZaAB zahtevalo sklic izredne seje za glasovanje o zaustavitvi zbiranja podpisov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/fate-of-gay-marriage-referendum-in-the-hands-of-mps/361220|title=Fate of gay marriage referendum in the hands of MPs |work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-05}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://siol.net/novice/slovenija/23-poslancev-v-boju-proti-referendumu-o-zakonski-zvezi-video-148389|title=23 poslancev v boju proti referendumu o zakonski zvezi (video)|accessdate=2017-04-05|language=slovenščina}}</ref> Državni zbor je 26. marca s 53 glasovi za in 21 proti ustavil zbiranje podpisov, ker Ustava prepoveduje razpis referenduma o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju [[Človekove pravice|človekovih pravic]] in temeljnih svoboščin.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/mps-vote-to-ban-gay-marriage-referendum|title=MPs Vote to Ban Gay Marriage Referendum|accessdate=2017-04-05|website=www.sloveniatimes.com|language=slovenščina|archive-date=2017-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170630042605/http://www.sloveniatimes.com/mps-vote-to-ban-gay-marriage-referendum|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-zavrnili-referendum.html|title=Poslanci zavrnili referendum|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-05|archive-date=2018-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180503041421/http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-zavrnili-referendum.html|url-status=dead}}</ref> Predlagatelji referenduma so sporočili, da so zbrali že 48.146 podpisov, in da bodo vložili pritožbo na Ustavno sodišče, kar so 2. aprila tudi storili.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/pobudniki-referenduma-so-zbrali-48-146-podpisov.html|title=Pobudniki referenduma so zbrali 48.146 podpisov|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-05}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/primc-v-dz-ju-imamo-podivjano-vecino-ki-zlorablja-ustavo-in-zakone/361494|title=Primc: V DZ-ju imamo podivjano večino, ki zlorablja ustavo in zakone|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-05}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.vecer.com/clanek/201504026107114|title=Koalicija Za otroke gre bo nocoj oddala ustavno pritožbo|accessdate=2017-04-05|language=slovenščina|archive-date=2015-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20150409053851/http://www.vecer.com/clanek/201504026107114|url-status=dead}}</ref> === Pritožba na Ustavno sodišče === Sodišče je imelo možnost razglasitve referenduma za neustavnega, saj 90. člen Ustave RS prepoveduje referendum na področju ustavno zaščitenih človekovih pravic. Referendum je v Sloveniji uspešen, če proti zakonu glasuje večina volivcev, in če je proti glasovalo vsaj 20 % volilnih upravičencev. Ustavno sodišče je o pritožbi odločalo na 4 sejah: 10. junij, 9. julij, 10. september in 24. september.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.us-rs.si/aktualno/seje/18-seja-predlog-dnevnega-reda-8882/|title=Potrjen dnevni red 18. seje Ustavnega sodišča z dne 10. 6. 2015 » us-rs.si|accessdate=2017-04-05|website=www.us-rs.si|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112150103/https://www.us-rs.si/aktualno/seje/18-seja-predlog-dnevnega-reda-8882/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.us-rs.si/aktualno/seje/21-seja-predlog-dnevnega-reda-8954/|title=Predlog dnevnega reda 21. seje Ustavnega sodišča, ki bo v četrtek 9. 7. 2015 » us-rs.si|accessdate=2017-04-05|website=www.us-rs.si|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112150219/https://www.us-rs.si/aktualno/seje/21-seja-predlog-dnevnega-reda-8954/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.demokracija.si/fokus/odlocitev-us-o-referendumu-o-zakonu-o-zakonski-zvezi-verjetno-sele-jeseni|title=Odločitev US o referendumu o zakonu o zakonski zvezi verjetno šele jeseni|accessdate=2017-04-05|website=www.demokracija.si|last=B.S.|first=STA,|language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.us-rs.si/aktualno/seje/23-seja-potrjen-dnevni-red-8972/|title=Predlog dnevnega reda 23. seje Ustavnega sodišča, ki bo v četrtek 10. 9. 2015 » us-rs.si|accessdate=2017-04-05|website=www.us-rs.si|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112150305/https://www.us-rs.si/aktualno/seje/23-seja-potrjen-dnevni-red-8972/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.us-rs.si/aktualno/seje/25-seja-predlog-dnevnega-reda-8978/|title=Predlog dnevnega reda 25. seje Ustavnega sodišča, ki bo v četrtek 24. 9. 2015 » us-rs.si|accessdate=2017-04-05|website=www.us-rs.si|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112150043/https://www.us-rs.si/aktualno/seje/25-seja-predlog-dnevnega-reda-8978/|url-status=dead}}</ref> Oktobra 2015, se je ljubljanski nadškof [[Stanislav Zore]] politično vmešal in izrazil svojo podporo referendumu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.demokracija.si/slovenija/ljubljanski-nadskof-stanislav-zore-za-demokracijo-podpreti-je-treba-druzino|title=Ljubljanski nadškof Stanislav Zore za Demokracijo: Podpreti je treba družino!|accessdate=2017-04-05|website=www.demokracija.si|last=STA|language=slovenščina}}</ref> Ustavno sodišče je 22. oktobra 2015 uradno objavilo svojo odločitev, da je referendum dovoljen. Vendar odločitev ni temeljila na 90. členu Ustave, saj sodišče sploh ni odločalo vsebinsko. Odločalo je zgolj o tem, ali je Državni zbor pristojen za odločanje o ustavnosti referenduma.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ustavni-sodniki-prizgali-zeleno-luc-za-referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi/376916|title=Ustavni sodniki prižgali zeleno luč za referendum o zakonu o zakonski zvezi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/constitutional-court-allows-gay-marriage-referendum|title=Constitutional Court allows gay marriage referendum|accessdate=2017-04-05|website=www.sloveniatimes.com|language=slovenščina|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112150029/http://www.sloveniatimes.com/constitutional-court-allows-gay-marriage-referendum|url-status=dead}}</ref> === Referendum === {{glavni članek|Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih}} 4. novembra 2015 je Državni zbor za datum izvedbe referenduma določil 20. decembra 2015.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-izenacitvi-partnerskih-skupnosti-bo-20-decembra/377856|title=Referendum o izenačitvi partnerskih skupnosti bo 20. decembra|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-06}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.digitaljournal.com/news/world/slovenia-to-hold-gay-marriage-vote-in-december/article/448439|title=Slovenia to hold gay marriage vote in December|date=2015-11-04|accessdate=2017-04-06}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://news.trust.org//item/20151104173749-iov42|title=Slovenia to hold Dec. 20 referendum on same-sex marriage |work=Thomson Reuters Foundation News |accessdate=2017-04-06|archive-date=2017-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170406204945/http://news.trust.org//item/20151104173749-iov42|url-status=dead}}</ref> Zakon je bil na referendumu zavrnjen, saj je večina volivcev glasovala proti, dosežen pa je bil tudi kvorum, saj je proti glasovalo tudi 20% volilnih upravičencev.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.pinknews.co.uk/2015/12/20/sloveniaresults/|title=Slovenians reject equal marriage in referendum|newspaper=PinkNews|accessdate=2017-04-06|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/us-slovenia-rights-idUSKBN0U30BS20151220|title=Slovenia rejects same-sex marriages in a referendum|date=2016-12-20|newspaper=Reuters|accessdate=2017-04-06}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/marriage-equality-voted-down-in-referendum|title=Marriage equality voted down in referendum|accessdate=2017-04-06|website=www.sloveniatimes.com|language=slovenščina|archive-date=2018-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180416103050/http://www.sloveniatimes.com/marriage-equality-voted-down-in-referendum|url-status=dead}}</ref> === Posvojitve s strani istospolnih parov === [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] je 3. marca 2010 odločilo o primeru posvojitve otroka s strani istospolnega para. Moška z dvojnim državljanstvom (Slovenskim in Ameriškim) sta v ZDA posvojila deklico, sodišče pa ju je kot dekličina starša priznalo tudi v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sexualorientationlaw.eu/63-supreme-court-upholds-gay-adoption-slovenia|title=Supreme Court Upholds Gay Adoption|accessdate=2017-04-06|website=www.sexualorientationlaw.eu|language=en|archive-date=2017-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170407054349/http://www.sexualorientationlaw.eu/63-supreme-court-upholds-gay-adoption-slovenia|url-status=dead}}</ref> 17. julija 2011 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dovolilo ženski posvojiti biološkega otroka svoje partnerice, na podlagi ZZZDR iz leta 1976. To je povzročilo možnost, da so take posvojitve možne, kljub zavrnjenemu Družinskemu zakonika iz leta 2011.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/zelena-luc-lezbicni-posvojitvi-otroka_2.html|title=Zelena luč lezbični posvojitvi otroka|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-04-06|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035504/http://www.delo.si/novice/politika/zelena-luc-lezbicni-posvojitvi-otroka_2.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/first-adoption-by-gay-partner-of-child-s-parent|title=First Adoption by Gay Partner of Child's Parent|accessdate=2017-04-06|website=www.sloveniatimes.com|language=slovenščina|archive-date=2019-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190502130350/http://www.sloveniatimes.com/first-adoption-by-gay-partner-of-child-s-parent|url-status=dead}}</ref> === Ocena ustavnosti Zakona o partnerski zvezi in Družinskega zakonika === Na Ustavno sodišče je bila 23. marca 2018 vložena pobuda za oceno ustavnosti Zakona o partnerski zvezi. Sodišče je 9. oktobra 2019 odločalo o tej zadevi, in sicer o vprašanju posvojitve s strani istospolnega para.<ref>{{Navedi splet|title=Predlog dnevnega reda 30. seje Ustavnega sodišča, ki bo 9. 10. 2019 » us-rs.si|url=https://www.us-rs.si/|website=www.us-rs.si|accessdate=2019-12-25|archive-date=2019-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191216063224/https://www.us-rs.si/|url-status=dead}}</ref> Na isti seji je sodišče odločalo tudi o skladnosti Družinskega zakonika z Ustavo. V tem primeru pa gre za primerjavo med Zakonom o partnerski zvezi in Družinskim zakonikom, in sicer o vprašanju definicije zakonske zveze. Ta pobuda pa je bila na Ustavno sodišče vložena 25. aprila 2018. Odločitev sodišča o teh dveh zadevah še ni znana. Zagovornik načela enakosti je 5. decembra 2020 v izjavi za javnosti sporočil, da je pripravil zahtevo za oceno ustavnosti trenutne ureditve, ki po njegovem mnenju diskriminira istospolne pare tako po spolni usmerjenosti kot tudi po spolu partnerjev. Ustavnemu sodišču je predlagal prednostno obravnavo zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Zoper diskriminacijo Zagovornik tudi z ocenami predpisov|url=http://www.zagovornik.si/zoper-diskriminacijo-zagovornik-tudi-z-ocenami-predpisov/|website=Zagovornik načela enakosti|accessdate=2020-12-06|language=sl-SI|last=admin}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=So pogoji za sklenitev zveze in posvojitev diskriminatorni?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/so-pogoji-za-sklenitev-zveze-in-posvojitev-diskriminatorni/544657|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-06|language=sl}}</ref> == Javno mnenje == Anketa, ki jo je Eurobarometer objavil decembra 2006, je pokazala, da je 31% Slovencev podpiralo istospolne poroke, pravico do posvojitve pa 17% (Povprečje EU je bilo 44% in 33%).<ref>http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb66/eb66_highlights_en.pdf</ref> Anketa izvedena oktobra 2009 je pokazala, da 23% vprašanih podpira posvojitve otrok s strani istospolnih parov, 74% vprašanih pa temu nasprotuje.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ninamedia.si/vprasanja.php?mesec=okt09|title=Ninamedia - Arhiv anket|accessdate=2017-04-06|website=www.ninamedia.si}}</ref> Anketa, ki ji je izvedel Delo Stik v februarju 2015, je pokazala, da 59% Slovencev podpira istospolne poroke, 37% pa jih je proti. Eno izmed vprašanj je bilo tudi glede podpore noveli ZZZDR, ki jo je podpiralo 51% Slovencev, proti pa je bilo 42%. Anketa je pokazala tudi, da 38% vprašanih podpira posvojitev s strani istospolnega para, 55% pa ji nasprotuje.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-podpira-istospolne-poroke-do-posvojitev-je-zadrzana/358447|title=Večina podpira istospolne poroke, do posvojitev je zadržana|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-06}}</ref> Anketo je marca 2015 izvedla tudi [[Ninamedia]]. Rezultati so pokazali, da 42% vprašanih podpira novi zakon, nasprotuje pa mu 54%. Največja podpora je bila med mlajšimi od 30 let in na Primorskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2113965/izenacitev-pravic-raznospolnih-in-istospolnih-parov-po-anketi-podpira-42-odstotkov-vprasanih-54-jih-temu-nasprotuje?q=izena%C4%8Dit|title=STA: Izenačitev pravic raznospolnih in istospolnih parov po anketi podpira 42 odstotkov vprašanih, 54 jih temu nasprotuje|accessdate=2017-04-06|website=www.sta.si}}</ref> Delova anketa iz marca 2015 je pokazala, da večina vprašanih meni, da Ustavno sodišče ne bi smelo dovoliti referenduma o noveli ZZZDR. Od tistih, ki so odgovorili, da bi se referenduma udeležili, jih je 36% odgovorilo, da bi zakon podprli, 50% pa je odgovorilo, da bi glasovali proti.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-referendum-o-druzinskih-razmerjih-ni-dopusten-a-ce-bi-bil-bi-zakon-lahko-padel/360618|title=Anketa: Referendum o družinskih razmerjih ni dopusten, a če bi bil, bi zakon lahko padel|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-04-06}}</ref> Anketa Eurobarometra iz leta 2015 je pokazala, da 54% Slovencev meni, da bi morale biti istospolne poroke dovoljene po celi Evropi, 40% pa je bilo proti.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.equineteurope.org/IMG/pdf/ebs_437_en.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2017-04-06 |archive-date=2016-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160122075042/http://www.equineteurope.org/IMG/pdf/ebs_437_en.pdf |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == * [[Pravice LGBT v Sloveniji]] == Sklici in opombe == {{sklici|2}} [[Kategorija:LGBT v Sloveniji]] qlhr67u9870noyuyi1d79x4hh2ylaj7 Papež Agapit II. 0 432707 6747196 6404104 2026-09-05T20:21:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Agapit II. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 200px | alt = | caption = Papež Agapit II.<br>predstavljen v [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|Baziliki sv. Pavla v Rimu]] | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[10. maj|začetek maja]] [[946]] (izvoljen) | term_start = [[10. maj]] [[946]]<br> (posvečen in ustoličen) | term_end = [[8. november]] [[955]]<br>(vladal 9 let in 6 mesecev) |predecessor=[[Papež Marin II.|Marin II.]] | opposed = | successor = [[Papež Janez XII.|Janez XII.]] | ordination = | ordinated_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by= | rank = [[Seznam papežev|129. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> | birth_name = Agapetus |death_date= <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim]] | nationality = [[Rimljani|Rimljan]]<br>[[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = |previous_post= | alma_mater = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Agapit }} '''Agapit II.''' ({{lang-la|Agapetus Secundus}}), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[kardinal]] in [[papež]]; * [[9. stoletje]] [[Rim]] ([[Papeška država]], [[Frankovsko cesarstvo]], † [[8. november]] [[955]] [[Rim]] ([[Papeška država]], [[Sveto rimsko cesarstvo]], danes: [[Italija]]) <br> [[Papež]] je bil od 10. maja 946 do svoje smrti 8. novembra 955. == Življenjepis == Rodil se je v Rimu, bil je mož, ki je bil vreden Petrovega sedeža. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=111}}</ref> == Papež == [[File:Orazio Samacchini El emperador Otón I reintegra los Estados de la Iglesia al papa Agapito II Sala Regia 1563-4.jpg|thumb|180px|<center>[[Sveto rimsko cesarstvo|Svetorimski cesar]] [[Oton I. Veliki|Oton I.]] povrne [[papež Agapit II.|Agapitu II.]] oblast nad [[Papeška država|Papeško državo]] <br><small>([[Orazio Samacchini]]) ]]</small></center> Agapita sodobniki imenujejo ''sanctissimus'' – in ga hvalijo kot ''izredno svetega moža''. Prizadeval si je za meniško obnovo; tako je ob podpori samodržca Alberika II. Spoletstkega utemeljil klinijsko obliko meništva pri [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|Sv. Pavlu zunaj obzidja]] s pomočjo menihov iz opatije Gorze, ki so prenovili [[Benediktinski samostan Lorsch]]. Kljub vpadljive politične Alberikove nadmoči v Rimu je Agapet – vsaj na početku svojega papeževanja – napravil nekaj pomembnih odločitev in s tem pokazal neodvisno papeško delovanje in resnično oblast. <ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopedia.com/religion/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/agapetus-ii-pope |title=Agapetus II, Pope|publisher=Encyclopedia.com|date=2016|accessdate=12. april 2017}}</ref> === Papeške odločitve === Kljub močni odvisnosti od [[Alberik II. Spoletski|Alberika]] je v krščanskem svetu uveljavil papeško avtoriteto. <br> Spor okoli nadškofa za [[Reims|reimško]] nadškofijo se je razvnel, ko je grof [[Herbert Vermandois|Herbert]] določil svojega petletnega sina Huga za nadškofa. Raul, eden zadnjih [[Karolingi|Karolingov]], je osvojil Reims in postavil za nadškofa meniha Artauda. Najprej je tudi papež podpiral Artauda (ali Artolda); kot kažejo listine, pa se je pozneje naklonil Hugu; ko je pa več cerkvenih zborov (Verdun 947, Mousson 948), zlasti pa od Otona sklicani zbor v [[Ingelheim]]u 948, ki mu je predsedoval papeški legat Marinus, odločilo v prid Artauda, je tudi papež Agapit II. potrdil njihovo odločitev na rimskem zboru 949. <ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopedia.com/religion/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/agapetus-ii-pope|title=Agapetus II, Pope|publisher=Encyclopedia.com|date=2016|accessdate=12. april 2017}}</ref><br> V sporu za slovito nadškofijo [[Reims]] je razsodil v prid Artolda, odstavil pa je Huga. Tega je mogočni grof [[Herbert Vermandois]] kot petletnega otroka vsilil na mesto nadškofa v [[Reims]]u - Janez X. je imenovanje potrdil - sam pa seveda prevzel upravo cerkvenega imetja. <br> Agapetu je bilo mnogo do oznanjevanja evangelija. Soglašal je s prizadevanji nemškega kralja Otona I. za oznanjevanje krščanstva v [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Agapit je 948 potrdil metropolitanske pravice [[Hamburg]]a nad severnimi deželami in kot cerkveno središče za porajajočo se [[Danska|dansko]] Cerkev. Iz [[Jutland]]a je sprejel odposlanstvo, ki je prosilo za misionarje. Zelo se je trudil za prenovo meništva in duhovništva; s tem namenom je potrdil mnogo privilegijev samostanom. === Nastop [[Oton I. Veliki|Otona I.]] === Med Agapitovim papeževanjem je začel zopet rasti germanski vpliv in Oton I. je polagoma pomagal tudi papežem do neodvisnosti od muhastega rimskega plemstva. Severna Italija je zopet tonila v nemire. Hugo Provansalski se je moral odpovedati Italiji in se vrniti v Provanso, kjer je umrl. Njegov sin Lotar je umrl 950; za italijanskega kralja so izvolili Berengarja Furlanskega, ki si je zaradi svojega nasilništva nakopal veliko sovražnikov. Poskušal je prisiliti za ženo lepo mlado Lotarjevo vdovo Adelajdo, ki pa se je zatekla po pomoč k Otonu. Le-ta je vkorakal v Italijo, porazil Berengarja, se poročil z Adelajdo in okronal za italijanskega kralja z železno [[Langobardi|langobardsko]] krono. Ko je želel, da ga papež krona za cesarja, mu je to onemogočil Alberik, ki si je še vedno svojatal oblast nad Rimom. Morebiti je papež soglašal z Otonovim kronanjem, toda za zdaj je bila moč še vedno v Alberikovih rokah. Pod pritiskom Alberika je torej 952 nemškemu kralju Otonu odrekel cesarsko krono, čeprav bi je bil vreden; pač pa mu je zaupal ureditev cerkvene organizacije v mejnih slovanskih deželah. Leta 955 je določil [[Magdeburg]] za metropolitanski sedež vseh misijonov med severnimi [[Slovani]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.stsmarthaandmary.org/popes/Agapetus%20II.htm|title=Agapetus II – the reformer pontiff|publisher=Sts. Marta and Mary parish|date=|accessdate=11. april 2017|archive-date=2022-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220127061056/http://www.stsmarthaandmary.org/popes/Agapetus%20II.htm|url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=111s}}</ref> <br> 951 se je torej papež Agapit zoperstavil Otonu, ki je zahteval sprejem v Rimu. Taka odločitev je popolnoma ustrezala Alberikovim potrebam; to pa še ne pomeni, da papež ni mogel odločati drugače v zadevi, ki je spadala pod njegovo pristojnost. Morebiti je Agapit ocenil, da je svobodno papeško delovanje v Rimu največ odvisno zlasti od javnega miru, ki ga je jamčila alberijanska vladavina. <br> Vsekakor pa je imel Agapit možnost, da ustreže Otonovim željam, v mnogo občutljivejši zadevi. Papežu je prispelo pismo, v katerem se nadškof Viljem in papeški vikar za Nemčijo in Francijo iz [[Mainz]]a <ref>nadškof Viljem (Wilhelm) je škofoval v Mainzu 954–968 </ref> pritožuje, češ da je Agapit dovolil saksonskemu kralju po svoji uvidevnosti urejanje novih škofijskih in nadškofijskih sedežev kakor tudi drugih cerkvenih zadev (''episcopia ita ordinare, quo sibi placeat''). <ref> ''Bibliotheca rerum Germanicarum '' III, Ph. Jaffé, Berlin 1866, s. 349</ref> Če torej premislimo, kako pomembno je bilo osnivanje novih škofij v osvajalni politiki proti vzhodu in kako pomembno vlogo so ti škofje odigrali v prihodnosti na splošno v sestavi otonskega cesarstva, lahko mirno zaključimo, da je tudi to prispevalo k obnovi cesarstva 962 – bolj kot pa bi to moglo preuranjeno kronanje. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/agapito-ii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Agapito II|publisher= Enciclopedia dei Papi di Girolamo Arnaldi |date=2000|accessdate=12. april 2017}}</ref> <br> Poleg vsega vloženega truda, da ohrani politično neodvisnost Cerkve, si je papež Agapit II. prizadeval za obnovo verske discipline in odpravljanja nekaterih razvad. Eden od njegovih največjih dosežkov za katoliško Cerkev je bilo spreobrnjenje na [[krščanstvo]] [[Danska|danskega]] kralja [[Harold Plavozobi|Harolda]] <ref>Harold ali Harald Plavozobi ([[staronordijščina|staronordijsko]] ''Haraldr blátǫnn Gormsson'', {{lang-da|Harald Blåtand Gormsen}}) (935–987) je bil kralj Danske od 958 do smrti, ter kralj Norveške nekaj let okrog 970. Bil je sin danskega kralja Gorma Starega.</ref>, kar je omogočilo širjenje verskega in političnega vpliva na severno [[Evropa|Evropo]]. <ref>{{navedi splet|url= http://www.infoescola.com/biografias/papa-agapito-ii/ |title=Papa Agapito II|publisher=Info escola|date=2006–2017|accessdate=12. april 2017}}</ref> === Dela === *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_0946-0955-_Agapetus_II.html | language = la | accessdate = 2011-12-06}} == Smrt in spomin == [[File:Lazio Roma SGiovanni2 tango7174.jpg|thumb|180px|[[Apsida]] v ''[[papež|papeški]] [[stolnica|stolnici]]'' [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|v Lateranu]], kjer je pokopan [[papež Agapit II.|Agapit II.]] ]] Agapit II. je umrl 8. novembra 955 v [[Rim]]u. <br> Pokopan je v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]], kot to omenja ''Descriptio Lateranessis ecclesiae'' in sicer za [[apsida|apsido]]. <ref> Del Re, Niccolò, Vatikanlexikon, Pattloch-Verlag, Augsburg, 1998, S. 7.</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.vaticanhistory.de/pm/html/agapet_ii_.html|title=Agapet II|publisher=Kirchengeschichte by Vatican History|date=|accessdate=12. april 2017|archive-date=2017-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170414081946/http://www.vaticanhistory.de/pm/html/agapet_ii_.html|url-status=dead}}</ref> == Ocena == *Agapit je zadnji papež, ki je vodil Cerkev v tistem dvajsetletju (933–954), v katerem je Rim vladal ''princeps'' Alberik (ali Alberich). Glede na druge papeže iz te vrste – kot so bili [[papež Janez XI.|Janez XI.]], [[papež Leon VII.|Leon VII.]], [[papež Štefan VIII.|Štefan VIII.]] in [[papež Marin II.|Marin II.]] –, se njegov pontifikat razlikuje po večjem obsegu osebnega delovanja v vprašanjih, ki niso bila ozko cerkvenega pomena, in so se tikala čezalpskih kraljestev. Kar se pa tiče krajevnih razmer v Rimu, je značilen papežev novec, kjer je papeževo ime napisano celo, vojvodovo pa le z začetnicama. Za časa Janeza XI. in Marina II. pa je bilo napisano obratno: celotno ime Alberikovo, a papeževo samo z začetnico. To pa še ne pomeni, da se je ravnotežje sil že prevesilo v papeževo korist. To se vidi dobro iz drugih Alberikovih novcev; predvsem pa iz njegove poslednje želje, ki jo je izrazil še za časa Agapitovega življenja, da naj bi njegov sin Ottaviano nasledil papeža; zdi se, da na to Agapit ni mogel vplivati. Rimsko plemstvo je namreč samovladarju to obljubilo in obljubo tudi držalo, čeprav se je papež zavedal, da to ne bo na korist verskega življenja. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-agapito-ii_(Dizionario-Biografico)/|title=Agapito II, papa|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 1 di Girolamo Arnaldi |date=1960|accessdate=12. april 2017}}</ref> *Za papeže je bilo 10. stoletje vsekakor temačno obdobje in ga po pravici imenujemo ''[[Mračno stoletje]]''. Brez cesarske zaščite so bili na milost in nemilost prepuščeni muham rimskega plemstva, ki si je nadzor nad Cerkvijo pridobivalo tako, da je na njene položaje nastavljalo svoje sorodnike ali politične somišljenike, ne glede na to, ali so bili tega vredni; v svojem stremuštvu so nastavljali in odstavljali papeže, večkrat pa jim tudi stregli po življenju. Kronika, ki jo je napisal nemški škof [[Liutprand Kremonski|Liutprand]],<ref>Liutprand Kremonski (920–972) je bil nemški škof v [[Cremona|Cremoni]] in [[zgodovinar]]</ref> slika posvetnost na papeškem dvoru; vendar je njegova poročila treba brati s pridržkom, saj je bil pisec zelo protirimsko razpoložen - kar tudi sam izrecno poudarja - in je zato dvomno, da je pisal nepristransko. <ref>{{navedi knjigo|author=Harry Rosenberg|title=''Kriza zahoda'' v: ''Zgodovina krščanstva''|page=244}}</ref> Mračno pa imenujejo to stoletje tudi zato, ker je bilo polno spletk in umorov, ki so dosegali tudi papeški dvor; obenem pa je bilo to tudi obdobje roparskih vpadov divjih [[pogani|poganskih]] [[Normani|Normanov]], [[Vikingi|Vikingov]] in [[Madžari|Madžarov]], ter [[muslimani|muslimanskih]] [[Saraceni|Saracenov]] in [[Turki|Turkov]]. *Za to obdobje manjkajo neodvisni in nepristranski zgodovinski viri. Večino poročil o škandalih, nasilju in razvratu v Rimu je napisal torej že omenjeni Liutprand. Svojemu delu je dal pomenljiv naslov ''Maščevanje'' (''Antapodosis''). Ta naslov daje slutiti, da je v svojem pripovedovnju brez dvoma pretiraval in da je pač nalašč izbiral samo pohujšljive zgodbe, da bi se na ta način maščeval nekaterim ljudem. Pretresljivo pa je na primer Liutprandovo mnenje, da je bila za Langobarde, Sase in Franke najhujša zmerljivka in žalitev, če si komu rekel, da je Rimljan. V tej besedi je po njegovem mnenju izraženo vse, kar ja na tem svetu slabega, zlobnega in gnilega. Razume se, da je to njegovo mnenje krivično. Kljub Liutprandovim pretiravanjem pa je ostalo v takratni družbi še vedno dovolj slabega, kar je najedalo tudi Cerkev tako od zunaj kot od znotraj. Tako si lahko mislimo, da je kljub pretiravanjem to bil v resnici strašen čas. <ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Zgodovina Cerkve v stotih slikah'': »Cerkev v temnem 10. stoletju« – ''Kljub pretiravanjem strašen čas''|page=108}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == {{krščanstvo}} * [[seznam papežev]] * [[seznam vladarjev]] * [[mračno stoletje]] * [[gregorijanska reforma]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:132agapitoii.jpg|Podoba papeža Agapita II. File:133agapitoii.jpg|Papež Agapit II. na razglednici File:Agapitoiiconalbericomoneta.jpg|Novec papeža Agapita II., ozadje File:Monetadiagapitoiiconalberico.jpg|Novec papeža Agapita II, naličje File:132-agapito-ii.jpg|Slika papeža Agapita II. </gallery> </center> == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.co.uk/books?id=x09Y69pZ8IwC |title=History of the City of Rome in the Middle Ages |last=Gregorovius |first=Ferdinand |authorlink=Ferdinand Gregorovius |year=2010 |origyear=1895 |publisher=[[Cambridge University Press]] |location=New York |isbn=978-1-108-01502-8}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.co.uk/books?id=uVmcAQAAQBAJ |title=Oxford Dictionary of Popes |last1=Kelly |first1=J. N. D. |last2=Walsh |first2=M. J. |publisher=Oxford University Press |year=2010 |origyear=1986 |isbn=978-0-19-929581-4}} * {{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/livesofpopesinea04mannuoft |title=The Lives of the Popes in the Early Middle Ages |last=Mann |first=Horace K. |year=1910 |publisher=Kegan Paul, Trench, Truebner, & Co. Ltd |location=London |oclc=499626370}} * Mann, Horace K., ''The Lives of the Popes in the Early Middle Ages, Vol. IV: The Popes in the Days of Feudal Anarchy, 891–999'' (1910) ;{{ikona de}} *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Agapetus II}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/01203a.htm Pope Agapetus II] *[http://www.stsmarthaandmary.org/popes/Agapetus%20II.htm Sts. Martha and Mary parish: Agapetus II - The Reformer Pontiff] *[http://skepticism.org/timeline/may-history/5564-election-pope-agapetus-ii-tries-end-pornocracy-papcy.html Today in history – date 10. May 946: Election of Pope Agapetus II - Tries to End the Pornocracy of the Papacy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160913052807/http://skepticism.org/timeline/may-history/5564-election-pope-agapetus-ii-tries-end-pornocracy-papcy.html |date=2016-09-13 }} *[http://www.biblicalcyclopedia.com/A/agapetus-ii.html Agapetus II. The Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature. James Strong and John McClintock; Haper and Brothers; NY; 1880.] *[http://www.encyclopedia.com/religion/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/agapetus-ii-pope Encyclopedia.com Agapetus II, Pope] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-agapito-ii_(Dizionario-Biografico)/ Agapito II, papa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 1 (1960) di Girolamo Arnaldi] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/agapito-ii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ Agapito II Enciclopedia dei Papi (2000) di Girolamo Arnaldi] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/agapito-ii_%28Dizionario-di-Storia%29/ Agapito II, Dizionario di Storia (2010)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/agapito-ii-papa/ Agàpito II papa Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-agapito-ii_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Agapito II, Papa Enciclopedia Italiana (1929) di Pio Paschini] *[http://www.anspiascolisatriano.it/dizionario/agapito-ii-papa ANSPI Agapito II papa] ;{{ikona de}} *[http://www.vaticanhistory.de/pm/html/agapet_ii_.html Agapet II Kirchengeschichte by Vatican History] ;{{ikona hr}} *[http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=744 Agapet II. Hrvatska enciklopedija] ;{{ikona pt}} *[http://www.infoescola.com/biografias/papa-agapito-ii/ Papa Agapito II, Por Antonio Gasparetto Junior] {{S-začetek}} {{S-rel|ca}} {{S-bef|before=[[Papež Marin II.|Marin II.]]}} {{S-ttl|title=[[Papež]]|years=946–955}} {{S-aft|after=[[Papež Janez XII.|Janez XII.]]}} {{S-konec}} {{Papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Papeštvo mračnega stoletja]] [[Kategorija:Papeštvo clunyjske obnove]] [[Kategorija:Pokopani v Baziliki sv. Janeza v Lateranu, Rim]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Nadškofje v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ljudje iz srednjeveškega Rima]] [[Kategorija:Italijani v 10. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 10. stoletju]] twfyah0btypovm0f1qh5qrfk1reag2z Nootropik 0 445096 6747116 6701344 2026-09-05T14:20:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747116 wikitext text/x-wiki '''Nootrópiki''', znani tudi kot '''pametne droge''' in '''kognitivni ojačevalci''', so [[Učinkovina|učinkovine]], [[Prehransko dopolnilo|prehranska dopolnila]] in druge snovi, ki izboljšujejo [[Kognicija|kognitivne funkcije]], zlasti [[izvršne funkcije]], spomin, ustvarjalnost in [[Motivacija|motivacijo]] pri ''zdravih'' posameznikih.<ref name="Smart drugs">{{cite journal|vauthors=Frati P, Kyriakou C, Del Rio A, Marinelli E, Vergallo GM, Zaami S, Busardò FP|title=Smart drugs and synthetic androgens for cognitive and physical enhancement: revolving doors of cosmetic neurology|journal=Curr Neuropharmacol|volume=13|issue=1|pages=5–11|date=January 2015|pmid=26074739|pmc=4462043|doi=10.2174/1570159X13666141210221750|quote=}}</ref><ref>{{Cite journal|vauthors=Lanni C, Lenzken SC, Pascale A, etal|title=Cognition enhancers between treating and doping the mind|journal=Pharmacol. Res.|volume=57|issue=3|pages=196–213|date=March 2008|pmid=18353672|doi=10.1016/j.phrs.2008.02.004|url=}}</ref> Uporaba kognitivno ojačevalnih snovi pri zdravih posameznikih brez [[Indikacija (medicina)|medicinskih indikacij]] je ena od najbolj perečih tem med nevroznanstveniki, psihiatri in zdravniki, ki zajema več vprašanj, vključno z etiko in poštenostjo njihove uporabe, potencialnimi neželenimi učinki in [[Preusmeritev zdravil|preusmeritvijo]] zdravil na recept za nemedicinsko uporabo.<ref name="Cognition-enhancing drug culture">{{cite journal|vauthors=Albertson TE, Chenoweth JA, Colby DK, Sutter ME|title=The Changing Drug Culture: Use and Misuse of Cognition-Enhancing Drugs|journal=FP Essent|volume=441|issue=|pages=25–9|year=2016|pmid=26881770|doi=|url=}}</ref><ref name="pmid19060880">{{cite journal|vauthors=Greely H, Sahakian B, Harris J, Kessler RC, Gazzaniga M, Campbell P, Farah MJ|title=Towards responsible use of cognitive-enhancing drugs by the healthy|journal=Nature|volume=456|issue=7223|pages=702–5|year=2008|pmid=19060880|doi=10.1038/456702a|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2008-12-11_456_7223/page/702}}</ref> Kljub temu mednarodna prodaja kognitivno ojačevalnih prehranskih dopolnil presega 1 mrd. $ na leto (2015) in globalno povpraševanje po teh spojinah se še vedno naglo povečuje.<ref name="BMJ nootropics">{{cite journal|vauthors=Chinthapalli K|title=The billion dollar business of being smart|journal=BMJ|volume=351|issue=|pages=h4829|date=September 2015|pmid=26370589|doi=10.1136/bmj.h4829|quote=International sales of non-prescription supplements for cognition also exceed $1bn (£650 000; €880 000) a year and are rapidly growing. Ginkgo biloba, vitamins, and even caffeine are common ingredients. Some add piracetam (related to the epilepsy drug levetiracetam), jellyfish proteins, or even “edible pure 23.5 carat gold flakes.”}}</ref> Besedo ''nootropik'' je leta 1972 skoval romunski psiholog in kemik [[Corneliu E. Giurgea]],<ref name="isbn0-06-088473-8">{{navedi knjigo|author=Gazzaniga, Michael S.|title=The Ethical Brain: The Science of Our Moral Dilemmas (P.S.)|url=https://archive.org/details/ethicalbrainscie0000gazz|publisher=Harper Perennial|location=New York, N.Y|year=2006|page=[https://archive.org/details/ethicalbrainscie0000gazz/page/184 184]|isbn=0-06-088473-8|oclc=|doi=|accessdate=}}</ref><ref name="pmid4541214">{{Cite journal|author=Giurgea C|title=[Pharmacology of integrative activity of the brain. Attempt at nootropic concept in psychopharmacology] ("Vers une pharmacologie de l'active integrative du cerveau: Tentative du concept nootrope en psychopharmacologie")|language=fr|journal=Actual Pharmacol (Paris)|volume=25|issue=|pages=115–56|year=1972|pmid=4541214|doi=|url=}}</ref> in sicer iz [[Starogrščina|grških]] besed νοῦς (''nous'' - um) in τρέπειν (''trepein ''- upogniti se, obrniti se).<ref>{{navedi splet|title=nootropicTranslation|url=http://medicine.academic.ru/88188/nootropic|accessdate=October 6, 2014}}</ref> == Razpoložljivost in razširjenost == Obstaja le nekaj učinkovin, ki dokazano izboljšujejo nekatere vidike spoznavanja. Veliko jih je še v fazah razvoja.<ref name="NatureProfessor">{{Cite journal|author1=Sahakian B|author1-link=Barbara Sahakian|author2=Morein-Zamir S|title=Professor's little helper|journal=Nature|volume=450|issue=7173|pages=1157–9|date=December 2007|pmid=18097378|doi=10.1038/4501157a|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_december-20-27-2007_450_7173/page/1157|bibcode=2007Natur.450.1157S}}</ref> Najpogosteje uporabljen razred drog so [[Stimulants|stimulanti]], kot je [[kofein]].<ref name="Nature2008">{{cite journal|url=http://www.nature.com/nature/journal/v456/n7223/full/456702a.html|title=Towards responsible use of cognitive-enhancing drugs by the healthy|work=[[Nature (journal)|Nature]]|date=December 10, 2008|publisher=[[Nature Publishing Group]]|issn=1476-4687|oclc=01586310|bibcode=2008Natur.456..702G|accessdate=March 25, 2014|doi=10.1038/456702a|pages=702–705|volume=456|issue=7223|url-access=subscription|first1=Henry|last1=Greely|first2=Barbara|last2=Sahakian|first3=John|last3=Harris|first4=Ronald C.|last4=Kessler|first5=Michael|last5=Gazzaniga|first6=Philip|last6=Campbell|first7=Martha J.|last7=Farah|pmid=19060880}}</ref> Ta zdravila se domnevno uporabljajo predvsem za zdravljenje kognitivnih ali motoričnih težav, ki jih je mogoče pripisati boleznim, kot so [[alzheimerjeva bolezen]], [[parkinsonova bolezen]], [[huntingtonova bolezen]] in [[Motnja aktivnosti in pozornosti|ADHD]].{{Navedi vir}} Nekateri raziskovalci pa poročajo o bolj razširjeni terapevtski uporabi, vendar opozarjajo na potrebo po nadaljnjih raziskavah.<ref>{{navedi splet|url=http://blogs.dnalc.org/2009/09/21/smart-drugs-and-should-we-take-them/|title=Smart Drugs and Should We Take Them?|publisher=[[Dolan DNA Learning Center]]|accessdate=November 4, 2012}}</ref> Kakorkoliže intenzivno trženje ne sovpada nujno z [[Učinkovitost (medicina)|učinkovitostjo]]. Čeprav znanstvene raziskave podpirajo koristne učinke nekaterih spojin, marketinške trditve proizvajalcev [[Prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnil]] običajno niso uradno testirane in potrjene s strani neodvisnih subjektov.<ref>{{navedi splet|title=Dietary Supplements: What You Need to Know|url=http://www.fda.gov/Food/DietarySupplements/UsingDietarySupplements/ucm109760.htm|publisher=US Food and Drug Administration|accessdate=February 14, 2015}}</ref> === Uporaba med študenti === Uporaba poživil na recept je še posebej razširjena med študenti, ki obiskujejo akademsko konkurenčne fakultete, kot sta [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|medicina]] in [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|farmacija]].<ref name="StudentSurvey">{{cite journal|last=McCabe|first=Sean Esteban|author2=Knight, John R.|author3=Teter, Christian J.|author4=Wechsler, Henry|title=Non-medical use of prescription stimulants among US college students: prevalence and correlates from a national survey|url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-addiction_2005-01_100_1/page/96|journal=Addiction|date=January 1, 2005|volume=100|issue=1|pages=96–106|doi=10.1111/j.1360-0443.2005.00944.x|pmid=15598197}}</ref> Raziskave kažejo, da je 0,7–4,5 % nemških študentov že kdaj uporabljalo kognitivne ojačevalce.<ref name="doi10.1371/journal.pone.0068821">{{Cite journal|doi=10.1371/journal.pone.0068821|title=The Rationale for Consuming Cognitive Enhancement Drugs in University Students and Teachers|journal=PLoS ONE|volume=8|issue=7|pages=e68821|year=2013|last1=Sattler|first1=S.|last2=Sauer|first2=C.|last3=Mehlkop|first3=G.|last4=Graeff|first4=P.|pmid=23874778|pmc=3714277}}</ref> V Sloveniji je leta 2012 dr. [[Toni Pustovrh]] opravil anketo med približno 500 slovenskimi študenti, od katerih jih je 6 % potrdilo, da so že kdaj uporabili zdravilo na recept, ki jim ni bilo predpisano zaradi kakšne motnje, z namenom, da bi izboljšali svoje kognitivne sposobnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://revijazarja.si/clanek/ljudje/587cae935d3b5/pametne-droge-za-utrujene-delavce|title=Pametne droge za utrujene delavce - Revija Zarja|accessdate=2018-02-04|website=Revija Zarja|language=sl-SI}}</ref> V ZDA se stimulanti, kot sta dimetilamilamin in [[metilfenidat]], uporabljajo na fakultetah in pri mlajših skupinah. Na podlagi študije o prepovedani uporabi poživil menda 5–35 % študentov uporablja [[Preusmeritev zdravil|preusmerjene]] ADHD stimulante, ki se uporabljajo predvsem za izboljšanje performance. Več je dejavnikov, ki pozitivno in negativno vplivajo na uporabo zdravil za povečanje kognitivnih sposobnosti. Med njimi so osebne značilnosti, značilnosti učinkovin in značilnosti družbenega konteksta.<ref name="C4WDefault-10.1186/1747-597X-9-8">{{navedi splet|url=http://www.substanceabusepolicy.com/content/9/1/8|title=Evaluating the drivers of and obstacles to the willingness to use cognitive enhancement drugs: the influence of drug characteristics, social environment, and personal characteristics|date=February 1, 2014|publisher=BioMed Central Ltd|issn=1747-597X|accessdate=April 5, 2014|doi=10.1186/1747-597X-9-8|issue=1|volume=9|page=8|journal=Substance Abuse Treatment, Prevention, and Policy|first1=Sebastian|last1=Sattler|first2=Guido|last2=Mehlkop|first3=Peter|last3=Graeff|first4=Carsten|last4=Sauer|archive-date=2015-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20151001112005/http://www.substanceabusepolicy.com/content/9/1/8|url-status=dead}}</ref> == Stranski učinki == Glavna skrb [[Zdravilo|farmacevtskih izdelkov]] so [[Stranski učinek|neželeni učinki]] in ti pomisleki seveda veljajo tudi za kognitivno ojačevalne učinkovine. Za nekatere vrste nootropikov dolgoročni varnostni podatki po navadi niso na voljo. [[Racetam|Racetami]] – piracetam in druge spojine, ki so strukturno sorodne [[Piracetam|piracetamu]] – imajo le malo resnih neželenih učinkov in nizko [[Strupenost|toksičnost]], vendar pa obstaja malo dokazov o njihovem kognitivnem izboljšanju pri posameznikih brez kognitivnih motenj.<ref name="Racetam efficacy review 2010">{{Navedi revijo|title=Piracetam and piracetam-like drugs: from basic science to novel clinical applications to CNS disorders|date=February 2010|journal=Drugs|doi=10.2165/11319230-000000000-00000|issue=3|volume=70|pages=287–312|pmid=20166767}}</ref><ref name="Racetam safety review 1994">{{Navedi revijo|title=Piracetam and other structurally related nootropics|url=https://archive.org/details/sim_experimental-brain-research_1994-05_99_2/page/180|date=May 1994|journal=Brain Res. Brain Res. Rev.|doi=10.1016/0165-0173(94)90011-6|issue=2|volume=19|pages=180–222|pmid=8061686}}</ref> Četudi je odvisnost od stimulantov včasih lahko vzrok za zaskrbljenost,<ref name="pmid23164208">{{Navedi revijo|title=Brain gain: adolescent use of stimulants for achievement|last=Noble KA|date=December 2012|journal=J. Perianesth. Nurs.|doi=10.1016/j.jopan.2012.09.001|issue=6|volume=27|pages=415–9|pmid=23164208}}</ref> zelo veliko raziskav o terapevtski uporabi "bolj zasvojitvenih" psihostimulantov kaže, da je zasvojenost v terapevtskih odmerkih dokaj redka.<ref name="EncycOfPsychopharm">{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia of Psychopharmacology|last=Stolerman IP|publisher=Springer|year=2010|isbn=9783540686989|editor-last=Stolerman IP|location=Berlin; London|page=78}}</ref><ref name="Millichap">{{Navedi knjigo|title=Attention Deficit Hyperactivity Disorder Handbook: A Physician's Guide to ADHD|last=Millichap JG|publisher=Springer|year=2010|isbn=9781441913968|editor-last=Millichap JG|edition=2|location=New York|pages=121–123|chapter=Chapter 3: Medications for ADHD}}</ref><ref name="Long-Term Outcomes Medications">{{Navedi revijo|title=Long-term outcomes with medications for attention-deficit hyperactivity disorder: current status of knowledge|date=July 2011|journal=CNS Drugs|doi=10.2165/11589380-000000000-00000|issue=7|volume=25|pages=539–554|pmid=21699268}}</ref> Na njihov varnostni profil kaže tudi sistematični pregled iz junija 2015, ki trdi, "da dokazi kažejo, da pri nizkih, klinično ustreznih odmerkih psihostimulanti nimajo vedenjskih in nevrokemijskih delovanj, ki opredeljujejo to skupino zdravil, pač pa delujejo zlasti kot kognitivni ojačevalci." V ZDA se [[Prehransko dopolnilo|prehranska dopolnila]] lahko tržijo, če lahko proizvajalec dokaže, da jih lahko proizvaja varno, da so dejansko [[Na splošno priznano kot varno|na splošno priznana kot varna]], in če proizvajalec zanje ne navaja nobenih zdravstvenih trditev o zdravljenju ali preprečevanju katerekoli bolezni ali stanja. Prodaja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo [[Učinkovina|zdravilne učinko]]<nowiki/>vine ali za katera se navaja zdravstvene ali preventivne trditve, je po ameriškem pravu nezakonita.<ref>{{Navedi revijo|title=Herbal medicines today and the roots of modern pharmacology|last=Goldman P|journal=Annals of Internal Medicine|doi=10.7326/0003-4819-135-8_Part_1-200110160-00010|year=2001|issue=8 Pt 1|volume=135|pages=594–600|pmid=11601931}}</ref> == Glej tudi == * [[Kognitivne znanosti]] * [[Človeško ojačanje]] * [[Seznam zdravil za oborožene sile]] * {{Section link|Neurobiological effects of physical exercise|Cognitive control and memory}} * [[Nevroojačanje]] * [[Zadovoljstvo]] == Viri == {{sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nootropiki| ]] 0geykodqu3t79jdgih7u0kykr4m2pb4 Radeljski potok 0 447700 6747226 6667999 2026-09-06T06:21:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747226 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodotok | name = Radeljski potok | image = Radeljski potok - panoramio.jpg | image_caption = Radeljski potok pozimi | source1 = pod vasjo Sv. Lovrenc (nem. St. Lorenzen) | source1_coordinates = {{koord|46|39|39.91|N|15|9|34.85|E|region:SI_type:river}} | mouth = v [[Drava|Dravo]] pod [[Zgornja Vižinga|Zg. Vižingo]] | mouth_coordinates = {{koord|46|36|21.35|N|15|12|9.13|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} | basin_countries = [[Slovenija]], [[Avstrija]] | length = 10 km | source1_elevation = 970 m | mouth_elevation = 316 m |geopedia=#T105_x516273_y165140_s14_b4 }} '''Rádeljski pôtok''' je levi pritok [[Drava|Drave]] iz srednjega dela [[Kozjak]]a. Izvira v plitvi gozdnati grapi tik pod vasjo Sv. Lovrenc (nem. ''Sankt Lorenzen ob Eibiswald'') v sosednji Avstriji in teče najprej slab kilometer do slovensko-avstrijske državne meje, nato še en kilometer po državni meji. Sprva teče po razmeroma plitvi dolini proti jugovzhodu, nato zavije na jug in teče po ozki dolini vse do izliva v [[Drava|Dravo]]. Pred izlivom prečka prodno ravnino Radeljskega polja, v katero je potok vrezal izrazito dolino, na obeh straneh omejeno s strmo ježo prodne terase. Z obeh strani se vanj stekajo manjši potoki iz strmih gozdnatih grap. Dolina Radeljskega potoka je večinoma v metamorfnih skrilavcih in filitih, v katerih prevladujejo strma, gozdnata pobočja. Višje lege nad dolino gradijo srednjemiocenske ivniške plasti (konglomerat, peščenjak in peščeni lapor), ki so bile odložene na podlago iz metamorfnih kamnin, v njih pa je površje položnejše in poseljeno s samotnimi kmetijami.<ref>{{navedi knjigo|year=1976|title=Osnovna geološka karta 1:100.000, list L 33-55 (Slovenj Gradec)|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|cobiss=40751872}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Mioč |first1=Pero|year=1978|title= Osnovna geološka karta 1:100.000, tolmač za list Slovenj Gradec|publisher= Zvezni geološki zavod|page=19–20 in 38–39|location=Beograd|cobiss=33766701}}</ref> Potok teče skoraj ves čas po naravni strugi, le najspodnejši del struge pred izlivom je spremenjen v umetno korito. V zgornjem toku in tik pred izlivom je ob njem nekoliko širša naplavna ravnica, v večjem delu pa teče po živoskalni podlagi v dnu ozke doline s strmimi gozdnatimi pobočji. V ožjem delu doline je malo naplavin, naplavna ravnica se pojavlja le na nekaj mestih, nekaj manjših vršajev so v dno doline nanosili pritoki iz stranskih grap. Potok ima zanimiv izliv v Dravo, saj ima obliko [[rečna delta|delte]]; na njeni vzhodni strani je sedanja, regulirana struga, na zahodnem robu delte je deloma ohranjena nekdanja struga. Na odlaganje plavja ima tu močan vpliv spreminjanje višine vode v strugi [[Drava|Drave]] za jezom [[Hidroelektrarna Ožbalt|HE Ožbalt]]. Podobno kot ostali kozjaški potoki je tudi Radeljski potok izrazit hudournik in občasno povzroča težave zaradi močne erozije in nasipanja, mdr. ob močnih poletnih nalivih avgusta in septembra 2014. Ker je dolinsko dno večinoma neposeljeno in po njem vodi samo lokalna cesta do okoliških kmetij, škoda zaradi poplav ni velika.<ref>{{navedi revijo|url=http://mvd20.com/LETO2014/R16.pdf|last1 = Pušnik|first1 = Martin|last2 = Ivanuša|first2 = Blaž|title = Visoke vode na območju zgornje Drave in Meže v avgustu in septembru 2014|year=2014|journal = 25. Mišičev vodarski dan 2014|pages = 105|publisher = Vodnogospodarski biro Maribor|location = Maribor|accessdate=8. marca 2018}}</ref> Zgornji in srednji del doline sta neposeljena, gozd sega z obeh pobočij večinoma do potoka, nekaj hiš je samo ob spodnjem toku. Nekoč so bile v dolini številne žage in mlini, ki so pripadali okoliškim kmetijam, a so po drugi svetovni vojni prenehale delovati.<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/en/map/firstsurvey|title=Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)|accessdate=4. aprila 2018}}</ref> Na tem in drugih starih zemljevidih se potok imenuje ''Vitter Bach''. Pri izlivu potoka v [[Drava|Dravo]] je na vzhodni strani ribnik Reš, ki se napaja z vodo iz Radeljskega potoka. V njem mdr. gojijo [[krap]]e (''Cyprinus carpio''), [[rdečeoka|rdečeoko]] (''Rutilus rutilus'') in [[beli amur|belega amurja]] (''Ctenopharyngodon idella''). Z ribjim življem v ribniku upravlja Ribiška družina Radlje ob Dravi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ribiskekarte.si/rd-radlje-ob-dravi|title=Ribiška družina Radlje ob Dravi|accessdate=4. aprila 2018}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Območje izliva Radeljskega potoka ter bližnji ribnik in obala Drave, ki ga deloma porašča obvodno grmičevje in mestoma trstičje, je pomembno tudi z ekološkega vidika, saj nudi zavetje številnim vrstam ptic in drugih živih bitij.<ref>{{navedi knjigo|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=12145|last1=Onuk|first1=Lilijana|year=2009|title=Ekosistemske značilnosti območja Ribnika Reš v občini Radlje ob Dravi|publisher=Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru|accessdate=4. aprila 2018|pages=68–69}}</ref> V neposredni bližini ribnika je na desnem bregu Radeljskega potoka radeljsko kopališče (Vodni park Radlje ob Dravi), ki so ga odprli avgusta 2014.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sktmradlje.si/vodni_park_radlje_ob_dravi|title=Vodni park Radlje ob Dravi|accessdate=4. aprila 2018|archive-date=2018-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180424135354/http://www.sktmradlje.si/vodni_park_radlje_ob_dravi|url-status=dead}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|1}} {{Pritoki Drave}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] h0asqe56owfhwkbj23x5o7vk21phuwt Pacifiški ognjeni obroč 0 451481 6747190 6729648 2026-09-05T18:55:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747190 wikitext text/x-wiki [[Slika: Pazifischer Feuerring.jpg|thumb|400px|right|Pacifiški ognjeni obroč]] '''Pacifiški ognjeni obroč''' (tudi '''Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč''') je glavno območje v bazenu [[Tihi ocean|Tihega oceana]], kjer se pojavljajo številni [[potres]]i in [[ognjenik|vulkanski]] izbruhi. V dolžini 40 000 km podkvaste oblike je povezanih s skoraj neprekinjeno vrsto [[oceanski jarek|oceanskih jarkov]], vulkanskih lokov in vulkanskih pasov ter premikanja [[tektonska plošča|tektonskih plošč]]. Tu je 452 vulkanov (več kot 75% aktivnih in mirujočih vulkanov na svetu)<ref>{{navedi splet |url=http://geography.about.com/cs/earthquakes/a/ringoffire.htm |title=Ring of Fire – Pacific Ring of Fire |publisher=Geography.about.com |date=2010-06-14 |accessdate=2010-11-01 |archive-date=2010-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101204224637/http://geography.about.com/cs/earthquakes/a/ringoffire.htm |url-status=dead }}</ref>. Tu je 40% vseh aktivnih vulkanov, ki so [[stratovulkan]]i ali sivi vulkani in imajo ogromno eksplozivno moč.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcanocriteria.cfm#LatitudeandLongitude |title=Global Volcanism Program, Kapitel Latitude and Longitude |accessdate=2018-07-29 |archive-date=2011-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110820063216/http://www.volcano.si.edu/world/volcanocriteria.cfm#LatitudeandLongitude |url-status=dead }}</ref> Približno 90%<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://earthquake.usgs.gov/learn/glossary/?termID=150 |title=Ring of Fire |publisher=USGS |date=2012-07-24 |accessdate=2013-06-13}}</ref> svetovnih potresov in 81%<ref name=":1">{{navedi splet |url=http://www.usgs.gov/faq/categories/9831/3342 |title=Where do earthquakes occur? |publisher=USGS |date=2013-05-13 |accessdate=2013-06-13 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140805134145/http://www.usgs.gov/faq/categories/9831/3342 |archivedate=2014-08-05 |df= }}</ref> največjih potresov na svetu se dogaja ob obroču.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://earthquake.usgs.gov/faq/hist.html#1|publisher=U.S. Geological Survey|title=Earthquakes FAQ|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060117041632/http://earthquake.usgs.gov/faq/hist.html#1|archivedate=2006-01-17|df=}}</ref><ref name=":3">{{navedi splet|url=https://earthquake.usgs.gov/learn/glossary/?term=Ring%20of%20Fire|publisher=U.S. Geological Survey|title=Earthquakes Visual Glossary}}</ref> Vsi, razen treh od 25 največjih vulkanskih izbruhov na svetu zadnjih 11.700 let, so se pojavili na ognjenem obroču.<ref name=":4">{{navedi knjigo|last=Oppenheimer|first=Clive|year=2011|title=Eruptions that Shook the World|url=https://archive.org/details/eruptionsthatsho0000oppe|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|chapter=Appendix A|pages=[https://archive.org/details/eruptionsthatsho0000oppe/page/355 355]–363|isbn=978-0-521-64112-8}}</ref> Je neposreden rezultat [[tektonika plošč|tektonike plošč]]: gibanje in trčenja [[tektonika plošč|tektonskih plošč]], zlasti [[subdukcija|subdukcije]] v severnem delu. Južni del je bolj zapleten, s številnimi manjšimi tektonskimi ploščami, ki trkajo s [[pacifiška plošča|pacifiško ploščo]] in [[Marijansko otočje|Marijanskih otokov]], [[Filipini|Filipinov]], [[Tonga|Tonge]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]. == Opis == Pacifiški ognjeni obroč ni zaprt obroč. Obkroža Tihi ocean (Pacifik) v U-obliki z vzhoda, severa in zahoda v dolžini približno 40.000 kilometrov. Na vzhodu se iz južne konice [[Južna Amerika|Južne Amerike]] preseli na [[Andi|Ande]] in zahodni rob Srednje in [[Severna Amerika|Severne Amerike]], vključno s [[Kaskadno gorovje|Kaskadnim gorovjem]] in najpomembnejšim Lassen Peakom (3181 m). Velik sistem Andov in Kordiljer ima več kot 80 aktivnih vulkanov z najpomembnejšimi kot je [[Popocatépetl]] (5452 m), Orizaba (5700m) in Colima (3846 m) vsi trije v [[Mehika|Mehiki]]. V Južni Ameriki so [[Cotopaxi]] (5896m) v [[Ekvador]]ju, ki je najvišji aktivni vulkan na svetu, Sabancaya (5976 m) v [[Peru]]ju, Villarrica (2860 m) v [[Čile|Čilu]] in [[Aconcagua]] (7035 m) v [[Argentina|Argentini]]. Na severu in zahodu poteka vzdolž vrste otokov in kontinentalnih vulkanskih lokov, od [[Aleuti|Aleutov]] (25 vulkanov) do [[Kamčatka|Kamčatke]], kjer je 29 aktivnih vulkanov (najpomembnejši je Ključevska Sopka) in [[Kurilsko otočje|Kurilskih otokov]] s 39 aktivnimi vulkani (najaktivnejši in najvišji je Alaid na istoimenskem otoku), glavnih [[Japonska|japonskih otokov]] in [[otočje Rjukju|otočja Rjukju]] z 108 aktivnimi vulkani (najbolj znani so [[Fudži]], Bandai, Asama in Kirišima) ter Marijanskega otočja, [[Filipini|Filipinov]] z 12 aktivnimi vulkani, Celebesa (4 vulkani), [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]] (10 vulkanov), [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokov]] in [[Novi Hebridi|Novih Hebridov]] na severni otok [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] z [[vulkanska cona Taupō|vulkansko cono Taupō]]. V Tihem oceanu je tudi [[Havajsko otočje]] z vulkani [[Mauna Loa]] (4170 m), [[Mauna Kea]] (4202 m), Hualalaj (2520 m) in [[Kīlauea]] (1247 m). Samo na nekaj zahodnopacifiških otoških lokov odpade 45 % vseh vulkanov na svetu. == Vzroki == Pacifiški ognjeni obroč je neposredno povezan z območji [[subdukcija|subdukcije]] na ustreznih robovih pacifiške kotline. Na teh točkah se pacifiške oceanske litosferske plošče (Pacifiška plošča, plošča Juan de Fuca, Kokosova plošča, Nazca plošča) potopijo pod nekaj drugih litosferskih plošč oceanske ali kontinentalne skorje. Na večji globini tlak in toplota sprostita v kamnini skorje vezano vodo kar zmanjšuje tališče kamnine zgornje plasti (astenosfera), zaradi česar se delno potopi. Nastala magma se dviga, se [[Magmatska diferenciacija |spremeni]] in proizvaja tipičen, večinoma eksploziven vulkanizem. Napetosti, ki nastajajo kot posledica subdukcije v zemeljski skorji se sprostijo v obliki zelo močnih [[potres]]ov. == Andi == {{glavni| Andski vulkanski pas}} === Bolivija === Bolivija ima na svojem ozemlju številne aktivne in ugasle vulkane. Aktivni vulkani so v zahodni Boliviji, kjer sestavljajo Kordiljero Occidental, zahodno mejo planote Altiplano. Veliko aktivnih vulkanov so mejne gore, ki si jih deli s Čilom. Vsi [[kenozoik|kenozoiski]] vulkani Bolivije so del osrednje vulkanske cone (CVZ) andskega vulkanskega pasu, ki je posledica procesov, povezanih s subdukcijo plošče Nazca pod [[Južnoameriška plošča|južnoameriško ploščo]]. Centralna vulkanska cona je glavna zgornja kenozojska vulkanska pokrajina.<ref name="sciencedirect.com">{{cite journal|last1=Baker|first1=M.C.W.|last2=Francis|first2=P.W.|year=1978|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/0012821X78900080|title=Upper Cenozoic Volcanism in the Central Andes – Ages and Volumes|doi=10.1016/0012-821X(78)90008-0|bibcode=1978E&PSL..41..175B|volume=41|issue=2|journal=Earth and Planetary Science Letters|pages=175–187}}</ref> Poleg Andskih vulkanov, geologijo Bolivije predstavljajo ostanki starih vulkanov okrog predkambrijskega Guaporé Shielda v vzhodnem delu države. === Čile === [[File:Llaima eruption2 crop.jpg|thumb|left|Izbruh Llaima 2008]] Vulkane v Čilu spremlja Nacionalna služba za geologijo in rudarstvo (SERNAGEOMIN). <ref>{{navedi splet|url=http://www.sernageomin.cl/volcanes.php|title=Red de vigilancia volcánica – Sernageomin|work=sernageomin.cl|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161128190103/http://www.sernageomin.cl/volcanes.php|archivedate=2016-11-28|df=}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://volcanoes.usgs.gov/vdap/activities/responses/chaiten.php|title=VDAP Responses at Chaitén in Chile|author=USGS|work=usgs.gov|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141210052939/http://volcanoes.usgs.gov/vdap/activities/responses/chaiten.php|archivedate=2014-12-10|df=}}</ref> Potresna dejavnost v Čilu je povezana s subdukcijo plošče Nazca na vzhodu. Čile ima zapis o največjem potresu, ki je bil kdaj zabeležen, potres v Valdiviji leta 1960. Villarrica, eden najbolj aktivnih vulkanov na Čilu, se dviga nad jezerom Villarrica in mestom Villarrica. To je najbolj zahodno od treh velikih stratovulkanov, ki se gibljejo pravokotno na Andsko verigo. Kaldera, dolga 6 km je nastala v poznem [[pleistocen]]u, več kot 0,9 milijona let nazaj. 2-km široka postglacialna kaldera se nahaja na dnu sedanjega, pretežno bazaltno-andezitnega stožca na severozahodnem robu pleistocenske kaldere. Približno 25 žlindrinih stožcev se dotika Villarice. Iz tega prevladujočega bazaltnega vulkana so nastali plinski izbruhi in piroklastični tokovi med [[holocen]]om, vendar so zgodovinski izbruhi obsegali predvsem blago do zmerno eksplozivno aktivnost z občasnim izlivom lave. [[Lahar]]ji iz poledenelih vulkanov so poškodovali mesta na svojih bokih. Vulkan Llaima je eden največjih in najbolj aktivnih vulkanov v Čilu. Stoji 82 km severovzhodno od Temuca in 663 km jugovzhodno od [[Santiago de Chile|Santiaga]], znotraj meja nacionalnega parka Conguillío. Dejavnost Llaime je dokumentirana od 17. stoletja in je sestavljena iz več ločenih epizod zmernih eksplozivnih izbruhov z občasnimi lavnimi tokovi. Zadnji veliki izbruhi je bil leta 1994. <ref>{{navedi novice|title=Chile volcano forces evacuations|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/7167639.stm|work=BBC|date=January 2, 2008}}</ref> [[File:Lascar eruption 2006b - cropped.jpg|thumb|Izbruh Lascarja leta 2006]] Čile je doživel številne vulkanske izbruhe 60 vulkanov, vključno z vulkanoma Llaima in Chaitén. Nedavno je 27. februarja 2010 je osrednji Čile poškodoval potres magnitude-8.8, leta 2011 je izbruhnil vulkan Puyehue-Cordón Caulle, potres M8.2 pa je prizadel severni Čile 1. aprila 2014. Glavnemu sunku so sledili številni zmerni do močni sunki, nato pa so sledili številni zmernih do zelo močni popotresni sunki, vključno s tistim 2. aprila magnitude-7.6 <ref>{{navedi splet|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/recenteqsww/Quakes/us2010tfan.php|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100410032038/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/recenteqsww/Quakes/us2010tfan.php|archivedate=2010-04-10|title=Magnitude 8.8 – OFFSHORE MAULE, CHILE|date=February 27, 2010|publisher=|accessdate=February 28, 2010}}</ref>. Lascar je stratovulkan, najbolj aktiven vulkan severnih čilskih Andov. Največji izbruh se je zgodil pred približno 26.500 leti, sledil je izbruh žlindre pred približno 9000 leti. Pogosto majhne do zmerne eksplozivne izbruhe so zabeležili v zgodovinskem obdobju od sredine 19. stoletja, skupaj z občasnimi večjimi izbruhi, ki so vsebovali pepel in tefro, ki je padala do sto kilometrov stran od vulkana. Največji izbruh Lascarja v nedavni zgodovini je bil leta 1993, ki je proizvedel piroklastične tokove kar 8,5 km severozahodno od vrha, pepel pa je padal v [[Buenos Aires]]u v [[Argentina|Argentini]], več kot 1600 km na jugovzhod. Zadnja serija izbruhov se je začela 18. aprila 2006 in se je nadaljevala od leta 2011. Chiliques je stratovulkan v regiji Antofagasta v Čilu, takoj severno od Cerro Miscanti. Laguna Lejía leži severno od vulkana in je mirna vsaj 10.000 let, zdaj pa kaže znake življenja. Nočna toplotna infrardeča slika iz ASTER-a je 6. januarja 2002 pokazala vročo točko v kraterju vrha in več drugih vzdolž zgornjega dela vulkanskega stožca, kar kaže na novo vulkansko aktivnost. Preiskava prejšnje nočne toplotne infrardeče slike 24. maja 2000 ni pokazala takšnih vročih točk.<ref name="nasa">{{navedi splet | url = http://visibleearth.nasa.gov/view.php?id=2377 | title = Chiliques Volcano, Chile | work = Visible Earth | publisher = NASA | accessdate = 2007-03-24}}</ref> Calbuco je stratovulkan v južnem Čilu, jugovzhodno od jezera Llanquihue in severozahodno od jezera Chapo, v regiji Los Lagos. V okolici Llanquihue je naravni rezervat. To je zelo eksploziven andezitni vulkan, ki je v pleistocenu pretrpel propadanje zgradbe, kar je povzročilo [[zemeljski plaz]] vulkanskih ostankov, ki je prišel do jezera. Najmanj devet izbruhov se je zgodilo od leta 1837, zadnji pa leta 1972. Eden od največjih zgodovinskih izbruhov v južnem Čilu je bil 1893-1894. Nasilni izbruhi so izstrelili 30-cm bombe na razdaljo 8 km od kraterja, skupaj z obsežnimi vročimi laharji. Močne eksplozije so se zgodile aprila 1917, lavna kupola je nastala v kraterju, skupaj z vročimi laharji. Drugi kratki eksplozivni izbruh januarja 1929 je imel tudi navidezni piroklastični tok in pretok lave. Zadnji večji izbruh Calbuca leta 1961 je poslal pepelaste stebre 12-15 km visoko in proizvedel dim, ki se je razpršil predvsem na jugovzhod in dva lavna toka. Majhen štiriurni izbruh se je zgodil 26. avgusta 1972. 12. avgusta 1996 so opazili močno fumarološko emisijo glavnega kraterja. Lonquimay je stratovulkan poznega pleistocena v pretežno holocenskem obdobju, oblike prisekanega stožca. Stožec je v veliki meri andeziten, čeprav so prisotne bazaltne in dacitne kamnine [18]. Je v regiji La Araucanía v Čilu, takoj jugovzhodno od vulkana Tolhuaca. Sierra Nevada in Llaima sta soseda na jugu. Snežni vulkan je v zaščitenem območju Malalcahuello-Nalcas. Zadnji izbruh je bil leta 1988 in se je končal leta 1990. Indeks VEI je bil 3. Izbruh je bil iz bočnega ventila in vseboval lavne tokove in eksplozivne izbruhe. Bilo je nekaj smrtnih primerov. <ref>{{navedi splet|url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=1507-10=&volpage=erupt|title=Global Volcanism Program – Lonquimay|work=si.edu|accessdate=2018-08-31|archive-date=2017-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20170525095533/http://volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=1507-10=&volpage=erupt|url-status=dead}}</ref> Vulkan Antuco je stratovulkan v regiji Bío Bío v Čilu, v bližini Sierre Velluda in na obali Lagune del Laja, z zadnjim izbruhom leta 1869. Villarrica je eden najbolj aktivnih vulkanov v Čilu in se dviga nad jezero in istoimensko mesto. Vulkan je znan tudi kot ''Rucapillán'', beseda v jeziku [[mapudungun]], in pomeni 'hiša duha'. To je najbolj zahoden od treh velikih stratovulkanov, ki se gibljejo pravokotno na Ande vzdolž preloma Gastre. Villarrica, skupaj s Quetrupillánom in čilskim delom Lanina, so zaščiteni v Narodnem parku Villarrica. Vzponi na vulkan so priljubljeni in se izvajajo poleti. Villarrica z lavo bazaltno-andezitne sestave je eden izmed petih vulkanov na svetu, ki imajo v svojem kraterju aktivno lavno jezero. Po navadi povzroči strombolijske izbruhe, z iztiskanjem žarečih piroklastov in lave. Taljenje snega in ledenika ter padavine pogosto povzročajo velike količine laharjev, kot so med izbruhi leta 1964 in 1971. <ref>[http://www.povi.cl/files/h_1971.pdf La erupción de 1971], Villarrica Volcano Visual Observation Project. 2008.</ref> === Ekvador === [[File:19991102 Tung large.jpg|thumb|left|Tungurahua bruha vročo lavo in pepel (1999).]] V Ekvadorju vulkansko dejavnost spremlja EPN - Escuela Politécnica Nacional. [[Cotopaxi]] je stratovulkan v Andih, približno 50 km južno od [[Quito|Quita]].<ref name="Distance from Quito to Cotopaxi">{{navedi splet|url=http://distancecalculator.globefeed.com/Ecuador_Distance_Result.asp?fromplace=Quito%20(Pichincha)&toplace=Cotopaxi%20()&fromlat=-0.2166667&tolat=-0.6666667&fromlng=-78.5&tolng=-78.4333333|title=Distance from Quito to Cotopaxi|publisher=distancecalculator.globefeed.com}}</ref> To je drugi najvišji vrh v državi, z višino 5897 m. Nekateri menijo, da je to najvišji aktivni vulkan na svetu <ref name="Cotopaxi">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/139756/Cotopaxi|title=Cotopaxi|work=Encyclopædia Britannica}}</ref> in je eden od najbolj aktivnih v Ekvadorju. Od leta 1738 je Cotopaxi izbruhnil več kot 50-krat, kar ima za posledico številne doline, ki jih je povzročil blatni tok okoli vulkana. V oktobru 1999 je vulkan Pichincha izbruhnil v Quitu in pokril mesto z nekaj centimetri pepela. Pred tem so bili zadnji večji izbruhi leta 1553 in leta 1660, ko je na mesto padlo okoli 30 cm pepela. <ref name="nytimes.com">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1999/11/28/world/ecuadoreans-wait-uneasily-on-volcanoes.html|title=Ecuadoreans Wait Uneasily On Volcanoes|date=28 November 1999|agency=Associated Press|via=The New York Times}}</ref> S 5230 m je Sangay aktivni stratovulkan v osrednjem Ekvadorju in je eden največjih aktivnih vulkanov na svetu in eden izmed najbolj aktivnih v Ekvadorju, ki je v zapisani zgodovini izbruhnil trikrat. Ponazarja predvsem strombolijsko aktivnost; zadnji izbruh, ki se je začel leta 1934, se še vedno dogaja. Geološko Sangay označuje južno mejo severne vulkanske cone in njegov položaj prečka dva večja dela skorje, čemur pripisujejo visoko stopnjo aktivnosti. Približno 500.000-letna zgodovina Sangayja je nestabilna; dve prejšnji različici gore sta bili uničeni v velikih kolapsih, katerih dokazi so vidni še danes v okolici. Sangay je eden od dveh aktivnih vulkanov, ki so v narodnem parku Sangay, drugi je Tungurahua na severu. Kot tak je od leta 1983 na seznamu Unescove svetovne dediščine. Reventador je aktivni stratovulkan, ki leži v vzhodnih Andih Ekvadorja. Od leta 1541 je izbruhnil več kot 25-krat, najnovejši izbruh je iz leta 2009, največji pretekli izbruh pa je bil leta 2002. Med tem izbruhom je dim iz vulkana dosegel višino 17 km, piroklastični tok pa do 7 km od stožca. 30. marca 2007 je gora spet bruhala pepel. Ta je dosegel višino približno 3 km. Cotopaxi je začel delovati aprila 2015. Začelo se je z velikim povečanjem potresov (vključno s harmoničnimi tremorji) in SO<sub>2</sub>. IGPEN je poročal o rahli deformaciji zgradbe, kar kaže na vdor magme pod vulkan. Od 25. julija dalje so se nadaljevali nemiri, zadnji velik izbruh pa je bil izbruh pepela in pare 14. in 15. avgusta 2015.<ref name=wired>{{navedi splet|url=https://www.wired.com/2015/06/restless-volcano-puts-ecuador-edge/|title=A Restless Volcano Puts Ecuador on Edge Once More|date=17 June 2015|work=WIRED}}</ref> === Peru === Vulkane v Peruju spremlja Perujski geofizični inštitut. <ref name="igp.gob.pe">{{navedi splet|url=http://www.igp.gob.pe/portal/|title=Official Web Site of the Peruvian Geophysical Institute|accessdate=2018-08-31|archive-date=2015-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20150813143558/http://www.igp.gob.pe/portal/|url-status=dead}}</ref> Sabancaya je aktivni 5976 metrov visok stratovulkan v Andih južnega [[Peru]]ja, približno 100 kilometrov severozahodno od [[Arequipa|Arequipe]]. To je najbolj aktiven vulkan v Peruju, z nenehnim bruhanjem, ki se je začelo avgusta 2014. Ubinas je še en aktiven vulkan 5672 metrov visok, v južnem Peruju, z nenehnim bruhanjem<ref name="volcano.si.edu">{{navedi splet|url=http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=354020|title=Ubinas|publisher=Smithsonian Institution}}</ref><ref name="Ubinas">{{navedi splet|url=http://www.volcanodiscovery.com/ubinas.html|title=Ubinas|publisher=volcanodiscovery.com}}</ref>. Do leta 2006 ta stratovulkan ni deloval približno 40 let. 23. aprila 2006 je Peru razglasil izredne razmere v mestih blizu vulkana. 28. aprila 2014, kljub nedavnemu upadu potresov, je vulkan Ubinas izbruhnil pepel. <ref name="earthobservatory.nasa.gov">{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/NaturalHazards/view.php?id=83583&src=nha|title=Fresh Lava Arrives at Ubinas Volcano : Natural Hazards|publisher=NASA}}</ref><ref name="bbc.com">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-27075323|publisher=BBC|title=Peru evacuates Ubinas volcano area after ash cloud}}</ref> == Srednja Amerika == === Kostarika === Vulkanološki in seizmološki observatorij Kostarike (OVSICORI) na Nacionalni univerzi v Kostariki (v španščini ''Observatorio Vulcanológico y Sismológico de Costa Rica (OVSICORI)'') [37] ima namensko ekipo, odgovorno za raziskovanje in spremljanje vulkanov, potresov in drugih tektonskih procesov vulkanski loka v Srednji Ameriki. Leta 1984 je OVSICORI-A začel postavljati seizmografsko omrežje, namenjeno spremljanju seizmičnih in vulkanskih dejavnosti na celotnem nacionalnem ozemlju. Trenutno seizmografsko omrežje uporablja analogni in digitalni sistem registracije. Slednji omogoča spletno analizo seizmičnih signalov, kar omogoča pospešitev analize signalov in študije z uporabo sodobnih računalniških metod. Vulkan Poás je aktivni 2708 metrov visok stratovulkan v središču Kostarike; od leta 1828 je izbruhnil 39-krat. 25. februarja 2014 je spletna kamera OVSICORI ujela eksplozijo iz ogromnega kraterja vulkana Poás, ki je bila približno 300 m visoka. <ref>{{navedi novice|url=http://www.nydailynews.com/news/world/poas-volcano-erupts-central-costa-rica-article-1.1701326|publisher=New York Daily News|title=Poás Volcano Erupts in Central Costa Rica}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.co.cr/volcano-tourists-costa-rica-enjoy-phreatic-eruption/35354/|title=Volcano tourists enjoy the phreatic eruption of the Poás Volcano}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://thecostaricanews.com/eco/despite-record-breaking-eruptions-at-poas-volcano-the-park-remains-open-for-visitors-to-enjoy/ |title=Despite Record Breaking Eruptions at Poas Volcano the Park Remains Open for Visitors to Enjoy |accessdate=December 5, 2014 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141205063523/http://thecostaricanews.com/despite-record-breaking-eruptions-at-poas-volcano-the-park-remains-open-for-visitors-to-enjoy |archivedate=December 5, 2014 }}</ref> === Gvatemala === Leta 1902 je v Gvatemali burno izbruhnil vulkan Santa Maria z največjimi eksplozijami, ki so se pojavljale več kot dva dni, s čimer je izstrelil približno 5,5 km³ magme. Izlitje je bilo eno največjih v 20. stoletju, le malo manj v obsegu, kot pri Mount Pinatubo leta 1991. Izbruh je imel vulkanski indeks eksplozivnosti 6. Danes je Santiaguito eden najbolj aktivnih vulkanov na svetu. [http://volcano.oregonstate.edu/vwdocs/volc_images/south_america/guat/santa_maria.html] [https://web.archive.org/web/20141220215241/https://www.geophysics.zmaw.de/?id=318] [[File:Volcan-Santiaguito-Quetzaltenango-Guatemala.jpg|thumb|Vulkan Santiaguito, izbruh 2003 v Gvatemali]] == Severnoameriške Kordiljere == === Mehika === [[File:Map mexico volcanoes.gif|thumb|Transmehiški vulkanski pas]] Transmehiški vulkanski pas se razteza 900 kilometrov od zahoda do vzhoda čez osrednjo južno [[Mehika|Mehiko]]. Nekateri drugi aktivni vulkani v severni Mehiki so povezani z ekstenzivno tektoniko pokrajine kotlin in grebenov, ki deli polotok Baja California s celino. [[Popocatépetl]], ki leži v vzhodni polovici vulkanskega pasu, je drugi najvišji vrh v Mehiki za [[Pico de Orizaba]]. Je eden izmed najbolj aktivnih vulkanov v Mehiki, ki je po prihodu Špancev leta 1519 več kot 20 krat bruhal. Izbruh El Chichóna leta 1982, ki je ubil približno 2000 ljudi, ki so živeli v bližini vulkana, je ustvaril 1 km veliko [[kaldera|kaldera]], ki je napolnjena s kislim kraterskim jezerom. Pred letom 2000 je bil ta sorazmerno neznan vulkan močno pogozden in ni bil višji od sosednjih gora.<ref name="AA">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050309061128/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/Mexico/description_mexico_volcanoes.html|title=Mexico Volcanoes and Volcanics|publisher=USGS|url=http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/Mexico/description_mexico_volcanoes.html|archivedate=2005-03-09|accessdate=2007-10-14}}</ref> === Združene države === [[File:Cascadia subduction zone USGS.png|thumb|left|Območje Kaskadne subdukcijske cone, vsebuje Kaskadni vulkanski lok]] [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološki zavod ZDA]] in Nacionalni informacijski center za potrese (NEIC) sta v kampusu rudarske Univerze v Koloradu. Oba spremljata vulkane v Združenih državah; v zahodnem delu ZDA leži Kaskadni vulkanski lok. Vključuje skoraj 20 glavnih vulkanov, med skupaj več kot 4000 ločenih vulkanskih izpuhov, vključno s številnimi stratovulkani, ščitastimi vulkani, lavnimi kupolami in žlindrastimi stožci, skupaj z nekaj izoliranimi primeri redkih vulkanskih oblik, kot so mizasti vulkani. Vulkanizem v loku se je začel pred približno 37 milijoni leti, vendar je večina današnjih Kaskadnih vulkanov starih manj kot 2.000.000 let, najvišji vrhovi pa so stari manj kot 100.000 let. Lok ustvarja subdukcija plošč Gorda in Juan de Fuca na Kaskadnem subdukcijskem območju. To je prelom dolg 680 mi, ki teče 80 km od obale severozahodnega Pacifika od severne Kalifornije do [[Vancouvrov otok |Vancouvrovega otoka]] v [[British Columbia |Britanski Kolumbiji]]. Plošče se premikajo z relativno hitrostjo nad 10 mm na leto z nekoliko poševnim kotom na podvodno območje. Zaradi zelo velikega območja preloma lahko podvodno območje povzroči zelo velike potrese, velikosti 9,0 ali več, če pride do pretrga na celotnem območju. Ko »zaklenjena« cona shrani energijo za potres, lahko »prehodno območje«, čeprav nekoliko plastično, razpoka. Toplotne in deformacijske študije kažejo, da je zaklenjena cona popolnoma zaklenjena za 60 km navzdol od sprednje deformacije. Nadaljuje se tudi prehod iz popolnoma zaklenjenega na aseizmično drsenje. [[File:Cascade eruptions in the last 4000 years.png|thumb|Erupcije v ameriškem Kaskadnem gorovju v zadnjih 4000 letih]] Za razliko od večine subdukcijskih območij po svetu, v kontinentalnem obrobju v Kaskadiji ni prisoten oceanski jarek. Namesto tega sta bila teren in akreionarni klin dvignjena, da bi oblikovala vrsto obalnega pasu in eksotične gore. Visoka stopnja sedimentacije od odtoka treh glavnih rek (Fraser, Columbia in Klamath), ki prečkajo območje Kaskadnega gorovja, prispeva k nadaljnji nejasnosti jarka. Vendar pa se skupaj z večino drugih subdukcijskih con zunanji rob počasi stisne, podobno velikanskemu izviru. Kadar se shranjena energija nenadoma sprosti čez prelom v neenakomernih intervalih, lahko subdukcijska cona ustvari zelo velike potrese, kot je bil potres leta 1700 z magnitudo 9. Geološki dokazi kažejo, da so se primeri velikih potresov pojavili sedemkrat v zadnjih 3500 letih, kar kaže na vrnitev čez 400 do 600 let. Tudi dokazi spremljajočih cunamijev z vsakim potresom so vidni, saj je glavni vzrok teh potresov znan po cunamijih in japonskih zapisih (cunami lahko potujejo čez Pacifik). Izbruh [[Sveta Helena (ognjenik) |Mount St. Helen]] leta 1980 je bil najpomembnejši, ki se je zgodil v ZDA v zapisani zgodovini (VEI = 5, 0,3 cu mi, 1,2 km³ materiala, ki je izbruhnila), in je presegal destruktivno moč in količino materiala, ki je bila sproščena leta 1915 v izbruhu kalifornijskega Lassen Peak. Izbruh je sledil dvomesečni seriji potresov in bruhanja pare, ki jih je povzročila dvigajoča magma na plitvih globinah pod goro, in ustvarila ogromno izboklino in sistem zlomov na severnem pobočju Mount St. Helens. Potres ob 8:32, 18. maja 1980, je povzročil, da je celotna oslabljena severna stran zdrsnila in nenadoma razkrila delno stopljeno, s plinom in paro bogato kamnino vulkana, da bi zmanjšala pritisk. Kamnina se je odzval tako, da je eksplodiral v zelo vročo mešanico zdrobljene lave in starejše kamnine, ki je kot plaz hitro pritekla v jezero Spirit Lake na severni strani. [[Aljaska]] je znana po svoji seizmični in vulkanski dejavnosti, ki ima zapis o drugem največjem potresu na svetu, velikonočnem potresu leta1964 in več kot 50 vulkanov, ki so bruhali od leta 1760. [42] Vulkane najdemo ne samo na kopnem, temveč tudi na [[Aleuti]]h. Najnovejša dejavnost v ameriškem delu Ognjenega obroča je nastala v začetku leta 2009, ko je Mount Redoubt na Aljaski postal aktiven in končno izbruhnil pozno zvečer 22. marca. Izbruh se je končal maja 2009. === Kanada === [[File:Young volcanoes of western Canada.png|thumb|Karta mladih vulkanov v Zahodni Kanadi]] Program javna varnost v Geo-znanosti pri Natural Resources Canada izvaja raziskave za podporo zmanjšanju tveganja zaradi posledic vremena, potresov, cunamijev, vulkanov in zemeljskih plazov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nrcan.gc.ca/earth-sciences/resources/federal-programs/public-safety-geoscience/10911|title=Public Safety Geoscience Program|publisher=Natural Resources Canada}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Britanska Kolumbija]] in [[Jukon]] sta ogromni regiji vulkanov in vulkanskih dejavnosti v pacifiškem ognjenem obroču. <ref name="SE">{{navedi splet|url=http://www.skimountaineer.com/ROF/Region.php?region=AlaskaCanada|title=Skiing the Pacific Ring of Fire and Beyond: Alaska and Northwest Canada|accessdate=2007-07-31|archive-date=2007-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20070807055204/http://www.skimountaineer.com/ROF/Region.php?region=AlaskaCanada|url-status=dead}}</ref> Več gora v območje Britanske Kolumbije je mirujočih vulkanov. Večina teh je bila aktivna med obdobji pleistocena in holocena. Čeprav noben od kanadskih vulkanov trenutno ne deluje, se za potencialno aktivne šteje več vulkanov, vulkanskih polj in vulkanskih središč<ref name="IJ">{{navedi splet|url=http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=14897949|publisher=CAT.INIST|title=Canadian volcanoes|accessdate=2007-07-31}}</ref>. Na nekaterih vulkanih so vroči izviri, medtem ko jih je 10 povezanih s seizmičnimi dejavnostmi od leta 1975, med njimi: kaldera Silverthrone, masiv Mount Meager, vulkansko polje Wells Gray-Clearwater, Mount Garibaldi, gora Cayley, Castle Rock, Volcano, Mount Edziza, Hoodoo Mountain, Crow Lagoon in Nazko Cone. <ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060528051236/http://www.bcminerals.ca/pdf/CanadianVolcanoes-CH2005.pdf|title=Volcanoes of Canada|url=http://www.bcminerals.ca/pdf/CanadianVolcanoes-CH2005.pdf |archivedate=2006-05-28|accessdate=2007-06-24}}</ref> Vulkani so združeni v pet vulkanskih pasov z različnimi tektonskimi pojavi. Severna provinca vulkanske Kordiljere (včasih znan kot Stikine vulkanski pas) je najbolj aktivna vulkanska regija v Kanadi. Nastala je zaradi ekstenzivnega [[kreking]]a, [[Prelom (geologija)|prelom]]ov in riftinga [[severnoameriška plošča|severnoameriške plošče]], saj pacifiško ploščo zmelje in zdrsne mimo preloma Queen Charlotte, za razliko od [[subdukcija|subdukcije]], ki proizvaja vulkane na Japonskem, Filipinih in v Indoneziji. V regiji so največji kanadski vulkani, veliko večji od manjših stratovulkanov, ki jih najdemo v kanadskem delu Kaskadnega vulkanskega loka. Znano je, da se je v zadnjih 400 letih pojavilo več izbruhov. Mount Edziza je ogromen vulkanski kompleks, ki je v zadnjih nekaj tisoč letih izbruhnil večkrat in je oblikoval več stožcev in lavnih tokov. Kompleks obsega planoto gore Edziza, veliko vulkansko planoto (dolžino 65 km in široko 20 km), ki je sestavljena iz pretežno bazaltnih lavnih tokov s štirimi velikimi stratovulkani na vrhu planote. Povezane lavne kupole in stožci so bili zgrajeni v zadnjih 7,5 milijonih letih v petih magmatskih ciklih, ki se začnejo z izbruhom alkalnih bazaltov in končajo s [[Felzičnost|felzičnimi]] in bazaltnimi izbruhi že pred 1340 leti. Lavni tokovi še vedno ohranjajo svoje prvotne oblike. Hoodoo Mountain je mizast vulkan v severozahodni Britanski Kolumbiji, ki je imel več obdobij podledeniških izbruhov. Najstarejši so se zgodili pred približno 100.000 leti in zadnji pred okoli 7000 leti. Hoodoo Mountain velja za aktivnega. Bližnja Tseax Cone in Volcano sta proizvedla nekaj najmlajših lavnih tokov, starih približno 150 let. [[File:Mount Edziza, British Columbia.jpg|thumb|left|Mount Edziza, veliko vulkansko polje v SZ Britanski Kolumbiji]] Najhujša znana geofizična katastrofa v Kanadi je prišla od Tseax Coneja v 18. stoletju na najjužnejšem koncu vulkanskega pasu. Izbruh je povzročil 22,5 km dolg lavni tok, ki je uničil vasi Nisga in povzročil smrt najmanj 2000 ljudi v Nisgi zaradi vulkanskih plinov in strupenega dima. Dolina reke Nass je bila preplavljena s tokovi lave in vsebuje obilne drevesaste kalupe in lavne cevi. Dogodek se je zgodil hkrati s prihodom prvih evropskih raziskovalcev, ki so prodrli v neurejene obalne vode severne Britanske Kolumbije. Danes so bazaltne lavne deponije privlačnost za turiste in so del parka Nisga'a Memorial Lava Beds Provincial Park. Garibaldijev vulkanski pas v jugozahodni Britanski Kolumbiji je severni podaljšek Kaskadnega vulkanskega loka v Združenih državah Amerike (ki vključuje Mount Baker in Mount St. Helen) in vsebuje najbolj eksplozivne mlade vulkane v Kanadi<ref name="SW">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060219225022/http://gsc.nrcan.gc.ca/volcanoes/cat/belt_garibaldi_e.php|work=Calalogue of Canadian volcanoes|title=Garibaldi Volcanic Belt|url=http://gsc.nrcan.gc.ca/volcanoes/cat/belt_garibaldi_e.php|archivedate=2006-02-19|accessdate=2007-07-31}}</ref>. Nastal je kot posledica subdukcije plošče Juan de Fuca (preostanek veliko večje Farallonove plošče) pod severnoameriško ploščo vzdolž območja Kaskadne subdukcije. Garibaldijev vulkanski pas obsega vulkansko polje Bridge River Cones, masiv Mount Cayley, Mount Fee, Mount Garibaldi, Mount Price, masiv Mount Meager, vulkansko polje Squamish in več manjših vulkanov. Tipi erupcij v pasu segajo od efuzivne (izlivne) do eksplozivne, s kompoziti od [[bazalt]]a do [[riolit]]a. V morfološkem smislu centri vsebujejo kaldere, stožce, stratovulkane in majhne izolirane lavne mase. Zaradi ponavljajočih kontinentalnih in alpskih ledenikov veliko vulkanskih sedimentov v pasu odraža kompleksne interakcije med sestavo magme, topografijo in spreminjanjem konfiguracije zaradi ledu. Najnovejši večji katastrofalni izbruh v vulkanskem pasu Garibaldi je bil eksploziven izbruh v masivu Mount Meager pred približno 2350 leti. Podoben je bila izbruh sv. Helene leta 1980, ki je v stratosfero pošiljal pepel v višino približno 20 km.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060219230054/http://gsc.nrcan.gc.ca/volcanoes/cat/volcano_e.php?id=gvb_mme_034|work=Catalogue of Canadian volcanoes|title=Mount Meager|url=http://gsc.nrcan.gc.ca/volcanoes/cat/volcano_e.php?id=gvb_mme_034|archivedate=2006-02-19|accessdate=2007-07-31}}</ref> [[File:MountMeagerPlinthCapricorn.jpg|thumb|Masiv Mount Meager kot se vidi iz Pembertona, BC: Vrhovi od leve na desno so Capricorn Mountain, Mount Meager in Plinth Peak.]] Skupina Chilcotin je greben vulkanov sever-jug v južni Britanski Kolumbiji, ki poteka vzporedno s Garibaldijevim vulkanskim pasom. Večina izbruhov v tem pasu se je zgodila pred 6-10 milijoni let ([[miocen]]) ali pred 2-3 milijoni leti ([[pliocen]]), in z nekaterimi nekoliko novejšimi izbruhi (v [[pleistocen]]u) <ref name="DA">{{navedi splet|url=http://gsc.nrcan.gc.ca/volcanoes/cat/belt_chilcotin_e.php|work=Catalogue of Canadian volcanoes|title=Chilcotin Plateau basalts|accessdate=2007-07-31|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080315000000/http://gsc.nrcan.gc.ca/volcanoes/cat/belt_chilcotin_e.php|archivedate=2008-03-15|df=}}</ref>. Nastali so kot posledica podaljšanja zadnjega dela povratne raztezne cone Kaskadija. V te vrste vulkanov spadajo Mount Noel, Clisbako Caldera Complex, Lightning Peak, Black Dome Mountain in številni lavni tokovi. Vulkanski pas Anahim je linija vulkanov, ki se raztezajo le severno od [[Vancouvrov otok| Vancouvrovega otoka]] v bližini Quesnela v Britanski Kolumbiji. Ti vulkani so nastali pred 8 milijoni leti, zadnji Nazko Cone pa je izbruhnil pred 7200 leti<ref name="SA">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060219224928/http://gsc.nrcan.gc.ca/volcanoes/cat/belt_anahim_e.php|work=Catalogue of Canadian volcanoes|title=Anahim Volcanic Belt|url=http://gsc.nrcan.gc.ca/volcanoes/cat/belt_anahim_e.php |archivedate=2006-02-19|accessdate=2007-07-31}}</ref>. Vulkani se na splošno gibljejo iz obale v notranjost. Zdi se, da so ti vulkani nastali kot posledica drsenja severnoameriške plošče zahodno čez majhno vročo točko imenovano vroča točka Anahim. [[Vroča točka]] je podobna tisti, ki hrani havajske otoke. Pas določajo trije veliki [[ščitasti vulkan]]i (Rainbow, Ilgachuz in Itcha Ranges) in 37 [[kvartar]]nih bazaltnih centrov. Erupcije bazaltnega riolitnega vulkana in hipabizalnih kamnin vulkanskega pasu Alert Bay na severnem Vancouvrovem otoku so verjetno povezani s subdukcijsko mejo med Explorer in Juan de Fuca ploščo v subdukcijski coni Kaskadije. Zdi se, da je bil aktiven med pliocenom in pleistocenom. Vendar ni znan noben holocenski izbruh, vulkanska aktivnost v pasu se je verjetno nehala. == Rusija == [[File:Avachinsky Volcano.jpg|thumb|left|Avačinski, aktivni vulkan na Kamčatki.]] Polotok [[Kamčatka]] daleč na vzhodu [[Rusija|Rusije]] je eno najbolj raznolikih in aktivnih vulkanskih območij na svetu, s površino 472.300 km <sup>2</sup>. Leži med Tihim oceanom na vzhodu in [[Ohotsko morje|Ohotskim morjem]] na zahodu. Takoj vzdolž pacifiške obale polotoka teče 10.500 m globok [[kurilsko-kamčatski jarek]], kjer hitro podrivanje Pacifiške plošče spodbuja močan vulkanizem. Prisotne so skoraj vse vrste vulkanskih dejavnosti, od stratovulkanov in vulkanskih ščitov do izbruhov v havajskem slogu.<ref name="DF">[http://www.skimountaineer.com/ROF/Region.php?region=Kamchatka Skiing the Pacific Ring of Fire and Beyond: Kamchatka & Kuril Islands] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130522032457/http://www.skimountaineer.com/ROF/Region.php?region=Kamchatka |date=2013-05-22 }} Retrieved on 2007-08-01</ref> Več kot 30 aktivnih vulkanov in več sto mirujočih in ugaslih vulkanov je v dveh glavnih vulkanskih pasovih. Najnovejša dejavnost poteka v vzhodnem pasu, ki se začne na severu v vulkanskem kompleksu Šiveluč, ki leži na stičišču Aleutskega in Kamčatskega vulkanskega loka. Na jugu je znana vulkanska skupina Ključi, ki obsega dvojne vulkanske stožce Kliučevskoj in Kamen, ogromne vulkanske komplekse Tolbačika in Uškovskega ter številne druge velike stratovulkane. Edini aktivni vulkan v osrednjem pasu je zahodno od tu, ogromen oddaljen Ičinski. Daleč na jug se vzhodni pas nadaljuje do južnega pobočja Kamčatke, ki ga dopolnjujejo stratovulkani, ki se nadaljujejo na [[Kurilsko otočje]] in na jug na Japonsko. == Japonska == Okoli 10% svetovnih aktivnih vulkanov najdemo na [[Japonska|Japonskem]], ki leži v coni izjemne nestabilnosti skorje. Ustvarjajo jih subdukcija Pacifiške plošče in Filipinske plošče. Letno je evidentiranih 1500 [[potres]]ov, maknitude od 4 do 6 pa niso neobičajne. Manjši drgeti se pojavljajo skoraj vsak dan, kar povzroča rahlo tresenje stavb. Veliki potresi se pojavljajo redko. Najbolj znani v 20. stoletju so bili: [[Veliki potres v Kantoju (1923)]], v katerem je umrlo 130.000 ljudi in [[Potres v Kobeju (1995)]] 17. januarja 1995, v katerem je umrlo 6434 ljudi. 11. marca 2011 je po podatkih ameriškega geološkega zavoda Japonsko prizadel [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|največji potres v državi]] in peti največji na svetu z magnitudo 9.0. Podmorski potresi izpostavljajo tudi japonsko obalo nevarnosti zaradi [[cunami]]jev. [[File:Fuji Kawaguchi 357.JPG|thumb| Fudži iz jezera Kawaguchi.]] Mount Bandai, eden najbolj znanih vulkanov na Japonskem, se dviga nad severno obalo jezera Inawashiro. Sestavljen je iz več prekrivajočih se stratovulkanov, največji je O-Bandai, ki tvori kompleksen vulkan. O-Bandai je nastal v podkvasti kalderi, ki je nastala pred okoli 40.000 leti, ko se je podrl prejšnji vulkan, ki je oblikoval plaz Osinajima, ki je potoval na jugozahod in ga je spremljala [[plinska erupcija]]. V zadnjih pet tisoč letih so se zgodile štiri največje freatične erupcije, od tega dve v zgodovinskem času, leta 806 in 1888. Z juga vidimo Bandaijev konični profil, več severne strani vulkana manjka zaradi podora Ko-Bandaijvega vulkana med izbruhom leta 1888, v katerem je plaz materiala pokopal več vasi in ustvaril več velikih jezer. Pred skoraj stoletjem se je severni del gore Bandai podrl med izbruhom, ki je bil podoben izbruhu gore Sv. Helena 18. maja 1980. Po tednu seizmične aktivnosti, velikega potresa 15. julija 1888, je sledil močan hrup in velika eksplozija. Očividci so slišali približno 15 do 20 dodatnih eksplozij in opazili, da je bila zadnja skoraj horizontalno na sever. [[Fudži]] je najvišji in najbolj znan vulkan na Japonskem. Sodobni postglacialni stratovulkan je zgrajen nad skupino prekrivajočih vulkanov, katerih ostanki tvorijo nepravilnosti na Fudžijevem profilu. Rast mlajše gore Fudži se je začela z obdobjem obsežnih lavnih tokov pred 11.000 do 8.000 leti, kar predstavlja štiri petine količine mlajše gore Fudži. Manjši eksplozivni izbruhi so prevladovali od 8.000 do 4.500 let, z drugim obdobjem večjih tokov lave, ki so nastali pred 4.500 do 3.000 leti. Nato so se pojavili večji eksplozivni izbruhi, s podrejenimi tokovi lave in majhnimi piroklastičnimi tokovi. Pred 3000 do 2000 leti so prevladovali izbruhi vrha, po katerih so bili aktivni bočni zrčniki. Obsežna bazaltna lava teče od vrha in nekateri od več kot 100 bočnih stožcev in ventilov so blokirali drenažo proti [[terciar]]nim Misaka goram na severni strani vulkana, ki so oblikovali jezera Fuji Five. Zadnji izbruh tega bazaltnega vulkana je bil leta 1707, ko je izbruhal andezitn [[plovec]], na vzhodnem boku pa je nastal velik nov krater. Nekatere manjše vulkanske aktivnosti se lahko pojavijo v naslednjih nekaj letih. == Filipini == [[File:MajorVolcanoesOfThePhilippines-USGS.gif|thumb|upright|Karta prikazuje glavne vulkane na Filipinih]] Izbruh gore [[Pinatubo]] leta 1991 je drug največji zemeljski izbruh na svetu v 20. stoletju. Uspešne napovedi za nastanek izbruha so omogočile evakuacijo več deset tisoč ljudi iz okoliških območij, in ohranile številna življenja. Okoliške površine so bile močno poškodovane zaradi piroklastičnih tokov, deponije pepela in pozneje laharjev, ki jih je povzročila deževnica, uničeno je bilo na tisoče hiš. [[File:Mayon1984.jpg|thumb|left| Vulkan Mayon kaže idilični podobo približno pet mesecev pred nasilnim izbruhom septembra 1984.]] Vulkan Mayon je najbolj aktiven vulkan na Filipinih. Ima strma zgornja pobočja c povprečno 35-40 ° naklona in z majhnim kraterjem na vrhu. Zgodovinski izbruhi tega bazaltno-andezitnega vulkana segajo v leto 1616 in so značilno strombolijski do bazaltni plinski izbruhi. Erupcije se pojavljajo pretežno iz osrednjega kanala in so proizvedle lavne tokove, ki so potovali daleč po bokih. Piroklastični in blatni tokovi so zbrali večino od približno 40 grap, ki potekajo iz vrha in so pogosto opustošili naseljena nižinska območja. Vulkan Taal je od leta 1572 zabeležil 33 izbruhov. V letu 1911 je prišlo do uničujočega izbruha, ki je zahteval več kot tisoč življenj. Nanosi tega izbruha so sestavljeni iz rumenkaste, precej razpadle (mlade) tefre z visoko vsebnostjo žvepla. Najnovejša obdobja delovanja so trajala od leta 1965 do leta 1977, značilna pa je bila interakcija magme z jezersko vodo, ki je povzročila nasilne freatične in freatomagmatske izbruhe. Čeprav je vulkan od leta 1977 mirujoč, je pokazal znake nemirov od leta 1991, z močnimi seizmičnimi dejavnostmi in dogodki lomljenega tal, pa tudi z oblikovanjem majhnih blatnih gejzirjev na delih otoka. Vulkan Kanlaon, najbolj aktivni vulkan na osrednjem delu Filipinov, je izbruhnil 25-krat od leta 1866. Erupcije so po navadi freatične eksplozije majhne do zmerne velikosti, ki ustvarjajo manjši padajoč pepel v bližini vulkana. 10. avgusta 1996 je Kanlaon brez opozorila izbruhnil in ubil britanskega študenta Juliana Greena in Filipinca Noel Tragico in Neila Pereza, ki so bili med 24 plezalci ujeti v bližini vrha. == Indonezija == [[File:Blethrow merapi1.jpg|thumb|left|Mount Merapi v osrednji Javi]] [[File:Map indonesia volcanoes.gif|thumb|alt=A chart with the heading "Major Volcanoes of Indonesia (with eruptions since 1900 A.D.)". Depicted below the heading is an overhead view of a cluster of islands.|Glavni vulkani v Indoneziji]] V [[Indonezija|Indoneziji]] so vulkani med najbolj aktivnimi v pacifiškem ognjenem obroču. Oblikuje jih subdukcijska cona treh glavnih aktivnih tektonskih plošč in sicer Evroazijske plošče, Pacifiške plošče in Indo-avstralske plošče <ref>[http://www.antaranews.com/en/news/69302/ri-sits-on-pacific-ring-of-fire—official RI sits on Pacific "ring of fire" : official]</ref>. Nekateri vulkani so opazni zaradi svojih izbruhov, na primer [[Krakatav]] zaradi globalnih vplivov leta 1883, vulkansko jezero Toba na otoku [[Sumatra]] (100 km dolgo in do 30 km široko, površine 1103 km² in globine 505 m) je posledica izbruha supervulkana pred 69.000 to 77.000 leti, ki je bil odgovoren za šest let vulkanske zime in Mount Tambora, največji nasilni izbruh v zapisani zgodovini [[Izbruh vulkana Tambora (1815)|leta 1815]]. Izbruh je povzročil obsežno propad žetve v severni Evropi, severovzhodnih Združenih državah in vzhodni Kanadi leta 1816, kar je znano kot [[leto brez poletja]]. Najbolj aktivni vulkani sta [[Kelud]] in [[Merapi]] na otoku [[Java]], ki sta odgovorna za tisoče smrtnih žrtev v regiji. Od leta 1000 je Kelud bruhal več kot 30-krat, od teh je bil največji izbruh na lestvici 5 indeksa vulkanske eksplozivnosti, medtem ko je Merapi izbruhnil več kot 80-krat. Mednarodno združenje vulkanologije in kemije notranjosti Zemlje od leta 1995 imenuje Merapi kot ''desetletni vulkan'' zaradi njegove visoke vulkanske aktivnosti. Še en dejaven vulkan je [[Sinabung]], ki bruha od leta 2013 naprej. == Nova Zelandija == [[File:map new zealand volcanoes.gif|thumb|Glavni vulkani na Novi Zelandiji]] [[File:Mt Taranaki.JPG|thumb|left|Pogled na Taranaki iz Stratforda.]] [[Nova Zelandija]] ima najmočnejšo koncentracijo mladih riolitnih vulkanov na svetu in večina je na Severnem otoku. Najzgodnejši zgodovinsko izbruh je bil na otoku Whakaari (Beli otok) leta 1826 <ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051223201353/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/NewZealand/description_new_zealand_volcanoes.html|publisher=USGS CVO|title=New Zealand Volcanoes and Volcanics|accessdate=2007-10-15|url=http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/NewZealand/description_new_zealand_volcanoes.html|archivedate=2005-12-23}}</ref>, leta 1886 pa je bil največji izbruh v zgodovini na gori [[Tarawera]]. Veliko regij severno od novozelandskega severnega otoka je sestavljeno iz podmorskih gora in majhnih otokov, vključno s 16 podmorskimi vulkani. V zadnjih 1,6 milijona letih je večina novozelandskega vulkanizma iz vulkanske cone Taupo. <ref>{{navedi splet|url=http://www.geonet.org.nz/volcano|title=GeoNet|location=New Zealand}}</ref> [[Ruapehu]], na južnem koncu vulkanske cone Taupo, je eden izmed najbolj aktivnih vulkanov <ref name="crlk">{{navedi splet| title=Crater&nbsp;Lake Climb| url=http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/tracks-and-walks/central-north-island/ruapehu/mount-ruapehu-crater-climb/features/ | author=New Zealand Department of Conservation | accessdate=2006-10-23}}</ref>. Začelo se je z izbruhi pred 250.000 leti. V zapisani zgodovini so bili večji izbruhi približno 50 let narazen, leta 1895, 1945 in 1995-1996. Manjši izbruhi so pogosti z zadnjimi 60-timi od leta 1945. Nekateri manjši izbruhi v sedemdesetih letih so povzročili manjše tokove pepela in laharje, ki so poškodovali smučišča <ref name="cniv">{{navedi splet|title=Central North Island Volcanoes| url=http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/national-parks/tongariro/features/central-north-island-volcanoes/ | author=New Zealand Department of Conservation|accessdate=2006-10-23}}</ref>. Med večjimi izbruhi se oblikuje toplo kislinsko [[kratersko jezero]], ki se napaja s taljenjem snega. Večji izbruhi lahko povsem izlijejo jezersko vodo. Če večji izbruh odloži jez tefre čez iztok jezera, se jez lahko zruši, potem ko se jezero napolni in dvigne nad nivo običajnega odtočnega izhoda, kar povzroča velik lahar. Najpomembnejši lahar je povzročil katastrofo Tangiwai 24. decembra 1953, ko je 151 ljudi na krovu ekspresnega vlaka med Wellingtonom in Aucklandom umrlo, ko je lahar uničil železniški most Tangiwai le nekaj trenutkov pred prihodoom vlaka. Leta 2000 je bil na gori nameščen sistem ERLAWS (Eastern Ruapehu Lahar Alarm and Warning System) za zaznavanje izbruhov in opozarja ustrezne organe. Aucklandsko vulkansko polje na Severnem otoku Nove Zelandije je proizvedel raznoliko paleto eksplozivnih kraterjev, žlindrinih stožcev in lavnih tokov. Trenutno je mirujoče in obstaja verjetnost, da se bodo erupcije ponovno pojavile v naslednjih »sto do tisoč letih« <ref name="CONT">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060116164441/http://www.arc.govt.nz/arc/library/c28192_2.pdf|title=Contingency Plan for the Auckland Volcanic Field|url=http://www.arc.govt.nz/arc/library/c28192_2.pdf |archivedate=2006-01-16|publisher=Auckland Regional Council}}</ref>. Polje vsebuje vsaj 40 vulkanov, nazadnje aktivnih pred 600 leti na otoku Rangitoto. == Antarktika == [[File:Mt erebus.jpg|thumb|left|[[Mount Erebus]], 1972]] Pacifiški ognjeni obroč se na jugu zaključi na [[Antarktika|Antarktiki]], ki ima številne velike vulkane. Oblika in struktura vulkanov na Antarktiki se pretežno razlikuje od drugih okoli obroča. Nasprotno pa je Antarktična plošča skoraj popolnoma obkrožena z ekstenzivnimi območji, pri čemer jo obkroža več [[Srednjeoceanski hrbet |srednjeoceanskih grebenov]], le z majhno subdukcijsko cono na konici Antarktičnega polotoka, ki segajo proti vzhodu do oddaljenih [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki |južnih Sandwichevi otokov]]. Najbolj znan vulkan na Antarktiki je gora Erebus, ki je tudi najjužnejši aktivni vulkan na svetu. V mnogih pogledih je geologija Antarktičnega polotoka podaljšek Andov, zato ime, ki ga včasih uporabljajo geologi: ''Antarktandi''. Na nasprotni strani celine vulkane Victoria Landa lahko označimo kot »drugi konec« Antarktandov, s čimer se dokonča pacifiški ognjeni obroč in nadaljuje preko Balenijevih otokov do Nove Zelandije. Mount Erebus je drugi najvišji vulkan na Antarktiki (za goro Sidley) in najjužnejši aktivni vulkan na zemlji. To je šesta najvišja točka na otoku. Vrh visok 3794 m leži na [[Rossov otok|Rossovem otoku]], kjer so še trije neaktivni vulkani, Mount Terror, Mount Bird in Mount Terra Nova. Ugotovljeno je bilo, da je vulkan neprekinjeno aktiven od leta 1972. Tu je Observatorij Mount Erebus, ki ga vodi Inštitut za rudarstvo in tehnologijo Nove Mehike. [62] Erebus je trenutno najbolj aktiven vulkan na Antarktiki in je trenutno vroča točka. Vulkani območja Victoria Land so najbolj znani na Antarktiki, najverjetneje zato, ker so najbolj dostopni. Velik del Victoria Landa je gorat, predstavlja vzhodni del Transantarktičnega pogorja s številnimi razpršenimi vulkani kot sta Mount Overlord in Mount Melbourne v severnem delu. Dlje na jug sta še dva znana vulkana, Mount Discovery in Mount Morning, ki sta na obali nasproti Erebusa in Mount Terror na otoku Ross. Vulkanizem na tem območju je posledica riftinga vzdolž številnih razkolnih območij, ki se večinoma povečujejo predvsem na severu in jugu, podobno obali. Dežela Marie Byrd ima največjo vulkansko regijo na Antarktiki, s skoraj 970 km ob pacifiški obali. Vulkanizem je posledica razkola vzdolž obsežnega zahodnega Antarktičnega rifta, ki se razprostira od dna Antarktičnega polotoka do okolice Rossovega otoka, vulkani pa so vzdolž severnega roba razpoke. Skozi led štrlijo številni pomembni vulkanski ščiti, med njimi Mount Sidley, ki je najvišji vulkan na Antarktiki. Čeprav so številni vulkani relativno mladi in so potencialno aktivni (Mount Berlin, Mount Takahe, Mount Waesche in Mount Siple), so drugi, kot sta Mount Andrus in Mount Hampton, stara več kot 10 milijonov let, vendar ohranjata neerodirane konstrukcijske oblike. Puščavska okolica notranjosti Antarktike, skupaj z zelo debelo in stabilno ledeno ploščo, ki zajema in ščiti baze vulkanov, zmanjšuje hitrost erozije v primerjavi z vulkani v vlažnem zmernem ali tropskem podnebju. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Maps of the Pacific Ring of Fire }} * [http://vulcan.wr.usgs.gov/Glossary/PlateTectonics/description_plate_tectonics.html Ring of fire beim USGS] * [https://web.archive.org/web/20060117041632/http://earthquake.usgs.gov/faq/hist.html Historic Earthquakes & Earthquake Statistics] at the United States Geological Survey *[https://web.archive.org/web/20051231014659/http://vulcan.wr.usgs.gov/Glossary/PlateTectonics/description_plate_tectonics.html DESCRIPTION: "Ring of Fire", Plate Tectonics, Sea-Floor Spreading, Subduction Zones, "Hot Spots"] at the USGS Cascades Volcano Observatory, Vancouver, Washington Web site. [[Kategorija:Tektonika plošč]] [[Kategorija:Vulkanologija]] [[Kategorija:Tihi ocean]] gb9axn0hmz4k8sbkqp31mdtcr0kju7p Olimpia Maidalchini 0 454710 6747168 6705689 2026-09-05T16:43:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747168 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Maidalchini Pamphilj, Olimpia | image = <!-- WD --> | caption = Sodoben portret neznanega umetnika | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> }} '''Donna Olimpia''' – s celotnim imenom '''Olimpia Maidalchini Pamphilj''', '''Gospa Olimpija''', *[[26. maj]] [[1591]] [[Viterbo]], [[Papeška država]] <ref>[[Ludwig von Pastor]]: ''History of the Popes'' vol. 30, London 1940, p. 32, sicer pravi, da je bila rojena 1594 in temu datumu so sledili mnogi zgodovinarji [https://books.google.com/books?lr=&cd=39&hl=pl&q=Olimpia+Maidalchini+1594-1657&btnG=Szukaj+ksi%C4%85%C5%BCek other authors]. Vendar [[Eleanor Herman|Hermanova]], nedavna Olimpijina življenjepiskinja, naznačuje, da je bila rojena 26. maja 1591 in da je umrla stara 66 let. Dodaja, da ta datum potrjuje krstna matična knjiga v viterbskem škofijskem arhivu. Tudi uradna stran Galerije Doria-Pamhilj navaja, da je rojena 1591. leta [http://www.doriapamphilj.it/ukstoria.asp website of the Galleria Doria-Pamphilj]. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120717062700/http://www.doriapamphilj.it/ukstoria.asp |date=July 17, 2012}}</ref> – 27. september 1657). Njen priimek po drugem možu je '''Pamphilj''', pa tudi '''Pamphili''' oziroma '''Pamfili'''. '''Olimpia Pamphili''' je bila torej svakinja [[Papež Inocenc X.|Inocenca X.]], ki je bil rojen ''Pamphilj''. Njeni sodobniki so bili prepričani, da je imela velik vpliv na papeške odločitve. Umrla je [[27. september|27. septembra]] [[1657]] v svoji kneževini [[San Martino al Cimino]], [[Papeška država]] Ne smemo je zamenjati z njeno [[snaha|snaho]] [[Olimpia Aldobrandini|Olimpijo Aldobrandini]], s katero se je oženil njen sin [[Camillo Pamphili|Camillo]] in s katero je bila skoraj celo življenje na bojni nogi. == Življenjepis == === Mladost === Olimpija se je rodila v [[Viterbo|Viterbu]] kot najstarejša od treh hčerk; oče je bil [[vojaški poveljnik]] [[Sforza Maidalchini]] ter zakupnik papeške [[carinska služba|carine]], mati pa [[Vittoria Gualterio]], [[plemič|plemkinja]] iz [[Orvieto|Orvieta]], katere oče je bil [[Giulio Gualterio]], stari oče pa [[Sebastiano Gualterio]], škof Viterba in [[apostolski nuncij|papeški nuncij]] v [[Francosko kraljestvo|Franciji]] med [[Tridentinski koncil|Tridentinskim koncilom]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bgualts.html|title=Sebastiano Gualterio, Bishop of Viterbo e Tuscania, Italy|publisher=Catholic Hierarchy|date=30. april 2018|accessdate=15. december 2018}}</ref> Njena družina je bila zmerno premožna. V nameri, da bi ohranili družinsko premoženje nedeljeno za svojega edinega sina, je Sforza odločil, da morajo njegove hčerke vstopiti v samostan, saj je bila dota za tja manjša kot za poroko v svetu. Toda pri Olimpiji se je hudo uštel. Poslali so ji [[duhovnik]]a kot [[spiritual]]a, ki naj bi jo pripravil za sprejem pajčolana pri redovnih zaobljubah. Ni pa oče računal na to, da je bila že takrat grozno zvita. Obdolžila je župnika za [[spolna zloraba|spolno vznemirjanje]]; zadeva je bila sicer iz trte zvita, vendar je bil duhovnik suspendiran ''[[a divinis]]'', ona pa odpuščena iz [[samostan]]a. Mnogo let pozneje, ko je Olimpija postala vplivna osebnost v Vatikanu, je nesrečnežu - sicer svetemu dušnemu pastirju - vrnila čast in dosegla njegovo imenovanje za škofa.<ref name="#1">{{navedi splet|url= http://guideaurearoma.it/storia-di-roma/donna-olimpia-pimpaccia-piazza-navona/|title= Donna Olimpia Maidalchini Pamphili: la Pimpaccia de Piazza Navona|publisher=Emilio Ferracci v Storia di Roma|date=9. april 2018|accessdate=8. december 2018}}</ref> Tako se je lahko 1608 poročila s Pavlom Ninijem, veleposestnikom in enim najbogatejših mož v Viterbu. Oba njuna otroka sta umrla že v otroštvu, in tudi Nini je umrl 1611 v starosti 23 let.<ref>[https://muse.jhu.edu Rodén, M. "Mistress of the Vatican: The True Story of Olimpia Maidalchini, the Secret Female Pope (review)." ''The Catholic Historical Review'' 95.4 (2009): 825-826. Project MUSE. Web. 11 Jun. 2016.]</ref> Po kakem letu se je poročila s [[Pamphilio Pamphili|Pamphilijem Pamphili]], ki je bil od nje starejši kakih trideset let, vendar je pripadal plemeniti, pa obubožani družini rodom iz Gubbia. Njegov starejši brat je bil kardinal ''Giambattista Pamphili'', prihodnji [[papež Inocenc X.|Inocenc X.]]. Kardinala je [[papež Gregor XV.]] poslal v [[Neapeljsko kraljestvo]], Pamphilio in njegova žena sta ga spremljala ter se naselila nasproti njegove nunciature. Njun sin, [[Camillo Francesco Maria Pamphili|Camillo Pamphili]], se je rodil v [[Neapelj|Neaplju]] 21. februarja 1622. Po njuni vrnitvi iz Neaplja sta brata dobila v posest rodbinsko palačo med ''Piazza Navona'' in ''Piazza Pasquino'', ki so jo zgradili okoli prvotnega središča stavb, kupljenih od prvih Pamfilijev, ko so prispeli iz Gubbia. Ločeni krili palače sta brata priredila za kardinalski dvor in bivališče najstarejše družine.<ref name=treccani>[https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=it&u=http://www.treccani.it/enciclopedia/camillo-pamphili_(Dizionario-Biografico)/&prev=search Borello, Benedetta. "Pamphili, Camillo", ''Dizionario Biografico'', Treccani, vol.80, 2014]</ref> === Kardinal-nečak === [[File:Alessandro algardi, Ritratto di Olimpia Maidalchini, 1646-1647.jpg|thumb|180px|<center>''Doprsni kip Donne Olimpije'' <br><small> je izdelal [[Alessandro Algardi]], [[1646]]-[[1647]]]] </small></center> Po Pamphilijevi smrti 1639 se je odprla pot za poroko njenega sina [[Camillo Francesco Maria Pamphili|Kamila]], s katero bi lahko dosegel vplivnejše mesto v takratni družbi. 15. septembra 1644 je bil kardinal Janez Krstnik Pamphilj izvoljen za papeža in si izvolil ime Inocenc X. Čeprav je bil hud nasprotnik [[nepotizem|nepotizma]] pri svojem predhodniku [[papež Urban VIII.|Urbanu VIII.]] in je tako trdo prijel njegove kardinale-nečake, da so morali pobegniti v [[Francija|Francijo]], se tej vabljivi skušnjavi niti sam ni odtegnil. Bila je namreč že kar ustaljena navada, da na papeškem dvoru dobijo najpomembnejše in najzaupnejše službe papeževi ožji sorodniki. Kmalu po izvolitvi je Inocenc povišal svojega nečaka Kamila na položaj kardinala-nečaka<ref name="#2">{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/event/cs1644.html|title=Consistory – 14 November 1644|publisher=Catholic Hierarchy|date=20. november 2018 |accessdate=7. december 2018}}</ref>. Istočasno je poveril nekatere uradne odgovornosti novoustanovljenemu kardinalu-državnemu tajniku [[Giovanni Giacomo Panciroli|Panciroliju]],<ref name="boutry">{{navedi knjigo |last=Boutry |first=Philippe |first2=Philippe |last2=Levillain |year=2002 |chapter=Innocent X |title=The Papacy: an encyclopedia |url=https://archive.org/details/papacy00phil |publisher=Routledge |isbn=0415922283 |pages=801–802}}.</ref> vojaške dolžnosti pa zaupal [[Andrea Giustiniani|Andreju Giustinianiju]] in [[Niccolò Ludovisi|Nikolaju Ludovisiju]], ki sta se poročila z Inocenčevima nečakinjama Marijo Flaminijo (''Maria Flaminia'') in Konstanco (''Costanza''). [[Theodoro Ameyden]] pravi, da je od 1646 papež zopet pripravljal poroko svojemu nečaku, edinemu moškemu potomcu rimskih Pamphiljev, saj se je ponudila priložnost za nevesto iz stare rimske rodbine [[Rodbina Barberini|Barberini]]. Camillo pa je prekrižal te račune; 21. januarja 1647 se je odpovedal škrlatu, da bi se 10. februarja že poročil z [[Olimpia Aldobrandini|Olimpijo Aldobrandini]], pranečakinjo [[Papež Klemen VIII.|Klemena VIII.]] in vdovo za [[Paolo Borghese (1622-1646)|Pavlom Borghesejem]]. === Donna Olimpia in njen vpliv === [[File:Antonio Joli.jpg|thumb|180px|<center>''Poplavljen rimski trg<br>[[Piazza Navona]]''<small><br>[[Antonio Joli]] [[1760|okrog 1760]]]] </small></center> [[File:RomPalazzoDoriaPamphiliGalleriaBüsteOlympiaMaidalchini.jpg|thumb|180px|[[Alessandro Algardi|Algardi]]: Olimpia Maidalchini, [[Rim]], [[Galleria Doria Pamphili]] ]] Ironija usode je hotela, da je prav on, ki je začel vladanje s strogim kaznovanjem sorodnikov, do katerih je bil njegov prednik [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]] čez mero darežljiv, tudi sam zapadel pod vpliv sorodstva. Če [[nepotizem]] navadno opredeljujejo kot ''nečaštvo'', to pomeni skrb za nečake, je to pri njem dobilo posebno obliko ''svaštva'' – ko je podpadel pod vpliv svakinje. Res da ni treba verjeti vsega, kar je pisal o tem [[Gregorio Leti|Leti]] <ref>Gregorio Leti (1630-1701) je bil italijanski pisatelj, ki kljub sovražnemu govoru zoper papeštvo – zaradi česar so vse njegove knjige prispele na ''Index'' – ponuja mnogo podatkov o svojem času. V Ženevi je prestopil v kalvinstvo – pa je moral zaradi hudo porogljivega in nespodobnega pisanja zbežati in biti skoraj celo življenje na begu.</ref>, vendar še ostane dovolj. Njegovo delo ''Življenje Gospe Olimpije Maidalchinijeve''<ref>''Vita di Donna Olimpia Maidalchini, chi governo la chiesa, Durante il Ponteficato d'Innocentio X. Doppo l'anno 1644 sino all'anno 1655'' (delo je izšlo 1667)</ref><ref>[http://books.google.it/books?id=vBA6AAAAcAAJ&printsec=frontcover&dq=inauthor:gregorio+leti&hl=it&ei=TrCkS-eDNomnsQbXrI3rCA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEsQ6AEwBjgU#v=onepage&q=&f=false ''Vita di Donna Olimpia Maildachini'']</ref> je sicer že protestantovski zgodovinar [[Leopold von Ranke|Ranke]] označil za »roman sestavljen iz apokrifnih čenč in opolzkih izmišljotin«, skoraj vse pa je tudi on prepisal iz dela ''Konklavi rimskih papežev''<ref> ''Conclavi De' Pontefici Romani: Quali Si Sono Potuti trovare fin a questo giorno'' (1691)</ref><ref>[http://books.google.it/books?id=r6EAAAAAcAAJ&printsec=frontcover&dq=inauthor:gregorio+leti&hl=it&ei=DKakS5CnLJOlsAalmODFCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=8&ved=0CFAQ6AEwBw#v=onepage&q=&f=false ''Conclavi De' Pontefici Romani:...'']</ref> Kdo je bila torej ta vplivna žena? Olimpija se je poročila s Paolom Ninijem; ko je po treh letih umrl, se je omožila s papeževim mlajšim bratom Pamfilijem (Pamphilio Pamphili 1564-1639). Inocenc X. je tej bogati gospe dovolil velik vpliv; njene hčerke je poročil z najimenitnejšimi ženini, njenega 22-letnega sina Kamila je 14. novembra 1644 imenoval za kardinala in mu izročil več visokih služb in ga postavil za poveljnika papeških krdel.<ref name="#2"/> 21. januarja 1647 pa se je Kamil odpovedal škrlatu, da bi se 10. februarja 1647 poročil – proti materini in papeževi volji – z najbogatejšo nevesto, Olimpijo Aldobrandini, pranečakinjo [[papež Klemen VIII.|Klemena VIII.]] in vdovo po Pavlu Borgheseju (1622-1646), s čimer se je hudo zameril materi in papežu - ter je moral v izgnanstvo v Frascati. 1645 je papež Inocenc izročil v posest svoji svakinji na novo ustvarjeno kneževino [[San Martino al Cimino]] ter jo povišal z naslovom principessa (=kneginja). Glede na svoj položaj je sodelovala pri važnih odločitvah; to danes ne bi čudilo – je pa dražilo takratno patriarhalno miselnost in kronist je v blagem pretiravanju zapisal: :Gospa Olimpija Maidalchini je ženska velikega duha, vendar je njen edini naslov, da lahko vpliva na strogega gospodarja. Ko so uradi na dvoru končavali svoje delo, niso ničesar odločali brez njenega odobritve; ko je bilo treba deliti cerkvene nadarbine, so uradniki datarije imeli naročilo, da odložijo vsa imenovanja, dokler je ne obvestijo o naravi upravičencev: potem lahko izbere tiste, ki bodo njenim načrtom najbolj ustrezali; če je bilo treba napolniti prazne škofijske sedeže, so prevladali njeni kandidati; kar pa se je ljudem najbolj upiralo, je bil videz, da bo bolje uspel tisti, ki bo bolj velikodušen pri dajanju.<ref>Williams, George L. (2004). ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland & Company. Str.110. ISBN 0-7864-2071-5.</ref> Olimpijin vpliv je začel pojemati, ko je papež Inocenc X. oktobra 1651 opozval [[Papež Aleksander VII.|Fabia Chigija]] iz Nemčije, kjer je bil [[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Köln]]u, ter ga postavil decembra 1651 na novoustanovljeno mesto [[državni tajnik|državnega tajnika]], nato ga pa imenoval 19. februarja 1652 za kardinala.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/event/cs1652.html|title=Consistory – 19 February 1652|publisher=Catholic Hierarchy|date=20. november 2018 |accessdate=7. december 2018}}</ref> ==== Sveto leto ==== Po smrti [[papež Urban VIII.|Urbana VIII.]] je umetnik [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]] padel v nemilost, a Bolognčan Algardi se je vzpenjal v slavo, zahvaljujoč Gospe Olimpiji. [[Sveto leto]] 1650 se je začelo z raznimi slovesnostmi. Algardi je ravno za jubilej izklesal velikansko marmornato ploščo z veličastnim prizorom, kako ''[[papež Leon I.|Leon Veliki]] zaustavlja [[Atila]]''. ''Donna Olimpia'' je prevzela v svoje roke oskrbo [[romar]]jev ter ustanovila odbor rimskih gospe, ki mu je predsedovala s krepko roko in menda tudi koristoljubno. Toda že pri odprtju svetih vrat se je pripetilo prvo pohujšanje. Po navadi so v zidove jubilejnih vrat vzidali škatlo z zlatimi medaljami minulega svetega leta. Na sveti večer 1650 je ta vrata pri Sv. Petru odprl sam papež, pri Mariji Snežni pa - po njenem priporočilu - njen komaj 29-letni nečak [[Francesco Maildachini]], ki je oblekel škrlat namesto njenega sina Kamila, ki ga je slekel.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bmaidal.html|title=Francesco Cardinal Maidalchini|publisher=Catholic Hierarchy|date=30. april 2018 |accessdate=17. december 2018}}</ref> Ko so z vso močjo udarili v vratni zid, je iz kupa razvalin skrivnostno izginila škatla z zlatimi svetinjami. Šušljalo se je, da je to isto škatlo pričarala na [[Piazza Navona]], v ''Palazzo Pamphilj'', prav Gospa Olimpija. Rim je bil razburjen in sveto leto se ni moglo začeti slabše, kar pa je zelo prav prišlo Paskvinu za zbadljivko: {| class="wikitable" |- ! <center> Pasquino de ''Olimpia'' (italijanski izvirnik)<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=L'anno santo 24. L'anno santo di Donna Olimpia (1650)|page=162}}</ref> </center> ! <center> Zbadljivka o ''Olimpiji'' (slovenski prevod)</center> |- | <poem> “Chi dice donna dice danno. Chi dice femmina dice malanno. Chi dice Olimpia Maidalchina dice donna, danno e rovina.” </poem> | <poem> “Kdor reče gospa, reče škoda. Kdor reče ženica, reče tatica. Kdor reče Olimpia Maidalchina, Reče gospa, škoda in ruševina.“ </poem> |} === Stavbeništvo === [[File:Obelisk in Piazza Navona.jpg|thumb|180px|[[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' (''Fontana dei Quattro Fiumi'') podpira [[Domicijan]]ov [[obelisk]]; z Inocenčevima [[grb]]oma]] 17. vek je stoletje rimskega [[barok]]a. Ena od najpomembnejših oseb tistega stoletja je bila ženska, ki je bila toliko močna, da so jo očrnili in zdrobili, pa tudi občudovali. To obdobje je bilo težavno za moške; predstavljajte si, kako težavno je bilo za eno žensko. Postala je tako mogočna, da so jo skozi deset let, odkar je njen svak postal papež Inocenc X., smatrali za ''vladarico'' Rima. Toda bila je ženska, in ljudstvo jo je črtelo iz dna duše. Pasquino jo je izdelal za predmet svojih puščic. Na koncu je postala pošast, vražja prikazen. ==== Piazza Navona ==== {{glavni|Piazza Navona}} Olimpija je vendarle imela izredne organizacijske sposobnosti; s svojo omiko je bila torej med graditelji rimskega baroka in nam je zapustila najlepši trg v Rimu in na svetu: ''Piazza Navona''.<ref name="#1"/> Izredno pozornost je namenila Olimpija [[baročna arhitektura|baročnim]] novogradnjam. Na današnji [[Piazza Navona|Piazzi Navona]] sta stavbenika [[Girolamo Rainaldi|Rainaldi]] in [[Francesco Borromini|Borromini]] uredila ''Palazzo Pamphilj''. Čisto zraven so začeli graditi 1652 cerkev [[Sant’Agnese in Agone]], ki jo je po papeževi smrti končal [[Carlo Rainaldi]] 1672. Pred njenim pročeljem je Bernini, čigar dela so bila Olimpiji posebno všeč in ga je priporočila papežu, med 1648 do 1651 izdelal Vodnjak štirih rek, ki mu je zelo podoben [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Robbov vodnjak]] treh rek. Zunaj Rima na zahodu so zgradili [[Villa Doria Pamphilj|Vilo Pamphilj]] okrašeno z antičnimi kipi. Posebej se je Olimpija posvetila ureditvi svoje kneževinice, zlasti njenega glavnega mesta [[San Martino al Cimino|San Martina]], ki ga je ponovno dvignila iz ruševin in ga uredila po sodobnih načelih s pomočjo najboljših takratnih umetnikov: novo mesto je na las podobno rimski ''Piazza Navona''. Če gledamo z današnje perspektive, moramo priznati, da je imela ''gospa Olimpija'' prefinjen umetniški okus – je bil pač čas, ko so umetniki delali po želji svojih petičnih mecenov in ne obratno; papeži, vladarji in drugi veljaki so vedeli, kaj je res lepo in umetniško – v nasprotju z današnjim časom, ko je sprejeto in moderno tisto, kar je grdo in iznakaženo.<ref>{{Navedi splet |url=http://stadtbesichtigungen.de/rom-blog/latium/san-martino-al-cimino |title=Bericht über San Martino al Cimino |accessdate=2018-12-10 |archive-date=2011-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316234619/http://stadtbesichtigungen.de/rom-blog/latium/san-martino-al-cimino |url-status=dead }}</ref> ==== Vonjak Štirih rek ==== {{glavni|Vodnjak štirih rek, Bernini}} Ustavimo se za trenutek še pri ''Vodnjaku štirih rek''. [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]], je zaradi ponesrečenega dela zvonikov pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvi sv. Petra]] - ker visoka stavba ni imela zadosti trdne podlage, padel v očeh Inocenca X. v nemilost. Na vrh pa se je kmalu nato povzpel, ko je zvedel, da želi papež zaupati uresničenje osrednje fontane na ''Piazza Navona'' njegovemu tekmecu Borrominiju.<ref>Francesco Borromini, s pravim imenom Francesco Castelli (1599 – 1667), je bil italijanski stavbenik, ki je bil skupaj z Berninijem in [[Pietro da Cortona|Cortonom]], vodilna osebnost rimskega baročnega stavbarstva.</ref><ref>Peter Stein. "Borromini, Francesco." Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 25 Jul. 2013. [http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T010190]</ref> Bernini je izdelal ta – po marsikaterem mnenju najlepša fontana na svetu – 'Vodnjak štirih rek. Izdelal je njen celoten srebrn odlitek visok 1,5 m, ter ga podaril Gospe Olimpiji, ki ga je odnesla v palačo. Papež ga je videl in bil očaran. Ko je zvedel, kdo ga je izdelal, se je vdal in zaupal izvedbo Berniniju.<ref name="#1"/> == Smrti Inocenca X. in Olimpijina usoda == [[File:San Martino al Cimino 2011 11 01 tomba Donna Olimpia.jpg|thumb|180px|[[Grob]] [[Donna Olimpia|Gospe Olimpije]] v opatiji [[San Martino al Cimino]] ]] [[File:Q13 - v Aurelia antica arco di Paolo V x acquedotto paolo da Vila Pamphili P1000675.JPG|thumb|180px|Lok [[papež Pavel V.|Pavla V.]] ''Tiradiavoli'' in [[vodovod]] iz ''Vila Pamphili'']] === Smrt papeža Inocenca X. === [[Protin]] je povzročal Inocencu tako hude bolečine, da ga je prisilil v zadnjih letih na bolniško življenje in ga na koncu vrgel v posteljo; pred smrtjo je še spodbujal nečaka Kamila, naj uboga svojo mater Olimpijo in se z njo spravi; lepo se je poslovil tudi od kardinalskega zbora in mu priporočil, naj mu izbere naslednika, ki bo boljši od njega. Umrl je v [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]] v [[Rim]]u dne 7. januarja 1655. Smrt papeža Inocenca je glede na Olimpijino vlogo povezana z mnogimi govoricami. Ena od njih pravi: :''Vzela je izpod papeževe postelje dve škatli polni zlatnikov in jih odnesla ven, v palačo Pamfili; vsem, ki so jo vpraševali, ali bo prispevala za stroške papeževega pogreba, je odgovarjala: »Kaj sploh lahko stori uboga vdova?«'' ''Črna legenda'' pravi torej, da se je ob smrti svojega zaščitnika Gospa Olimpija polastila vsega, kar je papež posedoval. Nadalje, da so se njegovi sorodniki sramotno umaknili in pustili njegovo truplo ležati nespoštljivo osamljeno v neki izbici en ali celo več dni izpostavljeno mišem; da je izostal ves običajen ceremonial; končno da se ga je usmilil papeški majordom Scotti, zgrožen nad tako bedno neobčutljivostjo, sam plačal za rakev revnih; kanonik pri Sv. Petru Segni pa je plačal pet škudov za pokop v cerkvi Sv. Petra.<ref>{{navedi splet|url=https://matteidottgraziella.wordpress.com/2013/02/15/donna-olimpia-maidalchini-pamphili-cognata-di-innocenzo-x-e-principessa-di-s-martino-al-cimino-vt/|title=Donna Olimpia Maidalchini Pamphili: cognata di Innocenzo X e principessa di S.Martino al Cimino |publisher= Mattei Dott.ssa Graziella|date=15. februar 2005 |accessdate=27. december 2018}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pickle-publishing.com/papers/triple-crown-innocent-x.htm|title= Pope Innocent X|publisher=Pickle|date=2005 |accessdate=27. december 2018}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=F. Glibora|title=I papi della Chiesa|page=249}}</ref> Papež Inocenc X. je za svojo grobno cerkev določil cerkev Svete Neže, ki stoji neposredno poleg njegove družinske palače Pamphilj na Navonskem trgu. Z njegovo smrtjo 1655 novogradnja cerkve še ni bila dokončana. Zato so ga najprej položili k počitku pri Sv. Petru. Sam pogreb se je zavlekel vse do 16. januarja. 4. januarja 1677 so prenesli Inocenčeve kosti k S. Agnese in Navone. Tam je dobil zidni grob v ''Kapeli svete Frančiške Rimske'', nad vhodom v cerkev, kjer je nečak Camillo dal postaviti krasen marmornat nagrobnik svojemu stricu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vaticanhistory.de/pm/html/innozenz_x_.html|title=Innozenz X.|publisher=Kirchengeschichte bei Vatican History|date=|accessdate=22. december 2018|archive-date=2018-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20181228035042/http://www.vaticanhistory.de/pm/html/innozenz_x_.html|url-status=dead}}</ref><ref>Michael Borgolte: ''Petrusnachfolge und Kaiserimitation''. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 1989, 317s.</ref> === Olimpijina nadaljnja usoda === Sredi leta 1654 sta papež in Olimpija popravila svoji oporoki, in sta se medsebojno imenovala za dediča, kar je pomenilo ponovno najdeno soglasje, ki je bilo pretrgano skozi dobra tri leta. Med tem letom 1654 je bil papež pogosto bolan. 14. decembra 1654, ko se je vračal s sprehoda po Olimpijinem vrtu, se mu je stanje poslabšalo in od takrat ni več zapuščal postelje. [[Agonija]] papeža Inocenca je trajala tri dni. Olimpija je poskušala ''in extremis'' <ref>''in extremis'' ({{lang-la|in extremis}}; {{lang-en|in desperate circumstances; at the point of death}}) – ''v obupnih okoliščinah'', ''na koncu življenje''; slovensko bi tukaj najbolj ustrezalo ''na smrtni postelji''</ref> doseči ugodnosti zase in za družino, vendar sta ji kardinala [[papež Aleksander VII.|Fabio Chigi]] in [[Decio Azzolini Mlajši|Decio Azzolini]] <ref>''Decio Azzolini Mlajši'' (1623-1689) kardinal-diakon pri S. Adriano; nadškof Ferma</ref> prepovedala vstop v papeške sobane in s tem preprečila kakršnokoli odtujitev premoženja. ''Legenda nera'' pravi, da Gospa Olimpija in njeni niso hoteli prispevati za papežev pogreb, in da je ta bil skrajno preprost. Vendar pa sodobnik in izredno natančen letopisec [[Marco Battaglini|Battaglini]] <ref>''Marco Battista Battaglini'' (1645 – 1717, italijanski katoliški škof, pisatelj in zgodovinar</ref> - ki je zelo podrobno opisal tudi zadnje dni papeža Inocenca X. – nikjer ne omenja, da bi bilo pri Inocenčevem pogrebu karkoli narobe, niti ne omenja v zvezi s pokopom sorodnikov, ampak le ''sveti kardinalski zbor'', ter takole poroča v knjigi ''Annali del sacerdozio e del imperio'': {| |- ! Italijanski izvirnik<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=WoNwutQ82Z8C&printsec=frontcover&hl=sr#v=onepage&q&f=false|title= Annali del sacerdozio e del imperio|publisher= Marco Battaglini vescovo di Nocera 3. Edizione|date=1749|accessdate=31. december 2018}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> Soddisfatto dal Sacro Collegio a’ suffragi, ed alle pompe de’ funerali del Defonto Pontefice, si chiuse colle solite forme il Conclave per l’elezione del Successore. </blockquote> | <blockquote>Ko je [[kardinalski zbor]] uredil vse potrebno (in poravnal stroške) za zadušnice ter za slovesnosti pogreba za pokojnega [[papež]]a, se je po običajnih predpisih zaprl v [[konklave]] za volitve njegovega naslednika.</blockquote> |} Iz tega bi mogli sklepati, da je odtujitev papeškega premoženja prej sad legende kot stvarnosti. V naslednjem [[konklave|konklavu]] si je morda Olimpija še umišljala, da bo zaradi svoje zveze z Barberiniji igrala neko vlogo; vendar je bil velik del [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] odločen, da bo pretrgal z navadami papeževanja Inocenca X. in celo od njega postavljeni kardinali niso bili pripravljeni slediti navodilom njegovih sorodnikov. Znamenje novih časov se je pokazalo že 3. marca 1655, ko je bil [[Francesco Ravizza|Ravizza]] <ref>Francesco Ravizza (1615-1675), apostolski nuncij na Portugalskem, od 1667 škof</ref>, svetovalec kardinala [[Carlo Gualterio|Gualterija]] <ref>''Carlo Gualterio'', tudi ''Gualtieri'' (1613-1674) kardinal-diakon pri S. Pancracio; nadškof Ferma, Olimpijin sorodnik, ki je izdajal, da bo [[Papeška država]] napadla [[Neapeljsko kraljestvo]]</ref><ref>{{navedi splet|url=https://webdept.fiu.edu/~mirandas/bios1654.htm#Gualterio|title=Pope Innocent X (1644-1655), Consistory of March 2, 1654 (VIII) 39) 6. GUALTERIO, Carlo|publisher=Salvador Miranda|date=1998–2018|accessdate=2. januar 2019|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112064148/http://webdept.fiu.edu/~mirandas/bios1654.htm#Gualterio|url-status=dead}}</ref> - le-ta pa je bil Olimpijin sorodnik in sodelavec - zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]] pod obtožbo, da je prenašal Olimpiji novice o poteku konklava. Čez mesec dni je morala Olimpija nemočno prisostvovati izvolitvi svojega starega nasprotnika, [[državni tajnik|državnega tajnika]] Fabia Chigija, ki je postal papež 7. aprila 1655 z imenom [[papež Aleksander VII.|Aleksander VII.]] === Izgon iz Rima === Novi papež Aleksander VII. je spet prenesel tržnico na ''Piazza Navona'' v Rimu, v katerem je zdaj gospodaril drug, podobno sporen ženski lik, in sicer [[Kristina Švedska (1646-1689)|Kristina Švedska]]. Papež je ustanovil komisijo, ki naj bi raziskala Olimpijine prestopke. Ko so se preiskave, podprte s pomembnimi dokazi, končale, ji je zagrozil z izgonom; zato je morala oditi v Orvieto z ukazom, da mora povrniti vse bogastvo, ki ga je nagrmadila: opravičiti mora nakup obsežnih nadarbin; pod kaznijo izobčenja vrniti ves denar, ki ga je zapravila po nepotrebnem; dostaviti pregled dohodkov; dati obračun o žitu, ki ga je prodala ali izvozila; urediti vse neporavnane račune; pojasniti mitnine in razne pristojbine, ki jih je naložila ljudstvu; vrniti vse cerkvene dragocenosti, ki si jih je prisvojila. Olimpijina oblast je propadala v nečast, vendar je kmalu previdnostno posegla vmes smrt: po dveh letih jo je ugrabila kuga. Takrat je nastala tudi zbadljivka: :"Olim pia - nunc impia" ("Nekoč pobožna - sedaj nečastna"). Olimpia - če se razdeli, da v latinščini dve besedi: olim in pia.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ornellamariani.it/donne_nella_storia/olimpia_maidalchini_pamphili_la_pimpaccia.html|title=Olimpia Maidalchini Pamphili, la Pimpaccia|publisher=Ornella Mariani|date=|accessdate=3. januar 2019|archive-date=2019-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190104072837/http://www.ornellamariani.it/donne_nella_storia/olimpia_maidalchini_pamphili_la_pimpaccia.html|url-status=dead}}</ref> === Olimpijina smrt in pogreb === Ko ji je novi papež zažugal z izgonom iz Rima, se je Olimpija dostojanstveno umaknila najprej v [[Orvieto]] in pozneje na svoja posestva v Viterbu in [[San Martino al Cimino|Ciminu]], kjer je živela skrito življenje. Umrla je 26. septembra 1657 za kugo in je pokopana v tamkajšnji cerkvi. Na njeno željo so jo pokopali pod srednjo ladjo opatije, ki jo je dvignila iz ruševin. Njeni dediči so bili izredno presenečeni, ko so nasledili pravljično vsoto dveh milijonov škudov, ki so bili sad njenih zvijačnih odločitev ter njene previdne in nepregledne uprave.<ref>{{navedi splet|url=http://www.canino.info/inserti/personaggi/donna_olimpia/index.htm|title= Olimpia Maidalchini, la Pimpaccia di Piazza Navona|publisher=Giuseppe Moscatelli|date= |accessdate=8. december 2018}}</ref> Komaj si lahko predstavljamo to vsoto, ki bi danes nanesla nekaj milijard evrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-innocenzo-x_%28Dizionario-Biografico%29/|title=Maidalchini Olimpia|publisher=Stefano Tabacchi v Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 67|date=2006|accessdate=10. december 2018}}</ref> == Spomin == === Prireditve Olimpiji v spomin === '''Olimpija''' je bila prava ''Crudelia Demon'', pravi ''Kruti zlodej'' <ref>''Crudelia De Mon'' (tukaj je nalašč napisano skupaj, da se bere kot ''Demon'' = ''Zlodej''; imenovana tudi ''Cruella de Vil'') igra glavno vlogo v romanu "[[101 dalmatinec]]", ki ga je napisal [[Dodie Smith]], po njem posnel 1961 [[Walt Disney|Disney]] priljubljen film za otroke ''[[Sto en dalmatinec]]''. V zgodbi ''Crudelia, Cruella, Surovina'' oropa kužke-dalmatince, da bi si iz njih dala napraviti plašč; vendar ji podjetje spodleti.</ref> 17. stoletja; ta pohod je bil – ''peti'' po vrsti – tokrat v njeno čast. Obrekovanje se je – takrat in pozneje – združilo v neusmiljen zbor, da bi jo izbrisalo iz zasluženega mesta v zgodovini. Po uspehu prvih ''štirih'' dejanj, v katerih so nastopale druge zgodovinske ženske, kot '''Lepa Galijana''',<ref>''Lepa Galijana'' je legenda, v kateri glavna junakinja – prelepa Galijana – žrtvuje svoje življenje, da bi rešila rodno mesto Viterbo, ki ga oblega ljubosumen snubec, bogati Rimljan Giovanni di Vico, ki ga pa ne mara, ker ljubi skromnega Marka</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.tusciainrete.it/la-leggenda-viterbese-della-bella-galiana/ |title=La leggenda viterbese della Bella Galiana |publisher=Tuscia in rete |date=29. september 2017 |accessdate=17. december 2018 |archive-date=2018-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218010429/https://www.tusciainrete.it/la-leggenda-viterbese-della-bella-galiana/ |url-status=dead }}</ref> '''Viktorija Colonna''',<ref>''Vittoria Colonna'' (1492–1547) je bila italijanska plemkinja in pesnica iz [[Pescara|Pescare]]</ref>'''[[Roža Limska|Sveta mladenka Rožika]]''' <ref>Sveta Roza Limska (1586 – 1617) je bila perujska mladenka, ki je svoje življenje posvetila Bogu v spravo za grešnike; ustanovila je prvi kontemplativni samostan v Ameriki</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.olimpopress.it/rosina-la-santa-giovinetta-le-vie-viterbo/|title=“Rosina, la santa giovinetta” per le vie di Viterbo|publisher=Olimpopress|date=8. september 2017|accessdate=17. december 2018|archive-date=2018-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218025616/https://www.olimpopress.it/rosina-la-santa-giovinetta-le-vie-viterbo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/index.php/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1116-roza-iz-lime-1586-1617|title=Roza iz Lime (1586-1617)|publisher=Revija Ognjišče|date=|accessdate=17. december 2018|archive-date=2018-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218010535/https://revija.ognjisce.si/index.php/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1116-roza-iz-lime-1586-1617|url-status=dead}}</ref>, in '''ženske iz [[Dante Alighieri|Dantejeve]] [[Božanska komedija|Božanske komedije]]''' na čelu z '''[[Beatrice Portinari|Beatriko]]'''. Ženske gledalke so nad presenetljivo raznolikostjo, pogumnostjo in vplivnostjo svojih zgodovinskih vrstnic ostale brez besed. Naslednja epizoda – ''šesta'' po vrsti – je sledila 5. novembra 2017 in je pod naslovom '''“Ati, professione principessa etrusca”''' <ref>''Ati, javna izpoved etruščanske kneginje''</ref> obravnavala etruščansko zgodovino v slikoviti nekropoli v [[Castel d’Asso]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.tusciaweb.eu/2017/09/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona/|title=“Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona” di Antonello Ricci|publisher=Tuscia web|date=27. september 2017 |accessdate=8. december 2018}}</ref> 1.oktobra 2017 je bilo srečanje pri [[San Martino a Cimino]] na trgu, imenovanem po Gospe Olimpiji ''Piazza Donna Olimpia''. Po uspehu prvih štirih postaj je bila na vrsti peta z naslovom: “Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona”<ref>''Gospa Olimpija, Pimpača z Navonskega trga''</ref>. Tudi peta dogodivščina novega kroga pohodov pod skupnim naslovom “Viterbo, la città delle donne – 7 passeggiate/racconto al femminile” <ref>"Viterbo, mesto žensk - 7 sprehodov / zgodbe na ženski način"</ref> je potekala na pobudo in pod pokroviteljstvom občine Viterbo in okraja Južna Etrurija; prireditelj je bil Antonello Ricci.<ref>{{navedi splet|url=https://www.tusciaup.com/events/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona-viterbo-citta-delle-donne|title=“Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona”: per Viterbo città delle donne |publisher=Tuscia up|date=1. oktober 2017 |accessdate=8. december 2018}}</ref> Sedeža niso izbrali naključno, saj je ravno po prizadevanju Gospe Olimpije San Martino dobil naslov knežjega mesta. Rojena in umrla v Viterbu je Donna Olimpia Maldaichini imela pomembno vlogo v Rimu, in torej v celotni [[politika|politiki]] v svojem času. Pridobila si je [[oblast]], ki jo je branila s prekanjenostjo, pohlepnostjo in veliko bistroumnostjo, ki se jih nikoli ni bala pokazati. Ravno v letu 1650 je prisostvovala, poleg svaka papeža Inocenca X., odprtju [[svetoletna vrata|svetoletnih vrat]] pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Sv. Petru]], in brez kakršnekoli boječnosti pokazala svoj vpliv ter sovpadanje duhovnih in časnih področij. : »Pojava Gospe Olimpije je gotovo sporna. Po eni strani izključitev žensk s politične pozornice in zapostavljanje, ki so ga na javnem nastopanju venomer morale prenašati. Po drugi strani je ona ta prodor pokazala ponekdaj na neusmiljen in trmoglav način. Vsekakor je – podobno kot dandanašnji – dejstvo, da je bila ženska, prispevalo k obrekovanju in odporu, ki ji ga je družba namenila. Če bi bila moški, bi iste podlosti gledali z dopuščanjem, in morebiti celo z odobravanjem«, je dejala [[župan]]ja [[Luisa Ciambella]]. Omenila je tudi primer [[Saudova Arabija|arabske]] [[muslimani|muslimanke]] [[Loujain al-Hathloul]] <ref>''Loujain al-Hathloul'' ({{lang-ar|لجين الهذلول}}; *31. VII. 1989) je [[Saudova Arabija|savdijska]] dejavnica za ženske pravice, medijska zvezda in [[politični zapornik|politična zapornica]]</ref> ki so jo strpali obenem z drugimi podobnimi primeri v [[zapor]] samo zato, ker si je junija 2017 kot [[ženska]] drznila voziti [[avtomobil]], kar naj bi po [[koran]]u pripadalo samo [[moški]]m, a za ženske naj bi bilo ne le nezakonito, ampak tudi nečastno (čeprav takrat avtomobilov verjetno še niso poznali). Zato naj bi bil ta ''pohod'' majhen prispevek k uveljavitvi ženske v vsakdanjem življenju našega malega mesteca, ki si je ravno po Olimpijinem prizadevanju pridobilo častno mesto v veliki [[zgodovina|zgodovini]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.tusciatimes.eu/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona-domani-san-martino-al-cimino/|title=“Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona” domani a San Martino al Cimino|publisher=Tuscia Times|date=30. september 2017|accessdate=8. december 2018|archive-date=2018-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20181214065714/https://www.tusciatimes.eu/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona-domani-san-martino-al-cimino/|url-status=dead}}</ref> ==== Pasquino in ''Pimpaccia'' ==== Zaradi njenega značaja jo imenujejo “Pimpaccia” – zaničljivo od “Pimpa”, gledališka figura baročnega Rima, ki že sama po sebi ni bila kaj prida priljubljena, in ki jo omenjajo nekatere ''pasquinate'': {| class="wikitable" |- ! <center> Pasquino (italijanski izvirnik) <ref>{{navedi splet|url=http://www.lasinodoro.it/donna-olimpia-maildachini/|title=Donna Olimpia Maildachini: la “Pimpaccia” di piazza Navona|publisher=L'asino d'oro|date=|accessdate=8. December 2018|archive-date=2019-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190819233637/http://www.lasinodoro.it/donna-olimpia-maildachini/|url-status=dead}}</ref></center> ! <center> Zbadljivka (slovenski prevod)</center> |- | <poem> “Per chi vuol qualche grazia dal sovrano aspra e lunga è la via del Vaticano. Ma se è persona accorta corre da Donna Olimpia a mani piene e ciò che vuole ottiene. È la strada più larga e la più corta” </poem> | <poem> “Kdor hoče doseči kako milost od vladarja zanj je hrapava in dolga pot do Vatikana. Če pa je oseba premetena, hiti h Gospe Olimpiji s polnima rokama, pa doseže vse, karkoli hoče. To je najširša in najkrajša pot.“ </poem> |} === [[Legenda|Legende]] === Olimpija pa je tudi edina pošast Večnega mesta. 7. januarja 1655 je umrl Inocenc X. Vsako noč na 7. januarja in vse noči s polno luno, če se napotite na ''piazza Navona'', boste videli prihajati iz ''palazzo Pamphilij'' črno kočijo, ki jo vodijo [[hudič]]i, vlečejo pa štirje pobesneli [[konj]]i, črni kot smola. Zgoraj sedi ženska z ognjenimi očmi, ki grabi dve škatli polni zlatnikov: je Pimpaccia, ki gre proti ''Villa Pamphili'' na ''Via Aurelia''. Pomika se po uličicah Rima, razbija voz po cestnih robnikih da se vsepovsod krešejo iskre, smejoč se z nekakšnim oledenelim in žalobnim krohotom. Zlodeji zavijejo na ''Ponte Sisto'', toda ko prispejo na sredino mosta, kočija poskoči in pade dol, ter strmoglavi v [[Tibera|Tibero]], iz katere se sliši krohotanje Gospe Olimpije. S temi in podobnimi zgodbami so rimske mamice vlivale strah v svoje otroke, da bi jih uspavale.<ref name="#1"/> === Rodovnik === Rodovnik rodbine Pamphili<ref>''The Families And Descendants Of The Popes'' by George L. Williams</ref> od 1574 do 1760:<ref>Ta črta rodbine Pamphili se je končala 1760 – noben moški dedič tega rodu ni imel moškega potomca</ref> {{familytree/start |summary=Pamphili family tree.}} {{familytree | |}} {{familytree | | | | | |,|-|^|-|.| |}} {{familytree | | | | | PX | | PP |y| OM | |PX=[[Papež Inocenc X.]]|PP=Pamphilio<br>Pamphili|OM='''Olimpia Maidalchini'''}} {{familytree | | | | | | | |,|-|-|-|^|-|-|-|v|-|-|-|.| | |}} {{familytree | | | AG |y| AM | | NL |~| CO | | CP |y| OA |y|PB|AG=Andrea<br>Giustiniani|AM=Anna Maria<br>Pamphili|NL=[[Niccolò Ludovisi]]|CO=Costanza Pamphili|CP=[[Camillo Pamphili]]|OA=[[Olimpia Aldobrandini]]|PB=[[Paolo Borghese (1622–1646)|Paolo Borghese]]<ref>Olimpia Aldobrandini - njen prvi mož je bil [[Paolo Borghese (1622–1646)|Paolo Borghese]]; drugi pa [[Camillo Pamphili]]</ref>}} {{familytree | | | | | |!| | | | | | | | | | | | | | |,|'| |,|-|^|-|.| | | | | }} {{familytree | MB |y| OG | | | | | | | | | | | | | |!| | MVB | | GB | | | | | |BP=[[Benedetto Pamphili]]|GB=Giovanni Borghese|AP=Anna Pamphili|TT=???|MVB=Maria<br>Borghese|OG=[[Olimpia Giustiniani]]|MB=[[Maffeo Barberini (1631-1685)|Maffeo Barberini]]}} {{familytree | |,|-|^|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | |!| | | | }} {{familytree | COS | | CMB| | FBI | | DU | | TD | |!|FBI=[[Francesco Barberini (iuniore)|Francesco Barberini]]|COS=Costanza Barberini|DU=[[Urbano Barberini (1664-1722)|Urbano Barberini]]|CMB=Camilla Barberini|TD=Taddeo Barberini|}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | }} {{familytree | | | | | | |,|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|v|-|^|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree | | | | | | GMP | |GA|y| AP| | BP | | TP | | FP | | | | |GMP=Giambattista Pamphili|BP=[[Benedetto Pamphili]]|AP=Anna<br>Pamphili|TT=???|GA=Giovanni Andrea<br>Doria|TP=[[Teresa Pamphili]]|FP=Flaminia Pamphili|}} {{familytree | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | | | | | | | | | }} {{familytree | | | | | | | | | | | |DPL| | | | | | | | |DPL=[[Doria-Pamphili-Landi]]|}} {{familytree/end}} == Ocena == *Njen vpliv na svaka papeža je bil tak, da je morala biti vsaka pomembna odločitev presejana skozi njeno rešeto. Neki sramotilni spis, ki ga je v Ženevi 1667 pod psevdonimom A. Gualdi izdal najverjetneje odpadnik od katolištva Gregorio Letti pod naslovom ''Vita di Donna Olimpia Maidalchini'' ''(Življenje gospe Olimpije Maidalchini)'' je preveden v več jezikov; zlonamerno namiguje, da je bila Olimpija ljubica papeža Inocenca X.; to podmeno pa sodobni [[zgodovinar]]ji zavračajo kot »čisto domišljijo« <ref>{{navedi knjigo|author=C. Rendina|title=I papi|page=689s.}}</ref> *Po mnenju papeškega zgodovinarja [[Ludwig von Pastor|Pastorja]] <ref>''Ludwig Friedrich August von Pastor'', od 1916 ''Freiherr Pastor von Camperfelden'' (1854 – 1928) je bil katoliški zgodovinar in avstrijski diplomat. Pisal je zgodovino papeštva. 1908 ga je avstrijski cesar Franc Jožef I. povzdignil v plemiški stan, 1916 pa z nazivom ''Pastor von Camperfelden'' v ''Freiherrenstand'' (=stan svobodnih gospodov)</ref> "je bila nesreča papeža Pamfilija v tem, da je edina oseba v njegovi družini, ki je imela sposobnosti potrebne za izvrševanje zahtevne vloge in položaja [[kardinal-nečak|kardinala-nečaka]], bila [[ženska]].<ref>Philippe Boutry, Levillain Philippe (2002). ''Innocent X''. The Papacy: an encyclopedia. Routledge, pp. 801-802. ISBN 0415922283.</ref> *V tem pontifikatu opažamo neko vznemirjajoče osebno nasprotje: pri papežu, ki je imel, kot je znano, zelo odklonilno stališče do nečaškega delovanja svojega predhodnika; je vendarle Olimpia Maidalchini, častihlepna svakinja [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]], postala najbolj neločljiva in mogočna spremljevalna osebnost njegovega papeževanja; šlo je tako daleč, da se je posvetoval z njo pred vsemi važnimi odločitvami. Sodobni letopisci, ki jih je pohujševalo dejstvo, da je bila na čelu moške družbe par exellence ena ženska, so pokazali svojo grajo, pripisujoč ji kvarjenje dobrih papeževih namenov ter obtožujoč jo za zmeden in omahujoč tok papeževanja. Tistokratno politično pisanje je iznašlo izraz ''svaštvo (cognatismo)'' za neobičajen način vladavine, ki je nadomestila tradicionalno ''nečaštvo (nepotismo)''.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=290}}</ref> *[[Nepotizem|Nepotizma]] v navadnem pomenu njegovemu papeževanju ravno ne moremo preveč očitati; poleg njegovega ostrega ravnanja zoper nečake svojega predhodnika ga on res ni mogel v isti meri izvajati. Vendar oblike, ki jih je pri njem zadobil vpliv njegovih sorodnikov, so bile povezane s še večjo škodo glede na papeštvo. Pod njim je namreč vdova njegovega brata, Donna Olympia Maidalchini, izvajala največji vpliv. Ona je bila najmočnejša oseba v kuriji, tako da so si prizadevali za njeno naklonjenost kardinali, knezi in prosilci. V svoji oblastiželjnosti se je Olimpija obdala z drugimi sorodniki. Papež je bil preslab, da bi napravil konec morečemu stanju: Olimpija ga je popolnoma obvladala. Ko pa seveda Gregorio Leti v svojem ''Olimpijinem življenjepisu'' predstavlja njen odnos do papeža kot nenravnega, je to nevzdržna trditev; ta življenjepis je že Ranke označil kot roman, ki je sestavljen iz lažnih poročil in opolzkih pesmic. Da pa je zaradi neurejenega vpliva te ženske na pontifikat Inocenca X. padel hud madež, pa stoji kot pribito. Ne glede na vse to pa na njegovo vladanje nikakor ne smemo gledati kot na nepomembno in neslavno.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Seppelt|title= Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart|page=316}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[seznam italijanskih plemičev]] *[[seznam papežev]] == Zunanje povezave == {{commons category|Olimpia Maidalchini}} ;{{ikona en}} *[https://eyesofrome.com/stories/the-phantom-of-olimpia-pamphilj Elisa Tadel / The Phantom of Olimpia Pamphilj. Copyright Eyes Of Rome] *[https://www.wga.hu/html_m/a/algardi/1/olimpia.html Bust of Donna Olimpia Maidalchini 1646-47 Marble, height 70 cm Galleria Doria Pamphilj, Rome] *[http://www.doriapamphilj.it/roma/en/i-capolavori-doria-pamphilj/alessandro-algardiritratto-di-olimpia-maidalchini-pamphilj/ Palazzo Doria Pamphilj – the triumph of art in the heart of Rome Alessandro Algardi: Portrait of Olympia Maidalchini Pamphilj White Carrara marble] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181214065337/http://www.doriapamphilj.it/roma/en/i-capolavori-doria-pamphilj/alessandro-algardiritratto-di-olimpia-maidalchini-pamphilj/ |date=2018-12-14 }} *[https://www.tripadvisor.com/ShowUserReviews-g194950-d14214324-r589874163- Palazzo_di_Donna_Olimpia-Viterbo_Province_of_Viterbo_Lazio.html Palača gospe Olimpije v Viterbu] *[https://www.tripadvisor.com/ShowUserReviews-g194950-d14214324-r589874163-Palazzo_di_Donna_Olimpia-Viterbo_Province_of_Viterbo_Lazio.html Review of Palazzo di Donna Olimpia] *[https://www.researchgate.net/publication/236807464_Mistress_of_the_Vatican_The_True_Story_of_Olimpia_Maidalchini_the_Secret_Female_Pope_review Mistress of the Vatican: The True Story of Olimpia Maidalchini, the Secret Female Pope (review) Article in The Catholic Historical Review 95(4):825-826 • January 2009] *[https://www.goodreads.com/book/show/2455239.Mistress_of_the_Vatican Mistress of the Vatican: The True Story of Olimpia Maidalchini: The Secret Female Pope by Eleanor Herman (Goodreads Author)] *[https://www.goodreads.com/book/show/2455239.Mistress_of_the_Vatican Mistress of the Vatican: The True Story of Olimpia Maidalchini: The Secret Female Pope by Eleanor Herman (Goodreads Author)] *[https://spanishstepsapartment.wordpress.com/2016/10/29/a-roman-ghost-the-formidable-donna-olimpia/ October 29, 2016 A Roman ghost – the formidable Donna Olimpia] *[https://www.romewise.com/piazza-navona-rome.html Romewise Piazza Navona Rome Why this square is a Must-See!] *[http://www.italianways.com/the-fountain-of-the-moor-a-story-of-popes-and-tritons/ The Fountain of the Moor: a story of Popes and Tritons * Italian ways] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/olimpia-maidalchini_%28Dizionario-Biografico%29/ MAIDALCHINI, Olimpia di Stefano Tabacchi - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 67 (2006)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/olimpia-pamphili/ Pamphili, Olimpia Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/olimpia-pamphili_%28Enciclopedia-Italiana%29/ PAMPHILI, Olimpia di Rosario Russo - Enciclopedia Italiana (1935)] *[https://www.tusciaup.com/events/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona-viterbo-citta-delle-donne “Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona”: per Viterbo città delle donne Domenica 1 ottobre ore 10.00. Appuntamento a San Martino al Cimino] *[http://www.succedeoggi.it/2016/01/a-casa-di-olimpia/ Succede oggi: A casa di Olimpia] *[http://www.canino.info/inserti/personaggi/donna_olimpia/index.htm Le donne dei papi: Olimpia Maidalchini, la Pimpaccia di Piazza Navona di Giuseppe Moscatelli] *[https://mondodelbelli.blogspot.com/2010/11/piazza-navona-e-la-papessa-donna.html Il mondo del Belli ATTUALITA' DEI SONETTI ROMANESCHI - LA SATIRA - I PRETI, IL PAPA E LA CHIESA I RITRATTI POPOLARI - IL PESSIMISMO - LA COMICITA' - IL SESSO - LE CURIOSITA' 18 novembre 2010 Piazza Navona e donna Olimpia, papessa e perfida “pimpaccia”.] *[https://www.tusciatimes.eu/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona-domani-san-martino-al-cimino/ “Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona” domani a San Martino al Cimino 30 settembre 2017 Redazione Appuntamenti in citta' (Tuscia Times)] *[http://www.lasinodoro.it/donna-olimpia-maildachini/ Donna Olimpia Maildachini: la “Pimpaccia” di piazza Navona (L'asino d'oro)] *[http://www.tusciaweb.eu/2017/09/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona/ “Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona” di Antonello Ricci (Tusciaweb) 27 settembre, 2017 (igra v 7 nadaljevanjih)] *[http://guideaurearoma.it/storia-di-roma/donna-olimpia-pimpaccia-piazza-navona/ Storia di Roma Donna Olimpia Maidalchini Pamphili: la Pimpaccia de Piazza Navona da Emilio Ferracci] *[http://sanmartinoalcimino.blogspot.com/p/donna-olimpia-maidalchini-viterbo-26.html San Martino al Cimino: Donna Olimpia sanmartinoalcimino] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190104073008/http://sanmartinoalcimino.blogspot.com/p/donna-olimpia-maidalchini-viterbo-26.html |date=2019-01-04 }} *[http://www.women-in-history.eu/details_it/items/120.html Vile: Le donne che cambiano la società Donna Olimpia Maidalchini (La Pimpaccia di Piazza Navona) Autrice: Renata Caratelli] *[http://vittoriagiorgi.blogspot.com/2012/09/donna-olimpia-maidalchini-pamphili.html Donna Olimpia Maidalchini Pamphili da Vittoria Giorgi] *[https://www.baroque.it/societa-barocco/olimpia-pamphili.html Olimpia Pamphili Scritto da Laura Savani] *[http://www.europinione.it/olimpia-maidalchini-braccio-destro-pietro/ Olimpia Maidalchini – Il braccio destro di Pietro di Silvia Mangano] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141020135940/http://www.europinione.it/olimpia-maidalchini-braccio-destro-pietro/ |date=2014-10-20 }} *[https://lazioeventi.com/luoghi-da-visitare/misteri/fantasma-di-olimpia-pamphili/ Fantasma di Olimpia Pamphili] *[https://www.goticomania.it/fantasmi-spettri-curiosita/fantasma-donna-olimpia.html Donna Olimpia: un fantasma in carrozza nelle vie di Roma by Irene Marone “Donna Olimpia” Maidalchini: strega o brillante imprenditrice di se stessa?] *[https://abitarearoma.it/donna-olimpia-chi-era-costei/ Donna Olimpia, chi era costei? Gioia Farnocchia] *[http://www.ornellamariani.it/donne_nella_storia/olimpia_maidalchini_pamphili_la_pimpaccia.html Donne nella Storia Olimpia Maidalchini Pamphili, la Pimpaccia di Ornella Mariani] *[http://falsariga.altervista.org/donna-olimpia-maidalchini-tra-arte-e-politica/ Donna Olimpia Maidalchini tra arte e politica da Carlo Scapecchi] *[http://212.189.172.98:8080/scritturedidonne/Testamenti/Pamphili/pdf/MaidalchiniO.pdf Testamento di Olimpia Maidalchini] *[https://www.passaggilenti.com/pimpaccia-di-roma-olimpia-maidalchini/ La Pimpaccia di Roma, Olimpia Maidalchini tra storia e leggenda Alessandra La Ruffa] ;{{ikona de}} *[http://www.women-in-history.eu/details_de/items/120.html Frauen verändern die Gesellschaft Donna Olimpia Maidalchini (La Pimpaccia di Piazza Navona) Autorin: Renata Caratelli Übersetzung: Pia Pinkawa] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Maidalchini, Olimpia}} [[Kategorija:Plemiške rodbine v Italiji]] [[Kategorija:Italijani v 15. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Plemstvo]] [[Kategorija:Graditelji Rima]] [[Kategorija:Umrli za kugo]] dbatihvv7z0r5gqd40vgqxkl7js3h11 Phinehas (glasbena skupina) 0 456484 6747209 6742676 2026-09-05T22:46:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747209 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Phinehas | image = <!-- WD --> | caption = Koncert Phinehas na [[Lifest]]u leta 2018 | background = group_or_band | origin = [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], {{nowrap|Združene države Amerike}} | alias = | genre = [[metalcore]], [[krščanski metal]] | years_active = {{start date|2001}}<ref>{{navedi splet|publisher=HighWire Daze|last=Morton|first=Kenneth|url=http://highwiredaze.com/wordpress/phinehasint1|title=Phinehas: Metal, Mosh, and True Inspiration|date=July 19, 2011|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2014-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20141110113102/http://highwiredaze.com/wordpress/phinehasint1|url-status=dead}}</ref>&ndash;danes | label = [[Red Cord Records]], {{nowrap|[[Artery Recordings|Artery]]}}, [[Solid State Records]] | website = <!-- WD --> | associated_acts = | current_members = Sean McCulloch<br>Bryce Kelley<br>Daniel Gailey<br>Isaiah Perez | past_members = Glenn Gizzi<br>Scotty Whelan<br>Ryan Estrada<br>Jason Combs<br>Dusty Saunders<br>Michael Kevin Kilpatrick<br>Michael Angelo Ruffino<br>Matt Yriarte<br>Phil Killpatrick<br>Lee Humerian }} '''Phinehas''' je ameriška [[metalcore]] skupina iz [[Los Angeles]]a, [[Kalifornija]]. Ustanovljena je bila leta 2001.<ref>{{navedi splet|publisher=[[ReverbNation]]|url=http://www.reverbnation.com/artist_229002/bio|title=Phinehas - ReverbNation|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308195027/https://www.reverbnation.com/artist_229002/bio|url-status=dead}}</ref> Izdali so štiri [[studijski album|studijske albume]] in tri [[EP]]-je. Trenutno imajo podpisano pogodbo z založbo [[Solid State Records]].<ref name="Solid State">{{navedi splet|url=http://www.indievisionmusic.com/news/phinehas-signs-solid-state/|title=Phinehas Signs with Solid State|publisher=Indie Vision Music|first=Rob|last=J.|date=September 13, 2017|accessdate=13. september 2017}}</ref> == Zgodovina == Phinehas je bila ustanovljena leta 2001 v mestu [[La Mirada]] blizu [[Los Angeles]]a. Skupina je zamenjala nekaj članov, dokler se ni ustalila pri zasedbi, v kateri so nastopali Sean McCulloch (vokal), Jason Combs (kitara), Ryan Estrada (bas kitara) in Lee Humerian (bobni). 15. decembra 2009 so posneli in v [[samozaložba|samozaložbi]] izdali [[Phinehas (EP)|istoimenski EP]].<ref>{{navedi splet|publisher=Spirit of Metal Webzine|url=http://www.spirit-of-metal.com/album-groupe-Phinehas-nom_album-The_Phinehas-l-en.html|title=Phinehas-The Phinehas (EP)|accessdate=25. februar 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|publisher=[[Amazon.com]]|url=https://www.amazon.com/The-Phinehas-Ep/dp/B003PNQY3G|title=Amazon.com: The Phinehas - Ep: Phinehas|accessdate=25. februar 2014}}</ref> Po izidu so se odpravili na desetdnevno turnejo, <ref>{{navedi splet|publisher=NewReleaseTuesday|url=http://www.newreleasetuesday.com/artistdetail.php?artist_id=3584|title=Phinehas Artist Profile|accessdate=25. februar 2014}}</ref> nato pa se posvetili izdelavi prvenca ''[[Thegodmachine]]''. Po zaključeni produkciji so navezali stike z več založbami in leta 2011 podpisali pogodbo z Red Cord Records.<ref>{{navedi splet|publisher=Red Cord Records|url=http://www.redcordrecords.com/artist/phinehas/|title=Phinehas - Red Cord Records|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924085415/http://www.redcordrecords.com/artist/phinehas/|url-status=dead}}</ref> ''[[Thegodmachine]]'' je izšel 30. septembra 2011 in prejel zelo pohvalne ocene glasbenih kritikov.<ref>{{navedi splet|publisher=Indie Vision Music|last=Clark|first=Joshua|url=http://www.indievisionmusic.com/2011/07/13/phinehas-thegodmachine/|title=Phinehas - thegodmachine|date=July 19, 2011|accessdate=25. februar 2014}}</ref><ref name="Under the Gun">{{navedi splet|publisher=Under the Gun Review|last=Shotwell|first=James|url=http://www.underthegunreview.net/2011/07/03/review-phinehas-thegodmachine/|title=Thegodmachine Review on Under the Gun Review|date=July 3, 2011|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2014-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302104847/http://www.underthegunreview.net/2011/07/03/review-phinehas-thegodmachine/|url-status=dead}}</ref> Posebno so poudarili "neusmiljeno moč metalcora"<ref>{{navedi splet|publisher=[[Christian Book Distributors]]|url=http://www.christianbook.com/phinehas/thegodmachine/pd/CD33249|title=Christianbook.com: thegodmachine: Phinehas|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2014-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302063641/http://www.christianbook.com/phinehas/thegodmachine/pd/CD33249|url-status=dead}}</ref> in [[thrash metal]] kitarske vložke. Skupina je album intenzivno promovirala na vrsti koncertov, tudi na festivalu [[Cornerstone Festival|Cornerstone 2011]],<ref>{{navedi splet|publisher=ReverbNation|url=http://www.reverbnation.com/show/4277203|title=Phinehas at CORNERSTONE (Red Cord Records Stage) on Fri Jul 01, 2011|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308194723/https://www.reverbnation.com/show/4277203|url-status=dead}}</ref> skupaj s skupinami [[P.O.D]], [[For Today (glasbena skupina)|For Today]], [[Close Your Eyes (glasbena skupina)|Close Your Eyes]], [[Living Sacrifice]] in drugimi.<ref>{{navedi splet|publisher=Song Kick|url=http://www.songkick.com/festivals/87711-cornerstone-music/id/7681911-cornerstone-music-festival-2011|title=Cornerstone Music Festival 2011 with Anberlin, P.O.D., For Today, Propaganda, and more...|accessdate=25. februar 2014}}</ref> V začetku leta 2013 je izšel [[EP]] ''[[The Bridge Between (EP)|The Bridge Between]]'' s posodobljenimi različicami pesmi prvega EP-ja in akustičnimi verzijami pesmi albuma ''Thegodmachine''. Kmalu po izdaji ''The Bridge Between'' so Phinehas začeli pripravljati drugi studijski album. 17. maja je izšel prvi singl novega albuma, "Fleshkiller", naznanili pa so tudi naslov albuma; ''[[The Last Word Is Yours to Speak]]''.<ref>{{navedi splet|publisher=[[HM (magazine)|HM Magazine]]|url=http://hmmagazine.com/blog/news/phineas-releases-new-single-and-cover-artwork-for-the-last-word-is-yours-to-speak/|title=Phinehas releases new single and cover artwork for "The Last Word Is Yours To Speak"|date=May 17, 2013|accessdate=20. marec 2014}}</ref> Album so izdali 23. julija 2013, založila pa ga je Red Cord Records.<ref>{{navedi splet|publisher=[[Apple Inc.]]|url=https://itunes.apple.com/us/album/the-last-word-is-yours-to-speak/id666302498|title=iTunes - Music - The Last Word is Yours to Speak by Phinehas|accessdate=25. februar 2014}}</ref> Izkazal se je za uspešnico, saj se je kot prvi njihov izdelek uvrstil na lestvico [[Billboard Music Charts]], in sicer v razdelka [[Top Heatseekers]]<ref name="Billboard1"/> in [[Christian Albums]].<ref name="Billboard2"/> Pri albumu je vokalno sodeloval bivši pevec skupine [[Haste the Day]] Brennan Chaulk, pa tudi celoten album preveva drugačen zvok, saj je vokal pevca Phinehas Sean McCulloch postal čistejši in manj agresiven. Sliši se močne vplive [[Southern rock|southern metala]], podobno kot prvi prvem EP-ju. Phinehas so novi album kmalu nato začeli promovirati na turnejah. Kot podporna skupina so nastopali na turneji ''March Make a Mess Tour!'' skupine [[Close to Home (glasbena skupina)|Close to Home]], ki se je med drugimi ustavila na festivalih [[South by Southwest]] in [[South by So What?!]].<ref>{{navedi splet|publisher=Phinehas|url=http://phinehas.us/image/75178910791|title=Phinehas: Photo|date=January 31, 2014|accessdate=20. marec 2014|archive-date=2018-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20181215123721/http://phinehas.us/image/75178910791|url-status=dead}}</ref> Kitarist Jason Combs je leta 2014 zapustil skupino, zamenjal pa ga je kitarist skupine [[Becoming the Archetype]], Daniel Gailey.<ref>{{navedi splet|url=http://heavymetal.about.com/od/interviews/fl/Phinehas-Interview.htm|title=Phinehas Interview|publisher=[[About.com]]|first=Chad|last=Bowar|accessdate=14. januar 2017|archive-date=2017-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170630225831/http://heavymetal.about.com/od/interviews/fl/Phinehas-Interview.htm|url-status=dead}}</ref> Ob koncu leta 2014 je skupina oznanila, da bo začela delati svoj tretji studijski album po zaključku turneje ''The Last Word Is Yours to Speak''. 17. februarja 2015 so objavili, da so zamenjali založbo – podpisali so pogodbo z [[Artery Recordings]], potem ko se je Red Cord Records iz finančnih razlogov združila z založbo [[Victory Records]]. Za novi album je bilo rečeno, da bo izšel 10. julija 2015 z naslovom ''[[Till the End (album)|Till the End]]''.<ref>{{navedi splet|publisher=[[Alternative Press (music magazine)|Alternative Press]]|last=Sharp|first=Tyler|url=http://www.altpress.com/news/entry/phinehas_artery_recordings_reveal_new_album_with_pummeling_dead_choir_singl|title=Phinehas (Artery Recordings) reveal new album with pummeling "Dead Choir" single|date=May 4, 2015|accessdate=15. junij 2015}}</ref> Prvi singl z albuma, "Dead Choir", so izdali 4. maja.<ref>{{navedi splet|publisher=Indie Vision Music|author=JoshIVM|url=http://www.indievisionmusic.com/2015/05/04/phinehas-announce-till-the-end-release-new-single-dead-choir/|title=Phinehas Announce 'Till The End', Release New Single "Dead Choir"|date=May 4, 2015|accessdate=15. junij 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150709160215/http://www.indievisionmusic.com/2015/05/04/phinehas-announce-till-the-end-release-new-single-dead-choir/|archivedate=July 9, 2015|df=}}</ref> Videospot za pesem "Tetelestai" pa je bil izdan 9. junija.<ref>{{navedi splet|publisher=[[YouTube]]|url=https://www.youtube.com/watch?v=UhuuP8yEecM|title=Phinehas - Teselestai (Live Video)|accessdate=15. junij 2015}}</ref> 13. julija 2015 je izšel še videospot za tretji singl, "White Livered".<ref>{{navedi splet|publisher=[[YouTube]] |url= https://www.youtube.com/watch?v=L5bkXZXe4cA |title= Phinehas - White Livered (Music Video) |accessdate=13. julij 2015 }}</ref> 16. decembra 2016 je Phinehas izdala EP z naslovom ''[[Fight Through the Night]]'', pri katerem je kot vokalist sodeloval Garrett Russell, pevec skupine [[Silent Planet]].<ref name="IVM">{{navedi splet|url=http://www.indievisionmusic.com/news/phinehas-fight-night-ep-available-december-16th/|title=Phinehas "Fight Through The Night Ep" Available December 16th|publisher=Indie Vision Music|first=Brandon|last=Jones|date=November 18, 2016|accessdate=18. november 2016}}</ref> 10. januarja 2017 je bobnar Lee Humerian naznanil svoj odhod iz skupine, svoj zadnji nastop je odigral 21. januarja.<ref>{{navedi splet|url=https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=10154394613834492&substory_index=0&id=16160494491&_ft_=top_level_post_id.10154394613834492%3Atl_objid.10154394613834492%3Athrowback_story_fbid.10154394613834492&__tn__=%2C%3B|title=Phinehas Family...|publisher=[[Facebook]]|first=Lee|last=Humerian|date=January 10, 2017|accessdate=16. januar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.indievisionmusic.com/news/phinehas-drummer-exits-band/|title=Phinehas Drummer Exits the Band|publisher=Indie Vision Music|first=Mason|last=Beard|date=January 16, 2017|accessdate=23. januar 2017}}</ref> 13. septembra so Phinehas prešli pod okrilje založbe [[Solid State Records]].<ref name="Solid State"/><ref>{{navedi splet|publisher=[[Alternative Press (magazine)|Alternative Press]]|last=Trapp|first=Philip|url=http://www.altpress.com/news/entry/gideon_wage_war_tour_dates_2017|title=Gideon announce fall tour with Wage War and other news you might have missed today|date=September 13, 2017|accessdate=22. september 2017}}</ref> 22. septembra 2017 so objavili informacijo, da bodo izdali nov album z naslovom ''[[Dark Flag]]'', in objavili prvi singl. Album je izšel 17. novembra 2017.<ref>{{navedi splet|url=http://www.indievisionmusic.com/news/phinehas-dark-flag/|title=Phinehas - Dark Flag|website=Indie Vision Music|first=Mason|last=Beard|date=September 26, 2017|accessdate=29. septembra 2017}}</ref> Po podatkih članov skupine je bobne odigral bivši bobnar Lee Humerian. 18. aprila 2018 so oznanili, da bo njihov bobnar v živo z zadnje turneje, Isaiah Perez (ex-[[Righteous Vendetta]], ex-[[Spoken (glasbena skupina)|Spoken]]), postal stalni bobnar skupine. == Slog == Phinehas so opredelili primarno za [[metalcore]] skupino,<ref name="Under the Gun"/><ref name="Kingdom">{{navedi splet|publisher=Metal Kingdom|url=http://www.metalkingdom.net/band/band_discography.php?idx=18193|title=Phinehas - Discography|accessdate=1. marec 2014}}</ref> in sicer kot mešanico [[hardcore punk]]a in [[extreme metal]]a. V glasbo so vpletli tudi elemente [[Krščanski rock|krščanskega]] in [[Southern rock]]a,<ref name="Kingdom" /> še posebno pa je na stil vplival [[thrash metal]].<ref name="Under the Gun"/> == Zasedba == {{col-begin}} {{col-2}} '''Sedanji člani''' * Sean McCulloch &ndash; glavni vokal <small>(2007–danes)</small>, bobni <small>(2017–2018)</small> * Bryce Kelly &ndash; bas kitara <small>(2012–danes)</small> * Daniel Gailey &ndash; glavna kitara <small>(2014–danes)</small> * Isaiah Perez &ndash; bobni <small>(2018–danes; 2017 kot član na turneji)</small> '''Člani v živo''' * Chris Deets &ndash; drums <small>(2013, 2014)<ref>{{navedi splet|url=http://www.itdjents.com/interviews/interview-chris-deets-independent-drummer-phineheasupon-dawning-progress/|title=INTERVIEW: Chris Deets - Independent Drummer "PHINEHAS/UPON THIS DAWNING"|publisher=It Djents|first=Dan|last=Cece|date=August 21, 2016|accessdate=23. avgust 2017|archive-date=2017-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170824052508/http://www.itdjents.com/interviews/interview-chris-deets-independent-drummer-phineheasupon-dawning-progress/|url-status=dead}}</ref></small> '''Nekdanji člani''' * Lee Humarian &ndash; bobni, stranski vokal <small>(2008–2017)</small> * Glenn Gizzi &ndash; glavna kitara <small>(2001–2010)</small> * Scotty Whelan &ndash; ritnična kitara, backing vocals <small>(2006–2011)</small> * Ryan Estrada &ndash; bas kitara <small>(2006–2012)</small> * Jason Combs &ndash; glavna kitara <small>(2010–2014)</small> * Dustin Saunders &ndash; ritmična kitara <small>(2011–2012)</small> * Michael Angelo Ruffino &ndash; ritmična kitara <small>(2001–2007)</small> * Matt Yriarte &ndash; vokal <small>(2003–2007)</small> * Phil Killpatrick &ndash; kitara <small>(2001–2005)</small> * Michael Kevin Killpatrick &ndash; bobni, kitara <small>(2001–2007)</small> {{col-end}} ''' Časovnica ''' {{#tag:timeline| ImageSize = width:800 height:auto barincrement:20 PlotArea = left:100 bottom:80 top:0 right:10 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/01/2001 till:{{#time:m/d/Y}} TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy ScaleMajor = increment:2 start:2001 ScaleMinor = increment:1 start:2001 Colors = id:LV value:red legend:Glavni_vokal id:LGuitar value:teal legend:Glavna_kitara id:RGuitar value:green legend:Ritmična_kitara id:Bass value:blue legend:Bas_kitara id:Drums value:orange legend:Bobni id:BV value:pink legend:Stranski_vokal id:album value:black legend:Studijski_album id:EP value:gray(0.55) legend:Druge_izdaje id:bars value:gray(0.95) Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4 BackgroundColors=bars:bars ScaleMajor = increment:1 start:2001 LineData = layer:back at:12/15/2009 color:EP at:09/30/2011 color:album at:01/22/2013 color:EP at:07/23/2013 color:album at:07/10/2015 color:album at:12/16/2016 color:EP at:11/17/2017 color:album BarData = bar:Matt text:"Matt Yriarte" bar:Sean text:"Sean McCulloch" bar:Glenn text:"Glenn Gizzi" bar:Jason text:"Jason Combs" bar:Daniel text:"Daniel Gailey" bar:Michael1 text:"Michael Ruffino" bar:Phil text:"Phil Killpatrick" bar:Scott text:"Scotty Whelan" bar:Dustin text:"Dustin Sanders" bar:Ryan text:"Ryan Estrada" bar:Bryce text:"Bryce Kelly" bar:Michael2 text:"Michael Killpatrick" bar:Lee text:"Lee Humarian" bar:Isaiah text:"Isaiah Perez" PlotData= width:11 bar:Matt from:01/01/2003 till:01/01/2007 color:LV bar:Sean from:01/01/2007 till:end color:LV bar:Glenn from:01/01/2001 till:01/01/2010 color:LGuitar bar:Jason from:01/01/2010 till:04/01/2014 color:LGuitar bar:Daniel from:04/01/2014 till:end color:LGuitar bar:Phil from:01/01/2001 till:01/01/2005 color:RGuitar bar:Michael1 from:01/01/2001 till:01/01/2007 color:RGuitar bar:Scott from:01/01/2006 till:01/01/2011 color:RGuitar bar:Dustin from:01/01/2011 till:01/01/2012 color:RGuitar bar:Ryan from:01/01/2006 till:01/01/2012 color:Bass bar:Bryce from:01/01/2012 till:end color:Bass bar:Michael2 from:01/01/2001 till:01/01/2007 color:Drums bar:Lee from:01/01/2007 till:01/21/2017 color:Drums bar:Isaiah from:01/01/2018 till:end color:Drums width:3 bar:Sean from:01/01/2011 till:01/01/2012 color:RGuitar bar:Scott from:01/01/2006 till:01/01/2011 color:BV bar:Michael2 from:01/01/2001 till:01/01/2007 color:RGuitar bar:Lee from:01/01/2007 till:01/01/2011 color:BV bar:Lee from:01/01/2011 till:01/01/2012 color:RGuitar bar:Lee from:01/01/2012 till:01/21/2017 color:BV bar:Sean from:01/21/2017 till:01/01/2018 color:Drums }} ==Diskografija== '''Studijski albumi''' {| class=wikitable !rowspan="2"|Letp !rowspan="2"|Naslov !rowspan="2"|Založba !colspan="6"|Lestvice |- !width="30"|<small>[[Top Heatseekers|US Heat]]</small><br><ref name="Billboard1">{{navedi splet|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart?f=324|title=Phinehas - Chart history - Top Heatseekers|accessdate=25. februar 2014}}</ref> !width="30"|<small>[[Christian Albums|Christian]]</small><br><ref name="Billboard2">{{navedi splet|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart?f=310|title=Phinehas - Chart history - Top Christian Albums|accessdate=25. februar 2014}}</ref> !width="30"|<small>[[Independent Albums|US Indie]]</small><br><ref name="Billboard3">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart/independentalbums|title=Phinehas - Chart history - Independent Albums|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=15. januar 2017}}</ref> !width="30"|<small>[[Hard Rock Albums|Hard Rock]]</small><br><ref name="Billboard4">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart/hardrockalbums?f=795|title=Phinehas - Chart history - Hard Rock Music|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=15. januar 2017}}</ref> !width="30"|<small>[[Top Rock Albums|Rock]]</small><br><ref name="Billboard5">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart/hardrockalbums?f=408|title=Phinehas - Chart history - Top Rock Albums|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=15. januar 2017}}</ref> !width="30"|<small>[[Top Album Sales|Album Sales]]</small><br><ref name="Billboard6">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart/hardrockalbums?f=2160|title=Phinehas = Chart history - Top Album Sales|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=15. januar 2017}}</ref> |- |2011 |''[[Thegodmachine]]'' |rowspan="2"|[[Red Cord Records|Red Cord]] | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— |- |2013 |''[[The Last Word Is Yours to Speak]]'' | style="text-align:center;"|34 | style="text-align:center;"|41 | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— |- |2015 |''[[Till the End (album)|Till the End]]'' |[[Artery Recordings]] | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|2 | style="text-align:center;"|12 | style="text-align:center;"|5 | style="text-align:center;"|21 | style="text-align:center;"|89 |- |2017 |''[[Dark Flag]]'' |[[Solid State Records]] | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|11 | style="text-align:center;"|18 | style="text-align:center;"|20 | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— |} '''EP-ji''' {| class=wikitable !Leto !Naslov !Založba |- |2009 |''[[Phinehas (EP)|Phinehas]]'' |Self-released |- |2013 |''[[The Bridge Between (EP)|The Bridge Between]]'' |Red Cord Records |- |2016 |''[[Fight Through the Night]]'' |Self-released |} '''Singli''' {| class=wikitable !Leto !Naslov !Album |- |2011 |"I Am the Lion" |rowspan="3"|''thegodmachine'' |- |rowspan="2"|2012 |"Crowns |- |"My Horses are Many" |- |rowspan="2"|2013 |"Fleshkiller"<ref>{{navedi splet|publisher=Spirit of Metal|url=http://www.spirit-of-metal.com/album-groupe-Phinehas-nom_album-Fleshkiller-l-en.html|title=Phinehas Fleshkiller (Single)|accessdate=8. julij 2014}}</ref> |''The Last Word Is Yours to Speak'' |- |"O Come O Come Emmanuel" |Non-album single |- |2014 |"Blood On My Knuckles" |''The Last Word Is Yours to Speak'' |- |rowspan="3"|2015 |"Dead Choir"<ref>{{navedi splet|publisher=[[Alternative Press (music magazine)|Alternative Press]]|last=Sharp|first=Tyler|url=http://www.altpress.com/news/entry/phinehas_artery_recordings_reveal_new_album_with_pummeling_dead_choir_singl|title=Phinehas (Artery Recordings) reveal new album with pummeling "Dead Choir" single|date=May 4, 2015|accessdate=26. julij 2015}}</ref> |rowspan="3"|''Till the End'' |- |"Tetelestai" |- |"White Livered" |- |2017 |"Dark Flag" | rowspan="3" |''Dark Flag'' |- |2017 |"Know Death; Know Forever" |- |2017 |"Hell Below" |} '''Videospoti''' {| class=wikitable !Leto !Naslov !Režiser |- |2008 |"Well If the Earths are Stopped, Then the Fox Faces the Hounds" |Ricky Norris<ref>{{navedi splet|publisher=[[YouTube]]|url=https://www.youtube.com/watch?v=2PT74QLJO6s|title=Well If the Earths are Stopped, Then the Fox Faces the Hounds|date=December 24, 2008|accessdate=10. avgust 2014}}</ref> |- |2011 |"I Am the Lion" |Josiah Bultima |- |rowspan="2"|2012 |"Crowns" |John Mediana<ref>{{navedi splet|publisher=[[YouTube]]|url=https://www.youtube.com/watch?v=GCrViXx4lus|title=Phinehas "Crowns" Official Music Video|date=April 17, 2012|accessdate=10. avgust 2014}}</ref> |- |"My Horses are Many" |Phinehas |- |2013 |"Fleshkiller" |rowspan="3"|Ricky Norris |- |2014 |"Blood On My Knuckles" |- |rowspan="2"|2015 |"Tetelestai" |- |"White Livered" | Shan Dan |- |2017 |"Hell Below" |Phinehas |- |2017 |"Burning Bright" |Phinehas |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2001]] [[Kategorija:Metalcore skupine]] [[Kategorija:Krščanske metal skupine]] [[Kategorija:Ameriške metal skupine]] {{normativna kontrola}} qrvd91l3w57uxs9h0sj9tqvzn8u53h7 Kirurgi 0 456874 6747097 6743153 2026-09-05T14:07:27Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Acanthuriformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747097 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Kirurgi | fossil_range = {{Fossil range|Eocen|recentno}} | image = Acanthurussohal-ArabischerDoktor.jpg | image_caption = ''[[Acanthurus sohal]]'' | taxon = Acanthuridae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = glejte besedilo | type_species = [[Acanthurus triostegus]] | type_species_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) }} '''Kirurgi''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Acanthuridae''') je [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]] iz [[red (biologija)|reda]] Acanthuriformes, v katero je vključenih 86 vrst. Gre za ribe, ki se primarno zadržujejo na [[koralni greben|koralnih grebenih]]. Vrste iz te družine so, zaradi svoje pisane obarvanosti, priljubljene akvarijske ribe. ==Poddružine in rodovi== Družina Acanthuridae vključuje naslednje živeče poddružine in rodove:<ref name="Nelson5">{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=497–502 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2023-07-10 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |url-status=dead }}</ref><ref name="VDLEF" /> * Poddružina [[Nasinae]] <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]] & [[Barton Appler Bean|Bean]], 1929</small> ** Rod ''[[Naso (fish)|Naso]]'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacépède]], 1801</small> * Poddružina [[Acanthurinae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> ** Pleme [[Acanthurini]] <small>Bonaparte, 1839</small><ref name = Scudder>{{cite journal |author=[[Samuel Hubbard Scudder]] |year=1884 |title=Nomenclator Zoologicus: An Alphabetical List of All Generic Names that Have Been Employed by Naturalists for Recent and Fossil Animals from the Earliest Times to the Close of the Year 1879 |journal=Bulletin of the United States National Museum |issue=19 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/15892#page/411/mode/1up}}</ref> *** Rod ''[[Acanthurus]]'' <small>[[Peter Forsskål|Forsskål]] 1775</small> *** Rod ''[[Ctenochaetus]]'' <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1884</small> ** Pleme [[Prionurini]] <small>[[J. L. B. Smith]], 1966</small> *** Rod ''[[Prionurus]]'' <small>Lacépède, 1804</small> ** Pleme [[Zebrasomini]] <small>[[Richard Winterbottom (ichthyologist)|Winterbottom]], 1993</small> *** Rod ''[[Paracanthurus]]'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> *** Rod ''[[Zebrasoma]]'' <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> ==Simbiotske bakterije== Kirurgi so edini znani gostitelji bakterij iz rodu ''[[Epulopiscium]]''. Te bakterije vplivajo na prebavo teh rib, saj jim omogočajo prebavo alg, ki so del njihove prehrane.<ref>{{Cite journal|last1=Miyake|first1=Sou|last2=Ngugi|first2=David Kamanda|last3=Stingl|first3=Ulrich|date=2015|title=Diet strongly influences the gut microbiota of surgeonfishes|journal=Molecular Ecology|language=en|volume=24|issue=3|pages=656–672|doi=10.1111/mec.13050|pmid=25533191|s2cid=206181801 |issn=1365-294X}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Fishelson|first=L.|date=1999-03-01|title=Polymorphism in gigantobacterial symbionts in the guts of surgeonfish (Acanthuridae: Teleostei)|url=https://archive.org/details/sim_marine-biology_1999-03_133_2/page/345|journal=Marine Biology|language=en|volume=133|issue=2|pages=345–351|doi=10.1007/s002270050473|s2cid=84816281 |issn=1432-1793}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Pollak|first1=Peggy E.|last2=Montgomery|first2=W. Linn|date=1994-08-01|title=Giant bacterium (Epulopiscium fishelsoni ) influences digestive enzyme activity of an herbivorous surgeonfish (Acanthurus nigrofuscus)|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part A: Physiology|volume=108|issue=4|pages=657–662|doi=10.1016/0300-9629(94)90352-2|issn=0300-9629}}</ref> ==Sklici== {{refsez}} ==Zunanje povezave== * {{Commons category-inline}} * {{cite web |url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/accounts/Acanthuridae/ |title=Acanthuridae: surgeonfishes, tangs, unicornfishes |author=R. Jamil Jonna |work=Animal Diversity Web |publisher=[[University of Michigan]] Museum of Zoology}} * {{cite journal|last=Sepkoski |first=Jack |title=A compendium of fossil marine animal genera |journal=Bulletins of American Paleontology |volume=364 |page=560 |year=2002 |url=http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723131237/http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |archive-date=2011-07-23 }} {{Taxonbar|from=Q465563}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Kirurgi (ribe)]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1832]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Acanthuriformes]] 8nxltadhxtuuhm45vpm3lyht0abe7lc Filip V. Španski 0 461823 6747318 5159541 2026-09-06T11:50:29Z Erardo Galbi 166658 6747318 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name=Filip V. Španski |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date=<!-- wd --> |death_place=<!-- wd --> |image=<!-- wd --> |native_name=Felipe V de España |native_name_lang=španščina |parents=oče Ludvik, Veliki Dauphin Francije, mati Marija Ana Bavarska |predecessor=Karel II. Španski, po letu 1724 tudi Ludvik I. Španski |resting_place=Kraljeva palača La Granja de San Ildefonso |signature=<!-- wd --> |spouse(s)=Marija Luiza Gabrijela Savojska (1701-1714) Elizabeta Farnese (1714-1746) |successor=Leta 1724 Ludvik I. Španski, po 1746 Ferdinand VI. Španski |term=1700-1746 (s kratko prekinitvijo v letu 1724, ko za osem mesecev vlada njegov sin Ludvik I. Španski) |title=Španski kralj }} '''Filip V. Španski''' ([[Versailles]], 19. december 1683 – [[Madrid]], 9. julij 1746) je bil španski kralj. Vladal je od 16. novembra 1700 do svoje smrti leta 1746, s kratkim premorom med 16. januarjem in 5. septembrom 1724, ko je prestol prepustil svojemu sinu, [[Ludvik I. Španski|Ludviku I.]], ki je kmalu po prevzemu oblasti, 31. avgusta 1724, umrl. Kot pravnuk kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]] je imel nasledstvene pravice do španskega prestola in je nasledil svojega prastrica [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], zadnjega iz vladavine [[Habsburžani|Habsburžanov]] v Španiji. Njegova vladavina je v celoti trajala 45 let in 3 dni in velja za najdaljši vladarski staž v zgodovini španske monarhije. === Vladavina === ==== Vzpon na oblast ==== Filip Burbonski, vojvoda [[Anjou (grofija)|Anžujski]], se je rodil v Versaillesu kot drugi otrok [[Ludvik, Veliki Dauphin Francije|Ludvika, Velikega Dauphina Francije]] (op. a. naziv za francoskega prestolonaslednika) in [[Marija Ana Bavarska|Marije Ane Bavarske]]. Kot šele drugi sin prestolonaslednika so bile njegove možnosti za njegov prevzem francoske oblasti majhne. Prav tako majhne pa so bile tudi možnosti prevzema španskega prestola, saj se je njegova babica odrekla nasledstvenim pravicam, da se je lahko poročila z bodočim francoskim kraljem. Poleg tega pa so takratni evropski kralji že bili podpisali sporazum, v katerem so kot naslednika v primeru smrti španskega kralja brez potomcev določili Jožefa Ferdinanda Bavarskega. Po nenadni smrti le-tega so evropski vladarji v novem sporazumu kot primernega naslednika določili avstrijskega [[Karel VI. Habsburški|nadvojvodo Karla]], pravnuka [[Filip III. Španski|Filipa III. Španskega]]. Pričakovali so, da ga bo kot svojega naslednika določil tudi sam kralj [[Karel II. Španski]], a je ta pred smrtjo za prestolonaslednika imenoval Filipa Burbonskega, vojvodo Anžujskega. Ta je po Karlovi smrti sprejel oblast, to pa je privedlo do [[Španska nasledstvena vojna|Španske nasledstvene vojne]]. <br /> ==== Španska nasledstvena vojna (1701-1713) ==== ''<small>Glavni članek: [[Španska nasledstvena vojna]]</small>'' Španska nasledstvena vojna je bil mednarodni, a prav tako tudi državni konflikt, ki je nastal po smrti španskega kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], ki je umrl brez potomcev. Evropski vladarji so pred kraljevo smrtjo za naslednika v primeru odsotnosti potomcev določili [[Karel VI. Habsburški|avstrijskega nadvojvodo Karla]], španski kralj pa je v svoji oporoki za svojega naslednika določil Filipa Burbonskega, vojvodo Anžujskega. Ko je ta zasedel prestol, so se evropski monarhi zbali neravnovesja sil v Evropi in po svetu ter francoske premoči in so zato podprli avstrijskega nadvojvodo. Leta 1713 je bil vojvoda Karel izvoljen za cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Evropske sile so se ustrašile prevlade Habsburžanov in so s Filipom Burbonskim v [[Utrecht|Utrechtu]] podpisale mirovni sporazum. Ta je Filipa Burbonskega priznal kot španskega kralja, v zameno za to pa je Španija izgubila nekaj ozemlja v Evropi in čezmorskih kolonijah. Španska nasledstvena vojna se je začela leta 1701 in trajala 12 let, do podpisa [[Utrechtski mir|Utrechtske mirovne pogodbe]]. Naslednje leto je kralj Filip V. zavzel [[Barcelona|Barcelono]] in preostale teritorije pod oblastjo zdaj že cesarja Karla, ta pa je leta 1725 priznal Filipa Burbonskega kot legitimnega kralja Španije in s tem dokončno razrešil konflikt. <br /> [[Slika:Palacio Real 1.jpg|sličica|218x218_pik|Kraljeva palača v Madridu, ki jo je dal izgraditi Filip V. Španski]] ==== Notranja politika ==== Kljub osebnim razmeram in njegovi bolezni, ki je pogosto vodila v obdobja demence in nesreče, je bila njegova vladavina zelo uspešna. Imenoval je osebne pomočnike, tajnike, ki so skrbeli za določene sektorje notranje in zunanje politike, kot nekakšne predhodnike današnjih [[Minister|ministrov]]. Do neke mere je uspel združiti in poenotiti vodilne politične ter vojaške organe in se trudil centralizirati moč v državi. Uvedel je enotne zakone, državo je vodil iz prestolnice, [[Madrid|Madrida]], uvedel agrarne in drugačne reforme, boril se je proti [[Korupcija|korupciji]] in ob koncu svoje vladavine dosegel, da so se prihodki države povečali, ekonomija pa močno izboljšala. [[Slika:Fachada de la Real Academia Española.jpg|sličica|219x219_pik|Pročelje Španske kraljeve akademije]] Kot že njegov dedek [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]], [[francoski kralj]], je tudi Filip V. Španski bil zelo naklonjen kulturi in umetnosti. Dal je zgraditi več palač, v katere se je zatekal na lov, kadarkoli je zapadel v depresijo. Prav tako je prenovil in razširil nekaj že obstoječih palač v stilu [[Rokoko|rokokoja]], ki je v Evropi sovpadal z njegovo vladavino. Bil je ustanovitelj [[Španska kraljeva akademija|Španske kraljeve akademije]], ki je skrbela za [[Španščina|španski jezik]] ter drugih organizacij, ki so spodbujale razvoj znanosti in umetnosti. Filip V. je želel izboljšati tudi šolski sistem zato je njegova vlada uvedla reforme na predvsem visokošolski stopnji izobrazbe. Osnovnošolska izobrazba je zaradi pomanjkanja kvalitetnega učiteljskega kadra ostala v rokah [[Cerkveni red|cerkvenih redov]], visokošolska izobrazba pa je prešla v roke monarhije, ki je ustanovila in nadzirala tako imenovane »colegios mayores« (v slovenščini »višje šole«). Filip V. je uvedel veliko reform in velja za [[Razsvetljenstvo v Španiji|razsvetljenega]] [[Absolutizem|absolutista]], a je večina vodenja kraljevine zaradi njegove pogoste depresije bila v rokah njegovih ministrov, vplivnih aristokratov, predvsem Marie Anne de la Tremoille, [[Princesa Ursinov|princese Ursinov]] in nazadnje Filipove druge žene, [[Elizabeta Farnese|Elizabete Farnese]], s katero se je poročil leta 1714. Med njegovo vlado je Filip V. podpiral trgovino s španskimi posesti v Ameriki. Od te atlantske trgovine obstajajo pomembne osebe iz pomorske zgodovine Španije, med katerimi izstopa kormilo [[Amaro Pargo]], ki ga je kralj pogosto izkoriščal za opravljanje svojih vpadov.<ref>[https://www.researchgate.net/publication/291148031_EL_CORSARIO_DE_DIOS_AMARO_RODRIGUEZ_FELIPE_1678-1747 El corsario de Dios. Documentos sobre Amaro Rodríguez Felipe (1678-1747)]</ref><ref name="researchgate.net">[https://www.researchgate.net/publication/321110986_Amaro_Pargo_documentos_de_una_vida_I_Heroe_y_forajido Amaro Pargo: documentos de una vida, I. Héroe y forajido]</ref> <br /> ==== Zunanja politika ==== Verjetno najpomembnejši figuri tega obdobja v monarhiji sta bila kraljeva druga žena [[Elizabeta Farnese]] in premier [[Giulio Alberoni|Guilio Alberoni]], odposlanec dvora iz [[Parma|Parme]], ki je uredil poroko med Elizabeto in Filipom. Po smrti francoskega kralja, [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], je kot [[regent]] na oblast prišel vojvoda [[Orléans|Orleanski]], Filipov osebni nasprotnik, kar je zamajalo odnose med državama. Elizabeta Farnesi je želela v Italiji [[Slika:Louis-Michel_van_Loo_-_Elisabeth_Farnese.png|alt=|sličica|176x176_pik|Elizabeta Farnese, Filipova druga žena]] ustanoviti satelitske kraljevine, v katerih bi vladali njeni sinovi in posledica te želje je bila kršitev mirovnega sporazuma iz Utrechta. Leta 1717 je španska vojska zavzela [[Kraljevina Sardinija|Sardinijo]], leto kasneje pa napadla še [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], bivši ozemlji, ki jih je španska krona izgubila s podpisom [[Utrechtski mir|mirovne pogodbe]]. Zaradi kršitve sporazuma so [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]], [[Francija]], [[Republika Nizozemska]] in [[Karel VI. Habsburški|avstrijski monarh]] združili moči proti Španiji. Leta 1725 sta [[Karel VI. Habsburški]] in Filip V. Španski podpisala sporazum o premirju in zavezništvu, v katerem se je Karel VI. odrekel španskemu prestolu, Filip V. pa ozemlju v današnji [[Italija|Italiji]] in [[Beneluks|Beneluksu]]. Velika Britanija je z [[Utrechtski mir|Utrechtskim sporazumom]] prevzela oblast nad nekaterimi španskimi čezmorskimi teritoriji, zaradi česar sta bili monarhiji še dolgo tekmici in se bojevali. === Zakon in otroci === ===== Prvi zakon: ===== Filip V. Španski se je prvič poročil s svojo sestrično, [[Maria Luisa Gabriela Savojska|Mario Luiso Gabrielo Savojsko]] (17. september 1688 – 14. februar 1714) 2. novembra 1701 in z njo imel štiri otroke. Od teh sta dva umrla v otroštvu, [[Ludvik I. Španski|Ludvik I.]] je umrl po manj kot enem letu vladanja, [[Ferdinand VI. Španski]] pa je nasledil svojega očeta in vladal do leta 1759. [[Slika:Carlos_III,Rey_de_España_y_de_las_Indias.jpg|sličica|188x188_pik|Karel III., kralj Španije po svojem starejšem bratu Ferdinandu VI. Španskemu]] ===== Drugi zakon: ===== Drugič se je Filip V. poročil 24. decembra 1714 z Elizabeto Farnese (25. oktober 1692 – 11. julij 1766). Z njo je imel sedem otrok, ki so uživali veliko več pozornosti staršev kakor otroci iz prvega zakona, ki jih je Elizabeta Farnese prezirala in zanemarjala. Od teh sedmih otrok jih je 6 preživelo otroštvo, prvorojenec tega zakona, [[Karel III. Španski]], pa je celo nasledil svojega starejšega brata, Ferdinanda VI. Španskega, na prestolu monarhije. <br /> === Konec vladavine === Proti koncu vladavine Filipa V. Španskega se je njegovo duševno in fizično stanje močno poslabšalo, zaradi česar je njegova žena Elizabeta imela še več oblasti v državi. Filip V. je umrl v noči 9. julija 1746, zaradi možganske kapi. <br /> === Sklici === {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Philip 05 of Spain}} [[Kategorija:Filip V. Španski| ]] [[Kategorija:Rojeni leta 1683]] [[Kategorija:Umrli leta 1746]] [[Kategorija:Aragonski kralji]] [[Kategorija:Siciljanski kralji]] [[Kategorija:Neapeljski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Španski kralji]] [[Kategorija:Španski rimokatoličani]] [[Category:18th-century Aragonese monarchs]] [[Kategorija:Sardinski kralji]] [[Kategorija:Milanski vojvode]] [[Kategorija:Brabantski vojvode]] [[Kategorija:Limburški vojvode]] [[Kategorija:Luksemburški kralji]] [[Kategorija:Flandrijski grofje]] [[Kategorija:Hainautski grofje]] [[Kategorija:Namurski mejni grofje]] [[Kategorija:Anžujski vojvode]] [[Kategorija:Burgundski vojvode]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Odpovedali se prestolu]] 7slynjc61n719zdrdoh24fbrcnh1nuh 6747319 6747318 2026-09-06T11:51:19Z Erardo Galbi 166658 6747319 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name=Filip V. Španski |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date=<!-- wd --> |death_place=<!-- wd --> |image=<!-- wd --> |native_name=Felipe V de España |native_name_lang=španščina |parents=oče Ludvik, Veliki Dauphin Francije, mati Marija Ana Bavarska |predecessor=Karel II. Španski, po letu 1724 tudi Ludvik I. Španski |resting_place=Kraljeva palača La Granja de San Ildefonso |signature=<!-- wd --> |spouse(s)=Marija Luiza Gabrijela Savojska (1701-1714) Elizabeta Farnese (1714-1746) |successor=Leta 1724 Ludvik I. Španski, po 1746 Ferdinand VI. Španski |term=1700-1746 (s kratko prekinitvijo v letu 1724, ko za osem mesecev vlada njegov sin Ludvik I. Španski) |title=Španski kralj }} '''Filip V. Španski''' ([[Versailles]], 19. december 1683 – [[Madrid]], 9. julij 1746) je bil španski kralj. Vladal je od 16. novembra 1700 do svoje smrti leta 1746, s kratkim premorom med 16. januarjem in 5. septembrom 1724, ko je prestol prepustil svojemu sinu, [[Ludvik I. Španski|Ludviku I.]], ki je kmalu po prevzemu oblasti, 31. avgusta 1724, umrl. Kot pravnuk kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]] je imel nasledstvene pravice do španskega prestola in je nasledil svojega prastrica [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], zadnjega iz vladavine [[Habsburžani|Habsburžanov]] v Španiji. Njegova vladavina je v celoti trajala 45 let in 3 dni in velja za najdaljši vladarski staž v zgodovini španske monarhije. === Vladavina === ==== Vzpon na oblast ==== Filip Burbonski, vojvoda [[Anjou (grofija)|Anžujski]], se je rodil v Versaillesu kot drugi otrok [[Ludvik, Veliki Dauphin Francije|Ludvika, Velikega Dauphina Francije]] (op. a. naziv za francoskega prestolonaslednika) in [[Marija Ana Bavarska|Marije Ane Bavarske]]. Kot šele drugi sin prestolonaslednika so bile njegove možnosti za njegov prevzem francoske oblasti majhne. Prav tako majhne pa so bile tudi možnosti prevzema španskega prestola, saj se je njegova babica odrekla nasledstvenim pravicam, da se je lahko poročila z bodočim francoskim kraljem. Poleg tega pa so takratni evropski kralji že bili podpisali sporazum, v katerem so kot naslednika v primeru smrti španskega kralja brez potomcev določili Jožefa Ferdinanda Bavarskega. Po nenadni smrti le-tega so evropski vladarji v novem sporazumu kot primernega naslednika določili avstrijskega [[Karel VI. Habsburški|nadvojvodo Karla]], pravnuka [[Filip III. Španski|Filipa III. Španskega]]. Pričakovali so, da ga bo kot svojega naslednika določil tudi sam kralj [[Karel II. Španski]], a je ta pred smrtjo za prestolonaslednika imenoval Filipa Burbonskega, vojvodo Anžujskega. Ta je po Karlovi smrti sprejel oblast, to pa je privedlo do [[Španska nasledstvena vojna|Španske nasledstvene vojne]]. <br /> ==== Španska nasledstvena vojna (1701-1713) ==== ''<small>Glavni članek: [[Španska nasledstvena vojna]]</small>'' Španska nasledstvena vojna je bil mednarodni, a prav tako tudi državni konflikt, ki je nastal po smrti španskega kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], ki je umrl brez potomcev. Evropski vladarji so pred kraljevo smrtjo za naslednika v primeru odsotnosti potomcev določili [[Karel VI. Habsburški|avstrijskega nadvojvodo Karla]], španski kralj pa je v svoji oporoki za svojega naslednika določil Filipa Burbonskega, vojvodo Anžujskega. Ko je ta zasedel prestol, so se evropski monarhi zbali neravnovesja sil v Evropi in po svetu ter francoske premoči in so zato podprli avstrijskega nadvojvodo. Leta 1713 je bil vojvoda Karel izvoljen za cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Evropske sile so se ustrašile prevlade Habsburžanov in so s Filipom Burbonskim v [[Utrecht|Utrechtu]] podpisale mirovni sporazum. Ta je Filipa Burbonskega priznal kot španskega kralja, v zameno za to pa je Španija izgubila nekaj ozemlja v Evropi in čezmorskih kolonijah. Španska nasledstvena vojna se je začela leta 1701 in trajala 12 let, do podpisa [[Utrechtski mir|Utrechtske mirovne pogodbe]]. Naslednje leto je kralj Filip V. zavzel [[Barcelona|Barcelono]] in preostale teritorije pod oblastjo zdaj že cesarja Karla, ta pa je leta 1725 priznal Filipa Burbonskega kot legitimnega kralja Španije in s tem dokončno razrešil konflikt. <br /> [[Slika:Palacio Real 1.jpg|sličica|218x218_pik|Kraljeva palača v Madridu, ki jo je dal izgraditi Filip V. Španski]] ==== Notranja politika ==== Kljub osebnim razmeram in njegovi bolezni, ki je pogosto vodila v obdobja demence in nesreče, je bila njegova vladavina zelo uspešna. Imenoval je osebne pomočnike, tajnike, ki so skrbeli za določene sektorje notranje in zunanje politike, kot nekakšne predhodnike današnjih [[Minister|ministrov]]. Do neke mere je uspel združiti in poenotiti vodilne politične ter vojaške organe in se trudil centralizirati moč v državi. Uvedel je enotne zakone, državo je vodil iz prestolnice, [[Madrid|Madrida]], uvedel agrarne in drugačne reforme, boril se je proti [[Korupcija|korupciji]] in ob koncu svoje vladavine dosegel, da so se prihodki države povečali, ekonomija pa močno izboljšala. [[Slika:Fachada de la Real Academia Española.jpg|sličica|219x219_pik|Pročelje Španske kraljeve akademije]] Kot že njegov dedek [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]], [[francoski kralj]], je tudi Filip V. Španski bil zelo naklonjen kulturi in umetnosti. Dal je zgraditi več palač, v katere se je zatekal na lov, kadarkoli je zapadel v depresijo. Prav tako je prenovil in razširil nekaj že obstoječih palač v stilu [[Rokoko|rokokoja]], ki je v Evropi sovpadal z njegovo vladavino. Bil je ustanovitelj [[Španska kraljeva akademija|Španske kraljeve akademije]], ki je skrbela za [[Španščina|španski jezik]] ter drugih organizacij, ki so spodbujale razvoj znanosti in umetnosti. Filip V. je želel izboljšati tudi šolski sistem zato je njegova vlada uvedla reforme na predvsem visokošolski stopnji izobrazbe. Osnovnošolska izobrazba je zaradi pomanjkanja kvalitetnega učiteljskega kadra ostala v rokah [[Cerkveni red|cerkvenih redov]], visokošolska izobrazba pa je prešla v roke monarhije, ki je ustanovila in nadzirala tako imenovane »colegios mayores« (v slovenščini »višje šole«). Filip V. je uvedel veliko reform in velja za [[Razsvetljenstvo v Španiji|razsvetljenega]] [[Absolutizem|absolutista]], a je večina vodenja kraljevine zaradi njegove pogoste depresije bila v rokah njegovih ministrov, vplivnih aristokratov, predvsem Marie Anne de la Tremoille, [[Princesa Ursinov|princese Ursinov]] in nazadnje Filipove druge žene, [[Elizabeta Farnese|Elizabete Farnese]], s katero se je poročil leta 1714. Med njegovo vlado je Filip V. podpiral trgovino s španskimi posesti v Ameriki. Od te atlantske trgovine obstajajo pomembne osebe iz pomorske zgodovine Španije, med katerimi izstopa kormilo [[Amaro Pargo]], ki ga je kralj pogosto izkoriščal za opravljanje svojih vpadov.<ref>[https://www.researchgate.net/publication/291148031_EL_CORSARIO_DE_DIOS_AMARO_RODRIGUEZ_FELIPE_1678-1747 El corsario de Dios. Documentos sobre Amaro Rodríguez Felipe (1678-1747)]</ref><ref name="researchgate.net">[https://www.researchgate.net/publication/321110986_Amaro_Pargo_documentos_de_una_vida_I_Heroe_y_forajido Amaro Pargo: documentos de una vida, I. Héroe y forajido]</ref> <br /> ==== Zunanja politika ==== Verjetno najpomembnejši figuri tega obdobja v monarhiji sta bila kraljeva druga žena [[Elizabeta Farnese]] in premier [[Giulio Alberoni|Guilio Alberoni]], odposlanec dvora iz [[Parma|Parme]], ki je uredil poroko med Elizabeto in Filipom. Po smrti francoskega kralja, [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], je kot [[regent]] na oblast prišel vojvoda [[Orléans|Orleanski]], Filipov osebni nasprotnik, kar je zamajalo odnose med državama. Elizabeta Farnesi je želela v Italiji [[Slika:Louis-Michel_van_Loo_-_Elisabeth_Farnese.png|alt=|sličica|176x176_pik|Elizabeta Farnese, Filipova druga žena]] ustanoviti satelitske kraljevine, v katerih bi vladali njeni sinovi in posledica te želje je bila kršitev mirovnega sporazuma iz Utrechta. Leta 1717 je španska vojska zavzela [[Kraljevina Sardinija|Sardinijo]], leto kasneje pa napadla še [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], bivši ozemlji, ki jih je španska krona izgubila s podpisom [[Utrechtski mir|mirovne pogodbe]]. Zaradi kršitve sporazuma so [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]], [[Francija]], [[Republika Nizozemska]] in [[Karel VI. Habsburški|avstrijski monarh]] združili moči proti Španiji. Leta 1725 sta [[Karel VI. Habsburški]] in Filip V. Španski podpisala sporazum o premirju in zavezništvu, v katerem se je Karel VI. odrekel španskemu prestolu, Filip V. pa ozemlju v današnji [[Italija|Italiji]] in [[Beneluks|Beneluksu]]. Velika Britanija je z [[Utrechtski mir|Utrechtskim sporazumom]] prevzela oblast nad nekaterimi španskimi čezmorskimi teritoriji, zaradi česar sta bili monarhiji še dolgo tekmici in se bojevali. === Zakon in otroci === ===== Prvi zakon: ===== Filip V. Španski se je prvič poročil s svojo sestrično, [[Maria Luisa Gabriela Savojska|Mario Luiso Gabrielo Savojsko]] (17. september 1688 – 14. februar 1714) 2. novembra 1701 in z njo imel štiri otroke. Od teh sta dva umrla v otroštvu, [[Ludvik I. Španski|Ludvik I.]] je umrl po manj kot enem letu vladanja, [[Ferdinand VI. Španski]] pa je nasledil svojega očeta in vladal do leta 1759. [[Slika:Carlos_III,Rey_de_España_y_de_las_Indias.jpg|sličica|188x188_pik|Karel III., kralj Španije po svojem starejšem bratu Ferdinandu VI. Španskemu]] ===== Drugi zakon: ===== Drugič se je Filip V. poročil 24. decembra 1714 z Elizabeto Farnese (25. oktober 1692 – 11. julij 1766). Z njo je imel sedem otrok, ki so uživali veliko več pozornosti staršev kakor otroci iz prvega zakona, ki jih je Elizabeta Farnese prezirala in zanemarjala. Od teh sedmih otrok jih je 6 preživelo otroštvo, prvorojenec tega zakona, [[Karel III. Španski]], pa je celo nasledil svojega starejšega brata, Ferdinanda VI. Španskega, na prestolu monarhije. <br /> === Konec vladavine === Proti koncu vladavine Filipa V. Španskega se je njegovo duševno in fizično stanje močno poslabšalo, zaradi česar je njegova žena Elizabeta imela še več oblasti v državi. Filip V. je umrl v noči 9. julija 1746, zaradi možganske kapi. <br /> === Sklici === {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Philip 05 of Spain}} [[Kategorija:Filip V. Španski| ]] [[Kategorija:Rojeni leta 1683]] [[Kategorija:Umrli leta 1746]] [[Kategorija:Aragonski kralji]] [[Kategorija:Siciljanski kralji]] [[Kategorija:Neapeljski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Španski kralji]] [[Kategorija:Španski rimokatoličani]] [[Kategorija:Sardinski kralji]] [[Kategorija:Milanski vojvode]] [[Kategorija:Brabantski vojvode]] [[Kategorija:Limburški vojvode]] [[Kategorija:Luksemburški kralji]] [[Kategorija:Flandrijski grofje]] [[Kategorija:Hainautski grofje]] [[Kategorija:Namurski mejni grofje]] [[Kategorija:Anžujski vojvode]] [[Kategorija:Burgundski vojvode]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Odpovedali se prestolu]] fkhznexv0npx7zqtxtlfxevvta61o7x Niko Jesenovec 0 471068 6747069 6683604 2026-09-05T13:21:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747069 wikitext text/x-wiki {{Počisti}}{{Infopolje Oseba|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=}} '''Nikolaj »Niko« Jesenovec''', [[Slovenci|slovenski]] [[farmacevt]], [[biokemik]] in [[univerzitetni profesor]], * [[1. december]] [[1928]], [[Puštal]]<ref>Leksikon Osebnosti, MK; Ljubljana, 2008</ref>/[[Škofja Loka]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Portreti visokošolskih učiteljev, zaslužnih za nastanek Medicinske fakultete v Mariboru, ki so bili zaposleni v Splošni bolnišnici Maribor in habilitirani do leta 2002|url=http://testomp.press.um.si/index.php/ump/catalog/book/411|website=Univerzitetna založba Univerze v Mariboru|accessdate=2020-01-03|language=en|first=Ivan|last=Krajnc|archive-date=2020-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200103211506/http://testomp.press.um.si/index.php/ump/catalog/book/411|url-status=dead}}</ref> † [[27. december]] [[1993]], [[Maribor]].<ref name=":1">{{Navedi revijo|url=http://klinkemija.kbcsm.hr/HDMB/BiochMedARHIVA/vol_03_6_1993/10_In_memoriam_Jesenovec_vol03-6-1993-2.pdf|title=In memoriam prof. dr. Niko Jesenovec|last=Borčić|first=Olga|date=1993|journal=Biochem|accessdate=3.1.2020|archive-date=2020-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200103211507/http://klinkemija.kbcsm.hr/HDMB/BiochMedARHIVA/vol_03_6_1993/10_In_memoriam_Jesenovec_vol03-6-1993-2.pdf|url-status=dead}}</ref> == Življenje in delo == Niko Jesenovec, univerzitetni profesor in raziskovalec na področju [[Medicina|medicinske]] [[Biokemija|biokemije]], se je rodil v desetčlanski družini v [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. [[Srednja farmacevtska šola v Ljubljani|Srednjo farmacevtsko šolo v Ljubljani]] je zaključil leta 1948. Šolanje je nadaljeval na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]], kjer je leta 1952 diplomiral na [[Farmacevtska fakulteta v Zagrebu|Farmacevtski fakulteti]].<ref name=":1" /> Po diplomi je opravljal pripravništvo v več lekarnah v [[Ljubljana|Ljubljani]], delo pa nadaljeval kot vodja internega laboratorija v takratni [[Splošna bolnišnica Maribor|Splošni bolnišnici Maribor.]] Leta 1953 je združil priročne laboratorije v bolnišnici in ustanovil ter razvil do zavidljive strokovne ravni prvi samostojni biokemijski laboratorij v Splošni bolnišnici Maribor, ki je bil predan namenu leta 1954.<ref>{{Navedi splet|title=Oddelek za laboratorijsko diagnostiko - UKC Maribor / s strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja|url=https://www.ukc-mb.si/oddelki-slu%C5%BEbe-enote/skupni-medicinski-oddelki/oddelek-za-laboratorijsko-diagnostiko|website=www.ukc-mb.si|accessdate=2020-01-07}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1961 je opravil specialistični izpit na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in postal prvi specialist medicinske biokemije v Sloveniji.<ref name=":0" /> Doktoriral je leta 1963 na [[Farmacevtsko-biokemijska fakulteta v Zagrebu.|Farmacevtsko-biokemijski fakulteti v Zagrebu.]] V Splošni bolnišnici Maribor je ostal do leta 1974, nakar je dve leti delal v diplomatski službi na [[Dunaj|Dunaju]].<ref name=":0" /> Konec leta 1976 se je vrnil v Slovenijo<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina SZKKLM - Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino|url=https://www.szkklm.si/si/vsebina/o-nas-36/zgodovina-szkklm-70|website=www.szkklm.si|accessdate=2020-01-07}}</ref> in prevzel mesto direktorja tedanjega Centralnega kliničnega kemijskega laboratorija v [[Klinični center|Kliničnem centru Ljubljana]] ter ga dvignil na raven univerzitetnega [[Inštitut za klinično kemijo in biokemijo|Inštituta za klinično kemijo in biokemijo]]. Poleg strokovnega pa je prof. dr. Jesenovec veliko časa namenil tudi pedagoškemu in znanstveno-raziskovalnemu delu. V naziv docent je bil izvoljen leta 1965, leta 1978 pa v naziv redni profesor medicinske biokemije na Oddelku za farmacijo na nekdanji [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovno-tehnične fakultete v Ljubljani]]. Svojo predavateljsko pot je začel na tedanji [[Višja stomatološka šola Maribor|Višji stomatološki šoli v Mariboru]] in od njene ustanovitve leta 1960 pa do preuranjene ukinitve predaval predmet fiziološka kemija. Od leta 1969 do 1985 je pogodbeno na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški akademiji v Mariboru]] predaval predmet biokemija.<ref>{{Navedi revijo|url=http://bijh-s.zrc-sazu.si/ABS/SI/ABS/Cont/51_2/ABS_51_2_Devetak_Sencic_2008_60-69.pdf|title=Zgodovina Oddelka za biologijo na Univerzi v Mariboru|last=Devetak, Dušan|first=Senčič, Leon|date=2008|journal=Acta biologica Slovenica 2008 Vol. 51, št. 2, str. 60–69|accessdate=7. 1. 2020|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714023242/http://bijh-s.zrc-sazu.si/ABS/SI/ABS/Cont/51_2/ABS_51_2_Devetak_Sencic_2008_60-69.pdf|url-status=dead}}</ref> Prav tako je predaval na dodiplomskem študiju farmacije, leta 1986 je ustanovil in postal prvi predstojnik Katedre za klinično biokemijo, organiziral pa je tudi specializacijo in podiplomski študij medicinske biokemije vse našteto na Naravoslovno-tehnični fakulteti v Ljubljani. Dodatno je krajša obdobja predaval še na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]], [[Srednja farmacevtska šola|Srednji farmacevtski šoli]] in na [[Farmacevtsko-biokemijska fakulteta v Zagrebu.|Farmacevtsko-biokemijski fakulteti v Zagrebu.]]<ref name=":1" /> Objavil je več kot 300 strokovnih in znanstvenih del in predaval na več kot 200 kongresih, pisal priročnike in izdajal navodila. Leta 1979 je prejel [[Minařikovo odličje]], ki ga podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]] svojim članom za izjemne zasluge pri delovanju društva, za posebne uspehe pri razvoju farmacije na pedagoškem, znanstveno-raziskovalnem ali strokovno-organizacijskem področju in predstavlja najvišje stanovsko priznanje. Leta 1991 je prejel [[Kidričeva nagrada|nagrado Borisa Kidriča]] za izum stabilne kontrole krvi za hematološke analizatorje po Coulterjevem principu (skupaj z [[Milan Skitek|Milanom Skitkom]] in [[Ljubiša Lukić|Ljubišo Lukićem]]).<ref name=":0" /> Upokojil se je leta 1990. Pokopan je na pokopališču Dobrava v Mariboru. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jesenovec, Niko}} [[Kategorija:Slovenski kemiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Višji stomatološki šoli]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] t7zg5es5ujj87cqglih8k0wtrw9p8l2 Seznam svetlejših zvezd 0 473208 6747210 6746031 2026-09-05T23:00:42Z ~2026-48243-40 265351 6747210 wikitext text/x-wiki To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih ''maksimalnih'', ''popolnih'' ali ''združenih'' [[Navidezni sij|vizualnih magnitudah]], kot jih vidimo z [[Zemlja|Zemlje]]. Četudi je veliko svetlih zvezd binarnih ali večzvezdij in so relativno blizu Zemlje, se s prostim očesom pojavijo kot enojne. Spodnji seznam združi magnitude posameznih komponent. Večina določenih imen v tem seznamu izhaja iz seznama, ki je bil odobren od Delovne skupine za zvezdna imena.<ref name="List of IAU-approved Star Names">{{Navedi splet|url=https://www.iau.org/public/themes/naming_stars/#table|title=Naming Stars|publisher=IAU Division C WG Star Names|accessdate=12 August 2018|archive-date=2020-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200411104839/https://www.iau.org/public/themes/naming_stars/#table|url-status=dead}}</ref> Popularna imena, ki pa jih IAU ni odobril, so prikazana s kratko opombo. == Meritve == [[Sonce]] je z Zemlje najsvetlejša zvezda. Navidezna magnituda najsvetlejših zvezd se lahko primerja z ne-zvezdnimi telesi v [[Osončje|Osončju]]. Tu so prikazane maksimalne magnitude teh teles, ki so svetlejše od druge najsvetlejše zvezde našega neba (in najsvetlejše nočnega) &#x2212; Sirija (&#x2212;1,46): (brez Sonca) so najsvetlejši objekti [[Luna]] (&#x2212;12,7), [[Venera]] (&#x2212;4,89), [[Jupiter]] (&#x2212;2,94), [[Mars]] (&#x2212;2,91), [[Merkur]] (&#x2212;2,45) in [[Saturn]] (&#x2212;0,49). * Zvezdna svetlost je bila sprva podana na [[Navidezni sij|navideznem siju]], ki ga je prejelo človeško oko: od najsvetlejših zvezd 1. magnitude, pa vse do najtemnejših 6. magnitude. Po odkritju optičnega teleskopa in odkrivanju binarnih in večzvezdij, se je lahko zvezdna magnituda začela izražati kot ''individualna'' (ločena) ali ''združena'' (skupna) magnituda. Tabela je urejena po skupni magnitudi zvezd, kot da bi bile le enojne. Dodatno so še takšni več-zvezdni sistemi označeni z oklepaji, kjer so podane posamezne magnitude. Na primer dvojna zvezda [[Alfa Kentavra]] ima skupno ali kombinirano magnitudo &#x2212;0,27, medtem ko imata posamezni komponenti magnitudi enaki +0,01 in +1,33.<ref name="hr">{{Navedi revijo|title=The Bright star catalogue|year=1991|last=Hoffleit|first=Dorrit|last2=Jaschek|first2=Carlos|journal=New Haven|bibcode=1991bsc..book.....H}}</ref> * Nova ali bolj natančna [[Fotometrija (astronomija)|fotometrija]], standardni filtri ali uporaba različnih metod z uporabo standardnih zvezd lahko izmerijo zvezdne magnitude rahlo drugače. To lahko celo spremeni vrstni red svetlih zvezd. Tabela prikazuje V magnitude, ki uporabljajo [[UBV fotometrični sistem|posebne filtre]], ki približno simulirajo človeški vid. A obstajajo tudi ostale vrste magnitudnega sistema na osnovi različnih valovnih dolžin, nekaj jih je tudi daleč stran od porazdelitve valovnih dolžin človeškega očesa, te navidezne magnitude pa lahko v različnih sistemih zelo variirajo.