Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.18 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 352 6748267 6100929 2026-09-09T06:06:45Z Researchist+98 265505 ++ 6748267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Mohamed ben Musa al Madžusi|death_place=[[Bagdad]]| image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> |citizenship=[[Iran]]|home_town=Horezm}} [[Slika:The Algebra of Mohammed ben Musa (frontispiece).png|thumb|200px|Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831)]] [[Slika:Image-Al-Kitāb al-muḫtaṣar fī ḥisāb al-ğabr wa-l-muqābala.jpg|thumb|200px|Al Hvarizmijeva ''Algebra'']] [[Slika:Dixit algorizmi.png|thumb|200px|Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po [[Adelard]]u (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.)]] [[Slika:PtolemyWorldMap.jpg|thumb|200px|Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na [[Ptolemej]]evi ''Geografiji'']] [[Slika:Corpus Christ College MS 283 (1).png|thumb|200px|Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12. stoletje)]] ''' Mohamed ben Musa al Madžusi''' (potomec nekega Magijca) '''Abu Džafar Abdulah Perez Al Hvarizmi''' [àl hvarízmi] ([[arabščina|arabsko]] أبو عبد الله محمد بن موسى الخوارزمي), [[Perzijci|perzijski]] [[matematik]], [[astronom]] in [[geograf]], * [[780]], [[Hiva]], nekdanji [[Horezm]] ob [[Aralsko jezero|Aralskem jezeru]], pokrajina [[Korasan]], sedaj [[Uzbekistan]], † [[850]].Abu Dža'far Muhammad ibn Musa al-Hvarizmi (850–780 n. št.) (185–233 AH) je bil iranski matematik, astronom, geograf,[2] filozof, zgodovinar in polihistor v času Abasidskega kalifata (od Haruna al-Rašida do Mutavakkila). Večino svojega življenja je živel v Bagdadu in bil član Dar al-Hikmah. Znan je po svojem delu na področju matematike, zlasti algebre. == Življenje in delo == Al Horízmi je bil [[Uzbeki|uzbeškega]] porekla. Je najpomembnejša osebnost zgodnje zgodovine arabske [[matematika|matematike]]. Je eden od največjih znanstvenih umov islama. V večji meri je vplival na matematično misel kot noben drug srednjeveški pisec. Delal je v Al Mamunovi akademiji, ''Bajt al Hikmi'' (Hiši modrosti) v [[Bagdad]]u kot knjižničar skupaj z al-Hasibom in na [[Observatorij Bagdad|Observatoriju v Bagdadu]]. Napisal je več knjig o matematiki in [[astronomija|astronomiji]], od katerih je delno ohranjeno v kopijah pet. Leta 820 je predelal arabske prevode [[Brahmagupta|Brahmaguptovih]] del, ki jih je naročil [[kalif]] [[Al Mamun]]. Tudi sam je leta 825 napisal knjižico, kako računati z indijskimi [[številka]]mi. V tej svoji [[aritmetika|aritmetiki]] je pojasnil indijski [[številski sestav|sestav zapisovanja števil]], ''hisab al Hindi'', [[desetiški številski sistem|desetiški sistem]]. Čeprav je ta izvirnik v [[arabščina|arabščini]] izgubljen, obstaja tudi [[Adelard]]ov [[latinščina|latinski]] prevod iz 12. stoletja. Al Horizmi je zapustil pisanje [[število|števil]] s črkami in jih je začel označevati s številkami, vključno z ničlo. Te številke, ki so jih Arabci prevzeli leta 814, je leta 820 imenoval ''hindi'' [[števka|števke]] in s tem pokazal na njihovo indijsko poreklo. Ta knjiga je bila eden od virov, ki so zahodno Evropo seznanili z decimalnim sistemom mestnih vrednosti. Naslov prevoda ''Algorithmi de numero Indorum (indico)'' je našemu matematičnemu jeziku dodal izraz [[algoritem]], kar je latinizacija avtorjevega imena. Nekaj podobnega se je zgodilo z njegovo [[algebra|algebro]] ''Račun integriranja in enačb'' (''Hisab al jabr wal muqabala'', ''Hisab Al Gebr w´ al mukvabalah'', ''L' al´ djebr ou ´al mukabalach'', ''Al-jabr wa´l muqabala'', ''Al-kilab al-muchtasar fi fisab al džabr wa-I-mugabala'', ''Hisab algabr valmukabalah'', ''Al Gebr or´al mugabalah'', ''al - Jabr Hisab w-al-Muqabalah'', ''Al džebr v´almukabala'') (dobesedno: ''Veda o zožitvi in krajšanju'' ali tudi ''Računski postopek za dopolnjenje (dopolnjevanje) in izenačenje (izenačevanje)'', kar verjetno pomeni znanost o [[enačba]]h), ki jo je napisal po nalogu kalifa Al Mamuna leta 830. To algebro, o kateri se je ohranilo arabsko besedilo, so na Zahodu spoznali po Robertovem latinskem prevodu iz okoli leta 1145 (prevedel ga naj bi tudi [[Gerard da Cremona|Gerard]]) in beseda ''al-jabr'' (''Al Gebr'', ''al' djebr'', ''al - džabr'', ''Al-jabr'', ''algabr'')}, ki so jo Arabci v [[Španija|Španiji]] izgovarjali približno kot ''al-gabr'', je postala sinonim za vso algebro, ki do srede 19. stoletja res ni bila nič drugega kot znanost o enačbah. Kot nasledstvo arabske nadrejenosti v Španiji je tudi beseda brivec, ki so ga imenovali tudi algebrist, to je tisti, ki popravlja zlomljeno in lepilec. V njej je več kot 800 primerov, katere so že prej uporabljali Neobabilonci. Njegova knjiga obravnava [[linearna enačba|linearne]] in [[kvadratna enačba|kvadratne enačbe]], toda brez kakršnegakoli [[algebra|algebrskega]] [[simbol]]izma in celo brez diofantskega retoričnega simbolizma. Med enačbami so tile trije tipi: : <math> x^2+ 10x = 39 \; , \; x^2 + 21 = 10x \; , \; 3x + 4 = x^2 \!\, , </math> ki so jih morali obravnavati ločeno, dokler so dopuščali samo pozitivne koeficiente. Ti trije tipi se pogosto pojavljajo v kasnejših delih - tako teče prva enačba kot zlata nit skozi algebrske knjige več stoletij. Vsako kvadratno enačbo lahko po njegovi metodi seštevanja členov iste vrste izvedemo na enega od šest standardnih tipov kvadratnih enačb s pozitivnimi koeficienti (<math>b, c \in \N^{+}\, </math>): {| class="wikitable" | <math> ax^2+bx=c \!\, </math> || kvadrati in koreni enaki številu |- | <math> ax^2+c=bx \!\, </math> || kvadrati in število enaki korenom |- | <math> bx+c=ax^2 \!\, </math> || koreni in število enaki kvadratom |- | <math> ax^2=bx \!\, </math> || kvadrati enaki korenom (<math>c=0\,</math>) |- | <math> ax^2=c \!\, </math> || kvadrati enaki številu (<math>b=0\,</math>) |- | <math> bx=c \!\, </math> || koreni enaki številu (<math>a=0\,</math>) |} Za rešitev enačbe : <math>ax^2 = bx</math> Al Horizmi ni upošteval 0. Al-jabr je proces odstranjevanja negativnih enot, korenov in kvadratov iz enačbe s prištevanjem enake vrednosti na obeh straneh. Enačba <math>x^{2} = 40x - 4x^{2}\, </math> se na primer reducira na enačbo <math>5x^{2} = 40x \,</math>. Al-muqābala je proces postavljanja količin enake vrste na isto stran enačbe. Enačba <math>x^{2} + 14 = x + 5 \, </math> se na primer na ta način reducira na enačbo <math>x^{2} + 9 = x\, </math>. Mnoga razglabljanja so bila geometrijske narave. To njegovo delo so uporabljali vse do 16. stoletja kot glavni matematični učbenik na evropskih univerzah. Arabska matematika se s tem delom ne omejuje le na enostaven prenos grškega znanja, ampak ga tudi osvaja in uporablja v oblikah, ki jih ni prevzela od Grkov. V njegovem delu je tudi obravnavanje matematičnih problemov, ki so izhajali iz arabske zakonodaje in ne iz grškega izročila. Njegove daleč poznane astronomske in trigonometrične tabele ''Zidž al-sindhind'' (''Zij''; زيج), ki jih je naročil Al Mamun, (z vrednostmi [[Trigonometrična funkcija|sinusov]] in tangensov) in jih je okoli leta 820 izdelal po [[al-Fazari]]jevemu delu, prav tako spadajo med arabska dela, ki so jih kasneje prevedli v latinščino. Te njegove tabele je predelal po 200 letih [[Al Majriti]], v latinščino pa jih je leta 1126 prvi prevedel Adelard. Postale so osnova za druga dela. Te arabske astronomske in geometrijske tabele so zamenjale vse prejšnje grške in indijske tabele. Uporabljati so jih začeli tudi na Kitajskem. To je prvi povzetek [[trigonometrija|trigonometrije]] med Arabci. Njegova [[geometrija]] je preprost katalog pravil za merjenje in je precej pomembna, ker njene zametke zasledimo v židovskemu besedilu iz leta 150. Iz tega dela je očitno, da avtor ni bil naklonjen evklidskim tradicijam. Njegova [[astronomija]] je izvleček iz indijske astronomske knjige ''Siddhantas'' po al-Fazariju in zato bržkone kaže nekaj grškega vpliva, ki je prišel vanjo prek tega [[sanskrt]]skega besedila. Njegova dela kažejo na splošno več vzhodnjaškega kot grškega vpliva, morda namenoma. Njegovo delo ima pomembno vlogo v zgodovini matematike, ker je eden od glavnih virov, po katerih so se v zahodni Evropi seznanili z indijskimi številkami in arabsko algebro. Na to kaže tudi ime cifre iz arabske besede ''al (as) sifr'' in ''zero'', nič, prazno. Čeprav Arabci niso iznašli ničle, so jo s svojimi številkami prinesli v Evropo. Do srede 19. stoletja kaže [[algebra]] svoj vzhodnjaški izvor s pomanjkanjem [[aksiom]]atične osnove in se s tem ostro loči od [[evklidska geometrija|evklidske geometrije]]. Današnja elementarna algebra in geometrija še vedno kažeta znake, ki so posledica njunega različnega izvora. V njegovem delu lahko opazimo tudi egipčanske vplive, kar pa ni čudno. Poleg štirih računskih operacij [[seštevanje|seštevanja]], [[odštevanje|odštevanja]], [[množenje|množenja]] in [[deljenje|deljenja]] ima še dve, podvojitev in razpolavljanje. Pri njem najdemo še povsem evklidske račune: : <math> \sqrt{10} \sqrt{5} = \sqrt{50} \!\, , </math> :: »V družini je umrla žena in zapustila moža, sina in tri hčere. Ti so sklenili razdeliti premoženje. Zakon pravi, da dobi v takšnem primeru mož četrtino zapuščine, sin pa dvakrat toliko kot hči. Rešitev: Oče dobi 1/4, sin 3/10, vsaka hči pa 3/20 premoženja.« Prav gotovo je sodeloval tudi pri merjenju [[dolžina|dolžine]] [[poldnevnik]]a. Poznal je [[Ptolemej]]evo delo na področju [[geografija|geografije]]. Popravil ga je in sistematiziral. Nadziral je delo 70 geografov, ki so izdelali [[zemljevid]] tedaj znanega sveta. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090105051219/http://members.aol.com/bbyars1/algebra.html Al Hvarizmi in ''Algebra''] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{portal|Astronomija}} <!-- prej [[Abu Ja'far Muhammad Ibn Musa Al-Khwarizmi]] --> [[Kategorija:Perzijski astronomi]] [[Kategorija:Perzijski geografi]] [[Kategorija:Perzijski matematiki]] 8jbv1guehj2lgqcf7a2s4fuo2mypl3g 0 2369 6748283 6675623 2026-09-09T07:27:35Z Octopus 13285 /* Smrti */ Idi kagan 6748283 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 615''' ('''[[rimske številke|DCXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Grimoald I.]], [[majordom]] [[Avstrazija|Avstrazije]] († [[657]] ali [[661]]) == Smrti == * [[Idi kagan]], kagan Šuejantuoja (* ni znano) [[Kategorija:Leto 615|*]] apy6bxbmz0mnbj7eyz098bxxhd1ahh5 0 3499 6748069 6690863 2026-09-08T12:30:47Z ~2026-48709-69 265473 /* */ 6748069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Željko Savič]] |grb=Grb Občine Dol pri Ljubljani.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Dol pri Ljubljani.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F157_T1257_vF_b_x503549.88450000004_y63406.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F157_T1257_vF_b_x503549.88450000004_y63406.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.dol.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=33,3 |prebivalstvo=6438 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3236 |ženske=3202 |sedež=[[Dol pri Ljubljani]] }} [[Slika:Občina Dol pri ljubljani.jpg|alt=Občinska uprava Dol pri Ljubljani|sličica|Občinska uprava Dol pri Ljubljani]] '''PenisObčina Dol pri Ljubljani''' je ena od 212 [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki leži v [[Osrednjeslovenska regija|Osrednjeslovenski regiji]], meji pa na [[Mestna občina Ljubljana|Mestno občino Ljubljana]] in občine [[Občina Domžale|Domžale]], [[občina Moravče|Moravče]] ter [[občina Litija|Litijo]]. Občina zajema površino 33,3 km² in ima več kot 6400 prebivalcev. Sestavlja jo 19 naselij: [[Beričevo]], [[Brinje, Dol pri Ljubljani|Brinje]], [[Dol pri Ljubljani]], [[Dolsko]], [[Kamnica, Dol pri Ljubljani|Kamnica]], [[Kleče pri Dolu]], [[Klopce, Dol pri Ljubljani|Klopce]], [[Križevska vas, Dol pri Ljubljani|Križevska vas]], [[Laze pri Dolskem]], [[Osredke]], [[Petelinje, Dol pri Ljubljani|Petelinje]], [[Podgora pri Dolskem]], [[Senožeti, Dol pri Ljubljani|Senožeti]], [[Videm, Dol pri Ljubljani|Videm]], [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]], [[Vrh pri Dolskem]], [[Zaboršt pri Dolu]], [[Zagorica pri Dolskem]], [[Zajelše]]. Občinsko središče Dol še zdaleč ni največje naselje v občini, ampak šele sedmo: pred njim so Videm, Senožeti, Dolsko, Vinje, Beričevo in Zaboršt. Občina je bila tako kot številne druge slovenske občine ustanovljena leta 1994 z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in sicer iz severovzhodnega dela nekdanje [[Občina Moste-Polje|občine Moste-Polje]] (severno od Save), deloma pa tudi skrajnega vzhodnega dela [[Občina Ljubljana-Bežigrad|občine Bežigrad]]. == Zgodovina občine == === Dol v 18. in 19. Stoletju === Začetki občine Dol segajo v leto 1771, ko je cesar Jožef II. za potrebe vojaškega nabora izdal reformo s katero so bile ustanovljene konskripcijske občine, kasneje pa so bile na osnovi le teh ustanovljene še davčne občine. Na Kranjskem je bilo tako ustanovljenih več kot 800 občin. Ozemlje današnje občine Dol pri Ljubljani je v tistem času spadalo pod Ljubljanski okraj in naborno gospostvo Habah, razdeljeno pa je bilo med več davčnih občin, in sicer Dol, Sv. Agata (Laze), Dolsko, Beričevo, Senožeti in Vinje<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=112|cobiss=45300481}}</ref>. Po ''Provizoričnem zakonu o občinah'' izdanem leta 1849 je prišlo do sprememb v lokalni samoupravi. Občinske meje so bile na novo zarisane, avtonomija občin pa se je povečala. Ker se je izkazalo, da so številne občine premajhne za uspešno delovanje, so bile združene. To se je zgodilo tudi z občinami na območju Dola, saj se sta po novem obstajali le še občini Dol in Dolsko, ki sta najprej spadali pod okraj Brdo, od spremembe zakona leta 1862 pa pod Upravni okraj Kamnik in sodni okraj Brdo<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=125|cobiss=45300481}}</ref>. Kraj Laze je takrat izpadel iz občine in bil priključen občini Devica Marija v Polju, ki je bila del okraja Ljubljanska okolica. Obe občini skupaj sta v tistem času imeli približno 2.100 prebivalcev. Takšna ureditev se nato ni spreminjala vse do razpada Avstro-Ogrske, z izjemo manjše spremembe v letu 1914, ko so se vasi Kleče, Podgora in Zajelše iz izločile iz občine Dolsko in priključile občini Dol.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tam v Dolu roža raste: Naša naselja: 1262-2012: 750 let: župnija Dol pri Ljubljani|last=Grebenc|first=Alojzij ur.|publisher=|year=2013|isbn=|location=Ljubljana|page=92|cobiss=265891840}}</ref> === Med obema vojnama === Po koncu prve svetovne vojne in ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ni prišlo do sprememb na področju samouprave, po nastanku Kraljevine SHS pa je zaradi želje oblasti po čim večji centralizaciji prišlo do nove razdelitve države na oblasti sreze (okraje) in občine. Občini Dol in Dolsko sta se obdržali in po novem pripadali Kamniškemu srezu, znotraj Ljubljanske oblasti. Moški občani starejši od 21 let so imeli po novem pravico tudi voliti svoje predstavnike, vendar so oblasti v Beogradu ves čas ovirale delovanje lokalne samouprave. Po začetku diktature kralja Aleksandra leta 1929 je prišlo do reorganizacije občin, ki so bile zaradi povečanja svojih zadolžitev sedaj običajno večje. Občina Dol se je zato precej povečala in po novem vsebovala še občini Dolsko in Podgorica in del občine Devica Marija v Polju. Tako je bilo leta 1933 v občini Dol kar 3219 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Dravske banovine|last=|first=|publisher=|year=1937|isbn=|location=Ljubljana|page=341-344|cobiss=}}</ref> === Po drugi svetovni vojni === Takoj po drugi svetovni vojni je ''Zakon o razdelitvi federalne Slovenije'' razčlenil slovensko ozemlje ne okrožja, okraje in kraje (več naselji skupaj). Kraja Dol in Dolsko ter Beričevo, ki je postal samostojen kraj, so pripadali ljubljanskemu okrožju v okraju Ljubljana – okolica. Tako kot drugje, so bili tudi v Dolu in Beričevem takoj vzpostavljeni Krajevni ljudski odbori (KLO), ki so predstavljali nov organ oblasti na lokalni ravni. Za prvega predsednika KLO je bil v Dolu izvoljen Vinko Cajhen, v Beričevem pa Alojz Avsec. Do novih sprememb je prišlo leta 1952, ko je bil sprejet ''Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta občine in kraje''. To je pomenilo vrnitev pojma občine, ki je nadomestil prej ustanovljene kraje. Občine bile opredeljene kot teritorialne in gospodarske celote sestavljene iz enega ali več naselij. Ozemlje današnje občine Dol pri Ljubljani je bilo v tem času ponovno razdeljeno med različne občine. Dol ni bil več svoja občina, pač pa sta Brinje in Beričevo po novem spadala pod občino Črnuče, vsa ostala naselja pa so bila del občine Dolsko. Obe omenjeni občini sta spadali pod okraj Ljubljana–okolica.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=300|cobiss=}}</ref> Že v letu 1955 so sledile vnovične spremembe. Zaradi povečanja pristojnosti in nalog okrajev in občin so se številne med njimi izkazale kot nezmožne opravljati svojo funkcijo, zato so se številne občine in okraji združili in njihovo število se je precej zmanjšalo. Zaradi tega je bila ukinjena tudi občina Dolsko in vsa njena naselja so bila vključena v občino Ljubljana – Črnuče, ki je bila del Ljubljanskega okraja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije št .24/1955.|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> V naslednjih letih je ''Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'' doživel več sprememb, največje v letu 1964, ko je bilo število teritorialnih enot reducirano na vsega 4 okraje in 62 občin. Po sprejetju zakona leta 1964 pa je bila občina Črnuče ukinjena in s tem so vsa naselja v dolski dolini pripadla občinama Ljubljana – Bežigrad, in Ljubljana – Moste – Polje, del katerih sta bili vse do razpada Jugoslavije in ustanovitve samostojne občine Dol pri Ljubljani leta 1994.<ref>{{Navedi knjigo|title=Občina Dol pri Ljubljani: Ob devetdesetletnici gasilskega društva v Dolu|last=Moder|first=Janko|publisher=|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref> === Po osamosvojitvi === Po razpadu Jugoslavije in nastanku neodvisne samostojne države Slovenije je prišlo do velike reorganizacije lokalne samouprave. V ta namen sta bila leta 1993 sprejeta ''Zakon o lokalni samoupravi'' in ''Zakon o lokalnih volitvah'', leta 1994 pa še ''Zakon o Referendumu za ustanovitev občin''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=|cobiss=}}</ref> V istem letu so bili na 340 območjih v Sloveniji izpeljani posvetovalni referendumi o nastanku novih občin. Čeprav so se na referendumu prebivalci opredelili proti ustanovitvi občine Dol pri Ljubljani, je bila ta zaradi interesa države in javnega interesa vseeno ustanovljena še istega leta.<ref>{{Navedi knjigo|title=Uradni list Republike Slovenije št. 60/1994|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Sledile so tudi prve lokalne volitve, na katerih je bil za župana občine Dol pri Ljubljani izvoljen Anton Jemec. Občina je ob ustanovitvi dobila tudi svoje simbole. Zastava je trobojnica, ki jo sestavljajo rumena, zelena in modra barva. Modra in zelena simbolizirata reke, ki tečejo skozi občino, zelena pa njeno zeleno naravo. Grb je preprost modro zelen ščit, ki ga prečno deli rumena slamnata kita, ki opozarja na tradicijo pletarstva in slamnikarstva v teh koncih. Za občinski praznik je bil izbran 23. marec, saj se je na ta dan rodil slavni slovenski matematik in fizik Jurij Vega, ki se je rodil v Zagorici pri Dolskem. == Župani == * Anton Jemec (1994 - 2006) * Primož Zupančič (2006 - 2014) * Janez Tekavc (2014 - 2018) * Željko Savič (2018 - ) == Znani prebivalci == * [[Jurij Vega]] * [[Jožef Kalasanc Erberg|Baron Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Janko Moder]] * [[Jurij Flajšman]] * [[Petra Majdič]] * [[Miško Kranjec]] * [[Krista Povirk]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Dol pri Ljubljani]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.dol.si/ Dol pri Ljubljani], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=37&Itemid=11 gremoVEN.com - Dol pri Ljubljani] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=38&Itemid=11 gremoVEN.com - Dolsko pri Ljubljani] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Dol pri Ljubljani]] [[Kategorija:Občina Dol pri Ljubljani| ]] {{normativna kontrola}} 4a3za6uj23s8o1f097i6hmnol60bpn9 6748071 6748069 2026-09-08T12:37:45Z ~2026-48710-89 265474 /* */ 6748071 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Željko Savič]] |grb=Grb Občine Dol pri Ljubljani.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Dol pri Ljubljani.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F157_T1257_vF_b_x503549.88450000004_y63406.25_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F157_T1257_vF_b_x503549.88450000004_y63406.25_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.dol.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=33,3 |prebivalstvo=6438 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3236 |ženske=3202 |sedež=[[Dol pri Ljubljani]] }} [[Slika:Občina Dol pri ljubljani.jpg|alt=Občinska uprava Dol pri Ljubljani|sličica|Občinska uprava Dol pri Ljubljani]] '''Občina Dol pri Ljubljani''' je ena od 212 [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki leži v [[Osrednjeslovenska regija|Osrednjeslovenski regiji]], meji pa na [[Mestna občina Ljubljana|Mestno občino Ljubljana]] in občine [[Občina Domžale|Domžale]], [[občina Moravče|Moravče]] ter [[občina Litija|Litijo]]. Občina zajema površino 33,3 km² in ima več kot 6400 prebivalcev. Sestavlja jo 19 naselij: [[Beričevo]], [[Brinje, Dol pri Ljubljani|Brinje]], [[Dol pri Ljubljani]], [[Dolsko]], [[Kamnica, Dol pri Ljubljani|Kamnica]], [[Kleče pri Dolu]], [[Klopce, Dol pri Ljubljani|Klopce]], [[Križevska vas, Dol pri Ljubljani|Križevska vas]], [[Laze pri Dolskem]], [[Osredke]], [[Petelinje, Dol pri Ljubljani|Petelinje]], [[Podgora pri Dolskem]], [[Senožeti, Dol pri Ljubljani|Senožeti]], [[Videm, Dol pri Ljubljani|Videm]], [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]], [[Vrh pri Dolskem]], [[Zaboršt pri Dolu]], [[Zagorica pri Dolskem]], [[Zajelše]]. Občinsko središče Dol še zdaleč ni največje naselje v občini, ampak šele sedmo: pred njim so Videm, Senožeti, Dolsko, Vinje, Beričevo in Zaboršt. Občina je bila tako kot številne druge slovenske občine ustanovljena leta 1994 z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in sicer iz severovzhodnega dela nekdanje [[Občina Moste-Polje|občine Moste-Polje]] (severno od Save), deloma pa tudi skrajnega vzhodnega dela [[Občina Ljubljana-Bežigrad|občine Bežigrad]]. == Zgodovina občine == === Dol v 18. in 19. Stoletju === Začetki občine Dol segajo v leto 1771, ko je cesar Jožef II. za potrebe vojaškega nabora izdal reformo s katero so bile ustanovljene konskripcijske občine, kasneje pa so bile na osnovi le teh ustanovljene še davčne občine. Na Kranjskem je bilo tako ustanovljenih več kot 800 občin. Ozemlje današnje občine Dol pri Ljubljani je v tistem času spadalo pod Ljubljanski okraj in naborno gospostvo Habah, razdeljeno pa je bilo med več davčnih občin, in sicer Dol, Sv. Agata (Laze), Dolsko, Beričevo, Senožeti in Vinje<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=112|cobiss=45300481}}</ref>. Po ''Provizoričnem zakonu o občinah'' izdanem leta 1849 je prišlo do sprememb v lokalni samoupravi. Občinske meje so bile na novo zarisane, avtonomija občin pa se je povečala. Ker se je izkazalo, da so številne občine premajhne za uspešno delovanje, so bile združene. To se je zgodilo tudi z občinami na območju Dola, saj se sta po novem obstajali le še občini Dol in Dolsko, ki sta najprej spadali pod okraj Brdo, od spremembe zakona leta 1862 pa pod Upravni okraj Kamnik in sodni okraj Brdo<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=125|cobiss=45300481}}</ref>. Kraj Laze je takrat izpadel iz občine in bil priključen občini Devica Marija v Polju, ki je bila del okraja Ljubljanska okolica. Obe občini skupaj sta v tistem času imeli približno 2.100 prebivalcev. Takšna ureditev se nato ni spreminjala vse do razpada Avstro-Ogrske, z izjemo manjše spremembe v letu 1914, ko so se vasi Kleče, Podgora in Zajelše iz izločile iz občine Dolsko in priključile občini Dol.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tam v Dolu roža raste: Naša naselja: 1262-2012: 750 let: župnija Dol pri Ljubljani|last=Grebenc|first=Alojzij ur.|publisher=|year=2013|isbn=|location=Ljubljana|page=92|cobiss=265891840}}</ref> === Med obema vojnama === Po koncu prve svetovne vojne in ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ni prišlo do sprememb na področju samouprave, po nastanku Kraljevine SHS pa je zaradi želje oblasti po čim večji centralizaciji prišlo do nove razdelitve države na oblasti sreze (okraje) in občine. Občini Dol in Dolsko sta se obdržali in po novem pripadali Kamniškemu srezu, znotraj Ljubljanske oblasti. Moški občani starejši od 21 let so imeli po novem pravico tudi voliti svoje predstavnike, vendar so oblasti v Beogradu ves čas ovirale delovanje lokalne samouprave. Po začetku diktature kralja Aleksandra leta 1929 je prišlo do reorganizacije občin, ki so bile zaradi povečanja svojih zadolžitev sedaj običajno večje. Občina Dol se je zato precej povečala in po novem vsebovala še občini Dolsko in Podgorica in del občine Devica Marija v Polju. Tako je bilo leta 1933 v občini Dol kar 3219 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Dravske banovine|last=|first=|publisher=|year=1937|isbn=|location=Ljubljana|page=341-344|cobiss=}}</ref> === Po drugi svetovni vojni === Takoj po drugi svetovni vojni je ''Zakon o razdelitvi federalne Slovenije'' razčlenil slovensko ozemlje ne okrožja, okraje in kraje (več naselji skupaj). Kraja Dol in Dolsko ter Beričevo, ki je postal samostojen kraj, so pripadali ljubljanskemu okrožju v okraju Ljubljana – okolica. Tako kot drugje, so bili tudi v Dolu in Beričevem takoj vzpostavljeni Krajevni ljudski odbori (KLO), ki so predstavljali nov organ oblasti na lokalni ravni. Za prvega predsednika KLO je bil v Dolu izvoljen Vinko Cajhen, v Beričevem pa Alojz Avsec. Do novih sprememb je prišlo leta 1952, ko je bil sprejet ''Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta občine in kraje''. To je pomenilo vrnitev pojma občine, ki je nadomestil prej ustanovljene kraje. Občine bile opredeljene kot teritorialne in gospodarske celote sestavljene iz enega ali več naselij. Ozemlje današnje občine Dol pri Ljubljani je bilo v tem času ponovno razdeljeno med različne občine. Dol ni bil več svoja občina, pač pa sta Brinje in Beričevo po novem spadala pod občino Črnuče, vsa ostala naselja pa so bila del občine Dolsko. Obe omenjeni občini sta spadali pod okraj Ljubljana–okolica.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=300|cobiss=}}</ref> Že v letu 1955 so sledile vnovične spremembe. Zaradi povečanja pristojnosti in nalog okrajev in občin so se številne med njimi izkazale kot nezmožne opravljati svojo funkcijo, zato so se številne občine in okraji združili in njihovo število se je precej zmanjšalo. Zaradi tega je bila ukinjena tudi občina Dolsko in vsa njena naselja so bila vključena v občino Ljubljana – Črnuče, ki je bila del Ljubljanskega okraja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije št .24/1955.|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> V naslednjih letih je ''Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'' doživel več sprememb, največje v letu 1964, ko je bilo število teritorialnih enot reducirano na vsega 4 okraje in 62 občin. Po sprejetju zakona leta 1964 pa je bila občina Črnuče ukinjena in s tem so vsa naselja v dolski dolini pripadla občinama Ljubljana – Bežigrad, in Ljubljana – Moste – Polje, del katerih sta bili vse do razpada Jugoslavije in ustanovitve samostojne občine Dol pri Ljubljani leta 1994.<ref>{{Navedi knjigo|title=Občina Dol pri Ljubljani: Ob devetdesetletnici gasilskega društva v Dolu|last=Moder|first=Janko|publisher=|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref> === Po osamosvojitvi === Po razpadu Jugoslavije in nastanku neodvisne samostojne države Slovenije je prišlo do velike reorganizacije lokalne samouprave. V ta namen sta bila leta 1993 sprejeta ''Zakon o lokalni samoupravi'' in ''Zakon o lokalnih volitvah'', leta 1994 pa še ''Zakon o Referendumu za ustanovitev občin''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=|cobiss=}}</ref> V istem letu so bili na 340 območjih v Sloveniji izpeljani posvetovalni referendumi o nastanku novih občin. Čeprav so se na referendumu prebivalci opredelili proti ustanovitvi občine Dol pri Ljubljani, je bila ta zaradi interesa države in javnega interesa vseeno ustanovljena še istega leta.<ref>{{Navedi knjigo|title=Uradni list Republike Slovenije št. 60/1994|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Sledile so tudi prve lokalne volitve, na katerih je bil za župana občine Dol pri Ljubljani izvoljen Anton Jemec. Občina je ob ustanovitvi dobila tudi svoje simbole. Zastava je trobojnica, ki jo sestavljajo rumena, zelena in modra barva. Modra in zelena simbolizirata reke, ki tečejo skozi občino, zelena pa njeno zeleno naravo. Grb je preprost modro zelen ščit, ki ga prečno deli rumena slamnata kita, ki opozarja na tradicijo pletarstva in slamnikarstva v teh koncih. Za občinski praznik je bil izbran 23. marec, saj se je na ta dan rodil slavni slovenski matematik in fizik Jurij Vega, ki se je rodil v Zagorici pri Dolskem. == Župani == * Anton Jemec (1994 - 2006) * Primož Zupančič (2006 - 2014) * Janez Tekavc (2014 - 2018) * Željko Savič (2018 - ) == Znani prebivalci == * [[Jurij Vega]] * [[Jožef Kalasanc Erberg|Baron Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Janko Moder]] * [[Jurij Flajšman]] * [[Petra Majdič]] * [[Miško Kranjec]] * [[Krista Povirk]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Dol pri Ljubljani]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.dol.si/ Dol pri Ljubljani], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=37&Itemid=11 gremoVEN.com - Dol pri Ljubljani] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=38&Itemid=11 gremoVEN.com - Dolsko pri Ljubljani] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Dol pri Ljubljani]] [[Kategorija:Občina Dol pri Ljubljani| ]] {{normativna kontrola}} pkvdsy1ez81d93n0bqujm2kbfdkxtv7 0 4779 6748113 6363997 2026-09-08T14:41:37Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Vztrajnostni moment]] na [[Masni vztrajnostni moment]] prek preusmeritve: premik na masni, da se razlikuje od vztrajnostnega momenta ploskve 6363997 wikitext text/x-wiki {{short description|skalarna mera vrtilne vztrajnosti glede na nepomično os vrtenja}} {{infopolje Fizikalna količina | name = vztrajnostni moment | image = Маховик.jpg | caption = [[Vztrajnik]]i imajo velike vztrajnostne momente, da izravnajo spremembe v [[hitrost]]i [[vrtenje|vrtenja]]. | unit = kg⋅m² | otherunits = lbf·ft·s² | symbols = '<math> J (I) \!\, </math> | baseunits = | dimension = '''M''' '''L'''² | derivations = <math> J = \frac{\Gamma}{\omega} </math> }} [[slika:Samuel Dixon Niagara.jpg|thumb|right|200px|[[vrvohodec|Vrvohodci]] med hojo po vrvi uporabljajo vztrajnostni moment dolge [[palica|palice]] za ravnotežje. Samuel Dixon prečka [[Niagara|Niagaro]] leta 1890.]] [[slika:Synchro.jpg|thumb|right|200px|Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja]] '''Másni vztrájnostni momênt''' je [[skalar]]na [[fizika]]lna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med [[navor]]om in [[kotni pospešek|kotnim pospeškom]] pri [[vrtenje|vrtenju]] [[togo telo|togega telesa]] okrog nepremične [[os vrtenja|osi]]. Vztrajnostni moment je pri krožnem [[gibanje|gibanju]] ekvivalent [[masa|mase]] pri [[translacija|translaciji]]. Količina nastopa v [[Newtonovi zakoni gibanja|drugem Newtonovem zakonu]] in [[enačba|enačbi]] za [[gibalna količina|gibalno količino]] za vrtenje in v enačbi za vrtilno [[kinetična energija|kinetično energijo]], kjer [[navor]], [[kotna hitrost]] in kotni pospešek zamenjajo [[sila|silo]], [[hitrost]] in [[pospešek]]. Vztrajnostni moment se v slovenski literaturi po navadi zapiše s [[črka|črko]] [[J|<math> J \!\, </math>]], v tujejezični pa s črko ''I''. Loči se tudi '''vztrájnostni momênt plòskve''', tega pa se zapiše s črko [[I|<math> I \!\, </math>]]. == Masni vztrajnostni moment == Vztrajnostni moment (tudi ''masni vztrajnostni moment'', za razliko od vztrajnostnega momenta ploskve) [[telo|telesa]] je odvisen od njegove oblike in porazdelitve mase znotraj te oblike: več mase leži stran od osi vrtenja, večji je vztrajnostni moment. Za dano maso ''m'' in polmer ''r'' imamo glede na povečanje vztrajnostnega momenta togo kroglo in valj, ter votlo kroglo in valj ''cmr''², s ''c'' = 2/5, 1/2, 2/3 in 1. Splošno enačbo za vztrajnostni moment zapišemo z [[integral]]om. Vztrajnostni moment [[točkasto telo|točkastega telesa]] z [[masa|maso]] ''m'', ki [[kroženje|kroži]] po krožnici s polmerom ''r'', je enak: : <math> J = mr^{2} \!\, . </math> Togo telo se lahko predstavlja kot neskončno število neskončno majhnih delcev, ki ima vsak maso <math>m_{i}</math>. Če je vsak del delec na razdalji <math>r_i</math> od določene osi vrtenja, je vztrajnostni moment trdnega telesa okrog te osi dan z: : <math> J = \sum_{i} r_{i}^{2} m_{i} \!\, . </math> Zvezna porazdelitev mase zahteva neskončno vsoto vseh masnih točk. To se doseže z integriranjem vseh mas <math>\mathrm{d} m</math> v trorazsežnem prostoru: : <math> J = \int r_\perp^{2} \, \mathrm{d} m \!\, . </math> <math> \operatorname{d} \! m \!\, </math> je določena s prostorsko porazdelitvijo gostote <math> \rho \!\, </math>: : <math> \operatorname{d} \!m = \rho \operatorname{d} \! V \!\, . </math> Telesa so pri tem homogena, gostota je tako po vsem telesu konstantna. Vztrajnostni momenti so [[aditivnost|aditivni]]. == Vztrajnostni moment ploskve == Aksialni vztrajnostni moment ploskve je vsota elementarnih ploščin in kvadratov razdalj njihovih težišč od izbrane osi, npr. od osi ''x'' ali ''y'': : <math> I_{x} = \int y^{2} \, \operatorname{d} \! S \; ; \qquad\qquad I_{y} = \int x^{2} \, \mathrm{d} S \!\, . </math> Vztrajnostni moment ploskve je vedno [[pozitivno število|pozitiven]]. == Masni vztrajnostni momenti nekaterih preprostih teles == {| class="wikitable" |----- | bgcolor="#A0E0A0" | ponazoritev || bgcolor="#A0E0A0" | enačba/vrednost | bgcolor="#A0E0A0" | zgledi |----- | [[Slika:point mass 002.svg|100px|Točasto telo]] | [[točkasto telo]] pri [[vrtenje|vrtenju]] okrog lastne osi (telesna os) : <math> 0 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_masna_tocka000.png|100px]] | [[točkasto telo]] pri [[kroženje|kroženju]] (zunanja os x) : <math> J_{x} = m r^2 \!\, </math> | [[nihalo|nitno nihalo]] |----- | [[Slika:fizvm_valj000.png|100px]] || plašč [[valj]]a (simetrijska os) : <math> J_{z} = m r^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_valj000-1.png|100px]] || (pravokotna os na sredi) : <math> J_{x} = J_{y} = {1\over 2} mr^2 + {1\over 12} m h^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_valj001.png|100px]] || valj (simetrijska os) : <math> J_{z} = {1\over 2} m r^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_valj001tv.png|100px]] || valj (tvorilkina os ζ) : <math> J_{\zeta} = {3\over 2} m r^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_valj002.png|100px]] || (pravokotna os na sredi) : <math> J_{x} = J_{y} = {1\over 4} mr^2 + {1\over 12} m h^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_valj002-1.png|100px]] || (poljubna os pod kotom φ) : <math> J_{\varphi} = {1\over 12} m\left[3r^2(1+\cos^2 \varphi)+ h^2 \sin^2 \varphi\right] \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_valj003.png|100px]] || [[cev|votel valj]] (simetrijska os) : <math> J_{z} = {1\over 2} m (R^2 + r^2) \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_palica004.png|100px]] | tanka palica (pravokotna os na sredi) : <math> J_{x} = J_{y} = {1\over 12} m l^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_palica004-1.png|100px]] | tanka palica (pravokotna os skozi krajišče) : <math> J_{K} = {1\over 3} m l^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_piramida000.png|100px]] | kvadratna [[piramida]] (simetrijska os) : <math> J_{z} = {1\over 10} m a^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_piramida000-1.png|100px]] | kvadratna piramida (pravokotna os skozi težišče) : <math> J_{x} = J_{y} = {1\over 20} m \left[ a^2 + {3\over4} h^2\right] \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_stozec000-0.png|100px]] | plašč [[stožec|stožca]] (simetrijska os) : <math> J_{z} = {1\over 2} m r^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_stozec000.png|100px]] || stožec (simetrijska os) : <math> J_{z} = {3\over 10} m r^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_stozec000-1.png|100px]] | stožec (pravokotna os skozi težišče) : <math> J_{x} = J_{y} = {3\over 20} m \left[ r^2 + {1\over4} h^2\right] \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_krogla005.png|100px]] | [[krogla|krogelna]] lupina (tanke stene) (simetrijska os) : <math> J_{z} = J_{x} = J_{y} = {2\over 3} m r^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_krogla005-1.png|100px]] | krogla (simetrijska os) : <math> J_{z} = J_{x} = J_{y} = {2\over 5} m r^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_krogla005-2.png|100px]] | votla krogla (simetrijska os) : <math> J_{z} = J_{x} = J_{y} = {2\over 5} m {{R^5 - r^5}\over {R^3 - r^3}} \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fivzvm_svitek006.png|100px]] | [[svitek]] (simetrijska os) : <math> J_{z} = m \left[ R^2 + {3\over 4} r^2\right] \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_svitek006-1.png|100px]] | svitek (pravokotna os skozi težišče) : <math> J_{x} = J_{y} = {1\over 8} m \left( 4 R^2 + 5 r^2\right) \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_svitek_eli000.png|100px]] | eliptični svitek (simetrijska os) &nbsp; | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_svitek_eli001.png|100px]] | eliptični svitek (pravokotna os skozi težišče) &nbsp; | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_kocka000.png|100px]] || [[kocka]] (simetrijska os) : <math> J_{z} = J_{x} = J_{y} = {1\over 6} m a^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_plosca007.png|100px]] || [[kvader]] : <math> J_{z} = {1\over 12} m (a^2 + b^2) \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_plosca007-1.png|100px]] | :<math>J_{x} = {1\over 12} m a^2 \!\, </math> | &nbsp; |----- | [[Slika:fizvm_rot_elipsoid000.png|100px]] | sploščen rotacijski [[elipsoid]] ([[sploščeni sferoid]])<br /> (''a'' = ''r'', ''b'' = ''c'' = ''r''(1 + ε) ''a'' > ''c'') <br /> (polarna os) : <math> J_{z} = {2\over 5} m r^2 (1+\varepsilon)^2 \!\, </math> | [[vrtenje]] [[Zemlja|Zemlje]], [[planet]]a, [[nevtronska zvezda|nevtronske zvezde]] |----- | [[Slika:fizvm_rot_elipsoid001.png|100px]] | sploščen rotacijski elipsoid (sploščen sferoid)<br /> (''a'' < ''c'')<br /> (ekvatorski osi)<br /> raztegnjen rotacijski elipsoid (raztegnjen [[sferoid]])<br /> (glavna os) : <math> J_{x} = J_{y} = {1\over 5} m r^2 (1+(1+\varepsilon)^2) \!\, </math> | &nbsp; |----- | &nbsp; || elipsoid (glavna os) :<math> J_{x} = {1\over 5} m \left(b^2 + c^2\right) \!\, </math> elipsoid (y-os) : <math> J_{y} = {1\over 5} m \left(a^2 + c^2\right) \!\, </math> elipsoid (z-os) : <math> J_{z} = {1\over 5} m \left(a^2 + b^2\right) \!\, </math> | [[dinamika|dinamični]] model <br />gibanja jedra<br />[[Halleyjev komet|Halleyjevega]] [[komet]]a |} == Glej tudi == * [[Steinerjev izrek]] * [[vztrajnostni polmer]] == Zunanje povezave == * http://www.physics.uoguelph.ca/tutorials/torque/Q.torque.inertia.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080701111812/http://www.physics.uoguelph.ca/tutorials/torque/Q.torque.inertia.html |date=2008-07-01 }} {{ikona en}} * http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/mi.html {{ikona en}} [[Kategorija:Fizikalni koncepti]] [[Kategorija:Mehanika]] [[Kategorija:Fizikalne količine]] [[Kategorija:Vrtenje]] {{normativna kontrola}} mii2crp9er4by7eoldq2n4lsyo9f3cg 0 9072 6748216 6550204 2026-09-08T21:11:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748216 wikitext text/x-wiki {{zapomen|priobalni nočni veter|burin}} {{Vetrovi Jadrana}} [[Slika:Burja.jpg|thumb|300px|Od burje nagnjena drevesa na [[Kras (področje)|Krasu]]]] '''Búrja''' ({{jezik-it| bora}}, {{jezik-hr|bura}}, {{jezik-en|bora}}; izhaja iz {{jezik-el2|borea}}: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni [[veter]], ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom. Čeprav pojav burje poznajo na večini celin, je verjetno najbolje raziskano območje burje prav v naši bližini, na [[Jadran]]u. V [[slovenija|Sloveniji]] piha burja na Primorskem jugovzhodno (JV), vzhodno (V) in severovzhodno (SV) od visokih [[Dinarsko gorovje|dinarskih planot]], kjer je tudi najbolj pogosto zastopan veter. Pri samem pojavu burje moramo že v začetku ločiti med lokalno ''burjo'', ki nastane zaradi hladnega zraka nad kraškimi ravniki in se zaradi razlike v gostoti spušča proti dolini, kjer je toplejši zrak z manjšo gostoto (tako nastale vetrove imenujemo katabatični vetrovi in dosegajo hitrosti do 20&nbsp;m/s), in burjo kot bolj obsežnim pojavom. == Sinoptični pogoji pri nastanku burje== Ta sunkoviti severovzhodnik delimo glede na nastanek in njegove splošne značilnosti. Tako poznamo [[ciklon]]alni in [[anticiklon]]alni tip burje, ki se ne loči zgolj po nastanku, temveč tudi po tem, kakšno [[vreme]] s seboj prinaša. '''Anticiklonalna burja''' se pojavi v primeru, ko imamo nad [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]] območje visokega zračnega pritiska — anticiklon. Visok pritisk potiska hladen zrak iz notranjosti čez hribovja v nižine oziroma obalne predele. Veter je v tem primeru suh, temperatura večinoma nizka, nebo je vedro in brez oblakov, le na robovih [[gorovje|gorovij]], s katerih se burja spušča, opazimo oblačne kape (v Vipavski dolini t. i. pojav zastave). Pojav zastave nastopi zato, ker se zrak, ki se spušča, adiabatno segreva, kar vpliva na [[temperatura|temperaturo]] nastanka oblakov in zato oblačnosti ne vidimo med spuščanjem. Oblačnost je moč opaziti samo na vrhu [[hrib]]a, pod njim pa se razprostira jasna dolina oziroma [[obala]]. Kapa se pojavlja zlasti nad [[Nanos]]om, [[Učka|Učko]], [[Velebit]]om, [[Kamnešica|Kamešnico]], [[Biokovo|Biokovim]] in [[Orjen]]om. Če se kapa veča, pomeni, da se burja krepi. Najpogosteje piha popoldan, največjo moč pa navadno doseže med 11. in 13. uro. Najšibkejša je navadno nekaj ur zatem, ko se je izgubila oblačna »kapa« nad hribovjem; takrat včasih celo preneha pihati. Poimenovanje anticiklonalne burje se rahlo razlikuje med viri in državami; tako lahko ta pojav najdemo tudi pod imenom jasna burja (''clear bora'') ali ''bora chiara'' na območjih, ki so pod vplivom italijanščine. '''Ciklonalna burja''' nastopi, ko je ciklon (območje nizkega [[zračni tlak|zračnega pritiska]]) na južnem Jadranu oziroma v okolici Jadrana. To območje želi burja zapolniti in tako zapiha iz notranjosti proti nižinskim, obalnim delom. V tem primeru veter s seboj prinaša oblake in slabo vreme (velikokrat prihaja do obilnega [[dež]]evja ali redkeje sneženja). Burjo pa lahko ločimo tudi po tem, kako piha skozi [[troposfera|troposfero]]. V primeru, ko piha skozi vso troposfero, se imenuje globoka burja (''deep bora''), če pa je v gibanje vključen le spodnji del troposfere, govorimo o plitki burji (''shallow bora''). Po dosedanjih raziskavah se zdi, da globoka burja v povprečju ne dosega tako velikih hitrosti kot jih njena plitkejša sestra. Prav tako kot za anticiklonalno burjo poznamo tudi za ciklonalno več različnih imen, v literaturi jo lahko zapazimo kot temno burjo (''black bora'') oziroma kot ''bora scura''. Prehod ene vrste burje v drugo je zelo pogost. Anticiklonalna burja piha vzdolž celotne Jadranske obale, ciklonalna pa naenkrat samo v enem predelu Jadrana. Burja slabi z oddaljevanjem od vzhodne Jadranske obale proti sredini Jadranskega morja. == Dinamika burje == Pojav burje se velikokrat razlaga kot katabatični pobočni veter. Če bi v primeru burje šlo za zgoraj omenjeni pobočni veter, bi bila zgodba o njenem nastanku zelo podobna naslednjim vrsticam. Na začetku je hladen zrak na vrhu hriba, ker pa je veliko težji od okoliškega zraku in ker je v dolini še veliko topleje, ga razlika v [[gostota|gostoti]] sili v padanje proti dolini. Na poti proti dolini ta zrak stalno pospešuje in se segreva, dokler se njegova temperatura ne izenači s temperaturo okoliškega. Ta princip deluje odlično za veter, ki je precej lokalno omejen, ter za hitrosti, ki ne presegajo 20&nbsp;m/s, kar pa za burjo ni značilno. V primeru burje na Jadranu ta pojav zajame velik del obale in ni zgolj lokaliziran pojav. Še bolj gre na navzkriž takemu načinu razumevanja tudi dejstvo, da osnova katabatičnega razumevanja vetrov zahteva direktno povezavo temperaturnega [[gradient]]a s hitrostjo, ki jo lahko tak veter doseže. To pomeni, da bi potrebovali za doseganje hitrosti burje nad 20&nbsp;m/s temperaturne razlike velikostnega reda nad 20&nbsp;°C med zrakom na vrhu hriba in dolino, v katero se le-ta spušča. Zaradi vseh teh dejstev, se poskuša pojav burje razložiti primerneje in podrobneje.<ref>''Cooperative Program for Operational Meteorology, Education and Training'' http://www.meted.ucar.edu/mesoprim/mtnwave/</ref> == Pojavnost == Burja ni avtohton pojav na [[Balkan]]u, temveč je dodobra razsejana po vsem svetu. Najdemo jo lahko v: [[File:Novorossiysk, 1997.jpg|thumb|Po katastrofi z burjo, Novorosijsk, Rusija, 1997]] * Južni Kaliforniji, * Zahodnih delih Andov, * Avstriji, * Islandiji, * Nova Zelandiji, * Sumatri, * Japonski, * Indoneziji, * Rusiji <ref>[http://www.mikhailvydrenkov.ru/index.html Bora event scientist and author]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>., * Velikem skalnatem gorovju, * Na Jadranu ... Burja je v splošnem najmočnejša na [[Velebit]]u. Ta obalna gorska veriga, ki meri v dolžino 145 kilometrov, predstavlja ogromen vremenski in podnebni razkorak med ostro kontinentalno klimo v notranjosti, za katero so značilne velike dnevne / nočne temperaturne razlike skozi celo leto, in jadransko obalo z mediteranskim podnebjem. Burja nastane, ker ti dve deljeni masi težita k izenačenju. Jadranje med burjo je lahko zahtevno in terja previdnost ter dobro pripravljeno ladjo in posadko. Za burjo so značilni kratki, visoki valovi, zaradi česar je navigacija težavna. Majhne kapljice, ki nastanejo zaradi vetra, tvorijo tako imenovani ''morski dim'', ki znatno zmanjša vidljivost. Izkušeni pomorščaki imajo pregovor: »Ko burja jadra, ti ne jadraj!«<ref>{{Navedi knjigo|title=Pučke izreke o vremenu|last=Čelan Gaganić|first=Ante|publisher=Hrvatsko kulturno društvo Napredak|year=2007|isbn=978-953-6541-42-3|location=Split|page=15|cobiss=}}</ref> Jadranje je lahko zelo nevarno za neizkušenega navigatorja v Veleibitskem kanalu, ker lahko veter nastane nenadoma na jasen in miren dan in povzroči večje težave, ki pogosto vplivajo tudi na cestni promet. V bližini mest Senj, [[Stara Novalja]], [[Karlobag]] in južni portal [[Predor Sveti Rok|predora Sveti Rok]] na Hrvaškem lahko doseže hitrost do 220 kilometrov na uro. 21. decembra 1998 je bil na mostu Maslenica (severno od [[Zadar|Zadra]]) izmerjen sunek z rekordno hitrostjo 248 kilometrov na uro<ref>A. Bajić, B. Peroš, V. Vučetić, Z. Žibrat, Wind load - a meteorological basis for Croatian standards, GRAĐEVINAR 53 (2001), page 501, (in Croatian); http://hrcak.srce.hr/file/18613 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190608021512/https://hrcak.srce.hr/file/18613 |date=2019-06-08 }}</ref>. Med 22. in 25. decembrom 2003 je bila na avtocesti A1 pri tunelu Sveti Rok izmerjena rekordna hitrost 304 kilometrov na uro.{{Navedi vir}} Februarja 2012 je med vzhodnoevropskim hladnim valom obalni pas v Senju zamrznil, nastali pa so snežni zameti, ko je burja s hitrostjo 150&nbsp;km/h povzročila znižanje temperature na -14&nbsp;°C ter valove, visoke do 7 metrov. Trgala je drevesa iz tal in odnašala strehe.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/pogledajte-kako-je-jucer-bilo-u-senju-bura-nosi-sve-pred-sobom-dize-cak-i-krovove/598037.aspx|title=Pogledajte kako je jučer bilo u Senju: Bura nosi sve pred sobom, diže čak i krovove!|accessdate=2018-08-03|language=hr}}</ref> Na otoku Pagu je iz morja metala ribe, v mnogih obalnih mestih pa je zamrznil vodovod.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.24sata.hr/news/karlobag-odsjecen-a-u-senju-bura-cupa-krovove-i-nosi-cigle-252881|title=Bura izbacuje ribu na obalu, u riječkoj bolnici selili pacijente|accessdate=2018-08-03|language=hr}}</ref> == Posledice burje in burja na Slovenskem == [[Slika:Kraška burja-Valvasor.jpg|thumb|right|Burja na [[Kras]]u iz knjige [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]] ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'', 17. stoletje.]] Burja v Sloveniji piha predvsem na [[Primorska|Primorskem]]. Ta severovzhodni veter se v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]] po pobočjih Gore, [[Čaven|Čavna]] in Nanosa v sunkih spušča v dolino. V dolgoletnem povprečju piha zmerna do močna burja tu kar 42 dni na leto. Najmočnejši sunki presegajo hitrost 200&nbsp;km/h, v [[Slovenska Istra|Istri]] pa so v povprečju za 50&nbsp;km/h šibkejši. Veter velikokrat povzroči veliko škodo v kmetijstvu, prometu, na zgradbah in v vsakdanjem življenju. Že v načinu gradnje lahko vidimo visoko prilagojenost razmeram. Stare hiše so zgrajene tako, da kažejo burji hrbet, torej tisto stran, ki je skoraj brez oken in vrat, na strehah pa lahko skoraj na vsaki hiši vidimo kamenje, ki dodatno obtežuje kritino, da je burja ne odpihne. Kljub vsem prilagoditvam pa je [[pomlad]]no popravljanje streh nekaj povsem običajnega. Promet se že v burji, ki komaj presega 100&nbsp;km/h, odvija počasi, za tovorna vozila s ponjavami pa velja, da v teh primerih ne bi smela voziti, saj jih burja zaradi njihove velike bočne površine z lahkoto prevrne. Škoda, ki jo burja povzroča na naravnem in kulturnem rastju, je zelo različna. Burja prinaša večinoma suho vreme in tla zaradi svojega značaja še dodatno posuši. Večina rastlin v Vipavski dolini raste zaradi burje postrani, v [[sadovnjak]]ih pa predstavlja grožnjo predvsem spomladi, saj lahko otrese cvetove in tako uniči pridelek. Opazni so tudi izjemni vplivi [[deflacija|deflacije]] in [[akumulacija|akumulacije]], saj veter odnaša velike količine zemlje v sušnih mesecih in snega v [[zima|zimskih]]. Tako nastajajo na določenih mestih veliki zameti. Burja pa ne vpliva le na potek življenja v današnjem času, ampak je pomagala krojiti tudi [[zgodovina|zgodovino]]. [[Legenda]] pravi, da je usodno vplivala na razplet bitke med vojskama rimskega cesarja [[Teodozij I.|Teodozija]] in njegovega nasprotnika Evgenija, ki je potekala 5. in 6. septembra leta 394 ([[bitka pri Mrzli reki]]), saj je zaradi položaja bitke obračala puščice Evgenijevim vojakom, ki so bili tako v izjemno slabem položaju in bitko posledično tudi izgubili. Zmaga Teodozija je takrat pomenila dokončno zmago [[krščanstvo|krščanstva]] v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] in priznanje le-tega kot državne vere. == Zanimivosti in rekordi == Izmerjene najvišje vrednosti hitrosti vetra na posameznih predelih Jadranske obale:{{cn}} * Nova Gorica (Šempas): 301,2&nbsp;km/h (1. november 2010). * Makarska: 250,2&nbsp;km/h (26. januar 1996), * Trst: 205,5&nbsp;km/h (29. oktober 1994), * Krk: 248,4&nbsp;km/h (29. oktober 1994), * Split: 174,6&nbsp;km/h (29. oktober 1994), * Črna Gora: 154,4&nbsp;km/h (5. januar 1978). == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Enciklopedija Jugoslavije - IV svezak, drugo izdanje, Jugoslavenski leksikografski zavod, 1986. *Članek v izdaji Tellus (2009), 61A, 1-16 ==Zunanje povezave == {{Commons category|Bora (wind)}} *[http://1yachtua.com/Medit-marinas/Mediterranean_Sailing/mediterranean_winds.shtm Local Mediterranean winds] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070922205911/http://www.1yachtua.com/medit-marinas/Mediterranean_Sailing/mediterranean_winds.shtm |date=22 September 2007 }} *[http://ggweather.com/winds.html Name of Winds] *[https://www.total-croatia.com/weather-in-croatia/#bura-jugo-winds The famous winds of Croatia: bura and jugo] *[https://web.archive.org/web/20081119091913/http://www.linteditoriale.com/schede/bora.html Il Libro della Bora (In Italian. Eng: The Book of Bora)] *{{YouTube|BnGMCGIHVFU|Extreme Hurricane Force Bora – Croatia – 5 March 2015}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vetrovi]] 4ft9kg3ksazr2oepboirnd3etdqzzq8 4 9326 6748329 6741860 2026-09-09T11:43:00Z Izidor Čermelj 265519 /* I */ ime 6748329 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] * [[Ananda Mahidol]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) * [[Bezirksliga]] (7. nemška liga) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] * [[Championnat National]] (3. francoska liga) * [[Championnat National 2]] (4. francoska liga) * [[Championnat National 3]] (5. francoska liga) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] * [[2. SML zahod]] (nogomet) * [[2. SML vzhod]] (nogomet) * [[2. SKL zahod]] (nogomet) * [[2. SKL vzhod]] (nogomet) * [[2. liga U15 zahod]] (nogomet) * [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet) * [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga) * [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige) == E == * [[EFL Championship]] * [[EFL League One]] * [[EFL League Two]] * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] * Ema Marhat == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Isthmian League]] * [./Https://izidorčermelj.si Izidor Čermelj] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) * [[Konferenčna liga]] (nogomet) * [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] * [[Lily Tembo]] * [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga) * [[Ligue 2]] (2. francoska liga) == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[MNZ Celje]] * [[MNZ Gorenjske – Kranj]] * [[MNZ Koper]] * [[MNZ Lendava]] * [[MNZ Ljubljana]] * [[MNZ Maribor]] * [[MNZ Murska Sobota]] * [[MNZ Ptuj]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[National League]] (5. angleška liga) * [[National League North]] * [[National League South]] * [[neoliberalizem]] * [[Nogometna taktika]] * [[Northern Premier League]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] * [[Oberliga]] (5. nemška liga) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[1. liga U15]] (nogomet) * [[1. SKL]] (nogomet) * [[1. SML]] (nogomet) * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] * [[Pust v Cerknici]] * [[Primera Federacion]] (3. španska liga) * [[Promozione]] (6. italijanska liga) * [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga) <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) * [[Regionalliga]] (4. nemška liga) * [[Regional 1]] (6. francoska liga) * [[Regional 2]] (7. francoska liga) * [[Regional 3]] (8. francoska liga) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superliga MNZ Ptuj]] * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) *[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]]) *[[Sekularizem]] *[[Southern League]] *[[Segunda Federacion]] (4. španska liga) *[[Serie C]] (3. italijanska liga) *[[Serie D]] (4. italijanska liga) *[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tiki-taka]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]] * [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) * [[Tercera Federacion]] (5. španska liga) * [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga) * [[3. Liga]] (3. nemška liga) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] * [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga) == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == * [[Ženska nogometna liga]] == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] b9f96irfolui7nxni43372cmhtid066 6748332 6748329 2026-09-09T11:46:16Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Izidor Čermelj|Izidor Čermelj]] ([[User talk:Izidor Čermelj|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Niko Petrič|Niko Petrič]] 6741860 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] * [[Ananda Mahidol]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) * [[Bezirksliga]] (7. nemška liga) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] * [[Championnat National]] (3. francoska liga) * [[Championnat National 2]] (4. francoska liga) * [[Championnat National 3]] (5. francoska liga) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] * [[2. SML zahod]] (nogomet) * [[2. SML vzhod]] (nogomet) * [[2. SKL zahod]] (nogomet) * [[2. SKL vzhod]] (nogomet) * [[2. liga U15 zahod]] (nogomet) * [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet) * [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga) * [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige) == E == * [[EFL Championship]] * [[EFL League One]] * [[EFL League Two]] * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] * Ema Marhat == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Isthmian League]] * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) * [[Konferenčna liga]] (nogomet) * [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] * [[Lily Tembo]] * [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga) * [[Ligue 2]] (2. francoska liga) == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[MNZ Celje]] * [[MNZ Gorenjske – Kranj]] * [[MNZ Koper]] * [[MNZ Lendava]] * [[MNZ Ljubljana]] * [[MNZ Maribor]] * [[MNZ Murska Sobota]] * [[MNZ Ptuj]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[National League]] (5. angleška liga) * [[National League North]] * [[National League South]] * [[neoliberalizem]] * [[Nogometna taktika]] * [[Northern Premier League]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] * [[Oberliga]] (5. nemška liga) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[1. liga U15]] (nogomet) * [[1. SKL]] (nogomet) * [[1. SML]] (nogomet) * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] * [[Pust v Cerknici]] * [[Primera Federacion]] (3. španska liga) * [[Promozione]] (6. italijanska liga) * [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga) <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) * [[Regionalliga]] (4. nemška liga) * [[Regional 1]] (6. francoska liga) * [[Regional 2]] (7. francoska liga) * [[Regional 3]] (8. francoska liga) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superliga MNZ Ptuj]] * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) *[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]]) *[[Sekularizem]] *[[Southern League]] *[[Segunda Federacion]] (4. španska liga) *[[Serie C]] (3. italijanska liga) *[[Serie D]] (4. italijanska liga) *[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tiki-taka]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]] * [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) * [[Tercera Federacion]] (5. španska liga) * [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga) * [[3. Liga]] (3. nemška liga) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] * [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga) == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == * [[Ženska nogometna liga]] == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] eu4m3qa3vcgjdh5t279ne74uzz8p3bk 0 9703 6748099 6748003 2026-09-08T13:46:45Z Neka oseba 238731 6748099 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Brez sklicev}}{{Infobox National Military |country=Slovenije | name= Slovenska vojska | image=[[File:Sign of Slovenian Army.svg|180px]] | image2=[[File:Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg|180px]] | caption2=Zastava Slovenske vojske<br><hr>Himna Slovenske vojske:{{vunblist |''[[Naprej zastava slave]]''|{{raise|0.35em|}} }}<center>[[File:"Naprej, zastava slave", 1918.oga]]</center> | founded= 1994 (kot Slovenska vojska) | dates= 1991-1994 Territorial Defense of Slovenia | disbanded= | branches= enovejne oborožene sile | headquarters=[[Ljubljana]] | commander-in-chief=[[Nataša Pirc Musar]] | minister=[[Valentin Hajdinjak]] | commander=[[Generalmajor (Slovenska vojska)|Generalmajor]] [[Boštjan Močnik]] | commander_title=[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] | age=18 | conscription=ukinjen 2003 | active= 6194(stalna sestava avgust 2024) | ranked= | reserve= 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) | deployed= | amount= €1.064 milijarde (2024) | percent_GDP= 1,44 (2024) | domestic_suppliers=[[Valhalla Turrets]]<br />[[Pipistrel]]<br />[[Arex]]<br />[[C-Astral]] | foreign_suppliers={{ISR}}<br />{{ITA}}<br />{{CZE}}<br />{{TUR}}<br />{{GER}}<br />{{SWI}}<br />{{SWE}}<br />{{FIN}}<br />{{USA}}<br />{{AUT}}<br />{{FRA}}<br />{{BEL}}<br />{{EU}} | imports= | exports= | history= [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]]<br>[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] | ranks= [[Čini Slovenske vojske]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Republike Slovenije]]|minister_title=[[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo Republike Slovenije]]}} {{Politika Slovenije}} '''Slovenska vojska''' ([[kratica]]: '''SV''') so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje [[vojaštvo|vojaške]] [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo [[orožje]]. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v [[NATO]]. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. [[Vrhovni poveljnik]] Slovenske vojske je [[predsednik Republike Slovenije]], [[načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Boštjan Močnik]], trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === ==== Kneževini Karantanija in Karniola ==== Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se [[Avari|Avarom]] podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu [[Samo (kralj)|Sama]], po rodu najvrjetneje [[Franki|Franka]], ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in [[Samova plemenska zveza|prve znane slovanske državne tvorbe]], kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi [[Karantanija|Karantanijo]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez [[Valuk]]. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in [[Germani|Germanom]] ([[Bavarci|Bavarcem]], [[Langobardi|Langobardom]] in [[Franki|Frankom]]) na zahodu. Zaradi avarske grožnje so [[Karantanci]] okoli leta 740 pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]] prosili za pomoč [[Bavarci|Bavarce]]. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti [[krščanstvo]] in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. [[Borutovci|Karantanska vladarska rodbina]] je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]]. Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali [[kosezi]]. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knezov]]. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med [[plemstvo]], deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo. Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s [[Karniola|Karniolo]], prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju. ==== Spodnja Panonija ==== [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez [[Pribina]], potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Moravci|Moravanov]]. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik [[Kocelj]] se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma [[Sveti Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta ga opravljala v [[Stara cerkvena slovanščina|slovanskem jeziku]]. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli [[Madžari]]. ==== Velika Karantanija ==== Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija. Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel. Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti. === 15. in 16. stoletje === V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom. Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov. Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti. === Turški vpadi === Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili. ==== Prvo obdobje ==== Prvo obdobje [[Turški vpadi|turških vpadov]] je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v [[Osmansko cesarstvo|Turškem cesarstvu]] prodali kot [[Suženjstvo|sužnje]]. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz [[Bosna|Bosne]] v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem [[Bela krajina]]. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh. V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več: * gre za obdobje vzpona [[Celjski grofje|celjske plemiške rodbine]], katere zadnji zakoniti potomec [[Ulrik II. Celjski]] je bil poročen s sestro turškega sultana [[Murat II.|Murata II.]], ki je bila hči srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija Brankovića]]. Ta sorodstvena povezava je verjetno deloma vplivala na prenehanje turških roparskih vpadov na Slovenskem; * obrambne akcije ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] na [[Ogrska|Ogrskem]] in obrambne akcije albanskega fevdalca [[Skenderbeg|Gjergja Kastriota Skenderbega]] so precej zaposlovale turške oborožene sile; * turška vojaška moč je bila usmerjena v osvajanje utrjenega mesta [[Bizanc|Bizanca]], ki je bil zadnji ostanek prej obsežnega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino. ==== Drugo obdobje ==== Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]], pa tudi [[Goriška (grofija)|Goriško]], čez katero so Turki vpadali v [[Furlanija|Furlanijo]], kjer so vodili vojne z [[Beneška republika|Benetkami]]. ==== Tretje obdobje ==== V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana]]. Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe. === Kmečki upori === [[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|levo|sličica|Upodobitev bitke pri Celju (1515)]] Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!|url=https://www.rtvslo.si/mmcpodrobno/kmecki-upori-in-njihova-sled-skozi-zgodovino-v-boj-za-staro-pravdo/672700|website=RTVSLO.si/mmcpodrobno|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.<ref name=":0" /> === Bitka pri Sisku === [[Slika:Relief of the battle of Sisak - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|sličica|Upodobitev bitke pri Sisku (1593)]] [[Bitka pri Sisku]] se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je [[Hasan Paša Predojević|Hasan paša]] zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo [[Sisek]]. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. [[Andrej Turjaški]] je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat. Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago [[Krščanstvo|krščanstva]] nad [[Islam|islamom]]. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti. === 19. stoletje === [[Napoleonove vojne]] in ustanovitev [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]]. Drugo polovico [[19. stoletje|19. stoletja]] so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi. === Prva svetovna vojna === Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala [[prva svetovna vojna]]. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnem]], balkanskem in [[Soška fronta|italijanskem]]. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta [[1918]] se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je [[general]] [[Rudolf Maister]] in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati [[Maribor]] z zaledjem in vzhodno [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta [[1919]] so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske. === Povojna Jugoslavija in osamosvojitev === Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] leta [[1941]] je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do [[1945]] so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne]] vojne postale sestavni del [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta [[1968]], ko so države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napadle [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO). Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu [[1974]] začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta [[1990]] vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja [[1991]] so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli [[2. junij]]a 1991. [[25. junij|Petindvajsetega junija]] 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. [[Vojna za Slovenijo|desetdnevna vojna]], ki je trajala od [[26. junij]]a do [[7. julij]]a. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil [[26. oktober|26. oktobra]] 1991. Leta [[1994]] se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta [[2003]] ter vstop Slovenije v [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]]. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; [[Albanija]], [[Ciper]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Libanon]], [[Kosovo]], [[Čad]] in [[Afganistan]]. ==Struktura== {{glavni|organizacija Slovenske vojske}} {{glavni|seznam enot Slovenske vojske}} {{glavni|seznam poveljstev Slovenske vojske}} Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni. Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju. Deli se na naslednje rodove: * pehota * oklepne enote * letalstvo * pomorstvo * artilerija * zračna obramba * inženirstvo * jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba * zveze * Obveščevalno-izvidniške enote Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na<ref>{{Navedi splet|title=Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska|url=https://www.slovenskavojska.si/o-vojski/obseg-in-struktura/vrste-sil-glede-na-vlogo-v-bojevanju/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2026-01-21}}</ref>: * sile za bojevanje ([[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]], [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]], [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]], [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepna četa]], [[enota za specialno delovanje]]) * sile za bojno podporo ([[10. izvidniški bataljon]], [[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon JRKBO]], [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]], [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]], [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. pomorski divizion]], [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]], [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]], [[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. protioklepna četa,]] [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], [[152. letalska eskadrilja]], [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]) * sile za zagotovitev delovanja ([[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]], [[107. letalska baza]], [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]], [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|vojaška zdravstvena enota]]) * sile za podporo poveljevanje ([[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]], [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]], [[Verifikacijski center Slovenske vojske|verifikacijski center]], [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|vojaški vikariat]], [[Orkester Slovenske vojske|orkester SV]], [[Garda Slovenske vojske|Garda,]] ) === Struktura slovenske vojske === ====== [[Generalštab Slovenske vojske]] ====== * Vodstvo * Štab * Kabinet načelnika GŠSV * Oddelek za vojaško policijo * Odsek za pripravljenost * Vojaški letalski organ Enote pri generalštabu * Mirodobna sestava SV v tujini * [[NATO center odličnosti za gorsko bojevanje]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Garda Slovenske vojske|Garda]] * Verifikacijski center * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] * Enota za zagotovitev delovanja ====== [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil Slovenske Vojske]] ====== * [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ** [[10. izvidniški bataljon]] ** [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]] ** [[18. bataljon RKBO SV|18. bataljon RKBO]] ** [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. tankovska četa]] * [[File:Znak enote 72.BR (pobarvan).jpg|Pobarvana oznaka 72.BR SV|25px]] [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ** [[20. motorizirani bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] ** [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] ** [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]] ** [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske|76. Proti oklepna četa]] ** [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]] * [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistična brigada]] ** [[157. logistična baza Slovenske vojske|157. logistični bataljon]] ** [[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]] ** [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]] * [[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] ** [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]] ** [[152. letalska eskadrilja]] ** [[153. letalsko-tehnična eskadrilja|153. letalsko tehnična eskadrilja]] ** ''155. eskadrilja bojnih brezpilotnih zrakoplovov (načrtovana)'' ** [[Letalska šola Slovenske vojske]] ** [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] ** [[107. letalska baza]] ** [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] * [[File:430th Naval Division (Slovenia).png|40px]][[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]] ** Pomorski operativni center ** Odred za specialno podvodno delovanje ** Odred večnamenskih plovil * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]] ** Specializirana enota vojaške policije *** Posebna enota za specialno taktiko (PEST) *** Oddelek kriminalistov *** Oddelek proti bombne zaščite * [[Enota za specialno delovanje]] ** Četa za specialno delovanje ** Četa za zagotovitev delovanja ** Vadbeni center za specialno delovanj * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno izvidniška enota]] * [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota SV]] * [[Poveljstvo prostorskih sil]] ** 2. teritorialni polk ** 3. terirorialni polk ** 4. teritorialni polk ** 5. teritorialni polk ** 6. teritorialni polk ** 7. teritorialni polk ** 8. teritorialni polk ** 75. teritorialni polk * [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje]] ** Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov *** Šola za častnike *** Poveljniško-štabna šola *** Visoka vojaška šola ** Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov *** Šola za podčastnike *** Višja vojaška strokovna šola ** Center za usposabljanje ** Center za doktrino in razvoj *** Katedre *** Knjižnično-informacijski založniški center *** Šola za tuje jezike [[Slika:Struktura Slovenske vojske 2025.png|sredina|sličica|900px|Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref name=":2" />]] {{Location map+|Slovenia|relief=1|float=center|width=560|places = {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[10. izvidniški bataljon|10. IB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.48 |position=left|mark=Orange pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|VZE]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.48 |position=left |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. BVP SV]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.53 |position=right |mark=White pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[157. logistični bataljon (Slovenija)|157. LOGB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.54 |position=top|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. GORB]]</small>|lat= 46.339964 |long= 14.062736 |position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]]</small>|lat= 46.557611 |long= 15.6455 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]]</small>|lat= 46.235833 |long= 15.2675 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. POKČ]]</small>|lat= 46.660128 |long= 16.163117 |position=right|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. LOGB]]</small>|lat= 46.390289 |long= 15.575108 |position=right|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. HEESK]], [[152. letalska eskadrilja|152. LEESK]], [[153. letalsko-tehnična eskadrilja (Slovenija)|153. LETEHE]], [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. BZO]] </small>|lat= 45.899722 |long= 15.515278 |position=right|mark=Blue 0080ff pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo|11. PKIKO]]</small>|lat= 45.962375 |long= 14.293736 |position=left|mark=white pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. CNKZP]]</small>|lat= 46.239739 |long= 14.485853 |position=right|mark=Pink pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[45. tankovska četa Slovenske vojske|45. TČ]]</small>|lat= 45.680453 |long= 14.196383 |position=right|mark=Pink ff0080 pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. MOD]]</small>|lat= 45.579314 |long= 13.737928 |position=right|mark=Blue pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>{{nowrap|[[Enota za specialno delovanje|ESD]]}}</small>|lat= 45.574933 |long= 14.7992 |position=right|mark=Lightgreen pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. AB]]</small>|lat= 45.775864 |long= 14.213661 |position=left|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. JRKBO]]</small>|lat= 46.233333 |long= 14.366667 |position=left|mark=Black pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. INŽB]]</small>|lat= 45.8 |long= 15.166667 |position=left|mark=Black pog.svg}} |caption=Lokacije enot Slovenske vojske <br /> [[File:Green pog.svg|8px]] Pehotni bataljoni [[File:Pink ff0080 pog.svg|8px]] Oklepne enote [[File:Yellow pog.svg|8px]] Artilerijske in protioklepne enote [[File:Blue 0080ff pog.svg|8px]] Zračna enote in proti zračna obramba [[File:Blue pog.svg|8px]] Mornarska baza [[File:Lightgreen pog.svg|8px]] Specialne sile [[File:Black pog.svg|8px]] Inženerske enote [[File:Orange pog.svg|8px]] Izvidniška enota <br /> [[File:Pink pog.svg|8px]] Center za nadzor zračnega prostora}}Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> ==Naloge in sestava == ===Naloge=== Glavne naloge slovenske vojske so: *izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...) *pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...) *prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu) 46.055556 |long= 14.508333 ===Sestava=== Slovenska vojska je sestavljena iz: * Pripadnikov stalne sestave * Pripadnikov rezervne sestave * Prostovoljcev Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje. {| class="wikitable" |- ! SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Stalna sestava || 6194 || 87,02 % |- | Pogodbena rezerva || 994 || 12,98 % |- | Skupaj || 7118 || 100 % |} '''STALNA SESTAVA SV''' Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. {| class="wikitable" |- ! STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Častniki || 1009 || 16,29 % |- | Podčastniki || 1779 || 28,67 % |- | Vojaki || 2159 || 34,68 % |- | Vojaški uslužbenci || 814 || 13,24 % |- | Civilne osebe || 430 || 6,94 % |- | Skupaj || 6194 || 100 % |} ==Vojaški vikariat== [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo [[veroizpoved]] in politično prepričanje. ==Oborožitev in oprema== ===Pehotna in podporna oborožitev=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Podrobnosti |- | colspan="6" |<center>'''Pištole'''</center> |- |[[Beretta 92|Beretta 92FS]] |[[Slika:Beretta 92 FS.gif|170px]] |{{ITA}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[Rex Zero 1|Arex REX Zero 1S]] |[[Slika:Rex-zero-1-s-fde.jpg|170px]] |{{SLO}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[SIG Sauer P226]] |[[Slika:SIG Sauer P226 neu.jpg|170px]] |{{SWI}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Brzostrelke'''</center> |- |[[Heckler & Koch MP5]] |[[Slika:HK MP5 noBG.png|170px]] |{{GER}} |[[brzostrelka]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Šibrenice'''</center> |- |[[Benelli_M4|Benelli M4]] |[[Slika:Benelli m4 2.jpg|170px]] |{{ITA}} |[[puška]] |12 merilnik | |- | colspan="6" |<center>'''Jurišne puške'''</center> |- |[[FN F2000]] |[[Slika:FN F2000S.JPG|170px]] |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[5,56×45 NATO|5,56×45 mm NATO]] | |- |[[FN_SCAR|FN SCAR]] | |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[7,62×51_NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Zastava M70]] |[[Slika:Zastava M70 AB2 noBG.png|170px]] |{{YUG}} |[[jurišna puška]] |[[7,62 × 39|7,62 × 39 mm]] | |- | colspan="6" |<center>'''Mitraljezi'''</center> |- |[[FN_Minimi|FN Minimi Para]] |[[Slika:FN Minimi Para Left.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[lahki puškomitraljez]] |[[5,56 × 45 NATO|5,56 × 45 NATO]] | |- |[[FN MAG]] |[[Slika:FN MAG white background.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[mitraljez za splošne namene]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 NATO]] | |- |[[M2 Browning|M2HB]] |[[Slika:M2 Browning, Musée de l'Armée.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[težki mitraljez]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Ostrostrelne puške'''</center> |- |[[:en:Steyr_SSG_69|Steyr SSG 69]] |[[Slika:Steyr SSG 69.jpg|170px]] |{{AUT}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Sako TRG]] |[[Slika:Sako TRG folding stock + Zeiss 3-12x56 SSG P.JPG|170px]] |{{FIN}} |[[Ostrostrelna puška][[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM Ultima Ratio]] |[[Slika:Ultima Ratio Commando slovenske vojske.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM_338|PGM Mini Hecate]] |[[Slika:Mini Hecate-338 Lapua Magnum-01.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[.338 Lapua Magnum]] | |- |[[PGM Hecate II|PGM Hécate II]] |[[Slika:PGM Hecate.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Metalci granat'''</center> |- |[[Heckler & Koch GMG]] |[[Slika:HK GMW.jpg|170px]] |{{GER}} |[[avtomatski metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40x53 mm HV]] | |- |[[Milkor MGL]] |[[Slika:40 mm granatrevolver Armscor MGL.jpg|170px]] |{{Flag|Južna Afrika}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- |[[FN_F2000|GL1]] |[[Slika:FN GL1.png|170px]] |{{BEL}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- | colspan="6" |<center>'''Protioklepna oborožitev'''</center> |- |[[Spike_(raketa)|Spike LR]] |[[Slika:SPIKE ATGM.jpg|170px]] |{{ISR}} |[[protitankovska vodena raketa]] |170 mm | |- |[[MATADOR|RGW 90]] |[[Slika:RGW90.jpg|170px]] |{{GER}} |[[netrzajna puška|Netrzajna puška za enkratno uporabo]] |90 mm | |- |[[netrzajna puška Carl_Gustaf_8,4_cm|Carl Gustav M4]] |[[Slika:Carl Gustav M4 Kokonaisturvallisuus 2015.jpg|170px]] |{{SWE}} |[[netrzajna puška]] |84 mm |} ===Artilerija=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Službovanje !Opombe |- |[[Soltam_M-71|Soltam M71 (M839)]] |[[Slika:Soltam-howitzer-beyt-hatotchan-1.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[havbica|vlečna havbica]] |155 mm |18 | |- |[[Soltam_K6|Soltam K6]] |[[Slika:SV minomet 120 mm.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[minomet|težki minomet]] |120 mm |50 | |- |[[M-69_(minomet)|M69]] |[[Slika:Минобацач М69 82мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |82 mm |NEZNANO | |- |[[minomet M57|M57]] |[[Slika:Минобацач М57 60мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |60 mm |NEZNANO | |} ===Zračna obramba=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Število kosov !Opombe |- |[[9K38 Igla]] |[[Slika:IGLA-S MANPADS at IDELF-2008.jpg|190px]] |{{URS}} |[[prenosni zračni obrambni sistem]] |72 mm |NEZNANO | |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T SLM]] |[[Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|190px]] |{{GER}} |[[izstrelek zemlja-zrak]] |127 mm |0/2 |2–3 sistemi po naročilu |} ===Bojna vozila=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Vozilo !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Tanki'''</center> |- |[[Slika:M-84-Slovenia.jpg|190px]] |[[M-84]] |{{YUG}}<br />{{CRO}}<br />{{SLO}} |[[glavni bojni tank]] | |57 |[[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. Tankovska četa]], do 18 aktivnih, ostali v rezervi |- |[[Slika:M-55S SV.jpg|190px]] |[[T-55]] |{{URS}} |[[glavni bojni tank]] |M-55S1 |30 |28 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. Ostala dva sta v [[Vojaški muzej Slovenske vojske|muzeju v Pivki]]. |- | colspan="7" |<center>'''Oklepni transporter'''</center> |- |[[Slika:LKOV valuk IAS2008.jpg|190px]] |[[LKOV Valuk|Pandur I (6×6)]] |{{SLO}} |[[Oklepni transporter]] |[[LKOV Valuk]] |85 |20 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- |[[Slika:Slovenia Patria Svarun 8x8.jpg|190px]] |[[Patria AMV]] |{{FIN}} |[[oklepni transporter]] |[[Patria AMV|SKOV Svarun]] |30+106 | |- |[[Slika:Slovenia BOV VP SV.jpg|190px]] |[[BOV (TAM)|BOV]] |{{YUG}} |[[oklepni transporter]] |BOV-3/BOV-M |12 |26 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- | colspan="7" |<center>'''Izvidniška vozila'''</center> |- |[[Slika:OTOKAR KOBRA SLOVENSKE VOJSKE.jpg|190px]] |[[Otokar Cobra]] |{{TUR}} |[[oklepni transporter]] |[[Otokar Cobra|LKVO Kobra]] |10 |v različici [[RKBO]] |- | colspan="7" |<center>'''Lahka večnamenska vozila'''</center> |- |[[Slika:Slo.JLTV.jpg|190px]] |Oshkosh JLTV |{{USA}} |Lahko bojno taktično terensko vozilo |Oshkosh JLTV (Perun) |161 |Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 25]], ki pa je še v razvoju.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-05-24-ob-dnevu-slovenske-vojske-bodo-predstavljene-tudi-njene-nove-zmogljivosti-in-razvojni-projekti/|website=Portal GOV.SI|date=2025-05-24|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Humvee-Slovenia.jpg|190px]] |[[visokomobilno večnamensko kolesno vozilo]] |{{USA}} |Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti |Hummwee M-1114<br/>Hummwee M-1511 |42 |20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi |- | colspan="7" |<center>'''Protiminsko zaščitena vozila'''</center> |- |[[Slika:Mine resistant ambush protected vehicles.jpg|190px]] |Cougar JERRV |{{USA}} |Pehotno mobilnostno vozilo |Cougar HE |7 | |- |colspan=7|<center>'''Logistična vozila'''</center> |- |[[Slika:MANSV.jpg|190px]] |[[taktični tovornjaki RMMV HX|HX 8x8 RMMV Rheinmetall]] |{{GER}} |[[vojaško vozilo|Tovornjaki za prevoz in vodo]] |40 | | |- |[[Slika:Mercedes-Benz Actros 3348 E. T..JPG|190px]] |[[Mercedes-Benz Actros]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenska vojska sodeluje pri odpravi posledic zadnjih poplav 02.jpg|190px]] |[[Iveco serija T]] |{{ITA}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenian Army Truck.jpg|190px]] |MAN 15 TMILGL W A1 |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Unimog used by the French Army.jpg|190px]] |[[Unimog]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] |30 | | |- |[[Slika:TAM-150 2.jpg|190px]] |TAM 150 T11 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:TAM 110 VS1.jpg|190px]] |TAM 110 T7 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:SV.toyota.jpg|190px]] |Toyota MMV Survivor Land Cruiser |{{JAP}} |vojaško lahko terensko vozilo |91 | | |- |[[Slika:Red Falcons train drivers for new tactical vehicle 150122-A-ZK259-256.jpg|190px]] |MRZR |{{USA}} |vojaško lahko terensko vozilo |NEZNANO | | |- | colspan="7" |<center>'''Oklepna reševalna vozila'''</center> |- |[[Slika:TZI 55.jpg|190px]] |[[T-55|JVBT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |7 | | |- |[[Slika:VT-55A 01.JPG|190px]] |[[T-55|VT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |2 | | |- | colspan="7" |<center>'''Nosilci mostov'''</center> |- |[[Slika:MT-55 Militärtag - Uffenheim - 2015 .jpg|190px]] |[[T-55|MT-55]] |{{CSK}} |Most z oklepnimi vozili |4 | | |} ===Letala in helikopterji=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Letal !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-9|PILATUS PC-9]] | {{SWI}} {{SLO}} |Lahki napad |[[Pilatus PC-9M »Hudournik«]] |9 | |- | colspan="7" |<center>'''Transportna letala'''</center> |- |[[Slika:Let L410UVP Turbolet 5D4 1119 (43074658164).jpg|190px]] |[[Let L-410 Turbolet|L-410 Turbolet]] |{{CZE}} |[[transportno letalo]] | |1 | |- |[[Slika:2024, C-27J Spartan, Fairford, L2-01, Slovenia - 9227 (53999054938).jpg|190px]] |[[Alenia C-27J Spartan]] |{{ITA}} |[[transportno letalo]] | |2 |19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport|url=https://www.flightglobal.com/defence/slovenia-takes-delivery-of-its-first-c-27j-spartan-transport/156293.article|website=Flight Global|accessdate=2025-12-15|language=en|first=Craig|last=Hoyle}}</ref> 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba za drugo letalo spartan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpisana-pogodba-za-drugo-letalo-spartan/681922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra Marc, Janko Petrovec, TV|last=Slovenija}}</ref> |- |[[Slika:Dassault Falcon 2000-Slovenia.jpg|190px]] |[[Dassault Falcon 2000|Falcon 2000 EX]] |{{FRA}} |transport častniškega osebja | |1 | |- |[[Slika:PC-6 02 BRZOL SV, september 13, 2009.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-6]] |{{SWI}} |[[transportno letalo]] | |2 | |- | colspan="7" |<center>'''Helikopterji'''</center> |- |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|190px]] |[[Bell 412]] |{{USA}} |večnamenski helikopter | |8 | |- |[[Slika:AS532 Cougar Slovenian Army, september 01, 2012.jpg|190px]] |[[Eurocopter AS532 Cougar|Eurocopter AS532]] |{{FRA}} |transportni helikopter | |4 | |- |[[Slika:AgustaWestland AW139.jpg|190px]] |[[AgustaWestland AW139]] |{{ITA}} |večnamenski helikopter |[[AgustaWestland AW139|AW139M]] |0/6 |naročenih 6<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-v-nakup-sestih-novih-helikopterjev-ki-bodo-uporabni-tudi-za-gasenje-iz-zraka/689757|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra|last=Marc}}</ref> |- | colspan="7" |<center>'''Šolska letala'''</center> |- |[[Slika:Pipistrel Velis Electro 9992.jpg|190px]] |[[:en:Pipistrel_Velis_Electro|Velis Electro]] |{{SLO}} |trenažno letalo | |5 | |- |[[Slika:Zlin Z-43 (cn 22, D-EKGN) 2021-08-07 Andre Gerwing Collection ID 017595.jpg|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z 43]] |{{CZE}} |trenažno letalo |Zlín Z 143 |2 | |- |[[Slika:Zlin242L.JPG|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z-242]] |{{CZE}} |trenažno letalo | |8 | |- |[[Slika:Bell 206 Slo.jpg|190px]] |[[Bell 206]] |{{USA}} |trenažni helikopter | |4 | |- | colspan="7" |<center>'''Brezpilotna bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Italian Army - 41st Regiment "Cordenons" operator launching a Bramor C4EYE drone.jpg|190px]] |[[Bramor C4EYE]] |{{SLO}} |[[izvidništvo]] | |16 | |- | |Galeb |{{SLO}} |[[izvidniško letalo]] | |1 |V operativnem delovanju v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430, Mornariškem Divizionu]], na [[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |- | colspan="7" |<center>'''Gasilska letala'''</center> |- |[[Slika:Požar na Krasu 2024 - 8.jpg|190px]] |[[Air Tractor AT-802]] |{{USA}} |[[zračno gasilstvo]] |[[Air Tractor AT-802|Air Tractor AT-802 FIRE BOSS]] |4 |Nakup štirih letal 2023<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ob-podpisu-pogodbe-danes-se-zacenja-nova-doba-boja-z-naravnimi-katastrofami/665097|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |} ===Ladjevje=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Izpodriv (t) !Ladja !Izvor !Vrsta !Službovanje !Opombe |- |[[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|190px]] |375 |[[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |{{URS}} / {{RUS}} |[[patruljna ladja]] |1 |Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem. Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL. |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|190px]] |52 |[[HPL-21 Ankaran|HPL Ankaran 21]] |{{ISR}} |[[patruljna ladja]] |1 |Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11). |- | |neznano (manj kot HPL Ankaran 21) |[[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]] |{{POL}} |vojaški čoln |1 |Operativen od leta 2024 Namenjen podpori potapljačev in za [[Iskanje in reševanje|SAR]] operacije. |} ===Načrtovana nova oprema=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Ime !Država !Vrsta !Število kosov !Opombe |- |[[Slika:Spike-LR launcher.jpg|190px]] |Spike LR2 |{{ISR}} |protitankovska vodena raketa |50 |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia orders Spike LR2 {{!}} Shephard|url=https://www.shephardmedia.com/news/landwarfareintl/slovenia-orders-spike-lr2/|website=www.shephardmedia.com|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> |- | |Patria AMV |{{FIN}} |oklepni transporter |106 |Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459]</ref> Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 30]], ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-kopru-predstavili-nove-patrie-upam-da-bodo-slovenski-produkti-tudi-v-tujini-663288|website=siol.net|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Bundeswehr Heavy Equipment Transport Systems undergo weight testing to assist U.S. Army with transporting equipment - Scania SLT650 70t (2).webp|190px]] |logistično vozilo |{{EU}} |logistično vozilo |neznano | |- |[[Slika:French Caesar self-propelled howitzer in Iraq (cropped).jpg|190px]] |Cezar |{{FRA}} |[[samohodna havbica]] |18 |Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR<ref>{{Navedi splet|title=Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/170-milijonov-evrov-za-francoske-samovozne-havbice-2735672/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-02|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Mistral 3 of the Croatian army.jpg|190px]] |Mistral |{{FRA}} |[[Raketa zemlja-zrak]] kratkega dosega |neznano |<ref>[https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-v-nabavo-havbic-caesar-in-sistemov-zracne-obrambe-mistral.html]</ref> |- |[[File:Virus_sw121.png|190px]] |[[Virus SW 121]] |{{SLO}} |brezpilotno jurišno letalo |~12 |V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora <ref>{{Navedi splet|title=Oborožen, brez pilota, slovenski {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/oborozen-brez-pilota-slovenski.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref> |} == Vojaški objekti == {{glavni|Seznam vojašnic Slovenske vojske}} * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Četrtna skupnost Moste|Ljubljana–Moste]]) * [[Vojašnica generala Maistra]] ([[Maribor]]) * [[Vojašnica Ivana Cankarja]] ([[Vrhnika]]) * [[Vojašnica Kranj]] * [[Vojašnica Franca Uršiča]] ([[Novo mesto]]) * [[Vojašnica Postojna]] * [[Vojašnica Šentvid]] * [[Kadetnica Maribor]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Celje]]) * [[Vojašnica Bohinjska Bela]] * [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka]] ([[Vipava]]) * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Vojašnica Pivka]] * [[Vojašnica Slovenska Bistrica]] * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] ([[Ankaran]]) * [[Vojašnica Ajševica]]/[[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]] ([[Ajševica]]) == SV in mednarodni odnosi == [[Slika:Slovenian Soldiers repare to board a U.S. UH-60 Blackhawk.jpg|thumb|right|150px|Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.]] [[Slika:Garde Slovène.jpg|thumb|right|150px|Pripadniki slovenske garde na paradi v [[Pariz]]u.]] Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah. '''Mirovne operacija:''' {| class="wikitable" |- ! Operacija !! Organizator !! Kraj !! Čas |- | [[Operacija Alba|ALBA]] || OVSE || [[Albanija]] || 1997 |- | AFOR || [[NATO]] || Albanija || 1998 |- | UNTSO || [[Organizacija združenih narodov|OZN]] || [[Sirija]] || 1998-2010 |- | UNIFIL || OZN || [[Libanon]] || 2005-2010 |- | UNMIC || OZN || [[Kosovo]] || 1999-2002 |- | [[KFOR]] || NATO || Kosovo || 2000-2010 |- | UNFYC || OZN || [[Ciper]] || 1997-2001 |- | OHR || OZN || [[BiH]] || 2001-2003 |- | [[SFOR]]-LHO || NATO || BiH || 1997-2004 |- | SFOR-MSU || NATO || BiH || 1999-2004 |- | SFOR-MNB || NATO || BiH || 2002-2004 |- | SFOR-ROLE1 || NATO || BiH || 2000-2004 |- | SFOR-HQ || NATO || BiH || 2001-2004 |- | SFOR-NSE || NATO || BiH || 2003-2004 |- | Joint Enterprise || NATO || BiH || 2005-2010 |- | ALTHEA || [[EUFOR]] || BiH || 2005-2010 |- | [[ISAF]] || NATO || [[Afganistan]] || 2004-2010 |- | CENTCOM || NATO || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 2004-2010 |- | CONCORDIA || [[EU]] || [[Makedonija]] || 2003 |} '''[[Mednarodne vojaške vaje]]:''' {| class="wikitable" |- ! Ime vaje !! Čas |- | Cooperative Nugget (ZDA)|| 1997 |- | Cooperative Key || 2002 |- | Cunning Wassel || 2002 |- | Clever Ferret || 2003 |- | Elite || 2003 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet||title=Slovenska vojaška zgodovina|url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=785|date=2006|accessdate=25. december 2024|publisher=Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje|last=Bernik|website=dk.mors.si|first=Valerija B.}} == Glej tudi == * [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] *[[Generalštab Slovenske vojske]] *[[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] * [[oznake Slovenske vojske]] * [[čini Slovenske vojske]] * [[odlikovanja Slovenske vojske]] * [[vojašnice Slovenske vojske]] *Podčastniški zbor [[vojašnice Slovenske vojske|Slovenske vojske]] * [[dnevi Slovenske vojske]] * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenian Armed Forces|Slovenska vojska}} * [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html Zakon o obrambi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524023438/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html |date=2011-05-24 }} * [http://www.slovenskavojska.si/ Slovenska vojska] * [http://www.vojska.net/military/slovenia/ Slovenska vojska (Oborožitev in organiziranost)] * [http://www.postanivojak.si Postani vojak (pridobivanje kadrov)] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska vojska|*]] [[Kategorija:Letalske šole]] bp8s3j0nm1hn23m7wogupk89qn2ww3q 6748107 6748099 2026-09-08T14:14:44Z Neka oseba 238731 /* Struktura slovenske vojske */ 6748107 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Brez sklicev}}{{Infobox National Military |country=Slovenije | name= Slovenska vojska | image=[[File:Sign of Slovenian Army.svg|180px]] | image2=[[File:Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg|180px]] | caption2=Zastava Slovenske vojske<br><hr>Himna Slovenske vojske:{{vunblist |''[[Naprej zastava slave]]''|{{raise|0.35em|}} }}<center>[[File:"Naprej, zastava slave", 1918.oga]]</center> | founded= 1994 (kot Slovenska vojska) | dates= 1991-1994 Territorial Defense of Slovenia | disbanded= | branches= enovejne oborožene sile | headquarters=[[Ljubljana]] | commander-in-chief=[[Nataša Pirc Musar]] | minister=[[Valentin Hajdinjak]] | commander=[[Generalmajor (Slovenska vojska)|Generalmajor]] [[Boštjan Močnik]] | commander_title=[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] | age=18 | conscription=ukinjen 2003 | active= 6194(stalna sestava avgust 2024) | ranked= | reserve= 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) | deployed= | amount= €1.064 milijarde (2024) | percent_GDP= 1,44 (2024) | domestic_suppliers=[[Valhalla Turrets]]<br />[[Pipistrel]]<br />[[Arex]]<br />[[C-Astral]] | foreign_suppliers={{ISR}}<br />{{ITA}}<br />{{CZE}}<br />{{TUR}}<br />{{GER}}<br />{{SWI}}<br />{{SWE}}<br />{{FIN}}<br />{{USA}}<br />{{AUT}}<br />{{FRA}}<br />{{BEL}}<br />{{EU}} | imports= | exports= | history= [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]]<br>[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] | ranks= [[Čini Slovenske vojske]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Republike Slovenije]]|minister_title=[[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo Republike Slovenije]]}} {{Politika Slovenije}} '''Slovenska vojska''' ([[kratica]]: '''SV''') so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje [[vojaštvo|vojaške]] [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo [[orožje]]. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v [[NATO]]. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. [[Vrhovni poveljnik]] Slovenske vojske je [[predsednik Republike Slovenije]], [[načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Boštjan Močnik]], trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === ==== Kneževini Karantanija in Karniola ==== Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se [[Avari|Avarom]] podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu [[Samo (kralj)|Sama]], po rodu najvrjetneje [[Franki|Franka]], ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in [[Samova plemenska zveza|prve znane slovanske državne tvorbe]], kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi [[Karantanija|Karantanijo]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez [[Valuk]]. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in [[Germani|Germanom]] ([[Bavarci|Bavarcem]], [[Langobardi|Langobardom]] in [[Franki|Frankom]]) na zahodu. Zaradi avarske grožnje so [[Karantanci]] okoli leta 740 pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]] prosili za pomoč [[Bavarci|Bavarce]]. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti [[krščanstvo]] in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. [[Borutovci|Karantanska vladarska rodbina]] je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]]. Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali [[kosezi]]. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knezov]]. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med [[plemstvo]], deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo. Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s [[Karniola|Karniolo]], prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju. ==== Spodnja Panonija ==== [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez [[Pribina]], potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Moravci|Moravanov]]. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik [[Kocelj]] se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma [[Sveti Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta ga opravljala v [[Stara cerkvena slovanščina|slovanskem jeziku]]. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli [[Madžari]]. ==== Velika Karantanija ==== Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija. Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel. Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti. === 15. in 16. stoletje === V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom. Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov. Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti. === Turški vpadi === Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili. ==== Prvo obdobje ==== Prvo obdobje [[Turški vpadi|turških vpadov]] je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v [[Osmansko cesarstvo|Turškem cesarstvu]] prodali kot [[Suženjstvo|sužnje]]. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz [[Bosna|Bosne]] v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem [[Bela krajina]]. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh. V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več: * gre za obdobje vzpona [[Celjski grofje|celjske plemiške rodbine]], katere zadnji zakoniti potomec [[Ulrik II. Celjski]] je bil poročen s sestro turškega sultana [[Murat II.|Murata II.]], ki je bila hči srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija Brankovića]]. Ta sorodstvena povezava je verjetno deloma vplivala na prenehanje turških roparskih vpadov na Slovenskem; * obrambne akcije ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] na [[Ogrska|Ogrskem]] in obrambne akcije albanskega fevdalca [[Skenderbeg|Gjergja Kastriota Skenderbega]] so precej zaposlovale turške oborožene sile; * turška vojaška moč je bila usmerjena v osvajanje utrjenega mesta [[Bizanc|Bizanca]], ki je bil zadnji ostanek prej obsežnega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino. ==== Drugo obdobje ==== Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]], pa tudi [[Goriška (grofija)|Goriško]], čez katero so Turki vpadali v [[Furlanija|Furlanijo]], kjer so vodili vojne z [[Beneška republika|Benetkami]]. ==== Tretje obdobje ==== V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana]]. Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe. === Kmečki upori === [[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|levo|sličica|Upodobitev bitke pri Celju (1515)]] Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!|url=https://www.rtvslo.si/mmcpodrobno/kmecki-upori-in-njihova-sled-skozi-zgodovino-v-boj-za-staro-pravdo/672700|website=RTVSLO.si/mmcpodrobno|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.<ref name=":0" /> === Bitka pri Sisku === [[Slika:Relief of the battle of Sisak - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|sličica|Upodobitev bitke pri Sisku (1593)]] [[Bitka pri Sisku]] se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je [[Hasan Paša Predojević|Hasan paša]] zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo [[Sisek]]. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. [[Andrej Turjaški]] je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat. Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago [[Krščanstvo|krščanstva]] nad [[Islam|islamom]]. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti. === 19. stoletje === [[Napoleonove vojne]] in ustanovitev [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]]. Drugo polovico [[19. stoletje|19. stoletja]] so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi. === Prva svetovna vojna === Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala [[prva svetovna vojna]]. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnem]], balkanskem in [[Soška fronta|italijanskem]]. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta [[1918]] se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je [[general]] [[Rudolf Maister]] in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati [[Maribor]] z zaledjem in vzhodno [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta [[1919]] so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske. === Povojna Jugoslavija in osamosvojitev === Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] leta [[1941]] je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do [[1945]] so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne]] vojne postale sestavni del [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta [[1968]], ko so države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napadle [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO). Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu [[1974]] začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta [[1990]] vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja [[1991]] so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli [[2. junij]]a 1991. [[25. junij|Petindvajsetega junija]] 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. [[Vojna za Slovenijo|desetdnevna vojna]], ki je trajala od [[26. junij]]a do [[7. julij]]a. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil [[26. oktober|26. oktobra]] 1991. Leta [[1994]] se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta [[2003]] ter vstop Slovenije v [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]]. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; [[Albanija]], [[Ciper]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Libanon]], [[Kosovo]], [[Čad]] in [[Afganistan]]. ==Struktura== {{glavni|organizacija Slovenske vojske}} {{glavni|seznam enot Slovenske vojske}} {{glavni|seznam poveljstev Slovenske vojske}} Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni. Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju. Deli se na naslednje rodove: * pehota * oklepne enote * letalstvo * pomorstvo * artilerija * zračna obramba * inženirstvo * jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba * zveze * Obveščevalno-izvidniške enote Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na<ref>{{Navedi splet|title=Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska|url=https://www.slovenskavojska.si/o-vojski/obseg-in-struktura/vrste-sil-glede-na-vlogo-v-bojevanju/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2026-01-21}}</ref>: * sile za bojevanje ([[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]], [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]], [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]], [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepna četa]], [[enota za specialno delovanje]]) * sile za bojno podporo ([[10. izvidniški bataljon]], [[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon JRKBO]], [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]], [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]], [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. pomorski divizion]], [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]], [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]], [[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. protioklepna četa,]] [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], [[152. letalska eskadrilja]], [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]) * sile za zagotovitev delovanja ([[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]], [[107. letalska baza]], [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]], [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|vojaška zdravstvena enota]]) * sile za podporo poveljevanje ([[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]], [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]], [[Verifikacijski center Slovenske vojske|verifikacijski center]], [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|vojaški vikariat]], [[Orkester Slovenske vojske|orkester SV]], [[Garda Slovenske vojske|Garda,]] ) === Struktura slovenske vojske === ====== [[Generalštab Slovenske vojske]] ====== * Vodstvo * Štab * Kabinet načelnika GŠSV * Oddelek za vojaško policijo * Odsek za pripravljenost * Vojaški letalski organ Enote pri generalštabu * Mirodobna sestava SV v tujini * [[NATO center odličnosti za gorsko bojevanje]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Garda Slovenske vojske|Garda]] * Verifikacijski center * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] * Enota za zagotovitev delovanja ====== [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil Slovenske Vojske]] ====== * [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ** [[10. izvidniški bataljon]] ** [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]] ** [[18. bataljon RKBO SV|18. bataljon RKBO]] ** [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. tankovska četa]] * [[File:Znak enote 72.BR (pobarvan).jpg|Pobarvana oznaka 72.BR SV|25px]] [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ** [[20. motorizirani bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] ** [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] ** [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]] ** [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske|76. Proti oklepna četa]] ** [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]] * [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistična brigada]] ** [[157. logistična baza Slovenske vojske|157. logistični bataljon]] ** [[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]] ** [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]] * [[File:15 BRVLZO.jpg|25px]][[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] ** [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]] ** [[152. letalska eskadrilja]] ** [[153. letalsko-tehnična eskadrilja|153. letalsko tehnična eskadrilja]] ** ''155. eskadrilja bojnih brezpilotnih zrakoplovov (načrtovana)'' ** [[Letalska šola Slovenske vojske]] ** [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] ** [[107. letalska baza]] ** [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] * [[File:430th Naval Division (Slovenia).png|40px]][[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]] ** Pomorski operativni center ** Odred za specialno podvodno delovanje ** Odred večnamenskih plovil * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]] ** Specializirana enota vojaške policije *** Posebna enota za specialno taktiko (PEST) *** Oddelek kriminalistov *** Oddelek proti bombne zaščite * [[Enota za specialno delovanje]] ** Četa za specialno delovanje ** Četa za zagotovitev delovanja ** Vadbeni center za specialno delovanj * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno izvidniška enota]] * [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota SV]] * [[Poveljstvo prostorskih sil]] ** 2. teritorialni polk ** 3. terirorialni polk ** 4. teritorialni polk ** 5. teritorialni polk ** 6. teritorialni polk ** 7. teritorialni polk ** 8. teritorialni polk ** 75. teritorialni polk * [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje]] ** Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov *** Šola za častnike *** Poveljniško-štabna šola *** Visoka vojaška šola ** Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov *** Šola za podčastnike *** Višja vojaška strokovna šola ** Center za usposabljanje ** Center za doktrino in razvoj *** Katedre *** Knjižnično-informacijski založniški center *** Šola za tuje jezike [[Slika:Struktura Slovenske vojske 2025.png|sredina|sličica|900px|Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref name=":2" />]] {{Location map+|Slovenia|relief=1|float=center|width=560|places = {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[10. izvidniški bataljon|10. IB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.48 |position=left|mark=Orange pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|VZE]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.48 |position=left |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. BVP SV]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.53 |position=right |mark=White pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[157. logistični bataljon (Slovenija)|157. LOGB]]</small>|lat= 46.095556 |long= 14.54 |position=top|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. GORB]]</small>|lat= 46.339964 |long= 14.062736 |position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]]</small>|lat= 46.557611 |long= 15.6455 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]]</small>|lat= 46.235833 |long= 15.2675 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. POKČ]]</small>|lat= 46.660128 |long= 16.163117 |position=right|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. LOGB]]</small>|lat= 46.390289 |long= 15.575108 |position=right|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. HEESK]], [[152. letalska eskadrilja|152. LEESK]], [[153. letalsko-tehnična eskadrilja (Slovenija)|153. LETEHE]], [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. BZO]] </small>|lat= 45.899722 |long= 15.515278 |position=right|mark=Blue 0080ff pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo|11. PKIKO]]</small>|lat= 45.962375 |long= 14.293736 |position=left|mark=white pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. CNKZP]]</small>|lat= 46.239739 |long= 14.485853 |position=right|mark=Pink pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[45. tankovska četa Slovenske vojske|45. TČ]]</small>|lat= 45.680453 |long= 14.196383 |position=right|mark=Pink ff0080 pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. MOD]]</small>|lat= 45.579314 |long= 13.737928 |position=right|mark=Blue pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>{{nowrap|[[Enota za specialno delovanje|ESD]]}}</small>|lat= 45.574933 |long= 14.7992 |position=right|mark=Lightgreen pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. AB]]</small>|lat= 45.775864 |long= 14.213661 |position=left|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. JRKBO]]</small>|lat= 46.233333 |long= 14.366667 |position=left|mark=Black pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. INŽB]]</small>|lat= 45.8 |long= 15.166667 |position=left|mark=Black pog.svg}} |caption=Lokacije enot Slovenske vojske <br /> [[File:Green pog.svg|8px]] Pehotni bataljoni [[File:Pink ff0080 pog.svg|8px]] Oklepne enote [[File:Yellow pog.svg|8px]] Artilerijske in protioklepne enote [[File:Blue 0080ff pog.svg|8px]] Zračna enote in proti zračna obramba [[File:Blue pog.svg|8px]] Mornarska baza [[File:Lightgreen pog.svg|8px]] Specialne sile [[File:Black pog.svg|8px]] Inženerske enote [[File:Orange pog.svg|8px]] Izvidniška enota <br /> [[File:Pink pog.svg|8px]] Center za nadzor zračnega prostora}}Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> ==Naloge in sestava == ===Naloge=== Glavne naloge slovenske vojske so: *izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...) *pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...) *prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu) 46.055556 |long= 14.508333 ===Sestava=== Slovenska vojska je sestavljena iz: * Pripadnikov stalne sestave * Pripadnikov rezervne sestave * Prostovoljcev Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje. {| class="wikitable" |- ! SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Stalna sestava || 6194 || 87,02 % |- | Pogodbena rezerva || 994 || 12,98 % |- | Skupaj || 7118 || 100 % |} '''STALNA SESTAVA SV''' Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. {| class="wikitable" |- ! STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Častniki || 1009 || 16,29 % |- | Podčastniki || 1779 || 28,67 % |- | Vojaki || 2159 || 34,68 % |- | Vojaški uslužbenci || 814 || 13,24 % |- | Civilne osebe || 430 || 6,94 % |- | Skupaj || 6194 || 100 % |} ==Vojaški vikariat== [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo [[veroizpoved]] in politično prepričanje. ==Oborožitev in oprema== ===Pehotna in podporna oborožitev=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Podrobnosti |- | colspan="6" |<center>'''Pištole'''</center> |- |[[Beretta 92|Beretta 92FS]] |[[Slika:Beretta 92 FS.gif|170px]] |{{ITA}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[Rex Zero 1|Arex REX Zero 1S]] |[[Slika:Rex-zero-1-s-fde.jpg|170px]] |{{SLO}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[SIG Sauer P226]] |[[Slika:SIG Sauer P226 neu.jpg|170px]] |{{SWI}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Brzostrelke'''</center> |- |[[Heckler & Koch MP5]] |[[Slika:HK MP5 noBG.png|170px]] |{{GER}} |[[brzostrelka]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Šibrenice'''</center> |- |[[Benelli_M4|Benelli M4]] |[[Slika:Benelli m4 2.jpg|170px]] |{{ITA}} |[[puška]] |12 merilnik | |- | colspan="6" |<center>'''Jurišne puške'''</center> |- |[[FN F2000]] |[[Slika:FN F2000S.JPG|170px]] |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[5,56×45 NATO|5,56×45 mm NATO]] | |- |[[FN_SCAR|FN SCAR]] | |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[7,62×51_NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Zastava M70]] |[[Slika:Zastava M70 AB2 noBG.png|170px]] |{{YUG}} |[[jurišna puška]] |[[7,62 × 39|7,62 × 39 mm]] | |- | colspan="6" |<center>'''Mitraljezi'''</center> |- |[[FN_Minimi|FN Minimi Para]] |[[Slika:FN Minimi Para Left.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[lahki puškomitraljez]] |[[5,56 × 45 NATO|5,56 × 45 NATO]] | |- |[[FN MAG]] |[[Slika:FN MAG white background.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[mitraljez za splošne namene]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 NATO]] | |- |[[M2 Browning|M2HB]] |[[Slika:M2 Browning, Musée de l'Armée.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[težki mitraljez]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Ostrostrelne puške'''</center> |- |[[:en:Steyr_SSG_69|Steyr SSG 69]] |[[Slika:Steyr SSG 69.jpg|170px]] |{{AUT}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Sako TRG]] |[[Slika:Sako TRG folding stock + Zeiss 3-12x56 SSG P.JPG|170px]] |{{FIN}} |[[Ostrostrelna puška][[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM Ultima Ratio]] |[[Slika:Ultima Ratio Commando slovenske vojske.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM_338|PGM Mini Hecate]] |[[Slika:Mini Hecate-338 Lapua Magnum-01.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[.338 Lapua Magnum]] | |- |[[PGM Hecate II|PGM Hécate II]] |[[Slika:PGM Hecate.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Metalci granat'''</center> |- |[[Heckler & Koch GMG]] |[[Slika:HK GMW.jpg|170px]] |{{GER}} |[[avtomatski metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40x53 mm HV]] | |- |[[Milkor MGL]] |[[Slika:40 mm granatrevolver Armscor MGL.jpg|170px]] |{{Flag|Južna Afrika}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- |[[FN_F2000|GL1]] |[[Slika:FN GL1.png|170px]] |{{BEL}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- | colspan="6" |<center>'''Protioklepna oborožitev'''</center> |- |[[Spike_(raketa)|Spike LR]] |[[Slika:SPIKE ATGM.jpg|170px]] |{{ISR}} |[[protitankovska vodena raketa]] |170 mm | |- |[[MATADOR|RGW 90]] |[[Slika:RGW90.jpg|170px]] |{{GER}} |[[netrzajna puška|Netrzajna puška za enkratno uporabo]] |90 mm | |- |[[netrzajna puška Carl_Gustaf_8,4_cm|Carl Gustav M4]] |[[Slika:Carl Gustav M4 Kokonaisturvallisuus 2015.jpg|170px]] |{{SWE}} |[[netrzajna puška]] |84 mm |} ===Artilerija=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Službovanje !Opombe |- |[[Soltam_M-71|Soltam M71 (M839)]] |[[Slika:Soltam-howitzer-beyt-hatotchan-1.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[havbica|vlečna havbica]] |155 mm |18 | |- |[[Soltam_K6|Soltam K6]] |[[Slika:SV minomet 120 mm.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[minomet|težki minomet]] |120 mm |50 | |- |[[M-69_(minomet)|M69]] |[[Slika:Минобацач М69 82мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |82 mm |NEZNANO | |- |[[minomet M57|M57]] |[[Slika:Минобацач М57 60мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |60 mm |NEZNANO | |} ===Zračna obramba=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Število kosov !Opombe |- |[[9K38 Igla]] |[[Slika:IGLA-S MANPADS at IDELF-2008.jpg|190px]] |{{URS}} |[[prenosni zračni obrambni sistem]] |72 mm |NEZNANO | |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T SLM]] |[[Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|190px]] |{{GER}} |[[izstrelek zemlja-zrak]] |127 mm |0/2 |2–3 sistemi po naročilu |} ===Bojna vozila=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Vozilo !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Tanki'''</center> |- |[[Slika:M-84-Slovenia.jpg|190px]] |[[M-84]] |{{YUG}}<br />{{CRO}}<br />{{SLO}} |[[glavni bojni tank]] | |57 |[[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. Tankovska četa]], do 18 aktivnih, ostali v rezervi |- |[[Slika:M-55S SV.jpg|190px]] |[[T-55]] |{{URS}} |[[glavni bojni tank]] |M-55S1 |30 |28 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. Ostala dva sta v [[Vojaški muzej Slovenske vojske|muzeju v Pivki]]. |- | colspan="7" |<center>'''Oklepni transporter'''</center> |- |[[Slika:LKOV valuk IAS2008.jpg|190px]] |[[LKOV Valuk|Pandur I (6×6)]] |{{SLO}} |[[Oklepni transporter]] |[[LKOV Valuk]] |85 |20 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- |[[Slika:Slovenia Patria Svarun 8x8.jpg|190px]] |[[Patria AMV]] |{{FIN}} |[[oklepni transporter]] |[[Patria AMV|SKOV Svarun]] |30+106 | |- |[[Slika:Slovenia BOV VP SV.jpg|190px]] |[[BOV (TAM)|BOV]] |{{YUG}} |[[oklepni transporter]] |BOV-3/BOV-M |12 |26 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- | colspan="7" |<center>'''Izvidniška vozila'''</center> |- |[[Slika:OTOKAR KOBRA SLOVENSKE VOJSKE.jpg|190px]] |[[Otokar Cobra]] |{{TUR}} |[[oklepni transporter]] |[[Otokar Cobra|LKVO Kobra]] |10 |v različici [[RKBO]] |- | colspan="7" |<center>'''Lahka večnamenska vozila'''</center> |- |[[Slika:Slo.JLTV.jpg|190px]] |Oshkosh JLTV |{{USA}} |Lahko bojno taktično terensko vozilo |Oshkosh JLTV (Perun) |161 |Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 25]], ki pa je še v razvoju.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-05-24-ob-dnevu-slovenske-vojske-bodo-predstavljene-tudi-njene-nove-zmogljivosti-in-razvojni-projekti/|website=Portal GOV.SI|date=2025-05-24|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Humvee-Slovenia.jpg|190px]] |[[visokomobilno večnamensko kolesno vozilo]] |{{USA}} |Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti |Hummwee M-1114<br/>Hummwee M-1511 |42 |20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi |- | colspan="7" |<center>'''Protiminsko zaščitena vozila'''</center> |- |[[Slika:Mine resistant ambush protected vehicles.jpg|190px]] |Cougar JERRV |{{USA}} |Pehotno mobilnostno vozilo |Cougar HE |7 | |- |colspan=7|<center>'''Logistična vozila'''</center> |- |[[Slika:MANSV.jpg|190px]] |[[taktični tovornjaki RMMV HX|HX 8x8 RMMV Rheinmetall]] |{{GER}} |[[vojaško vozilo|Tovornjaki za prevoz in vodo]] |40 | | |- |[[Slika:Mercedes-Benz Actros 3348 E. T..JPG|190px]] |[[Mercedes-Benz Actros]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenska vojska sodeluje pri odpravi posledic zadnjih poplav 02.jpg|190px]] |[[Iveco serija T]] |{{ITA}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenian Army Truck.jpg|190px]] |MAN 15 TMILGL W A1 |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Unimog used by the French Army.jpg|190px]] |[[Unimog]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] |30 | | |- |[[Slika:TAM-150 2.jpg|190px]] |TAM 150 T11 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:TAM 110 VS1.jpg|190px]] |TAM 110 T7 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:SV.toyota.jpg|190px]] |Toyota MMV Survivor Land Cruiser |{{JAP}} |vojaško lahko terensko vozilo |91 | | |- |[[Slika:Red Falcons train drivers for new tactical vehicle 150122-A-ZK259-256.jpg|190px]] |MRZR |{{USA}} |vojaško lahko terensko vozilo |NEZNANO | | |- | colspan="7" |<center>'''Oklepna reševalna vozila'''</center> |- |[[Slika:TZI 55.jpg|190px]] |[[T-55|JVBT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |7 | | |- |[[Slika:VT-55A 01.JPG|190px]] |[[T-55|VT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |2 | | |- | colspan="7" |<center>'''Nosilci mostov'''</center> |- |[[Slika:MT-55 Militärtag - Uffenheim - 2015 .jpg|190px]] |[[T-55|MT-55]] |{{CSK}} |Most z oklepnimi vozili |4 | | |} ===Letala in helikopterji=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Letal !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-9|PILATUS PC-9]] | {{SWI}} {{SLO}} |Lahki napad |[[Pilatus PC-9M »Hudournik«]] |9 | |- | colspan="7" |<center>'''Transportna letala'''</center> |- |[[Slika:Let L410UVP Turbolet 5D4 1119 (43074658164).jpg|190px]] |[[Let L-410 Turbolet|L-410 Turbolet]] |{{CZE}} |[[transportno letalo]] | |1 | |- |[[Slika:2024, C-27J Spartan, Fairford, L2-01, Slovenia - 9227 (53999054938).jpg|190px]] |[[Alenia C-27J Spartan]] |{{ITA}} |[[transportno letalo]] | |2 |19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport|url=https://www.flightglobal.com/defence/slovenia-takes-delivery-of-its-first-c-27j-spartan-transport/156293.article|website=Flight Global|accessdate=2025-12-15|language=en|first=Craig|last=Hoyle}}</ref> 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba za drugo letalo spartan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpisana-pogodba-za-drugo-letalo-spartan/681922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra Marc, Janko Petrovec, TV|last=Slovenija}}</ref> |- |[[Slika:Dassault Falcon 2000-Slovenia.jpg|190px]] |[[Dassault Falcon 2000|Falcon 2000 EX]] |{{FRA}} |transport častniškega osebja | |1 | |- |[[Slika:PC-6 02 BRZOL SV, september 13, 2009.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-6]] |{{SWI}} |[[transportno letalo]] | |2 | |- | colspan="7" |<center>'''Helikopterji'''</center> |- |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|190px]] |[[Bell 412]] |{{USA}} |večnamenski helikopter | |8 | |- |[[Slika:AS532 Cougar Slovenian Army, september 01, 2012.jpg|190px]] |[[Eurocopter AS532 Cougar|Eurocopter AS532]] |{{FRA}} |transportni helikopter | |4 | |- |[[Slika:AgustaWestland AW139.jpg|190px]] |[[AgustaWestland AW139]] |{{ITA}} |večnamenski helikopter |[[AgustaWestland AW139|AW139M]] |0/6 |naročenih 6<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-v-nakup-sestih-novih-helikopterjev-ki-bodo-uporabni-tudi-za-gasenje-iz-zraka/689757|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra|last=Marc}}</ref> |- | colspan="7" |<center>'''Šolska letala'''</center> |- |[[Slika:Pipistrel Velis Electro 9992.jpg|190px]] |[[:en:Pipistrel_Velis_Electro|Velis Electro]] |{{SLO}} |trenažno letalo | |5 | |- |[[Slika:Zlin Z-43 (cn 22, D-EKGN) 2021-08-07 Andre Gerwing Collection ID 017595.jpg|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z 43]] |{{CZE}} |trenažno letalo |Zlín Z 143 |2 | |- |[[Slika:Zlin242L.JPG|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z-242]] |{{CZE}} |trenažno letalo | |8 | |- |[[Slika:Bell 206 Slo.jpg|190px]] |[[Bell 206]] |{{USA}} |trenažni helikopter | |4 | |- | colspan="7" |<center>'''Brezpilotna bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Italian Army - 41st Regiment "Cordenons" operator launching a Bramor C4EYE drone.jpg|190px]] |[[Bramor C4EYE]] |{{SLO}} |[[izvidništvo]] | |16 | |- | |Galeb |{{SLO}} |[[izvidniško letalo]] | |1 |V operativnem delovanju v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430, Mornariškem Divizionu]], na [[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |- | colspan="7" |<center>'''Gasilska letala'''</center> |- |[[Slika:Požar na Krasu 2024 - 8.jpg|190px]] |[[Air Tractor AT-802]] |{{USA}} |[[zračno gasilstvo]] |[[Air Tractor AT-802|Air Tractor AT-802 FIRE BOSS]] |4 |Nakup štirih letal 2023<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ob-podpisu-pogodbe-danes-se-zacenja-nova-doba-boja-z-naravnimi-katastrofami/665097|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |} ===Ladjevje=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Izpodriv (t) !Ladja !Izvor !Vrsta !Službovanje !Opombe |- |[[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|190px]] |375 |[[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |{{URS}} / {{RUS}} |[[patruljna ladja]] |1 |Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem. Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL. |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|190px]] |52 |[[HPL-21 Ankaran|HPL Ankaran 21]] |{{ISR}} |[[patruljna ladja]] |1 |Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11). |- | |neznano (manj kot HPL Ankaran 21) |[[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]] |{{POL}} |vojaški čoln |1 |Operativen od leta 2024 Namenjen podpori potapljačev in za [[Iskanje in reševanje|SAR]] operacije. |} ===Načrtovana nova oprema=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Ime !Država !Vrsta !Število kosov !Opombe |- |[[Slika:Spike-LR launcher.jpg|190px]] |Spike LR2 |{{ISR}} |protitankovska vodena raketa |50 |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia orders Spike LR2 {{!}} Shephard|url=https://www.shephardmedia.com/news/landwarfareintl/slovenia-orders-spike-lr2/|website=www.shephardmedia.com|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> |- | |Patria AMV |{{FIN}} |oklepni transporter |106 |Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459]</ref> Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 30]], ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-kopru-predstavili-nove-patrie-upam-da-bodo-slovenski-produkti-tudi-v-tujini-663288|website=siol.net|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Bundeswehr Heavy Equipment Transport Systems undergo weight testing to assist U.S. Army with transporting equipment - Scania SLT650 70t (2).webp|190px]] |logistično vozilo |{{EU}} |logistično vozilo |neznano | |- |[[Slika:French Caesar self-propelled howitzer in Iraq (cropped).jpg|190px]] |Cezar |{{FRA}} |[[samohodna havbica]] |18 |Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR<ref>{{Navedi splet|title=Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/170-milijonov-evrov-za-francoske-samovozne-havbice-2735672/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-02|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Mistral 3 of the Croatian army.jpg|190px]] |Mistral |{{FRA}} |[[Raketa zemlja-zrak]] kratkega dosega |neznano |<ref>[https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-v-nabavo-havbic-caesar-in-sistemov-zracne-obrambe-mistral.html]</ref> |- |[[File:Virus_sw121.png|190px]] |[[Virus SW 121]] |{{SLO}} |brezpilotno jurišno letalo |~12 |V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora <ref>{{Navedi splet|title=Oborožen, brez pilota, slovenski {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/oborozen-brez-pilota-slovenski.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref> |} == Vojaški objekti == {{glavni|Seznam vojašnic Slovenske vojske}} * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Četrtna skupnost Moste|Ljubljana–Moste]]) * [[Vojašnica generala Maistra]] ([[Maribor]]) * [[Vojašnica Ivana Cankarja]] ([[Vrhnika]]) * [[Vojašnica Kranj]] * [[Vojašnica Franca Uršiča]] ([[Novo mesto]]) * [[Vojašnica Postojna]] * [[Vojašnica Šentvid]] * [[Kadetnica Maribor]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Celje]]) * [[Vojašnica Bohinjska Bela]] * [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka]] ([[Vipava]]) * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Vojašnica Pivka]] * [[Vojašnica Slovenska Bistrica]] * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] ([[Ankaran]]) * [[Vojašnica Ajševica]]/[[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]] ([[Ajševica]]) == SV in mednarodni odnosi == [[Slika:Slovenian Soldiers repare to board a U.S. UH-60 Blackhawk.jpg|thumb|right|150px|Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.]] [[Slika:Garde Slovène.jpg|thumb|right|150px|Pripadniki slovenske garde na paradi v [[Pariz]]u.]] Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah. '''Mirovne operacija:''' {| class="wikitable" |- ! Operacija !! Organizator !! Kraj !! Čas |- | [[Operacija Alba|ALBA]] || OVSE || [[Albanija]] || 1997 |- | AFOR || [[NATO]] || Albanija || 1998 |- | UNTSO || [[Organizacija združenih narodov|OZN]] || [[Sirija]] || 1998-2010 |- | UNIFIL || OZN || [[Libanon]] || 2005-2010 |- | UNMIC || OZN || [[Kosovo]] || 1999-2002 |- | [[KFOR]] || NATO || Kosovo || 2000-2010 |- | UNFYC || OZN || [[Ciper]] || 1997-2001 |- | OHR || OZN || [[BiH]] || 2001-2003 |- | [[SFOR]]-LHO || NATO || BiH || 1997-2004 |- | SFOR-MSU || NATO || BiH || 1999-2004 |- | SFOR-MNB || NATO || BiH || 2002-2004 |- | SFOR-ROLE1 || NATO || BiH || 2000-2004 |- | SFOR-HQ || NATO || BiH || 2001-2004 |- | SFOR-NSE || NATO || BiH || 2003-2004 |- | Joint Enterprise || NATO || BiH || 2005-2010 |- | ALTHEA || [[EUFOR]] || BiH || 2005-2010 |- | [[ISAF]] || NATO || [[Afganistan]] || 2004-2010 |- | CENTCOM || NATO || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 2004-2010 |- | CONCORDIA || [[EU]] || [[Makedonija]] || 2003 |} '''[[Mednarodne vojaške vaje]]:''' {| class="wikitable" |- ! Ime vaje !! Čas |- | Cooperative Nugget (ZDA)|| 1997 |- | Cooperative Key || 2002 |- | Cunning Wassel || 2002 |- | Clever Ferret || 2003 |- | Elite || 2003 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet||title=Slovenska vojaška zgodovina|url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=785|date=2006|accessdate=25. december 2024|publisher=Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje|last=Bernik|website=dk.mors.si|first=Valerija B.}} == Glej tudi == * [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] *[[Generalštab Slovenske vojske]] *[[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] * [[oznake Slovenske vojske]] * [[čini Slovenske vojske]] * [[odlikovanja Slovenske vojske]] * [[vojašnice Slovenske vojske]] *Podčastniški zbor [[vojašnice Slovenske vojske|Slovenske vojske]] * [[dnevi Slovenske vojske]] * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenian Armed Forces|Slovenska vojska}} * [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html Zakon o obrambi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524023438/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html |date=2011-05-24 }} * [http://www.slovenskavojska.si/ Slovenska vojska] * [http://www.vojska.net/military/slovenia/ Slovenska vojska (Oborožitev in organiziranost)] * [http://www.postanivojak.si Postani vojak (pridobivanje kadrov)] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska vojska|*]] [[Kategorija:Letalske šole]] 11j8oy0sp4qed4v5t0f66tjvt35ge7r 0 11859 6748209 6744921 2026-09-08T20:38:36Z Nareto 77605 /* Pomen vzdrževanja */ 6748209 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=obupno nametano}} {{refimprove}} [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === {| class="wikitable" |+Primerjava dizelskega, bencinskega in električnega pogona !Lastnost !Dizel !Bencin !EV Elektrika |- |Kratke relacije |− | + | ++ |- |Servisna zahtevnost |± | + | ++ |- |Mestna vožnja |± | + | ++ |- |Tišina | + |± | ++ |- |Pospeševanje | + | + | ++ |- |Stroški energije | + |− | ++ |- |Križarjenje 50-80 km/h | + | + | ++ |- |Križarjenje 80-100 km/h | + |± | + |- |Križarjenje 140–160 km/h | ++ | - |± |- |Križarjenje 160–180 km/h | ++ |− |− |- |Izkoristek časa | ++ | + |± |- |Dolge avtocestne relacije | ++ |± |± |- |Zelo dolge poti | ++ | + |± |- |Vleka | ++ | + |± |- |Polnjenje/točenje | ++ | ++ | - |- |Avtocestno križarjenje | ++ |± | + |- |Visoke hitrosti | ++ |± |± |- | colspan="4" |'''Legenda:''' <code>++</code> = zelo dobro · <code>+</code> = dobro · <code>±</code> = srednje · <code>−</code> = slabo |} ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto * Idealni za visoke hitrosti križarjenja 160 km/h Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h Prednosti: * Hladen motor se hitreje zagreje * Vozniku daje bolj športen občutek * Manj obsežni servisi * Nižja masa motorja * Nižja nakupna cena * Športnejši občutek vožnje Slabosti: * Višja poraba goriva * Večji hrup zaradi višjih obratov * Majhen navor na nizskih obratih * Kratek doseg z enim rezervoarjem * Niso optimalni za vleko * Večja potreba po prestavljanju * Sunkovito speljevanje * Bolj utrujajoči pri daljših vožnjah * Manj vzdržljivi motorji * Nervoznejša vožnja ==== EV Električna vozila ==== Kdaj naj se kupec odloči za električno vozilo? * letno naredi vsaj 10.000 km * ima možnost polnjenja doma ali na delovnem mestu * večina voženj je kratkih do srednje dolgih relacij * veliko vozi po mestu in primestnih cestah pri nižjih hitrostih * želi zelo tiho in gladko vožnjo * ne potrebuje zelo hitrega dolivanja energije pri dolgih potovanjih * mu ustreza načrtovanje polnjenja pri daljših poteh * večino časa lahko vozilo polni, ko je parkirano '''Prednosti:''' * Zelo nizki stroški energije pri domačem polnjenju * Zelo visok navor ter hitro in gladko speljevanje * Brez prestavljanja popolnoma tekoče pospeševanje * Zelo tih pogon, posebej pri nizkih in srednjih hitrostih * Rekuperacija pri zaviranju * Manj mehanskih delov * Brez olja DPF, AdBlue, injektorjev, turbine zelo malo obrabljivih delov * Zelo prijetna vožnja v mestu in kolonah * Vozilo lahko med parkiranjem učinkovito predgreva/ohlaja kabino * Zelo dobro pospeševanje tudi pri večjih in težjih vozilih '''Slabosti:''' * Visoka nabavna cena * Večja masa vozila zaradi baterije * Doseg je močno odvisen od hitrosti, temperature in vremena * Pri 140–160 km/h poraba hitro naraste in se doseg razpolovi * Na avtocesti je prednost pred dizlom pri energijski učinkovitosti precej manjša * Daljša pot zahteva načrtovanje polnjenja * Polnjenje traja bistveno dlje kot točenje goriva * Ni primeren za lastnike vozil z naključnim dinamičnim urnikom in dežurnih * Na dolgih poteh je odvisnost od razpoložljivosti hitrih polnilnic * Pozimi se doseg in hitrost polnjenja lahko zmanjšata * Pri vleki prikolice se doseg občutno zmanjša * Dolge avtocestne relacije pri visokih hitrostih niso njihovo najbolj učinkovito področje * Baterija je drag in pomemben sestavni del vozila * Pri zelo dolgih potovanjih je lahko veliko postankov === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' [[Slika:Volvo_M41.jpg|sličica|Klasični ročni menjalnik Volvo 140]] 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Razrstitev od primitivnejšega do sofisticiranega vzmetenja''' Sprednja prema: toga prema → MacPherson → dvojna prečna vodila (double wishbone) → večvodilno vzmetenje (multi-link) → aktivno večvodilno vzmetenje. Zadnja prema: toga prema → torzijska prema → vzdolžna vodila (trailing arm) → dvojna prečna vodila (double wishbone) → večvodilno vzmetenje (multi-link) → aktivno oziroma zračno večvodilno vzmetenje. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. '''Primerjava različnih sodobnih sistemov vzmetenja''' Primer: pri Golfu zadnja torzijska prema povezuje obe zadnji kolesi, zato je konstrukcija preprosta in poceni. Pri BMW-ju ali Mercedesu z večvodilnim vzmetenjem se vsako kolo giblje bolj neodvisno, geometrija pa se med gibanjem kolesa natančneje nadzoruje. Rezultat: Golf ponuja dobro razmerje med ceno, udobjem in vodljivostjo, medtem ko BMW/Mercedes višjega razreda z naprednejšim vzmetenjem omogoča boljše udobje, stabilnost in nadzor karoserije, predvsem pri višjih hitrostih in na slabši cesti. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski (robotiziran ročni) menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo, visokim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *samodejno zaviranje v sili, *aktivni radarski tempomat, *avt.ohranjanje voz. pasu, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Vzdrževanje sodobnih vozil zaradi njihove tehnične in elektronske kompleksnosti presega klasično avtomehanično dejavnost. Večji pooblaščeni servisi so zato organizirani v več specializiranih oddelkov. '''Mehanični oddelek''' Izvaja redno vzdrževanje in mehanska popravila motorja, menjalnika, podvozja, zavornega sistema, krmiljenja, klimatskega sistema in drugih mehanskih sklopov. '''Diagnostični in elektronski oddelek''' Ukvarja se z računalniško diagnostiko, programiranjem krmilnih enot, električnimi sistemi, senzorji, komunikacijskimi omrežji vozila ter preverjanjem in odpravljanjem elektronskih napak. Pri sodobnih vozilih je diagnostika pomemben del skoraj vsakega zahtevnejšega servisnega posega. '''Kleparsko-karoserijski oddelek''' Izvaja popravila poškodovane karoserije, vključno z ravnanjem oziroma zamenjavo karoserijskih elementov ter popravili po prometnih nesrečah. '''Ličarsko-lakirniški oddelek''' Izvaja pripravo površin, lakiranje in barvno usklajevanje posameznih karoserijskih elementov. Pri pooblaščenih servisih so lahko takšne delavnice certificirane po standardih proizvajalca. '''Oddelek nadomestnih delov in opreme''' Skrbi za naročanje, skladiščenje in izdajo nadomestnih delov ter dodatne opreme. Zagotavljanje ustreznih delov je pomemben del servisnega procesa, pri pooblaščenih servisih pa se pogosto uporabljajo originalni deli proizvajalca. '''Servisni sprejem oziroma servisni svetovalci''' Predstavljajo povezavo med stranko in servisno delavnico. Sprejmejo vozilo, evidentirajo zahteve stranke, pripravijo delovni nalog, usklajujejo delo z delavnico ter stranko obveščajo o poteku in stroških popravila. '''Kontrola kakovosti in končni pregled''' Pri večjih servisnih organizacijah se po opravljenem delu izvede kontrola opravljenih posegov, preverjanje delovanja vozila in po potrebi končna diagnostična kontrola pred predajo vozila stranki. '''Administrativna in garancijska podpora''' Večji pooblaščeni servisi imajo tudi administrativne postopke za obračun servisnih storitev, garancijske zahtevke, servisno dokumentacijo, elektronsko servisno knjižico in komunikacijo s proizvajalcem. === Pomen vzdrževanja === Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina ter termostat |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Izposoja avtomobilov == Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu. Osnovni elementi storitve so: * Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev. * Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej. * Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico. * Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika. * Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov. * Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji. * Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja. * Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5. * Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo. * Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi. * Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne. Kako deluje v praksi # Stranka izbere lokacijo, datum in čas najema. # Izbere kategorijo oziroma model vozila, če je zagotovljen. # Ob prevzemu predloži osebni dokument in vozniško dovoljenje ter običajno plačilno kartico. # Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe. # Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo. # Ob vračilu se ponovno preverijo poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila. # Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov. Pomembna razlika: pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za časovno omejeno uporabo vozila. == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. '''Lastna cena avtomobila''' Lastna cena avtomobila na uro predstavlja povprečni strošek uporabe oziroma posedovanja avtomobila, izražen na eno uro uporabe. Pri izračunu se upoštevajo fiksni in variabilni stroški. Med fiksne stroške sodijo predvsem izguba vrednosti oziroma amortizacija, registracija, zavarovanje in financiranje, med variabilne pa gorivo, vzdrževanje, pnevmatike, popravila in drugi stroški, ki so povezani z uporabo vozila. Izračun je mogoče poenostaviti kot: lastna cena na uro = skupni stroški avtomobila ÷ število ur uporabe Pri tem je rezultat močno odvisen od načina uporabe vozila. Avtomobil, ki se uporablja veliko ur in prevozi veliko kilometrov, ima praviloma nižji strošek na uro, čeprav so njegovi skupni letni stroški višji. Pri osebnih avtomobilih je zato smiselno ločeno prikazovati tudi strošek na kilometer, saj ta bolje odraža neposredne stroške vožnje v smislu razdalje, če prav v avtomobilu preživimo veliko časa tudi ko se ne premikamo (semaforji, prometni zastoji, čakanje v parkiranem vozilu, ogrevanje/hlajenje pred vožnjo, čakanje na sopotnike, lakanje na mejnem/cestninskem prehodu, čakanje na trajekt, čakanje na sestanek ipd). Pri čemer velja izkustveno pravilo 1 ura uporabe avtomobila ≈ 50 km vožnje se pravi, če smo v avto stali 60 ur to pomeni ekvivaletno prevoženih 3000 km. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} fs8kpex42nxjfo2c1jeape9v4owt7er 0 12566 6748162 6699926 2026-09-08T18:33:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748162 wikitext text/x-wiki [[Slika:HMS Royal Oak (08).jpg|thumb|right|Bojna ladja [[HMS Royal Oak (08)|HMS ''Royal Oak'' (08)]] leta 1937]] [[Slika:Uss iowa bb-61 pr.jpg|thumb|right|Bojna ladja [[USS Iowa (BB-61)|USS ''Iowa'' (BB-61)]] med strelskimi vajami blizu [[Portoriko|portoriškega]] otoka [[Vieques]] leta 1984]] [[Slika:HMS Dreadnought 1906.jpg|thumb|right|[[HMS Dreadnought (1906)|HMS ''Dreadnought'']] v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij]] [[Slika:Yamato during Trial Service.jpg|thumb|right|Bojna ladja [[Bojna ladja Yamato|''Yamato'']], največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941]] [[Slika:Petropavlovsk-Helsingfors.jpg|thumb|right|Bojna ladja [[Petropavlovsk (1911)|''Petropavlovsk'']], zgrajena leta 1915, v [[Helsingfors]]u, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'']] [[Slika:French battleship Richelieu underway in the Atlantic Ocean on 26 August 1943 (80-G-78789).jpg|thumb|right|35.000 tonska bojna ladja [[Richelieu (1939)|''Richelieu'']], po popravilu v ZDA septembra 1943]] '''Bôjna ládja'''<ref>{{navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=bojna+ladja&hs=1 |title=bojna ladja|work=[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]]|date=30. junij 2011|accessdate=2012-05-07}}</ref> (tudi '''oklépnica'''<ref>{{navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=oklepnica&hs=1|title=oklepnica|work=SSKJ|date=30. junij 2011|accessdate=2012-05-07}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="faktopedija_1998">''Faktopedija'', str. 262.</ref>) je [[razvrstitev ladij|tip]] velike [[vojne ladje]], ki je bila značilna za [[vojna mornarica|pomorsko]] [[bojevanje]] pred in med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ter [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Prvo oklepnico sodobnega tipa ([[USS Monitor (1862)|USS ''Monitor'']] [[monitor (vojna ladja)|razreda monitor]], 1862) so uspešno uporabili v času [[ameriška državljanska vojna|secesijske vojne]]. Glavno oborožitev bojnih ladij so predstavljali [[top]]ovi velikega [[kaliber|kalibra]], ki so bili namenjeni napadom drugih [[plovilo|plovil]], boju proti [[vojne ladje|vojnim ladjam]] ter obstreljevanju kopenskih ciljev. Bojne ladje so večje, močneje oborožene in oklopljene kot [[križarka|križarke]] ali [[rušilec|rušilci]], vendar počasnejše. Od okoli leta 1875 do 2. svetovne vojne so bile bojne ladje kot največje oborožene [[ladja|ladje]] namenjene za dosego [[pomorska nadvlada|pomorske nadvlade]] in bile jedro [[vojna mornarica|pomorske]] moči. Z množično uporabo [[zračna moč|zračne moči]] ([[letalonosilka|letalonosilk]]), vodenih [[izstrelek|izstrelkov]] in [[vodena letalska bomba|vodenih letalskih bomb]] so postale lahek plen [[vojna mornarica|mornariškega]] [[vojno letalstvo|letalstva]], veliki topovi pa za zagotovitev pomorske nadvlade niso bili več potrebni, tako da so bojne ladje počasi prenehali uporabljati. Konstrukcija bojnih ladij se je razvijala z namenom, da bi pridobili in prilagodili tehnološke napredke zagotavljanja prednosti. Besedo ''bojna ladja'' so skovali okoli leta 1794 in pomeni okrajšanje fraze ''[[linijska ladja|linijska bojna ladja]]'', prevladujoče vrste lesene vojne ladje med [[doba jader|dobo jadrnic]].<ref name="OED">{{citat|title=Battleship|work=The Oxford English Dictionary|edition=2|year=1989|publisher=Oxford University Press}}</ref> Izraz je prišel v formalno rabo v poznih 1880-tih in je opisoval vrsto [[oklepnica|oklopnic]], sedaj poimenovanih [[pred-dreadnought bojne ladje]].<ref name="Stoll">Stoll (1992).</ref> Leta 1906 je splovitev in začetek uporabe ladje [[HMS Dreadnought (1906)|HMS ''Dreadnought'']] napovedal revolucijo v gradnji bojnih ladij. Vrsto takšnih bojnih ladij, na katere je vplivala konstrukcija ladje HMS ''Dreadnought'', so poimenovali »[[Dreadnought (ladja)|dreadnought]]« - ''neustrašnež''. Bojne ladje so bile simbol pomorske nadvlade in nacionalne moči. Desetletja so bile glavni faktor tako v [[diplomacija|diplomaciji]] kot [[vojaška strategija|vojaški strategiji]].<ref name="Sondhaus">Sondhaus (2000).</ref> Globalna [[oboroževalna tekma]] v konstruiranju bojnih ladij se je začela v poznem 19. stoletju in doživela vrhunec z razredom dreadnought, ter bila ena od vzrokov za prvo svetovno vojno, ki je videla [[pomorska bitka|spopade]] velikih [[pomorska flota|flot]], kot je na primer [[bitka pri Jutlandiji]]. Pomorski sporazumi iz 1920-tih in 1930-tih so omejili število, velikost in oborožitev bojnih ladij, vendar niso zaustavili razvoja gradenj. Tako [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] kot [[sile osi]] so med drugo svetovno vojno uporabile stare in novograjene bojne ladje. V vrednost bojnih ladij so dvomili, celo v času njihovega slovesa.<ref>O'Connell (1993).</ref> Navkljub ogromno virov potrošenih za gradnjo bojnih ladij je bilo le malo spopadov s samo bojnimi ladjami. Kljub njihovi velikanski ognjeni moči in zaščiti so bile bojne ladje vedno bolj ranljive pred veliko manjšimi, cenejšimi ubojnimi sredstvi in plovili; najprej pred [[torpedo|torpedi]] in [[pomorska mina|pomorskimi minami]], kasneje pa pred [[vojaško letalo|letali]] in vodenimi izstrelki.<ref name="Lenton">Lenton (1971), str. 160.</ref> Povečan obseg pomorskih spopadov je vodil do zamenjave bojnih ladij z letalonosilkami kot vodilnih ladij med drugo svetovno vojno. Zadnja zgrajena bojna ladja je bila [[HMS Vanguard (23)|HMS ''Vanguard'' (23)]]. Gradnja se je začela še med drugo svetovno vojno, vendar je ladja dokončana šele leta 1946 (v službi do leta 1960). Bojne ladje so se v [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški vojni mornarici]] obdržale med [[hladna vojna|hladno vojno]] le za ognjeno podporo. Zadnji ameriški bojni ladji [[USS Wisconsin (BB-64)|USS ''Wisconsin'' (BB-64)]] in [[USS Missouri (BB-63)|USS ''Missouri'' (BB-63)]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.navy.mil/navydata/ships/battleships/bbhistory.asp|title=A Short History|work=[[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojna mornarica ZDA]]|accessdate=2012-05-04|language=en}}</ref> so prenehali uporabljati leta 1991 in 1992, iz [[Register pomorskih plovil|Registra pomorskih plovil]] (NVR) pa so ju izpisali leta 2006 in 1995.<ref name="BB64">{{navedi splet|url=http://www.nvr.navy.mil/nvrships/details/BB64.htm|title=Naval Vessel Register for BB64|work=[[Register pomorskih plovil]]|accessdate=2011-07-21|language=en|archive-date=2011-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110514035011/http://www.nvr.navy.mil/nvrships/details/BB64.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="BB63">{{navedi splet|url=http://www.nvr.navy.mil/nvrships/details/BB63.htm|title=Naval Vessel Register for BB63|work=Register pomorskih plovil|accessdate=2011-07-21|language=en|archive-date=2004-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20041014232817/http://www.nvr.navy.mil/nvrships/details/BB63.htm|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Linijska bojna ladja 18. stoletja je bila sijajen uspeh obrtniškega in ročnega dela ter hkrati krona najbolj naprednih tehnik tistega obdobja. Dviganje in sestavljanje delov ladje so opravljali le s človeško delovno silo, s škripci, vitli in žerjavi na bobne. Na primer [[tram]] ladje je tehtal približno 3 tone. Za najtežja dela so uporabljali kaznjence. Ladje so tedaj gradili iz [[les]]a. Zato so se morali oskrbeti z drevesi, predvsem s [[hrast]]i. Če raste na enem hektarju trideset stoletnih [[hrastov]], so za gradnjo enega samega plovila posekali 100 hektarjev gozda. Potrebovali so še druge sestavine, kot so [[bor (drevo)|bori]] in [[Jelka (drevo)|jelke]] za jambore in prečnike za [[jadra]], bresti za škripčevje in topovske podstavke, bukve za vesla, pušpan za osi v škripčevju ter orehi in topoli za kipe in okrasje. Ta problem je bil tako velik, da [[Anglija]], pomorska velesila, sredi 18. stoletja skoraj ni več imela [[gozdov]]. Zato se je morala glede oskrbe z gradbenim lesom zanašati na svoje kolonije in tuje dežele. Drevesa so pogosto izbirali na osnovi načrtov največjih delov. Za gredelj in rebra bojne ladje so potrebovali kakih 3000 stoletnih hrastov, pri tem pa niso vštete druge sestavine, potrebne za gradnjo. Štirikotne hrastove tramove so hranili deloma v morski vodi (za lažjo obdelavo), deloma pa v zavetju lop. Borovino in jelovino pa so vselej potopili v vodo, da ne bi izgubili [[Smola|smole]] in se preveč ne izsušili. Ladjo so gradili več mesecev. Ko so postavili ladijski [[gredelj]], so začeli nameščati sprednje prečno tramovje in [[krma (plovilo)|krmo]]. Sledili so drugi deli konstrukcije, ki so sestavljali ogrodje ladje, in, ki so jih nato prekrili z leseno oplato. Hkrati so izdelovali ladijske [[paluba|krove]] in njihovo opremo. Skupni stroški za bojno ladjo so znašali skoraj milijon [[funt šterling|funtov]]. To pomeni, da je bil za državo proračun mornarice še kako pomemben. [[Dok]], v katerem so gradili ladjo, je bil obrnjen v smeri sever-jug, da sta se obe strani trupa bili deležni enake količine sončnih žarkov; če bi se namreč en bok sušil hitreje ali močneje od drugega, bi prišlo do neljubega krivljenja. Najpomembnejše ladjedelnice so bile opremljene z velikimi suhimi doki, kjer so obnavljali in popravljali poškodovane ladje. Ko je ladja zaplavala v dok in so bile zapornice spet spuščene, so z močnimi [[hidravlična črpalka|hidravličnimi črpalkami]] izčrpali vodo iz doka. === Linijske ladje === {{glavni|linijska ladja}} Linijska ladja je bila velika, lesena [[jadrnica]] na katero so namestili [[baterija (vojaštvo)|baterijo]] do 120 [[gladkocevno orožje|gladkocevnih]] [[top]]ov in [[karonada|karonad]]. Linijska ladja je predstavljala postopni razvoj osnovne konstrukcije, ki izvira iz 15. stoletja. Povečala se je posebej velikost ladje, drugače pa se med usvojitvijo [[linijska taktika|linijske taktike]] v zgodnjem 17. stoletju in koncem razcveta jadrnih bojnih ladij v 1830-tih osnovna konstrukcija ni veliko spreminjala. Od okoli leta 1794 se je za 'bojno ladjo' (najprej neformalno) uporabljal alternativni izraz 'linijska bojna ladja'.<ref name="OED" /> [[Slika:TheNapoleonAtToulonIn1852ByLauvergne.jpg|thumb|right|''[[Napoléon (1850)|Napoléon]]'' (1850), prva parna bojna ladja]] Ogromno število topov, ki so streljali ob [[ladijski bok|boku]], je pomenilo, da je jadrajoča bojna ladja lahko uničila katerokoli leseno plovilo, razbila njen [[ladijski trup|trup]] in [[jambor]]e, ter ubila posadko. Efektivni doseg topov je bil nekaj sto [[jard]]ov (nekaj 100 [[meter|m]]), tako da je bila bojna taktika jadrnic delno odvisna od vetra. Prva velika sprememba koncepta linijskih ladij je bila uvedba [[parni stroj|parnega pogona]] kot dodatnega [[pomorski pogon|pogonskega sistema]]. Parni pogon so v mornarice uvajali postopoma v prvi polovici 19. stoletja, najprej za manjša plovila, kasneje pa za [[fregata|fregate]]. [[Francoska vojna mornarica]] je uvedla parni pogon v linijske ladje z ladjo [[Napoléon (1850)|''Napoléon'']] z devetdesetimi topovi leta 1850.<ref>»Napoleon (90 guns), the first purpose-designed screw line of battleships«, ''Steam, Steel and Shellfire'', Conway's History of the Ship (stran 39)</ref> To je bila prva resnična parna bojna ladja.<ref>»''S hitenjem dograditve so ladjo Le Napoleon splavili 16. maja 1850 in je postala prva resnična parna bojna ladja na svetu''«, ''Steam, Steel and Shellfire'', Conway's History of the Ship (stran 39)</ref> ''Napoléon'' je bila oborožena kot konvencionalna linijska ladja, njeni parni pogoni pa so ji dali hitrost 12 [[vozel (enota)|vozlov]] (22&nbsp;km/h), ne glede na vetrovne razmere, kar je bilo potencialno odločilna prednost v pomorskem spopadu. Vpeljava parnega pogona je pospešila povečanje velikosti bojnih ladij. [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] sta bili edini državi, ki sta zgradili floti lesenih parnih [[ladijski vijak|vijačnih]] bojnih ladij, čeprav je več mornaric imelo majhno število vijačnih bojnih ladij: [[Ruski imperij]] (9), [[Osmansko cesarstvo]] (3), [[Švedska]] (2), [[Neapeljsko kraljestvo]] (1), [[Danska]] (1) in [[Avstro-Ogrska]] (1).<ref name="LambertBIT">Lambert (1984), str. 144–147.<br /> Poleg tega je Mornarica Severnonemške konfederacije, ki je vključevala Prusijo, leta 1870 od Združenega kraljestva kupila ladjo [[HMS Renown (1857)|HMS ''Renown'']] za rabo kot strelsko vadbeno ladjo.</ref><ref name="Sondhaus" /> === Oklepnice === [[Slika:Russian Black Sea Fleet after the battle of Synope 1853.jpg|thumb|right|Vrnitev [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]] [[Ruska imperialna vojna mornarica|Ruske imperialne vojne mornarice]] v [[Sevastopol]] po [[bitka pri Sinopu|bitki pri Sinopu]] 30. novembra 1853. Slika [[Nikolaj Pavlovič Krasovski|Krasovskega]]]] [[Slika:SMS Kaiser (1860).jpg|thumb|right|Poškodovana [[linijska ladja]] [[SMS Kaiser (1860)|SMS ''Kaiser'']] (1860) [[avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrske vojne mornarice]] po drugi [[Bitka pri Visu (1866)|bitki pri Visu]] leta 1866]] [[Slika:LaGloirePhotograph.jpg|thumb|right|Ladja [[Gloire (oklepnica)|''La Gloire'']] (1859) [[Francoska vojna mornarice|Francoske vojne mornarice]], prva čezoceanska [[oklepnica]]]] {{glavni|oklepnica}} Usvojitev parnega pogona je bil le eden od tehnoloških napredkov, ki je revolucioniziral konstrukcijo vojnih ladij v 19. stoletju. Linijske ladje so nadomestile [[oklepnica|oklepnice]]. Poganjal jih je parni pogon, zaščitene so bile s [[kovina|kovinskim]] [[oklep]]om in oborožene s topovi z visokoeksplozivnimi [[granata]]mi. ''Oklepnica'' je včasih [[sopomenka]] za ''bojno ladjo''.<ref name="faktopedija_1998" /> Izraz ''oklepnica'' je ostal v rabi za železne in jeklene vojne ladje do 1880-tih, nato pa ga je nadomestil izraz ''bojna ladja''.<ref>''Oxfordova enciklopedija'', str. 220.</ref> ==== Eksplozivne granate ==== Topovi, ki so streljali [[eksploziv]]ne ali zažigalne granate, so bili glavna grožnja lesenim ladjam, tako da se je to orožje kmalu razširilo po uvedbi 8-[[palec|palčnih]] (203 [[milimeter|mm]]) [[granatni top|granatnih topov]] kot del standardne oborožitve francoskih in ameriških linijskih ladij leta 1841.<ref>»[[Granatni top]], ki ga je izvirno skonstruiral polkovnik [[Henri-Joseph Paixhans|Paixhans]] za Francosko mornariško službo..., so kasneje poimenovali granatni top od 80, št. 1 iz 1841... premer izvrtine je 220 mm (8,65 palcev).« Glej Douglas (1855), str. 201. <br /> Britanci so izvajali poskuse z granatnimi topovi na tedaj že vadbeni ladji [[HMS Excellent (1787)|HMS ''Excellent'']] v letu 1832. Glej Douglas (1855) str. 198.<br /> Za uvedbo 8-palčnih granatnih topov na ameriške linijske ladje leta 1841 glej Tucker (1989), str. 149.</ref> V [[krimska vojna|krimski vojni]] je šest linijskih ladij in dve fregate [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] [[Ruska imperialna vojna mornarica|Ruske imperialne vojne mornarice]] pod poveljsktvom [[admiral]]a [[Pavel Stepanovič Nahimov|Nahimova]] uničilo sedem osmanskih fregat in tri [[korveta|korvete]] z eksplozivnimi granatami med [[bitka pri Sinopu|bitko pri Sinopu]] novembra 1853.<ref>Lambert (1990), str. 60–61.</ref> Kasneje med vojno so francoske oklepnice uporabile podobno orožje proti obalni obrambi v [[bitka pri Kinburnu (1855)|bitki pri trdnjavi Kinburn]].<ref name="Lambert">Lambert (1984), str. 92–96.</ref> Čeprav so se ladje z lesenimi trupi lahko primerljivo kosale z granatami, kar se je pokazalo med drugo [[bitka pri Visu (1866)|bitko pri Visu]] leta 1866, kjer se je sodobna lesena dvopalubna parna linijska ladja [[SMS Kaiser (1860)|SMS ''Kaiser'']] [[avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrske vojne mornarice]] najprej bočno spopadla z [[Kraljevina Italija|italijansko]] linijsko ladjo ''[[Affondatore]]'', nato pa se zaletela v oklepnico ''[[Re di Portogallo]]'', ki se ni potopila. Potem se je spopadla z oklepnico ''[[Maria Pia]]'', ter vsega skupaj prejela 80 izstrelkov od italijanskih oklepnic,<ref>Clowles, str. 68.</ref> od katerih je bilo veliko granat, med njimi pa je bil vsaj en slepi 300 [[Funt (mera)|funtni]] (136&nbsp;kg). Čeprav je izgubila [[kosnik]] in sprednji jambor, ter zagorela, je bila naslednji dan že pripravljena za bojevanje.<ref name="Wilson">Wilson (1898), str. 240.</ref> ==== Železni oklep in gradnja ==== [[Slika:Hms warrior.jpg|thumb|right|[[Fregata]] [[HMS Warrior (1860)|HMS ''Warrior'']] (1860), prva čezoceanska vojna ladja z železnim oklepom [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]]] Razvoj visokoeksplozivnih granat je vodil do nujnosti rabe železnih oklepnih plošč. Leta 1859 je Francoska vojna mornarica splovila ladjo [[Gloire (oklepnica)|''Gloire'']], prvo čezoceansko oklepno vojno ladjo. Njen profil je bil enak kot pri linijskih ladjah, paluba pa je bila zaradi omejevanja mase samo ena. Čeprav je bila izdelana iz lesa in je večinoma plula pod jadri, je imela ''Gloire'' vijak, njen leseni trup pa je bil varovan s plastjo debelega železnega oklepa.<ref>Gibbons (1983), str. 28–29.</ref> ''Gloire'' je pospešila nujno prenovitev ladjevja [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]], ki si je prizadevala proti franoski pridobitvi tehnološke prednosti. Superiorno oklopljeno fregato [[HMS Warrior (1860)|HMS ''Warrior'']] so splovili le 14 mesecev za ''Gloire'', in obe državi sta začeli s programom gradnje novih oklepnic in prenove obstoječih linijskih ladij na vijak v oklepne fregate.<ref>Gibbons (1983), str. 30–31</ref> Čez dve leti so Kraljevina Italija, Avstro-Ogrska, [[Španski imperij|Španski]] in Ruski imperij naročili oklepniške vojne ladje. Do oboroženega spopada oklepnic [[CSS Virginia|CSS ''Virginia/Merrimac'']] in [[USS Monitor|USS ''Monitor'']] leta 1862 v [[bitka pri Hampton Roadsu|bitki pri Hampton Roadsu]] med [[ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]] je imelo vsaj osem mornaric oklepniške ladje.<ref name="Sondhaus" /> [[Slika:LeRedoutablePhoto.jpg|thumb|right|Francoska oklepnica [[Redoutable (1876)|''Redoutable'']] (1876), prva vojna ladja z jeklom kot glavnim gradbenim materialom<ref>Gibbons (1983), str. 93</ref>]] [[Slika:HMS Mercury (1878).jpg|thumb|right|[[Rušilec]] [[HMS Mercury (1878)|HMS ''Mercury'']] (1878) drugi iz [[razred rušilcev iris|razreda iris]] in druga čisto jeklena ladja Kraljeve vojne mornarice]] Mornarice so preskušale različne postavitve topov: v [[topovska kupola|kupolah]] (kot pri USS ''Monitor''), v osrednjih baterijah ali [[barbeta]]h, ter z [[morski oven|ovni]] kot glavnim orožjem. Z razvojem parne tehnologije so pri gradnji ladij postopoma prenehali uporabljati jambore. Do sredine 1870-tih so za gradbeni material poleg kovanega železa in lesa začeli uporabljati [[jeklo]]. Oklepnica [[Redoutable (1876)|''Redoutable'']] Francoske vojne mornarice, načrtovana leta 1873 in splovljena leta 1876, je imela osrednjo [[baterija (vojaštvo)|baterijo]] in barbeto. Bila je prva vojna ladja na svetu, pri kateri so za osnovni in glavni gradbeni material uporabili jeklo.<ref>Gardiner, Lambert (2001), str. 96.</ref> Francija je v 1870-tih prva začela masovno proizvajati jeklo po [[Carl Wilhelm Siemens|Siemens]]-[[Pierre-Émile Martin|Martinovem]] postopku. Pred tem jeklene plošče še niso bile tako kakovostne, tako da so zunanji spodnji del trupa izdelovali iz kovanega železa. == Prva svetovna vojna == Vloga bojnih ladij v prvi svetovni vojni ni bila velika, saj v njej ni bilo večjih pomorskih bitk, v katerih bi sodelovale bojne ladje. V tej vojni se je izkazalo, da so velike in neokretne bojne ladje lahek plen [[podmornica|podmornic]]. Poleg tega je Velika Britanija nemško floto uspešno zadrževala v [[Severno morje|Severnem morju]]. Nemcem se tako z večino flote med prvo svetovno vojno ni uspelo prebiti v Atlantik,<ref>{{navedi knjigo |last= Gilbert |first= Adrian |title= The encyclopedia of warfare: from earliest time to the present day, Part 25 |publisher= Taylor & Francis |year= 2000 |page= 224 |isbn= 978-1-57958-216-6|url=http://books.google.co.uk/books?id=MZoO7SIwMVIC&pg=PA224&dq=%22world+war+i%22+%22high+seas+fleet%22+%22royal+navy%22+%22north+sea%22&lr=&as_brr=3#v=onepage&q=%22world%20war%20i%22%20%22high%20seas%20fleet%22%20%22royal%20navy%22%20%22north%20sea%22&f=false|accessdate=2012-04-17}}</ref> obe strani pa sta se tudi zavedali, da bi zaradi večjega števila britanskih ladij Dreadnought v taki bitki Velika Britanija izšla kot zmagovalka. Nemci so zato taktično poskušali v boj v plitvem obalnem pasu zvabiti dele britanske flote, tam pa bi minska polja, manjši torpedni čolni in podmornice izenačile moči.<ref>Keegan, p. 289.</ref> V prvih dveh letih vojne sta se tako v Severnem morju zgodili le dve večji pomorski bitki, [[Bitka pri Heligolandu (1914)|Bitka pri Heligoland Bightu]], [[Bitka pri Dogger Banku (1915)|Bitka pri Dogger Banku]], 31. maja 1916 pa se je zgodila največja pomorska bitka med Veliko Britanijo in Nemčijo, [[Bitka pri Jutlandu]].<ref>Ireland, Bernard: ''Jane's War At Sea'', str. 88–95.</ref> Po tej bitki se je nemška mornarica umaknila v pristanišča, od takrat naprej pa se ni več spuščala v velike pomorske bitke z britansko floto.<ref>Padfield 1972, str. 240.</ref> V [[Črno morje|Črnem morju]] so se prav tako odvijali le manjši spopadi med rusko in otomansko floto. V [[Baltik]]u so se odvijali pretežno napadi na [[konvoj]]e, pri čemer so veliko vlogo odigrala obsežna minska polja. V [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] je bila situacija podobna tisti iz Severnega morja. Avstro-Ogrska vojna mornarica je bila tam onemogočena s pomorsko blokado, ki sta jo na jugu izvajali Francija in Velika Britanija. V [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] je bila med prvo svetovno vojno edina omembe vredna vloga bojnih ladij pri [[pomorski desant|desantu]] na [[Gallipoli]].<ref>[[Andrew Marr's The Making of Modern Britain]] Episode 3.</ref> == Druga svetovna vojna == Bojne ladje so med drugo svetovno vojno odigrale stransko vlogo v pomorskih bitkah v [[Atlantski ocean|Atlantiku]], [[Tihi ocean|Pacifiku]] ter v Sredozemlju. V Atlantiku se je sicer večina bitk odvijala med [[rušilec|rušilci]] in podmornicami, kljub temu pa so bojne ladje svojo vlogo odigrale predvsem z vidika podpore pomorskim desantom ter z vidika zastraševanja. V Pacifiku so glavno vlogo v pomorskih bitkah odigrale [[letalonosilka|letalonosilke]], vendar pa je v tem delu sveta vloga bojnih ladij v pomorskem vojskovanju veliko večja kot kjer koli drugje. Ob izbruhu vojne je veljalo splošno prepričanje, da bodo letalonosilke ključ do vojaškega uspeha na morjih, vendar pa so v prvih letih vojne to vlogo prevszele prav bojne ladje. Tako sta nemški bojni ladji [[Scharnhorst]] in [[Gneisenau]] junija leta 1940 ob zahodni obali Norveške presenetili in v napadu potopili britansko letalonosilko [[Glorious]].<ref>Gibbons, str. 246–247.</ref> To je bila zadnja bitka v zgodovini, v kateri je nasprotnik s topovi potopil letalonosilko V zadnjih letih vojne so letalonosilke vendarle prevzele glavno vlogo strateškega pomorskega orožja. Tehtnica pomorskega bojevanja se je tako dokončno prevesila v korist mornariškega vojnega letalstva, kar so dokazali britanski letalski napadi v [[Bitka pri Tarantu|bitki pri Tarantu]] ter potopitev nemške bojne ladje [[Bojna ladja Bismarck|Bismarck]], ki so jo v Severnem morju potopila britanska torpedna letala. [[Slika:Japanese battleship Yamato under air attack off Kure on 19 March 1945 (80-G-309662).jpg|thumb|Japonski bojni ladji Yamato (na sliki med napadom leta 1945) in Musashi sta bili največji bojni ladji v zgodovini]] 7. decembra 1941 so Japonci v napadu na [[Pearl Harbour]] potopili pet od osmih ameriških bojnih ladij, ostale pa poškodovali. Tako so za nekaj časa pridobili pomorsko premoč, ki pa so jo z razvojem ameriške taktike kmalu izgubili. S potopitvijo britanske bojne ladje [[HMS Prince of Wales (1939)|Prince of Wales]] in [[Bojna križarka Repulse|bojne križarke Repulse]], ki sta ju potopili japonski bombniki, se je izkazalo, da so velike vojne ladje brez zadostne zračne podpore lahka tarča nasprotnikovih letal.<ref>Axell, Albert: ''Kamikaze'', str. 14.</ref> Bojne ladje so v Pacifiku sicer igrale vlogo pri mnogih pomorskih bitkah ([[Bitka v Koralnem morju]], [[Bitka pri Midwayu]], ...), vendar pa so jih povsod zasenčile letalonosilke in njihova letala. Bitke so se namreč odvijale izven vidnega kontakta flot, zaradi česar ladijski topovi bojnih ladij niso koristili. Edino pomembnejšo vlogo so bojne ladje odigrale pri ameriških desantnih operacijah na pacifiške otoke, kjer so z večdnevnim obstreljevanjem obrambnih položajev redno pripravljale teren za izkrcanje pehote. Kasneje so s svojo prisotnostjo nudile tudi protiletalsko zaščito kopenskim silam. Zadnji neposrednji spopad bojnih ladij v zgodovini se je zgodil 25. oktobra 1944 v [[Bitka v ožini Surigao|Bitki v ožini Surigao]], v kateri je številčno močnejša in bolje opremljena ameriška skupina ladij v topovski bitki razbila manjšo skupino japonskih ladij, ki so jih pred tem že napadli ameriški rušilci s torpedi. V tej bitko so bile vse ameriške bojne ladje razen ene pred tem potopljene v japonskem napadu na Pearl Harbour, a so jih kasneje dvignili in popravili. V tej bitki je zadnjo salvo neposredno na nasprotnikovo bojno ladjo v zgodovini izstrelila ameriška bojna ladja [[Bojna ladja Mississippi|Mississippi]].<ref>Samuel Eliot Morison, ''History of US Naval Operations in World War II'' Vol. 12, ''Leyte'', str. 141</ref> == Poimenovanje v drugih jezikih == V [[angleščina|angleščini]] je izraz battleship,<ref>{{navedi splet|url=http://www.thefreedictionary.com/battleship|title=batleship|work=[[TheFreeDictionary.com]]|publisher=[[Farlex, Inc.]]|date=2012 |accessdate=2012-05-07|language=en}}</ref> včasih tudi [[ameriška angleščina|ameriško angleško]] ([[sleng]]ovsko) battlewagon (dobesedno ''bojna vojna ladja''). Leta 1794 so izraz line-of-battle ship (''ladja bojne linije'') skrajšano zapisali kot ''battle ship''. Proti koncu 1880-tih so vedno bolj začeli uporabljati izraz ''eskadrna oklepnica''. Leta 1892 so pri preklasifikaciji britanskega vojnega ladjevja začeli uporabljati izraz ''battleship'' za razred supertežkih ladij, kamor so uvrščali več še posebej težkih [[eskadra|eskadrnih]] oklepnic. * v [[francoščina|francoščini]] je izraz cuirassé. * v [[japonščina|japonščini]] je izraz 戦艦 (せんかん) - senkan ali gunkan. * v [[nemščina|nemščini]] je izraz Schlachtschiff. V [[ruščina|ruščini]] je sodobni izraz linkor, линкор, [[akronim]] od starejšega izraza линейный корабль - ''linijska vojna ladja''.<ref>{{navedi splet|url=http://ushakovdictionary.ru/word.php?wordid=27519|title=линкор|work=Толковый словарь Ушакова онлайн|date=2009|accessdate=2012-05-08|language=ru|archive-date=2013-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20130515091620/http://ushakovdictionary.ru/word.php?wordid=27519|url-status=dead}}</ref> Tako so v Rusiji z novo klasifikacijo vojnih ladij, izdano 10. oktobra 1907, poimenovali nov tip ladij v spomin na starejše lesene parne linijske (vojne) ladje. * v [[hrvaščina|hrvaščini]] in [[srbščina|srbščini]] sta izraza bojni brod in бојни брод. == Bojne ladje vojnih mornaric sveta == {{stolpci|2| * [[seznam bojnih ladij Vojne mornarice ZDA|Vojna mornarica ZDA]] * [[seznam bojnih ladij avstro-ogrske vojne mornarice|avstro-ogrska vojna mornarica]] * [[seznam bojnih ladij vojne mornarice Združenega kraljestva|vojna mornarica Združenega kraljestva]] * [[seznam bojnih ladij Ruske imperialne vojne mornarice|Ruska imperialna vojna mornarica]] }} == Glej tudi == * [[bojne ladje v drugi svetovni vojni]] * [[seznam potopljenih bojnih ladij]] * [[Bojna ladja (film)|''Bojna ladja'' (film)]] == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{refbegin|colwidth=30em}} * {{navedi enciklopedijo|title=Vojne ladje in podmornice|encyclopedia=Faktopedija : velika ilustrirana enciklopedija|year=1998|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|isbn=86-11-15347-2}} {{COBISS|id=77077248}} * {{navedi enciklopedijo|title=oklepnica|encyclopedia=Oxfordova ilustrirana enciklopedija izumov in tehnologij|year=1997|publisher=DZS|location=Ljubljana|isbn=86-341-1737-5}} {{COBISS|id=69825024}} * {{navedi knjigo|last=Clowes|first=William Laird|title=Four Modern Naval Campaigns|url=https://archive.org/details/fourmodernnaval01clowgoog|year=1902|publisher=Unit Library|isbn=0-7191-2020-9}} Ponatisnjeno: Cornmarket Press, 1970. * {{navedi knjigo|last=Douglas|first=Howard|authorlink=Howard Douglas|title=A Treatise on Naval Gunnery 1855|edition=4.|year=1855|isbn=0-85177-275-7}} Ponatisnjeno: London: Conway Maritime Press, 1982. * {{navedi knjigo|last1=Gardiner|first1=Robert (ur.)|last2=Lambert|first2=Andrew D. (ur.)|title=Steam, Steel and Shellfire: The steam warship 1815–1905&nbsp;– Conway's History of the Ship|url=https://archive.org/details/steamsteelshellf00gard|year=2001|publisher=Book Sales|page=[https://archive.org/details/steamsteelshellf00gard/page/n189 192]|isbn=978-0-7858-1413-9|cobiss= }} * {{navedi knjigo|last=Gibbons|first=Tony|title=The Complete Encyclopedia of Battleships and Battlecruisers&nbsp;– A Technical Directory of all the World's Capital Ships from 1860 to the Present Day|url=https://archive.org/details/completeencyclop0000gibb_v0r0|year=1983|publisher=Salamander Books Ltd|location=London|page=[https://archive.org/details/completeencyclop0000gibb_v0r0/page/272 272]|isbn=0-517-37810-8}} * {{navedi knjigo|last=Lambert|first=Andrew D.|title=Battleships in Transition|url=https://archive.org/details/battleshipsintra0000lamb|publisher=Conway Maritime Press|year=1984|isbn=0-85177-315-X|cobiss=535736583}} * {{navedi knjigo|last=Lambert|first=Andrew D.|title=The Crimean War, British Grand Strategy Against Russia, 1853–56|year=1990|publisher=Manchester University Press|isbn=0-7190-3564-3}} * {{navedi knjigo|last=Lenton|first=H. T.|title=Krigsfartyg efter 1860|year=1971|publisher=Forum AB|location=Stockholm|language=sv}} * {{navedi knjigo|last=O'Connell|first=Robert L.|title=Sacred vessels: the cult of the battleship and the rise of the U. S. Navy|url=https://archive.org/details/sacredvesselscul0000ocon_b8u6|publisher=Oxford University Press|location=Oxford [Oxfordshire]|year=1993|pages= |isbn=0-19-508006-8|oclc= |doi= }} * {{navedi knjigo|last=Sondhaus|first=Lawrence|title=Naval Warfare 1815–1914|url=https://archive.org/details/navalwarfare18150000sond|year=2000|publisher=Routledge|location=London|cobiss= |isbn=0-415-21478-5}} * {{navedi revijo|last=Stoll|first=Richard J.|title=Steaming in the Dark?|journal=[[Journal of Conflict Resolution]]|volume=36|issue=2|pages=263-283|date=junij 1992|doi=10.1177/0022002792036002003 }} * {{navedi knjigo|last=Tucker|first=Spencer|title=Arming the Fleet, US Navy Ordnance in the Muzzle-Loading Era|publisher=Naval Institute Press|location=Annapolis, Md|year=1989|isbn=0-87021-007-6}} * {{navedi knjigo|last=Wilson|first=H. W.|title=Ironclads in Action&nbsp;– Vol 1|url=https://archive.org/details/ironcladsinactio11wils|year=1898|publisher=|location=London}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Battleships}} * [http://www.combinedfleet.com/baddest.htm Primerjava zmogljivosti sedem bojnih ladij iz druge svetovne vojne] {{ikona en}} * [http://www.chuckhawks.com/super_battleships_projected.htm Primerjava povojnih načrtovanih konstrukcij bojnih ladij] {{ikona en}} * [https://web.archive.org/web/20091027051033/http://geocities.com/batdev Razvoj ameriških bojnih ladij s časovničnim grafom] {{ikona en}} {{milship-stub}} {{portal|Vojaštvo}} {{mil-vessel}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bojne ladje| ]] oi5o61d6rebmso0m98fyctojhbgmsvq 0 13353 6748115 6745722 2026-09-08T14:49:17Z Neka oseba 238731 6748115 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 430. mornariški divizion | image = 430th Naval Division (Slovenia).png | caption = | dates = 1997 - danes | country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | branch = [[Slovenska vojska]] | type = [[mornarica]] | role = [[pomorsko bojevanje]] | size = [[divizion]] | command_structure = [[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] | garrison = [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]], [[Ankaran]] | garrison_label = | equipment = 2 patruljni ladji + 1 čoln | equipment_label = | nickname = | patron = | motto = | colors = | colors_label = | march = [https://www.youtube.com/watch?v=MKPlmBwfIIY&t=56s Koračnica slovenske mornarice] | mascot = | battles = * [[Operacija Atalanta]] * Operacija Mare Nostrum * Operacija NAVFOR MED Sophie <!-- Insignia -->| anniversaries = | decorations = | battle_honours = <!-- Commanders --> | current_commander = | current_commander_label = | ceremonial_chief = | ceremonial_chief_label = | colonel_of_the_regiment = | colonel_of_the_regiment_label = | notable_commanders = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Naval jack of Slovenia.svg|200px]] | identification_symbol_label = [[Zastava Slovenije|Slovenska premčeva zastava]] | identification_symbol_2 = [[File:Flag of Slovenia.svg|200px]] | identification_symbol_2_label = [[Zastava Slovenije|Slovenska pomorska zastava]] }} '''430. mornariški divizion Slovenske vojske''' je [[vojna mornarica|pomorska]] [[vojaške formacije|formacija]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in predstavlja najmanjši [[vojska|vojaški]] rod. [[Divizion]] je nastanjen v [[vojašnica Slovenski pomorščaki|vojašnici Slovenskih pomorščakov]] v [[Ankaran]]u. == Zgodovina == 430. oddelek obalne obrambe je bil prva pomorska enota Slovenske vojske po [[Osamosvojitev in nastajanje Republike Slovenije|osamosvojitvi]]; ustanovljen je bil 30. januarja 1993 v [[Lucija, Piran|portoroški]] [[Marina (pristanišče)|marini]], kot Združeni [[odred]] obalne obrambe [[Slovenska vojska|SV]], nato pa je bil leta 1997 s prejemom novega bojnega [[Prapor|praporja]] reorganiziran v 430. mornariški [[divizion]], ki deluje še danes.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovesnost-ob-31-obletnici-430-mornariskega-diviziona/?utm_source=copilot.com |title=Slovesnost ob 31. obletnici 430. mornariškega diviziona |accessdate= |date=1. februar 2024 |format= |work= }}</ref> === '''Pridobitve plovil === * 1. avgusta 1996 je divizion pridobil hitri patruljni čoln [[HPL-21 Ankaran]], * [[Večnamenska ladja Triglav 11|VPL-11 Triglav]] je prispela v [[koprsko pristanišče]] 21. novembra 2010. * Leta 2024 je enota pridobila čoln z imenom [[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]], ki služi kot podpora za potapljače in kot šolska ladja.<ref>{{Navedi revijo|date=Januar 2024|title=PREDSTAVLJAMO V vojaški mornarici novo plovilo, ŠPORT V VOJSKI, Na Pokljuki patruljni tek|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MO/Revija-SV/2024/sv_24_01.pdf|magazine=Revija Slovenske vojske|access-date=20. december 2025}}</ref> == Namen == * zagotavljanje pripravljenosti za delovanje v akvatoriju, * vzpostavitev vojaške kontrole in izvajanje vojnega režima plovbe, * izvajanje protiminskega ter protidiverzantskega delovanja v akvatoriju, * sodelovanje v protiladijskem delovanju, * sodelovanje v protiteroristični zaščiti lastnih in zavezniških vojaških objektov v pristaniščih in na sidriščih, * odkrivanje in obveščanje o virih ogrožanja v akvatoriju, * izvajanje nalog v primeru nesreč v akvatoriju, * sodelovanje pri organizaciji in izvajanju nalog podpore države gostiteljice. [[Slika:Ladja Triglav v pristanišču.jpeg|180px|thumb|levo|VNL-11 Triglav (druga z leve) med operacijo Mare Nostrum]] === Sodelovanje v misijah === Divizion je sodeloval v več misijah v okviru zavezništva [[NATO]] in [[Evropska unija|EU]]: * večnamenska ladja [[Patruljna ladja Triglav|Triglav 11]] Ladja se je 15. decembra 2013 pridružila operaciji Italijanske vojne mornarice Mare Nostrum in pomagala pri iskanju in reševanju beguncev na poti v Italijo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/triglav-je-zacel-operacijo-mare-nostrum/325559?utm_source=copilot.com|title=Triglav je začel operacijo Mare Nostrum |accessdate= |date=21. december 2013 |format= |work= }}</ref> Redni posadki so se pridružili dve višji medicinski sestri in pripadnika vojaške policije. Po dobrem mesecu, v katerem med patruljiranjem ni našla ali rešila beguncev, se je ladja 4. februarja 2014 vrnila v Koper. Oktobra 2015 je ponovno odplula v Sredozemlje, kjer je več mesecev sodelovala v mednarodni operaciji EU proti tihotapcem migrantov EUNAVFOR MED (Operacija Sophia). Posadka je 28. oktobra 2015 rešila 100 ljudi in onesposobila tihotapsko plovilo.<ref>{{navedi splet |url=https://old.delo.si/svet/evropa/posadka-ladje-triglav-v-sredozemlju-resila-109-ljudi.html?utm_source=copilot.com |title=Posadka ladje Triglav v Sredozemlju rešila 109 ljudi |accessdate= |date=15. december 2015 |format= |work= }}</ref> Migrante je predala posadki [[Norveška|norveške]] ladje, ki je izvedla nadaljnje postopke. [[Slika:Člani Odbora DZ za obrambo obiskali 430. mornariški divizion 9.jpg|300px|thumb|desno|Postroj 430. mornariškega diviziona SV ob obisku članov Odbora DZ za obrambo (2014)]] == Razvoj == * 430. združeni [[odred]] obalne straže [[Slovenska vojska|SV]] (1993 - 1997) * 430. [[vojna mornarica|mornariški]] [[divizion]] [[Slovenska vojska|SV]] (1997 - sedaj) [[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|300px|thumb|right|[[Patruljna ladja Triglav|VNL-11 Triglav]]]] [[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|300px|thumb|right|[[HPL-21 Ankaran]]]] == Seznam poveljnikov == {| class="wikitable" |- ! slika ! poveljnik ! čin ! poveljevanje |- | [[Slika:Andrej Pečar.jpg|60px]] | [[Andrej Pečar]] | [[kapitan bojne ladje]] | (junij 2024 – sedaj)<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/default-eb59da7d285f0bc65a01e21fd11e119f/ |title=430. mornariški divizion v Ankaranu z novimi pridobitvami slovesno obeležil dan enote |accessdate=30. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> |- | | [[Bogomir Tomažič]] | kapitan bojne ladje | (? – junij 2024)<ref>{{navedi splet |url=https://svet24.si/lokalno/primorska/novice/slovenija/poveljniki-tujih-mornaric-vedo-kdo-smo-in-hocejo-z-nami-sodelovati-1024192 |title=Poveljniki tujih mornaric vedo, kdo smo, in hočejo z nami sodelovati |accessdate= |date=1. februar 2023 |format= |work= }}</ref> |- | [[Slika:Boris Geršak.jpg|60px]] | [[Boris Geršak]] | kapitan bojne ladje |(2017 – 2018) <br>(2013 – 2016) |- | | [[Roman Anžič]] | [[Kapitan fregate (Slovenska vojska)|kapitan fregate]] | (3. oktober 2011 – ?) |- | | [[Leopold Čuček]] | [[Podpolkovnik (Slovenska vojska)|podpolkovnik]] | (16. december 2010 – 3. oktober 2011)<ref>{{navedi splet |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/kdo-smo/174508363?utm_source=copilot.com |title=Domovina v srcu: Leopold Čuček |accessdate= |date=4. januar 2018 |format= |work= }}</ref> |- | | [[Andrej Androjna]] | kapitan fregate | (? – 16. december 2010) |- | | [[Ivan Žnidar]] | [[Kapitan korvete (Slovenska vojska)|kapitan korvete]] | (16. julij 2004 – ?) |- | | [[Edi Jeran]] | kapitan korvete | (? – 16. julij 2004) |- | [[Slika:Boris Geršak.jpg|60px]] | [[Boris Geršak]] | kapitan fregate | 430. oddelek obalne obrambe<br>(1999 – 2003)<ref>{{navedi splet |url=https://zsc.si/ozsc-koper/na-slovesnosti-430-mornariskega-diviziona/?utm_source=copilot.com |title=Na slovesnosti 430. mornariškega diviziona |accessdate= |date=6. februar 2025 |format= |work= }}</ref> |- |} == Organizacija == [[Slika:Struktura 430. Mornariškega diviziona Slovenske vojske.png|alt=Struktura 430. Mornariškega diviziona Slovenske vojske 2013-danes|sličica|300x300_pik|Struktura 430. Mornariškega diviziona Slovenske vojske 2013-danes]] ; Sedanja (2026)<ref>{{Navedi splet |last=vojak |first=Postani |title=430. mornariški divizion |url=https://postanivojak.si/enote/430mod/ |access-date=2026-09-08 |website=Postani vojak |language=sl}}</ref> * Poveljstvo * Pomorski operativni center * Odred za specialno podvodno delovanje * Odred večnamenskih plovil: :* [[Patruljna ladja Triglav|VNL-11 Triglav]] :* [[HPL-21 Ankaran]] :* [[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Čoln Č-91 ]] == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] * [[seznam enot Slovenske vojske]] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{portal|Vojaštvo}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Vojaške enote Slovenske vojske|0430]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1997|0430]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Ankaranu|0430]] lcf8xfb4vyq75f0yulgoachb875gkyk 0 13687 6748100 6742470 2026-09-08T13:51:32Z Neka oseba 238731 6748100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 460. artilerijski bataljon Slovenske vojske | image = | caption = | country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = [[Artilerijske enote|Artilerijska enota]] | branch = [[Kopenska vojska]] | dates = [[1996]] - danes | specialization = [[Artilerijsko bojevanje]] | command_structure = [[72. brigada Slovenske vojske]] | size = [[Bataljon]] | current_commander = [[podpolkovnik]] [[Dejan Šibilja]] | garrison = [[Vojašnica Postojna]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | equipment_label = [[Havbica]] | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | equipment = [[Soltam M-71]] | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''460. artilerijski bataljon''' ([[kratica]]: '''460. AB''') je [[artilerijske enote|artilerijski]] [[bataljon]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]; [[bataljon]] je nastanjen v [[vojašnica Postojna|vojašnici]] [[Postojna]]. Namenjen je posredni ognjeni podpori in protioklepnemu boju v podpori pehotne brigade, na ozemlju Republike Slovenije in tudi v tujini, z namenom uničevanja prostorskih ciljev, oklepnih ciljev, ciljev visoke vrednosti, nevtralizaciji, demoralizaciji in vplivanju na nasprotnika.