<ref name="bessell">{{Navedi revijo|title=Standard Photometric Systems|last=Bessell|first=Michael S.|year=2005|journal=Annual Review of Astronomy & Astrophysics|volume=43|issue=1|pages=293–336|bibcode=2005ARA&A..43..293B|doi=10.1146/annurev.astro.41.082801.100251|url=https://semanticscholar.org/paper/760cc5f7a00d672034c509f7b62a6ee9cce9bb71}}</ref> Na primer [[Betelgeza]] ima v pasu K ([[Infrardeče valovanje|infrardeča]]) enako &#x2212;4,05.<ref name="ducati">{{Navedi revijo|title=VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system|last=Ducati|first=J. R.|year=2002|journal=CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues|volume=2237|bibcode=2002yCat.2237....0D}}</ref> * Nekaj zvezd, kot recimo [[Betelgeza]] in [[Antares]], je [[Spremenljivka (zvezda)|spremenljivih]], kar pomeni, da spreminjajo svojo magnitudo skozi dneve, mesece ali leta. V tabeli je spremenljivost označena z <small>var</small>. Vrednosti posameznih magnitud so navedene iz različnih virov. Magnitude so izražene znotraj tabele, kadar so zvezde bodisi na svoji maksimalni svetlosti, ki se ponavlja vsak cikel, na primer prekrivajoča se binarna zvezda Algol; ali, če so spremembe majhne, kot preprosta povprečna magnituda. Za vse rdeče zvezde spremenljivke je opis enotnegamaksimuma pogosto težaven, saj vsak cikel proizvede drugačno svetlost, ki je posledica slabega razumevanje utripanja v procesih [[Zvezdna evolucija|zvezdne evolucije]]. Takšne navedene zvezdne svetlosti so pogosto izračunane na podlagi ''povprečja maksimalne navidezne magnitude''<ref name="MDofA">{{Navedi knjigo|title=Macmillan Dictionary of Astronomy (Illingworth, Valerie, 1985)|work=Dictionary Series|publisher=Springer|edition=Second|page=237|url=https://books.google.com/books?id=oAeyCwAAQBAJ&pg=PA237|accessdate=24 September 2016|isbn=9781349178032|date=April 1985}}</ref> iz predvidevanih maksimumov skozi več ciklov, pri nekaterih primerkih tudi čez več stoletij. Rezultati, ki so pogosto navedeni v literaturi niso nujno enostavni in se lahko razlikujejo v izražanju spremenljive vrednosti za enotne maksimalne svetlosti ali kot razpon vrednosti. * Za izbrano število zvezd se domneva, da svoje svetlosti ne spreminjajo, zato se jih uporablja kot [[Fotometrično-standardna zvezda|standardne zvezde]]. Te standardne zvezde imajo natančno določene magnitude, ki so jih analizirali več let in se pogosto uporabljajo za določanje ostalih magnitud zvezd ali njihovih zvezdnih parametrov z uporabo določenih lestvic.<ref name="landolt">{{Navedi revijo|title=UBVRI Photometric Standard Stars Around the Celestial Equator: Updates and Additions|last=Landolt|first=Arlo U.|year=2009|journal=The Astronomical Journal|volume=137|issue=5|pages=4186–4269|bibcode=2009AJ....137.4186L|arxiv=0904.0638|doi=10.1088/0004-6256/137/5/4186}}</ref> == Glavna tabela == Viri magnitud, ki so citirani, so iz Wikipedijinih člankov—ta osnovni seznam je katalog tega, kar je napisala Wikipedija. Viri so dostopni na posameznih člankih o zvezdah. {| class="wikitable sortable" !Lestvica ![[Navidezni sij|Navidezna magnituda]] (m<sub>V</sub>) ![[IAU Delovna skupina na zvezdnih imenih|Lastno ime]]<ref name="List of IAU-approved Star Names"/> ![[Bayerjevo poimenovanje]] !Razdalja ([[Svetlobno leto|sv. l.]]) ![[Spektralna razvrstitev zvezd|Spektralni razred]] |- |1 |<span style="display:none">0.000</span>&#x2212;26,74 |[[Sonce]] |  |0,000015813 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |G2 V |- |2 |<span style="display:none">0.001</span>&#x2212;1,46 |[[Sirij]] |α CMa |<span style="display:none">000</span>8,6 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0mA1 Va, DA2 |- |3 |<span style="display:none">0.003</span>&#x2212;0,74 |[[Kanop (zvezda)|Canop]] |α Car |<span style="display:none">0</span>310 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A9 II |- |4 |<span style="display:none">0.004</span>&#x2212;0,27 (0,01&nbsp;+&nbsp;1,33) |[[Alfa Kentavra|Rigil Kentavra & Toliman]] |α Cen |<span style="display:none">000</span>4,4 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |G2 V, K1 V |- |5 |<span style="display:none">0.005</span>&#x2212;0,05 |[[Arktur (zvezda)|Arktur]] |α Boo |<span style="display:none">00</span>37 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |6 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.03}}0,03 (&#x2212;0,02–0,07<small>var</small>) |[[Vega (zvezda)|Wega]] |α Lyr |<span style="display:none">00</span>25 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 Va |- |7 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.08}}0,08 (0,03–0,16<small>var</small>) |[[Kapela (zvezda)|Kapela]] |α Aur |<span style="display:none">00</span>42 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |K0 III, G1 III |- |8 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.13}}0,13 (0,05–0,18<small>var</small>) |[[Rigel]] |β Ori |<span style="display:none">0</span>860 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 Ia |- |9 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.34}}0,34 |[[Prokijon]] |α CMi |<span style="display:none">00</span>11 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F5 IV-V |- |10 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.46}}0,46 (0,40–0,46<small>var</small>) |[[Ahernar]] |α Eri |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B6 Vep |- |11 |0,50 (0,2–1,2<small>var</small>) |[[Betelgeza]] |α Ori |<span style="display:none">0</span>640 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M1-M2 Ia-ab |- |12 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.61}}0,61 |[[Beta Kentavra|Hadar]] |β Cen |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 III |- |13 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.76}}0,76 |[[Altair]] |α Aql |<span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A7 V |- |14 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.76}}0,76 (1,33&nbsp;+&nbsp;1,73) |[[Acruks]] |α Cru |<span style="display:none">0</span>320 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 IV, B1 V |- |15 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.86}}0,86 (0,75–0,95<small>var</small>) |[[Aldebaran]] |α Tau |<span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K5 III |- |16 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.96}}0,96 (0,6–1,6<small>var</small>) |[[Antares]] |α Sco |<span style="display:none">0</span>600 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M1.5 Iab-Ib, B2.5 V |- |17 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.97}}0,97 (0,97–1,04<small>var</small>) |[[Spika (zvezda)|Cpica]] |α Vir |<span style="display:none">0</span>260 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 III-IV, B2 V |- |18 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.14}}1,14 |[[Poluks]] |β Gem |<span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |19 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.16}}1,16 |[[Fomalhaut]] |α PsA |<span style="display:none">00</span>25 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A3 V |- |20 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.25}}1,25 (1,21–1,29<small>var</small>) |[[Deneb]] |α Cyg |2,600 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A2 Ia |- |21 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.25}}1,25 (1,23–1,31<small>var</small>) |[[Mimoza (zvezda)|Mimoza]] |β Cru |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 III, B2 V |- |22 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.39}}1,39 |[[Regul]] |α Leo |<span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 IVn |- |23 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.50}}1,50 |[[Epsilon Velikega psa|Adhara]] |ε CMa |<span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 II |- |24 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.62}}1,62 |[[Lambda Škorpijona|Shaula]] |λ Sco |<span style="display:none">0</span>700 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 IV |- |25 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.62}}1,62 (1,98 + 2,97) |[[Kastor (zvezda)|Castor]] |α Gem |<span style="display:none">00</span>52 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 V, Am |- |26 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.64}}1,64 |[[Gacruks]] |γ Cru |<span style="display:none">00</span>88 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M3.5 III |- |27 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.64}}1,64 |[[Belatriks]] |γ Ori |<span style="display:none">0</span>240 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 III |- |28 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.65}}1,65 |[[Beta Bika|Elnat]] |β Tau |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B7 III |- |29 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.69}}1,69 |[[Beta Gredlja|Miaplacyd]] |β Car |<span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 III |- |30 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.69}}1,69 (1,64–1,74<small>var</small>) |[[Alilamin|Alnilam]] |ε Ori |2,000 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0 Ia |- |31 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.72}}1,72 (1,81–1,87<small>var</small> + 4,27) |[[Gama Jader|Regor]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |γ<sup>1,2</sup> Vel |<span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{barva zvezde|WC}};" |WC8, O7.5III |- |32 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.74}}1,74 |[[Alfa Žerjava|Alnayr]] |α Gru |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B6 V |- |33 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.77}}1,77 |[[Epsilon Velikega medveda|Al Iot]] |ε UMa |<span style="display:none">00</span>81 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 III-IVp kB9 |- |34 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.77}}1,77 |[[Alnitak|Al Nitac]] |ζ Ori A |<span style="display:none">0</span>820 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O9.5 Iab, B1 IV, B0 III |- |35 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.79}}1,79 |[[Alfa Velikega medveda|Dubhe]] |α UMa |<span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III, F0 V |- |36 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.80}}1,80 |[[Alfa Perzeja|Mirphak]] |α Per |<span style="display:none">0</span>590 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F5 Ib |- |37 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.82}}1,82 |[[Delta Velikega psa|Vesen]] |δ CMa |1,800 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F8 Ia |- |38 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.84}}1,84 |[[Theta Škorpijona|Cargas]] |θ Sco |<span style="display:none">0</span>270 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F0 II |- |39 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.85}}1,85 |[[Epsilon Strelca|Caus Australys]] |ε Sgr |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B9.5 III |- |40 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.86}}1,86 |[[Epsilon Gredlja|Awior]] |ε Car |<span style="display:none">0</span>630 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 III, B2 Vp |- |41 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.86}}1,86 |[[Eta Velikega medveda|Al Caid]] |η UMa |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B3 V |- |42 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.90}}1,90 (1,89–1,94<small>var</small>) |[[Beta Voznika|Mencalynan]] |β Aur |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1mIV+A1mIV |- |43 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.91}}1,91 |[[Alfa Južnega trikotnika|Atria]] |α TrA |<span style="display:none">0</span>420 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K2 IIb-IIIa |- |44 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.92}}1,92 |[[Gama Dvojčkov|Al Hena]] |γ Gem |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1.5 IV+ |- |45 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.94}}1,94 |[[Alfa Pava|Pèakokk]] |α Pav |<span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B3 V |- |46 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.96}}1,96 (1,99–2,39<small>var</small> + 5,57) |[[Delta Jader|Alzefina]] |δ Vel |<span style="display:none">00</span>80 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 Va(n), F7.5 V |- |47 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.98}}1,98 |[[Beta Velikega psa|Murzim]] |β CMa |<span style="display:none">0</span>500 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 II-III |- |48 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.00}}2,00 |[[Alfard]] |α Hya |<span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 II-III |- |49 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.98}}1,98 (1,86–2,13<small>var</small>) |[[Severnica]] |α UMi |<span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F7 Ib |- |50 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.00}}2,00 |[[Hamal]] |α Ari |<span style="display:none">00</span>66 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K1 IIIb |- |51 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.01}}2,08 (2,37 + 3,64) |[[Gama Leva|Al Gieba]] |γ<sup>1</sup> Leo |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III, G7 IIIb |- |52 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.02}}2,02 |[[Beta Kita|Difda]] |β Cet |<span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |53 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.04}}2,04 |[[Mizar (zvezda)|Misar]] |ζ UMa |<span style="display:none">00</span>78 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A2 Vp, A2 Vp, Am |- |54 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.05}}2,05 |[[Sigma Strelca|Nunci]] |σ Sgr |<span style="display:none">0</span>220 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2.5 V |- |55 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.06}}2,06 |[[Theta Kentavra|Mencent]] |θ Cen |<span style="display:none">00</span>61 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |56 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.05}}2,05 (2,01–2,10<small>var</small>) |[[Beta Andromede|Myrah]] |β And |<span style="display:none">0</span>200 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M0 III |- |57 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.06}}2,06 |[[Alfa Andromede|Alpherak]] |α And |<span style="display:none">00</span>97 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 IVpMnHg, A3 V |- |58 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.07}}2,07 |[[Alfa Kačenosca|Rasalhag]] |α Oph |<span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A5 III |- |59 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.08}}2,08 |[[Beta Malega medveda|Kokab]] |β UMi |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K4 III |- |60 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.09}}2,09 |[[Saif]] |κ Ori |<span style="display:none">0</span>720 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 Ia |- |61 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.11}}2,11 |[[Denebola]] |β Leo |<span style="display:none">00</span>36 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A3 Va |- |62 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.12}}2,12 (2,1–3,39<small>var</small>) |[[Algol]] |β Per |<span style="display:none">00</span>93 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 V, K0 IV, A7m |- |63 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.15}}2,15 (2,0–2,3<small>var</small>) |[[Beta Žerjava|Tiaci]] |β Gru |<span style="display:none">0</span>170 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M5 III |- |64 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.17}}2,17 |[[Gama Kentavra|Muhliphain]] |γ Cen |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 III, A0 III |- |65 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.21}}2,21 |[[Jota Gredlja|Azpidi]] |ι Car |<span style="display:none">0</span>690 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A9 Ib |- |66 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.21}}2,21 (2,14–2,30<small>var</small>) |[[Lambda Jader|Suhail]] |λ Vel |<span style="display:none">0</span>570 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K4 Ib |- |67 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 (2,21–2,32<small>var</small>) |[[Alfa Severne krone|Alfeca]] |α CrB |<span style="display:none">00</span>75 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 V, G5 V |- |68 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 (2,23–2,35<small>var</small>) |[[Mintaka]] |δ Ori |<span style="display:none">0</span>900 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O9.5 II, B1 V, B0 IV |- |69 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 |[[Gama Laboda|Sadir]] |γ Cyg |1,500 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F8 Iab |- |70 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 |[[Gama Zmaja|Etanin]] |γ Dra |<span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K5 III |- |71 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.24}}2,24 |[[Alfa Kasiopeje|Skedar]] |α Cas |<span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 IIIa |- |72 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.25}}2,25 |[[Zeta Krme|Naos]] |ζ Pup |1,100 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O4 If(n)p |- |73 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.26}}2,26 |[[Gama Andromede|Alamak]] |γ And |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V |- |74 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.28}}2,28 (2,25–2,31<small>var</small>) |[[Beta Kasiopeje|Kaf]] |β Cas |<span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F2 III |- |75 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.29}}2,29 |[[Epsilon Volarja|Isar]] |ε Boo |<span style="display:none">0</span>202 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 II-III, A2 V |- |76 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.30}}2,30 (2,29–2,34<small>var</small>) |– |α Lup |<span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 III |- |77 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.30}}2,30 (2,29–2,31<small>var</small>) |– |ε Cen |<span style="display:none">0</span>380 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1III |- |78 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.31}}2,31 (1,6–2,32<small>var</small>) |[[Delta Škorpijona|Dskuba]] |δ Sco |<span style="display:none">0</span>400 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.3 IV, B1-3 V |- |79 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.31}}2,31 |[[Epsilon Škorpijona|Laravag]] |ε Sco |<span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K1 III |- |80 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.35}}2,35 (2,30–2,41<small>var</small>) |– |[[Eta Kentavra|η Cen]] |<span style="display:none">0</span>310 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 Vne |- |81 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.37}}2,37 |[[Beta Velikega medveda|Merac]] |β UMa |<span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 IVps |- |82 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.38}}2,38 |[[Alfa Pegaza|Anca]] |α Phe |<span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0.5 IIIb |- |83 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.39}}2,39 |[[Kapa Škorpijona|Girtab]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |κ Sco |<span style="display:none">0</span>460 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 III |- |84 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.40}}2,40 (0,7–3,0<small>var</small>) |[[Epsilon Pegaza|Eniph]] |ε Peg |<span style="display:none">0</span>670 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K2 Ib |- |85 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.42}}2,42 (2,31–2,74<small>var</small>) |[[Beta Pegaza|Skeat]] |β Peg |<span style="display:none">0</span>200 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M2.5 II-IIIe |- |86 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.43}}2,43 |[[Eta Kačenosca|Sabic]] |η Oph |<span style="display:none">00</span>88 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 IV, A1 IV |- |87 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.44}}2,44 |[[Gama Velikega medveda|Fekda]] |γ UMa |<span style="display:none">00</span>84 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 Ve |- |88 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.45}}2,45 |[[Eta Velikega psa|Aludra]] |η CMa |2.000 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B5 Ia |- |89 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.46}}2,46 |[[Kapa Jader|Marcab]] |κ Vel |<span style="display:none">0</span>540 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 IV |- |90 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.47}}2,47 (1,6–3,0<small>var</small>) |[[Gama Kasiopeje|Nawi]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |γ Cas |<span style="display:none">0</span>610 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 IVe |- |91 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.48}}2,48 |[[Alfa Pegaza|Marcab]] |α Peg |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 IV |- |92 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.48}}2,48 |[[Epsilon Laboda|Al Janah]] |ε Cyg |<span style="display:none">00</span>72 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III-IV |- |93 | {{ntsh|2.50}}2.50 | [[Acrab]] | data-sort-value="Sco β" |β [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |94 | {{ntsh|2.51}}2.51 | [[Gamma Corvi|Gienah]] | data-sort-value="Crv γ" |γ [[Corvrs (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">0</span>386 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |95 | {{ntsh|2.52}}2.52 | [[Alpha Ceti|Menkab]] | data-sort-value="Cet α" |α [[Cetus (constellation)|Ceti]]nis | <span style="display:none">0</span>1021 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |- |96 | {{ntsh|2.52}}2.52 (2.54–2.62<small>var</small>) | [[Zeta Centauri|Alnair]] | data-sort-value="Cen ζ" |[[ζ Centauri]] | <span style="display:none">0</span>93 | style="background: {{star-color|B}};" | B1III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |97 | {{ntsh|2.52}}2.52 (2.54–2.62<small>var</small>) | [[Apha Columbae|Phact]] | data-sort-value="Col α" |α [[Columba|Columbae]] | <span style="display:none">0</span>0 | style="background: {{star-color|B}};" | B1III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- | 98 | <span style="display:none">0.001</span>{{ntsh|2.56}}2.56 | [[Deta Leonis|Zosma]] | data-sort-value="Leo δ" |δ [[Leo (constellation)|leonis]]is | <span style="display:none">1.645</span>8.6 | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0mA1 Va | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |- |99 | {{ntsh|2.58}}2.58 | [[Zeta Sagittarii|Ascella]] | data-sort-value="Sgr ζ" |ζ [[Sagittarius (Constellation)|Sagittarii]]is | <span style="display:none">0</span>500 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |- |100 | {{ntsh|2.59}}2.59 | [[Zeta Ophiuchi|Saik]] | data-sort-value="Oph ζ" |ζ [[Ophiuchus|Ophiuchi]] | <span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |101 | {{ntsh|2.62}}2.62 | [[Alpha Muscae|Burangalul]] | data-sort-value="Mus α" |α [[Musca (constellation)|Muscae]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |102 | {{ntsh|2.64}}2.64 (2.0–2.3<small>var</small>) | [[Gamma Aquilae|Tarazed]] | data-sort-value="Aql γ" |γ [[Aquila (constellation)|Aquilae]] | <span style="display:none">0</span>874 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |103 | {{ntsh|2.65}}2.65 (2.0–2.3<small>var</small>) | [[Alpha Leporis|Arneb]] | data-sort-value="Lep α" |α [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |104 | {{ntsh|2.66}}2.66 | [[Lesath]] | data-sort-value="Sco υ" |υ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>570 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |105 | {{ntsh|2.68}}2.68 (1.6–3.0<small>var</small>) | [[Detla Cassiopeiae|Ruchbah]] | data-sort-value="Cas δ" |[[δ Cassiopeiae]] | <span style="display:none">0</span>611 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IVe | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |106 | {{ntsh|2.69}}2.69 | [[Detla Centauri|Ma Wei]] | data-sort-value="Cen δ" |δ [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>390 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |107 | {{ntsh|2.70}}2.70 | [[Muphrid|Mufrid]] | data-sort-value="Boo η" |η [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">0</span>1,564 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 II-III, A2 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |108 | {{ntsh|2.71}}2.71 | [[Pi Puppis|Ahadi]] | data-sort-value="Pup π" |π [[Puppis]] | 1,080 | style="background: {{star-color|K}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|G}};" | Southern |- |109 | {{ntsh|2.73}}2.73 | [[Beta Librae|Zubeneschamali]] | data-sort-value="Lib β" |β [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |110 | {{ntsh|2.76}}2.76 | [[Beta Arietis|Sheratan]] | data-sort-value="Ari β" |[[β Arietis]] | <span style="display:none">0</span>460 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |111 | {{ntsh|2.77}}2.77 (2.79–2.62<small>var</small>) | [[Mahasim]] | data-sort-value="Aur θ" |θ [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>3,987 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |112 | {{ntsh|2.77}}2.77 | [[Mu Velorum|Alherem]] | data-sort-value="Vel μ" |μ [[Vela (constellation)|Velorum]] | <span style="display:none">0</span>540 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |113 | {{ntsh|2.78}}2.78 | [[Beta Lupi|Kekouan]] | data-sort-value="Lup β" |β [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |114 | {{ntsh|2.79}}2.79 | [[Alpha Serpentis|Unuk Élhaia]] | data-sort-value="Ser α" |α [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |115 | {{ntsh|2.80}}2.80 | [[Kraz]] | data-sort-value="Crv β" |β [[Corvus (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |116 | {{ntsh|2.83}}2.82 | [[Kaus Media]] | data-sort-value="Sgr δ" |δ [[Sagittarius|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |117 | {{ntsh|2.84}}2.84 | [[Iota Centauri|Kulou]] | data-sort-value="Cen ι" |ι [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 III, A0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |118 | {{ntsh|2.84}}2.85 | [[Eta Draconis|Athebyne]] | data-sort-value="Dra η" |η [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |119 | {{ntsh|2.77}}2.85 (2.85–2.94<small>var</small>) | [[Iota Aurigae|Hassaleh of Al Kab]] | data-sort-value="Aur ι" |ι [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>3,987 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |120 | {{ntsh|2.86}}2.86 | [[Theta Carinae|Vathorz Posterior]] | data-sort-value="Car θ" |θ [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>690 | style="background: {{star-color|A}};" | A9 Ib | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |121 | {{ntsh|2.86}}2.86 | [[Yed Prior]] | data-sort-value="Oph δ" |δ [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |122 | {{ntsh|2.86}}2.86 | [[Alpha Librae|Zubenelgenubi]] | data-sort-value="Lib α2" |α2 [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |123 | {{ntsh|2.87}}2.87 (2.89–2.87<small>var</small>) | [[Hatsya|Nair Al Saif]] | data-sort-value="Ori ι" |ι [[Orion (constellation)|Orion]]is | <span style="display:none">0</span>860 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |124 | {{ntsh|2.87}}2.87 (2.88–2.85<small>var</small>) | [[Fawaris|Phawaris]] | data-sort-value="Cyg δ" |δ [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | 2,600 | style="background: {{star-color|A}};" | A2 Ia | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |125 | {{ntsh|2.88}}2.88 (2.88–2.94<small>var</small>) | [[Cursa]] | data-sort-value="Eri β" |β [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |126 | {{ntsh|2.88}}2.88 | [[Cebalrai]] | data-sort-value="Oph β" |β [[Ophiuchus|Ophiuchi]] | <span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |127 | {{ntsh|2.89}}2.89 | [[Kornephoros]] | data-sort-value="Her β" |β [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |128 | {{ntsh|2.89}}2.89 (2.89–2.87<small>var</small> + 4.27) | [[Rho Puppis|Tureis]] | data-sort-value="Pup ρ"|[[ρ Puppis]] | <span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |129 | {{ntsh|2.30}}2.90 (2.90–2.96<small>var</small>) | -- | data-sort-value="Lup γ" |γ [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |130 | {{ntsh|2.90}}2.90 | [[Zeta Herculis|Ruticulus]] | data-sort-value="Her ζ" |ζ [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |131 | {{ntsh|2.90}}2.90 | [[Porrima]] | data-sort-value="Vir γ" |γ [[Virgo_(constellation)|Virgnin]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |132 | {{ntsh|2.91}}2.91 (2.92–2.83<small>var</small>) | [[Imai (star)|Imai]] | data-sort-value="Cru δ" |δ [[Crux|Crucis]] | <span style="display:none">0</span>280 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 III, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |133 | {{ntsh|2.91}}2.91 | [[Beta Draconis|Rastaban]] | data-sort-value="Dra β" |β [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |134 | {{ntsh|2.92}}2.92 | [[Tejat|Pishpai]] | data-sort-value="Gem μ" |μ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|K}};" | K1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |135 | {{ntsh|2.92}}2.92 | [[Beta Hydri|Proxima Hydri]] | data-sort-value="Hyr β" |β [[Hydrus (constellation)|Hydri]] | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |136 | {{ntsh|2.92}}2.92 | [[Beta Leporis|Nihal]] | data-sort-value="Lep β" |β [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |137 | {{ntsh|2.93}}2.93 | [[Gamma Pegasi|Algenib]] | data-sort-value="Peg γ" |γ [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 IV | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |138 | {{ntsh|2.93}}2.93 | [[Tau Scorpii|Procyon Dale]] | data-sort-value="Sco τ" |τ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |139 | {{ntsh|2.94}}2.94 | [[Epsilon Virnis|Vindemiatrix]] | data-sort-value="Vir ε" |ε [[Virgo_(constellation)|Virgnis]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |140 | {{ntsh|2.94}}2.94 | [[Kaus Borealis]] | data-sort-value="Sgr λ" |λ [[Sagittarius|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |141 | {{ntsh|2.95}}2.95 (2.94–2.94<small>var</small> + 4.27) | -- | data-sort-value="Vel N"|[[HR 3803|N Velorum]] | <span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |142 | {{ntsh|2.95}}2.95 | [[Zeta Persei|Atik]] | data-sort-value="Per ζ" |ζ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">00</span>93 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 V, K0 IV, A7m | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |143 | {{ntsh|2.95}}2.95 | [[Alpha Hydri|Head of Hydrus]] | data-sort-value="Hyr α" |α [[Hydrus (constellation)|Hydri]] | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|G}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|G4}};" | Southern |- |144 | {{ntsh|2.96}}2.96 | [[Fang|Vrischika]] | data-sort-value="Sco π" |π [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |145 | {{ntsh|2.96}}2.96 | [[Beta Trianguli Australis|Betria]] | data-sort-value="Tra β" |β [[Tringe Ausruilas|Tringae Ausruilas]] | <span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |146 | {{ntsh|2.96}}2.96 | [[Deneb Algiedi]] | data-sort-value="Cap δ" |δ [[Capricornus|Capricorn]]i | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |147 | {{ntsh|2.97}}2.97 | [[Albaldah]] | data-sort-value="Sgr π" |π [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |148 | {{ntsh|2.97}}2.97 | [[Epslion Persei|Áldu]] | data-sort-value="Per ε" |ε [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">00</span>93 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 V, K0 IV, A7m | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |149 | {{ntsh|2.98}}2.98 | [[Alpha Tucanae|Lang-Exster]] | data-sort-value="Tuc α" |α [[Tucana (constellation)|Tucana]]e | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |150 | {{ntsh|2.98}}2.98 | [[Beta Arae|Karnot Mizbeach]] | data-sort-value="Ara β" |β [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |151 | {{ntsh|2.98}}2.98 | [[Rasalgethi]] | data-sort-value="Her α" |α [[Hercules (constellation)|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |152 | {{ntsh|2.99}}2.99 | [[Sadalsuud]] | data-sort-value="Aqr β" |β [[Aquarius (constellation)|Aquraii]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |153 | {{ntsh|2.99}}2.99 | [[Eta Tauri|Alcyone]] | data-sort-value="Tau η" |η [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>66 | style="background: {{star-color|K}};" | K1 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |154 | {{ntsh|3.00}}3.00 | [[Beta Canis Minoris|Gomeisa]] | data-sort-value="Cmi β" |β [[Canis Minor_(constellation)|Canis Minoris]] | <span style="display:none">00</span>93 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 V, K0 IV, A7m | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |155 | {{ntsh|3.00}}3.00 | [[Gamma Persei|Al Fakhbir]] | data-sort-value="Per γ" |γ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |156 | {{ntsh|3.00}}3.00 | [[Simga Scorpii|Niyat]] | data-sort-value="Sco σ" |σ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |157 | {{ntsh|3.01}}3.01 | [[Castor (star)|Castor B]] | data-sort-value="Gem a" |α [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>51 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 V, Am | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |158 | {{ntsh|3.01}}3.01 | [[Gamma Trianguli Australis|Gatria]] | data-sort-value="TrA γ" |γ [[Triangulum Australe|Trianguli Australis]] | <span style="display:none">0</span>390 | style="background: {{star-color|K}};" | K2 IIb-IIIa | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |159 | {{ntsh|3.01}}3.01 | [[Zeta Canis Majoris|Furud]] | data-sort-value="CMa ζ" |ζ [[Canis Major]]is | <span style="display:none">0</span>500 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |160 | {{ntsh|3.02}}3.02 | [[Zaurak|Zaurach]] | data-sort-value="Eri γ" |γ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |161 | {{ntsh|3.03}}3.03 | [[Alpha Aquarii|Sadalmelik]] | data-sort-value="Aqr α" |α [[Aquarius (constellation)|Aquarii]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |162 | {{ntsh|3.03}}3.03 (3.05–3.02<small>var</small>) | [[Matar]] | data-sort-value="Peg η" |η [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>670 | style="background: {{star-color|K}};" | K2 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |163 | {{ntsh|3.03}}3.03 | [[Tau Puppis|Altaleban]] | data-sort-value="Pup τ" |τ [[Puppis]] | 1,080 | style="background: {{star-color|O}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |164 | {{ntsh|3.04}}3.04 | [[Mebsuta (star)|Mebsuta]] | data-sort-value="Gem ε" |ε [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |165 | {{ntsh|3.04}}3.04 | [[Delta Corvi|Algorab]] | data-sort-value="Crv δ" |δ [[Corvus (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">0</span>386 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |166 | {{ntsh|3.05}}3.05 (3.5–3.9<small>var</small>) | [[Alpha Canum Venaticorum|Cor Caroli]] | data-sort-value="Cvn α" |α [[Canes Venatici|Canum Venaticorum]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |167 | {{ntsh|3.06}}3.06 | [[Alnasl]] | data-sort-value="Sgr γ" |γ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |168 | {{ntsh|3.06}}3.06 | [[Epsilon Leonis|Ras Elased Australis]] | data-sort-value="Leo ε" |ε [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, G7 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |169 | {{ntsh|3.07}}3.07 | [[Gamma Hydrae|Dhanab al Shuja]] | data-sort-value="Hya γ" |γ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |170 | {{ntsh|3.07}}3.07 | [[Alpha Arae|Choo]] | data-sort-value="Ara α" |α [[Ara (constellation)|Ara]]e | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |171 | {{ntsh|3.07}}3.07 (3.8–2.7<small>var</small>) | [[Okab|Denebokab Australis]] | data-sort-value="Aql ζ" |ζ [[Aquila (constellation)|Aquilae]] | <span style="display:none">0</span>874 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |172 | {{ntsh|3.08}}3.08 | [[Upsilon Carinae|Vathorz Prior]] | data-sort-value="Car υ" |υ [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |173 | {{ntsh|3.08}}3.08 | [[Almaaz|Haldus]] | data-sort-value="Aur ε" |ε [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>43 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |174 | {{ntsh|3.08}}3.08 | [[Delta Persei|Adid Borealis]] | data-sort-value="Per δ" |δ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |175 | {{ntsh|3.09}}3.09 | [[Zeta Tauri|Tianguan]] | data-sort-value="Tau ζ" |ζ [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |176 | {{ntsh|3.09}}3.09 | [[Gamma Boötis|Seginus]] | data-sort-value="Boo γ" |γ [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">0</span>202 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 II-III, A2 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |177 | {{ntsh|3.10}}3.10 | [[Beta Trianguli|Deltotum]] | data-sort-value="Tri β" |β [[Triangulum|Trianguli]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |178 | {{ntsh|3.11}}3.11 | [[Epsilon Corvi|Minkar]] | data-sort-value="Crv ε" |ε [[Corvus (constellation)|Corvi]] | <span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- | 179 | <span style={{ntsh|3.12}}3.12 | [[Omicron2 Canis Majoris|Menkelb Posterior]] | data-sort-value="CMa ο2" |ο2 [[Canis Major]]is | <span style="display:none">000</span>8.6 | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0mA1 Va | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |180 | {{ntsh|3.12}}3.12 | [[Mu Centauri|Kabkent Prima]] | data-sort-value="Cen μ" |μ [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>390 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |181 | {{ntsh|3.13}}3.13 | [[Psi Ursae Majoris|Ta Tsun]] | data-sort-value="UMa ψ" |ψ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |182 | {{ntsh|3.13}}3.13 | [[Gamma Gruis|Aldhanab]] | data-sort-value="Gru γ" |γ [[Grus (constellation)|Gruis]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B6 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |183 | {{ntsh|3.14}}3.14 | [[Pherkad]] | data-sort-value="UMi γ" |γ [[Ursa Minor|Ursae Minoris]] | <span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{star-color|F}};" | F7 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |184 | {{ntsh|3.14}}3.14 | [[Mu Ursae Majoris|Tania Australis]] | data-sort-value="UMa μ" |μ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">00</span>83 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III-IVp kB9 | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |185 | {{ntsh|3.16}}3.16 | [[Albireo]] | data-sort-value="Cyg β" |β [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | 1,500 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Iab | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |186 | {{ntsh|3.16}}3.16 | [[Delta Draconis|Al Tais]] | data-sort-value="Dra δ" |δ [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |187 | {{ntsh|3.17}}3.17 (3.5–3.9<small>var</small>) | [[Mu Scorpius|Denebakrab]] | data-sort-value="Sco μ" |μ [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |188 | {{ntsh|3.17}}3.17 | [[Nu Hydrae|Zhang]] | data-sort-value="Hya ν" |ν [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |189 | {{ntsh|3.18}}3.18 | [[Mira]] | data-sort-value="Cet ο" |[[Cetus (constellation)|Omicron Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |190 | {{ntsh|3.18}}3.18 | [[Beta Columbae|Wazn]] | data-sort-value="Col β" |β [[Columba (constellation)|Columba]]e | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |191 | {{ntsh|3.20}}3.20 | [[Eta Sagittarii|Sephdar]] | data-sort-value="Sgr η" |η [[Sagittarius|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |192 | {{ntsh|3.20}}3.20 | — | data-sort-value="Mus β" |β [[Musca (constellation)|Musca]]e | <span style="display:none">0</span>280 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 III, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |193 | {{ntsh|3.20}}3.20 | [[Kappa Centauri|Ke Kwan]] | data-sort-value="Cen κ"|[[κ Centauri]] | <span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |194 | {{ntsh|3.21}}3.21 | [[Dabih]] | data-sort-value="Cap β" |β [[Capricornus|Capricorni]] | <span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{star-color|F}};" | F7 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |195 | {{ntsh|3.21}}3.21 | — | data-sort-value="Sco ι1" |[[ι1 Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>460 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |196 | {{ntsh|3.22}}3.22 | [[Lamdba Centauri|Ma Ti]] | data-sort-value="Cen λ" |λ [[Centaurus|Centauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 III, A0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |197 | {{ntsh|3.22}}3.22 | [[Zeta Hydrae|Hydrobius]] | data-sort-value="Hya ζ" |ζ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |198 | {{ntsh|3.23}}3.23 | [[Iota Ursae Majoris|Talitha]] | data-sort-value="UMa ι" |ι [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |199 | {{ntsh|3.24}}3.24 | [[Pi Herculis|Fudail]] | data-sort-value="Her π" |π [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |200 | {{ntsh|3.24}}3.24 | [[Persian|The Persian]] | data-sort-value="Ind α" |α [[Indus|Indi]] | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |201 | {{ntsh|3.25}}3.25 | [[Zeta Arae|Korban]] | data-sort-value="Ara ζ" |ζ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>390 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |202 | {{ntsh|3.26}}3.26 | [[Haedus]] | data-sort-value="Aur η" |η [[Auriga]]e | <span style="display:none">00</span>43 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |203 | <span style="display:none">3.27</span>{{ntsh|3.27}}3.26 | [[Alpha Lyncis|Elvashak]] | data-sort-value="Lyn α" |α [[Lynx (constellation)|Lyncis]] | <span style="display:none">00</span>37 | style="background-color:#{{Color temperature|5170|hexval}}"| K1.5 III Fe−0.5 | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |204 | {{ntsh|3.28}}3.28 | [[Theta Ursae Majoris|Al Haud]] | data-sort-value="UMa θ" |θ [[Ursa Major|Ursae Major]]is | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |205 | {{ntsh|3.28}} 3.28 | [[Pi3 Orionis|Tabit]] | data-sort-value="Ori π3" |π3 [[Orion (constellation)|Orion]]is | 640 | style="background: {{star-color|M}};" | M1-M2 Ia-ab | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |206 | {{ntsh|3.28}}3.28 | [[Delta Herculis|Sarin]] | data-sort-value="Her δ" |δ [[Hercules (constellation)|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |207 | {{ntsh|3.29}}3.29 | [[Zeta Dracois|Aldhibah]] | data-sort-value="Dra ζ" |ζ [[Draco (constellation)|Draco]]is | 2,600 | style="background: {{star-color|A}};" | A2 Ia | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |208 | {{ntsh|3.30}}3.30 | – | data-sort-value="Oph κ" |κ [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|A}};" | A1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |209 | {{ntsh|3.30}}3.30 | [[Epsilon Leporis|Sasm]] | data-sort-value="Lep ε" |ε [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |210 | {{ntsh|3.31}}3.31 | [[Phi Sagittarii|Awal al Sadira]] | data-sort-value="Sgr φ" |φ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |211 | {{ntsh|3.32}}3.32 | [[Nu Puppis|Pitpit]] | data-sort-value="Pup ν" |ν [[Puppis (constellation)|Puppis]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B6 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |212 | {{ntsh|3.32}}3.32 | [[Zeta Cygni|Al Fawaris ath Thaalith]] | data-sort-value="Cyg ζ" |ζ [[Cygnus (constellation)|Cygni]] | <span style="display:none">00</span>72 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III-IV | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |213 | {{ntsh|3.33}}3.33 | [[Theta Aquilae|Tseen Foo]] | data-sort-value="Aql θ" |θ [[Aquila|Aquila]]e | <span style="display:none">00</span>25 | style="background: {{star-color|A}};" | A3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background:#abeeff;" |214 | <span style="display:none">3.33</span>{{ntsh|3.33}}3.33 | [[Xami]] | data-sort-value="Cir α" |α [[Circinus|Circini]] | <span style="display:none">000</span>4.34 | style="background-color:#{{Color temperature|5770|hexval}}"| G2V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-style="background-color:#{{Color temperature|5170|hexval}}"| K1V |215 | {{ntsh|3.34}}3.34 | [[Acamar]] | data-sort-value="Eri θ" |θ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>860 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |216 | {{ntsh|3.34}}3.34 | [[Sulafat]] | data-sort-value="Lyr γ" |γ [[Lyra]]e | <span style="display:none">00</span>25 | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0Va | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |217 | {{ntsh|3.34}}3.34 | [[Errai]] | data-sort-value="Cep γ" |γ [[Cepheus|Cephei]] | <span style="display:none">00</span>43 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |218 | {{ntsh|3.35}}3.35 | [[Delta Lupi|Kekouan-er]] | data-sort-value="Lup δ" |δ [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |219 | {{ntsh|3.35}}3.35 | [[Eta Geminorum|Pishpai]] | data-sort-value="Gem η" |η [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |220 | {{ntsh|3.36}}3.36 | [[Epsilon Ophiuchi|Yed Posterior]] | data-sort-value="Oph ε" |ε [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |- |221 | {{ntsh|3.36}}3.36 | [[Alfirk]] | data-sort-value="Cep β" |β [[Cepheus|Cephei]] | <span style="display:none">00</span>43 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |222 | {{ntsh|3.37}}3.37 | [[Eta Serpentis|Tiān Shì Zuǒ Yuán bā]] | data-sort-value="Ser η" |η [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |223 | {{ntsh|3.37}}3.37 | [[Deta Andromeda|Rui]] | data-sort-value="And δ" |δ [[Andromeda (constellation)|Andromeda]]e | <span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |224 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Simga Puppis|Hadir]] | data-sort-value="Pup σ" |σ [[Puppis]] | 1,080 | style="background: {{star-color|O}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |225 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Fuyue]] | data-sort-value="Sco G" |G [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |226 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Alpha Pictoris|Alkalurops]] | data-sort-value="Pic α" |α [[Pictor (constellation)|Pictoris]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |227 | {{ntsh|3.38}}3.38 | [[Mu Leporis|Neshmet]] | data-sort-value="Lep μ" |μ [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |228 | {{ntsh|3.39}}3.39 | [[Gamma Hydri|Foo Pih]] | data-sort-value="Hyr γ" |γ [[Hydrus (constellation)|Hydri]] | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|G}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|G4}};" | Southern |- |229 | {{ntsh|3.39}}3.39 | — | data-sort-value="Oph θ" |θ [[Ophiuchus|Ophiuchi]] | <span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{star-color|A}};" | A5IVnn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |230 | {{ntsh|3.40}}3.40 | [[Pi Hydrae|Píngèr]] | data-sort-value="Hya π" |π [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>386 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |231 | {{ntsh|3.40}}3.40 (3.53–3.42<small>var</small>) | [[Brachium (star)|Brachium]] | data-sort-value="Lib σ" |σ [[Libra|Libra]]e | <span style="display:none">0</span>280 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 III, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |232 | {{ntsh|3.40}}3.40 | [[Iota Draconis|Edasich]] | data-sort-value="Dra ι" |ι [[Draco (constellation)|Draconis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |233 | {{ntsh|3.40}}3.40 | [[Beta Phoenicis|Al Rial ath Thaalith]] | data-sort-value="Phe β" |β [[Phoenix (constellation)|Phoenicis]] | <span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |234 | {{ntsh|3.41}}3.41 | [[Alpha Doradus|Coryphaena]] | data-sort-value="Dor α" |α [[Dorado (constellation)|Doradus]] | <span style="display:none">0</span>330 | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |235 | {{ntsh|3.42}}3.42 | [[Xi Puppis|Asmidiske]] | data-sort-value="Pup ξ"|[[ξ Puppis]] | <span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |236 | {{ntsh|3.42}}3.42 | [[Omage Carinae|Simiram]] | data-sort-value="Car ω" |ω [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |237 | {{ntsh|3.42}}3.42 | [[Megrez]] | data-sort-value="UMa δ" |δ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |238 | {{ntsh|3.43}}3.43 | [[Tau Sagittarii|Rabi al Sadira]] | data-sort-value="Sgr τ" |τ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |239 | {{ntsh|3.43}}3.43 | [[Eta Scorpii|Al Acrab]] | data-sort-value="Sco η" |η [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|M}};" | M1.5 Iab-Ib, B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |240 |{{ntsh|3.44}}3.44 |[[Zeta Cephei|Tsao Fu]] | data-sort-value="Cep ζ" |ζ [[Cepheus (constellation)|Cephei]] |49 | style="background: {{star-color|A}};" | A8Vn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |241 | {{ntsh|3.44}}3.44 | [[Chertan|Coxa]] | data-sort-value="Leo θ" |θ [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |242 | {{ntsh|3.46}}3.46 | [[Delta Aquilae|Denebokab]] | data-sort-value="Aql δ" |δ [[Aquila (constellation)|Aquila]]e | <span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |243 | {{ntsh|3.46}}3.46 | — | data-sort-value="Lup ε" |ε [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |244 | {{ntsh|3.47}}3.47 | [[Minelauva|Auva]] | data-sort-value="Vir δ" |δ [[Virgo (constellation)|Virginis]] | <span style="display:none">0</span>250 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III-IV, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |245 | {{ntsh|3.47}}3.47 | [[Delta Aquraii|Skat]] | data-sort-value="Aqr δ" |δ [[Aquraius (constellation)|Aquraii]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |246 | {{ntsh|3.47}}3.47 | [[Omicron Ursae Majoris|Muzcida]] | data-sort-value="UMa ο" |ο [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 IVps | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |247 | {{ntsh|3.48}}3.48 | [[Ashlesha]] | data-sort-value="Hya ε" |ε [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |248 | {{ntsh|3.48}}3.48 | [[Algjebbah]] | data-sort-value="Ori η" |η [[Orion (constellation)|Orion]]is | 1,180 | style="background: {{star-color|B}};" | B0 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |249 | {{ntsh|3.49}}3.49 | [[Alpha Reticulis|Rhombus]] | data-sort-value="Ret α" |α [[Reticulum (constellation)|Reticulis]] | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |250 | {{ntsh|3.49}}3.49 | [[Gamma Arae|Tzadok]] | data-sort-value="Ara γ" |γ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |251 | {{ntsh|3.50}}3.50 | [[Alpha Trianguli|Caput Trianguli]] | data-sort-value="Tri α" |α [[Triangulum|Trianguli]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |252 | {{ntsh|3.50}}3.50 | [[Zeta Virgnis|Heze]] | data-sort-value="Vir ζ" |ζ [[Virgo_(constellation)|Virgnis]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |253 | {{ntsh|3.50}}3.50 | [[Epsilon Cassiopeiae|Navi]] | data-sort-value="Cas ε" |[[ε Cassiopeiae]] | <span style="display:none">0</span>611 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IVe | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |254 | {{ntsh|3.51}}3.51 | [[Nu Ophiuchi|Sinistra]] | data-sort-value="Oph ν" |ν [[Ophiuchus (constellation)|Ophiuchi]] | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |255 | {{ntsh|3.52}}3.52 | [[Alzirr]] | data-sort-value="Gem ξ" |ξ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>51 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 V, Am | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |256 | {{ntsh|3.52}}3.52 | [[Nu Centauri|Heng]] | data-sort-value="Cen ν" |[[ν Centauri]] | <span style="display:none">0</span>380 | style="background: {{star-color|B}};" | B1III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |257 | {{ntsh|3.52}}3.52 | [[Gamma Phoenicis|Al Rial al Khamsaa]] | data-sort-value="Phe γ" |γ [[Phoenix (constellation)|Phoenicis]] | <span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |258 | {{ntsh|3.53}}3.53 | [[Zeta Lupi|Kakkab Media]] | data-sort-value="Lup ζ" |ζ [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |259 | {{ntsh|3.53}}3.53 | [[Eta Ceti|Dheneb]] | data-sort-value="Cet η" |η [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |260 | {{ntsh|3.54}}3.54 | [[Achird]] | data-sort-value="Cas η" |η [[Cassiopeia (constellation)|Cassiopeia]]e | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 IIIa | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |261 | {{ntsh|3.54}}3.54 | [[Lambda Aquilae|Al Thalimain Prior]] | data-sort-value="Aql λ" |λ [[Aquila (constellation)|Aquila]]e | <span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |262 | {{ntsh|3.55}}3.55 | [[Chamukuy|Kamucuy]] | data-sort-value="Tau θ2" |θ2 [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |263 | {{ntsh|3.55}}3.55 | [[Eta Cephei|Al Agemim]] | data-sort-value="Cep η" |η [[Cepheus|Cephei]] | <span style="display:none">00</span>43 | style="background: {{star-color|G}};" | K0 III, G1 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |264 | {{ntsh|3.56}}3.56 | [[Rho Persei|Gorgonea Tertia]] | data-sort-value="Per ρ" |ρ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |265 | {{ntsh|3.56}}3.56 | [[Mu Herculis|Melkarth]] | data-sort-value="Her μ" |μ [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |266 | {{ntsh|3.57}}3.57 | [[Lamdba Tauri|Bibing]] | data-sort-value="Tau λ" |λ [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |267 | {{ntsh|3.57}}3.57 | [[Beta Pavonis|Pavo Australis]] | data-sort-value="Pav β" |β [[Pavo (constellation)|Pavo]]nis | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |268 | {{ntsh|3.57}}3.57 | [[Lamdba Ursae Majoris|Tania Borealis]] | data-sort-value="UMa λ" |λ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |269 | <span style="display:none">3.57</span>{{ntsh|-3.57}}3.57 | [[Delta Bootis|Princeps]] | data-sort-value="Boo δ" |δ [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">00</span>37 | style="background-color:#{{Color temperature|5170|hexval}}"| K1.5 III Fe−0.5 | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |270 | {{ntsh|3.58}}3.58 | [[Adhafera|Adhaferam]] | data-sort-value="Leo ζ" |ζ [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |271 | {{ntsh|3.58}}3.58 | [[Chi Carinae|Drus]] | data-sort-value="Car χ" |χ [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |272 | {{ntsh|3.59}}3.59 | [[Beta Lyrae|Shelyak]] | data-sort-value="Lyr β" |β [[Lyra]]e | <span style="display:none">00</span>25 | style="background-color:#{{Color temperature|9700|hexval}}"| A0Va | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |273 | {{ntsh|3.59}}3.59 | [[Gamma Sagtiiae|Telum]] | data-sort-value="Sge γ" |γ [[Sagtiia (constellation)|Sagtiia]]e | <span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{star-color|A}};" | A7 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |274 | {{ntsh|3.59}}3.59 | [[Sadalbari]] | data-sort-value="Peg μ" |μ [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>670 | style="background: {{star-color|K}};" | K2 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |275 | {{ntsh|3.60}}3.60 | [[Epsilon Gruis|Hèsān]] | data-sort-value="Gru ε" |ε [[Grus (constellation)|Gruis]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B6 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |276 | {{ntsh|3.60}}3.60 | [[Gamma Ceti|Kaffaljidhma]] | data-sort-value="Cet γ" |γ [[Cetus (constellation)|Ceti]]nis | <span style="display:none">0</span>1021 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |277 | {{ntsh|3.61}}3.61 | [[Eta Lupi|Cerberus]] | data-sort-value="Lup η" |η [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |278 | {{ntsh|3.61}}3.61 | [[Beta Boötis|Nekkar]] | data-sort-value="Boo β" |β [[Boötes|Boötis]] | <span style="display:none">0</span>202 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 II-III, A2 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |279 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Simga Canis Majoris|Unurgunite]] | data-sort-value="CMa σ" |σ [[Canis Major]]is | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |-s |280 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Nu Ursae Majoris|Alula]] | data-sort-value="UMa ν" |ν [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |281 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Eta Leonis|Al Jabhah]] | data-sort-value="Leo η" |η [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 IVn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |282 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Xi Sagittarii|ϻϡϖ]] | data-sort-value="Sgr ξ" |ξ [[Sagittarius (constellation)|Sagittarii]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B9.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |283 | {{ntsh|3.62}}3.62 | [[Tau Ceti|Durre Menthor]] | data-sort-value="Cet τ" |τ [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |284 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Theta Pegasi|Biham]] | data-sort-value="Peg θ" |θ [[Pegasus (constellation)|Pegasi]] | <span style="display:none">0</span>670 | style="background: {{star-color|K}};" | K2 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |285 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Ain|Ain of Taurus]] | data-sort-value="Tau ε |ε [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |286 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Apha Telescopii|Wei]] | data-sort-value="Tel α" |α [[Telescopium (constellation)|Telescopii]] | <span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{star-color|K}};" | K0.5 IIIb | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |287 | {{ntsh|3.63}}3.63 | [[Delta Eridani|Rana]] | data-sort-value="Eri δ" |δ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |288 | {{ntsh|3.65}}3.65 | [[Omicron Leonis|Subra]] | data-sort-value="Leo ο" |ο [[Leo (constellation)|Leo]]nis | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, G7 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |289 | {{ntsh|3.65}}3.65 | [[Upsilon4 Eridani|Constellation Eridanus Quarta]] | data-sort-value="Eri υ4" |υ4 [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |290 | {{ntsh|3.65}}3.65 | [[Tarf]] | data-sort-value="Cnc β" |β [[Carcer (constellation)|Cancri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|K}};" | K4 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |291 | {{ntsh|3.67}}3.67 | [[Wasat|Vasat (Wasat)]] | data-sort-value="Gem δ" |δ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-style="background:#abeeff;" |292 | {{ntsh|3.68}}3.68 | [[Eta Herculis|Sophian]] | data-sort-value="Her η" |η [[Hercules|Herculis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |293 | {{ntsh|3.68}}3.68 | [[Phi Velorum|Tseen Ke]] | data-sort-value="Vel φ"|[[φ Velorum]] | <span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{star-color|WC}};" | WC8, O7.5III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |294 |{{ntsh|3.69}}3.69 |— | data-sort-value="Cep ι" |[[ι Cephei]] |49 | style="background: {{star-color|A}};" | A8Vn | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |295 | {{ntsh|3.69}}3.69 | [[Iota Ceti|Deneb Kaitos Shemali]] | data-sort-value="Cet ι" |ι [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |296 | {{ntsh|3.69}}3.69 | [[Beta Crateris|Al Sharasif]] | data-sort-value="Crt β" |β [[Crater (constellation)|Crateris]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |297 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Mu Serpentis|Leiolepis]] | data-sort-value="Ser μ" |μ [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |298 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Phi1 Lupi|Mea Wei A]] | data-sort-value="Lup φ1" |φ1 [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |299 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Zeta Leporis|Darlugal]] | data-sort-value="Lep ζ" |ζ [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |300 | {{ntsh|3.70}}3.70 | [[Lambda Orionis|Meissa]] | data-sort-value="Ori λ" |λ [[Orion (constellation)|Orion]]is | <span style="display:none">0</span>860 | style="background: {{star-color|B}};" | B8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |301 | {{ntsh|3.71}}3.71 | [[Phi Eridani|Tiānyuánsān]] | data-sort-value="Eri φ" |φ [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |302 | {{ntsh|3.73}}3.73 | — | data-sort-value="Lup ι" |ι [[Lupus (constellation)|Lupi]] | <span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |303 | {{ntsh|3.74}}3.74 | [[Xi Serpentis|Nehushtan]] | data-sort-value="Ser ξ" |ξ [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |304 | {{ntsh|3.74}}3.74 | [[Delta Pavonis|Pavo Media]] | data-sort-value="Pav δ" |δ [[Pavo (constellation)|Pavo]]nis | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |305 | {{ntsh|3.74}}3.74 | [[Alpha2 Capricorni|Secunda Giedi]] | data-sort-value="Cap α2" |α2 [[Capricornus|Capricorn]]i | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |306 | {{ntsh|3.75}}3.75 | [[Xi Hydrae|Qīngqiūwǔ]] | data-sort-value="Hya ξ" |ξ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Southern |- |307 | {{ntsh|3.75}}3.75 | [[Theta Ceti|Vega Algenubi]] | data-sort-value="Cet θ" |θ [[Cetus (constellation)|Ceti]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 III, A0 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |308 | {{ntsh|3.76}}3.76 | [[Chi Draconis|Batentaban Borealis]] | data-sort-value="Dra χ" |χ [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |309 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Kappa Geminorum|Al Kirkab]] | data-sort-value="Gem κ" |κ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|K}};" | K1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |310 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Kappa Ursae Majoris|Alkaphrah]] | data-sort-value="UMa κ" |κ [[Ursa Major|Ursae Majoris]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |311 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Detla Crateris|Labrum]] | data-sort-value="Crt δ" |δ [[Crater (constellation)|Crateris]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |312 | {{ntsh|3.77}}3.77 | [[Theta Geminorum|Dishī]] | data-sort-value="Gem θ" |θ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|K}};" | K1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |313 | {{ntsh|3.78}}3.78 | [[Upsilon Persei|Nembus]] | data-sort-value="Per υ" |υ [[Perseus_(constellation)|Persei]] | <span style="display:none">0</span>510 | style="background: {{star-color|F}};" | F5 Ib | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |314 | {{ntsh|3.78}}3.78 | [[Rho Bootis|Hemelein Prima]] | data-sort-value="Boo ρ" |[[ρ Bootis]] | <span style="display:none">0</span>610 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IVe | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |315 | {{ntsh|3.78}}3.78 | -- | data-sort-value="Car PP" |PP [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{star-color|A}};" | A1 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |316 | {{ntsh|3.79}}3.79 | [[Omicron Tauri|Atirsagne]] | data-sort-value="Tau ο" |ο [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{star-color|B}};" | B7 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |317 | {{ntsh|3.79}}3.79 | [[Eta Piscis|Al Ferg]] | data-sort-value="Psi η" |η [[Pisces (constellation)|Pisci]]s | <span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |318 | {{ntsh|3.80}}3.80 | [[Epsilon Crucis|Ginan]] | data-sort-value="Cru ε" |ε [[Crux|Crucis]] | <span style="display:none">00</span>89 | style="background: {{star-color|M}};" | M3.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |319 | {{ntsh|3.80}}3.80 | [[Tau Orionis|Yuh Tsing]] | data-sort-value="Ori τ" |τ [[Orion (constellation)|Orion]]is | <span style="display:none">0</span>250 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |320 | {{ntsh|3.81}}3.81 | [[Lamdba Geminorum|Alkibash]] | data-sort-value="Gem λ" |λ [[Gemini (constellation)|Geminorum]] | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|A}};" | A1.5 IV+ | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |321 | {{ntsh|3.81}}3.81 | -- | data-sort-value="Car q" |q [[Carina (constellation)|Carina]]e | <span style="display:none">0</span>690 | style="background: {{star-color|A}};" | A9 Ib | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |322 | {{ntsh|3.84}}3.84 | '''Carla''' | data-sort-value="Car a" [[a Carina]]e | <span style="display:none">0</span>690 | style="background: {{star-color|A}};" | A9 Ib | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |323 | {{ntsh|3.84}}3.84 | [[Beta Virginis|Zavijava]] | data-sort-value="Vir β" |β [[Virgo (constellation)|Virginis]] | <span style="display:none">0</span>250 | style="background: {{star-color|B}};" | B1 III-IV, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |324 | {{ntsh|3.85}}3.85 | [[Upsilon Librae|Deracrab Borealis]] | data-sort-value="Lib υ" |υ [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |325 | {{ntsh|3.85}}3.85 | [[Detla Muscae|Mìfēngsì]] | data-sort-value="Mus δ" |δ [[Musca (constellation)|Muscae]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |326 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Psi Velorum|Tseen Kow]] | data-sort-value="Vel ψ" |ψ [[Vela (constellation)|Velorum]] | <span style="display:none">0</span>540 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |327 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Zeta2 Scorpii|Grafias]] | data-sort-value="Sco ζ2" |ζ2 [[Scorpius|Scorpii]] | <span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{star-color|B}};" | B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |328 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Gamma Leporis|Kursi al Jabbar]] | data-sort-value="Lep γ" |γ [[Lepus (constellation)|Leporis]] | <span style="display:none">0</span>1.876 | style="background: {{star-color|M}};" | M5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |329 | {{ntsh|3.86}}3.86 | [[Omicron Andromeda|Layla Star]] | data-sort-value="And ο" |ο [[Andromeda (constellation)|Andromeda]]e | <span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |330 | {{ntsh|3.87}}3.87 | [[Eta Pavonis|Kǒngqiāoyī]] | data-sort-value="Pav η" |η [[Pavo (constellation)|Pavo]]nis | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |331 | {{ntsh|3.88}}3.88 | – | '''Puppus'''[[HR 3017]] | 1,080 | style="background: {{star-color|O}};" | O4 If(n)p | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |332 | {{ntsh|3.88}}3.88 | [[Thuban]] | data-sort-value="Dra α" |α [[Draco (constellation)|Draco]]nis | <span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |333 | {{ntsh|3.88}}3.88 | [[Rotanev]] | data-sort-value="Del β" |β [[Delphinus (constellation)|Delphini]] | <span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |334 | {{ntsh|3.89}}3.89 | [[Zeta Cassiopeiae|Fulu]] | data-sort-value="Cas ζ" |ζ [[Cassiopeia (constellation)|Cassiopeia]]e | <span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |335 | {{ntsh|3.90}}3.90 | [[Lambda Hydrae|Nair Al Alfard]] | data-sort-value="Hya λ" |λ [[Hydra (constellation)|Hydra]]e | <span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{star-color|K}};" | K3 II-III | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |336 | {{ntsh|3.90}}3.90 | [[Delta Arae|Tseen Yin]] | data-sort-value="Ara δ" |δ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |337 | {{ntsh|3.90}}3.90 | [[Lambda Muscae|Hǎishānliù]] | data-sort-value="Mus λ" |λ [[Musca (constellation)|Muscae]] | <span style="display:none">0</span>1.343 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |338 | {{ntsh|3.81}}3.91 | [[41 Arietis|Bharani]] | — | <span style="display:none">0</span>460 | style="background: {{star-color|B}};" | B1.5 III | style="background: {{star-color|A}};" | Northern |- |339 | {{ntsh|3.91}}3.91 | [[Beta Indi|Kǒngqiāozēngsì]] | data-sort-value="Ind β" |β [[Indus|Indi]] | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |340 | {{ntsh|3.92}}3.92 | [[Gamma Tauri|Prima Hyadum]] | data-sort-value="Tau γ" |γ [[Taurus (constellation)|Tauri]] | <span style="display:none">00</span>66 | style="background: {{star-color|K}};" | K1 IIIb | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |341 | {{ntsh|3.92}}3.92 | [[Beta Coronae Borealis|Nusakan]] | data-sort-value="CrB β" |β [[Corona Borealis|Coronae Borealis]] | <span style="display:none">00</span>75 | style="background: {{star-color|A}};" | A0 V, G5 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |342 | {{ntsh|3.93}}3.93 | [[Beta Serpentis|Zhou]] | data-sort-value="Ser β" |β [[Serpens|Serpentis]] | <span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III, F0 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |343 | {{ntsh|3.94}}3.94 | [[Kappa Canis Majoris|Húshǐbā]] | data-sort-value="CMa κ" |κ [[Canis Major]]is | <span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |344 | {{ntsh|3.95}}3.95 | [[Tau Librae|Deracrab Australis]] | data-sort-value="Lib τ" |τ [[Libra (constellation)|Librae]] | <span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{star-color|B}};" | B2.5 V | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |345 | {{ntsh|3.95}}3.95 | [[Alpha Pyxi|Al Sumut]] | data-sort-value="Pyx α" |α [[Pyxis|Pyxi]] | <span style="display:none">0</span>570 | style="background: {{star-color|B}};" | B2 IV | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |346 | {{ntsh|3.96}}3.96 | [[Tau4 Eridani|T̈iānyuàn̊shíyī]] | data-sort-value="Eri τ4" |τ4 [[Eridanus (constellation)|Eridani]] | <span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 Vpe | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |347 | {{ntsh|3.97}}3.97 | [[Theta Arae|Tao Shou]] | data-sort-value="Ara θ" |θ [[Ara (constellation)|Ara]]e | <span style="display:none">0</span>330 | style="background: {{star-color|F}};" | F0 II | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |348 | {{ntsh|3.97}}3.97 | [[Gamma Piscis|Tiān Èlnathorīonalnaĩr]] | data-sort-value="Psi γ" |γ [[Pisces (constellation)|Pisci]]s | <span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{star-color|F}};" | F2 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |349 | {{ntsh|3.98}}3.98 | [[Atlas]] | — | <span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{star-color|K}};" | K5 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |350 | {{ntsh|3.98}}3.98 | [[23 Urase Majoris|Tiano Iu]] | — | <span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{star-color|B}};" | B3 V | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |- |351 | {{ntsh|3.98}}3.98 | [[Nashira]] | data-sort-value="Cap γ" |γ [[Capricornus|Capricorn]]i | 1,800 | style="background: {{star-color|F}};" | F8 Ia | style="background: {{star-color|A}};" | Southern |- |352 | {{ntsh|3.99}}3.99 | [[88 Aquarii|Yǔlínjūnèrshíbā]] | data-sort-value="Aqr Ph" |Ph [[Aquarius (constellation)|Aquraii]] | <span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{star-color|K}};" | K0 III | style="background: {{star-color|F}};" | Northern |-} == Glej tudi ==   * [[Seznam astronomskih teles]] * [[Seznam ozvezdij po površini|88 modernih ozvezdjih po površini]] * [[Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini|Najsvetlejše zvezde v zgodovini]]: najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu za vsakih 5 milijonov let * [[Seznam najsvetlejših naravnih teles na nebu]] * [[Seznam največjih zvezd]] * [[Seznam najsvetlejših zvezd]] * [[Seznam najbližjih svetlih zvezd]] * [[Seznam najbližjih galaksij]] * [[Seznam najbližjih zvezd|Seznam najbližjih zvezd in rjavih pritlikavk]] * [[Seznam ozvezdij]] * [[Seznam zvezd]] * [[Seznam zvezd po ozvezdju]] * [[Zvezde in planetarni sistemi v fikciji]] == Sklici == {{seznam opomb}} == Viri == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ianridpath.com/brightest.htm 25 najsvetlejših zvezd videnih z Zemlje] * [http://www.atlasoftheuniverse.com/stars.html Najsvetlejše zvezde na Atlasu Vesolja] * [http://www.astronomynotes.com/starprop/s4.htm Sistem magnitud] * [http://csep10.phys.utk.edu/astr162/lect/stars/magnitudes.html O zvezdnih magnitudah] {{DEFAULTSORT:Brightest Stars, List Of}} [[Kategorija:Svetila]] hcgr600cxgt68h4z77psv2u0ljyvb5k 6747211 6747210 2026-09-05T23:27:33Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-48243-40|~2026-48243-40]] ([[User talk:~2026-48243-40|talk]]) to last revision by Veritas Sapientiae (TwinkleGlobal) 6747211 wikitext text/x-wiki To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih ''maksimalnih'', ''popolnih'' ali ''združenih'' [[Navidezni sij|vizualnih magnitudah]], kot jih vidimo z [[Zemlja|Zemlje]]. Četudi je veliko svetlih zvezd binarnih ali večzvezdij in so relativno blizu Zemlje, se s prostim očesom pojavijo kot enojne. Spodnji seznam združi magnitude posameznih komponent. Večina določenih imen v tem seznamu izhaja iz seznama, ki je bil odobren od Delovne skupine za zvezdna imena.<ref name="List of IAU-approved Star Names">{{Navedi splet|url=https://www.iau.org/public/themes/naming_stars/#table|title=Naming Stars|publisher=IAU Division C WG Star Names|accessdate=12 August 2018|archive-date=2020-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200411104839/https://www.iau.org/public/themes/naming_stars/#table|url-status=dead}}</ref> Popularna imena, ki pa jih IAU ni odobril, so prikazana s kratko opombo. == Meritve == [[Sonce]] je z Zemlje najsvetlejša zvezda. Navidezna magnituda najsvetlejših zvezd se lahko primerja z ne-zvezdnimi telesi v [[Osončje|Osončju]]. Tu so prikazane maksimalne magnitude teh teles, ki so svetlejše od druge najsvetlejše zvezde našega neba (in najsvetlejše nočnega) &#x2212; Sirija (&#x2212;1,46): (brez Sonca) so najsvetlejši objekti [[Luna]] (&#x2212;12,7), [[Venera]] (&#x2212;4,89), [[Jupiter]] (&#x2212;2,94), [[Mars]] (&#x2212;2,91), [[Merkur]] (&#x2212;2,45) in [[Saturn]] (&#x2212;0,49). * Zvezdna svetlost je bila sprva podana na [[Navidezni sij|navideznem siju]], ki ga je prejelo človeško oko: od najsvetlejših zvezd 1. magnitude, pa vse do najtemnejših 6. magnitude. Po odkritju optičnega teleskopa in odkrivanju binarnih in večzvezdij, se je lahko zvezdna magnituda začela izražati kot ''individualna'' (ločena) ali ''združena'' (skupna) magnituda. Tabela je urejena po skupni magnitudi zvezd, kot da bi bile le enojne. Dodatno so še takšni več-zvezdni sistemi označeni z oklepaji, kjer so podane posamezne magnitude. Na primer dvojna zvezda [[Alfa Kentavra]] ima skupno ali kombinirano magnitudo &#x2212;0,27, medtem ko imata posamezni komponenti magnitudi enaki +0,01 in +1,33.<ref name="hr">{{Navedi revijo|title=The Bright star catalogue|year=1991|last=Hoffleit|first=Dorrit|last2=Jaschek|first2=Carlos|journal=New Haven|bibcode=1991bsc..book.....H}}</ref> * Nova ali bolj natančna [[Fotometrija (astronomija)|fotometrija]], standardni filtri ali uporaba različnih metod z uporabo standardnih zvezd lahko izmerijo zvezdne magnitude rahlo drugače. To lahko celo spremeni vrstni red svetlih zvezd. Tabela prikazuje V magnitude, ki uporabljajo [[UBV fotometrični sistem|posebne filtre]], ki približno simulirajo človeški vid. A obstajajo tudi ostale vrste magnitudnega sistema na osnovi različnih valovnih dolžin, nekaj jih je tudi daleč stran od porazdelitve valovnih dolžin človeškega očesa, te navidezne magnitude pa lahko v različnih sistemih zelo variirajo.<ref name="bessell">{{Navedi revijo|title=Standard Photometric Systems|last=Bessell|first=Michael S.|year=2005|journal=Annual Review of Astronomy & Astrophysics|volume=43|issue=1|pages=293–336|bibcode=2005ARA&A..43..293B|doi=10.1146/annurev.astro.41.082801.100251|url=https://semanticscholar.org/paper/760cc5f7a00d672034c509f7b62a6ee9cce9bb71}}</ref> Na primer [[Betelgeza]] ima v pasu K ([[Infrardeče valovanje|infrardeča]]) enako &#x2212;4,05.<ref name="ducati">{{Navedi revijo|title=VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system|last=Ducati|first=J. R.|year=2002|journal=CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues|volume=2237|bibcode=2002yCat.2237....0D}}</ref> * Nekaj zvezd, kot recimo [[Betelgeza]] in [[Antares]], je [[Spremenljivka (zvezda)|spremenljivih]], kar pomeni, da spreminjajo svojo magnitudo skozi dneve, mesece ali leta. V tabeli je spremenljivost označena z <small>var</small>. Vrednosti posameznih magnitud so navedene iz različnih virov. Magnitude so izražene znotraj tabele, kadar so zvezde bodisi na svoji maksimalni svetlosti, ki se ponavlja vsak cikel, na primer prekrivajoča se binarna zvezda Algol; ali, če so spremembe majhne, kot preprosta povprečna magnituda. Za vse rdeče zvezde spremenljivke je opis enotnegamaksimuma pogosto težaven, saj vsak cikel proizvede drugačno svetlost, ki je posledica slabega razumevanje utripanja v procesih [[Zvezdna evolucija|zvezdne evolucije]]. Takšne navedene zvezdne svetlosti so pogosto izračunane na podlagi ''povprečja maksimalne navidezne magnitude''<ref name="MDofA">{{Navedi knjigo|title=Macmillan Dictionary of Astronomy (Illingworth, Valerie, 1985)|work=Dictionary Series|publisher=Springer|edition=Second|page=237|url=https://books.google.com/books?id=oAeyCwAAQBAJ&pg=PA237|accessdate=24 September 2016|isbn=9781349178032|date=April 1985}}</ref> iz predvidevanih maksimumov skozi več ciklov, pri nekaterih primerkih tudi čez več stoletij. Rezultati, ki so pogosto navedeni v literaturi niso nujno enostavni in se lahko razlikujejo v izražanju spremenljive vrednosti za enotne maksimalne svetlosti ali kot razpon vrednosti. * Za izbrano število zvezd se domneva, da svoje svetlosti ne spreminjajo, zato se jih uporablja kot [[Fotometrično-standardna zvezda|standardne zvezde]]. Te standardne zvezde imajo natančno določene magnitude, ki so jih analizirali več let in se pogosto uporabljajo za določanje ostalih magnitud zvezd ali njihovih zvezdnih parametrov z uporabo določenih lestvic.<ref name="landolt">{{Navedi revijo|title=UBVRI Photometric Standard Stars Around the Celestial Equator: Updates and Additions|last=Landolt|first=Arlo U.|year=2009|journal=The Astronomical Journal|volume=137|issue=5|pages=4186–4269|bibcode=2009AJ....137.4186L|arxiv=0904.0638|doi=10.1088/0004-6256/137/5/4186}}</ref> == Glavna tabela == Viri magnitud, ki so citirani, so iz Wikipedijinih člankov—ta osnovni seznam je katalog tega, kar je napisala Wikipedija. Viri so dostopni na posameznih člankih o zvezdah. {| class="wikitable sortable" !Lestvica ![[Navidezni sij|Navidezna magnituda]] (m<sub>V</sub>) ![[IAU Delovna skupina na zvezdnih imenih|Lastno ime]]<ref name="List of IAU-approved Star Names"/> ![[Bayerjevo poimenovanje]] !Razdalja ([[Svetlobno leto|sv. l.]]) ![[Spektralna razvrstitev zvezd|Spektralni razred]] |- |1 |<span style="display:none">0.000</span>&#x2212;26,74 |[[Sonce]] |  |0,000015813 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |G2 V |- |2 |<span style="display:none">0.001</span>&#x2212;1,46 |[[Sirij]] |α CMa |<span style="display:none">000</span>8,6 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0mA1 Va, DA2 |- |3 |<span style="display:none">0.003</span>&#x2212;0,74 |[[Kanop (zvezda)|Kanop]] |α Car |<span style="display:none">0</span>310 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A9 II |- |4 |<span style="display:none">0.004</span>&#x2212;0,27 (0,01&nbsp;+&nbsp;1,33) |[[Alfa Kentavra|Rigil Kentavra & Toliman]] |α Cen |<span style="display:none">000</span>4,4 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |G2 V, K1 V |- |5 |<span style="display:none">0.005</span>&#x2212;0,05 |[[Arktur (zvezda)|Arktur]] |α Boo |<span style="display:none">00</span>37 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |6 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.03}}0,03 (&#x2212;0,02–0,07<small>var</small>) |[[Vega (zvezda)|Vega]] |α Lyr |<span style="display:none">00</span>25 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 Va |- |7 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.08}}0,08 (0,03–0,16<small>var</small>) |[[Kapela (zvezda)|Kapela]] |α Aur |<span style="display:none">00</span>42 | style="background: {{barva zvezde|G}};" |K0 III, G1 III |- |8 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.13}}0,13 (0,05–0,18<small>var</small>) |[[Rigel]] |β Ori |<span style="display:none">0</span>860 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 Ia |- |9 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.34}}0,34 |[[Prokijon]] |α CMi |<span style="display:none">00</span>11 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F5 IV-V |- |10 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.46}}0,46 (0,40–0,46<small>var</small>) |[[Ahernar]] |α Eri |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B6 Vep |- |11 |0,50 (0,2–1,2<small>var</small>) |[[Betelgeza]] |α Ori |<span style="display:none">0</span>640 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M1-M2 Ia-ab |- |12 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.61}}0,61 |[[Beta Kentavra|Hadar]] |β Cen |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 III |- |13 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.76}}0,76 |[[Altair]] |α Aql |<span style="display:none">00</span>17 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A7 V |- |14 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.76}}0,76 (1,33&nbsp;+&nbsp;1,73) |[[Acruks]] |α Cru |<span style="display:none">0</span>320 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 IV, B1 V |- |15 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.86}}0,86 (0,75–0,95<small>var</small>) |[[Aldebaran]] |α Tau |<span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K5 III |- |16 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.96}}0,96 (0,6–1,6<small>var</small>) |[[Antares]] |α Sco |<span style="display:none">0</span>600 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M1.5 Iab-Ib, B2.5 V |- |17 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|0.97}}0,97 (0,97–1,04<small>var</small>) |[[Spika (zvezda)|Spika]] |α Vir |<span style="display:none">0</span>260 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 III-IV, B2 V |- |18 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.14}}1,14 |[[Poluks]] |β Gem |<span style="display:none">00</span>34 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |19 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.16}}1,16 |[[Fomalhaut]] |α PsA |<span style="display:none">00</span>25 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A3 V |- |20 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.25}}1,25 (1,21–1,29<small>var</small>) |[[Deneb]] |α Cyg |2,600 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A2 Ia |- |21 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.25}}1,25 (1,23–1,31<small>var</small>) |[[Mimoza (zvezda)|Mimoza]] |β Cru |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 III, B2 V |- |22 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.39}}1,39 |[[Regul]] |α Leo |<span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 IVn |- |23 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.50}}1,50 |[[Epsilon Velikega psa|Adhara]] |ε CMa |<span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 II |- |24 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.62}}1,62 |[[Lambda Škorpijona|Shaula]] |λ Sco |<span style="display:none">0</span>700 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 IV |- |25 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.62}}1,62 (1,98 + 2,97) |[[Kastor (zvezda)|Kastor]] |α Gem |<span style="display:none">00</span>52 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 V, Am |- |26 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.64}}1,64 |[[Gacruks]] |γ Cru |<span style="display:none">00</span>88 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M3.5 III |- |27 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.64}}1,64 |[[Belatriks]] |γ Ori |<span style="display:none">0</span>240 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 III |- |28 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.65}}1,65 |[[Beta Bika|Elnat]] |β Tau |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B7 III |- |29 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.69}}1,69 |[[Beta Gredlja|Miaplakid]] |β Car |<span style="display:none">0</span>110 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 III |- |30 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.69}}1,69 (1,64–1,74<small>var</small>) |[[Alilamin|Alnilam]] |ε Ori |2,000 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0 Ia |- |31 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.72}}1,72 (1,81–1,87<small>var</small> + 4,27) |[[Gama Jader|Regor]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |γ<sup>1,2</sup> Vel |<span style="display:none">0</span>840 | style="background: {{barva zvezde|WC}};" |WC8, O7.5III |- |32 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.74}}1,74 |[[Alfa Žerjava|Alnair]] |α Gru |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B6 V |- |33 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.77}}1,77 |[[Epsilon Velikega medveda|Aliot]] |ε UMa |<span style="display:none">00</span>81 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 III-IVp kB9 |- |34 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.77}}1,77 |[[Alnitak]] |ζ Ori A |<span style="display:none">0</span>820 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O9.5 Iab, B1 IV, B0 III |- |35 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.79}}1,79 |[[Alfa Velikega medveda|Dubhe]] |α UMa |<span style="display:none">0</span>120 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III, F0 V |- |36 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.80}}1,80 |[[Alfa Perzeja|Mirfak]] |α Per |<span style="display:none">0</span>590 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F5 Ib |- |37 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.82}}1,82 |[[Delta Velikega psa|Vezen]] |δ CMa |1,800 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F8 Ia |- |38 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.84}}1,84 |[[Theta Škorpijona|Sargas]] |θ Sco |<span style="display:none">0</span>270 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F0 II |- |39 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.85}}1,85 |[[Epsilon Strelca|Kaus Australis]] |ε Sgr |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B9.5 III |- |40 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.86}}1,86 |[[Epsilon Gredlja|Avior]] |ε Car |<span style="display:none">0</span>630 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 III, B2 Vp |- |41 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.86}}1,86 |[[Eta Velikega medveda|Alkaid]] |η UMa |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B3 V |- |42 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.90}}1,90 (1,89–1,94<small>var</small>) |[[Beta Voznika|Menkalinan]] |β Aur |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1mIV+A1mIV |- |43 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.91}}1,91 |[[Alfa Južnega trikotnika|Atria]] |α TrA |<span style="display:none">0</span>420 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K2 IIb-IIIa |- |44 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.92}}1,92 |[[Gama Dvojčkov|Alhena]] |γ Gem |<span style="display:none">0</span>100 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1.5 IV+ |- |45 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.94}}1,94 |[[Alfa Pava|Peacock]] |α Pav |<span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B3 V |- |46 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.96}}1,96 (1,99–2,39<small>var</small> + 5,57) |[[Delta Jader|Alsefina]] |δ Vel |<span style="display:none">00</span>80 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 Va(n), F7.5 V |- |47 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.98}}1,98 |[[Beta Velikega psa|Mirzam]] |β CMa |<span style="display:none">0</span>500 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1 II-III |- |48 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.00}}2,00 |[[Alfard]] |α Hya |<span style="display:none">0</span>180 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 II-III |- |49 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|1.98}}1,98 (1,86–2,13<small>var</small>) |[[Severnica]] |α UMi |<span style="display:none">0</span>430 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F7 Ib |- |50 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.00}}2,00 |[[Hamal]] |α Ari |<span style="display:none">00</span>66 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K1 IIIb |- |51 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.01}}2,08 (2,37 + 3,64) |[[Gama Leva|Algieba]] |γ<sup>1</sup> Leo |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III, G7 IIIb |- |52 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.02}}2,02 |[[Beta Kita|Difda]] |β Cet |<span style="display:none">00</span>96 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |53 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.04}}2,04 |[[Mizar (zvezda)|Mizar]] |ζ UMa |<span style="display:none">00</span>78 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A2 Vp, A2 Vp, Am |- |54 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.05}}2,05 |[[Sigma Strelca|Nunki]] |σ Sgr |<span style="display:none">0</span>220 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2.5 V |- |55 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.06}}2,06 |[[Theta Kentavra|Menkent]] |θ Cen |<span style="display:none">00</span>61 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III |- |56 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.05}}2,05 (2,01–2,10<small>var</small>) |[[Beta Andromede|Mirah]] |β And |<span style="display:none">0</span>200 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M0 III |- |57 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.06}}2,06 |[[Alfa Andromede|Alferac]] |α And |<span style="display:none">00</span>97 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 IVpMnHg, A3 V |- |58 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.07}}2,07 |[[Alfa Kačenosca|Rasalhag]] |α Oph |<span style="display:none">00</span>47 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A5 III |- |59 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.08}}2,08 |[[Beta Malega medveda|Kohab]] |β UMi |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K4 III |- |60 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.09}}2,09 |[[Saif]] |κ Ori |<span style="display:none">0</span>720 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 Ia |- |61 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.11}}2,11 |[[Denebola]] |β Leo |<span style="display:none">00</span>36 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A3 Va |- |62 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.12}}2,12 (2,1–3,39<small>var</small>) |[[Algol]] |β Per |<span style="display:none">00</span>93 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B8 V, K0 IV, A7m |- |63 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.15}}2,15 (2,0–2,3<small>var</small>) |[[Beta Žerjava|Tiaki]] |β Gru |<span style="display:none">0</span>170 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M5 III |- |64 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.17}}2,17 |[[Gama Kentavra|Muhlifain]] |γ Cen |<span style="display:none">0</span>130 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 III, A0 III |- |65 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.21}}2,21 |[[Jota Gredlja|Aspidiske]] |ι Car |<span style="display:none">0</span>690 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A9 Ib |- |66 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.21}}2,21 (2,14–2,30<small>var</small>) |[[Lambda Jader|Suhail]] |λ Vel |<span style="display:none">0</span>570 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K4 Ib |- |67 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 (2,21–2,32<small>var</small>) |[[Alfa Severne krone|Alfeka]] |α CrB |<span style="display:none">00</span>75 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 V, G5 V |- |68 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 (2,23–2,35<small>var</small>) |[[Mintaka]] |δ Ori |<span style="display:none">0</span>900 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O9.5 II, B1 V, B0 IV |- |69 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 |[[Gama Laboda|Sadr]] |γ Cyg |1,500 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F8 Iab |- |70 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.23}}2,23 |[[Gama Zmaja|Eltanin]] |γ Dra |<span style="display:none">0</span>150 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K5 III |- |71 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.24}}2,24 |[[Alfa Kasiopeje|Schedar]] |α Cas |<span style="display:none">0</span>230 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 IIIa |- |72 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.25}}2,25 |[[Zeta Krme|Naos]] |ζ Pup |1,100 | style="background: {{barva zvezde|O}};" |O4 If(n)p |- |73 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.26}}2,26 |[[Gama Andromede|Almah]] |γ And |<span style="display:none">0</span>350 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K3 IIb, B9.5 V, B9.5 V, A0 V |- |74 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.28}}2,28 (2,25–2,31<small>var</small>) |[[Beta Kasiopeje|Kaf]] |β Cas |<span style="display:none">00</span>54 | style="background: {{barva zvezde|F}};" |F2 III |- |75 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.29}}2,29 |[[Epsilon Volarja|Izar]] |ε Boo |<span style="display:none">0</span>202 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 II-III, A2 V |- |76 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.30}}2,30 (2,29–2,34<small>var</small>) |– |α Lup |<span style="display:none">0</span>550 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 III |- |77 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.30}}2,30 (2,29–2,31<small>var</small>) |– |ε Cen |<span style="display:none">0</span>380 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1III |- |78 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.31}}2,31 (1,6–2,32<small>var</small>) |[[Delta Škorpijona|Dschuba]] |δ Sco |<span style="display:none">0</span>400 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.3 IV, B1-3 V |- |79 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.31}}2,31 |[[Epsilon Škorpijona|Laravag]] |ε Sco |<span style="display:none">00</span>65 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K1 III |- |80 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.35}}2,35 (2,30–2,41<small>var</small>) |– |[[Eta Kentavra|η Cen]] |<span style="display:none">0</span>310 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 Vne |- |81 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.37}}2,37 |[[Beta Velikega medveda|Merak]] |β UMa |<span style="display:none">00</span>79 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 IVps |- |82 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.38}}2,38 |[[Alfa Pegaza|Anka]] |α Phe |<span style="display:none">00</span>77 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0.5 IIIb |- |83 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.39}}2,39 |[[Kapa Škorpijona|Girtab]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |κ Sco |<span style="display:none">0</span>460 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B1.5 III |- |84 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.40}}2,40 (0,7–3,0<small>var</small>) |[[Epsilon Pegaza|Enif]] |ε Peg |<span style="display:none">0</span>670 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K2 Ib |- |85 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.42}}2,42 (2,31–2,74<small>var</small>) |[[Beta Pegaza|Scheat]] |β Peg |<span style="display:none">0</span>200 | style="background: {{barva zvezde|M}};" |M2.5 II-IIIe |- |86 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.43}}2,43 |[[Eta Kačenosca|Sabik]] |η Oph |<span style="display:none">00</span>88 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A1 IV, A1 IV |- |87 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.44}}2,44 |[[Gama Velikega medveda|Fekda]] |γ UMa |<span style="display:none">00</span>84 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 Ve |- |88 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.45}}2,45 |[[Eta Velikega psa|Aludra]] |η CMa |2.000 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B5 Ia |- |89 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.46}}2,46 |[[Kapa Jader|Markeb]] |κ Vel |<span style="display:none">0</span>540 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B2 IV |- |90 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.47}}2,47 (1,6–3,0<small>var</small>) |[[Gama Kasiopeje|Navi]]{{Efn|Ime se ne pojavi v IAU katalogu zvezdnih imen}} |γ Cas |<span style="display:none">0</span>610 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 IVe |- |91 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.48}}2,48 |[[Alfa Pegaza|Markab]] |α Peg |<span style="display:none">0</span>140 | style="background: {{barva zvezde|A}};" |A0 IV |- |92 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.48}}2,48 |[[Epsilon Laboda|Aljanah]] |ε Cyg |<span style="display:none">00</span>72 | style="background: {{barva zvezde|K}};" |K0 III-IV |- |93 |{{Sortiranje številčne tabele Skrito|2.50}}2,50 |[[Beta Škorpijona|Akrab]] |β Sco |<span style="display:none">0</span>404 | style="background: {{barva zvezde|B}};" |B0.5 IV-V, B1.5 V, B2 V |} == Glej tudi ==   * [[Seznam astronomskih teles]] * [[Seznam ozvezdij po površini|88 modernih ozvezdjih po površini]] * [[Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini|Najsvetlejše zvezde v zgodovini]]: najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu za vsakih 5 milijonov let * [[Seznam najsvetlejših naravnih teles na nebu]] * [[Seznam največjih zvezd]] * [[Seznam najsvetlejših zvezd]] * [[Seznam najbližjih svetlih zvezd]] * [[Seznam najbližjih galaksij]] * [[Seznam najbližjih zvezd|Seznam najbližjih zvezd in rjavih pritlikavk]] * [[Seznam ozvezdij]] * [[Seznam zvezd]] * [[Seznam zvezd po ozvezdju]] * [[Zvezde in planetarni sistemi v fikciji]] == Sklici == {{seznam opomb}} == Viri == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ianridpath.com/brightest.htm 25 najsvetlejših zvezd videnih z Zemlje] * [http://www.atlasoftheuniverse.com/stars.html Najsvetlejše zvezde na Atlasu Vesolja] * [http://www.astronomynotes.com/starprop/s4.htm Sistem magnitud] * [http://csep10.phys.utk.edu/astr162/lect/stars/magnitudes.html O zvezdnih magnitudah] {{DEFAULTSORT:Brightest Stars, List Of}} [[Kategorija:Svetila]] nl2ofv3yet43v8gcngr2vv0mej56umy Stolnica v Rostovu na Donu 0 476753 6747258 6400569 2026-09-06T08:03:42Z Kontributor 2K 227204 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:W kafedralnej cerkwii - panoramio.jpg]] → [[File:W kafedralnej cerkwi - panoramio 2.jpg]] [[c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] (obvious error) 6747258 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Rostovu na Donu | fullname = Stolnica Marijinega rojstva | other name = | native_name = | native_name_lang = Кафедральный собор во имя Рождества Пресвятой Богородицы | image = | caption = | pushpin map = Rusija | pushpin map alt = | map caption = Geografski položaj v Rusiji | coordinates = {{coord|47.2172|39.7115|display=inline,title}} | location = [[Rostov na Donu]] | country = [[Rusija]] | denomination = [[Ruska pravoslavna cerkev]] | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = http://sobor.rostoveparhia.ru/ | former name = | bull date = | founded date = 20. februarja 1781 (prva)<ber>1795 (druga)<br> 1854 | founder = | dedication = | dedicated date = 5. septembra 1781<br>1822<br>1860 | consecrated date = | | functional status = aktivna | heritage designation = | architecture type = stolnica | style = rusko-bizantinska arhitektura | architect = [[Konstantin Thon]], Aleksander Kutepov | length = | width = | width nave = | height = | spire quantity = 1 | spire height = 75 m | bells = | | metropolis = | diocese = škofija Rostov in Novočerkask | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = | extra = }} '''Stolnica Marijinega rojstva''' (rusko Кафедральный собор во имя Рождества Пресвятой Богородицы – ''Kafedralni sobor vo imja Roždestva Presvjatoj Bogorodici'') je glavna [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ([[sobor (cerkev)|sobor]]) mesta [[Rostov na Donu]] in pravoslavne škofije Rostov in Novočerkask.<ref name="sobory">{{Navedi splet|title=Ростов-на-Дону, Кафедральный собор Рождества Пресвятой Богородицы|url=https://sobory.ru/article/?object=06365|website=sobory.ru|accessdate=2021-06-23}}</ref> Nasledila je stolnico Novočerkask kot glavnega mesta krščanskega čaščenja v Donski regiji. == Ozadje == Konec 18. stoletja so se, po obsežni preselitvi vojakov, meščanov in trgovcev v predmestja, mestne oblasti odločile, da bodo postavile tempelj, posvečen [[Marijino rojstvo |Marijinemu rojstvu]]. Zgrajena naj bi bila v istem predmestju, blizu današnjega centralnega trga. Cerkev je bila ustanovljena 20. februarja 1781, odprta pa je bila 5. septembra 1781. Tako začetek gradbenih del kot odprtje cerkve je posvetil nadškof Ioann Andreev. Vendar pa je le deset let po tem, 27. decembra 1791 cerkev pogorela. Takratni mestni župan - M. Naumov, trgovec, je zaprosil metropolita Gavrila, ki je bil vodja Ekaterinoslavske škofije, da je nadzoroval Rostovsko ozemlje ob gradnji nove cerkve. Leta 1795 so na istem kraju začeli gradbena dela cerkve Marijinega rojstva. Leta 1822 je cerkev z odlokom svete sinode dobila status ''sobor'' (glavna cerkev).<ref name="slovar">{{Navedi splet|title=Ростовский собор Рождества Пресвятой Богородицы {{!}} Ростовский Словарь|url=http://rslovar.com/content/%D1%80%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D1%81%D0%BE%D0%B1%D0%BE%D1%80-%D1%80%D0%BE%D0%B6%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D1%81%D0%B2%D1%8F%D1%82%D0%BE%D0%B9-%D0%B1%D0%BE%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%86%D1%8B|website=rslovar.com|accessdate=2021-06-23|archive-date=2018-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180502072449/http://rslovar.com/content/%D1%80%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D1%81%D0%BE%D0%B1%D0%BE%D1%80-%D1%80%D0%BE%D0%B6%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D1%81%D0%B2%D1%8F%D1%82%D0%BE%D0%B9-%D0%B1%D0%BE%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%86%D1%8B|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == [[File:History rynok.jpg|thumb|left|Stara razglednica]] Sredi 19. stoletja je prebivalstvo Rostova stalno naraščalo. Zaradi tega je cesar [[Nikolaj II. Ruski]] odobril osnutek nove kamnite cerkve namesto starega zidanega templja z lesenimi kupolami, ki niso mogle sprejeti množice vernikov. Stolnica je bila zgrajena med letoma 1854 in 1860 po generičnem oziroma modelnem načrtu Konstantina Thona. Zato je stolnica podobna drugim cerkvam, ki jih je oblikoval Thon, kot so [[cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva| cerkev Kristusa Odrešenika]] v [[Moskva|Moskvi]], porušena cerkev Predstavitve v Sankt Peterburgu in stolnica Svetega duha v Petrozavodsku. Aleksander Kutepov je bil arhitekt, zadolžen za gradbena dela. Sredstva za gradnjo so prišla od bogatega trgovca Konstantina Mihajlova-Nefedova. Drugi lokalni trgovec, Igor Pančenko je financiral freske, ikone, zlate križe za kupole in cerkveno ograjo. Leta 1937 je bila stolnica zaprta, na njenem ozemlju pa je bil odprt živalski vrt, sama stolnica pa je bila uporabljena kot skladišče. V 1940-ih so bili porušeni zgornji nivoji [[zvonik]]a. Stolnica je bila znova odprta leta 1942, ko je Rostov zasedla nemška vojska. Leta 1950 je bila stolnica preurejena in stare slike obnovljene. Leta 1988 je bila narejena tudi prenova notranjosti. Leta 1999, ob 250-letnici mesta Rostov, je bil zvonik obnovljen v prvotni obliki.<ref name="palomniki">{{Navedi splet|title=Описание Ростовского кафедрального собора Рождества Пресвятой Богородицы {{!}} Православные паломничества|url=http://palomniki.su/countries/ru/g18/rostov-on-don/cathedral-rozhdestva-pb.htm|website=palomniki.su|accessdate=2021-06-23|archive-date=2013-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130329204810/http://palomniki.su/countries/ru/g18/rostov-on-don/cathedral-rozhdestva-pb.htm|url-status=dead}}</ref> == Opis == [[File:W kafedralnej cerkwi - panoramio 2.jpg|thumb|Pogled v notranjost]] [[File:Sobor and Monument Dmitry Rostovsky Rostov on Don.jpg|thumb|Spomenik Dimitriju Rostovskemu]] Stolnica je kamnita cerkev s petimi [[kupola]]mi, sama zgradba ima obliko križa. Zgrajena je bila v rusko-bizantinskem slogu. Tristopenjski [[ikonostas]] v vzhodnem delu stolnice je izdelan v obliki kapele, s streho z več zatrepi in [[kupola|kupolo]]. Na dvorišču stolnice sta tudi majhna cerkev sv. Janeza Krstnika in [[krstilnica]] svetega Nikolaja, zvonik in več poslovnih zgradb: škofijska uprava, rezidenca rostovskega metropolita in škofijski oddelki in komisije; duhovno in izobraževalno središče svetega Dimitrija; tiskarna škofije; cerkveni pripomočki in trgovine z duhovno literaturo. === Zvonik === Leta 1875 je bila zgrajena zahodna stran zvonika stolnice. Zgrajena je bila po projektu vojaškega arhitekta-inženirja Antona Campionija in umetnika-arhitekta Dmitrija Lebedeva. Gradnja je bila izvedena za račun trgovcev P. Maksimova in S. Koškina, proizvajalca tobaka in filantropa V. Asmolova in I. Pančenka, ki je že takrat postal cerkovnik. Zvonik je bil dokončan leta 1887. Zvonik je visok 75 metrov. Ima tudi [[klasicizem|klasicistične]] in [[renesančna arhitektura|renesančne]] lastnosti. Vrh kupole je modre barve, okrašen z zlatimi zvezdami. V zgornjem nadstropju so bile nameščene ure. V srednjih nadstropjih so bili postavljeni [[zvon]]ovi. Glavni zvon, odlit na račun I. S. Pančenka v Moskvi v obratu N. D. Finska, težak 1032 funtov, je bil obešen 22. oktobra. Ta zvon je bil okrašen s štirimi podobami: rojstva Blažene Device Marije, velikega mučenca Pantelejmona Zdravilca, Iveronova ikona Matere Božje in svetega evangelista Janeza Teologa. Verjamejo, da se je zvonjenje zvonika slišalo več kot 40 kilometrov. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so se bali, da bi lahko Nemci zvonik uporabili kot referenčno točko za topništvo in bombnike. Julija 1942 sta bila razstreljena zgornja dva nivoja. Leta 1949 je bil porušen tudi drugi nivo. Zvonik je bil obnovljen leta 1999. Arhitekt N. Solniškin je bil avtor projekta restavriranja. Novi zvonovi se od svojih predhodnikov razlikujejo po imenih in manjših velikostih. Zdaj so bili imenovani po zavetnikih takratnih duhovnih in posvetnih voditeljev v regiji: *zvon Velikega mučenca Pantelejmona Zdravilca; teža zvona je 4 tone, ime je povezano z nekdanjim vladarjem škofije; *zvon Svetega apostolskega kneza Vladimirja; teža zvona 2 tone, ime je povezano z nekdanjim guvernerjem; *zvon nadangela Mihaela; teža zvona je 1 tona, ime je povezano z rostovskim županom; *zvon svetega Sergija Radoneškega; teža zvona je 0,5 tone; ime je povezano z nekdanjim rektorjem stolnice; *Zvonik Marijinega rojstva; teža zvona je 0,25 tone. Kljub temu, da se je obratovanje samega zvonika začelo leta 1999, je bila obnovitev notranjosti prvega nivoja končana šele 4. decembra 2011, ko je bila spet posvečena kapela svetega Nikolaja Čudežnega. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Cathedral of the Nativity of the Theotokos (Rostov-on-Don)}} *[https://web.archive.org/web/20111104151259/http://sobory.ru/article/index.html?object=06365 Ростов-на-Дону. Кафедральный собор Рождества Пресвятой Богородицыg] *[http://palomniki.su/countries/ru/g18/rostov-on-don/cathedral-rozhdestva-pb.htm Ростовский кафедральный собор Рождества Пресвятой Богородицы] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Stolnice v Rusiji]] [[Kategorija:Verske zgradbe v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1860]] [[Kategorija:Rostov na Donu]] 03u8zp8ctcsyb6fm75l1g5a2uc0n3hj Potop ladje RMS Lusitania 0 479342 6747213 6718738 2026-09-06T02:06:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747213 wikitext text/x-wiki Potop britanske potniške prekooceanske ladje [[RMS Lusitania]] se je zgodil [[7. maj|7. maja]] [[1915]] med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko je [[Nemčija]] vodila napad svojih U-podmornic proti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]] potem, ko je ta na začetku vojne [[Blokada Nemčije|blokirala Nemčijo]]. Lusitanio je na svoji 202 plovbi čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] torpedirala in potopila nemška podmornica U-20. Ladja je potonila v 18 minutah, 11 milj (18 km) južno od polotoka [[Old Head of Kinsale]] na [[Irska|Irskem]], pri čemer je umrlo 1198 ljudi, preživelo pa jih je 765. Potopitev je v mnogih državah obrnila javno mnenje proti Nemčiji, prispevala k [[Ameriški vstop v prvo svetovno vojno|ameriškemu vstopu v prvo svetovno vojno]] in postala ikoničen simbol v vojaških kampanjah za novačenje vojnih dejanj. {{Infopolje Napad na civiliste|alt=|caption=Prizor potapljanja ladje|date=[[7. maj]] [[1915]]|image=Bundesarchiv DVM 10 Bild-23-61-17, Untergang der "Lusitania".jpg|injuries=|target=|time=14:10 - 14:28|title=Potop ladje RMS Lusitania|victims=1.198|location=Severni Atlantski Ocean, 11 milj (18 km) južno od [[Old Head of Kinsale]]}} Lusitania je postala žrtev torpednega napada razmeroma zgodaj v prvi svetovni vojni, preden so taktike za izogibanje sovražnim podmornicam pravilno razumeli in izvedli. Sodobne preiskave tako v [[Združene države Amerike|ZDA]] kot v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] o natančnih vzrokih izgube ladje so ovirale potrebne vojne tajnosti in propagandna kampanja za zagotovitev, da je vsa krivda padla na Nemčijo. Prepiri o tem ali je bila ladja zakonit vojaški cilj, sta ves čas Velika Britanija in Nemčija govorili svoje, saj sta obe strani podali zavajajoče trditve o ladji. V času, ko je bila potopljena, je poleg potnikov in posadke prevažala tudi več kot 4 milijone nabojev streliva z osebnim orožjem, skoraj 50 ton [[Mitraljez|mitraljeza]] in 3.240 ton [[Granata|granat]] in [[Koktajl Molotova|molotov]]. V letih po potopu so se do razbitine potopili številni potapljači in raziskovalci, da bi dobili več informacij, saj so iskali podatke kako natančno je ladja potonila in prepir se nadaljuje še danes. == Ozadje == {{Seealso|RMS Lusitania}} [[Slika:Lusitania 1907.jpg|levo|sličica|Lusitania leta 1907.]] Ko je bila Lusitania zgrajena, je britanska vlada subvencionirala njene stroške gradnje in obratovanja, pod pogojem, da se lahko po potrebi ladjo preuredi v trgovsko križarko z orožjem. Ob začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] jo je britanska admiraliteta najela za rekvizicijo kot oborožena trgovska križarka, zato je bila uvrščena na uradni seznam AMC.<ref name="Remembering the Sinking of the RMS Lusitania">{{navedi splet|title=Remembering the Sinking of the RMS Lusitania|url=http://www.history.com/news/the-sinking-of-rms-lusitania-100-years-ago|website=history.com|access-date=15 February 2018}}</ref> Admiraliteta je nato preklicala njeno prejšnjo odločitev in se odločila, da je navsezadnje ne bodo uporabljali na seznamu AMC;  velike linijske potniške ladje, kot je Lusitania, so porabile ogromne količine premoga (910 ton na dan ali 37,6 tone /na eno uro) in postale resen izpust rezerv goriva Admiralitete zato so bile ekspresne linijske ladje ocenjene, kot neprimerne za vlogo, med vojno.<ref name="Watson2006">{{navedi knjigo| last = Watson| first = Bruce| title = Atlantic convoys and Nazi raiders| year = 2006| publisher = Greenwood| isbn = 978-0-275-98827-2| page = 9}}</ref>Bile so tudi zelo izrazite; zato so bile še naprej uporabljene za prevoz potnikov. Lusitania je ostala na uradnem seznamu AMC in je bila leta [[1914]] uvrščena kot pomožna križarka v reviji Jane's All the World's Boight Lhips, skupaj z njeno sestrsko ladjo [[RMS Mauretania (1906)|RMS Mauretania]]. Ob začetku sovražnosti je narasla resnost za varnost Lusitanie in drugih velikih linijskih ladij. Med prvim ladijskim plovbami proti vzhodu po začetku vojne je bila ladja preparvana v črno sivo barvno shemo, da bi poskušala zakriti njeno identiteto in jo zavarovati. Ko se je izkazalo, da nemško mornarico nadzira kraljeva mornarica, njihova trgovinska grožnja pa je skoraj v popolnoma izginila, se je zelo kmalu zdelo, da je [[Atlantski ocean|Atlantik]] varen za ladje, kot je Lusitania, če so rezervacije rezervirale stroške vzdrževanja nje v službi.<ref>{{navedi knjigo |first1=Thomas A. |last1=Bailey |first2=Paul B. |last2=Ryan |title=The Lusitania Disaster: An Episode in Modern Warfare and Diplomacy |publisher=Free Press/Collier Macmillan |location=New York/London |year=1975}}</ref><ref>New photographic evidence presented in ''Lusitania: An Illustrated Biography'', by J. Kent Layton (2010, Amberley Books)</ref> [[Slika:German Submarine Zone February 1915 after Reynolds et al.jpg|sličica|Nemški zemljevid vojnega območja, februarja 1915. Večina britanskih ladij je bila napadenih v tem območju. ]] Veliko linijskih plovil je plulo čez Atlantik jeseni in pozimi [[1914]]–[[1915]], deloma zaradi padajočega povpraševanja po potovanjih potnikov čez Atlantik, deloma pa zaradi zaščite pred škodo zaradi [[Morska mina|min]] in drugih nevarnosti. Med najbolj prepoznavnimi od teh linijskih plovil so bile nekatere na koncu uporabljene kot [[vojaške ladje]], druge pa so postale [[Bolniška ladja|bolniške ladje]]. Lusitania je ostala v komercialni službi; čeprav rezervacije na njej jeseni in pozimi nikakor niso bile velike, vendar povpraševanje je bilo dovolj veliko, da bi jo lahko obdržali v civilni službi. Sprejeti pa so bili ekonomični ukrepi. Ena od teh je bila zaustavitev njene kotlovnice št. 4 za varčevanje s [[Premog|premogom]] in stroškov posadke; to je zmanjšalo njeno največjo hitrost iz 25 na 21 vozlov (46 do 39 km / h).<ref>Simpson p. 60</ref>Kljub temu pa je ostala najhitrejša prvovrstna potniška linijska ladja, ki je ostala v komercialnih storitvah. Ker so očitne nevarnosti izginile, je tudi ladijska prikrita barvna shema padla in jo vrnila v civilne barve. Njeno ime je bilo napisano v pozlati, njeni dimniki so bili prebarvani v tradicionalno barvo družbe [[Cunard Line]], nadgradnja pa je bila spet pobarvana v belo. Ena sprememba je bila dodajanje bronaste / zlate barve traku okoli podlage nadgradnje tik nad črno barvo. == Zadnja plovba == Lusitania je 17. aprila 1915 izplula iz [[Liverpool|Liverpoola]] in 24. aprila priplula v [[New York]] na newyorški pomol št. 54. Medtem je nemško-ameriško cesarko veleposlaništvo razmišlalo kaj narediti če bi Lusitanio napadla nemška U-podmornica. Veleposlaništvo se je odločilo, da bo pred naslednjo plovbo potnike opozorilo naj ne potujejo na Lusitaniji. Cesarko veleposlaništvo je tako v vseh ameriških časopisih napisalo opozorilni oglas, vključno s tistim v New Yorku: <blockquote>OPOZORILO! POTNIKI, ki nameravajo začeti potovanje čez Atlantik, opozarjamo, da med Nemčijo in njenimi zavezniki ter Veliko Britanijo in njenimi zavezniki obstaja vojno stanje. Območje vojne vključuje vode, ki mejijo na britanske otoke. Plovila, ki plujejo pod zastavo Velike Britanije ali katerega od njihovih zaveznikov, lahko v skladu z uradnim obvestilom nemške vlade, U-podmornice ta plovila v teh vodah napadejo in potopijo. Zato potniki, ki potujejo v vojnem območju na ladjah Velike Britanije ali njenih zaveznikov, to storijo na lastno odgovornost. IMPERIJSKA NEMŠKA EMBASIJA Washington D. C., 22. april 1915 </blockquote>To opozorilo je bilo natisnjeno na oglasu za povratno plovbo Lusitanie, vendar je bilo zaradi tehničnih težav v časopisih objavljeno šele 30. aprila, en dan pred odhodom. Opozorilo je povzročilo vznemirjanje v tisku ter zaskrbelo nekatere potnike in posadko ladje.<ref>{{navedi splet|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1914-20v01/d339|title=Papers Relating to the Foreign Relations of the United States, The Lansing Papers, 1914–1920, Volume I |website=Office of the Historian, Foreign Service Institute}}</ref> === Odhod === [[Slika:Captain W. T. Turner aboard the Aquitania.jpg|sličica|Kapitan Lusitanie, William Thomas Turner (1914). ]] Medtem ko so bile zaradi vojaških prizadevanj dolžne številne britanske potniške ladje ostati v matičnem pristanišču, je Lusitania ostala na svoji tradicionalni poti med [[Liverpool|Liverpoolom]] in [[New York|New Yorkom]]. [[1. maj|1. maja]] 1915 se je na ladjo vkrcalo 1.959 ljudi. Poleg svoje 694 posadke je prevažala 1.265 potnikov, večinoma britanskih državljanov, pa tudi veliko Kanadčanov, skupaj z 139 Američani. Njena nastanitev v prvem razredu, po kateri je bila znana na severnoatlantski poti, je bila rezervirana za nekaj več kot polovico zmogljivosti 290. Drugi razred je bil močno prekomerno napolnjen s 601 potniki, kar je daleč presegalo največjo kapaciteto 460. Medtem ko je bilo veliko majhnih otrok in dojenčkov na krovu so pripomogli k zmanjšanju stiskanja v omejenem številu in štiriposteljnih kabin, situacijo so na koncu odpravili tako, da so nekateri potniki drugega razreda lahko zasedli prazne kabine prvega razreda. V tretjem razredu je veljalo, da je položaj norma za prehod proti vzhodu, saj je le 373 potovalo v nastanitvenih objektih, zasnovanih za 1.186 ljudi. [[Slika:Last photo of Lusitania May 1 1915 (cropped).jpg|levo|sličica|Lusitania kmalu po odhodu iz New Yorka. To je bila zadnja posneta fotografija Lusitanie. ]] Kapitan [[William Thomas Turner]], znan tudi, kot "Bowler Bill", se je vrnil na staro poveljstvo k Lusitaniji. Prejšnjemu kapitanu ladje, Dowu so naročili naj si vzame dopust zaradi [[Stres|stresa]] pri načrtovanju zaščite ladje pred sovražnimi podmornicami. Turner je poskušal pomiriti potnike z obrazložitvijo, da jo je hitrost ladje varna pred napadom podmornice. Vendar je Cunard zaprl eno od štirih ladijskih kotlovnic, da bi zmanjšal stroške za redna naročena vojna potovanja, kar zmanjša njeno največjo hitrost s 25,5 na približno 22 vozlov. Lusitania je tako 1. maja 1915, ob 12:20, izplula iz New Yorka na svojo 202 plovbo čez Atlantik v Liverpool, z 1.959 ljudmi na krovu (med njimi tudi trije nemški državljani).<ref name="prestonWilful" /> Nekaj ur po odhodu ladje je sobotna večerna izdaja Washington Times na svoji naslovnici objavila dva članka, oba pa sta se nanašala na opozorila za povratno plovbo.  === Dejavnost podmornice === [[Slika:U-Boote Kiel 1914.jpg|sličica|Podmornica U-20 (druga na levi) s sestrskimi podmornicami v nemškem pristanišču v [[Kiel|Kielu]]. |267x267_pik]] [[Slika:Bundesarchiv Bild 134-C1831, Kapitänleutnant Walther Schwieger.jpg|sličica|Poveljnik podmornice U-20, [[Walther Schwieger]].]] Medtem, ko je Lusitania plula čez Atlantik na vzhod, je britanska Admiraliteta spremljala stanje in delovanje nemške podmornice U-20 pod poveljstvom kapitana [[Walther Schwieger|Waltherja Schwigerja]], ki je bila takrat dejavna v [[Irsko morje|Irskem morju]]. Podmornica U-20 je do tedaj potopila že veliko britanskih ladij. Od [[4. maj|4. maja]] se je zadrževala 160 km južno od Irske obale. [[5. maj|5. maja]] je kraljeva vojna mornarica poslala neobvezno sporočilo vsem ladjam - "Podmornica je dejavna ob južni obali Irske",ob polnoči pa je dodala redna nočna opozorila, "Podmornica dejavna zunaj Fastneta". Kapitan Turner je [[6. maj|6. maja]] zvečer prejel dve opozorili britanske Admiralitete in je sprejel predvidne varnostne ukrepe. Ena od teh je bila, da so bile vse zunanje luči na ladji ugasnjene, da ladja tako ne bi bila vidna medtem, ko bi vstopala v vojno območje. Vendar je tisti večer na ladji potekal koncert sklada Seamenovih dobrodelnih organizacij in kapitan Turner se je udeležil koncerta v jedilnici prvega razreda.<ref>Beesly, p. 101</ref> [[7. maj|7. maja]] okoli 11. ure je admiraliteta na vse ladje poslal še eno opozorilo, najbrž na zahtevo Alfreda Boota, ki je bil zaskrbljen zaradi Lusitanie: "U-podmornica je potopila še eno ladjo, zdaj nadaljuje pot na severozahod." Booth in ves ladje na poti v Liverpool so prejele novico o potopitvi, o čemer je Admiraliteta vedela vsaj ob 3:00 uri tisto jutro. Turner je prilagodil smer proti severovzhodu, ne vedoč, da se bo to poročilo nanašalo na dogodke prejšnjega dne in očitno razmišljajoče, da se podmornice pogosteje zadržujejo na odprtem morju, da bi zato Lusitania plula bližje obali saj bi bila tako varnejša. Ob 13:00 je bilo prejeto drugo sporočilo, "Podmornica pet milj južno od rta Clear, nadaljuje pot proti zahodu, nazadnje opažena ob 10:00 uri." To poročilo je bilo povsem netočno kot, da na tej lokaciji ni bila nobena podmornica.<ref name=laytonturn>{{navedi knjigo|title=Conspiracies at Sea: Titanic and Lusitania|chapter=Scoundrel's Encore|year=2016|last=Layton|first=J Kent}}</ref> Podmornica U-20 je imela malo goriva in le tri torpede na krovu. 7. maja zjutraj je bila vidnost slaba in Schwieger se je odločil, da se odpravijo domov. Podmornica se je potopila ob 11. uri, potem ko je Schwieger videl ribiško ladjo, za katero je verjel, da je britanska patrulja, in se kmalu zatem odločil, da je ne bo napadel. To je pomožni križar [[HMS Juno (ladja)|HMS Juno]] videl in se vrnil v Queenstown (danes [[Cork]]), ko je ob 7:45 prejel opozorilo o dejavnosti podmornice v bližini Queenstownskega pristanišča.<ref name="prestonWilful" />{{rp|216}}<ref>Beesly p. 108</ref> === Potopitev === Lusitania je bila 6. maja zvečer od zahodne južne obale oddaljena 750 milj (1.210 km) in takrat je ladja zaplula v napovedano vojno območje. Do 5:00 ure zjutraj 7. maja je dosegla točko dobrih 190 km jugozahodno od rta [[Fastnet]] (najjužnega rta Irske), kjer se je srečala z britansko morsko patruljo Partridge. Ob 6:00 se je ladji približala gosta [[megla]] in posadka je naročila dodatno opazovanje ladijskim opazovalcem. Nekatere potnike je motilo, da je ladja skozi trobila na ladijske piščali na svojih dimniki. Ko se je ladja približala [[Irska|Irski]], je kapitan Turner ukazal ob 8:00 zmanjšati hitrost ladje na 8 vozlov, uro pozneje pa povečati na 13 vozlov. Ob 10:00 se je megla začela dvigati in do poldneva je ladjo nad čistim mirnim morjem zasijalo [[sonce]]. Hitrost ladje se je povečala na 18 vozlov in Lusitania je tako nadaljevala svojo 202 plovbo čez Atlantik v Liverpool kamor je nameravala pripluti pozno popoldne.<ref name=LaytonLoc>{{navedi splet|url=https://atlanticliners.com/cunard_home/lusitania_home/|title=RMS Lusitania Home|author=J. Kent Layton}}</ref> [[Slika:Torpedoed Lusitania.jpg|sličica|Angleška ilustracija: Lusitania ravnokar torpedirana. Prikazana je tudi druga eksplozija. ]] Podmornica U-20 se je na površju znova prikazala ob 12:45 saj je bila vidljivost zdaj odlična. Ob 13:20 je posadka na vzhodu zagledala nekaj črnega in Schwigerja so poklicali na stolp podmornice. Skozi daljnogled je bilo videti črno ladjo, ki je oddajala siv dim. Po barvi je bilo ugotovljeno, da je to Lusitania in Schwieger se je odločil torpedirati ladjo, saj je mislil, da je ladja obrožena, kot pomožna trgovska križarka, ki prevaža orožje in strelivo. Pet minut pozneje se je podmornica U-20 potopila na globino 8 metrov ter sledila Lusitaniji z največjo podvodno hitrostjo 9 vozlov. Ko se je podmornica U-20 obrnila v pravilen položaj za napad, se je Lusitania obrnila in Schwieger se je ustrašil, da so jih opazili vendar se je kmalu zatem ladja obrnila nazaj, tokrat v pravilen položaj za napad. Ob 14:09 je Schwieger dal ukaz za izstrelitev enega [[Torpedo|torpeda]] in takrat je podmornica izstrelila en torpedo proti Lusitaniji, ki je bila od podmornice oddaljena 700 metrov. Ob 14:10 je torpedo zadel Lusitanio. Schwieger je opisal: <blockquote>Torpedo je ladjo zadel na desnem trupu pod vodno gladino, tik za ladijskim mostom. Kmalu je v trupu eksplodirala še ena nenavadna eksplozija, s črnim oblakom v zraku. Ladja je zavila levo, a se je kmalu ustavila in nato je premec začel toniti. Ime na trupu "Lusitania" je bilo nekaj minut po eksploziji videti v zlati barvi. </blockquote>Raimund Weisbach, častnik skladišča s torpedi in minami na podmornici U-20, si je skozi periskop ogledal Lusitanio medtem, ko je tonila in pripomnil je, da je bila eksplozija huda.<ref>{{navedi knjigo| last = Schmidt| first = Donald E.| title = The Folly of War: American Foreign Policy, 1898–2004| url = https://archive.org/details/follyofwarameric0000schm| date = 29 June 2005| publisher = Algora Publishing| isbn = 978-0-87586-383-2| page = [https://archive.org/details/follyofwarameric0000schm/page/n85 70] }}</ref>Šest minut po eksploziji se je potapljanje ladje malo upočasnilo. [[Slika:Lusitania vast hole.jpg|levo|sličica|Luknja v trupu, ki jo je povzročil torpedo podmornice U-20. ]] Medtem je osemnajst letni opazovalec Leslie Morton z daljnogledom opazoval morje, ko je opazil tanke črte pene, ki so drvele proti ladji. Zavpil je: "Torpedo prihaja na desni strani!" Torpedo je zadel Lusitanio tik za ladijskim mostom s tem pa je v zrak vzletel velik val vode, ki je podrl en reševalni čoln na glavni palubi. "Zvenelo je, kot da je udarilo kladivo z milijon tonami, visoko par sto metrov" je dejal en potnik. Sledila je druga močnejša eksplozija, ki je visoko v zrak nad palubo ponesla nekaj kosov železa, jekla, zakovic, premoga in prahu.<ref name="Report">{{navedi splet |url=http://www.titanicinquiry.org/Lusitania/Report/BOTInqRepTorpboats.html |access-date=18 February 2018 |title=Wreck Commissioner's Inquiry – The torpedoing of the ship – The launching of the life-boats |publisher=titanicinquiry.org |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20060708235906/http://www.titanicinquiry.org/Lusitania/Report/BOTInqRepTorpboats.html |archive-date=8 July 2006}}</ref> Vnosi v dnevnike Schwiegerja dokazujejo, da je izstrelil le en torpedo. Nekateri dvomijo v utemeljenost te trditve in trdijo, da je nemška vlada pozneje spremenila objavljeno pošteno kopijo dnevnika Schwiegerjevega: 416–19, vendar računi drugih članov posadke U-20 to ne potrjujejo. Vnosi so bili skladni tudi z radijskimi poročili, ki jih je Nemčija pošiljala na podmornico U-20, ko se je vrnila v [[Severno morje]], pred kakršno koli možnostjo uradne prikrite. [[Slika:Doomed Lusitania.jpg|sličica|Potapljajoča se Lusitania, prikazana, ko irski ribiči pomagajo reševati potnike in posadko. V resnici je bilo spuščanje čolnov bolj katastrofalno. ]] Ob 14:12 je kapitan Turner krmarju ukazal usmeriti ladjo proti irski obali, kar je krmar tudi storil, vendar ladja ni mogla hitro pluti saj je bilo krmilo zaradi eksplozije močno poškodovano in je bilo zato težko upravljati z ladjo. Minuto pozneje je kapitan v strojnico poslal opozorilni signal, da naj kljub delovanju ladijskih strojev vsi takoj zapustijo strojnico, vendar iz strojnice ni bil sprejet noben odgovor. Ladijski operater je minuto po torpediranju v eter poslal takojšnji SOS signal, ki je bil sprejet z brezžične radijske postaje na obali. Ob 14:14 je na ladji zmanjkalo elektrike in tako je voda poplavila temno podpalubje. Svetlobo je posadka naredila z žepnimi svetilkami, vendar nobena dvigala niso delovala in so v podpalubju ujela veliko potnikov, neprepustnih vrat, ki so bila pred napadom kot previdnost zaprta, ni bilo mogoče ponovno odpreti, da bi izpustili ujete kurjače, zaradi česar so se vsi utopili. Ob 14:15, minuto potem, ko je na krovu prišlo do stika elektrike, je kapitan Turner ustavil ladjo in ladijske stroje ter ukazal zapustiti ladjo. Voda je poplavila več, kot polovico spodnjih prostorov na desni strani zato je nastal 15 stopinjski nagib na desni strani. Lusitania je imela 48 reševalnih čolnov, dovolj za vse ljudi na krovu, vendar je spuščanje čolnov zapletel velik ladijski nagib.<ref name="Report"/> Deset minut potem, ko je bila ladja torpedirana in se je potapljanje ladje dovolj upočasnilo, je posadka začela polniti reševalne čolne z ljudmi. Reševalni čolni na desni strani so se zazibali predaleč, da bi se potniki varno vkrcali vanj. Medtem, ko je bilo se možno vkrcati na reševalne čolne na levi strani, je njihovo spuščanje predstavljalo drugačen problem. Kot je bilo značilno, so bile plošče trupa Lusitanie zakovičene in ko so bili reševalni čolni spuščeni, so drseli ob zakovice, ki so grozile, da bodo čolne resno poškodovale, preden bodo varno spuščeni v vodi. [[Slika:Sinking of the Lusitania London Illus News.jpg|sličica|Ilustracija potapljanja, ki jo je naslikal Norman Wilkinson. ]] [[Slika:Torpedoed Lusitania diagram.jpg|levo|sličica|Druga eksplozija je potnike prepričala, da je podmornica U-20 še enkrat torpedirala Lusitanio. ]] Veliko reševalnih čolnov se je med spuščanjem prevrnilo in padlo v morje; drugi so se z gibanjem ladje prevrnili, ko so bili spuščeni v vodo.<ref>{{navedi knjigo| last = Linnihan| first = Ellen | title = Stranded at Sea| date = 2005| publisher = Saddleback Educational Publications| isbn = 978-1-56254-830-8| page = [https://archive.org/details/strandedatsea0000linn/page/32 32]| url = https://archive.org/details/strandedatsea0000linn/page/32}}</ref> Trdilo se je, da so nekateri čolni zaradi malomarnosti nekaterih častnikov padli s palube, pri čemer so potnike podrli in potisnili proti mostu. To so pričevanja potnikov in posadke. Nekateri člani posadke so med spuščanjem čolnov v vodo izgubili oprijem vrvi, s katero so se čolni spuščali, zaradi česar so potniki padli v hladno vodo. Drugi čolni so se zavrteli ob spuščanju, ko so nekateri panični ljudje hoteli skočiti v čolne. Od 48 reševalnih čolnov jih je bilo uspešno spuščenih le šest, vsi z desne strani. Reševalni čoln 1 se je ob spuščanju prevrnil, a se je kmalu zatem uspel pravilno obrniti in kasneje napolniti z ljudmi, ki so padli v vodo. Reševalni čolni 9 (5 ljudi na krovu) in 11 (7 ljudi na krovu) so uspeli varno priti do vode z nekaj ljudmi, a sta oba pozneje pobrala veliko plavalcev. Reševalna čolna 13 in 15 sta tudi varno prišla do vode, preobremenjena z okoli 150 ljudmi. Nazadnje je reševalni čoln 21 (52 ljudi na krovu) varno dosegel vodo in zapustil ladjo nekaj trenutkov pred njenim dokončnim potopom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rmslusitania.info/lifeboats/|title=Lifeboats|website=The Lusitania Resource|date=15 August 2010 }}</ref> Nekaj ​​ladijskih zložljivih reševalnih čolnov je padlo s palube, ko se je potopila, ti zložljivi čolni pa so zagotovili varne splave za plavalce. Ladjo sta zapustila tudi dva reševalna čolna na levi strani. Reševalni čoln 14 (11 ljudi na krovu) je bil varno spuščen, a ker kobilica čolna ni bila v vodi, se je čoln napolnil z morsko vodo in potonil skoraj takoj po dosegu vode. Kasneje je reševalni čoln čoln 2 veslal stran od ladje z novimi potniki (prejšnji so padli v morje, ko so spuščali čoln), potem ko so odstranili vrv. Veslali so kmalu, preden je ladja potonila. Na palubah je zavladala panika. Schwieger je to opazoval skozi periskop U-20 in ob 14:25 spustil periskop in se odpravil v spalnico na podmornici. Pozneje v vojni je Schwieger umrl, ko je podmornica U-88, na kateri je poveljeval, [[5. september|5. septembra]] [[1917]] v severnem morju zadela britansko morsko mino in potonila.<ref name=RM40/><ref name=diary/> V potopu podmornice U-88 ni nihče preživel. Kapitan Turner je bil medtem na ladijskem mostu in je pregledoval ladijski dnevnik z opozorili admiralitete, ki jih je poslala pred nevarnost U-podmornic, ko je voda dosegla ladijski most. Ko je bil ves ladijski most pod vodo, je kapitan Turner odšel iz mostu in uspelo mu je priplavati na površje ter se rešiti na plavajoči stol v vodi. S seboj je vzel ladijski dnevnik in grafikone, preživel pa je potem, ko je stol uporabljal, kot splav in se ulegel nanj. Ladijski premec je zaradi plitve vode z vso silo udaril v morsko dno. Ob udarcu so eksplodirali vsi kotli, tudi tisti, ki je povzročil zrušitev tretjega dimnika. Drugi trije dimniki so se kmalu zatem zrušili. Ladja je od torpediranja do mesta potopa preplula 2 milji (3 km) za seboj pa pustila sled naplavin in ljudi. Po udarcu premca v morsko dno in zrušitvi vseh štirih dimnikov, se je ladijska krma dvignila v zrak, da so propelerji gledali iz vode in ob 14:28 je ladja dokončno potonila pod morsko gladino. [[Slika:Track of Lusitania.jpg|sličica|Pogled na žrtve in preživele v vodi po potopu Lusitanie. Naslikal William Lionel Wyllie.]] Lusitania je potonila v samo 18 minutah, 11 milj (18 km) južno od polotoka Old Head Of Kinsale. Podmornica U-20 se ni dolgo časa zadrževala na kraju potopa ampak je nadaljevala pot v Kiel. Po potopu je minilo približno štiri ure preden so irski reševalci in irski ribiči prispeli na kraj dogodka in rešili preživele. Veliko ljudi je med čakanjem v hladni vodi zaradi nizke temperature vode 11°C, padla v nezavest in utonila. Britanski potniški prekooceanski parnik HMS Juno je z reševalci odplul na kraj potopa in preživele odpeljal v najbližje pristanišče v Queenstownu (danes Cork). Zadnji preživeli so v pristanišče prispeli ob 21:00.<ref>Molony, p. 123</ref> Preživelo je 765 ljudi medtem, ko je v potopu umrlo 1.198 ljudi, med njimi tudi 128 Američanov. Po prihodu v Queenstown so še trije moški umrli zaradi poškodb, ki so jih utrpeli med potopom. Po besedah ​​Bailey in Ryan je Lusitania potovala brez zastave, njeno ime pa je prekrivalo temna barva. Ena zgodba - urbana legenda - pravi, da ko je Schwieger dal ukaz za izstrelitev enega torpeda, četrti častnik [[Charles Voegele]], ni hotel sodeloval v napadu na ženske in otroke in je ukazal zavrnil, zaradi česa je bil do konca vojne v [[Kiel|Kielu]] zaprt v vojaškem zaporu. Ta govorica je iz leta [[1972]], ko je francoski dnevni list Le Monde objavil pismo uredniku. === Posadka in potniki === ==== Preživeli ==== ===== Posadka ===== * [[William Thomas Turner]], kapitan Lusitanie [[Slika:Ian Holbourn.png|sličica|[[Ian Holbourn]] je preživel potop.]] ===== Potniki ===== * [[Oliver Percy Bernard]], gradbeni arhitekt * [[Josephine Brandell]], avstrijska igralka in pevka * [[Avis Dolphine]], 12-letna prijateljica profesorja Ian Holbourn s katerim se je spoznala na glavni palubi Lusitanie * [[Ogden H. Hammond]], ameriški politik in industrijalec * [[Rita Jolivet]], francosko-ameriška igralka * [[Ian Holbourn]], britanski profesor in pisatelj * [[Margaret Lady Mackwohort]], britanska industrijalka * [[Sir Frederick Orr-Lewis]], kanadski industrijalec * [[Theodate Pope Riddle]], ameriški arhitekt in filantrop * [[D. A. Thomas]], britanski politik in industrijalec * [[Scoot Turner]], ameriški ladijski strojnik * [[Gwynn Parry Jones]], svetovno znani tenorist ===== Žrtve ===== [[Slika:Charles Klein.jpg|sličica|[[Charles Klein]] je umrl v potopu.]] * [[Thomas O'Brien Butler]], irski skladatelj in dirigent * [[William Broderickt Cloete]], rudarski podjetnik * [[Marie Depage]], belgijska medicinska sestra * [[Justus Miles Forman]], ameriški dramatik in romanopisec * [[Charles Frohman]], ameriški gledališki predstavnik * [[Albert L. Hopkins]], ameriški predsednik ladjedelnice Newport News Shipbuilding * [[Elbert Hubbard]], ameriški pisatelj in založnik * [[Charles Klein]], ameriški gledališki ravnatelj * [[Alfred Gwyne Vanderbilt]], ameriški večmilijonski poslovnež * [[Hugh Lane]], ameriški zbiralec umetnin * [[Rev. Dr. Basil W. Marturin]], britanski avtor in teolog * [[Frederick Stark Pearson]], ameriški strojnik in podjetnik * [[Frances Mclnoth Stephens]], montrealski socialist * [[Lothrop Withington]], ameriški zgodovinar in urednik knjig == Uradne poizvedbe o potopu == [[Slika:Woman rescued from LUSITANIA, May 25, 1915 LCCN2002699079.jpg|sličica|Preživela ženska, rešena iz potopa Lusitanie, v Queenstownu 25. maja 1915.]] Takoj po potopu je [[8. maj|8. maja]] tamkajšnji okrožni preiskovalec [[John Hogan]] na polotoku Kinsale odprl preiskavo smrti treh moških, ki jih je s preživelimi HMS Juno odpeljal v Queenstown in so pozneje umrli. Večina preživelih (in mrtvih) so odpeljali v Queenstown namesto v Kinsale, ki je bila veliko bližje. Kapitan Turner je [[10. maj|10. maja]] izjavil o potopu, kjer je opisal, da je ladjo med tretjim in četrtim dimnikom zadel en sam torpedo. Takoj zatem je sledila druga eksplozija. Priznal je, da je prejel splošna opozorila o podmornicah, vendar ni bil obveščen o potopu Earla Lathoma. Izjavil je, da je prejel druga navodila admiralitete, ki jih je izvedel, vendar o njih ni smel razpravljati. Poročevalec je izrekel razsodbo, da je pokojnik utonil po napadu na neoboroženem plovilu, ki ni bilo v boju, v nasprotju z mednarodnim pravom. Pol ure po zaključku preiskave in rezultatih, ki so jih dali novinarjem, je kronski odvetnik za Cork, [[Harry Wynne]], prišel z navodili, da ga ustavijo. Kapitan Turner ne bi smel dokazovati nobenih napotkov glede ladijskega prometa o izogibanju podmornic in jih ne bi smel dati.<ref name="prestonWilful" />{{rp|330–332}} === Odbor za preiskavo ladijske trgovine === Uradna preiskava o potopu Lusitanie se je začela [[15. junij|15. junija]] v [[Westminster Hall]]. Preiskavo je vodil sodnik [[John Bigman]], ki je leta [[1912]] vodil preiskavo [[Potop ladje RMS Titanic|potopa]] [[RMS Titanic|Titanica]]. V preiskavi je sodeloval generalni državni tožilec Anglije in Walesa, [[Edward Carson]]. Na preiskavo je bilo poklicanih tudi 36 preživelih prič.<ref name=Culpa>{{navedi splet|url=https://www.rmslusitania.info/controversies/captain-turner/|title=The Culpability of Captain Turner|website=The Lusitania Resource|date=26 March 2011|access-date=2025-05-04|archive-date=2025-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20250817154620/https://www.rmslusitania.info/controversies/captain-turner/|url-status=dead}}</ref> Zaslišanja med 15. in [[18. junij|18. junijem]] so potekala za zaprtimi vrati in zajemala gradivo, povezano z zadnjo plovbo Lusitanie. Med odprtimi zaslišanji je admiraliteta poskušala za nesrečo obtožiti kapitana Williama Turnerja, da bi opozorila na njegovo domnevno malomarnost pri opravljanju dolžnosti na ladji. Poveljnik kraljeve mornarice [[John Fisher (častnik)|John Fisher]] je Turnerja imenoval nesposobnega človeka in lovca ter upal na zgodnjo aretacijo kapitana. [[Winston Churchill]] je bil prvi, ki, je dejal, da bo proti Turnerju takoj vložena tožba. Direktor trgovine, [[Richard Webb]], je predpostavil, da je kapitan Lusitanie zarotoval z nemškim vojaškim poveljstvom. Začel je tudi naštevati radiograme, poslane Lusitaniji, ki naj bi jih Turner ignoriral. William Turner je bil obtožen, da ni spoštoval pravil varne plovbe in da je kršil navodila admiralitete, kar je povzročilo pomanjkanje hitrosti ladje, njegov neposredni potek in kratka oddaljenost do obale. Sodišče je ugotovilo, da se je hitrost zmanjšala zaradi vremenskih razmer, a se je nato spet povečala na 18 vozlov. Treba je vedeti, da je Lusitania prva ladja v prvi svetovni vojni, ki jo je napadla U-podmornica s hitrostjo nad 15 vozlov. V času napada je bila Lusitania od obale oddaljena 20 km, kar je upoštevalo vsa navodila, da naj je ladja od obale oddaljena vsaj 8 km. Poleg tega je telegram admiralitete poročal o podmornici 32 km stran na morju. Po posvetovanju z dvema pomočnikoma [[James Anderson|Jamesom Andersonom]] in [[John Piper|Johnom Piperjem]] (nobeden od nju dveh ni preživel) se je kapitan Turner odločil, da je priporočljivo, da ostanejo bližje obali, in naročil spremembo smeri plovbe. Zaradi tega je sodišče obtožbe ugotovilo kot neutemeljene. Pozneje so bili kapitan Turner, njegova posadka, družba [[Cunard Line]] in kraljeva mornarica oproščeni, krivda in obtožba pa sta padli samo na Nemčijo in nemško vlado. Vsa odgovornost je padla na vlado nemškega cesarstva. === Ameriški odziv === V [[Združene države Amerike|ZDA]] so proti Cunardu vložili 68 tožb. Vse so bile opravičene leta [[1918]].  Preiskavo je vodila sodnica [[Julies Meyer]], ki je leta 1912 pomagala voditi preiskavo potopa Titanica. Primer je bil zaslišan v odsotnosti porote. Obe strani sta se vnaprej strinjali, da na sestanku ne bo obravnavano vprašanje prevoza Lusitanie z vojaškim in osebnim tovorom. V Združenem kraljestvu je pričalo 33 ljudi, ki niso mogli priti v ZDA. Med njimi je bil tudi kapitan Turner. V ameriški preiskavi je postal bolj aktiven pri zagovarjanju pravilnosti svojih dejanj in svoje absolutne nedolžnosti v napadu. Turner je dejal, da nima razloga, da bi verjel, da je gibanje linijskih ladij z visoko hitrostjo cik-cak varno. To je potrdil primer, ko je podmornica uspešno napadla drugo ladjo, ki se je gibala levo in desno. Njegov položaj so podprli številni častniki. Turner je še dejal, da je za natančno določitev koordinat linijske ladje potrebno 30 minut stabilnega tečaja. Vendar so strokovnjaki za pomorsko plovbo parirali in izjavljali, da lahko lokacijo ladje z visoko natančnostjo določimo z dvema nagiboma v petih minutah. Po preiskavi je sodišče razsodilo: "Vzrok nesreče je bilo nezakonito ukrepanje vlade nemškega cesarstva", do hitrega potopa pa je prišlo, ker sta obe eksploziji eksplodirali na desni strani ladje in poplavila desno stran. Dejanja kapitana so bila priznana kot kompetentna, ukrepi za reševanje ljudi s strani posadke pa so ustrezali vsem zahtevam. Po odločitvi sodnika bi bilo treba vse zahtevke predložiti nemški vladi. Leta [[1925]] je bilo Weimar republiki kot povračilo plačanih 2,5 milijona dolarjev. === Nemški odziv === Dr. [[Bernhard Dernburg]], nekdanji nemški kolonialni sekretar, je 8. maja v Clevelandu v Ohiu podal izjavo, v kateri je poskušal utemeljiti potop Lusitanie, v času, ko je bil Dernburg priznan kot uradni tiskovni predstavnik nemške cesarske vlade v ZDA. Dernburg je dejal, da je Nemčija imela pravico, da jo napade in potopi, ne glede na potnike na krovu, ker je Lusitania prevažala vojno orožje in strelivo s kontrabacijo vojne "in tudi zato, ker je bila" uvrščena med pomožne križarke ". Dernburg je še dejal, da so opozorila nemškega veleposlaništva pred plovbo in beležka z dne [[18. februar|18. februarja]], ki razglaša o obstoju "vojnih območij", Nemčijo razbremenili kakršne koli odgovornosti za smrt ameriških državljanov na krovu. Omenil je strelivo in vojaško blago, prijavljeno na manifestu Lusitanie, in dejal, da je "takšna plovila" po haaških pravilih mogoče zaseči in uničiti brez upoštevanja vojnega območja. Pomočnik družbe Cunard Line, Herman Winter, je zanikal obtožbo, da je ladja prevažala strelivo:<blockquote>Na krovu je imela 4.200 strelskih nabojev, vendar so bile puške za osebno orožje, spravljene v ločene škatle... zagotovo ne spadajo v klasifikacijo streliva. Oblasti Združenih držav Amerike nam ne bi dovolile, da strelivo, ki ga uporabljajo vojaške oblasti, prevažamo na linijskih potniških ladjah. Lusitania je že leta pred vojno prevažala kartuše z majhno količino orožja.</blockquote>Dejstvo, da je Lusitania prevažala strelivo in orožje, takrat britanska javnost ni bila seznanjena, saj je bilo mnenje, da bo, čeprav je to dovoljeno po takratnih predpisih, uporabljeno v nemški propagandi. Potop je bil v [[Turčija|Turčiji]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] ostro kritiziran in so ga neodobravali, medtem ko je v nemškem tisku potop obžaloval Vorwärts, dnevni časopis Socialdemokratske stranke Nemčije, pa tudi kapitan Persius, odkrit mornarski kritik, ki je pisal za Berliner Tageblatt. Časnik [[Kölnische Volkszeitung]] je povedal: ni bila zadnja ladja. Angleži želijo s stradanjem opustiti nemški narod. Smo bolj človeški. Angleško ladjo smo preprosto potopili s potniki, ki so na lastno odgovornost potovali na ladji, ki je zaplula v vojno območje. === Britanski in ameriški odzivi === [[Slika:Take Up the Sword of Justice.jpg|sličica|Take Up the Sword of Justice, britanski propagandi plakat z Lusitanio v ozadju. ]] Waltherja Schwiegerja so v zavezniškem javnem tisku obsodili in ga označili za [[Vojni zločin|vojnega zločinca]]. Od 139 ameriških državljanov na Lusitaniji jih je 128 izgubilo življenje, v Veliki Britaniji in Ameriki pa je prišlo do velikega ogorčenja. The Nation je to označil za "dejanje, za katerega bi se Hun zardel, Turk pa se osramotil" In Britanci so menili, da morajo Američani napovedati vojno Nemčiji. Ameriški predsednik [[Woodrow Wilson]] pa ni hotel pretiravati. V [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]] je 10. maja 1915 rekel: <blockquote>Obstaja takšna stvar, da je človek preveč ponosen, da bi se boril. Obstaja taka stvar, da je narod tako pravilen, da mu ni treba s silo prepričevati drugih, kaj je prav.</blockquote>Ko je Nemčija začela svojo podmorniško kampanjo proti Veliki Britaniji, je Wilson opozoril, da bodo ZDA nemško vlado strogo kaznovale za odgovornost za kršitve ameriških pravic. 1. maja 1915 je izjavil, da "nobenega kršitve, ki bodo storjeno protipravno in nečloveško dejanje", ni mogoče sprejeti kot legitimen izgovor za to dejanje. V tednih po potopu je bilo v administraciji vroče razpravljati o tem dogodku. Državni sekretar [[William Jennings Bryan]] je pozval h kompromisu in zadržanosti. ZDA bi morale verjeti, da bi morale Britance prepričati, naj opustijo prepoved živil in omejijo svoje dejavnosti rudarjenja hkrati, ko so Nemci bili prepričani, da bodo omejili svojo podmorniško kampanjo. Predlagal je tudi, naj ameriška vlada resnično opozori državljane ZDA, ki potujejo na katere koli ladje, ki zapluje v vojno območje. Kljub temu, da je naklonjen Bryanovim protivojnim občutkom, je Wilson vztrajal, da se mora nemška vlada opravičiti za potop, odškodnino ameriškim žrtvam in obljubiti, da se bo v prihodnje izognila kakršnemu koli podobnemu dogajanju. Manj, kot dve leti po potopu, januarja [[1917]] je nemška vlada sporočila, da bo ponovno vodila neomejeno vojno podmornice in potopila vsako ladjo za katero bo mislila, da je njihov sivražnik. To je predsednika Wodrowa Wilsona in druge američane močno razjezilo, zato je 3. februarja 1917 Wilson podpisal prekinitev uradnih odnosov z Nemčijo in [[6. april|6. aprila]] 1917 je ameriški kongres, pod Wilsonovo prošnjo, Nemčiji razglasil vojno. Zbiranje udeležb v ZDA je bilo sprva počasno, a spomladi, marca [[1918]] je bilo v [[Evropa|Evropo]] pripeljanih več, kot dva milijona ameriških vojakov. Ker je bila Nemčija glavna zaveznica [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], je Amerika decembra 1917 napovedala vojno še Avstro-Ogrski.<ref name=quinn/><ref>{{navedi novice | last = White | first = Horace | title = More Schrectlichkeit | newspaper = [[New York Times]] | page = 10 | date = 5 May 1916 | url = https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1916/05/05/104674048.pdf }} [sic – author misspelled ''Schrecklichkeit'']</ref> Kot nemška vojna odškodnina je Cunard po prvi svetovni vojni dobil nemško ladjo [[SS Imperator]], ki jo je preimenoval v RMS Berengaria. Berengaria je nadomestila vlogo Lusitanie in postala Cunardova vodilna ladja. == Zadnji preživeli == [[Slika:Barbara McDermott.jpg|levo|sličica|Mlada Barbara McDermott z varnostnikom William Harkness. ]] Zadnja preživela je bila [[Audrey Warren Lawson-Johnston]] (née Pearl), ki se je rodila v New Yorku [[15. februar|15. februarja]] 1915. Bila je četrta od šestih otrok (najmlajša dva sta bila rojena po katastrofi), rojena majorju Fredericu "Frank" Warren  Pearl ([[26. avgust]] [[1869]] - [[2. januar]] [[1952]]) in Amy Lea (née Duncan; [[12. november]] [[1880]] - [[1. februar]] [[1964]]).  Stara je bila le tri mesece, ko se je v New Yorku s starši, tremi sorojenci in dvema sestrama vkrcala na Lusitanio - in se zaradi starosti ni spominjala nesreče. Z bratom Stuartom (star 5 let) ju je takrat rešila britanska medicinska sestra Alice Maud Lines, stara 18 let, ki je z njima v naročju skočila s palube in pobegnila v reševalni čoln. Tudi njeni starši so preživeli, vendar sta umrli sestri Amy (stara 3 leta) in Susan (stara 14 mesecev). Pearl se je poročila s Hughom de Beauchampom Lawsonom-Johnstonom, drugim sinom Georgea Lawsona Johnstona, 1. baronom Luke, [[18. julij|18. julija]] [[1946]]. Imela sta tri otroke in sta živela v Melchbournu v Bedfordshireu. Hugh je bil leta [[1961]] visoki šerif iz Bedfordshira. Johnston je leta [[2004]] obdaril obrežni rešilni čoln Amy Lea na postaji New Quay Lifeboat Station v spomin na svojo mamo. Johnston je umrla [[11. januar|11. januarja]] [[2011]]. Zadnja ameriška preživela potnica je bila [[Barbara McDermott]] (rojena Barbara Winifred Anderson v Connecticutu, [[15. junij|15. junija]] [[1912]], Roland Anderson in Emily Pybus). V času potopitve je bila stara tri leta. Njen oče je delal kot risar v tovarni streliva v jugozahodnem Connecticutu. Žene in hčerke ni mogel spremljati na Lusitaniji, saj je prva svetovna vojna v tovarni, kjer je delal, ustvarila visoke zahteve za izdelavo streliva. Barbara se je spomnila, da je v jedilnici prvega razreda jedla sladico, ko je ladjo zadel torpedo. Spomnila se je, da je držala žlico, ko je videla sopotnike, ki so bežali okoli močno poškodovanega dela ladje. Barbara se je sredi kaosa ločila od matere in jo naložila v rešilni čoln št. 15. Barbara je pozneje izvedela, da je njena mati padla v morje, a jo je rešila in postavila v isti rešilni čoln kot njena hči. Niti Barbara niti njena mama nista bili huje poškodovani. Po reševanju sta Barbara in njena mama odpotovali v [[Darlington]], okrožje Durham v Angliji, da bi živeli z materino babico Barbaro. Barbara je umrla [[22. marec|22. marca]] [[1917]] v starosti 28 let. Dve leti pozneje je Barbara zapustila Veliko Britanijo in odpotovala nazaj v Združene države Amerike na [[RMS Mauretania (1906)|Mauretaniji]] in [[26. december|26. decembra]] [[1919]] prispela v New York. Barbara je umrla [[12. april|12. aprila]] [[2008]] v Wallingfordu v Connecticutu v starosti 95 let. == Ladijski tovor in druga eksplozija == [[Slika:Lusitania Propeller, Liverpool.jpg|sličica|Eden od Lusitanijinih propelerjev, pritrjen v Liverpoolu. ]] Lusitanijin tovor je vključeval skoraj 50 ton [[Mitraljez|mitraljeza]], 3.240 [[Granata|granat]] in [[Koktajl Molotova|molotov]] ter 420 000 nabojev pušk z majhnim strelivom potem, ko je ladja 1. maja izplula iz New Yorka. Vendar so bila ta streliva razvrščena kot strelivo z majhnim orožjem, kar se je izkazalo za neeksplozivna in so bila jasno označena kot taka. Po ameriških predpisih o ladijskem prometu je bila linijska ladja popolnoma zakonita;  strokovnjaki so se strinjali, da za drugo eksplozijo ni krivo orožje ali strelivo. Trditve, da je ladja prevažala bolj kontroverzen tovor, na primer fin aluminij v prahu, skrit na njenih tovornih manifestih, ali pištolo (piroksilen), prikrito kot sodi iz govedine, niso bile nikoli dokazane. Leta [[2007]] so morski forenzični preiskovalci menili, da bi bila eksplozija v ladijski napravi za proizvodnjo pare lahko verjetna razlaga za drugo eksplozijo. Vendar pa računi le redkih preživelih, ki jim je uspelo pobegniti iz sprednjih dveh kotlovnic, poročajo, da ladijski kotli niso eksplodirali. Vodilni gasilec Albert Martin je pozneje izpovedal, da mislil, da je torpedo dejansko vstopil v kotlovnico in eksplodiral med skupino kotlov, kar je bilo fizično nemogoče. Znano je tudi, da je bila sprednja kotlovnica napolnjena s paro in da je parni tlak, ki napaja turbine, močno padel po drugi eksploziji. Te kažejo na okvaro, takšne ali drugačne vrste, v ladijski napravi za proizvodnjo pare. Možno je, da je do okvare prišlo neposredno iz enega od kotlov v kotlovnici št. 1, ampak v visokotlačnih parnih vodih do turbin. Če bi izvirna eksplozija torpeda sama eksplodirala v skladišču premoga kotlovnice št.  1, bi verjetno ladja potonila brez druge eksplozije. Ta prva eksplozija je bila dovolj sama, da je povzročila resne poplave v središču, čeprav bi bila potopitev verjetno počasnejša. Pomanjkljivosti ladijske prvotne neprepustne pregrade so še poslabšale položaj, prav tako pa tudi številne odprtine, ki so bile odprte za prezračevanje. == Ladijska razbitina == Razbitina Lusitanie leži na globini 93 metrov, 11 milj (18 km) od polotoka [[Old Head of Kinsale|Old Head Of Kinsale]]. Ker je kapitan Turner z ladje v času napada vzel ladijski dnevnik in grafikone, je bil to eden glavnih dejavnikov, da so določili položaj razbitine in našli razbitino po prvi svetovni vojni. Zaradi sile, s katero je zaldela morsko dno, se je močno sesedla na svojo desno stran in se zaradi korozije v zimskih plimovanjih poslabšala bistveno hitreje kot [[RMS Titanic|Titanic]] in [[HMHS Britannic|Britannic]]. Kobilica ima "nenavadno ukrivljenost" v obliki bumeranga, kar je lahko povezano s pomanjkanjem moči zaradi izgube njene nadgradnje.<ref name="Bishop">{{cite journal|last=Bishop |first=Leigh |title=Return to ''Lusitania'' |journal=Advanced Diver Magazine |year=2003 |issue=13 |url=http://www.advanceddivermagazine.com/articles/lusitania/lusitania.html |access-date=1 May 2011|author-link=Leigh Bishop}}</ref> Nadgradnja je še zdaj najbolj poškodovan del, ladijski dimniki pa so razbiti. Premec je najvidnejši del razbitine s krmo, poškodovano zaradi globinskih napadov v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], odstranjeni pa so bili trije od štirih propelerjev s strani Oceaneering International leta [[1982]]. Nekatere vidne značilnosti Lusitanie vključujejo še njeno čitljivo ime, nekaj stebričkov, ki so še vedno nedotaknjeni, kosi porušene nadgradnje, nekaj odprtin, kosi reševalnih čolnov in zadnji propeler, na pol zakopan v pesku. Nedavne odprave na razbitino so odkrile, da je razbitina Lusitanie v primerjavi z razbitino Titanica in razbitino ladje Britannic, v veliko slabšem stanju saj se je njen trup že začel sesedati in razpadati.<ref name=Bishop/> == Glej tudi == * [[Seznam po številu ladij, ki so jih potopile U-podmornice]] == Sklici == <references /> == Viri == 1.https://www.history.com/news/how-the-sinking-of-lusitania-changed-wwi 2.https://www.history.com/topics/world-war-i/lusitania 3.https://www.britannica.com/topic/Lusitania-British-ship 4.https://www.deeperblue.com/diving-the-r-m-s-lusitania/ 5.https://www.nationalgeographic.com/news/2015/03/150315-lusitania-titanic-world-war-churchill-history-ngbooktalk/ 6.https://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/lusitania_sinking_of 7.https://prologue.blogs.archives.gov/2015/06/02/sinking-of-the-rms-lusitania/ 8.https://winstonchurchill.hillsdale.edu/sinking-the-rms-lusitania/ 9.https://www.thoughtco.com/sinking-of-the-lusitania-1778317 == Zunanje povezave == '''-''' https://www.ducksters.com/history/world_war_i/sinking_of_the_lusitania.php '''-''' http://www.english.emory.edu/LostPoets/Lusitaniapapers.html '''-''' https://www.rmg.co.uk/discover/explore/sinking-lusitania '''-''' https://www.europeanfilmgateway.eu/content/sinking-lusitania '''-''' http://www.findingdulcinea.com/news/on-this-day/May-June-08/On-This-Day--Germany-Sinks-British-Liner-Lusitania.html [[Kategorija:Bitke leta 1915]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1915]] [[Kategorija:Prva svetovna vojna]] [[Kategorija:Leto 1915]] 3kmmbfbcwo8c6blqbfiqbrok8mvlkk2 Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/1–1000 4 485412 6747236 6731696 2026-09-06T07:23:44Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 1–1000 6747236 wikitext text/x-wiki Od zadnje posodobitve 06. 09. 2026. je 13.958 strani glavnega prostora ustvarilo 198.960 edinstvenih uporabnikov. 10.000 najboljših uporabnikov je ustvarilo 195.002 strani ali 98,0% Wikipedije. === 1–1000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 1 | [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] | 52.616 |- | 2 | [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] | 14.423 |- | 3 | [[Uporabnik:Grejo|Grejo]] | 12.533 |- | 4 | [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] | 10.810 |- | 5 | [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] | 6.861 |- | 6 | [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] | 6.445 |- | 7 | [[Uporabnik:Rude|Rude]] | 4.853 |- | 8 | [[Uporabnik:Slodave|Slodave]] | 4.436 |- | 9 | [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] | 3.499 |- | 10 | [[Uporabnik:Nusha|Nusha]] | 3.026 |- | 11 | [[Uporabnik:Paul28|Paul28]] | 2.969 |- | 12 | [[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]] | 2.844 |- | 13 | [[Uporabnik:SportiBot|SportiBot]] | 2.676 |- | 14 | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 2.493 |- | 15 | [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] | 2.493 |- | 16 | [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] | 1.589 |- | 17 | [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] | 1.512 |- | 18 | [[Uporabnik:Romanm|Romanm]] | 1.184 |- | 19 | [[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] | 1.114 |- | 20 | [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] | 1.111 |- | 21 | [[Uporabnik:Pv21|Pv21]] | 1.037 |- | 22 | [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] | 967 |- | 23 | [[Uporabnik:A09|A09]] | 905 |- | 24 | [[Uporabnik:Mihas-bot|Mihas-bot]] | 884 |- | 25 | [[Uporabnik:Aarnejcic|Aarnejcic]] | 868 |- | 26 | [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] | 840 |- | 27 | [[Uporabnik:Japan Football|Japan Football]] | 796 |- | 28 | [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] | 730 |- | 29 | [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] | 724 |- | 30 | [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] | 689 |- | 31 | [[Uporabnik:Mich973|Mich973]] | 587 |- | 32 | [[Uporabnik:Renesemee|Renesemee]] | 572 |- | 33 | [[Uporabnik:Alebarasi|Alebarasi]] | 545 |- | 34 | [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] | 536 |- | 35 | [[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] | 524 |- | 36 | [[Uporabnik:Marino|Marino]] | 519 |- | 37 | [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] | 494 |- | 38 | [[Uporabnik:Tone|Tone]] | 487 |- | 39 | [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] | 484 |- | 40 | [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] | 455 |- | 41 | [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Doncsecz~slwiki]] | 435 |- | 42 | [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] | 428 |- | 43 | [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] | 425 |- | 44 | [[Uporabnik:Archangel|Archangel]] | 410 |- | 45 | [[Uporabnik:Janeznovak|Janeznovak]] | 407 |- | 46 | [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] | 406 |- | 47 | [[Uporabnik:Matej Frančeškin|Matej Frančeškin]] | 397 |- | 48 | [[Uporabnik:Rethymno|Rethymno]] | 360 |- | 49 | [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] | 337 |- | 50 | [[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] | 328 |- | 51 | [[Uporabnik:Matijap|Matijap]] | 311 |- | 52 | [[Uporabnik:Nebotigatreba7|Nebotigatreba7]] | 296 |- | 53 | [[Uporabnik:Pandrej|Pandrej]] | 287 |- | 54 | [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] | 280 |- | 55 | [[Uporabnik:Heretik|Heretik]] | 279 |- | 56 | [[Uporabnik:Struc|Struc]] | 266 |- | 57 | [[Uporabnik:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] | 264 |- | 58 | [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] | 264 |- | 59 | [[Uporabnik:MGTom|MGTom]] | 260 |- | 60 | [[Uporabnik:T@Di|T@Di]] | 256 |- | 61 | [[Uporabnik:Badavinc|Badavinc]] | 252 |- | 62 | [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] | 250 |- | 63 | [[Uporabnik:Leopardi|Leopardi]] | 239 |- | 64 | [[Uporabnik:Ilirski gusar|Ilirski gusar]] | 236 |- | 65 | [[Uporabnik:Gnooi|Gnooi]] | 230 |- | 66 | [[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]] | 225 |- | 67 | [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] | 216 |- | 68 | [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] | 214 |- | 69 | [[Uporabnik:Gap|Gap]] | 205 |- | 70 | [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] | 201 |- | 71 | [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] | 201 |- | 72 | [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] | 196 |- | 73 | [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] | 195 |- | 74 | [[Uporabnik:Jurijbavdaz|Jurijbavdaz]] | 192 |- | 75 | [[Uporabnik:Anton Mravcek~slwiki|Anton Mravcek~slwiki]] | 187 |- | 76 | [[Uporabnik:Fran|Fran]] | 184 |- | 77 | [[Uporabnik:Burek|Burek]] | 181 |- | 78 | [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] | 179 |- | 79 | [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] | 165 |- | 80 | [[Uporabnik:BJ89|BJ89]] | 163 |- | 81 | [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] | 161 |- | 82 | [[Uporabnik:BuDi|BuDi]] | 161 |- | 83 | [[Uporabnik:Yoda|Yoda]] | 159 |- | 84 | [[Uporabnik:Lanfra|Lanfra]] | 156 |- | 85 | [[Uporabnik:AndrejS.K|AndrejS.K]] | 155 |- | 86 | [[Uporabnik:Zupi|Zupi]] | 154 |- | 87 | [[Uporabnik:Radek|Radek]] | 152 |- | 88 | [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] | 152 |- | 89 | [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] | 151 |- | 90 | [[Uporabnik:KoRnholio8|KoRnholio8]] | 149 |- | 91 | [[Uporabnik:KocmutD|KocmutD]] | 145 |- | 92 | [[Uporabnik:5er|5er]] | 145 |- | 93 | [[Uporabnik:Genovefa|Genovefa]] | 143 |- | 94 | [[Uporabnik:Mg|Mg]] | 141 |- | 95 | [[Uporabnik:Danielg123|Danielg123]] | 141 |- | 96 | [[Uporabnik:Cabana|Cabana]] | 141 |- | 97 | [[Uporabnik:Danny KM|Danny KM]] | 140 |- | 98 | [[Uporabnik:Luka11235|Luka11235]] | 138 |- | 99 | [[Uporabnik:Hinko Gnito|Hinko Gnito]] | 136 |- | 100 | [[Uporabnik:Tbddl|Tbddl]] | 134 |- | 101 | [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Mravlja Matjaz]] | 133 |- | 102 | [[Uporabnik:89.212.164.12|89.212.164.12]] | 133 |- | 103 | [[Uporabnik:Veprasmen|Veprasmen]] | 129 |- | 104 | [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] | 126 |- | 105 | [[Uporabnik:Ben-Picc|Ben-Picc]] | 124 |- | 106 | [[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]] | 122 |- | 107 | [[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] | 119 |- | 108 | [[Uporabnik:Ajznponar|Ajznponar]] | 119 |- | 109 | [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] | 117 |- | 110 | [[Uporabnik:Janisterzaj|Janisterzaj]] | 116 |- | 111 | [[Uporabnik:Lander~slwiki|Lander~slwiki]] | 113 |- | 112 | [[Uporabnik:Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] | 111 |- | 113 | [[Uporabnik:Marko Krmac|Marko Krmac]] | 110 |- | 114 | [[Uporabnik:Viki11rodno|Viki11rodno]] | 105 |- | 115 | [[Uporabnik:Osbp|Osbp]] | 104 |- | 116 | [[Uporabnik:67.60.27.122|67.60.27.122]] | 101 |- | 117 | [[Uporabnik:Rok42|Rok42]] | 100 |- | 118 | [[Uporabnik:Lacen|Lacen]] | 100 |- | 119 | [[Uporabnik:Gledalec|Gledalec]] | 100 |- | 120 | [[Uporabnik:SamiKullström|SamiKullström]] | 99 |- | 121 | [[Uporabnik:Nareto|Nareto]] | 99 |- | 122 | [[Uporabnik:FurmanKlemen|FurmanKlemen]] | 99 |- | 123 | [[Uporabnik:92.53.155.250|92.53.155.250]] | 98 |- | 124 | [[Uporabnik:Haklc|Haklc]] | 95 |- | 125 | [[Uporabnik:Feniks|Feniks]] | 94 |- | 126 | [[Uporabnik:Freienthurn|Freienthurn]] | 93 |- | 127 | [[Uporabnik:Nimrod~slwiki|Nimrod~slwiki]] | 91 |- | 128 | [[Uporabnik:Ipos|Ipos]] | 87 |- | 129 | [[Uporabnik:Ajgorhoe|Ajgorhoe]] | 87 |- | 130 | [[Uporabnik:97E|97E]] | 87 |- | 131 | [[Uporabnik:MrPanyGoff|MrPanyGoff]] | 85 |- | 132 | [[Uporabnik:Slovenec sem|Slovenec sem]] | 83 |- | 133 | [[Uporabnik:56jhoG|56jhoG]] | 83 |- | 134 | [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] | 82 |- | 135 | [[Uporabnik:Carameloncoffee|Carameloncoffee]] | 81 |- | 136 | [[Uporabnik:Prevod&priredba|Prevod&priredba]] | 79 |- | 137 | [[Uporabnik:Lynxmb|Lynxmb]] | 77 |- | 138 | [[Uporabnik:Dkovacicg|Dkovacicg]] | 77 |- | 139 | [[Uporabnik:Darkopet|Darkopet]] | 76 |- | 140 | [[Uporabnik:Khorva|Khorva]] | 75 |- | 141 | [[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] | 74 |- | 142 | [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] | 73 |- | 143 | [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] | 73 |- | 144 | [[Uporabnik:Wailer|Wailer]] | 72 |- | 145 | [[Uporabnik:ILipovšek|ILipovšek]] | 72 |- | 146 | [[Uporabnik:Miggie H|Miggie H]] | 71 |- | 147 | [[Uporabnik:Andsmo|Andsmo]] | 71 |- | 148 | [[Uporabnik:Zgnjecko|Zgnjecko]] | 70 |- | 149 | [[Uporabnik:Sweden|Sweden]] | 70 |- | 150 | [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] | 69 |- | 151 | [[Uporabnik:Miran77|Miran77]] | 69 |- | 152 | [[Uporabnik:Polonica|Polonica]] | 68 |- | 153 | [[Uporabnik:Zlatifilatelist|Zlatifilatelist]] | 66 |- | 154 | [[Uporabnik:Igor|Igor]] | 65 |- | 155 | [[Uporabnik:MatheusMe|MatheusMe]] | 62 |- | 156 | [[Uporabnik:NN|NN]] | 61 |- | 157 | [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] | 61 |- | 158 | [[Uporabnik:Darko Pes~slwiki|Darko Pes~slwiki]] | 61 |- | 159 | [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]] | 60 |- | 160 | [[Uporabnik:Prunk|Prunk]] | 60 |- | 161 | [[Uporabnik:Jay Hodec|Jay Hodec]] | 58 |- | 162 | [[Uporabnik:Bernijeri|Bernijeri]] | 58 |- | 163 | [[Uporabnik:Rosinant|Rosinant]] | 56 |- | 164 | [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] | 56 |- | 165 | [[Uporabnik:Jurij5|Jurij5]] | 56 |- | 166 | [[Uporabnik:JGeoheli|JGeoheli]] | 56 |- | 167 | [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] | 56 |- | 168 | [[Uporabnik:Garygo golob|Garygo golob]] | 54 |- | 169 | [[Uporabnik:Delphi goldy|Delphi goldy]] | 54 |- | 170 | [[Uporabnik:Alsi24|Alsi24]] | 53 |- | 171 | [[Uporabnik:Joshua~slwiki|Joshua~slwiki]] | 52 |- | 172 | [[Uporabnik:Grozec|Grozec]] | 52 |- | 173 | [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] | 52 |- | 174 | [[Uporabnik:Reorgart|Reorgart]] | 51 |- | 175 | [[Uporabnik:Eton vs harrow|Eton vs harrow]] | 51 |- | 176 | [[Uporabnik:BiS|BiS]] | 50 |- | 177 | [[Uporabnik:Wikiped~slwiki|Wikiped~slwiki]] | 49 |- | 178 | [[Uporabnik:Blog84|Blog84]] | 49 |- | 179 | [[Uporabnik:Rastofan|Rastofan]] | 48 |- | 180 | [[Uporabnik:Odisej|Odisej]] | 48 |- | 181 | [[Uporabnik:Keber|Keber]] | 48 |- | 182 | [[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] | 47 |- | 183 | [[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] | 47 |- | 184 | [[Uporabnik:Ales Em.|Ales Em.]] | 47 |- | 185 | [[Uporabnik:Mdolinar|Mdolinar]] | 46 |- | 186 | [[Uporabnik:Jz|Jz]] | 45 |- | 187 | [[Uporabnik:Godvisna|Godvisna]] | 45 |- | 188 | [[Uporabnik:Matej200|Matej200]] | 44 |- | 189 | [[Uporabnik:JC|JC]] | 44 |- | 190 | [[Uporabnik:Greek Strategos|Greek Strategos]] | 44 |- | 191 | [[Uporabnik:Urbi|Urbi]] | 43 |- | 192 | [[Uporabnik:Spid3rM|Spid3rM]] | 43 |- | 193 | [[Uporabnik:Silvija|Silvija]] | 43 |- | 194 | [[Uporabnik:Petra Jordan|Petra Jordan]] | 43 |- | 195 | [[Uporabnik:An272727|An272727]] | 41 |- | 196 | [[Uporabnik:Ghdf23e|Ghdf23e]] | 40 |- | 197 | [[Uporabnik:AstroKaktus|AstroKaktus]] | 40 |- | 198 | [[Uporabnik:Szczecinolog|Szczecinolog]] | 39 |- | 199 | [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] | 39 |- | 200 | [[Uporabnik:DRZAVICA|DRZAVICA]] | 38 |- | 201 | [[Uporabnik:Kapitan|Kapitan]] | 37 |- | 202 | [[Uporabnik:Spiko-carpediem|Spiko-carpediem]] | 36 |- | 203 | [[Uporabnik:Proseminar 2005|Proseminar 2005]] | 36 |- | 204 | [[Uporabnik:Podmejc|Podmejc]] | 36 |- | 205 | [[Uporabnik:Missmarple~slwiki|Missmarple~slwiki]] | 36 |- | 206 | [[Uporabnik:Navportus|Navportus]] | 35 |- | 207 | [[Uporabnik:Iskra16|Iskra16]] | 35 |- | 208 | [[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] | 35 |- | 209 | [[Uporabnik:Triglav 2000|Triglav 2000]] | 34 |- | 210 | [[Uporabnik:Anchi3|Anchi3]] | 34 |- | 211 | [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] | 33 |- | 212 | [[Uporabnik:PIHNER|PIHNER]] | 33 |- | 213 | [[Uporabnik:Makenzis|Makenzis]] | 33 |- | 214 | [[Uporabnik:Tine5|Tine5]] | 32 |- | 215 | [[Uporabnik:Primorc na kvadrat|Primorc na kvadrat]] | 32 |- | 216 | [[Uporabnik:Neka oseba|Neka oseba]] | 32 |- | 217 | [[Uporabnik:Lm|Lm]] | 32 |- | 218 | [[Uporabnik:89.212.40.246|89.212.40.246]] | 32 |- | 219 | [[Uporabnik:Brane.Blokar|Brane.Blokar]] | 31 |- | 220 | [[Uporabnik:Vucic|Vucic]] | 30 |- | 221 | [[Uporabnik:Revizorka|Revizorka]] | 30 |- | 222 | [[Uporabnik:Pa3k|Pa3k]] | 30 |- | 223 | [[Uporabnik:Lyonski|Lyonski]] | 30 |- | 224 | [[Uporabnik:Ljubljana007|Ljubljana007]] | 30 |- | 225 | [[Uporabnik:Zalozba sanje|Zalozba sanje]] | 29 |- | 226 | [[Uporabnik:Vlado2208|Vlado2208]] | 29 |- | 227 | [[Uporabnik:Vdomen|Vdomen]] | 29 |- | 228 | [[Uporabnik:Krefts|Krefts]] | 29 |- | 229 | [[Uporabnik:Endify|Endify]] | 29 |- | 230 | [[Uporabnik:EmiliaITČA|EmiliaITČA]] | 29 |- | 231 | [[Uporabnik:Blazv|Blazv]] | 29 |- | 232 | [[Uporabnik:Avs3nik|Avs3nik]] | 29 |- | 233 | [[Uporabnik:X~slwiki|X~slwiki]] | 28 |- | 234 | [[Uporabnik:Katy9|Katy9]] | 28 |- | 235 | [[Uporabnik:Javor|Javor]] | 28 |- | 236 | [[Uporabnik:Ike~slwiki|Ike~slwiki]] | 28 |- | 237 | [[Uporabnik:Francelj99|Francelj99]] | 28 |- | 238 | [[Uporabnik:B4d|B4d]] | 28 |- | 239 | [[Uporabnik:Asopotnik|Asopotnik]] | 28 |- | 240 | [[Uporabnik:Svcirbeljes|Svcirbeljes]] | 27 |- | 241 | [[Uporabnik:Rote kapelle|Rote kapelle]] | 27 |- | 242 | [[Uporabnik:Princess Maria|Princess Maria]] | 27 |- | 243 | [[Uporabnik:Oblak1234|Oblak1234]] | 27 |- | 244 | [[Uporabnik:JurijM6|JurijM6]] | 27 |- | 245 | [[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] | 27 |- | 246 | [[Uporabnik:Edmoon|Edmoon]] | 27 |- | 247 | [[Uporabnik:Burduhuan|Burduhuan]] | 27 |- | 248 | [[Uporabnik:BenCe|BenCe]] | 27 |- | 249 | [[Uporabnik:Kastus~slwiki|Kastus~slwiki]] | 26 |- | 250 | [[Uporabnik:PhJ|PhJ]] | 25 |- | 251 | [[Uporabnik:Maja Vehar|Maja Vehar]] | 25 |- | 252 | [[Uporabnik:Grudy|Grudy]] | 25 |- | 253 | [[Uporabnik:Artelind|Artelind]] | 25 |- | 254 | [[Uporabnik:AnaJur|AnaJur]] | 25 |- | 255 | [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]] | 25 |- | 256 | [[Uporabnik:Seba~slwiki|Seba~slwiki]] | 24 |- | 257 | [[Uporabnik:Duxborut|Duxborut]] | 24 |- | 258 | [[Uporabnik:BGBFBFBDF|BGBFBFBDF]] | 24 |- | 259 | [[Uporabnik:Belasolf29|Belasolf29]] | 24 |- | 260 | [[Uporabnik:TomažS|TomažS]] | 23 |- | 261 | [[Uporabnik:Tjasa DNK|Tjasa DNK]] | 23 |- | 262 | [[Uporabnik:Spela92|Spela92]] | 23 |- | 263 | [[Uporabnik:Robertz|Robertz]] | 23 |- | 264 | [[Uporabnik:Pozlepster|Pozlepster]] | 23 |- | 265 | [[Uporabnik:Muklebor|Muklebor]] | 23 |- | 266 | [[Uporabnik:Majaseb|Majaseb]] | 23 |- | 267 | [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] | 23 |- | 268 | [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] | 23 |- | 269 | [[Uporabnik:Gibalec|Gibalec]] | 23 |- | 270 | [[Uporabnik:Francsolina|Francsolina]] | 23 |- | 271 | [[Uporabnik:Ango|Ango]] | 23 |- | 272 | [[Uporabnik:YtoSu|YtoSu]] | 22 |- | 273 | [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] | 22 |- | 274 | [[Uporabnik:SunnyZoya|SunnyZoya]] | 22 |- | 275 | [[Uporabnik:Skydancer|Skydancer]] | 22 |- | 276 | [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] | 22 |- | 277 | [[Uporabnik:Napsy|Napsy]] | 22 |- | 278 | [[Uporabnik:Matej2|Matej2]] | 22 |- | 279 | [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] | 22 |- | 280 | [[Uporabnik:JaKob|JaKob]] | 22 |- | 281 | [[Uporabnik:-ična|-ična]] | 22 |- | 282 | [[Uporabnik:Gospodar|Gospodar]] | 22 |- | 283 | [[Uporabnik:Enej1000|Enej1000]] | 22 |- | 284 | [[Uporabnik:Birdie|Birdie]] | 22 |- | 285 | [[Uporabnik:194.249.39.217|194.249.39.217]] | 22 |- | 286 | [[Uporabnik:Matk~slwiki|Matk~slwiki]] | 21 |- | 287 | [[Uporabnik:Jurius1991|Jurius1991]] | 21 |- | 288 | [[Uporabnik:Apolitičnost|Apolitičnost]] | 21 |- | 289 | [[Uporabnik:82.192.43.102|82.192.43.102]] | 21 |- | 290 | [[Uporabnik:Yoosh|Yoosh]] | 20 |- | 291 | [[Uporabnik:Stalingrad1942|Stalingrad1942]] | 20 |- | 292 | [[Uporabnik:Sodček|Sodček]] | 20 |- | 293 | [[Uporabnik:Polona|Polona]] | 20 |- | 294 | [[Uporabnik:Pishcotec|Pishcotec]] | 20 |- | 295 | [[Uporabnik:Niste navedli veljavnega uporabniškega imena|Niste navedli veljavnega uporabniškega imena]] | 20 |- | 296 | [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] | 20 |- | 297 | [[Uporabnik:Lagos|Lagos]] | 20 |- | 298 | [[Uporabnik:Jssmrenton|Jssmrenton]] | 20 |- | 299 | [[Uporabnik:Dr. Angela|Dr. Angela]] | 20 |- | 300 | [[Uporabnik:Urharec|Urharec]] | 19 |- | 301 | [[Uporabnik:Neznanec|Neznanec]] | 19 |- | 302 | [[Uporabnik:Franc Zupanič|Franc Zupanič]] | 19 |- | 303 | [[Uporabnik:Evka32|Evka32]] | 19 |- | 304 | [[Uporabnik:Eri92|Eri92]] | 19 |- | 305 | [[Uporabnik:217.72.84.32|217.72.84.32]] | 19 |- | 306 | [[Uporabnik:193.201.212.157|193.201.212.157]] | 19 |- | 307 | [[Uporabnik:Si Martin|Si Martin]] | 18 |- | 308 | [[Uporabnik:MilanH|MilanH]] | 18 |- | 309 | [[Uporabnik:Luka666|Luka666]] | 18 |- | 310 | [[Uporabnik:Kolii|Kolii]] | 18 |- | 311 | [[Uporabnik:Jarc5|Jarc5]] | 18 |- | 312 | [[Uporabnik:Hereamana Pitya|Hereamana Pitya]] | 18 |- | 313 | [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] | 18 |- | 314 | [[Uporabnik:FelllixFelllicis|FelllixFelllicis]] | 18 |- | 315 | [[Uporabnik:193.77.234.58|193.77.234.58]] | 18 |- | 316 | [[Uporabnik:Y~slwiki|Y~slwiki]] | 17 |- | 317 | [[Uporabnik:Pag|Pag]] | 17 |- | 318 | [[Uporabnik:Lowell~slwiki|Lowell~slwiki]] | 17 |- | 319 | [[Uporabnik:Khanassassin~slwiki|Khanassassin~slwiki]] | 17 |- | 320 | [[Uporabnik:JozeS|JozeS]] | 17 |- | 321 | [[Uporabnik:IAMSOMEBODYHERE|IAMSOMEBODYHERE]] | 17 |- | 322 | [[Uporabnik:Dr. tejtej|Dr. tejtej]] | 17 |- | 323 | [[Uporabnik:213.253.99.153|213.253.99.153]] | 17 |- | 324 | [[Uporabnik:193.77.139.33|193.77.139.33]] | 17 |- | 325 | [[Uporabnik:Zmaj~slwiki|Zmaj~slwiki]] | 16 |- | 326 | [[Uporabnik:X. leia. x|X. leia. x]] | 16 |- | 327 | [[Uporabnik:Wramil|Wramil]] | 16 |- | 328 | [[Uporabnik:Vanilia|Vanilia]] | 16 |- | 329 | [[Uporabnik:SeverniMountain|SeverniMountain]] | 16 |- | 330 | [[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] | 16 |- | 331 | [[Uporabnik:Neo7|Neo7]] | 16 |- | 332 | [[Uporabnik:Makedonij|Makedonij]] | 16 |- | 333 | [[Uporabnik:JKos12|JKos12]] | 16 |- | 334 | [[Uporabnik:Jernejz|Jernejz]] | 16 |- | 335 | [[Uporabnik:Janulaga|Janulaga]] | 16 |- | 336 | [[Uporabnik:Ilija~slwiki|Ilija~slwiki]] | 16 |- | 337 | [[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] | 16 |- | 338 | [[Uporabnik:D.svet|D.svet]] | 16 |- | 339 | [[Uporabnik:D.Grom|D.Grom]] | 16 |- | 340 | [[Uporabnik:Alexio R. Gorički|Alexio R. Gorički]] | 16 |- | 341 | [[Uporabnik:Tomo|Tomo]] | 15 |- | 342 | [[Uporabnik:TN4556|TN4556]] | 15 |- | 343 | [[Uporabnik:Rik|Rik]] | 15 |- | 344 | [[Uporabnik:Relist|Relist]] | 15 |- | 345 | [[Uporabnik:Osiris (uzurpiran)|Osiris (uzurpiran)]] | 15 |- | 346 | [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]] | 15 |- | 347 | [[Uporabnik:Ma.R.|Ma.R.]] | 15 |- | 348 | [[Uporabnik:Lilchy|Lilchy]] | 15 |- | 349 | [[Uporabnik:Karel Slekovec|Karel Slekovec]] | 15 |- | 350 | [[Uporabnik:JanezPavelZebovec|JanezPavelZebovec]] | 15 |- | 351 | [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] | 15 |- | 352 | [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] | 15 |- | 353 | [[Uporabnik:EZdravstvo|EZdravstvo]] | 15 |- | 354 | [[Uporabnik:Damjanpopic|Damjanpopic]] | 15 |- | 355 | [[Uporabnik:194.165.123.184|194.165.123.184]] | 15 |- | 356 | [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urskapotocnik]] | 14 |- | 357 | [[Uporabnik:Smrtnik|Smrtnik]] | 14 |- | 358 | [[Uporabnik:Signal|Signal]] | 14 |- | 359 | [[Uporabnik:Prlek|Prlek]] | 14 |- | 360 | [[Uporabnik:Nadaja|Nadaja]] | 14 |- | 361 | [[Uporabnik:Menikure|Menikure]] | 14 |- | 362 | [[Uporabnik:Max Viktor|Max Viktor]] | 14 |- | 363 | [[Uporabnik:Lisjak|Lisjak]] | 14 |- | 364 | [[Uporabnik:Kupper|Kupper]] | 14 |- | 365 | [[Uporabnik:Jure Ferletič|Jure Ferletič]] | 14 |- | 366 | [[Uporabnik:J donne|J donne]] | 14 |- | 367 | [[Uporabnik:Janja dvorsak|Janja dvorsak]] | 14 |- | 368 | [[Uporabnik:Genovefa11|Genovefa11]] | 14 |- | 369 | [[Uporabnik:FJJ|FJJ]] | 14 |- | 370 | [[Uporabnik:Emanuel5|Emanuel5]] | 14 |- | 371 | [[Uporabnik:Cr|Cr]] | 14 |- | 372 | [[Uporabnik:Cl Cu111|Cl Cu111]] | 14 |- | 373 | [[Uporabnik:89.142.131.170|89.142.131.170]] | 14 |- | 374 | [[Uporabnik:212.118.69.124|212.118.69.124]] | 14 |- | 375 | [[Uporabnik:Zlatorok|Zlatorok]] | 13 |- | 376 | [[Uporabnik:Yugi Moto|Yugi Moto]] | 13 |- | 377 | [[Uporabnik:Valuk|Valuk]] | 13 |- | 378 | [[Uporabnik:Študent prava|Študent prava]] | 13 |- | 379 | [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] | 13 |- | 380 | [[Uporabnik:Mdolanc|Mdolanc]] | 13 |- | 381 | [[Uporabnik:Matjazgregoric|Matjazgregoric]] | 13 |- | 382 | [[Uporabnik:Martinkrpan|Martinkrpan]] | 13 |- | 383 | [[Uporabnik:Majochka|Majochka]] | 13 |- | 384 | [[Uporabnik:Lojzka|Lojzka]] | 13 |- | 385 | [[Uporabnik:Kr 009|Kr 009]] | 13 |- | 386 | [[Uporabnik:KocjoBot|KocjoBot]] | 13 |- | 387 | [[Uporabnik:Gams~slwiki|Gams~slwiki]] | 13 |- | 388 | [[Uporabnik:Europan guy|Europan guy]] | 13 |- | 389 | [[Uporabnik:Drago G|Drago G]] | 13 |- | 390 | [[Uporabnik:2004ana|2004ana]] | 13 |- | 391 | [[Uporabnik:YOyO908|YOyO908]] | 12 |- | 392 | [[Uporabnik:X4v13r3|X4v13r3]] | 12 |- | 393 | [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] | 12 |- | 394 | [[Uporabnik:Topjur01|Topjur01]] | 12 |- | 395 | [[Uporabnik:Sredina|Sredina]] | 12 |- | 396 | [[Uporabnik:Slovenski Wiki|Slovenski Wiki]] | 12 |- | 397 | [[Uporabnik:Škrbec|Škrbec]] | 12 |- | 398 | [[Uporabnik:PJakopin|PJakopin]] | 12 |- | 399 | [[Uporabnik:Pero Veliki|Pero Veliki]] | 12 |- | 400 | [[Uporabnik:Nkmb|Nkmb]] | 12 |- | 401 | [[Uporabnik:Ninak97|Ninak97]] | 12 |- | 402 | [[Uporabnik:MaNeMeBasat|MaNeMeBasat]] | 12 |- | 403 | [[Uporabnik:Lisjak20|Lisjak20]] | 12 |- | 404 | [[Uporabnik:Khgdh|Khgdh]] | 12 |- | 405 | [[Uporabnik:Kheva|Kheva]] | 12 |- | 406 | [[Uporabnik:JurijM|JurijM]] | 12 |- | 407 | [[Uporabnik:Jazmin|Jazmin]] | 12 |- | 408 | [[Uporabnik:Janez Pregrad|Janez Pregrad]] | 12 |- | 409 | [[Uporabnik:Inimese|Inimese]] | 12 |- | 410 | [[Uporabnik:Ibiuggib|Ibiuggib]] | 12 |- | 411 | [[Uporabnik:Grob-a|Grob-a]] | 12 |- | 412 | [[Uporabnik:Grmekglorija|Grmekglorija]] | 12 |- | 413 | [[Uporabnik:Gartrozi|Gartrozi]] | 12 |- | 414 | [[Uporabnik:Citybus7|Citybus7]] | 12 |- | 415 | [[Uporabnik:Blaž|Blaž]] | 12 |- | 416 | [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] | 12 |- | 417 | [[Uporabnik:Andrej Mohorcic|Andrej Mohorcic]] | 12 |- | 418 | [[Uporabnik:Anabell|Anabell]] | 12 |- | 419 | [[Uporabnik:202.216.49.245|202.216.49.245]] | 12 |- | 420 | [[Uporabnik:195.250.208.151|195.250.208.151]] | 12 |- | 421 | [[Uporabnik:194.249.214.67|194.249.214.67]] | 12 |- | 422 | [[Uporabnik:193.2.69.128|193.2.69.128]] | 12 |- | 423 | [[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] | 11 |- | 424 | [[Uporabnik:ZZoid|ZZoid]] | 11 |- | 425 | [[Uporabnik:Zala~slwiki|Zala~slwiki]] | 11 |- | 426 | [[Uporabnik:Zaks222|Zaks222]] | 11 |- | 427 | [[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] | 11 |- | 428 | [[Uporabnik:Tuma~slwiki|Tuma~slwiki]] | 11 |- | 429 | [[Uporabnik:Slikarka|Slikarka]] | 11 |- | 430 | [[Uporabnik:Sinagoga Maribor|Sinagoga Maribor]] | 11 |- | 431 | [[Uporabnik:Settembrini~slwiki|Settembrini~slwiki]] | 11 |- | 432 | [[Uporabnik:Rokpok|Rokpok]] | 11 |- | 433 | [[Uporabnik:Rikša|Rikša]] | 11 |- | 434 | [[Uporabnik:Nahuel reko|Nahuel reko]] | 11 |- | 435 | [[Uporabnik:Muhamed~slwiki|Muhamed~slwiki]] | 11 |- | 436 | [[Uporabnik:Monika Čebulj|Monika Čebulj]] | 11 |- | 437 | [[Uporabnik:ModraLKA|ModraLKA]] | 11 |- | 438 | [[Uporabnik:Merlotica|Merlotica]] | 11 |- | 439 | [[Uporabnik:Maj sm jz|Maj sm jz]] | 11 |- | 440 | [[Uporabnik:Lglukgl|Lglukgl]] | 11 |- | 441 | [[Uporabnik:Katykat012345|Katykat012345]] | 11 |- | 442 | [[Uporabnik:Kakyoin95|Kakyoin95]] | 11 |- | 443 | [[Uporabnik:JamarR|JamarR]] | 11 |- | 444 | [[Uporabnik:Ivo Lendić|Ivo Lendić]] | 11 |- | 445 | [[Uporabnik:HairyFotr|HairyFotr]] | 11 |- | 446 | [[Uporabnik:Grosek|Grosek]] | 11 |- | 447 | [[Uporabnik:Gozd.ing|Gozd.ing]] | 11 |- | 448 | [[Uporabnik:Fizik|Fizik]] | 11 |- | 449 | [[Uporabnik:Davorin|Davorin]] | 11 |- | 450 | [[Uporabnik:Danijelkovac|Danijelkovac]] | 11 |- | 451 | [[Uporabnik:Chii|Chii]] | 11 |- | 452 | [[Uporabnik:Astroboy|Astroboy]] | 11 |- | 453 | [[Uporabnik:Aleks Birsa Jogan|Aleks Birsa Jogan]] | 11 |- | 454 | [[Uporabnik:212.18.57.102|212.18.57.102]] | 11 |- | 455 | [[Uporabnik:Yure12|Yure12]] | 10 |- | 456 | [[Uporabnik:Yedlow|Yedlow]] | 10 |- | 457 | [[Uporabnik:Wolfgang1212|Wolfgang1212]] | 10 |- | 458 | [[Uporabnik:W.123.W|W.123.W]] | 10 |- | 459 | [[Uporabnik:Tunaman008|Tunaman008]] | 10 |- | 460 | [[Uporabnik:Tadej2|Tadej2]] | 10 |- | 461 | [[Uporabnik:Stdazi|Stdazi]] | 10 |- | 462 | [[Uporabnik:SloStyria|SloStyria]] | 10 |- | 463 | [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] | 10 |- | 464 | [[Uporabnik:Petra.merljak|Petra.merljak]] | 10 |- | 465 | [[Uporabnik:Pavlin Ines|Pavlin Ines]] | 10 |- | 466 | [[Uporabnik:PaSha|PaSha]] | 10 |- | 467 | [[Uporabnik:Nk365|Nk365]] | 10 |- | 468 | [[Uporabnik:Niko Petrič|Niko Petrič]] | 10 |- | 469 | [[Uporabnik:MSvetek|MSvetek]] | 10 |- | 470 | [[Uporabnik:Maja.golob1|Maja.golob1]] | 10 |- | 471 | [[Uporabnik:LoveAlwaysWins|LoveAlwaysWins]] | 10 |- | 472 | [[Uporabnik:Liiimona|Liiimona]] | 10 |- | 473 | [[Uporabnik:Kocpek|Kocpek]] | 10 |- | 474 | [[Uporabnik:Kashi|Kashi]] | 10 |- | 475 | [[Uporabnik:John Willock|John Willock]] | 10 |- | 476 | [[Uporabnik:Jeanom|Jeanom]] | 10 |- | 477 | [[Uporabnik:Guerini85|Guerini85]] | 10 |- | 478 | [[Uporabnik:Gray eyes|Gray eyes]] | 10 |- | 479 | [[Uporabnik:Gaber|Gaber]] | 10 |- | 480 | [[Uporabnik:Evon~slwiki|Evon~slwiki]] | 10 |- | 481 | [[Uporabnik:Eva Karničnik|Eva Karničnik]] | 10 |- | 482 | [[Uporabnik:Edolen1|Edolen1]] | 10 |- | 483 | [[Uporabnik:DustWolf~slwiki|DustWolf~slwiki]] | 10 |- | 484 | [[Uporabnik:Blazko1944|Blazko1944]] | 10 |- | 485 | [[Uporabnik:Bbrnot|Bbrnot]] | 10 |- | 486 | [[Uporabnik:Ball|Ball]] | 10 |- | 487 | [[Uporabnik:AnaBo|AnaBo]] | 10 |- | 488 | [[Uporabnik:AmazingFood|AmazingFood]] | 10 |- | 489 | [[Uporabnik:89.142.55.227|89.142.55.227]] | 10 |- | 490 | [[Uporabnik:1~slwiki|1~slwiki]] | 10 |- | 491 | [[Uporabnik:194.249.10.81|194.249.10.81]] | 10 |- | 492 | [[Uporabnik:194.165.121.180|194.165.121.180]] | 10 |- | 493 | [[Uporabnik:ZivaLitrop|ZivaLitrop]] | 9 |- | 494 | [[Uporabnik:Veryboringuser|Veryboringuser]] | 9 |- | 495 | [[Uporabnik:Tamara Platovšek|Tamara Platovšek]] | 9 |- | 496 | [[Uporabnik:Sverige|Sverige]] | 9 |- | 497 | [[Uporabnik:Supmblaz|Supmblaz]] | 9 |- | 498 | [[Uporabnik:-SlOvEnEc-|-SlOvEnEc-]] | 9 |- | 499 | [[Uporabnik:Sajtrga|Sajtrga]] | 9 |- | 500 | [[Uporabnik:Rok Cestnik|Rok Cestnik]] | 9 |- | 501 | [[Uporabnik:RobiKobiFobi|RobiKobiFobi]] | 9 |- | 502 | [[Uporabnik:Mlakopet|Mlakopet]] | 9 |- | 503 | [[Uporabnik:Miladin|Miladin]] | 9 |- | 504 | [[Uporabnik:Miha21|Miha21]] | 9 |- | 505 | [[Uporabnik:Mars68|Mars68]] | 9 |- | 506 | [[Uporabnik:Mancamm|Mancamm]] | 9 |- | 507 | [[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] | 9 |- | 508 | [[Uporabnik:Maja Jagodic|Maja Jagodic]] | 9 |- | 509 | [[Uporabnik:Maja Hajdinjak|Maja Hajdinjak]] | 9 |- | 510 | [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] | 9 |- | 511 | [[Uporabnik:M4a1 sherman|M4a1 sherman]] | 9 |- | 512 | [[Uporabnik:Leszek Jańczuk|Leszek Jańczuk]] | 9 |- | 513 | [[Uporabnik:Kvaljubljana|Kvaljubljana]] | 9 |- | 514 | [[Uporabnik:Klemen Fazlič|Klemen Fazlič]] | 9 |- | 515 | [[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] | 9 |- | 516 | [[Uporabnik:Kalypso|Kalypso]] | 9 |- | 517 | [[Uporabnik:Kaktus999|Kaktus999]] | 9 |- | 518 | [[Uporabnik:Jvehar1|Jvehar1]] | 9 |- | 519 | [[Uporabnik:Jozze|Jozze]] | 9 |- | 520 | [[Uporabnik:JMerljak|JMerljak]] | 9 |- | 521 | [[Uporabnik:Jman~slwiki|Jman~slwiki]] | 9 |- | 522 | [[Uporabnik:Jelena Drazetic|Jelena Drazetic]] | 9 |- | 523 | [[Uporabnik:Janibraune|Janibraune]] | 9 |- | 524 | [[Uporabnik:Iskra17|Iskra17]] | 9 |- | 525 | [[Uporabnik:Illuminat~slwiki|Illuminat~slwiki]] | 9 |- | 526 | [[Uporabnik:HojsK|HojsK]] | 9 |- | 527 | [[Uporabnik:Helter|Helter]] | 9 |- | 528 | [[Uporabnik:GmTS01510|GmTS01510]] | 9 |- | 529 | [[Uporabnik:G-Mac|G-Mac]] | 9 |- | 530 | [[Uporabnik:Ging|Ging]] | 9 |- | 531 | [[Uporabnik:Ggorjan|Ggorjan]] | 9 |- | 532 | [[Uporabnik:Gergely Szabó77773|Gergely Szabó77773]] | 9 |- | 533 | [[Uporabnik:FMF-EO|FMF-EO]] | 9 |- | 534 | [[Uporabnik:BostjanBatagelj|BostjanBatagelj]] | 9 |- | 535 | [[Uporabnik:Bojotijec|Bojotijec]] | 9 |- | 536 | [[Uporabnik:BesAles|BesAles]] | 9 |- | 537 | [[Uporabnik:Atomicmind|Atomicmind]] | 9 |- | 538 | [[Uporabnik:Anjarav|Anjarav]] | 9 |- | 539 | [[Uporabnik:AlphaCenaturi|AlphaCenaturi]] | 9 |- | 540 | [[Uporabnik:89.142.105.10|89.142.105.10]] | 9 |- | 541 | [[Uporabnik:86.58.12.169|86.58.12.169]] | 9 |- | 542 | [[Uporabnik:194.249.52.160|194.249.52.160]] | 9 |- | 543 | [[Uporabnik:194.249.24.93|194.249.24.93]] | 9 |- | 544 | [[Uporabnik:194.165.118.61|194.165.118.61]] | 9 |- | 545 | [[Uporabnik:194.165.112.20|194.165.112.20]] | 9 |- | 546 | [[Uporabnik:Ziga293|Ziga293]] | 8 |- | 547 | [[Uporabnik:Zemljevidec|Zemljevidec]] | 8 |- | 548 | [[Uporabnik:Y-FI|Y-FI]] | 8 |- | 549 | [[Uporabnik:Veschcha|Veschcha]] | 8 |- | 550 | [[Uporabnik:Valju|Valju]] | 8 |- | 551 | [[Uporabnik:Toanvungtau|Toanvungtau]] | 8 |- | 552 | [[Uporabnik:Tkazazic|Tkazazic]] | 8 |- | 553 | [[Uporabnik:Teaadamlje|Teaadamlje]] | 8 |- | 554 | [[Uporabnik:Tamara Mesec|Tamara Mesec]] | 8 |- | 555 | [[Uporabnik:Tacen36b|Tacen36b]] | 8 |- | 556 | [[Uporabnik:Sven~slwiki|Sven~slwiki]] | 8 |- | 557 | [[Uporabnik:Svenko99|Svenko99]] | 8 |- | 558 | [[Uporabnik:Sponka|Sponka]] | 8 |- | 559 | [[Uporabnik:SPirih|SPirih]] | 8 |- | 560 | [[Uporabnik:Šolček|Šolček]] | 8 |- | 561 | [[Uporabnik:SloveniaVideo|SloveniaVideo]] | 8 |- | 562 | [[Uporabnik:Sirena77|Sirena77]] | 8 |- | 563 | [[Uporabnik:SGruden|SGruden]] | 8 |- | 564 | [[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] | 8 |- | 565 | [[Uporabnik:RutoSu|RutoSu]] | 8 |- | 566 | [[Uporabnik:Prof. dr.nejc|Prof. dr.nejc]] | 8 |- | 567 | [[Uporabnik:Pisecbesedil|Pisecbesedil]] | 8 |- | 568 | [[Uporabnik:Oberkrainmusik|Oberkrainmusik]] | 8 |- | 569 | [[Uporabnik:Nejc89|Nejc89]] | 8 |- | 570 | [[Uporabnik:Nastja 7|Nastja 7]] | 8 |- | 571 | [[Uporabnik:Nancyhill1969|Nancyhill1969]] | 8 |- | 572 | [[Uporabnik:Mstein|Mstein]] | 8 |- | 573 | [[Uporabnik:Mojmir|Mojmir]] | 8 |- | 574 | [[Uporabnik:Mircka|Mircka]] | 8 |- | 575 | [[Uporabnik:Miracle1001|Miracle1001]] | 8 |- | 576 | [[Uporabnik:MiChO|MiChO]] | 8 |- | 577 | [[Uporabnik:Mhladn|Mhladn]] | 8 |- | 578 | [[Uporabnik:Mferenac|Mferenac]] | 8 |- | 579 | [[Uporabnik:MARSENIC IRENA|MARSENIC IRENA]] | 8 |- | 580 | [[Uporabnik:Linhart|Linhart]] | 8 |- | 581 | [[Uporabnik:Leia Leia|Leia Leia]] | 8 |- | 582 | [[Uporabnik:Kstrgar|Kstrgar]] | 8 |- | 583 | [[Uporabnik:Karolina~slwiki|Karolina~slwiki]] | 8 |- | 584 | [[Uporabnik:Kajakaška36b|Kajakaška36b]] | 8 |- | 585 | [[Uporabnik:JanezVajkard|JanezVajkard]] | 8 |- | 586 | [[Uporabnik:HorjakL|HorjakL]] | 8 |- | 587 | [[Uporabnik:Habarcstészta|Habarcstészta]] | 8 |- | 588 | [[Uporabnik:Gregor Šaronja|Gregor Šaronja]] | 8 |- | 589 | [[Uporabnik:GoznikarT|GoznikarT]] | 8 |- | 590 | [[Uporabnik:Gnusi|Gnusi]] | 8 |- | 591 | [[Uporabnik:Geogeo|Geogeo]] | 8 |- | 592 | [[Uporabnik:Felipe08|Felipe08]] | 8 |- | 593 | [[Uporabnik:Črkonoša|Črkonoša]] | 8 |- | 594 | [[Uporabnik:BoB~slwiki|BoB~slwiki]] | 8 |- | 595 | [[Uporabnik:Bilder|Bilder]] | 8 |- | 596 | [[Uporabnik:Austrian political observer|Austrian political observer]] | 8 |- | 597 | [[Uporabnik:Anuška A. Zakonjšek|Anuška A. Zakonjšek]] | 8 |- | 598 | [[Uporabnik:Andrejk|Andrejk]] | 8 |- | 599 | [[Uporabnik:Amanesciri2021|Amanesciri2021]] | 8 |- | 600 | [[Uporabnik:AboutABoyFan|AboutABoyFan]] | 8 |- | 601 | [[Uporabnik:3xplo|3xplo]] | 8 |- | 602 | [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] | 8 |- | 603 | [[Uporabnik:195.250.219.156|195.250.219.156]] | 8 |- | 604 | [[Uporabnik:195.210.243.199|195.210.243.199]] | 8 |- | 605 | [[Uporabnik:193.95.216.32|193.95.216.32]] | 8 |- | 606 | [[Uporabnik:193.170.48.202|193.170.48.202]] | 8 |- | 607 | [[Uporabnik:193.138.43.2|193.138.43.2]] | 8 |- | 608 | [[Uporabnik:Zrim2010|Zrim2010]] | 7 |- | 609 | [[Uporabnik:Zalb|Zalb]] | 7 |- | 610 | [[Uporabnik:Wikipedijasl|Wikipedijasl]] | 7 |- | 611 | [[Uporabnik:Vpvpvpvp|Vpvpvpvp]] | 7 |- | 612 | [[Uporabnik:ViktorijaPraštalo|ViktorijaPraštalo]] | 7 |- | 613 | [[Uporabnik:Undine75|Undine75]] | 7 |- | 614 | [[Uporabnik:Tuoermin|Tuoermin]] | 7 |- | 615 | [[Uporabnik:TinaMar|TinaMar]] | 7 |- | 616 | [[Uporabnik:Tilenis|Tilenis]] | 7 |- | 617 | [[Uporabnik:TIC Kamnik|TIC Kamnik]] | 7 |- | 618 | [[Uporabnik:Tejakoren|Tejakoren]] | 7 |- | 619 | [[Uporabnik:Tanmaru|Tanmaru]] | 7 |- | 620 | [[Uporabnik:StaJen|StaJen]] | 7 |- | 621 | [[Uporabnik:Sstone|Sstone]] | 7 |- | 622 | [[Uporabnik:SLOwikieditor|SLOwikieditor]] | 7 |- | 623 | [[Uporabnik:Skip|Skip]] | 7 |- | 624 | [[Uporabnik:Simons1111111|Simons1111111]] | 7 |- | 625 | [[Uporabnik:Sahist~slwiki|Sahist~slwiki]] | 7 |- | 626 | [[Uporabnik:Romzy26|Romzy26]] | 7 |- | 627 | [[Uporabnik:Ravnikar93|Ravnikar93]] | 7 |- | 628 | [[Uporabnik:Pumpež|Pumpež]] | 7 |- | 629 | [[Uporabnik:Ppinia|Ppinia]] | 7 |- | 630 | [[Uporabnik:Poskocnigrizli|Poskocnigrizli]] | 7 |- | 631 | [[Uporabnik:Po3mah|Po3mah]] | 7 |- | 632 | [[Uporabnik:Peli|Peli]] | 7 |- | 633 | [[Uporabnik:PavelPatrulja|PavelPatrulja]] | 7 |- | 634 | [[Uporabnik:Ninnie|Ninnie]] | 7 |- | 635 | [[Uporabnik:Mskvarc|Mskvarc]] | 7 |- | 636 | [[Uporabnik:Moscow Connection|Moscow Connection]] | 7 |- | 637 | [[Uporabnik:ML8|ML8]] | 7 |- | 638 | [[Uporabnik:Mjakop|Mjakop]] | 7 |- | 639 | [[Uporabnik:Mehltretter|Mehltretter]] | 7 |- | 640 | [[Uporabnik:Maxm~slwiki|Maxm~slwiki]] | 7 |- | 641 | [[Uporabnik:Marko008|Marko008]] | 7 |- | 642 | [[Uporabnik:Manca258|Manca258]] | 7 |- | 643 | [[Uporabnik:Lucija Luknar|Lucija Luknar]] | 7 |- | 644 | [[Uporabnik:Lockmastr|Lockmastr]] | 7 |- | 645 | [[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] | 7 |- | 646 | [[Uporabnik:Katakombahad124|Katakombahad124]] | 7 |- | 647 | [[Uporabnik:JureCuhalev|JureCuhalev]] | 7 |- | 648 | [[Uporabnik:Jslanic|Jslanic]] | 7 |- | 649 | [[Uporabnik:Jopl|Jopl]] | 7 |- | 650 | [[Uporabnik:JLP|JLP]] | 7 |- | 651 | [[Uporabnik:Jelincic|Jelincic]] | 7 |- | 652 | [[Uporabnik:Janus~slwiki|Janus~slwiki]] | 7 |- | 653 | [[Uporabnik:Janezp~slwiki|Janezp~slwiki]] | 7 |- | 654 | [[Uporabnik:JakobKljun|JakobKljun]] | 7 |- | 655 | [[Uporabnik:Izrael|Izrael]] | 7 |- | 656 | [[Uporabnik:Ingrid Andreessen|Ingrid Andreessen]] | 7 |- | 657 | [[Uporabnik:Informator|Informator]] | 7 |- | 658 | [[Uporabnik:HienHuynh2020|HienHuynh2020]] | 7 |- | 659 | [[Uporabnik:FFAstudent|FFAstudent]] | 7 |- | 660 | [[Uporabnik:Er123|Er123]] | 7 |- | 661 | [[Uporabnik:Ephemeros|Ephemeros]] | 7 |- | 662 | [[Uporabnik:ElizabetaHrib|ElizabetaHrib]] | 7 |- | 663 | [[Uporabnik:Domsseldorff|Domsseldorff]] | 7 |- | 664 | [[Uporabnik:Dietil Amin|Dietil Amin]] | 7 |- | 665 | [[Uporabnik:Derganc|Derganc]] | 7 |- | 666 | [[Uporabnik:DelphiColor|DelphiColor]] | 7 |- | 667 | [[Uporabnik:Charlie89|Charlie89]] | 7 |- | 668 | [[Uporabnik:Brabizrender|Brabizrender]] | 7 |- | 669 | [[Uporabnik:Besednjak~slwiki|Besednjak~slwiki]] | 7 |- | 670 | [[Uporabnik:Anja.bozic|Anja.bozic]] | 7 |- | 671 | [[Uporabnik:Anchitsa|Anchitsa]] | 7 |- | 672 | [[Uporabnik:Ales|Ales]] | 7 |- | 673 | [[Uporabnik:Aajsamarakac|Aajsamarakac]] | 7 |- | 674 | [[Uporabnik:78.153.35.53|78.153.35.53]] | 7 |- | 675 | [[Uporabnik:213.250.11.243|213.250.11.243]] | 7 |- | 676 | [[Uporabnik:212.30.72.245|212.30.72.245]] | 7 |- | 677 | [[Uporabnik:212.235.137.205|212.235.137.205]] | 7 |- | 678 | [[Uporabnik:212.18.53.82|212.18.53.82]] | 7 |- | 679 | [[Uporabnik:194.249.30.39|194.249.30.39]] | 7 |- | 680 | [[Uporabnik:194.249.229.25|194.249.229.25]] | 7 |- | 681 | [[Uporabnik:193.95.235.234|193.95.235.234]] | 7 |- | 682 | [[Uporabnik:193.77.178.139|193.77.178.139]] | 7 |- | 683 | [[Uporabnik:109.182.65.119|109.182.65.119]] | 7 |- | 684 | [[Uporabnik:109.182.231.41|109.182.231.41]] | 7 |- | 685 | [[Uporabnik:Znalko|Znalko]] | 6 |- | 686 | [[Uporabnik:Zdravko Kapus|Zdravko Kapus]] | 6 |- | 687 | [[Uporabnik:Zarja Roner|Zarja Roner]] | 6 |- | 688 | [[Uporabnik:Zarakavčič|Zarakavčič]] | 6 |- | 689 | [[Uporabnik:Zalivski|Zalivski]] | 6 |- | 690 | [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] | 6 |- | 691 | [[Uporabnik:Vojvodaslo|Vojvodaslo]] | 6 |- | 692 | [[Uporabnik:Vitago|Vitago]] | 6 |- | 693 | [[Uporabnik:Virenque~slwiki|Virenque~slwiki]] | 6 |- | 694 | [[Uporabnik:Vikibeki|Vikibeki]] | 6 |- | 695 | [[Uporabnik:Vampirka|Vampirka]] | 6 |- | 696 | [[Uporabnik:Urte|Urte]] | 6 |- | 697 | [[Uporabnik:Urska.limonca|Urska.limonca]] | 6 |- | 698 | [[Uporabnik:Urša.Gluščič|Urša.Gluščič]] | 6 |- | 699 | [[Uporabnik:Uros Pisece|Uros Pisece]] | 6 |- | 700 | [[Uporabnik:Ulam2756|Ulam2756]] | 6 |- | 701 | [[Uporabnik:Tic-bistrica|Tic-bistrica]] | 6 |- | 702 | [[Uporabnik:Tety|Tety]] | 6 |- | 703 | [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] | 6 |- | 704 | [[Uporabnik:Slaučeč|Slaučeč]] | 6 |- | 705 | [[Uporabnik:Skufcamaja|Skufcamaja]] | 6 |- | 706 | [[Uporabnik:Sircax|Sircax]] | 6 |- | 707 | [[Uporabnik:SanjaSl|SanjaSl]] | 6 |- | 708 | [[Uporabnik:Rozika76|Rozika76]] | 6 |- | 709 | [[Uporabnik:Rotovnik|Rotovnik]] | 6 |- | 710 | [[Uporabnik:RikyLord|RikyLord]] | 6 |- | 711 | [[Uporabnik:Prixon|Prixon]] | 6 |- | 712 | [[Uporabnik:Primizz|Primizz]] | 6 |- | 713 | [[Uporabnik:PrijateljD|PrijateljD]] | 6 |- | 714 | [[Uporabnik:Prapreče|Prapreče]] | 6 |- | 715 | [[Uporabnik:Plp~slwiki|Plp~slwiki]] | 6 |- | 716 | [[Uporabnik:Peru64|Peru64]] | 6 |- | 717 | [[Uporabnik:Pagole|Pagole]] | 6 |- | 718 | [[Uporabnik:Ornitologi|Ornitologi]] | 6 |- | 719 | [[Uporabnik:Oblaček|Oblaček]] | 6 |- | 720 | [[Uporabnik:Nina Spruk|Nina Spruk]] | 6 |- | 721 | [[Uporabnik:Nina Kobentar|Nina Kobentar]] | 6 |- | 722 | [[Uporabnik:Naltharial|Naltharial]] | 6 |- | 723 | [[Uporabnik:Nac3|Nac3]] | 6 |- | 724 | [[Uporabnik:Mrtn12|Mrtn12]] | 6 |- | 725 | [[Uporabnik:Miha sinkovec|Miha sinkovec]] | 6 |- | 726 | [[Uporabnik:Memage|Memage]] | 6 |- | 727 | [[Uporabnik:Matjaz70|Matjaz70]] | 6 |- | 728 | [[Uporabnik:Matija Kodelja|Matija Kodelja]] | 6 |- | 729 | [[Uporabnik:MatevzT|MatevzT]] | 6 |- | 730 | [[Uporabnik:Marta07|Marta07]] | 6 |- | 731 | [[Uporabnik:MARJETICA72|MARJETICA72]] | 6 |- | 732 | [[Uporabnik:Marcello.potocco|Marcello.potocco]] | 6 |- | 733 | [[Uporabnik:Malojojo|Malojojo]] | 6 |- | 734 | [[Uporabnik:Mailman|Mailman]] | 6 |- | 735 | [[Uporabnik:Mac.h|Mac.h]] | 6 |- | 736 | [[Uporabnik:Luigi Salvatore Vadacchino|Luigi Salvatore Vadacchino]] | 6 |- | 737 | [[Uporabnik:Lucija Pikš|Lucija Pikš]] | 6 |- | 738 | [[Uporabnik:La rosa negra|La rosa negra]] | 6 |- | 739 | [[Uporabnik:Lara Vončina|Lara Vončina]] | 6 |- | 740 | [[Uporabnik:Kreativni|Kreativni]] | 6 |- | 741 | [[Uporabnik:Kobarid|Kobarid]] | 6 |- | 742 | [[Uporabnik:Klarasirovnik97|Klarasirovnik97]] | 6 |- | 743 | [[Uporabnik:Katykaty123|Katykaty123]] | 6 |- | 744 | [[Uporabnik:Katherineslo|Katherineslo]] | 6 |- | 745 | [[Uporabnik:Jonson22|Jonson22]] | 6 |- | 746 | [[Uporabnik:Jernej Kusterle|Jernej Kusterle]] | 6 |- | 747 | [[Uporabnik:Jernej89|Jernej89]] | 6 |- | 748 | [[Uporabnik:Jabolkozjablane|Jabolkozjablane]] | 6 |- | 749 | [[Uporabnik:Ililic|Ililic]] | 6 |- | 750 | [[Uporabnik:IgorvonLenart|IgorvonLenart]] | 6 |- | 751 | [[Uporabnik:Hermes~slwiki|Hermes~slwiki]] | 6 |- | 752 | [[Uporabnik:Gz|Gz]] | 6 |- | 753 | [[Uporabnik:Fvt6|Fvt6]] | 6 |- | 754 | [[Uporabnik:Frik~slwiki|Frik~slwiki]] | 6 |- | 755 | [[Uporabnik:FrederickEvans|FrederickEvans]] | 6 |- | 756 | [[Uporabnik:Fposel|Fposel]] | 6 |- | 757 | [[Uporabnik:Flossy|Flossy]] | 6 |- | 758 | [[Uporabnik:E-pošta neobvezno|E-pošta neobvezno]] | 6 |- | 759 | [[Uporabnik:Ek456|Ek456]] | 6 |- | 760 | [[Uporabnik:Doncsecz~enwiki|Doncsecz~enwiki]] | 6 |- | 761 | [[Uporabnik:Dinobot~slwiki|Dinobot~slwiki]] | 6 |- | 762 | [[Uporabnik:DILKVE|DILKVE]] | 6 |- | 763 | [[Uporabnik:Diaz del Real~slwiki|Diaz del Real~slwiki]] | 6 |- | 764 | [[Uporabnik:ČlovekNaLuni|ČlovekNaLuni]] | 6 |- | 765 | [[Uporabnik:Bunderla|Bunderla]] | 6 |- | 766 | [[Uporabnik:Boziva|Boziva]] | 6 |- | 767 | [[Uporabnik:Blendorwhat|Blendorwhat]] | 6 |- | 768 | [[Uporabnik:Binabuba|Binabuba]] | 6 |- | 769 | [[Uporabnik:Bijer|Bijer]] | 6 |- | 770 | [[Uporabnik:Arnel|Arnel]] | 6 |- | 771 | [[Uporabnik:Arminij|Arminij]] | 6 |- | 772 | [[Uporabnik:Ardweaden|Ardweaden]] | 6 |- | 773 | [[Uporabnik:Anže Mlakar|Anže Mlakar]] | 6 |- | 774 | [[Uporabnik:Anja luznik|Anja luznik]] | 6 |- | 775 | [[Uporabnik:Anirg|Anirg]] | 6 |- | 776 | [[Uporabnik:Anika.ve|Anika.ve]] | 6 |- | 777 | [[Uporabnik:AndrejTT|AndrejTT]] | 6 |- | 778 | [[Uporabnik:Anastassja|Anastassja]] | 6 |- | 779 | [[Uporabnik:Anasintler|Anasintler]] | 6 |- | 780 | [[Uporabnik:Alias jaro|Alias jaro]] | 6 |- | 781 | [[Uporabnik:Alesceh91|Alesceh91]] | 6 |- | 782 | [[Uporabnik:Albus|Albus]] | 6 |- | 783 | [[Uporabnik:Admoy|Admoy]] | 6 |- | 784 | [[Uporabnik:89.142.97.109|89.142.97.109]] | 6 |- | 785 | [[Uporabnik:89.142.50.234|89.142.50.234]] | 6 |- | 786 | [[Uporabnik:86.61.1.36|86.61.1.36]] | 6 |- | 787 | [[Uporabnik:213.253.94.39|213.253.94.39]] | 6 |- | 788 | [[Uporabnik:212.118.70.60|212.118.70.60]] | 6 |- | 789 | [[Uporabnik:~2026-33724-61|~2026-33724-61]] | 6 |- | 790 | [[Uporabnik:195.250.208.88|195.250.208.88]] | 6 |- | 791 | [[Uporabnik:195.250.208.252|195.250.208.252]] | 6 |- | 792 | [[Uporabnik:195.210.210.187|195.210.210.187]] | 6 |- | 793 | [[Uporabnik:195.210.209.36|195.210.209.36]] | 6 |- | 794 | [[Uporabnik:194.249.10.37|194.249.10.37]] | 6 |- | 795 | [[Uporabnik:194.165.123.77|194.165.123.77]] | 6 |- | 796 | [[Uporabnik:193.77.34.205|193.77.34.205]] | 6 |- | 797 | [[Uporabnik:193.77.230.158|193.77.230.158]] | 6 |- | 798 | [[Uporabnik:193.77.16.158|193.77.16.158]] | 6 |- | 799 | [[Uporabnik:109.182.68.63|109.182.68.63]] | 6 |- | 800 | [[Uporabnik:פארוק|פארוק]] | 5 |- | 801 | [[Uporabnik:Zaplaz|Zaplaz]] | 5 |- | 802 | [[Uporabnik:Von waxenstein|Von waxenstein]] | 5 |- | 803 | [[Uporabnik:VERONIKA70|VERONIKA70]] | 5 |- | 804 | [[Uporabnik:Ursha007|Ursha007]] | 5 |- | 805 | [[Uporabnik:Toxic 92|Toxic 92]] | 5 |- | 806 | [[Uporabnik:TomazKobula|TomazKobula]] | 5 |- | 807 | [[Uporabnik:Tomaz84|Tomaz84]] | 5 |- | 808 | [[Uporabnik:TinTin~slwiki|TinTin~slwiki]] | 5 |- | 809 | [[Uporabnik:TINKO|TINKO]] | 5 |- | 810 | [[Uporabnik:Tine6|Tine6]] | 5 |- | 811 | [[Uporabnik:Timmesic16|Timmesic16]] | 5 |- | 812 | [[Uporabnik:Tanja12|Tanja12]] | 5 |- | 813 | [[Uporabnik:Tamaraljubec|Tamaraljubec]] | 5 |- | 814 | [[Uporabnik:T2~slwiki|T2~slwiki]] | 5 |- | 815 | [[Uporabnik:Sverde1|Sverde1]] | 5 |- | 816 | [[Uporabnik:Staneziherl|Staneziherl]] | 5 |- | 817 | [[Uporabnik:Stal|Stal]] | 5 |- | 818 | [[Uporabnik:Spernar|Spernar]] | 5 |- | 819 | [[Uporabnik:Smarttventhusiast|Smarttventhusiast]] | 5 |- | 820 | [[Uporabnik:Slovenija1|Slovenija1]] | 5 |- | 821 | [[Uporabnik:SLO MARE|SLO MARE]] | 5 |- | 822 | [[Uporabnik:Skajish|Skajish]] | 5 |- | 823 | [[Uporabnik:Sinuhe|Sinuhe]] | 5 |- | 824 | [[Uporabnik:Siliciumsilicium|Siliciumsilicium]] | 5 |- | 825 | [[Uporabnik:Silence-r|Silence-r]] | 5 |- | 826 | [[Uporabnik:Saša Zafred|Saša Zafred]] | 5 |- | 827 | [[Uporabnik:SandraC~slwiki|SandraC~slwiki]] | 5 |- | 828 | [[Uporabnik:Sahtiar|Sahtiar]] | 5 |- | 829 | [[Uporabnik:Rodman10|Rodman10]] | 5 |- | 830 | [[Uporabnik:Rajhlara|Rajhlara]] | 5 |- | 831 | [[Uporabnik:Psihologijawikipedija|Psihologijawikipedija]] | 5 |- | 832 | [[Uporabnik:Primozobal|Primozobal]] | 5 |- | 833 | [[Uporabnik:Pooysie gui.pig|Pooysie gui.pig]] | 5 |- | 834 | [[Uporabnik:Polkovnik|Polkovnik]] | 5 |- | 835 | [[Uporabnik:Pokojnine|Pokojnine]] | 5 |- | 836 | [[Uporabnik:Plamencek~slwiki|Plamencek~slwiki]] | 5 |- | 837 | [[Uporabnik:Pipanja|Pipanja]] | 5 |- | 838 | [[Uporabnik:Picnik|Picnik]] | 5 |- | 839 | [[Uporabnik:Pety.94|Pety.94]] | 5 |- | 840 | [[Uporabnik:Patricijakozmus|Patricijakozmus]] | 5 |- | 841 | [[Uporabnik:Oukeea|Oukeea]] | 5 |- | 842 | [[Uporabnik:Oko13|Oko13]] | 5 |- | 843 | [[Uporabnik:Nyc94|Nyc94]] | 5 |- | 844 | [[Uporabnik:Nusavesd|Nusavesd]] | 5 |- | 845 | [[Uporabnik:NušaF|NušaF]] | 5 |- | 846 | [[Uporabnik:Non-diotima1|Non-diotima1]] | 5 |- | 847 | [[Uporabnik:Neyc|Neyc]] | 5 |- | 848 | [[Uporabnik:Ne*vsebuje*nobenih*črk|Ne*vsebuje*nobenih*črk]] | 5 |- | 849 | [[Uporabnik:Neurotic|Neurotic]] | 5 |- | 850 | [[Uporabnik:Murfi~slwiki|Murfi~slwiki]] | 5 |- | 851 | [[Uporabnik:Mucacopatarica|Mucacopatarica]] | 5 |- | 852 | [[Uporabnik:Monty~slwiki|Monty~slwiki]] | 5 |- | 853 | [[Uporabnik:Mokitna|Mokitna]] | 5 |- | 854 | [[Uporabnik:MMatej|MMatej]] | 5 |- | 855 | [[Uporabnik:Mladinski svet Ajdovščina|Mladinski svet Ajdovščina]] | 5 |- | 856 | [[Uporabnik:Mjkrizaj|Mjkrizaj]] | 5 |- | 857 | [[Uporabnik:MisterAnthony|MisterAnthony]] | 5 |- | 858 | [[Uporabnik:Mirtma|Mirtma]] | 5 |- | 859 | [[Uporabnik:Mirella Gergolet|Mirella Gergolet]] | 5 |- | 860 | [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] | 5 |- | 861 | [[Uporabnik:Miki386|Miki386]] | 5 |- | 862 | [[Uporabnik:Mi.B.|Mi.B.]] | 5 |- | 863 | [[Uporabnik:Messner|Messner]] | 5 |- | 864 | [[Uporabnik:MedicalNurse|MedicalNurse]] | 5 |- | 865 | [[Uporabnik:Matrex12345|Matrex12345]] | 5 |- | 866 | [[Uporabnik:Mate Mate|Mate Mate]] | 5 |- | 867 | [[Uporabnik:Marn nina|Marn nina]] | 5 |- | 868 | [[Uporabnik:Marjana grabnar|Marjana grabnar]] | 5 |- | 869 | [[Uporabnik:Marinvid|Marinvid]] | 5 |- | 870 | [[Uporabnik:Luka.pusnik|Luka.pusnik]] | 5 |- | 871 | [[Uporabnik:Lukah2010|Lukah2010]] | 5 |- | 872 | [[Uporabnik:Luka132|Luka132]] | 5 |- | 873 | [[Uporabnik:Lučka Böhm|Lučka Böhm]] | 5 |- | 874 | [[Uporabnik:Lpestotnik|Lpestotnik]] | 5 |- | 875 | [[Uporabnik:Lothar~slwiki|Lothar~slwiki]] | 5 |- | 876 | [[Uporabnik:Libelin|Libelin]] | 5 |- | 877 | [[Uporabnik:LFC|LFC]] | 5 |- | 878 | [[Uporabnik:LesleyCommunist|LesleyCommunist]] | 5 |- | 879 | [[Uporabnik:Leon Lončarič|Leon Lončarič]] | 5 |- | 880 | [[Uporabnik:Lea Cankar|Lea Cankar]] | 5 |- | 881 | [[Uporabnik:Lbracovic|Lbracovic]] | 5 |- | 882 | [[Uporabnik:KungFuBeta|KungFuBeta]] | 5 |- | 883 | [[Uporabnik:Ko8zolec|Ko8zolec]] | 5 |- | 884 | [[Uporabnik:Klavdija Janež|Klavdija Janež]] | 5 |- | 885 | [[Uporabnik:Klarck|Klarck]] | 5 |- | 886 | [[Uporabnik:Kinvezanit|Kinvezanit]] | 5 |- | 887 | [[Uporabnik:Kchristl|Kchristl]] | 5 |- | 888 | [[Uporabnik:Kanghuitari|Kanghuitari]] | 5 |- | 889 | [[Uporabnik:K aiia K|K aiia K]] | 5 |- | 890 | [[Uporabnik:JulijaO|JulijaO]] | 5 |- | 891 | [[Uporabnik:Julijan Pelikan|Julijan Pelikan]] | 5 |- | 892 | [[Uporabnik:JU580~slwiki|JU580~slwiki]] | 5 |- | 893 | [[Uporabnik:Jozicav|Jozicav]] | 5 |- | 894 | [[Uporabnik:Josip Lajveš|Josip Lajveš]] | 5 |- | 895 | [[Uporabnik:Isjk|Isjk]] | 5 |- | 896 | [[Uporabnik:Irena85|Irena85]] | 5 |- | 897 | [[Uporabnik:Horvathzala|Horvathzala]] | 5 |- | 898 | [[Uporabnik:Hermelika|Hermelika]] | 5 |- | 899 | [[Uporabnik:Henryk Borawski|Henryk Borawski]] | 5 |- | 900 | [[Uporabnik:Henry3243|Henry3243]] | 5 |- | 901 | [[Uporabnik:Gurman.|Gurman.]] | 5 |- | 902 | [[Uporabnik:Gregor001|Gregor001]] | 5 |- | 903 | [[Uporabnik:Goli oder|Goli oder]] | 5 |- | 904 | [[Uporabnik:Girlstar|Girlstar]] | 5 |- | 905 | [[Uporabnik:Gerkman|Gerkman]] | 5 |- | 906 | [[Uporabnik:General lee|General lee]] | 5 |- | 907 | [[Uporabnik:Gallean|Gallean]] | 5 |- | 908 | [[Uporabnik:Flem|Flem]] | 5 |- | 909 | [[Uporabnik:Filth~slwiki|Filth~slwiki]] | 5 |- | 910 | [[Uporabnik:Eva Kramar|Eva Kramar]] | 5 |- | 911 | [[Uporabnik:Evafranko|Evafranko]] | 5 |- | 912 | [[Uporabnik:Enras4|Enras4]] | 5 |- | 913 | [[Uporabnik:Ekaterina|Ekaterina]] | 5 |- | 914 | [[Uporabnik:Edirisa|Edirisa]] | 5 |- | 915 | [[Uporabnik:DoraK|DoraK]] | 5 |- | 916 | [[Uporabnik:Domenwiki|Domenwiki]] | 5 |- | 917 | [[Uporabnik:Doctus3|Doctus3]] | 5 |- | 918 | [[Uporabnik:Dkkk|Dkkk]] | 5 |- | 919 | [[Uporabnik:Didi379|Didi379]] | 5 |- | 920 | [[Uporabnik:DejanZajc|DejanZajc]] | 5 |- | 921 | [[Uporabnik:David Sakic|David Sakic]] | 5 |- | 922 | [[Uporabnik:Damjan Kejžar|Damjan Kejžar]] | 5 |- | 923 | [[Uporabnik:Couiros22|Couiros22]] | 5 |- | 924 | [[Uporabnik:Cnilpa|Cnilpa]] | 5 |- | 925 | [[Uporabnik:Chnitke|Chnitke]] | 5 |- | 926 | [[Uporabnik:Callidus~slwiki|Callidus~slwiki]] | 5 |- | 927 | [[Uporabnik:Brb17|Brb17]] | 5 |- | 928 | [[Uporabnik:Brazisk|Brazisk]] | 5 |- | 929 | [[Uporabnik:Bpokrivac|Bpokrivac]] | 5 |- | 930 | [[Uporabnik:BastjanJ|BastjanJ]] | 5 |- | 931 | [[Uporabnik:Aurelio Sandoval|Aurelio Sandoval]] | 5 |- | 932 | [[Uporabnik:Atacamadesert12~slwiki|Atacamadesert12~slwiki]] | 5 |- | 933 | [[Uporabnik:Arisd|Arisd]] | 5 |- | 934 | [[Uporabnik:AnthonyVillain|AnthonyVillain]] | 5 |- | 935 | [[Uporabnik:Anja Jalšovec|Anja Jalšovec]] | 5 |- | 936 | [[Uporabnik:Anja.cerne|Anja.cerne]] | 5 |- | 937 | [[Uporabnik:Anja Božič|Anja Božič]] | 5 |- | 938 | [[Uporabnik:Anita.dzafic|Anita.dzafic]] | 5 |- | 939 | [[Uporabnik:Andrejcencic|Andrejcencic]] | 5 |- | 940 | [[Uporabnik:Ana Elizabeta|Ana Elizabeta]] | 5 |- | 941 | [[Uporabnik:Alex breznik|Alex breznik]] | 5 |- | 942 | [[Uporabnik:Aleks Gomboc|Aleks Gomboc]] | 5 |- | 943 | [[Uporabnik:Al3sal3ssinjo|Al3sal3ssinjo]] | 5 |- | 944 | [[Uporabnik:Aichi|Aichi]] | 5 |- | 945 | [[Uporabnik:85.10.23.105|85.10.23.105]] | 5 |- | 946 | [[Uporabnik:84.52.159.48|84.52.159.48]] | 5 |- | 947 | [[Uporabnik:82.50.47.191|82.50.47.191]] | 5 |- | 948 | [[Uporabnik:82.149.27.27|82.149.27.27]] | 5 |- | 949 | [[Uporabnik:61.248.143.2|61.248.143.2]] | 5 |- | 950 | [[Uporabnik:213.250.14.185|213.250.14.185]] | 5 |- | 951 | [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] | 5 |- | 952 | [[Uporabnik:213.157.228.253|213.157.228.253]] | 5 |- | 953 | [[Uporabnik:213.143.79.230|213.143.79.230]] | 5 |- | 954 | [[Uporabnik:213.143.75.136|213.143.75.136]] | 5 |- | 955 | [[Uporabnik:2001:1470:FAC4:529:ADA5:9F28:895A:AAD3|2001:1470:FAC4:529:ADA5:9F28:895A:AAD3]] | 5 |- | 956 | [[Uporabnik:195.250.208.31|195.250.208.31]] | 5 |- | 957 | [[Uporabnik:195.250.208.165|195.250.208.165]] | 5 |- | 958 | [[Uporabnik:195.210.243.81|195.210.243.81]] | 5 |- | 959 | [[Uporabnik:195.210.229.111|195.210.229.111]] | 5 |- | 960 | [[Uporabnik:195.210.223.7|195.210.223.7]] | 5 |- | 961 | [[Uporabnik:194.249.91.162|194.249.91.162]] | 5 |- | 962 | [[Uporabnik:194.249.57.231|194.249.57.231]] | 5 |- | 963 | [[Uporabnik:194.249.56.18|194.249.56.18]] | 5 |- | 964 | [[Uporabnik:194.249.10.84|194.249.10.84]] | 5 |- | 965 | [[Uporabnik:194.249.10.83|194.249.10.83]] | 5 |- | 966 | [[Uporabnik:194.249.10.77|194.249.10.77]] | 5 |- | 967 | [[Uporabnik:194.249.10.36|194.249.10.36]] | 5 |- | 968 | [[Uporabnik:194.249.10.20|194.249.10.20]] | 5 |- | 969 | [[Uporabnik:194.249.10.11|194.249.10.11]] | 5 |- | 970 | [[Uporabnik:194.249.10.109|194.249.10.109]] | 5 |- | 971 | [[Uporabnik:194.165.113.66|194.165.113.66]] | 5 |- | 972 | [[Uporabnik:193.95.219.217|193.95.219.217]] | 5 |- | 973 | [[Uporabnik:193.77.241.73|193.77.241.73]] | 5 |- | 974 | [[Uporabnik:193.77.198.131|193.77.198.131]] | 5 |- | 975 | [[Uporabnik:193.77.158.128|193.77.158.128]] | 5 |- | 976 | [[Uporabnik:193.77.153.171|193.77.153.171]] | 5 |- | 977 | [[Uporabnik:193.2.253.126|193.2.253.126]] | 5 |- | 978 | [[Uporabnik:193.2.154.13|193.2.154.13]] | 5 |- | 979 | [[Uporabnik:193.2.136.41|193.2.136.41]] | 5 |- | 980 | [[Uporabnik:193.2.115.79|193.2.115.79]] | 5 |- | 981 | [[Uporabnik:せいきょういく|せいきょういく]] | 4 |- | 982 | [[Uporabnik:Тежава|Тежава]] | 4 |- | 983 | [[Uporabnik:Росул|Росул]] | 4 |- | 984 | [[Uporabnik:Бојанић Тибор|Бојанић Тибор]] | 4 |- | 985 | [[Uporabnik:Zeljko00|Zeljko00]] | 4 |- | 986 | [[Uporabnik:Y=sin(x)|Y=sin(x)]] | 4 |- | 987 | [[Uporabnik:Yean|Yean]] | 4 |- | 988 | [[Uporabnik:Xrb~slwiki|Xrb~slwiki]] | 4 |- | 989 | [[Uporabnik:Werewolf|Werewolf]] | 4 |- | 990 | [[Uporabnik:Wanderlust6|Wanderlust6]] | 4 |- | 991 | [[Uporabnik:Vujacicm|Vujacicm]] | 4 |- | 992 | [[Uporabnik:Volktinkara|Volktinkara]] | 4 |- | 993 | [[Uporabnik:Vogelstein|Vogelstein]] | 4 |- | 994 | [[Uporabnik:Vitka|Vitka]] | 4 |- | 995 | [[Uporabnik:Vanisheduser8269128|Vanisheduser8269128]] | 4 |- | 996 | [[Uporabnik:UTercon|UTercon]] | 4 |- | 997 | [[Uporabnik:Uroš marolt|Uroš marolt]] | 4 |- | 998 | [[Uporabnik:Unimatrix|Unimatrix]] | 4 |- | 999 | [[Uporabnik:UNB5|UNB5]] | 4 |- | 1000 | [[Uporabnik:Tvodusek|Tvodusek]] | 4 |- |} ijsj38s7jfyrmkkohmpfj8yytbzwxt4 Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/1001–2000 4 485413 6747238 6731697 2026-09-06T07:23:52Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 1001–2000 6747238 wikitext text/x-wiki === 1001–2000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 1001 | [[Uporabnik:TUSŠK|TUSŠK]] | 4 |- | 1002 | [[Uporabnik:Tursicmiha|Tursicmiha]] | 4 |- | 1003 | [[Uporabnik:TriGlav|TriGlav]] | 4 |- | 1004 | [[Uporabnik:Tomaz rudolf|Tomaz rudolf]] | 4 |- | 1005 | [[Uporabnik:Tip222|Tip222]] | 4 |- | 1006 | [[Uporabnik:Tinika|Tinika]] | 4 |- | 1007 | [[Uporabnik:Tilen Nosan|Tilen Nosan]] | 4 |- | 1008 | [[Uporabnik:Tibor~slwiki|Tibor~slwiki]] | 4 |- | 1009 | [[Uporabnik:Tejad|Tejad]] | 4 |- | 1010 | [[Uporabnik:Tawarüs|Tawarüs]] | 4 |- | 1011 | [[Uporabnik:Tata Lazar|Tata Lazar]] | 4 |- | 1012 | [[Uporabnik:Tadej petric|Tadej petric]] | 4 |- | 1013 | [[Uporabnik:Tadeja Babič|Tadeja Babič]] | 4 |- | 1014 | [[Uporabnik:Tadej193|Tadej193]] | 4 |- | 1015 | [[Uporabnik:Svabo|Svabo]] | 4 |- | 1016 | [[Uporabnik:Šterk|Šterk]] | 4 |- | 1017 | [[Uporabnik:Stanka01|Stanka01]] | 4 |- | 1018 | [[Uporabnik:Stani|Stani]] | 4 |- | 1019 | [[Uporabnik:Spelca25|Spelca25]] | 4 |- | 1020 | [[Uporabnik:Somebody~slwiki|Somebody~slwiki]] | 4 |- | 1021 | [[Uporabnik:SMSaj.com|SMSaj.com]] | 4 |- | 1022 | [[Uporabnik:!~slwiki|!~slwiki]] | 4 |- | 1023 | [[Uporabnik:Slovolyub|Slovolyub]] | 4 |- | 1024 | [[Uporabnik:Slovenistka J.|Slovenistka J.]] | 4 |- | 1025 | [[Uporabnik:Slo mit|Slo mit]] | 4 |- | 1026 | [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] | 4 |- | 1027 | [[Uporabnik:Skyman11|Skyman11]] | 4 |- | 1028 | [[Uporabnik:Skol~slwiki|Skol~slwiki]] | 4 |- | 1029 | [[Uporabnik:Školjo|Školjo]] | 4 |- | 1030 | [[Uporabnik:Simonic marko|Simonic marko]] | 4 |- | 1031 | [[Uporabnik:Silva Černuta|Silva Černuta]] | 4 |- | 1032 | [[Uporabnik:Sikonjaka|Sikonjaka]] | 4 |- | 1033 | [[Uporabnik:Selma1304|Selma1304]] | 4 |- | 1034 | [[Uporabnik:Sebastijank|Sebastijank]] | 4 |- | 1035 | [[Uporabnik:Sanja18|Sanja18]] | 4 |- | 1036 | [[Uporabnik:Samo Veliki|Samo Veliki]] | 4 |- | 1037 | [[Uporabnik:Rogislav|Rogislav]] | 4 |- | 1038 | [[Uporabnik:RiverdaleFan|RiverdaleFan]] | 4 |- | 1039 | [[Uporabnik:Risanka|Risanka]] | 4 |- | 1040 | [[Uporabnik:Rihtar|Rihtar]] | 4 |- | 1041 | [[Uporabnik:Řěňón|Řěňón]] | 4 |- | 1042 | [[Uporabnik:Renamed user b7a07564c796db30dc7690f7e6aae405|Renamed user b7a07564c796db30dc7690f7e6aae405]] | 4 |- | 1043 | [[Uporabnik:R.B.|R.B.]] | 4 |- | 1044 | [[Uporabnik:Rayderr|Rayderr]] | 4 |- | 1045 | [[Uporabnik:Radicalb|Radicalb]] | 4 |- | 1046 | [[Uporabnik:Qrof|Qrof]] | 4 |- | 1047 | [[Uporabnik:Priddi|Priddi]] | 4 |- | 1048 | [[Uporabnik:Polonistika LS2020 sarastkvc|Polonistika LS2020 sarastkvc]] | 4 |- | 1049 | [[Uporabnik:Polonarodic|Polonarodic]] | 4 |- | 1050 | [[Uporabnik:PolonaPahor|PolonaPahor]] | 4 |- | 1051 | [[Uporabnik:Polonamajdic|Polonamajdic]] | 4 |- | 1052 | [[Uporabnik:Planina734|Planina734]] | 4 |- | 1053 | [[Uporabnik:Pkknight85|Pkknight85]] | 4 |- | 1054 | [[Uporabnik:Pisecclankov|Pisecclankov]] | 4 |- | 1055 | [[Uporabnik:Piko~slwiki|Piko~slwiki]] | 4 |- | 1056 | [[Uporabnik:Petrucci60|Petrucci60]] | 4 |- | 1057 | [[Uporabnik:PetarM|PetarM]] | 4 |- | 1058 | [[Uporabnik:PCR~slwiki|PCR~slwiki]] | 4 |- | 1059 | [[Uporabnik:Pavloff-10|Pavloff-10]] | 4 |- | 1060 | [[Uporabnik:Paul25|Paul25]] | 4 |- | 1061 | [[Uporabnik:Panatka|Panatka]] | 4 |- | 1062 | [[Uporabnik:Outside|Outside]] | 4 |- | 1063 | [[Uporabnik:Otiss|Otiss]] | 4 |- | 1064 | [[Uporabnik:Oriks|Oriks]] | 4 |- | 1065 | [[Uporabnik:Onkostudent|Onkostudent]] | 4 |- | 1066 | [[Uporabnik:Nusagrg|Nusagrg]] | 4 |- | 1067 | [[Uporabnik:Novak000|Novak000]] | 4 |- | 1068 | [[Uporabnik:Nnnika|Nnnika]] | 4 |- | 1069 | [[Uporabnik:Ninasulc|Ninasulc]] | 4 |- | 1070 | [[Uporabnik:Nina555|Nina555]] | 4 |- | 1071 | [[Uporabnik:Nikaserban|Nikaserban]] | 4 |- | 1072 | [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] | 4 |- | 1073 | [[Uporabnik:Nightmare991|Nightmare991]] | 4 |- | 1074 | [[Uporabnik:NHlacar|NHlacar]] | 4 |- | 1075 | [[Uporabnik:Nežy|Nežy]] | 4 |- | 1076 | [[Uporabnik:Neva Rus|Neva Rus]] | 4 |- | 1077 | [[Uporabnik:Nervusj|Nervusj]] | 4 |- | 1078 | [[Uporabnik:Nejsi|Nejsi]] | 4 |- | 1079 | [[Uporabnik:Nejc Kincl|Nejc Kincl]] | 4 |- | 1080 | [[Uporabnik:Narraug|Narraug]] | 4 |- | 1081 | [[Uporabnik:MPerse|MPerse]] | 4 |- | 1082 | [[Uporabnik:MP1000|MP1000]] | 4 |- | 1083 | [[Uporabnik:Mirjambp|Mirjambp]] | 4 |- | 1084 | [[Uporabnik:Miranp5|Miranp5]] | 4 |- | 1085 | [[Uporabnik:Miran ka|Miran ka]] | 4 |- | 1086 | [[Uporabnik:Milospet|Milospet]] | 4 |- | 1087 | [[Uporabnik:Mikulamura|Mikulamura]] | 4 |- | 1088 | [[Uporabnik:Mikistjepanovic|Mikistjepanovic]] | 4 |- | 1089 | [[Uporabnik:MiiR|MiiR]] | 4 |- | 1090 | [[Uporabnik:MihaV|MihaV]] | 4 |- | 1091 | [[Uporabnik:Miha P.