<ref>{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvotno je bila leta 1993 ustanovljena kot 460. topniški bataljon in nameščena v vojašnici v [[Postojna|Postojni]]. Septembra 1996 je bila preoblikovana v 460. artilerijski bataljon, opremljen z vlečnimi top havbicami kalibra 155 mm. Do uvedbe poklicne vojske je bataljon usposabljal tako nabornike kot pripadnike stalne sestave. Ob preoblikovanju Slovenske vojske leta 2013 je bil razdeljen na dve bateriji za ognjeno podporo, ki sta delovali znotraj rodovskih bataljonov 1. in 72. brigade. Z nadaljnjim posodabljanjem in preoblikovanjem Slovenske vojske leta 2025 se je ponovno vzpostavil 460. artilerijski bataljon ob združitvi baterij za ognjeno podporo obeh brigad. == Razvoj == Leta 1996 je pridobil vlečne havbice kalibra 155mm [[Soltam M-71|Soltam M71]]. Bataljon bo v prihodnosti opremljena s sodobnimi samovoznimi artilerijskimi sistemi Caesar 6 × 6 Mk II. == Poveljstvo == ; Poveljniki * major Slavko Harc (2005-2008) * podpolkovnik Dragan Paukovič (2008-2011) * major Boštjan Novak (2011-2013) * [[Podpolkovnik (Slovenska vojska)|podpolkovnik]] Dejan Šibilja (2025-) == Organizacija == * Poveljstvo bataljona * 1. [[Artilerijske enote|Artilerijska]] baterija * 2. Artilerijska baterija == Glej tudi == * [[seznam enot Slovenske vojske]] * [[artilerija]] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Bataljoni_SV}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Artilerijski bataljoni Slovenske vojske|0460]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1996|0460]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Postojni|0460]] bl7679xnpnln5tkquijfbjweu6i0adb 0 16315 6748168 6704571 2026-09-08T19:17:09Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6748168 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[hrvati|hrvaških]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} {{slog}} Predstavljeni so generali sedanje HV ter nekaj znanih generalov srednjega veka. Hrvaška je še pred vstopom v Nato sprejela natovske kode generalskih činov. Generalski čini so: brigadni general (OF-6), general bojnik (generalmajor, OF-7), general pukovnik (generalpolkovnik, OF-8), general zbora (general, OF-9) in stožerni general (armadni general, OF-10). Pri aktivnih generalih (30) so navedene sedanje dolžnosti, ostali so upokojeni in umrli. Vojaški zgodovinarji naj popravijo morebitne napake. == A == * [[Rahim Ademi]], generalmajor, [[Haag|haaški]] obtoženec * [[Imre Agotić]]/Imra Agotić, polkovnik JLA, general, poveljnik vojnega letalstva in obrambni svetovalec predsednika RH * [[Gašpar Alapić]], general, + 1584, hrvaški ban, 1573 zatrl kmečki upor Matije Gubca * [[Milan Antončić]] == B == * [[Josip Babin (general)]], generalpodpolkovnik JLA * [[Berislav Badurina]], generalmajor JLA * [[Vlado Bagarić]], brigadni general, načelnik poveljstva vojaškega letalstva in protizračne obrambe * [[Dušan Baić]], generalmajor JLA * [[Vladimir Bakarić (pilot)|Vladimir Bakarić]], general letalstva JLA * [[Vladimir Bakarić]], rezervni generalpodpolkovnik JLA *[[Ante Banina]], generalpolkovnik JLA *[[Slavko Barić]], generalpolkovnik, namestnik načelnika GŠ OSRH *[[Ivan Basarac]], generalpolkovnik * [[Petar Basta]], generalmajor *[[Luka Bebić]], generalmajor, obrambni minister RH * [[Mate Bilobrk]], generalpodpolkovnik JLA *[[Zlatko Binenfeld]], generalmajor * [[Ante Biočić]], generalmajor *[[Tihomir Blaškić]], generalmajor (HVO), haški obsojenec * [[Mihajlo Blažević]], generalmajor *[[Slava Blažević]], sanitetna generalmajorka JLA *[[Rafael Boban]], general NDH *[[Janko Bobetko]], generalpodpolkovnik JLA, armadni ("stožerni"/ štabni) general (= armadni general) HV * [[Petar Bogdan Peko]], generalpodpolkovnik JLA * [[Jovan Bogdanović]], generalmajor *[[Milan Bokulić]], brigadni general * [[Đordo Bonačić]], generalmajor *[[Svetozar Borojević]], avstroogrski general (poveljnik na Soški fronti) * [[Bude Bosnić]], generalmajor * [[Nikola Božanić]], generalpolkovnik JLA * [[Niko Bratanić]], generalmajor * [[Mane Breka]], generalmajor *[[Rudolf Mihael Brlečić]], brigadni general * [[Srđan Brujić]], generalpodpolkovnik *[[Božo Budimir]], generalmajor, polkovnik JLA in pom. načelnika za inženirstvo 9. armade *[[Živko Budimir]], generalmajor (HVO) *[[Rade Bulat]], generalpolkovnik JLA == C == *[[Miljenko Crnjac]], generalpolkovnik * [[Miloš Crnobrnja]], generalmajor JLA * [[Drago Crnogorac]], generalmajor JLA == Č == *[[Gordan Čačić]], generalmajor, Direktor vojaško-varnostne agencije * [[Jovan Čakalo]], generalmajor JLA *[[Ivan Čermak]], generalpolkovnik *[[Zvonimir Červenko]], armadni general, načelnik Glavnega GŠ OSRH *[[Ljubo Ćesić Rojs]] *[[Izidor Češnjaj]], brigadni general *[[Josip Čuletić]], generalpolkovnik, poveljnik vojnega letalstva == Ć == *[[Gordan Čačić]] *[[Ljubo Ćesić Rojs]] (1958) *[[Krešimir Ćosić (general)]], generalpolkovnik *[[Dane Ćuić]], generalmajor JLA *[[Mile Ćuk]], generalpolkovnik == D == *[[Danilo Damjanović]], generalmajor JLA *[[Martin Dasović]], generalpolkovnik JLA *[[Đuro Dečak]], generalpolkovnik *([[Mile Dedaković - Jastreb]], polkovnik/štabni brgadir?; poveljnik obrambe Vukovarja 1991) *[[Željko Dobranović]], brigadni general *[[Stjepan Domankušić]], generalmajor JLA *[[Dušan Dotlić]], generalmajor JLA *[[Nenad Drakulić]], generalpolkovnik letalstva JLA *[[Branko Dude]], generalpodpolkovnik JLA *[[Luka Džanko]], generalmajor == Đ == *[[Šime Đodan]], generalmajor, obrambni minister == E == *[[Tomislav Erdödy]], general, rojen 1558 v Krapini, + 1624, hrvaški ban, poveljnik hrvaških enot v zmagoviti bitki proti Turkom 1593 pri Sisku == F == *[[Franjo Feldi]], polkovnik JLA, generalpolkovnik, načelnik Vojne šole “Ban Josip Jelačić”, *[[Josip Filipović]], Avstroogrski general, poveljnik *[[Franjo Filipović]] *[[Milenko Filipović]], generalmajor == G == *[[Veselko Gabričević]], brigadni general *[[Miljenko Galić]], generalmajor, načelnik Uprave za finance *[[Željko Glasnović]], generalmajor (HVO) *[[Branimir Glavaš]], generalmajor, poveljnik Osijeka, v preiskovalnem postopku * [[Milivoj Gluhak]], generalpodpolkovnik JLA *[[Karl Gorinšek|Karlo Gorinšek]], generalmajor, polkovnik JLA, Slovenec, poveljnik Osiješke operativne skupine, politik *[[Ante Gotovina]], legionar, generalpolkovnik * [[Dragan Granić]], generalmajor JLA *[[Darko Grdić]], generalpolkovnik, vodja vojaške misije RH pri Natu * [[Nikola Grubor]], generalmajor JLA == H == *[[Ivan Hariš]] - [[Ilija Gromovnik]], generalmajor JLA; komandant diverzantskih enot NOV Hrvaške *[[Andrija Hebrang]], generalmajor JA *[[Vlado Hodalj]], brigadni general HV *[[Robert Hranj]], načelnik generalštaba HV * [[Josip Hrnčević]], rezervni generalmajor JLA *[[Dušan Hrstić]], generalpodpolkovnik JLA == I == *[[Josip Ignac]], generalmajor JLA, general, glavni inšpektor HV *[[Ljubo Ilić]], poveljnik francoskega odpora, generalmajor JLA, diplomat *[[Nikola Ištvanović]], podmaršal *[[Šime Ivas]], generalmajor JLA *[[Miloš Ivošević]], generalmajor JLA == J == *[[Vlado Janić]], generalpolkovnik JLA *[[Franjo Jelačić]] (1746-1810), podmaršal *[[Ivan (Janko) Jelačić]] (1742-1813), podmaršal *[[Josip Jelačić]], general, rojen 1801 v Petrovaradinu, + 1869, hrvaški ban in poveljnik *[[Juraj Jelačić|Juraj (Đuro, Juro) Jelačić]] (1805-1901), podmaršal *[[Ante Jelavić]], generalmajor (HVO) *[[Ivo Jelić]], generalmajor *[[Zlatan Mijo Jelić]], generalmajor (HVO) *[[Antun Jeričević]], brigadni general *[[Miroslav Jerzečić]], brigadni general *[[Branislav Joksović]], generalpolkovnik JLA *[[Ignatije Joka]], generalmajor JLA *[[Milan Joka]], generalpodpolkovnik JLA *[[Đoko (Đorđe) Jovanić]], generalpolkovnik JLA *[[Bogdan Jovanović]], generalmajor JLA *[[Đuro Jovanović]], generalmajor JLA *[[Ilija Jovanović]], generalmajor JLA *[[Stjepan Jovanović]], podmaršal *[[Josip Juras]], generalmajor, obrambni minister *[[Zvonko Jurjević|Zvonko (Zvonimir) Jurjević]], zadnji poveljnik letalstva JLA 1991-92 == K == *[[Veljko Kadijević]], general armade (JLA), zadnji zvezni sekretar za obrambo (vojni minister) SFRJ (srbsko-hrvaškega rodu) *[[Nikola Kajić]], generalpolkovnik JLA *[[Matko Kakarigi]], generalmajor, načelnik Uprave za gradbeništvo *[[Ivan Kapular]], generalmajor *[[Šime Čičin Karlov]], brigadni general *[[Krešimir Kašpar]], generalmajor, načelnik Urada predsednika RH *[[Velibor Kikerec]], * [[Petar Kleut]], generalmajor JLA * [[Vjekoslav Klišanić]], generalmajor JLA * [[Milan Knežević]], generalpodpolkovnik JLA * [[Radovan Knežević]], generalmajor JLA * [[Vinko Knežević|Vinko (Vicko, Vincent, Vinzenz-Ferrarius) Knežević]] (1755-1832), avstrijski general * [[Frano Kofler]], generalmajor JLA * [[Antun Kolundžić]], generalmajor JLA *[[Viktor Koprivnjak]], generalmajor, poveljnik vojnega letalstva in protizračne obrambe HV * [[Ivan Korade]], generalmajor/generalpolkovnik ? HV * [[Ivan Kralj]], generalpodpolkovnik JLA (vojaški zdravnik/sanitejec) * [[Blaž Kraljević]], general - poveljnik HOS (BiH) *[[Otmar Kreačić]], generalpokovnik JLA *[[Marinko Krešić]], generalmajor *[[Marijan Kretić]], generalmajor *[[Ivica Krizmanić]], generalmajor * [[Tomislav Kronja]], generalpodpolkovnik JLA *[[Pavao Krpan]], brigadni general, šef Poveljstva za logistiko * [[Damir Krstičević]], generalmajor/generalpokovnik? * [[Mladen Kruljac]], generalpolkovnik, namestnik poveljnika KoV HV *[[Petar Kružić]], general, + 1537, hrvaški knez, kot kapetan Klisa in Senja se je boril proti Turkom * [[Stjepan Kučiš]] * [[Milan Kukić]] * [[Ivan Kukoč]] *[[Miroslav Kulmer|Miroslav (Friedrich, Friderik) Kulmer]] (st.) *[[Tihomir Kundid]], generalpolkovnik, načelnik Glavnega GŠ HV 2024- *[[Slavko Kvaternik]], general, rojen 1878 v Vučinićih, + 1947 (justificiran), Pavelićev soborec za NDH, poveljnik ustaških enot == L == *[[Mate Laušić]], generalpolkovnik *[[Vladimir Laxa]] *[[Marko Leko]], generalmajor *[[Anton Lipošćak]], avstroogrski general * [[Petar Ljuština]] * [[Jovo Lončarić]] * [[Vladimir Lončarić]] *[[Dragutin Lovrić]], generalmajor, načelnik J-3 – Uprava za operativne zadeve GŠ OSRH *[[Vjekoslav Luburić]], general NDH *[[Josip Lucić]], general, načelnik Glavnega GŠ HV *[[Franjo Lukac]], general NDH *[[Mijo (Mihajlo) Lukić]], general VKJ in vojske (domobranstva) NDH *[[Anton Lukežić]], generalpolkovnik JLA, kasneje svetovalec predsednika BiH A. Izetbegovića (1927-2000, Sa) == M == * [[Petar Maljković]], generalmajor JLA *[[Lazar Mamula]] (avstrijski general) * [[Miloš Manojlović]], generalpolkovnik JLA *[[Srećko Manola]] (bosanskohercegovski general JLA) *[[Marijan Mareković]], generalpolkovnik, poveljnik KoV HV *[[Ilija Maričić]], brigadni general *[[Nojko Marinović]] (1948– Dubrovnik, 2021) generalmajor/generalpolkovnik?=''general bojnik'' HV *[[Mladen Markač]], generalpolkovnik *[[Drago Matanović]], brigadni general, načelnik J-7 – Uprave za urjenje in šolstvo GŠ OSRH * [[Vladimir Matetić]], [[Generalpolkovnik (SFRJ)|generalpolkovnik]] letalstva JLA *[[Stanko Matić]], generalmajor * [[Andrija Matijaš Pauk]], generalmajor *[[Ivan Mihalina]], generalmajor * [[Simo Mikašinović]], generalpodpolkovnik * [[Veljko Miladinović]], generalpodpolkovnik *[[Jozo Miličević]], general, pomočnik za KoV, načelnik Vojne šole * [[Savo Miljanović]], generalmajor * [[Pavao Miljavac]], generalpolkovnik (general zbora) HV * [[Ivan Mišković]] - Brk, generalpolkovnik JLA, načelnik KOS * [[Rudolf Musi]], generalmajor * [[Stanko Naletilić]], generalpodpolkovnik == N == *[[Miroslav Navratil]], genaral NDH *[[Mirko Norac]], generalmajor, obsojenec zaradi vojnih zločinov == O == *[[Mate Obradović]], generalmajor, glavni inšpektor HV * [[Stevo Opsenica]], generalpodpolkovnik * [[Mate Ostović]], brigadni general, načelnik Uprave za logistiko == P == *[[Mate Pađen]] 1962, brigadni general>>generalpolkovnik (načelnik J-5 – Uprave za obrambno načrtovanje GŠ OSRH >> Hrvatsko vojno učilište "Dr. Franjo Tuđman" * [[Dragan Pajić]] * [[Viktor Pavičić]], vojska NDH (padel pri [[Stalingrad|Stalingradu]]) * [[Milan Pavlović]] * [[Rade Pavlović]] * [[Nikola Peinović]] *[[Zvonko Peternel]], brigadni general, poveljnik 3. korpusa KoV HV *[[Milivoj Petković]], generalpolkovnik * [[Rudi Petovar]], generalpolkovnik JLA *[[Josip Petrović]], brigadni general *[[Ivan Pokaz]], brigadni general *[[Slobodan Praljak]], generalpolkovnik HV (2017 ob izreku obsodbe na Haašekm sodišču za vojne zločine popil strup - naredil samomor) *[[Ivo Prodan]], prim.dr., generalmajor *[[Berislav Pušić]] (BiH) == R == *[[Sergio Rabar]], brigadni general * [[Nikola Radošević]] *[[Zdenko Radulj]], brigadni general *[[Rajko Rakić]] (1944-2023), generalmajor (HVO) *[[Andrija Rašeta]], generalpolkovnik JLA *[[Ilija Rašić]], brigadni general *[[Markica Rebić]], generalmajor * [[Zlatko Rendulić]] (1920-2021), vojaški pilot, inženir in generalpolkovnik letalstva in PO JLA *[[Dragutin Repinc]], generalmajor. vodja misije OZN v Pakistanu *[[Ljubo Ćesić Rojs]], generalmajor *[[Ante Roso]], generalmajor *[[Darko Rukavina]], brigadni general, namestnik poveljnika vojaškega letalstva in protizračne obrambe *[[Ivan Rukavina]], armadni general JLA, načelnik GŠ NOV in PO Hrvaške == S == * [[Željko Sačić]] * [[Edo Santini]] * [[Ante Sardelić]] *[[Stjepan Sarkotić]], general avstroogrske vojske *[[Tomislav Sertić]], general NDH *[[Marko Sinovčić]], general, rojen v Splitu, + 1674, najemnik avstrijske ali beneške vojske, znan kot »general hrvaške konjenice«, *[[Zvonimir Skender]], generalmajor * [[Joža Skočilić]], rezervni generalpodpolkovnik *[[Stanko Sopta]], generalpolkovnik (HVO) *[[Đuro Srnec]], generalpolkovnik *[[Rudi Stipčić]], brigadni general * [[Ivan Stipaničić]] *[[Petar Stipetić]], generalmajor JLA, armadni general, načelnik Glavnega GŠ OSRH * [[Dragutin Stojaković]] *[[Josip Stojković]], generalmajor, poveljnik 1. korpusa KoV HV == Š == * [[Milan Šakić]] *[[Mate Daidža Šarlija]], generalmajor *[[Jefto Šašić]], generalpolkovnik JLA *[[Josip Škorpik]] *[[Velimir Škorpik]] * [[Marko Šljivari]] *[[Dragutin Šlopar]], polkovnik JLA, načelnik TSl. 9. armade, generalmajor * [[Martin Špegelj]], generalpolkovnik JLA, poveljnik 4. armade, armadni (stožerni/štabni) general, prvi načelnik Glavnega GŠ OSRH *[[Slavko Štancer]], general HDH *[[Vinko Štefanek]], brigadni general, direktor Letalsko-tehničnega zavoda *[[Ivan Štimac]], generalmajor *[[Josip Štimac]], generalmajor JLA, generalmajor, poveljnik vojnega letalstva * [[Mirko Šundov]], generalmajor, poveljnik Poveljstva za skupno izobrazbo in urjenje *[[Gojko Šušak]], armadni (stožerni/štabni) general, obrambni minister RH * [[Janko Šušnjar]] == T == *[[Žarko Tole]], generalmajor *[[Ivan Tolj]], generalmajor *[[Veselko Tolj]], brigadni general * [[Petar Tomac]] * [[Franjo Tomašić]] *[[Frane Tomičić]], brigadni general načelnik Uprave za kontrolo oborožitve * [[Fabijan Trgo]] * [[Bogdan Trgovčević]] *[[Franjo Tuđman]], generalmajor JLA, kasneje "vrhovnik" Hrvaške vojske *[[Anton Tus]] (1931–2023), generalpolkovnik letalstva JLA, armadni (stožerni/štabni) general, načelnik Glavnega GŠ OSRH == U == * [[Milan Emil Uzelac]] (1867–1953), avstroogrski in jugoslovanski general in poveljnik vojnega letalstva obeh držav == V == * [[Mate Viduka]], brigadni general * [[Vinko Vrbanac]], generalmajor * [[Bogdan Vujnović]] * [[Bruno Vuletić]] (1924–1997), generalpolkovnik JLA == Z == *[[Blago Zadro]], generalmajor *[[Vladimir Zagorec]], generalmajor, načelnik za nabave, renutno v preiskovalnem zaporu *[[Mirko Zgaga]] (1890-1943), general NDH *[[Petar Zrinjski]], general, rojen 1621 v Vrbovcu, + 1671, hrvaški ban in poveljnik proti Turkom *[[Josip Zvirotić]], brigadni general, poveljnik 4. korpusa KoV HV == Ž == * [[Aljoša Žanko]], generalmajor * [[Milan Žeželj]] (1917-1995), generalpolkovnik JLA == Glej tudi == * [[seznam hrvaških admiralov]] * [[Štabni general (Hrvaška)]] == Viri == *[[seznam MNO RH - objavljen v Nacional-u]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Generali]] [[Kategorija:Hrvaški generali|*]] hhonpljcnf6x5bbq08ntiw4ghjpdvob 0 21953 6748072 6110228 2026-09-08T12:40:23Z Engelbert 76895 pp 6748072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gaston-Henri-Gustave Billotte |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1894–1940 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gaston-Henri-Gustave Billotte''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. februar]] [[1875]], † [[23. maj]] [[1940]]. == Življenjepis == Leta 1940 je bil poveljnik 1. [[armadna skupina|armadne skupine]], ki se je bojevala v [[sever]]ni [[Francija|Franciji]]. Umrl je v [[avtomobilska nesreča|avtomobilski nesreči]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Billotte/Gaston-Henri-Gustave/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Billotte, Gaston Herve Gustav}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] 9m0n8gpw9okhupde1fl4kwmqo18hr3i 6748074 6748072 2026-09-08T12:45:01Z Engelbert 76895 + 9 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gaston-Henri-Gustave Billotte |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1894–1940 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gaston-Henri-Gustave Billotte''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. februar]] [[1875]], † [[23. maj]] [[1940]]. == Življenjepis == Leta 1940 je bil poveljnik 1. [[armadna skupina|armadne skupine]], ki se je bojevala v [[sever]]ni [[Francija|Franciji]]. Umrl je v [[avtomobilska nesreča|avtomobilski nesreči]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Billotte/Gaston-Henri-Gustave/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Billotte, Gaston Herve Gustav}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] gvemx4gj64a87jvqqq7j0fmqclbp5eq 6748109 6748074 2026-09-08T14:17:11Z Engelbert 76895 pp 6748109 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gaston-Henri-Gustave Billotte |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1894–1940 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations=[[Pierre-Armand-Gaston Billotte]] (sin) |laterwork= }} '''Gaston-Henri-Gustave Billotte''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. februar]] [[1875]], † [[23. maj]] [[1940]]. == Življenjepis == Leta 1940 je bil poveljnik 1. [[armadna skupina|armadne skupine]], ki se je bojevala v [[sever]]ni [[Francija|Franciji]]. Umrl je v [[avtomobilska nesreča|avtomobilski nesreči]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Billotte/Gaston-Henri-Gustave/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Billotte, Gaston Herve Gustav}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] chinjlzly9j222bopp2e6frd470lh0k 0 22461 6748062 6747958 2026-09-08T12:00:59Z MaksiKavsek 244409 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6747958|6747958]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[User talk:Arnulf Karantanski|pogovor]]) preveč splošno in brisanje SS in Hitlerja; izsek navedka Rosenerja: Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njego 6748062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leon Rupnik |lived=[[Predsedniška palača, Ljubljana]] |image= |caption=Leon Rupnik |nickname=»Lev« |allegiance=[[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|25px|Zastvava Avstro-ogrske]] [[Avstro-ogrska]] (1895–1918) [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|25px|Zastava kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] (1919–1941) [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|25px|Znak Slovenskega Domobranstva]] [[Domobranci|Slovensko Domobranstvo]] (1943–1945) {{usmrčen}} |branch=kopenska vojska |serviceyears=1895–1945 |rank= [[divizijski general]], generalni inšpektor Slovenskega domobranstva |unit=[[vojska Kraljevine Jugoslavije]], [[Slovensko domobranstvo]] |commands= |battles=[[prva svetovna vojna]], [[druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Leon Franc Rupnik''' (tudi '''Leo''', '''Lev''', '''Lav'''), [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]] in [[politik]], * [[10. avgust]] [[1880]], [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]]. Rupnik je bil od leta 1937 [[divizijski general]] [[Kraljeva jugoslovanska vojska|Kraljeve jugoslovanske vojske]], med letoma 1942 in 1945 [[župan Ljubljane]], med letoma 1943 in 1945 prezident [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter od 1944 generalni inšpektor Slovenskega domobranstva. Po koncu druge svetovne vojne je bil obsojen na smrt zaradi sodelovanja z okupacijskimi oblastmi in [[Veleizdaja|izdaje]]. == Življenjepis == Rupnik se je rodil 10. avgusta 1880 na [[Lokve, Nova Gorica|Lokvah]] pri [[Čepovan|Čepovanu]] kot sin cesarsko-kraljevega gozdarja Franca Rupnika in Ane, rojene Ogrizek. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Idrija|Idriji]], nato pa ga je oče poslal v benediktinsko gimnazijo v Št. Pavel na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tam je pouk potekal v nemščini. Naslednje leto se je vpisal v nemško paralelko na [[Ljubljana|Ljubljanski]] [[gimnazija|gimnaziji]]. Po končani nižji gimnaziji je v letih od 1895 do 1899 obiskoval [[kadetnica|kadetnico]] v [[Trst]]u. Leta 1905 se je po nekaj menjavah dolžnosti kot aktivni oficir vpisal na generalštabno šolo na [[Dunaj]]u. Tam so ga visoko cenili zaradi vojaške nadarjenosti, mirnosti in odločnosti, hkrati pa so mu očitali pomankanje diplomatskih sposobnosti in premajhno prožnost za vodenje v velikem merilu. V študiji habsburških oficirjev so ga ocenili kot sposobnega, a ne povsem prilagodljivega svojem okolju, zato ga tudi oficirski kolektiv ni nikoli sprejel za svojega. Po končani šoli se je kot poveljnik [[trdnjava|trdnjave]] v [[Nevesinje|Nevesinju]] in kasneje kot generalštabni častnik v [[Mostar]]ju zelo izkazal in leta 1913 je bil povišan v [[Stotnik|stotnika]]. Takrat se je tudi prvič poročil. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je sodeloval pri napadu na [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], kjer je bil tudi dvakrat odlikovan za hrabrost. Leta 1915 je bil prestavljen na [[Soška fronta|italijansko fronto]], kjer je bil prav tako odlikovan, leta 1916 pa na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|rusko fronto]]. Dobil je celo eno najvišjih avstro-ogrskih odlikovanj, viteški križec Leopoldovega reda prvega razreda. Konec vojne je dočakal kot načelnik štaba [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]]. [[Slika:General Lev Rupnik s pomočnikom generalom Opačićem.jpg|sličica|Rupnik s pomočnikom generalom Opačićem, 1940]] V [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojsko]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (pozneje VKJ) je prestopil leta 1919 kot generalštabni [[major]]. V njej je nato vsake štiri leta redno napredoval. Leta 1933 je postal [[brigadni general]], 1937 pa [[divizijski general|divizijski]]. Služboval je na različnih dolžnostih in za to prejel več odlikovanj. Leta 1938 je bil premeščen v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je vodil gradnjo obrambnih položajev – [[Rupnikova linija|Rupnikove linije]] po celotni tedanji državi. Ko se je začela [[aprilska vojna]], je postal načelnik štaba 1. skupne armade v [[Zagreb]]u, ki naj bi branila zahodno in severozahodno mejo z [[Kraljevina Italija|Italijo]] in [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Po kapitulaciji jugoslovanske kraljeve vojske, se je iz kratkotrajnega nemškega vojaškega pripora, kjer se je znašel takoj po okupaciji, zatekel v [[Celje]], nato pa se je po nekaj mesecih preselil v Ljubljano. Kljub nasprotovanju komunizmu se takrat še ni začel ukvarjati s politiko. Septembra 1941 so nanj streljali pripadniki [[VOS|VOS-]]a in ga lažje ranili, spomladi 1942 pa ga je italijanska fašistična okupacijska oblast skupaj z drugimi častniki bivše jugoslovanske vojske internirala v taborišče [[Gonars]]. Od tam je bil odpuščen maja istega leta skupaj z ostalimi častniki, starejšimi od 55 let, nakar se je vrnil v Ljubljano.<ref>[[Andrej Zlobec]]: ''Obveščevalec Osvobodilne fronte'' (Ljubljana, 2010), 48.</ref> == Kolaboracija == Odkrito je začel sodelovati z italijanskim okupatorjem junija 1942 po odstopu dotedanjega ljubljanskega [[župan]]a [[Juro Adlešič|Jura Adlešiča]], nakar je postal [[župan]] Ljubljane na predlog [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]], ki je bil takrat prefekt italijanskega okupacijskega območja. Bil je odločen protikomunist, zato je okupatorju predložil načrt za vojaško sodelovanje posebnih slovenskih enot proti [[Narodnoosvobodilno gibanje|narodnoosvobodilnemu gibanju]], predvsem proti [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji]] in [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]]. Rupnikovo sodelovanje z okupatorjem so obsodili v [[Slovenska zaveza|Slovenski zavezi]]. Jugoslovanska vlada v [[London]]u mu je na njihovo zahtevo odvzela generalski čin in to oznanila na londonskem [[radio|radiu]] BBC. [[Slika:Domobranska_prisega.png|levo|sličica|300x300_pik|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Rupnik je bil že od samega začetka zelo protikomunistično usmerjen. Kot nekateri drugi zahodni generali tistega časa (na primer ameriški general [[George Smith Patton mlajši|G.S. Patton]]), je v komunizmu videl večje zlo od nacizma in fašizma, zato je bil v boju proti prvemu pripravljen sodelovati tudi s slednjima. Njegova kolaboracija je bila večplastna, od upravne, ideološke in vojaške. Svoje vloge kolaboranta se je že od začetka zavedal in jo je tudi zavestno sprejel, ker je menil, da mora biti ''advokat naroda'' v odnosih z okupacijsko oblastjo. Nekoč naj bi bil celo izjavil: »Če je za ta narod treba žreti drek, ga bom tudi požrl.« Kolaboracijo in s tem tudi domobransko vojsko je videl kot potrebno za preživetje slovenskega naroda, predvsem kot sredstvo v boju in obrambi proti komunističnemu nasilju, ki je v prvih letih 2. svetovne vojne med Slovenci zahtevalo veliko civilnih žrtev. Domobranci so Nemce torej potrebovali za oborožitev v boju proti [[komunizem|komunizmu]], Nemci pa njih za boj proti komunističnemu narodno osvobodilnemu gibanju. Hkrati je bilo v tistem času že jasno, da bo Nemčija vojno po vsej verjetnosti izgubila in se je bíl boj za to, kdo bo po koncu vojne prevzel oblast v Sloveniji. Rupnik si vsekakor ni želel, da bi to bili komunisti, ki so bili dobro organizirani že vse od napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941, partizani pa so bili uradno priznani od zahodnih zaveznikov že od jeseni 1943 kot zavezniška vojska.[[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|300x300px|Leon Rupnik, škof Gregorij Rožman in SS general Erwin Rosner, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januar 1945.]] Rupnik je bil izraziti [[Antisemitizem|antisemit]]. Ko so ga Nacisti postavili za generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva, je v priložnostnem govoru rekel: »Da je partizane omamil in kupil Žid z nalogo, da uničijo slovenski narod in da je na strani slovenskega naroda nemški vojak, ki se bojuje proti svetovnemu židovstvu.«<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, str. 228|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4O95NYB|website=dlib.si|accessdate=2019-11-24|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Tudi v ostalih govorih domobrancem Rupnik je redno napadal Jude. Ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarju 1945, je Rupnik med drugim izjavil:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS/?euapi=1&query=%27keywords=+slovenec:+politi%C4%8Den+list+za+slovenski+narod+(31.1.1945%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=dlib.si|accessdate=2020-01-25}}</ref><blockquote>»Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje z zapada.« - ''Slovenec'', 31. januar 1945''<ref name=":0" />''</blockquote> [[Slika:Rainer in Rupnik v Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer, Celovec, 20. september 1943]] Nemci so na domobrance gledali kot na pomožne policijske enote v službi Nemčije. Rupnik je domobrancem poveljeval le navidezno, saj niso dovolili da bi poveljeval vojaškemu delu formacije. Prepustili so mu civilno oblast v Ljubljanski pokrajini, vendar tudi to bolj simbolno. Leona Rupnika je na položaj pokrajinske ljubljanske uprave postavil [[Friedrich Rainer]] na predlog [[škof]]a [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]].{{Citation needed|date=February 2025}} V resnici je pokrajinsko upravo vodil nemški okupator. Neposredni nadzor nad Rupnikovim upravljanjem sta imela nemška svetovalca, ''[[SS-Obergruppenführer]]'' [[Erwin Rösener]], ki je vodil policijski štab za boj proti partizanom in [[Hermann Doujak]], Rainerjev politični svetovalec za Ljubljansko pokrajino. Vsak svoj javni govor je moral Rupnik predhodno predložiti nemški cenzuri. Nemci so mu tudi določali, kdaj lahko nastopa v uniformi. [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Pogovor med Rupnikom, Rösenerjem in Rožmanom.]] Po ustanovitvi [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] konec septembra 1943 se je Rupnik samovolno razglasil za [[komandant]]a. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika polkovnika [[Franc Krener|Franca Krenerja]], ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. [[Slika:Leon Rupnik ob govoru.jpg|levo|sličica|Rupnik med nagovorom slovenskim domobrancem]] Rupnik ni bil strankarsko opredeljen; po njegovem je bilo domobranstvo nadstrankarsko, saj naj bi strankarstvo škodovalo bojni morali, politične stranke pa naj bi se po njegovem med seboj borile le za oblast. Zaradi tega v protikomunističnem taboru ni imel večje podpore in avtoritete. Kljub temu so se nanj obračali z raznimi zahtevami in prošnjami.<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo | last = Kociper | first = Stanko | year = 1996 | title = Kar sem živel | publisher = Mladinska knjiga | location = Ljubljana | cobiss = 59904000}}</ref> V njegov krog so spadali mladi in ambiciozni ljudje iz različnih delov protikomunističnega tabora. K njemu so bili poslani predvsem z namenom, da uveljavijo vpliv svoje skupine, saj je v očeh domobrancev, Nemcev in ljudstva, kot predvojni častnik, le imel nekaj spoštovanja.<ref name="KSŽ" /> Nekateri tedanji politiki so ta ožji krog zaničljivo imenovali »''otroški vrtec''«. [[Slika:Domobranska žalna slovesnost na Orlovem vrhu za dan vseh svetih (5).jpg|sličica|Rupnik polaga venec ob domobranski žalni slovesnosti na [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh|Orlovem vrhu]], 1. november 1944.]] Nemci mu niso preveč zaupali, vendar so ga kljub temu konec novembra 1944 imenovali za ''generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva''. Tako je hote ali nehote postal simbol kolaboracije in narodne izdaje. Proti koncu vojne, ko so Nemci izgubljali oblast, Rdeča armada pa je bila vse bližje, je postal tudi formalni poveljnik domobrancev. Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 predlagala ustaškemu poglavarju, [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vojaško in politično zavezo, za nadaljnjo borbo proti komunistom, z namenom da skušajo pridobiti priznanje zahodnih sil za domobrance, ustaše in četnike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20504|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=|accessdate=|website=Prispevki za novejso zgodovino.|publisher=|last=Lešnik|first=Avgust}}</ref> (zahodni zavezniki so že od leta 1943 priznavali in podpirali le NOV in POJ, kot tudi [[dogovor Tito-Šubašić]]). 5. maja 1945 mu je Rösener odvzel položaj upravitelja Ljubljanske pokrajine in upravljanje prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru za Slovenijo]], kateri naj bi se pogajal z zavezniki o povojni ureditvi. 9. maja 1945, ob koncu vojne v Evropi, se je skupaj z domobransko in nemško vojsko umaknil oz. pobegnil na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijsko Koroško]], kjer se je predal Britancem. Ti so ga nekaj časa zadrževali v [[Italija|Italiji]] in ga nato 2. januarja 1946 izročili revolucionarnim oblastem v povojni Jugoslaviji. ==Rupnikov proces== {{glavni|Rupnikov proces}} [[Slika:Rupnikov proces (2).jpg|sličica|Rupnikov proces; »soočenje« Rupnika in Rösenerja.]] Bil je glavni obtoženec v t. i. [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]]. Pravno formalno je bil Leon Rupnik vojak v službi več različnih držav, sporno pa je njegovo politično delovanje med 2. svetovno vojno. Kot zagrizen sovražnik Židov in posebej komunistične revolucije je bil razglašen za narodnega izdajalca. Rupnikov proces, ki je potekal pred vojaškim sodiščem IV. armade v [[Ljubljana|Ljubljani]], je bil politični proces, na katerem so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sodili pomembnim [[Okupator|okupatorjevim]] sodelavcem in izvajalcem okupatorjeve [[Politika|politike]]. [[Slika:Rupnikov proces.jpg|thumb|Rupnikov proces]]Proces se je začel 21. avgusta 1946, obtožnica pa je vsebovala enajst točk. Na procesu je bil Leon Rupnik spoznan za krivega izdaje in [[Kolaboracija|sodelovanja z okupatorjem]]. Proces se je končal 30. avgusta, poleg nekaj dolgotrajnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] pa so bile izrečene tudi tri [[Smrtna kazen|smrtne]]. Na smrt z obešenjem so 27. avgusta obsodili generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]] in domobranskega policijskega uradnika [[Lovro Hacin|Lovra Hacina]]. Leon Rupnik je bil obsojen na [[usmrtitev]] pred strelskim vodom. Lokacija njegovega groba je še danes neznana. Januarja 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] v celoti razveljavilo obsodbo, saj da ta ni bila v skladu s pravnimi načeli, ki so veljali v času sojenja. Sodišče je presodilo, da po zakonih in pravu takratnega časa, sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Senat vrhovnih sodnikov je obrazložitev delno ali v celoti pogrešil pri petih izmed enajstih očitanih dejanj iz sodbe, za enega izmed teh pa so presodili tudi, da sploh ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja – Rupnikovo ravnanje je sicer predstavljalo eno kaznivo dejanje z različnimi (enajstimi) izvršitvenimi oblikami.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika Razveljavljena obsodba domobranskega generala Rupnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220213346/https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika |date=2020-02-20 }}, Dnevnik, 8. januar 2020.</ref> [[Center Simon Wiesenthal]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] je s pismom veleposlanici Slovenije v Izraelu protestiral proti »sramotni razveljavitvi sodbe antisemitu Rupniku, ki je bil odgovoren za aretacijo in deportacijo ljubljanskih Judov v nacistična koncentracijska taborišča«.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenian court voids executed Nazi collaborator’s 1946 treason conviction|url=https://www.timesofisrael.com/slovenian-court-voids-executed-nazi-collaborators-1946-treason-conviction/|website=www.timesofisrael.com|accessdate=2020-01-25|language=en-US|first=Cnaan|last=Liphshiz}}</ref> Sodbo so med drugim označili za šokantno izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev za številne Rupnikove žrtve in njihove družine.<ref>{{Navedi splet|title=Zadeva Rupnik razburja tudi koroške Slovence|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zadeva-rupnik-razburja-tudi-koroske-slovence-269882.html|website=www.delo.si|date=2020-01-16|accessdate=2020-01-25|language=sl-si|first=Novica|last=Mihajlovič}}</ref> Na odločitev se je pritožil potomec ene od žrtev vojnega nasilja in [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je 2. februarja 2026 razveljavilo sodno odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi povojne obsodbe ter potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe Rupnika. Ustavni sodniki so presodili, da je bila sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena.<ref name="e719">{{navedi novice | last1=Suhadolnik | first1=Jernej | last2=Delo | first2=Promo | title=Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe generala Rupnika | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2026-02-02 | url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-potrdilo-pravnomocnost-povojne-obsodbe-generala-rupnika | access-date=2026-02-02}}</ref> ==Usmrtitev== Izvršitev smrtne obsodbe je bila določena za 4. september 1946. Leona Rupnika je na [[strelišče]] pod [[Golovec|Golovcem]] ob 16. uri popoldne pripeljal avtomobil. Sodba je bila izvršena s [[Salva|streli]] iz sedmih pušk (sedmi [[naboj (orožje)|naboj]] je bil vadbeni). Prva krogla je zgrešila cilj, druga je zadela [[vrat]], tri so zadele [[prsni koš]], šesta pa je prestrelila [[srce]]. Natančen čas smrti naj bi bil ob štirih in petnajst minut popoldan. Rupnikovo truplo je bilo nato odpeljano in pokopano na neznanem kraju.<ref>Več o njegovi usmrtitvi v:<br />{{cite journal|last1=Velikonja|first1=Tine|date=|year=september 1996|title=Pred petdesetimi leti - Strelišče na Dolenjski cesti|url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|journal=Zaveza|publisher=Nova Slovenska Zaveza|volume=|pages=|accessdate=20. julij 2011|via=|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106214420/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|url-status=bot: unknown}} (web.archive.org)</ref> == Napredovanja == * 1899 – [[praporščak]] * 1. november 1900 – [[poročnik]] [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]] * 1. maj 1906 – [[nadporočnik]] Avstro-ogrske vojske * 1. november 1913 – [[stotnik]] Avstro-ogrske vojske * 21. maj 1919 – [[major]] [[VSHS]] * 1. marec 1923 – [[podpolkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 28. junij 1927 – [[polkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 31. december 1937 – [[divizijski general]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] == Odlikovanja == === [[Avstro-ogrska monarhija]] === * [[vojaški jubilejni križ 1908]] * [[vojaški spominski križ za mobilizacijo 1912-1913]] * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (2. november 1914) * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (6. junij 1915) * [[zaslužna medalja za oficirje]] s trakom križa za vojne zasluge (julij 1915) * [[red železne krone]] III. stopnje (december 1915) * [[veliki križ]] I. stopnje (11. februar 1918) * [[red Leopolda|viteški križ Leopoldovega reda]] (11. februar 1918) === [[Kraljevina Jugoslavija]] === * [[red belega orla]] IV. stopnje (1920) * [[red sv. Save]] IV. stopnje (1922) * [[red Karađorđeve zvezde]] IV. stopnje (1928) * [[red jugoslovanske krone]] IV. stopnje (1930) * [[red jugoslovanske krone]] III. stopnje (1933) * [[red jugoslovanske krone]] II. stopnje (1936) == Viri in Literatura== * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite journal|last=Mlakar|first=Boris|year=1981|title=General Rupnik in slovensko domobranstvo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0SBNUQC|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=35|issue=3|pages=287–305|cobiss=1877876}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{SloBio|id=527688|avtor=Mikuž, Metod|ime=Leon Rupnik|vir=SBL}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * [[Gortan Simončič]]: ''Obrambna črta in Leon Rupnik''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 9, str. 59-70. [[Logatec]], 2002. * Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941, str. 358. * Rupnikova linija in Alpski zid *{{cite journal |last1=Sajovic |first1=Bogdan |date= 16. avgust 2007 |title=Predsednik Ljubljanske pokrajine |journal=Demokracija |pages= 46-48 |publisher= |doi= |url= http://www2.scnr.si/files/200792717116_Demokracija,Predsednik.pdf |accessdate= 20. julij 2011}} * {{SloBio|id=527688|avtor=Šah, Maks|ime=Leon Rupnik|vir=SBL}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Hwmh0ScFHXY|title=Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani|date=1944-06-29|accessdate=2026-07-11|website=youtube.com}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} {{Kategorija v Zbirki|Leon Rupnik}} * [[seznam slovenskih generalov]] * [[seznam županov Ljubljane]] * [[Rupnikova lira]] {{-}} {{ZupaniLjubljane}} {{rupnikov_proces}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupnik, Leon}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Politiki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega cesarskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Leon Rupnik|*]] [[Kategorija:Antisemitizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] mg3p782pml3pe84wdxwr79bpvv8iwdd 6748141 6748062 2026-09-08T16:08:04Z Arnulf Karantanski 232578 Kritiiziraš splošnost hkrati pa vztrajaš pri zapeljivi enostranski definiciji prisege, to podkrepiš s citatom Rösenerja kjer že takoj izstopta besedi "z ozirom". Še Rösener sam ti pravi nasprotno, vi še vedno vztrajate pri svojem. Hočeš manj splošen opis? Kaj praviš, da zapišem "prisego slovenski domovini" kar, za razliko od vašega, dejansko piše v prisegi ;') 6748141 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leon Rupnik |lived=[[Predsedniška palača, Ljubljana]] |image= |caption=Leon Rupnik |nickname=»Lev« |allegiance=[[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|25px|Zastvava Avstro-ogrske]] [[Avstro-ogrska]] (1895–1918) [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|25px|Zastava kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] (1919–1941) [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|25px|Znak Slovenskega Domobranstva]] [[Domobranci|Slovensko Domobranstvo]] (1943–1945) {{usmrčen}} |branch=kopenska vojska |serviceyears=1895–1945 |rank= [[divizijski general]], generalni inšpektor Slovenskega domobranstva |unit=[[vojska Kraljevine Jugoslavije]], [[Slovensko domobranstvo]] |commands= |battles=[[prva svetovna vojna]], [[druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Leon Franc Rupnik''' (tudi '''Leo''', '''Lev''', '''Lav'''), [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]] in [[politik]], * [[10. avgust]] [[1880]], [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]]. Rupnik je bil od leta 1937 [[divizijski general]] [[Kraljeva jugoslovanska vojska|Kraljeve jugoslovanske vojske]], med letoma 1942 in 1945 [[župan Ljubljane]], med letoma 1943 in 1945 prezident [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter od 1944 generalni inšpektor Slovenskega domobranstva. Po koncu druge svetovne vojne je bil obsojen na smrt zaradi sodelovanja z okupacijskimi oblastmi in [[Veleizdaja|izdaje]]. == Življenjepis == Rupnik se je rodil 10. avgusta 1880 na [[Lokve, Nova Gorica|Lokvah]] pri [[Čepovan|Čepovanu]] kot sin cesarsko-kraljevega gozdarja Franca Rupnika in Ane, rojene Ogrizek. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Idrija|Idriji]], nato pa ga je oče poslal v benediktinsko gimnazijo v Št. Pavel na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tam je pouk potekal v nemščini. Naslednje leto se je vpisal v nemško paralelko na [[Ljubljana|Ljubljanski]] [[gimnazija|gimnaziji]]. Po končani nižji gimnaziji je v letih od 1895 do 1899 obiskoval [[kadetnica|kadetnico]] v [[Trst]]u. Leta 1905 se je po nekaj menjavah dolžnosti kot aktivni oficir vpisal na generalštabno šolo na [[Dunaj]]u. Tam so ga visoko cenili zaradi vojaške nadarjenosti, mirnosti in odločnosti, hkrati pa so mu očitali pomankanje diplomatskih sposobnosti in premajhno prožnost za vodenje v velikem merilu. V študiji habsburških oficirjev so ga ocenili kot sposobnega, a ne povsem prilagodljivega svojem okolju, zato ga tudi oficirski kolektiv ni nikoli sprejel za svojega. Po končani šoli se je kot poveljnik [[trdnjava|trdnjave]] v [[Nevesinje|Nevesinju]] in kasneje kot generalštabni častnik v [[Mostar]]ju zelo izkazal in leta 1913 je bil povišan v [[Stotnik|stotnika]]. Takrat se je tudi prvič poročil. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je sodeloval pri napadu na [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], kjer je bil tudi dvakrat odlikovan za hrabrost. Leta 1915 je bil prestavljen na [[Soška fronta|italijansko fronto]], kjer je bil prav tako odlikovan, leta 1916 pa na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|rusko fronto]]. Dobil je celo eno najvišjih avstro-ogrskih odlikovanj, viteški križec Leopoldovega reda prvega razreda. Konec vojne je dočakal kot načelnik štaba [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]]. [[Slika:General Lev Rupnik s pomočnikom generalom Opačićem.jpg|sličica|Rupnik s pomočnikom generalom Opačićem, 1940]] V [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojsko]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (pozneje VKJ) je prestopil leta 1919 kot generalštabni [[major]]. V njej je nato vsake štiri leta redno napredoval. Leta 1933 je postal [[brigadni general]], 1937 pa [[divizijski general|divizijski]]. Služboval je na različnih dolžnostih in za to prejel več odlikovanj. Leta 1938 je bil premeščen v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je vodil gradnjo obrambnih položajev – [[Rupnikova linija|Rupnikove linije]] po celotni tedanji državi. Ko se je začela [[aprilska vojna]], je postal načelnik štaba 1. skupne armade v [[Zagreb]]u, ki naj bi branila zahodno in severozahodno mejo z [[Kraljevina Italija|Italijo]] in [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Po kapitulaciji jugoslovanske kraljeve vojske, se je iz kratkotrajnega nemškega vojaškega pripora, kjer se je znašel takoj po okupaciji, zatekel v [[Celje]], nato pa se je po nekaj mesecih preselil v Ljubljano. Kljub nasprotovanju komunizmu se takrat še ni začel ukvarjati s politiko. Septembra 1941 so nanj streljali pripadniki [[VOS|VOS-]]a in ga lažje ranili, spomladi 1942 pa ga je italijanska fašistična okupacijska oblast skupaj z drugimi častniki bivše jugoslovanske vojske internirala v taborišče [[Gonars]]. Od tam je bil odpuščen maja istega leta skupaj z ostalimi častniki, starejšimi od 55 let, nakar se je vrnil v Ljubljano.<ref>[[Andrej Zlobec]]: ''Obveščevalec Osvobodilne fronte'' (Ljubljana, 2010), 48.</ref> == Kolaboracija == Odkrito je začel sodelovati z italijanskim okupatorjem junija 1942 po odstopu dotedanjega ljubljanskega [[župan]]a [[Juro Adlešič|Jura Adlešiča]], nakar je postal [[župan]] Ljubljane na predlog [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]], ki je bil takrat prefekt italijanskega okupacijskega območja. Bil je odločen protikomunist, zato je okupatorju predložil načrt za vojaško sodelovanje posebnih slovenskih enot proti [[Narodnoosvobodilno gibanje|narodnoosvobodilnemu gibanju]], predvsem proti [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji]] in [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]]. Rupnikovo sodelovanje z okupatorjem so obsodili v [[Slovenska zaveza|Slovenski zavezi]]. Jugoslovanska vlada v [[London]]u mu je na njihovo zahtevo odvzela generalski čin in to oznanila na londonskem [[radio|radiu]] BBC. [[Slika:Domobranska_prisega.png|levo|sličica|300x300_pik|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi skupnemu boju z Nemci.]] Rupnik je bil že od samega začetka zelo protikomunistično usmerjen. Kot nekateri drugi zahodni generali tistega časa (na primer ameriški general [[George Smith Patton mlajši|G.S. Patton]]), je v komunizmu videl večje zlo od nacizma in fašizma, zato je bil v boju proti prvemu pripravljen sodelovati tudi s slednjima. Njegova kolaboracija je bila večplastna, od upravne, ideološke in vojaške. Svoje vloge kolaboranta se je že od začetka zavedal in jo je tudi zavestno sprejel, ker je menil, da mora biti ''advokat naroda'' v odnosih z okupacijsko oblastjo. Nekoč naj bi bil celo izjavil: »Če je za ta narod treba žreti drek, ga bom tudi požrl.« Kolaboracijo in s tem tudi domobransko vojsko je videl kot potrebno za preživetje slovenskega naroda, predvsem kot sredstvo v boju in obrambi proti komunističnemu nasilju, ki je v prvih letih 2. svetovne vojne med Slovenci zahtevalo veliko civilnih žrtev. Domobranci so Nemce torej potrebovali za oborožitev v boju proti [[komunizem|komunizmu]], Nemci pa njih za boj proti komunističnemu narodno osvobodilnemu gibanju. Hkrati je bilo v tistem času že jasno, da bo Nemčija vojno po vsej verjetnosti izgubila in se je bíl boj za to, kdo bo po koncu vojne prevzel oblast v Sloveniji. Rupnik si vsekakor ni želel, da bi to bili komunisti, ki so bili dobro organizirani že vse od napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941, partizani pa so bili uradno priznani od zahodnih zaveznikov že od jeseni 1943 kot zavezniška vojska.[[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|300x300px|Leon Rupnik, škof Gregorij Rožman in SS general Erwin Rosner, ob drugi domobranski prisegi skupnemu boju z Nemci, 30. januar 1945.]] Rupnik je bil izraziti [[Antisemitizem|antisemit]]. Ko so ga Nacisti postavili za generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva, je v priložnostnem govoru rekel: »Da je partizane omamil in kupil Žid z nalogo, da uničijo slovenski narod in da je na strani slovenskega naroda nemški vojak, ki se bojuje proti svetovnemu židovstvu.«<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, str. 228|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4O95NYB|website=dlib.si|accessdate=2019-11-24|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Tudi v ostalih govorih domobrancem Rupnik je redno napadal Jude. Ob drugi domobranski prisegi skupnemu boju z Nemci, 30. januarju 1945, je Rupnik med drugim izjavil:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS/?euapi=1&query=%27keywords=+slovenec:+politi%C4%8Den+list+za+slovenski+narod+(31.1.1945%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=dlib.si|accessdate=2020-01-25}}</ref><blockquote>»Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje z zapada.« - ''Slovenec'', 31. januar 1945''<ref name=":0" />''</blockquote> [[Slika:Rainer in Rupnik v Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer, Celovec, 20. september 1943]] Nemci so na domobrance gledali kot na pomožne policijske enote v službi Nemčije. Rupnik je domobrancem poveljeval le navidezno, saj niso dovolili da bi poveljeval vojaškemu delu formacije. Prepustili so mu civilno oblast v Ljubljanski pokrajini, vendar tudi to bolj simbolno. Leona Rupnika je na položaj pokrajinske ljubljanske uprave postavil [[Friedrich Rainer]] na predlog [[škof]]a [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]].{{Citation needed|date=February 2025}} V resnici je pokrajinsko upravo vodil nemški okupator. Neposredni nadzor nad Rupnikovim upravljanjem sta imela nemška svetovalca, ''[[SS-Obergruppenführer]]'' [[Erwin Rösener]], ki je vodil policijski štab za boj proti partizanom in [[Hermann Doujak]], Rainerjev politični svetovalec za Ljubljansko pokrajino. Vsak svoj javni govor je moral Rupnik predhodno predložiti nemški cenzuri. Nemci so mu tudi določali, kdaj lahko nastopa v uniformi. [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Pogovor med Rupnikom, Rösenerjem in Rožmanom.]] Po ustanovitvi [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] konec septembra 1943 se je Rupnik samovolno razglasil za [[komandant]]a. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika polkovnika [[Franc Krener|Franca Krenerja]], ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. [[Slika:Leon Rupnik ob govoru.jpg|levo|sličica|Rupnik med nagovorom slovenskim domobrancem]] Rupnik ni bil strankarsko opredeljen; po njegovem je bilo domobranstvo nadstrankarsko, saj naj bi strankarstvo škodovalo bojni morali, politične stranke pa naj bi se po njegovem med seboj borile le za oblast. Zaradi tega v protikomunističnem taboru ni imel večje podpore in avtoritete. Kljub temu so se nanj obračali z raznimi zahtevami in prošnjami.<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo | last = Kociper | first = Stanko | year = 1996 | title = Kar sem živel | publisher = Mladinska knjiga | location = Ljubljana | cobiss = 59904000}}</ref> V njegov krog so spadali mladi in ambiciozni ljudje iz različnih delov protikomunističnega tabora. K njemu so bili poslani predvsem z namenom, da uveljavijo vpliv svoje skupine, saj je v očeh domobrancev, Nemcev in ljudstva, kot predvojni častnik, le imel nekaj spoštovanja.<ref name="KSŽ" /> Nekateri tedanji politiki so ta ožji krog zaničljivo imenovali »''otroški vrtec''«. [[Slika:Domobranska žalna slovesnost na Orlovem vrhu za dan vseh svetih (5).jpg|sličica|Rupnik polaga venec ob domobranski žalni slovesnosti na [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh|Orlovem vrhu]], 1. november 1944.]] Nemci mu niso preveč zaupali, vendar so ga kljub temu konec novembra 1944 imenovali za ''generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva''. Tako je hote ali nehote postal simbol kolaboracije in narodne izdaje. Proti koncu vojne, ko so Nemci izgubljali oblast, Rdeča armada pa je bila vse bližje, je postal tudi formalni poveljnik domobrancev. Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 predlagala ustaškemu poglavarju, [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vojaško in politično zavezo, za nadaljnjo borbo proti komunistom, z namenom da skušajo pridobiti priznanje zahodnih sil za domobrance, ustaše in četnike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20504|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=|accessdate=|website=Prispevki za novejso zgodovino.|publisher=|last=Lešnik|first=Avgust}}</ref> (zahodni zavezniki so že od leta 1943 priznavali in podpirali le NOV in POJ, kot tudi [[dogovor Tito-Šubašić]]). 5. maja 1945 mu je Rösener odvzel položaj upravitelja Ljubljanske pokrajine in upravljanje prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru za Slovenijo]], kateri naj bi se pogajal z zavezniki o povojni ureditvi. 9. maja 1945, ob koncu vojne v Evropi, se je skupaj z domobransko in nemško vojsko umaknil oz. pobegnil na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijsko Koroško]], kjer se je predal Britancem. Ti so ga nekaj časa zadrževali v [[Italija|Italiji]] in ga nato 2. januarja 1946 izročili revolucionarnim oblastem v povojni Jugoslaviji. ==Rupnikov proces== {{glavni|Rupnikov proces}} [[Slika:Rupnikov proces (2).jpg|sličica|Rupnikov proces; »soočenje« Rupnika in Rösenerja.]] Bil je glavni obtoženec v t. i. [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]]. Pravno formalno je bil Leon Rupnik vojak v službi več različnih držav, sporno pa je njegovo politično delovanje med 2. svetovno vojno. Kot zagrizen sovražnik Židov in posebej komunistične revolucije je bil razglašen za narodnega izdajalca. Rupnikov proces, ki je potekal pred vojaškim sodiščem IV. armade v [[Ljubljana|Ljubljani]], je bil politični proces, na katerem so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sodili pomembnim [[Okupator|okupatorjevim]] sodelavcem in izvajalcem okupatorjeve [[Politika|politike]]. [[Slika:Rupnikov proces.jpg|thumb|Rupnikov proces]]Proces se je začel 21. avgusta 1946, obtožnica pa je vsebovala enajst točk. Na procesu je bil Leon Rupnik spoznan za krivega izdaje in [[Kolaboracija|sodelovanja z okupatorjem]]. Proces se je končal 30. avgusta, poleg nekaj dolgotrajnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] pa so bile izrečene tudi tri [[Smrtna kazen|smrtne]]. Na smrt z obešenjem so 27. avgusta obsodili generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]] in domobranskega policijskega uradnika [[Lovro Hacin|Lovra Hacina]]. Leon Rupnik je bil obsojen na [[usmrtitev]] pred strelskim vodom. Lokacija njegovega groba je še danes neznana. Januarja 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] v celoti razveljavilo obsodbo, saj da ta ni bila v skladu s pravnimi načeli, ki so veljali v času sojenja. Sodišče je presodilo, da po zakonih in pravu takratnega časa, sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Senat vrhovnih sodnikov je obrazložitev delno ali v celoti pogrešil pri petih izmed enajstih očitanih dejanj iz sodbe, za enega izmed teh pa so presodili tudi, da sploh ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja – Rupnikovo ravnanje je sicer predstavljalo eno kaznivo dejanje z različnimi (enajstimi) izvršitvenimi oblikami.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika Razveljavljena obsodba domobranskega generala Rupnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220213346/https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika |date=2020-02-20 }}, Dnevnik, 8. januar 2020.</ref> [[Center Simon Wiesenthal]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] je s pismom veleposlanici Slovenije v Izraelu protestiral proti »sramotni razveljavitvi sodbe antisemitu Rupniku, ki je bil odgovoren za aretacijo in deportacijo ljubljanskih Judov v nacistična koncentracijska taborišča«.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenian court voids executed Nazi collaborator’s 1946 treason conviction|url=https://www.timesofisrael.com/slovenian-court-voids-executed-nazi-collaborators-1946-treason-conviction/|website=www.timesofisrael.com|accessdate=2020-01-25|language=en-US|first=Cnaan|last=Liphshiz}}</ref> Sodbo so med drugim označili za šokantno izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev za številne Rupnikove žrtve in njihove družine.<ref>{{Navedi splet|title=Zadeva Rupnik razburja tudi koroške Slovence|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zadeva-rupnik-razburja-tudi-koroske-slovence-269882.html|website=www.delo.si|date=2020-01-16|accessdate=2020-01-25|language=sl-si|first=Novica|last=Mihajlovič}}</ref> Na odločitev se je pritožil potomec ene od žrtev vojnega nasilja in [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je 2. februarja 2026 razveljavilo sodno odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi povojne obsodbe ter potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe Rupnika. Ustavni sodniki so presodili, da je bila sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena.<ref name="e719">{{navedi novice | last1=Suhadolnik | first1=Jernej | last2=Delo | first2=Promo | title=Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe generala Rupnika | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2026-02-02 | url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-potrdilo-pravnomocnost-povojne-obsodbe-generala-rupnika | access-date=2026-02-02}}</ref> ==Usmrtitev== Izvršitev smrtne obsodbe je bila določena za 4. september 1946. Leona Rupnika je na [[strelišče]] pod [[Golovec|Golovcem]] ob 16. uri popoldne pripeljal avtomobil. Sodba je bila izvršena s [[Salva|streli]] iz sedmih pušk (sedmi [[naboj (orožje)|naboj]] je bil vadbeni). Prva krogla je zgrešila cilj, druga je zadela [[vrat]], tri so zadele [[prsni koš]], šesta pa je prestrelila [[srce]]. Natančen čas smrti naj bi bil ob štirih in petnajst minut popoldan. Rupnikovo truplo je bilo nato odpeljano in pokopano na neznanem kraju.<ref>Več o njegovi usmrtitvi v:<br />{{cite journal|last1=Velikonja|first1=Tine|date=|year=september 1996|title=Pred petdesetimi leti - Strelišče na Dolenjski cesti|url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|journal=Zaveza|publisher=Nova Slovenska Zaveza|volume=|pages=|accessdate=20. julij 2011|via=|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106214420/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|url-status=bot: unknown}} (web.archive.org)</ref> == Napredovanja == * 1899 – [[praporščak]] * 1. november 1900 – [[poročnik]] [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]] * 1. maj 1906 – [[nadporočnik]] Avstro-ogrske vojske * 1. november 1913 – [[stotnik]] Avstro-ogrske vojske * 21. maj 1919 – [[major]] [[VSHS]] * 1. marec 1923 – [[podpolkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 28. junij 1927 – [[polkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 31. december 1937 – [[divizijski general]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] == Odlikovanja == === [[Avstro-ogrska monarhija]] === * [[vojaški jubilejni križ 1908]] * [[vojaški spominski križ za mobilizacijo 1912-1913]] * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (2. november 1914) * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (6. junij 1915) * [[zaslužna medalja za oficirje]] s trakom križa za vojne zasluge (julij 1915) * [[red železne krone]] III. stopnje (december 1915) * [[veliki križ]] I. stopnje (11. februar 1918) * [[red Leopolda|viteški križ Leopoldovega reda]] (11. februar 1918) === [[Kraljevina Jugoslavija]] === * [[red belega orla]] IV. stopnje (1920) * [[red sv. Save]] IV. stopnje (1922) * [[red Karađorđeve zvezde]] IV. stopnje (1928) * [[red jugoslovanske krone]] IV. stopnje (1930) * [[red jugoslovanske krone]] III. stopnje (1933) * [[red jugoslovanske krone]] II. stopnje (1936) == Viri in Literatura== * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite journal|last=Mlakar|first=Boris|year=1981|title=General Rupnik in slovensko domobranstvo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0SBNUQC|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=35|issue=3|pages=287–305|cobiss=1877876}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{SloBio|id=527688|avtor=Mikuž, Metod|ime=Leon Rupnik|vir=SBL}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * [[Gortan Simončič]]: ''Obrambna črta in Leon Rupnik''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 9, str. 59-70. [[Logatec]], 2002. * Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941, str. 358. * Rupnikova linija in Alpski zid *{{cite journal |last1=Sajovic |first1=Bogdan |date= 16. avgust 2007 |title=Predsednik Ljubljanske pokrajine |journal=Demokracija |pages= 46-48 |publisher= |doi= |url= http://www2.scnr.si/files/200792717116_Demokracija,Predsednik.pdf |accessdate= 20. julij 2011}} * {{SloBio|id=527688|avtor=Šah, Maks|ime=Leon Rupnik|vir=SBL}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Hwmh0ScFHXY|title=Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani|date=1944-06-29|accessdate=2026-07-11|website=youtube.com}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} {{Kategorija v Zbirki|Leon Rupnik}} * [[seznam slovenskih generalov]] * [[seznam županov Ljubljane]] * [[Rupnikova lira]] {{-}} {{ZupaniLjubljane}} {{rupnikov_proces}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupnik, Leon}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Politiki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega cesarskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Leon Rupnik|*]] [[Kategorija:Antisemitizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] 5bt5n1pzk59x9qyn03rg9iez8xbdq2i 6748175 6748141 2026-09-08T19:41:30Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748141|6748141]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[User talk:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 6748175 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leon Rupnik |lived=[[Predsedniška palača, Ljubljana]] |image= |caption=Leon Rupnik |nickname=»Lev« |allegiance=[[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|25px|Zastvava Avstro-ogrske]] [[Avstro-ogrska]] (1895–1918) [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|25px|Zastava kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] (1919–1941) [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|25px|Znak Slovenskega Domobranstva]] [[Domobranci|Slovensko Domobranstvo]] (1943–1945) {{usmrčen}} |branch=kopenska vojska |serviceyears=1895–1945 |rank= [[divizijski general]], generalni inšpektor Slovenskega domobranstva |unit=[[vojska Kraljevine Jugoslavije]], [[Slovensko domobranstvo]] |commands= |battles=[[prva svetovna vojna]], [[druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Leon Franc Rupnik''' (tudi '''Leo''', '''Lev''', '''Lav'''), [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]] in [[politik]], * [[10. avgust]] [[1880]], [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]]. Rupnik je bil od leta 1937 [[divizijski general]] [[Kraljeva jugoslovanska vojska|Kraljeve jugoslovanske vojske]], med letoma 1942 in 1945 [[župan Ljubljane]], med letoma 1943 in 1945 prezident [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter od 1944 generalni inšpektor Slovenskega domobranstva. Po koncu druge svetovne vojne je bil obsojen na smrt zaradi sodelovanja z okupacijskimi oblastmi in [[Veleizdaja|izdaje]]. == Življenjepis == Rupnik se je rodil 10. avgusta 1880 na [[Lokve, Nova Gorica|Lokvah]] pri [[Čepovan|Čepovanu]] kot sin cesarsko-kraljevega gozdarja Franca Rupnika in Ane, rojene Ogrizek. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Idrija|Idriji]], nato pa ga je oče poslal v benediktinsko gimnazijo v Št. Pavel na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tam je pouk potekal v nemščini. Naslednje leto se je vpisal v nemško paralelko na [[Ljubljana|Ljubljanski]] [[gimnazija|gimnaziji]]. Po končani nižji gimnaziji je v letih od 1895 do 1899 obiskoval [[kadetnica|kadetnico]] v [[Trst]]u. Leta 1905 se je po nekaj menjavah dolžnosti kot aktivni oficir vpisal na generalštabno šolo na [[Dunaj]]u. Tam so ga visoko cenili zaradi vojaške nadarjenosti, mirnosti in odločnosti, hkrati pa so mu očitali pomankanje diplomatskih sposobnosti in premajhno prožnost za vodenje v velikem merilu. V študiji habsburških oficirjev so ga ocenili kot sposobnega, a ne povsem prilagodljivega svojem okolju, zato ga tudi oficirski kolektiv ni nikoli sprejel za svojega. Po končani šoli se je kot poveljnik [[trdnjava|trdnjave]] v [[Nevesinje|Nevesinju]] in kasneje kot generalštabni častnik v [[Mostar]]ju zelo izkazal in leta 1913 je bil povišan v [[Stotnik|stotnika]]. Takrat se je tudi prvič poročil. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je sodeloval pri napadu na [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], kjer je bil tudi dvakrat odlikovan za hrabrost. Leta 1915 je bil prestavljen na [[Soška fronta|italijansko fronto]], kjer je bil prav tako odlikovan, leta 1916 pa na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|rusko fronto]]. Dobil je celo eno najvišjih avstro-ogrskih odlikovanj, viteški križec Leopoldovega reda prvega razreda. Konec vojne je dočakal kot načelnik štaba [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]]. [[Slika:General Lev Rupnik s pomočnikom generalom Opačićem.jpg|sličica|Rupnik s pomočnikom generalom Opačićem, 1940]] V [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojsko]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (pozneje VKJ) je prestopil leta 1919 kot generalštabni [[major]]. V njej je nato vsake štiri leta redno napredoval. Leta 1933 je postal [[brigadni general]], 1937 pa [[divizijski general|divizijski]]. Služboval je na različnih dolžnostih in za to prejel več odlikovanj. Leta 1938 je bil premeščen v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je vodil gradnjo obrambnih položajev – [[Rupnikova linija|Rupnikove linije]] po celotni tedanji državi. Ko se je začela [[aprilska vojna]], je postal načelnik štaba 1. skupne armade v [[Zagreb]]u, ki naj bi branila zahodno in severozahodno mejo z [[Kraljevina Italija|Italijo]] in [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Po kapitulaciji jugoslovanske kraljeve vojske, se je iz kratkotrajnega nemškega vojaškega pripora, kjer se je znašel takoj po okupaciji, zatekel v [[Celje]], nato pa se je po nekaj mesecih preselil v Ljubljano. Kljub nasprotovanju komunizmu se takrat še ni začel ukvarjati s politiko. Septembra 1941 so nanj streljali pripadniki [[VOS|VOS-]]a in ga lažje ranili, spomladi 1942 pa ga je italijanska fašistična okupacijska oblast skupaj z drugimi častniki bivše jugoslovanske vojske internirala v taborišče [[Gonars]]. Od tam je bil odpuščen maja istega leta skupaj z ostalimi častniki, starejšimi od 55 let, nakar se je vrnil v Ljubljano.