|Miha P.]] | 4 |- | 1092 | [[Uporabnik:Miha123456789000|Miha123456789000]] | 4 |- | 1093 | [[Uporabnik:Metkica89|Metkica89]] | 4 |- | 1094 | [[Uporabnik:Mesijanski Judje|Mesijanski Judje]] | 4 |- | 1095 | [[Uporabnik:Merrychristmas|Merrychristmas]] | 4 |- | 1096 | [[Uporabnik:Mejly|Mejly]] | 4 |- | 1097 | [[Uporabnik:Meho29|Meho29]] | 4 |- | 1098 | [[Uporabnik:McMatic|McMatic]] | 4 |- | 1099 | [[Uporabnik:Mbergi11|Mbergi11]] | 4 |- | 1100 | [[Uporabnik:Matija70|Matija70]] | 4 |- | 1101 | [[Uporabnik:Maticflajsman|Maticflajsman]] | 4 |- | 1102 | [[Uporabnik:Matevz1|Matevz1]] | 4 |- | 1103 | [[Uporabnik:Maša Dvornik|Maša Dvornik]] | 4 |- | 1104 | [[Uporabnik:Martin 7|Martin 7]] | 4 |- | 1105 | [[Uporabnik:Marjansavli|Marjansavli]] | 4 |- | 1106 | [[Uporabnik:Marcresis|Marcresis]] | 4 |- | 1107 | [[Uporabnik:Manja Ocepek|Manja Ocepek]] | 4 |- | 1108 | [[Uporabnik:Majk.svetlin|Majk.svetlin]] | 4 |- | 1109 | [[Uporabnik:Maja Ravnikar|Maja Ravnikar]] | 4 |- | 1110 | [[Uporabnik:Maja1b|Maja1b]] | 4 |- | 1111 | [[Uporabnik:Maatjazh|Maatjazh]] | 4 |- | 1112 | [[Uporabnik:Lucym|Lucym]] | 4 |- | 1113 | [[Uporabnik:Lucas559|Lucas559]] | 4 |- | 1114 | [[Uporabnik:Lubek|Lubek]] | 4 |- | 1115 | [[Uporabnik:Lubagela|Lubagela]] | 4 |- | 1116 | [[Uporabnik:LKolenc|LKolenc]] | 4 |- | 1117 | [[Uporabnik:LektorII|LektorII]] | 4 |- | 1118 | [[Uporabnik:Lcimemrnancic|Lcimemrnancic]] | 4 |- | 1119 | [[Uporabnik:LannaK|LannaK]] | 4 |- | 1120 | [[Uporabnik:Lanko|Lanko]] | 4 |- | 1121 | [[Uporabnik:Kren98|Kren98]] | 4 |- | 1122 | [[Uporabnik:Kralj.5ra|Kralj.5ra]] | 4 |- | 1123 | [[Uporabnik:Kosir|Kosir]] | 4 |- | 1124 | [[Uporabnik:KlemenGo|KlemenGo]] | 4 |- | 1125 | [[Uporabnik:Khy3|Khy3]] | 4 |- | 1126 | [[Uporabnik:Kevdrc|Kevdrc]] | 4 |- | 1127 | [[Uporabnik:Kcvelb|Kcvelb]] | 4 |- | 1128 | [[Uporabnik:KatMeg|KatMeg]] | 4 |- | 1129 | [[Uporabnik:Katja Maček|Katja Maček]] | 4 |- | 1130 | [[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] | 4 |- | 1131 | [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] | 4 |- | 1132 | [[Uporabnik:Kaja Boštjančič|Kaja Boštjančič]] | 4 |- | 1133 | [[Uporabnik:Jože Primožič|Jože Primožič]] | 4 |- | 1134 | [[Uporabnik:JohnEntwistle|JohnEntwistle]] | 4 |- | 1135 | [[Uporabnik:Jernej Filipič|Jernej Filipič]] | 4 |- | 1136 | [[Uporabnik:JernejaM|JernejaM]] | 4 |- | 1137 | [[Uporabnik:Jerebtaja|Jerebtaja]] | 4 |- | 1138 | [[Uporabnik:Jana2403|Jana2403]] | 4 |- | 1139 | [[Uporabnik:Jake~slwiki|Jake~slwiki]] | 4 |- | 1140 | [[Uporabnik:J 1982|J 1982]] | 4 |- | 1141 | [[Uporabnik:Izdelava računa vzame le nekaj sekund in prinese mnoge koristi|Izdelava računa vzame le nekaj sekund in prinese mnoge koristi]] | 4 |- | 1142 | [[Uporabnik:IvanB|IvanB]] | 4 |- | 1143 | [[Uporabnik:Irenawww|Irenawww]] | 4 |- | 1144 | [[Uporabnik:IoStonewall|IoStonewall]] | 4 |- | 1145 | [[Uporabnik:Inlittera|Inlittera]] | 4 |- | 1146 | [[Uporabnik:Ingrid Vrbančič|Ingrid Vrbančič]] | 4 |- | 1147 | [[Uporabnik:Igor Fratnik|Igor Fratnik]] | 4 |- | 1148 | [[Uporabnik:Herchen|Herchen]] | 4 |- | 1149 | [[Uporabnik:Haria|Haria]] | 4 |- | 1150 | [[Uporabnik:GTDpower|GTDpower]] | 4 |- | 1151 | [[Uporabnik:Gspan|Gspan]] | 4 |- | 1152 | [[Uporabnik:Grosm|Grosm]] | 4 |- | 1153 | [[Uporabnik:Grabyton|Grabyton]] | 4 |- | 1154 | [[Uporabnik:Górołaz|Górołaz]] | 4 |- | 1155 | [[Uporabnik:Genghiskhan|Genghiskhan]] | 4 |- | 1156 | [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] | 4 |- | 1157 | [[Uporabnik:Gasper Klinc|Gasper Klinc]] | 4 |- | 1158 | [[Uporabnik:Freek~slwiki|Freek~slwiki]] | 4 |- | 1159 | [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] | 4 |- | 1160 | [[Uporabnik:Fixer88|Fixer88]] | 4 |- | 1161 | [[Uporabnik:Fidelia~slwiki|Fidelia~slwiki]] | 4 |- | 1162 | [[Uporabnik:Evitapodobnikar|Evitapodobnikar]] | 4 |- | 1163 | [[Uporabnik:Evasluga|Evasluga]] | 4 |- | 1164 | [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] | 4 |- | 1165 | [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] | 4 |- | 1166 | [[Uporabnik:Errorage|Errorage]] | 4 |- | 1167 | [[Uporabnik:Dsolina|Dsolina]] | 4 |- | 1168 | [[Uporabnik:Drzavnisvet|Drzavnisvet]] | 4 |- | 1169 | [[Uporabnik:Dr.Muren|Dr.Muren]] | 4 |- | 1170 | [[Uporabnik:Doltarca|Doltarca]] | 4 |- | 1171 | [[Uporabnik:Dolores Klavžar|Dolores Klavžar]] | 4 |- | 1172 | [[Uporabnik:Dihur87|Dihur87]] | 4 |- | 1173 | [[Uporabnik:DeSUSKDSLDSLipaLZČPVLPRNSNSiSDSSLSinSMSSNSSDSSNZaresZeleni|DeSUSKDSLDSLipaLZČPVLPRNSNSiSDSSLSinSMSSNSSDSSNZaresZeleni]] | 4 |- | 1174 | [[Uporabnik:Deninho.81|Deninho.81]] | 4 |- | 1175 | [[Uporabnik:DemonDomen|DemonDomen]] | 4 |- | 1176 | [[Uporabnik:Demetrio99|Demetrio99]] | 4 |- | 1177 | [[Uporabnik:Debela Berta|Debela Berta]] | 4 |- | 1178 | [[Uporabnik:Dcotar|Dcotar]] | 4 |- | 1179 | [[Uporabnik:Darko~slwiki|Darko~slwiki]] | 4 |- | 1180 | [[Uporabnik:Danicagu|Danicagu]] | 4 |- | 1181 | [[Uporabnik:Dani90~slwiki|Dani90~slwiki]] | 4 |- | 1182 | [[Uporabnik:Dalibor2013|Dalibor2013]] | 4 |- | 1183 | [[Uporabnik:Copaloca|Copaloca]] | 4 |- | 1184 | [[Uporabnik:Carli1967|Carli1967]] | 4 |- | 1185 | [[Uporabnik:Bskaza|Bskaza]] | 4 |- | 1186 | [[Uporabnik:Boschtjan|Boschtjan]] | 4 |- | 1187 | [[Uporabnik:Borut Peršolja|Borut Peršolja]] | 4 |- | 1188 | [[Uporabnik:Borutix1|Borutix1]] | 4 |- | 1189 | [[Uporabnik:Boki.adamlje|Boki.adamlje]] | 4 |- | 1190 | [[Uporabnik:Blazev|Blazev]] | 4 |- | 1191 | [[Uporabnik:Blaž drenovec|Blaž drenovec]] | 4 |- | 1192 | [[Uporabnik:Blatnik|Blatnik]] | 4 |- | 1193 | [[Uporabnik:Blanka Šteblaj|Blanka Šteblaj]] | 4 |- | 1194 | [[Uporabnik:Bilja|Bilja]] | 4 |- | 1195 | [[Uporabnik:BernardaP|BernardaP]] | 4 |- | 1196 | [[Uporabnik:Batic|Batic]] | 4 |- | 1197 | [[Uporabnik:Avies|Avies]] | 4 |- | 1198 | [[Uporabnik:Asd987|Asd987]] | 4 |- | 1199 | [[Uporabnik:Arbiter|Arbiter]] | 4 |- | 1200 | [[Uporabnik:AnthonyAW|AnthonyAW]] | 4 |- | 1201 | [[Uporabnik:Anja.jerkic|Anja.jerkic]] | 4 |- | 1202 | [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] | 4 |- | 1203 | [[Uporabnik:Ania kle.|Ania kle.]] | 4 |- | 1204 | [[Uporabnik:Andrazhribar|Andrazhribar]] | 4 |- | 1205 | [[Uporabnik:Andraz Bester|Andraz Bester]] | 4 |- | 1206 | [[Uporabnik:Ambrož|Ambrož]] | 4 |- | 1207 | [[Uporabnik:Allyaj|Allyaj]] | 4 |- | 1208 | [[Uporabnik:ALittleViolin|ALittleViolin]] | 4 |- | 1209 | [[Uporabnik:Aleš Ropoša|Aleš Ropoša]] | 4 |- | 1210 | [[Uporabnik:Akzola|Akzola]] | 4 |- | 1211 | [[Uporabnik:Adolnicar|Adolnicar]] | 4 |- | 1212 | [[Uporabnik:89.212.40.197|89.212.40.197]] | 4 |- | 1213 | [[Uporabnik:89.212.244.197|89.212.244.197]] | 4 |- | 1214 | [[Uporabnik:89.212.1.28|89.212.1.28]] | 4 |- | 1215 | [[Uporabnik:89.143.110.102|89.143.110.102]] | 4 |- | 1216 | [[Uporabnik:89.142.120.225|89.142.120.225]] | 4 |- | 1217 | [[Uporabnik:86.61.38.15|86.61.38.15]] | 4 |- | 1218 | [[Uporabnik:86.61.14.130|86.61.14.130]] | 4 |- | 1219 | [[Uporabnik:86.61.14.110|86.61.14.110]] | 4 |- | 1220 | [[Uporabnik:84.52.154.41|84.52.154.41]] | 4 |- | 1221 | [[Uporabnik:84.255.251.48|84.255.251.48]] | 4 |- | 1222 | [[Uporabnik:84.20.235.31|84.20.235.31]] | 4 |- | 1223 | [[Uporabnik:77.114.104.90|77.114.104.90]] | 4 |- | 1224 | [[Uporabnik:213.250.63.126|213.250.63.126]] | 4 |- | 1225 | [[Uporabnik:213.250.61.131|213.250.61.131]] | 4 |- | 1226 | [[Uporabnik:213.250.23.80|213.250.23.80]] | 4 |- | 1227 | [[Uporabnik:213.161.13.191|213.161.13.191]] | 4 |- | 1228 | [[Uporabnik:213.157.229.136|213.157.229.136]] | 4 |- | 1229 | [[Uporabnik:212.235.140.38|212.235.140.38]] | 4 |- | 1230 | [[Uporabnik:212.18.57.43|212.18.57.43]] | 4 |- | 1231 | [[Uporabnik:212.18.54.159|212.18.54.159]] | 4 |- | 1232 | [[Uporabnik:212.18.38.5|212.18.38.5]] | 4 |- | 1233 | [[Uporabnik:212.18.32.8|212.18.32.8]] | 4 |- | 1234 | [[Uporabnik:~2026-47674-93|~2026-47674-93]] | 4 |- | 1235 | [[Uporabnik:~2025-28070-07|~2025-28070-07]] | 4 |- | 1236 | [[Uporabnik:195.250.208.84|195.250.208.84]] | 4 |- | 1237 | [[Uporabnik:195.250.199.60|195.250.199.60]] | 4 |- | 1238 | [[Uporabnik:195.250.192.85|195.250.192.85]] | 4 |- | 1239 | [[Uporabnik:195.210.253.176|195.210.253.176]] | 4 |- | 1240 | [[Uporabnik:195.210.246.133|195.210.246.133]] | 4 |- | 1241 | [[Uporabnik:195.210.243.214|195.210.243.214]] | 4 |- | 1242 | [[Uporabnik:195.210.243.14|195.210.243.14]] | 4 |- | 1243 | [[Uporabnik:195.210.237.205|195.210.237.205]] | 4 |- | 1244 | [[Uporabnik:195.210.220.208|195.210.220.208]] | 4 |- | 1245 | [[Uporabnik:194.249.52.77|194.249.52.77]] | 4 |- | 1246 | [[Uporabnik:194.249.10.27|194.249.10.27]] | 4 |- | 1247 | [[Uporabnik:193.95.235.84|193.95.235.84]] | 4 |- | 1248 | [[Uporabnik:193.95.235.147|193.95.235.147]] | 4 |- | 1249 | [[Uporabnik:193.95.235.125|193.95.235.125]] | 4 |- | 1250 | [[Uporabnik:193.95.229.26|193.95.229.26]] | 4 |- | 1251 | [[Uporabnik:193.95.198.53|193.95.198.53]] | 4 |- | 1252 | [[Uporabnik:193.95.195.107|193.95.195.107]] | 4 |- | 1253 | [[Uporabnik:193.77.69.62|193.77.69.62]] | 4 |- | 1254 | [[Uporabnik:193.77.172.64|193.77.172.64]] | 4 |- | 1255 | [[Uporabnik:193.77.151.206|193.77.151.206]] | 4 |- | 1256 | [[Uporabnik:193.77.140.156|193.77.140.156]] | 4 |- | 1257 | [[Uporabnik:193.77.101.152|193.77.101.152]] | 4 |- | 1258 | [[Uporabnik:193.2.237.30|193.2.237.30]] | 4 |- | 1259 | [[Uporabnik:193.2.237.29|193.2.237.29]] | 4 |- | 1260 | [[Uporabnik:193.2.11.205|193.2.11.205]] | 4 |- | 1261 | [[Uporabnik:193.189.185.140|193.189.185.140]] | 4 |- | 1262 | [[Uporabnik:193.189.162.250|193.189.162.250]] | 4 |- | 1263 | [[Uporabnik:164.8.17.25|164.8.17.25]] | 4 |- | 1264 | [[Uporabnik:153.5.39.179|153.5.39.179]] | 4 |- | 1265 | [[Uporabnik:109.182.249.52|109.182.249.52]] | 4 |- | 1266 | [[Uporabnik:109.182.233.31|109.182.233.31]] | 4 |- | 1267 | [[Uporabnik:109.182.173.56|109.182.173.56]] | 4 |- | 1268 | [[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] | 3 |- | 1269 | [[Uporabnik:Zvezdaluca|Zvezdaluca]] | 3 |- | 1270 | [[Uporabnik:Zup100|Zup100]] | 3 |- | 1271 | [[Uporabnik:Zugman pia marija|Zugman pia marija]] | 3 |- | 1272 | [[Uporabnik:Zoxna|Zoxna]] | 3 |- | 1273 | [[Uporabnik:Zlobec|Zlobec]] | 3 |- | 1274 | [[Uporabnik:Zimbabweyc|Zimbabweyc]] | 3 |- | 1275 | [[Uporabnik:Zgovorni s.|Zgovorni s.]] | 3 |- | 1276 | [[Uporabnik:Zetko|Zetko]] | 3 |- | 1277 | [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] | 3 |- | 1278 | [[Uporabnik:Zb|Zb]] | 3 |- | 1279 | [[Uporabnik:ZalaLogar|ZalaLogar]] | 3 |- | 1280 | [[Uporabnik:Zala erklavec|Zala erklavec]] | 3 |- | 1281 | [[Uporabnik:Zalabrinsek|Zalabrinsek]] | 3 |- | 1282 | [[Uporabnik:ZagarA|ZagarA]] | 3 |- | 1283 | [[Uporabnik:YutoDarkRebellion|YutoDarkRebellion]] | 3 |- | 1284 | [[Uporabnik:YouTubeVegetarianBoy|YouTubeVegetarianBoy]] | 3 |- | 1285 | [[Uporabnik:Yopohari~slwiki|Yopohari~slwiki]] | 3 |- | 1286 | [[Uporabnik:Yohan del Sud|Yohan del Sud]] | 3 |- | 1287 | [[Uporabnik:Yest94|Yest94]] | 3 |- | 1288 | [[Uporabnik:Yejn|Yejn]] | 3 |- | 1289 | [[Uporabnik:Yahadzija|Yahadzija]] | 3 |- | 1290 | [[Uporabnik:Xx Caracan xx|Xx Caracan xx]] | 3 |- | 1291 | [[Uporabnik:Xwiki~slwiki|Xwiki~slwiki]] | 3 |- | 1292 | [[Uporabnik:XeNiOn|XeNiOn]] | 3 |- | 1293 | [[Uporabnik:Wikipato3|Wikipato3]] | 3 |- | 1294 | [[Uporabnik:Wiki88995a|Wiki88995a]] | 3 |- | 1295 | [[Uporabnik:Vslivnje|Vslivnje]] | 3 |- | 1296 | [[Uporabnik:Vsebine321|Vsebine321]] | 3 |- | 1297 | [[Uporabnik:Vran123|Vran123]] | 3 |- | 1298 | [[Uporabnik:Vnina|Vnina]] | 3 |- | 1299 | [[Uporabnik:Viva.la.echo|Viva.la.echo]] | 3 |- | 1300 | [[Uporabnik:V Iskanju Posvetnega Grala|V Iskanju Posvetnega Grala]] | 3 |- | 1301 | [[Uporabnik:Vilkokriznar|Vilkokriznar]] | 3 |- | 1302 | [[Uporabnik:Vili iz vile|Vili iz vile]] | 3 |- | 1303 | [[Uporabnik:Vidusik|Vidusik]] | 3 |- | 1304 | [[Uporabnik:Vidok|Vidok]] | 3 |- | 1305 | [[Uporabnik:Viddek|Viddek]] | 3 |- | 1306 | [[Uporabnik:Vesnab|Vesnab]] | 3 |- | 1307 | [[Uporabnik:Vasjaanton|Vasjaanton]] | 3 |- | 1308 | [[Uporabnik:Valenija|Valenija]] | 3 |- | 1309 | [[Uporabnik:Vahcic|Vahcic]] | 3 |- | 1310 | [[Uporabnik:V1esna|V1esna]] | 3 |- | 1311 | [[Uporabnik:Ut6745|Ut6745]] | 3 |- | 1312 | [[Uporabnik:UStrazar|UStrazar]] | 3 |- | 1313 | [[Uporabnik:Ursa.ursa|Ursa.ursa]] | 3 |- | 1314 | [[Uporabnik:Urša Pintar|Urša Pintar]] | 3 |- | 1315 | [[Uporabnik:Urosvt|Urosvt]] | 3 |- | 1316 | [[Uporabnik:Urko|Urko]] | 3 |- | 1317 | [[Uporabnik:Urbanson|Urbanson]] | 3 |- | 1318 | [[Uporabnik:Urbanc Maja|Urbanc Maja]] | 3 |- | 1319 | [[Uporabnik:Uledam|Uledam]] | 3 |- | 1320 | [[Uporabnik:Ujambor|Ujambor]] | 3 |- | 1321 | [[Uporabnik:Ttrilar|Ttrilar]] | 3 |- | 1322 | [[Uporabnik:TTodorovski|TTodorovski]] | 3 |- | 1323 | [[Uporabnik:Trifkod|Trifkod]] | 3 |- | 1324 | [[Uporabnik:Tong|Tong]] | 3 |- | 1325 | [[Uporabnik:Tone1|Tone1]] | 3 |- | 1326 | [[Uporabnik:Tomo~slwiki|Tomo~slwiki]] | 3 |- | 1327 | [[Uporabnik:Tomiis|Tomiis]] | 3 |- | 1328 | [[Uporabnik:Tomica SLO|Tomica SLO]] | 3 |- | 1329 | [[Uporabnik:Toman~slwiki|Toman~slwiki]] | 3 |- | 1330 | [[Uporabnik:Tofant|Tofant]] | 3 |- | 1331 | [[Uporabnik:Tmikla|Tmikla]] | 3 |- | 1332 | [[Uporabnik:Tjaša Vodušek|Tjaša Vodušek]] | 3 |- | 1333 | [[Uporabnik:Tjasa.ponikvar|Tjasa.ponikvar]] | 3 |- | 1334 | [[Uporabnik:TINtinH|TINtinH]] | 3 |- | 1335 | [[Uporabnik:Tinn4|Tinn4]] | 3 |- | 1336 | [[Uporabnik:Tina Omahna|Tina Omahna]] | 3 |- | 1337 | [[Uporabnik:Thomas~slwiki|Thomas~slwiki]] | 3 |- | 1338 | [[Uporabnik:Thocevar|Thocevar]] | 3 |- | 1339 | [[Uporabnik:Thisisvalidusername|Thisisvalidusername]] | 3 |- | 1340 | [[Uporabnik:Tejch7|Tejch7]] | 3 |- | 1341 | [[Uporabnik:Teja Koželj|Teja Koželj]] | 3 |- | 1342 | [[Uporabnik:TejaB|TejaB]] | 3 |- | 1343 | [[Uporabnik:Tamaubrus|Tamaubrus]] | 3 |- | 1344 | [[Uporabnik:Tamara Božič|Tamara Božič]] | 3 |- | 1345 | [[Uporabnik:Talmai|Talmai]] | 3 |- | 1346 | [[Uporabnik:Tajaazizmond|Tajaazizmond]] | 3 |- | 1347 | [[Uporabnik:Tacenskipav|Tacenskipav]] | 3 |- | 1348 | [[Uporabnik:Swineposit|Swineposit]] | 3 |- | 1349 | [[Uporabnik:Svetlin.matic|Svetlin.matic]] | 3 |- | 1350 | [[Uporabnik:SVABBOS|SVABBOS]] | 3 |- | 1351 | [[Uporabnik:Suradnik13|Suradnik13]] | 3 |- | 1352 | [[Uporabnik:Stuff~slwiki|Stuff~slwiki]] | 3 |- | 1353 | [[Uporabnik:Strdarko|Strdarko]] | 3 |- | 1354 | [[Uporabnik:Stonhenge4|Stonhenge4]] | 3 |- | 1355 | [[Uporabnik:STMatej|STMatej]] | 3 |- | 1356 | [[Uporabnik:SterJ|SterJ]] | 3 |- | 1357 | [[Uporabnik:Stefano Coren|Stefano Coren]] | 3 |- | 1358 | [[Uporabnik:Srok|Srok]] | 3 |- | 1359 | [[Uporabnik:SquiQu|SquiQu]] | 3 |- | 1360 | [[Uporabnik:Špela p|Špela p]] | 3 |- | 1361 | [[Uporabnik:Špelaintina|Špelaintina]] | 3 |- | 1362 | [[Uporabnik:Spela.antloga|Spela.antloga]] | 3 |- | 1363 | [[Uporabnik:Spela173|Spela173]] | 3 |- | 1364 | [[Uporabnik:Speedster358|Speedster358]] | 3 |- | 1365 | [[Uporabnik:Sonja cestnik zadnek|Sonja cestnik zadnek]] | 3 |- | 1366 | [[Uporabnik:Snailhunter|Snailhunter]] | 3 |- | 1367 | [[Uporabnik:Slo-synchro|Slo-synchro]] | 3 |- | 1368 | [[Uporabnik:Slatnican|Slatnican]] | 3 |- | 1369 | [[Uporabnik:Sivic12|Sivic12]] | 3 |- | 1370 | [[Uporabnik:Siskaguy|Siskaguy]] | 3 |- | 1371 | [[Uporabnik:Sirena|Sirena]] | 3 |- | 1372 | [[Uporabnik:Sinkkbarb|Sinkkbarb]] | 3 |- | 1373 | [[Uporabnik:Simona Jenko|Simona Jenko]] | 3 |- | 1374 | [[Uporabnik:Sime123|Sime123]] | 3 |- | 1375 | [[Uporabnik:Simci|Simci]] | 3 |- | 1376 | [[Uporabnik:Simba|Simba]] | 3 |- | 1377 | [[Uporabnik:Siliamaav|Siliamaav]] | 3 |- | 1378 | [[Uporabnik:Semjon|Semjon]] | 3 |- | 1379 | [[Uporabnik:Sekavcnik88|Sekavcnik88]] | 3 |- | 1380 | [[Uporabnik:Scoochfan|Scoochfan]] | 3 |- | 1381 | [[Uporabnik:Sasopotrc|Sasopotrc]] | 3 |- | 1382 | [[Uporabnik:SaškaMa|SaškaMa]] | 3 |- | 1383 | [[Uporabnik:Sasa.presern|Sasa.presern]] | 3 |- | 1384 | [[Uporabnik:Saša Pavlin|Saša Pavlin]] | 3 |- | 1385 | [[Uporabnik:Sarchy1808|Sarchy1808]] | 3 |- | 1386 | [[Uporabnik:SaraMales|SaraMales]] | 3 |- | 1387 | [[Uporabnik:Samdok|Samdok]] | 3 |- | 1388 | [[Uporabnik:Salamander|Salamander]] | 3 |- | 1389 | [[Uporabnik:Sabina&blaz|Sabina&blaz]] | 3 |- | 1390 | [[Uporabnik:Rzlajp|Rzlajp]] | 3 |- | 1391 | [[Uporabnik:Rudi~slwiki|Rudi~slwiki]] | 3 |- | 1392 | [[Uporabnik:Ropegi|Ropegi]] | 3 |- | 1393 | [[Uporabnik:Rok93|Rok93]] | 3 |- | 1394 | [[Uporabnik:Rodoljub|Rodoljub]] | 3 |- | 1395 | [[Uporabnik:Roberttos|Roberttos]] | 3 |- | 1396 | [[Uporabnik:RM wiki93|RM wiki93]] | 3 |- | 1397 | [[Uporabnik:RipenZ|RipenZ]] | 3 |- | 1398 | [[Uporabnik:Rickrick93|Rickrick93]] | 3 |- | 1399 | [[Uporabnik:Renemk91|Renemk91]] | 3 |- | 1400 | [[Uporabnik:Renata Mlakar|Renata Mlakar]] | 3 |- | 1401 | [[Uporabnik:RayOfLight|RayOfLight]] | 3 |- | 1402 | [[Uporabnik:Rasto~slwiki|Rasto~slwiki]] | 3 |- | 1403 | [[Uporabnik:Rakunus|Rakunus]] | 3 |- | 1404 | [[Uporabnik:Rajkovich|Rajkovich]] | 3 |- | 1405 | [[Uporabnik:Radovednik|Radovednik]] | 3 |- | 1406 | [[Uporabnik:Računalništvo|Računalništvo]] | 3 |- | 1407 | [[Uporabnik:Qurqa~slwiki|Qurqa~slwiki]] | 3 |- | 1408 | [[Uporabnik:Qoqjan|Qoqjan]] | 3 |- | 1409 | [[Uporabnik:Pripravnik|Pripravnik]] | 3 |- | 1410 | [[Uporabnik:Primoz kralj|Primoz kralj]] | 3 |- | 1411 | [[Uporabnik:Prigorica|Prigorica]] | 3 |- | 1412 | [[Uporabnik:Preseren|Preseren]] | 3 |- | 1413 | [[Uporabnik:Premiera|Premiera]] | 3 |- | 1414 | [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] | 3 |- | 1415 | [[Uporabnik:PoSvetovih|PoSvetovih]] | 3 |- | 1416 | [[Uporabnik:PoPs|PoPs]] | 3 |- | 1417 | [[Uporabnik:Polonistika123|Polonistika123]] | 3 |- | 1418 | [[Uporabnik:Poloncam|Poloncam]] | 3 |- | 1419 | [[Uporabnik:Polonamiklavc|Polonamiklavc]] | 3 |- | 1420 | [[Uporabnik:Polona Jamnik|Polona Jamnik]] | 3 |- | 1421 | [[Uporabnik:Pokerznik|Pokerznik]] | 3 |- | 1422 | [[Uporabnik:PojocaTrobentica|PojocaTrobentica]] | 3 |- | 1423 | [[Uporabnik:PodGrajski|PodGrajski]] | 3 |- | 1424 | [[Uporabnik:Plianja|Plianja]] | 3 |- | 1425 | [[Uporabnik:Plesic anja|Plesic anja]] | 3 |- | 1426 | [[Uporabnik:Plantanana|Plantanana]] | 3 |- | 1427 | [[Uporabnik:Pircijno|Pircijno]] | 3 |- | 1428 | [[Uporabnik:Pingvin001|Pingvin001]] | 3 |- | 1429 | [[Uporabnik:Pikapolona|Pikapolona]] | 3 |- | 1430 | [[Uporabnik:Pia Škufca|Pia Škufca]] | 3 |- | 1431 | [[Uporabnik:Pia Rednak|Pia Rednak]] | 3 |- | 1432 | [[Uporabnik:Pianist~slwiki|Pianist~slwiki]] | 3 |- | 1433 | [[Uporabnik:Petraplot|Petraplot]] | 3 |- | 1434 | [[Uporabnik:Petra Medja|Petra Medja]] | 3 |- | 1435 | [[Uporabnik:Petra jerman|Petra jerman]] | 3 |- | 1436 | [[Uporabnik:Peter Bevc Šekoranja|Peter Bevc Šekoranja]] | 3 |- | 1437 | [[Uporabnik:Perun~slwiki|Perun~slwiki]] | 3 |- | 1438 | [[Uporabnik:Permat25|Permat25]] | 3 |- | 1439 | [[Uporabnik:Ped|Ped]] | 3 |- | 1440 | [[Uporabnik:Patrignani090|Patrignani090]] | 3 |- | 1441 | [[Uporabnik:Pamet~slwiki|Pamet~slwiki]] | 3 |- | 1442 | [[Uporabnik:P3sho|P3sho]] | 3 |- | 1443 | [[Uporabnik:Orung|Orung]] | 3 |- | 1444 | [[Uporabnik:Onehalf~slwiki|Onehalf~slwiki]] | 3 |- | 1445 | [[Uporabnik:Obradovic Goran~slwiki|Obradovic Goran~slwiki]] | 3 |- | 1446 | [[Uporabnik:Nzadravec|Nzadravec]] | 3 |- | 1447 | [[Uporabnik:NYG|NYG]] | 3 |- | 1448 | [[Uporabnik:NVZVR1Y|NVZVR1Y]] | 3 |- | 1449 | [[Uporabnik:Nsf|Nsf]] | 3 |- | 1450 | [[Uporabnik:Notaslovenska|Notaslovenska]] | 3 |- | 1451 | [[Uporabnik:Ninčula|Ninčula]] | 3 |- | 1452 | [[Uporabnik:Ninazibert|Ninazibert]] | 3 |- | 1453 | [[Uporabnik:Nina.hudobivnik|Nina.hudobivnik]] | 3 |- | 1454 | [[Uporabnik:Ninabenic|Ninabenic]] | 3 |- | 1455 | [[Uporabnik:Nina996|Nina996]] | 3 |- | 1456 | [[Uporabnik:Nikmajoneza|Nikmajoneza]] | 3 |- | 1457 | [[Uporabnik:Nikec3|Nikec3]] | 3 |- | 1458 | [[Uporabnik:Neža Sazonov|Neža Sazonov]] | 3 |- | 1459 | [[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] | 3 |- | 1460 | [[Uporabnik:Nekdo16|Nekdo16]] | 3 |- | 1461 | [[Uporabnik:Natasssa|Natasssa]] | 3 |- | 1462 | [[Uporabnik:NastasjaSchweiger7|NastasjaSchweiger7]] | 3 |- | 1463 | [[Uporabnik:Muzgar15|Muzgar15]] | 3 |- | 1464 | [[Uporabnik:Mr.Kdo|Mr.Kdo]] | 3 |- | 1465 | [[Uporabnik:Mp993|Mp993]] | 3 |- | 1466 | [[Uporabnik:MojcaPelcarŠarf|MojcaPelcarŠarf]] | 3 |- | 1467 | [[Uporabnik:Mojcam|Mojcam]] | 3 |- | 1468 | [[Uporabnik:Mojca loti|Mojca loti]] | 3 |- | 1469 | [[Uporabnik:MojcaGec|MojcaGec]] | 3 |- | 1470 | [[Uporabnik:MN52|MN52]] | 3 |- | 1471 | [[Uporabnik:Mlekomat|Mlekomat]] | 3 |- | 1472 | [[Uporabnik:MKos|MKos]] | 3 |- | 1473 | [[Uporabnik:Miwche|Miwche]] | 3 |- | 1474 | [[Uporabnik:Mivanci|Mivanci]] | 3 |- | 1475 | [[Uporabnik:Mitjaprelovsek|Mitjaprelovsek]] | 3 |- | 1476 | [[Uporabnik:Mitja Pellis|Mitja Pellis]] | 3 |- | 1477 | [[Uporabnik:Misaa|Misaa]] | 3 |- | 1478 | [[Uporabnik:Miro.ham|Miro.ham]] | 3 |- | 1479 | [[Uporabnik:Miriam~slwiki|Miriam~slwiki]] | 3 |- | 1480 | [[Uporabnik:Miniussi|Miniussi]] | 3 |- | 1481 | [[Uporabnik:Mimi~slwiki|Mimi~slwiki]] | 3 |- | 1482 | [[Uporabnik:Mimag343|Mimag343]] | 3 |- | 1483 | [[Uporabnik:Miki44|Miki44]] | 3 |- | 1484 | [[Uporabnik:Mihela Grobelnik|Mihela Grobelnik]] | 3 |- | 1485 | [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] | 3 |- | 1486 | [[Uporabnik:Mgoropevsek|Mgoropevsek]] | 3 |- | 1487 | [[Uporabnik:Mevludin Kadriu|Mevludin Kadriu]] | 3 |- | 1488 | [[Uporabnik:Metka Božič|Metka Božič]] | 3 |- | 1489 | [[Uporabnik:Metal maester|Metal maester]] | 3 |- | 1490 | [[Uporabnik:Metaf5vinja|Metaf5vinja]] | 3 |- | 1491 | [[Uporabnik:Meersaad|Meersaad]] | 3 |- | 1492 | [[Uporabnik:Medojedo|Medojedo]] | 3 |- | 1493 | [[Uporabnik:Mchemical|Mchemical]] | 3 |- | 1494 | [[Uporabnik:Matjaž Wigele|Matjaž Wigele]] | 3 |- | 1495 | [[Uporabnik:Matjaž Cvetko|Matjaž Cvetko]] | 3 |- | 1496 | [[Uporabnik:Matejal6|Matejal6]] | 3 |- | 1497 | [[Uporabnik:Mateja Jenko|Mateja Jenko]] | 3 |- | 1498 | [[Uporabnik:Matejabel|Matejabel]] | 3 |- | 1499 | [[Uporabnik:Matejab|Matejab]] | 3 |- | 1500 | [[Uporabnik:Mateja1986|Mateja1986]] | 3 |- | 1501 | [[Uporabnik:Matej 5 18|Matej 5 18]] | 3 |- | 1502 | [[Uporabnik:MAt|MAt]] | 3 |- | 1503 | [[Uporabnik:Maša Vujišič|Maša Vujišič]] | 3 |- | 1504 | [[Uporabnik:Marusa zibred|Marusa zibred]] | 3 |- | 1505 | [[Uporabnik:Martinovmejl|Martinovmejl]] | 3 |- | 1506 | [[Uporabnik:Martina.zajc1|Martina.zajc1]] | 3 |- | 1507 | [[Uporabnik:Martina989|Martina989]] | 3 |- | 1508 | [[Uporabnik:Markopetrovic|Markopetrovic]] | 3 |- | 1509 | [[Uporabnik:Marko.leskovsek|Marko.leskovsek]] | 3 |- | 1510 | [[Uporabnik:Mark Martinec|Mark Martinec]] | 3 |- | 1511 | [[Uporabnik:Markdju|Markdju]] | 3 |- | 1512 | [[Uporabnik:Marisa Semic|Marisa Semic]] | 3 |- | 1513 | [[Uporabnik:Marin Kranjc|Marin Kranjc]] | 3 |- | 1514 | [[Uporabnik:Manca Špolar|Manca Špolar]] | 3 |- | 1515 | [[Uporabnik:Malamojca|Malamojca]] | 3 |- | 1516 | [[Uporabnik:Majalukan|Majalukan]] | 3 |- | 1517 | [[Uporabnik:Mahone~slwiki|Mahone~slwiki]] | 3 |- | 1518 | [[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] | 3 |- | 1519 | [[Uporabnik:Madiyas|Madiyas]] | 3 |- | 1520 | [[Uporabnik:Luxer~slwiki|Luxer~slwiki]] | 3 |- | 1521 | [[Uporabnik:Lunatbwa|Lunatbwa]] | 3 |- | 1522 | [[Uporabnik:LukaSLO|LukaSLO]] | 3 |- | 1523 | [[Uporabnik:Luka Krošl|Luka Krošl]] | 3 |- | 1524 | [[Uporabnik:Luka krajcar|Luka krajcar]] | 3 |- | 1525 | [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] | 3 |- | 1526 | [[Uporabnik:Lucija Jošt|Lucija Jošt]] | 3 |- | 1527 | [[Uporabnik:LucijaJ|LucijaJ]] | 3 |- | 1528 | [[Uporabnik:Lucash|Lucash]] | 3 |- | 1529 | [[Uporabnik:LRGG Krajcar|LRGG Krajcar]] | 3 |- | 1530 | [[Uporabnik:Logarec|Logarec]] | 3 |- | 1531 | [[Uporabnik:Locnkar|Locnkar]] | 3 |- | 1532 | [[Uporabnik:Ljubo07|Ljubo07]] | 3 |- | 1533 | [[Uporabnik:Ljubaprezelj|Ljubaprezelj]] | 3 |- | 1534 | [[Uporabnik:Lilou|Lilou]] | 3 |- | 1535 | [[Uporabnik:Lili 07|Lili 07]] | 3 |- | 1536 | [[Uporabnik:LFCSpionKop|LFCSpionKop]] | 3 |- | 1537 | [[Uporabnik:Leon.bohak|Leon.bohak]] | 3 |- | 1538 | [[Uporabnik:Lenart Sušnik|Lenart Sušnik]] | 3 |- | 1539 | [[Uporabnik:Legvan77|Legvan77]] | 3 |- | 1540 | [[Uporabnik:Laura Vöröš|Laura Vöröš]] | 3 |- | 1541 | [[Uporabnik:Larisa Novak|Larisa Novak]] | 3 |- | 1542 | [[Uporabnik:Lanca100|Lanca100]] | 3 |- | 1543 | [[Uporabnik:Lana Medved|Lana Medved]] | 3 |- | 1544 | [[Uporabnik:Lana.jarc7|Lana.jarc7]] | 3 |- | 1545 | [[Uporabnik:Kustrun|Kustrun]] | 3 |- | 1546 | [[Uporabnik:Kriss992|Kriss992]] | 3 |- | 1547 | [[Uporabnik:Kretič|Kretič]] | 3 |- | 1548 | [[Uporabnik:KreatorSveta|KreatorSveta]] | 3 |- | 1549 | [[Uporabnik:Kozarec1|Kozarec1]] | 3 |- | 1550 | [[Uporabnik:Kovac97|Kovac97]] | 3 |- | 1551 | [[Uporabnik:Korotan|Korotan]] | 3 |- | 1552 | [[Uporabnik:Konero26|Konero26]] | 3 |- | 1553 | [[Uporabnik:Knjz96|Knjz96]] | 3 |- | 1554 | [[Uporabnik:Klino|Klino]] | 3 |- | 1555 | [[Uporabnik:Kkovaček|Kkovaček]] | 3 |- | 1556 | [[Uporabnik:Kklemen1|Kklemen1]] | 3 |- | 1557 | [[Uporabnik:KikiGrmek|KikiGrmek]] | 3 |- | 1558 | [[Uporabnik:KickDeBucket|KickDeBucket]] | 3 |- | 1559 | [[Uporabnik:Ketinring|Ketinring]] | 3 |- | 1560 | [[Uporabnik:KebeJerneja|KebeJerneja]] | 3 |- | 1561 | [[Uporabnik:Kattiik|Kattiik]] | 3 |- | 1562 | [[Uporabnik:Katarina Majerhold|Katarina Majerhold]] | 3 |- | 1563 | [[Uporabnik:KatarinaBerden1|KatarinaBerden1]] | 3 |- | 1564 | [[Uporabnik:Karticija1|Karticija1]] | 3 |- | 1565 | [[Uporabnik:KarmyS|KarmyS]] | 3 |- | 1566 | [[Uporabnik:Karmenlevak|Karmenlevak]] | 3 |- | 1567 | [[Uporabnik:Karin Sirk|Karin Sirk]] | 3 |- | 1568 | [[Uporabnik:Karel~slwiki|Karel~slwiki]] | 3 |- | 1569 | [[Uporabnik:Kameleon|Kameleon]] | 3 |- | 1570 | [[Uporabnik:-kaktus-|-kaktus-]] | 3 |- | 1571 | [[Uporabnik:Jurac5|Jurac5]] | 3 |- | 1572 | [[Uporabnik:Jud~slwiki|Jud~slwiki]] | 3 |- | 1573 | [[Uporabnik:Judita Tkavc|Judita Tkavc]] | 3 |- | 1574 | [[Uporabnik:Joze Gorisek|Joze Gorisek]] | 3 |- | 1575 | [[Uporabnik:JozefDrof|JozefDrof]] | 3 |- | 1576 | [[Uporabnik:Johnny Knows|Johnny Knows]] | 3 |- | 1577 | [[Uporabnik:Jkrizanic|Jkrizanic]] | 3 |- | 1578 | [[Uporabnik:JernejaS|JernejaS]] | 3 |- | 1579 | [[Uporabnik:Jedrik Ken Cura|Jedrik Ken Cura]] | 3 |- | 1580 | [[Uporabnik:Jasna jozef|Jasna jozef]] | 3 |- | 1581 | [[Uporabnik:Jansasara|Jansasara]] | 3 |- | 1582 | [[Uporabnik:Jan.milcinovic|Jan.milcinovic]] | 3 |- | 1583 | [[Uporabnik:Janko Stibil|Janko Stibil]] | 3 |- | 1584 | [[Uporabnik:Janaz|Janaz]] | 3 |- | 1585 | [[Uporabnik:JanaVaupo|JanaVaupo]] | 3 |- | 1586 | [[Uporabnik:Janahabjanic|Janahabjanic]] | 3 |- | 1587 | [[Uporabnik:Jakapanjan|Jakapanjan]] | 3 |- | 1588 | [[Uporabnik:Jagoce|Jagoce]] | 3 |- | 1589 | [[Uporabnik:Jack~slwiki|Jack~slwiki]] | 3 |- | 1590 | [[Uporabnik:Ivo33|Ivo33]] | 3 |- | 1591 | [[Uporabnik:Ivagasar|Ivagasar]] | 3 |- | 1592 | [[Uporabnik:Iva89|Iva89]] | 3 |- | 1593 | [[Uporabnik:Iris.buršič|Iris.buršič]] | 3 |- | 1594 | [[Uporabnik:Irenca.rokavec|Irenca.rokavec]] | 3 |- | 1595 | [[Uporabnik:Irena.mu|Irena.mu]] | 3 |- | 1596 | [[Uporabnik:Imperiul|Imperiul]] | 3 |- | 1597 | [[Uporabnik:I-KOSS 20|I-KOSS 20]] | 3 |- | 1598 | [[Uporabnik:Igoroblak|Igoroblak]] | 3 |- | 1599 | [[Uporabnik:Icesand|Icesand]] | 3 |- | 1600 | [[Uporabnik:Humar|Humar]] | 3 |- | 1601 | [[Uporabnik:Houdini~slwiki|Houdini~slwiki]] | 3 |- | 1602 | [[Uporabnik:Hoornet|Hoornet]] | 3 |- | 1603 | [[Uporabnik:Hervard|Hervard]] | 3 |- | 1604 | [[Uporabnik:Hernik803|Hernik803]] | 3 |- | 1605 | [[Uporabnik:Hemo77|Hemo77]] | 3 |- | 1606 | [[Uporabnik:Helena Škufca|Helena Škufca]] | 3 |- | 1607 | [[Uporabnik:Hana.f|Hana.f]] | 3 |- | 1608 | [[Uporabnik:Hamilkar1893|Hamilkar1893]] | 3 |- | 1609 | [[Uporabnik:Hafmark~slwiki|Hafmark~slwiki]] | 3 |- | 1610 | [[Uporabnik:Gregor1956|Gregor1956]] | 3 |- | 1611 | [[Uporabnik:Gormar|Gormar]] | 3 |- | 1612 | [[Uporabnik:GoodOle'Humphrey|GoodOle'Humphrey]] | 3 |- | 1613 | [[Uporabnik:Gomilsko|Gomilsko]] | 3 |- | 1614 | [[Uporabnik:Golob001|Golob001]] | 3 |- | 1615 | [[Uporabnik:GnomJožeNaDelu|GnomJožeNaDelu]] | 3 |- | 1616 | [[Uporabnik:GJ2000MB|GJ2000MB]] | 3 |- | 1617 | [[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] | 3 |- | 1618 | [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] | 3 |- | 1619 | [[Uporabnik:Gapy100|Gapy100]] | 3 |- | 1620 | [[Uporabnik:Galanor|Galanor]] | 3 |- | 1621 | [[Uporabnik:Gaja2012|Gaja2012]] | 3 |- | 1622 | [[Uporabnik:Francsol|Francsol]] | 3 |- | 1623 | [[Uporabnik:Football Boy|Football Boy]] | 3 |- | 1624 | [[Uporabnik:Foffo 93|Foffo 93]] | 3 |- | 1625 | [[Uporabnik:Fmiha|Fmiha]] | 3 |- | 1626 | [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] | 3 |- | 1627 | [[Uporabnik:Fancylamma|Fancylamma]] | 3 |- | 1628 | [[Uporabnik:Fafassaegdfff|Fafassaegdfff]] | 3 |- | 1629 | [[Uporabnik:Fackopacko|Fackopacko]] | 3 |- | 1630 | [[Uporabnik:F1fans|F1fans]] | 3 |- | 1631 | [[Uporabnik:ESPeTri|ESPeTri]] | 3 |- | 1632 | [[Uporabnik:Endewet|Endewet]] | 3 |- | 1633 | [[Uporabnik:Ena2|Ena2]] | 3 |- | 1634 | [[Uporabnik:Emina.glavas|Emina.glavas]] | 3 |- | 1635 | [[Uporabnik:Elvis18|Elvis18]] | 3 |- | 1636 | [[Uporabnik:Elserbio00|Elserbio00]] | 3 |- | 1637 | [[Uporabnik:Elahk09|Elahk09]] | 3 |- | 1638 | [[Uporabnik:Duls|Duls]] | 3 |- | 1639 | [[Uporabnik:DŠG-GEO|DŠG-GEO]] | 3 |- | 1640 | [[Uporabnik:DorotejaPiber|DorotejaPiber]] | 3 |- | 1641 | [[Uporabnik:Dorotea|Dorotea]] | 3 |- | 1642 | [[Uporabnik:Doris Jeretina|Doris Jeretina]] | 3 |- | 1643 | [[Uporabnik:Dominika Petač|Dominika Petač]] | 3 |- | 1644 | [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] | 3 |- | 1645 | [[Uporabnik:Dogspaceslo|Dogspaceslo]] | 3 |- | 1646 | [[Uporabnik:Dijadija|Dijadija]] | 3 |- | 1647 | [[Uporabnik:Dgabrovsek|Dgabrovsek]] | 3 |- | 1648 | [[Uporabnik:Deve|Deve]] | 3 |- | 1649 | [[Uporabnik:Demielle8|Demielle8]] | 3 |- | 1650 | [[Uporabnik:Dejan 169|Dejan 169]] | 3 |- | 1651 | [[Uporabnik:Dedek bedenko|Dedek bedenko]] | 3 |- | 1652 | [[Uporabnik:DeanTaschner|DeanTaschner]] | 3 |- | 1653 | [[Uporabnik:Dduhmaster|Dduhmaster]] | 3 |- | 1654 | [[Uporabnik:Davorintoš|Davorintoš]] | 3 |- | 1655 | [[Uporabnik:David4477|David4477]] | 3 |- | 1656 | [[Uporabnik:Dasa Svetlic|Dasa Svetlic]] | 3 |- | 1657 | [[Uporabnik:DanijelS|DanijelS]] | 3 |- | 1658 | [[Uporabnik:Danijelaaaa|Danijelaaaa]] | 3 |- | 1659 | [[Uporabnik:Damjana Grošičar|Damjana Grošičar]] | 3 |- | 1660 | [[Uporabnik:Cundva|Cundva]] | 3 |- | 1661 | [[Uporabnik:Coprnica zofka|Coprnica zofka]] | 3 |- | 1662 | [[Uporabnik:Colt|Colt]] | 3 |- | 1663 | [[Uporabnik:Čikulečakule|Čikulečakule]] | 3 |- | 1664 | [[Uporabnik:Chuck&sushi|Chuck&sushi]] | 3 |- | 1665 | [[Uporabnik:Chuck SMITH|Chuck SMITH]] | 3 |- | 1666 | [[Uporabnik:Cebela79|Cebela79]] | 3 |- | 1667 | [[Uporabnik:Ceazare|Ceazare]] | 3 |- | 1668 | [[Uporabnik:Cancard|Cancard]] | 3 |- | 1669 | [[Uporabnik:Calisto fact freak|Calisto fact freak]] | 3 |- | 1670 | [[Uporabnik:BurekBuster|BurekBuster]] | 3 |- | 1671 | [[Uporabnik:Bru7a!|Bru7a!]] | 3 |- | 1672 | [[Uporabnik:Brigita.dremelj|Brigita.dremelj]] | 3 |- | 1673 | [[Uporabnik:Brederode|Brederode]] | 3 |- | 1674 | [[Uporabnik:Branka81|Branka81]] | 3 |- | 1675 | [[Uporabnik:Boyan65|Boyan65]] | 3 |- | 1676 | [[Uporabnik:Borut Sorko|Borut Sorko]] | 3 |- | 1677 | [[Uporabnik:Borut Kantuser|Borut Kantuser]] | 3 |- | 1678 | [[Uporabnik:Borkoa92|Borkoa92]] | 3 |- | 1679 | [[Uporabnik:Bojana V|Bojana V]] | 3 |- | 1680 | [[Uporabnik:Bogorm|Bogorm]] | 3 |- | 1681 | [[Uporabnik:Bobnar|Bobnar]] | 3 |- | 1682 | [[Uporabnik:Bobi1|Bobi1]] | 3 |- | 1683 | [[Uporabnik:BobGlasgow|BobGlasgow]] | 3 |- | 1684 | [[Uporabnik:Blazwww|Blazwww]] | 3 |- | 1685 | [[Uporabnik:Blackhavk 11|Blackhavk 11]] | 3 |- | 1686 | [[Uporabnik:BenoST2|BenoST2]] | 3 |- | 1687 | [[Uporabnik:Benjamin88|Benjamin88]] | 3 |- | 1688 | [[Uporabnik:Belejjure|Belejjure]] | 3 |- | 1689 | [[Uporabnik:Belej|Belej]] | 3 |- | 1690 | [[Uporabnik:Bedanec123|Bedanec123]] | 3 |- | 1691 | [[Uporabnik:B-D|B-D]] | 3 |- | 1692 | [[Uporabnik:Bbavrlic|Bbavrlic]] | 3 |- | 1693 | [[Uporabnik:BarbaraKovač|BarbaraKovač]] | 3 |- | 1694 | [[Uporabnik:Barbaraaav|Barbaraaav]] | 3 |- | 1695 | [[Uporabnik:BajcU|BajcU]] | 3 |- | 1696 | [[Uporabnik:Baffo~slwiki|Baffo~slwiki]] | 3 |- | 1697 | [[Uporabnik:Ba.bik.a|Ba.bik.a]] | 3 |- | 1698 | [[Uporabnik:A-skupina|A-skupina]] | 3 |- | 1699 | [[Uporabnik:Anja Muha|Anja Muha]] | 3 |- | 1700 | [[Uporabnik:Anja Lešek|Anja Lešek]] | 3 |- | 1701 | [[Uporabnik:Anja Klobucar|Anja Klobucar]] | 3 |- | 1702 | [[Uporabnik:Anja Drobnic|Anja Drobnic]] | 3 |- | 1703 | [[Uporabnik:Anja Alič1|Anja Alič1]] | 3 |- | 1704 | [[Uporabnik:Andronix|Andronix]] | 3 |- | 1705 | [[Uporabnik:Andrevruas|Andrevruas]] | 3 |- | 1706 | [[Uporabnik:Andrej.makovec|Andrej.makovec]] | 3 |- | 1707 | [[Uporabnik:Andrejd1|Andrejd1]] | 3 |- | 1708 | [[Uporabnik:Andrejcij|Andrejcij]] | 3 |- | 1709 | [[Uporabnik:Andreja Pregelj|Andreja Pregelj]] | 3 |- | 1710 | [[Uporabnik:Andrej&Anja|Andrej&Anja]] | 3 |- | 1711 | [[Uporabnik:Andreja Jankovič|Andreja Jankovič]] | 3 |- | 1712 | [[Uporabnik:Anchek94|Anchek94]] | 3 |- | 1713 | [[Uporabnik:AnaRV|AnaRV]] | 3 |- | 1714 | [[Uporabnik:Ananovakova|Ananovakova]] | 3 |- | 1715 | [[Uporabnik:Ana Lenič|Ana Lenič]] | 3 |- | 1716 | [[Uporabnik:Ana Kump|Ana Kump]] | 3 |- | 1717 | [[Uporabnik:Ana D.|Ana D.]] | 3 |- | 1718 | [[Uporabnik:Amadeio|Amadeio]] | 3 |- | 1719 | [[Uporabnik:Alja.s|Alja.s]] | 3 |- | 1720 | [[Uporabnik:Alexbesir|Alexbesir]] | 3 |- | 1721 | [[Uporabnik:Alenka kalan|Alenka kalan]] | 3 |- | 1722 | [[Uporabnik:Alenka Čudič|Alenka Čudič]] | 3 |- | 1723 | [[Uporabnik:Alenj|Alenj]] | 3 |- | 1724 | [[Uporabnik:Alenbobnar|Alenbobnar]] | 3 |- | 1725 | [[Uporabnik:Alen2365|Alen2365]] | 3 |- | 1726 | [[Uporabnik:Aleksandrarjazanova|Aleksandrarjazanova]] | 3 |- | 1727 | [[Uporabnik:Aleks86|Aleks86]] | 3 |- | 1728 | [[Uporabnik:Alek14|Alek14]] | 3 |- | 1729 | [[Uporabnik:Aks~slwiki|Aks~slwiki]] | 3 |- | 1730 | [[Uporabnik:Aklarifari|Aklarifari]] | 3 |- | 1731 | [[Uporabnik:Ajster995|Ajster995]] | 3 |- | 1732 | [[Uporabnik:AjdaS|AjdaS]] | 3 |- | 1733 | [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] | 3 |- | 1734 | [[Uporabnik:Ajda.hudoklin|Ajda.hudoklin]] | 3 |- | 1735 | [[Uporabnik:Aarp65|Aarp65]] | 3 |- | 1736 | [[Uporabnik:A.andrejka|A.andrejka]] | 3 |- | 1737 | [[Uporabnik:94.211.65.170|94.211.65.170]] | 3 |- | 1738 | [[Uporabnik:93.147.185.222|93.147.185.222]] | 3 |- | 1739 | [[Uporabnik:92.63.24.20|92.63.24.20]] | 3 |- | 1740 | [[Uporabnik:90.157.134.166|90.157.134.166]] | 3 |- | 1741 | [[Uporabnik:89.142.65.104|89.142.65.104]] | 3 |- | 1742 | [[Uporabnik:89.142.62.16|89.142.62.16]] | 3 |- | 1743 | [[Uporabnik:89.142.186.140|89.142.186.140]] | 3 |- | 1744 | [[Uporabnik:89.142.177.164|89.142.177.164]] | 3 |- | 1745 | [[Uporabnik:89.142.136.67|89.142.136.67]] | 3 |- | 1746 | [[Uporabnik:89.142.130.198|89.142.130.198]] | 3 |- | 1747 | [[Uporabnik:87.119.132.13|87.119.132.13]] | 3 |- | 1748 | [[Uporabnik:86.61.72.22|86.61.72.22]] | 3 |- | 1749 | [[Uporabnik:86.61.37.18|86.61.37.18]] | 3 |- | 1750 | [[Uporabnik:86.61.1.98|86.61.1.98]] | 3 |- | 1751 | [[Uporabnik:86.61.1.130|86.61.1.130]] | 3 |- | 1752 | [[Uporabnik:86.58.15.215|86.58.15.215]] | 3 |- | 1753 | [[Uporabnik:85.10.33.187|85.10.33.187]] | 3 |- | 1754 | [[Uporabnik:84.56.191.49|84.56.191.49]] | 3 |- | 1755 | [[Uporabnik:84.52.171.134|84.52.171.134]] | 3 |- | 1756 | [[Uporabnik:84.52.149.190|84.52.149.190]] | 3 |- | 1757 | [[Uporabnik:84.52.146.63|84.52.146.63]] | 3 |- | 1758 | [[Uporabnik:84.255.197.10|84.255.197.10]] | 3 |- | 1759 | [[Uporabnik:82.56.44.42|82.56.44.42]] | 3 |- | 1760 | [[Uporabnik:82.192.41.140|82.192.41.140]] | 3 |- | 1761 | [[Uporabnik:79.68.133.128|79.68.133.128]] | 3 |- | 1762 | [[Uporabnik:2A00:EE2:A04:F800:DC31:C10E:9FAF:71DA|2A00:EE2:A04:F800:DC31:C10E:9FAF:71DA]] | 3 |- | 1763 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:3073:FB0D:2BC4:EB15|2804:14C:B52B:826E:3073:FB0D:2BC4:EB15]] | 3 |- | 1764 | [[Uporabnik:217.72.82.234|217.72.82.234]] | 3 |- | 1765 | [[Uporabnik:217.72.69.166|217.72.69.166]] | 3 |- | 1766 | [[Uporabnik:213.250.59.251|213.250.59.251]] | 3 |- | 1767 | [[Uporabnik:213.250.1.78|213.250.1.78]] | 3 |- | 1768 | [[Uporabnik:213.157.253.172|213.157.253.172]] | 3 |- | 1769 | [[Uporabnik:213.157.242.114|213.157.242.114]] | 3 |- | 1770 | [[Uporabnik:212.30.94.20|212.30.94.20]] | 3 |- | 1771 | [[Uporabnik:212.30.72.233|212.30.72.233]] | 3 |- | 1772 | [[Uporabnik:212.30.69.231|212.30.69.231]] | 3 |- | 1773 | [[Uporabnik:212.235.143.25|212.235.143.25]] | 3 |- | 1774 | [[Uporabnik:212.235.139.63|212.235.139.63]] | 3 |- | 1775 | [[Uporabnik:212.18.62.15|212.18.62.15]] | 3 |- | 1776 | [[Uporabnik:212.18.56.195|212.18.56.195]] | 3 |- | 1777 | [[Uporabnik:212.118.80.54|212.118.80.54]] | 3 |- | 1778 | [[Uporabnik:~2025-28224-27|~2025-28224-27]] | 3 |- | 1779 | [[Uporabnik:2018here|2018here]] | 3 |- | 1780 | [[Uporabnik:195.29.35.32|195.29.35.32]] | 3 |- | 1781 | [[Uporabnik:195.29.136.132|195.29.136.132]] | 3 |- | 1782 | [[Uporabnik:195.250.220.122|195.250.220.122]] | 3 |- | 1783 | [[Uporabnik:195.250.219.88|195.250.219.88]] | 3 |- | 1784 | [[Uporabnik:195.250.208.197|195.250.208.197]] | 3 |- | 1785 | [[Uporabnik:195.250.208.166|195.250.208.166]] | 3 |- | 1786 | [[Uporabnik:195.250.208.153|195.250.208.153]] | 3 |- | 1787 | [[Uporabnik:195.250.200.32|195.250.200.32]] | 3 |- | 1788 | [[Uporabnik:195.245.250.2|195.245.250.2]] | 3 |- | 1789 | [[Uporabnik:195.210.253.58|195.210.253.58]] | 3 |- | 1790 | [[Uporabnik:195.210.243.55|195.210.243.55]] | 3 |- | 1791 | [[Uporabnik:195.210.243.218|195.210.243.218]] | 3 |- | 1792 | [[Uporabnik:195.210.243.191|195.210.243.191]] | 3 |- | 1793 | [[Uporabnik:195.210.243.176|195.210.243.176]] | 3 |- | 1794 | [[Uporabnik:195.210.242.166|195.210.242.166]] | 3 |- | 1795 | [[Uporabnik:195.210.230.26|195.210.230.26]] | 3 |- | 1796 | [[Uporabnik:195.210.228.204|195.210.228.204]] | 3 |- | 1797 | [[Uporabnik:195.210.222.100|195.210.222.100]] | 3 |- | 1798 | [[Uporabnik:195.210.220.64|195.210.220.64]] | 3 |- | 1799 | [[Uporabnik:195.210.217.218|195.210.217.218]] | 3 |- | 1800 | [[Uporabnik:195.210.216.121|195.210.216.121]] | 3 |- | 1801 | [[Uporabnik:194.249.74.175|194.249.74.175]] | 3 |- | 1802 | [[Uporabnik:194.249.74.167|194.249.74.167]] | 3 |- | 1803 | [[Uporabnik:194.249.56.108|194.249.56.108]] | 3 |- | 1804 | [[Uporabnik:194.249.55.89|194.249.55.89]] | 3 |- | 1805 | [[Uporabnik:194.249.54.63|194.249.54.63]] | 3 |- | 1806 | [[Uporabnik:194.249.251.47|194.249.251.47]] | 3 |- | 1807 | [[Uporabnik:194.249.197.2|194.249.197.2]] | 3 |- | 1808 | [[Uporabnik:194.249.149.131|194.249.149.131]] | 3 |- | 1809 | [[Uporabnik:194.249.136.136|194.249.136.136]] | 3 |- | 1810 | [[Uporabnik:194.249.11.25|194.249.11.25]] | 3 |- | 1811 | [[Uporabnik:194.249.107.126|194.249.107.126]] | 3 |- | 1812 | [[Uporabnik:194.249.0.8|194.249.0.8]] | 3 |- | 1813 | [[Uporabnik:193.95.249.165|193.95.249.165]] | 3 |- | 1814 | [[Uporabnik:193-95-235-93|193-95-235-93]] | 3 |- | 1815 | [[Uporabnik:193.95.235.92|193.95.235.92]] | 3 |- | 1816 | [[Uporabnik:193.95.235.83|193.95.235.83]] | 3 |- | 1817 | [[Uporabnik:193.95.235.168|193.95.235.168]] | 3 |- | 1818 | [[Uporabnik:193.95.235.164|193.95.235.164]] | 3 |- | 1819 | [[Uporabnik:193.95.231.171|193.95.231.171]] | 3 |- | 1820 | [[Uporabnik:193.95.217.16|193.95.217.16]] | 3 |- | 1821 | [[Uporabnik:193.95.206.121|193.95.206.121]] | 3 |- | 1822 | [[Uporabnik:193.77.90.118|193.77.90.118]] | 3 |- | 1823 | [[Uporabnik:193.77.69.168|193.77.69.168]] | 3 |- | 1824 | [[Uporabnik:193.77.65.202|193.77.65.202]] | 3 |- | 1825 | [[Uporabnik:193.77.56.200|193.77.56.200]] | 3 |- | 1826 | [[Uporabnik:193.77.50.19|193.77.50.19]] | 3 |- | 1827 | [[Uporabnik:193.77.242.71|193.77.242.71]] | 3 |- | 1828 | [[Uporabnik:193.77.162.210|193.77.162.210]] | 3 |- | 1829 | [[Uporabnik:193.77.155.18|193.77.155.18]] | 3 |- | 1830 | [[Uporabnik:193.77.155.121|193.77.155.121]] | 3 |- | 1831 | [[Uporabnik:193.77.149.29|193.77.149.29]] | 3 |- | 1832 | [[Uporabnik:193.77.133.49|193.77.133.49]] | 3 |- | 1833 | [[Uporabnik:193.77.126.125|193.77.126.125]] | 3 |- | 1834 | [[Uporabnik:193.77.101.102|193.77.101.102]] | 3 |- | 1835 | [[Uporabnik:193.2.96.81|193.2.96.81]] | 3 |- | 1836 | [[Uporabnik:193.2.88.2|193.2.88.2]] | 3 |- | 1837 | [[Uporabnik:193.2.8.114|193.2.8.114]] | 3 |- | 1838 | [[Uporabnik:193.2.4.17|193.2.4.17]] | 3 |- | 1839 | [[Uporabnik:193.2.244.27|193.2.244.27]] | 3 |- | 1840 | [[Uporabnik:193.2.191.2|193.2.191.2]] | 3 |- | 1841 | [[Uporabnik:193.2.1.88|193.2.1.88]] | 3 |- | 1842 | [[Uporabnik:193.2.11.57|193.2.11.57]] | 3 |- | 1843 | [[Uporabnik:193.2.101.2|193.2.101.2]] | 3 |- | 1844 | [[Uporabnik:193.166.53.253|193.166.53.253]] | 3 |- | 1845 | [[Uporabnik:186.148.182.192|186.148.182.192]] | 3 |- | 1846 | [[Uporabnik:178.58.75.92|178.58.75.92]] | 3 |- | 1847 | [[Uporabnik:153.5.47.223|153.5.47.223]] | 3 |- | 1848 | [[Uporabnik:153.5.16.6|153.5.16.6]] | 3 |- | 1849 | [[Uporabnik:-|-]] | 3 |- | 1850 | [[Uporabnik:Дејан2021|Дејан2021]] | 2 |- | 1851 | [[Uporabnik:ZzZaspanka|ZzZaspanka]] | 2 |- | 1852 | [[Uporabnik:Zziga|Zziga]] | 2 |- | 1853 | [[Uporabnik:Zvonkocvetko|Zvonkocvetko]] | 2 |- | 1854 | [[Uporabnik:Zverinca|Zverinca]] | 2 |- | 1855 | [[Uporabnik:Zvakazvaka|Zvakazvaka]] | 2 |- | 1856 | [[Uporabnik:Zuzkocvetek|Zuzkocvetek]] | 2 |- | 1857 | [[Uporabnik:Zpcmajne|Zpcmajne]] | 2 |- | 1858 | [[Uporabnik:Zofi,PhD|Zofi,PhD]] | 2 |- | 1859 | [[Uporabnik:Znacka21|Znacka21]] | 2 |- | 1860 | [[Uporabnik:Zmajevka|Zmajevka]] | 2 |- | 1861 | [[Uporabnik:Zmajcka|Zmajcka]] | 2 |- | 1862 | [[Uporabnik:Zjesen|Zjesen]] | 2 |- | 1863 | [[Uporabnik:Življenje|Življenje]] | 2 |- | 1864 | [[Uporabnik:Zivauca|Zivauca]] | 2 |- | 1865 | [[Uporabnik:Živa Matičič|Živa Matičič]] | 2 |- | 1866 | [[Uporabnik:Zimica|Zimica]] | 2 |- | 1867 | [[Uporabnik:Žiga Valetič|Žiga Valetič]] | 2 |- | 1868 | [[Uporabnik:Žiga Logar 3.88|Žiga Logar 3.88]] | 2 |- | 1869 | [[Uporabnik:Žiga Kovač|Žiga Kovač]] | 2 |- | 1870 | [[Uporabnik:Zhuffer|Zhuffer]] | 2 |- | 1871 | [[Uporabnik:Zheewah|Zheewah]] | 2 |- | 1872 | [[Uporabnik:ZGODOVINAR|ZGODOVINAR]] | 2 |- | 1873 | [[Uporabnik:Zgodbovinar|Zgodbovinar]] | 2 |- | 1874 | [[Uporabnik:Zepiid|Zepiid]] | 2 |- | 1875 | [[Uporabnik:Zel.tadej|Zel.tadej]] | 2 |- | 1876 | [[Uporabnik:ZedsZen|ZedsZen]] | 2 |- | 1877 | [[Uporabnik:Zarcic9|Zarcic9]] | 2 |- | 1878 | [[Uporabnik:Žan videc|Žan videc]] | 2 |- | 1879 | [[Uporabnik:Žan Luka Jelenc|Žan Luka Jelenc]] | 2 |- | 1880 | [[Uporabnik:Zank2|Zank2]] | 2 |- | 1881 | [[Uporabnik:Zanesljiva|Zanesljiva]] | 2 |- | 1882 | [[Uporabnik:Žana Kordiš|Žana Kordiš]] | 2 |- | 1883 | [[Uporabnik:Zan225|Zan225]] | 2 |- | 1884 | [[Uporabnik:Zalaz4|Zalaz4]] | 2 |- | 1885 | [[Uporabnik:ZalaOkorn|ZalaOkorn]] | 2 |- | 1886 | [[Uporabnik:Žajlaclam|Žajlaclam]] | 2 |- | 1887 | [[Uporabnik:Zahnzi|Zahnzi]] | 2 |- | 1888 | [[Uporabnik:ZadEva|ZadEva]] | 2 |- | 1889 | [[Uporabnik:Žabon|Žabon]] | 2 |- | 1890 | [[Uporabnik:Ytrewqvcxz|Ytrewqvcxz]] | 2 |- | 1891 | [[Uporabnik:Yosicka|Yosicka]] | 2 |- | 1892 | [[Uporabnik:Yannar|Yannar]] | 2 |- | 1893 | [[Uporabnik:Yami~slwiki|Yami~slwiki]] | 2 |- | 1894 | [[Uporabnik:Xwiki2|Xwiki2]] | 2 |- | 1895 | [[Uporabnik:XHORRORx|XHORRORx]] | 2 |- | 1896 | [[Uporabnik:Wurzel Sepp~slwiki|Wurzel Sepp~slwiki]] | 2 |- | 1897 | [[Uporabnik:Wname1|Wname1]] | 2 |- | 1898 | [[Uporabnik:Witch fire|Witch fire]] | 2 |- | 1899 | [[Uporabnik:Wisky26|Wisky26]] | 2 |- | 1900 | [[Uporabnik:WineBubbler|WineBubbler]] | 2 |- | 1901 | [[Uporabnik:WikiTina|WikiTina]] | 2 |- | 1902 | [[Uporabnik:Wikirukola|Wikirukola]] | 2 |- | 1903 | [[Uporabnik:Wikimaster slo|Wikimaster slo]] | 2 |- | 1904 | [[Uporabnik:Whistler~slwiki|Whistler~slwiki]] | 2 |- | 1905 | [[Uporabnik:Wekopedist|Wekopedist]] | 2 |- | 1906 | [[Uporabnik:Wega|Wega]] | 2 |- | 1907 | [[Uporabnik:Vsnk|Vsnk]] | 2 |- | 1908 | [[Uporabnik:Vrtleska225|Vrtleska225]] | 2 |- | 1909 | [[Uporabnik:Vrli mako|Vrli mako]] | 2 |- | 1910 | [[Uporabnik:Vombika|Vombika]] | 2 |- | 1911 | [[Uporabnik:Vladimir Kotnik|Vladimir Kotnik]] | 2 |- | 1912 | [[Uporabnik:Vivaldi87|Vivaldi87]] | 2 |- | 1913 | [[Uporabnik:Vipavska|Vipavska]] | 2 |- | 1914 | [[Uporabnik:Violette|Violette]] | 2 |- | 1915 | [[Uporabnik:Vinko48|Vinko48]] | 2 |- | 1916 | [[Uporabnik:Vinci~slwiki|Vinci~slwiki]] | 2 |- | 1917 | [[Uporabnik:Vincencij46|Vincencij46]] | 2 |- | 1918 | [[Uporabnik:VilKriPel|VilKriPel]] | 2 |- | 1919 | [[Uporabnik:Viktorina|Viktorina]] | 2 |- | 1920 | [[Uporabnik:Viki63|Viki63]] | 2 |- | 1921 | [[Uporabnik:Vika Planinšek|Vika Planinšek]] | 2 |- | 1922 | [[Uporabnik:Vidmarnejc|Vidmarnejc]] | 2 |- | 1923 | [[Uporabnik:Vidatra|Vidatra]] | 2 |- | 1924 | [[Uporabnik:Veveriček|Veveriček]] | 2 |- | 1925 | [[Uporabnik:Vesna Mlakar|Vesna Mlakar]] | 2 |- | 1926 | [[Uporabnik:Vesna Horvat|Vesna Horvat]] | 2 |- | 1927 | [[Uporabnik:VesnaBajc|VesnaBajc]] | 2 |- | 1928 | [[Uporabnik:Veri.|Veri.]] | 2 |- | 1929 | [[Uporabnik:Verdev|Verdev]] | 2 |- | 1930 | [[Uporabnik:Verch|Verch]] | 2 |- | 1931 | [[Uporabnik:Vennett|Vennett]] | 2 |- | 1932 | [[Uporabnik:Venčeslava|Venčeslava]] | 2 |- | 1933 | [[Uporabnik:Veliki Kategorizator~slwiki|Veliki Kategorizator~slwiki]] | 2 |- | 1934 | [[Uporabnik:Vapourtrail|Vapourtrail]] | 2 |- | 1935 | [[Uporabnik:Vanjak|Vanjak]] | 2 |- | 1936 | [[Uporabnik:Vanesav|Vanesav]] | 2 |- | 1937 | [[Uporabnik:Vancica|Vancica]] | 2 |- | 1938 | [[Uporabnik:Valerij Volk|Valerij Volk]] | 2 |- | 1939 | [[Uporabnik:Valerija.erbus|Valerija.erbus]] | 2 |- | 1940 | [[Uporabnik:Valerei|Valerei]] | 2 |- | 1941 | [[Uporabnik:Valentina nemanič|Valentina nemanič]] | 2 |- | 1942 | [[Uporabnik:Valentina88~slwiki|Valentina88~slwiki]] | 2 |- | 1943 | [[Uporabnik:Vajsov|Vajsov]] | 2 |- | 1944 | [[Uporabnik:Ustanova Pohorski Bataljon|Ustanova Pohorski Bataljon]] | 2 |- | 1945 | [[Uporabnik:Ushostage|Ushostage]] | 2 |- | 1946 | [[Uporabnik:Usernet21|Usernet21]] | 2 |- | 1947 | [[Uporabnik:Usefulpsychologist|Usefulpsychologist]] | 2 |- | 1948 | [[Uporabnik:Usagi~slwiki|Usagi~slwiki]] | 2 |- | 1949 | [[Uporabnik:Urška Petek|Urška Petek]] | 2 |- | 1950 | [[Uporabnik:Urskaglen|Urskaglen]] | 2 |- | 1951 | [[Uporabnik:UrsikaZala|UrsikaZala]] | 2 |- | 1952 | [[Uporabnik:Ursavrana|Ursavrana]] | 2 |- | 1953 | [[Uporabnik:UrsaU|UrsaU]] | 2 |- | 1954 | [[Uporabnik:Urša Polajžer|Urša Polajžer]] | 2 |- | 1955 | [[Uporabnik:Ursanoc|Ursanoc]] | 2 |- | 1956 | [[Uporabnik:Ursambrozic|Ursambrozic]] | 2 |- | 1957 | [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] | 2 |- | 1958 | [[Uporabnik:Urša kajzer|Urša kajzer]] | 2 |- | 1959 | [[Uporabnik:Uros Venet|Uros Venet]] | 2 |- | 1960 | [[Uporabnik:Uroš Podobnik|Uroš Podobnik]] | 2 |- | 1961 | [[Uporabnik:Uroskojc|Uroskojc]] | 2 |- | 1962 | [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] | 2 |- | 1963 | [[Uporabnik:Urosch|Urosch]] | 2 |- | 1964 | [[Uporabnik:Uros.abram1|Uros.abram1]] | 2 |- | 1965 | [[Uporabnik:Uros4121|Uros4121]] | 2 |- | 1966 | [[Uporabnik:Uroš|Uroš]] | 2 |- | 1967 | [[Uporabnik:Urmatej|Urmatej]] | 2 |- | 1968 | [[Uporabnik:Urbanapodgana|Urbanapodgana]] | 2 |- | 1969 | [[Uporabnik:Unioff|Unioff]] | 2 |- | 1970 | [[Uporabnik:Ulpian~slwiki|Ulpian~slwiki]] | 2 |- | 1971 | [[Uporabnik:Ulij~slwiki|Ulij~slwiki]] | 2 |- | 1972 | [[Uporabnik:Ulcara|Ulcara]] | 2 |- | 1973 | [[Uporabnik:Ula.weisseisen|Ula.weisseisen]] | 2 |- | 1974 | [[Uporabnik:U2FoundMe|U2FoundMe]] | 2 |- | 1975 | [[Uporabnik:Twicepaper|Twicepaper]] | 2 |- | 1976 | [[Uporabnik:Tulipan3|Tulipan3]] | 2 |- | 1977 | [[Uporabnik:Ttoporisic|Ttoporisic]] | 2 |- | 1978 | [[Uporabnik:Tsvet555|Tsvet555]] | 2 |- | 1979 | [[Uporabnik:Tsosko|Tsosko]] | 2 |- | 1980 | [[Uporabnik:Trust No One|Trust No One]] | 2 |- | 1981 | [[Uporabnik:Trušnovec|Trušnovec]] | 2 |- | 1982 | [[Uporabnik:Truptina|Truptina]] | 2 |- | 1983 | [[Uporabnik:T-Rex 007|T-Rex 007]] | 2 |- | 1984 | [[Uporabnik:Trancyx|Trancyx]] | 2 |- | 1985 | [[Uporabnik:Tovariš|Tovariš]] | 2 |- | 1986 | [[Uporabnik:Tompson|Tompson]] | 2 |- | 1987 | [[Uporabnik:Tomoe~slwiki|Tomoe~slwiki]] | 2 |- | 1988 | [[Uporabnik:Tomlc|Tomlc]] | 2 |- | 1989 | [[Uporabnik:Tomaž Eržen|Tomaž Eržen]] | 2 |- | 1990 | [[Uporabnik:Tomaz69|Tomaz69]] | 2 |- | 1991 | [[Uporabnik:Tomas3|Tomas3]] | 2 |- | 1992 | [[Uporabnik:Tom11|Tom11]] | 2 |- | 1993 | [[Uporabnik:Tom|Tom]] | 2 |- | 1994 | [[Uporabnik:TMZuka|TMZuka]] | 2 |- | 1995 | [[Uporabnik:T.Moroz|T.Moroz]] | 2 |- | 1996 | [[Uporabnik:Tjx08|Tjx08]] | 2 |- | 1997 | [[Uporabnik:Tjaž Mihelič|Tjaž Mihelič]] | 2 |- | 1998 | [[Uporabnik:Tjaskam|Tjaskam]] | 2 |- | 1999 | [[Uporabnik:Tjasha57|Tjasha57]] | 2 |- | 2000 | [[Uporabnik:Tjaša Rozina|Tjaša Rozina]] | 2 |- |} qv2ya7cx6dkcvo5xvz3sivaejo5vnhc Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/2001–3000 4 485414 6747239 6731698 2026-09-06T07:23:58Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 2001–3000 6747239 wikitext text/x-wiki === 2001–3000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 2001 | [[Uporabnik:Tjaša Kocjan|Tjaša Kocjan]] | 2 |- | 2002 | [[Uporabnik:Tjaša Bobnar|Tjaša Bobnar]] | 2 |- | 2003 | [[Uporabnik:Tjasa47m|Tjasa47m]] | 2 |- | 2004 | [[Uporabnik:Tjamnik|Tjamnik]] | 2 |- | 2005 | [[Uporabnik:Tinuviel~slwiki|Tinuviel~slwiki]] | 2 |- | 2006 | [[Uporabnik:Tinchyka89|Tinchyka89]] | 2 |- | 2007 | [[Uporabnik:Tincek|Tincek]] | 2 |- | 2008 | [[Uporabnik:Tina 5erka|Tina 5erka]] | 2 |- | 2009 | [[Uporabnik:Tina21|Tina21]] | 2 |- | 2010 | [[Uporabnik:Tim zakosek|Tim zakosek]] | 2 |- | 2011 | [[Uporabnik:Timot Zakosek|Timot Zakosek]] | 2 |- | 2012 | [[Uporabnik:TimotejV|TimotejV]] | 2 |- | 2013 | [[Uporabnik:Timotejpreskar|Timotejpreskar]] | 2 |- | 2014 | [[Uporabnik:TimotejPapler|TimotejPapler]] | 2 |- | 2015 | [[Uporabnik:Tilen Klavzar|Tilen Klavzar]] | 2 |- | 2016 | [[Uporabnik:Tilen|Tilen]] | 2 |- | 2017 | [[Uporabnik:Tijan.derganc|Tijan.derganc]] | 2 |- | 2018 | [[Uporabnik:Tiiinka|Tiiinka]] | 2 |- | 2019 | [[Uporabnik:Tigrica2|Tigrica2]] | 2 |- | 2020 | [[Uporabnik:Tiger85|Tiger85]] | 2 |- | 2021 | [[Uporabnik:Tiasshy7|Tiasshy7]] | 2 |- | 2022 | [[Uporabnik:Thylacine11|Thylacine11]] | 2 |- | 2023 | [[Uporabnik:Thommy32|Thommy32]] | 2 |- | 2024 | [[Uporabnik:THHeisenberg|THHeisenberg]] | 2 |- | 2025 | [[Uporabnik:The white chinchilla|The white chinchilla]] | 2 |- | 2026 | [[Uporabnik:The Walrus~slwiki|The Walrus~slwiki]] | 2 |- | 2027 | [[Uporabnik:ThecentreCZ|ThecentreCZ]] | 2 |- | 2028 | [[Uporabnik:Thancika|Thancika]] | 2 |- | 2029 | [[Uporabnik:Tevta|Tevta]] | 2 |- | 2030 | [[Uporabnik:Terraviper-5|Terraviper-5]] | 2 |- | 2031 | [[Uporabnik:Teorija&kritika|Teorija&kritika]] | 2 |- | 2032 | [[Uporabnik:Tele02|Tele02]] | 2 |- | 2033 | [[Uporabnik:Tejavodusek|Tejavodusek]] | 2 |- | 2034 | [[Uporabnik:TejaFuchs|TejaFuchs]] | 2 |- | 2035 | [[Uporabnik:Teja Bergant|Teja Bergant]] | 2 |- | 2036 | [[Uporabnik:Teja5|Teja5]] | 2 |- | 2037 | [[Uporabnik:Tebrazebra|Tebrazebra]] | 2 |- | 2038 | [[Uporabnik:Tea Vode|Tea Vode]] | 2 |- | 2039 | [[Uporabnik:Tea.turnsek|Tea.turnsek]] | 2 |- | 2040 | [[Uporabnik:Tduki|Tduki]] | 2 |- | 2041 | [[Uporabnik:TDKR Chicago 101|TDKR Chicago 101]] | 2 |- | 2042 | [[Uporabnik:Tcrv|Tcrv]] | 2 |- | 2043 | [[Uporabnik:Tatjanca|Tatjanca]] | 2 |- | 2044 | [[Uporabnik:Taraman|Taraman]] | 2 |- | 2045 | [[Uporabnik:Tara Breznik|Tara Breznik]] | 2 |- | 2046 | [[Uporabnik:Tanja Rozina|Tanja Rozina]] | 2 |- | 2047 | [[Uporabnik:Tanja Pusic|Tanja Pusic]] | 2 |- | 2048 | [[Uporabnik:Tanchy|Tanchy]] | 2 |- | 2049 | [[Uporabnik:Tamara.f|Tamara.f]] | 2 |- | 2050 | [[Uporabnik:Tamara Bodlaj|Tamara Bodlaj]] | 2 |- | 2051 | [[Uporabnik:Tamala93|Tamala93]] | 2 |- | 2052 | [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] | 2 |- | 2053 | [[Uporabnik:TajništvoSSD|TajništvoSSD]] | 2 |- | 2054 | [[Uporabnik:Taiiiu|Taiiiu]] | 2 |- | 2055 | [[Uporabnik:Tadej modri|Tadej modri]] | 2 |- | 2056 | [[Uporabnik:Tadej.Coha|Tadej.Coha]] | 2 |- | 2057 | [[Uporabnik:TadEEY|TadEEY]] | 2 |- | 2058 | [[Uporabnik:Swiper12290|Swiper12290]] | 2 |- | 2059 | [[Uporabnik:Sweet15|Sweet15]] | 2 |- | 2060 | [[Uporabnik:Swan Krajger|Swan Krajger]] | 2 |- | 2061 | [[Uporabnik:Svitlopis|Svitlopis]] | 2 |- | 2062 | [[Uporabnik:Svetlana|Svetlana]] | 2 |- | 2063 | [[Uporabnik:Svetina D|Svetina D]] | 2 |- | 2064 | [[Uporabnik:Suzana Oak461|Suzana Oak461]] | 2 |- | 2065 | [[Uporabnik:Suther25|Suther25]] | 2 |- | 2066 | [[Uporabnik:SUPERursaa|SUPERursaa]] | 2 |- | 2067 | [[Uporabnik:Sukic40|Sukic40]] | 2 |- | 2068 | [[Uporabnik:Sudduth|Sudduth]] | 2 |- | 2069 | [[Uporabnik:Stumfels|Stumfels]] | 2 |- | 2070 | [[Uporabnik:Studentjm|Studentjm]] | 2 |- | 2071 | [[Uporabnik:Stripar|Stripar]] | 2 |- | 2072 | [[Uporabnik:Strgaršek|Strgaršek]] | 2 |- | 2073 | [[Uporabnik:Straskikemik|Straskikemik]] | 2 |- | 2074 | [[Uporabnik:StephenzJehnic|StephenzJehnic]] | 2 |- | 2075 | [[Uporabnik:Stembido|Stembido]] | 2 |- | 2076 | [[Uporabnik:Steker|Steker]] | 2 |- | 2077 | [[Uporabnik:Status Quo|Status Quo]] | 2 |- | 2078 | [[Uporabnik:Standnot|Standnot]] | 2 |- | 2079 | [[Uporabnik:Ssibila|Ssibila]] | 2 |- | 2080 | [[Uporabnik:Ssddgreg|Ssddgreg]] | 2 |- | 2081 | [[Uporabnik:Srecko1976|Srecko1976]] | 2 |- | 2082 | [[Uporabnik:SPwiki15|SPwiki15]] | 2 |- | 2083 | [[Uporabnik:Sporting21|Sporting21]] | 2 |- | 2084 | [[Uporabnik:Spihanica|Spihanica]] | 2 |- | 2085 | [[Uporabnik:Spider KAD|Spider KAD]] | 2 |- | 2086 | [[Uporabnik:Špelka|Špelka]] | 2 |- | 2087 | [[Uporabnik:Spelavele|Spelavele]] | 2 |- | 2088 | [[Uporabnik:ŠPELA PAPEŽ|ŠPELA PAPEŽ]] | 2 |- | 2089 | [[Uporabnik:Spela Mrvar|Spela Mrvar]] | 2 |- | 2090 | [[Uporabnik:Špela Kregar|Špela Kregar]] | 2 |- | 2091 | [[Uporabnik:Špela Gregorčič|Špela Gregorčič]] | 2 |- | 2092 | [[Uporabnik:Spelad.20|Spelad.20]] | 2 |- | 2093 | [[Uporabnik:Špela Bobnar|Špela Bobnar]] | 2 |- | 2094 | [[Uporabnik:Sorabino|Sorabino]] | 2 |- | 2095 | [[Uporabnik:Sony123~slwiki|Sony123~slwiki]] | 2 |- | 2096 | [[Uporabnik:Sônico|Sônico]] | 2 |- | 2097 | [[Uporabnik:Soncnica|Soncnica]] | 2 |- | 2098 | [[Uporabnik:Solo123|Solo123]] | 2 |- | 2099 | [[Uporabnik:SOJSDS|SOJSDS]] | 2 |- | 2100 | [[Uporabnik:Snoopy~slwiki|Snoopy~slwiki]] | 2 |- | 2101 | [[Uporabnik:Smreka123|Smreka123]] | 2 |- | 2102 | [[Uporabnik:Smodisch|Smodisch]] | 2 |- | 2103 | [[Uporabnik:Smikus1|Smikus1]] | 2 |- | 2104 | [[Uporabnik:Smerljak|Smerljak]] | 2 |- | 2105 | [[Uporabnik:Smcmeditor|Smcmeditor]] | 2 |- | 2106 | [[Uporabnik:Smart girl**|Smart girl**]] | 2 |- | 2107 | [[Uporabnik:S luce|S luce]] | 2 |- | 2108 | [[Uporabnik:Slowikiurednik|Slowikiurednik]] | 2 |- | 2109 | [[Uporabnik:Slovinskaturist|Slovinskaturist]] | 2 |- | 2110 | [[Uporabnik:Slovenski3glav|Slovenski3glav]] | 2 |- | 2111 | [[Uporabnik:Slovenija|Slovenija]] | 2 |- | 2112 | [[Uporabnik:Slovarji|Slovarji]] | 2 |- | 2113 | [[Uporabnik:Slika12345|Slika12345]] | 2 |- | 2114 | [[Uporabnik:Slazendic|Slazendic]] | 2 |- | 2115 | [[Uporabnik:SladičEma|SladičEma]] | 2 |- | 2116 | [[Uporabnik:Skupina kalimero|Skupina kalimero]] | 2 |- | 2117 | [[Uporabnik:ŠkratŠkržat|ŠkratŠkržat]] | 2 |- | 2118 | [[Uporabnik:Skram~slwiki|Skram~slwiki]] | 2 |- | 2119 | [[Uporabnik:Skakalke|Skakalke]] | 2 |- | 2120 | [[Uporabnik:SivaPolica|SivaPolica]] | 2 |- | 2121 | [[Uporabnik:Sirova palčka|Sirova palčka]] | 2 |- | 2122 | [[Uporabnik:Sinunsu|Sinunsu]] | 2 |- | 2123 | [[Uporabnik:Sinkla95|Sinkla95]] | 2 |- | 2124 | [[Uporabnik:Simonp~slwiki|Simonp~slwiki]] | 2 |- | 2125 | [[Uporabnik:Simon Kersevan|Simon Kersevan]] | 2 |- | 2126 | [[Uporabnik:SimondR|SimondR]] | 2 |- | 2127 | [[Uporabnik:Simona Knavs|Simona Knavs]] | 2 |- | 2128 | [[Uporabnik:Simon75|Simon75]] | 2 |- | 2129 | [[Uporabnik:Simon2.kovacic|Simon2.kovacic]] | 2 |- | 2130 | [[Uporabnik:Silva Ajdovec|Silva Ajdovec]] | 2 |- | 2131 | [[Uporabnik:SiGolob|SiGolob]] | 2 |- | 2132 | [[Uporabnik:ShooWarm|ShooWarm]] | 2 |- | 2133 | [[Uporabnik:Shak keso|Shak keso]] | 2 |- | 2134 | [[Uporabnik:Severnjak|Severnjak]] | 2 |- | 2135 | [[Uporabnik:Sesko84|Sesko84]] | 2 |- | 2136 | [[Uporabnik:Sergi Roberto|Sergi Roberto]] | 2 |- | 2137 | [[Uporabnik:Sebaberg70|Sebaberg70]] | 2 |- | 2138 | [[Uporabnik:Seangerzic|Seangerzic]] | 2 |- | 2139 | [[Uporabnik:Sborsic|Sborsic]] | 2 |- | 2140 | [[Uporabnik:Sblue|Sblue]] | 2 |- | 2141 | [[Uporabnik:Šavlianja|Šavlianja]] | 2 |- | 2142 | [[Uporabnik:Sašo Tolič|Sašo Tolič]] | 2 |- | 2143 | [[Uporabnik:SasaIv|SasaIv]] | 2 |- | 2144 | [[Uporabnik:Sarimner|Sarimner]] | 2 |- | 2145 | [[Uporabnik:Sarci512|Sarci512]] | 2 |- | 2146 | [[Uporabnik:Sarazmavc|Sarazmavc]] | 2 |- | 2147 | [[Uporabnik:Sara Primec|Sara Primec]] | 2 |- | 2148 | [[Uporabnik:Saranovak94|Saranovak94]] | 2 |- | 2149 | [[Uporabnik:SaraMe|SaraMe]] | 2 |- | 2150 | [[Uporabnik:Sara Gluk|Sara Gluk]] | 2 |- | 2151 | [[Uporabnik:Sara Flego|Sara Flego]] | 2 |- | 2152 | [[Uporabnik:Sara Ban11|Sara Ban11]] | 2 |- | 2153 | [[Uporabnik:Santld|Santld]] | 2 |- | 2154 | [[Uporabnik:Sankec|Sankec]] | 2 |- | 2155 | [[Uporabnik:Sanja jandrič|Sanja jandrič]] | 2 |- | 2156 | [[Uporabnik:Sanja Hribar|Sanja Hribar]] | 2 |- | 2157 | [[Uporabnik:SandraHanc|SandraHanc]] | 2 |- | 2158 | [[Uporabnik:Sanamarija|Sanamarija]] | 2 |- | 2159 | [[Uporabnik:San89|San89]] | 2 |- | 2160 | [[Uporabnik:SamoStalnik|SamoStalnik]] | 2 |- | 2161 | [[Uporabnik:Samo Koprivec|Samo Koprivec]] | 2 |- | 2162 | [[Uporabnik:Samo Cerar|Samo Cerar]] | 2 |- | 2163 | [[Uporabnik:Sabina mramor|Sabina mramor]] | 2 |- | 2164 | [[Uporabnik:Sabina.kovac|Sabina.kovac]] | 2 |- | 2165 | [[Uporabnik:Sabina Hočevar|Sabina Hočevar]] | 2 |- | 2166 | [[Uporabnik:Ryanya|Ryanya]] | 2 |- | 2167 | [[Uporabnik:Rutarson7|Rutarson7]] | 2 |- | 2168 | [[Uporabnik:Rupark|Rupark]] | 2 |- | 2169 | [[Uporabnik:Rumpel77|Rumpel77]] | 2 |- | 2170 | [[Uporabnik:Rumanja55|Rumanja55]] | 2 |- | 2171 | [[Uporabnik:Rozman Alenka|Rozman Alenka]] | 2 |- | 2172 | [[Uporabnik:Rozic.sabina|Rozic.sabina]] | 2 |- | 2173 | [[Uporabnik:Rozica123|Rozica123]] | 2 |- | 2174 | [[Uporabnik:Rožica|Rožica]] | 2 |- | 2175 | [[Uporabnik:Rozi001|Rozi001]] | 2 |- | 2176 | [[Uporabnik:Roxy~slwiki|Roxy~slwiki]] | 2 |- | 2177 | [[Uporabnik:Rop~slwiki|Rop~slwiki]] | 2 |- | 2178 | [[Uporabnik:Rokyrok1|Rokyrok1]] | 2 |- | 2179 | [[Uporabnik:RokRacnik|RokRacnik]] | 2 |- | 2180 | [[Uporabnik:Rokometniportal|Rokometniportal]] | 2 |- | 2181 | [[Uporabnik:Roko2moto|Roko2moto]] | 2 |- | 2182 | [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] | 2 |- | 2183 | [[Uporabnik:Roki|Roki]] | 2 |- | 2184 | [[Uporabnik:Rokfaith|Rokfaith]] | 2 |- | 2185 | [[Uporabnik:Robin Hood~slwiki|Robin Hood~slwiki]] | 2 |- | 2186 | [[Uporabnik:Robi.matus|Robi.matus]] | 2 |- | 2187 | [[Uporabnik:Rmateja|Rmateja]] | 2 |- | 2188 | [[Uporabnik:Rkokalj|Rkokalj]] | 2 |- | 2189 | [[Uporabnik:Rkatjaa|Rkatjaa]] | 2 |- | 2190 | [[Uporabnik:Ritsurin98|Ritsurin98]] | 2 |- | 2191 | [[Uporabnik:Ristenic|Ristenic]] | 2 |- | 2192 | [[Uporabnik:Rhribar|Rhribar]] | 2 |- | 2193 | [[Uporabnik:Rgorenc|Rgorenc]] | 2 |- | 2194 | [[Uporabnik:Renamed user 8db35d2fa8650c329985bb65fa4e84a4|Renamed user 8db35d2fa8650c329985bb65fa4e84a4]] | 2 |- | 2195 | [[Uporabnik:Renamed user 39b4afb13a5b174dcb45008c53f9f886|Renamed user 39b4afb13a5b174dcb45008c53f9f886]] | 2 |- | 2196 | [[Uporabnik:Rdeckica|Rdeckica]] | 2 |- | 2197 | [[Uporabnik:Rdecaraketa|Rdecaraketa]] | 2 |- | 2198 | [[Uporabnik:Rcekada|Rcekada]] | 2 |- | 2199 | [[Uporabnik:RBD.si|RBD.si]] | 2 |- | 2200 | [[Uporabnik:RazredNik|RazredNik]] | 2 |- | 2201 | [[Uporabnik:Rasto raztresen|Rasto raztresen]] | 2 |- | 2202 | [[Uporabnik:Rakun08|Rakun08]] | 2 |- | 2203 | [[Uporabnik:Raketka|Raketka]] | 2 |- | 2204 | [[Uporabnik:RafaelTobi|RafaelTobi]] | 2 |- | 2205 | [[Uporabnik:Rado|Rado]] | 2 |- | 2206 | [[Uporabnik:Qaz1234|Qaz1234]] | 2 |- | 2207 | [[Uporabnik:Puzzle~slwiki|Puzzle~slwiki]] | 2 |- | 2208 | [[Uporabnik:Psychosocial99|Psychosocial99]] | 2 |- | 2209 | [[Uporabnik:Prozac|Prozac]] | 2 |- | 2210 | [[Uporabnik:Primzzy|Primzzy]] | 2 |- | 2211 | [[Uporabnik:PrimozM66|PrimozM66]] | 2 |- | 2212 | [[Uporabnik:Primoz koman|Primoz koman]] | 2 |- | 2213 | [[Uporabnik:Primozk|Primozk]] | 2 |- | 2214 | [[Uporabnik:Primorski veteran|Primorski veteran]] | 2 |- | 2215 | [[Uporabnik:President~slwiki|President~slwiki]] | 2 |- | 2216 | [[Uporabnik:Pravopisno pišče|Pravopisno pišče]] | 2 |- | 2217 | [[Uporabnik:Pragwald|Pragwald]] | 2 |- | 2218 | [[Uporabnik:Popovič Evita|Popovič Evita]] | 2 |- | 2219 | [[Uporabnik:PolonistikaZS23lg|PolonistikaZS23lg]] | 2 |- | 2220 | [[Uporabnik:Polonistika ZS 2023 ND|Polonistika ZS 2023 ND]] | 2 |- | 2221 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 AS|Polonistika ZS2020 AS]] | 2 |- | 2222 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2023Remic|PolonistikaLS2023Remic]] | 2 |- | 2223 | [[Uporabnik:Polonco|Polonco]] | 2 |- | 2224 | [[Uporabnik:Polona.o|Polona.o]] | 2 |- | 2225 | [[Uporabnik:Polona8|Polona8]] | 2 |- | 2226 | [[Uporabnik:Poligloticngeek|Poligloticngeek]] | 2 |- | 2227 | [[Uporabnik:Podgostar|Podgostar]] | 2 |- | 2228 | [[Uporabnik:Podgore|Podgore]] | 2 |- | 2229 | [[Uporabnik:Pkavcic|Pkavcic]] | 2 |- | 2230 | [[Uporabnik:Pjotr~slwiki|Pjotr~slwiki]] | 2 |- | 2231 | [[Uporabnik:Pjeteh|Pjeteh]] | 2 |- | 2232 | [[Uporabnik:Piškotek|Piškotek]] | 2 |- | 2233 | [[Uporabnik:PilotGirl|PilotGirl]] | 2 |- | 2234 | [[Uporabnik:Piksikroki|Piksikroki]] | 2 |- | 2235 | [[Uporabnik:Pikanai|Pikanai]] | 2 |- | 2236 | [[Uporabnik:Pija Stegel|Pija Stegel]] | 2 |- | 2237 | [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] | 2 |- | 2238 | [[Uporabnik:Picek|Picek]] | 2 |- | 2239 | [[Uporabnik:Phylosofer|Phylosofer]] | 2 |- | 2240 | [[Uporabnik:Philippe49730|Philippe49730]] | 2 |- | 2241 | [[Uporabnik:Phantasus~slwiki|Phantasus~slwiki]] | 2 |- | 2242 | [[Uporabnik:PflTevz|PflTevz]] | 2 |- | 2243 | [[Uporabnik:Petra Marolt|Petra Marolt]] | 2 |- | 2244 | [[Uporabnik:Petra Logonder|Petra Logonder]] | 2 |- | 2245 | [[Uporabnik:Petra Kuhar|Petra Kuhar]] | 2 |- | 2246 | [[Uporabnik:Petraka|Petraka]] | 2 |- | 2247 | [[Uporabnik:Petra.gomiscek|Petra.gomiscek]] | 2 |- | 2248 | [[Uporabnik:Petra Fabjan|Petra Fabjan]] | 2 |- | 2249 | [[Uporabnik:Petra Antolin|Petra Antolin]] | 2 |- | 2250 | [[Uporabnik:Petra11|Petra11]] | 2 |- | 2251 | [[Uporabnik:Peterstupar|Peterstupar]] | 2 |- | 2252 | [[Uporabnik:Peter68|Peter68]] | 2 |- | 2253 | [[Uporabnik:Petelin Marko|Petelin Marko]] | 2 |- | 2254 | [[Uporabnik:Pet5ra85|Pet5ra85]] | 2 |- | 2255 | [[Uporabnik:PerunSlovenski|PerunSlovenski]] | 2 |- | 2256 | [[Uporabnik:Peru642003|Peru642003]] | 2 |- | 2257 | [[Uporabnik:Pepeno25|Pepeno25]] | 2 |- | 2258 | [[Uporabnik:Penarc|Penarc]] | 2 |- | 2259 | [[Uporabnik:Pena|Pena]] | 2 |- | 2260 | [[Uporabnik:Pegi123|Pegi123]] | 2 |- | 2261 | [[Uporabnik:PedroPampas|PedroPampas]] | 2 |- | 2262 | [[Uporabnik:Pedenjped|Pedenjped]] | 2 |- | 2263 | [[Uporabnik:Pearchy95|Pearchy95]] | 2 |- | 2264 | [[Uporabnik:Peadar|Peadar]] | 2 |- | 2265 | [[Uporabnik:Pbozic|Pbozic]] | 2 |- | 2266 | [[Uporabnik:Pavlovitch|Pavlovitch]] | 2 |- | 2267 | [[Uporabnik:Pavlinmojca|Pavlinmojca]] | 2 |- | 2268 | [[Uporabnik:Patrik p.|Patrik p.]] | 2 |- | 2269 | [[Uporabnik:Patrick86|Patrick86]] | 2 |- | 2270 | [[Uporabnik:Patricija Čepon|Patricija Čepon]] | 2 |- | 2271 | [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] | 2 |- | 2272 | [[Uporabnik:Patricij|Patricij]] | 2 |- | 2273 | [[Uporabnik:Patriciar|Patriciar]] | 2 |- | 2274 | [[Uporabnik:Papap8|Papap8]] | 2 |- | 2275 | [[Uporabnik:PANZER|PANZER]] | 2 |- | 2276 | [[Uporabnik:Panart|Panart]] | 2 |- | 2277 | [[Uporabnik:Palcka|Palcka]] | 2 |- | 2278 | [[Uporabnik:Ovsec|Ovsec]] | 2 |- | 2279 | [[Uporabnik:Osolin Sabina|Osolin Sabina]] | 2 |- | 2280 | [[Uporabnik:Orehekanja6|Orehekanja6]] | 2 |- | 2281 | [[Uporabnik:Opr01|Opr01]] | 2 |- | 2282 | [[Uporabnik:Onarakusai|Onarakusai]] | 2 |- | 2283 | [[Uporabnik:Omega924|Omega924]] | 2 |- | 2284 | [[Uporabnik:Oliver-Bonjoch|Oliver-Bonjoch]] | 2 |- | 2285 | [[Uporabnik:Obicni Milan|Obicni Milan]] | 2 |- | 2286 | [[Uporabnik:Občina Trebnje|Občina Trebnje]] | 2 |- | 2287 | [[Uporabnik:Nussaa|Nussaa]] | 2 |- | 2288 | [[Uporabnik:Nushikaaa|Nushikaaa]] | 2 |- | 2289 | [[Uporabnik:Nuša Ščuka|Nuša Ščuka]] | 2 |- | 2290 | [[Uporabnik:Nuša KP|Nuša KP]] | 2 |- | 2291 | [[Uporabnik:Nurtenge|Nurtenge]] | 2 |- | 2292 | [[Uporabnik:Nkotnik|Nkotnik]] | 2 |- | 2293 | [[Uporabnik:Nixxo|Nixxo]] | 2 |- | 2294 | [[Uporabnik:Nix|Nix]] | 2 |- | 2295 | [[Uporabnik:Nivipivi|Nivipivi]] | 2 |- | 2296 | [[Uporabnik:Nisana|Nisana]] | 2 |- | 2297 | [[Uporabnik:Ninokl|Ninokl]] | 2 |- | 2298 | [[Uporabnik:Ninči777|Ninči777]] | 2 |- | 2299 | [[Uporabnik:Ninchula|Ninchula]] | 2 |- | 2300 | [[Uporabnik:Ninazm|Ninazm]] | 2 |- | 2301 | [[Uporabnik:Nina Rozina|Nina Rozina]] | 2 |- | 2302 | [[Uporabnik:Nina pintar|Nina pintar]] | 2 |- | 2303 | [[Uporabnik:NinaKr9|NinaKr9]] | 2 |- | 2304 | [[Uporabnik:Nina Curin|Nina Curin]] | 2 |- | 2305 | [[Uporabnik:Nina.blatnik|Nina.blatnik]] | 2 |- | 2306 | [[Uporabnik:Nina Bevec|Nina Bevec]] | 2 |- | 2307 | [[Uporabnik:NikNovi|NikNovi]] | 2 |- | 2308 | [[Uporabnik:NikGolinar|NikGolinar]] | 2 |- | 2309 | [[Uporabnik:Nikakoncut|Nikakoncut]] | 2 |- | 2310 | [[Uporabnik:Nika Kočevar|Nika Kočevar]] | 2 |- | 2311 | [[Uporabnik:Nikabrr|Nikabrr]] | 2 |- | 2312 | [[Uporabnik:Nika.bracovic|Nika.bracovic]] | 2 |- | 2313 | [[Uporabnik:Niina1|Niina1]] | 2 |- | 2314 | [[Uporabnik:NiD14|NiD14]] | 2 |- | 2315 | [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] | 2 |- | 2316 | [[Uporabnik:Nickelodeon745|Nickelodeon745]] | 2 |- | 2317 | [[Uporabnik:Ni89|Ni89]] | 2 |- | 2318 | [[Uporabnik:Nfaganel|Nfaganel]] | 2 |- | 2319 | [[Uporabnik:NezaM|NezaM]] | 2 |- | 2320 | [[Uporabnik:Nezalavrencak|Nezalavrencak]] | 2 |- | 2321 | [[Uporabnik:Neža Cerinšek|Neža Cerinšek]] | 2 |- | 2322 | [[Uporabnik:Neža Avbelj|Neža Avbelj]] | 2 |- | 2323 | [[Uporabnik:Nesseltal|Nesseltal]] | 2 |- | 2324 | [[Uporabnik:Nenad DNJ|Nenad DNJ]] | 2 |- | 2325 | [[Uporabnik:Neljuska|Neljuska]] | 2 |- | 2326 | [[Uporabnik:NelidaJ|NelidaJ]] | 2 |- | 2327 | [[Uporabnik:NejcHavasi|NejcHavasi]] | 2 |- | 2328 | [[Uporabnik:Nejcg|Nejcg]] | 2 |- | 2329 | [[Uporabnik:Nejc1971|Nejc1971]] | 2 |- | 2330 | [[Uporabnik:Neja~slwiki|Neja~slwiki]] | 2 |- | 2331 | [[Uporabnik:Neja.lenart|Neja.lenart]] | 2 |- | 2332 | [[Uporabnik:NeilAppleton|NeilAppleton]] | 2 |- | 2333 | [[Uporabnik:NeedNoNameous|NeedNoNameous]] | 2 |- | 2334 | [[Uporabnik:NBojic|NBojic]] | 2 |- | 2335 | [[Uporabnik:NB13|NB13]] | 2 |- | 2336 | [[Uporabnik:Natasa ursic|Natasa ursic]] | 2 |- | 2337 | [[Uporabnik:Natalija Bajc|Natalija Bajc]] | 2 |- | 2338 | [[Uporabnik:Nastja91|Nastja91]] | 2 |- | 2339 | [[Uporabnik:Nastasia Končina|Nastasia Končina]] | 2 |- | 2340 | [[Uporabnik:Nassimohr|Nassimohr]] | 2 |- | 2341 | [[Uporabnik:Najem|Najem]] | 2 |- | 2342 | [[Uporabnik:Nada savic|Nada savic]] | 2 |- | 2343 | [[Uporabnik:N3vSm|N3vSm]] | 2 |- | 2344 | [[Uporabnik:Musicologus~slwiki|Musicologus~slwiki]] | 2 |- | 2345 | [[Uporabnik:MukiFimipidipi|MukiFimipidipi]] | 2 |- | 2346 | [[Uporabnik:Mucka123|Mucka123]] | 2 |- | 2347 | [[Uporabnik:Mucii|Mucii]] | 2 |- | 2348 | [[Uporabnik:Mtanja|Mtanja]] | 2 |- | 2349 | [[Uporabnik:Mr.wiki|Mr.wiki]] | 2 |- | 2350 | [[Uporabnik:Mrvice|Mrvice]] | 2 |- | 2351 | [[Uporabnik:Mr.lak55|Mr.lak55]] | 2 |- | 2352 | [[Uporabnik:Mrazinger|Mrazinger]] | 2 |- | 2353 | [[Uporabnik:Mpritr1|Mpritr1]] | 2 |- | 2354 | [[Uporabnik:Mpribozic7|Mpribozic7]] | 2 |- | 2355 | [[Uporabnik:Mpogac10|Mpogac10]] | 2 |- | 2356 | [[Uporabnik:M.P.|M.P.]] | 2 |- | 2357 | [[Uporabnik:Morgil~slwiki|Morgil~slwiki]] | 2 |- | 2358 | [[Uporabnik:Moonlite Rider|Moonlite Rider]] | 2 |- | 2359 | [[Uporabnik:Monikasustersic|Monikasustersic]] | 2 |- | 2360 | [[Uporabnik:Monika.emersic|Monika.emersic]] | 2 |- | 2361 | [[Uporabnik:Monika.b|Monika.b]] | 2 |- | 2362 | [[Uporabnik:Mongopilot|Mongopilot]] | 2 |- | 2363 | [[Uporabnik:Mojca avsec|Mojca avsec]] | 2 |- | 2364 | [[Uporabnik:Modrina1|Modrina1]] | 2 |- | 2365 | [[Uporabnik:Model22|Model22]] | 2 |- | 2366 | [[Uporabnik:Mobilco|Mobilco]] | 2 |- | 2367 | [[Uporabnik:Mmartinaa|Mmartinaa]] | 2 |- | 2368 | [[Uporabnik:Mladizmaji|Mladizmaji]] | 2 |- | 2369 | [[Uporabnik:MladiGlasbenik|MladiGlasbenik]] | 2 |- | 2370 | [[Uporabnik:M.K.v.d.D.|M.K.v.d.D.]] | 2 |- | 2371 | [[Uporabnik:Mkos~slwiki|Mkos~slwiki]] | 2 |- | 2372 | [[Uporabnik:Mkonci|Mkonci]] | 2 |- | 2373 | [[Uporabnik:Mjuzikmen|Mjuzikmen]] | 2 |- | 2374 | [[Uporabnik:MJeric|MJeric]] | 2 |- | 2375 | [[Uporabnik:MixXfactor|MixXfactor]] | 2 |- | 2376 | [[Uporabnik:Mivancic7|Mivancic7]] | 2 |- | 2377 | [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] | 2 |- | 2378 | [[Uporabnik:Mitjad|Mitjad]] | 2 |- | 2379 | [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] | 2 |- | 2380 | [[Uporabnik:MissDorisK|MissDorisK]] | 2 |- | 2381 | [[Uporabnik:Missa|Missa]] | 2 |- | 2382 | [[Uporabnik:Mison~slwiki|Mison~slwiki]] | 2 |- | 2383 | [[Uporabnik:Miseloblak1|Miseloblak1]] | 2 |- | 2384 | [[Uporabnik:Mirjam Snoj|Mirjam Snoj]] | 2 |- | 2385 | [[Uporabnik:MirjamK|MirjamK]] | 2 |- | 2386 | [[Uporabnik:Mireya|Mireya]] | 2 |- | 2387 | [[Uporabnik:Minor~slwiki|Minor~slwiki]] | 2 |- | 2388 | [[Uporabnik:Minca2|Minca2]] | 2 |- | 2389 | [[Uporabnik:Mimika|Mimika]] | 2 |- | 2390 | [[Uporabnik:MiLiE|MiLiE]] | 2 |- | 2391 | [[Uporabnik:Milicevic Aleksandra|Milicevic Aleksandra]] | 2 |- | 2392 | [[Uporabnik:Milangolob|Milangolob]] | 2 |- | 2393 | [[Uporabnik:Mik991|Mik991]] | 2 |- | 2394 | [[Uporabnik:Mijuska|Mijuska]] | 2 |- | 2395 | [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] | 2 |- | 2396 | [[Uporabnik:Miisa|Miisa]] | 2 |- | 2397 | [[Uporabnik:Miha pr.|Miha pr.]] | 2 |- | 2398 | [[Uporabnik:Mihajlow|Mihajlow]] | 2 |- | 2399 | [[Uporabnik:Micomico1|Micomico1]] | 2 |- | 2400 | [[Uporabnik:Mhohkr1|Mhohkr1]] | 2 |- | 2401 | [[Uporabnik:MHoc|MHoc]] | 2 |- | 2402 | [[Uporabnik:Met ty|Met ty]] | 2 |- | 2403 | [[Uporabnik:Meta Primožič|Meta Primožič]] | 2 |- | 2404 | [[Uporabnik:MENIH|MENIH]] | 2 |- | 2405 | [[Uporabnik:Menadae|Menadae]] | 2 |- | 2406 | [[Uporabnik:Melkiat|Melkiat]] | 2 |- | 2407 | [[Uporabnik:Melitka3|Melitka3]] | 2 |- | 2408 | [[Uporabnik:Melanie|Melanie]] | 2 |- | 2409 | [[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] | 2 |- | 2410 | [[Uporabnik:Mcestnik|Mcestnik]] | 2 |- | 2411 | [[Uporabnik:Mblazko|Mblazko]] | 2 |- | 2412 | [[Uporabnik:Mavrica17|Mavrica17]] | 2 |- | 2413 | [[Uporabnik:MaverickT|MaverickT]] | 2 |- | 2414 | [[Uporabnik:Mattta|Mattta]] | 2 |- | 2415 | [[Uporabnik:Mattra|Mattra]] | 2 |- | 2416 | [[Uporabnik:Mattithyahu|Mattithyahu]] | 2 |- | 2417 | [[Uporabnik:Matjaž.Metaj|Matjaž.Metaj]] | 2 |- | 2418 | [[Uporabnik:MatjazKonci|MatjazKonci]] | 2 |- | 2419 | [[Uporabnik:Matjaž Črnivec|Matjaž Črnivec]] | 2 |- | 2420 | [[Uporabnik:Matija Purkat|Matija Purkat]] | 2 |- | 2421 | [[Uporabnik:Matija Oblak|Matija Oblak]] | 2 |- | 2422 | [[Uporabnik:Mateyka|Mateyka]] | 2 |- | 2423 | [[Uporabnik:Matevzk~slwiki|Matevzk~slwiki]] | 2 |- | 2424 | [[Uporabnik:MatematikD|MatematikD]] | 2 |- | 2425 | [[Uporabnik:MatejPl|MatejPl]] | 2 |- | 2426 | [[Uporabnik:Matej Kovacic|Matej Kovacic]] | 2 |- | 2427 | [[Uporabnik:Matejcerne|Matejcerne]] | 2 |- | 2428 | [[Uporabnik:Mateja Oberc|Mateja Oberc]] | 2 |- | 2429 | [[Uporabnik:Mateja Košir|Mateja Košir]] | 2 |- | 2430 | [[Uporabnik:Matej994|Matej994]] | 2 |- | 2431 | [[Uporabnik:Matej13|Matej13]] | 2 |- | 2432 | [[Uporabnik:Masalenasi|Masalenasi]] | 2 |- | 2433 | [[Uporabnik:Marzor|Marzor]] | 2 |- | 2434 | [[Uporabnik:Marusy86|Marusy86]] | 2 |- | 2435 | [[Uporabnik:MarusaUrankar|MarusaUrankar]] | 2 |- | 2436 | [[Uporabnik:Marusa.tijan|Marusa.tijan]] | 2 |- | 2437 | [[Uporabnik:Marusa.suserski|Marusa.suserski]] | 2 |- | 2438 | [[Uporabnik:Marusa.m|Marusa.m]] | 2 |- | 2439 | [[Uporabnik:Maruša K. B|Maruša K. B]] | 2 |- | 2440 | [[Uporabnik:Maruša Ferjan|Maruša Ferjan]] | 2 |- | 2441 | [[Uporabnik:Marusa.fakin|Marusa.fakin]] | 2 |- | 2442 | [[Uporabnik:MaruCraig|MaruCraig]] | 2 |- | 2443 | [[Uporabnik:Martin Žerovec|Martin Žerovec]] | 2 |- | 2444 | [[Uporabnik:Martin.uranic|Martin.uranic]] | 2 |- | 2445 | [[Uporabnik:Martina Zore|Martina Zore]] | 2 |- | 2446 | [[Uporabnik:Martina Kocbek|Martina Kocbek]] | 2 |- | 2447 | [[Uporabnik:Martina Croselli|Martina Croselli]] | 2 |- | 2448 | [[Uporabnik:Martin'97|Martin'97]] | 2 |- | 2449 | [[Uporabnik:Marrtinck|Marrtinck]] | 2 |- | 2450 | [[Uporabnik:Marovtt|Marovtt]] | 2 |- | 2451 | [[Uporabnik:MarkTusek|MarkTusek]] | 2 |- | 2452 | [[Uporabnik:Markres139|Markres139]] | 2 |- | 2453 | [[Uporabnik:MarkoŠid|MarkoŠid]] | 2 |- | 2454 | [[Uporabnik:Markomr~slwiki|Markomr~slwiki]] | 2 |- | 2455 | [[Uporabnik:MarkoCus|MarkoCus]] | 2 |- | 2456 | [[Uporabnik:MarkoBohanec|MarkoBohanec]] | 2 |- | 2457 | [[Uporabnik:Marjan871|Marjan871]] | 2 |- | 2458 | [[Uporabnik:Marjan80|Marjan80]] | 2 |- | 2459 | [[Uporabnik:Mariborčan|Mariborčan]] | 2 |- | 2460 | [[Uporabnik:Mariarosacernetic|Mariarosacernetic]] | 2 |- | 2461 | [[Uporabnik:Margaretaa|Margaretaa]] | 2 |- | 2462 | [[Uporabnik:Marek4|Marek4]] | 2 |- | 2463 | [[Uporabnik:Maredana|Maredana]] | 2 |- | 2464 | [[Uporabnik:Marco Antonio Merchán|Marco Antonio Merchán]] | 2 |- | 2465 | [[Uporabnik:Mar111|Mar111]] | 2 |- | 2466 | [[Uporabnik:Mantra~slwiki|Mantra~slwiki]] | 2 |- | 2467 | [[Uporabnik:Manchyy|Manchyy]] | 2 |- | 2468 | [[Uporabnik:Manchy|Manchy]] | 2 |- | 2469 | [[Uporabnik:Manca Sever|Manca Sever]] | 2 |- | 2470 | [[Uporabnik:Malinas|Malinas]] | 2 |- | 2471 | [[Uporabnik:Makarony|Makarony]] | 2 |- | 2472 | [[Uporabnik:Mak04|Mak04]] | 2 |- | 2473 | [[Uporabnik:Majstor11|Majstor11]] | 2 |- | 2474 | [[Uporabnik:Majql|Majql]] | 2 |- | 2475 | [[Uporabnik:Majkot|Majkot]] | 2 |- | 2476 | [[Uporabnik:Maja.Vene|Maja.Vene]] | 2 |- | 2477 | [[Uporabnik:Majasvener|Majasvener]] | 2 |- | 2478 | [[Uporabnik:Maja.pruscevic|Maja.pruscevic]] | 2 |- | 2479 | [[Uporabnik:MajaOrel|MajaOrel]] | 2 |- | 2480 | [[Uporabnik:Maja nagaja|Maja nagaja]] | 2 |- | 2481 | [[Uporabnik:MajaN|MajaN]] | 2 |- | 2482 | [[Uporabnik:Majamitrovic123|Majamitrovic123]] | 2 |- | 2483 | [[Uporabnik:Majalicen|Majalicen]] | 2 |- | 2484 | [[Uporabnik:Maja.jot|Maja.jot]] | 2 |- | 2485 | [[Uporabnik:Maja Cerar|Maja Cerar]] | 2 |- | 2486 | [[Uporabnik:Majaa20|Majaa20]] | 2 |- | 2487 | [[Uporabnik:Madmagpie|Madmagpie]] | 2 |- | 2488 | [[Uporabnik:Mademoiselle Coco|Mademoiselle Coco]] | 2 |- | 2489 | [[Uporabnik:Madam~slwiki|Madam~slwiki]] | 2 |- | 2490 | [[Uporabnik:Maarcis|Maarcis]] | 2 |- | 2491 | [[Uporabnik:M8urja~slwiki|M8urja~slwiki]] | 2 |- | 2492 | [[Uporabnik:Luky~slwiki|Luky~slwiki]] | 2 |- | 2493 | [[Uporabnik:Lukaslo~slwiki|Lukaslo~slwiki]] | 2 |- | 2494 | [[Uporabnik:Luka Kralj|Luka Kralj]] | 2 |- | 2495 | [[Uporabnik:LukainZak|LukainZak]] | 2 |- | 2496 | [[Uporabnik:Lukafreak|Lukafreak]] | 2 |- | 2497 | [[Uporabnik:Lukacio99|Lukacio99]] | 2 |- | 2498 | [[Uporabnik:Luka0983|Luka0983]] | 2 |- | 2499 | [[Uporabnik:Lučka Majcenovič|Lučka Majcenovič]] | 2 |- | 2500 | [[Uporabnik:LuciK|LuciK]] | 2 |- | 2501 | [[Uporabnik:Lucija Vesel|Lucija Vesel]] | 2 |- | 2502 | [[Uporabnik:Lucijar|Lucijar]] | 2 |- | 2503 | [[Uporabnik:Lucija Peclin|Lucija Peclin]] | 2 |- | 2504 | [[Uporabnik:Lucija Mandić|Lucija Mandić]] | 2 |- | 2505 | [[Uporabnik:Lucija in bojana|Lucija in bojana]] | 2 |- | 2506 | [[Uporabnik:Lubre|Lubre]] | 2 |- | 2507 | [[Uporabnik:LStorm|LStorm]] | 2 |- | 2508 | [[Uporabnik:Lozej|Lozej]] | 2 |- | 2509 | [[Uporabnik:Lowix|Lowix]] | 2 |- | 2510 | [[Uporabnik:Louwrents|Louwrents]] | 2 |- | 2511 | [[Uporabnik:Lokart|Lokart]] | 2 |- | 2512 | [[Uporabnik:Logopedinje iz nevre|Logopedinje iz nevre]] | 2 |- | 2513 | [[Uporabnik:LjubljanskiZmaj|LjubljanskiZmaj]] | 2 |- | 2514 | [[Uporabnik:Ljubljanika|Ljubljanika]] | 2 |- | 2515 | [[Uporabnik:Ljubljana5|Ljubljana5]] | 2 |- | 2516 | [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] | 2 |- | 2517 | [[Uporabnik:LittleAdorer|LittleAdorer]] | 2 |- | 2518 | [[Uporabnik:Lipovspe|Lipovspe]] | 2 |- | 2519 | [[Uporabnik:Lipovsekeva|Lipovsekeva]] | 2 |- | 2520 | [[Uporabnik:LINEX|LINEX]] | 2 |- | 2521 | [[Uporabnik:Linadv|Linadv]] | 2 |- | 2522 | [[Uporabnik:Lifesuckers|Lifesuckers]] | 2 |- | 2523 | [[Uporabnik:Liebeskind|Liebeskind]] | 2 |- | 2524 | [[Uporabnik:Lidijaspelic|Lidijaspelic]] | 2 |- | 2525 | [[Uporabnik:LidijaR|LidijaR]] | 2 |- | 2526 | [[Uporabnik:Lidija Gačnik|Lidija Gačnik]] | 2 |- | 2527 | [[Uporabnik:Lialuša|Lialuša]] | 2 |- | 2528 | [[Uporabnik:Leskovsek|Leskovsek]] | 2 |- | 2529 | [[Uporabnik:Leo~slwiki|Leo~slwiki]] | 2 |- | 2530 | [[Uporabnik:Lenin García Toledo|Lenin García Toledo]] | 2 |- | 2531 | [[Uporabnik:Lengl|Lengl]] | 2 |- | 2532 | [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] | 2 |- | 2533 | [[Uporabnik:Lemonade2806|Lemonade2806]] | 2 |- | 2534 | [[Uporabnik:Lelo~slwiki|Lelo~slwiki]] | 2 |- | 2535 | [[Uporabnik:Leli26|Leli26]] | 2 |- | 2536 | [[Uporabnik:Lejakim|Lejakim]] | 2 |- | 2537 | [[Uporabnik:Lealapuh|Lealapuh]] | 2 |- | 2538 | [[Uporabnik:Lea91|Lea91]] | 2 |- | 2539 | [[Uporabnik:Laura.terglav|Laura.terglav]] | 2 |- | 2540 | [[Uporabnik:Lara Geltar|Lara Geltar]] | 2 |- | 2541 | [[Uporabnik:Lana Djuratovič|Lana Djuratovič]] | 2 |- | 2542 | [[Uporabnik:Lali.lara|Lali.lara]] | 2 |- | 2543 | [[Uporabnik:LacPsi|LacPsi]] | 2 |- | 2544 | [[Uporabnik:KZver|KZver]] | 2 |- | 2545 | [[Uporabnik:Kvaga123|Kvaga123]] | 2 |- | 2546 | [[Uporabnik:Kuki12345678|Kuki12345678]] | 2 |- | 2547 | [[Uporabnik:Kspanchi|Kspanchi]] | 2 |- | 2548 | [[Uporabnik:Ks4308733|Ks4308733]] | 2 |- | 2549 | [[Uporabnik:Krunky231|Krunky231]] | 2 |- | 2550 | [[Uporabnik:KrunBrun|KrunBrun]] | 2 |- | 2551 | [[Uporabnik:Krofl|Krofl]] | 2 |- | 2552 | [[Uporabnik:Kristjan.stanko|Kristjan.stanko]] | 2 |- | 2553 | [[Uporabnik:Kristinca1|Kristinca1]] | 2 |- | 2554 | [[Uporabnik:KristinaMerljak|KristinaMerljak]] | 2 |- | 2555 | [[Uporabnik:Kristina dobravc|Kristina dobravc]] | 2 |- | 2556 | [[Uporabnik:Kripta|Kripta]] | 2 |- | 2557 | [[Uporabnik:Kovac.maja1|Kovac.maja1]] | 2 |- | 2558 | [[Uporabnik:Koromach|Koromach]] | 2 |- | 2559 | [[Uporabnik:Kori martin|Kori martin]] | 2 |- | 2560 | [[Uporabnik:Konikica|Konikica]] | 2 |- | 2561 | [[Uporabnik:Konegaa|Konegaa]] | 2 |- | 2562 | [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] | 2 |- | 2563 | [[Uporabnik:Kokoska18|Kokoska18]] | 2 |- | 2564 | [[Uporabnik:Kokiii|Kokiii]] | 2 |- | 2565 | [[Uporabnik:Kojanci|Kojanci]] | 2 |- | 2566 | [[Uporabnik:Kocepe1|Kocepe1]] | 2 |- | 2567 | [[Uporabnik:KlemenMesarec|KlemenMesarec]] | 2 |- | 2568 | [[Uporabnik:Klemenkonic|Klemenkonic]] | 2 |- | 2569 | [[Uporabnik:Klasja.k|Klasja.k]] | 2 |- | 2570 | [[Uporabnik:Klaraz23|Klaraz23]] | 2 |- | 2571 | [[Uporabnik:Klara Selsek|Klara Selsek]] | 2 |- | 2572 | [[Uporabnik:Klalajajc|Klalajajc]] | 2 |- | 2573 | [[Uporabnik:Kkatja123|Kkatja123]] | 2 |- | 2574 | [[Uporabnik:Kifl|Kifl]] | 2 |- | 2575 | [[Uporabnik:Kf1146|Kf1146]] | 2 |- | 2576 | [[Uporabnik:Kempo92|Kempo92]] | 2 |- | 2577 | [[Uporabnik:Kcitam|Kcitam]] | 2 |- | 2578 | [[Uporabnik:KavcnikD|KavcnikD]] | 2 |- | 2579 | [[Uporabnik:Katka~slwiki|Katka~slwiki]] | 2 |- | 2580 | [[Uporabnik:Katka Gorše|Katka Gorše]] | 2 |- | 2581 | [[Uporabnik:Katja Zupan|Katja Zupan]] | 2 |- | 2582 | [[Uporabnik:Katjaspiclin|Katjaspiclin]] | 2 |- | 2583 | [[Uporabnik:Katja ropoša|Katja ropoša]] | 2 |- | 2584 | [[Uporabnik:Katjaprimozic|Katjaprimozic]] | 2 |- | 2585 | [[Uporabnik:Katja Peganc|Katja Peganc]] | 2 |- | 2586 | [[Uporabnik:Katja Lavrič|Katja Lavrič]] | 2 |- | 2587 | [[Uporabnik:Katja Krajnc|Katja Krajnc]] | 2 |- | 2588 | [[Uporabnik:Katjakos8|Katjakos8]] | 2 |- | 2589 | [[Uporabnik:Katjaj|Katjaj]] | 2 |- | 2590 | [[Uporabnik:KatjaBS|KatjaBS]] | 2 |- | 2591 | [[Uporabnik:Katjaaa28|Katjaaa28]] | 2 |- | 2592 | [[Uporabnik:Katja55|Katja55]] | 2 |- | 2593 | [[Uporabnik:Kathrast|Kathrast]] | 2 |- | 2594 | [[Uporabnik:Katgre|Katgre]] | 2 |- | 2595 | [[Uporabnik:Katerpiler|Katerpiler]] | 2 |- | 2596 | [[Uporabnik:Katarina Rupnik|Katarina Rupnik]] | 2 |- | 2597 | [[Uporabnik:Katarina Prodan|Katarina Prodan]] | 2 |- | 2598 | [[Uporabnik:Katarina kalan|Katarina kalan]] | 2 |- | 2599 | [[Uporabnik:Karmicmoki|Karmicmoki]] | 2 |- | 2600 | [[Uporabnik:Karmen Strnad|Karmen Strnad]] | 2 |- | 2601 | [[Uporabnik:Karin demsar|Karin demsar]] | 2 |- | 2602 | [[Uporabnik:Kapljica|Kapljica]] | 2 |- | 2603 | [[Uporabnik:Kanoni1611|Kanoni1611]] | 2 |- | 2604 | [[Uporabnik:Kandidat|Kandidat]] | 2 |- | 2605 | [[Uporabnik:Kanabekobaton|Kanabekobaton]] | 2 |- | 2606 | [[Uporabnik:Kamelija|Kamelija]] | 2 |- | 2607 | [[Uporabnik:Kalimero~slwiki|Kalimero~slwiki]] | 2 |- | 2608 | [[Uporabnik:Kalanderq|Kalanderq]] | 2 |- | 2609 | [[Uporabnik:Kaja Tržan|Kaja Tržan]] | 2 |- | 2610 | [[Uporabnik:Kaja Krizman|Kaja Krizman]] | 2 |- | 2611 | [[Uporabnik:Kadum|Kadum]] | 2 |- | 2612 | [[Uporabnik:Kaatka|Kaatka]] | 2 |- | 2613 | [[Uporabnik:K4tj4|K4tj4]] | 2 |- | 2614 | [[Uporabnik:J. Z. Jana|J. Z. Jana]] | 2 |- | 2615 | [[Uporabnik:J. Zajc|J. Zajc]] | 2 |- | 2616 | [[Uporabnik:Jure Zrim|Jure Zrim]] | 2 |- | 2617 | [[Uporabnik:JureVI|JureVI]] | 2 |- | 2618 | [[Uporabnik:Jure Slak|Jure Slak]] | 2 |- | 2619 | [[Uporabnik:Jureking|Jureking]] | 2 |- | 2620 | [[Uporabnik:Juregrajner|Juregrajner]] | 2 |- | 2621 | [[Uporabnik:Jure.|Jure.]] | 2 |- | 2622 | [[Uporabnik:Jurcy3|Jurcy3]] | 2 |- | 2623 | [[Uporabnik:Julie Catherine|Julie Catherine]] | 2 |- | 2624 | [[Uporabnik:Jp~slwiki|Jp~slwiki]] | 2 |- | 2625 | [[Uporabnik:Jože Pokranjc|Jože Pokranjc]] | 2 |- | 2626 | [[Uporabnik:Josh Josh Joo|Josh Josh Joo]] | 2 |- | 2627 | [[Uporabnik:Josethim|Josethim]] | 2 |- | 2628 | [[Uporabnik:Jorg~slwiki|Jorg~slwiki]] | 2 |- | 2629 | [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo|Jordi Magrinyà Domingo]] | 2 |- | 2630 | [[Uporabnik:Jon Gua|Jon Gua]] | 2 |- | 2631 | [[Uporabnik:Jon2000|Jon2000]] | 2 |- | 2632 | [[Uporabnik:Joli~slwiki|Joli~slwiki]] | 2 |- | 2633 | [[Uporabnik:Jolandavehar|Jolandavehar]] | 2 |- | 2634 | [[Uporabnik:Johan-kg|Johan-kg]] | 2 |- | 2635 | [[Uporabnik:Jocjoc22|Jocjoc22]] | 2 |- | 2636 | [[Uporabnik:J.Klemen|J.Klemen]] | 2 |- | 2637 | [[Uporabnik:JJJ~slwiki|JJJ~slwiki]] | 2 |- | 2638 | [[Uporabnik:JimmyBlack~slwiki|JimmyBlack~slwiki]] | 2 |- | 2639 | [[Uporabnik:Jessy pinky|Jessy pinky]] | 2 |- | 2640 | [[Uporabnik:JEsa|JEsa]] | 2 |- | 2641 | [[Uporabnik:Jersaelk|Jersaelk]] | 2 |- | 2642 | [[Uporabnik:Jernej27|Jernej27]] | 2 |- | 2643 | [[Uporabnik:Jerfis|Jerfis]] | 2 |- | 2644 | [[Uporabnik:Je7roi|Je7roi]] | 2 |- | 2645 | [[Uporabnik:Jaz in pika|Jaz in pika]] | 2 |- | 2646 | [[Uporabnik:Jay Regvat|Jay Regvat]] | 2 |- | 2647 | [[Uporabnik:Jasna Vucko|Jasna Vucko]] | 2 |- | 2648 | [[Uporabnik:JasnaR|JasnaR]] | 2 |- | 2649 | [[Uporabnik:Jasmina Verbanac|Jasmina Verbanac]] | 2 |- | 2650 | [[Uporabnik:Jasmina subic|Jasmina subic]] | 2 |- | 2651 | [[Uporabnik:JasminaF|JasminaF]] | 2 |- | 2652 | [[Uporabnik:Jarovilnik|Jarovilnik]] | 2 |- | 2653 | [[Uporabnik:Janrus|Janrus]] | 2 |- | 2654 | [[Uporabnik:Janja Robnik|Janja Robnik]] | 2 |- | 2655 | [[Uporabnik:Janja Kmetič|Janja Kmetič]] | 2 |- | 2656 | [[Uporabnik:Janez.merhar|Janez.merhar]] | 2 |- | 2657 | [[Uporabnik:Janez Maček|Janez Maček]] | 2 |- | 2658 | [[Uporabnik:Janezgabrovsek|Janezgabrovsek]] | 2 |- | 2659 | [[Uporabnik:Janes~slwiki|Janes~slwiki]] | 2 |- | 2660 | [[Uporabnik:Jana Sušanj|Jana Sušanj]] | 2 |- | 2661 | [[Uporabnik:Jan Arh|Jan Arh]] | 2 |- | 2662 | [[Uporabnik:Janajemec|Janajemec]] | 2 |- | 2663 | [[Uporabnik:Jana C.|Jana C.]] | 2 |- | 2664 | [[Uporabnik:Jan1988|Jan1988]] | 2 |- | 2665 | [[Uporabnik:JaKova|JaKova]] | 2 |- | 2666 | [[Uporabnik:Jakob B.|Jakob B.]] | 2 |- | 2667 | [[Uporabnik:Jakafaj|Jakafaj]] | 2 |- | 2668 | [[Uporabnik:Jafaz|Jafaz]] | 2 |- | 2669 | [[Uporabnik:Jade Malfoy Rogers|Jade Malfoy Rogers]] | 2 |- | 2670 | [[Uporabnik:Jacenc|Jacenc]] | 2 |- | 2671 | [[Uporabnik:IzyLee|IzyLee]] | 2 |- | 2672 | [[Uporabnik:Iwa|Iwa]] | 2 |- | 2673 | [[Uporabnik:Ivotrade|Ivotrade]] | 2 |- | 2674 | [[Uporabnik:Ivlahinic|Ivlahinic]] | 2 |- | 2675 | [[Uporabnik:Ivan Švajgl|Ivan Švajgl]] | 2 |- | 2676 | [[Uporabnik:Ivansirko|Ivansirko]] | 2 |- | 2677 | [[Uporabnik:Ivancicina|Ivancicina]] | 2 |- | 2678 | [[Uporabnik:Ivanc|Ivanc]] | 2 |- | 2679 | [[Uporabnik:IvanaKočevar|IvanaKočevar]] | 2 |- | 2680 | [[Uporabnik:Ivah|Ivah]] | 2 |- | 2681 | [[Uporabnik:ITruplo|ITruplo]] | 2 |- | 2682 | [[Uporabnik:Istenicbarbara|Istenicbarbara]] | 2 |- | 2683 | [[Uporabnik:Ishia|Ishia]] | 2 |- | 2684 | [[Uporabnik:IseWater|IseWater]] | 2 |- | 2685 | [[Uporabnik:Irena~slwiki|Irena~slwiki]] | 2 |- | 2686 | [[Uporabnik:Irenap123|Irenap123]] | 2 |- | 2687 | [[Uporabnik:Irena Mejač|Irena Mejač]] | 2 |- | 2688 | [[Uporabnik:Ire007|Ire007]] | 2 |- | 2689 | [[Uporabnik:Irceu|Irceu]] | 2 |- | 2690 | [[Uporabnik:Interwikiworld|Interwikiworld]] | 2 |- | 2691 | [[Uporabnik:Interfobian|Interfobian]] | 2 |- | 2692 | [[Uporabnik:Intera|Intera]] | 2 |- | 2693 | [[Uporabnik:InNa|InNa]] | 2 |- | 2694 | [[Uporabnik:Inkjet1998|Inkjet1998]] | 2 |- | 2695 | [[Uporabnik:InfWikki|InfWikki]] | 2 |- | 2696 | [[Uporabnik:Info Slovenian|Info Slovenian]] | 2 |- | 2697 | [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] | 2 |- | 2698 | [[Uporabnik:Ines Beno|Ines Beno]] | 2 |- | 2699 | [[Uporabnik:Ina buca|Ina buca]] | 2 |- | 2700 | [[Uporabnik:Imbris~slwiki|Imbris~slwiki]] | 2 |- | 2701 | [[Uporabnik:Ilkorosec|Ilkorosec]] | 2 |- | 2702 | [[Uporabnik:IKocka|IKocka]] | 2 |- | 2703 | [[Uporabnik:Ijereb|Ijereb]] | 2 |- | 2704 | [[Uporabnik:Igor508|Igor508]] | 2 |- | 2705 | [[Uporabnik:Igor35|Igor35]] | 2 |- | 2706 | [[Uporabnik:Ignac.mihevc|Ignac.mihevc]] | 2 |- | 2707 | [[Uporabnik:Ifekali|Ifekali]] | 2 |- | 2708 | [[Uporabnik:IdaStimec|IdaStimec]] | 2 |- | 2709 | [[Uporabnik:Hrzic~slwiki|Hrzic~slwiki]] | 2 |- | 2710 | [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] | 2 |- | 2711 | [[Uporabnik:Horzi|Horzi]] | 2 |- | 2712 | [[Uporabnik:Horst|Horst]] | 2 |- | 2713 | [[Uporabnik:HoRcRuX123|HoRcRuX123]] | 2 |- | 2714 | [[Uporabnik:Hmtd7|Hmtd7]] | 2 |- | 2715 | [[Uporabnik:Hmarijan|Hmarijan]] | 2 |- | 2716 | [[Uporabnik:Hitridimitrij|Hitridimitrij]] | 2 |- | 2717 | [[Uporabnik:Hepan123|Hepan123]] | 2 |- | 2718 | [[Uporabnik:HELGAPRV|HELGAPRV]] | 2 |- | 2719 | [[Uporabnik:Helena Klobučar|Helena Klobučar]] | 2 |- | 2720 | [[Uporabnik:Hbabuka|Hbabuka]] | 2 |- | 2721 | [[Uporabnik:Hasić Ines|Hasić Ines]] | 2 |- | 2722 | [[Uporabnik:Hary IT from MT|Hary IT from MT]] | 2 |- | 2723 | [[Uporabnik:Harryca|Harryca]] | 2 |- | 2724 | [[Uporabnik:HariboInAutum|HariboInAutum]] | 2 |- | 2725 | [[Uporabnik:Hanibal07|Hanibal07]] | 2 |- | 2726 | [[Uporabnik:Hanajag|Hanajag]] | 2 |- | 2727 | [[Uporabnik:Hale-Bopp|Hale-Bopp]] | 2 |- | 2728 | [[Uporabnik:Haha88|Haha88]] | 2 |- | 2729 | [[Uporabnik:Gula|Gula]] | 2 |- | 2730 | [[Uporabnik:Gthel157|Gthel157]] | 2 |- | 2731 | [[Uporabnik:Grenaldine 27|Grenaldine 27]] | 2 |- | 2732 | [[Uporabnik:Gremi35|Gremi35]] | 2 |- | 2733 | [[Uporabnik:GregorPodgorelec|GregorPodgorelec]] | 2 |- | 2734 | [[Uporabnik:Gregormerlin|Gregormerlin]] | 2 |- | 2735 | [[Uporabnik:GregorKulturniUrednik|GregorKulturniUrednik]] | 2 |- | 2736 | [[Uporabnik:Gregor.kovacic.ilb|Gregor.kovacic.ilb]] | 2 |- | 2737 | [[Uporabnik:Gregor K.|Gregor K.]] | 2 |- | 2738 | [[Uporabnik:Gregor Cevc|Gregor Cevc]] | 2 |- | 2739 | [[Uporabnik:Gregix|Gregix]] | 2 |- | 2740 | [[Uporabnik:Gregakapun|Gregakapun]] | 2 |- | 2741 | [[Uporabnik:Greev|Greev]] | 2 |- | 2742 | [[Uporabnik:Gr33nt3a|Gr33nt3a]] | 2 |- | 2743 | [[Uporabnik:Gps~slwiki|Gps~slwiki]] | 2 |- | 2744 | [[Uporabnik:Gotyn91|Gotyn91]] | 2 |- | 2745 | [[Uporabnik:Gorinšca|Gorinšca]] | 2 |- | 2746 | [[Uporabnik:Gorazdhvala|Gorazdhvala]] | 2 |- | 2747 | [[Uporabnik:Gkgsd|Gkgsd]] | 2 |- | 2748 | [[Uporabnik:Gizmo 40|Gizmo 40]] | 2 |- | 2749 | [[Uporabnik:Girasol|Girasol]] | 2 |- | 2750 | [[Uporabnik:Gipanelli~slwiki|Gipanelli~slwiki]] | 2 |- | 2751 | [[Uporabnik:Ginos~slwiki|Ginos~slwiki]] | 2 |- | 2752 | [[Uporabnik:Gimli~slwiki|Gimli~slwiki]] | 2 |- | 2753 | [[Uporabnik:Gic|Gic]] | 2 |- | 2754 | [[Uporabnik:Ghenesis|Ghenesis]] | 2 |- | 2755 | [[Uporabnik:Geograf91|Geograf91]] | 2 |- | 2756 | [[Uporabnik:Genetik|Genetik]] | 2 |- | 2757 | [[Uporabnik:Gebluben222|Gebluben222]] | 2 |- | 2758 | [[Uporabnik:GeaGregoric|GeaGregoric]] | 2 |- | 2759 | [[Uporabnik:Gboehm81|Gboehm81]] | 2 |- | 2760 | [[Uporabnik:Gašper|Gašper]] | 2 |- | 2761 | [[Uporabnik:Galko~slwiki|Galko~slwiki]] | 2 |- | 2762 | [[Uporabnik:Gaj~slwiki|Gaj~slwiki]] | 2 |- | 2763 | [[Uporabnik:Gabriel Philadelpho|Gabriel Philadelpho]] | 2 |- | 2764 | [[Uporabnik:Fullers|Fullers]] | 2 |- | 2765 | [[Uporabnik:Frumoase|Frumoase]] | 2 |- | 2766 | [[Uporabnik:Frost~slwiki|Frost~slwiki]] | 2 |- | 2767 | [[Uporabnik:Franc12|Franc12]] | 2 |- | 2768 | [[Uporabnik:FranAdria|FranAdria]] | 2 |- | 2769 | [[Uporabnik:Fraki007|Fraki007]] | 2 |- | 2770 | [[Uporabnik:Fmlara|Fmlara]] | 2 |- | 2771 | [[Uporabnik:Flowers~slwiki|Flowers~slwiki]] | 2 |- | 2772 | [[Uporabnik:Flikca|Flikca]] | 2 |- | 2773 | [[Uporabnik:Flawless|Flawless]] | 2 |- | 2774 | [[Uporabnik:Flavijus|Flavijus]] | 2 |- | 2775 | [[Uporabnik:Fine15|Fine15]] | 2 |- | 2776 | [[Uporabnik:Filmested|Filmested]] | 2 |- | 2777 | [[Uporabnik:Filmar00|Filmar00]] | 2 |- | 2778 | [[Uporabnik:Filippos Fragkogiannis|Filippos Fragkogiannis]] | 2 |- | 2779 | [[Uporabnik:Fila-davidson|Fila-davidson]] | 2 |- | 2780 | [[Uporabnik:Ferrus|Ferrus]] | 2 |- | 2781 | [[Uporabnik:Fatg|Fatg]] | 2 |- | 2782 | [[Uporabnik:Fančka senica|Fančka senica]] | 2 |- | 2783 | [[Uporabnik:Faktikus|Faktikus]] | 2 |- | 2784 | [[Uporabnik:Fajn94|Fajn94]] | 2 |- | 2785 | [[Uporabnik:Fabriemo|Fabriemo]] | 2 |- | 2786 | [[Uporabnik:Excav|Excav]] | 2 |- | 2787 | [[Uporabnik:Ex13|Ex13]] | 2 |- | 2788 | [[Uporabnik:EveXXL|EveXXL]] | 2 |- | 2789 | [[Uporabnik:Evatravnik|Evatravnik]] | 2 |- | 2790 | [[Uporabnik:Eva.oven|Eva.oven]] | 2 |- | 2791 | [[Uporabnik:Euterpe~slwiki|Euterpe~slwiki]] | 2 |- | 2792 | [[Uporabnik:EU~slwiki|EU~slwiki]] | 2 |- | 2793 | [[Uporabnik:Eurodj|Eurodj]] | 2 |- | 2794 | [[Uporabnik:Esteraaaa|Esteraaaa]] | 2 |- | 2795 | [[Uporabnik:Erikakum|Erikakum]] | 2 |- | 2796 | [[Uporabnik:Eric abiog|Eric abiog]] | 2 |- | 2797 | [[Uporabnik:Ereberc|Ereberc]] | 2 |- | 2798 | [[Uporabnik:Emke EC|Emke EC]] | 2 |- | 2799 | [[Uporabnik:Ema Šorli|Ema Šorli]] | 2 |- | 2800 | [[Uporabnik:Ema88|Ema88]] | 2 |- | 2801 | [[Uporabnik:Elvis presley~slwiki|Elvis presley~slwiki]] | 2 |- | 2802 | [[Uporabnik:Elita555|Elita555]] | 2 |- | 2803 | [[Uporabnik:Elina~slwiki|Elina~slwiki]] | 2 |- | 2804 | [[Uporabnik:El Diablo|El Diablo]] | 2 |- | 2805 | [[Uporabnik:ElCet|ElCet]] | 2 |- | 2806 | [[Uporabnik:ElaPer|ElaPer]] | 2 |- | 2807 | [[Uporabnik:Ekosachi|Ekosachi]] | 2 |- | 2808 | [[Uporabnik:Egonmann|Egonmann]] | 2 |- | 2809 | [[Uporabnik:EgonLozej|EgonLozej]] | 2 |- | 2810 | [[Uporabnik:Edinakaj|Edinakaj]] | 2 |- | 2811 | [[Uporabnik:E.D.Au.Üb.|E.D.Au.Üb.]] | 2 |- | 2812 | [[Uporabnik:Dv~slwiki|Dv~slwiki]] | 2 |- | 2813 | [[Uporabnik:DvojcicA|DvojcicA]] | 2 |- | 2814 | [[Uporabnik:Dvinko|Dvinko]] | 2 |- | 2815 | [[Uporabnik:Dusar|Dusar]] | 2 |- | 2816 | [[Uporabnik:Dunja Gorišek|Dunja Gorišek]] | 2 |- | 2817 | [[Uporabnik:Dubravka Gramc|Dubravka Gramc]] | 2 |- | 2818 | [[Uporabnik:DTOM|DTOM]] | 2 |- | 2819 | [[Uporabnik:Dstumpi|Dstumpi]] | 2 |- | 2820 | [[Uporabnik:Dsaboti|Dsaboti]] | 2 |- | 2821 | [[Uporabnik:Drzob|Drzob]] | 2 |- | 2822 | [[Uporabnik:Drvača16|Drvača16]] | 2 |- | 2823 | [[Uporabnik:Dromos Tucano|Dromos Tucano]] | 2 |- | 2824 | [[Uporabnik:Drljepan28|Drljepan28]] | 2 |- | 2825 | [[Uporabnik:Drevoveren|Drevoveren]] | 2 |- | 2826 | [[Uporabnik:Dreuter|Dreuter]] | 2 |- | 2827 | [[Uporabnik:Drejac|Drejac]] | 2 |- | 2828 | [[Uporabnik:Dr. Borut Oblak|Dr. Borut Oblak]] | 2 |- | 2829 | [[Uporabnik:Doris Vöröš|Doris Vöröš]] | 2 |- | 2830 | [[Uporabnik:DoriaJanša|DoriaJanša]] | 2 |- | 2831 | [[Uporabnik:ĐORĐP|ĐORĐP]] | 2 |- | 2832 | [[Uporabnik:Donald1972|Donald1972]] | 2 |- | 2833 | [[Uporabnik:Dominguez|Dominguez]] | 2 |- | 2834 | [[Uporabnik:Domen~slwiki|Domen~slwiki]] | 2 |- | 2835 | [[Uporabnik:Domen.Marolt|Domen.Marolt]] | 2 |- | 2836 | [[Uporabnik:Domenl20|Domenl20]] | 2 |- | 2837 | [[Uporabnik:DomenKulovec|DomenKulovec]] | 2 |- | 2838 | [[Uporabnik:Domen3|Domen3]] | 2 |- | 2839 | [[Uporabnik:Dolur|Dolur]] | 2 |- | 2840 | [[Uporabnik:Dmitri Lytov|Dmitri Lytov]] | 2 |- | 2841 | [[Uporabnik:Dioklecij|Dioklecij]] | 2 |- | 2842 | [[Uporabnik:Diny~slwiki|Diny~slwiki]] | 2 |- | 2843 | [[Uporabnik:Dinooblak|Dinooblak]] | 2 |- | 2844 | [[Uporabnik:Dilin96|Dilin96]] | 2 |- | 2845 | [[Uporabnik:Desuzah|Desuzah]] | 2 |- | 2846 | [[Uporabnik:Denis.Stupar123|Denis.Stupar123]] | 2 |- | 2847 | [[Uporabnik:Denis.Humar|Denis.Humar]] | 2 |- | 2848 | [[Uporabnik:Denis977|Denis977]] | 2 |- | 2849 | [[Uporabnik:Delo~slwiki|Delo~slwiki]] | 2 |- | 2850 | [[Uporabnik:Dejanr|Dejanr]] | 2 |- | 2851 | [[Uporabnik:DejanDragisic|DejanDragisic]] | 2 |- | 2852 | [[Uporabnik:DejanD1|DejanD1]] | 2 |- | 2853 | [[Uporabnik:Deika|Deika]] | 2 |- | 2854 | [[Uporabnik:Deena~slwiki|Deena~slwiki]] | 2 |- | 2855 | [[Uporabnik:Declanfanaa|Declanfanaa]] | 2 |- | 2856 | [[Uporabnik:Debevec|Debevec]] | 2 |- | 2857 | [[Uporabnik:Ddksr|Ddksr]] | 2 |- | 2858 | [[Uporabnik:DDJanez|DDJanez]] | 2 |- | 2859 | [[Uporabnik:DDamjan|DDamjan]] | 2 |- | 2860 | [[Uporabnik:DC~slwiki|DC~slwiki]] | 2 |- | 2861 | [[Uporabnik:Dbenedik|Dbenedik]] | 2 |- | 2862 | [[Uporabnik:Davidd~slwiki|Davidd~slwiki]] | 2 |- | 2863 | [[Uporabnik:DavidBor95|DavidBor95]] | 2 |- | 2864 | [[Uporabnik:Darko Žnidaršič|Darko Žnidaršič]] | 2 |- | 2865 | [[Uporabnik:Darkanshadow|Darkanshadow]] | 2 |- | 2866 | [[Uporabnik:Darja.rugelj|Darja.rugelj]] | 2 |- | 2867 | [[Uporabnik:Darja Matkovič|Darja Matkovič]] | 2 |- | 2868 | [[Uporabnik:Darja malovrh|Darja malovrh]] | 2 |- | 2869 | [[Uporabnik:Darja Kogovšek|Darja Kogovšek]] | 2 |- | 2870 | [[Uporabnik:Danijelkovacic|Danijelkovacic]] | 2 |- | 2871 | [[Uporabnik:Damjana Šega|Damjana Šega]] | 2 |- | 2872 | [[Uporabnik:Damirmulalic79|Damirmulalic79]] | 2 |- | 2873 | [[Uporabnik:Daki1|Daki1]] | 2 |- | 2874 | [[Uporabnik:Daft|Daft]] | 2 |- | 2875 | [[Uporabnik:Dady99|Dady99]] | 2 |- | 2876 | [[Uporabnik:D987654321|D987654321]] | 2 |- | 2877 | [[Uporabnik:Cvelbar|Cvelbar]] | 2 |- | 2878 | [[Uporabnik:Cvbn~slwiki|Cvbn~slwiki]] | 2 |- | 2879 | [[Uporabnik:Csesznekgirl|Csesznekgirl]] | 2 |- | 2880 | [[Uporabnik:Crocs|Crocs]] | 2 |- | 2881 | [[Uporabnik:Crni diamant|Crni diamant]] | 2 |- | 2882 | [[Uporabnik:Crazyslo007|Crazyslo007]] | 2 |- | 2883 | [[Uporabnik:Cornelius|Cornelius]] | 2 |- | 2884 | [[Uporabnik:Coprnicazofka|Coprnicazofka]] | 2 |- | 2885 | [[Uporabnik:ContentPaul|ContentPaul]] | 2 |- | 2886 | [[Uporabnik:Colino|Colino]] | 2 |- | 2887 | [[Uporabnik:Colibri|Colibri]] | 2 |- | 2888 | [[Uporabnik:Coldpizza522|Coldpizza522]] | 2 |- | 2889 | [[Uporabnik:CloudFakr|CloudFakr]] | 2 |- | 2890 | [[Uporabnik:Ckherni|Ckherni]] | 2 |- | 2891 | [[Uporabnik:Cinmad|Cinmad]] | 2 |- | 2892 | [[Uporabnik:ChunkyGossip|ChunkyGossip]] | 2 |- | 2893 | [[Uporabnik:Chloris pale green|Chloris pale green]] | 2 |- | 2894 | [[Uporabnik:ChelseaFC91|ChelseaFC91]] | 2 |- | 2895 | [[Uporabnik:ChelloS3|ChelloS3]] | 2 |- | 2896 | [[Uporabnik:Cethegus|Cethegus]] | 2 |- | 2897 | [[Uporabnik:CesarNS1980|CesarNS1980]] | 2 |- | 2898 | [[Uporabnik:Centaurus33|Centaurus33]] | 2 |- | 2899 | [[Uporabnik:Cekli829|Cekli829]] | 2 |- | 2900 | [[Uporabnik:Ceferin|Ceferin]] | 2 |- | 2901 | [[Uporabnik:Cebulca|Cebulca]] | 2 |- | 2902 | [[Uporabnik:Cebelicy|Cebelicy]] | 2 |- | 2903 | [[Uporabnik:Čebelica|Čebelica]] | 2 |- | 2904 | [[Uporabnik:CBE76M|CBE76M]] | 2 |- | 2905 | [[Uporabnik:Castro854|Castro854]] | 2 |- | 2906 | [[Uporabnik:Carly Jepsen|Carly Jepsen]] | 2 |- | 2907 | [[Uporabnik:CaqKa|CaqKa]] | 2 |- | 2908 | [[Uporabnik:Candek Tea|Candek Tea]] | 2 |- | 2909 | [[Uporabnik:Cacophonia~slwiki|Cacophonia~slwiki]] | 2 |- | 2910 | [[Uporabnik:Byne|Byne]] | 2 |- | 2911 | [[Uporabnik:Buček|Buček]] | 2 |- | 2912 | [[Uporabnik:Bstermecki|Bstermecki]] | 2 |- | 2913 | [[Uporabnik:Brunokuzmin|Brunokuzmin]] | 2 |- | 2914 | [[Uporabnik:Brouky|Brouky]] | 2 |- | 2915 | [[Uporabnik:Brokoli|Brokoli]] | 2 |- | 2916 | [[Uporabnik:Brisakita|Brisakita]] | 2 |- | 2917 | [[Uporabnik:Brez Name|Brez Name]] | 2 |- | 2918 | [[Uporabnik:Brb~slwiki|Brb~slwiki]] | 2 |- | 2919 | [[Uporabnik:BozoT|BozoT]] | 2 |- | 2920 | [[Uporabnik:Božo|Božo]] | 2 |- | 2921 | [[Uporabnik:Boyson|Boyson]] | 2 |- | 2922 | [[Uporabnik:Bostjanr|Bostjanr]] | 2 |- | 2923 | [[Uporabnik:Bostjan Petric|Bostjan Petric]] | 2 |- | 2924 | [[Uporabnik:Boris MUN|Boris MUN]] | 2 |- | 2925 | [[Uporabnik:Borezo|Borezo]] | 2 |- | 2926 | [[Uporabnik:Bonsaj|Bonsaj]] | 2 |- | 2927 | [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] | 2 |- | 2928 | [[Uporabnik:Bojana Žakelj|Bojana Žakelj]] | 2 |- | 2929 | [[Uporabnik:BogatajM|BogatajM]] | 2 |- | 2930 | [[Uporabnik:Boff~slwiki|Boff~slwiki]] | 2 |- | 2931 | [[Uporabnik:Bodyguard~slwiki|Bodyguard~slwiki]] | 2 |- | 2932 | [[Uporabnik:Boby~slwiki|Boby~slwiki]] | 2 |- | 2933 | [[Uporabnik:Bmfreak|Bmfreak]] | 2 |- | 2934 | [[Uporabnik:Bmc100b|Bmc100b]] | 2 |- | 2935 | [[Uporabnik:Blueharp|Blueharp]] | 2 |- | 2936 | [[Uporabnik:Blip123|Blip123]] | 2 |- | 2937 | [[Uporabnik:Blerof|Blerof]] | 2 |- | 2938 | [[Uporabnik:Blaž Šoba|Blaž Šoba]] | 2 |- | 2939 | [[Uporabnik:Blaž Posušen|Blaž Posušen]] | 2 |- | 2940 | [[Uporabnik:Blazg|Blazg]] | 2 |- | 2941 | [[Uporabnik:Blass|Blass]] | 2 |- | 2942 | [[Uporabnik:Blank3|Blank3]] | 2 |- | 2943 | [[Uporabnik:BlacKNighT|BlacKNighT]] | 2 |- | 2944 | [[Uporabnik:Bla1011|Bla1011]] | 2 |- | 2945 | [[Uporabnik:Bitlbok|Bitlbok]] | 2 |- | 2946 | [[Uporabnik:Bitjece|Bitjece]] | 2 |- | 2947 | [[Uporabnik:Bischoff~slwiki|Bischoff~slwiki]] | 2 |- | 2948 | [[Uporabnik:Bionc|Bionc]] | 2 |- | 2949 | [[Uporabnik:BikecF|BikecF]] | 2 |- | 2950 | [[Uporabnik:Bibot|Bibot]] | 2 |- | 2951 | [[Uporabnik:Bibarina|Bibarina]] | 2 |- | 2952 | [[Uporabnik:Bevk A.|Bevk A.]] | 2 |- | 2953 | [[Uporabnik:Bertik~slwiki|Bertik~slwiki]] | 2 |- | 2954 | [[Uporabnik:Bernhard bluforce|Bernhard bluforce]] | 2 |- | 2955 | [[Uporabnik:Berkut~slwiki|Berkut~slwiki]] | 2 |- | 2956 | [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] | 2 |- | 2957 | [[Uporabnik:BeneharoMencey|BeneharoMencey]] | 2 |- | 2958 | [[Uporabnik:Belinau|Belinau]] | 2 |- | 2959 | [[Uporabnik:Belika95|Belika95]] | 2 |- | 2960 | [[Uporabnik:Beepblip|Beepblip]] | 2 |- | 2961 | [[Uporabnik:Bboyandi|Bboyandi]] | 2 |- | 2962 | [[Uporabnik:Batistič.Kaja|Batistič.Kaja]] | 2 |- | 2963 | [[Uporabnik:Bastl U|Bastl U]] | 2 |- | 2964 | [[Uporabnik:Bassti~slwiki|Bassti~slwiki]] | 2 |- | 2965 | [[Uporabnik:Barbie27|Barbie27]] | 2 |- | 2966 | [[Uporabnik:Barbarosa~slwiki|Barbarosa~slwiki]] | 2 |- | 2967 | [[Uporabnik:Barbara.policar|Barbara.policar]] | 2 |- | 2968 | [[Uporabnik:Barbara Knavs|Barbara Knavs]] | 2 |- | 2969 | [[Uporabnik:BarbaraK1989|BarbaraK1989]] | 2 |- | 2970 | [[Uporabnik:Barbara Hrast|Barbara Hrast]] | 2 |- | 2971 | [[Uporabnik:Barbaragrajska|Barbaragrajska]] | 2 |- | 2972 | [[Uporabnik:Bakla|Bakla]] | 2 |- | 2973 | [[Uporabnik:Badgirl|Badgirl]] | 2 |- | 2974 | [[Uporabnik:Babalu~slwiki|Babalu~slwiki]] | 2 |- | 2975 | [[Uporabnik:Baarby|Baarby]] | 2 |- | 2976 | [[Uporabnik:Axdk|Axdk]] | 2 |- | 2977 | [[Uporabnik:Awak3N|Awak3N]] | 2 |- | 2978 | [[Uporabnik:Avtopark|Avtopark]] | 2 |- | 2979 | [[Uporabnik:Avgi™|Avgi™]] | 2 |- | 2980 | [[Uporabnik:AVATA|AVATA]] | 2 |- | 2981 | [[Uporabnik:Australiko|Australiko]] | 2 |- | 2982 | [[Uporabnik:Atom~slwiki|Atom~slwiki]] | 2 |- | 2983 | [[Uporabnik:Ask 59|Ask 59]] | 2 |- | 2984 | [[Uporabnik:ArtLiam333|ArtLiam333]] | 2 |- | 2985 | [[Uporabnik:ArijanaV|ArijanaV]] | 2 |- | 2986 | [[Uporabnik:Arhitekturna teorija in kritika|Arhitekturna teorija in kritika]] | 2 |- | 2987 | [[Uporabnik:Arhec87|Arhec87]] | 2 |- | 2988 | [[Uporabnik:Arcy~slwiki|Arcy~slwiki]] | 2 |- | 2989 | [[Uporabnik:Aramat|Aramat]] | 2 |- | 2990 | [[Uporabnik:Aquila non capit muscas|Aquila non capit muscas]] | 2 |- | 2991 | [[Uporabnik:APestotnik|APestotnik]] | 2 |- | 2992 | [[Uporabnik:Anzetoni|Anzetoni]] | 2 |- | 2993 | [[Uporabnik:Anzet01|Anzet01]] | 2 |- | 2994 | [[Uporabnik:Anže Šinkovec|Anže Šinkovec]] | 2 |- | 2995 | [[Uporabnik:Anubis~slwiki|Anubis~slwiki]] | 2 |- | 2996 | [[Uporabnik:Antiklinala|Antiklinala]] | 2 |- | 2997 | [[Uporabnik:Anonimo.moratti|Anonimo.moratti]] | 2 |- | 2998 | [[Uporabnik:AnNiko|AnNiko]] | 2 |- | 2999 | [[Uporabnik:Anmeg13|Anmeg13]] | 2 |- | 3000 | [[Uporabnik:Anjazni|Anjazni]] | 2 |- |} 9rmyv8a1a69ek52d8elg1yps9bszinx Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/3001–4000 4 485415 6747240 6731699 2026-09-06T07:24:06Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 3001–4000 6747240 wikitext text/x-wiki === 3001–4000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 3001 | [[Uporabnik:Anja Zajamšek|Anja Zajamšek]] | 2 |- | 3002 | [[Uporabnik:AnjaT90|AnjaT90]] | 2 |- | 3003 | [[Uporabnik:Anja Petric|Anja Petric]] | 2 |- | 3004 | [[Uporabnik:Anja Krašovec|Anja Krašovec]] | 2 |- | 3005 | [[Uporabnik:Anja.jerin|Anja.jerin]] | 2 |- | 3006 | [[Uporabnik:Anjagrahek|Anjagrahek]] | 2 |- | 3007 | [[Uporabnik:Anitali|Anitali]] | 2 |- | 3008 | [[Uporabnik:Animus~slwiki|Animus~slwiki]] | 2 |- | 3009 | [[Uporabnik:AndrejZobik|AndrejZobik]] | 2 |- | 3010 | [[Uporabnik:Andrej Šauperl|Andrej Šauperl]] | 2 |- | 3011 | [[Uporabnik:Andrejmesaric|Andrejmesaric]] | 2 |- | 3012 | [[Uporabnik:AndrejBauer|AndrejBauer]] | 2 |- | 3013 | [[Uporabnik:Andrejakogovsek|Andrejakogovsek]] | 2 |- | 3014 | [[Uporabnik:Andrej556|Andrej556]] | 2 |- | 3015 | [[Uporabnik:Andrej22|Andrej22]] | 2 |- | 3016 | [[Uporabnik:Andrazz|Andrazz]] | 2 |- | 3017 | [[Uporabnik:Andraz.brecko@gmail.com|Andraz.brecko@gmail.com]] | 2 |- | 3018 | [[Uporabnik:Andral|Andral]] | 2 |- | 3019 | [[Uporabnik:Ancicaa|Ancicaa]] | 2 |- | 3020 | [[Uporabnik:Anč55|Anč55]] | 2 |- | 3021 | [[Uporabnik:Ana Zelenko|Ana Zelenko]] | 2 |- | 3022 | [[Uporabnik:Anavcelje|Anavcelje]] | 2 |- | 3023 | [[Uporabnik:Anasipa|Anasipa]] | 2 |- | 3024 | [[Uporabnik:Ana Meglič1|Ana Meglič1]] | 2 |- | 3025 | [[Uporabnik:Ana Lajlar|Ana Lajlar]] | 2 |- | 3026 | [[Uporabnik:Anagram16|Anagram16]] | 2 |- | 3027 | [[Uporabnik:Ana Gabršček|Ana Gabršček]] | 2 |- | 3028 | [[Uporabnik:Anaderca|Anaderca]] | 2 |- | 3029 | [[Uporabnik:Anabelz|Anabelz]] | 2 |- | 3030 | [[Uporabnik:Amlednik|Amlednik]] | 2 |- | 3031 | [[Uporabnik:Am.ka99|Am.ka99]] | 2 |- | 3032 | [[Uporabnik:Ameliepouland|Ameliepouland]] | 2 |- | 3033 | [[Uporabnik:Amedved|Amedved]] | 2 |- | 3034 | [[Uporabnik:Amanesciri2020|Amanesciri2020]] | 2 |- | 3035 | [[Uporabnik:Amaja|Amaja]] | 2 |- | 3036 | [[Uporabnik:Amadej Škibin|Amadej Škibin]] | 2 |- | 3037 | [[Uporabnik:Alomuc|Alomuc]] | 2 |- | 3038 | [[Uporabnik:Almakare|Almakare]] | 2 |- | 3039 | [[Uporabnik:Alm76fym|Alm76fym]] | 2 |- | 3040 | [[Uporabnik:Aljosatoplak|Aljosatoplak]] | 2 |- | 3041 | [[Uporabnik:Aljoša Kravanja|Aljoša Kravanja]] | 2 |- | 3042 | [[Uporabnik:Aljosa21|Aljosa21]] | 2 |- | 3043 | [[Uporabnik:Aljaz93|Aljaz93]] | 2 |- | 3044 | [[Uporabnik:Aljaz3921|Aljaz3921]] | 2 |- | 3045 | [[Uporabnik:Aljaz1CLegenda|Aljaz1CLegenda]] | 2 |- | 3046 | [[Uporabnik:Aligator|Aligator]] | 2 |- | 3047 | [[Uporabnik:Alibertine|Alibertine]] | 2 |- | 3048 | [[Uporabnik:Alexp|Alexp]] | 2 |- | 3049 | [[Uporabnik:Alexia|Alexia]] | 2 |- | 3050 | [[Uporabnik:Alexa24~slwiki|Alexa24~slwiki]] | 2 |- | 3051 | [[Uporabnik:Alessio slo|Alessio slo]] | 2 |- | 3052 | [[Uporabnik:Aless.horvat|Aless.horvat]] | 2 |- | 3053 | [[Uporabnik:Aleskamensek|Aleskamensek]] | 2 |- | 3054 | [[Uporabnik:Ales.jager|Ales.jager]] | 2 |- | 3055 | [[Uporabnik:Ales.glottanova.si|Ales.glottanova.si]] | 2 |- | 3056 | [[Uporabnik:Alesbelic|Alesbelic]] | 2 |- | 3057 | [[Uporabnik:Alen.skok|Alen.skok]] | 2 |- | 3058 | [[Uporabnik:AlenkaZZ|AlenkaZZ]] | 2 |- | 3059 | [[Uporabnik:Alenka Veber|Alenka Veber]] | 2 |- | 3060 | [[Uporabnik:Alenka Frank|Alenka Frank]] | 2 |- | 3061 | [[Uporabnik:Alenka86|Alenka86]] | 2 |- | 3062 | [[Uporabnik:Alencek~slwiki|Alencek~slwiki]] | 2 |- | 3063 | [[Uporabnik:Aleksandra Špehar|Aleksandra Špehar]] | 2 |- | 3064 | [[Uporabnik:Alborada|Alborada]] | 2 |- | 3065 | [[Uporabnik:Alavrencic|Alavrencic]] | 2 |- | 3066 | [[Uporabnik:Akul~slwiki|Akul~slwiki]] | 2 |- | 3067 | [[Uporabnik:AK2468|AK2468]] | 2 |- | 3068 | [[Uporabnik:AJona1992|AJona1992]] | 2 |- | 3069 | [[Uporabnik:Ajetamm|Ajetamm]] | 2 |- | 3070 | [[Uporabnik:AjdovskaDeklica|AjdovskaDeklica]] | 2 |- | 3071 | [[Uporabnik:Ajda Brkopec|Ajda Brkopec]] | 2 |- | 3072 | [[Uporabnik:Ajda.92|Ajda.92]] | 2 |- | 3073 | [[Uporabnik:Ajda0101|Ajda0101]] | 2 |- | 3074 | [[Uporabnik:Aiwa~slwiki|Aiwa~slwiki]] | 2 |- | 3075 | [[Uporabnik:AiiDica|AiiDica]] | 2 |- | 3076 | [[Uporabnik:Aichi~slwiki|Aichi~slwiki]] | 2 |- | 3077 | [[Uporabnik:ADOEM|ADOEM]] | 2 |- | 3078 | [[Uporabnik:Adidaska|Adidaska]] | 2 |- | 3079 | [[Uporabnik:Abvdj|Abvdj]] | 2 |- | 3080 | [[Uporabnik:Aboxdc|Aboxdc]] | 2 |- | 3081 | [[Uporabnik:Aar~slwiki|Aar~slwiki]] | 2 |- | 3082 | [[Uporabnik:93.66.65.91|93.66.65.91]] | 2 |- | 3083 | [[Uporabnik:93.147.185.221|93.147.185.221]] | 2 |- | 3084 | [[Uporabnik:93.103.195.69|93.103.195.69]] | 2 |- | 3085 | [[Uporabnik:90.157.214.14|90.157.214.14]] | 2 |- | 3086 | [[Uporabnik:90.157.213.12|90.157.213.12]] | 2 |- | 3087 | [[Uporabnik:90.157.159.96|90.157.159.96]] | 2 |- | 3088 | [[Uporabnik:90.157.142.50|90.157.142.50]] | 2 |- | 3089 | [[Uporabnik:90.157.139.118|90.157.139.118]] | 2 |- | 3090 | [[Uporabnik:8Lenc8|8Lenc8]] | 2 |- | 3091 | [[Uporabnik:8d carji|8d carji]] | 2 |- | 3092 | [[Uporabnik:89.212.90.247|89.212.90.247]] | 2 |- | 3093 | [[Uporabnik:89.212.85.10|89.212.85.10]] | 2 |- | 3094 | [[Uporabnik:89.212.75.1|89.212.75.1]] | 2 |- | 3095 | [[Uporabnik:89.212.7.119|89.212.7.119]] | 2 |- | 3096 | [[Uporabnik:89.212.70.187|89.212.70.187]] | 2 |- | 3097 | [[Uporabnik:89.212.54.175|89.212.54.175]] | 2 |- | 3098 | [[Uporabnik:89.212.44.2|89.212.44.2]] | 2 |- | 3099 | [[Uporabnik:89.212.202.243|89.212.202.243]] | 2 |- | 3100 | [[Uporabnik:89.212.151.226|89.212.151.226]] | 2 |- | 3101 | [[Uporabnik:89.212.127.219|89.212.127.219]] | 2 |- | 3102 | [[Uporabnik:89.212.104.167|89.212.104.167]] | 2 |- | 3103 | [[Uporabnik:89.143.85.151|89.143.85.151]] | 2 |- | 3104 | [[Uporabnik:89.143.132.178|89.143.132.178]] | 2 |- | 3105 | [[Uporabnik:89.143.104.241|89.143.104.241]] | 2 |- | 3106 | [[Uporabnik:89.142.215.131|89.142.215.131]] | 2 |- | 3107 | [[Uporabnik:89.142.19.163|89.142.19.163]] | 2 |- | 3108 | [[Uporabnik:89.142.149.134|89.142.149.134]] | 2 |- | 3109 | [[Uporabnik:89.142.136.1|89.142.136.1]] | 2 |- | 3110 | [[Uporabnik:89.142.124.249|89.142.124.249]] | 2 |- | 3111 | [[Uporabnik:89.142.102.145|89.142.102.145]] | 2 |- | 3112 | [[Uporabnik:87.207.42.50|87.207.42.50]] | 2 |- | 3113 | [[Uporabnik:86tjasa86|86tjasa86]] | 2 |- | 3114 | [[Uporabnik:86.61.96.133|86.61.96.133]] | 2 |- | 3115 | [[Uporabnik:86.61.75.190|86.61.75.190]] | 2 |- | 3116 | [[Uporabnik:86.61.7.241|86.61.7.241]] | 2 |- | 3117 | [[Uporabnik:86.61.72.144|86.61.72.144]] | 2 |- | 3118 | [[Uporabnik:86.61.70.156|86.61.70.156]] | 2 |- | 3119 | [[Uporabnik:86.61.65.249|86.61.65.249]] | 2 |- | 3120 | [[Uporabnik:86.61.5.229|86.61.5.229]] | 2 |- | 3121 | [[Uporabnik:86.61.47.67|86.61.47.67]] | 2 |- | 3122 | [[Uporabnik:86.61.46.133|86.61.46.133]] | 2 |- | 3123 | [[Uporabnik:86.61.26.137|86.61.26.137]] | 2 |- | 3124 | [[Uporabnik:86.61.21.128|86.61.21.128]] | 2 |- | 3125 | [[Uporabnik:86.61.122.240|86.61.122.240]] | 2 |- | 3126 | [[Uporabnik:86.58.91.125|86.58.91.125]] | 2 |- | 3127 | [[Uporabnik:86.58.15.79|86.58.15.79]] | 2 |- | 3128 | [[Uporabnik:86.58.13.77|86.58.13.77]] | 2 |- | 3129 | [[Uporabnik:85.10.16.231|85.10.16.231]] | 2 |- | 3130 | [[Uporabnik:84.52.186.142|84.52.186.142]] | 2 |- | 3131 | [[Uporabnik:84.52.171.9|84.52.171.9]] | 2 |- | 3132 | [[Uporabnik:84.52.165.6|84.52.165.6]] | 2 |- | 3133 | [[Uporabnik:84.52.158.75|84.52.158.75]] | 2 |- | 3134 | [[Uporabnik:84.52.155.38|84.52.155.38]] | 2 |- | 3135 | [[Uporabnik:84.52.154.242|84.52.154.242]] | 2 |- | 3136 | [[Uporabnik:84.52.142.73|84.52.142.73]] | 2 |- | 3137 | [[Uporabnik:84.52.142.238|84.52.142.238]] | 2 |- | 3138 | [[Uporabnik:84.52.140.65|84.52.140.65]] | 2 |- | 3139 | [[Uporabnik:84.41.67.11|84.41.67.11]] | 2 |- | 3140 | [[Uporabnik:84.41.60.157|84.41.60.157]] | 2 |- | 3141 | [[Uporabnik:84.41.38.60|84.41.38.60]] | 2 |- | 3142 | [[Uporabnik:84.41.35.181|84.41.35.181]] | 2 |- | 3143 | [[Uporabnik:84.41.34.202|84.41.34.202]] | 2 |- | 3144 | [[Uporabnik:84.255.241.110|84.255.241.110]] | 2 |- | 3145 | [[Uporabnik:84.255.205.12|84.255.205.12]] | 2 |- | 3146 | [[Uporabnik:84.255.197.45|84.255.197.45]] | 2 |- | 3147 | [[Uporabnik:84.227.204.179|84.227.204.179]] | 2 |- | 3148 | [[Uporabnik:84.223.91.20|84.223.91.20]] | 2 |- | 3149 | [[Uporabnik:84.20.234.196|84.20.234.196]] | 2 |- | 3150 | [[Uporabnik:82.96.100.100|82.96.100.100]] | 2 |- | 3151 | [[Uporabnik:82.5.28.84|82.5.28.84]] | 2 |- | 3152 | [[Uporabnik:82.29.19.104|82.29.19.104]] | 2 |- | 3153 | [[Uporabnik:82.192.60.201|82.192.60.201]] | 2 |- | 3154 | [[Uporabnik:82.192.55.247|82.192.55.247]] | 2 |- | 3155 | [[Uporabnik:82.192.50.7|82.192.50.7]] | 2 |- | 3156 | [[Uporabnik:82.192.34.236|82.192.34.236]] | 2 |- | 3157 | [[Uporabnik:82.149.14.242|82.149.14.242]] | 2 |- | 3158 | [[Uporabnik:82.149.1.171|82.149.1.171]] | 2 |- | 3159 | [[Uporabnik:82.119.97.186|82.119.97.186]] | 2 |- | 3160 | [[Uporabnik:81.72.52.134|81.72.52.134]] | 2 |- | 3161 | [[Uporabnik:80.121.114.172|80.121.114.172]] | 2 |- | 3162 | [[Uporabnik:80.108.111.181|80.108.111.181]] | 2 |- | 3163 | [[Uporabnik:78.153.61.195|78.153.61.195]] | 2 |- | 3164 | [[Uporabnik:78.153.44.47|78.153.44.47]] | 2 |- | 3165 | [[Uporabnik:78.150.115.74|78.150.115.74]] | 2 |- | 3166 | [[Uporabnik:62.47.8.206|62.47.8.206]] | 2 |- | 3167 | [[Uporabnik:62.47.30.161|62.47.30.161]] | 2 |- | 3168 | [[Uporabnik:5rakuhar|5rakuhar]] | 2 |- | 3169 | [[Uporabnik:46.123.254.250|46.123.254.250]] | 2 |- | 3170 | [[Uporabnik:46.123.242.86|46.123.242.86]] | 2 |- | 3171 | [[Uporabnik:31.211.248.18|31.211.248.18]] | 2 |- | 3172 | [[Uporabnik:31.15.178.228|31.15.178.228]] | 2 |- | 3173 | [[Uporabnik:31.15.151.28|31.15.151.28]] | 2 |- | 3174 | [[Uporabnik:2A01:261:0:9:0:0:0:D57D|2A01:261:0:9:0:0:0:D57D]] | 2 |- | 3175 | [[Uporabnik:2A00:EE2:1608:F:E4C6:AFF:1653:9C2E|2A00:EE2:1608:F:E4C6:AFF:1653:9C2E]] | 2 |- | 3176 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:ED4B:34C4:CFE4:3856|2804:14C:B52B:826E:ED4B:34C4:CFE4:3856]] | 2 |- | 3177 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:ACCE:C162:F76A:AF25|2804:14C:B52B:826E:ACCE:C162:F76A:AF25]] | 2 |- | 3178 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:A506:8D6D:4502:FEFA|2804:14C:B52B:826E:A506:8D6D:4502:FEFA]] | 2 |- | 3179 | [[Uporabnik:24.188.64.137|24.188.64.137]] | 2 |- | 3180 | [[Uporabnik:22dare|22dare]] | 2 |- | 3181 | [[Uporabnik:217.72.91.189|217.72.91.189]] | 2 |- | 3182 | [[Uporabnik:217.72.68.211|217.72.68.211]] | 2 |- | 3183 | [[Uporabnik:217.116.144.85|217.116.144.85]] | 2 |- | 3184 | [[Uporabnik:213.253.93.185|213.253.93.185]] | 2 |- | 3185 | [[Uporabnik:213.250.8.9|213.250.8.9]] | 2 |- | 3186 | [[Uporabnik:213.250.7.111|213.250.7.111]] | 2 |- | 3187 | [[Uporabnik:213.250.63.44|213.250.63.44]] | 2 |- | 3188 | [[Uporabnik:213.250.48.75|213.250.48.75]] | 2 |- | 3189 | [[Uporabnik:213.250.37.178|213.250.37.178]] | 2 |- | 3190 | [[Uporabnik:213.250.26.194|213.250.26.194]] | 2 |- | 3191 | [[Uporabnik:213.172.253.74|213.172.253.74]] | 2 |- | 3192 | [[Uporabnik:213.172.252.102|213.172.252.102]] | 2 |- | 3193 | [[Uporabnik:213.172.249.248|213.172.249.248]] | 2 |- | 3194 | [[Uporabnik:213.172.246.63|213.172.246.63]] | 2 |- | 3195 | [[Uporabnik:213.161.7.120|213.161.7.120]] | 2 |- | 3196 | [[Uporabnik:213.161.4.191|213.161.4.191]] | 2 |- | 3197 | [[Uporabnik:213.161.31.42|213.161.31.42]] | 2 |- | 3198 | [[Uporabnik:213.161.23.123|213.161.23.123]] | 2 |- | 3199 | [[Uporabnik:213.161.21.153|213.161.21.153]] | 2 |- | 3200 | [[Uporabnik:213.157.248.43|213.157.248.43]] | 2 |- | 3201 | [[Uporabnik:213.157.243.57|213.157.243.57]] | 2 |- | 3202 | [[Uporabnik:213.143.83.148|213.143.83.148]] | 2 |- | 3203 | [[Uporabnik:213.143.82.71|213.143.82.71]] | 2 |- | 3204 | [[Uporabnik:213.143.70.239|213.143.70.239]] | 2 |- | 3205 | [[Uporabnik:213.143.68.85|213.143.68.85]] | 2 |- | 3206 | [[Uporabnik:213.143.66.114|213.143.66.114]] | 2 |- | 3207 | [[Uporabnik:212.80.67.130|212.80.67.130]] | 2 |- | 3208 | [[Uporabnik:212.72.111.87|212.72.111.87]] | 2 |- | 3209 | [[Uporabnik:212.72.111.84|212.72.111.84]] | 2 |- | 3210 | [[Uporabnik:212.30.93.120|212.30.93.120]] | 2 |- | 3211 | [[Uporabnik:212.30.70.235|212.30.70.235]] | 2 |- | 3212 | [[Uporabnik:212.30.69.14|212.30.69.14]] | 2 |- | 3213 | [[Uporabnik:212.30.66.197|212.30.66.197]] | 2 |- | 3214 | [[Uporabnik:212.235.227.219|212.235.227.219]] | 2 |- | 3215 | [[Uporabnik:212.235.156.208|212.235.156.208]] | 2 |- | 3216 | [[Uporabnik:212.235.152.13|212.235.152.13]] | 2 |- | 3217 | [[Uporabnik:212.235.141.26|212.235.141.26]] | 2 |- | 3218 | [[Uporabnik:212.235.140.49|212.235.140.49]] | 2 |- | 3219 | [[Uporabnik:212.235.134.13|212.235.134.13]] | 2 |- | 3220 | [[Uporabnik:212.235.130.32|212.235.130.32]] | 2 |- | 3221 | [[Uporabnik:212.18.56.145|212.18.56.145]] | 2 |- | 3222 | [[Uporabnik:212.18.54.50|212.18.54.50]] | 2 |- | 3223 | [[Uporabnik:212.18.40.85|212.18.40.85]] | 2 |- | 3224 | [[Uporabnik:212.18.35.28|212.18.35.28]] | 2 |- | 3225 | [[Uporabnik:212.118.83.122|212.118.83.122]] | 2 |- | 3226 | [[Uporabnik:212.118.80.37|212.118.80.37]] | 2 |- | 3227 | [[Uporabnik:212.118.64.73|212.118.64.73]] | 2 |- | 3228 | [[Uporabnik:~2026-72737-6|~2026-72737-6]] | 2 |- | 3229 | [[Uporabnik:~2026-31231-54|~2026-31231-54]] | 2 |- | 3230 | [[Uporabnik:~2026-10289-3|~2026-10289-3]] | 2 |- | 3231 | [[Uporabnik:~2025-32721-18|~2025-32721-18]] | 2 |- | 3232 | [[Uporabnik:1Kasandra|1Kasandra]] | 2 |- | 3233 | [[Uporabnik:195.47.224.6|195.47.224.6]] | 2 |- | 3234 | [[Uporabnik:195.250.208.198|195.250.208.198]] | 2 |- | 3235 | [[Uporabnik:195.250.208.184|195.250.208.184]] | 2 |- | 3236 | [[Uporabnik:195.246.24.2|195.246.24.2]] | 2 |- | 3237 | [[Uporabnik:195.230.121.21|195.230.121.21]] | 2 |- | 3238 | [[Uporabnik:195.210.254.204|195.210.254.204]] | 2 |- | 3239 | [[Uporabnik:195.210.253.115|195.210.253.115]] | 2 |- | 3240 | [[Uporabnik:195.210.249.254|195.210.249.254]] | 2 |- | 3241 | [[Uporabnik:195.210.248.214|195.210.248.214]] | 2 |- | 3242 | [[Uporabnik:195.210.243.67|195.210.243.67]] | 2 |- | 3243 | [[Uporabnik:195.210.243.184|195.210.243.184]] | 2 |- | 3244 | [[Uporabnik:195.210.243.154|195.210.243.154]] | 2 |- | 3245 | [[Uporabnik:195.210.243.119|195.210.243.119]] | 2 |- | 3246 | [[Uporabnik:195.210.243.104|195.210.243.104]] | 2 |- | 3247 | [[Uporabnik:195.210.241.4|195.210.241.4]] | 2 |- | 3248 | [[Uporabnik:195.210.237.73|195.210.237.73]] | 2 |- | 3249 | [[Uporabnik:195.210.237.50|195.210.237.50]] | 2 |- | 3250 | [[Uporabnik:195.210.236.182|195.210.236.182]] | 2 |- | 3251 | [[Uporabnik:195.210.229.97|195.210.229.97]] | 2 |- | 3252 | [[Uporabnik:195.210.228.71|195.210.228.71]] | 2 |- | 3253 | [[Uporabnik:195.210.219.6|195.210.219.6]] | 2 |- | 3254 | [[Uporabnik:195.210.219.4|195.210.219.4]] | 2 |- | 3255 | [[Uporabnik:195.210.214.183|195.210.214.183]] | 2 |- | 3256 | [[Uporabnik:194.249.8.59|194.249.8.59]] | 2 |- | 3257 | [[Uporabnik:194.249.74.166|194.249.74.166]] | 2 |- | 3258 | [[Uporabnik:194.249.7.32|194.249.7.32]] | 2 |- | 3259 | [[Uporabnik:194.249.67.136|194.249.67.136]] | 2 |- | 3260 | [[Uporabnik:194.249.6.132|194.249.6.132]] | 2 |- | 3261 | [[Uporabnik:194.249.49.224|194.249.49.224]] | 2 |- | 3262 | [[Uporabnik:194.249.4.233|194.249.4.233]] | 2 |- | 3263 | [[Uporabnik:194.249.39.218|194.249.39.218]] | 2 |- | 3264 | [[Uporabnik:194.249.3.30|194.249.3.30]] | 2 |- | 3265 | [[Uporabnik:194.249.252.240|194.249.252.240]] | 2 |- | 3266 | [[Uporabnik:194.249.251.73|194.249.251.73]] | 2 |- | 3267 | [[Uporabnik:194.249.251.64|194.249.251.64]] | 2 |- | 3268 | [[Uporabnik:194.249.251.45|194.249.251.45]] | 2 |- | 3269 | [[Uporabnik:194.249.244.165|194.249.244.165]] | 2 |- | 3270 | [[Uporabnik:194.249.199.68|194.249.199.68]] | 2 |- | 3271 | [[Uporabnik:194.249.188.77|194.249.188.77]] | 2 |- | 3272 | [[Uporabnik:194.249.186.125|194.249.186.125]] | 2 |- | 3273 | [[Uporabnik:194.249.163.76|194.249.163.76]] | 2 |- | 3274 | [[Uporabnik:194.249.136.130|194.249.136.130]] | 2 |- | 3275 | [[Uporabnik:194.249.134.140|194.249.134.140]] | 2 |- | 3276 | [[Uporabnik:194.249.126.130|194.249.126.130]] | 2 |- | 3277 | [[Uporabnik:194.249.1.246|194.249.1.246]] | 2 |- | 3278 | [[Uporabnik:194.249.12.39|194.249.12.39]] | 2 |- | 3279 | [[Uporabnik:194.249.12.209|194.249.12.209]] | 2 |- | 3280 | [[Uporabnik:194.249.120.8|194.249.120.8]] | 2 |- | 3281 | [[Uporabnik:194.249.118.176|194.249.118.176]] | 2 |- | 3282 | [[Uporabnik:194.249.1.160|194.249.1.160]] | 2 |- | 3283 | [[Uporabnik:194.249.1.153|194.249.1.153]] | 2 |- | 3284 | [[Uporabnik:194.249.10.85|194.249.10.85]] | 2 |- | 3285 | [[Uporabnik:194.249.10.107|194.249.10.107]] | 2 |- | 3286 | [[Uporabnik:194.2.122.38|194.2.122.38]] | 2 |- | 3287 | [[Uporabnik:194.165.96.221|194.165.96.221]] | 2 |- | 3288 | [[Uporabnik:194.165.119.140|194.165.119.140]] | 2 |- | 3289 | [[Uporabnik:194.165.118.90|194.165.118.90]] | 2 |- | 3290 | [[Uporabnik:194.165.118.33|194.165.118.33]] | 2 |- | 3291 | [[Uporabnik:194.165.116.29|194.165.116.29]] | 2 |- | 3292 | [[Uporabnik:194.165.112.5|194.165.112.5]] | 2 |- | 3293 | [[Uporabnik:194.165.112.241|194.165.112.241]] | 2 |- | 3294 | [[Uporabnik:194.152.8.198|194.152.8.198]] | 2 |- | 3295 | [[Uporabnik:194.152.21.74|194.152.21.74]] | 2 |- | 3296 | [[Uporabnik:194.126.197.42|194.126.197.42]] | 2 |- | 3297 | [[Uporabnik:194.116.204.44|194.116.204.44]] | 2 |- | 3298 | [[Uporabnik:194.116.204.236|194.116.204.236]] | 2 |- | 3299 | [[Uporabnik:193.95.243.82|193.95.243.82]] | 2 |- | 3300 | [[Uporabnik:193.95.238.151|193.95.238.151]] | 2 |- | 3301 | [[Uporabnik:193.95.235.185|193.95.235.185]] | 2 |- | 3302 | [[Uporabnik:193.95.235.158|193.95.235.158]] | 2 |- | 3303 | [[Uporabnik:193.95.235.10|193.95.235.10]] | 2 |- | 3304 | [[Uporabnik:193.95.233.1|193.95.233.1]] | 2 |- | 3305 | [[Uporabnik:193.95.231.101|193.95.231.101]] | 2 |- | 3306 | [[Uporabnik:193.95.220.14|193.95.220.14]] | 2 |- | 3307 | [[Uporabnik:193.95.216.30|193.95.216.30]] | 2 |- | 3308 | [[Uporabnik:193.95.209.217|193.95.209.217]] | 2 |- | 3309 | [[Uporabnik:193.95.209.213|193.95.209.213]] | 2 |- | 3310 | [[Uporabnik:193.95.205.108|193.95.205.108]] | 2 |- | 3311 | [[Uporabnik:193.95.204.40|193.95.204.40]] | 2 |- | 3312 | [[Uporabnik:193.95.204.178|193.95.204.178]] | 2 |- | 3313 | [[Uporabnik:193.95.200.158|193.95.200.158]] | 2 |- | 3314 | [[Uporabnik:193.95.198.136|193.95.198.136]] | 2 |- | 3315 | [[Uporabnik:193.77.96.134|193.77.96.134]] | 2 |- | 3316 | [[Uporabnik:193.77.96.12|193.77.96.12]] | 2 |- | 3317 | [[Uporabnik:193.77.92.217|193.77.92.217]] | 2 |- | 3318 | [[Uporabnik:193.77.91.29|193.77.91.29]] | 2 |- | 3319 | [[Uporabnik:193.77.87.85|193.77.87.85]] | 2 |- | 3320 | [[Uporabnik:193.77.86.2|193.77.86.2]] | 2 |- | 3321 | [[Uporabnik:193.77.85.46|193.77.85.46]] | 2 |- | 3322 | [[Uporabnik:193.77.85.189|193.77.85.189]] | 2 |- | 3323 | [[Uporabnik:193.77.85.180|193.77.85.180]] | 2 |- | 3324 | [[Uporabnik:193.77.83.252|193.77.83.252]] | 2 |- | 3325 | [[Uporabnik:193.77.83.19|193.77.83.19]] | 2 |- | 3326 | [[Uporabnik:193.77.76.200|193.77.76.200]] | 2 |- | 3327 | [[Uporabnik:193.77.65.52|193.77.65.52]] | 2 |- | 3328 | [[Uporabnik:193.77.62.190|193.77.62.190]] | 2 |- | 3329 | [[Uporabnik:193.77.56.221|193.77.56.221]] | 2 |- | 3330 | [[Uporabnik:193.77.45.167|193.77.45.167]] | 2 |- | 3331 | [[Uporabnik:193.77.35.109|193.77.35.109]] | 2 |- | 3332 | [[Uporabnik:193.77.34.36|193.77.34.36]] | 2 |- | 3333 | [[Uporabnik:193.77.28.193|193.77.28.193]] | 2 |- | 3334 | [[Uporabnik:193.77.244.164|193.77.244.164]] | 2 |- | 3335 | [[Uporabnik:193.77.242.220|193.77.242.220]] | 2 |- | 3336 | [[Uporabnik:193.77.24.12|193.77.24.12]] | 2 |- | 3337 | [[Uporabnik:193.77.241.188|193.77.241.188]] | 2 |- | 3338 | [[Uporabnik:193.77.234.67|193.77.234.67]] | 2 |- | 3339 | [[Uporabnik:193.77.23.191|193.77.23.191]] | 2 |- | 3340 | [[Uporabnik:193.77.231.3|193.77.231.3]] | 2 |- | 3341 | [[Uporabnik:193.77.225.214|193.77.225.214]] | 2 |- | 3342 | [[Uporabnik:193.77.225.157|193.77.225.157]] | 2 |- | 3343 | [[Uporabnik:193.77.225.153|193.77.225.153]] | 2 |- | 3344 | [[Uporabnik:193.77.21.20|193.77.21.20]] | 2 |- | 3345 | [[Uporabnik:193.77.19.31|193.77.19.31]] | 2 |- | 3346 | [[Uporabnik:193.77.182.254|193.77.182.254]] | 2 |- | 3347 | [[Uporabnik:193.77.175.30|193.77.175.30]] | 2 |- | 3348 | [[Uporabnik:193.77.172.126|193.77.172.126]] | 2 |- | 3349 | [[Uporabnik:193.77.166.251|193.77.166.251]] | 2 |- | 3350 | [[Uporabnik:193.77.16.53|193.77.16.53]] | 2 |- | 3351 | [[Uporabnik:193.77.16.230|193.77.16.230]] | 2 |- | 3352 | [[Uporabnik:193.77.158.115|193.77.158.115]] | 2 |- | 3353 | [[Uporabnik:193.77.155.144|193.77.155.144]] | 2 |- | 3354 | [[Uporabnik:193.77.153.202|193.77.153.202]] | 2 |- | 3355 | [[Uporabnik:193.77.152.252|193.77.152.252]] | 2 |- | 3356 | [[Uporabnik:193.77.149.251|193.77.149.251]] | 2 |- | 3357 | [[Uporabnik:193.77.149.126|193.77.149.126]] | 2 |- | 3358 | [[Uporabnik:193.77.147.219|193.77.147.219]] | 2 |- | 3359 | [[Uporabnik:193.77.135.25|193.77.135.25]] | 2 |- | 3360 | [[Uporabnik:193.77.132.187|193.77.132.187]] | 2 |- | 3361 | [[Uporabnik:193.77.126.146|193.77.126.146]] | 2 |- | 3362 | [[Uporabnik:193.77.114.141|193.77.114.141]] | 2 |- | 3363 | [[Uporabnik:193.77.113.173|193.77.113.173]] | 2 |- | 3364 | [[Uporabnik:193.77.113.116|193.77.113.116]] | 2 |- | 3365 | [[Uporabnik:193.77.107.211|193.77.107.211]] | 2 |- | 3366 | [[Uporabnik:193.77.107.210|193.77.107.210]] | 2 |- | 3367 | [[Uporabnik:193.2.98.199|193.2.98.199]] | 2 |- | 3368 | [[Uporabnik:193.2.74.204|193.2.74.204]] | 2 |- | 3369 | [[Uporabnik:193.2.70.252|193.2.70.252]] | 2 |- | 3370 | [[Uporabnik:193.2.69.231|193.2.69.231]] | 2 |- | 3371 | [[Uporabnik:193.2.52.118|193.2.52.118]] | 2 |- | 3372 | [[Uporabnik:193.2.47.99|193.2.47.99]] | 2 |- | 3373 | [[Uporabnik:193.2.245.4|193.2.245.4]] | 2 |- | 3374 | [[Uporabnik:193.2.237.31|193.2.237.31]] | 2 |- | 3375 | [[Uporabnik:193.2.237.28|193.2.237.28]] | 2 |- | 3376 | [[Uporabnik:193.2.237.17|193.2.237.17]] | 2 |- | 3377 | [[Uporabnik:193.2.237.16|193.2.237.16]] | 2 |- | 3378 | [[Uporabnik:193.2.154.94|193.2.154.94]] | 2 |- | 3379 | [[Uporabnik:193.2.111.2|193.2.111.2]] | 2 |- | 3380 | [[Uporabnik:193.189.184.226|193.189.184.226]] | 2 |- | 3381 | [[Uporabnik:193.138.61.172|193.138.61.172]] | 2 |- | 3382 | [[Uporabnik:193.138.61.134|193.138.61.134]] | 2 |- | 3383 | [[Uporabnik:193.138.45.12|193.138.45.12]] | 2 |- | 3384 | [[Uporabnik:193.138.39.71|193.138.39.71]] | 2 |- | 3385 | [[Uporabnik:193.138.37.238|193.138.37.238]] | 2 |- | 3386 | [[Uporabnik:193.138.32.168|193.138.32.168]] | 2 |- | 3387 | [[Uporabnik:193.111.221.89|193.111.221.89]] | 2 |- | 3388 | [[Uporabnik:188.230.251.252|188.230.251.252]] | 2 |- | 3389 | [[Uporabnik:188.230.142.166|188.230.142.166]] | 2 |- | 3390 | [[Uporabnik:178.58.224.52|178.58.224.52]] | 2 |- | 3391 | [[Uporabnik:177.73.101.89|177.73.101.89]] | 2 |- | 3392 | [[Uporabnik:164.8.21.116|164.8.21.116]] | 2 |- | 3393 | [[Uporabnik:153.5.67.40|153.5.67.40]] | 2 |- | 3394 | [[Uporabnik:153.5.32.37|153.5.32.37]] | 2 |- | 3395 | [[Uporabnik:153.5.190.91|153.5.190.91]] | 2 |- | 3396 | [[Uporabnik:146.212.100.17|146.212.100.17]] | 2 |- | 3397 | [[Uporabnik:123sandro321|123sandro321]] | 2 |- | 3398 | [[Uporabnik:123MS|123MS]] | 2 |- | 3399 | [[Uporabnik:109.182.65.67|109.182.65.67]] | 2 |- | 3400 | [[Uporabnik:109.182.62.45|109.182.62.45]] | 2 |- | 3401 | [[Uporabnik:109.182.226.86|109.182.226.86]] | 2 |- | 3402 | [[Uporabnik:0---nameless---0|0---nameless---0]] | 2 |- | 3403 | [[Uporabnik:龙2000|龙2000]] | 1 |- | 3404 | [[Uporabnik:風見しんご|風見しんご]] | 1 |- | 3405 | [[Uporabnik:如沐西风|如沐西风]] | 1 |- | 3406 | [[Uporabnik:國冬禮|國冬禮]] | 1 |- | 3407 | [[Uporabnik:喂由32|喂由32]] | 1 |- | 3408 | [[Uporabnik:マティ男|マティ男]] | 1 |- | 3409 | [[Uporabnik:وضاح عاصم|وضاح عاصم]] | 1 |- | 3410 | [[Uporabnik:ليبي صح|ليبي صح]] | 1 |- | 3411 | [[Uporabnik:جودت|جودت]] | 1 |- | 3412 | [[Uporabnik:ჯეო|ჯეო]] | 1 |- | 3413 | [[Uporabnik:Слава Бангладэщ|Слава Бангладэщ]] | 1 |- | 3414 | [[Uporabnik:Симпатизер|Симпатизер]] | 1 |- | 3415 | [[Uporabnik:Сергій Шовгенюк|Сергій Шовгенюк]] | 1 |- | 3416 | [[Uporabnik:СБГСБ|СБГСБ]] | 1 |- | 3417 | [[Uporabnik:Никитааа|Никитааа]] | 1 |- | 3418 | [[Uporabnik:Мит Сколов|Мит Сколов]] | 1 |- | 3419 | [[Uporabnik:Матвей Котейкин|Матвей Котейкин]] | 1 |- | 3420 | [[Uporabnik:Кристијан Поповски|Кристијан Поповски]] | 1 |- | 3421 | [[Uporabnik:Георгий Палкин|Георгий Палкин]] | 1 |- | 3422 | [[Uporabnik:ВАЊА|ВАЊА]] | 1 |- | 3423 | [[Uporabnik:Богданыч|Богданыч]] | 1 |- | 3424 | [[Uporabnik:Αρκάς|Αρκάς]] | 1 |- | 3425 | [[Uporabnik:Zzz~slwiki|Zzz~slwiki]] | 1 |- | 3426 | [[Uporabnik:Zymade|Zymade]] | 1 |- | 3427 | [[Uporabnik:Zygreg|Zygreg]] | 1 |- | 3428 | [[Uporabnik:Zxa|Zxa]] | 1 |- | 3429 | [[Uporabnik:ZWaR|ZWaR]] | 1 |- | 3430 | [[Uporabnik:Zvonkaslavec|Zvonkaslavec]] | 1 |- | 3431 | [[Uporabnik:Zvezdogled|Zvezdogled]] | 1 |- | 3432 | [[Uporabnik:Zvezda~slwiki|Zvezda~slwiki]] | 1 |- | 3433 | [[Uporabnik:Zvetam91|Zvetam91]] | 1 |- | 3434 | [[Uporabnik:Z.vertacnik|Z.vertacnik]] | 1 |- | 3435 | [[Uporabnik:ZUZKOMANUEL92|ZUZKOMANUEL92]] | 1 |- | 3436 | [[Uporabnik:Zuzkomanuel|Zuzkomanuel]] | 1 |- | 3437 | [[Uporabnik:Zuzka Bartik|Zuzka Bartik]] | 1 |- | 3438 | [[Uporabnik:Zuzelva|Zuzelva]] | 1 |- | 3439 | [[Uporabnik:Zuzek~slwiki|Zuzek~slwiki]] | 1 |- | 3440 | [[Uporabnik:Zupnijapostojna|Zupnijapostojna]] | 1 |- | 3441 | [[Uporabnik:Zupant|Zupant]] | 1 |- | 3442 | [[Uporabnik:Županova Micka|Županova Micka]] | 1 |- | 3443 | [[Uporabnik:Zupanic~slwiki|Zupanic~slwiki]] | 1 |- | 3444 | [[Uporabnik:ZupancicTim|ZupancicTim]] | 1 |- | 3445 | [[Uporabnik:ZupancicM|ZupancicM]] | 1 |- | 3446 | [[Uporabnik:ZuluTinek|ZuluTinek]] | 1 |- | 3447 | [[Uporabnik:Zuljanmojca|Zuljanmojca]] | 1 |- | 3448 | [[Uporabnik:Žuga|Žuga]] | 1 |- | 3449 | [[Uporabnik:Zubair~slwiki|Zubair~slwiki]] | 1 |- | 3450 | [[Uporabnik:Ztoporis|Ztoporis]] | 1 |- | 3451 | [[Uporabnik:Zsuzsi|Zsuzsi]] | 1 |- | 3452 | [[Uporabnik:Z~slwiki|Z~slwiki]] | 1 |- | 3453 | [[Uporabnik:Zslavc|Zslavc]] | 1 |- | 3454 | [[Uporabnik:Zrnec|Zrnec]] | 1 |- | 3455 | [[Uporabnik:Zrimsek|Zrimsek]] | 1 |- | 3456 | [[Uporabnik:Zrim|Zrim]] | 1 |- | 3457 | [[Uporabnik:Zrazp|Zrazp]] | 1 |- | 3458 | [[Uporabnik:Zpotocnik|Zpotocnik]] | 1 |- | 3459 | [[Uporabnik:Zpirnar|Zpirnar]] | 1 |- | 3460 | [[Uporabnik:Zp10|Zp10]] | 1 |- | 3461 | [[Uporabnik:Zozi&menka|Zozi&menka]] | 1 |- | 3462 | [[Uporabnik:Zoya~slwiki|Zoya~slwiki]] | 1 |- | 3463 | [[Uporabnik:Zorkey1985|Zorkey1985]] | 1 |- | 3464 | [[Uporabnik:Zorank81|Zorank81]] | 1 |- | 3465 | [[Uporabnik:Zoran Jocic|Zoran Jocic]] | 1 |- | 3466 | [[Uporabnik:Zoran Fijavž|Zoran Fijavž]] | 1 |- | 3467 | [[Uporabnik:Zoogal|Zoogal]] | 1 |- | 3468 | [[Uporabnik:Zongggler|Zongggler]] | 1 |- | 3469 | [[Uporabnik:Zoma~slwiki|Zoma~slwiki]] | 1 |- | 3470 | [[Uporabnik:Zolek1|Zolek1]] | 1 |- | 3471 | [[Uporabnik:Zojarug|Zojarug]] | 1 |- | 3472 | [[Uporabnik:Zojaholo|Zojaholo]] | 1 |- | 3473 | [[Uporabnik:Zoiaelegantiae|Zoiaelegantiae]] | 1 |- | 3474 | [[Uporabnik:Zohaninho|Zohaninho]] | 1 |- | 3475 | [[Uporabnik:Zogajeokrogla|Zogajeokrogla]] | 1 |- | 3476 | [[Uporabnik:Zoe2|Zoe2]] | 1 |- | 3477 | [[Uporabnik:Zocky|Zocky]] | 1 |- | 3478 | [[Uporabnik:Zobopulec|Zobopulec]] | 1 |- | 3479 | [[Uporabnik:Znanje splet|Znanje splet]] | 1 |- | 3480 | [[Uporabnik:Zmedja|Zmedja]] | 1 |- | 3481 | [[Uporabnik:Zmanager|Zmanager]] | 1 |- | 3482 | [[Uporabnik:ZmajiZmajiZmaji|ZmajiZmajiZmaji]] | 1 |- | 3483 | [[Uporabnik:Zmajcy|Zmajcy]] | 1 |- | 3484 | [[Uporabnik:ZmagoKrepki|ZmagoKrepki]] | 1 |- | 3485 | [[Uporabnik:Z.Ljubica|Z.Ljubica]] | 1 |- | 3486 | [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Zlebirmarusa]] | 1 |- | 3487 | [[Uporabnik:ZlatkoN|ZlatkoN]] | 1 |- | 3488 | [[Uporabnik:Zlatirez|Zlatirez]] | 1 |- | 3489 | [[Uporabnik:Zlata mimi|Zlata mimi]] | 1 |- | 3490 | [[Uporabnik:Zkovacic|Zkovacic]] | 1 |- | 3491 | [[Uporabnik:Zkopcavar|Zkopcavar]] | 1 |- | 3492 | [[Uporabnik:Z.Katja|Z.Katja]] | 1 |- | 3493 | [[Uporabnik:Zjersek15|Zjersek15]] | 1 |- | 3494 | [[Uporabnik:Z.jana|Z.jana]] | 1 |- | 3495 | [[Uporabnik:Ziwika|Ziwika]] | 1 |- | 3496 | [[Uporabnik:Zivobarvna|Zivobarvna]] | 1 |- | 3497 | [[Uporabnik:Živa Špeh|Živa Špeh]] | 1 |- | 3498 | [[Uporabnik:Zivasim|Zivasim]] | 1 |- | 3499 | [[Uporabnik:Zivarm|Zivarm]] | 1 |- | 3500 | [[Uporabnik:Živa Marsetič|Živa Marsetič]] | 1 |- | 3501 | [[Uporabnik:Ziva.lavrisa|Ziva.lavrisa]] | 1 |- | 3502 | [[Uporabnik:Ziva.kosak|Ziva.kosak]] | 1 |- | 3503 | [[Uporabnik:Živajerebbec|Živajerebbec]] | 1 |- | 3504 | [[Uporabnik:Zivainana|Zivainana]] | 1 |- | 3505 | [[Uporabnik:Živa Božič|Živa Božič]] | 1 |- | 3506 | [[Uporabnik:ŽitniZakoni|ŽitniZakoni]] | 1 |- | 3507 | [[Uporabnik:Zinha|Zinha]] | 1 |- | 3508 | [[Uporabnik:Zinedan|Zinedan]] | 1 |- | 3509 | [[Uporabnik:ZindiLogo|ZindiLogo]] | 1 |- | 3510 | [[Uporabnik:Zimurg|Zimurg]] | 1 |- | 3511 | [[Uporabnik:Zikoaspa|Zikoaspa]] | 1 |- | 3512 | [[Uporabnik:Zijalo|Zijalo]] | 1 |- | 3513 | [[Uporabnik:Zigole|Zigole]] | 1 |- | 3514 | [[Uporabnik:Zigec1904|Zigec1904]] | 1 |- | 3515 | [[Uporabnik:Zigc|Zigc]] | 1 |- | 3516 | [[Uporabnik:Ziga.zgajnar|Ziga.zgajnar]] | 1 |- | 3517 | [[Uporabnik:Zigatrcek|Zigatrcek]] | 1 |- | 3518 | [[Uporabnik:Žigatanko|Žigatanko]] | 1 |- | 3519 | [[Uporabnik:ZigaT|ZigaT]] | 1 |- | 3520 | [[Uporabnik:Ziga.rozman|Ziga.rozman]] | 1 |- | 3521 | [[Uporabnik:Zigap04|Zigap04]] | 1 |- | 3522 | [[Uporabnik:Žiga Murko|Žiga Murko]] | 1 |- | 3523 | [[Uporabnik:Zigam~slwiki|Zigam~slwiki]] | 1 |- | 3524 | [[Uporabnik:Ziga.mazej|Ziga.mazej]] | 1 |- | 3525 | [[Uporabnik:Zigam007|Zigam007]] | 1 |- | 3526 | [[Uporabnik:Ziga Intihar|Ziga Intihar]] | 1 |- | 3527 | [[Uporabnik:ZigaGosar|ZigaGosar]] | 1 |- | 3528 | [[Uporabnik:Ziga cerne38|Ziga cerne38]] | 1 |- | 3529 | [[Uporabnik:Zigacepe|Zigacepe]] | 1 |- | 3530 | [[Uporabnik:ZigaByte|ZigaByte]] | 1 |- | 3531 | [[Uporabnik:ZigaBozjak|ZigaBozjak]] | 1 |- | 3532 | [[Uporabnik:Zigab87|Zigab87]] | 1 |- | 3533 | [[Uporabnik:Žig|Žig]] | 1 |- | 3534 | [[Uporabnik:Zidarp~slwiki|Zidarp~slwiki]] | 1 |- | 3535 | [[Uporabnik:Zibretmiha|Zibretmiha]] | 1 |- | 3536 | [[Uporabnik:Zhuffera|Zhuffera]] | 1 |- | 3537 | [[Uporabnik:Zheega|Zheega]] | 1 |- | 3538 | [[Uporabnik:Zhazhy~slwiki|Zhazhy~slwiki]] | 1 |- | 3539 | [[Uporabnik:Zhaval|Zhaval]] | 1 |- | 3540 | [[Uporabnik:Zgucek|Zgucek]] | 1 |- | 3541 | [[Uporabnik:Zgornjesavski|Zgornjesavski]] | 1 |- | 3542 | [[Uporabnik:Zgornjesavska|Zgornjesavska]] | 1 |- | 3543 | [[Uporabnik:Zgodbar|Zgodbar]] | 1 |- | 3544 | [[Uporabnik:Zgo87|Zgo87]] | 1 |- | 3545 | [[Uporabnik:Zglph|Zglph]] | 1 |- | 3546 | [[Uporabnik:Zgloke|Zgloke]] | 1 |- | 3547 | [[Uporabnik:Zglob|Zglob]] | 1 |- | 3548 | [[Uporabnik:Zgembo~slwiki|Zgembo~slwiki]] | 1 |- | 3549 | [[Uporabnik:Zev0|Zev0]] | 1 |- | 3550 | [[Uporabnik:Zeus~slwiki|Zeus~slwiki]] | 1 |- | 3551 | [[Uporabnik:Zeusafaber|Zeusafaber]] | 1 |- | 3552 | [[Uporabnik:Zeta.toman|Zeta.toman]] | 1 |- | 3553 | [[Uporabnik:ZerjavTjasa|ZerjavTjasa]] | 1 |- | 3554 | [[Uporabnik:Zenny~slwiki|Zenny~slwiki]] | 1 |- | 3555 | [[Uporabnik:Zenaj22|Zenaj22]] | 1 |- | 3556 | [[Uporabnik:Želva32|Želva32]] | 1 |- | 3557 | [[Uporabnik:Želva|Želva]] | 1 |- | 3558 | [[Uporabnik:ZELODOLGOUPRABNIŠKOIME|ZELODOLGOUPRABNIŠKOIME]] | 1 |- | 3559 | [[Uporabnik:Zelodek|Zelodek]] | 1 |- | 3560 | [[Uporabnik:Zelko1|Zelko1]] | 1 |- | 3561 | [[Uporabnik:Zeljkoalek|Zeljkoalek]] | 1 |- | 3562 | [[Uporabnik:Zeljkic|Zeljkic]] | 1 |- | 3563 | [[Uporabnik:Zeljka.toplek|Zeljka.toplek]] | 1 |- | 3564 | [[Uporabnik:Zeliscahanuman|Zeliscahanuman]] | 1 |- | 3565 | [[Uporabnik:ZeleznikB|ZeleznikB]] | 1 |- | 3566 | [[Uporabnik:Zelenkozelenko|Zelenkozelenko]] | 1 |- | 3567 | [[Uporabnik:Zelenka~slwiki|Zelenka~slwiki]] | 1 |- | 3568 | [[Uporabnik:Zelda~slwiki|Zelda~slwiki]] | 1 |- | 3569 | [[Uporabnik:Združenje S.K.O.M.|Združenje S.K.O.M.]] | 1 |- | 3570 | [[Uporabnik:Zdravoquétal|Zdravoquétal]] | 1 |- | 3571 | [[Uporabnik:ZdravkoUrek|ZdravkoUrek]] | 1 |- | 3572 | [[Uporabnik:Zdravko.seliskar|Zdravko.seliskar]] | 1 |- | 3573 | [[Uporabnik:Zdravko7|Zdravko7]] | 1 |- | 3574 | [[Uporabnik:Zdeslav|Zdeslav]] | 1 |- | 3575 | [[Uporabnik:Zctomek|Zctomek]] | 1 |- | 3576 | [[Uporabnik:Zazgana krila|Zazgana krila]] | 1 |- | 3577 | [[Uporabnik:Žažek|Žažek]] | 1 |- | 3578 | [[Uporabnik:Zaxxon~slwiki|Zaxxon~slwiki]] | 1 |- | 3579 | [[Uporabnik:Zavod delak|Zavod delak]] | 1 |- | 3580 | [[Uporabnik:Zavesahobotnica|Zavesahobotnica]] | 1 |- | 3581 | [[Uporabnik:Žarko Močnik|Žarko Močnik]] | 1 |- | 3582 | [[Uporabnik:ZarjaS|ZarjaS]] | 1 |- | 3583 | [[Uporabnik:ZarjaBaselj|ZarjaBaselj]] | 1 |- | 3584 | [[Uporabnik:ZanTrsek|ZanTrsek]] | 1 |- | 3585 | [[Uporabnik:Žan Šteharnik|Žan Šteharnik]] | 1 |- | 3586 | [[Uporabnik:ŽanPem|ŽanPem]] | 1 |- | 3587 | [[Uporabnik:Zanp|Zanp]] | 1 |- | 3588 | [[Uporabnik:Zan Lublanski|Zan Lublanski]] | 1 |- | 3589 | [[Uporabnik:Zanko5|Zanko5]] | 1 |- | 3590 | [[Uporabnik:Žanka|Žanka]] | 1 |- | 3591 | [[Uporabnik:Zanhor2|Zanhor2]] | 1 |- | 3592 | [[Uporabnik:Zancerne|Zancerne]] | 1 |- | 3593 | [[Uporabnik:Zan.c123|Zan.c123]] | 1 |- | 3594 | [[Uporabnik:ŽanaNeja|ŽanaNeja]] | 1 |- | 3595 | [[Uporabnik:Zan95|Zan95]] | 1 |- | 3596 | [[Uporabnik:ZAN1234|ZAN1234]] | 1 |- | 3597 | [[Uporabnik:Zalozbagoga|Zalozbagoga]] | 1 |- | 3598 | [[Uporabnik:Zally|Zally]] | 1 |- | 3599 | [[Uporabnik:Zaletelj|Zaletelj]] | 1 |- | 3600 | [[Uporabnik:Zala Vintar|Zala Vintar]] | 1 |- | 3601 | [[Uporabnik:Zalav175|Zalav175]] | 1 |- | 3602 | [[Uporabnik:ZalaV|ZalaV]] | 1 |- | 3603 | [[Uporabnik:Zalatheskier|Zalatheskier]] | 1 |- | 3604 | [[Uporabnik:Zalataran|Zalataran]] | 1 |- | 3605 | [[Uporabnik:Zalaslana|Zalaslana]] | 1 |- | 3606 | [[Uporabnik:Zala larisa|Zala larisa]] | 1 |- | 3607 | [[Uporabnik:ZalaKlopčič|ZalaKlopčič]] | 1 |- | 3608 | [[Uporabnik:Zala Gregorc|Zala Gregorc]] | 1 |- | 3609 | [[Uporabnik:ZalaDv|ZalaDv]] | 1 |- | 3610 | [[Uporabnik:Zala Dernikovič Rožanc|Zala Dernikovič Rožanc]] | 1 |- | 3611 | [[Uporabnik:Zakteh3|Zakteh3]] | 1 |- | 3612 | [[Uporabnik:Zakrajsek.g|Zakrajsek.g]] | 1 |- | 3613 | [[Uporabnik:ZaKoPa|ZaKoPa]] | 1 |- | 3614 | [[Uporabnik:Zaklina~slwiki|Zaklina~slwiki]] | 1 |- | 3615 | [[Uporabnik:ZakKusar3E|ZakKusar3E]] | 1 |- | 3616 | [[Uporabnik:ZakalP|ZakalP]] | 1 |- | 3617 | [[Uporabnik:Zajcpri|Zajcpri]] | 1 |- | 3618 | [[Uporabnik:ZajcL|ZajcL]] | 1 |- | 3619 | [[Uporabnik:ZajcekBobi|ZajcekBobi]] | 1 |- | 3620 | [[Uporabnik:Zajc d|Zajc d]] | 1 |- | 3621 | [[Uporabnik:Žagsto|Žagsto]] | 1 |- | 3622 | [[Uporabnik:Zagar|Zagar]] | 1 |- | 3623 | [[Uporabnik:Zadobroljudi|Zadobroljudi]] | 1 |- | 3624 | [[Uporabnik:ZaciOne|ZaciOne]] | 1 |- | 3625 | [[Uporabnik:Zacbox|Zacbox]] | 1 |- | 3626 | [[Uporabnik:Zabukoseklemen|Zabukoseklemen]] | 1 |- | 3627 | [[Uporabnik:ZabicaX|ZabicaX]] | 1 |- | 3628 | [[Uporabnik:Zabecmart|Zabecmart]] | 1 |- | 3629 | [[Uporabnik:Žabarnejc|Žabarnejc]] | 1 |- | 3630 | [[Uporabnik:Za.ana88|Za.ana88]] | 1 |- | 3631 | [[Uporabnik:Z1her123|Z1her123]] | 1 |- | 3632 | [[Uporabnik:Yyatti|Yyatti]] | 1 |- | 3633 | [[Uporabnik:YurikBot|YurikBot]] | 1 |- | 3634 | [[Uporabnik:Yure~slwiki|Yure~slwiki]] | 1 |- | 3635 | [[Uporabnik:Yurekr|Yurekr]] | 1 |- | 3636 | [[Uporabnik:Yuan Wei Qi|Yuan Wei Qi]] | 1 |- | 3637 | [[Uporabnik:Yoyoneville|Yoyoneville]] | 1 |- | 3638 | [[Uporabnik:Yoosh1057|Yoosh1057]] | 1 |- | 3639 | [[Uporabnik:Yononsoymarinero|Yononsoymarinero]] | 1 |- | 3640 | [[Uporabnik:Yolany00|Yolany00]] | 1 |- | 3641 | [[Uporabnik:YKNTWSAF|YKNTWSAF]] | 1 |- | 3642 | [[Uporabnik:YesImNoNoImYesWeNoYes|YesImNoNoImYesWeNoYes]] | 1 |- | 3643 | [[Uporabnik:Yery~slwiki|Yery~slwiki]] | 1 |- | 3644 | [[Uporabnik:YberYber|YberYber]] | 1 |- | 3645 | [[Uporabnik:Yaya~slwiki|Yaya~slwiki]] | 1 |- | 3646 | [[Uporabnik:Yasmeenalani|Yasmeenalani]] | 1 |- | 3647 | [[Uporabnik:Yang~slwiki|Yang~slwiki]] | 1 |- | 3648 | [[Uporabnik:Yanchi blue|Yanchi blue]] | 1 |- | 3649 | [[Uporabnik:Yamialeks|Yamialeks]] | 1 |- | 3650 | [[Uporabnik:Yamahaboy|Yamahaboy]] | 1 |- | 3651 | [[Uporabnik:XyTina|XyTina]] | 1 |- | 3652 | [[Uporabnik:Xylaria|Xylaria]] | 1 |- | 3653 | [[Uporabnik:Xxxlucko5-fr-420-69xxx|Xxxlucko5-fr-420-69xxx]] | 1 |- | 3654 | [[Uporabnik:XxxantiIIIxxx|XxxantiIIIxxx]] | 1 |- | 3655 | [[Uporabnik:Xxmihaxx|Xxmihaxx]] | 1 |- | 3656 | [[Uporabnik:Xx236|Xx236]] | 1 |- | 3657 | [[Uporabnik:XR~slwiki|XR~slwiki]] | 1 |- | 3658 | [[Uporabnik:Xr5|Xr5]] | 1 |- | 3659 | [[Uporabnik:Xpr0famasx|Xpr0famasx]] | 1 |- | 3660 | [[Uporabnik:Xnplater|Xnplater]] | 1 |- | 3661 | [[Uporabnik:Xla|Xla]] | 1 |- | 3662 | [[Uporabnik:Xirax|Xirax]] | 1 |- | 3663 | [[Uporabnik:Xiii68|Xiii68]] | 1 |- | 3664 | [[Uporabnik:Xdxdxdxdxd|Xdxdxdxdxd]] | 1 |- | 3665 | [[Uporabnik:Xc4libur|Xc4libur]] | 1 |- | 3666 | [[Uporabnik:Xaxaxa55|Xaxaxa55]] | 1 |- | 3667 | [[Uporabnik:Xaris333|Xaris333]] | 1 |- | 3668 | [[Uporabnik:Xandrejax|Xandrejax]] | 1 |- | 3669 | [[Uporabnik:X9x9x9x6|X9x9x9x6]] | 1 |- | 3670 | [[Uporabnik:X5x|X5x]] | 1 |- | 3671 | [[Uporabnik:X4v13r3sh|X4v13r3sh]] | 1 |- | 3672 | [[Uporabnik:Wwwsavant5mpeu|Wwwsavant5mpeu]] | 1 |- | 3673 | [[Uporabnik:WuHaiJie|WuHaiJie]] | 1 |- | 3674 | [[Uporabnik:Wu|Wu]] | 1 |- | 3675 | [[Uporabnik:Wrongform|Wrongform]] | 1 |- | 3676 | [[Uporabnik:Wrenchthescrew|Wrenchthescrew]] | 1 |- | 3677 | [[Uporabnik:WPray20|WPray20]] | 1 |- | 3678 | [[Uporabnik:Wow~slwiki|Wow~slwiki]] | 1 |- | 3679 | [[Uporabnik:WorldWidePressNo1|WorldWidePressNo1]] | 1 |- | 3680 | [[Uporabnik:Worinima998|Worinima998]] | 1 |- | 3681 | [[Uporabnik:WordDonkey|WordDonkey]] | 1 |- | 3682 | [[Uporabnik:Wood E3 KGZS|Wood E3 KGZS]] | 1 |- | 3683 | [[Uporabnik:Wooachoo|Wooachoo]] | 1 |- | 3684 | [[Uporabnik:Wolverine~slwiki|Wolverine~slwiki]] | 1 |- | 3685 | [[Uporabnik:Wolkec|Wolkec]] | 1 |- | 3686 | [[Uporabnik:Wolf system|Wolf system]] | 1 |- | 3687 | [[Uporabnik:Wolfi2244|Wolfi2244]] | 1 |- | 3688 | [[Uporabnik:Woko Sapien|Woko Sapien]] | 1 |- | 3689 | [[Uporabnik:Wodezuiais|Wodezuiais]] | 1 |- | 3690 | [[Uporabnik:Wladimir1932|Wladimir1932]] | 1 |- | 3691 | [[Uporabnik:Wkn 64|Wkn 64]] | 1 |- | 3692 | [[Uporabnik:Wklavdij|Wklavdij]] | 1 |- | 3693 | [[Uporabnik:Wipunk|Wipunk]] | 1 |- | 3694 | [[Uporabnik:Winterd1|Winterd1]] | 1 |- | 3695 | [[Uporabnik:William Frey|William Frey]] | 1 |- | 3696 | [[Uporabnik:Wildsmilodon|Wildsmilodon]] | 1 |- | 3697 | [[Uporabnik:Wikkigala|Wikkigala]] | 1 |- | 3698 | [[Uporabnik:Wikitroll4321|Wikitroll4321]] | 1 |- | 3699 | [[Uporabnik:Wikisxix|Wikisxix]] | 1 |- | 3700 | [[Uporabnik:Wikirocks98|Wikirocks98]] | 1 |- | 3701 | [[Uporabnik:Wikipelko|Wikipelko]] | 1 |- | 3702 | [[Uporabnik:WikipedistPE|WikipedistPE]] | 1 |- | 3703 | [[Uporabnik:Wikipedija.clanek|Wikipedija.clanek]] | 1 |- | 3704 | [[Uporabnik:WIKIPEDIJA|WIKIPEDIJA]] | 1 |- | 3705 | [[Uporabnik:Wikingus~slwiki|Wikingus~slwiki]] | 1 |- | 3706 | [[Uporabnik:Wikimiha|Wikimiha]] | 1 |- | 3707 | [[Uporabnik:Wikihelion|Wikihelion]] | 1 |- | 3708 | [[Uporabnik:WikiGazda|WikiGazda]] | 1 |- | 3709 | [[Uporabnik:Wikieli05|Wikieli05]] | 1 |- | 3710 | [[Uporabnik:WikiEditor2004|WikiEditor2004]] | 1 |- | 3711 | [[Uporabnik:WikiDiaspora|WikiDiaspora]] | 1 |- | 3712 | [[Uporabnik:Wikicathe|Wikicathe]] | 1 |- | 3713 | [[Uporabnik:WikiBenutzer|WikiBenutzer]] | 1 |- | 3714 | [[Uporabnik:Wikianko|Wikianko]] | 1 |- | 3715 | [[Uporabnik:Wiki 1408|Wiki 1408]] | 1 |- | 3716 | [[Uporabnik:Wifi4all|Wifi4all]] | 1 |- | 3717 | [[Uporabnik:Whitepagan|Whitepagan]] | 1 |- | 3718 | [[Uporabnik:Whitefish~slwiki|Whitefish~slwiki]] | 1 |- | 3719 | [[Uporabnik:Wfckrka|Wfckrka]] | 1 |- | 3720 | [[Uporabnik:Westcoastek|Westcoastek]] | 1 |- | 3721 | [[Uporabnik:Westborder|Westborder]] | 1 |- | 3722 | [[Uporabnik:Wesla14|Wesla14]] | 1 |- | 3723 | [[Uporabnik:WehNoSu|WehNoSu]] | 1 |- | 3724 | [[Uporabnik:Wegqerz|Wegqerz]] | 1 |- | 3725 | [[Uporabnik:Wee~slwiki|Wee~slwiki]] | 1 |- | 3726 | [[Uporabnik:Wednesday~slwiki|Wednesday~slwiki]] | 1 |- | 3727 | [[Uporabnik:Weby~slwiki|Weby~slwiki]] | 1 |- | 3728 | [[Uporabnik:Webfreak|Webfreak]] | 1 |- | 3729 | [[Uporabnik:Watts alan|Watts alan]] | 1 |- | 3730 | [[Uporabnik:WatchTower97|WatchTower97]] | 1 |- | 3731 | [[Uporabnik:Watch|Watch]] | 1 |- | 3732 | [[Uporabnik:WaNTeD|WaNTeD]] | 1 |- | 3733 | [[Uporabnik:WanderingQuill|WanderingQuill]] | 1 |- | 3734 | [[Uporabnik:Wampy|Wampy]] | 1 |- | 3735 | [[Uporabnik:Wallonie~slwiki|Wallonie~slwiki]] | 1 |- | 3736 | [[Uporabnik:Wajduschna metropola|Wajduschna metropola]] | 1 |- | 3737 | [[Uporabnik:Wade~slwiki|Wade~slwiki]] | 1 |- | 3738 | [[Uporabnik:Wacou123|Wacou123]] | 1 |- | 3739 | [[Uporabnik:W2k2|W2k2]] | 1 |- | 3740 | [[Uporabnik:Vvvggg|Vvvggg]] | 1 |- | 3741 | [[Uporabnik:VukBL777|VukBL777]] | 1 |- | 3742 | [[Uporabnik:Vtina1|Vtina1]] | 1 |- | 3743 | [[Uporabnik:Vstoiljkovic|Vstoiljkovic]] | 1 |- | 3744 | [[Uporabnik:Vstaj|Vstaj]] | 1 |- | 3745 | [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] | 1 |- | 3746 | [[Uporabnik:Vsevedež007|Vsevedež007]] | 1 |- | 3747 | [[Uporabnik:Vseved12|Vseved12]] | 1 |- | 3748 | [[Uporabnik:Vsejevoda|Vsejevoda]] | 1 |- | 3749 | [[Uporabnik:VSA2 fm|VSA2 fm]] | 1 |- | 3750 | [[Uporabnik:Vrykolakas|Vrykolakas]] | 1 |- | 3751 | [[Uporabnik:Vrykolaka|Vrykolaka]] | 1 |- | 3752 | [[Uporabnik:Vrtovšek|Vrtovšek]] | 1 |- | 3753 | [[Uporabnik:Vrtakla|Vrtakla]] | 1 |- | 3754 | [[Uporabnik:Vrndic|Vrndic]] | 1 |- | 3755 | [[Uporabnik:Vrecice93|Vrecice93]] | 1 |- | 3756 | [[Uporabnik:Vrconr|Vrconr]] | 1 |- | 3757 | [[Uporabnik:VRata21|VRata21]] | 1 |- | 3758 | [[Uporabnik:Vranješ S|Vranješ S]] | 1 |- | 3759 | [[Uporabnik:Vrabec~slwiki|Vrabec~slwiki]] | 1 |- | 3760 | [[Uporabnik:Vozelj Mateja|Vozelj Mateja]] | 1 |- | 3761 | [[Uporabnik:Voukec|Voukec]] | 1 |- | 3762 | [[Uporabnik:Von zebra|Von zebra]] | 1 |- | 3763 | [[Uporabnik:VonHumar|VonHumar]] | 1 |- | 3764 | [[Uporabnik:Vombat.|Vombat.]] | 1 |- | 3765 | [[Uporabnik:Volleyfans|Volleyfans]] | 1 |- | 3766 | [[Uporabnik:Voljcv|Voljcv]] | 1 |- | 3767 | [[Uporabnik:Volaric|Volaric]] | 1 |- | 3768 | [[Uporabnik:Vojko Strahovnik|Vojko Strahovnik]] | 1 |- | 3769 | [[Uporabnik:Vocone|Vocone]] | 1 |- | 3770 | [[Uporabnik:Vmaja|Vmaja]] | 1 |- | 3771 | [[Uporabnik:Vlikavec|Vlikavec]] | 1 |- | 3772 | [[Uporabnik:VlakecTomaz|VlakecTomaz]] | 1 |- | 3773 | [[Uporabnik:Vladosmrado|Vladosmrado]] | 1 |- | 3774 | [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] | 1 |- | 3775 | [[Uporabnik:Vladimirko|Vladimirko]] | 1 |- | 3776 | [[Uporabnik:VKokielov|VKokielov]] | 1 |- | 3777 | [[Uporabnik:Vkocijan|Vkocijan]] | 1 |- | 3778 | [[Uporabnik:VKaja|VKaja]] | 1 |- | 3779 | [[Uporabnik:Vjaka|Vjaka]] | 1 |- | 3780 | [[Uporabnik:Vivienee|Vivienee]] | 1 |- | 3781 | [[Uporabnik:Vivaelcelta|Vivaelcelta]] | 1 |- | 3782 | [[Uporabnik:Vitra5|Vitra5]] | 1 |- | 3783 | [[Uporabnik:Vito.susa|Vito.susa]] | 1 |- | 3784 | [[Uporabnik:VitoP|VitoP]] | 1 |- | 3785 | [[Uporabnik:Vitomir.horvat|Vitomir.horvat]] | 1 |- | 3786 | [[Uporabnik:Vito Majcen|Vito Majcen]] | 1 |- | 3787 | [[Uporabnik:Vito kocevar polak|Vito kocevar polak]] | 1 |- | 3788 | [[Uporabnik:Vitko123|Vitko123]] | 1 |- | 3789 | [[Uporabnik:Vitek|Vitek]] | 1 |- | 3790 | [[Uporabnik:Vita Weisseisen|Vita Weisseisen]] | 1 |- | 3791 | [[Uporabnik:Vita Pozar|Vita Pozar]] | 1 |- | 3792 | [[Uporabnik:Vita.palcic|Vita.palcic]] | 1 |- | 3793 | [[Uporabnik:Vitakorosec|Vitakorosec]] | 1 |- | 3794 | [[Uporabnik:Vitai|Vitai]] | 1 |- | 3795 | [[Uporabnik:Vita.bembic|Vita.bembic]] | 1 |- | 3796 | [[Uporabnik:Vita333|Vita333]] | 1 |- | 3797 | [[Uporabnik:Visnja.jerman|Visnja.jerman]] | 1 |- | 3798 | [[Uporabnik:Virtualities|Virtualities]] | 1 |- | 3799 | [[Uporabnik:Viribus unitis~slwiki|Viribus unitis~slwiki]] | 1 |- | 3800 | [[Uporabnik:Virale72|Virale72]] | 1 |- | 3801 | [[Uporabnik:Vipsajder21|Vipsajder21]] | 1 |- | 3802 | [[Uporabnik:Vipavagol|Vipavagol]] | 1 |- | 3803 | [[Uporabnik:Violina~slwiki|Violina~slwiki]] | 1 |- | 3804 | [[Uporabnik:Violet2purple|Violet2purple]] | 1 |- | 3805 | [[Uporabnik:Violarules|Violarules]] | 1 |- | 3806 | [[Uporabnik:Vintage Swing|Vintage Swing]] | 1 |- | 3807 | [[Uporabnik:Vino-brezice|Vino-brezice]] | 1 |- | 3808 | [[Uporabnik:Vinni-Puh~slwiki|Vinni-Puh~slwiki]] | 1 |- | 3809 | [[Uporabnik:Vinklkugla|Vinklkugla]] | 1 |- | 3810 | [[Uporabnik:Vincent Begbie|Vincent Begbie]] | 1 |- | 3811 | [[Uporabnik:VincencijFerrer|VincencijFerrer]] | 1 |- | 3812 | [[Uporabnik:Viljemp|Viljemp]] | 1 |- | 3813 | [[Uporabnik:Viktorkalpot|Viktorkalpot]] | 1 |- | 3814 | [[Uporabnik:Viktor GIMB|Viktor GIMB]] | 1 |- | 3815 | [[Uporabnik:Vikipu|Vikipu]] | 1 |- | 3816 | [[Uporabnik:Vikica|Vikica]] | 1 |- | 3817 | [[Uporabnik:Vikib 63040014|Vikib 63040014]] | 1 |- | 3818 | [[Uporabnik:Vijolica123|Vijolica123]] | 1 |- | 3819 | [[Uporabnik:Vihar|Vihar]] | 1 |- | 3820 | [[Uporabnik:Viewegh|Viewegh]] | 1 |- | 3821 | [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] | 1 |- | 3822 | [[Uporabnik:Vidra123|Vidra123]] | 1 |- | 3823 | [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] | 1 |- | 3824 | [[Uporabnik:Vidnik2|Vidnik2]] | 1 |- | 3825 | [[Uporabnik:Vidmarp|Vidmarp]] | 1 |- | 3826 | [[Uporabnik:VidKraner|VidKraner]] | 1 |- | 3827 | [[Uporabnik:Vidk1|Vidk1]] | 1 |- | 3828 | [[Uporabnik:Vidj|Vidj]] | 1 |- | 3829 | [[Uporabnik:Vidi7|Vidi7]] | 1 |- | 3830 | [[Uporabnik:Videofronta|Videofronta]] | 1 |- | 3831 | [[Uporabnik:Vidapeternelj|Vidapeternelj]] | 1 |- | 3832 | [[Uporabnik:Victoremque|Victoremque]] | 1 |- | 3833 | [[Uporabnik:Vforjan|Vforjan]] | 1 |- | 3834 | [[Uporabnik:Vevverica|Vevverica]] | 1 |- | 3835 | [[Uporabnik:Veverca|Veverca]] | 1 |- | 3836 | [[Uporabnik:Vespa~slwiki|Vespa~slwiki]] | 1 |- | 3837 | [[Uporabnik:Vesolje 333|Vesolje 333]] | 1 |- | 3838 | [[Uporabnik:Vesnazeleznik|Vesnazeleznik]] | 1 |- | 3839 | [[Uporabnik:VesnaVrhovnik|VesnaVrhovnik]] | 1 |- | 3840 | [[Uporabnik:Vesna.plesnicar|Vesna.plesnicar]] | 1 |- | 3841 | [[Uporabnik:VesnaMesojedec|VesnaMesojedec]] | 1 |- | 3842 | [[Uporabnik:Vesna Lilik|Vesna Lilik]] | 1 |- | 3843 | [[Uporabnik:Vesnakosir|Vesnakosir]] | 1 |- | 3844 | [[Uporabnik:Vesna gorenjak|Vesna gorenjak]] | 1 |- | 3845 | [[Uporabnik:VesnaCuk|VesnaCuk]] | 1 |- | 3846 | [[Uporabnik:Vesna93|Vesna93]] | 1 |- | 3847 | [[Uporabnik:Vesna9|Vesna9]] | 1 |- | 3848 | [[Uporabnik:Vesna5|Vesna5]] | 1 |- | 3849 | [[Uporabnik:Vesna13|Vesna13]] | 1 |- | 3850 | [[Uporabnik:Vesna06|Vesna06]] | 1 |- | 3851 | [[Uporabnik:Veslopedija|Veslopedija]] | 1 |- | 3852 | [[Uporabnik:Veselaspela|Veselaspela]] | 1 |- | 3853 | [[Uporabnik:Ves89|Ves89]] | 1 |- | 3854 | [[Uporabnik:Verovalec88|Verovalec88]] | 1 |- | 3855 | [[Uporabnik:Vero~slwiki|Vero~slwiki]] | 1 |- | 3856 | [[Uporabnik:Veronikaskk|Veronikaskk]] | 1 |- | 3857 | [[Uporabnik:Veronika.sifrar3|Veronika.sifrar3]] | 1 |- | 3858 | [[Uporabnik:Veronika Pucelj|Veronika Pucelj]] | 1 |- | 3859 | [[Uporabnik:Veronika pavlič|Veronika pavlič]] | 1 |- | 3860 | [[Uporabnik:VeronikaPak|VeronikaPak]] | 1 |- | 3861 | [[Uporabnik:Veronikakajin|Veronikakajin]] | 1 |- | 3862 | [[Uporabnik:Veronika Kac|Veronika Kac]] | 1 |- | 3863 | [[Uporabnik:Veronika Jankovec|Veronika Jankovec]] | 1 |- | 3864 | [[Uporabnik:Veronika Berce|Veronika Berce]] | 1 |- | 3865 | [[Uporabnik:Veronikaaaaaaa|Veronikaaaaaaa]] | 1 |- | 3866 | [[Uporabnik:Verigo|Verigo]] | 1 |- | 3867 | [[Uporabnik:Verhovsek|Verhovsek]] | 1 |- | 3868 | [[Uporabnik:Vera Osolnik Klopčič|Vera Osolnik Klopčič]] | 1 |- | 3869 | [[Uporabnik:Vera Kocjančič|Vera Kocjančič]] | 1 |- | 3870 | [[Uporabnik:Vera21slo|Vera21slo]] | 1 |- | 3871 | [[Uporabnik:Ver7ex|Ver7ex]] | 1 |- | 3872 | [[Uporabnik:Venrok|Venrok]] | 1 |- | 3873 | [[Uporabnik:Vemaamev|Vemaamev]] | 1 |- | 3874 | [[Uporabnik:Velmabasic|Velmabasic]] | 1 |- | 3875 | [[Uporabnik:Velki99|Velki99]] | 1 |- | 3876 | [[Uporabnik:Velis74|Velis74]] | 1 |- | 3877 | [[Uporabnik:Velikan4|Velikan4]] | 1 |- | 3878 | [[Uporabnik:Veleposlaništvo Canberra|Veleposlaništvo Canberra]] | 1 |- | 3879 | [[Uporabnik:Veharlinda|Veharlinda]] | 1 |- | 3880 | [[Uporabnik:Vefvf|Vefvf]] | 1 |- | 3881 | [[Uporabnik:VeBu2020|VeBu2020]] | 1 |- | 3882 | [[Uporabnik:Vdolar|Vdolar]] | 1 |- | 3883 | [[Uporabnik:Vcesnik|Vcesnik]] | 1 |- | 3884 | [[Uporabnik:V.B.Speranza|V.B.Speranza]] | 1 |- | 3885 | [[Uporabnik:Vb1280|Vb1280]] | 1 |- | 3886 | [[Uporabnik:Vavtovec|Vavtovec]] | 1 |- | 3887 | [[Uporabnik:Vato|Vato]] | 1 |- | 3888 | [[Uporabnik:Vasja Vipotnik Skova|Vasja Vipotnik Skova]] | 1 |- | 3889 | [[Uporabnik:Vasja73|Vasja73]] | 1 |- | 3890 | [[Uporabnik:Vasja|Vasja]] | 1 |- | 3891 | [[Uporabnik:Vašega naslova ne bomo razkrili nikomur.|Vašega naslova ne bomo razkrili nikomur.]] | 1 |- | 3892 | [[Uporabnik:Varno Na Spletu|Varno Na Spletu]] | 1 |- | 3893 | [[Uporabnik:Varlaam|Varlaam]] | 1 |- | 3894 | [[Uporabnik:Varesino|Varesino]] | 1 |- | 3895 | [[Uporabnik:Vanzupan|Vanzupan]] | 1 |- | 3896 | [[Uporabnik:Vanja Tomšič|Vanja Tomšič]] | 1 |- | 3897 | [[Uporabnik:Vanjarak69|Vanjarak69]] | 1 |- | 3898 | [[Uporabnik:Vanjajok|Vanjajok]] | 1 |- | 3899 | [[Uporabnik:Vanja Čibej|Vanja Čibej]] | 1 |- | 3900 | [[Uporabnik:Vanja321|Vanja321]] | 1 |- | 3901 | [[Uporabnik:Vanja13|Vanja13]] | 1 |- | 3902 | [[Uporabnik:Vanished User 2412523|Vanished User 2412523]] | 1 |- | 3903 | [[Uporabnik:Vanilija|Vanilija]] | 1 |- | 3904 | [[Uporabnik:Vanika23|Vanika23]] | 1 |- | 3905 | [[Uporabnik:Vanezama|Vanezama]] | 1 |- | 3906 | [[Uporabnik:Vane.urh|Vane.urh]] | 1 |- | 3907 | [[Uporabnik:Vanesasak|Vanesasak]] | 1 |- | 3908 | [[Uporabnik:Vanesa Klinar|Vanesa Klinar]] | 1 |- | 3909 | [[Uporabnik:Vanči|Vanči]] | 1 |- | 3910 | [[Uporabnik:Van Bathory|Van Bathory]] | 1 |- | 3911 | [[Uporabnik:Vampire sarah|Vampire sarah]] | 1 |- | 3912 | [[Uporabnik:Valtee|Valtee]] | 1 |- | 3913 | [[Uporabnik:Valmir~slwiki|Valmir~slwiki]] | 1 |- | 3914 | [[Uporabnik:Valldemort|Valldemort]] | 1 |- | 3915 | [[Uporabnik:Valkira~slwiki|Valkira~slwiki]] | 1 |- | 3916 | [[Uporabnik:Vali~slwiki|Vali~slwiki]] | 1 |- | 3917 | [[Uporabnik:Valerija95|Valerija95]] | 1 |- | 3918 | [[Uporabnik:Valentina Romih|Valentina Romih]] | 1 |- | 3919 | [[Uporabnik:Valentina r|Valentina r]] | 1 |- | 3920 | [[Uporabnik:Valentina nemanich|Valentina nemanich]] | 1 |- | 3921 | [[Uporabnik:Valentina93|Valentina93]] | 1 |- | 3922 | [[Uporabnik:Valentin01|Valentin01]] | 1 |- | 3923 | [[Uporabnik:Valenciano|Valenciano]] | 1 |- | 3924 | [[Uporabnik:Valebon|Valebon]] | 1 |- | 3925 | [[Uporabnik:Valci h|Valci h]] | 1 |- | 3926 | [[Uporabnik:Vahid~slwiki|Vahid~slwiki]] | 1 |- | 3927 | [[Uporabnik:Vacovnikzivic|Vacovnikzivic]] | 1 |- | 3928 | [[Uporabnik:V1C1N1TY|V1C1N1TY]] | 1 |- | 3929 | [[Uporabnik:Uzt~slwiki|Uzt~slwiki]] | 1 |- | 3930 | [[Uporabnik:Uzivam101|Uzivam101]] | 1 |- | 3931 | [[Uporabnik:Uvodopivec|Uvodopivec]] | 1 |- | 3932 | [[Uporabnik:UV75|UV75]] | 1 |- | 3933 | [[Uporabnik:Utrampus|Utrampus]] | 1 |- | 3934 | [[Uporabnik:Ustvarjalka|Ustvarjalka]] | 1 |- | 3935 | [[Uporabnik:Ustersbacher|Ustersbacher]] | 1 |- | 3936 | [[Uporabnik:Usmiljeni|Usmiljeni]] | 1 |- | 3937 | [[Uporabnik:USÍAS VERNE|USÍAS VERNE]] | 1 |- | 3938 | [[Uporabnik:User674832|User674832]] | 1 |- | 3939 | [[Uporabnik:User351|User351]] | 1 |- | 3940 | [[Uporabnik:User122679|User122679]] | 1 |- | 3941 | [[Uporabnik:User 10110768|User 10110768]] | 1 |- | 3942 | [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] | 1 |- | 3943 | [[Uporabnik:Uschkaffee|Uschkaffee]] | 1 |- | 3944 | [[Uporabnik:Ursy girl|Ursy girl]] | 1 |- | 3945 | [[Uporabnik:Ursusss|Ursusss]] | 1 |- | 3946 | [[Uporabnik:Urssula|Urssula]] | 1 |- | 3947 | [[Uporabnik:Ursska|Ursska]] | 1 |- | 3948 | [[Uporabnik:Urssaa|Urssaa]] | 1 |- | 3949 | [[Uporabnik:Urska zerjal|Urska zerjal]] | 1 |- | 3950 | [[Uporabnik:Urskav89|Urskav89]] | 1 |- | 3951 | [[Uporabnik:Urskaum|Urskaum]] | 1 |- | 3952 | [[Uporabnik:Urška Svetek|Urška Svetek]] | 1 |- | 3953 | [[Uporabnik:UrškaŠkvorc|UrškaŠkvorc]] | 1 |- | 3954 | [[Uporabnik:Urskas|Urskas]] | 1 |- | 3955 | [[Uporabnik:Urskarudolf|Urskarudolf]] | 1 |- | 3956 | [[Uporabnik:UrskaP|UrskaP]] | 1 |- | 3957 | [[Uporabnik:Urska p|Urska p]] | 1 |- | 3958 | [[Uporabnik:Urska majk|Urska majk]] | 1 |- | 3959 | [[Uporabnik:Urskalevac|Urskalevac]] | 1 |- | 3960 | [[Uporabnik:Urska Kuznik|Urska Kuznik]] | 1 |- | 3961 | [[Uporabnik:Urska kozina|Urska kozina]] | 1 |- | 3962 | [[Uporabnik:UrškaKorelec|UrškaKorelec]] | 1 |- | 3963 | [[Uporabnik:Urskaklajn|Urskaklajn]] | 1 |- | 3964 | [[Uporabnik:Urškak|Urškak]] | 1 |- | 3965 | [[Uporabnik:Urska juretic|Urska juretic]] | 1 |- | 3966 | [[Uporabnik:Urška Jeranko|Urška Jeranko]] | 1 |- | 3967 | [[Uporabnik:UrskaJelercic|UrskaJelercic]] | 1 |- | 3968 | [[Uporabnik:Urska.gabrscek|Urska.gabrscek]] | 1 |- | 3969 | [[Uporabnik:Urška.D|Urška.D]] | 1 |- | 3970 | [[Uporabnik:Urska.cesnik.wiki|Urska.cesnik.wiki]] | 1 |- | 3971 | [[Uporabnik:UrskaAnja|UrskaAnja]] | 1 |- | 3972 | [[Uporabnik:Urskaa|Urskaa]] | 1 |- | 3973 | [[Uporabnik:Urska234|Urska234]] | 1 |- | 3974 | [[Uporabnik:Urska22|Urska22]] | 1 |- | 3975 | [[Uporabnik:Urska1306|Urska1306]] | 1 |- | 3976 | [[Uporabnik:UrsikaVolaric|UrsikaVolaric]] | 1 |- | 3977 | [[Uporabnik:Ursikaa|Ursikaa]] | 1 |- | 3978 | [[Uporabnik:UrsicZana|UrsicZana]] | 1 |- | 3979 | [[Uporabnik:Urshka|Urshka]] | 1 |- | 3980 | [[Uporabnik:Urschka|Urschka]] | 1 |- | 3981 | [[Uporabnik:Ursazgo|Ursazgo]] | 1 |- | 3982 | [[Uporabnik:Ursa Zakrajsek|Ursa Zakrajsek]] | 1 |- | 3983 | [[Uporabnik:Ursasega23|Ursasega23]] | 1 |- | 3984 | [[Uporabnik:Urša Kunstelj|Urša Kunstelj]] | 1 |- | 3985 | [[Uporabnik:Ursacol02|Ursacol02]] | 1 |- | 3986 | [[Uporabnik:Ursab93|Ursab93]] | 1 |- | 3987 | [[Uporabnik:Urša Ankerst|Urša Ankerst]] | 1 |- | 3988 | [[Uporabnik:Ursaa.bebe|Ursaa.bebe]] | 1 |- | 3989 | [[Uporabnik:Ursa123|Ursa123]] | 1 |- | 3990 | [[Uporabnik:Ursa00|Ursa00]] | 1 |- | 3991 | [[Uporabnik:UrosT.|UrosT.]] | 1 |- | 3992 | [[Uporabnik:Urosseka|Urosseka]] | 1 |- | 3993 | [[Uporabnik:Uros san|Uros san]] | 1 |- | 3994 | [[Uporabnik:Uroš Radosavljevič|Uroš Radosavljevič]] | 1 |- | 3995 | [[Uporabnik:Uroslesjak|Uroslesjak]] | 1 |- | 3996 | [[Uporabnik:Uroš Herman|Uroš Herman]] | 1 |- | 3997 | [[Uporabnik:UrOs 95|UrOs 95]] | 1 |- | 3998 | [[Uporabnik:Uros13|Uros13]] | 1 |- | 3999 | [[Uporabnik:Urnaček|Urnaček]] | 1 |- | 4000 | [[Uporabnik:Urkelevstek|Urkelevstek]] | 1 |- |} e1gejecis5ou5dmxhuqt57b0qwkbd09 Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/4001–5000 4 485416 6747241 6731700 2026-09-06T07:24:13Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 4001–5000 6747241 wikitext text/x-wiki === 4001–5000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 4001 | [[Uporabnik:Uri~slwiki|Uri~slwiki]] | 1 |- | 4002 | [[Uporabnik:Urhšj|Urhšj]] | 1 |- | 4003 | [[Uporabnik:UrhRozman|UrhRozman]] | 1 |- | 4004 | [[Uporabnik:Urh Meža|Urh Meža]] | 1 |- | 4005 | [[Uporabnik:Urejevalecwiki|Urejevalecwiki]] | 1 |- | 4006 | [[Uporabnik:Urejanje.si|Urejanje.si]] | 1 |- | 4007 | [[Uporabnik:Urednik UP|Urednik UP]] | 1 |- | 4008 | [[Uporabnik:Uredmiha|Uredmiha]] | 1 |- | 4009 | [[Uporabnik:Urcoo|Urcoo]] | 1 |- | 4010 | [[Uporabnik:Urbitheboss|Urbitheboss]] | 1 |- | 4011 | [[Uporabnik:Urbano~slwiki|Urbano~slwiki]] | 1 |- | 4012 | [[Uporabnik:Urbankmeija|Urbankmeija]] | 1 |- | 4013 | [[Uporabnik:Urban1991|Urban1991]] | 1 |- | 4014 | [[Uporabnik:Ur0s~slwiki|Ur0s~slwiki]] | 1 |- | 4015 | [[Uporabnik:Uporabniškoimekistegavnesliježezasedeno|Uporabniškoimekistegavnesliježezasedeno]] | 1 |- | 4016 | [[Uporabnik:Uporabnikmatej|Uporabnikmatej]] | 1 |- | 4017 | [[Uporabnik:Uporabnik dijak|Uporabnik dijak]] | 1 |- | 4018 | [[Uporabnik:Uporabnik2021|Uporabnik2021]] | 1 |- | 4019 | [[Uporabnik:Unpjeb|Unpjeb]] | 1 |- | 4020 | [[Uporabnik:Unknown IP|Unknown IP]] | 1 |- | 4021 | [[Uporabnik:Uni student567|Uni student567]] | 1 |- | 4022 | [[Uporabnik:Unique44|Unique44]] | 1 |- | 4023 | [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] | 1 |- | 4024 | [[Uporabnik:Unikatil9|Unikatil9]] | 1 |- | 4025 | [[Uporabnik:Unicornqueen666|Unicornqueen666]] | 1 |- | 4026 | [[Uporabnik:Una1|Una1]] | 1 |- | 4027 | [[Uporabnik:UN2024|UN2024]] | 1 |- | 4028 | [[Uporabnik:Umetnostzdaj|Umetnostzdaj]] | 1 |- | 4029 | [[Uporabnik:Umazanavokado|Umazanavokado]] | 1 |- | 4030 | [[Uporabnik:UltraplusRobert|UltraplusRobert]] | 1 |- | 4031 | [[Uporabnik:UltraCerkovnik123|UltraCerkovnik123]] | 1 |- | 4032 | [[Uporabnik:Ul~slwiki|Ul~slwiki]] | 1 |- | 4033 | [[Uporabnik:Uljbtf1|Uljbtf1]] | 1 |- | 4034 | [[Uporabnik:Uliana245|Uliana245]] | 1 |- | 4035 | [[Uporabnik:Ula.pollak|Ula.pollak]] | 1 |- | 4036 | [[Uporabnik:Ulapavlic|Ulapavlic]] | 1 |- | 4037 | [[Uporabnik:Ulanja|Ulanja]] | 1 |- | 4038 | [[Uporabnik:UlaKostić|UlaKostić]] | 1 |- | 4039 | [[Uporabnik:Ukrajnc|Ukrajnc]] | 1 |- | 4040 | [[Uporabnik:UK1a|UK1a]] | 1 |- | 4041 | [[Uporabnik:Ujemi dan|Ujemi dan]] | 1 |- | 4042 | [[Uporabnik:Uho22|Uho22]] | 1 |- | 4043 | [[Uporabnik:Ugwemuhwem Osas|Ugwemuhwem Osas]] | 1 |- | 4044 | [[Uporabnik:Ugantar|Ugantar]] | 1 |- | 4045 | [[Uporabnik:Ug77|Ug77]] | 1 |- | 4046 | [[Uporabnik:Ucvetan|Ucvetan]] | 1 |- | 4047 | [[Uporabnik:Uchusowie|Uchusowie]] | 1 |- | 4048 | [[Uporabnik:Ucenec1008|Ucenec1008]] | 1 |- | 4049 | [[Uporabnik:Ubav|Ubav]] | 1 |- | 4050 | [[Uporabnik:Uambrozic6|Uambrozic6]] | 1 |- | 4051 | [[Uporabnik:U 3w*=0O0=!|U 3w*=0O0=!]] | 1 |- | 4052 | [[Uporabnik:Tzagar|Tzagar]] | 1 |- | 4053 | [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] | 1 |- | 4054 | [[Uporabnik:Tylko Medycyna|Tylko Medycyna]] | 1 |- | 4055 | [[Uporabnik:TylerDurden91|TylerDurden91]] | 1 |- | 4056 | [[Uporabnik:TylerDurden|TylerDurden]] | 1 |- | 4057 | [[Uporabnik:Ty4thevenom|Ty4thevenom]] | 1 |- | 4058 | [[Uporabnik:TwizPlots|TwizPlots]] | 1 |- | 4059 | [[Uporabnik:TweetyPie|TweetyPie]] | 1 |- | 4060 | [[Uporabnik:Twapandula|Twapandula]] | 1 |- | 4061 | [[Uporabnik:Tvojamami333|Tvojamami333]] | 1 |- | 4062 | [[Uporabnik:Tvojamami1234|Tvojamami1234]] | 1 |- | 4063 | [[Uporabnik:Tveselinovic|Tveselinovic]] | 1 |- | 4064 | [[Uporabnik:Tvbv|Tvbv]] | 1 |- | 4065 | [[Uporabnik:Tuti42|Tuti42]] | 1 |- | 4066 | [[Uporabnik:Turomaximus1966|Turomaximus1966]] | 1 |- | 4067 | [[Uporabnik:Turnmiha|Turnmiha]] | 1 |- | 4068 | [[Uporabnik:Turkt|Turkt]] | 1 |- | 4069 | [[Uporabnik:Turjakd|Turjakd]] | 1 |- | 4070 | [[Uporabnik:Turek|Turek]] | 1 |- | 4071 | [[Uporabnik:Turboton|Turboton]] | 1 |- | 4072 | [[Uporabnik:TUPF|TUPF]] | 1 |- | 4073 | [[Uporabnik:Tunaticc|Tunaticc]] | 1 |- | 4074 | [[Uporabnik:Tumba~slwiki|Tumba~slwiki]] | 1 |- | 4075 | [[Uporabnik:TumachB|TumachB]] | 1 |- | 4076 | [[Uporabnik:Tugomir.a|Tugomir.a]] | 1 |- | 4077 | [[Uporabnik:Tudir|Tudir]] | 1 |- | 4078 | [[Uporabnik:Tubeve|Tubeve]] | 1 |- | 4079 | [[Uporabnik:Tuacantante|Tuacantante]] | 1 |- | 4080 | [[Uporabnik:Ttominc|Ttominc]] | 1 |- | 4081 | [[Uporabnik:Tt.irena|Tt.irena]] | 1 |- | 4082 | [[Uporabnik:Ttergl4v|Ttergl4v]] | 1 |- | 4083 | [[Uporabnik:Tsulic|Tsulic]] | 1 |- | 4084 | [[Uporabnik:Tsterk|Tsterk]] | 1 |- | 4085 | [[Uporabnik:Tšojlesev|Tšojlesev]] | 1 |- | 4086 | [[Uporabnik:TSA~slwiki|TSA~slwiki]] | 1 |- | 4087 | [[Uporabnik:Trzinka|Trzinka]] | 1 |- | 4088 | [[Uporabnik:Tržaččan|Tržaččan]] | 1 |- | 4089 | [[Uporabnik:Trush~slwiki|Trush~slwiki]] | 1 |- | 4090 | [[Uporabnik:Trunkn|Trunkn]] | 1 |- | 4091 | [[Uporabnik:TrueScience4U|TrueScience4U]] | 1 |- | 4092 | [[Uporabnik:TrueLegend23|TrueLegend23]] | 1 |- | 4093 | [[Uporabnik:Trudol|Trudol]] | 1 |- | 4094 | [[Uporabnik:Trubadurček|Trubadurček]] | 1 |- | 4095 | [[Uporabnik:Trollnado|Trollnado]] | 1 |- | 4096 | [[Uporabnik:Trollmojomon|Trollmojomon]] | 1 |- | 4097 | [[Uporabnik:Trojanski konji|Trojanski konji]] | 1 |- | 4098 | [[Uporabnik:TrogloFauna1|TrogloFauna1]] | 1 |- | 4099 | [[Uporabnik:Trogac|Trogac]] | 1 |- | 4100 | [[Uporabnik:Trobentica|Trobentica]] | 1 |- | 4101 | [[Uporabnik:Trobecx|Trobecx]] | 1 |- | 4102 | [[Uporabnik:Trobec|Trobec]] | 1 |- | 4103 | [[Uporabnik:Trnuljčica|Trnuljčica]] | 1 |- | 4104 | [[Uporabnik:Tri Sulis Tiyani|Tri Sulis Tiyani]] | 1 |- | 4105 | [[Uporabnik:Trisa.lesjak|Trisa.lesjak]] | 1 |- | 4106 | [[Uporabnik:Trioadijo|Trioadijo]] | 1 |- | 4107 | [[Uporabnik:Triglicerid|Triglicerid]] | 1 |- | 4108 | [[Uporabnik:Triglav film|Triglav film]] | 1 |- | 4109 | [[Uporabnik:Triglav33|Triglav33]] | 1 |- | 4110 | [[Uporabnik:Trica1970|Trica1970]] | 1 |- | 4111 | [[Uporabnik:Tretja|Tretja]] | 1 |- | 4112 | [[Uporabnik:Trepsi|Trepsi]] | 1 |- | 4113 | [[Uporabnik:TrbizanLara|TrbizanLara]] | 1 |- | 4114 | [[Uporabnik:Trashcandy|Trashcandy]] | 1 |- | 4115 | [[Uporabnik:Transfor.mice12|Transfor.mice12]] | 1 |- | 4116 | [[Uporabnik:Tranale|Tranale]] | 1 |- | 4117 | [[Uporabnik:Trampuz2572|Trampuz2572]] | 1 |- | 4118 | [[Uporabnik:Trajlala|Trajlala]] | 1 |- | 4119 | [[Uporabnik:Trajar|Trajar]] | 1 |- | 4120 | [[Uporabnik:TR|TR]] | 1 |- | 4121 | [[Uporabnik:Tprimo|Tprimo]] | 1 |- | 4122 | [[Uporabnik:T potocar|T potocar]] | 1 |- | 4123 | [[Uporabnik:Tplevnik|Tplevnik]] | 1 |- | 4124 | [[Uporabnik:Tpavs|Tpavs]] | 1 |- | 4125 | [[Uporabnik:Tp86|Tp86]] | 1 |- | 4126 | [[Uporabnik:Toyotomi Hideyoshi official|Toyotomi Hideyoshi official]] | 1 |- | 4127 | [[Uporabnik:Toward|Toward]] | 1 |- | 4128 | [[Uporabnik:Tourismgroup|Tourismgroup]] | 1 |- | 4129 | [[Uporabnik:Tositos|Tositos]] | 1 |- | 4130 | [[Uporabnik:Torta 55|Torta 55]] | 1 |- | 4131 | [[Uporabnik:To-ra-keon|To-ra-keon]] | 1 |- | 4132 | [[Uporabnik:Topolnikkramar|Topolnikkramar]] | 1 |- | 4133 | [[Uporabnik:Top.jure|Top.jure]] | 1 |- | 4134 | [[Uporabnik:Topjur02|Topjur02]] | 1 |- | 4135 | [[Uporabnik:Topinambur~slwiki|Topinambur~slwiki]] | 1 |- | 4136 | [[Uporabnik:TOPILINGO|TOPILINGO]] | 1 |- | 4137 | [[Uporabnik:Topguy5|Topguy5]] | 1 |- | 4138 | [[Uporabnik:TopGFranc|TopGFranc]] | 1 |- | 4139 | [[Uporabnik:TooMuchBeans|TooMuchBeans]] | 1 |- | 4140 | [[Uporabnik:Tonypbader|Tonypbader]] | 1 |- | 4141 | [[Uporabnik:Tontarina|Tontarina]] | 1 |- | 4142 | [[Uporabnik:Tonjoselo|Tonjoselo]] | 1 |- | 4143 | [[Uporabnik:TonioCiTonio201010|TonioCiTonio201010]] | 1 |- | 4144 | [[Uporabnik:Toni.fov|Toni.fov]] | 1 |- | 4145 | [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] | 1 |- | 4146 | [[Uporabnik:ToniČ91|ToniČ91]] | 1 |- | 4147 | [[Uporabnik:Tone1975|Tone1975]] | 1 |- | 4148 | [[Uporabnik:Tone007|Tone007]] | 1 |- | 4149 | [[Uporabnik:TomzySLO|TomzySLO]] | 1 |- | 4150 | [[Uporabnik:Tomy111~slwiki|Tomy111~slwiki]] | 1 |- | 4151 | [[Uporabnik:-toms445|-toms445]] | 1 |- | 4152 | [[Uporabnik:Tompso|Tompso]] | 1 |- | 4153 | [[Uporabnik:Tomo Julius|Tomo Julius]] | 1 |- | 4154 | [[Uporabnik:Tommy Lee J.|Tommy Lee J.]] | 1 |- | 4155 | [[Uporabnik:Tommy19|Tommy19]] | 1 |- | 4156 | [[Uporabnik:Tomikeber|Tomikeber]] | 1 |- | 4157 | [[Uporabnik:Tomiarctur|Tomiarctur]] | 1 |- | 4158 | [[Uporabnik:Tomex~slwiki|Tomex~slwiki]] | 1 |- | 4159 | [[Uporabnik:Tomaž Žibert|Tomaž Žibert]] | 1 |- | 4160 | [[Uporabnik:TomazUrska|TomazUrska]] | 1 |- | 4161 | [[Uporabnik:Tomaztr|Tomaztr]] | 1 |- | 4162 | [[Uporabnik:Tomažtavisok|Tomažtavisok]] | 1 |- | 4163 | [[Uporabnik:TomazSadar|TomazSadar]] | 1 |- | 4164 | [[Uporabnik:Tomazpodobnik|Tomazpodobnik]] | 1 |- | 4165 | [[Uporabnik:Tomaž pirnat|Tomaž pirnat]] | 1 |- | 4166 | [[Uporabnik:Tomaz krpic|Tomaz krpic]] | 1 |- | 4167 | [[Uporabnik:Tomaž Kocmur|Tomaž Kocmur]] | 1 |- | 4168 | [[Uporabnik:Tomaž Kaluža|Tomaž Kaluža]] | 1 |- | 4169 | [[Uporabnik:Tomazjozef|Tomazjozef]] | 1 |- | 4170 | [[Uporabnik:Tomazfifthguy|Tomazfifthguy]] | 1 |- | 4171 | [[Uporabnik:Tomazekvlakec|Tomazekvlakec]] | 1 |- | 4172 | [[Uporabnik:Tomaz96|Tomaz96]] | 1 |- | 4173 | [[Uporabnik:Tomaz90FFA|Tomaz90FFA]] | 1 |- | 4174 | [[Uporabnik:Tomaz2|Tomaz2]] | 1 |- | 4175 | [[Uporabnik:Tomaz100|Tomaz100]] | 1 |- | 4176 | [[Uporabnik:Tomas030|Tomas030]] | 1 |- | 4177 | [[Uporabnik:Tom1983|Tom1983]] | 1 |- | 4178 | [[Uporabnik:Tokiokinder|Tokiokinder]] | 1 |- | 4179 | [[Uporabnik:Toivonen|Toivonen]] | 1 |- | 4180 | [[Uporabnik:Toiletman33|Toiletman33]] | 1 |- | 4181 | [[Uporabnik:Tofuzla|Tofuzla]] | 1 |- | 4182 | [[Uporabnik:Tofife|Tofife]] | 1 |- | 4183 | [[Uporabnik:TodorBozhinov|TodorBozhinov]] | 1 |- | 4184 | [[Uporabnik:Toda20|Toda20]] | 1 |- | 4185 | [[Uporabnik:Tobistyle m|Tobistyle m]] | 1 |- | 4186 | [[Uporabnik:Tobias Conradi~slwiki|Tobias Conradi~slwiki]] | 1 |- | 4187 | [[Uporabnik:TNinaas|TNinaas]] | 1 |- | 4188 | [[Uporabnik:TMS~slwiki|TMS~slwiki]] | 1 |- | 4189 | [[Uporabnik:Tmilar|Tmilar]] | 1 |- | 4190 | [[Uporabnik:TMatko4|TMatko4]] | 1 |- | 4191 | [[Uporabnik:T mac007|T mac007]] | 1 |- | 4192 | [[Uporabnik:TLukass|TLukass]] | 1 |- | 4193 | [[Uporabnik:TLampret|TLampret]] | 1 |- | 4194 | [[Uporabnik:Tl4372|Tl4372]] | 1 |- | 4195 | [[Uporabnik:TK~slwiki|TK~slwiki]] | 1 |- | 4196 | [[Uporabnik:T kres|T kres]] | 1 |- | 4197 | [[Uporabnik:Tkovacic94|Tkovacic94]] | 1 |- | 4198 | [[Uporabnik:Tkosta|Tkosta]] | 1 |- | 4199 | [[Uporabnik:TKlobas|TKlobas]] | 1 |- | 4200 | [[Uporabnik:Tjrant|Tjrant]] | 1 |- | 4201 | [[Uporabnik:Tjersic|Tjersic]] | 1 |- | 4202 | [[Uporabnik:Tjelenko|Tjelenko]] | 1 |- | 4203 | [[Uporabnik:Tjaž.valentinčič|Tjaž.valentinčič]] | 1 |- | 4204 | [[Uporabnik:Tjaz staleker|Tjaz staleker]] | 1 |- | 4205 | [[Uporabnik:Tjazi11|Tjazi11]] | 1 |- | 4206 | [[Uporabnik:Tjaze|Tjaze]] | 1 |- | 4207 | [[Uporabnik:Tjaz66|Tjaz66]] | 1 |- | 4208 | [[Uporabnik:Tjašona|Tjašona]] | 1 |- | 4209 | [[Uporabnik:TJASNICEE|TJASNICEE]] | 1 |- | 4210 | [[Uporabnik:Tjaškovič|Tjaškovič]] | 1 |- | 4211 | [[Uporabnik:Tjaška991|Tjaška991]] | 1 |- | 4212 | [[Uporabnik:Tjaseq|Tjaseq]] | 1 |- | 4213 | [[Uporabnik:TjasDe|TjasDe]] | 1 |- | 4214 | [[Uporabnik:Tjaša Zupančič|Tjaša Zupančič]] | 1 |- | 4215 | [[Uporabnik:Tjasa zaplotnik|Tjasa zaplotnik]] | 1 |- | 4216 | [[Uporabnik:Tjaša Vrankar|Tjaša Vrankar]] | 1 |- | 4217 | [[Uporabnik:Tjasa to|Tjasa to]] | 1 |- | 4218 | [[Uporabnik:Tjasasamsa|Tjasasamsa]] | 1 |- | 4219 | [[Uporabnik:TjašaS|TjašaS]] | 1 |- | 4220 | [[Uporabnik:Tjasa.pracek|Tjasa.pracek]] | 1 |- | 4221 | [[Uporabnik:Tjasa.pog|Tjasa.pog]] | 1 |- | 4222 | [[Uporabnik:Tjasaom|Tjasaom]] | 1 |- | 4223 | [[Uporabnik:Tjasa.ogulin|Tjasa.ogulin]] | 1 |- | 4224 | [[Uporabnik:Tjasa.o|Tjasa.o]] | 1 |- | 4225 | [[Uporabnik:Tjaša novak|Tjaša novak]] | 1 |- | 4226 | [[Uporabnik:Tjasamravljak|Tjasamravljak]] | 1 |- | 4227 | [[Uporabnik:Tjaša Maljevac|Tjaša Maljevac]] | 1 |- | 4228 | [[Uporabnik:Tjaša Kopina|Tjaša Kopina]] | 1 |- | 4229 | [[Uporabnik:Tjasa Kocevar|Tjasa Kocevar]] | 1 |- | 4230 | [[Uporabnik:Tjaša Kerec|Tjaša Kerec]] | 1 |- | 4231 | [[Uporabnik:Tjasaje|Tjasaje]] | 1 |- | 4232 | [[Uporabnik:Tjasa Grom|Tjasa Grom]] | 1 |- | 4233 | [[Uporabnik:Tjasa.gorenc|Tjasa.gorenc]] | 1 |- | 4234 | [[Uporabnik:Tjasagersak|Tjasagersak]] | 1 |- | 4235 | [[Uporabnik:Tjasagale|Tjasagale]] | 1 |- | 4236 | [[Uporabnik:TjašaFurlan|TjašaFurlan]] | 1 |- | 4237 | [[Uporabnik:Tjasaerjavec|Tjasaerjavec]] | 1 |- | 4238 | [[Uporabnik:Tjasae|Tjasae]] | 1 |- | 4239 | [[Uporabnik:Tjaša Dragar|Tjaša Dragar]] | 1 |- | 4240 | [[Uporabnik:Tjasac|Tjasac]] | 1 |- | 4241 | [[Uporabnik:Tjasa90|Tjasa90]] | 1 |- | 4242 | [[Uporabnik:Tjasa78sk|Tjasa78sk]] | 1 |- | 4243 | [[Uporabnik:Tjasa777|Tjasa777]] | 1 |- | 4244 | [[Uporabnik:Tjaša 19|Tjaša 19]] | 1 |- | 4245 | [[Uporabnik:Tjasa0789|Tjasa0789]] | 1 |- | 4246 | [[Uporabnik:Tjan44|Tjan44]] | 1 |- | 4247 | [[Uporabnik:Tjaaasa|Tjaaasa]] | 1 |- | 4248 | [[Uporabnik:Titaniumx|Titaniumx]] | 1 |- | 4249 | [[Uporabnik:Tisazd|Tisazd]] | 1 |- | 4250 | [[Uporabnik:TisaStella|TisaStella]] | 1 |- | 4251 | [[Uporabnik:Tino Mamic|Tino Mamic]] | 1 |- | 4252 | [[Uporabnik:TinkaValenko|TinkaValenko]] | 1 |- | 4253 | [[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] | 1 |- | 4254 | [[Uporabnik:Tinkara Drstvenšek|Tinkara Drstvenšek]] | 1 |- | 4255 | [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] | 1 |- | 4256 | [[Uporabnik:Tinka nardin|Tinka nardin]] | 1 |- | 4257 | [[Uporabnik:Tinka Marinka|Tinka Marinka]] | 1 |- | 4258 | [[Uporabnik:TinkaLapajne|TinkaLapajne]] | 1 |- | 4259 | [[Uporabnik:Tinka25|Tinka25]] | 1 |- | 4260 | [[Uporabnik:Tinka2|Tinka2]] | 1 |- | 4261 | [[Uporabnik:Tinka186|Tinka186]] | 1 |- | 4262 | [[Uporabnik:Tinka12|Tinka12]] | 1 |- | 4263 | [[Uporabnik:Tineu|Tineu]] | 1 |- | 4264 | [[Uporabnik:TinePapic|TinePapic]] | 1 |- | 4265 | [[Uporabnik:Tine Ogorevc|Tine Ogorevc]] | 1 |- | 4266 | [[Uporabnik:Tine Logar 1953|Tine Logar 1953]] | 1 |- | 4267 | [[Uporabnik:Tincholina|Tincholina]] | 1 |- | 4268 | [[Uporabnik:Tinca.Kastelic|Tinca.Kastelic]] | 1 |- | 4269 | [[Uporabnik:Tina Zupančič|Tina Zupančič]] | 1 |- | 4270 | [[Uporabnik:Tina Župan|Tina Župan]] | 1 |- | 4271 | [[Uporabnik:Tina žakelj|Tina žakelj]] | 1 |- | 4272 | [[Uporabnik:Tinavel|Tinavel]] | 1 |- | 4273 | [[Uporabnik:Tinatster|Tinatster]] | 1 |- | 4274 | [[Uporabnik:Tinatoplisek|Tinatoplisek]] | 1 |- | 4275 | [[Uporabnik:Tinasveticic|Tinasveticic]] | 1 |- | 4276 | [[Uporabnik:Tina Spr|Tina Spr]] | 1 |- | 4277 | [[Uporabnik:Tina Sivec|Tina Sivec]] | 1 |- | 4278 | [[Uporabnik:Tinarepe|Tinarepe]] | 1 |- | 4279 | [[Uporabnik:Tina.Psi.|Tina.Psi.]] | 1 |- | 4280 | [[Uporabnik:Tinaprek|Tinaprek]] | 1 |- | 4281 | [[Uporabnik:Tinapodobnik|Tinapodobnik]] | 1 |- | 4282 | [[Uporabnik:Tinaplevnik9|Tinaplevnik9]] | 1 |- | 4283 | [[Uporabnik:Tinaplemelj|Tinaplemelj]] | 1 |- | 4284 | [[Uporabnik:Tina pirc|Tina pirc]] | 1 |- | 4285 | [[Uporabnik:Tina Petrič|Tina Petrič]] | 1 |- | 4286 | [[Uporabnik:TinaP22|TinaP22]] | 1 |- | 4287 | [[Uporabnik:TinaM87|TinaM87]] | 1 |- | 4288 | [[Uporabnik:Tinaltmed|Tinaltmed]] | 1 |- | 4289 | [[Uporabnik:Tina.lavric|Tina.lavric]] | 1 |- | 4290 | [[Uporabnik:Tina Krašovic|Tina Krašovic]] | 1 |- | 4291 | [[Uporabnik:Tina kočevar|Tina kočevar]] | 1 |- | 4292 | [[Uporabnik:Tinakeber|Tinakeber]] | 1 |- | 4293 | [[Uporabnik:Tinakaluza|Tinakaluza]] | 1 |- | 4294 | [[Uporabnik:Tina Iskra|Tina Iskra]] | 1 |- | 4295 | [[Uporabnik:Tinaheferle|Tinaheferle]] | 1 |- | 4296 | [[Uporabnik:Tina.fhsf|Tina.fhsf]] | 1 |- | 4297 | [[Uporabnik:Tina Drobnič|Tina Drobnič]] | 1 |- | 4298 | [[Uporabnik:Tina Campa|Tina Campa]] | 1 |- | 4299 | [[Uporabnik:Tinac|Tinac]] | 1 |- | 4300 | [[Uporabnik:Tinablablabla|Tinablablabla]] | 1 |- | 4301 | [[Uporabnik:Tina Batič|Tina Batič]] | 1 |- | 4302 | [[Uporabnik:TinaaaZ|TinaaaZ]] | 1 |- | 4303 | [[Uporabnik:Tina88|Tina88]] | 1 |- | 4304 | [[Uporabnik:Tina2mc|Tina2mc]] | 1 |- | 4305 | [[Uporabnik:Tina289|Tina289]] | 1 |- | 4306 | [[Uporabnik:Tina1988|Tina1988]] | 1 |- | 4307 | [[Uporabnik:Timotim1000|Timotim1000]] | 1 |- | 4308 | [[Uporabnik:Timotejvidovi|Timotejvidovi]] | 1 |- | 4309 | [[Uporabnik:Timotejs|Timotejs]] | 1 |- | 4310 | [[Uporabnik:Timotejnovak333|Timotejnovak333]] | 1 |- | 4311 | [[Uporabnik:Timotejlogistika|Timotejlogistika]] | 1 |- | 4312 | [[Uporabnik:Timotejklopcic|Timotejklopcic]] | 1 |- | 4313 | [[Uporabnik:Timmilosavljevic|Timmilosavljevic]] | 1 |- | 4314 | [[Uporabnik:Timkok19|Timkok19]] | 1 |- | 4315 | [[Uporabnik:Timjan97|Timjan97]] | 1 |- | 4316 | [[Uporabnik:Timica|Timica]] | 1 |- | 4317 | [[Uporabnik:Timi2002|Timi2002]] | 1 |- | 4318 | [[Uporabnik:Timcy|Timcy]] | 1 |- | 4319 | [[Uporabnik:Tim.cizej123|Tim.cizej123]] | 1 |- | 4320 | [[Uporabnik:TimC137|TimC137]] | 1 |- | 4321 | [[Uporabnik:Timbr10|Timbr10]] | 1 |- | 4322 | [[Uporabnik:Timajas|Timajas]] | 1 |- | 4323 | [[Uporabnik:Tim7567|Tim7567]] | 1 |- | 4324 | [[Uporabnik:Tim3217|Tim3217]] | 1 |- | 4325 | [[Uporabnik:Tim1234567891|Tim1234567891]] | 1 |- | 4326 | [[Uporabnik:Tileoreščki|Tileoreščki]] | 1 |- | 4327 | [[Uporabnik:Tilen Zupanc|Tilen Zupanc]] | 1 |- | 4328 | [[Uporabnik:Tilenzupan|Tilenzupan]] | 1 |- | 4329 | [[Uporabnik:Tilen vergles|Tilen vergles]] | 1 |- | 4330 | [[Uporabnik:Tilensu|Tilensu]] | 1 |- | 4331 | [[Uporabnik:Tilens7|Tilens7]] | 1 |- | 4332 | [[Uporabnik:Tilenp8|Tilenp8]] | 1 |- | 4333 | [[Uporabnik:Tilenk|Tilenk]] | 1 |- | 4334 | [[Uporabnik:Tilenh7|Tilenh7]] | 1 |- | 4335 | [[Uporabnik:TilenDragar|TilenDragar]] | 1 |- | 4336 | [[Uporabnik:Tilencencic|Tilencencic]] | 1 |- | 4337 | [[Uporabnik:TilenB|TilenB]] | 1 |- | 4338 | [[Uporabnik:TILEN30|TILEN30]] | 1 |- | 4339 | [[Uporabnik:Tijantijan|Tijantijan]] | 1 |- | 4340 | [[Uporabnik:Tijana.vrakelja|Tijana.vrakelja]] | 1 |- | 4341 | [[Uporabnik:TiiMii2014|TiiMii2014]] | 1 |- | 4342 | [[Uporabnik:Tiia4|Tiia4]] | 1 |- | 4343 | [[Uporabnik:Tihistihi87|Tihistihi87]] | 1 |- | 4344 | [[Uporabnik:Tigram~slwiki|Tigram~slwiki]] | 1 |- | 4345 | [[Uporabnik:Tigergod8|Tigergod8]] | 1 |- | 4346 | [[Uporabnik:TiEnGa|TiEnGa]] | 1 |- | 4347 | [[Uporabnik:TICKoper|TICKoper]] | 1 |- | 4348 | [[Uporabnik:Tiberiusize|Tiberiusize]] | 1 |- | 4349 | [[Uporabnik:Tiberius1978|Tiberius1978]] | 1 |- | 4350 | [[Uporabnik:Tiara Gruden|Tiara Gruden]] | 1 |- | 4351 | [[Uporabnik:Ti42slo|Ti42slo]] | 1 |- | 4352 | [[Uporabnik:Thorin Lindenshield|Thorin Lindenshield]] | 1 |- | 4353 | [[Uporabnik:Thor25|Thor25]] | 1 |- | 4354 | [[Uporabnik:Thomson Walt|Thomson Walt]] | 1 |- | 4355 | [[Uporabnik:Thomaswhitesmith|Thomaswhitesmith]] | 1 |- | 4356 | [[Uporabnik:Thom977|Thom977]] | 1 |- | 4357 | [[Uporabnik:Thinkblue|Thinkblue]] | 1 |- | 4358 | [[Uporabnik:Thezelva|Thezelva]] | 1 |- | 4359 | [[Uporabnik:Thewizardofoz1|Thewizardofoz1]] | 1 |- | 4360 | [[Uporabnik:TheTamau|TheTamau]] | 1 |- | 4361 | [[Uporabnik:Thetajsha|Thetajsha]] | 1 |- | 4362 | [[Uporabnik:Theslodriver|Theslodriver]] | 1 |- | 4363 | [[Uporabnik:The Rabbit1|The Rabbit1]] | 1 |- | 4364 | [[Uporabnik:Theone~slwiki|Theone~slwiki]] | 1 |- | 4365 | [[Uporabnik:Theonepetra|Theonepetra]] | 1 |- | 4366 | [[Uporabnik:TheOffspringFan|TheOffspringFan]] | 1 |- | 4367 | [[Uporabnik:TheNatsuKi|TheNatsuKi]] | 1 |- | 4368 | [[Uporabnik:Themostdavid|Themostdavid]] | 1 |- | 4369 | [[Uporabnik:Thelordmichaelos|Thelordmichaelos]] | 1 |- | 4370 | [[Uporabnik:TheLevious|TheLevious]] | 1 |- | 4371 | [[Uporabnik:The land of mu|The land of mu]] | 1 |- | 4372 | [[Uporabnik:Thegavric|Thegavric]] | 1 |- | 4373 | [[Uporabnik:TheDenix8|TheDenix8]] | 1 |- | 4374 | [[Uporabnik:Theborg|Theborg]] | 1 |- | 4375 | [[Uporabnik:Theblay2|Theblay2]] | 1 |- | 4376 | [[Uporabnik:Thats just someone in the war|Thats just someone in the war]] | 1 |- | 4377 | [[Uporabnik:Thart16|Thart16]] | 1 |- | 4378 | [[Uporabnik:Thamler|Thamler]] | 1 |- | 4379 | [[Uporabnik:Thadeus1490|Thadeus1490]] | 1 |- | 4380 | [[Uporabnik:Thadej|Thadej]] | 1 |- | 4381 | [[Uporabnik:Thabjanic|Thabjanic]] | 1 |- | 4382 | [[Uporabnik:Th3mistocles|Th3mistocles]] | 1 |- | 4383 | [[Uporabnik:Tg305|Tg305]] | 1 |- | 4384 | [[Uporabnik:TG111|TG111]] | 1 |- | 4385 | [[Uporabnik:Teycam|Teycam]] | 1 |- | 4386 | [[Uporabnik:TeyaHa|TeyaHa]] | 1 |- | 4387 | [[Uporabnik:Teya Černe|Teya Černe]] | 1 |- | 4388 | [[Uporabnik:Tevz2|Tevz2]] | 1 |- | 4389 | [[Uporabnik:Tevž123|Tevž123]] | 1 |- | 4390 | [[Uporabnik:TetaPavleta|TetaPavleta]] | 1 |- | 4391 | [[Uporabnik:TesP|TesP]] | 1 |- | 4392 | [[Uporabnik:Termshabit~slwiki|Termshabit~slwiki]] | 1 |- | 4393 | [[Uporabnik:Tereza Letalova|Tereza Letalova]] | 1 |- | 4394 | [[Uporabnik:Terence McKenna|Terence McKenna]] | 1 |- | 4395 | [[Uporabnik:Tepsa alen|Tepsa alen]] | 1 |- | 4396 | [[Uporabnik:Teorija in kritika|Teorija in kritika]] | 1 |- | 4397 | [[Uporabnik:Teophilip|Teophilip]] | 1 |- | 4398 | [[Uporabnik:Teokosic|Teokosic]] | 1 |- | 4399 | [[Uporabnik:TeodoraIlic|TeodoraIlic]] | 1 |- | 4400 | [[Uporabnik:Tentacle~slwiki|Tentacle~slwiki]] | 1 |- | 4401 | [[Uporabnik:Tende info|Tende info]] | 1 |- | 4402 | [[Uporabnik:TelleTino|TelleTino]] | 1 |- | 4403 | [[Uporabnik:Tele77|Tele77]] | 1 |- | 4404 | [[Uporabnik:Telče12344|Telče12344]] | 1 |- | 4405 | [[Uporabnik:Tejkooo|Tejkooo]] | 1 |- | 4406 | [[Uporabnik:Tejka11|Tejka11]] | 1 |- | 4407 | [[Uporabnik:Tejcy89|Tejcy89]] | 1 |- | 4408 | [[Uporabnik:Tejciflux|Tejciflux]] | 1 |- | 4409 | [[Uporabnik:TejaV|TejaV]] | 1 |- | 4410 | [[Uporabnik:TejaTK|TejaTK]] | 1 |- | 4411 | [[Uporabnik:Teja K.|Teja K.]] | 1 |- | 4412 | [[Uporabnik:Tejag93|Tejag93]] | 1 |- | 4413 | [[Uporabnik:Teja.bernot|Teja.bernot]] | 1 |- | 4414 | [[Uporabnik:Teja Arcon|Teja Arcon]] | 1 |- | 4415 | [[Uporabnik:Tejaa21|Tejaa21]] | 1 |- | 4416 | [[Uporabnik:Tejaa2|Tejaa2]] | 1 |- | 4417 | [[Uporabnik:Teja80|Teja80]] | 1 |- | 4418 | [[Uporabnik:Teja444|Teja444]] | 1 |- | 4419 | [[Uporabnik:Tehniška.varnost|Tehniška.varnost]] | 1 |- | 4420 | [[Uporabnik:Tehni3k|Tehni3k]] | 1 |- | 4421 | [[Uporabnik:Tedomedo|Tedomedo]] | 1 |- | 4422 | [[Uporabnik:Tedi121|Tedi121]] | 1 |- | 4423 | [[Uporabnik:Tedi1019|Tedi1019]] | 1 |- | 4424 | [[Uporabnik:Tectum|Tectum]] | 1 |- | 4425 | [[Uporabnik:TECMB|TECMB]] | 1 |- | 4426 | [[Uporabnik:TeaŽagar|TeaŽagar]] | 1 |- | 4427 | [[Uporabnik:Tear DR0P|Tear DR0P]] | 1 |- | 4428 | [[Uporabnik:Team96|Team96]] | 1 |- | 4429 | [[Uporabnik:Tealog|Tealog]] | 1 |- | 4430 | [[Uporabnik:Tea banfic|Tea banfic]] | 1 |- | 4431 | [[Uporabnik:Tea8|Tea8]] | 1 |- | 4432 | [[Uporabnik:Tdej17|Tdej17]] | 1 |- | 4433 | [[Uporabnik:TCWiki|TCWiki]] | 1 |- | 4434 | [[Uporabnik:Tcvetreznik|Tcvetreznik]] | 1 |- | 4435 | [[Uporabnik:TB~slwiki|TB~slwiki]] | 1 |- | 4436 | [[Uporabnik:Tbreck1|Tbreck1]] | 1 |- | 4437 | [[Uporabnik:Tberk92|Tberk92]] | 1 |- | 4438 | [[Uporabnik:Tbcrv|Tbcrv]] | 1 |- | 4439 | [[Uporabnik:Tayster|Tayster]] | 1 |- | 4440 | [[Uporabnik:Taya košir|Taya košir]] | 1 |- | 4441 | [[Uporabnik:Tavo|Tavo]] | 1 |- | 4442 | [[Uporabnik:TauntCard7300|TauntCard7300]] | 1 |- | 4443 | [[Uporabnik:Taubii|Taubii]] | 1 |- | 4444 | [[Uporabnik:Tatjana Malec|Tatjana Malec]] | 1 |- | 4445 | [[Uporabnik:Tatjana Logar|Tatjana Logar]] | 1 |- | 4446 | [[Uporabnik:TatjanaLesjak2|TatjanaLesjak2]] | 1 |- | 4447 | [[Uporabnik:Tatiana Pegan Sibelius|Tatiana Pegan Sibelius]] | 1 |- | 4448 | [[Uporabnik:Tasyka|Tasyka]] | 1 |- | 4449 | [[Uporabnik:TAŠKO|TAŠKO]] | 1 |- | 4450 | [[Uporabnik:Taska33|Taska33]] | 1 |- | 4451 | [[Uporabnik:Tar.sta.lan.got|Tar.sta.lan.got]] | 1 |- | 4452 | [[Uporabnik:TarasParas|TarasParas]] | 1 |- | 4453 | [[Uporabnik:Taraklun|Taraklun]] | 1 |- | 4454 | [[Uporabnik:TARAgrabrovec|TARAgrabrovec]] | 1 |- | 4455 | [[Uporabnik:TaPametni|TaPametni]] | 1 |- | 4456 | [[Uporabnik:Tanya~slwiki|Tanya~slwiki]] | 1 |- | 4457 | [[Uporabnik:TanjaVre|TanjaVre]] | 1 |- | 4458 | [[Uporabnik:Tanjaturk|Tanjaturk]] | 1 |- | 4459 | [[Uporabnik:TanjaSpanic|TanjaSpanic]] | 1 |- | 4460 | [[Uporabnik:TanjaSk|TanjaSk]] | 1 |- | 4461 | [[Uporabnik:Tanjas|Tanjas]] | 1 |- | 4462 | [[Uporabnik:Tanja s|Tanja s]] | 1 |- | 4463 | [[Uporabnik:Tanja lajkovic|Tanja lajkovic]] | 1 |- | 4464 | [[Uporabnik:Tanja Krhin|Tanja Krhin]] | 1 |- | 4465 | [[Uporabnik:Tanja Kos|Tanja Kos]] | 1 |- | 4466 | [[Uporabnik:Tanja Kokalj|Tanja Kokalj]] | 1 |- | 4467 | [[Uporabnik:Tanja.kobal|Tanja.kobal]] | 1 |- | 4468 | [[Uporabnik:Tanja jeric|Tanja jeric]] | 1 |- | 4469 | [[Uporabnik:Tanja Hribar|Tanja Hribar]] | 1 |- | 4470 | [[Uporabnik:Tanja.bolko|Tanja.bolko]] | 1 |- | 4471 | [[Uporabnik:TanjaBobek|TanjaBobek]] | 1 |- | 4472 | [[Uporabnik:Tanja2|Tanja2]] | 1 |- | 4473 | [[Uporabnik:Tanja1612|Tanja1612]] | 1 |- | 4474 | [[Uporabnik:Tanja1|Tanja1]] | 1 |- | 4475 | [[Uporabnik:Tanitojzla|Tanitojzla]] | 1 |- | 4476 | [[Uporabnik:TaniaS|TaniaS]] | 1 |- | 4477 | [[Uporabnik:TangoMike7|TangoMike7]] | 1 |- | 4478 | [[Uporabnik:TangIna66|TangIna66]] | 1 |- | 4479 | [[Uporabnik:Tandu|Tandu]] | 1 |- | 4480 | [[Uporabnik:Tammi87|Tammi87]] | 1 |- | 4481 | [[Uporabnik:Tam kjer je lepo|Tam kjer je lepo]] | 1 |- | 4482 | [[Uporabnik:Tamittami|Tamittami]] | 1 |- | 4483 | [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] | 1 |- | 4484 | [[Uporabnik:Tamines|Tamines]] | 1 |- | 4485 | [[Uporabnik:Tamii|Tamii]] | 1 |- | 4486 | [[Uporabnik:Tamerlan98|Tamerlan98]] | 1 |- | 4487 | [[Uporabnik:Tamea|Tamea]] | 1 |- | 4488 | [[Uporabnik:Tamara Teofilović|Tamara Teofilović]] | 1 |- | 4489 | [[Uporabnik:Tamarastelcer|Tamarastelcer]] | 1 |- | 4490 | [[Uporabnik:Tamara siljak|Tamara siljak]] | 1 |- | 4491 | [[Uporabnik:Tamara Pastorčič|Tamara Pastorčič]] | 1 |- | 4492 | [[Uporabnik:Tamara.m91|Tamara.m91]] | 1 |- | 4493 | [[Uporabnik:TamaraKar|TamaraKar]] | 1 |- | 4494 | [[Uporabnik:Tamaraa26|Tamaraa26]] | 1 |- | 4495 | [[Uporabnik:Tamara31|Tamara31]] | 1 |- | 4496 | [[Uporabnik:TamaMer|TamaMer]] | 1 |- | 4497 | [[Uporabnik:TamalaSara|TamalaSara]] | 1 |- | 4498 | [[Uporabnik:Talma21|Talma21]] | 1 |- | 4499 | [[Uporabnik:Talitha~slwiki|Talitha~slwiki]] | 1 |- | 4500 | [[Uporabnik:Talithaskaya|Talithaskaya]] | 1 |- | 4501 | [[Uporabnik:Tali~slwiki|Tali~slwiki]] | 1 |- | 4502 | [[Uporabnik:Talent~slwiki|Talent~slwiki]] | 1 |- | 4503 | [[Uporabnik:Tajkaigolob|Tajkaigolob]] | 1 |- | 4504 | [[Uporabnik:Tajfek|Tajfek]] | 1 |- | 4505 | [[Uporabnik:Tajdavidmar|Tajdavidmar]] | 1 |- | 4506 | [[Uporabnik:TajdaO|TajdaO]] | 1 |- | 4507 | [[Uporabnik:Tajda91|Tajda91]] | 1 |- | 4508 | [[Uporabnik:Tajda23|Tajda23]] | 1 |- | 4509 | [[Uporabnik:Tajčka|Tajčka]] | 1 |- | 4510 | [[Uporabnik:Taja Slana|Taja Slana]] | 1 |- | 4511 | [[Uporabnik:TajaQz|TajaQz]] | 1 |- | 4512 | [[Uporabnik:Tajana Novinić|Tajana Novinić]] | 1 |- | 4513 | [[Uporabnik:Taja gorjan|Taja gorjan]] | 1 |- | 4514 | [[Uporabnik:Taja Bratovž|Taja Bratovž]] | 1 |- | 4515 | [[Uporabnik:Taiuni|Taiuni]] | 1 |- | 4516 | [[Uporabnik:Taine.h|Taine.h]] | 1 |- | 4517 | [[Uporabnik:Tahas|Tahas]] | 1 |- | 4518 | [[Uporabnik:Tahamzd|Tahamzd]] | 1 |- | 4519 | [[Uporabnik:Tadruj|Tadruj]] | 1 |- | 4520 | [[Uporabnik:TAdio|TAdio]] | 1 |- | 4521 | [[Uporabnik:Tadile1|Tadile1]] | 1 |- | 4522 | [[Uporabnik:Tadica|Tadica]] | 1 |- | 4523 | [[Uporabnik:Tadey93|Tadey93]] | 1 |- | 4524 | [[Uporabnik:Tadejtement|Tadejtement]] | 1 |- | 4525 | [[Uporabnik:Tadej schuster|Tadej schuster]] | 1 |- | 4526 | [[Uporabnik:Tadejscancar90|Tadejscancar90]] | 1 |- | 4527 | [[Uporabnik:TadejPlos|TadejPlos]] | 1 |- | 4528 | [[Uporabnik:Tadej.martinjak|Tadej.martinjak]] | 1 |- | 4529 | [[Uporabnik:Tadej Križman|Tadej Križman]] | 1 |- | 4530 | [[Uporabnik:Tadejkova|Tadejkova]] | 1 |- | 4531 | [[Uporabnik:Tadej Kolenc|Tadej Kolenc]] | 1 |- | 4532 | [[Uporabnik:Tadej.kobal247|Tadej.kobal247]] | 1 |- | 4533 | [[Uporabnik:TadejJa.|TadejJa.]] | 1 |- | 4534 | [[Uporabnik:Tadej J.|Tadej J.]] | 1 |- | 4535 | [[Uporabnik:Tadej cufar|Tadej cufar]] | 1 |- | 4536 | [[Uporabnik:Tadeja maček|Tadeja maček]] | 1 |- | 4537 | [[Uporabnik:TadejaLIkar|TadejaLIkar]] | 1 |- | 4538 | [[Uporabnik:Tadeja Lapanje|Tadeja Lapanje]] | 1 |- | 4539 | [[Uporabnik:Tadeja Klančnik|Tadeja Klančnik]] | 1 |- | 4540 | [[Uporabnik:Tadejahartman|Tadejahartman]] | 1 |- | 4541 | [[Uporabnik:TadejaG|TadejaG]] | 1 |- | 4542 | [[Uporabnik:Tadeja1405|Tadeja1405]] | 1 |- | 4543 | [[Uporabnik:Tadej977|Tadej977]] | 1 |- | 4544 | [[Uporabnik:Tadej11|Tadej11]] | 1 |- | 4545 | [[Uporabnik:Tabrias.t|Tabrias.t]] | 1 |- | 4546 | [[Uporabnik:Tabascohotsauce|Tabascohotsauce]] | 1 |- | 4547 | [[Uporabnik:Taavetti|Taavetti]] | 1 |- | 4548 | [[Uporabnik:T7ank|T7ank]] | 1 |- | 4549 | [[Uporabnik:T3hn0|T3hn0]] | 1 |- | 4550 | [[Uporabnik:T123at|T123at]] | 1 |- | 4551 | [[Uporabnik:T123a|T123a]] | 1 |- | 4552 | [[Uporabnik:T032146|T032146]] | 1 |- | 4553 | [[Uporabnik:Szogaj|Szogaj]] | 1 |- | 4554 | [[Uporabnik:Szasa~slwiki|Szasa~slwiki]] | 1 |- | 4555 | [[Uporabnik:Sž510|Sž510]] | 1 |- | 4556 | [[Uporabnik:Syphchy|Syphchy]] | 1 |- | 4557 | [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] | 1 |- | 4558 | [[Uporabnik:Sylphe~slwiki|Sylphe~slwiki]] | 1 |- | 4559 | [[Uporabnik:Sydelle|Sydelle]] | 1 |- | 4560 | [[Uporabnik:SyaWgnignahCehT|SyaWgnignahCehT]] | 1 |- | 4561 | [[Uporabnik:Switters|Switters]] | 1 |- | 4562 | [[Uporabnik:Sweetteapot|Sweetteapot]] | 1 |- | 4563 | [[Uporabnik:SvojeSreceKovacic|SvojeSreceKovacic]] | 1 |- | 4564 | [[Uporabnik:Svoboda~slwiki|Svoboda~slwiki]] | 1 |- | 4565 | [[Uporabnik:Svizec barjanski|Svizec barjanski]] | 1 |- | 4566 | [[Uporabnik:Svitulja|Svitulja]] | 1 |- | 4567 | [[Uporabnik:SviligojTaja|SviligojTaja]] | 1 |- | 4568 | [[Uporabnik:Svilcnik|Svilcnik]] | 1 |- | 4569 | [[Uporabnik:Svetovni popotnik|Svetovni popotnik]] | 1 |- | 4570 | [[Uporabnik:Svetlana Pavlin|Svetlana Pavlin]] | 1 |- | 4571 | [[Uporabnik:Svetecm|Svetecm]] | 1 |- | 4572 | [[Uporabnik:Sven88|Sven88]] | 1 |- | 4573 | [[Uporabnik:SvarunJ|SvarunJ]] | 1 |- | 4574 | [[Uporabnik:Svar~slwiki|Svar~slwiki]] | 1 |- | 4575 | [[Uporabnik:ŠvabŠpela|ŠvabŠpela]] | 1 |- | 4576 | [[Uporabnik:Suzi5p|Suzi5p]] | 1 |- | 4577 | [[Uporabnik:Suzana.rucman|Suzana.rucman]] | 1 |- | 4578 | [[Uporabnik:Suzana fartek|Suzana fartek]] | 1 |- | 4579 | [[Uporabnik:Suzana1987|Suzana1987]] | 1 |- | 4580 | [[Uporabnik:Suzana001|Suzana001]] | 1 |- | 4581 | [[Uporabnik:Suvren|Suvren]] | 1 |- | 4582 | [[Uporabnik:Susm|Susm]] | 1 |- | 4583 | [[Uporabnik:Susigms|Susigms]] | 1 |- | 4584 | [[Uporabnik:Survbuci|Survbuci]] | 1 |- | 4585 | [[Uporabnik:Surjpanj|Surjpanj]] | 1 |- | 4586 | [[Uporabnik:SurdusVII|SurdusVII]] | 1 |- | 4587 | [[Uporabnik:Suradnikime|Suradnikime]] | 1 |- | 4588 | [[Uporabnik:Superbojci|Superbojci]] | 1 |- | 4589 | [[Uporabnik:Sun.shine.x3|Sun.shine.x3]] | 1 |- | 4590 | [[Uporabnik:Sunrise5|Sunrise5]] | 1 |- | 4591 | [[Uporabnik:Sunkazz|Sunkazz]] | 1 |- | 4592 | [[Uporabnik:Sunflowerry|Sunflowerry]] | 1 |- | 4593 | [[Uporabnik:Sundance~slwiki|Sundance~slwiki]] | 1 |- | 4594 | [[Uporabnik:Sumskovoce|Sumskovoce]] | 1 |- | 4595 | [[Uporabnik:Sumerca|Sumerca]] | 1 |- | 4596 | [[Uporabnik:Šuligoj Gregor|Šuligoj Gregor]] | 1 |- | 4597 | [[Uporabnik:Sulc93|Sulc93]] | 1 |- | 4598 | [[Uporabnik:Sulc|Sulc]] | 1 |- | 4599 | [[Uporabnik:Sukislav|Sukislav]] | 1 |- | 4600 | [[Uporabnik:Suhi75|Suhi75]] | 1 |- | 4601 | [[Uporabnik:Suhadolec.Andraž|Suhadolec.Andraž]] | 1 |- | 4602 | [[Uporabnik:Sugarplum~slwiki|Sugarplum~slwiki]] | 1 |- | 4603 | [[Uporabnik:Sue Henley|Sue Henley]] | 1 |- | 4604 | [[Uporabnik:Succ3ssful|Succ3ssful]] | 1 |- | 4605 | [[Uporabnik:Subicj|Subicj]] | 1 |- | 4606 | [[Uporabnik:Sub grega|Sub grega]] | 1 |- | 4607 | [[Uporabnik:Subanm|Subanm]] | 1 |- | 4608 | [[Uporabnik:Su Annan|Su Annan]] | 1 |- | 4609 | [[Uporabnik:Sturm Katja|Sturm Katja]] | 1 |- | 4610 | [[Uporabnik:Studnurse|Studnurse]] | 1 |- | 4611 | [[Uporabnik:Studio3s|Studio3s]] | 1 |- | 4612 | [[Uporabnik:Studij99|Studij99]] | 1 |- | 4613 | [[Uporabnik:Studentfov|Studentfov]] | 1 |- | 4614 | [[Uporabnik:Studeno|Studeno]] | 1 |- | 4615 | [[Uporabnik:StrusAndrej|StrusAndrej]] | 1 |- | 4616 | [[Uporabnik:Štrudlček|Štrudlček]] | 1 |- | 4617 | [[Uporabnik:Strucka4|Strucka4]] | 1 |- | 4618 | [[Uporabnik:Strucb|Strucb]] | 1 |- | 4619 | [[Uporabnik:Strop~slwiki|Strop~slwiki]] | 1 |- | 4620 | [[Uporabnik:Stromi|Stromi]] | 1 |- | 4621 | [[Uporabnik:Strojancrt|Strojancrt]] | 1 |- | 4622 | [[Uporabnik:Strnad Karmen|Strnad Karmen]] | 1 |- | 4623 | [[Uporabnik:Strmecstrmec|Strmecstrmec]] | 1 |- | 4624 | [[Uporabnik:Stritar|Stritar]] | 1 |- | 4625 | [[Uporabnik:Striker (uzurpiran)|Striker (uzurpiran)]] | 1 |- | 4626 | [[Uporabnik:Stresnik61|Stresnik61]] | 1 |- | 4627 | [[Uporabnik:Stredic Sl|Stredic Sl]] | 1 |- | 4628 | [[Uporabnik:Stredic|Stredic]] | 1 |- | 4629 | [[Uporabnik:Štreber|Štreber]] | 1 |- | 4630 | [[Uporabnik:Strawberry44|Strawberry44]] | 1 |- | 4631 | [[Uporabnik:Stravinski79|Stravinski79]] | 1 |- | 4632 | [[Uporabnik:Strashky|Strashky]] | 1 |- | 4633 | [[Uporabnik:St.Miha|St.Miha]] | 1 |- | 4634 | [[Uporabnik:Stjany|Stjany]] | 1 |- | 4635 | [[Uporabnik:StivenTilen|StivenTilen]] | 1 |- | 4636 | [[Uporabnik:Stinkara|Stinkara]] | 1 |- | 4637 | [[Uporabnik:Sthajerc|Sthajerc]] | 1 |- | 4638 | [[Uporabnik:Stew14|Stew14]] | 1 |- | 4639 | [[Uporabnik:Stevko230|Stevko230]] | 1 |- | 4640 | [[Uporabnik:Stevard|Stevard]] | 1 |- | 4641 | [[Uporabnik:Stesh|Stesh]] | 1 |- | 4642 | [[Uporabnik:Stella Marela|Stella Marela]] | 1 |- | 4643 | [[Uporabnik:Stella7|Stella7]] | 1 |- | 4644 | [[Uporabnik:Stein um Stein|Stein um Stein]] | 1 |- | 4645 | [[Uporabnik:Stefbk|Stefbk]] | 1 |- | 4646 | [[Uporabnik:Stefanvujic1|Stefanvujic1]] | 1 |- | 4647 | [[Uporabnik:StefANksl|StefANksl]] | 1 |- | 4648 | [[Uporabnik:StefanB~slwiki|StefanB~slwiki]] | 1 |- | 4649 | [[Uporabnik:STAZIT|STAZIT]] | 1 |- | 4650 | [[Uporabnik:Stavi|Stavi]] | 1 |- | 4651 | [[Uporabnik:Stausinho|Stausinho]] | 1 |- | 4652 | [[Uporabnik:Statomanija|Statomanija]] | 1 |- | 4653 | [[Uporabnik:StaticLink|StaticLink]] | 1 |- | 4654 | [[Uporabnik:StatGuru|StatGuru]] | 1 |- | 4655 | [[Uporabnik:Statemind|Statemind]] | 1 |- | 4656 | [[Uporabnik:Stasa.majcen|Stasa.majcen]] | 1 |- | 4657 | [[Uporabnik:Stasalepen|Stasalepen]] | 1 |- | 4658 | [[Uporabnik:Stašakerin|Stašakerin]] | 1 |- | 4659 | [[Uporabnik:Staša Berkopec|Staša Berkopec]] | 1 |- | 4660 | [[Uporabnik:Star vs the forces of evil|Star vs the forces of evil]] | 1 |- | 4661 | [[Uporabnik:Starodobnik|Starodobnik]] | 1 |- | 4662 | [[Uporabnik:Stari prdec|Stari prdec]] | 1 |- | 4663 | [[Uporabnik:Starie|Starie]] | 1 |- | 4664 | [[Uporabnik:Starič S.|Starič S.]] | 1 |- | 4665 | [[Uporabnik:Staragara|Staragara]] | 1 |- | 4666 | [[Uporabnik:Stankoopekarski|Stankoopekarski]] | 1 |- | 4667 | [[Uporabnik:Stank321|Stank321]] | 1 |- | 4668 | [[Uporabnik:StaneM|StaneM]] | 1 |- | 4669 | [[Uporabnik:Stanciskarja|Stanciskarja]] | 1 |- | 4670 | [[Uporabnik:StaleYed|StaleYed]] | 1 |- | 4671 | [[Uporabnik:Stakolic|Stakolic]] | 1 |- | 4672 | [[Uporabnik:Stajler|Stajler]] | 1 |- | 4673 | [[Uporabnik:ŠtajerskaMetropolaMaribor|ŠtajerskaMetropolaMaribor]] | 1 |- | 4674 | [[Uporabnik:Stahras|Stahras]] | 1 |- | 4675 | [[Uporabnik:Staarrrr|Staarrrr]] | 1 |- | 4676 | [[Uporabnik:St1125|St1125]] | 1 |- | 4677 | [[Uporabnik:SStenovec|SStenovec]] | 1 |- | 4678 | [[Uporabnik:Sstefancic|Sstefancic]] | 1 |- | 4679 | [[Uporabnik:Sstanic|Sstanic]] | 1 |- | 4680 | [[Uporabnik:Sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss|Sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss]] | 1 |- | 4681 | [[Uporabnik:Sspp2019|Sspp2019]] | 1 |- | 4682 | [[Uporabnik:Sspjjoze|Sspjjoze]] | 1 |- | 4683 | [[Uporabnik:Sspegar|Sspegar]] | 1 |- | 4684 | [[Uporabnik:Sspdjug|Sspdjug]] | 1 |- | 4685 | [[Uporabnik:Sspan1|Sspan1]] | 1 |- | 4686 | [[Uporabnik:Ssonccek|Ssonccek]] | 1 |- | 4687 | [[Uporabnik:Sskljubnobtc|Sskljubnobtc]] | 1 |- | 4688 | [[Uporabnik:Sskj batman|Sskj batman]] | 1 |- | 4689 | [[Uporabnik:Ssepec|Ssepec]] | 1 |- | 4690 | [[Uporabnik:SSenica|SSenica]] | 1 |- | 4691 | [[Uporabnik:Ssandraa|Ssandraa]] | 1 |- | 4692 | [[Uporabnik:Ss|Ss]] | 1 |- | 4693 | [[Uporabnik:Srus|Srus]] | 1 |- | 4694 | [[Uporabnik:Srnaizgozda|Srnaizgozda]] | 1 |- | 4695 | [[Uporabnik:Srga|Srga]] | 1 |- | 4696 | [[Uporabnik:Srebrenica|Srebrenica]] | 1 |- | 4697 | [[Uporabnik:SrdjanMarin21|SrdjanMarin21]] | 1 |- | 4698 | [[Uporabnik:Srce farm|Srce farm]] | 1 |- | 4699 | [[Uporabnik:Sraufstok|Sraufstok]] | 1 |- | 4700 | [[Uporabnik:Srakoper|Srakoper]] | 1 |- | 4701 | [[Uporabnik:Squidoo81|Squidoo81]] | 1 |- | 4702 | [[Uporabnik:Squeek|Squeek]] | 1 |- | 4703 | [[Uporabnik:Square19901990|Square19901990]] | 1 |- | 4704 | [[Uporabnik:Spsoj23|Spsoj23]] | 1 |- | 4705 | [[Uporabnik:SPS2016|SPS2016]] | 1 |- | 4706 | [[Uporabnik:Sprukk|Sprukk]] | 1 |- | 4707 | [[Uporabnik:Spovednik|Spovednik]] | 1 |- | 4708 | [[Uporabnik:Sportzincs|Sportzincs]] | 1 |- | 4709 | [[Uporabnik:Sportstudio|Sportstudio]] | 1 |- | 4710 | [[Uporabnik:SportSlovenia|SportSlovenia]] | 1 |- | 4711 | [[Uporabnik:Sportnik15|Sportnik15]] | 1 |- | 4712 | [[Uporabnik:Spoli98|Spoli98]] | 1 |- | 4713 | [[Uporabnik:Špli|Špli]] | 1 |- | 4714 | [[Uporabnik:Spletko|Spletko]] | 1 |- | 4715 | [[Uporabnik:Spidy~slwiki|Spidy~slwiki]] | 1 |- | 4716 | [[Uporabnik:Sphinxmoth|Sphinxmoth]] | 1 |- | 4717 | [[Uporabnik:SpeVer1|SpeVer1]] | 1 |- | 4718 | [[Uporabnik:Špella.dezelak|Špella.dezelak]] | 1 |- | 4719 | [[Uporabnik:Spellaa|Spellaa]] | 1 |- | 4720 | [[Uporabnik:Spella92|Spella92]] | 1 |- | 4721 | [[Uporabnik:Spelinan|Spelinan]] | 1 |- | 4722 | [[Uporabnik:Speliii|Speliii]] | 1 |- | 4723 | [[Uporabnik:Špelča Oblak|Špelča Oblak]] | 1 |- | 4724 | [[Uporabnik:SpelcaG|SpelcaG]] | 1 |- | 4725 | [[Uporabnik:Spelca8|Spelca8]] | 1 |- | 4726 | [[Uporabnik:Spelca676|Spelca676]] | 1 |- | 4727 | [[Uporabnik:Špela velepič|Špela velepič]] | 1 |- | 4728 | [[Uporabnik:Spela Sopinger|Spela Sopinger]] | 1 |- | 4729 | [[Uporabnik:Spelasamsa|Spelasamsa]] | 1 |- | 4730 | [[Uporabnik:Spelapokovec|Spelapokovec]] | 1 |- | 4731 | [[Uporabnik:Spela novak|Spela novak]] | 1 |- | 4732 | [[Uporabnik:SpelaM|SpelaM]] | 1 |- | 4733 | [[Uporabnik:SpelaLip|SpelaLip]] | 1 |- | 4734 | [[Uporabnik:Špela.lemut|Špela.lemut]] | 1 |- | 4735 | [[Uporabnik:Spelakastelic|Spelakastelic]] | 1 |- | 4736 | [[Uporabnik:ŠpelaJ|ŠpelaJ]] | 1 |- | 4737 | [[Uporabnik:Špela Dolžan|Špela Dolžan]] | 1 |- | 4738 | [[Uporabnik:Špeladebeljak|Špeladebeljak]] | 1 |- | 4739 | [[Uporabnik:Špela Brezovar|Špela Brezovar]] | 1 |- | 4740 | [[Uporabnik:Spelaban|Spelaban]] | 1 |- | 4741 | [[Uporabnik:Špela90|Špela90]] | 1 |- | 4742 | [[Uporabnik:Spela22|Spela22]] | 1 |- | 4743 | [[Uporabnik:Špela1234|Špela1234]] | 1 |- | 4744 | [[Uporabnik:Spela11|Spela11]] | 1 |- | 4745 | [[Uporabnik:Spela0248|Spela0248]] | 1 |- | 4746 | [[Uporabnik:Spel123|Spel123]] | 1 |- | 4747 | [[Uporabnik:Spejovnik|Spejovnik]] | 1 |- | 4748 | [[Uporabnik:SPeedek|SPeedek]] | 1 |- | 4749 | [[Uporabnik:Spavlic|Spavlic]] | 1 |- | 4750 | [[Uporabnik:SparkleShark|SparkleShark]] | 1 |- | 4751 | [[Uporabnik:Spacejam2|Spacejam2]] | 1 |- | 4752 | [[Uporabnik:Space182|Space182]] | 1 |- | 4753 | [[Uporabnik:Sp2210|Sp2210]] | 1 |- | 4754 | [[Uporabnik:Sovica20|Sovica20]] | 1 |- | 4755 | [[Uporabnik:Sourav Bapuli|Sourav Bapuli]] | 1 |- | 4756 | [[Uporabnik:ŠOULJ|ŠOULJ]] | 1 |- | 4757 | [[Uporabnik:Soulfinger99|Soulfinger99]] | 1 |- | 4758 | [[Uporabnik:Sosed11|Sosed11]] | 1 |- | 4759 | [[Uporabnik:Sorsak5ra|Sorsak5ra]] | 1 |- | 4760 | [[Uporabnik:Sopakoto|Sopakoto]] | 1 |- | 4761 | [[Uporabnik:Sonydip|Sonydip]] | 1 |- | 4762 | [[Uporabnik:Sonjaxp|Sonjaxp]] | 1 |- | 4763 | [[Uporabnik:Sonjap|Sonjap]] | 1 |- | 4764 | [[Uporabnik:SonjaGajic|SonjaGajic]] | 1 |- | 4765 | [[Uporabnik:SonjaDro|SonjaDro]] | 1 |- | 4766 | [[Uporabnik:Sonja21|Sonja21]] | 1 |- | 4767 | [[Uporabnik:Sončica|Sončica]] | 1 |- | 4768 | [[Uporabnik:Sonchek18|Sonchek18]] | 1 |- | 4769 | [[Uporabnik:Sonceluna|Sonceluna]] | 1 |- | 4770 | [[Uporabnik:Soncek na nebu|Soncek na nebu]] | 1 |- | 4771 | [[Uporabnik:Soncek15|Soncek15]] | 1 |- | 4772 | [[Uporabnik:Soncek111|Soncek111]] | 1 |- | 4773 | [[Uporabnik:Sonček023|Sonček023]] | 1 |- | 4774 | [[Uporabnik:Sommerauer|Sommerauer]] | 1 |- | 4775 | [[Uporabnik:Someonexx|Someonexx]] | 1 |- | 4776 | [[Uporabnik:Somede|Somede]] | 1 |- | 4777 | [[Uporabnik:Šolski projekt|Šolski projekt]] | 1 |- | 4778 | [[Uporabnik:Solo000000|Solo000000]] | 1 |- | 4779 | [[Uporabnik:Soleil~slwiki|Soleil~slwiki]] | 1 |- | 4780 | [[Uporabnik:Solaxan|Solaxan]] | 1 |- | 4781 | [[Uporabnik:Solata2011|Solata2011]] | 1 |- | 4782 | [[Uporabnik:Solasarpi|Solasarpi]] | 1 |- | 4783 | [[Uporabnik:SolarSoul|SolarSoul]] | 1 |- | 4784 | [[Uporabnik:Solar.petra97|Solar.petra97]] | 1 |- | 4785 | [[Uporabnik:Sol1|Sol1]] | 1 |- | 4786 | [[Uporabnik:Sokac121|Sokac121]] | 1 |- | 4787 | [[Uporabnik:Sok88|Sok88]] | 1 |- | 4788 | [[Uporabnik:Sok1996|Sok1996]] | 1 |- | 4789 | [[Uporabnik:SOJVSRS|SOJVSRS]] | 1 |- | 4790 | [[Uporabnik:Soissons~slwiki|Soissons~slwiki]] | 1 |- | 4791 | [[Uporabnik:Sodoprstikopitar|Sodoprstikopitar]] | 1 |- | 4792 | [[Uporabnik:Soccersniper|Soccersniper]] | 1 |- | 4793 | [[Uporabnik:Sobberski|Sobberski]] | 1 |- | 4794 | [[Uporabnik:SNusa|SNusa]] | 1 |- | 4795 | [[Uporabnik:Snuderl|Snuderl]] | 1 |- | 4796 | [[Uporabnik:Snudekat|Snudekat]] | 1 |- | 4797 | [[Uporabnik:Snowman~slwiki|Snowman~slwiki]] | 1 |- | 4798 | [[Uporabnik:Snowflake91|Snowflake91]] | 1 |- | 4799 | [[Uporabnik:Snow.ff|Snow.ff]] | 1 |- | 4800 | [[Uporabnik:Snovik|Snovik]] | 1 |- | 4801 | [[Uporabnik:Snojlu|Snojlu]] | 1 |- | 4802 | [[Uporabnik:SNOB1107|SNOB1107]] | 1 |- | 4803 | [[Uporabnik:Snezinkica|Snezinkica]] | 1 |- | 4804 | [[Uporabnik:Snezana.antonic|Snezana.antonic]] | 1 |- | 4805 | [[Uporabnik:Snafu~slwiki|Snafu~slwiki]] | 1 |- | 4806 | [[Uporabnik:Smučanje|Smučanje]] | 1 |- | 4807 | [[Uporabnik:Smrketa3|Smrketa3]] | 1 |- | 4808 | [[Uporabnik:Smrketa123|Smrketa123]] | 1 |- | 4809 | [[Uporabnik:Smrdokavrinahuhu|Smrdokavrinahuhu]] | 1 |- | 4810 | [[Uporabnik:Smoothcheeks|Smoothcheeks]] | 1 |- | 4811 | [[Uporabnik:SMonika|SMonika]] | 1 |- | 4812 | [[Uporabnik:Š.Moharić|Š.Moharić]] | 1 |- | 4813 | [[Uporabnik:Smnzup|Smnzup]] | 1 |- | 4814 | [[Uporabnik:Smes|Smes]] | 1 |- | 4815 | [[Uporabnik:Smehljeva|Smehljeva]] | 1 |- | 4816 | [[Uporabnik:Smartwiki~slwiki|Smartwiki~slwiki]] | 1 |- | 4817 | [[Uporabnik:S.MAROŠEK|S.MAROŠEK]] | 1 |- | 4818 | [[Uporabnik:Smarnica|Smarnica]] | 1 |- | 4819 | [[Uporabnik:Smara|Smara]] | 1 |- | 4820 | [[Uporabnik:Smalcat|Smalcat]] | 1 |- | 4821 | [[Uporabnik:Smack~slwiki|Smack~slwiki]] | 1 |- | 4822 | [[Uporabnik:Smackdown~slwiki|Smackdown~slwiki]] | 1 |- | 4823 | [[Uporabnik:Slusalkica|Slusalkica]] | 1 |- | 4824 | [[Uporabnik:Slucijas|Slucijas]] | 1 |- | 4825 | [[Uporabnik:SloWiki321|SloWiki321]] | 1 |- | 4826 | [[Uporabnik:Slowiki|Slowiki]] | 1 |- | 4827 | [[Uporabnik:SloVolley|SloVolley]] | 1 |- | 4828 | [[Uporabnik:Slovjanin|Slovjanin]] | 1 |- | 4829 | [[Uporabnik:Slovid|Slovid]] | 1 |- | 4830 | [[Uporabnik:Slovenska.citalnica|Slovenska.citalnica]] | 1 |- | 4831 | [[Uporabnik:Slovenka13|Slovenka13]] | 1 |- | 4832 | [[Uporabnik:Slovenistka5|Slovenistka5]] | 1 |- | 4833 | [[Uporabnik:Slovenistka|Slovenistka]] | 1 |- | 4834 | [[Uporabnik:Slovenija1994|Slovenija1994]] | 1 |- | 4835 | [[Uporabnik:Sloveniansport|Sloveniansport]] | 1 |- | 4836 | [[Uporabnik:Sloveniafootball1898|Sloveniafootball1898]] | 1 |- | 4837 | [[Uporabnik:Sloveniadude|Sloveniadude]] | 1 |- | 4838 | [[Uporabnik:Slovene Comrade|Slovene Comrade]] | 1 |- | 4839 | [[Uporabnik:Slovene2|Slovene2]] | 1 |- | 4840 | [[Uporabnik:Slovencelj|Slovencelj]] | 1 |- | 4841 | [[Uporabnik:Slovarček|Slovarček]] | 1 |- | 4842 | [[Uporabnik:Slov3nc|Slov3nc]] | 1 |- | 4843 | [[Uporabnik:Slotrooper|Slotrooper]] | 1 |- | 4844 | [[Uporabnik:SloSlayer|SloSlayer]] | 1 |- | 4845 | [[Uporabnik:SloSki007|SloSki007]] | 1 |- | 4846 | [[Uporabnik:SloProGaming|SloProGaming]] | 1 |- | 4847 | [[Uporabnik:Slooiuz|Slooiuz]] | 1 |- | 4848 | [[Uporabnik:Slomedia|Slomedia]] | 1 |- | 4849 | [[Uporabnik:SloLord|SloLord]] | 1 |- | 4850 | [[Uporabnik:Slojanez|Slojanez]] | 1 |- | 4851 | [[Uporabnik:Slodre5|Slodre5]] | 1 |- | 4852 | [[Uporabnik:SloBoy996|SloBoy996]] | 1 |- | 4853 | [[Uporabnik:Slkn|Slkn]] | 1 |- | 4854 | [[Uporabnik:Slipknot guy|Slipknot guy]] | 1 |- | 4855 | [[Uporabnik:S.l.i.n.a.s.t.|S.l.i.n.a.s.t.]] | 1 |- | 4856 | [[Uporabnik:Slimi|Slimi]] | 1 |- | 4857 | [[Uporabnik:SlikarDuh|SlikarDuh]] | 1 |- | 4858 | [[Uporabnik:Slikar97|Slikar97]] | 1 |- | 4859 | [[Uporabnik:Slika1234|Slika1234]] | 1 |- | 4860 | [[Uporabnik:Slicktalking|Slicktalking]] | 1 |- | 4861 | [[Uporabnik:Slepplystar|Slepplystar]] | 1 |- | 4862 | [[Uporabnik:Sleeper7717|Sleeper7717]] | 1 |- | 4863 | [[Uporabnik:SlavoSerc|SlavoSerc]] | 1 |- | 4864 | [[Uporabnik:Slavić|Slavić]] | 1 |- | 4865 | [[Uporabnik:Slave~slwiki|Slave~slwiki]] | 1 |- | 4866 | [[Uporabnik:Slavczust|Slavczust]] | 1 |- | 4867 | [[Uporabnik:Slavc|Slavc]] | 1 |- | 4868 | [[Uporabnik:SlashZero|SlashZero]] | 1 |- | 4869 | [[Uporabnik:Slap|Slap]] | 1 |- | 4870 | [[Uporabnik:Slamzi12|Slamzi12]] | 1 |- | 4871 | [[Uporabnik:SL4971|SL4971]] | 1 |- | 4872 | [[Uporabnik:SkyWalkR|SkyWalkR]] | 1 |- | 4873 | [[Uporabnik:SkyMMMeow|SkyMMMeow]] | 1 |- | 4874 | [[Uporabnik:Skyflyer~slwiki|Skyflyer~slwiki]] | 1 |- | 4875 | [[Uporabnik:Skyfallingdown|Skyfallingdown]] | 1 |- | 4876 | [[Uporabnik:Skw 31|Skw 31]] | 1 |- | 4877 | [[Uporabnik:Skupina sled|Skupina sled]] | 1 |- | 4878 | [[Uporabnik:Skubez|Skubez]] | 1 |- | 4879 | [[Uporabnik:SkubaVojska|SkubaVojska]] | 1 |- | 4880 | [[Uporabnik:SKroflic|SKroflic]] | 1 |- | 4881 | [[Uporabnik:Skrizman|Skrizman]] | 1 |- | 4882 | [[Uporabnik:Skrinjarjan|Skrinjarjan]] | 1 |- | 4883 | [[Uporabnik:Skrat~slwiki|Skrat~slwiki]] | 1 |- | 4884 | [[Uporabnik:Skratek 14|Skratek 14]] | 1 |- | 4885 | [[Uporabnik:Skralovnik|Skralovnik]] | 1 |- | 4886 | [[Uporabnik:Skraj|Skraj]] | 1 |- | 4887 | [[Uporabnik:Skosmac1|Skosmac1]] | 1 |- | 4888 | [[Uporabnik:S.kolenc|S.kolenc]] | 1 |- | 4889 | [[Uporabnik:SkoldObsessive|SkoldObsessive]] | 1 |- | 4890 | [[Uporabnik:Škofija|Škofija]] | 1 |- | 4891 | [[Uporabnik:Skodice|Skodice]] | 1 |- | 4892 | [[Uporabnik:SkodelicaKave|SkodelicaKave]] | 1 |- | 4893 | [[Uporabnik:Sknap13|Sknap13]] | 1 |- | 4894 | [[Uporabnik:Skirsky|Skirsky]] | 1 |- | 4895 | [[Uporabnik:Skero14|Skero14]] | 1 |- | 4896 | [[Uporabnik:SkerlVerk|SkerlVerk]] | 1 |- | 4897 | [[Uporabnik:Skerbecadela|Skerbecadela]] | 1 |- | 4898 | [[Uporabnik:Skera|Skera]] | 1 |- | 4899 | [[Uporabnik:Skela Žedač|Skela Žedač]] | 1 |- | 4900 | [[Uporabnik:SkalarFlorjan|SkalarFlorjan]] | 1 |- | 4901 | [[Uporabnik:Sk84fun|Sk84fun]] | 1 |- | 4902 | [[Uporabnik:Sk2840|Sk2840]] | 1 |- | 4903 | [[Uporabnik:Sjeric|Sjeric]] | 1 |- | 4904 | [[Uporabnik:Six10|Six10]] | 1 |- | 4905 | [[Uporabnik:Sivec1|Sivec1]] | 1 |- | 4906 | [[Uporabnik:Sivci|Sivci]] | 1 |- | 4907 | [[Uporabnik:Sivalni-stroji|Sivalni-stroji]] | 1 |- | 4908 | [[Uporabnik:SirVertunt|SirVertunt]] | 1 |- | 4909 | [[Uporabnik:Sirine1195|Sirine1195]] | 1 |- | 4910 | [[Uporabnik:Sirenetta~slwiki|Sirenetta~slwiki]] | 1 |- | 4911 | [[Uporabnik:Sirca15|Sirca15]] | 1 |- | 4912 | [[Uporabnik:Sint-Truiden|Sint-Truiden]] | 1 |- | 4913 | [[Uporabnik:Sintija Mučibabić|Sintija Mučibabić]] | 1 |- | 4914 | [[Uporabnik:SinkoS|SinkoS]] | 1 |- | 4915 | [[Uporabnik:Sinja33|Sinja33]] | 1 |- | 4916 | [[Uporabnik:Sinigoj|Sinigoj]] | 1 |- | 4917 | [[Uporabnik:Sined Okrepep|Sined Okrepep]] | 1 |- | 4918 | [[Uporabnik:Simply280388|Simply280388]] | 1 |- | 4919 | [[Uporabnik:Šimpanz1|Šimpanz1]] | 1 |- | 4920 | [[Uporabnik:Simonzup|Simonzup]] | 1 |- | 4921 | [[Uporabnik:Simonv|Simonv]] | 1 |- | 4922 | [[Uporabnik:Simonus~slwiki|Simonus~slwiki]] | 1 |- | 4923 | [[Uporabnik:Simonstrgar|Simonstrgar]] | 1 |- | 4924 | [[Uporabnik:Simon.Muhic|Simon.Muhic]] | 1 |- | 4925 | [[Uporabnik:Simonmarko|Simonmarko]] | 1 |- | 4926 | [[Uporabnik:SimonJ|SimonJ]] | 1 |- | 4927 | [[Uporabnik:Simonika|Simonika]] | 1 |- | 4928 | [[Uporabnik:Simone041976|Simone041976]] | 1 |- | 4929 | [[Uporabnik:Simoncika|Simoncika]] | 1 |- | 4930 | [[Uporabnik:Simonb|Simonb]] | 1 |- | 4931 | [[Uporabnik:Simona.stariha|Simona.stariha]] | 1 |- | 4932 | [[Uporabnik:Simona Roškar|Simona Roškar]] | 1 |- | 4933 | [[Uporabnik:Simona malnar|Simona malnar]] | 1 |- | 4934 | [[Uporabnik:Simonakokalj90|Simonakokalj90]] | 1 |- | 4935 | [[Uporabnik:Simonaklemencic|Simonaklemencic]] | 1 |- | 4936 | [[Uporabnik:Simonaklancnik|Simonaklancnik]] | 1 |- | 4937 | [[Uporabnik:Simonabutala|Simonabutala]] | 1 |- | 4938 | [[Uporabnik:Simona87|Simona87]] | 1 |- | 4939 | [[Uporabnik:Simon4057|Simon4057]] | 1 |- | 4940 | [[Uporabnik:Simmona~slwiki|Simmona~slwiki]] | 1 |- | 4941 | [[Uporabnik:Simko63050191|Simko63050191]] | 1 |- | 4942 | [[Uporabnik:Simfra|Simfra]] | 1 |- | 4943 | [[Uporabnik:Simci11|Simci11]] | 1 |- | 4944 | [[Uporabnik:Simček|Simček]] | 1 |- | 4945 | [[Uporabnik:Simbol13|Simbol13]] | 1 |- | 4946 | [[Uporabnik:(SI)Matej|(SI)Matej]] | 1 |- | 4947 | [[Uporabnik:Silvo Karo|Silvo Karo]] | 1 |- | 4948 | [[Uporabnik:Silvia.hm|Silvia.hm]] | 1 |- | 4949 | [[Uporabnik:Silar|Silar]] | 1 |- | 4950 | [[Uporabnik:Sikonjak|Sikonjak]] | 1 |- | 4951 | [[Uporabnik:Sigzok|Sigzok]] | 1 |- | 4952 | [[Uporabnik:Siestapalma|Siestapalma]] | 1 |- | 4953 | [[Uporabnik:Siegfried Rotbart Deutscher|Siegfried Rotbart Deutscher]] | 1 |- | 4954 | [[Uporabnik:Sidd~slwiki|Sidd~slwiki]] | 1 |- | 4955 | [[Uporabnik:Sidbin|Sidbin]] | 1 |- | 4956 | [[Uporabnik:SiByte|SiByte]] | 1 |- | 4957 | [[Uporabnik:SI2000SI|SI2000SI]] | 1 |- | 4958 | [[Uporabnik:Shumski1945|Shumski1945]] | 1 |- | 4959 | [[Uporabnik:Shpellee|Shpellee]] | 1 |- | 4960 | [[Uporabnik:Shkupi Kumanova 1234|Shkupi Kumanova 1234]] | 1 |- | 4961 | [[Uporabnik:Shkis13|Shkis13]] | 1 |- | 4962 | [[Uporabnik:Shiesmine|Shiesmine]] | 1 |- | 4963 | [[Uporabnik:SheratonGrace|SheratonGrace]] | 1 |- | 4964 | [[Uporabnik:Shepard132|Shepard132]] | 1 |- | 4965 | [[Uporabnik:Sharonthenenbaum|Sharonthenenbaum]] | 1 |- | 4966 | [[Uporabnik:Share ier|Share ier]] | 1 |- | 4967 | [[Uporabnik:Shard~slwiki|Shard~slwiki]] | 1 |- | 4968 | [[Uporabnik:Shadow996|Shadow996]] | 1 |- | 4969 | [[Uporabnik:Sh4d0w~slwiki|Sh4d0w~slwiki]] | 1 |- | 4970 | [[Uporabnik:Sguzelj|Sguzelj]] | 1 |- | 4971 | [[Uporabnik:Sgregor|Sgregor]] | 1 |- | 4972 | [[Uporabnik:Severnomorje|Severnomorje]] | 1 |- | 4973 | [[Uporabnik:SeverinHutinski|SeverinHutinski]] | 1 |- | 4974 | [[Uporabnik:SevenOfSpades~slwiki|SevenOfSpades~slwiki]] | 1 |- | 4975 | [[Uporabnik:SettlingSnail|SettlingSnail]] | 1 |- | 4976 | [[Uporabnik:Setina Matic|Setina Matic]] | 1 |- | 4977 | [[Uporabnik:Sersenj|Sersenj]] | 1 |- | 4978 | [[Uporabnik:Sergejevic|Sergejevic]] | 1 |- | 4979 | [[Uporabnik:Sergeja Kos|Sergeja Kos]] | 1 |- | 4980 | [[Uporabnik:Sergeja G.|Sergeja G.]] | 1 |- | 4981 | [[Uporabnik:Sereia|Sereia]] | 1 |- | 4982 | [[Uporabnik:SeptumCordis|SeptumCordis]] | 1 |- | 4983 | [[Uporabnik:SeptemberWoman|SeptemberWoman]] | 1 |- | 4984 | [[Uporabnik:Senicar~slwiki|Senicar~slwiki]] | 1 |- | 4985 | [[Uporabnik:Sengatit|Sengatit]] | 1 |- | 4986 | [[Uporabnik:Selma Dedić|Selma Dedić]] | 1 |- | 4987 | [[Uporabnik:Sekula~slwiki|Sekula~slwiki]] | 1 |- | 4988 | [[Uporabnik:SekoranjaS|SekoranjaS]] | 1 |- | 4989 | [[Uporabnik:Sekica123|Sekica123]] | 1 |- | 4990 | [[Uporabnik:Sehnsucherin~slwiki|Sehnsucherin~slwiki]] | 1 |- | 4991 | [[Uporabnik:SeEnoRundo|SeEnoRundo]] | 1 |- | 4992 | [[Uporabnik:Sedovnik|Sedovnik]] | 1 |- | 4993 | [[Uporabnik:Sedorf|Sedorf]] | 1 |- | 4994 | [[Uporabnik:Sedefna snala|Sedefna snala]] | 1 |- | 4995 | [[Uporabnik:SecretAgentKlunk|SecretAgentKlunk]] | 1 |- | 4996 | [[Uporabnik:Secnjak15|Secnjak15]] | 1 |- | 4997 | [[Uporabnik:Secnikanja|Secnikanja]] | 1 |- | 4998 | [[Uporabnik:Sebooo.|Sebooo.]] | 1 |- | 4999 | [[Uporabnik:Sebituhtar|Sebituhtar]] | 1 |- | 5000 | [[Uporabnik:SebastijanRM|SebastijanRM]] | 1 |- |} 9v0k88vj2id2c9fyyca2a0lhsp48m4e Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/5001–6000 4 485417 6747242 6731701 2026-09-06T07:24:21Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 5001–6000 6747242 wikitext text/x-wiki === 5001–6000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 5001 | [[Uporabnik:Sebastiansta|Sebastiansta]] | 1 |- | 5002 | [[Uporabnik:Sebastiano~slwiki|Sebastiano~slwiki]] | 1 |- | 5003 | [[Uporabnik:Sebaks|Sebaks]] | 1 |- | 5004 | [[Uporabnik:Seba75|Seba75]] | 1 |- | 5005 | [[Uporabnik:Seansoo~slwiki|Seansoo~slwiki]] | 1 |- | 5006 | [[Uporabnik:Sead Mahmutefendić|Sead Mahmutefendić]] | 1 |- | 5007 | [[Uporabnik:Sdukic|Sdukic]] | 1 |- | 5008 | [[Uporabnik:Sdssfd|Sdssfd]] | 1 |- | 5009 | [[Uporabnik:Sdolzan|Sdolzan]] | 1 |- | 5010 | [[Uporabnik:Scotchriver|Scotchriver]] | 1 |- | 5011 | [[Uporabnik:Scofield993|Scofield993]] | 1 |- | 5012 | [[Uporabnik:Scintauer|Scintauer]] | 1 |- | 5013 | [[Uporabnik:SciLEM|SciLEM]] | 1 |- | 5014 | [[Uporabnik:SciDoc18|SciDoc18]] | 1 |- | 5015 | [[Uporabnik:Schweini 7|Schweini 7]] | 1 |- | 5016 | [[Uporabnik:Schwana|Schwana]] | 1 |- | 5017 | [[Uporabnik:Schvrk|Schvrk]] | 1 |- | 5018 | [[Uporabnik:Schtalec|Schtalec]] | 1 |- | 5019 | [[Uporabnik:Schpeltza|Schpeltza]] | 1 |- | 5020 | [[Uporabnik:Schpell|Schpell]] | 1 |- | 5021 | [[Uporabnik:SchoInTschun|SchoInTschun]] | 1 |- | 5022 | [[Uporabnik:Schme|Schme]] | 1 |- | 5023 | [[Uporabnik:Schjora|Schjora]] | 1 |- | 5024 | [[Uporabnik:Scharcy|Scharcy]] | 1 |- | 5025 | [[Uporabnik:Scek88|Scek88]] | 1 |- | 5026 | [[Uporabnik:Scardaccione01|Scardaccione01]] | 1 |- | 5027 | [[Uporabnik:Scaniuss|Scaniuss]] | 1 |- | 5028 | [[Uporabnik:Sc7521|Sc7521]] | 1 |- | 5029 | [[Uporabnik:SberbankSI|SberbankSI]] | 1 |- | 5030 | [[Uporabnik:Sb842|Sb842]] | 1 |- | 5031 | [[Uporabnik:Sa&Vilalta|Sa&Vilalta]] | 1 |- | 5032 | [[Uporabnik:Savelij Zimin|Savelij Zimin]] | 1 |- | 5033 | [[Uporabnik:SAVATE|SAVATE]] | 1 |- | 5034 | [[Uporabnik:Sauron~slwiki|Sauron~slwiki]] | 1 |- | 5035 | [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] | 1 |- | 5036 | [[Uporabnik:Sauperl|Sauperl]] | 1 |- | 5037 | [[Uporabnik:Satanarh|Satanarh]] | 1 |- | 5038 | [[Uporabnik:Sasso0101|Sasso0101]] | 1 |- | 5039 | [[Uporabnik:SasquashFan2|SasquashFan2]] | 1 |- | 5040 | [[Uporabnik:Sasp9|Sasp9]] | 1 |- | 5041 | [[Uporabnik:Sasopul|Sasopul]] | 1 |- | 5042 | [[Uporabnik:Saso.mravljak|Saso.mravljak]] | 1 |- | 5043 | [[Uporabnik:Sašo Moškon|Sašo Moškon]] | 1 |- | 5044 | [[Uporabnik:Sasomik|Sasomik]] | 1 |- | 5045 | [[Uporabnik:SASO K|SASO K]] | 1 |- | 5046 | [[Uporabnik:Saso.ilisin1|Saso.ilisin1]] | 1 |- | 5047 | [[Uporabnik:Saschakr|Saschakr]] | 1 |- | 5048 | [[Uporabnik:Sasa.vucina|Sasa.vucina]] | 1 |- | 5049 | [[Uporabnik:SasaP-3579|SasaP-3579]] | 1 |- | 5050 | [[Uporabnik:Saša Milavec|Saša Milavec]] | 1 |- | 5051 | [[Uporabnik:Sasamar|Sasamar]] | 1 |- | 5052 | [[Uporabnik:Sasamaj|Sasamaj]] | 1 |- | 5053 | [[Uporabnik:Saša J|Saša J]] | 1 |- | 5054 | [[Uporabnik:Sasabl|Sasabl]] | 1 |- | 5055 | [[Uporabnik:Sasabajc|Sasabajc]] | 1 |- | 5056 | [[Uporabnik:SasaB1665|SasaB1665]] | 1 |- | 5057 | [[Uporabnik:Saša 01|Saša 01]] | 1 |- | 5058 | [[Uporabnik:Sas4|Sas4]] | 1 |- | 5059 | [[Uporabnik:Sarry~slwiki|Sarry~slwiki]] | 1 |- | 5060 | [[Uporabnik:Sarica77|Sarica77]] | 1 |- | 5061 | [[Uporabnik:Šargarepa|Šargarepa]] | 1 |- | 5062 | [[Uporabnik:Sareta|Sareta]] | 1 |- | 5063 | [[Uporabnik:Sarelule|Sarelule]] | 1 |- | 5064 | [[Uporabnik:Sarcyka131|Sarcyka131]] | 1 |- | 5065 | [[Uporabnik:SarciRen|SarciRen]] | 1 |- | 5066 | [[Uporabnik:Saravuckovic|Saravuckovic]] | 1 |- | 5067 | [[Uporabnik:Sara shiney|Sara shiney]] | 1 |- | 5068 | [[Uporabnik:SarandaZogaj|SarandaZogaj]] | 1 |- | 5069 | [[Uporabnik:Saramijailovic|Saramijailovic]] | 1 |- | 5070 | [[Uporabnik:SaraMarn|SaraMarn]] | 1 |- | 5071 | [[Uporabnik:Sara Konte|Sara Konte]] | 1 |- | 5072 | [[Uporabnik:Sarakeber|Sarakeber]] | 1 |- | 5073 | [[Uporabnik:Sara Kavazovic|Sara Kavazovic]] | 1 |- | 5074 | [[Uporabnik:Sara Kač|Sara Kač]] | 1 |- | 5075 | [[Uporabnik:Sarak1990|Sarak1990]] | 1 |- | 5076 | [[Uporabnik:Sarahorvat|Sarahorvat]] | 1 |- | 5077 | [[Uporabnik:SaraHK|SaraHK]] | 1 |- | 5078 | [[Uporabnik:Sarah C.|Sarah C.]] | 1 |- | 5079 | [[Uporabnik:Sara Gulam|Sara Gulam]] | 1 |- | 5080 | [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] | 1 |- | 5081 | [[Uporabnik:SaraFarkas13|SaraFarkas13]] | 1 |- | 5082 | [[Uporabnik:Sara Farkaš|Sara Farkaš]] | 1 |- | 5083 | [[Uporabnik:Saradenzic|Saradenzic]] | 1 |- | 5084 | [[Uporabnik:Sara Cicpolk|Sara Cicpolk]] | 1 |- | 5085 | [[Uporabnik:Sarac1994|Sarac1994]] | 1 |- | 5086 | [[Uporabnik:SaraBug|SaraBug]] | 1 |- | 5087 | [[Uporabnik:Sarabrcar|Sarabrcar]] | 1 |- | 5088 | [[Uporabnik:Sapo~slwiki|Sapo~slwiki]] | 1 |- | 5089 | [[Uporabnik:Sanychi|Sanychi]] | 1 |- | 5090 | [[Uporabnik:Sanvidm|Sanvidm]] | 1 |- | 5091 | [[Uporabnik:San Marco Venice|San Marco Venice]] | 1 |- | 5092 | [[Uporabnik:Sankaareudead|Sankaareudead]] | 1 |- | 5093 | [[Uporabnik:Sanje 2014|Sanje 2014]] | 1 |- | 5094 | [[Uporabnik:Sanja Zalar|Sanja Zalar]] | 1 |- | 5095 | [[Uporabnik:Sanjavci|Sanjavci]] | 1 |- | 5096 | [[Uporabnik:Sanja.strojin|Sanja.strojin]] | 1 |- | 5097 | [[Uporabnik:Sanja Roškar|Sanja Roškar]] | 1 |- | 5098 | [[Uporabnik:Sanja Mijajlovič|Sanja Mijajlovič]] | 1 |- | 5099 | [[Uporabnik:SanjaGajanovićinMinelaPuškar|SanjaGajanovićinMinelaPuškar]] | 1 |- | 5100 | [[Uporabnik:Sanja Dorota|Sanja Dorota]] | 1 |- | 5101 | [[Uporabnik:Sanja bukovec|Sanja bukovec]] | 1 |- | 5102 | [[Uporabnik:Sanja1999|Sanja1999]] | 1 |- | 5103 | [[Uporabnik:Sanirana|Sanirana]] | 1 |- | 5104 | [[Uporabnik:Sangor|Sangor]] | 1 |- | 5105 | [[Uporabnik:Sanela.zoran|Sanela.zoran]] | 1 |- | 5106 | [[Uporabnik:Sandrika21|Sandrika21]] | 1 |- | 5107 | [[Uporabnik:Sandrica.modic|Sandrica.modic]] | 1 |- | 5108 | [[Uporabnik:Sandria P|Sandria P]] | 1 |- | 5109 | [[Uporabnik:Sandrcek|Sandrcek]] | 1 |- | 5110 | [[Uporabnik:SandraWeiss|SandraWeiss]] | 1 |- | 5111 | [[Uporabnik:Sandra Vidmar|Sandra Vidmar]] | 1 |- | 5112 | [[Uporabnik:Sandra stumberger|Sandra stumberger]] | 1 |- | 5113 | [[Uporabnik:Sandra Oblak|Sandra Oblak]] | 1 |- | 5114 | [[Uporabnik:SANDRAMETKA|SANDRAMETKA]] | 1 |- | 5115 | [[Uporabnik:Sandra lipovec|Sandra lipovec]] | 1 |- | 5116 | [[Uporabnik:Sandralara06|Sandralara06]] | 1 |- | 5117 | [[Uporabnik:Sandra.jakomin|Sandra.jakomin]] | 1 |- | 5118 | [[Uporabnik:Sandra15~slwiki|Sandra15~slwiki]] | 1 |- | 5119 | [[Uporabnik:Sandra00|Sandra00]] | 1 |- | 5120 | [[Uporabnik:Sandorx|Sandorx]] | 1 |- | 5121 | [[Uporabnik:Sandokan12|Sandokan12]] | 1 |- | 5122 | [[Uporabnik:Sandokan1000|Sandokan1000]] | 1 |- | 5123 | [[Uporabnik:Sandizev|Sandizev]] | 1 |- | 5124 | [[Uporabnik:Sanditiatai|Sanditiatai]] | 1 |- | 5125 | [[Uporabnik:Sandiloz|Sandiloz]] | 1 |- | 5126 | [[Uporabnik:SandiBandi|SandiBandi]] | 1 |- | 5127 | [[Uporabnik:Sandesh9822|Sandesh9822]] | 1 |- | 5128 | [[Uporabnik:Samurai9992|Samurai9992]] | 1 |- | 5129 | [[Uporabnik:SamuelKristan|SamuelKristan]] | 1 |- | 5130 | [[Uporabnik:Samueldevetak|Samueldevetak]] | 1 |- | 5131 | [[Uporabnik:Samuel1306|Samuel1306]] | 1 |- | 5132 | [[Uporabnik:Samstudij|Samstudij]] | 1 |- | 5133 | [[Uporabnik:Sam Siera|Sam Siera]] | 1 |- | 5134 | [[Uporabnik:Samoti|Samoti]] | 1 |- | 5135 | [[Uporabnik:Samoswoja|Samoswoja]] | 1 |- | 5136 | [[Uporabnik:Samo Skralovnik|Samo Skralovnik]] | 1 |- | 5137 | [[Uporabnik:Samoom|Samoom]] | 1 |- | 5138 | [[Uporabnik:Samo Oberstar|Samo Oberstar]] | 1 |- | 5139 | [[Uporabnik:Samojaz|Samojaz]] | 1 |- | 5140 | [[Uporabnik:Samo137|Samo137]] | 1 |- | 5141 | [[Uporabnik:Samir11|Samir11]] | 1 |- | 5142 | [[Uporabnik:Samantha0shadow|Samantha0shadow]] | 1 |- | 5143 | [[Uporabnik:Salvad83|Salvad83]] | 1 |- | 5144 | [[Uporabnik:SalobirJure|SalobirJure]] | 1 |- | 5145 | [[Uporabnik:Sally~slwiki|Sally~slwiki]] | 1 |- | 5146 | [[Uporabnik:Salko|Salko]] | 1 |- | 5147 | [[Uporabnik:SalanderLisa|SalanderLisa]] | 1 |- | 5148 | [[Uporabnik:Salamija Rok|Salamija Rok]] | 1 |- | 5149 | [[Uporabnik:Sakmat|Sakmat]] | 1 |- | 5150 | [[Uporabnik:SakineZorcic|SakineZorcic]] | 1 |- | 5151 | [[Uporabnik:Sajorepan|Sajorepan]] | 1 |- | 5152 | [[Uporabnik:Sajmn|Sajmn]] | 1 |- | 5153 | [[Uporabnik:SAINT~slwiki|SAINT~slwiki]] | 1 |- | 5154 | [[Uporabnik:Saintdeath|Saintdeath]] | 1 |- | 5155 | [[Uporabnik:Sagittaviolin|Sagittaviolin]] | 1 |- | 5156 | [[Uporabnik:Sagittarius~slwiki|Sagittarius~slwiki]] | 1 |- | 5157 | [[Uporabnik:Sagi12345|Sagi12345]] | 1 |- | 5158 | [[Uporabnik:Saeros~slwiki|Saeros~slwiki]] | 1 |- | 5159 | [[Uporabnik:SadniJogurt|SadniJogurt]] | 1 |- | 5160 | [[Uporabnik:Sadje200|Sadje200]] | 1 |- | 5161 | [[Uporabnik:ŠAD|ŠAD]] | 1 |- | 5162 | [[Uporabnik:Sacreum|Sacreum]] | 1 |- | 5163 | [[Uporabnik:Sachiko|Sachiko]] | 1 |- | 5164 | [[Uporabnik:Sachaalamire|Sachaalamire]] | 1 |- | 5165 | [[Uporabnik:Sabrino4ka|Sabrino4ka]] | 1 |- | 5166 | [[Uporabnik:Sabrina.karajkovic|Sabrina.karajkovic]] | 1 |- | 5167 | [[Uporabnik:SabrinaK|SabrinaK]] | 1 |- | 5168 | [[Uporabnik:Sabotelli|Sabotelli]] | 1 |- | 5169 | [[Uporabnik:Sabinčula|Sabinčula]] | 1 |- | 5170 | [[Uporabnik:Sabinca Poljanšek|Sabinca Poljanšek]] | 1 |- | 5171 | [[Uporabnik:Sabina Trdan|Sabina Trdan]] | 1 |- | 5172 | [[Uporabnik:Sabina.topolnik|Sabina.topolnik]] | 1 |- | 5173 | [[Uporabnik:Sabina.sabic94|Sabina.sabic94]] | 1 |- | 5174 | [[Uporabnik:Sabinar|Sabinar]] | 1 |- | 5175 | [[Uporabnik:Sabina pančur|Sabina pančur]] | 1 |- | 5176 | [[Uporabnik:Sabinamalina|Sabinamalina]] | 1 |- | 5177 | [[Uporabnik:Sabina.k.87|Sabina.k.87]] | 1 |- | 5178 | [[Uporabnik:Sabinaj|Sabinaj]] | 1 |- | 5179 | [[Uporabnik:Sabina Gerdina|Sabina Gerdina]] | 1 |- | 5180 | [[Uporabnik:Sabinadrn|Sabinadrn]] | 1 |- | 5181 | [[Uporabnik:Sabina.bravec|Sabina.bravec]] | 1 |- | 5182 | [[Uporabnik:Sabinabine|Sabinabine]] | 1 |- | 5183 | [[Uporabnik:Sabinabiba|Sabinabiba]] | 1 |- | 5184 | [[Uporabnik:Sabaheta|Sabaheta]] | 1 |- | 5185 | [[Uporabnik:Sabac123|Sabac123]] | 1 |- | 5186 | [[Uporabnik:Saavik256~slwiki|Saavik256~slwiki]] | 1 |- | 5187 | [[Uporabnik:Saaraa7|Saaraa7]] | 1 |- | 5188 | [[Uporabnik:S6969b|S6969b]] | 1 |- | 5189 | [[Uporabnik:S5tjasa|S5tjasa]] | 1 |- | 5190 | [[Uporabnik:S5andv|S5andv]] | 1 |- | 5191 | [[Uporabnik:S4ry|S4ry]] | 1 |- | 5192 | [[Uporabnik:S0me0ne0|S0me0ne0]] | 1 |- | 5193 | [[Uporabnik:Rzek25|Rzek25]] | 1 |- | 5194 | [[Uporabnik:Rydem7005|Rydem7005]] | 1 |- | 5195 | [[Uporabnik:Rwiki200|Rwiki200]] | 1 |- | 5196 | [[Uporabnik:Rvnucec|Rvnucec]] | 1 |- | 5197 | [[Uporabnik:Rutar16|Rutar16]] | 1 |- | 5198 | [[Uporabnik:Rusavacvetka|Rusavacvetka]] | 1 |- | 5199 | [[Uporabnik:Rupicapra Rupicapra|Rupicapra Rupicapra]] | 1 |- | 5200 | [[Uporabnik:Rugierro|Rugierro]] | 1 |- | 5201 | [[Uporabnik:Rudolf.devinski|Rudolf.devinski]] | 1 |- | 5202 | [[Uporabnik:Rudi.m|Rudi.m]] | 1 |- | 5203 | [[Uporabnik:Ruby123456789|Ruby123456789]] | 1 |- | 5204 | [[Uporabnik:Rtovsak|Rtovsak]] | 1 |- | 5205 | [[Uporabnik:Rstopar|Rstopar]] | 1 |- | 5206 | [[Uporabnik:R.sinkovec|R.sinkovec]] | 1 |- | 5207 | [[Uporabnik:Rsercer|Rsercer]] | 1 |- | 5208 | [[Uporabnik:Rroblek|Rroblek]] | 1 |- | 5209 | [[Uporabnik:Rrimc|Rrimc]] | 1 |- | 5210 | [[Uporabnik:RRebeka|RRebeka]] | 1 |- | 5211 | [[Uporabnik:Rpredan|Rpredan]] | 1 |- | 5212 | [[Uporabnik:R. P.|R. P.]] | 1 |- | 5213 | [[Uporabnik:Rozles|Rozles]] | 1 |- | 5214 | [[Uporabnik:Rozalijar|Rozalijar]] | 1 |- | 5215 | [[Uporabnik:Royanès~slwiki|Royanès~slwiki]] | 1 |- | 5216 | [[Uporabnik:Rox|Rox]] | 1 |- | 5217 | [[Uporabnik:RovcaninM|RovcaninM]] | 1 |- | 5218 | [[Uporabnik:Rotnik1231|Rotnik1231]] | 1 |- | 5219 | [[Uporabnik:Rotara|Rotara]] | 1 |- | 5220 | [[Uporabnik:Rost frei|Rost frei]] | 1 |- | 5221 | [[Uporabnik:Rossoneri~slwiki|Rossoneri~slwiki]] | 1 |- | 5222 | [[Uporabnik:Rosili77|Rosili77]] | 1 |- | 5223 | [[Uporabnik:Rosey~slwiki|Rosey~slwiki]] | 1 |- | 5224 | [[Uporabnik:Rose Taylor|Rose Taylor]] | 1 |- | 5225 | [[Uporabnik:Rosana1993|Rosana1993]] | 1 |- | 5226 | [[Uporabnik:Rosalee97|Rosalee97]] | 1 |- | 5227 | [[Uporabnik:Roreven|Roreven]] | 1 |- | 5228 | [[Uporabnik:Roni125|Roni125]] | 1 |- | 5229 | [[Uporabnik:Rongloful|Rongloful]] | 1 |- | 5230 | [[Uporabnik:RoNaLdO 7|RoNaLdO 7]] | 1 |- | 5231 | [[Uporabnik:RomeoOscarKilo|RomeoOscarKilo]] | 1 |- | 5232 | [[Uporabnik:Romansvn|Romansvn]] | 1 |- | 5233 | [[Uporabnik:Romana.tomic|Romana.tomic]] | 1 |- | 5234 | [[Uporabnik:Romana.tavcar|Romana.tavcar]] | 1 |- | 5235 | [[Uporabnik:Romana pravne|Romana pravne]] | 1 |- | 5236 | [[Uporabnik:Romana235|Romana235]] | 1 |- | 5237 | [[Uporabnik:RolandaAmek|RolandaAmek]] | 1 |- | 5238 | [[Uporabnik:Rok Žitnik|Rok Žitnik]] | 1 |- | 5239 | [[Uporabnik:Rokzitko|Rokzitko]] | 1 |- | 5240 | [[Uporabnik:Roky90|Roky90]] | 1 |- | 5241 | [[Uporabnik:Roky1337|Roky1337]] | 1 |- | 5242 | [[Uporabnik:RokVrtin|RokVrtin]] | 1 |- | 5243 | [[Uporabnik:Rok V. in Jakob Š.|Rok V. in Jakob Š.]] | 1 |- | 5244 | [[Uporabnik:Rokuk|Rokuk]] | 1 |- | 5245 | [[Uporabnik:Rokstar743|Rokstar743]] | 1 |- | 5246 | [[Uporabnik:Rok Špacapan|Rok Špacapan]] | 1 |- | 5247 | [[Uporabnik:RokSimic|RokSimic]] | 1 |- | 5248 | [[Uporabnik:Rok.selko|Rok.selko]] | 1 |- | 5249 | [[Uporabnik:Rok puhar|Rok puhar]] | 1 |- | 5250 | [[Uporabnik:RokP|RokP]] | 1 |- | 5251 | [[Uporabnik:Rok Nežič|Rok Nežič]] | 1 |- | 5252 | [[Uporabnik:RokN|RokN]] | 1 |- | 5253 | [[Uporabnik:Rok Mrvič|Rok Mrvič]] | 1 |- | 5254 | [[Uporabnik:Rokm|Rokm]] | 1 |- | 5255 | [[Uporabnik:Rokk8|Rokk8]] | 1 |- | 5256 | [[Uporabnik:Rokinjure|Rokinjure]] | 1 |- | 5257 | [[Uporabnik:Rokgm|Rokgm]] | 1 |- | 5258 | [[Uporabnik:Rokg11|Rokg11]] | 1 |- | 5259 | [[Uporabnik:Rok&Denis|Rok&Denis]] | 1 |- | 5260 | [[Uporabnik:Rokbeigot|Rokbeigot]] | 1 |- | 5261 | [[Uporabnik:Rok85|Rok85]] | 1 |- | 5262 | [[Uporabnik:Rok301|Rok301]] | 1 |- | 5263 | [[Uporabnik:Rok1998|Rok1998]] | 1 |- | 5264 | [[Uporabnik:Rok12345|Rok12345]] | 1 |- | 5265 | [[Uporabnik:Rojmin|Rojmin]] | 1 |- | 5266 | [[Uporabnik:Rojenice|Rojenice]] | 1 |- | 5267 | [[Uporabnik:Rogtea|Rogtea]] | 1 |- | 5268 | [[Uporabnik:Rogi9900|Rogi9900]] | 1 |- | 5269 | [[Uporabnik:Rogatko|Rogatko]] | 1 |- | 5270 | [[Uporabnik:Rogalsky~slwiki|Rogalsky~slwiki]] | 1 |- | 5271 | [[Uporabnik:RockyMint|RockyMint]] | 1 |- | 5272 | [[Uporabnik:Rock mc1|Rock mc1]] | 1 |- | 5273 | [[Uporabnik:Rock&Blues|Rock&Blues]] | 1 |- | 5274 | [[Uporabnik:Rocco|Rocco]] | 1 |- | 5275 | [[Uporabnik:Robi~slwiki|Robi~slwiki]] | 1 |- | 5276 | [[Uporabnik:Robinrismal|Robinrismal]] | 1 |- | 5277 | [[Uporabnik:Robimaselj|Robimaselj]] | 1 |- | 5278 | [[Uporabnik:RobiDanij|RobiDanij]] | 1 |- | 5279 | [[Uporabnik:Robi7|Robi7]] | 1 |- | 5280 | [[Uporabnik:Robi41|Robi41]] | 1 |- | 5281 | [[Uporabnik:Robertv~slwiki|Robertv~slwiki]] | 1 |- | 5282 | [[Uporabnik:Robert~slwiki|Robert~slwiki]] | 1 |- | 5283 | [[Uporabnik:RobertSkan|RobertSkan]] | 1 |- | 5284 | [[Uporabnik:Robert Pavlovič|Robert Pavlovič]] | 1 |- | 5285 | [[Uporabnik:RobertK~slwiki|RobertK~slwiki]] | 1 |- | 5286 | [[Uporabnik:Robert.ko|Robert.ko]] | 1 |- | 5287 | [[Uporabnik:Robert Ivanc 1|Robert Ivanc 1]] | 1 |- | 5288 | [[Uporabnik:Robert Fonda|Robert Fonda]] | 1 |- | 5289 | [[Uporabnik:Robert.coso|Robert.coso]] | 1 |- | 5290 | [[Uporabnik:Robert321|Robert321]] | 1 |- | 5291 | [[Uporabnik:Robbus|Robbus]] | 1 |- | 5292 | [[Uporabnik:Robbar|Robbar]] | 1 |- | 5293 | [[Uporabnik:Rob1Mar|Rob1Mar]] | 1 |- | 5294 | [[Uporabnik:RoadracerSLO|RoadracerSLO]] | 1 |- | 5295 | [[Uporabnik:Roader|Roader]] | 1 |- | 5296 | [[Uporabnik:RNurse|RNurse]] | 1 |- | 5297 | [[Uporabnik:Rmarinic|Rmarinic]] | 1 |- | 5298 | [[Uporabnik:Rma1902|Rma1902]] | 1 |- | 5299 | [[Uporabnik:Rkicma|Rkicma]] | 1 |- | 5300 | [[Uporabnik:Rkamnikar|Rkamnikar]] | 1 |- | 5301 | [[Uporabnik:Rizik123|Rizik123]] | 1 |- | 5302 | [[Uporabnik:Rivoks|Rivoks]] | 1 |- | 5303 | [[Uporabnik:Rissi|Rissi]] | 1 |- | 5304 | [[Uporabnik:Risba|Risba]] | 1 |- | 5305 | [[Uporabnik:Risa LB|Risa LB]] | 1 |- | 5306 | [[Uporabnik:Ripdfg|Ripdfg]] | 1 |- | 5307 | [[Uporabnik:Riot77~slwiki|Riot77~slwiki]] | 1 |- | 5308 | [[Uporabnik:Rinksarah1|Rinksarah1]] | 1 |- | 5309 | [[Uporabnik:Rina Perko|Rina Perko]] | 1 |- | 5310 | [[Uporabnik:Riky~slwiki|Riky~slwiki]] | 1 |- | 5311 | [[Uporabnik:Riksjag|Riksjag]] | 1 |- | 5312 | [[Uporabnik:Riko d.o.o.|Riko d.o.o.]] | 1 |- | 5313 | [[Uporabnik:Rikarda|Rikarda]] | 1 |- | 5314 | [[Uporabnik:RiJoPaGe|RiJoPaGe]] | 1 |- | 5315 | [[Uporabnik:Rijavecm|Rijavecm]] | 1 |- | 5316 | [[Uporabnik:Riddler84|Riddler84]] | 1 |- | 5317 | [[Uporabnik:Ricuka|Ricuka]] | 1 |- | 5318 | [[Uporabnik:Rick570|Rick570]] | 1 |- | 5319 | [[Uporabnik:Richard~slwiki|Richard~slwiki]] | 1 |- | 5320 | [[Uporabnik:Ribicpepe|Ribicpepe]] | 1 |- | 5321 | [[Uporabnik:Rhona|Rhona]] | 1 |- | 5322 | [[Uporabnik:RHAXHIJA|RHAXHIJA]] | 1 |- | 5323 | [[Uporabnik:RGlobokar|RGlobokar]] | 1 |- | 5324 | [[Uporabnik:RFunicorn|RFunicorn]] | 1 |- | 5325 | [[Uporabnik:Rfegus|Rfegus]] | 1 |- | 5326 | [[Uporabnik:RFalls|RFalls]] | 1 |- | 5327 | [[Uporabnik:Rezzek|Rezzek]] | 1 |- | 5328 | [[Uporabnik:Reyer~slwiki|Reyer~slwiki]] | 1 |- | 5329 | [[Uporabnik:RexMortali|RexMortali]] | 1 |- | 5330 | [[Uporabnik:Revolucionar~slwiki|Revolucionar~slwiki]] | 1 |- | 5331 | [[Uporabnik:RetroFuture|RetroFuture]] | 1 |- | 5332 | [[Uporabnik:Retrej|Retrej]] | 1 |- | 5333 | [[Uporabnik:Reptor|Reptor]] | 1 |- | 5334 | [[Uporabnik:Rene.brunec|Rene.brunec]] | 1 |- | 5335 | [[Uporabnik:RenatoI|RenatoI]] | 1 |- | 5336 | [[Uporabnik:Renatka198824|Renatka198824]] | 1 |- | 5337 | [[Uporabnik:Renata93|Renata93]] | 1 |- | 5338 | [[Uporabnik:Renamed user 88jsnr93ig|Renamed user 88jsnr93ig]] | 1 |- | 5339 | [[Uporabnik:Renamed user 2b0b748e55904714594b99ac70049d56|Renamed user 2b0b748e55904714594b99ac70049d56]] | 1 |- | 5340 | [[Uporabnik:Remi994|Remi994]] | 1 |- | 5341 | [[Uporabnik:RejcD05|RejcD05]] | 1 |- | 5342 | [[Uporabnik:Reinthal~slwiki|Reinthal~slwiki]] | 1 |- | 5343 | [[Uporabnik:Rehberger|Rehberger]] | 1 |- | 5344 | [[Uporabnik:Regina Rahela|Regina Rahela]] | 1 |- | 5345 | [[Uporabnik:Reginamelisa|Reginamelisa]] | 1 |- | 5346 | [[Uporabnik:Refrigerator~slwiki|Refrigerator~slwiki]] | 1 |- | 5347 | [[Uporabnik:Referatprednostno|Referatprednostno]] | 1 |- | 5348 | [[Uporabnik:Redyheady|Redyheady]] | 1 |- | 5349 | [[Uporabnik:Redok8|Redok8]] | 1 |- | 5350 | [[Uporabnik:Rednova10|Rednova10]] | 1 |- | 5351 | [[Uporabnik:Redmir|Redmir]] | 1 |- | 5352 | [[Uporabnik:RebolE|RebolE]] | 1 |- | 5353 | [[Uporabnik:Rebekakov|Rebekakov]] | 1 |- | 5354 | [[Uporabnik:Rebeka Brunšek|Rebeka Brunšek]] | 1 |- | 5355 | [[Uporabnik:Rebekabregar|Rebekabregar]] | 1 |- | 5356 | [[Uporabnik:RebekaBrcvak|RebekaBrcvak]] | 1 |- | 5357 | [[Uporabnik:Rebeka89|Rebeka89]] | 1 |- | 5358 | [[Uporabnik:Real Sergent|Real Sergent]] | 1 |- | 5359 | [[Uporabnik:Rdezma|Rdezma]] | 1 |- | 5360 | [[Uporabnik:Rdeča opica|Rdeča opica]] | 1 |- | 5361 | [[Uporabnik:Rcuckovic|Rcuckovic]] | 1 |- | 5362 | [[Uporabnik:Rbratec|Rbratec]] | 1 |- | 5363 | [[Uporabnik:Razala|Razala]] | 1 |- | 5364 | [[Uporabnik:Raykiller911|Raykiller911]] | 1 |- | 5365 | [[Uporabnik:RayJohnCreator|RayJohnCreator]] | 1 |- | 5366 | [[Uporabnik:Rawnanso|Rawnanso]] | 1 |- | 5367 | [[Uporabnik:Ravnjak sobot|Ravnjak sobot]] | 1 |- | 5368 | [[Uporabnik:Ravnateljstvo|Ravnateljstvo]] | 1 |- | 5369 | [[Uporabnik:Ravenist|Ravenist]] | 1 |- | 5370 | [[Uporabnik:Ratter~slwiki|Ratter~slwiki]] | 1 |- | 5371 | [[Uporabnik:Rastislav Sustarsic|Rastislav Sustarsic]] | 1 |- | 5372 | [[Uporabnik:Raško Đukanović|Raško Đukanović]] | 1 |- | 5373 | [[Uporabnik:Rapper~slwiki|Rapper~slwiki]] | 1 |- | 5374 | [[Uporabnik:Raphael~slwiki|Raphael~slwiki]] | 1 |- | 5375 | [[Uporabnik:Ranná hviezda|Ranná hviezda]] | 1 |- | 5376 | [[Uporabnik:Ranjaro|Ranjaro]] | 1 |- | 5377 | [[Uporabnik:Ranaverde9|Ranaverde9]] | 1 |- | 5378 | [[Uporabnik:RaMiBRu|RaMiBRu]] | 1 |- | 5379 | [[Uporabnik:RamboTweetyBird|RamboTweetyBird]] | 1 |- | 5380 | [[Uporabnik:Ralu~slwiki|Ralu~slwiki]] | 1 |- | 5381 | [[Uporabnik:RakinvirpoK|RakinvirpoK]] | 1 |- | 5382 | [[Uporabnik:Rajzm|Rajzm]] | 1 |- | 5383 | [[Uporabnik:Rajteric|Rajteric]] | 1 |- | 5384 | [[Uporabnik:Railicmladen|Railicmladen]] | 1 |- | 5385 | [[Uporabnik:Rahnek|Rahnek]] | 1 |- | 5386 | [[Uporabnik:Ragod|Ragod]] | 1 |- | 5387 | [[Uporabnik:Rago|Rago]] | 1 |- | 5388 | [[Uporabnik:Ragerk|Ragerk]] | 1 |- | 5389 | [[Uporabnik:Rafiki~slwiki|Rafiki~slwiki]] | 1 |- | 5390 | [[Uporabnik:Radovednostkrepi|Radovednostkrepi]] | 1 |- | 5391 | [[Uporabnik:Rados~slwiki|Rados~slwiki]] | 1 |- | 5392 | [[Uporabnik:Radopan|Radopan]] | 1 |- | 5393 | [[Uporabnik:Racunalnicar|Racunalnicar]] | 1 |- | 5394 | [[Uporabnik:RaBBiTKa|RaBBiTKa]] | 1 |- | 5395 | [[Uporabnik:R5lucijumps|R5lucijumps]] | 1 |- | 5396 | [[Uporabnik:Qwert56~slwiki|Qwert56~slwiki]] | 1 |- | 5397 | [[Uporabnik:QUIiiiii|QUIiiiii]] | 1 |- | 5398 | [[Uporabnik:Quickload|Quickload]] | 1 |- | 5399 | [[Uporabnik:Queenofspades95|Queenofspades95]] | 1 |- | 5400 | [[Uporabnik:Qubacubazamniauser|Qubacubazamniauser]] | 1 |- | 5401 | [[Uporabnik:Qoq49|Qoq49]] | 1 |- | 5402 | [[Uporabnik:PZUFIC|PZUFIC]] | 1 |- | 5403 | [[Uporabnik:Pzn2020|Pzn2020]] | 1 |- | 5404 | [[Uporabnik:Pzabret|Pzabret]] | 1 |- | 5405 | [[Uporabnik:P.vrhovnik|P.vrhovnik]] | 1 |- | 5406 | [[Uporabnik:Pvcokna|Pvcokna]] | 1 |- | 5407 | [[Uporabnik:Putr|Putr]] | 1 |- | 5408 | [[Uporabnik:PutkaZbilje|PutkaZbilje]] | 1 |- | 5409 | [[Uporabnik:Pusnik14|Pusnik14]] | 1 |- | 5410 | [[Uporabnik:Purplemunchmallow|Purplemunchmallow]] | 1 |- | 5411 | [[Uporabnik:PurityLane|PurityLane]] | 1 |- | 5412 | [[Uporabnik:Purg.aljaz|Purg.aljaz]] | 1 |- | 5413 | [[Uporabnik:Punk nejči|Punk nejči]] | 1 |- | 5414 | [[Uporabnik:PUnK|PUnK]] | 1 |- | 5415 | [[Uporabnik:Pundigaka|Pundigaka]] | 1 |- | 5416 | [[Uporabnik:Pumpkin212|Pumpkin212]] | 1 |- | 5417 | [[Uporabnik:Pumpie|Pumpie]] | 1 |- | 5418 | [[Uporabnik:Puhi|Puhi]] | 1 |- | 5419 | [[Uporabnik:Puella~slwiki|Puella~slwiki]] | 1 |- | 5420 | [[Uporabnik:Puci 13|Puci 13]] | 1 |- | 5421 | [[Uporabnik:Pubi2010|Pubi2010]] | 1 |- | 5422 | [[Uporabnik:Ptio|Ptio]] | 1 |- | 5423 | [[Uporabnik:Pteichme|Pteichme]] | 1 |- | 5424 | [[Uporabnik:PTE|PTE]] | 1 |- | 5425 | [[Uporabnik:PTanja|PTanja]] | 1 |- | 5426 | [[Uporabnik:Psycho172~slwiki|Psycho172~slwiki]] | 1 |- | 5427 | [[Uporabnik:Psihologija|Psihologija]] | 1 |- | 5428 | [[Uporabnik:Psiholog-92|Psiholog-92]] | 1 |- | 5429 | [[Uporabnik:Psandi|Psandi]] | 1 |- | 5430 | [[Uporabnik:Prvaupotic|Prvaupotic]] | 1 |- | 5431 | [[Uporabnik:PRSIMBIOZA|PRSIMBIOZA]] | 1 |- | 5432 | [[Uporabnik:Proxila|Proxila]] | 1 |- | 5433 | [[Uporabnik:Provezano|Provezano]] | 1 |- | 5434 | [[Uporabnik:Prosenc|Prosenc]] | 1 |- | 5435 | [[Uporabnik:Pro Regnum Siciliæ|Pro Regnum Siciliæ]] | 1 |- | 5436 | [[Uporabnik:Prometnik|Prometnik]] | 1 |- | 5437 | [[Uporabnik:ProkletaLubenica|ProkletaLubenica]] | 1 |- | 5438 | [[Uporabnik:Professor Olavo|Professor Olavo]] | 1 |- | 5439 | [[Uporabnik:Professor LTR - Professor do Povo|Professor LTR - Professor do Povo]] | 1 |- | 5440 | [[Uporabnik:Profesor~slwiki|Profesor~slwiki]] | 1 |- | 5441 | [[Uporabnik:Profesorica|Profesorica]] | 1 |- | 5442 | [[Uporabnik:Proexcelsis|Proexcelsis]] | 1 |- | 5443 | [[Uporabnik:ProBAKSTER|ProBAKSTER]] | 1 |- | 5444 | [[Uporabnik:Prmarko|Prmarko]] | 1 |- | 5445 | [[Uporabnik:-pristic-|-pristic-]] | 1 |- | 5446 | [[Uporabnik:Prispevkar|Prispevkar]] | 1 |- | 5447 | [[Uporabnik:Prispevam|Prispevam]] | 1 |- | 5448 | [[Uporabnik:Priso88|Priso88]] | 1 |- | 5449 | [[Uporabnik:Princeska|Princeska]] | 1 |- | 5450 | [[Uporabnik:Princesa4!|Princesa4!]] | 1 |- | 5451 | [[Uporabnik:Prina12|Prina12]] | 1 |- | 5452 | [[Uporabnik:Primus1980|Primus1980]] | 1 |- | 5453 | [[Uporabnik:Primozsu|Primozsu]] | 1 |- | 5454 | [[Uporabnik:Primoz.puncuh|Primoz.puncuh]] | 1 |- | 5455 | [[Uporabnik:Primoz.oberc|Primoz.oberc]] | 1 |- | 5456 | [[Uporabnik:Primozh|Primozh]] | 1 |- | 5457 | [[Uporabnik:Primoz.eddie|Primoz.eddie]] | 1 |- | 5458 | [[Uporabnik:Primož Doma|Primož Doma]] | 1 |- | 5459 | [[Uporabnik:Primozd|Primozd]] | 1 |- | 5460 | [[Uporabnik:Primoz23|Primoz23]] | 1 |- | 5461 | [[Uporabnik:Primoz 1231|Primoz 1231]] | 1 |- | 5462 | [[Uporabnik:Primorske novice|Primorske novice]] | 1 |- | 5463 | [[Uporabnik:Primi99|Primi99]] | 1 |- | 5464 | [[Uporabnik:Primi9758|Primi9758]] | 1 |- | 5465 | [[Uporabnik:Primi11|Primi11]] | 1 |- | 5466 | [[Uporabnik:PrijateljNani2015|PrijateljNani2015]] | 1 |- | 5467 | [[Uporabnik:Prijatelj durrutija|Prijatelj durrutija]] | 1 |- | 5468 | [[Uporabnik:Priimek.ime|Priimek.ime]] | 1 |- | 5469 | [[Uporabnik:Preveri|Preveri]] | 1 |- | 5470 | [[Uporabnik:Prevajalec|Prevajalec]] | 1 |- | 5471 | [[Uporabnik:PrettyBoy~slwiki|PrettyBoy~slwiki]] | 1 |- | 5472 | [[Uporabnik:Press.nino|Press.nino]] | 1 |- | 5473 | [[Uporabnik:Pressduck|Pressduck]] | 1 |- | 5474 | [[Uporabnik:Preseren1800|Preseren1800]] | 1 |- | 5475 | [[Uporabnik:Premia~slwiki|Premia~slwiki]] | 1 |- | 5476 | [[Uporabnik:Premak|Premak]] | 1 |- | 5477 | [[Uporabnik:Predelanka|Predelanka]] | 1 |- | 5478 | [[Uporabnik:Predator777|Predator777]] | 1 |- | 5479 | [[Uporabnik:Precentor mn|Precentor mn]] | 1 |- | 5480 | [[Uporabnik:Prebold|Prebold]] | 1 |- | 5481 | [[Uporabnik:Prebliski21|Prebliski21]] | 1 |- | 5482 | [[Uporabnik:Pravi40|Pravi40]] | 1 |- | 5483 | [[Uporabnik:Pravda1989|Pravda1989]] | 1 |- | 5484 | [[Uporabnik:Prašnatipkovnica|Prašnatipkovnica]] | 1 |- | 5485 | [[Uporabnik:Prapotnik|Prapotnik]] | 1 |- | 5486 | [[Uporabnik:Pradheepnair|Pradheepnair]] | 1 |- | 5487 | [[Uporabnik:Pprim1|Pprim1]] | 1 |- | 5488 | [[Uporabnik:Ppremrl|Ppremrl]] | 1 |- | 5489 | [[Uporabnik:Pprelogar|Pprelogar]] | 1 |- | 5490 | [[Uporabnik:Pplusko|Pplusko]] | 1 |- | 5491 | [[Uporabnik:Ppareznik|Ppareznik]] | 1 |- | 5492 | [[Uporabnik:Pp243|Pp243]] | 1 |- | 5493 | [[Uporabnik:Poziga|Poziga]] | 1 |- | 5494 | [[Uporabnik:PozarK|PozarK]] | 1 |- | 5495 | [[Uporabnik:Powership~slwiki|Powership~slwiki]] | 1 |- | 5496 | [[Uporabnik:PowerBUL|PowerBUL]] | 1 |- | 5497 | [[Uporabnik:Povirkslovenist|Povirkslovenist]] | 1 |- | 5498 | [[Uporabnik:Povezave|Povezave]] | 1 |- | 5499 | [[Uporabnik:Pouzk|Pouzk]] | 1 |- | 5500 | [[Uporabnik:Potrpinx|Potrpinx]] | 1 |- | 5501 | [[Uporabnik:Potnikp|Potnikp]] | 1 |- | 5502 | [[Uporabnik:Potepinko|Potepinko]] | 1 |- | 5503 | [[Uporabnik:Potepinkapinka|Potepinkapinka]] | 1 |- | 5504 | [[Uporabnik:Potato Diety|Potato Diety]] | 1 |- | 5505 | [[Uporabnik:Postenkar|Postenkar]] | 1 |- | 5506 | [[Uporabnik:PosionRat|PosionRat]] | 1 |- | 5507 | [[Uporabnik:Posics|Posics]] | 1 |- | 5508 | [[Uporabnik:Posegazus|Posegazus]] | 1 |- | 5509 | [[Uporabnik:Posega11|Posega11]] | 1 |- | 5510 | [[Uporabnik:PosebnModel|PosebnModel]] | 1 |- | 5511 | [[Uporabnik:Porval Bojanov|Porval Bojanov]] | 1 |- | 5512 | [[Uporabnik:PortN|PortN]] | 1 |- | 5513 | [[Uporabnik:Porednibožiček|Porednibožiček]] | 1 |- | 5514 | [[Uporabnik:Porcelan12|Porcelan12]] | 1 |- | 5515 | [[Uporabnik:Popikalo|Popikalo]] | 1 |- | 5516 | [[Uporabnik:Popii|Popii]] | 1 |- | 5517 | [[Uporabnik:PonosniSlovenec|PonosniSlovenec]] | 1 |- | 5518 | [[Uporabnik:Ponedeljek|Ponedeljek]] | 1 |- | 5519 | [[Uporabnik:Pomočnica za vse|Pomočnica za vse]] | 1 |- | 5520 | [[Uporabnik:Pomlad2009|Pomlad2009]] | 1 |- | 5521 | [[Uporabnik:Pomlad|Pomlad]] | 1 |- | 5522 | [[Uporabnik:Pomarancha11|Pomarancha11]] | 1 |- | 5523 | [[Uporabnik:Polz76|Polz76]] | 1 |- | 5524 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2021TK|PolonistikaZS2021TK]] | 1 |- | 5525 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2021 PL|PolonistikaZS2021 PL]] | 1 |- | 5526 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 FH|Polonistika ZS2020 FH]] | 1 |- | 5527 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 cvelbar|Polonistika ZS2020 cvelbar]] | 1 |- | 5528 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2019RA|PolonistikaZS2019RA]] | 1 |- | 5529 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] | 1 |- | 5530 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2024 Pepel|PolonistikaLS2024 Pepel]] | 1 |- | 5531 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2023 mikolic|PolonistikaLS2023 mikolic]] | 1 |- | 5532 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2022ND|PolonistikaLS2022ND]] | 1 |- | 5533 | [[Uporabnik:Polonistika-LS2021-hsojer|Polonistika-LS2021-hsojer]] | 1 |- | 5534 | [[Uporabnik:Polonistika LS2020 cvelbar|Polonistika LS2020 cvelbar]] | 1 |- | 5535 | [[Uporabnik:Polonistika LS2019 as|Polonistika LS2019 as]] | 1 |- | 5536 | [[Uporabnik:Polonistika L2020 KI|Polonistika L2020 KI]] | 1 |- | 5537 | [[Uporabnik:PolonistikaKatja|PolonistikaKatja]] | 1 |- | 5538 | [[Uporabnik:Polonij95|Polonij95]] | 1 |- | 5539 | [[Uporabnik:Poloncic|Poloncic]] | 1 |- | 5540 | [[Uporabnik:PoloncaS|PoloncaS]] | 1 |- | 5541 | [[Uporabnik:Polonca Ban|Polonca Ban]] | 1 |- | 5542 | [[Uporabnik:Poloncaaa|Poloncaaa]] | 1 |- | 5543 | [[Uporabnik:PolonaV|PolonaV]] | 1 |- | 5544 | [[Uporabnik:PolonaSest|PolonaSest]] | 1 |- | 5545 | [[Uporabnik:PolonaRot|PolonaRot]] | 1 |- | 5546 | [[Uporabnik:Polona Pirnat|Polona Pirnat]] | 1 |- | 5547 | [[Uporabnik:Polonap|Polonap]] | 1 |- | 5548 | [[Uporabnik:Polonana|Polonana]] | 1 |- | 5549 | [[Uporabnik:Polona Humar|Polona Humar]] | 1 |- | 5550 | [[Uporabnik:Polonahr|Polonahr]] | 1 |- | 5551 | [[Uporabnik:Polona84|Polona84]] | 1 |- | 5552 | [[Uporabnik:Polona7777|Polona7777]] | 1 |- | 5553 | [[Uporabnik:Polona55|Polona55]] | 1 |- | 5554 | [[Uporabnik:Polnilec|Polnilec]] | 1 |- | 5555 | [[Uporabnik:Polnaluna29|Polnaluna29]] | 1 |- | 5556 | [[Uporabnik:Poljansekk|Poljansekk]] | 1 |- | 5557 | [[Uporabnik:Poljanc|Poljanc]] | 1 |- | 5558 | [[Uporabnik:Polina1061|Polina1061]] | 1 |- | 5559 | [[Uporabnik:Polictomaz|Polictomaz]] | 1 |- | 5560 | [[Uporabnik:PoliceWorker|PoliceWorker]] | 1 |- | 5561 | [[Uporabnik:Poli85|Poli85]] | 1 |- | 5562 | [[Uporabnik:PolHom6|PolHom6]] | 1 |- | 5563 | [[Uporabnik:Poletuša|Poletuša]] | 1 |- | 5564 | [[Uporabnik:Poletnisončnizahod|Poletnisončnizahod]] | 1 |- | 5565 | [[Uporabnik:Poldolini|Poldolini]] | 1 |- | 5566 | [[Uporabnik:Poldek tedy|Poldek tedy]] | 1 |- | 5567 | [[Uporabnik:Polde|Polde]] | 1 |- | 5568 | [[Uporabnik:Pokrajac|Pokrajac]] | 1 |- | 5569 | [[Uporabnik:PoklarUlrih|PoklarUlrih]] | 1 |- | 5570 | [[Uporabnik:Pohorc91|Pohorc91]] | 1 |- | 5571 | [[Uporabnik:Poglej kdo|Poglej kdo]] | 1 |- | 5572 | [[Uporabnik:Podsabotin|Podsabotin]] | 1 |- | 5573 | [[Uporabnik:Podoreh|Podoreh]] | 1 |- | 5574 | [[Uporabnik:Podoknicar|Podoknicar]] | 1 |- | 5575 | [[Uporabnik:Podim|Podim]] | 1 |- | 5576 | [[Uporabnik:PMz23|PMz23]] | 1 |- | 5577 | [[Uporabnik:Pmr123|Pmr123]] | 1 |- | 5578 | [[Uporabnik:Pmkj|Pmkj]] | 1 |- | 5579 | [[Uporabnik:Pmirnik|Pmirnik]] | 1 |- | 5580 | [[Uporabnik:Plvsultra|Plvsultra]] | 1 |- | 5581 | [[Uporabnik:Plos.ana|Plos.ana]] | 1 |- | 5582 | [[Uporabnik:Plokly|Plokly]] | 1 |- | 5583 | [[Uporabnik:Pliskopolje45|Pliskopolje45]] | 1 |- | 5584 | [[Uporabnik:Pleterski|Pleterski]] | 1 |- | 5585 | [[Uporabnik:Plesbarb|Plesbarb]] | 1 |- | 5586 | [[Uporabnik:Plazma|Plazma]] | 1 |- | 5587 | [[Uporabnik:PlazilecPat|PlazilecPat]] | 1 |- | 5588 | [[Uporabnik:Plavomorje|Plavomorje]] | 1 |- | 5589 | [[Uporabnik:PlavoMore|PlavoMore]] | 1 |- | 5590 | [[Uporabnik:Plavček|Plavček]] | 1 |- | 5591 | [[Uporabnik:Plavanjepkir|Plavanjepkir]] | 1 |- | 5592 | [[Uporabnik:Platnica13|Platnica13]] | 1 |- | 5593 | [[Uporabnik:PlanetGV|PlanetGV]] | 1 |- | 5594 | [[Uporabnik:PlaneSpotter|PlaneSpotter]] | 1 |- | 5595 | [[Uporabnik:PlagueRat6|PlagueRat6]] | 1 |- | 5596 | [[Uporabnik:Placki|Placki]] | 1 |- | 5597 | [[Uporabnik:Pkrzic|Pkrzic]] | 1 |- | 5598 | [[Uporabnik:Pkozin|Pkozin]] | 1 |- | 5599 | [[Uporabnik:Pkociper37|Pkociper37]] | 1 |- | 5600 | [[Uporabnik:PK Ljubljana|PK Ljubljana]] | 1 |- | 5601 | [[Uporabnik:Pjesdzebo|Pjesdzebo]] | 1 |- | 5602 | [[Uporabnik:Pjazb3|Pjazb3]] | 1 |- | 5603 | [[Uporabnik:P-Jager|P-Jager]] | 1 |- | 5604 | [[Uporabnik:PiWiki|PiWiki]] | 1 |- | 5605 | [[Uporabnik:Pistak|Pistak]] | 1 |- | 5606 | [[Uporabnik:Pistacija17|Pistacija17]] | 1 |- | 5607 | [[Uporabnik:Pisscracker|Pisscracker]] | 1 |- | 5608 | [[Uporabnik:Pisovalec|Pisovalec]] | 1 |- | 5609 | [[Uporabnik:Pismonoša|Pismonoša]] | 1 |- | 5610 | [[Uporabnik:Piščanec|Piščanec]] | 1 |- | 5611 | [[Uporabnik:Pirih j|Pirih j]] | 1 |- | 5612 | [[Uporabnik:Pircj|Pircj]] | 1 |- | 5613 | [[Uporabnik:Pirc ana-marija|Pirc ana-marija]] | 1 |- | 5614 | [[Uporabnik:Piramida5|Piramida5]] | 1 |- | 5615 | [[Uporabnik:Pipintuk|Pipintuk]] | 1 |- | 5616 | [[Uporabnik:PiPiKaBrand|PiPiKaBrand]] | 1 |- | 5617 | [[Uporabnik:Pinus~slwiki|Pinus~slwiki]] | 1 |- | 5618 | [[Uporabnik:Pinna|Pinna]] | 1 |- | 5619 | [[Uporabnik:Pinky sl (dvojnik)|Pinky sl (dvojnik)]] | 1 |- | 5620 | [[Uporabnik:PinkShadow|PinkShadow]] | 1 |- | 5621 | [[Uporabnik:Pinki|Pinki]] | 1 |- | 5622 | [[Uporabnik:Pink Drive-In|Pink Drive-In]] | 1 |- | 5623 | [[Uporabnik:Pink2828|Pink2828]] | 1 |- | 5624 | [[Uporabnik:Pingus~slwiki|Pingus~slwiki]] | 1 |- | 5625 | [[Uporabnik:Pingupangupongu|Pingupangupongu]] | 1 |- | 5626 | [[Uporabnik:Pingo~slwiki|Pingo~slwiki]] | 1 |- | 5627 | [[Uporabnik:Pingit|Pingit]] | 1 |- | 5628 | [[Uporabnik:PineApple|PineApple]] | 1 |- | 5629 | [[Uporabnik:Pilon~slwiki|Pilon~slwiki]] | 1 |- | 5630 | [[Uporabnik:Pilgrim1712|Pilgrim1712]] | 1 |- | 5631 | [[Uporabnik:Piksna|Piksna]] | 1 |- | 5632 | [[Uporabnik:Pikpok5|Pikpok5]] | 1 |- | 5633 | [[Uporabnik:Pikovit|Pikovit]] | 1 |- | 5634 | [[Uporabnik:Pikolin83|Pikolin83]] | 1 |- | 5635 | [[Uporabnik:Pikica*pikica|Pikica*pikica]] | 1 |- | 5636 | [[Uporabnik:Pikicafrrfrr|Pikicafrrfrr]] | 1 |- | 5637 | [[Uporabnik:Pikica32|Pikica32]] | 1 |- | 5638 | [[Uporabnik:Pikec111|Pikec111]] | 1 |- | 5639 | [[Uporabnik:Pikapolonica8885|Pikapolonica8885]] | 1 |- | 5640 | [[Uporabnik:Pikapolonica 6|Pikapolonica 6]] | 1 |- | 5641 | [[Uporabnik:Pikapolonica1|Pikapolonica1]] | 1 |- | 5642 | [[Uporabnik:Pika celar|Pika celar]] | 1 |- | 5643 | [[Uporabnik:Pika As|Pika As]] | 1 |- | 5644 | [[Uporabnik:Pika.Ana|Pika.Ana]] | 1 |- | 5645 | [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] | 1 |- | 5646 | [[Uporabnik:Piia1999|Piia1999]] | 1 |- | 5647 | [[Uporabnik:Pierre Duve|Pierre Duve]] | 1 |- | 5648 | [[Uporabnik:Pidovka|Pidovka]] | 1 |- | 5649 | [[Uporabnik:Pici~slwiki|Pici~slwiki]] | 1 |- | 5650 | [[Uporabnik:Piaš12345|Piaš12345]] | 1 |- | 5651 | [[Uporabnik:PIA PRIMOŽIČ|PIA PRIMOŽIČ]] | 1 |- | 5652 | [[Uporabnik:Pia Prijon Mužina|Pia Prijon Mužina]] | 1 |- | 5653 | [[Uporabnik:Piapaja|Piapaja]] | 1 |- | 5654 | [[Uporabnik:PianistChopin|PianistChopin]] | 1 |- | 5655 | [[Uporabnik:Pia Marincelj Bregar|Pia Marincelj Bregar]] | 1 |- | 5656 | [[Uporabnik:PiaInTara|PiaInTara]] | 1 |- | 5657 | [[Uporabnik:Pia gostiša|Pia gostiša]] | 1 |- | 5658 | [[Uporabnik:Piabožič|Piabožič]] | 1 |- | 5659 | [[Uporabnik:Phoenix~slwiki|Phoenix~slwiki]] | 1 |- | 5660 | [[Uporabnik:Phoenix88|Phoenix88]] | 1 |- | 5661 | [[Uporabnik:Phoenicis0011|Phoenicis0011]] | 1 |- | 5662 | [[Uporabnik:Pgtoni|Pgtoni]] | 1 |- | 5663 | [[Uporabnik:Pgavda|Pgavda]] | 1 |- | 5664 | [[Uporabnik:Pf~slwiki|Pf~slwiki]] | 1 |- | 5665 | [[Uporabnik:Pezzo|Pezzo]] | 1 |- | 5666 | [[Uporabnik:Pexo|Pexo]] | 1 |- | 5667 | [[Uporabnik:PevecA|PevecA]] | 1 |- | 5668 | [[Uporabnik:PEva|PEva]] | 1 |- | 5669 | [[Uporabnik:Petvoltov|Petvoltov]] | 1 |- | 5670 | [[Uporabnik:PetrušaGolja|PetrušaGolja]] | 1 |- | 5671 | [[Uporabnik:Petric tanja|Petric tanja]] | 1 |- | 5672 | [[Uporabnik:Petricj|Petricj]] | 1 |- | 5673 | [[Uporabnik:PetrGruko|PetrGruko]] | 1 |- | 5674 | [[Uporabnik:Petrca23|Petrca23]] | 1 |- | 5675 | [[Uporabnik:Petrca20|Petrca20]] | 1 |- | 5676 | [[Uporabnik:Petra Zore|Petra Zore]] | 1 |- | 5677 | [[Uporabnik:Petra.tt|Petra.tt]] | 1 |- | 5678 | [[Uporabnik:Petra.sv|Petra.sv]] | 1 |- | 5679 | [[Uporabnik:Petra sušnik|Petra sušnik]] | 1 |- | 5680 | [[Uporabnik:Petrass|Petrass]] | 1 |- | 5681 | [[Uporabnik:Petraspiletic|Petraspiletic]] | 1 |- | 5682 | [[Uporabnik:Petra pucelj|Petra pucelj]] | 1 |- | 5683 | [[Uporabnik:PetraPrelesnik|PetraPrelesnik]] | 1 |- | 5684 | [[Uporabnik:Petrapokovec|Petrapokovec]] | 1 |- | 5685 | [[Uporabnik:PetraPika|PetraPika]] | 1 |- | 5686 | [[Uporabnik:PetraO|PetraO]] | 1 |- | 5687 | [[Uporabnik:PetraLS|PetraLS]] | 1 |- | 5688 | [[Uporabnik:Petra Kosec|Petra Kosec]] | 1 |- | 5689 | [[Uporabnik:Petrahvala|Petrahvala]] | 1 |- | 5690 | [[Uporabnik:Petrab1|Petrab1]] | 1 |- | 5691 | [[Uporabnik:Petra Anja R.|Petra Anja R.]] | 1 |- | 5692 | [[Uporabnik:Petra933|Petra933]] | 1 |- | 5693 | [[Uporabnik:Petra90|Petra90]] | 1 |- | 5694 | [[Uporabnik:Petra5|Petra5]] | 1 |- | 5695 | [[Uporabnik:Petra354|Petra354]] | 1 |- | 5696 | [[Uporabnik:Petra2a|Petra2a]] | 1 |- | 5697 | [[Uporabnik:Petra23|Petra23]] | 1 |- | 5698 | [[Uporabnik:Petm222|Petm222]] | 1 |- | 5699 | [[Uporabnik:Petlip|Petlip]] | 1 |- | 5700 | [[Uporabnik:Petja grafenauer|Petja grafenauer]] | 1 |- | 5701 | [[Uporabnik:Petja2009|Petja2009]] | 1 |- | 5702 | [[Uporabnik:Petervidmar|Petervidmar]] | 1 |- | 5703 | [[Uporabnik:Petert99|Petert99]] | 1 |- | 5704 | [[Uporabnik:Peteršilj|Peteršilj]] | 1 |- | 5705 | [[Uporabnik:PeterŠilček|PeterŠilček]] | 1 |- | 5706 | [[Uporabnik:Peterr~slwiki|Peterr~slwiki]] | 1 |- | 5707 | [[Uporabnik:Peterribaric1|Peterribaric1]] | 1 |- | 5708 | [[Uporabnik:PeterPodgoršek|PeterPodgoršek]] | 1 |- | 5709 | [[Uporabnik:Peterkova|Peterkova]] | 1 |- | 5710 | [[Uporabnik:Peter.k.|Peter.k.]] | 1 |- | 5711 | [[Uporabnik:Petergersic|Petergersic]] | 1 |- | 5712 | [[Uporabnik:Peter Baloh|Peter Baloh]] | 1 |- | 5713 | [[Uporabnik:Peter91|Peter91]] | 1 |- | 5714 | [[Uporabnik:Petar Serbia|Petar Serbia]] | 1 |- | 5715 | [[Uporabnik:Petanm|Petanm]] | 1 |- | 5716 | [[Uporabnik:Petagimnazija|Petagimnazija]] | 1 |- | 5717 | [[Uporabnik:Peskovnik123|Peskovnik123]] | 1 |- | 5718 | [[Uporabnik:Pesiti|Pesiti]] | 1 |- | 5719 | [[Uporabnik:PESimic1999|PESimic1999]] | 1 |- | 5720 | [[Uporabnik:Pertinach|Pertinach]] | 1 |- | 5721 | [[Uporabnik:Pero1203|Pero1203]] | 1 |- | 5722 | [[Uporabnik:Pernizen|Pernizen]] | 1 |- | 5723 | [[Uporabnik:Permekaja|Permekaja]] | 1 |- | 5724 | [[Uporabnik:Perfoprodukcija|Perfoprodukcija]] | 1 |- | 5725 | [[Uporabnik:PercivalJebatron|PercivalJebatron]] | 1 |- | 5726 | [[Uporabnik:Pepito813|Pepito813]] | 1 |- | 5727 | [[Uporabnik:Pepel~slwiki|Pepel~slwiki]] | 1 |- | 5728 | [[Uporabnik:PelkoK|PelkoK]] | 1 |- | 5729 | [[Uporabnik:PelhE|PelhE]] | 1 |- | 5730 | [[Uporabnik:Pele95|Pele95]] | 1 |- | 5731 | [[Uporabnik:Pek~slwiki|Pek~slwiki]] | 1 |- | 5732 | [[Uporabnik:Pekarecka|Pekarecka]] | 1 |- | 5733 | [[Uporabnik:Pejoml|Pejoml]] | 1 |- | 5734 | [[Uporabnik:Peety|Peety]] | 1 |- | 5735 | [[Uporabnik:Peer Schwarzwaald|Peer Schwarzwaald]] | 1 |- | 5736 | [[Uporabnik:Pecho007|Pecho007]] | 1 |- | 5737 | [[Uporabnik:Pearchy|Pearchy]] | 1 |- | 5738 | [[Uporabnik:Peachy2015|Peachy2015]] | 1 |- | 5739 | [[Uporabnik:Peacemaker~slwiki|Peacemaker~slwiki]] | 1 |- | 5740 | [[Uporabnik:PE1985|PE1985]] | 1 |- | 5741 | [[Uporabnik:Pdamiani|Pdamiani]] | 1 |- | 5742 | [[Uporabnik:Pcernuta|Pcernuta]] | 1 |- | 5743 | [[Uporabnik:Pbencina2708|Pbencina2708]] | 1 |- | 5744 | [[Uporabnik:Pazinug|Pazinug]] | 1 |- | 5745 | [[Uporabnik:Pavlin.0811|Pavlin.0811]] | 1 |- | 5746 | [[Uporabnik:Pavlič|Pavlič]] | 1 |- | 5747 | [[Uporabnik:Pavalec|Pavalec]] | 1 |- | 5748 | [[Uporabnik:Pav992|Pav992]] | 1 |- | 5749 | [[Uporabnik:Patronaza1|Patronaza1]] | 1 |- | 5750 | [[Uporabnik:PatrickMahomes123|PatrickMahomes123]] | 1 |- | 5751 | [[Uporabnik:PatricijaTomee|PatricijaTomee]] | 1 |- | 5752 | [[Uporabnik:Patricijatamara|Patricijatamara]] | 1 |- | 5753 | [[Uporabnik:Patricija Peterlin|Patricija Peterlin]] | 1 |- | 5754 | [[Uporabnik:Patricija Horvat|Patricija Horvat]] | 1 |- | 5755 | [[Uporabnik:PatricijaFinster|PatricijaFinster]] | 1 |- | 5756 | [[Uporabnik:Patricija Brković|Patricija Brković]] | 1 |- | 5757 | [[Uporabnik:Patricija Boben|Patricija Boben]] | 1 |- | 5758 | [[Uporabnik:Patricija001|Patricija001]] | 1 |- | 5759 | [[Uporabnik:Patriciamrak|Patriciamrak]] | 1 |- | 5760 | [[Uporabnik:Patkor|Patkor]] | 1 |- | 5761 | [[Uporabnik:Patkojonas|Patkojonas]] | 1 |- | 5762 | [[Uporabnik:Passengerpigeon|Passengerpigeon]] | 1 |- | 5763 | [[Uporabnik:PasmaMax|PasmaMax]] | 1 |- | 5764 | [[Uporabnik:Pasjibriketi|Pasjibriketi]] | 1 |- | 5765 | [[Uporabnik:Pasdetrios|Pasdetrios]] | 1 |- | 5766 | [[Uporabnik:Parthava|Parthava]] | 1 |- | 5767 | [[Uporabnik:Parkodlak|Parkodlak]] | 1 |- | 5768 | [[Uporabnik:Pariskakomuna|Pariskakomuna]] | 1 |- | 5769 | [[Uporabnik:Paris1998|Paris1998]] | 1 |- | 5770 | [[Uporabnik:Parcelam|Parcelam]] | 1 |- | 5771 | [[Uporabnik:Parbatnani|Parbatnani]] | 1 |- | 5772 | [[Uporabnik:Paradooox|Paradooox]] | 1 |- | 5773 | [[Uporabnik:Paradiso~slwiki|Paradiso~slwiki]] | 1 |- | 5774 | [[Uporabnik:Papsl|Papsl]] | 1 |- | 5775 | [[Uporabnik:Papiccenta|Papiccenta]] | 1 |- | 5776 | [[Uporabnik:Paola Micaela|Paola Micaela]] | 1 |- | 5777 | [[Uporabnik:PantoMeem|PantoMeem]] | 1 |- | 5778 | [[Uporabnik:Panovp|Panovp]] | 1 |- | 5779 | [[Uporabnik:PangercJoseph|PangercJoseph]] | 1 |- | 5780 | [[Uporabnik:Pandora11~slwiki|Pandora11~slwiki]] | 1 |- | 5781 | [[Uporabnik:Pandey.manoj118|Pandey.manoj118]] | 1 |- | 5782 | [[Uporabnik:Pancakeprincess|Pancakeprincess]] | 1 |- | 5783 | [[Uporabnik:Palmula|Palmula]] | 1 |- | 5784 | [[Uporabnik:Palir|Palir]] | 1 |- | 5785 | [[Uporabnik:Palcicp|Palcicp]] | 1 |- | 5786 | [[Uporabnik:Pajopaj|Pajopaj]] | 1 |- | 5787 | [[Uporabnik:Pajić|Pajić]] | 1 |- | 5788 | [[Uporabnik:Pajek|Pajek]] | 1 |- | 5789 | [[Uporabnik:Paidotrib|Paidotrib]] | 1 |- | 5790 | [[Uporabnik:Paganmind|Paganmind]] | 1 |- | 5791 | [[Uporabnik:Padar a|Padar a]] | 1 |- | 5792 | [[Uporabnik:Padalc|Padalc]] | 1 |- | 5793 | [[Uporabnik:Paco~slwiki|Paco~slwiki]] | 1 |- | 5794 | [[Uporabnik:Pac.kaii|Pac.kaii]] | 1 |- | 5795 | [[Uporabnik:Paceco|Paceco]] | 1 |- | 5796 | [[Uporabnik:Pac4Act|Pac4Act]] | 1 |- | 5797 | [[Uporabnik:Pa3k866|Pa3k866]] | 1 |- | 5798 | [[Uporabnik:Ozvocenje|Ozvocenje]] | 1 |- | 5799 | [[Uporabnik:OZNA|OZNA]] | 1 |- | 5800 | [[Uporabnik:Oya.orlova|Oya.orlova]] | 1 |- | 5801 | [[Uporabnik:Ovidoni|Ovidoni]] | 1 |- | 5802 | [[Uporabnik:Overwatch~slwiki|Overwatch~slwiki]] | 1 |- | 5803 | [[Uporabnik:Ovcaa|Ovcaa]] | 1 |- | 5804 | [[Uporabnik:Ouvinte~slwiki|Ouvinte~slwiki]] | 1 |- | 5805 | [[Uporabnik:Ougaorong1992|Ougaorong1992]] | 1 |- | 5806 | [[Uporabnik:Otzii|Otzii]] | 1 |- | 5807 | [[Uporabnik:Otuneio|Otuneio]] | 1 |- | 5808 | [[Uporabnik:Otrokoskop|Otrokoskop]] | 1 |- | 5809 | [[Uporabnik:Oton8vlak|Oton8vlak]] | 1 |- | 5810 | [[Uporabnik:Oton1zeblji|Oton1zeblji]] | 1 |- | 5811 | [[Uporabnik:Ota Trajković|Ota Trajković]] | 1 |- | 5812 | [[Uporabnik:Osta654|Osta654]] | 1 |- | 5813 | [[Uporabnik:Oskkar2013|Oskkar2013]] | 1 |- | 5814 | [[Uporabnik:Osgri|Osgri]] | 1 |- | 5815 | [[Uporabnik:Ortoperoksid|Ortoperoksid]] | 1 |- | 5816 | [[Uporabnik:Orsay Lover|Orsay Lover]] | 1 |- | 5817 | [[Uporabnik:Oreodoxa|Oreodoxa]] | 1 |- | 5818 | [[Uporabnik:Orehovec|Orehovec]] | 1 |- | 5819 | [[Uporabnik:ORDLJU|ORDLJU]] | 1 |- | 5820 | [[Uporabnik:Orbit25|Orbit25]] | 1 |- | 5821 | [[Uporabnik:Optikam|Optikam]] | 1 |- | 5822 | [[Uporabnik:Opeter2020|Opeter2020]] | 1 |- | 5823 | [[Uporabnik:Opera~slwiki|Opera~slwiki]] | 1 |- | 5824 | [[Uporabnik:Op|Op]] | 1 |- | 5825 | [[Uporabnik:OO VBT OO|OO VBT OO]] | 1 |- | 5826 | [[Uporabnik:Onyxion7|Onyxion7]] | 1 |- | 5827 | [[Uporabnik:Onlyusername|Onlyusername]] | 1 |- | 5828 | [[Uporabnik:Oniindrugi|Oniindrugi]] | 1 |- | 5829 | [[Uporabnik:OneSixty|OneSixty]] | 1 |- | 5830 | [[Uporabnik:Onejsi|Onejsi]] | 1 |- | 5831 | [[Uporabnik:One.63050010|One.63050010]] | 1 |- | 5832 | [[Uporabnik:Omuratovic|Omuratovic]] | 1 |- | 5833 | [[Uporabnik:Omladic|Omladic]] | 1 |- | 5834 | [[Uporabnik:OMI grn|OMI grn]] | 1 |- | 5835 | [[Uporabnik:Omeld|Omeld]] | 1 |- | 5836 | [[Uporabnik:Omar.jurof|Omar.jurof]] | 1 |- | 5837 | [[Uporabnik:Omahens|Omahens]] | 1 |- | 5838 | [[Uporabnik:Olyslo|Olyslo]] | 1 |- | 5839 | [[Uporabnik:OlPe7|OlPe7]] | 1 |- | 5840 | [[Uporabnik:Olos88|Olos88]] | 1 |- | 5841 | [[Uporabnik:Olko29|Olko29]] | 1 |- | 5842 | [[Uporabnik:Olivier Voulpaix|Olivier Voulpaix]] | 1 |- | 5843 | [[Uporabnik:OlieRonald|OlieRonald]] | 1 |- | 5844 | [[Uporabnik:Olie Ronald|Olie Ronald]] | 1 |- | 5845 | [[Uporabnik:OLFC|OLFC]] | 1 |- | 5846 | [[Uporabnik:Olesia Luchko|Olesia Luchko]] | 1 |- | 5847 | [[Uporabnik:Olequefacil|Olequefacil]] | 1 |- | 5848 | [[Uporabnik:Olayach|Olayach]] | 1 |- | 5849 | [[Uporabnik:Olaj Nik|Olaj Nik]] | 1 |- | 5850 | [[Uporabnik:Olaff~slwiki|Olaff~slwiki]] | 1 |- | 5851 | [[Uporabnik:OkugvouIbou|OkugvouIbou]] | 1 |- | 5852 | [[Uporabnik:Okradcicjog|Okradcicjog]] | 1 |- | 5853 | [[Uporabnik:Ojstersekales|Ojstersekales]] | 1 |- | 5854 | [[Uporabnik:Ojster|Ojster]] | 1 |- | 5855 | [[Uporabnik:Ojlapcplus|Ojlapcplus]] | 1 |- | 5856 | [[Uporabnik:Ojin|Ojin]] | 1 |- | 5857 | [[Uporabnik:Oja~slwiki|Oja~slwiki]] | 1 |- | 5858 | [[Uporabnik:Ohrovt|Ohrovt]] | 1 |- | 5859 | [[Uporabnik:Ogradarcek|Ogradarcek]] | 1 |- | 5860 | [[Uporabnik:Ognjen9128|Ognjen9128]] | 1 |- | 5861 | [[Uporabnik:Office jemec|Office jemec]] | 1 |- | 5862 | [[Uporabnik:Od tišine do glasbe|Od tišine do glasbe]] | 1 |- | 5863 | [[Uporabnik:Odie~slwiki|Odie~slwiki]] | 1 |- | 5864 | [[Uporabnik:Odarko|Odarko]] | 1 |- | 5865 | [[Uporabnik:OCTANE95|OCTANE95]] | 1 |- | 5866 | [[Uporabnik:Ocalomanija|Ocalomanija]] | 1 |- | 5867 | [[Uporabnik:Obdkjhdqhd|Obdkjhdqhd]] | 1 |- | 5868 | [[Uporabnik:Oanda10|Oanda10]] | 1 |- | 5869 | [[Uporabnik:Nzidar|Nzidar]] | 1 |- | 5870 | [[Uporabnik:Nzemljak71|Nzemljak71]] | 1 |- | 5871 | [[Uporabnik:Nza123|Nza123]] | 1 |- | 5872 | [[Uporabnik:Nycky 13|Nycky 13]] | 1 |- | 5873 | [[Uporabnik:Nwst1221|Nwst1221]] | 1 |- | 5874 | [[Uporabnik:Nvoplanota|Nvoplanota]] | 1 |- | 5875 | [[Uporabnik:Nvidrih|Nvidrih]] | 1 |- | 5876 | [[Uporabnik:N.ver|N.ver]] | 1 |- | 5877 | [[Uporabnik:Nutt~slwiki|Nutt~slwiki]] | 1 |- | 5878 | [[Uporabnik:Nutella159|Nutella159]] | 1 |- | 5879 | [[Uporabnik:Nusob|Nusob]] | 1 |- | 5880 | [[Uporabnik:Nusa.z|Nusa.z]] | 1 |- | 5881 | [[Uporabnik:Nusa Skumavc|Nusa Skumavc]] | 1 |- | 5882 | [[Uporabnik:Nuša Simončič|Nuša Simončič]] | 1 |- | 5883 | [[Uporabnik:Nusashineon|Nusashineon]] | 1 |- | 5884 | [[Uporabnik:Nusar|Nusar]] | 1 |- | 5885 | [[Uporabnik:Nusa Plesec|Nusa Plesec]] | 1 |- | 5886 | [[Uporabnik:Nusa percic|Nusa percic]] | 1 |- | 5887 | [[Uporabnik:Nuša Pajk|Nuša Pajk]] | 1 |- | 5888 | [[Uporabnik:Nusao|Nusao]] | 1 |- | 5889 | [[Uporabnik:Nuša Ježovnik Pevnik|Nuša Ježovnik Pevnik]] | 1 |- | 5890 | [[Uporabnik:Nusaemersic4|Nusaemersic4]] | 1 |- | 5891 | [[Uporabnik:Nuša Audič Bratec|Nuša Audič Bratec]] | 1 |- | 5892 | [[Uporabnik:Nusaa|Nusaa]] | 1 |- | 5893 | [[Uporabnik:Nusa17|Nusa17]] | 1 |- | 5894 | [[Uporabnik:Nunki12|Nunki12]] | 1 |- | 5895 | [[Uporabnik:Numilux|Numilux]] | 1 |- | 5896 | [[Uporabnik:Nullspace96|Nullspace96]] | 1 |- | 5897 | [[Uporabnik:NtJx|NtJx]] | 1 |- | 5898 | [[Uporabnik:Nsirovnik|Nsirovnik]] | 1 |- | 5899 | [[Uporabnik:Ns0303|Ns0303]] | 1 |- | 5900 | [[Uporabnik:Nropret|Nropret]] | 1 |- | 5901 | [[Uporabnik:N.roguljic|N.roguljic]] | 1 |- | 5902 | [[Uporabnik:Npodjavo|Npodjavo]] | 1 |- | 5903 | [[Uporabnik:Npeterlin|Npeterlin]] | 1 |- | 5904 | [[Uporabnik:Nozick Robert|Nozick Robert]] | 1 |- | 5905 | [[Uporabnik:Novi uporabnik|Novi uporabnik]] | 1 |- | 5906 | [[Uporabnik:Noviclan|Noviclan]] | 1 |- | 5907 | [[Uporabnik:NovemberElla|NovemberElla]] | 1 |- | 5908 | [[Uporabnik:Novaktina|Novaktina]] | 1 |- | 5909 | [[Uporabnik:Novak Jur|Novak Jur]] | 1 |- | 5910 | [[Uporabnik:Novak567|Novak567]] | 1 |- | 5911 | [[Uporabnik:NovaExplorer37|NovaExplorer37]] | 1 |- | 5912 | [[Uporabnik:Novaavikaa|Novaavikaa]] | 1 |- | 5913 | [[Uporabnik:Norkaa|Norkaa]] | 1 |- | 5914 | [[Uporabnik:Norimalar|Norimalar]] | 1 |- | 5915 | [[Uporabnik:Nordia~slwiki|Nordia~slwiki]] | 1 |- | 5916 | [[Uporabnik:Nora Tinner|Nora Tinner]] | 1 |- | 5917 | [[Uporabnik:Noordung|Noordung]] | 1 |- | 5918 | [[Uporabnik:Nomos|Nomos]] | 1 |- | 5919 | [[Uporabnik:NoErr|NoErr]] | 1 |- | 5920 | [[Uporabnik:NoelAramis|NoelAramis]] | 1 |- | 5921 | [[Uporabnik:Noedragica|Noedragica]] | 1 |- | 5922 | [[Uporabnik:Nobody~slwiki|Nobody~slwiki]] | 1 |- | 5923 | [[Uporabnik:Nobody knows the trouble I've seen|Nobody knows the trouble I've seen]] | 1 |- | 5924 | [[Uporabnik:Nobodyka|Nobodyka]] | 1 |- | 5925 | [[Uporabnik:Noblthurner|Noblthurner]] | 1 |- | 5926 | [[Uporabnik:Nn90|Nn90]] | 1 |- | 5927 | [[Uporabnik:Nmohoric|Nmohoric]] | 1 |- | 5928 | [[Uporabnik:NMKoz|NMKoz]] | 1 |- | 5929 | [[Uporabnik:NMarusa|NMarusa]] | 1 |- | 5930 | [[Uporabnik:Nm990|Nm990]] | 1 |- | 5931 | [[Uporabnik:Nlesn|Nlesn]] | 1 |- | 5932 | [[Uporabnik:Nkukovic|Nkukovic]] | 1 |- | 5933 | [[Uporabnik:Nkrmant|Nkrmant]] | 1 |- | 5934 | [[Uporabnik:Nk.niky|Nk.niky]] | 1 |- | 5935 | [[Uporabnik:NKMengo28|NKMengo28]] | 1 |- | 5936 | [[Uporabnik:Nk4170|Nk4170]] | 1 |- | 5937 | [[Uporabnik:NK1990|NK1990]] | 1 |- | 5938 | [[Uporabnik:Nk1911|Nk1911]] | 1 |- | 5939 | [[Uporabnik:Njok of doom|Njok of doom]] | 1 |- | 5940 | [[Uporabnik:Niwnaa|Niwnaa]] | 1 |- | 5941 | [[Uporabnik:Nivesblaž|Nivesblaž]] | 1 |- | 5942 | [[Uporabnik:Nives94|Nives94]] | 1 |- | 5943 | [[Uporabnik:Nives2|Nives2]] | 1 |- | 5944 | [[Uporabnik:Niugnep|Niugnep]] | 1 |- | 5945 | [[Uporabnik:Nitrostvarnik|Nitrostvarnik]] | 1 |- | 5946 | [[Uporabnik:Nitro~slwiki|Nitro~slwiki]] | 1 |- | 5947 | [[Uporabnik:Nisko|Nisko]] | 1 |- | 5948 | [[Uporabnik:Nirvalusinho|Nirvalusinho]] | 1 |- | 5949 | [[Uporabnik:Nirtak|Nirtak]] | 1 |- | 5950 | [[Uporabnik:Ninolinslo|Ninolinslo]] | 1 |- | 5951 | [[Uporabnik:Ninolina|Ninolina]] | 1 |- | 5952 | [[Uporabnik:Ninoart|Ninoart]] | 1 |- | 5953 | [[Uporabnik:Ninja.Span|Ninja.Span]] | 1 |- | 5954 | [[Uporabnik:Ninjaf|Ninjaf]] | 1 |- | 5955 | [[Uporabnik:Ninikotika|Ninikotika]] | 1 |- | 5956 | [[Uporabnik:Niniii|Niniii]] | 1 |- | 5957 | [[Uporabnik:Ninchy.98.moon|Ninchy.98.moon]] | 1 |- | 5958 | [[Uporabnik:Nincekk|Nincekk]] | 1 |- | 5959 | [[Uporabnik:NincaT|NincaT]] | 1 |- | 5960 | [[Uporabnik:Ninbob|Ninbob]] | 1 |- | 5961 | [[Uporabnik:Ninazvizdalo|Ninazvizdalo]] | 1 |- | 5962 | [[Uporabnik:Ninazupancic94|Ninazupancic94]] | 1 |- | 5963 | [[Uporabnik:Nina zupancic|Nina zupancic]] | 1 |- | 5964 | [[Uporabnik:NinaZor|NinaZor]] | 1 |- | 5965 | [[Uporabnik:Ninazavasnik|Ninazavasnik]] | 1 |- | 5966 | [[Uporabnik:Ninaz1991|Ninaz1991]] | 1 |- | 5967 | [[Uporabnik:NinaVrečar|NinaVrečar]] | 1 |- | 5968 | [[Uporabnik:Nina velikonja|Nina velikonja]] | 1 |- | 5969 | [[Uporabnik:Ninav2002|Ninav2002]] | 1 |- | 5970 | [[Uporabnik:Nina Trebovc|Nina Trebovc]] | 1 |- | 5971 | [[Uporabnik:Ninatramsek|Ninatramsek]] | 1 |- | 5972 | [[Uporabnik:Ninastrmole|Ninastrmole]] | 1 |- | 5973 | [[Uporabnik:Nina Štor|Nina Štor]] | 1 |- | 5974 | [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] | 1 |- | 5975 | [[Uporabnik:NinaRa|NinaRa]] | 1 |- | 5976 | [[Uporabnik:Ninapetrac|Ninapetrac]] | 1 |- | 5977 | [[Uporabnik:Nina Pe.|Nina Pe.]] | 1 |- | 5978 | [[Uporabnik:Nina Nikki|Nina Nikki]] | 1 |- | 5979 | [[Uporabnik:NinaNagode|NinaNagode]] | 1 |- | 5980 | [[Uporabnik:NinaMpid|NinaMpid]] | 1 |- | 5981 | [[Uporabnik:Ninami|Ninami]] | 1 |- | 5982 | [[Uporabnik:Nina malina~slwiki|Nina malina~slwiki]] | 1 |- | 5983 | [[Uporabnik:Ninamalec|Ninamalec]] | 1 |- | 5984 | [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] | 1 |- | 5985 | [[Uporabnik:Nina Lana Vidmar|Nina Lana Vidmar]] | 1 |- | 5986 | [[Uporabnik:Ninaklopcic|Ninaklopcic]] | 1 |- | 5987 | [[Uporabnik:NinaKlaudija|NinaKlaudija]] | 1 |- | 5988 | [[Uporabnik:Ninakg|Ninakg]] | 1 |- | 5989 | [[Uporabnik:Nina Kastigar|Nina Kastigar]] | 1 |- | 5990 | [[Uporabnik:NinaJe|NinaJe]] | 1 |- | 5991 | [[Uporabnik:Nina.jankovec|Nina.jankovec]] | 1 |- | 5992 | [[Uporabnik:Nina Hribar|Nina Hribar]] | 1 |- | 5993 | [[Uporabnik:Nina.gostencnik|Nina.gostencnik]] | 1 |- | 5994 | [[Uporabnik:Nina Gorjan 10|Nina Gorjan 10]] | 1 |- | 5995 | [[Uporabnik:Nina Golob|Nina Golob]] | 1 |- | 5996 | [[Uporabnik:Nina Glavan|Nina Glavan]] | 1 |- | 5997 | [[Uporabnik:NinaFilipič|NinaFilipič]] | 1 |- | 5998 | [[Uporabnik:Nina Erjavec|Nina Erjavec]] | 1 |- | 5999 | [[Uporabnik:Nina Erce Zupančič|Nina Erce Zupančič]] | 1 |- | 6000 | [[Uporabnik:Nina dži|Nina dži]] | 1 |- |} 9sipj5rlfficz1b0l4nxgt3x8fm7xaz Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/6001–7000 4 485418 6747243 6731702 2026-09-06T07:24:28Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 6001–7000 6747243 wikitext text/x-wiki === 6001–7000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 6001 | [[Uporabnik:Nina Dreu|Nina Dreu]] | 1 |- | 6002 | [[Uporabnik:Ninaa Tvb|Ninaa Tvb]] | 1 |- | 6003 | [[Uporabnik:Ninaanin|Ninaanin]] | 1 |- | 6004 | [[Uporabnik:Nina.albreht|Nina.albreht]] | 1 |- | 6005 | [[Uporabnik:Nina5|Nina5]] | 1 |- | 6006 | [[Uporabnik:Nina34|Nina34]] | 1 |- | 6007 | [[Uporabnik:Nina296|Nina296]] | 1 |- | 6008 | [[Uporabnik:Nina2310|Nina2310]] | 1 |- | 6009 | [[Uporabnik:Nina123|Nina123]] | 1 |- | 6010 | [[Uporabnik:Nin5ek|Nin5ek]] | 1 |- | 6011 | [[Uporabnik:Niky92|Niky92]] | 1 |- | 6012 | [[Uporabnik:Niksimetic|Niksimetic]] | 1 |- | 6013 | [[Uporabnik:Nikotomac23|Nikotomac23]] | 1 |- | 6014 | [[Uporabnik:Nikopulic1|Nikopulic1]] | 1 |- | 6015 | [[Uporabnik:Niko Laznik 29|Niko Laznik 29]] | 1 |- | 6016 | [[Uporabnik:Nikolaus007|Nikolaus007]] | 1 |- | 6017 | [[Uporabnik:Nikola.komes|Nikola.komes]] | 1 |- | 6018 | [[Uporabnik:Nikolajsa|Nikolajsa]] | 1 |- | 6019 | [[Uporabnik:Nikolaj Panonski|Nikolaj Panonski]] | 1 |- | 6020 | [[Uporabnik:Nikolaj Novak|Nikolaj Novak]] | 1 |- | 6021 | [[Uporabnik:Nikola Đokanović|Nikola Đokanović]] | 1 |- | 6022 | [[Uporabnik:Nikolabr|Nikolabr]] | 1 |- | 6023 | [[Uporabnik:NikOLA31|NikOLA31]] | 1 |- | 6024 | [[Uporabnik:NikoG44|NikoG44]] | 1 |- | 6025 | [[Uporabnik:Nikog1904|Nikog1904]] | 1 |- | 6026 | [[Uporabnik:NikoB|NikoB]] | 1 |- | 6027 | [[Uporabnik:NIko92|NIko92]] | 1 |- | 6028 | [[Uporabnik:NikMan|NikMan]] | 1 |- | 6029 | [[Uporabnik:Niklas661|Niklas661]] | 1 |- | 6030 | [[Uporabnik:Nik Kranjec|Nik Kranjec]] | 1 |- | 6031 | [[Uporabnik:NikkiTheron|NikkiTheron]] | 1 |- | 6032 | [[Uporabnik:Nikj08|Nikj08]] | 1 |- | 6033 | [[Uporabnik:Nikita1705|Nikita1705]] | 1 |- | 6034 | [[Uporabnik:Niki Černe|Niki Černe]] | 1 |- | 6035 | [[Uporabnik:Nikica06|Nikica06]] | 1 |- | 6036 | [[Uporabnik:Nik Golub|Nik Golub]] | 1 |- | 6037 | [[Uporabnik:Nikav|Nikav]] | 1 |- | 6038 | [[Uporabnik:Nikau|Nikau]] | 1 |- | 6039 | [[Uporabnik:Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] | 1 |- | 6040 | [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] | 1 |- | 6041 | [[Uporabnik:Nikarihtar|Nikarihtar]] | 1 |- | 6042 | [[Uporabnik:Nika Priteržnik|Nika Priteržnik]] | 1 |- | 6043 | [[Uporabnik:Nika Pinter|Nika Pinter]] | 1 |- | 6044 | [[Uporabnik:Nikaosredkar|Nikaosredkar]] | 1 |- | 6045 | [[Uporabnik:NikaLovsin|NikaLovsin]] | 1 |- | 6046 | [[Uporabnik:NikaLenarcic|NikaLenarcic]] | 1 |- | 6047 | [[Uporabnik:Nika Kontelj|Nika Kontelj]] | 1 |- | 6048 | [[Uporabnik:NikaJancic|NikaJancic]] | 1 |- | 6049 | [[Uporabnik:Nika Ftičar|Nika Ftičar]] | 1 |- | 6050 | [[Uporabnik:Nika.Eva|Nika.Eva]] | 1 |- | 6051 | [[Uporabnik:Nika.bucek|Nika.bucek]] | 1 |- | 6052 | [[Uporabnik:Nikaborsic|Nikaborsic]] | 1 |- | 6053 | [[Uporabnik:Nikabirsa|Nikabirsa]] | 1 |- | 6054 | [[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] | 1 |- | 6055 | [[Uporabnik:Nika5797|Nika5797]] | 1 |- | 6056 | [[Uporabnik:Nika123|Nika123]] | 1 |- | 6057 | [[Uporabnik:Nigwards|Nigwards]] | 1 |- | 6058 | [[Uporabnik:Nightmar666|Nightmar666]] | 1 |- | 6059 | [[Uporabnik:Nifesima|Nifesima]] | 1 |- | 6060 | [[Uporabnik:Niet1|Niet1]] | 1 |- | 6061 | [[Uporabnik:Niegodzisie|Niegodzisie]] | 1 |- | 6062 | [[Uporabnik:Niebuhr123|Niebuhr123]] | 1 |- | 6063 | [[Uporabnik:Nicy~slwiki|Nicy~slwiki]] | 1 |- | 6064 | [[Uporabnik:Nicolar~slwiki|Nicolar~slwiki]] | 1 |- | 6065 | [[Uporabnik:Nickzupancic|Nickzupancic]] | 1 |- | 6066 | [[Uporabnik:Nickguilds|Nickguilds]] | 1 |- | 6067 | [[Uporabnik:Nick Bick|Nick Bick]] | 1 |- | 6068 | [[Uporabnik:Niannh|Niannh]] | 1 |- | 6069 | [[Uporabnik:Nhribar|Nhribar]] | 1 |- | 6070 | [[Uporabnik:Nhanzo|Nhanzo]] | 1 |- | 6071 | [[Uporabnik:Nguy95|Nguy95]] | 1 |- | 6072 | [[Uporabnik:Ngrabec|Ngrabec]] | 1 |- | 6073 | [[Uporabnik:Nfrank7|Nfrank7]] | 1 |- | 6074 | [[Uporabnik:NFilo9|NFilo9]] | 1 |- | 6075 | [[Uporabnik:NF2003|NF2003]] | 1 |- | 6076 | [[Uporabnik:Nezzz21|Nezzz21]] | 1 |- | 6077 | [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] | 1 |- | 6078 | [[Uporabnik:Nezka.s|Nezka.s]] | 1 |- | 6079 | [[Uporabnik:NezaZ|NezaZ]] | 1 |- | 6080 | [[Uporabnik:Neza Strajnar|Neza Strajnar]] | 1 |- | 6081 | [[Uporabnik:Neza slo|Neza slo]] | 1 |- | 6082 | [[Uporabnik:NezaS|NezaS]] | 1 |- | 6083 | [[Uporabnik:Nezaram|Nezaram]] | 1 |- | 6084 | [[Uporabnik:NezaPrelog|NezaPrelog]] | 1 |- | 6085 | [[Uporabnik:Nezapodlogar|Nezapodlogar]] | 1 |- | 6086 | [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] | 1 |- | 6087 | [[Uporabnik:Nezak22|Nezak22]] | 1 |- | 6088 | [[Uporabnik:Neža Javornik|Neža Javornik]] | 1 |- | 6089 | [[Uporabnik:NeŽaJ|NeŽaJ]] | 1 |- | 6090 | [[Uporabnik:Neza.iglic|Neza.iglic]] | 1 |- | 6091 | [[Uporabnik:Nezab valg|Nezab valg]] | 1 |- | 6092 | [[Uporabnik:Nezaa|Nezaa]] | 1 |- | 6093 | [[Uporabnik:Neza1234|Neza1234]] | 1 |- | 6094 | [[Uporabnik:Neža|Neža]] | 1 |- | 6095 | [[Uporabnik:Neyak|Neyak]] | 1 |- | 6096 | [[Uporabnik:Neya**|Neya**]] | 1 |- | 6097 | [[Uporabnik:NewVisionMusic|NewVisionMusic]] | 1 |- | 6098 | [[Uporabnik:Nevroznanstvenica|Nevroznanstvenica]] | 1 |- | 6099 | [[Uporabnik:NEVNIK|NEVNIK]] | 1 |- | 6100 | [[Uporabnik:Nevitros99|Nevitros99]] | 1 |- | 6101 | [[Uporabnik:Nevemkakšenupimesinajdam|Nevemkakšenupimesinajdam]] | 1 |- | 6102 | [[Uporabnik:Nevem 1903|Nevem 1903]] | 1 |- | 6103 | [[Uporabnik:Nevem123|Nevem123]] | 1 |- | 6104 | [[Uporabnik:Neutrals555|Neutrals555]] | 1 |- | 6105 | [[Uporabnik:Neurotic63|Neurotic63]] | 1 |- | 6106 | [[Uporabnik:Neuralia|Neuralia]] | 1 |- | 6107 | [[Uporabnik:Nessuno~slwiki|Nessuno~slwiki]] | 1 |- | 6108 | [[Uporabnik:Nera~slwiki|Nera~slwiki]] | 1 |- | 6109 | [[Uporabnik:Neptur|Neptur]] | 1 |- | 6110 | [[Uporabnik:Neotango|Neotango]] | 1 |- | 6111 | [[Uporabnik:Neonsan|Neonsan]] | 1 |- | 6112 | [[Uporabnik:Neon2222|Neon2222]] | 1 |- | 6113 | [[Uporabnik:Neomi~slwiki|Neomi~slwiki]] | 1 |- | 6114 | [[Uporabnik:Nenad N|Nenad N]] | 1 |- | 6115 | [[Uporabnik:Nemrakcevirk|Nemrakcevirk]] | 1 |- | 6116 | [[Uporabnik:Nema1433|Nema1433]] | 1 |- | 6117 | [[Uporabnik:NELIZ|NELIZ]] | 1 |- | 6118 | [[Uporabnik:Neli Pantner|Neli Pantner]] | 1 |- | 6119 | [[Uporabnik:Nelijeking|Nelijeking]] | 1 |- | 6120 | [[Uporabnik:Neliath|Neliath]] | 1 |- | 6121 | [[Uporabnik:Nekineki8|Nekineki8]] | 1 |- | 6122 | [[Uporabnik:Nekdorandomman|Nekdorandomman]] | 1 |- | 6123 | [[Uporabnik:Nejkogti|Nejkogti]] | 1 |- | 6124 | [[Uporabnik:Nejka.p|Nejka.p]] | 1 |- | 6125 | [[Uporabnik:Nejc Zahrastnik|Nejc Zahrastnik]] | 1 |- | 6126 | [[Uporabnik:Nejcursic|Nejcursic]] | 1 |- | 6127 | [[Uporabnik:Nejc.sifrer|Nejc.sifrer]] | 1 |- | 6128 | [[Uporabnik:NejcS|NejcS]] | 1 |- | 6129 | [[Uporabnik:Nejc Ovnik|Nejc Ovnik]] | 1 |- | 6130 | [[Uporabnik:Nejc.lebar|Nejc.lebar]] | 1 |- | 6131 | [[Uporabnik:NejcKramberger|NejcKramberger]] | 1 |- | 6132 | [[Uporabnik:Nejc Kerševan|Nejc Kerševan]] | 1 |- | 6133 | [[Uporabnik:Nejc kavka123|Nejc kavka123]] | 1 |- | 6134 | [[Uporabnik:Nejcjogan|Nejcjogan]] | 1 |- | 6135 | [[Uporabnik:Nejcheq|Nejcheq]] | 1 |- | 6136 | [[Uporabnik:NejcAšič|NejcAšič]] | 1 |- | 6137 | [[Uporabnik:Nejc7a|Nejc7a]] | 1 |- | 6138 | [[Uporabnik:Nejc4a|Nejc4a]] | 1 |- | 6139 | [[Uporabnik:Nejc16|Nejc16]] | 1 |- | 6140 | [[Uporabnik:Nejap|Nejap]] | 1 |- | 6141 | [[Uporabnik:Nejan|Nejan]] | 1 |- | 6142 | [[Uporabnik:Neja.mv|Neja.mv]] | 1 |- | 6143 | [[Uporabnik:Neja krzisnik|Neja krzisnik]] | 1 |- | 6144 | [[Uporabnik:Neja Korbar|Neja Korbar]] | 1 |- | 6145 | [[Uporabnik:NejaB|NejaB]] | 1 |- | 6146 | [[Uporabnik:Neja2004|Neja2004]] | 1 |- | 6147 | [[Uporabnik:Neja1988|Neja1988]] | 1 |- | 6148 | [[Uporabnik:Nefreteta|Nefreteta]] | 1 |- | 6149 | [[Uporabnik:Nefrederika|Nefrederika]] | 1 |- | 6150 | [[Uporabnik:Neekazob|Neekazob]] | 1 |- | 6151 | [[Uporabnik:Neejkaa|Neejkaa]] | 1 |- | 6152 | [[Uporabnik:Necooo|Necooo]] | 1 |- | 6153 | [[Uporabnik:Nebeski smrad|Nebeski smrad]] | 1 |- | 6154 | [[Uporabnik:Neatheunicorn|Neatheunicorn]] | 1 |- | 6155 | [[Uporabnik:Ndbilje1946|Ndbilje1946]] | 1 |- | 6156 | [[Uporabnik:ND3D|ND3D]] | 1 |- | 6157 | [[Uporabnik:Nclsbrunot|Nclsbrunot]] | 1 |- | 6158 | [[Uporabnik:Nc3GB|Nc3GB]] | 1 |- | 6159 | [[Uporabnik:NBS|NBS]] | 1 |- | 6160 | [[Uporabnik:Nbre|Nbre]] | 1 |- | 6161 | [[Uporabnik:NBLK3C|NBLK3C]] | 1 |- | 6162 | [[Uporabnik:Nbah|Nbah]] | 1 |- | 6163 | [[Uporabnik:Nautilus~slwiki|Nautilus~slwiki]] | 1 |- | 6164 | [[Uporabnik:NaumDretnik|NaumDretnik]] | 1 |- | 6165 | [[Uporabnik:Natykaa|Natykaa]] | 1 |- | 6166 | [[Uporabnik:Natyk89|Natyk89]] | 1 |- | 6167 | [[Uporabnik:Natkat113|Natkat113]] | 1 |- | 6168 | [[Uporabnik:Natka91|Natka91]] | 1 |- | 6169 | [[Uporabnik:Nati vu|Nati vu]] | 1 |- | 6170 | [[Uporabnik:NATAWE|NATAWE]] | 1 |- | 6171 | [[Uporabnik:Natassika|Natassika]] | 1 |- | 6172 | [[Uporabnik:Natasch|Natasch]] | 1 |- | 6173 | [[Uporabnik:NatasaPr|NatasaPr]] | 1 |- | 6174 | [[Uporabnik:Natasamlakar|Natasamlakar]] | 1 |- | 6175 | [[Uporabnik:Natasak|Natasak]] | 1 |- | 6176 | [[Uporabnik:Nataša Jereb|Nataša Jereb]] | 1 |- | 6177 | [[Uporabnik:Natasa bukovec|Natasa bukovec]] | 1 |- | 6178 | [[Uporabnik:Natasa.ales|Natasa.ales]] | 1 |- | 6179 | [[Uporabnik:Nataša213|Nataša213]] | 1 |- | 6180 | [[Uporabnik:Natalliayas|Natalliayas]] | 1 |- | 6181 | [[Uporabnik:Natali.v94|Natali.v94]] | 1 |- | 6182 | [[Uporabnik:Natalijazdovc|Natalijazdovc]] | 1 |- | 6183 | [[Uporabnik:Natalija.viola|Natalija.viola]] | 1 |- | 6184 | [[Uporabnik:Natalija Pernuš|Natalija Pernuš]] | 1 |- | 6185 | [[Uporabnik:NatalijaO|NatalijaO]] | 1 |- | 6186 | [[Uporabnik:Natalija.krese|Natalija.krese]] | 1 |- | 6187 | [[Uporabnik:Natalija Čokl|Natalija Čokl]] | 1 |- | 6188 | [[Uporabnik:Natalijac|Natalijac]] | 1 |- | 6189 | [[Uporabnik:Natalija00|Natalija00]] | 1 |- | 6190 | [[Uporabnik:NatalieX|NatalieX]] | 1 |- | 6191 | [[Uporabnik:Natalia~slwiki|Natalia~slwiki]] | 1 |- | 6192 | [[Uporabnik:Nataliaree|Nataliaree]] | 1 |- | 6193 | [[Uporabnik:Nastja retok|Nastja retok]] | 1 |- | 6194 | [[Uporabnik:Nastja.p|Nastja.p]] | 1 |- | 6195 | [[Uporabnik:Nastja Levanić|Nastja Levanić]] | 1 |- | 6196 | [[Uporabnik:Nastjakoritnik|Nastjakoritnik]] | 1 |- | 6197 | [[Uporabnik:Nastjakerneza|Nastjakerneza]] | 1 |- | 6198 | [[Uporabnik:Nastja d|Nastja d]] | 1 |- | 6199 | [[Uporabnik:Nastjacindy|Nastjacindy]] | 1 |- | 6200 | [[Uporabnik:Nastjab222|Nastjab222]] | 1 |- | 6201 | [[Uporabnik:Nastja2002|Nastja2002]] | 1 |- | 6202 | [[Uporabnik:Nastja026|Nastja026]] | 1 |- | 6203 | [[Uporabnik:Nastek|Nastek]] | 1 |- | 6204 | [[Uporabnik:Nastasja.minja|Nastasja.minja]] | 1 |- | 6205 | [[Uporabnik:Nasinpona|Nasinpona]] | 1 |- | 6206 | [[Uporabnik:Narim|Narim]] | 1 |- | 6207 | [[Uporabnik:NaomiŠav|NaomiŠav]] | 1 |- | 6208 | [[Uporabnik:Nanodelec|Nanodelec]] | 1 |- | 6209 | [[Uporabnik:Nanocevka|Nanocevka]] | 1 |- | 6210 | [[Uporabnik:NaniRa|NaniRa]] | 1 |- | 6211 | [[Uporabnik:Nanina m|Nanina m]] | 1 |- | 6212 | [[Uporabnik:NangsawChile23|NangsawChile23]] | 1 |- | 6213 | [[Uporabnik:Nancic|Nancic]] | 1 |- | 6214 | [[Uporabnik:Nanchy|Nanchy]] | 1 |- | 6215 | [[Uporabnik:Nami~slwiki|Nami~slwiki]] | 1 |- | 6216 | [[Uporabnik:NameBrez|NameBrez]] | 1 |- | 6217 | [[Uporabnik:Nal Premik|Nal Premik]] | 1 |- | 6218 | [[Uporabnik:NALAN 251|NALAN 251]] | 1 |- | 6219 | [[Uporabnik:Nalacram|Nalacram]] | 1 |- | 6220 | [[Uporabnik:Najugmimojave|Najugmimojave]] | 1 |- | 6221 | [[Uporabnik:Najntisy|Najntisy]] | 1 |- | 6222 | [[Uporabnik:Naja.z99|Naja.z99]] | 1 |- | 6223 | [[Uporabnik:Najasavarin|Najasavarin]] | 1 |- | 6224 | [[Uporabnik:Najakiara|Najakiara]] | 1 |- | 6225 | [[Uporabnik:Najak|Najak]] | 1 |- | 6226 | [[Uporabnik:Nadobudnež|Nadobudnež]] | 1 |- | 6227 | [[Uporabnik:NadjaZ|NadjaZ]] | 1 |- | 6228 | [[Uporabnik:Nadja Škrajnar|Nadja Škrajnar]] | 1 |- | 6229 | [[Uporabnik:Nadimak|Nadimak]] | 1 |- | 6230 | [[Uporabnik:Nadika~slwiki|Nadika~slwiki]] | 1 |- | 6231 | [[Uporabnik:Nada Kraševec|Nada Kraševec]] | 1 |- | 6232 | [[Uporabnik:Nace sk8|Nace sk8]] | 1 |- | 6233 | [[Uporabnik:Nabru~slwiki|Nabru~slwiki]] | 1 |- | 6234 | [[Uporabnik:Nabi~slwiki|Nabi~slwiki]] | 1 |- | 6235 | [[Uporabnik:Na1pir|Na1pir]] | 1 |- | 6236 | [[Uporabnik:N4v1gatorcek|N4v1gatorcek]] | 1 |- | 6237 | [[Uporabnik:N1998|N1998]] | 1 |- | 6238 | [[Uporabnik:Mzorc|Mzorc]] | 1 |- | 6239 | [[Uporabnik:MZibert|MZibert]] | 1 |- | 6240 | [[Uporabnik:MZaviršek|MZaviršek]] | 1 |- | 6241 | [[Uporabnik:MyWay|MyWay]] | 1 |- | 6242 | [[Uporabnik:Myviki|Myviki]] | 1 |- | 6243 | [[Uporabnik:MythicOrange|MythicOrange]] | 1 |- | 6244 | [[Uporabnik:Myszkaa|Myszkaa]] | 1 |- | 6245 | [[Uporabnik:Mynameisursh|Mynameisursh]] | 1 |- | 6246 | [[Uporabnik:Mychele Trempetich|Mychele Trempetich]] | 1 |- | 6247 | [[Uporabnik:Mw43al|Mw43al]] | 1 |- | 6248 | [[Uporabnik:MV~slwiki|MV~slwiki]] | 1 |- | 6249 | [[Uporabnik:MVo-1963|MVo-1963]] | 1 |- | 6250 | [[Uporabnik:Muzikolog1883|Muzikolog1883]] | 1 |- | 6251 | [[Uporabnik:Muzikaviva|Muzikaviva]] | 1 |- | 6252 | [[Uporabnik:Muzika61|Muzika61]] | 1 |- | 6253 | [[Uporabnik:Mustafeles|Mustafeles]] | 1 |- | 6254 | [[Uporabnik:Musko|Musko]] | 1 |- | 6255 | [[Uporabnik:Music4life~slwiki|Music4life~slwiki]] | 1 |- | 6256 | [[Uporabnik:Mushei|Mushei]] | 1 |- | 6257 | [[Uporabnik:Muriqui72|Muriqui72]] | 1 |- | 6258 | [[Uporabnik:Murcy|Murcy]] | 1 |- | 6259 | [[Uporabnik:Murbancn|Murbancn]] | 1 |- | 6260 | [[Uporabnik:Mundos|Mundos]] | 1 |- | 6261 | [[Uporabnik:MultiSOLA|MultiSOLA]] | 1 |- | 6262 | [[Uporabnik:Multipsimen|Multipsimen]] | 1 |- | 6263 | [[Uporabnik:Muller|Muller]] | 1 |- | 6264 | [[Uporabnik:Muhammed12345|Muhammed12345]] | 1 |- | 6265 | [[Uporabnik:Muftija|Muftija]] | 1 |- | 6266 | [[Uporabnik:Muca :3|Muca :3]] | 1 |- | 6267 | [[Uporabnik:Mtzje|Mtzje]] | 1 |- | 6268 | [[Uporabnik:Mtopole|Mtopole]] | 1 |- | 6269 | [[Uporabnik:Mtomc|Mtomc]] | 1 |- | 6270 | [[Uporabnik:Mtisov|Mtisov]] | 1 |- | 6271 | [[Uporabnik:Mterbuc|Mterbuc]] | 1 |- | 6272 | [[Uporabnik:Mtelko|Mtelko]] | 1 |- | 6273 | [[Uporabnik:Msusko|Msusko]] | 1 |- | 6274 | [[Uporabnik:Mstefa9|Mstefa9]] | 1 |- | 6275 | [[Uporabnik:Ms~slwiki|Ms~slwiki]] | 1 |- | 6276 | [[Uporabnik:Mspacapan|Mspacapan]] | 1 |- | 6277 | [[Uporabnik:MSorli|MSorli]] | 1 |- | 6278 | [[Uporabnik:Msi2001|Msi2001]] | 1 |- | 6279 | [[Uporabnik:MS135|MS135]] | 1 |- | 6280 | [[Uporabnik:Mrzlaroka|Mrzlaroka]] | 1 |- | 6281 | [[Uporabnik:Mrzladraga|Mrzladraga]] | 1 |- | 6282 | [[Uporabnik:Mrykauri|Mrykauri]] | 1 |- | 6283 | [[Uporabnik:MRušii|MRušii]] | 1 |- | 6284 | [[Uporabnik:MrTenTim|MrTenTim]] | 1 |- | 6285 | [[Uporabnik:Mrsamrs|Mrsamrs]] | 1 |- | 6286 | [[Uporabnik:Mr.Repa|Mr.Repa]] | 1 |- | 6287 | [[Uporabnik:MRRambo|MRRambo]] | 1 |- | 6288 | [[Uporabnik:Mroferloz|Mroferloz]] | 1 |- | 6289 | [[Uporabnik:Mrmvra|Mrmvra]] | 1 |- | 6290 | [[Uporabnik:Mrlikaru|Mrlikaru]] | 1 |- | 6291 | [[Uporabnik:Mrkaic|Mrkaic]] | 1 |- | 6292 | [[Uporabnik:Mrjuro|Mrjuro]] | 1 |- | 6293 | [[Uporabnik:Mrfrost89|Mrfrost89]] | 1 |- | 6294 | [[Uporabnik:MrFordAD|MrFordAD]] | 1 |- | 6295 | [[Uporabnik:Mrepe|Mrepe]] | 1 |- | 6296 | [[Uporabnik:MrEK|MrEK]] | 1 |- | 6297 | [[Uporabnik:Mrecer|Mrecer]] | 1 |- | 6298 | [[Uporabnik:MrDeusZZ|MrDeusZZ]] | 1 |- | 6299 | [[Uporabnik:MrCare|MrCare]] | 1 |- | 6300 | [[Uporabnik:Mrak~slwiki|Mrak~slwiki]] | 1 |- | 6301 | [[Uporabnik:Mrajh|Mrajh]] | 1 |- | 6302 | [[Uporabnik:Mradovan|Mradovan]] | 1 |- | 6303 | [[Uporabnik:Mr679|Mr679]] | 1 |- | 6304 | [[Uporabnik:Mpz.cumanima|Mpz.cumanima]] | 1 |- | 6305 | [[Uporabnik:Mpza6|Mpza6]] | 1 |- | 6306 | [[Uporabnik:Mpsajn|Mpsajn]] | 1 |- | 6307 | [[Uporabnik:Mprezelj|Mprezelj]] | 1 |- | 6308 | [[Uporabnik:Mpovše|Mpovše]] | 1 |- | 6309 | [[Uporabnik:Mpotokar|Mpotokar]] | 1 |- | 6310 | [[Uporabnik:Mpotec86|Mpotec86]] | 1 |- | 6311 | [[Uporabnik:Mpopovic2525|Mpopovic2525]] | 1 |- | 6312 | [[Uporabnik:M.Polhograjski|M.Polhograjski]] | 1 |- | 6313 | [[Uporabnik:Mpoklukar|Mpoklukar]] | 1 |- | 6314 | [[Uporabnik:Mpodstensek|Mpodstensek]] | 1 |- | 6315 | [[Uporabnik:Mpl5|Mpl5]] | 1 |- | 6316 | [[Uporabnik:Mpf|Mpf]] | 1 |- | 6317 | [[Uporabnik:Mpetkovsek|Mpetkovsek]] | 1 |- | 6318 | [[Uporabnik:Mpeter~slwiki|Mpeter~slwiki]] | 1 |- | 6319 | [[Uporabnik:MPatricija|MPatricija]] | 1 |- | 6320 | [[Uporabnik:Mp5092|Mp5092]] | 1 |- | 6321 | [[Uporabnik:MP3002|MP3002]] | 1 |- | 6322 | [[Uporabnik:Move~slwiki|Move~slwiki]] | 1 |- | 6323 | [[Uporabnik:Motorway Fan|Motorway Fan]] | 1 |- | 6324 | [[Uporabnik:Motorist1966|Motorist1966]] | 1 |- | 6325 | [[Uporabnik:Motnik|Motnik]] | 1 |- | 6326 | [[Uporabnik:Morris~slwiki|Morris~slwiki]] | 1 |- | 6327 | [[Uporabnik:Morphine~slwiki|Morphine~slwiki]] | 1 |- | 6328 | [[Uporabnik:Moro~slwiki|Moro~slwiki]] | 1 |- | 6329 | [[Uporabnik:Moriborut|Moriborut]] | 1 |- | 6330 | [[Uporabnik:Moreaboutme|Moreaboutme]] | 1 |- | 6331 | [[Uporabnik:Morbidia|Morbidia]] | 1 |- | 6332 | [[Uporabnik:MoOoG|MoOoG]] | 1 |- | 6333 | [[Uporabnik:Moonmoonx3|Moonmoonx3]] | 1 |- | 6334 | [[Uporabnik:Moonlight.spirit|Moonlight.spirit]] | 1 |- | 6335 | [[Uporabnik:Monteaguilino1|Monteaguilino1]] | 1 |- | 6336 | [[Uporabnik:Monolit~slwiki|Monolit~slwiki]] | 1 |- | 6337 | [[Uporabnik:Monkatar|Monkatar]] | 1 |- | 6338 | [[Uporabnik:Moniq~slwiki|Moniq~slwiki]] | 1 |- | 6339 | [[Uporabnik:Monikikka|Monikikka]] | 1 |- | 6340 | [[Uporabnik:MonikaZorko|MonikaZorko]] | 1 |- | 6341 | [[Uporabnik:Monika.spital|Monika.spital]] | 1 |- | 6342 | [[Uporabnik:Monika.skabar|Monika.skabar]] | 1 |- | 6343 | [[Uporabnik:Monika Seliškar|Monika Seliškar]] | 1 |- | 6344 | [[Uporabnik:Monika Pangersic|Monika Pangersic]] | 1 |- | 6345 | [[Uporabnik:Monika Nataša Medvešček Peterka|Monika Nataša Medvešček Peterka]] | 1 |- | 6346 | [[Uporabnik:Monikamarinko|Monikamarinko]] | 1 |- | 6347 | [[Uporabnik:Monika.luznik|Monika.luznik]] | 1 |- | 6348 | [[Uporabnik:Monikalusin|Monikalusin]] | 1 |- | 6349 | [[Uporabnik:Monikagal|Monikagal]] | 1 |- | 6350 | [[Uporabnik:MonikaCaculovic|MonikaCaculovic]] | 1 |- | 6351 | [[Uporabnik:Monika5687|Monika5687]] | 1 |- | 6352 | [[Uporabnik:Monika25|Monika25]] | 1 |- | 6353 | [[Uporabnik:Moni1984|Moni1984]] | 1 |- | 6354 | [[Uporabnik:Moni123|Moni123]] | 1 |- | 6355 | [[Uporabnik:Moneja|Moneja]] | 1 |- | 6356 | [[Uporabnik:Monchipz|Monchipz]] | 1 |- | 6357 | [[Uporabnik:Moncaurasjak|Moncaurasjak]] | 1 |- | 6358 | [[Uporabnik:Monca|Monca]] | 1 |- | 6359 | [[Uporabnik:Monamour|Monamour]] | 1 |- | 6360 | [[Uporabnik:Momerzu|Momerzu]] | 1 |- | 6361 | [[Uporabnik:Mojka13|Mojka13]] | 1 |- | 6362 | [[Uporabnik:Moj Galeb|Moj Galeb]] | 1 |- | 6363 | [[Uporabnik:Moje.Uporabniško.Ime|Moje.Uporabniško.Ime]] | 1 |- | 6364 | [[Uporabnik:Mojchy88|Mojchy88]] | 1 |- | 6365 | [[Uporabnik:Mojcheek|Mojcheek]] | 1 |- | 6366 | [[Uporabnik:Mojca z|Mojca z]] | 1 |- | 6367 | [[Uporabnik:Mojca Vrhovec Kersevan|Mojca Vrhovec Kersevan]] | 1 |- | 6368 | [[Uporabnik:Mojca Rolih|Mojca Rolih]] | 1 |- | 6369 | [[Uporabnik:Mojcapolajzer|Mojcapolajzer]] | 1 |- | 6370 | [[Uporabnik:Mojca Pesec|Mojca Pesec]] | 1 |- | 6371 | [[Uporabnik:Mojca Miklavec|Mojca Miklavec]] | 1 |- | 6372 | [[Uporabnik:Mojca Merela|Mojca Merela]] | 1 |- | 6373 | [[Uporabnik:Mojcam5|Mojcam5]] | 1 |- | 6374 | [[Uporabnik:Mojca.kolman|Mojca.kolman]] | 1 |- | 6375 | [[Uporabnik:MojcaK|MojcaK]] | 1 |- | 6376 | [[Uporabnik:Mojca Hudales|Mojca Hudales]] | 1 |- | 6377 | [[Uporabnik:MojcaHorvat|MojcaHorvat]] | 1 |- | 6378 | [[Uporabnik:Mojca hladnik|Mojca hladnik]] | 1 |- | 6379 | [[Uporabnik:MojcaH13|MojcaH13]] | 1 |- | 6380 | [[Uporabnik:Mojca Gorjup Kavčič|Mojca Gorjup Kavčič]] | 1 |- | 6381 | [[Uporabnik:Mojca Božič|Mojca Božič]] | 1 |- | 6382 | [[Uporabnik:MojcaBorovnik|MojcaBorovnik]] | 1 |- | 6383 | [[Uporabnik:Mojca Berus|Mojca Berus]] | 1 |- | 6384 | [[Uporabnik:Mojca.ban|Mojca.ban]] | 1 |- | 6385 | [[Uporabnik:Mojca 92|Mojca 92]] | 1 |- | 6386 | [[Uporabnik:Mojca90|Mojca90]] | 1 |- | 6387 | [[Uporabnik:Mojca2050|Mojca2050]] | 1 |- | 6388 | [[Uporabnik:Mojakaunt|Mojakaunt]] | 1 |- | 6389 | [[Uporabnik:MojaDelnica|MojaDelnica]] | 1 |- | 6390 | [[Uporabnik:Mohor|Mohor]] | 1 |- | 6391 | [[Uporabnik:Mohamedmokhtar22|Mohamedmokhtar22]] | 1 |- | 6392 | [[Uporabnik:Mofo~slwiki|Mofo~slwiki]] | 1 |- | 6393 | [[Uporabnik:Modropisalo|Modropisalo]] | 1 |- | 6394 | [[Uporabnik:Modratačka|Modratačka]] | 1 |- | 6395 | [[Uporabnik:Modraluna17|Modraluna17]] | 1 |- | 6396 | [[Uporabnik:Modiano|Modiano]] | 1 |- | 6397 | [[Uporabnik:Modest zahar|Modest zahar]] | 1 |- | 6398 | [[Uporabnik:Moder highligter|Moder highligter]] | 1 |- | 6399 | [[Uporabnik:Moderatecynic|Moderatecynic]] | 1 |- | 6400 | [[Uporabnik:Modanung|Modanung]] | 1 |- | 6401 | [[Uporabnik:MoD|MoD]] | 1 |- | 6402 | [[Uporabnik:Mocniknina|Mocniknina]] | 1 |- | 6403 | [[Uporabnik:Mocnike|Mocnike]] | 1 |- | 6404 | [[Uporabnik:Moceril123|Moceril123]] | 1 |- | 6405 | [[Uporabnik:Mobrg|Mobrg]] | 1 |- | 6406 | [[Uporabnik:Mo0972|Mo0972]] | 1 |- | 6407 | [[Uporabnik:MNŠiHP|MNŠiHP]] | 1 |- | 6408 | [[Uporabnik:Mncakranjc|Mncakranjc]] | 1 |- | 6409 | [[Uporabnik:Mnatasa|Mnatasa]] | 1 |- | 6410 | [[Uporabnik:Mmzvi|Mmzvi]] | 1 |- | 6411 | [[Uporabnik:Mm.zaletel|Mm.zaletel]] | 1 |- | 6412 | [[Uporabnik:Mmun17|Mmun17]] | 1 |- | 6413 | [[Uporabnik:Mmesec|Mmesec]] | 1 |- | 6414 | [[Uporabnik:MMA Kid|MMA Kid]] | 1 |- | 6415 | [[Uporabnik:Mmaja0807|Mmaja0807]] | 1 |- | 6416 | [[Uporabnik:Mmaarrkko|Mmaarrkko]] | 1 |- | 6417 | [[Uporabnik:Mm96pik|Mm96pik]] | 1 |- | 6418 | [[Uporabnik:MM0022|MM0022]] | 1 |- | 6419 | [[Uporabnik:Mlon15|Mlon15]] | 1 |- | 6420 | [[Uporabnik:Mlevar|Mlevar]] | 1 |- | 6421 | [[Uporabnik:Mlampret|Mlampret]] | 1 |- | 6422 | [[Uporabnik:Mladika pika|Mladika pika]] | 1 |- | 6423 | [[Uporabnik:Mladen1975|Mladen1975]] | 1 |- | 6424 | [[Uporabnik:Mlada rast|Mlada rast]] | 1 |- | 6425 | [[Uporabnik:Mlacek|Mlacek]] | 1 |- | 6426 | [[Uporabnik:Mkoprivsek|Mkoprivsek]] | 1 |- | 6427 | [[Uporabnik:Mkoncar|Mkoncar]] | 1 |- | 6428 | [[Uporabnik:MkgSandra|MkgSandra]] | 1 |- | 6429 | [[Uporabnik:Mkeoz|Mkeoz]] | 1 |- | 6430 | [[Uporabnik:Mkat~slwiki|Mkat~slwiki]] | 1 |- | 6431 | [[Uporabnik:Mkatja|Mkatja]] | 1 |- | 6432 | [[Uporabnik:MKarlovsek|MKarlovsek]] | 1 |- | 6433 | [[Uporabnik:Mkapus|Mkapus]] | 1 |- | 6434 | [[Uporabnik:Mkac964|Mkac964]] | 1 |- | 6435 | [[Uporabnik:Mk8525|Mk8525]] | 1 |- | 6436 | [[Uporabnik:Mk3209|Mk3209]] | 1 |- | 6437 | [[Uporabnik:Mjunc|Mjunc]] | 1 |- | 6438 | [[Uporabnik:Mjug2|Mjug2]] | 1 |- | 6439 | [[Uporabnik:MJSB73MP|MJSB73MP]] | 1 |- | 6440 | [[Uporabnik:MJRazo|MJRazo]] | 1 |- | 6441 | [[Uporabnik:M.j.jeraj|M.j.jeraj]] | 1 |- | 6442 | [[Uporabnik:Mjezo|Mjezo]] | 1 |- | 6443 | [[Uporabnik:Mjerse|Mjerse]] | 1 |- | 6444 | [[Uporabnik:M.jerebic94|M.jerebic94]] | 1 |- | 6445 | [[Uporabnik:Mjenko412|Mjenko412]] | 1 |- | 6446 | [[Uporabnik:M.jelena|M.jelena]] | 1 |- | 6447 | [[Uporabnik:Mjbensa|Mjbensa]] | 1 |- | 6448 | [[Uporabnik:Mizarka1972|Mizarka1972]] | 1 |- | 6449 | [[Uporabnik:Mitya Oblack|Mitya Oblack]] | 1 |- | 6450 | [[Uporabnik:Mitrografie|Mitrografie]] | 1 |- | 6451 | [[Uporabnik:Mitro310|Mitro310]] | 1 |- | 6452 | [[Uporabnik:Mitra~slwiki|Mitra~slwiki]] | 1 |- | 6453 | [[Uporabnik:MitjaPr-IZRK|MitjaPr-IZRK]] | 1 |- | 6454 | [[Uporabnik:Mitja Pohlen|Mitja Pohlen]] | 1 |- | 6455 | [[Uporabnik:Mitjapetelin|Mitjapetelin]] | 1 |- | 6456 | [[Uporabnik:Mitjamavsar|Mitjamavsar]] | 1 |- | 6457 | [[Uporabnik:MitjaLisjak|MitjaLisjak]] | 1 |- | 6458 | [[Uporabnik:Mitjakre|Mitjakre]] | 1 |- | 6459 | [[Uporabnik:Mitjakra|Mitjakra]] | 1 |- | 6460 | [[Uporabnik:Mitja Grudnik|Mitja Grudnik]] | 1 |- | 6461 | [[Uporabnik:Mitja grebenar|Mitja grebenar]] | 1 |- | 6462 | [[Uporabnik:Mitja55|Mitja55]] | 1 |- | 6463 | [[Uporabnik:Mitja3628|Mitja3628]] | 1 |- | 6464 | [[Uporabnik:Mitch~slwiki|Mitch~slwiki]] | 1 |- | 6465 | [[Uporabnik:Misterix~slwiki|Misterix~slwiki]] | 1 |- | 6466 | [[Uporabnik:Mista|Mista]] | 1 |- | 6467 | [[Uporabnik:Miss Mickey|Miss Mickey]] | 1 |- | 6468 | [[Uporabnik:Miss5566|Miss5566]] | 1 |- | 6469 | [[Uporabnik:MisplacedKeys~slwiki|MisplacedKeys~slwiki]] | 1 |- | 6470 | [[Uporabnik:Miskovic as|Miskovic as]] | 1 |- | 6471 | [[Uporabnik:MiskoSkace|MiskoSkace]] | 1 |- | 6472 | [[Uporabnik:Miško Hokej|Miško Hokej]] | 1 |- | 6473 | [[Uporabnik:MisfitOasis|MisfitOasis]] | 1 |- | 6474 | [[Uporabnik:MisakAway|MisakAway]] | 1 |- | 6475 | [[Uporabnik:Miša.hrabra|Miša.hrabra]] | 1 |- | 6476 | [[Uporabnik:Mis3.eva|Mis3.eva]] | 1 |- | 6477 | [[Uporabnik:Mis02|Mis02]] | 1 |- | 6478 | [[Uporabnik:Miš|Miš]] | 1 |- | 6479 | [[Uporabnik:MirzetaDoric|MirzetaDoric]] | 1 |- | 6480 | [[Uporabnik:Mirovos24|Mirovos24]] | 1 |- | 6481 | [[Uporabnik:Miroslav Jožef|Miroslav Jožef]] | 1 |- | 6482 | [[Uporabnik:Miropusnik|Miropusnik]] | 1 |- | 6483 | [[Uporabnik:Mirohacek|Mirohacek]] | 1 |- | 6484 | [[Uporabnik:MIRNA-NORA-1|MIRNA-NORA-1]] | 1 |- | 6485 | [[Uporabnik:Mirnaa 12|Mirnaa 12]] | 1 |- | 6486 | [[Uporabnik:MirkoS18|MirkoS18]] | 1 |- | 6487 | [[Uporabnik:Mirkoj99|Mirkoj99]] | 1 |- | 6488 | [[Uporabnik:MirjanaZB|MirjanaZB]] | 1 |- | 6489 | [[Uporabnik:Mirjam1974|Mirjam1974]] | 1 |- | 6490 | [[Uporabnik:Mir Harven|Mir Harven]] | 1 |- | 6491 | [[Uporabnik:Mirelaa|Mirelaa]] | 1 |- | 6492 | [[Uporabnik:Mirchyca|Mirchyca]] | 1 |- | 6493 | [[Uporabnik:Miran.grgic|Miran.grgic]] | 1 |- | 6494 | [[Uporabnik:Mins~slwiki|Mins~slwiki]] | 1 |- | 6495 | [[Uporabnik:Minnytinny|Minnytinny]] | 1 |- | 6496 | [[Uporabnik:Minka Skubic Buhin|Minka Skubic Buhin]] | 1 |- | 6497 | [[Uporabnik:Miniteater|Miniteater]] | 1 |- | 6498 | [[Uporabnik:Ministrelec|Ministrelec]] | 1 |- | 6499 | [[Uporabnik:Minimi~slwiki|Minimi~slwiki]] | 1 |- | 6500 | [[Uporabnik:Minimaksi|Minimaksi]] | 1 |- | 6501 | [[Uporabnik:MIngrid|MIngrid]] | 1 |- | 6502 | [[Uporabnik:Minea185|Minea185]] | 1 |- | 6503 | [[Uporabnik:Mind reader|Mind reader]] | 1 |- | 6504 | [[Uporabnik:Mimi-1946|Mimi-1946]] | 1 |- | 6505 | [[Uporabnik:MilyMilena|MilyMilena]] | 1 |- | 6506 | [[Uporabnik:MilSok|MilSok]] | 1 |- | 6507 | [[Uporabnik:Milosh07|Milosh07]] | 1 |- | 6508 | [[Uporabnik:Milord~slwiki|Milord~slwiki]] | 1 |- | 6509 | [[Uporabnik:Milojkazh|Milojkazh]] | 1 |- | 6510 | [[Uporabnik:Milko bizjak|Milko bizjak]] | 1 |- | 6511 | [[Uporabnik:Milko80|Milko80]] | 1 |- | 6512 | [[Uporabnik:Milka888|Milka888]] | 1 |- | 6513 | [[Uporabnik:Miljamilenkovic|Miljamilenkovic]] | 1 |- | 6514 | [[Uporabnik:MilicGabriel|MilicGabriel]] | 1 |- | 6515 | [[Uporabnik:Miles~slwiki|Miles~slwiki]] | 1 |- | 6516 | [[Uporabnik:Milenko Roš|Milenko Roš]] | 1 |- | 6517 | [[Uporabnik:Milekn13|Milekn13]] | 1 |- | 6518 | [[Uporabnik:Mile1919|Mile1919]] | 1 |- | 6519 | [[Uporabnik:Mile13|Mile13]] | 1 |- | 6520 | [[Uporabnik:Milči2|Milči2]] | 1 |- | 6521 | [[Uporabnik:Milavec|Milavec]] | 1 |- | 6522 | [[Uporabnik:Milanvidmar|Milanvidmar]] | 1 |- | 6523 | [[Uporabnik:MilanSu|MilanSu]] | 1 |- | 6524 | [[Uporabnik:Milanpersic|Milanpersic]] | 1 |- | 6525 | [[Uporabnik:MILANPERISIC|MILANPERISIC]] | 1 |- | 6526 | [[Uporabnik:Milano~slwiki|Milano~slwiki]] | 1 |- | 6527 | [[Uporabnik:Milanka|Milanka]] | 1 |- | 6528 | [[Uporabnik:Milan5510|Milan5510]] | 1 |- | 6529 | [[Uporabnik:Milan48|Milan48]] | 1 |- | 6530 | [[Uporabnik:MilaDanevska00|MilaDanevska00]] | 1 |- | 6531 | [[Uporabnik:Mikroturbine|Mikroturbine]] | 1 |- | 6532 | [[Uporabnik:Miklozic123|Miklozic123]] | 1 |- | 6533 | [[Uporabnik:Miklavic.lenart|Miklavic.lenart]] | 1 |- | 6534 | [[Uporabnik:Mikkeni|Mikkeni]] | 1 |- | 6535 | [[Uporabnik:Mik in Matjaž|Mik in Matjaž]] | 1 |- | 6536 | [[Uporabnik:Mikinins|Mikinins]] | 1 |- | 6537 | [[Uporabnik:Mikina miska|Mikina miska]] | 1 |- | 6538 | [[Uporabnik:Mikimiška02|Mikimiška02]] | 1 |- | 6539 | [[Uporabnik:Miki Miška|Miki Miška]] | 1 |- | 6540 | [[Uporabnik:Mikihubabuba|Mikihubabuba]] | 1 |- | 6541 | [[Uporabnik:Miki99|Miki99]] | 1 |- | 6542 | [[Uporabnik:Miki3|Miki3]] | 1 |- | 6543 | [[Uporabnik:Miki19|Miki19]] | 1 |- | 6544 | [[Uporabnik:MikekG|MikekG]] | 1 |- | 6545 | [[Uporabnik:Mikec2004|Mikec2004]] | 1 |- | 6546 | [[Uporabnik:Mikaele|Mikaele]] | 1 |- | 6547 | [[Uporabnik:Mijaumew|Mijaumew]] | 1 |- | 6548 | [[Uporabnik:Mija~slwiki|Mija~slwiki]] | 1 |- | 6549 | [[Uporabnik:Mija Paljk|Mija Paljk]] | 1 |- | 6550 | [[Uporabnik:Mijamija27|Mijamija27]] | 1 |- | 6551 | [[Uporabnik:Mijahorvat|Mijahorvat]] | 1 |- | 6552 | [[Uporabnik:Mihy1101|Mihy1101]] | 1 |- | 6553 | [[Uporabnik:MIHS1225|MIHS1225]] | 1 |- | 6554 | [[Uporabnik:Mihpoh|Mihpoh]] | 1 |- | 6555 | [[Uporabnik:Mihibo5|Mihibo5]] | 1 |- | 6556 | [[Uporabnik:Mihelicj21|Mihelicj21]] | 1 |- | 6557 | [[Uporabnik:Mihek~slwiki|Mihek~slwiki]] | 1 |- | 6558 | [[Uporabnik:Miha Zupan|Miha Zupan]] | 1 |- | 6559 | [[Uporabnik:Mihatrosa|Mihatrosa]] | 1 |- | 6560 | [[Uporabnik:Mihastih|Mihastih]] | 1 |- | 6561 | [[Uporabnik:Miha.skudnik|Miha.skudnik]] | 1 |- | 6562 | [[Uporabnik:Mihase132|Mihase132]] | 1 |- | 6563 | [[Uporabnik:Mihasalobir|Mihasalobir]] | 1 |- | 6564 | [[Uporabnik:Miha Pilic Turk|Miha Pilic Turk]] | 1 |- | 6565 | [[Uporabnik:Miha.novak|Miha.novak]] | 1 |- | 6566 | [[Uporabnik:Mihanemec|Mihanemec]] | 1 |- | 6567 | [[Uporabnik:Miha neki1234|Miha neki1234]] | 1 |- | 6568 | [[Uporabnik:MihaMirtič|MihaMirtič]] | 1 |- | 6569 | [[Uporabnik:Mihalevstik|Mihalevstik]] | 1 |- | 6570 | [[Uporabnik:Miha krusec|Miha krusec]] | 1 |- | 6571 | [[Uporabnik:Miha.kolenc|Miha.kolenc]] | 1 |- | 6572 | [[Uporabnik:Mihakoc|Mihakoc]] | 1 |- | 6573 | [[Uporabnik:Miha klovar|Miha klovar]] | 1 |- | 6574 | [[Uporabnik:Miha Garbajs|Miha Garbajs]] | 1 |- | 6575 | [[Uporabnik:Mihael Z|Mihael Z]] | 1 |- | 6576 | [[Uporabnik:Mihael Sledič|Mihael Sledič]] | 1 |- | 6577 | [[Uporabnik:Mihaellla|Mihaellla]] | 1 |- | 6578 | [[Uporabnik:Mihaelao|Mihaelao]] | 1 |- | 6579 | [[Uporabnik:Mihael996|Mihael996]] | 1 |- | 6580 | [[Uporabnik:Mihael7878|Mihael7878]] | 1 |- | 6581 | [[Uporabnik:Mihack|Mihack]] | 1 |- | 6582 | [[Uporabnik:Mihac|Mihac]] | 1 |- | 6583 | [[Uporabnik:Miha Brodnik|Miha Brodnik]] | 1 |- | 6584 | [[Uporabnik:Miha.B.I.|Miha.B.I.]] | 1 |- | 6585 | [[Uporabnik:Mihabarboric|Mihabarboric]] | 1 |- | 6586 | [[Uporabnik:MihaAbram945|MihaAbram945]] | 1 |- | 6587 | [[Uporabnik:Miha-63050120|Miha-63050120]] | 1 |- | 6588 | [[Uporabnik:Miha 22|Miha 22]] | 1 |- | 6589 | [[Uporabnik:Miha211|Miha211]] | 1 |- | 6590 | [[Uporabnik:Miha19|Miha19]] | 1 |- | 6591 | [[Uporabnik:Miha1711|Miha1711]] | 1 |- | 6592 | [[Uporabnik:Miha123456789|Miha123456789]] | 1 |- | 6593 | [[Uporabnik:Miha007|Miha007]] | 1 |- | 6594 | [[Uporabnik:MihA|MihA]] | 1 |- | 6595 | [[Uporabnik:Migranti1|Migranti1]] | 1 |- | 6596 | [[Uporabnik:MiFajs|MiFajs]] | 1 |- | 6597 | [[Uporabnik:MiddlemistRed|MiddlemistRed]] | 1 |- | 6598 | [[Uporabnik:Micromys minutus|Micromys minutus]] | 1 |- | 6599 | [[Uporabnik:Mico990|Mico990]] | 1 |- | 6600 | [[Uporabnik:Micka6p|Micka6p]] | 1 |- | 6601 | [[Uporabnik:MichFra5|MichFra5]] | 1 |- | 6602 | [[Uporabnik:Michellle|Michellle]] | 1 |- | 6603 | [[Uporabnik:Micek 52|Micek 52]] | 1 |- | 6604 | [[Uporabnik:MiaiT|MiaiT]] | 1 |- | 6605 | [[Uporabnik:Miad|Miad]] | 1 |- | 6606 | [[Uporabnik:Mhribar|Mhribar]] | 1 |- | 6607 | [[Uporabnik:MHIRM|MHIRM]] | 1 |- | 6608 | [[Uporabnik:Mhame|Mhame]] | 1 |- | 6609 | [[Uporabnik:Mguli|Mguli]] | 1 |- | 6610 | [[Uporabnik:Mgosenca|Mgosenca]] | 1 |- | 6611 | [[Uporabnik:M.Gorjup|M.Gorjup]] | 1 |- | 6612 | [[Uporabnik:Mglava7|Mglava7]] | 1 |- | 6613 | [[Uporabnik:Mggacho|Mggacho]] | 1 |- | 6614 | [[Uporabnik:Mgalicic|Mgalicic]] | 1 |- | 6615 | [[Uporabnik:Mgajver63020010|Mgajver63020010]] | 1 |- | 6616 | [[Uporabnik:Mg 63040045|Mg 63040045]] | 1 |- | 6617 | [[Uporabnik:Mferle|Mferle]] | 1 |- | 6618 | [[Uporabnik:Mezuv|Mezuv]] | 1 |- | 6619 | [[Uporabnik:Meznaric|Meznaric]] | 1 |- | 6620 | [[Uporabnik:Meznar|Meznar]] | 1 |- | 6621 | [[Uporabnik:MEvica|MEvica]] | 1 |- | 6622 | [[Uporabnik:Metyodelucia|Metyodelucia]] | 1 |- | 6623 | [[Uporabnik:Metulj~slwiki|Metulj~slwiki]] | 1 |- | 6624 | [[Uporabnik:Metulj2|Metulj2]] | 1 |- | 6625 | [[Uporabnik:Metulchk*|Metulchk*]] | 1 |- | 6626 | [[Uporabnik:Mettom|Mettom]] | 1 |- | 6627 | [[Uporabnik:Metropolis123456789|Metropolis123456789]] | 1 |- | 6628 | [[Uporabnik:Metra.si|Metra.si]] | 1 |- | 6629 | [[Uporabnik:Metr45ch|Metr45ch]] | 1 |- | 6630 | [[Uporabnik:Metod.pracek|Metod.pracek]] | 1 |- | 6631 | [[Uporabnik:Metoda|Metoda]] | 1 |- | 6632 | [[Uporabnik:Metkazupanic|Metkazupanic]] | 1 |- | 6633 | [[Uporabnik:Metka.zaloznik|Metka.zaloznik]] | 1 |- | 6634 | [[Uporabnik:Metka.psidelo|Metka.psidelo]] | 1 |- | 6635 | [[Uporabnik:Metka Galič|Metka Galič]] | 1 |- | 6636 | [[Uporabnik:Metkag|Metkag]] | 1 |- | 6637 | [[Uporabnik:Metkaasic|Metkaasic]] | 1 |- | 6638 | [[Uporabnik:Metek~slwiki|Metek~slwiki]] | 1 |- | 6639 | [[Uporabnik:Meta.vombat|Meta.vombat]] | 1 |- | 6640 | [[Uporabnik:Meta Volk|Meta Volk]] | 1 |- | 6641 | [[Uporabnik:Metaur~slwiki|Metaur~slwiki]] | 1 |- | 6642 | [[Uporabnik:Meta travnik|Meta travnik]] | 1 |- | 6643 | [[Uporabnik:Metallica Warrior|Metallica Warrior]] | 1 |- | 6644 | [[Uporabnik:Metalc 1|Metalc 1]] | 1 |- | 6645 | [[Uporabnik:Metajaz|Metajaz]] | 1 |- | 6646 | [[Uporabnik:MetaDoba|MetaDoba]] | 1 |- | 6647 | [[Uporabnik:Meta 96|Meta 96]] | 1 |- | 6648 | [[Uporabnik:Meta90|Meta90]] | 1 |- | 6649 | [[Uporabnik:MestoMiru|MestoMiru]] | 1 |- | 6650 | [[Uporabnik:Messlo|Messlo]] | 1 |- | 6651 | [[Uporabnik:Meryca|Meryca]] | 1 |- | 6652 | [[Uporabnik:Mersije|Mersije]] | 1 |- | 6653 | [[Uporabnik:Mercy1|Mercy1]] | 1 |- | 6654 | [[Uporabnik:MercedesBenz300SE|MercedesBenz300SE]] | 1 |- | 6655 | [[Uporabnik:Meowulf7|Meowulf7]] | 1 |- | 6656 | [[Uporabnik:Mentorsi3|Mentorsi3]] | 1 |- | 6657 | [[Uporabnik:Mentol~slwiki|Mentol~slwiki]] | 1 |- | 6658 | [[Uporabnik:Mentolovatina|Mentolovatina]] | 1 |- | 6659 | [[Uporabnik:Mentir|Mentir]] | 1 |- | 6660 | [[Uporabnik:Mentaldisorders25|Mentaldisorders25]] | 1 |- | 6661 | [[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] | 1 |- | 6662 | [[Uporabnik:Memo~slwiki|Memo~slwiki]] | 1 |- | 6663 | [[Uporabnik:Melodija glasbila|Melodija glasbila]] | 1 |- | 6664 | [[Uporabnik:MElodIc|MElodIc]] | 1 |- | 6665 | [[Uporabnik:Melita Brajkovec|Melita Brajkovec]] | 1 |- | 6666 | [[Uporabnik:Melisar|Melisar]] | 1 |- | 6667 | [[Uporabnik:Melirodm|Melirodm]] | 1 |- | 6668 | [[Uporabnik:MelinaHrza|MelinaHrza]] | 1 |- | 6669 | [[Uporabnik:Melčika|Melčika]] | 1 |- | 6670 | [[Uporabnik:Melchy00|Melchy00]] | 1 |- | 6671 | [[Uporabnik:Mela~slwiki|Mela~slwiki]] | 1 |- | 6672 | [[Uporabnik:Melanija Košir|Melanija Košir]] | 1 |- | 6673 | [[Uporabnik:Melanie drev|Melanie drev]] | 1 |- | 6674 | [[Uporabnik:Melančič|Melančič]] | 1 |- | 6675 | [[Uporabnik:Mekas2004|Mekas2004]] | 1 |- | 6676 | [[Uporabnik:Mejaši|Mejaši]] | 1 |- | 6677 | [[Uporabnik:MeisterAemon|MeisterAemon]] | 1 |- | 6678 | [[Uporabnik:Meintrieb|Meintrieb]] | 1 |- | 6679 | [[Uporabnik:Mehrlicht|Mehrlicht]] | 1 |- | 6680 | [[Uporabnik:Mehokodro|Mehokodro]] | 1 |- | 6681 | [[Uporabnik:Mehatronko|Mehatronko]] | 1 |- | 6682 | [[Uporabnik:Meglic.monika|Meglic.monika]] | 1 |- | 6683 | [[Uporabnik:Meglicj|Meglicj]] | 1 |- | 6684 | [[Uporabnik:Meglič|Meglič]] | 1 |- | 6685 | [[Uporabnik:Megiper|Megiper]] | 1 |- | 6686 | [[Uporabnik:MegiM|MegiM]] | 1 |- | 6687 | [[Uporabnik:Megalaman|Megalaman]] | 1 |- | 6688 | [[Uporabnik:Megab0y|Megab0y]] | 1 |- | 6689 | [[Uporabnik:Medverca|Medverca]] | 1 |- | 6690 | [[Uporabnik:Medstud4103|Medstud4103]] | 1 |- | 6691 | [[Uporabnik:Medka~slwiki|Medka~slwiki]] | 1 |- | 6692 | [[Uporabnik:Medita|Medita]] | 1 |- | 6693 | [[Uporabnik:Medimedi|Medimedi]] | 1 |- | 6694 | [[Uporabnik:Medikali|Medikali]] | 1 |- | 6695 | [[Uporabnik:Medijski Partner|Medijski Partner]] | 1 |- | 6696 | [[Uporabnik:Medicinjarka|Medicinjarka]] | 1 |- | 6697 | [[Uporabnik:Medeja Kejzar|Medeja Kejzar]] | 1 |- | 6698 | [[Uporabnik:Mdv99|Mdv99]] | 1 |- | 6699 | [[Uporabnik:Mdragolic|Mdragolic]] | 1 |- | 6700 | [[Uporabnik:Mdolin|Mdolin]] | 1 |- | 6701 | [[Uporabnik:MDL-98|MDL-98]] | 1 |- | 6702 | [[Uporabnik:M cunk|M cunk]] | 1 |- | 6703 | [[Uporabnik:McLeito|McLeito]] | 1 |- | 6704 | [[Uporabnik:Mcknme|Mcknme]] | 1 |- | 6705 | [[Uporabnik:Mchusband|Mchusband]] | 1 |- | 6706 | [[Uporabnik:MCestnik2|MCestnik2]] | 1 |- | 6707 | [[Uporabnik:MCAMKO|MCAMKO]] | 1 |- | 6708 | [[Uporabnik:M-butterfly|M-butterfly]] | 1 |- | 6709 | [[Uporabnik:MBSJ|MBSJ]] | 1 |- | 6710 | [[Uporabnik:Mboskoski|Mboskoski]] | 1 |- | 6711 | [[Uporabnik:Mbmarjetica|Mbmarjetica]] | 1 |- | 6712 | [[Uporabnik:Mbaskovc|Mbaskovc]] | 1 |- | 6713 | [[Uporabnik:MB75|MB75]] | 1 |- | 6714 | [[Uporabnik:Mazupan|Mazupan]] | 1 |- | 6715 | [[Uporabnik:Mazdacvetko|Mazdacvetko]] | 1 |- | 6716 | [[Uporabnik:Mayjunijinseptember|Mayjunijinseptember]] | 1 |- | 6717 | [[Uporabnik:Maybug~slwiki|Maybug~slwiki]] | 1 |- | 6718 | [[Uporabnik:Maya any|Maya any]] | 1 |- | 6719 | [[Uporabnik:Maxright|Maxright]] | 1 |- | 6720 | [[Uporabnik:Maxpe82|Maxpe82]] | 1 |- | 6721 | [[Uporabnik:Maxnoc|Maxnoc]] | 1 |- | 6722 | [[Uporabnik:MaxM95|MaxM95]] | 1 |- | 6723 | [[Uporabnik:MaximGeorgi|MaximGeorgi]] | 1 |- | 6724 | [[Uporabnik:Max Bizjak|Max Bizjak]] | 1 |- | 6725 | [[Uporabnik:Max12325|Max12325]] | 1 |- | 6726 | [[Uporabnik:Mavrica111|Mavrica111]] | 1 |- | 6727 | [[Uporabnik:Maverik~slwiki|Maverik~slwiki]] | 1 |- | 6728 | [[Uporabnik:Maver C|Maver C]] | 1 |- | 6729 | [[Uporabnik:Mavanzo|Mavanzo]] | 1 |- | 6730 | [[Uporabnik:Mauro Joan|Mauro Joan]] | 1 |- | 6731 | [[Uporabnik:Mattyazz|Mattyazz]] | 1 |- | 6732 | [[Uporabnik:MattsDo|MattsDo]] | 1 |- | 6733 | [[Uporabnik:Mattiauss|Mattiauss]] | 1 |- | 6734 | [[Uporabnik:Matthew Loaf|Matthew Loaf]] | 1 |- | 6735 | [[Uporabnik:Matteo31|Matteo31]] | 1 |- | 6736 | [[Uporabnik:Matteja|Matteja]] | 1 |- | 6737 | [[Uporabnik:MatSkofljanec|MatSkofljanec]] | 1 |- | 6738 | [[Uporabnik:MatRopas|MatRopas]] | 1 |- | 6739 | [[Uporabnik:Matrix305|Matrix305]] | 1 |- | 6740 | [[Uporabnik:MatPav|MatPav]] | 1 |- | 6741 | [[Uporabnik:Matneo|Matneo]] | 1 |- | 6742 | [[Uporabnik:Matmul|Matmul]] | 1 |- | 6743 | [[Uporabnik:Matjažvrtačič|Matjažvrtačič]] | 1 |- | 6744 | [[Uporabnik:Matjazv1|Matjazv1]] | 1 |- | 6745 | [[Uporabnik:Matjaž Tome|Matjaž Tome]] | 1 |- | 6746 | [[Uporabnik:Matjazraimondi|Matjazraimondi]] | 1 |- | 6747 | [[Uporabnik:Matjaž Lj.|Matjaž Lj.]] | 1 |- | 6748 | [[Uporabnik:Matjazh1|Matjazh1]] | 1 |- | 6749 | [[Uporabnik:MatjazGerm|MatjazGerm]] | 1 |- | 6750 | [[Uporabnik:MatjazGams|MatjazGams]] | 1 |- | 6751 | [[Uporabnik:Matjazbav|Matjazbav]] | 1 |- | 6752 | [[Uporabnik:Matjašec|Matjašec]] | 1 |- | 6753 | [[Uporabnik:Matiz~slwiki|Matiz~slwiki]] | 1 |- | 6754 | [[Uporabnik:Matilda777|Matilda777]] | 1 |- | 6755 | [[Uporabnik:Matik~slwiki|Matik~slwiki]] | 1 |- | 6756 | [[Uporabnik:MatiKKKK|MatiKKKK]] | 1 |- | 6757 | [[Uporabnik:Matijazupan|Matijazupan]] | 1 |- | 6758 | [[Uporabnik:MatijaZajsek|MatijaZajsek]] | 1 |- | 6759 | [[Uporabnik:MatijaTP|MatijaTP]] | 1 |- | 6760 | [[Uporabnik:Matija pusnik|Matija pusnik]] | 1 |- | 6761 | [[Uporabnik:MatijaH|MatijaH]] | 1 |- | 6762 | [[Uporabnik:Matijafvv|Matijafvv]] | 1 |- | 6763 | [[Uporabnik:Matijablv|Matijablv]] | 1 |- | 6764 | [[Uporabnik:Matija13|Matija13]] | 1 |- | 6765 | [[Uporabnik:Matic Vučina|Matic Vučina]] | 1 |- | 6766 | [[Uporabnik:MaticU|MaticU]] | 1 |- | 6767 | [[Uporabnik:Matic.s.k|Matic.s.k]] | 1 |- | 6768 | [[Uporabnik:Maticpis|Maticpis]] | 1 |- | 6769 | [[Uporabnik:Maticpi|Maticpi]] | 1 |- | 6770 | [[Uporabnik:Maticmatjasic|Maticmatjasic]] | 1 |- | 6771 | [[Uporabnik:MaticMatevž|MaticMatevž]] | 1 |- | 6772 | [[Uporabnik:Maticm|Maticm]] | 1 |- | 6773 | [[Uporabnik:Matic Kovačič|Matic Kovačič]] | 1 |- | 6774 | [[Uporabnik:Maticklopcic|Maticklopcic]] | 1 |- | 6775 | [[Uporabnik:Maticdaca|Maticdaca]] | 1 |- | 6776 | [[Uporabnik:Maticc13|Maticc13]] | 1 |- | 6777 | [[Uporabnik:Matica slovenská|Matica slovenská]] | 1 |- | 6778 | [[Uporabnik:Matic1202|Matic1202]] | 1 |- | 6779 | [[Uporabnik:Matic10|Matic10]] | 1 |- | 6780 | [[Uporabnik:Matia~slwiki|Matia~slwiki]] | 1 |- | 6781 | [[Uporabnik:Matia9|Matia9]] | 1 |- | 6782 | [[Uporabnik:MateZ|MateZ]] | 1 |- | 6783 | [[Uporabnik:Matewck|Matewck]] | 1 |- | 6784 | [[Uporabnik:Matevž.tyr|Matevž.tyr]] | 1 |- | 6785 | [[Uporabnik:Matevz.stropnik|Matevz.stropnik]] | 1 |- | 6786 | [[Uporabnik:Matevzsega|Matevzsega]] | 1 |- | 6787 | [[Uporabnik:Matevz.lev88|Matevz.lev88]] | 1 |- | 6788 | [[Uporabnik:Matevž Kunc|Matevž Kunc]] | 1 |- | 6789 | [[Uporabnik:Mateus276|Mateus276]] | 1 |- | 6790 | [[Uporabnik:MateP|MateP]] | 1 |- | 6791 | [[Uporabnik:Matemato|Matemato]] | 1 |- | 6792 | [[Uporabnik:MatejVine91|MatejVine91]] | 1 |- | 6793 | [[Uporabnik:Matejukmar|Matejukmar]] | 1 |- | 6794 | [[Uporabnik:Matejtonejec|Matejtonejec]] | 1 |- | 6795 | [[Uporabnik:MatejToma|MatejToma]] | 1 |- | 6796 | [[Uporabnik:Matej Skibin|Matej Skibin]] | 1 |- | 6797 | [[Uporabnik:Matejs123|Matejs123]] | 1 |- | 6798 | [[Uporabnik:Matejresnik1993|Matejresnik1993]] | 1 |- | 6799 | [[Uporabnik:Matejlor|Matejlor]] | 1 |- | 6800 | [[Uporabnik:Matej Kolmanic|Matej Kolmanic]] | 1 |- | 6801 | [[Uporabnik:Matejko123|Matejko123]] | 1 |- | 6802 | [[Uporabnik:Matejkag|Matejkag]] | 1 |- | 6803 | [[Uporabnik:MatejK42|MatejK42]] | 1 |- | 6804 | [[Uporabnik:Matejjersin|Matejjersin]] | 1 |- | 6805 | [[Uporabnik:Matejfari|Matejfari]] | 1 |- | 6806 | [[Uporabnik:MatejCelik|MatejCelik]] | 1 |- | 6807 | [[Uporabnik:MaTeJcEkM|MaTeJcEkM]] | 1 |- | 6808 | [[Uporabnik:Matej.bostjancic|Matej.bostjancic]] | 1 |- | 6809 | [[Uporabnik:Matej bf|Matej bf]] | 1 |- | 6810 | [[Uporabnik:Mateja.zupa|Mateja.zupa]] | 1 |- | 6811 | [[Uporabnik:Mateja Vozelj|Mateja Vozelj]] | 1 |- | 6812 | [[Uporabnik:Matejav|Matejav]] | 1 |- | 6813 | [[Uporabnik:Mateja Tomsic|Mateja Tomsic]] | 1 |- | 6814 | [[Uporabnik:Mateja Šlankovič|Mateja Šlankovič]] | 1 |- | 6815 | [[Uporabnik:Mateja Plesec|Mateja Plesec]] | 1 |- | 6816 | [[Uporabnik:Mateja Pirc|Mateja Pirc]] | 1 |- | 6817 | [[Uporabnik:MatejaPes|MatejaPes]] | 1 |- | 6818 | [[Uporabnik:MatejaM|MatejaM]] | 1 |- | 6819 | [[Uporabnik:Mateja Kos|Mateja Kos]] | 1 |- | 6820 | [[Uporabnik:MatejaKlinc|MatejaKlinc]] | 1 |- | 6821 | [[Uporabnik:Mateja Javeršek|Mateja Javeršek]] | 1 |- | 6822 | [[Uporabnik:MatejaJ|MatejaJ]] | 1 |- | 6823 | [[Uporabnik:MatejaHer.|MatejaHer.]] | 1 |- | 6824 | [[Uporabnik:Matejagorsic|Matejagorsic]] | 1 |- | 6825 | [[Uporabnik:Mateja.frank|Mateja.frank]] | 1 |- | 6826 | [[Uporabnik:Matejabilavcic|Matejabilavcic]] | 1 |- | 6827 | [[Uporabnik:MatejaAvbersek|MatejaAvbersek]] | 1 |- | 6828 | [[Uporabnik:Matejaa123|Matejaa123]] | 1 |- | 6829 | [[Uporabnik:Mateja2|Mateja2]] | 1 |- | 6830 | [[Uporabnik:Matej78M|Matej78M]] | 1 |- | 6831 | [[Uporabnik:Matea Rahija|Matea Rahija]] | 1 |- | 6832 | [[Uporabnik:Matbar~slwiki|Matbar~slwiki]] | 1 |- | 6833 | [[Uporabnik:Mat3~slwiki|Mat3~slwiki]] | 1 |- | 6834 | [[Uporabnik:Mat2000|Mat2000]] | 1 |- | 6835 | [[Uporabnik:Masuj|Masuj]] | 1 |- | 6836 | [[Uporabnik:Masternekdo2|Masternekdo2]] | 1 |- | 6837 | [[Uporabnik:Massimocicc|Massimocicc]] | 1 |- | 6838 | [[Uporabnik:Masongana|Masongana]] | 1 |- | 6839 | [[Uporabnik:Maskartin|Maskartin]] | 1 |- | 6840 | [[Uporabnik:Mašiii|Mašiii]] | 1 |- | 6841 | [[Uporabnik:Masie|Masie]] | 1 |- | 6842 | [[Uporabnik:Mashy~slwiki|Mashy~slwiki]] | 1 |- | 6843 | [[Uporabnik:Maschennka|Maschennka]] | 1 |- | 6844 | [[Uporabnik:Masazizek|Masazizek]] | 1 |- | 6845 | [[Uporabnik:Masa V|Masa V]] | 1 |- | 6846 | [[Uporabnik:Maša Tomaž gimb|Maša Tomaž gimb]] | 1 |- | 6847 | [[Uporabnik:Masaslana|Masaslana]] | 1 |- | 6848 | [[Uporabnik:Maša Reliškar|Maša Reliškar]] | 1 |- | 6849 | [[Uporabnik:Maša lana|Maša lana]] | 1 |- | 6850 | [[Uporabnik:Masakrasovec|Masakrasovec]] | 1 |- | 6851 | [[Uporabnik:Masakostanjevec|Masakostanjevec]] | 1 |- | 6852 | [[Uporabnik:Maša Košorok|Maša Košorok]] | 1 |- | 6853 | [[Uporabnik:MašaBreznik|MašaBreznik]] | 1 |- | 6854 | [[Uporabnik:Maša95|Maša95]] | 1 |- | 6855 | [[Uporabnik:Maša 88|Maša 88]] | 1 |- | 6856 | [[Uporabnik:Masa24~slwiki|Masa24~slwiki]] | 1 |- | 6857 | [[Uporabnik:MaryTheo2012|MaryTheo2012]] | 1 |- | 6858 | [[Uporabnik:Maryann|Maryann]] | 1 |- | 6859 | [[Uporabnik:Marvin Rozman|Marvin Rozman]] | 1 |- | 6860 | [[Uporabnik:Maruuuuusa|Maruuuuusa]] | 1 |- | 6861 | [[Uporabnik:Maruska peternelj|Maruska peternelj]] | 1 |- | 6862 | [[Uporabnik:Maruskahrastar|Maruskahrastar]] | 1 |- | 6863 | [[Uporabnik:Maruska.cerkvenik|Maruska.cerkvenik]] | 1 |- | 6864 | [[Uporabnik:Maruska1234|Maruska1234]] | 1 |- | 6865 | [[Uporabnik:Marushka|Marushka]] | 1 |- | 6866 | [[Uporabnik:Marusas|Marusas]] | 1 |- | 6867 | [[Uporabnik:Maruša Rupar|Maruša Rupar]] | 1 |- | 6868 | [[Uporabnik:Marusaro|Marusaro]] | 1 |- | 6869 | [[Uporabnik:MarusaRibic|MarusaRibic]] | 1 |- | 6870 | [[Uporabnik:Maruša Podboršek|Maruša Podboršek]] | 1 |- | 6871 | [[Uporabnik:Maruša Križaj|Maruša Križaj]] | 1 |- | 6872 | [[Uporabnik:Marusakopac|Marusakopac]] | 1 |- | 6873 | [[Uporabnik:Marusa.jost|Marusa.jost]] | 1 |- | 6874 | [[Uporabnik:Maruša Jaklič|Maruša Jaklič]] | 1 |- | 6875 | [[Uporabnik:MarusaGrm|MarusaGrm]] | 1 |- | 6876 | [[Uporabnik:Maruša Flis|Maruša Flis]] | 1 |- | 6877 | [[Uporabnik:Marusa 88|Marusa 88]] | 1 |- | 6878 | [[Uporabnik:Marto9|Marto9]] | 1 |- | 6879 | [[Uporabnik:Martinwpedia|Martinwpedia]] | 1 |- | 6880 | [[Uporabnik:Martin Simcic|Martin Simcic]] | 1 |- | 6881 | [[Uporabnik:Martinkuznik1|Martinkuznik1]] | 1 |- | 6882 | [[Uporabnik:Martin kr|Martin kr]] | 1 |- | 6883 | [[Uporabnik:Martinj19|Martinj19]] | 1 |- | 6884 | [[Uporabnik:Martinique~slwiki|Martinique~slwiki]] | 1 |- | 6885 | [[Uporabnik:Martince|Martince]] | 1 |- | 6886 | [[Uporabnik:Martin Belušič|Martin Belušič]] | 1 |- | 6887 | [[Uporabnik:Martina.Ugrin|Martina.Ugrin]] | 1 |- | 6888 | [[Uporabnik:Martina Smerdelj|Martina Smerdelj]] | 1 |- | 6889 | [[Uporabnik:MartinaSajovic|MartinaSajovic]] | 1 |- | 6890 | [[Uporabnik:Martinar|Martinar]] | 1 |- | 6891 | [[Uporabnik:Martina Potrč|Martina Potrč]] | 1 |- | 6892 | [[Uporabnik:Martina farkaš|Martina farkaš]] | 1 |- | 6893 | [[Uporabnik:Martina84|Martina84]] | 1 |- | 6894 | [[Uporabnik:Martin43DOL|Martin43DOL]] | 1 |- | 6895 | [[Uporabnik:Martika~slwiki|Martika~slwiki]] | 1 |- | 6896 | [[Uporabnik:Martexo87|Martexo87]] | 1 |- | 6897 | [[Uporabnik:MartaK|MartaK]] | 1 |- | 6898 | [[Uporabnik:Marša Vošinek|Marša Vošinek]] | 1 |- | 6899 | [[Uporabnik:Marq W|Marq W]] | 1 |- | 6900 | [[Uporabnik:Marquezfan|Marquezfan]] | 1 |- | 6901 | [[Uporabnik:Marpurg|Marpurg]] | 1 |- | 6902 | [[Uporabnik:MarPhos|MarPhos]] | 1 |- | 6903 | [[Uporabnik:Maroltm|Maroltm]] | 1 |- | 6904 | [[Uporabnik:Marmar222|Marmar222]] | 1 |- | 6905 | [[Uporabnik:Marł łana|Marł łana]] | 1 |- | 6906 | [[Uporabnik:Marla88|Marla88]] | 1 |- | 6907 | [[Uporabnik:Markul9456|Markul9456]] | 1 |- | 6908 | [[Uporabnik:Mark Stupar|Mark Stupar]] | 1 |- | 6909 | [[Uporabnik:Mark Štemberger|Mark Štemberger]] | 1 |- | 6910 | [[Uporabnik:Mark.Peljhan|Mark.Peljhan]] | 1 |- | 6911 | [[Uporabnik:Markozuzek|Markozuzek]] | 1 |- | 6912 | [[Uporabnik:Marko Žigon|Marko Žigon]] | 1 |- | 6913 | [[Uporabnik:Marko.Topic|Marko.Topic]] | 1 |- | 6914 | [[Uporabnik:Marko.susman|Marko.susman]] | 1 |- | 6915 | [[Uporabnik:Marko se|Marko se]] | 1 |- | 6916 | [[Uporabnik:Markopsihologija|Markopsihologija]] | 1 |- | 6917 | [[Uporabnik:Marko Primc|Marko Primc]] | 1 |- | 6918 | [[Uporabnik:Markoprah|Markoprah]] | 1 |- | 6919 | [[Uporabnik:Marko.pavec|Marko.pavec]] | 1 |- | 6920 | [[Uporabnik:Markoos|Markoos]] | 1 |- | 6921 | [[Uporabnik:Markom6|Markom6]] | 1 |- | 6922 | [[Uporabnik:Markolampret|Markolampret]] | 1 |- | 6923 | [[Uporabnik:MarkoKovac|MarkoKovac]] | 1 |- | 6924 | [[Uporabnik:Marko Korošec|Marko Korošec]] | 1 |- | 6925 | [[Uporabnik:Marko Kodrič|Marko Kodrič]] | 1 |- | 6926 | [[Uporabnik:MarkoJuv|MarkoJuv]] | 1 |- | 6927 | [[Uporabnik:Marko Jačimović|Marko Jačimović]] | 1 |- | 6928 | [[Uporabnik:Markoirsic|Markoirsic]] | 1 |- | 6929 | [[Uporabnik:Markocar315|Markocar315]] | 1 |- | 6930 | [[Uporabnik:Marko Bukovec|Marko Bukovec]] | 1 |- | 6931 | [[Uporabnik:Markobencak|Markobencak]] | 1 |- | 6932 | [[Uporabnik:Marko A|Marko A]] | 1 |- | 6933 | [[Uporabnik:Marko2006A|Marko2006A]] | 1 |- | 6934 | [[Uporabnik:Mark.novak|Mark.novak]] | 1 |- | 6935 | [[Uporabnik:Markey|Markey]] | 1 |- | 6936 | [[Uporabnik:Markelca|Markelca]] | 1 |- | 6937 | [[Uporabnik:Mark78|Mark78]] | 1 |- | 6938 | [[Uporabnik:Marjetka.tomazin|Marjetka.tomazin]] | 1 |- | 6939 | [[Uporabnik:Marjetka.l89|Marjetka.l89]] | 1 |- | 6940 | [[Uporabnik:Marjetaz|Marjetaz]] | 1 |- | 6941 | [[Uporabnik:Marjeta.lipuzic|Marjeta.lipuzic]] | 1 |- | 6942 | [[Uporabnik:Marjeta Furlan|Marjeta Furlan]] | 1 |- | 6943 | [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] | 1 |- | 6944 | [[Uporabnik:Marjan Tomki|Marjan Tomki]] | 1 |- | 6945 | [[Uporabnik:Marjan~slwiki|Marjan~slwiki]] | 1 |- | 6946 | [[Uporabnik:MarjanP2|MarjanP2]] | 1 |- | 6947 | [[Uporabnik:MarjanMoskon|MarjanMoskon]] | 1 |- | 6948 | [[Uporabnik:Marjanmiromorje|Marjanmiromorje]] | 1 |- | 6949 | [[Uporabnik:Marjan Grah|Marjan Grah]] | 1 |- | 6950 | [[Uporabnik:Marjanca scheicher|Marjanca scheicher]] | 1 |- | 6951 | [[Uporabnik:Marjana van|Marjana van]] | 1 |- | 6952 | [[Uporabnik:Marjan313|Marjan313]] | 1 |- | 6953 | [[Uporabnik:Maripossa~slwiki|Maripossa~slwiki]] | 1 |- | 6954 | [[Uporabnik:Marino.93|Marino.93]] | 1 |- | 6955 | [[Uporabnik:Marinka Cergol|Marinka Cergol]] | 1 |- | 6956 | [[Uporabnik:MarinaM0712|MarinaM0712]] | 1 |- | 6957 | [[Uporabnik:MarinaB1990|MarinaB1990]] | 1 |- | 6958 | [[Uporabnik:Marijini otroci|Marijini otroci]] | 1 |- | 6959 | [[Uporabnik:Marija Novak|Marija Novak]] | 1 |- | 6960 | [[Uporabnik:Marijana.toplek|Marijana.toplek]] | 1 |- | 6961 | [[Uporabnik:Marijana in jan|Marijana in jan]] | 1 |- | 6962 | [[Uporabnik:Marija Male|Marija Male]] | 1 |- | 6963 | [[Uporabnik:Marija.luksic|Marija.luksic]] | 1 |- | 6964 | [[Uporabnik:Mari Iskorkina|Mari Iskorkina]] | 1 |- | 6965 | [[Uporabnik:Marichka1945|Marichka1945]] | 1 |- | 6966 | [[Uporabnik:Marica~slwiki|Marica~slwiki]] | 1 |- | 6967 | [[Uporabnik:Marica Massaro|Marica Massaro]] | 1 |- | 6968 | [[Uporabnik:MariborčanSlo7|MariborčanSlo7]] | 1 |- | 6969 | [[Uporabnik:MariborcanSLO|MariborcanSLO]] | 1 |- | 6970 | [[Uporabnik:Mariborcan1164|Mariborcan1164]] | 1 |- | 6971 | [[Uporabnik:Marianocecowski|Marianocecowski]] | 1 |- | 6972 | [[Uporabnik:MariaNikolaevna|MariaNikolaevna]] | 1 |- | 6973 | [[Uporabnik:MariaFrank12|MariaFrank12]] | 1 |- | 6974 | [[Uporabnik:Marezi|Marezi]] | 1 |- | 6975 | [[Uporabnik:Marenzhe|Marenzhe]] | 1 |- | 6976 | [[Uporabnik:MarenčeJ|MarenčeJ]] | 1 |- | 6977 | [[Uporabnik:Marelična čebelica|Marelična čebelica]] | 1 |- | 6978 | [[Uporabnik:MareekK|MareekK]] | 1 |- | 6979 | [[Uporabnik:Mare69|Mare69]] | 1 |- | 6980 | [[Uporabnik:Marcya|Marcya]] | 1 |- | 6981 | [[Uporabnik:Marco~slwiki|Marco~slwiki]] | 1 |- | 6982 | [[Uporabnik:Marcin1988|Marcin1988]] | 1 |- | 6983 | [[Uporabnik:Marciaa|Marciaa]] | 1 |- | 6984 | [[Uporabnik:Marcelko321|Marcelko321]] | 1 |- | 6985 | [[Uporabnik:Marcelk|Marcelk]] | 1 |- | 6986 | [[Uporabnik:Marcelinvino|Marcelinvino]] | 1 |- | 6987 | [[Uporabnik:Marcel87|Marcel87]] | 1 |- | 6988 | [[Uporabnik:Marbaj|Marbaj]] | 1 |- | 6989 | [[Uporabnik:Maramilic|Maramilic]] | 1 |- | 6990 | [[Uporabnik:MaraDora|MaraDora]] | 1 |- | 6991 | [[Uporabnik:Mara DF|Mara DF]] | 1 |- | 6992 | [[Uporabnik:Mar7inPrinc3|Mar7inPrinc3]] | 1 |- | 6993 | [[Uporabnik:Manya~slwiki|Manya~slwiki]] | 1 |- | 6994 | [[Uporabnik:Manuelapolanc|Manuelapolanc]] | 1 |- | 6995 | [[Uporabnik:Mannca|Mannca]] | 1 |- | 6996 | [[Uporabnik:ManjaTajda|ManjaTajda]] | 1 |- | 6997 | [[Uporabnik:ManjaM|ManjaM]] | 1 |- | 6998 | [[Uporabnik:ManjaGrey|ManjaGrey]] | 1 |- | 6999 | [[Uporabnik:Manjaaa|Manjaaa]] | 1 |- | 7000 | [[Uporabnik:Maniacduhockey|Maniacduhockey]] | 1 |- |} jupd23lywjdr3xcir4jbr3q2xbwg2wk Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/7001–8000 4 485419 6747246 6731703 2026-09-06T07:24:35Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 7001–8000 6747246 wikitext text/x-wiki === 7001–8000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 7001 | [[Uporabnik:ManiaC|ManiaC]] | 1 |- | 7002 | [[Uporabnik:Mangojum|Mangojum]] | 1 |- | 7003 | [[Uporabnik:Mangocuki|Mangocuki]] | 1 |- | 7004 | [[Uporabnik:Manevem|Manevem]] | 1 |- | 7005 | [[Uporabnik:Manela|Manela]] | 1 |- | 7006 | [[Uporabnik:Mandm63040075|Mandm63040075]] | 1 |- | 7007 | [[Uporabnik:Mandarina1997|Mandarina1997]] | 1 |- | 7008 | [[Uporabnik:Mandala~slwiki|Mandala~slwiki]] | 1 |- | 7009 | [[Uporabnik:Manca.sladic|Manca.sladic]] | 1 |- | 7010 | [[Uporabnik:Manca sk|Manca sk]] | 1 |- | 7011 | [[Uporabnik:Mancapirc|Mancapirc]] | 1 |- | 7012 | [[Uporabnik:MancaP|MancaP]] | 1 |- | 7013 | [[Uporabnik:Mancamenca|Mancamenca]] | 1 |- | 7014 | [[Uporabnik:Mancamanca|Mancamanca]] | 1 |- | 7015 | [[Uporabnik:Manca.jelencic|Manca.jelencic]] | 1 |- | 7016 | [[Uporabnik:Manca Jelenc|Manca Jelenc]] | 1 |- | 7017 | [[Uporabnik:Manca Japelj|Manca Japelj]] | 1 |- | 7018 | [[Uporabnik:Manca Bokal|Manca Bokal]] | 1 |- | 7019 | [[Uporabnik:Manca.bohinec|Manca.bohinec]] | 1 |- | 7020 | [[Uporabnik:MancaB|MancaB]] | 1 |- | 7021 | [[Uporabnik:Manca92 PD|Manca92 PD]] | 1 |- | 7022 | [[Uporabnik:Manca8|Manca8]] | 1 |- | 7023 | [[Uporabnik:*Manca*|*Manca*]] | 1 |- | 7024 | [[Uporabnik:Manaan|Manaan]] | 1 |- | 7025 | [[Uporabnik:Mamboitaliana|Mamboitaliana]] | 1 |- | 7026 | [[Uporabnik:Maltisafi|Maltisafi]] | 1 |- | 7027 | [[Uporabnik:Malosežemudi|Malosežemudi]] | 1 |- | 7028 | [[Uporabnik:Mali Roky|Mali Roky]] | 1 |- | 7029 | [[Uporabnik:Malin~slwiki|Malin~slwiki]] | 1 |- | 7030 | [[Uporabnik:Malinovc|Malinovc]] | 1 |- | 7031 | [[Uporabnik:Malimali~slwiki|Malimali~slwiki]] | 1 |- | 7032 | [[Uporabnik:MaliaWrites|MaliaWrites]] | 1 |- | 7033 | [[Uporabnik:Maleczky|Maleczky]] | 1 |- | 7034 | [[Uporabnik:Malčuk|Malčuk]] | 1 |- | 7035 | [[Uporabnik:Malaysia Skyline|Malaysia Skyline]] | 1 |- | 7036 | [[Uporabnik:Malase123|Malase123]] | 1 |- | 7037 | [[Uporabnik:Mala.pupa|Mala.pupa]] | 1 |- | 7038 | [[Uporabnik:Malandro Esloveno|Malandro Esloveno]] | 1 |- | 7039 | [[Uporabnik:Malamafija|Malamafija]] | 1 |- | 7040 | [[Uporabnik:Malafaya|Malafaya]] | 1 |- | 7041 | [[Uporabnik:*MaLa*|*MaLa*]] | 1 |- | 7042 | [[Uporabnik:Maks Viktor|Maks Viktor]] | 1 |- | 7043 | [[Uporabnik:Maksviktor|Maksviktor]] | 1 |- | 7044 | [[Uporabnik:MaksimNatus|MaksimNatus]] | 1 |- | 7045 | [[Uporabnik:Maksimiljan1|Maksimiljan1]] | 1 |- | 7046 | [[Uporabnik:Makscuzak|Makscuzak]] | 1 |- | 7047 | [[Uporabnik:MaksCusak|MaksCusak]] | 1 |- | 7048 | [[Uporabnik:Maksbitenc|Maksbitenc]] | 1 |- | 7049 | [[Uporabnik:Makovka|Makovka]] | 1 |- | 7050 | [[Uporabnik:Makopec|Makopec]] | 1 |- | 7051 | [[Uporabnik:MajuškaMunihova|MajuškaMunihova]] | 1 |- | 7052 | [[Uporabnik:Majster1991|Majster1991]] | 1 |- | 7053 | [[Uporabnik:Majmal|Majmal]] | 1 |- | 7054 | [[Uporabnik:Majks|Majks]] | 1 |- | 7055 | [[Uporabnik:Maj kopasic|Maj kopasic]] | 1 |- | 7056 | [[Uporabnik:Majki91|Majki91]] | 1 |- | 7057 | [[Uporabnik:Majkara|Majkara]] | 1 |- | 7058 | [[Uporabnik:Majdic|Majdic]] | 1 |- | 7059 | [[Uporabnik:Majcola|Majcola]] | 1 |- | 7060 | [[Uporabnik:Majckajc|Majckajc]] | 1 |- | 7061 | [[Uporabnik:Majcipile|Majcipile]] | 1 |- | 7062 | [[Uporabnik:Majchy89|Majchy89]] | 1 |- | 7063 | [[Uporabnik:Majchiplayer|Majchiplayer]] | 1 |- | 7064 | [[Uporabnik:Majcek77|Majcek77]] | 1 |- | 7065 | [[Uporabnik:Majbc1999|Majbc1999]] | 1 |- | 7066 | [[Uporabnik:Maja.zajc90|Maja.zajc90]] | 1 |- | 7067 | [[Uporabnik:Majaweiss5|Majaweiss5]] | 1 |- | 7068 | [[Uporabnik:Maja Vtič|Maja Vtič]] | 1 |- | 7069 | [[Uporabnik:Maja Vezenšek|Maja Vezenšek]] | 1 |- | 7070 | [[Uporabnik:Majavbelj|Majavbelj]] | 1 |- | 7071 | [[Uporabnik:Maja.vavtar|Maja.vavtar]] | 1 |- | 7072 | [[Uporabnik:Maja Urbanc|Maja Urbanc]] | 1 |- | 7073 | [[Uporabnik:MajaTM|MajaTM]] | 1 |- | 7074 | [[Uporabnik:Majastublar|Majastublar]] | 1 |- | 7075 | [[Uporabnik:MajaSGr|MajaSGr]] | 1 |- | 7076 | [[Uporabnik:Maja Regina|Maja Regina]] | 1 |- | 7077 | [[Uporabnik:Maja Rajh|Maja Rajh]] | 1 |- | 7078 | [[Uporabnik:Maja pv|Maja pv]] | 1 |- | 7079 | [[Uporabnik:Maja pučnik~slwiki|Maja pučnik~slwiki]] | 1 |- | 7080 | [[Uporabnik:MajaPsi|MajaPsi]] | 1 |- | 7081 | [[Uporabnik:Majapodobnikar|Majapodobnikar]] | 1 |- | 7082 | [[Uporabnik:Maja.pod|Maja.pod]] | 1 |- | 7083 | [[Uporabnik:Maja Pejic|Maja Pejic]] | 1 |- | 7084 | [[Uporabnik:Maja pavlin|Maja pavlin]] | 1 |- | 7085 | [[Uporabnik:MajaNi|MajaNi]] | 1 |- | 7086 | [[Uporabnik:Maja nemec|Maja nemec]] | 1 |- | 7087 | [[Uporabnik:Maja Narić|Maja Narić]] | 1 |- | 7088 | [[Uporabnik:Maja M. Marinšek|Maja M. Marinšek]] | 1 |- | 7089 | [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] | 1 |- | 7090 | [[Uporabnik:Maja Mavrin|Maja Mavrin]] | 1 |- | 7091 | [[Uporabnik:Maja Malnarič|Maja Malnarič]] | 1 |- | 7092 | [[Uporabnik:Majakrebl|Majakrebl]] | 1 |- | 7093 | [[Uporabnik:MajaKorber|MajaKorber]] | 1 |- | 7094 | [[Uporabnik:Majakorazija|Majakorazija]] | 1 |- | 7095 | [[Uporabnik:Maja Kodre|Maja Kodre]] | 1 |- | 7096 | [[Uporabnik:Majaklr|Majaklr]] | 1 |- | 7097 | [[Uporabnik:Maja Kljajič|Maja Kljajič]] | 1 |- | 7098 | [[Uporabnik:Majaklancic|Majaklancic]] | 1 |- | 7099 | [[Uporabnik:Maja Klan|Maja Klan]] | 1 |- | 7100 | [[Uporabnik:MajaKer|MajaKer]] | 1 |- | 7101 | [[Uporabnik:Maja kenk|Maja kenk]] | 1 |- | 7102 | [[Uporabnik:Majahladnik|Majahladnik]] | 1 |- | 7103 | [[Uporabnik:Majagrah|Majagrah]] | 1 |- | 7104 | [[Uporabnik:Majafifi|Majafifi]] | 1 |- | 7105 | [[Uporabnik:Maja-Eva|Maja-Eva]] | 1 |- | 7106 | [[Uporabnik:Majaet|Majaet]] | 1 |- | 7107 | [[Uporabnik:Maja.dobrajc|Maja.dobrajc]] | 1 |- | 7108 | [[Uporabnik:MajaDevic|MajaDevic]] | 1 |- | 7109 | [[Uporabnik:Maja.deutsch|Maja.deutsch]] | 1 |- | 7110 | [[Uporabnik:Maja.cobec|Maja.cobec]] | 1 |- | 7111 | [[Uporabnik:Majabosnjak|Majabosnjak]] | 1 |- | 7112 | [[Uporabnik:Maja bergant|Maja bergant]] | 1 |- | 7113 | [[Uporabnik:MajaB|MajaB]] | 1 |- | 7114 | [[Uporabnik:Maja28maja|Maja28maja]] | 1 |- | 7115 | [[Uporabnik:Main Hiker|Main Hiker]] | 1 |- | 7116 | [[Uporabnik:Mail277|Mail277]] | 1 |- | 7117 | [[Uporabnik:Maijay7|Maijay7]] | 1 |- | 7118 | [[Uporabnik:Mah~slwiki|Mah~slwiki]] | 1 |- | 7119 | [[Uporabnik:Mahek.mahek|Mahek.mahek]] | 1 |- | 7120 | [[Uporabnik:Mahajda|Mahajda]] | 1 |- | 7121 | [[Uporabnik:Maguenda|Maguenda]] | 1 |- | 7122 | [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] | 1 |- | 7123 | [[Uporabnik:Maggie90|Maggie90]] | 1 |- | 7124 | [[Uporabnik:Maggap|Maggap]] | 1 |- | 7125 | [[Uporabnik:Magdi|Magdi]] | 1 |- | 7126 | [[Uporabnik:Mafalda~slwiki|Mafalda~slwiki]] | 1 |- | 7127 | [[Uporabnik:Madžar|Madžar]] | 1 |- | 7128 | [[Uporabnik:Maduan|Maduan]] | 1 |- | 7129 | [[Uporabnik:Macnna|Macnna]] | 1 |- | 7130 | [[Uporabnik:Mackontom|Mackontom]] | 1 |- | 7131 | [[Uporabnik:Mačica|Mačica]] | 1 |- | 7132 | [[Uporabnik:Macesn3000|Macesn3000]] | 1 |- | 7133 | [[Uporabnik:MaceK M|MaceK M]] | 1 |- | 7134 | [[Uporabnik:Macchiato|Macchiato]] | 1 |- | 7135 | [[Uporabnik:Maattik|Maattik]] | 1 |- | 7136 | [[Uporabnik:MAaTko|MAaTko]] | 1 |- | 7137 | [[Uporabnik:Maateja|Maateja]] | 1 |- | 7138 | [[Uporabnik:MaarkoG|MaarkoG]] | 1 |- | 7139 | [[Uporabnik:Maaatejaaa|Maaatejaaa]] | 1 |- | 7140 | [[Uporabnik:M9182|M9182]] | 1 |- | 7141 | [[Uporabnik:M84~slwiki|M84~slwiki]] | 1 |- | 7142 | [[Uporabnik:M4rbl3|M4rbl3]] | 1 |- | 7143 | [[Uporabnik:M4ng0|M4ng0]] | 1 |- | 7144 | [[Uporabnik:M28S|M28S]] | 1 |- | 7145 | [[Uporabnik:M11rtinba|M11rtinba]] | 1 |- | 7146 | [[Uporabnik:Lzmuc|Lzmuc]] | 1 |- | 7147 | [[Uporabnik:Lzgur|Lzgur]] | 1 |- | 7148 | [[Uporabnik:Lzavsek|Lzavsek]] | 1 |- | 7149 | [[Uporabnik:LZ7|LZ7]] | 1 |- | 7150 | [[Uporabnik:Lyrra|Lyrra]] | 1 |- | 7151 | [[Uporabnik:Lyonesse~slwiki|Lyonesse~slwiki]] | 1 |- | 7152 | [[Uporabnik:Lxbn~slwiki|Lxbn~slwiki]] | 1 |- | 7153 | [[Uporabnik:L.V.Koquinagonas|L.V.Koquinagonas]] | 1 |- | 7154 | [[Uporabnik:Lv1991|Lv1991]] | 1 |- | 7155 | [[Uporabnik:Luvi~slwiki|Luvi~slwiki]] | 1 |- | 7156 | [[Uporabnik:Lupšina Mateja|Lupšina Mateja]] | 1 |- | 7157 | [[Uporabnik:Lun~slwiki|Lun~slwiki]] | 1 |- | 7158 | [[Uporabnik:Lunca7|Lunca7]] | 1 |- | 7159 | [[Uporabnik:Luna29|Luna29]] | 1 |- | 7160 | [[Uporabnik:Lumpiclub|Lumpiclub]] | 1 |- | 7161 | [[Uporabnik:Lumin~slwiki|Lumin~slwiki]] | 1 |- | 7162 | [[Uporabnik:Lumi Bob|Lumi Bob]] | 1 |- | 7163 | [[Uporabnik:LuMaKrUc|LuMaKrUc]] | 1 |- | 7164 | [[Uporabnik:Lukrecija~slwiki|Lukrecija~slwiki]] | 1 |- | 7165 | [[Uporabnik:Lukenzi21|Lukenzi21]] | 1 |- | 7166 | [[Uporabnik:Lukember|Lukember]] | 1 |- | 7167 | [[Uporabnik:Lukcbukc|Lukcbukc]] | 1 |- | 7168 | [[Uporabnik:Lukaw|Lukaw]] | 1 |- | 7169 | [[Uporabnik:Lukat|Lukat]] | 1 |- | 7170 | [[Uporabnik:Luka Stanicic|Luka Stanicic]] | 1 |- | 7171 | [[Uporabnik:Lukasnajp|Lukasnajp]] | 1 |- | 7172 | [[Uporabnik:Lukasgeek|Lukasgeek]] | 1 |- | 7173 | [[Uporabnik:Luka Sancin|Luka Sancin]] | 1 |- | 7174 | [[Uporabnik:Lukar00|Lukar00]] | 1 |- | 7175 | [[Uporabnik:Lukapapes|Lukapapes]] | 1 |- | 7176 | [[Uporabnik:LukaMlakar|LukaMlakar]] | 1 |- | 7177 | [[Uporabnik:LukaMLA|LukaMLA]] | 1 |- | 7178 | [[Uporabnik:Luka meglen|Luka meglen]] | 1 |- | 7179 | [[Uporabnik:Lukamarinko|Lukamarinko]] | 1 |- | 7180 | [[Uporabnik:Lukamaki|Lukamaki]] | 1 |- | 7181 | [[Uporabnik:Luka Grižonič|Luka Grižonič]] | 1 |- | 7182 | [[Uporabnik:Lukagale|Lukagale]] | 1 |- | 7183 | [[Uporabnik:Lukagaberscik|Lukagaberscik]] | 1 |- | 7184 | [[Uporabnik:Luka Burgar|Luka Burgar]] | 1 |- | 7185 | [[Uporabnik:Lukaaaperkooo13|Lukaaaperkooo13]] | 1 |- | 7186 | [[Uporabnik:Luka8~slwiki|Luka8~slwiki]] | 1 |- | 7187 | [[Uporabnik:Luka787|Luka787]] | 1 |- | 7188 | [[Uporabnik:Luka6~slwiki|Luka6~slwiki]] | 1 |- | 7189 | [[Uporabnik:Luka4u|Luka4u]] | 1 |- | 7190 | [[Uporabnik:Luka0001|Luka0001]] | 1 |- | 7191 | [[Uporabnik:Łuk@|Łuk@]] | 1 |- | 7192 | [[Uporabnik:Ludvik X|Ludvik X]] | 1 |- | 7193 | [[Uporabnik:Ludek212|Ludek212]] | 1 |- | 7194 | [[Uporabnik:Lude Brene|Lude Brene]] | 1 |- | 7195 | [[Uporabnik:LucySmile|LucySmile]] | 1 |- | 7196 | [[Uporabnik:LucyLuc|LucyLuc]] | 1 |- | 7197 | [[Uporabnik:LucMat|LucMat]] | 1 |- | 7198 | [[Uporabnik:LuckyMe2022|LuckyMe2022]] | 1 |- | 7199 | [[Uporabnik:Luckyluke~slwiki|Luckyluke~slwiki]] | 1 |- | 7200 | [[Uporabnik:LuckyCaveGuy|LuckyCaveGuy]] | 1 |- | 7201 | [[Uporabnik:LuckyBWiki|LuckyBWiki]] | 1 |- | 7202 | [[Uporabnik:Lucka Neja|Lucka Neja]] | 1 |- | 7203 | [[Uporabnik:Luckamasa|Luckamasa]] | 1 |- | 7204 | [[Uporabnik:Luckagorican|Luckagorican]] | 1 |- | 7205 | [[Uporabnik:Lučka Bibič|Lučka Bibič]] | 1 |- | 7206 | [[Uporabnik:Luciliabatista|Luciliabatista]] | 1 |- | 7207 | [[Uporabnik:Lucijazorko|Lucijazorko]] | 1 |- | 7208 | [[Uporabnik:Lucija Vidmar|Lucija Vidmar]] | 1 |- | 7209 | [[Uporabnik:Lucija truden|Lucija truden]] | 1 |- | 7210 | [[Uporabnik:Lucijasus|Lucijasus]] | 1 |- | 7211 | [[Uporabnik:Lucija Štebe|Lucija Štebe]] | 1 |- | 7212 | [[Uporabnik:Lucija.skraba|Lucija.skraba]] | 1 |- | 7213 | [[Uporabnik:Lucija Plavčak|Lucija Plavčak]] | 1 |- | 7214 | [[Uporabnik:Lucija Pazek|Lucija Pazek]] | 1 |- | 7215 | [[Uporabnik:Lucija Krznar|Lucija Krznar]] | 1 |- | 7216 | [[Uporabnik:Lucija Kržišnik|Lucija Kržišnik]] | 1 |- | 7217 | [[Uporabnik:Lucijakozina|Lucijakozina]] | 1 |- | 7218 | [[Uporabnik:Lucija Karničar|Lucija Karničar]] | 1 |- | 7219 | [[Uporabnik:Lucija978|Lucija978]] | 1 |- | 7220 | [[Uporabnik:Luciheli|Luciheli]] | 1 |- | 7221 | [[Uporabnik:LuciaS~slwiki|LuciaS~slwiki]] | 1 |- | 7222 | [[Uporabnik:Lucas.hoffman|Lucas.hoffman]] | 1 |- | 7223 | [[Uporabnik:Lucaas~slwiki|Lucaas~slwiki]] | 1 |- | 7224 | [[Uporabnik:Luč|Luč]] | 1 |- | 7225 | [[Uporabnik:Lubenica24|Lubenica24]] | 1 |- | 7226 | [[Uporabnik:Lu12n|Lu12n]] | 1 |- | 7227 | [[Uporabnik:Lstamac|Lstamac]] | 1 |- | 7228 | [[Uporabnik:Ls1804|Ls1804]] | 1 |- | 7229 | [[Uporabnik:LrEs3c|LrEs3c]] | 1 |- | 7230 | [[Uporabnik:Lr96|Lr96]] | 1 |- | 7231 | [[Uporabnik:LPanic|LPanic]] | 1 |- | 7232 | [[Uporabnik:Ložar Tim|Ložar Tim]] | 1 |- | 7233 | [[Uporabnik:Lovrinho17|Lovrinho17]] | 1 |- | 7234 | [[Uporabnik:Lovrencict|Lovrencict]] | 1 |- | 7235 | [[Uporabnik:Lovrenc Bajt|Lovrenc Bajt]] | 1 |- | 7236 | [[Uporabnik:LovPin|LovPin]] | 1 |- | 7237 | [[Uporabnik:Lovilka sanj|Lovilka sanj]] | 1 |- | 7238 | [[Uporabnik:LOV'gurl|LOV'gurl]] | 1 |- | 7239 | [[Uporabnik:Love u|Love u]] | 1 |- | 7240 | [[Uporabnik:Lovec1|Lovec1]] | 1 |- | 7241 | [[Uporabnik:LottiG|LottiG]] | 1 |- | 7242 | [[Uporabnik:Lotot|Lotot]] | 1 |- | 7243 | [[Uporabnik:Lorithecat|Lorithecat]] | 1 |- | 7244 | [[Uporabnik:Lorenamos615375|Lorenamos615375]] | 1 |- | 7245 | [[Uporabnik:Lorenak|Lorenak]] | 1 |- | 7246 | [[Uporabnik:Lorenaish|Lorenaish]] | 1 |- | 7247 | [[Uporabnik:LordRayden|LordRayden]] | 1 |- | 7248 | [[Uporabnik:LoraCR|LoraCR]] | 1 |- | 7249 | [[Uporabnik:LopesHy|LopesHy]] | 1 |- | 7250 | [[Uporabnik:Lope Fernández|Lope Fernández]] | 1 |- | 7251 | [[Uporabnik:Lopatka|Lopatka]] | 1 |- | 7252 | [[Uporabnik:Loonymcgreat|Loonymcgreat]] | 1 |- | 7253 | [[Uporabnik:Loona~slwiki|Loona~slwiki]] | 1 |- | 7254 | [[Uporabnik:Longstocking|Longstocking]] | 1 |- | 7255 | [[Uporabnik:Longino~slwiki|Longino~slwiki]] | 1 |- | 7256 | [[Uporabnik:Lončy|Lončy]] | 1 |- | 7257 | [[Uporabnik:Lomspecialforce|Lomspecialforce]] | 1 |- | 7258 | [[Uporabnik:Lolzold4|Lolzold4]] | 1 |- | 7259 | [[Uporabnik:LolkingFTW|LolkingFTW]] | 1 |- | 7260 | [[Uporabnik:Loliboli9|Loliboli9]] | 1 |- | 7261 | [[Uporabnik:Loli11|Loli11]] | 1 |- | 7262 | [[Uporabnik:Loleki|Loleki]] | 1 |- | 7263 | [[Uporabnik:Lolc~slwiki|Lolc~slwiki]] | 1 |- | 7264 | [[Uporabnik:Lolariba|Lolariba]] | 1 |- | 7265 | [[Uporabnik:Lokavčan123|Lokavčan123]] | 1 |- | 7266 | [[Uporabnik:Lojzek slovenc|Lojzek slovenc]] | 1 |- | 7267 | [[Uporabnik:Lojže Av|Lojže Av]] | 1 |- | 7268 | [[Uporabnik:Lojze12345678901234567890|Lojze12345678901234567890]] | 1 |- | 7269 | [[Uporabnik:Lojze1234567890|Lojze1234567890]] | 1 |- | 7270 | [[Uporabnik:Lojbe|Lojbe]] | 1 |- | 7271 | [[Uporabnik:Logtina|Logtina]] | 1 |- | 7272 | [[Uporabnik:Logistika2011|Logistika2011]] | 1 |- | 7273 | [[Uporabnik:L nej|L nej]] | 1 |- | 7274 | [[Uporabnik:Lmulej|Lmulej]] | 1 |- | 7275 | [[Uporabnik:Lmaja|Lmaja]] | 1 |- | 7276 | [[Uporabnik:Lm1210|Lm1210]] | 1 |- | 7277 | [[Uporabnik:Llozej|Llozej]] | 1 |- | 7278 | [[Uporabnik:L.Lončar|L.Lončar]] | 1 |- | 7279 | [[Uporabnik:Llipos|Llipos]] | 1 |- | 7280 | [[Uporabnik:Llegisa|Llegisa]] | 1 |- | 7281 | [[Uporabnik:LK - MTD|LK - MTD]] | 1 |- | 7282 | [[Uporabnik:Lkjhgfdsapo00|Lkjhgfdsapo00]] | 1 |- | 7283 | [[Uporabnik:LKeon|LKeon]] | 1 |- | 7284 | [[Uporabnik:LK1435|LK1435]] | 1 |- | 7285 | [[Uporabnik:L Jutersek|L Jutersek]] | 1 |- | 7286 | [[Uporabnik:LJurkovic|LJurkovic]] | 1 |- | 7287 | [[Uporabnik:Ljulka|Ljulka]] | 1 |- | 7288 | [[Uporabnik:Ljubljančanka123|Ljubljančanka123]] | 1 |- | 7289 | [[Uporabnik:LjubljanaJeResLepa|LjubljanaJeResLepa]] | 1 |- | 7290 | [[Uporabnik:Ljubicad|Ljubicad]] | 1 |- | 7291 | [[Uporabnik:LJFR|LJFR]] | 1 |- | 7292 | [[Uporabnik:Ljff2|Ljff2]] | 1 |- | 7293 | [[Uporabnik:Liza.ulcakar|Liza.ulcakar]] | 1 |- | 7294 | [[Uporabnik:Liza Šteblj|Liza Šteblj]] | 1 |- | 7295 | [[Uporabnik:Livermorium5|Livermorium5]] | 1 |- | 7296 | [[Uporabnik:LittleOwl77|LittleOwl77]] | 1 |- | 7297 | [[Uporabnik:Litlekitty|Litlekitty]] | 1 |- | 7298 | [[Uporabnik:Literarnisladokusec|Literarnisladokusec]] | 1 |- | 7299 | [[Uporabnik:Lisickasinicka|Lisickasinicka]] | 1 |- | 7300 | [[Uporabnik:Lisica|Lisica]] | 1 |- | 7301 | [[Uporabnik:Lioness~slwiki|Lioness~slwiki]] | 1 |- | 7302 | [[Uporabnik:Lionella Costantini|Lionella Costantini]] | 1 |- | 7303 | [[Uporabnik:Lintwern|Lintwern]] | 1 |- | 7304 | [[Uporabnik:Linteh|Linteh]] | 1 |- | 7305 | [[Uporabnik:Line Raiff|Line Raiff]] | 1 |- | 7306 | [[Uporabnik:Lindsee00|Lindsee00]] | 1 |- | 7307 | [[Uporabnik:Lindav2|Lindav2]] | 1 |- | 7308 | [[Uporabnik:Lindakompara|Lindakompara]] | 1 |- | 7309 | [[Uporabnik:Linasinkovec|Linasinkovec]] | 1 |- | 7310 | [[Uporabnik:Linan|Linan]] | 1 |- | 7311 | [[Uporabnik:Linamolnar|Linamolnar]] | 1 |- | 7312 | [[Uporabnik:Lina.dvorsak|Lina.dvorsak]] | 1 |- | 7313 | [[Uporabnik:Linab|Linab]] | 1 |- | 7314 | [[Uporabnik:Lina1|Lina1]] | 1 |- | 7315 | [[Uporabnik:Limween95|Limween95]] | 1 |- | 7316 | [[Uporabnik:LillyEvans|LillyEvans]] | 1 |- | 7317 | [[Uporabnik:Lilivanili|Lilivanili]] | 1 |- | 7318 | [[Uporabnik:Lilis|Lilis]] | 1 |- | 7319 | [[Uporabnik:Lil indian|Lil indian]] | 1 |- | 7320 | [[Uporabnik:Liliana|Liliana]] | 1 |- | 7321 | [[Uporabnik:LilDragon|LilDragon]] | 1 |- | 7322 | [[Uporabnik:LIGAPRVAKOV|LIGAPRVAKOV]] | 1 |- | 7323 | [[Uporabnik:Lidija.brudar|Lidija.brudar]] | 1 |- | 7324 | [[Uporabnik:Licha~slwiki|Licha~slwiki]] | 1 |- | 7325 | [[Uporabnik:LičenLukšič|LičenLukšič]] | 1 |- | 7326 | [[Uporabnik:Licef|Licef]] | 1 |- | 7327 | [[Uporabnik:LiaPrevodi|LiaPrevodi]] | 1 |- | 7328 | [[Uporabnik:Liakralj2000|Liakralj2000]] | 1 |- | 7329 | [[Uporabnik:Lhablia|Lhablia]] | 1 |- | 7330 | [[Uporabnik:Lgrivec|Lgrivec]] | 1 |- | 7331 | [[Uporabnik:Leynandra|Leynandra]] | 1 |- | 7332 | [[Uporabnik:Levchek|Levchek]] | 1 |- | 7333 | [[Uporabnik:Levc|Levc]] | 1 |- | 7334 | [[Uporabnik:LEva27|LEva27]] | 1 |- | 7335 | [[Uporabnik:Lev979|Lev979]] | 1 |- | 7336 | [[Uporabnik:Letsgetiton1|Letsgetiton1]] | 1 |- | 7337 | [[Uporabnik:Letnar|Letnar]] | 1 |- | 7338 | [[Uporabnik:Lesnik Avgust|Lesnik Avgust]] | 1 |- | 7339 | [[Uporabnik:Leskovar.miha|Leskovar.miha]] | 1 |- | 7340 | [[Uporabnik:Leska|Leska]] | 1 |- | 7341 | [[Uporabnik:LesjakT|LesjakT]] | 1 |- | 7342 | [[Uporabnik:Lesjak Metka|Lesjak Metka]] | 1 |- | 7343 | [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] | 1 |- | 7344 | [[Uporabnik:Lescdismas|Lescdismas]] | 1 |- | 7345 | [[Uporabnik:LePissano|LePissano]] | 1 |- | 7346 | [[Uporabnik:LepiRaček|LepiRaček]] | 1 |- | 7347 | [[Uporabnik:Lepinja666|Lepinja666]] | 1 |- | 7348 | [[Uporabnik:LepaBerta|LepaBerta]] | 1 |- | 7349 | [[Uporabnik:Leopold marjetica|Leopold marjetica]] | 1 |- | 7350 | [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] | 1 |- | 7351 | [[Uporabnik:Leon Zaleznik|Leon Zaleznik]] | 1 |- | 7352 | [[Uporabnik:Leontari1|Leontari1]] | 1 |- | 7353 | [[Uporabnik:Leon~slwiki|Leon~slwiki]] | 1 |- | 7354 | [[Uporabnik:Leon.sabo|Leon.sabo]] | 1 |- | 7355 | [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] | 1 |- | 7356 | [[Uporabnik:Leon.kos|Leon.kos]] | 1 |- | 7357 | [[Uporabnik:Leonidazver|Leonidazver]] | 1 |- | 7358 | [[Uporabnik:LeonardRandomise4|LeonardRandomise4]] | 1 |- | 7359 | [[Uporabnik:Leona Brodar|Leona Brodar]] | 1 |- | 7360 | [[Uporabnik:Leništudent|Leništudent]] | 1 |- | 7361 | [[Uporabnik:Leniargo|Leniargo]] | 1 |- | 7362 | [[Uporabnik:Lencpatobc|Lencpatobc]] | 1 |- | 7363 | [[Uporabnik:Lenči~slwiki|Lenči~slwiki]] | 1 |- | 7364 | [[Uporabnik:Lencc|Lencc]] | 1 |- | 7365 | [[Uporabnik:Lenart.kobal11|Lenart.kobal11]] | 1 |- | 7366 | [[Uporabnik:Lenart123|Lenart123]] | 1 |- | 7367 | [[Uporabnik:Lenarcicv|Lenarcicv]] | 1 |- | 7368 | [[Uporabnik:Lena Lapanja|Lena Lapanja]] | 1 |- | 7369 | [[Uporabnik:Lenabenag|Lenabenag]] | 1 |- | 7370 | [[Uporabnik:Lemotaje|Lemotaje]] | 1 |- | 7371 | [[Uporabnik:Lemon~slwiki|Lemon~slwiki]] | 1 |- | 7372 | [[Uporabnik:Lemonejuice|Lemonejuice]] | 1 |- | 7373 | [[Uporabnik:Lemma123|Lemma123]] | 1 |- | 7374 | [[Uporabnik:Leme,|Leme,]] | 1 |- | 7375 | [[Uporabnik:LeLii|LeLii]] | 1 |- | 7376 | [[Uporabnik:Lekse123|Lekse123]] | 1 |- | 7377 | [[Uporabnik:Lejla.ilicic|Lejla.ilicic]] | 1 |- | 7378 | [[Uporabnik:Lejla.h|Lejla.h]] | 1 |- | 7379 | [[Uporabnik:Lejla Agovic|Lejla Agovic]] | 1 |- | 7380 | [[Uporabnik:Lejko123|Lejko123]] | 1 |- | 7381 | [[Uporabnik:Lejca|Lejca]] | 1 |- | 7382 | [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] | 1 |- | 7383 | [[Uporabnik:Lejaaa|Lejaaa]] | 1 |- | 7384 | [[Uporabnik:Leja009|Leja009]] | 1 |- | 7385 | [[Uporabnik:Leisiah|Leisiah]] | 1 |- | 7386 | [[Uporabnik:Legendarypants|Legendarypants]] | 1 |- | 7387 | [[Uporabnik:Leehsiao|Leehsiao]] | 1 |- | 7388 | [[Uporabnik:Lectorizana1990|Lectorizana1990]] | 1 |- | 7389 | [[Uporabnik:Lea xxx|Lea xxx]] | 1 |- | 7390 | [[Uporabnik:Lea.stritih|Lea.stritih]] | 1 |- | 7391 | [[Uporabnik:LeaP&SaraV|LeaP&SaraV]] | 1 |- | 7392 | [[Uporabnik:Lea Primožič|Lea Primožič]] | 1 |- | 7393 | [[Uporabnik:LeaPopit|LeaPopit]] | 1 |- | 7394 | [[Uporabnik:Lealoti|Lealoti]] | 1 |- | 7395 | [[Uporabnik:Lea Lešek Povšič|Lea Lešek Povšič]] | 1 |- | 7396 | [[Uporabnik:Lea lapadatovic|Lea lapadatovic]] | 1 |- | 7397 | [[Uporabnik:Leakut|Leakut]] | 1 |- | 7398 | [[Uporabnik:Lea Kastelic|Lea Kastelic]] | 1 |- | 7399 | [[Uporabnik:LeafWraps|LeafWraps]] | 1 |- | 7400 | [[Uporabnik:Lea Bracovič|Lea Bracovič]] | 1 |- | 7401 | [[Uporabnik:Lea.bigo|Lea.bigo]] | 1 |- | 7402 | [[Uporabnik:Leaaa|Leaaa]] | 1 |- | 7403 | [[Uporabnik:Leaa1|Leaa1]] | 1 |- | 7404 | [[Uporabnik:Le55ra|Le55ra]] | 1 |- | 7405 | [[Uporabnik:LDrevo|LDrevo]] | 1 |- | 7406 | [[Uporabnik:LD28|LD28]] | 1 |- | 7407 | [[Uporabnik:Ld123456789|Ld123456789]] | 1 |- | 7408 | [[Uporabnik:Lc1212|Lc1212]] | 1 |- | 7409 | [[Uporabnik:Lazarini123|Lazarini123]] | 1 |- | 7410 | [[Uporabnik:Lazajeje123|Lazajeje123]] | 1 |- | 7411 | [[Uporabnik:Lawless Fan~slwiki|Lawless Fan~slwiki]] | 1 |- | 7412 | [[Uporabnik:Lavras|Lavras]] | 1 |- | 7413 | [[Uporabnik:La Vida|La Vida]] | 1 |- | 7414 | [[Uporabnik:Laura Skrbinek|Laura Skrbinek]] | 1 |- | 7415 | [[Uporabnik:LauraO|LauraO]] | 1 |- | 7416 | [[Uporabnik:Laura Ignijic|Laura Ignijic]] | 1 |- | 7417 | [[Uporabnik:Laura Bitenc|Laura Bitenc]] | 1 |- | 7418 | [[Uporabnik:LauraBG|LauraBG]] | 1 |- | 7419 | [[Uporabnik:Laura berlickrebs|Laura berlickrebs]] | 1 |- | 7420 | [[Uporabnik:Laulenivec|Laulenivec]] | 1 |- | 7421 | [[Uporabnik:Latinitas~slwiki|Latinitas~slwiki]] | 1 |- | 7422 | [[Uporabnik:LaSylphide0605|LaSylphide0605]] | 1 |- | 7423 | [[Uporabnik:Lastroot|Lastroot]] | 1 |- | 7424 | [[Uporabnik:Lask1234|Lask1234]] | 1 |- | 7425 | [[Uporabnik:Lasitus|Lasitus]] | 1 |- | 7426 | [[Uporabnik:LaserEyeesOči|LaserEyeesOči]] | 1 |- | 7427 | [[Uporabnik:Larson2|Larson2]] | 1 |- | 7428 | [[Uporabnik:Larnus|Larnus]] | 1 |- | 7429 | [[Uporabnik:Larissama|Larissama]] | 1 |- | 7430 | [[Uporabnik:Lari~slwiki|Lari~slwiki]] | 1 |- | 7431 | [[Uporabnik:Larisimi|Larisimi]] | 1 |- | 7432 | [[Uporabnik:LarisaVidmar90|LarisaVidmar90]] | 1 |- | 7433 | [[Uporabnik:Larisa Demšar|Larisa Demšar]] | 1 |- | 7434 | [[Uporabnik:Lariiela|Lariiela]] | 1 |- | 7435 | [[Uporabnik:LargeEddy|LargeEddy]] | 1 |- | 7436 | [[Uporabnik:Larcy15|Larcy15]] | 1 |- | 7437 | [[Uporabnik:Larchiiie|Larchiiie]] | 1 |- | 7438 | [[Uporabnik:Laravoler|Laravoler]] | 1 |- | 7439 | [[Uporabnik:Lara.to|Lara.to]] | 1 |- | 7440 | [[Uporabnik:Laratara|Laratara]] | 1 |- | 7441 | [[Uporabnik:LaraSch|LaraSch]] | 1 |- | 7442 | [[Uporabnik:Larasabo|Larasabo]] | 1 |- | 7443 | [[Uporabnik:Laras999|Laras999]] | 1 |- | 7444 | [[Uporabnik:Lara Rubin|Lara Rubin]] | 1 |- | 7445 | [[Uporabnik:Lararojc13|Lararojc13]] | 1 |- | 7446 | [[Uporabnik:LaraMV|LaraMV]] | 1 |- | 7447 | [[Uporabnik:Lara&miha|Lara&miha]] | 1 |- | 7448 | [[Uporabnik:Laramarusa|Laramarusa]] | 1 |- | 7449 | [[Uporabnik:LaraM123|LaraM123]] | 1 |- | 7450 | [[Uporabnik:Lara.larasetina|Lara.larasetina]] | 1 |- | 7451 | [[Uporabnik:Lara.kramer|Lara.kramer]] | 1 |- | 7452 | [[Uporabnik:Lara.eva1999|Lara.eva1999]] | 1 |- | 7453 | [[Uporabnik:LaraDW|LaraDW]] | 1 |- | 7454 | [[Uporabnik:Laracd|Laracd]] | 1 |- | 7455 | [[Uporabnik:LaraBr|LaraBr]] | 1 |- | 7456 | [[Uporabnik:Lara B.K.|Lara B.K.]] | 1 |- | 7457 | [[Uporabnik:LaraAnaLaura|LaraAnaLaura]] | 1 |- | 7458 | [[Uporabnik:Lara97|Lara97]] | 1 |- | 7459 | [[Uporabnik:Lapajne|Lapajne]] | 1 |- | 7460 | [[Uporabnik:Lanrojs|Lanrojs]] | 1 |- | 7461 | [[Uporabnik:Lanncek55|Lanncek55]] | 1 |- | 7462 | [[Uporabnik:Laniiika|Laniiika]] | 1 |- | 7463 | [[Uporabnik:Lanchybogdanovic|Lanchybogdanovic]] | 1 |- | 7464 | [[Uporabnik:Lanceloth345|Lanceloth345]] | 1 |- | 7465 | [[Uporabnik:Lanatelaviv|Lanatelaviv]] | 1 |- | 7466 | [[Uporabnik:Lanarupar|Lanarupar]] | 1 |- | 7467 | [[Uporabnik:Lanares123|Lanares123]] | 1 |- | 7468 | [[Uporabnik:Lana Pibernik|Lana Pibernik]] | 1 |- | 7469 | [[Uporabnik:LanaLu|LanaLu]] | 1 |- | 7470 | [[Uporabnik:Lanalah|Lanalah]] | 1 |- | 7471 | [[Uporabnik:Lana.kovacic1|Lana.kovacic1]] | 1 |- | 7472 | [[Uporabnik:Lana goric|Lana goric]] | 1 |- | 7473 | [[Uporabnik:LanaFriskovec|LanaFriskovec]] | 1 |- | 7474 | [[Uporabnik:Lanaavolk|Lanaavolk]] | 1 |- | 7475 | [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] | 1 |- | 7476 | [[Uporabnik:LametinoWiki|LametinoWiki]] | 1 |- | 7477 | [[Uporabnik:Laly-caŠ|Laly-caŠ]] | 1 |- | 7478 | [[Uporabnik:Lalazard|Lalazard]] | 1 |- | 7479 | [[Uporabnik:LALAUL|LALAUL]] | 1 |- | 7480 | [[Uporabnik:Lala25|Lala25]] | 1 |- | 7481 | [[Uporabnik:Lakh2|Lakh2]] | 1 |- | 7482 | [[Uporabnik:LaEslovena|LaEslovena]] | 1 |- | 7483 | [[Uporabnik:Ladydevlish|Ladydevlish]] | 1 |- | 7484 | [[Uporabnik:Lachesis~slwiki|Lachesis~slwiki]] | 1 |- | 7485 | [[Uporabnik:L0lek73|L0lek73]] | 1 |- | 7486 | [[Uporabnik:KZS2019|KZS2019]] | 1 |- | 7487 | [[Uporabnik:Kzorec|Kzorec]] | 1 |- | 7488 | [[Uporabnik:Kzafafsgfszba|Kzafafsgfszba]] | 1 |- | 7489 | [[Uporabnik:Kyra~slwiki|Kyra~slwiki]] | 1 |- | 7490 | [[Uporabnik:Kylie xxxx|Kylie xxxx]] | 1 |- | 7491 | [[Uporabnik:Kwasiwiredu|Kwasiwiredu]] | 1 |- | 7492 | [[Uporabnik:Kvirinus|Kvirinus]] | 1 |- | 7493 | [[Uporabnik:Kveder9pot|Kveder9pot]] | 1 |- | 7494 | [[Uporabnik:Kuznikerik|Kuznikerik]] | 1 |- | 7495 | [[Uporabnik:Kuzmar|Kuzmar]] | 1 |- | 7496 | [[Uporabnik:Kuridzam|Kuridzam]] | 1 |- | 7497 | [[Uporabnik:Kurentiptuj|Kurentiptuj]] | 1 |- | 7498 | [[Uporabnik:Kurac2|Kurac2]] | 1 |- | 7499 | [[Uporabnik:Kunsthisterik09|Kunsthisterik09]] | 1 |- | 7500 | [[Uporabnik:Kunguruj|Kunguruj]] | 1 |- | 7501 | [[Uporabnik:Kunfishpengbird|Kunfishpengbird]] | 1 |- | 7502 | [[Uporabnik:Kukliku|Kukliku]] | 1 |- | 7503 | [[Uporabnik:Kuk4vicica|Kuk4vicica]] | 1 |- | 7504 | [[Uporabnik:Kugelschreiber312|Kugelschreiber312]] | 1 |- | 7505 | [[Uporabnik:Kucho~slwiki|Kucho~slwiki]] | 1 |- | 7506 | [[Uporabnik:Kucaposo|Kucaposo]] | 1 |- | 7507 | [[Uporabnik:Ktrcek|Ktrcek]] | 1 |- | 7508 | [[Uporabnik:Ktomazk|Ktomazk]] | 1 |- | 7509 | [[Uporabnik:Kt8949|Kt8949]] | 1 |- | 7510 | [[Uporabnik:KT36|KT36]] | 1 |- | 7511 | [[Uporabnik:Kstus|Kstus]] | 1 |- | 7512 | [[Uporabnik:Ksenxhi|Ksenxhi]] | 1 |- | 7513 | [[Uporabnik:KsenijaZ|KsenijaZ]] | 1 |- | 7514 | [[Uporabnik:Ksbkrzi|Ksbkrzi]] | 1 |- | 7515 | [[Uporabnik:Ksandra94|Ksandra94]] | 1 |- | 7516 | [[Uporabnik:Kržalić Edina|Kržalić Edina]] | 1 |- | 7517 | [[Uporabnik:Krystha|Krystha]] | 1 |- | 7518 | [[Uporabnik:Krypto~slwiki|Krypto~slwiki]] | 1 |- | 7519 | [[Uporabnik:Kruxmatic|Kruxmatic]] | 1 |- | 7520 | [[Uporabnik:KRuh|KRuh]] | 1 |- | 7521 | [[Uporabnik:Kruffs|Kruffs]] | 1 |- | 7522 | [[Uporabnik:Krtekmm|Krtekmm]] | 1 |- | 7523 | [[Uporabnik:Krpo|Krpo]] | 1 |- | 7524 | [[Uporabnik:Kroznik|Kroznik]] | 1 |- | 7525 | [[Uporabnik:KrOnOs92|KrOnOs92]] | 1 |- | 7526 | [[Uporabnik:Krompir~slwiki|Krompir~slwiki]] | 1 |- | 7527 | [[Uporabnik:Krompirček|Krompirček]] | 1 |- | 7528 | [[Uporabnik:Kromoson|Kromoson]] | 1 |- | 7529 | [[Uporabnik:Kroko13a|Kroko13a]] | 1 |- | 7530 | [[Uporabnik:Krneki789|Krneki789]] | 1 |- | 7531 | [[Uporabnik:Krneki77|Krneki77]] | 1 |- | 7532 | [[Uporabnik:KrKr1534|KrKr1534]] | 1 |- | 7533 | [[Uporabnik:Križar|Križar]] | 1 |- | 7534 | [[Uporabnik:Krizantema36|Krizantema36]] | 1 |- | 7535 | [[Uporabnik:Krizan99|Krizan99]] | 1 |- | 7536 | [[Uporabnik:Križ|Križ]] | 1 |- | 7537 | [[Uporabnik:Kristoforus~slwiki|Kristoforus~slwiki]] | 1 |- | 7538 | [[Uporabnik:Kristlo|Kristlo]] | 1 |- | 7539 | [[Uporabnik:Kristjan rezec|Kristjan rezec]] | 1 |- | 7540 | [[Uporabnik:Kristjankl|Kristjankl]] | 1 |- | 7541 | [[Uporabnik:Kristjangajsek|Kristjangajsek]] | 1 |- | 7542 | [[Uporabnik:Kristjand|Kristjand]] | 1 |- | 7543 | [[Uporabnik:Kristi.safar|Kristi.safar]] | 1 |- | 7544 | [[Uporabnik:Kristina spragar|Kristina spragar]] | 1 |- | 7545 | [[Uporabnik:Kristinarakinic|Kristinarakinic]] | 1 |- | 7546 | [[Uporabnik:Kristinapdm|Kristinapdm]] | 1 |- | 7547 | [[Uporabnik:Kristina Maša|Kristina Maša]] | 1 |- | 7548 | [[Uporabnik:Kristina Marton|Kristina Marton]] | 1 |- | 7549 | [[Uporabnik:Kristina.kavcic|Kristina.kavcic]] | 1 |- | 7550 | [[Uporabnik:Kristinajesenko|Kristinajesenko]] | 1 |- | 7551 | [[Uporabnik:Kristina Anželj|Kristina Anželj]] | 1 |- | 7552 | [[Uporabnik:KristinaAleša|KristinaAleša]] | 1 |- | 7553 | [[Uporabnik:Kristina88~slwiki|Kristina88~slwiki]] | 1 |- | 7554 | [[Uporabnik:KristijanSuler|KristijanSuler]] | 1 |- | 7555 | [[Uporabnik:Kristan007|Kristan007]] | 1 |- | 7556 | [[Uporabnik:Kris m|Kris m]] | 1 |- | 7557 | [[Uporabnik:KrisFeld|KrisFeld]] | 1 |- | 7558 | [[Uporabnik:Krimirom|Krimirom]] | 1 |- | 7559 | [[Uporabnik:Kri88|Kri88]] | 1 |- | 7560 | [[Uporabnik:Krevsulja|Krevsulja]] | 1 |- | 7561 | [[Uporabnik:Kr ena aa|Kr ena aa]] | 1 |- | 7562 | [[Uporabnik:Kremshnitinsky|Kremshnitinsky]] | 1 |- | 7563 | [[Uporabnik:Kremenček|Kremenček]] | 1 |- | 7564 | [[Uporabnik:Krematorij|Krematorij]] | 1 |- | 7565 | [[Uporabnik:Krema~slwiki|Krema~slwiki]] | 1 |- | 7566 | [[Uporabnik:Krek~slwiki|Krek~slwiki]] | 1 |- | 7567 | [[Uporabnik:Krek007|Krek007]] | 1 |- | 7568 | [[Uporabnik:KreitnerJ|KreitnerJ]] | 1 |- | 7569 | [[Uporabnik:KrasevecT|KrasevecT]] | 1 |- | 7570 | [[Uporabnik:Krasek|Krasek]] | 1 |- | 7571 | [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] | 1 |- | 7572 | [[Uporabnik:Kranjski Janez|Kranjski Janez]] | 1 |- | 7573 | [[Uporabnik:Krambic|Krambic]] | 1 |- | 7574 | [[Uporabnik:KramarVPŠ|KramarVPŠ]] | 1 |- | 7575 | [[Uporabnik:KramarM|KramarM]] | 1 |- | 7576 | [[Uporabnik:KraljTim96|KraljTim96]] | 1 |- | 7577 | [[Uporabnik:KraljMali|KraljMali]] | 1 |- | 7578 | [[Uporabnik:KraljeviVampir|KraljeviVampir]] | 1 |- | 7579 | [[Uporabnik:Kraljcar|Kraljcar]] | 1 |- | 7580 | [[Uporabnik:Kralj550|Kralj550]] | 1 |- | 7581 | [[Uporabnik:Krajsek12345|Krajsek12345]] | 1 |- | 7582 | [[Uporabnik:KPS|KPS]] | 1 |- | 7583 | [[Uporabnik:KPK~slwiki|KPK~slwiki]] | 1 |- | 7584 | [[Uporabnik:Kperbil|Kperbil]] | 1 |- | 7585 | [[Uporabnik:KP444|KP444]] | 1 |- | 7586 | [[Uporabnik:KP005|KP005]] | 1 |- | 7587 | [[Uporabnik:Kozlevčarkranjčec|Kozlevčarkranjčec]] | 1 |- | 7588 | [[Uporabnik:Kozica4|Kozica4]] | 1 |- | 7589 | [[Uporabnik:Kozarec čaja|Kozarec čaja]] | 1 |- | 7590 | [[Uporabnik:Kovmatic|Kovmatic]] | 1 |- | 7591 | [[Uporabnik:Kovichas|Kovichas]] | 1 |- | 7592 | [[Uporabnik:Kotnik76|Kotnik76]] | 1 |- | 7593 | [[Uporabnik:KotLoc|KotLoc]] | 1 |- | 7594 | [[Uporabnik:Kostjauka|Kostjauka]] | 1 |- | 7595 | [[Uporabnik:Kostja123|Kostja123]] | 1 |- | 7596 | [[Uporabnik:Kostelic|Kostelic]] | 1 |- | 7597 | [[Uporabnik:Kostaserakleous|Kostaserakleous]] | 1 |- | 7598 | [[Uporabnik:Kostanjevec david|Kostanjevec david]] | 1 |- | 7599 | [[Uporabnik:Kostan 23|Kostan 23]] | 1 |- | 7600 | [[Uporabnik:Kosmacwl|Kosmacwl]] | 1 |- | 7601 | [[Uporabnik:KosmacA|KosmacA]] | 1 |- | 7602 | [[Uporabnik:Košir Ana|Košir Ana]] | 1 |- | 7603 | [[Uporabnik:Kosarabas|Kosarabas]] | 1 |- | 7604 | [[Uporabnik:Koruza1234|Koruza1234]] | 1 |- | 7605 | [[Uporabnik:Korpo|Korpo]] | 1 |- | 7606 | [[Uporabnik:Korpa~slwiki|Korpa~slwiki]] | 1 |- | 7607 | [[Uporabnik:Koroljov|Koroljov]] | 1 |- | 7608 | [[Uporabnik:Kornelij|Kornelij]] | 1 |- | 7609 | [[Uporabnik:Korenček kristjan|Korenček kristjan]] | 1 |- | 7610 | [[Uporabnik:Korenček22|Korenček22]] | 1 |- | 7611 | [[Uporabnik:Korelic|Korelic]] | 1 |- | 7612 | [[Uporabnik:Kordis75|Kordis75]] | 1 |- | 7613 | [[Uporabnik:Korazijaklara|Korazijaklara]] | 1 |- | 7614 | [[Uporabnik:Korana|Korana]] | 1 |- | 7615 | [[Uporabnik:Kopun|Kopun]] | 1 |- | 7616 | [[Uporabnik:Koppany~slwiki|Koppany~slwiki]] | 1 |- | 7617 | [[Uporabnik:Kopac.polona|Kopac.polona]] | 1 |- | 7618 | [[Uporabnik:Konstrukter~slwiki|Konstrukter~slwiki]] | 1 |- | 7619 | [[Uporabnik:Konjev Ponos|Konjev Ponos]] | 1 |- | 7620 | [[Uporabnik:Konigunda|Konigunda]] | 1 |- | 7621 | [[Uporabnik:Konhisa|Konhisa]] | 1 |- | 7622 | [[Uporabnik:Koncinar|Koncinar]] | 1 |- | 7623 | [[Uporabnik:Kompaselektrika|Kompaselektrika]] | 1 |- | 7624 | [[Uporabnik:Komelj|Komelj]] | 1 |- | 7625 | [[Uporabnik:Komarkovich|Komarkovich]] | 1 |- | 7626 | [[Uporabnik:KomandantStane|KomandantStane]] | 1 |- | 7627 | [[Uporabnik:Kolsek|Kolsek]] | 1 |- | 7628 | [[Uporabnik:Kolibri35|Kolibri35]] | 1 |- | 7629 | [[Uporabnik:KolerZ|KolerZ]] | 1 |- | 7630 | [[Uporabnik:Kolencsasa|Kolencsasa]] | 1 |- | 7631 | [[Uporabnik:Kokoroko12345|Kokoroko12345]] | 1 |- | 7632 | [[Uporabnik:Koki 999|Koki 999]] | 1 |- | 7633 | [[Uporabnik:Koki1807|Koki1807]] | 1 |- | 7634 | [[Uporabnik:Kokera|Kokera]] | 1 |- | 7635 | [[Uporabnik:Kojote|Kojote]] | 1 |- | 7636 | [[Uporabnik:Koglmuller|Koglmuller]] | 1 |- | 7637 | [[Uporabnik:Kodricaneja|Kodricaneja]] | 1 |- | 7638 | [[Uporabnik:Kocjan Klemenčič|Kocjan Klemenčič]] | 1 |- | 7639 | [[Uporabnik:Kočevar Nika|Kočevar Nika]] | 1 |- | 7640 | [[Uporabnik:KobranUgalj|KobranUgalj]] | 1 |- | 7641 | [[Uporabnik:KobolNika|KobolNika]] | 1 |- | 7642 | [[Uporabnik:Knjiznicanm|Knjiznicanm]] | 1 |- | 7643 | [[Uporabnik:Knjizkodumpling|Knjizkodumpling]] | 1 |- | 7644 | [[Uporabnik:Knjigomir|Knjigomir]] | 1 |- | 7645 | [[Uporabnik:Knipper123|Knipper123]] | 1 |- | 7646 | [[Uporabnik:KnightMove|KnightMove]] | 1 |- | 7647 | [[Uporabnik:Knezslovanov|Knezslovanov]] | 1 |- | 7648 | [[Uporabnik:Kmzayeem|Kmzayeem]] | 1 |- | 7649 | [[Uporabnik:KMMBS|KMMBS]] | 1 |- | 7650 | [[Uporabnik:KMM2|KMM2]] | 1 |- | 7651 | [[Uporabnik:Kmirnik|Kmirnik]] | 1 |- | 7652 | [[Uporabnik:Kmetija.pehta|Kmetija.pehta]] | 1 |- | 7653 | [[Uporabnik:Kmeglic|Kmeglic]] | 1 |- | 7654 | [[Uporabnik:Kmarusic|Kmarusic]] | 1 |- | 7655 | [[Uporabnik:K Marolt|K Marolt]] | 1 |- | 7656 | [[Uporabnik:KM2|KM2]] | 1 |- | 7657 | [[Uporabnik:KLuKeC|KLuKeC]] | 1 |- | 7658 | [[Uporabnik:KLuchas|KLuchas]] | 1 |- | 7659 | [[Uporabnik:Klub Devayani|Klub Devayani]] | 1 |- | 7660 | [[Uporabnik:Kltr123456|Kltr123456]] | 1 |- | 7661 | [[Uporabnik:Klsu|Klsu]] | 1 |- | 7662 | [[Uporabnik:Klorenci|Klorenci]] | 1 |- | 7663 | [[Uporabnik:Kllllara|Kllllara]] | 1 |- | 7664 | [[Uporabnik:Klk1991|Klk1991]] | 1 |- | 7665 | [[Uporabnik:Kljunas2|Kljunas2]] | 1 |- | 7666 | [[Uporabnik:KlimatsCannaprava|KlimatsCannaprava]] | 1 |- | 7667 | [[Uporabnik:Klemzy14|Klemzy14]] | 1 |- | 7668 | [[Uporabnik:Klemzo26|Klemzo26]] | 1 |- | 7669 | [[Uporabnik:KlemS|KlemS]] | 1 |- | 7670 | [[Uporabnik:Klemora|Klemora]] | 1 |- | 7671 | [[Uporabnik:Klemenu|Klemenu]] | 1 |- | 7672 | [[Uporabnik:Klemen Šubic|Klemen Šubic]] | 1 |- | 7673 | [[Uporabnik:Klemen Šparemblek|Klemen Šparemblek]] | 1 |- | 7674 | [[Uporabnik:Klemenpuma|Klemenpuma]] | 1 |- | 7675 | [[Uporabnik:KlemenMLD|KlemenMLD]] | 1 |- | 7676 | [[Uporabnik:KlemenKordis|KlemenKordis]] | 1 |- | 7677 | [[Uporabnik:KlemenKlemen|KlemenKlemen]] | 1 |- | 7678 | [[Uporabnik:Klemen D.|Klemen D.]] | 1 |- | 7679 | [[Uporabnik:Klemenbr|Klemenbr]] | 1 |- | 7680 | [[Uporabnik:Klemen77777|Klemen77777]] | 1 |- | 7681 | [[Uporabnik:Klemen11|Klemen11]] | 1 |- | 7682 | [[Uporabnik:Kleklop|Kleklop]] | 1 |- | 7683 | [[Uporabnik:Klea~slwiki|Klea~slwiki]] | 1 |- | 7684 | [[Uporabnik:Kldos|Kldos]] | 1 |- | 7685 | [[Uporabnik:KlavžarZala|KlavžarZala]] | 1 |- | 7686 | [[Uporabnik:Klavir|Klavir]] | 1 |- | 7687 | [[Uporabnik:Klavdy6|Klavdy6]] | 1 |- | 7688 | [[Uporabnik:Klavdija Zavrl Finec|Klavdija Zavrl Finec]] | 1 |- | 7689 | [[Uporabnik:Klavdijapoje|Klavdijapoje]] | 1 |- | 7690 | [[Uporabnik:Klavdijan|Klavdijan]] | 1 |- | 7691 | [[Uporabnik:Klaudijassi|Klaudijassi]] | 1 |- | 7692 | [[Uporabnik:Klasnic10|Klasnic10]] | 1 |- | 7693 | [[Uporabnik:Klas77|Klas77]] | 1 |- | 7694 | [[Uporabnik:Klary|Klary]] | 1 |- | 7695 | [[Uporabnik:Klarrrr|Klarrrr]] | 1 |- | 7696 | [[Uporabnik:KlaraZoran|KlaraZoran]] | 1 |- | 7697 | [[Uporabnik:Klara Zevnik|Klara Zevnik]] | 1 |- | 7698 | [[Uporabnik:Klara Vrbnjak|Klara Vrbnjak]] | 1 |- | 7699 | [[Uporabnik:Klara T|Klara T]] | 1 |- | 7700 | [[Uporabnik:Klaras123|Klaras123]] | 1 |- | 7701 | [[Uporabnik:Klara.rudic|Klara.rudic]] | 1 |- | 7702 | [[Uporabnik:Klara.roser|Klara.roser]] | 1 |- | 7703 | [[Uporabnik:Klara Omovšek|Klara Omovšek]] | 1 |- | 7704 | [[Uporabnik:Klara Novoselc|Klara Novoselc]] | 1 |- | 7705 | [[Uporabnik:Klara Marie Kregar|Klara Marie Kregar]] | 1 |- | 7706 | [[Uporabnik:Klara Langerholc|Klara Langerholc]] | 1 |- | 7707 | [[Uporabnik:Klara.hudou|Klara.hudou]] | 1 |- | 7708 | [[Uporabnik:KlaraFabiani|KlaraFabiani]] | 1 |- | 7709 | [[Uporabnik:Klarabajc|Klarabajc]] | 1 |- | 7710 | [[Uporabnik:Klara.anja|Klara.anja]] | 1 |- | 7711 | [[Uporabnik:Klara992|Klara992]] | 1 |- | 7712 | [[Uporabnik:Klancy|Klancy]] | 1 |- | 7713 | [[Uporabnik:Klanchnikovksy|Klanchnikovksy]] | 1 |- | 7714 | [[Uporabnik:Kl456980|Kl456980]] | 1 |- | 7715 | [[Uporabnik:Kl123M|Kl123M]] | 1 |- | 7716 | [[Uporabnik:KKvas|KKvas]] | 1 |- | 7717 | [[Uporabnik:Kk spot|Kk spot]] | 1 |- | 7718 | [[Uporabnik:Kkresnica|Kkresnica]] | 1 |- | 7719 | [[Uporabnik:K.koren|K.koren]] | 1 |- | 7720 | [[Uporabnik:KKnez|KKnez]] | 1 |- | 7721 | [[Uporabnik:Kklemenn|Kklemenn]] | 1 |- | 7722 | [[Uporabnik:Kkk1616|Kkk1616]] | 1 |- | 7723 | [[Uporabnik:Kkelenc|Kkelenc]] | 1 |- | 7724 | [[Uporabnik:Kjancar|Kjancar]] | 1 |- | 7725 | [[Uporabnik:Kiwigenie|Kiwigenie]] | 1 |- | 7726 | [[Uporabnik:Kivix|Kivix]] | 1 |- | 7727 | [[Uporabnik:Kivacic|Kivacic]] | 1 |- | 7728 | [[Uporabnik:Kitykaaa|Kitykaaa]] | 1 |- | 7729 | [[Uporabnik:KittyPurry|KittyPurry]] | 1 |- | 7730 | [[Uporabnik:KissmeKate|KissmeKate]] | 1 |- | 7731 | [[Uporabnik:Kinrovot|Kinrovot]] | 1 |- | 7732 | [[Uporabnik:Kinobled|Kinobled]] | 1 |- | 7733 | [[Uporabnik:KinaskiHenri|KinaskiHenri]] | 1 |- | 7734 | [[Uporabnik:Kimur|Kimur]] | 1 |- | 7735 | [[Uporabnik:Kimke7|Kimke7]] | 1 |- | 7736 | [[Uporabnik:Kimkam9876|Kimkam9876]] | 1 |- | 7737 | [[Uporabnik:Kim20|Kim20]] | 1 |- | 7738 | [[Uporabnik:Kill ziga|Kill ziga]] | 1 |- | 7739 | [[Uporabnik:Kiks~slwiki|Kiks~slwiki]] | 1 |- | 7740 | [[Uporabnik:KikiMaker84|KikiMaker84]] | 1 |- | 7741 | [[Uporabnik:Kiki3210|Kiki3210]] | 1 |- | 7742 | [[Uporabnik:Kika~slwiki|Kika~slwiki]] | 1 |- | 7743 | [[Uporabnik:Kikaprezid|Kikaprezid]] | 1 |- | 7744 | [[Uporabnik:Kiejstut9|Kiejstut9]] | 1 |- | 7745 | [[Uporabnik:KiC2016|KiC2016]] | 1 |- | 7746 | [[Uporabnik:Kiarakirnn|Kiarakirnn]] | 1 |- | 7747 | [[Uporabnik:Khy4|Khy4]] | 1 |- | 7748 | [[Uporabnik:Khvi|Khvi]] | 1 |- | 7749 | [[Uporabnik:Khoshhat|Khoshhat]] | 1 |- | 7750 | [[Uporabnik:Kholodovsky|Kholodovsky]] | 1 |- | 7751 | [[Uporabnik:Kheni|Kheni]] | 1 |- | 7752 | [[Uporabnik:Khanassassin|Khanassassin]] | 1 |- | 7753 | [[Uporabnik:Kgomzi|Kgomzi]] | 1 |- | 7754 | [[Uporabnik:Kg6513|Kg6513]] | 1 |- | 7755 | [[Uporabnik:Kg0l|Kg0l]] | 1 |- | 7756 | [[Uporabnik:Keyextreme|Keyextreme]] | 1 |- | 7757 | [[Uporabnik:Kevin.korbar|Kevin.korbar]] | 1 |- | 7758 | [[Uporabnik:Kevin92|Kevin92]] | 1 |- | 7759 | [[Uporabnik:Kette3grob|Kette3grob]] | 1 |- | 7760 | [[Uporabnik:Kerry~slwiki|Kerry~slwiki]] | 1 |- | 7761 | [[Uporabnik:Kerins|Kerins]] | 1 |- | 7762 | [[Uporabnik:Kerempuh|Kerempuh]] | 1 |- | 7763 | [[Uporabnik:Kenzo|Kenzo]] | 1 |- | 7764 | [[Uporabnik:Kemija234|Kemija234]] | 1 |- | 7765 | [[Uporabnik:Kelc77|Kelc77]] | 1 |- | 7766 | [[Uporabnik:Kekn|Kekn]] | 1 |- | 7767 | [[Uporabnik:Kekec66|Kekec66]] | 1 |- | 7768 | [[Uporabnik:Kekec123|Kekec123]] | 1 |- | 7769 | [[Uporabnik:KekcevaMojca|KekcevaMojca]] | 1 |- | 7770 | [[Uporabnik:Kekax|Kekax]] | 1 |- | 7771 | [[Uporabnik:Keitoku03|Keitoku03]] | 1 |- | 7772 | [[Uporabnik:Kefo|Kefo]] | 1 |- | 7773 | [[Uporabnik:Keehischi|Keehischi]] | 1 |- | 7774 | [[Uporabnik:Kebrinho|Kebrinho]] | 1 |- | 7775 | [[Uporabnik:KE919|KE919]] | 1 |- | 7776 | [[Uporabnik:Kcapuder|Kcapuder]] | 1 |- | 7777 | [[Uporabnik:Kberkopec|Kberkopec]] | 1 |- | 7778 | [[Uporabnik:KAZOLINI|KAZOLINI]] | 1 |- | 7779 | [[Uporabnik:Kazina10|Kazina10]] | 1 |- | 7780 | [[Uporabnik:Kazik Rex|Kazik Rex]] | 1 |- | 7781 | [[Uporabnik:Kayman2016|Kayman2016]] | 1 |- | 7782 | [[Uporabnik:Kavscekm|Kavscekm]] | 1 |- | 7783 | [[Uporabnik:Kaupertz|Kaupertz]] | 1 |- | 7784 | [[Uporabnik:Katyx92|Katyx92]] | 1 |- | 7785 | [[Uporabnik:Katypikkica|Katypikkica]] | 1 |- | 7786 | [[Uporabnik:Katyca|Katyca]] | 1 |- | 7787 | [[Uporabnik:KatyaRBD|KatyaRBD]] | 1 |- | 7788 | [[Uporabnik:Katy 17|Katy 17]] | 1 |- | 7789 | [[Uporabnik:Katxis|Katxis]] | 1 |- | 7790 | [[Uporabnik:Katrine00|Katrine00]] | 1 |- | 7791 | [[Uporabnik:Katrina90776|Katrina90776]] | 1 |- | 7792 | [[Uporabnik:Katriih|Katriih]] | 1 |- | 7793 | [[Uporabnik:KATOMAŽIČ|KATOMAŽIČ]] | 1 |- | 7794 | [[Uporabnik:Katkat|Katkat]] | 1 |- | 7795 | [[Uporabnik:Katka77|Katka77]] | 1 |- | 7796 | [[Uporabnik:Katjuska|Katjuska]] | 1 |- | 7797 | [[Uporabnik:Katjuša Uršič|Katjuša Uršič]] | 1 |- | 7798 | [[Uporabnik:Katjuša2511|Katjuša2511]] | 1 |- | 7799 | [[Uporabnik:Katjuša|Katjuša]] | 1 |- | 7800 | [[Uporabnik:Katjicad|Katjicad]] | 1 |- | 7801 | [[Uporabnik:Katja Žnideršič|Katja Žnideršič]] | 1 |- | 7802 | [[Uporabnik:KatjaZN93|KatjaZN93]] | 1 |- | 7803 | [[Uporabnik:Katjavikipedia|Katjavikipedia]] | 1 |- | 7804 | [[Uporabnik:Katja Vidic|Katja Vidic]] | 1 |- | 7805 | [[Uporabnik:Katjavesel|Katjavesel]] | 1 |- | 7806 | [[Uporabnik:Katjavencelj|Katjavencelj]] | 1 |- | 7807 | [[Uporabnik:Katja tercic|Katja tercic]] | 1 |- | 7808 | [[Uporabnik:Katjašpela|Katjašpela]] | 1 |- | 7809 | [[Uporabnik:Katja.skafar|Katja.skafar]] | 1 |- | 7810 | [[Uporabnik:Katjaravnikar|Katjaravnikar]] | 1 |- | 7811 | [[Uporabnik:Katja Ravikar|Katja Ravikar]] | 1 |- | 7812 | [[Uporabnik:KatjaPi|KatjaPi]] | 1 |- | 7813 | [[Uporabnik:Katja pertot|Katja pertot]] | 1 |- | 7814 | [[Uporabnik:Katja.ostir|Katja.ostir]] | 1 |- | 7815 | [[Uporabnik:Katja Novak|Katja Novak]] | 1 |- | 7816 | [[Uporabnik:KatjaMarkovic|KatjaMarkovic]] | 1 |- | 7817 | [[Uporabnik:Katjalukan|Katjalukan]] | 1 |- | 7818 | [[Uporabnik:Katja.kuronja|Katja.kuronja]] | 1 |- | 7819 | [[Uporabnik:Katja Kržič|Katja Kržič]] | 1 |- | 7820 | [[Uporabnik:Katja Krajnc123|Katja Krajnc123]] | 1 |- | 7821 | [[Uporabnik:Katja Kozinc|Katja Kozinc]] | 1 |- | 7822 | [[Uporabnik:Katjakos2|Katjakos2]] | 1 |- | 7823 | [[Uporabnik:Katja Kirbiš|Katja Kirbiš]] | 1 |- | 7824 | [[Uporabnik:KatjaKE|KatjaKE]] | 1 |- | 7825 | [[Uporabnik:Katja katja|Katja katja]] | 1 |- | 7826 | [[Uporabnik:Katjajag|Katjajag]] | 1 |- | 7827 | [[Uporabnik:KatjaH22|KatjaH22]] | 1 |- | 7828 | [[Uporabnik:Katjagut|Katjagut]] | 1 |- | 7829 | [[Uporabnik:Katja Dolenc|Katja Dolenc]] | 1 |- | 7830 | [[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] | 1 |- | 7831 | [[Uporabnik:Katjabr|Katjabr]] | 1 |- | 7832 | [[Uporabnik:Katja Berčič|Katja Berčič]] | 1 |- | 7833 | [[Uporabnik:Katja Banovec|Katja Banovec]] | 1 |- | 7834 | [[Uporabnik:Katjaa99|Katjaa99]] | 1 |- | 7835 | [[Uporabnik:Katjaa|Katjaa]] | 1 |- | 7836 | [[Uporabnik:Katja1995|Katja1995]] | 1 |- | 7837 | [[Uporabnik:Katja143|Katja143]] | 1 |- | 7838 | [[Uporabnik:Katja003|Katja003]] | 1 |- | 7839 | [[Uporabnik:Katishaja|Katishaja]] | 1 |- | 7840 | [[Uporabnik:Kati.kastelic|Kati.kastelic]] | 1 |- | 7841 | [[Uporabnik:Katiika|Katiika]] | 1 |- | 7842 | [[Uporabnik:Katie~slwiki|Katie~slwiki]] | 1 |- | 7843 | [[Uporabnik:Katiee~slwiki|Katiee~slwiki]] | 1 |- | 7844 | [[Uporabnik:Katica Kitty|Katica Kitty]] | 1 |- | 7845 | [[Uporabnik:Kati 92|Kati 92]] | 1 |- | 7846 | [[Uporabnik:Kathor|Kathor]] | 1 |- | 7847 | [[Uporabnik:Kateurban|Kateurban]] | 1 |- | 7848 | [[Uporabnik:Katerina.s|Katerina.s]] | 1 |- | 7849 | [[Uporabnik:Kate111|Kate111]] | 1 |- | 7850 | [[Uporabnik:KatCE|KatCE]] | 1 |- | 7851 | [[Uporabnik:Katarinca25|Katarinca25]] | 1 |- | 7852 | [[Uporabnik:Katarinca158|Katarinca158]] | 1 |- | 7853 | [[Uporabnik:Katarinaz68|Katarinaz68]] | 1 |- | 7854 | [[Uporabnik:Katarinavuk|Katarinavuk]] | 1 |- | 7855 | [[Uporabnik:Katarinavrtac|Katarinavrtac]] | 1 |- | 7856 | [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] | 1 |- | 7857 | [[Uporabnik:Katarina Slevec|Katarina Slevec]] | 1 |- | 7858 | [[Uporabnik:Katarina podkriznik|Katarina podkriznik]] | 1 |- | 7859 | [[Uporabnik:Katarinanektarina|Katarinanektarina]] | 1 |- | 7860 | [[Uporabnik:Katarina Logar|Katarina Logar]] | 1 |- | 7861 | [[Uporabnik:Katarina Lehner|Katarina Lehner]] | 1 |- | 7862 | [[Uporabnik:Katarina gorshe|Katarina gorshe]] | 1 |- | 7863 | [[Uporabnik:Katarinag11|Katarinag11]] | 1 |- | 7864 | [[Uporabnik:KatarinaFaletov|KatarinaFaletov]] | 1 |- | 7865 | [[Uporabnik:KatarinaDS123|KatarinaDS123]] | 1 |- | 7866 | [[Uporabnik:Katarina.Curic|Katarina.Curic]] | 1 |- | 7867 | [[Uporabnik:KatarinaCuk|KatarinaCuk]] | 1 |- | 7868 | [[Uporabnik:Katarinabrez|Katarinabrez]] | 1 |- | 7869 | [[Uporabnik:Katarinabradesko|Katarinabradesko]] | 1 |- | 7870 | [[Uporabnik:Katarina88|Katarina88]] | 1 |- | 7871 | [[Uporabnik:Katariinaa|Katariinaa]] | 1 |- | 7872 | [[Uporabnik:Kata mascot|Kata mascot]] | 1 |- | 7873 | [[Uporabnik:KataK|KataK]] | 1 |- | 7874 | [[Uporabnik:Kat94|Kat94]] | 1 |- | 7875 | [[Uporabnik:Kastafka|Kastafka]] | 1 |- | 7876 | [[Uporabnik:Kasper2006|Kasper2006]] | 1 |- | 7877 | [[Uporabnik:Kask|Kask]] | 1 |- | 7878 | [[Uporabnik:Kasa~slwiki|Kasa~slwiki]] | 1 |- | 7879 | [[Uporabnik:Karvid|Karvid]] | 1 |- | 7880 | [[Uporabnik:Karo 0902|Karo 0902]] | 1 |- | 7881 | [[Uporabnik:Karniolo|Karniolo]] | 1 |- | 7882 | [[Uporabnik:Karnekej|Karnekej]] | 1 |- | 7883 | [[Uporabnik:Karmy115|Karmy115]] | 1 |- | 7884 | [[Uporabnik:KarMla|KarMla]] | 1 |- | 7885 | [[Uporabnik:KarmenStrel|KarmenStrel]] | 1 |- | 7886 | [[Uporabnik:Karmenssitta|Karmenssitta]] | 1 |- | 7887 | [[Uporabnik:Karmennovak|Karmennovak]] | 1 |- | 7888 | [[Uporabnik:Karmenefremovski|Karmenefremovski]] | 1 |- | 7889 | [[Uporabnik:Karmen Dejan|Karmen Dejan]] | 1 |- | 7890 | [[Uporabnik:Karmen28|Karmen28]] | 1 |- | 7891 | [[Uporabnik:KarmC|KarmC]] | 1 |- | 7892 | [[Uporabnik:Karl Koks|Karl Koks]] | 1 |- | 7893 | [[Uporabnik:Karivola|Karivola]] | 1 |- | 7894 | [[Uporabnik:Karinzamida|Karinzamida]] | 1 |- | 7895 | [[Uporabnik:Karin.z89|Karin.z89]] | 1 |- | 7896 | [[Uporabnik:Karin Z.|Karin Z.]] | 1 |- | 7897 | [[Uporabnik:Karinstustu|Karinstustu]] | 1 |- | 7898 | [[Uporabnik:Karinpupa|Karinpupa]] | 1 |- | 7899 | [[Uporabnik:KarinPoravne|KarinPoravne]] | 1 |- | 7900 | [[Uporabnik:Karinpet|Karinpet]] | 1 |- | 7901 | [[Uporabnik:KarinMozina|KarinMozina]] | 1 |- | 7902 | [[Uporabnik:Karin Mezgec|Karin Mezgec]] | 1 |- | 7903 | [[Uporabnik:Karin Košnik|Karin Košnik]] | 1 |- | 7904 | [[Uporabnik:Karin2011|Karin2011]] | 1 |- | 7905 | [[Uporabnik:Kar En Asterix|Kar En Asterix]] | 1 |- | 7906 | [[Uporabnik:Kareisner|Kareisner]] | 1 |- | 7907 | [[Uporabnik:KarateKlub SoB|KarateKlub SoB]] | 1 |- | 7908 | [[Uporabnik:KarateKiddd55|KarateKiddd55]] | 1 |- | 7909 | [[Uporabnik:Karateka1991|Karateka1991]] | 1 |- | 7910 | [[Uporabnik:Karahasanovics|Karahasanovics]] | 1 |- | 7911 | [[Uporabnik:Kapućino123|Kapućino123]] | 1 |- | 7912 | [[Uporabnik:Kantavtor|Kantavtor]] | 1 |- | 7913 | [[Uporabnik:KanElena|KanElena]] | 1 |- | 7914 | [[Uporabnik:KAndraz|KAndraz]] | 1 |- | 7915 | [[Uporabnik:Kandarekaja|Kandarekaja]] | 1 |- | 7916 | [[Uporabnik:KamiSLO|KamiSLO]] | 1 |- | 7917 | [[Uporabnik:Kamionar|Kamionar]] | 1 |- | 7918 | [[Uporabnik:Kamion|Kamion]] | 1 |- | 7919 | [[Uporabnik:Kamilica|Kamilica]] | 1 |- | 7920 | [[Uporabnik:Kamen~slwiki|Kamen~slwiki]] | 1 |- | 7921 | [[Uporabnik:KAMENSEK.ALENKA|KAMENSEK.ALENKA]] | 1 |- | 7922 | [[Uporabnik:KalKD|KalKD]] | 1 |- | 7923 | [[Uporabnik:Kalarevina|Kalarevina]] | 1 |- | 7924 | [[Uporabnik:Kalamar96|Kalamar96]] | 1 |- | 7925 | [[Uporabnik:Kajuh|Kajuh]] | 1 |- | 7926 | [[Uporabnik:Kajtnandraz|Kajtnandraz]] | 1 |- | 7927 | [[Uporabnik:Kajseni1|Kajseni1]] | 1 |- | 7928 | [[Uporabnik:Kajazupancic|Kajazupancic]] | 1 |- | 7929 | [[Uporabnik:Kajasobocan|Kajasobocan]] | 1 |- | 7930 | [[Uporabnik:KajaR|KajaR]] | 1 |- | 7931 | [[Uporabnik:Kaja P.S.|Kaja P.S.]] | 1 |- | 7932 | [[Uporabnik:Kajapouh12345|Kajapouh12345]] | 1 |- | 7933 | [[Uporabnik:Kaja Nakani|Kaja Nakani]] | 1 |- | 7934 | [[Uporabnik:Kajamo|Kajamo]] | 1 |- | 7935 | [[Uporabnik:KajaMlakar|KajaMlakar]] | 1 |- | 7936 | [[Uporabnik:Kajami|Kajami]] | 1 |- | 7937 | [[Uporabnik:Kajamaša|Kajamaša]] | 1 |- | 7938 | [[Uporabnik:KajaLukac|KajaLukac]] | 1 |- | 7939 | [[Uporabnik:Kaja kos 19|Kaja kos 19]] | 1 |- | 7940 | [[Uporabnik:Kaja komac|Kaja komac]] | 1 |- | 7941 | [[Uporabnik:Kaja.KK|Kaja.KK]] | 1 |- | 7942 | [[Uporabnik:Kajak22|Kajak22]] | 1 |- | 7943 | [[Uporabnik:Kajaintara|Kajaintara]] | 1 |- | 7944 | [[Uporabnik:Kaja Hostnik|Kaja Hostnik]] | 1 |- | 7945 | [[Uporabnik:Kaja Glinšek|Kaja Glinšek]] | 1 |- | 7946 | [[Uporabnik:Kajagalic|Kajagalic]] | 1 |- | 7947 | [[Uporabnik:Kaja.ferjan|Kaja.ferjan]] | 1 |- | 7948 | [[Uporabnik:KajaF|KajaF]] | 1 |- | 7949 | [[Uporabnik:Kaja Dragoljević|Kaja Dragoljević]] | 1 |- | 7950 | [[Uporabnik:KajaBajt|KajaBajt]] | 1 |- | 7951 | [[Uporabnik:Kaja1000|Kaja1000]] | 1 |- | 7952 | [[Uporabnik:Kaiser1986|Kaiser1986]] | 1 |- | 7953 | [[Uporabnik:Kaioshin|Kaioshin]] | 1 |- | 7954 | [[Uporabnik:Kafe~slwiki|Kafe~slwiki]] | 1 |- | 7955 | [[Uporabnik:Kael~slwiki|Kael~slwiki]] | 1 |- | 7956 | [[Uporabnik:Kadet.si|Kadet.si]] | 1 |- | 7957 | [[Uporabnik:Kadenčni|Kadenčni]] | 1 |- | 7958 | [[Uporabnik:Kabrol8|Kabrol8]] | 1 |- | 7959 | [[Uporabnik:KaBabic|KaBabic]] | 1 |- | 7960 | [[Uporabnik:Kaaja999|Kaaja999]] | 1 |- | 7961 | [[Uporabnik:K1dMag1c1an|K1dMag1c1an]] | 1 |- | 7962 | [[Uporabnik:K123h|K123h]] | 1 |- | 7963 | [[Uporabnik:Jveber3|Jveber3]] | 1 |- | 7964 | [[Uporabnik:Jvbignacio9|Jvbignacio9]] | 1 |- | 7965 | [[Uporabnik:Jvalje|Jvalje]] | 1 |- | 7966 | [[Uporabnik:Juveman4|Juveman4]] | 1 |- | 7967 | [[Uporabnik:Juvanova Ula|Juvanova Ula]] | 1 |- | 7968 | [[Uporabnik:Juta1143|Juta1143]] | 1 |- | 7969 | [[Uporabnik:Jus Vindisar|Jus Vindisar]] | 1 |- | 7970 | [[Uporabnik:Just Ključarič|Just Ključarič]] | 1 |- | 7971 | [[Uporabnik:JustinTee|JustinTee]] | 1 |- | 7972 | [[Uporabnik:Justin r~slwiki|Justin r~slwiki]] | 1 |- | 7973 | [[Uporabnik:Justicija|Justicija]] | 1 |- | 7974 | [[Uporabnik:Justa~slwiki|Justa~slwiki]] | 1 |- | 7975 | [[Uporabnik:JustAFleabag|JustAFleabag]] | 1 |- | 7976 | [[Uporabnik:Juš Mirtič|Juš Mirtič]] | 1 |- | 7977 | [[Uporabnik:Jurson|Jurson]] | 1 |- | 7978 | [[Uporabnik:Jurka Lepičnik Vodopivec|Jurka Lepičnik Vodopivec]] | 1 |- | 7979 | [[Uporabnik:Juri~slwiki|Juri~slwiki]] | 1 |- | 7980 | [[Uporabnik:Jurij znideric81|Jurij znideric81]] | 1 |- | 7981 | [[Uporabnik:Jurij Vega|Jurij Vega]] | 1 |- | 7982 | [[Uporabnik:JurijValent|JurijValent]] | 1 |- | 7983 | [[Uporabnik:Jurij.rozman|Jurij.rozman]] | 1 |- | 7984 | [[Uporabnik:Jurij Kobal|Jurij Kobal]] | 1 |- | 7985 | [[Uporabnik:Jurij Denis|Jurij Denis]] | 1 |- | 7986 | [[Uporabnik:Jurij Anžič|Jurij Anžič]] | 1 |- | 7987 | [[Uporabnik:Jurij98ambrozic|Jurij98ambrozic]] | 1 |- | 7988 | [[Uporabnik:Jurij31|Jurij31]] | 1 |- | 7989 | [[Uporabnik:Jurif|Jurif]] | 1 |- | 7990 | [[Uporabnik:Jureznidaric|Jureznidaric]] | 1 |- | 7991 | [[Uporabnik:JureZagmajster|JureZagmajster]] | 1 |- | 7992 | [[Uporabnik:Jure repovz|Jure repovz]] | 1 |- | 7993 | [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] | 1 |- | 7994 | [[Uporabnik:Jurep33|Jurep33]] | 1 |- | 7995 | [[Uporabnik:Juremihevcster|Juremihevcster]] | 1 |- | 7996 | [[Uporabnik:Jurekutos|Jurekutos]] | 1 |- | 7997 | [[Uporabnik:Jure Kralj|Jure Kralj]] | 1 |- | 7998 | [[Uporabnik:Jurekosec|Jurekosec]] | 1 |- | 7999 | [[Uporabnik:Jure Kalan|Jure Kalan]] | 1 |- | 8000 | [[Uporabnik:Jure.Jeraj|Jure.Jeraj]] | 1 |- |} 9betx1dx191hcxgy9ne2d7dtzss9hr3 Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/8001–9000 4 485421 6747247 6731704 2026-09-06T07:24:41Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 8001–9000 6747247 wikitext text/x-wiki === 8001–9000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 8001 | [[Uporabnik:Jure.glo|Jure.glo]] | 1 |- | 8002 | [[Uporabnik:Jurečadež|Jurečadež]] | 1 |- | 8003 | [[Uporabnik:Jure Brankovič|Jure Brankovič]] | 1 |- | 8004 | [[Uporabnik:JureBolta|JureBolta]] | 1 |- | 8005 | [[Uporabnik:JureB|JureB]] | 1 |- | 8006 | [[Uporabnik:Jure Arsovič|Jure Arsovič]] | 1 |- | 8007 | [[Uporabnik:JureA|JureA]] | 1 |- | 8008 | [[Uporabnik:Jure65|Jure65]] | 1 |- | 8009 | [[Uporabnik:Jure63050099|Jure63050099]] | 1 |- | 8010 | [[Uporabnik:Jurcking|Jurcking]] | 1 |- | 8011 | [[Uporabnik:Jurcek20|Jurcek20]] | 1 |- | 8012 | [[Uporabnik:Jurc2000|Jurc2000]] | 1 |- | 8013 | [[Uporabnik:Juraldo|Juraldo]] | 1 |- | 8014 | [[Uporabnik:Juracic.uros|Juracic.uros]] | 1 |- | 8015 | [[Uporabnik:Jupiterka 123|Jupiterka 123]] | 1 |- | 8016 | [[Uporabnik:Junio~slwiki|Junio~slwiki]] | 1 |- | 8017 | [[Uporabnik:Julijpotter|Julijpotter]] | 1 |- | 8018 | [[Uporabnik:Julijkr|Julijkr]] | 1 |- | 8019 | [[Uporabnik:Julij K J|Julij K J]] | 1 |- | 8020 | [[Uporabnik:Julijaverbuc|Julijaverbuc]] | 1 |- | 8021 | [[Uporabnik:Julijasket|Julijasket]] | 1 |- | 8022 | [[Uporabnik:Julija.rozman|Julija.rozman]] | 1 |- | 8023 | [[Uporabnik:Julijana Jakofcic|Julijana Jakofcic]] | 1 |- | 8024 | [[Uporabnik:Julijakvartuh|Julijakvartuh]] | 1 |- | 8025 | [[Uporabnik:Julija dariž|Julija dariž]] | 1 |- | 8026 | [[Uporabnik:JulijaBrec|JulijaBrec]] | 1 |- | 8027 | [[Uporabnik:JulijaB|JulijaB]] | 1 |- | 8028 | [[Uporabnik:Julija84|Julija84]] | 1 |- | 8029 | [[Uporabnik:Julie88888|Julie88888]] | 1 |- | 8030 | [[Uporabnik:Julianus~slwiki|Julianus~slwiki]] | 1 |- | 8031 | [[Uporabnik:JulianMuster|JulianMuster]] | 1 |- | 8032 | [[Uporabnik:Julia29|Julia29]] | 1 |- | 8033 | [[Uporabnik:Juicyreptile|Juicyreptile]] | 1 |- | 8034 | [[Uporabnik:Juhuhupoletjejetu|Juhuhupoletjejetu]] | 1 |- | 8035 | [[Uporabnik:JU.HART|JU.HART]] | 1 |- | 8036 | [[Uporabnik:Juggle8644|Juggle8644]] | 1 |- | 8037 | [[Uporabnik:Juditacorn|Juditacorn]] | 1 |- | 8038 | [[Uporabnik:Judita bagon|Judita bagon]] | 1 |- | 8039 | [[Uporabnik:Judein|Judein]] | 1 |- | 8040 | [[Uporabnik:Jst tud|Jst tud]] | 1 |- | 8041 | [[Uporabnik:Jst~slwiki|Jst~slwiki]] | 1 |- | 8042 | [[Uporabnik:Jstebe|Jstebe]] | 1 |- | 8043 | [[Uporabnik:Jspela|Jspela]] | 1 |- | 8044 | [[Uporabnik:J~slwiki|J~slwiki]] | 1 |- | 8045 | [[Uporabnik:JSL94|JSL94]] | 1 |- | 8046 | [[Uporabnik:Jsjokam|Jsjokam]] | 1 |- | 8047 | [[Uporabnik:Jsandi|Jsandi]] | 1 |- | 8048 | [[Uporabnik:Jsamar|Jsamar]] | 1 |- | 8049 | [[Uporabnik:J. RONNER|J. RONNER]] | 1 |- | 8050 | [[Uporabnik:Jrepar|Jrepar]] | 1 |- | 8051 | [[Uporabnik:Jrbmatic|Jrbmatic]] | 1 |- | 8052 | [[Uporabnik:Jporenta|Jporenta]] | 1 |- | 8053 | [[Uporabnik:Jpirman|Jpirman]] | 1 |- | 8054 | [[Uporabnik:Jpbarbier|Jpbarbier]] | 1 |- | 8055 | [[Uporabnik:Jozza~slwiki|Jozza~slwiki]] | 1 |- | 8056 | [[Uporabnik:Jozihren|Jozihren]] | 1 |- | 8057 | [[Uporabnik:JožicaH|JožicaH]] | 1 |- | 8058 | [[Uporabnik:Joži83|Joži83]] | 1 |- | 8059 | [[Uporabnik:Joze Sinkovec|Joze Sinkovec]] | 1 |- | 8060 | [[Uporabnik:Joze ozura|Joze ozura]] | 1 |- | 8061 | [[Uporabnik:Joze.kuznik|Joze.kuznik]] | 1 |- | 8062 | [[Uporabnik:JozefDr|JozefDr]] | 1 |- | 8063 | [[Uporabnik:Jovanovik|Jovanovik]] | 1 |- | 8064 | [[Uporabnik:Jotge|Jotge]] | 1 |- | 8065 | [[Uporabnik:JostH|JostH]] | 1 |- | 8066 | [[Uporabnik:Jostb|Jostb]] | 1 |- | 8067 | [[Uporabnik:Josko barglic|Josko barglic]] | 1 |- | 8068 | [[Uporabnik:Josef Hader Fan|Josef Hader Fan]] | 1 |- | 8069 | [[Uporabnik:JoseAnneMarie|JoseAnneMarie]] | 1 |- | 8070 | [[Uporabnik:Joros15|Joros15]] | 1 |- | 8071 | [[Uporabnik:Jorazem|Jorazem]] | 1 |- | 8072 | [[Uporabnik:Jople|Jople]] | 1 |- | 8073 | [[Uporabnik:Joo~slwiki|Joo~slwiki]] | 1 |- | 8074 | [[Uporabnik:Jonyzbony|Jonyzbony]] | 1 |- | 8075 | [[Uporabnik:Jon Vitezič|Jon Vitezič]] | 1 |- | 8076 | [[Uporabnik:Jonsson|Jonsson]] | 1 |- | 8077 | [[Uporabnik:Jonke20|Jonke20]] | 1 |- | 8078 | [[Uporabnik:JonHaug|JonHaug]] | 1 |- | 8079 | [[Uporabnik:Jones500|Jones500]] | 1 |- | 8080 | [[Uporabnik:JonaDarthVader|JonaDarthVader]] | 1 |- | 8081 | [[Uporabnik:Jon2212|Jon2212]] | 1 |- | 8082 | [[Uporabnik:Jolpe|Jolpe]] | 1 |- | 8083 | [[Uporabnik:Jolbe5|Jolbe5]] | 1 |- | 8084 | [[Uporabnik:Jolandam1|Jolandam1]] | 1 |- | 8085 | [[Uporabnik:Jokernuggets|Jokernuggets]] | 1 |- | 8086 | [[Uporabnik:JohnyTheMan123|JohnyTheMan123]] | 1 |- | 8087 | [[Uporabnik:John Williams Williams|John Williams Williams]] | 1 |- | 8088 | [[Uporabnik:Johnperle|Johnperle]] | 1 |- | 8089 | [[Uporabnik:JohnnySLO|JohnnySLO]] | 1 |- | 8090 | [[Uporabnik:Jogobella|Jogobella]] | 1 |- | 8091 | [[Uporabnik:JoelMLN|JoelMLN]] | 1 |- | 8092 | [[Uporabnik:Jodlforest|Jodlforest]] | 1 |- | 8093 | [[Uporabnik:Joanneum|Joanneum]] | 1 |- | 8094 | [[Uporabnik:Joanna~slwiki|Joanna~slwiki]] | 1 |- | 8095 | [[Uporabnik:Joachim OFS|Joachim OFS]] | 1 |- | 8096 | [[Uporabnik:Jnzd|Jnzd]] | 1 |- | 8097 | [[Uporabnik:Jmertelj|Jmertelj]] | 1 |- | 8098 | [[Uporabnik:Jmarovt63050171|Jmarovt63050171]] | 1 |- | 8099 | [[Uporabnik:Jmarkelj|Jmarkelj]] | 1 |- | 8100 | [[Uporabnik:Jm3000|Jm3000]] | 1 |- | 8101 | [[Uporabnik:Jlube|Jlube]] | 1 |- | 8102 | [[Uporabnik:Jlavrencic|Jlavrencic]] | 1 |- | 8103 | [[Uporabnik:J-lab.si|J-lab.si]] | 1 |- | 8104 | [[Uporabnik:JKovsca|JKovsca]] | 1 |- | 8105 | [[Uporabnik:Jkokovnik|Jkokovnik]] | 1 |- | 8106 | [[Uporabnik:Jkl~slwiki|Jkl~slwiki]] | 1 |- | 8107 | [[Uporabnik:JKlasinc|JKlasinc]] | 1 |- | 8108 | [[Uporabnik:Jkaja|Jkaja]] | 1 |- | 8109 | [[Uporabnik:Jjurm|Jjurm]] | 1 |- | 8110 | [[Uporabnik:JJ-Star21|JJ-Star21]] | 1 |- | 8111 | [[Uporabnik:JJJ2002|JJJ2002]] | 1 |- | 8112 | [[Uporabnik:J J|J J]] | 1 |- | 8113 | [[Uporabnik:Jitan-wiki|Jitan-wiki]] | 1 |- | 8114 | [[Uporabnik:Jirka~slwiki|Jirka~slwiki]] | 1 |- | 8115 | [[Uporabnik:Jiri.kocica|Jiri.kocica]] | 1 |- | 8116 | [[Uporabnik:JinT1230|JinT1230]] | 1 |- | 8117 | [[Uporabnik:Jin~slwiki|Jin~slwiki]] | 1 |- | 8118 | [[Uporabnik:Jimmy~slwiki|Jimmy~slwiki]] | 1 |- | 8119 | [[Uporabnik:Ji-Elle|Ji-Elle]] | 1 |- | 8120 | [[Uporabnik:Jhendin|Jhendin]] | 1 |- | 8121 | [[Uporabnik:Jfblanc|Jfblanc]] | 1 |- | 8122 | [[Uporabnik:Jezzo|Jezzo]] | 1 |- | 8123 | [[Uporabnik:Ježek Pavli|Ježek Pavli]] | 1 |- | 8124 | [[Uporabnik:Jeuši|Jeuši]] | 1 |- | 8125 | [[Uporabnik:Jest080|Jest080]] | 1 |- | 8126 | [[Uporabnik:Jessy17june|Jessy17june]] | 1 |- | 8127 | [[Uporabnik:Jesenka|Jesenka]] | 1 |- | 8128 | [[Uporabnik:Jerzyjan1|Jerzyjan1]] | 1 |- | 8129 | [[Uporabnik:Jeromemoreno|Jeromemoreno]] | 1 |- | 8130 | [[Uporabnik:Jerocasell|Jerocasell]] | 1 |- | 8131 | [[Uporabnik:Jernej Sušnik|Jernej Sušnik]] | 1 |- | 8132 | [[Uporabnik:Jernejscek|Jernejscek]] | 1 |- | 8133 | [[Uporabnik:Jernejr|Jernejr]] | 1 |- | 8134 | [[Uporabnik:Jernejp|Jernejp]] | 1 |- | 8135 | [[Uporabnik:Jernejkelih|Jernejkelih]] | 1 |- | 8136 | [[Uporabnik:Jernej Jocif|Jernej Jocif]] | 1 |- | 8137 | [[Uporabnik:JernejG|JernejG]] | 1 |- | 8138 | [[Uporabnik:Jernejec|Jernejec]] | 1 |- | 8139 | [[Uporabnik:Jernejcss|Jernejcss]] | 1 |- | 8140 | [[Uporabnik:Jerneja tr|Jerneja tr]] | 1 |- | 8141 | [[Uporabnik:JernejAlen|JernejAlen]] | 1 |- | 8142 | [[Uporabnik:JernejaKB|JernejaKB]] | 1 |- | 8143 | [[Uporabnik:Jerneja Čerenak|Jerneja Čerenak]] | 1 |- | 8144 | [[Uporabnik:Jerneja bračko|Jerneja bračko]] | 1 |- | 8145 | [[Uporabnik:Jerm~slwiki|Jerm~slwiki]] | 1 |- | 8146 | [[Uporabnik:Jerko13|Jerko13]] | 1 |- | 8147 | [[Uporabnik:Jerica1|Jerica1]] | 1 |- | 8148 | [[Uporabnik:Jere Vladislav|Jere Vladislav]] | 1 |- | 8149 | [[Uporabnik:Jerdna|Jerdna]] | 1 |- | 8150 | [[Uporabnik:Jerca Smrke|Jerca Smrke]] | 1 |- | 8151 | [[Uporabnik:Jercapirsskoberne|Jercapirsskoberne]] | 1 |- | 8152 | [[Uporabnik:Jerca 0908|Jerca 0908]] | 1 |- | 8153 | [[Uporabnik:Jera.anzic|Jera.anzic]] | 1 |- | 8154 | [[Uporabnik:Jenn~slwiki|Jenn~slwiki]] | 1 |- | 8155 | [[Uporabnik:Jenni12345678|Jenni12345678]] | 1 |- | 8156 | [[Uporabnik:Jely~slwiki|Jely~slwiki]] | 1 |- | 8157 | [[Uporabnik:Jelkafuntek|Jelkafuntek]] | 1 |- | 8158 | [[Uporabnik:Jelenct|Jelenct]] | 1 |- | 8159 | [[Uporabnik:Jelena1965|Jelena1965]] | 1 |- | 8160 | [[Uporabnik:Jedrt|Jedrt]] | 1 |- | 8161 | [[Uporabnik:JeanSegura|JeanSegura]] | 1 |- | 8162 | [[Uporabnik:Jeanmark|Jeanmark]] | 1 |- | 8163 | [[Uporabnik:Jeangratz|Jeangratz]] | 1 |- | 8164 | [[Uporabnik:Jcvikl|Jcvikl]] | 1 |- | 8165 | [[Uporabnik:Jcerinsek|Jcerinsek]] | 1 |- | 8166 | [[Uporabnik:Jbx9843|Jbx9843]] | 1 |- | 8167 | [[Uporabnik:Jbizjak|Jbizjak]] | 1 |- | 8168 | [[Uporabnik:Jb9878|Jb9878]] | 1 |- | 8169 | [[Uporabnik:Jazsminne|Jazsminne]] | 1 |- | 8170 | [[Uporabnik:Jaz~slwiki|Jaz~slwiki]] | 1 |- | 8171 | [[Uporabnik:Jazbec.daniel|Jazbec.daniel]] | 1 |- | 8172 | [[Uporabnik:Jaz12|Jaz12]] | 1 |- | 8173 | [[Uporabnik:Jayi Janja|Jayi Janja]] | 1 |- | 8174 | [[Uporabnik:JayDeeID|JayDeeID]] | 1 |- | 8175 | [[Uporabnik:JavoricA|JavoricA]] | 1 |- | 8176 | [[Uporabnik:Jastrebar|Jastrebar]] | 1 |- | 8177 | [[Uporabnik:Jasny007|Jasny007]] | 1 |- | 8178 | [[Uporabnik:JasnaZarifovic|JasnaZarifovic]] | 1 |- | 8179 | [[Uporabnik:Jasna Šubic|Jasna Šubic]] | 1 |- | 8180 | [[Uporabnik:Jasnaschkogej|Jasnaschkogej]] | 1 |- | 8181 | [[Uporabnik:JasnaPooh|JasnaPooh]] | 1 |- | 8182 | [[Uporabnik:Jasna Pinoza|Jasna Pinoza]] | 1 |- | 8183 | [[Uporabnik:Jasnap|Jasnap]] | 1 |- | 8184 | [[Uporabnik:Jasna Gornik|Jasna Gornik]] | 1 |- | 8185 | [[Uporabnik:Jasna Černjak|Jasna Černjak]] | 1 |- | 8186 | [[Uporabnik:Jasmin.pugelj|Jasmin.pugelj]] | 1 |- | 8187 | [[Uporabnik:Jasmina Zunic|Jasmina Zunic]] | 1 |- | 8188 | [[Uporabnik:Jasmina S.D.|Jasmina S.D.]] | 1 |- | 8189 | [[Uporabnik:Jasmina.mesic|Jasmina.mesic]] | 1 |- | 8190 | [[Uporabnik:Jasmina Melavc|Jasmina Melavc]] | 1 |- | 8191 | [[Uporabnik:JasminaKozina|JasminaKozina]] | 1 |- | 8192 | [[Uporabnik:Jasminakokalj|Jasminakokalj]] | 1 |- | 8193 | [[Uporabnik:Jasminaklara|Jasminaklara]] | 1 |- | 8194 | [[Uporabnik:Jasmina jazbinsek|Jasmina jazbinsek]] | 1 |- | 8195 | [[Uporabnik:Jasmina Ilič Drakovič|Jasmina Ilič Drakovič]] | 1 |- | 8196 | [[Uporabnik:Jasa.koceli|Jasa.koceli]] | 1 |- | 8197 | [[Uporabnik:JaS|JaS]] | 1 |- | 8198 | [[Uporabnik:Jarticek|Jarticek]] | 1 |- | 8199 | [[Uporabnik:Jaro~slwiki|Jaro~slwiki]] | 1 |- | 8200 | [[Uporabnik:Jarakosuta|Jarakosuta]] | 1 |- | 8201 | [[Uporabnik:Jappie657|Jappie657]] | 1 |- | 8202 | [[Uporabnik:Janzi f|Janzi f]] | 1 |- | 8203 | [[Uporabnik:Janz123|Janz123]] | 1 |- | 8204 | [[Uporabnik:Jany|Jany]] | 1 |- | 8205 | [[Uporabnik:Janst~slwiki|Janst~slwiki]] | 1 |- | 8206 | [[Uporabnik:Jan Srebrnič|Jan Srebrnič]] | 1 |- | 8207 | [[Uporabnik:JanPuhal|JanPuhal]] | 1 |- | 8208 | [[Uporabnik:Jan plestenjak69|Jan plestenjak69]] | 1 |- | 8209 | [[Uporabnik:Jan Petric|Jan Petric]] | 1 |- | 8210 | [[Uporabnik:Janozvaldic|Janozvaldic]] | 1 |- | 8211 | [[Uporabnik:Jannovack|Jannovack]] | 1 |- | 8212 | [[Uporabnik:Janlu2|Janlu2]] | 1 |- | 8213 | [[Uporabnik:Jankula1|Jankula1]] | 1 |- | 8214 | [[Uporabnik:Jankovic13|Jankovic13]] | 1 |- | 8215 | [[Uporabnik:Jankop95|Jankop95]] | 1 |- | 8216 | [[Uporabnik:Jankoj1987|Jankoj1987]] | 1 |- | 8217 | [[Uporabnik:Jan.kocbek|Jan.kocbek]] | 1 |- | 8218 | [[Uporabnik:Jankob|Jankob]] | 1 |- | 8219 | [[Uporabnik:Janko88|Janko88]] | 1 |- | 8220 | [[Uporabnik:Jan k. k.|Jan k. k.]] | 1 |- | 8221 | [[Uporabnik:Jan Karl Jančič|Jan Karl Jančič]] | 1 |- | 8222 | [[Uporabnik:Jan Kafol|Jan Kafol]] | 1 |- | 8223 | [[Uporabnik:JanjaRibic|JanjaRibic]] | 1 |- | 8224 | [[Uporabnik:Janja.mertelj|Janja.mertelj]] | 1 |- | 8225 | [[Uporabnik:Janja.kump|Janja.kump]] | 1 |- | 8226 | [[Uporabnik:Janja.kocbek|Janja.kocbek]] | 1 |- | 8227 | [[Uporabnik:Janja Božič|Janja Božič]] | 1 |- | 8228 | [[Uporabnik:Janja82|Janja82]] | 1 |- | 8229 | [[Uporabnik:Janja55|Janja55]] | 1 |- | 8230 | [[Uporabnik:Jani Žan|Jani Žan]] | 1 |- | 8231 | [[Uporabnik:Janica~slwiki|Janica~slwiki]] | 1 |- | 8232 | [[Uporabnik:Jan Hudelja|Jan Hudelja]] | 1 |- | 8233 | [[Uporabnik:Jan grlica|Jan grlica]] | 1 |- | 8234 | [[Uporabnik:Janezt99|Janezt99]] | 1 |- | 8235 | [[Uporabnik:Janez Marolt|Janez Marolt]] | 1 |- | 8236 | [[Uporabnik:Janezkr|Janezkr]] | 1 |- | 8237 | [[Uporabnik:Janez Jug|Janez Jug]] | 1 |- | 8238 | [[Uporabnik:Janezjanez|Janezjanez]] | 1 |- | 8239 | [[Uporabnik:Janez.23|Janez.23]] | 1 |- | 8240 | [[Uporabnik:Janez13|Janez13]] | 1 |- | 8241 | [[Uporabnik:Janenej|Janenej]] | 1 |- | 8242 | [[Uporabnik:Jan ENE|Jan ENE]] | 1 |- | 8243 | [[Uporabnik:Jan elita|Jan elita]] | 1 |- | 8244 | [[Uporabnik:JaneElla|JaneElla]] | 1 |- | 8245 | [[Uporabnik:Jancy11|Jancy11]] | 1 |- | 8246 | [[Uporabnik:Jančika|Jančika]] | 1 |- | 8247 | [[Uporabnik:Jancic10|Jancic10]] | 1 |- | 8248 | [[Uporabnik:Jana ulaga|Jana ulaga]] | 1 |- | 8249 | [[Uporabnik:JanaStr|JanaStr]] | 1 |- | 8250 | [[Uporabnik:Janapsih|Janapsih]] | 1 |- | 8251 | [[Uporabnik:JanaM|JanaM]] | 1 |- | 8252 | [[Uporabnik:Jana golob|Jana golob]] | 1 |- | 8253 | [[Uporabnik:Jana Florjan|Jana Florjan]] | 1 |- | 8254 | [[Uporabnik:JanaCrn|JanaCrn]] | 1 |- | 8255 | [[Uporabnik:Jan992|Jan992]] | 1 |- | 8256 | [[Uporabnik:Jan 35|Jan 35]] | 1 |- | 8257 | [[Uporabnik:Jamurko|Jamurko]] | 1 |- | 8258 | [[Uporabnik:Jampel|Jampel]] | 1 |- | 8259 | [[Uporabnik:James Bond|James Bond]] | 1 |- | 8260 | [[Uporabnik:Jalovc|Jalovc]] | 1 |- | 8261 | [[Uporabnik:Jalex121234|Jalex121234]] | 1 |- | 8262 | [[Uporabnik:Jale071~slwiki|Jale071~slwiki]] | 1 |- | 8263 | [[Uporabnik:Jakupovix|Jakupovix]] | 1 |- | 8264 | [[Uporabnik:Jaksape|Jaksape]] | 1 |- | 8265 | [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] | 1 |- | 8266 | [[Uporabnik:Jakob~slwiki|Jakob~slwiki]] | 1 |- | 8267 | [[Uporabnik:Jakob Šere|Jakob Šere]] | 1 |- | 8268 | [[Uporabnik:Jakob Planinc|Jakob Planinc]] | 1 |- | 8269 | [[Uporabnik:Jakobk19|Jakobk19]] | 1 |- | 8270 | [[Uporabnik:Jakobjerse1|Jakobjerse1]] | 1 |- | 8271 | [[Uporabnik:Jakob.boss|Jakob.boss]] | 1 |- | 8272 | [[Uporabnik:Jakm5|Jakm5]] | 1 |- | 8273 | [[Uporabnik:Jakkow|Jakkow]] | 1 |- | 8274 | [[Uporabnik:Jakc sustar|Jakc sustar]] | 1 |- | 8275 | [[Uporabnik:Jakc94|Jakc94]] | 1 |- | 8276 | [[Uporabnik:Jakc|Jakc]] | 1 |- | 8277 | [[Uporabnik:Jakaus Haceus|Jakaus Haceus]] | 1 |- | 8278 | [[Uporabnik:Jaka sprah99|Jaka sprah99]] | 1 |- | 8279 | [[Uporabnik:Jakaspaka|Jakaspaka]] | 1 |- | 8280 | [[Uporabnik:Jaka Smid|Jaka Smid]] | 1 |- | 8281 | [[Uporabnik:Jakasemrov|Jakasemrov]] | 1 |- | 8282 | [[Uporabnik:Jaka.prevec|Jaka.prevec]] | 1 |- | 8283 | [[Uporabnik:Jakapotokar|Jakapotokar]] | 1 |- | 8284 | [[Uporabnik:Jaka pisljar|Jaka pisljar]] | 1 |- | 8285 | [[Uporabnik:JakaMraz|JakaMraz]] | 1 |- | 8286 | [[Uporabnik:Jaka.miklavcic|Jaka.miklavcic]] | 1 |- | 8287 | [[Uporabnik:Jaka Marinic|Jaka Marinic]] | 1 |- | 8288 | [[Uporabnik:Jaka Jancar~slwiki|Jaka Jancar~slwiki]] | 1 |- | 8289 | [[Uporabnik:Jaka.iglic|Jaka.iglic]] | 1 |- | 8290 | [[Uporabnik:Jaka Hatlak|Jaka Hatlak]] | 1 |- | 8291 | [[Uporabnik:Jakacrr|Jakacrr]] | 1 |- | 8292 | [[Uporabnik:Jagoda18|Jagoda18]] | 1 |- | 8293 | [[Uporabnik:Jagarinec|Jagarinec]] | 1 |- | 8294 | [[Uporabnik:Jafo|Jafo]] | 1 |- | 8295 | [[Uporabnik:Jaenevicmer|Jaenevicmer]] | 1 |- | 8296 | [[Uporabnik:Jadrnica|Jadrnica]] | 1 |- | 8297 | [[Uporabnik:JadranLenarcic|JadranLenarcic]] | 1 |- | 8298 | [[Uporabnik:Jadralec|Jadralec]] | 1 |- | 8299 | [[Uporabnik:Jacqu3s33|Jacqu3s33]] | 1 |- | 8300 | [[Uporabnik:Jack Maddox|Jack Maddox]] | 1 |- | 8301 | [[Uporabnik:JackieCat|JackieCat]] | 1 |- | 8302 | [[Uporabnik:JabolkoNaDrevesu|JabolkoNaDrevesu]] | 1 |- | 8303 | [[Uporabnik:J7381|J7381]] | 1 |- | 8304 | [[Uporabnik:Izzy Qwyx|Izzy Qwyx]] | 1 |- | 8305 | [[Uporabnik:Izzy na Easy|Izzy na Easy]] | 1 |- | 8306 | [[Uporabnik:Izzybdc|Izzybdc]] | 1 |- | 8307 | [[Uporabnik:Iztokx|Iztokx]] | 1 |- | 8308 | [[Uporabnik:Iztok vrabič|Iztok vrabič]] | 1 |- | 8309 | [[Uporabnik:Iztok Urbanc|Iztok Urbanc]] | 1 |- | 8310 | [[Uporabnik:Iztok Sotler|Iztok Sotler]] | 1 |- | 8311 | [[Uporabnik:Iztok.povse|Iztok.povse]] | 1 |- | 8312 | [[Uporabnik:Iztok.mulej|Iztok.mulej]] | 1 |- | 8313 | [[Uporabnik:IztokG|IztokG]] | 1 |- | 8314 | [[Uporabnik:Izsonzo|Izsonzo]] | 1 |- | 8315 | [[Uporabnik:Izogibajte se imen ki so zaljiva, izzivalna ali povzrocajo zmedo|Izogibajte se imen ki so zaljiva, izzivalna ali povzrocajo zmedo]] | 1 |- | 8316 | [[Uporabnik:Izoard|Izoard]] | 1 |- | 8317 | [[Uporabnik:Izljubljane|Izljubljane]] | 1 |- | 8318 | [[Uporabnik:Izidorstraus|Izidorstraus]] | 1 |- | 8319 | [[Uporabnik:Izbralsemdrugoime|Izbralsemdrugoime]] | 1 |- | 8320 | [[Uporabnik:Izboljšajmo Wikipedijo|Izboljšajmo Wikipedijo]] | 1 |- | 8321 | [[Uporabnik:IzakusPirihus|IzakusPirihus]] | 1 |- | 8322 | [[Uporabnik:Izakpelicon|Izakpelicon]] | 1 |- | 8323 | [[Uporabnik:IyyasTihlah589|IyyasTihlah589]] | 1 |- | 8324 | [[Uporabnik:Ivozupanic|Ivozupanic]] | 1 |- | 8325 | [[Uporabnik:Ivo Vitez|Ivo Vitez]] | 1 |- | 8326 | [[Uporabnik:Ivo Saksida|Ivo Saksida]] | 1 |- | 8327 | [[Uporabnik:Ivonne|Ivonne]] | 1 |- | 8328 | [[Uporabnik:Ivo Frbežar|Ivo Frbežar]] | 1 |- | 8329 | [[Uporabnik:Ivchy93|Ivchy93]] | 1 |- | 8330 | [[Uporabnik:IvaWikiEslovena|IvaWikiEslovena]] | 1 |- | 8331 | [[Uporabnik:IVarnost2|IVarnost2]] | 1 |- | 8332 | [[Uporabnik:Ivan Schollmayer|Ivan Schollmayer]] | 1 |- | 8333 | [[Uporabnik:Ivans|Ivans]] | 1 |- | 8334 | [[Uporabnik:Ivanovsky|Ivanovsky]] | 1 |- | 8335 | [[Uporabnik:IvanOS|IvanOS]] | 1 |- | 8336 | [[Uporabnik:Ivanl~slwiki|Ivanl~slwiki]] | 1 |- | 8337 | [[Uporabnik:Ivan Hudovernik|Ivan Hudovernik]] | 1 |- | 8338 | [[Uporabnik:Ivan canjkar|Ivan canjkar]] | 1 |- | 8339 | [[Uporabnik:IvanaSLO|IvanaSLO]] | 1 |- | 8340 | [[Uporabnik:IvanaMatovina|IvanaMatovina]] | 1 |- | 8341 | [[Uporabnik:Ivana Kristina Mohar|Ivana Kristina Mohar]] | 1 |- | 8342 | [[Uporabnik:Ivanakam47|Ivanakam47]] | 1 |- | 8343 | [[Uporabnik:Iva Habjan|Iva Habjan]] | 1 |- | 8344 | [[Uporabnik:Iva Flisar|Iva Flisar]] | 1 |- | 8345 | [[Uporabnik:Ivaax|Ivaax]] | 1 |- | 8346 | [[Uporabnik:Iurie.proca|Iurie.proca]] | 1 |- | 8347 | [[Uporabnik:ItsBlackMagic|ItsBlackMagic]] | 1 |- | 8348 | [[Uporabnik:ItaliJaniSt|ItaliJaniSt]] | 1 |- | 8349 | [[Uporabnik:Itakda2|Itakda2]] | 1 |- | 8350 | [[Uporabnik:Itaca~slwiki|Itaca~slwiki]] | 1 |- | 8351 | [[Uporabnik:Iskromat|Iskromat]] | 1 |- | 8352 | [[Uporabnik:IskraM|IskraM]] | 1 |- | 8353 | [[Uporabnik:Iskra3733|Iskra3733]] | 1 |- | 8354 | [[Uporabnik:Ishtmail|Ishtmail]] | 1 |- | 8355 | [[Uporabnik:Ishtar Goateye|Ishtar Goateye]] | 1 |- | 8356 | [[Uporabnik:Ishiai|Ishiai]] | 1 |- | 8357 | [[Uporabnik:Ishgiliath|Ishgiliath]] | 1 |- | 8358 | [[Uporabnik:Ishalturus|Ishalturus]] | 1 |- | 8359 | [[Uporabnik:Isbarbara2|Isbarbara2]] | 1 |- | 8360 | [[Uporabnik:Isabella swan|Isabella swan]] | 1 |- | 8361 | [[Uporabnik:Isabella Menart|Isabella Menart]] | 1 |- | 8362 | [[Uporabnik:Isabela Šarec Tobias|Isabela Šarec Tobias]] | 1 |- | 8363 | [[Uporabnik:Irregulargalaxies|Irregulargalaxies]] | 1 |- | 8364 | [[Uporabnik:Iroksrok|Iroksrok]] | 1 |- | 8365 | [[Uporabnik:IRock|IRock]] | 1 |- | 8366 | [[Uporabnik:Irma pirc|Irma pirc]] | 1 |- | 8367 | [[Uporabnik:Iris Poklar|Iris Poklar]] | 1 |- | 8368 | [[Uporabnik:IrisPleslic|IrisPleslic]] | 1 |- | 8369 | [[Uporabnik:Iris Meško|Iris Meško]] | 1 |- | 8370 | [[Uporabnik:Iris marron|Iris marron]] | 1 |- | 8371 | [[Uporabnik:Iri|Iri]] | 1 |- | 8372 | [[Uporabnik:Irenjuska|Irenjuska]] | 1 |- | 8373 | [[Uporabnik:Irenca88|Irenca88]] | 1 |- | 8374 | [[Uporabnik:Irenca|Irenca]] | 1 |- | 8375 | [[Uporabnik:Irena Sovič|Irena Sovič]] | 1 |- | 8376 | [[Uporabnik:Irena Senčar|Irena Senčar]] | 1 |- | 8377 | [[Uporabnik:Irenasemenic|Irenasemenic]] | 1 |- | 8378 | [[Uporabnik:Irenahostnikar|Irenahostnikar]] | 1 |- | 8379 | [[Uporabnik:Irena.gruden1|Irena.gruden1]] | 1 |- | 8380 | [[Uporabnik:IrenaG|IrenaG]] | 1 |- | 8381 | [[Uporabnik:Irena Dobrila|Irena Dobrila]] | 1 |- | 8382 | [[Uporabnik:Irenadem|Irenadem]] | 1 |- | 8383 | [[Uporabnik:Irena.barlic|Irena.barlic]] | 1 |- | 8384 | [[Uporabnik:Irena1~slwiki|Irena1~slwiki]] | 1 |- | 8385 | [[Uporabnik:Irbox|Irbox]] | 1 |- | 8386 | [[Uporabnik:Irbis|Irbis]] | 1 |- | 8387 | [[Uporabnik:Irade66|Irade66]] | 1 |- | 8388 | [[Uporabnik:Ipsslz2023|Ipsslz2023]] | 1 |- | 8389 | [[Uporabnik:Ioannes~slwiki|Ioannes~slwiki]] | 1 |- | 8390 | [[Uporabnik:Inženir89|Inženir89]] | 1 |- | 8391 | [[Uporabnik:InWonder007|InWonder007]] | 1 |- | 8392 | [[Uporabnik:Inuyasha~slwiki|Inuyasha~slwiki]] | 1 |- | 8393 | [[Uporabnik:Internetnik|Internetnik]] | 1 |- | 8394 | [[Uporabnik:Interaktivnez|Interaktivnez]] | 1 |- | 8395 | [[Uporabnik:Intelektualci|Intelektualci]] | 1 |- | 8396 | [[Uporabnik:Inštitut IRSA|Inštitut IRSA]] | 1 |- | 8397 | [[Uporabnik:Inssane|Inssane]] | 1 |- | 8398 | [[Uporabnik:InquoGomez|InquoGomez]] | 1 |- | 8399 | [[Uporabnik:Inporative|Inporative]] | 1 |- | 8400 | [[Uporabnik:Inostranka|Inostranka]] | 1 |- | 8401 | [[Uporabnik:Inn~slwiki|Inn~slwiki]] | 1 |- | 8402 | [[Uporabnik:In ictu oculi|In ictu oculi]] | 1 |- | 8403 | [[Uporabnik:Inibikini91|Inibikini91]] | 1 |- | 8404 | [[Uporabnik:Ingrid Krizaj|Ingrid Krizaj]] | 1 |- | 8405 | [[Uporabnik:Ingica1234|Ingica1234]] | 1 |- | 8406 | [[Uporabnik:Ineszavrsnik|Ineszavrsnik]] | 1 |- | 8407 | [[Uporabnik:Inestominec|Inestominec]] | 1 |- | 8408 | [[Uporabnik:Ines Rinc|Ines Rinc]] | 1 |- | 8409 | [[Uporabnik:Ines.peternelj|Ines.peternelj]] | 1 |- | 8410 | [[Uporabnik:Ines P|Ines P]] | 1 |- | 8411 | [[Uporabnik:Ines.gorse|Ines.gorse]] | 1 |- | 8412 | [[Uporabnik:Ines1|Ines1]] | 1 |- | 8413 | [[Uporabnik:Indijanez|Indijanez]] | 1 |- | 8414 | [[Uporabnik:IndigoSkyLine|IndigoSkyLine]] | 1 |- | 8415 | [[Uporabnik:Indigosi|Indigosi]] | 1 |- | 8416 | [[Uporabnik:Inclementia|Inclementia]] | 1 |- | 8417 | [[Uporabnik:Ina P.|Ina P.]] | 1 |- | 8418 | [[Uporabnik:InaIna|InaIna]] | 1 |- | 8419 | [[Uporabnik:In6flames|In6flames]] | 1 |- | 8420 | [[Uporabnik:In3ss|In3ss]] | 1 |- | 8421 | [[Uporabnik:Implicitdivision|Implicitdivision]] | 1 |- | 8422 | [[Uporabnik:ImNar|ImNar]] | 1 |- | 8423 | [[Uporabnik:Ime uporabnisko|Ime uporabnisko]] | 1 |- | 8424 | [[Uporabnik:Imeuporabnika|Imeuporabnika]] | 1 |- | 8425 | [[Uporabnik:Imer brizani|Imer brizani]] | 1 |- | 8426 | [[Uporabnik:Imago Sloveniae|Imago Sloveniae]] | 1 |- | 8427 | [[Uporabnik:Imagine666|Imagine666]] | 1 |- | 8428 | [[Uporabnik:IlVlad|IlVlad]] | 1 |- | 8429 | [[Uporabnik:Iluznik|Iluznik]] | 1 |- | 8430 | [[Uporabnik:Illuppo|Illuppo]] | 1 |- | 8431 | [[Uporabnik:Illuminat11|Illuminat11]] | 1 |- | 8432 | [[Uporabnik:Illium dreamer|Illium dreamer]] | 1 |- | 8433 | [[Uporabnik:Ilja Bufon|Ilja Bufon]] | 1 |- | 8434 | [[Uporabnik:Ilencica9|Ilencica9]] | 1 |- | 8435 | [[Uporabnik:IKOVaTT|IKOVaTT]] | 1 |- | 8436 | [[Uporabnik:I.klimova|I.klimova]] | 1 |- | 8437 | [[Uporabnik:Ikipedij|Ikipedij]] | 1 |- | 8438 | [[Uporabnik:Ikatence|Ikatence]] | 1 |- | 8439 | [[Uporabnik:Ika~slwiki|Ika~slwiki]] | 1 |- | 8440 | [[Uporabnik:III1300III|III1300III]] | 1 |- | 8441 | [[Uporabnik:Ihatesixseven69|Ihatesixseven69]] | 1 |- | 8442 | [[Uporabnik:IgorZP|IgorZP]] | 1 |- | 8443 | [[Uporabnik:Igorvoj|Igorvoj]] | 1 |- | 8444 | [[Uporabnik:Igorunuk|Igorunuk]] | 1 |- | 8445 | [[Uporabnik:Igortt|Igortt]] | 1 |- | 8446 | [[Uporabnik:Igor Pučko|Igor Pučko]] | 1 |- | 8447 | [[Uporabnik:Igor Krulcic|Igor Krulcic]] | 1 |- | 8448 | [[Uporabnik:Igor Čerpnjak|Igor Čerpnjak]] | 1 |- | 8449 | [[Uporabnik:Igor Bubnic|Igor Bubnic]] | 1 |- | 8450 | [[Uporabnik:Igor alexandrov|Igor alexandrov]] | 1 |- | 8451 | [[Uporabnik:Igor62|Igor62]] | 1 |- | 8452 | [[Uporabnik:IgoBER|IgoBER]] | 1 |- | 8453 | [[Uporabnik:Igl85|Igl85]] | 1 |- | 8454 | [[Uporabnik:IgCuk|IgCuk]] | 1 |- | 8455 | [[Uporabnik:Idvorsek|Idvorsek]] | 1 |- | 8456 | [[Uporabnik:Idk72|Idk72]] | 1 |- | 8457 | [[Uporabnik:Idikaaaa|Idikaaaa]] | 1 |- | 8458 | [[Uporabnik:Idealpot|Idealpot]] | 1 |- | 8459 | [[Uporabnik:IdaScott|IdaScott]] | 1 |- | 8460 | [[Uporabnik:Icras.kalt|Icras.kalt]] | 1 |- | 8461 | [[Uporabnik:Icjt|Icjt]] | 1 |- | 8462 | [[Uporabnik:ICE|ICE]] | 1 |- | 8463 | [[Uporabnik:Icbmbird|Icbmbird]] | 1 |- | 8464 | [[Uporabnik:Icanna|Icanna]] | 1 |- | 8465 | [[Uporabnik:Ibn battuta|Ibn battuta]] | 1 |- | 8466 | [[Uporabnik:IBalazic|IBalazic]] | 1 |- | 8467 | [[Uporabnik:Ian.gosnak|Ian.gosnak]] | 1 |- | 8468 | [[Uporabnik:Iamanej|Iamanej]] | 1 |- | 8469 | [[Uporabnik:IakaM|IakaM]] | 1 |- | 8470 | [[Uporabnik:I0200107|I0200107]] | 1 |- | 8471 | [[Uporabnik:Hydra Rain|Hydra Rain]] | 1 |- | 8472 | [[Uporabnik:Huuk|Huuk]] | 1 |- | 8473 | [[Uporabnik:Hurli|Hurli]] | 1 |- | 8474 | [[Uporabnik:Humanoo|Humanoo]] | 1 |- | 8475 | [[Uporabnik:Humanista~slwiki|Humanista~slwiki]] | 1 |- | 8476 | [[Uporabnik:HU Loui|HU Loui]] | 1 |- | 8477 | [[Uporabnik:Hugener|Hugener]] | 1 |- | 8478 | [[Uporabnik:Hugecatch|Hugecatch]] | 1 |- | 8479 | [[Uporabnik:Hudobivnik|Hudobivnik]] | 1 |- | 8480 | [[Uporabnik:Htc113|Htc113]] | 1 |- | 8481 | [[Uporabnik:Hruske|Hruske]] | 1 |- | 8482 | [[Uporabnik:Hruškamaruška|Hruškamaruška]] | 1 |- | 8483 | [[Uporabnik:Hruki1|Hruki1]] | 1 |- | 8484 | [[Uporabnik:Hrovat25|Hrovat25]] | 1 |- | 8485 | [[Uporabnik:Hribars|Hribars]] | 1 |- | 8486 | [[Uporabnik:Hrescak|Hrescak]] | 1 |- | 8487 | [[Uporabnik:HrcekTheVampire|HrcekTheVampire]] | 1 |- | 8488 | [[Uporabnik:Hrastm|Hrastm]] | 1 |- | 8489 | [[Uporabnik:Howiedlizard|Howiedlizard]] | 1 |- | 8490 | [[Uporabnik:Houd~slwiki|Houd~slwiki]] | 1 |- | 8491 | [[Uporabnik:Hotel lek|Hotel lek]] | 1 |- | 8492 | [[Uporabnik:HorvatValeriya|HorvatValeriya]] | 1 |- | 8493 | [[Uporabnik:Horvatmija|Horvatmija]] | 1 |- | 8494 | [[Uporabnik:Horvatmasa|Horvatmasa]] | 1 |- | 8495 | [[Uporabnik:HornetsMike Plus|HornetsMike Plus]] | 1 |- | 8496 | [[Uporabnik:Horacij|Horacij]] | 1 |- | 8497 | [[Uporabnik:Hoppus~slwiki|Hoppus~slwiki]] | 1 |- | 8498 | [[Uporabnik:Honey~slwiki|Honey~slwiki]] | 1 |- | 8499 | [[Uporabnik:HoneymoonAve27|HoneymoonAve27]] | 1 |- | 8500 | [[Uporabnik:Hommageur|Hommageur]] | 1 |- | 8501 | [[Uporabnik:Hojski92|Hojski92]] | 1 |- | 8502 | [[Uporabnik:HojkaK|HojkaK]] | 1 |- | 8503 | [[Uporabnik:HockeyDuck96|HockeyDuck96]] | 1 |- | 8504 | [[Uporabnik:Hobit~slwiki|Hobit~slwiki]] | 1 |- | 8505 | [[Uporabnik:Hmiros|Hmiros]] | 1 |- | 8506 | [[Uporabnik:Hka|Hka]] | 1 |- | 8507 | [[Uporabnik:Hk92jDe|Hk92jDe]] | 1 |- | 8508 | [[Uporabnik:Historyofthingsandstuff|Historyofthingsandstuff]] | 1 |- | 8509 | [[Uporabnik:HISTORIK19801980|HISTORIK19801980]] | 1 |- | 8510 | [[Uporabnik:Hiša100|Hiša100]] | 1 |- | 8511 | [[Uporabnik:Hiramos|Hiramos]] | 1 |- | 8512 | [[Uporabnik:Hipervitaminoza|Hipervitaminoza]] | 1 |- | 8513 | [[Uporabnik:Himalaja2013|Himalaja2013]] | 1 |- | 8514 | [[Uporabnik:Hildegarda~slwiki|Hildegarda~slwiki]] | 1 |- | 8515 | [[Uporabnik:HildegardaIV|HildegardaIV]] | 1 |- | 8516 | [[Uporabnik:High78|High78]] | 1 |- | 8517 | [[Uporabnik:Hieronim|Hieronim]] | 1 |- | 8518 | [[Uporabnik:Hidasan|Hidasan]] | 1 |- | 8519 | [[Uporabnik:Hicfuit|Hicfuit]] | 1 |- | 8520 | [[Uporabnik:Hgav|Hgav]] | 1 |- | 8521 | [[Uporabnik:Hf1010|Hf1010]] | 1 |- | 8522 | [[Uporabnik:Heyph|Heyph]] | 1 |- | 8523 | [[Uporabnik:Hervard123|Hervard123]] | 1 |- | 8524 | [[Uporabnik:Hermolaos Auxentios|Hermolaos Auxentios]] | 1 |- | 8525 | [[Uporabnik:Hermitko|Hermitko]] | 1 |- | 8526 | [[Uporabnik:Herminapan|Herminapan]] | 1 |- | 8527 | [[Uporabnik:Herkomatko123|Herkomatko123]] | 1 |- | 8528 | [[Uporabnik:Herethereelsewhere|Herethereelsewhere]] | 1 |- | 8529 | [[Uporabnik:Heraklessi|Heraklessi]] | 1 |- | 8530 | [[Uporabnik:Henry3545|Henry3545]] | 1 |- | 8531 | [[Uporabnik:Henry251|Henry251]] | 1 |- | 8532 | [[Uporabnik:Hendershot2|Hendershot2]] | 1 |- | 8533 | [[Uporabnik:Helstar|Helstar]] | 1 |- | 8534 | [[Uporabnik:Helga22|Helga22]] | 1 |- | 8535 | [[Uporabnik:Helena Vimer|Helena Vimer]] | 1 |- | 8536 | [[Uporabnik:Helenarožencvet|Helenarožencvet]] | 1 |- | 8537 | [[Uporabnik:Helenal|Helenal]] | 1 |- | 8538 | [[Uporabnik:Helenakrivec|Helenakrivec]] | 1 |- | 8539 | [[Uporabnik:Helena Koren|Helena Koren]] | 1 |- | 8540 | [[Uporabnik:Helenakersnic|Helenakersnic]] | 1 |- | 8541 | [[Uporabnik:Helena keber|Helena keber]] | 1 |- | 8542 | [[Uporabnik:Helenakatriina|Helenakatriina]] | 1 |- | 8543 | [[Uporabnik:Helena Kastelic|Helena Kastelic]] | 1 |- | 8544 | [[Uporabnik:Helena.belehar|Helena.belehar]] | 1 |- | 8545 | [[Uporabnik:Helena23|Helena23]] | 1 |- | 8546 | [[Uporabnik:Helago|Helago]] | 1 |- | 8547 | [[Uporabnik:Heba Artemis|Heba Artemis]] | 1 |- | 8548 | [[Uporabnik:Heavensky14|Heavensky14]] | 1 |- | 8549 | [[Uporabnik:Headpetrol|Headpetrol]] | 1 |- | 8550 | [[Uporabnik:Hayat~slwiki|Hayat~slwiki]] | 1 |- | 8551 | [[Uporabnik:Hawki|Hawki]] | 1 |- | 8552 | [[Uporabnik:Haubi~slwiki|Haubi~slwiki]] | 1 |- | 8553 | [[Uporabnik:HatefulFire|HatefulFire]] | 1 |- | 8554 | [[Uporabnik:Harry Potter99|Harry Potter99]] | 1 |- | 8555 | [[Uporabnik:Hardidoo|Hardidoo]] | 1 |- | 8556 | [[Uporabnik:Hardgainer01|Hardgainer01]] | 1 |- | 8557 | [[Uporabnik:Happy tom|Happy tom]] | 1 |- | 8558 | [[Uporabnik:Happy cherries|Happy cherries]] | 1 |- | 8559 | [[Uporabnik:Hans Wesselmann|Hans Wesselmann]] | 1 |- | 8560 | [[Uporabnik:Hanno Bradeško|Hanno Bradeško]] | 1 |- | 8561 | [[Uporabnik:Hannahbuxton002|Hannahbuxton002]] | 1 |- | 8562 | [[Uporabnik:Hanibal~slwiki|Hanibal~slwiki]] | 1 |- | 8563 | [[Uporabnik:HangryN5|HangryN5]] | 1 |- | 8564 | [[Uporabnik:HanaW|HanaW]] | 1 |- | 8565 | [[Uporabnik:Hanavucko|Hanavucko]] | 1 |- | 8566 | [[Uporabnik:Hanaramovs|Hanaramovs]] | 1 |- | 8567 | [[Uporabnik:Hanami~slwiki|Hanami~slwiki]] | 1 |- | 8568 | [[Uporabnik:Hana&maja|Hana&maja]] | 1 |- | 8569 | [[Uporabnik:Hana Bradač 19|Hana Bradač 19]] | 1 |- | 8570 | [[Uporabnik:Hana997|Hana997]] | 1 |- | 8571 | [[Uporabnik:Hana123p|Hana123p]] | 1 |- | 8572 | [[Uporabnik:HamzaTate|HamzaTate]] | 1 |- | 8573 | [[Uporabnik:Halidorei|Halidorei]] | 1 |- | 8574 | [[Uporabnik:Halid bahtijarevikj|Halid bahtijarevikj]] | 1 |- | 8575 | [[Uporabnik:Hali.damir|Hali.damir]] | 1 |- | 8576 | [[Uporabnik:Hajdi~slwiki|Hajdi~slwiki]] | 1 |- | 8577 | [[Uporabnik:HaFrances|HaFrances]] | 1 |- | 8578 | [[Uporabnik:Hades~slwiki|Hades~slwiki]] | 1 |- | 8579 | [[Uporabnik:Hackguy|Hackguy]] | 1 |- | 8580 | [[Uporabnik:Hacarvey123|Hacarvey123]] | 1 |- | 8581 | [[Uporabnik:Habiby|Habiby]] | 1 |- | 8582 | [[Uporabnik:Gylzen92|Gylzen92]] | 1 |- | 8583 | [[Uporabnik:Guzzuki|Guzzuki]] | 1 |- | 8584 | [[Uporabnik:Gustavfreytag|Gustavfreytag]] | 1 |- | 8585 | [[Uporabnik:Gunar~slwiki|Gunar~slwiki]] | 1 |- | 8586 | [[Uporabnik:Gui~slwiki|Gui~slwiki]] | 1 |- | 8587 | [[Uporabnik:GuestyOriginal|GuestyOriginal]] | 1 |- | 8588 | [[Uporabnik:Gudrun12|Gudrun12]] | 1 |- | 8589 | [[Uporabnik:Gubolin|Gubolin]] | 1 |- | 8590 | [[Uporabnik:Gubacina|Gubacina]] | 1 |- | 8591 | [[Uporabnik:Guard123|Guard123]] | 1 |- | 8592 | [[Uporabnik:Gturaeski|Gturaeski]] | 1 |- | 8593 | [[Uporabnik:Gtu2609|Gtu2609]] | 1 |- | 8594 | [[Uporabnik:Gtola123|Gtola123]] | 1 |- | 8595 | [[Uporabnik:Gsekor|Gsekor]] | 1 |- | 8596 | [[Uporabnik:GrumKatja|GrumKatja]] | 1 |- | 8597 | [[Uporabnik:Grudenales|Grudenales]] | 1 |- | 8598 | [[Uporabnik:Grubah|Grubah]] | 1 |- | 8599 | [[Uporabnik:Grozniglogar|Grozniglogar]] | 1 |- | 8600 | [[Uporabnik:Grozina|Grozina]] | 1 |- | 8601 | [[Uporabnik:Grotell|Grotell]] | 1 |- | 8602 | [[Uporabnik:Gromtjasa|Gromtjasa]] | 1 |- | 8603 | [[Uporabnik:Grofica mešane krvi|Grofica mešane krvi]] | 1 |- | 8604 | [[Uporabnik:Grofelnik|Grofelnik]] | 1 |- | 8605 | [[Uporabnik:Grmovsek.katarina|Grmovsek.katarina]] | 1 |- | 8606 | [[Uporabnik:GrmekM|GrmekM]] | 1 |- | 8607 | [[Uporabnik:Grizeldi|Grizeldi]] | 1 |- | 8608 | [[Uporabnik:Gringos01|Gringos01]] | 1 |- | 8609 | [[Uporabnik:Griljc|Griljc]] | 1 |- | 8610 | [[Uporabnik:Grickalica88|Grickalica88]] | 1 |- | 8611 | [[Uporabnik:Grgolblaster|Grgolblaster]] | 1 |- | 8612 | [[Uporabnik:Grexon1717|Grexon1717]] | 1 |- | 8613 | [[Uporabnik:Grevode|Grevode]] | 1 |- | 8614 | [[Uporabnik:Gresni.kozli|Gresni.kozli]] | 1 |- | 8615 | [[Uporabnik:Gresakm|Gresakm]] | 1 |- | 8616 | [[Uporabnik:Grepomp|Grepomp]] | 1 |- | 8617 | [[Uporabnik:Grekiki|Grekiki]] | 1 |- | 8618 | [[Uporabnik:Greinerjeva|Greinerjeva]] | 1 |- | 8619 | [[Uporabnik:Gregx1987|Gregx1987]] | 1 |- | 8620 | [[Uporabnik:Gregpr07|Gregpr07]] | 1 |- | 8621 | [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] | 1 |- | 8622 | [[Uporabnik:Gregorv1987|Gregorv1987]] | 1 |- | 8623 | [[Uporabnik:Gregor Strojin|Gregor Strojin]] | 1 |- | 8624 | [[Uporabnik:Gregor.saje|Gregor.saje]] | 1 |- | 8625 | [[Uporabnik:Gregorrozman|Gregorrozman]] | 1 |- | 8626 | [[Uporabnik:Gregor Rotar|Gregor Rotar]] | 1 |- | 8627 | [[Uporabnik:GregorPorenta|GregorPorenta]] | 1 |- | 8628 | [[Uporabnik:Gregorp113|Gregorp113]] | 1 |- | 8629 | [[Uporabnik:Gregormusa|Gregormusa]] | 1 |- | 8630 | [[Uporabnik:Gregor Mirt|Gregor Mirt]] | 1 |- | 8631 | [[Uporabnik:Gregor.mezan|Gregor.mezan]] | 1 |- | 8632 | [[Uporabnik:Gregorkresal|Gregorkresal]] | 1 |- | 8633 | [[Uporabnik:Gregor Irt|Gregor Irt]] | 1 |- | 8634 | [[Uporabnik:Gregor Ibic|Gregor Ibic]] | 1 |- | 8635 | [[Uporabnik:Gregorhaz|Gregorhaz]] | 1 |- | 8636 | [[Uporabnik:GregorFotograf|GregorFotograf]] | 1 |- | 8637 | [[Uporabnik:Gregor.drev|Gregor.drev]] | 1 |- | 8638 | [[Uporabnik:Gregorcor|Gregorcor]] | 1 |- | 8639 | [[Uporabnik:GregorB14|GregorB14]] | 1 |- | 8640 | [[Uporabnik:Gregor 96|Gregor 96]] | 1 |- | 8641 | [[Uporabnik:Gregor4321|Gregor4321]] | 1 |- | 8642 | [[Uporabnik:Gregor007|Gregor007]] | 1 |- | 8643 | [[Uporabnik:Gregec235|Gregec235]] | 1 |- | 8644 | [[Uporabnik:Gregbrand|Gregbrand]] | 1 |- | 8645 | [[Uporabnik:Gregazakrajsek|Gregazakrajsek]] | 1 |- | 8646 | [[Uporabnik:GregaVrbancic|GregaVrbancic]] | 1 |- | 8647 | [[Uporabnik:GregaSujo|GregaSujo]] | 1 |- | 8648 | [[Uporabnik:Gregas1|Gregas1]] | 1 |- | 8649 | [[Uporabnik:Grega Rednak|Grega Rednak]] | 1 |- | 8650 | [[Uporabnik:Grega Kraševec|Grega Kraševec]] | 1 |- | 8651 | [[Uporabnik:Gregak71|Gregak71]] | 1 |- | 8652 | [[Uporabnik:Grega.grobovsek|Grega.grobovsek]] | 1 |- | 8653 | [[Uporabnik:GregaCAR|GregaCAR]] | 1 |- | 8654 | [[Uporabnik:Gregab123|Gregab123]] | 1 |- | 8655 | [[Uporabnik:Grega12345|Grega12345]] | 1 |- | 8656 | [[Uporabnik:Greentech77|Greentech77]] | 1 |- | 8657 | [[Uporabnik:Greenki|Greenki]] | 1 |- | 8658 | [[Uporabnik:Greeniesa|Greeniesa]] | 1 |- | 8659 | [[Uporabnik:Greencolour|Greencolour]] | 1 |- | 8660 | [[Uporabnik:Greegaa|Greegaa]] | 1 |- | 8661 | [[Uporabnik:Grebensek|Grebensek]] | 1 |- | 8662 | [[Uporabnik:Grdi raček|Grdi raček]] | 1 |- | 8663 | [[Uporabnik:GRAWE|GRAWE]] | 1 |- | 8664 | [[Uporabnik:GraVe|GraVe]] | 1 |- | 8665 | [[Uporabnik:Grande motte|Grande motte]] | 1 |- | 8666 | [[Uporabnik:Grandcanal|Grandcanal]] | 1 |- | 8667 | [[Uporabnik:Graf2025|Graf2025]] | 1 |- | 8668 | [[Uporabnik:Grace2904|Grace2904]] | 1 |- | 8669 | [[Uporabnik:Grabnar46|Grabnar46]] | 1 |- | 8670 | [[Uporabnik:Grabnar1|Grabnar1]] | 1 |- | 8671 | [[Uporabnik:GrabarB|GrabarB]] | 1 |- | 8672 | [[Uporabnik:GplusNik|GplusNik]] | 1 |- | 8673 | [[Uporabnik:G-pikovnik|G-pikovnik]] | 1 |- | 8674 | [[Uporabnik:Gpdt|Gpdt]] | 1 |- | 8675 | [[Uporabnik:Gozdnisadez|Gozdnisadez]] | 1 |- | 8676 | [[Uporabnik:GozdarGozdar|GozdarGozdar]] | 1 |- | 8677 | [[Uporabnik:Gotnar|Gotnar]] | 1 |- | 8678 | [[Uporabnik:Gost~slwiki|Gost~slwiki]] | 1 |- | 8679 | [[Uporabnik:Gostol tst marketing|Gostol tst marketing]] | 1 |- | 8680 | [[Uporabnik:Gostece4|Gostece4]] | 1 |- | 8681 | [[Uporabnik:Goste899|Goste899]] | 1 |- | 8682 | [[Uporabnik:GospodCefizelj|GospodCefizelj]] | 1 |- | 8683 | [[Uporabnik:Gosaeki|Gosaeki]] | 1 |- | 8684 | [[Uporabnik:Gorski Škrat|Gorski Škrat]] | 1 |- | 8685 | [[Uporabnik:Gorovje|Gorovje]] | 1 |- | 8686 | [[Uporabnik:Gorjupb|Gorjupb]] | 1 |- | 8687 | [[Uporabnik:Gorenjka|Gorenjka]] | 1 |- | 8688 | [[Uporabnik:Gordana2503|Gordana2503]] | 1 |- | 8689 | [[Uporabnik:GorazT|GorazT]] | 1 |- | 8690 | [[Uporabnik:Gorazd.brne|Gorazd.brne]] | 1 |- | 8691 | [[Uporabnik:Gorazd05|Gorazd05]] | 1 |- | 8692 | [[Uporabnik:GoPaSi|GoPaSi]] | 1 |- | 8693 | [[Uporabnik:Goonsquad LCpl Mulvaney|Goonsquad LCpl Mulvaney]] | 1 |- | 8694 | [[Uporabnik:Golliwog2|Golliwog2]] | 1 |- | 8695 | [[Uporabnik:Golgeter17|Golgeter17]] | 1 |- | 8696 | [[Uporabnik:GoLendava|GoLendava]] | 1 |- | 8697 | [[Uporabnik:Gogome~slwiki|Gogome~slwiki]] | 1 |- | 8698 | [[Uporabnik:Goggs1212~slwiki|Goggs1212~slwiki]] | 1 |- | 8699 | [[Uporabnik:Gogalus|Gogalus]] | 1 |- | 8700 | [[Uporabnik:Gofdsa|Gofdsa]] | 1 |- | 8701 | [[Uporabnik:Godomisel|Godomisel]] | 1 |- | 8702 | [[Uporabnik:Godec.M|Godec.M]] | 1 |- | 8703 | [[Uporabnik:Godbakrsko|Godbakrsko]] | 1 |- | 8704 | [[Uporabnik:Gniujabuk|Gniujabuk]] | 1 |- | 8705 | [[Uporabnik:Gmlakar|Gmlakar]] | 1 |- | 8706 | [[Uporabnik:Gmesko|Gmesko]] | 1 |- | 8707 | [[Uporabnik:Gmajner|Gmajner]] | 1 |- | 8708 | [[Uporabnik:Gm0602|Gm0602]] | 1 |- | 8709 | [[Uporabnik:Glušič.Jakoš|Glušič.Jakoš]] | 1 |- | 8710 | [[Uporabnik:Gloubichou77|Gloubichou77]] | 1 |- | 8711 | [[Uporabnik:Glorin|Glorin]] | 1 |- | 8712 | [[Uporabnik:Gloria.zaplatic|Gloria.zaplatic]] | 1 |- | 8713 | [[Uporabnik:Gloria~slwiki|Gloria~slwiki]] | 1 |- | 8714 | [[Uporabnik:Gloria morrison|Gloria morrison]] | 1 |- | 8715 | [[Uporabnik:Globoka|Globoka]] | 1 |- | 8716 | [[Uporabnik:Globo9|Globo9]] | 1 |- | 8717 | [[Uporabnik:Globacnikpia|Globacnikpia]] | 1 |- | 8718 | [[Uporabnik:Glegurevich|Glegurevich]] | 1 |- | 8719 | [[Uporabnik:GLASBENIK|GLASBENIK]] | 1 |- | 8720 | [[Uporabnik:G-kvintet|G-kvintet]] | 1 |- | 8721 | [[Uporabnik:Gkarpljuk|Gkarpljuk]] | 1 |- | 8722 | [[Uporabnik:Gjuhant|Gjuhant]] | 1 |- | 8723 | [[Uporabnik:Gjoshevski|Gjoshevski]] | 1 |- | 8724 | [[Uporabnik:Gitpy03|Gitpy03]] | 1 |- | 8725 | [[Uporabnik:Gimnazija|Gimnazija]] | 1 |- | 8726 | [[Uporabnik:Gimbkarin|Gimbkarin]] | 1 |- | 8727 | [[Uporabnik:Gimb3g|Gimb3g]] | 1 |- | 8728 | [[Uporabnik:Gimb321|Gimb321]] | 1 |- | 8729 | [[Uporabnik:Giggs|Giggs]] | 1 |- | 8730 | [[Uporabnik:Gica~slwiki|Gica~slwiki]] | 1 |- | 8731 | [[Uporabnik:Ghpacer|Ghpacer]] | 1 |- | 8732 | [[Uporabnik:Ghostdog2402|Ghostdog2402]] | 1 |- | 8733 | [[Uporabnik:Gg.skok|Gg.skok]] | 1 |- | 8734 | [[Uporabnik:GGorse|GGorse]] | 1 |- | 8735 | [[Uporabnik:Gg1234567891011121314|Gg1234567891011121314]] | 1 |- | 8736 | [[Uporabnik:Gezza1232|Gezza1232]] | 1 |- | 8737 | [[Uporabnik:GesunTheit|GesunTheit]] | 1 |- | 8738 | [[Uporabnik:Gerg~slwiki|Gerg~slwiki]] | 1 |- | 8739 | [[Uporabnik:GERG345|GERG345]] | 1 |- | 8740 | [[Uporabnik:Gerbc|Gerbc]] | 1 |- | 8741 | [[Uporabnik:Georgius Czerny|Georgius Czerny]] | 1 |- | 8742 | [[Uporabnik:Georgi.kolev.7|Georgi.kolev.7]] | 1 |- | 8743 | [[Uporabnik:George~slwiki|George~slwiki]] | 1 |- | 8744 | [[Uporabnik:Georgesde|Georgesde]] | 1 |- | 8745 | [[Uporabnik:Geograf7|Geograf7]] | 1 |- | 8746 | [[Uporabnik:Genijnakvadrat|Genijnakvadrat]] | 1 |- | 8747 | [[Uporabnik:Genijalka|Genijalka]] | 1 |- | 8748 | [[Uporabnik:Genij1958|Genij1958]] | 1 |- | 8749 | [[Uporabnik:GenericNickname998|GenericNickname998]] | 1 |- | 8750 | [[Uporabnik:GeneralCarrot|GeneralCarrot]] | 1 |- | 8751 | [[Uporabnik:Gekobla|Gekobla]] | 1 |- | 8752 | [[Uporabnik:Geek~slwiki|Geek~slwiki]] | 1 |- | 8753 | [[Uporabnik:Gedankenwanderinen|Gedankenwanderinen]] | 1 |- | 8754 | [[Uporabnik:Gbbm|Gbbm]] | 1 |- | 8755 | [[Uporabnik:Gay Yong Hernandez|Gay Yong Hernandez]] | 1 |- | 8756 | [[Uporabnik:Gavro33|Gavro33]] | 1 |- | 8757 | [[Uporabnik:Gavro04|Gavro04]] | 1 |- | 8758 | [[Uporabnik:Gast aus Deutschland|Gast aus Deutschland]] | 1 |- | 8759 | [[Uporabnik:GašperWiki2021|GašperWiki2021]] | 1 |- | 8760 | [[Uporabnik:Gasperus|Gasperus]] | 1 |- | 8761 | [[Uporabnik:Gašper Otrin|Gašper Otrin]] | 1 |- | 8762 | [[Uporabnik:Gasper.kump|Gasper.kump]] | 1 |- | 8763 | [[Uporabnik:Gasperci|Gasperci]] | 1 |- | 8764 | [[Uporabnik:Gaspera|Gaspera]] | 1 |- | 8765 | [[Uporabnik:Gasper93|Gasper93]] | 1 |- | 8766 | [[Uporabnik:Gasper420|Gasper420]] | 1 |- | 8767 | [[Uporabnik:Gasper12345|Gasper12345]] | 1 |- | 8768 | [[Uporabnik:Gasper1234|Gasper1234]] | 1 |- | 8769 | [[Uporabnik:Gasper07|Gasper07]] | 1 |- | 8770 | [[Uporabnik:Gaspard Genard|Gaspard Genard]] | 1 |- | 8771 | [[Uporabnik:Gas93|Gas93]] | 1 |- | 8772 | [[Uporabnik:Gartroža|Gartroža]] | 1 |- | 8773 | [[Uporabnik:Garlicsson|Garlicsson]] | 1 |- | 8774 | [[Uporabnik:Garfield007|Garfield007]] | 1 |- | 8775 | [[Uporabnik:Gardner~slwiki|Gardner~slwiki]] | 1 |- | 8776 | [[Uporabnik:Gardilf|Gardilf]] | 1 |- | 8777 | [[Uporabnik:Gapi27|Gapi27]] | 1 |- | 8778 | [[Uporabnik:Gapi246|Gapi246]] | 1 |- | 8779 | [[Uporabnik:Gapex|Gapex]] | 1 |- | 8780 | [[Uporabnik:Gapek|Gapek]] | 1 |- | 8781 | [[Uporabnik:Ganovak3|Ganovak3]] | 1 |- | 8782 | [[Uporabnik:Gandaras51|Gandaras51]] | 1 |- | 8783 | [[Uporabnik:Gamra|Gamra]] | 1 |- | 8784 | [[Uporabnik:Gammbr|Gammbr]] | 1 |- | 8785 | [[Uporabnik:GaMeBy|GaMeBy]] | 1 |- | 8786 | [[Uporabnik:Gal Zoidberg|Gal Zoidberg]] | 1 |- | 8787 | [[Uporabnik:GalViršekŽiger|GalViršekŽiger]] | 1 |- | 8788 | [[Uporabnik:Galicius1|Galicius1]] | 1 |- | 8789 | [[Uporabnik:GalGejl|GalGejl]] | 1 |- | 8790 | [[Uporabnik:Galerijak|Galerijak]] | 1 |- | 8791 | [[Uporabnik:Galanzur|Galanzur]] | 1 |- | 8792 | [[Uporabnik:Gaja.Manca.Zala|Gaja.Manca.Zala]] | 1 |- | 8793 | [[Uporabnik:Gaja1994|Gaja1994]] | 1 |- | 8794 | [[Uporabnik:Gago2509|Gago2509]] | 1 |- | 8795 | [[Uporabnik:GacnikL|GacnikL]] | 1 |- | 8796 | [[Uporabnik:Gacnik.aljosa@siol.net|Gacnik.aljosa@siol.net]] | 1 |- | 8797 | [[Uporabnik:Gabriel3|Gabriel3]] | 1 |- | 8798 | [[Uporabnik:Gabercek|Gabercek]] | 1 |- | 8799 | [[Uporabnik:Gabardini|Gabardini]] | 1 |- | 8800 | [[Uporabnik:FylgeVonSchlingensief|FylgeVonSchlingensief]] | 1 |- | 8801 | [[Uporabnik:Fwnaloga|Fwnaloga]] | 1 |- | 8802 | [[Uporabnik:FV84265|FV84265]] | 1 |- | 8803 | [[Uporabnik:Fuzzycomplex|Fuzzycomplex]] | 1 |- | 8804 | [[Uporabnik:Fuyecobbola|Fuyecobbola]] | 1 |- | 8805 | [[Uporabnik:Fusko|Fusko]] | 1 |- | 8806 | [[Uporabnik:Fuseau|Fuseau]] | 1 |- | 8807 | [[Uporabnik:Furyian3|Furyian3]] | 1 |- | 8808 | [[Uporabnik:Fürst~slwiki|Fürst~slwiki]] | 1 |- | 8809 | [[Uporabnik:Furlana|Furlana]] | 1 |- | 8810 | [[Uporabnik:FunRun49|FunRun49]] | 1 |- | 8811 | [[Uporabnik:FuiStar|FuiStar]] | 1 |- | 8812 | [[Uporabnik:FSU8|FSU8]] | 1 |- | 8813 | [[Uporabnik:Fsoj~slwiki|Fsoj~slwiki]] | 1 |- | 8814 | [[Uporabnik:FSchwenk|FSchwenk]] | 1 |- | 8815 | [[Uporabnik:Frusti|Frusti]] | 1 |- | 8816 | [[Uporabnik:Frupi|Frupi]] | 1 |- | 8817 | [[Uporabnik:Fructalsokec|Fructalsokec]] | 1 |- | 8818 | [[Uporabnik:Fruci|Fruci]] | 1 |- | 8819 | [[Uporabnik:Fruc|Fruc]] | 1 |- | 8820 | [[Uporabnik:Frog~slwiki|Frog~slwiki]] | 1 |- | 8821 | [[Uporabnik:Frim|Frim]] | 1 |- | 8822 | [[Uporabnik:Frikk~slwiki|Frikk~slwiki]] | 1 |- | 8823 | [[Uporabnik:Frigga|Frigga]] | 1 |- | 8824 | [[Uporabnik:Frgo|Frgo]] | 1 |- | 8825 | [[Uporabnik:Frenky~slwiki|Frenky~slwiki]] | 1 |- | 8826 | [[Uporabnik:Frenkisan|Frenkisan]] | 1 |- | 8827 | [[Uporabnik:Frejapolje|Frejapolje]] | 1 |- | 8828 | [[Uporabnik:FreeMason95|FreeMason95]] | 1 |- | 8829 | [[Uporabnik:Fredericus~slwiki|Fredericus~slwiki]] | 1 |- | 8830 | [[Uporabnik:Frcka.fer|Frcka.fer]] | 1 |- | 8831 | [[Uporabnik:Fraskita|Fraskita]] | 1 |- | 8832 | [[Uporabnik:Frannie B|Frannie B]] | 1 |- | 8833 | [[Uporabnik:Frankelj|Frankelj]] | 1 |- | 8834 | [[Uporabnik:Frangpan|Frangpan]] | 1 |- | 8835 | [[Uporabnik:Franga2000|Franga2000]] | 1 |- | 8836 | [[Uporabnik:Francoskiboks|Francoskiboks]] | 1 |- | 8837 | [[Uporabnik:Franc krek|Franc krek]] | 1 |- | 8838 | [[Uporabnik:Franc.kopatin|Franc.kopatin]] | 1 |- | 8839 | [[Uporabnik:Franci kokalj|Franci kokalj]] | 1 |- | 8840 | [[Uporabnik:Francesco vitale|Francesco vitale]] | 1 |- | 8841 | [[Uporabnik:France5gazele|France5gazele]] | 1 |- | 8842 | [[Uporabnik:France2kaplan|France2kaplan]] | 1 |- | 8843 | [[Uporabnik:Fr4jl4|Fr4jl4]] | 1 |- | 8844 | [[Uporabnik:Fotonika1234|Fotonika1234]] | 1 |- | 8845 | [[Uporabnik:ForzaHexagone1993|ForzaHexagone1993]] | 1 |- | 8846 | [[Uporabnik:ForgottenHistory|ForgottenHistory]] | 1 |- | 8847 | [[Uporabnik:Forgats|Forgats]] | 1 |- | 8848 | [[Uporabnik:ForeverRocker|ForeverRocker]] | 1 |- | 8849 | [[Uporabnik:Football Missionary|Football Missionary]] | 1 |- | 8850 | [[Uporabnik:Footballbm31|Footballbm31]] | 1 |- | 8851 | [[Uporabnik:Fonzak|Fonzak]] | 1 |- | 8852 | [[Uporabnik:Fonseca~slwiki|Fonseca~slwiki]] | 1 |- | 8853 | [[Uporabnik:FlyGirl|FlyGirl]] | 1 |- | 8854 | [[Uporabnik:Fluffycat667|Fluffycat667]] | 1 |- | 8855 | [[Uporabnik:Florin1906sl|Florin1906sl]] | 1 |- | 8856 | [[Uporabnik:Florian~slwiki|Florian~slwiki]] | 1 |- | 8857 | [[Uporabnik:FlorianeB|FlorianeB]] | 1 |- | 8858 | [[Uporabnik:Floria|Floria]] | 1 |- | 8859 | [[Uporabnik:Flooiid|Flooiid]] | 1 |- | 8860 | [[Uporabnik:Floki|Floki]] | 1 |- | 8861 | [[Uporabnik:Flippiranslovenijawiki|Flippiranslovenijawiki]] | 1 |- | 8862 | [[Uporabnik:Flex567|Flex567]] | 1 |- | 8863 | [[Uporabnik:Flere15|Flere15]] | 1 |- | 8864 | [[Uporabnik:Flatdot|Flatdot]] | 1 |- | 8865 | [[Uporabnik:Flashcon|Flashcon]] | 1 |- | 8866 | [[Uporabnik:Flamme-Bleue|Flamme-Bleue]] | 1 |- | 8867 | [[Uporabnik:Flammable~slwiki|Flammable~slwiki]] | 1 |- | 8868 | [[Uporabnik:Flaksor|Flaksor]] | 1 |- | 8869 | [[Uporabnik:Fklezin|Fklezin]] | 1 |- | 8870 | [[Uporabnik:Fjörgynn|Fjörgynn]] | 1 |- | 8871 | [[Uporabnik:Fizika Med Lj|Fizika Med Lj]] | 1 |- | 8872 | [[Uporabnik:Fiverafna|Fiverafna]] | 1 |- | 8873 | [[Uporabnik:Fisherel|Fisherel]] | 1 |- | 8874 | [[Uporabnik:Fisa73|Fisa73]] | 1 |- | 8875 | [[Uporabnik:FirstAlex11|FirstAlex11]] | 1 |- | 8876 | [[Uporabnik:Firestone~slwiki|Firestone~slwiki]] | 1 |- | 8877 | [[Uporabnik:Fiona Bratuša|Fiona Bratuša]] | 1 |- | 8878 | [[Uporabnik:FINTEFKO|FINTEFKO]] | 1 |- | 8879 | [[Uporabnik:FinkJ|FinkJ]] | 1 |- | 8880 | [[Uporabnik:Finka|Finka]] | 1 |- | 8881 | [[Uporabnik:Filthyka|Filthyka]] | 1 |- | 8882 | [[Uporabnik:Filozofka6|Filozofka6]] | 1 |- | 8883 | [[Uporabnik:FilozofinjiEL|FilozofinjiEL]] | 1 |- | 8884 | [[Uporabnik:Filozofijajezakon1212|Filozofijajezakon1212]] | 1 |- | 8885 | [[Uporabnik:Filozofija5|Filozofija5]] | 1 |- | 8886 | [[Uporabnik:Filozofija 20. stoletja|Filozofija 20. stoletja]] | 1 |- | 8887 | [[Uporabnik:Filozof12345|Filozof12345]] | 1 |- | 8888 | [[Uporabnik:Filozof123|Filozof123]] | 1 |- | 8889 | [[Uporabnik:Filotmtu3g|Filotmtu3g]] | 1 |- | 8890 | [[Uporabnik:FilonAleksandrijski|FilonAleksandrijski]] | 1 |- | 8891 | [[Uporabnik:Filips123|Filips123]] | 1 |- | 8892 | [[Uporabnik:Filipmartana|Filipmartana]] | 1 |- | 8893 | [[Uporabnik:Filiplaura|Filiplaura]] | 1 |- | 8894 | [[Uporabnik:Filipigro|Filipigro]] | 1 |- | 8895 | [[Uporabnik:Filip066|Filip066]] | 1 |- | 8896 | [[Uporabnik:Fileneed|Fileneed]] | 1 |- | 8897 | [[Uporabnik:Fijiincident|Fijiincident]] | 1 |- | 8898 | [[Uporabnik:Fifnjab|Fifnjab]] | 1 |- | 8899 | [[Uporabnik:FiCiKa|FiCiKa]] | 1 |- | 8900 | [[Uporabnik:Ferkoc|Ferkoc]] | 1 |- | 8901 | [[Uporabnik:Ferko25|Ferko25]] | 1 |- | 8902 | [[Uporabnik:Ferjančič|Ferjančič]] | 1 |- | 8903 | [[Uporabnik:Ferjanc|Ferjanc]] | 1 |- | 8904 | [[Uporabnik:Ferenc9|Ferenc9]] | 1 |- | 8905 | [[Uporabnik:Ferdinando Castaldo|Ferdinando Castaldo]] | 1 |- | 8906 | [[Uporabnik:Ferbyven|Ferbyven]] | 1 |- | 8907 | [[Uporabnik:FerAnn|FerAnn]] | 1 |- | 8908 | [[Uporabnik:Feon|Feon]] | 1 |- | 8909 | [[Uporabnik:Fênix321|Fênix321]] | 1 |- | 8910 | [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] | 1 |- | 8911 | [[Uporabnik:Felipeofpo|Felipeofpo]] | 1 |- | 8912 | [[Uporabnik:Fegic|Fegic]] | 1 |- | 8913 | [[Uporabnik:Fefa66|Fefa66]] | 1 |- | 8914 | [[Uporabnik:Feedgine|Feedgine]] | 1 |- | 8915 | [[Uporabnik:Fedora Tamara|Fedora Tamara]] | 1 |- | 8916 | [[Uporabnik:Fdv ivz|Fdv ivz]] | 1 |- | 8917 | [[Uporabnik:FCB Ljubljana|FCB Ljubljana]] | 1 |- | 8918 | [[Uporabnik:Faunus~slwiki|Faunus~slwiki]] | 1 |- | 8919 | [[Uporabnik:Fati|Fati]] | 1 |- | 8920 | [[Uporabnik:Farmacevtki|Farmacevtki]] | 1 |- | 8921 | [[Uporabnik:Farmacevt|Farmacevt]] | 1 |- | 8922 | [[Uporabnik:Farkas|Farkas]] | 1 |- | 8923 | [[Uporabnik:Fanvlak|Fanvlak]] | 1 |- | 8924 | [[Uporabnik:Fan~slwiki|Fan~slwiki]] | 1 |- | 8925 | [[Uporabnik:Fankyler|Fankyler]] | 1 |- | 8926 | [[Uporabnik:Fanikaramsak|Fanikaramsak]] | 1 |- | 8927 | [[Uporabnik:Fangirl325|Fangirl325]] | 1 |- | 8928 | [[Uporabnik:Famegirl|Famegirl]] | 1 |- | 8929 | [[Uporabnik:Falcon1839|Falcon1839]] | 1 |- | 8930 | [[Uporabnik:Falangina|Falangina]] | 1 |- | 8931 | [[Uporabnik:Fakiezvat8|Fakiezvat8]] | 1 |- | 8932 | [[Uporabnik:Faganel|Faganel]] | 1 |- | 8933 | [[Uporabnik:Fagairolles 34|Fagairolles 34]] | 1 |- | 8934 | [[Uporabnik:Fadesga|Fadesga]] | 1 |- | 8935 | [[Uporabnik:Fa dania8|Fa dania8]] | 1 |- | 8936 | [[Uporabnik:Fabbro~slwiki|Fabbro~slwiki]] | 1 |- | 8937 | [[Uporabnik:Ezg3ta|Ezg3ta]] | 1 |- | 8938 | [[Uporabnik:Eyhrion|Eyhrion]] | 1 |- | 8939 | [[Uporabnik:@ex-sid racing@|@ex-sid racing@]] | 1 |- | 8940 | [[Uporabnik:Exa98|Exa98]] | 1 |- | 8941 | [[Uporabnik:Ewchh|Ewchh]] | 1 |- | 8942 | [[Uporabnik:Ewaa|Ewaa]] | 1 |- | 8943 | [[Uporabnik:EvVarj3|EvVarj3]] | 1 |- | 8944 | [[Uporabnik:Evrovizija|Evrovizija]] | 1 |- | 8945 | [[Uporabnik:Evilme21|Evilme21]] | 1 |- | 8946 | [[Uporabnik:Evie~slwiki|Evie~slwiki]] | 1 |- | 8947 | [[Uporabnik:Evicameh|Evicameh]] | 1 |- | 8948 | [[Uporabnik:Evicaakriz|Evicaakriz]] | 1 |- | 8949 | [[Uporabnik:Evgenii|Evgenii]] | 1 |- | 8950 | [[Uporabnik:Everlyn~slwiki|Everlyn~slwiki]] | 1 |- | 8951 | [[Uporabnik:Evelin.krajnc|Evelin.krajnc]] | 1 |- | 8952 | [[Uporabnik:Evchyka|Evchyka]] | 1 |- | 8953 | [[Uporabnik:Eva Židanek|Eva Židanek]] | 1 |- | 8954 | [[Uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] | 1 |- | 8955 | [[Uporabnik:Eva Turk|Eva Turk]] | 1 |- | 8956 | [[Uporabnik:Eva Stubelj|Eva Stubelj]] | 1 |- | 8957 | [[Uporabnik:Evastu|Evastu]] | 1 |- | 8958 | [[Uporabnik:Eva st.|Eva st.]] | 1 |- | 8959 | [[Uporabnik:EvaSpela|EvaSpela]] | 1 |- | 8960 | [[Uporabnik:Evaskok|Evaskok]] | 1 |- | 8961 | [[Uporabnik:Eva.shannon|Eva.shannon]] | 1 |- | 8962 | [[Uporabnik:Eva Šetina|Eva Šetina]] | 1 |- | 8963 | [[Uporabnik:Evasencar|Evasencar]] | 1 |- | 8964 | [[Uporabnik:EvaSasa|EvaSasa]] | 1 |- | 8965 | [[Uporabnik:Evaros|Evaros]] | 1 |- | 8966 | [[Uporabnik:Eva Razpotnik|Eva Razpotnik]] | 1 |- | 8967 | [[Uporabnik:Eva.ravlen|Eva.ravlen]] | 1 |- | 8968 | [[Uporabnik:Eva Pusnik|Eva Pusnik]] | 1 |- | 8969 | [[Uporabnik:Evapirnat|Evapirnat]] | 1 |- | 8970 | [[Uporabnik:Evap21|Evap21]] | 1 |- | 8971 | [[Uporabnik:Evaneralic|Evaneralic]] | 1 |- | 8972 | [[Uporabnik:Eva.neja|Eva.neja]] | 1 |- | 8973 | [[Uporabnik:EvaMedo|EvaMedo]] | 1 |- | 8974 | [[Uporabnik:EvaLik|EvaLik]] | 1 |- | 8975 | [[Uporabnik:EvaKrapež|EvaKrapež]] | 1 |- | 8976 | [[Uporabnik:Evakos13|Evakos13]] | 1 |- | 8977 | [[Uporabnik:Eva Korenjak|Eva Korenjak]] | 1 |- | 8978 | [[Uporabnik:Evakolar|Evakolar]] | 1 |- | 8979 | [[Uporabnik:Evaklasic|Evaklasic]] | 1 |- | 8980 | [[Uporabnik:Eva.kersnik|Eva.kersnik]] | 1 |- | 8981 | [[Uporabnik:Eva Keler|Eva Keler]] | 1 |- | 8982 | [[Uporabnik:Evakar1|Evakar1]] | 1 |- | 8983 | [[Uporabnik:Evahočevar|Evahočevar]] | 1 |- | 8984 | [[Uporabnik:Evahentak.equestrian|Evahentak.equestrian]] | 1 |- | 8985 | [[Uporabnik:Eva Grahonja|Eva Grahonja]] | 1 |- | 8986 | [[Uporabnik:Eva Grahek|Eva Grahek]] | 1 |- | 8987 | [[Uporabnik:Evagkgkgkgk|Evagkgkgkgk]] | 1 |- | 8988 | [[Uporabnik:Eva.forstnaric|Eva.forstnaric]] | 1 |- | 8989 | [[Uporabnik:Eva.cehtl|Eva.cehtl]] | 1 |- | 8990 | [[Uporabnik:Evabizjak|Evabizjak]] | 1 |- | 8991 | [[Uporabnik:Evababnik|Evababnik]] | 1 |- | 8992 | [[Uporabnik:Eva1803|Eva1803]] | 1 |- | 8993 | [[Uporabnik:Eurovision567|Eurovision567]] | 1 |- | 8994 | [[Uporabnik:Europe~slwiki|Europe~slwiki]] | 1 |- | 8995 | [[Uporabnik:Europark1|Europark1]] | 1 |- | 8996 | [[Uporabnik:Europaportalen|Europaportalen]] | 1 |- | 8997 | [[Uporabnik:Eurobalcanero|Eurobalcanero]] | 1 |- | 8998 | [[Uporabnik:EURAZUR|EURAZUR]] | 1 |- | 8999 | [[Uporabnik:Eucha|Eucha]] | 1 |- | 9000 | [[Uporabnik:Etnologija2004|Etnologija2004]] | 1 |- |} 13sfs32fusjqwref0g42ckll1ina4ie Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/9001–10000 4 485422 6747248 6731705 2026-09-06T07:24:48Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 9001–10000 6747248 wikitext text/x-wiki === 9001–10000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 9001 | [[Uporabnik:EtikaNaDvehNogah|EtikaNaDvehNogah]] | 1 |- | 9002 | [[Uporabnik:Etika|Etika]] | 1 |- | 9003 | [[Uporabnik:Eternal1|Eternal1]] | 1 |- | 9004 | [[Uporabnik:Espis|Espis]] | 1 |- | 9005 | [[Uporabnik:Espanadef777|Espanadef777]] | 1 |- | 9006 | [[Uporabnik:Espana7|Espana7]] | 1 |- | 9007 | [[Uporabnik:Esmi|Esmi]] | 1 |- | 9008 | [[Uporabnik:ESDPV|ESDPV]] | 1 |- | 9009 | [[Uporabnik:Erzen|Erzen]] | 1 |- | 9010 | [[Uporabnik:Eryndwyn|Eryndwyn]] | 1 |- | 9011 | [[Uporabnik:Eru~slwiki|Eru~slwiki]] | 1 |- | 9012 | [[Uporabnik:Eru Iluvtar|Eru Iluvtar]] | 1 |- | 9013 | [[Uporabnik:Erudioic|Erudioic]] | 1 |- | 9014 | [[Uporabnik:Ernestalilovic|Ernestalilovic]] | 1 |- | 9015 | [[Uporabnik:Erna-uzg|Erna-uzg]] | 1 |- | 9016 | [[Uporabnik:Erm~slwiki|Erm~slwiki]] | 1 |- | 9017 | [[Uporabnik:Ermet579|Ermet579]] | 1 |- | 9018 | [[Uporabnik:Erker3295|Erker3295]] | 1 |- | 9019 | [[Uporabnik:Erik-David|Erik-David]] | 1 |- | 9020 | [[Uporabnik:Erikasitar|Erikasitar]] | 1 |- | 9021 | [[Uporabnik:Erikarepovze|Erikarepovze]] | 1 |- | 9022 | [[Uporabnik:Erika opeka|Erika opeka]] | 1 |- | 9023 | [[Uporabnik:Erhart.pfiffer|Erhart.pfiffer]] | 1 |- | 9024 | [[Uporabnik:Erfu|Erfu]] | 1 |- | 9025 | [[Uporabnik:Ereshkigal~slwiki|Ereshkigal~slwiki]] | 1 |- | 9026 | [[Uporabnik:ErEmito|ErEmito]] | 1 |- | 9027 | [[Uporabnik:Erduand|Erduand]] | 1 |- | 9028 | [[Uporabnik:Epf2002|Epf2002]] | 1 |- | 9029 | [[Uporabnik:Eny~slwiki|Eny~slwiki]] | 1 |- | 9030 | [[Uporabnik:Enya-gimb|Enya-gimb]] | 1 |- | 9031 | [[Uporabnik:Entuzio|Entuzio]] | 1 |- | 9032 | [[Uporabnik:Enribi82|Enribi82]] | 1 |- | 9033 | [[Uporabnik:Enova.tej|Enova.tej]] | 1 |- | 9034 | [[Uporabnik:Enolog|Enolog]] | 1 |- | 9035 | [[Uporabnik:Ennimate|Ennimate]] | 1 |- | 9036 | [[Uporabnik:Enkalenka|Enkalenka]] | 1 |- | 9037 | [[Uporabnik:Enigma~slwiki|Enigma~slwiki]] | 1 |- | 9038 | [[Uporabnik:Enerugihikari|Enerugihikari]] | 1 |- | 9039 | [[Uporabnik:Enemesk|Enemesk]] | 1 |- | 9040 | [[Uporabnik:Enejka|Enejka]] | 1 |- | 9041 | [[Uporabnik:Encyclopedic database|Encyclopedic database]] | 1 |- | 9042 | [[Uporabnik:Enciklopedija5|Enciklopedija5]] | 1 |- | 9043 | [[Uporabnik:En3rgie|En3rgie]] | 1 |- | 9044 | [[Uporabnik:EmTiBe|EmTiBe]] | 1 |- | 9045 | [[Uporabnik:Emperor~slwiki|Emperor~slwiki]] | 1 |- | 9046 | [[Uporabnik:Emilija Todorović|Emilija Todorović]] | 1 |- | 9047 | [[Uporabnik:Emeth-entry|Emeth-entry]] | 1 |- | 9048 | [[Uporabnik:Emejesej|Emejesej]] | 1 |- | 9049 | [[Uporabnik:Emb Slo|Emb Slo]] | 1 |- | 9050 | [[Uporabnik:Ematej|Ematej]] | 1 |- | 9051 | [[Uporabnik:Emasmon|Emasmon]] | 1 |- | 9052 | [[Uporabnik:Ema Sever|Ema Sever]] | 1 |- | 9053 | [[Uporabnik:Ema.poglajen|Ema.poglajen]] | 1 |- | 9054 | [[Uporabnik:EmaPeternelj|EmaPeternelj]] | 1 |- | 9055 | [[Uporabnik:Emaperkosusa|Emaperkosusa]] | 1 |- | 9056 | [[Uporabnik:Emanuel&Marsel|Emanuel&Marsel]] | 1 |- | 9057 | [[Uporabnik:Ema Nemec|Ema Nemec]] | 1 |- | 9058 | [[Uporabnik:EmaMusic2222|EmaMusic2222]] | 1 |- | 9059 | [[Uporabnik:EmaM999|EmaM999]] | 1 |- | 9060 | [[Uporabnik:Ema Koplan|Ema Koplan]] | 1 |- | 9061 | [[Uporabnik:Ema&Katja|Ema&Katja]] | 1 |- | 9062 | [[Uporabnik:Ema Hozjan|Ema Hozjan]] | 1 |- | 9063 | [[Uporabnik:Ema3g2000|Ema3g2000]] | 1 |- | 9064 | [[Uporabnik:Ema1016|Ema1016]] | 1 |- | 9065 | [[Uporabnik:Elyka123|Elyka123]] | 1 |- | 9066 | [[Uporabnik:Elvira94|Elvira94]] | 1 |- | 9067 | [[Uporabnik:Elslhs|Elslhs]] | 1 |- | 9068 | [[Uporabnik:Elonmusk11|Elonmusk11]] | 1 |- | 9069 | [[Uporabnik:Elois Berlioz|Elois Berlioz]] | 1 |- | 9070 | [[Uporabnik:Elnegrojose|Elnegrojose]] | 1 |- | 9071 | [[Uporabnik:Elmmealable|Elmmealable]] | 1 |- | 9072 | [[Uporabnik:El.makedoner|El.makedoner]] | 1 |- | 9073 | [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] | 1 |- | 9074 | [[Uporabnik:Eliza21|Eliza21]] | 1 |- | 9075 | [[Uporabnik:Eli~slwiki|Eli~slwiki]] | 1 |- | 9076 | [[Uporabnik:ElisabethAnn|ElisabethAnn]] | 1 |- | 9077 | [[Uporabnik:ElikanG|ElikanG]] | 1 |- | 9078 | [[Uporabnik:EliDrenik|EliDrenik]] | 1 |- | 9079 | [[Uporabnik:Elerloth|Elerloth]] | 1 |- | 9080 | [[Uporabnik:Eleonora~slwiki|Eleonora~slwiki]] | 1 |- | 9081 | [[Uporabnik:Eleonorahon|Eleonorahon]] | 1 |- | 9082 | [[Uporabnik:Elenav18|Elenav18]] | 1 |- | 9083 | [[Uporabnik:Elena Fridau|Elena Fridau]] | 1 |- | 9084 | [[Uporabnik:Elektrotehnik00|Elektrotehnik00]] | 1 |- | 9085 | [[Uporabnik:El Brusso|El Brusso]] | 1 |- | 9086 | [[Uporabnik:Ela Poric|Ela Poric]] | 1 |- | 9087 | [[Uporabnik:Elany|Elany]] | 1 |- | 9088 | [[Uporabnik:Ela.hartman|Ela.hartman]] | 1 |- | 9089 | [[Uporabnik:Ekxx|Ekxx]] | 1 |- | 9090 | [[Uporabnik:Ekonomistka|Ekonomistka]] | 1 |- | 9091 | [[Uporabnik:Ekomuzej hmeljarstva|Ekomuzej hmeljarstva]] | 1 |- | 9092 | [[Uporabnik:Eklogit49|Eklogit49]] | 1 |- | 9093 | [[Uporabnik:Eki420|Eki420]] | 1 |- | 9094 | [[Uporabnik:Ekca|Ekca]] | 1 |- | 9095 | [[Uporabnik:Ekatarina velikaa|Ekatarina velikaa]] | 1 |- | 9096 | [[Uporabnik:Eilinel|Eilinel]] | 1 |- | 9097 | [[Uporabnik:EGorenc|EGorenc]] | 1 |- | 9098 | [[Uporabnik:EggyEggster|EggyEggster]] | 1 |- | 9099 | [[Uporabnik:EGasperlin|EGasperlin]] | 1 |- | 9100 | [[Uporabnik:Efecka|Efecka]] | 1 |- | 9101 | [[Uporabnik:Eesih|Eesih]] | 1 |- | 9102 | [[Uporabnik:EEE Honzeel|EEE Honzeel]] | 1 |- | 9103 | [[Uporabnik:Edybevk|Edybevk]] | 1 |- | 9104 | [[Uporabnik:EdWik|EdWik]] | 1 |- | 9105 | [[Uporabnik:Ednoza14|Ednoza14]] | 1 |- | 9106 | [[Uporabnik:Editor458italia|Editor458italia]] | 1 |- | 9107 | [[Uporabnik:Edit member 25|Edit member 25]] | 1 |- | 9108 | [[Uporabnik:Eddygrant007|Eddygrant007]] | 1 |- | 9109 | [[Uporabnik:Edacenter|Edacenter]] | 1 |- | 9110 | [[Uporabnik:Echbart|Echbart]] | 1 |- | 9111 | [[Uporabnik:E-business Group 15|E-business Group 15]] | 1 |- | 9112 | [[Uporabnik:Ebi1234|Ebi1234]] | 1 |- | 9113 | [[Uporabnik:Eazy D~slwiki|Eazy D~slwiki]] | 1 |- | 9114 | [[Uporabnik:Eaveav3|Eaveav3]] | 1 |- | 9115 | [[Uporabnik:Earp2005|Earp2005]] | 1 |- | 9116 | [[Uporabnik:E1v2a3|E1v2a3]] | 1 |- | 9117 | [[Uporabnik:E1ehozjan|E1ehozjan]] | 1 |- | 9118 | [[Uporabnik:E13V5|E13V5]] | 1 |- | 9119 | [[Uporabnik:Dynamicus2|Dynamicus2]] | 1 |- | 9120 | [[Uporabnik:Dyana~slwiki|Dyana~slwiki]] | 1 |- | 9121 | [[Uporabnik:Dvozel|Dvozel]] | 1 |- | 9122 | [[Uporabnik:Dvaindvajset|Dvaindvajset]] | 1 |- | 9123 | [[Uporabnik:Dvaas|Dvaas]] | 1 |- | 9124 | [[Uporabnik:Duvedue|Duvedue]] | 1 |- | 9125 | [[Uporabnik:Duško Madžarović Dule|Duško Madžarović Dule]] | 1 |- | 9126 | [[Uporabnik:Dušan Ljubec|Dušan Ljubec]] | 1 |- | 9127 | [[Uporabnik:Dusan konda|Dusan konda]] | 1 |- | 9128 | [[Uporabnik:Dušan čokl|Dušan čokl]] | 1 |- | 9129 | [[Uporabnik:Dusana|Dusana]] | 1 |- | 9130 | [[Uporabnik:Dusan798|Dusan798]] | 1 |- | 9131 | [[Uporabnik:Dusan69|Dusan69]] | 1 |- | 9132 | [[Uporabnik:Duobat|Duobat]] | 1 |- | 9133 | [[Uporabnik:Dunja und Nena|Dunja und Nena]] | 1 |- | 9134 | [[Uporabnik:Dunaj13|Dunaj13]] | 1 |- | 9135 | [[Uporabnik:DulE3~slwiki|DulE3~slwiki]] | 1 |- | 9136 | [[Uporabnik:Dule0216|Dule0216]] | 1 |- | 9137 | [[Uporabnik:Dulcenaty90|Dulcenaty90]] | 1 |- | 9138 | [[Uporabnik:Dukw|Dukw]] | 1 |- | 9139 | [[Uporabnik:Dukiluka|Dukiluka]] | 1 |- | 9140 | [[Uporabnik:Duketheduke|Duketheduke]] | 1 |- | 9141 | [[Uporabnik:Duilijthegreat|Duilijthegreat]] | 1 |- | 9142 | [[Uporabnik:Duhovno vodstvo|Duhovno vodstvo]] | 1 |- | 9143 | [[Uporabnik:Duet~slwiki|Duet~slwiki]] | 1 |- | 9144 | [[Uporabnik:Duchyalyce|Duchyalyce]] | 1 |- | 9145 | [[Uporabnik:Ducekodkuce|Ducekodkuce]] | 1 |- | 9146 | [[Uporabnik:Dualizem|Dualizem]] | 1 |- | 9147 | [[Uporabnik:Dtjasa|Dtjasa]] | 1 |- | 9148 | [[Uporabnik:Ds-user|Ds-user]] | 1 |- | 9149 | [[Uporabnik:Đšpoiuztrewq|Đšpoiuztrewq]] | 1 |- | 9150 | [[Uporabnik:DSket|DSket]] | 1 |- | 9151 | [[Uporabnik:Dskerbec|Dskerbec]] | 1 |- | 9152 | [[Uporabnik:DSenica|DSenica]] | 1 |- | 9153 | [[Uporabnik:Državno pravobranilstvo RS|Državno pravobranilstvo RS]] | 1 |- | 9154 | [[Uporabnik:Drvukovic|Drvukovic]] | 1 |- | 9155 | [[Uporabnik:DrugiPingvin|DrugiPingvin]] | 1 |- | 9156 | [[Uporabnik:Drugačna|Drugačna]] | 1 |- | 9157 | [[Uporabnik:Drsefic|Drsefic]] | 1 |- | 9158 | [[Uporabnik:DrRogla|DrRogla]] | 1 |- | 9159 | [[Uporabnik:Drozg63|Drozg63]] | 1 |- | 9160 | [[Uporabnik:Dr. Neurosis|Dr. Neurosis]] | 1 |- | 9161 | [[Uporabnik:Dr martins|Dr martins]] | 1 |- | 9162 | [[Uporabnik:Drinovc|Drinovc]] | 1 |- | 9163 | [[Uporabnik:Dressed Up To Party|Dressed Up To Party]] | 1 |- | 9164 | [[Uporabnik:Dren27|Dren27]] | 1 |- | 9165 | [[Uporabnik:Drejet|Drejet]] | 1 |- | 9166 | [[Uporabnik:Drejcha|Drejcha]] | 1 |- | 9167 | [[Uporabnik:Dreadlord~slwiki|Dreadlord~slwiki]] | 1 |- | 9168 | [[Uporabnik:Dr.DuckDuck|Dr.DuckDuck]] | 1 |- | 9169 | [[Uporabnik:Dr dr gr|Dr dr gr]] | 1 |- | 9170 | [[Uporabnik:DrConsidered|DrConsidered]] | 1 |- | 9171 | [[Uporabnik:DrcarG|DrcarG]] | 1 |- | 9172 | [[Uporabnik:Dravreh|Dravreh]] | 1 |- | 9173 | [[Uporabnik:Drapal|Drapal]] | 1 |- | 9174 | [[Uporabnik:Dragoyx|Dragoyx]] | 1 |- | 9175 | [[Uporabnik:Dragonskater|Dragonskater]] | 1 |- | 9176 | [[Uporabnik:DragonFireKitty|DragonFireKitty]] | 1 |- | 9177 | [[Uporabnik:Dragocvetek|Dragocvetek]] | 1 |- | 9178 | [[Uporabnik:Dragicevic.ana|Dragicevic.ana]] | 1 |- | 9179 | [[Uporabnik:Dragansvoboda|Dragansvoboda]] | 1 |- | 9180 | [[Uporabnik:DraganM|DraganM]] | 1 |- | 9181 | [[Uporabnik:Dragan Dabic|Dragan Dabic]] | 1 |- | 9182 | [[Uporabnik:DraBar|DraBar]] | 1 |- | 9183 | [[Uporabnik:Dra28|Dra28]] | 1 |- | 9184 | [[Uporabnik:Dr.1m|Dr.1m]] | 1 |- | 9185 | [[Uporabnik:Dpotocn|Dpotocn]] | 1 |- | 9186 | [[Uporabnik:Dpivc|Dpivc]] | 1 |- | 9187 | [[Uporabnik:Dpajic1|Dpajic1]] | 1 |- | 9188 | [[Uporabnik:Dp63050205|Dp63050205]] | 1 |- | 9189 | [[Uporabnik:Douwe Dijkstra|Douwe Dijkstra]] | 1 |- | 9190 | [[Uporabnik:DoubleMP|DoubleMP]] | 1 |- | 9191 | [[Uporabnik:Dostava|Dostava]] | 1 |- | 9192 | [[Uporabnik:Dosmeios|Dosmeios]] | 1 |- | 9193 | [[Uporabnik:Doš-2017|Doš-2017]] | 1 |- | 9194 | [[Uporabnik:DoS|DoS]] | 1 |- | 9195 | [[Uporabnik:Dorotejapesl|Dorotejapesl]] | 1 |- | 9196 | [[Uporabnik:Doroteja.Doroteja|Doroteja.Doroteja]] | 1 |- | 9197 | [[Uporabnik:DorotejaD|DorotejaD]] | 1 |- | 9198 | [[Uporabnik:Doroteja15|Doroteja15]] | 1 |- | 9199 | [[Uporabnik:Doris,tanja|Doris,tanja]] | 1 |- | 9200 | [[Uporabnik:Doris~slwiki|Doris~slwiki]] | 1 |- | 9201 | [[Uporabnik:Dorismal|Dorismal]] | 1 |- | 9202 | [[Uporabnik:Dorianm86|Dorianm86]] | 1 |- | 9203 | [[Uporabnik:Doremi (uzurpiran)|Doremi (uzurpiran)]] | 1 |- | 9204 | [[Uporabnik:Dordevicaleksander|Dordevicaleksander]] | 1 |- | 9205 | [[Uporabnik:DoraMoon|DoraMoon]] | 1 |- | 9206 | [[Uporabnik:Dorajanusic|Dorajanusic]] | 1 |- | 9207 | [[Uporabnik:Doraha|Doraha]] | 1 |- | 9208 | [[Uporabnik:Doradoszpot|Doradoszpot]] | 1 |- | 9209 | [[Uporabnik:Dora567|Dora567]] | 1 |- | 9210 | [[Uporabnik:Door man|Door man]] | 1 |- | 9211 | [[Uporabnik:DoomIllusion|DoomIllusion]] | 1 |- | 9212 | [[Uporabnik:Don~slwiki|Don~slwiki]] | 1 |- | 9213 | [[Uporabnik:Don Rinaldo|Don Rinaldo]] | 1 |- | 9214 | [[Uporabnik:Donoskra|Donoskra]] | 1 |- | 9215 | [[Uporabnik:DonDarko|DonDarko]] | 1 |- | 9216 | [[Uporabnik:Donat Mg|Donat Mg]] | 1 |- | 9217 | [[Uporabnik:Donald Rus|Donald Rus]] | 1 |- | 9218 | [[Uporabnik:Domzy12|Domzy12]] | 1 |- | 9219 | [[Uporabnik:Domzi123cool|Domzi123cool]] | 1 |- | 9220 | [[Uporabnik:Domsolar|Domsolar]] | 1 |- | 9221 | [[Uporabnik:Dominus 1234|Dominus 1234]] | 1 |- | 9222 | [[Uporabnik:DominoBand|DominoBand]] | 1 |- | 9223 | [[Uporabnik:Dominko|Dominko]] | 1 |- | 9224 | [[Uporabnik:Dominikgruden|Dominikgruden]] | 1 |- | 9225 | [[Uporabnik:Dominikgr|Dominikgr]] | 1 |- | 9226 | [[Uporabnik:Domijan|Domijan]] | 1 |- | 9227 | [[Uporabnik:DomenSoberl|DomenSoberl]] | 1 |- | 9228 | [[Uporabnik:DomenSkrbec|DomenSkrbec]] | 1 |- | 9229 | [[Uporabnik:Domen Romšak|Domen Romšak]] | 1 |- | 9230 | [[Uporabnik:Domenmedvescek|Domenmedvescek]] | 1 |- | 9231 | [[Uporabnik:DOMENMARINCIC|DOMENMARINCIC]] | 1 |- | 9232 | [[Uporabnik:Domen.kavzar|Domen.kavzar]] | 1 |- | 9233 | [[Uporabnik:Domen-Jereb|Domen-Jereb]] | 1 |- | 9234 | [[Uporabnik:DomenErzen99|DomenErzen99]] | 1 |- | 9235 | [[Uporabnik:Domenbldr|Domenbldr]] | 1 |- | 9236 | [[Uporabnik:Domen158|Domen158]] | 1 |- | 9237 | [[Uporabnik:DomcU|DomcU]] | 1 |- | 9238 | [[Uporabnik:Domacija|Domacija]] | 1 |- | 9239 | [[Uporabnik:Doktorkota|Doktorkota]] | 1 |- | 9240 | [[Uporabnik:Doktoresa|Doktoresa]] | 1 |- | 9241 | [[Uporabnik:Dokidoris|Dokidoris]] | 1 |- | 9242 | [[Uporabnik:Dodo666Slovenia|Dodo666Slovenia]] | 1 |- | 9243 | [[Uporabnik:Dodirnime|Dodirnime]] | 1 |- | 9244 | [[Uporabnik:Doccente|Doccente]] | 1 |- | 9245 | [[Uporabnik:Dobrovoljc|Dobrovoljc]] | 1 |- | 9246 | [[Uporabnik:DobroJutro24|DobroJutro24]] | 1 |- | 9247 | [[Uporabnik:Dobroje|Dobroje]] | 1 |- | 9248 | [[Uporabnik:Dobrifloki1|Dobrifloki1]] | 1 |- | 9249 | [[Uporabnik:DobaTR|DobaTR]] | 1 |- | 9250 | [[Uporabnik:Dnasin|Dnasin]] | 1 |- | 9251 | [[Uporabnik:Dmihailovic|Dmihailovic]] | 1 |- | 9252 | [[Uporabnik:Dlucic2001|Dlucic2001]] | 1 |- | 9253 | [[Uporabnik:DLovenjak|DLovenjak]] | 1 |- | 9254 | [[Uporabnik:Dkosir1|Dkosir1]] | 1 |- | 9255 | [[Uporabnik:Dkoren|Dkoren]] | 1 |- | 9256 | [[Uporabnik:Dkervina|Dkervina]] | 1 |- | 9257 | [[Uporabnik:Djulyca|Djulyca]] | 1 |- | 9258 | [[Uporabnik:Djordjes|Djordjes]] | 1 |- | 9259 | [[Uporabnik:Djokitsch|Djokitsch]] | 1 |- | 9260 | [[Uporabnik:Djohnni|Djohnni]] | 1 |- | 9261 | [[Uporabnik:DJBeLi|DJBeLi]] | 1 |- | 9262 | [[Uporabnik:Djbeat|Djbeat]] | 1 |- | 9263 | [[Uporabnik:Djalovec|Djalovec]] | 1 |- | 9264 | [[Uporabnik:DJagan|DJagan]] | 1 |- | 9265 | [[Uporabnik:Dizdarevicdiana|Dizdarevicdiana]] | 1 |- | 9266 | [[Uporabnik:Di si sa|Di si sa]] | 1 |- | 9267 | [[Uporabnik:Disablez|Disablez]] | 1 |- | 9268 | [[Uporabnik:Diotima~slwiki|Diotima~slwiki]] | 1 |- | 9269 | [[Uporabnik:Dionidis~slwiki|Dionidis~slwiki]] | 1 |- | 9270 | [[Uporabnik:DinoZa|DinoZa]] | 1 |- | 9271 | [[Uporabnik:DinoBlcva|DinoBlcva]] | 1 |- | 9272 | [[Uporabnik:Dinnka|Dinnka]] | 1 |- | 9273 | [[Uporabnik:Dinapotocnik|Dinapotocnik]] | 1 |- | 9274 | [[Uporabnik:Din2go|Din2go]] | 1 |- | 9275 | [[Uporabnik:Dimthon|Dimthon]] | 1 |- | 9276 | [[Uporabnik:Dimitri74|Dimitri74]] | 1 |- | 9277 | [[Uporabnik:DimitraP|DimitraP]] | 1 |- | 9278 | [[Uporabnik:Dimedondevasmorena|Dimedondevasmorena]] | 1 |- | 9279 | [[Uporabnik:D iljas|D iljas]] | 1 |- | 9280 | [[Uporabnik:Diki007|Diki007]] | 1 |- | 9281 | [[Uporabnik:Dijo mijo|Dijo mijo]] | 1 |- | 9282 | [[Uporabnik:Dija~slwiki|Dija~slwiki]] | 1 |- | 9283 | [[Uporabnik:Dijana PC|Dijana PC]] | 1 |- | 9284 | [[Uporabnik:Didiridi|Didiridi]] | 1 |- | 9285 | [[Uporabnik:DidiDV|DidiDV]] | 1 |- | 9286 | [[Uporabnik:Didci~slwiki|Didci~slwiki]] | 1 |- | 9287 | [[Uporabnik:DianaŽ|DianaŽ]] | 1 |- | 9288 | [[Uporabnik:Dhusodo|Dhusodo]] | 1 |- | 9289 | [[Uporabnik:DH~slwiki|DH~slwiki]] | 1 |- | 9290 | [[Uporabnik:DhammaSlovenia|DhammaSlovenia]] | 1 |- | 9291 | [[Uporabnik:DGeorgina1983|DGeorgina1983]] | 1 |- | 9292 | [[Uporabnik:Dgasp|Dgasp]] | 1 |- | 9293 | [[Uporabnik:Dgalun|Dgalun]] | 1 |- | 9294 | [[Uporabnik:Dfgfdfg|Dfgfdfg]] | 1 |- | 9295 | [[Uporabnik:Dezekpada|Dezekpada]] | 1 |- | 9296 | [[Uporabnik:Deygmh|Deygmh]] | 1 |- | 9297 | [[Uporabnik:Deyc|Deyc]] | 1 |- | 9298 | [[Uporabnik:Devib17|Devib17]] | 1 |- | 9299 | [[Uporabnik:Devi2003|Devi2003]] | 1 |- | 9300 | [[Uporabnik:Dest~slwiki|Dest~slwiki]] | 1 |- | 9301 | [[Uporabnik:Desetnica|Desetnica]] | 1 |- | 9302 | [[Uporabnik:Desetka|Desetka]] | 1 |- | 9303 | [[Uporabnik:Desdemona~slwiki|Desdemona~slwiki]] | 1 |- | 9304 | [[Uporabnik:Denisova|Denisova]] | 1 |- | 9305 | [[Uporabnik:Denis majcen|Denis majcen]] | 1 |- | 9306 | [[Uporabnik:Denislukic|Denislukic]] | 1 |- | 9307 | [[Uporabnik:Denis.curcic|Denis.curcic]] | 1 |- | 9308 | [[Uporabnik:Denis Adanalić|Denis Adanalić]] | 1 |- | 9309 | [[Uporabnik:Denis17|Denis17]] | 1 |- | 9310 | [[Uporabnik:Demonnotes|Demonnotes]] | 1 |- | 9311 | [[Uporabnik:Demasina|Demasina]] | 1 |- | 9312 | [[Uporabnik:DeltoidDejči|DeltoidDejči]] | 1 |- | 9313 | [[Uporabnik:Delorto|Delorto]] | 1 |- | 9314 | [[Uporabnik:Delokoma|Delokoma]] | 1 |- | 9315 | [[Uporabnik:Dellani|Dellani]] | 1 |- | 9316 | [[Uporabnik:DELIJA|DELIJA]] | 1 |- | 9317 | [[Uporabnik:DelGesu|DelGesu]] | 1 |- | 9318 | [[Uporabnik:Dekziva|Dekziva]] | 1 |- | 9319 | [[Uporabnik:Deklina|Deklina]] | 1 |- | 9320 | [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] | 1 |- | 9321 | [[Uporabnik:Dejmi Hadrovic|Dejmi Hadrovic]] | 1 |- | 9322 | [[Uporabnik:Dejkos|Dejkos]] | 1 |- | 9323 | [[Uporabnik:Dejkom|Dejkom]] | 1 |- | 9324 | [[Uporabnik:Dejan žagar|Dejan žagar]] | 1 |- | 9325 | [[Uporabnik:Dejan V1d|Dejan V1d]] | 1 |- | 9326 | [[Uporabnik:Dejan Lavbic|Dejan Lavbic]] | 1 |- | 9327 | [[Uporabnik:Dejan Križanec|Dejan Križanec]] | 1 |- | 9328 | [[Uporabnik:DejanKalabic|DejanKalabic]] | 1 |- | 9329 | [[Uporabnik:Dejan Joze|Dejan Joze]] | 1 |- | 9330 | [[Uporabnik:Dejan Jazbar|Dejan Jazbar]] | 1 |- | 9331 | [[Uporabnik:Dejan Drame|Dejan Drame]] | 1 |- | 9332 | [[Uporabnik:Dejan Balažič|Dejan Balažič]] | 1 |- | 9333 | [[Uporabnik:Dejan88|Dejan88]] | 1 |- | 9334 | [[Uporabnik:Dejan81|Dejan81]] | 1 |- | 9335 | [[Uporabnik:Dejan135|Dejan135]] | 1 |- | 9336 | [[Uporabnik:Deivid|Deivid]] | 1 |- | 9337 | [[Uporabnik:Defy|Defy]] | 1 |- | 9338 | [[Uporabnik:Defraq|Defraq]] | 1 |- | 9339 | [[Uporabnik:Deficente|Deficente]] | 1 |- | 9340 | [[Uporabnik:DeeMan|DeeMan]] | 1 |- | 9341 | [[Uporabnik:DebiGomi|DebiGomi]] | 1 |- | 9342 | [[Uporabnik:Debevcs|Debevcs]] | 1 |- | 9343 | [[Uporabnik:Debelačebela|Debelačebela]] | 1 |- | 9344 | [[Uporabnik:Deandajic|Deandajic]] | 1 |- | 9345 | [[Uporabnik:Dean0804~slwiki|Dean0804~slwiki]] | 1 |- | 9346 | [[Uporabnik:DeadlyG|DeadlyG]] | 1 |- | 9347 | [[Uporabnik:Ddrumlic|Ddrumlic]] | 1 |- | 9348 | [[Uporabnik:DdrtASTY1234567890|DdrtASTY1234567890]] | 1 |- | 9349 | [[Uporabnik:Ddrozg|Ddrozg]] | 1 |- | 9350 | [[Uporabnik:Dbrus123|Dbrus123]] | 1 |- | 9351 | [[Uporabnik:D-Bewc|D-Bewc]] | 1 |- | 9352 | [[Uporabnik:Dbednjički|Dbednjički]] | 1 |- | 9353 | [[Uporabnik:Dazbog|Dazbog]] | 1 |- | 9354 | [[Uporabnik:Davorlon|Davorlon]] | 1 |- | 9355 | [[Uporabnik:Davorintrstenjak|Davorintrstenjak]] | 1 |- | 9356 | [[Uporabnik:Davorinstab|Davorinstab]] | 1 |- | 9357 | [[Uporabnik:DAVOR&COM.