<ref>[[Andrej Zlobec]]: ''Obveščevalec Osvobodilne fronte'' (Ljubljana, 2010), 48.</ref> == Kolaboracija == Odkrito je začel sodelovati z italijanskim okupatorjem junija 1942 po odstopu dotedanjega ljubljanskega [[župan]]a [[Juro Adlešič|Jura Adlešiča]], nakar je postal [[župan]] Ljubljane na predlog [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]], ki je bil takrat prefekt italijanskega okupacijskega območja. Bil je odločen protikomunist, zato je okupatorju predložil načrt za vojaško sodelovanje posebnih slovenskih enot proti [[Narodnoosvobodilno gibanje|narodnoosvobodilnemu gibanju]], predvsem proti [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji]] in [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]]. Rupnikovo sodelovanje z okupatorjem so obsodili v [[Slovenska zaveza|Slovenski zavezi]]. Jugoslovanska vlada v [[London]]u mu je na njihovo zahtevo odvzela generalski čin in to oznanila na londonskem [[radio|radiu]] BBC. [[Slika:Domobranska_prisega.png|levo|sličica|300x300_pik|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Rupnik je bil že od samega začetka zelo protikomunistično usmerjen. Kot nekateri drugi zahodni generali tistega časa (na primer ameriški general [[George Smith Patton mlajši|G.S. Patton]]), je v komunizmu videl večje zlo od nacizma in fašizma, zato je bil v boju proti prvemu pripravljen sodelovati tudi s slednjima. Njegova kolaboracija je bila večplastna, od upravne, ideološke in vojaške. Svoje vloge kolaboranta se je že od začetka zavedal in jo je tudi zavestno sprejel, ker je menil, da mora biti ''advokat naroda'' v odnosih z okupacijsko oblastjo. Nekoč naj bi bil celo izjavil: »Če je za ta narod treba žreti drek, ga bom tudi požrl.« Kolaboracijo in s tem tudi domobransko vojsko je videl kot potrebno za preživetje slovenskega naroda, predvsem kot sredstvo v boju in obrambi proti komunističnemu nasilju, ki je v prvih letih 2. svetovne vojne med Slovenci zahtevalo veliko civilnih žrtev. Domobranci so Nemce torej potrebovali za oborožitev v boju proti [[komunizem|komunizmu]], Nemci pa njih za boj proti komunističnemu narodno osvobodilnemu gibanju. Hkrati je bilo v tistem času že jasno, da bo Nemčija vojno po vsej verjetnosti izgubila in se je bíl boj za to, kdo bo po koncu vojne prevzel oblast v Sloveniji. Rupnik si vsekakor ni želel, da bi to bili komunisti, ki so bili dobro organizirani že vse od napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941, partizani pa so bili uradno priznani od zahodnih zaveznikov že od jeseni 1943 kot zavezniška vojska.[[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|300x300px|Leon Rupnik, škof Gregorij Rožman in SS general Erwin Rosner, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januar 1945.]] Rupnik je bil izraziti [[Antisemitizem|antisemit]]. Ko so ga Nacisti postavili za generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva, je v priložnostnem govoru rekel: »Da je partizane omamil in kupil Žid z nalogo, da uničijo slovenski narod in da je na strani slovenskega naroda nemški vojak, ki se bojuje proti svetovnemu židovstvu.«<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, str. 228|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4O95NYB|website=dlib.si|accessdate=2019-11-24|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Tudi v ostalih govorih domobrancem Rupnik je redno napadal Jude. Ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarju 1945, je Rupnik med drugim izjavil:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS/?euapi=1&query=%27keywords=+slovenec:+politi%C4%8Den+list+za+slovenski+narod+(31.1.1945%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=dlib.si|accessdate=2020-01-25}}</ref><blockquote>»Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje z zapada.« - ''Slovenec'', 31. januar 1945''<ref name=":0" />''</blockquote> [[Slika:Rainer in Rupnik v Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer, Celovec, 20. september 1943]] Nemci so na domobrance gledali kot na pomožne policijske enote v službi Nemčije. Rupnik je domobrancem poveljeval le navidezno, saj niso dovolili da bi poveljeval vojaškemu delu formacije. Prepustili so mu civilno oblast v Ljubljanski pokrajini, vendar tudi to bolj simbolno. Leona Rupnika je na položaj pokrajinske ljubljanske uprave postavil [[Friedrich Rainer]] na predlog [[škof]]a [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]].{{Citation needed|date=February 2025}} V resnici je pokrajinsko upravo vodil nemški okupator. Neposredni nadzor nad Rupnikovim upravljanjem sta imela nemška svetovalca, ''[[SS-Obergruppenführer]]'' [[Erwin Rösener]], ki je vodil policijski štab za boj proti partizanom in [[Hermann Doujak]], Rainerjev politični svetovalec za Ljubljansko pokrajino. Vsak svoj javni govor je moral Rupnik predhodno predložiti nemški cenzuri. Nemci so mu tudi določali, kdaj lahko nastopa v uniformi. [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Pogovor med Rupnikom, Rösenerjem in Rožmanom.]] Po ustanovitvi [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] konec septembra 1943 se je Rupnik samovolno razglasil za [[komandant]]a. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika polkovnika [[Franc Krener|Franca Krenerja]], ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. [[Slika:Leon Rupnik ob govoru.jpg|levo|sličica|Rupnik med nagovorom slovenskim domobrancem]] Rupnik ni bil strankarsko opredeljen; po njegovem je bilo domobranstvo nadstrankarsko, saj naj bi strankarstvo škodovalo bojni morali, politične stranke pa naj bi se po njegovem med seboj borile le za oblast. Zaradi tega v protikomunističnem taboru ni imel večje podpore in avtoritete. Kljub temu so se nanj obračali z raznimi zahtevami in prošnjami.<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo | last = Kociper | first = Stanko | year = 1996 | title = Kar sem živel | publisher = Mladinska knjiga | location = Ljubljana | cobiss = 59904000}}</ref> V njegov krog so spadali mladi in ambiciozni ljudje iz različnih delov protikomunističnega tabora. K njemu so bili poslani predvsem z namenom, da uveljavijo vpliv svoje skupine, saj je v očeh domobrancev, Nemcev in ljudstva, kot predvojni častnik, le imel nekaj spoštovanja.<ref name="KSŽ" /> Nekateri tedanji politiki so ta ožji krog zaničljivo imenovali »''otroški vrtec''«. [[Slika:Domobranska žalna slovesnost na Orlovem vrhu za dan vseh svetih (5).jpg|sličica|Rupnik polaga venec ob domobranski žalni slovesnosti na [[Domobransko pokopališče Orlov Vrh|Orlovem vrhu]], 1. november 1944.]] Nemci mu niso preveč zaupali, vendar so ga kljub temu konec novembra 1944 imenovali za ''generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva''. Tako je hote ali nehote postal simbol kolaboracije in narodne izdaje. Proti koncu vojne, ko so Nemci izgubljali oblast, Rdeča armada pa je bila vse bližje, je postal tudi formalni poveljnik domobrancev. Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 predlagala ustaškemu poglavarju, [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vojaško in politično zavezo, za nadaljnjo borbo proti komunistom, z namenom da skušajo pridobiti priznanje zahodnih sil za domobrance, ustaše in četnike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20504|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=|accessdate=|website=Prispevki za novejso zgodovino.|publisher=|last=Lešnik|first=Avgust}}</ref> (zahodni zavezniki so že od leta 1943 priznavali in podpirali le NOV in POJ, kot tudi [[dogovor Tito-Šubašić]]). 5. maja 1945 mu je Rösener odvzel položaj upravitelja Ljubljanske pokrajine in upravljanje prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru za Slovenijo]], kateri naj bi se pogajal z zavezniki o povojni ureditvi. 9. maja 1945, ob koncu vojne v Evropi, se je skupaj z domobransko in nemško vojsko umaknil oz. pobegnil na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijsko Koroško]], kjer se je predal Britancem. Ti so ga nekaj časa zadrževali v [[Italija|Italiji]] in ga nato 2. januarja 1946 izročili revolucionarnim oblastem v povojni Jugoslaviji. ==Rupnikov proces== {{glavni|Rupnikov proces}} [[Slika:Rupnikov proces (2).jpg|sličica|Rupnikov proces; »soočenje« Rupnika in Rösenerja.]] Bil je glavni obtoženec v t. i. [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]]. Pravno formalno je bil Leon Rupnik vojak v službi več različnih držav, sporno pa je njegovo politično delovanje med 2. svetovno vojno. Kot zagrizen sovražnik Židov in posebej komunistične revolucije je bil razglašen za narodnega izdajalca. Rupnikov proces, ki je potekal pred vojaškim sodiščem IV. armade v [[Ljubljana|Ljubljani]], je bil politični proces, na katerem so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sodili pomembnim [[Okupator|okupatorjevim]] sodelavcem in izvajalcem okupatorjeve [[Politika|politike]]. [[Slika:Rupnikov proces.jpg|thumb|Rupnikov proces]]Proces se je začel 21. avgusta 1946, obtožnica pa je vsebovala enajst točk. Na procesu je bil Leon Rupnik spoznan za krivega izdaje in [[Kolaboracija|sodelovanja z okupatorjem]]. Proces se je končal 30. avgusta, poleg nekaj dolgotrajnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] pa so bile izrečene tudi tri [[Smrtna kazen|smrtne]]. Na smrt z obešenjem so 27. avgusta obsodili generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]] in domobranskega policijskega uradnika [[Lovro Hacin|Lovra Hacina]]. Leon Rupnik je bil obsojen na [[usmrtitev]] pred strelskim vodom. Lokacija njegovega groba je še danes neznana. Januarja 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] v celoti razveljavilo obsodbo, saj da ta ni bila v skladu s pravnimi načeli, ki so veljali v času sojenja. Sodišče je presodilo, da po zakonih in pravu takratnega časa, sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Senat vrhovnih sodnikov je obrazložitev delno ali v celoti pogrešil pri petih izmed enajstih očitanih dejanj iz sodbe, za enega izmed teh pa so presodili tudi, da sploh ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja – Rupnikovo ravnanje je sicer predstavljalo eno kaznivo dejanje z različnimi (enajstimi) izvršitvenimi oblikami.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika Razveljavljena obsodba domobranskega generala Rupnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220213346/https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika |date=2020-02-20 }}, Dnevnik, 8. januar 2020.</ref> [[Center Simon Wiesenthal]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] je s pismom veleposlanici Slovenije v Izraelu protestiral proti »sramotni razveljavitvi sodbe antisemitu Rupniku, ki je bil odgovoren za aretacijo in deportacijo ljubljanskih Judov v nacistična koncentracijska taborišča«.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenian court voids executed Nazi collaborator’s 1946 treason conviction|url=https://www.timesofisrael.com/slovenian-court-voids-executed-nazi-collaborators-1946-treason-conviction/|website=www.timesofisrael.com|accessdate=2020-01-25|language=en-US|first=Cnaan|last=Liphshiz}}</ref> Sodbo so med drugim označili za šokantno izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev za številne Rupnikove žrtve in njihove družine.<ref>{{Navedi splet|title=Zadeva Rupnik razburja tudi koroške Slovence|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zadeva-rupnik-razburja-tudi-koroske-slovence-269882.html|website=www.delo.si|date=2020-01-16|accessdate=2020-01-25|language=sl-si|first=Novica|last=Mihajlovič}}</ref> Na odločitev se je pritožil potomec ene od žrtev vojnega nasilja in [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je 2. februarja 2026 razveljavilo sodno odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi povojne obsodbe ter potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe Rupnika. Ustavni sodniki so presodili, da je bila sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena.<ref name="e719">{{navedi novice | last1=Suhadolnik | first1=Jernej | last2=Delo | first2=Promo | title=Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe generala Rupnika | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2026-02-02 | url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-potrdilo-pravnomocnost-povojne-obsodbe-generala-rupnika | access-date=2026-02-02}}</ref> ==Usmrtitev== Izvršitev smrtne obsodbe je bila določena za 4. september 1946. Leona Rupnika je na [[strelišče]] pod [[Golovec|Golovcem]] ob 16. uri popoldne pripeljal avtomobil. Sodba je bila izvršena s [[Salva|streli]] iz sedmih pušk (sedmi [[naboj (orožje)|naboj]] je bil vadbeni). Prva krogla je zgrešila cilj, druga je zadela [[vrat]], tri so zadele [[prsni koš]], šesta pa je prestrelila [[srce]]. Natančen čas smrti naj bi bil ob štirih in petnajst minut popoldan. Rupnikovo truplo je bilo nato odpeljano in pokopano na neznanem kraju.<ref>Več o njegovi usmrtitvi v:<br />{{cite journal|last1=Velikonja|first1=Tine|date=|year=september 1996|title=Pred petdesetimi leti - Strelišče na Dolenjski cesti|url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|journal=Zaveza|publisher=Nova Slovenska Zaveza|volume=|pages=|accessdate=20. julij 2011|via=|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106214420/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|url-status=bot: unknown}} (web.archive.org)</ref> == Napredovanja == * 1899 – [[praporščak]] * 1. november 1900 – [[poročnik]] [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]] * 1. maj 1906 – [[nadporočnik]] Avstro-ogrske vojske * 1. november 1913 – [[stotnik]] Avstro-ogrske vojske * 21. maj 1919 – [[major]] [[VSHS]] * 1. marec 1923 – [[podpolkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 28. junij 1927 – [[polkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 31. december 1937 – [[divizijski general]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] == Odlikovanja == === [[Avstro-ogrska monarhija]] === * [[vojaški jubilejni križ 1908]] * [[vojaški spominski križ za mobilizacijo 1912-1913]] * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (2. november 1914) * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (6. junij 1915) * [[zaslužna medalja za oficirje]] s trakom križa za vojne zasluge (julij 1915) * [[red železne krone]] III. stopnje (december 1915) * [[veliki križ]] I. stopnje (11. februar 1918) * [[red Leopolda|viteški križ Leopoldovega reda]] (11. februar 1918) === [[Kraljevina Jugoslavija]] === * [[red belega orla]] IV. stopnje (1920) * [[red sv. Save]] IV. stopnje (1922) * [[red Karađorđeve zvezde]] IV. stopnje (1928) * [[red jugoslovanske krone]] IV. stopnje (1930) * [[red jugoslovanske krone]] III. stopnje (1933) * [[red jugoslovanske krone]] II. stopnje (1936) == Viri in Literatura== * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite journal|last=Mlakar|first=Boris|year=1981|title=General Rupnik in slovensko domobranstvo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0SBNUQC|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=35|issue=3|pages=287–305|cobiss=1877876}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{SloBio|id=527688|avtor=Mikuž, Metod|ime=Leon Rupnik|vir=SBL}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * [[Gortan Simončič]]: ''Obrambna črta in Leon Rupnik''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 9, str. 59-70. [[Logatec]], 2002. * Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941, str. 358. * Rupnikova linija in Alpski zid *{{cite journal |last1=Sajovic |first1=Bogdan |date= 16. avgust 2007 |title=Predsednik Ljubljanske pokrajine |journal=Demokracija |pages= 46-48 |publisher= |doi= |url= http://www2.scnr.si/files/200792717116_Demokracija,Predsednik.pdf |accessdate= 20. julij 2011}} * {{SloBio|id=527688|avtor=Šah, Maks|ime=Leon Rupnik|vir=SBL}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Hwmh0ScFHXY|title=Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani|date=1944-06-29|accessdate=2026-07-11|website=youtube.com}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} {{Kategorija v Zbirki|Leon Rupnik}} * [[seznam slovenskih generalov]] * [[seznam županov Ljubljane]] * [[Rupnikova lira]] {{-}} {{ZupaniLjubljane}} {{rupnikov_proces}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupnik, Leon}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Politiki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega cesarskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Leon Rupnik|*]] [[Kategorija:Antisemitizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] mg3p782pml3pe84wdxwr79bpvv8iwdd 0 28701 6748269 6320618 2026-09-09T06:13:52Z ~2026-48806-16 265507 letnico smrti 6748269 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name= Stane Bobnar |lived= |nickname= |placeofbirth= <!-- WD --> |placeofdeath= <!-- WD --> |allegiance= [[Španska državljanska vojna]] |branch= [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] |serviceyears= 1941 do 1945 |rank= [[Polkovnik (SFRJ)|polkovnik]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] |unit= [[politični komisar]] v več brigadah [[NOV]] |commands= |battles= |awards= [[Red narodnega heroja]], [[Partizanska spomenica 1941]] |relations= |laterwork= v JLA načelnik kadrovskega oddelka jugoslovanskega vojnega letalstva }} '''Stane Bobnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunist]], [[španski borec]], [[partizan]], [[politični komisar]], [[prvoborec]], [[častnik]] in [[narodni heroj]], * [[15. november]] [[1912]], [[Vevče]], † [[13. oktober]] [[1998|1996]], [[Ljubljana]]. Stane Bobnar je že pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] bil aktiven član društva ''Svoboda''. V [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] je vstopil leta 1935. Kot prostovoljec v [[Španska državljanska vojna|Španski državljanski vojni]] se je bojeval v [[četa|četi]] ''Matija Gubec''. Avgusta 1937 je bil hudo ranjen zato so ga prepeljali na zdravljenje v [[Pariz]], kjer je kasneje pričel politično delovati med slovenskimi izseljenci. V Ljubljano se je vrnil 1939 in pričej delovati v [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]]u. Po napadu na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] je bil prostovoljec v aprilski vojni, po okupaciji je kot član rajonskega komiteja KPS Ljubljana-Polje deloval vse do aretacije v juniju 1941 v političnih in vojaških pripravah na vstajo. Po kapitulaciji Italije je bil v Carbonari pri [[Bari]]ju med organizatorji [[Prekomorske brigade NOVJ|Prekomorskih brigad]]. Oktobra 1943 je sodeloval v bojih [[1. prekomorska brigada NOVJ|1. prekomorske brigade]] za [[Dalmacija|dalmatinske]] [[otok]]e, postal na [[Brač]]u [[politični komisar]] 2. prekomorske brigade in odšel z njo proti [[Drvar]]ju. Na [[Vis]]u je bil politični komisar [[3. prekomorska brigada NOVJ|3. prekomorske brigade]] in sodeloval z njo v bojih za osvoboditev Dalmacije in v sklepnih bojih za [[Reka, Hrvaška|Reko]]. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik političnega komisarja [[31. (slovenska) divizija (NOVJ)|31. divizije]], načelnik kadrovskega oddelka jugoslovanskega vojnega letalstva v [[Zemun]]u in politični komisar višje oficirske šole v Ljubljani. V JLA je dosegel čin [[polkovnik]]a. == Odlikovanja == * [[red narodnega heroja]] * [[red zaslug za ljudstvo]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[red partizanske zvezde]] II. stopnje * [[red za hrabrost]] * [[red za vojaške zasluge]] II. stopnje * [[partizanska spomenica 1941]] == Viri == * [[Nenad Bjeloš]]: ''Odlikovani Slovenci 1944-1950''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] št. 8, str. 97-102. [[Logatec]], [[2002]] * Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih častnikov]] * [[seznam častnikov NOV in POS]] * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bobnar, Stane}} [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]] [[Kategorija:Slovenski politični komisarji]] [[Kategorija:Slovenski španski borci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] nqces0q77pktxoqdpnst70yvktpuvce 6748270 6748269 2026-09-09T06:15:19Z ~2026-48806-16 265507 6748270 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name= Stane Bobnar |lived= |nickname= |placeofbirth= <!-- WD --> |placeofdeath= <!-- WD --> |allegiance= [[Španska državljanska vojna]] |branch= [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] |serviceyears= 1941 do 1945 |rank= [[Polkovnik (SFRJ)|polkovnik]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] |unit= [[politični komisar]] v več brigadah [[NOV]] |commands= |battles= |awards= [[Red narodnega heroja]], [[Partizanska spomenica 1941]] |relations= |laterwork= v JLA načelnik kadrovskega oddelka jugoslovanskega vojnega letalstva }} '''Stane Bobnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunist]], [[španski borec]], [[partizan]], [[politični komisar]], [[prvoborec]], [[častnik]] in [[narodni heroj]], * [[15. november]] [[1912]], [[Vevče]], † [[13. oktober]] [[1998]], [[Ljubljana]]. Stane Bobnar je že pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] bil aktiven član društva ''Svoboda''. V [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] je vstopil leta 1935. Kot prostovoljec v [[Španska državljanska vojna|Španski državljanski vojni]] se je bojeval v [[četa|četi]] ''Matija Gubec''. Avgusta 1937 je bil hudo ranjen zato so ga prepeljali na zdravljenje v [[Pariz]], kjer je kasneje pričel politično delovati med slovenskimi izseljenci. V Ljubljano se je vrnil 1939 in pričej delovati v [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]]u. Po napadu na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] je bil prostovoljec v aprilski vojni, po okupaciji je kot član rajonskega komiteja KPS Ljubljana-Polje deloval vse do aretacije v juniju 1941 v političnih in vojaških pripravah na vstajo. Po kapitulaciji Italije je bil v Carbonari pri [[Bari]]ju med organizatorji [[Prekomorske brigade NOVJ|Prekomorskih brigad]]. Oktobra 1943 je sodeloval v bojih [[1. prekomorska brigada NOVJ|1. prekomorske brigade]] za [[Dalmacija|dalmatinske]] [[otok]]e, postal na [[Brač]]u [[politični komisar]] 2. prekomorske brigade in odšel z njo proti [[Drvar]]ju. Na [[Vis]]u je bil politični komisar [[3. prekomorska brigada NOVJ|3. prekomorske brigade]] in sodeloval z njo v bojih za osvoboditev Dalmacije in v sklepnih bojih za [[Reka, Hrvaška|Reko]]. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik političnega komisarja [[31. (slovenska) divizija (NOVJ)|31. divizije]], načelnik kadrovskega oddelka jugoslovanskega vojnega letalstva v [[Zemun]]u in politični komisar višje oficirske šole v Ljubljani. V JLA je dosegel čin [[polkovnik]]a. == Odlikovanja == * [[red narodnega heroja]] * [[red zaslug za ljudstvo]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[red partizanske zvezde]] II. stopnje * [[red za hrabrost]] * [[red za vojaške zasluge]] II. stopnje * [[partizanska spomenica 1941]] == Viri == * [[Nenad Bjeloš]]: ''Odlikovani Slovenci 1944-1950''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] št. 8, str. 97-102. [[Logatec]], [[2002]] * Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih častnikov]] * [[seznam častnikov NOV in POS]] * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bobnar, Stane}} [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]] [[Kategorija:Slovenski politični komisarji]] [[Kategorija:Slovenski španski borci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] 7v0425rcubmfl72ld2k1ctt9kx96u4p 6748271 6748270 2026-09-09T06:16:29Z ~2026-48806-16 265507 letnico smrti 6748271 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name= Stane Bobnar |lived= |nickname= |placeofbirth= <!-- WD --> |placeofdeath= <!-- WD --> |allegiance= [[Španska državljanska vojna]] |branch= [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] |serviceyears= 1941 do 1945 |rank= [[Polkovnik (SFRJ)|polkovnik]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] |unit= [[politični komisar]] v več brigadah [[NOV]] |commands= |battles= |awards= [[Red narodnega heroja]], [[Partizanska spomenica 1941]] |relations= |laterwork= v JLA načelnik kadrovskega oddelka jugoslovanskega vojnega letalstva |death_date=13. oktober 1998|birth_date=15. november 1912}} '''Stane Bobnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunist]], [[španski borec]], [[partizan]], [[politični komisar]], [[prvoborec]], [[častnik]] in [[narodni heroj]], * [[15. november]] [[1912]], [[Vevče]], † [[13. oktober]] [[1998]], [[Ljubljana]]. Stane Bobnar je že pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] bil aktiven član društva ''Svoboda''. V [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] je vstopil leta 1935. Kot prostovoljec v [[Španska državljanska vojna|Španski državljanski vojni]] se je bojeval v [[četa|četi]] ''Matija Gubec''. Avgusta 1937 je bil hudo ranjen zato so ga prepeljali na zdravljenje v [[Pariz]], kjer je kasneje pričel politično delovati med slovenskimi izseljenci. V Ljubljano se je vrnil 1939 in pričej delovati v [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]]u. Po napadu na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] je bil prostovoljec v aprilski vojni, po okupaciji je kot član rajonskega komiteja KPS Ljubljana-Polje deloval vse do aretacije v juniju 1941 v političnih in vojaških pripravah na vstajo. Po kapitulaciji Italije je bil v Carbonari pri [[Bari]]ju med organizatorji [[Prekomorske brigade NOVJ|Prekomorskih brigad]]. Oktobra 1943 je sodeloval v bojih [[1. prekomorska brigada NOVJ|1. prekomorske brigade]] za [[Dalmacija|dalmatinske]] [[otok]]e, postal na [[Brač]]u [[politični komisar]] 2. prekomorske brigade in odšel z njo proti [[Drvar]]ju. Na [[Vis]]u je bil politični komisar [[3. prekomorska brigada NOVJ|3. prekomorske brigade]] in sodeloval z njo v bojih za osvoboditev Dalmacije in v sklepnih bojih za [[Reka, Hrvaška|Reko]]. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik političnega komisarja [[31. (slovenska) divizija (NOVJ)|31. divizije]], načelnik kadrovskega oddelka jugoslovanskega vojnega letalstva v [[Zemun]]u in politični komisar višje oficirske šole v Ljubljani. V JLA je dosegel čin [[polkovnik]]a. == Odlikovanja == * [[red narodnega heroja]] * [[red zaslug za ljudstvo]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[red partizanske zvezde]] II. stopnje * [[red za hrabrost]] * [[red za vojaške zasluge]] II. stopnje * [[partizanska spomenica 1941]] == Viri == * [[Nenad Bjeloš]]: ''Odlikovani Slovenci 1944-1950''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] št. 8, str. 97-102. [[Logatec]], [[2002]] * Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih častnikov]] * [[seznam častnikov NOV in POS]] * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bobnar, Stane}} [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]] [[Kategorija:Slovenski politični komisarji]] [[Kategorija:Slovenski španski borci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] bt2d6zzqzpbg5upz7q349gi23rrfz8l 0 29655 6748272 6702361 2026-09-09T06:23:36Z ~2026-48764-36 265508 /* M */ Miroslav Matić, slovenski skladatelj, dirigent in aranžer, predvsem za pihalne orkestre; 19. 10. 1941- 30. 3. 2023 6748272 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih skladateljev''' je [[seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[skladatelj]]ev [[resna glasba|resne]] in [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} <small> (Seznam vsebuje 496 skladateljev - [[27. oktober]] [[2007]]) </small> {{compactTOC2}} == A == [[France Ačko]] - [[Bojan Adamič]] - [[Emil Adamič]] - [[Fran Adamič|Fran Serafin Adamič]] - [[Karlo Adamič]] - [[Alojz Ajdič]] - [[Jakob Aljaž]] - [[Milan Apih]] - [[Blaž Arnič]] - [[Blaženka Arnič-Lemež]] - [[Andy Arnol]] - [[Hanzi Artač]] - [[Aleš Avbelj]] - [[Vitja Avsec]] - [[Slavko Avsenik]] - [[Slavko Avsenik mlajši]] == B == [[Matej Babnik]] - [[Julije Bajamonti]] - [[Aleksandra Bajde]] - [[Marko Bajuk]] - [[Zequirja Ballata]] - [[Franc Baloh]] - [[Franc Ban]] - [[Roman Barle]]? - [[Ivan Bartl]] - [[Vlado Batista]] - [[Dušan Bavdek]] - [[Tine Bec]] - [[Nejc Bečan]] - [[Leopold Belar]] - [[David Beovič]] - [[Emerik Beran]] - [[Gregor Berkopec]] - [[Tone Berlot]] - [[Filip Bernard]] - [[Julij Betetto]] - [[Igor Bezget]] - [[Janez Bitenc]] - [[Milko Bizjak]] - [[Franjo Bohanec]] - [[Janez Bole]] - [[Matej Bonin]] - [[Majda Bonsack Kalan]] - [[Karol Boštjančič]] - [[Darijan Božič]] - [[Primož Bratina]] - [[Lojze Bratuž]] - [[Matija Bravničar]] - [[Danijel Brecelj]] - [[Minko Bric Hrvatin]] - [[Franc Bricelj]] - [[Maj Brinovec]] - [[Imer Brizani]] - [[Danilo Bučar]] - [[Jurij Bučar]] - [[Anja Burnik]] - [[Jože Burnik]] == C == [[Daniela Candillari]] - [[Peregrin Capuder]] - [[Ivan Carli]] - [[Srečko Carli]] - [[Avgust Cerer]] - [[Renato Chicco]] - [[France Cigan]] - [[Zvonimir Ciglič]] - [[Tjaša Cigut]] - [[Kruno Cipci]] - [[Vera Clemente]] - [[Leopold Cvek]] - [[Ciril Cvetko]] - [[Dragotin Cvetko]] == Č == [[Danilo Čadež]] - [[Marijan Čadež|Marijan Čadež -]] [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]] - [[Lea Čehovin]] - [[Franci Čelhar]] - [[Danijel Černe]] - [[Leopold Černigoj]] - [[Janko Čirič]] - [[Mihael Čok]] - [[Ambrož Čopi]] - [[Anej Černe]] - [[Danijel Černe-Mystica]] == D == [[Aldo Daneu]] - [[Danilo Daneu]] - [[Igor Dekleva]] - [[Franjo Ivan Delak]] - [[Oskar Dev]] - [[Janez Dobeic]] - [[David Fortunat Doktorič]] - [[Janez Krstnik Dolar]] - [[Pavel Dolenc]] - [[Anton Dolinar (duhovnik)|Anton Dolinar]] - [[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar]] - [[Luka Dolinar]] - [[Marijan Dović]] - [[Nina Dragičević]] - [[Kaja Draksler]] ''-'' [[Hinko Druzovič]] - [https://www.sebastianduh.com/ Sebastijan Duh] - [[Anton Dvornik]] == F == [[Rafko Fabiani]] - [[Viktor Fabiani]] - [[Matevž Fabjan]] - [[Tjaša Fabjančič]] - [[Marijan Fajdiga]] - [[Danilo Fajgelj]] - [[Maksimilijan Feguš]] - [[Ivan Ferjančič]] - [[Fran Ferjančič]] - [[Milan Ferlež]] - [[Štefan Ferluga]] - [[Mirko Filej]] - [[Leon Firšt]] - [[Nenad Firšt]] - [[Jurij Flajšman]] - [[Ivan Florjanc]] - [[Anton Foerster]] - [[Grega Forjanič]] - [[Nana Forte]] - [[Ivan Fric]] - == G == [[Marijan Gabrijelčič]] - [[France Gačnik]] - [[Egidij Gašperšič]] - [[Jože Gašperšič]] - [[Fran Gerbič]] - [[Alojz Geržinič]] - [[Bojan Glavina]] - [[Emil Glavnik]] - [[Nino De Gleria]] - [[Vinko Globokar]] - [[Radovan Gobec]] - [[Jure Godler]] - [[Jani Golob]] - [[Rok Golob]] - [[Vlado Golob]] - [[Rudi Golobič]] - [[Peter Golovin]] - [[Janez Gašper Goschell]]/Gošl - [[Gustav Gonza]] - [[Anica Gorenc]] - [[Andrej Goričar]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Primož Grašič]] - [[Ivan Grbec]] - [[Patrik Greblo]] - [[Janez Gregorc]] - [[Janko Gregorc]] - [[Jože Gregorc]] - [[Jurij Gregorc]] - [[Josip Grgasović]] - [[Tine Grgurevič]] - [[Tomaž Grintal]] - [[Eliza Frančiška Grizold]] - [[Anton Grlica]] - [[Adolf Grömbing]] - [[Anton Grum]] - [[Danilo Grum]] - [[Jerko Gržinič]] == H == [[Bogdan Habe]] - [[Tomaž Habe]] - [[Lovro Hafner]] - [[Anton Hajdrih]] - [[Neville Hall]] (novozelandsko-slovenski) - [[Zorko Harej]] (1921) - [[Milka Hartman]] - [[Davor Herceg]] - [[Lojze Herzog]] - [[Karl Hladky]] - [[Ignacij Hladnik]] - [[Lojze Hladnik]] - [[Marija Hladnik Berden]] - [[Primož Hladnik]] - [[Emil Hochreiter]] - [[Janez Jurij Hočevar]] - [[Karl Hoffmeister]] - [[Anton Höller]] - [[Matej Holmar]] - [[Edvard Holnthaner]] - [[Albin Horvat]] - [[Ferry Horvat]] - [[Lovro Horvat]] - [[Stanko Horvat]] - [[Anton Hrabar]] - [[Angelik Hribar]] - [[Matej Hrovat]] - [[Vladimir Hrovat]] - [[Mihael Hrustelj]] - [[Matej Hubad]] - [[Josipina Eleonora Hudovernik]] - [[Eleonora Humar]] == I == [[Alojz Ipavec]] - [[Avgust Ipavec]] - [[Benjamin Ipavec]] - [[Gustav Ipavec]] - [[Josip Ipavec]] - [[Karolina Uršula Marija Ipavec]] - [[Amandus Ivančič]] - [[John Ivanuš]] - [[Drago Ivanuša]] - [[Jure Ivanušič]] - == J == [[Franc Jagodic]] - [[Anton Jakl]] - [[Joško Jakončič]] - [[Lado Jakša]] - [[Dominik Jakšič]] - [[Luka Jamnik (*1982)|Luka Jamnik]] - [[Tone Janša]] - [[Matjaž Jarc]] - [[Uršula Jašovec]] - [[Tine Jelen]] - [[Vinko Jelič]] - [[Franc Jelinčič]] - [[Davorin Jenko]] - [[Karel Jeraj]] - [[Domen Jeraša]] - [[Ervin Jereb]] - [[Gašper Jereb]] - [[Peter Jereb]] - [[Stanko Jericijo]] - [[Janko Jezovšek]] - [[Stanko Jezovšek]] - [[Jakob Jež]] - [[Brina Jež-Brezavšček]] - [[Josip Jiranek]] - [[Anton Jobst]] - [[Fran Jobst]] - [[Jošt Juhant]] - [[Maks Jurca]] - [[Stane Jurgec]] - [[Ferdo Juvanec]] - [[Ferdo Juvanec mlajši]] - [[Jaka Jerina]] - [[Jošt Juhant]] - [[Luka Juhart]] == K == [[Franc Kacjan]] - [[Pavle Kalan]] - [[Josip Kalčić]] (slov.-hrv.-srb.) - [[Vilhar Kalski]] - [[Jože Kampič]] - [[Robert Kamplet]] - [[Božidar Kantušer]] - [[Josip Kaplan]] - [[Alojz Karlič]] - [[Albert Karlin]] - [[Lojze Karmelj]] - [[Matej Kastelic]] - [[Josip Kenda]] - [[Miro Kernjak]] - [[Pavel Kernjak]] - [[Aleš Kersnik]] - [[Franc Kimovec]] - [[Erne Kiral]] - [[Oskar Kjuder]] - [[Josip Klemenčič (1892)]] - [[Lovro Kljun]] - [[Andjelko Klobučar]] - [[Jurij Knez]] - Andrej Kobal - [[Janez Kobe]] - [[Iztok Kocen]] - [[Josip Kocijančič]] - [[Danilo Kocjančič]] - [[Marjan Kodela]] - [[Urban Koder]] - [[Aleksander Kogoj]] - [[Marij Kogoj]] - [[Miro Kokol]] - [[Ivan Kokošar]] - [[Jože Kolar]] - [[Mirko Kolarič]] - [[Emil Komel]] - [[Peter Kopač]] - [[Ivo Kopecky]] - [[Srečko Koporc]] - [[Franc Korbar]] - [[Ema Kores]] - [[Drago Korošec]] - [[Marijan Korošec]] - [[Slavko Korošec]] - [[Fran Korun-Koželjski]] - [[Božidar Kos]] - [[Ivan Kosi]] - [[Valentin Kosovel]] - [[Timotej Kosovinc]] - [[Boris Kovačič]] - [[Marjan Kozina|Marjan Kozina -]] [[Tomaž Kozlevčar]] - [[Milena Kožuh]] - [[Alojz Krajnčan]] - [[Dominik Krajnčan]] - [[Miha Kralj]] - [[Luka Kramolc]] - [[Albin Kranjc]] - [[Janez Kranjc]] - [[Lenart Krečič]] - [[Matija Krečič]] - [[Gojmir Krek]] - [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] - [[Vinko Krek]] - [[Ciril Kren]] - [[Nataša Kričevcov]] - [[Anton Krisper]] - [[Igor Krivokapič]] - [[Goran Krmac]] - [[Dominik Krt]] - [[Borut Kržišnik]] - [[Janez Kuhar]] - [[Nejc Kuhar]] - [[Ivo Kuletin]] - [[Aldo Kumar]] - [[Franci Kunaver]] - [[Lenčka Kuper|Lenčka Kupper]] - [[Jan Kus]] - [[Peter Kus]] - [[Peter Kušar]] - [[Jani Kutin]]? == L == [[Daniel Laghkner]] - [[Ivan Laharnar]] - [[Aleksander Lajovic]] - [[Anton Lajovic]] - [[Franc Lampret|France Lampret]] - [[Anton Lavrin (skladatelj)|Anton Lavrin]] - [[Milko Lazar]] - [[Albert Leban]] - [[Anton Leban]] - [[Avgust Armin Leban]] - [[Tilen Lebar]] - [[Boštjan Leben]] - [[Lojze Lebič]] - [[Igor Leonardi]] - [[Franc Leder Lisičjak]] - [[Dragica Legat Košmerl]]- [[Marino Legovič]] - [[Borut Lesjak]] - [[Tine Lesjak]] - [[Jože Leskovar]] - [[Bogomir Leskovic]] - [[Ladislav Leško]] - [[Josip Levičnik]] - [[Peter Lipar]] - [[Marijan Lipovšek]] - [[Gašper Livk]] - [[Rudi Loborec]] - [[Borut Logar]] - [[Mihovil Logar]] - [[Vilijem Lokošek]] - [[Drago Lorbek]] - [[Matija Lorenz]] - [[Vladimir Lovec]] - [[Pavla Lovše]] - [[Nada Ludvig Pečar]] == M == [[Roland Mahnič]] - [[Igor Majcen]] - [[Andrej Makor]] - [[Stane Malič]] - [[Leopold Mandlc]] - [[Jean Markič]] - [[France Marolt]] - [[Svetozar Marolt]] - [[Tončka Marolt]] - [[Martin Mastnak]] - [[Gašpar Mašek]] - [[Kamilo Mašek]] - Miroslav Matić - [[Janez Matičič]] - [[Vida Matjan]] (1896-1993) - [[Tina Mauko]] - [[Štefan Mauri]] - [[Alojzij Mav]] - [[Urban Megušar]] - [[Pavle Merkù|Pavle Merku]] - [[Pavel Merljak]] - [[Josip Michl]] - [[Franc Miglič]] - [[Alojzij Mihelčič]] - [[Pavel Mihelčič]] - [[Silvester Mihelčič]] - [[Slavko Mihelčič]] - [[Viktor Mihelčič]] - [[Milan Mihelič (1946)]] - [[Peter Mihelič (glasbenik)|Peter Mihelič]] - [[Marko Mihevc]] - [[Jurij Mihevec]] - [[Andrej Miklavčič]] - [[Josip Mikš]] - [[Lajko Milisavljevič]] - [[Vasilij Mirk]] - [[Andrej Misson]] - [[Adolf Mišek]] - [[Miro Miškulnik]] - [[Klaro Marija Mizerit]] - [[Jože Mlakar]] - [[Klara Mlakar]] - [[Damijan Močnik]] - [[Janez Močnik]] - [[Anton Mohar]] - [[Oskar Moll]] - [[Pino Muser]] - == N == [[Anton Nagele]] - [[Anton Nedvĕd]] - [[Olga Neuwirth]] - [[Fabio Nieder]] - [[Janez Krstnik Novak]] - [[Jasna Novak]] - [[Jerko Novak]] - [[Jernej Novak (glasbenik)|Jernej Novak]] == O == [[Jerica Oblak-Parker]] - [[Ivan Ocvirk (glasbenik)|Ivan Ocvirk]] - [[Elizabeta Oddine]] - [[Karl Odstrčil]] - [[Tina Ogrin]] - [[Franci Ogrizek]] - [[Mihael Omersa]] - [[Edi Oraže]] ''-'' [[Silvester Orel]] - [[Jože Osana]] - [[Petar Osghijan]] - [[Janez Osredkar]] - [[Slavko Osterc]] - [[Edo Ošabnik]] - [[Filip Oštir]] - [[Ignacij Ota]] - [[Vilko Ovsenik]] - [[Lara Oprešnik]] == P == [[Tomaž Pačnik]] - [[Karol Pahor]] - [[Sonja Pahor Torre]] - [[Anže Palka]] - [[Rudi Pančur|Rudi Pančur -]] [[Josip Pangerc]] - [[Viktor Parma]] - [[Mihael Paš]] - [[Mirolsav Paškvan]] - [[Andrija Patricij]] - [[Josip Pavčič]] - [[Dejan Pečenko]] - [[Peter Penko]] '''-''' [[Simon Penšek]] - [[Marjan Perko]] - [[Milan Pertot]] - [[Jakob Petelin Gallus]] - [[Janez Petjak]] - [[Drago Pesek]] - [[Oto Pestner]] - [[Rudi Peše]]? - [[Rudi Pešl]] (1916-45) - [[Borut Peternelj]] - [[Ivo Petrić]] - [[Irena Pfeifer]] - [[Gašper Piano]] - [[Stanko Pintar]] - [[Fortunat Pintarič]] - [[Alojz Pirnat]] - [[Bernard Pirnat]] - [[Stanko Pirnat]] - [[Žiga Pirnat]] - [[Makso Pirnik]] - [[Gregor Pirš (skladatelj)|Gregor Pirš]] - [[Alenja Pivko Kneževič]] - [[Marijan Pišl]] - [[Martin Planinšek]] - [[Gabrijel Plavec]] (Plautzius) - [[Janko Plecity]] - [[Janko Pogačar]] - [[Ivan Pogačnik]] - [[Viktor Pokorn]] - [[Žiga Polanšek]] - [[Mirko Polič]] - [[Nejc Poljanec]] - [[Valentin Poljanšek]] - [[Franc Pollini]] - [[Gregor Pompe]] - [[Urška Pompe]] - [[Mijo Popovič]] - [[Dušan Porenta]] - [[Isaac Posch]] (Izak Poš) - [[Blaž Potočnik]] - [[Božo Potočnik]] - [[Franc Potočnik]] - [[Milan Potočnik]] - [[Peter Potočnik]] - [[Zlatko Potočnik]] - [[Franc Požun]] - [[Ciril Pregelj]] - [[Albin Prek]] - [[Stanko Prek]] - [[Zorko Prelovec]] - [[Stanko Premrl]] - [[Georg Prenner|Georg (Jurij) Prenner]] (''tudi'' Geogius Pyrenaeus Brenner) - [[Bogi Pretnar]] - [[Uroš Prevoršek]] - [[Janko Pribošič]] - [[Vladimir Prinčič]] - [[Žarko Prinčič]] - [[Cvetana Priol]] - [[Jože Privšek]] - [[Vasja Progar]] - [[Josip Prohaska|Josip/Jožef Prohaska]]/Prochazka (češ. Josef Procháska) - [[Mojca Prus]] - [[Jaka Pucihar]] - [[Ivan Pučnik (skladatelj)]] - [[Vilko Puntar]] - [[Andrej Pompe]] - [[Katarina Pustinek]] == Q == [[Patrik Quaggiato]] == R == [[Josip Raha]] - [[Branko Rajšter]] - [[Rudolf Rajter]] - [[Pavle Rakar]] - [[Uroš Rakovec]] - [[Gustav Rakuša]] - [[Primož Ramovš]] - [[Ljubo Rančigaj]] - [[Pavel Rančigaj]] - [[Franc Rapotec]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Lovro Ravbar]] - [[Janko Ravnik]] - [[Ladislav Rebrek]] - [[Mitja Reichenberg|Mitja Reichenberg -]] [[Luka Repanšek]] - [[Blaž Repas]] - [[Gregor Rihar starejši|Gregor Rihar]] - [[Gregor Rihar mlajši|Gregor Rihar]] - [[Ivan Rijavec]] - [[Mario Rijavec]] - [[Jure Robežnik]] - [[Franjo Robnik]] - [[Engelbert Rodošek]] - [[Aleksander Rojc]] - [[Blaž Rojko]] - [[Uroš Rojko]] - [[Boris Rošker]] - [[Miha Rožanc]] - [[Branko Rožman]] - [[Ljudmil Rus]] - [[Mirko Rus]] - [[Miran Rustja]] == S == [[Milan Sachs]] - [[Lovro Sadar]] - [[Marjan Sajovic]] (1933-2007) - [[Alojzij Sancin]] - [[Kazimir Sancin|Kazimir (Miro) Sancin]] - [[Roman Sarjaš]] - [[Hugolin Sattner]] - [[Borivoj Savicki]] - [[Risto Savin]] - [[Vilko Savnik]] - [[Borut Savski]] - [[Josip Schen]] - [[Schwab|Anton Schwab]] - [[Leopold Ferdinand Schwerdt]] - [[Jernej Seljak|Jernej Selak]] - [[Mojmir Sepe]] - [[Matias Sieber]] - [[Paul John Sifler]] - [[Rado Simoniti]] - [[Ferdo Skok (skladatelj)|Ferdo Skok]] - [[Jože Skrinar]] - [[Fran Slabe]] - [[Tilen Slakan]] - [[Dina Slama]] - [[Jurij Slatkonja]] - [[Mavricij Slatner]] - [[Janez Slavik]] - [[Janko Slimšek]] - [[Anton Martin Slomšek]] - [[Klemen Smolej]] - [[Črt Sojar-Voglar]] - [[Aljoša Solovera]] - [[Ati Soss]] - [[Emil Spruk]] - [[Alojz Srebotnjak]] - [[Martin Srebotnjak]]? - [[Fran Stanič]] - [[Žiga Stanič]] - [[Etbin Stefančič]] - [[Gregor Stermecki]] - [[Vladimir Stiasny]] - [[Milan Stibilj]] - [[Silvester Stingl]] - [[Anton Stöckl]] - [[Marko Stopar]] - [[Petra Strahovnik]] - [[Aleš Strajnar]] - [[Julijan Strajnar]] - [[Maks Strmčnik]] - [[Minja Subota]] - [[Tomaž Svete]] - [[Anton Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Heribert Svetel]] == Š == [[Jani Šalamon]] - [[Samo Šalamon]] - [[Bojana Šaljič]]-Podešva - [[Saša Šantel]] - [[Franci Šarabon]] - [[Peter Šavli]] - [[Breda Šček]] - [[Ivan Šček]] - [[Čenda Šedlbauer]] - [[Jakob Šegula]] - [[Nina Šenk]] - [[Pavel Šifler]] - [[Filip Šijanec]] - [[Marjan Šijanec]] - [[Pavel Šivic]] - [[Lucijan Marija Škerjanc]] - [[Dane Škerl]] - [[Milko Škoberne]] - [[Jože Škrinjar]] - [[Miroslav Šlik]] - [[Alojzij Šonc]] - [[Viktor Šonc (skladatelj)|Viktor Šonc]] - [[Stane Špegel]] - [[Niko Špehonja]] - [[Vendelin Špendov]] - [[Ivan Šprahman]] - [[Josip Šterbenc]] - [[Emil Štolc]] - [[Valentin Štolcer]] - [[Niko Štritof]] - [[Vinko Štrucl]] - [[Igor Štuhec]] - [[Marko Štuhec, skladatelj|Marko Štuhec]] - [[Dušan Štular]] - [[Franc Šturm (skladatelj)|Franc Šturm]] - [[Slavko Šuklar]] - [[Milivoj Šurbek]] - [[Šustran Milenko|Milenko Šustran]] - [[Danilo Švara]] - [[Ernest Švara]] - [[Zdravko Švikaršič]] == T == [[Giuseppe Tartini]] - [[Klemen Tičar]] - [[Janez Tilinger]] - [[Frančišek Jožef Tolmajner]] (1698-1768) - [[Matija Tomc]] - [[Janez Tome]] - [[Tadej Tomšič]] - [[Peter Tovornik]] - [[Franc Treiber]] - [[Franc Trebše]] - [[Anton Trost]] - [[Jože Trošt]] - [[Primož Trubar]] - [[Bor Turel]] - [[Josipina Turnograjska]] == U == [[Dejan Učakar]] - [[Gvido Učakar]] - [[Ivan Anton Udl]] - [[Petar Ugrin]] - [[Martin Ukmar]]?- [[Vilko Ukmar]] - [[Emil Ulaga]] - [[Polde Ulaga]] - [[Boris Ulrich]] - [[Marko Unga]] == V == [[Vojteh Valenta]] - [[Mirko Vanda]] - [[Zlatan Vanda]] - [[Tom Varl]] - [[Andrej Vavken]] - [[David Veber]] - [[Klemen Veber]] - [[Josip Vedral]] - [[Fran Venturini]] - [[Josip Verbič]] - [[Marko Vezovišek]] - [[Albe Vidakovič]] - [[Helena Vidic Lesjak]] - [[Katarina Vidmar]] (r. [[Čibej]]) - [[Fran Serafin Vilhar]] - [[Miroslav Vilhar]] - [[Ludvik Viternik]] - [[Roman Vlad]] - [[Matjaž Vlašič]] - [[Dušan Vodišek]] - [[Aleksander Vodopivec]] - [[Marjan Vodopivec]] - [[Vinko Vodopivec]] - [[Valens Vodušek]] - [[Mira Voglar]] - [[Hrabroslav Vogrič]] - [[Hrabroslav Volarič]] - [[Ladislav Vörös]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Ubald Vrabec]] - [[Anton Vračko]] - [[Ivan Vrbančič]] - [[Boris Vremšak]] - [[Ciril Vremšak]] - [[Samo Vremšak]] - [[Oto Vrhovnik]] - [[Mitja Vrhovnik-Smrekar]] - [[Larisa Vrhunc]] - [[Tadeja Vulc]] - [[Matej Vurnik]] == W == [[Albin Weingerl]] - [[Anton Wornig]] == Z == [[Gregor Zafošnik]] - [[Gregor Zagorc]] - [[Sašo Zagoršek]] - [[Rok Zalokar]] - [[Mojmir Zednik]] - [[Valentin Zelnik]] - [[Ludvik Zepič]] - [[Miloš Ziherl]] - [[Josef Zöhrer]] - [[Brane Zorman]] - [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] - [[Marjan Zuber]] - [[Ivan Zupan]] - [[Jakob Frančišek Zupan]] - [[Ivan Zupanc]] - [[Neža Zupanc]] - [[Brina Zupančič]] - [[Mojca Zupančič]] - [[France Zupančič]] == Ž == [[Tjaša Žalik]] - [[Demetrij Žebre]] - [[Milan Žega]] - [[Martin Železnik]] - [[Vinko Žgavec]] - [[Dečo Žgur]] - [[Marko Žigon (skladatelj)|Marko Žigon]] - [[Janez Žnidar]] - [[Tone Žuraj]] - [[Vito Žuraj]] - [[Mirica Župnek Sancin]] == Glej tudi == * [[Slovenski skladatelji (Saša Šantel)|Slika slovenskih skladateljev (Saša Šantel)]] * [[seznam slovenskih skladateljev zabavne glasbe]] * [[seznam slovenskih opernih skladateljev]] * [[grobišče slovenskih skladateljev]] (v Ljubljani) * [[seznam skladateljev]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] * [[Društvo slovenskih skladateljev]] * [[seznam slovenskih zborovodij]] ==Zunanje povezave== *[http://www.dss.si/?spada=1&lang=slo Seznam članov Društva slovenskih skladateljev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080306095246/http://www.dss.si/?spada=1&lang=slo |date=2008-03-06 }} {{seznami narodov po poklicu|skladateljev}} [[Kategorija:Seznami skladateljev|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji|*]] i6ygwavx3fhartsx10mewl641zg2s09 0 30926 6748150 6733381 2026-09-08T16:55:20Z Arnulf Karantanski 232578 /* Prisega */ "da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo" to so besede prisege, kdo je bil vodja teh nemških sil v kontekstu čemu so domobranci prisegli,(skupnemu boju z nemško oboroženo silo) nima veze. 6748150 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = <big>Slovensko domobranstvo</big> <br/>Slowenische Landwehr | image = [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|150px]] | caption = Znak Slovenskega domobranstva | dates = 1943–1945 | country = [[Ljubljanska pokrajina]] | allegiance = [[Tretji rajh|Nemčija]] | role = pomožna policijska sila | size = okrog 13.500 mož{{efn|Poleg tega je štela [[Gorenjska samozaščita]] 2500, [[Slovenski narodni varnostni zbor]] pa slabih 2000, skupaj torej okoli 18.000 pripadnikov.}} | command_structure = | current_commander = | patron = | motto = Za Boga, narod in domovino | colors = | march = [[Naprej zastava slave]] | battles = | notable_commanders = [[Erwin Rösener]]{{efn|Rösener ni imel uradnega položaja v poveljniški hierarhiji, vendar je kot najvišji nemški funkcionar SS in policije v Ljubljanski pokrajini izvajal vrhovni nadzor nad domobranstvom ter odločal o njegovi organizaciji. Imel je največji vpliv na njegovo delovanje; vključno z organizacijo, oboroževanjem, usmerjanjem bojnih operacij ter podeljevanjem odlikovanj njegovim pripadnikom. Zato ga zgodovinopisje pogosto označuje za dejanskega (de facto) vrhovnega poveljnika Slovenskega domobranstva, čeprav ni bil njegov formalni (de iure) poveljnik.}}<br />[[Leon Rupnik]]<br />[[Vuk Rupnik]]<br />[[Ernest Peterlin]]<br />[[Franc Krenner]] | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Flag of the Slovene Home Guard.svg|200px|border]] | identification_symbol_label = Zastava | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Slovensko domobranstvo''' ({{jezik-de|Slowenische Landwehr}}; kratica SD) je bila [[policija|policijska]]-[[paravojska|paravojaška]] formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Njihov namen je bil boj proti [[slovenski partizani|partizanom]] oz. narodno osvobodilnemu gibanju. Zgodovinar [[Boris Mlakar]] opiše slovensko domobranstvo kot najpomembnejšo silo protirevolucije z zunanjimi obeležji [[kolaboracija|kolaboracionizma]].<ref>Mlakar B. (2003), str. 7</ref> Vojaški razvoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in partizanskim obračunom z delom "bele" in "plave" garde v Grčaricah in Turjaku je bila podlaga za ustanovitev nove protipartizanske formacije Slovenskega domobranstva. Enote je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Formalno pa je bilo Slovensko domobranstvo ustanovljeno 6. decembra 1943 z odredbo vrhovnega komisarja nemške operacijske cone Jadransko primorje [[Friedrich Rainer|Friedricha Rainerja]]. Na čelu Slovenskega domobranstva je bil štab pod poveljstvom podpolkovnika (kasneje polkovnika) [[Franc Krenner|Franca Krenerja]]. Krenerjev štab, v katerem so bili slovenski častniki, je bil od konca oktobra 1943 dalje podrejen takrat ustanovljenemu t.i. "organizacijskemu štabu" za slovensko domobranstvo, v katerem so bili nemški častniki. Ta štab je vodil stotnik Erich Schumacher in je deloval pri višjem vodji SS in policije v Ljubljani [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]]. == Zgodovina == [[Slika:Slovenec 1 stran 24 september 1943.jpg|thumb|right|300px|Objava ustanovitve Slovenskega domobranstva (Slovenske legije) in določitev nove nemške oblasti v Ljubljanski pokrajini (''Slovenec'', 24. september 1943)]] Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije.<ref>''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI}}. Naslovnica časopisa objavlja: »Ustanovitev slovenske domobranske legije, Poziv vsem poštenim in sposobnim Slovencem, da se, prostovoljno javijo za zaščito slovenske domovine ...,«. Na isti strani je objavljena imenovanje generala Leona Rupnika za predsednika deželne vlade in Walseggerja za deželnega predsednika. Generalu Rupniku je dekret o imenovanju predal pokrajinski vodja [[Friedrich Rainer]].</ref> Imela je tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 </ref><ref>Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 </ref> 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske. Domobranska vojska je imela ločeni slovenski in nemški štab, ki je bil pomembnejši in je bil podrejen generalpolkovniku SS in poveljniku policije (''[[SS-Obergruppenführer]]'') [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]], ki je neposredno poročal poveljniku SS (''[[Reichsführer-SS]]'') [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Domobranci so bili oboroženi, oskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=124|cobiss=}}</ref> Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000. === Domobranska prisega === [[Slika:prisega.jpg|thumb|right|300px|Prva zaprisega 20. aprila 1944]]Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom - na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na Javorovici, ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 48.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da se domobranci prenehajo boriti in prestopijo v partizanske enote. Za razliko od hrvaških domobranov in drugih kolaboracijonistov ki so sprejeli partizanske amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti, domobranci so nadeljavli s kolaboricija do konca vojne. Domobranci so se nadaljevali boriti tudi po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Pri ustanovitvi Slovenskega domobranstva sta sodelovala predvsem podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in divizijski general [[Leon Rupnik]]. Peterlin je želel oblikovati močno oborožene enote, vključno s težkimi strojnicami, minometi in topovi manjšega kalibra. Nemci takšne oborožitve slovenskim domobrancem nikoli niso odobrili, dovolili so jim le lahko pehotno orožje. Peterlin je bil vodja skrivne skupine domobranskih častnikov in nekdanjih oficirjev kraljeve vojske, ki so bili izrazito prozahodno usmerjeni in so sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi dojemali izključno kot nujno zlo v boju proti komunizmu. Peterlinova skupina je vzdrževala stike z zavezniki, organizirala reševanje sestreljenih zavezniških pilotov na slovenskem ozemlju in pripravljala vse potrebno za prestop na stran zaveznikov ob njihovem pričakovanem izkrcanju na severnem [[Jadran|Jadranu]]. Jeseni 1944 je skupino okoli Peterlina odkril [[Gestapo]] in vsi z njo povezani domobranski častniki so bili internirani v koncentracijsko taborišče [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II</ref> Po osvoboditvi taborišča ob koncu vojne so jih Američani zaprli in junija 1945 izročili novim oblastem v Jugoslaviji, kjer so jih usmrtili.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Med smrtjo in življenjem: nekaj pogledov na včeraj in na jutri|last=Kremžar|first=Marko|publisher=Družina|year=2000|isbn=961-222-302-5|location=Ljubljana|page=53|cobiss=107833344}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/narodni-odbor-za-slovenijo-in-tretji-maj-1945/|title=Narodni odbor za Slovenijo in tretji maj 1945|date=|accessdate=27. 9. 2019|website=Nova slovenska zaveza|publisher=|last=|first=}}</ref> Manjša skupina okoli generala Rupnika je bila sodelovanju z Nemci bolj naklonjena in je tudi pričakovala zmago Tretjega rajha. Rupnik je sprva prevzel poveljstvo nad domobranci, a ga je že po nekaj tednih SS odstavila in mu ukazala, da se z domobranstvom ne sme več ukvarjati. Zaradi njegovega vztrajanja so ga leta 1944 znova vključili in ga imenovali za generalnega inšpektorja. Tik pred koncem vojne, ob umiku nemških sil, so Leona Rupnika Nemci spet imenovali za poveljnika domobranstva,<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo| last= Kociper| first = Stanko| authorlink = Stanko Kociper| title = Kar sem živel| year = 1996| publisher = Mladinska knjiga| location = Ljubljana| isbn = 86-11-14497-X}}</ref> vendar so politični veljaki pritiskali nanj in se je zaradi tega potem položaju odpovedal in ga prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru]].<ref name="MDB">{{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2}}</ref> === Domobranska policija === Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska === {{glavni|Primorsko domobranstvo}} Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Adriatisches Küstenland, namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor|Slovenski narodno varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočnik]]<nowiki/>u, visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|''Rižarna'']], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} SLS je poslala [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. === Gorenjska === {{glavni|Gorenjsko domobranstvo}} Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja [[Erich Dichtl (častnik)|Ericha Dichtla]].{{sfn|137-138|}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|137-138|}} ==Programska in ideološka opredelitev Slovenskega domobranstva== Iz objav ''[[Slovenec (časnik)|Slovenca]]'' je razvidna programska in ideološka osnova Slovenskega domobranstva, čeprav je pri tem potrebno upoštevati, da so bili takratni časopisi in revije, ki so izhajali legalno, podvrženi cenzuri.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWLEPJUF|title=Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941–1950|last=Kodrič - Dačić|first=Eva|date=2011|journal=Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti|accessdate=|issue=4|cobiss=261140736|volume=55|pages=69–87}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno|last=Šorn|first=Mojca|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=2007|isbn=978-961-6386-12-8|location=Ljubljana|page=457|cobiss=236081920|url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:1555}}</ref> {{navedek|… naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu. … po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. … S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. |''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1}} Programske in ideološke opredelitve so objavljali tudi v časopisu ''[[Slovenski domobranec]]'', iz objav je bil med drugim zelo razviden [[antisemitizem]]. {{navedek|Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.<ref>[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html Oto Luthar, "Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno? Da!", ''Delo'', 10. 05. 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |date=2014-05-20 }} vpogledano 20.5.2014</ref>}} Leon Rupnik je pisal antisemitske pamflete, na primer “Boljševizem: orodje mednarodnega židovstva”, in napadal Jude v mnogih svojih javnih govorih. V govoru po drugi domobranski prisegi je izjavil naslednje: {{navedek|Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje s zapada.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS|website=dlib.si|accessdate=2019-12-31}}</ref>}} == Organizacijska struktura == === Organiziranost štaba === Organizacijski štab Slovenskega domobranstva so sestavljali: * '''ožji štab''', ki so ga sestavljali: ** poveljnik, polkovnik (v podpisih na dokumentih podpolkovnik) [[Franc Krener]] (v nemških dokumentih tudi Krenner), ** pomočnik, podpolkovnik [[Milko Vizjak]], ** načelnik štaba, podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in adjutant [[stotnik]] [[Ladislav Lah]]; * '''personalni odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Milko Vizjak; * '''formacijski odsek''', ki ga je vodil [[Vladimir Sirnik]]; * '''obveščevalni odsek''', ki ga je vodil stotnik [[Berto Ilovar]]; * '''stan štaba in arhiva''', ki ga je vodil stotnik [[Lado Delak]]; * '''šolski odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Ernest Peterlin; ** pododsek za častniški pouk (v izvirniku "za oficirsko nastavo"), ki ga je vodil major Bajec, učitelji (v izvirniku "nastavniki") pa so bili stotnik Leskovšek ter poročnika Barle in Kraiger; ** pododsek za podčastniški pouk (v izvirniku "za podoficirsko nastavo"), ki ga je vodil stotnik Cerkvenik, učitelja pa sta bila stotnik Leskošek in podporočnik Meršol. V odseku so delovali še trije nemški častniki in dva civilna učitelja; * '''materialno oddelenje''', ki ga je vodil major [[Peter Rozman]], sestavljali pa so ga: ** tehnični odsek ** oborožitveni odsek ** avtomobilski odsek * '''sodni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Alfonz Cepuder|Alfonza Cepudra]]; * '''sanitetni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Stane Grapar|Staneta Graparja]]; * '''veterinarski odsek''', pod vodstvom veterinarskega poročnika I. klase [[Janko Drinovec|Janka Drinovca]]; * '''intendantski odsek''', pod vodstvom majorja Josipa Pfeiferja ml.; * '''kaznilniška delegacija''', pod vodstvom stotnika [[Maks Kosovinc|Maksa Kosovinca]]<ref>Bilten Slovenske vojske, april 2006-8 št. 1, str. 80</ref> === Enote === ==== September 1943 ==== * Rupnikova [[bojna skupina|skupina]] * [[Vod]] Ježica * Vod Dravlje * Vod Dobrova * Vod Devica Marija v Polju * Vod [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urh]]-Dobrunje * [[Četa]] Golovec * Četa Orle * Četa Rudnik * Triglavska četa * Komandna četa * Šolska četa (ust. 11. oktobra 1943) ==== November 1943 ==== * [[1. bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. bataljon]] ([[Ljubljana]]) * [[2. bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. bataljon]] ([[Vrhnika]]) * [[3. bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. bataljon]] (Gorjanci) * [[4. bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] ([[Vrhnika]]->[[Logatec]]) * [[5. bataljon (Slovensko domobranstvo)|5. bataljon]] ([[Borovnica]]) ==== 1. december 1943 ==== * 1. bataljon (Ljubljana) * 2. bataljon (Vrhnika) * 3. bataljon ([[Kostanjevica]]) * [[Šolski bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] (Ljubljana; to je bil trenažni [[bataljon]], ki se praviloma ni udeleževal [[boj]]nih akcij) * 5. bataljon ([[Novo mesto]]) ==== 14. december 1943 ==== * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|1. bojna skupina]] (Ljubljana) * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|2. bojna skupina]] (Vrhnika) * [[III. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|3. bojna skupina]] (Gorjanci) * [[IV. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|4. bojna skupina]] (Logatec) * [[V. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|5. bojna skupina]] (Ljubljana - [[Rakek]]) * [[VI. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|6. bojna skupina]] (Kočevje) * [[I. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|1. šolska skupina]] (Ljubljana) * [[II. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|2. šolska skupina]] (Ljubljana; ukinjena januarja [[1944]]) ==== Februar 1944 ==== * 1. bojna skupina (Ljubljana) * 2. bojna skupina ([[Velike Lašče]]) * 3. bojna skupina (Gorjanci) * 4. bojna skupina (Logatec) * 5. bojna skupina (Ljubljana - Rakek) * 6. bojna skupina (Kočevje) * 7. bojna skupina ([[Grosuplje]]) * 1. šolska skupina (Ljubljana) * 2. šolska skupina (Ljubljana) ==== 10. februar 1944 ==== * [[Šolska skupina N]] (Ljubljana) * [[Zaščita okraja Novo mesto O]] (Novo mesto) * [[Skupina za varovanje železniške proge W]] ([[Notranjska]]) * [[Operativna skupina M]] ==== Maj 1944 ==== * Križev udarni bataljon (Ljubljana) * Udarni bataljon N ([[Zgornja Šiška]]) * Udarni bataljon W (Rakek) * Udarni bataljon M ([[Višnja gora]]) * Udarni bataljon O ([[Trebnje]] -> [[Šentvid pri Stični]]) ==== 5. julij 1944 ==== * [[I. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. udarni bataljon]] ([[Stična]]) * [[II. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. udarni bataljon]] (Rakek) * [[III. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. udarni bataljon]] (Višnja gora) * [[IV. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. udarni bataljon]] (Šentvid pri Stični) ==== November 1944 ==== * 1. udarni bataljon/Btl. »Köhl« (Stična) * 2. udarni bataljon (Rakek) * 3. udarni bataljon (Višnja gora) * 4. udarni bataljon/Btl. »Lindner« (Šentvid pri Stični) * 5. udarni »alarmni« bataljon/Btl. »Schmitz« (Velike Lašče) * 6. udarni bataljon/Btl. »Kaspar« (Novo mesto) ==== Marec 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon ==== April 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon * 12. bataljon === Čini slovenskega domobranstva === Čine slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora so sestavljali: * '''Moštvo''' ** domobranec ** kaplar (desetnik) * '''Podčastniki''' ** podnarednik ** narednik ** višji narednik *'''Častniki''' ** poročnik ** nadporočnik ** stotnik ** polkovnik *'''Višji častniki''' ** major ** podpolkovnik ** polkovnik ** general *'''Vojaški uradniki''' ** vojaški uradniki III. stopnje ** vojaški uradniki II. stopnje ** vojaški uradniki I. stopnje == Prisega == Ljubljanski domobranci so prisegli na [[Stadion za Bežigradom|ljubljanskem stadionu]], prvič na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan, 20. aprila 1944 ter drugič na obletnico nacističnega prevzema oblasti v Nemčiji, 30. januarja 1945. Prisega je bila izraz nemške težnje po vse večjem obvladovanju domobranstva in omejevanju domobranske avtonomije. Na prvi prisegi so se zbrali člani domobranskih enot iz Ljubljane ter nekaterih drugih enot iz [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter tudi člani [[Policijski varnostni zbor|policijskega korpusa Slovenskega domobranstva]]. Pred prisego je imel škof [[Gregorij Rožman|Rožman]] tiho mašo za domobrance, potem pa kljub ponujenemu prostoru na tribuni ni ostal in je, takoj ko je pospravil svojo opremo, sredi prisege odšel z avtom. Na prisegi sta imela govor predsednik pokrajinske uprave Leon Rupnik ter SS-Obengrupppenführer Rösener, prisotni pa so bili tudi nekateri gostje, med njimi častni konzul [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], častniki Slovenskega domobranstva, rektor [[Univerza v Ljubljani|univerze]], [[Milko Kos]], predsednik [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izobešena je bila nemška zastava s kljukastim križem, tudi črna zastava SS, prvič pa tudi slovenska zastava s [[Grb dežele Kranjske|kranjskim grbom]], ki je bila pod italijansko oblastjo prepovedana. Zaigrali so najprej nemško himno, potem pa ''[[Naprej zastava slave]]''.<ref name="RN">{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod |last= Griesser - Perčar |first= Tamara |authorlink= Tamara Griesser - Pečar |year= 2004 |publisher= Mladinska knjiga |location= Ljubljana|isbn= 86-11-16799-6}}</ref> Po prireditvi je Rösener podelil domobrancem priznanja ter ranjeniške značke.