|DAVOR&COM.]] | 1 |- | 9358 | [[Uporabnik:DaviUnic|DaviUnic]] | 1 |- | 9359 | [[Uporabnik:David.vidmarceru|David.vidmarceru]] | 1 |- | 9360 | [[Uporabnik:David Tomažin|David Tomažin]] | 1 |- | 9361 | [[Uporabnik:Davidsotosek|Davidsotosek]] | 1 |- | 9362 | [[Uporabnik:David Šare|David Šare]] | 1 |- | 9363 | [[Uporabnik:David Požegar|David Požegar]] | 1 |- | 9364 | [[Uporabnik:David peterka|David peterka]] | 1 |- | 9365 | [[Uporabnik:Davido105|Davido105]] | 1 |- | 9366 | [[Uporabnik:DavidMB|DavidMB]] | 1 |- | 9367 | [[Uporabnik:Davidklančar|Davidklančar]] | 1 |- | 9368 | [[Uporabnik:Davidk2225|Davidk2225]] | 1 |- | 9369 | [[Uporabnik:DavidJuren|DavidJuren]] | 1 |- | 9370 | [[Uporabnik:David Gospic|David Gospic]] | 1 |- | 9371 | [[Uporabnik:Davidbordon|Davidbordon]] | 1 |- | 9372 | [[Uporabnik:Davidbe|Davidbe]] | 1 |- | 9373 | [[Uporabnik:David-A123Belgium|David-A123Belgium]] | 1 |- | 9374 | [[Uporabnik:David881|David881]] | 1 |- | 9375 | [[Uporabnik:David4,8|David4,8]] | 1 |- | 9376 | [[Uporabnik:David01|David01]] | 1 |- | 9377 | [[Uporabnik:Davesto|Davesto]] | 1 |- | 9378 | [[Uporabnik:Dave~slwiki|Dave~slwiki]] | 1 |- | 9379 | [[Uporabnik:Datadoo|Datadoo]] | 1 |- | 9380 | [[Uporabnik:Dasika04|Dasika04]] | 1 |- | 9381 | [[Uporabnik:Dashy|Dashy]] | 1 |- | 9382 | [[Uporabnik:Dashice23|Dashice23]] | 1 |- | 9383 | [[Uporabnik:Dasar|Dasar]] | 1 |- | 9384 | [[Uporabnik:Dasajehart|Dasajehart]] | 1 |- | 9385 | [[Uporabnik:DašaHor|DašaHor]] | 1 |- | 9386 | [[Uporabnik:DarSSo-10|DarSSo-10]] | 1 |- | 9387 | [[Uporabnik:DARlas|DARlas]] | 1 |- | 9388 | [[Uporabnik:Darkonovak|Darkonovak]] | 1 |- | 9389 | [[Uporabnik:Darkon29|Darkon29]] | 1 |- | 9390 | [[Uporabnik:Darko guštin|Darko guštin]] | 1 |- | 9391 | [[Uporabnik:Darkdragonhunter5000|Darkdragonhunter5000]] | 1 |- | 9392 | [[Uporabnik:Darkah|Darkah]] | 1 |- | 9393 | [[Uporabnik:Darja skrlj|Darja skrlj]] | 1 |- | 9394 | [[Uporabnik:Darja Pavlič|Darja Pavlič]] | 1 |- | 9395 | [[Uporabnik:Darjan84|Darjan84]] | 1 |- | 9396 | [[Uporabnik:Darja koren|Darja koren]] | 1 |- | 9397 | [[Uporabnik:Darjahh|Darjahh]] | 1 |- | 9398 | [[Uporabnik:Darjabojic|Darjabojic]] | 1 |- | 9399 | [[Uporabnik:Darja1|Darja1]] | 1 |- | 9400 | [[Uporabnik:Dario Pranjić|Dario Pranjić]] | 1 |- | 9401 | [[Uporabnik:Darinz|Darinz]] | 1 |- | 9402 | [[Uporabnik:Darebarbic|Darebarbic]] | 1 |- | 9403 | [[Uporabnik:Darcy239|Darcy239]] | 1 |- | 9404 | [[Uporabnik:Daqo|Daqo]] | 1 |- | 9405 | [[Uporabnik:Danzlovar|Danzlovar]] | 1 |- | 9406 | [[Uporabnik:Danx.čebelca|Danx.čebelca]] | 1 |- | 9407 | [[Uporabnik:Dantea|Dantea]] | 1 |- | 9408 | [[Uporabnik:Dantadd|Dantadd]] | 1 |- | 9409 | [[Uporabnik:Dan.skrinjar|Dan.skrinjar]] | 1 |- | 9410 | [[Uporabnik:Danovak001|Danovak001]] | 1 |- | 9411 | [[Uporabnik:Danny~slwiki|Danny~slwiki]] | 1 |- | 9412 | [[Uporabnik:DanK~slwiki|DanK~slwiki]] | 1 |- | 9413 | [[Uporabnik:DaniZ|DaniZ]] | 1 |- | 9414 | [[Uporabnik:Daniloinamir|Daniloinamir]] | 1 |- | 9415 | [[Uporabnik:Danijelkova|Danijelkova]] | 1 |- | 9416 | [[Uporabnik:Danijelgrmek|Danijelgrmek]] | 1 |- | 9417 | [[Uporabnik:Danijeldiceman|Danijeldiceman]] | 1 |- | 9418 | [[Uporabnik:Danijela2001|Danijela2001]] | 1 |- | 9419 | [[Uporabnik:Danijel81|Danijel81]] | 1 |- | 9420 | [[Uporabnik:Danijel555|Danijel555]] | 1 |- | 9421 | [[Uporabnik:Danielwolfsblut|Danielwolfsblut]] | 1 |- | 9422 | [[Uporabnik:Daniel.K.Rudolf|Daniel.K.Rudolf]] | 1 |- | 9423 | [[Uporabnik:Daniel Ali Quintana|Daniel Ali Quintana]] | 1 |- | 9424 | [[Uporabnik:Danidanni|Danidanni]] | 1 |- | 9425 | [[Uporabnik:Danesdanes|Danesdanes]] | 1 |- | 9426 | [[Uporabnik:Daneja0033|Daneja0033]] | 1 |- | 9427 | [[Uporabnik:Dandieczech|Dandieczech]] | 1 |- | 9428 | [[Uporabnik:Dan brez nakupov|Dan brez nakupov]] | 1 |- | 9429 | [[Uporabnik:Danauerbach|Danauerbach]] | 1 |- | 9430 | [[Uporabnik:Danajarutar|Danajarutar]] | 1 |- | 9431 | [[Uporabnik:Danaja18|Danaja18]] | 1 |- | 9432 | [[Uporabnik:DaMockinBird|DaMockinBird]] | 1 |- | 9433 | [[Uporabnik:Damjan.sifrer|Damjan.sifrer]] | 1 |- | 9434 | [[Uporabnik:DamjanLeban|DamjanLeban]] | 1 |- | 9435 | [[Uporabnik:Damjang|Damjang]] | 1 |- | 9436 | [[Uporabnik:DamjanC|DamjanC]] | 1 |- | 9437 | [[Uporabnik:Damjana lončar|Damjana lončar]] | 1 |- | 9438 | [[Uporabnik:Damjanac|Damjanac]] | 1 |- | 9439 | [[Uporabnik:Damirdos|Damirdos]] | 1 |- | 9440 | [[Uporabnik:Damir2555|Damir2555]] | 1 |- | 9441 | [[Uporabnik:Damir113|Damir113]] | 1 |- | 9442 | [[Uporabnik:Damijan Zavrtanik|Damijan Zavrtanik]] | 1 |- | 9443 | [[Uporabnik:Damijanp|Damijanp]] | 1 |- | 9444 | [[Uporabnik:Damijan Kren|Damijan Kren]] | 1 |- | 9445 | [[Uporabnik:Damack|Damack]] | 1 |- | 9446 | [[Uporabnik:Dalibor-malic|Dalibor-malic]] | 1 |- | 9447 | [[Uporabnik:Daliborka 25|Daliborka 25]] | 1 |- | 9448 | [[Uporabnik:Dakoron|Dakoron]] | 1 |- | 9449 | [[Uporabnik:Dakar007|Dakar007]] | 1 |- | 9450 | [[Uporabnik:Dajana55|Dajana55]] | 1 |- | 9451 | [[Uporabnik:Dagas Did 66|Dagas Did 66]] | 1 |- | 9452 | [[Uporabnik:Dafore|Dafore]] | 1 |- | 9453 | [[Uporabnik:Dafne~slwiki|Dafne~slwiki]] | 1 |- | 9454 | [[Uporabnik:DadiS92|DadiS92]] | 1 |- | 9455 | [[Uporabnik:Dadaism~slwiki|Dadaism~slwiki]] | 1 |- | 9456 | [[Uporabnik:Daco|Daco]] | 1 |- | 9457 | [[Uporabnik:Dacian|Dacian]] | 1 |- | 9458 | [[Uporabnik:Dabi12|Dabi12]] | 1 |- | 9459 | [[Uporabnik:D0m3n|D0m3n]] | 1 |- | 9460 | [[Uporabnik:D0c~slwiki|D0c~slwiki]] | 1 |- | 9461 | [[Uporabnik:Cviček11|Cviček11]] | 1 |- | 9462 | [[Uporabnik:Cvetkop|Cvetkop]] | 1 |- | 9463 | [[Uporabnik:Cvetka Sokolov|Cvetka Sokolov]] | 1 |- | 9464 | [[Uporabnik:Cvetačanibrokoli|Cvetačanibrokoli]] | 1 |- | 9465 | [[Uporabnik:Cuzo|Cuzo]] | 1 |- | 9466 | [[Uporabnik:Cuts Like a Knife|Cuts Like a Knife]] | 1 |- | 9467 | [[Uporabnik:Čustvena inteligenca|Čustvena inteligenca]] | 1 |- | 9468 | [[Uporabnik:Curk lee|Curk lee]] | 1 |- | 9469 | [[Uporabnik:Cupcakesandbees|Cupcakesandbees]] | 1 |- | 9470 | [[Uporabnik:CupcakePastelito2|CupcakePastelito2]] | 1 |- | 9471 | [[Uporabnik:Čungalunga5464646|Čungalunga5464646]] | 1 |- | 9472 | [[Uporabnik:CulyCiv2|CulyCiv2]] | 1 |- | 9473 | [[Uporabnik:Cukorica|Cukorica]] | 1 |- | 9474 | [[Uporabnik:Čuka lina|Čuka lina]] | 1 |- | 9475 | [[Uporabnik:C.~slwiki|C.~slwiki]] | 1 |- | 9476 | [[Uporabnik:Csh89|Csh89]] | 1 |- | 9477 | [[Uporabnik:Csel of the AF|Csel of the AF]] | 1 |- | 9478 | [[Uporabnik:Csel|Csel]] | 1 |- | 9479 | [[Uporabnik:Cs0217|Cs0217]] | 1 |- | 9480 | [[Uporabnik:CrypticalFiery|CrypticalFiery]] | 1 |- | 9481 | [[Uporabnik:Cr U|Cr U]] | 1 |- | 9482 | [[Uporabnik:Crtmrzlikar|Crtmrzlikar]] | 1 |- | 9483 | [[Uporabnik:CrtJS|CrtJS]] | 1 |- | 9484 | [[Uporabnik:Croniquelle|Croniquelle]] | 1 |- | 9485 | [[Uporabnik:Crocodilenik|Crocodilenik]] | 1 |- | 9486 | [[Uporabnik:Crockodile78|Crockodile78]] | 1 |- | 9487 | [[Uporabnik:Crnipiki|Crnipiki]] | 1 |- | 9488 | [[Uporabnik:Crni|Crni]] | 1 |- | 9489 | [[Uporabnik:Crne|Crne]] | 1 |- | 9490 | [[Uporabnik:Črna vrtnica|Črna vrtnica]] | 1 |- | 9491 | [[Uporabnik:Crna svinja|Crna svinja]] | 1 |- | 9492 | [[Uporabnik:Cresnikj|Cresnikj]] | 1 |- | 9493 | [[Uporabnik:Creator.wikipeida|Creator.wikipeida]] | 1 |- | 9494 | [[Uporabnik:Crazy~slwiki|Crazy~slwiki]] | 1 |- | 9495 | [[Uporabnik:Cowan~slwiki|Cowan~slwiki]] | 1 |- | 9496 | [[Uporabnik:Cougar~slwiki|Cougar~slwiki]] | 1 |- | 9497 | [[Uporabnik:Costsjoy|Costsjoy]] | 1 |- | 9498 | [[Uporabnik:Corny~slwiki|Corny~slwiki]] | 1 |- | 9499 | [[Uporabnik:CooL eva|CooL eva]] | 1 |- | 9500 | [[Uporabnik:Conterifenbergo|Conterifenbergo]] | 1 |- | 9501 | [[Uporabnik:Consilue|Consilue]] | 1 |- | 9502 | [[Uporabnik:Conccerto|Conccerto]] | 1 |- | 9503 | [[Uporabnik:Commrem|Commrem]] | 1 |- | 9504 | [[Uporabnik:Commistage|Commistage]] | 1 |- | 9505 | [[Uporabnik:Commaprimo|Commaprimo]] | 1 |- | 9506 | [[Uporabnik:ComeAsUR~slwiki|ComeAsUR~slwiki]] | 1 |- | 9507 | [[Uporabnik:Colqadd|Colqadd]] | 1 |- | 9508 | [[Uporabnik:Colons2|Colons2]] | 1 |- | 9509 | [[Uporabnik:Colonnello|Colonnello]] | 1 |- | 9510 | [[Uporabnik:Colcody2000|Colcody2000]] | 1 |- | 9511 | [[Uporabnik:Cokolino2|Cokolino2]] | 1 |- | 9512 | [[Uporabnik:Čoko135|Čoko135]] | 1 |- | 9513 | [[Uporabnik:Čoko12|Čoko12]] | 1 |- | 9514 | [[Uporabnik:Cokli|Cokli]] | 1 |- | 9515 | [[Uporabnik:Cokapoo|Cokapoo]] | 1 |- | 9516 | [[Uporabnik:Cojpek505|Cojpek505]] | 1 |- | 9517 | [[Uporabnik:Cognition.fan|Cognition.fan]] | 1 |- | 9518 | [[Uporabnik:Cofka|Cofka]] | 1 |- | 9519 | [[Uporabnik:Čmrljčki|Čmrljčki]] | 1 |- | 9520 | [[Uporabnik:Cmrlek1|Cmrlek1]] | 1 |- | 9521 | [[Uporabnik:Cmaver|Cmaver]] | 1 |- | 9522 | [[Uporabnik:Cloudynika|Cloudynika]] | 1 |- | 9523 | [[Uporabnik:Clidar~slwiki|Clidar~slwiki]] | 1 |- | 9524 | [[Uporabnik:Clia0801|Clia0801]] | 1 |- | 9525 | [[Uporabnik:Cleonessa|Cleonessa]] | 1 |- | 9526 | [[Uporabnik:Clementseye|Clementseye]] | 1 |- | 9527 | [[Uporabnik:Clara Rosemann|Clara Rosemann]] | 1 |- | 9528 | [[Uporabnik:Claque|Claque]] | 1 |- | 9529 | [[Uporabnik:ClaireSteph|ClaireSteph]] | 1 |- | 9530 | [[Uporabnik:Clairedelune~slwiki|Clairedelune~slwiki]] | 1 |- | 9531 | [[Uporabnik:Cjajnik|Cjajnik]] | 1 |- | 9532 | [[Uporabnik:Citrrvs|Citrrvs]] | 1 |- | 9533 | [[Uporabnik:CitroX|CitroX]] | 1 |- | 9534 | [[Uporabnik:Citronka|Citronka]] | 1 |- | 9535 | [[Uporabnik:Citronček|Citronček]] | 1 |- | 9536 | [[Uporabnik:Citraya13|Citraya13]] | 1 |- | 9537 | [[Uporabnik:Cirilaz|Cirilaz]] | 1 |- | 9538 | [[Uporabnik:Ciril4gosenica|Ciril4gosenica]] | 1 |- | 9539 | [[Uporabnik:Ciril1|Ciril1]] | 1 |- | 9540 | [[Uporabnik:Circinus|Circinus]] | 1 |- | 9541 | [[Uporabnik:CiranemaK|CiranemaK]] | 1 |- | 9542 | [[Uporabnik:Cinderella~slwiki|Cinderella~slwiki]] | 1 |- | 9543 | [[Uporabnik:Cime|Cime]] | 1 |- | 9544 | [[Uporabnik:Cilka Blažon|Cilka Blažon]] | 1 |- | 9545 | [[Uporabnik:Ciklo|Ciklo]] | 1 |- | 9546 | [[Uporabnik:Cigutera|Cigutera]] | 1 |- | 9547 | [[Uporabnik:Cicognac|Cicognac]] | 1 |- | 9548 | [[Uporabnik:Ciciban|Ciciban]] | 1 |- | 9549 | [[Uporabnik:CibicKlavdij|CibicKlavdij]] | 1 |- | 9550 | [[Uporabnik:Ciarodeica|Ciarodeica]] | 1 |- | 9551 | [[Uporabnik:Ci987ta|Ci987ta]] | 1 |- | 9552 | [[Uporabnik:Chupacabra~slwiki|Chupacabra~slwiki]] | 1 |- | 9553 | [[Uporabnik:Chump~slwiki|Chump~slwiki]] | 1 |- | 9554 | [[Uporabnik:Chuckviola14|Chuckviola14]] | 1 |- | 9555 | [[Uporabnik:Chucknobbis|Chucknobbis]] | 1 |- | 9556 | [[Uporabnik:Chrxtina|Chrxtina]] | 1 |- | 9557 | [[Uporabnik:Christo63040181|Christo63040181]] | 1 |- | 9558 | [[Uporabnik:ChristineBZ|ChristineBZ]] | 1 |- | 9559 | [[Uporabnik:CHrisTinA|CHrisTinA]] | 1 |- | 9560 | [[Uporabnik:Christiane.melancon~slwiki|Christiane.melancon~slwiki]] | 1 |- | 9561 | [[Uporabnik:Christi232|Christi232]] | 1 |- | 9562 | [[Uporabnik:Chowii|Chowii]] | 1 |- | 9563 | [[Uporabnik:ChosenCream|ChosenCream]] | 1 |- | 9564 | [[Uporabnik:Chopy|Chopy]] | 1 |- | 9565 | [[Uporabnik:Chope|Chope]] | 1 |- | 9566 | [[Uporabnik:Chlovechek|Chlovechek]] | 1 |- | 9567 | [[Uporabnik:Chiuwauwa|Chiuwauwa]] | 1 |- | 9568 | [[Uporabnik:Chiorbone da Frittole|Chiorbone da Frittole]] | 1 |- | 9569 | [[Uporabnik:Child.dog.mum|Child.dog.mum]] | 1 |- | 9570 | [[Uporabnik:Chichi~slwiki|Chichi~slwiki]] | 1 |- | 9571 | [[Uporabnik:ChiccyTofsy|ChiccyTofsy]] | 1 |- | 9572 | [[Uporabnik:Chiasa|Chiasa]] | 1 |- | 9573 | [[Uporabnik:Chiaravianello|Chiaravianello]] | 1 |- | 9574 | [[Uporabnik:Cherrytree|Cherrytree]] | 1 |- | 9575 | [[Uporabnik:Cherrypie1988|Cherrypie1988]] | 1 |- | 9576 | [[Uporabnik:Chelsea~slwiki|Chelsea~slwiki]] | 1 |- | 9577 | [[Uporabnik:Chelsea138|Chelsea138]] | 1 |- | 9578 | [[Uporabnik:Cheko|Cheko]] | 1 |- | 9579 | [[Uporabnik:Cheebacca|Cheebacca]] | 1 |- | 9580 | [[Uporabnik:Checking xx|Checking xx]] | 1 |- | 9581 | [[Uporabnik:Charlotteq|Charlotteq]] | 1 |- | 9582 | [[Uporabnik:Charlie Garduño|Charlie Garduño]] | 1 |- | 9583 | [[Uporabnik:Charisse|Charisse]] | 1 |- | 9584 | [[Uporabnik:Chanter~slwiki|Chanter~slwiki]] | 1 |- | 9585 | [[Uporabnik:Cevohevnemrak|Cevohevnemrak]] | 1 |- | 9586 | [[Uporabnik:Cevka|Cevka]] | 1 |- | 9587 | [[Uporabnik:CEVELJ|CEVELJ]] | 1 |- | 9588 | [[Uporabnik:Češnje|Češnje]] | 1 |- | 9589 | [[Uporabnik:Cesnikz|Cesnikz]] | 1 |- | 9590 | [[Uporabnik:Češkafan|Češkafan]] | 1 |- | 9591 | [[Uporabnik:Cerridwen2022|Cerridwen2022]] | 1 |- | 9592 | [[Uporabnik:Cero 63040271|Cero 63040271]] | 1 |- | 9593 | [[Uporabnik:Cernegaja28|Cernegaja28]] | 1 |- | 9594 | [[Uporabnik:Černe An|Černe An]] | 1 |- | 9595 | [[Uporabnik:CerarZ|CerarZ]] | 1 |- | 9596 | [[Uporabnik:Čepnox|Čepnox]] | 1 |- | 9597 | [[Uporabnik:Cene.stupar|Cene.stupar]] | 1 |- | 9598 | [[Uporabnik:Célestin Denis|Célestin Denis]] | 1 |- | 9599 | [[Uporabnik:Cehoving|Cehoving]] | 1 |- | 9600 | [[Uporabnik:Cehok|Cehok]] | 1 |- | 9601 | [[Uporabnik:Cehbarbara|Cehbarbara]] | 1 |- | 9602 | [[Uporabnik:Cecka1|Cecka1]] | 1 |- | 9603 | [[Uporabnik:Cdvfa1238|Cdvfa1238]] | 1 |- | 9604 | [[Uporabnik:Cdj 000|Cdj 000]] | 1 |- | 9605 | [[Uporabnik:Ccr~slwiki|Ccr~slwiki]] | 1 |- | 9606 | [[Uporabnik:Ccrazymann|Ccrazymann]] | 1 |- | 9607 | [[Uporabnik:Ccieslovenia|Ccieslovenia]] | 1 |- | 9608 | [[Uporabnik:CCCp|CCCp]] | 1 |- | 9609 | [[Uporabnik:CCC41|CCC41]] | 1 |- | 9610 | [[Uporabnik:Ccbbaa|Ccbbaa]] | 1 |- | 9611 | [[Uporabnik:CB73529|CB73529]] | 1 |- | 9612 | [[Uporabnik:Cawaerein|Cawaerein]] | 1 |- | 9613 | [[Uporabnik:Carson1968|Carson1968]] | 1 |- | 9614 | [[Uporabnik:Carovnik15|Carovnik15]] | 1 |- | 9615 | [[Uporabnik:Carolyn-chi|Carolyn-chi]] | 1 |- | 9616 | [[Uporabnik:Carolepiton|Carolepiton]] | 1 |- | 9617 | [[Uporabnik:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] | 1 |- | 9618 | [[Uporabnik:Carnius|Carnius]] | 1 |- | 9619 | [[Uporabnik:CARMY|CARMY]] | 1 |- | 9620 | [[Uporabnik:Carmelo~slwiki|Carmelo~slwiki]] | 1 |- | 9621 | [[Uporabnik:Carlota~slwiki|Carlota~slwiki]] | 1 |- | 9622 | [[Uporabnik:Carles Karel|Carles Karel]] | 1 |- | 9623 | [[Uporabnik:Carlalune|Carlalune]] | 1 |- | 9624 | [[Uporabnik:Carka.si|Carka.si]] | 1 |- | 9625 | [[Uporabnik:Carjematic|Carjematic]] | 1 |- | 9626 | [[Uporabnik:Caradhrasss|Caradhrasss]] | 1 |- | 9627 | [[Uporabnik:Capuccetto rosso|Capuccetto rosso]] | 1 |- | 9628 | [[Uporabnik:Capraibex|Capraibex]] | 1 |- | 9629 | [[Uporabnik:Capmo|Capmo]] | 1 |- | 9630 | [[Uporabnik:Čaplja|Čaplja]] | 1 |- | 9631 | [[Uporabnik:Capi 10|Capi 10]] | 1 |- | 9632 | [[Uporabnik:C a n o e|C a n o e]] | 1 |- | 9633 | [[Uporabnik:CankarPepsi|CankarPepsi]] | 1 |- | 9634 | [[Uporabnik:Cankarjezakon2|Cankarjezakon2]] | 1 |- | 9635 | [[Uporabnik:CanaryIslands|CanaryIslands]] | 1 |- | 9636 | [[Uporabnik:Campapusl|Campapusl]] | 1 |- | 9637 | [[Uporabnik:Calypsow|Calypsow]] | 1 |- | 9638 | [[Uporabnik:Cal~slwiki|Cal~slwiki]] | 1 |- | 9639 | [[Uporabnik:Calcmh|Calcmh]] | 1 |- | 9640 | [[Uporabnik:Cakalnica3|Cakalnica3]] | 1 |- | 9641 | [[Uporabnik:Cahtls|Cahtls]] | 1 |- | 9642 | [[Uporabnik:Cagla09|Cagla09]] | 1 |- | 9643 | [[Uporabnik:Cafkim|Cafkim]] | 1 |- | 9644 | [[Uporabnik:Cadez4|Cadez4]] | 1 |- | 9645 | [[Uporabnik:C1357|C1357]] | 1 |- | 9646 | [[Uporabnik:BZupa|BZupa]] | 1 |- | 9647 | [[Uporabnik:BŽibret|BŽibret]] | 1 |- | 9648 | [[Uporabnik:Bzgavc|Bzgavc]] | 1 |- | 9649 | [[Uporabnik:Bvogel2|Bvogel2]] | 1 |- | 9650 | [[Uporabnik:Buršula|Buršula]] | 1 |- | 9651 | [[Uporabnik:Burja|Burja]] | 1 |- | 9652 | [[Uporabnik:Burghiu|Burghiu]] | 1 |- | 9653 | [[Uporabnik:BureMF|BureMF]] | 1 |- | 9654 | [[Uporabnik:Bumma321|Bumma321]] | 1 |- | 9655 | [[Uporabnik:Bumbarnahribu|Bumbarnahribu]] | 1 |- | 9656 | [[Uporabnik:Buljan12|Buljan12]] | 1 |- | 9657 | [[Uporabnik:Bukipuki|Bukipuki]] | 1 |- | 9658 | [[Uporabnik:BuggyBost|BuggyBost]] | 1 |- | 9659 | [[Uporabnik:Bucka91|Bucka91]] | 1 |- | 9660 | [[Uporabnik:Bucka7|Bucka7]] | 1 |- | 9661 | [[Uporabnik:Bucka16|Bucka16]] | 1 |- | 9662 | [[Uporabnik:Bucci~slwiki|Bucci~slwiki]] | 1 |- | 9663 | [[Uporabnik:Bubbydoo|Bubbydoo]] | 1 |- | 9664 | [[Uporabnik:Bubblycanuck|Bubblycanuck]] | 1 |- | 9665 | [[Uporabnik:Bubbles~slwiki|Bubbles~slwiki]] | 1 |- | 9666 | [[Uporabnik:Bubaleze|Bubaleze]] | 1 |- | 9667 | [[Uporabnik:Bubabeba|Bubabeba]] | 1 |- | 9668 | [[Uporabnik:Btrnjanac|Btrnjanac]] | 1 |- | 9669 | [[Uporabnik:Btjasa91|Btjasa91]] | 1 |- | 9670 | [[Uporabnik:B.susec|B.susec]] | 1 |- | 9671 | [[Uporabnik:Bstiplovsek|Bstiplovsek]] | 1 |- | 9672 | [[Uporabnik:Bslana1985|Bslana1985]] | 1 |- | 9673 | [[Uporabnik:Brza djevojka|Brza djevojka]] | 1 |- | 9674 | [[Uporabnik:Brutalnightmare|Brutalnightmare]] | 1 |- | 9675 | [[Uporabnik:Brumecs|Brumecs]] | 1 |- | 9676 | [[Uporabnik:BruceLee Warrior|BruceLee Warrior]] | 1 |- | 9677 | [[Uporabnik:Bruce Jakin Wayne|Bruce Jakin Wayne]] | 1 |- | 9678 | [[Uporabnik:Brotnjak|Brotnjak]] | 1 |- | 9679 | [[Uporabnik:Brookepretorius|Brookepretorius]] | 1 |- | 9680 | [[Uporabnik:Bronescu|Bronescu]] | 1 |- | 9681 | [[Uporabnik:Brokenbananas|Brokenbananas]] | 1 |- | 9682 | [[Uporabnik:Brnuci|Brnuci]] | 1 |- | 9683 | [[Uporabnik:Brnot|Brnot]] | 1 |- | 9684 | [[Uporabnik:Brko55|Brko55]] | 1 |- | 9685 | [[Uporabnik:Britt~slwiki|Britt~slwiki]] | 1 |- | 9686 | [[Uporabnik:Britovsek|Britovsek]] | 1 |- | 9687 | [[Uporabnik:Britonja|Britonja]] | 1 |- | 9688 | [[Uporabnik:Britannia|Britannia]] | 1 |- | 9689 | [[Uporabnik:Brinanina|Brinanina]] | 1 |- | 9690 | [[Uporabnik:Brina Ljubi|Brina Ljubi]] | 1 |- | 9691 | [[Uporabnik:Brinakp|Brinakp]] | 1 |- | 9692 | [[Uporabnik:Brinabrodnjak|Brinabrodnjak]] | 1 |- | 9693 | [[Uporabnik:Brina.birsa|Brina.birsa]] | 1 |- | 9694 | [[Uporabnik:Brinab|Brinab]] | 1 |- | 9695 | [[Uporabnik:BriJul|BriJul]] | 1 |- | 9696 | [[Uporabnik:Brigita.vrabec|Brigita.vrabec]] | 1 |- | 9697 | [[Uporabnik:Brigita Kompare|Brigita Kompare]] | 1 |- | 9698 | [[Uporabnik:Brigitab|Brigitab]] | 1 |- | 9699 | [[Uporabnik:Bridget2021|Bridget2021]] | 1 |- | 9700 | [[Uporabnik:Brianza2008|Brianza2008]] | 1 |- | 9701 | [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] | 1 |- | 9702 | [[Uporabnik:Brglez4|Brglez4]] | 1 |- | 9703 | [[Uporabnik:Breznik Anja|Breznik Anja]] | 1 |- | 9704 | [[Uporabnik:Brence.rok|Brence.rok]] | 1 |- | 9705 | [[Uporabnik:Brenani|Brenani]] | 1 |- | 9706 | [[Uporabnik:BremBrem|BremBrem]] | 1 |- | 9707 | [[Uporabnik:Brekmandlc|Brekmandlc]] | 1 |- | 9708 | [[Uporabnik:Breenuh|Breenuh]] | 1 |- | 9709 | [[Uporabnik:Breena93|Breena93]] | 1 |- | 9710 | [[Uporabnik:Bredam|Bredam]] | 1 |- | 9711 | [[Uporabnik:Braunkopf|Braunkopf]] | 1 |- | 9712 | [[Uporabnik:Bratje|Bratje]] | 1 |- | 9713 | [[Uporabnik:Brata2|Brata2]] | 1 |- | 9714 | [[Uporabnik:B-rat|B-rat]] | 1 |- | 9715 | [[Uporabnik:Branzal112|Branzal112]] | 1 |- | 9716 | [[Uporabnik:Branstark|Branstark]] | 1 |- | 9717 | [[Uporabnik:Brankav|Brankav]] | 1 |- | 9718 | [[Uporabnik:Branka.strnad|Branka.strnad]] | 1 |- | 9719 | [[Uporabnik:Branka France|Branka France]] | 1 |- | 9720 | [[Uporabnik:Branimir~slwiki|Branimir~slwiki]] | 1 |- | 9721 | [[Uporabnik:Brane hodak|Brane hodak]] | 1 |- | 9722 | [[Uporabnik:Branden Garrett|Branden Garrett]] | 1 |- | 9723 | [[Uporabnik:Bralec8|Bralec8]] | 1 |- | 9724 | [[Uporabnik:Bralec4|Bralec4]] | 1 |- | 9725 | [[Uporabnik:Brain~slwiki|Brain~slwiki]] | 1 |- | 9726 | [[Uporabnik:Brain On Vacation|Brain On Vacation]] | 1 |- | 9727 | [[Uporabnik:Brainiac70|Brainiac70]] | 1 |- | 9728 | [[Uporabnik:BPeTri58|BPeTri58]] | 1 |- | 9729 | [[Uporabnik:B.paulinic|B.paulinic]] | 1 |- | 9730 | [[Uporabnik:Božo R.|Božo R.]] | 1 |- | 9731 | [[Uporabnik:Bozop|Bozop]] | 1 |- | 9732 | [[Uporabnik:BožičP|BožičP]] | 1 |- | 9733 | [[Uporabnik:BožičL|BožičL]] | 1 |- | 9734 | [[Uporabnik:Bozicek50|Bozicek50]] | 1 |- | 9735 | [[Uporabnik:Bozhansky|Bozhansky]] | 1 |- | 9736 | [[Uporabnik:Bowik|Bowik]] | 1 |- | 9737 | [[Uporabnik:Botros99|Botros99]] | 1 |- | 9738 | [[Uporabnik:Bostjanvelikonja|Bostjanvelikonja]] | 1 |- | 9739 | [[Uporabnik:Bostjan.prasnikar|Bostjan.prasnikar]] | 1 |- | 9740 | [[Uporabnik:Bostjanm|Bostjanm]] | 1 |- | 9741 | [[Uporabnik:Bostjanjn10|Bostjanjn10]] | 1 |- | 9742 | [[Uporabnik:Boštjan7skozi24|Boštjan7skozi24]] | 1 |- | 9743 | [[Uporabnik:Bostjan4|Bostjan4]] | 1 |- | 9744 | [[Uporabnik:BossSlo|BossSlo]] | 1 |- | 9745 | [[Uporabnik:Boskok|Boskok]] | 1 |- | 9746 | [[Uporabnik:Bosko323|Bosko323]] | 1 |- | 9747 | [[Uporabnik:Bosanskipecurko|Bosanskipecurko]] | 1 |- | 9748 | [[Uporabnik:Borutso|Borutso]] | 1 |- | 9749 | [[Uporabnik:Borut Savec|Borut Savec]] | 1 |- | 9750 | [[Uporabnik:Borutr|Borutr]] | 1 |- | 9751 | [[Uporabnik:Borut Osonkar|Borut Osonkar]] | 1 |- | 9752 | [[Uporabnik:Borut Miklavec|Borut Miklavec]] | 1 |- | 9753 | [[Uporabnik:BorutDezman|BorutDezman]] | 1 |- | 9754 | [[Uporabnik:Borut66|Borut66]] | 1 |- | 9755 | [[Uporabnik:Borut3|Borut3]] | 1 |- | 9756 | [[Uporabnik:Borut1980|Borut1980]] | 1 |- | 9757 | [[Uporabnik:Borovnička|Borovnička]] | 1 |- | 9758 | [[Uporabnik:Borovnica~slwiki|Borovnica~slwiki]] | 1 |- | 9759 | [[Uporabnik:BoRoot|BoRoot]] | 1 |- | 9760 | [[Uporabnik:Borojunior|Borojunior]] | 1 |- | 9761 | [[Uporabnik:Borm735|Borm735]] | 1 |- | 9762 | [[Uporabnik:Borko28|Borko28]] | 1 |- | 9763 | [[Uporabnik:Boris Voglar|Boris Voglar]] | 1 |- | 9764 | [[Uporabnik:BorisUOL|BorisUOL]] | 1 |- | 9765 | [[Uporabnik:Borisperus|Borisperus]] | 1 |- | 9766 | [[Uporabnik:Boris Godunov~slwiki|Boris Godunov~slwiki]] | 1 |- | 9767 | [[Uporabnik:Boris3000|Boris3000]] | 1 |- | 9768 | [[Uporabnik:BorgKing|BorgKing]] | 1 |- | 9769 | [[Uporabnik:Borgagg|Borgagg]] | 1 |- | 9770 | [[Uporabnik:BoredT-Rex|BoredT-Rex]] | 1 |- | 9771 | [[Uporabnik:Bordo marjetica|Bordo marjetica]] | 1 |- | 9772 | [[Uporabnik:Bor-bor|Bor-bor]] | 1 |- | 9773 | [[Uporabnik:Boraczek|Boraczek]] | 1 |- | 9774 | [[Uporabnik:Bor88|Bor88]] | 1 |- | 9775 | [[Uporabnik:Bonobo~slwiki|Bonobo~slwiki]] | 1 |- | 9776 | [[Uporabnik:Bonmot~slwiki|Bonmot~slwiki]] | 1 |- | 9777 | [[Uporabnik:Bongolope|Bongolope]] | 1 |- | 9778 | [[Uporabnik:Bond007~slwiki|Bond007~slwiki]] | 1 |- | 9779 | [[Uporabnik:Bonaventura~slwiki|Bonaventura~slwiki]] | 1 |- | 9780 | [[Uporabnik:Bona.puella|Bona.puella]] | 1 |- | 9781 | [[Uporabnik:Bolonese|Bolonese]] | 1 |- | 9782 | [[Uporabnik:Bollenn|Bollenn]] | 1 |- | 9783 | [[Uporabnik:Bolhacek|Bolhacek]] | 1 |- | 9784 | [[Uporabnik:Bolek~slwiki|Bolek~slwiki]] | 1 |- | 9785 | [[Uporabnik:Bokob|Bokob]] | 1 |- | 9786 | [[Uporabnik:BokicaK|BokicaK]] | 1 |- | 9787 | [[Uporabnik:Bojoco|Bojoco]] | 1 |- | 9788 | [[Uporabnik:Bojkov|Bojkov]] | 1 |- | 9789 | [[Uporabnik:Bojevnica|Bojevnica]] | 1 |- | 9790 | [[Uporabnik:Bojanzavec|Bojanzavec]] | 1 |- | 9791 | [[Uporabnik:Bojansk|Bojansk]] | 1 |- | 9792 | [[Uporabnik:BojanR|BojanR]] | 1 |- | 9793 | [[Uporabnik:Bojana.kusic|Bojana.kusic]] | 1 |- | 9794 | [[Uporabnik:Bojana Fajmut|Bojana Fajmut]] | 1 |- | 9795 | [[Uporabnik:Bojanabracic11|Bojanabracic11]] | 1 |- | 9796 | [[Uporabnik:Bogozupancic|Bogozupancic]] | 1 |- | 9797 | [[Uporabnik:BodhisattvaBot|BodhisattvaBot]] | 1 |- | 9798 | [[Uporabnik:Bodecaneza1|Bodecaneza1]] | 1 |- | 9799 | [[Uporabnik:Bobvelikan|Bobvelikan]] | 1 |- | 9800 | [[Uporabnik:Bob Rock|Bob Rock]] | 1 |- | 9801 | [[Uporabnik:Bobosmrade91|Bobosmrade91]] | 1 |- | 9802 | [[Uporabnik:Bobnartj|Bobnartj]] | 1 |- | 9803 | [[Uporabnik:Bobicar1107|Bobicar1107]] | 1 |- | 9804 | [[Uporabnik:Bobek~slwiki|Bobek~slwiki]] | 1 |- | 9805 | [[Uporabnik:Bobby~slwiki|Bobby~slwiki]] | 1 |- | 9806 | [[Uporabnik:B.Nika|B.Nika]] | 1 |- | 9807 | [[Uporabnik:Bmertelj|Bmertelj]] | 1 |- | 9808 | [[Uporabnik:BMC2008|BMC2008]] | 1 |- | 9809 | [[Uporabnik:Bmc100|Bmc100]] | 1 |- | 9810 | [[Uporabnik:B.makarovic|B.makarovic]] | 1 |- | 9811 | [[Uporabnik:Bmacuh|Bmacuh]] | 1 |- | 9812 | [[Uporabnik:BlueRioRo|BlueRioRo]] | 1 |- | 9813 | [[Uporabnik:*bluebary*|*bluebary*]] | 1 |- | 9814 | [[Uporabnik:Blucija|Blucija]] | 1 |- | 9815 | [[Uporabnik:Bloški Korenjak|Bloški Korenjak]] | 1 |- | 9816 | [[Uporabnik:Blondpower1425|Blondpower1425]] | 1 |- | 9817 | [[Uporabnik:Blondinkaxxx|Blondinkaxxx]] | 1 |- | 9818 | [[Uporabnik:Blondi1|Blondi1]] | 1 |- | 9819 | [[Uporabnik:Blodyavenger|Blodyavenger]] | 1 |- | 9820 | [[Uporabnik:Bljubljek|Bljubljek]] | 1 |- | 9821 | [[Uporabnik:Blinky~slwiki|Blinky~slwiki]] | 1 |- | 9822 | [[Uporabnik:Bleskosek|Bleskosek]] | 1 |- | 9823 | [[Uporabnik:Blend~slwiki|Blend~slwiki]] | 1 |- | 9824 | [[Uporabnik:Bleki13|Bleki13]] | 1 |- | 9825 | [[Uporabnik:Blek178|Blek178]] | 1 |- | 9826 | [[Uporabnik:Bledsforum|Bledsforum]] | 1 |- | 9827 | [[Uporabnik:Blebleb|Blebleb]] | 1 |- | 9828 | [[Uporabnik:Blbec|Blbec]] | 1 |- | 9829 | [[Uporabnik:Blaztheking|Blaztheking]] | 1 |- | 9830 | [[Uporabnik:Blazpo|Blazpo]] | 1 |- | 9831 | [[Uporabnik:Blaz pavzin|Blaz pavzin]] | 1 |- | 9832 | [[Uporabnik:Blaž Logonder|Blaž Logonder]] | 1 |- | 9833 | [[Uporabnik:Blazkolar|Blazkolar]] | 1 |- | 9834 | [[Uporabnik:Blazko|Blazko]] | 1 |- | 9835 | [[Uporabnik:Blažka Plahutnik Baloh|Blažka Plahutnik Baloh]] | 1 |- | 9836 | [[Uporabnik:Blazjensterle|Blazjensterle]] | 1 |- | 9837 | [[Uporabnik:BlazicEro|BlazicEro]] | 1 |- | 9838 | [[Uporabnik:BlazFerjanic|BlazFerjanic]] | 1 |- | 9839 | [[Uporabnik:Blaze~slwiki|Blaze~slwiki]] | 1 |- | 9840 | [[Uporabnik:Blazcop|Blazcop]] | 1 |- | 9841 | [[Uporabnik:Blaž-b|Blaž-b]] | 1 |- | 9842 | [[Uporabnik:Blaž1234567|Blaž1234567]] | 1 |- | 9843 | [[Uporabnik:BlatnikE|BlatnikE]] | 1 |- | 9844 | [[Uporabnik:Blapopugo|Blapopugo]] | 1 |- | 9845 | [[Uporabnik:BlankaSlana|BlankaSlana]] | 1 |- | 9846 | [[Uporabnik:BlankaD|BlankaD]] | 1 |- | 9847 | [[Uporabnik:Blankablagotinšek|Blankablagotinšek]] | 1 |- | 9848 | [[Uporabnik:Blanka123|Blanka123]] | 1 |- | 9849 | [[Uporabnik:Blackreaper201|Blackreaper201]] | 1 |- | 9850 | [[Uporabnik:Blackman1425|Blackman1425]] | 1 |- | 9851 | [[Uporabnik:Blackites|Blackites]] | 1 |- | 9852 | [[Uporabnik:Black hole|Black hole]] | 1 |- | 9853 | [[Uporabnik:Blackhavk|Blackhavk]] | 1 |- | 9854 | [[Uporabnik:Blabla~slwiki|Blabla~slwiki]] | 1 |- | 9855 | [[Uporabnik:Blaaaaz|Blaaaaz]] | 1 |- | 9856 | [[Uporabnik:B.Katja|B.Katja]] | 1 |- | 9857 | [[Uporabnik:Bk16|Bk16]] | 1 |- | 9858 | [[Uporabnik:Bjelcevica|Bjelcevica]] | 1 |- | 9859 | [[Uporabnik:Bizzzy|Bizzzy]] | 1 |- | 9860 | [[Uporabnik:Bizgo|Bizgo]] | 1 |- | 9861 | [[Uporabnik:Bivanusa|Bivanusa]] | 1 |- | 9862 | [[Uporabnik:Biusmudiskačuinnismbiuzaseden|Biusmudiskačuinnismbiuzaseden]] | 1 |- | 9863 | [[Uporabnik:Biskvitek|Biskvitek]] | 1 |- | 9864 | [[Uporabnik:Birdmocking|Birdmocking]] | 1 |- | 9865 | [[Uporabnik:Bippo3010|Bippo3010]] | 1 |- | 9866 | [[Uporabnik:Biografur|Biografur]] | 1 |- | 9867 | [[Uporabnik:Binabambina|Binabambina]] | 1 |- | 9868 | [[Uporabnik:Billisbrother|Billisbrother]] | 1 |- | 9869 | [[Uporabnik:BilJePreprostDan|BilJePreprostDan]] | 1 |- | 9870 | [[Uporabnik:Bilal hotovic|Bilal hotovic]] | 1 |- | 9871 | [[Uporabnik:Bigyd|Bigyd]] | 1 |- | 9872 | [[Uporabnik:Big jernej|Big jernej]] | 1 |- | 9873 | [[Uporabnik:BigDeal|BigDeal]] | 1 |- | 9874 | [[Uporabnik:BigBoo|BigBoo]] | 1 |- | 9875 | [[Uporabnik:Bidl|Bidl]] | 1 |- | 9876 | [[Uporabnik:Bićon2002|Bićon2002]] | 1 |- | 9877 | [[Uporabnik:Bibek45|Bibek45]] | 1 |- | 9878 | [[Uporabnik:Biba8|Biba8]] | 1 |- | 9879 | [[Uporabnik:Bhikkhu Hiriko|Bhikkhu Hiriko]] | 1 |- | 9880 | [[Uporabnik:BHelena|BHelena]] | 1 |- | 9881 | [[Uporabnik:Bezoomie|Bezoomie]] | 1 |- | 9882 | [[Uporabnik:Bezlajka|Bezlajka]] | 1 |- | 9883 | [[Uporabnik:Bežigrad3.G|Bežigrad3.G]] | 1 |- | 9884 | [[Uporabnik:Beži.filozofinji|Beži.filozofinji]] | 1 |- | 9885 | [[Uporabnik:Beyci|Beyci]] | 1 |- | 9886 | [[Uporabnik:BetaBeta|BetaBeta]] | 1 |- | 9887 | [[Uporabnik:Bestwishes76|Bestwishes76]] | 1 |- | 9888 | [[Uporabnik:Bessy~slwiki|Bessy~slwiki]] | 1 |- | 9889 | [[Uporabnik:Bessislami|Bessislami]] | 1 |- | 9890 | [[Uporabnik:Beso~slwiki|Beso~slwiki]] | 1 |- | 9891 | [[Uporabnik:Besonderheit|Besonderheit]] | 1 |- | 9892 | [[Uporabnik:Bert Sustar|Bert Sustar]] | 1 |- | 9893 | [[Uporabnik:Berto the bear|Berto the bear]] | 1 |- | 9894 | [[Uporabnik:BertonceljP|BertonceljP]] | 1 |- | 9895 | [[Uporabnik:Bertok~slwiki|Bertok~slwiki]] | 1 |- | 9896 | [[Uporabnik:BER~slwiki|BER~slwiki]] | 1 |- | 9897 | [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] | 1 |- | 9898 | [[Uporabnik:BernardoGui|BernardoGui]] | 1 |- | 9899 | [[Uporabnik:Bernardbosanquet|Bernardbosanquet]] | 1 |- | 9900 | [[Uporabnik:Bernarda Štimac|Bernarda Štimac]] | 1 |- | 9901 | [[Uporabnik:Berlot M.|Berlot M.]] | 1 |- | 9902 | [[Uporabnik:Berlec|Berlec]] | 1 |- | 9903 | [[Uporabnik:Beri~slwiki|Beri~slwiki]] | 1 |- | 9904 | [[Uporabnik:BennyG89|BennyG89]] | 1 |- | 9905 | [[Uporabnik:Ben Mills|Ben Mills]] | 1 |- | 9906 | [[Uporabnik:Benkokretenko|Benkokretenko]] | 1 |- | 9907 | [[Uporabnik:BenjaminStrelec|BenjaminStrelec]] | 1 |- | 9908 | [[Uporabnik:Benjamindzubur|Benjamindzubur]] | 1 |- | 9909 | [[Uporabnik:BenjaminB~slwiki|BenjaminB~slwiki]] | 1 |- | 9910 | [[Uporabnik:Benj05|Benj05]] | 1 |- | 9911 | [[Uporabnik:Benimasa|Benimasa]] | 1 |- | 9912 | [[Uporabnik:BenedicicI|BenedicicI]] | 1 |- | 9913 | [[Uporabnik:BEnc|BEnc]] | 1 |- | 9914 | [[Uporabnik:Bellabr17|Bellabr17]] | 1 |- | 9915 | [[Uporabnik:Belibor|Belibor]] | 1 |- | 9916 | [[Uporabnik:Belen~slwiki|Belen~slwiki]] | 1 |- | 9917 | [[Uporabnik:Belan|Belan]] | 1 |- | 9918 | [[Uporabnik:Bela krajina|Bela krajina]] | 1 |- | 9919 | [[Uporabnik:BekY|BekY]] | 1 |- | 9920 | [[Uporabnik:Beenncc|Beenncc]] | 1 |- | 9921 | [[Uporabnik:Bedak|Bedak]] | 1 |- | 9922 | [[Uporabnik:Beckywithgoodhair|Beckywithgoodhair]] | 1 |- | 9923 | [[Uporabnik:Beatrice~slwiki|Beatrice~slwiki]] | 1 |- | 9924 | [[Uporabnik:Beardfrun|Beardfrun]] | 1 |- | 9925 | [[Uporabnik:Bearboler~slwiki|Bearboler~slwiki]] | 1 |- | 9926 | [[Uporabnik:Bear77~slwiki|Bear77~slwiki]] | 1 |- | 9927 | [[Uporabnik:BDobnikar|BDobnikar]] | 1 |- | 9928 | [[Uporabnik:BCigale|BCigale]] | 1 |- | 9929 | [[Uporabnik:Bchtmchd|Bchtmchd]] | 1 |- | 9930 | [[Uporabnik:BC19|BC19]] | 1 |- | 9931 | [[Uporabnik:Bbs~slwiki|Bbs~slwiki]] | 1 |- | 9932 | [[Uporabnik:Bbracko|Bbracko]] | 1 |- | 9933 | [[Uporabnik:BBKurt|BBKurt]] | 1 |- | 9934 | [[Uporabnik:Bazoka|Bazoka]] | 1 |- | 9935 | [[Uporabnik:Bazen Kranj|Bazen Kranj]] | 1 |- | 9936 | [[Uporabnik:Bazan~slwiki|Bazan~slwiki]] | 1 |- | 9937 | [[Uporabnik:Batageljeva|Batageljeva]] | 1 |- | 9938 | [[Uporabnik:Bastl|Bastl]] | 1 |- | 9939 | [[Uporabnik:Bastille|Bastille]] | 1 |- | 9940 | [[Uporabnik:BastianF|BastianF]] | 1 |- | 9941 | [[Uporabnik:Bassket1|Bassket1]] | 1 |- | 9942 | [[Uporabnik:Bass079|Bass079]] | 1 |- | 9943 | [[Uporabnik:Basket|Basket]] | 1 |- | 9944 | [[Uporabnik:Basist3|Basist3]] | 1 |- | 9945 | [[Uporabnik:Basina77|Basina77]] | 1 |- | 9946 | [[Uporabnik:Barpka|Barpka]] | 1 |- | 9947 | [[Uporabnik:Barnina|Barnina]] | 1 |- | 9948 | [[Uporabnik:Barbye~slwiki|Barbye~slwiki]] | 1 |- | 9949 | [[Uporabnik:Barby93|Barby93]] | 1 |- | 9950 | [[Uporabnik:Barby85|Barby85]] | 1 |- | 9951 | [[Uporabnik:Barbssal|Barbssal]] | 1 |- | 9952 | [[Uporabnik:Barbi.g|Barbi.g]] | 1 |- | 9953 | [[Uporabnik:Barbiemedo|Barbiemedo]] | 1 |- | 9954 | [[Uporabnik:Barbera~slwiki|Barbera~slwiki]] | 1 |- | 9955 | [[Uporabnik:Barbarvid|Barbarvid]] | 1 |- | 9956 | [[Uporabnik:Barbarinko|Barbarinko]] | 1 |- | 9957 | [[Uporabnik:Barbarina~slwiki|Barbarina~slwiki]] | 1 |- | 9958 | [[Uporabnik:Barbara ZRSKP|Barbara ZRSKP]] | 1 |- | 9959 | [[Uporabnik:Barbarazorec86|Barbarazorec86]] | 1 |- | 9960 | [[Uporabnik:Barbarazorc|Barbarazorc]] | 1 |- | 9961 | [[Uporabnik:Barbarazlobec|Barbarazlobec]] | 1 |- | 9962 | [[Uporabnik:Barbara Vodopivec|Barbara Vodopivec]] | 1 |- | 9963 | [[Uporabnik:Barbara Šut|Barbara Šut]] | 1 |- | 9964 | [[Uporabnik:BarbaraPin|BarbaraPin]] | 1 |- | 9965 | [[Uporabnik:Barbara Nagode|Barbara Nagode]] | 1 |- | 9966 | [[Uporabnik:BarbaraNaglic|BarbaraNaglic]] | 1 |- | 9967 | [[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] | 1 |- | 9968 | [[Uporabnik:Barbara Koren|Barbara Koren]] | 1 |- | 9969 | [[Uporabnik:BarbaraFortuna|BarbaraFortuna]] | 1 |- | 9970 | [[Uporabnik:Barbaraf|Barbaraf]] | 1 |- | 9971 | [[Uporabnik:Barbaradietner|Barbaradietner]] | 1 |- | 9972 | [[Uporabnik:Barbara Božič|Barbara Božič]] | 1 |- | 9973 | [[Uporabnik:Barbara88|Barbara88]] | 1 |- | 9974 | [[Uporabnik:Barbara4|Barbara4]] | 1 |- | 9975 | [[Uporabnik:Barara96|Barara96]] | 1 |- | 9976 | [[Uporabnik:Banmaja|Banmaja]] | 1 |- | 9977 | [[Uporabnik:Banko in metka house|Banko in metka house]] | 1 |- | 9978 | [[Uporabnik:Banka SKB|Banka SKB]] | 1 |- | 9979 | [[Uporabnik:Banja57|Banja57]] | 1 |- | 9980 | [[Uporabnik:Bananana~slwiki|Bananana~slwiki]] | 1 |- | 9981 | [[Uporabnik:BaltićAsja|BaltićAsja]] | 1 |- | 9982 | [[Uporabnik:Balonmi1|Balonmi1]] | 1 |- | 9983 | [[Uporabnik:Baller014|Baller014]] | 1 |- | 9984 | [[Uporabnik:Balisio|Balisio]] | 1 |- | 9985 | [[Uporabnik:Baleynet|Baleynet]] | 1 |- | 9986 | [[Uporabnik:Balet~slwiki|Balet~slwiki]] | 1 |- | 9987 | [[Uporabnik:Baletna šola|Baletna šola]] | 1 |- | 9988 | [[Uporabnik:Baldrick90~slwiki|Baldrick90~slwiki]] | 1 |- | 9989 | [[Uporabnik:BADmanX|BADmanX]] | 1 |- | 9990 | [[Uporabnik:Badggfdsky|Badggfdsky]] | 1 |- | 9991 | [[Uporabnik:Badbabay|Badbabay]] | 1 |- | 9992 | [[Uporabnik:Bacic8|Bacic8]] | 1 |- | 9993 | [[Uporabnik:Baby born|Baby born]] | 1 |- | 9994 | [[Uporabnik:BabsiGirl|BabsiGirl]] | 1 |- | 9995 | [[Uporabnik:Babo8|Babo8]] | 1 |- | 9996 | [[Uporabnik:Babic.simona|Babic.simona]] | 1 |- | 9997 | [[Uporabnik:Ba77na|Ba77na]] | 1 |- | 9998 | [[Uporabnik:B186|B186]] | 1 |- | 9999 | [[Uporabnik:B15563T5|B15563T5]] | 1 |- | 10000 | [[Uporabnik:AzureSkyz|AzureSkyz]] | 1 |- |} 2h6m3yn2dtwmv49uthqltqde3hrwsw3 Radenko Mijatović 0 485432 6747227 6740145 2026-09-06T06:24:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747227 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Radenko Mijatović''' (tudi '''Rade Mijatović'''),<ref>{{Navedi splet|title=Rade Mijatović: Tekme brez gledalcev - to ni to|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/rade-mijatovic-tekme-brez-gledalcev-to-ni-to/526287|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-30|language=sl}}</ref> [[Slovenci|slovenski]] [[Gospodarstvo|gospodarstvenik]], nogometni funkcionar in nekdanji [[nogometaš]] [[Bosna in Hercegovina#Demografija|bosansko-srbskega]] rodu, [[16. november]] [[1963]], [[Rađići]], [[Skender Vakuf|Skender-Vakuf,]] [[BiH]] == Življenjepis == === Mladost === Rade Mijatović se je rodil in preživljal mladost v vasi [[Rađići]]<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik NZS|url=https://www.nzs.si//dokument.asp|website=www.nzs.si|accessdate=2020-10-30|language=en|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021050300/https://www.nzs.si/dokument.asp|url-status=dead}}</ref> v občini [[Skender Vakuf|Skender-Vakuf]] (danes preimenovano v ''Kneževo'') približno 40 km južno od [[Banja Luka|Banja Luke]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. [[Vojaški rok]] v nekdanji [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]] je služil v [[Ljubljana|Ljubljani]] v [[Topniška vojašnica, Ljubljana|vojašnici Ljubo Šercer]] za [[Bežigrad|Bežigradom]]. V času služenja vojaškega roka je izkoristil ves prosti čas, da je obiskoval bližnji [[Stadion za Bežigradom|bežigrajski stadion,]] da si je lahko ogledal nogometne tekme nekdanje [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|Olimpije]]. Prav tako je sodeloval v vojaški nogometni ekipi, kjer so se merili z ekipami iz drugih vojašnic.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V Slovenijo se je zaljubil kot vojak, zdaj je predsednik|url=https://siol.net/sportal/nogomet/radenko-mijatovic-intervju-432400|website=siol.net|accessdate=2020-10-30|language=sl}}</ref> === Poslovna pot === Po odsluženem vojaškem roku se je odločil ostati v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Mijatović brez protikandidata na volitvah za predsednika NZS-ja|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/mijatovic-brez-protikandidata-na-volitvah-za-predsednika-nzs-ja/539386|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-30|language=sl}}</ref> Poklicno pot je začel kot fizični delavec in sicer kot [[Skladiščenje|skladiščnik]] in nato kot voznik viličarja. Kmalu je napredoval do vodje skladišča, vodje financ, in finančnega direktorja.<ref name=":0" /> Med letoma 2004 in 2005 je bil član uprave [[Logatec|logaškega]] podjetja Valkarton in od leta 2006 do 2013 njegov predsednik uprave. Kasneje je bil član uprave in izvršni direktor za področje komercialnih tiskovin v podjetju Cetis iz [[Celje|Celja]]. Od leta 2019 je zaposlen, kot direktor v zasebnem podjetju MSIN v Ljubljani, prav tako je član upravnega odbora v Cetisu.<ref>{{Navedi splet|title=Družbe v Skupini CETIS|url=https://www.cetis.si/sl/zakaj-cetis/o-skupini-cetis|website=Cetis|accessdate=2020-10-30|language=sl|last=Cetis|archive-date=2020-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20201102153357/https://www.cetis.si/sl/zakaj-cetis/o-skupini-cetis|url-status=dead}}</ref> Ob delu se je stalno izobraževal na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. In sicer je leta 1999 končal višješolski študij pod mentorstvom [[Vlado Dimovski|Vlada Dimovskega]], leta 2001 visokošolskega pod mentorstvom [[Marko Hočevar|Marka Hočevarja]], leta 2007 specialistični študij, leta 2009 pa še magistrskega oboje pod mentorstvom [[Matej Lahovnik|Mateja Lahovnika]]. === Nogometna in sodniška kariera === Bil je amaterski nogometaš. Igral je za [[ND Slovan|Litijo, Slavijo, Slovana]], [[NK Ilirija|Ilirijo]], in [[NK Svoboda|Svobodo,]] osem let pa je igral po nižjih ligah v Avstriji,<ref name=":1" /> in sicer za Oberglan, Feistritz/Ros iz [[Bistrica v Rožu|Bistrice v Rožu]], DSG Ferlach iz [[Borovlje|Borovelj]] in Straßburg.<ref>{{Navedi splet|title=Odmevno RAZKRITJE: Predsednik NZS Mijatović je bil nekoč kot NOGOMETAŠ recept za USPEH v - AVSTRIJI!|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/reprezentancni-nogomet/5da312c51dd2d/odmevno-razkritje-predsednik-nzs-mijatovic-je-bil-nekoc-kot-nogometas-recept-za-uspeh-v-avstriji|website=Ekipa24.si|accessdate=2020-10-30|language=sl}}</ref> Po končani igralski karieri je postal sodnik. Sodil je na okrog 50 tekmah prve slovenske lige, bil je tudi mednarodni futsal sodnik, nato pa je bil kontrolor sojenja, član sodniške komisije pri NZS-ju. === Nogometno-funkcionarska kariera === Od leta 2009 je bil podpredsednik [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]], ter s tem tudi član njenega izvršnega odbora, ob tem pa tudi delegat na tekmah pod okriljem Uefe in predsednik komisije za profesionalni nogomet pri NZS. Bil je še član komisije NZS za sodniške zadeve in vodja strokovnega izobraževanja kontrolorjev ter kontrolor NZS. Predsednik NZS je od leta 2016, ko je z 23 proti 7 glasov premagal [[Matjaž Nemec|Matjaža Nemca]]. Leta 2020 je bil ponovno izvoljen, tokrat brez protikandidata, kar se je ponovilo tudi v letu 2024.<ref name=":1" /> == Viri == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mijatović, Radenko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni funkcionarji]] [[Kategorija:Slovenski nogometni sodniki]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Bosanski Srbi]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] bsvyge10zg3uw046vrj9det4pzyzn9c Salkowskijev test 0 499068 6747313 6513810 2026-09-06T11:35:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747313 wikitext text/x-wiki '''Salkowskijev test''', ponekod tudi kot '''Salkowski test''', je [[Kvalitativna analiza|kvalitativni kemijski test]], ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti [[Holesterol|holesterola]] in drugih [[Sterol|sterolov]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Salkowski test for cholesterol - Its principle and procedure|url=https://medicalstudyzone.com/salkowski-test/|website=Medical Study Zone|date=2017-04-05|accessdate=2021-05-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Salkowski test|url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.20110803100438192|website=Oxford Reference|accessdate=2021-05-10|doi=10.1093/oi/authority.20110803100438192|language=en}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=ariannarecio|date=2012-01-14|title=Lipids1|url=https://www.slideshare.net/ariannarecio/lipids1|magazine=|access-date=10.5.2021}}</ref> Ta biokemijska metoda je svoje ime dobila po nemškem [[Biokemija|biokemiku]] [[Ernst Leopold Salkowski|Ernstu Leopoldu Salkowskiju]]<ref name=":0" />, ki je znan predvsem po številnih novih testih, uporabljenih za detekcijo različnih [[Molekula|molekul]] (poleg holesterola in drugih sterolov tudi [[Kreatinin|kreatinina]], [[Ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]], [[Glukoza|glukoze]] in [[Indol|indolov]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Dictionary of Medicine: French-English with English-French Glossary|url=https://books.google.si/books?id=Elx9GJ9qrtwC&pg=PA762&lpg=PA762&dq=Salkowski+indole+cholesterol+creatinine&source=bl&ots=E4DLDzqUhC&sig=4EUJzutGr_j9O4q1_nrgzyLphLo&hl=en&sa=X&ei=vCRiUbTOILT9iQKgi4G4DA&redir_esc=y#v=onepage&q=Salkowski%20indole%20cholesterol%20creatinine&f=false|publisher=Schreiber Pub.|date=2004|isbn=978-1-887563-84-0|language=en|first=Svetolik P.|last=Djordjevic|first2=Svetolik P.|last2=Djordjević}}</ref> Raztopina s pozitivno reakcijo Salkowskijevega testa se obarva rdečkasto z rumenim sijajem.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.kau.edu.sa/Files/0017586/Subjects/Bioc-371.pdf|title=General Biochemistry|accessdate=10.5.2021|last=Zahim|first=Duaa|last2=Al-Saedi|first2=Dalal|archive-date=2021-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210510130747/https://www.kau.edu.sa/Files/0017586/Subjects/Bioc-371.pdf|url-status=dead}}</ref> == Osnovne informacije == === Postopek === Za izvajanje Salkowskijevega testa so potrebni vzorec, ki ga želimo testirati za sterole, [[kloroform]] in koncentrirana [[žveplova kislina]]. Metoda se lahko izvede tako, da se v epruveto s kloroformom (denimo 2 mililitra<ref name=":1" />) prilije (ali [[Pipeta|odpipetira]]) 2 mililitra izbranega vzorca, nakar se tako pripravljeni [[Raztopina|raztopini]] ob robu epruvete s [[Kapalka|kapalko]] doda 2 mililitra koncentrirane žveplove (VI) kisline. Raztopino se zatem s pomočjo tresenja zmeša.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Ključno je, da se pri postopku uporablja zgolj suho steklovino, ker pride do dehidracijske reakcije.<ref>{{Navedi knjigo|title=Practical Medical Biochemistry|url=https://books.google.si/books?id=r4XVZUpIX5AC&pg=PA17&lpg=PA17&dq=salkowski+test&source=bl&ots=J8oFDgc4x5&sig=ACfU3U20QrVlySrmlm3rB8j3p5oOcq3jlQ&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwicnKGS4sTyAhWMgP0HHejSAx84KBDoAXoECCYQAw#v=onepage&q=salkowski%20test&f=false|publisher=BI Publications Pvt Ltd|date=2007|isbn=978-81-7225-246-5|language=en|first=D. C.|last=Sharma}}</ref> Pozitivno [[Kemijska reakcija|reakcijo]] test pokaže tako, da gornji sloj (kloroform) v epruveti dobi modrikasto rdečo do vijolično barvo, medtem ko se plast žveplove kisline obarva rumeno do zeleno (viden je zelenkast sijaj<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Salkowski test|url=https://medicine.en-academic.com/167413/Salkowski_test|website=Academic Dictionaries and Encyclopedias|accessdate=2021-05-10|language=en}}</ref>). Pri negativni reakciji spremembe barve raztopine ni (prozorna raztopina ohrani svojo prozornost).<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Salkowski-Probe|url=https://medizin.de-academic.com/17496/Salkowski-Probe|website=Academic dictionaries and encyclopedias|accessdate=2021-05-10|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Salkowski test|url=https://www.chemwatch.net/resource-center/salkowski-test/|website=Chemwatch|accessdate=2021-05-10|language=en-US|archive-date=2021-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210510130745/https://www.chemwatch.net/resource-center/salkowski-test/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/file/p1bkc20/The-second-test-performed-is-the-Salkowski-test-This-test-is-similar-to/|website=www.coursehero.com|accessdate=2021-05-10|title=SCIENCE bio}}</ref> Salkowskijev test se lahko uporabi tudi za dokazovanje prisotnosti indolov (kristaličnih [[Alkaloid|alkaloidov]], ki nastajajo pri razpadu [[Beljakovina|beljakovin]], vsebujočih [[triptofan]]<ref>{{Navedi splet|title=Definition of INDOLE|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/indole|website=www.merriam-webster.com|accessdate=2021-05-10|language=en}}</ref>). V takšnem primeru se vzorcu doda [[dušikova kislina]] in 2-odstotni [[kalijev nitrit]], na pozitivno reakcijo test opozori z rdečim obarvanjem.<ref name=":2" /> === Kemizem testa === Dodatek močno [[Higroskopnost|higroskopne]] žveplove kisline vzorcu holesterola, raztopljenega v kloroformu, vodi v [[Dehidracija (kemija)|dehidracijsko reakcijo]] (dve vodni molekuli se odstranita iz dveh molekul holesterola) in tvorbo dodatnih ([[Alken|alkenskih]]) [[Dvojna vez|dvojnih vezi]]. Med kemijsko reakcijo se med seboj povežeta dva sterola in nastane bisterol (bisteroid); v primeru holesterola bi-[[holestadien]]. Rdeča barva raztopine je posledica bisulfonske kisline, ki nastane kot produkt biholestadiena, ki ga [[Sulfonacija|sulfonira]] žveplova kislina.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Vrednotenje izbranih kolorimetričnih metod za določanje koncentracije steroidov : diplomsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=123070|website=repozitorij.uni-lj.si|date=2008|accessdate=2021-08-22|first=Karmen|last=Selan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=How does Salkowski's Test for Steroid content work?|url=https://www.researchgate.net/post/How-does-Salkowskis-Test-for-Steroid-content-work|website=ResearchGate|accessdate=2021-08-22|language=en}}</ref> == Glej tudi == * [[sterol]] * [[holesterol]] == Sklici == {{sklici}} {{Kvalitativno dokazovanje biomolekul}} [[Kategorija:Dokazovanje lipidov]] 52xa6ia60ey3hnefsxum68bxcgcm2de Petov paradoks 0 502194 6747208 6701601 2026-09-05T22:30:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747208 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blue-whale.jpg|sličica|230x230px|Sinji kit (''[[Balaenoptera musculus]]'') je s skoraj 200 tonami največja žival, ki je kadarkoli obstajala. Pri kitih je incidenca raka manjša kot pri človeku, četudi imajo precej večje število celic.]] '''Petov paradoks''' je predpostavka, da na ravni [[Vrsta (biologija)|vrste]] [[pojavnost]] [[Rak (bolezen)|raka]] ni odvisna od števila [[Celica|celic]] [[Organizem|organizma]].<ref>{{cite journal |last1=Peto |first1=R. |last2=Roe |first2=F. J. C. |last3=Lee |first3=P. N. |last4=Levy |first4=L. |last5=Clack |first5=J. |date=October 1975 |title=Cancer and ageing in mice and men |url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-cancer_1975-10_32_4/page/411 |journal=British Journal of Cancer |volume=32 |issue=4 |pages=411–426 |doi=10.1038/bjc.1975.242 |pmid=1212409|pmc=2024769 }}</ref> Dobro poznan primer Petovega paradoksa so [[ljudje]] in [[kiti]], pri čemer imajo ljudje manjše število celic in višjo incidenco raka, medtem ko je za kite s precej večjim številom celic značilna manjša pojavnost raka. Če bi bila možnost za [[Karcinogeneza|karcinogenezo]] (kancerogenezo) neke celice konstantna, bi pričakovali, da je incidenca raka pri kitih (s precejšnjim številom celic) večja kot pri ljudeh.<ref>{{Cite journal |last1=Nagy |first1=John D.| last2=Victor |first2=Erin M.| last3=Cropper |first3=Jenese H.| doi=10.1093/icb/icm062| title=Why don't all whales have cancer? A novel hypothesis resolving Peto's paradox |url=https://archive.org/details/sim_integrative-and-comparative-biology_2007-08_47_2/page/317 |journal=Integrative and Comparative Biology |volume=47 |issue=2 |pages=317–328 |year=2007 |pmid=21672841|doi-access=free }}</ref> ==Zgodovina== Prvič je to predpostavko izpostavil angleški [[Statistika|statistik]] in [[Epidemiologija|epidemiolog]] [[Richard Peto]].<ref>{{Navedi splet|title=Richard Peto|url=https://www.ndph.ox.ac.uk/team/richard-peto|website=www.ndph.ox.ac.uk|accessdate=2021-06-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Professor Sir Richard Peto {{!}} Apr 08, 2019|url=https://www.targethealth.com/post/professor-sir-richard-peto|website=www.targethealth.com|accessdate=2021-06-29|archive-date=2021-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210629184211/https://www.targethealth.com/post/professor-sir-richard-peto|url-status=dead}}</ref> Peto je svoj paradoks formuliral leta 1977.<ref>{{Cite journal |last=Nunney |first=Richard |doi=10.1111/eva.12018 |pmid=23396311 |pmc=3567467 |title=The real war on cancer: the evolutionary dynamics of cancer suppression |journal=Evolutionary Applications |volume=6 |issue=1 |pages=11–19 |date=January 2013}}<!--http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3567467/#b45--></ref> == Znotrajvrstno == Med pripadniki iste vrste sta velikost telesa in verjetnost za razvoj raka v pozitivni soodvisnosti.<ref>{{cite journal |last=Caulin |first=Aleah |last2=Maley |first2=Carlo |date=April 2011 |title=Peto's Paradox: Evolution's Prescription for Cancer Prevention |journal=Trends in Ecology and Evolution |volume=26 |issue=4 |pages=175–182 |doi=10.1016/j.tree.2011.01.002 |pmc=3060950 |pmid=21296451}}</ref> 25 let trajajoča študija, ki je zaobjela 17 738 moških Britancev in je bila objavljena leta 1998, je pokazala na pozitivno korelacijo med višino in incidenco raka. Upoštevani so bili tudi dejavniki tveganja, kot je denimo [[Kajenje tobaka|kajenje]].<ref>{{cite journal |last=Smith |first=George |last2=Shipley |first2=Martin |date=14 November 1998 |title=Height and mortality from cancer among men: prospective observational study |journal=BMJ |volume=317 |issue=7169 |pages=1351–1352 |doi=10.1136/bmj.317.7169.1351 |pmc=28717 |pmid=9812932}}</ref> Podobna študija iz leta 2011, kjer so analizirali več kot milijon britanskih žensk, je nakazala povezanost med rakom in višino, pri čemer so bili prišteti tudi številni socioekonomski in vedenjski dejavniki tveganja.<ref>{{cite journal |first1=Jane |last1=Green |first2=Benjamin J. |last2=Cairns |first3=Delphine |last3=Casabonne |first4=F. Lucy |last4=Wright |first5=Gillian |last5=Reeves |first6=Valerie |last6=Beral |collaboration=Million Women Study |date=August 2011 |title=Height and cancer incidence in the Million Women Study: prospective cohort, and meta-analysis of prospective studies of height and total cancer risk |journal=Lancet Oncology |volume=12 |issue=8 |pages=785–794 |doi=10.1016/S1470-2045(11)70154-1 |pmc=3148429 |pmid=21782509}}</ref> Analiza iz leta 2011, kjer so preučili vzrok smrti 74 556 udomačenih severnoameriških [[Domači pes|psov]], je pokazala, da je pojavnost raka najmanjša pri manjših [[Pasja pasma|pasmah]], s čimer so potrdili podatke poprejšnjih študij.<ref>{{cite journal |last=Fleming |first=J.M. |last2=Creevy |first2=K.E. |date=25 February 2011 |title=Mortality in North American Dogs from 1984 to 2004: An Investigation into Age-, Size-, and Breed-Related Causes of Death |journal=Journal of Veterinary Internal Medicine |volume=25 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1111/j.1939-1676.2011.0695.x |pmid=21352376 |url= https://semanticscholar.org/paper/27c2ebbc18a5698ad6cb849fa346f354795cd5ab |doi-access=free }}</ref> == Medvrstno == Med vrstami tovrstne korelacije ni mogoče najti. Raziskava iz leta 2015 v živalskem vrtu v San Diegu je preučila 36 različnih vrst [[Sesalci|sesalcev]], pri čemer so bile med najmanjšimi vrstami 51-gramske [[Miš|miši]] in med največjimi 4800-kilogramski [[sloni]], ki so bili kar 100 000 krat večji. Rezultati študije niso pokazali povezanosti med velikostjo in incidenco raka. Na tak način je Petovo začetno opazovanje dobilo empirične podatke.<ref>{{citation |last=Schiffman |first=Joshua |date=8 October 2015 |title=Potential Mechanisms for Cancer Resistance in Elephants and Comparative Cellular Response to DNA Damage in Humans |journal=JAMA |volume=314 |issue=17 |pages=1850–60 |doi=10.1001/jama.2015.13134 |pmid=26447779 |pmc=4858328}}</ref> ==Evolucijski vidik== Evolucija [[Mnogoceličar|mnogoceličarjev]] je zahtevala določeno mero zaviranja raka,<ref>{{Cite journal |last1=Caulin |first1=A. F. |last2=Maley |first2=C. C. |doi=10.1016/j.tree.2011.01.002 |title=Peto's Paradox: Evolution's prescription for cancer prevention |journal=Trends in Ecology & Evolution |volume=26 |issue=4 |pages=175–182 |year=2011 |pmid=21296451 |pmc=3060950}}</ref> najdene pa so bile tudi povezave med izvorom večceličnosti in rakom.<ref>{{cite journal |last1=Kobayashi |first1=H |last2=Man |first2=S |date=15 April 1993 |title=Acquired multicellular-mediated resistance to alkylating agents in cancer |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1993-04-15_90_8/page/3294 |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=90 |issue=8 |pages=3294–8 |doi=10.1073/pnas.90.8.3294 |pmid=8475071 |pmc=46286 |bibcode=1993PNAS...90.3294K }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Domazet-Lošo |first1=Tomislav |last2=Tautz |first2=Diethard |date=21 May 2010 |title=Phylostratigraphic tracking of cancer genes suggests a link to the emergence of multicellularity in metazoa |journal=BMC Biology |volume=8 |issue=66 |pages=66 |doi=10.1186/1741-7007-8-66 |pmid=20492640 |pmc=2880965 }}</ref> Da so lahko gradili večja in dalj časa živeča telesa, so organizmi potrebovali mehanizme, ki so na nek način zavirali pojavnost raka. Podatki kažejo, da imajo večji organizmi, kot so denimo sloni, večje število prilagoditev, ki jim omogočajo izogibanje raku.<ref>{{cite journal |last=Dang |first=Chi |date=2012 |title=Links between metabolism and cancer |journal=Genes & Development |volume=26 |issue=9 |pages=877–90 |doi=10.1101/gad.189365.112 |pmid=22549953 |pmc=3347786}}</ref> Razlog, da je pri srednje velikih organizmih manjši delež tovrstnih [[Gen|genov]], je verjetno neugodno razmerje med prednostmi in slabostmi takšnih mehanizmov (na primer zmanjšana plodnost pri večjem številu genov, ki zavirajo raka).<ref name="Nature">{{cite journal |url= http://www.nature.com/news/massive-animals-may-hold-secrets-of-cancer-suppression-1.12258 |title=Massive animals may hold secrets of cancer suppression |journal=[[Nature News]] |date=21 January 2013 |accessdate=12 March 2014 |last=Gewin |first=Virginia| doi=10.1038/nature.2013.12258 }}</ref> Različne vrste so razvile raznolike mehanizme, ki zavirajo pojav in napredovanje raka.<ref>{{navedi novice |last=Zimmer |first=Carl |date=October 8, 2015 |title=Elephants: Large, Long-Living and Less Prone to Cancer |url= https://www.nytimes.com/2015/10/13/science/why-elephants-get-less-cancer.html |newspaper=[[The New York Times]] |access-date=October 13, 2015}}</ref> Študija iz januarja 2015 je pokazala na obstoj genov, povezanih z dolgoživostjo, pri grenlandskem kitu (''[[Balaena mysticetus]]'').<ref>{{cite journal |last1=Keane |first1=Michael |last2=Semeiks |first2=Jeremy |last3=Webb |first3=Andrew E. |last4=Li |first4=Yang I. |last5=Quesada |first5=Víctor |last6=Craig |first6=Thomas |last7=Madsen |first7=Lone Bruhn |last8=van Dam |first8=Sipko |last9=Brawand |first9=David |last10=Marques |first10=Patrícia I. |last11=Michalak |first11=Pawel |last12=Kang |first12=Lin |last13=Bhak |first13=Jong |last14=Yim |first14=Hyung-Soon |last15=Grishin |first15=Nick V. |last16=Nielsen |first16=Nynne Hjort |last17=Heide-Jørgensen |first17=Mads Peter |last18=Oziolor |first18=Elias M. |last19=Matson |first19=Cole W. |last20=Church |first20=George M. |last21=Stuart |first21=Gary W. |last22=Patton |first22=John C. |last23=George |first23=J. Craig |last24=Suydam |first24=Robert |last25=Larsen |first25=Knud |last26=López-Otín |first26=Carlos |last27=O’Connell |first27=Mary J. |last28=Bickham |first28=John W. |last29=Thomsen |first29=Bo |last30=de Magalhães |first30=João Pedro |title=Insights into the Evolution of Longevity from the Bowhead Whale Genome |journal=Cell Reports |date=6 January 2015 |volume=10 |issue=1 |pages=112–122 |doi=10.1016/j.celrep.2014.12.008 |pmid=25565328 |pmc=4536333}}</ref> Ob podobnem času je druga skupina raziskovalcev pri golem peskarju (''[[Heterocephalus glaber]]'') identificirala [[polisaharid]], ki naj bi blokiral razvoj [[Tumor|tumorjev]].<ref>{{cite journal |last=Xian |first=T. |last2=Azpurua |first2=J. |date=27 January 2015 |title=INK4 locus of the tumor-resistant rodent, the naked mole rat, expresses a functional p15/p16 hybrid isoform. |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=112 |issue=4 |pages=1053–8 |doi=10.1073/pnas.1418203112 |pmid=25550505 |pmc=4313802|bibcode=2015PNAS..112.1053T }}</ref> Oktobra 2015 sta dve študiji prišli do istih rezultatov, da imajo sloni 20 kopij tumorje zavirajočega [[Gen TP53|gena TP53]], medtem ko je pri ljudeh in preostalih sesalcih prisotna zgolj ena kopija.<ref>{{cite journal |last=Callaway |first=E. |title=How elephants avoid cancer: Pachyderms have extra copies of a key tumour-fighting gene. |journal=Nature |date=8 October 2015 |volume=526 |doi=10.1038/nature.2015.18534 }}</ref> Dodatne raziskave so dokazale 14 kopij tega gena v ohranjeni DNK [[Mamut|mamutov]], a zgolj eno kopijo v [[DNK]] morskih krav ([[Sirenia]]) in pečinarjev ([[Hyracoidea]]), najbližjih živečih sorodnikih slonov.<ref>{{cite journal|last1=Sulak|first1=Michael|last2=Fong|first2=Lindsey|last3=Mika|first3=Katelyn|last4=Chigurupati|first4=Sravanthi|last5=Yon|first5=Lisa|last6=Mongan|first6=Nigel P.|last7=Emes|first7=Richard D.|last8=Lynch|first8=Vincent J.|date=September 19, 2016|title=''TP53'' copy number expansion is associated with the evolution of increased body size and an enhanced DNA damage response in elephants|journal=[[eLife]]|volume=5|page=e11994|doi=10.7554/eLife.11994|pmc=5061548|pmid=27642012}}</ref> ==Vidik presnove in celične velikosti== Študija iz leta 2014 je kot glavne dejavnike Petovega paradoksa izpostavila celično velikost, [[Presnova|presnovo]] in raven [[Celična delitev|celične delitve]]. Zaključila je, da imajo večji organizmi večje, počasneje deleče se celice, z manjšo energijsko porabo, kar naj bi občutno zmanjšalo incidenco raka.<ref name=":0">{{Cite journal |doi=10.1111/eva.12228 |pmid=25667599 |pmc=4310577 |title=Cell size and cancer: A new solution to Peto's paradox? |journal=Evolutionary Applications |volume=8 |issue=1 |pages=2–8 |year=2015 |last1=MacIak |first1=S. |last2=Michalak |first2=P. }}<!-- http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/eva.12228/abstract --></ref> Avtorja omenjene raziskave, Maciak in Michalak, sta izpostavila tudi, da se celična velikost močno razlikuje med posameznimi sesalčjimi vrstami.<ref name=":0" /> Tako je denimo prostornina ene slonje [[rdeče krvničke]] enaka štirikratnemu volumnu krvničke gozdne rovke (''[[Sorex araneus]]'').<ref>{{navedi splet |url=http://www.genomesize.com/cellsize/mammals.htm |title=Mammal erythrocyte sizes |last=Gregory |first=T. Ryan |date=3 February 2004 |website=Genome Size |access-date=13 October 2015 |archive-date=2016-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160528170432/http://www.genomesize.com/cellsize/mammals.htm |url-status=dead }}</ref> Nadalje se večje celice delijo počasneje od manjših, manj celičnih delitev pa pomeni manj priložnosti za rakave [[Mutacija|mutacije]]. Matematični modeli pojavnosti raka so še posebej občutljivi na raven celične delitve.<ref>{{cite journal |last=Calabrese |first=Peter |last2=Shibata |first2=Darryl |date=5 January 2010 |title=A simple algebraic cancer equation: calculating how cancers may arise with normal mutation rates |journal=BMC Cancer |volume=10 |issue=3 |pages=3 |doi=10.1186/1471-2407-10-3 |pmid=20051132 |pmc=2829925}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Epidemiologija]] [[Kategorija:Karcinogeneza]] [[Kategorija:1977 v znanosti]] 0vp0hjfrtdlyzmjqxqmp6n8ns26u187 Podolci (otok) 0 504000 6747212 6121331 2026-09-06T00:11:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|country={{CRO}}|location=[[Jadransko morje]]|name=Podolci}} '''Podolci''' je majhen otok v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], v bližini otoka [[Cres]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Nahaja se nasproti Nerezina, na izhodu iz zaliva Jaz, nedaleč od rta Seke in majhne vasice Podolci. Je podolgovate oblike in se razteza v smeri sever-jug.<ref>[http://www.hrvatskiotoci.com/hrvatskiotoci.pdf Hrvatski otoci] Franček Drenovec: ''Hrvatski jadranski otoci, otočići i hridi'', prosinac 2012., str. 6 (pristupljeno 8. travnja 2020.)</ref> Otok ima površino 1968 m² in višino 1 meter.<ref>[https://web.archive.org/web/20130601000000*/http://www.mrrfeu.hr/UserDocsImages/Regionalni%20razvoj/xII%20%20%20%20%20PREGLED%20lektoriranK-smanjen%2022%2002%202012.pdf Državni program zaštite i korištenja malih, povremeno nastanjenih i nenastanjenih otoka i okolnog mora. Istarska županija], Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europske unije, str. 7. Arhivirano 30. lipnja 2013., pristupljeno 8. travnja 2020.</ref> V nacionalnem programu za zaščito in uporabo majhnih, občasno naseljenih in nenaseljenih otokov ter okoliškega morja Ministrstva za regionalni razvoj in sklada [[Evropska unija|Evropske unije]] je Podolci omenjen med otoki z manjšimi nadmorskimi višinami (pečine različnih oblik in velikosti)".<ref>{{Navedi splet |url=http://hrcak.srce.hr/file/14783/ |title=Duplančić Leder, T.; Ujević, T.; Čala, M. (2004): ''Duljine obalne crte i površine otoka na hrvatskom dijelu Jadranskog mora određene s topografskih karata mjerila 1:25 000'', Geoadria, Vol. 9, No. 1, 5-32. |access-date=2021-08-08 |archive-date=2012-03-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120318171434/http://hrcak.srce.hr/file/14783/ |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references /> {{Koord novi|||display=title}} [[Kategorija:Otoki Kvarnerja]] emv6t5nbkq7lwp0j9h863niyaq10f1p Operacija Moonshot 0 504049 6747179 6611812 2026-09-05T17:18:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747179 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Operacija Moonshot''' je vladni program Združenega kraljestva, v okviru katerega naj bi v Angliji uvedli množično testiranje na COVID-19 v istem dnevu, da bi tako omogočili množična srečanja ljudi v tej državi in hkrati ohranili nadzor nad virusom. Po podatkih revije British Medical Journal je cilj programa do leta 2021 zagotoviti 10 milijonov testov na dan. Program je vzbudil zaskrbljenost zaradi pričakovanih stroškov - po razkritem vladnem dokumentu 100 milijard funtov, kar je približno tri četrtine skupnih letnih stroškov NHS England. Poleg tega so statistiki opozorili, da bo zaradi netočnosti, ki so značilne za vsak test, množično testiranje v takem obsegu lahko povzročilo na stotisoče lažno pozitivnih rezultatov na dan, zaradi česar bo zelo veliko število ljudi obveščenih, da so okuženi, čeprav niso.<ref name=wired120920>{{Cite magazine|url=https://www.wired.co.uk/article/operation-moonshot-coronavirus-testing|title=The big problem with Operation Moonshot? False positives|first=David|last=Cox|magazine=Wired UK|date=12 September 2020|via=www.wired.co.uk}}</ref> Dne 22. oktobra 2020 je bilo objavljeno, da je bil projekt "vključen" v program NHS Test and Trace, ki ga vodi Dido Harding.<ref name=Independent2210>{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/coronavirus-test-trace-operation-moonshot-good-law-project-dido-harding-b1221920.html|title=£100bn budget for Covid Operation Moonshot dumped as project swallowed up by Test and Trace|date=22 October 2020}}</ref> Od aprila 2021 dalje [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] še naprej daje posebno velik poudarek množičnemu presejanju s testi lateralnega pretoka, ki so na voljo kot kompleti za domačo uporabo.<ref name=yahooRaffleGill>{{navedi splet|url=https://uk.finance.yahoo.com/news/mass-testing-covid-could-increase-223000802.html|title=Mass testing for Covid could increase transmission – experts|access-date=2021-08-09|archive-date=2021-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211028133136/https://uk.finance.yahoo.com/news/mass-testing-covid-could-increase-223000802.html|url-status=dead}}</ref> == Opis == Test, predlagan za program, je temeljil na razvoju nove tehnologije za vzorce sline ali brisov, ki naj bi v nekaj minutah dala pozitiven ali negativen rezultat, namesto da bi bila potrebna analiza v laboratoriju, kar je postopek, ki lahko traja več dni. Na ta način so ga mediji, vključno s časopisom Sheffield Telegraph, opisali kot podobnega testu za nosečnost. S tem, ko je takšen test na voljo, se predvideva, da ljudem ne bo treba potovati v testni center, kar lahko zahteva dolgotrajno pot. V času uvedbe je bila edina preizkušena svetovna tehnologija za testiranje COVID-19 takrat odvisna od PCR. == Struktura == Operacija je bila del odziva britanskega ministrstva za zdravje in socialno varstvo (DHSC) na COVID-19. Sprva je bil to ločen vladni program, vendar je bil sčasoma vključen v nacionalni program NHS T&T. V okviru operacije je bilo hitro ustanovljenih več napol neodvisnih skupin za razvoj in vrednotenje tehnologij COVID-19, ki so bile takrat v bistvu eksperimentalne in nepreverjene. Naloga vsake skupine je bila vzpostaviti in razviti eno samo obliko testiranja COVID-19. Vsaka ekipa je imela akademskega vodjo in se je osredotočila na razvoj ene same tehnologije neposredne LAMP, LAMPore, masne spektrometrije, RNA LAMP, PCR na mestu oskrbe, testov lateralnega pretoka s strojnim branjem in testov lateralnega pretoka brez strojnega branja ali hitrih testov. Načrte triaže in vrednotenja za strojno podprto tehnologijo je vodila vladna skupina TVG (Technical validation group) Združenega kraljestva, za tehnologijo, ki ne temelji na strojih, pa nadzorna skupina COVID-19 s prispevkom Public Health England, National Health Service, akademskih/znanstvenih svetovalcev in DHSC. Razvoj LAMP je vodil profesor Keith Godfrey z Univerze v Southamptonu. Podjetje Oxford Nanopore je razvilo tehnologijo, imenovano LAMPore. Z njimi je bila sklenjena pogodba za izvedbo milijonov testov, ki temeljijo na novi metodi testiranja, imenovani LAMP (Transcriptase Loop Amplification), ki je trenutno v razvoju; upamo, da bodo ti testi lahko dali rezultat v manj kot eni uri. Vlada je prav tako plačala 323 milijonov funtov za 90 milijonov 20-minutnih kompletov za testiranje sline, kemikalije in 600 naprav "Genie HT", ki jih je izdelalo podjetje OptiGene s sedežem v Horshamu v Sussexu. == Zgodovina == Projekt je 9. septembra 2020 na informativnem sestanku na Downing Streetu napovedal britanski premier Boris Johnson. Johnson je predlagal, da bi z množičnim testiranjem omogočili ponovno odprtje športnih in zabaviščnih prizorišč po njihovem zaprtju na začetku pandemije ter možnost zbiranja ljudi na božičnih zabavah. Do takrat so znanstveniki s testiranjem ugotavljali istovetnost ljudi, pri katerih je bil rezultat testa pozitiven na virus, vendar je Johnson opisal pristop, ki ga je označil kot "Moonshot", torej test, ki bi pokazal ljudi, ki so negativni in ne predstavljajo potencialnega tveganja za druge, s čimer bi jim omogočil "prepustnico" za obiskovanje prireditev in druženje z drugimi "na način pred pandemijo". Napovedana je bila pilotna shema za dogodke v zaprtih prostorih in na prostem v Salfordu v Velikem Manchestru, ki naj bi se začela oktobra, nato pa naj bi se uvedla na nacionalni ravni. Vendar takrat še ni bilo jasno, kakšne vrste testov bi lahko uporabili za množično testiranje, čeprav je bilo jasno, da bi lahko šlo za odkrivanje virusnih antigenov z lateralnim tokom ali z izotermalno amplifikacijo z reverzno transkripcijsko zanko. Na zahtevo ministrov ministrstva za zdravje in socialno varstvo Združenega kraljestva sta bili 18. avgusta Public Health England Porton Down in Univerza v Oxfordu zaprošeni, da razvijeta infrastrukturo za klinične raziskave in vrednotenje, potrebno za opredelitev najbolj obetavnih naprav lateralnega pretoka z najboljšimi zmogljivostnimi značilnostmi. Približno teden dni pred Johnsonovo napovedjo je državni sekretar za zdravje Matt Hancock napovedal, da bo vlada zagotovila 500 milijonov funtov za razvoj testa s slino, ki bo rezultat pokazal v 20 minutah. Takšni testi bi se uporabljali na delovnih mestih in v lokalih za prosti čas za redno testiranje oseb, ki vstopajo v objekt. Cilj programa je do leta 2021 zagotoviti 10 milijonov testov na dan, s čimer bi lahko vsak teden testirali celotno prebivalstvo Združenega kraljestva, pri čemer bi se za lažji dostop javnosti do testiranja uporabljale ordinacije družinskih zdravnikov in lekarne. K programu je pristopilo več podjetij iz zasebnega sektorja, med njimi GSK za zagotavljanje testov, AstraZeneca za laboratorijske zmogljivosti ter Serco in G4S za skladiščenje in logistiko. Eden od vladnih svetovalcev za hitro testiranje je harvardski epidemiolog Michael Mina, ki je predlagal podoben "moonshot" v Združenih državah Amerike. Do 13. oktobra 2020 je bil pilotni program v Salfordu, ki naj bi po prvotnih načrtih vključeval redno testiranje vseh 254.000 prebivalcev, bistveno zmanjšan, vladni viri pa so navedli, da bo zdaj "osredotočen na okolja in skupine z visokim tveganjem", testiranje pa bo na voljo prebivalcem "na nekaterih območjih z visoko gostoto poselitve". Vlada je 19. oktobra 2020 napovedala začetek pilotnega projekta testov LAMP in lateralnega pretoka za asimptomatsko osebje v bolnišnicah v Manchestru, Southamptonu in Basingstokeu, kasneje pa bodo sledile še "šole, univerze in domovi za oskrbo v najbolj prizadetih regijah". 22. oktobra 2020 je bilo objavljeno, da je bila operacija Moonshot "vključena" v program NHS Test and Trace (NHSTT), ki ga vodi Dido Harding. V pravnem pismu vladnih pravnikov, s katerim so se odzvali na ponudbo organizacije Good Law Project za pregled zneskov vladnega denarja, plačanega zasebnim izvajalcem, je bilo navedeno "Predlog, ki je naveden v informativnem paketu projekta Moonshot, je bil razvit poleg obstoječega programa NHS Test and Trace Ministrstva za zdravje in socialno varstvo (DHSC). Odobreni "osnovni" proračun NHSTT je znašal približno 12,1 milijarde funtov. Vsebina predloga, navedenega v kratkem povzetku projekta Moonshot, je bila od takrat vključena v NHSTT, kar odraža hitro spreminjajoče se in stalno razvijajoče se zahteve politike na področju testiranja. Včasih se je imenoval del programa NHSTT "množično testiranje"." Objavljeni načrti za množično testiranje predvidevajo tedensko testiranje do 10 % prebivalcev Anglije z uporabo milijonov 30-minutnih kompletov sline, ki jih je izdelalo podjetje Innova, "da bi pomagali nadzorovati lokalne izbruhe". Lokalni direktorji za javno zdravje bi bili "upravičeni do tedenskega prejemanja števila testov, ki bi ustrezalo 10 % njihovega prebivalstva". Časopis [[The Guardian]] je 5. novembra 2020 poročal, da so hitri testi sline "Direct RT-Lamp" podjetja OptiGene, ki so bili uporabljeni v pilotnem preskusu v Salfordu in Manchestru, odkrili le 46,7 % okužb, kar pomeni, da bi v realnem okolju več kot polovica okuženih napačno ugotovila, da so brez virusa. Znanstvenik DHSC naj bi dejal: "Trditev, da imajo testi nizko občutljivost, je napačna, saj je nedavni pilotni test pokazal splošno tehnično občutljivost skoraj 80 %, ki se je pri osebah z višjim virusnim bremenom povečala na več kot 96 %, zaradi česar je pomemben za odkrivanje oseb v fazi okužbe. Zdaj je izziv razumeti razloge za razliko med zatrjevano občutljivostjo v eni oceni in tistimi v več drugih. == Sprejem == Napoved je hitro pritegnila pozornost znanstvenikov in zdravstvenih strokovnjakov, ki so izrazili dvom, ali je testiranje več milijonov ljudi dnevno s hitrim odzivom dosegljivo s takratnimi laboratorijskimi zmogljivostmi. Sir Patrick Vallance, glavni znanstveni svetovalec vlade, je dejal, da bi bilo "popolnoma napačno domnevati, da je to nekaj, kar se bo zagotovo zgodilo", Dr. Jenny Harries, namestnica glavnega zdravnika v Angliji, pa je dejala, da bo uspeh programa odvisen od tega, kako bo potekal. Opozicijski politiki, vključno z Jonathanom Ashworthom, državnim sekretarjem za zdravje v senci, so podvomili o izvedljivosti programa, ko se sistem že zdaj spopada s težavami pri obvladovanju količine testov, ki se od njega zahtevajo. Državni sekretar za promet Grant Shapps je v odgovor na pomisleke dejal, da tehnologija za izvajanje sistema še ne obstaja. === Pomisleki glede privatizacije programa in stroškov === Časopis British Medical Journal je 10. septembra 2020 citiral dokument, ki je pricurljal v javnost in napovedoval, da bo postopek stal 100 milijard funtov - relativno blizu 130 milijard funtov skupnih letnih stroškov NHS England. Dejstvo, da je bilo videti, da načrti vključujejo plačilo znatnega deleža tega zneska zasebnim podjetjem, je pritegnilo komentarje. Devi Sridhar (Univerza v Edinburgu) je dejal: "Obstaja razlog, da se dodatne milijarde namenijo NHS in se od njega zahteva, da jih zagotovi. Imam pomisleke glede razpisnega postopka za te pogodbe. Postopek javnih naročil ni jasen in omogoča, da veliko ljudi obogati na račun te krize." Anthony Costello, nekdanji direktor [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]], je na Twitterju govoril o "zapravljanju/korupciji v vesoljskih razsežnostih". Martin McKee, profesor evropskega javnega zdravja na Londonski šoli za higieno in tropsko medicino, se je spraševal, kakšen bo parlamentarni nadzor nad porabo. Akademiki z univerz v Glasgowu, St. Andrewsu in Newcastlu so v reviji Journal of the Royal Society of Medicine zapisali, da je odločitev o ločitvi lokalnih oddelkov za javno zdravje in splošnih praks od sistema testiranja v zasebnem sektorju povzročila "zapoznelo obvladovanje izbruhov", in dodali: "Kljub pomanjkljivostim tega večinoma zasebnega, visoko centraliziranega sistema NHS za testiranje in sledenje je bilo sporočeno, da namerava vlada razširiti testiranje, da bi se tedensko testiralo celotno prebivalstvo. V okviru operacije Moonshot, ki je načrt za povečanje števila testov na 10 milijonov na dan in stane 100 milijard funtov - 70 odstotkov letnega proračuna NHS za Anglijo -, so za njihovo izvedbo najeli podjetje Deloitte in številna komercialna podjetja. ... Westminstrsko vlado pozivamo, naj preneha s privatizacijo testiranj ter ponovno vzpostavi in vlaga v primarno zdravstveno varstvo NHS, javno zdravje in laboratorijske storitve NHS ter preusmeri sredstva iz sedanjih zasebnih programov testiranja nazaj v lokalno primarno zdravstveno varstvo, lokalne laboratorije NHS in lokalni sektor javnega zdravja." Organizacija Good Law Project je proti vladi sprožila sodni postopek, v katerem trdi, da je program nezakonit, ker "vključuje potencialno velike zasebne pogodbe, ki morda niso bile predmet javnega razpisa, in krši vladna pravila o vrednosti za denar. Vladna Znanstvena svetovalna skupina za izredne razmere (SAGE) je v Izjavi o soglasju z dne 31. avgusta 2020 navedla, da je pomembno "zagotoviti, da bo vsak program množičnega testiranja prinesel dodatne koristi v primerjavi z vlaganjem enakovrednih sredstev v (i) izboljšanje hitrosti in pokritosti programa NHS Test and Trace za simptomatske primere [...] ter (ii) stopnjo samoizolacije in karantene za tiste, ki so na testu pozitivni (trenutno je po ocenah <20 % popolnoma upoštevajočih)"; dodala je, da "lahko množično testiranje vodi do zmanjšanja prenosa samo, če se posamezniki s pozitivnim testom hitro lotijo učinkovite izolacije". Martin McKee je dejal, da se program "osredotoča le na en del problema, na testiranje, in ničesar ne pove o tem, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so pozitivni, kar je še posebej zaskrbljujoče glede na majhen delež tistih, ki se držijo nasveta, naj se izolirajo - deloma zaradi pomanjkanja podpore, ki jim je na voljo". Vlada je v odgovoru na vprašanja povedala, da je bilo doslej namenjenih 500 milijonov funtov in da končni stroški še niso znani. === Nevarnost lažno pozitivnih rezultatov pri množičnem testiranju === Drugo vprašanje, ki so ga izpostavili statistiki, kot je David Spiegelhalter (Univerza v Cambridgeu), je, da je znano, da množično testiranje povzroča lažno pozitivne rezultate. Profesor Jon Deeks (Univerza v Birminghamu, Cochrane) je izjavil, da tudi če bi test dosegel zelo dobro specifičnost 99 %, kar pomeni, da bi bil le 1 % zdravih ljudi napačno opredeljen kot okužen, bi testiranje celotnega prebivalstva Združenega kraljestva povzročilo, da bi bilo več kot pol milijona ljudi skupaj s svojimi stiki obveščenih, da se morajo sami izolirati. Po Deeksovih ocenah bi lahko bilo število lažno pozitivnih primerov večje od števila dejansko okuženih oseb v razmerju 1 000 proti 1. Dokument, ki ga je objavila organizacija SAGE, je pokazal, da bi lahko program v šestih mesecih zaradi lažno pozitivnih rezultatov privedel do tega, da bi se moralo 41 % prebivalcev Združenega kraljestva po nepotrebnem samoizolirati, in opozoril na morebitno zaprtje šol in izgubo plač delavcev zaradi napačnih rezultatov testov. Tem pomislekom se je 11. septembra 2020 pridružilo tudi Kraljevo statistično društvo, ki je v pismu časniku The Times opozorilo, da načrt "očitno ne upošteva temeljnih statističnih vprašanj" in da obstaja tveganje, da "povzroči osebno in gospodarsko škodo več deset tisoč ljudem". === Nevarnost lažno negativnih rezultatov pri testiranju na domu === Angela Raffle in Mike Gill sta aprila 2021 v reviji British Medical Journal britanski pristop k množičnemu presejanju označila za "zgrešeno politiko, ki verjetno ne bo zmanjšala prenosa", in trdila, da bi ljudi lahko "zamikalo", da bi namesto občutljivejšega testa PCR uporabili domače komplete, zaradi česar bi bili "lažno pomirjeni". === Strokovno znanje === Akademiki, ki so se seznanili z razkritimi dokumenti, so izrazili zaskrbljenost zaradi očitnega pomanjkanja prispevka "znanstvenikov, klinikov in strokovnjakov s področja javnega zdravja ter testiranja in presejanja". Časnik The Guardian je 11. septembra 2020 poročal, da se o načrtih niso posvetovali z nacionalnim presejalnim odborom, ki običajno svetuje vladi in NHS o "vseh vidikih presejanja prebivalstva". Allyson Pollock (Univerza v Newcastlu) je izjavila, da se ji to zdi nerazumljivo, saj so bili na voljo številni strokovnjaki iz Združenega kraljestva. Jon Deeks je dodal: "Zelo zaskrbljujoče je, da v dokumentih ni razvidno strokovno znanje o presejanju. Napisali so jih svetovalci za upravljanje." == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Covid-19]] [[Kategorija:Medicinski testi]] [[Kategorija:Zdravstvo v Združenem kraljestvu]] kpf0s5clvzyth1ygf9pi6lj87oxi64c Revaz Lagidze 0 507456 6747263 6681266 2026-09-06T08:37:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747263 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Revaz Lagidze|Img=<!-- Wikidata -->|Img_capt=|Img_size=|Background=non_performing_personnel|Birth_name=რევაზ ილიას ძე ლაღიძე|Alias=|Origin=|Instrument=[[violina]]|Genre=[[Klasična glasba|klasika]], [[pop glasba|pop]], [[filmska glasba]]|Years_active=|Label=|Associated_acts=|URL=|Notable_instruments=}}'''Revaz Lagidze''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: რევაზ ილიას ძე ლაღიძე, ''Rewas Ilias Dse Laghidse''), [[Seznam gruzinskih skladateljev|gruzijski skladatelj]]; * [[10. julij]] [[1921]], [[Bagdadi]]; † [[16. oktober]] [[1981]], [[Tbilisi]], [[Gruzija]]. Laghidse velja za enega najznamenitejših gruzijskih skladateljev. Še kot učenec je komponiral krajše skladbe za godalne kvartete.<ref name="biola2">[https://www.georgian-music.com/pages/RLagidze.html Revaz Lagidze – Biographie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210218111239/https://www.georgian-music.com/pages/RLagidze.html |date=2021-02-18 }} auf: ''georgian-music'' (englisch)</ref> Po usposabljanju pri [[Luarsab Jašwili|Luarsabu Jašwiliju]] je bil leta 1940 sprejet na glasbeni konservatorij v [[Tbilisi|Tbilisiju]]. Priporočilo zanj je dal skladatelj [[Dmitri Arakišvili]].<ref name="biola">[https://www.georgian-music.com/pages/RLagidze.html Revaz Lagidze – Biographie]{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} auf: ''georgian-music'' (englisch)</ref> Tam je študiral kompozicijo pri Andrii Balantschiwadzeju, bratu [[George Balanchin|Georgea Balanchina]]. Leta 1948 je opravil izpite in nato zaključil aspirantski tečaj. Še kot študent se je pridružil gruzijski filharmoniji (1941–1945) in simfoničnemu orkestru gruzijskega radia (1945–1949).<ref name="bard">[http://www.bard.ru/cgi-bin/trackography.cgi?name=%CB%E0%E3%E8%E4%E7%E5_%D0. Lagidze, Revaz – Biographie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211029184954/http://www.bard.ru/cgi-bin/trackography.cgi?name=%CB%E0%E3%E8%E4%E7%E5_%D0. |date=2021-10-29 }} auf: ''bard'' (russisch)</ref> Leta 1951 je ustvaril tudi svojo prvo filmsko glasbo, in sicer za dokumentarni film Штурм одиннадцати вершин.<ref name="kite">[https://www.kino-teatr.ru/kino/composer/sov/32407/bio/ Rewas Lagidse] auf: ''kino-teatr'' (russisch)</ref> Je tudi avtor ene najbolj znane gruzijske pesmi "Pesem o Tbilisiju". Med letoma 1960 in 1962 je delal kot glasbeni urednik dokumentarnih filmov. Nato je vodil katedro za glasbo na Pedagoškem inštitutu v [[Tbilisi|Tbilisiju]], kjer je bil leta 1978 imenovan za profesorja, od leta 1964 pa je poučeval tudi na Tbilisijskem konservatoriju. Umrl je oktobra 1981, pokopan je na panteonu Didube v Tbilisiju. Po njem so v gruzijski prestolnici med drugim poimenovali [[Glasbena šola|glasbeno šolo]] in [[Štipendija|štipendijo]] Pedagoškega inštituta, kjer je poučeval. Od leta 2018 na ulici Baratashvili stoji tudi njegova skulptura.<ref>{{Navedi splet|title=Revaz Lagidze|url=http://bsa.ge/en/person/georgian-composer|website=bsa.ge|accessdate=2021-10-29|language=ka|first=Ilia|last=Tugushi}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Revaz Lagidze|url=https://www.georgian-music.com/pages/RLagidze.html|website=www.georgian-music.com|accessdate=2021-10-29|archive-date=2021-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218111239/https://www.georgian-music.com/pages/RLagidze.html|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi: == * [[Nani Bregvadze]] == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lagidze, Revaz}} [[Kategorija:Gruzinski skladatelji]] oho7rcxpkz9c9dmdwwz35e3g45ks9wk Samopregledovanje dojk 0 525408 6747322 6366222 2026-09-06T11:53:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747322 wikitext text/x-wiki {{Infobox interventions | Name = Samopregledovanje dojk | Image = Breast self exam 1.jpg | Caption = Ženska med samopregledovanjem dojke. | ICD10 = | ICD9 = | MeshID = D016504 | MedlinePlus = 001993 | OtherCodes = | }} '''Samopregledovanje dojk''' je sistematičen način pregleda dojke, ki ga opravi ženska sama<ref name=Pusnik>Pušnik J., Mlinar S. (2022). Analiza samopregledovanja dojk glede na oblikovan življenjski slog žensk. Revija za zdravstvene vede, letnik 9, številka 1, str. 41-55.</ref> in je eden od načinov (poleg [[Presejalni program|presejalnega programa]] za raka dojke in pregledov pri zdravniku) za odkrivanje [[Rak dojke|raka dojke]]. Pomembno lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojke in s tem uspehu zdravljenja in [[Preživetje|preživetja]].<ref name=ukcmb>{{Navedi splet|url=https://www.ukc-mb.si/media/imported/fileadmin/oddelki/zn/zlozenke/2017/ZL_75_GV_003_Preventivni_pregled_dojk.pdf|title=Kaj moramo vedeti o pregledih dojk|date=4. 4. 2017|accessdate=24. 10. 2022|website=UKC Maribor|archive-date=2022-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221024144916/https://www.ukc-mb.si/media/imported/fileadmin/oddelki/zn/zlozenke/2017/ZL_75_GV_003_Preventivni_pregled_dojk.pdf|url-status=dead}}</ref> Rak dojke se namreč večinoma pokaže z majhno zatrdlino v tkivu dojke, ki jo ženske najlažje zatipajo same.<ref name=onko1>{{Navedi splet|url=https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/preventiva/presejanje_zgodnje_odkrivanje_raka/redno_samopregledovanje_dojk|title=Redno samopregledovanje dojk|accessdate=24. 10. 2022|publisher=Onkološki inštitut Ljubljana|archive-date=2022-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221024145324/https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/preventiva/presejanje_zgodnje_odkrivanje_raka/redno_samopregledovanje_dojk|url-status=dead}}</ref> Gre za enostaven, neboleč, varen in učinkovit pregled, ki traja nekaj minut.<ref name=Pusnik/> Kot metoda za zgodnje odkrivanje raka dojke se je začela uveljavljati v 50-ih letih dvajsetega stoletja, ko [[mamografija]] še ni bila na voljo. Sprva ni bilo obširnejših kliničnih raziskav o njeni učinkovitosti, raziskava v letu 2002 pa ni pokazala prednosti glede preživetja bolnic.<ref name=Pippin>Pippin MM, Boyd R. Breast Self Examination. Posodobitev: 21. 7. 2022. V: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-.</ref> Zaradi pomanjkanja dokazov o učinkovitosti metode glede izidov zdravljenja raka dojke ter nevšečnosti, ki jih lahko metoda povzroča, danes vse organizacije in ustanove ne priporočajo samopregledovanja dojk kot eno od metod za zgodnje odkrivanje raka.<ref name=Pippin/><ref>https://www.cancer.org/cancer/breast-cancer/screening-tests-and-early-detection/american-cancer-society-recommendations-for-the-early-detection-of-breast-cancer.html, vpogled: 24. 10. 2022.</ref> Slovenska Priporočila diagnostike in zdravljenja raka dojk priporočajo redno samopregledovanje dojk oz. pozornost na pojav sprememb v dojkah za vse ženske, tudi tiste z nizko ogroženostjo.<ref name=onko2>https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/smernice/Priporocila_diagnostike_in_zdravljenja_raka_dojk_2021.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230202122317/https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/smernice/Priporocila_diagnostike_in_zdravljenja_raka_dojk_2021.pdf |date=2023-02-02 }}, Priporočila diagnostike in zdravljenja raka dojk, Onkološki inštitut Ljubljana Ljubljana, december 2021, vpogled: 24. 10. 2022.</ref> Samopregledovanje dojk se priporoča po 20. letu starosti starosti<ref name=onko1/> (pri visoki ogroženosti za pojav raka dojke pa že po 18. letu),<ref name=onko2/> in sicer enkrat mesečno. Najbolje je, da se opravi po končani [[menstruacija|menstruaciji]], pri ženskah po [[menopavza|menopavzi]] pa vsak mesec isti dan. V primeru zatrdline, ki ostaja na istem mestu in se ne spreminja z menstruacijskim ciklom, če se pojavi izcedek ali če postane [[prsna bradavica|bradavica]] ugreznjena, se priporoča obisk pri zdravniku.<ref name=onko1/> == Postopek == [[Slika:Breast self-exam NCI visuals online.jpg|thumb|Prikaz samopregleda dojk v šestih korakih: 1. do 3. korak zajemajo opazovanje dojk v različnih telesnih položajih, z rokami ob telesu, z rokami za glavo in z rokami ob bokih; 4. korak predstavlja pregled tkiva dojk s tipanjem; 5. korak je pregled prsnih bradavic; 6. korak prikazuje pregled tkiva dojke s tipanjem v ležečem položaju.]] [[Slika:Blausen 0144 BreastSelfExam 3Methods.png|thumb|Trije načini tipnega samopregleda tkiva dojke (s krožnimi gibi, gibi izmenično proti bradavici in navzven ter tipanje v linijah.]] Samopregled dojk se priporoča vsem ženskam po 20. letu starosti; opravi naj se enkrat mesečno, in sicer med 8. in 12. dnevom [[menstrualni cikel|menstrualnega cikla]]. Kasneje v toku menstrualnega cikla so lahko tudi zdrave dojke vozličaste in boleče zaradi hormonskih sprememb.<ref name=ukcmb/> Pri ženskah po [[menopavza|menopavzi]] se priporoča samopregled dojk vsak mesec na isti dan.<ref name=onko1/> Obstaja več različic priporočene izvedbe postopka samopregleda dojk,<ref name=Austoker>Austoker J. Breast self examination. BMJ. 2003 Jan 4; 326(7379): 1–2.</ref> vsem pa je skupno, da je treba dojke učinkovito vidno in tipno pregledati.<ref>https://www.breastcancer.org/screening-testing/breast-self-exam-bse, vpogled: 25. 10. 2022.</ref><ref name=europadonna1>https://europadonna.si/ostani-zdrav/samopregledovanje/, vpogled: 25. 10. 2022.</ref><ref name=mayo>https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/breast-exam/about/pac-20393237, vpogled: 25. 10. 2022.</ref> Najprej se priporoča vidni pregled dojk in zaznava morebitnih sprememb dojk (zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi [[koža|kože]]) in bradavic (uvlečena bradavica, zatrdline, izcedek). Svetuje se pregled pred ogledalom, stoje ali sede,<ref name=mayo/> v različnih telesnih položajih, z rokami sproščeno ob telesu, z rokami, položenimi v bok, ter z rokami, dvignjenimi nad glavo.<ref name=europadonna1/> Sledi pregled tkiva dojke s tipanjem, z blazinicami srednjih treh prstov roke. Dojke je treba tipno pregledati sistematično, s čvrstim pritiskom blazinic prstov.<ref name=Dietze>Dietze E., Jones V., Seewaldt V. Breast Self-Examination – the case for a second look. Curr Breast Cancer Rep. 2020 Jun; 12(2): 118–124.</ref> Pri tem se je treba nagniti nekoliko naprej, z eno roko podpreti preiskovano dojko, z blazinicami prstov druge roke pa s krožnimi gibi natančno pretipati dojko. Nato se postopek ponovi na drugi dojki.<ref name=europadonna1/> Pretipati je treba tudi obe [[pazduha|pazduhi]]<ref name=europadonna1/><ref name=Dietze/> (zaradi morebitnega povečanja [[pazdušna bezgavka|pazdušnih bezgavk]]).<ref name=Hoyer>Hoyer S., Mivšek N. Samopregledovanje dojk – primerjava mlajših in starejših žensk. Obzornik zdravstvene nege, letnik 42, številka 4, str. 281-287.</ref> Sledi samopregled prsnih bradavic; s palcem in sredincem je treba nežno stisniti vsako bradavico in preveriti, ali je prisoten izcedek iz bradavice.<ref name=europadonna1/> Naposled se priporoča še samopregled dojk v ležečem položaju. Pri tem si ženska podloži desno ramo z vzglavnikom in dvigne desno roko nad glavo. S prsti leve roke si s krožnimi gibi pretipa desno dojko. Nato pregled ponovi še na levi dojki.<ref name=europadonna1/> == Pomanjkljivosti samopregledovanja dojk == * V raziskavah niso uspeli dokazati učinkovitosti samopregledovanja dojk glede smrtnosti in preživetja bolnic z rakom dojke.<ref name=Pippin/> V t. i. šanghajsko raziskavo so med letoma 1989 in 1991 vključili 266.064 tovarniških delavk iz Šanghaja. V raziskavo vključene ženske so randomizirali v dve skupini; v prvi skupini so ženske usposobili za samopregledovanje dojk (izobraževanja so bila redna, večkrat so bile ženske opomnjene glede pravilnega samopregledovanja dojk), v kontrolni skupini pa ženske takšnega usposabljanja niso bile deležne.<ref name=Austoker/> Po 11-letnem opazovalnem obdobju je bila [[pojavnost]] raka dojke v obeh skupinah primerljiva, razlik v umrljivosti in preživetju bolnic z rakom dojke pa ni bilo.<ref name=Austoker/><ref name=Dietze/> * Ženska, ki začuti zatrdlino oziroma drug simptom morebitnega raka dojke, je lahko izpostavljena znatnemu stresu, čeprav v velikem deležu primerov ne gre dejansko za prisotnost raka.<ref name=Pippin/> * Ženske so podvržene večjemu številu nepotrebnih [[biopsija|biopsij]] in drugih postopkov, saj večina sprememb dojk, zaznanih med samopregledovanjem, ni rakavih.<ref name=Pippin/> * Samopregledovanje dojk zahteva usposobljenost in izobraževanje ženske populacije o pravilnem postopku samopregledovanja dojk je lahko težavno. Nadalje pa je kljub usposobljenosti delež žensk, ki redno in pravilno izvajajo postopek, nizek.<ref name=Dietze/> Tudi raziskava v Sloveniji, sicer na manjšem številu preiskovank, je pokazala, da je odstotek žensk, ki izvaja samopregledovanje dojk, nizek in da ženskam primanjkuje ozaveščenosti in znanja o samopregledovanju dojk.<ref name=Hoyer/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rak dojke]] 1kcfngm156ztpec4qp9w6un0h551ut6 Fašistični koledar 0 530203 6747249 6422158 2026-09-06T07:27:07Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Era fascista]] na [[Fašistični koledar]] prek preusmeritve 6422158 wikitext text/x-wiki [[Slika:DSC01885 Fascio littorio sulla Stazione Centrale di Milano - Foto di G. Dall'Orto - 28-12-2006.jpg |250px|right|thumb|Detajl s fašjem in z letnico IX dobe fašizma na steni železniške postaje v Milanu]] '''Era fascista''', s pomenom '''Doba fašizma''', je bilo koledarsko štetje let, ki je jemalo za iztočnico prihod [[Fašizem v Italiji|fašizma]] na oblast. V [[Italija|Italiji]] je bilo uradno v veljavi med letoma 1927 in 1943, v [[Italijanska socialna republika|Italijanski socialni republiki]] med 1943 in 1945.<ref>Cappelli, stran 131</ref> ==Kratka zgodovina fašizma v Italiji== {{glavni|Fašizem v Italiji}} [[Mussolini]]jeva [[vlada]] je nastopila 29. novembra 1922, s čimer je prišel na oblast [[fašizem]]. Vlada je trajala vsega skoraj 21 let. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Italija članica [[sile osi|sil osi]], ki se je z začetnim uspehom bojevala na več [[fronta]]h. Vendar je po nemško-italijanskem porazu v [[Afrika|Afriki]], uspehih [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in kasnejšem [[zavezniška invazija na Sicilijo|zavezniškem izkrcanju na Siciliji]], kralj [[Viktor Emanuel III.]] aretiral Mussolinija in razpustil vlado. Nova vlada je septembra 1943 podpisala [[kapitulacija Kraljevine Italije|premirje z Zavezniki]], s čimer je Italija dokončno kapitulirala. [[Nemci]] so s pomočjo fašistov prevzeli nadzor nad italijanskim polotokom, osvobodili Mussolinija in ustanovili Italijansko socialno republiko, kolaboracionistično marionetno državo, ki so jo vodili Mussolini in njegovi sodelavci. Italijanski odpor proti nemški okupaciji in italijanskim fašističnim sodelavcem se je razvil po vsem polotoku, medtem ko je kralj nekaj italijanskih enot na jugu organiziral v vojsko, ki se je do konca vojne borila skupaj z anglo-ameriškimi Zavezniki. Manjše število italijanskih vojakov Salojske republike se je še naprej borilo skupaj z Nemci. Državo je zajela [[državljanska vojna]] in [[italijansko odporniško gibanje]] se je bojevalo v [[gverilsko bojevanje|gverilski]] vojni proti nemškim silam in silam RSI. Mussolinija so na begu 28. aprila 1945 ujeli in ubili italijanski [[partizan]]i, kar je zaključilo dobo fašizma. ==Sistem koledarskega štetja== [[ Slika: 1938-12-25 Asmara poster.jpg |200px|right|thumb|Alfa Romeo 8C na otvoritvi dirkalne steze v Asmari (Eritreja) 25.12.1938 XVII.]] V fašističnih krogih je bilo že od vsega začetka govora o ''dobi fašizma'' v smislu novega načina [[koledar]]skega zapisovanja. Mussolini je že leta 1923 v datumih zapisoval “prvo leto dobe fašizma”<ref>Gentile, stran 100</ref>, vendar je bil uradni odlok o novem štetju izdan komaj decembra 1926. Dekret je imel [[zakon]]sko veljavo in je obvezoval datacijo vseh javnih dokumentov, vključno z notarskimi. Glavni časopisi, med temi ''Il Messaggero'' in ''La Stampa'', so uvedli novost že takoj naslednjega januarja, nekateri pa precej pozneje, na primer ''La Domenica del Corriere'' šele novembra, to je z začetkom novega leta. Novi sistem je namreč predvideval začetek prvega leta na dan 29. oktobra 1922, to je na dan, ko je kralj Viktor Emanuel III. [[pohod na Rim|pooblastil]] Mussolinija za sestavo vlade. Leto se je zaključilo naslednjega 28. oktobra. Konkretni zapis datuma je moral po letnici dodati dobo fašizma v [[rimske številke|rimskih številkah]], na primer ''10 novembre 1924 Anno III Era Fascista''. Pozneje se je udomačila navada, da so se taki datumi nekoliko skrajšali, recimo z opuščanjem besede ''Anno'' ali s skrajšanjem besedne zveze ''Era Fascista'' na ''E.F. '', na nekaterih zgradbah so bile dovolj le rimske številke. Ponekod so se datumi raje daljšali, predvsem z namenom poudarjanja [[Ideologija fašizma|fašistične ideologije]], in sicer namesto E.F. kar ''a fascibus renovatis'' ali ''a fascibus resumptis'' [odkar so bili fašji obnovljeni].<ref>Tian, stran 123</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{navedi revijo | first = A. | last = Cappelli | date = 1998 | title = Calendario dell'era fascista (1927-45) | magazine = Cronologia, cronografia e calendario perpetuo dal principio dell'era cristiana ai nostri giorni | location = Milano | publisher = Hoepli | id = SBN IT\ICCU\VEA\0103326 }} *{{navedi knjigo | last = Gentile | first = E. |authorlink= | title = Il culto del littorio. La sacralizzazione della politica nell'Italia fascista |url= |accessdate= | year= 1998 |publisher= |location= |isbn= |page= }} *{{navedi revijo | last= Tian |first= G. | date = 1940 | title = L'Esposizione Universale del 1942 a Roma |url= | magazine = Il monitore tecnico, No. 6 |location= |publisher= | access-date= }} {{refend}} [[Kategorija:Fašizem]] 0ntw9qid3ijc9mm8j9yo19jgdn2moob 6747251 6747249 2026-09-06T07:30:43Z Erardo Galbi 166658 6747251 wikitext text/x-wiki [[Slika:DSC01885 Fascio littorio sulla Stazione Centrale di Milano - Foto di G. Dall'Orto - 28-12-2006.jpg |250px|right|thumb|Detajl s fašjem in z letnico IX. dobe fašizma na steni železniške postaje v Milanu]] '''Fašistična doba''' ({{Jezik-it|era fascista}}, E.F.) je bilo koledarsko štetje let, ki je jemalo za iztočnico prihod [[Fašizem v Italiji|fašizma]] na oblast. V [[Italija|Italiji]] je bilo uradno v veljavi med letoma 1927 in 1943, v [[Italijanska socialna republika|Italijanski socialni republiki]] med 1943 in 1945.<ref>Cappelli, stran 131</ref> == Kratka zgodovina fašizma v Italiji == {{glavni|Fašizem v Italiji}} [[Mussolini]]jeva [[vlada]] je nastopila 29. novembra 1922, s čimer je prišel na oblast [[fašizem]]. Vlada je trajala vsega skoraj 21 let. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Italija članica [[sile osi|sil osi]], ki se je z začetnim uspehom bojevala na več [[fronta]]h. Vendar je po nemško-italijanskem porazu v [[Afrika|Afriki]], uspehih [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in kasnejšem [[zavezniška invazija na Sicilijo|zavezniškem izkrcanju na Siciliji]], kralj [[Viktor Emanuel III.]] aretiral Mussolinija in razpustil vlado. Nova vlada je septembra 1943 podpisala [[kapitulacija Kraljevine Italije|premirje z Zavezniki]], s čimer je Italija dokončno kapitulirala. [[Nemci]] so s pomočjo fašistov prevzeli nadzor nad italijanskim polotokom, osvobodili Mussolinija in ustanovili Italijansko socialno republiko, kolaboracionistično marionetno državo, ki so jo vodili Mussolini in njegovi sodelavci. Italijanski odpor proti nemški okupaciji in italijanskim fašističnim sodelavcem se je razvil po vsem polotoku, medtem ko je kralj nekaj italijanskih enot na jugu organiziral v vojsko, ki se je do konca vojne borila skupaj z anglo-ameriškimi Zavezniki. Manjše število italijanskih vojakov Salojske republike se je še naprej borilo skupaj z Nemci. Državo je zajela [[državljanska vojna]] in [[italijansko odporniško gibanje]] se je bojevalo v [[gverilsko bojevanje|gverilski]] vojni proti nemškim silam in silam RSI. Mussolinija so na begu 28. aprila 1945 ujeli in ubili italijanski [[partizan]]i, kar je zaključilo dobo fašizma. == Sistem koledarskega štetja == [[ Slika: 1938-12-25 Asmara poster.jpg |200px|right|thumb|Alfa Romeo 8C na otvoritvi dirkalne steze v Asmari (Eritreja) 25.12.1938 XVII.]] V fašističnih krogih je bilo že od vsega začetka govora o ''dobi fašizma'' v smislu novega načina [[koledar]]skega zapisovanja. Mussolini je že leta 1923 v datumih zapisoval “prvo leto dobe fašizma”<ref>Gentile, stran 100</ref>, vendar je bil uradni odlok o novem štetju izdan komaj decembra 1926. Dekret je imel [[zakon]]sko veljavo in je obvezoval datacijo vseh javnih dokumentov, vključno z notarskimi. Glavni časopisi, med temi ''Il Messaggero'' in ''La Stampa'', so uvedli novost že takoj naslednjega januarja, nekateri pa precej pozneje, na primer ''La Domenica del Corriere'' šele novembra, to je z začetkom novega leta. Novi sistem je namreč predvideval začetek prvega leta na dan 29. oktobra 1922, to je na dan, ko je kralj Viktor Emanuel III. [[pohod na Rim|pooblastil]] Mussolinija za sestavo vlade. Leto se je zaključilo naslednjega 28. oktobra. Konkretni zapis datuma je moral po letnici dodati dobo fašizma v [[rimske številke|rimskih številkah]], na primer ''10 novembre 1924 Anno III Era Fascista''. Pozneje se je udomačila navada, da so se taki datumi nekoliko skrajšali, recimo z opuščanjem besede ''Anno'' ali s skrajšanjem besedne zveze ''Era Fascista'' na ''E.F. '', na nekaterih zgradbah so bile dovolj le rimske številke. Ponekod so se datumi raje daljšali, predvsem z namenom poudarjanja [[Ideologija fašizma|fašistične ideologije]], in sicer namesto E.F. kar ''a fascibus renovatis'' ali ''a fascibus resumptis'' [odkar so bili fašji obnovljeni].<ref>Tian, stran 123</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin|2}} *{{navedi revijo | first = A. | last = Cappelli | date = 1998 | title = Calendario dell'era fascista (1927-45) | magazine = Cronologia, cronografia e calendario perpetuo dal principio dell'era cristiana ai nostri giorni | location = Milano | publisher = Hoepli | id = SBN IT\ICCU\VEA\0103326 }} *{{navedi knjigo | last = Gentile | first = E. |authorlink= | title = Il culto del littorio. La sacralizzazione della politica nell'Italia fascista |url= |accessdate= | year= 1998 |publisher= |location= |isbn= |page= }} *{{navedi revijo | last= Tian |first= G. | date = 1940 | title = L'Esposizione Universale del 1942 a Roma |url= | magazine = Il monitore tecnico, No. 6 |location= |publisher= | access-date= }} {{refend}} [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Koledarji]] [[Kategorija:Koledarske dobe]] cxtr57zsa65261g7n25zpjf75j7fbn8 6747252 6747251 2026-09-06T07:34:03Z Erardo Galbi 166658 6747252 wikitext text/x-wiki [[Slika:DSC01885 Fascio littorio sulla Stazione Centrale di Milano - Foto di G. Dall'Orto - 28-12-2006.jpg |250px|right|thumb|Detajl z [[Liktorski snop|liktorskim snopom]] in z letnico IX. dobe fašizma na steni železniške postaje v Milanu]] '''Fašistična doba''' ({{Jezik-it|era fascista}}, E.F.) je bilo koledarsko štetje let, ki je jemalo za iztočnico prihod [[Fašizem v Italiji|fašizma]] na oblast. V [[Italija|Italiji]] je bilo uradno v veljavi med letoma 1927 in 1943, v [[Italijanska socialna republika|Italijanski socialni republiki]] med 1943 in 1945.<ref>Cappelli, stran 131</ref> == Kratka zgodovina fašizma v Italiji == {{glavni|Fašizem v Italiji}} [[Mussolini]]jeva [[vlada]] je nastopila 29. novembra 1922, s čimer je prišel na oblast [[fašizem]]. Vlada je trajala vsega skoraj 21 let. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Italija članica [[sile osi|sil osi]], ki se je z začetnim uspehom bojevala na več [[fronta]]h. Vendar je po nemško-italijanskem porazu v [[Afrika|Afriki]], uspehih [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in kasnejšem [[zavezniška invazija na Sicilijo|zavezniškem izkrcanju na Siciliji]], kralj [[Viktor Emanuel III.]] aretiral Mussolinija in razpustil vlado. Nova vlada je septembra 1943 podpisala [[kapitulacija Kraljevine Italije|premirje z Zavezniki]], s čimer je Italija dokončno kapitulirala. [[Nemci]] so s pomočjo fašistov prevzeli nadzor nad italijanskim polotokom, osvobodili Mussolinija in ustanovili Italijansko socialno republiko, kolaboracionistično marionetno državo, ki so jo vodili Mussolini in njegovi sodelavci. Italijanski odpor proti nemški okupaciji in italijanskim fašističnim sodelavcem se je razvil po vsem polotoku, medtem ko je kralj nekaj italijanskih enot na jugu organiziral v vojsko, ki se je do konca vojne borila skupaj z anglo-ameriškimi Zavezniki. Manjše število italijanskih vojakov Salojske republike se je še naprej borilo skupaj z Nemci. Državo je zajela [[državljanska vojna]] in [[italijansko odporniško gibanje]] se je bojevalo v [[gverilsko bojevanje|gverilski]] vojni proti nemškim silam in silam RSI. Mussolinija so na begu 28. aprila 1945 ujeli in ubili italijanski [[partizan]]i, kar je zaključilo dobo fašizma. == Sistem koledarskega štetja == [[ Slika: 1938-12-25 Asmara poster.jpg |200px|right|thumb|Alfa Romeo 8C na otvoritvi dirkalne steze v Asmari (Eritreja) 25.12.1938 XVII.]] V fašističnih krogih je bilo že od vsega začetka govora o ''dobi fašizma'' v smislu novega načina [[koledar]]skega zapisovanja. Mussolini je že leta 1923 v datumih zapisoval »prvo leto dobe fašizma«,<ref>Gentile, stran 100</ref> vendar je bil uradni odlok o novem štetju izdan komaj decembra 1926. Dekret je imel [[zakon]]sko veljavo in je obvezoval datacijo vseh javnih dokumentov, vključno z notarskimi. Glavni časopisi, med temi ''Il Messaggero'' in ''La Stampa'', so uvedli novost že takoj naslednjega januarja, nekateri pa precej pozneje, na primer ''La Domenica del Corriere'' šele novembra, to je z začetkom novega leta. Novi sistem je namreč predvideval začetek prvega leta na dan 29. oktobra 1922, to je na dan, ko je kralj Viktor Emanuel III. [[pohod na Rim|pooblastil]] Mussolinija za sestavo vlade. Leto se je zaključilo naslednjega 28. oktobra. Konkretni zapis datuma je moral po letnici dodati dobo fašizma v [[rimske številke|rimskih številkah]], na primer ''10 novembre 1924 Anno III Era Fascista''. Pozneje se je udomačila navada, da so se taki datumi nekoliko skrajšali, recimo z opuščanjem besede ''Anno'' ali s skrajšanjem besedne zveze ''Era Fascista'' na ''E.F. '', na nekaterih zgradbah so bile dovolj le rimske številke. Ponekod so se datumi raje daljšali, predvsem z namenom poudarjanja [[Ideologija fašizma|fašistične ideologije]], in sicer namesto E.F. kar ''a fascibus renovatis'' ali ''a fascibus resumptis'' [odkar so bili snopi obnovljeni].<ref>Tian, stran 123</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin|2}} *{{navedi revijo | first = A. | last = Cappelli | date = 1998 | title = Calendario dell'era fascista (1927-45) | magazine = Cronologia, cronografia e calendario perpetuo dal principio dell'era cristiana ai nostri giorni | location = Milano | publisher = Hoepli | id = SBN IT\ICCU\VEA\0103326 }} *{{navedi knjigo | last = Gentile | first = E. |authorlink= | title = Il culto del littorio. La sacralizzazione della politica nell'Italia fascista |url= |accessdate= | year= 1998 |publisher= |location= |isbn= |page= }} *{{navedi revijo | last= Tian |first= G. | date = 1940 | title = L'Esposizione Universale del 1942 a Roma |url= | magazine = Il monitore tecnico, No. 6 |location= |publisher= | access-date= }} {{refend}} [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Koledarji]] [[Kategorija:Koledarske dobe]] jom37qoacgzttn6s3ixxn6vlowm6lf1 Red sv. Jurija (Habsburško-Lotarinški) 0 551353 6747253 6676203 2026-09-06T07:54:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747253 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Red|title=Red svetega Jurija |image=Insignie des St. Georgs-Orden (Habsburg-Lothringen).png |caption= |image2=St._Georgs-Orden_(Habsburg-Lothringen).png |caption2=Nadomestni trak |awarded_by= |type=[[Dinastični red]] |for= |motto=''Viribus Unitis'' ''(Z združenimi močmi)'' |established=[[Red svetega Jurija (Habsburg)|15. stoletje]];<br>30. april 2011 |house=[[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinški]] |religion=[[Krščanstvo]]<ref>{{navedi splet |title=Mission of the Order of St. George |url=https://www.georgsorden.at/en/our-mission/ |website=georgsorden.at |access-date=6 September 2021}}</ref> |ribbon= |head_title=Veliki mojster |head=[[Karl von Habsburg|Nadvojvoda Karl]] |head2_title=Namestnik |head2=[[Georg von Habsburg|Nadvojvoda Georg]] |head3_title=Prokurist |head3=Vinzenz von Stimpfl-Abele |higher=[[Red zlatega runa]] |image_size= |image_size2=100px}} '''Red svetega Jurija – evropski red hiše Habsburg-Lothringen''' ( {{Jezik-de|St. Georgs-Orden – ein Europäischer Orden des Hauses Habsburg-Lothringen}}<ref>{{Navedi splet|title=St. Georgs-Orden Geschichte|url=https://www.georgsorden.at/geschichte/?L=1|website=georgsorden.at|accessdate=18 November 2019}}</ref>), ali preprosto '''Red svetega Jurija''', je dinastični viteški red in s tem hišni red [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|hiše Habsburško-Lotarinške]], nekdanje cesarske in kraljeve hiše [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], [[Ogrska|Kraljevine Ogrske]], [[Dežele češke krone|dežel češke krone]] in Kraljevine Hrvaške-Slavonije ter drugih držav. Red združuje viteško tradicijo z idejo o združeni Evropi v smislu političnih idej pokojnega nadvojvode [[Otto von Habsburg|Otta von Habsburga]]. Korenine reda segajo daleč nazaj, ne v smislu neprekinjene kontinuitete, temveč v nadaljevanju ideala [[Kristjani|krščanskega]] viteštva. Zgodovina reda v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] se začne v [[Ogrska|Kraljevini Ogrski]] v 14. stoletju. Svoj razcvet je doživel kot habsburški hišni red na začetku novega veka, se po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] reinterpretiral in nadaljevala kot dinastičen red 21. stoletja v imenu nadvojvode Otta in njegovega sina Karla von Habsburga. Je evropski in nestrankarski red, ki podpira transnacionalno idejo Mitteleuropa ([[Habsburška monarhija|habsburška]] definicija) in povečano potrebo po sodelovanju med državami [[Srednja Evropa|srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]] . Zavezana je krščanstvu in združeni samozavestni Evropi. Ima približno 600 cesarskih vitezov in poveljstev v [[Avstrija|Avstriji]], [[Hrvaška|na Hrvaškem]], [[Češka|Češkem]], [[Nemčija|v Nemčiji]], [[Madžarska|na Madžarskem]], [[Italija|v Italiji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]], [[Srbija|v Srbiji]], [[Slovenija|Sloveniji]], [[Švica|Švici]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] . Red predstavlja večstoletno habsburško načelo »živi in pusti živeti« v odnosu do etničnih skupin, ljudstev, manjšin, ver, kultur in jezikov. <ref>For the ability of the Habsburg monarchy to protect and promote the diversity of its peoples and minorities, see: Pieter M. Judson "The Habsburg Empire. A New History" (Harvard University Press 2016).</ref> <ref>For more information on these Habsburg principles, see in particular: Christopher Clark "The Sleepwalkers" (New York 2012).</ref> Geslo reda je "Viribus Unitis". == Zavetnik == Zavetnik reda je [[Sveti Jurij|sv. Jurij]], kot simbol viteštva. == Načelo == Red se ukvarja z dobrodelnimi dejavnostmi.<ref>{{Navedi splet|last=Georgs-Orden|first=St|date=2019-02-28|title=Unser Auftrag|url=https://www.georgsorden.at/unser-auftrag/?L=1|accessdate=2020-07-11|website=www.georgsorden.at|language=en}}</ref> Prizadeva si za ublažitev ali boj proti »osemkratni bedi« v svetu: bolezni, zapuščenosti, brezdomstvu, lakoti, brezljubljenosti, krivdi, brezbrižnosti in neveri.<ref>[https://www.georgsorden.at/unser-auftrag/ Unser Auftrag (German: Our mission) - homepage of the order]</ref> == Zgodovina == === Zgodnja stoletja === [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica| [[Maksimilijan I. Habsburški|Cesar Maksimilijan I. Habsburški]]]] Začetki današnjega reda svetega Jurija, evropskega reda [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-lotarinške hiše]], se vidijo v srednjeveških viteških redovih, vendar ne v smislu neprekinjene kontinuitete, temveč v nadaljevanju ideala krščanskega viteštva.<ref>{{Navedi splet|title=History of the Order of St. George|url=https://www.georgsorden.at/en/history/|website=georgsorden.at|accessdate=6 September 2021}}</ref> Red ima tradicionalne korenine v avstrijskem [[Red svetega Jurija (Habsburg)|redu svetega Jurija]], katerega sta ustanovila [[Friderik III. Habsburški|cesar Friderik III.]] in [[papež Pavel II.]] leta 1469 v [[Rim|Rimu]]. Sedež je bil nekdanji benediktinski [[Milštatski samostan|samostan Milštat]], drugi sedež pa na [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Poseben pokrovitelj reda je bil [[Maksimilijan I. Habsburški|cesar Maksimilijan I]]. Domneva se, da je bil red svetega Jurija preko cesarja Friedricha III. povezan z drugim predhodnim redom, leta 1409 v [[Šopron|Šopronu]] ustanovljeno [[Avstrijska zmajska družba|Avstrijsko zmajsko družbo]], ki je bila neposredno povezana z [[Zmajev viteški red|Zmajevim viteškim redom]] ogrskega kralja in svetorimskega cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Suverenost [[Red svetega Jurija (Habsburg)|Reda svetega Jurija]] oziroma Jurjevske viteške bratovščine, ki jo je prav tako ustanovil cesar Maksimilijan I., je ostala pri [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-lotarinški]] hiši. Cesar Maksimilijan I. je svojo povezanost z redom skušal politično izrabljati. Tako je 15. novembra 1494 pozval vse krščanske kralje in kneze ter vse krščanstvo, naj se pridružijo bratovščini in podprejo protiturški pohod, ki naj bi se odvil naslednje leto, vendar ni bilo velikega zanimanja. Vitezom, ki bi sodelovali v tem pohodu, je obljubil privilegij [[Krona (heraldika)|krone]] v svojem grbu s čimer bi si ustvarili status »kronanega viteza«.<ref>Manfred Hollegger "Maximilian I." (2005), p 150.</ref> === 20. stoletje === [[Slika:Emperor_karl_of_austria-hungary_1917.png|sličica| [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]], avstrijski cesar, kralj Ogrske (kot Karel IV) in Češke.|levo]] Leta 1923 so častniki centralnih sil, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ki so bili med prvo svetovno vojno zavezniki, ustanovili društvo. Usmeritev je bila monarhistična in je sledila tradiciji Svetega rimskega cesarstva. Leta 1926 je bila na reorganizacijski konvenciji v Hannovru vključena tradicija nekdanjega limburškega hišnega reda, zlasti sklicevanje na štiri luksemburške cesarje in njihove začetnice v insignijah. Statut so leta 1927 revidirali, da bi ga poglobili, in red je dobil ime "Stari viteški red sv. Jurija, imenovan Red štirih rimskih cesarjev", z balami Wendlanda, Spodnje Saške, Porenja-Vestfalije, južne Nemčije in Avstro-Ogrske. Izraz prenove reda v duhu je bila adaptacija sv. Jurija v red. Mesto velikega mojstra je ostalo prazno, upravo reda je prevzel guverner.<ref>[https://www.georgsorden.at/en/history/ History of the Order of St. George]</ref> [[Slika:Otto, Crown Prince of Austria-Hungary.jpg|sličica|Prestolonaslednik [[Otto von Habsburg|Oton Habsburško-Lotarinški (Otto von Habsburg)]] leta 1933]] Leta 1935 je bil sedež zaradi političnih razmer v nemškem rajhu prestavljen v [[Salzburg]], od koder se je zavzemal proti [[Nacionalsocializem|nacionalsocializmu]], za [[Srednja Evropa|srednjo Evropo]], neodvisno od [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] in za ponovno vzpostavitev hiše Habsburžanov. Leta 1938, po [[Anschluss|priključitvi Avstrije]], so [[Nacionalsocializem|nacisti]] iz političnih razlogov red prepovedali in razpustili.<ref>Johannes Krejci "Aus der Geschichte des Alten Ordens vom St. Georg.", Wien 2002.</ref> Mnogi, ki so se zavzemali za obnovo Habsburžanov v času nacizma, so bili ubiti, odpeljani v koncentracijska taborišča ali pa preganjani s strani [[Gestapo|Gestapa]]. [[Maximilian, vojvoda Hohenberški|Hohenberškega vojvodo Maximilijana]], ki je v številnih zadevah zastopal izgnanega [[Otto von Habsburg|Otta von Habsburga]], so nacionalsocialisti leta 1938 odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijsko taborišče Dachau.]]<ref>Richard Bassett "For God and Kaiser: The Imperial Austrian Army, 1619-1918" 2015, p 537.</ref><ref>Frank Millard "The Palace and the Bunker: Royal Resistance to Hitler" 2011.</ref> Mnogi izmed odporniških borcev, kot je bil Heinrich Maier, ki je zaveznikom uspešno posredoval proizvodna mesta in načrte za rakete V-2, tanke Tiger in letala, ali Karl Burian, ki je načrtoval razstrelitev sedeža Gestapa na Dunaju, so bili hudo mučeni in usmrčeni.<ref>Elisabeth Boeckl-Klamper, Thomas Mang, Wolfgang Neugebauer "Gestapo-Leitstelle Wien 1938–1945." Vienna 2018, p 299–305.</ref><ref>Hans Schafranek "Widerstand und Verrat: Gestapospitzel im antifaschistischen Untergrund." Vienna 2017, p 161–248.</ref><ref>Peter Broucek "Die österreichische Identität im Widerstand 1938–1945" (2008), p 163.</ref> Habsburška hiša je bila zgodnja zagovornica evropskega povezovanja in oster nasprotnik [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]] ter [[Komunizem|komunizma]].<ref>Timothy Snyder "The Red Prince: The Secret Lives of a Habsburg Archduke" (2008); James Longo "Hitler and the Habsburgs: The Fuhrer's Vendetta Against the Austrian Royals" (2018).</ref> V času komunizma so bili nekdanji člani reda in drugi podporniki Habsburžanov preganjani za [[Železna zavesa|železno zaveso]]. Pri padcu slednje je imela Habsburška družina vodilno vlogo. <ref>Wolfgang Mueller "Die sowjetische Besatzung in Österreich 1945-1955 und ihre politische Mission" (German - "The Soviet occupation in Austria 1945-1955 and its political mission"), 2005, p 24.</ref><ref>Otmar Lahodynsky: Paneuropäisches Picknick: Die Generalprobe für den Mauerfall (Pan-European picnic: the dress rehearsal for the fall of the Berlin Wall - German), in: Profil 9 August 2014; Thomas Roser: DDR-Massenflucht: Ein Picknick hebt die Welt aus den Angeln (German - Mass exodus of the GDR: A picnic clears the world) in: Die Presse 16 August 2018.</ref> [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in ostali pripadniki komunizma ter socializma so bili strogo protihabsburški. === 21. stoletje === 18. januarja 2008 so v Münchnu v imenu [[Otto von Habsburg|nadvojvode Otta]] in njegovega sina [[Karl von Habsburg|nadvojvode Karla]] proslavili ustanovitev evropskega reda sv. Jurija in izvolili prvi kapitelj reda. V samostanu je 30. aprila 2011 nadvojvoda [[Karl von Habsburg]] potrdil '''red sv. Jurija – evropski red hiše Habsburg-Lothringen''' kot red [[Habsburžani|Habsburške hiše]]. Na podlagi večstoletnega habsburškega gesla "Viribus Unitis" bi tako morali ljudje in narodi [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] zdaj skupaj skrbeti za svoje interese. V okviru reda naj bi se krepile in širile zgodovinske povezave in posledično izboljšalo delovanje združene Evrope. Red kot svojo nalogo vidi priznavanje in ohranjanje skupne kulturne, znanstvene in medčloveške dediščine Srednje Evrope<ref>Regarding the Habsburg tradition in this regard: Moritz Csaky "Pluralité culturelle et identité: Criteres d´ une auto-reconnaissance transnationale sous la Monarchie des Habsbourg" Les Temps Modernes 48:550 (1992), p 154.</ref> za vzor pa služi tolerantni habsburški pristop do nacionalne raznolikosti ljudstev Srednje Evrope.<ref>Paul Miller-Melamed and Claire Morelon "What the Hapsburg Empire Got Right" in New York Times, 10 September 2019.</ref><ref>Johannes Feichtinger, Gary B. Cohen "Understanding multiculturalism: The Habsburg central European experience" (2014).</ref><ref>William M. Johnston, "The Political and Cultural Background of Vienna 1900: A Golden Age of Cultural Exchange" (Melbourne 2011).</ref> [[Slika:Unterzeichnung des Blue-Shield-Memorandums, Vienna - March 2017 (14) (cropped).jpg|levo|sličica|Nadvojvoda Karel Habsburško-Lotarinški (Karl von Habsburg), trenutni veliki mojster reda sv. Jurija]] Člani reda prihajajo tudi iz držav, kjer so živele veje Habsburžanov in niso v srednji Evropi, na primer [[Italija]], [[Švica]], [[Španija]], [[Francija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Beneluks]] ter [[Orient]]. V skladu s tem je red tesno povezan z Avstrijskim romarskim hospicem Svete družine v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], ki ga je cesar Franc Jožef I. daroval za vse prebivalce habsburške monarhije.<ref>[https://www.austrianhospice.com/ Austrian Pilgrim Hospice to the Holy Family in Jerusalem]</ref> Prokurator reda Vinzenz Stimpfl-Abele se ob razmisleku pomenu reda in [[Vitez|vitezov]] v 21. stoletju ozre k [[Bernard iz Clairvauxa|Bernhardu von Clairvauxu]], po eni strani v njihovi samopodobi elitistične krščanske zaščitne sile in po drugi strani v prizadevanju za izpolnjevanje družbenih nalog. Po Stimpfl-Abelejevem mnenju to danes za viteza pomeni tudi izpovedovanje krščanskih vrednot z odprtim vizirjem, se zavedati zgodovine in njenih naukov, ohranjati tradicijo in še posebej dejavno uvajati spremembe v boju proti bedi. Po njegovi definiciji so danes vrednote meč, odločnost pa ščit sodobnega viteza.<ref>Vinzenz Stimpfl-Abele „Ritter heute – ein Anachronismus? </ref> Škof Klaus Küng je ob investituriji v [[Budimpešta|Budimpešti]] o potrebni moralni drži viteza svetega Jurija danes dejal, da „ko gre za vrednote, ki so velikega pomena za človekov razvoj, se je zanje potrebno pogumno zavzeti. Katere vrednote? - Navsezadnje so to krščanske vrednote.“ To pa tudi pomeni, da je red v habsburški tradiciji posebej posvečen miroljubnemu ravnovesju med religijami in medkulturnemu stiku med [[Krščanstvo|krščanstvom]], [[Judovstvo|judovstvom]]<ref>The House of Habsburg already vehemently opposed anti-Semitism in the 19th century. </ref> in [[Islam|islamom]].<ref>As early as 1912 (- through the annexation of Bosnia and Herzegovina under state law in 1908, 600,000 Muslims belonged to the k.u.k. Monarchy) was the guarantee of free and public religious practice of the Muslims regulated in the Habsburg monarchy. </ref><ref>On Habsburg and the diversity of religions: Pieter M. Judson "The Habsburg Empire. A New History" (Harvard 2016).</ref> Poleg lokalnih srečanj ima red velike dogodke po krajih kot so [[Dunaj]], [[Budimpešta]], [[Praga]], [[Zagreb]], [[Ljubljana]], [[Trst]], [[Milano]], [[London]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]], [[Salzburg]] in [[Tirolska]]. Na številnih prireditvah igra glasbena skupina [[K.u.k. Regimentskapelle IR4]]. Po domači spletni strani so člani reda pogosto znane osebnosti, pa tudi ljudje, kot je Ulrich W. Lipp, dolgoletni habsburški cesarski svetovalec, herald in ceremonialni mojster,<ref>"Der Mann, der für Otto Habsburg an der Pforte klopfen wird" In: Die Presse, 15.07.2011.</ref><ref>[https://www.wienerzeitung.at/nachrichten/politik/oesterreich/383073-Letztes-Geleit-fuer-letzten-Kaiser-Sohn.html Letztes Geleit für letzten Kaiser-Sohn]</ref> politična pomočnica Otta von Habsburga Eva Demmerle<ref>{{Navedi splet |url=https://www.budapester.hu/geschichte/europaeische-zukunft-im-geiste-von-otto-von-habsburg/ |title=Eine europaeische Zukunft im Geiste von Otto von Habsburg |access-date=2024-03-16 |archive-date=2024-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240418131410/https://www.budapester.hu/geschichte/europaeische-zukunft-im-geiste-von-otto-von-habsburg/ |url-status=dead }}</ref> in Alexander Pachta-Reyhofen, kanclerka [[Red zlatega runa|Reda zlatega runa]].<ref>[https://www.georgsorden.at/struktur/die-ordensregierung/?L=0 Homepage of the "St. Georgs-Orden - Ein europäischer Orden des Hauses Habsburg-Lothringen"]</ref> Sprejem, ki poteka s priznanji, je bil in je poseben privilegij in velika čast.<ref>[https://www.nachrichten.at/nachrichten/fotogalerien/cme173414,1254131 Investitur des St. Georgs-Ordens mit Karl Habsburg]</ref><ref>[https://kurier.at/chronik/niederoesterreich/st-poelten-st-georgs-orden-feierte-im-dom/64.775.862 St. George's Order celebrated in the cathedral A mysterious ceremony caused astonishment. ]</ref><ref>See also: "Norbert Hofers elitärer Ritterorden" In. </ref> == Člani (izbor) == === Vitezi === ''Vir'' <ref>{{Navedi splet|title=Honorary Knights|url=https://www.georgsorden.at/en/honorary-knights/|website=georgsorden.at|accessdate=10 September 2021}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>  {{div col|colwidth=18em}} *{{flagicon|NLD}} [[Jan Peter Balkenende]] *{{flagicon|AUT}} [[Erhard Busek]] *{{flagicon|ITA}} [[Luis Durnwalder]] *{{flagicon|AUT}} [[Werner Fasslabend]] *{{flagicon|ITA}} [[Massimiliano Fedriga]] *{{flagicon|AUT}} [[Norbert Hofer]] *{{flagicon|SLO}} [[Aleksander Hribovšek]] *{{flagicon|MKD}} [[Gjorge Ivanov]] *{{flagicon|AUT}} [[Karlheinz Kopf]] *{{flagicon|GBR}} [[David Mackintosh (politician)|David Mackintosh]] *{{flagicon|ITA}} [[Roberto Maroni]] *{{flagicon|AUT}} [[Siegfried Nagl]] *{{flagicon|AUT}} [[Harald Ofner]] *{{flagicon|BUL}} [[Rosen Plevneliev]] *{{flagicon|AUT}} [[Erwin Pröll]] *{{flagicon|AUT}} [[Josef Pühringer]] *{{flagicon|GBR}} [[George Robertson, Baron Robertson of Port Ellen|Lord Robertson of Port Ellen]] *{{flagicon|SVK}} [[Ľubomír Roman]] *{{flagicon|ITA}} [[Luigi Roth]] *{{flagicon|AUT}} [[Franz Schausberger]] *{{flagicon|GER}} [[Peter Schmitz]] *{{flagicon|HUN}} [[Zsolt Semjén]] *{{flagicon|AUT}} [[Herwig van Staa]] *{{flagicon|GBR}} [[David Steel|Lord Steel of Aikwood]] *{{flagicon|AUT}} [[Thomas Stelzer (born 1967)|Thomas Stelzer]] *{{flagicon|CRO}} [[Bojan Šober]] *{{flagicon|SLO}} [[Ludvik Toplak]] *{{flagicon|GBR}} [[Alan Watson, Baron Watson of Richmond|Lord Watson of Richmond]] {{div col end}} === Dame === ''Vir'' <ref>{{Navedi splet|title=Honorary Dames in alphabetic order|url=https://www.georgsorden.at/en/honorary-dames/|website=georgsorden.at|accessdate=10 September 2021}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * {{Ikona zastave|AUT}} [[vojvodinja Eilika Oldenburška|Archduchess Eilika]] * {{Ikona zastave|AUT}} [[Beatrix Karl]] * {{Ikona zastave|HUN}} [[Mária Schmidt]] * {{Ikona zastave|AUT}} [[Ursula Stenzel]] * {{Ikona zastave|SLO}} [[Verica Trstenjak]] == Glej tudi == * [[Vojaški red Marije Terezije]] * [[Vojaški red|Vojaški red (verska družba)]] * [[Avstrijski cesarski red Leopolda]] * [[Red Franca Jožefa]] * [[Red železne krone]] * [[Viteški red]] * [[Plemstvo]] == Sklici == <references responsive="" /> == Zunanje povezave == * [https://www.karlvonhabsburg.at/organisationen/sankt-georgs-orden/ Zgodovina nekdanjega nacionalnega in sedanjega pooblaščenega dinastičnega reda] * [https://www.georgsorden.at/ Uradna spletna stran] * [https://www.evropskiredsvetegajurija.si/ Uradna slovenska spletna stran] * [https://www.facebook.com/georgsorden Facebook stran]{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vitezi]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] [[Kategorija:Sveto rimsko cesarstvo]] [[Kategorija:Avstrijsko cesarstvo]] [[Kategorija:Redi]] [[Kategorija:Redi Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Nemško odporniško gibanje druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Red sv. Jurija (Habsburško-Lotarinški)]] 1qcx28yhxoy5pr3oqm5ckid5v52pcdq Oton I. Ortenburški 0 554451 6747254 6156665 2026-09-06T07:56:51Z JozefD 5744 /* Življenje */ 6747254 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Oton I. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1098–1147 | predecessor = [[Adalbert I. Ortenburški|Adalbert I.]] | successor = [[Henrik I. Ortenburški|Henrik I.]] | spouse = {{marriage|[[Turjaški|Neža Turjaška]]|1097}} | house = [[Ortenburžani|Ortenburški grofje]] | father = [[Adalbert I. Ortenburški]] | mother = Berta iz Dießena [[Andeški|Andeška grofica]] }} [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] [[Slika:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Ruševine Pustega gradu ali Lipniškega gradu pri Begunju]] '''Oton I.''' Ortenburški (* ~1078 † 1147) je izhajal iz družine [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]], ki so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki je izhajala iz [[Lurnska grofija|lurnske grofije]], katere del je bilo tudi posestvo in [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. == Življenje == Otonov oče lurnski grof Adalbert, vicedom (nem.: Viztum) brižinskih/freisinških škofov v Lurnu, je pričel zgodovina rodbine s poroko z Berto iz [[Diessen]]a ([[Bavarska]]) [[Andeški|Andeško grofico]] leta 1070. Grad Ortenburg je Otonov oče verjetno začel graditi okoli leta 1090. Gradnjo gradu je leta 1140 dokončal sin Oton, ki se kot priča prvič pojavi leta 1118 v listini Šentpavelskega samostana kot "Otto de Ortenburch". Med letoma 1124 in 1147 je v listinah večkrat omenjen Ortenburški grof Oton I. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof [[Ulrik II. Weimar-Orlamünde|Ulrik II.]] iz rodu [[Weimar]]-Orlamünde grofu Otonu svojemu vazalu podaril svojo [[alod]]ialno posest na južni strani [[Karavanke|Karavank]] in gornji Savski dolini, ob posesti Briksenskih škofov s centrom na Bledu. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz kasneje zgrajenih dveh gradov: z [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]] in [[Lipniški grad|Lipniškega gradu]] ({{jezik-de|Waldenberg}}) pri [[Radovljica|Radovljici]]. Ko so Lurnski grofje leta 1135 izumrli, je območje od Špitala navzdol po reki Dravi in gorske doline na levi strani Drave dedoval grof Oton I. Ortenburški in območje je postalo del neodvisne grofije Ortenburg oziroma Ortenburžanov. == Družina in potomci == Oton je imel mlajšega brata Ulrika (Ulrik I. Ortenburški), ki se je podal v duhovniški poklic in bil oglejski naddiakon. Otonova žena je bila grofica [[Turjaški|Neža Turjaška]], hči grofa . V zakonu sta imela tri sinove in hčerko: * [[Henrik I. Ortenburški|Henrik I. ]] grof Ortenburški (* ~1120 † 1192), ∞ Rihca grofica Hohenburg * [[Oton II. Ortenburški|Oton II.]] »Božja milost«, grof Ortenburški (* ~1138 † ~1197) ∞ Brigida [[Vovbrški|Vovbrška]] * [[Herman Ortenburški|Herman I.]] grof Ortenburški (* ~1136; † 1200), [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški naddiakon * Gertruda Ortenburška, * ~1134 † 1199, nuna, opatinja samostana [[Šentjurij ob Dolgem jezeru]] na Koroškem {{s-start}} {{s-hou|[[Ortenburžani|Ortenburški grofje]]||ok. 1078||1147 }} {{succession box |before = [[Adalbert I. Ortenburški]] |title = Ortenburški grof |after = [[Henrik I. Ortenburški|Henrik I.]] |years= 1098 – 1147 }} {{s-end}} == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] [[Kategorija:Ortenburžani]] f0oghsn05lo4ukl7cyowgobfrx3zodm Oton II. Ortenburški 0 554507 6747192 6157152 2026-09-05T19:59:13Z JozefD 5744 /* Družina in potomci */ 6747192 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Oton II. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1152– ok. 1197 | predecessor = [[Henrik I. Ortenburški|Henrik I.]] | successor = [[Henrik II. Ortenburški|Henrik II.]] | spouse = {{marriage|Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]]|1160}} | house = [[Ortenburžani|Ortenburški grofje]] | father = [[Oton I. Ortenburški]] | mother = [[Turjaški|Neža Turjaška]] }} [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] [[Slika:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Ruševine Pustega gradu ali Lipniškega gradu pri Begunju]] '''Oton II.''' Ortenburški (* ~1122 † 1197) je bil grof, ki je izhajal iz družine [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]], ki so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki si je kot matični grad postavila [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. Bil je drugi mlajši sin grofa [[Oton I. Ortenburški|Otona I.]] in Neže [[Turjaški|Turjaške]]. == Življenje == Grof Oton II. Ortenburški je bil drugi sin grofa [[Oton I. Ortenburški|Otona I.]], ki je bil ob smrti očeta še nepolnoleten mladenič. Mladi Oton II. se kot priča prvič pojavi v listini iz leta 1152, ki jo je izdal salzburški nadškof Eberhard ob prisotnosti koroškega vojvode Henrika. Nato se kot priča v listinah navaja med leti 1161 in 1166. Nato za celih 20 let izgine iz listin izdanih na Koroškem, kar da sklepati, da se je verjetno odselil na Kranjsko, saj se parkrat pojavlja v listinah Oglejskega patriarha ali Goriških grofov ali celo Briksenškega škofa, ki je imel posest na Gorenjskem s centrom na Bledu. V tem času je prišlo tudi do spora z bratom Henrikom. Valvasor poroča, da naj bi bil v sporu in vojni s stricem Pilgrimom III. Turjaškim zaradi posesti, ki jo je dobila mati, Turjačanka, kot doto ob poroki (jutrnjo). Valvasor štiristo let kasneje piše, da naj bi bil v tej vojni porušen Turjaški rodbinski [[grad Turjak (stari grad)]], grof Oton pa je nedaleč od njega zgradil manjši grad in ga poimenoval po svojem imenu [[grad Ottenstein]]. Leta 1191 sta Oton II. Ortenburški in njegov mlajši brat [[Herman Ortenburški|Herman I.]], ki je bil koroški naddiakon in [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]] na svojem posestvu zgradila kapelo in bolnišnico za blagor svojih duš ter kapelo opremila s svojo posestjo za podporo ubogim. Salzburški nadškof Adalbert je potrdil to ustanovitev, narejeno v njegovi škofiji, osvobodil kapelo izpod duhovne jurisdikcije matične cerkve, dovolil, da se tam pokopavajo tako ustanovitelji kot njihovi potomci kakor tudi vsi, ki se kažejo dobrohotni do kapele, in imenoval grofa Otona II. in njegovi potomci za dednega odvetnika (Vogta ali Advocatos) kapele in špitala. Oton II. in Herman Ortenburška sta torej leta 1191 postala ustanovitelja kraja [[Špital ob Dravi]]. Otonov brat Henrik I. je umrl verjetno leta 1192 brez sinov, zato je družinske posesti prevzel Oton. Henrik je pri [[Stražišče, Kranj|Stražišču]] postavil [[grad Wartenburg]] ali grad "Stražišče", in zato so Ortenburški prišli v spor z Brižinskimi škofi, ki so hoteli spor in nevarnost rešiti z nakupom gradu Wartenburg (Stražišče). Brižinski škof Oton naj bi v devetdesetih letih 12. stoletja (natančnejši čas ni znan) grad odkupil in ga zaradi varnosti dal podreti. Oton II. Ortenburški se je leta 1197 podal na [[Križarske vojne|križarski pohod v Palestino]] od koder se po vsej verjetnosti ni nikoli več vrnil. Zato se je prodaja Wartenberga lahko zgodila v času med Henrikovo in Otonovo smrtjo. == Družina in potomci == Oton je imel dva brata: starejšega Henrika (Henrik I. Ortenburški), ki je gospodaril na koroških družinskih posestih iz gradu [[grad Ortenburg|Ortenburg]]; in mlajšega Hermana, ki se je posvetil duhovniškemu poklicu in bil [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški naddiakon. Njihova mati je bila grofica [[Turjaški|Neža Turjaška]], ki je v družino prinesla alodialno posest pri Ribnici. Otonova žena je bila Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]], hčerka grofa Viljema II. Vovbrškega. V zakonu sta imela tri sinove in hčerko: * Henrik II. Ortenburški, * ~1178 † 1240 * [[Herman II. Ortenburški|Herman II.]], * ~1180 † 19. 5. 1256, ∞ 1) Elizabeta [[Vovbržani|Vovbrška]] 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime * [[Ulrik Ortenburški|Ulrik II.]], * ~1185 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 – 1253 * Oton III. Ortenburški, * ~1190 † 1243/44 * Gertruda Ortenburška, opatinja v samostanu sv. Jurija * ~1174 † 1199 {{s-start}} {{s-hou|[[Ortenburžani|Ortenburški grofje]]||ok. 1122||1197 }} {{succession box |before = [[Henrik I. Ortenburški]] |title = Ortenburški grof |after = [[Henrik II. Ortenburški|Henrik II.]] |years= 1152 – 1197 }} {{s-end}} == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] [[Kategorija:Ortenburžani|Oton II.]] c2m54bg1z3ydxd4lypl5fuo0xtt8lpj 6747193 6747192 2026-09-05T20:00:45Z JozefD 5744 /* Družina in potomci */ 6747193 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Oton II. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1152– ok. 1197 | predecessor = [[Henrik I. Ortenburški|Henrik I.]] | successor = [[Henrik II. Ortenburški|Henrik II.]] | spouse = {{marriage|Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]]|1160}} | house = [[Ortenburžani|Ortenburški grofje]] | father = [[Oton I. Ortenburški]] | mother = [[Turjaški|Neža Turjaška]] }} [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] [[Slika:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Ruševine Pustega gradu ali Lipniškega gradu pri Begunju]] '''Oton II.''' Ortenburški (* ~1122 † 1197) je bil grof, ki je izhajal iz družine [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]], ki so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki si je kot matični grad postavila [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. Bil je drugi mlajši sin grofa [[Oton I. Ortenburški|Otona I.]] in Neže [[Turjaški|Turjaške]]. == Življenje == Grof Oton II. Ortenburški je bil drugi sin grofa [[Oton I. Ortenburški|Otona I.]], ki je bil ob smrti očeta še nepolnoleten mladenič. Mladi Oton II. se kot priča prvič pojavi v listini iz leta 1152, ki jo je izdal salzburški nadškof Eberhard ob prisotnosti koroškega vojvode Henrika. Nato se kot priča v listinah navaja med leti 1161 in 1166. Nato za celih 20 let izgine iz listin izdanih na Koroškem, kar da sklepati, da se je verjetno odselil na Kranjsko, saj se parkrat pojavlja v listinah Oglejskega patriarha ali Goriških grofov ali celo Briksenškega škofa, ki je imel posest na Gorenjskem s centrom na Bledu. V tem času je prišlo tudi do spora z bratom Henrikom. Valvasor poroča, da naj bi bil v sporu in vojni s stricem Pilgrimom III. Turjaškim zaradi posesti, ki jo je dobila mati, Turjačanka, kot doto ob poroki (jutrnjo). Valvasor štiristo let kasneje piše, da naj bi bil v tej vojni porušen Turjaški rodbinski [[grad Turjak (stari grad)]], grof Oton pa je nedaleč od njega zgradil manjši grad in ga poimenoval po svojem imenu [[grad Ottenstein]]. Leta 1191 sta Oton II. Ortenburški in njegov mlajši brat [[Herman Ortenburški|Herman I.]], ki je bil koroški naddiakon in [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]] na svojem posestvu zgradila kapelo in bolnišnico za blagor svojih duš ter kapelo opremila s svojo posestjo za podporo ubogim. Salzburški nadškof Adalbert je potrdil to ustanovitev, narejeno v njegovi škofiji, osvobodil kapelo izpod duhovne jurisdikcije matične cerkve, dovolil, da se tam pokopavajo tako ustanovitelji kot njihovi potomci kakor tudi vsi, ki se kažejo dobrohotni do kapele, in imenoval grofa Otona II. in njegovi potomci za dednega odvetnika (Vogta ali Advocatos) kapele in špitala. Oton II. in Herman Ortenburška sta torej leta 1191 postala ustanovitelja kraja [[Špital ob Dravi]]. Otonov brat Henrik I. je umrl verjetno leta 1192 brez sinov, zato je družinske posesti prevzel Oton. Henrik je pri [[Stražišče, Kranj|Stražišču]] postavil [[grad Wartenburg]] ali grad "Stražišče", in zato so Ortenburški prišli v spor z Brižinskimi škofi, ki so hoteli spor in nevarnost rešiti z nakupom gradu Wartenburg (Stražišče). Brižinski škof Oton naj bi v devetdesetih letih 12. stoletja (natančnejši čas ni znan) grad odkupil in ga zaradi varnosti dal podreti. Oton II. Ortenburški se je leta 1197 podal na [[Križarske vojne|križarski pohod v Palestino]] od koder se po vsej verjetnosti ni nikoli več vrnil. Zato se je prodaja Wartenberga lahko zgodila v času med Henrikovo in Otonovo smrtjo. == Družina in potomci == Oton je imel dva brata: starejšega Henrika (Henrik I. Ortenburški), ki je gospodaril na koroških družinskih posestih iz gradu [[grad Ortenburg|Ortenburg]]; in mlajšega Hermana, ki se je posvetil duhovniškemu poklicu in bil [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški naddiakon. Njihova mati je bila grofica [[Turjaški|Neža Turjaška]], ki je v družino prinesla alodialno posest pri Ribnici. Otonova žena je bila Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]], hčerka grofa Viljema II. Vovbrškega. V zakonu sta imela tri sinove in hčerko: * Henrik II. Ortenburški, * ~1178 † 1240 * [[Herman II. Ortenburški|Herman II.]], * ~1180 † 19. 5. 1256, ∞ 1) Elizabeta [[Vovbržani|Vovbrška]] 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime * [[Ulrik Ortenburški|Ulrik II.]], * ~1185 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 – 1253 * Oton III. Ortenburški, * ~1190 † 1243/44 {{s-start}} {{s-hou|[[Ortenburžani|Ortenburški grofje]]||ok. 1122||1197 }} {{succession box |before = [[Henrik I. Ortenburški]] |title = Ortenburški grof |after = [[Henrik II. Ortenburški|Henrik II.]] |years= 1152 – 1197 }} {{s-end}} == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] [[Kategorija:Ortenburžani|Oton II.]] kyw4qb98wpwtqg605lt17yldo6yq8jp 6747219 6747193 2026-09-06T05:05:38Z JozefD 5744 6747219 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Oton II. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1152– ok. 1197 | predecessor = [[Henrik I. Ortenburški|Henrik I.]] | successor = [[Herman II. Ortenburški|Herman II.]] | spouse = {{marriage|Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]]|1160}} | house = [[Ortenburžani|Ortenburški grofje]] | father = [[Oton I. Ortenburški]] | mother = [[Turjaški|Neža Turjaška]] }} [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] [[Slika:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Ruševine Pustega gradu ali Lipniškega gradu pri Begunju]] '''Oton II.''' Ortenburški (* ~1122 † 1197) je bil grof, ki je izhajal iz družine [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]], ki so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki si je kot matični grad postavila [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. Bil je drugi mlajši sin grofa [[Oton I. Ortenburški|Otona I.]] in Neže [[Turjaški|Turjaške]]. == Življenje == Grof Oton II. Ortenburški je bil drugi sin grofa [[Oton I. Ortenburški|Otona I.]], ki je bil ob smrti očeta še nepolnoleten mladenič. Mladi Oton II. se kot priča prvič pojavi v listini iz leta 1152, ki jo je izdal salzburški nadškof Eberhard ob prisotnosti koroškega vojvode Henrika. Nato se kot priča v listinah navaja med leti 1161 in 1166. Nato za celih 20 let izgine iz listin izdanih na Koroškem, kar da sklepati, da se je verjetno odselil na Kranjsko, saj se parkrat pojavlja v listinah Oglejskega patriarha ali Goriških grofov ali celo Briksenškega škofa, ki je imel posest na Gorenjskem s centrom na Bledu. V tem času je prišlo tudi do spora z bratom Henrikom. Valvasor poroča, da naj bi bil v sporu in vojni s stricem Pilgrimom III. Turjaškim zaradi posesti, ki jo je dobila mati, Turjačanka, kot doto ob poroki (jutrnjo). Valvasor štiristo let kasneje piše, da naj bi bil v tej vojni porušen Turjaški rodbinski [[grad Turjak (stari grad)]], grof Oton pa je nedaleč od njega zgradil manjši grad in ga poimenoval po svojem imenu [[grad Ottenstein]]. Leta 1191 sta Oton II. Ortenburški in njegov mlajši brat [[Herman Ortenburški|Herman I.]], ki je bil koroški naddiakon in [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]] na svojem posestvu zgradila kapelo in bolnišnico za blagor svojih duš ter kapelo opremila s svojo posestjo za podporo ubogim. Salzburški nadškof Adalbert je potrdil to ustanovitev, narejeno v njegovi škofiji, osvobodil kapelo izpod duhovne jurisdikcije matične cerkve, dovolil, da se tam pokopavajo tako ustanovitelji kot njihovi potomci kakor tudi vsi, ki se kažejo dobrohotni do kapele, in imenoval grofa Otona II. in njegovi potomci za dednega odvetnika (Vogta ali Advocatos) kapele in špitala. Oton II. in Herman Ortenburška sta torej leta 1191 postala ustanovitelja kraja [[Špital ob Dravi]]. Otonov brat Henrik I. je umrl verjetno leta 1192 brez sinov, zato je družinske posesti prevzel Oton. Henrik je pri [[Stražišče, Kranj|Stražišču]] postavil [[grad Wartenburg]] ali grad "Stražišče", in zato so Ortenburški prišli v spor z Brižinskimi škofi, ki so hoteli spor in nevarnost rešiti z nakupom gradu Wartenburg (Stražišče). Brižinski škof Oton naj bi v devetdesetih letih 12. stoletja (natančnejši čas ni znan) grad odkupil in ga zaradi varnosti dal podreti. Oton II. Ortenburški se je leta 1197 podal na [[Križarske vojne|križarski pohod v Palestino]] od koder se po vsej verjetnosti ni nikoli več vrnil. Zato se je prodaja Wartenberga lahko zgodila v času med Henrikovo in Otonovo smrtjo. == Družina in potomci == Oton je imel dva brata: starejšega Henrika (Henrik I. Ortenburški), ki je gospodaril na koroških družinskih posestih iz gradu [[grad Ortenburg|Ortenburg]]; in mlajšega Hermana, ki se je posvetil duhovniškemu poklicu in bil [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški naddiakon. Njihova mati je bila grofica [[Turjaški|Neža Turjaška]], ki je v družino prinesla alodialno posest pri Ribnici. Otonova žena je bila Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]], hčerka grofa Viljema II. Vovbrškega. V zakonu sta imela tri sinove in hčerko: * Henrik II. Ortenburški, * ~1178 † 1240 * [[Herman II. Ortenburški|Herman II.]], * ~1180 † 19. 5. 1256, ∞ 1) Elizabeta [[Vovbržani|Vovbrška]] 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime * [[Ulrik Ortenburški|Ulrik II.]], * ~1185 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 – 1253 * Oton III. Ortenburški, * ~1190 † 1243/44 {{s-start}} {{s-hou|[[Ortenburžani|Ortenburški grofje]]||ok. 1122||1197 }} {{succession box |before = [[Henrik I. Ortenburški]] |title = Ortenburški grof |after = [[Henrik II. Ortenburški|Henrik II.]] |years= 1152 – 1197 }} {{s-end}} == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] [[Kategorija:Ortenburžani|Oton II.]] 8p3wc2ggfi6vvbp1km42s4d1ppnfae7 Belgorodska ljudska republika 0 558271 6747269 6731361 2026-09-06T09:07:09Z ~2026-48327-62 265366 fejk 6747269 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}} (drugič)|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] [[Slika:Flag_of_the_fictional_"Belgorod_People's_Republic".svg|sličica| Zastava BLR|264x264_pik]] '''Belgorodska ljudska republika,''' tudi '''Bilgorodska ljudska republika''' (po ukrajinskem imenu mesta), skrajšano '''BLR''' ({{Jezik-ru|Белгородская Народная Республика}}) — [[Ukrajina|ukrajinski]] internetni meme, ki je nastal 1. aprila 2022 med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] po eksplozijah v okolici [[Belgorod|Belgoroda]]. == Etimologija == Ime »Belgorodska ljudska republika« izhaja iz imen samooklicanih »ljudskih republik« [[Donecka ljudska republika|Donecka]] (DLR) in [[Luganska ljudska republika|Luganska]] (LLR) - [[Separatizem|separatistični]] kvazidržavni entiteti v [[Ukrajina|Ukrajini]], ustvarjeni s podporo [[Rusija|Rusije]]. Na ukrajinskih družbenih omrežjih so se pojavile šale, kjer BLR predstavlja satiro o [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojni v Donbasu]], ki je privedla do razglasitve »DLR« in »LLR«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-advances-bakhmuts-flanks-entrap-russians-2023-05-22/|title=Russia says it's battling cross-border raids; nothing to do with us, says Ukraine|first=Pavel|last=Polityuk|publisher=[[Reuters]]|date=2023-05-22}}</ref><ref>{{Navedi novice|title="Боже, бомбі Бєлгород": мережа вибухнула мемами через події в "БНР"|url=https://www.unian.ua/society/novini-byelgorod-reakciya-ukrajinciv-v-socmerezhah-na-podiji-v-bnr-12265914.html|accessdate=2023-05-22|date=2023-05-22}}</ref> == Zgodovina == Ukrajinski bloger in aktivist [[Sergij Sternenko]] je prvič omenil Belgorodsko ljudsko republiko, ko je 1. aprila 2022 na svojem [[Telegram (programje)|Telegram]] kanalu objavil posnetke zaslona članka, v katerem je pisalo, naj se prebivalci Belgoroda zberejo na referendumu o »samoodločitvi Belgorodske ljudske republike«, ki naj bi se zgodil 3. aprila 2022. Pojavil se je tudi članek o »volitvah« predsednika BLR, za mesto katerega so kandidirali Sergij Sternenko, Sergij Stepanenko in Timofej Vjakin (priimek »Stepanenko« je nastal kot posledica napačnega branja priimka »Sternenko«, »Timofij Vjakin« pa kot rezultat fotomontaže na kateri je bil upodobljen Sternenko v vojaški uniformi ob znaku za Belgorod, eden od prebivalcev mesta pa je Sergija »prepoznal« kot »Timofija Vjakina« in trdil, da je fotografija bila posneta leta 2016).<ref>{{Navedi splet|title=STERNENKO|url=https://t.me/ssternenko/4537?single|accessdate=2022-04-01|website=Telegram}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://hodyna.com/bilgorodska-narodna-respublika-bnr-chim-zapamyatalosya-1-kvitnya-2022-roku/|title=Білгородська Народна Республіка (БНР) – чим запам’яталося 1 квітня 2022 року|accessdate=2022-08-15|website=Година|archive-date=2022-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220828211749/https://hodyna.com/bilgorodska-narodna-respublika-bnr-chim-zapamyatalosya-1-kvitnya-2022-roku/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/sternenko/status/1509265214071574534|title=Я тімофєй вякін|accessdate=2022-03-30|website=Twitter}}</ref> Istega dne se je Oleksij Danilov, sekretar Sveta za nacionalno varnost, med oddajo na nacionalni televiziji pošalil o [[Belgorodska oblast|Belgorodski oblasti]], ki jo je poimenoval Belgorodska ljudska republika.<ref>{{Navedi splet|title="Бєлгородська народна республіка": тролінг Данілова про пожежу на нафтобазі в росії|url=https://unn.ua/news/byelgorodska-narodna-respublika-danilov-pro-pozhezhu-na-naftobazi-v-rosiyi|accessdate=2022-04-01|website=UNN}}</ref> Danilov je 4. maja 2022 v televizijskem intervjuju izjavil, da obstaja možnost vojaških operacij na ozemlju Rusije, a za uresničitev takšnega scenarija mora ustrezati več dejavnikov, ter dodal, da ne izključuje, da bodo na ozemlju Rusije nastale tudi »ljudske republike« kot so Belgorodska ljudska republika, Kurska ljudska republika in Brjanska ljudska republika.<ref>{{Navedi splet|title=Може, з'явиться Бєлгородська народна республіка чи ще є якась, – Данілов|url=https://24tv.ua/mozhe-zyavitsya-byelgorodska-narodna-respublika-shhe-ye-yakas_n1971405|accessdate=2022-05-04|website=24 Канал}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Данілов про війну з Росією: може, там з'являться Бєлгородська, Курська, Брянська народні республіки|url=https://war.obozrevatel.com/ukr/danilov-pro-vijnu-z-rosieyu-mozhe-tam-zyavlyatsya-belgorodska-kurska-bryanska-narodni-respubliki.htm|accessdate=2022-05-04|website=OBOZREVATEL}}</ref> 15. maja 2022 so se v Belgorodu začeli širiti pozivi k ustanovitvi Belgorodske ljudske republike, na katerih je pisalo »Legija svoboda Rusije je že začela svoje delo« ({{Jezik-ru|Легион «Свобода России» уже начал свою работу}}). Legija svoboda Rusije je ruska protivladna vojaška organizacija. Kasneje je legija zanikala vpletenost v širjenje letakov in okrivila FSB, ki naj bi letake širila po navodilih ruske vlade, da bi diskreditirala legijo in jih obtožila separatizma.<ref>{{Navedi splet|title=У Бєлгороді пропонують повернутися до складу України: що відбувається|url=https://glavred.net/world/v-rf-nastroennye-protiv-putina-rossiyane-hotyat-vernut-belgorod-v-sostav-ukrainy-10372860.html|accessdate=2022-05-15|website=Главред}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Легион «Свобода России»|url=https://t.me/legionoffreedom/221|accessdate=2022-05-15|website=Telegram}}</ref> 22. februarja 2023 so v mestu [[Šebekino]] v Belgorodski ljudski republiki odjeknile eksplozije, ko so granate zadele nakupovalni center in povzročile požar. Na družbenih omrežjih so se pojavile šale, da je to [[Kurska ljudska republika|Kurska ljudska republike]], ki je že večkrat streljala na BLR.<ref>{{Navedi splet|title=Влада Бєлгородської області повідомляє про "атаку": нібито є "прильоти"|url=https://www.rbc.ua/rus/news/vlada-bilgorodskoyi-oblasti-povidomlyae-ataku-1677061269.html|accessdate=2023-02-22|website=РБК-УКРАЇНА}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Сьогодні Курська народна республіка знову обстріляла Білгородську народну республіку. Найбільше досталося Шебекіно|url=http://open.kharkiv.ua/20230222/sjohodni-kursjka-narodna-respublika-znovu-obstriljala-bilhorodsjku-narodnu-respubliku-najbiljshe-dostalosja-shebekino/|accessdate=2023-02-22|website=open.kharkiv.ua|archive-date=2024-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20240216212320/http://open.kharkiv.ua/20230222/sjohodni-kursjka-narodna-respublika-znovu-obstriljala-bilhorodsjku-narodnu-respubliku-najbiljshe-dostalosja-shebekino/|url-status=dead}}</ref> 12. maja 2023 je v [[Varšava|Varšavi]] potekala tiskovna konferenca, na kateri so povzeli rezultate državnega spletnega referenduma o samoodločbi republik Ruske federacije. Glasovanje o neodvisnosti petih regij Rusije: Königsberg ([[Kaliningrad]] in [[Kaliningrajska oblast]]), [[Ingrija]] ([[Sankt Peterburg]] in [[Leningrajska oblast]]), [[Kubanska ljudska republika|Kuban]] ([[Krasnodarski okraj]]), [[Sibirska republika|Sibirija]] in [[Uralska republika|Ural]] je potekalo od 16. do 28. februarja 2023. Referendum je organiziralorganizacijski odbor nacionalnega spletnega referenduma o samoodločbi ruskih republik. Na tiskovni konferenci so napovedali začetek novih referendumov za samoodločbo in neodvisnost še petih regij&nbsp;— Ljudske republike [[Čuvašija]], Karelija, Belgorod, Novgorod in Voronež, ki so potekale od 15. do 30. junija 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Референдум за незалежність: нові регіони Росії вимагають відокремлення|url=https://glavcom.ua/world/world-politics/referendum-za-nezalezhnist-novi-rehioni-rosiji-vimahajut-vidokremlennja-927387.html|accessdate=2023-05-15|website=Главком}}</ref> 22. maja 2023 sta [[ruski prostovoljni korpus]] in [[legija svoboda Rusije]] [[Vpadi v Belgorodsko oblast (2023)|vdrla na ozemlje Belgorodske oblasti]] in poročala o zavzetju vasi Kozinka,<ref>{{Navedi splet|title=Легіон "Свобода Росії" заявив про звільнення прикордонного села на Бєлгородщині та просування в Грайворон|url=https://espreso.tv/diktaturi-kremlya-nastav-chas-poklasti-kray-legion-svoboda-rosii-zayaviv-shcho-povertaetsya-dodomu|website=espreso.tv|accessdate=2023-05-27|language=uk}}</ref> kasneje pa še o zavzetju vasi Gora-Podil in Glotove <ref>{{Navedi novice|title=Pro-Ukrainian fighters launch cross-border tank raid to ‘capture’ Russian villages|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2023/05/22/pro-ukraine-russian-fighters-border-tank-attack/|work=The Telegraph|date=2023-05-22|accessdate=2023-05-31|issn=0307-1235|language=en-GB|first=Joe|last=Barnes|first2=Nataliya|last2=Vasilyeva}}</ref> ter približevanje središču okrožja, mestu Grajvoron.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Belgorod governor reports incursion into region by ‘Ukrainian sabotage and reconnaissance group’|url=https://meduza.io/en/news/2023/05/22/belgorod-governor-reports-incursion-into-region-by-ukrainian-sabotage-and-reconnaissance-group|website=Meduza|accessdate=2023-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russian governor says Ukrainian 'saboteurs' cross border, Ukraine credits partisans|url=https://www.reuters.com/world/europe/governor-russias-belgorod-says-ukrainian-sabotage-group-crossed-border-2023-05-22/|work=|date=2023-05-22|accessdate=2023-05-31|language=en|last=}}</ref> To je spodbudilo velik porast memov o BLR na ukrajinskih družbenih omrežjih. Vpad so opisovali kot »vojno za neodvisnost Belgorodske ljudske republike« in »posebno vojaško operacijo za osvoboditev BLR«. Na ruski Wikipediji so se pojavile spremembe članka o vodji [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|Glavnega obveščevalskega direktorata Ukrajine]], [[Kirilo Budanov|Kirilu Budanovu]], in ga »imenovali« za guvernerja Belgorodske oblasti. Ukrajinci so se začeli posmehovati »uspehu« »posebne vojaške operacije« (Rusija vojne v Ukrajini ne imenuje vojna), na družbenih omrežjih je bila objavljena fotografija vojakov, ki držijo zastavo Belgorodske ljudske republike.<ref>{{Navedi splet|title=”Білгородська народна республіка”: підбірка мемів про “освобождєніє”|url=https://misto.vn.ua/vijna/bilgorodska-narodna-respublika-pidbirka-memiv-pro-osvobozhdyeniye/|accessdate=2023-05-22|website=Місто}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Плани змінилися". Соцмережі вибухнули мемами на події в Бєлгородській області|url=https://ukranews.com/ua/news/934242-plany-zminylysya-sotsmerezhi-vybuhnuly-memamy-na-podiyi-v-byelgorodskij-oblasti|accessdate=2023-05-22|website=Українські новини}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Білгородська Народна Республіка". Як з Росії сміється весь світ|url=https://vpolshchi.pl/bilgorods-ka-narodna-respublika-z-rosiyi-smiyet-sya-ves-sv-6901037571730304a|accessdate=2023-05-22|website=ВПольщі}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Свободу "БНР": Мережа вибухнула мемами на події в Бєлгородській області|url=https://tsn.ua/ato/svobodu-bnr-merezha-vibuhnula-memami-na-podiyi-v-byelgorodskiy-oblasti-2334220.html|accessdate=2023-05-22|website=ТСН}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=На Бєлгородщині тривожно: там вже є прапори легіону "Свобода Росії" та БНР|url=https://24tv.ua/byelgorod-novini-regioni-vzhe-pomitili-prapori-legionu-svoboda_n2318506|website=24 Канал}}</ref> ''GreenPost'' je 7. junija 2023 opravil intervju z enim od voditeljev partizanskega gibanja »BLR«, ki se je zaradi varnosti odločil ostati anonimen.<ref>{{Navedi splet|title=Україно, не відвертайся від нас, адже ми боремося за твою волю, ризикуючи життям — керівник партизанського руху «БНР»|url=https://greenpost.ua/news/ukrayino-ne-vidvertajsya-vid-nas-adzhe-my-boremosya-za-tvoyu-volyu-ryzykuyuchy-zhyttyam-kerivnyk-i54455|accessdate=2023-06-07|website=GreenPost}}</ref> 8. junija 2023 je ''GreenPost'' intervjuval Romana Strigunkova, vodjo ruske [[Evromajdan|evromajdanske]] legije in uradnega vodjo partizanskega gibanja BLR ter utemeljitelja idej Belgorodske ljudske republike. Roman je zagovarjal ločitev Belgorodske oblasti iz [[Ruski fašizem|rašistične]] Rusije in priključitev Ukrajini. V intervjuju je Strigunkov izjavil: »Na referendumu bo postavljeno vprašanje vključitve Belgorodske oblasti v Ukrajino z začasnimi avtonomnimi pravicami«.<ref>{{Navedi splet|title=На референдумі буде порушено питання про включення Бєлгородщини до складу України з тимчасовими автономними правами — керівник руху «БНР»|url=https://greenpost.ua/news/na-referendumi-bude-porusheno-pytannya-pro-vklyuchennya-byelgorodshhyny-do-skladu-ukrayiny-z-i54471|accessdate=2023-06-08|website=GreenPost}}</ref> Belgorod je leta 1918 bil del [[Ukrajinska država|Ukrajinske države]] pod [[Pavlo Skoropadski|Pavlom Skoropadskim]] ter 1919 začasna prestolnica [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. 22. januarja 2024, na dan enotnosti Ukrajine, je predsednik Ukrajine [[Volodimir Zelenski]] podpisal odlok »''O ozemljih Ruske federacije, zgodovinsko poseljenih z Ukrajinci''«, ki predvideva obnovo in ohranjanje zgodovinskega spomina Ukrajincev, ki živijo v na ozemlju Rusije, uvedbo ustreznih pravic za etnične manjšine, pravico do izobraževanja v ukrajinskem jeziku in prosto uporaba jezika. Na družbenih omrežjih so se pojavile šale, da bo Belgorodska ljudska republika na ta način »obnovljena«.<ref>[https://www.president.gov.ua/documents/172024-49513 УКАЗ ПРЕЗИДЕНТА УКРАЇНИ №17/2024 Про історично населені українцями території Російської Федерації]</ref><ref>{{Navedi splet|title=«Бєлгородська народна республіка стає реальністю». Пропагандисти — про Указ про історичні українські території у складі Росії|url=https://ms.detector.media/propaganda-ta-vplivi/post/34076/2024-01-27-bielgorodska-narodna-respublika-staie-realnistyu-propagandysty-pro-ukaz-pro-istorychni-ukrainski-terytorii-u-skladi-rosii/|accessdate=2024-01-27|website=Деректор медіа}}</ref> 12. marca 2024 so [[ruski prostovoljni korpus]], [[Legija svobode Rusije|legija svoboda Rusije]], [[bataljon Sibirija]] in [[oborožene sile Čečenske republike Ičkerije]] [[Vpad v Belgorodsko in Kursksko oblast (2024)|vdrle na ozemlje Belgorodske in Kurske oblasti]], kar je povzročilo nov val memov o Belgorodski in Kurski ljudski republiki. == Glej tudi == * [[Bavovna (internetni meme)|Bavovna]] * [[Rakun iz Hersona]] * [[Donecka ljudska republika]] * [[Luganska ljudska republika]] * [[NAFO]] == Sklici == {{Sklici|3}} [[Kategorija:Belgorodska oblast]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Internetni memi]] ch72vkjz0v0r13spj9176hclil18i2r Modul:Political party/N 828 561872 6747154 6746730 2026-09-05T15:25:04Z Pinky sl 2932 +Neodvisna političarka 6747154 Scribunto text/plain -- Constant data used by [[Module:Political party]] local alternate = { ["N/a"] = "N/A", ["n/a"] = "N/A", ["Nacionalista Party (Liberal wing)"] = "Liberal Party (Philippines)", ["Nacionalista Party-Consolidato"] = "Nacionalista Democratico", ["Nacionalista Party-Pro-Independencia"] = "Nacionalista Democrata Pro-Independencia", ["Nacionalsocialistična nemška delavska stranka"] = "Nacistična stranka", ["Nazi Party"] = "Nacistična stranka", ["Nafarroa Bai"] = "Geroa Bai", ["Nagaland People's Council"] = "Naga People's Front", ["Naga Peoples Front"] = "Naga People's Front", ["Nagaland People's Front"] = "Naga People's Front", ["Nagaland Peoples Front"] = "Naga People's Front", ["Naleraq Party"] = "Naleraq", ["Natatok"] = "Natatok Indigenous People's Democratic Party", ["National–Liberal Coalition"] = "National/Liberal Coalition", ["National Centre of Independents"] = "National Centre of Independents and Peasants", ["National Coalition Party (Finland)"] = "National Coalition Party", ["National Congress (Sudan)"] = "National Congress Party (Sudan)", ["National Cooperation (Denmark)"] = "National Cooperation", ["National Conservative Party"] = "National Conservative Party (Cuba)", ["National Democracy (Czech Republic)"] = "Nacionalna demokracija (Češka)", ["National Democracy (Czechoslovakia)"] = "Nacionalna demokracija (Češkoslovaška)", ["National Democracy (Italy)"] = "Nacionalna demokracija (Italija)", ["National Democracy (Poland)"] = "Nacionalna demokracija (Poljska)", ["National Democracy (Spain)"] = "Nacionalna demokracija (Španija)", ["National Democratic Alliance (India)"] = "National Democratic Alliance", ["National Democratic Party (UK 1960s)"] = "National Democratic Party (UK, 1966)", ["National Democratic Party (United States)"] = "National Democratic Party (US)", ["National Democrats (UK)"] = "National Democrats (United Kingdom)", ["National Development Party (East Timor)"] = "Party of National Development", ["National Freedom Front"] = "Jathika Nidahas Peramuna", ["National Front (Finland)"] = "Finnish People's Blue-Whites", ["National Front (United Kingdom)"] = "National Front (UK)", ["National Government (UK)"] = "National Government (United Kingdom)", ["National Independence Party (Luxembourg)"] = "Independent National Party (Luxembourg)", ["National Independent"] = "National Government (United Kingdom)", ["National Labour Party (UK 1930s)"] = "National Labour Organisation", ["National Labour Party (UK)"] = "National Labour Organisation", ["National League (Ireland)"] = "National League Party", ["National Liberal and Conservative"] = "National Liberal Party (UK, 1931)", ["National Liberal Party (UK, 1947)"] = "National Liberal Party (UK, 1931)", ["National Liberation Front (Yugoslavia)"] = "Unitary National Liberation Front", ["National Organisation of We the People"] = "Nationwide Organisation of We the People", ["National Organization of the Right"] = "Moderate Party", ["National Party (Chile, 1857–1933)"] = "National Party (Chile, 1857)", ["National Party (Chile, 1966–94)"] = "National Party (Chile, 1966)", ["National Party (United States)"] = "National Party (US)", ["National Party of Australia - Queensland"] = "National Party of Australia – Queensland", ["National Party of Western Australia"] = "National Party of Australia", ["National Patriotic Union \"Rodina\""] = "Rodina (political party)", ["National People’s Ambassadors"] = "National People's Ambassadors", ["National People’s Front (South Africa)"] = "National People's Front (South Africa)", ["National People’s Front"] = "National People's Front (South Africa)", ["National Rally (France)"] = "National Rally", ["National Rally for Democracy (Algeria)"] = "Democratic National Rally", ["National Renewal Alliance Party"] = "National Renewal Alliance", ["National Renewal"] = "National Renewal (Chile)", ["National Renewal Party"] = "Ergue-te", ["National Republican Party (United States)"] = "National Republican Party (US)", ["National Republican Party"] = "National Republican Party (US)", ["National Revival"] = "National Revival (Artsakh)", ["National Revolutionary Dividends Party"] = "National Revolutionary Party (South Korea, 2020)", ["National Solidarity Party (Peru)"] = "National Solidarity (Peru)", ["National Solidarity Party"] = "National Solidarity Party (Singapore)", ["National Umma Party Sudan"] = "National Umma Party", ["National Union Party (United States)"] = "National Union Party (US)", ["National Union"] = "National Union (Cuba)", ["National Unionist Party (Sudan)"] = "Democratic Unionist Party (Sudan)", ["National Unity Party (Burma)"] = "National Unity Party (Myanmar)", ["National Unity Party (Israel)"] = "National Unity (Israel)", ["Nationalist Coalition (1989)"] = "Nationalist Coalition", ["Nationalist Coalition (1994)"] = "Nationalist Coalition", ["Nationalist Democracy Party (Turkey)"] = "Nationalist Democracy Party", ["Nationalist Left of the Balearic Islands Federation"] = "Socialist Party of Majorca", ["Nationalist Party of Australia"] = "Nationalist Party (Australia)", ["Natural Law Party (New Zealand)"] = "Natural Law Party of New Zealand", ["Natural Law Party (United States)"] = "Natural Law Party (US)", ["Navarrese Autonomist Union"] = "Basque Nationalists", ["Naya Shakti Party, Nepal"] = "Communist Party of Nepal (Unified Socialist)", ["Nebraska Democratic Party"] = "Democratic Party (United States)", ["Nebraska Legal Marijuana Now Party"] = "Nebraska Legal Marijuana NOW Party", ["Nebraska Republican Party"] = "Republican Party (United States)", ["Neighbourhood and Workers Service Centre"] = "Neighbourhood and Worker's Service Centre", ["Neighbourhood and Workers' Service Centre"] = "Neighbourhood and Worker's Service Centre", ["Neo Destour"] = "Democratic Constitutional Rally", ["Neodvisni (politik)"] = "Neodvisni politik", ["Nestrankarski"] = "Neodvisni politik", ["NEOS - The New Austria"] = "NEOS – The New Austria and Liberal Forum", ["NEOS – The New Austria"] = "NEOS – The New Austria and Liberal Forum", ["Neo - The Social-liberal Centre"] = "Neo – The Social-liberal Centre", ["Nepal Sadbhavana Party"] = "Nepal Sadbhawana Party", ["NETWORK (Slovak party)"] = "Network (Slovak party)", ["Network of Electoral Democracy"] = "Democratic Network", ["Nevada Democratic Party"] = "Democratic Party (United States)", ["Nevada Republican Party"] = "Republican Party (United States)", ["New Alternative Party"] = "New Alternative Party (Thailand)", ["New Centre-Right – Union of the Centre"] = "New Centre-Right", ["New Centre-right"] = "New Centre-Right", ["New Centre"] = "Les Centristes", ["New Force"] = "New Force (Italy)", ["New Generation Party – Christian Democratic"] = "New Generation Party (Romania)", ["New Harmony"] = "New Harmony (Latvia)", ["New Iran Party"] = "Iran Novin Party", ["New Jersey Conservative Party"] = "Conservative Party (US)", ["New Komeito Party"] = "New Kōmeitō", ["New Komeito"] = "New Kōmeitō", ["New Kosovo Alliance"] = "Zveza za novo Kosovo", ["New Left Front"] = "Left Liberation Front", ["New Majority (Slovakia)"] = "NOVA (Slovakia)", ["New Majority"] = "NOVA (Slovakia)", ["New Nationalist Party"] = "New Nationalist Party (UK)", ["New Party (Republic of China)"] = "New Party (Taiwan)", ["New Progressive Party (United States)"] = "New Progressive Party (US)", ["New Progressive Party of Puerto Rico"] = "New Progressive Party (Puerto Rico)", ["New Republic Party"] = "New Republic Party (South Africa)", ["New Right (Portugal)"] = "Nova Direita", ["New Self-Government"] = "Self-Government (Faroe Islands)", ["New Slovenia"] = "Nova Slovenija", ["New Social Power Party"] = "Plung Sungkom Mai", ["New Union for Macau's Development"] = "New Macau Development Union", ["New Union for Macau’s Development"] = "New Macau Development Union", ["New York Democratic Party"] = "Democratic Party (United States)", ["New York Republican Party"] = "Republican Party (United States)", ["New York Republican State Committee"] = "Republican Party (United States)", ["New York State Democratic Committee"] = "Democratic Party (United States)", ["New York Tax Cut Now Party"] = "Tax Cut Now Party (New York)", ["New Zealand Democratic Party"] = "New Zealand Democratic Party for Social Credit", ["New Zealand Outdoors Party"] = "NZ Outdoors & Freedom Party", ["New Zealand Progressive Party"] = "Jim Anderton's Progressive Party", ["New Zealand Reform Party"] = "Reform Party (New Zealand)", ["Nieuw Sociaal Contract"] = "New Social Contract", ["No Overall Control"] = "No overall control", ["No party preference (United States)"] = "No party preference (US)", ["No Party to Support (Japan)"] = "Shiji Seitō Nashi", ["Nominated by Petition"] = "Independent (US)", ["Non Partisan"] = "Nonpartisan election", ["Non-Affiliated"] = "Non-affiliated members of the House of Lords", ["Non-affiliated"] = "Non-affiliated members of the House of Lords", ["Non-Partisan League"] = "Nonpartisan League", ["Non-partisan Solidarity Union"] = "Non-Partisan Solidarity Union", ["Non-partisan"] = "Nonpartisan election", ["Non-registered candidates"] = "Independent politician", ["None"] = "Independent politician", ["Nonpartisan"] = "Nonpartisan election", ["Nonpartisan candidate"] = "Nonpartisan politician", ["Nonpartisan (United States)"] = "Nonpartisan (US)", ["North Calotte People"] = "Nordkalottfolket", ["North Carolina Democratic Party"] = "Democratic Party (United States)", ["North Carolina Green Party"] = "Green Party (US)", ["North Carolina Libertarian Party"] = "Libertarian Party (US)", ["North Carolina Republican Party"] = "Republican Party (United States)", ["North Dakota Democratic-Independent Party"] = "Democratic-Independent Party (North Dakota)", ["North Dakota Democratic–NPL"] = "North Dakota Democratic–Nonpartisan League Party", ["North Dakota Democratic–NPL Party"] = "North Dakota Democratic–Nonpartisan League Party", ["North Dakota Democratic-NPL"] = "North Dakota Democratic–Nonpartisan League Party", ["North Dakota Democratic-NPL Party"] = "North Dakota Democratic–Nonpartisan League Party", ["North Dakota Republican Party"] = "Republican Party (United States)", ["NorthBohemians.cz"] = "Severočeši.cz", ["Northern Mariana Islands Democratic Party"] = "Democratic Party (United States)", ["Northern League"] = "Lega Nord", ["Norwegian Farmers' Association"] = "Centre Party (Norway)", ["Norwegian Labour Party"] = "Labour Party (Norway)", ["Nouvelle Union Populaire écologiste et sociale"] = "New Ecological and Social People's Union", ["NOW – List Pilz"] = "JETZT (party)", ["NPHK"] = "New Prospect for Hong Kong", ["NPPHK"] = "New People's Party (Hong Kong)", ["Nullifier Party (United States)"] = "Nullifier Party", ["NUPES"] = "New Ecological and Social People's Union", ["NUPÉS"] = "New Ecological and Social People's Union", ["NWSC"] = "Neighbourhood and Worker's Service Centre", ["NZ Outdoors Party"] = "NZ Outdoors & Freedom Party", } local full = { ["N/A"] = {abbrev = "", color = "#DDDDDD", shortname = "",}, ["Naam Tamilar Katchi"] = {abbrev = "NTK", color = "#B31818", shortname = "",}, ["Naari Shakti Party"] = {abbrev = "", color = "#993366", shortname = "",}, ["Nabad iyo Nolol"] = {abbrev = "", color = "#5EA4D7", shortname = "",}, ["Nacionalista Democrata Pro-Independencia"] = {abbrev = "", color = "#B22222", shortname = "",}, ["Nacionalista Democratico"] = {abbrev = "", color = "#191970", shortname = "",}, ["Nacionalista Party"] = {abbrev = "NP", color = "#98fb98", shortname = "Nacionalista",}, ["Nacistična stranka"] = {abbrev = "NSDAP", color = "#964B00", shortname = "",}, ["Naga National Democratic Party"] = {abbrev = "NND", color = "#a00000", shortname = "",}, ["Naga People's Front"] = {abbrev = "NPF", color = "#1717CC", shortname = "",}, ["Nagaland Nationalist Organisation"] = {abbrev = "NNO", color = "#FFFF00", shortname = "",}, ["Nagaland People's Conference"] = {abbrev = "", color = "#800080", shortname = "",}, ["Nagriamel"] = {abbrev = "", color = "#42adde", shortname = "",}, ["Nagrik Unmukti Party"] = {abbrev = "NUP", color = "#2E8B57", shortname = "Nagrik Unmukti",}, ["Nahdlatul Ulama"] = {abbrev = "NU", color = "#017533", shortname = "",}, ["Najjadeh Party"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "",}, ["Naleraq"] = {abbrev = "", color = "#FF6900", shortname = "",}, ["Namakwa Civic Movement (South Africa)"] = {abbrev = "", color = "#876D51", shortname = "",}, ["Namangi Aute"] = {abbrev = "", color = "#F16A26", shortname = "",}, ["Namibian Economic Freedom Fighters"] = {abbrev = "NEFF", color = "#852A2A", shortname = "",}, ["Nanggroe Aceh Party"] = {abbrev = "PNA", color = "#FF7F42", shortname = "",}, ["Nantwich Independent Party"] = {abbrev = "", color = "#FFFFFF", shortname = "Nantwich Independent",}, ["Naprej Slovenija"] = {abbrev = "NPS", color = "#488700", shortname = "NasDem",}, ["Nasdem Party"] = {abbrev = "", color = "#27408B", shortname = "NasDem",}, ["Nashi (political party)"] = {abbrev = "", color = "#16327A", shortname = "",}, ["Nasion Rénioné"] = {abbrev = "", color = "#FFDD00", shortname = "",}, ["Nasjonal Samling"] = {abbrev = "", color = "red", shortname = "",}, ["Nasserist Reform Organisation"] = {abbrev = "", color = "green", shortname = "",}, ["Nasserist Unionist People's Organisation"] = {abbrev = "NUPO", color = "#000000", shortname = "",}, ["Naša prihodnost"] = {abbrev = "", color = "#6B8E23", shortname = "",}, ["Naša dežela"] = {abbrev = "ND", color = "#479A2E", shortname = "",}, ["Natatok Indigenous People's Democratic Party"] = {abbrev = "", color = "#6495ED", shortname = "Natatok",}, ["Nation (political party)"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "",}, ["Nation Alliance (Turkey)"] = {abbrev = "", color = "#D0222C", shortname = "Millet",}, ["Nation and Justice Party"] = {abbrev = "", color = "#3F5394", shortname = "",}, ["Nation and Revolution"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "",}, ["Nation Building Labour Party"] = {abbrev = "", color = "#673A8F", shortname = "",}, ["Nation Party (Turkey, 1948)"] = {abbrev = "MP", color = "#C83737", shortname = "",}, ["Nation Party (Turkey, 1962)"] = {abbrev = "MP", color = "#C83737", shortname = "",}, ["Nation Party (Turkey, 1992)"] = {abbrev = "MP", color = "#C83737", shortname = "",}, ["Nation Party of Iran"] = {abbrev = "NPI", color = "#9D4F33", shortname = "",}, ["Nation Power Party"] = {abbrev = "NPP", color = "#FD4A3C", shortname = "",}, ["Nation's Future Party"] = {abbrev = "", color = "#283279", shortname = "Nation's Future",}, ["National-Liberal Coalition"] = {abbrev = "", color = "#006644", shortname = "Country",}, ["National/Liberal Coalition"] = {abbrev = "", color = "#006644", shortname = "Coalition",}, ["National"] = {abbrev = "", color = "#DDDDDD", shortname = "",}, ["National (UK)"] = {abbrev = "", color = "lightblue", shortname = "National",}, ["National Action (Chile, 1963)"] = {abbrev = "", color = "#000080", shortname = "",}, ["National Action (Italy)"] = {abbrev = "", color = "#336699", shortname = "",}, ["National Action (Malta)"] = {abbrev = "", color = "navy", shortname = "",}, ["National Action against the Alienation of the People and the Home"] = {abbrev = "", color = "#CD5B45", shortname = "National Action",}, ["National Action for Development"] = {abbrev = "AND", color = "", shortname = "",}, ["National Action Movement (Venezuela)"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Action Party (El Salvador)"] = {abbrev = "PAN", color = "#7FA920", shortname = "",}, ["National Action Party (Mexico)"] = {abbrev = "PAN", color = "#0957A4", shortname = "",}, ["National Advance"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Advancement Party"] = {abbrev = "PAN", color = "#FFFC33", shortname = "",}, ["National Agenda Party"] = {abbrev = "", color = "#1E2144", shortname = "",}, ["National Agenda Party (Kenya)"] = {abbrev = "NAP-K", color = "#2D4766", shortname = "",}, ["National Agrarian Party"] = {abbrev = "PNA", color = "black", shortname = "",}, ["National Agrarian Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "PAN", color = "#F5DEB3", shortname = "",}, ["National Agricultural Industrial Party"] = {abbrev = "", color = "#0080FF", shortname = "",}, ["National Alfonsinist Movement"] = {abbrev = "MNA", color = "#008fc3", shortname = "",}, ["National Alliance (Italy)"] = {abbrev = "", color = "#0148A4", shortname = "National Alliance",}, ["National Alliance (Latvia)"] = {abbrev = "NA", color = "#932330", shortname = "",}, ["National Alliance (Lithuania)"] = {abbrev = "NS", color = "#BB2025", shortname = "",}, ["National Alliance (Sint Maarten)"] = {abbrev = "NA", color = "#262262", shortname = "",}, ["National Alliance (Spain)"] = {abbrev = "", color = "#111011", shortname = "",}, ["National Alliance – Segni Pact"] = {abbrev = "", color = "#2B279F", shortname = "",}, ["National Alliance 21"] = {abbrev = "", color = "#197C53", shortname = "",}, ["National Alliance for Belizean Rights"] = {abbrev = "NABR", color = "#228B22", shortname = "",}, ["National Alliance for Change"] = {abbrev = "ANC", color = "#FF8201", shortname = "",}, ["National Alliance for Democracy and Progress"] = {abbrev = "ANDP", color = "#FBEE06", shortname = "",}, ["National Alliance for Democracy and Progress"] = {abbrev = "ANDP", color = "#FBEE06", shortname = "",}, ["National Alliance for Democracy and Renewal"] = {abbrev = "ANDR", color = "#8b3f8b", shortname = "",}, ["National Alliance July 18"] = {abbrev = "", color = "#1F3759", shortname = "",}, ["National Alliance of Independents"] = {abbrev = "", color = "#013068", shortname = "",}, ["National Alliance Party (Papua New Guinea)"] = {abbrev = "NAP", color = "#FFD700", shortname = "",}, ["National Alliance Party for Unity"] = {abbrev = "", color = "#556627", shortname = "",}, ["National Alternative"] = {abbrev = "", color = "#000080", shortname = "",}, ["National Alternative Movement"] = {abbrev = "MAN", color = "#0F7B61", shortname = "",}, ["National Amalgamated Union of Labour"] = {abbrev = "NAUL", color = "#B31B1B", shortname = "",}, ["National Andorran Coalition"] = {abbrev = "CNA", color = "#000080", shortname = "",}, ["National Antisemitic Party"] = {abbrev = "", color = "#cfb53b", shortname = "National Antisemitic",}, ["National Arab Socialist Ba'ath Party – Yemen Region"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "",}, ["National Assembly for Wales"] = {abbrev = "", color = "#E60A82", shortname = "",}, ["National Assembly (South Korea)"] = {abbrev = "", color = "#580009", shortname = "",}, ["National Association (South Korea)"] = {abbrev = "", color = "#1271B5", shortname = "National Association",}, ["National Autonomist Party"] = {abbrev = "PAN", color = "#30D5C8", shortname = "",}, ["National Awakening (Iceland)"] = {abbrev = "", color = "#D6AB72", shortname = "",}, ["National Awakening Party"] = {abbrev = "PKB", color = "#02754C", shortname = "",}, ["National Awami Party (Bhashani)"] = {abbrev = "NAP(B)", color = "#cc0000", shortname = "",}, ["National Awami Party (Wali)"] = {abbrev = "NAP(W)", color = "#ff0000", shortname = "",}, ["National Awami Party"] = {abbrev = "NAP", color = "#004C7C", shortname = "",}, ["National Bloc (France)"] = {abbrev = "", color = "#4682B4", shortname = "",}, ["National Bloc (Italy, 1921)"] = {abbrev = "BN", color = "#272E75", shortname = "",}, ["National Bloc (Italy, 1948)"] = {abbrev = "BN", color = "#272E75", shortname = "",}, ["National Bloc (Lebanon)"] = {abbrev = "", color = "#3e9bae", shortname = "National Bloc",}, ["National Bloc (Syria)"] = {abbrev = "", color = "#808080", shortname = "",}, ["National Blocs"] = {abbrev = "", color = "#15317E", shortname = "",}, ["National Bolshevik Party"] = {abbrev = "", color = "#A80000", shortname = "",}, ["National Call for the Republic"] = {abbrev = "", color = "#FFCD03", shortname = "",}, ["National Catholic Association of Propagandists"] = {abbrev = "", color = "#EB0029", shortname = "",}, ["National-Catholic Movement"] = {abbrev = "RKN", color = "Red", shortname = "",}, ["National Centre of Independents and Peasants"] = {abbrev = "CNIP", color = "#26C4EC", shortname = "",}, ["National Centre of Social Republicans"] = {abbrev = "CNRS", color = "#00008b", shortname = "",}, ["National Centre Party (Estonia)"] = {abbrev = "RKE", color = "", shortname = "",}, ["National Centre Party (Ireland)"] = {abbrev = "NCP", color = "#0000FF", shortname = "National Centre Party",}, ["National Centre Union"] = {abbrev = "", color = "#002C77", shortname = "",}, ["National Centrist Party"] = {abbrev = "NCP", color = "#293D94", shortname = "",}, ["National Change Union"] = {abbrev = "UCN", color = "#0000FE", shortname = "",}, ["National Christian Party (Armenia)"] = {abbrev = "", color = "#122D3F", shortname = "",}, ["National Christian Party"] = {abbrev = "PNC", color = "#A52A2A", shortname = "",}, ["National Christian Union"] = {abbrev = "", color = "white", shortname = "",}, ["National-Christian Defense League"] = {abbrev = "LANC", color = "#5a1111", shortname = "",}, ["National Citizen Party"] = {abbrev = "", color = "blue", shortname = "",}, ["National Citizen Will Party"] = {abbrev = "", color = "#0060af", shortname = "",}, ["National Citizens Alliance"] = {abbrev = "", color = "#710039", shortname = "",}, ["National Civic Union (Dominican Republic)"] = {abbrev = "", color = "#ff9100", shortname = "",}, ["National Coalition / Independent Candidates"] = {abbrev = "NK/NEKA", color = "#27A3DD", shortname = "",}, ["National Coalition for Transformation"] = {abbrev = "NCT", color = "#cebcb6", shortname = "",}, ["National Coalition of Afghanistan"] = {abbrev = "", color = "#034F97", shortname = "National Coalition",}, ["National Coalition Party (2020)"] = {abbrev = "", color = "#0F56FF", shortname = "",}, ["National Coalition Party (El Salvador)"] = {abbrev = "PCN", color = "#0B58DC", shortname = "",}, ["National Coalition Party"] = {abbrev = "NCP", color = "#006288", shortname = "National Coalition",}, ["National Cohesion for Rights and the Construction of Generations"] = {abbrev = "", color = "#B7752C", shortname = "Ribat",}, ["National Committee"] = {abbrev = "EK", color = "#6B8E23", shortname = "",}, ["National Community Association"] = {abbrev = "NCA", color = "#FFDF00", shortname = "",}, ["National Community Association Party"] = {abbrev = "NCAP", color = "#FFFFFF", shortname = "",}, ["National Community Party"] = {abbrev = "PCN", color = "#F97F63", shortname = "",}, ["National Confederation of Trade Unions of Greenland"] = {abbrev = "GAS", color = "#e6302a", shortname = "",}, ["National Congress (Pakistan and Bangladesh)"] = {abbrev = "", color = "#00BFFF", shortname = "National Congress",}, ["National Congress (Sri Lanka)"] = {abbrev = "", color = "#9acd32", shortname = "",}, ["National Congress for Democratic Initiative"] = {abbrev = "", color = "#00FF7F", shortname = "",}, ["National Congress for Liberty"] = {abbrev = "", color = "#107B40", shortname = "",}, ["National Congress for New Politics"] = {abbrev = "", color = "#009a44", shortname = "National Congress",}, ["National Congress for Timorese Reconstruction"] = {abbrev = "CNRT", color = "#1E90FF", shortname = "",}, ["National Congress of the Canaries"] = {abbrev = "", color = "#427A3A", shortname = "",}, ["National Congress Party (Sudan)"] = {abbrev = "", color = "#0A5A38", shortname = "National Congress",}, ["National Congress Party of Afghanistan"] = {abbrev = "", color = "#FFCC66", shortname = "",}, ["National Conscience Party"] = {abbrev = "NCP", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Consensus Forces"] = {abbrev = "NCF", color = "#EC313A", shortname = "",}, ["National Conservative Party (Cuba)"] = {abbrev = "PNC", color = "#008000", shortname = "",}, ["National Consultation"] = {abbrev = "CN", color = "#172DFC", shortname = "",}, ["National Constitution Party"] = {abbrev = "", color = "#32A640", shortname = "Constitution",}, ["National Constitutional Assembly"] = {abbrev = "NCA", color = "#EA6646", shortname = "",}, ["National Construction Movement"] = {abbrev = "", color = "#43C100", shortname = "El Binaa",}, ["National Convention of Nagaland"] = {abbrev = "NCN", color = "#a04040", shortname = "",}, ["National Convention Party (Ghana)"] = {abbrev = "", color = "red", shortname = "",}, ["National Convention Party (The Gambia)"] = {abbrev = "", color = "pink", shortname = "",}, ["National Convergence \"Kwa Na Kwa\""] = {abbrev = "", color = "orange", shortname = "",}, ["National Convergence Front"] = {abbrev = "FCN", color = "#003896", shortname = "",}, ["National Convergence"] = {abbrev = "CVGC", color = "#36D135", shortname = "",}, ["National Cooperation"] = {abbrev = "", color = "#087830", shortname = "National Cooperative",}, ["National Cooperative Party"] = {abbrev = "", color = "#A703DF", shortname = "National Cooperative",}, ["National Corporate Party"] = {abbrev = "", color = "#003000", shortname = "",}, ["National Corps"] = {abbrev = "", color = "#002E52", shortname = "",}, ["National Council for the Defense of Democracy – Forces for the Defense of Democracy"] = {abbrev = "CNDD–FDD", color = "#CC0001", shortname = "",}, ["National Council for the Defense of Democracy"] = {abbrev = "", color = "#000099", shortname = "",}, ["National Council of Nigeria and the Cameroons"] = {abbrev = "", color = "blue", shortname = "",}, ["National Council of Venezuelan Indians"] = {abbrev = "CONIVE", color = "#249E2F", shortname = "",}, ["National Council (Georgia)"] = {abbrev = "CNDD–FDD", color = "#FFFF00", shortname = "National Council",}, ["National Country Party (NSW)"] = {abbrev = "", color = "#006644", shortname = "",}, ["National Covenant Party"] = {abbrev = "", color = "green", shortname = "National Covenant",}, ["National Creation"] = {abbrev = "ED", color = "#EF8C18", shortname = "",}, ["National Crusade Party"] = {abbrev = "PCN", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Defence League"] = {abbrev = "", color = "#0000FF", shortname = "",}, ["Nacionalna demokracija (Češka)"] = {abbrev = "ND", color = "#284696", shortname = "",}, ["Nacionalna demokracija (Češkoslovaška)"] = {abbrev = "", color = "#2B347F", shortname = "",}, ["Nacionalna demokracija (Italija)"] = {abbrev = "", color = "#0045AA", shortname = "National Democracy",}, ["Nacionalna demokracija (Poljska)"] = {abbrev = "ND", color = "#FFFFFF", shortname = "",}, ["Nacionalna demokracija (Španija)"] = {abbrev = "", color = "#183463", shortname = "",}, ["National Democrat Party (Thailand)"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "National Democrat",}, ["National Democratic Action (Ecuador)"] = {abbrev = "ADN", color = "#67308B", shortname = "",}, ["National Democratic Action Society"] = {abbrev = "", color = "#F8983D", shortname = "Wa'ad",}, ["National Democratic Alternative (Portugal)"] = {abbrev = "ADN", color = "#204E84", shortname = "",}, ["National Democratic Alternative (Serbia)"] = {abbrev = "NADA", color = "#616264", shortname = "",}, ["National Democratic Alliance (Aruba)"] = {abbrev = "", color = "#4682B4", shortname = "",}, ["National Democratic Alliance (Italy)"] = {abbrev = "ADN", color = "#32CD32", shortname = "",}, ["National Democratic Alliance (Kuwait)"] = {abbrev = "NDA", color = "#1BA74A", shortname = "",}, ["National Democratic Alliance (Malawi)"] = {abbrev = "NDA", color = "#EEEEEE", shortname = "",}, ["National Democratic Alliance (Mauritania)"] = {abbrev = "AND", color = "#0AA450", shortname = "",}, ["National Democratic Alliance (Sierra Leone)"] = {abbrev = "NDA", color = "#4B9A23", shortname = "",}, ["National Democratic Alliance"] = {abbrev = "NDA", color = "#F98C1F", shortname = "",}, ["National Democratic Alternative (Portugal)"] = {abbrev = "ADN", color = "#1D4E89", shortname = "",}, ["National Democratic and Federal Convention"] = {abbrev = "CNDF", color = "", shortname = "",}, ["National Democratic and Labour Party"] = {abbrev = "", color = "#ffdead", shortname = "National Democratic",}, ["National Democratic and Social Convention"] = {abbrev = "CNDS", color = "", shortname = "",}, ["National Democratic Christian Party"] = {abbrev = "PNDC", color = "#004A92", shortname = "",}, ["National Democratic Civic Movement"] = {abbrev = "MCDN", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Democratic Coalition (Liberia)"] = {abbrev = "NDC", color = "#D29B24", shortname = "",}, ["National Democratic Congress (Ghana)"] = {abbrev = "NDC", color = "#2E8B57", shortname = "",}, ["National Democratic Congress (Grenada)"] = {abbrev = "NDC", color = "#FECA09", shortname = "",}, ["National Democratic Convention (South Africa)"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "National Democratic Convention",}, ["National Democratic Force"] = {abbrev = "NDF", color = "#2042A1", shortname = "",}, ["National Democratic Front (Algeria)"] = {abbrev = "FND", color = "", shortname = "",}, ["National Democratic Front (Mexico)"] = {abbrev = "FDN", color = "yellow", shortname = "",}, ["National Democratic Group"] = {abbrev = "AND", color = "#E21019", shortname = "",}, ["National Democratic Hungarian-Szekler Party"] = {abbrev = "PNDMS", color = "#15803C", shortname = "",}, ["National Democratic Movement (Bosnia and Herzegovina)"] = {abbrev = "", color = "#0070FF", shortname = "",}, ["National Democratic Movement (Jamaica)"] = {abbrev = "NDM", color = "#0C8DE0", shortname = "",}, ["National Democratic Movement (Pakistan)"] = {abbrev = "NDM", color = "#FE0000", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Argentina)"] = {abbrev = "PDN", color = "#005C9E", shortname = "National Democratic Party",}, ["National Democratic Party (Austria)"] = {abbrev = "NDP", color = "#995908", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Bangladesh)"] = {abbrev = "NDP", color = "#FFBB2B", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Bosnia and Herzegovina)"] = {abbrev = "NDS", color = "#b30000", shortname = "",}, ["National Democratic Party (British Virgin Islands)"] = {abbrev = "NDP", color = "#ED2939", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Chile)"] = {abbrev = "PADENA", color = "#013068", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Egypt)"] = {abbrev = "NDP", color = "#11573B", shortname = "",}, ["National Democratic Party (El Salvador)"] = {abbrev = "PND", color = "#90EE90", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Georgia)"] = {abbrev = "NDP", color = "#B5011E", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Ghana)"] = {abbrev = "NDP", color = "#FF0000", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Greece)"] = {abbrev = "EDK", color = "#FFD700", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Iraq)"] = {abbrev = "NDP", color = "red", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Ireland)"] = {abbrev = "", color = "yellow", shortname = "National Democratic",}, ["National Democratic Party (Japan)"] = {abbrev = "", color = "#A703DF", shortname = "National Democratic",}, ["National Democratic Party (Kerala)"] = {abbrev = "NDP", color = "Orange", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Morocco)"] = {abbrev = "NDP", color = "#00FF00", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Namibia)"] = {abbrev = "NDP", color = "#14A016", shortname = "",}, ["National Democratic Party (Northern Ireland)"] = {abbrev = "NDP", color = "#DDFFDD", shortname = "National Democratic",}, ["National Democratic Party (Suriname)"] = {abbrev = "NDP", color = "#872890", shortname = "",}, ["National Democratic Party (UK, 1966)"] = {abbrev = "", color = "#3F5F5F", shortname = "National Democratic",}, ["National Democratic Party (US)"] = {abbrev = "", color = "#FFD700", shortname = "National Democratic",}, ["National Democratic Party of Alabama"] = {abbrev = "", color = "#3333FF", shortname = "National Democratic (Ala.)",}, ["National Democratic Party of Germany (East Germany)"] = {abbrev = "NDPD", color = "#FFCF00", shortname = "",}, ["National Democratic Party of Germany"] = {abbrev = "NPD", color = "#8B4726", shortname = "",}, ["National Democratic Party of Liberia"] = {abbrev = "NDPL", color = "#A34120", shortname = "",}, ["National Democratic Party of Lithuania"] = {abbrev = "LNDP", color = "gold", shortname = "",}, ["National Democratic Party of Spain"] = {abbrev = "", color = "#0061A5", shortname = "",}, ["National Democratic Party of Tibet"] = {abbrev = "NDPT", color = "red", shortname = "",}, ["National Democratic Party"] = {abbrev = "", color = "#ff8c00", shortname = "National Democratic",}, ["National Democratic Peoples Front"] = {abbrev = "NDPF", color = "#7401DF", shortname = "",}, ["National Democratic Pole"] = {abbrev = "", color = "#292929", shortname = "",}, ["National Democratic Policy Committee"] = {abbrev = "NDPC", color = "red", shortname = "LaRouche movement",}, ["National Democratic Progressive Party"] = {abbrev = "", color = "#ED6255", shortname = "",}, ["National Democratic Reconciliation Party"] = {abbrev = "", color = "#FFE25A", shortname = "",}, ["National Democratic Reconstruction"] = {abbrev = "", color = "#6AAC90", shortname = "",}, ["National Democratic Revival"] = {abbrev = "RDK", color = "#D71D29", shortname = "",}, ["National Democratic Union (Armenia)"] = {abbrev = "NDU", color = "#16229b", shortname = "",}, ["National Democratic Union (Brazil)"] = {abbrev = "UDN", color = "#000080", shortname = "",}, ["National Democratic Union (Greece)"] = {abbrev = "EDE", color = "#00008B", shortname = "National Democratic Union",}, ["National Democratic Union (Italy)"] = {abbrev = "UDN", color = "#000080", shortname = "National Democratic Union",}, ["National Democratic Union (Mauritania)"] = {abbrev = "UDN", color = "#32523D", shortname = "",}, ["National Democrats (Sweden)"] = {abbrev = "", color = "#ec9411", shortname = "National Democrats",}, ["National Democrats (United Kingdom)"] = {abbrev = "", color = "#2F4F4F", shortname = "National Democrats",}, ["National Destourian Initiative"] = {abbrev = "", color = "SkyBlue", shortname = "",}, ["National Development Party (Kenya)"] = {abbrev = "NDP", color = "#000040", shortname = "",}, ["National Development Party (Myanmar)"] = {abbrev = "", color = "#EA1D27", shortname = "",}, ["National Development Party (Thailand)"] = {abbrev = "", color = "#FFA500", shortname = "National&nbsp;Development",}, ["National Ecologic Party"] = {abbrev = "PEN", color = "#CCAA00", shortname = "",}, ["National Encounter Party"] = {abbrev = "PEN", color = "#EDB337", shortname = "",}, ["National Falange"] = {abbrev = "", color = "#0080FF", shortname = "",}, ["National Farmers' Association (Sweden)"] = {abbrev = "", color = "#008F3E", shortname = "National Farmers'",}, ["National Fascist Community"] = {abbrev = "NOF", color = "black", shortname = "",}, ["National Fascist Party"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Federal Party"] = {abbrev = "", color = "#1E90FF", shortname = "National Federal",}, ["National Federation of Discharged and Demobilized Sailors and Soldiers"] = {abbrev = "NFDDSS", color = "#C0C0C0", shortname = "",}, ["National Federation Party"] = {abbrev = "NFP", color = "#145935", shortname = "",}, ["National Flood Prevention Party"] = {abbrev = "NFPP", color = "#B0E0E6", shortname = "Flood Prevention",}, ["National Force (Belgium)"] = {abbrev = "", color = "#FFFD08", shortname = "",}, ["National Forces Alliance"] = {abbrev = "NFA", color = "#FFBA00", shortname = "",}, ["National Forces' Movement"] = {abbrev = "NEM", color = "#A91101", shortname = "",}, ["National Forces of Liberation"] = {abbrev = "", color = "green", shortname = "",}, ["National Forum (Croatia)"] = {abbrev = "", color = "#345AA6", shortname = "",}, ["National Forum (Georgia)"] = {abbrev = "", color = "#142d65", shortname = "",}, ["National Freedom Party"] = {abbrev = "NFP", color = "#FF8040", shortname = "",}, ["National Front (Belgium)"] = {abbrev = "FN", color = "#F2CB2E", shortname = "",}, ["National Front (Czechoslovakia)"] = {abbrev = "", color = "red", shortname = "",}, ["National Front (France)"] = {abbrev = "FN", color = "#004A77", shortname = "",}, ["National Front (Greece)"] = {abbrev = "EM", color = "#0060a6", shortname = "",}, ["National Front (Iran)"] = {abbrev = "NF", color = "#E27C56", shortname = "",}, ["National Front (Spain, 1986)"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Front (Spain, 2006)"] = {abbrev = "", color = "#000080", shortname = "",}, ["National Front (Switzerland)"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "National Front",}, ["National Front (UK)"] = {abbrev = "", color = "MidnightBlue", shortname = "National Front",}, ["National Front Constitutional Movement"] = {abbrev = "NFCM", color = "DarkGoldenrod", shortname = "",}, ["National Front for Justice"] = {abbrev = "FNJ", color = "#008000", shortname = "",}, ["National Front for Salvation (Tunisia)"] = {abbrev = "", color = "DarkGoldenrod", shortname = "",}, ["National Front for Social Justice"] = {abbrev = "FNHS", color = "", shortname = "",}, ["National Front for the Salvation of Bulgaria"] = {abbrev = "NFSB", color = "#1C4482", shortname = "",}, ["National Front of Albania"] = {abbrev = "", color = "#73584E", shortname = "",}, ["National Front of Catalonia (2013)"] = {abbrev = "", color = "#49A6F6", shortname = "",}, ["National Front of Catalonia"] = {abbrev = "", color = "#FFF700", shortname = "",}, ["National Front of Independents for Understanding"] = {abbrev = "FNIC", color = "", shortname = "",}, ["National Front of the German Democratic Republic"] = {abbrev = "", color = "red", shortname = "",}, ["National Front of Workers and Peasants"] = {abbrev = "", color = "#FFD700", shortname = "",}, ["National Front Party (Azerbaijan)"] = {abbrev = "", color = "#14B5E1", shortname = "National Front",}, ["National Front Party (Libya)"] = {abbrev = "NFP", color = "#D1E231", shortname = "",}, ["National Gathering (Serbia)"] = {abbrev = "NO", color = "#0215B5", shortname = "",}, ["National Government (United Kingdom)"] = {abbrev = "", color = "#cccccc", shortname = "National",}, ["National Grand Coalition"] = {abbrev = "", color = "#028DD5", shortname = "",}, ["National Harmony Party"] = {abbrev = "", color = "#8A2A30", shortname = "",}, ["National Health Action Party"] = {abbrev = "NHA", color = "#0071BB", shortname = "",}, ["National Health Service Alliance"] = {abbrev = "", color = "#8B00FF", shortname = "",}, ["National Independence Party (Belize)"] = {abbrev = "NIP", color = "#FF0000", shortname = "",}, ["National Independence Party (UK)"] = {abbrev = "", color = "#2C6700", shortname = "National Independence",}, ["National Independence Party of Georgia"] = {abbrev = "NIP", color = "#C1161E", shortname = "",}, ["National Independent Party"] = {abbrev = "NIP", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Independent Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "PNI", color = "#4B0082", shortname = "",}, ["National Independent Party (Nepal)"] = {abbrev = "NIP", color = "#0095DA", shortname = "",}, ["National Independent Union"] = {abbrev = "", color = "#CF912A", shortname = "",}, ["National Indian Muslim Alliance Party"] = {abbrev = "IMAN", color = "#cd0000", shortname = "",}, ["National Initiative Party"] = {abbrev = "", color = "#92000a", shortname = "",}, ["National Innovation Party"] = {abbrev = "", color = "#25A9E0", shortname = "",}, ["National Integration Movement"] = {abbrev = "", color = "#1EC4FF", shortname = "",}, ["National Integration Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "PIN", color = "#122562", shortname = "",}, ["National Integration Party (Guatemala)"] = {abbrev = "PIN", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Iraqi Alliance"] = {abbrev = "NIA", color = "#008000", shortname = "",}, ["National Islamic Alliance"] = {abbrev = "", color = "#068103", shortname = "Tahalof",}, ["National Islamic Alliance (Taalof)"] = {abbrev = "", color = "#235643", shortname = "Taalof",}, ["National Islamic Front of Afghanistan"] = {abbrev = "", color = "gold", shortname = "",}, ["National Islamic Front"] = {abbrev = "NIF", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Islamic Movement of Afghanistan"] = {abbrev = "", color = "#3F47CC", shortname = "Junbish",}, ["National Ittihadi Congress"] = {abbrev = "", color = "#1170C1", shortname = "",}, ["National Jankranti Dal"] = {abbrev = "NJD", color = "#edb7c9", shortname = "",}, ["National Joint Action Committee"] = {abbrev = "NJAC", color = "black", shortname = "",}, ["National Justice Movement"] = {abbrev = "", color = "#6BCAE2", shortname = "",}, ["National Labor Party (Mongolia)"] = {abbrev = "NLP", color = "#6D3290", shortname = "",}, ["National Labor Party"] = {abbrev = "", color = "#E2826B", shortname = "",}, ["National Labour Organisation"] = {abbrev = "", color = "green", shortname = "National Labour",}, ["National Labour Party (Brazil)"] = {abbrev = "PTN", color = "#AFB908", shortname = "",}, ["National Labour Party (Brazil, 1945–1965)"] = {abbrev = "PTN", color = "#31b44b", shortname = "",}, ["National Labour Party (Czechoslovakia, 1925)"] = {abbrev = "NSP", color = "#B0E0E6", shortname = "",}, ["National Labour Party (Ireland)"] = {abbrev = "NLP", color = "#FF7F50", shortname = "National Labour Party",}, ["National Labour Party (Kenya)"] = {abbrev = "NLP", color = "#23C539", shortname = "",}, ["National Landowners (Denmark)"] = {abbrev = "", color = "#246B24", shortname = "National Landowners",}, ["National League for Democracy"] = {abbrev = "NLD", color = "#EC1B23", shortname = "",}, ["National League of Sweden"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "National League",}, ["National League Party"] = {abbrev = "NL", color = "#9932CC", shortname = "National League",}, ["National Legitimist Party"] = {abbrev = "", color = "#004F50", shortname = "National Legitimist",}, ["National Legion (Norway)"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "",}, ["National Liberal Party (Bermuda)"] = {abbrev = "", color = "#E3B533", shortname = "",}, ["National Liberal Party (Bulgaria)"] = {abbrev = "", color = "#03C03C", shortname = "",}, ["National Liberal Party (Denmark)"] = {abbrev = "", color = "#AFEEEE", shortname = "National Liberal",}, ["National Liberal Party (El Salvador)"] = {abbrev = "", color = "#D8F781", shortname = "",}, ["National Liberal Party (Germany)"] = {abbrev = "NlP", color = "#98C22C", shortname = "",}, ["National Liberal Party (Lebanon)"] = {abbrev = "", color = "#C89E00", shortname = "National Liberal Party",}, ["National Liberal Party (Moldova)"] = {abbrev = "", color = "#FFE600", shortname = "",}, ["National Liberal Party (Panama)"] = {abbrev = "", color = "#9F140F", shortname = "",}, ["National Liberal Party (Romania, 1875)"] = {abbrev = "PNL", color = "#FFE101", shortname = "",}, ["National Liberal Party (Romania)"] = {abbrev = "PNL", color = "#FFDD00", shortname = "",}, ["National Liberal Party (UK, 1922)"] = {abbrev = "", color = "#FFF890", shortname = "National Liberal",}, ["National Liberal Party (UK, 1931)"] = {abbrev = "", color = "#AFEEEE", shortname = "National Liberal",}, ["National Liberal Party (UK, 1999)"] = {abbrev = "", color = "#FF6600", shortname = "National Liberal",}, ["National Liberal Party–Brătianu"] = {abbrev = "", color = "#d3c241", shortname = "PNL–Brătianu",}, ["National Liberal Party–Tătărescu"] = {abbrev = "", color = "#fdff62", shortname = "PNL-Tătărescu",}, ["National Liberation Front (Algeria)"] = {abbrev = "FLN", color = "#DC143C", shortname = "",}, ["National Liberation Front (Ceylon)"] = {abbrev = "", color = "#00008B", shortname = "",}, ["National Liberation Front (South Yemen)"] = {abbrev = "NLF", color = "#DC143C", shortname = "",}, ["National Liberation Front – Bahrain"] = {abbrev = "NLF", color = "#C60D1C", shortname = "",}, ["National Liberation Front of Angola"] = {abbrev = "FNLA", color = "#F8D516", shortname = "",}, ["National Liberation Movement (Guatemala)"] = {abbrev = "MLN", color = "#002C77", shortname = "",}, ["National Liberation Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "PLN", color = "#008024", shortname = "",}, ["National List"] = {abbrev = "", color = "#0047AB", shortname = "",}, ["National List (Italy)"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "National List",}, ["National Lokhind Party"] = {abbrev = "NLHP", color = "#00BFFF", shortname = "",}, ["National Loktantrik Party"] = {abbrev = "NLP", color = "#3333FF", shortname = "",}, ["National Mandate Party"] = {abbrev = "PAN", color = "#0054A3", shortname = "",}, ["National Mobilization"] = {abbrev = "MOBILIZA", color = "#EC2300", shortname = "",}, ["National Monarchist Union (Spain, 1919)"] = {abbrev = "", color = "#008080", shortname = "",}, ["National Movement (Costa Rica)"] = {abbrev = "MN", color = "#FFFFFF", shortname = "",}, ["National Movement (Luxembourg)"] = {abbrev = "", color = "gray", shortname = "",}, ["National Movement (Poland)"] = {abbrev = "", color = "#C11D1E", shortname = "",}, ["National Movement for People's Power"] = {abbrev = "", color = "#A2006D", shortname = "",}, ["National Movement for Reconciliation"] = {abbrev = "", color = "#264F9E", shortname = "",}, ["National Movement for Sovereignty"] = {abbrev = "", color = "#2B3856", shortname = "",}, ["National Movement for Stability and Progress"] = {abbrev = "NDSV", color = "#F5CE42", shortname = "",}, ["National Movement for the Society of Development"] = {abbrev = "MNSD", color = "#22B14C", shortname = "",}, ["National Movement for the Liberation of Kosovo"] = {abbrev = "", color = "red", shortname = "",}, ["National Movement of Amhara"] = {abbrev = "NaMA", color = "#C66122", shortname = "",}, ["National Movement of Hope"] = {abbrev = "MNE", color = "#C66122", shortname = "",}, ["National Movement of Independents"] = {abbrev = "MOUNI", color = "#F3FF46", shortname = "",}, ["National Movement of the Revolution"] = {abbrev = "", color = "#FF7F00", shortname = "",}, ["National Network (Serbia)"] = {abbrev = "NM", color = "#46B8E9", shortname = "",}, ["National Opinion"] = {abbrev = "", color = "#7D5C4B", shortname = "",}, ["National Opposing Union"] = {abbrev = "UNO", color = "#006400", shortname = "",}, ["National Opposition Union"] = {abbrev = "UNO", color = "#1E90FF", shortname = "",}, ["National Order Party"] = {abbrev = "MNP", color = "#FF2E84", shortname = "",}, ["National Ordinary People Empowerment Union"] = {abbrev = "NOPEU", color = "#08702D", shortname = "",}, ["National Pact for Democracy and Development"] = {abbrev = "PNDD-ADIL", color = "#92440A", shortname = "",}, ["National Partnership"] = {abbrev = "NS", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Party (Chile, 1857)"] = {abbrev = "", color = "#9C74FD", shortname = "National",}, ["National Party (Chile, 1966)"] = {abbrev = "", color = "#00008B", shortname = "National",}, ["National Party (Colombia)"] = {abbrev = "", color = "#E3FF2A", shortname = "",}, ["National Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "", color = "#32CD32", shortname = "National",}, ["National Party (Czech Republic)"] = {abbrev = "NS", color = "#00008B", shortname = "",}, ["National Party (Egypt)"] = {abbrev = "", color = "#5F9EA0", shortname = "National",}, ["National Party (Haiti)"] = {abbrev = "", color = "#007BA7", shortname = "",}, ["National Party (Ireland, 1995)"] = {abbrev = "", color = "#8A8AE0", shortname = "National Party",}, ["National Party (Ireland, 2016)"] = {abbrev = "", color = "#264A3C", shortname = "National Party",}, ["National Party (Kingdom of Serbia)"] = {abbrev = "", color = "#040F0F", shortname = "National",}, ["National Party (Pakistan)"] = {abbrev = "NP", color = "#CD5C5C", shortname = "",}, ["National Party (Papua New Guinea)"] = {abbrev = "", color = "#2F8814", shortname = "National Party",}, ["National Party (Poland)"] = {abbrev = "SN", color = "#5E5151", shortname = "",}, ["National Party (Queensland, 1917)"] = {abbrev = "", color = "#6495ED", shortname = "National",}, ["National Party (South Africa)"] = {abbrev = "NP", color = "#FF9933", shortname = "National",}, ["National Party (South Korea)"] = {abbrev = "", color = "#F1433A", shortname = "National",}, ["National Party (Sweden)"] = {abbrev = "", color = "#ffff00", shortname = "National Party",}, ["National Party (Syria)"] = {abbrev = "", color = "#00529F", shortname = "National Party",}, ["National Party (UK, 1917)"] = {abbrev = "", color = "#327", shortname = "National",}, ["National Party (UK, 1976)"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "National Party",}, ["National Party (Uruguay)"] = {abbrev = "", color = "#80BFFF", shortname = "National Party",}, ["National Party (US)"] = {abbrev = "", color = "#EE6666", shortname = "National",}, ["National Party (Zambia)"] = {abbrev = "", color = "#377eb8", shortname = "",}, ["National Party For Development and Welfare"] = {abbrev = "NPFDW", color = "#FFBA00", shortname = "",}, ["National Party for Solidarity and Development"] = {abbrev = "PNSD", color = "", shortname = "",}, ["National Party of Australia – NSW"] = {abbrev = "", color = "#006644", shortname = "National",}, ["National Party of Australia – Queensland"] = {abbrev = "", color = "#006644", shortname = "National",}, ["National Party of Australia – Tasmania"] = {abbrev = "", color = "#006644", shortname = "",}, ["National Party of Australia – Victoria"] = {abbrev = "", color = "#006644", shortname = "National",}, ["National Party of Australia (WA)"] = {abbrev = "", color = "#006644", shortname = "National",}, ["National Party of Australia"] = {abbrev = "", color = "#006644", shortname = "National",}, ["National Party of Greece"] = {abbrev = "EKE", color = "lightgrey", shortname = "",}, ["National Party of Honduras"] = {abbrev = "", color = "#007DBC", shortname = "National",}, ["National Party of Nigeria"] = {abbrev = "NPN", color = "#445FAC", shortname = "",}, ["National Party of Scotland"] = {abbrev = "", color = "#FFFF66", shortname = "National (Scotland)",}, ["National Party of South West Africa"] = {abbrev = "", color = "orange", shortname = "",}, ["National Party of Suriname"] = {abbrev = "NPS", color = "#00964C", shortname = "",}, ["National Party of Work"] = {abbrev = "", color = "#AAD8E6", shortname = "National&nbsp;Party&nbsp;of&nbsp;Work",}, ["National Party South Africa"] = {abbrev = "", color = "#0006B0", shortname = "National Party",}, ["National Patriotic Coalition"] = {abbrev = "", color = "#ADD8E6", shortname = "",}, ["National Patriotic Front (Namibia)"] = {abbrev = "NPF", color = "#EDD31C", shortname = "",}, ["National Patriotic Front (Zimbabwe)"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "",}, ["National Patriotic Party (Bangladesh)"] = {abbrev = "NPP", color = "#70179E", shortname = "",}, ["National Patriotic Party"] = {abbrev = "NPP", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Patriotic Union/Tekki"] = {abbrev = "", color = "#dc0d19", shortname = "Tekki",}, ["National Peasant Party (Hungary)"] = {abbrev = "", color = "#FFCC00", shortname = "National Peasant",}, ["National Peasants' Party"] = {abbrev = "PNȚ", color = "#50693b", shortname = "",}, ["National People's Ambassadors"] = {abbrev = "", color = "#D1001C", shortname = "",}, ["National People's Front (South Africa)"] = {abbrev = "", color = "#52871E", shortname = "",}, ["National People's Party (Bangladesh)"] = {abbrev = "", color = "#CD853F", shortname = "",}, ["National People's Party (Curaçao)"] = {abbrev = "PNP", color = "#04733C", shortname = "",}, ["National People's Party (India)"] = {abbrev = "NPP", color = "#FFCA61", shortname = "",}, ["National People's Party (Indonesia)"] = {abbrev = "PRN", color = "black", shortname = "",}, ["National People's Party (South Africa, 1981)"] = {abbrev = "", color = "#DC143C", shortname = "National People's",}, ["National People's Party (South Africa)"] = {abbrev = "", color = "#274D8F", shortname = "National People's Party",}, ["National People's Party (The Gambia)"] = {abbrev = "NPP", color = "#40484F", shortname = "",}, ["National People's Power"] = {abbrev = "NPP", color = "#C4094A", shortname = "",}, ["National People’s Party"] = {abbrev = "", color = "#DDBBCC", shortname = "",}, ["National Peoples Party (Pakistan)"] = {abbrev = "", color = "#B22222", shortname = "",}, ["National Political Union"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "",}, ["National Political Union (1984)"] = {abbrev = "EPEN", color = "#0a00cc", shortname = "",}, ["National Popular Alliance"] = {abbrev = "ANAPO", color = "#bc8f8f", shortname = "",}, ["National Popular Movement"] = {abbrev = "", color = "#FB0242", shortname = "",}, ["National Popular Rally"] = {abbrev = "", color = "#F0001C", shortname = "",}, ["National Porfirist Party"] = {abbrev = "", color = "#0047AB", shortname = "",}, ["National Preservation Party"] = {abbrev = "", color = "#36895D", shortname = "National&nbsp;Preservation",}, ["National Pro Patria Party"] = {abbrev = "PNPP", color = "darkblue", shortname = "",}, ["National Progress Party of Armenia"] = {abbrev = "", color = "#F3A81D", shortname = "National&nbsp;Progress",}, ["National Progressive Center Union"] = {abbrev = "EPEK", color = "#9370DB", shortname = "",}, ["National Progressive Democrats"] = {abbrev = "NPD", color = "#FA8072", shortname = "National Progressive Democrats",}, ["National Progressive Force"] = {abbrev = "", color = "#2A52BE", shortname = "",}, ["National Progressive Front (Iraq)"] = {abbrev = "NPF", color = "#197B30", shortname = "",}, ["National Progressive Front (Syria)"] = {abbrev = "NPF", color = "#197B30", shortname = "",}, ["National Progressive Party (Carniola)"] = {abbrev = "NNS", color = "yellow", shortname = "",}, ["National Progressive Party (Finland)"] = {abbrev = "", color = "gold", shortname = "National Progressive",}, ["National Progressive Party (Laos)"] = {abbrev = "", color = "#002868", shortname = "",}, ["National Progressive Party (Switzerland)"] = {abbrev = "PPN", color = "#0404B4", shortname = "",}, ["National Progressive Unionist Party"] = {abbrev = "", color = "#F30502", shortname = "Tagammu",}, ["National Radical Union"] = {abbrev = "ERE", color = "#005AC0", shortname = "",}, ["National Rainbow Coalition – Kenya"] = {abbrev = "", color = "#66FF66", shortname = "",}, ["National Rainbow Coalition"] = {abbrev = "NARC", color = "#1889C7", shortname = "",}, ["National Rally for Democracy (Benin)"] = {abbrev = "", color = "#FEF880", shortname = "",}, ["National Rally for Democracy in Chad"] = {abbrev = "", color = "#055737", shortname = "RNDT–Le Réveil",}, ["National Rally for Development and Progress"] = {abbrev = "RNDP", color = "#000040", shortname = "",}, ["National Rally for Reform and Development"] = {abbrev = "", color = "#008040", shortname = "Tewassoul",}, ["National Rally of Chadian Democrats"] = {abbrev = "", color = "#055737", shortname = "RNDT–Le Réveil",}, ["National Rally of Independents"] = {abbrev = "RNI", color = "#00B5EE", shortname = "",}, ["National Rally"] = {abbrev = "RN", color = "#254671", shortname = "",}, ["National Rebirth Party"] = {abbrev = "", color = "#2C4F19", shortname = "",}, ["National Reconciliation Party"] = {abbrev = "NRP", color = "#0073CF", shortname = "",}, ["National Reconstruction"] = {abbrev = "", color = "#7B68EE", shortname = "National&nbsp;Reconstruction",}, ["National Reconstruction Party"] = {abbrev = "PRN", color = "#0087DC", shortname = "",}, ["National Reconstruction Party of Romania"] = {abbrev = "PRN", color = "yellow", shortname = "",}, ["National Reform Party (Belize)"] = {abbrev = "NRP", color = "#FF7F00", shortname = "",}, ["National Reform Party (Ghana)"] = {abbrev = "", color = "purple", shortname = "",}, ["National Reform Trend"] = {abbrev = "", color = "#AEDBFB", shortname = "",}, ["National Regeneration Movement"] = {abbrev = "MORENA", color = "#B62118", shortname = "",}, ["National Religious Front"] = {abbrev = "", color = "#583759", shortname = "",}, ["National Religious Party"] = {abbrev = "", color = "#583759", shortname = "Mafdal",}, ["National Religious Party–Religious Zionism"] = {abbrev = "Mafdal–RZ", color = "#101944", shortname = "",}, ["National Renaissance Front"] = {abbrev = "", color = "#000080", shortname = "",}, ["National Renewal (Chile)"] = {abbrev = "", color = "#024E9A", shortname = "National Renewal",}, ["National Renewal (Peru)"] = {abbrev = "", color = "#0047AB", shortname = "",}, ["National Renewal Alliance"] = {abbrev = "ARENA", color = "#0067A5", shortname = "",}, ["National Renewal Movement (Panama)"] = {abbrev = "MRN", color = "darkgreen", shortname = "",}, ["National Renewal Party (Guatemala)"] = {abbrev = "PNR", color = "darkorange", shortname = "",}, ["National Renovator Party"] = {abbrev = "", color = "#002147", shortname = "National Renovator",}, ["National Republican Alliance"] = {abbrev = "ANR", color = "#504a48", shortname = "",}, ["National