<ref name="MDB"/> [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle. [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|400x400_pik|Leon Rupnik, škof [[Gregorij Rožman]] in SS-general [[Erwin Rösener]], pregledujejo domobranske enote ob drugi prisegi Hitlerju in SS, 30. januarja 1945]] Nekateri viri trdijo, da je bila prisega izsiljena od Nemcev, saj jo je zahteval general Rösener ob grožnji z razpustitvijo domobranstva.<ref name=":0" /><ref name="MDB" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/domobranska-prisega/|title=Domobranska prisega|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=[[Nova slovenska zaveza]]|publisher=|last=|first=}}</ref> Z izjavo naj bi Rösener hotel med domobranci doseči večjo disciplino in pravnoformalno osnovo, na katero bi se bilo potem mogoče v odnosu do domobranstva uradno sklicevati. Mnogi častniki, ki so v jugoslovanski vojski prisegli kralju Petru, so se ji bolj ali manj uspešno poskušali izogniti. Besedilo zaprisege se je glasilo: <blockquote>{{navedek|Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref><ref name="RN"/>}}</blockquote> Slovenski domobranci so podpisovali tudi izjavo v nemščini in slovenščini: <blockquote>{{navedek|Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.<ref name="RN"/>}}</blockquote> Nekateri sodobniki so bili pozneje mnenja, da naj to ne bi bila prisega Hitlerju, in sicer ne glede na datum prisege in spremljajočo scenografijo.<ref name="MDB"/> Vendar so takšne trditve neprepričljive, ker je prva prisega potekala na Hitlerjev rojstni dan in, ker je [[Erwin Rösener|Rösener]] v sklepu govora, katerega slovenski prevod je prebral [[Franc Krenner|Krenner]], neposredno pred prisego rekel, da je to prisega z ozirom na Hitlerja: <blockquote>{{navedek|Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!<ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF|title=Slovenec, 21. aprila 1944|date=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IAF90LQ0/196d6e60-765f-472d-a2c3-7613ff6a60fe/PDF|title=Jutro, 21. aprila 1944|date=|accessdate=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref>}}</blockquote> Rösener je v govoru poudaril še:<blockquote>{{navedek|Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. Disciplina je pokorščina. Kdor ni discipliniran, kdor ni pokoren, tudi ne more biti zvest. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino.<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}}</blockquote>[[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle.{{Navedi vir}} == Konec vojne in umik na Koroško== {{glej tudi|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} === Preboj pri Borovljah in predaja orožja britanski vojski=== Po vojni je velika večina domobrancev zbežala iz Jugoslavije pred partizani. Bežalo je več kot 11.000 domobrancev in 6.000 civilistov. Domobranci so pri [[Borovlje|Borovljah]] 11. maja, po uradni nemški kapitulaciji, uspešno prebili partizanski obroč in tako civilistom in vojakom omogočili umik preko reke [[Drava|Drave]], kjer je okupacijsko oblast že vzpostavila britanska vojska, konkretno 5. korpus 8. armade. Domobranci so Britancem predali vse orožje in se tako po pravilih Ženevske konvencije izročili v varstvo kot vojni ujetniki. Zasilno taborišče za slovenske domobrance in ubegle civile je bilo urejeno na polju v bližini [[Vetrinj|Vetrinja]]. === Nasprotujoča povelja v britanski vojski === V zvezi s tem, kaj storiti z zajetimi domobranci, je obstajalo na britanski strani ogromno zmede in nasprotujočih ukazov. 27. aprila 1945 je tako britanski veleposlanik v [[Beograd]]u, Ralph Stevenson, svoji vladi priporočal, naj se vse proti-partizanske jugoslovanske enote razorožijo in namestijo v taborišča, vendar se jih naj ne vrača v Jugoslavijo. Dva dni zatem je [[Winston Churchill]] dal enako navodilo. 2. maja 1945 je tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil za [[Sredozemlje]], [[Harold Alexander|maršal Alexander]], izdal ukaz, po katerem se naj vse proti-partizanske jugoslovanske enote, ki so odložile orožje in se uradno predale britanski vojski, namestijo v taborišča do trenutka, ko se bo o njihovi usodi odločalo na vladni ravni. Tudi Američani so dosledno zavzeli stališče, da je treba vojne ujetnike zaščititi pred repatriacijo. Vodstvo 5. korpusa 8. armade britanske vojske je ta navodila bolj ali manj ignoriralo, saj si je na terenu prizadevalo za čim bolj mirne odnose s partizansko vojsko, ki je po 9. maju zasedla velik del [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. === Prihod hrvaških vojakov v Pliberk in Robertsonovo povelje=== 13. maja je vodstvo britanskega 5. korpusa prejelo poročilo, da se avstrijsko-jugoslovanski meji pri [[Pliberk|Pliberku]] približuje še skupina okoli 200.000 hrvaških in 300.000 nemških vojakov. Ker je bila britanska vojska na Koroškem v maju 1945 še maloštevilna, je 14. maja oficir vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje, general Brian Robertson, 5. korpusu izdal povelje, naj se vseh novih prispelih 200.000 ''Jugoslovanov'' izroči partizanski vojski. En ključnih momentov tragedije domobrancev je, da je bil v Robertsonovem povelju uporabljen izraz ''Jugoslovani'' in ne ''Hrvati'', čeprav je bilo očitno, da je bilo govora o pripadnikih nekdanjih hrvaških [[ustaši|ustaških]] enot. Po tem Robertsonovem povelju je 5. korpus poleg hrvaških vojakov začel kot ''Jugoslovane'' obravnavati tudi vse ostale proti-partizanske enote z območja Jugoslavije, tudi tiste, ki so se že uradno predale britanskem oblastem. === Pliberška tragedija in začetek repatriacij === Na podlagi Robertsonovega povelja je 15. maja 1945 vodstvo 5. korpusa zavrnilo predajo hrvaških vojakov pri Pliberku in jih izročilo partizanom, kar je bilo prvo poglavje v nadaljnjih prisilnih repatriacijah. 17. maja je brigadir Toby Low, poveljnik 5. korpusa, izdal nadaljnje povelje, po katerem se naj "''vsi jugoslovanski državljani, ki se trenutno nahajajo na ozemlju 5. korpusa, nemudoma izročijo Titovim vojaškim enotam. Vse formacije bodo razorožene in se jih NE bo informiralo o njihovi destinaciji."'' Tudi v tem povelju je veliko nejasnosti, saj Low govori o "vseh jugoslovanskih državljanih", to pa bi lahko pomenilo tudi civiliste. Le nekaj ur kasneje je iz štaba vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje prišel nov ukaz maršala Harolda Alexandra, po katerem morajo biti ''"vsi četniki in ostali jugoslovanski disidenti evakuirani v britansko koncentracijsko področje Distone, južno od reke [[Pad]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]]."'' Poveljstvo 5. korpusa je Alexandrov ukaz ignoriralo in se namesto tega še naprej zanašalo na Robertsonov ukaz iz 14. maja. === Repatriacije in prevara britanskega 5. korpusa === 18. maja je 5. korpus začel z repatriacijami Srbov in Hrvatov. Ko je poveljstvo 5. korpusa o tem obvestilo zavezniški štab, je dobilo privolitev, z opombo, da se nikogar ne sme repatriirati proti njegovi volji ali z uporabo sile in da morajo biti vsi tisti, ki repatriaciji nasprotujejo, evakuirani v Distone. Poveljstvo 5. korpusa se je odločilo, da bo zahtevan pogoj o neuporabi sile doseglo z zvijačo. Slovenskim domobrancem so tako povedali, da bodo premeščeni v [[Palmanova|Palmanovo]] v Italiji, in ne nazaj v Jugoslavijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 47,48,49</ref> To je bil razlog, da domobranci transportu niso nasprotovali. Bili so očitno prevarani s strani poveljstva 5. korpusa britanske vojske. Britanska vojska je tako med 27. in 31. majem 1945 poslala nazaj v Jugoslavijo bolj ali manj vse domobrance ter okoli 500 civilistov, čeprav je lahko sklepala, da jih pošilja v gotovo smrt. === Intervencija slovenskih civilnih oblasti in prekinitev repatriacij=== Že kmalu po prvih transportih, ko se je izkazalo, da vlaki ne vozijo v Italijo, temveč v Jugoslavijo, je nekaterim domobrancem uspelo pobegniti. Tako so v tabor v Vetrinju prihajale vse številnejše informacije o britanski prevari, vendar jih poveljstvo slovenskega domobranstva na čelu s Francem Krenerjem ni jemalo dovolj resno. Številni domobranski in civilni voditelji so na britanske oblasti sicer naslovili vprašanja in zahtevo po dodatnih zagotovilih, vendar so Britanci zavračali vsako možnost prevare. Transporti so se nadaljevali, pričevanja o prevari pa so se množila. Šele 31. maja, ko je bila v Jugoslavijo že prepeljana velika večina domobrancev, je postalo vsem preostalim slovenskim beguncem jasno, da so repatriacije dejstvo in da so tudi sami zapisani enaki usodi. Vodstvo 5. korpusa je načrtovalo, da se z repatriacijami slovenskih civilistov začne takoj naslednjega dne, 1. junija ob 5h zjutraj. V zadnjem obupnem poskusu je eden od civilnih voditeljev slovenskih beguncev, Valentin Meršol, s temi dejstvi soočil [[Kanada|kanadskega]] majorja Paula Barreja. Major Barre kot Kanadčan ni pripadal britanski vojaški hierarhiji in je bil osupel, da mu je vodstvo 5. korpusa prikrivalo laž o transportu domobrancev, saj je bil prepričan, da so bili dejansko premeščeni v Palmanovo. Po skupni intervenciji majorja Barreja in Meršola na sedežu britanske vojaške uprave v [[Celovec|Celovcu]] je, 12 ur pred načrtovano repatriacijo 6000 slovenskih civilistov, poveljstvo 5. korpusa prejelo nedvoumen ukaz, da smejo v Vetrinju ostati vsi civilisti, ki tako želijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 60,61,62</ref> === Obisk feldmaršala Alexandra in dokončna odločitev=== 4. junija 1945 je taborišče v Vetrinju nenapovedano obiskal tudi feldmaršal Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje.<ref name = "KSŽ"/> Vodstvo 5. korpusa je namreč delovalo v nasprotju z njegovimi ukazi in priporočili z dne 17. maja, ko je izrecno opozarjal, da bi ''"bila repatriacija vojaških kadrov, ki so se predali britanskim oblastem, lahko zanje usodna"''. Alexander je z obiskom v Vetrinju vzpostavil svojo avtoriteto nad vodstvom 5. korpusa in se na licu mesta srečal tudi s predstavniki slovenskih beguncev. Osebno jim je zagotovil varnost in zaščito britanske vojske.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 65,66</ref> ===Usoda domobrancev, vrnjenih v Jugoslavijo=== Jugoslovanske oblasti so izvensodno ubile nekaj več kot 13.500 domobrancev, izpuščeni pa so bili tisti, ki so bili stari manj kot 18 let ter so bili pri domobrancih manj kot eno leto. Vrnjene domobrance so komunistične oblasti najprej internirale v treh [[povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji|koncentracijskih taboriščih]], in sicer v [[koncentracijsko taborišče Teharje|Teharjah]], [[koncentracijsko taborišče Šentvid|Šentvidu]] nad [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[koncentracijsko taborišče Škofja Loka|Škofji Loki]]. Od tam so veliko večino odpeljali na [[povojni poboji|morišča]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], [[Hrastnik]]u, [[Huda jama|Hudi jami]] in ostalih krajih po Sloveniji.<ref>Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012</ref> Velika večina pripadnikov Slovenskega domobranstva oziroma 11.683 je bilo tako ubitih po vojni, v spopadih med vojno pa je bilo ubitih približno 1800 domobrancev.<ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar, »Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji«, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' (2002), s. 121-130.</ref> Drugače so zavezniki ravnali s [[Slovenski narodni varnostni zbor|primorskimi domobranci]]; teh niso vrnili, saj se niso borili na jugoslovanskem ozemlju in so torej pripadali Italiji. Množični poboji domobrancev so bili prvič javno obsojeni 1975 v intervjuju z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]], ki ga je vodil [[Boris Pahor]] in ki je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima proti obema v t.i. "[[Zaliv_(revija)#Afera_Zaliv|Zalivski aferi]]".<ref>Recenzija v časopisu Delo, 22.9.2004 , https://web.archive.org/web/20120212233106/http://www.kitab-verlag.com/webshop/fremdsprachige-literatur/kocbek-edvard-literatur-und-engagement.html</ref> ==Odnos do domobranstva v današnjem času== Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] in spremembi oblasti je bilo postavljeno nekaj spominskih obeležij domobranskim enotam. Nekateri spomeniki so povzročili nove spore.<ref name="rtvslo grahovo">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/v-grahovem-najprej-poklon-zrtvam-nacizma-nato-blagoslov-spomenika-domobrancem/333932 |title=V Grahovem najprej poklon žrtvam nacizma, nato blagoslov spomenika domobrancem |accessdate=20.5.2014 |date=6.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|title= Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem|accessdate= 20.5.2014|date= |format= |work= [[ZRC SAZU]]|archive-date= 2014-05-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v |date=2014-05-21 }}</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{navedi knjigo| last= Kladnik| first = Tomaž | title = Slovenska partizanska in domobranska vojska | year = 2006 | publisher = Defensor | location = Ljubljana | isbn = 978-961-6177-11-5 |cobiss= 229933056}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2| cobiss = 103968000}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| authorlink = | title = Slovensko domobranstvo : 1943-1945 | year = 2003| publisher = Slovenska matica | location = Ljubljana| isbn =961-213-114-7|cobiss = 126074112}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo| last= Nose| first = Aleš | title = Domobranci zdravo - Bog daj | year = 2008| publisher = Modrijan | location = Ljubljana | isbn = 978-961-241-223-4 | cobiss= 237008128}} * [[Antonio J. Munoz|Munoz, Antonio J.]] ''Slovenian Axis Forces in World War II 1941-1945''. Bayside, New York. * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Čini Slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora]] *[[Slovensko povojno begunstvo]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovene Home Guard|Slovensko domobranstvo}} {{Slov_PRS}} [[Kategorija:Slovensko domobranstvo|*]] [[Kategorija:Kolaboracija]] [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] 3mkt2em0zudupw7wvkasz7dur0j1fdo 6748178 6748150 2026-09-08T19:46:53Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748150|6748150]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[User talk:Arnulf Karantanski|pogovor]]) - prisega je vsebovala tudi zvestobo nadrejenim, na vrhu piramide katerih je bil Hitler; nadaljnja razprava spada na pogovorno stran 6748178 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = <big>Slovensko domobranstvo</big> <br/>Slowenische Landwehr | image = [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|150px]] | caption = Znak Slovenskega domobranstva | dates = 1943–1945 | country = [[Ljubljanska pokrajina]] | allegiance = [[Tretji rajh|Nemčija]] | role = pomožna policijska sila | size = okrog 13.500 mož{{efn|Poleg tega je štela [[Gorenjska samozaščita]] 2500, [[Slovenski narodni varnostni zbor]] pa slabih 2000, skupaj torej okoli 18.000 pripadnikov.}} | command_structure = | current_commander = | patron = | motto = Za Boga, narod in domovino | colors = | march = [[Naprej zastava slave]] | battles = | notable_commanders = [[Erwin Rösener]]{{efn|Rösener ni imel uradnega položaja v poveljniški hierarhiji, vendar je kot najvišji nemški funkcionar SS in policije v Ljubljanski pokrajini izvajal vrhovni nadzor nad domobranstvom ter odločal o njegovi organizaciji. Imel je največji vpliv na njegovo delovanje; vključno z organizacijo, oboroževanjem, usmerjanjem bojnih operacij ter podeljevanjem odlikovanj njegovim pripadnikom. Zato ga zgodovinopisje pogosto označuje za dejanskega (de facto) vrhovnega poveljnika Slovenskega domobranstva, čeprav ni bil njegov formalni (de iure) poveljnik.}}<br />[[Leon Rupnik]]<br />[[Vuk Rupnik]]<br />[[Ernest Peterlin]]<br />[[Franc Krenner]] | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Flag of the Slovene Home Guard.svg|200px|border]] | identification_symbol_label = Zastava | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Slovensko domobranstvo''' ({{jezik-de|Slowenische Landwehr}}; kratica SD) je bila [[policija|policijska]]-[[paravojska|paravojaška]] formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Njihov namen je bil boj proti [[slovenski partizani|partizanom]] oz. narodno osvobodilnemu gibanju. Zgodovinar [[Boris Mlakar]] opiše slovensko domobranstvo kot najpomembnejšo silo protirevolucije z zunanjimi obeležji [[kolaboracija|kolaboracionizma]].<ref>Mlakar B. (2003), str. 7</ref> Vojaški razvoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in partizanskim obračunom z delom "bele" in "plave" garde v Grčaricah in Turjaku je bila podlaga za ustanovitev nove protipartizanske formacije Slovenskega domobranstva. Enote je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Formalno pa je bilo Slovensko domobranstvo ustanovljeno 6. decembra 1943 z odredbo vrhovnega komisarja nemške operacijske cone Jadransko primorje [[Friedrich Rainer|Friedricha Rainerja]]. Na čelu Slovenskega domobranstva je bil štab pod poveljstvom podpolkovnika (kasneje polkovnika) [[Franc Krenner|Franca Krenerja]]. Krenerjev štab, v katerem so bili slovenski častniki, je bil od konca oktobra 1943 dalje podrejen takrat ustanovljenemu t.i. "organizacijskemu štabu" za slovensko domobranstvo, v katerem so bili nemški častniki. Ta štab je vodil stotnik Erich Schumacher in je deloval pri višjem vodji SS in policije v Ljubljani [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]]. == Zgodovina == [[Slika:Slovenec 1 stran 24 september 1943.jpg|thumb|right|300px|Objava ustanovitve Slovenskega domobranstva (Slovenske legije) in določitev nove nemške oblasti v Ljubljanski pokrajini (''Slovenec'', 24. september 1943)]] Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije.<ref>''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI}}. Naslovnica časopisa objavlja: »Ustanovitev slovenske domobranske legije, Poziv vsem poštenim in sposobnim Slovencem, da se, prostovoljno javijo za zaščito slovenske domovine ...,«. Na isti strani je objavljena imenovanje generala Leona Rupnika za predsednika deželne vlade in Walseggerja za deželnega predsednika. Generalu Rupniku je dekret o imenovanju predal pokrajinski vodja [[Friedrich Rainer]].</ref> Imela je tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 </ref><ref>Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 </ref> 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske. Domobranska vojska je imela ločeni slovenski in nemški štab, ki je bil pomembnejši in je bil podrejen generalpolkovniku SS in poveljniku policije (''[[SS-Obergruppenführer]]'') [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]], ki je neposredno poročal poveljniku SS (''[[Reichsführer-SS]]'') [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Domobranci so bili oboroženi, oskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=124|cobiss=}}</ref> Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000. === Domobranska prisega === [[Slika:prisega.jpg|thumb|right|300px|Prva zaprisega 20. aprila 1944]]Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom - na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na Javorovici, ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 48.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da se domobranci prenehajo boriti in prestopijo v partizanske enote. Za razliko od hrvaških domobranov in drugih kolaboracijonistov ki so sprejeli partizanske amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti, domobranci so nadeljavli s kolaboricija do konca vojne. Domobranci so se nadaljevali boriti tudi po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Pri ustanovitvi Slovenskega domobranstva sta sodelovala predvsem podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in divizijski general [[Leon Rupnik]]. Peterlin je želel oblikovati močno oborožene enote, vključno s težkimi strojnicami, minometi in topovi manjšega kalibra. Nemci takšne oborožitve slovenskim domobrancem nikoli niso odobrili, dovolili so jim le lahko pehotno orožje. Peterlin je bil vodja skrivne skupine domobranskih častnikov in nekdanjih oficirjev kraljeve vojske, ki so bili izrazito prozahodno usmerjeni in so sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi dojemali izključno kot nujno zlo v boju proti komunizmu. Peterlinova skupina je vzdrževala stike z zavezniki, organizirala reševanje sestreljenih zavezniških pilotov na slovenskem ozemlju in pripravljala vse potrebno za prestop na stran zaveznikov ob njihovem pričakovanem izkrcanju na severnem [[Jadran|Jadranu]]. Jeseni 1944 je skupino okoli Peterlina odkril [[Gestapo]] in vsi z njo povezani domobranski častniki so bili internirani v koncentracijsko taborišče [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II</ref> Po osvoboditvi taborišča ob koncu vojne so jih Američani zaprli in junija 1945 izročili novim oblastem v Jugoslaviji, kjer so jih usmrtili.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Med smrtjo in življenjem: nekaj pogledov na včeraj in na jutri|last=Kremžar|first=Marko|publisher=Družina|year=2000|isbn=961-222-302-5|location=Ljubljana|page=53|cobiss=107833344}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/narodni-odbor-za-slovenijo-in-tretji-maj-1945/|title=Narodni odbor za Slovenijo in tretji maj 1945|date=|accessdate=27. 9. 2019|website=Nova slovenska zaveza|publisher=|last=|first=}}</ref> Manjša skupina okoli generala Rupnika je bila sodelovanju z Nemci bolj naklonjena in je tudi pričakovala zmago Tretjega rajha. Rupnik je sprva prevzel poveljstvo nad domobranci, a ga je že po nekaj tednih SS odstavila in mu ukazala, da se z domobranstvom ne sme več ukvarjati. Zaradi njegovega vztrajanja so ga leta 1944 znova vključili in ga imenovali za generalnega inšpektorja. Tik pred koncem vojne, ob umiku nemških sil, so Leona Rupnika Nemci spet imenovali za poveljnika domobranstva,<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo| last= Kociper| first = Stanko| authorlink = Stanko Kociper| title = Kar sem živel| year = 1996| publisher = Mladinska knjiga| location = Ljubljana| isbn = 86-11-14497-X}}</ref> vendar so politični veljaki pritiskali nanj in se je zaradi tega potem položaju odpovedal in ga prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru]].<ref name="MDB">{{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2}}</ref> === Domobranska policija === Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska === {{glavni|Primorsko domobranstvo}} Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Adriatisches Küstenland, namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor|Slovenski narodno varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočnik]]<nowiki/>u, visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|''Rižarna'']], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} SLS je poslala [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. === Gorenjska === {{glavni|Gorenjsko domobranstvo}} Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja [[Erich Dichtl (častnik)|Ericha Dichtla]].{{sfn|137-138|}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|137-138|}} ==Programska in ideološka opredelitev Slovenskega domobranstva== Iz objav ''[[Slovenec (časnik)|Slovenca]]'' je razvidna programska in ideološka osnova Slovenskega domobranstva, čeprav je pri tem potrebno upoštevati, da so bili takratni časopisi in revije, ki so izhajali legalno, podvrženi cenzuri.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWLEPJUF|title=Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941–1950|last=Kodrič - Dačić|first=Eva|date=2011|journal=Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti|accessdate=|issue=4|cobiss=261140736|volume=55|pages=69–87}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno|last=Šorn|first=Mojca|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=2007|isbn=978-961-6386-12-8|location=Ljubljana|page=457|cobiss=236081920|url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:1555}}</ref> {{navedek|… naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu. … po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. … S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. |''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1}} Programske in ideološke opredelitve so objavljali tudi v časopisu ''[[Slovenski domobranec]]'', iz objav je bil med drugim zelo razviden [[antisemitizem]]. {{navedek|Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.<ref>[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html Oto Luthar, "Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno? Da!", ''Delo'', 10. 05. 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |date=2014-05-20 }} vpogledano 20.5.2014</ref>}} Leon Rupnik je pisal antisemitske pamflete, na primer “Boljševizem: orodje mednarodnega židovstva”, in napadal Jude v mnogih svojih javnih govorih. V govoru po drugi domobranski prisegi je izjavil naslednje: {{navedek|Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje s zapada.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS|website=dlib.si|accessdate=2019-12-31}}</ref>}} == Organizacijska struktura == === Organiziranost štaba === Organizacijski štab Slovenskega domobranstva so sestavljali: * '''ožji štab''', ki so ga sestavljali: ** poveljnik, polkovnik (v podpisih na dokumentih podpolkovnik) [[Franc Krener]] (v nemških dokumentih tudi Krenner), ** pomočnik, podpolkovnik [[Milko Vizjak]], ** načelnik štaba, podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in adjutant [[stotnik]] [[Ladislav Lah]]; * '''personalni odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Milko Vizjak; * '''formacijski odsek''', ki ga je vodil [[Vladimir Sirnik]]; * '''obveščevalni odsek''', ki ga je vodil stotnik [[Berto Ilovar]]; * '''stan štaba in arhiva''', ki ga je vodil stotnik [[Lado Delak]]; * '''šolski odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Ernest Peterlin; ** pododsek za častniški pouk (v izvirniku "za oficirsko nastavo"), ki ga je vodil major Bajec, učitelji (v izvirniku "nastavniki") pa so bili stotnik Leskovšek ter poročnika Barle in Kraiger; ** pododsek za podčastniški pouk (v izvirniku "za podoficirsko nastavo"), ki ga je vodil stotnik Cerkvenik, učitelja pa sta bila stotnik Leskošek in podporočnik Meršol. V odseku so delovali še trije nemški častniki in dva civilna učitelja; * '''materialno oddelenje''', ki ga je vodil major [[Peter Rozman]], sestavljali pa so ga: ** tehnični odsek ** oborožitveni odsek ** avtomobilski odsek * '''sodni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Alfonz Cepuder|Alfonza Cepudra]]; * '''sanitetni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Stane Grapar|Staneta Graparja]]; * '''veterinarski odsek''', pod vodstvom veterinarskega poročnika I. klase [[Janko Drinovec|Janka Drinovca]]; * '''intendantski odsek''', pod vodstvom majorja Josipa Pfeiferja ml.; * '''kaznilniška delegacija''', pod vodstvom stotnika [[Maks Kosovinc|Maksa Kosovinca]]<ref>Bilten Slovenske vojske, april 2006-8 št. 1, str. 80</ref> === Enote === ==== September 1943 ==== * Rupnikova [[bojna skupina|skupina]] * [[Vod]] Ježica * Vod Dravlje * Vod Dobrova * Vod Devica Marija v Polju * Vod [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urh]]-Dobrunje * [[Četa]] Golovec * Četa Orle * Četa Rudnik * Triglavska četa * Komandna četa * Šolska četa (ust. 11. oktobra 1943) ==== November 1943 ==== * [[1. bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. bataljon]] ([[Ljubljana]]) * [[2. bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. bataljon]] ([[Vrhnika]]) * [[3. bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. bataljon]] (Gorjanci) * [[4. bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] ([[Vrhnika]]->[[Logatec]]) * [[5. bataljon (Slovensko domobranstvo)|5. bataljon]] ([[Borovnica]]) ==== 1. december 1943 ==== * 1. bataljon (Ljubljana) * 2. bataljon (Vrhnika) * 3. bataljon ([[Kostanjevica]]) * [[Šolski bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] (Ljubljana; to je bil trenažni [[bataljon]], ki se praviloma ni udeleževal [[boj]]nih akcij) * 5. bataljon ([[Novo mesto]]) ==== 14. december 1943 ==== * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|1. bojna skupina]] (Ljubljana) * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|2. bojna skupina]] (Vrhnika) * [[III. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|3. bojna skupina]] (Gorjanci) * [[IV. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|4. bojna skupina]] (Logatec) * [[V. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|5. bojna skupina]] (Ljubljana - [[Rakek]]) * [[VI. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|6. bojna skupina]] (Kočevje) * [[I. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|1. šolska skupina]] (Ljubljana) * [[II. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|2. šolska skupina]] (Ljubljana; ukinjena januarja [[1944]]) ==== Februar 1944 ==== * 1. bojna skupina (Ljubljana) * 2. bojna skupina ([[Velike Lašče]]) * 3. bojna skupina (Gorjanci) * 4. bojna skupina (Logatec) * 5. bojna skupina (Ljubljana - Rakek) * 6. bojna skupina (Kočevje) * 7. bojna skupina ([[Grosuplje]]) * 1. šolska skupina (Ljubljana) * 2. šolska skupina (Ljubljana) ==== 10. februar 1944 ==== * [[Šolska skupina N]] (Ljubljana) * [[Zaščita okraja Novo mesto O]] (Novo mesto) * [[Skupina za varovanje železniške proge W]] ([[Notranjska]]) * [[Operativna skupina M]] ==== Maj 1944 ==== * Križev udarni bataljon (Ljubljana) * Udarni bataljon N ([[Zgornja Šiška]]) * Udarni bataljon W (Rakek) * Udarni bataljon M ([[Višnja gora]]) * Udarni bataljon O ([[Trebnje]] -> [[Šentvid pri Stični]]) ==== 5. julij 1944 ==== * [[I. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. udarni bataljon]] ([[Stična]]) * [[II. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. udarni bataljon]] (Rakek) * [[III. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. udarni bataljon]] (Višnja gora) * [[IV. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. udarni bataljon]] (Šentvid pri Stični) ==== November 1944 ==== * 1. udarni bataljon/Btl. »Köhl« (Stična) * 2. udarni bataljon (Rakek) * 3. udarni bataljon (Višnja gora) * 4. udarni bataljon/Btl. »Lindner« (Šentvid pri Stični) * 5. udarni »alarmni« bataljon/Btl. »Schmitz« (Velike Lašče) * 6. udarni bataljon/Btl. »Kaspar« (Novo mesto) ==== Marec 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon ==== April 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon * 12. bataljon === Čini slovenskega domobranstva === Čine slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora so sestavljali: * '''Moštvo''' ** domobranec ** kaplar (desetnik) * '''Podčastniki''' ** podnarednik ** narednik ** višji narednik *'''Častniki''' ** poročnik ** nadporočnik ** stotnik ** polkovnik *'''Višji častniki''' ** major ** podpolkovnik ** polkovnik ** general *'''Vojaški uradniki''' ** vojaški uradniki III. stopnje ** vojaški uradniki II. stopnje ** vojaški uradniki I. stopnje == Prisega == Ljubljanski domobranci so prisegli na [[Stadion za Bežigradom|ljubljanskem stadionu]], prvič na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan, 20. aprila 1944 ter drugič na obletnico nacističnega prevzema oblasti v Nemčiji, 30. januarja 1945. Prisega je bila izraz nemške težnje po vse večjem obvladovanju domobranstva in omejevanju domobranske avtonomije. Na prvi prisegi so se zbrali člani domobranskih enot iz Ljubljane ter nekaterih drugih enot iz [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter tudi člani [[Policijski varnostni zbor|policijskega korpusa Slovenskega domobranstva]]. Pred prisego je imel škof [[Gregorij Rožman|Rožman]] tiho mašo za domobrance, potem pa kljub ponujenemu prostoru na tribuni ni ostal in je, takoj ko je pospravil svojo opremo, sredi prisege odšel z avtom. Na prisegi sta imela govor predsednik pokrajinske uprave Leon Rupnik ter SS-Obengrupppenführer Rösener, prisotni pa so bili tudi nekateri gostje, med njimi častni konzul [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], častniki Slovenskega domobranstva, rektor [[Univerza v Ljubljani|univerze]], [[Milko Kos]], predsednik [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izobešena je bila nemška zastava s kljukastim križem, tudi črna zastava SS, prvič pa tudi slovenska zastava s [[Grb dežele Kranjske|kranjskim grbom]], ki je bila pod italijansko oblastjo prepovedana. Zaigrali so najprej nemško himno, potem pa ''[[Naprej zastava slave]]''.<ref name="RN">{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod |last= Griesser - Perčar |first= Tamara |authorlink= Tamara Griesser - Pečar |year= 2004 |publisher= Mladinska knjiga |location= Ljubljana|isbn= 86-11-16799-6}}</ref> Po prireditvi je Rösener podelil domobrancem priznanja ter ranjeniške značke.<ref name="MDB"/> [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle. [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|400x400_pik|Leon Rupnik, škof [[Gregorij Rožman]] in SS-general [[Erwin Rösener]], pregledujejo domobranske enote ob drugi prisegi Hitlerju in SS, 30. januarja 1945]] Nekateri viri trdijo, da je bila prisega izsiljena od Nemcev, saj jo je zahteval general Rösener ob grožnji z razpustitvijo domobranstva.<ref name=":0" /><ref name="MDB" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/domobranska-prisega/|title=Domobranska prisega|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=[[Nova slovenska zaveza]]|publisher=|last=|first=}}</ref> Z izjavo naj bi Rösener hotel med domobranci doseči večjo disciplino in pravnoformalno osnovo, na katero bi se bilo potem mogoče v odnosu do domobranstva uradno sklicevati. Mnogi častniki, ki so v jugoslovanski vojski prisegli kralju Petru, so se ji bolj ali manj uspešno poskušali izogniti. Besedilo zaprisege se je glasilo: <blockquote>{{navedek|Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref><ref name="RN"/>}}</blockquote> Slovenski domobranci so podpisovali tudi izjavo v nemščini in slovenščini: <blockquote>{{navedek|Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.<ref name="RN"/>}}</blockquote> Nekateri sodobniki so bili pozneje mnenja, da naj to ne bi bila prisega Hitlerju, in sicer ne glede na datum prisege in spremljajočo scenografijo.<ref name="MDB"/> Vendar so takšne trditve neprepričljive, ker prisega ni le vsebovala izrecne reference "[[Adolf Hitler|vodji velike Nemčije]]" (in prva prisega je potekala na Hitlerjev rojstni dan), ampak je [[Erwin Rösener|Rösener]] v sklepu govora, katerega slovenski prevod je prebral [[Franc Krenner|Krenner]], neposredno pred prisego jasno poudaril, da je to prisega Hitlerju: <blockquote>{{navedek|Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!<ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF|title=Slovenec, 21. aprila 1944|date=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IAF90LQ0/196d6e60-765f-472d-a2c3-7613ff6a60fe/PDF|title=Jutro, 21. aprila 1944|date=|accessdate=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref>}}</blockquote> Rösener je v govoru poudaril še:<blockquote>{{navedek|Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. Disciplina je pokorščina. Kdor ni discipliniran, kdor ni pokoren, tudi ne more biti zvest. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino.<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}}</blockquote>[[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle.{{Navedi vir}} == Konec vojne in umik na Koroško== {{glej tudi|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} === Preboj pri Borovljah in predaja orožja britanski vojski=== Po vojni je velika večina domobrancev zbežala iz Jugoslavije pred partizani. Bežalo je več kot 11.000 domobrancev in 6.000 civilistov. Domobranci so pri [[Borovlje|Borovljah]] 11. maja, po uradni nemški kapitulaciji, uspešno prebili partizanski obroč in tako civilistom in vojakom omogočili umik preko reke [[Drava|Drave]], kjer je okupacijsko oblast že vzpostavila britanska vojska, konkretno 5. korpus 8. armade. Domobranci so Britancem predali vse orožje in se tako po pravilih Ženevske konvencije izročili v varstvo kot vojni ujetniki. Zasilno taborišče za slovenske domobrance in ubegle civile je bilo urejeno na polju v bližini [[Vetrinj|Vetrinja]]. === Nasprotujoča povelja v britanski vojski === V zvezi s tem, kaj storiti z zajetimi domobranci, je obstajalo na britanski strani ogromno zmede in nasprotujočih ukazov. 27. aprila 1945 je tako britanski veleposlanik v [[Beograd]]u, Ralph Stevenson, svoji vladi priporočal, naj se vse proti-partizanske jugoslovanske enote razorožijo in namestijo v taborišča, vendar se jih naj ne vrača v Jugoslavijo. Dva dni zatem je [[Winston Churchill]] dal enako navodilo. 2. maja 1945 je tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil za [[Sredozemlje]], [[Harold Alexander|maršal Alexander]], izdal ukaz, po katerem se naj vse proti-partizanske jugoslovanske enote, ki so odložile orožje in se uradno predale britanski vojski, namestijo v taborišča do trenutka, ko se bo o njihovi usodi odločalo na vladni ravni. Tudi Američani so dosledno zavzeli stališče, da je treba vojne ujetnike zaščititi pred repatriacijo. Vodstvo 5. korpusa 8. armade britanske vojske je ta navodila bolj ali manj ignoriralo, saj si je na terenu prizadevalo za čim bolj mirne odnose s partizansko vojsko, ki je po 9. maju zasedla velik del [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. === Prihod hrvaških vojakov v Pliberk in Robertsonovo povelje=== 13. maja je vodstvo britanskega 5. korpusa prejelo poročilo, da se avstrijsko-jugoslovanski meji pri [[Pliberk|Pliberku]] približuje še skupina okoli 200.000 hrvaških in 300.000 nemških vojakov. Ker je bila britanska vojska na Koroškem v maju 1945 še maloštevilna, je 14. maja oficir vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje, general Brian Robertson, 5. korpusu izdal povelje, naj se vseh novih prispelih 200.000 ''Jugoslovanov'' izroči partizanski vojski. En ključnih momentov tragedije domobrancev je, da je bil v Robertsonovem povelju uporabljen izraz ''Jugoslovani'' in ne ''Hrvati'', čeprav je bilo očitno, da je bilo govora o pripadnikih nekdanjih hrvaških [[ustaši|ustaških]] enot. Po tem Robertsonovem povelju je 5. korpus poleg hrvaških vojakov začel kot ''Jugoslovane'' obravnavati tudi vse ostale proti-partizanske enote z območja Jugoslavije, tudi tiste, ki so se že uradno predale britanskem oblastem. === Pliberška tragedija in začetek repatriacij === Na podlagi Robertsonovega povelja je 15. maja 1945 vodstvo 5. korpusa zavrnilo predajo hrvaških vojakov pri Pliberku in jih izročilo partizanom, kar je bilo prvo poglavje v nadaljnjih prisilnih repatriacijah. 17. maja je brigadir Toby Low, poveljnik 5. korpusa, izdal nadaljnje povelje, po katerem se naj "''vsi jugoslovanski državljani, ki se trenutno nahajajo na ozemlju 5. korpusa, nemudoma izročijo Titovim vojaškim enotam. Vse formacije bodo razorožene in se jih NE bo informiralo o njihovi destinaciji."'' Tudi v tem povelju je veliko nejasnosti, saj Low govori o "vseh jugoslovanskih državljanih", to pa bi lahko pomenilo tudi civiliste. Le nekaj ur kasneje je iz štaba vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje prišel nov ukaz maršala Harolda Alexandra, po katerem morajo biti ''"vsi četniki in ostali jugoslovanski disidenti evakuirani v britansko koncentracijsko področje Distone, južno od reke [[Pad]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]]."'' Poveljstvo 5. korpusa je Alexandrov ukaz ignoriralo in se namesto tega še naprej zanašalo na Robertsonov ukaz iz 14. maja. === Repatriacije in prevara britanskega 5. korpusa === 18. maja je 5. korpus začel z repatriacijami Srbov in Hrvatov. Ko je poveljstvo 5. korpusa o tem obvestilo zavezniški štab, je dobilo privolitev, z opombo, da se nikogar ne sme repatriirati proti njegovi volji ali z uporabo sile in da morajo biti vsi tisti, ki repatriaciji nasprotujejo, evakuirani v Distone. Poveljstvo 5. korpusa se je odločilo, da bo zahtevan pogoj o neuporabi sile doseglo z zvijačo. Slovenskim domobrancem so tako povedali, da bodo premeščeni v [[Palmanova|Palmanovo]] v Italiji, in ne nazaj v Jugoslavijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 47,48,49</ref> To je bil razlog, da domobranci transportu niso nasprotovali. Bili so očitno prevarani s strani poveljstva 5. korpusa britanske vojske. Britanska vojska je tako med 27. in 31. majem 1945 poslala nazaj v Jugoslavijo bolj ali manj vse domobrance ter okoli 500 civilistov, čeprav je lahko sklepala, da jih pošilja v gotovo smrt. === Intervencija slovenskih civilnih oblasti in prekinitev repatriacij=== Že kmalu po prvih transportih, ko se je izkazalo, da vlaki ne vozijo v Italijo, temveč v Jugoslavijo, je nekaterim domobrancem uspelo pobegniti. Tako so v tabor v Vetrinju prihajale vse številnejše informacije o britanski prevari, vendar jih poveljstvo slovenskega domobranstva na čelu s Francem Krenerjem ni jemalo dovolj resno. Številni domobranski in civilni voditelji so na britanske oblasti sicer naslovili vprašanja in zahtevo po dodatnih zagotovilih, vendar so Britanci zavračali vsako možnost prevare. Transporti so se nadaljevali, pričevanja o prevari pa so se množila. Šele 31. maja, ko je bila v Jugoslavijo že prepeljana velika večina domobrancev, je postalo vsem preostalim slovenskim beguncem jasno, da so repatriacije dejstvo in da so tudi sami zapisani enaki usodi. Vodstvo 5. korpusa je načrtovalo, da se z repatriacijami slovenskih civilistov začne takoj naslednjega dne, 1. junija ob 5h zjutraj. V zadnjem obupnem poskusu je eden od civilnih voditeljev slovenskih beguncev, Valentin Meršol, s temi dejstvi soočil [[Kanada|kanadskega]] majorja Paula Barreja. Major Barre kot Kanadčan ni pripadal britanski vojaški hierarhiji in je bil osupel, da mu je vodstvo 5. korpusa prikrivalo laž o transportu domobrancev, saj je bil prepričan, da so bili dejansko premeščeni v Palmanovo. Po skupni intervenciji majorja Barreja in Meršola na sedežu britanske vojaške uprave v [[Celovec|Celovcu]] je, 12 ur pred načrtovano repatriacijo 6000 slovenskih civilistov, poveljstvo 5. korpusa prejelo nedvoumen ukaz, da smejo v Vetrinju ostati vsi civilisti, ki tako želijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 60,61,62</ref> === Obisk feldmaršala Alexandra in dokončna odločitev=== 4. junija 1945 je taborišče v Vetrinju nenapovedano obiskal tudi feldmaršal Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje.<ref name = "KSŽ"/> Vodstvo 5. korpusa je namreč delovalo v nasprotju z njegovimi ukazi in priporočili z dne 17. maja, ko je izrecno opozarjal, da bi ''"bila repatriacija vojaških kadrov, ki so se predali britanskim oblastem, lahko zanje usodna"''. Alexander je z obiskom v Vetrinju vzpostavil svojo avtoriteto nad vodstvom 5. korpusa in se na licu mesta srečal tudi s predstavniki slovenskih beguncev. Osebno jim je zagotovil varnost in zaščito britanske vojske.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 65,66</ref> ===Usoda domobrancev, vrnjenih v Jugoslavijo=== Jugoslovanske oblasti so izvensodno ubile nekaj več kot 13.500 domobrancev, izpuščeni pa so bili tisti, ki so bili stari manj kot 18 let ter so bili pri domobrancih manj kot eno leto. Vrnjene domobrance so komunistične oblasti najprej internirale v treh [[povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji|koncentracijskih taboriščih]], in sicer v [[koncentracijsko taborišče Teharje|Teharjah]], [[koncentracijsko taborišče Šentvid|Šentvidu]] nad [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[koncentracijsko taborišče Škofja Loka|Škofji Loki]]. Od tam so veliko večino odpeljali na [[povojni poboji|morišča]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], [[Hrastnik]]u, [[Huda jama|Hudi jami]] in ostalih krajih po Sloveniji.<ref>Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012</ref> Velika večina pripadnikov Slovenskega domobranstva oziroma 11.683 je bilo tako ubitih po vojni, v spopadih med vojno pa je bilo ubitih približno 1800 domobrancev.<ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar, »Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji«, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' (2002), s. 121-130.</ref> Drugače so zavezniki ravnali s [[Slovenski narodni varnostni zbor|primorskimi domobranci]]; teh niso vrnili, saj se niso borili na jugoslovanskem ozemlju in so torej pripadali Italiji. Množični poboji domobrancev so bili prvič javno obsojeni 1975 v intervjuju z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]], ki ga je vodil [[Boris Pahor]] in ki je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima proti obema v t.i. "[[Zaliv_(revija)#Afera_Zaliv|Zalivski aferi]]".<ref>Recenzija v časopisu Delo, 22.9.2004 , https://web.archive.org/web/20120212233106/http://www.kitab-verlag.com/webshop/fremdsprachige-literatur/kocbek-edvard-literatur-und-engagement.html</ref> ==Odnos do domobranstva v današnjem času== Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] in spremembi oblasti je bilo postavljeno nekaj spominskih obeležij domobranskim enotam. Nekateri spomeniki so povzročili nove spore.<ref name="rtvslo grahovo">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/v-grahovem-najprej-poklon-zrtvam-nacizma-nato-blagoslov-spomenika-domobrancem/333932 |title=V Grahovem najprej poklon žrtvam nacizma, nato blagoslov spomenika domobrancem |accessdate=20.5.2014 |date=6.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|title= Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem|accessdate= 20.5.2014|date= |format= |work= [[ZRC SAZU]]|archive-date= 2014-05-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v |date=2014-05-21 }}</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{navedi knjigo| last= Kladnik| first = Tomaž | title = Slovenska partizanska in domobranska vojska | year = 2006 | publisher = Defensor | location = Ljubljana | isbn = 978-961-6177-11-5 |cobiss= 229933056}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2| cobiss = 103968000}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| authorlink = | title = Slovensko domobranstvo : 1943-1945 | year = 2003| publisher = Slovenska matica | location = Ljubljana| isbn =961-213-114-7|cobiss = 126074112}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo| last= Nose| first = Aleš | title = Domobranci zdravo - Bog daj | year = 2008| publisher = Modrijan | location = Ljubljana | isbn = 978-961-241-223-4 | cobiss= 237008128}} * [[Antonio J. Munoz|Munoz, Antonio J.]] ''Slovenian Axis Forces in World War II 1941-1945''. Bayside, New York. * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Čini Slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora]] *[[Slovensko povojno begunstvo]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovene Home Guard|Slovensko domobranstvo}} {{Slov_PRS}} [[Kategorija:Slovensko domobranstvo|*]] [[Kategorija:Kolaboracija]] [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] m3dg3d1e1jksawsv3hq5malwkrz09l8 6748207 6748178 2026-09-08T20:25:43Z Arnulf Karantanski 232578 /* Domobranska prisega */ Mednarodno pravo določa, da se ne sme priseči okupatorju, prav tako pa se prisego dojema tako kot so jo razumeli zapriseženi. Prejšen opis ne samo da ni bil del besedila prisege, temveč tega zapriseženi, tj. Domobranci, niso imeli v mislih med prisego. Zato je takšen opis iz trte zvit. Za konec bi rad opozoril, da se tega popravka ne izbriše, za takšna dejanja so namenjene razprave v pogovornih predalih. V nasprotnem primeru lahko pride do urejevalskih vojn. Lp 6748207 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = <big>Slovensko domobranstvo</big> <br/>Slowenische Landwehr | image = [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|150px]] | caption = Znak Slovenskega domobranstva | dates = 1943–1945 | country = [[Ljubljanska pokrajina]] | allegiance = [[Tretji rajh|Nemčija]] | role = pomožna policijska sila | size = okrog 13.500 mož{{efn|Poleg tega je štela [[Gorenjska samozaščita]] 2500, [[Slovenski narodni varnostni zbor]] pa slabih 2000, skupaj torej okoli 18.000 pripadnikov.}} | command_structure = | current_commander = | patron = | motto = Za Boga, narod in domovino | colors = | march = [[Naprej zastava slave]] | battles = | notable_commanders = [[Erwin Rösener]]{{efn|Rösener ni imel uradnega položaja v poveljniški hierarhiji, vendar je kot najvišji nemški funkcionar SS in policije v Ljubljanski pokrajini izvajal vrhovni nadzor nad domobranstvom ter odločal o njegovi organizaciji. Imel je največji vpliv na njegovo delovanje; vključno z organizacijo, oboroževanjem, usmerjanjem bojnih operacij ter podeljevanjem odlikovanj njegovim pripadnikom. Zato ga zgodovinopisje pogosto označuje za dejanskega (de facto) vrhovnega poveljnika Slovenskega domobranstva, čeprav ni bil njegov formalni (de iure) poveljnik.}}<br />[[Leon Rupnik]]<br />[[Vuk Rupnik]]<br />[[Ernest Peterlin]]<br />[[Franc Krenner]] | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Flag of the Slovene Home Guard.svg|200px|border]] | identification_symbol_label = Zastava | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Slovensko domobranstvo''' ({{jezik-de|Slowenische Landwehr}}; kratica SD) je bila [[policija|policijska]]-[[paravojska|paravojaška]] formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Njihov namen je bil boj proti [[slovenski partizani|partizanom]] oz. narodno osvobodilnemu gibanju. Zgodovinar [[Boris Mlakar]] opiše slovensko domobranstvo kot najpomembnejšo silo protirevolucije z zunanjimi obeležji [[kolaboracija|kolaboracionizma]].<ref>Mlakar B. (2003), str. 7</ref> Vojaški razvoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in partizanskim obračunom z delom "bele" in "plave" garde v Grčaricah in Turjaku je bila podlaga za ustanovitev nove protipartizanske formacije Slovenskega domobranstva. Enote je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Formalno pa je bilo Slovensko domobranstvo ustanovljeno 6. decembra 1943 z odredbo vrhovnega komisarja nemške operacijske cone Jadransko primorje [[Friedrich Rainer|Friedricha Rainerja]]. Na čelu Slovenskega domobranstva je bil štab pod poveljstvom podpolkovnika (kasneje polkovnika) [[Franc Krenner|Franca Krenerja]]. Krenerjev štab, v katerem so bili slovenski častniki, je bil od konca oktobra 1943 dalje podrejen takrat ustanovljenemu t.i. "organizacijskemu štabu" za slovensko domobranstvo, v katerem so bili nemški častniki. Ta štab je vodil stotnik Erich Schumacher in je deloval pri višjem vodji SS in policije v Ljubljani [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]]. == Zgodovina == [[Slika:Slovenec 1 stran 24 september 1943.jpg|thumb|right|300px|Objava ustanovitve Slovenskega domobranstva (Slovenske legije) in določitev nove nemške oblasti v Ljubljanski pokrajini (''Slovenec'', 24. september 1943)]] Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije.<ref>''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI}}. Naslovnica časopisa objavlja: »Ustanovitev slovenske domobranske legije, Poziv vsem poštenim in sposobnim Slovencem, da se, prostovoljno javijo za zaščito slovenske domovine ...,«. Na isti strani je objavljena imenovanje generala Leona Rupnika za predsednika deželne vlade in Walseggerja za deželnega predsednika. Generalu Rupniku je dekret o imenovanju predal pokrajinski vodja [[Friedrich Rainer]].</ref> Imela je tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 </ref><ref>Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 </ref> 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske. Domobranska vojska je imela ločeni slovenski in nemški štab, ki je bil pomembnejši in je bil podrejen generalpolkovniku SS in poveljniku policije (''[[SS-Obergruppenführer]]'') [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]], ki je neposredno poročal poveljniku SS (''[[Reichsführer-SS]]'') [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Domobranci so bili oboroženi, oskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=124|cobiss=}}</ref> Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000. === Domobranska prisega === [[Slika:prisega.jpg|thumb|right|300px|Prva zaprisega 20. aprila 1944]]Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom Adolfa Hitlerja, borili proti partizanom in zaveznikom - na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na Javorovici, ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 48.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da se domobranci prenehajo boriti in prestopijo v partizanske enote. Za razliko od hrvaških domobranov in drugih kolaboracijonistov ki so sprejeli partizanske amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti, domobranci so nadeljavli s kolaboricija do konca vojne. Domobranci so se nadaljevali boriti tudi po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Pri ustanovitvi Slovenskega domobranstva sta sodelovala predvsem podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in divizijski general [[Leon Rupnik]]. Peterlin je želel oblikovati močno oborožene enote, vključno s težkimi strojnicami, minometi in topovi manjšega kalibra. Nemci takšne oborožitve slovenskim domobrancem nikoli niso odobrili, dovolili so jim le lahko pehotno orožje. Peterlin je bil vodja skrivne skupine domobranskih častnikov in nekdanjih oficirjev kraljeve vojske, ki so bili izrazito prozahodno usmerjeni in so sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi dojemali izključno kot nujno zlo v boju proti komunizmu. Peterlinova skupina je vzdrževala stike z zavezniki, organizirala reševanje sestreljenih zavezniških pilotov na slovenskem ozemlju in pripravljala vse potrebno za prestop na stran zaveznikov ob njihovem pričakovanem izkrcanju na severnem [[Jadran|Jadranu]]. Jeseni 1944 je skupino okoli Peterlina odkril [[Gestapo]] in vsi z njo povezani domobranski častniki so bili internirani v koncentracijsko taborišče [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II</ref> Po osvoboditvi taborišča ob koncu vojne so jih Američani zaprli in junija 1945 izročili novim oblastem v Jugoslaviji, kjer so jih usmrtili.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Med smrtjo in življenjem: nekaj pogledov na včeraj in na jutri|last=Kremžar|first=Marko|publisher=Družina|year=2000|isbn=961-222-302-5|location=Ljubljana|page=53|cobiss=107833344}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/narodni-odbor-za-slovenijo-in-tretji-maj-1945/|title=Narodni odbor za Slovenijo in tretji maj 1945|date=|accessdate=27. 9. 2019|website=Nova slovenska zaveza|publisher=|last=|first=}}</ref> Manjša skupina okoli generala Rupnika je bila sodelovanju z Nemci bolj naklonjena in je tudi pričakovala zmago Tretjega rajha. Rupnik je sprva prevzel poveljstvo nad domobranci, a ga je že po nekaj tednih SS odstavila in mu ukazala, da se z domobranstvom ne sme več ukvarjati. Zaradi njegovega vztrajanja so ga leta 1944 znova vključili in ga imenovali za generalnega inšpektorja. Tik pred koncem vojne, ob umiku nemških sil, so Leona Rupnika Nemci spet imenovali za poveljnika domobranstva,<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo| last= Kociper| first = Stanko| authorlink = Stanko Kociper| title = Kar sem živel| year = 1996| publisher = Mladinska knjiga| location = Ljubljana| isbn = 86-11-14497-X}}</ref> vendar so politični veljaki pritiskali nanj in se je zaradi tega potem položaju odpovedal in ga prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru]].<ref name="MDB">{{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2}}</ref> === Domobranska policija === Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska === {{glavni|Primorsko domobranstvo}} Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Adriatisches Küstenland, namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor|Slovenski narodno varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočnik]]<nowiki/>u, visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|''Rižarna'']], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} SLS je poslala [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. === Gorenjska === {{glavni|Gorenjsko domobranstvo}} Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja [[Erich Dichtl (častnik)|Ericha Dichtla]].{{sfn|137-138|}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|137-138|}} ==Programska in ideološka opredelitev Slovenskega domobranstva== Iz objav ''[[Slovenec (časnik)|Slovenca]]'' je razvidna programska in ideološka osnova Slovenskega domobranstva, čeprav je pri tem potrebno upoštevati, da so bili takratni časopisi in revije, ki so izhajali legalno, podvrženi cenzuri.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWLEPJUF|title=Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941–1950|last=Kodrič - Dačić|first=Eva|date=2011|journal=Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti|accessdate=|issue=4|cobiss=261140736|volume=55|pages=69–87}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno|last=Šorn|first=Mojca|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=2007|isbn=978-961-6386-12-8|location=Ljubljana|page=457|cobiss=236081920|url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:1555}}</ref> {{navedek|… naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu. … po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. … S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. |''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1}} Programske in ideološke opredelitve so objavljali tudi v časopisu ''[[Slovenski domobranec]]'', iz objav je bil med drugim zelo razviden [[antisemitizem]]. {{navedek|Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.<ref>[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html Oto Luthar, "Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno? Da!", ''Delo'', 10. 05. 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |date=2014-05-20 }} vpogledano 20.5.2014</ref>}} Leon Rupnik je pisal antisemitske pamflete, na primer “Boljševizem: orodje mednarodnega židovstva”, in napadal Jude v mnogih svojih javnih govorih. V govoru po drugi domobranski prisegi je izjavil naslednje: {{navedek|Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje s zapada.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS|website=dlib.si|accessdate=2019-12-31}}</ref>}} == Organizacijska struktura == === Organiziranost štaba === Organizacijski štab Slovenskega domobranstva so sestavljali: * '''ožji štab''', ki so ga sestavljali: ** poveljnik, polkovnik (v podpisih na dokumentih podpolkovnik) [[Franc Krener]] (v nemških dokumentih tudi Krenner), ** pomočnik, podpolkovnik [[Milko Vizjak]], ** načelnik štaba, podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in adjutant [[stotnik]] [[Ladislav Lah]]; * '''personalni odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Milko Vizjak; * '''formacijski odsek''', ki ga je vodil [[Vladimir Sirnik]]; * '''obveščevalni odsek''', ki ga je vodil stotnik [[Berto Ilovar]]; * '''stan štaba in arhiva''', ki ga je vodil stotnik [[Lado Delak]]; * '''šolski odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Ernest Peterlin; ** pododsek za častniški pouk (v izvirniku "za oficirsko nastavo"), ki ga je vodil major Bajec, učitelji (v izvirniku "nastavniki") pa so bili stotnik Leskovšek ter poročnika Barle in Kraiger; ** pododsek za podčastniški pouk (v izvirniku "za podoficirsko nastavo"), ki ga je vodil stotnik Cerkvenik, učitelja pa sta bila stotnik Leskošek in podporočnik Meršol. V odseku so delovali še trije nemški častniki in dva civilna učitelja; * '''materialno oddelenje''', ki ga je vodil major [[Peter Rozman]], sestavljali pa so ga: ** tehnični odsek ** oborožitveni odsek ** avtomobilski odsek * '''sodni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Alfonz Cepuder|Alfonza Cepudra]]; * '''sanitetni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Stane Grapar|Staneta Graparja]]; * '''veterinarski odsek''', pod vodstvom veterinarskega poročnika I. klase [[Janko Drinovec|Janka Drinovca]]; * '''intendantski odsek''', pod vodstvom majorja Josipa Pfeiferja ml.; * '''kaznilniška delegacija''', pod vodstvom stotnika [[Maks Kosovinc|Maksa Kosovinca]]<ref>Bilten Slovenske vojske, april 2006-8 št. 1, str. 80</ref> === Enote === ==== September 1943 ==== * Rupnikova [[bojna skupina|skupina]] * [[Vod]] Ježica * Vod Dravlje * Vod Dobrova * Vod Devica Marija v Polju * Vod [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urh]]-Dobrunje * [[Četa]] Golovec * Četa Orle * Četa Rudnik * Triglavska četa * Komandna četa * Šolska četa (ust. 11. oktobra 1943) ==== November 1943 ==== * [[1. bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. bataljon]] ([[Ljubljana]]) * [[2. bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. bataljon]] ([[Vrhnika]]) * [[3. bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. bataljon]] (Gorjanci) * [[4. bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] ([[Vrhnika]]->[[Logatec]]) * [[5. bataljon (Slovensko domobranstvo)|5. bataljon]] ([[Borovnica]]) ==== 1. december 1943 ==== * 1. bataljon (Ljubljana) * 2. bataljon (Vrhnika) * 3. bataljon ([[Kostanjevica]]) * [[Šolski bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] (Ljubljana; to je bil trenažni [[bataljon]], ki se praviloma ni udeleževal [[boj]]nih akcij) * 5. bataljon ([[Novo mesto]]) ==== 14. december 1943 ==== * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|1. bojna skupina]] (Ljubljana) * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|2. bojna skupina]] (Vrhnika) * [[III. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|3. bojna skupina]] (Gorjanci) * [[IV. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|4. bojna skupina]] (Logatec) * [[V. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|5. bojna skupina]] (Ljubljana - [[Rakek]]) * [[VI. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|6. bojna skupina]] (Kočevje) * [[I. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|1. šolska skupina]] (Ljubljana) * [[II. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|2. šolska skupina]] (Ljubljana; ukinjena januarja [[1944]]) ==== Februar 1944 ==== * 1. bojna skupina (Ljubljana) * 2. bojna skupina ([[Velike Lašče]]) * 3. bojna skupina (Gorjanci) * 4. bojna skupina (Logatec) * 5. bojna skupina (Ljubljana - Rakek) * 6. bojna skupina (Kočevje) * 7. bojna skupina ([[Grosuplje]]) * 1. šolska skupina (Ljubljana) * 2. šolska skupina (Ljubljana) ==== 10. februar 1944 ==== * [[Šolska skupina N]] (Ljubljana) * [[Zaščita okraja Novo mesto O]] (Novo mesto) * [[Skupina za varovanje železniške proge W]] ([[Notranjska]]) * [[Operativna skupina M]] ==== Maj 1944 ==== * Križev udarni bataljon (Ljubljana) * Udarni bataljon N ([[Zgornja Šiška]]) * Udarni bataljon W (Rakek) * Udarni bataljon M ([[Višnja gora]]) * Udarni bataljon O ([[Trebnje]] -> [[Šentvid pri Stični]]) ==== 5. julij 1944 ==== * [[I. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. udarni bataljon]] ([[Stična]]) * [[II. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. udarni bataljon]] (Rakek) * [[III. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. udarni bataljon]] (Višnja gora) * [[IV. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. udarni bataljon]] (Šentvid pri Stični) ==== November 1944 ==== * 1. udarni bataljon/Btl. »Köhl« (Stična) * 2. udarni bataljon (Rakek) * 3. udarni bataljon (Višnja gora) * 4. udarni bataljon/Btl. »Lindner« (Šentvid pri Stični) * 5. udarni »alarmni« bataljon/Btl. »Schmitz« (Velike Lašče) * 6. udarni bataljon/Btl. »Kaspar« (Novo mesto) ==== Marec 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon ==== April 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon * 12. bataljon === Čini slovenskega domobranstva === Čine slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora so sestavljali: * '''Moštvo''' ** domobranec ** kaplar (desetnik) * '''Podčastniki''' ** podnarednik ** narednik ** višji narednik *'''Častniki''' ** poročnik ** nadporočnik ** stotnik ** polkovnik *'''Višji častniki''' ** major ** podpolkovnik ** polkovnik ** general *'''Vojaški uradniki''' ** vojaški uradniki III. stopnje ** vojaški uradniki II. stopnje ** vojaški uradniki I. stopnje == Prisega == Ljubljanski domobranci so prisegli na [[Stadion za Bežigradom|ljubljanskem stadionu]], prvič na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan, 20. aprila 1944 ter drugič na obletnico nacističnega prevzema oblasti v Nemčiji, 30. januarja 1945. Prisega je bila izraz nemške težnje po vse večjem obvladovanju domobranstva in omejevanju domobranske avtonomije. Na prvi prisegi so se zbrali člani domobranskih enot iz Ljubljane ter nekaterih drugih enot iz [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter tudi člani [[Policijski varnostni zbor|policijskega korpusa Slovenskega domobranstva]]. Pred prisego je imel škof [[Gregorij Rožman|Rožman]] tiho mašo za domobrance, potem pa kljub ponujenemu prostoru na tribuni ni ostal in je, takoj ko je pospravil svojo opremo, sredi prisege odšel z avtom. Na prisegi sta imela govor predsednik pokrajinske uprave Leon Rupnik ter SS-Obengrupppenführer Rösener, prisotni pa so bili tudi nekateri gostje, med njimi častni konzul [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], častniki Slovenskega domobranstva, rektor [[Univerza v Ljubljani|univerze]], [[Milko Kos]], predsednik [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izobešena je bila nemška zastava s kljukastim križem, tudi črna zastava SS, prvič pa tudi slovenska zastava s [[Grb dežele Kranjske|kranjskim grbom]], ki je bila pod italijansko oblastjo prepovedana. Zaigrali so najprej nemško himno, potem pa ''[[Naprej zastava slave]]''.<ref name="RN">{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod |last= Griesser - Perčar |first= Tamara |authorlink= Tamara Griesser - Pečar |year= 2004 |publisher= Mladinska knjiga |location= Ljubljana|isbn= 86-11-16799-6}}</ref> Po prireditvi je Rösener podelil domobrancem priznanja ter ranjeniške značke.<ref name="MDB"/> [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle. [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|400x400_pik|Leon Rupnik, škof [[Gregorij Rožman]] in SS-general [[Erwin Rösener]], pregledujejo domobranske enote ob drugi prisegi Hitlerju in SS, 30. januarja 1945]] Nekateri viri trdijo, da je bila prisega izsiljena od Nemcev, saj jo je zahteval general Rösener ob grožnji z razpustitvijo domobranstva.<ref name=":0" /><ref name="MDB" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/domobranska-prisega/|title=Domobranska prisega|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=[[Nova slovenska zaveza]]|publisher=|last=|first=}}</ref> Z izjavo naj bi Rösener hotel med domobranci doseči večjo disciplino in pravnoformalno osnovo, na katero bi se bilo potem mogoče v odnosu do domobranstva uradno sklicevati. Mnogi častniki, ki so v jugoslovanski vojski prisegli kralju Petru, so se ji bolj ali manj uspešno poskušali izogniti. Besedilo zaprisege se je glasilo: <blockquote>{{navedek|Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref><ref name="RN"/>}}</blockquote> Slovenski domobranci so podpisovali tudi izjavo v nemščini in slovenščini: <blockquote>{{navedek|Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.<ref name="RN"/>}}</blockquote> Nekateri sodobniki so bili pozneje mnenja, da naj to ne bi bila prisega Hitlerju, in sicer ne glede na datum prisege in spremljajočo scenografijo.<ref name="MDB"/> Vendar so takšne trditve neprepričljive, ker prisega ni le vsebovala izrecne reference "[[Adolf Hitler|vodji velike Nemčije]]" (in prva prisega je potekala na Hitlerjev rojstni dan), ampak je [[Erwin Rösener|Rösener]] v sklepu govora, katerega slovenski prevod je prebral [[Franc Krenner|Krenner]], neposredno pred prisego jasno poudaril, da je to prisega Hitlerju: <blockquote>{{navedek|Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!<ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF|title=Slovenec, 21. aprila 1944|date=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IAF90LQ0/196d6e60-765f-472d-a2c3-7613ff6a60fe/PDF|title=Jutro, 21. aprila 1944|date=|accessdate=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref>}}</blockquote> Rösener je v govoru poudaril še:<blockquote>{{navedek|Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. Disciplina je pokorščina. Kdor ni discipliniran, kdor ni pokoren, tudi ne more biti zvest. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino.<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}}</blockquote>[[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle.{{Navedi vir}} == Konec vojne in umik na Koroško== {{glej tudi|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} === Preboj pri Borovljah in predaja orožja britanski vojski=== Po vojni je velika večina domobrancev zbežala iz Jugoslavije pred partizani. Bežalo je več kot 11.000 domobrancev in 6.000 civilistov. Domobranci so pri [[Borovlje|Borovljah]] 11. maja, po uradni nemški kapitulaciji, uspešno prebili partizanski obroč in tako civilistom in vojakom omogočili umik preko reke [[Drava|Drave]], kjer je okupacijsko oblast že vzpostavila britanska vojska, konkretno 5. korpus 8. armade. Domobranci so Britancem predali vse orožje in se tako po pravilih Ženevske konvencije izročili v varstvo kot vojni ujetniki. Zasilno taborišče za slovenske domobrance in ubegle civile je bilo urejeno na polju v bližini [[Vetrinj|Vetrinja]]. === Nasprotujoča povelja v britanski vojski === V zvezi s tem, kaj storiti z zajetimi domobranci, je obstajalo na britanski strani ogromno zmede in nasprotujočih ukazov. 27. aprila 1945 je tako britanski veleposlanik v [[Beograd]]u, Ralph Stevenson, svoji vladi priporočal, naj se vse proti-partizanske jugoslovanske enote razorožijo in namestijo v taborišča, vendar se jih naj ne vrača v Jugoslavijo. Dva dni zatem je [[Winston Churchill]] dal enako navodilo. 2. maja 1945 je tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil za [[Sredozemlje]], [[Harold Alexander|maršal Alexander]], izdal ukaz, po katerem se naj vse proti-partizanske jugoslovanske enote, ki so odložile orožje in se uradno predale britanski vojski, namestijo v taborišča do trenutka, ko se bo o njihovi usodi odločalo na vladni ravni. Tudi Američani so dosledno zavzeli stališče, da je treba vojne ujetnike zaščititi pred repatriacijo. Vodstvo 5. korpusa 8. armade britanske vojske je ta navodila bolj ali manj ignoriralo, saj si je na terenu prizadevalo za čim bolj mirne odnose s partizansko vojsko, ki je po 9. maju zasedla velik del [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. === Prihod hrvaških vojakov v Pliberk in Robertsonovo povelje=== 13. maja je vodstvo britanskega 5. korpusa prejelo poročilo, da se avstrijsko-jugoslovanski meji pri [[Pliberk|Pliberku]] približuje še skupina okoli 200.000 hrvaških in 300.000 nemških vojakov. Ker je bila britanska vojska na Koroškem v maju 1945 še maloštevilna, je 14. maja oficir vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje, general Brian Robertson, 5. korpusu izdal povelje, naj se vseh novih prispelih 200.000 ''Jugoslovanov'' izroči partizanski vojski. En ključnih momentov tragedije domobrancev je, da je bil v Robertsonovem povelju uporabljen izraz ''Jugoslovani'' in ne ''Hrvati'', čeprav je bilo očitno, da je bilo govora o pripadnikih nekdanjih hrvaških [[ustaši|ustaških]] enot. Po tem Robertsonovem povelju je 5. korpus poleg hrvaških vojakov začel kot ''Jugoslovane'' obravnavati tudi vse ostale proti-partizanske enote z območja Jugoslavije, tudi tiste, ki so se že uradno predale britanskem oblastem. === Pliberška tragedija in začetek repatriacij === Na podlagi Robertsonovega povelja je 15. maja 1945 vodstvo 5. korpusa zavrnilo predajo hrvaških vojakov pri Pliberku in jih izročilo partizanom, kar je bilo prvo poglavje v nadaljnjih prisilnih repatriacijah. 17. maja je brigadir Toby Low, poveljnik 5. korpusa, izdal nadaljnje povelje, po katerem se naj "''vsi jugoslovanski državljani, ki se trenutno nahajajo na ozemlju 5. korpusa, nemudoma izročijo Titovim vojaškim enotam. Vse formacije bodo razorožene in se jih NE bo informiralo o njihovi destinaciji."'' Tudi v tem povelju je veliko nejasnosti, saj Low govori o "vseh jugoslovanskih državljanih", to pa bi lahko pomenilo tudi civiliste. Le nekaj ur kasneje je iz štaba vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje prišel nov ukaz maršala Harolda Alexandra, po katerem morajo biti ''"vsi četniki in ostali jugoslovanski disidenti evakuirani v britansko koncentracijsko področje Distone, južno od reke [[Pad]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]]."'' Poveljstvo 5. korpusa je Alexandrov ukaz ignoriralo in se namesto tega še naprej zanašalo na Robertsonov ukaz iz 14. maja. === Repatriacije in prevara britanskega 5. korpusa === 18. maja je 5. korpus začel z repatriacijami Srbov in Hrvatov. Ko je poveljstvo 5. korpusa o tem obvestilo zavezniški štab, je dobilo privolitev, z opombo, da se nikogar ne sme repatriirati proti njegovi volji ali z uporabo sile in da morajo biti vsi tisti, ki repatriaciji nasprotujejo, evakuirani v Distone. Poveljstvo 5. korpusa se je odločilo, da bo zahtevan pogoj o neuporabi sile doseglo z zvijačo. Slovenskim domobrancem so tako povedali, da bodo premeščeni v [[Palmanova|Palmanovo]] v Italiji, in ne nazaj v Jugoslavijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 47,48,49</ref> To je bil razlog, da domobranci transportu niso nasprotovali. Bili so očitno prevarani s strani poveljstva 5. korpusa britanske vojske. Britanska vojska je tako med 27. in 31. majem 1945 poslala nazaj v Jugoslavijo bolj ali manj vse domobrance ter okoli 500 civilistov, čeprav je lahko sklepala, da jih pošilja v gotovo smrt. === Intervencija slovenskih civilnih oblasti in prekinitev repatriacij=== Že kmalu po prvih transportih, ko se je izkazalo, da vlaki ne vozijo v Italijo, temveč v Jugoslavijo, je nekaterim domobrancem uspelo pobegniti. Tako so v tabor v Vetrinju prihajale vse številnejše informacije o britanski prevari, vendar jih poveljstvo slovenskega domobranstva na čelu s Francem Krenerjem ni jemalo dovolj resno. Številni domobranski in civilni voditelji so na britanske oblasti sicer naslovili vprašanja in zahtevo po dodatnih zagotovilih, vendar so Britanci zavračali vsako možnost prevare. Transporti so se nadaljevali, pričevanja o prevari pa so se množila. Šele 31. maja, ko je bila v Jugoslavijo že prepeljana velika večina domobrancev, je postalo vsem preostalim slovenskim beguncem jasno, da so repatriacije dejstvo in da so tudi sami zapisani enaki usodi. Vodstvo 5. korpusa je načrtovalo, da se z repatriacijami slovenskih civilistov začne takoj naslednjega dne, 1. junija ob 5h zjutraj. V zadnjem obupnem poskusu je eden od civilnih voditeljev slovenskih beguncev, Valentin Meršol, s temi dejstvi soočil [[Kanada|kanadskega]] majorja Paula Barreja. Major Barre kot Kanadčan ni pripadal britanski vojaški hierarhiji in je bil osupel, da mu je vodstvo 5. korpusa prikrivalo laž o transportu domobrancev, saj je bil prepričan, da so bili dejansko premeščeni v Palmanovo. Po skupni intervenciji majorja Barreja in Meršola na sedežu britanske vojaške uprave v [[Celovec|Celovcu]] je, 12 ur pred načrtovano repatriacijo 6000 slovenskih civilistov, poveljstvo 5. korpusa prejelo nedvoumen ukaz, da smejo v Vetrinju ostati vsi civilisti, ki tako želijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 60,61,62</ref> === Obisk feldmaršala Alexandra in dokončna odločitev=== 4. junija 1945 je taborišče v Vetrinju nenapovedano obiskal tudi feldmaršal Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje.<ref name = "KSŽ"/> Vodstvo 5. korpusa je namreč delovalo v nasprotju z njegovimi ukazi in priporočili z dne 17. maja, ko je izrecno opozarjal, da bi ''"bila repatriacija vojaških kadrov, ki so se predali britanskim oblastem, lahko zanje usodna"''. Alexander je z obiskom v Vetrinju vzpostavil svojo avtoriteto nad vodstvom 5. korpusa in se na licu mesta srečal tudi s predstavniki slovenskih beguncev. Osebno jim je zagotovil varnost in zaščito britanske vojske.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 65,66</ref> ===Usoda domobrancev, vrnjenih v Jugoslavijo=== Jugoslovanske oblasti so izvensodno ubile nekaj več kot 13.500 domobrancev, izpuščeni pa so bili tisti, ki so bili stari manj kot 18 let ter so bili pri domobrancih manj kot eno leto. Vrnjene domobrance so komunistične oblasti najprej internirale v treh [[povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji|koncentracijskih taboriščih]], in sicer v [[koncentracijsko taborišče Teharje|Teharjah]], [[koncentracijsko taborišče Šentvid|Šentvidu]] nad [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[koncentracijsko taborišče Škofja Loka|Škofji Loki]]. Od tam so veliko večino odpeljali na [[povojni poboji|morišča]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], [[Hrastnik]]u, [[Huda jama|Hudi jami]] in ostalih krajih po Sloveniji.<ref>Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012</ref> Velika večina pripadnikov Slovenskega domobranstva oziroma 11.683 je bilo tako ubitih po vojni, v spopadih med vojno pa je bilo ubitih približno 1800 domobrancev.<ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar, »Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji«, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' (2002), s. 121-130.</ref> Drugače so zavezniki ravnali s [[Slovenski narodni varnostni zbor|primorskimi domobranci]]; teh niso vrnili, saj se niso borili na jugoslovanskem ozemlju in so torej pripadali Italiji. Množični poboji domobrancev so bili prvič javno obsojeni 1975 v intervjuju z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]], ki ga je vodil [[Boris Pahor]] in ki je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima proti obema v t.i. "[[Zaliv_(revija)#Afera_Zaliv|Zalivski aferi]]".<ref>Recenzija v časopisu Delo, 22.9.2004 , https://web.archive.org/web/20120212233106/http://www.kitab-verlag.com/webshop/fremdsprachige-literatur/kocbek-edvard-literatur-und-engagement.html</ref> ==Odnos do domobranstva v današnjem času== Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] in spremembi oblasti je bilo postavljeno nekaj spominskih obeležij domobranskim enotam. Nekateri spomeniki so povzročili nove spore.<ref name="rtvslo grahovo">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/v-grahovem-najprej-poklon-zrtvam-nacizma-nato-blagoslov-spomenika-domobrancem/333932 |title=V Grahovem najprej poklon žrtvam nacizma, nato blagoslov spomenika domobrancem |accessdate=20.5.2014 |date=6.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|title= Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem|accessdate= 20.5.2014|date= |format= |work= [[ZRC SAZU]]|archive-date= 2014-05-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v |date=2014-05-21 }}</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{navedi knjigo| last= Kladnik| first = Tomaž | title = Slovenska partizanska in domobranska vojska | year = 2006 | publisher = Defensor | location = Ljubljana | isbn = 978-961-6177-11-5 |cobiss= 229933056}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2| cobiss = 103968000}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| authorlink = | title = Slovensko domobranstvo : 1943-1945 | year = 2003| publisher = Slovenska matica | location = Ljubljana| isbn =961-213-114-7|cobiss = 126074112}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo| last= Nose| first = Aleš | title = Domobranci zdravo - Bog daj | year = 2008| publisher = Modrijan | location = Ljubljana | isbn = 978-961-241-223-4 | cobiss= 237008128}} * [[Antonio J. Munoz|Munoz, Antonio J.]] ''Slovenian Axis Forces in World War II 1941-1945''. Bayside, New York. * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Čini Slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora]] *[[Slovensko povojno begunstvo]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovene Home Guard|Slovensko domobranstvo}} {{Slov_PRS}} [[Kategorija:Slovensko domobranstvo|*]] [[Kategorija:Kolaboracija]] [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] m0odb5816akgmrh6lyn7fbttq1dufgr 6748260 6748207 2026-09-09T05:29:09Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748207|6748207]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[User talk:Arnulf Karantanski|pogovor]]) - prenehaj z urejevalskimi vojnami 6748260 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = <big>Slovensko domobranstvo</big> <br/>Slowenische Landwehr | image = [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|150px]] | caption = Znak Slovenskega domobranstva | dates = 1943–1945 | country = [[Ljubljanska pokrajina]] | allegiance = [[Tretji rajh|Nemčija]] | role = pomožna policijska sila | size = okrog 13.500 mož{{efn|Poleg tega je štela [[Gorenjska samozaščita]] 2500, [[Slovenski narodni varnostni zbor]] pa slabih 2000, skupaj torej okoli 18.000 pripadnikov.}} | command_structure = | current_commander = | patron = | motto = Za Boga, narod in domovino | colors = | march = [[Naprej zastava slave]] | battles = | notable_commanders = [[Erwin Rösener]]{{efn|Rösener ni imel uradnega položaja v poveljniški hierarhiji, vendar je kot najvišji nemški funkcionar SS in policije v Ljubljanski pokrajini izvajal vrhovni nadzor nad domobranstvom ter odločal o njegovi organizaciji. Imel je največji vpliv na njegovo delovanje; vključno z organizacijo, oboroževanjem, usmerjanjem bojnih operacij ter podeljevanjem odlikovanj njegovim pripadnikom. Zato ga zgodovinopisje pogosto označuje za dejanskega (de facto) vrhovnega poveljnika Slovenskega domobranstva, čeprav ni bil njegov formalni (de iure) poveljnik.}}<br />[[Leon Rupnik]]<br />[[Vuk Rupnik]]<br />[[Ernest Peterlin]]<br />[[Franc Krenner]] | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Flag of the Slovene Home Guard.svg|200px|border]] | identification_symbol_label = Zastava | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Slovensko domobranstvo''' ({{jezik-de|Slowenische Landwehr}}; kratica SD) je bila [[policija|policijska]]-[[paravojska|paravojaška]] formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Njihov namen je bil boj proti [[slovenski partizani|partizanom]] oz. narodno osvobodilnemu gibanju. Zgodovinar [[Boris Mlakar]] opiše slovensko domobranstvo kot najpomembnejšo silo protirevolucije z zunanjimi obeležji [[kolaboracija|kolaboracionizma]].<ref>Mlakar B. (2003), str. 7</ref> Vojaški razvoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in partizanskim obračunom z delom "bele" in "plave" garde v Grčaricah in Turjaku je bila podlaga za ustanovitev nove protipartizanske formacije Slovenskega domobranstva. Enote je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala [[Tretji rajh|nemška]] uprava na področju bivše [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] (to so Nemci zasedli po kapitulaciji [[Kraljevina Italija|Italije]]). Formalno pa je bilo Slovensko domobranstvo ustanovljeno 6. decembra 1943 z odredbo vrhovnega komisarja nemške operacijske cone Jadransko primorje [[Friedrich Rainer|Friedricha Rainerja]]. Na čelu Slovenskega domobranstva je bil štab pod poveljstvom podpolkovnika (kasneje polkovnika) [[Franc Krenner|Franca Krenerja]]. Krenerjev štab, v katerem so bili slovenski častniki, je bil od konca oktobra 1943 dalje podrejen takrat ustanovljenemu t.i. "organizacijskemu štabu" za slovensko domobranstvo, v katerem so bili nemški častniki. Ta štab je vodil stotnik Erich Schumacher in je deloval pri višjem vodji SS in policije v Ljubljani [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]]. == Zgodovina == [[Slika:Slovenec 1 stran 24 september 1943.jpg|thumb|right|300px|Objava ustanovitve Slovenskega domobranstva (Slovenske legije) in določitev nove nemške oblasti v Ljubljanski pokrajini (''Slovenec'', 24. september 1943)]] Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije.<ref>''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI}}. Naslovnica časopisa objavlja: »Ustanovitev slovenske domobranske legije, Poziv vsem poštenim in sposobnim Slovencem, da se, prostovoljno javijo za zaščito slovenske domovine ...,«. Na isti strani je objavljena imenovanje generala Leona Rupnika za predsednika deželne vlade in Walseggerja za deželnega predsednika. Generalu Rupniku je dekret o imenovanju predal pokrajinski vodja [[Friedrich Rainer]].</ref> Imela je tri [[bataljon]]e, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, [[vaške straže|vaških straž]], [[Legija smrti|Legije smrti]], [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], pa tudi bivših [[partizani|partizanov]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str.29 </ref><ref>Griesser - Pečar, Tamara (2004). Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16799-6 </ref> 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v ''Slovensko domobranstvo''. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo [[Operacijska cona Jadransko primorje|operativno cono za Jadransko primorje]], so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske. Domobranska vojska je imela ločeni slovenski in nemški štab, ki je bil pomembnejši in je bil podrejen generalpolkovniku SS in poveljniku policije (''[[SS-Obergruppenführer]]'') [[Erwin Rösener|Erwinu Rösenerju]], ki je neposredno poročal poveljniku SS (''[[Reichsführer-SS]]'') [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Domobranci so bili oboroženi, oskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=oktober 2002|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=124|cobiss=}}</ref> Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000. === Domobranska prisega === [[Slika:prisega.jpg|thumb|right|300px|Prva zaprisega 20. aprila 1944]]Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom - na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na Javorovici, ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 48.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da se domobranci prenehajo boriti in prestopijo v partizanske enote. Za razliko od hrvaških domobranov in drugih kolaboracijonistov ki so sprejeli partizanske amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti, domobranci so nadeljavli s kolaboricija do konca vojne. Domobranci so se nadaljevali boriti tudi po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Pri ustanovitvi Slovenskega domobranstva sta sodelovala predvsem podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in divizijski general [[Leon Rupnik]]. Peterlin je želel oblikovati močno oborožene enote, vključno s težkimi strojnicami, minometi in topovi manjšega kalibra. Nemci takšne oborožitve slovenskim domobrancem nikoli niso odobrili, dovolili so jim le lahko pehotno orožje. Peterlin je bil vodja skrivne skupine domobranskih častnikov in nekdanjih oficirjev kraljeve vojske, ki so bili izrazito prozahodno usmerjeni in so sodelovanje z nemškimi okupacijskimi oblastmi dojemali izključno kot nujno zlo v boju proti komunizmu. Peterlinova skupina je vzdrževala stike z zavezniki, organizirala reševanje sestreljenih zavezniških pilotov na slovenskem ozemlju in pripravljala vse potrebno za prestop na stran zaveznikov ob njihovem pričakovanem izkrcanju na severnem [[Jadran|Jadranu]]. Jeseni 1944 je skupino okoli Peterlina odkril [[Gestapo]] in vsi z njo povezani domobranski častniki so bili internirani v koncentracijsko taborišče [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]].<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II</ref> Po osvoboditvi taborišča ob koncu vojne so jih Američani zaprli in junija 1945 izročili novim oblastem v Jugoslaviji, kjer so jih usmrtili.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Med smrtjo in življenjem: nekaj pogledov na včeraj in na jutri|last=Kremžar|first=Marko|publisher=Družina|year=2000|isbn=961-222-302-5|location=Ljubljana|page=53|cobiss=107833344}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/narodni-odbor-za-slovenijo-in-tretji-maj-1945/|title=Narodni odbor za Slovenijo in tretji maj 1945|date=|accessdate=27. 9. 2019|website=Nova slovenska zaveza|publisher=|last=|first=}}</ref> Manjša skupina okoli generala Rupnika je bila sodelovanju z Nemci bolj naklonjena in je tudi pričakovala zmago Tretjega rajha. Rupnik je sprva prevzel poveljstvo nad domobranci, a ga je že po nekaj tednih SS odstavila in mu ukazala, da se z domobranstvom ne sme več ukvarjati. Zaradi njegovega vztrajanja so ga leta 1944 znova vključili in ga imenovali za generalnega inšpektorja. Tik pred koncem vojne, ob umiku nemških sil, so Leona Rupnika Nemci spet imenovali za poveljnika domobranstva,<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo| last= Kociper| first = Stanko| authorlink = Stanko Kociper| title = Kar sem živel| year = 1996| publisher = Mladinska knjiga| location = Ljubljana| isbn = 86-11-14497-X}}</ref> vendar so politični veljaki pritiskali nanj in se je zaradi tega potem položaju odpovedal in ga prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru]].<ref name="MDB">{{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2}}</ref> === Domobranska policija === Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska === {{glavni|Primorsko domobranstvo}} Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Adriatisches Küstenland, namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor|Slovenski narodno varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočnik]]<nowiki/>u, visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|''Rižarna'']], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} SLS je poslala [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. === Gorenjska === {{glavni|Gorenjsko domobranstvo}} Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja [[Erich Dichtl (častnik)|Ericha Dichtla]].{{sfn|137-138|}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|137-138|}} ==Programska in ideološka opredelitev Slovenskega domobranstva== Iz objav ''[[Slovenec (časnik)|Slovenca]]'' je razvidna programska in ideološka osnova Slovenskega domobranstva, čeprav je pri tem potrebno upoštevati, da so bili takratni časopisi in revije, ki so izhajali legalno, podvrženi cenzuri.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWLEPJUF|title=Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941–1950|last=Kodrič - Dačić|first=Eva|date=2011|journal=Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti|accessdate=|issue=4|cobiss=261140736|volume=55|pages=69–87}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno|last=Šorn|first=Mojca|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=2007|isbn=978-961-6386-12-8|location=Ljubljana|page=457|cobiss=236081920|url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:1555}}</ref> {{navedek|… naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu. … po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. … S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. |''Slovenec'', 24. september 1943, s. 1}} Programske in ideološke opredelitve so objavljali tudi v časopisu ''[[Slovenski domobranec]]'', iz objav je bil med drugim zelo razviden [[antisemitizem]]. {{navedek|Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.<ref>[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html Oto Luthar, "Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno? Da!", ''Delo'', 10. 05. 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |date=2014-05-20 }} vpogledano 20.5.2014</ref>}} Leon Rupnik je pisal antisemitske pamflete, na primer “Boljševizem: orodje mednarodnega židovstva”, in napadal Jude v mnogih svojih javnih govorih. V govoru po drugi domobranski prisegi je izjavil naslednje: {{navedek|Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje s zapada.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS|website=dlib.si|accessdate=2019-12-31}}</ref>}} == Organizacijska struktura == === Organiziranost štaba === Organizacijski štab Slovenskega domobranstva so sestavljali: * '''ožji štab''', ki so ga sestavljali: ** poveljnik, polkovnik (v podpisih na dokumentih podpolkovnik) [[Franc Krener]] (v nemških dokumentih tudi Krenner), ** pomočnik, podpolkovnik [[Milko Vizjak]], ** načelnik štaba, podpolkovnik [[Ernest Peterlin]] in adjutant [[stotnik]] [[Ladislav Lah]]; * '''personalni odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Milko Vizjak; * '''formacijski odsek''', ki ga je vodil [[Vladimir Sirnik]]; * '''obveščevalni odsek''', ki ga je vodil stotnik [[Berto Ilovar]]; * '''stan štaba in arhiva''', ki ga je vodil stotnik [[Lado Delak]]; * '''šolski odsek''', ki ga je vodil podpolkovnik Ernest Peterlin; ** pododsek za častniški pouk (v izvirniku "za oficirsko nastavo"), ki ga je vodil major Bajec, učitelji (v izvirniku "nastavniki") pa so bili stotnik Leskovšek ter poročnika Barle in Kraiger; ** pododsek za podčastniški pouk (v izvirniku "za podoficirsko nastavo"), ki ga je vodil stotnik Cerkvenik, učitelja pa sta bila stotnik Leskošek in podporočnik Meršol. V odseku so delovali še trije nemški častniki in dva civilna učitelja; * '''materialno oddelenje''', ki ga je vodil major [[Peter Rozman]], sestavljali pa so ga: ** tehnični odsek ** oborožitveni odsek ** avtomobilski odsek * '''sodni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Alfonz Cepuder|Alfonza Cepudra]]; * '''sanitetni odsek''', pod vodstvom stotnika [[Stane Grapar|Staneta Graparja]]; * '''veterinarski odsek''', pod vodstvom veterinarskega poročnika I. klase [[Janko Drinovec|Janka Drinovca]]; * '''intendantski odsek''', pod vodstvom majorja Josipa Pfeiferja ml.; * '''kaznilniška delegacija''', pod vodstvom stotnika [[Maks Kosovinc|Maksa Kosovinca]]<ref>Bilten Slovenske vojske, april 2006-8 št. 1, str. 80</ref> === Enote === ==== September 1943 ==== * Rupnikova [[bojna skupina|skupina]] * [[Vod]] Ježica * Vod Dravlje * Vod Dobrova * Vod Devica Marija v Polju * Vod [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urh]]-Dobrunje * [[Četa]] Golovec * Četa Orle * Četa Rudnik * Triglavska četa * Komandna četa * Šolska četa (ust. 11. oktobra 1943) ==== November 1943 ==== * [[1. bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. bataljon]] ([[Ljubljana]]) * [[2. bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. bataljon]] ([[Vrhnika]]) * [[3. bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. bataljon]] (Gorjanci) * [[4. bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] ([[Vrhnika]]->[[Logatec]]) * [[5. bataljon (Slovensko domobranstvo)|5. bataljon]] ([[Borovnica]]) ==== 1. december 1943 ==== * 1. bataljon (Ljubljana) * 2. bataljon (Vrhnika) * 3. bataljon ([[Kostanjevica]]) * [[Šolski bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. bataljon]] (Ljubljana; to je bil trenažni [[bataljon]], ki se praviloma ni udeleževal [[boj]]nih akcij) * 5. bataljon ([[Novo mesto]]) ==== 14. december 1943 ==== * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|1. bojna skupina]] (Ljubljana) * [[I. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|2. bojna skupina]] (Vrhnika) * [[III. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|3. bojna skupina]] (Gorjanci) * [[IV. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|4. bojna skupina]] (Logatec) * [[V. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|5. bojna skupina]] (Ljubljana - [[Rakek]]) * [[VI. bojna skupina (Slovensko domobranstvo)|6. bojna skupina]] (Kočevje) * [[I. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|1. šolska skupina]] (Ljubljana) * [[II. šolska skupina (Slovensko domobranstvo)|2. šolska skupina]] (Ljubljana; ukinjena januarja [[1944]]) ==== Februar 1944 ==== * 1. bojna skupina (Ljubljana) * 2. bojna skupina ([[Velike Lašče]]) * 3. bojna skupina (Gorjanci) * 4. bojna skupina (Logatec) * 5. bojna skupina (Ljubljana - Rakek) * 6. bojna skupina (Kočevje) * 7. bojna skupina ([[Grosuplje]]) * 1. šolska skupina (Ljubljana) * 2. šolska skupina (Ljubljana) ==== 10. februar 1944 ==== * [[Šolska skupina N]] (Ljubljana) * [[Zaščita okraja Novo mesto O]] (Novo mesto) * [[Skupina za varovanje železniške proge W]] ([[Notranjska]]) * [[Operativna skupina M]] ==== Maj 1944 ==== * Križev udarni bataljon (Ljubljana) * Udarni bataljon N ([[Zgornja Šiška]]) * Udarni bataljon W (Rakek) * Udarni bataljon M ([[Višnja gora]]) * Udarni bataljon O ([[Trebnje]] -> [[Šentvid pri Stični]]) ==== 5. julij 1944 ==== * [[I. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|1. udarni bataljon]] ([[Stična]]) * [[II. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|2. udarni bataljon]] (Rakek) * [[III. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|3. udarni bataljon]] (Višnja gora) * [[IV. udarni bataljon (Slovensko domobranstvo)|4. udarni bataljon]] (Šentvid pri Stični) ==== November 1944 ==== * 1. udarni bataljon/Btl. »Köhl« (Stična) * 2. udarni bataljon (Rakek) * 3. udarni bataljon (Višnja gora) * 4. udarni bataljon/Btl. »Lindner« (Šentvid pri Stični) * 5. udarni »alarmni« bataljon/Btl. »Schmitz« (Velike Lašče) * 6. udarni bataljon/Btl. »Kaspar« (Novo mesto) ==== Marec 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon ==== April 1945 ==== * 1. bataljon * 2. bataljon * 5. bataljon * 6. bataljon * 10. bataljon * 12. bataljon === Čini slovenskega domobranstva === Čine slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora so sestavljali: * '''Moštvo''' ** domobranec ** kaplar (desetnik) * '''Podčastniki''' ** podnarednik ** narednik ** višji narednik *'''Častniki''' ** poročnik ** nadporočnik ** stotnik ** polkovnik *'''Višji častniki''' ** major ** podpolkovnik ** polkovnik ** general *'''Vojaški uradniki''' ** vojaški uradniki III. stopnje ** vojaški uradniki II. stopnje ** vojaški uradniki I. stopnje == Prisega == Ljubljanski domobranci so prisegli na [[Stadion za Bežigradom|ljubljanskem stadionu]], prvič na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan, 20. aprila 1944 ter drugič na obletnico nacističnega prevzema oblasti v Nemčiji, 30. januarja 1945. Prisega je bila izraz nemške težnje po vse večjem obvladovanju domobranstva in omejevanju domobranske avtonomije. Na prvi prisegi so se zbrali člani domobranskih enot iz Ljubljane ter nekaterih drugih enot iz [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] ter tudi člani [[Policijski varnostni zbor|policijskega korpusa Slovenskega domobranstva]]. Pred prisego je imel škof [[Gregorij Rožman|Rožman]] tiho mašo za domobrance, potem pa kljub ponujenemu prostoru na tribuni ni ostal in je, takoj ko je pospravil svojo opremo, sredi prisege odšel z avtom. Na prisegi sta imela govor predsednik pokrajinske uprave Leon Rupnik ter SS-Obengrupppenführer Rösener, prisotni pa so bili tudi nekateri gostje, med njimi častni konzul [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], častniki Slovenskega domobranstva, rektor [[Univerza v Ljubljani|univerze]], [[Milko Kos]], predsednik [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izobešena je bila nemška zastava s kljukastim križem, tudi črna zastava SS, prvič pa tudi slovenska zastava s [[Grb dežele Kranjske|kranjskim grbom]], ki je bila pod italijansko oblastjo prepovedana. Zaigrali so najprej nemško himno, potem pa ''[[Naprej zastava slave]]''.<ref name="RN">{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod |last= Griesser - Perčar |first= Tamara |authorlink= Tamara Griesser - Pečar |year= 2004 |publisher= Mladinska knjiga |location= Ljubljana|isbn= 86-11-16799-6}}</ref> Po prireditvi je Rösener podelil domobrancem priznanja ter ranjeniške značke.<ref name="MDB"/> [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle. [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|400x400_pik|Leon Rupnik, škof [[Gregorij Rožman]] in SS-general [[Erwin Rösener]], pregledujejo domobranske enote ob drugi prisegi Hitlerju in SS, 30. januarja 1945]] Nekateri viri trdijo, da je bila prisega izsiljena od Nemcev, saj jo je zahteval general Rösener ob grožnji z razpustitvijo domobranstva.<ref name=":0" /><ref name="MDB" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti-zgodovina-brez-lazi/domobranska-prisega/|title=Domobranska prisega|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=[[Nova slovenska zaveza]]|publisher=|last=|first=}}</ref> Z izjavo naj bi Rösener hotel med domobranci doseči večjo disciplino in pravnoformalno osnovo, na katero bi se bilo potem mogoče v odnosu do domobranstva uradno sklicevati. Mnogi častniki, ki so v jugoslovanski vojski prisegli kralju Petru, so se ji bolj ali manj uspešno poskušali izogniti. Besedilo zaprisege se je glasilo: <blockquote>{{navedek|Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref><ref name="RN"/>}}</blockquote> Slovenski domobranci so podpisovali tudi izjavo v nemščini in slovenščini: <blockquote>{{navedek|Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen.<ref name="RN"/>}}</blockquote> Nekateri sodobniki so bili pozneje mnenja, da naj to ne bi bila prisega Hitlerju, in sicer ne glede na datum prisege in spremljajočo scenografijo.<ref name="MDB"/> Vendar so takšne trditve neprepričljive, ker prisega ni le vsebovala izrecne reference "[[Adolf Hitler|vodji velike Nemčije]]" (in prva prisega je potekala na Hitlerjev rojstni dan), ampak je [[Erwin Rösener|Rösener]] v sklepu govora, katerega slovenski prevod je prebral [[Franc Krenner|Krenner]], neposredno pred prisego jasno poudaril, da je to prisega Hitlerju: <blockquote>{{navedek|Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!<ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF|title=Slovenec, 21. aprila 1944|date=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IAF90LQ0/196d6e60-765f-472d-a2c3-7613ff6a60fe/PDF|title=Jutro, 21. aprila 1944|date=|accessdate=|website=Digitalna knjižnica Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref>}}</blockquote> Rösener je v govoru poudaril še:<blockquote>{{navedek|Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. Disciplina je pokorščina. Kdor ni discipliniran, kdor ni pokoren, tudi ne more biti zvest. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino.<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}}</blockquote>[[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorske]] in [[Gorenjska samozaščita|gorenjske]] domobranske enote niso zaprisegle.{{Navedi vir}} == Konec vojne in umik na Koroško== {{glej tudi|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} === Preboj pri Borovljah in predaja orožja britanski vojski=== Po vojni je velika večina domobrancev zbežala iz Jugoslavije pred partizani. Bežalo je več kot 11.000 domobrancev in 6.000 civilistov. Domobranci so pri [[Borovlje|Borovljah]] 11. maja, po uradni nemški kapitulaciji, uspešno prebili partizanski obroč in tako civilistom in vojakom omogočili umik preko reke [[Drava|Drave]], kjer je okupacijsko oblast že vzpostavila britanska vojska, konkretno 5. korpus 8. armade. Domobranci so Britancem predali vse orožje in se tako po pravilih Ženevske konvencije izročili v varstvo kot vojni ujetniki. Zasilno taborišče za slovenske domobrance in ubegle civile je bilo urejeno na polju v bližini [[Vetrinj|Vetrinja]]. === Nasprotujoča povelja v britanski vojski === V zvezi s tem, kaj storiti z zajetimi domobranci, je obstajalo na britanski strani ogromno zmede in nasprotujočih ukazov. 27. aprila 1945 je tako britanski veleposlanik v [[Beograd]]u, Ralph Stevenson, svoji vladi priporočal, naj se vse proti-partizanske jugoslovanske enote razorožijo in namestijo v taborišča, vendar se jih naj ne vrača v Jugoslavijo. Dva dni zatem je [[Winston Churchill]] dal enako navodilo. 2. maja 1945 je tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil za [[Sredozemlje]], [[Harold Alexander|maršal Alexander]], izdal ukaz, po katerem se naj vse proti-partizanske jugoslovanske enote, ki so odložile orožje in se uradno predale britanski vojski, namestijo v taborišča do trenutka, ko se bo o njihovi usodi odločalo na vladni ravni. Tudi Američani so dosledno zavzeli stališče, da je treba vojne ujetnike zaščititi pred repatriacijo. Vodstvo 5. korpusa 8. armade britanske vojske je ta navodila bolj ali manj ignoriralo, saj si je na terenu prizadevalo za čim bolj mirne odnose s partizansko vojsko, ki je po 9. maju zasedla velik del [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. === Prihod hrvaških vojakov v Pliberk in Robertsonovo povelje=== 13. maja je vodstvo britanskega 5. korpusa prejelo poročilo, da se avstrijsko-jugoslovanski meji pri [[Pliberk|Pliberku]] približuje še skupina okoli 200.000 hrvaških in 300.000 nemških vojakov. Ker je bila britanska vojska na Koroškem v maju 1945 še maloštevilna, je 14. maja oficir vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje, general Brian Robertson, 5. korpusu izdal povelje, naj se vseh novih prispelih 200.000 ''Jugoslovanov'' izroči partizanski vojski. En ključnih momentov tragedije domobrancev je, da je bil v Robertsonovem povelju uporabljen izraz ''Jugoslovani'' in ne ''Hrvati'', čeprav je bilo očitno, da je bilo govora o pripadnikih nekdanjih hrvaških [[ustaši|ustaških]] enot. Po tem Robertsonovem povelju je 5. korpus poleg hrvaških vojakov začel kot ''Jugoslovane'' obravnavati tudi vse ostale proti-partizanske enote z območja Jugoslavije, tudi tiste, ki so se že uradno predale britanskem oblastem. === Pliberška tragedija in začetek repatriacij === Na podlagi Robertsonovega povelja je 15. maja 1945 vodstvo 5. korpusa zavrnilo predajo hrvaških vojakov pri Pliberku in jih izročilo partizanom, kar je bilo prvo poglavje v nadaljnjih prisilnih repatriacijah. 17. maja je brigadir Toby Low, poveljnik 5. korpusa, izdal nadaljnje povelje, po katerem se naj "''vsi jugoslovanski državljani, ki se trenutno nahajajo na ozemlju 5. korpusa, nemudoma izročijo Titovim vojaškim enotam. Vse formacije bodo razorožene in se jih NE bo informiralo o njihovi destinaciji."'' Tudi v tem povelju je veliko nejasnosti, saj Low govori o "vseh jugoslovanskih državljanih", to pa bi lahko pomenilo tudi civiliste. Le nekaj ur kasneje je iz štaba vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje prišel nov ukaz maršala Harolda Alexandra, po katerem morajo biti ''"vsi četniki in ostali jugoslovanski disidenti evakuirani v britansko koncentracijsko področje Distone, južno od reke [[Pad]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]]."'' Poveljstvo 5. korpusa je Alexandrov ukaz ignoriralo in se namesto tega še naprej zanašalo na Robertsonov ukaz iz 14. maja. === Repatriacije in prevara britanskega 5. korpusa === 18. maja je 5. korpus začel z repatriacijami Srbov in Hrvatov. Ko je poveljstvo 5. korpusa o tem obvestilo zavezniški štab, je dobilo privolitev, z opombo, da se nikogar ne sme repatriirati proti njegovi volji ali z uporabo sile in da morajo biti vsi tisti, ki repatriaciji nasprotujejo, evakuirani v Distone. Poveljstvo 5. korpusa se je odločilo, da bo zahtevan pogoj o neuporabi sile doseglo z zvijačo. Slovenskim domobrancem so tako povedali, da bodo premeščeni v [[Palmanova|Palmanovo]] v Italiji, in ne nazaj v Jugoslavijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 47,48,49</ref> To je bil razlog, da domobranci transportu niso nasprotovali. Bili so očitno prevarani s strani poveljstva 5. korpusa britanske vojske. Britanska vojska je tako med 27. in 31. majem 1945 poslala nazaj v Jugoslavijo bolj ali manj vse domobrance ter okoli 500 civilistov, čeprav je lahko sklepala, da jih pošilja v gotovo smrt. === Intervencija slovenskih civilnih oblasti in prekinitev repatriacij=== Že kmalu po prvih transportih, ko se je izkazalo, da vlaki ne vozijo v Italijo, temveč v Jugoslavijo, je nekaterim domobrancem uspelo pobegniti. Tako so v tabor v Vetrinju prihajale vse številnejše informacije o britanski prevari, vendar jih poveljstvo slovenskega domobranstva na čelu s Francem Krenerjem ni jemalo dovolj resno. Številni domobranski in civilni voditelji so na britanske oblasti sicer naslovili vprašanja in zahtevo po dodatnih zagotovilih, vendar so Britanci zavračali vsako možnost prevare. Transporti so se nadaljevali, pričevanja o prevari pa so se množila. Šele 31. maja, ko je bila v Jugoslavijo že prepeljana velika večina domobrancev, je postalo vsem preostalim slovenskim beguncem jasno, da so repatriacije dejstvo in da so tudi sami zapisani enaki usodi. Vodstvo 5. korpusa je načrtovalo, da se z repatriacijami slovenskih civilistov začne takoj naslednjega dne, 1. junija ob 5h zjutraj. V zadnjem obupnem poskusu je eden od civilnih voditeljev slovenskih beguncev, Valentin Meršol, s temi dejstvi soočil [[Kanada|kanadskega]] majorja Paula Barreja. Major Barre kot Kanadčan ni pripadal britanski vojaški hierarhiji in je bil osupel, da mu je vodstvo 5. korpusa prikrivalo laž o transportu domobrancev, saj je bil prepričan, da so bili dejansko premeščeni v Palmanovo. Po skupni intervenciji majorja Barreja in Meršola na sedežu britanske vojaške uprave v [[Celovec|Celovcu]] je, 12 ur pred načrtovano repatriacijo 6000 slovenskih civilistov, poveljstvo 5. korpusa prejelo nedvoumen ukaz, da smejo v Vetrinju ostati vsi civilisti, ki tako želijo.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 60,61,62</ref> === Obisk feldmaršala Alexandra in dokončna odločitev=== 4. junija 1945 je taborišče v Vetrinju nenapovedano obiskal tudi feldmaršal Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje.<ref name = "KSŽ"/> Vodstvo 5. korpusa je namreč delovalo v nasprotju z njegovimi ukazi in priporočili z dne 17. maja, ko je izrecno opozarjal, da bi ''"bila repatriacija vojaških kadrov, ki so se predali britanskim oblastem, lahko zanje usodna"''. Alexander je z obiskom v Vetrinju vzpostavil svojo avtoriteto nad vodstvom 5. korpusa in se na licu mesta srečal tudi s predstavniki slovenskih beguncev. Osebno jim je zagotovil varnost in zaščito britanske vojske.<ref>John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memories of death and survival after World War II, str. 65,66</ref> ===Usoda domobrancev, vrnjenih v Jugoslavijo=== Jugoslovanske oblasti so izvensodno ubile nekaj več kot 13.500 domobrancev, izpuščeni pa so bili tisti, ki so bili stari manj kot 18 let ter so bili pri domobrancih manj kot eno leto. Vrnjene domobrance so komunistične oblasti najprej internirale v treh [[povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji|koncentracijskih taboriščih]], in sicer v [[koncentracijsko taborišče Teharje|Teharjah]], [[koncentracijsko taborišče Šentvid|Šentvidu]] nad [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[koncentracijsko taborišče Škofja Loka|Škofji Loki]]. Od tam so veliko večino odpeljali na [[povojni poboji|morišča]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], [[Hrastnik]]u, [[Huda jama|Hudi jami]] in ostalih krajih po Sloveniji.<ref>Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012</ref> Velika večina pripadnikov Slovenskega domobranstva oziroma 11.683 je bilo tako ubitih po vojni, v spopadih med vojno pa je bilo ubitih približno 1800 domobrancev.<ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar, »Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji«, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' (2002), s. 121-130.</ref> Drugače so zavezniki ravnali s [[Slovenski narodni varnostni zbor|primorskimi domobranci]]; teh niso vrnili, saj se niso borili na jugoslovanskem ozemlju in so torej pripadali Italiji. Množični poboji domobrancev so bili prvič javno obsojeni 1975 v intervjuju z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]], ki ga je vodil [[Boris Pahor]] in ki je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima proti obema v t.i. "[[Zaliv_(revija)#Afera_Zaliv|Zalivski aferi]]".<ref>Recenzija v časopisu Delo, 22.9.2004 , https://web.archive.org/web/20120212233106/http://www.kitab-verlag.com/webshop/fremdsprachige-literatur/kocbek-edvard-literatur-und-engagement.html</ref> ==Odnos do domobranstva v današnjem času== Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] in spremembi oblasti je bilo postavljeno nekaj spominskih obeležij domobranskim enotam. Nekateri spomeniki so povzročili nove spore.<ref name="rtvslo grahovo">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/v-grahovem-najprej-poklon-zrtvam-nacizma-nato-blagoslov-spomenika-domobrancem/333932 |title=V Grahovem najprej poklon žrtvam nacizma, nato blagoslov spomenika domobrancem |accessdate=20.5.2014 |date=6.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|title= Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem|accessdate= 20.5.2014|date= |format= |work= [[ZRC SAZU]]|archive-date= 2014-05-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140521031702/http://sir.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zbirka-domobranskih-spomenikov-na-slovenskem#v |date=2014-05-21 }}</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{navedi knjigo| last= Kladnik| first = Tomaž | title = Slovenska partizanska in domobranska vojska | year = 2006 | publisher = Defensor | location = Ljubljana | isbn = 978-961-6177-11-5 |cobiss= 229933056}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| last2= Kokalj Kočevar| first2= Monika| last3= Martinčič| first3= Vanja| last4= Tomc | first4 = Gregor| authorlink = Boris Mlakar| authorlink2 = Monika Kokalj Kočevar| authorlink3 = Vanja Martinčič| authorlink4 = Gregor Tomc | title = Mati, Domovina, Bog : [zbornik] | year = 1999| publisher = Muzej novejše zgodovine| location = Ljubljana| isbn = 961-90232-4-2| cobiss = 103968000}} * {{navedi knjigo| last= Mlakar| first = Boris| authorlink = | title = Slovensko domobranstvo : 1943-1945 | year = 2003| publisher = Slovenska matica | location = Ljubljana| isbn =961-213-114-7|cobiss = 126074112}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo| last= Nose| first = Aleš | title = Domobranci zdravo - Bog daj | year = 2008| publisher = Modrijan | location = Ljubljana | isbn = 978-961-241-223-4 | cobiss= 237008128}} * [[Antonio J. Munoz|Munoz, Antonio J.]] ''Slovenian Axis Forces in World War II 1941-1945''. Bayside, New York. * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Čini Slovenskega domobranstva in Slovenskega narodno-varnostnega zbora]] *[[Slovensko povojno begunstvo]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovene Home Guard|Slovensko domobranstvo}} {{Slov_PRS}} [[Kategorija:Slovensko domobranstvo|*]] [[Kategorija:Kolaboracija]] [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] m3dg3d1e1jksawsv3hq5malwkrz09l8 0 32134 6748183 6631616 2026-09-08T19:50:25Z Alebarasi 50192 /* K */ 6748183 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Finci|finskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Fincev|Finska|finskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Mikael Agricola]] *[[Selja Ahava]] *[[August Ahlqvist]] *[[Juhani Aho]] *[[Päivi Alasalmi]] *[[Claes Andersson]] (finski Šved) *[[Tuuve Aro]] == C == *[[Minna Canth]] == D == * [[Sunniva Drake]] == E == *[[R. R. Eklund]] *[[Rabbe Enckell]] == F == *[[Tua Forsström]] *[[Monika Fagerholm]] == G == *[[Carl Axel Gottlund]] *[[Catharina Gripenberg]] == H == *[[Pentti Haanpää]] *[[Paavo Juhani Haavikko]] *[[Anne Hänninen]] *[[Jarl Hemmer]] *[[Pekka Hiltunen]] *[[Veikko Huovinen]] == J == *[[Tove Jansson]] *[[Arvid Järnefelt]] *[[Maria Jotuni]] *[[Daniel Juslenius]] == K == *[[Uuno Kailas]] *[[Viljo Kajava]] *[[Aino Kallas]] *[[Mia Kankimäki]] *[[Daniel Katz (pisatelj)|Daniel Katz]] *[[Ilmari Kianto]] *[[Eeva Kilpi]] *[[Tommi Kinnunen]] *[[Aleksis Kivi]] *[[Kirsti Kivinen]] &[[Anami Poivaara]] *[[Mauri Kunnas]] == L == *[[Torsti Lehtinen]] *[[Joel Lehtonen]] *[[Väinö Linna]] *[[Johannes Linnankoski]] *[[Reko Lundán]] == M == *[[Otto Manninen]] *[[Veijo Meri]] *[[Arvid Mörne]] == O == *[[Sofi Oksanen]] (estonsko-finska, 1977-) *[[Hagar Olsson]] == P == *[[Arto Paasilinna]] *[[Erno Paasilinna]] *[[Markku Paasonen]] *[[Pietari Päivärinta]] *[[Teuvo Pakkala]] *[[Kaija Pakkanen]] *[[Onni Palaste]] *[[Kirsti Paletto]] *[[Henry Parland]] *[[Toivo Pekkanen]] *[[Bengt Pohjanen]] *[[Simo Puupponen]] == R == * [[Irja Rane]] * [[Raul Roine]] == S == *[[Petter Sairanen]] *[[Unto Kalervo Seppänen]] *[[Juhani Siljo]] *[[Frans Eemil Sillanpää]] *[[Salla Simukka]] *[[Pajtim Statovci]] *[[Paavo Susitaival]] *[[Jaakko Syrjä]] == T == *[[Marton Taiga]] *[[Maila Talvio]] *[[Karl August Tavaststjerna]] *[[Zachris Topelius]] *[[Antti Tuomainen]] *[[Arttu Tuominen]] *[[Antti Elias Tuuri]] == V == *[[Nils-Aslak Valkeapää]] *[[Pirkko Vainio]] *[[Einari Vuorela]] == W == *[[Mika Waltari]] *[[Hella Wuolijoki]] == Glej tudi == * [[seznam finskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Fincev|Pisatelji]] [[Kategorija:Finski pisatelji|*]] dea1drcddkb3ojatc3z2r4ptxnzaqkf 0 33393 6748123 6747186 2026-09-08T15:28:30Z Pinky sl 2932 +Možgani 6748123 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes= * [[Agnatha]] (brezčeljustnice) * {{extinct}}[[Placodermi]] (placodermi) * {{extinct}}[[Acanthodii]] (akantodi) * [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) * [[Osteichthyes]] (kostnice) ** [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) |excludes=[[Tetrapoda|Tetrapodi]] }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta neparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. === Gibanje === Telo tipične ribe je prilagojeno za učinkovito plavanje z izmeničnim krčenjem parnih skupin [[Mišica|mišic]] na obeh straneh hrbtenice. Ta krčenja ustvarjajo valove v obliki črke S, ki potujejo po telesu navzdol. Ko val doseže repno plavut, potisne vodo in usmeri ribo naprej. Preostale plavuti delujejo kot krmilne površine, podobno kot zakrilca pri letalu, kar ribam omogoča, da zavijanje v katero koli smer.<ref name=Sfakiotakis>{{cite journal |last1=Sfakiotakis |first1=M. |last2=Lane |first2=D. M. |last3=Davies |first3=J. B. C. |date=1999 |url=http://www.mor-fin.com/Science-related-links_files/http___www.ece.eps.hw.ac.uk_Research_oceans_people_Michael_Sfakiotakis_IEEEJOE_99.pdf |title=Review of Fish Swimming Modes for Aquatic Locomotion |journal=IEEE Journal of Oceanic Engineering |volume=24 |issue=2 |pages=237–252 |doi=10.1109/48.757275 |bibcode=1999IJOE...24..237S |s2cid=17226211 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224091124/http://www.mor-fin.com/Science-related-links_files/http___www.ece.eps.hw.ac.uk_Research_oceans_people_Michael_Sfakiotakis_IEEEJOE_99.pdf |archive-date=2013-12-24 }}</ref> <gallery class="center" mode="nolines" widths="300px"> File:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|Zunanja telesna zgradba (prikazana je [[Hektorjeva laterna]]):<br />1) [[škržni poklopec]] 2) [[pobočnica]] 3) hrbtna plavut 4) tolščenka<br />5) rep 6) repna plavut 7) podrepna plavut 8) svetilni organi 9) trebušna plavut (parna) 10) prsna plavut (parna) </gallery> Ker je telesno tkivo gostejše od vode, morajo ribe to razliko nadomestiti, saj bi sicer potonile. Številne ribe kostnice imajo notranji organ, imenovan [[plavalni mehur]], ki jim omogoča prilagajanje [[Vzgon|plovnosti]] s povečanjem ali zmanjšanjem količine plina v njem.<ref>{{cite web |title=Actinopterygii: More on Morphology |url=https://ucmp.berkeley.edu/vertebrates/actinopterygii/actinomm.html |publisher=[[University of California Museum of Paleontology]] |access-date=10 February 2024}}</ref> [[ribja luska|Luske rib]] zagotavljajo zaščito pred [[Plenilstvo|plenilci]], a hkrati povečujejo težo in zmanjšujejo gibljivost.<ref name="Quan Yang Lapeyriere Schaible 2020">{{cite journal |last1=Quan |first1=Haocheng |last2=Yang |first2=Wen |last3=Lapeyriere |first3=Marine |last4=Schaible |first4=Eric |last5=Ritchie |first5=Robert O. |last6=Meyers |first6=Marc A. |title=Structure and Mechanical Adaptability of a Modern Elasmoid Fish Scale from the Common Carp |journal=Matter |volume=3 |issue=3 |date=2020 |doi=10.1016/j.matt.2020.05.011 |pages=842–863}}</ref> Luske so pogosto zelo odsevne; to [[Maskirni vzorec|srebrenje omogoča kamuflažo]] na odprtem oceanu. Ker je okolje enake barve, odsev vode ribo naredi skoraj nevidno.<ref name="Herring 2002">{{cite book |last=Herring |first=Peter |author-link=Peter Herring |year=2002 |title=The Biology of the Deep Ocean |url=https://archive.org/details/biologyofdeepoce0000herr |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-854956-7 |pages=[https://archive.org/details/biologyofdeepoce0000herr/page/192 192]–195}}</ref> <gallery class="center" mode="nolines" widths="200px"> File:Swim bladder.jpg|S plinom napolnjen [[plavalni mehur]] [[Rdečeperka|rdečeperke]] pomaga ohranjati nevtralno [[Vzgon|plovnost]]. File:Fish scales.jpg|Posrebrene [[ribja luska|luske]] ''[[Labeo rohita]]'' zagotavljajo zaščito in kamuflažo. </gallery> === Krvni obtok === [[File:Fish gill respiration.jpg|thumb|upright=1.5|Ribje srce črpa kri v škrge, kjer se ta obogati s kisikom. Kri nato brez dodatnega črpanja potuje po telesu in se na koncu vrne v srce.]] Ribe imajo [[Obtočila|zaprt krvni obtok]] z enojnim krogotokom, po katerem [[srce]] poganja kri skozi celotno telo. Za primerjavo, srce sesalcev ima dva krogotoka – enega za pljuča, kjer kri sprejema kisik, in enega za telo, ki mu kisik dovaja. Pri ribah srce poganja kri neposredno v škrge, od koder s kisikom bogata kri nato v nasprotju s sesalci teče do telesnih tkiv brez nadaljnjega črpanja. Na koncu se s kisikom osiromašena kri vrne v srce.<ref>{{cite web |title=Animal Circulatory Systems |url=https://organismalbio.biosci.gatech.edu/nutrition-transport-and-homeostasis/animal-circulatory-systems/ |publisher=[[Georgia Tech]] |access-date=10 February 2024}}</ref> === Dihanje === ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]].<ref name="Romer 1977">{{cite book |last1=Romer |first1=Alfred Sherwood |author1-link=Alfred Romer |last2=Parsons |first2=Thomas S. |year=1977 |title=The Vertebrate Body |url=https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9 |publisher=Holt-Saunders International |location=Philadelphia |pages=[https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9/page/316 316]–327 |isbn=0-03-910284-X}}</ref> ==== Dihanje atmosferskega zraka ==== Približno 400 vrst rib iz 50 družin lahko diha zrak, kar jim omogoča življenje v vodi z malo kisika ali pa izhod na kopno.<ref name="Graham Wegner 2010">{{cite book |last1=Graham |first1=Jeffrey B. |last2=Wegner |first2=N.C. |chapter=6. Breathing air in water and in air: the air-breathing fishes |editor-last=Nilsson |editor-first=Göran E. |title=Respiratory Physiology of Vertebrates |publisher=[[Cambridge University Press]] |publication-place=New York |year=2010 |isbn=978-0-521-87854-8 |pages=174–221 |doi=10.1017/CBO9780511845178.007 |url=https://www.researchgate.net/publication/263929585}}</ref> To sposobnost sicer omejuje njihov enokrožni krvni obtok, saj se s kisikom obogatena kri iz dihalnega organa meša z razkisano krvjo, ki se iz telesa vrača v srce. Ribe kot so [[Pljučarice]] in nekatere druge so se prilagodile tako, dato mešanje zmanjšujejo ter preprečujejo izgubo kisika skozi škrge v vodo z malo kisika.<ref name="Graham Wegner 2010"/> [[Polypteridae|Mnogoplavutarji]] in pljučarice imajo poleg škrg dve dihalni vrečki, zato morajo obvezno zajemati zrak na vodni gladini. Mnoge druge ribe, na primer prebivalci morskih tolmunov in [[Bibavični pas|bibavičnega pasu]], pa so neobvezni dihalci zraka. Zrak lahko dihajo, ko so zunaj vode, kar se lahko zgodi vsak dan ob [[Oseka|oseki]], v vodi pa uporabljajo škrge. Nekatere obalne ribe, kot so [[Dialommus macrocephalus|skalni skakači]] in [[Oxudercinae|morski skakači]], same zapustijo vodo, da se hranijo na območjih, ki so začasno izpostavljena zraku.<ref name="Graham Wegner 2010"/> Nekateri somi vsrkavajo zrak skozi svoja prebavila.<ref name="Armbruster1998">{{cite journal |last=Armbruster |first=Jonathan W. |year=1998 |title=Modifications of the Digestive Tract for Holding Air in Loricariid and Scoloplacid Catfishes |url=http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Air.pdf |journal=[[Copeia]] |volume=1998 |issue=3 |pages=663–675 |doi=10.2307/1447796 |jstor=1447796 |bibcode=1998Copei1998..663A |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326130527/http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Air.pdf |archive-date=26 March 2009 |access-date=25 June 2009}}</ref> === Prebava === Prebavni sistem je sestavljen iz prebavne cevi, ki poteka od ust do anusa. V ustih ima večina rib zobe, s katerimi grabijo plen, grizejo ali strgajo rastlinsko hrano oziroma drobijo grižljaje. [[Požiralnik]] nato potisne hrano do želodca, kjer se ta shranjuje in delno prebavlja. Posebna mišica zapiralka oziroma pilorus spušča hrano naprej v črevo v določenih časovnih presledkih. Številne ribe imajo okoli pilorusa posebne prstaste izrastke, [[Morske zvezde#Telesna zgradba|pyloric caeca]] (pilorično slepo črevo) katerih natančna vloga še ni povsem pojasnjena. [[Trebušna slinavka]] izloča prebavne encime neposredno v črevo, k razgradnji hrane pa pripomorejo tudi encimi, ki jih izloča črevo samo. [[Jetra]] proizvajajo [[žolč]], ki pomaga razgraditi maščobo v emulzijo, kar črevesju omogoča njihovo lažjo absorpcijo.<ref>{{cite web |title=Digestive System |url=http://web.utk.edu/~rstrange/wfs550/html-con-pages/v-digest-sys.html |publisher=[[University of Tennessee]] |access-date=10 February 2024}}</ref> === Izločala === Večina rib dušikove odpadne snovi izloča v obliki [[amonijak]]. Te snovi se lahko izločajo skozi škrge ali pa jih [[Filtracija|filtrirajo]] [[človeška ledvica|ledvice]]. Sol izloča rektalna žleza.<ref name="Burton Burton 2017">{{cite book |last1=Burton |first1=Derek |last2=Burton |first2=Margaret |title=Oxford Scholarship Online |chapter=Excretion |publisher=[[Oxford University Press]] |date=2017-12-21 |volume=1 |doi=10.1093/oso/9780198785552.003.0008}}</ref> [[Morska riba|Morske ribe]] nenehno izgubljajo vodo zaradi [[Osmoza|osmoze]]; zato jim ledvice pomagajo vračati vodo nazaj v telo, pri čemer proizvajajo zelo zgoščen urin. Pri [[Sladkovodna riba|sladkovodnih ribah]] velja ravno nasprotno: voda jim zaradi osmoze nenehno vdira v telo, zato proizvajajo razredčen urin. Nekatere ribe imajo ledvice, ki delujejo tako v sladki kot v morski vodi.<ref name="The Royal Society 1971">{{cite journal | title=Fish gills: mechanisms of salt transfer in fresh water and sea water | journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London B | volume=262 | issue=842 | date=1971-08-20| doi=10.1098/rstb.1971.0090 | pages=209–249| bibcode=1971RSPTB.262..209M | last1=Maetz | first1=J. }}</ref> === Možgani === [[File:Fish brain.png|thumb|upright=0.5|Diagram možganov [[Šarenka|šarenke]], od zgoraj|alt=Diagram showing the pairs of olfactory, telencephalon, and optic lobes, followed by the cerebellum and the mylencephalon]] Ribe imajo v primerjavi z drugimi vretenčarji majhne možgane glede na velikost telesa, običajno znaša njihova masa eno petnajstino možganske mase podobno velikega ptiča ali sesalca.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} Vendar imajo nekatere ribe relativno velike možgane, zlasti [[Mormyridae|rilčarji]] in [[morski psi]], katerih možgani so glede na njihovo telesno težo približno tako veliki kot pri ptičih in [[Vrečarji|vrečarjih]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|p=191}} Na sprednjem delu možganov sta [[olfaktorni bulbus|vohalna režnja]], par struktur, ki prek dveh [[Vohalni živec|vohalnih živcev]] sprejemata in obdelujeta signale iz [[nosnica|nosnic]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} Ribe, ki lovijo predvsem s pomočjo vonja, kot so [[glenavice]] in morski psi, imajo zelo velika vohalna režnja. Za njimi se nahaja [[Veliki možgani|telencefalon]], ki so pri ribah namenjeni predvsem zaznavanju vonja. Te strukture skupaj tvorijo sprednje možgane. [[diencefalon|Diencefalon]] povezuje sprednji in srednji del možganov; sodeluje pri [[Hormon|hormonih]] in [[Homeostaza|homeostazi]]. [[Češerika]] se nahaja tik nad diencefalonom; zaznava svetlobo, vzdržuje [[Cirkadiani ritem|cirkadiane]] ritme in nadzoruje spremembe barv.