Republican Convention"] = {abbrev = "", color = "#D82628", shortname = "",}, ["National Republican Movement for Democracy and Development"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Republican Movement"] = {abbrev = "MNR", color = "#404040", shortname = "",}, ["National Republican Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "PRN", color = "#FF1414", shortname = "",}, ["National Republican Party (Portugal)"] = {abbrev = "PNR", color = "#556B2F", shortname = "",}, ["National Republican Party (Spain)"] = {abbrev = "PRN", color = "#B74896", shortname = "",}, ["National Republican Party (US)"] = {abbrev = "", color = "#FFE6B0", shortname = "National Republican",}, ["National Republican Party of Russia"] = {abbrev = "NRPR", color = "#F9DA00", shortname = "",}, ["National Rescue Movement"] = {abbrev = "NRM", color = "#fecd00", shortname = "",}, ["National Rescue Party"] = {abbrev = "PRN", color = "#DB7093", shortname = "",}, ["National Resistance Movement"] = {abbrev = "NRM", color = "#FFD700", shortname = "",}, ["National Restoration Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "PREN", color = "#0059CF", shortname = "",}, ["National Restoration Party (Zambia)"] = {abbrev = "", color = "#F7941D", shortname = "",}, ["National Resurrection Party"] = {abbrev = "TPP", color = "#EB7C11", shortname = "",}, ["National Revival (Artsakh)"] = {abbrev = "", color = "#F26737", shortname = "National Revival",}, ["National Revival Movement Party"] = {abbrev = "", color = "#CC0000", shortname = "National Revival",}, ["National Revival of Poland"] = {abbrev = "", color = "#016E4F", shortname = "",}, ["National Revolutionary Party (South Korea, 2020)"] = {abbrev = "", color = "#E7141A", shortname = "National Revolutionary",}, ["National Revolutionary Party (South Korea, 2021)"] = {abbrev = "", color = "#023793", shortname = "",}, ["National Revolutionary Party of Afghanistan"] = {abbrev = "", color = "#FFD700", shortname = "",}, ["National Road Party"] = {abbrev = "MYP", color = "#F40F0F", shortname = "",}, ["National Salvation Front (Lebanon)"] = {abbrev = "", color = "#DA70D6", shortname = "",}, ["National Salvation Front (Romania)"] = {abbrev = "FSN", color = "#DA70D6", shortname = "",}, ["National Salvation Movement"] = {abbrev = "MSN", color = "#05AFF2", shortname = "",}, ["National Salvation Party"] = {abbrev = "MSP", color = "#FF2E84", shortname = "",}, ["National Secular Conference"] = {abbrev = "NSC", color = "green", shortname = "",}, ["National Secular Party"] = {abbrev = "NSCP", color = "#F78181", shortname = "",}, ["National Self-Government of Germans in Hungary"] = {abbrev = "LdU", color = "#0047AB", shortname = "",}, ["National Social Democratic Front"] = {abbrev = "", color = "yellow", shortname = "",}, ["National Socialist Freedom Movement"] = {abbrev = "NsFp", color = "#804C19", shortname = "",}, ["National Socialist Front"] = {abbrev = "NSF", color = "#006699", shortname = "",}, ["National Socialist Party (Philippines)"] = {abbrev = "", color = "#B22222", shortname = "National Socialist",}, ["National Socialist Party (UK)"] = {abbrev = "", color = "#B20000", shortname = "National Socialist Party",}, ["National Socialist Party of New Zealand"] = {abbrev = "", color = "#964B00", shortname = "National Socialist",}, ["National Socialist Party"] = {abbrev = "", color = "#FF0800", shortname = "",}, ["National Socialist Workers' Party (Sweden)"] = {abbrev = "NSAP", color = "#005293", shortname = "National Socialists",}, ["National Socialist Workers' Party of Denmark"] = {abbrev = "", color = "#964B00", shortname = "National Socialists",}, ["National Socialists – Left of the 21st century"] = {abbrev = "NS-LEV 21", color = "#E0000F", shortname = "",}, ["National Solidarity (Peru)"] = {abbrev = "", color = "#FFEE00", shortname = "",}, ["National Solidarity Alliance"] = {abbrev = "", color = "#FFEE00", shortname = "",}, ["National Solidarity Party (Portugal)"] = {abbrev = "PSN", color = "#000080", shortname = "",}, ["National Solidarity Party (Singapore)"] = {abbrev = "NSP", color = "#FF3300", shortname = "",}, ["National Solidarity Party of Afghanistan"] = {abbrev = "", color = "#6BA5D3", shortname = "",}, ["National Struggle Party"] = {abbrev = "", color = "#AF0621", shortname = "",}, ["National Super Alliance"] = {abbrev = "", color = "#FFA500", shortname = "",}, ["National Transformation Alliance"] = {abbrev = "NTA", color = "#283C95", shortname = "",}, ["National Transformation Party (Solomon Islands)"] = {abbrev = "NTPSI", color = "#FEE40D", shortname = "",}, ["National Transformation Party (Trinidad and Tobago)"] = {abbrev = "NTP", color = "#FFFFFF", shortname = "",}, ["National Trust Party (Malaysia)"] = {abbrev = "", color = "#FFA009", shortname = "Amanah",}, ["National Umma Party"] = {abbrev = "NUP", color = "#056D0C", shortname = "",}, ["National Unification (Czechoslovakia)"] = {abbrev = "NSj", color = "#251779", shortname = "",}, ["National Unification Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "UN", color = "#595CFF", shortname = "",}, ["National Union (Chad)"] = {abbrev = "UN", color = "", shortname = "",}, ["National Union (Cuba)"] = {abbrev = "", color = "#D2FF78", shortname = "National Union",}, ["National Union (Egypt)"] = {abbrev = "NU", color = "#F0001C", shortname = "",}, ["National Union (Gabon)"] = {abbrev = "UN", color = "#276DAB", shortname = "",}, ["National Union (Israel)"] = {abbrev = "", color = "#001367", shortname = "National Union",}, ["National Union (Portugal)"] = {abbrev = "UN", color = "#002E79", shortname = "",}, ["National Union (Spain, 1900)"] = {abbrev = "UN", color = "#FF7F27", shortname = "",}, ["National Union (Spain)"] = {abbrev = "UN", color = "#383CA8", shortname = "",}, ["National Union (Switzerland)"] = {abbrev = "UN", color = "black", shortname = "",}, ["National Union (United Arab Republic)"] = {abbrev = "NU", color = "#DC143C", shortname = "",}, ["National Union Attack"] = {abbrev = "ATAKA", color = "#00563F", shortname = "",}, ["National Union for Democracy and Progress (Cameroon)"] = {abbrev = "UNDP", color = "#40B749", shortname = "",}, ["National Union for Democracy and Progress (Central African Republic)"] = {abbrev = "", color = "#357D29", shortname = "",}, ["National Union for Democracy and Renewal"] = {abbrev = "UNDR", color = "#FF8C00", shortname = "",}, ["National Union for Democracy in the Comoros"] = {abbrev = "UNDC", color = "", shortname = "",}, ["National Union for Democratic Progress"] = {abbrev = "NUDP", color = "#E90785", shortname = "",}, ["National Union for Development and Democracy"] = {abbrev = "UNDD", color = "#008080", shortname = "",}, ["National Union for the Defence of Democracy"] = {abbrev = "", color = "#ED8419", shortname = "",}, ["National Union for Independence"] = {abbrev = "UNI", color = "#21202e", shortname = "",}, ["National Union for Independence and Revolution"] = {abbrev = "UNIR", color = "#0000AA", shortname = "",}, ["National Union for the Progress of Romania"] = {abbrev = "UNPR", color = "#D90000", shortname = "",}, ["National Union from Banat"] = {abbrev = "UNB", color = "black", shortname = "",}, ["National Union of Ethical Citizens"] = {abbrev = "UNACE", color = "#B31B1B", shortname = "",}, ["National Union of Greece"] = {abbrev = "EEE", color = "black", shortname = "",}, ["National Union of Christian Democrats"] = {abbrev = "NUCD", color = "#B0E0E6", shortname = "",}, ["National Union of Independents (Chile)"] = {abbrev = "", color = "grey", shortname = "",}, ["National Union of Popular Forces"] = {abbrev = "", color = "#EC1B24", shortname = "",}, ["National Union of Progress"] = {abbrev = "", color = "orange", shortname = "",}, ["National Union of Workers (Sri Lanka)"] = {abbrev = "", color = "#F90818", shortname = "",}, ["National Union Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "PUN", color = "green", shortname = "",}, ["National Union Party (US)"] = {abbrev = "", color = "#B22222", shortname = "National Union",}, ["National Union PSD+PUR"] = {abbrev = "PSD+PUR", color = "#3068D5", shortname = "",}, ["National Unionist Zamindara Party"] = {abbrev = "NUZP", color = "#DDFFEE", shortname = "",}, ["National United Front"] = {abbrev = "NUF", color = "#0000FF", shortname = "",}, ["National United Front of Kampuchea"] = {abbrev = "FUNK", color = "#DC143C", shortname = "",}, ["National United Party (Vanuatu)"] = {abbrev = "NUP", color = "#FDCC06", shortname = "National United",}, ["National United Party of Afghanistan"] = {abbrev = "", color = "#1081B9", shortname = "",}, ["National United Renaissance"] = {abbrev = "", color = "#9F8170", shortname = "",}, ["National Unity (Armenia)"] = {abbrev = "", color = "#2B3A8D", shortname = "National Unity",}, ["National Unity (Czech Republic)"] = {abbrev = "NSJ", color = "#00008B", shortname = "",}, ["National Unity (Greece)"] = {abbrev = "", color = "#022262", shortname = "",}, ["National Unity (Israel)"] = {abbrev = "", color = "#00BBDF", shortname = "National Unity",}, ["National Unity (Maldives)"] = {abbrev = "", color = "#027018", shortname = "",}, ["National Unity (Peru)"] = {abbrev = "", color = "green", shortname = "",}, ["National Unity Alliance"] = {abbrev = "", color = "#0F0", shortname = "",}, ["National Unity and Reconciliation Party"] = {abbrev = "NURP", color = "#B18403", shortname = "",}, ["National Unity Association"] = {abbrev = "SEE", color = "#800000", shortname = "",}, ["National Unity Democratic Organisation"] = {abbrev = "NUDO", color = "#0B4000", shortname = "",}, ["National Unity Movement of Equatorial Guinea"] = {abbrev = "MUNGE", color = "#00059C", shortname = "",}, ["National Unity Front"] = {abbrev = "", color = "#FFD700", shortname = "National Unity",}, ["National Unity Government"] = {abbrev = "", color = "#FF4545", shortname = "",}, ["National Unity of Hope"] = {abbrev = "UNE", color = "#50A700", shortname = "",}, ["National Unity of Timorese Resistance"] = {abbrev = "UNDERTIM", color = "#3FB043", shortname = "",}, ["National Unity Party (Central African Republic)"] = {abbrev = "", color = "#AFEEEE", shortname = "",}, ["National Unity Party (Dominican Republic)"] = {abbrev = "", color = "#50c878", shortname = "",}, ["National Unity Party (East Timor)"] = {abbrev = "PUN", color = "#3B4783", shortname = "",}, ["National Unity Party (Guinea-Bissau)"] = {abbrev = "", color = "#7BC76D", shortname = "",}, ["National Unity Party (Haiti)"] = {abbrev = "PUN", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Unity Party (Moldova)"] = {abbrev = "PUN", color = "#802937", shortname = "",}, ["National Unity Party (Myanmar)"] = {abbrev = "NUP", color = "#2188ca", shortname = "",}, ["National Unity Party (Northern Cyprus)"] = {abbrev = "UBP", color = "#FF7F00", shortname = "",}, ["National Unity Party (Philippines)"] = {abbrev = "NUP", color = "#104a21", shortname = "",}, ["National Unity Platform"] = {abbrev = "NUP", color = "#C62127", shortname = "",}, ["National Vanguard of the People"] = {abbrev = "", color = "#A52A2A", shortname = "",}, ["National Vanguard Party"] = {abbrev = "PAGN", color = "#000000", shortname = "",}, ["National Velasquista Federation"] = {abbrev = "FNV", color = "darkblue", shortname = "",}, ["National Veteran's Committee"] = {abbrev = "KKVLAPSH", color = "#A7221D", shortname = "",}, ["National Victory"] = {abbrev = "", color = "#EE204E", shortname = "",}, ["National Vision Party"] = {abbrev = "", color = "olive", shortname = "",}, ["National Woodcutters' Rally – Rally for Gabon"] = {abbrev = "RNB–RPG", color = "#E0E05A", shortname = "",}, ["National Workers' Party (Spain)"] = {abbrev = "", color = "#B93C3D", shortname = "",}, ["National Workers' Party"] = {abbrev = "NPR", color = "#86041C", shortname = "",}, ["National Workers' Union (Poland)"] = {abbrev = "NZR", color = "#DA4740", shortname = "",}, ["National Youth Movement (Dominican Republic)"] = {abbrev = "", color = "white", shortname = "",}, ["National Youth Party"] = {abbrev = "NYP", color = "#16D229", shortname = "",}, ["Nationalist (Ireland)"] = {abbrev = "", color = "#33FF00", shortname = "Nationalist",}, ["Nationalist Alliance"] = {abbrev = "", color = "#FFFDD0", shortname = "",}, ["Nationalist and Conservative Party"] = {abbrev = "", color = "#67C5EB", shortname = "Nationalist Conservative",}, ["Nationalist Canarian Assembly"] = {abbrev = "", color = "#C62821", shortname = "",}, ["Nationalist Canarian Centre"] = {abbrev = "", color = "#FF6600", shortname = "",}, ["Nationalist Canarian Initiative"] = {abbrev = "ICAN", color = "#EB6143", shortname = "",}, ["Nationalist Canarian Platform"] = {abbrev = "PCN", color = "#BB2996", shortname = "",}, ["Nationalist Citizens' Party"] = {abbrev = "NCP", color = "#50C878", shortname = "",}, ["Nationalist Civic Crusade"] = {abbrev = "", color = "#0000FF", shortname = "",}, ["Nationalist Coalition–Europe of the Peoples"] = {abbrev = "CN–EP", color = "#1D9546", shortname = "",}, ["Nationalist Coalition"] = {abbrev = "", color = "#228B22", shortname = "",}, ["Nationalist Congress Party (Sharadchandra Pawar)"] = {abbrev = "NCP(SP)", color = "#0029B0", shortname = "",}, ["Nationalist Congress Party"] = {abbrev= "NCP", color = "#00B2B2", shortname = "",}, ["Nationalist Democracy Party"] = {abbrev = "MDP", color = "#000000", shortname = "",}, ["Nationalist Democratic Action"] = {abbrev = "", color = "#9B2335", shortname = "",}, ["Nationalist Democratic Federation"] = {abbrev = "", color = "#EEDB65", shortname = "",}, ["Nationalist Democratic Movement (Bangladesh)"] = {abbrev = "NDM", color = "#005125", shortname = "",}, ["Nationalist Democratic Movement"] = {abbrev = "NDM", color = "#DDD000", shortname = "",}, ["Nationalist Democratic Progressive Party"] = {abbrev = "NDPP", color = "#ED1B24", shortname = "",}, ["Nationalist Galicianist Party"] = {abbrev = "", color = "#79CDCD", shortname = "",}, ["Nationalist Hong Kong"] = {abbrev = "", color = "#00247D", shortname = "",}, ["Nationalist Left of Manresa"] = {abbrev = "", color = "#A7252F", shortname = "",}, ["Nationalist Left"] = {abbrev = "", color = "#396BE4", shortname = "",}, ["Nationalist Liberal Party"] = {abbrev = "PLN", color = "#FF0000", shortname = "",}, ["Nationalist Maga Alternative"] = {abbrev = "", color = "#089C99", shortname = "",}, ["Nationalist Movement Party"] = {abbrev = "MHP", color = "#C83737", shortname = "",}, ["Nationalist Party (1912)"] = {abbrev = "", color = "#000099", shortname = "Nationalist",}, ["Nationalist Party (Australia)"] = {abbrev = "", color = "#6495ED", shortname = "Nationalist",}, ["Nationalist Party (Bolivia)"] = {abbrev = "", color = "#191970", shortname = "",}, ["Nationalist Party (Greece)"] = {abbrev = "", color = "#87CEFA", shortname = "",}, ["Nationalist Party (Iceland)"] = {abbrev = "", color = "#0166cc", shortname = "Nationalist",}, ["Nationalist Party (India)"] = {abbrev = "NP", color = "#009999", shortname = "",}, ["Nationalist Party (Ireland)"] = {abbrev = "IrishNat", color = "#99FF66", shortname = "Irish Nationalist",}, ["Nationalist Party (Malta)"] = {abbrev = "", color = "#5087B2", shortname = "Nationalist",}, ["Nationalist Party (Northern Ireland)"] = {abbrev = "Nat", color = "#32cd32", shortname = "Nationalist",}, ["Nationalist Party (Thailand)"] = {abbrev = "", color = "#dfab53", shortname = "Nationalist",}, ["Nationalist Party (UK)"] = {abbrev = "", color = "DarkGoldenrod", shortname = "Nationalist Party",}, ["Nationalist Party for Justice in Angola"] = {abbrev = "P-JANGO", color = "#047CC0", shortname = "",}, ["Nationalist Party of Cantabria"] = {abbrev = "", color = "#11DD00", shortname = "",}, ["Nationalist Party of Castile and León"] = {abbrev = "", color = "#808080", shortname = "",}, ["Nationalist Party of Catalonia"] = {abbrev = "", color = "#47A9B6", shortname = "",}, ["Nationalist Party of Ceuta"] = {abbrev = "", color = "#E46C0A", shortname = "",}, ["Nationalist Party of Greater Vietnam"] = {abbrev = "", color = "#EA9978", shortname = "",}, ["Nationalist Party of Puerto Rico"] = {abbrev = "PNPR", color = "black", shortname = "",}, ["National Party of Retirees and Pensioners"] = {abbrev = "KPEiR", color = "#0467BC", shortname = "",}, ["Nationalist Party of the Valencian Country"] = {abbrev = "", color = "#D09400", shortname = "",}, ["Nationalist People's Coalition"] = {abbrev = "NPC", color = "#4AA02C", shortname = "",}, ["Nationalist Republican (Spain)"] = {abbrev = "", color = "#C8989B", shortname = "",}, ["Nationalist Republican Alliance"] = {abbrev = "ARENA", color = "#234B9A", shortname = "",}, ["Nationalist Republican Liberal Movement"] = {abbrev = "MOLIRENA", color = "#FDD900", shortname = "",}, ["Nationalist Republican Party (Portugal)"] = {abbrev = "PRN", color = "#0087DC", shortname = "",}, ["Nationalist Republican Party (Suriname)"] = {abbrev = "PNR", color = "#005AAD", shortname = "",}, ["National Socialist Union of Finland"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "",}, ["Nationalist Task Party"] = {abbrev = "MÇP", color = "#C83737", shortname = "",}, ["Nationalist Trinamool Congress"] = {abbrev = "", color = "#99FF99", shortname = "Trinamool Congress",}, ["Nationalist Valencian Party"] = {abbrev = "", color = "#F5A302", shortname = "",}, ["Nationalist Vanua Tako Lavo Party"] = {abbrev = "NVTLP", color = "blue", shortname = "",}, ["Nationalist/Country coalition"] = {abbrev = "", color = "#6495ED", shortname = "",}, ["Nationalist/Progressive coalition"] = {abbrev = "", color = "#6495ED", shortname = "",}, ["Nationalists' Party"] = {abbrev = "", color = "#4169E1", shortname = "",}, ["Nationwide Organisation of We the People"] = {abbrev = "NOW", color = "#22211c", shortname = "",}, ["Nationwide Social Democratic Party"] = {abbrev = "JSDP", color = "#0045AF", shortname = "",}, ["Native Zakarpattia"] = {abbrev = "", color = "#28724F", shortname = "",}, ["Natural Culture"] = {abbrev = "", color = "#CE9A00", shortname = "",}, ["Natural Law Party (Finland)"] = {abbrev = "", color = "turquoise", shortname = "",}, ["Natural Law Party (Ireland)"] = {abbrev = "", color = "#FFE4E1", shortname = "Natural Law Party",}, ["Natural Law Party (Spain)"] = {abbrev = "", color = "#A5A608", shortname = "",}, ["Natural Law Party (US)"] = {abbrev = "", color = "NavajoWhite", shortname = "Natural Law",}, ["Natural Law Party of New Zealand"] = {abbrev = "", color = "#333366", shortname = "Natural Law",}, ["Natural Law Party"] = {abbrev = "", color = "#ffe4e1", shortname = "Natural Law",}, ["Nauru First"] = {abbrev = "", color = "#002780", shortname = "",}, ["Nava Sama Samaja Party"] = {abbrev = "", color = "#FF0000", shortname = "",}, ["Navarra Suma"] = {abbrev = "NA+", color = "#819DA3", shortname = "",}, ["Navarre Platform"] = {abbrev = "PN", color = "#812217", shortname = "",}, ["Navarrese and Spanish Right"] = {abbrev = "", color = "#E2001A", shortname = "",}, ["Navarrese Foral Alliance"] = {abbrev = "", color = "#2A52BE", shortname = "",}, ["Navarrese Freedom"] = {abbrev = "", color = "#E30019", shortname = "",}, ["Navarrese Left Union"] = {abbrev = "", color = "#51345A", shortname = "",}, ["Navarrese People's Union"] = {abbrev = "UPN", color = "#00599B", shortname = "",}, ["Navbharat Nirman Party"] = {abbrev = "NBNP", color = "#F7BE81", shortname = "",}, ["Nawa Janabadi Morcha"] = {abbrev = "", color = "purple", shortname = "Nav Janbadi Morcha",}, ["Nawa Nepal Prajatantrik Dal"] = {abbrev = "", color = "#40E0D0", shortname = "Navnepal Prajatantrik Dal",}, ["Nawan Punjab Party"] = {abbrev = "NPP", color = "#E1A95F", shortname = "",}, ["Naya Daur Party"] = {abbrev = "NDP", color = "#3B0B0B", shortname = "",}, ["NBNP"] = {abbrev = "", color = "#3453CC", shortname = "",}, ["NCCR–Mageuzi"] = {abbrev = "", color = "#025dc3", shortname = "",}, ["Ne Tak"] = {abbrev = "", color = "#CC181E", shortname = "",}, ["Nebraska Legal Marijuana NOW Party"] = {abbrev = "LMN", color = "#50C878", shortname = "Legal Marijuana NOW",}, ["Nebraska Party"] = {abbrev = "", color = "#A356DE", shortname = "Nebraska",}, ["NEE"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "",}, ["Neighborhood Force"] = {abbrev = "", color = "#1F95D1", shortname = "",}, ["Neighborhoods with Voice"] = {abbrev = "", color = "#994499", shortname = "",}, ["Neighbors for Alicante"] = {abbrev = "", color = "#6699CC", shortname = "",}, ["Neighbors for Benalmádena"] = {abbrev = "", color = "#32BAC9", shortname = "",}, ["Neighbors for Burgos"] = {abbrev = "", color = "#C67607", shortname = "",}, ["Neighbors for Llanes"] = {abbrev = "", color = "#969696", shortname = "",}, ["Neighbors for Salamanca"] = {abbrev = "", color = "#F9B233", shortname = "",}, ["Neighbors for Sestao"] = {abbrev = "", color = "#32A33B", shortname = "",}, ["Neighbors for the Valley Independent Candidacy"] = {abbrev = "", color = "#EB1073", shortname = "",}, ["Neighbors for Torrejón"] = {abbrev = "", color = "#FFFF01", shortname = "",}, ["Neighbors for Torrelodones"] = {abbrev = "", color = "#49AFE8", shortname = "",}, ["Neighbors for Tudela"] = {abbrev = "", color = "#BDCCE3", shortname = "",}, ["Neighbors of L'Hospitalet"] = {abbrev = "", color = "#3D6892", shortname = "",}, ["Neighbors Ponferrada"] = {abbrev = "", color = "#020181", shortname = "",}, ["Neighbors' Alternative"] = {abbrev = "", color = "#FAF300", shortname = "",}, ["Neighbors' Group of San Bartolomé de Tirajana"] = {abbrev = "", color = "#718FC1", shortname = "",}, ["Neighbour Association of Gorraiz"] = {abbrev = "", color = "#FBC02E", shortname = "",}, ["Neighbourhood Action Movement"] = {abbrev = "", color = "#187F36", shortname = "",}, ["Neighbourhood and Worker's Service Centre"] = {abbrev = "NWSC", color = "#FFC500", shortname = "",}, ["NELU"] = {abbrev = "", color = "#5658CC", shortname = "",}, ["Nemška delavska stranka"] = {abbrev = "DAP", color = "#096300", shortname = "",}, ["Nemška delavska stranka (Avstro-Ogrska)"] = {abbrev = "DAP", color = "#6495ED", shortname = "",}, ["Neo Democrats"] = {abbrev = "", color = "#F9B924", shortname = "",}, ["Neo-Democrats (Spain)"] = {abbrev = "", color = "#FFA608", shortname = "",}, ["Neo – The Social-liberal Centre"] = {abbrev = "", color="#FFD500", shortname = "Neo",}, ["Neodvisni politik"] = {abbrev = "Ind", color = "#DCDCDC", shortname = "Neodvisni",}, -- Not affiliated with any party ["Neodvisna političarka"] = {abbrev = "Ind", color = "#DCDCDC", shortname = "Neodvisna",}, -- Not affiliated with any party ["Neodvisni politiki"] = {abbrev = "Ind", color = "#DCDCDC", shortname = "Neodvisni",}, -- Not affiliated with any party ["Neodvisni politik (Irska)"] = {abbrev = "Ind", color = "#DDDDDD", shortname = "Neodvisni",}, ["NEOS – The New Austria and Liberal Forum"] = {abbrev = "NEOS", color = "#CB1667", shortname = "",}, ["Nepa Rastriya Party"] = {abbrev = "", color = "#e34234", shortname = "",}, ["Nepal Communist Party"] = {abbrev = "NCP", color = "#DD232C", shortname = "",}, ["Nepal Federal Socialist Party"] = {abbrev = "", color = "#CD5C5C", shortname = "",}, ["Nepal Janata Party"] = {abbrev = "", color = "orange", shortname = "",}, ["Nepal Loktantrik Samajbadi Dal"] = {abbrev = "", color = "#fbceb1", shortname = "Loktantrik Samajbadi Dal",}, ["Nepal Pariwar Dal"] = {abbrev = "", color = "#87CEEB", shortname = "",}, ["Nepal Rashtrabadi Gorkha Parishad"] = {abbrev = "", color = "#73A3DE", shortname = "Gorkha Parishad",}, ["Nepal Rastriya Bikas Party"] = {abbrev = "", color = "#E6DBCF", shortname = "",}, ["Nepal Rastriya Loktantrik Dal"] = {abbrev = "", color = "#E6DBCF", shortname = "Rastriya Loktantrik Dal",}, ["Nepal Sadbhavana Party (Anandidevi)"] = {abbrev = "", color = "greenyellow", shortname = "Nepal Sadbhavana Party (A)",}, ["Nepal Sadbhawana Party"] = {abbrev = "", color = "yellowgreen", shortname = "",}, ["Nepal Samata Party"] = {abbrev = "", color = "#FFDAB9", shortname = "",}, ["Nepal Samyabadi Party (Marksbadi-Leninbadi-Maobadi)"] = {abbrev = "", color = "crimson", shortname = "Nepal Samyabadi Party (MLM)",}, ["Nepal Shanti Kshetra Parishad"] = {abbrev = "", color = "#98FB98", shortname = "",}, ["Nepal Socialist Party"] = {abbrev = "", color = "#00B2B2", shortname = "",}, ["Nepal Sukumbasi Party (Loktantrik)"] = {abbrev = "", color = "coral", shortname = "",}, ["Nepal Workers Peasants Party"] = {abbrev = "NMKP", color = "#ff8080", shortname = "",}, ["Nepali Congress (Rastrabadi)"] = {abbrev = "", color = "blue", shortname = "",}, ["Nepali Congress sidebar"] = {abbrev = "NC", color = "green", shortname = "Nepali Congress",}, ["Nepali Congress"] = {abbrev = "NC", color = "green", shortname = "",}, ["Nepali Janata Dal"] = {abbrev = "", color = "#c21e56", shortname = "",}, ["Netherlands with a Plan"] = {abbrev = "NLPLAN", color = "#0F294C", shortname = "",}, ["Network (Slovak party)"] = {abbrev = "", color = "#E5452E", shortname = "#Network",}, ["Networks Party"] = {abbrev = "REDES", color = "#E40613", shortname = "",}, ["Neuquén People's Movement"] = {abbrev = "MPN", color = "#0070B8", shortname = "",}, ["Neutral Free Austria Federation"] = {abbrev = "NFÖ", color = "red", shortname = "",}, ["Neutral Bulgaria"] = {abbrev = "", color = "#018340", shortname = "",}, ["Neutral Democratic Party"] = {abbrev = "", color = "#FF0000", shortname = "Neutral&nbsp;Democratic",}, ["Nevis Reformation Party"] = {abbrev = "NRP", color = "#4CAB2D", shortname = "",}, ["Nevada Democratic Party"] = {abbrev = "NDP", color = "#3333FF", shortname = "",}, ["Nevada Republican Party"] = {abbrev = "NRP", color = "#E81B23", shortname = "",}, ["New Afghanistan Party"] = {abbrev = "", color = "#FFD800", shortname = "Naveen",}, ["New Agreement"] = {abbrev = "", color = "#FFE647", shortname = "",}, ["New Alajuelita Party"] = {abbrev = "PALNU", color = "yellow", shortname = "",}, ["New Algeria Front"] = {abbrev = "FAN", color = "#88E040", shortname = "",}, ["New Alliance (Denmark)"] = {abbrev = "", color = "#9B0059", shortname = "New Alliance",}, ["New Alliance of Faso"] = {abbrev = "", color = "#ffdb58", shortname = "",}, ["New Alliance Party (Cook Islands)"] = {abbrev = "", color = "#00A5AE", shortname = "New Alliance",}, ["New Alliance Party (Mexico)"] = {abbrev = "PNA", color = "#00AAAA", shortname = "",}, ["New Alliance Party"] = {abbrev = "", color = "#FF00FF", shortname = "New Alliance",}, ["New Alternative (Venezuela)"] = {abbrev = "", color = "#FF0066", shortname = "",}, ["New Alternative Party (Thailand)"] = {abbrev = "", color = "#1e90ff", shortname = "",}, ["New Alternatives"] = {abbrev = "", color = "#236736", shortname = "",}, ["New Andalusian Green Left"] = {abbrev = "", color = "#C6514A", shortname = "",}, ["New Anticapitalist Party"] = {abbrev = "NPA", color = "#C0081F", shortname = "",}, ["New Aspiration Party"] = {abbrev = "", color = "#FFFF00", shortname = "New Aspiration",}, ["New Azerbaijan Party"] = {abbrev = "", color = "#0075C1", shortname = "New Azerbaijan",}, ["New Barbados Kingdom Alliance"] = {abbrev = "NBKA", color = "#9A4EAE", shortname = "",}, ["New Belgian Front"] = {abbrev = "", color = "#FEFB00", shortname = "",}, ["New Breath for the Republic"] = {abbrev = "SONOR", color = "#12ab6a", shortname = "",}, ["New Britain Party"] = {abbrev = "", color = "#999999", shortname = "New Britain",}, ["New Canaries"] = {abbrev = "NCa", color = "#639E42", shortname = "",}, ["New Catalan Left"] = {abbrev = "", color = "#947F62", shortname = "",}, ["New Centre (Andorra)"] = {abbrev = "", color = "Black", shortname = "",}, ["New Centre (Latvia)"] = {abbrev = "", color = "#89192F", shortname = "",}, ["New Centre-Right"] = {abbrev = "", color = "#05517e", shortname = "",}, ["New Century Forum"] = {abbrev = "", color = "#005F6B", shortname = "New Forum",}, ["New Civic Power"] = {abbrev = "NPC", color = "#1DA768", shortname = "",}, ["New Citizen Party"] = {abbrev = "", color = "#D0BA42", shortname = "New&nbsp;Citizen",}, ["New Coalition (Mongolia)"] = {abbrev = "", color = "#f26022", shortname = "",}, ["New Communist Party of Britain"] = {abbrev = "NCP", color = "red", shortname = "New Communist",}, ["New Communist Party of Georgia"] = {abbrev = "", color = "#B22222", shortname = "",}, ["New Communist Party of the Netherlands"] = {abbrev = "", color = "#CC0000", shortname = "",}, ["New Communist Party of Yugoslavia"] = {abbrev = "NKPJ", color = "red", shortname = "",}, ["New Conservative Party (Japan)"] = {abbrev = "", color = "#2D6BA1", shortname = "New Conservative",}, ["New Conservative Party (Japan, 2002)"] = {abbrev = "", color = "#BD0401", shortname = "New Conservative",}, ["New Conservative Party (Latvia)"] = {abbrev = "JKP", color = "#182956", shortname = "",}, ["New Conservatives Party"] = {abbrev = "", color = "#00AEEF", shortname = "New Conservatives",}, ["New Conservative Party (South Korea)"] = {abbrev = "", color = "#00A7E5", shortname = "",}, ["New Conservative Party (New Zealand)"] = {abbrev = "", color = "#00AEEF", shortname = "New Conservative",}, ["New Course — Automobile Russia"] = {abbrev = "NCAR", color = "#004090", shortname = "",}, ["New Croatian Initiative"] = {abbrev = "NHI", color = "#3BB9FF", shortname = "",}, ["New Cyprus Party"] = {abbrev = "", color = "navy", shortname = "",}, ["New Dawn (Algeria)"] = {abbrev = "", color = "#B0BF1A", shortname = "New Dawn",}, ["New Dawn Party"] = {abbrev = "YDP", color = "#AE4855", shortname = "",}, ["New Deal (Chile)"] = {abbrev = "", color = "#37B296", shortname = "",}, ["New Deal (France)"] = {abbrev = "", color = "#D11677", shortname = "",}, ["New Democracy - Yes"] = {abbrev = "ND-T", color = "#376FB6", shortname = "",}, ["New Democracy (Andorra)"] = {abbrev = "ND", color = "#FFAC30", shortname = "",}, ["New Democracy (Gabon)"] = {abbrev = "ND", color = "#B2804D", shortname = "",}, ["New Democracy (Greece)"] = {abbrev = "ND", color = "#1b5cc7", shortname = "",}, ["New Democracy (Sweden)"] = {abbrev = "", color = "yellow", shortname = "New Democracy",}, ["New Democracy Electoral Union"] = {abbrev = "NDUE", color = "#F58220", shortname = "",}, ["New Democracy Party (Guinea-Bissau)"] = {abbrev = "", color = "#ADD8E6", shortname = "",}, ["New Democracy Party (Lithuania)"] = {abbrev = "", color = "#210083", shortname = "",}, ["New Democracy Party (Portugal)"] = {abbrev = "", color = "#1F468B", shortname = "New Democracy",}, ["New Democracy Party (Thailand)"] = {abbrev = "", color = "#FF9900", shortname = "New Democracy",}, ["New Democratic Force (Montenegro)"] = {abbrev = "FORCA", color = "#06437A", shortname = "",}, ["New Democratic Forces (Guinea)"] = {abbrev = "", color = "#D47E35", shortname = "",}, ["New Democratic Front (Botswana)"] = {abbrev = "NDF", color = "Purple", shortname = "",}, ["New Democratic Front (Sri Lanka)"] = {abbrev = "NDF", color = "#008000", shortname = "",}, ["New Democratic Generation"] = {abbrev = "", color = "#99B200", shortname = "",}, ["New Democratic Initiative of Kosovo"] = {abbrev = "IRDK", color = "#CBAC6C", shortname = "",}, ["New Democratic Macau Association"] = {abbrev = "ANMD", color = "#df7038", shortname = "",}, ["New Democratic Party — Greens"] = {abbrev = "", color = "#E32636", shortname = "",}, ["New Democratic Party of Canada"] = {abbrev = "NDP", color = "#F4A460", shortname = "New Democratic",}, ["New Democratic Party of Serbia"] = {abbrev = "NDSS", color = "#126180", shortname = "",}, ["New Democratic Party (Albania)"] = {abbrev = "PDR", color = "#000099", shortname = "",}, ["New Democratic Party (Kosovo)"] = {abbrev = "NDS", color = "#FFFF00", shortname = "",}, ["New Democratic Party (New Zealand)"] = {abbrev = "", color = "#B8860B", shortname = "New Democratic",}, ["New Democratic Party (Saint Vincent and the Grenadines)"] = {abbrev = "", color = "#ffcc29", shortname = "New Democratic",}, ["New Democratic Party (South Korea)"] = {abbrev = "NDP", color = "#DC352A", shortname = "New Democratic",}, ["New Democratic Republican Party"] = {abbrev = "NDRP", color = "#59955E", shortname = "New Democratic Republican",}, ["New Democratic Spirit"] = {abbrev = "NDS", color = "#082567", shortname = "",}, ["New Democratic Union Party"] = {abbrev = "", color = "#FFA500", shortname = "",}, ["New Democrats (France)"] = {abbrev = "ND", color = "#421787", shortname = "",}, ["New Democrats (Kenya)"] = {abbrev = "", color = "#E23237", shortname = "New Democrats",}, ["New Dimension Party"] = {abbrev = "", color = "#2E3192", shortname = "",}, ["New Ecological and Social People's Union"] = {abbrev = "NUPÉS", color = "#503B86", shortname = "",}, ["New Economics Party (Thailand)"] = {abbrev = "", color = "#7c2d89", shortname = "New Economics",}, ["New Encounter"] = {abbrev = "", color = "#008FC3", shortname = "",}, ["New England Party"] = {abbrev = "", color = "#2F4F4F", shortname = "New England",}, ["New Energies"] = {abbrev = "", color = "#BD3758", shortname = "",}, ["New Era for Democracy"] = {abbrev = "", color = "#4393AD", shortname = "",}, ["New Era Party"] = {abbrev = "", color = "#26395D", shortname = "New Era",}, ["New Face of Serbia"] = {abbrev = "NLS", color = "#243E82", shortname = "",}, ["New Flemish Alliance"] = {abbrev = "N-VA", color = "#F9CE19", shortname = "",}, ["New Force (Italy)"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "New Force",}, ["New Force (Moldova)"] = {abbrev = "MFN", color = "#7AE600", shortname = "",}, ["New Force (Spain)"] = {abbrev = "", color = "#37649D", shortname = "",}, ["New Force Party"] = {abbrev = "", color = "#008000", shortname = "",}, ["New Forum for the Restoration of Democracy–Kenya"] = {abbrev = "", color = "blue", shortname = "",}, ["New Forum"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "",}, ["New Front for Democracy and Development"] = {abbrev = "NFDO", color = "yellow", shortname = "",}, ["New Frontier Party (Japan)"] = {abbrev = "", color = "#E2176A", shortname = "New Frontier",}, ["New Fuerteventura"] = {abbrev = "", color = "#139115", shortname = "",}, ["New Future Coalition Party"] = {abbrev = "", color = "yellow", shortname = "",}, ["New Future Party (South Korea)"] = {abbrev = "", color = "#45BABD", shortname = "New Future",}, ["New Generation Movement"] = {abbrev = "NGM", color = "#FF681F", shortname = "",}, ["New Generation Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "PNG", color = "#0070B8", shortname = "",}, ["New Generation Party (Fiji)"] = {abbrev = "", color = "#223FB7", shortname = "",}, ["New Generation Party (Papua New Guinea)"] = {abbrev = "NGP", color = "#FFD700", shortname = "",}, ["New Generation Party (Romania)"] = {abbrev = "", color = "green", shortname = "",}, ["New Gibraltar Democracy"] = {abbrev = "", color = "#FDCD2F", shortname = "",}, ["New Harmony (Latvia)"] = {abbrev = "", color = "#960019", shortname = "",}, ["New Heritage Party"] = {abbrev = "", color = "#F0B300", shortname = "",}, ["New Historical Option"] = {abbrev = "", color = "#2BB2C6", shortname = "",}, ["New Hong Kong Alliance"] = {abbrev = "NHKA", color = "#ED6420", shortname = "",}, ["New Hope (Israel)"] = {abbrev = "", color = "#235298", shortname = "New Hope",}, ["New Hope (Macau)"] = {abbrev = "NE", color = "#7CFC00", shortname = "",}, ["New Hope (Poland)"] = {abbrev = "NN", color = "#E8B909", shortname = "New Hope",}, ["New Hope"] = {abbrev = "", color = "#7CFC00", shortname = "",}, ["New Horizons (Cyprus)"] = {abbrev = "", color = "#002366", shortname = "",}, ["New Ideas for Monaco"] = {abbrev = "NIM", color = "#FF00BA", shortname = "",}, ["New Indonesia Party of Struggle"] = {abbrev = "", color = "#B32823", shortname = "",}, ["New Italian Socialist Party"] = {abbrev = "", color = "Salmon", shortname = "New PSI",}, ["New Jewel Movement"] = {abbrev = "", color = "#FFA500", shortname = "",}, ["New Korean Democratic Party"] = {abbrev = "NKDP", color = "#E6573B", shortname = "New Korean Democratic",}, ["New Korea Party"] = {abbrev = "NKP", color = "#003990", shortname = "New Korea",}, ["New Korea Party of Hope"] = {abbrev = "NKPH", color = "#283C7B", shortname = "New Korea",}, ["New Kōmeitō"] = {abbrev = "NK", color = "#0851A3", shortname = "",}, ["New Labour"] = {abbrev = "", color = "#ED918F", shortname = "",}, ["New Leadership"] = {abbrev = "", color = "#0b4592", shortname = "",}, ["New Left (Croatia)"] = {abbrev = "", color = "#cc0000", shortname = "",}, ["New Left (Greece)"] = {abbrev = "NA", color = "#CC2E30", shortname = "",}, ["New Left (Luxembourg)"] = {abbrev = "", color = "green", shortname = "",}, ["New Left (Poland)"] = {abbrev = "", color = "#EB2A48", shortname = "",}, ["New Left Current"] = {abbrev = "", color = "#FF0000", shortname = "",}, ["New Liberal"] = {abbrev = "", color = "#623100", shortname = "",}, ["New Liberal Club"] = {abbrev = "", color = "#CF0006", shortname = "",}, ["New Liberal Party (New Zealand)"] = {abbrev = "", color = "#DDBB00", shortname = "New Liberal",}, ["New Liberalism (Colombia)"] = {abbrev = "", color = "#c91226", shortname = "",}, ["New Liberals (Australia)"] = {abbrev = "", color = "#54C2BD", shortname = "",}, ["New Liberals (Germany)"] = {abbrev = "", color = "#00758C", shortname = "",}, ["New Macau Association"] = {abbrev = "ANM", color = "#006400", shortname = "",}, ["New Macau Development Union"] = {abbrev = "NMDU", color = "#FFD700", shortname = "",}, ["New Macau Liberals"] = {abbrev = "AMN", color = "#006400", shortname = "",}, ["New Majority (Chile)"] = {abbrev = "", color = "#FF8000", shortname = "",}, ["New Majority (coalition)"] = {abbrev = "", color = "orange", shortname = "New Majority",}, ["New Majority (Peru)"] = {abbrev = "", color = "#FF7538", shortname = "",}, ["New Majority for Chile"] = {abbrev = "", color = "#FF1493", shortname = "",}, ["New Middle Party"] = {abbrev = "", color = "#0033EE", shortname = "",}, ["New Millennium Bean Party"] = {abbrev = "", color = "white", shortname = "",}, ["New Movement for the Future"] = {abbrev = "NBZ", color = "gold", shortname = "",}, ["New Nation Alliance (Taiwan)"] = {abbrev = "NNA", color = "#5D2971", shortname = "",}, ["New Nation Alternative"] = {abbrev = "", color = "red", shortname = "",}, ["New Nation Party"] = {abbrev = "NNP", color = "#4646b2", shortname = "New Nation",}, ["New Nation Party (Solomon Islands)"] = {abbrev = "NNP", color = "#C39E4D", shortname = "",}, ["New National Democracy Party"] = {abbrev = "NNDP", color = "#FFFFFF", shortname = "",}, ["New National Front"] = {abbrev = "NNF", color = "#00008B", shortname = "",}, ["New National Party (Grenada)"] = {abbrev = "NNP", color = "#026701", shortname = "",}, ["New National Party (South Africa)"] = {abbrev = "NNP", color = "#ff9933", shortname = "",}, ["New National Order"] = {abbrev = "", color = "#FEFF54", shortname = "",}, ["New National Vision"] = {abbrev = "NNV", color = "#07944c", shortname = "",}, ["New Nationalist Party (UK)"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "New Nationalist Party",}, ["New Nigeria People's Party"] = {abbrev = "NNPP", color = "#049603", shortname = "",}, ["New Order (Venezuela)"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "",}, ["New Ossetia"] = {abbrev = "NO",color = "#F9D949", shortname = "",}, ["New Palangdharma Party"] = {abbrev = "", color = "#1A4B8E", shortname = "New Palangdharma",}, ["New Party (Brazil)"] = {abbrev = "NOVO", color = "#F3701B", shortname = "",}, ["New Party (Corrientes)"] = {abbrev = "", color = "#FF7500", shortname = "",}, ["New Party (Greece)"] = {abbrev = "", color = "#ADFF2F", shortname = "",}, ["New Party (Greece, 1947)"] = {abbrev = "", color = "darkblue", shortname = "",}, ["New Party (Latvia)"] = {abbrev = "", color = "#800080", shortname = "",}, ["New Party (Serbia)"] = {abbrev = "", color = "#FFDF00", shortname = "Nova",}, ["New Party (Taiwan)"] = {abbrev = "", color = "#FFD700", shortname = "New",}, ["New Party (UK)"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "New Party",}, ["New Party (Thailand)"] = {abbrev = "", color = "#172E58", shortname = "New Party",}, ["New Party Daichi"] = {abbrev = "", color = "#008000", shortname = "",}, ["New Party Nippon"] = {abbrev = "", color = "#ED1B23", shortname = "",}, ["New Party Sakigake"] = {abbrev = "", color = "#012E8B", shortname = "",}, ["New Party Taiwan"] = {abbrev = "", color = "#FFD306", shortname = "",}, ["New Patriotic Party (Aruba)"] = {abbrev = "", color = "#7F7D9C", shortname = "",}, ["New Patriotic Party"] = {abbrev = "NPP", color = "#132F7A", shortname = "",}, ["New People (political party)"] = {abbrev = "", color = "#0AD1C9", shortname = "New People",}, ["New People Party"] = {abbrev = "", color = "#ECF295", shortname = "",}, ["New People's Alliance"] = {abbrev = "", color = "#EE1100", shortname = "",}, ["New People's Left"] = {abbrev = "", color = "#0A8070", shortname = "",}, ["New People's Party (Hong Kong)"] = {abbrev = "NPP", color = "#1C8BCD", shortname = "",}, ["New People's Party (Norway)"] = {abbrev = "", color = "#CC00FF", shortname = "New People's",}, ["New People's Party of Korea"] = {abbrev = "", color = "#FF0000", shortname = "",}, ["New People's Party–Civil Force"] = {abbrev = "NPP/CF", color = "#1C8BCD", shortname = "",}, ["New People's Party"] = {abbrev = "", color = "Orange", shortname = "",}, ["New Peru"] = {abbrev = "", color = "#9D1032", shortname = "",}, ["New Political Center — Girchi"] = {abbrev = "", color = "#327F37", shortname = "Girchi",}, ["New Political Reform Party (1992)"] = {abbrev = "", color = "#101299", shortname = "New Political Reform",}, ["New Political Reform Party"] = {abbrev = "", color = "#317873", shortname = "New Political Reform",}, ["New Politics (Ukraine)"] = {abbrev = "", color = "#FFCB08", shortname = "New Politics",}, ["New Politics Alliance for Democracy"] = {abbrev = "NPAD", color = "#0099cc", shortname = "",}, ["New Politics Alliance"] = {abbrev = "", color = "#00CCFF", shortname = "",}, ["New Power Party"] = {abbrev = "NPP", color = "#FBBE01", shortname = "",}, ["New Progressive Alliance"] = {abbrev = "", color = "#E43234", shortname = "",}, ["New Progressive Party (Puerto Rico)"] = {abbrev = "PNP", color = "#161687", shortname = "New Progressive",}, ["New Progressive Party (South Korea)"] = {abbrev = "", color = "#E62020", shortname = "New Progressive",}, ["New Progressive Party (US)"] = {abbrev = "", color = "#3333FF", shortname = "",}, ["New Prospect for Hong Kong"] = {abbrev = "NPHK", color = "#30D5C8", shortname = "New Prospect",}, ["New Reform Party (South Korea)"] = {abbrev = "", color = "#FF7920", shortname = "New Reform",}, ["New Region"] = {abbrev = "", color = "#377825", shortname = "",}, ["New Renaissance Party"] = {abbrev = "", color = "#00B0EC", shortname = "New Renaissance",}, ["New Republic Party (Costa Rica)"] = {abbrev = "PNR", color = "#87CEFA", shortname = "",}, ["New Republic Party (South Africa)"] = {abbrev = "", color = "#FDB813", shortname = "New Republic",}, ["New Republican Force"] = {abbrev = "NFR", color = "#8C479B", shortname = "",}, ["New Right (Denmark)"] = {abbrev = "", color = "#00505B", shortname = "New Right",}, ["New Right (Greece)"] = {abbrev = "", color = "#00366B", shortname = "",}, ["New Right (Israel)"] = {abbrev = "", color = "#25ACE1", shortname = "New Right",}, ["New Right (Netherlands)"] = {abbrev = "NR", color = "red", shortname = "",}, ["New Rights Party"] = {abbrev = "", color = "#8CD309", shortname = "New Rights",}, ["New Russia Party"] = {abbrev = "", color = "#D52B1E", shortname = "",}, ["New Serb Democracy"] = {abbrev = "NSD", color = "#163868", shortname = "",}, ["New Serbia (political party)"] = {abbrev = "NS", color = "#162243", shortname = "",}, ["New Siam Party"] = {abbrev = "", color = "#FFA07A", shortname = "New Siam",}, ["New Sinhala Heritage"] = {abbrev = "NSU", color = "maroon", shortname = "",}, ["Nova Slovenija"] = {abbrev = "NSi", color = "#009AC7", shortname = "",}, ["New Social Contract"] = {abbrev = "NSC", color = "#F0C400", shortname = "",}, ["New Social Democratic Party"] = {abbrev = "", color = "#004F94", shortname = "New Social Democratic",}, ["New Social Pact"] = {abbrev = "", color = "#800080", shortname = "",}, ["New Socialism (political party)"] = {abbrev = "", color = "#EF8A39", shortname = "",}, ["New Socialist Party (San Marino)"] = {abbrev = "NPS", color = "#0060B6", shortname = "",}, ["New Socialist Party of Japan"] = {abbrev = "", color = "#6EB92B", shortname = "New Socialist",}, ["New Space (Uruguay)"] = {abbrev = "", color = "#F34723", shortname = "New Space",}, ["New Start (Hungary)"] = {abbrev = "", color = "#012E46", shortname = "New Start",}, ["New Territories Association of Societies"] = {abbrev = "NTAS", color = "#2181FA", shortname = "",}, ["New Time (Chile)"] = {abbrev = "", color = "#360170", shortname = "",}, ["New Times – United Populars"] = {abbrev = "", color = "#20588F", shortname = "",}, ["New Togolese Commitment"] = {abbrev = "NET", color = "#7BB61E", shortname = "",}, ["New Turkey Party (1961)"] = {abbrev = "YTP", color = "#00B0F0", shortname = "",}, ["New Turkey Party (2002)"] = {abbrev = "YTP", color = "#FF0000", shortname = "",}, ["New Turkey Party"] = {abbrev = "", color = "#0057A4", shortname = "",}, ["New Union (Social Liberals)"] = {abbrev = "NS", color = "#2A3177", shortname = "",}, ["New United Democratic Party"] = {abbrev = "NUDP", color = "#70BA86", shortname = "New United Democratic",}, ["New Unity"] = {abbrev = "JV", color = "#6AB647", shortname = "",}, ["New Vision (electoral alliance)"] = {abbrev = "", color = "#CC00FF", shortname = "New Vision",}, ["New Wafd Party"] = {abbrev = "", color = "#1C6339", shortname = "New Wafd",}, ["New Wave – The Other Cyprus"] = {abbrev = "", color = "#00AEEE", shortname = "New Wave",}, ["New Welfare Party"] = {abbrev = "YRP", color = "#474647", shortname = "",}, ["New World Order Party"] = {abbrev = "", color = "#CC66FF", shortname = "New World Order",}, ["New World People's Party"] = {abbrev = "ÚVNP", color = "#e50081", shortname = "",}, ["New York State Right to Life Party"] = {abbrev = "", color = "#F4C2C2", shortname = "Right to Life",}, ["New Youth Forum"] = {abbrev = "", color = "#FF8C00", shortname = "Youth Forum",}, ["New Youth of Macau"] = {abbrev = "", color = "#FF4F00", shortname = "",}, ["New Zealand Conservative Party"] = {abbrev = "", color = "#0D0DFC", shortname = "Conservatives",}, ["New Zealand Democrat Party (1934)"] = {abbrev = "", color = "#00AEEF", shortname = "Democrat",}, ["New Zealand Democratic Party for Social Credit"] = {abbrev = "", color = "#339966", shortname = "Democrats",}, ["New Zealand Family Rights Protection Party"] = {abbrev = "", color = "#65FFF0", shortname = "Family Rights",}, ["New Zealand First"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "NZ First",}, ["New Zealand Labour Party (1910)"] = {abbrev = "", color = "#DE2C34", shortname = "Labour",}, ["New Zealand Labour Party"] = {abbrev = "", color = "#D82A20", shortname = "Labour",}, ["New Zealand Legion"] = {abbrev = "", color = "#2E3B74", shortname = "Legion",}, ["New Zealand Liberal Party (1962)"] = {abbrev = "", color = "#FFD700", shortname = "Liberal",}, ["New Zealand Liberal Party (1991)"] = {abbrev = "", color = "#CC9900", shortname = "Liberal",}, ["New Zealand Liberal Party (2008)"] = {abbrev = "", color = "#FFFFFF", shortname = "",}, ["New Zealand Liberal Party"] = {abbrev = "", color = "#FFDF00", shortname = "Liberal",}, ["New Zealand Loyal"] = {abbrev = "", color = "#FDB813", shortname = "",}, ["New Zealand Momentum Party"] = {abbrev = "", color = "#E11088", shortname = "Momentum",}, ["New Zealand National Front"] = {abbrev = "", color = "#00008B", shortname = "National Front",}, ["New Zealand National Party"] = {abbrev = "", color = "#00529F", shortname = "National",}, ["New Zealand Pacific Party"] = {abbrev = "", color = "#531E8A", shortname = "Pacific",}, ["New Zealand Party"] = {abbrev = "", color = "#43A2FF", shortname = "NZ Party",}, ["New Zealand People's Party"] = {abbrev = "", color = "#22316C", shortname = "People's Party",}, ["New Zealand Public Party"] = {abbrev = "", color = "#5BCAF4", shortname = "Public",}, ["New Zealand Republican Party (1995)"] = {abbrev = "", color = "#FF0000", shortname = "Republican",}, ["New Zealand Socialist Party"] = {abbrev = "", color = "#8B0000", shortname = "Socialist",}, ["New Zealand Sovereignty Party"] = {abbrev = "", color = "#E2AB20", shortname = "Sovereignty",}, ["New Zealand TEA Party"] = {abbrev = "TEA", color = "#5A276C", shortname = "",}, ["New Zealand Women's Political Party"] = {abbrev = "", color = "#DF2B6A", shortname = "Women's",}, ["Newcastle Independents"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "Newcastle Ind.",}, ["Newham Independent"] = {abbrev = "", color = "#DDDDDD", shortname = "",}, ["NewLabour Party (New Zealand)"] = {abbrev = "", color = "#FF4040", shortname = "NewLabour",}, ["Newropeans"] = {abbrev = "", color = "#FF9000", shortname = "",}, ["Newport Independents Party"] = {abbrev = "NIP", color = "#ffbb00", shortname = "Newport Ind.",}, ["NewZeal"] = {abbrev = "", color = "#28CEDC", shortname = "",}, ["Ngwane National Liberatory Congress"] = {abbrev = "", color = "#000000", shortname = "",}, ["NHK Party"] = {abbrev = "", color = "#F8EA0D", shortname = "Anti-NHK",}, ["NI21"] = {abbrev = "", color = "#008080", shortname = "",}, ["Nicaraguan Liberal Alliance"] = {abbrev = "ALN", color = "#ed1b25", shortname = "",}, ["Nicaraguan Party of the Christian Path"] = {abbrev = "CCN", color = "#00b1ec", shortname = "",}, ["Nicaraguan Socialist Party"] = {abbrev = "", color = "red", shortname = "",}, ["Nick Xenophon Team"] = {abbrev = "", color = "#ff6300", shortname = "Xenophon Team",}, ["Nič od tega"] = {abbrev = "NOT", color = "#902b8e", shortname = "",}, ["NIDA (political party)"] = {abbrev = "", color = "#76B729", shortname = "",}, ["Nida El Watan"] = {abbrev = "NW", color = "#C96A2F", shortname = "",}, ["Nidaa Tounes"] = {abbrev = "", color = "#ed1c24", shortname = "",}, ["Nigerian People's Party"] = {abbrev = "NPP", color = "#028c3b", shortname = "",}, ["Nigerien Alliance for Democracy and Progress"] = {abbrev = "", color = "#FF8600", shortname = "ANDP-Zaman Lahiya",}, ["Nigerien Democratic Movement for an African Federation"] = {abbrev = "", color = "#F79800", shortname = "",}, ["Nigerien Democratic Front"] = {abbrev = "", color = "#4154B9", shortname = "",}, ["Nigerien Party for Democracy and Socialism"] = {abbrev = "PNDS", color = "#FFAEC9", shortname = "",}, ["Nigerien Patriotic Movement"] = {abbrev = "", color = "#EA1821", shortname = "",}, ["Nigerien Progressive Party – African Democratic Rally"] = {abbrev = "PPN–RDA", color = "#000000", shortname = "",}, ["Nigerien Self-Management Party"] = {abbrev = "", color = "blue", shortname = "",}, ["Nine Per Cent Growth Party"] = {abbrev = "", color = "#008080", shortname = "",}, ["Nippon Ishin no Kai"] = {abbrev = "", color = "#B8CE43", shortname = "Ishin",}, ["Nippon Kaigi"] = {abbrev = "", color = "#A22041", shortname = "",}, ["NISHAD Party"] = {abbrev = "", color = "#BA0005", shortname = "NISHAD",}, ["Nisma Thurje"] = {abbrev = "", color = "#00798D", shortname = "",}, ["Niue People's Party"] = {abbrev = "", color = "#228B22", shortname = "Niue People's",}, ["Nivaria"] = {abbrev = "", color = "#006CB7", shortname = "",}, ["Niz Goenkar Revolution Front"] = {abbrev = "NGRF", color = "#CCCCFF", shortname = "",}, ["Nizam-e-Islam Party"] = {abbrev = "BNIP", color = "#D1F8AB", shortname = "",}, ["NLHP"] = {abbrev = "", color = "#4678CC", shortname = "",}, ["NMP (political party)"] = {abbrev = "NMP", color = "#FFFFC0", shortname = "",}, ["No Candidate Deserves My Vote!"] = {abbrev = "NCDMV!", color = "white", shortname = "",}, ["No Labels"] = {abbrev = "NL", color = "#775eb2", shortname = "No Labels",}, ["No overall control"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "",}, ["No party preference (US)"] = {abbrev = "", color = "#FDFD7F", shortname = "No party preference",}, ["No party preference"] = {abbrev = "", color = "#DDDDDD", shortname = "",}, ["No to the EU – Yes to Democracy"] = {abbrev = "NO2EU", color = "darkgrey", shortname = "",}, ["No2EU"] = {abbrev = "", color = "grey", shortname = "",}, ["Nominated (India)"] = {abbrev = "", color = "black", shortname = "Nominated",}, ["Non Partisan (Washington)"] = {abbrev = "", color = "#FCF5D9", shortname = "",}, ["Non-affiliated members of the House of Lords"] = {abbrev = "", color = "darkgrey", shortname = "Non-affiliated",}, ["Non-aligned Coalition"] = {abbrev = "", color = "#FFEF6A", shortname = "",}, ["Non-Inscrits"] = {abbrev = "NI", color = "#999999", shortname = "",}, ["Non-Neutral Independents"] = {abbrev = "", color = "#252D60", shortname = "",}, ["Non-partisan democracy"] = {abbrev = "", color = "#808080", shortname = "Nonpartisan",}, ["Non-Partisan Deputies"] = {abbrev = "", color = "#AAAAAA", shortname = "Non-Partisan",}, ["Non-Partisan Solidarity Union"] = {abbrev = "NPSU", color = "#C20F51", shortname = "",}, ["Non-Partisans"] = {abbrev = "NK", color = "grey", shortname = "",}, ["Non-Political"] = {abbrev = "", color = "#DDDDDD", shortname = "",}, ["Non-Smokers' Party (Spain)"] = {abbrev = "", color = "#005D9C", shortname = "",}, ["None of the above"] = {abbrev = "NOTA", color = "#FFFFFF", shortname = "",}, ["None of the above (India)"] = {abbrev = "NOTA", color = "#000000", shortname = "",}, ["Nonpartisan (US)"] = {abbrev = "", color = "#FDFD7F", shortname = "",}, ["Nonpartisan Bloc for Cooperation with the Government"] = {abbrev = "BBWR", color = "#A9A9A9", shortname = "",}, ["Nonpartisan Bloc for Support of Reforms"] = {abbrev = "BBWR", color = "#A9A9A9", shortname = "",}, ["Nonpartisan League"] = {abbrev = "", color = "#FCF5D9", shortname = "",}, ["Nonpartisan Local Government Activists"] = {abbrev = "BS", color = "#E6001A", shortname = "Bezpartyjni Samorządowcy",}, ["Nonpartisan election"] = {abbrev = "", color = "#C0C0C0", shortname = "Nonpartisan",}, ["Nonpartisan politician"] = {abbrev = "", color = "#C0C0C0", shortname = "Nonpartisan",}, ["Nordic Freedom"] = {abbrev = "", color = "#423F5F", shortname = "",}, ["Nordic Green Left Alliance"] = {abbrev = "", color = "#00A172", shortname = "",}, ["Nordic Resistance Movement"] = {abbrev = "NMR", color = "#00703c", shortname = "",}, ["Nordkalottfolket"] = {abbrev = "NKF", color = "#2F358C", shortname = "",}, ["Norfolk Island Labor Party"] = {abbrev = "", color = "#DE3533", shortname = "Labor",}, ["Norfolk Liberals"] = {abbrev = "", color = "#0047AB ", shortname = "Liberal",}, ["Nork Residents' Association"] = {abbrev = "", color = "#DDDDDD", shortname = "",}, ["Norodom Ranariddh Party"] = {abbrev = "NRP", color = "#40E0D0", shortname = "",}, ["Norrländska Coalition"] = {abbrev = "", color = "#feda00", shortname = "",}, ["North Australia Party"] = {abbrev = "NAP", color = "#F69831", shortname = "",}, ["North Dakota Democratic–Nonpartisan League Party"] = {abbrev = "", color = "#0055AA", shortname = "Democratic–NPL",}, ["North District Blueprint"] = {abbrev = "NDB", color = "#00609A", shortname = "",}, ["North East India Development Party"] = {abbrev = "NEIDP", color = "#2a4b8d", shortname = "",}, ["North East Party"] = {abbrev = "", color = "#800000", shortname = "North East",}, ["North of the Rings"] = {abbrev = "NOTR", color = "#44C4DD", shortname = "",}, ["North Queensland First"] = {abbrev = "", color = "#162659", shortname = "NQ First",}, ["North Queensland Labor Party"] = {abbrev = "", color = "#CD5C5C", shortname = "North Queensland Labor",}, ["North-East Project"] = {abbrev = "", color = "#FFA700", shortname = "",}, ["Northern Country Party"] = {abbrev = "NCP", color = "#556B2F", shortname = "Northern Country",}, ["Northern Elements Progressive Union"] = {abbrev = "", color = "#00AB00", shortname = "",}, ["Northern Force"] = {abbrev = "", color = "#D2B48C", shortname = "",}, ["Northern Independence Party"] = {abbrev = "NIP", color = "#9E1C34", shortname = "",}, ["Northern Ireland Conservatives"] = {abbrev = "", color = "#0087DC", shortname = "NI Conservatives",}, ["Northern Ireland Labour Party"] = {abbrev = "NILP", color = "#DC241f", shortname = "NI Labour",}, ["Northern Ireland Labour Representation Committee"] = {abbrev = "", color = "#DC241f", shortname = "NI Labour",}, ["Northern Ireland Unionist Party"] = {abbrev = "", color = "darkorange", shortname = "NI Unionist",}, ["Northern Ireland Women's Coalition"] = {abbrev = "", color = "aqua", shortname = "NI Women's Coalition",}, ["Northern Party"] = {abbrev = "", color = "#FF8C00", shortname = "Northern",}, ["Northern Territory Greens"] = {abbrev = "", color = "#00a651", shortname = "Greens",}, ["Northern Territory Nationals"] = {abbrev = "", color = "#006644", shortname = "Nationals",}, ["Norway Democrats"] = {abbrev = "", color = "#001F5A", shortname = "",}, ["Norwegian Agrarian Association"] = {abbrev = "", color = "#008542", shortname = "Agrarian",}, ["Norwegian People's Party"] = {abbrev = "", color = "darkblue", shortname = "",}, ["Norwegian Sámi Association"] = {abbrev = "NSR", color = "#f9b429", shortname = "",}, ["Nós Galeguistas"] = {abbrev = "", color = "#5EC6FB", shortname = "",}, ["Nós–Unidade Popular"] = {abbrev = "", color = "#ED1C24", shortname = "",}, ["NOS (political party)"] = {abbrev = "", color = "#4985FD", shortname = "NOS",}, ["Nosotros (political party)"] = {abbrev = "PPN", color = "#cf152c", shortname = "",}, ["Nottingham Independents"] = {abbrev = "NI", color = "#ffe4e1", shortname = "Nottingham Ind.",}, ["Noua Dreaptă"] = {abbrev = "", color = "#143F2E", shortname = "",}, ["Nous Citoyens"] = {abbrev = "", color = "#006992", shortname = "",}, ["Nouvelle Action Royaliste"] = {abbrev = "", color = "yellow", shortname = "",}, ["NOVA (Slovakia)"] = {abbrev = "NOVA", color = "#00599D", shortname = "",}, ["Nova Alternativa"] = {abbrev = "", color = "#00A8C5", shortname = "",}, ["Nova Direita"] = {abbrev = "ND", color = "#003F75", shortname = "",}, ["Nova socialdemokracija"] = {abbrev = "NSD", color = "#d83c16", shortname = "",}, ["NOW Platform DA and PAS"] = {abbrev = "ACUM", color = "#e6c300", shortname = "",}, ["Now the People"] = {abbrev = "", color = "#27355c", shortname = "",}, ["Now! (political party)"] = {abbrev = "", color = "#0B2232", shortname = "",}, ["NTR Telugu Desam Party (Lakshmi Parvathi)"] = {abbrev = "NTRTDP(LP)", color = "#33CCCC", shortname = "",}, ["Nuance Party"] = {abbrev = "PN", color = "#ee7d31", shortname = "",}, ["Nuestro Tiempo (El Salvador)"] = {abbrev = "NT", color = "#93C97D", shortname = "",}, ["Nuevas Ideas"] = {abbrev = "NI", color = "#00ADEF", shortname = "",}, ["Nueva Mayoría"] = {abbrev = "", color = "orange", shortname = "",}, ["Nullifier Party"] = {abbrev = "", color = "#0EBFB0", shortname = "Nullifier",}, ["Nunatta Qitornai"] = {abbrev = "", color = "#A1359B", shortname = "",}, ["Nur Otan"] = {abbrev = "", color = "#1CA9C9", shortname = "",}, ["Nusantara Awakening Party"] = {abbrev = "PKN", color = "#FF2121", shortname = "",}, ["Nykhaz"] = {abbrev = "", color = "#13193B", shortname = "",}, ["Nyt Odsherred"] = {abbrev = "", color = "#027F9C", shortname = "",}, ["NZ Economic Euthenics Party"] = {abbrev = "", color = "#AA6", shortname = "",}, ["NZ Equal Rights Party"] = {abbrev = "", color = "#DC143C", shortname = "",}, ["NZ Independent Coalition"] = {abbrev = "", color = "#349E9F", shortname = "Independent Coalition",}, ["NZ Outdoors & Freedom Party"] = {abbrev = "", color = "#008000", shortname = "Outdoors",}, ["NZ South Island Party"] = {abbrev = "", color = "#009900", shortname = "South Island",}, } return { full = full, alternate = alternate, } oy6dl6invs181sqss4mm8b0aquikemn Predloga:Taksonomija/Osteichthyes 10 567123 6747149 6686184 2026-09-05T15:12:03Z Pinky sl 2932 |link=Kostnice|Osteichthyes 6747149 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{pp-template}}{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=cladus |link=Kostnice|Osteichthyes |parent=Eugnathostomata |refs=<!-- if using ECoF classes (as recent project decision), this needs a compatible source for superclass (deepfin uses Megaclass, FotW5 uses class); clade is neutral --> }} ck49lagugt41sgytj8an317q3iqn1kd Narodni park Kirthar 0 571318 6747214 6724287 2026-09-06T03:24:58Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Blackbuck1-Kirthar_National_Park.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi CSD G2 or F7. Odstranjevanje. 6747214 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Narodni park Kirthar | alt_name = {{lang-ur|{{Nastaliq|کِیرتھر نیشنل پارک}}}}, sindhi (کيرٿرنيشنل پارڪ) | iucn_category = II | photo = Kirthar park.jpg | photo_caption = Pogled na park Kirthar | map = Pakistan | map_caption = Lega parka v Pakistanu | map_width = | relief = 1 | location = okrožje Džamshoro, [[Sind]], [[Pakistan]] | nearest_city = | coordinates = {{coord|25|42|N|67|35|E|display=inline,}} | area = 3087 km² | established = 1974 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Oddelek za divje živali in parke vlade Pakistana }} '''Narodni park Kirthar''' leži v gorovju Kirthar v okrožju Džamshoro v [[Sind]]u v [[Pakistan]]u. Ustanovili so ga leta 1974 in obsega več kot 3087 km², zaradi česar je tretji največji [[narodni park]] v Pakistanu. Divje živali v parku so leopard, progasta hijena, indijski volk, medarski jazbec, urial, gazela činkara in redki sindski kozorog. Indijska antilopa se hrani v ograjenih prostorih za projekt ponovne uvedbe.<ref>Michael J. B. Green: ''IUCN directory of South Asian protected areas.'' Iucn-World Conservation Union (December 1990). {{ISBN|2-8317-0030-2}}</ref> V parku je skupaj 33 vrst živali, med njimi naslednji sesalci: *indijska puščavska mačka (''Felis lybica ornata'') *[[karakal]] (''Caracal caracal caracal'') *indijski volk (''Canis lupus pallipes'') *[[evrazijski šakal]] (''Canis aureus persica'') *belonoga lisica (''Vulpes vulpes pusilla'') *[[progasta hijena]] (''Hyaena hyaena hyaena'') *indijski sivi mungo (''Urva edwardsii edwardsii'') *[[medarski jazbec]] (''Mellivora capensis indica'') *kairska bodičasta miška (''Acomys cahirinus'') *mehkodlaka podgana peščene barve (''Millardia gleadowi'') *indijska podgana (''Golunda ellioti'') *sindski netopir (''Rhyneptesicus nasutus'') *sindski kozorog (''Capra aegagrus blythi'') *[[urial]] (''Ovis vignei blanfordi'') *činkara (''Gazella bennettii fuscifrons'') *indijska antilopa (ponovno uvedena) (''Antilope cervicapra'') *arabski volk (''Canis lupus arabs'') *indijski luskavec (''Manis crassicaudata'' *džungelska mačka (''Felis chaus'') *indijski jež (''Paraechinus micropus'') *Brandtov jež (''Paraechinus hypomelas'') *indijski čobasti ježek (''Hystrix indica'') V narodnem parku Kirthar je bilo zabeleženih najmanj 147 vrst ptic.<ref>{{navedi splet |url=https://ebird.org/hotspot/L13722356|title=Kirthar NP--Khar Center, SD, PK - eBird Hotspot }}</ref> Vrste, ki jih najdemo v parku, so: [[brkati ser]] (zimski selivec), [[kragulji orel]], [[roparski orel]], [[planinski orel]], [[beloglavi jastreb]], [[egiptovski jastreb]], [[rjavi jastreb]], ''Falco jugger'', rdečevrati sokol, [[postovka]], venčasta stepska kokoška (''pterocles coronatus''), ''Chlamydotis macqueenii'', [[Jerebica (ptica)|jerebica]], perzijska peščena jerebica (''Ammoperdix griseogularis''), belorepa priba (''Vanellus leucurus''), kostanjeva stepska kokoška (''pterocles exustus''), grahasta stepska kokoška (''pterocles lichtensteinii''), naslikani jereb (''Pterocles indicus''), bengalska sova (''Bubo bengalensis''), sindska žolna (''Dendrocopos assimilis''), hipokolius (''Hypocolius ampelinus''), humov pšenični uar (''Oenanthe albonigra''), dolgokljuna cipa (''Anthus similis''), čobasti strnad (''Emberiza lathami''), puščavski škrjanec (''Ammomanes deserti''), [[smrdokavra]] in Indijski srebrnokljunček (''euodice malabarica''). <gallery> Cold water Spring in Kirthar National Park, Sindh, Pakistan.jpg|Izvir v narodnem parku Kirthar Kirthar park gazelle.jpg|Indijska gazela v parku Kirthar park hill and goat.jpg|Divje koze Kirthar park hiking.jpg|Pohodniška skupina v NP Kirthar park lake.jpg|Jezero Kirthar park view from hill.jpg|Pokrajina Ranikot view.jpg|[[Ranikot]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Vir == * Shackleton, D., M. (ed.) and the IUCN/SSC Caprinae Specialist Group, 1997. ''Wild Sheep and Goats and their Relatives. Status Survey and Conservation Action Plan for Caprinae.'' IUCN, Gland, Switzerland and Cambridge, UK. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Kirthar National Park}} * [http://www.wildlifeofpakistan.com/ProtectedAreasofPakistan/Kirthar_NP.htm Kirthar National Park at Wildlife of Pakistan] [[Kategorija:Narodni parki Pakistana]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1974]] 6ncf4aftdnfvri45topqjzdbj1ajlyl Red svetega Save 0 575693 6747173 6732285 2026-09-05T16:53:44Z Ihana Aneta 242446 /* Znani slovenski prejemniki reda */ 6747173 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Red |name = Red svetega Save<br /><small>{{lang|sr|Орден Светог Саве}}</small> |image = <!-- WD --> |image_size = 200px |caption = Veliki križ reda Svetega Save |presenter = |type = Državni red (1883–1945)<br />Dinastični red (od 1945)<br /> Cerkveni red (od 1945) |eligibility = Srbi, Jugoslovani in tuji državljani |awarded_for = |status = aktiven |description = |class = |established = 23. januar 1883 |firstawarded = |lastawarded = |total_awarded = |total_awarded_posthumously = |total_recipients = |individual = |higher = [[Red belega orla]] (od 1883) <br /> [[Red sv. kneza Lazarja]] (1883–1898)<br /> [[Red Miloša Velikega]] (1898–1903)<br /> [[Red Karadžordževe zvezde]] (po 1903) |same = [[Red Takovskega križa]] (pred 1903)<br /> [[Red jugoslovanske krone]] (Kraljevina Jugoslavija, 1930–1945) |lower = |related = |image2 = [[File:Order of Saint Sava - Ribbon bar.svg|106px]] |caption2= Nadomestni trak reda }} '''Red svetega Save''' ({{jezik-sr|Орден Светог Саве|Orden svetog Save}}<ref>{{navedi splet |url=https://museu.ms/collection/object/260398/orden-svetog-save?pUnitId=17 |title=Orden Svetog Save |accessdate=15. februar 2025 |date= |format= |work= }}</ref>) je srbski kraljevi red, ustanovljen leta 1883 v čast [[Sveti Sava|svetega Save]], prvega nadškofa [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]]. Odlikovanja tega reda<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nakita.si/nakit/odlikovanje-svetega-save/ |title=Odlikovanje svetega Save |accessdate=15. februar 2025 |date= |format= |work= }}</ref> se sedaj podeljujejo za izjemne prispevke na področju kulture, izobraževanja, umetnosti, znanosti in verskih dejavnosti. == Zgodovina == [[Kneževina Srbija]] je bila 22. februarja/5. marca 1882 razglašena za kraljevino. 23. januarja 1883 je kralj [[Milan Obrenović]] podpisal ''Odlok o sprejetju zakona o odlikovanjih'', s katerim sta bili ustanovljeni dve srbski odlikovanji: [[Red belega orla]] in Red Svetega Save. Za državni grb Kraljevine Srbije je bil sprejet dvoglavi beli orel z razprostrtimi krili, ki izvira iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in je univerzalni simbol krščanstva. Ta simbol so uporabljali v vladarskih hišah srednjeveške Srbije, cesarji [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], carji [[Ruski imperij|Rusije]] in cesarji [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]]. Glavna razlika med njimi je bila barva ali kovina, iz katere je bil izdelan. Bizantinski orel je bil [[zlato|zlat]], srbski [[srebro|srebrn]], v drugih cesarstvih pa [[črna|črn]]. V času dinastije [[Obrenovići|Obrenović]] so bile na hrbtni strani reda začetnice kralja Milana. Po atentatu na kralja Milana Obrenovića in majski vstaji (1903) je Srbija postala parlamentarna kraljevina, na čelu z dinastijo [[Karadžordževiči|Karadžordževič]]. Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] je nadaljeval podeljevati red na podlagi odloka in v skladu s svojimi pristojnostmi. Red se je podeljeval do leta 1985 potlej pa ga podeljevala [[Srbska pravoslavna cerkev]] kot cerkveno odlikovanje.<br> Odlikovanja tega reda so bila državna odlikovanja v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]] (1883–1918) in [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1945), od leta 1945 pa so najvišja odlikovanja, ki jih podeljuje [[ Srbska pravoslavna cerkev]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/svet/ste-videli-kaj-je-orban-dobil-od-srbske-pravoslavne-cerkve/ |title=Ste videli, kaj je Orban dobil od Srbske pravoslavne cerkve? |accessdate=15. februar 2025 |date=5. september 2022 |format= |work= }}</ref> Odlikovanja tega reda podeljuje tudi sedanji vodja rodbine [[Karadžordževiči|Karadžordževič]], Aleksander II. Karađorđević.<br> == Stopnje odlikovanja == Odlikovanje ima pet stopenj: * [[Slika:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|106px]] 1. stopnja – Veliki krst (Veliki križ) * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VOficir BAR.svg|106px]] 2. stopnja – Veliki oficir (Veliki častnik) veliki častniški križ * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save Komandir BAR.svg|106px]] 3. stopnja – Komandir (Poveljnik) poveljniški križ * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save Oficir BAR.svg|106px]] 4. stopnja – Oficir (Častnik) častniški križ * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save Kavalir BAR.svg|106px]] 5. stopnja – Kavalir (Vitez) viteški križ [[Lenta]] reda se nosi z desnega ramena na levi bok. [[Slika:HribarIvan(Kobilca).jpg|200px|thumb|desno|Portret ljubljanskega župana Ivana Hribarja z [[lenta|lento]] in odlikovanjem reda svetega Save]] == Znani slovenski prejemniki reda == * [[Marie Černe Prisland]] * [[Ivan Hribar]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Franjo Vučer]] * [[Viktor Murnik]] * [[Rudolf Maister]] * Medved Davorin == Sklici == {{sklici}} {{faleristika-stub}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Redi]] [[Kategorija:Kraljevina Jugoslavija]] [[Kategorija:Srbija]] [[Kategorija:Sveti Sava]] l22hple13ir4tcoezzr08noj7y4fbx8 Regija Gorno-Badahšan 0 576497 6747256 6719166 2026-09-06T08:02:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747256 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Gorno-Badahšan | native_name = | official_name = {{nowrap|Gorska avtonomna regija Badahšan}} | translit_lang1 = Ime | translit_lang1_type = {{nobold|[[tadžiščina]]}} | translit_lang1_info = {{lang|tg|Вилояти Мухтори Кӯҳистони Бадахшон}} | translit_lang1_type1 = {{nobold|[[ruščina]]}} | translit_lang1_info1 = {{lang|ru|Горно-Бадахшанская автономная область}} | settlement_type = Avtonomna regija | image_flag = <!-- images and maps -----------> | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/2 | caption_align = center | total_width = 250 | image1 = View of Khorog from the Botanical Gardens.jpg | caption1 = [[Khorog]] | image2 = On the Chinese Border (43402870645).jpg | caption2 = [[Karakul (Tadžikistan)|jezero Karakul]] | image3 = Pamir Mountains, Lake Yashikul viewed from the south (August 2017).jpg | caption3 = jezero Bulunkul | image4 = Pamir Mountains panorama.jpg | caption4 = [[Pamir]] | image5 = Kurteskei Valley - panoramio.jpg | caption5 = dolina Kurteskei }} | image_seal = | image_shield = | etymology = | nickname = | image_map = Gorno-Badakhshan Autonomous Province in Tajikistan.svg | map_caption = Gorno-Badahšan v Tadžikistanu | coordinates = | area_total_km2 = 64.200 | area_rank = | population_as_of = 2019 | population_footnotes = | population_total = 226.900 | population_density_km2 = auto | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Tadžikistan]] | subdivision_type1 = glavno mesto | subdivision_name1 = [[Khorog]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = predsednik | leader_name = Alisher Khudoyberdi | iso_code = TJ-GB | blank_name_sec1 = [[Human Development Index|HDI]] (2017) | blank_info_sec1 = 0,671<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=13 September 2018}}</ref><br/>{{color|#fc0|medium}} | website = }} '''Gorno-Badahšan''', uradno '''Avtonomna gorska regija Badahšan''', je avtonomna regija v vzhodnem [[Tadžikistan]]u, v gorovju [[Pamir]]. Sestavlja skoraj petinštirideset odstotkov ozemlja države, a le dva odstotka njenega prebivalstva.<ref name="pop20082">''Population of the Republic of Tajikistan as of 1 January 2008'', State Statistical Committee, Dushanbe, 2008 {{in lang|ru}}</ref> == Ime == Uradno ime avtonomne regije je Avtonomna gorska regija Badahšan.<ref>{{navedi splet|title=Constitution (Basic Law) of the Republic of Tajikistan, Article 7|url=https://www.fao.org/faolex/results/details/en/c/LEX-FAOC127450/|quote=Tadžikistan je sestavljen iz gorske avtonomne regije Badakhshan, regij, mest, okrožij, naselij in vasi..}}</ref> Ime Badahšan (iz {{langx|ru|Бадахшан}}; {{langx|tg|Бадахшон}}) izhaja iz [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidskega]] naziva ''bēdaxš'' ali ''badaxš''.<ref>W. Eilers, "[http://www.iranicaonline.org/articles/badaksan#pt3 BADAḴŠĀN iii. The name] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304052122/http://www.iranicaonline.org/articles/badaksan |date=2016-03-04 }}", ''Encyclopædia Iranica'', 15 December 1988.</ref> "Gorno-Badahšan" dobesedno pomeni 'gorski Badahšan' in izhaja iz ruskega imena avtonomne regije, Gorno-Badahšanskaja avtonomnaja oblast. Ruska okrajšava ''GBAO'' se pogosto uporablja tudi v tujejezičnih publikacijah nacionalnih in mednarodnih organov, kot sta vlada Tadžikistana in Združeni narodi.<ref>{{navedi splet |title=Tajikistan: UN experts sound alarm about tensions in GBAO, urge protection of Pamiri minority |url=https://www.ohchr.org/en/press-releases/2022/04/tajikistan-un-experts-sound-alarm-about-tensions-gbao-urge-protection-pamiri |work=Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (OHCHR) |date=20 April 2022 |language=en}}</ref> == Zgodovina == Cesarske sile so vedno oporekale mejam in politični oblasti v Zahodnem Pamirju. Med 17. in 19. stoletjem je več pol samoupravnih držav, vključno z Darvazom, Šughnun-Rušan in Vakhan, vladalo ozemljem, ki so danes del avtonomne regije Gorno-Badahšan v Tadžikistanu in province Badahšan v [[Afganistan]]u. V poznem 19. stoletju sta emirata Kokand in nato Buhara imela politično oblast nad regijo, dokler Zahodnega Pamirja ni začela kolonizirati Rusija leta 1896.<ref name="Bitabarova 2015">{{Citation |last=Bitabarova |first=Assel |title=Contested Views of Contested Territories : How Tajik Society Views the Tajik-Chinese Border Settlement |journal=Eurasia Border Review |date=2015 |volume=6 |url=https://doi.org/10.14943/ebr.6.1.63 |access-date=2023-05-07 |publisher=Slavic-Eurasian Research Center, Hokkaido University |language=en |doi=10.14943/ebr.6.1.63}}</ref> Čeprav sta Rusija in [[Britanski imperij]] leta 1896 označila svojo skupno mejo prek Pamirja, kar je povzročilo nastanek [[Vakanski koridor|Vakanskega koridorja]], so si druge regionalne sile, kot sta Kitajska in Afganistan, pa tudi vladajoče elite Badahšana, Buhare, Kašgarije in Kašmirja enako prizadevale za razširitev svojega vpliva v Pamirju.<ref>{{Citation |last=Kreutzmann |first=Hermann |title=Historical Geography of the Pamirs |date=2017-05-24 |url=http://asianhistory.oxfordre.com/view/10.1093/acrefore/9780190277727.001.0001/acrefore-9780190277727-e-46 |encyclopedia=Oxford Research Encyclopedia of Asian History |access-date=2023-04-24 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acrefore/9780190277727.013.46 |isbn=978-0-19-027772-7}}</ref> Tako je bilo pogorje Sarikol ''[[de facto]]'' označeno kot vzhodna meja leta 1894 med cesarstvom Čing in Ruskim imperijem.<ref>{{Citation |last=Bitabarova |first=Assel |title=Contested Views of Contested Territories : How Tajik Society Views the Tajik-Chinese Border Settlement |journal=Eurasia Border Review |date=2015 |volume=6 |url=https://doi.org/10.14943/ebr.6.1.63 |access-date=2023-05-10 |publisher=Slavic-Eurasian Research Center, Hokkaido University |language=en |doi=10.14943/ebr.6.1.63}}</ref> Ta imperialna zgodovina je aktualna še danes, saj je določila sodobne jugovzhodne meje današnje avtonomne pokrajine. === Sovjetska zveza === Tadžikistanski Badahšan kot značilna državna enota s svojimi sodobnimi zahodnimi mejami in rusko oznako GBAO je bil leta 1925 ustanovljen kot avtonomna republika.<ref name=":12">{{navedi knjigo |url=https://www.taylorfrancis.com/books/9781351124256 |title=Identity, History and Trans-Nationality in Central Asia: The Mountain Communities of Pamir |date=2018-09-28 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-12426-3 |editor-last=Dagiev |editor-first=Dagikhudo |edition=1 |pages=1 |language=en |doi=10.4324/9781351124263 |s2cid=217200350 |editor-last2=Faucher |editor-first2=Carole}}</ref> Kasneje leta 1929 se je to spremenilo v avtonomno oblast Tadžiške sovjetske socialistične republike (Tadžiška SSR). Obsedenost sovjetskih orientalistov s kategorizacijo ljudstev je med drugim vodila do fiksacije identitetne kategorije Pamirja ali 'gorskih Tadžikov' v sovjetsko etnogenezo.<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.taylorfrancis.com/books/9781136838545 |title=The Heritage of Soviet Oriental Studies |date=2011-02-01 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-83854-5 |editor-last=Kemper |editor-first=Michael |edition=0 |pages=4 |language=en |doi=10.4324/9780203832752 |editor-last2=Conermann |editor-first2=Stephan}}</ref> V letih Sovjetske zveze je bilo Gornemu Badahšanu kot obmejnemu ozemlju Sovjetske zveze dodeljenih veliko sredstev, na primer s privilegiranim dostopom do visokega šolstva in gradnjo infrastrukture, kot je [[Pamirska cesta]] leta 1935, ki se je še danes spominjamo kot časa modernosti.<ref>{{navedi knjigo |last=Mostowlansky |first=Till |url=https://www.worldcat.org/oclc/1005971039 |title=Azan on the moon : entangling modernity along Tajikistan's Pamir Highway |date=2017 |isbn=978-0-8229-8240-1 |location=Pittsburgh, PA |pages=37–39 |oclc=1005971039}}</ref> Zato so ljudje iz Pamirja nekoč omogočali mobilnost navzgor in dostop do političnih uradov v Tadžikistanski SSR. V znanstvenem diskurzu se to obravnava kot ukrep za zaščito zvestobe državnemu socializmu subjektov na strateško pomembni sovjetski 'meji'. === Od osamosvojitve === Ko je leta 1992 v Tadžikistanu izbruhnila državljanska vojna, je lokalna vlada v Gornem Badahšanu razglasila neodvisnost od Tadžikistana. Številni politično aktivni Pamirci so se pozneje med tadžikistansko državljansko vojno pridružili demokratičnemu političnemu gibanju La'al-e Badahšan, ki je zahtevalo avtonomijo in demokratično vladavino regije.<ref>{{navedi knjigo |last=Humphrey |first=Caroline |url=https://www.worldcat.org/oclc/815668567 |title=Post-Cosmopolitan Cities : Explorations of Urban Coexistence. |date=2012 |publisher=Berghahn Books |others=Vera Skvirskaja |isbn=978-0-85745-511-6 |location=New York, NY |pages=222 |oclc=815668567}}</ref> Regionalizem je bil pomemben strukturni dejavnik v državljanski vojni v Tadžikistanu, tako da je ismailska identiteta postala ključni pokazatelj mobilizacije. La'al-e Badahšan se je pridružil združeni tadžikistanski opoziciji leta 1997. Zaradi tega so bili pozneje tarča ljudske fronte, ki je sestavila kasnejšo vlado in nato izključena iz politične sfere neodvisnega Tadžikistana. Vlada Gorno-Badahšan je kasneje odstopila od svojih pozivov k neodvisnosti.<ref name="orexca">{{navedi splet| title = Gorno-Badakhshan Autonomous Oblast (GBAO) :: Regions of Tajikistan| website = OrexCA.com| access-date = 2 February 2017| url = https://tajikistan.orexca.com/gorno_badakhshan_region.shtml| archive-date = 2019-03-06| archive-url = https://web.archive.org/web/20190306174901/https://tajikistan.orexca.com/gorno_badakhshan_region.shtml| url-status = dead}}</ref> Po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je Ismailitska razvojna organizacija AKDN dostavljala Gorno-Badahšan oskrbo iz Kirgizistana, kar je preprečilo stradanje prebivalstva med državljansko vojno.<ref>{{navedi knjigo |last=Mostowlansky |first=Till |url=https://www.worldcat.org/oclc/1005971039 |title=Azan on the moon : entangling modernity along Tajikistan's Pamir Highway |date=2017 |isbn=978-0-8229-8240-1 |location=Pittsburgh, PA |pages=109–110 |oclc=1005971039}}</ref> Medtem ko sama AKDN to angažiranje obravnava kot začasen ukrep, številni prebivalci zahtevajo stalno prisotnost humanitarne pomoči. Mnogi to vidijo kot nadaljevanje preskrbe z dobrinami v času Sovjetske zveze. Ta skupna izkušnja sovjetske in ismailske razvojne pomoči skupaj z zanemarjanjem in zatiranjem s strani tadžikistanske države je pripeljala do tega, da so se ljudje dojemali kot Pamirce in ne kot Tadžike. Leta 2011 je Tadžikistan ratificiral pogodbo iz leta 1999 o odstopu 1000 km<sup>2</sup> zemlje v gorovju Pamir Ljudski republiki Kitajski (LRK), s čimer se je končal 130-letni mejni spor in kitajske zahteve po več kot 28.000 km<sup>2</sup> tadžikistanskega ozemlja.<ref>{{navedi novice|title=Tajikistan cedes land to China|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-12180567|access-date=3 May 2016|work=BBC News|date=13 January 2011}}</ref> V drugih primerih so kitajski učenjaki zahtevali nadzor nad celotnim gorovjem Pamir. Vendar pa vlada Republike Kitajske (ROC) s sedežem v [[Tajpej]]u ne priznava te pogodbe in si še naprej lasti ozemlje, kot je razvidno iz njenih uradnih zemljevidov.<ref>{{navedi splet |last1=Horton |first1=Chris |title=Taiwan's Status Is a Geopolitical Absurdity |url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2019/07/taiwans-status-geopolitical-absurdity/593371/ |website=The Atlantic |language=en |date=8 July 2019}}</ref> Medtem ko vlada Tadžikistana odstop zemlje slavi kot diplomatsko zmago, številni tadžikistanski učenjaki, opozicija in deli prebivalstva izpodbijajo obstoj 'spora' v celoti, saj vidijo, da ozemlje Badahšana v celoti pripada Tadžikistanu. Namesto tega so nekateri, zlasti v Gornem Badahšanu, leta 2011 Kitajski prepustili zemljišče, ki je pripadalo Kuhistani Badahšan, zaznali kot ozemeljsko izgubo in sprožilo zaskrbljenost glede nadaljnjih posegov v kitajsko državo. === Civilni nemiri 21. stoletja === Od konca državljanske vojne je v regiji prišlo do številnih nasilnih spopadov in demonstracij, z večjimi primeri državljanskih nemirov v letih 2012, 2014, 2018, 2021 in 2022.<ref name="Rooftop">{{navedi splet |last=Roof-top Info |date=2022 |title=What is happening in Tajikistan? Background information on the situation in Khorugh |url=https://wechange.de/project/roof-top-info/file/background-information-on-the-situation-in-kh/download/Background-information-on-the-situation-in-Khorugh.pdf |access-date=18 May 2022}}</ref> Spopadi so izbruhnili 24. julija 2012 med tadžikistansko vojsko in militanti, zvestimi nekdanjemu vojnemu poveljniku Tolibu Ajombekovu, potem ko je bil Ajombekov obtožen umora tadžikistanskega generala. 18. maja 2022 je okoli 200 protivladnih demonstrantov, ki jih je vodil Mamadbokir Mamadbokirov, blokiralo cesto v Rušonu, ki je vodila do regionalne prestolnice Khorog. Nasilni spopadi med tadžikistansko vojsko in prebivalstvom GBAO v letih 2012, 2014, 2018, 2021 in 2022 so vrhunci nenehne militarizacije regije. Gledalci ocenjujejo ta dejanja vlade kot strategijo za pridobitev popolnega političnega nadzora nad nekdanjim avtonomnim Gorno-Badahšanom, pa tudi nad neformalno trgovino z [[opij]]em, kar je dosegla vrhunec z atentatom na več vplivnih lokalnih voditeljev.<ref name="opendemocracy.net">{{navedi splet |title=The assassination that shook the Pamir Mountains to the core |url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/gorno-badakhshan-mamadboqirov-tajikistan-pamir-mountains/ |access-date=2023-05-08 |website=openDemocracy |language=en}}</ref> To krši tadžikistanski mirovni sporazum. Maja 2022 so tadžikistanske vladne sile ubile 40 civilistov, ki so protestirali proti mučenju in umoru mladinskega predstavnika Gulbiddina Ziyobekova.<ref>{{navedi splet |title=Tajikistan: UN expert fears crackdown against Pamiri minority could spiral out of control |url=https://www.ohchr.org/en/press-releases/2022/05/tajikistan-un-expert-fears-crackdown-against-pamiri-minority-could-spiral |access-date=2023-05-06 |website=OHCHR |language=en}}</ref> Tadžikistansko notranje ministrstvo je izjavilo, da so protestniki poskušali »destabilizirati družbene in politične razmere« v regiji. Številni protestniki, pa tudi novinarji in borci za človekove pravice so bili pridržani v kasnejšem prikrivanju.<ref>{{navedi splet |date=2023-04-04 |title=Tajikistan: Free Autonomous Region Rights Defender |url=https://www.hrw.org/news/2023/04/04/tajikistan-free-autonomous-region-rights-defender |access-date=2023-05-09 |website=Human Rights Watch |language=en}}</ref> Poleg tega je vlada zasegla nepremičnine in ugrabila celo opozicijske Pamirce v tujini. Nekateri aktivisti za človekove pravice situacijo opisujejo kot 'etnično čiščenje'.<ref>{{navedi splet |last=Novastan |date=2022-11-27 |title=Tajikistan: "ethnic cleansing" and repression in the Tajik Pamirs |url=https://novastan.org/en/tajikistan/tajikistan-ethnic-cleansing-and-repression-in-the-tajik-pamirs/ |access-date=2023-05-06 |website=Novastan English}}</ref> ''Genocide Watch'' poudarja polarizacijo in preganjanje Pamircev prek vlade. == Geografija == [[File:Gorno badakhshan map.png|right|thumb|Zemljevid Gorno-Badahšan in okoliških ozemelj]] Okraj Darvoz je zahodni »kljun« pokrajine. Zahodno-osrednji Gorno-Badahšan je večinoma niz gorskih verig vzhod-zahod, ločenih z dolinami rek, ki se izlivajo v reko [[Pandž (reka)|Pandž]]. Revirji ustrezajo rečnim dolinam. Okrožje Murghob zavzema vzhodno polovico province in je večinoma opustošena planota z visokimi gorami na zahodu. [[File:Озеро Тахтакорум - panoramio (1).jpg|thumb|Prelaz Takhtakorum]] Okrožja Gorno-Badahšan so: * Okrožje Darvoz (najbolj zahodno, severno) * Okrožje Vandž (zahod, sever) * Okrožje Rušon (zahod, sredina) * Okrožje Šughnon (zahod, sredina) * Okrožje Roštkala(zahod, jug) * Okrožje Iškošim (zahodno, najjužneje) * Okrožje Murghob (vzhodni dve tretjini) Gorno-Badahšan pokriva celoten vzhodni del Tadžikistana in meji na kitajsko [[Šindžjang|Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang]] na vzhodu, na afganistansko provinco Badahšan na jugu in na kirgizistansko regijo Oš na severu. Znotraj Tadžikistana je zahodna meja Gorno-Badahšan z okrožji republikanske podrejenosti (DRP), konica njegovega jugozahodnega prsta (okrožje Darvoz) pa meji na regijo Khatlon. Najvišje vzpetine v regiji so v gorovju Pamir (predvsem gora Imeon), ki ga domačini imenujejo 'streha sveta'. Tu so trije od petih 7000-metrskih vrhov v Srednji Aziji, vključno z vrhom [[Ismoil Somoni]] (nekdanji Pik komunizma in pred tem Pik Stalina; 7495 m), Pik Ibn Sina (nekdanji [[Pik Lenina]] in še vedno znan pod tem imenom na svoji kirgiški strani; 7134 m) in Pik Ozodi (nekdanji Korženjevskoj; 7105 m). == Demografija == Prebivalstvo, ki živi v Gorno-Badahšanu, je od leta 2019 ocenjeno na 226.900. Največje mesto je [[Khorog]], s 30.300 prebivalci (ocena 2019); Murghob je drugo največje, s približno 4000 prebivalci. Po podatkih državnega statističnega odbora Tadžikistana se večina prebivalcev Gorno-Badahšana identificira kot Pamirci. Preostali del prebivalstva se dojema kot Kirgizi ali pripadniki drugih narodnosti. === Religije === Večinska vera v Gorno-Badahšanu je Ismaili [[šiitizem]] in spoštovanje Aga Kana je zelo razširjeno. Kljub temu so v Gornem Badahšanu tudi sunitski muslimani. Tablighi Džamat, sunitsko misijonarsko gibanje, je v 2000-ih izvajalo ''dava''. Vlada je med drugim prepovedala in preganjala to gibanje kot del njihove širše kampanje proti nedržavnemu islamu. Leta 2009 se je praznovalo leto ''Imam hanefijskega islama'', vendar je večina Pamircev privržencev ismailskega šiitskemu islamu. Kasneje je bilo treba verske ustanove ponovno registrirati, pri čemer so bile izločene vse ustanove, ki niso ustrezale verskemu prepričanju države.<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.taylorfrancis.com/books/9781134207312 |title=Islamic Education in the Soviet Union and Its Successor States |date=2009-09-11 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-20731-2 |editor-last=Kemper |editor-first=Michael |edition=0 |pages=99 |language=en |doi=10.4324/9780203027929 |editor-last2=Motika |editor-first2=Raoul |editor-last3=Reichmuth |editor-first3=Stefan}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Gorno-Badakhshan Autonomous Province}} {{Wikivoyage|Berg-Badachschan}} * [https://web.archive.org/web/20040812233257/http://www.apmp.tojikiston.com/info12.htm State agency on antiexclusive politics and support of business at Government of Republic of Tadjikistan] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Tadžikistana]] hdmszt0zpz1vbzk78ljvzbyfzjvctxd Observatorij Čomsongde 0 584566 6747156 6725408 2026-09-05T15:29:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747156 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Observatorij Čomsongde | image = Cheomseongdae Observatory under blue sky in Gyeongju South Korea.jpg | caption = Observatorij Čomsongde (2009) | location_town = [[Gjongdžu]] | location_country = Južna Koreja | height = 9,17 m | coordinates = {{coord|35|50|05.0|N|129|13|08.4|E|display=inline,title}} | completion_date = 7. stoletje | designations = {{Infobox designation list |embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Gyeongju Historic Areas<br/ >[[Zgodovinska mesta v Gjongdžuju]] | designation1_date = 2000 | designation1_criteria = kulturno: (ii), (iii) | designation1_number = 976 |designation2=Narodni zakladi Južne Koreje |designation2_offname=Cheomseongdae Observatory, Gyeongju |designation2_date=1962-12-20 }} | embedded = {{Infobox Korean name |hangul=첨성대 |hanja=瞻星臺 |rr=Cheomseongdae |mr=Ch'ŏmsŏngdae |child=yes }} }} '''Čomsongde''' ({{langx|ko|첨성대}}; handža: 瞻星臺; dobesedno 'stolp za opazovanje zvezd') je astronomski [[observatorij]] v [[Gjongdžu]]ju v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. Čomsongde je najstarejši ohranjeni astronomski observatorij v Aziji<ref>{{navedi knjigo|last1=Storey|first1=Glenn|title=Urbanism in the Preindustrial World: Cross-Cultural Approaches|publisher=[[University of Alabama Press]]|isbn=9780817352462|page=201|url=https://books.google.com/books?id=P43ChiFyVVEC&pg=PA201|accessdate=16 November 2016|language=en|date=2006-04-30}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Dicati|first1=Renato|title=Stamping Through Astronomy|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=9788847028296|page=30|url=https://books.google.com/books?id=XaBEAAAAQBAJ&pg=PA30|accessdate=16 November 2016|language=en|date=2013-06-18}}</ref> in morda celo na svetu.<ref>{{navedi knjigo|last1=Kelley|first1=David H.|last2=Milone|first2=Eugene F.|title=Exploring Ancient Skies: A Survey of Ancient and Cultural Astronomy|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=9781441976246|page=79|url=https://books.google.com/books?id=ILBuYcGASxcC&pg=PA79|accessdate=16 November 2016|language=en|date=2011-02-16}}</ref> Zgrajen je bil v obdobju Sila, med vladavino kraljice Sondok (vladala 632–647 n. št.).<ref>{{Citation |last=유 |first=경로 |script-title=ko:경주 첨성대 (慶州 瞻星臺) |work=Encyclopedia of Korean Culture |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0002925 |access-date=2025-02-01 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> Čomsongde je bil 20. decembra 1962 razglašen za 31. narodni zaklad države. Je del [[Zgodovinska mesta v Gjongdžuju|zgodovinskega območja Gjongdžu]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{navedi knjigo|last1=Park|first1=Changbom|title=Astronomy: Traditional Korean Science|date=January 2008|publisher=Ewha Womans University Press| isbn=9788973007790|page=65|url=https://books.google.com/books?id=bbmOuw2Rh14C&pg=PA65|accessdate=24 March 2017|language=en}}</ref> == Struktura == Čomsongde je visok 9,17 metra in je sestavljen iz treh delov: [[stilobat]]a oziroma podstavka, na katerem je zgrajen steber, ukrivljenega valjastega telesa in kvadratnega vrha. Na sredini telesa stoji kvadratno okno in vhod v notranjost strukture. Če ga gledamo od zgoraj, Čomsongde spominja na korejski znak handža 井 ([[hangul]]: 정 džong), kar pomeni 'vodnjak'.<ref name=study>{{navedi splet| url=https://www3.astronomicalheritage.org/images/astronomicalheritage.org/thematic-study/ch05cs4.pdf|title=Case Study 5.4: Cheomseongdae Observatory, Republic of Korea|last=Park|first=Jeong Eun|website=UNESCO Portal to the Heritage of Astronomy |archive-url=https://web.archive.org/web/20211024212427/https://www3.astronomicalheritage.org/images/astronomicalheritage.org/thematic-study/ch05cs4.pdf |archive-date=October 24, 2021 |url-status=live}}</ref> Kvadratni stilobat je širok 5,7 metra in zgrajen iz ene plasti 12 pravokotnih kamnov. Od podstavka do okna je stolp napolnjen z zemljo in ruševinami. Valjasto telo stolpa je zgrajeno iz 365 kosov rezanega [[granit]]a, ki simbolizirajo število dni v letu. Vendar pa različni zgodovinski dokumenti poročajo o različnem številu kamnov. Song (1983) navaja pregled najdišča iz leta 1962, ki ga je opravil direktor Narodnega muzeja Gyeongju, Hong Sa-jun, ki je našel 366 blokov.<ref>{{Cite journal|last=Song|first=Sang-Yong|date=1983|title=A brief history of the study of the Ch'ŏmsŏng-dae in Kyongju|url=http://www.ekoreajournal.net/search/result.htm?s_Idx_books=264&authorName=&Title=&keywords=&types=&subject=&sYY=0&eYY=0|journal=Korea Journal|volume=23|issue=8|pages=16–21|via=eKorea Journal|access-date=2025-05-29|archive-date=2014-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20140413124624/http://www.ekoreajournal.net/search/result.htm?s_Idx_books=264&authorName=&Title=&keywords=&types=&subject=&sYY=0&eYY=0|url-status=dead}}</ref> To neskladje v številu kamnov je mogoče pripisati temu, da so nekateri raziskovalci vključili ali izpustili kamnito ploščo na vrhu stolpa, ki ni vidna od zunaj. Kamni so oblikovani kot obročasti sektorji, kar pomeni, da ima vsak kamen obliko ukrivljenega ali upognjenega pravokotnika. Na vrhu sta dve stopnji Džongdža-soka (井字石) in domneva se, da je bila na njem nameščena opazovalna naprava.<ref>{{navedi splet|script-title=ko:경주 첨성대|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1060528&categoryId=33510|access-date=2021-06-08|website=terms.naver.com|language=ko|archive-date=2021-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210608021548/https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1060528&categoryId=33510|url-status=dead}}</ref> Njegov slog gradnje je podoben tistemu, ki se uporablja v Bunhvangsi v Gjongdžuju. == Simbolika == Število in postavitev kamnov v Čomsongdeju naj bi predstavljala različne zgodovinske in astronomske številke. Osrednja luknja ali okno ločuje telo na 12 plasti kamnov, tako zgoraj kot spodaj, ki simbolizirajo 12 mesecev v letu in 24 solarnih izrazov. Poleg tega se lahko 12 kamnov, ki sestavljajo stilobat, nanaša tudi na 12 mesecev. == Ohranjanje == Prvotni videz in oblika Čomsongdeja sta ostala nespremenjena že več kot 1300 let; vendar je struktura zdaj rahlo nagnjena proti severovzhodu. Leta 2007 je bil nameščen sistem za merjenje stanja Čomsongdeja vsako uro. Posebej zaskrbljujoče so razpoke in strukturni premiki ter premiki temeljnih kamnov. Čomsongde je poleg tega dovzeten za obrabo zaradi staranja in preperevanja, zlasti zaradi onesnaženosti zraka in strukturnega neravnovesja, ki ga povzroča posedanje tal. Zunanjost strukture se redno spere, da se odstrani mah.<ref name=UNESCO>{{navedi splet|url=https://www3.astronomicalheritage.net/index.php/show-entity?identity=19&idsubentity=1|title=UNESCO Astronomy and World Heritage Webportal - Show entity|website=www3.astronomicalheritage.net|language=en-gb|access-date=2018-05-01}}</ref> Nacionalni raziskovalni inštitut za kulturno dediščino v Koreji redno izvaja preglede strukture od leta 1981. Občinska uprava Gjongdžuja nadzira upravljanje in ohranjanje najdišča. == V popularni kulturi == Čomsongde je omenjen v priljubljeni korejski drami ''Kraljica Sondok''. V drami iz leta 2009 je bil Čomsongde zgrajen, ko je bila kraljica Sondok še princesa; to je bil njen prvi odlok kot princese. Čomsongde naj bi delil znanje astronomije z vsemi, namesto da bi dovolil, da bi ena oseba (gospa Misil) zlorabila to znanje. S tem se je odpovedala tudi svojim božanskim pravicam. Ker je bilo to takrat nenavadno in ker mnogi konservativci tega niso podpirali, se na otvoritvi Čomsongdeja ni pojavil skoraj noben plemič. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} *[https://www3.astronomicalheritage.net/index.php/show-entity?identity=19&idsubentity=1 UNESCO Portal to the Heritage of Astronomy - Cheomseongdae] *[http://www.orientalarchitecture.com/koreasouth/gyeongju/cheomseongdae.php Asian Historical Architecture: Cheomseongdae] *[https://web.archive.org/web/20060222141500/http://www.lifeinkorea.com/Travel2/kyongju/193 Travel in Korea Cheomsongdae information page] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Južni Koreji]] [[Kategorija:Gjongdžu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni v 7. stoletju]] 2806l2bifd3vvdhndtv1mtkcvsjq6xa Bob (stročnica) 0 589998 6747182 6524506 2026-09-05T17:47:40Z ~2026-48184-76 265345 6747182 wikitext text/x-wiki [[Slika:Vicia faba plant (04).jpg|alt=Rastlina boba|sličica|Rastlina boba]] '''Bob''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Vicia faba''''' L.) je najstarejša gojena [[Stročnice|stročnica]], gojili so jo že Kitajci (približno 5000 pr. n. št.) in Egipčani (približno 3000 pr. n. št.)<ref>{{Navedi revijo|last=Askar|first=A.|date=1986-09-01|title=Food science: faba beans (''Vicia Faba'' L.) and their role in the human diet|url=https://doi.org/10.1177/156482658600800309|magazine=Food and Nutrition Bulletin|language=EN|volume=8|issue=3|pages=1–11|doi=10.1177/156482658600800309|issn=0379-5721}}</ref>. V antični dobi je bil sveta ali čarobna rastlina. Stari Grki in Rimljani so imeli množico obredov, povezanih z bobom. Bil je ena najpomembnejših prehranskih rastlin, dokler ga niso v 16. stoletju izpodrinile rastline, prinešene iz [[Amerika|Amerike]] (fižol, krompir, koruza). Danes se v človeški prehrani malo uporablja, njegova uporaba kot [[Krma (hrana)|krmna rastlina]] pa je še vedno pogosta. Vsebuje tudi veliko vlaknin, največ od vseh stročnic, zato je pogosto povezan z napenjanjem. == Opis rastline == Bob je pokončna [[enoletnica]] s krepkim, robatim steblom, ki je kvadratno v prerezu. Zraste od 0,5 do 1,8 metra visoko. Listi so pecljati, pernato sestavljeni iz jajčasto suličastih lističev. Cvetovi so veliki od 1 do 4 cm, združeni v socvetja, beli ali vijoličasto nadahnjeni, z veliko, temno piko na stranskih krilih. Imajo močan sladek vonj, ki je privlačen za čebele in druge opraševalce. Plod je do 10 cm dolg naguban mnogosemenski strok. Strok vsebuje 3-8 okroglih do ovalnih semen premera 5-10 mm. == Prehranska vrednost == Sveži stroki vsebujejo 72–79&nbsp;% vode, 6,5–8,4&nbsp;% beljakovin, 0,4–0,8&nbsp;% maščob, 18&nbsp;% ogljikovih hidratov, holesterol, lecitin, vitamine in minerale. Energijska vrednost je 368&nbsp;kJ/100&nbsp;g.<ref>{{Navedi knjigo|title=Leksikon rastlinskih bogastev|last=Petauer|first=Tomaž|publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |year=1993|isbn=86-365-0133-4|cobiss=421146}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fdc.nal.usda.gov/food-details/168574/nutrients|title=USDA FoodData Central|accessdate=2025-09-13}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici}}{{Škrbina-botanika}}[[Slika:Fava beans 1.jpg|alt=Seme boba|sličica|Seme boba]] [[Kategorija:Stročnice]] [[Kategorija:Zelenjava]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] 2pxxhr5pw5bb9aifcafyvqybvq5akir Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik 2 590815 6747123 6746460 2026-09-05T14:29:23Z MaksiKavsek 244409 /* Pomen etnične pripadnosti */ 6747123 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=9}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}'' Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci. V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik. Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''»Amplitude pomena etničnosti«''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar k konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Friš |first3=Darko |last4=Hazemali |first4=David |last5=Bajc |first5=Gorazd |last6=Hren |first6=Karl |last7=Hozjan |first7=Andrej |last8=Riman |first8=Barbara |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} ap14evjojpmd37f1419vdyrrbkliiic 6747136 6747123 2026-09-05T14:48:13Z MaksiKavsek 244409 pp 6747136 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}'' Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci. V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik. Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''»Amplitude pomena etničnosti«''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar k konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Friš |first3=Darko |last4=Hazemali |first4=David |last5=Bajc |first5=Gorazd |last6=Hren |first6=Karl |last7=Hozjan |first7=Andrej |last8=Riman |first8=Barbara |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} cicqq5fo6e19ixhxos5ekjry9be5tlj 6747151 6747136 2026-09-05T15:13:59Z MaksiKavsek 244409 /* Interpretacija etnonimov in lingvonimov *slověninъ, Slovȅn, Slovenec, Slovan */ 6747151 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci. V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik. Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''»Amplitude pomena etničnosti«''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar k konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Friš |first3=Darko |last4=Hazemali |first4=David |last5=Bajc |first5=Gorazd |last6=Hren |first6=Karl |last7=Hozjan |first7=Andrej |last8=Riman |first8=Barbara |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} c3oghmho4770khzd0jy57fy8524nsgr 6747158 6747151 2026-09-05T15:34:07Z MaksiKavsek 244409 op. 6747158 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci. V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik. Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''»Amplitude pomena etničnosti«''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar k konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Friš |first3=Darko |last4=Hazemali |first4=David |last5=Bajc |first5=Gorazd |last6=Hren |first6=Karl |last7=Hozjan |first7=Andrej |last8=Riman |first8=Barbara |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} cbtehxqmbxvdbp342n4d925tsvtzwjr 6747161 6747158 2026-09-05T16:15:29Z MaksiKavsek 244409 + 6747161 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik. Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''»Amplitude pomena etničnosti«''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar k konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Friš |first3=Darko |last4=Hazemali |first4=David |last5=Bajc |first5=Gorazd |last6=Hren |first6=Karl |last7=Hozjan |first7=Andrej |last8=Riman |first8=Barbara |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} d6qtku42cv9j2pwjocgsht9r2frxlq8 Puščava Ferlo 0 591147 6747223 6726941 2026-09-06T05:55:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747223 wikitext text/x-wiki [[File:Senegal regions.png|thumb|240px|Reka Senegal določa severno mejo. Puščava Ferlo pokriva večino severnega Senegala, vključno z regijo Matam ter vzhodnima regijama Saint Louis in Louga]] '''Puščava Ferlo''', znana tudi kot '''puščava Ferio''', je [[puščava]] v severno-osrednjem [[Senegal]]u.<ref name="The New Encyclopædia Britannica">{{navedi knjigo|title=The New Encyclopædia Britannica|url=https://books.google.com/books?id=m9gqAAAAMAAJ|access-date=9 November 2012|date=April 1974|publisher=Encyclopædia Britannica|isbn=978-0-85229-290-7}}</ref> Naseljujejo jo [[Sereri]] in [[Fulani]].<ref name="Africa1977">{{navedi knjigo|title=Africa Year Book and Who's who|url=https://books.google.com/books?id=QzEuAAAAIAAJ|access-date=9 November 2012|year=1977|publisher=Africa Journal Limited|page=745}}</ref> == Geografija in pokrajina == Puščava Ferlo zavzema površino približno 70.000 km<sup>2</sup>, kar je več kot tretjina celotne površine države.<ref name="APA1990">{{navedi knjigo|title=The Gambia & Senegal|url=https://books.google.com/books?id=CS0uAQAAIAAJ|access-date=25 November 2012|date=20 February 1990|publisher=APA Publications|page=241}}</ref> Je del regije Djourbel, ki se razteza do 70 km vzhodno od [[Dakar]]ja, zahodno in južno od [[Saint-Louis, Senegal|Saint-Louis]], domačinom znane kot ''Baol''.<ref name="The Gambia & Senegal">{{navedi knjigo|title=The Gambia & Senegal|url=https://books.google.com/books?id=CS0uAQAAIAAJ|access-date=11 November 2012|date=20 February 1990|publisher=APA Publications}}</ref> Skozi regijo teče [[Senegal (reka)|reka Senegal]],<ref name="Chambers1950">{{navedi knjigo|title=Chambers's encyclopaedia|url=https://books.google.com/books?id=fHAoAAAAMAAJ|access-date=9 November 2012|year=1950|publisher=Oxford University Press|page=415}}</ref> doline pa so v delti Sine Saloum severno od [[Gambija|Gambije]].<ref name="Publications2003">{{navedi knjigo|author=Taylor & Francis Group Europa Publications|title=Africa South of the Sahara 2004|url=https://books.google.com/books?id=jj4J-AXGDaQC&pg=PA925|access-date=11 November 2012|date=1 November 2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-85743-183-4|page=925}}</ref> Obstajajo prostrane ravnice in peščene [[sipina|sipine]] z raztresenimi skalami in majhnimi dolinami z glinenimi tlemi, v katerih nastajajo majhna vodna telesa. Ravnino prečkajo številni pritoki reke Senegal, ki so večino leta suhi in se z vodo napolnijo le občasno v deževnem obdobju (od julija do septembra). Podnebje je zelo suho, zanj je značilno dolgo sušno obdobje (ki traja devet mesecev na leto) z vetrovi iz zelo suhe puščave [[Sahara]]. Deževno obdobje, ki traja od julija do septembra, je kratko in prinaša neenakomerne padavine, ki jih prinašajo vlažne zračne mase iz [[Gvinejski zaliv|Gvinejskega zaliva]]. Zaradi sušnega podnebja je regija redko poseljena; območje je v zgodnjih 1970-ih in ponovno v letih 1983–1984 pestila tudi suša. Linguère s skoraj 13.000 prebivalci je največje mesto v tej regiji. [[Dezertifikacija]] je prav tako prispevala k regionalnemu upadu prebivalstva. Polpuščavsko območje Ferla je znano po [[opičji kruhovec|baobabih]]. Opazili so stročnice, kot sta ''Zornia glochidiata'' in ''Alysicarpus ovalifolius'', ter ''Graminaceae'', kot so ''Cenchrus biflorus'', ''Dactyloctenium aegyptium'', ''Chloris prieurii'', ''Eragrotis tremula'', ''Aristida mutabilis'' in ''Schonefeldia gracilis''.<ref name="Valenza">{{navedi splet|author=Valenza, Jean|url=http://www.fao.org/wairdocs/ilri/x5543b/x5543b0q.htm|title=The natural pasturelands of the sylvopastoral zone of the Senegal Sahel, twenty years after their development|publisher=Vétérinaire Agrostologue, Laboratoire d'Elevage, B.P. 2057, Dakar, Sénégal. [[Food and Agriculture Organization]]|access-date=11 November 2012|archive-date=9 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130709190440/http://www.fao.org/wairdocs/ilri/x5543b/x5543b0q.htm|url-status=dead}}</ref> [[Rezervat divjih živali Ferlo Nord]] (''Réserve de faune du Ferlo Nord'') (RFFN) in [[rezervat divjih živali Ferlo Sud]] (''Réserve de faune du Ferlo Sud'') (RFFS) ležita v puščavski regiji Ferlo.<ref name="EB">{{cite encyclopedia | url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/204664/Ferlo | title=Ferlo |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] | access-date=27 November 2012}}</ref> Ferlo Nord, ustanovljen leta 1971, pokriva površino 6000 kvadratnih kilometrov. Ferlo Sud je bil ustanovljen naslednje leto in je nekoliko večji, saj meri 6337 kvadratnih kilometrov. == Gospodarstvo == Ta regija Senegala je revna in življenjske razmere so težke. Prebivalstvo se ukvarja predvsem z živinorejo. Glavni pridelki, ki se gojijo, so [[proso]], kravji grah, [[arašid]], [[lubenica]], [[buča]] in [[gumiarabika]].<ref name="PughPerry1960">{{navedi knjigo|last1=Pugh|first1=John Charles|last2=Perry|first2=Albert Edward|title=A Short Geography of West Africa|url=https://books.google.com/books?id=vmoBAAAAMAAJ|access-date=27 November 2012|year=1960|publisher=University of London Press}}</ref> Naravna travišča v puščavi so se spremenila. Do sredine 1950-ih so regijo »ljudje in živina obiskovali le v deževnem obdobju in na samem začetku sušnega obdobja (od julija do novembra).« Leta 1953 je J. G. Adam ugotovil, da je »gojenje arašidov spremenilo naravno vegetacijo na peščenih tleh, pri čemer je treba opozoriti, da je celo na oddaljenosti od vodnih virov vegetacija na vrhuncu in podvrhu, ki je ni motila obdelava in je paša skoraj ni spremenila, saj se je to do zadnjih let dogajalo le v štirih poletnih mesecih, kjer je vegetacija gosta in blizu stoječe vode.« Od sredine 1950-ih so začeli vrtati vrtine, ki so začele oskrbovati območja puščave z vodo, kar je kmetom omogočilo uporabo pašnikov vse leto. Do leta 1955 je bilo ob glavnih pohodniških poteh zabeleženih petdeset vodnjakov, ki so oskrbovali z vodo.<ref name="ThompsonAdloff1958">{{navedi knjigo|last1=Thompson|first1=Virginia McLean|last2=Adloff|first2=Richard|title=French West Africa|url=https://books.google.com/books?id=yFamAAAAIAAJ&pg=PA354|access-date=11 November 2012|year=1958|publisher=[[Stanford University Press]] |isbn=978-0-8047-4256-6|page=354}}</ref> V boljših razmerah se je populacija živine v puščavi povečala; do 1990-ih je to podpiralo živinorejo, ki je bila navedena kot »nenehna razširitev puščavske stepe v savano«, vendar takšna, ki »ni bila dovolj bogata, da bi privabila pastirje s severa reke [Senegal]«.<ref name="Webb1995">{{navedi knjigo|last=Webb|first=James L. A.|title=Desert Frontier: Ecological and Economic Change Along the Western Sahel, 1600-1850|url=https://books.google.com/books?id=9YiEn0j5HBEC&pg=PA13|access-date=11 November 2012|year=1995|publisher=University of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-14334-3|page=13}}</ref> Med letoma 1969 in 1972 je bila izvedena ''Študija naravnih pašnikov v severnem Senegalu'', v kateri je bil ocenjen razvoj vrtin v puščavi in ​​​​ugotovljeno, da so bile vrtine še vedno v povprečju oddaljene 25–30 km, kar je pomenilo, da je bilo izkoriščanje zemljišč na splošno omejeno na polmer 5 km od njih. V regiji se je od takrat razvilo namakanje, začasni ribniki pa lahko v deževnem obdobju od julija do oktobra pokrivajo površino več hektarjev.<ref name="ScheldHammer2008">{{navedi knjigo|last1=Scheld|first1=W. Michael|last2=Hammer|first2=Scott M.|last3=Hughes|first3=James M.|title=Emerging Infections 8|url=https://books.google.com/books?id=YCcwnVnMfGYC&pg=PA198|access-date=11 November 2012|year=2008|publisher=ASM Press|isbn=978-1-55581-444-1|page=198}}</ref> == Rastlinstvo, živalstvo, naravna dediščina == Botanik Auguste Chevalier, ki je leta 1912 potoval skozi to območje iz Kayesa (Mali) v Senegal, je ugotovil, da regija ni spadala v Saharo, temveč je že imela videz puščave.<ref>Chevalier 1932] Auguste Chevalier, « Les Productions végétales du Sahara et de ses confins Nord et Sud. Passé - Présent - Avenir », Revue de botanique appliquée et d'agriculture coloniale, nos 133-134 (12e année),‎ septembre-octobre 1932, p. 669-924 (voir p. 670) ([https://camed.cirad.fr/content/download/4380/32196/version/2/file/Chevalier+1932+Les+Productions+v%C3%A9g%C3%A9tales+du+Sahara+et+de+ses+confins+Nord+et+Sud_compressed.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230904140842/https://camed.cirad.fr/content/download/4380/32196/version/2/file/Chevalier+1932+Les+Productions+v%C3%A9g%C3%A9tales+du+Sahara+et+de+ses+confins+Nord+et+Sud_compressed.pdf |date=2023-09-04 }} sur camed.cirad.fr).</ref> Pokrajine so značilne za suho savano, stepo in sipine. Rastlinstvo Ferla je redko, vendar na ohranjenih območjih najdemo velike vrste, kot so baobabi, ''Combretum'', ''Sterculia setiqera'' in visoke trave (''Andropogon''). Vendar pa tudi na teh območjih število vrst ostaja nizko. Število dreves doseže od 100 do več kot 200 dreves/ha, vendar jih več kot 98 % pripada šestim prevladujočim vrstam.<ref>J .C. Bille et H. Poupon ; Recherches écologiques sur une savane sahélienne du Ferlo septentrional, Sénégal : Description de la végétation</ref> Trnasta drevesa, prilagojena suši, so tudi bolj odporna na rastlinojedce kot druge vrste. Obstaja več vrst akacij, ''Acacia seyal'' in še posebej ''Acacia senegal'' – tista, iz katere se pridobiva gumiarabika – ter drevesa indijskih oreščkov. V deževnem obdobju je regija prekrita s fino travnato preprogo, preostanek leta pa so tla gola in še posebej ranljiva za vetrno erozijo in UV-žarke. Koze tekmujejo za sadike s čredami zebujev, ki jih pasejo fulanski pastirji. Tam najdemo tudi številne ptice, vključno z velikimi kljunači in opicami patas. == Prebivalstvo == Ferlo, nekdanje območje selitve in varnosti za fulanske pastirje, je doživel znatno preobrazbo. Pastoralne vodne politike, uvedene v 1950-ih, so spodbujale sedeče prebivalstvo, ki se je zbiralo okoli stalnih vodnih točk, kot so vrtine. Gostota prebivalstva je nizka. Vasi s kočami so redke in osamljene. Linguère je z nekaj več kot 13.000 prebivalci zelo veliko mesto na tem območju. Je glavno mesto departmaja Linguère v regiji Louga. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.senegalaisement.com/senegal/senegal_central_ferlo.html Le Sénégal central et le Ferlo bei Planete Senegal] * [http://www.geonames.org/2251892/ferlo.html Ferlo bei Geonames] * [https://web.archive.org/web/20120725085817/http://www.senegalaisement.com/senegal/senegal_central_ferlo.php Il Senegal centrale e il Ferlo] [[Kategorija:Geografija Senegala]] nwbvrfnysxzymr3dbxmod6uzv0mo0j1 OFIS Arhitekti 0 594513 6747148 6719964 2026-09-05T15:06:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747148 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{Infopolje Podjetje | name = | logo = | logo_caption = | type = arhitekturni biro | industry = arhitektura | founded = 1996 | founder = {{hlist|Rok Oman|Špela Videčnik}} | hq_location_city = [[Ljubljana]] | hq_location_country = [[Slovenija]] | website = {{URL|https://www.ofis.si}} }} '''OFIS arhitekti''' je studio, ustanovljen leta 1996 ('''Rok Oman & Špela Videčnik'''). Delo temelji na raziskovanju lokalnega konteksta, tradicij in prostorskih navad, ki vplivajo na oblikovanje sodobnih arhitekturnih rešitev. == Zgodovina == OFIS arhitekti so začeli delovati v času intenzivnega arhitekturnega razvoja v Sloveniji po osamosvojitvi države. Njihova zgodnja dela so vključevala stanovanjske projekte, manjše javne stavbe in kulturne prenove. V zgodnjih 2000-ih letih je biro pridobil širšo mednarodno prepoznavnost po prejetju nagrade "Young Architect of the Year Award" v Londonu ter po uvrstitvi na seznam "Architectural Record Design Vanguard list" leta 2001<ref>{{navedi splet |title= Architectural Record – Design Vanguard Winners |url= https://www.architecturalrecord.com/design-vanguard-winners |website= Architectural Record |access-date=2025-11-18}}</ref>. ==Projekti== === Javni === *2025 - '''Čolnarna Bled''', [[Bled]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=OFIS architects renovates boathouse in slovenia with rooftop garden that filters lake water |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-boathouse-slovenia-rooftop-garden-lake-water-07-04-2025/ |website=designboom |access-date=19 November 2025}}</ref> *2025 - '''Vodnjak na Kvánco''', [[Stara Fužina]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Well of Memory by OFIS ARCHITECTS |url=https://www.re-thinkingthefuture.com/product-design/12377-well-of-memory-by-ofis-architects/ |website=Rethinking The Future |access-date=19 November 2025}}</ref> *2024 - '''Vintgar Gorge''', [[Soteska Vintgar|Vintgar]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Vintgar Gorge: A Doorway to Nature|url=https://www.theplan.it/eng/architecture/vintgar-gorge-ofis-arhitekti|website=The Plan|access-date=19 November 2025}}</ref> *2023 - '''Stadion Ljudski vrt''', [[Maribor]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=New stadium in Maribor |url=https://www.domusweb.it/en/architecture/2008/10/09/new-stadium-in-maribor.html |access-date=2025-11-19 |website=www.domusweb.it |language=en-gb}}</ref> *2014 - '''Arena Borisov''', [[Barysaŭ|Barysaw]], [[Belorusija]]<ref>{{navedi splet |title=Football Stadium Arena Borisov / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/562054/football-stadium-arena-borisov-ofis-architects |website=arch daily |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OFIS architects develops cellular borisov arena in belarus |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-fc-bate-borisov-arena-stadium-belarus-03-13-2014/ |website=designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OFIS Arhitekti completes bulging stadium for FC BATE Borisov |url=https://www.dezeen.com/2014/10/27/football-stadium-arena-fc-bate-borisov-ofis-arhitekti/ |website=dezeen}}</ref> === Turizem === *2025 - '''Vila Muhr''', [[Bohinj]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Villa Muhr in Bohinj by Ofis Arhitekti |url=https://www.detail.de/de_en/villa-muhr-in-bohinj-von-ofis-arhitekti?srsltid=AfmBOorz27Bx-ILM1G1gw7soHs3zexQAGYsYR7KJZaBsD04SYCWurxkL |website=detail}}</ref> *2023 - '''Hotel AS''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=AS Boutique Hotel |url=https://odprtehiseslovenije.org/en/objekt/as-boutique-hotel/ |website=Open House Slovenia}}</ref> *2022 - '''Hotel Bohinj''', [[Bohinj]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Hotel Bohinj Revitalised / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/966106/hotel-bohinj-revitalised-ofis-architects |website=ArchDaily}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OFIS: Hotel Bohinj |url=https://outsider.si/ofis-hotel-bohinj/ |website=Outsider |access-date=19 November 2025}}</ref> *2019 - '''Bivalna enota''', [[Milano]], [[Ljubljana]], [[London]] <ref>{{navedi splet |title=OFIS architects' compact living unit is adaptable to various climate conditions and terrains |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-living-unit-on-ljubljana-castle-compact-cabin-slovenia-07-27-2017/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OFIS Arhitekti designs modular house suited for different terrains and climates |url=https://www.dezeen.com/2017/04/03/ofis-arhitekti-modular-house-different-terrains-climates-milan-architecture-residential/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2018 - '''Steklenjak''', [[Gorafe]], [[Španija]]<ref>{{navedi splet |title=Becoming one with the desert, a rental in spain that offers a transformative experience |url=https://www.designboom.com/architecture/glass-pavilion-ofis-arhitekti-desert-rental-spain-03-05-2018/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=The miraculous house in the middle of the desert |url=https://www.bbc.com/reel/video/p06nxjlj/the-miraculous-house-in-the-middle-of-the-desert |website=BBC |access-date=19 November 2025}}</ref> *2017 - '''Intercontinental LJ''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Platform Tower / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/905618/platform-tower-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> === Hiše === *2025 - '''Vila Mirje''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Villa Mirje |url=https://afasiaarchzine.com/2025/09/vila-mirje-ljubljana-ofis-arhitekti/#google_vignette |access-date=19 November 2025 |website=Afasia Archzine}}</ref> *2024 - '''Light House''', [[Cres]], [[Hrvaška]]<ref>{{navedi splet |title=OFIS arhitekti infuses croatia's historic stone 'pier lighthouse' with modern interiors |url=https://www.designboom.com/architecture/pier-lighthouse-ofis-arhitekti-cres-croatia-08-11-2024/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OFIS Arhitekti creates timber-framed interior for home on Croatian island |url=https://www.dezeen.com/2024/11/27/ofis-arhitekti-light-house-croatia/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Pier Lighthouse / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/1019130/lighthouse-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2024 - '''Vila Večna pot''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Split Level House / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/1019125/split-level-house-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2024 - '''Hiša v okvirju''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=OFIS Arhitekti clads geometric home in Slovenia with red-brick tiles |url=https://www.dezeen.com/2024/04/22/frame-house-ofis-arhitekti-ljubljana/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Brick-tiled canopy doubles as playground for OFIS architects' frame house in slovenia |url=https://www.designboom.com/architecture/brick-tiled-canopy-doubles-playground-ofis-architects-frame-house-slovenia-03-15-2024/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref> *2023 - '''Prstan okoli vile''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=OFIS Arhitekti adds looping extension to modernist villa in Slovenia |url=https://www.dezeen.com/2024/05/12/ofis-arhitekti-ring-house-extension/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OFIS uplifts 1930s modernist dwelling with a curved and floating pavilion in slovenia |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-revives-1930s-modernist-dwelling-curved-floating-pavilion-slovenia-ring-house-03-29-2024/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ring House / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/1015188/ring-house-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2022 - '''Peglezen''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Peglezen Building / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/1015200/ring-house-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2022 - '''Posest Lom''', [[Kanalski Lom]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Mansion Kanalski Lom / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/1015201/mansion-kanalski-lom-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=MANSION Kanalski Lom |url=https://afasiaarchzine.com/2024/04/ofis-mansion-kanalski-lom-banj/ |website=Afasia Archzine |access-date=19 November 2025}}</ref> *2019 - '''Terasna hiša''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=OFIS completes 'step level house' on the outskirts of ljubljana's city center |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-step-level-house-ljubljana-slovenia-11-05-2019/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Step Level House / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/928203/step-level-house-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2019 - '''Vila Portika''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=OFIS inserts an internal glazed atrium in the heart of 'house portico' in ljubljana |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-house-portico-ljubljana-slovenia-03-09-2019/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=House Portico / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/912674/house-portico-ofis-arhitekti |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2017 - '''Hiša domino''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref name=":1">{{navedi splet |title=Leben in der Schuhschachtel |url=https://www.spiegel.de/stil/3-shoebox-house-in-ljubljana-leben-in-der-schuhschachtel-a-1162519.html |website=Spiegel |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OFIS Architects extends Slovenian house with trio of stacked wooden boxes |url=https://www.dezeen.com/2017/06/22/shoebox-house-extension-ljubljana-ofis-arhitekti-architecture/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2015 - '''Vila Mirje''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=OFIS Arhitekti creates grid of crosses on the facade of Villa Criss-Cross Envelope |url=https://www.dezeen.com/2015/03/04/ofis-arhitekti-villa-criss-cross-envelope-ljubljana-grid-crosses-perforated-metal-facade/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OFIS clads ljubljana residence with a perforated metal envelope |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-villa-criss-cross-envelope-ljubljana-slovenia-03-04-2015/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref> *2015 - '''Alpski skedenj''', [[Bohinj]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Movie: tour the spruce-lined interior of OFIS Arhitekti's Alpine Barn Apartment |url=https://www.dezeen.com/2016/02/09/movie-alpine-barn-apartment-ofis-arhitekti-slovenia-holiday-home/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OFIS remodels alpine barn apartment into contemporary loft space |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-alpine-barn-apartment-slovenia-06-10-2015/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref name=":2">{{navedi splet |title=Living in a barn |url=https://www.domusweb.it/en/architecture/2015/06/17/alpine_barn_apartment.html |website=Domus |access-date=19 November 2025}}</ref> *2009 - '''Alpska hiša''', [[Bohinj]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Movie: 6×11 Alpine Hut by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2012/11/28/movie-6x11-alpine-hut-by-ofis-arhitekti/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2004 - '''Vila Bled''', [[Bled]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=A+U _ Villa Bled “Under” Extension |url=https://data.shinkenchiku.online/en/projects/articles/AU_2006_08_098-0}}</ref> === Bivaki === *2016 - '''Zimska soba Kanin''', [[Kanin]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Precarious Alpine cabin by OFIS offers shelter to Slovenian climbers |url=https://www.dezeen.com/2016/11/10/cantilever-alpine-shelter-kanin-winter-cabin-ofis-architects-climbers-slovenia/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=OFIS develops compact winter cabin for extreme conditions |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-winter-cabin-on-mount-kanin-slovenia-11-10-2016/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Winter Cabin on Mount Kanin / OFIS arhitekti |url=https://www.archdaily.com/799158/winter-cabin-on-mount-kanin-ofis-arhitekti |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=El estudio esloveno Ofis posa un refugio para nueve personas en la cima del monte Kanin |url=https://elpais.com/elpais/2017/02/08/del_tirador_a_la_ciudad/1486563591_100949.html |website=El País |access-date=19 November 2025}}</ref> *2015 - '''Bivak pod Skuto''', [[Skuta]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=OFIS constructs alpine shelter for climbers of slovenia's skuta mountain |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-alpine-shleter-skuta-akt-ii-harvard-graduate-students-09-08-2015/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Slovenian mountain cabin by OFIS and Harvard students shelters climbers from extreme weather |url=https://www.dezeen.com/2015/09/08/slovenian-mountain-cabin-ofis-harvard-students-shelters-climbers-extreme-weather-alps/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Alpine adventures: OFIS creates a perfectly formed mountain shelter in Slovenia |url=https://www.wallpaper.com/architecture/ofi-create-perfectly-formed-alpine-shelter-in-slovenia |website=Wallpaper |access-date=19 November 2025}}</ref> === Stanovanja === *2013 - '''Kampus D. Seyrig''', [[Pariz]], [[Francija]]<ref>{{navedi splet |title=OFIS: basket apartments in paris |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-basket-apartments-in-paris/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref> *2012 - '''Mestni trg''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Movie: Baroque Court Apartments by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2012/12/02/movie-baroque-apartments-by-ofis-arhitekti/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2011 - '''Ski Aparments''', [[Kranjska Gora]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Alpine Ski Apartments by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2012/02/15/alpine-ski-apartments-by-ofis-arhitekti/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2007 - '''Stanovanja Cerklje''', [[Cerklje na Gorenjskem]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Hayrack Apartments by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2007/07/19/hayrick-apartments-by-ofis-architects/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2007 - '''Tetris Aparments''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Tetris Apartments by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2007/10/17/tetris-apartments-by-ofis-arhitekti/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2005 - '''Stanovanja Izola''', [[Izola]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Izola Social Housing / OFIS arhitekti |url=https://www.archdaily.com/3245/izola-social-housing-ofis-arhitekti |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2000 - '''Koseški bajer''', [[Ljubljana]], Slovenija === Kulturni === *2020 - '''Konservatorij KGBL''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=KGBL {{!}} Conservatory for music & ballet Renovation . Ljubljana |url=https://afasiaarchzine.com/2020/05/ofis-kgbl-conservatory-for-music-ballet-renovation-ljubljana/ |website=Afasia Archzine |access-date=19 November 2025}}</ref> *2014 - '''Arvo Pärt Center''', [[Laulasmaa]], [[Estonija]]<ref>{{navedi splet |title=OFIS Arhitekti Designs Cantilevered Cultural Space for Arvo Pärt Center |url=https://www.archdaily.com/573526/ofis-arhitekti-designs-spiraling-cultural-space-for-arvo-part-center |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2011 - '''KSEVT''', [[Vitanje]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Space Habitable Wheel by OFIS, Sadar Vuga, Bevk Perovic and Dekleva Gregoric |url=https://www.dezeen.com/2013/01/16/space-habitable-wheel-by-ofis-bevk-perovic-dekleva-gregoric-and-sadar-vuga/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2010 - '''Muzej Richard Wagner''', [[Bayreuth]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet |title=Richard Wagner Museum Extension |url=https://afasiaarchzine.com/2010/10/ofis-architects-5/ |website=AfasiaArchzine |access-date=19 November 2025}}</ref> *2009 - '''Poslovilna kapelica''', [[Krašnja]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Farewell Chapel by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2009/06/17/farewell-chapel-by-ofis-architekti/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2004 - '''Mestni muzej Ljubljana''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Extension and renovation of the Ljubljana City Museum / OFIS arhitekti |url=https://www.archdaily.com/3840/extension-and-renovation-of-the-ljubljana-city-museum-ofis-arhitekti |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> === Poslovni === *2025 - '''Celtra NY''', [[New York City|New York]], [[Združene države Amerike]] *2025 - '''Stara tiskarna''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=OFIS Arhitekti converts brutalist printworks in Slovenia into offices|url=https://www.dezeen.com/2024/10/19/ofis-arhitekti-printing-house-office-slovenia/|website=Dezeen|access-date=19 November 2025}}</ref> *2010 - '''Industrijski hibrid''', [[Trata, Škofja Loka|Trata]], Slovenija<ref>{{navedi splet |title=OFIS ARHITEKTI: A special container in Slovenia|url=https://www.domusweb.it/en/news/2009/09/22/ofis-arhitekti-a-special-container-in-slovenia.html |website=Domus |access-date=19 November 2025}}</ref> *2008 - '''Kompleks Marghera''', [[Marghera]], [[Italija]]<ref>{{navedi splet |title=Snake Squares |url=https://www.archello.com/project/snake-squares |website=Archello |access-date=19 November 2025}}</ref> *2003 - '''U2 Stolp''', competition, [[Dublin]], [[Irska]] ==Akademsko delo== Rok Oman in Špela Videčnik sta vodila projektne študije in predavala na številnih univerzah, med drugim na: * '''Harvard GSD''': ** 2014 - Studio “Ekstremno bivanje”<ref>{{navedi splet |title=Harvard GSD – Habitation in Extreme Environments |url= https://www.gsd.harvard.edu/publication/habitation-in-extreme-environments/ |website= Harvard EDU |access-date=2025-11-18}}</ref> **2016 - Studio “Javni prostor”<ref>{{navedi splet |title=Harvard GSD – Designing the Public Realm |url= https://www.gsd.harvard.edu/publication/kuala-lumpur-designing-the-public-realm/ |website= Harvard EDU |access-date=2025-11-18}}</ref> **2018 - Studio “Bivanja prihodnosti”<ref>{{navedi splet |title=Harvard GSD – Future Habitations Manila |url= https://www.gsd.harvard.edu/publication/manila-future-habitations/ |website= Harvard EDU |access-date=2025-11-18}}</ref> **2021 - Studio “Spaces of Isolation”<ref>{{navedi splet |title=Harvard GSD – Spaces of Isolation |url= https://www.gsd.harvard.edu/course/spaces-of-isolation-bridges-between-home-and-health-care-m1-fall-2020/ |website= Harvard EDU |access-date=2025-11-18}}</ref> * '''Architectural Association School of Architecture (AA), London''':<ref>{{navedi splet |title= AA School |url= https://www.aaschool.ac.uk/ |website= AA School |access-date= 2025-11-18 |archive-date= 2025-11-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20251116130444/https://www.aaschool.ac.uk/ |url-status= dead }}</ref> **2020 - Studio “Exigent Habitats”<ref>{{navedi splet |title=AA School – Exigent Habitats |url= https://pr2020.aaschool.ac.uk/DIP-08 |website= AA School |access-date=2025-11-18}}</ref> * '''Univerza Kalifornije, Los Angeles (UCLA)''' – lecture series:<ref>{{navedi splet |title=UCLA Architecture & Urban Design |url=https://www.aud.ucla.edu/ |website=UCLA Architecture & Urban Design |date=2021-10-21 |access-date=2025-11-15}}</ref> **2020 - Studio "Microliving" * '''HKU Faculty of Architecture, Hong Kong''':<ref>{{navedi splet |title= HKU Faculty of Architecture |url=https://www.arch.hku.hk/ |website= HKU Faculty of Architecture |access-date=2025-11-18}}</ref> **2020 - Studio "Remote living"<ref>{{navedi splet |title=HKU Faculty of Architecture – Remote living |url= https://www.arch.hku.hk/event_/exigent-habitats/ |website= HKU Faculty of Architecture |access-date=2025-11-18}}</ref> * '''Politecnico Milano''':<ref>{{navedi splet |title= Politecnico Milano |url=https://www.polimi.it/|website= Politecnico Milano |access-date=2025-11-18}}</ref> **2021 - Studio "Minds"<ref>{{navedi splet |title= Politecnico Milano – Minds |url= https://old.dastu.polimi.it/en/minds-2021-2/ |website= Politecnico Milano |access-date= 2025-11-18 }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Razstave == *2002 – '''MEGA''', inštalacija (z Alanom Hraniteljem), Künstlerhaus, [[Dunaj]], [[Avstrija]] *2003 – '''OFIS-PLAY''', RPI, [[New York City|New York]], [[Združene države Amerike]] *2004 – '''Collage Europa''', NAI / Het Nieuwe Instituut, [[Rotterdam]], [[Nizozemska]] *2004 – '''The Venice Biennale – Metamorph''', Arzenale, [[Benetke]], [[Italija]] *2004 – '''1st Architecture Biennale Beijing''', [[Peking]], [[Kitajska]] *2004 – '''Sixpack''', 6 slovenskih birojev *2006 – '''London Architecture Biennale''', [[London]], [[Združeno kraljestvo]] *2006 – '''Emerging Identities – East''', DAZ, [[Berlin]], [[Nemčija]]<ref>{{navedi splet |title= Emerging Identities - East !|url= https://portaildocumentaire.citedelarchitecture.fr/Default/detailstatic.aspx?RSC_BASE=SYRACUSE&RSC_DOCID=109525&TITLE=emerging-identities-east-berlin-bratislava-budapest-ljubljana-prague-riga-tallinn-vilnius-warsaw-edi&_lg=en-US |website= Architecture & Patrimoine |access-date=2025-11-18}}</ref> *2008 – '''Collectif''', [[Bordeaux]] / [[Pariz]], [[Francija]] *2008 – '''1. Moskva Architecture Biennale''', [[Moskva]], [[Rusija]]<ref>{{navedi splet |title= Architecture Biennale in Moscow|url= https://russia-ic.com/news/show/5476/ |website= Russia IC |access-date=2025-11-18}}</ref> *2008 – '''DRL 10''', Architectural Association, [[London]], [[Združeno kraljestvo]] *2009 – '''Festival Visions''', [[Pariz]], [[Francija]] *2009 – '''Towards a New Social Housing''', Pariz, Francija *2010 – '''150 projektov za 21. stoletje''', Pariz, Francija *2011 – '''Umetnostna galerija Bielefeld''', Bielefeld, Nemčija<ref>{{navedi splet |title= Bielefelder Kunstverein 2011|url= https://artmap.com/bielefelderkunstverein/exhibition/bevk-perovic-arhitekti-ofis-arhitekti-2011 |website= artmap |access-date=2025-11-18}}</ref> *2012 – '''OFIS_2002–12 Inspiring limits''', Arhitekturni muzej (MWW), [[Vroclav]], [[Poljska]] *2012 – '''OFIS_2002–12 Inspiring limits''', [[Ostrava]], [[Češka]]<ref>{{navedi splet |title= Inspiring limits exhibition|url= https://www.archiweb.cz/en/n/exhibition/ofis-arhitekti-2002-2012-inspirujici-limity-pozvanka-na-vystavu?c=add |website= archiweb.cz|access-date=2025-11-18}}</ref> *2013 – '''Batimat In Situ''', Paris Nord Villepinte, Francija *2013 – '''OFIS_open files''', Galerija Jaroslav Fragner, [[Praga]], [[Češka]]<ref>{{navedi splet |title=Exhibition: OFIS_open_files |url=https://www.archdaily.com/434968/exhibition-ofis_open_files |website=ArchDaily}}</ref> *2013 – '''Habitat étudiant – projets d’avenir''', Pavillon de l'Arsenal, Pariz, Francija<ref>{{navedi splet |title=student housing, future project|url= https://www.pavillon-arsenal.com/en/expositions/9835-18m2.html |website= Pavillon de l'Arsenal |access-date=2025-11-18}}</ref> *2014 – '''OFIS_2002–12, Arhitekturna galerija''', [[Brno]], [[Češka]]<ref>{{navedi splet|title=Gallery of Architecture – OFIS 2014|url=https://galeriearchitektury.com/2014/02/11/ofis-architekti-2002-2012-inspirujici-limity/|publisher=Galerie Architektury Brno|access-date=2025-11-18|archive-date=2023-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230401083551/https://galeriearchitektury.com/2014/02/11/ofis-architekti-2002-2012-inspirujici-limity/|url-status=dead}}</ref> *2016 – '''Cité de l’Architecture et du Patrimoine''', Pariz, Francija<ref>{{navedi splet |title=Department of Architectural Creation|url= https://www.citedelarchitecture.fr/en/department-architectural-creation |website= Cité de l’Architecture et du Patrimoine |access-date=2025-11-18}}</ref> *2016 – Bivanje v ekstremnih pogojih, Harvard GSD, [[Boston]], [[Združene države Amerike]]<ref>{{navedi splet |title=Harvard GSD – Habitation in Extreme Environments |url= https://www.gsd.harvard.edu/publication/habitation-in-extreme-environments/ |website= Harvard EDU |access-date=2025-11-18}}</ref> *2018 – '''London Design Festival 2018''', Bivalna enota, [[London]], [[Združeno kraljestvo]]<ref>{{navedi splet |title=OFIS architects' compact living unit is adaptable to various climate conditions and terrains |url= https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-living-unit-on-ljubljana-castle-compact-cabin-slovenia-07-27-2017/ |website= Designboom |access-date=2025-11-18}}</ref> *2025 – '''Dedalo Minosse Awards''', Well Of Memory, [[Vicenza]], Italija<ref>{{navedi splet |title=Dedalo Minosse |url= https://www.dedalominosse.org/ |website= Dedalo Minosse |access-date=2025-11-18}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2001 – '''Design Vanguard 2001''', Architectural Record, [[New York]], [[Združene države Amerike]]<ref>{{navedi splet |url=http://archrecord.construction.com/projects/portfolio/archives/0112Ofis.asp |title= Design Vanguard 2001|publisher= Architectural Record|year= 2001|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20130120023419/http://archrecord.construction.com/projects/portfolio/archives/0112Ofis.asp|archive-date=2013-01-20}}</ref> * 2004 – '''AR Award for Emerging Architecture''', ''Architectural Review'', častno priznanje za Mestni muzej Ljubljana, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]<ref name="arda">{{navedi splet |url=http://www.architecturalreviewawards.com/winners2004.htm|title=2004 AR Awards for Emerging Architecture |publisher= Architectural Review|year= 2004|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20130926214103/http://web.archive.org/web/20080705193158/http://www.architecturalreviewawards.com/winners2004.htm|archive-date=2013-09-26}}</ref> * 2006 – '''European Grand Prix nagrada za inovacije''', [[Monako]]<ref name=":0">{{navedi splet |title=Ofis Arhitekti – Culture.si |url=https://www.culture.si/en/Ofis_Arhitekti|website=Culture.si |access-date=22 November 2025}}</ref> * 2009 – '''IOC/IAKS award''', srebrna medalja za Stadion Ljudski vrt, [[Maribor]], Slovenija<ref name=":0" /> * 2010 – '''ArchDaily Building of the Year 2009''', Religious, Poslovilna kapelica, [[Krašnja]], Slovenija<ref>{{navedi splet |author=David Basualto |year=2009 |title=Building of the Year 2009, Religious: Farewell Chapel / OFIS Arhitekti |url=http://www.archdaily.com/51656/building-of-the-year-2009-religious-farewell-chapel-ofis-arhitekti/ |publisher=Archdaily}}</ref> * 2014 – '''Archidesign Club Award''', zmagovalni projekt za študentski kampus, Pariz, Francija<ref>{{navedi splet |title=ArchiDesignClub Awards 2014 : Vidéo de présentation |url=https://www.muuuz.com/magazine/rubriques/architecture/3664-archidesignclub-awards-2014-vid%C3%A9o-de-pr%C3%A9sentation.html |website=Muuuz |access-date=26 November 2025}}</ref> * 2016 – '''Core77 Design Awards''', [[Združene države Amerike]], za Bivak pod Skuto<ref>{{navedi splet |title=Alpine Shelter Skuta – Core77 Design Awards |url=https://designawards.core77.com/Built-Environment/51196/Alpine-Shelter-Skuta.html |website=Core77 |access-date=22 November 2025}}</ref> * 2017 – '''Tourist Architecture Recognition''', za Alpski skedenj, Bohinj, Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Living in a barn |url=https://www.domusweb.it/en/architecture/2015/06/17/alpine_barn_apartment.html |website=Domus |date=17 June 2015 |access-date=22 November 2025}}</ref> * 2025 – '''Design Educates Awards (DEAwards)''', posebno priznanje za Staro tiskarno, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]<ref>{{navedi splet |title=Old Printery |url=https://gallery.designeducates.com/projects/3132 |website=Design Educates Awards |access-date=22 November 2025}}</ref> * 2025 – '''Dedalo Minosse International Prize''', Well of Memory, [[Vicenza]], Italija<ref>{{navedi splet |title=Segnalazione “Well of Memory” |url=https://www.dedalominosse.org/eng/2025_segnalazione2.php |website=Dedalo Minosse |access-date=22 November 2025}}</ref> == Publikacije == Delo biroja OFIS je bilo predstavljeno v mednarodnih časopisih, med drugim v časopisu [[New York Times|The New York Times]]<ref>{{navedi novice |title=What the New Kids On the Block Are Up To |author=Stephen Treffinger |work=The New York Times |date=2005-03-31 |url=https://www.nytimes.com/2005/03/31/garden/what-the-new-kids-on-the-block-are-up-to.html |access-date=2025-11-15}}</ref>, španskem dnevniku [[El País]]<ref>{{navedi splet |last1=Zabalbeascoa |first1=Anatxu |title=¿Qué cambiar para permanecer? |url=https://elpais.com/cultura/del-tirador-a-la-ciudad/2025-11-18/que-cambiar-para-permanecer.html |website=El País |publisher=El País |access-date=22 November 2025}}</ref>, nemškem tedniku [[Der Spiegel]]<ref name=":1" /> ter britanskem časopisu [[The Guardian]]<ref>{{navedi splet |last1=Giles |first1=Rachel |title=Framing the horizon: dwellings that blend with the desert |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2020/may/02/framing-the-horizon-dwellings-that-blend-with-the-desert |website=The Guardian |publisher=The Guardian |access-date=22 November 2025}}</ref>, med drugim. Njihovi projekti so redno objavljeni tudi v arhitekturnih revijah in na digitalnih platformah, kot so Dezeen<ref>{{navedi splet |title=OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/tag/ofis-arhitekti/ |website=Dezeen |access-date=21 November 2025}}</ref>, Designboom<ref>{{navedi splet |title=OFIS Architects |url=https://www.designboom.com/tag/ofis-architects/ |website=Designboom |access-date=21 November 2025}}</ref>, italijanska revija Domus<ref>{{navedi splet |title=Ofis Arhitekti |url=https://www.domusweb.it/en/speciali/best-architecture-firms/2019/ofis-arhitekti.html |website=Domus}}</ref> in arhitekturni portal ArchDaily<ref>{{navedi splet |title=OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/office/ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=21 November 2025}}</ref>. === Monografije === *'''OFIS FILES 2014-24''' Edition Detail (2024) <ref>{{navedi knjigo |last1=Oman |first1=Rok |last2=Videčnik |first2=Špela |last3=Granda |first3=Matevž |last4=Hofmeister |first4=Sandra |title=OFIS FILES 2012–24 |date=November 13, 2024 |publisher=DETAIL |isbn=978-3-95553-640-4 |url=https://issuu.com/detail-magazine/docs/978-3-95553-640-4_bk_ofis_files_en_2024 |access-date=26 November 2025}}</ref> * '''OFIS Open Archive Files 98–11''', Damdi (2011)<ref>{{navedi knjigo |title=OFIS Open Archive Files 98–11 |publisher=Damdi Publishing Company |year=2011 |isbn=978-8991111745}}</ref> * '''2G N'38: OFIS Arhitekti''', Gustavo Gili (2006)<ref>{{navedi knjigo |title=2G: OFIS Arhitekti |publisher=Gustavo Gili |year=2006 |isbn=978-8425220425}}</ref> == Galerija projektov == <gallery mode="packed"> </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.ofis.si}} * [http://www.fastcompany.com/blog/cliff-kuang/design-innovation/high-design-house-god/ High Design, for a House of God, Fast Company] * [https://www.youtube.com/watch?v=7aeenSTdMXs/"Building the Future" OFIS presented on Deutsche Welle TV Series] * [https://www.bbc.com/reel/video/p06nxjlj/the-miraculous-house-in-the-middle-of-the-desert Glass House] on ''[[Smithereens (Black Mirror)|Black Mirror]]'', Season 5, episode 2, [[Netflix]], "[[Smithereens (Black Mirror)]]" jhjhqrnpfp7csb440r5993d7po5qyyl Dirka po Španiji 2026 0 595414 6747169 6746808 2026-09-05T16:44:12Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6747169 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="10" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="8" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="7" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="6" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="5" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 9x5gpdzrplpltnpc742mnq4td1ww6wc 6747170 6747169 2026-09-05T16:45:22Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6747170 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="11" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="9" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="8" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="6" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 01bqlb6ivug7jiu8idi5l77ljvpfwy7 Uporabnik:Mnogoterost/Zavest 2 596825 6747222 6616261 2026-09-06T05:42:28Z Mnogoterost 140263 Svoboda in bit 6747222 wikitext text/x-wiki Zavest je intuitivno dejanje človekovega »jaza« do samega sebe, po katerem se v spomin vnese izkušnja in hkrati razlikovanje med »jaz« in »ne jaz« iz okoliškega sveta. Zavest je enotnost "jaz" in njegova razlika od "ne jaz". [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev|Николай Бердяев]]. [https://predanie.ru/book/69703-o-naznachenii-cheloveka/ «О назначении человека»] (O smislu človeka) '''«Свобода первичнее бытия»''' ''»Svoboda je prvotnejša od biti.«''<ref>{{Navedi splet |title=О рабстве и свободе человека - Николай Александрович Бердяев - читать, скачать |url=https://azbyka.ru/otechnik/Nikolaj_Berdyaev/o-rabstve-i-svobode-cheloveka/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20240223075636/https://azbyka.ru/otechnik/Nikolaj_Berdyaev/o-rabstve-i-svobode-cheloveka/ |archive-date=2024-02-23 |access-date=2026-09-06 |website=azbyka.ru |language=ru}}</ref> 2vyibwg1gjh2tk1lg7vqwmwre0bhi7i Uporabnik:Upwinxp/peskovnik 2 598405 6747159 6714238 2026-09-05T15:49:17Z Upwinxp 126544 6747159 wikitext text/x-wiki <pre> { "batchcomplete": "", "query": { "specialpagealiases": [ { "realname": "BrokenRedirects", "aliases": [ "PretrganePreusmeritve", "BrokenRedirects" ] }, { "realname": "Deadendpages", "aliases": [ "DeadendPages" ] }, { "realname": "DoubleRedirects", "aliases": [ "DvojnePreusmeritve", "DoubleRedirects" ] }, { "realname": "Longpages", "aliases": [ "DolgeStrani", "LongPages" ] }, { "realname": "Ancientpages", "aliases": [ "StarodavneStrani", "AncientPages" ] }, { "realname": "Lonelypages", "aliases": [ "OsiroteleStrani", "LonelyPages", "OrphanedPages" ] }, { "realname": "Fewestrevisions", "aliases": [ "NajmanjRedakcij", "FewestRevisions" ] }, { "realname": "Withoutinterwiki", "aliases": [ "BrezInterwikijev", "WithoutInterwiki" ] }, { "realname": "Protectedpages", "aliases": [ "Za\u0161\u010diteneStrani", "ProtectedPages" ] }, { "realname": "Protectedtitles", "aliases": [ "Za\u0161\u010diteniNaslovi", "ProtectedTitles" ] }, { "realname": "Shortpages", "aliases": [ "KratkeStrani", "ShortPages" ] }, { "realname": "Uncategorizedcategories", "aliases": [ "NekategoriziraneKategorije", "UncategorizedCategories" ] }, { "realname": "Uncategorizedimages", "aliases": [ "NekategoriziraneDatoteke", "NekategoriziraneSlike", "UncategorizedFiles", "UncategorizedImages" ] }, { "realname": "Uncategorizedpages", "aliases": [ "NekategoriziraneStrani", "UncategorizedPages" ] }, { "realname": "Uncategorizedtemplates", "aliases": [ "NekategoriziranePredloge", "UncategorizedTemplates" ] }, { "realname": "Unusedcategories", "aliases": [ "NeuporabljeneKategorije", "UnusedCategories" ] }, { "realname": "Unusedimages", "aliases": [ "NeuporabljeneDatoteke", "NeuporabljeneSlike", "UnusedFiles", "UnusedImages" ] }, { "realname": "Unusedtemplates", "aliases": [ "UnusedTemplates" ] }, { "realname": "Unwatchedpages", "aliases": [ "NespremljaneStrani", "UnwatchedPages" ] }, { "realname": "Wantedcategories", "aliases": [ "\u017deleneKategorije", "WantedCategories" ] }, { "realname": "Wantedfiles", "aliases": [ "\u017deleneDatoteke", "WantedFiles" ] }, { "realname": "Wantedpages", "aliases": [ "\u017deleneStrani", "WantedPages", "BrokenLinks" ] }, { "realname": "Wantedtemplates", "aliases": [ "\u017delenePredloge", "WantedTemplates" ] }, { "realname": "Allpages", "aliases": [ "VseStrani", "AllPages" ] }, { "realname": "Prefixindex", "aliases": [ "PrefixIndex" ] }, { "realname": "Categories", "aliases": [ "Kategorije", "Categories" ] }, { "realname": "Listredirects", "aliases": [ "ListRedirects" ] }, { "realname": "PagesWithProp", "aliases": [ "PagesWithProp", "Pageswithprop", "PagesByProp", "Pagesbyprop" ] }, { "realname": "TrackingCategories", "aliases": [ "TrackingCategories" ] }, { "realname": "Userlogin", "aliases": [ "Prijava", "UserLogin", "Login" ] }, { "realname": "Userlogout", "aliases": [ "Odjava", "UserLogout", "Logout" ] }, { "realname": "CreateAccount", "aliases": [ "Registracija", "CreateAccount" ] }, { "realname": "LinkAccounts", "aliases": [ "LinkAccounts" ] }, { "realname": "UnlinkAccounts", "aliases": [ "UnlinkAccounts" ] }, { "realname": "ChangeCredentials", "aliases": [ "ChangeCredentials" ] }, { "realname": "RemoveCredentials", "aliases": [ "RemoveCredentials" ] }, { "realname": "AuthenticationPopupSuccess", "aliases": [ "AuthenticationPopupSuccess" ] }, { "realname": "Activeusers", "aliases": [ "AktivniUporabniki", "ActiveUsers" ] }, { "realname": "Block", "aliases": [ "Blokiraj", "BlokirajIP", "BlokirajUporabnika", "Block", "BlockIP", "BlockUser" ] }, { "realname": "Unblock", "aliases": [ "Odblokiraj", "Unblock", "UnblockIP", "UnblockUser" ] }, { "realname": "BlockList", "aliases": [ "BlockList", "ListBlocks", "IPBlockList" ] }, { "realname": "AutoblockList", "aliases": [ "AutoblockList", "ListAutoblocks" ] }, { "realname": "ChangePassword", "aliases": [ "SpremeniGeslo", "PonastaviGeslo", "ChangePassword", "ResetPass", "ResetPassword" ] }, { "realname": "BotPasswords", "aliases": [ "BotPasswords" ] }, { "realname": "PasswordReset", "aliases": [ "PasswordReset" ] }, { "realname": "DeletedContributions", "aliases": [ "IzbrisaniPrispevki", "DeletedContributions", "DeletedContribs" ] }, { "realname": "Preferences", "aliases": [ "Nastavitve", "Preferences", "Prefs" ] }, { "realname": "ResetTokens", "aliases": [ "ResetTokens" ] }, { "realname": "Contributions", "aliases": [ "Prispevki", "Contributions", "Contribs" ] }, { "realname": "Listgrouprights", "aliases": [ "SeznamPravicSkupin", "ListGroupRights", "UserGroupRights" ] }, { "realname": "Listgrants", "aliases": [ "ListGrants" ] }, { "realname": "Listusers", "aliases": [ "SeznamUporabnikov", "ListUsers", "UserList", "Users" ] }, { "realname": "Listadmins", "aliases": [ "SeznamAdministratorjev", "ListAdmins" ] }, { "realname": "Listbots", "aliases": [ "SeznamBotov", "ListBots" ] }, { "realname": "Userrights", "aliases": [ "UserRights", "MakeSysop", "MakeBot" ] }, { "realname": "EditWatchlist", "aliases": [ "EditWatchlist" ] }, { "realname": "PasswordPolicies", "aliases": [ "PasswordPolicies" ] }, { "realname": "Newimages", "aliases": [ "NoveDatoteke", "NoveSlike", "NewFiles", "NewImages" ] }, { "realname": "Log", "aliases": [ "Dnevnik", "Dnevniki", "Log", "Logs" ] }, { "realname": "Watchlist", "aliases": [ "SpisekNadzorov", "Watchlist" ] }, { "realname": "WatchlistLabels", "aliases": [ "WatchlistLabels" ] }, { "realname": "Newpages", "aliases": [ "NoveStrani", "NewPages" ] }, { "realname": "Recentchanges", "aliases": [ "ZadnjeSpremembe", "RecentChanges" ] }, { "realname": "Recentchangeslinked", "aliases": [ "RecentChangesLinked", "RelatedChanges" ] }, { "realname": "Tags", "aliases": [ "Tags" ] }, { "realname": "Listfiles", "aliases": [ "SeznamDatotek", "SeznamSlik", "ListFiles", "FileList", "ImageList" ] }, { "realname": "Filepath", "aliases": [ "PotDatoteke", "FilePath" ] }, { "realname": "MediaStatistics", "aliases": [ "MediaStatistics", "MediaStats" ] }, { "realname": "MIMEsearch", "aliases": [ "IskanjeMIME", "MIMESearch" ] }, { "realname": "FileDuplicateSearch", "aliases": [ "FileDuplicateSearch" ] }, { "realname": "Upload", "aliases": [ "Nalaganje", "Upload" ] }, { "realname": "UploadStash", "aliases": [ "UploadStash" ] }, { "realname": "ListDuplicatedFiles", "aliases": [ "ListDuplicatedFiles", "ListFileDuplicates" ] }, { "realname": "ApiSandbox", "aliases": [ "ApiSandbox" ] }, { "realname": "Interwiki", "aliases": [ "Interwiki" ] }, { "realname": "Statistics", "aliases": [ "Statistika", "Statistics", "Stats" ] }, { "realname": "Allmessages", "aliases": [ "VsaSporo\u010dila", "AllMessages" ] }, { "realname": "Version", "aliases": [ "Razli\u010dica", "Verzija", "Version", "Versions" ] }, { "realname": "Lockdb", "aliases": [ "LockDB" ] }, { "realname": "Unlockdb", "aliases": [ "UnlockDB" ] }, { "realname": "NamespaceInfo", "aliases": [ "NamespaceInfo" ] }, { "realname": "LinkSearch", "aliases": [ "LinkSearch" ] }, { "realname": "Randompage", "aliases": [ "Naklju\u010dno", "Naklju\u010dnaStran", "Random", "RandomPage" ] }, { "realname": "RandomInCategory", "aliases": [ "RandomInCategory" ] }, { "realname": "Randomredirect", "aliases": [ "RandomRedirect" ] }, { "realname": "Randomrootpage", "aliases": [ "RandomRootpage" ] }, { "realname": "GoToInterwiki", "aliases": [ "GoToInterwiki" ] }, { "realname": "Mostlinkedcategories", "aliases": [ "NajboljPovezaneKategorije", "MostLinkedCategories", "MostUsedCategories" ] }, { "realname": "Mostimages", "aliases": [ "NajboljPovezaneDatoteke", "MostLinkedFiles", "MostFiles", "MostImages" ] }, { "realname": "Mostinterwikis", "aliases": [ "MostInterwikis" ] }, { "realname": "Mostlinked", "aliases": [ "NajboljPovezaneStrani", "MostLinkedPages", "MostLinked" ] }, { "realname": "Mostlinkedtemplates", "aliases": [ "NajboljPovezanePredloge", "MostTranscludedPages", "MostLinkedTemplates", "MostUsedTemplates" ] }, { "realname": "Mostcategories", "aliases": [ "Najve\u010dKategorij", "MostCategories" ] }, { "realname": "Mostrevisions", "aliases": [ "Najve\u010dRedakcij", "MostRevisions" ] }, { "realname": "ComparePages", "aliases": [ "ComparePages" ] }, { "realname": "Export", "aliases": [ "Izvozi", "Export" ] }, { "realname": "Import", "aliases": [ "Uvoz", "Import" ] }, { "realname": "Undelete", "aliases": [ "Obnovi", "Undelete", "UndeletePage" ] }, { "realname": "Whatlinkshere", "aliases": [ "KajSePovezujeSem", "WhatLinksHere" ] }, { "realname": "MergeHistory", "aliases": [ "Zdru\u017eiZgodovino", "MergeHistory" ] }, { "realname": "ExpandTemplates", "aliases": [ "ExpandTemplates" ] }, { "realname": "ChangeContentModel", "aliases": [ "ChangeContentModel" ] }, { "realname": "Booksources", "aliases": [ "ViriKnjig", "BookSources" ] }, { "realname": "ApiHelp", "aliases": [ "ApiHelp" ] }, { "realname": "Blankpage", "aliases": [ "PraznaStran", "BlankPage" ] }, { "realname": "DeletePage", "aliases": [ "DeletePage", "Delete" ] }, { "realname": "Diff", "aliases": [ "Diff" ] }, { "realname": "EditPage", "aliases": [ "EditPage", "Edit" ] }, { "realname": "EditTags", "aliases": [ "EditTags" ] }, { "realname": "Emailuser", "aliases": [ "EmailUser", "Email" ] }, { "realname": "Movepage", "aliases": [ "PrestaviStran", "PremakniStran", "MovePage" ] }, { "realname": "Mycontributions", "aliases": [ "MojiPrispevki", "MyContributions", "MyContribs" ] }, { "realname": "MyLanguage", "aliases": [ "MyLanguage" ] }, { "realname": "Mylog", "aliases": [ "MyLog", "MyLogs" ] }, { "realname": "Mypage", "aliases": [ "MojaStran", "MyPage" ] }, { "realname": "Mytalk", "aliases": [ "MojPogovor", "MyTalk" ] }, { "realname": "PageHistory", "aliases": [ "PageHistory", "History" ] }, { "realname": "PageInfo", "aliases": [ "PageInfo", "Info" ] }, { "realname": "ProtectPage", "aliases": [ "ProtectPage", "Protect" ] }, { "realname": "Purge", "aliases": [ "Purge" ] }, { "realname": "Myuploads", "aliases": [ "MyUploads", "MyFiles" ] }, { "realname": "AllMyUploads", "aliases": [ "AllMyUploads", "AllMyFiles" ] }, { "realname": "NewSection", "aliases": [ "NewSection", "Newsection" ] }, { "realname": "PermanentLink", "aliases": [ "PermanentLink", "PermaLink" ] }, { "realname": "Redirect", "aliases": [ "Redirect" ] }, { "realname": "Renameuser", "aliases": [ "RenameUser" ] }, { "realname": "Revisiondelete", "aliases": [ "RevisionDelete" ] }, { "realname": "RunJobs", "aliases": [ "RunJobs" ] }, { "realname": "Specialpages", "aliases": [ "PosebneStrani", "SpecialPages" ] }, { "realname": "PageData", "aliases": [ "PageData" ] }, { "realname": "Contribute", "aliases": [ "Contribute" ] }, { "realname": "TalkPage", "aliases": [ "TalkPage" ] }, { "realname": "Search", "aliases": [ "Iskanje", "Search" ] }, { "realname": "Confirmemail", "aliases": [ "ConfirmEmail" ] }, { "realname": "Invalidateemail", "aliases": [ "InvalidateEmail" ] }, { "realname": "ChangeEmail", "aliases": [ "ChangeEmail" ] }, { "realname": "Mute", "aliases": [ "Mute", "MuteUser" ] }, { "realname": "EditRecovery", "aliases": [ "EditRecovery" ] }, { "realname": "Hieroglyphs", "aliases": [ "Hieroglyphs" ] }, { "realname": "SiteMatrix", "aliases": [ "SiteMatrix", "WikimediaWikis" ] }, { "realname": "CiteThisPage", "aliases": [ "Navedi", "CiteThisPage", "Cite" ] }, { "realname": "CategoryTree", "aliases": [ "CategoryTree" ] }, { "realname": "Gadgets", "aliases": [ "Vti\u010dniki", "Vticniki", "Gadgets" ] }, { "realname": "GadgetUsage", "aliases": [ "GadgetUsage" ] }, { "realname": "OrphanedTimedText", "aliases": [ "OrphanedTimedText" ] }, { "realname": "TranscodeStatistics", "aliases": [ "Transcode_statistics", "Transcode_Statistics", "TimedMediaHandler" ] }, { "realname": "UrlShortener", "aliases": [ "UrlShortener" ] }, { "realname": "UrlRedirector", "aliases": [ "UrlRedirector" ] }, { "realname": "ManageShortUrls", "aliases": [ "ManageShortUrls" ] }, { "realname": "QrCode", "aliases": [ "QrCode" ] }, { "realname": "GlobalBlock", "aliases": [ "GlobalBlock" ] }, { "realname": "GlobalBlockList", "aliases": [ "GlobalBlockList", "ListGlobalBlocks" ] }, { "realname": "GlobalBlockStatus", "aliases": [ "GlobalBlockStatus", "GlobalBlockWhitelist", "DisableGlobalBlock" ] }, { "realname": "RemoveGlobalBlock", "aliases": [ "GlobalUnblock", "RemoveGlobalBlock" ] }, { "realname": "MassGlobalBlock", "aliases": [ "MassGlobalBlock", "MultiGlobalBlock" ] }, { "realname": "SecurePoll", "aliases": [ "SecurePoll" ] }, { "realname": "Nuke", "aliases": [ "Nuke" ] }, { "realname": "Captcha", "aliases": [ "Captcha" ] }, { "realname": "CentralAuth", "aliases": [ "CentralAuth", "GlobalAccount", "CA" ] }, { "realname": "CentralAutoLogin", "aliases": [ "CentralAutoLogin" ] }, { "realname": "CentralLogin", "aliases": [ "CentralLogin" ] }, { "realname": "CreateLocalAccount", "aliases": [ "CreateLocalAccount" ] }, { "realname": "MergeAccount", "aliases": [ "MergeAccount" ] }, { "realname": "GlobalGroupMembership", "aliases": [ "GlobalUserRights", "GlobalGroupMembership" ] }, { "realname": "GlobalGroupPermissions", "aliases": [ "GlobalGroupPermissions" ] }, { "realname": "WikiSets", "aliases": [ "WikiSets", "EditWikiSets" ] }, { "realname": "GlobalUsers", "aliases": [ "GlobalUsers" ] }, { "realname": "MultiLock", "aliases": [ "MultiLock" ] }, { "realname": "GlobalRenameUser", "aliases": [ "GlobalRenameUser" ] }, { "realname": "GlobalRenameProgress", "aliases": [ "GlobalRenameProgress" ] }, { "realname": "ApiFeatureUsage", "aliases": [ "ApiFeatureUsage" ] }, { "realname": "BannerLoader", "aliases": [ "BannerLoader" ] }, { "realname": "BannerRandom", "aliases": [ "BannerRandom" ] }, { "realname": "RecordImpression", "aliases": [ "RecordImpression" ] }, { "realname": "HideBanners", "aliases": [ "HideBanners" ] }, { "realname": "RestSandbox", "aliases": [ "RestSandbox" ] }, { "realname": "Book", "aliases": [ "Book", "Collection" ] }, { "realname": "DownloadAsPdf", "aliases": [ "DownloadAsPdf", "ElectronPdf" ] }, { "realname": "AccountRecovery", "aliases": [ "AccountRecovery" ] }, { "realname": "AbuseLog", "aliases": [ "AbuseLog" ] }, { "realname": "AbuseFilter", "aliases": [ "AbuseFilter" ] }, { "realname": "BlockedExternalDomains", "aliases": [ "BlockedExternalDomains" ] }, { "realname": "MostGloballyLinkedFiles", "aliases": [ "MostGloballyLinkedFiles" ] }, { "realname": "GloballyWantedFiles", "aliases": [ "GloballyWantedFiles" ] }, { "realname": "GlobalUsage", "aliases": [ "GlobalUsage" ] }, { "realname": "MassMessage", "aliases": [ "MassMessage" ] }, { "realname": "CreateMassMessageList", "aliases": [ "CreateMassMessageList" ] }, { "realname": "EditMassMessageList", "aliases": [ "EditMassMessageList" ] }, { "realname": "BetaFeatures", "aliases": [ "BetaFeatures" ] }, { "realname": "LintErrors", "aliases": [ "LintErrors" ] }, { "realname": "LintTemplateErrors", "aliases": [ "LintTemplateErrors" ] }, { "realname": "CollabPad", "aliases": [ "CollabPad", "Collab_Pad" ] }, { "realname": "EditCheckHeadless", "aliases": [ "EditCheckHeadless", "Edit_check_headless" ] }, { "realname": "EditChecks", "aliases": [ "EditChecks", "Edit_checks" ] }, { "realname": "TemplateDiscovery", "aliases": [ "TemplateDiscovery", "Template_Discovery", "TemplateSearch" ] }, { "realname": "MobileDiff", "aliases": [ "MobileDiff" ] }, { "realname": "History", "aliases": [ "History" ] }, { "realname": "MobileOptions", "aliases": [ "MobileOptions" ] }, { "realname": "MobileLanguages", "aliases": [ "MobileLanguages" ] }, { "realname": "Uploads", "aliases": [ "Uploads" ] }, { "realname": "MathShowImage", "aliases": [ "MathShowImage" ] }, { "realname": "MathStatus", "aliases": [ "MathStatus" ] }, { "realname": "MathWikibase", "aliases": [ "MathWikibase" ] }, { "realname": "FeedItem", "aliases": [ "FeedItem" ] }, { "realname": "Notifications", "aliases": [ "Notifications" ] }, { "realname": "DisplayNotificationsConfiguration", "aliases": [ "DisplayNotificationsConfiguration" ] }, { "realname": "NotificationsMarkRead", "aliases": [ "NotificationsMarkRead" ] }, { "realname": "Thanks", "aliases": [ "Thanks" ] }, { "realname": "DisambiguationPages", "aliases": [ "DisambiguationPages" ] }, { "realname": "DisambiguationPageLinks", "aliases": [ "DisambiguationPageLinks" ] }, { "realname": "TopicSubscriptions", "aliases": [ "TopicSubscriptions" ] }, { "realname": "FindComment", "aliases": [ "FindComment" ] }, { "realname": "GoToComment", "aliases": [ "GoToComment" ] }, { "realname": "DiscussionToolsDebug", "aliases": [ "DiscussionToolsDebug" ] }, { "realname": "TwoColConflictProvideSubmittedText", "aliases": [ "ProvideSubmittedText" ] }, { "realname": "WikimediaDebug", "aliases": [ "WikimediaDebug" ] }, { "realname": "ContentTranslation", "aliases": [ "ContentTranslation", "CX" ] }, { "realname": "AutomaticTranslation", "aliases": [ "AutomaticTranslation", "MinT" ] }, { "realname": "ExternalGuidance", "aliases": [ "ExternalGuidance" ] }, { "realname": "UnconnectedPages", "aliases": [ "UnconnectedPages", "WithoutConnection", "WithoutSitelinks" ] }, { "realname": "PagesWithBadges", "aliases": [ "PagesWithBadges", "QueryBadges" ] }, { "realname": "EntityUsage", "aliases": [ "EntityUsage", "EntityUsageData" ] }, { "realname": "TemplateSandbox", "aliases": [ "TemplateSandbox" ] }, { "realname": "GlobalJsonLinks", "aliases": [ "GlobalJsonLinks" ] }, { "realname": "OAuth", "aliases": [ "OAuth", "MWOAuth" ] }, { "realname": "OAuthManageMyGrants", "aliases": [ "OAuthManageMyGrants", "OAuthGrants" ] }, { "realname": "OAuthListConsumers", "aliases": [ "OAuthListConsumers" ] }, { "realname": "OAuthConsumerRegistration", "aliases": [ "OAuthConsumerRegistration", "OAuthRegistration" ] }, { "realname": "OAuthManageConsumers", "aliases": [ "OAuthManageConsumers" ] }, { "realname": "DisableOATHForUser", "aliases": [ "DisableOATHForUser" ] }, { "realname": "OATHManage", "aliases": [ "AccountSecurity", "Manage_Two-factor_authentication", "OATH_Manage", "OATHManage", "OATH", "Two-factor_authentication", "OATHAuth" ] }, { "realname": "Recover2FAForUser", "aliases": [ "Recover2FAForUser" ] }, { "realname": "VerifyOATHForUser", "aliases": [ "VerifyOATHForUser" ] }, { "realname": "CheckUser", "aliases": [ "CheckUser" ] }, { "realname": "CheckUserLog", "aliases": [ "CheckUserLog" ] }, { "realname": "Investigate", "aliases": [ "Investigate" ] }, { "realname": "InvestigateBlock", "aliases": [ "InvestigateBlock" ] }, { "realname": "RangeCalculator", "aliases": [ "RangeCalculator" ] }, { "realname": "AbuseReview", "aliases": [ "AbuseReview" ] }, { "realname": "Map", "aliases": [ "Map" ] }, { "realname": "ReadingLists", "aliases": [ "ReadingLists" ] }, { "realname": "GlobalPreferences", "aliases": [ "GlobalPreferences" ] }, { "realname": "MentorDashboard", "aliases": [ "MentorDashboard" ] }, { "realname": "ManageMentors", "aliases": [ "ManageMentors" ] }, { "realname": "EnrollAsMentor", "aliases": [ "EnrollAsMentor" ] }, { "realname": "QuitMentorship", "aliases": [ "QuitMentorship" ] }, { "realname": "EnableEventRegistration", "aliases": [ "EnableEventRegistration" ] }, { "realname": "EditEventRegistration", "aliases": [ "EditEventRegistration" ] }, { "realname": "DeleteEventRegistration", "aliases": [ "DeleteEventRegistration" ] }, { "realname": "RegisterForEvent", "aliases": [ "RegisterForEvent" ] }, { "realname": "CancelEventRegistration", "aliases": [ "CancelEventRegistration" ] }, { "realname": "MyEvents", "aliases": [ "MyEvents" ] }, { "realname": "AllEvents", "aliases": [ "AllEvents" ] }, { "realname": "EventDetails", "aliases": [ "EventDetails" ] }, { "realname": "GenerateInvitationList", "aliases": [ "GenerateInvitationList" ] }, { "realname": "MyInvitationLists", "aliases": [ "MyInvitationLists" ] }, { "realname": "InvitationList", "aliases": [ "InvitationList" ] }, { "realname": "Nearby", "aliases": [ "Nearby" ] }, { "realname": "CommunityConfiguration", "aliases": [ "CommunityConfiguration", "CommunityConfig" ] }, { "realname": "GlobalRenameRequest", "aliases": [ "GlobalRenameRequest" ] }, { "realname": "GlobalRenameQueue", "aliases": [ "GlobalRenameQueue" ] }, { "realname": "GlobalVanishRequest", "aliases": [ "GlobalVanishRequest" ] }, { "realname": "IPContributions", "aliases": [ "IPContributions", "IPContribs" ] }, { "realname": "GlobalContributions", "aliases": [ "GlobalContributions", "GlobalContribs" ] }, { "realname": "IPInfo", "aliases": [ "IPInfo" ] }, { "realname": "EditGrowthConfig", "aliases": [ "EditGrowthConfig" ] }, { "realname": "Homepage", "aliases": [ "Doma\u010daStran", "Homepage" ] }, { "realname": "Impact", "aliases": [ "Vpliv", "Impact" ] }, { "realname": "ClaimMentee", "aliases": [ "ZahtevajNovegaUporabnika", "ClaimMentee" ] }, { "realname": "NewcomerTasksInfo", "aliases": [ "NewcomerTasksInfo" ] }, { "realname": "WelcomeSurvey", "aliases": [ "AnketaDobrodo\u0161lice", "WelcomeSurvey" ] } ] } } </pre> fliv2phke53r01l1zv45k66ilatxd9b 6747174 6747159 2026-09-05T16:57:50Z Upwinxp 126544 6747174 wikitext text/x-wiki <pre> { "batchcomplete": "", "query": { "specialpagealiases": [ { "realname": "BrokenRedirects", "aliases": [ "PretrganePreusmeritve", "BrokenRedirects" ] }, { "realname": "Deadendpages", "aliases": [ "StraniBrezNotranjihPovezav", "DeadendPages" ] }, { "realname": "DoubleRedirects", "aliases": [ "DvojnePreusmeritve", "DoubleRedirects" ] }, { "realname": "Longpages", "aliases": [ "DolgeStrani", "LongPages" ] }, { "realname": "Ancientpages", "aliases": [ "StarodavneStrani", "AncientPages" ] }, { "realname": "Lonelypages", "aliases": [ "OsiroteleStrani", "LonelyPages", "OrphanedPages" ] }, { "realname": "Fewestrevisions", "aliases": [ "NajmanjRedakcij", "FewestRevisions" ] }, { "realname": "Withoutinterwiki", "aliases": [ "BrezInterwikijev", "WithoutInterwiki" ] }, { "realname": "Protectedpages", "aliases": [ "Za\u0161\u010diteneStrani", "ProtectedPages" ] }, { "realname": "Protectedtitles", "aliases": [ "Za\u0161\u010diteniNaslovi", "ProtectedTitles" ] }, { "realname": "Shortpages", "aliases": [ "KratkeStrani", "ShortPages" ] }, { "realname": "Uncategorizedcategories", "aliases": [ "NekategoriziraneKategorije", "UncategorizedCategories" ] }, { "realname": "Uncategorizedimages", "aliases": [ "NekategoriziraneDatoteke", "NekategoriziraneSlike", "UncategorizedFiles", "UncategorizedImages" ] }, { "realname": "Uncategorizedpages", "aliases": [ "NekategoriziraneStrani", "UncategorizedPages" ] }, { "realname": "Uncategorizedtemplates", "aliases": [ "NekategoriziranePredloge", "UncategorizedTemplates" ] }, { "realname": "Unusedcategories", "aliases": [ "NeuporabljeneKategorije", "UnusedCategories" ] }, { "realname": "Unusedimages", "aliases": [ "NeuporabljeneDatoteke", "NeuporabljeneSlike", "UnusedFiles", "UnusedImages" ] }, { "realname": "Unusedtemplates", "aliases": [ "NeuporabljenePredloge", "UnusedTemplates" ] }, { "realname": "Unwatchedpages", "aliases": [ "NespremljaneStrani", "UnwatchedPages" ] }, { "realname": "Wantedcategories", "aliases": [ "\u017deleneKategorije", "WantedCategories" ] }, { "realname": "Wantedfiles", "aliases": [ "\u017deleneDatoteke", "WantedFiles" ] }, { "realname": "Wantedpages", "aliases": [ "\u017deleneStrani", "WantedPages", "BrokenLinks" ] }, { "realname": "Wantedtemplates", "aliases": [ "\u017delenePredloge", "WantedTemplates" ] }, { "realname": "Allpages", "aliases": [ "VseStrani", "AllPages" ] }, { "realname": "Prefixindex", "aliases": [ "KazaloPredpon", "PrefixIndex" ] }, { "realname": "Categories", "aliases": [ "Kategorije", "Categories" ] }, { "realname": "Listredirects", "aliases": [ "SeznamPreusmeritev", "ListRedirects" ] }, { "realname": "PagesWithProp", "aliases": [ "StraniZLastnostjo", "PagesWithProp", "Pageswithprop", "PagesByProp", "Pagesbyprop" ] }, { "realname": "TrackingCategories", "aliases": [ "SledilneKategorije", "TrackingCategories" ] }, { "realname": "Userlogin", "aliases": [ "Prijava", "UserLogin", "Login" ] }, { "realname": "Userlogout", "aliases": [ "Odjava", "UserLogout", "Logout" ] }, { "realname": "CreateAccount", "aliases": [ "Registracija", "CreateAccount" ] }, { "realname": "LinkAccounts", "aliases": [ "PovežiRačun", "LinkAccounts" ] }, { "realname": "UnlinkAccounts", "aliases": [ "OdstraniPovezavoZRačunom", "UnlinkAccounts" ] }, { "realname": "ChangeCredentials", "aliases": [ "SpremeniPoverilnice", "SpremembaPoverilnic", "ChangeCredentials" ] }, { "realname": "RemoveCredentials", "aliases": [ "OdstraniPoverilnice", "OdstranitevPoverilnic", "RemoveCredentials" ] }, { "realname": "AuthenticationPopupSuccess", "aliases": [ "PrijavaUspešna", "AuthenticationPopupSuccess" ] }, { "realname": "Activeusers", "aliases": [ "AktivniUporabniki", "ActiveUsers" ] }, { "realname": "Block", "aliases": [ "Blokiraj", "BlokirajIP", "BlokirajUporabnika", "Block", "BlockIP", "BlockUser" ] }, { "realname": "Unblock", "aliases": [ "Odblokiraj", "Unblock", "UnblockIP", "UnblockUser" ] }, { "realname": "BlockList", "aliases": [ "SeznamBlokiranj", "BlokiraniUporabniki", "BlockList", "ListBlocks", "IPBlockList" ] }, { "realname": "AutoblockList", "aliases": [ "SeznamSamodejnihBlokiranj", "AutoblockList", "ListAutoblocks" ] }, { "realname": "ChangePassword", "aliases": [ "SpremeniGeslo", "PonastaviGeslo", "ChangePassword", "ResetPass", "ResetPassword" ] }, { "realname": "BotPasswords", "aliases": [ "GeslaBotov", "BotPasswords" ] }, { "realname": "PasswordReset", "aliases": [ "PonastavitevGesla", "PasswordReset" ] }, { "realname": "DeletedContributions", "aliases": [ "IzbrisaniPrispevki", "DeletedContributions", "DeletedContribs" ] }, { "realname": "Preferences", "aliases": [ "Nastavitve", "Preferences", "Prefs" ] }, { "realname": "ResetTokens", "aliases": [ "PonastavitevŽetonov", "ResetTokens" ] }, { "realname": "Contributions", "aliases": [ "Prispevki", "Contributions", "Contribs" ] }, { "realname": "Listgrouprights", "aliases": [ "SeznamPravicSkupin", "ListGroupRights", "UserGroupRights" ] }, { "realname": "Listgrants", "aliases": [ "SeznamPravic", "ListGrants" ] }, { "realname": "Listusers", "aliases": [ "SeznamUporabnikov", "ListUsers", "UserList", "Users" ] }, { "realname": "Listadmins", "aliases": [ "SeznamAdministratorjev", "ListAdmins" ] }, { "realname": "Listbots", "aliases": [ "SeznamBotov", "ListBots" ] }, { "realname": "Userrights", "aliases": [ "PraviceUporabnika", "UserRights", "MakeSysop", "MakeBot" ] }, { "realname": "EditWatchlist", "aliases": [ "UrediNadzorniSeznam", "EditWatchlist" ] }, { "realname": "PasswordPolicies", "aliases": [ "PravilnikiGesel", "PasswordPolicies" ] }, { "realname": "Newimages", "aliases": [ "NoveDatoteke", "NoveSlike", "NewFiles", "NewImages" ] }, { "realname": "Log", "aliases": [ "Dnevnik", "Dnevniki", "Log", "Logs" ] }, { "realname": "Watchlist", "aliases": [ "NadzorniSeznam", "SpisekNadzorov", "Watchlist" ] }, { "realname": "WatchlistLabels", "aliases": [ "OznakeNadzornegaSeznama", "WatchlistLabels" ] }, { "realname": "Newpages", "aliases": [ "NoveStrani", "NewPages" ] }, { "realname": "Recentchanges", "aliases": [ "ZadnjeSpremembe", "RecentChanges" ] }, { "realname": "Recentchangeslinked", "aliases": [ "SpremembePovezanihStrani", "RecentChangesLinked", "RelatedChanges" ] }, { "realname": "Tags", "aliases": [ "Oznake", "Tags" ] }, { "realname": "Listfiles", "aliases": [ "SeznamDatotek", "SeznamSlik", "ListFiles", "FileList", "ImageList" ] }, { "realname": "Filepath", "aliases": [ "PotDatoteke", "FilePath" ] }, { "realname": "MediaStatistics", "aliases": [ "StatistikaPredstavnosti", "MediaStatistics", "MediaStats" ] }, { "realname": "MIMEsearch", "aliases": [ "IskanjeMIME", "MIMESearch" ] }, { "realname": "FileDuplicateSearch", "aliases": [ "IskanjePodvojenihDatotek", "FileDuplicateSearch" ] }, { "realname": "Upload", "aliases": [ "Nalaganje", "Upload" ] }, { "realname": "UploadStash", "aliases": [ "ShrambaZaNalaganje", "UploadStash" ] }, { "realname": "ListDuplicatedFiles", "aliases": [ "SeznamDatotekZDvojniki", "ListDuplicatedFiles", "ListFileDuplicates" ] }, { "realname": "ApiSandbox", "aliases": [ "PeskovnikApi", "ApiSandbox" ] }, { "realname": "Interwiki", "aliases": [ "Interwiki", "Interviki" ] }, { "realname": "Statistics", "aliases": [ "Statistika", "Statistics", "Stats" ] }, { "realname": "Allmessages", "aliases": [ "VsaSporo\u010dila", "AllMessages" ] }, { "realname": "Version", "aliases": [ "Razli\u010dica", "Verzija", "Version", "Versions" ] }, { "realname": "Lockdb", "aliases": [ <!-- ? -->, "LockDB" ] }, { "realname": "Unlockdb", "aliases": [ <!-- ? -->, "UnlockDB" ] }, { "realname": "NamespaceInfo", "aliases": [ "PodatkiOImenskihProstorih", "NamespaceInfo" ] }, { "realname": "LinkSearch", "aliases": [ "IskanjePovezav", "IskanjeZunanjihPovezav", "LinkSearch" ] }, { "realname": "Randompage", "aliases": [ "Naklju\u010dno", "Naklju\u010dnaStran", "Random", "RandomPage" ] }, { "realname": "RandomInCategory", "aliases": [ "NaključnoVKategoriji", "NaključnaStranVKategoriji", "RandomInCategory" ] }, { "realname": "Randomredirect", "aliases": [ "NaključnaPreusmeritev", "RandomRedirect" ] }, { "realname": "Randomrootpage", "aliases": [ "NaključnaKorenskaStran", "RandomRootpage" ] }, { "realname": "GoToInterwiki", "aliases": [ "PojdiNaInterwiki", "PojdiNaInterviki", "GoToInterwiki" ] }, { "realname": "Mostlinkedcategories", "aliases": [ "NajboljPovezaneKategorije", "MostLinkedCategories", "MostUsedCategories" ] }, { "realname": "Mostimages", "aliases": [ "NajboljPovezaneDatoteke", "MostLinkedFiles", "MostFiles", "MostImages" ] }, { "realname": "Mostinterwikis", "aliases": [ "MostInterwikis" ] }, { "realname": "Mostlinked", "aliases": [ "NajboljPovezaneStrani", "MostLinkedPages", "MostLinked" ] }, { "realname": "Mostlinkedtemplates", "aliases": [ "NajboljPovezanePredloge", "MostTranscludedPages", "MostLinkedTemplates", "MostUsedTemplates" ] }, { "realname": "Mostcategories", "aliases": [ "Najve\u010dKategorij", "MostCategories" ] }, { "realname": "Mostrevisions", "aliases": [ "Najve\u010dRedakcij", "MostRevisions" ] }, { "realname": "ComparePages", "aliases": [ "ComparePages" ] }, { "realname": "Export", "aliases": [ "Izvozi", "Export" ] }, { "realname": "Import", "aliases": [ "Uvoz", "Import" ] }, { "realname": "Undelete", "aliases": [ "Obnovi", "Undelete", "UndeletePage" ] }, { "realname": "Whatlinkshere", "aliases": [ "KajSePovezujeSem", "WhatLinksHere" ] }, { "realname": "MergeHistory", "aliases": [ "Zdru\u017eiZgodovino", "MergeHistory" ] }, { "realname": "ExpandTemplates", "aliases": [ "ExpandTemplates" ] }, { "realname": "ChangeContentModel", "aliases": [ "ChangeContentModel" ] }, { "realname": "Booksources", "aliases": [ "ViriKnjig", "BookSources" ] }, { "realname": "ApiHelp", "aliases": [ "ApiHelp" ] }, { "realname": "Blankpage", "aliases": [ "PraznaStran", "BlankPage" ] }, { "realname": "DeletePage", "aliases": [ "DeletePage", "Delete" ] }, { "realname": "Diff", "aliases": [ "Diff" ] }, { "realname": "EditPage", "aliases": [ "EditPage", "Edit" ] }, { "realname": "EditTags", "aliases": [ "EditTags" ] }, { "realname": "Emailuser", "aliases": [ "EmailUser", "Email" ] }, { "realname": "Movepage", "aliases": [ "PrestaviStran", "PremakniStran", "MovePage" ] }, { "realname": "Mycontributions", "aliases": [ "MojiPrispevki", "MyContributions", "MyContribs" ] }, { "realname": "MyLanguage", "aliases": [ "MyLanguage" ] }, { "realname": "Mylog", "aliases": [ "MyLog", "MyLogs" ] }, { "realname": "Mypage", "aliases": [ "MojaStran", "MyPage" ] }, { "realname": "Mytalk", "aliases": [ "MojPogovor", "MyTalk" ] }, { "realname": "PageHistory", "aliases": [ "PageHistory", "History" ] }, { "realname": "PageInfo", "aliases": [ "PageInfo", "Info" ] }, { "realname": "ProtectPage", "aliases": [ "ProtectPage", "Protect" ] }, { "realname": "Purge", "aliases": [ "Purge" ] }, { "realname": "Myuploads", "aliases": [ "MyUploads", "MyFiles" ] }, { "realname": "AllMyUploads", "aliases": [ "AllMyUploads", "AllMyFiles" ] }, { "realname": "NewSection", "aliases": [ "NewSection", "Newsection" ] }, { "realname": "PermanentLink", "aliases": [ "PermanentLink", "PermaLink" ] }, { "realname": "Redirect", "aliases": [ "Redirect" ] }, { "realname": "Renameuser", "aliases": [ "RenameUser" ] }, { "realname": "Revisiondelete", "aliases": [ "RevisionDelete" ] }, { "realname": "RunJobs", "aliases": [ "RunJobs" ] }, { "realname": "Specialpages", "aliases": [ "PosebneStrani", "SpecialPages" ] }, { "realname": "PageData", "aliases": [ "PageData" ] }, { "realname": "Contribute", "aliases": [ "Contribute" ] }, { "realname": "TalkPage", "aliases": [ "TalkPage" ] }, { "realname": "Search", "aliases": [ "Iskanje", "Search" ] }, { "realname": "Confirmemail", "aliases": [ "ConfirmEmail" ] }, { "realname": "Invalidateemail", "aliases": [ "InvalidateEmail" ] }, { "realname": "ChangeEmail", "aliases": [ "ChangeEmail" ] }, { "realname": "Mute", "aliases": [ "Mute", "MuteUser" ] }, { "realname": "EditRecovery", "aliases": [ "EditRecovery" ] }, { "realname": "Hieroglyphs", "aliases": [ "Hieroglyphs" ] }, { "realname": "SiteMatrix", "aliases": [ "SiteMatrix", "WikimediaWikis" ] }, { "realname": "CiteThisPage", "aliases": [ "Navedi", "CiteThisPage", "Cite" ] }, { "realname": "CategoryTree", "aliases": [ "CategoryTree" ] }, { "realname": "Gadgets", "aliases": [ "Vti\u010dniki", "Vticniki", "Gadgets" ] }, { "realname": "GadgetUsage", "aliases": [ "GadgetUsage" ] }, { "realname": "OrphanedTimedText", "aliases": [ "OrphanedTimedText" ] }, { "realname": "TranscodeStatistics", "aliases": [ "Transcode_statistics", "Transcode_Statistics", "TimedMediaHandler" ] }, { "realname": "UrlShortener", "aliases": [ "UrlShortener" ] }, { "realname": "UrlRedirector", "aliases": [ "UrlRedirector" ] }, { "realname": "ManageShortUrls", "aliases": [ "ManageShortUrls" ] }, { "realname": "QrCode", "aliases": [ "QrCode" ] }, { "realname": "GlobalBlock", "aliases": [ "GlobalBlock" ] }, { "realname": "GlobalBlockList", "aliases": [ "GlobalBlockList", "ListGlobalBlocks" ] }, { "realname": "GlobalBlockStatus", "aliases": [ "GlobalBlockStatus", "GlobalBlockWhitelist", "DisableGlobalBlock" ] }, { "realname": "RemoveGlobalBlock", "aliases": [ "GlobalUnblock", "RemoveGlobalBlock" ] }, { "realname": "MassGlobalBlock", "aliases": [ "MassGlobalBlock", "MultiGlobalBlock" ] }, { "realname": "SecurePoll", "aliases": [ "SecurePoll" ] }, { "realname": "Nuke", "aliases": [ "Nuke" ] }, { "realname": "Captcha", "aliases": [ "Captcha" ] }, { "realname": "CentralAuth", "aliases": [ "CentralAuth", "GlobalAccount", "CA" ] }, { "realname": "CentralAutoLogin", "aliases": [ "CentralAutoLogin" ] }, { "realname": "CentralLogin", "aliases": [ "CentralLogin" ] }, { "realname": "CreateLocalAccount", "aliases": [ "CreateLocalAccount" ] }, { "realname": "MergeAccount", "aliases": [ "MergeAccount" ] }, { "realname": "GlobalGroupMembership", "aliases": [ "GlobalUserRights", "GlobalGroupMembership" ] }, { "realname": "GlobalGroupPermissions", "aliases": [ "GlobalGroupPermissions" ] }, { "realname": "WikiSets", "aliases": [ "WikiSets", "EditWikiSets" ] }, { "realname": "GlobalUsers", "aliases": [ "GlobalUsers" ] }, { "realname": "MultiLock", "aliases": [ "MultiLock" ] }, { "realname": "GlobalRenameUser", "aliases": [ "GlobalRenameUser" ] }, { "realname": "GlobalRenameProgress", "aliases": [ "GlobalRenameProgress" ] }, { "realname": "ApiFeatureUsage", "aliases": [ "ApiFeatureUsage" ] }, { "realname": "BannerLoader", "aliases": [ "BannerLoader" ] }, { "realname": "BannerRandom", "aliases": [ "BannerRandom" ] }, { "realname": "RecordImpression", "aliases": [ "RecordImpression" ] }, { "realname": "HideBanners", "aliases": [ "HideBanners" ] }, { "realname": "RestSandbox", "aliases": [ "RestSandbox" ] }, { "realname": "Book", "aliases": [ "Book", "Collection" ] }, { "realname": "DownloadAsPdf", "aliases": [ "DownloadAsPdf", "ElectronPdf" ] }, { "realname": "AccountRecovery", "aliases": [ "AccountRecovery" ] }, { "realname": "AbuseLog", "aliases": [ "AbuseLog" ] }, { "realname": "AbuseFilter", "aliases": [ "AbuseFilter" ] }, { "realname": "BlockedExternalDomains", "aliases": [ "BlockedExternalDomains" ] }, { "realname": "MostGloballyLinkedFiles", "aliases": [ "MostGloballyLinkedFiles" ] }, { "realname": "GloballyWantedFiles", "aliases": [ "GloballyWantedFiles" ] }, { "realname": "GlobalUsage", "aliases": [ "GlobalUsage" ] }, { "realname": "MassMessage", "aliases": [ "MassMessage" ] }, { "realname": "CreateMassMessageList", "aliases": [ "CreateMassMessageList" ] }, { "realname": "EditMassMessageList", "aliases": [ "EditMassMessageList" ] }, { "realname": "BetaFeatures", "aliases": [ "BetaFeatures" ] }, { "realname": "LintErrors", "aliases": [ "LintErrors" ] }, { "realname": "LintTemplateErrors", "aliases": [ "LintTemplateErrors" ] }, { "realname": "CollabPad", "aliases": [ "CollabPad", "Collab_Pad" ] }, { "realname": "EditCheckHeadless", "aliases": [ "EditCheckHeadless", "Edit_check_headless" ] }, { "realname": "EditChecks", "aliases": [ "EditChecks", "Edit_checks" ] }, { "realname": "TemplateDiscovery", "aliases": [ "TemplateDiscovery", "Template_Discovery", "TemplateSearch" ] }, { "realname": "MobileDiff", "aliases": [ "MobileDiff" ] }, { "realname": "History", "aliases": [ "History" ] }, { "realname": "MobileOptions", "aliases": [ "MobileOptions" ] }, { "realname": "MobileLanguages", "aliases": [ "MobileLanguages" ] }, { "realname": "Uploads", "aliases": [ "Uploads" ] }, { "realname": "MathShowImage", "aliases": [ "MathShowImage" ] }, { "realname": "MathStatus", "aliases": [ "MathStatus" ] }, { "realname": "MathWikibase", "aliases": [ "MathWikibase" ] }, { "realname": "FeedItem", "aliases": [ "FeedItem" ] }, { "realname": "Notifications", "aliases": [ "Notifications" ] }, { "realname": "DisplayNotificationsConfiguration", "aliases": [ "DisplayNotificationsConfiguration" ] }, { "realname": "NotificationsMarkRead", "aliases": [ "NotificationsMarkRead" ] }, { "realname": "Thanks", "aliases": [ "Thanks" ] }, { "realname": "DisambiguationPages", "aliases": [ "DisambiguationPages" ] }, { "realname": "DisambiguationPageLinks", "aliases": [ "DisambiguationPageLinks" ] }, { "realname": "TopicSubscriptions", "aliases": [ "TopicSubscriptions" ] }, { "realname": "FindComment", "aliases": [ "FindComment" ] }, { "realname": "GoToComment", "aliases": [ "GoToComment" ] }, { "realname": "DiscussionToolsDebug", "aliases": [ "DiscussionToolsDebug" ] }, { "realname": "TwoColConflictProvideSubmittedText", "aliases": [ "ProvideSubmittedText" ] }, { "realname": "WikimediaDebug", "aliases": [ "WikimediaDebug" ] }, { "realname": "ContentTranslation", "aliases": [ "ContentTranslation", "CX" ] }, { "realname": "AutomaticTranslation", "aliases": [ "AutomaticTranslation", "MinT" ] }, { "realname": "ExternalGuidance", "aliases": [ "ExternalGuidance" ] }, { "realname": "UnconnectedPages", "aliases": [ "UnconnectedPages", "WithoutConnection", "WithoutSitelinks" ] }, { "realname": "PagesWithBadges", "aliases": [ "PagesWithBadges", "QueryBadges" ] }, { "realname": "EntityUsage", "aliases": [ "EntityUsage", "EntityUsageData" ] }, { "realname": "TemplateSandbox", "aliases": [ "TemplateSandbox" ] }, { "realname": "GlobalJsonLinks", "aliases": [ "GlobalJsonLinks" ] }, { "realname": "OAuth", "aliases": [ "OAuth", "MWOAuth" ] }, { "realname": "OAuthManageMyGrants", "aliases": [ "OAuthManageMyGrants", "OAuthGrants" ] }, { "realname": "OAuthListConsumers", "aliases": [ "OAuthListConsumers" ] }, { "realname": "OAuthConsumerRegistration", "aliases": [ "OAuthConsumerRegistration", "OAuthRegistration" ] }, { "realname": "OAuthManageConsumers", "aliases": [ "OAuthManageConsumers" ] }, { "realname": "DisableOATHForUser", "aliases": [ "DisableOATHForUser" ] }, { "realname": "OATHManage", "aliases": [ "AccountSecurity", "Manage_Two-factor_authentication", "OATH_Manage", "OATHManage", "OATH", "Two-factor_authentication", "OATHAuth" ] }, { "realname": "Recover2FAForUser", "aliases": [ "Recover2FAForUser" ] }, { "realname": "VerifyOATHForUser", "aliases": [ "VerifyOATHForUser" ] }, { "realname": "CheckUser", "aliases": [ "CheckUser" ] }, { "realname": "CheckUserLog", "aliases": [ "CheckUserLog" ] }, { "realname": "Investigate", "aliases": [ "Investigate" ] }, { "realname": "InvestigateBlock", "aliases": [ "InvestigateBlock" ] }, { "realname": "RangeCalculator", "aliases": [ "RangeCalculator" ] }, { "realname": "AbuseReview", "aliases": [ "AbuseReview" ] }, { "realname": "Map", "aliases": [ "Map" ] }, { "realname": "ReadingLists", "aliases": [ "ReadingLists" ] }, { "realname": "GlobalPreferences", "aliases": [ "GlobalPreferences" ] }, { "realname": "MentorDashboard", "aliases": [ "MentorDashboard" ] }, { "realname": "ManageMentors", "aliases": [ "ManageMentors" ] }, { "realname": "EnrollAsMentor", "aliases": [ "EnrollAsMentor" ] }, { "realname": "QuitMentorship", "aliases": [ "QuitMentorship" ] }, { "realname": "EnableEventRegistration", "aliases": [ "EnableEventRegistration" ] }, { "realname": "EditEventRegistration", "aliases": [ "EditEventRegistration" ] }, { "realname": "DeleteEventRegistration", "aliases": [ "DeleteEventRegistration" ] }, { "realname": "RegisterForEvent", "aliases": [ "RegisterForEvent" ] }, { "realname": "CancelEventRegistration", "aliases": [ "CancelEventRegistration" ] }, { "realname": "MyEvents", "aliases": [ "MyEvents" ] }, { "realname": "AllEvents", "aliases": [ "AllEvents" ] }, { "realname": "EventDetails", "aliases": [ "EventDetails" ] }, { "realname": "GenerateInvitationList", "aliases": [ "GenerateInvitationList" ] }, { "realname": "MyInvitationLists", "aliases": [ "MyInvitationLists" ] }, { "realname": "InvitationList", "aliases": [ "InvitationList" ] }, { "realname": "Nearby", "aliases": [ "Nearby" ] }, { "realname": "CommunityConfiguration", "aliases": [ "CommunityConfiguration", "CommunityConfig" ] }, { "realname": "GlobalRenameRequest", "aliases": [ "GlobalRenameRequest" ] }, { "realname": "GlobalRenameQueue", "aliases": [ "GlobalRenameQueue" ] }, { "realname": "GlobalVanishRequest", "aliases": [ "GlobalVanishRequest" ] }, { "realname": "IPContributions", "aliases": [ "IPContributions", "IPContribs" ] }, { "realname": "GlobalContributions", "aliases": [ "GlobalContributions", "GlobalContribs" ] }, { "realname": "IPInfo", "aliases": [ "IPInfo" ] }, { "realname": "EditGrowthConfig", "aliases": [ "EditGrowthConfig" ] }, { "realname": "Homepage", "aliases": [ "Doma\u010daStran", "Homepage" ] }, { "realname": "Impact", "aliases": [ "Vpliv", "Impact" ] }, { "realname": "ClaimMentee", "aliases": [ "ZahtevajNovegaUporabnika", "ClaimMentee" ] }, { "realname": "NewcomerTasksInfo", "aliases": [ "NewcomerTasksInfo" ] }, { "realname": "WelcomeSurvey", "aliases": [ "AnketaDobrodo\u0161lice", "WelcomeSurvey" ] } ] } } </pre> oxdbcxai1t2sssqha1a1az73aqmn6w9 6747178 6747174 2026-09-05T17:17:18Z Upwinxp 126544 6747178 wikitext text/x-wiki <pre> { "batchcomplete": "", "query": { "specialpagealiases": [ { "realname": "BrokenRedirects", "aliases": [ "PretrganePreusmeritve", "PrekinjenePreusmeritve", "BrokenRedirects" ] }, { "realname": "Deadendpages", "aliases": [ "StraniBrezNotranjihPovezav", "DeadendPages" ] }, { "realname": "DoubleRedirects", "aliases": [ "DvojnePreusmeritve", "DoubleRedirects" ] }, { "realname": "Longpages", "aliases": [ "DolgeStrani", "LongPages" ] }, { "realname": "Ancientpages", "aliases": [ "StarodavneStrani", "AncientPages" ] }, { "realname": "Lonelypages", "aliases": [ "OsiroteleStrani", "LonelyPages", "OrphanedPages" ] }, { "realname": "Fewestrevisions", "aliases": [ "NajmanjRedakcij", "FewestRevisions" ] }, { "realname": "Withoutinterwiki", "aliases": [ "BrezInterwikijev", "WithoutInterwiki" ] }, { "realname": "Protectedpages", "aliases": [ "Za\u0161\u010diteneStrani", "ProtectedPages" ] }, { "realname": "Protectedtitles", "aliases": [ "Za\u0161\u010diteniNaslovi", "ProtectedTitles" ] }, { "realname": "Shortpages", "aliases": [ "KratkeStrani", "ShortPages" ] }, { "realname": "Uncategorizedcategories", "aliases": [ "NekategoriziraneKategorije", "UncategorizedCategories" ] }, { "realname": "Uncategorizedimages", "aliases": [ "NekategoriziraneDatoteke", "NekategoriziraneSlike", "UncategorizedFiles", "UncategorizedImages" ] }, { "realname": "Uncategorizedpages", "aliases": [ "NekategoriziraneStrani", "UncategorizedPages" ] }, { "realname": "Uncategorizedtemplates", "aliases": [ "NekategoriziranePredloge", "UncategorizedTemplates" ] }, { "realname": "Unusedcategories", "aliases": [ "NeuporabljeneKategorije", "UnusedCategories" ] }, { "realname": "Unusedimages", "aliases": [ "NeuporabljeneDatoteke", "NeuporabljeneSlike", "UnusedFiles", "UnusedImages" ] }, { "realname": "Unusedtemplates", "aliases": [ "NeuporabljenePredloge", "UnusedTemplates" ] }, { "realname": "Unwatchedpages", "aliases": [ "NespremljaneStrani", "UnwatchedPages" ] }, { "realname": "Wantedcategories", "aliases": [ "\u017deleneKategorije", "WantedCategories" ] }, { "realname": "Wantedfiles", "aliases": [ "\u017deleneDatoteke", "WantedFiles" ] }, { "realname": "Wantedpages", "aliases": [ "\u017deleneStrani", "WantedPages", "BrokenLinks" ] }, { "realname": "Wantedtemplates", "aliases": [ "\u017delenePredloge", "WantedTemplates" ] }, { "realname": "Allpages", "aliases": [ "VseStrani", "AllPages" ] }, { "realname": "Prefixindex", "aliases": [ "KazaloPredpon", "PrefixIndex" ] }, { "realname": "Categories", "aliases": [ "Kategorije", "Categories" ] }, { "realname": "Listredirects", "aliases": [ "SeznamPreusmeritev", "ListRedirects" ] }, { "realname": "PagesWithProp", "aliases": [ "StraniZLastnostjo", "PagesWithProp", "Pageswithprop", "PagesByProp", "Pagesbyprop" ] }, { "realname": "TrackingCategories", "aliases": [ "SledilneKategorije", "TrackingCategories" ] }, { "realname": "Userlogin", "aliases": [ "Prijava", "UserLogin", "Login" ] }, { "realname": "Userlogout", "aliases": [ "Odjava", "UserLogout", "Logout" ] }, { "realname": "CreateAccount", "aliases": [ "Registracija", "CreateAccount" ] }, { "realname": "LinkAccounts", "aliases": [ "PovežiRačun", "LinkAccounts" ] }, { "realname": "UnlinkAccounts", "aliases": [ "OdstraniPovezavoZRačunom", "UnlinkAccounts" ] }, { "realname": "ChangeCredentials", "aliases": [ "SpremeniPoverilnice", "SpremembaPoverilnic", "ChangeCredentials" ] }, { "realname": "RemoveCredentials", "aliases": [ "OdstraniPoverilnice", "OdstranitevPoverilnic", "RemoveCredentials" ] }, { "realname": "AuthenticationPopupSuccess", "aliases": [ "PrijavaUspešna", "AuthenticationPopupSuccess" ] }, { "realname": "Activeusers", "aliases": [ "AktivniUporabniki", "ActiveUsers" ] }, { "realname": "Block", "aliases": [ "Blokiraj", "BlokirajIP", "BlokirajUporabnika", "Block", "BlockIP", "BlockUser" ] }, { "realname": "Unblock", "aliases": [ "Odblokiraj", "Unblock", "UnblockIP", "UnblockUser" ] }, { "realname": "BlockList", "aliases": [ "SeznamBlokiranj", "BlokiraniUporabniki", "BlockList", "ListBlocks", "IPBlockList" ] }, { "realname": "AutoblockList", "aliases": [ "SeznamSamodejnihBlokiranj", "AutoblockList", "ListAutoblocks" ] }, { "realname": "ChangePassword", "aliases": [ "SpremeniGeslo", "PonastaviGeslo", "ChangePassword", "ResetPass", "ResetPassword" ] }, { "realname": "BotPasswords", "aliases": [ "GeslaBotov", "BotPasswords" ] }, { "realname": "PasswordReset", "aliases": [ "PonastavitevGesla", "PasswordReset" ] }, { "realname": "DeletedContributions", "aliases": [ "IzbrisaniPrispevki", "DeletedContributions", "DeletedContribs" ] }, { "realname": "Preferences", "aliases": [ "Nastavitve", "Preferences", "Prefs" ] }, { "realname": "ResetTokens", "aliases": [ "PonastavitevŽetonov", "ResetTokens" ] }, { "realname": "Contributions", "aliases": [ "Prispevki", "Contributions", "Contribs" ] }, { "realname": "Listgrouprights", "aliases": [ "SeznamPravicSkupin", "ListGroupRights", "UserGroupRights" ] }, { "realname": "Listgrants", "aliases": [ "SeznamPravic", "ListGrants" ] }, { "realname": "Listusers", "aliases": [ "SeznamUporabnikov", "ListUsers", "UserList", "Users" ] }, { "realname": "Listadmins", "aliases": [ "SeznamAdministratorjev", "ListAdmins" ] }, { "realname": "Listbots", "aliases": [ "SeznamBotov", "ListBots" ] }, { "realname": "Userrights", "aliases": [ "PraviceUporabnika", "UserRights", "MakeSysop", "MakeBot" ] }, { "realname": "EditWatchlist", "aliases": [ "UrediNadzorniSeznam", "EditWatchlist" ] }, { "realname": "PasswordPolicies", "aliases": [ "PravilnikiGesel", "PasswordPolicies" ] }, { "realname": "Newimages", "aliases": [ "NoveDatoteke", "NoveSlike", "NewFiles", "NewImages" ] }, { "realname": "Log", "aliases": [ "Dnevnik", "Dnevniki", "Log", "Logs" ] }, { "realname": "Watchlist", "aliases": [ "NadzorniSeznam", "SpisekNadzorov", "Watchlist" ] }, { "realname": "WatchlistLabels", "aliases": [ "OznakeNadzornegaSeznama", "WatchlistLabels" ] }, { "realname": "Newpages", "aliases": [ "NoveStrani", "NewPages" ] }, { "realname": "Recentchanges", "aliases": [ "ZadnjeSpremembe", "RecentChanges" ] }, { "realname": "Recentchangeslinked", "aliases": [ "SpremembePovezanihStrani", "RecentChangesLinked", "RelatedChanges" ] }, { "realname": "Tags", "aliases": [ "Oznake", "Tags" ] }, { "realname": "Listfiles", "aliases": [ "SeznamDatotek", "SeznamSlik", "ListFiles", "FileList", "ImageList" ] }, { "realname": "Filepath", "aliases": [ "PotDatoteke", "FilePath" ] }, { "realname": "MediaStatistics", "aliases": [ "StatistikaPredstavnosti", "MediaStatistics", "MediaStats" ] }, { "realname": "MIMEsearch", "aliases": [ "IskanjeMIME", "MIMESearch" ] }, { "realname": "FileDuplicateSearch", "aliases": [ "IskanjePodvojenihDatotek", "FileDuplicateSearch" ] }, { "realname": "Upload", "aliases": [ "Nalaganje", "Upload" ] }, { "realname": "UploadStash", "aliases": [ "ShrambaZaNalaganje", "UploadStash" ] }, { "realname": "ListDuplicatedFiles", "aliases": [ "SeznamDatotekZDvojniki", "ListDuplicatedFiles", "ListFileDuplicates" ] }, { "realname": "ApiSandbox", "aliases": [ "PeskovnikApi", "ApiSandbox" ] }, { "realname": "Interwiki", "aliases": [ "MedjezikovnaPovezava", "Interwiki", "Interviki" ] }, { "realname": "Statistics", "aliases": [ "Statistika", "Statistics", "Stats" ] }, { "realname": "Allmessages", "aliases": [ "VsaSporo\u010dila", "AllMessages" ] }, { "realname": "Version", "aliases": [ "Razli\u010dica", "Verzija", "Version", "Versions" ] }, { "realname": "Lockdb", "aliases": [ <!-- ? -->, "LockDB" ] }, { "realname": "Unlockdb", "aliases": [ <!-- ? -->, "UnlockDB" ] }, { "realname": "NamespaceInfo", "aliases": [ "PodatkiOImenskihProstorih", "NamespaceInfo" ] }, { "realname": "LinkSearch", "aliases": [ "IskanjePovezav", "IskanjeZunanjihPovezav", "LinkSearch" ] }, { "realname": "Randompage", "aliases": [ "Naklju\u010dno", "Naklju\u010dnaStran", "Random", "RandomPage" ] }, { "realname": "RandomInCategory", "aliases": [ "NaključnoVKategoriji", "NaključnaStranVKategoriji", "RandomInCategory" ] }, { "realname": "Randomredirect", "aliases": [ "NaključnaPreusmeritev", "RandomRedirect" ] }, { "realname": "Randomrootpage", "aliases": [ "NaključnaKorenskaStran", "RandomRootpage" ] }, { "realname": "GoToInterwiki", "aliases": [ "PojdiNaMedjezikovnoPovezavo", "PojdiNaInterwiki", "PojdiNaInterviki", "GoToInterwiki" ] }, { "realname": "Mostlinkedcategories", "aliases": [ "NajboljPovezaneKategorije", "MostLinkedCategories", "MostUsedCategories" ] }, { "realname": "Mostimages", "aliases": [ "NajboljPovezaneDatoteke", "MostLinkedFiles", "MostFiles", "MostImages" ] }, { "realname": "Mostinterwikis", "aliases": [ "NajvečMedjezikovnihPovezav", "MostInterwikis" ] }, { "realname": "Mostlinked", "aliases": [ "NajboljPovezaneStrani", "MostLinkedPages", "MostLinked" ] }, { "realname": "Mostlinkedtemplates", "aliases": [ "NajboljPovezanePredloge", "MostTranscludedPages", "MostLinkedTemplates", "MostUsedTemplates" ] }, { "realname": "Mostcategories", "aliases": [ "Najve\u010dKategorij", "MostCategories" ] }, { "realname": "Mostrevisions", "aliases": [ "Najve\u010dRedakcij", "MostRevisions" ] }, { "realname": "ComparePages", "aliases": [ "PrimerjajStrani", "PrimerjavaStrani", "ComparePages" ] }, { "realname": "Export", "aliases": [ "Izvozi", "Izvoz", "Export" ] }, { "realname": "Import", "aliases": [ "Uvozi", "Uvoz", "Import" ] }, { "realname": "Undelete", "aliases": [ "Obnovi", "Undelete", "UndeletePage" ] }, { "realname": "Whatlinkshere", "aliases": [ "KajSePovezujeSem", "WhatLinksHere" ] }, { "realname": "MergeHistory", "aliases": [ "Zdru\u017eiZgodovino", "MergeHistory" ] }, { "realname": "ExpandTemplates", "aliases": [ "RazširiPredlogo", "RazširitevPredlog", "ExpandTemplates" ] }, { "realname": "ChangeContentModel", "aliases": [ "SpremembaVsebinskegaModela", "ChangeContentModel" ] }, { "realname": "Booksources", "aliases": [ "ViriKnjig", "BookSources" ] }, { "realname": "ApiHelp", "aliases": [ "PomočZaApi", "ApiHelp" ] }, { "realname": "Blankpage", "aliases": [ "PraznaStran", "BlankPage" ] }, { "realname": "DeletePage", "aliases": [ "IzbrišiStran", "Izbriši", "DeletePage", "Delete" ] }, { "realname": "Diff", "aliases": [ "Razlike", "Diff" ] }, { "realname": "EditPage", "aliases": [ "UrediStran", "Uredi", "EditPage", "Edit" ] }, { "realname": "EditTags", "aliases": [ "UrediOznake", "EditTags" ] }, { "realname": "Emailuser", "aliases": [ "PošljiSporočilo", "EmailUser", "Email" ] }, { "realname": "Movepage", "aliases": [ "PrestaviStran", "PremakniStran", "MovePage" ] }, { "realname": "Mycontributions", "aliases": [ "MojiPrispevki", "MyContributions", "MyContribs" ] }, { "realname": "MyLanguage", "aliases": [ "MojJezik", "MyLanguage" ] }, { "realname": "Mylog", "aliases": [ "MojDnevnik", "MojiDnevniki", "MyLog", "MyLogs" ] }, { "realname": "Mypage", "aliases": [ "MojaStran", "MyPage" ] }, { "realname": "Mytalk", "aliases": [ "MojPogovor", "MyTalk" ] }, { "realname": "PageHistory", "aliases": [ "ZgodovinaStrani", "Zgodovina", "PageHistory", "History" ] }, { "realname": "PageInfo", "aliases": [ "PodatkiOStrani", "PageInfo", "Info" ] }, { "realname": "ProtectPage", "aliases": [ "ZaščitiStran", "Zaščiti", "ProtectPage", "Protect" ] }, { "realname": "Purge", "aliases": [ "PovoziPredpomnilnik" "Purge" ] }, { "realname": "Myuploads", "aliases": [ "MojeDatoteke", "MojeNaložitve", "MyUploads", "MyFiles" ] }, { "realname": "AllMyUploads", "aliases": [ "VseMojeDatoteke", "VseMojeNaložitve", "AllMyUploads", "AllMyFiles" ] }, { "realname": "NewSection", "aliases": [ "NovRazdelek", "NewSection", "Newsection" ] }, { "realname": "PermanentLink", "aliases": [ "TrajnaPovezava", "PermanentLink", "PermaLink" ] }, { "realname": "Redirect", "aliases": [ "Preusmeri", "Redirect" ] }, { "realname": "Renameuser", "aliases": [ "PreimenujUporabnika", "RenameUser" ] }, { "realname": "Revisiondelete", "aliases": [ "IzbrišiRedakcijo", "RevisionDelete" ] }, { "realname": "RunJobs", "aliases": [ "PoženiOpravilo", "RunJobs" ] }, { "realname": "Specialpages", "aliases": [ "PosebneStrani", "SpecialPages" ] }, { "realname": "PageData", "aliases": [ "PodatkiStrani", "PageData" ] }, { "realname": "Contribute", "aliases": [ "Prispevaj", "Contribute" ] }, { "realname": "TalkPage", "aliases": [ "PogovornaStran", "TalkPage" ] }, { "realname": "Search", "aliases": [ "Iskanje", "Search" ] }, { "realname": "Confirmemail", "aliases": [ "PotrditevNaslova", "ConfirmEmail" ] }, { "realname": "Invalidateemail", "aliases": [ "InvalidateEmail" ] }, { "realname": "ChangeEmail", "aliases": [ "ChangeEmail" ] }, { "realname": "Mute", "aliases": [ "Mute", "MuteUser" ] }, { "realname": "EditRecovery", "aliases": [ "EditRecovery" ] }, { "realname": "Hieroglyphs", "aliases": [ "Hieroglyphs" ] }, { "realname": "SiteMatrix", "aliases": [ "SiteMatrix", "WikimediaWikis" ] }, { "realname": "CiteThisPage", "aliases": [ "Navedi", "CiteThisPage", "Cite" ] }, { "realname": "CategoryTree", "aliases": [ "CategoryTree" ] }, { "realname": "Gadgets", "aliases": [ "Vti\u010dniki", "Vticniki", "Gadgets" ] }, { "realname": "GadgetUsage", "aliases": [ "GadgetUsage" ] }, { "realname": "OrphanedTimedText", "aliases": [ "OrphanedTimedText" ] }, { "realname": "TranscodeStatistics", "aliases": [ "Transcode_statistics", "Transcode_Statistics", "TimedMediaHandler" ] }, { "realname": "UrlShortener", "aliases": [ "UrlShortener" ] }, { "realname": "UrlRedirector", "aliases": [ "UrlRedirector" ] }, { "realname": "ManageShortUrls", "aliases": [ "ManageShortUrls" ] }, { "realname": "QrCode", "aliases": [ "QrCode" ] }, { "realname": "GlobalBlock", "aliases": [ "GlobalBlock" ] }, { "realname": "GlobalBlockList", "aliases": [ "GlobalBlockList", "ListGlobalBlocks" ] }, { "realname": "GlobalBlockStatus", "aliases": [ "GlobalBlockStatus", "GlobalBlockWhitelist", "DisableGlobalBlock" ] }, { "realname": "RemoveGlobalBlock", "aliases": [ "GlobalUnblock", "RemoveGlobalBlock" ] }, { "realname": "MassGlobalBlock", "aliases": [ "MassGlobalBlock", "MultiGlobalBlock" ] }, { "realname": "SecurePoll", "aliases": [ "SecurePoll" ] }, { "realname": "Nuke", "aliases": [ "Nuke" ] }, { "realname": "Captcha", "aliases": [ "Captcha" ] }, { "realname": "CentralAuth", "aliases": [ "CentralAuth", "GlobalAccount", "CA" ] }, { "realname": "CentralAutoLogin", "aliases": [ "CentralAutoLogin" ] }, { "realname": "CentralLogin", "aliases": [ "CentralLogin" ] }, { "realname": "CreateLocalAccount", "aliases": [ "CreateLocalAccount" ] }, { "realname": "MergeAccount", "aliases": [ "MergeAccount" ] }, { "realname": "GlobalGroupMembership", "aliases": [ "GlobalUserRights", "GlobalGroupMembership" ] }, { "realname": "GlobalGroupPermissions", "aliases": [ "GlobalGroupPermissions" ] }, { "realname": "WikiSets", "aliases": [ "WikiSets", "EditWikiSets" ] }, { "realname": "GlobalUsers", "aliases": [ "GlobalUsers" ] }, { "realname": "MultiLock", "aliases": [ "MultiLock" ] }, { "realname": "GlobalRenameUser", "aliases": [ "GlobalRenameUser" ] }, { "realname": "GlobalRenameProgress", "aliases": [ "GlobalRenameProgress" ] }, { "realname": "ApiFeatureUsage", "aliases": [ "ApiFeatureUsage" ] }, { "realname": "BannerLoader", "aliases": [ "BannerLoader" ] }, { "realname": "BannerRandom", "aliases": [ "BannerRandom" ] }, { "realname": "RecordImpression", "aliases": [ "RecordImpression" ] }, { "realname": "HideBanners", "aliases": [ "HideBanners" ] }, { "realname": "RestSandbox", "aliases": [ "RestSandbox" ] }, { "realname": "Book", "aliases": [ "Book", "Collection" ] }, { "realname": "DownloadAsPdf", "aliases": [ "DownloadAsPdf", "ElectronPdf" ] }, { "realname": "AccountRecovery", "aliases": [ "AccountRecovery" ] }, { "realname": "AbuseLog", "aliases": [ "AbuseLog" ] }, { "realname": "AbuseFilter", "aliases": [ "AbuseFilter" ] }, { "realname": "BlockedExternalDomains", "aliases": [ "BlockedExternalDomains" ] }, { "realname": "MostGloballyLinkedFiles", "aliases": [ "MostGloballyLinkedFiles" ] }, { "realname": "GloballyWantedFiles", "aliases": [ "GloballyWantedFiles" ] }, { "realname": "GlobalUsage", "aliases": [ "GlobalUsage" ] }, { "realname": "MassMessage", "aliases": [ "MassMessage" ] }, { "realname": "CreateMassMessageList", "aliases": [ "CreateMassMessageList" ] }, { "realname": "EditMassMessageList", "aliases": [ "EditMassMessageList" ] }, { "realname": "BetaFeatures", "aliases": [ "BetaFeatures" ] }, { "realname": "LintErrors", "aliases": [ "LintErrors" ] }, { "realname": "LintTemplateErrors", "aliases": [ "LintTemplateErrors" ] }, { "realname": "CollabPad", "aliases": [ "CollabPad", "Collab_Pad" ] }, { "realname": "EditCheckHeadless", "aliases": [ "EditCheckHeadless", "Edit_check_headless" ] }, { "realname": "EditChecks", "aliases": [ "EditChecks", "Edit_checks" ] }, { "realname": "TemplateDiscovery", "aliases": [ "TemplateDiscovery", "Template_Discovery", "TemplateSearch" ] }, { "realname": "MobileDiff", "aliases": [ "MobileDiff" ] }, { "realname": "History", "aliases": [ "History" ] }, { "realname": "MobileOptions", "aliases": [ "MobileOptions" ] }, { "realname": "MobileLanguages", "aliases": [ "MobileLanguages" ] }, { "realname": "Uploads", "aliases": [ "Uploads" ] }, { "realname": "MathShowImage", "aliases": [ "MathShowImage" ] }, { "realname": "MathStatus", "aliases": [ "MathStatus" ] }, { "realname": "MathWikibase", "aliases": [ "MathWikibase" ] }, { "realname": "FeedItem", "aliases": [ "FeedItem" ] }, { "realname": "Notifications", "aliases": [ "Notifications" ] }, { "realname": "DisplayNotificationsConfiguration", "aliases": [ "DisplayNotificationsConfiguration" ] }, { "realname": "NotificationsMarkRead", "aliases": [ "NotificationsMarkRead" ] }, { "realname": "Thanks", "aliases": [ "Thanks" ] }, { "realname": "DisambiguationPages", "aliases": [ "DisambiguationPages" ] }, { "realname": "DisambiguationPageLinks", "aliases": [ "DisambiguationPageLinks" ] }, { "realname": "TopicSubscriptions", "aliases": [ "TopicSubscriptions" ] }, { "realname": "FindComment", "aliases": [ "FindComment" ] }, { "realname": "GoToComment", "aliases": [ "GoToComment" ] }, { "realname": "DiscussionToolsDebug", "aliases": [ "DiscussionToolsDebug" ] }, { "realname": "TwoColConflictProvideSubmittedText", "aliases": [ "ProvideSubmittedText" ] }, { "realname": "WikimediaDebug", "aliases": [ "WikimediaDebug" ] }, { "realname": "ContentTranslation", "aliases": [ "ContentTranslation", "CX" ] }, { "realname": "AutomaticTranslation", "aliases": [ "AutomaticTranslation", "MinT" ] }, { "realname": "ExternalGuidance", "aliases": [ "ExternalGuidance" ] }, { "realname": "UnconnectedPages", "aliases": [ "UnconnectedPages", "WithoutConnection", "WithoutSitelinks" ] }, { "realname": "PagesWithBadges", "aliases": [ "PagesWithBadges", "QueryBadges" ] }, { "realname": "EntityUsage", "aliases": [ "EntityUsage", "EntityUsageData" ] }, { "realname": "TemplateSandbox", "aliases": [ "TemplateSandbox" ] }, { "realname": "GlobalJsonLinks", "aliases": [ "GlobalJsonLinks" ] }, { "realname": "OAuth", "aliases": [ "OAuth", "MWOAuth" ] }, { "realname": "OAuthManageMyGrants", "aliases": [ "OAuthManageMyGrants", "OAuthGrants" ] }, { "realname": "OAuthListConsumers", "aliases": [ "OAuthListConsumers" ] }, { "realname": "OAuthConsumerRegistration", "aliases": [ "OAuthConsumerRegistration", "OAuthRegistration" ] }, { "realname": "OAuthManageConsumers", "aliases": [ "OAuthManageConsumers" ] }, { "realname": "DisableOATHForUser", "aliases": [ "DisableOATHForUser" ] }, { "realname": "OATHManage", "aliases": [ "AccountSecurity", "Manage_Two-factor_authentication", "OATH_Manage", "OATHManage", "OATH", "Two-factor_authentication", "OATHAuth" ] }, { "realname": "Recover2FAForUser", "aliases": [ "Recover2FAForUser" ] }, { "realname": "VerifyOATHForUser", "aliases": [ "VerifyOATHForUser" ] }, { "realname": "CheckUser", "aliases": [ "CheckUser" ] }, { "realname": "CheckUserLog", "aliases": [ "CheckUserLog" ] }, { "realname": "Investigate", "aliases": [ "Investigate" ] }, { "realname": "InvestigateBlock", "aliases": [ "InvestigateBlock" ] }, { "realname": "RangeCalculator", "aliases": [ "RangeCalculator" ] }, { "realname": "AbuseReview", "aliases": [ "AbuseReview" ] }, { "realname": "Map", "aliases": [ "Map" ] }, { "realname": "ReadingLists", "aliases": [ "ReadingLists" ] }, { "realname": "GlobalPreferences", "aliases": [ "GlobalPreferences" ] }, { "realname": "MentorDashboard", "aliases": [ "MentorDashboard" ] }, { "realname": "ManageMentors", "aliases": [ "ManageMentors" ] }, { "realname": "EnrollAsMentor", "aliases": [ "EnrollAsMentor" ] }, { "realname": "QuitMentorship", "aliases": [ "QuitMentorship" ] }, { "realname": "EnableEventRegistration", "aliases": [ "EnableEventRegistration" ] }, { "realname": "EditEventRegistration", "aliases": [ "EditEventRegistration" ] }, { "realname": "DeleteEventRegistration", "aliases": [ "DeleteEventRegistration" ] }, { "realname": "RegisterForEvent", "aliases": [ "RegisterForEvent" ] }, { "realname": "CancelEventRegistration", "aliases": [ "CancelEventRegistration" ] }, { "realname": "MyEvents", "aliases": [ "MyEvents" ] }, { "realname": "AllEvents", "aliases": [ "AllEvents" ] }, { "realname": "EventDetails", "aliases": [ "EventDetails" ] }, { "realname": "GenerateInvitationList", "aliases": [ "GenerateInvitationList" ] }, { "realname": "MyInvitationLists", "aliases": [ "MyInvitationLists" ] }, { "realname": "InvitationList", "aliases": [ "InvitationList" ] }, { "realname": "Nearby", "aliases": [ "Nearby" ] }, { "realname": "CommunityConfiguration", "aliases": [ "CommunityConfiguration", "CommunityConfig" ] }, { "realname": "GlobalRenameRequest", "aliases": [ "GlobalRenameRequest" ] }, { "realname": "GlobalRenameQueue", "aliases": [ "GlobalRenameQueue" ] }, { "realname": "GlobalVanishRequest", "aliases": [ "GlobalVanishRequest" ] }, { "realname": "IPContributions", "aliases": [ "IPContributions", "IPContribs" ] }, { "realname": "GlobalContributions", "aliases": [ "GlobalContributions", "GlobalContribs" ] }, { "realname": "IPInfo", "aliases": [ "IPInfo" ] }, { "realname": "EditGrowthConfig", "aliases": [ "EditGrowthConfig" ] }, { "realname": "Homepage", "aliases": [ "Doma\u010daStran", "Homepage" ] }, { "realname": "Impact", "aliases": [ "Vpliv", "Impact" ] }, { "realname": "ClaimMentee", "aliases": [ "ZahtevajNovegaUporabnika", "ClaimMentee" ] }, { "realname": "NewcomerTasksInfo", "aliases": [ "NewcomerTasksInfo" ] }, { "realname": "WelcomeSurvey", "aliases": [ "AnketaDobrodo\u0161lice", "WelcomeSurvey" ] } ] } } </pre> qcpqroi0a1w4683gclbcf9wgjfjobsv 6747191 6747178 2026-09-05T19:02:45Z Upwinxp 126544 6747191 wikitext text/x-wiki <pre> { "batchcomplete": "", "query": { "specialpagealiases": [ { "realname": "BrokenRedirects", "aliases": [ "PretrganePreusmeritve", "PrekinjenePreusmeritve", "BrokenRedirects" ] }, { "realname": "Deadendpages", "aliases": [ "StraniBrezNotranjihPovezav", "DeadendPages" ] }, { "realname": "DoubleRedirects", "aliases": [ "DvojnePreusmeritve", "DoubleRedirects" ] }, { "realname": "Longpages", "aliases": [ "DolgeStrani", "LongPages" ] }, { "realname": "Ancientpages", "aliases": [ "StarodavneStrani", "AncientPages" ] }, { "realname": "Lonelypages", "aliases": [ "OsiroteleStrani", "LonelyPages", "OrphanedPages" ] }, { "realname": "Fewestrevisions", "aliases": [ "NajmanjRedakcij", "FewestRevisions" ] }, { "realname": "Withoutinterwiki", "aliases": [ "BrezInterwikijev", "WithoutInterwiki" ] }, { "realname": "Protectedpages", "aliases": [ "Za\u0161\u010diteneStrani", "ProtectedPages" ] }, { "realname": "Protectedtitles", "aliases": [ "Za\u0161\u010diteniNaslovi", "ProtectedTitles" ] }, { "realname": "Shortpages", "aliases": [ "KratkeStrani", "ShortPages" ] }, { "realname": "Uncategorizedcategories", "aliases": [ "NekategoriziraneKategorije", "UncategorizedCategories" ] }, { "realname": "Uncategorizedimages", "aliases": [ "NekategoriziraneDatoteke", "NekategoriziraneSlike", "UncategorizedFiles", "UncategorizedImages" ] }, { "realname": "Uncategorizedpages", "aliases": [ "NekategoriziraneStrani", "UncategorizedPages" ] }, { "realname": "Uncategorizedtemplates", "aliases": [ "NekategoriziranePredloge", "UncategorizedTemplates" ] }, { "realname": "Unusedcategories", "aliases": [ "NeuporabljeneKategorije", "UnusedCategories" ] }, { "realname": "Unusedimages", "aliases": [ "NeuporabljeneDatoteke", "NeuporabljeneSlike", "UnusedFiles", "UnusedImages" ] }, { "realname": "Unusedtemplates", "aliases": [ "NeuporabljenePredloge", "UnusedTemplates" ] }, { "realname": "Unwatchedpages", "aliases": [ "NespremljaneStrani", "UnwatchedPages" ] }, { "realname": "Wantedcategories", "aliases": [ "\u017deleneKategorije", "WantedCategories" ] }, { "realname": "Wantedfiles", "aliases": [ "\u017deleneDatoteke", "WantedFiles" ] }, { "realname": "Wantedpages", "aliases": [ "\u017deleneStrani", "WantedPages", "BrokenLinks" ] }, { "realname": "Wantedtemplates", "aliases": [ "\u017delenePredloge", "WantedTemplates" ] }, { "realname": "Allpages", "aliases": [ "VseStrani", "AllPages" ] }, { "realname": "Prefixindex", "aliases": [ "KazaloPredpon", "PrefixIndex" ] }, { "realname": "Categories", "aliases": [ "Kategorije", "Categories" ] }, { "realname": "Listredirects", "aliases": [ "SeznamPreusmeritev", "ListRedirects" ] }, { "realname": "PagesWithProp", "aliases": [ "StraniZLastnostjo", "PagesWithProp", "Pageswithprop", "PagesByProp", "Pagesbyprop" ] }, { "realname": "TrackingCategories", "aliases": [ "SledilneKategorije", "TrackingCategories" ] }, { "realname": "Userlogin", "aliases": [ "Prijava", "UserLogin", "Login" ] }, { "realname": "Userlogout", "aliases": [ "Odjava", "UserLogout", "Logout" ] }, { "realname": "CreateAccount", "aliases": [ "Registracija", "CreateAccount" ] }, { "realname": "LinkAccounts", "aliases": [ "PovežiRačun", "LinkAccounts" ] }, { "realname": "UnlinkAccounts", "aliases": [ "OdstraniPovezavoZRačunom", "UnlinkAccounts" ] }, { "realname": "ChangeCredentials", "aliases": [ "SpremeniPoverilnice", "SpremembaPoverilnic", "ChangeCredentials" ] }, { "realname": "RemoveCredentials", "aliases": [ "OdstraniPoverilnice", "OdstranitevPoverilnic", "RemoveCredentials" ] }, { "realname": "AuthenticationPopupSuccess", "aliases": [ "PrijavaUspešna", "AuthenticationPopupSuccess" ] }, { "realname": "Activeusers", "aliases": [ "AktivniUporabniki", "ActiveUsers" ] }, { "realname": "Block", "aliases": [ "Blokiraj", "BlokirajIP", "BlokirajUporabnika", "Block", "BlockIP", "BlockUser" ] }, { "realname": "Unblock", "aliases": [ "Odblokiraj", "Unblock", "UnblockIP", "UnblockUser" ] }, { "realname": "BlockList", "aliases": [ "SeznamBlokiranj", "BlokiraniUporabniki", "BlockList", "ListBlocks", "IPBlockList" ] }, { "realname": "AutoblockList", "aliases": [ "SeznamSamodejnihBlokiranj", "AutoblockList", "ListAutoblocks" ] }, { "realname": "ChangePassword", "aliases": [ "SpremeniGeslo", "PonastaviGeslo", "ChangePassword", "ResetPass", "ResetPassword" ] }, { "realname": "BotPasswords", "aliases": [ "GeslaBotov", "BotPasswords" ] }, { "realname": "PasswordReset", "aliases": [ "PonastavitevGesla", "PasswordReset" ] }, { "realname": "DeletedContributions", "aliases": [ "IzbrisaniPrispevki", "DeletedContributions", "DeletedContribs" ] }, { "realname": "Preferences", "aliases": [ "Nastavitve", "Preferences", "Prefs" ] }, { "realname": "ResetTokens", "aliases": [ "PonastavitevŽetonov", "ResetTokens" ] }, { "realname": "Contributions", "aliases": [ "Prispevki", "Contributions", "Contribs" ] }, { "realname": "Listgrouprights", "aliases": [ "SeznamPravicSkupin", "ListGroupRights", "UserGroupRights" ] }, { "realname": "Listgrants", "aliases": [ "SeznamPravic", "ListGrants" ] }, { "realname": "Listusers", "aliases": [ "SeznamUporabnikov", "ListUsers", "UserList", "Users" ] }, { "realname": "Listadmins", "aliases": [ "SeznamAdministratorjev", "ListAdmins" ] }, { "realname": "Listbots", "aliases": [ "SeznamBotov", "ListBots" ] }, { "realname": "Userrights", "aliases": [ "PraviceUporabnika", "UserRights", "MakeSysop", "MakeBot" ] }, { "realname": "EditWatchlist", "aliases": [ "UrediNadzorniSeznam", "EditWatchlist" ] }, { "realname": "PasswordPolicies", "aliases": [ "PravilnikiGesel", "PasswordPolicies" ] }, { "realname": "Newimages", "aliases": [ "NoveDatoteke", "NoveSlike", "NewFiles", "NewImages" ] }, { "realname": "Log", "aliases": [ "Dnevnik", "Dnevniki", "Log", "Logs" ] }, { "realname": "Watchlist", "aliases": [ "NadzorniSeznam", "SpisekNadzorov", "Watchlist" ] }, { "realname": "WatchlistLabels", "aliases": [ "OznakeNadzornegaSeznama", "WatchlistLabels" ] }, { "realname": "Newpages", "aliases": [ "NoveStrani", "NewPages" ] }, { "realname": "Recentchanges", "aliases": [ "ZadnjeSpremembe", "RecentChanges" ] }, { "realname": "Recentchangeslinked", "aliases": [ "SpremembePovezanihStrani", "RecentChangesLinked", "RelatedChanges" ] }, { "realname": "Tags", "aliases": [ "Oznake", "Tags" ] }, { "realname": "Listfiles", "aliases": [ "SeznamDatotek", "SeznamSlik", "ListFiles", "FileList", "ImageList" ] }, { "realname": "Filepath", "aliases": [ "PotDatoteke", "FilePath" ] }, { "realname": "MediaStatistics", "aliases": [ "StatistikaPredstavnosti", "MediaStatistics", "MediaStats" ] }, { "realname": "MIMEsearch", "aliases": [ "IskanjeMIME", "MIMESearch" ] }, { "realname": "FileDuplicateSearch", "aliases": [ "IskanjePodvojenihDatotek", "FileDuplicateSearch" ] }, { "realname": "Upload", "aliases": [ "Nalaganje", "Upload" ] }, { "realname": "UploadStash", "aliases": [ "ShrambaZaNalaganje", "UploadStash" ] }, { "realname": "ListDuplicatedFiles", "aliases": [ "SeznamDatotekZDvojniki", "ListDuplicatedFiles", "ListFileDuplicates" ] }, { "realname": "ApiSandbox", "aliases": [ "PeskovnikApi", "ApiSandbox" ] }, { "realname": "Interwiki", "aliases": [ "MedjezikovnaPovezava", "Interwiki", "Interviki" ] }, { "realname": "Statistics", "aliases": [ "Statistika", "Statistics", "Stats" ] }, { "realname": "Allmessages", "aliases": [ "VsaSporo\u010dila", "AllMessages" ] }, { "realname": "Version", "aliases": [ "Razli\u010dica", "Verzija", "Version", "Versions" ] }, { "realname": "Lockdb", "aliases": [ <!-- ? -->, "LockDB" ] }, { "realname": "Unlockdb", "aliases": [ <!-- ? -->, "UnlockDB" ] }, { "realname": "NamespaceInfo", "aliases": [ "PodatkiOImenskihProstorih", "NamespaceInfo" ] }, { "realname": "LinkSearch", "aliases": [ "IskanjePovezav", "IskanjeZunanjihPovezav", "LinkSearch" ] }, { "realname": "Randompage", "aliases": [ "Naklju\u010dno", "Naklju\u010dnaStran", "Random", "RandomPage" ] }, { "realname": "RandomInCategory", "aliases": [ "NaključnoVKategoriji", "NaključnaStranVKategoriji", "RandomInCategory" ] }, { "realname": "Randomredirect", "aliases": [ "NaključnaPreusmeritev", "RandomRedirect" ] }, { "realname": "Randomrootpage", "aliases": [ "NaključnaKorenskaStran", "RandomRootpage" ] }, { "realname": "GoToInterwiki", "aliases": [ "PojdiNaMedjezikovnoPovezavo", "PojdiNaInterwiki", "PojdiNaInterviki", "GoToInterwiki" ] }, { "realname": "Mostlinkedcategories", "aliases": [ "NajboljPovezaneKategorije", "MostLinkedCategories", "MostUsedCategories" ] }, { "realname": "Mostimages", "aliases": [ "NajboljPovezaneDatoteke", "MostLinkedFiles", "MostFiles", "MostImages" ] }, { "realname": "Mostinterwikis", "aliases": [ "NajvečMedjezikovnihPovezav", "MostInterwikis" ] }, { "realname": "Mostlinked", "aliases": [ "NajboljPovezaneStrani", "MostLinkedPages", "MostLinked" ] }, { "realname": "Mostlinkedtemplates", "aliases": [ "NajboljPovezanePredloge", "MostTranscludedPages", "MostLinkedTemplates", "MostUsedTemplates" ] }, { "realname": "Mostcategories", "aliases": [ "Najve\u010dKategorij", "MostCategories" ] }, { "realname": "Mostrevisions", "aliases": [ "Najve\u010dRedakcij", "MostRevisions" ] }, { "realname": "ComparePages", "aliases": [ "PrimerjajStrani", "PrimerjavaStrani", "ComparePages" ] }, { "realname": "Export", "aliases": [ "Izvozi", "Izvoz", "Export" ] }, { "realname": "Import", "aliases": [ "Uvozi", "Uvoz", "Import" ] }, { "realname": "Undelete", "aliases": [ "Obnovi", "Undelete", "UndeletePage" ] }, { "realname": "Whatlinkshere", "aliases": [ "KajSePovezujeSem", "WhatLinksHere" ] }, { "realname": "MergeHistory", "aliases": [ "Zdru\u017eiZgodovino", "MergeHistory" ] }, { "realname": "ExpandTemplates", "aliases": [ "RazširiPredlogo", "RazširitevPredlog", "ExpandTemplates" ] }, { "realname": "ChangeContentModel", "aliases": [ "SpremembaVsebinskegaModela", "ChangeContentModel" ] }, { "realname": "Booksources", "aliases": [ "ViriKnjig", "BookSources" ] }, { "realname": "ApiHelp", "aliases": [ "PomočZaApi", "ApiHelp" ] }, { "realname": "Blankpage", "aliases": [ "PraznaStran", "BlankPage" ] }, { "realname": "DeletePage", "aliases": [ "IzbrišiStran", "Izbriši", "DeletePage", "Delete" ] }, { "realname": "Diff", "aliases": [ "Razlike", "Diff" ] }, { "realname": "EditPage", "aliases": [ "UrediStran", "Uredi", "EditPage", "Edit" ] }, { "realname": "EditTags", "aliases": [ "UrediOznake", "EditTags" ] }, { "realname": "Emailuser", "aliases": [ "PošljiSporočilo", "EmailUser", "Email" ] }, { "realname": "Movepage", "aliases": [ "PrestaviStran", "PremakniStran", "MovePage" ] }, { "realname": "Mycontributions", "aliases": [ "MojiPrispevki", "MyContributions", "MyContribs" ] }, { "realname": "MyLanguage", "aliases": [ "MojJezik", "MyLanguage" ] }, { "realname": "Mylog", "aliases": [ "MojDnevnik", "MojiDnevniki", "MyLog", "MyLogs" ] }, { "realname": "Mypage", "aliases": [ "MojaStran", "MyPage" ] }, { "realname": "Mytalk", "aliases": [ "MojPogovor", "MyTalk" ] }, { "realname": "PageHistory", "aliases": [ "ZgodovinaStrani", "Zgodovina", "PageHistory", "History" ] }, { "realname": "PageInfo", "aliases": [ "PodatkiOStrani", "PageInfo", "Info" ] }, { "realname": "ProtectPage", "aliases": [ "ZaščitiStran", "Zaščiti", "ProtectPage", "Protect" ] }, { "realname": "Purge", "aliases": [ "PovoziPredpomnilnik" "Purge" ] }, { "realname": "Myuploads", "aliases": [ "MojeDatoteke", "MojeNaložitve", "MyUploads", "MyFiles" ] }, { "realname": "AllMyUploads", "aliases": [ "VseMojeDatoteke", "VseMojeNaložitve", "AllMyUploads", "AllMyFiles" ] }, { "realname": "NewSection", "aliases": [ "NovRazdelek", "NewSection", "Newsection" ] }, { "realname": "PermanentLink", "aliases": [ "TrajnaPovezava", "PermanentLink", "PermaLink" ] }, { "realname": "Redirect", "aliases": [ "Preusmeri", "Redirect" ] }, { "realname": "Renameuser", "aliases": [ "PreimenujUporabnika", "RenameUser" ] }, { "realname": "Revisiondelete", "aliases": [ "IzbrišiRedakcijo", "RevisionDelete" ] }, { "realname": "RunJobs", "aliases": [ "PoženiOpravilo", "RunJobs" ] }, { "realname": "Specialpages", "aliases": [ "PosebneStrani", "SpecialPages" ] }, { "realname": "PageData", "aliases": [ "PodatkiStrani", "PageData" ] }, { "realname": "Contribute", "aliases": [ "Prispevaj", "Contribute" ] }, { "realname": "TalkPage", "aliases": [ "PogovornaStran", "TalkPage" ] }, { "realname": "Search", "aliases": [ "Iskanje", "Search" ] }, { "realname": "Confirmemail", "aliases": [ "PotrditevNaslova", "ConfirmEmail" ] }, { "realname": "Invalidateemail", "aliases": [ "InvalidateEmail" ] }, { "realname": "ChangeEmail", "aliases": [ "ChangeEmail" ] }, { "realname": "Mute", "aliases": [ "Mute", "MuteUser" ] }, { "realname": "EditRecovery", "aliases": [ "EditRecovery" ] }, { "realname": "Hieroglyphs", "aliases": [ "Hieroglifi", "Hieroglyphs" ] }, { "realname": "SiteMatrix", "aliases": [ "SiteMatrix", "WikimediaWikis" ] }, { "realname": "CiteThisPage", "aliases": [ "Navedi", "CiteThisPage", "Cite" ] }, { "realname": "CategoryTree", "aliases": [ "DrevoKategorij", "CategoryTree" ] }, { "realname": "Gadgets", "aliases": [ "Vti\u010dniki", "Vticniki", "Gadgets" ] }, { "realname": "GadgetUsage", "aliases": [ "GadgetUsage" ] }, { "realname": "OrphanedTimedText", "aliases": [ "OrphanedTimedText" ] }, { "realname": "TranscodeStatistics", "aliases": [ "Transcode_statistics", "Transcode_Statistics", "TimedMediaHandler" ] }, { "realname": "UrlShortener", "aliases": [ "UrlShortener" ] }, { "realname": "UrlRedirector", "aliases": [ "UrlRedirector" ] }, { "realname": "ManageShortUrls", "aliases": [ "ManageShortUrls" ] }, { "realname": "QrCode", "aliases": [ "QrCode" ] }, { "realname": "GlobalBlock", "aliases": [ "GlobalBlock" ] }, { "realname": "GlobalBlockList", "aliases": [ "GlobalBlockList", "ListGlobalBlocks" ] }, { "realname": "GlobalBlockStatus", "aliases": [ "GlobalBlockStatus", "GlobalBlockWhitelist", "DisableGlobalBlock" ] }, { "realname": "RemoveGlobalBlock", "aliases": [ "GlobalUnblock", "RemoveGlobalBlock" ] }, { "realname": "MassGlobalBlock", "aliases": [ "MassGlobalBlock", "MultiGlobalBlock" ] }, { "realname": "SecurePoll", "aliases": [ "SecurePoll" ] }, { "realname": "Nuke", "aliases": [ "MnožičniIzbris", "Nuke" ] }, { "realname": "Captcha", "aliases": [ "Captcha" ] }, { "realname": "CentralAuth", "aliases": [ "GlobalniRačun", "CentralAuth", "GlobalAccount", "CA" ] }, { "realname": "CentralAutoLogin", "aliases": [ "CentralAutoLogin" ] }, { "realname": "CentralLogin", "aliases": [ "CentralLogin" ] }, { "realname": "CreateLocalAccount", "aliases": [ "CreateLocalAccount" ] }, { "realname": "MergeAccount", "aliases": [ "MergeAccount" ] }, { "realname": "GlobalGroupMembership", "aliases": [ "GlobalUserRights", "GlobalGroupMembership" ] }, { "realname": "GlobalGroupPermissions", "aliases": [ "GlobalGroupPermissions" ] }, { "realname": "WikiSets", "aliases": [ "WikiSets", "EditWikiSets" ] }, { "realname": "GlobalUsers", "aliases": [ "GlobalUsers" ] }, { "realname": "MultiLock", "aliases": [ "MultiLock" ] }, { "realname": "GlobalRenameUser", "aliases": [ "GlobalRenameUser" ] }, { "realname": "GlobalRenameProgress", "aliases": [ "GlobalRenameProgress" ] }, { "realname": "ApiFeatureUsage", "aliases": [ "ApiFeatureUsage" ] }, { "realname": "BannerLoader", "aliases": [ "BannerLoader" ] }, { "realname": "BannerRandom", "aliases": [ "BannerRandom" ] }, { "realname": "RecordImpression", "aliases": [ "RecordImpression" ] }, { "realname": "HideBanners", "aliases": [ "HideBanners" ] }, { "realname": "RestSandbox", "aliases": [ "RestSandbox" ] }, { "realname": "Book", "aliases": [ "Book", "Collection" ] }, { "realname": "DownloadAsPdf", "aliases": [ "DownloadAsPdf", "ElectronPdf" ] }, { "realname": "AccountRecovery", "aliases": [ "AccountRecovery" ] }, { "realname": "AbuseLog", "aliases": [ "DnevnikZlorab", "AbuseLog" ] }, { "realname": "FilterZlorab", "aliases": [ "MassGlobalBlock", "AbuseFilter" ] }, { "realname": "BlockedExternalDomains", "aliases": [ "BlokiraneZunanjeDomene", "BlockedExternalDomains" ] }, { "realname": "MostGloballyLinkedFiles", "aliases": [ "MostGloballyLinkedFiles" ] }, { "realname": "GloballyWantedFiles", "aliases": [ "GloballyWantedFiles" ] }, { "realname": "GlobalUsage", "aliases": [ "GlobalUsage" ] }, { "realname": "MassMessage", "aliases": [ "MassMessage" ] }, { "realname": "CreateMassMessageList", "aliases": [ "CreateMassMessageList" ] }, { "realname": "EditMassMessageList", "aliases": [ "EditMassMessageList" ] }, { "realname": "BetaFeatures", "aliases": [ "BetaFeatures" ] }, { "realname": "LintErrors", "aliases": [ "LintErrors" ] }, { "realname": "LintTemplateErrors", "aliases": [ "LintTemplateErrors" ] }, { "realname": "CollabPad", "aliases": [ "CollabPad", "Collab_Pad" ] }, { "realname": "EditCheckHeadless", "aliases": [ "EditCheckHeadless", "Edit_check_headless" ] }, { "realname": "EditChecks", "aliases": [ "EditChecks", "Edit_checks" ] }, { "realname": "TemplateDiscovery", "aliases": [ "TemplateDiscovery", "Template_Discovery", "TemplateSearch" ] }, { "realname": "MobileDiff", "aliases": [ "MobileDiff" ] }, { "realname": "History", "aliases": [ "Zgodovina", "History" ] }, { "realname": "MobileOptions", "aliases": [ "MobileOptions" ] }, { "realname": "MobileLanguages", "aliases": [ "MobileLanguages" ] }, { "realname": "Uploads", "aliases": [ "Uploads" ] }, { "realname": "MathShowImage", "aliases": [ "MathShowImage" ] }, { "realname": "MathStatus", "aliases": [ "MathStatus" ] }, { "realname": "MathWikibase", "aliases": [ "MathWikibase" ] }, { "realname": "FeedItem", "aliases": [ "FeedItem" ] }, { "realname": "Notifications", "aliases": [ "Notifications" ] }, { "realname": "DisplayNotificationsConfiguration", "aliases": [ "DisplayNotificationsConfiguration" ] }, { "realname": "NotificationsMarkRead", "aliases": [ "NotificationsMarkRead" ] }, { "realname": "Thanks", "aliases": [ "Thanks" ] }, { "realname": "DisambiguationPages", "aliases": [ "DisambiguationPages" ] }, { "realname": "DisambiguationPageLinks", "aliases": [ "DisambiguationPageLinks" ] }, { "realname": "TopicSubscriptions", "aliases": [ "TopicSubscriptions" ] }, { "realname": "FindComment", "aliases": [ "FindComment" ] }, { "realname": "GoToComment", "aliases": [ "GoToComment" ] }, { "realname": "DiscussionToolsDebug", "aliases": [ "DiscussionToolsDebug" ] }, { "realname": "TwoColConflictProvideSubmittedText", "aliases": [ "ProvideSubmittedText" ] }, { "realname": "WikimediaDebug", "aliases": [ "WikimediaDebug" ] }, { "realname": "ContentTranslation", "aliases": [ "ContentTranslation", "CX" ] }, { "realname": "AutomaticTranslation", "aliases": [ "AutomaticTranslation", "MinT" ] }, { "realname": "ExternalGuidance", "aliases": [ "ExternalGuidance" ] }, { "realname": "UnconnectedPages", "aliases": [ "UnconnectedPages", "WithoutConnection", "WithoutSitelinks" ] }, { "realname": "PagesWithBadges", "aliases": [ "PagesWithBadges", "QueryBadges" ] }, { "realname": "EntityUsage", "aliases": [ "EntityUsage", "EntityUsageData" ] }, { "realname": "TemplateSandbox", "aliases": [ "TemplateSandbox" ] }, { "realname": "GlobalJsonLinks", "aliases": [ "GlobalJsonLinks" ] }, { "realname": "OAuth", "aliases": [ "OAuth", "MWOAuth" ] }, { "realname": "OAuthManageMyGrants", "aliases": [ "OAuthManageMyGrants", "OAuthGrants" ] }, { "realname": "OAuthListConsumers", "aliases": [ "OAuthListConsumers" ] }, { "realname": "OAuthConsumerRegistration", "aliases": [ "OAuthConsumerRegistration", "OAuthRegistration" ] }, { "realname": "OAuthManageConsumers", "aliases": [ "OAuthManageConsumers" ] }, { "realname": "DisableOATHForUser", "aliases": [ "DisableOATHForUser" ] }, { "realname": "OATHManage", "aliases": [ "AccountSecurity", "Manage_Two-factor_authentication", "OATH_Manage", "OATHManage", "OATH", "Two-factor_authentication", "OATHAuth" ] }, { "realname": "Recover2FAForUser", "aliases": [ "Recover2FAForUser" ] }, { "realname": "VerifyOATHForUser", "aliases": [ "VerifyOATHForUser" ] }, { "realname": "CheckUser", "aliases": [ "CheckUser" ] }, { "realname": "CheckUserLog", "aliases": [ "CheckUserLog" ] }, { "realname": "Investigate", "aliases": [ "Investigate" ] }, { "realname": "InvestigateBlock", "aliases": [ "InvestigateBlock" ] }, { "realname": "RangeCalculator", "aliases": [ "RangeCalculator" ] }, { "realname": "AbuseReview", "aliases": [ "AbuseReview" ] }, { "realname": "Map", "aliases": [ "Map" ] }, { "realname": "ReadingLists", "aliases": [ "ReadingLists" ] }, { "realname": "GlobalPreferences", "aliases": [ "GlobalPreferences" ] }, { "realname": "MentorDashboard", "aliases": [ "MentorDashboard" ] }, { "realname": "ManageMentors", "aliases": [ "ManageMentors" ] }, { "realname": "EnrollAsMentor", "aliases": [ "EnrollAsMentor" ] }, { "realname": "QuitMentorship", "aliases": [ "QuitMentorship" ] }, { "realname": "EnableEventRegistration", "aliases": [ "EnableEventRegistration" ] }, { "realname": "EditEventRegistration", "aliases": [ "EditEventRegistration" ] }, { "realname": "DeleteEventRegistration", "aliases": [ "DeleteEventRegistration" ] }, { "realname": "RegisterForEvent", "aliases": [ "RegisterForEvent" ] }, { "realname": "CancelEventRegistration", "aliases": [ "CancelEventRegistration" ] }, { "realname": "MyEvents", "aliases": [ "MyEvents" ] }, { "realname": "AllEvents", "aliases": [ "VsiDogodki", "AllEvents" ] }, { "realname": "EventDetails", "aliases": [ "PodrobnostiDogodka", "EventDetails" ] }, { "realname": "GenerateInvitationList", "aliases": [ "UstvariSeznamPovabil", "GenerateInvitationList" ] }, { "realname": "MyInvitationLists", "aliases": [ "MojiSeznamiPovabil", "MyInvitationLists" ] }, { "realname": "InvitationList", "aliases": [ "SeznamPovabil", "InvitationList" ] }, { "realname": "Nearby", "aliases": [ "Bližnje", "Nearby" ] }, { "realname": "CommunityConfiguration", "aliases": [ "CommunityConfiguration", "CommunityConfig" ] }, { "realname": "GlobalRenameRequest", "aliases": [ "GlobalRenameRequest" ] }, { "realname": "GlobalRenameQueue", "aliases": [ "GlobalRenameQueue" ] }, { "realname": "GlobalVanishRequest", "aliases": [ "GlobalVanishRequest" ] }, { "realname": "IPContributions", "aliases": [ "IPContributions", "IPContribs" ] }, { "realname": "GlobalContributions", "aliases": [ "GlobalContributions", "GlobalContribs" ] }, { "realname": "IPInfo", "aliases": [ "IPInfo" ] }, { "realname": "EditGrowthConfig", "aliases": [ "EditGrowthConfig" ] }, { "realname": "Homepage", "aliases": [ "Doma\u010daStran", "Homepage" ] }, { "realname": "Impact", "aliases": [ "Vpliv", "Impact" ] }, { "realname": "ClaimMentee", "aliases": [ "ZahtevajNovegaUporabnika", "ClaimMentee" ] }, { "realname": "NewcomerTasksInfo", "aliases": [ "NewcomerTasksInfo" ] }, { "realname": "WelcomeSurvey", "aliases": [ "AnketaDobrodo\u0161lice", "WelcomeSurvey" ] } ] } } </pre> ef4p7iwb7jy5ev53az28oy6u93pvhm3 Peregrina Rimska 0 599520 6747180 6744595 2026-09-05T17:28:03Z Ihana Aneta 242446 6747180 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|footnotes=Starost ob smrti: 14 let|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]]}} '''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v [[Rim|Rimu]] pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem [[Dioklecijan|Dioklecijanom]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred [[Turki]]. Njene relikvije so bile iz [[Katakombe|katakomb]] prepeljane v [[Ljubljana|Ljubljano]] in nazadnje pristale v [[Tunjice|Tunjicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}</ref> == Življenje in mučeništvo == Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}</ref> Štirinajstletna naj bi bila pod [[Dioklecijan|cesarjem Dioklecijanom]] zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V njen grob je bila položena tudi skodelica, v kateri je bila shranjena njena kri.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=A Dictionary Of Saintly Women, Volume 2|last=Dunbar|first=Agnes Baillie Cunninghame|year=1904|location=London|page=143|trans-title=Slovar svetih žena 2. del|language=Sl|url=https://archive.org/details/DictionaryOfSaintlyWomenV2/page/n89/mode/2up}}</ref> == Svetništvo == Njen god je 5. oktobra.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Saints in Italy|last=Menzies|first=Lucy|publisher=Medici Society Limited|year=1924|page=342|trans-title=Svetniki v Italiji|language=En}}</ref> == Na slovenskih tleh == === Ljubljana === Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. === Smlednik === Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}</ref><ref name=":1" /> Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi).<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}</ref> V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine, na katerem so bile njene relikvije. Na oltarju je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal kranjski slikar [[Leopold Layer]].<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Tunjice === Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, je Peregrine relikvije 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah. Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije svete Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem. == V ljudski pesmi == O njej je pisal tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] v svoji knjigi ''Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov'' iz leta 1953.<ref>{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-str2lt5i|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}</ref> [[Franc Kramar (glasbenik)|Franc Kramar]] je v svojem zapisovanju ljudskih pesmi zapisal dve cerkveni pesmi o Peregrini. Eno ''Ni ga imena, levšega, - koker lubiti Jezusa'' je zapisal v [[Srednje Bitnje|Srednjih Bitenjah]], drugo z naslovom ''Mi se dones obernimo'', pa v [[Domžale|Domžalah]].<ref>{{Navedi novice |last=Kramar |first=Franc |author-link=Franc Kramar (glasbenik) |date=januar 1929 |title=Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim narodom : XVIII. Pesmi k svetnikom in angelom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRGE71TN |work=Cerkveni glasbenik |publisher=Cecilijino društvo |page=22 |language=Sl |volume=1/2}}</ref> == V umetnosti == === Peregrina med svetima Petrom in Pavlom === Pelegrina, obdana s svetnikoma Petrom in Pavlom, stoji sredi cvetlične pokrajine, ki morda predstavlja raj.<ref>{{Navedi splet|title=Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul - Roman - The Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/465922|website=www.metmuseum.org|accessdate=2026-04-10|language=en|trans-title=Ploščata osnova s Peregrino med svetima Petrom in Pavlom - Rimsko - Metropolitanski muzej umetnosti}}</ref> === Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano === Bakrorezec brat Konstantin od sv. Križa, bosonogi avguštinec češkega rodu, ki je bil takrat gojenec samostana sv. Jožefa v Ljubljani, je januarja 1660 vrezal podobo svete Peregrine, in razne simbole, ki so bili vloženi v knjižico, natisnjeno ob priložnosti prenosa svetih ostankov mučenke.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref> === Mučenje svete Peregrine Leopolda Layerja === Na sliki njenega mučeništva, ki jo je Leopold Layer naslikal za stranski oltar svete Peregrine v smledniški grajski kapeli, je upodobljena mučenka s tremi mučitelji. Peregrina nosi svetlo modro obleko ter ima zvezane roke. Njeni lasje, za katere jo vleče eden od mučiteljev, so svetlo rjave barve. Na vrhu slike je angelček, ki v levi roki drži palmovo vejo, v desni pa venec (simbola mučeništva). Slika je bila narejena okoli leta 1890.<ref name=":2" /> Po njej je bilo izdelanih več podobic.<ref>{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}</ref> == Ločevanje == Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je [[Peregrina iz Nikomedije]], ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto [[Matrona iz Nikomedije|Matrono]] in tovarišicami.<ref name=":4" /> == Galerija == <gallery> Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]] Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani. </gallery> == Sklici == <references /> fvn0k9e4yqtdjhntihcgxru2dh4zm6f Klenovci 0 604117 6747098 6727921 2026-09-05T14:07:46Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Krapovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747098 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Srednji eocen|recentno}} | image = Leuciscus leuciscus 234393643 (cropped).jpg | image_caption = [[Klenič]] (''Leuciscus leuciscus'') | taxon = Leuciscidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte | Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Pogonichthyinae]] <small>Girard, 1858</small> * [[Phoxininae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Leuciscinae]] <small>Bonaparte, 1835</small> * [[Plagopterinae]] <small>Cope, 1874</small> * [[Laviniinae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Pseudaspininae]] <small>Bogutskaya, 1990</small> }} '''Klenovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Leuciscidae''') so [[Družina (biologija)|družina]] [[Sladkovodna riba|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=6 March 2025}}</ref>, ki so bile prej razvrščene kot [[Družina (biologija)|poddružina]] znotraj [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], Cyprinidae.<ref name = Nelson5>{{navedi knjigo |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=181–186 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}</ref> Te sladkovodne ribe živijo v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji,]] razen na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] in [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]].<ref>{{navedi splet|date=2018-10-17|title=Order CYPRINIFORMES: Family LEUCISCIDAE: Subfamilies PSEUDASPININAE, LEUCISCINAE and PHOXININAE|url=https://www.etyfish.org/cypriniformes15/|access-date=2020-11-27|website=The ETYFish Project|language=en-US|archive-date=2022-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626090445/https://etyfish.org/cypriniformes15/|url-status=dead}}</ref><ref name="SS">{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311|bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> 5. izdaja knjige ''[[Fishes of the World]]'' uvršča Leuciscinae kot poddružino znotraj Cyprinidae,<ref name="Nelson5" /> vendar jo sodobnejše klasifikacije opredeljujejo kot samostojno družino Leuciscidae.<ref name="SS" /> == Značilnosti == Večina klenovcev ima podolgovato telo. [[plavut|Hrbtna plavut]] je kratka, prva plavutnica pa pogosto ni okostenela. Podrepna plavut se vedno začne za hrbtno plavutjo. Večina vrst nima brk. [[Pobočnica]] je lahko popolna ali skrajšana; popolna črta vedno poteka po sredini repnega stebla. Nekateri rodovi imajo oster trebušni greben, ki ga tvorijo štrleče luske. Klenovci imajo od ene do tri vrste goltnih zob. == Sistematika == Klenovce je kot takson leta 1838 uvedel italijanski zoolog [[Charles Lucien Bonaparte]].<ref>Richard van der Laan, William N. Eschmeyer & Ronald Fricke: ''Family-group names of Recent fishes.'' Zootaxa 3882 (2): 001–230 [[doi: 10.11646/zootaxa.3882.1.1]]</ref> Dolgo so veljali za poddružino [[Pravi krapovci|družine pravih krapovcev]] (Cyprinidae), nato pa sta Stout in njegovi sodelavci leta 2016 status vseh poddružin družine Cyprinidae dvignil na raven samostojnih družin.<ref name="Stout">Stout, C.C., Tan, M., Lemmon, A.R., Moriarty Lemmon, E. & Armbruster, J.W. (2016): ''Resolving Cypriniformes relationships using an anchored enrichment approach.'' BMC Evolutionary Biology, November 2016. [[doi:10.1186/s12862-016-0819-5]]</ref> To spremembo sta kasneje prevzeli Susana Schönhuth s sodelavci v svoji obsežni reviziji klenovcev, objavljeni junija 2018.<ref name="Schönhuth">Susana Schönhuth, Jasna Vukic, Radek Sanda, Lei Yang, Richard L. Mayden: ''Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei).'' Molecular Phylogenetics and Evolution, Juni 2018, [[doi: 10.1016/j.ympev.2018.06.026]]</ref> Danes znanstvena baza podatkov o ribah [[Catalog of Fishes]] zdaj klenovce in preostale nekdanje poddružine družine Cyprinidae prav tako vodi kot samostojne družine.<ref>Eschmeyer, W. N. & Fong, J. D.: Catalog of Fishes [https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp Species by Family/Subfamily] abgerufen am 13. Juli 2018</ref> Eschmeyerjev katalog rib (''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'') družino Leuciscidae deli na poddružine, ki se ujemamjo s skupinami, opredeljenimi že v času, ko so to skupino obravnavali kot poddružino znotraj Cyprinidae.<ref name="Cof family" /> === Poddružine in rodovi === Znani so naslednji fosilni rodovi: * †''[[Idadon]]'' <small>Smith, 1975</small> (fosil, pozni [[neogen]] zahodnih ZDA)<ref>{{Cite journal |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1-87}}</ref><ref>{{Citation |last=Gobalet |title=Terminal Pleistocene-early holocene fishes from Tulare Lake, San Joaquin Valley, California, with comments on the evolution of sacramento squawfish (Ptychocheilus grandis: Cyprinidae) |date=1993 |url=https://cir.nii.ac.jp/crid/1370021389827510049 |access-date=2025-04-08}}</ref> * †''[[Mystocheilus]]'' <small>Van Tassel & Smith, 2019</small> (fosil, [[zgodnji pliocen]] v Oregonu, ZDA)<ref>{{Cite report |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/150494 |title=Keating, always Welcome Inn, and Imbler Fish paleofaunas, NE Oregon: Tests of miocene-pliocene drainage connections |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Van Tassell |first2=Jay |date=2019-07-26 |language=en-US}}</ref> * †''[[Tianshanicus]]'' <small>Su, 2011</small> (fosil, [[lutetij]] iz [[Šindžjang|Šindžjanga]], Kitajska; [[Leuciscinae]] ''[[sensu lato]]'')<ref>{{Cite journal |date=2011-06-15 |title=A NEW CYPRINID FISH FROM PALEOGENE OF NORTHERN XINJIANG, CHINA |url=https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |journal=Vertebrata PalAsiatica |language=en |volume=49 |issue=2 |issn=2096-9899 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109071450/https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |archive-date=2024-11-09 |access-date=2025-03-12 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Paleontology |first1=Institute of Vertebrae |last2=Paleoanthropology |title=New leuciscin fish found in northern China |url=https://phys.org/news/2011-06-leuciscin-fish-northern-china.html |access-date=2024-07-19 |website=phys.org |language=en}}</ref> Nedavni rodovi so razvrščeni na naslednji način:<ref name =" Cof family"/> * '''[[Pogonichthyinae]]''' <small>Girard, 1858</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Agosia]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1856</small> ** ''[[Alburnops]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Algansea]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Aztecula]]'' <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1898</small> ** ''[[Campostoma]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1855</small> ** ''[[Clinostomus]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Coccotis]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Codoma]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Cyprinella]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Dionda]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ericymba]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1865</small> ** ''[[Erimonax]]'' <small>D. S. Jordan, 1924</small> ** ''[[Erimystax]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Exoglossum]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1818</small> ** ''[[Graodus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** ''[[Hudsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Hybognathus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Hybopsis]]'' <small>Agassiz, 1854</small> ** ''[[Hydrophlox]]'' <small>D. S. Jordan, 1878</small> ** ''[[Iotichthys]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> ** ''[[Luxilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Macrhybopsis]]'' <small>[[Theodore Dru Alison Cockerell|Cockerell]] & [[Edith M. Allison|Allison]] 1909</small> ** ''[[Miniellus]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Mylocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Nocomis]]'' <small>Girard 1856</small> ** ''[[Notropis]]'' <small>Rafinesque, 1818</small> ** ''[[Oregonichthys]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|Hubbs]], 1929</small> ** ''[[Paranotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> ** ''[[Pararhinichthys]]'' <small>Goldsborough & Clark, 1908<!--No longer valid--></small> ** ''[[Phenacobius]]'' <small>Cope, 1867</small> ** ''[[Pimephales]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Platygobio]]'' <small>[[Theodore Gill|gill]], 1863</small> ** ''[[Pogonichthys]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Pteronotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1935</small> ** ''[[Rhinichthys]]'' <small>Agassiz, 1849</small> ** ''[[Richardsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** {{extinct}}''[[Stypodon]]'' <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1881</small> ** ''[[Tampichthys]]'' <small>[[Susana Schönhuth|Schönhuth]], [[Ignacio Doadrio|Doadrio]], [[Omar Dominguez-Dominguez|Dominguez-Dominguez]], [[David Hillis|Hillis]] & [[Richard L. Mayden|Mayden]], 2008</small> ** ''[[Tiaroga]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Yuriria (fish)|Yuriria]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> * '''[[Phoxininae]]''' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** ''[[Phoxinus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (pisanec) * '''[[Leuciscinae]]''' <small>Bonaparte, 1835</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Abramis]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> ** ''[[Acanthobrama]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]] 1843</small> ** ''[[Achondrostoma]]'' <small>[[Joana Isabel Robalo|Robalo]], [[Vitor C. Almada|Almada]], [[André Levy|Levy]] & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Alburnoides]]'' <small>[[Ludwig Heinrich Jeitteles|Jeitteles]], 1861</small> ** ''[[Alburnus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Anaecypris]]'' <small>[[Maria João Collares-Pereira|Collares-Pereira]], 1983</small> ** ''[[Aspiolucius]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1907</small> ** ''[[Ballerus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Blicca]]'' <small>Heckel, 1843</small> (androga) ** ''[[Capoetobrama]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Chondrostoma]]'' <small>Agassiz, 1832</small> ** ''[[Delminichthys]]'' <small>[[Jörg Freyhof|Freyhof]], [[Dietmar Lieckfeldt|Lieckfeldt]], [[Nina G. Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Christian Pitra|Pitra]] & [[Arne Ludwig|Ludwig]], 2006</small> ** ''[[Egirdira]]'' <small>Freyhof, 2022</small> ** ''[[Iberochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Ladigesocypris]]'' <small>[[Mladen S. Karaman|M. S. Karaman]] 1972</small> ** ''[[Leucalburnus]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Leucaspius]]'' <small>Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857</small> (belica) ** ''[[Leuciscus]]'' <small>Cuvier, 1816</small> ** ''[[Leucos]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Mirogrex]]'' <small>[[Menachem Goren|Goren]], [[Lev Fishelson|Fishelson]] & [[Ethelwynn Trewavas|Trewavas]], 1973</small> ** ''[[Notemigonus]]'' <small>Rafinesque, 1819</small> ** ''[[Pachychilon]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1882</small> ** ''[[Parachondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pelasgus (fish)|Pelasgus]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]] & Freyhof, 2007</small> ** ''[[Pelecus]]'' <small>Agassiz, 1835</small> (sabljarka) ** ''[[Petroleuciscus]]'' <small>Bogutskaya, 2002</small> ** ''[[Phoxinellus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Protochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> (primorska podust) ** ''[[Pseudochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudophoxinus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Rutilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (rdečeoka) ** ''[[Sarmarutilus]]'' <small>[[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014</small> (mazenica) ** ''[[Scardinius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Squalius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Telestes]]'' <small>Bonaparte, 1840</small> ** ''[[Tropidophoxinellus]]'' <small>[[Alexander Stephanidis|Stephanidis]], 1974</small> ** ''[[Turcichondrostoma]]'' <small>[[Davut Turan|Turan]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]], [[Salim Serkan Güçlü|Güçlü]] & [[Ismail Aksu|Aksu]] 2021</small> ** ''[[Vimba]]'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873</small> * '''[[Plagopterinae]]''' <small>Cope, 1874</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Couesius]]'' <small>Jordan, 1878</small> ** ''[[Hemitremia]]'' <small>Cope 1870</small> ** ''[[Lepidomeda]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Margariscus]]'' <small>Cockerell, 1909</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Meda (fish)|Meda]]'' <small>Girard, 1856</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Plagopterus]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Semotilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> * '''[[Laviniinae]]''' <small>Bleeker, 1863</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Chrosomus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Eremichthys]]'' <small>Hubbs & [[Robert Rush Miller|R. R. Miller]], 1948</small> **{{extinct}}''[[Evarra]]'' <small>[[Albert Jefferson Woolman|Woolman]], 1894</small> ** ''[[Gila (fish)|Gila]]'' <small>[[Spencer Fullerton Baird|Baird]] & Girard</small>, 1853 ** ''[[Hesperoleucus]]'' <small>[[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1913</small> ** ''[[Lavinia (fish)|Lavinia]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Mylopharodon]]'' <small>[[William Orville Ayres|Ayres]], 1855</small> ** ''[[Orthodon]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ptychocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Relictus]]'' <small>Hubbs & R. R. Miller, 1972</small> ** ''[[Siphateles]]'' <small>Cope, 1883</small> * '''[[Pseudaspininae]]''' <small>Bogutskaya, 1990</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Oreoleuciscus]]'' <small>[[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889</small> ** ''[[Pseudaspius leptocephalus|Pseudaspius]]'' [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1869 ** ''[[Rhynchocypris]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1889</small> ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q48694}} [[Kategorija:Klenovci| ]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]] [[Kategorija:Krapovci]] dqdj873f10fqoad3axy5yfimsei17qq OpenHistoricalMap 0 604962 6747177 6708506 2026-09-05T17:13:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747177 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče | name = OpenHistoricalMap | logo = OpenHistoricalMap logo and wordmark.png | screenshot = San Agustin Church, Manila, in 1900 in OpenHistoricalMap.png | caption = Četrt [[Intramuros]] mesta [[Manile]] leta 1900, s cerkvijo sv. Avguština | type = Sodelovalna kartografija | language = {{unbulleted list |Uporabniški vmesnik: 95 jezikov in različic |Podatki zemljevida: lokalni jeziki}} | country_of_origin = ZDA | owner = V lasti skupnosti; projekt podpira OpenStreetMap U.S.<ref name="Cawley">{{cite press release|title=OpenHistoricalMap Welcomed As An OSM US Charter Project|first=Maggie|last=Cawley|publisher=OpenStreetMap U.S.|date=May 26, 2021|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.openstreetmap.us/2021/05/welcome-ohm/|archive-date=2026-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20260517031845/https://openstreetmap.us/2021/05/welcome-ohm/|url-status=dead}}</ref> | author = | products = | url = {{URL|https://www.openhistoricalmap.org/}} | commercial = Ne | registration = Zahtevana za urejevalce, ni zahtevana za ogledovanje | users = 2112 | launch_date = {{Start date and age|2013}}<ref name="Welty">{{cite conference|title=OpenHistoricalMap - Historical Geography Wiki Style|first=Richard|last=Welty|conference=[[WikiConference North America]] 2021|date=October 8, 2021|page=6|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.slideshare.net/nfgusedautoparts/openhistoricalmap-historical-geography-wiki-style|via=SlideShare}}</ref> | current_status = Aktivna | content_license = [[#Licensing terms|Različni]] }} '''OpenHistoricalMap''' (tudi '''Open Historical Map''' in kratico '''OHM''' ) je spletni skupnostni kartografski projekt, ki ustvarja zgodovinski zemljevid sveta z uporabo orodij projekta [[OpenStreetMap]].{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}}<ref name="t605">{{Navedi časopis|last=R. Ferreira|first=Karine|last2=Ferla|first2=Luis|last3=R. de Queiroz|first3=Gilberto|last4=L. Vijaykumar|first4=Nandamudi|last5=A. Noronha|first5=Carlos|last6=M. Mariano|first6=Rodrigo|last7=Taveira|first7=Denis|last8=Sansigolo|first8=Gabriel|last9=Guarnieri|first9=Orlando|last10=Rogers|first10=Thomas|last11=Lesser|first11=Jeffrey|date=2018-12-30|title=A Platform for Collaborative Historical Research based on Volunteered Geographical Information|journal=Journal of Information and Data Management|publisher=Sociedade Brasileira de Computacao - SB|volume=9|issue=3|page=293|doi=10.5753/jidm.2018.2046|issn=2178-7107|quote=Two examples of OSM applications that focus on historical data sets are HistOSM1 and OpenHistorical ... OpenHistoricalMap is an effort to use the OSM infrastructure as a foundation for creating a universal, detailed, and historical map of the world.}}</ref><ref name="z430">{{Navedi časopis|last=Cox|first=Adam|date=2023-09-02|title=Toward a Georeferencing Commons: A Crowdsourcing Case Study and the Creation of OldInsuranceMaps.net|url=https://hcommons.org/deposits/objects/hc:64726/datastreams/CONTENT/content|journal=Journal of Map & Geography Libraries|volume=19|issue=3|pages=160–184|doi=10.1080/15420353.2024.2326812|issn=1542-0353|url-access=subscription|quote=OHM is a fork of OpenStreetMap where contributors map historical features.}}</ref> Medtem ko OpenStreetMap vključuje le podatke o sedanjosti, ki se ob zastaritvi brišejo, OpenHistoricalMap pozdravlja zgodovinske podatke in ohranja tudi več različic gradnika, če se ta s časom spreminja.<ref name="Nito">{{Navedi časopis|last=Nito|first=Mariana Kimie da Silva|last2=Soster|first2=Sandra Schmitt|date=June 28, 2020|title=PATRIMÔNIO DE CÓDIGO ABERTO: tensionando informação, participação e tecnologia|url=https://periodicos.ufmg.br/index.php/forumpatrimo/article/view/33978|journal=Revista FÓRUM PATRIMÔNIO: Ambiente Construído e Patrimônio Sustentável|language=pt-BR|location=Belo Horizonte|publisher=[[Federal University of Minas Gerais]]|volume=11|issue=1|page=15}}</ref><ref>{{navedi časopis|title=From QGIS to Python: comparison of free and open tools for statistical analysis of cultural heritage and data representation|first=Dina|last=Jovanović|location=Gottingen|journal=The International Archives of Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences|publisher=[[Copernicus Publications]]|volume=48|issue=4|date=2022|page=234|doi=10.5194/isprs-archives-XLVIII-4-W1-2022-229-2022 |bibcode=2022ISPAr48W1..229J |doi-access=free |hdl=11311/1220174|hdl-access=free}}</ref> Skupnost OpenStreetMap vidi OpenHistoricalMap kot način, kako preprečiti vključevanje zastarelih imen v OpenStreetMap, kar povzroča nesporazume.<ref>{{Navedi novice|title=共享地圖OpenStreetMap爆改地名大戰 山友憂慮增加意外|trans-title=The shared map OpenStreetMap is overrun with changed place names, climbers worry about increase in accidents|last=Yan Minghui|work=[[HK01]]|date=April 20, 2022|accessdate=April 20, 2022|url=https://www.hk01.com/即時體育/761319/行山-共享地圖openstreetmap爆改地名大戰-山友憂慮增加意外|language=zh-hant}}</ref> == Zgodovina == Domensko ima ''OpenHistoricalMap.org'' je bilo zakupljeno leta 2009,<ref>{{Navedi splet|title=Whois search results for openhistoricalmap.org|publisher=[[Amazon (company)|Amazon]] Registrar|location=Seattle|accessdate=September 6, 2023|url=https://registrar.amazon.com/whois?domain=openhistoricalmap.org}}</ref> leta 2013 pa se je na tej domeni začela razvijati svoja veja programske opreme spletnega mesta [[OpenStreetMap]], prilagojena potrebam OpenHistoricalMapa.<ref name="Bhangar">{{Navedi konferenco|title=A Brief Technical History of Open Historical Map|first=Sanjay|last=Bhangar|date=April 2, 2022|publisher=OpenStreetMap U.S.|location=Tucson, Arizona|conference=State of the Map U.S.|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2022/brief-technical-history-of-openhistoricalmap/}}</ref> Podobno imenovani projekt ''OpenHistoryMap'' se je začel leta 2015 z namenom deljenja arheoloških in zgodovinskih podatkov z modelom [[Prosti dostop|prostega dostopa]] . Vendar pa ima postopek [[Strokovna recenzija|medsebojnega pregledovanja]],<ref>{{Navedi časopis|last=Bernardoni|first=Silvia|last2=Montanari|first2=Marco|last3=Trojanis|first3=Raffaele|date=2017|title=Open History Map|journal=Archaeologia e Calcolatori|publisher=Istituto di Scienze del Patrimonio Culturale|volume=28|issue=2|pages=539–548|doi=10.19282/AC.28.2.2017.44}}</ref> ki se razlikuje od projektov OpenHistoricalMap in OpenStreetMap, ki se osredotočata na [[Množično zunanje izvajanje|množično zbiranje]] brezplačnih prostovoljnih zemljepisnih podatkov.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Leta 2016 je OpenHistoricalMap utrpel okvaro trdega diska, vendar mu je uspelo obnoviti večino podatkov iz varnostne kopije enega izmed sodelavcev.<ref name="Bhangar"/> Od leta 2017 tehnično infrastrukturo projekta razvijata in vzdržujeta [[GreenInfo Network]] s sedežem v [[Oakland, Kalifornija|Oaklandu v Kaliforniji]] in [[Development Seed]] s sedežem v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]<ref>{{Navedi splet|title=An Open Data Map of World History|publisher=GreenInfo Network|location=Oakland, California|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.greeninfo.org/work/project/openhistoricalmap|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210422011012/https://www.greeninfo.org/work/project/openhistoricalmap|archivedate=2021-04-22|url-status=dead}}</ref><ref name="Meyer 2019">{{Navedi konferenco|title=Open Historical Map: Vector Tiles & Other Updates|first=Jeff|last=Meyer|conference=[[State of the Map]] U.S. 2019|date=September 8, 2019|page=4|accessdate=February 13, 2022|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2019/update-on-open-historical-map-using-the-osm-stack-live-with-vector-tiles/}}</ref> Leta 2018 se je dolgoletnega gostitelja in lastnika domene OpenHistoricalMap [[Topomancy]] zamenjalo za Wikiwar Heritage Council.<ref>{{Navedi poštni seznam|title=News regarding OpenHistoricalMap|first=Rob H.|last=Warren|mailing-list=historic|date=May 23, 2018|access-date=April 14, 2022|url=https://lists.openstreetmap.org/pipermail/historic/2018-May/001150.html}}</ref> Leta 2020 je OpenHistoricalMap predstavil ''časovni drsnik'', ki uporabnikom omogoča interaktivno filtriranje podatkov zemljevida po časovnih obdobjih. Ta funkcija je zaslužna za spodbuditev rasti projekta.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Maja 2021 je OpenHistoricalMap postal ustanovni projekt OpenStreetMap US, nepridobitne lokalne podružnice fundacije OpenStreetMap. == Sodelovanje == [[Slika:T21-2.jpg|desno|sličica|Zgodovinski zemljevid ameriškega obalnega in geodetskega zavoda (American Coast and Geodetic Survey), ki ga je Združenje za regionalno načrtovanje (Regional Plan Association) georeferenciralo za kartiranje zgodovinskih mokrišč v OpenHistoricalMap.]] OpenHistoricalMap omogoča vsakomur, da z brezplačnim računom neposredno prispeva k zemljevidu prek urejevalnika, kot sta spletno orodje iD in namizna orodje JOSM . Sodelujoči lahko georeferencirajo zemljevide, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, in po njih vrisujejo kartografske gradnike.<ref>{{Navedi disertacijo|title=Koncept neokartografie ve studiu starých map|first=Daniel|last=Vrbík|degree=PhD|publisher=[[Masaryk University]]|location=Brno |date=2018|page=55|url=https://is.muni.cz/th/ordot/metody_neokartografie_ve_studiu_starych_map.pdf#page=55|language=cs}}</ref> Podatke lahko prispevajo posamezno ali kot del organiziranih »''mapatonov''«.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=6}} Programska oprema, ki poganja spletno mesto OpenHistoricalMap, je na [[GitHub|GitHubu]] vzdrževana kot zbirka odprtokodnih projektov. Mnogi od teh projektov, kot je urejevalnik iD, so veje programskih projektov [[OpenStreetMap]], ki so bile prilagojene podatkovnemu modelu, ki ima še časovno razsežnost.<ref name="Meyer 2019"/> == Vsebina == [[Slika:Kuntisuyu_and_Antisuyu_in_1500_in_OpenHistoricalMap.png|desno|sličica|Regiji [[Inkovski imperij|inkovskega imperija]] Kuntisuyu in Antisuyu ter njune province od leta 1500.]] Skupnost OpenHistoricalMap je organizirala projekte za podrobno kartiranje določenih zgodovinskih obdobij in tematik. Med pomembnejše prispevke spadajo: * Zgodovinske meje ameriških zveznih držav in okrožij, uvožene iz ''Atlasa zgodovinskih meja okrožij'', projekta ''Centra Williama M. Scholla za ameriško zgodovino in kulturo v Newberry Library''<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Atlas of Historical County Boundaries Project|url=https://digital.newberry.org/ahcb/|accessdate=2023-03-03|website=digital.newberry.org}}</ref> * Zgodovinske meje znotraj [[Inkovski imperij|Inkovskega cesarstva]]<ref>{{Navedi splet|title=Mapping the Tawantinsuyo in OpenHistoricalMap|first=Juan|last=Arellano|website=Cyberjuan|date=July 2, 2021|accessdate=April 14, 2022|url=https://cyberjuan.medium.com/mapping-the-tawantinsuyo-in-openhistoricalmap-c1c9ef156486}}</ref> * Cestno omrežje v Franciji med letoma 1820 in 1866, v sodelovanju z ''ANR-Communes'' in Kambridžsko skupino za zgodovino prebivalstva in družbene strukture{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022}} * Judovski geto [[Kolín]]<ref>{{Navedi časopis|last=Baránek|first=Daniel|date=2022|title=Transformation of the Jewish Space in Kolín, 1848–1921|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1046590|journal=[[Judaica Bohemiae]]|location=Prague|publisher=Jewish Museum in Prague|volume=57|issue=1|pages=67}}</ref> * Jarki v bitki pri grebenu Vimy<ref>{{Navedi splet|title=The Geometries of Vimy Ridge, 100 years ago|first=Robert|last=Warren|publisher=The Muninn Project|date=April 7, 2017|accessdate=February 18, 2023|url=https://blog.muninn-project.org/node/111}}</ref> Posamezni kartografi so prispevali tudi podatke o [[Gentrifikacija|gentrifikaciji]] na območjih Čeongječeon in Dongdaemun v [[Seul|Seulu]]<ref>{{Navedi splet|title=Cheonggyecheon, Dongdaemun Gentrification: Technical Notes|first=E Roon|last=Kang|first2=Wonyoung|last2=So|website=Seoul Libre Maps|date=August 29, 2017|url=https://medium.com/seoul-libre-maps/cheonggyecheon-dongdaemun-gentrification-technical-notes-375f69e5b2ad}}</ref> ter o nekdanji infrastrukturi, povezani z [[Eriejski prekop|Eriejskim prekopom]] in Harmony Mills v New Yorku.<ref name="Welty 2022">{{Navedi konferenco|title=Life Cycle in OpenHistoricalMap|first=Richard|last=Welty|conference=State of the Map U.S. 2022|location=Tucson, Arizona|publisher=OpenStreetMap U.S.|date=April 1, 2022|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2022/openhistoricalmap-life-cycle/}}</ref> Kartografi georeferencirajo stare zemljevide na platformah, kot je OldInsuranceMaps.net, da bi dokončali osnovni zemljevid.<ref>{{cite journal|title=Toward a Georeferencing Commons: A Crowdsourcing Case Study and the Creation of ''OldInsuranceMaps.net''|first=Adam|last=Cox|work=Journal of Map & Geography Libraries|volume=19|issue=3|date=2023|page=160–184|doi=10.1080/15420353.2024.2326812|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/15420353.2024.2326812|url-access=subscription}}</ref> OpenHistoricalMap se osredotoča na zgodovinske gradnike, vendar ne zbira podatkov o zgodovinskih dogodkih kot takih.<ref name="Mariano">{{Navedi disertacijo|title=VGI protocol and Web service for historical data management|first=Rodrigo Monteiro|last=Mariano|degree=Master's|publisher=[[National Institute for Space Research]]|location=São José dos Campos|date=March 11, 2019|pages=23–25|url=http://urlib.net/8JMKD3MGP3W34R/3SR2Q3H#page=49}}</ref> === Podatkovni model === OpenHistoricalMap ima podatkovni model, ki je v veliki meri enak [[OpenStreetMap|modelu OpenStreetMap]], vključno z združevanjem vseh podatkov v eno plast.<ref name="Mariano"/> Vendar pa dodatna časovna razsežnost v OpenHistoricalMap delo s kartografskimi podatki zelo zaplete.<ref>{{Navedi poročilo|url=https://osmfoundation.org/wiki/File:2022-08-15-study-evolution-of-the-osm-data-model-by-Jochen-Topf_CC-BY-SA_4.0.pdf|title=Evolution of the OSM Data Model|last=Topf|first=Jochen|date=15 August 2022|publisher=[[OpenStreetMap Foundation]]|location=Cambridge|page=21}}</ref> Oznake za označevanje začetnega in končnega datuma elementa so tu veliko pomembnejše kot v OpenStreetMap. Obstaja več pristopov k predstavitvi kraja ali gradnika v resničnem svetu, ki se sčasoma spreminja. V podatkovni zbirki ga lahko predstavimo z več gradniki, od katerih vsak ustreza različnim začetnemu in končnemu datumu. Predlagan je bil tudi pristop, po katerem posameznim oznakam opredelimo začetni in končni datumom, ki pa zaradi težavne obdelave take oblike podatkov ni bil uveljavljen. Zapletenejši ali precej dobro uveljavljeni pristopi vključujejo še zveze (''relacije''). Datumi so oblikovani v skladu z [[ISO 8601]] in [[ISO 8601|EDTF]].<ref name="Welty 2022"/> === Pokritost === Projekt OpenHistoricalMap se je začel iz nič s prazno podatkovno zbirko.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Oktobra 2021 je bila pokritost OpenHistoricalMap označena kot »zelo redka«, z malo kartiranimi stavbami.<ref>{{Navedi konferenco|title=Software and Content Design of a Browser-based Mobile 4D VR Application to Explore Historical City Architecture|first=Sander|last=Muenster|first2=Jonas|last2=Bruschke|first3=Ferdinand|last3=Maiwald|first4=Constantin|last4=Kleiner|publisher=[[Association for Computing Machinery]]|location=New York City|date=October 30, 2021|pages=13–22|doi=10.1145/3475720.3484442|isbn=9781450386685|url=https://dl.acm.org/doi/abs/10.1145/3475720.3484442}}</ref> Leta 2024 je bila predstavitev OpenHistoricalMap po velikosti primerljiva z izvlečkom podatkov OpenStreetMap na [[Finska|Finskem]], vendar je imela veliko več točk kot mnogokotnikov, mnogi mnogokotniki pa so bili podobne oblike.<ref>{{Navedi splet|title=Efficient Spatial Joins for Large Sets of Geometric Objects|first=Hannah|last=Bast|authorlink=w:Hannah Bast|first2=Patrick|last2=Brosi|first3=Johannes|last3=Kalmbach|first4=Axel|last4=Lehmann|publisher=[[University of Freiburg]] Chair for Algorithms and Data Structures|location=Freiburg im Breisgau|date=June 9, 2024|url=https://ad-publications.informatik.uni-freiburg.de/SIGSPATIAL_spatialjoin_BBKL_2024.pdf|accessdate=2026-07-01|archive-date=2026-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20260202105553/https://ad-publications.informatik.uni-freiburg.de/SIGSPATIAL_spatialjoin_BBKL_2024.pdf|url-status=dead}}</ref> Pokritost OpenHistoricalMap vključuje več kopij objekta, ki se s časom spreminja.<ref name="Nito"/> == Uporaba == Zemljevid na glavni spletni strani projekta je sestavljen iz vektorskih ploščic; interaktivno prikazuje zgodovinske podatke v več slogih, vključno s funkcionalnim zgodovinskim slogom in umetniškim slogom "''lesenega bloka''" (ang. ''Woodblock style''). Časovni drsnik obiskovalcem omogoča filtriranje podatkov zemljevida po določenem trenutku v času od leta 4001. [[Naše štetje let|pr. n. št.]] v [[Proleptični gregorijanski koledar|proleptičnem gregorijanskem koledarju]] do danes.<ref>{{Navedi splet|title=Set new min date on timeslider|first=Dan|last=Rademacher|website=OpenHistoricalMap/issues|date=June 17, 2020|accessdate=February 13, 2022|url=https://github.com/OpenHistoricalMap/issues/issues/28#issuecomment-645768215}}</ref> Ko je izbran gradnik, se vsebina iz [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine Zbirke]] prikaže v stranski vrstici na podlagi označenega naslova članka Wikipedije in/ali označevalca gradnika [[Wikipodatki|Wikidata]]. Prilagojen iskalnik Nominatim vrne rezultate iskanja v različnih časovnih obdobjih.<ref name="Meyer 2019"/> Podatki OpenHistoricalMap so na voljo za ponovno uporabo v drugih projektih. Poleg REST API-ja tedenski izpis podatkovne zbirke omogoča množične prenose v datotečni obliki Protocol Buffers – kodiran s Protocol Buffers – OSM XML. Na voljo je tudi primerek Overpass API-ja za strukturirano poizvedovanje po podatkih v različnih časovnih obdobjih. Ta orodja so nastavljena in nameščena kot del paketa osm-seed za večkratno uporabo.<ref name="Bhangar"/> Ekologi so uporabili podatke OpenHistoricalMap za sledenje spremembam geoloških značilnosti skozi čas, kot so na primer tokovi rek.<ref>{{Navedi knjigo|last=Travis|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=DaZ9EAAAQBAJ&pg=PT594|title=Routledge Handbook of the Digital Environmental Humanities|last2=Dixon|first2=Deborah P.|authorlink2=Deborah Dixon|last3=Bergmann|first3=Luke|last4=Legg|first4=Robert|date=September 12, 2022|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-000-63584-3|page=594|language=en}}</ref> Gramps Web uporablja osnovni zemljevid OpenHistoricalMap za umestitev rodoslovnih podatkov v zgodovinski okvir.<ref>{{Navedi splet|title=The new OpenHistoricalMap integration in Gramps Web|first=David|last=Straub|publisher=Grampshub|location=Munich|date=August 3, 2024|accessdate=August 24, 2024|url=https://www.grampshub.com/blog/en/2024/08/04/openhistoricalmap-in-gramps-web.html}}</ref> === Pogoji uporabe === Posamezni gradniki znotraj podatkovne zbirke OpenHistoricalMap so licencirani neodvisno. Projekt daje prednost prispevkom, objavljenim pod javno domeno z licenco [[licenca Creative Commons|CC0]].<ref>{{Navedi splet|title=Open Historical Map/OHM Basics|website=OpenStreetMap Wiki|date=September 3, 2021|url=https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Special:PermanentLink/2194345#License}}</ref> Vendar pa je bil del prispevanih gradnikov prispevan pod drugimi licencami, najpogosteje z licenco [[Open Database License]] (ki jo uporablja OpenStreetMap) in [[licenca Creative Commons|Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji]].<ref>{{Navedi splet|title=license|website=OpenHistoricalMap Taginfo|accessdate=July 25, 2022|url=https://taginfo.openhistoricalmap.org/keys/license#values}}</ref> Programska oprema, ki poganja spletno mesto OpenHistoricalMap, je na voljo pod [[Splošna licenca GNU|splošno javno licenco GNU]].<ref>{{Navedi splet|title=LICENSE at staging|website=OpenHistoricalMap/ohm-website|accessdate=February 13, 2022|url=https://github.com/OpenHistoricalMap/ohm-website/blob/staging/LICENSE|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220213105745/https://github.com/OpenHistoricalMap/ohm-website/blob/staging/LICENSE|archivedate=February 13, 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Navedi konferenco|title=Setting a standard for open and collaborative data acquisition for historical cartography: digitizing the french État-major maps as a collaboration between the ANR COMMUNES and open historical maps|first=Alexis|last=Litvine|first2=Hanae|last2=El Gouj|first3=Jeff|last3=Meyer|first4=Arthur|last4=Starzec|first5=Thomas|last5=Thévenin|first6=Isabelle|last6=Séguy|first7=Christophe|last7=Mimeur|first8=Doriane|last8=Hare|first9=Raphaëlle|last9=Boissard|publisher=American Association of Geographers|location=Seattle|date=November 11, 2022|pages=1–7|doi=10.1145/3557919.3565811|url=https://dl.acm.org/doi/abs/10.1145/3557919.3565811}} * [[openstreetmap:Open_Historical_Map|OpenHistoricalMap]] na Wikiju OpenStreetMap * [https://forum.openhistoricalmap.org/latest OpenHistoricalMap Forum] je glavna platforma za razprave uporabnikov OHM * [https://lists.openstreetmap.org/listinfo/historic zgodovinski dopisni seznam OpenStreetMap] * OpenHistoricalMap na GitHubu * Podobno imenovan [https://map.openhistorymap.org OpenHistoryMap] == Glej tudi == * [[Digitalna humanistika]] == Zunanje povezave == {{Commons category|OpenHistoricalMap}} * {{Official website|https://www.openhistoricalmap.org/}} * [https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Open_Historical_Map OpenHistoricalMap] on the OpenStreetMap Wiki * [https://forum.openhistoricalmap.org/latest OpenHistoricalMap Forum] is the primary platform for discussion among OHM users * [https://lists.openstreetmap.org/listinfo/historic OpenStreetMap historic mailing list] [[Kategorija:OpenStreetMap]] r0gxz05mtynlso8y21f2dwhmhrx4lvs Predrag Šainović 0 605371 6747216 6722532 2026-09-06T03:34:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747216 wikitext text/x-wiki {{KOI|datum=julij 2026}} {{Infopolje oseba | name = Predrag Šainović | birth_date = 29. julij 1979 | birth_place = Beograd, Srbija | nationality = [[Slovenci|slovenska]], [[Srbi|srbska]] | occupation = [[Zdravnik|zdravnik]], [[Urologija|urolog]] | employer = [[Univerzitetni klinični center Maribor]]; [[Urologija Šainović d.o.o.]] | education = [[Medicinska fakulteta Univerze v Beogradu]] | known_for = [[Endourologija|endourologija]], [[Rekonstruktivna urologija|rekonstruktivna urologija]], [[Uretroplastika|uretroplastika]], [[IUrološka onkologija|urološka onkologija]] }} '''Predrag Šainović''' (* [[29. julij]] [[1979]], [[Beograd]], [[Srbija]]) je [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], specialist [[Urologija|urologije]] zaposlen v Urologiji Šainović<ref>{{Navedi splet |title=Urologija Šainović |url=https://urologijasainovic.si/ |access-date=2026-07-31 |website=Urologija Šainović |language=sl-SI}}</ref>, katere direktorica je [[Pogovor:Predrag Šainović|domnevna]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predrag_%C5%A0ainovi%C4%87&oldid=6711143 avtorica tega članka]<ref>{{Navedi splet |last=Business |first=CompanyWall |title=UROLOGIJA ŠAINOVIĆ d.o.o. |url=https://www.companywall.si/podjetje/urologija-sainovic-doo/MMCbyP5Y/osebe |access-date=2026-07-31 |website=CompanyWall Business |language=sl}}</ref>.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref><ref>Seznam osebja – Oddelek za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20260414052458/https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje |date=2026-04-14 }}</ref> Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je diplomiral iz medicine.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref> Po zaključku študija je poklicno pot nadaljeval v [[Slovenija|Sloveniji]]. Od leta 2009 je zaposlen na [[Oddelek za urologijo (UKC Maribor)|Oddelku za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor]], kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.<ref>Seznam osebja – Oddelek za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20260414052458/https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje |date=2026-04-14 }}</ref> V okviru strokovnega dela se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem uroloških bolezni ter izvaja endourološke in rekonstruktivne kirurške posege.<ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref> Na področju urološke onkologije se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem rakavih bolezni sečil, vključno z [[Rak prostate|rakom prostate]], [[Rak na ledvicah|ledvic]] in [[Rak sečnega mehurja|sečnega mehurja]].<ref>{{Citiraj splet |url=https://urologijasainovic.si/o-nas/ |title=O nas – Urologija Šainović |website=Urologija Šainović |access-date=14. julij 2026 }}</ref> Na Oddelku za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je sodeloval pri uvedbi uretroplastike z uporabo bukalne sluznice kot rutinske kirurške metode zdravljenja strukture sečnice.<ref>{{Citiraj splet |url=https://www.ukc-mb.si/media/files/uploads/zborniki/UKC_Urologija_2024_BILTEN_A5.pdf |title=Oddelek za urologijo |publisher=Univerzitetni klinični center Maribor |access-date=14. julij 2026 }}</ref> Je član [[Slovensko urološko društva|Slovenskega urološkega društva]] ter [[Evropsko urološko združenje|Evropskega urološkega združenja]] (EAU).<ref>{{Citiraj splet |url=https://urologijasainovic.si/o-nas/ |title=O nas – Urologija Šainović |website=Urologija Šainović |access-date=14. julij 2026 }}</ref> Leta 2026 je v izboru revije ''[[Viva (revija)|Viva]]'' prejel naziv ''Moj urolog 2026'', priznanje, ki ga revija podeljuje na podlagi glasov pacientov.<ref>»Moj urolog 2026 Predrag Šainović, dr. med., spec. urolog: Ljudje si zapomnijo, kako si jih obravnaval v najtežjih trenutkih«. Viva. Pridobljeno 9. julija 2026.</ref> Sodeluje kot strokovni sogovornik v medijskih prispevkih s področja urologije.<ref>»Na potovanje z inkontinenco«. Viva. Pridobljeno 9. julija 2026.</ref><ref>»Zakaj se vnetje mehurja rado ponavlja?«. Viva. Pridobljeno 9. julija 2026.</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Slovenski urologi]] 3xacwxba3hw1cymr3j8yxme1duncb39 Samguk jusa 0 606120 6747316 6741373 2026-09-06T11:44:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6747316 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Samguk jusa <br> <small>korejsko: 삼국유사</small><br> <small>kitajsko: 三國遺事</small> | image = Memorabilia of the Three Kingdoms in museum.jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = | author = Il-jon | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Koreja]] | language = klasična [[kitajščina]] | series = | release_number = | subject = zbirka legend, ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = okoli 1280 | published = | media_type = [[papir]] | pages = }} '''''Samguk jusa''''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz Treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-jon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Izvirna besedila so bila napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o [[Dangun]]u,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{navedi splet|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko|archive-date=2021-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210605173912/https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|url-status=dead}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{navedi knjigo |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja Treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{navedi knjigo |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |url=https://archive.org/details/earlykoreanliter0000unse |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=[https://archive.org/details/earlykoreanliter0000unse/page/n3 1]–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. ==Ozadje== ''Samguk jusa'' je bila napisana v templju Ingak v 13. stoletju.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Bushiness Korea |date=1 January 2001 |title=Temple of key historic text is to be restored |journal=Bushiness Korea |volume=18 |issue=8 |pages=60–61 }}</ref> Avtor Il-jon je postal menih leta 1214, ko je bil star osem let. Kasneje je bil opat v več templjih, se na kraljev ukaz udeleževal kraljevih konferenc in prirejal pomembna budistična praznovanja. Umrl je leta 1289.<ref name=":0" /> Knjiga je bila napisana med mongolskim osvajanjem Evrope in Vzhodne Azije, vključno s Kitajsko in Korejo. Mongoli so Korejo prvič napadli leta 1231. Invazija je osiromašila življenje Korejcev, saj je uničila dragocene kulturne dobrine, spomenike in zapise.<ref name=":1" /> Invazija je Il-jona spodbudila k ohranitvi ljudskega izročila in zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod. Il-jon je že pred pisanjem ''Samguk juse'' dolgo časa zbiral in analiziral številna dela korejske kulture.<ref name=":0" /> [[Korejski polotok]] med pisanjem še ni bil združen v eno državo, zato naj bi mit o Dangunu, ki velja za praočeta Korejcev, prispeval k skupni ideji o "eni krvi in enem narodu".<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=Walton |first=Jessica |url=http://dx.doi.org/10.4324/9781351132312 |title=Korean Adoptees and Transnational Adoption |date=23 March 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-13231-2 |pages=1–5 |doi=10.4324/9781351132312 |s2cid=188162139}}</ref> Na drugi strani obstajajo tudi kritike te ideje, saj bi občutek "ene krvi" lahko marginaliziral tiste, ki niso "pristni Korejci", in bi z odpravo različnih in možnih stališč, ki niso zakoreninjena v tej konzervativni mitologiji, omejil načine, kako bi se ljudje lahko imeli za Korejce.<ref name=":2" /> Da bi počastil in Il-jonovo življenje in dosežke, tempelj Inagak vsako leto s pomočjo Ministrstva za kulturo in turizem organizira festival Il-jon Samguk jusa. V okviru festivala je organziran akademski seminar za akademike, pisateljski natečaj za pesmi in eseje in recitiranje pesmi.<ref name=":3" /> ==Vsebina== [[Slika:The Goryeo Dynasty in the middle of the 14th century.png|thumb|200px|Korjo sredi 14. stoletja]] ''Samguk jusa'' je sestavljena iz dveh knjig s petimi zvezki in devetimi sklopi: Vangnjok, Kii, Heungbop, Tapsang, Uihe, Sinču, Kamtong, Pieun in Hjoson.<ref name=":0" /> Vangnjok je kratka kronologija Treh kraljestev, Karakguka, Kasnejšega Kogurjeoja in Kasnejšega Bekčeja. Gii vsebuje arhiv od Kočosona do poznega obdobja Treh kraljestev. Začne se z uvodnim odlomkom, ki pojasnjuje, zakaj je bila napisana. Heungbop govori o vzponu [[Budizem|budizma]] v Treh kraljestvih, Tapsang pa vključuje [[Pagoda|pagode]] in budistične podobe. Uihe vsebuje pripovedi znanih menihov v obdobju kraljestva Silla. Sinču vključuje zgodbe o čudežih, ki so se zgodili skozi ezoterični budizem v času dinastije Silla. Kamtong govori o zgodbah o predanosti. Pieun vsebuje legende o samotnih junakih. Hjoson vsebuje ljudske pripovedi o sinovski pobožnosti in budističnih vrlinah.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> Vsebino se kahko strne v naslednje sklope: {| class="wikitable" |+ !Zvezek !Del !Tema |- |1. zvezek |1. del |Zapisi o kraljih, zapisi o velikih čudesih 1 (ustanovitev kraljestev) |- |2. zvezek |2. del |Zapisi o velikih čudesih 2 (združitev Sille) |- |3. zvezek |3. del |Vzpon budizma |- |3. zvezek |4. del |Pagode in budistične podobe |- |4. zvezek |5. del |Pripovedi o znanih menihih |- |5. zvezek |6. del |Zgodbe o vedeževanju in čudežih |- |5. zvezek |7. del |Čustvene zgodbe o predanosti |- |5. zvezek |8. del |Osamljenost |- |5. zvezek |9. del |Zgodbe o sinovski pobožnosti |} ==Avtorstvo in datiranje== Izvirno besedilo je bilo napisano v klasični [[Kitajščina|kitajščini]], ki so jo v času njegovega nastanka uporabljali pismeni Korejci. Domneva se, da je bila najzgodnejša različica besedila sestavljena v 1280. letih, najzgodnejša razširjena objava besedila pa leta 1512.<ref>{{navedi knjigo |author1=Daniel R. Woolf |author2=Sarah Foot |author3=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=bzmBxU39PGMC&pg=PA136 |date=25 October 2012 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-923642-8 |pages=136–}}</ref> Korejski znanstveniki 20. stoletja, kot je Cho Nam-son, so budističnega meniha Il-jona (1206–1289) postavili za glavnega sestavljavca besedila, saj sta v 5. zvezku omenjena njegovo ime in polni uradni naziv. To stališče je med sodobnimi poznavalci splošno sprejeto.<ref name="Sarah2012">{{navedi knjigo |author1=Sarah Foot |author2=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=8kJoAgAAQBAJ&pg=PA125 |date=25 October 2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-163693-6 |pages=125–126 }}</ref> Domneva se, da so zbirko pred dokončno revizijo leta 1512 razširili Il-jonov učenec Muguk (1250–1322) in več drugih avtorjev.<ref name="John2006">{{navedi knjigo |author1=John Duncan |author2=Gi-Wook Shin |title=The Journal of Korean Studies Vol 11, Number 1 (Fall 2006) |url=https://books.google.com/books?id=oGU-AwAAQBAJ&pg=PA184 |date=28 December 2006 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |isbn=978-1-4422-3484-0 |pages=165–185}}</ref> Ha Čongnjong in Ji Kunčik sta leta 1997 izdala kritično izdajo ''Samguk juse''. Po mnenju Ha Čongnjonga je Il-jon napisal le peti zvezek, saj je njegovo ime omenjeno le v tem delu besedila.<ref name="John2006" /> Besedilo iz leta 1512 na začetku omenja dinastično kronologijo, ki se nekoliko razlikuje od informacij v kasnejšem besedilu. Robert Buswell ml. in Donald S. Lopez ml. domnevata, da je ta kronologija morda dodatek k Il-jonovi kompilaciji iz 14. stoletja.<ref name="Robert2013">{{navedi knjigo |author1=Robert E. Buswell, Jr. |author2=Donald S. Lopez, Jr. |title=The Princeton Dictionary of Buddhism |url=https://books.google.com/books?id=DXN2AAAAQBAJ&pg=PA754 |date=24 November 2013 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-4805-8 |pages=754 }}</ref> ==Nacionalna dediščina== ''Samguk jusa'' velja za izjemno pomembno kulturno dediščino, ki predstavlja starokorejsko zgodovino in kulturo.<ref name="Cultural Heritage Administration"/> Vključuje starodavne zapise o zgodovini, budizmu in legendah, ki so se v ustnem izročilu večinoma izgubili. ''Samguk jusa'' je tudi eden redkih virov za preučevanje starokorejskega jezika in starodavnih korejskih ljudskih pesmi. Il-jon je uporablja različne sloge pisanja, vključno s tistimi iz kitajske budistične kulture.<ref>{{Cite journal |last=McBride |first=Richard D. |date=2006 |title=Is the Samgukyusa Reliable? Case Studies from Chinese and Korean Sources |url=https://www.jstor.org/stable/41490226 |journal=The Journal of Korean Studies |volume=11 |issue=1 |pages=163–189 |jstor=41490226 |issn=0731-1613}}</ref> Knjiga vsebuje tudi veliko informacij o budistični umetnosti, prevladujoči vrsti umetnosti v starokorejski umetnostni zgodovini. Zlasti Tapsang (4. del), ki se osredotoča predvsem na pagode, budistične podobe in templje, je bistven vir za preučevanje različnih ostankov in relikvij zgodovinske in arheološke vrednosti.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> In ne nazadnje knjiga vključuje različne zapise o mladih vojakih v času dinastije Silla. == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] 08k83oxx4bbk7hgnz2w69ekad50pa3u Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026 0 606212 6747164 6746615 2026-09-05T16:38:05Z VidicK01 193275 /* Potencialni */ Senko Pličanič, potencialni kandidat SDS, NSi, Demokratov & Resni.ce 6747164 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan bo Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Kandidiral bo kot neodvisni kandidat s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter ustanovil svojo listo za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki bo kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> ==== Strankarsko dogajanje ==== Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato še ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Stranka Svoboda bo svojo odločitev sprejela v septembru, kot možen kandidat se omenja nekdanji finančni minister [[Klemen Boštjančič]], ki bo tudi nosilec liste za mestni svet.<ref name=":8">{{Navedi splet |date=2026-07-25 |title=Svoboda na županske volitve v Ljubljani z Boštjančičem, Žavbi pa na Jankovićevo listo? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-na-zupanske-volitve-v-ljubljani-z-bostjancicem-zavbi-pa-na-jankovicevo-listo/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Poslanec Svobode [[Lenart Žavbi]] bo medtem kandidiral na Listi Zorana Jankovića.<ref name=":0" /> Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] o svojih kandidatih in listah še niso javno spregovorile; agencija Episcenter je kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> == Kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>Lista Zorana Jankovića (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mihael Jarc]]'''</center> | style="background:#0c5390; " | |22. maj 1950 [[Ljubljana]] | * ustanovitelj podjetniške skupine Mijaks * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010) * predsednik stranke SSN (2024–''danes'') |[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)<br>–<br>[[Lista za čisto pitno vodo]] |3. julij 2026 |TBA |<ref name=":6" /> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#241434; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |Ljubljana smo vsi{{efn|Politična stranka naj bi bila že ustanovljena, a v register strank še ni vpisana.}} |2. september 2026 |TBA |<ref name=":11" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|{{center|'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br/>Poslanec, nekdanji [[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]<br/>(2022–2026)<ref name=":8" />}} |File:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|{{center|'''[[Marko Koprivc]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>Nekdanji [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] in poslanec<br>(2022–2026)<ref>{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |File:Senko_Pličanič_cropped.jpg|{{center|'''[[Senko Pličanič]]'''<br>[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]<br/>Nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje in javno upravo]]<br>(2012–2014)<ref>{{Navedi splet |title=Bo tudi nekdanji pravosodni minister, sedaj član Logajevih Demokratov, Senko Pličanič izzval Jankovića? |url=https://strogo-zaupno.si/politika/bo-tudi-nekdanji-pravosodni-minister-sedaj-clan-logajevih-demokratov-senko-plicanic-izzval-jankovica/ |access-date=2026-09-05 |website=www.strogo-zaupno.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |/ |/ | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #241434; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |/ |/ | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #241434; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#8c6fa8" |53,0 |/ |/ | style="background:#241434" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] r6x6m8gtgvjw4qefyg66hzakco8kkew Morska šila in morski konjički (družina) 0 606766 6747100 6743211 2026-09-05T14:09:13Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Morska šila in konjički (družina)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747100 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|62.2|0|[[Danian]]-recentno}} | image = Syngnathus typhle Genoa aquarium.jpg | image_caption = [[Ploskonoso šilo]], ''Syngnathus typhle'' | taxon = Syngnathidae | display_parents = 3 | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831 | subdivision_ranks = Poddružine in rodovi | subdivision = Glej besedilo }} '''Morska šila in morski konjički''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Syngnathidae''') je [[Družina (biologija)|družina]] [[Ribe|rib]], ki vključuje [[Morski konjiček|morske konjičke]], [[morsko šilo|morska šila]] in morske zmaje ([[velika avstralska algovnica]] ''[[Phycodurus]]'' in ''[[Phyllopteryx]]''). Ime družine izvira iz [[Starogrščina|stare grščine]], iz besed ''σύν'' (''sún''), ki pomeni »skupaj« in ''γνάθος'' (''gnáthos''), ki pomeni »čeljust«,<ref name="Hentschel1990">{{cite book | vauthors = Hentschel E, Wagner G | date = 1990 | title = Zoologisches Wörterbuch. Tiernamen, allgemeinbiologische, anatomische, physiologische Termini und biographische Daten | edition = 4. | location = Stuttgart | publisher = Gustav Fischer }}</ref> kar se nanaša na zraslo čeljust, ki je skupna celotni družini.<ref>{{cite book | vauthors = Lourie SA, Vincent AC, Hall HJ | title = Seahorses: An Identification Guide to the World's Species and their Conversation. | url = https://archive.org/details/seahorsesidentif0000sara | location = London | publisher = Project Seahorse | date = 1999 }}</ref> == Opis in biologija == Predstavnike te družine najdemo v zmernih in tropskih morjih po vsem svetu. Večina vrst naseljuje plitve obalne vode, redke pa žive na odprtem morju, predvsem na območjih s plavajočimi vrstami alg [[Sargassum]]. Zanje so značilni podaljšan gobec, zrasle čeljusti, odsotnost [[Trebušna plavut|trebušnih plavuti]]ter debele plošče koščenega oklepa, ki prekrivajo njihovo telo. Ta oklep jim daje togo strukturo, zato plavajo s hitrim mahanjem s plavutmi. Posledično so v primerjavi z drugimi ribami razmeroma počasni plavalci, vendar lahko svoje gibanje nadzorujejo z izjemno natančnostjo, kar jim omogoča tudi dolgotrajno lebdenje na mestu<ref name=EoF>{{cite book | veditors = Paxton JR, Eschmeyer WN | vauthors = Orr JW, Pietsch TW |year=1998|title=Encyclopedia of Fishes| url = https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse |publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/168 168]–169|isbn= 0-12-547665-5}}</ref> Edinstveno je, da po tem, ko samice [[Jajčece|jajčeca]], samček ta jajčeca oplodi in jih med inkubacijo nosi na različne načine. Samci morskih konjičkov imajo za nošenje embrijev prilagojeno trebušno [[Valilna vrečka|valilno vrečko]] za nošenje zarodkov, samci morskih zmajev jajčeca pritrdijo na svoj rep, samci morskih šil pa lahko naredijo oboje, odvisno od vrste.<ref>{{cite web |url=http://www.fisheries.nsw.gov.au/threatened_species/general/synganathids |publisher=NSW Department of Primary Industries - Fisheries |title=Seahorses and their relatives |access-date=2008-06-13 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080501212219/http://www.fisheries.nsw.gov.au/threatened_species/general/synganathids |archive-date = 2008-05-01}}</ref> Najosnovnejša razlika med različnimi linijami v družini Syngnathidae je mesto samčeve valilne vrečke.<ref name="pmid27989632">{{cite journal | vauthors = Hamilton H, Saarman N, Short G, Sellas AB, Moore B, Hoang T, Grace CL, Gomon M, Crow K, Brian Simison W | display-authors = 6 | title = Molecular phylogeny and patterns of diversification in syngnathid fishes | journal = Molecular Phylogenetics and Evolution | volume = 107 | issue = | pages = 388–403 | date = February 2017 | pmid = 27989632 | doi = 10.1016/j.ympev.2016.10.003 | doi-access = free | bibcode = 2017MolPE.107..388H }}</ref> Nahajata se na repu (Urophori) in na trebuhu (Gastrophori).<ref name="Wilson_2003">{{cite journal | vauthors = Wilson AB, Ahnesjö I, Vincent AC, Meyer A | title = The dynamics of male brooding, mating patterns, and sex roles in pipefishes and seahorses (family Syngnathidae) | url = https://archive.org/details/sim_evolution_2003-06_57_6/page/1374 | journal = Evolution; International Journal of Organic Evolution | volume = 57 | issue = 6 | pages = 1374–1386 | date = June 2003 | pmid = 12894945 | doi = 10.1111/j.0014-3820.2003.tb00345.x | s2cid = 16855358 | doi-access = free }}</ref> Razlikuje se tudi sama zapletenost valilnih vrečk, od preprostih lepljivih delov na trebuhu do popolnoma zaprtih vrečk.<ref>{{cite book | vauthors = Dawson CE | date = 1985 | title = Indo-Pacific pipefishes (Red Sea to the Americas). | publisher = Gulf Coast Research Laboratory | location = Ocean Springs, MS }} [as cited by Wilson et al. (2003)]</ref> Pri vrstah z razvitejšimi, zaprtimi vrečkami je bilo dokazano, da samci svojemu potomstvu ne zagotavljajo le hranil,<ref>{{cite journal | vauthors = Ripley JL, Foran CM | title = Direct evidence for embryonic uptake of paternally-derived nutrients in two pipefishes (Syngnathidae: Syngnathus spp.). | journal = Journal of Comparative Physiology B | date = April 2009 | volume = 179 | issue = 3 | pages = 325–333 | doi = 10.1007/s00360-008-0316-2 | pmid = 19005657 | s2cid = 22862461 }}</ref> temveč tudi imunost proti patogenom.<ref name="pmid23149404">{{cite journal | vauthors = Roth O, Klein V, Beemelmanns A, Scharsack JP, Reusch TB | title = Male pregnancy and biparental immune priming | url = https://archive.org/details/sim_american-naturalist_2012-12_180_6/page/802 | journal = The American Naturalist | volume = 180 | issue = 6 | pages = 802–814 | date = December 2012 | pmid = 23149404 | doi = 10.1086/668081 | bibcode = 2012ANat..180..802R | s2cid = 30248226 }}</ref> Pri predstavnikih družine Syngnathidae so opazili veliko raznolikost glede izbire partnerja in tekmovanja za parjenje.<ref name="pmid21651521">{{cite journal | vauthors = Rosenqvist G, Berglund A | title = Sexual signals and mating patterns in Syngnathidae | url = https://archive.org/details/journal-fish-biology_2011-06_78_6/page/1647 | journal = Journal of Fish Biology | volume = 78 | issue = 6 | pages = 1647–1661 | date = June 2011 | pmid = 21651521 | doi = 10.1111/j.1095-8649.2011.02972.x | bibcode = 2011JFBio..78.1647R }}</ref> Na primer, vrsta [[hippocampus kuda|''Hippocampus fuscus'']] kaže običajne spolne vloge samcev, ki tekmujejo za dostop do samic,<ref>{{cite journal | vauthors = Vincent AC | title = Seahorses exhibit conventional sex roles in mating competition, despite male pregnancy. | journal = Behaviour | date = January 1994 | volume = 128 | issue = 1–2 | pages = 135–151 | doi = 10.1163/156853994X00082 | url = https://brill.com/view/journals/beh/128/1-2/article-p135_8.xml | url-access = subscription }}</ref> medtem ko so pri vrsti [[Messmate pipefish|''Corythoichthys haematopterus'']] spolne vloge popolnoma obrnjene.<ref name="pmid17878140">{{cite journal | vauthors = Sogabe A, Yanagisawa Y | title = Sex-role reversal of a monogamous pipefish without higher potential reproductive rate in females | journal = Proceedings. Biological Sciences | volume = 274 | issue = 1628 | pages = 2959–2963 | date = December 2007 | pmid = 17878140 | pmc = 2291160 | doi = 10.1098/rspb.2007.1041 }}</ref> Večina vrst s tradicionalnimi spolnimi vlogami je monogamnih, medtem ko vrste z obrnjenimi spolnimi vlogami večinoma izkazujejo poligamno vedenje.<ref name="Wilson_2003" /> Morski konjički in morska šila imajo tudi edinstven mehanizem prehranjevanja, znan kot hranjenje z elastičnim povratkom. Čeprav delovanje tega mehanizma še ni povsem pojasnjeno, imajo te ribe sposobnost shranjevanja energije s krčenjem svojih [[Epaksialne mišice|epaksialnih]] mišic (ki se uporabljajo pri vrtenju glave navzgor). To shranjeno energijo nato sprostijo, kar povzroči izjemno hitro rotacijo glave ter pospešek ust proti nič hudega slutečemu plenu.<ref name="pmid17626004">{{cite journal | vauthors = Van Wassenbergh S, Strother JA, Flammang BE, Ferry-Graham LA, Aerts P | title = Extremely fast prey capture in pipefish is powered by elastic recoil | journal = Journal of the Royal Society, Interface | volume = 5 | issue = 20 | pages = 285–296 | date = March 2008 | pmid = 17626004 | pmc = 2607401 | doi = 10.1098/rsif.2007.1124 }}</ref> ==Klasifikacija== V preteklosti je bila ta družina razdeljena na dve poddružini: poddružino Syngnathinae (s podolgovatim telesom, ki vključuje morska šila in morske zmaje) in poddružino Hippocampinae (z zvitim telesom, ki vključuje morske konjičke in njihove sorodnike). Novejše genetske raziskave pa so pokazale, da sta te dve skupini [[parafiletski]], saj so morski konjički genetsko umeščeni neposredno med morska šila. Glavna ločitev znotraj družine v resnici poteka glede na to, ali vrste svoje potomstvo nosijo na repu ali na trupu. Zaradi teh ugotovitev so družino preoblikovali v dve novi poddružini: Nerophinae (vrste, ki potomstvo nosijo na trupu) in Syngnathinae (vrste, ki potomstvo nosijo na repu, vključno z morskimi konjički in morskimi zmaji). Do razcepa med tema dvema skupinama naj bi prišlo v [[paleocen]]u.<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Stiller |first1=Josefin |last2=Short |first2=Graham |last3=Hamilton |first3=Healy |last4=Saarman |first4=Norah |last5=Longo |first5=Sarah |last6=Wainwright |first6=Peter |last7=Rouse |first7=Greg W. |last8=Simison |first8=W. Brian |date=2022-03-27 |title=Phylogenomic analysis of Syngnathidae reveals novel relationships, origins of endemic diversity and variable diversification rates |journal=BMC Biology |language=en |volume=20 |issue=1 |pages=75 |doi=10.1186/s12915-022-01271-w |doi-access=free |issn=1741-7007 |pmc=8962102 |pmid=35346180}}</ref> === Taksonomija === Naslednja klasifikacija temelji na ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'', pri čemer razdelitev na plemena temelji Stillerju ''et al'' (2022):<ref name=":13">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref><ref name=":1" /> * Družina '''Syngnathidae''' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831</small> **Poddružina [[Nerophinae]] <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1853</small><ref>{{Cite journal |last1=Haÿ |first1=Vincent |last2=Mennesson |first2=Marion I |last3=Lord |first3=Clara |last4=Keith |first4=Philippe |date=2023-06-05 |title=Why several when one can unite them all? Integrative taxonomic revision of Indo-Pacific freshwater pipefish (Nerophinae) |url=https://academic.oup.com/zoolinnean/article/198/4/923/7190493 |journal=Zoological Journal of the Linnean Society |language=en |volume=198 |issue=4 |pages=923–956 |doi=10.1093/zoolinnean/zlad007 |issn=0024-4082 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240618113242/https://academic.oup.com/zoolinnean/article/198/4/923/7190493 |archive-date=2024-06-18|url-access=subscription }}</ref> ***Rod ''[[Heraldia nocturna|Heraldia]]'' <small>[[John Paxton|Paxton]]</small><small>, 1975</small> ***Rod ''[[Maroubra]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]]</small><small>,</small> <small>1948</small> ***Pleme [[Nerophini]] ****Rod ''[[Entelurus]]'' <small>[[André Marie Constant Duméril|Duméril]]</small><small>, 1870</small> ****Rod ''[[Nerophis]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]]</small><small>, 1810</small> (kačja šila) ****Rod ''[[Leptoichthys]]'' <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]]</small><small>, 1853</small> ***Pleme [[Doryrhamphini]] ****Rod ''[[Doryrhamphus]]'' <small>Kaup, 1856</small> ****Rod ''[[Dunckerocampus]]'' <small>Whitley, 1933</small> ***Pleme [[Microphini]] ****Rod ''[[Belonichthys]]'' <small>[[Wilhelm Peters|Peters]], 1868</small> ****Rod ''[[Choeroichthys]]'' <small>Kaup</small><small>, 1856</small> ****Rod ''[[Coelonotus]]'' <small>Peters, 1855</small> ****Rod ''[[Microphis]]'' <small>Kaup</small><small>, 1853</small> (=''[[Doryichthys]]'') **Poddružina [[Syngnathinae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831</small> ***Rod ''[[Bulbonaricus]]'' <small>[[Earl Stannard Herald|Herald]], 1953</small> ***Rod ''[[Stipecampus]]'' <small>Whitley, 1948</small> ***Rod ''[[Kimblaeus]]'' <small>[[Charles Eric Dawson|Dawson]], 1980</small> *** Rod ''[[Kyonemichthys]]'' <small>[[Martin F. Gomon|Gomon]], 2007</small> ***Rod ''[[Notiocampus]]'' <small>Dawson, 1979</small> ***Pleme [[Solegnathini]] ****Rod ''[[Phycodurus]]'' <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1896</small> (''velika avstralska algovnica'') ****Rod ''[[Phyllopteryx]]'' <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> ****Rod ''[[Solegnathus]]'' <small>Swainson, 1839</small> ****Rod ''[[Syngnathoides]]'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1851</small> ***Pleme [[Stigmatoporini]] ****Rod ''[[Corythoichthys]]'' <small>Kaup, 1853</small> ****Rod ''[[Stigmatopora]]'' <small>Kaup, 1853</small> ***Pleme [[Leptonotini]] ****Rod ''[[Apterygocampus]]'' <small>[[Max Carl Wilhelm Weber|Weber]], 1913</small> ****Rod ''[[Bhanotia]]'' <small>[[Sunder Lal Hora|Hora]], 1926</small> ****Rod ''[[Campichthys]]'' <small>Whitley, 1931</small> ****Rod ''[[Cosmocampus]]'' <small>[[Charles Eric Dawson|Dawson]], 1979</small> (delno) ****Rod ''[[Hippichthys]]'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1849</small> ****Rod ''[[Histiogamphelus]]'' <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1914</small> ****Rod ''[[Hypselognathus]]'' <small>Whitley, 1948</small> ****Rod ''[[Festucalex]]'' <small>Whitley, 1931</small> ****Rod ''[[Ichthyocampus]]'' <small>Kaup, 1853</small> ****Rod ''[[Leptonotus]]'' <small>Kaup, 1853</small> ****Rod ''[[Micrognathus]]'' <small>[[Georg Duncker|Duncker]], 1912</small> ****Rod ''[[Minyichthys]]'' <small>Herald & [[John Ernest Randall|J. E. Randall]], 1972</small> ****Rod ''[[Mitotichthys]]'' <small>Whitley, 1948</small> **** Rod ''[[Nannocampus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1870</small> ****Rod ''[[Phoxocampus]]'' <small>Dawson, 1977</small> ****Rod ''[[Pugnaso]]'' <small>Whitley, 1948</small> ****Rod ''[[Kaupus]]'' <small>Whitley, 1951</small> ****Rod ''[[Siokunichthys]]'' <small>Herald, 1953</small> ****Rod ''[[Vanacampus]]'' <small>Whitley, 1951</small> ****Rod ''[[Urocampus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1870</small> ***Pleme [[Syngnathini]] ****Rod ''[[Amphelikturus]]'' <small>[[Albert Eide Parr|Parr]], 1930</small> ****Rod ''[[Anarchopterus]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|Hubbs]], 1935</small> ****Rod ''[[Bryx]]'' <small>Herald, 1940</small> ****Rod ''[[Cosmocampus]]'' <small>[[Charles Eric Dawson|Dawson]], 1979</small> (delno) ****Rod ''[[Enneacampus]]'' <small>Dawson, 1981</small> ****Rod ''[[Halicampus]]'' <small>Kaup, 1856</small> ****Rod ''[[Penetopteryx]]'' <small>[[Godefroy Lunel|Lunel]], 1881</small> ****Rod ''[[Pseudophallus]]'' <small>Herald, 1940</small> ****Rod ''[[Syngnathus]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (morsko šilo, [[tipski rod]]) ***Pleme [[Haliichthyini]] ****Rod ''[[Acentronura]]'' <small>Kaup, 1853</small> ****Rod ''[[Australyichthys]]'' <small>Short, Foster, & Gomon, 2026</small> ****Rod ''[[Cylix tupareomanaia|Cylix]]'' <small>Short & Trnski, 2021</small> ****Rod ''[[Filicampus]]'' <small>Whitley, 1948</small> ****Rod ''[[Haliichthys]]'' <small>[[John Edward Gray|Gray]], 1859</small> ****Rod ''[[Idiotropiscis]]'' <small>Whitley, 1947</small> ****Rod ''[[Lissocampus]]'' <small>[[Edgar Ravenswood Waite|Waite]] & [[Herbert Mathew Hale|Hale]], 1921</small> ****Rod ''[[Trachyrhamphus]]'' <small>Kaup, 1853</small> ***Pleme [[Hippocampini]] **** Rod ''[[Halicampus]]'' <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1856</small> **** Rod ''[[Hippocampus]]'' <small>Rafinesque, 1810</small> (morski konjiček) [[File:Hipposyngnathus neriticus Oligozän Jamna Dolna Polen Ch1817.jpg|thumb|Fosilni primerek ''[[Hipposyngnathus]]'']] === Fosilni taksoni === *Vrsta {{extinct}}[["Syngnathus" bolcensis|"''Syngnathus''" ''bolcensis'']] <small>de Zigno, 1887</small> ([[zgodnji eocen]] v Italiji) *Vrsta {{extinct}}[["Syngnathus" heckeli|"''Syngnathus''" ''heckeli'']] <small>de Zigno, 1874</small> (zgodnji eocen v Italiji) * Rod {{extinct}}''[[Nepigastrosyngnathus]]'' <small>Pharisat, 1993</small> ([[zgodnji oligocen]] v Franciji)<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Bannikov |first1=A. F. |last2=Carnevale |first2=Giorgio |last3=Popov |first3=Yaroslav |date=2017 |title=An extraordinary pipefish (Teleostei, Syngnathidae) with fully developed anal fin from the Oligocene of the North Caucasus (SW Russia) |url=https://www.researchgate.net/publication/317000482 |journal=Bollettino della Società Paleontologica Italiana |volume=56 |issue=1 |pages=79–88 |via=ResearchGate}}</ref> * Rod {{extinct}}''[[Prosolenostomus]]'' <small>Blot, 1981</small> (zgodnji eocen v Italiji) *Poddružina {{extinct}}[[Pshekhagnathinae]] <small>Bannikov ''et al''., 2017</small><ref name=":0" /> **Rod {{extinct}}''[[Pshekhagnathus]]'' <small>Bannikov ''et al''., 2017</small> (zgodnji oligocen na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]], Rusija) *Poddružina [[Nerophinae]] <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1853</small> **Rod {{extinct}}''[[Hipposyngnathus]]'' <small>Daniltshenko, 1960</small><ref name=":1" /> (zgodnji oligocen do [[pozni miocen]] na Severnem Kavkazu, Poljski in Kaliforniji, ZDA. Possibly in own family, Eogastrophinae)<ref name=":0" /> **Rod {{extinct}}''[[Maroubrichthys]]'' <small>[[Nikolai Vasilyevich Parin|Parin]], 1992</small> (zgodnji oligocen na Severnem Kavkazu, Rusija)<ref name=":1" /> *Poddružina [[Syngnathinae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831</small> **Rod {{extinct}}''[[Hippohaliichthys]]'' <small>Žalohar & Hitij, 2017</small> ([[srednji miocen]] v [[Slovenija|SLoveniji]])<ref>{{Cite journal |last1=Žalohar |first1=Jure |last2=Hitij |first2=Tomaž |date=2017-04-01 |title=The first known fossil record of pipehorses (Teleostei: Syngnathidae: Haliichthyinae) from the Miocene Coprolitic Horizon from the Tunjice Hills, Slovenia |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0753396917300253 |journal=Annales de Paléontologie |volume=103 |issue=2 |pages=113–125 |doi=10.1016/j.annpal.2017.04.001 |bibcode=2017AnPal.103..113Z |issn=0753-3969|url-access=subscription }}</ref> **Rod {{extinct}}''[[Hippotropiscis]]'' <small>Žalohar & Hitij, 2012</small> (srednji miocen SLoveniji)<ref>{{Cite journal |last1=Žalohar |first1=Jure |last2=Hitij |first2=Tomaž |date=2012-04-01 |title=The first known fossil record of pygmy pipehorses (Teleostei: Syngnathidae: Hippocampinae) from the Miocene Coprolitic Horizon, Tunjice Hills, Slovenia |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0753396912000055 |journal=Annales de Paléontologie |volume=98 |issue=2 |pages=131–151 |doi=10.1016/j.annpal.2012.02.003 |bibcode=2012AnPal..98..131Z |issn=0753-3969|url-access=subscription }}</ref> ==Galerija== {{clear}} <gallery> File:Hippocampus.jpg|[[Morski konjiček]] File:Leafydragon.jpg|[[Velika avstralska algovnica]] File:Phyllopteryx taeniolatus1.jpg|[[travnati morski zmaj]] (''Phyllopteryx taeniolatus'') File:Ruby seadragon.jpg|[[Rubinasti morski zmaj]] (''Phyllopteryx dewysea'') File:Banded Pipefish skeleton.jpg|Okostje pasastega morskega šila (''[[Dunckerocampus dactyliophorus]])'', razstavljeno v [[Museum of Osteology|Muzeju osteologije]]. </gallery> == Sklici == {{Reflist|20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikispecies|Syngnathidae}} * {{EOL}} * {{FishBase family|family = Syngnathidae|month = January|year = 2006 | name-list-style = vanc}} * {{cite web | url = http://www.fisheries.nsw.gov.au/threatened_species/general/synganathids | title = Seahorses and their Relatives | work = NSW Department of Primary Industries - Fisheries | publisher = State of New South Wales | archive-url = https://web.archive.org/web/20080501212219/http://www.fisheries.nsw.gov.au/threatened_species/general/synganathids | archive-date = 2008-05-01 }} * {{cite journal | vauthors = Smith, JL | date = 1963 | url = http://hdl.handle.net/10962/d1019716 | title = Fishes of the family Syngnathidae from the Red Sea and the Western Indian Ocean. | journal = Ichthyological Bulletin | issue = 27 | location = Grahamstown | publisher = Department of Ichthyology, Rhodes University. | hdl = 10962/d1019716 }} [[Kategorija:Morska šila in konjički]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1831]] [[Kategorija:Morska šila in konjički (družina)]] 3zvq60uivq53w3ealnutp8pwve3ujtl Morska šila in morski konjički (red) 0 606861 6747115 6743305 2026-09-05T14:19:54Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747115 wikitext text/x-wiki {{Short description|Red rib}} {{Zapomen|[[Družina (biologija)|družino]]|Morska šila in morski konjički (družina)}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Santonij|present|ref=<ref name=":0" />}} | image = Aulostomus maculatus 346845726.jpg | image_caption = ''Aulostomus maculatus'': [[Aulostomidae]] | image2 = Dactylopterus volitans.jpg | image2_caption = [[Morski kokot]], ''Dactylopterus volitans'': [[Dactylopteridae]] | taxon = Syngnathiformes | display_parents = 3 | authority = | subdivision_ranks = Družine | subdivision = Glej besedilo | type_species = ''[[Syngnathus acus]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]] }} '''Morska šila in morski konjički''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Syngnathiformes''') so [[Red (biologija)|red]] rib [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]], ki med drugim vključuje [[Syngnathinae|morska šila]], [[Morski konjiček|morske konjičke]], [[Aulostomidae|aulostomide]], [[Mullidae|bradače]], [[Callionymidae|lodre]], [[Solenostomidae|cevogobčnice]] in [[Pegasidae|morske pegaze]].<ref name="FishBase">[[FishBase]] (2005): [http://www.fishbase.org/Summary/OrdersSummary.cfm?order=Syngnathiformes Order Summary for Syngnathiformes]. Version of 2005-FEB-15. Retrieved 19 Aug 2008.</ref> Te ribe imajo običajno podaljšano in ozko telo, ki ga obdaja niz koščeni obročev, ter majhna cevasta usta. Posebna oblika ust, vsaj pri [[Morska šila in morski konjički (družina)|morskih šilih in konjičkih]], jim omogoča, da plen iz neposredne bližine vsesajo.<ref name=Langley2013>{{cite web |last=Langley |first=Liz |date=26 November 2013 |url=http://newswatch.nationalgeographic.com/2013/11/26/why-does-the-seahorse-have-its-odd-head-mystery-solved/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20131127023754/http://newswatch.nationalgeographic.com/2013/11/26/why-does-the-seahorse-have-its-odd-head-mystery-solved/ |url-status=dead |archive-date=November 27, 2013 |title=Why Does the Seahorse Have Its Odd Head? Mystery Solved – News Watch |publisher=Newswatch.nationalgeographic.com }}</ref> Številne vrste iz reda Syngnathiformes uporabljajo tudi strateško [[Maskirni vzorec|maskiranje]], kot sta prikrivalna obarvanost in prilagojena oblika telesa. To jim pomaga pri uspešnem lovu in približevanju plenu ter jih ščiti pred večjimi plenilci. Nekatere skupine na primer živijo med [[morska trava|morsko travo]] in ne le da plavajo z navpično obrnjenim telesom, da se zlijejo s plavajočimi rastlinami), ampak so razvile tudi telesne značilnosti, ki posnemajo morsko travo. [[Pritlikavi morski konjički]] spadajo med najmanjše predstavnike tega reda. Večina je tako majhnih in tako natančno posnemajo [[Korala|koralo]], na kateri preživijo svoje življenje, da so jih znanstveniki opisali šele nedavno. Najbolj prepoznavna značilnost predstavnikov tega reda je njihov reproduktivni in spolni sistem, razmnoževalni in spolni sistem, v katerem samci postanejo »breji« in nosijo zarodke. Samci shranjujejo oplojena jajčeca v [[Osmoregulacija|osmoregulirano]] vrečasto strukturo ali pa jih (pri nekaterih vrstah) pritrdijo na svoj rep, dokler jajčeca ne dozorijo. == Etimologija == Ime izvira iz [[stara grščina|starogrške besede]] [[wiktionary:σύν|σύν]] (''sún''), ki pomeni »skupaj«, [[wiktionary:γνάθος|γνάθος]] (''gnáthos''), ki pomeni »čeljust«,<ref name="Hentschel1990">{{cite book | vauthors = Hentschel E, Wagner G | date = 1990 | title = Zoologisches Wörterbuch. Tiernamen, allgemeinbiologische, anatomische, physiologische Termini und biographische Daten | edition = 4th | location = Stuttgart | publisher = Gustav Fischer }}</ref> in [[Latinščina|latinske]] ''[[wiktionary:formes|besede formes]]'', ki pomeni »oblika«. == Fosilni zapis == [[File:Eekaulostomus.jpg|thumb|''[[Eekaulostomus]]'', zgodnji fosilni singnatiform|left|218x218px]] Najstarejši znani pripadnike reda Syngnathiformes je ''[[Gasterorhamphosus|Gasteroramphosus]]'' iz pozne [[Kreda|krede]] (iz [[santonij|santonija]] ali iz [[campanij|kampanija]]) v [[Italija|Italiji]], ki je po obliki podoben rodu ''Marcroramphosus'', vendar ima nekatere značilnosti, ki nakazujejo sorodnost s podredom [[Gasterosteiformes|Gasterosteoidei]].<ref name="Nelson">{{cite book |author1=Nelson, JS |url=https://books.google.com/books?id=kLDDCwAAQBAJ&q=Macroramphosus+Nelson&pg=PA410 |title=Classification of fishes from Fishes of the World 5th Edition |author2=Grande, TC |author3=Wilson, MVH |publisher=John Wiley & Sons |year=2016 |isbn=978-1119220817 |page=410 |name-list-style=amp}}</ref> Vendar pa so najnovejše raziskave ponovno potrdile, da spada v red Syngnathiformes.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Brownstein |first=C D |date=2023-01-10 |title=Syngnathoid Evolutionary History and the Conundrum of Fossil Misplacement |journal=Integrative Organismal Biology |language=en |volume=5 |issue=1 |doi=10.1093/iob/obad011 |issn=2517-4843 |pmc=10210065 |pmid=37251781}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Friedman |first=Matt |last2=V. Andrews |first2=James |last3=Saad |first3=Hadeel |last4=El-Sayed |first4=Sanaa |date=2023-06-16 |title=The Cretaceous–Paleogene transition in spiny-rayed fishes: surveying “Patterson’s Gap” in the acanthomorph skeletal record André Dumont medalist lecture 2018 |url=https://popups.uliege.be/1374-8505/index.php?id=7048 |journal=Geologica Belgica |language=en |doi=10.20341/gb.2023.002 |issn=1374-8505 |doi-access=free}}</ref> Drugi najstarejši predstavnik te skupine je ''[[Eekaulostomus]]'' iz zgodnjega [[Paleocen|paleocena]] ([[danij]]) v [[Mehika|Mehiki.]]<ref name=":0" /> Iz [[Paleogen|paleogena]] je znanih še več drugih fosilnih družin tega reda.<ref name=":1">{{Cite journal |last=Murray |first=Alison M. |date=2022-12-31 |title=Re-description and phylogenetic relationships of † Protosyngnathus sumatrensis (Teleostei: Syngnathoidei), a freshwater pipefish from the Eocene of Sumatra, Indonesia |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14772019.2022.2113832 |journal=Journal of Systematic Palaeontology |language=en |volume=20 |issue=1 |pages=1–16 |doi=10.1080/14772019.2022.2113832 |issn=1477-2019|url-access=subscription }}</ref> == Sistematika in taksonomija == [[File:Hippocampus guttulatus 2.jpg|thumb|[[Morski konjiček|Morski konjički]] so najbolj znani člani reda Syngnathiformes.]] [[File:Mullus surmuletus Sardinia.JPG|thumb|[[Mullidae|Bradači]] so po videzu sicer drugačne od drugih predstavnikov reda Syngnathiformes, vendar filogenetske študije potrjujejo, da spadajo v ta red.]] V preteklosti so te ribe uvrščali v [[Red (biologija)|podred]] Syngnathoidei znotraj reda [[Gasterosteiformes]] ([[zeti]] in sorodstvo).<ref>E.G. Helfman ''et al.'' (1997), ITIS (2004), Nelson (2006)</ref> Novejše ugotovitve pa bolj podpirajo tradicionalno stališče,<ref>E.g. McAllister (1968)</ref> da jih je bolje obravnavati kot ločene redove. Znotraj skupine [[Acanthopterygii]] (trske in trnkarice) si te skupini morda sploh nista v bližnjem sorodstvu, saj zeti pripadajo skupini [[Ostrižnjaki|ostrižnjakov]] (Perciformes).<ref name="kawaharaetal2008">{{cite journal | author = Kawahara Ryouka, Miya Masaki, Mabuchi Kohji, Lavoue Sébastien, Inoue Jun G., Satoh Takashi P., Kawaguchi Akira, Nishida Mutsumi | year = 2008 | title = Interrelationships of the 11 gasterosteiform families (sticklebacks, pipefishes, and their relatives): A new perspective based on mitogenome sequences from 75 higher teleosts | url = https://archive.org/details/molecular-phylogenetics-and-evolution_2008-01_46_1/page/224 | journal = [[Molecular Phylogenetics and Evolution|Mol. Phylogenet. Evol.]] | volume = 46 | issue = 1| pages = 224–236 | doi = 10.1016/j.ympev.2007.07.009 | pmid = 17709262 }}</ref> Poleg tega družino [[Pegasidae|morski pegazi]] (Pegasidae) uvrščajo ali med cevogobčnice ali pa v razvojno linijo zetov. Medtem ko se uvrstitev v red Syngnathiformes zdi ustrezna za slednjo, pa prva morda predstavlja samostojen red žarkoplavutnic.<ref name = kawaharaetal2008 /> Upoštevajoč usmeritve vodilnih organizacij za klasifikacijo rib (Fish Base, ITIS, Encyclopedia of Life) je družina Indostomidae trenutno uvrščena v red Gasterosteiformes (zeti in sorodstvo). [[Morfologija (biologija)|Morfološke]] značilnosti, ki povezujejo [[Dactylopteridae|morske kokote]] (Dactylopteridae) in red Syngnathiformes, so znane že dolgo.<ref>Pietsch, T.W. (1978): Evolutionary relationships of the sea moths (Teleostei: Pegasidae) with a classification of gasterosteiform families. ''[[Copeia]]'' '''1978'''(3): 517–529. [https://www.jstor.org/pss/1443620 JPEG abstract and first page text]</ref> Vendar pa jih je večina avtorjev uvrstila med [[bodike|Scorpaeniformes]] (bodikam podobne ribe). Vendar pa podatki o [[DNK|zaporedju DNK]] kljub temu precej dosledno podpirajo ugotovitev, da so slednji [[Parafilija|parafiletski]] glede na red Gasterosteiformes ''sensu lato''. Kot kaže, so morski kokoti še posebej blizu družinama [[Aulostomidae]] in [[Fistulariidae]] ter bi jih verjetno morali uvrstiti k njim.<ref name = kawaharaetal2008 /> === Klasifikacija === ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'' (2025) razvršča red takole:<ref name="Betancur">{{cite journal |author1=Ricardo Betancur-R |author2=Edward O. Wiley |author3=Gloria Arratia |author4=Arturo Acero |author5=Nicolas Bailly |author6=Masaki Miya |author7=Guillaume Lecointre |author8=Guillermo Ortí |display-authors=3 |year=2017 |title=Phylogenetic classification of bony fishes |journal=BMC Evolutionary Biology |volume=17 |issue=162 |page=162 |doi=10.1186/s12862-017-0958-3 |pmc=5501477 |pmid=28683774 |doi-access=free}}</ref><ref name="Longo">{{cite journal |author1=S.J. Longo |author2=B.C. Faircloth |author3=A. Meyer |author4=M.W. Westneat |author5=M.E. Alfaroe |author6=P.C. Wainwright |name-list-style=amp |year=2017 |title=Phylogenomic analysis of a rapid radiation of misfit fishes (Syngnathiformes) using ultraconserved elements |url=https://escholarship.org/uc/item/28g215mc |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=113 |issue=August 2017 |pages=33–48 |doi=10.1016/j.ympev.2017.05.002 |pmid=28487262 |s2cid=13929577 |doi-access=free|url-access=subscription }} Abstract.</ref><ref name=":13">{{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> * Red '''Syngnathiformes''' ** "bentični klad; na vodnem dnu" *** Podred [[Dactylopteroidei]] **** Družina [[Dactylopteridae]] <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1861</small> ([[morski kokoti]]) **** Družina [[Pegasidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831</small> ([[morski pegazi]]) *** Podred [[Callionymoidei]] **** Družina [[Callionymidae]] <small>Bonaparte, 1831</small> ([[lodre]]) **** Družina [[Draconettidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]] & [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903</small> *** Podred [[Mulloidei]] **** Družina [[Mullidae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815</small> ([[bradači]]) ** "klad; vrste z dolgimi gobci" *** Podred [[Syngnathoidei]] **** Družina [[Aulostomidae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815</small> ([[aulostomidi]]) **** Družina [[Fistulariidae]] <small>Stark, 1828</small> ([[čedrovke]]) **** Družina [[Centriscidae]] <small>Bonaparte, 1831</small> ([[morske britvice]]) **** Družina [[Solenostomidae]] <small>[[Giovanni Domenico Nardo|Nardo]], 1843</small> ([[cevogobčnice]]) **** Družina [[Syngnathidae]] <small>Bonaparte, 1831</small> ([[morska šila in morski konjički (družina)|morska šila in konjički]]) Longo ''in sodelavci'' (2017) so v svoji študiji ugotovili kratke razdalje med skupinami na [[Filogenija|filogenetskem drevesu]] Syngnathiform, kar je podprlo [[Hipoteza|hipotezo]], da je pri bazalnih Syngnathiformes prišlo do hitrega, a starodavnega [[Evolutionary radiation|sevanja]].<ref name = Longo/> Red Syngnathiformes vsebuje približno 290 priznanih še živečih vrst, odvisno od uporabljene taksonomije. Od teh jih 252 spada v družino [[Syngnathidae]]. === Fosilne družina === Poznane so sledeče fosilne družine:<ref name=":1" /><ref>{{Cite journal |last=Laan |first=Richard van der |date=2018-10-11 |title=Family-group names of fossil fishes |url=https://europeanjournaloftaxonomy.eu/index.php/ejt/article/view/597 |journal=European Journal of Taxonomy |language=en |issue=466 |doi=10.5852/ejt.2018.466 |issn=2118-9773|doi-access=free }}</ref> * Družina †[[Aulorhamphidae]] <small>Tyler, 2004</small> * Družina †[[Paraeoliscidae]] <small>Blot, 1981</small> * Podred [[Syngnathoidei]] ** Družina †[[Eekaulostomidae]] <small>Cantalice & Alvarado-Ortega, 2016</small> ** Družina †[[Fistularioididae]] <small>Blot, 1981</small> (verjetno sinonim za Fistulariidae) ** Družina †[[Gerpegezhidae]] <small>Bannikov & Carnevale, 2012</small> ** Družina †[[Parasynarcualidae]] <small>Blot, 1981</small> (verjetno sinonim za Fistulariidae) ** Družina †[[Protosyngnathidae]] <small>[[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1902</small> ** Družina †[[Urosphenidae]] <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1884</small> * Podred [[Dactylopteroidei]] ** Družina †[[Pterygocephalidae]] <small>[[Clark Hubbs|Hubbs]]</small><small>, 1952</small> ** Družina †[[Rhamphosidae]] <small>Gill, 1884</small> ==Sklici== {{Reflist}} * [[Integrated Taxonomic Information System]] (ITIS) (2004): [https://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=166438 Syngnathoidei (TSN 166438)]. Retrieved 2006-APR-08 * {{cite journal | author = McAllister D.E. | year = 1968 | title = Evolution of branchiostegals and classification of teleostome fishes | journal = Bulletin of the National Museum of Canada, Ottawa | volume = 221 | pages = 1–239 }} * Nelson, Joseph S. (2006): ''[[Fishes of the World]]''. John Wiley & Sons, Inc. <small>{{ISBN|0-471-25031-7}}</small> == Zunanje povezave == {{Taxonbar|from=Q650692}} {{Authority control}} [[Kategorija:Morska šila in konjički| ]] [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] 33b598ghds06r52tnm508x3oy0z9q1c Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg 4 607196 6747054 6737462 2026-09-05T12:25:51Z PetarM 129205 /* Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg */ odgovor 6747054 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]]=== [[Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|400px|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]] * {{info}} '''Častna meščana [[Milena Zupančič]] in [[Danilo Türk]] v družbi župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]]''' na slavnostni seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 9. maja 2025, foto Daniel Novakovič, vir Flickrov profil Vlade RS * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:37, 15. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:15, 15. avgust 2026 (CEST) * {{vprašanje}} Da ne bo kdo problematiziral, ko bo slika že izbrana: kako je z avtorskopravnim statusom slik na fotografiji? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:22, 15. avgust 2026 (CEST) *:Piše da je Public domain, na Flickru. Moralo bi biti v redu, če avtor dela za to firmo/agencijo. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 14:25, 5. september 2026 (CEST) 85tdeqo1pwcauaofyfhuie2dfuw0n3c Trnoboki 0 607486 6747111 6739975 2026-09-05T14:17:38Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Carangiformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747111 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Trnoboki | fossil_range = {{fossil range|Danian|recentno}}<ref>{{Cite journal|last1=El-Sayed |first1=Sanaa |last2=Friedman |first2=Matt |last3=Salem |first3=Belal S. |last4=Gohar |first4=Abdullah S. |last5=Al-Ashqar |first5=Shorouq F. |last6=Amin |first6=Mohamed |last7=El-Saka |first7=Hossam |last8=Saad |first8=Hadeel |last9=Speijer |first9=Robert P. |last10=Sallam |first10=Hesham M. |title=Rise of modern marine fishes captured in an early Paleocene Lagerstätte |year=2026 |journal=Science Advances |volume=12 |issue=23 |article-number=eaec8978 |doi=10.1126/sciadv.aec8978 |pmid=42234753 |pmc=13232593 |doi-access=free }}</ref> | image = Gfp-crevalle-jack.jpg | image_caption = Konjski trnobok, ''[[Caranx hippos]]'' | taxon = Carangidae | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815 | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = Glejte besedilo }} '''Trnoboki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Carangidae)''' so [[Družina (biologija)|družina]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. Je ena od petih družin v podredu [[Carangiformes|Carangoidei]]. Najdemo jih v [[Atlantski ocean|Atlantskem]], [[Indijski ocean|Indijskem]] in [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Večina vrst je hitro plavajočih plenilskih rib, ki lovijo v vodah nad [[morski greben|grebeni]] in na odprtem morju; nekatere pa brskajo po morskem dnu za nevretenčarji.<ref name = FishBase>{{FishBase family|family=Carangidae|month=August |year=2019}}</ref> Največja riba v tej družini, [[gof]], ''Seriola dumerili'', doseže dolžino do 2 m; večina rib v družini doseže največjo dolžino med 25 in 100 cm. Družina vključuje številne pomembne gospodarske in športne ribe, predvsem šjure iz rodu [[Trachurus|''Trachurus.'']]<ref name = FishBase/> Za številne rodove, zlasti ''Caranx'' in ''Seriola'', obstajajo obsežni fosilni zapisi, ki segajo v zgodnji [[paleogen]] in so znani iz celih in nepopolnih primerkov, fragmentov skeletov in [[otolit|otolitov]]. Med [[Izumrtje|izumrle]] rodove spadajo ''[[Archaeus]]'', ''[[Pseudovomer]]'' in ''[[Eastmanalepes]]''. ==Poddružine in rodovi== [[File:Ceratoichthys pinnatiformis 454563.jpg|thumb|311x311px|''[[Ceratoichthys]]'', izumrla vrsta iz poddružine Vomeropsinae]] Družina Carangidae je razdeljena na naslednje [[Družina (biologija)|poddružine]] in [[Rod (biologija)|rodove:]]<ref name = Nelson5>{{BioRef |fotw5 |pages=380–387}}</ref><ref name="CofF">{{Cof family|family=Carangidae|access-date=17 November 2019}}</ref> * Rod †''[[Archaeus]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1844</small> (prej umeščena v napačno poddružino Archaeinae)<ref>{{Cite journal |last1=Bannikov |first1=A. F. |last2=Erebakan |first2=I. G. |date=2023-04-01 |title=A New Species of Horse Mackerel Fish of the Genus Archaeus (Carangidae, Percomorpha) from the Lower Oligocene of the North Caucasus |url=https://doi.org/10.1134/S0031030123020041 |journal=Paleontological Journal |language=en |volume=57 |issue=2 |pages=199–205 |doi=10.1134/S0031030123020041 |bibcode=2023PalJ...57..199B |issn=1555-6174|url-access=subscription }}</ref> * Rod †''[[Belgocaranx]]'' <small>Taverne, Simaeys & Steurbaut, 2006</small><ref>{{Cite journal |last1=Taverne |first1=Louis |last2=Simaeys |first2=Stefaan van |last3=Steurbaut |first3=Etienne |date=2006 |title=Belgocaranx luypaertsi gen. and sp. nov., a new skeleton-based Carangid Fish from the Boom Clay (Rupelian, Early Oligocene) at Kallo (N. Belgium). |url=https://biblio.naturalsciences.be/rbins-publications/bulletin-of-the-royal-belgian-institute-of-natural-sciences-earth-sciences/bulletin-of-the-royal-belgian-institute-of-natural-sciences-earth-sciences/taverne_belgocaranx_2006 |journal=Bulletin de l'Institut Royal des Sciences Naturelles de Belgique - Bulletin van het Koninklijk Belgisch Instituut voor Natuurwetenschappen |volume=76 |pages=119–130}}</ref> * Rod †''[[Carangidarum]]'' [<nowiki/>[[otolith]]] * Rod †''[[Matsyana]]'' <small>Singh</small><nowiki/> <small>& Choudhary, 1972</small><ref>{{Cite journal |last1=Singh |first1=S. N. |last2=Choudhary |first2=N. K. |date=1972 |title=A New Fossil Fish Genus From The Eocene Of Rajasthan, India |url=https://www.palaeobotanicalsociety.org/geophytology/vol2_1972/206vol2_1972.pdf |journal=Geophytology |volume=2 |issue=2 |pages=206–210}}</ref> * Rod †''[[Paratrachinotus]]'' <small>Blot, 1969</small> * Rod †''[[Trachicaranx]]'' <small>Daniltshenko, 1968</small> (=''Uylyaichthys'' <small>Prokofiev, 2002</small>)<ref>{{Cite book |last=Bannikov |first=Alexander |url=https://www.researchgate.net/publication/266379332 |title=Fossil Vertebrates of Russia and Adjacent Countries. Fossil Acanthopterygians Fishes (Teleostei, Acanthopterygii) |date=2009 |publisher=GEOS, Moscow |language=ru}}</ref> * Poddružina [[Naucratinae]] <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1859</small><ref name="VDLEF">{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of Recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue =2 | pages = 001–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> ** Rod ''[[Campogramma]]'' <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1903</small> ** Rod ''[[Elagatis]]'' <small>[[Frederick Debell Bennett|F.D. Bennett]], 1840</small> ** Rod ''[[Naucrates]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810</small> (pilot) ** Rod ''[[Seriola]]'' <small>Bleeker, 1854</small> (gof) ** Rod ''[[Seriolina]]'' <small>Wakiya, 1924</small> * Poddružina [[Caranginae]] <small>Rafinesque, 1815</small><ref name="VDLEF" /> ** Rod ''[[Alectis]]'' <small>Rafinesque, 1815</small> ** Rod ''[[Alepes]]'' <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> ** Rod ''[[Atropus]]'' <small>[[Lorenz Oken|Oken]], 1817</small> ** Rod ''[[Atule]]'' <small>[[David Starr Jordan|D.S. Jordan]] & E.K. Jordan, 1922</small> ** Rod ''[[Carangichthys]]'' <small>Bleeker, 1853</small> ** Rod ''[[Carangoides]]'' <small>Bleeker, 1851</small> ** Rod ''[[Caranx]]'' <small>Lacepède, 1801</small> (trnobok) ** Rod ''[[Chloroscombrus]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1858</small> ** Rod ''[[Craterognathus plagiotaenia|Craterognathus]]'' <small>Kimura, Takeuchi & Yadome, 2022</small> ** Rod ''[[Decapterus]]'' <small>Bleeker, 1851</small> ** Rod ''[[Euprepocaranx]]'' <small>Kimura, Takeuchi & Yadome, 2022</small> ** Rod ''[[Ferdauia]]'' <small>D.S. Jordan, Evermann & Wakiya in Jordan, Evermann & Tanaka, 1927</small> ** Rod ''[[Flavocaranx]]'' <small>Kimura, Takeuchi & Yadome, 2022</small> ** Rod ''[[Gnathanodon speciosus|Gnathodon]]'' <small>Bleeker, 1850</small> (zlati trnobok) ** Rod ''[[Hemicaranx]]'' <small>Bleeker, 1862</small> ** Rod ''[[Kaiwarinus]]'' <small>Suzuki, 1962</small> ** Rod ''[[Megalaspis]]'' <small>Bleeker, 1851</small> ** Rod ''[[Pantolabus]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1931</small> ** Rod ''[[Paraselene]]'' <small>Kimura, Takeuchi & Yadome, 2022</small> ** Rod ''[[Parastromateus]]'' <small>Bleeker, 1864</small> ** Rod ''[[Platycaranx]]'' <small>Kimura, Takeuchi & Yadome, 2022</small> ** Rod ''[[Pseudocaranx]]'' <small>Bleeker, 1863</small> ** Rod ''[[Scyris]]'' <small>Cuvier, 1829</small> ** Rod ''[[Selar]]'' <small>Bleeker, 1851</small> ** Rod ''[[Selaroides]]'' <small>Bleeker, 1851</small> ** Rod ''[[Selene (rod)|Selene]]'' <small>Lacepède, 1802</small> ** Rod ''[[Trachurus]]'' <small>Rafinesque, 1810</small> (šur) ** Rod ''[[Turrum]]'' <small>Whitley, 1932</small> ** Rod ''[[Uraspis]]'' <small>Bleeker, 1855</small> ** Rod †''[[Eastmanalepes]]'' <small>Bannikov, 1984</small> ** Rod †''[[Eothynnus]]'' <small>[[Arthur Smith Woodward|Woodward]], 1901</small> ** Rod †''[[Pseudovomer]]'' <small>[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]], 1870</small> ** Rod †''[[Teratichthys]]'' <small>Koenig, 1825</small> *†[[Vomeropsinae]] <small>Bannikov, 1984</small><ref>{{Cite journal |last=Bannikov |first=Alexander F. |date=1984 |title=The New Subfamily of Carangid Fishes |url=https://www.researchgate.net/publication/285594495 |journal=Studi e ricerche sui giacimenti terziari di Bolca |volume=IV |pages=319–321}}</ref> **†''[[Ceratoichthys]]'' <small>Blot, 1969</small> **†''[[Vomeropsis]]'' <small>Heckel, 1854</small> == Sklici == {{Commons category|Carangidae}} {{Wikispecies|Carangidae}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q501728}} {{Authority control}} [[Kategorija:Trnoboki| ]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1851]] [[Kategorija:Carangiformes]] 1fmyfv1eiaa4rlcd8oe89pnah8ca87t Ščuke (družina) 0 608165 6747109 6745576 2026-09-05T14:16:49Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Lososi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747109 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Avtomatska taksonomka | fossil_range = {{fossil range|76|0|[[Kampanij]] do recentno}} | image = Extant Esocidae.png | taxon = Esocidae | authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1817 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = *''[[Esox]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small><br /> *''[[Dallia]]'' <small>[[Tarleton Hoffman Bean|Bean]], 1880</small> *''[[Novumbra]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1929</small> *†''[[Estesesox]]'' <small>Wilson ''et al.'', 1992</small> *†''[[Oldmanesox]]'' <small>Wilson ''et al.'', 1992</small> *†''[[Archaeosiilik]]'' <small>Brinkman ''et al.'', 2025</small> *†''[[Nunikuluk]]'' <small>Brinkman ''et al.'', 2025</small> }} '''Ščuke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Esocidae''') je [[Družina (biologija)|družina]] [[Žarkoplavutarice|rib žarkoplavutaric]] iz reda [[Salmoniformes]], ki vključuje 3 rodove.<ref name="ECoF">{{Navedi splet |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=23 October 2024 |website=www.calacademy.org |language=en}}</ref> Čeprav je družina tradicionalno vključevala le rod ''[[Esox]]'', so nedavne genetske in paleontološke raziskave pokazale, da sta rodova ''[[Novumbra]]'' in ''[[Dallia]]'' spadata prav tako člana družine Esocidae. Izkazalo se je namreč, da sta tesneje sorodna rod ''Esox'' kot rodu ''[[Umbra]]''. Fosilni primerki iz [[Mezozoik|mezozoika]] v Severni Ameriki so bili uvrščeni kot dva dodatna rodova znotraj te družine, čeprav so v resnici morda bolj bazalni.<ref name=":1">{{Navedi časopis |last=Near |first=Thomas J. |last2=Thacker |first2=Christine E. |date=2024-04-18 |title=Phylogenetic Classification of Living and Fossil Ray-Finned Fishes (Actinopterygii) |url=https://bioone.org/journals/bulletin-of-the-peabody-museum-of-natural-history/volume-65/issue-1/014.065.0101/Phylogenetic-Classification-of-Living-and-Fossil-Ray-Finned-Fishes-Actinopterygii/10.3374/014.065.0101.full |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |volume=65 |issue=1 |doi=10.3374/014.065.0101 |issn=0079-032X |url-access=subscription}}</ref> == Taksonomija == Družina je razvrščena na naslednji način:'''<ref name=":1322">{{Navedi splet |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref>''' * Družina '''Esocidae''' ** Poddružina '''Dalliinae''' <small>Jordan, 1885</small> *** Rod ''Dallia'' <small>Bean, 1880</small> ** Poddružina '''Esocinae''' <small>Rafinesque, 1815</small> *** Rod ''[[Ščuke|Esox]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> *** Rod ''Novumbra'' <small>Schultz, 1929</small> === Klasifikacija === ''Esox'' je najmlajši rod, medtem ko se rodova ''Dallia'' in ''Novumbra'' odcepita višje v razvojni liniji. Spodnji kladogram so določili López ''in sodelavci''<ref>{{Navedi časopis |last=López |first=J. Andrés |last2=Chen |first2=Wei-Jen |last3=Ortí |first3=Guillermo |date=August 2004 |title=Esociform Phylogeny |journal=Copeia |volume=2004 |issue=3 |pages=449–464 |doi=10.1643/cg-03-087r1 |issn=0045-8511 |s2cid=198150295 |doi-access=free}}</ref>, pri čemer sta na dnu drevesa vključena dva dodatna fosilna rodova. {{clade| style=font-size:90%;line-height:90% |label1=[[Esociformes]] |1={{clade |1=[[Umbridae]] |label2='''Esocidae''' |2={{clade |label3=''Incarte sedis'' |1=†''[[Oldmanesox]]'' |2=†''[[Estesesox]]'' |5={{clade |1= ''[[Dallia]]'' |6={{clade |1=''[[Novumbra]]'' |7={{clade |1=''[[Esox]]'' }} }} }} }} }} }} Ostanke fosilnih rodov ''Estesesox'' in ''Oldmanesox'' so našli v Severni Ameriki. Fosili rodu ''[[Estesesox]]'' so bili opisani iz formacij [[Formacija Lance|Lance]], [[formacija Hell Creek|Hell Creek]], [[Formacija Oldman|Oldman]], [[Formacija Foremost|Foremost]] in [[Formacija Milk River|Milk River]]. Fosili rodu ''[[Oldmanesox]]'' so bili opisani iz formacije Oldman.<ref>{{Navedi časopis |last=Wilson |first=Mark V. H. |last2=Brinkman |first2=Donald B. |last3=Neuman |first3=Andrew G. |date=September 1992 |title=Cretaceous Esocoidei (Teleostei): early radiation of the pikes in North American fresh waters |url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/S0022336000020849/type/journal_article |journal=Journal of Paleontology |language=en |volume=66 |issue=5 |pages=839–846 |bibcode=1992JPal...66..839W |doi=10.1017/S0022336000020849 |issn=0022-3360 |s2cid=132270276 |url-access=subscription}}</ref> Leta 2025 sta bila iz formacije Prince Creek na Aljaski opisana še dva fosilna rodova: ''[[Archaeosiilik]]'' in ''[[Nunikuluk]]''.<ref name="Brinkman2025">{{Navedi časopis |last=Brinkman |first=Donald B. |last2=López |first2=J. Andrés |last3=Erickson |first3=Gregory M. |last4=Eberle |first4=Jaelyn J. |last5=Muñoz |first5=Xochitl |last6=Wilson |first6=Lauren N. |last7=Perry |first7=Zackary R. |last8=Murray |first8=Alison M. |last9=Van Loon |first9=Lisa |last10=Banerjee |first10=Neil R. |last11=Druckenmiller |first11=Patrick S. |date=2025 |title=Fishes from the Upper Cretaceous Prince Creek Formation, North Slope of Alaska, and their palaeobiogeographical significance |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/spp2.70014 |journal=Papers in Palaeontology |language=en |volume=11 |issue=3 |article-number=e70014 |doi=10.1002/spp2.70014 |issn=2056-2802 |doi-access=free}}</ref> Zaradi nepopolne ohranjenosti rodov ''Oldmanesox'' in ''Estesesox'' je bilo objavljenih le malo informacij o njunih natančnih sorodstvenih odnosih s preostalimi vrstami v družini. Novejše genetske študije, ki uvrščajo ''Dallia'' in ''Novumbra'' v družino Esocidae, bi lahko vplivale na prihodnje raziskave o uvrstitvi rodov ''Estesesox'' in ''Oldmanesox'' znotraj razvojnih dreves družine Esocidae in/ali reda Esociformes.<ref name=":1" /> == Območje razširjenosti == Družina Esocidae ima [[Holarktika|holarktično]] razširjenost. Vrste iz rodu ''Esox'' najdemo v Evraziji in Severni Ameiki, medtem ko ima rod ''[[Dallia]]'' bolj omejeno območje razširjenosti na [[Aljaska|Aljaski]] in v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]]. Od živečih pripadnikov te družine ima ''[[Novumbra]]'' najbolj omejeno območje razširjenosti, saj ga najdemo le na [[Polotok Olympic|polotoku Olympic]] v [[Washington (zvezna država)|zvezni državi Washington]]. == Vedenje == Kljub različni velikosti in obliki ust so vse živeče vrste [[Plenilstvo|plenilci]] iz zasede, ki se pri lovu zanašajo na vid ni lovijo vsako žival, ki jo lahko spravijo v usta. Tako ščuke kot dalije kažejo kanibalska nagnjenja.<ref>{{Navedi časopis |last=Giles |first=N. |last2=Wright |first2=R. M. |last3=Nord |first3=M. E. |date=1986 |title=Cannibalism in pike fry, Esox lucius L.: some experiments with fry densities |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1095-8649.1986.tb04930.x |journal=Journal of Fish Biology |language=en |volume=29 |issue=1 |pages=107–113 |bibcode=1986JFBio..29..107G |doi=10.1111/j.1095-8649.1986.tb04930.x |issn=1095-8649 |url-access=subscription}}</ref><ref>{{Navedi časopis |last=McPhail |first=J.D. |date=1981-01-01 |title=The Freshwater Fishes of Alaska, by J.E. Morrow |journal=Arctic |volume=34 |issue=3 |doi=10.14430/arctic2730 |issn=1923-1245 |doi-access=free}}</ref> Čeprav je ''[[Novumbra hubbsi]]'' v času drstenja agresivno teritorialna do rib enake velikosti, na splošno svoje mladice pusti pri miru.<ref>{{Navedi časopis |last=Hagen |first=D. W. |last2=Moodie |first2=G. E. E. |last3=Moodie |first3=P. F. |date=2011-02-14 |title=Territoriality and courtship in the Olympic mudminnow (Novumbra hubbsi) |url=https://cdnsciencepub.com/doi/abs/10.1139/z72-148 |journal=Canadian Journal of Zoology |language=en |volume=50 |issue=8 |pages=1111–1115 |doi=10.1139/z72-148 |url-access=subscription}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Taxonbar|from=Q1987393}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ščuke| ]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]] [[Kategorija:Lososi]] tghcnvqt1et9hts5mgxj4vg554cr262 Vzhodni turški kaganat 0 608257 6747184 6747015 2026-09-05T18:02:10Z Octopus 13285 /* Nastanek kaganata */ Tjele 6747184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Vzhodni turški kaganat | common_name = Vzhodni turški kaganat | era = [[srednji vek |zgodnji srednji vek ]] | life_span = 581–645 | status = {{plainlist| * • administrativna enota [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata ]] * • neodvisen kaganat (603–630) * • [[vazal]]ni kaganat dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] (630–639) * • tamponska država dinastije Tang (639–645) }} | stat_year1 = 624<ref>{{Cite journal |last1=Taagepera |first1=Rein |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |journal=Social Science History |date=1979 |volume=3 |issue=3/4 |page=129 |doi=10.2307/1170959 |jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 4000000 | established_event1 = gokturška državljanska vojna, ustanovitev Vzhodnega turškega kaganata | established_date1 = 581 | established_event2 = delitev na vzhodni in zahodni del | established_date2 = 603 | established_event3 = osvojitev s strani dinastije Tang | established_date3 = 630 | established_event4 = ponovna ustanovitev cesarstva | established_date4 = 639 | established_event5 = ponovna osvojitev s strani dinastije Tang | established_date5 = 645 | established_event6 = ustanovitev [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] | established_date6 = 682 | p1 = Prvi turški kaganat | s1 = Šuejantuo | s2 = Generalni protektorat za pomiritev severa | s3 = Drugi turški kaganat | flag_s3 = | image_map = Map_of_the_Eastern_Turkic_Khaganate.png | image_map_caption = Vzhodni turški kaganat v njegovem največjem obsegu | capital = [[Otuken]] | common_languages = {{hlist|[[stara turščina]] |[[rouranščina]] |[[kitajščina|srednja kitajščina]]<ref>Lirong MA: Sino-Turkish Cultural Ties under the Framework of Silk Road Strategy. In: Journal of Middle Eastern and Islamic Studies (in Asia). Band 8, Nr. 2, Juni 2014</ref> }} | religion = [[tengrizem]], [[budizem]]<ref>Гумилёв Л. Н. Древние тюрки. СПб.: СЗКЭО, Издательский Дом «Кристалл», 2002. str. 576. ISBN 5-9503-0031-9</ref> | currency = | year_leader1 = 603–609 | leader1 = [[Jami kagan]] | year_leader2 = 620–630 | leader2 = [[Ilig kagan]] | year_leader3 = 645–650 | leader3 = [[Čebi kan]] | title_leader = [[Kagan]] | demonym = | area_km2 = | area_rank = | today = {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]]<br>{{ikonazastave|Kazahstan}} [[Kazahstan]]<br>{{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] <br>{{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} '''Vzhodni turški kaganat''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 東突厥, [[pinjin]]: Dōng Tūjué ali Dōng Tújué) je bil turška država, ustanovljena v začetku 7. stoletja kot posledica uničujočih vojn v letih 581–603. Med vojnami se je [[Prvi turški kaganat]], ki ga je v 6. stoletju na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]] ustanovil klan [[Ašina]], razcepil na vzhodno in zahodno državo. Vzhodni del Vzhodnega turškega kaganata je leta 645 porazila in absorbirala kitajska dinastija [[Dinastija Tang|Tang]], zahodni del pa so zasedli [[Šuejantuoji]]. ==Pregled ključnih dogodkov== * Leta 603 se je Prvi turški kaganat razcepil na Zahodni in Vzhodni turški kaganat. * Leta 603 je vladar postal prokitajski [[Jami kagan]]. * Leta 608 je Jami kagan umrl. Vladar je postal turški [[Šibi kagan]]. Prenos oblasti je sprožil vojno z dinastijo [[Dinastija Sui|Sui]], kar je utrlo pot ustanovitvi dinastija Tang. * Leta 619 so Šibi kagana napadle čete Tajjuana. Šibi kagan je med povračilnim napadom na Tajjuan umrl. Prestol je zasedel [[Ilig kagan]] in začela se je vojna z dinastijo Tang. * Leta 630 je Vzhodni turški kaganat izgubil vojno z dinastijo Tang, kar je privedlo do njegovega razpada. * Od leta 630 do 644 je bil Vzhodni turški kaganat podrejen dinastji Tang. * V letih 644–647 se je [[Čebi kan]] uprl dinastji Tang in poskušal obnoviti kaganat, vendar mu to ni uspelo. Kaganat je ugasnil. ==Zgodovina== ===Nastanek kaganata=== Prvi turški kaganat je leta 603 zaradi medsebojnih vojn in vojn s sosedi razpadel na Zahodni in Vzhodni turški kaganat. Tega leta so se uprli še [[Tjele]]ji. Kagan, ki so ga vsi zapustili, je bil prisiljen pobegniti v kraljestvo [[Tujuhun]]. Na oblast v kaganatu je prišel [[Jami kagan]], ki ga Zahodni kaganat ni priznal. Razpad na dva kaganata je bil dokončen. Jami kagan se je poročil s princesama Jian in Jidžen. Po vzponu na prestol je privzel naziv Džangar Kimin kagan. Vodil je prokitajsko politiko, za kar so ga Kitajci bogato nagradili s [[Svila|svilo]]. Ko so k njemu prispeli veleposlaniki [[Kogurjo]]ja s predlogom o zavezništvu proti dinastiji Sui, jih je zavrnil. Džangar je živel med Kitajci v [[Čangan]]u, kjer mu je cesar [[Sui Jangdi]] ustvaril vse pogoje, da se je počutil kot doma. Leta 608 je Džangar obiskal [[Luojang]] in še isto leto ali leto kasneje umrl. Nasledil ga je sin [[Šibi kagan]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.academia.edu/88290742/%D0%9F%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%BF%D1%87%D1%83%D0%BA_%D0%AF_%D0%92_%D0%A2%D1%8E%D1%80%D0%BA%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5_%D0%BA%D0%B0%D0%B3%D0%B0%D0%BD%D0%B0%D1%82%D1%8B_%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B0_%D0%90%D1%88%D0%B8%D0%BD%D0%B0_%D0%B2_%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D0%B8_%D0%95%D0%B2%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%B8_%D0%9F%D1%80%D0%BE%D0%B1%D0%BB%D0%B5%D0%BC%D1%8B_%D0%B4%D1%80%D0%B5%D0%B2%D0%BD%D0%B5%D0%B9_%D0%B8_%D1%81%D1%80%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%BE%D0%B9_%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D0%B8_%D0%A7%D0%B0%D1%87%D0%B0_%D0%92%D1%8B%D0%BF_9_Saarbr%C3%BCcken_2022_C_77_126|title=Пилипчук Я. В. Тюркские каганаты рода Ашина в истории Евразии // Проблемы древней и средневековой истории Чача. Вып. 9. Saarbrücken, 2022. C. 77-126|website=www.academia.edu|access-date=2023-08-30|archive-date=2023-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230830041536/https://www.academia.edu/88290742/%D0%9F%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%BF%D1%87%D1%83%D0%BA_%D0%AF_%D0%92_%D0%A2%D1%8E%D1%80%D0%BA%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5_%D0%BA%D0%B0%D0%B3%D0%B0%D0%BD%D0%B0%D1%82%D1%8B_%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B0_%D0%90%D1%88%D0%B8%D0%BD%D0%B0_%D0%B2_%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D0%B8_%D0%95%D0%B2%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%B8_%D0%9F%D1%80%D0%BE%D0%B1%D0%BB%D0%B5%D0%BC%D1%8B_%D0%B4%D1%80%D0%B5%D0%B2%D0%BD%D0%B5%D0%B9_%D0%B8_%D1%81%D1%80%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%BE%D0%B9_%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D0%B8_%D0%A7%D0%B0%D1%87%D0%B0_%D0%92%D1%8B%D0%BF_9_Saarbr%C3%BCcken_2022_C_77_126|url-status=live}}</ref> ===Vladavina Šibi kagana=== Za razliko od prejšnjih vladarjev Šibi kagana niso izvolili turški aristokrati, temveč ga je imenoval cesar Sui Jangdi. Šibi kagan se je v skladu z vzhodnoturškim običajem poročil z očetovo ženo Jidžen. Spletke diplomatov Suija so privedle do napetosti med vzhodnimi Turki in Kitajci. Leta 615 je na Kitajskem izbruhnil velik kmečki upor, ki ga je vodil Vang Šjuba, imenovan Mantian, in razglasil ustanovitev države Jan. Šibi kagan, ki je tudi sicer podpiral upore proti dinastiji Sui, se je odpravil na pohod proti dinastiji Sui. Princesa Jidžen je opozorila Sui Jangdija, da ga bo Šibi kagan napadel, sama pa je pobegnila v trdnjavo Janmen. Turki so napadli Džao v provinci [[Hebej]] in pri Janmenu v provinci [[Šanši]] oblegali cesarsko vojsko. Leta 616 je Šibi kagan napadel provinco Mai. Li Juan, kasnejši cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], in guverner Vang Renggong sta ustanovila letečo konjeniško enoto, ki se je uprla Turkom. Leta 617 se je cesarstvu Sui, ki je že bilo v smrtnih krčih, uprlo 200 regionalnih guvernerjev.<ref name=":0" /> Cesarja Sui Jangdija so 11. aprila 618 ubili. ===Ustanovitev dinastije Tang=== Leta 617 ali 618 je cesarstvo Sui nadomestila [[dinastija Tang]]. Cesarstvu Tang je vladal Li Juan, pripadnik pokitajčenega klana Tabgač. Cesar je privzel prestolno ime [[Gaodzu]] in sklenil mir s Turki. Guvernerji in uradniki Šje Džu, Dou Džjande, Vang Šičong, Liu Vudžov, Liang Šidu, Li Gui in Gao Kaidao so postali vazali turškega [[Šibi kagan]]a, pod pogojem, da obdržijo svoja ozemlja. Vzhodni turški kaganat je podjarmil [[Šiveji|Šiveje]] in [[Kitani|Kitane]] in zavzele Gaočang in Tujuhun. Leta 618 je Gaodzu vzhodnim Turkom predlagal zavezništvo. Kagan je v predlogu videl cesarjevo kupovanje časa in leta 619 napadel Tang. Me obleganjem Taijuana je umrl. Nasledil ga je [[Čulo kagan]]. Cesar Gaodzu je novemu kaganu kot darilo poslal 30.000 liangov (približno 1.000 kg) svile. Novi kagan se je poročil s princeso Jidžen in poskušal vzpostaviti stik z vladarjem Džingčenguanga Vang Šičongom. Čulo kagan je kmalu zatem zbolel in leta 620 umrl. ===Vladavina Ilig kagana in vojna z dinastijo Tang=== Pokojnega kagana je nasledil [[Ilig kagan]], mlajši brat Čulo kagana, na Kitajskem znan kot Seli kehan. Ilig je svoj sedež preselil v gorovje Hangaj in se poročil s princeso Jidžen. Poleti 621 so Turki napadli Janmen, vendar jih je lokalni guverner odbil. Kitajski cesar je aretiral turška veleposlanika Džehaija in Ašide tegina. Ilig kagan je zato napadel Dajdžov in Šanši in porazil kitajsko vojsko. V začetku leta 622 se je vrnil v stepo, turška odposlanca pa sta bila proti odkupnini izpuščena. Napadi na dinastijo Tang so se z različnim uspehom nadaljevali. Obdobje 624 in 625 je bilo obdobje premirja, potem pa so se napadi znova začeli in trajali do leta 626, ko so bili Turki prisiljeni skleniti mir. Leta 627 so se vzhodnim Turkom uprli Bajirkuji, Šjajantuoji in Ujguri in porazili turško vojsko. Poraženega Tolis kana Šibobija je kagan aretiral, vendar je Tolisu uspelo pobegniti in leta 628 povesti Kitane proti vzhodnim Turkom. Slednjim so nasprotovali tudi Kitajci in številna stepska plemena.<ref name=":0" /> ===Izguba neodvisnosti=== Vzhodni Turki so leta 630 položili orožje. Ujetega kagana so pripeljali na dvor v Čangan. Kitajski svetovalci so cesarju Li Šiminu predlagali, naj stori genocid nad vzhodnimi Turki, kar je cesar zavrnil. Ilig kagan je bil od leta 630 do svoje smrti leta 634 zaprt v Taipuju. Tolis kan Šibobi je v ujetništvu umrl že leta 631. Njegov sin Tolis kan Helohu, je po njegovi smrti kot Kitajcem zvest vladar prevzel oblast v vzhodnem delu Vzhodnega turškega kaganata. Kasneje je je uprl, vendar je bil njegov upor zadušen. Po smrti Tolis kana Heloluja je bil za vodjo vzhodnih Turkov imenovan [[Čelebi kan]], znan tudi kot Ašina Simo. Cesar Li Šimin ga je leta 639 razglasil za kagana, čeprav je ta naziv do takrat že izgubil svojo vsebino. Od 641 do 644 se je Ašina Simo boril proti uporniškim [[Šuejantuo]]jem in se nato na kitajski strani vojskoval korejskemu kraljestvu [[Kogurjo]]. V [[Mandžurija|Mandžuriji]] je bil ranjen s puščico in kmalu zatem v Čanganu umrl. ===Poskus obnove kaganata=== Ašina Sima je nasledil [[Čebi kan|Ilčur Čebi kan]], znan tudi kot Ašina Hubo. Razglasil se je za kagana, se preselil v [[Altaj|Altajsko gorovje]] in na svojo stran pridobil Sejantojski kanat ter podjarmil kirgiške [[Karluki|Karluke]] in [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Porazil in ubil je kitajska generala Han Huaja in An Tšjaodžeja, ki sta ga napadla, nakar je cesar Li Šimin poslal proti njemu Gao kana z nalogo, da uniči vzhodne Turke. Turška poglavarja Kelounišukui Silifa in Čumugun Mohedu Sigin sta se takoj predala. Ašina Hubo je pobegnil v Altajsko gorovje, a so ga Kitajci ujeli in poslali v Čangan. Cesarjev sin in naslednik [[Gaodzong]] ga je pomilostil in mu podelil naslov generala. Njegovo ozemlje ja razdelil na tri komandature in 24 prefektur in položaje komandantov in prefektov podelil poglavarjem turških plemen. Ašina Hubo se po teh dogodkih ne omenja v nobenem dokumentu. ==Gospodarstvo== Stari Turki so imeli zelo razvito [[Metalurgija|metalurgijo]] [[Železo|železa]]. Ukvarjeli so se predvsem z živinorejo. Živeli so v polstenih [[jurta]]h ali brunaricah.{{sfn|БРЭ|2016|}} ==Neodvisni kagani Vzhodnega turškega kaganata== {| class="wikitable" |- ! Ime ! Vladanje ! Turško prestolno ime<ref name="Гумилёв">Гумилёв Л. Н. ''Древние Тюрки''. gumilevica.kulichki.net (1967). Pridobljeno 5. januarja 2010. Arhivirano 6. marca 2012.</ref> !Turško osebno ime<ref name="Гумилёв" /> !Kitajsko prestolno ime !Kitajsko osebno ime !Naslov<ref name="Гумилёв" /> !Komentar<ref name="Гумилёв" /> |- align="center" | [[Jami kagan]] | 603-608 | Kimin kagan |Džangar |启民可汗 <br>Ciminkehan |阿史那染干 <br> Ašina rangan |tolis kan — kan vzhodnega krila | |- align="center" |[[Šibi kagan]] |608-619 |Šibir kan |Turk-šad |始畢可汗 <br> Šibikehan |阿史那咄吉(世) <br> Ašina Duodži(ši) |— |šibir kan — kan Sibir(ije), <br> turk šad — turški knez v svojem ulusu |- align="center" |[[Čulo kagan]] |619-620 |Čulo kan |Silig-beg-šad |處羅可汗 <br> Čulokehan |阿史那俟利弗設 <br> — Ašina Silifuše |džigit šad — mladi knez | |- align="center" |[[Ilig kagan]] |620-630 | Kat Ili kan | Bagatur šad |頡利可汗 <br> Selikehan |阿史那咄苾 <br> Ašina Dobi |tugbir — tisti, ki je dal zastavo (?) |kat ili kan — kruti kan, bagatur šad — junaški knez |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * Гумилёв Л. Н. ''Древние тюрки''. СПб.: СЗКЭО, Издательский Дом «Кристалл», 2002. str. 576. ISBN 5-9503-0031-9. * Ганиев Р. Т. ''Восточно-тюркское государство в VI-VIII вв''. Екатеринбург: Издательство Уральского университета, 2006. str. 152. ISBN 5-7525-1611-0. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 580. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 640. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] mmj4dbchjbh9ejhg9scn9pzg0fkl1f6 Marie Černe Prisland 0 608295 6747160 6747051 2026-09-05T15:59:30Z Ihana Aneta 242446 6747160 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe. Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v Brazilijo, Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno Marie prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref>{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo kmetico.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica. Ob šolanju je morala poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|400x400_pik|Njena prva fotografija po rihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v ZDA in tam zasluži denar za šolanje. <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> == Biblografija == * Woman's glory : the kitchen (''Slava ženske : kuhinja'' - zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, 1963) * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko'', Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref>{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]] (Jugoslavija, 1939) * Slovenec leta == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} 9sxkcakkt4dkgegdufrqwxxr49ctnrn 6747163 6747160 2026-09-05T16:28:25Z Ihana Aneta 242446 6747163 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v Brazilijo, Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno Marie prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref>{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo kmetico Jero Razkornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica. Ob šolanju je morala poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|400x400_pik|Njena prva fotografija po rihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v ZDA in tam zasluži denar za šolanje. <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> == Biblografija == * Woman's glory : the kitchen (''Slava ženske : kuhinja'' - zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, 1963) * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko'', Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref>{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]] (Jugoslavija, 1939) * Slovenec leta == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} hcd3f4lc7ni49d39tsg4yobmpr6wdk4 6747165 6747163 2026-09-05T16:38:24Z Ihana Aneta 242446 6747165 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v Brazilijo, Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno Marie prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref>{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo kmetico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica. Ob šolanju je morala poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|400x400_pik|Njena prva fotografija po rihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v ZDA in tam zasluži denar za šolanje. <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> V zakonu je rodila dve hčeri in sina. Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA. == Biblografija == * Woman's glory : the kitchen (''Slava ženske : kuhinja'' - zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, 1963) * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko'', Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref>{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]] (Jugoslavija, 1939) * Slovenec leta == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} rm4ni3y9kcrami2jsq7t6in4nkcde07 6747166 6747165 2026-09-05T16:38:59Z Ihana Aneta 242446 6747166 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v Brazilijo, Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno Marie prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo kmetico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica. Ob šolanju je morala poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|400x400_pik|Njena prva fotografija po rihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v ZDA in tam zasluži denar za šolanje. <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> V zakonu je rodila dve hčeri in sina. Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA. == Biblografija == * Woman's glory : the kitchen (''Slava ženske : kuhinja'' - zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, 1963) * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko'', Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref>{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]] (Jugoslavija, 1939) * Slovenec leta == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} ccqtyb1ghz3w7mexvjgy87tf4aln42h 6747167 6747166 2026-09-05T16:42:00Z Ihana Aneta 242446 6747167 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo kmetico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica. Ob šolanju je morala poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|400x400_pik|Njena prva fotografija po rihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v ZDA in tam zasluži denar za šolanje. <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> V zakonu je rodila dve hčeri in sina. Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA. == Biblografija == * Woman's glory : the kitchen (''Slava ženske : kuhinja'' - zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, 1963) * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko'', Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref>{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]] (Jugoslavija, 1939) * Slovenec leta == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} tmqk118mx6l8b7fs93pagdwfar2d2ci 6747171 6747167 2026-09-05T16:50:09Z Ihana Aneta 242446 6747171 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba|awards=[[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]]}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo kmetico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica. Ob šolanju je morala poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|400x400_pik|Njena prva fotografija po rihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v ZDA in tam zasluži denar za šolanje. <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> <ref name=":8">{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> V zakonu je rodila dve hčeri in sina. Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA. == Biblografija == * ''Woman's glory : the kitchen'' (''Slava ženske : kuhinja'' - zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, 1963) * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko'', Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref>{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|''Red svetega Save IV. stopnje'']] (Jugoslavija, 1939) * ''Slovenec leta slovensko-ameriškega radijskega kluba'' (Chicago, 1966)<ref name=":8" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} 7pfn0jxihxro96r8d50tp2uhd58ixci 6747188 6747171 2026-09-05T18:47:31Z Ihana Aneta 242446 6747188 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba|awards=[[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]]}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo kmetico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":9" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica. Ob šolanju je morala poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|400x400_pik|Njena prva fotografija po rihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v ZDA in tam zasluži denar za svoje šolanje in nakup njive za babico.<ref name=":4" /> Tako je 16. maja 1906 še ne šestnajstletna prišla v Sheboypan v Wisconsinu. V ZDA jo je presenetilo, da je bila kot ženska spoštovana bolj kot v domačem kraju, razočarana pa je bila nad lesenimi hišami, golaznjo, umazanijo in revščino.<ref name=":4" /> Vi Sheboypanu se je naselila pri prijateljih svoje babice in se zaposlila v tovarni stolov. Njena plača je bila manjša kot je pričakovala in kmalu je ugotovila da ne bo mogla prihraniti denarja za šolanje. Leto in pol po prihodu v ZDA ji je umrla babica. Po tem se je odločila da ostane v ZDA in opustila svoje sanje o učiteljskem poklicu.<ref name=":4" /> <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> <ref name=":8">{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> V zakonu je rodila dve hčeri in sina. Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA. == Biblografija == * ''Woman's glory : the kitchen'' (''Slava ženske : kuhinja'' - zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, 1963) * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko'', Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref name=":9">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|''Red svetega Save IV. stopnje'']] (Jugoslavija, 1939) * ''Slovenec leta slovensko-ameriškega radijskega kluba'' (Chicago, 1966)<ref name=":8" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} 5gjblo16iug88g4sgd88awtl0yo5dxg 6747189 6747188 2026-09-05T18:53:37Z Ihana Aneta 242446 6747189 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba|awards=[[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]]}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo kmetico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":9" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica. Ob šolanju je morala poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|300x300px|Njena prva fotografija po rihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v [[Združene države Amerike|ZDA]] in tam zasluži denar za svoje šolanje in nakup njive za babico.<ref name=":4" /> Tako je 16. maja 1906 še ne šestnajstletna prišla v [[Sheboygan, Wisconsin|Sheboypan]] v [[Wisconsin|Wisconsinu]]. V ZDA jo je presenetilo, da je bila kot ženska spoštovana bolj kot v domačem kraju, razočarana pa je bila nad lesenimi hišami, golaznjo, umazanijo in revščino.<ref name=":4" /> V Sheboypanu se je naselila pri prijateljih svoje babice in se zaposlila v tovarni stolov.<ref name=":9" /> Njena plača je bila manjša kot je pričakovala in kmalu je ugotovila, da ne bo mogla prihraniti denarja za šolanje.<ref name=":4" /> Leto in pol po prihodu v ZDA ji je umrla babica. Po tem se je odločila, da ostane v ZDA in opustila svoje sanje o učiteljskem poklicu.<ref name=":4" /> == Delo == === Zgodnja leta === <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> <ref name=":8">{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> V zakonu je rodila dve hčeri in sina. Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA. == Biblografija == * ''Woman's glory : the kitchen'' (''Slava ženske : kuhinja'' - zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, 1963) * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko'', Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref name=":9">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|''Red svetega Save IV. stopnje'']] (Jugoslavija, 1939) * ''Slovenec leta slovensko-ameriškega radijskega kluba'' (Chicago, 1966)<ref name=":8" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} qhg89hszkbsl63dnbitlvkwe9jig8i8 6747207 6747189 2026-09-05T21:41:27Z Ihana Aneta 242446 6747207 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba|awards=[[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]]}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo kmetico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":9" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica. Ob šolanju je morala poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|300x300px|Njena prva fotografija po rihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v [[Združene države Amerike|ZDA]] in tam zasluži denar za svoje šolanje in nakup njive za babico.<ref name=":4" /> Tako je 16. maja 1906 še ne šestnajstletna prišla v [[Sheboygan, Wisconsin|Sheboypan]] v [[Wisconsin|Wisconsinu]]. V ZDA jo je presenetilo, da je bila kot ženska spoštovana bolj kot v domačem kraju, razočarana pa je bila nad lesenimi hišami, golaznjo, umazanijo in revščino.<ref name=":4" /> V Sheboypanu se je naselila pri prijateljih svoje babice in se zaposlila v tovarni stolov.<ref name=":9" /> Njena plača je bila manjša kot je pričakovala in kmalu je ugotovila, da ne bo mogla prihraniti denarja za šolanje.<ref name=":4" /> Leto in pol po prihodu v ZDA ji je umrla babica. Po tem se je odločila, da ostane v ZDA in opustila svoje sanje o učiteljskem poklicu.<ref name=":4" /> == Delo == === Zgodnja leta === Prvo leto in pol po prihodu v ZDA je delala v tovarni stolov. Poleg tega je opravljala še različna druga opravila, da si je lahko privoščila brati časopise v slovenskem jeziku. Vključila se je v slovenski skupnosti v Sheboypanu. Spoznala je devetnajstletnega Johna Prislanda (1888–1975) slovenskega kmečkega sina iz njene rodne Račice, ki je v ZDA prišel z starši leta 1903, in se z njem kmalu zatem, 24. februarja 1908 poročila. Po poroki <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> <ref name=":8">{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> V zakonu je rodila dve hčeri in sina. Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA. == Biblografija == * ''Woman's glory : the kitchen'' (''Slava ženske : kuhinja'' - zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, 1963) * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko'', Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref name=":9">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|''Red svetega Save IV. stopnje'']] (Jugoslavija, 1939) * ''Slovenec leta slovensko-ameriškega radijskega kluba'' (Chicago, 1966)<ref name=":8" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} r31p4dfzgzgzvxwasgnnmnqbcqj7gbv Niccolò di Boccassio 0 608330 6747063 2026-09-05T13:00:35Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Papež Benedikt XII.]] 6747063 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Papež Benedikt XII.]] 9yyeuai3o4s4mnu9kx7dfbm93b9l76l 6747064 6747063 2026-09-05T13:01:28Z Erardo Galbi 166658 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Papež Benedikt XII.]] na stran [[Papež Benedikt XI.]] 6747064 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Papež Benedikt XI.]] rzeeu045n82s4dcgs6nbcsxc7i3ecnb Predloga:Taksonomija/Lophiidae 10 608331 6747066 2026-09-05T13:16:13Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Morske spake|Lophiidae |parent=Lophioidei |refs= {{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=508-518 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }}« 6747066 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Morske spake|Lophiidae |parent=Lophioidei |refs= {{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=508-518 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }} cerq0jbel2751vf8cpmmqz1fddeholo Predloga:Taksonomija/Lophioidei 10 608332 6747067 2026-09-05T13:16:56Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Morske spake|Lophioidei |parent=Lophiiformes |refs= {{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=508-518 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }}« 6747067 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Morske spake|Lophioidei |parent=Lophiiformes |refs= {{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=508-518 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }} ibkolbg9npw5kmgkr1myoda1d5jfnbu Predloga:Taksonomija/Lophiiformes 10 608333 6747068 2026-09-05T13:18:18Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Trnkarice|Lophiiformes |parent=Percomorpha }}« 6747068 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Trnkarice|Lophiiformes |parent=Percomorpha }} 4jcf0azu7dqciqbnn5yugdbxyn4tozw Lophioidei 0 608334 6747075 2026-09-05T13:27:55Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Morske spake]] 6747075 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Morske spake]] eht1cz0vl491e485de8u5k0q0ybqdzx Predloga:Taksonomija/Lophius 10 608335 6747078 2026-09-05T13:31:26Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Lophius |parent=Lophiidae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6747078 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Lophius |parent=Lophiidae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 004r6cnh5gxaotclg2lwtcnkfgs71hp Predloga:Taksonomija/Zeus (rod) 10 608336 6747084 2026-09-05T13:40:41Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Zeus (rod)|Zeus |parent=Zeidae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6747084 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Zeus (rod)|Zeus |parent=Zeidae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} drf779rguiywxebjvsvhodyvwqx3kc4 Predloga:Taksonomija/Zeidae 10 608337 6747085 2026-09-05T13:41:20Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Kovači (ribe)|Zeidae |parent=Zeiformes |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6747085 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Kovači (ribe)|Zeidae |parent=Zeiformes |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 5prl3zuoftd13divuciyz2qfrbiis8s Predloga:Taksonomija/Zeiformes 10 608338 6747086 2026-09-05T13:43:35Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Kovači (red)|Zeiformes |parent=Paracanthopterygii |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6747086 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Kovači (red)|Zeiformes |parent=Paracanthopterygii |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} ps2pizbr857e0tlldau7ryv90kprqau Kategorija:Morska šila in konjički (družina) 14 608339 6747101 2026-09-05T14:10:15Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Cat more|Morska šila in morski konjički (družina)}} {{Commons cat|Syngnathidae}} [[Kategorija:Morska šila in konjički]]« 6747101 wikitext text/x-wiki {{Cat more|Morska šila in morski konjički (družina)}} {{Commons cat|Syngnathidae}} [[Kategorija:Morska šila in konjički]] rz286hlkd1d8eaptlh2yp6p11oltpq1 Predloga:Taksonomija/Soleidae 10 608340 6747118 2026-09-05T14:23:28Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Morski listi|Soleidae |parent=Pleuronectoidei |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }}« 6747118 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Morski listi|Soleidae |parent=Pleuronectoidei |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }} qqu6gxhs8cxgodule5wjdskeuzz63zt Gandža (izraz) 0 608341 6747119 2026-09-05T14:27:10Z XJaM 3 N 6747119 wikitext text/x-wiki {{short description|Izraz za rastlino kanabis.}} {{drugipomeni4|hindijski besedi|druge pomene|gandža (razločitev)}} [[slika:Marijuana.jpg|thumb|right|220px|Gandžin cvet (''Canabis sativa L.''), [[Nacionalno zavetišče za divje živali Sherburne]], [[Okrožje Sherburne, Minnesota|Okrožje Sherburne]], [[Minnesota]], ZDA]] [[slika:Graffiti streetart rastafari.png|thumb|right|220px|Beseda ''ganja'' napisana v grafitu v [[Sevilla|Sevilli]], Španija.]] '''Gándža'''{{r|spl03}} ali '''gándžah'''{{efn|name="op00"}}{{efn|name="op01"}}{{r|spl00}}{{r|spl01}} (/ˈɡɑːndʒə/, izgovorjava v britanski angleščini: /ˈɡændʒə/; izgovorjava v hindijščini: [ɡaːɲd͡ʒaː]) je ena najstarejših in najpogosteje rabljenih sopomenk za cvet [[etimologija kanabisa|konoplje]], točneje za [[marihuana|marihuano]] ali [[hašiš]]. V angleščini se je rabila že pred letom 1689; izraz je bil prevzet iz [[hindijščina|hindijščine]] in [[sanskrt]]a{{snd}} ''gāñdžā''.{{r|spl02}} Je indijsko ime za krajevne sorte [[navadna konoplja|navadne konoplje]] (''Cannabis sativa'') in [[psihoaktivna droga|psihoaktivne]] izdelke, pridobljene iz teh rastlin. Za izdelavo gandže se neoplojeni ženski cvetovi zložijo v kup in poteptajo z nogami ali pa se zvijejo v klobase. Nato se posušijo na soncu, ponovno zvijejo in ponovno sušijo, dokler celotna masa ne doseže želene gostote in cvetovi ne izločijo dovolj smole, da maso drži skupaj. Umetnost, navada, praksa ali podpora kajenju gandže se [[sleng]]ovsko imenuje ''gandžaizem''. == Etimologija == Izraz »gandža« izvira iz hindijščine (beseda *gāñdžā*; hindijsko: गांजा,, IPA: [ɡaːɲd͡ʒaː]), kjer označuje konopljo v [[indoarijski jeziki|indoarijskem jeziku]], ki se je razvil iz zgodnje oblike vedskega sanskrta. Sanskrtska beseda ''gañdžā'' se nanaša na »močan pripravek iz navadne konoplje«.{{r|schw-2008}}{{r|mcgr-1993}}{{r|tork-1996}}{{r|kran-2009}}{{r|stei-2017}} Vendar se beseda nanaša le na določen izdelek, pridobljen iz rastlin konoplje. Izraz ''gāñdžā'' označuje cvetove, medtem ko se »[[čaras]]« ({{jezik|en|charas}}) nanaša na smolo, »[[bhang]]« ({{jezik|en|bhang}}) pa na semena in liste.{{r|spl05}} Beseda »gandža« je v zahodni svet prišla prek žrtev suženjstva. Žrtve čezatlantske trgovine s sužnji so bile leta 1513 prepeljane iz [[Afrika|Afrike]] na [[Jamajka|Jamajko]]. Leta 1845 je [[Britanski imperij]] začel vabiti [[Indijci|Indijce]], naj se kot pogodbeni delavci preselijo na [[Karibi|Karibe]] in okrepijo delovno silo na plantažah [[sladkorni trs|sladkornega trsa]]. S seboj so prinesli elemente svoje kulture, vključno z gandžo.{{r|ren--2021}} En akademski vir navaja leto 1845 kot čas uvedbe gandže na Jamajki.{{r|mans-1999}} Britanski imperij je odpravil [[suženjstvo]], vendar je na Jamajki ostalo v veljavi, dokler se afriški sužnji niso uprli in požgali plantaže lastnikov belih sužnjev. Emancipacija je bila končno odobrena leta 1838. Izraz so prinesli delavci iz 19. stoletja, katerih potomci so sedaj znani kot [[Indojamajčani]].{{r|roug-2015}}{{r|hami-2002}} Beseda se je v Evropi rabila že leta 1856, ko so Britanci uvedli davek na trgovino z »gandžo«.{{r|lind-2015}} Leta 1913 je Jamajka z zakonom o gandži ({{jezik|en|Ganja Law}}) prepovedala kanabis.{{r|spl06}} == Sodobna raba izraza ''gandža'' == [[slika:Ganja No Harm No Foul Sanity Rally.jpg|thumb|right|220px|Beseda ''ganja'' na transparentu »No Harm No Foul« med političnimi demonstracijami leta 2010 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]].]] === Raba v slovenščini in slovanskih jezikih === Slovenska beseda ''gandža''{{r|spl03}} je izposojena iz angleške besede [[:en:wikt:ganja|''ganja'']], iz [[bengalščina|bengalščine]] গাঁজা (gadža ({{jezik|en|gãja}}), kar je sorodno sanskrtu गञ्जा (gañdžā ({{jezik|en|gañjā}}), »konoplja«) z alternativnim črkovanjem गांझा gāñdžhā ({{jezik|en|gāñjhā}}) in गाँजा gāñdžā ({{jezik|en|gāñjā}}). Sorodno je [[hrvaščina|hrvaško]] ''gandža'', [[srbščina|srbsko]] gȃndža ali gȁndža (га̑нџа ali га̏нџа), [[poljščina|poljsko]] {{jezik|pl|gańdźa}}, tudi {{jezik|pl|gandzia}} ali {{jezik|pl|gandża}}, [[ruščina|rusko]] {{jezik|ru|ганджа }}, [[slovaščina|slovaško]] {{jezik|sk|ganja}}, [[ukrajinščina|ukrajinsko]] {{jezik|uk|ґанджа}}, {{jezik|ukr|ганджа}}. === Raba v angleščini === ''Gandža'' ({{jezik|en|ganja}}) je najpogostejši izraz za marihuano na Karibih, ki so jo prinesli indijski pogodbeni delavci.{{r|roug-2015}}{{r|cour-2009}} V [[jamajška angleščina|jamajški angleščini]] in [[jamajška kreolska angleščina|jamajški kreolski angleščini]] je izraz podoben angleškemu{{snd}} gadnža (''ganja''). === V popularni kulturi === Kulturne osebnosti, kot je [[Bob Marley]], so popularizirale [[rastafarijanstvo]] in gandžo prek [[reggae]] glasbe. Marley je leta 1978 izdal album ''[[Kaya (album)|Kaya]]'' z istoimenskim singlom, kjer je gandžo poimenoval »[[kaya (izraz)|kaya]]«. Leta 1976 je [[Peter Tosh]] izdal album ''[[Legalize It]]'' in je v istoimenski pesmi »Legalize It« zagovarjal rabo ganje.{{r|coer-2015}} V intervjuju za revijo ''[[New Musical Express|New Musical Express (NME)]]'' je leta 1978 tudi dejal: »Zelišče ({{jezik|en|herb}}) bo postalo kot cigarete.« [[Eek-A-Mouse]] je imel leta 1982 uspešnico »Ganja Smuggling«. [[Hip-hop]] skupina [[Cypress Hill]] je izraz v ZDA oživila leta 2004 v pesmi z naslovom »Ganja Bus«, sledili pa so ji drugi izvajalci, vključno z raperjem [[Eminem]]om, v pesmi »Must Be the Ganja« iz leta 2009.{{r|lind-2015}}{{r|pere-2006}} == V drugih jezikih == Izpeljanke izraza se rabijo kot generične besede za marihuano v več jezikih, kot so [[indonezijščina]]/[[malajščina]] (gandža ({{jezik|en|ganja}})), [[kmerščina]] (កញ្ឆា, kanhčha (''kanhchha'')), [[laoščina]] (ກັນຊາ, kan sa), [[tajščina]] (กัญชา, ganča (''gancha''), [[tivijščina]] (kandža (''kanja'')){{r|spl07}} in [[vietnamščina]] (cần sa). == Drugi izrazi == * [[sinsemilla]] (Cannabis sinsemilla, sinse, sensi) * [[kaya (izraz)|kaya]] * trava, weed, herb == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|indijska konoplja|lt= indijska konoplja (''Canabis indica'')|en|Cannabis indica}} * {{medjezikovna povezava|industrijska raba konoplje|en|hemp}} * {{medjezikovna povezava|zgodovina kanabisa v Italiji|en|history of cannabis in Italy}} * {{medjezikovna povezava|kanabis v Indiji|en|cannabis in India}} * {{medjezikovna povezava|kanabis in sikhizem|en|cannabis and Sikhism}} * {{medjezikovna povezava|siemieniotka|en|siemieniotka}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb | refs= {{efn|name="op00"|Tudi ''gánža''.{{r|spl04}}}} {{efn|name="op01"|Tudi ''ganga'', ''gunga'' in zastarelo ''gundžah'' ({{jezik|en|gunjah}}).}} }} == Sklici == {{sklici | refs= <ref name="coer-2015">[[#SKL-coer-2015|Coertzen; Green; Hansen (2015)]], str. [https://books.google.com/books?id=IgjTCQAAQBAJ&pg=PA186 186].</ref> <ref name="cour-2009">[[#SKL-cour-2009|Courtwright (2009)]].</ref> <ref name="hami-2002">[[#SKL-hami-2002|Hamid (2002)]].</ref> <ref name="kran-2009">[[#SKL-kran-2009|Kranzler; Korsmeyer (2009)]], str.28.</ref> <ref name="lind-2015">[[#SKL-lind-2015|Linder (2015)]].</ref> <ref name="mans-1999">[[#SKL-mans-1999|Mansingh; Mansingh (1999)]], str. [https://archive.org/details/homeawayfromhome00mans/page/127 127].</ref> <ref name="mcgr-1993">[[#SKL-mcgr-1993|McGregor (1993)]].</ref> <ref name="pere-2006">[[#SKL-pere-2006|Pérez-Torres (2006)]], str. [https://books.google.com/books?id=GI_9h27AHLQC&pg=PA97 97–].</ref> <ref name="ren--2021">[[#SKL-ren--2021|Ren; ''idr.'' (2021)]].</ref> <ref name="roug-2015">[[#SKL-roug-2015|Rough (2015)]].</ref> <ref name="schw-2008">[[#SKL-schw-2008|Schwartz (2008)]].</ref> <ref name="stei-2017">[[#SKL-stei-2017|Steinmetz (2017)]].</ref> <ref name="tork-1996">[[#SKL-tork-1996|Torkelson (1996)]], str. 1674.</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Ganja | website= Dictionary.com | publisher= Dictionary.com, LLC |lang= en | url= https://www.dictionary.com/browse/ganja | accessdate=2026-03-28}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Ganja | website= Collins English Dictionary | publisher= HarperCollins | lang= en | url= https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/ganja | accessdate= 2026-03-28}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= 10 Words From Hindi & Urdu | work= [[Merriam-Webster]] | lang= en | url= https://www.merriam-webster.com/words-at-play/10-english-words-from-hindi-and-urdu/ganja | accessdate= 2019-04-15 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190415002454/https://www.merriam-webster.com/words-at-play/10-english-words-from-hindi-and-urdu/ganja | archivedate= 2019-04-15 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= gándža | website= fran.si | publisher= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]] | url = https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gand%C5%BEa | accessdate= 2026-08-29}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= ganža | website= viri.cjvt.si | publisher= [[gigafrida]], [[Center za jezikovne vire in tehnologije|cjvt]], [[Univerza v Ljubljani]] | url= https://viri.cjvt.si/gigafida/gan%C5%BEa?type=basic&raw=gan%C5%BEa&lemma=gan%C5%BEa&e=90610890 | accessdate= 2026-08-30}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Origins and Modern Use of Ganja - RQS Blog | url= https://www.royalqueenseeds.com/blog-origins-and-modern-use-of-ganja-n1369 | accessdate= 2024-04-26 | website= Royal Queen Seeds | lang=en}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= The ganja law of 1913: 100 years of oppressive injustice - Columns | date= 2013-12-02 | publisher= JamaicaObserver.com | lang= en | url= http://www.jamaicaobserver.com/columns/The-ganja-law-of-1913--100-years-of-oppressive-injustice_15548584 | accessdate= 2015-07-24 | url-status= dead | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150725062712/http://www.jamaicaobserver.com/columns/The-ganja-law-of-1913--100-years-of-oppressive-injustice_15548584 | archivedate= 2015-07-25}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Slovar AuSIL | website= ausil.org.au | lang= en | url= https://ausil.org.au/Dictionary/Tiwi/lexicon/main.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230303205015/https://ausil.org.au/Dictionary/Tiwi/lexicon/main.htm | archivedate= 2023-03-03}}</ref> }} == Viri == * {{citat | editor-last1= Coertzen | editor-first1= Pieter | editor-last2= Green | editor-first2= M. Christiaan | editor-last3= Hansen | editor-first3= Len | title= Law and Religion in Africa: The quest for the common good in pluralistic societies | date= 2015 | publisher= African Sun Media | pages= | isbn= 978-1-919985-63-3 | url= https://books.google.com/books?id=IgjTCQAAQBAJ | via= [[Google Knjige]] | ref= SKL-coer-2015}} * {{citat | last1= Courtwright | first1= David T. (David Todd) | authorlink1= David Todd Courtwright | title= Forces of Habit | date= 2009 | publisher= [[Harvard University Press]] | pages= 288 | isbn= 978-0-674029-90-3 | url= https://books.google.com/books?id=GHqV3elHYvMC | via= Google Knjige | ref= SKL-cour-2009}} * {{citat | last1= Hamid | first1= Anhley | title= The Ganja Complex: Rastafari and Marijuana | date= 2002 | publisher= [[Lexington Books]] | location= Lanham, Maryland | isbn= 0-7391-0360-1 | lccn= 2002004715 | url= https://books.google.si/books?id=lyoqwS_89ckC | via= Google Knjige | accessdate= 2026-08-30 | ref= SKL-hami-2002}} * {{citat | last1= Komárek | first1= Martin | title= Drogy? Legalizujme je už konečně | date= 2009-12-08 | website= zpravy.idnes.cz | publisher= [[iDNES.cz ]] | lang= cs | url= http://zpravy.idnes.cz/drogy-legalizujme-je-uz-konecne-dnp-/domaci.aspx?c=A091207_183052_nazory_abr}} * {{citat | last1= Kranzler | first1= Henry R. | last2= Korsmeyer | first1= Pamela | title= Encyclopedia of Drugs, Alcohol & Additive Behaviour | date= 2009 | publisher= [[Gale (založba)|Gale]] | isbn= 978-0-02866-064-6 | url= https://books.google.com/books?id=rspaDwAAQBAJ&pg=RA3-PA28 | via= Google Knjige | ref= SKL-kran-2009}}{{mrtva povezava | date= marec 2024 | bot= InternetArchiveBot | fix-attempted= yes}} * {{citat | last1= Linder |first1= Courtney | title= Pot patois: A comprehensive etymology of marijuana | date= 2015-04-19 | website= [[The Pitt News]] |lang = en | url= http://pittnews.com/article/1195/opinions/pot-patois-a-comprehensive-etymology-of-marijuana/ | accessdate= 2019-03-17 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190403063353/https://pittnews.com/article/1195/opinions/pot-patois-a-comprehensive-etymology-of-marijuana/ | archivedate= 2019-04-03 | url-status= live | ref= SKL-lind-2015}} * {{citat | last1= Mansingh | first1= Laxmi | last2= Mansingh | first2= Ajai | title= Home Away from Home: 150 Years of Indian Presence in Jamaica, 1845-1995 | date= 1999 | publisher= Ian Randle Publishers (IRP)| location = Kingston, Jamajka | pages= 180 | isbn= 9768123397 | lccn= 99460104 | url= https://archive.org/details/homeawayfromhome00mans | url-access= limited | ref= SKL-mans-1999}} * {{citat | last1= McGregor | first1= R. S. (Ronald Stuart) | title= The Oxford Hindi-English dictionary | date= 1993-11-29 | website= dsal.uchicago.edu | lang= en | url= https://dsal.uchicago.edu/cgi-bin/app/mcgregor_query.py?qs=%E0%A4%97%E0%A4%BE%E0%A4%81%E0%A4%9C%E0%A4%BE&searchhws=yes | ref= SKL-mcgr-1993}} * {{citat | last1= Pérez-Torres | first1= Rafael | title= Mestizaje: Critical Uses of Race in Chicano Culture | date= 2006 | publisher= U of Minnesota Press | pages= | isbn= 978-0-8166-4595-4 | url= https://books.google.com/books?id=GI_9h27AHLQC | via= Google Knjige | ref= SKL-pere-2006}} * {{citat | last1= Ren | first1= Guangpeng | last2= Zhang | first2= Xu | last3= Li | first3= Ying | last4= Ridout | first4= Kate | last5= Serrano-Serrano | first5= Martha L. | last6= Yang | first6= Yongzhi | last7= Liu | first7= Ai | last8= Ravikanth | first8= Gudasalamani | last9= Nawaz | first9= Muhammad Ali | last10= Mumtaz | first10= Abdul Samad | last11= Salamin | first11= Nicolas | last12= Fumagalli | first12= Luca | title= Large-scale whole-genome resequencing unravels the domestication history of Cannabis sativa | journal= [[Science Advances]] | date= 2021-07-16 | volume= 7 | issue=29 | article-number= eabg2286 | lang= en | issn= 2375-2548 | doi= 10.1126/sciadv.abg2286 | pmc= 8284894 | pmid= 34272249 | bibcode= 2021SciA....7.2286R | ref= SKL-ren--2021}} * {{citat | last1= Rough | first1= Lisa | title= Jamaica's Cannabis Roots: The History of Ganja on the Island | date= 2015-05-14 | publisher= [[Leafly]] | url= https://www.leafly.com/news/lifestyle/jamaicas-roots-the-history-of-ganja-on-the-island | accessdate= 2019-04-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190411020545/https://www.leafly.com/news/lifestyle/jamaicas-roots-the-history-of-ganja-on-the-island | archivedate= 2019-04-11 | url-status= live | ref= SKL-roug-2015}} * {{citat | last1= Schwartz | first1= Martin | title= Iranian L, and Some Persian and Zaza Etymologies | journal= Iran & the Caucasus | date= 2008 | volume= 12 | issue= 2 | pages= 281&ndash;287 | url= https://www.jstor.org/stable/25597374 | jstor= 25597374 | doi= 10.1163/157338408X406056 | url-access= subscription | ref= SKL-schw-2008}} * {{citat | last1= Steinmetz | first1= Katy | title= 420 Day: Why There Are So Many Different Names for Weed | date= 2017-04-20 | magazine= [[Time (revija)|Time]] | url= https://time.com/4747501/420-day-weed-marijuana-pot-slang/ | accessdate= 2019-03-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180812115237/http://time.com/4747501/420-day-weed-marijuana-pot-slang/ | archivedate= 2018-08-12 | url-status= live | ref= SKL-stei-2017}} * {{citat | last1= Torkelson | first1= Anthony R. | title= The Cross Name Index to Medicinal Plants, Vol. IV: Plants in Indian medicine | date= 1996 | publisher= Taylor & Francis | isbn= 9780849326356 | oclc= 34038712 | url= https://books.google.com/books?id=trUgpMbT5gcC&pg=PA1674 | via= Google Knjige | ref= SKL-tork-1996}} [[Kategorija:Kanabis]] [[Kategorija:Kultura kanabisa]] [[Kategorija:Angleške besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Etimologije]] [[Kategorija:Hindijske besede in besedne zveze]] d3ayiqo3axwitsln9rex3an9ilj2v91 6747120 6747119 2026-09-05T14:28:33Z XJaM 3 m/dp 6747120 wikitext text/x-wiki {{short description|Izraz za rastlino kanabis, marihuano.}} {{drugipomeni4|hindijski besedi|druge pomene|gandža (razločitev)}} [[slika:Marijuana.jpg|thumb|right|220px|Gandžin cvet (''Canabis sativa L.''), [[Nacionalno zavetišče za divje živali Sherburne]], [[Okrožje Sherburne, Minnesota|Okrožje Sherburne]], [[Minnesota]], ZDA]] [[slika:Graffiti streetart rastafari.png|thumb|right|220px|Beseda ''ganja'' napisana v grafitu v [[Sevilla|Sevilli]], Španija.]] '''Gándža'''{{r|spl03}} ali '''gándžah'''{{efn|name="op00"}}{{efn|name="op01"}}{{r|spl00}}{{r|spl01}} (/ˈɡɑːndʒə/, izgovorjava v britanski angleščini: /ˈɡændʒə/; izgovorjava v hindijščini: [ɡaːɲd͡ʒaː]) je ena najstarejših in najpogosteje rabljenih sopomenk za cvet [[etimologija kanabisa|konoplje]], točneje za [[marihuana|marihuano]] ali [[hašiš]]. V angleščini se je rabila že pred letom 1689; izraz je bil prevzet iz [[hindijščina|hindijščine]] in [[sanskrt]]a{{snd}} ''gāñdžā''.{{r|spl02}} Je indijsko ime za krajevne sorte [[navadna konoplja|navadne konoplje]] (''Cannabis sativa'') in [[psihoaktivna droga|psihoaktivne]] izdelke, pridobljene iz teh rastlin. Za izdelavo gandže se neoplojeni ženski cvetovi zložijo v kup in poteptajo z nogami ali pa se zvijejo v klobase. Nato se posušijo na soncu, ponovno zvijejo in ponovno sušijo, dokler celotna masa ne doseže želene gostote in cvetovi ne izločijo dovolj smole, da maso drži skupaj. Umetnost, navada, praksa ali podpora kajenju gandže se [[sleng]]ovsko imenuje ''gandžaizem''. == Etimologija == Izraz »gandža« izvira iz hindijščine (beseda *gāñdžā*; hindijsko: गांजा,, IPA: [ɡaːɲd͡ʒaː]), kjer označuje konopljo v [[indoarijski jeziki|indoarijskem jeziku]], ki se je razvil iz zgodnje oblike vedskega sanskrta. Sanskrtska beseda ''gañdžā'' se nanaša na »močan pripravek iz navadne konoplje«.{{r|schw-2008}}{{r|mcgr-1993}}{{r|tork-1996}}{{r|kran-2009}}{{r|stei-2017}} Vendar se beseda nanaša le na določen izdelek, pridobljen iz rastlin konoplje. Izraz ''gāñdžā'' označuje cvetove, medtem ko se »[[čaras]]« ({{jezik|en|charas}}) nanaša na smolo, »[[bhang]]« ({{jezik|en|bhang}}) pa na semena in liste.{{r|spl05}} Beseda »gandža« je v zahodni svet prišla prek žrtev suženjstva. Žrtve čezatlantske trgovine s sužnji so bile leta 1513 prepeljane iz [[Afrika|Afrike]] na [[Jamajka|Jamajko]]. Leta 1845 je [[Britanski imperij]] začel vabiti [[Indijci|Indijce]], naj se kot pogodbeni delavci preselijo na [[Karibi|Karibe]] in okrepijo delovno silo na plantažah [[sladkorni trs|sladkornega trsa]]. S seboj so prinesli elemente svoje kulture, vključno z gandžo.{{r|ren--2021}} En akademski vir navaja leto 1845 kot čas uvedbe gandže na Jamajki.{{r|mans-1999}} Britanski imperij je odpravil [[suženjstvo]], vendar je na Jamajki ostalo v veljavi, dokler se afriški sužnji niso uprli in požgali plantaže lastnikov belih sužnjev. Emancipacija je bila končno odobrena leta 1838. Izraz so prinesli delavci iz 19. stoletja, katerih potomci so sedaj znani kot [[Indojamajčani]].{{r|roug-2015}}{{r|hami-2002}} Beseda se je v Evropi rabila že leta 1856, ko so Britanci uvedli davek na trgovino z »gandžo«.{{r|lind-2015}} Leta 1913 je Jamajka z zakonom o gandži ({{jezik|en|Ganja Law}}) prepovedala kanabis.{{r|spl06}} == Sodobna raba izraza ''gandža'' == [[slika:Ganja No Harm No Foul Sanity Rally.jpg|thumb|right|220px|Beseda ''ganja'' na transparentu »No Harm No Foul« med političnimi demonstracijami leta 2010 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]].]] === Raba v slovenščini in slovanskih jezikih === Slovenska beseda ''gandža''{{r|spl03}} je izposojena iz angleške besede [[:en:wikt:ganja|''ganja'']], iz [[bengalščina|bengalščine]] গাঁজা (gadža ({{jezik|en|gãja}}), kar je sorodno sanskrtu गञ्जा (gañdžā ({{jezik|en|gañjā}}), »konoplja«) z alternativnim črkovanjem गांझा gāñdžhā ({{jezik|en|gāñjhā}}) in गाँजा gāñdžā ({{jezik|en|gāñjā}}). Sorodno je [[hrvaščina|hrvaško]] ''gandža'', [[srbščina|srbsko]] gȃndža ali gȁndža (га̑нџа ali га̏нџа), [[poljščina|poljsko]] {{jezik|pl|gańdźa}}, tudi {{jezik|pl|gandzia}} ali {{jezik|pl|gandża}}, [[ruščina|rusko]] {{jezik|ru|ганджа }}, [[slovaščina|slovaško]] {{jezik|sk|ganja}}, [[ukrajinščina|ukrajinsko]] {{jezik|uk|ґанджа}}, {{jezik|ukr|ганджа}}. === Raba v angleščini === ''Gandža'' ({{jezik|en|ganja}}) je najpogostejši izraz za marihuano na Karibih, ki so jo prinesli indijski pogodbeni delavci.{{r|roug-2015}}{{r|cour-2009}} V [[jamajška angleščina|jamajški angleščini]] in [[jamajška kreolska angleščina|jamajški kreolski angleščini]] je izraz podoben angleškemu{{snd}} gadnža (''ganja''). === V popularni kulturi === Kulturne osebnosti, kot je [[Bob Marley]], so popularizirale [[rastafarijanstvo]] in gandžo prek [[reggae]] glasbe. Marley je leta 1978 izdal album ''[[Kaya (album)|Kaya]]'' z istoimenskim singlom, kjer je gandžo poimenoval »[[kaya (izraz)|kaya]]«. Leta 1976 je [[Peter Tosh]] izdal album ''[[Legalize It]]'' in je v istoimenski pesmi »Legalize It« zagovarjal rabo ganje.{{r|coer-2015}} V intervjuju za revijo ''[[New Musical Express|New Musical Express (NME)]]'' je leta 1978 tudi dejal: »Zelišče ({{jezik|en|herb}}) bo postalo kot cigarete.« [[Eek-A-Mouse]] je imel leta 1982 uspešnico »Ganja Smuggling«. [[Hip-hop]] skupina [[Cypress Hill]] je izraz v ZDA oživila leta 2004 v pesmi z naslovom »Ganja Bus«, sledili pa so ji drugi izvajalci, vključno z raperjem [[Eminem]]om, v pesmi »Must Be the Ganja« iz leta 2009.{{r|lind-2015}}{{r|pere-2006}} == V drugih jezikih == Izpeljanke izraza se rabijo kot generične besede za marihuano v več jezikih, kot so [[indonezijščina]]/[[malajščina]] (gandža ({{jezik|en|ganja}})), [[kmerščina]] (កញ្ឆា, kanhčha (''kanhchha'')), [[laoščina]] (ກັນຊາ, kan sa), [[tajščina]] (กัญชา, ganča (''gancha''), [[tivijščina]] (kandža (''kanja'')){{r|spl07}} in [[vietnamščina]] (cần sa). == Drugi izrazi == * [[sinsemilla]] (Cannabis sinsemilla, sinse, sensi) * [[kaya (izraz)|kaya]] * trava, weed, herb == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|indijska konoplja|lt= indijska konoplja (''Canabis indica'')|en|Cannabis indica}} * {{medjezikovna povezava|industrijska raba konoplje|en|hemp}} * {{medjezikovna povezava|zgodovina kanabisa v Italiji|en|history of cannabis in Italy}} * {{medjezikovna povezava|kanabis v Indiji|en|cannabis in India}} * {{medjezikovna povezava|kanabis in sikhizem|en|cannabis and Sikhism}} * {{medjezikovna povezava|siemieniotka|en|siemieniotka}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb | refs= {{efn|name="op00"|Tudi ''gánža''.{{r|spl04}}}} {{efn|name="op01"|Tudi ''ganga'', ''gunga'' in zastarelo ''gundžah'' ({{jezik|en|gunjah}}).}} }} == Sklici == {{sklici | refs= <ref name="coer-2015">[[#SKL-coer-2015|Coertzen; Green; Hansen (2015)]], str. [https://books.google.com/books?id=IgjTCQAAQBAJ&pg=PA186 186].</ref> <ref name="cour-2009">[[#SKL-cour-2009|Courtwright (2009)]].</ref> <ref name="hami-2002">[[#SKL-hami-2002|Hamid (2002)]].</ref> <ref name="kran-2009">[[#SKL-kran-2009|Kranzler; Korsmeyer (2009)]], str.28.</ref> <ref name="lind-2015">[[#SKL-lind-2015|Linder (2015)]].</ref> <ref name="mans-1999">[[#SKL-mans-1999|Mansingh; Mansingh (1999)]], str. [https://archive.org/details/homeawayfromhome00mans/page/127 127].</ref> <ref name="mcgr-1993">[[#SKL-mcgr-1993|McGregor (1993)]].</ref> <ref name="pere-2006">[[#SKL-pere-2006|Pérez-Torres (2006)]], str. [https://books.google.com/books?id=GI_9h27AHLQC&pg=PA97 97–].</ref> <ref name="ren--2021">[[#SKL-ren--2021|Ren; ''idr.'' (2021)]].</ref> <ref name="roug-2015">[[#SKL-roug-2015|Rough (2015)]].</ref> <ref name="schw-2008">[[#SKL-schw-2008|Schwartz (2008)]].</ref> <ref name="stei-2017">[[#SKL-stei-2017|Steinmetz (2017)]].</ref> <ref name="tork-1996">[[#SKL-tork-1996|Torkelson (1996)]], str. 1674.</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Ganja | website= Dictionary.com | publisher= Dictionary.com, LLC |lang= en | url= https://www.dictionary.com/browse/ganja | accessdate=2026-03-28}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Ganja | website= Collins English Dictionary | publisher= HarperCollins | lang= en | url= https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/ganja | accessdate= 2026-03-28}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= 10 Words From Hindi & Urdu | work= [[Merriam-Webster]] | lang= en | url= https://www.merriam-webster.com/words-at-play/10-english-words-from-hindi-and-urdu/ganja | accessdate= 2019-04-15 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190415002454/https://www.merriam-webster.com/words-at-play/10-english-words-from-hindi-and-urdu/ganja | archivedate= 2019-04-15 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= gándža | website= fran.si | publisher= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]] | url = https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gand%C5%BEa | accessdate= 2026-08-29}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= ganža | website= viri.cjvt.si | publisher= [[gigafrida]], [[Center za jezikovne vire in tehnologije|cjvt]], [[Univerza v Ljubljani]] | url= https://viri.cjvt.si/gigafida/gan%C5%BEa?type=basic&raw=gan%C5%BEa&lemma=gan%C5%BEa&e=90610890 | accessdate= 2026-08-30}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Origins and Modern Use of Ganja - RQS Blog | url= https://www.royalqueenseeds.com/blog-origins-and-modern-use-of-ganja-n1369 | accessdate= 2024-04-26 | website= Royal Queen Seeds | lang=en}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= The ganja law of 1913: 100 years of oppressive injustice - Columns | date= 2013-12-02 | publisher= JamaicaObserver.com | lang= en | url= http://www.jamaicaobserver.com/columns/The-ganja-law-of-1913--100-years-of-oppressive-injustice_15548584 | accessdate= 2015-07-24 | url-status= dead | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150725062712/http://www.jamaicaobserver.com/columns/The-ganja-law-of-1913--100-years-of-oppressive-injustice_15548584 | archivedate= 2015-07-25}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Slovar AuSIL | website= ausil.org.au | lang= en | url= https://ausil.org.au/Dictionary/Tiwi/lexicon/main.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230303205015/https://ausil.org.au/Dictionary/Tiwi/lexicon/main.htm | archivedate= 2023-03-03}}</ref> }} == Viri == * {{citat | editor-last1= Coertzen | editor-first1= Pieter | editor-last2= Green | editor-first2= M. Christiaan | editor-last3= Hansen | editor-first3= Len | title= Law and Religion in Africa: The quest for the common good in pluralistic societies | date= 2015 | publisher= African Sun Media | pages= | isbn= 978-1-919985-63-3 | url= https://books.google.com/books?id=IgjTCQAAQBAJ | via= [[Google Knjige]] | ref= SKL-coer-2015}} * {{citat | last1= Courtwright | first1= David T. (David Todd) | authorlink1= David Todd Courtwright | title= Forces of Habit | date= 2009 | publisher= [[Harvard University Press]] | pages= 288 | isbn= 978-0-674029-90-3 | url= https://books.google.com/books?id=GHqV3elHYvMC | via= Google Knjige | ref= SKL-cour-2009}} * {{citat | last1= Hamid | first1= Anhley | title= The Ganja Complex: Rastafari and Marijuana | date= 2002 | publisher= [[Lexington Books]] | location= Lanham, Maryland | isbn= 0-7391-0360-1 | lccn= 2002004715 | url= https://books.google.si/books?id=lyoqwS_89ckC | via= Google Knjige | accessdate= 2026-08-30 | ref= SKL-hami-2002}} * {{citat | last1= Komárek | first1= Martin | title= Drogy? Legalizujme je už konečně | date= 2009-12-08 | website= zpravy.idnes.cz | publisher= [[iDNES.cz ]] | lang= cs | url= http://zpravy.idnes.cz/drogy-legalizujme-je-uz-konecne-dnp-/domaci.aspx?c=A091207_183052_nazory_abr}} * {{citat | last1= Kranzler | first1= Henry R. | last2= Korsmeyer | first1= Pamela | title= Encyclopedia of Drugs, Alcohol & Additive Behaviour | date= 2009 | publisher= [[Gale (založba)|Gale]] | isbn= 978-0-02866-064-6 | url= https://books.google.com/books?id=rspaDwAAQBAJ&pg=RA3-PA28 | via= Google Knjige | ref= SKL-kran-2009}}{{mrtva povezava | date= marec 2024 | bot= InternetArchiveBot | fix-attempted= yes}} * {{citat | last1= Linder |first1= Courtney | title= Pot patois: A comprehensive etymology of marijuana | date= 2015-04-19 | website= [[The Pitt News]] |lang = en | url= http://pittnews.com/article/1195/opinions/pot-patois-a-comprehensive-etymology-of-marijuana/ | accessdate= 2019-03-17 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190403063353/https://pittnews.com/article/1195/opinions/pot-patois-a-comprehensive-etymology-of-marijuana/ | archivedate= 2019-04-03 | url-status= live | ref= SKL-lind-2015}} * {{citat | last1= Mansingh | first1= Laxmi | last2= Mansingh | first2= Ajai | title= Home Away from Home: 150 Years of Indian Presence in Jamaica, 1845-1995 | date= 1999 | publisher= Ian Randle Publishers (IRP)| location = Kingston, Jamajka | pages= 180 | isbn= 9768123397 | lccn= 99460104 | url= https://archive.org/details/homeawayfromhome00mans | url-access= limited | ref= SKL-mans-1999}} * {{citat | last1= McGregor | first1= R. S. (Ronald Stuart) | title= The Oxford Hindi-English dictionary | date= 1993-11-29 | website= dsal.uchicago.edu | lang= en | url= https://dsal.uchicago.edu/cgi-bin/app/mcgregor_query.py?qs=%E0%A4%97%E0%A4%BE%E0%A4%81%E0%A4%9C%E0%A4%BE&searchhws=yes | ref= SKL-mcgr-1993}} * {{citat | last1= Pérez-Torres | first1= Rafael | title= Mestizaje: Critical Uses of Race in Chicano Culture | date= 2006 | publisher= U of Minnesota Press | pages= | isbn= 978-0-8166-4595-4 | url= https://books.google.com/books?id=GI_9h27AHLQC | via= Google Knjige | ref= SKL-pere-2006}} * {{citat | last1= Ren | first1= Guangpeng | last2= Zhang | first2= Xu | last3= Li | first3= Ying | last4= Ridout | first4= Kate | last5= Serrano-Serrano | first5= Martha L. | last6= Yang | first6= Yongzhi | last7= Liu | first7= Ai | last8= Ravikanth | first8= Gudasalamani | last9= Nawaz | first9= Muhammad Ali | last10= Mumtaz | first10= Abdul Samad | last11= Salamin | first11= Nicolas | last12= Fumagalli | first12= Luca | title= Large-scale whole-genome resequencing unravels the domestication history of Cannabis sativa | journal= [[Science Advances]] | date= 2021-07-16 | volume= 7 | issue=29 | article-number= eabg2286 | lang= en | issn= 2375-2548 | doi= 10.1126/sciadv.abg2286 | pmc= 8284894 | pmid= 34272249 | bibcode= 2021SciA....7.2286R | ref= SKL-ren--2021}} * {{citat | last1= Rough | first1= Lisa | title= Jamaica's Cannabis Roots: The History of Ganja on the Island | date= 2015-05-14 | publisher= [[Leafly]] | url= https://www.leafly.com/news/lifestyle/jamaicas-roots-the-history-of-ganja-on-the-island | accessdate= 2019-04-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190411020545/https://www.leafly.com/news/lifestyle/jamaicas-roots-the-history-of-ganja-on-the-island | archivedate= 2019-04-11 | url-status= live | ref= SKL-roug-2015}} * {{citat | last1= Schwartz | first1= Martin | title= Iranian L, and Some Persian and Zaza Etymologies | journal= Iran & the Caucasus | date= 2008 | volume= 12 | issue= 2 | pages= 281&ndash;287 | url= https://www.jstor.org/stable/25597374 | jstor= 25597374 | doi= 10.1163/157338408X406056 | url-access= subscription | ref= SKL-schw-2008}} * {{citat | last1= Steinmetz | first1= Katy | title= 420 Day: Why There Are So Many Different Names for Weed | date= 2017-04-20 | magazine= [[Time (revija)|Time]] | url= https://time.com/4747501/420-day-weed-marijuana-pot-slang/ | accessdate= 2019-03-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180812115237/http://time.com/4747501/420-day-weed-marijuana-pot-slang/ | archivedate= 2018-08-12 | url-status= live | ref= SKL-stei-2017}} * {{citat | last1= Torkelson | first1= Anthony R. | title= The Cross Name Index to Medicinal Plants, Vol. IV: Plants in Indian medicine | date= 1996 | publisher= Taylor & Francis | isbn= 9780849326356 | oclc= 34038712 | url= https://books.google.com/books?id=trUgpMbT5gcC&pg=PA1674 | via= Google Knjige | ref= SKL-tork-1996}} [[Kategorija:Kanabis]] [[Kategorija:Kultura kanabisa]] [[Kategorija:Angleške besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Etimologije]] [[Kategorija:Hindijske besede in besedne zveze]] jf4r0aqr5ou5y69h08lp27jloj8hohf 6747126 6747120 2026-09-05T14:30:43Z XJaM 3 /* Raba v angleščini */ 6747126 wikitext text/x-wiki {{short description|Izraz za rastlino kanabis, marihuano.}} {{drugipomeni4|hindijski besedi|druge pomene|gandža (razločitev)}} [[slika:Marijuana.jpg|thumb|right|220px|Gandžin cvet (''Canabis sativa L.''), [[Nacionalno zavetišče za divje živali Sherburne]], [[Okrožje Sherburne, Minnesota|Okrožje Sherburne]], [[Minnesota]], ZDA]] [[slika:Graffiti streetart rastafari.png|thumb|right|220px|Beseda ''ganja'' napisana v grafitu v [[Sevilla|Sevilli]], Španija.]] '''Gándža'''{{r|spl03}} ali '''gándžah'''{{efn|name="op00"}}{{efn|name="op01"}}{{r|spl00}}{{r|spl01}} (/ˈɡɑːndʒə/, izgovorjava v britanski angleščini: /ˈɡændʒə/; izgovorjava v hindijščini: [ɡaːɲd͡ʒaː]) je ena najstarejših in najpogosteje rabljenih sopomenk za cvet [[etimologija kanabisa|konoplje]], točneje za [[marihuana|marihuano]] ali [[hašiš]]. V angleščini se je rabila že pred letom 1689; izraz je bil prevzet iz [[hindijščina|hindijščine]] in [[sanskrt]]a{{snd}} ''gāñdžā''.{{r|spl02}} Je indijsko ime za krajevne sorte [[navadna konoplja|navadne konoplje]] (''Cannabis sativa'') in [[psihoaktivna droga|psihoaktivne]] izdelke, pridobljene iz teh rastlin. Za izdelavo gandže se neoplojeni ženski cvetovi zložijo v kup in poteptajo z nogami ali pa se zvijejo v klobase. Nato se posušijo na soncu, ponovno zvijejo in ponovno sušijo, dokler celotna masa ne doseže želene gostote in cvetovi ne izločijo dovolj smole, da maso drži skupaj. Umetnost, navada, praksa ali podpora kajenju gandže se [[sleng]]ovsko imenuje ''gandžaizem''. == Etimologija == Izraz »gandža« izvira iz hindijščine (beseda *gāñdžā*; hindijsko: गांजा,, IPA: [ɡaːɲd͡ʒaː]), kjer označuje konopljo v [[indoarijski jeziki|indoarijskem jeziku]], ki se je razvil iz zgodnje oblike vedskega sanskrta. Sanskrtska beseda ''gañdžā'' se nanaša na »močan pripravek iz navadne konoplje«.{{r|schw-2008}}{{r|mcgr-1993}}{{r|tork-1996}}{{r|kran-2009}}{{r|stei-2017}} Vendar se beseda nanaša le na določen izdelek, pridobljen iz rastlin konoplje. Izraz ''gāñdžā'' označuje cvetove, medtem ko se »[[čaras]]« ({{jezik|en|charas}}) nanaša na smolo, »[[bhang]]« ({{jezik|en|bhang}}) pa na semena in liste.{{r|spl05}} Beseda »gandža« je v zahodni svet prišla prek žrtev suženjstva. Žrtve čezatlantske trgovine s sužnji so bile leta 1513 prepeljane iz [[Afrika|Afrike]] na [[Jamajka|Jamajko]]. Leta 1845 je [[Britanski imperij]] začel vabiti [[Indijci|Indijce]], naj se kot pogodbeni delavci preselijo na [[Karibi|Karibe]] in okrepijo delovno silo na plantažah [[sladkorni trs|sladkornega trsa]]. S seboj so prinesli elemente svoje kulture, vključno z gandžo.{{r|ren--2021}} En akademski vir navaja leto 1845 kot čas uvedbe gandže na Jamajki.{{r|mans-1999}} Britanski imperij je odpravil [[suženjstvo]], vendar je na Jamajki ostalo v veljavi, dokler se afriški sužnji niso uprli in požgali plantaže lastnikov belih sužnjev. Emancipacija je bila končno odobrena leta 1838. Izraz so prinesli delavci iz 19. stoletja, katerih potomci so sedaj znani kot [[Indojamajčani]].{{r|roug-2015}}{{r|hami-2002}} Beseda se je v Evropi rabila že leta 1856, ko so Britanci uvedli davek na trgovino z »gandžo«.{{r|lind-2015}} Leta 1913 je Jamajka z zakonom o gandži ({{jezik|en|Ganja Law}}) prepovedala kanabis.{{r|spl06}} == Sodobna raba izraza ''gandža'' == [[slika:Ganja No Harm No Foul Sanity Rally.jpg|thumb|right|220px|Beseda ''ganja'' na transparentu »No Harm No Foul« med političnimi demonstracijami leta 2010 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]].]] === Raba v slovenščini in slovanskih jezikih === Slovenska beseda ''gandža''{{r|spl03}} je izposojena iz angleške besede [[:en:wikt:ganja|''ganja'']], iz [[bengalščina|bengalščine]] গাঁজা (gadža ({{jezik|en|gãja}}), kar je sorodno sanskrtu गञ्जा (gañdžā ({{jezik|en|gañjā}}), »konoplja«) z alternativnim črkovanjem गांझा gāñdžhā ({{jezik|en|gāñjhā}}) in गाँजा gāñdžā ({{jezik|en|gāñjā}}). Sorodno je [[hrvaščina|hrvaško]] ''gandža'', [[srbščina|srbsko]] gȃndža ali gȁndža (га̑нџа ali га̏нџа), [[poljščina|poljsko]] {{jezik|pl|gańdźa}}, tudi {{jezik|pl|gandzia}} ali {{jezik|pl|gandża}}, [[ruščina|rusko]] {{jezik|ru|ганджа }}, [[slovaščina|slovaško]] {{jezik|sk|ganja}}, [[ukrajinščina|ukrajinsko]] {{jezik|uk|ґанджа}}, {{jezik|ukr|ганджа}}. === Raba v angleščini === ''Gandža'' ({{jezik|en|ganja}}) je najpogostejši izraz za marihuano na Karibih, ki so jo prinesli indijski pogodbeni delavci.{{r|roug-2015}}{{r|cour-2009}} V [[jamajška angleščina|jamajški angleščini]] in [[jamajška kreolska angleščina|jamajški kreolski angleščini]] je izraz podoben angleškemu{{snd}} gandža ({{jezik|en|ganja}}). === V popularni kulturi === Kulturne osebnosti, kot je [[Bob Marley]], so popularizirale [[rastafarijanstvo]] in gandžo prek [[reggae]] glasbe. Marley je leta 1978 izdal album ''[[Kaya (album)|Kaya]]'' z istoimenskim singlom, kjer je gandžo poimenoval »[[kaya (izraz)|kaya]]«. Leta 1976 je [[Peter Tosh]] izdal album ''[[Legalize It]]'' in je v istoimenski pesmi »Legalize It« zagovarjal rabo ganje.{{r|coer-2015}} V intervjuju za revijo ''[[New Musical Express|New Musical Express (NME)]]'' je leta 1978 tudi dejal: »Zelišče ({{jezik|en|herb}}) bo postalo kot cigarete.« [[Eek-A-Mouse]] je imel leta 1982 uspešnico »Ganja Smuggling«. [[Hip-hop]] skupina [[Cypress Hill]] je izraz v ZDA oživila leta 2004 v pesmi z naslovom »Ganja Bus«, sledili pa so ji drugi izvajalci, vključno z raperjem [[Eminem]]om, v pesmi »Must Be the Ganja« iz leta 2009.{{r|lind-2015}}{{r|pere-2006}} == V drugih jezikih == Izpeljanke izraza se rabijo kot generične besede za marihuano v več jezikih, kot so [[indonezijščina]]/[[malajščina]] (gandža ({{jezik|en|ganja}})), [[kmerščina]] (កញ្ឆា, kanhčha (''kanhchha'')), [[laoščina]] (ກັນຊາ, kan sa), [[tajščina]] (กัญชา, ganča (''gancha''), [[tivijščina]] (kandža (''kanja'')){{r|spl07}} in [[vietnamščina]] (cần sa). == Drugi izrazi == * [[sinsemilla]] (Cannabis sinsemilla, sinse, sensi) * [[kaya (izraz)|kaya]] * trava, weed, herb == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|indijska konoplja|lt= indijska konoplja (''Canabis indica'')|en|Cannabis indica}} * {{medjezikovna povezava|industrijska raba konoplje|en|hemp}} * {{medjezikovna povezava|zgodovina kanabisa v Italiji|en|history of cannabis in Italy}} * {{medjezikovna povezava|kanabis v Indiji|en|cannabis in India}} * {{medjezikovna povezava|kanabis in sikhizem|en|cannabis and Sikhism}} * {{medjezikovna povezava|siemieniotka|en|siemieniotka}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb | refs= {{efn|name="op00"|Tudi ''gánža''.{{r|spl04}}}} {{efn|name="op01"|Tudi ''ganga'', ''gunga'' in zastarelo ''gundžah'' ({{jezik|en|gunjah}}).}} }} == Sklici == {{sklici | refs= <ref name="coer-2015">[[#SKL-coer-2015|Coertzen; Green; Hansen (2015)]], str. [https://books.google.com/books?id=IgjTCQAAQBAJ&pg=PA186 186].</ref> <ref name="cour-2009">[[#SKL-cour-2009|Courtwright (2009)]].</ref> <ref name="hami-2002">[[#SKL-hami-2002|Hamid (2002)]].</ref> <ref name="kran-2009">[[#SKL-kran-2009|Kranzler; Korsmeyer (2009)]], str.28.</ref> <ref name="lind-2015">[[#SKL-lind-2015|Linder (2015)]].</ref> <ref name="mans-1999">[[#SKL-mans-1999|Mansingh; Mansingh (1999)]], str. [https://archive.org/details/homeawayfromhome00mans/page/127 127].</ref> <ref name="mcgr-1993">[[#SKL-mcgr-1993|McGregor (1993)]].</ref> <ref name="pere-2006">[[#SKL-pere-2006|Pérez-Torres (2006)]], str. [https://books.google.com/books?id=GI_9h27AHLQC&pg=PA97 97–].</ref> <ref name="ren--2021">[[#SKL-ren--2021|Ren; ''idr.'' (2021)]].</ref> <ref name="roug-2015">[[#SKL-roug-2015|Rough (2015)]].</ref> <ref name="schw-2008">[[#SKL-schw-2008|Schwartz (2008)]].</ref> <ref name="stei-2017">[[#SKL-stei-2017|Steinmetz (2017)]].</ref> <ref name="tork-1996">[[#SKL-tork-1996|Torkelson (1996)]], str. 1674.</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Ganja | website= Dictionary.com | publisher= Dictionary.com, LLC |lang= en | url= https://www.dictionary.com/browse/ganja | accessdate=2026-03-28}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Ganja | website= Collins English Dictionary | publisher= HarperCollins | lang= en | url= https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/ganja | accessdate= 2026-03-28}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= 10 Words From Hindi & Urdu | work= [[Merriam-Webster]] | lang= en | url= https://www.merriam-webster.com/words-at-play/10-english-words-from-hindi-and-urdu/ganja | accessdate= 2019-04-15 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190415002454/https://www.merriam-webster.com/words-at-play/10-english-words-from-hindi-and-urdu/ganja | archivedate= 2019-04-15 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= gándža | website= fran.si | publisher= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]] | url = https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gand%C5%BEa | accessdate= 2026-08-29}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= ganža | website= viri.cjvt.si | publisher= [[gigafrida]], [[Center za jezikovne vire in tehnologije|cjvt]], [[Univerza v Ljubljani]] | url= https://viri.cjvt.si/gigafida/gan%C5%BEa?type=basic&raw=gan%C5%BEa&lemma=gan%C5%BEa&e=90610890 | accessdate= 2026-08-30}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Origins and Modern Use of Ganja - RQS Blog | url= https://www.royalqueenseeds.com/blog-origins-and-modern-use-of-ganja-n1369 | accessdate= 2024-04-26 | website= Royal Queen Seeds | lang=en}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= The ganja law of 1913: 100 years of oppressive injustice - Columns | date= 2013-12-02 | publisher= JamaicaObserver.com | lang= en | url= http://www.jamaicaobserver.com/columns/The-ganja-law-of-1913--100-years-of-oppressive-injustice_15548584 | accessdate= 2015-07-24 | url-status= dead | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150725062712/http://www.jamaicaobserver.com/columns/The-ganja-law-of-1913--100-years-of-oppressive-injustice_15548584 | archivedate= 2015-07-25}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Slovar AuSIL | website= ausil.org.au | lang= en | url= https://ausil.org.au/Dictionary/Tiwi/lexicon/main.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230303205015/https://ausil.org.au/Dictionary/Tiwi/lexicon/main.htm | archivedate= 2023-03-03}}</ref> }} == Viri == * {{citat | editor-last1= Coertzen | editor-first1= Pieter | editor-last2= Green | editor-first2= M. Christiaan | editor-last3= Hansen | editor-first3= Len | title= Law and Religion in Africa: The quest for the common good in pluralistic societies | date= 2015 | publisher= African Sun Media | pages= | isbn= 978-1-919985-63-3 | url= https://books.google.com/books?id=IgjTCQAAQBAJ | via= [[Google Knjige]] | ref= SKL-coer-2015}} * {{citat | last1= Courtwright | first1= David T. (David Todd) | authorlink1= David Todd Courtwright | title= Forces of Habit | date= 2009 | publisher= [[Harvard University Press]] | pages= 288 | isbn= 978-0-674029-90-3 | url= https://books.google.com/books?id=GHqV3elHYvMC | via= Google Knjige | ref= SKL-cour-2009}} * {{citat | last1= Hamid | first1= Anhley | title= The Ganja Complex: Rastafari and Marijuana | date= 2002 | publisher= [[Lexington Books]] | location= Lanham, Maryland | isbn= 0-7391-0360-1 | lccn= 2002004715 | url= https://books.google.si/books?id=lyoqwS_89ckC | via= Google Knjige | accessdate= 2026-08-30 | ref= SKL-hami-2002}} * {{citat | last1= Komárek | first1= Martin | title= Drogy? Legalizujme je už konečně | date= 2009-12-08 | website= zpravy.idnes.cz | publisher= [[iDNES.cz ]] | lang= cs | url= http://zpravy.idnes.cz/drogy-legalizujme-je-uz-konecne-dnp-/domaci.aspx?c=A091207_183052_nazory_abr}} * {{citat | last1= Kranzler | first1= Henry R. | last2= Korsmeyer | first1= Pamela | title= Encyclopedia of Drugs, Alcohol & Additive Behaviour | date= 2009 | publisher= [[Gale (založba)|Gale]] | isbn= 978-0-02866-064-6 | url= https://books.google.com/books?id=rspaDwAAQBAJ&pg=RA3-PA28 | via= Google Knjige | ref= SKL-kran-2009}}{{mrtva povezava | date= marec 2024 | bot= InternetArchiveBot | fix-attempted= yes}} * {{citat | last1= Linder |first1= Courtney | title= Pot patois: A comprehensive etymology of marijuana | date= 2015-04-19 | website= [[The Pitt News]] |lang = en | url= http://pittnews.com/article/1195/opinions/pot-patois-a-comprehensive-etymology-of-marijuana/ | accessdate= 2019-03-17 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190403063353/https://pittnews.com/article/1195/opinions/pot-patois-a-comprehensive-etymology-of-marijuana/ | archivedate= 2019-04-03 | url-status= live | ref= SKL-lind-2015}} * {{citat | last1= Mansingh | first1= Laxmi | last2= Mansingh | first2= Ajai | title= Home Away from Home: 150 Years of Indian Presence in Jamaica, 1845-1995 | date= 1999 | publisher= Ian Randle Publishers (IRP)| location = Kingston, Jamajka | pages= 180 | isbn= 9768123397 | lccn= 99460104 | url= https://archive.org/details/homeawayfromhome00mans | url-access= limited | ref= SKL-mans-1999}} * {{citat | last1= McGregor | first1= R. S. (Ronald Stuart) | title= The Oxford Hindi-English dictionary | date= 1993-11-29 | website= dsal.uchicago.edu | lang= en | url= https://dsal.uchicago.edu/cgi-bin/app/mcgregor_query.py?qs=%E0%A4%97%E0%A4%BE%E0%A4%81%E0%A4%9C%E0%A4%BE&searchhws=yes | ref= SKL-mcgr-1993}} * {{citat | last1= Pérez-Torres | first1= Rafael | title= Mestizaje: Critical Uses of Race in Chicano Culture | date= 2006 | publisher= U of Minnesota Press | pages= | isbn= 978-0-8166-4595-4 | url= https://books.google.com/books?id=GI_9h27AHLQC | via= Google Knjige | ref= SKL-pere-2006}} * {{citat | last1= Ren | first1= Guangpeng | last2= Zhang | first2= Xu | last3= Li | first3= Ying | last4= Ridout | first4= Kate | last5= Serrano-Serrano | first5= Martha L. | last6= Yang | first6= Yongzhi | last7= Liu | first7= Ai | last8= Ravikanth | first8= Gudasalamani | last9= Nawaz | first9= Muhammad Ali | last10= Mumtaz | first10= Abdul Samad | last11= Salamin | first11= Nicolas | last12= Fumagalli | first12= Luca | title= Large-scale whole-genome resequencing unravels the domestication history of Cannabis sativa | journal= [[Science Advances]] | date= 2021-07-16 | volume= 7 | issue=29 | article-number= eabg2286 | lang= en | issn= 2375-2548 | doi= 10.1126/sciadv.abg2286 | pmc= 8284894 | pmid= 34272249 | bibcode= 2021SciA....7.2286R | ref= SKL-ren--2021}} * {{citat | last1= Rough | first1= Lisa | title= Jamaica's Cannabis Roots: The History of Ganja on the Island | date= 2015-05-14 | publisher= [[Leafly]] | url= https://www.leafly.com/news/lifestyle/jamaicas-roots-the-history-of-ganja-on-the-island | accessdate= 2019-04-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190411020545/https://www.leafly.com/news/lifestyle/jamaicas-roots-the-history-of-ganja-on-the-island | archivedate= 2019-04-11 | url-status= live | ref= SKL-roug-2015}} * {{citat | last1= Schwartz | first1= Martin | title= Iranian L, and Some Persian and Zaza Etymologies | journal= Iran & the Caucasus | date= 2008 | volume= 12 | issue= 2 | pages= 281&ndash;287 | url= https://www.jstor.org/stable/25597374 | jstor= 25597374 | doi= 10.1163/157338408X406056 | url-access= subscription | ref= SKL-schw-2008}} * {{citat | last1= Steinmetz | first1= Katy | title= 420 Day: Why There Are So Many Different Names for Weed | date= 2017-04-20 | magazine= [[Time (revija)|Time]] | url= https://time.com/4747501/420-day-weed-marijuana-pot-slang/ | accessdate= 2019-03-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180812115237/http://time.com/4747501/420-day-weed-marijuana-pot-slang/ | archivedate= 2018-08-12 | url-status= live | ref= SKL-stei-2017}} * {{citat | last1= Torkelson | first1= Anthony R. | title= The Cross Name Index to Medicinal Plants, Vol. IV: Plants in Indian medicine | date= 1996 | publisher= Taylor & Francis | isbn= 9780849326356 | oclc= 34038712 | url= https://books.google.com/books?id=trUgpMbT5gcC&pg=PA1674 | via= Google Knjige | ref= SKL-tork-1996}} [[Kategorija:Kanabis]] [[Kategorija:Kultura kanabisa]] [[Kategorija:Angleške besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Etimologije]] [[Kategorija:Hindijske besede in besedne zveze]] taxrnteljpjsl67szbl62hlo6maioq2 6747128 6747126 2026-09-05T14:33:58Z XJaM 3 /* Glej tudi */ 6747128 wikitext text/x-wiki {{short description|Izraz za rastlino kanabis, marihuano.}} {{drugipomeni4|hindijski besedi|druge pomene|gandža (razločitev)}} [[slika:Marijuana.jpg|thumb|right|220px|Gandžin cvet (''Canabis sativa L.''), [[Nacionalno zavetišče za divje živali Sherburne]], [[Okrožje Sherburne, Minnesota|Okrožje Sherburne]], [[Minnesota]], ZDA]] [[slika:Graffiti streetart rastafari.png|thumb|right|220px|Beseda ''ganja'' napisana v grafitu v [[Sevilla|Sevilli]], Španija.]] '''Gándža'''{{r|spl03}} ali '''gándžah'''{{efn|name="op00"}}{{efn|name="op01"}}{{r|spl00}}{{r|spl01}} (/ˈɡɑːndʒə/, izgovorjava v britanski angleščini: /ˈɡændʒə/; izgovorjava v hindijščini: [ɡaːɲd͡ʒaː]) je ena najstarejših in najpogosteje rabljenih sopomenk za cvet [[etimologija kanabisa|konoplje]], točneje za [[marihuana|marihuano]] ali [[hašiš]]. V angleščini se je rabila že pred letom 1689; izraz je bil prevzet iz [[hindijščina|hindijščine]] in [[sanskrt]]a{{snd}} ''gāñdžā''.{{r|spl02}} Je indijsko ime za krajevne sorte [[navadna konoplja|navadne konoplje]] (''Cannabis sativa'') in [[psihoaktivna droga|psihoaktivne]] izdelke, pridobljene iz teh rastlin. Za izdelavo gandže se neoplojeni ženski cvetovi zložijo v kup in poteptajo z nogami ali pa se zvijejo v klobase. Nato se posušijo na soncu, ponovno zvijejo in ponovno sušijo, dokler celotna masa ne doseže želene gostote in cvetovi ne izločijo dovolj smole, da maso drži skupaj. Umetnost, navada, praksa ali podpora kajenju gandže se [[sleng]]ovsko imenuje ''gandžaizem''. == Etimologija == Izraz »gandža« izvira iz hindijščine (beseda *gāñdžā*; hindijsko: गांजा,, IPA: [ɡaːɲd͡ʒaː]), kjer označuje konopljo v [[indoarijski jeziki|indoarijskem jeziku]], ki se je razvil iz zgodnje oblike vedskega sanskrta. Sanskrtska beseda ''gañdžā'' se nanaša na »močan pripravek iz navadne konoplje«.{{r|schw-2008}}{{r|mcgr-1993}}{{r|tork-1996}}{{r|kran-2009}}{{r|stei-2017}} Vendar se beseda nanaša le na določen izdelek, pridobljen iz rastlin konoplje. Izraz ''gāñdžā'' označuje cvetove, medtem ko se »[[čaras]]« ({{jezik|en|charas}}) nanaša na smolo, »[[bhang]]« ({{jezik|en|bhang}}) pa na semena in liste.{{r|spl05}} Beseda »gandža« je v zahodni svet prišla prek žrtev suženjstva. Žrtve čezatlantske trgovine s sužnji so bile leta 1513 prepeljane iz [[Afrika|Afrike]] na [[Jamajka|Jamajko]]. Leta 1845 je [[Britanski imperij]] začel vabiti [[Indijci|Indijce]], naj se kot pogodbeni delavci preselijo na [[Karibi|Karibe]] in okrepijo delovno silo na plantažah [[sladkorni trs|sladkornega trsa]]. S seboj so prinesli elemente svoje kulture, vključno z gandžo.{{r|ren--2021}} En akademski vir navaja leto 1845 kot čas uvedbe gandže na Jamajki.{{r|mans-1999}} Britanski imperij je odpravil [[suženjstvo]], vendar je na Jamajki ostalo v veljavi, dokler se afriški sužnji niso uprli in požgali plantaže lastnikov belih sužnjev. Emancipacija je bila končno odobrena leta 1838. Izraz so prinesli delavci iz 19. stoletja, katerih potomci so sedaj znani kot [[Indojamajčani]].{{r|roug-2015}}{{r|hami-2002}} Beseda se je v Evropi rabila že leta 1856, ko so Britanci uvedli davek na trgovino z »gandžo«.{{r|lind-2015}} Leta 1913 je Jamajka z zakonom o gandži ({{jezik|en|Ganja Law}}) prepovedala kanabis.{{r|spl06}} == Sodobna raba izraza ''gandža'' == [[slika:Ganja No Harm No Foul Sanity Rally.jpg|thumb|right|220px|Beseda ''ganja'' na transparentu »No Harm No Foul« med političnimi demonstracijami leta 2010 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]].]] === Raba v slovenščini in slovanskih jezikih === Slovenska beseda ''gandža''{{r|spl03}} je izposojena iz angleške besede [[:en:wikt:ganja|''ganja'']], iz [[bengalščina|bengalščine]] গাঁজা (gadža ({{jezik|en|gãja}}), kar je sorodno sanskrtu गञ्जा (gañdžā ({{jezik|en|gañjā}}), »konoplja«) z alternativnim črkovanjem गांझा gāñdžhā ({{jezik|en|gāñjhā}}) in गाँजा gāñdžā ({{jezik|en|gāñjā}}). Sorodno je [[hrvaščina|hrvaško]] ''gandža'', [[srbščina|srbsko]] gȃndža ali gȁndža (га̑нџа ali га̏нџа), [[poljščina|poljsko]] {{jezik|pl|gańdźa}}, tudi {{jezik|pl|gandzia}} ali {{jezik|pl|gandża}}, [[ruščina|rusko]] {{jezik|ru|ганджа }}, [[slovaščina|slovaško]] {{jezik|sk|ganja}}, [[ukrajinščina|ukrajinsko]] {{jezik|uk|ґанджа}}, {{jezik|ukr|ганджа}}. === Raba v angleščini === ''Gandža'' ({{jezik|en|ganja}}) je najpogostejši izraz za marihuano na Karibih, ki so jo prinesli indijski pogodbeni delavci.{{r|roug-2015}}{{r|cour-2009}} V [[jamajška angleščina|jamajški angleščini]] in [[jamajška kreolska angleščina|jamajški kreolski angleščini]] je izraz podoben angleškemu{{snd}} gandža ({{jezik|en|ganja}}). === V popularni kulturi === Kulturne osebnosti, kot je [[Bob Marley]], so popularizirale [[rastafarijanstvo]] in gandžo prek [[reggae]] glasbe. Marley je leta 1978 izdal album ''[[Kaya (album)|Kaya]]'' z istoimenskim singlom, kjer je gandžo poimenoval »[[kaya (izraz)|kaya]]«. Leta 1976 je [[Peter Tosh]] izdal album ''[[Legalize It]]'' in je v istoimenski pesmi »Legalize It« zagovarjal rabo ganje.{{r|coer-2015}} V intervjuju za revijo ''[[New Musical Express|New Musical Express (NME)]]'' je leta 1978 tudi dejal: »Zelišče ({{jezik|en|herb}}) bo postalo kot cigarete.« [[Eek-A-Mouse]] je imel leta 1982 uspešnico »Ganja Smuggling«. [[Hip-hop]] skupina [[Cypress Hill]] je izraz v ZDA oživila leta 2004 v pesmi z naslovom »Ganja Bus«, sledili pa so ji drugi izvajalci, vključno z raperjem [[Eminem]]om, v pesmi »Must Be the Ganja« iz leta 2009.{{r|lind-2015}}{{r|pere-2006}} == V drugih jezikih == Izpeljanke izraza se rabijo kot generične besede za marihuano v več jezikih, kot so [[indonezijščina]]/[[malajščina]] (gandža ({{jezik|en|ganja}})), [[kmerščina]] (កញ្ឆា, kanhčha (''kanhchha'')), [[laoščina]] (ກັນຊາ, kan sa), [[tajščina]] (กัญชา, ganča (''gancha''), [[tivijščina]] (kandža (''kanja'')){{r|spl07}} in [[vietnamščina]] (cần sa). == Drugi izrazi == * [[sinsemilla]] (Cannabis sinsemilla, sinse, sensi) * [[kaya (izraz)|kaya]] * trava, weed, herb == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|indijska konoplja|lt= indijska konoplja (''Canabis indica'')|en|Cannabis indica}} * {{medjezikovna povezava|industrijska raba konoplje|en|hemp}} * [[kanabis v Sloveniji]] * {{medjezikovna povezava|kanabis v Indiji|en|cannabis in India}} * {{medjezikovna povezava|zgodovina kanabisa v Italiji|en|history of cannabis in Italy}} * {{medjezikovna povezava|kanabis in sikhizem|en|cannabis and Sikhism}} * {{medjezikovna povezava|siemieniotka|en|siemieniotka}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb | refs= {{efn|name="op00"|Tudi ''gánža''.{{r|spl04}}}} {{efn|name="op01"|Tudi ''ganga'', ''gunga'' in zastarelo ''gundžah'' ({{jezik|en|gunjah}}).}} }} == Sklici == {{sklici | refs= <ref name="coer-2015">[[#SKL-coer-2015|Coertzen; Green; Hansen (2015)]], str. [https://books.google.com/books?id=IgjTCQAAQBAJ&pg=PA186 186].</ref> <ref name="cour-2009">[[#SKL-cour-2009|Courtwright (2009)]].</ref> <ref name="hami-2002">[[#SKL-hami-2002|Hamid (2002)]].</ref> <ref name="kran-2009">[[#SKL-kran-2009|Kranzler; Korsmeyer (2009)]], str.28.</ref> <ref name="lind-2015">[[#SKL-lind-2015|Linder (2015)]].</ref> <ref name="mans-1999">[[#SKL-mans-1999|Mansingh; Mansingh (1999)]], str. [https://archive.org/details/homeawayfromhome00mans/page/127 127].</ref> <ref name="mcgr-1993">[[#SKL-mcgr-1993|McGregor (1993)]].</ref> <ref name="pere-2006">[[#SKL-pere-2006|Pérez-Torres (2006)]], str. [https://books.google.com/books?id=GI_9h27AHLQC&pg=PA97 97–].</ref> <ref name="ren--2021">[[#SKL-ren--2021|Ren; ''idr.'' (2021)]].</ref> <ref name="roug-2015">[[#SKL-roug-2015|Rough (2015)]].</ref> <ref name="schw-2008">[[#SKL-schw-2008|Schwartz (2008)]].</ref> <ref name="stei-2017">[[#SKL-stei-2017|Steinmetz (2017)]].</ref> <ref name="tork-1996">[[#SKL-tork-1996|Torkelson (1996)]], str. 1674.</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Ganja | website= Dictionary.com | publisher= Dictionary.com, LLC |lang= en | url= https://www.dictionary.com/browse/ganja | accessdate=2026-03-28}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Ganja | website= Collins English Dictionary | publisher= HarperCollins | lang= en | url= https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/ganja | accessdate= 2026-03-28}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= 10 Words From Hindi & Urdu | work= [[Merriam-Webster]] | lang= en | url= https://www.merriam-webster.com/words-at-play/10-english-words-from-hindi-and-urdu/ganja | accessdate= 2019-04-15 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190415002454/https://www.merriam-webster.com/words-at-play/10-english-words-from-hindi-and-urdu/ganja | archivedate= 2019-04-15 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= gándža | website= fran.si | publisher= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]] | url = https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gand%C5%BEa | accessdate= 2026-08-29}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= ganža | website= viri.cjvt.si | publisher= [[gigafrida]], [[Center za jezikovne vire in tehnologije|cjvt]], [[Univerza v Ljubljani]] | url= https://viri.cjvt.si/gigafida/gan%C5%BEa?type=basic&raw=gan%C5%BEa&lemma=gan%C5%BEa&e=90610890 | accessdate= 2026-08-30}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Origins and Modern Use of Ganja - RQS Blog | url= https://www.royalqueenseeds.com/blog-origins-and-modern-use-of-ganja-n1369 | accessdate= 2024-04-26 | website= Royal Queen Seeds | lang=en}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= The ganja law of 1913: 100 years of oppressive injustice - Columns | date= 2013-12-02 | publisher= JamaicaObserver.com | lang= en | url= http://www.jamaicaobserver.com/columns/The-ganja-law-of-1913--100-years-of-oppressive-injustice_15548584 | accessdate= 2015-07-24 | url-status= dead | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150725062712/http://www.jamaicaobserver.com/columns/The-ganja-law-of-1913--100-years-of-oppressive-injustice_15548584 | archivedate= 2015-07-25}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Slovar AuSIL | website= ausil.org.au | lang= en | url= https://ausil.org.au/Dictionary/Tiwi/lexicon/main.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230303205015/https://ausil.org.au/Dictionary/Tiwi/lexicon/main.htm | archivedate= 2023-03-03}}</ref> }} == Viri == * {{citat | editor-last1= Coertzen | editor-first1= Pieter | editor-last2= Green | editor-first2= M. Christiaan | editor-last3= Hansen | editor-first3= Len | title= Law and Religion in Africa: The quest for the common good in pluralistic societies | date= 2015 | publisher= African Sun Media | pages= | isbn= 978-1-919985-63-3 | url= https://books.google.com/books?id=IgjTCQAAQBAJ | via= [[Google Knjige]] | ref= SKL-coer-2015}} * {{citat | last1= Courtwright | first1= David T. (David Todd) | authorlink1= David Todd Courtwright | title= Forces of Habit | date= 2009 | publisher= [[Harvard University Press]] | pages= 288 | isbn= 978-0-674029-90-3 | url= https://books.google.com/books?id=GHqV3elHYvMC | via= Google Knjige | ref= SKL-cour-2009}} * {{citat | last1= Hamid | first1= Anhley | title= The Ganja Complex: Rastafari and Marijuana | date= 2002 | publisher= [[Lexington Books]] | location= Lanham, Maryland | isbn= 0-7391-0360-1 | lccn= 2002004715 | url= https://books.google.si/books?id=lyoqwS_89ckC | via= Google Knjige | accessdate= 2026-08-30 | ref= SKL-hami-2002}} * {{citat | last1= Komárek | first1= Martin | title= Drogy? Legalizujme je už konečně | date= 2009-12-08 | website= zpravy.idnes.cz | publisher= [[iDNES.cz ]] | lang= cs | url= http://zpravy.idnes.cz/drogy-legalizujme-je-uz-konecne-dnp-/domaci.aspx?c=A091207_183052_nazory_abr}} * {{citat | last1= Kranzler | first1= Henry R. | last2= Korsmeyer | first1= Pamela | title= Encyclopedia of Drugs, Alcohol & Additive Behaviour | date= 2009 | publisher= [[Gale (založba)|Gale]] | isbn= 978-0-02866-064-6 | url= https://books.google.com/books?id=rspaDwAAQBAJ&pg=RA3-PA28 | via= Google Knjige | ref= SKL-kran-2009}}{{mrtva povezava | date= marec 2024 | bot= InternetArchiveBot | fix-attempted= yes}} * {{citat | last1= Linder |first1= Courtney | title= Pot patois: A comprehensive etymology of marijuana | date= 2015-04-19 | website= [[The Pitt News]] |lang = en | url= http://pittnews.com/article/1195/opinions/pot-patois-a-comprehensive-etymology-of-marijuana/ | accessdate= 2019-03-17 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190403063353/https://pittnews.com/article/1195/opinions/pot-patois-a-comprehensive-etymology-of-marijuana/ | archivedate= 2019-04-03 | url-status= live | ref= SKL-lind-2015}} * {{citat | last1= Mansingh | first1= Laxmi | last2= Mansingh | first2= Ajai | title= Home Away from Home: 150 Years of Indian Presence in Jamaica, 1845-1995 | date= 1999 | publisher= Ian Randle Publishers (IRP)| location = Kingston, Jamajka | pages= 180 | isbn= 9768123397 | lccn= 99460104 | url= https://archive.org/details/homeawayfromhome00mans | url-access= limited | ref= SKL-mans-1999}} * {{citat | last1= McGregor | first1= R. S. (Ronald Stuart) | title= The Oxford Hindi-English dictionary | date= 1993-11-29 | website= dsal.uchicago.edu | lang= en | url= https://dsal.uchicago.edu/cgi-bin/app/mcgregor_query.py?qs=%E0%A4%97%E0%A4%BE%E0%A4%81%E0%A4%9C%E0%A4%BE&searchhws=yes | ref= SKL-mcgr-1993}} * {{citat | last1= Pérez-Torres | first1= Rafael | title= Mestizaje: Critical Uses of Race in Chicano Culture | date= 2006 | publisher= U of Minnesota Press | pages= | isbn= 978-0-8166-4595-4 | url= https://books.google.com/books?id=GI_9h27AHLQC | via= Google Knjige | ref= SKL-pere-2006}} * {{citat | last1= Ren | first1= Guangpeng | last2= Zhang | first2= Xu | last3= Li | first3= Ying | last4= Ridout | first4= Kate | last5= Serrano-Serrano | first5= Martha L. | last6= Yang | first6= Yongzhi | last7= Liu | first7= Ai | last8= Ravikanth | first8= Gudasalamani | last9= Nawaz | first9= Muhammad Ali | last10= Mumtaz | first10= Abdul Samad | last11= Salamin | first11= Nicolas | last12= Fumagalli | first12= Luca | title= Large-scale whole-genome resequencing unravels the domestication history of Cannabis sativa | journal= [[Science Advances]] | date= 2021-07-16 | volume= 7 | issue=29 | article-number= eabg2286 | lang= en | issn= 2375-2548 | doi= 10.1126/sciadv.abg2286 | pmc= 8284894 | pmid= 34272249 | bibcode= 2021SciA....7.2286R | ref= SKL-ren--2021}} * {{citat | last1= Rough | first1= Lisa | title= Jamaica's Cannabis Roots: The History of Ganja on the Island | date= 2015-05-14 | publisher= [[Leafly]] | url= https://www.leafly.com/news/lifestyle/jamaicas-roots-the-history-of-ganja-on-the-island | accessdate= 2019-04-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190411020545/https://www.leafly.com/news/lifestyle/jamaicas-roots-the-history-of-ganja-on-the-island | archivedate= 2019-04-11 | url-status= live | ref= SKL-roug-2015}} * {{citat | last1= Schwartz | first1= Martin | title= Iranian L, and Some Persian and Zaza Etymologies | journal= Iran & the Caucasus | date= 2008 | volume= 12 | issue= 2 | pages= 281&ndash;287 | url= https://www.jstor.org/stable/25597374 | jstor= 25597374 | doi= 10.1163/157338408X406056 | url-access= subscription | ref= SKL-schw-2008}} * {{citat | last1= Steinmetz | first1= Katy | title= 420 Day: Why There Are So Many Different Names for Weed | date= 2017-04-20 | magazine= [[Time (revija)|Time]] | url= https://time.com/4747501/420-day-weed-marijuana-pot-slang/ | accessdate= 2019-03-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180812115237/http://time.com/4747501/420-day-weed-marijuana-pot-slang/ | archivedate= 2018-08-12 | url-status= live | ref= SKL-stei-2017}} * {{citat | last1= Torkelson | first1= Anthony R. | title= The Cross Name Index to Medicinal Plants, Vol. IV: Plants in Indian medicine | date= 1996 | publisher= Taylor & Francis | isbn= 9780849326356 | oclc= 34038712 | url= https://books.google.com/books?id=trUgpMbT5gcC&pg=PA1674 | via= Google Knjige | ref= SKL-tork-1996}} [[Kategorija:Kanabis]] [[Kategorija:Kultura kanabisa]] [[Kategorija:Angleške besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Etimologije]] [[Kategorija:Hindijske besede in besedne zveze]] ez5gfdyrmb2xe2s9ta1mllen3065jff 6747140 6747128 2026-09-05T14:53:49Z XJaM 3 /* Raba v slovenščini in slovanskih jezikih */ 6747140 wikitext text/x-wiki {{short description|Izraz za rastlino kanabis, marihuano.}} {{drugipomeni4|hindijski besedi|druge pomene|gandža (razločitev)}} [[slika:Marijuana.jpg|thumb|right|220px|Gandžin cvet (''Canabis sativa L.''), [[Nacionalno zavetišče za divje živali Sherburne]], [[Okrožje Sherburne, Minnesota|Okrožje Sherburne]], [[Minnesota]], ZDA]] [[slika:Graffiti streetart rastafari.png|thumb|right|220px|Beseda ''ganja'' napisana v grafitu v [[Sevilla|Sevilli]], Španija.]] '''Gándža'''{{r|spl03}} ali '''gándžah'''{{efn|name="op00"}}{{efn|name="op01"}}{{r|spl00}}{{r|spl01}} (/ˈɡɑːndʒə/, izgovorjava v britanski angleščini: /ˈɡændʒə/; izgovorjava v hindijščini: [ɡaːɲd͡ʒaː]) je ena najstarejših in najpogosteje rabljenih sopomenk za cvet [[etimologija kanabisa|konoplje]], točneje za [[marihuana|marihuano]] ali [[hašiš]]. V angleščini se je rabila že pred letom 1689; izraz je bil prevzet iz [[hindijščina|hindijščine]] in [[sanskrt]]a{{snd}} ''gāñdžā''.{{r|spl02}} Je indijsko ime za krajevne sorte [[navadna konoplja|navadne konoplje]] (''Cannabis sativa'') in [[psihoaktivna droga|psihoaktivne]] izdelke, pridobljene iz teh rastlin. Za izdelavo gandže se neoplojeni ženski cvetovi zložijo v kup in poteptajo z nogami ali pa se zvijejo v klobase. Nato se posušijo na soncu, ponovno zvijejo in ponovno sušijo, dokler celotna masa ne doseže želene gostote in cvetovi ne izločijo dovolj smole, da maso drži skupaj. Umetnost, navada, praksa ali podpora kajenju gandže se [[sleng]]ovsko imenuje ''gandžaizem''. == Etimologija == Izraz »gandža« izvira iz hindijščine (beseda *gāñdžā*; hindijsko: गांजा,, IPA: [ɡaːɲd͡ʒaː]), kjer označuje konopljo v [[indoarijski jeziki|indoarijskem jeziku]], ki se je razvil iz zgodnje oblike vedskega sanskrta. Sanskrtska beseda ''gañdžā'' se nanaša na »močan pripravek iz navadne konoplje«.{{r|schw-2008}}{{r|mcgr-1993}}{{r|tork-1996}}{{r|kran-2009}}{{r|stei-2017}} Vendar se beseda nanaša le na določen izdelek, pridobljen iz rastlin konoplje. Izraz ''gāñdžā'' označuje cvetove, medtem ko se »[[čaras]]« ({{jezik|en|charas}}) nanaša na smolo, »[[bhang]]« ({{jezik|en|bhang}}) pa na semena in liste.{{r|spl05}} Beseda »gandža« je v zahodni svet prišla prek žrtev suženjstva. Žrtve čezatlantske trgovine s sužnji so bile leta 1513 prepeljane iz [[Afrika|Afrike]] na [[Jamajka|Jamajko]]. Leta 1845 je [[Britanski imperij]] začel vabiti [[Indijci|Indijce]], naj se kot pogodbeni delavci preselijo na [[Karibi|Karibe]] in okrepijo delovno silo na plantažah [[sladkorni trs|sladkornega trsa]]. S seboj so prinesli elemente svoje kulture, vključno z gandžo.{{r|ren--2021}} En akademski vir navaja leto 1845 kot čas uvedbe gandže na Jamajki.{{r|mans-1999}} Britanski imperij je odpravil [[suženjstvo]], vendar je na Jamajki ostalo v veljavi, dokler se afriški sužnji niso uprli in požgali plantaže lastnikov belih sužnjev. Emancipacija je bila končno odobrena leta 1838. Izraz so prinesli delavci iz 19. stoletja, katerih potomci so sedaj znani kot [[Indojamajčani]].{{r|roug-2015}}{{r|hami-2002}} Beseda se je v Evropi rabila že leta 1856, ko so Britanci uvedli davek na trgovino z »gandžo«.{{r|lind-2015}} Leta 1913 je Jamajka z zakonom o gandži ({{jezik|en|Ganja Law}}) prepovedala kanabis.{{r|spl06}} == Sodobna raba izraza ''gandža'' == [[slika:Ganja No Harm No Foul Sanity Rally.jpg|thumb|right|220px|Beseda ''ganja'' na transparentu »No Harm No Foul« med političnimi demonstracijami leta 2010 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]].]] === Raba v slovenščini in slovanskih jezikih === Slovenska beseda ''gandža''{{r|spl03}} je izposojena iz angleške besede [[:en:wikt:ganja|''ganja'']], iz [[bengalščina|bengalščine]] গাঁজা (gadža ({{jezik|en|gãja}}), kar je sorodno sanskrtu गञ्जा (gañdžā ({{jezik|en|gañjā}}), »konoplja«) z alternativnim črkovanjem गांझा gāñdžhā ({{jezik|en|gāñjhā}}) in गाँजा gāñdžā ({{jezik|en|gāñjā}}). Sorodno je [[hrvaščina|hrvaško]] ''gandža'', [[srbščina|srbsko]] га̑нџа, gȃndža ali га̏нџа, gȁndža, [[poljščina|poljsko]] {{jezik|pl|gańdźa}}, tudi {{jezik|pl|gandzia}} ali {{jezik|pl|gandża}}, [[ruščina|rusko]] [[:ru:wikt:ганджа|ганджа]]: ''gandža'', ганжа: ''ganža'', [[slovaščina|slovaško]] {{jezik|sk|ganja}}, [[ukrajinščina|ukrajinsko]] {{jezik|uk|ґанджа}}: ''gandža'', {{jezik|ukr|ганджа}}: ''gandža''. === Raba v angleščini === ''Gandža'' ({{jezik|en|ganja}}) je najpogostejši izraz za marihuano na Karibih, ki so jo prinesli indijski pogodbeni delavci.{{r|roug-2015}}{{r|cour-2009}} V [[jamajška angleščina|jamajški angleščini]] in [[jamajška kreolska angleščina|jamajški kreolski angleščini]] je izraz podoben angleškemu{{snd}} gandža ({{jezik|en|ganja}}). === V popularni kulturi === Kulturne osebnosti, kot je [[Bob Marley]], so popularizirale [[rastafarijanstvo]] in gandžo prek [[reggae]] glasbe. Marley je leta 1978 izdal album ''[[Kaya (album)|Kaya]]'' z istoimenskim singlom, kjer je gandžo poimenoval »[[kaya (izraz)|kaya]]«. Leta 1976 je [[Peter Tosh]] izdal album ''[[Legalize It]]'' in je v istoimenski pesmi »Legalize It« zagovarjal rabo ganje.{{r|coer-2015}} V intervjuju za revijo ''[[New Musical Express|New Musical Express (NME)]]'' je leta 1978 tudi dejal: »Zelišče ({{jezik|en|herb}}) bo postalo kot cigarete.« [[Eek-A-Mouse]] je imel leta 1982 uspešnico »Ganja Smuggling«. [[Hip-hop]] skupina [[Cypress Hill]] je izraz v ZDA oživila leta 2004 v pesmi z naslovom »Ganja Bus«, sledili pa so ji drugi izvajalci, vključno z raperjem [[Eminem]]om, v pesmi »Must Be the Ganja« iz leta 2009.{{r|lind-2015}}{{r|pere-2006}} == V drugih jezikih == Izpeljanke izraza se rabijo kot generične besede za marihuano v več jezikih, kot so [[indonezijščina]]/[[malajščina]] (gandža ({{jezik|en|ganja}})), [[kmerščina]] (កញ្ឆា, kanhčha (''kanhchha'')), [[laoščina]] (ກັນຊາ, kan sa), [[tajščina]] (กัญชา, ganča (''gancha''), [[tivijščina]] (kandža (''kanja'')){{r|spl07}} in [[vietnamščina]] (cần sa). == Drugi izrazi == * [[sinsemilla]] (Cannabis sinsemilla, sinse, sensi) * [[kaya (izraz)|kaya]] * trava, weed, herb == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|indijska konoplja|lt= indijska konoplja (''Canabis indica'')|en|Cannabis indica}} * {{medjezikovna povezava|industrijska raba konoplje|en|hemp}} * [[kanabis v Sloveniji]] * {{medjezikovna povezava|kanabis v Indiji|en|cannabis in India}} * {{medjezikovna povezava|zgodovina kanabisa v Italiji|en|history of cannabis in Italy}} * {{medjezikovna povezava|kanabis in sikhizem|en|cannabis and Sikhism}} * {{medjezikovna povezava|siemieniotka|en|siemieniotka}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb | refs= {{efn|name="op00"|Tudi ''gánža''.{{r|spl04}}}} {{efn|name="op01"|Tudi ''ganga'', ''gunga'' in zastarelo ''gundžah'' ({{jezik|en|gunjah}}).}} }} == Sklici == {{sklici | refs= <ref name="coer-2015">[[#SKL-coer-2015|Coertzen; Green; Hansen (2015)]], str. [https://books.google.com/books?id=IgjTCQAAQBAJ&pg=PA186 186].</ref> <ref name="cour-2009">[[#SKL-cour-2009|Courtwright (2009)]].</ref> <ref name="hami-2002">[[#SKL-hami-2002|Hamid (2002)]].</ref> <ref name="kran-2009">[[#SKL-kran-2009|Kranzler; Korsmeyer (2009)]], str.28.</ref> <ref name="lind-2015">[[#SKL-lind-2015|Linder (2015)]].</ref> <ref name="mans-1999">[[#SKL-mans-1999|Mansingh; Mansingh (1999)]], str. [https://archive.org/details/homeawayfromhome00mans/page/127 127].</ref> <ref name="mcgr-1993">[[#SKL-mcgr-1993|McGregor (1993)]].</ref> <ref name="pere-2006">[[#SKL-pere-2006|Pérez-Torres (2006)]], str. [https://books.google.com/books?id=GI_9h27AHLQC&pg=PA97 97–].</ref> <ref name="ren--2021">[[#SKL-ren--2021|Ren; ''idr.'' (2021)]].</ref> <ref name="roug-2015">[[#SKL-roug-2015|Rough (2015)]].</ref> <ref name="schw-2008">[[#SKL-schw-2008|Schwartz (2008)]].</ref> <ref name="stei-2017">[[#SKL-stei-2017|Steinmetz (2017)]].</ref> <ref name="tork-1996">[[#SKL-tork-1996|Torkelson (1996)]], str. 1674.</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Ganja | website= Dictionary.com | publisher= Dictionary.com, LLC |lang= en | url= https://www.dictionary.com/browse/ganja | accessdate=2026-03-28}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Ganja | website= Collins English Dictionary | publisher= HarperCollins | lang= en | url= https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/ganja | accessdate= 2026-03-28}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= 10 Words From Hindi & Urdu | work= [[Merriam-Webster]] | lang= en | url= https://www.merriam-webster.com/words-at-play/10-english-words-from-hindi-and-urdu/ganja | accessdate= 2019-04-15 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190415002454/https://www.merriam-webster.com/words-at-play/10-english-words-from-hindi-and-urdu/ganja | archivedate= 2019-04-15 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= gándža | website= fran.si | publisher= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]] | url = https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gand%C5%BEa | accessdate= 2026-08-29}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= ganža | website= viri.cjvt.si | publisher= [[gigafrida]], [[Center za jezikovne vire in tehnologije|cjvt]], [[Univerza v Ljubljani]] | url= https://viri.cjvt.si/gigafida/gan%C5%BEa?type=basic&raw=gan%C5%BEa&lemma=gan%C5%BEa&e=90610890 | accessdate= 2026-08-30}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Origins and Modern Use of Ganja - RQS Blog | url= https://www.royalqueenseeds.com/blog-origins-and-modern-use-of-ganja-n1369 | accessdate= 2024-04-26 | website= Royal Queen Seeds | lang=en}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= The ganja law of 1913: 100 years of oppressive injustice - Columns | date= 2013-12-02 | publisher= JamaicaObserver.com | lang= en | url= http://www.jamaicaobserver.com/columns/The-ganja-law-of-1913--100-years-of-oppressive-injustice_15548584 | accessdate= 2015-07-24 | url-status= dead | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150725062712/http://www.jamaicaobserver.com/columns/The-ganja-law-of-1913--100-years-of-oppressive-injustice_15548584 | archivedate= 2015-07-25}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Slovar AuSIL | website= ausil.org.au | lang= en | url= https://ausil.org.au/Dictionary/Tiwi/lexicon/main.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230303205015/https://ausil.org.au/Dictionary/Tiwi/lexicon/main.htm | archivedate= 2023-03-03}}</ref> }} == Viri == * {{citat | editor-last1= Coertzen | editor-first1= Pieter | editor-last2= Green | editor-first2= M. Christiaan | editor-last3= Hansen | editor-first3= Len | title= Law and Religion in Africa: The quest for the common good in pluralistic societies | date= 2015 | publisher= African Sun Media | pages= | isbn= 978-1-919985-63-3 | url= https://books.google.com/books?id=IgjTCQAAQBAJ | via= [[Google Knjige]] | ref= SKL-coer-2015}} * {{citat | last1= Courtwright | first1= David T. (David Todd) | authorlink1= David Todd Courtwright | title= Forces of Habit | date= 2009 | publisher= [[Harvard University Press]] | pages= 288 | isbn= 978-0-674029-90-3 | url= https://books.google.com/books?id=GHqV3elHYvMC | via= Google Knjige | ref= SKL-cour-2009}} * {{citat | last1= Hamid | first1= Anhley | title= The Ganja Complex: Rastafari and Marijuana | date= 2002 | publisher= [[Lexington Books]] | location= Lanham, Maryland | isbn= 0-7391-0360-1 | lccn= 2002004715 | url= https://books.google.si/books?id=lyoqwS_89ckC | via= Google Knjige | accessdate= 2026-08-30 | ref= SKL-hami-2002}} * {{citat | last1= Komárek | first1= Martin | title= Drogy? Legalizujme je už konečně | date= 2009-12-08 | website= zpravy.idnes.cz | publisher= [[iDNES.cz ]] | lang= cs | url= http://zpravy.idnes.cz/drogy-legalizujme-je-uz-konecne-dnp-/domaci.aspx?c=A091207_183052_nazory_abr}} * {{citat | last1= Kranzler | first1= Henry R. | last2= Korsmeyer | first1= Pamela | title= Encyclopedia of Drugs, Alcohol & Additive Behaviour | date= 2009 | publisher= [[Gale (založba)|Gale]] | isbn= 978-0-02866-064-6 | url= https://books.google.com/books?id=rspaDwAAQBAJ&pg=RA3-PA28 | via= Google Knjige | ref= SKL-kran-2009}}{{mrtva povezava | date= marec 2024 | bot= InternetArchiveBot | fix-attempted= yes}} * {{citat | last1= Linder |first1= Courtney | title= Pot patois: A comprehensive etymology of marijuana | date= 2015-04-19 | website= [[The Pitt News]] |lang = en | url= http://pittnews.com/article/1195/opinions/pot-patois-a-comprehensive-etymology-of-marijuana/ | accessdate= 2019-03-17 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190403063353/https://pittnews.com/article/1195/opinions/pot-patois-a-comprehensive-etymology-of-marijuana/ | archivedate= 2019-04-03 | url-status= live | ref= SKL-lind-2015}} * {{citat | last1= Mansingh | first1= Laxmi | last2= Mansingh | first2= Ajai | title= Home Away from Home: 150 Years of Indian Presence in Jamaica, 1845-1995 | date= 1999 | publisher= Ian Randle Publishers (IRP)| location = Kingston, Jamajka | pages= 180 | isbn= 9768123397 | lccn= 99460104 | url= https://archive.org/details/homeawayfromhome00mans | url-access= limited | ref= SKL-mans-1999}} * {{citat | last1= McGregor | first1= R. S. (Ronald Stuart) | title= The Oxford Hindi-English dictionary | date= 1993-11-29 | website= dsal.uchicago.edu | lang= en | url= https://dsal.uchicago.edu/cgi-bin/app/mcgregor_query.py?qs=%E0%A4%97%E0%A4%BE%E0%A4%81%E0%A4%9C%E0%A4%BE&searchhws=yes | ref= SKL-mcgr-1993}} * {{citat | last1= Pérez-Torres | first1= Rafael | title= Mestizaje: Critical Uses of Race in Chicano Culture | date= 2006 | publisher= U of Minnesota Press | pages= | isbn= 978-0-8166-4595-4 | url= https://books.google.com/books?id=GI_9h27AHLQC | via= Google Knjige | ref= SKL-pere-2006}} * {{citat | last1= Ren | first1= Guangpeng | last2= Zhang | first2= Xu | last3= Li | first3= Ying | last4= Ridout | first4= Kate | last5= Serrano-Serrano | first5= Martha L. | last6= Yang | first6= Yongzhi | last7= Liu | first7= Ai | last8= Ravikanth | first8= Gudasalamani | last9= Nawaz | first9= Muhammad Ali | last10= Mumtaz | first10= Abdul Samad | last11= Salamin | first11= Nicolas | last12= Fumagalli | first12= Luca | title= Large-scale whole-genome resequencing unravels the domestication history of Cannabis sativa | journal= [[Science Advances]] | date= 2021-07-16 | volume= 7 | issue=29 | article-number= eabg2286 | lang= en | issn= 2375-2548 | doi= 10.1126/sciadv.abg2286 | pmc= 8284894 | pmid= 34272249 | bibcode= 2021SciA....7.2286R | ref= SKL-ren--2021}} * {{citat | last1= Rough | first1= Lisa | title= Jamaica's Cannabis Roots: The History of Ganja on the Island | date= 2015-05-14 | publisher= [[Leafly]] | url= https://www.leafly.com/news/lifestyle/jamaicas-roots-the-history-of-ganja-on-the-island | accessdate= 2019-04-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190411020545/https://www.leafly.com/news/lifestyle/jamaicas-roots-the-history-of-ganja-on-the-island | archivedate= 2019-04-11 | url-status= live | ref= SKL-roug-2015}} * {{citat | last1= Schwartz | first1= Martin | title= Iranian L, and Some Persian and Zaza Etymologies | journal= Iran & the Caucasus | date= 2008 | volume= 12 | issue= 2 | pages= 281&ndash;287 | url= https://www.jstor.org/stable/25597374 | jstor= 25597374 | doi= 10.1163/157338408X406056 | url-access= subscription | ref= SKL-schw-2008}} * {{citat | last1= Steinmetz | first1= Katy | title= 420 Day: Why There Are So Many Different Names for Weed | date= 2017-04-20 | magazine= [[Time (revija)|Time]] | url= https://time.com/4747501/420-day-weed-marijuana-pot-slang/ | accessdate= 2019-03-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180812115237/http://time.com/4747501/420-day-weed-marijuana-pot-slang/ | archivedate= 2018-08-12 | url-status= live | ref= SKL-stei-2017}} * {{citat | last1= Torkelson | first1= Anthony R. | title= The Cross Name Index to Medicinal Plants, Vol. IV: Plants in Indian medicine | date= 1996 | publisher= Taylor & Francis | isbn= 9780849326356 | oclc= 34038712 | url= https://books.google.com/books?id=trUgpMbT5gcC&pg=PA1674 | via= Google Knjige | ref= SKL-tork-1996}} [[Kategorija:Kanabis]] [[Kategorija:Kultura kanabisa]] [[Kategorija:Angleške besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Etimologije]] [[Kategorija:Hindijske besede in besedne zveze]] 3etncw0pt6wvy8batg6ch3b1apiaa6z Soleidae 0 608342 6747124 2026-09-05T14:29:57Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Morski listi]] 6747124 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Morski listi]] {{R from scientific name|fish}} qihu8q39guktoim5uqa1bb7ytyp743t Kategorija:Morski listi 14 608343 6747127 2026-09-05T14:31:17Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Soleidae}} [[Kategorija:Carangiformes]]« 6747127 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Soleidae}} [[Kategorija:Carangiformes]] syo9kk2kyjz58ammckadih5z46jauek Predloga:Taksonomija/Gasterosteidae 10 608344 6747129 2026-09-05T14:34:31Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Zeti|Gasterosteidae |parent=Gasterosteoidei |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 467–495 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6747129 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Zeti|Gasterosteidae |parent=Gasterosteoidei |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 467–495 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} jc379svhmpv866xn2aibwrvpjefzwb8 Predloga:Taksonomija/Gasterosteoidei 10 608345 6747130 2026-09-05T14:35:00Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Gasterosteoidei |parent=Perciformes |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=17 November 2024 |language=en}} }}« 6747130 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Gasterosteoidei |parent=Perciformes |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=17 November 2024 |language=en}} }} aqbglkhj2xs62nujyaabd282d5mkkte Gandžaizem 0 608346 6747134 2026-09-05T14:42:36Z XJaM 3 preusmeritev na [[Gandža (izraz)]] 6747134 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[gandža (izraz)]] lhbwpxbsyrmudx1boz4pgisame50921 Kategorija:Zeti 14 608347 6747135 2026-09-05T14:43:17Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category|Gasterosteidae}} {{cat main}} [[Kategorija:Ostrižnjaki]]« 6747135 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Gasterosteidae}} {{cat main}} [[Kategorija:Ostrižnjaki]] irxjy7y36yu47a6nqpfv2yvm1zvgxig Predloga:Taksonomija/Batrachoididae 10 608348 6747137 2026-09-05T14:51:33Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Žabovke|Batrachoididae |parent=Batrachoidiformes |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6747137 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Žabovke|Batrachoididae |parent=Batrachoidiformes |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} r02824wtsffxr7qy2xsnrjhgf2vycxz Predloga:Taksonomija/Batrachoidiformes 10 608349 6747138 2026-09-05T14:52:04Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Žabovke|Batrachoidiformes |parent=Percomorpha |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6747138 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Žabovke|Batrachoidiformes |parent=Percomorpha |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} m6s7ir3dztr0bsq4n9k30t5zcw1mq9u Kategorija:Žabovke 14 608350 6747143 2026-09-05T14:56:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Batrachoididae}} [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Strupene ribe]]« 6747143 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Batrachoididae}} [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Strupene ribe]] 5pwhaf4l99wnjc07yzqbwn6xu3can42 Tjeleji 0 608351 6747185 2026-09-05T18:24:26Z Octopus 13285 uvod 6747185 wikitext text/x-wiki '''Tjele''' ({{lang-zh|c=鐵勒|p=Tiělè}}, mongolsko: *Tegreg, 'ljudje z vozov'<ref>{{iranica|gozz|Ḡozz}}</ref>), prečrkovano tudi kot '''Čile''' ({{lang-zh|c=敕勒|links=no}}), '''Dili''' ({{lang-zh|c=狄歷|links=no}}), '''Džile''' ({{lang-zh|c=直勒|links=no}}) in '''Tele''' ({{lang-zh|c=特勒|links=no}}), znana tudi po kitajskem eksonimu '''Gaoče''' ({{lang-zh|c=高車|links=no}}) ali '''Gaodžu''',<ref>{{cite book|last=Drompp|first=Michael Robert|title=Tang China and the Collapse of the Uighur Empire: A Documentary History|url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA41|year=2005|publisher=BRILL|isbn=90-04-14129-4|page=41, n. 7}}</ref><ref>{{cite journal|last=Pulleyblank|first= Edwin G.|title=The "High Carts": An amalgamation of Mongolic and Turkic Speaking People before the Türks|journal= Asia Major |series=Third series |volume=3 |issue=1|year= 1991|pages= 21–22|publisher= Academia Sinica}}</ref><ref>{{cite book |last1=Millward |first1=James A. |title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang |year=2007 |publisher=Hurst |isbn=978-1-84904-067-9 |page=42, note 2 |url=https://books.google.com/books?id=hG-iQwPn86EC&pg=PA42 |language=en}}</ref> je bila plemenska zveza [[Turška ljudstva|turških ljudstev]]<ref>{{cite book|last=Mackerras|first=Colin|title=The Uighur empire: according to the T'ang dynastic histories: a study in Sino-Uighur relations, 744–840|date=1972|publisher=Australian national university press|location=Canberra|isbn=978-0708104576|page=1|edition=2nd edition revised and expanded.}}</ref> ki so živela severno od [[Kitajska|Kitajske]] in v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Zveza je nastala po razpadu [[Šiungnu|šjungnujske]] plemenske zveze.<ref>{{cite book|title=Archivum Eurasiae Medii Aevi|url=https://books.google.com/books?id=pmtpAAAAMAAJ|year=1983|publisher=Peter de Ridder Press|page=111}}</ref> Kitajski viri zvezo povezujejo z [[Dingling]]i.<ref>Xin Tangshu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol. 217a] "回紇，其先匈奴也，俗多乘高輪車，元魏時亦號高車部，或曰敕勒，訛為鐵勒</ref><ref>Weishu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A Vol 103 Gaoju] "高車，蓋古赤狄之餘種也，[...] 諸夏以為高車丁零。</ref><ref>Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes". ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'' ur. Th.T. Allsen, P.B. Golden, R.K. Kovalev, A.P. Martinez. '''19''' (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 87</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] o0z9qmh1tl0452yxwyo5i1azjh8gx4y 6747187 6747185 2026-09-05T18:27:24Z Octopus 13285 ref 6747187 wikitext text/x-wiki '''Tjele''' ({{lang-zh|c=鐵勒|p=Tiělè}}, mongolsko: *Tegreg, 'ljudje z vozov'<ref> "Ḡozz". Encyclopædia Iranica</ref>), prečrkovano tudi kot '''Čile''' ({{lang-zh|c=敕勒|links=no}}), '''Dili''' ({{lang-zh|c=狄歷|links=no}}), '''Džile''' ({{lang-zh|c=直勒|links=no}}) in '''Tele''' ({{lang-zh|c=特勒|links=no}}), znana tudi po kitajskem eksonimu '''Gaoče''' ({{lang-zh|c=高車|links=no}}) ali '''Gaodžu''',<ref>{{cite book|last=Drompp|first=Michael Robert|title=Tang China and the Collapse of the Uighur Empire: A Documentary History|url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA41|year=2005|publisher=BRILL|isbn=90-04-14129-4|page=41, n. 7}}</ref><ref>{{cite journal|last=Pulleyblank|first= Edwin G.|title=The "High Carts": An amalgamation of Mongolic and Turkic Speaking People before the Türks|journal= Asia Major |series=Third series |volume=3 |issue=1|year= 1991|pages= 21–22|publisher= Academia Sinica}}</ref><ref>{{cite book |last1=Millward |first1=James A. |title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang |year=2007 |publisher=Hurst |isbn=978-1-84904-067-9 |page=42, note 2 |url=https://books.google.com/books?id=hG-iQwPn86EC&pg=PA42 |language=en}}</ref> je bila plemenska zveza [[Turška ljudstva|turških ljudstev]]<ref>{{cite book|last=Mackerras|first=Colin|title=The Uighur empire: according to the T'ang dynastic histories: a study in Sino-Uighur relations, 744–840|date=1972|publisher=Australian national university press|location=Canberra|isbn=978-0708104576|page=1|edition=2nd edition revised and expanded.}}</ref> ki so živela severno od [[Kitajska|Kitajske]] in v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Zveza je nastala po razpadu [[Šiungnu|šjungnujske]] plemenske zveze.<ref>{{cite book|title=Archivum Eurasiae Medii Aevi|url=https://books.google.com/books?id=pmtpAAAAMAAJ|year=1983|publisher=Peter de Ridder Press|page=111}}</ref> Kitajski viri zvezo povezujejo z [[Dingling]]i.<ref>Xin Tangshu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol. 217a] "回紇，其先匈奴也，俗多乘高輪車，元魏時亦號高車部，或曰敕勒，訛為鐵勒</ref><ref>Weishu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A Vol 103 Gaoju] "高車，蓋古赤狄之餘種也，[...] 諸夏以為高車丁零。</ref><ref>Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes". ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'' ur. Th.T. Allsen, P.B. Golden, R.K. Kovalev, A.P. Martinez. '''19''' (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 87</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] ojlqqhoijlv3anhjhcq5y383jq4fpol 6747220 6747187 2026-09-06T05:22:43Z Octopus 13285 urejanje 6747220 wikitext text/x-wiki '''Tjeleji''' ({{lang-zh|c=鐵勒|p=Tiělè}}, mongolsko: *Tegreg, 'ljudje z vozov'<ref> "Ḡozz". Encyclopædia Iranica</ref>), prečrkovano tudi kot '''Čileji''' ({{lang-zh|c=敕勒|links=no}}), '''Dili''' ({{lang-zh|c=狄歷|links=no}}), '''Džili''' ({{lang-zh|c=直勒|links=no}}) in '''Teleji''' ({{lang-zh|c=特勒|links=no}}), so bili [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]] severno od [[Kitajska|Kitajske]]. Kitajski viri jih imenjajo kot Gaočeje ali Gaodžuje<ref>{{cite book|last=Drompp|first=Michael Robert|title=Tang China and the Collapse of the Uighur Empire: A Documentary History|url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA41|year=2005|publisher=BRILL|isbn=90-04-14129-4|page=41, n. 7}}</ref><ref>{{cite journal|last=Pulleyblank|first= Edwin G.|title=The "High Carts": An amalgamation of Mongolic and Turkic Speaking People before the Türks|journal= Asia Major |series=Third series |volume=3 |issue=1|year= 1991|pages= 21–22|publisher= Academia Sinica}}</ref><ref>{{cite book |last1=Millward |first1=James A. |title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang |year=2007 |publisher=Hurst |isbn=978-1-84904-067-9 |page=42, note 2 |url=https://books.google.com/books?id=hG-iQwPn86EC&pg=PA42 |language=en}}</ref> in jih povezujejo z [[Dingling]]i.<ref>Xin Tangshu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol. 217a] "回紇，其先匈奴也，俗多乘高輪車，元魏時亦號高車部，或曰敕勒，訛為鐵勒</ref><ref>Weishu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A Vol 103 Gaoju] "高車，蓋古赤狄之餘種也，[...] 諸夏以為高車丁零。</ref><ref>Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes". ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'' ur. Th.T. Allsen, P.B. Golden, R.K. Kovalev, A.P. Martinez. '''19''' (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 87</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] h2lu17qv9a5fs7s1g23eqftzwvxoee1 6747229 6747220 2026-09-06T06:35:14Z Octopus 13285 Zgodovina 6747229 wikitext text/x-wiki '''Tjeleji''' ({{lang-zh|c=鐵勒|p=Tiělè}}, mongolsko: *Tegreg, 'ljudje z vozov'<ref> "Ḡozz". Encyclopædia Iranica</ref>), prečrkovano tudi kot '''Čileji''' ({{lang-zh|c=敕勒|links=no}}), '''Dili''' ({{lang-zh|c=狄歷|links=no}}), '''Džili''' ({{lang-zh|c=直勒|links=no}}) in '''Teleji''' ({{lang-zh|c=特勒|links=no}}), so bili [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]] severno od [[Kitajska|Kitajske]]. Kitajski viri jih imenjajo kot Gaočeje ali Gaodžuje<ref>{{cite book|last=Drompp|first=Michael Robert|title=Tang China and the Collapse of the Uighur Empire: A Documentary History|url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA41|year=2005|publisher=BRILL|isbn=90-04-14129-4|page=41, n. 7}}</ref><ref>{{cite journal|last=Pulleyblank|first= Edwin G.|title=The "High Carts": An amalgamation of Mongolic and Turkic Speaking People before the Türks|journal= Asia Major |series=Third series |volume=3 |issue=1|year= 1991|pages= 21–22|publisher= Academia Sinica}}</ref><ref>{{cite book |last1=Millward |first1=James A. |title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang |year=2007 |publisher=Hurst |isbn=978-1-84904-067-9 |page=42, note 2 |url=https://books.google.com/books?id=hG-iQwPn86EC&pg=PA42 |language=en}}</ref> in jih povezujejo z [[Dingling]]i.<ref>Xin Tangshu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol. 217a] "回紇，其先匈奴也，俗多乘高輪車，元魏時亦號高車部，或曰敕勒，訛為鐵勒</ref><ref>Weishu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A Vol 103 Gaoju] "高車，蓋古赤狄之餘種也，[...] 諸夏以為高車丁零。</ref><ref>Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes". ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'' ur. Th.T. Allsen, P.B. Golden, R.K. Kovalev, A.P. Martinez. '''19''' (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 87</ref> == Zgodovina== Po kitajskih kronikah so bili Tjeleji del [[Šiungnu|Šjungnu]]jske plemenske zveze, vendar so po njenem razpadu ostali neodvisni in se upirali tako [[Rouranski kaganat|Rouranom]] kot [[Gokturki|Gokturkom]]. Tjeleji ali Gaočeji so vzdrževali diplomatske odnose z dinastijo [[Severni Vej]].<ref> Ulrich Theobald. ''Tiele'' 鐵勒, Tölöš (www.chinaknowledge.de). Pridobljeno 30. Septembra 2019.</ref> === Del Gokturškega kaganata=== Leta 546 so se Fufuluoji in druga plemena, ki so se od takrat naprej imenovala Tjele, ponovno uprla. [[Bumin kagan]] jih je v [[Džungarija|Džungariji]] kmalu zatem porazil in v svojo vojsko vključil 250.000 Tjelejev. S to vojsko je leta 552 odkorakal v Anaguj severno od kitajske meje, premagal ostanke Rouranov in ustanovil [[Prvi turški kaganat|Prvi gokturški kaganat]]. Kasneje je Tjeleja popolnoma podjarmil. Tjeleje je takrat sestavljalo več kot 40 plemen, naseljenih v sedmih regijah. * Severno od reke [[Tuul]] so živeli Puguji, Tongluji, Vejheji (Orhonski Ujguri), Bajeguji, Fuluji (Fufuluji), Mengčeni, Turuhi, Sijieji, Huni (Hunjuji), Huji, Šueji (Hušueji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 20.000 mož. * Zahodno od Kumula in severno od Karašahra blizu gorovja [[Tjanšan]] so živeli Čibi, Boluodži, Jidieji, Supoji, Naheji, Vuhuani (Vuhuji), Heguji (Kirgizi), Jedieji, Junihuani (Junihuji) in drugi. Njihova skupna vojska je štela 20.000 mož. * Onkraj [[Altaj]]skih gora so živeli Šuejantuoji, Djeleerji, Šipani (Juebani), Daki in drugi, ki so imeli vojsko 10.000 mož. * Severno od [[Samarkand]]a in vse do reke [[Volga|Volge]] so živeli Hedjeji (A-Djeji), Hejieji, Bohuji, Bigani, Juhaji, Hebiši, Hecuoji, Subaji, Jemoji, Kedaji in drugi, ki so imeli vojsli 30.000 mož. * Vzhodno in zahodno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] so živeli Suluji, Hesani ([[Hazari]]), Suoji, Miecuji, Longhuji (Sahuji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 8.000 mož. * Vzhodno od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] so živeli Enji, [[Alani]], Bejruji, Juluji, Fuvahuni in drugi, z vojaško silo 20.000 mož. * V regiji južno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] so med drugim živeli tudi Duboji (Tuvani). Ta plemena, povezana s Tjeleji, niso imela skupnega vladarja, ampak so bila skoraj vsa del Prvega turškega kaganata. Večina teh plemen ni izvirala iz Dinglingov, Gaočejev ali Fufuluov. Takšna so bila zgolj zaradi napačnih informacij. ===Upori in neodvisnost=== Leta 582 sta plemenska voditelja Tardu in Apa, kan severne [[Džungarija|Džungarije]], razglasila neodvisnost. Apa je bil leta 587 poražen, Tardu pa se je uspel obdržati in se je leta 599 bojeval v državljanski vojni proti gokturškemu vladarju [[Tulan kagan|Tulanu]] in njegovemu sinu Čiminu. Ko so Tulana premagali Kitajci, je Tardu zasedel njegovo ozemlje. Po uporu plemen Tjelejev, ki so ga izzvali Kitajci, je bil Tardu leta 603 prisiljen pobegniti v [[Tujuhun]]. Ko je oblast nad zahodnimi Tjeleji prevzel Čuluo, jih je začel zatirati, da bi preprečil upor. Leta 605 je zavezništvo plemen Čibi in [[Šuejantuo]] uspelo strmoglaviti Tarduja, osvojiti Džungarijo in pomembna mesta ter leta 607 prisilito Čuluoja, da je pobegnil v spodnji tok reke Ili. Čibiji so za novega kagana razglasili Gelenga, Šuejantuoji pa za drugega kagana Jišiba. Kasneje istega leta je tej zvezi skupaj s Kitajci uspelo premagati Tujuhune. ===Osvojitev Kitajske=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] 715x6eqzc6lpreh41fj5rgjphsv4933 6747234 6747229 2026-09-06T07:21:29Z Octopus 13285 /* Osvojitev Kitajske */ nadaljevanje 6747234 wikitext text/x-wiki '''Tjeleji''' ({{lang-zh|c=鐵勒|p=Tiělè}}, mongolsko: *Tegreg, 'ljudje z vozov'<ref> "Ḡozz". Encyclopædia Iranica</ref>), prečrkovano tudi kot '''Čileji''' ({{lang-zh|c=敕勒|links=no}}), '''Dili''' ({{lang-zh|c=狄歷|links=no}}), '''Džili''' ({{lang-zh|c=直勒|links=no}}) in '''Teleji''' ({{lang-zh|c=特勒|links=no}}), so bili [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]] severno od [[Kitajska|Kitajske]]. Kitajski viri jih imenjajo kot Gaočeje ali Gaodžuje<ref>{{cite book|last=Drompp|first=Michael Robert|title=Tang China and the Collapse of the Uighur Empire: A Documentary History|url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA41|year=2005|publisher=BRILL|isbn=90-04-14129-4|page=41, n. 7}}</ref><ref>{{cite journal|last=Pulleyblank|first= Edwin G.|title=The "High Carts": An amalgamation of Mongolic and Turkic Speaking People before the Türks|journal= Asia Major |series=Third series |volume=3 |issue=1|year= 1991|pages= 21–22|publisher= Academia Sinica}}</ref><ref>{{cite book |last1=Millward |first1=James A. |title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang |year=2007 |publisher=Hurst |isbn=978-1-84904-067-9 |page=42, note 2 |url=https://books.google.com/books?id=hG-iQwPn86EC&pg=PA42 |language=en}}</ref> in jih povezujejo z [[Dingling]]i.<ref>Xin Tangshu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol. 217a] "回紇，其先匈奴也，俗多乘高輪車，元魏時亦號高車部，或曰敕勒，訛為鐵勒</ref><ref>Weishu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A Vol 103 Gaoju] "高車，蓋古赤狄之餘種也，[...] 諸夏以為高車丁零。</ref><ref>Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes". ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'' ur. Th.T. Allsen, P.B. Golden, R.K. Kovalev, A.P. Martinez. '''19''' (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 87</ref> == Zgodovina== Po kitajskih kronikah so bili Tjeleji del [[Šiungnu|Šjungnu]]jske plemenske zveze, vendar so po njenem razpadu ostali neodvisni in se upirali tako [[Rouranski kaganat|Rouranom]] kot [[Gokturki|Gokturkom]]. Tjeleji ali Gaočeji so vzdrževali diplomatske odnose z dinastijo [[Severni Vej]].<ref> Ulrich Theobald. ''Tiele'' 鐵勒, Tölöš (www.chinaknowledge.de). Pridobljeno 30. Septembra 2019.</ref> === Del Gokturškega kaganata=== Leta 546 so se Fufuluoji in druga plemena, ki so se od takrat naprej imenovala Tjele, ponovno uprla. [[Bumin kagan]] jih je v [[Džungarija|Džungariji]] kmalu zatem porazil in v svojo vojsko vključil 250.000 Tjelejev. S to vojsko je leta 552 odkorakal v Anaguj severno od kitajske meje, premagal ostanke Rouranov in ustanovil [[Prvi turški kaganat|Prvi gokturški kaganat]]. Kasneje je Tjeleja popolnoma podjarmil. Tjeleje je takrat sestavljalo več kot 40 plemen, naseljenih v sedmih regijah. * Severno od reke [[Tuul]] so živeli Puguji, Tongluji, Vejheji (Orhonski Ujguri), Bajeguji, Fuluji (Fufuluji), Mengčeni, Turuhi, Sijieji, Huni (Hunjuji), Huji, Šueji (Hušueji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 20.000 mož. * Zahodno od Kumula in severno od Karašahra blizu gorovja [[Tjanšan]] so živeli Čibi, Boluodži, Jidieji, Supoji, Naheji, Vuhuani (Vuhuji), Heguji (Kirgizi), Jedieji, Junihuani (Junihuji) in drugi. Njihova skupna vojska je štela 20.000 mož. * Onkraj [[Altaj]]skih gora so živeli Šuejantuoji, Djeleerji, Šipani (Juebani), Daki in drugi, ki so imeli vojsko 10.000 mož. * Severno od [[Samarkand]]a in vse do reke [[Volga|Volge]] so živeli Hedjeji (A-Djeji), Hejieji, Bohuji, Bigani, Juhaji, Hebiši, Hecuoji, Subaji, Jemoji, Kedaji in drugi, ki so imeli vojsli 30.000 mož. * Vzhodno in zahodno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] so živeli Suluji, Hesani ([[Hazari]]), Suoji, Miecuji, Longhuji (Sahuji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 8.000 mož. * Vzhodno od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] so živeli Enji, [[Alani]], Bejruji, Juluji, Fuvahuni in drugi, z vojaško silo 20.000 mož. * V regiji južno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] so med drugim živeli tudi Duboji (Tuvani). Ta plemena, povezana s Tjeleji, niso imela skupnega vladarja, ampak so bila skoraj vsa del Prvega turškega kaganata. Večina teh plemen ni izvirala iz Dinglingov, Gaočejev ali Fufuluov. Takšna so bila zgolj zaradi napačnih informacij. ===Upori in neodvisnost=== Leta 582 sta plemenska voditelja Tardu in Apa, kan severne [[Džungarija|Džungarije]], razglasila neodvisnost. Apa je bil leta 587 poražen, Tardu pa se je uspel obdržati in se je leta 599 bojeval v državljanski vojni proti gokturškemu vladarju [[Tulan kagan|Tulanu]] in njegovemu sinu Čiminu. Ko so Tulana premagali Kitajci, je Tardu zasedel njegovo ozemlje. Po uporu plemen Tjelejev, ki so ga izzvali Kitajci, je bil Tardu leta 603 prisiljen pobegniti v [[Tujuhun]]. Ko je oblast nad zahodnimi Tjeleji prevzel Čuluo, jih je začel zatirati, da bi preprečil upor. Leta 605 je zavezništvo plemen Čibi in [[Šuejantuo]] uspelo strmoglaviti Tarduja, osvojiti Džungarijo in pomembna mesta ter leta 607 prisilito Čuluoja, da je pobegnil v spodnji tok reke Ili. Čibiji so za novega kagana razglasili Gelenga, Šuejantuoji pa za drugega kagana Jišiba. Kasneje istega leta je tej zvezi skupaj s Kitajci uspelo premagati Tujuhune. ===Osvojitev Kitajske=== Leta 611 je Šekuj, kagan [[Taškent]]a in Tardujev vnuk, napadel Čuluja, ki je nato pobegnil na Kitajsko. Šekuj se je nato preselil v Džungarijo in zatrl upor. Nekatera manjša ozemlja, na primer kraljestvo [[Gaočang]], ki je ostalo pod kitajsko oblastjo, so bila podjarmljena šele leta 612. Šekuj je obnovil [[Zahodni turški kaganat]], vendar ni mogel preprečiti razkola znotraj vladajoče družine [[Ašina]]. Leta 628 je skupina plemen pod poveljstvom Šuejantuoja Jinana prečkala Altajsko gorovje in z lokalnimi plemeni Tjelejev ustanovila novo plemensko zvezo. Leta 660 so se med Sijieji, Bajeguji, Puguji in Tongluoji, ki so jih leta 622 podjarmili Kitajci, zgodili prvi upori, vendar so se razmere kmalu umirile. Leta 669 naj bi se zgodil neuspešen upor Šuejantuojev. Leta 679 so se uprli trije plemiči, med katerimi je bil za kagana izbran [[Ašina Nišufu]], vendar so jih Kitajci kmalu premagali. Nišufu je bil izdan in v bitki ubit. Ostanki upornikov so pobegnili in se povezali z [[Ašina Funian|Ašino Funianom]], da bi ponovno napadli Kitajce. Funian se je leta 681 razglasil za kagana, vendar ni mogel ohraniti svoje oblasti. Po zatrtju upora so Kitajci 16. novembra v prestolnici usmrtili več kot 50 upornikov. Zadnji upor naj bi leta 682 vodila klana Pugu in Tongluo skupaj s klanom Ašina. Upor je bil uspešen in je privedel do ustanovitve Drugega turškega kaganata pod vodstvom Ilteriš Sada. Kitajska vojska jih je kmalu premagala in mnogi so se umaknili v protektorat v regiji Gandžov. ===Drugi gokturški kaganat in izginotje=== Od leta 704 naprej so se plemena Tjelejev, zdaj zavezniki Kitajcev, selila proti zahodu. V tem času se je večina Tjelejev podredila [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]]. Vojaške kampanje čez kitajsko mejo proti severu so se nadaljevale. Ko so se leta 708 tudi Gokturki obrnili proti zahodu, so mnogi Tjeleji pobegnili na Kitajsko. Večkrat so se tudi uprli Gokturkom. Do leta 720 je [[Tonjukuk]]u, Tjeleju, rojenemu na Kitajskem, uspelo združiti tamkajšnje Tjeleje. Pozval jih je k vrnitvi na sever, nakar so mnogi zapustili svoje skupnosti na Kitajskem in se selili proti severu. Moč novega gokturškega kaganata je v tem času že upadala. Kasneje je bilo pod [[Basmili]] sklenjeno zavezništvo Tjelejev z Basmili, [[Karluki]] in [[Ujguri]]. Zavezniki so premagali Gokturke in ubili kagana. Kagan naj bi postal vodja Basmilov, vendar so ga zavezniki izdali. Ujguri so pod vodstvom [[Bilge kagan|Kutlug Bilge Kola]] ustanovili svoj kaganat. Leta 745 jim je uspelo ubiti izgnanega gokturškega kagana Kutluga Bojlo. Tjeleji so zatem začeli izginjati iz zgodovinskih zapisov. Velik del njih se je verjetno pridružil Ujgurom ali pa so postali današnji Televti. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] nu36qhwx4atcz8lu9l0d7sebsz4s1zq 6747235 6747234 2026-09-06T07:22:13Z Octopus 13285 /* Drugi gokturški kaganat in izginotje */ povezava 6747235 wikitext text/x-wiki '''Tjeleji''' ({{lang-zh|c=鐵勒|p=Tiělè}}, mongolsko: *Tegreg, 'ljudje z vozov'<ref> "Ḡozz". Encyclopædia Iranica</ref>), prečrkovano tudi kot '''Čileji''' ({{lang-zh|c=敕勒|links=no}}), '''Dili''' ({{lang-zh|c=狄歷|links=no}}), '''Džili''' ({{lang-zh|c=直勒|links=no}}) in '''Teleji''' ({{lang-zh|c=特勒|links=no}}), so bili [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]] severno od [[Kitajska|Kitajske]]. Kitajski viri jih imenjajo kot Gaočeje ali Gaodžuje<ref>{{cite book|last=Drompp|first=Michael Robert|title=Tang China and the Collapse of the Uighur Empire: A Documentary History|url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA41|year=2005|publisher=BRILL|isbn=90-04-14129-4|page=41, n. 7}}</ref><ref>{{cite journal|last=Pulleyblank|first= Edwin G.|title=The "High Carts": An amalgamation of Mongolic and Turkic Speaking People before the Türks|journal= Asia Major |series=Third series |volume=3 |issue=1|year= 1991|pages= 21–22|publisher= Academia Sinica}}</ref><ref>{{cite book |last1=Millward |first1=James A. |title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang |year=2007 |publisher=Hurst |isbn=978-1-84904-067-9 |page=42, note 2 |url=https://books.google.com/books?id=hG-iQwPn86EC&pg=PA42 |language=en}}</ref> in jih povezujejo z [[Dingling]]i.<ref>Xin Tangshu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol. 217a] "回紇，其先匈奴也，俗多乘高輪車，元魏時亦號高車部，或曰敕勒，訛為鐵勒</ref><ref>Weishu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A Vol 103 Gaoju] "高車，蓋古赤狄之餘種也，[...] 諸夏以為高車丁零。</ref><ref>Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes". ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'' ur. Th.T. Allsen, P.B. Golden, R.K. Kovalev, A.P. Martinez. '''19''' (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 87</ref> == Zgodovina== Po kitajskih kronikah so bili Tjeleji del [[Šiungnu|Šjungnu]]jske plemenske zveze, vendar so po njenem razpadu ostali neodvisni in se upirali tako [[Rouranski kaganat|Rouranom]] kot [[Gokturki|Gokturkom]]. Tjeleji ali Gaočeji so vzdrževali diplomatske odnose z dinastijo [[Severni Vej]].<ref> Ulrich Theobald. ''Tiele'' 鐵勒, Tölöš (www.chinaknowledge.de). Pridobljeno 30. Septembra 2019.</ref> === Del Gokturškega kaganata=== Leta 546 so se Fufuluoji in druga plemena, ki so se od takrat naprej imenovala Tjele, ponovno uprla. [[Bumin kagan]] jih je v [[Džungarija|Džungariji]] kmalu zatem porazil in v svojo vojsko vključil 250.000 Tjelejev. S to vojsko je leta 552 odkorakal v Anaguj severno od kitajske meje, premagal ostanke Rouranov in ustanovil [[Prvi turški kaganat|Prvi gokturški kaganat]]. Kasneje je Tjeleja popolnoma podjarmil. Tjeleje je takrat sestavljalo več kot 40 plemen, naseljenih v sedmih regijah. * Severno od reke [[Tuul]] so živeli Puguji, Tongluji, Vejheji (Orhonski Ujguri), Bajeguji, Fuluji (Fufuluji), Mengčeni, Turuhi, Sijieji, Huni (Hunjuji), Huji, Šueji (Hušueji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 20.000 mož. * Zahodno od Kumula in severno od Karašahra blizu gorovja [[Tjanšan]] so živeli Čibi, Boluodži, Jidieji, Supoji, Naheji, Vuhuani (Vuhuji), Heguji (Kirgizi), Jedieji, Junihuani (Junihuji) in drugi. Njihova skupna vojska je štela 20.000 mož. * Onkraj [[Altaj]]skih gora so živeli Šuejantuoji, Djeleerji, Šipani (Juebani), Daki in drugi, ki so imeli vojsko 10.000 mož. * Severno od [[Samarkand]]a in vse do reke [[Volga|Volge]] so živeli Hedjeji (A-Djeji), Hejieji, Bohuji, Bigani, Juhaji, Hebiši, Hecuoji, Subaji, Jemoji, Kedaji in drugi, ki so imeli vojsli 30.000 mož. * Vzhodno in zahodno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] so živeli Suluji, Hesani ([[Hazari]]), Suoji, Miecuji, Longhuji (Sahuji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 8.000 mož. * Vzhodno od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] so živeli Enji, [[Alani]], Bejruji, Juluji, Fuvahuni in drugi, z vojaško silo 20.000 mož. * V regiji južno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] so med drugim živeli tudi Duboji (Tuvani). Ta plemena, povezana s Tjeleji, niso imela skupnega vladarja, ampak so bila skoraj vsa del Prvega turškega kaganata. Večina teh plemen ni izvirala iz Dinglingov, Gaočejev ali Fufuluov. Takšna so bila zgolj zaradi napačnih informacij. ===Upori in neodvisnost=== Leta 582 sta plemenska voditelja Tardu in Apa, kan severne [[Džungarija|Džungarije]], razglasila neodvisnost. Apa je bil leta 587 poražen, Tardu pa se je uspel obdržati in se je leta 599 bojeval v državljanski vojni proti gokturškemu vladarju [[Tulan kagan|Tulanu]] in njegovemu sinu Čiminu. Ko so Tulana premagali Kitajci, je Tardu zasedel njegovo ozemlje. Po uporu plemen Tjelejev, ki so ga izzvali Kitajci, je bil Tardu leta 603 prisiljen pobegniti v [[Tujuhun]]. Ko je oblast nad zahodnimi Tjeleji prevzel Čuluo, jih je začel zatirati, da bi preprečil upor. Leta 605 je zavezništvo plemen Čibi in [[Šuejantuo]] uspelo strmoglaviti Tarduja, osvojiti Džungarijo in pomembna mesta ter leta 607 prisilito Čuluoja, da je pobegnil v spodnji tok reke Ili. Čibiji so za novega kagana razglasili Gelenga, Šuejantuoji pa za drugega kagana Jišiba. Kasneje istega leta je tej zvezi skupaj s Kitajci uspelo premagati Tujuhune. ===Osvojitev Kitajske=== Leta 611 je Šekuj, kagan [[Taškent]]a in Tardujev vnuk, napadel Čuluja, ki je nato pobegnil na Kitajsko. Šekuj se je nato preselil v Džungarijo in zatrl upor. Nekatera manjša ozemlja, na primer kraljestvo [[Gaočang]], ki je ostalo pod kitajsko oblastjo, so bila podjarmljena šele leta 612. Šekuj je obnovil [[Zahodni turški kaganat]], vendar ni mogel preprečiti razkola znotraj vladajoče družine [[Ašina]]. Leta 628 je skupina plemen pod poveljstvom Šuejantuoja Jinana prečkala Altajsko gorovje in z lokalnimi plemeni Tjelejev ustanovila novo plemensko zvezo. Leta 660 so se med Sijieji, Bajeguji, Puguji in Tongluoji, ki so jih leta 622 podjarmili Kitajci, zgodili prvi upori, vendar so se razmere kmalu umirile. Leta 669 naj bi se zgodil neuspešen upor Šuejantuojev. Leta 679 so se uprli trije plemiči, med katerimi je bil za kagana izbran [[Ašina Nišufu]], vendar so jih Kitajci kmalu premagali. Nišufu je bil izdan in v bitki ubit. Ostanki upornikov so pobegnili in se povezali z [[Ašina Funian|Ašino Funianom]], da bi ponovno napadli Kitajce. Funian se je leta 681 razglasil za kagana, vendar ni mogel ohraniti svoje oblasti. Po zatrtju upora so Kitajci 16. novembra v prestolnici usmrtili več kot 50 upornikov. Zadnji upor naj bi leta 682 vodila klana Pugu in Tongluo skupaj s klanom Ašina. Upor je bil uspešen in je privedel do ustanovitve Drugega turškega kaganata pod vodstvom Ilteriš Sada. Kitajska vojska jih je kmalu premagala in mnogi so se umaknili v protektorat v regiji Gandžov. ===Drugi gokturški kaganat in izginotje=== Od leta 704 naprej so se plemena Tjelejev, zdaj zavezniki Kitajcev, selila proti zahodu. V tem času se je večina Tjelejev podredila [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]]. Vojaške kampanje čez kitajsko mejo proti severu so se nadaljevale. Ko so se leta 708 tudi Gokturki obrnili proti zahodu, so mnogi Tjeleji pobegnili na Kitajsko. Večkrat so se tudi uprli Gokturkom. Do leta 720 je [[Tonjukuk]]u, Tjeleju, rojenemu na Kitajskem, uspelo združiti tamkajšnje Tjeleje. Pozval jih je k vrnitvi na sever, nakar so mnogi zapustili svoje skupnosti na Kitajskem in se selili proti severu. Moč novega gokturškega kaganata je v tem času že upadala. Kasneje je bilo pod [[Basmili]] sklenjeno zavezništvo Tjelejev z Basmili, [[Karluki]] in [[Ujguri]]. Zavezniki so premagali Gokturke in ubili kagana. Kagan naj bi postal vodja Basmilov, vendar so ga zavezniki izdali. Ujguri so pod vodstvom [[Bilge kagan|Kutlug Bilge Kola]] ustanovili svoj kaganat. Leta 745 jim je uspelo ubiti izgnanega gokturškega kagana Kutluga Bojlo. Tjeleji so zatem začeli izginjati iz zgodovinskih zapisov. Velik del njih se je verjetno pridružil Ujgurom ali pa so postali današnji [[Televti]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] qq6fale9254d7b4p1lg02fk1tf5knxm 6747237 6747235 2026-09-06T07:23:47Z Octopus 13285 /* Viri */ Viri 6747237 wikitext text/x-wiki '''Tjeleji''' ({{lang-zh|c=鐵勒|p=Tiělè}}, mongolsko: *Tegreg, 'ljudje z vozov'<ref> "Ḡozz". Encyclopædia Iranica</ref>), prečrkovano tudi kot '''Čileji''' ({{lang-zh|c=敕勒|links=no}}), '''Dili''' ({{lang-zh|c=狄歷|links=no}}), '''Džili''' ({{lang-zh|c=直勒|links=no}}) in '''Teleji''' ({{lang-zh|c=特勒|links=no}}), so bili [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]] severno od [[Kitajska|Kitajske]]. Kitajski viri jih imenjajo kot Gaočeje ali Gaodžuje<ref>{{cite book|last=Drompp|first=Michael Robert|title=Tang China and the Collapse of the Uighur Empire: A Documentary History|url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA41|year=2005|publisher=BRILL|isbn=90-04-14129-4|page=41, n. 7}}</ref><ref>{{cite journal|last=Pulleyblank|first= Edwin G.|title=The "High Carts": An amalgamation of Mongolic and Turkic Speaking People before the Türks|journal= Asia Major |series=Third series |volume=3 |issue=1|year= 1991|pages= 21–22|publisher= Academia Sinica}}</ref><ref>{{cite book |last1=Millward |first1=James A. |title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang |year=2007 |publisher=Hurst |isbn=978-1-84904-067-9 |page=42, note 2 |url=https://books.google.com/books?id=hG-iQwPn86EC&pg=PA42 |language=en}}</ref> in jih povezujejo z [[Dingling]]i.<ref>Xin Tangshu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol. 217a] "回紇，其先匈奴也，俗多乘高輪車，元魏時亦號高車部，或曰敕勒，訛為鐵勒</ref><ref>Weishu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A Vol 103 Gaoju] "高車，蓋古赤狄之餘種也，[...] 諸夏以為高車丁零。</ref><ref>Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes". ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'' ur. Th.T. Allsen, P.B. Golden, R.K. Kovalev, A.P. Martinez. '''19''' (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 87</ref> == Zgodovina== Po kitajskih kronikah so bili Tjeleji del [[Šiungnu|Šjungnu]]jske plemenske zveze, vendar so po njenem razpadu ostali neodvisni in se upirali tako [[Rouranski kaganat|Rouranom]] kot [[Gokturki|Gokturkom]]. Tjeleji ali Gaočeji so vzdrževali diplomatske odnose z dinastijo [[Severni Vej]].<ref> Ulrich Theobald. ''Tiele'' 鐵勒, Tölöš (www.chinaknowledge.de). Pridobljeno 30. Septembra 2019.</ref> === Del Gokturškega kaganata=== Leta 546 so se Fufuluoji in druga plemena, ki so se od takrat naprej imenovala Tjele, ponovno uprla. [[Bumin kagan]] jih je v [[Džungarija|Džungariji]] kmalu zatem porazil in v svojo vojsko vključil 250.000 Tjelejev. S to vojsko je leta 552 odkorakal v Anaguj severno od kitajske meje, premagal ostanke Rouranov in ustanovil [[Prvi turški kaganat|Prvi gokturški kaganat]]. Kasneje je Tjeleja popolnoma podjarmil. Tjeleje je takrat sestavljalo več kot 40 plemen, naseljenih v sedmih regijah. * Severno od reke [[Tuul]] so živeli Puguji, Tongluji, Vejheji (Orhonski Ujguri), Bajeguji, Fuluji (Fufuluji), Mengčeni, Turuhi, Sijieji, Huni (Hunjuji), Huji, Šueji (Hušueji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 20.000 mož. * Zahodno od Kumula in severno od Karašahra blizu gorovja [[Tjanšan]] so živeli Čibi, Boluodži, Jidieji, Supoji, Naheji, Vuhuani (Vuhuji), Heguji (Kirgizi), Jedieji, Junihuani (Junihuji) in drugi. Njihova skupna vojska je štela 20.000 mož. * Onkraj [[Altaj]]skih gora so živeli Šuejantuoji, Djeleerji, Šipani (Juebani), Daki in drugi, ki so imeli vojsko 10.000 mož. * Severno od [[Samarkand]]a in vse do reke [[Volga|Volge]] so živeli Hedjeji (A-Djeji), Hejieji, Bohuji, Bigani, Juhaji, Hebiši, Hecuoji, Subaji, Jemoji, Kedaji in drugi, ki so imeli vojsli 30.000 mož. * Vzhodno in zahodno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] so živeli Suluji, Hesani ([[Hazari]]), Suoji, Miecuji, Longhuji (Sahuji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 8.000 mož. * Vzhodno od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] so živeli Enji, [[Alani]], Bejruji, Juluji, Fuvahuni in drugi, z vojaško silo 20.000 mož. * V regiji južno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] so med drugim živeli tudi Duboji (Tuvani). Ta plemena, povezana s Tjeleji, niso imela skupnega vladarja, ampak so bila skoraj vsa del Prvega turškega kaganata. Večina teh plemen ni izvirala iz Dinglingov, Gaočejev ali Fufuluov. Takšna so bila zgolj zaradi napačnih informacij. ===Upori in neodvisnost=== Leta 582 sta plemenska voditelja Tardu in Apa, kan severne [[Džungarija|Džungarije]], razglasila neodvisnost. Apa je bil leta 587 poražen, Tardu pa se je uspel obdržati in se je leta 599 bojeval v državljanski vojni proti gokturškemu vladarju [[Tulan kagan|Tulanu]] in njegovemu sinu Čiminu. Ko so Tulana premagali Kitajci, je Tardu zasedel njegovo ozemlje. Po uporu plemen Tjelejev, ki so ga izzvali Kitajci, je bil Tardu leta 603 prisiljen pobegniti v [[Tujuhun]]. Ko je oblast nad zahodnimi Tjeleji prevzel Čuluo, jih je začel zatirati, da bi preprečil upor. Leta 605 je zavezništvo plemen Čibi in [[Šuejantuo]] uspelo strmoglaviti Tarduja, osvojiti Džungarijo in pomembna mesta ter leta 607 prisilito Čuluoja, da je pobegnil v spodnji tok reke Ili. Čibiji so za novega kagana razglasili Gelenga, Šuejantuoji pa za drugega kagana Jišiba. Kasneje istega leta je tej zvezi skupaj s Kitajci uspelo premagati Tujuhune. ===Osvojitev Kitajske=== Leta 611 je Šekuj, kagan [[Taškent]]a in Tardujev vnuk, napadel Čuluja, ki je nato pobegnil na Kitajsko. Šekuj se je nato preselil v Džungarijo in zatrl upor. Nekatera manjša ozemlja, na primer kraljestvo [[Gaočang]], ki je ostalo pod kitajsko oblastjo, so bila podjarmljena šele leta 612. Šekuj je obnovil [[Zahodni turški kaganat]], vendar ni mogel preprečiti razkola znotraj vladajoče družine [[Ašina]]. Leta 628 je skupina plemen pod poveljstvom Šuejantuoja Jinana prečkala Altajsko gorovje in z lokalnimi plemeni Tjelejev ustanovila novo plemensko zvezo. Leta 660 so se med Sijieji, Bajeguji, Puguji in Tongluoji, ki so jih leta 622 podjarmili Kitajci, zgodili prvi upori, vendar so se razmere kmalu umirile. Leta 669 naj bi se zgodil neuspešen upor Šuejantuojev. Leta 679 so se uprli trije plemiči, med katerimi je bil za kagana izbran [[Ašina Nišufu]], vendar so jih Kitajci kmalu premagali. Nišufu je bil izdan in v bitki ubit. Ostanki upornikov so pobegnili in se povezali z [[Ašina Funian|Ašino Funianom]], da bi ponovno napadli Kitajce. Funian se je leta 681 razglasil za kagana, vendar ni mogel ohraniti svoje oblasti. Po zatrtju upora so Kitajci 16. novembra v prestolnici usmrtili več kot 50 upornikov. Zadnji upor naj bi leta 682 vodila klana Pugu in Tongluo skupaj s klanom Ašina. Upor je bil uspešen in je privedel do ustanovitve Drugega turškega kaganata pod vodstvom Ilteriš Sada. Kitajska vojska jih je kmalu premagala in mnogi so se umaknili v protektorat v regiji Gandžov. ===Drugi gokturški kaganat in izginotje=== Od leta 704 naprej so se plemena Tjelejev, zdaj zavezniki Kitajcev, selila proti zahodu. V tem času se je večina Tjelejev podredila [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]]. Vojaške kampanje čez kitajsko mejo proti severu so se nadaljevale. Ko so se leta 708 tudi Gokturki obrnili proti zahodu, so mnogi Tjeleji pobegnili na Kitajsko. Večkrat so se tudi uprli Gokturkom. Do leta 720 je [[Tonjukuk]]u, Tjeleju, rojenemu na Kitajskem, uspelo združiti tamkajšnje Tjeleje. Pozval jih je k vrnitvi na sever, nakar so mnogi zapustili svoje skupnosti na Kitajskem in se selili proti severu. Moč novega gokturškega kaganata je v tem času že upadala. Kasneje je bilo pod [[Basmili]] sklenjeno zavezništvo Tjelejev z Basmili, [[Karluki]] in [[Ujguri]]. Zavezniki so premagali Gokturke in ubili kagana. Kagan naj bi postal vodja Basmilov, vendar so ga zavezniki izdali. Ujguri so pod vodstvom [[Bilge kagan|Kutlug Bilge Kola]] ustanovili svoj kaganat. Leta 745 jim je uspelo ubiti izgnanega gokturškega kagana Kutluga Bojlo. Tjeleji so zatem začeli izginjati iz zgodovinskih zapisov. Velik del njih se je verjetno pridružil Ujgurom ali pa so postali današnji [[Televti]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Duan, Lianqin: ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Schanghai: Shanghai People’s Press, 1988. * Li, Jihe: ''A Research on Migration of Northwestern Minorities Between pre-Qin to Sui and Tang''. Peking: Nationalities Press, 2003. * Lu, Simian: ''A History of Ethnic Groups in China''. Peking: Oriental Press, 1996. * Pulleyblank, Edwin G: ''Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China''. Aldershot: Ashgate Publishing, 2002. * Trever, Camilla: ''Excavations in Northern Mongolia (1924-1925)''. Leningrad: J. Fedorov Printing House, 1932. * Shen, Youliang: ''A Research on Northern Ethnic Groups and Regimes''. Peking: Central Nationalities University Press, 1998. * Suribadalaha: ''New Studies of the Origins of the Mongols''. Peking: Nationalities Press, 1986. * Wang, Xiaofu: ''Political Relationship Between the Chinese, Tibetan and Arab''. Peking: Peking University Press, 1992. * Xue, Zongzheng: ''A History of Turks''. Peking: Chinese Social Sciences Press, 1992. * Zhang, Bibo, and Dong, Guoyao: ''Cultural History of Ancient Northern Ethnic Groups in China''. Harbin: Heilongjiang People’s Press, 2001. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] n8gyu7az81c2q65d3hwmh1acoxkca58 6747244 6747237 2026-09-06T07:24:29Z Octopus 13285 Octopus je prestavil_a stran [[Tjele]] na [[Tjeleji]]: Slovenjenje naslova 6747237 wikitext text/x-wiki '''Tjeleji''' ({{lang-zh|c=鐵勒|p=Tiělè}}, mongolsko: *Tegreg, 'ljudje z vozov'<ref> "Ḡozz". Encyclopædia Iranica</ref>), prečrkovano tudi kot '''Čileji''' ({{lang-zh|c=敕勒|links=no}}), '''Dili''' ({{lang-zh|c=狄歷|links=no}}), '''Džili''' ({{lang-zh|c=直勒|links=no}}) in '''Teleji''' ({{lang-zh|c=特勒|links=no}}), so bili [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]] severno od [[Kitajska|Kitajske]]. Kitajski viri jih imenjajo kot Gaočeje ali Gaodžuje<ref>{{cite book|last=Drompp|first=Michael Robert|title=Tang China and the Collapse of the Uighur Empire: A Documentary History|url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA41|year=2005|publisher=BRILL|isbn=90-04-14129-4|page=41, n. 7}}</ref><ref>{{cite journal|last=Pulleyblank|first= Edwin G.|title=The "High Carts": An amalgamation of Mongolic and Turkic Speaking People before the Türks|journal= Asia Major |series=Third series |volume=3 |issue=1|year= 1991|pages= 21–22|publisher= Academia Sinica}}</ref><ref>{{cite book |last1=Millward |first1=James A. |title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang |year=2007 |publisher=Hurst |isbn=978-1-84904-067-9 |page=42, note 2 |url=https://books.google.com/books?id=hG-iQwPn86EC&pg=PA42 |language=en}}</ref> in jih povezujejo z [[Dingling]]i.<ref>Xin Tangshu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol. 217a] "回紇，其先匈奴也，俗多乘高輪車，元魏時亦號高車部，或曰敕勒，訛為鐵勒</ref><ref>Weishu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A Vol 103 Gaoju] "高車，蓋古赤狄之餘種也，[...] 諸夏以為高車丁零。</ref><ref>Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes". ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'' ur. Th.T. Allsen, P.B. Golden, R.K. Kovalev, A.P. Martinez. '''19''' (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 87</ref> == Zgodovina== Po kitajskih kronikah so bili Tjeleji del [[Šiungnu|Šjungnu]]jske plemenske zveze, vendar so po njenem razpadu ostali neodvisni in se upirali tako [[Rouranski kaganat|Rouranom]] kot [[Gokturki|Gokturkom]]. Tjeleji ali Gaočeji so vzdrževali diplomatske odnose z dinastijo [[Severni Vej]].<ref> Ulrich Theobald. ''Tiele'' 鐵勒, Tölöš (www.chinaknowledge.de). Pridobljeno 30. Septembra 2019.</ref> === Del Gokturškega kaganata=== Leta 546 so se Fufuluoji in druga plemena, ki so se od takrat naprej imenovala Tjele, ponovno uprla. [[Bumin kagan]] jih je v [[Džungarija|Džungariji]] kmalu zatem porazil in v svojo vojsko vključil 250.000 Tjelejev. S to vojsko je leta 552 odkorakal v Anaguj severno od kitajske meje, premagal ostanke Rouranov in ustanovil [[Prvi turški kaganat|Prvi gokturški kaganat]]. Kasneje je Tjeleja popolnoma podjarmil. Tjeleje je takrat sestavljalo več kot 40 plemen, naseljenih v sedmih regijah. * Severno od reke [[Tuul]] so živeli Puguji, Tongluji, Vejheji (Orhonski Ujguri), Bajeguji, Fuluji (Fufuluji), Mengčeni, Turuhi, Sijieji, Huni (Hunjuji), Huji, Šueji (Hušueji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 20.000 mož. * Zahodno od Kumula in severno od Karašahra blizu gorovja [[Tjanšan]] so živeli Čibi, Boluodži, Jidieji, Supoji, Naheji, Vuhuani (Vuhuji), Heguji (Kirgizi), Jedieji, Junihuani (Junihuji) in drugi. Njihova skupna vojska je štela 20.000 mož. * Onkraj [[Altaj]]skih gora so živeli Šuejantuoji, Djeleerji, Šipani (Juebani), Daki in drugi, ki so imeli vojsko 10.000 mož. * Severno od [[Samarkand]]a in vse do reke [[Volga|Volge]] so živeli Hedjeji (A-Djeji), Hejieji, Bohuji, Bigani, Juhaji, Hebiši, Hecuoji, Subaji, Jemoji, Kedaji in drugi, ki so imeli vojsli 30.000 mož. * Vzhodno in zahodno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] so živeli Suluji, Hesani ([[Hazari]]), Suoji, Miecuji, Longhuji (Sahuji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 8.000 mož. * Vzhodno od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] so živeli Enji, [[Alani]], Bejruji, Juluji, Fuvahuni in drugi, z vojaško silo 20.000 mož. * V regiji južno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] so med drugim živeli tudi Duboji (Tuvani). Ta plemena, povezana s Tjeleji, niso imela skupnega vladarja, ampak so bila skoraj vsa del Prvega turškega kaganata. Večina teh plemen ni izvirala iz Dinglingov, Gaočejev ali Fufuluov. Takšna so bila zgolj zaradi napačnih informacij. ===Upori in neodvisnost=== Leta 582 sta plemenska voditelja Tardu in Apa, kan severne [[Džungarija|Džungarije]], razglasila neodvisnost. Apa je bil leta 587 poražen, Tardu pa se je uspel obdržati in se je leta 599 bojeval v državljanski vojni proti gokturškemu vladarju [[Tulan kagan|Tulanu]] in njegovemu sinu Čiminu. Ko so Tulana premagali Kitajci, je Tardu zasedel njegovo ozemlje. Po uporu plemen Tjelejev, ki so ga izzvali Kitajci, je bil Tardu leta 603 prisiljen pobegniti v [[Tujuhun]]. Ko je oblast nad zahodnimi Tjeleji prevzel Čuluo, jih je začel zatirati, da bi preprečil upor. Leta 605 je zavezništvo plemen Čibi in [[Šuejantuo]] uspelo strmoglaviti Tarduja, osvojiti Džungarijo in pomembna mesta ter leta 607 prisilito Čuluoja, da je pobegnil v spodnji tok reke Ili. Čibiji so za novega kagana razglasili Gelenga, Šuejantuoji pa za drugega kagana Jišiba. Kasneje istega leta je tej zvezi skupaj s Kitajci uspelo premagati Tujuhune. ===Osvojitev Kitajske=== Leta 611 je Šekuj, kagan [[Taškent]]a in Tardujev vnuk, napadel Čuluja, ki je nato pobegnil na Kitajsko. Šekuj se je nato preselil v Džungarijo in zatrl upor. Nekatera manjša ozemlja, na primer kraljestvo [[Gaočang]], ki je ostalo pod kitajsko oblastjo, so bila podjarmljena šele leta 612. Šekuj je obnovil [[Zahodni turški kaganat]], vendar ni mogel preprečiti razkola znotraj vladajoče družine [[Ašina]]. Leta 628 je skupina plemen pod poveljstvom Šuejantuoja Jinana prečkala Altajsko gorovje in z lokalnimi plemeni Tjelejev ustanovila novo plemensko zvezo. Leta 660 so se med Sijieji, Bajeguji, Puguji in Tongluoji, ki so jih leta 622 podjarmili Kitajci, zgodili prvi upori, vendar so se razmere kmalu umirile. Leta 669 naj bi se zgodil neuspešen upor Šuejantuojev. Leta 679 so se uprli trije plemiči, med katerimi je bil za kagana izbran [[Ašina Nišufu]], vendar so jih Kitajci kmalu premagali. Nišufu je bil izdan in v bitki ubit. Ostanki upornikov so pobegnili in se povezali z [[Ašina Funian|Ašino Funianom]], da bi ponovno napadli Kitajce. Funian se je leta 681 razglasil za kagana, vendar ni mogel ohraniti svoje oblasti. Po zatrtju upora so Kitajci 16. novembra v prestolnici usmrtili več kot 50 upornikov. Zadnji upor naj bi leta 682 vodila klana Pugu in Tongluo skupaj s klanom Ašina. Upor je bil uspešen in je privedel do ustanovitve Drugega turškega kaganata pod vodstvom Ilteriš Sada. Kitajska vojska jih je kmalu premagala in mnogi so se umaknili v protektorat v regiji Gandžov. ===Drugi gokturški kaganat in izginotje=== Od leta 704 naprej so se plemena Tjelejev, zdaj zavezniki Kitajcev, selila proti zahodu. V tem času se je večina Tjelejev podredila [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]]. Vojaške kampanje čez kitajsko mejo proti severu so se nadaljevale. Ko so se leta 708 tudi Gokturki obrnili proti zahodu, so mnogi Tjeleji pobegnili na Kitajsko. Večkrat so se tudi uprli Gokturkom. Do leta 720 je [[Tonjukuk]]u, Tjeleju, rojenemu na Kitajskem, uspelo združiti tamkajšnje Tjeleje. Pozval jih je k vrnitvi na sever, nakar so mnogi zapustili svoje skupnosti na Kitajskem in se selili proti severu. Moč novega gokturškega kaganata je v tem času že upadala. Kasneje je bilo pod [[Basmili]] sklenjeno zavezništvo Tjelejev z Basmili, [[Karluki]] in [[Ujguri]]. Zavezniki so premagali Gokturke in ubili kagana. Kagan naj bi postal vodja Basmilov, vendar so ga zavezniki izdali. Ujguri so pod vodstvom [[Bilge kagan|Kutlug Bilge Kola]] ustanovili svoj kaganat. Leta 745 jim je uspelo ubiti izgnanega gokturškega kagana Kutluga Bojlo. Tjeleji so zatem začeli izginjati iz zgodovinskih zapisov. Velik del njih se je verjetno pridružil Ujgurom ali pa so postali današnji [[Televti]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Duan, Lianqin: ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Schanghai: Shanghai People’s Press, 1988. * Li, Jihe: ''A Research on Migration of Northwestern Minorities Between pre-Qin to Sui and Tang''. Peking: Nationalities Press, 2003. * Lu, Simian: ''A History of Ethnic Groups in China''. Peking: Oriental Press, 1996. * Pulleyblank, Edwin G: ''Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China''. Aldershot: Ashgate Publishing, 2002. * Trever, Camilla: ''Excavations in Northern Mongolia (1924-1925)''. Leningrad: J. Fedorov Printing House, 1932. * Shen, Youliang: ''A Research on Northern Ethnic Groups and Regimes''. Peking: Central Nationalities University Press, 1998. * Suribadalaha: ''New Studies of the Origins of the Mongols''. Peking: Nationalities Press, 1986. * Wang, Xiaofu: ''Political Relationship Between the Chinese, Tibetan and Arab''. Peking: Peking University Press, 1992. * Xue, Zongzheng: ''A History of Turks''. Peking: Chinese Social Sciences Press, 1992. * Zhang, Bibo, and Dong, Guoyao: ''Cultural History of Ancient Northern Ethnic Groups in China''. Harbin: Heilongjiang People’s Press, 2001. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] n8gyu7az81c2q65d3hwmh1acoxkca58 6747266 6747244 2026-09-06T09:01:02Z Octopus 13285 popravek 6747266 wikitext text/x-wiki '''Tjeleji''' ({{lang-zh|c=鐵勒|p=Tiělè}}, mongolsko: *Tegreg, 'ljudje z vozov'<ref> "Ḡozz". Encyclopædia Iranica</ref>), prečrkovano tudi kot '''Čileji''' ({{lang-zh|c=敕勒|links=no}}), '''Dili''' ({{lang-zh|c=狄歷|links=no}}), '''Džili''' ({{lang-zh|c=直勒|links=no}}) in '''Teleji''' ({{lang-zh|c=特勒|links=no}}), so bili [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]] severno od [[Kitajska|Kitajske]]. Kitajski viri jih imenjajo kot Gaočeje ali Gaodžuje<ref>{{cite book|last=Drompp|first=Michael Robert|title=Tang China and the Collapse of the Uighur Empire: A Documentary History|url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC&pg=PA41|year=2005|publisher=BRILL|isbn=90-04-14129-4|page=41, n. 7}}</ref><ref>{{cite journal|last=Pulleyblank|first= Edwin G.|title=The "High Carts": An amalgamation of Mongolic and Turkic Speaking People before the Türks|journal= Asia Major |series=Third series |volume=3 |issue=1|year= 1991|pages= 21–22|publisher= Academia Sinica}}</ref><ref>{{cite book |last1=Millward |first1=James A. |title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang |year=2007 |publisher=Hurst |isbn=978-1-84904-067-9 |page=42, note 2 |url=https://books.google.com/books?id=hG-iQwPn86EC&pg=PA42 |language=en}}</ref> in jih povezujejo z [[Dinglingi]].<ref>Xin Tangshu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol. 217a] "回紇，其先匈奴也，俗多乘高輪車，元魏時亦號高車部，或曰敕勒，訛為鐵勒</ref><ref>Weishu. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A Vol 103 Gaoju] "高車，蓋古赤狄之餘種也，[...] 諸夏以為高車丁零。</ref><ref>Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes". ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'' ur. Th.T. Allsen, P.B. Golden, R.K. Kovalev, A.P. Martinez. '''19''' (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 87</ref> == Zgodovina== Po kitajskih kronikah so bili Tjeleji del [[Šiungnu|Šjungnu]]jske plemenske zveze, vendar so po njenem razpadu ostali neodvisni in se upirali tako [[Rouranski kaganat|Rouranom]] kot [[Gokturki|Gokturkom]]. Tjeleji ali Gaočeji so vzdrževali diplomatske odnose z dinastijo [[Severni Vej]].<ref> Ulrich Theobald. ''Tiele'' 鐵勒, Tölöš (www.chinaknowledge.de). Pridobljeno 30. Septembra 2019.</ref> === Del Gokturškega kaganata=== Leta 546 so se Fufuluoji in druga plemena, ki so se od takrat naprej imenovala Tjele, ponovno uprla. [[Bumin kagan]] jih je v [[Džungarija|Džungariji]] kmalu zatem porazil in v svojo vojsko vključil 250.000 Tjelejev. S to vojsko je leta 552 odkorakal v Anaguj severno od kitajske meje, premagal ostanke Rouranov in ustanovil [[Prvi turški kaganat|Prvi gokturški kaganat]]. Kasneje je Tjeleja popolnoma podjarmil. Tjeleje je takrat sestavljalo več kot 40 plemen, naseljenih v sedmih regijah. * Severno od reke [[Tuul]] so živeli Puguji, Tongluji, Vejheji (Orhonski Ujguri), Bajeguji, Fuluji (Fufuluji), Mengčeni, Turuhi, Sijieji, Huni (Hunjuji), Huji, Šueji (Hušueji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 20.000 mož. * Zahodno od Kumula in severno od Karašahra blizu gorovja [[Tjanšan]] so živeli Čibi, Boluodži, Jidieji, Supoji, Naheji, Vuhuani (Vuhuji), Heguji (Kirgizi), Jedieji, Junihuani (Junihuji) in drugi. Njihova skupna vojska je štela 20.000 mož. * Onkraj [[Altaj]]skih gora so živeli Šuejantuoji, Djeleerji, Šipani (Juebani), Daki in drugi, ki so imeli vojsko 10.000 mož. * Severno od [[Samarkand]]a in vse do reke [[Volga|Volge]] so živeli Hedjeji (A-Djeji), Hejieji, Bohuji, Bigani, Juhaji, Hebiši, Hecuoji, Subaji, Jemoji, Kedaji in drugi, ki so imeli vojsli 30.000 mož. * Vzhodno in zahodno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] so živeli Suluji, Hesani ([[Hazari]]), Suoji, Miecuji, Longhuji (Sahuji) in drugi. Skupaj so imeli vojsko 8.000 mož. * Vzhodno od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] so živeli Enji, [[Alani]], Bejruji, Juluji, Fuvahuni in drugi, z vojaško silo 20.000 mož. * V regiji južno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] so med drugim živeli tudi Duboji (Tuvani). Ta plemena, povezana s Tjeleji, niso imela skupnega vladarja, ampak so bila skoraj vsa del Prvega turškega kaganata. Večina teh plemen ni izvirala iz Dinglingov, Gaočejev ali Fufuluov. Takšna so bila zgolj zaradi napačnih informacij. ===Upori in neodvisnost=== Leta 582 sta plemenska voditelja Tardu in Apa, kan severne [[Džungarija|Džungarije]], razglasila neodvisnost. Apa je bil leta 587 poražen, Tardu pa se je uspel obdržati in se je leta 599 bojeval v državljanski vojni proti gokturškemu vladarju [[Tulan kagan|Tulanu]] in njegovemu sinu Čiminu. Ko so Tulana premagali Kitajci, je Tardu zasedel njegovo ozemlje. Po uporu plemen Tjelejev, ki so ga izzvali Kitajci, je bil Tardu leta 603 prisiljen pobegniti v [[Tujuhun]]. Ko je oblast nad zahodnimi Tjeleji prevzel Čuluo, jih je začel zatirati, da bi preprečil upor. Leta 605 je zavezništvo plemen Čibi in [[Šuejantuo]] uspelo strmoglaviti Tarduja, osvojiti Džungarijo in pomembna mesta ter leta 607 prisilito Čuluoja, da je pobegnil v spodnji tok reke Ili. Čibiji so za novega kagana razglasili Gelenga, Šuejantuoji pa za drugega kagana Jišiba. Kasneje istega leta je tej zvezi skupaj s Kitajci uspelo premagati Tujuhune. ===Osvojitev Kitajske=== Leta 611 je Šekuj, kagan [[Taškent]]a in Tardujev vnuk, napadel Čuluja, ki je nato pobegnil na Kitajsko. Šekuj se je nato preselil v Džungarijo in zatrl upor. Nekatera manjša ozemlja, na primer kraljestvo [[Gaočang]], ki je ostalo pod kitajsko oblastjo, so bila podjarmljena šele leta 612. Šekuj je obnovil [[Zahodni turški kaganat]], vendar ni mogel preprečiti razkola znotraj vladajoče družine [[Ašina]]. Leta 628 je skupina plemen pod poveljstvom Šuejantuoja Jinana prečkala Altajsko gorovje in z lokalnimi plemeni Tjelejev ustanovila novo plemensko zvezo. Leta 660 so se med Sijieji, Bajeguji, Puguji in Tongluoji, ki so jih leta 622 podjarmili Kitajci, zgodili prvi upori, vendar so se razmere kmalu umirile. Leta 669 naj bi se zgodil neuspešen upor Šuejantuojev. Leta 679 so se uprli trije plemiči, med katerimi je bil za kagana izbran [[Ašina Nišufu]], vendar so jih Kitajci kmalu premagali. Nišufu je bil izdan in v bitki ubit. Ostanki upornikov so pobegnili in se povezali z [[Ašina Funian|Ašino Funianom]], da bi ponovno napadli Kitajce. Funian se je leta 681 razglasil za kagana, vendar ni mogel ohraniti svoje oblasti. Po zatrtju upora so Kitajci 16. novembra v prestolnici usmrtili več kot 50 upornikov. Zadnji upor naj bi leta 682 vodila klana Pugu in Tongluo skupaj s klanom Ašina. Upor je bil uspešen in je privedel do ustanovitve Drugega turškega kaganata pod vodstvom Ilteriš Sada. Kitajska vojska jih je kmalu premagala in mnogi so se umaknili v protektorat v regiji Gandžov. ===Drugi gokturški kaganat in izginotje=== Od leta 704 naprej so se plemena Tjelejev, zdaj zavezniki Kitajcev, selila proti zahodu. V tem času se je večina Tjelejev podredila [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]]. Vojaške kampanje čez kitajsko mejo proti severu so se nadaljevale. Ko so se leta 708 tudi Gokturki obrnili proti zahodu, so mnogi Tjeleji pobegnili na Kitajsko. Večkrat so se tudi uprli Gokturkom. Do leta 720 je [[Tonjukuk]]u, Tjeleju, rojenemu na Kitajskem, uspelo združiti tamkajšnje Tjeleje. Pozval jih je k vrnitvi na sever, nakar so mnogi zapustili svoje skupnosti na Kitajskem in se selili proti severu. Moč novega gokturškega kaganata je v tem času že upadala. Kasneje je bilo pod [[Basmili]] sklenjeno zavezništvo Tjelejev z Basmili, [[Karluki]] in [[Ujguri]]. Zavezniki so premagali Gokturke in ubili kagana. Kagan naj bi postal vodja Basmilov, vendar so ga zavezniki izdali. Ujguri so pod vodstvom [[Bilge kagan|Kutlug Bilge Kola]] ustanovili svoj kaganat. Leta 745 jim je uspelo ubiti izgnanega gokturškega kagana Kutluga Bojlo. Tjeleji so zatem začeli izginjati iz zgodovinskih zapisov. Velik del njih se je verjetno pridružil Ujgurom ali pa so postali današnji [[Televti]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Duan, Lianqin: ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Schanghai: Shanghai People’s Press, 1988. * Li, Jihe: ''A Research on Migration of Northwestern Minorities Between pre-Qin to Sui and Tang''. Peking: Nationalities Press, 2003. * Lu, Simian: ''A History of Ethnic Groups in China''. Peking: Oriental Press, 1996. * Pulleyblank, Edwin G: ''Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China''. Aldershot: Ashgate Publishing, 2002. * Trever, Camilla: ''Excavations in Northern Mongolia (1924-1925)''. Leningrad: J. Fedorov Printing House, 1932. * Shen, Youliang: ''A Research on Northern Ethnic Groups and Regimes''. Peking: Central Nationalities University Press, 1998. * Suribadalaha: ''New Studies of the Origins of the Mongols''. Peking: Nationalities Press, 1986. * Wang, Xiaofu: ''Political Relationship Between the Chinese, Tibetan and Arab''. Peking: Peking University Press, 1992. * Xue, Zongzheng: ''A History of Turks''. Peking: Chinese Social Sciences Press, 1992. * Zhang, Bibo, and Dong, Guoyao: ''Cultural History of Ancient Northern Ethnic Groups in China''. Harbin: Heilongjiang People’s Press, 2001. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] epfx14jnbe2mjz8uk02uxtslvk170sw Tjele 0 608352 6747245 2026-09-06T07:24:30Z Octopus 13285 Octopus je prestavil_a stran [[Tjele]] na [[Tjeleji]]: Slovenjenje naslova 6747245 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tjeleji]] ou2et4dsn1ovo3rrh1lkr2brn0r3chy Era fascista 0 608353 6747250 2026-09-06T07:27:08Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Era fascista]] na [[Fašistični koledar]] prek preusmeritve 6747250 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fašistični koledar]] kzpq66i1gox1uynqdnjd0nt3naqz6ir Ludvik I. Španski 0 608354 6747259 2026-09-06T08:09:00Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{kratki opis|Kralj Španije leta 1724}} {{v delu}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I. | image = File:Luis I, príncipe de Asturias2.jpg | caption = Portrait by [[Jean Ranc]], {{circa|1723}} | reign = 15 January 1724 – {{nowrap|31 August 1724}} | succession = [[King of Spain]] | predecessor = [[Filip V. Španski|Filip V.]] | successor = Filip V. | regent1 = {{Collapsible list|title=''See list''|1=Juan Bautista...« 6747259 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Kralj Španije leta 1724}} {{v delu}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I. | image = File:Luis I, príncipe de Asturias2.jpg | caption = Portrait by [[Jean Ranc]], {{circa|1723}} | reign = 15 January 1724 – {{nowrap|31 August 1724}} | succession = [[King of Spain]] | predecessor = [[Filip V. Španski|Filip V.]] | successor = Filip V. | regent1 = {{Collapsible list|title=''See list''|1=[[Juan Bautista de Orendáin y Azpilicueta|The Marquess of the Peace]]}} | spouse = {{marriage|[[Louise Élisabeth d'Orléans]]|1722}} | house = [[House of Bourbon|Bourbon]] | father = [[Philip V of Spain]] | mother = [[Maria Luisa Gabriella of Savoy]] | birth_date = 25 August 1707 | birth_place = [[Palacio del Buen Retiro|Buen Retiro]], Madrid, Castile | death_date = {{Death date and age|1724|8|31|1707|8|25|df=y}} | death_place = Buen Retiro, Madrid, Spain | burial_place = [[El Escorial]] | burial_date = | religion = [[Catholic Church in Spain|Catholic Church]] | signature = Louis I of Spain singature.svg }} '''Louis I''' (Luis Felipe Fernando; {{langx|es|Luis I}}; 25 August 1707 – 31 August 1724) was [[King of Spain]] from 15 January 1724 until his death in August the same year. His reign is [[List of shortest reigning monarchs of all time|one of the shortest in history]], lasting for just over seven months. ==Infante of Spain (1707–1709)== Louis was born at [[Palacio del Buen Retiro]], in [[Madrid]]<ref name=gonzalez35 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=35}}</ref> as the eldest son of the reigning King [[Philip V of Spain]] and his wife [[Maria Luisa Gabriella of Savoy]]. He was named after his great-grandfather [[Louis XIV]] of France.<ref>{{cite book|author=Aquino de Belén, Gaspar|work=Biblioteca Nacional da Espanha|title=Leales demostraciones, amantes finezas, y festivas aclamaciones de la... Ciudad de Manila... en accion de gracias por el dichoso, y feliz Nacimiento de Nuestro Principe... D. Luis Phelipe Fernando Ioseph|location=Manila|publisher=Imprenta de la Compañia de Jesús|year=1709|page=7 }}</ref> ==Prince of Asturias (1709–1721)== [[File:Louis, King of Spain.jpg|thumb|Infante Louis at the age of 10 (1717)|left]] At birth he was the [[heir apparent]] but was not given the traditional title of "[[Prince of Asturias]]" until April 1709.<ref name=perez >{{cite book|author=Pérez de Guzmán y Gallo, Juan|title=El Principado de Asturias: bosquejo histórico-documental|location=Madri|publisher=Imprenta de Manuel G. Hernández|year=1880|page=271 }}</ref> In 1714, when Louis was seven, his mother died, leaving him and his brothers, [[Infante Philip of Spain (1712–1719)|''Infante'' Philip]] and [[Ferdinand VI|''Infante'' Ferdinand]]. On 24 December 1714, Louis' father remarried to [[Elisabeth Farnese]], the young heiress to the [[Duchy of Parma and Piacenza]]. ==Marriage (1722)== As heir not only to the vast [[Spanish Empire]], but also to a new dynasty, it was decided that Louis would take a wife as soon as possible. On 20 January 1722, at Lerma, he met and married his second cousin [[Louise Élisabeth d'Orléans]], a daughter of [[Philippe II, Duke of Orléans]], cousin of Louis' father and then the [[Regent]] of [[Kingdom of France|France]], who was two years his junior. He was fourteen and she was twelve. The dowry of this marriage was an enormous 4 million [[French livres|livres]].<ref>Réimpression de l'ancien Moniteur, seule histoire authentique et inaltérée</ref> ==King of Spain (1724)== Louis ruled for a short period between the time his father Philip V abdicated in his favour (14 January 1724) and his death from [[smallpox]], just over seven months.<ref>{{cite book |last1=Ulloa Cisneros |first1=Luis |last2=Camps Llopis |first2=Federico |title=Historia de España volumen V: La casa de Borbon |date=1983 |isbn=9788475057255 |page=45}}</ref> King Philip sent him a letter informing him of his decision. He calls his son a great king. Louis sent his father a humble reply, thanking him. Louis signed his letter as Prince of Asturias. His marital problems dominated during his reign. His father kept tabs on him from [[Royal Palace of La Granja de San Ildefonso|San Ildefonso]]. To counter his father's influence, he surrounded himself with officials who had not served under Philip. His plans were to focus more on the American colonies rather than the lost Italian territories. On his death, his father returned to the throne, and reigned 22 more years until his own death in 1746. Louis was buried in the ''Cripta Real del Monasterio de El Escorial'' part of the [[El Escorial]] complex.<ref>{{cite book |last1=Quevedo |first1=José Quevedo |title=Historia del Real Monasterio de El Escorial |year=1849 |page=364}}</ref> His ascension to the throne also produced royal [[Coronation]] and [[Acclamation]] celebrations throughout the [[Spanish Empire]] in 1723. In the [[Viceroyalty of Peru]], the [[indigenous nobility]] (composed of [[Kuraka|curacas]], [[Cacique|caciques]] and descendants from the royal panacas) used to participate in symbolic preventive measures at the [[Oath|oaths]] of kings, receptions of [[List of viceroys of Peru|viceroys]] and celebrations for births or weddings of the [[Spanish royal family|royal family]] (wearing the [[mascapaicha]], the [[uncu]] and carrying land parcels). During the oath of allegiance to Louis I in Peru, representatives of the [[Council of 24 Inca noble electors of Cusco]] recited a short poem ending with the exclamation "''Long live the great Inca, Don Louis I!''" This legitimized the [[colonial pact]] based on the [[Translatio imperii]], in which the [[Kings of Spain]] were also considered Kings of Peru as Catholic Incas who deemed themselves the legitimate heirs of [[Inca Empire|Tahuantinsuyo]] (as a consequence of their title of [[King of the West Indies]]), not an imposed or usurping foreign monarchy. Thus, the [[colonial corporations]] of Peruvian society (their intermediary bodies) reaffirmed their loyalty to the [[Crown of Castile|Crown]], securing their own terms in the pact of [[vassalage]]. They symbolically forced [[Spain]] to recognize the local institutions (protected by the Inca nobility and the [[Real Audiencia]]) and to respect their [[Fuero|fueros]] and [[Privilege (law)|privileges]] (protected by Indian Law and the [[Laws of the Indies]]) as heirs of a previous [[Indian political society]].<ref>{{Cite journal |last=Ureta |first=Gonzalo Carrillo |date=2006-03-06 |title=«La única voz por donde los yndios pueden hablar»: estrategias de la elite indígena de Lima en torno al nombramiento de procuradores y defensores indios (1720-1770) |url=https://revistas.pucp.edu.pe/index.php/historica/article/view/35 |journal=Histórica |language=es |volume=30 |issue=1 |pages=9–63 |doi=10.18800/historica.200601.001 |issn=2223-375X|doi-access=free }}</ref> == Appearance and personality == Louis was tall and thin, with [[blond hair]]. He was considered unattractive and the similarity between him and his maternal grandfather, [[Victor Amadeus II]] of Sardinia, was notable.<ref name=martin1678 >{{harvnb|Martín|Cuervo|1998|p=1678}}</ref> Apart from this, Louis had weak arms, which emphasized his delicacy.<ref name=gonzalez36 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=36}}</ref> Not much is known about Louis' personality. According to Vicente Bacallar, Marquis de San Felipe, he was "extremely liberal, magnanimous and into making people to feel comfortable next to him". However, neither his liberty as king nor gentilism eclipsed his strong religiosity.<ref name=gonzalez41 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=41}}</ref> Other contemporaries allegedly pointed out that Louis had inherited his father's intelligence and charm and his mother's morality and submission.<ref name=gonzalez36/> == Sexuality == Apart from these attributes, many have argued that Louis also inherited his father's sexual appeal. He was reputedly [[bisexual]], being initiated into such a practice by a servant, originally from [[Palace of Versailles|Versailles]].<ref name=vidal65 >{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=65}}</ref> Historians believe that Lacotte, who was Louis' servant and who had a reputation of being a [[pedophile]], was sent into the Spanish royal court to seduce the prince, whose [[impotence]] was known.<ref name=vidal61 >{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=61}}</ref> W. Clarke writes: "the Spanish heir was as into boys as girls during the parties that he had, playing erotic games with both sexes"; a line about Louis' sexual life was sung across streets of Madrid: "Fiery as his mother, lascivious as his father, flaming as his stepmother and [[onanist]] as a pedophile".<ref>{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=62}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *Danvila, Alfonso. ''El reinado relámpago, Luis I y Luisa Isabel de Orleáns, 1707–1724''. Madrid: [[Espasa-Calpe]], 1952. Reprinted as ''Luis I y Luisa Isabel de Orleans: el reinado relámpago''. Madrid: Alderabán, 1997. * {{cite book |last=Martín |first=Ricardo Martín Tobías |last2=Cuervo |first2=Ignacio |title=Historia de España |publisher=[[Editorial Salvat|Salvat]] |publication-place=Barcelona |date=1998 |isbn=84-345-9913-9 |oclc=432782119 |language=es}} * {{cite book | last=González Cremona | first=Juan Manuel | title=Anecdotario real : de Felipe V a Alfonso XIII | publisher=Plaza & Janés Editores | publication-place=Barcelona | date=1998 | isbn=84-01-55014-9 | oclc=44057661 | language=es}} * {{cite book | last=Vidal Sales | first=José Antonio | title=Crónica íntima de los reyes de España | publisher=Planeta | publication-place=Barcelona, España | date=1994 | isbn=84-08-01139-1 | oclc=31314142 | language=es}} ==Zunanje povezave== *[http://www.cervantesvirtual.com/historia/monarquia/luis1.shtml ''Luis I''] (špansko) *A royal [http://www.metmuseum.org/collection/the-collection-online/search/24937 suit of armor] housed in The [[Metropolitan Museum of Art|Met Museum]] made for him at age five by his great-grandfather, [[Louis XIV]] {{S-start}} {{S-hou|[[House of Bourbon]]|25 August|1707|31 August|1724|[[Capetian dynasty]]}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-ttl|title=[[King of Spain]]|years=1724}} {{S-aft|after=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-roy|es}} {{S-bef|before=[[Charles II of Spain|Charles (II)]]}} {{S-ttl|title=[[Prince of Asturias]]|years=1709–1724}} {{S-aft|after=[[Ferdinand VI|Ferdinand (VI)]]}} {{s-end}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Louis 01 Of Spain}} [[Category:Louis I of Spain| ]] [[Category:1707 births]] [[Category:1724 deaths]] [[Category:18th-century Spanish monarchs]] [[Category:18th-century Navarrese monarchs]] [[Category:18th-century Spanish LGBTQ people]] [[Category:Nobility from Madrid]] [[Category:Princes of Asturias]] [[Category:House of Bourbon (Spain)]] [[Category:House of Bourbon (France)]] [[Category:Knights of Santiago]] [[Category:Knights of the Golden Fleece of Spain]] [[Category:Deaths from smallpox in Spain]] [[Category:Spanish infantes]] [[Category:Grand masters of the Order of the Golden Fleece]] [[Category:Burials in the Pantheon of Kings at El Escorial]] [[Category:Children of Philip V of Spain]] [[Category:LGBTQ royalty]] [[Category:Spanish bisexual men]] [[Category:Sons of dukes]] [[Category:Sons of counts]] [[Category:Princes of France (Bourbon)]] 7ecaqj0y6kcygrkl1hhcjvj7w5n2v4z 6747260 6747259 2026-09-06T08:23:44Z Erardo Galbi 166658 6747260 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Kralj Španije leta 1724}} {{v delu}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I. | image = File:Luis I, príncipe de Asturias2.jpg | caption = Portrait by [[Jean Ranc]], {{circa|1723}} | reign = 15 January 1724 – {{nowrap|31 August 1724}} | succession = [[King of Spain]] | predecessor = [[Filip V. Španski|Filip V.]] | successor = Filip V. | regent1 = {{Collapsible list|title=''See list''|1=[[Juan Bautista de Orendáin y Azpilicueta|The Marquess of the Peace]]}} | spouse = {{marriage|[[Louise Élisabeth d'Orléans]]|1722}} | house = [[House of Bourbon|Bourbon]] | father = [[Philip V of Spain]] | mother = [[Maria Luisa Gabriella of Savoy]] | birth_date = 25 August 1707 | birth_place = [[Palacio del Buen Retiro|Buen Retiro]], Madrid, Castile | death_date = {{Death date and age|1724|8|31|1707|8|25|df=y}} | death_place = Buen Retiro, Madrid, Spain | burial_place = [[El Escorial]] | burial_date = | religion = [[Catholic Church in Spain|Catholic Church]] | signature = Louis I of Spain singature.svg }} '''Ludvik I. ''Priljubljeni''''' ali '''''Liberalni''''' ({{langx|es|Luis Felipe Fernando}}), [[kralj Španije]] od 15. januarja 1724 do svoje smrti avgusta istega leta, * [[25. avgust]] [[1707]], [[Madrid]], † [[31. avgust]] [[1724]], Madrid. Ludvikovo vladanje je eno najkrajših v zgodovini, saj je trajalo le malo več kot sedem mesecev. == Infant Španije oz. kraljevi princ (1707–1709) == Ludvik se je rodil v Palači Buen Retiro v Madridu<ref name="gonzalez35">{{harvnb|González Cremona|1998|p=35}}</ref> kot najstarejši sin vladajočega španskega kralja [[Filip V. Španski|Filipa V.]] in njegove žene [[Marija Luiza Gabrijela Savojska|Marije Luize Gabrijele Savojske]]. Ime je dobil po svojem pradedu [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskem]].<ref>{{cite book|author=Aquino de Belén, Gaspar|work=Biblioteca Nacional da Espanha|title=Leales demostraciones, amantes finezas, y festivas aclamaciones de la... Ciudad de Manila... en accion de gracias por el dichoso, y feliz Nacimiento de Nuestro Principe... D. Luis Phelipe Fernando Ioseph|location=Manila|publisher=Imprenta de la Compañia de Jesús|year=1709|page=7 }}</ref> ==Princ Asturije (1709–1721)== [[File:Louis, King of Spain.jpg|thumb|Infante Louis at the age of 10 (1717)|left]] At birth he was the [[heir apparent]] but was not given the traditional title of "[[Prince of Asturias]]" until April 1709.<ref name=perez >{{cite book|author=Pérez de Guzmán y Gallo, Juan|title=El Principado de Asturias: bosquejo histórico-documental|location=Madri|publisher=Imprenta de Manuel G. Hernández|year=1880|page=271 }}</ref> In 1714, when Louis was seven, his mother died, leaving him and his brothers, [[Infante Philip of Spain (1712–1719)|''Infante'' Philip]] and [[Ferdinand VI|''Infante'' Ferdinand]]. On 24 December 1714, Louis' father remarried to [[Elisabeth Farnese]], the young heiress to the [[Duchy of Parma and Piacenza]]. ==Poroka (1722)== As heir not only to the vast [[Spanish Empire]], but also to a new dynasty, it was decided that Louis would take a wife as soon as possible. On 20 January 1722, at Lerma, he met and married his second cousin [[Louise Élisabeth d'Orléans]], a daughter of [[Philippe II, Duke of Orléans]], cousin of Louis' father and then the [[Regent]] of [[Kingdom of France|France]], who was two years his junior. He was fourteen and she was twelve. The dowry of this marriage was an enormous 4 million [[French livres|livres]].<ref>Réimpression de l'ancien Moniteur, seule histoire authentique et inaltérée</ref> ==Kralj Španije (1724)== Louis ruled for a short period between the time his father Philip V abdicated in his favour (14 January 1724) and his death from [[smallpox]], just over seven months.<ref>{{cite book |last1=Ulloa Cisneros |first1=Luis |last2=Camps Llopis |first2=Federico |title=Historia de España volumen V: La casa de Borbon |date=1983 |isbn=9788475057255 |page=45}}</ref> King Philip sent him a letter informing him of his decision. He calls his son a great king. Louis sent his father a humble reply, thanking him. Louis signed his letter as Prince of Asturias. His marital problems dominated during his reign. His father kept tabs on him from [[Royal Palace of La Granja de San Ildefonso|San Ildefonso]]. To counter his father's influence, he surrounded himself with officials who had not served under Philip. His plans were to focus more on the American colonies rather than the lost Italian territories. On his death, his father returned to the throne, and reigned 22 more years until his own death in 1746. Louis was buried in the ''Cripta Real del Monasterio de El Escorial'' part of the [[El Escorial]] complex.<ref>{{cite book |last1=Quevedo |first1=José Quevedo |title=Historia del Real Monasterio de El Escorial |year=1849 |page=364}}</ref> His ascension to the throne also produced royal [[Coronation]] and [[Acclamation]] celebrations throughout the [[Spanish Empire]] in 1723. In the [[Viceroyalty of Peru]], the [[indigenous nobility]] (composed of [[Kuraka|curacas]], [[Cacique|caciques]] and descendants from the royal panacas) used to participate in symbolic preventive measures at the [[Oath|oaths]] of kings, receptions of [[List of viceroys of Peru|viceroys]] and celebrations for births or weddings of the [[Spanish royal family|royal family]] (wearing the [[mascapaicha]], the [[uncu]] and carrying land parcels). During the oath of allegiance to Louis I in Peru, representatives of the [[Council of 24 Inca noble electors of Cusco]] recited a short poem ending with the exclamation "''Long live the great Inca, Don Louis I!''" This legitimized the [[colonial pact]] based on the [[Translatio imperii]], in which the [[Kings of Spain]] were also considered Kings of Peru as Catholic Incas who deemed themselves the legitimate heirs of [[Inca Empire|Tahuantinsuyo]] (as a consequence of their title of [[King of the West Indies]]), not an imposed or usurping foreign monarchy. Thus, the [[colonial corporations]] of Peruvian society (their intermediary bodies) reaffirmed their loyalty to the [[Crown of Castile|Crown]], securing their own terms in the pact of [[vassalage]]. They symbolically forced [[Spain]] to recognize the local institutions (protected by the Inca nobility and the [[Real Audiencia]]) and to respect their [[Fuero|fueros]] and [[Privilege (law)|privileges]] (protected by Indian Law and the [[Laws of the Indies]]) as heirs of a previous [[Indian political society]].<ref>{{Cite journal |last=Ureta |first=Gonzalo Carrillo |date=2006-03-06 |title=«La única voz por donde los yndios pueden hablar»: estrategias de la elite indígena de Lima en torno al nombramiento de procuradores y defensores indios (1720-1770) |url=https://revistas.pucp.edu.pe/index.php/historica/article/view/35 |journal=Histórica |language=es |volume=30 |issue=1 |pages=9–63 |doi=10.18800/historica.200601.001 |issn=2223-375X|doi-access=free }}</ref> == Videz in osebnost == Louis was tall and thin, with [[blond hair]]. He was considered unattractive and the similarity between him and his maternal grandfather, [[Victor Amadeus II]] of Sardinia, was notable.<ref name=martin1678 >{{harvnb|Martín|Cuervo|1998|p=1678}}</ref> Apart from this, Louis had weak arms, which emphasized his delicacy.<ref name=gonzalez36 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=36}}</ref> Not much is known about Louis' personality. According to Vicente Bacallar, Marquis de San Felipe, he was "extremely liberal, magnanimous and into making people to feel comfortable next to him". However, neither his liberty as king nor gentilism eclipsed his strong religiosity.<ref name=gonzalez41 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=41}}</ref> Other contemporaries allegedly pointed out that Louis had inherited his father's intelligence and charm and his mother's morality and submission.<ref name=gonzalez36/> == Spolnost == Apart from these attributes, many have argued that Louis also inherited his father's sexual appeal. He was reputedly [[bisexual]], being initiated into such a practice by a servant, originally from [[Palace of Versailles|Versailles]].<ref name=vidal65 >{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=65}}</ref> Historians believe that Lacotte, who was Louis' servant and who had a reputation of being a [[pedophile]], was sent into the Spanish royal court to seduce the prince, whose [[impotence]] was known.<ref name=vidal61 >{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=61}}</ref> W. Clarke writes: "the Spanish heir was as into boys as girls during the parties that he had, playing erotic games with both sexes"; a line about Louis' sexual life was sung across streets of Madrid: "Fiery as his mother, lascivious as his father, flaming as his stepmother and [[onanist]] as a pedophile".<ref>{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=62}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *Danvila, Alfonso. ''El reinado relámpago, Luis I y Luisa Isabel de Orleáns, 1707–1724''. Madrid: [[Espasa-Calpe]], 1952. Reprinted as ''Luis I y Luisa Isabel de Orleans: el reinado relámpago''. Madrid: Alderabán, 1997. * {{cite book |last=Martín |first=Ricardo Martín Tobías |last2=Cuervo |first2=Ignacio |title=Historia de España |publisher=[[Editorial Salvat|Salvat]] |publication-place=Barcelona |date=1998 |isbn=84-345-9913-9 |oclc=432782119 |language=es}} * {{cite book | last=González Cremona | first=Juan Manuel | title=Anecdotario real : de Felipe V a Alfonso XIII | publisher=Plaza & Janés Editores | publication-place=Barcelona | date=1998 | isbn=84-01-55014-9 | oclc=44057661 | language=es}} * {{cite book | last=Vidal Sales | first=José Antonio | title=Crónica íntima de los reyes de España | publisher=Planeta | publication-place=Barcelona, España | date=1994 | isbn=84-08-01139-1 | oclc=31314142 | language=es}} ==Zunanje povezave== *[http://www.cervantesvirtual.com/historia/monarquia/luis1.shtml ''Luis I''] (špansko) *A royal [http://www.metmuseum.org/collection/the-collection-online/search/24937 suit of armor] housed in The [[Metropolitan Museum of Art|Met Museum]] made for him at age five by his great-grandfather, [[Louis XIV]] {{S-start}} {{S-hou|[[House of Bourbon]]|25 August|1707|31 August|1724|[[Capetian dynasty]]}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-ttl|title=[[King of Spain]]|years=1724}} {{S-aft|after=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-roy|es}} {{S-bef|before=[[Charles II of Spain|Charles (II)]]}} {{S-ttl|title=[[Prince of Asturias]]|years=1709–1724}} {{S-aft|after=[[Ferdinand VI|Ferdinand (VI)]]}} {{s-end}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Louis 01 Of Spain}} [[Category:Louis I of Spain| ]] [[Category:1707 births]] [[Category:1724 deaths]] [[Category:18th-century Spanish monarchs]] [[Category:18th-century Navarrese monarchs]] [[Category:18th-century Spanish LGBTQ people]] [[Category:Nobility from Madrid]] [[Category:Princes of Asturias]] [[Category:House of Bourbon (Spain)]] [[Category:House of Bourbon (France)]] [[Category:Knights of Santiago]] [[Category:Knights of the Golden Fleece of Spain]] [[Category:Deaths from smallpox in Spain]] [[Category:Spanish infantes]] [[Category:Grand masters of the Order of the Golden Fleece]] [[Category:Burials in the Pantheon of Kings at El Escorial]] [[Category:Children of Philip V of Spain]] [[Category:LGBTQ royalty]] [[Category:Spanish bisexual men]] [[Category:Sons of dukes]] [[Category:Sons of counts]] [[Category:Princes of France (Bourbon)]] dwzj9h3nqfln9val4idz8umh7f2q020 6747261 6747260 2026-09-06T08:28:34Z Erardo Galbi 166658 6747261 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Kralj Španije leta 1724}} {{v delu}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I. | image = Luis I, príncipe de Asturias2.jpg | caption = Portretiral [[Jean Ranc]], {{circa|1723}} | reign = 15. januar 1724 – {{nowrap|31. avgust 1724}} | succession = [[Kralj Španije]] | predecessor = [[Filip V. Španski|Filip V.]] | successor = Filip V. | regent1 = {{Collapsible list|title=''glej seznam''|1=[[Juan Bautista de Orendáin y Azpilicueta|The Marquess of the Peace]]}} | spouse = {{marriage|[[Luiza Elizabeta Orleanska]]|1722}} | house = [[Burboni]] | father = [[Filip V. Španski]] | mother = [[Marija Luiza Gabrijela Savojska]] | birth_date = 25. avgust 1707 | birth_place = [[Palača Buen Retiro|Buen Retiro]], Madrid, Kastilija | death_date = {{Death date and age|1724|8|31|1707|8|25|df=y}} | death_place = Buen Retiro, Madrid, Španija | burial_place = [[El Escorial]] | burial_date = | religion = [[Katoliška cerkev]] v Španiji | signature = Louis I of Spain singature.svg }} '''Ludvik I. ''Priljubljeni''''' ali '''''Liberalni''''' ({{langx|es|Luis Felipe Fernando}}), [[kralj Španije]] od 15. januarja 1724 do svoje smrti avgusta istega leta, * [[25. avgust]] [[1707]], [[Madrid]], † [[31. avgust]] [[1724]], Madrid. Ludvikovo vladanje je eno najkrajših v zgodovini, saj je trajalo le malo več kot sedem mesecev. == Infant Španije oz. kraljevi princ (1707–1709) == Ludvik se je rodil v Palači Buen Retiro v Madridu<ref name="gonzalez35">{{harvnb|González Cremona|1998|p=35}}</ref> kot najstarejši sin vladajočega španskega kralja [[Filip V. Španski|Filipa V.]] in njegove žene [[Marija Luiza Gabrijela Savojska|Marije Luize Gabrijele Savojske]]. Ime je dobil po svojem pradedu [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskem]].<ref>{{cite book|author=Aquino de Belén, Gaspar|work=Biblioteca Nacional da Espanha|title=Leales demostraciones, amantes finezas, y festivas aclamaciones de la... Ciudad de Manila... en accion de gracias por el dichoso, y feliz Nacimiento de Nuestro Principe... D. Luis Phelipe Fernando Ioseph|location=Manila|publisher=Imprenta de la Compañia de Jesús|year=1709|page=7 }}</ref> ==Princ Asturije (1709–1721)== [[File:Louis, King of Spain.jpg|thumb|Infante Louis at the age of 10 (1717)|left]] At birth he was the [[heir apparent]] but was not given the traditional title of "[[Prince of Asturias]]" until April 1709.<ref name=perez >{{cite book|author=Pérez de Guzmán y Gallo, Juan|title=El Principado de Asturias: bosquejo histórico-documental|location=Madri|publisher=Imprenta de Manuel G. Hernández|year=1880|page=271 }}</ref> In 1714, when Louis was seven, his mother died, leaving him and his brothers, [[Infante Philip of Spain (1712–1719)|''Infante'' Philip]] and [[Ferdinand VI|''Infante'' Ferdinand]]. On 24 December 1714, Louis' father remarried to [[Elisabeth Farnese]], the young heiress to the [[Duchy of Parma and Piacenza]]. ==Poroka (1722)== As heir not only to the vast [[Spanish Empire]], but also to a new dynasty, it was decided that Louis would take a wife as soon as possible. On 20 January 1722, at Lerma, he met and married his second cousin [[Louise Élisabeth d'Orléans]], a daughter of [[Philippe II, Duke of Orléans]], cousin of Louis' father and then the [[Regent]] of [[Kingdom of France|France]], who was two years his junior. He was fourteen and she was twelve. The dowry of this marriage was an enormous 4 million [[French livres|livres]].<ref>Réimpression de l'ancien Moniteur, seule histoire authentique et inaltérée</ref> ==Kralj Španije (1724)== Louis ruled for a short period between the time his father Philip V abdicated in his favour (14 January 1724) and his death from [[smallpox]], just over seven months.<ref>{{cite book |last1=Ulloa Cisneros |first1=Luis |last2=Camps Llopis |first2=Federico |title=Historia de España volumen V: La casa de Borbon |date=1983 |isbn=9788475057255 |page=45}}</ref> King Philip sent him a letter informing him of his decision. He calls his son a great king. Louis sent his father a humble reply, thanking him. Louis signed his letter as Prince of Asturias. His marital problems dominated during his reign. His father kept tabs on him from [[Royal Palace of La Granja de San Ildefonso|San Ildefonso]]. To counter his father's influence, he surrounded himself with officials who had not served under Philip. His plans were to focus more on the American colonies rather than the lost Italian territories. On his death, his father returned to the throne, and reigned 22 more years until his own death in 1746. Louis was buried in the ''Cripta Real del Monasterio de El Escorial'' part of the [[El Escorial]] complex.<ref>{{cite book |last1=Quevedo |first1=José Quevedo |title=Historia del Real Monasterio de El Escorial |year=1849 |page=364}}</ref> His ascension to the throne also produced royal [[Coronation]] and [[Acclamation]] celebrations throughout the [[Spanish Empire]] in 1723. In the [[Viceroyalty of Peru]], the [[indigenous nobility]] (composed of [[Kuraka|curacas]], [[Cacique|caciques]] and descendants from the royal panacas) used to participate in symbolic preventive measures at the [[Oath|oaths]] of kings, receptions of [[List of viceroys of Peru|viceroys]] and celebrations for births or weddings of the [[Spanish royal family|royal family]] (wearing the [[mascapaicha]], the [[uncu]] and carrying land parcels). During the oath of allegiance to Louis I in Peru, representatives of the [[Council of 24 Inca noble electors of Cusco]] recited a short poem ending with the exclamation "''Long live the great Inca, Don Louis I!''" This legitimized the [[colonial pact]] based on the [[Translatio imperii]], in which the [[Kings of Spain]] were also considered Kings of Peru as Catholic Incas who deemed themselves the legitimate heirs of [[Inca Empire|Tahuantinsuyo]] (as a consequence of their title of [[King of the West Indies]]), not an imposed or usurping foreign monarchy. Thus, the [[colonial corporations]] of Peruvian society (their intermediary bodies) reaffirmed their loyalty to the [[Crown of Castile|Crown]], securing their own terms in the pact of [[vassalage]]. They symbolically forced [[Spain]] to recognize the local institutions (protected by the Inca nobility and the [[Real Audiencia]]) and to respect their [[Fuero|fueros]] and [[Privilege (law)|privileges]] (protected by Indian Law and the [[Laws of the Indies]]) as heirs of a previous [[Indian political society]].<ref>{{Cite journal |last=Ureta |first=Gonzalo Carrillo |date=2006-03-06 |title=«La única voz por donde los yndios pueden hablar»: estrategias de la elite indígena de Lima en torno al nombramiento de procuradores y defensores indios (1720-1770) |url=https://revistas.pucp.edu.pe/index.php/historica/article/view/35 |journal=Histórica |language=es |volume=30 |issue=1 |pages=9–63 |doi=10.18800/historica.200601.001 |issn=2223-375X|doi-access=free }}</ref> == Videz in osebnost == Louis was tall and thin, with [[blond hair]]. He was considered unattractive and the similarity between him and his maternal grandfather, [[Victor Amadeus II]] of Sardinia, was notable.<ref name=martin1678 >{{harvnb|Martín|Cuervo|1998|p=1678}}</ref> Apart from this, Louis had weak arms, which emphasized his delicacy.<ref name=gonzalez36 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=36}}</ref> Not much is known about Louis' personality. According to Vicente Bacallar, Marquis de San Felipe, he was "extremely liberal, magnanimous and into making people to feel comfortable next to him". However, neither his liberty as king nor gentilism eclipsed his strong religiosity.<ref name=gonzalez41 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=41}}</ref> Other contemporaries allegedly pointed out that Louis had inherited his father's intelligence and charm and his mother's morality and submission.<ref name=gonzalez36/> == Spolnost == Apart from these attributes, many have argued that Louis also inherited his father's sexual appeal. He was reputedly [[bisexual]], being initiated into such a practice by a servant, originally from [[Palace of Versailles|Versailles]].<ref name=vidal65 >{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=65}}</ref> Historians believe that Lacotte, who was Louis' servant and who had a reputation of being a [[pedophile]], was sent into the Spanish royal court to seduce the prince, whose [[impotence]] was known.<ref name=vidal61 >{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=61}}</ref> W. Clarke writes: "the Spanish heir was as into boys as girls during the parties that he had, playing erotic games with both sexes"; a line about Louis' sexual life was sung across streets of Madrid: "Fiery as his mother, lascivious as his father, flaming as his stepmother and [[onanist]] as a pedophile".<ref>{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=62}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *Danvila, Alfonso. ''El reinado relámpago, Luis I y Luisa Isabel de Orleáns, 1707–1724''. Madrid: [[Espasa-Calpe]], 1952. Reprinted as ''Luis I y Luisa Isabel de Orleans: el reinado relámpago''. Madrid: Alderabán, 1997. * {{cite book |last=Martín |first=Ricardo Martín Tobías |last2=Cuervo |first2=Ignacio |title=Historia de España |publisher=[[Editorial Salvat|Salvat]] |publication-place=Barcelona |date=1998 |isbn=84-345-9913-9 |oclc=432782119 |language=es}} * {{cite book | last=González Cremona | first=Juan Manuel | title=Anecdotario real : de Felipe V a Alfonso XIII | publisher=Plaza & Janés Editores | publication-place=Barcelona | date=1998 | isbn=84-01-55014-9 | oclc=44057661 | language=es}} * {{cite book | last=Vidal Sales | first=José Antonio | title=Crónica íntima de los reyes de España | publisher=Planeta | publication-place=Barcelona, España | date=1994 | isbn=84-08-01139-1 | oclc=31314142 | language=es}} ==Zunanje povezave== *[http://www.cervantesvirtual.com/historia/monarquia/luis1.shtml ''Luis I''] (špansko) *A royal [http://www.metmuseum.org/collection/the-collection-online/search/24937 suit of armor] housed in The [[Metropolitan Museum of Art|Met Museum]] made for him at age five by his great-grandfather, [[Louis XIV]] {{S-start}} {{S-hou|[[House of Bourbon]]|25 August|1707|31 August|1724|[[Capetian dynasty]]}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-ttl|title=[[King of Spain]]|years=1724}} {{S-aft|after=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-roy|es}} {{S-bef|before=[[Charles II of Spain|Charles (II)]]}} {{S-ttl|title=[[Prince of Asturias]]|years=1709–1724}} {{S-aft|after=[[Ferdinand VI|Ferdinand (VI)]]}} {{s-end}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Louis 01 Of Spain}} [[Category:Louis I of Spain| ]] [[Category:1707 births]] [[Category:1724 deaths]] [[Category:18th-century Spanish monarchs]] [[Category:18th-century Navarrese monarchs]] [[Category:18th-century Spanish LGBTQ people]] [[Category:Nobility from Madrid]] [[Category:Princes of Asturias]] [[Category:House of Bourbon (Spain)]] [[Category:House of Bourbon (France)]] [[Category:Knights of Santiago]] [[Category:Knights of the Golden Fleece of Spain]] [[Category:Deaths from smallpox in Spain]] [[Category:Spanish infantes]] [[Category:Grand masters of the Order of the Golden Fleece]] [[Category:Burials in the Pantheon of Kings at El Escorial]] [[Category:Children of Philip V of Spain]] [[Category:LGBTQ royalty]] [[Category:Spanish bisexual men]] [[Category:Sons of dukes]] [[Category:Sons of counts]] [[Category:Princes of France (Bourbon)]] 7n73vekism27pij6w1w5dtjeoyb2sds 6747262 6747261 2026-09-06T08:32:40Z Erardo Galbi 166658 6747262 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Kralj Španije leta 1724}} {{v delu}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I. | image = Luis I, príncipe de Asturias2.jpg | caption = Portretiral [[Jean Ranc]], {{circa|1723}} | reign = 15. januar 1724 – {{nowrap|31. avgust 1724}} | succession = [[Kralj Španije]] | predecessor = [[Filip V. Španski|Filip V.]] | successor = Filip V. | regent1 = {{Collapsible list|title=''glej seznam''|1=[[Juan Bautista de Orendáin y Azpilicueta|The Marquess of the Peace]]}} | spouse = {{marriage|[[Luiza Elizabeta Orleanska]]|1722}} | house = [[Burboni]] | father = [[Filip V. Španski]] | mother = [[Marija Luiza Gabrijela Savojska]] | birth_date = 25. avgust 1707 | birth_place = [[Palača Buen Retiro|Buen Retiro]], Madrid, Kastilija | death_date = {{Death date and age|1724|8|31|1707|8|25|df=y}} | death_place = Buen Retiro, Madrid, Španija | burial_place = [[El Escorial]] | burial_date = | religion = [[Katoliška cerkev]] v Španiji | signature = Louis I of Spain singature.svg }} '''Ludvik I. ''Priljubljeni''''' ali '''''Liberalni''''' ({{langx|es|Luis Felipe Fernando}}), [[kralj Španije]] od 15. januarja 1724 do svoje smrti avgusta istega leta, * [[25. avgust]] [[1707]], [[Madrid]], † [[31. avgust]] [[1724]], Madrid. Ludvikovo vladanje je eno najkrajših v zgodovini, saj je trajalo le malo več kot sedem mesecev. == Infant Španije oz. kraljevi princ (1707–1709) == Ludvik se je rodil v Palači Buen Retiro v Madridu<ref name="gonzalez35">{{harvnb|González Cremona|1998|p=35}}</ref> kot najstarejši sin vladajočega španskega kralja [[Filip V. Španski|Filipa V.]] in njegove žene [[Marija Luiza Gabrijela Savojska|Marije Luize Gabrijele Savojske]]. Ime je dobil po svojem pradedu [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskem]].<ref>{{cite book|author=Aquino de Belén, Gaspar|work=Biblioteca Nacional da Espanha|title=Leales demostraciones, amantes finezas, y festivas aclamaciones de la... Ciudad de Manila... en accion de gracias por el dichoso, y feliz Nacimiento de Nuestro Principe... D. Luis Phelipe Fernando Ioseph|location=Manila|publisher=Imprenta de la Compañia de Jesús|year=1709|page=7 }}</ref> ==Princ Asturije (1709–1721)== [[File:Louis, King of Spain.jpg|thumb|Infant Ludvik pri 10 letih (1717)|left]] Ob rojstvu je postal [[prestolonaslednik]], vendar mu tradicionalni naziv »[[princ Asturije]]« ni bil podeljen vse do aprila 1709.<ref name="perez">{{cite book|author=Pérez de Guzmán y Gallo, Juan|title=El Principado de Asturias: bosquejo histórico-documental|location=Madri|publisher=Imprenta de Manuel G. Hernández|year=1880|page=271 }}</ref> Leta 1714, ko je bil Ludvik star sedem let, je umrla njegova mati in zapustila njega ter njegova brata, ''infanta'' Filipa in ''infanta'' Ferdinanda. 24. decembra 1714 se je Ludvikov oče ponovno poročil z [[Elizabeta Farnese|Elizabeto Farnese]], mlado dedičko [[Vojvodine Parma in Piacenza]]. ==Poroka (1722)== As heir not only to the vast [[Spanish Empire]], but also to a new dynasty, it was decided that Louis would take a wife as soon as possible. On 20 January 1722, at Lerma, he met and married his second cousin [[Louise Élisabeth d'Orléans]], a daughter of [[Philippe II, Duke of Orléans]], cousin of Louis' father and then the [[Regent]] of [[Kingdom of France|France]], who was two years his junior. He was fourteen and she was twelve. The dowry of this marriage was an enormous 4 million [[French livres|livres]].<ref>Réimpression de l'ancien Moniteur, seule histoire authentique et inaltérée</ref> ==Kralj Španije (1724)== Louis ruled for a short period between the time his father Philip V abdicated in his favour (14 January 1724) and his death from [[smallpox]], just over seven months.<ref>{{cite book |last1=Ulloa Cisneros |first1=Luis |last2=Camps Llopis |first2=Federico |title=Historia de España volumen V: La casa de Borbon |date=1983 |isbn=9788475057255 |page=45}}</ref> King Philip sent him a letter informing him of his decision. He calls his son a great king. Louis sent his father a humble reply, thanking him. Louis signed his letter as Prince of Asturias. His marital problems dominated during his reign. His father kept tabs on him from [[Royal Palace of La Granja de San Ildefonso|San Ildefonso]]. To counter his father's influence, he surrounded himself with officials who had not served under Philip. His plans were to focus more on the American colonies rather than the lost Italian territories. On his death, his father returned to the throne, and reigned 22 more years until his own death in 1746. Louis was buried in the ''Cripta Real del Monasterio de El Escorial'' part of the [[El Escorial]] complex.<ref>{{cite book |last1=Quevedo |first1=José Quevedo |title=Historia del Real Monasterio de El Escorial |year=1849 |page=364}}</ref> His ascension to the throne also produced royal [[Coronation]] and [[Acclamation]] celebrations throughout the [[Spanish Empire]] in 1723. In the [[Viceroyalty of Peru]], the [[indigenous nobility]] (composed of [[Kuraka|curacas]], [[Cacique|caciques]] and descendants from the royal panacas) used to participate in symbolic preventive measures at the [[Oath|oaths]] of kings, receptions of [[List of viceroys of Peru|viceroys]] and celebrations for births or weddings of the [[Spanish royal family|royal family]] (wearing the [[mascapaicha]], the [[uncu]] and carrying land parcels). During the oath of allegiance to Louis I in Peru, representatives of the [[Council of 24 Inca noble electors of Cusco]] recited a short poem ending with the exclamation "''Long live the great Inca, Don Louis I!''" This legitimized the [[colonial pact]] based on the [[Translatio imperii]], in which the [[Kings of Spain]] were also considered Kings of Peru as Catholic Incas who deemed themselves the legitimate heirs of [[Inca Empire|Tahuantinsuyo]] (as a consequence of their title of [[King of the West Indies]]), not an imposed or usurping foreign monarchy. Thus, the [[colonial corporations]] of Peruvian society (their intermediary bodies) reaffirmed their loyalty to the [[Crown of Castile|Crown]], securing their own terms in the pact of [[vassalage]]. They symbolically forced [[Spain]] to recognize the local institutions (protected by the Inca nobility and the [[Real Audiencia]]) and to respect their [[Fuero|fueros]] and [[Privilege (law)|privileges]] (protected by Indian Law and the [[Laws of the Indies]]) as heirs of a previous [[Indian political society]].<ref>{{Cite journal |last=Ureta |first=Gonzalo Carrillo |date=2006-03-06 |title=«La única voz por donde los yndios pueden hablar»: estrategias de la elite indígena de Lima en torno al nombramiento de procuradores y defensores indios (1720-1770) |url=https://revistas.pucp.edu.pe/index.php/historica/article/view/35 |journal=Histórica |language=es |volume=30 |issue=1 |pages=9–63 |doi=10.18800/historica.200601.001 |issn=2223-375X|doi-access=free }}</ref> == Videz in osebnost == Louis was tall and thin, with [[blond hair]]. He was considered unattractive and the similarity between him and his maternal grandfather, [[Victor Amadeus II]] of Sardinia, was notable.<ref name=martin1678 >{{harvnb|Martín|Cuervo|1998|p=1678}}</ref> Apart from this, Louis had weak arms, which emphasized his delicacy.<ref name=gonzalez36 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=36}}</ref> Not much is known about Louis' personality. According to Vicente Bacallar, Marquis de San Felipe, he was "extremely liberal, magnanimous and into making people to feel comfortable next to him". However, neither his liberty as king nor gentilism eclipsed his strong religiosity.<ref name=gonzalez41 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=41}}</ref> Other contemporaries allegedly pointed out that Louis had inherited his father's intelligence and charm and his mother's morality and submission.<ref name=gonzalez36/> == Spolnost == Apart from these attributes, many have argued that Louis also inherited his father's sexual appeal. He was reputedly [[bisexual]], being initiated into such a practice by a servant, originally from [[Palace of Versailles|Versailles]].<ref name=vidal65 >{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=65}}</ref> Historians believe that Lacotte, who was Louis' servant and who had a reputation of being a [[pedophile]], was sent into the Spanish royal court to seduce the prince, whose [[impotence]] was known.<ref name=vidal61 >{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=61}}</ref> W. Clarke writes: "the Spanish heir was as into boys as girls during the parties that he had, playing erotic games with both sexes"; a line about Louis' sexual life was sung across streets of Madrid: "Fiery as his mother, lascivious as his father, flaming as his stepmother and [[onanist]] as a pedophile".<ref>{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=62}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *Danvila, Alfonso. ''El reinado relámpago, Luis I y Luisa Isabel de Orleáns, 1707–1724''. Madrid: [[Espasa-Calpe]], 1952. Reprinted as ''Luis I y Luisa Isabel de Orleans: el reinado relámpago''. Madrid: Alderabán, 1997. * {{cite book |last=Martín |first=Ricardo Martín Tobías |last2=Cuervo |first2=Ignacio |title=Historia de España |publisher=[[Editorial Salvat|Salvat]] |publication-place=Barcelona |date=1998 |isbn=84-345-9913-9 |oclc=432782119 |language=es}} * {{cite book | last=González Cremona | first=Juan Manuel | title=Anecdotario real : de Felipe V a Alfonso XIII | publisher=Plaza & Janés Editores | publication-place=Barcelona | date=1998 | isbn=84-01-55014-9 | oclc=44057661 | language=es}} * {{cite book | last=Vidal Sales | first=José Antonio | title=Crónica íntima de los reyes de España | publisher=Planeta | publication-place=Barcelona, España | date=1994 | isbn=84-08-01139-1 | oclc=31314142 | language=es}} ==Zunanje povezave== *[http://www.cervantesvirtual.com/historia/monarquia/luis1.shtml ''Luis I''] (špansko) *A royal [http://www.metmuseum.org/collection/the-collection-online/search/24937 suit of armor] housed in The [[Metropolitan Museum of Art|Met Museum]] made for him at age five by his great-grandfather, [[Louis XIV]] {{S-start}} {{S-hou|[[House of Bourbon]]|25 August|1707|31 August|1724|[[Capetian dynasty]]}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-ttl|title=[[King of Spain]]|years=1724}} {{S-aft|after=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-roy|es}} {{S-bef|before=[[Charles II of Spain|Charles (II)]]}} {{S-ttl|title=[[Prince of Asturias]]|years=1709–1724}} {{S-aft|after=[[Ferdinand VI|Ferdinand (VI)]]}} {{s-end}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Louis 01 Of Spain}} [[Category:Louis I of Spain| ]] [[Category:1707 births]] [[Category:1724 deaths]] [[Category:18th-century Spanish monarchs]] [[Category:18th-century Navarrese monarchs]] [[Category:18th-century Spanish LGBTQ people]] [[Category:Nobility from Madrid]] [[Category:Princes of Asturias]] [[Category:House of Bourbon (Spain)]] [[Category:House of Bourbon (France)]] [[Category:Knights of Santiago]] [[Category:Knights of the Golden Fleece of Spain]] [[Category:Deaths from smallpox in Spain]] [[Category:Spanish infantes]] [[Category:Grand masters of the Order of the Golden Fleece]] [[Category:Burials in the Pantheon of Kings at El Escorial]] [[Category:Children of Philip V of Spain]] [[Category:LGBTQ royalty]] [[Category:Spanish bisexual men]] [[Category:Sons of dukes]] [[Category:Sons of counts]] [[Category:Princes of France (Bourbon)]] 6c1mz0uy9sm74a8uf5nzhgbafbqt17k 6747298 6747262 2026-09-06T09:48:51Z Erardo Galbi 166658 6747298 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Kralj Španije leta 1724}} {{v delu}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I. | image = Luis I, príncipe de Asturias2.jpg | caption = Portretiral [[Jean Ranc]], {{circa|1723}} | reign = 15. januar 1724 – {{nowrap|31. avgust 1724}} | succession = [[Kralj Španije]] | predecessor = [[Filip V. Španski|Filip V.]] | successor = Filip V. | regent1 = {{Collapsible list|title=''glej seznam''|1=[[Juan Bautista de Orendáin y Azpilicueta|The Marquess of the Peace]]}} | spouse = {{marriage|[[Luiza Elizabeta Orleanska]]|1722}} | house = [[Burboni]] | father = [[Filip V. Španski]] | mother = [[Marija Luiza Gabrijela Savojska]] | birth_date = 25. avgust 1707 | birth_place = [[Palača Buen Retiro|Buen Retiro]], Madrid, Kastilija | death_date = {{Death date and age|1724|8|31|1707|8|25|df=y}} | death_place = Buen Retiro, Madrid, Španija | burial_place = [[El Escorial]] | burial_date = | religion = [[Katoliška cerkev]] v Španiji | signature = Louis I of Spain singature.svg }} '''Ludvik I. ''Priljubljeni''''' ali '''''Liberalni''''' ({{langx|es|Luis Felipe Fernando}}), [[kralj Španije]] od 15. januarja 1724 do svoje smrti avgusta istega leta, * [[25. avgust]] [[1707]], [[Madrid]], † [[31. avgust]] [[1724]], Madrid. Ludvikovo vladanje je eno najkrajših v zgodovini, saj je trajalo le malo več kot sedem mesecev. == Življenje == === Infant Španije oz. kraljevi princ (1707–1709) === Ludvik se je rodil v Palači Buen Retiro v Madridu<ref name="gonzalez35">{{harvnb|González Cremona|1998|p=35}}</ref> kot najstarejši sin vladajočega španskega kralja [[Filip V. Španski|Filipa V.]] in njegove žene [[Marija Luiza Gabrijela Savojska|Marije Luize Gabrijele Savojske]]. Ime je dobil po svojem pradedu [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskem]].<ref>{{cite book|author=Aquino de Belén, Gaspar|work=Biblioteca Nacional da Espanha|title=Leales demostraciones, amantes finezas, y festivas aclamaciones de la... Ciudad de Manila... en accion de gracias por el dichoso, y feliz Nacimiento de Nuestro Principe... D. Luis Phelipe Fernando Ioseph|location=Manila|publisher=Imprenta de la Compañia de Jesús|year=1709|page=7 }}</ref> === Princ Asturije (1709–1721) === [[File:Louis, King of Spain.jpg|thumb|Infant Ludvik pri 10 letih (1717)|left]] Ob rojstvu je postal [[prestolonaslednik]], vendar mu tradicionalni naziv »[[princ Asturije]]« ni bil podeljen vse do aprila 1709.<ref name="perez">{{cite book|author=Pérez de Guzmán y Gallo, Juan|title=El Principado de Asturias: bosquejo histórico-documental|location=Madri|publisher=Imprenta de Manuel G. Hernández|year=1880|page=271 }}</ref> Leta 1714, ko je bil Ludvik star sedem let, je umrla njegova mati in zapustila njega ter njegova brata, ''infanta'' Filipa in ''infanta'' Ferdinanda. 24. decembra 1714 se je Ludvikov oče ponovno poročil z [[Elizabeta Farnese|Elizabeto Farnese]], mlado dedičko [[Vojvodine Parma in Piacenza]]. === Poroka (1722) === Ker je bil Ludvik dedič ne le obsežnega [[Španski imperij|Španskega cesarstva]], temveč tudi nove dinastije, so sklenili, da se bo čim prej poročil. 20. januarja 1722 se je v Lermi spoznal in poročil s svojo drugo sestrično Luizo Elizabeto Orleansko, hčerko [[Filip II. Orleanski|Filipa II. Orleanskega]], bratranca Ludvikovega očeta in takratnega regenta Francije, ki je bila dve leti mlajša od njega. On je bil star štirinajst let, ona pa dvanajst. Dota za to poroko je znašala ogromnih 4 milijone [[Francoska livra|livre]].<ref>Réimpression de l'ancien Moniteur, seule histoire authentique et inaltérée</ref> === Kralj Španije (1724) === Louis ruled for a short period between the time his father Philip V abdicated in his favour (14 January 1724) and his death from [[smallpox]], just over seven months.<ref>{{cite book |last1=Ulloa Cisneros |first1=Luis |last2=Camps Llopis |first2=Federico |title=Historia de España volumen V: La casa de Borbon |date=1983 |isbn=9788475057255 |page=45}}</ref> King Philip sent him a letter informing him of his decision. He calls his son a great king. Louis sent his father a humble reply, thanking him. Louis signed his letter as Prince of Asturias. His marital problems dominated during his reign. His father kept tabs on him from [[Royal Palace of La Granja de San Ildefonso|San Ildefonso]]. To counter his father's influence, he surrounded himself with officials who had not served under Philip. His plans were to focus more on the American colonies rather than the lost Italian territories. On his death, his father returned to the throne, and reigned 22 more years until his own death in 1746. Louis was buried in the ''Cripta Real del Monasterio de El Escorial'' part of the [[El Escorial]] complex.<ref>{{cite book |last1=Quevedo |first1=José Quevedo |title=Historia del Real Monasterio de El Escorial |year=1849 |page=364}}</ref> His ascension to the throne also produced royal [[Coronation]] and [[Acclamation]] celebrations throughout the [[Spanish Empire]] in 1723. In the [[Viceroyalty of Peru]], the [[indigenous nobility]] (composed of [[Kuraka|curacas]], [[Cacique|caciques]] and descendants from the royal panacas) used to participate in symbolic preventive measures at the [[Oath|oaths]] of kings, receptions of [[List of viceroys of Peru|viceroys]] and celebrations for births or weddings of the [[Spanish royal family|royal family]] (wearing the [[mascapaicha]], the [[uncu]] and carrying land parcels). During the oath of allegiance to Louis I in Peru, representatives of the [[Council of 24 Inca noble electors of Cusco]] recited a short poem ending with the exclamation "''Long live the great Inca, Don Louis I!''" This legitimized the [[colonial pact]] based on the [[Translatio imperii]], in which the [[Kings of Spain]] were also considered Kings of Peru as Catholic Incas who deemed themselves the legitimate heirs of [[Inca Empire|Tahuantinsuyo]] (as a consequence of their title of [[King of the West Indies]]), not an imposed or usurping foreign monarchy. Thus, the [[colonial corporations]] of Peruvian society (their intermediary bodies) reaffirmed their loyalty to the [[Crown of Castile|Crown]], securing their own terms in the pact of [[vassalage]]. They symbolically forced [[Spain]] to recognize the local institutions (protected by the Inca nobility and the [[Real Audiencia]]) and to respect their [[Fuero|fueros]] and [[Privilege (law)|privileges]] (protected by Indian Law and the [[Laws of the Indies]]) as heirs of a previous [[Indian political society]].<ref>{{Cite journal |last=Ureta |first=Gonzalo Carrillo |date=2006-03-06 |title=«La única voz por donde los yndios pueden hablar»: estrategias de la elite indígena de Lima en torno al nombramiento de procuradores y defensores indios (1720-1770) |url=https://revistas.pucp.edu.pe/index.php/historica/article/view/35 |journal=Histórica |language=es |volume=30 |issue=1 |pages=9–63 |doi=10.18800/historica.200601.001 |issn=2223-375X|doi-access=free }}</ref> == Videz in osebnost == Louis was tall and thin, with [[blond hair]]. He was considered unattractive and the similarity between him and his maternal grandfather, [[Victor Amadeus II]] of Sardinia, was notable.<ref name=martin1678 >{{harvnb|Martín|Cuervo|1998|p=1678}}</ref> Apart from this, Louis had weak arms, which emphasized his delicacy.<ref name=gonzalez36 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=36}}</ref> Not much is known about Louis' personality. According to Vicente Bacallar, Marquis de San Felipe, he was "extremely liberal, magnanimous and into making people to feel comfortable next to him". However, neither his liberty as king nor gentilism eclipsed his strong religiosity.<ref name=gonzalez41 >{{harvnb|González Cremona|1998|p=41}}</ref> Other contemporaries allegedly pointed out that Louis had inherited his father's intelligence and charm and his mother's morality and submission.<ref name=gonzalez36/> == Spolnost == Apart from these attributes, many have argued that Louis also inherited his father's sexual appeal. He was reputedly [[bisexual]], being initiated into such a practice by a servant, originally from [[Palace of Versailles|Versailles]].<ref name=vidal65 >{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=65}}</ref> Historians believe that Lacotte, who was Louis' servant and who had a reputation of being a [[pedophile]], was sent into the Spanish royal court to seduce the prince, whose [[impotence]] was known.<ref name=vidal61 >{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=61}}</ref> W. Clarke writes: "the Spanish heir was as into boys as girls during the parties that he had, playing erotic games with both sexes"; a line about Louis' sexual life was sung across streets of Madrid: "Fiery as his mother, lascivious as his father, flaming as his stepmother and [[onanist]] as a pedophile".<ref>{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=62}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *Danvila, Alfonso. ''El reinado relámpago, Luis I y Luisa Isabel de Orleáns, 1707–1724''. Madrid: [[Espasa-Calpe]], 1952. Reprinted as ''Luis I y Luisa Isabel de Orleans: el reinado relámpago''. Madrid: Alderabán, 1997. * {{cite book |last=Martín |first=Ricardo Martín Tobías |last2=Cuervo |first2=Ignacio |title=Historia de España |publisher=[[Editorial Salvat|Salvat]] |publication-place=Barcelona |date=1998 |isbn=84-345-9913-9 |oclc=432782119 |language=es}} * {{cite book | last=González Cremona | first=Juan Manuel | title=Anecdotario real : de Felipe V a Alfonso XIII | publisher=Plaza & Janés Editores | publication-place=Barcelona | date=1998 | isbn=84-01-55014-9 | oclc=44057661 | language=es}} * {{cite book | last=Vidal Sales | first=José Antonio | title=Crónica íntima de los reyes de España | publisher=Planeta | publication-place=Barcelona, España | date=1994 | isbn=84-08-01139-1 | oclc=31314142 | language=es}} ==Zunanje povezave== *[http://www.cervantesvirtual.com/historia/monarquia/luis1.shtml ''Luis I''] (špansko) *A royal [http://www.metmuseum.org/collection/the-collection-online/search/24937 suit of armor] housed in The [[Metropolitan Museum of Art|Met Museum]] made for him at age five by his great-grandfather, [[Louis XIV]] {{S-start}} {{S-hou|[[House of Bourbon]]|25 August|1707|31 August|1724|[[Capetian dynasty]]}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-ttl|title=[[King of Spain]]|years=1724}} {{S-aft|after=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-roy|es}} {{S-bef|before=[[Charles II of Spain|Charles (II)]]}} {{S-ttl|title=[[Prince of Asturias]]|years=1709–1724}} {{S-aft|after=[[Ferdinand VI|Ferdinand (VI)]]}} {{s-end}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Louis 01 Of Spain}} [[Kategorija:Ludvik I. Španski| ]] [[Kategorija:Rojeni leta 1707]] [[Kategorija:Umrli leta 1724]] [[Kategorija:Španski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:LGBT-ljudje]] [[Kategorija:Ljudje iz Madrida]] [[Kategorija:Princi Asturije]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Umrli za črnimi kozami]] 87gsgos8oaivz9i57ytqacqpp9q8lza 6747299 6747298 2026-09-06T10:07:57Z Erardo Galbi 166658 6747299 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Kralj Španije leta 1724}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I. | image = Luis I, príncipe de Asturias2.jpg | caption = Portretiral [[Jean Ranc]], {{circa|1723}} | reign = 15. januar 1724 – {{nowrap|31. avgust 1724}} | succession = [[Kralj Španije]] | predecessor = [[Filip V. Španski|Filip V.]] | successor = Filip V. | regent1 = {{Collapsible list|title=''glej seznam''|1=[[Juan Bautista de Orendáin y Azpilicueta|The Marquess of the Peace]]}} | spouse = {{marriage|[[Luiza Elizabeta Orleanska]]|1722}} | house = [[Burboni]] | father = [[Filip V. Španski]] | mother = [[Marija Luiza Gabrijela Savojska]] | birth_date = 25. avgust 1707 | birth_place = [[Palača Buen Retiro|Buen Retiro]], Madrid, Kastilija | death_date = {{Death date and age|1724|8|31|1707|8|25|df=y}} | death_place = Buen Retiro, Madrid, Španija | burial_place = [[El Escorial]] | burial_date = | religion = [[Katoliška cerkev]] v Španiji | signature = Louis I of Spain singature.svg }} '''Ludvik I. ''Priljubljeni''''' ali '''''Liberalni''''' ({{langx|es|Luis Felipe Fernando}}), [[kralj Španije]] od 15. januarja 1724 do svoje smrti avgusta istega leta, * [[25. avgust]] [[1707]], [[Madrid]], † [[31. avgust]] [[1724]], Madrid. Ludvikovo vladanje je eno najkrajših v zgodovini, saj je trajalo le malo več kot sedem mesecev. == Življenje == === Infant Španije oz. kraljevi princ (1707–1709) === Ludvik se je rodil v Palači Buen Retiro v Madridu<ref name="gonzalez35">{{harvnb|González Cremona|1998|p=35}}</ref> kot najstarejši sin vladajočega španskega kralja [[Filip V. Španski|Filipa V.]] in njegove žene [[Marija Luiza Gabrijela Savojska|Marije Luize Gabrijele Savojske]]. Ime je dobil po svojem pradedu [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskem]].<ref>{{cite book|author=Aquino de Belén, Gaspar|work=Biblioteca Nacional da Espanha|title=Leales demostraciones, amantes finezas, y festivas aclamaciones de la... Ciudad de Manila... en accion de gracias por el dichoso, y feliz Nacimiento de Nuestro Principe... D. Luis Phelipe Fernando Ioseph|location=Manila|publisher=Imprenta de la Compañia de Jesús|year=1709|page=7 }}</ref> === Princ Asturije (1709–1721) === [[File:Louis, King of Spain.jpg|thumb|Infant Ludvik pri 10 letih (1717)|left]] Ob rojstvu je postal [[prestolonaslednik]], vendar mu tradicionalni naziv »[[princ Asturije]]« ni bil podeljen vse do aprila 1709.<ref name="perez">{{cite book|author=Pérez de Guzmán y Gallo, Juan|title=El Principado de Asturias: bosquejo histórico-documental|location=Madri|publisher=Imprenta de Manuel G. Hernández|year=1880|page=271 }}</ref> Leta 1714, ko je bil Ludvik star sedem let, je umrla njegova mati in zapustila njega ter njegova brata, ''infanta'' Filipa in ''infanta'' Ferdinanda. 24. decembra 1714 se je Ludvikov oče ponovno poročil z [[Elizabeta Farnese|Elizabeto Farnese]], mlado dedičko [[Vojvodine Parma in Piacenza]]. === Poroka (1722) === Ker je bil Ludvik dedič ne le obsežnega [[Španski imperij|Španskega cesarstva]], temveč tudi nove dinastije, so sklenili, da se bo čim prej poročil. 20. januarja 1722 se je v Lermi spoznal in poročil s svojo drugo sestrično Luizo Elizabeto Orleansko, hčerko [[Filip II. Orleanski|Filipa II. Orleanskega]], bratranca Ludvikovega očeta in takratnega regenta Francije, ki je bila dve leti mlajša od njega. On je bil star štirinajst let, ona pa dvanajst. Dota za to poroko je znašala ogromnih 4 milijone [[Francoska livra|livre]].<ref>Réimpression de l'ancien Moniteur, seule histoire authentique et inaltérée</ref> === Kralj Španije (1724) === Ludvik je vladal le kratek čas, in sicer od trenutka, ko je njegov oče Filip V. v njegovo korist odpovedal prestolu (14. januarja 1724), do svoje smrti zaradi [[Črne koze|črnih koz]], kar je trajalo malo več kot sedem mesecev.<ref>{{cite book |last1=Ulloa Cisneros |first1=Luis |last2=Camps Llopis |first2=Federico |title=Historia de España volumen V: La casa de Borbon |date=1983 |isbn=9788475057255 |page=45}}</ref> Kralj Filip mu je poslal pismo, v katerem ga je obvestil o svoji odločitvi. Svojega sina je imenoval velikega kralja. Ludvik je očetu poslal skromen odgovor, v katerem se mu je zahvalil. Pismo je podpisal kot princ Asturije. Med njegovim vladanjem so prevladovale njegove zakonske težave. Oče ga je iz [[San Ildefonso|San Ildefonsa]] natančno nadzoroval. Da bi se zoperstavil očetovemu vplivu, se je obdal z uradniki, ki niso služili pod Filipom. Njegovi načrti so bili, da se bolj osredotoči na ameriške kolonije kot na izgubljena italijanska ozemlja. Ob njegovi smrti se je oče vrnil na prestol in vladal še 22 let, vse do svoje smrti leta 1746. Ludvik je bil pokopan v kraljevi kripti samostana El Escorial, ki je del kompleksa [[El Escorial]].<ref>{{cite book |last1=Quevedo |first1=José Quevedo |title=Historia del Real Monasterio de El Escorial |year=1849 |page=364}}</ref> Njegov prihod na prestol je leta 1723 povzročil tudi kraljeve slovesnosti ob kronanju in razglasitvi po vsem Španskem cesarstvu. V [[Kraljevina Peru|Kraljevini Peru]] je domorodno plemstvo (sestavljeno iz ''curacasov'', ''caciquesov'' in potomcev kraljevskih ''panacasov'') sodelovalo v simboličnih preventivnih ukrepih ob prisegah kraljev, sprejemih podkraljev ter praznovanjih ob rojstvih ali porokah kraljeve družine (ob nošenju ''mascapaiche'', ''uncuja'' in nosenju parcel zemlje). Med prisego zvestobe Ludviku I. v Peruju so predstavniki Sveta 24 inkovskih plemiških volilcev iz Cusca recitirali kratko pesem, ki se je končala z vzklikom »Naj živi veliki Inka, gospod Ludvik I.!« To je legitimiralo kolonialni pakt, ki je temeljil na ''translatio imperii'', v skladu s katerim so bili španski kralji obravnavani tudi kot kralji Peruja kot katoliški Inki, ki so se smatrali za legitimne dediče [[Tahuantinsuyo|Tahuantinsuya]] (kot posledica njihovega naslova kralja Zahodnih Indij), ne pa za vsiljeno ali uzurpirano tujo monarhijo. Tako so kolonialne korporacije perujske družbe (njihovi posredniški organi) ponovno potrdile svojo zvestobo kroni in si zagotovile lastne pogoje v vazalskem sporazumu. Simbolično so prisilile Španijo, da prizna lokalne institucije (zaščitene s strani inkovskega plemstva in [[Real Audiencia|Real Audiencio]]) ter spoštuje njihove [[Fuero|fuere]] in privilegije (zaščitene z indijanskim pravom in zakoni Indij) kot dediče prejšnje indijanske politične družbe.<ref>{{Cite journal |last=Ureta |first=Gonzalo Carrillo |date=2006-03-06 |title=«La única voz por donde los yndios pueden hablar»: estrategias de la elite indígena de Lima en torno al nombramiento de procuradores y defensores indios (1720-1770) |url=https://revistas.pucp.edu.pe/index.php/historica/article/view/35 |journal=Histórica |language=es |volume=30 |issue=1 |pages=9–63 |doi=10.18800/historica.200601.001 |issn=2223-375X|doi-access=free }}</ref> == Videz in osebnost == Ludvik je bil visok in suh, z [[Blond|plavimi lasmi]]. Veljal je za neprivlačnega, opazna pa je bila tudi podobnost med njim in njegovim materinim dedkom, [[Viktor Amadej II.|Viktorjem Amadejem II.]] Sardinjskim.<ref name="martin1678">{{harvnb|Martín|Cuervo|1998|p=1678}}</ref> Poleg tega je imel Ludvik šibke roke, kar je še poudarilo njegovo krhkost.<ref name="gonzalez36">{{harvnb|González Cremona|1998|p=36}}</ref> O Ludvikovi osebnosti ni veliko znanega. Po besedah Vicenteja Bacallarja, markiza San Felipeja, je bil »izjemno liberalno usmerjen, velikodušen in je rad poskrbel, da so se ljudje v njegovi bližini počutili udobno«. Vendar niti njegova svobodomiselnost kot kralja niti njegova plemenitost nista zasenčili njegove močne verskosti.<ref name="gonzalez41">{{harvnb|González Cremona|1998|p=41}}</ref> Drugi sodobniki so domnevno poudarjali, da je Ludvik podedoval očetovo inteligenco in šarm ter materino moralnost in pokorščino.<ref name="gonzalez36" /> == Spolnost == Apart from these attributes, many have argued that Louis also inherited his father's sexual appeal. He was reputedly [[bisexual]], being initiated into such a practice by a servant, originally from [[Palace of Versailles|Versailles]]. Historians believe that Lacotte, who was Louis' servant and who had a reputation of being a [[pedophile]], was sent into the Spanish royal court to seduce the prince, whose [[impotence]] was known. W. Clarke writes: "the Spanish heir was as into boys as girls during the parties that he had, playing erotic games with both sexes"; a line about Louis' sexual life was sung across streets of Madrid: "Fiery as his mother, lascivious as his father, flaming as his stepmother and [[onanist]] as a pedophile".<ref>{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=62}}</ref> Poleg teh lastnosti so mnogi trdili, da je Ludvik podedoval tudi očetovo spolno privlačnost. Domnevno je bil [[biseksualec]], v to prakso pa ga je uvedel služabnik, ki je izviral iz [[Versailles|Versaillesa]].<ref name="vidal65">{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=65}}</ref> Zgodovinarji menijo, da je bil Lacotte, Ludvikov služabnik, ki je slovel kot [[pedofil]], poslan na španski kraljevski dvor, da bi zapeljal princa, za katerega je bila znana [[impotenca]].<ref name="vidal61">{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=61}}</ref> W. Clarke piše: »Španski prestolonaslednik je bil na svojih zabavah enako navdušen nad fanti kot nad dekleti, saj se je z obema spoloma ukvarjal z erotičnimi igrami«; po ulicah Madrida se je pela pesem o Ludvikovem spolnem življenju: »Vročekrven kot njegova mati, pohotni kot njegov oče, ognjevit kot njegova mačeha in [[onanist]] kot pedofil«. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *Danvila, Alfonso. ''El reinado relámpago, Luis I y Luisa Isabel de Orleáns, 1707–1724''. Madrid: [[Espasa-Calpe]], 1952. Reprinted as ''Luis I y Luisa Isabel de Orleans: el reinado relámpago''. Madrid: Alderabán, 1997. * {{cite book |last=Martín |first=Ricardo Martín Tobías |last2=Cuervo |first2=Ignacio |title=Historia de España |publisher=[[Editorial Salvat|Salvat]] |publication-place=Barcelona |date=1998 |isbn=84-345-9913-9 |oclc=432782119 |language=es}} * {{cite book | last=González Cremona | first=Juan Manuel | title=Anecdotario real : de Felipe V a Alfonso XIII | publisher=Plaza & Janés Editores | publication-place=Barcelona | date=1998 | isbn=84-01-55014-9 | oclc=44057661 | language=es}} * {{cite book | last=Vidal Sales | first=José Antonio | title=Crónica íntima de los reyes de España | publisher=Planeta | publication-place=Barcelona, España | date=1994 | isbn=84-08-01139-1 | oclc=31314142 | language=es}} ==Zunanje povezave== *[http://www.cervantesvirtual.com/historia/monarquia/luis1.shtml ''Luis I''] (špansko) *A royal [http://www.metmuseum.org/collection/the-collection-online/search/24937 suit of armor] housed in The [[Metropolitan Museum of Art|Met Museum]] made for him at age five by his great-grandfather, [[Louis XIV]] {{S-start}} {{S-hou|[[House of Bourbon]]|25 August|1707|31 August|1724|[[Capetian dynasty]]}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-ttl|title=[[King of Spain]]|years=1724}} {{S-aft|after=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-roy|es}} {{S-bef|before=[[Charles II of Spain|Charles (II)]]}} {{S-ttl|title=[[Prince of Asturias]]|years=1709–1724}} {{S-aft|after=[[Ferdinand VI|Ferdinand (VI)]]}} {{s-end}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Louis 01 Of Spain}} [[Kategorija:Ludvik I. Španski| ]] [[Kategorija:Rojeni leta 1707]] [[Kategorija:Umrli leta 1724]] [[Kategorija:Španski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:LGBT-ljudje]] [[Kategorija:Madridčani]] [[Kategorija:Princi Asturije]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Umrli za črnimi kozami]] ta9j4bsvl57bnsg9nh1al0kuigrbr3v 6747301 6747299 2026-09-06T10:08:39Z Erardo Galbi 166658 /* Spolnost */ 6747301 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Kralj Španije leta 1724}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I. | image = Luis I, príncipe de Asturias2.jpg | caption = Portretiral [[Jean Ranc]], {{circa|1723}} | reign = 15. januar 1724 – {{nowrap|31. avgust 1724}} | succession = [[Kralj Španije]] | predecessor = [[Filip V. Španski|Filip V.]] | successor = Filip V. | regent1 = {{Collapsible list|title=''glej seznam''|1=[[Juan Bautista de Orendáin y Azpilicueta|The Marquess of the Peace]]}} | spouse = {{marriage|[[Luiza Elizabeta Orleanska]]|1722}} | house = [[Burboni]] | father = [[Filip V. Španski]] | mother = [[Marija Luiza Gabrijela Savojska]] | birth_date = 25. avgust 1707 | birth_place = [[Palača Buen Retiro|Buen Retiro]], Madrid, Kastilija | death_date = {{Death date and age|1724|8|31|1707|8|25|df=y}} | death_place = Buen Retiro, Madrid, Španija | burial_place = [[El Escorial]] | burial_date = | religion = [[Katoliška cerkev]] v Španiji | signature = Louis I of Spain singature.svg }} '''Ludvik I. ''Priljubljeni''''' ali '''''Liberalni''''' ({{langx|es|Luis Felipe Fernando}}), [[kralj Španije]] od 15. januarja 1724 do svoje smrti avgusta istega leta, * [[25. avgust]] [[1707]], [[Madrid]], † [[31. avgust]] [[1724]], Madrid. Ludvikovo vladanje je eno najkrajših v zgodovini, saj je trajalo le malo več kot sedem mesecev. == Življenje == === Infant Španije oz. kraljevi princ (1707–1709) === Ludvik se je rodil v Palači Buen Retiro v Madridu<ref name="gonzalez35">{{harvnb|González Cremona|1998|p=35}}</ref> kot najstarejši sin vladajočega španskega kralja [[Filip V. Španski|Filipa V.]] in njegove žene [[Marija Luiza Gabrijela Savojska|Marije Luize Gabrijele Savojske]]. Ime je dobil po svojem pradedu [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskem]].<ref>{{cite book|author=Aquino de Belén, Gaspar|work=Biblioteca Nacional da Espanha|title=Leales demostraciones, amantes finezas, y festivas aclamaciones de la... Ciudad de Manila... en accion de gracias por el dichoso, y feliz Nacimiento de Nuestro Principe... D. Luis Phelipe Fernando Ioseph|location=Manila|publisher=Imprenta de la Compañia de Jesús|year=1709|page=7 }}</ref> === Princ Asturije (1709–1721) === [[File:Louis, King of Spain.jpg|thumb|Infant Ludvik pri 10 letih (1717)|left]] Ob rojstvu je postal [[prestolonaslednik]], vendar mu tradicionalni naziv »[[princ Asturije]]« ni bil podeljen vse do aprila 1709.<ref name="perez">{{cite book|author=Pérez de Guzmán y Gallo, Juan|title=El Principado de Asturias: bosquejo histórico-documental|location=Madri|publisher=Imprenta de Manuel G. Hernández|year=1880|page=271 }}</ref> Leta 1714, ko je bil Ludvik star sedem let, je umrla njegova mati in zapustila njega ter njegova brata, ''infanta'' Filipa in ''infanta'' Ferdinanda. 24. decembra 1714 se je Ludvikov oče ponovno poročil z [[Elizabeta Farnese|Elizabeto Farnese]], mlado dedičko [[Vojvodine Parma in Piacenza]]. === Poroka (1722) === Ker je bil Ludvik dedič ne le obsežnega [[Španski imperij|Španskega cesarstva]], temveč tudi nove dinastije, so sklenili, da se bo čim prej poročil. 20. januarja 1722 se je v Lermi spoznal in poročil s svojo drugo sestrično Luizo Elizabeto Orleansko, hčerko [[Filip II. Orleanski|Filipa II. Orleanskega]], bratranca Ludvikovega očeta in takratnega regenta Francije, ki je bila dve leti mlajša od njega. On je bil star štirinajst let, ona pa dvanajst. Dota za to poroko je znašala ogromnih 4 milijone [[Francoska livra|livre]].<ref>Réimpression de l'ancien Moniteur, seule histoire authentique et inaltérée</ref> === Kralj Španije (1724) === Ludvik je vladal le kratek čas, in sicer od trenutka, ko je njegov oče Filip V. v njegovo korist odpovedal prestolu (14. januarja 1724), do svoje smrti zaradi [[Črne koze|črnih koz]], kar je trajalo malo več kot sedem mesecev.<ref>{{cite book |last1=Ulloa Cisneros |first1=Luis |last2=Camps Llopis |first2=Federico |title=Historia de España volumen V: La casa de Borbon |date=1983 |isbn=9788475057255 |page=45}}</ref> Kralj Filip mu je poslal pismo, v katerem ga je obvestil o svoji odločitvi. Svojega sina je imenoval velikega kralja. Ludvik je očetu poslal skromen odgovor, v katerem se mu je zahvalil. Pismo je podpisal kot princ Asturije. Med njegovim vladanjem so prevladovale njegove zakonske težave. Oče ga je iz [[San Ildefonso|San Ildefonsa]] natančno nadzoroval. Da bi se zoperstavil očetovemu vplivu, se je obdal z uradniki, ki niso služili pod Filipom. Njegovi načrti so bili, da se bolj osredotoči na ameriške kolonije kot na izgubljena italijanska ozemlja. Ob njegovi smrti se je oče vrnil na prestol in vladal še 22 let, vse do svoje smrti leta 1746. Ludvik je bil pokopan v kraljevi kripti samostana El Escorial, ki je del kompleksa [[El Escorial]].<ref>{{cite book |last1=Quevedo |first1=José Quevedo |title=Historia del Real Monasterio de El Escorial |year=1849 |page=364}}</ref> Njegov prihod na prestol je leta 1723 povzročil tudi kraljeve slovesnosti ob kronanju in razglasitvi po vsem Španskem cesarstvu. V [[Kraljevina Peru|Kraljevini Peru]] je domorodno plemstvo (sestavljeno iz ''curacasov'', ''caciquesov'' in potomcev kraljevskih ''panacasov'') sodelovalo v simboličnih preventivnih ukrepih ob prisegah kraljev, sprejemih podkraljev ter praznovanjih ob rojstvih ali porokah kraljeve družine (ob nošenju ''mascapaiche'', ''uncuja'' in nosenju parcel zemlje). Med prisego zvestobe Ludviku I. v Peruju so predstavniki Sveta 24 inkovskih plemiških volilcev iz Cusca recitirali kratko pesem, ki se je končala z vzklikom »Naj živi veliki Inka, gospod Ludvik I.!« To je legitimiralo kolonialni pakt, ki je temeljil na ''translatio imperii'', v skladu s katerim so bili španski kralji obravnavani tudi kot kralji Peruja kot katoliški Inki, ki so se smatrali za legitimne dediče [[Tahuantinsuyo|Tahuantinsuya]] (kot posledica njihovega naslova kralja Zahodnih Indij), ne pa za vsiljeno ali uzurpirano tujo monarhijo. Tako so kolonialne korporacije perujske družbe (njihovi posredniški organi) ponovno potrdile svojo zvestobo kroni in si zagotovile lastne pogoje v vazalskem sporazumu. Simbolično so prisilile Španijo, da prizna lokalne institucije (zaščitene s strani inkovskega plemstva in [[Real Audiencia|Real Audiencio]]) ter spoštuje njihove [[Fuero|fuere]] in privilegije (zaščitene z indijanskim pravom in zakoni Indij) kot dediče prejšnje indijanske politične družbe.<ref>{{Cite journal |last=Ureta |first=Gonzalo Carrillo |date=2006-03-06 |title=«La única voz por donde los yndios pueden hablar»: estrategias de la elite indígena de Lima en torno al nombramiento de procuradores y defensores indios (1720-1770) |url=https://revistas.pucp.edu.pe/index.php/historica/article/view/35 |journal=Histórica |language=es |volume=30 |issue=1 |pages=9–63 |doi=10.18800/historica.200601.001 |issn=2223-375X|doi-access=free }}</ref> == Videz in osebnost == Ludvik je bil visok in suh, z [[Blond|plavimi lasmi]]. Veljal je za neprivlačnega, opazna pa je bila tudi podobnost med njim in njegovim materinim dedkom, [[Viktor Amadej II.|Viktorjem Amadejem II.]] Sardinjskim.<ref name="martin1678">{{harvnb|Martín|Cuervo|1998|p=1678}}</ref> Poleg tega je imel Ludvik šibke roke, kar je še poudarilo njegovo krhkost.<ref name="gonzalez36">{{harvnb|González Cremona|1998|p=36}}</ref> O Ludvikovi osebnosti ni veliko znanega. Po besedah Vicenteja Bacallarja, markiza San Felipeja, je bil »izjemno liberalno usmerjen, velikodušen in je rad poskrbel, da so se ljudje v njegovi bližini počutili udobno«. Vendar niti njegova svobodomiselnost kot kralja niti njegova plemenitost nista zasenčili njegove močne verskosti.<ref name="gonzalez41">{{harvnb|González Cremona|1998|p=41}}</ref> Drugi sodobniki so domnevno poudarjali, da je Ludvik podedoval očetovo inteligenco in šarm ter materino moralnost in pokorščino.<ref name="gonzalez36" /> == Spolnost == Poleg teh lastnosti so mnogi trdili, da je Ludvik podedoval tudi očetovo spolno privlačnost. Domnevno je bil [[biseksualec]], v to prakso pa ga je uvedel služabnik, ki je izviral iz [[Versailles|Versaillesa]].<ref name="vidal65">{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=65}}</ref> Zgodovinarji menijo, da je bil Lacotte, Ludvikov služabnik, ki je slovel kot [[pedofil]], poslan na španski kraljevski dvor, da bi zapeljal princa, za katerega je bila znana [[impotenca]].<ref name="vidal61">{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=61}}</ref> W. Clarke piše: »Španski prestolonaslednik je bil na svojih zabavah enako navdušen nad fanti kot nad dekleti, saj se je z obema spoloma ukvarjal z erotičnimi igrami«; po ulicah Madrida se je pela pesem o Ludvikovem spolnem življenju: »Vročekrven kot njegova mati, pohotni kot njegov oče, ognjevit kot njegova mačeha in [[onanist]] kot pedofil«.<ref>{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=62}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *Danvila, Alfonso. ''El reinado relámpago, Luis I y Luisa Isabel de Orleáns, 1707–1724''. Madrid: [[Espasa-Calpe]], 1952. Reprinted as ''Luis I y Luisa Isabel de Orleans: el reinado relámpago''. Madrid: Alderabán, 1997. * {{cite book |last=Martín |first=Ricardo Martín Tobías |last2=Cuervo |first2=Ignacio |title=Historia de España |publisher=[[Editorial Salvat|Salvat]] |publication-place=Barcelona |date=1998 |isbn=84-345-9913-9 |oclc=432782119 |language=es}} * {{cite book | last=González Cremona | first=Juan Manuel | title=Anecdotario real : de Felipe V a Alfonso XIII | publisher=Plaza & Janés Editores | publication-place=Barcelona | date=1998 | isbn=84-01-55014-9 | oclc=44057661 | language=es}} * {{cite book | last=Vidal Sales | first=José Antonio | title=Crónica íntima de los reyes de España | publisher=Planeta | publication-place=Barcelona, España | date=1994 | isbn=84-08-01139-1 | oclc=31314142 | language=es}} ==Zunanje povezave== *[http://www.cervantesvirtual.com/historia/monarquia/luis1.shtml ''Luis I''] (špansko) *A royal [http://www.metmuseum.org/collection/the-collection-online/search/24937 suit of armor] housed in The [[Metropolitan Museum of Art|Met Museum]] made for him at age five by his great-grandfather, [[Louis XIV]] {{S-start}} {{S-hou|[[House of Bourbon]]|25 August|1707|31 August|1724|[[Capetian dynasty]]}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-ttl|title=[[King of Spain]]|years=1724}} {{S-aft|after=[[Philip V of Spain|Philip V]]}} {{S-roy|es}} {{S-bef|before=[[Charles II of Spain|Charles (II)]]}} {{S-ttl|title=[[Prince of Asturias]]|years=1709–1724}} {{S-aft|after=[[Ferdinand VI|Ferdinand (VI)]]}} {{s-end}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Louis 01 Of Spain}} [[Kategorija:Ludvik I. Španski| ]] [[Kategorija:Rojeni leta 1707]] [[Kategorija:Umrli leta 1724]] [[Kategorija:Španski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:LGBT-ljudje]] [[Kategorija:Madridčani]] [[Kategorija:Princi Asturije]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Umrli za črnimi kozami]] paca7v82gmhfp8epyfnv2liuedd0yvz 6747310 6747301 2026-09-06T11:22:35Z Erardo Galbi 166658 6747310 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Kralj Španije leta 1724}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I. | image = Luis I, príncipe de Asturias2.jpg | caption = Portretiral [[Jean Ranc]], {{circa|1723}} | reign = 15. januar 1724 – {{nowrap|31. avgust 1724}} | succession = [[Kralj Španije]] | predecessor = [[Filip V. Španski|Filip V.]] | successor = Filip V. | regent1 = {{Collapsible list|title=''glej seznam''|1=[[Juan Bautista de Orendáin y Azpilicueta|The Marquess of the Peace]]}} | spouse = {{marriage|[[Luiza Elizabeta Orleanska]]|1722}} | house = [[Burboni]] | father = [[Filip V. Španski]] | mother = [[Marija Luiza Gabrijela Savojska]] | birth_date = 25. avgust 1707 | birth_place = [[Palača Buen Retiro|Buen Retiro]], Madrid, Kastilija | death_date = {{Death date and age|1724|8|31|1707|8|25|df=y}} | death_place = Buen Retiro, Madrid, Španija | burial_place = [[El Escorial]] | burial_date = | religion = [[Katoliška cerkev]] v Španiji | signature = Louis I of Spain singature.svg }} '''Ludvik I. ''Priljubljeni''''' ali '''''Liberalni'''''<ref>Špansko ''Luis I, el Bien Amado'' ali ''el Liberal''.</ref> ({{langx|es|Luis Felipe Fernando}}), [[kralj Španije]] od 15. januarja 1724 do svoje smrti avgusta istega leta, * [[25. avgust]] [[1707]], [[Madrid]], † [[31. avgust]] [[1724]], Madrid. Ludvikovo vladanje je eno najkrajših v zgodovini, saj je trajalo le malo več kot sedem mesecev. == Življenje == === Infant Španije oz. kraljevi princ (1707–1709) === Ludvik se je rodil v Palači Buen Retiro v Madridu<ref name="gonzalez35">{{harvnb|González Cremona|1998|p=35}}</ref> kot najstarejši sin vladajočega španskega kralja [[Filip V. Španski|Filipa V.]] in njegove žene [[Marija Luiza Gabrijela Savojska|Marije Luize Gabrijele Savojske]]. Ime je dobil po svojem pradedu [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskem]].<ref>{{cite book|author=Aquino de Belén, Gaspar|work=Biblioteca Nacional da Espanha|title=Leales demostraciones, amantes finezas, y festivas aclamaciones de la... Ciudad de Manila... en accion de gracias por el dichoso, y feliz Nacimiento de Nuestro Principe... D. Luis Phelipe Fernando Ioseph|location=Manila|publisher=Imprenta de la Compañia de Jesús|year=1709|page=7 }}</ref> === Princ Asturije (1709–1721) === [[File:Louis, King of Spain.jpg|thumb|Infant Ludvik pri 10 letih (1717)|left]] Ob rojstvu je postal [[prestolonaslednik]], vendar mu tradicionalni naziv »[[princ Asturije]]« ni bil podeljen vse do aprila 1709.<ref name="perez">{{cite book|author=Pérez de Guzmán y Gallo, Juan|title=El Principado de Asturias: bosquejo histórico-documental|location=Madri|publisher=Imprenta de Manuel G. Hernández|year=1880|page=271 }}</ref> Leta 1714, ko je bil Ludvik star sedem let, je umrla njegova mati in zapustila njega ter njegova brata, ''infanta'' Filipa in ''infanta'' Ferdinanda. 24. decembra 1714 se je Ludvikov oče ponovno poročil z [[Elizabeta Farnese|Elizabeto Farnese]], mlado dedičko [[Vojvodine Parma in Piacenza]]. === Poroka (1722) === Ker je bil Ludvik dedič ne le obsežnega [[Španski imperij|Španskega cesarstva]], temveč tudi nove dinastije, so sklenili, da se bo čim prej poročil. 20. januarja 1722 se je v Lermi spoznal in poročil s svojo drugo sestrično Luizo Elizabeto Orleansko, hčerko [[Filip II. Orleanski|Filipa II. Orleanskega]], bratranca Ludvikovega očeta in takratnega regenta Francije, ki je bila dve leti mlajša od njega. On je bil star štirinajst let, ona pa dvanajst. Dota za to poroko je znašala ogromnih 4 milijone [[Francoska livra|livre]].<ref>Réimpression de l'ancien Moniteur, seule histoire authentique et inaltérée</ref> === Kralj Španije (1724) === Ludvik je vladal le kratek čas, in sicer od trenutka, ko je njegov oče Filip V. v njegovo korist odpovedal prestolu (14. januarja 1724), do svoje smrti zaradi [[Črne koze|črnih koz]], kar je trajalo malo več kot sedem mesecev.<ref>{{cite book |last1=Ulloa Cisneros |first1=Luis |last2=Camps Llopis |first2=Federico |title=Historia de España volumen V: La casa de Borbon |date=1983 |isbn=9788475057255 |page=45}}</ref> Kralj Filip mu je poslal pismo, v katerem ga je obvestil o svoji odločitvi. Svojega sina je imenoval velikega kralja. Ludvik je očetu poslal skromen odgovor, v katerem se mu je zahvalil. Pismo je podpisal kot princ Asturije. Med njegovim vladanjem so prevladovale njegove zakonske težave. Oče ga je iz [[San Ildefonso|San Ildefonsa]] natančno nadzoroval. Da bi se zoperstavil očetovemu vplivu, se je obdal z uradniki, ki niso služili pod Filipom. Njegovi načrti so bili, da se bolj osredotoči na ameriške kolonije kot na izgubljena italijanska ozemlja. Ob njegovi smrti se je oče vrnil na prestol in vladal še 22 let, vse do svoje smrti leta 1746. Ludvik je bil pokopan v kraljevi kripti samostana El Escorial, ki je del kompleksa [[El Escorial]].<ref>{{cite book |last1=Quevedo |first1=José Quevedo |title=Historia del Real Monasterio de El Escorial |year=1849 |page=364}}</ref> Njegov prihod na prestol je leta 1723 povzročil tudi kraljeve slovesnosti ob kronanju in razglasitvi po vsem Španskem cesarstvu. V [[Kraljevina Peru|Kraljevini Peru]] je domorodno plemstvo (sestavljeno iz ''curacasov'', ''caciquesov'' in potomcev kraljevskih ''panacasov'') sodelovalo v simboličnih preventivnih ukrepih ob prisegah kraljev, sprejemih podkraljev ter praznovanjih ob rojstvih ali porokah kraljeve družine (ob nošenju ''mascapaiche'', ''uncuja'' in nosenju parcel zemlje). Med prisego zvestobe Ludviku I. v Peruju so predstavniki Sveta 24 inkovskih plemiških volilcev iz Cusca recitirali kratko pesem, ki se je končala z vzklikom »Naj živi veliki Inka, gospod Ludvik I.!« To je legitimiralo kolonialni pakt, ki je temeljil na ''translatio imperii'', v skladu s katerim so bili španski kralji obravnavani tudi kot kralji Peruja kot katoliški Inki, ki so se smatrali za legitimne dediče [[Tahuantinsuyo|Tahuantinsuya]] (kot posledica njihovega naslova kralja Zahodnih Indij), ne pa za vsiljeno ali uzurpirano tujo monarhijo. Tako so kolonialne korporacije perujske družbe (njihovi posredniški organi) ponovno potrdile svojo zvestobo kroni in si zagotovile lastne pogoje v vazalskem sporazumu. Simbolično so prisilile Španijo, da prizna lokalne institucije (zaščitene s strani inkovskega plemstva in [[Real Audiencia|Real Audiencio]]) ter spoštuje njihove [[Fuero|fuere]] in privilegije (zaščitene z indijanskim pravom in zakoni Indij) kot dediče prejšnje indijanske politične družbe.<ref>{{Cite journal |last=Ureta |first=Gonzalo Carrillo |date=2006-03-06 |title=«La única voz por donde los yndios pueden hablar»: estrategias de la elite indígena de Lima en torno al nombramiento de procuradores y defensores indios (1720-1770) |url=https://revistas.pucp.edu.pe/index.php/historica/article/view/35 |journal=Histórica |language=es |volume=30 |issue=1 |pages=9–63 |doi=10.18800/historica.200601.001 |issn=2223-375X|doi-access=free }}</ref> == Videz in osebnost == Ludvik je bil visok in suh, z [[Blond|plavimi lasmi]]. Veljal je za neprivlačnega, opazna pa je bila tudi podobnost med njim in njegovim materinim dedkom, [[Viktor Amadej II.|Viktorjem Amadejem II.]] Sardinjskim.<ref name="martin1678">{{harvnb|Martín|Cuervo|1998|p=1678}}</ref> Poleg tega je imel Ludvik šibke roke, kar je še poudarilo njegovo krhkost.<ref name="gonzalez36">{{harvnb|González Cremona|1998|p=36}}</ref> O Ludvikovi osebnosti ni veliko znanega. Po besedah Vicenteja Bacallarja, markiza San Felipeja, je bil »izjemno liberalno usmerjen, velikodušen in je rad poskrbel, da so se ljudje v njegovi bližini počutili udobno«. Vendar niti njegova svobodomiselnost kot kralja niti njegova plemenitost nista zasenčili njegove močne verskosti.<ref name="gonzalez41">{{harvnb|González Cremona|1998|p=41}}</ref> Drugi sodobniki so domnevno poudarjali, da je Ludvik podedoval očetovo inteligenco in šarm ter materino moralnost in pokorščino.<ref name="gonzalez36" /> == Spolnost == Poleg teh lastnosti so mnogi trdili, da je Ludvik podedoval tudi očetovo spolno privlačnost. Domnevno je bil [[biseksualec]], v to prakso pa ga je uvedel služabnik, ki je izviral iz [[Versailles|Versaillesa]].<ref name="vidal65">{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=65}}</ref> Zgodovinarji menijo, da je bil Lacotte, Ludvikov služabnik, ki je slovel kot [[pedofil]], poslan na španski kraljevski dvor, da bi zapeljal princa, za katerega je bila znana [[impotenca]].<ref name="vidal61">{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=61}}</ref> W. Clarke piše: »Španski prestolonaslednik je bil na svojih zabavah enako navdušen nad fanti kot nad dekleti, saj se je z obema spoloma ukvarjal z erotičnimi igrami«; po ulicah Madrida se je pela pesem o Ludvikovem spolnem življenju: »Vročekrven kot njegova mati, pohotni kot njegov oče, ognjevit kot njegova mačeha in [[onanist]] kot pedofil«.<ref>{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=62}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *Danvila, Alfonso. ''El reinado relámpago, Luis I y Luisa Isabel de Orleáns, 1707–1724''. Madrid: [[Espasa-Calpe]], 1952. Reprinted as ''Luis I y Luisa Isabel de Orleans: el reinado relámpago''. Madrid: Alderabán, 1997. * {{cite book |last=Martín |first=Ricardo Martín Tobías |last2=Cuervo |first2=Ignacio |title=Historia de España |publisher=[[Editorial Salvat|Salvat]] |publication-place=Barcelona |date=1998 |isbn=84-345-9913-9 |oclc=432782119 |language=es}} * {{cite book | last=González Cremona | first=Juan Manuel | title=Anecdotario real : de Felipe V a Alfonso XIII | publisher=Plaza & Janés Editores | publication-place=Barcelona | date=1998 | isbn=84-01-55014-9 | oclc=44057661 | language=es}} * {{cite book | last=Vidal Sales | first=José Antonio | title=Crónica íntima de los reyes de España | publisher=Planeta | publication-place=Barcelona, España | date=1994 | isbn=84-08-01139-1 | oclc=31314142 | language=es}} ==Zunanje povezave== *[http://www.cervantesvirtual.com/historia/monarquia/luis1.shtml ''Luis I''] (špansko) *Kraljevska [http://www.metmuseum.org/collection/the-collection-online/search/24937 oklepna oprema] , ki je na ogled v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]], mu jo je v starosti petih let izdelal njegov praded, [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] {{S-start}} {{S-hou|[[Burboni]]|25. avgust|1707|31. avgust|1724|[[Kapetingi|Kapetingov]]}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Filip V. Španski|Filip V.]]}} {{S-ttl|title=[[Kralj Španije]]|years=1724}} {{S-aft|after=[[Filip V. Španski|Filip V.]]}} {{S-roy|es}} {{S-bef|before=[[Karel II. Španski|Karel (II.)]]}} {{S-ttl|title=[[Princ Asturije]]|years=1709–1724}} {{S-aft|after=[[Ferdinand VI.|Ferdinand (VI.)]]}} {{s-end}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Louis 01 Of Spain}} [[Kategorija:Ludvik I. Španski| ]] [[Kategorija:Rojeni leta 1707]] [[Kategorija:Umrli leta 1724]] [[Kategorija:Španski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:LGBT-ljudje]] [[Kategorija:Madridčani]] [[Kategorija:Princi Asturije]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Umrli za črnimi kozami]] 0puw5hnaq28szg35gf7n80jx3l0h1fk 6747325 6747310 2026-09-06T11:56:23Z Erardo Galbi 166658 6747325 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Kralj Španije leta 1724}} {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik I. | image = Luis I, príncipe de Asturias2.jpg | caption = Portretiral [[Jean Ranc]], {{circa|1723}} | reign = 15. januar 1724 – {{nowrap|31. avgust 1724}} | succession = [[Kralj Španije]] | predecessor = [[Filip V. Španski|Filip V.]] | successor = Filip V. | regent1 = {{Collapsible list|title=''glej seznam''|1=[[Juan Bautista de Orendáin y Azpilicueta|The Marquess of the Peace]]}} | spouse = {{marriage|[[Luiza Elizabeta Orleanska]]|1722}} | house = [[Burboni]] | father = [[Filip V. Španski]] | mother = [[Marija Luiza Gabrijela Savojska]] | birth_date = 25. avgust 1707 | birth_place = [[Palača Buen Retiro|Buen Retiro]], Madrid, Kastilija | death_date = {{Death date and age|1724|8|31|1707|8|25|df=y}} | death_place = Buen Retiro, Madrid, Španija | burial_place = [[El Escorial]] | burial_date = | religion = [[Katoliška cerkev]] v Španiji | signature = Louis I of Spain singature.svg }} '''Ludvik I. ''Priljubljeni''''' ali '''''Liberalni'''''<ref>Špansko ''Luis I, el Bien Amado'' ali ''el Liberal''.</ref> ({{langx|es|Luis Felipe Fernando}}), [[kralj Španije]] od 15. januarja 1724 do svoje smrti avgusta istega leta, * [[25. avgust]] [[1707]], [[Madrid]], † [[31. avgust]] [[1724]], Madrid. Ludvikovo vladanje je eno najkrajših v zgodovini, saj je trajalo le malo več kot sedem mesecev. == Življenje == === Infant Španije oz. kraljevi princ (1707–1709) === Ludvik se je rodil v Palači Buen Retiro v Madridu<ref name="gonzalez35">{{harvnb|González Cremona|1998|p=35}}</ref> kot najstarejši sin vladajočega španskega kralja [[Filip V. Španski|Filipa V.]] in njegove žene [[Marija Luiza Gabrijela Savojska|Marije Luize Gabrijele Savojske]]. Ime je dobil po svojem pradedu [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskem]].<ref>{{cite book|author=Aquino de Belén, Gaspar|work=Biblioteca Nacional da Espanha|title=Leales demostraciones, amantes finezas, y festivas aclamaciones de la... Ciudad de Manila... en accion de gracias por el dichoso, y feliz Nacimiento de Nuestro Principe... D. Luis Phelipe Fernando Ioseph|location=Manila|publisher=Imprenta de la Compañia de Jesús|year=1709|page=7 }}</ref> === Princ Asturije (1709–1721) === [[File:Louis, King of Spain.jpg|thumb|Infant Ludvik pri 10 letih (1717)|left]] Ob rojstvu je postal [[prestolonaslednik]], vendar mu tradicionalni naziv »[[princ Asturije]]« ni bil podeljen vse do aprila 1709.<ref name="perez">{{cite book|author=Pérez de Guzmán y Gallo, Juan|title=El Principado de Asturias: bosquejo histórico-documental|location=Madri|publisher=Imprenta de Manuel G. Hernández|year=1880|page=271 }}</ref> Leta 1714, ko je bil Ludvik star sedem let, je umrla njegova mati in zapustila njega ter njegova brata, ''infanta'' Filipa in ''infanta'' Ferdinanda. 24. decembra 1714 se je Ludvikov oče ponovno poročil z [[Elizabeta Farnese|Elizabeto Farnese]], mlado dedičko [[Vojvodine Parma in Piacenza]]. === Poroka (1722) === Ker je bil Ludvik dedič ne le obsežnega [[Španski imperij|Španskega cesarstva]], temveč tudi nove dinastije, so sklenili, da se bo čim prej poročil. 20. januarja 1722 se je v Lermi spoznal in poročil s svojo drugo sestrično Luizo Elizabeto Orleansko, hčerko [[Filip II. Orleanski|Filipa II. Orleanskega]], bratranca Ludvikovega očeta in takratnega regenta Francije, ki je bila dve leti mlajša od njega. On je bil star štirinajst let, ona pa dvanajst. Dota za to poroko je znašala ogromnih 4 milijone [[Francoska livra|livre]].<ref>Réimpression de l'ancien Moniteur, seule histoire authentique et inaltérée</ref> === Kralj Španije (1724) === Ludvik je vladal le kratek čas, in sicer od trenutka, ko je njegov oče Filip V. v njegovo korist odpovedal prestolu (14. januarja 1724), do svoje smrti zaradi [[Črne koze|črnih koz]], kar je trajalo malo več kot sedem mesecev.<ref>{{cite book |last1=Ulloa Cisneros |first1=Luis |last2=Camps Llopis |first2=Federico |title=Historia de España volumen V: La casa de Borbon |date=1983 |isbn=9788475057255 |page=45}}</ref> Kralj Filip mu je poslal pismo, v katerem ga je obvestil o svoji odločitvi. Svojega sina je imenoval velikega kralja. Ludvik je očetu poslal skromen odgovor, v katerem se mu je zahvalil. Pismo je podpisal kot princ Asturije. Med njegovim vladanjem so prevladovale njegove zakonske težave. Oče ga je iz [[San Ildefonso|San Ildefonsa]] natančno nadzoroval. Da bi se zoperstavil očetovemu vplivu, se je obdal z uradniki, ki niso služili pod Filipom. Njegovi načrti so bili, da se bolj osredotoči na ameriške kolonije kot na izgubljena italijanska ozemlja. Ob njegovi smrti se je oče vrnil na prestol in vladal še 22 let, vse do svoje smrti leta 1746. Ludvik je bil pokopan v kraljevi kripti samostana El Escorial, ki je del kompleksa [[El Escorial]].<ref>{{cite book |last1=Quevedo |first1=José Quevedo |title=Historia del Real Monasterio de El Escorial |year=1849 |page=364}}</ref> Njegov prihod na prestol je leta 1723 povzročil tudi kraljeve slovesnosti ob kronanju in razglasitvi po vsem Španskem cesarstvu. V [[Kraljevina Peru|Kraljevini Peru]] je domorodno plemstvo (sestavljeno iz ''curacasov'', ''caciquesov'' in potomcev kraljevskih ''panacasov'') sodelovalo v simboličnih preventivnih ukrepih ob prisegah kraljev, sprejemih podkraljev ter praznovanjih ob rojstvih ali porokah kraljeve družine (ob nošenju ''mascapaiche'', ''uncuja'' in nosenju parcel zemlje). Med prisego zvestobe Ludviku I. v Peruju so predstavniki Sveta 24 inkovskih plemiških volilcev iz Cusca recitirali kratko pesem, ki se je končala z vzklikom »Naj živi veliki Inka, gospod Ludvik I.!« To je legitimiralo kolonialni pakt, ki je temeljil na ''translatio imperii'', v skladu s katerim so bili španski kralji obravnavani tudi kot kralji Peruja kot katoliški Inki, ki so se smatrali za legitimne dediče [[Tahuantinsuyo|Tahuantinsuya]] (kot posledica njihovega naslova kralja Zahodnih Indij), ne pa za vsiljeno ali uzurpirano tujo monarhijo. Tako so kolonialne korporacije perujske družbe (njihovi posredniški organi) ponovno potrdile svojo zvestobo kroni in si zagotovile lastne pogoje v vazalskem sporazumu. Simbolično so prisilile Španijo, da prizna lokalne institucije (zaščitene s strani inkovskega plemstva in [[Real Audiencia|Real Audiencio]]) ter spoštuje njihove [[Fuero|fuere]] in privilegije (zaščitene z indijanskim pravom in zakoni Indij) kot dediče prejšnje indijanske politične družbe.<ref>{{Cite journal |last=Ureta |first=Gonzalo Carrillo |date=2006-03-06 |title=«La única voz por donde los yndios pueden hablar»: estrategias de la elite indígena de Lima en torno al nombramiento de procuradores y defensores indios (1720-1770) |url=https://revistas.pucp.edu.pe/index.php/historica/article/view/35 |journal=Histórica |language=es |volume=30 |issue=1 |pages=9–63 |doi=10.18800/historica.200601.001 |issn=2223-375X|doi-access=free }}</ref> == Videz in osebnost == Ludvik je bil visok in suh, z [[Blond|plavimi lasmi]]. Veljal je za neprivlačnega, opazna pa je bila tudi podobnost med njim in njegovim materinim dedkom, [[Viktor Amadej II.|Viktorjem Amadejem II.]] Sardinskim.<ref name="martin1678">{{harvnb|Martín|Cuervo|1998|p=1678}}</ref> Poleg tega je imel Ludvik šibke roke, kar je še poudarilo njegovo krhkost.<ref name="gonzalez36">{{harvnb|González Cremona|1998|p=36}}</ref> O Ludvikovi osebnosti ni veliko znanega. Po besedah Vicenteja Bacallarja, markiza San Felipeja, je bil »izjemno liberalno usmerjen, velikodušen in je rad poskrbel, da so se ljudje v njegovi bližini počutili udobno«. Vendar niti njegova svobodomiselnost kot kralja niti njegova plemenitost nista zasenčili njegove močne verskosti.<ref name="gonzalez41">{{harvnb|González Cremona|1998|p=41}}</ref> Drugi sodobniki so domnevno poudarjali, da je Ludvik podedoval očetovo inteligenco in šarm ter materino moralnost in pokorščino.<ref name="gonzalez36" /> == Spolnost == Poleg teh lastnosti so mnogi trdili, da je Ludvik podedoval tudi očetovo spolno privlačnost. Domnevno je bil [[biseksualec]], v to prakso pa ga je uvedel služabnik, ki je izviral iz [[Versailles|Versaillesa]].<ref name="vidal65">{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=65}}</ref> Zgodovinarji menijo, da je bil Lacotte, Ludvikov služabnik, ki je slovel kot [[pedofil]], poslan na španski kraljevski dvor, da bi zapeljal princa, za katerega je bila znana [[impotenca]].<ref name="vidal61">{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=61}}</ref> W. Clarke piše: »Španski prestolonaslednik je bil na svojih zabavah enako navdušen nad fanti kot nad dekleti, saj se je z obema spoloma ukvarjal z erotičnimi igrami«; po ulicah Madrida se je pela pesem o Ludvikovem spolnem življenju: »Vročekrven kot njegova mati, pohotni kot njegov oče, ognjevit kot njegova mačeha in [[onanist]] kot pedofil«.<ref>{{harvnb|Vidal Sales|1994|p=62}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *Danvila, Alfonso. ''El reinado relámpago, Luis I y Luisa Isabel de Orleáns, 1707–1724''. Madrid: [[Espasa-Calpe]], 1952. Reprinted as ''Luis I y Luisa Isabel de Orleans: el reinado relámpago''. Madrid: Alderabán, 1997. * {{cite book |last=Martín |first=Ricardo Martín Tobías |last2=Cuervo |first2=Ignacio |title=Historia de España |publisher=[[Editorial Salvat|Salvat]] |publication-place=Barcelona |date=1998 |isbn=84-345-9913-9 |oclc=432782119 |language=es}} * {{cite book | last=González Cremona | first=Juan Manuel | title=Anecdotario real : de Felipe V a Alfonso XIII | publisher=Plaza & Janés Editores | publication-place=Barcelona | date=1998 | isbn=84-01-55014-9 | oclc=44057661 | language=es}} * {{cite book | last=Vidal Sales | first=José Antonio | title=Crónica íntima de los reyes de España | publisher=Planeta | publication-place=Barcelona, España | date=1994 | isbn=84-08-01139-1 | oclc=31314142 | language=es}} ==Zunanje povezave== *[http://www.cervantesvirtual.com/historia/monarquia/luis1.shtml ''Luis I''] (špansko) *Kraljevska [http://www.metmuseum.org/collection/the-collection-online/search/24937 oklepna oprema] , ki je na ogled v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]], mu jo je v starosti petih let izdelal njegov praded, [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] {{S-start}} {{S-hou|[[Burboni]]|25. avgust|1707|31. avgust|1724|[[Kapetingi|Kapetingov]]}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Filip V. Španski|Filip V.]]}} {{S-ttl|title=[[Kralj Španije]]|years=1724}} {{S-aft|after=[[Filip V. Španski|Filip V.]]}} {{S-roy|es}} {{S-bef|before=[[Karel II. Španski|Karel (II.)]]}} {{S-ttl|title=[[Princ Asturije]]|years=1709–1724}} {{S-aft|after=[[Ferdinand VI.|Ferdinand (VI.)]]}} {{s-end}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Louis 01 Of Spain}} [[Kategorija:Ludvik I. Španski| ]] [[Kategorija:Rojeni leta 1707]] [[Kategorija:Umrli leta 1724]] [[Kategorija:Španski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:LGBT-ljudje]] [[Kategorija:Madridčani]] [[Kategorija:Princi Asturije]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Umrli za črnimi kozami]] 9zy5hj70et07ti95la7n26gyrfxqnje Cerkev sv. Klare, Koper 0 608355 6747268 2026-09-06T09:06:25Z Pipi Skoda 177950 nova stran z vsebino: »Samostanska cerkev [[Klara Asiška|svete Klare]] se nahaja v [[Koper|Kopru]] na Kreljevi ulici. Stavbo danes uporablja Pokrajinski arhiv Koper za skladiščenje arhivskega materiala.« 6747268 wikitext text/x-wiki Samostanska cerkev [[Klara Asiška|svete Klare]] se nahaja v [[Koper|Kopru]] na Kreljevi ulici. Stavbo danes uporablja Pokrajinski arhiv Koper za skladiščenje arhivskega materiala. rt05b1ptotk8a9jaqzis2cdycueusht 6747270 6747268 2026-09-06T09:08:10Z Pipi Skoda 177950 6747270 wikitext text/x-wiki Samostanska cerkev [[Klara Asiška|svete Klare]] se nahaja v [[Koper|Kopru]] na Kreljevi ulici. Cerkev so uporabljale redovnice, ki so živele v samostanu zraven. Stavbo danes uporablja Pokrajinski arhiv Koper za skladiščenje arhivskega materiala.<ref>{{Navedi splet |title=SAMOSTAN SV. KLARE |url=https://visitkoper.si/znamenitosti/historic-sights-samostan-sv-klare/ |access-date=2026-09-06 |website=Visit Koper |language=sl-SI}}</ref> tmgon6dvn8apl37taogfl5xb1rru30j 6747271 6747270 2026-09-06T09:08:59Z Pipi Skoda 177950 6747271 wikitext text/x-wiki Samostanska cerkev [[Klara Asiška|svete Klare]] se nahaja v [[Koper|Kopru]] na Kreljevi ulici. Cerkev so uporabljale redovnice, ki so živele v samostanu zraven. Stavbo danes uporablja Pokrajinski arhiv Koper za skladiščenje arhivskega materiala.<ref>{{Navedi splet |title=SAMOSTAN SV. KLARE |url=https://visitkoper.si/znamenitosti/historic-sights-samostan-sv-klare/ |access-date=2026-09-06 |website=Visit Koper |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == il9ac2x5cv10cm6s46vg3aapwiqdc0q 6747272 6747271 2026-09-06T09:12:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +[[Kategorija:Cerkve sv. Klare]]; +[[Kategorija:Cerkve v Kopru]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6747272 wikitext text/x-wiki Samostanska cerkev [[Klara Asiška|svete Klare]] se nahaja v [[Koper|Kopru]] na Kreljevi ulici. Cerkev so uporabljale redovnice, ki so živele v samostanu zraven. Stavbo danes uporablja Pokrajinski arhiv Koper za skladiščenje arhivskega materiala.<ref>{{Navedi splet |title=SAMOSTAN SV. KLARE |url=https://visitkoper.si/znamenitosti/historic-sights-samostan-sv-klare/ |access-date=2026-09-06 |website=Visit Koper |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Cerkve sv. Klare]] [[Kategorija:Cerkve v Kopru]] np6vdhdqnh8j3hx0ag40syxzhnhdltr Kategorija:Cerkve sv. Klare 14 608356 6747274 2026-09-06T09:14:33Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6747274 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje [[cerkve]], imenovane po [[Sveta Klara|sveti Klari]]. [[Kategorija:Cerkve po patroniciju]] [[Kategorija:Sveta Klara]] 0j6new94a46e8v595v79438u1u1ideg 6747275 6747274 2026-09-06T09:15:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 tn 6747275 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje [[cerkve]], imenovane po [[Sveta Klara|sveti Klari]]. [[Kategorija:Sveta Klara]] [[Kategorija:Cerkve po patrociniju]] rb8md68kq1sia2x9y31k6bbxozc54kp Dinglingi 0 608357 6747276 2026-09-06T09:17:04Z Octopus 13285 uvod 6747276 wikitext text/x-wiki '''Dinglingi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 丁零, [[pinjin]]: Dīnglíng) so bili starodavno ljudstvo v južni [[Sibirija|Sibiriji]]. Prvotno so živeli ob zgornjem toku reke [[Lena|Lene]], zahodno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]].<ref name="putzger">''Putzger Historischer Weltatlas.'' Cornelsen Verlag, Berlin 2005, str. 46.</ref> V 3. stoletju pred našim štetjem so se začeli širiti proti zahodu. Bili so del cesarstva [[Šiungnu|Šjungnu]] (Hsiung-Nu). Verjetno so bili [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] in se pogosto štejejo za prednike sodobnih [[Ujguri|Ujgurov]].<ref>Gerard Clauson: ''Studies in Turkic and Mongolic Linguistics.'' Routledge 2005. Abschnitt 3 [https://books.google.de/books?hl=de&id=SFSBAgAAQBAJ&q=Ting-ling+Turkish&redir_esc=y#v=snippet&q=Ting-ling%20Turkish&f=false (Vorschau auf Google Books)].<br />Barbara A. West: ''Encyclopedia of the Peoples of Asia and Oceania.'' Infobase Publishing, 2010, str. 809f. [https://books.google.de/books?hl=en&id=pCiNqFj3MQsC (Vorschau auf Google Books)].<br />{{Internetquelle |autor=Dolkun Kamberi |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp150_uyghurs.pdf |titel=Uyghurs and Uyghur Identity |werk=Sino-Platonic Papers |hrsg=Nr. 150. Department of East Asian Languages and Civilizations, University of Pennsylvania |datum=2005-05 |abruf=2020-07-10 |format=PDF; 2,1&nbsp;MB |sprache=en}}</ref> Imeni Ujgurov (iz Oghur) in Dinglingov sta jezikovno tesno povezani.<ref>Hyun Jin Kim. ''The Huns, Rome and the Birth of Europe.'' Cambridge University Press, 2013, S. 175 [https://books.google.de/books?hl=en&id=fX8YAAAAQBAJ&q=Dingling+Uigur&redir_esc=y#v=snippet&q=Dingling%20Uigur&f=false (Vorschau auf Google Books)].</ref> == Zgodovina== ===Ime=== Zdi se, da je ime Dingling zgodnja oblika imena Tjele (iz kitajskega *thet-lək). Ime izhaja iz turške besede ''*tegrek'', ki pomeni rob, obroč ali kolo, in je prvotno pomenila voz, voziček, se pravi prevozno bivališče nomadov. Povezava besede 'voz' s turškimi nomadi se pojavlja v kitajskem imenu 'Gaoče', - visok voz[iček], ki se je uporabljalo za poimenovanje Tjelejev in kasneje njihovih potomcev Ujgurov.<ref>Golden, Peter B., "[https://www.academia.edu/7798262/_Ethnogenesis_in_the_Tribal_Zone_The_Shaping_of_the_T%C3%BCrks_ Ethnogenesis in the Tribal Zone: The Shaping of the Türks]". Aus: [https://www.researchgate.net/publication/281319966_Studies_on_the_Peoples_and_Cultures_of_the_Eurasian_Steppes Studies on the Peoples and Cultures of the Eurasian Steppes], ed. C. Hriban, Florilegium magistrorum historiae archaeologicaeque Antiquitatis et Medii Aevi, IX (Bucharest-Brăla, 2011): 17-63 / ISBN 978-973-27-2152-0</ref> ===Izvor=== O izvoru Dinglingov je malo znanega. Sprva so bili predvsem lovci, ribiči in nabiralci. V 2. stoletju jih je skupaj s 26 drugimi plemeni, vključno z [[Juedži]] in [[Vusuni]], podjarmil [[Modu|Modu čanju]], ustanovijelj Šjungnujskega kaganata.<ref name="putzger" /> Severno od Dinglingov so ob zgornjem toku reke [[Jenisej]] živeli Gekuni, kasneje znani kot [[Jenisejski Kirgizi]]. Na zahodu, ob reki [[Irtiš]], so živeli Hujieji. Druga sosednja plemena so bila Hunjuji, Čušeji in Šinli, ki so v kitajskih zapisih omenjeni le enkrat. Njihova natančna lokacija ni znana. Iz ene od biografij v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'' iz 6. stoletja je razvidno, da so bili Dinglingi morda potomci Čidijev, ki so se v obdobju pomladi in jeseni naselili na severni meji Kitajske. ===Dinglingi pod Šjungnuji=== Potem ko so Šjungnuji podjarmili Dinglinge, so bili slednji dolgo časa del Šjungnujskega kaganata. Leta 71 pr. n. št. so se Dinglingi skupaj z drugimi plemeni uprli in se osamosvojili. Leta 60 pr. n. št. so skupaj z Vusuni in Vuhuani napadli Šjungnuje, potem pa so jih Škungnuji pod vodstvom [[Džidži|Džidži šjungnuja]] ponovno podjarmili. Nekaj skupin Dinglingov se je med vladavino Vang Manga naselilo na Kitajskem. Leta 85 pr. n. št. so Dinglingi sodelovali v strmoglavljenju Šjungnujev v uporu, ki so ga vodili [[Šianbeji|Šjanbeji]], in kmalu postali del severnih Šjungnujev in Šjanbejev pod Tanšihuajevim vodstvom. Tam so bili bodisi del plemena Toba bodisi samo pleme. Potem ko so severne Šjungnuje premagala druga plemena in je vladar Šjanbejev umrl, se je veliko Dinglingov preselilo na jug. Tam so sodelovali pri oblikovanju plemen Gaoč in Tjele. ==Kultura== cq6d9159o3nftbuiacwvcttwbmmzpi3 6747278 6747276 2026-09-06T09:19:10Z Octopus 13285 /* Dinglingi pod Šjungnuji */ popravek 6747278 wikitext text/x-wiki '''Dinglingi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 丁零, [[pinjin]]: Dīnglíng) so bili starodavno ljudstvo v južni [[Sibirija|Sibiriji]]. Prvotno so živeli ob zgornjem toku reke [[Lena|Lene]], zahodno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]].<ref name="putzger">''Putzger Historischer Weltatlas.'' Cornelsen Verlag, Berlin 2005, str. 46.</ref> V 3. stoletju pred našim štetjem so se začeli širiti proti zahodu. Bili so del cesarstva [[Šiungnu|Šjungnu]] (Hsiung-Nu). Verjetno so bili [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] in se pogosto štejejo za prednike sodobnih [[Ujguri|Ujgurov]].<ref>Gerard Clauson: ''Studies in Turkic and Mongolic Linguistics.'' Routledge 2005. Abschnitt 3 [https://books.google.de/books?hl=de&id=SFSBAgAAQBAJ&q=Ting-ling+Turkish&redir_esc=y#v=snippet&q=Ting-ling%20Turkish&f=false (Vorschau auf Google Books)].<br />Barbara A. West: ''Encyclopedia of the Peoples of Asia and Oceania.'' Infobase Publishing, 2010, str. 809f. [https://books.google.de/books?hl=en&id=pCiNqFj3MQsC (Vorschau auf Google Books)].<br />{{Internetquelle |autor=Dolkun Kamberi |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp150_uyghurs.pdf |titel=Uyghurs and Uyghur Identity |werk=Sino-Platonic Papers |hrsg=Nr. 150. Department of East Asian Languages and Civilizations, University of Pennsylvania |datum=2005-05 |abruf=2020-07-10 |format=PDF; 2,1&nbsp;MB |sprache=en}}</ref> Imeni Ujgurov (iz Oghur) in Dinglingov sta jezikovno tesno povezani.<ref>Hyun Jin Kim. ''The Huns, Rome and the Birth of Europe.'' Cambridge University Press, 2013, S. 175 [https://books.google.de/books?hl=en&id=fX8YAAAAQBAJ&q=Dingling+Uigur&redir_esc=y#v=snippet&q=Dingling%20Uigur&f=false (Vorschau auf Google Books)].</ref> == Zgodovina== ===Ime=== Zdi se, da je ime Dingling zgodnja oblika imena Tjele (iz kitajskega *thet-lək). Ime izhaja iz turške besede ''*tegrek'', ki pomeni rob, obroč ali kolo, in je prvotno pomenila voz, voziček, se pravi prevozno bivališče nomadov. Povezava besede 'voz' s turškimi nomadi se pojavlja v kitajskem imenu 'Gaoče', - visok voz[iček], ki se je uporabljalo za poimenovanje Tjelejev in kasneje njihovih potomcev Ujgurov.<ref>Golden, Peter B., "[https://www.academia.edu/7798262/_Ethnogenesis_in_the_Tribal_Zone_The_Shaping_of_the_T%C3%BCrks_ Ethnogenesis in the Tribal Zone: The Shaping of the Türks]". Aus: [https://www.researchgate.net/publication/281319966_Studies_on_the_Peoples_and_Cultures_of_the_Eurasian_Steppes Studies on the Peoples and Cultures of the Eurasian Steppes], ed. C. Hriban, Florilegium magistrorum historiae archaeologicaeque Antiquitatis et Medii Aevi, IX (Bucharest-Brăla, 2011): 17-63 / ISBN 978-973-27-2152-0</ref> ===Izvor=== O izvoru Dinglingov je malo znanega. Sprva so bili predvsem lovci, ribiči in nabiralci. V 2. stoletju jih je skupaj s 26 drugimi plemeni, vključno z [[Juedži]] in [[Vusuni]], podjarmil [[Modu|Modu čanju]], ustanovijelj Šjungnujskega kaganata.<ref name="putzger" /> Severno od Dinglingov so ob zgornjem toku reke [[Jenisej]] živeli Gekuni, kasneje znani kot [[Jenisejski Kirgizi]]. Na zahodu, ob reki [[Irtiš]], so živeli Hujieji. Druga sosednja plemena so bila Hunjuji, Čušeji in Šinli, ki so v kitajskih zapisih omenjeni le enkrat. Njihova natančna lokacija ni znana. Iz ene od biografij v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'' iz 6. stoletja je razvidno, da so bili Dinglingi morda potomci Čidijev, ki so se v obdobju pomladi in jeseni naselili na severni meji Kitajske. ===Dinglingi pod Šjungnuji=== Potem ko so Šjungnuji podjarmili Dinglinge, so bili slednji dolgo časa del Šjungnujskega kaganata. Leta 71 pr. n. št. so se Dinglingi skupaj z drugimi plemeni uprli in se osamosvojili. Leta 60 pr. n. št. so skupaj z Vusuni in Vuhuani napadli Šjungnuje, potem pa so jih Škungnuji pod vodstvom Džidži šjungnuja ponovno podjarmili. Nekaj skupin Dinglingov se je med vladavino Vang Manga naselilo na Kitajskem. Leta 85 pr. n. št. so Dinglingi sodelovali v strmoglavljenju Šjungnujev v uporu, ki so ga vodili [[Šianbeji|Šjanbeji]], in kmalu postali del severnih Šjungnujev in Šjanbejev pod Tanšihuajevim vodstvom. Tam so bili bodisi del plemena Toba bodisi samo pleme. Potem ko so severne Šjungnuje premagala druga plemena in je vladar Šjanbejev umrl, se je veliko Dinglingov preselilo na jug. Tam so sodelovali pri oblikovanju plemen Gaoč in Tjele. ==Kultura== kp3vrqshbzlrgx46zlv7zmwy0cs9luw 6747297 6747278 2026-09-06T09:47:48Z Octopus 13285 urejanje 6747297 wikitext text/x-wiki '''Dinglingi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 丁零, [[pinjin]]: Dīnglíng) so bili starodavno ljudstvo v južni [[Sibirija|Sibiriji]]. Prvotno so živeli ob zgornjem toku reke [[Lena|Lene]], zahodno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]].<ref name="putzger">''Putzger Historischer Weltatlas.'' Cornelsen Verlag, Berlin 2005, str. 46.</ref> V 3. stoletju pred našim štetjem so se začeli širiti proti zahodu. Bili so del cesarstva [[Šiungnu|Šjungnu]] (Hsiung-Nu). Verjetno so bili [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] in se pogosto štejejo za prednike sodobnih [[Ujguri|Ujgurov]].<ref>Gerard Clauson: ''Studies in Turkic and Mongolic Linguistics.'' Routledge 2005. Abschnitt 3 [https://books.google.de/books?hl=de&id=SFSBAgAAQBAJ&q=Ting-ling+Turkish&redir_esc=y#v=snippet&q=Ting-ling%20Turkish&f=false (Vorschau auf Google Books)]</ref><ref>Barbara A. West: ''Encyclopedia of the Peoples of Asia and Oceania.'' Infobase Publishing, 2010, str. 809f. [https://books.google.de/books?hl=en&id=pCiNqFj3MQsC (Google Books)].<ref>Dolkun Kamberi [http://www.sino-platonic.org/complete/spp150_uyghurs.pdf Uyghurs and Uyghur Identity]. Sino-Platonic Papers '''150'''. Department of East Asian Languages and Civilizations, University of Pennsylvania , maj 2005. Pridobljeno 10. julija 2020.</ref> Imeni Ujgurov (iz Oghur) in Dinglingov sta jezikovno tesno povezani.<ref>Hyun Jin Kim. ''The Huns, Rome and the Birth of Europe.'' Cambridge University Press, 2013, S. 175 [https://books.google.de/books?hl=en&id=fX8YAAAAQBAJ&q=Dingling+Uigur&redir_esc=y#v=snippet&q=Dingling%20Uigur&f=false (Vorschau auf Google Books)].</ref> == Zgodovina== ===Ime=== Zdi se, da je ime Dingling zgodnja oblika imena Tjele (iz kitajskega *thet-lək). Ime izhaja iz turške besede ''*tegrek'', ki pomeni rob, obroč ali kolo, in je prvotno pomenila voz, voziček, se pravi prevozno bivališče nomadov. Povezava besede 'voz' s turškimi nomadi se pojavlja v kitajskem imenu 'Gaoče', - visok voz[iček], ki se je uporabljalo za poimenovanje Tjelejev in kasneje njihovih potomcev Ujgurov.<ref>Golden, Peter B., "[https://www.academia.edu/7798262/_Ethnogenesis_in_the_Tribal_Zone_The_Shaping_of_the_T%C3%BCrks_ Ethnogenesis in the Tribal Zone: The Shaping of the Türks]". Aus: [https://www.researchgate.net/publication/281319966_Studies_on_the_Peoples_and_Cultures_of_the_Eurasian_Steppes Studies on the Peoples and Cultures of the Eurasian Steppes], ed. C. Hriban, Florilegium magistrorum historiae archaeologicaeque Antiquitatis et Medii Aevi, IX (Bucharest-Brăla, 2011): 17-63 / ISBN 978-973-27-2152-0</ref> ===Izvor=== O izvoru Dinglingov je malo znanega. Sprva so bili predvsem lovci, ribiči in nabiralci. V 2. stoletju jih je skupaj s 26 drugimi plemeni, vključno z [[Juedži]] in [[Vusuni]], podjarmil [[Modu|Modu čanju]], ustanovijelj Šjungnujskega kaganata.<ref name="putzger" /> Severno od Dinglingov so ob zgornjem toku reke [[Jenisej]] živeli Gekuni, kasneje znani kot [[Jenisejski Kirgizi]]. Na zahodu, ob reki [[Irtiš]], so živeli Hujieji. Druga sosednja plemena so bila Hunjuji, Čušeji in Šinli, ki so v kitajskih zapisih omenjeni le enkrat. Njihova natančna lokacija ni znana. Iz ene od biografij v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'' iz 6. stoletja je razvidno, da so bili Dinglingi morda potomci Čidijev, ki so se v obdobju pomladi in jeseni naselili na severni meji Kitajske. ===Dinglingi pod Šjungnuji=== Potem ko so Šjungnuji podjarmili Dinglinge, so bili slednji dolgo časa del Šjungnujskega kaganata. Leta 71 pr. n. št. so se Dinglingi skupaj z drugimi plemeni uprli in se osamosvojili. Leta 60 pr. n. št. so skupaj z Vusuni in Vuhuani napadli Šjungnuje, potem pa so jih Škungnuji pod vodstvom Džidži šjungnuja ponovno podjarmili. Nekaj skupin Dinglingov se je med vladavino Vang Manga naselilo na Kitajskem. Leta 85 pr. n. št. so Dinglingi sodelovali v strmoglavljenju Šjungnujev v uporu, ki so ga vodili [[Šianbeji|Šjanbeji]], in kmalu postali del severnih Šjungnujev in Šjanbejev pod Tanšihuajevim vodstvom. Tam so bili bodisi del plemena Toba bodisi samo pleme. Potem ko so severne Šjungnuje premagala druga plemena in je vladar Šjanbejev umrl, se je veliko Dinglingov preselilo na jug. Tam so sodelovali pri oblikovanju plemen Gaoč in Tjele. ==Kultura== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] eorhnsuyyvpmeoanwpaw5n6hw1tz9yg Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Koper 0 608358 6747279 2026-09-06T09:19:36Z Pipi Skoda 177950 nova stran z vsebino: »Samostanska cerkev [[Frančišek Asiški|svetega Frančiška Asiškega]] se nahaja v [[Koper|Kopru]] na Martinčevem trgu. Cerkev je bila zgrajena leta 1268. Uporabljali so jo minoriti živeči v samostanu zraven. Danes služi za protokolarno-prireditveno dvorano.« 6747279 wikitext text/x-wiki Samostanska cerkev [[Frančišek Asiški|svetega Frančiška Asiškega]] se nahaja v [[Koper|Kopru]] na Martinčevem trgu. Cerkev je bila zgrajena leta 1268. Uporabljali so jo minoriti živeči v samostanu zraven. Danes služi za protokolarno-prireditveno dvorano. arwedrmsrry6rsycop4li96405h8hdg 6747280 6747279 2026-09-06T09:20:10Z Pipi Skoda 177950 6747280 wikitext text/x-wiki Samostanska cerkev [[Frančišek Asiški|svetega Frančiška Asiškega]] se nahaja v [[Koper|Kopru]] na Martinčevem trgu. Cerkev je bila zgrajena leta 1268. Uporabljali so jo minoriti živeči v samostanu zraven. Danes služi za protokolarno-prireditveno dvorano.<ref>{{Navedi splet |title=NEKDANJI MINORITSKI SAMOSTAN IN CERKEV SV. FRANČIŠKA |url=https://visitkoper.si/znamenitosti/historic-sights-nekdanji-minoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska/ |access-date=2026-09-06 |website=Visit Koper |language=sl-SI}}</ref> ==Sklici== 56y5jtdgyv6a7df4tu2jrl1lizyycg8 6747281 6747280 2026-09-06T09:21:13Z Pipi Skoda 177950 6747281 wikitext text/x-wiki Samostanska cerkev [[Frančišek Asiški|svetega Frančiška Asiškega]] se nahaja v [[Koper|Kopru]] na Martinčevem trgu. Cerkev je bila zgrajena leta 1268. Uporabljali so jo minoriti živeči v samostanu zraven. Danes služi za protokolarno-prireditveno dvorano.<ref>{{Navedi splet |title=NEKDANJI MINORITSKI SAMOSTAN IN CERKEV SV. FRANČIŠKA |url=https://visitkoper.si/znamenitosti/historic-sights-nekdanji-minoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska/ |access-date=2026-09-06 |website=Visit Koper |language=sl-SI}}</ref> ==Sklici== [[Kategorija:Cerkve v Kopru]] [[Kategorija:Cerkve svetega Frančiška Asiškega]] nyufq84ay1mmr2lwd1q3vbkux9u3h3x Luis Felipe Fernando 0 608359 6747286 2026-09-06T09:34:41Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Ludvik I. Španski]] 6747286 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ludvik I. Španski]] 0eulyf3hsmooq47dtvvcsttljt6jmi0 Onanist 0 608360 6747300 2026-09-06T10:08:21Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Onanija]] 6747300 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Onanija]] frj43crc0fgf75dkmyidc14k0xnm52o Ludvik Španski 0 608361 6747307 2026-09-06T11:12:42Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Ludvik I. Španski]] 6747307 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ludvik I. Španski]] 0eulyf3hsmooq47dtvvcsttljt6jmi0 Pogovor:Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Koper 1 608362 6747311 2026-09-06T11:29:51Z Erardo Galbi 166658 /* Naslov strani */ nov razdelek 6747311 wikitext text/x-wiki == Naslov strani == Danes jo imenujemo »Protokolarno-prireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega«, zato naslov bi lahko bil »'''Dvorana sv. Frančiška Asiškega, Koper'''«. Kaj meniš, @[[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]]? [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 13:29, 6. september 2026 (CEST) 3dmig6gz81q6jlhduzwq5qxvjf9oj87