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} [[mezencefalon|Srednji možgani]] vsebujejo dva optična režnja. Ta sta zelo velika pri vrstah, ki lovijo z vidom, kot so [[šarenka]] in [[ostrižniki]]. [[metencefalon|Zadnji možgani]] nadzorujejo plavanje in ravnotežje. Enorežni [[mali možgani]] so največji del možganov; pri glenavice in [[piškurji|piškurjih]] so majhni, pri [[Mormyridae|rilčarjih]] pa zelo veliki, saj obdelujejo [[Električna riba|električne čute]]. Možgansko deblo ali [[Myelencephalon|mielencefalon]] nadzoruje nekatere mišice in telesne organe ter uravnava dihanje in [[Osmoregulacija|osmoregulacijo]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} == Razmnoževanje == [[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[Biološki spol|spolov]]. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev. == Klasifikacija == [[riba|Ribe]] so [[parafilija|parafiletska]] skupina , zato se [[Razred (biologija)|razred]] ''Pisces'', ki ga najdemo v starejših referenčnih delih, v uradni [[taksonomija|taksonomiji]] ne uporablja več. . Tradicionalna klasifikacija deli ribe na tri danes živeče [[Razred (biologija)|razrede]] (Agnatha, Chondrichthyes in Osteichthyes), pri čemer so izumrle oblike včasih uvrščene znotraj teh skupin, včasih pa kot samostojni razredi:<ref>{{navedi knjigo |last=Benton |first=M.J. |year=1998 |chapter=The quality of the fossil record of vertebrates |pages= 269–303, Fig. 2 |editor1=Donovan, S.K. |editor2=Paul, C.R.C. |title=The adequacy of the fossil record |publisher=Wiley}}</ref> Ribe]] predstavljajo več kot polovico vseh vrst vretenčarjev. Do leta 2016 je bilo opisanih več kot 32.000 vrst rib kostnic, več kot 1.100 vrst hrustančnic ter več kot 100 vrst piškurjev in glenavic. Tretjina teh vrst pripada devetim največjim družinam; od največje do najmanjše so to [[Cyprinidae]], [[Gobiidae]], [[Cichlidae]], [[Characidae]], [[Loricariidae]], [[Balitoridae]], [[Serranidae]], [[Labridae]] in [[Scorpaenidae]]. Približno 64 družin je [[monotipski takson|monotipskih]], ki vsebujejo samo eno vrsto.<ref name="Nelson 2016">{{navedi knjigo |last=Nelson |first=Joseph S. |chapter=Taxonomic Diversity |title=Fishes of the World |year=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-118-34233-6 |page=3 }}</ref> * Razred "[[Agnatha]]" (brezčeljustnice, [[parafilija|parafiletska]]) ** Podrazred [[Cyclostomata]] ([[glenavice]] in [[piškurji]]) ** Podrazred †"[[Ostracodermi]]" (oklepljene brezčeljustnice, parafiletska) * Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Podrazred [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]] in [[skati]]) ** Podrazred [[Holocephali]] ([[himere]] in izumrli sorodniki) * Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) * Razred †"[[Acanthodii]]" (»bodičasti morski psi«, včasih uvrščeni v Actinopterygii in parafiletski) * Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) ** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** Klad [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice and [[Tetrapod|tetrapods]]) Zgoraj navedeni sistem razvrščanja je najpogostejši v splošni in poljudni literaturi. Veliko teh skupin je parafiletskih, saj so se iz njih razvile naslednje skupine. Tako so Agnatha (brezčeljustnice) predniki skupine Placodermi (oklepljene brezčeljustnice). Iz teh se je kasneje razvila skupina Osteichthyes (kostnice) in skupine Acanthodii (bodičasti morski psi), ki veljajo za prednike skupine Chondrichthyes (hrustančnice). Z uveljavitvijo [[filogenija|filogenetske nomenklature]] so ribe razdelili v natančnejši sistem, ki vključuje naslednje glavne skupine: * Razred [[Myxini]] (glenavice) * Razred †[[Pteraspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) * Razred †[[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred †[[Anaspida]] (anaspidi) * Razred [[Hyperoartia|Petromyzontida ali Hyperoartia]] ** Družina Petromyzontidae ([[piškurji]]) * Razred †[[Conodonta]] (konodonti) * Razred †[[Cephalaspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) ** Klad †[[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Klad †[[Pituriaspida]] ** Klad †[[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Razred †"[[Acanthodii]]" (bodičasti morski psi, parafiletska) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) **** Podrazred [[Chondrostei]] (mnogoplavutarji in sorodniki) ***** Red [[Acipenseriformes]] ([[jesetri]] in [[veslokljuni]]) ***** Red [[Polypteriformes]] ([[kačasti mnogoplavutar]] in [[Polypteriformes|mnogoplavutarice]]). **** Podrazred [[Neopterygii]] ***** Infrarazred [[Holostei]] ([[gari]] in [[amija]]) ***** Infrarazred [[Teleostei]] (veliko redov navadnih rib) *** Razred [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice in tetrapodi) **** Podrazred [[Actinistia]] **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice, sisterska skupina [[tetrapodi|tetrapodom]]) † – označuje izumrli takson<br />Nekateri paleontologi trdijo, da so [[Conodonta]] (konodonti) primitivne ribe, saj spadajo med [[strunarji|strunarje]]. Za podrobnejši pregled te taksonomije si oglejte članek o [[vretenčarji|vretenčarjih]]. Položaj [[glenavice|glenavic]] v deblu Chordata (strunarji) še ni povsem pojasnjen. Filogenetske raziskave v letih 1998 in 1999 so podprle idejo, da glenavice in piškurji tvorijo naravno skupino [[Cyclostomata]], ki je sestrska skupina Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo).<ref>Shigehiro Kuraku, Daisuke Hoshiyama, Kazutaka Katoh, Hiroshi Suga, Takashi Miyata (1999) ''Monophyly of Lampreys and Hagfishes Supported by Nuclear DNA–Coded Genes'' J Mol Evol (1999) 49:729–735</ref><ref>J. Mallatt, J. Sullivan (1998) ''28S and 18S rDNA sequences support the monophyly of lampreys and hagfishes'' Molecular Biology and Evolution V 15, Issue 12, pp. 1706–1718</ref> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{navedi knjigo |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] [[Kategorija:Ekologija voda]] [[Kategorija:Ribolov]] [[Kategorija:Ihtiologija]] [[Kategorija:Parafiletske skupine]] [[Kategorija:Morska hrana]] 3nvzid5zt81u3lcm23wdy7nnhc8vjbu 0 33525 6748205 6617030 2026-09-08T20:08:03Z Alebarasi 50192 /* T */ 6748205 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Elizabeth Acevedo]] - [[Mercedes de Acosta]] - [[James Agee]] - [[Julie Agoos]] - [[Sherman Alexie]] - [[Maya Angelou]] - [[John Ashbery]] - == B == [[Amiri Baraka]] - [[John Berryman]] - [[John Peale Bishop]] - [[Robert Bly]] - [[Louise Bogan]] - [[Kenneth Burke]] - == C == [[Lyn Coffin]] - [[Hart Crane]] - [[Grace Noll Crowell]] - [[E.E. Cummings]] - == D == [[Margaret Deland]] - [[Reuel Denney]] - [[Emily Dickinson]] - [[Ani DiFranco]] - [[Hilda Doolittle]] - [[Ed Dorn]] - [[Rita Dove]] - == E == [[Larry Eigner]] - [[Ralph Waldo Emerson]] - [[Clarissa Pinkola Estés]] - == F == [[John Felstiner]] - [[Lawrence Ferlinghetti]] - [[Carolyn Forché]] - [[Robert Frost]] - == G == [[Jack Gilbert]] - [[Allen Ginsberg]] - [[Louise Glück]] - [[Paul Goodman]] - [[Angelina Weld Grimké]] - == H == [[Jim Harrison]] - [[Bret Harte]] - [[Robert Hass]] - [[Oliver Wendell Holmes starejši|Oliver Wendell Holmes]] - [[Julia Ward Howe]] - [[Langston Hughes]] - == J == [[Robinson Jeffers]] - == K == [[Mary Karr]] - [[T. S. Kerrigan]] - [[Francis Scott Key]] - [[Aline Murray Kilmer]] - [[Joyce Kilmer]] - [[Galway Kinnell]] - == L == [[Emma Lazarus]] - [[Denise Levertov]] - [[Henry Wadsworth Longfellow]] - [[Sidney Lanier]] - [[Philip Levine]] - [[Audre Lorde]] - [[Robert Lowell]] - == M == [[Morton Marcus]] - [[Frances Mayes]] - [[Michael McClure]] - [[Rod McKuen]] - [[W. S. Merwin]] - [[Robert Mitchum]] - == N == [[Ogden Nash]] - [[Howard Nemerov]] - == O == [[Mark O'Brien (pesnik)|Mark O'Brien]] - [[Frank O'Hara]] - [[Charles Olson]] - == P == [[Robert Panara]] - [[Dorothy Parker]] - [[Pat Parker]] - [[Gordon Parks]] - [[Sylvia Plath]] - [[Edgar Allan Poe]] - [[Ezra Pound]] - == R == [[Sun Ra]] - [[Ishmael Reed]] - [[Adrienne Rich]] - [[James Whitcomb Riley]] - [[Edwin Arlington Robinson]] - [[Theodore Roethke]] - == S == [[Carl Sandburg]] - [[Anne Sexton]] - [[Ntozake Shange]] - [[Karl Shapiro]] - [[Shel Silverstein]] - [[Charles Simic]] - [[Floyd Skloot]] - [[Peter Straub]] - == T == [[James Tate]] - [[David Thomas (glasbenik)|David Thomas]] - [[Natasha Trethewey]] == W == [[Diane Wakoski]] - [[Phillis Wheatley]] - [[Walt Whitman]] - [[Anne Whitney]] - Stanley [[Miller Williams]] (1930-2015) - [[Tennessee Williams]] - [[William Carlos Williams]] - [[Robert Burns Wilson]] == Glej tudi == * [[seznam ameriških pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Pesniki]] [[Kategorija:Ameriški pesniki|*]] {{normativna kontrola}} 537dowa719ji15t616t877avls7abwn 0 33556 6748182 6631615 2026-09-08T19:50:05Z Alebarasi 50192 /* K */ 6748182 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Finci|finskih]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Fincev|Finska|finskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[August Ahlqvist]] *[[Claes Andersson]] (finski Šved) == B == *[[Gunnar Björling]] == D == *[[Elmer Diktonius]] == E == *[[Rabbe Enckell]] == G == *[[Arvid Genetz]] == H == *[[Martti Haavio]] *[[Paavo Juhani Haavikko]] *[[Jenni Haukio]] *[[Hana Helin]] *[[Aaro Hellaakoski]] == I == *[[Markku Into]] == J == *[[Markus Jääskeläinen]] * == K == *[[Uuno Kailas]] *[[Viljo Kajava]] *[[Alexis Kivi]] *[[Veikko Antero Koskenniemi]] *[[Otto Wille Kuusinen]] == L == *[[Eino Leino]] == M == *[[Otto Manninen]] *[[Arvid Mörne]] == O == *[[L. Onerva]] *[[Lauri Otonkoski]] == R == *[[Johan Ludvig Runeberg]] == S == *[[Pentti Saarikoski]] *[[Kaarlo Sarkia]] *[[Juhani Siljo]] *[[Kirsti Simonsuuri]] *[[Edith Södergran]] ([[Edith Irene Södergran]]: finsko-švedska) == T == *[[Ole Torvalds]] *[[Aale Tynni]] == W == *[[Sigurd Wettenhovi-Aspa]] *[[Heidi von Wright]] (v Švedščini) == Glej tudi == * [[seznam finskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Fincev|Pesniki]] [[Kategorija:Finski pesniki|*]] pttriln0n4dix4wjbytv2jy0axuxnq3 0 36297 6748158 6747890 2026-09-08T18:11:46Z Editistic 258610 Razširitev in preoblikovanje poglavja Dejavnost v Zgodovina in dejavnost; posodobitev podatkov in manjši slogovni popravki 6748158 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Background = group_or_band | image = Zbor sv. nikolaja litija.jpg | caption = Zbor sv. Nikolaja Litija | Origin = [[Litija]] | Years_active = 1997– | website = {{URL|https://www.litija.org/}} }} '''Zbor svetega Nikolaja Litija''' je slovenski mešani [[pevski zbor]], ki deluje pod okriljem društva Nova kultura [[Litija]]. Ustanovljen je bil leta 1997 in danes združuje približno 50 pevcev iz Litije in drugih slovenskih krajev. Zbor redno koncertira po Sloveniji in gostuje po Evropi, na državnih in mednarodnih tekmovanjih pa je dosegel več vidnih uvrstitev in posebnih nagrad.<ref name="JSKD2016">{{Navedi splet|url=https://www.jskd.si/glasba/zborovska/prireditve_zborovska/nasa_pesem/maribor_16/izbrano.htm|title=Izbrani zbori in male vokalne skupine|website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref> V repertoarju združuje sakralno in posvetno zborovsko literaturo različnih slogovnih obdobij.<ref name="JSKD2016" /> Med pomembnejše dosežke zbora sodi zmaga na [[Velika nagrada Evrope za zborovsko petje|Veliki zborovski nagradi Evrope]] (EGP) leta 2026.<ref name="RadioOgnjisceEGP2026">{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/296/novice/42017/zbor-sv-nikolaja-litija-osvojil-evropsko-zborovsko-nagrado.htm|title=Zbor sv. Nikolaja Litija osvojil evropsko zborovsko nagrado|website=Radio Ognjišče|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> Poleg koncertne dejavnosti zbor ohranja tudi liturgično dejavnost, saj enkrat mesečno s petjem sodeluje pri bogoslužju v domači cerkvi sv. Nikolaja v Litiji. Zbor vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, korepetitorji zbora pa so Matic Podobnik, Viktorija Likovič, Jure Kavčič in Ana Tori. [[Slika:Zbor sv. Nikolaja.jpg|sličica|260x260px|Zbor sv. Nikolaja Litija]] == Zgodovina in dejavnost == Zbor se je v sedanji obliki izoblikoval leta 1997 iz dotedanjega župnijskega zbora v Litiji. Po besedah dirigentke Helene Fojkar Zupančič, ki je takrat prevzela njegovo vodenje po očetu, so se zboru pridružili tudi mladi iz otroškega zbora, ki ga je vodila pred tem, del starejših pevcev pa je prenehal peti. Z nastopi na pevskih revijah in tekmovanjih se je članstvo postopoma razširilo tudi zunaj Litije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.revijaprimus.si/2026/03/25/helena-fojkar-zupancic-svetu-je-treba-prispevati-nekaj-dobrega/|title=Helena Fojkar Zupančič: Svetu je treba prispevati nekaj dobrega|website=Revija Primus|date=2026-03-25|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Pri oblikovanju repertoarja je zbor sodeloval s sodobnimi slovenskimi skladatelji. Novitete in priredbe so zanj med drugim napisali [[Damijan Močnik]], [[Ambrož Čopi]], Črt Sojar Voglar, Blaž Pucihar, Nana Forte, Peter Šavli, Ivan Florjanc in Katarina Pustinek Rakar.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.soup.si/sl/novice/koncert-klasicne-in-crnske-duhovne-glasbe|title=Koncert klasične in črnske duhovne glasbe|website=ŠOUP|date=2014-06-26|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Naročanje novih del je povezoval tudi z božičnimi koncertnimi projekti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/sveta-noc-tudi-po-bozicu/|title=Sveta noč tudi po božiču|author=Branka Kljun|website=Naši zbori|date=2019-01-25|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Poleg samostojnih zborovskih programov je sodeloval pri večjih vokalno-instrumentalnih projektih. Leta 2010 je z Mešanim pevskim zborom Viva Brežice in orkestrom Collegium Musicum Potsdam sodeloval pri izvedbah Orffove kantate ''[[Carmina Burana (opera)|Carmina Burana]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://cm-potsdam.de/images/stories/cmp/presse/2010/dolenjski_list_20101003.pdf|title=Carmina Burana združila 200 glasbenikov in navdušila občinstvo|author=A. K.|website=Dolenjski list|date=2010-10-03|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Julija 2011 je kot del združenih zborov sodeloval pri izvedbi Mahlerjeve [[Simfonija št. 8 (Mahler)|Osme simfonije]] pod vodstvom [[Valerij Gergijev|Valerija Gergijeva]].<ref>{{Navedi splet|url=https://culture.gov.si/en/Saint_Nicholas_Choir_Litija|title=Saint Nicholas Choir Litija|website=Culture.si|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Leta 2013 je Zbor sv. Nikolaja Litija v Ljubljani kot demonstracijski zbor sodeloval na seminarju ''Spiritual & gospel'' z ameriškim dirigentom Andréjem J. Thomasom; projekt se je nadaljeval s koncerti afroameriške duhovne glasbe v Radovljici, Litiji in Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkdl.si/attachments/article/749/NIKOLAJEV-zborovski-seminar-screen-ok.pdf|title=Zborovski seminar gospela in spirituala: André J. Thomas (ZDA)|website=Zveza kulturnih društev Ljubljana|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Leta 2015 je ženska sekcija zbora nastopila s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] na prvem koncertu cikla ''Kromatika'' v Gallusovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] pri izvedbi Holstovih ''Planetov''.<ref>{{Navedi splet|url=https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/planeti/|title=Planeti|website=Simfonični orkester RTV Slovenija|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Ob dvajsetletnici delovanja je zbor pripravil projekt ''Jazzlice'', v katerem je slovenske božične pesmi predstavil v jazzovskih ritmih in harmonijah v priredbah Barbare Grahor in Sama Vovka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sigic.si/sakralni-jazz.html|title=Sakralni jazz|website=SIGIC|author=Nina Novak|date=2018-01-14|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Leta 2019 je zbor nastopil v [[Postojnska jama|Postojnski jami]] na glasbeno-svetlobnem dogodku ''Žarki podzemlja'' ob zaključku generalne skupščine European Choral Association – Europa Cantat.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/Drzavni-proracun/Zakljucni-racun/2019-ZR/04-Obrazlozitve-posebnega-dela/ZR2019-450-III_3_3340_MK.pdf|title=Obrazložitev zaključnega računa proračuna za leto 2019: 3340 – Ministrstvo za kulturo|website=GOV.SI|page=110|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://europeanchoralassociation.org/wp-content/uploads/2019/12/MW2019_FINAL_website.pdf|title=Summary of the Membership Weekend 2019 & more|website=European Choral Association|page=1|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Julija 2021 je sodeloval pri slavnostnem odprtju festivala Europa Cantat Ljubljana 2021.<ref>{{Navedi splet|url=https://europacantat.jskd.si/wp-content/uploads/2021/07/program-EC-SLO-1.pdf|title=Program – Europa Cantat Ljubljana 2021|website=Europa Cantat Ljubljana 2021|publisher=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|pages=68–69|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Ob 25-letnici delovanja je zbor naročil ''Božični oratorij'' skladatelja [[Damijan Močnik|Damijana Močnika]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/nikolajev-bozicni-koncert/|title=Nikolajev Božični koncert|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Delo je 25. decembra 2023 krstno izvedel v Litiji, 6. januarja 2024 pa ga je predstavil v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.astrum.si/blog/Si-NikBozMocnik23|title=CONCERT – Damijan MOČNIK: CHRISTMAS ORATORIO (2023) : Zbor sv. Nikolaja Litija : 25-years|website=Astrum|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Junija 2024 je v Dvorani Marjana Kozine nastopil na koncertu ''Zakladi latvijske zborovske glasbe'', ki je sklenil seminar z latvijskim dirigentom Mārisom Sirmaisom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/seminar-z-latvijskim-dirigentom-marisom-sirmaisom-in-zborom-sv-nikolaja-litija-zakladi-latvijske-zborovske-glasbe/|title=Seminar z latvijskim dirigentom Marisom Sirmaisom in Zborom sv. Nikolaja Litija ''Zakladi latvijske zborovske glasbe''|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Jeseni istega leta je skupaj z Zborom Adoramus Logatec, Simfoničnim orkestrom Cantabile in solisti sodeloval pri projektu ''Večer najlepših opernih melodij'', izvedenem v Logatcu in Litiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/vecer-najlepsih-opernih-melodij-zbor-sv-nikolaja-litija-zbor-adoramus-logatec-simfonicni-orkester-cantabile-s-solisti-2/|title=Večer najlepših opernih melodij: Zbor sv. Nikolaja Litija, Zbor Adoramus Logatec, Simfonični orkester Cantabile s solisti|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> == Tekmovanja in nagrade == === Naša pesem (Maribor) === * 2003: uvrstitev med zlate zbore<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasizbori.si/musica-noster-amor/ |title=Musica, noster amor! |website=Naši zbori |date=2020-12-30 |access-date=2026-04-22 |language=sl}}</ref> * 2005: 2. mesto<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/slavljenci-nase-pesmi-2005/136085 |title=Slavljenci Naše pesmi 2005 |website=RTVSLO.si |date=2005-04-17 |access-date=2026-04-22 |language=sl}}</ref> * 2016: 2. mesto<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasizbori.si/nasa-pesem-2016-rezultati/ |title=Naša pesem 2016 – rezultati |website=Naši zbori |date=2016-04-24 |access-date=2026-04-22 |language=sl}}</ref> === Mednarodna tekmovanja === * 2004 – 7. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor: 2. mesto<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_07_julij.pdf|title=Občinska priznanja 2011: Zlata plaketa občine Litija – Zbor sv. Nikolaja Litija|website=Občan – novice iz občine Litija|date=2011-07-01|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=sl}}</ref> * 2011 – 9. mednarodno zborovsko tekmovanje in festival ''Venezia in Musica'': 1. mesto in velika nagrada tekmovanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interkultur.com/fileadmin/INTERKULTUR/Events/Results/venezia_2011.pdf|title=International Choir Competition & Festival Lido di Jesolo|website=INTERKULTUR|date=2011-05-01|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=en}}</ref> * 2013 – 12. mednarodno zborovsko tekmovanje Maasmechelen: 1. mesto; posebna nagrada za izvedbo obvezne skladbe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sigic.si/prerez-delovanja-in-sled-razvoja.html|title=Prerez delovanja in sled razvoja|website=SIGIC|date=2020-02-26|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> * 2023 – Mednarodno tekmovanje komornih zborov Marktoberdorf: 2. mesto; Dolf Rabus Preis za najboljšo vsebinsko zasnovo tekmovalnega programa<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kammerchorwettbewerb.org/en/results-2023-1?file=files%2Fcto_layout%2FPDF%2FErgebnislisten%2F23_ICCC_Ergebnisliste_web2.pdf|title=Results – 18th International Chamber Choir Competition Marktoberdorf 2023|website=International Chamber Choir Competition Marktoberdorf|date=2023|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=de,en|archive-date=2025-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250212015508/https://www.kammerchorwettbewerb.org/en/results-2023-1?file=files/cto_layout/PDF/Ergebnislisten/23_ICCC_Ergebnisliste_web2.pdf|url-status=dead}}</ref> * 2025 – ** CantaRode (Kerkrade, Nizozemska): 1. mesto; priznanje za najboljšo dirigentko; priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cantarode.nl/wp-content/uploads/2025/06/CantaRode-2025-Ranking-List-and-special-awards.pdf|title=CantaRode 2025 – Ranking List and Special Awards|website=CantaRode|date=junij 2025|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=en}}</ref> ** 18. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor: 1. mesto in velika nagrada tekmovanja; priznanje zborovodji za najboljšo izvedbo obvezne slovenske skladbe; priznanje za najboljši slovenski zbor tekmovanja; nagrada občinstva za najboljši nastop na otvoritvenem koncertu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gallusmaribor.si/tekmovanje-2025/rezultati-in-nagrade/|title=Rezultati in nagrade 2025|website=GALLUS – MARIBOR|date=2025-10-21|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> * 2026 – Velika zborovska nagrada Evrope (EGP): zmagovalec<ref name="RadioOgnjisceEGP2026" /> == Diskografija == * ''Božična luč'' (2003), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=127836672}} * ''Sacra religiΩ'' (2007), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=632189}} * ''Eno drevce'' (2011), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=260188928}} * ''Puer est natus'' (2017), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=294581504}} * ''Jazzlice'' (2017), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=23681074}} == Sklici in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Katzbirke|Zbor svetega Nikolaja Litija}} {{SocialLinks}} {{DEFAULTSORT:Nikolaj Litija}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] gkzk6oal0y64rcwchv5vm0e3liexwch 6748179 6748158 2026-09-08T19:47:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -- nepotrebni naslovi slik 6748179 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Background = group_or_band | image = Zbor sv. nikolaja litija.jpg | Origin = [[Litija]] | Years_active = 1997– | website = {{URL|https://www.litija.org/}} }} '''Zbor svetega Nikolaja Litija''' je slovenski mešani [[pevski zbor]], ki deluje pod okriljem društva Nova kultura [[Litija]]. Ustanovljen je bil leta 1997 in danes združuje približno 50 pevcev iz Litije in drugih slovenskih krajev. Zbor redno koncertira po Sloveniji in gostuje po Evropi, na državnih in mednarodnih tekmovanjih pa je dosegel več vidnih uvrstitev in posebnih nagrad.<ref name="JSKD2016">{{Navedi splet|url=https://www.jskd.si/glasba/zborovska/prireditve_zborovska/nasa_pesem/maribor_16/izbrano.htm|title=Izbrani zbori in male vokalne skupine|website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref> V repertoarju združuje sakralno in posvetno zborovsko literaturo različnih slogovnih obdobij.<ref name="JSKD2016" /> Med pomembnejše dosežke zbora sodi zmaga na [[Velika nagrada Evrope za zborovsko petje|Veliki zborovski nagradi Evrope]] (EGP) leta 2026.<ref name="RadioOgnjisceEGP2026">{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/296/novice/42017/zbor-sv-nikolaja-litija-osvojil-evropsko-zborovsko-nagrado.htm|title=Zbor sv. Nikolaja Litija osvojil evropsko zborovsko nagrado|website=Radio Ognjišče|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> Poleg koncertne dejavnosti zbor ohranja tudi liturgično dejavnost, saj enkrat mesečno s petjem sodeluje pri bogoslužju v domači cerkvi sv. Nikolaja v Litiji. Zbor vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, korepetitorji zbora pa so Matic Podobnik, Viktorija Likovič, Jure Kavčič in Ana Tori. [[Slika:Zbor sv. Nikolaja.jpg|sličica|260x260px]] == Zgodovina in dejavnost == Zbor se je v sedanji obliki izoblikoval leta 1997 iz dotedanjega župnijskega zbora v Litiji. Po besedah dirigentke Helene Fojkar Zupančič, ki je takrat prevzela njegovo vodenje po očetu, so se zboru pridružili tudi mladi iz otroškega zbora, ki ga je vodila pred tem, del starejših pevcev pa je prenehal peti. Z nastopi na pevskih revijah in tekmovanjih se je članstvo postopoma razširilo tudi zunaj Litije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.revijaprimus.si/2026/03/25/helena-fojkar-zupancic-svetu-je-treba-prispevati-nekaj-dobrega/|title=Helena Fojkar Zupančič: Svetu je treba prispevati nekaj dobrega|website=Revija Primus|date=2026-03-25|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Pri oblikovanju repertoarja je zbor sodeloval s sodobnimi slovenskimi skladatelji. Novitete in priredbe so zanj med drugim napisali [[Damijan Močnik]], [[Ambrož Čopi]], Črt Sojar Voglar, Blaž Pucihar, Nana Forte, Peter Šavli, Ivan Florjanc in Katarina Pustinek Rakar.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.soup.si/sl/novice/koncert-klasicne-in-crnske-duhovne-glasbe|title=Koncert klasične in črnske duhovne glasbe|website=ŠOUP|date=2014-06-26|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Naročanje novih del je povezoval tudi z božičnimi koncertnimi projekti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/sveta-noc-tudi-po-bozicu/|title=Sveta noč tudi po božiču|author=Branka Kljun|website=Naši zbori|date=2019-01-25|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Poleg samostojnih zborovskih programov je sodeloval pri večjih vokalno-instrumentalnih projektih. Leta 2010 je z Mešanim pevskim zborom Viva Brežice in orkestrom Collegium Musicum Potsdam sodeloval pri izvedbah Orffove kantate ''[[Carmina Burana (opera)|Carmina Burana]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://cm-potsdam.de/images/stories/cmp/presse/2010/dolenjski_list_20101003.pdf|title=Carmina Burana združila 200 glasbenikov in navdušila občinstvo|author=A. K.|website=Dolenjski list|date=2010-10-03|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Julija 2011 je kot del združenih zborov sodeloval pri izvedbi Mahlerjeve [[Simfonija št. 8 (Mahler)|Osme simfonije]] pod vodstvom [[Valerij Gergijev|Valerija Gergijeva]].<ref>{{Navedi splet|url=https://culture.gov.si/en/Saint_Nicholas_Choir_Litija|title=Saint Nicholas Choir Litija|website=Culture.si|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Leta 2013 je Zbor sv. Nikolaja Litija v Ljubljani kot demonstracijski zbor sodeloval na seminarju ''Spiritual & gospel'' z ameriškim dirigentom Andréjem J. Thomasom; projekt se je nadaljeval s koncerti afroameriške duhovne glasbe v Radovljici, Litiji in Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkdl.si/attachments/article/749/NIKOLAJEV-zborovski-seminar-screen-ok.pdf|title=Zborovski seminar gospela in spirituala: André J. Thomas (ZDA)|website=Zveza kulturnih društev Ljubljana|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Leta 2015 je ženska sekcija zbora nastopila s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] na prvem koncertu cikla ''Kromatika'' v Gallusovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] pri izvedbi Holstovih ''Planetov''.<ref>{{Navedi splet|url=https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/planeti/|title=Planeti|website=Simfonični orkester RTV Slovenija|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Ob dvajsetletnici delovanja je zbor pripravil projekt ''Jazzlice'', v katerem je slovenske božične pesmi predstavil v jazzovskih ritmih in harmonijah v priredbah Barbare Grahor in Sama Vovka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sigic.si/sakralni-jazz.html|title=Sakralni jazz|website=SIGIC|author=Nina Novak|date=2018-01-14|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Leta 2019 je zbor nastopil v [[Postojnska jama|Postojnski jami]] na glasbeno-svetlobnem dogodku ''Žarki podzemlja'' ob zaključku generalne skupščine European Choral Association – Europa Cantat.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/Drzavni-proracun/Zakljucni-racun/2019-ZR/04-Obrazlozitve-posebnega-dela/ZR2019-450-III_3_3340_MK.pdf|title=Obrazložitev zaključnega računa proračuna za leto 2019: 3340 – Ministrstvo za kulturo|website=GOV.SI|page=110|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://europeanchoralassociation.org/wp-content/uploads/2019/12/MW2019_FINAL_website.pdf|title=Summary of the Membership Weekend 2019 & more|website=European Choral Association|page=1|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Julija 2021 je sodeloval pri slavnostnem odprtju festivala Europa Cantat Ljubljana 2021.<ref>{{Navedi splet|url=https://europacantat.jskd.si/wp-content/uploads/2021/07/program-EC-SLO-1.pdf|title=Program – Europa Cantat Ljubljana 2021|website=Europa Cantat Ljubljana 2021|publisher=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|pages=68–69|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Ob 25-letnici delovanja je zbor naročil ''Božični oratorij'' skladatelja [[Damijan Močnik|Damijana Močnika]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/nikolajev-bozicni-koncert/|title=Nikolajev Božični koncert|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Delo je 25. decembra 2023 krstno izvedel v Litiji, 6. januarja 2024 pa ga je predstavil v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.astrum.si/blog/Si-NikBozMocnik23|title=CONCERT – Damijan MOČNIK: CHRISTMAS ORATORIO (2023) : Zbor sv. Nikolaja Litija : 25-years|website=Astrum|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Junija 2024 je v Dvorani Marjana Kozine nastopil na koncertu ''Zakladi latvijske zborovske glasbe'', ki je sklenil seminar z latvijskim dirigentom Mārisom Sirmaisom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/seminar-z-latvijskim-dirigentom-marisom-sirmaisom-in-zborom-sv-nikolaja-litija-zakladi-latvijske-zborovske-glasbe/|title=Seminar z latvijskim dirigentom Marisom Sirmaisom in Zborom sv. Nikolaja Litija ''Zakladi latvijske zborovske glasbe''|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Jeseni istega leta je skupaj z Zborom Adoramus Logatec, Simfoničnim orkestrom Cantabile in solisti sodeloval pri projektu ''Večer najlepših opernih melodij'', izvedenem v Logatcu in Litiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/vecer-najlepsih-opernih-melodij-zbor-sv-nikolaja-litija-zbor-adoramus-logatec-simfonicni-orkester-cantabile-s-solisti-2/|title=Večer najlepših opernih melodij: Zbor sv. Nikolaja Litija, Zbor Adoramus Logatec, Simfonični orkester Cantabile s solisti|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> == Tekmovanja in nagrade == === Naša pesem (Maribor) === * 2003: uvrstitev med zlate zbore<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasizbori.si/musica-noster-amor/ |title=Musica, noster amor! |website=Naši zbori |date=2020-12-30 |access-date=2026-04-22 |language=sl}}</ref> * 2005: 2. mesto<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/slavljenci-nase-pesmi-2005/136085 |title=Slavljenci Naše pesmi 2005 |website=RTVSLO.si |date=2005-04-17 |access-date=2026-04-22 |language=sl}}</ref> * 2016: 2. mesto<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasizbori.si/nasa-pesem-2016-rezultati/ |title=Naša pesem 2016 – rezultati |website=Naši zbori |date=2016-04-24 |access-date=2026-04-22 |language=sl}}</ref> === Mednarodna tekmovanja === * 2004 – 7. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor: 2. mesto<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_07_julij.pdf|title=Občinska priznanja 2011: Zlata plaketa občine Litija – Zbor sv. Nikolaja Litija|website=Občan – novice iz občine Litija|date=2011-07-01|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=sl}}</ref> * 2011 – 9. mednarodno zborovsko tekmovanje in festival ''Venezia in Musica'': 1. mesto in velika nagrada tekmovanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interkultur.com/fileadmin/INTERKULTUR/Events/Results/venezia_2011.pdf|title=International Choir Competition & Festival Lido di Jesolo|website=INTERKULTUR|date=2011-05-01|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=en}}</ref> * 2013 – 12. mednarodno zborovsko tekmovanje Maasmechelen: 1. mesto; posebna nagrada za izvedbo obvezne skladbe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sigic.si/prerez-delovanja-in-sled-razvoja.html|title=Prerez delovanja in sled razvoja|website=SIGIC|date=2020-02-26|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> * 2023 – Mednarodno tekmovanje komornih zborov Marktoberdorf: 2. mesto; Dolf Rabus Preis za najboljšo vsebinsko zasnovo tekmovalnega programa<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kammerchorwettbewerb.org/en/results-2023-1?file=files%2Fcto_layout%2FPDF%2FErgebnislisten%2F23_ICCC_Ergebnisliste_web2.pdf|title=Results – 18th International Chamber Choir Competition Marktoberdorf 2023|website=International Chamber Choir Competition Marktoberdorf|date=2023|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=de,en|archive-date=2025-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250212015508/https://www.kammerchorwettbewerb.org/en/results-2023-1?file=files/cto_layout/PDF/Ergebnislisten/23_ICCC_Ergebnisliste_web2.pdf|url-status=dead}}</ref> * 2025 – ** CantaRode (Kerkrade, Nizozemska): 1. mesto; priznanje za najboljšo dirigentko; priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cantarode.nl/wp-content/uploads/2025/06/CantaRode-2025-Ranking-List-and-special-awards.pdf|title=CantaRode 2025 – Ranking List and Special Awards|website=CantaRode|date=junij 2025|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=en}}</ref> ** 18. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor: 1. mesto in velika nagrada tekmovanja; priznanje zborovodji za najboljšo izvedbo obvezne slovenske skladbe; priznanje za najboljši slovenski zbor tekmovanja; nagrada občinstva za najboljši nastop na otvoritvenem koncertu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gallusmaribor.si/tekmovanje-2025/rezultati-in-nagrade/|title=Rezultati in nagrade 2025|website=GALLUS – MARIBOR|date=2025-10-21|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> * 2026 – Velika zborovska nagrada Evrope (EGP): zmagovalec<ref name="RadioOgnjisceEGP2026" /> == Diskografija == * ''Božična luč'' (2003), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=127836672}} * ''Sacra religiΩ'' (2007), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=632189}} * ''Eno drevce'' (2011), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=260188928}} * ''Puer est natus'' (2017), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=294581504}} * ''Jazzlice'' (2017), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=23681074}} == Sklici in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Katzbirke|Zbor svetega Nikolaja Litija}} {{SocialLinks}} {{DEFAULTSORT:Nikolaj Litija}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] t1158a05s18cbzosm9vn5yi1bc4f1ud 6748211 6748179 2026-09-08T20:49:14Z Editistic 258610 /* Zgodovina in dejavnost */ Odstranitev nepotrebne notranje povezave 6748211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Background = group_or_band | image = Zbor sv. nikolaja litija.jpg | Origin = [[Litija]] | Years_active = 1997– | website = {{URL|https://www.litija.org/}} }} '''Zbor svetega Nikolaja Litija''' je slovenski mešani [[pevski zbor]], ki deluje pod okriljem društva Nova kultura [[Litija]]. Ustanovljen je bil leta 1997 in danes združuje približno 50 pevcev iz Litije in drugih slovenskih krajev. Zbor redno koncertira po Sloveniji in gostuje po Evropi, na državnih in mednarodnih tekmovanjih pa je dosegel več vidnih uvrstitev in posebnih nagrad.<ref name="JSKD2016">{{Navedi splet|url=https://www.jskd.si/glasba/zborovska/prireditve_zborovska/nasa_pesem/maribor_16/izbrano.htm|title=Izbrani zbori in male vokalne skupine|website=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref> V repertoarju združuje sakralno in posvetno zborovsko literaturo različnih slogovnih obdobij.<ref name="JSKD2016" /> Med pomembnejše dosežke zbora sodi zmaga na [[Velika nagrada Evrope za zborovsko petje|Veliki zborovski nagradi Evrope]] (EGP) leta 2026.<ref name="RadioOgnjisceEGP2026">{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/296/novice/42017/zbor-sv-nikolaja-litija-osvojil-evropsko-zborovsko-nagrado.htm|title=Zbor sv. Nikolaja Litija osvojil evropsko zborovsko nagrado|website=Radio Ognjišče|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> Poleg koncertne dejavnosti zbor ohranja tudi liturgično dejavnost, saj enkrat mesečno s petjem sodeluje pri bogoslužju v domači cerkvi sv. Nikolaja v Litiji. Zbor vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, korepetitorji zbora pa so Matic Podobnik, Viktorija Likovič, Jure Kavčič in Ana Tori. [[Slika:Zbor sv. Nikolaja.jpg|sličica|260x260px]] == Zgodovina in dejavnost == Zbor se je v sedanji obliki izoblikoval leta 1997 iz dotedanjega župnijskega zbora v Litiji. Po besedah dirigentke Helene Fojkar Zupančič, ki je takrat prevzela njegovo vodenje po očetu, so se zboru pridružili tudi mladi iz otroškega zbora, ki ga je vodila pred tem, del starejših pevcev pa je prenehal peti. Z nastopi na pevskih revijah in tekmovanjih se je članstvo postopoma razširilo tudi zunaj Litije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.revijaprimus.si/2026/03/25/helena-fojkar-zupancic-svetu-je-treba-prispevati-nekaj-dobrega/|title=Helena Fojkar Zupančič: Svetu je treba prispevati nekaj dobrega|website=Revija Primus|date=2026-03-25|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Pri oblikovanju repertoarja je zbor sodeloval s sodobnimi slovenskimi skladatelji. Novitete in priredbe so zanj med drugim napisali [[Damijan Močnik]], [[Ambrož Čopi]], Črt Sojar Voglar, Blaž Pucihar, Nana Forte, Peter Šavli, Ivan Florjanc in Katarina Pustinek Rakar.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.soup.si/sl/novice/koncert-klasicne-in-crnske-duhovne-glasbe|title=Koncert klasične in črnske duhovne glasbe|website=ŠOUP|date=2014-06-26|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Naročanje novih del je povezoval tudi z božičnimi koncertnimi projekti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/sveta-noc-tudi-po-bozicu/|title=Sveta noč tudi po božiču|author=Branka Kljun|website=Naši zbori|date=2019-01-25|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Poleg samostojnih zborovskih programov je sodeloval pri večjih vokalno-instrumentalnih projektih. Leta 2010 je z Mešanim pevskim zborom Viva Brežice in orkestrom Collegium Musicum Potsdam sodeloval pri izvedbah Orffove kantate ''[[Carmina Burana (opera)|Carmina Burana]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://cm-potsdam.de/images/stories/cmp/presse/2010/dolenjski_list_20101003.pdf|title=Carmina Burana združila 200 glasbenikov in navdušila občinstvo|author=A. K.|website=Dolenjski list|date=2010-10-03|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Julija 2011 je kot del združenih zborov sodeloval pri izvedbi Mahlerjeve [[Simfonija št. 8 (Mahler)|Osme simfonije]] pod vodstvom [[Valerij Gergijev|Valerija Gergijeva]].<ref>{{Navedi splet|url=https://culture.gov.si/en/Saint_Nicholas_Choir_Litija|title=Saint Nicholas Choir Litija|website=Culture.si|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Leta 2013 je Zbor sv. Nikolaja Litija v Ljubljani kot demonstracijski zbor sodeloval na seminarju ''Spiritual & gospel'' z ameriškim dirigentom Andréjem J. Thomasom; projekt se je nadaljeval s koncerti afroameriške duhovne glasbe v Radovljici, Litiji in Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zkdl.si/attachments/article/749/NIKOLAJEV-zborovski-seminar-screen-ok.pdf|title=Zborovski seminar gospela in spirituala: André J. Thomas (ZDA)|website=Zveza kulturnih društev Ljubljana|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Leta 2015 je ženska sekcija zbora nastopila s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] na prvem koncertu cikla ''Kromatika'' v Gallusovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] pri izvedbi Holstovih ''Planetov''.<ref>{{Navedi splet|url=https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/planeti/|title=Planeti|website=Simfonični orkester RTV Slovenija|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Ob dvajsetletnici delovanja je zbor pripravil projekt ''Jazzlice'', v katerem je slovenske božične pesmi predstavil v jazzovskih ritmih in harmonijah v priredbah Barbare Grahor in Sama Vovka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sigic.si/sakralni-jazz.html|title=Sakralni jazz|website=SIGIC|author=Nina Novak|date=2018-01-14|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Leta 2019 je zbor nastopil v [[Postojnska jama|Postojnski jami]] na glasbeno-svetlobnem dogodku ''Žarki podzemlja'' ob zaključku generalne skupščine European Choral Association – Europa Cantat.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/Drzavni-proracun/Zakljucni-racun/2019-ZR/04-Obrazlozitve-posebnega-dela/ZR2019-450-III_3_3340_MK.pdf|title=Obrazložitev zaključnega računa proračuna za leto 2019: 3340 – Ministrstvo za kulturo|website=GOV.SI|page=110|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://europeanchoralassociation.org/wp-content/uploads/2019/12/MW2019_FINAL_website.pdf|title=Summary of the Membership Weekend 2019 & more|website=European Choral Association|page=1|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Julija 2021 je sodeloval pri slavnostnem odprtju festivala Europa Cantat Ljubljana 2021.<ref>{{Navedi splet|url=https://europacantat.jskd.si/wp-content/uploads/2021/07/program-EC-SLO-1.pdf|title=Program – Europa Cantat Ljubljana 2021|website=Europa Cantat Ljubljana 2021|publisher=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|pages=68–69|format=PDF|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Ob 25-letnici delovanja je zbor naročil ''Božični oratorij'' skladatelja Damijana Močnika.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/nikolajev-bozicni-koncert/|title=Nikolajev Božični koncert|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Delo je 25. decembra 2023 krstno izvedel v Litiji, 6. januarja 2024 pa ga je predstavil v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.astrum.si/blog/Si-NikBozMocnik23|title=CONCERT – Damijan MOČNIK: CHRISTMAS ORATORIO (2023) : Zbor sv. Nikolaja Litija : 25-years|website=Astrum|accessdate=2026-09-08|language=en}}</ref> Junija 2024 je v Dvorani Marjana Kozine nastopil na koncertu ''Zakladi latvijske zborovske glasbe'', ki je sklenil seminar z latvijskim dirigentom Mārisom Sirmaisom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/seminar-z-latvijskim-dirigentom-marisom-sirmaisom-in-zborom-sv-nikolaja-litija-zakladi-latvijske-zborovske-glasbe/|title=Seminar z latvijskim dirigentom Marisom Sirmaisom in Zborom sv. Nikolaja Litija ''Zakladi latvijske zborovske glasbe''|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> Jeseni istega leta je skupaj z Zborom Adoramus Logatec, Simfoničnim orkestrom Cantabile in solisti sodeloval pri projektu ''Večer najlepših opernih melodij'', izvedenem v Logatcu in Litiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasizbori.si/dogodek/vecer-najlepsih-opernih-melodij-zbor-sv-nikolaja-litija-zbor-adoramus-logatec-simfonicni-orkester-cantabile-s-solisti-2/|title=Večer najlepših opernih melodij: Zbor sv. Nikolaja Litija, Zbor Adoramus Logatec, Simfonični orkester Cantabile s solisti|website=Naši zbori|accessdate=2026-09-08|language=sl}}</ref> == Tekmovanja in nagrade == === Naša pesem (Maribor) === * 2003: uvrstitev med zlate zbore<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasizbori.si/musica-noster-amor/ |title=Musica, noster amor! |website=Naši zbori |date=2020-12-30 |access-date=2026-04-22 |language=sl}}</ref> * 2005: 2. mesto<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/slavljenci-nase-pesmi-2005/136085 |title=Slavljenci Naše pesmi 2005 |website=RTVSLO.si |date=2005-04-17 |access-date=2026-04-22 |language=sl}}</ref> * 2016: 2. mesto<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasizbori.si/nasa-pesem-2016-rezultati/ |title=Naša pesem 2016 – rezultati |website=Naši zbori |date=2016-04-24 |access-date=2026-04-22 |language=sl}}</ref> === Mednarodna tekmovanja === * 2004 – 7. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor: 2. mesto<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_07_julij.pdf|title=Občinska priznanja 2011: Zlata plaketa občine Litija – Zbor sv. Nikolaja Litija|website=Občan – novice iz občine Litija|date=2011-07-01|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=sl}}</ref> * 2011 – 9. mednarodno zborovsko tekmovanje in festival ''Venezia in Musica'': 1. mesto in velika nagrada tekmovanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interkultur.com/fileadmin/INTERKULTUR/Events/Results/venezia_2011.pdf|title=International Choir Competition & Festival Lido di Jesolo|website=INTERKULTUR|date=2011-05-01|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=en}}</ref> * 2013 – 12. mednarodno zborovsko tekmovanje Maasmechelen: 1. mesto; posebna nagrada za izvedbo obvezne skladbe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sigic.si/prerez-delovanja-in-sled-razvoja.html|title=Prerez delovanja in sled razvoja|website=SIGIC|date=2020-02-26|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> * 2023 – Mednarodno tekmovanje komornih zborov Marktoberdorf: 2. mesto; Dolf Rabus Preis za najboljšo vsebinsko zasnovo tekmovalnega programa<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kammerchorwettbewerb.org/en/results-2023-1?file=files%2Fcto_layout%2FPDF%2FErgebnislisten%2F23_ICCC_Ergebnisliste_web2.pdf|title=Results – 18th International Chamber Choir Competition Marktoberdorf 2023|website=International Chamber Choir Competition Marktoberdorf|date=2023|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=de,en|archive-date=2025-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250212015508/https://www.kammerchorwettbewerb.org/en/results-2023-1?file=files/cto_layout/PDF/Ergebnislisten/23_ICCC_Ergebnisliste_web2.pdf|url-status=dead}}</ref> * 2025 – ** CantaRode (Kerkrade, Nizozemska): 1. mesto; priznanje za najboljšo dirigentko; priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cantarode.nl/wp-content/uploads/2025/06/CantaRode-2025-Ranking-List-and-special-awards.pdf|title=CantaRode 2025 – Ranking List and Special Awards|website=CantaRode|date=junij 2025|accessdate=2026-04-22|format=PDF|language=en}}</ref> ** 18. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor: 1. mesto in velika nagrada tekmovanja; priznanje zborovodji za najboljšo izvedbo obvezne slovenske skladbe; priznanje za najboljši slovenski zbor tekmovanja; nagrada občinstva za najboljši nastop na otvoritvenem koncertu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gallusmaribor.si/tekmovanje-2025/rezultati-in-nagrade/|title=Rezultati in nagrade 2025|website=GALLUS – MARIBOR|date=2025-10-21|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> * 2026 – Velika zborovska nagrada Evrope (EGP): zmagovalec<ref name="RadioOgnjisceEGP2026" /> == Diskografija == * ''Božična luč'' (2003), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=127836672}} * ''Sacra religiΩ'' (2007), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=632189}} * ''Eno drevce'' (2011), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=260188928}} * ''Puer est natus'' (2017), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=294581504}} * ''Jazzlice'' (2017), Društvo Nova kultura Litija {{COBISS|ID=23681074}} == Sklici in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Katzbirke|Zbor svetega Nikolaja Litija}} {{SocialLinks}} {{DEFAULTSORT:Nikolaj Litija}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1997]] nv53zj85grrlfdy47hro6uitywdv5vb 0 38940 6748255 6663302 2026-09-09T04:25:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748255 wikitext text/x-wiki {{Infobox Monarch | name = Diana, valižanska princesa | title = [[Wales|valižanska]] princesa | image = | reign = [[1981]]–[[1996]] | predecessor = | successor = | consort = [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel, valižanski princ]] | spouse = {{marriage|[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel, valižanski princ]]|29 July 1981|28 August 1996|end=divorced}} | issue=[[Princ William, vojvoda Cambriški|Princ William]] <br /> [[Princ Harry Valižanski|Princ Harry]] | royal house= [[Windsor]] | father=[[John Spencer]] | mother=[[ Frances Burke Roche]] | date of birth =<!-- Wikidata --> | place of birth =<!-- Wikidata --> | date of death =<!-- Wikidata --> | place of death =<!-- Wikidata --> | signature = <!-- Wikidata --> }} '''Diana Spencer, valižanska princesa,''' znana tudi kot '''Diana Frances Spencer''', '''princesa Diana''', '''Lady Diana''' oziroma okrajšano '''Lady Di''', [[Wales|valižanska]] [[princesa]], * [[1. julij]] [[1961]], [[Sandringham]], [[Norfolk]], [[Anglija]], † [[31. avgust]] [[1997]], [[Pariz]], [[Francija]]. Diana Spencer je bila prva žena takratnega valižanskega princa in prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|Karla]], danes kralja Karla III., najstarejšega otroka britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] Rodila se je v britanski plemiški družini kot četrti otrok in tretja hči [[John Spencer|Johna Spencerja]], vikonta Althorpa, in [[Frances Shand Kydd|Frances Roche]]. Odraščala je v Park Housu, ki se nahaja na posestvu Sandringham, in se izobraževala v Angliji ter Švici. Leta 1975, ko je njen oče podedoval naslov grofa Spencerja, je postala Lady Diana Spencer. V javnosti je postala znana februarja 1981, ko je bila objavljena njena zaroka s princem Karlom. Njeno poroko s princem 29. julija 1981, ki je potekala v [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]], je preko televizije spremljalo več kot 750 milijonov ljudi. S poroko je postala valižanska princesa, vojvodinja Cornwalla, vojvodinja Rothesaya in grofica Chesterja. V zakonu je rodila dva sinova, princa [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williama]] in [[Princ Harry|Harryja]], ki sta prišla na drugo in tretje mesto v liniji nasledstva britanskega prestola. Kot žena prestolonaslednika je Diana prevzela nekatere dolžnosti in zastopala kraljico v tujini. Dejavna je bila tudi na dobrodelnem področju in je med drugim podpirala [[Mednarodna kampanja za prepoved protipehotnih min|Mednarodno kampanjo za prepoved protipehotnih min]]. Diana je ostala pod drobnogledom medijev tudi po ločitvi od princa 28. avgusta 1996, ki je sledila izvenzakonskim aferam obeh partnerjev. Zanimanje za njeno življenje ni ugasnilo niti po njeni smrti v prometni nesreči v Parizu 31. avgusta 1997. Njen pogreb je bil eden najvidnejših dogodkov v zgodovini televizije. == Zgodnje življenje == Diana Spencer se je rodila 1. julija 1961 v dvorcu Park House v [[Sandringham]]u, [[Norfolk]].<ref>Morton, stran 70.</ref> Bila je četrta od petih otrok Johna Spencerja, vikonta Althorpa (1924–1992) in njegove prve žene Frances, rojene Roche (1936–2004).<ref>Morton, stran 70-71.</ref> Družina Spencer je bila že več generacij tesno povezana z britansko kraljevo družino.<ref>Brown, stran 32-33.</ref> Obe Dianini babici sta kot dvorni dami služili kraljici [[Elizabeth Bowes-Lyon|Elizabeti]], materi kraljice Elizabete II.<ref>Bradford, stran 2.</ref> Spencerjevi so čakali fanta, ki bi nadaljeval družinsko linijo, zato niso imeli pripravljenega imena. Hči je tako dobila ime teden dni po rojstvu, in sicer Frances po materi in Diana po daljni sorodnici Diani Russell, vojvodinji Bedfordski, ki je bila pred poroko prav tako imenovana ''Lady Diana Spencer''.<ref name=":22">Morton, stran 71.</ref> Krščena je bila 30. avgusta 1961<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1650830_1650872_1653713-1,00.html|title=The Saddest Fairy Tale|date=16. 8. 2007|accessdate=9. 4. 2017|website=Time|publisher=|last=Howard|first=Chua-Eoan|archive-date=2017-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170203163156/http://content.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1650830_1650872_1653713-1,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> v [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sandringham|cerkvi sv. Marije Magdalene v Sandringhamu]]<ref name=":22" /> ob navzočnosti bogatih botrov. Imela je dve sestri, Sarah in Jane, in brata Charlesa.<ref>Brown, stran 37-38.</ref> En brat John je umrl kmalu po rojstvu, eno leto pred Dianinim.<ref>Brown, stran 37.</ref> Želja po moškem potomcu je slabo vplivala na zakon Spencerjevih. Frances je bila domnevno poslana na eno od klinik v London za določitev vzroka »problema«.<ref name=":22" /> Dianin mlajši brat Charles je ta dogodek pozneje opisal kot ponižujočega in najverjetnejši vzrok za poznejšo ločitev.<ref name=":22" /> Diana je odraščala v rojstnem kraju na kraljevskem posestvu Sandringham v hiši Park House,<ref>Brown, stran 41.</ref> ki jo je družina Spencer imela najeto od kraljice Elizabete II. Kraljeva družina je vsako leto nekaj časa prebila v sandringhamskem dvorcu v bližini, zato se je Diana kot otrok lahko igrala s princema [[Princ Andrew, vojvoda Yorka|Andrewom]] in [[Princ Edward, vojvoda Wessexa|Edwardom]].<ref>Bradford, strani 2 in 20.</ref> Diana je bila stara sedem let, ko sta se njena starša ločila.<ref>Brown, stran 42.</ref> Njena mati se je leta 1969 poročila s [[Peter Shand Kydd|Petrom Shand Kyddom]].<ref>Bradford, strani 40 in 42.</ref> V času ločitve je Diana živela z materjo. Božične praznike leta 1967 je preživela pri očetu, ki je nato zavrnil njeno vrnitev k materi. Kmalu zatem je dobil skrbništvo nad Diano tudi s podporo svoje nekdanje tašče in Dianine babice Ruth, baronice Fermoy.<ref>Brown, stran 40-41.</ref> Leta 1976 se je oče poročil z Raine, grofico Dartmouthsko,<ref>Bradford, stran 25.</ref> edino hčerko Alexandra McCorquodalea in pisateljice [[Barbara Cartland|Barbare Cartland]]. Poročila sta se v Caxton Hallu v Londonu.<ref>Bradford, stran 34.</ref> Dianin odnos z mačeho je bil zelo slab.<ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1478421/Diana-I-thought-of-running-off-with-lover.html|title=Diana 'I thought of running off with lover'|date=7. 12. 2004|accessdate=21. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Z Raine sta se pogosto skregali in ob eni izmed priložnosti jo je Diana potisnila po stopnicah navzdol.<ref name=":23" /> Diana je pozneje svoje otroštvo opisala kot zelo nesrečno in nestabilno.<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=_i0pDwAAQBAJ&pg=PT39&dq=very++unhappy++very+unstable++Diana&redir_esc=y&hl=sl#v=onepage&q=very%20%20unhappy%20%20very%20unstable%20%20Diana&f=false|title=Diana: Her True Story - In Her Own Words: The Sunday Times Number-One Bestseller|date=|accessdate=21. 10. 2018|website=Google Books|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1975 je oče po smrti svojega očeta postal osmi grof Spencer, Diana pa ''Lady''. Družina se je preselila v družinski dvorec Althorp v Northamptonshiru.<ref>Bradford, stran 29.</ref> == Izobrazba in kariera == Kot otroka višjega sloja je Diano najprej izobraževala njena guvernanta Gertrude Allen.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/diana/stories/glamor0901.htm|title=From Sheltered Life to Palace Life, To a Life of Her Own|date=1. 9. 1997|accessdate=22. 10. 2018|website=Washington Post|publisher=|last=Robinson|first=Eugene|archive-date=2000-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819020342/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/diana/stories/glamor0901.htm|url-status=bot: unknown}}</ref> Nato je bila vpisana na zasebno šolo v Gaytonu v Norfolku. Ko je bila stara 9 let, so jo prepisali na dekliško šolo Riddlesworth Hall School,<ref>Bradford, stran 21-22.</ref> leta 1973 pa na dekliško šolo v Sevenoaksu v Kentu, kjer se je pridružila svojim sestram.<ref>Bradford, stran 23.</ref> Kot učenka ni blestela, je pa bila nagrajena zaradi izjemnega povezovalnega duha.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.royal.uk/diana-princess-wales|title=Diana, Princess of Wales|date=24. 1. 2017|accessdate=7. 7. 2017|website=Royal|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170124095030/https://www.royal.uk/diana-princess-wales|url-status=bot: unknown}}</ref> To šolo je zapustila, ko je bila stara 16 let.<ref>Bradford, stran 35.</ref> Njen brat Charles se je pozneje spominjal, da je bila v tem času zelo sramežljiva.<ref>Bradford, stran 40-41.</ref> Pokazala je talent za glasbo kot zelo dobra [[pianistka]],<ref name=":6" /> za plavanje, potapljanje in balet.<ref>Brown, stran 55.</ref> Po obiskovanju Institut Alpin Videmanettea, zaključne šole v [[Rougemont]]u v Švici, se je leta 1978 za nekaj časa vrnila v London. Tam si je delila materino stanovanje z dvema šolskima prijateljicama.<ref>Bradford, strani 41 in 44.</ref> Obiskovala je tečaj kuhanja, vendar je redko kuhala zase in za svoji sostanovalki. V tem času je opravljala različna malo plačana dela, med drugim tudi kot plesna inštruktorica za mlade, dokler se ni poškodovala na smučanju, zaradi česar je morala počivati tri mesece.<ref>Brown, stran 68.</ref> Pozneje je občasno čistila za sestro Sarah in njene prijateljice ter opravljala delo hostese na zabavah. Nekaj časa je bila tudi varuška pri Robertsonovih, ameriški družini, ki je živela v Londonu.<ref>Morton, stran 103.</ref> Poleg tega je delala kot pomočnica v vrtcu Young England v Londonu.<ref>Bradford, stran 45.</ref> Julija 1979 ji je mama kot darilo za 18. rojstni dan kupila stanovanje v Coleherne Courtu.<ref>Bradford, stran 46.</ref> Tam je živela s tremi sostanovalkami do 25. februarja 1981.<ref name=":24">Morton, stran 118.</ref> == Zakon s princem Karlom == Diana je prvič srečala Karla, valižanskega princa, novembra 1977, ko se je ta dobival z njeno sestro Sarah.<ref>Bradford, stran 40.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=ythQAAAAIBAJ&sjid=i9AMAAAAIBAJ&pg=6693,1931194&dq=frances+ruth+roche&hl=en|title=Descendant of 4 Kings Charms Her Prince|date=24. 7. 1981|accessdate=9. 4. 2017|website=Daily Times|publisher=|last=Glass|first=Robert}}</ref> Zanjo se je začel resno zanimati kot za potencialno nevesto poleti 1980, ko ga je na neki prireditvi gledala pri igranju [[Polo|pola]]. Sledilo je povabilo na skupno jadranje na krovu kraljeve jahte Britannia. Kmalu zatem so jo predstavili kraljevi družini v kraljičinem škotskem dvorcu [[Grad Balmoral|Balmoral]] novembra 1980.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=DPRUAAAAIBAJ&sjid=a5IDAAAAIBAJ&pg=4597,379407&dq=diana+spencer&hl=en|title=Royal weekend fuels rumours|date=18. 11. 1980|accessdate=24. 10. 2018|website=The Age|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>Dimbleby, stran 279.</ref> Kraljica Elizabeta II., njen mož [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|Filip]] in kraljica mati [[Elizabeta, kraljica mati|Elizabeta]] so jo lepo sprejeli. Par se je zatem dobival v Londonu. 6. februarja 1981 jo je princ zaprosil za roko. Diana je njegovo snubitev sprejela, vendar je to še nekaj tednov ostalo skrivnost.<ref name=":24" /> === Zaroka in poroka === Zaroka je postala uradna 24. februarja 1981.<ref name=":2" /> Dianin zaročni prstan je bil sestavljen iz 14 diamantov in obkrožen z 12-karatnim ovalnim modrim safirjem iz 18-karatnega belega zlata,<ref name=":2" /> tako da je bil podoben tistemu, ki ga je nosila njena mama. Posebnost prstana je bila ta, da ni bil edinstven, kot je do tedaj veljalo pravilo za zaročne prstane kraljeve družine, ampak je bil del redne ponudbe nakita izdelovalca [[Garrard & Co|Garrarda]]. Leta 2010 je ta prstan dobila zaročenka Dianinega sina Williama [[Catherine Middleton]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ringenvy.com/engagement-rings/princess-dianas-engagement-ring|title=Princess Diana's engagement ring|date=|accessdate=24. 10. 2018|website=Ringenvy|publisher=|last=|first=|archive-date=2011-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110104164354/http://www.ringenvy.com/engagement-rings/princess-dianas-engagement-ring|url-status=bot: unknown}}</ref> Kraljica mati je Diani kot zaročno darilo dala safirno in diamantno broško.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/6198428/Queen-Mother-on-abhorrent-Diana-Princess-of-Wales.html|title=Queen Mother on 'abhorrent' Diana, Princess of Wales|date=17. 9. 2009|accessdate=24. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> Po zaroki je Diana pustila svojo službo v vrtcu in odtlej živela v londonski kraljevi rezidenci [[Clarence House]], ki je bila dom kraljice matere.<ref name=":25">{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=0oxVAAAAIBAJ&sjid=tT8NAAAAIBAJ&pg=3129,3799923&dq=diana+spencer&hl=en|title=It was love at first sight between British people and Lady Diana|date=15. 7. 1981|accessdate=25. 10. 2018|website=The Leader Post|publisher=|last=|first=}}</ref> Zatem je do poroke živela v [[Buckinghamska palača|Buckinghamski palači]].<ref name=":25" /> Postala je prva kraljevska nevesta s plačano službo pred zaroko.<ref name=":6" /><ref name=":2" /> Njen prvi javni nastop s princem Karlom je bil na dobrodelnem dogodku marca 1981, ko se je srečala z monaško kneginjo [[Grace Kelly|Grace]].<ref name=":25" /> Dvajsetletna Diana je postala valižanska princesa 29. julija 1981, ko se je s Karlom poročila v stolnici sv. Pavla, ki ima več sedežev kot [[Westminstrska opatija]], ki je običajno bila prizorišče kraljevih porok.<ref name=":6" /><ref name=":2" /> Njuna poroka je še danes pogosto opisana kot »pravljična« in »poroka stoletja«, saj jo je preko televizije spremljalo 750 milijonov ljudi, v živo na ulicah pa še 600.000.<ref name=":2" /><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/july/29/newsid_2494000/2494949.stm|title=1981: Charles and Diana marry|date=|accessdate=25. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Na oltarju pri obredu je Diana ponesreči obrnila vrstni red Karlovih prvih dveh imen in rekla »Philip Charles Arthur George«.<ref name=":26" /> Prav tako so na zahtevo para v njeni tradicionalni zaobljubi izpustili, da bo ''ubogala'' moža, kar je bilo deležno številnih pripomb.<ref>{{Navedi knjigo|title=How We Got bare: The '70s|url=https://archive.org/details/howwegothere70sd00frum|last=Frum|first=David|publisher=Basic Books|year=2000|isbn=0-465-04195-7|location=New York|page=[https://archive.org/details/howwegothere70sd00frum/page/98 98]|cobiss=}}</ref> Diana je nosila obleko v vrednosti 9.000 funtov s 7,62 metra dolgo vlečko.<ref>{{Navedi knjigo|title=Representing Diana, Princess of Wales: Cultural Memory and Fairy Tales Revisited|last=Denney|first=Colleen|publisher=Fairleigh Dickinson University Press|year=2005|isbn=978-0-8386-4023-4|location=|page=|cobiss=}}</ref> Skladbe, izvajane na poroki, so bile med drugim ''Prince of Denmark's March'', ''I Vow to Thee, My Country'', ''Pomp and Circumstance No.4'' in ''[[God Save the Queen]]''. S poroko je Diana dobila status tretje najpomembnejše ženske v Združenem kraljestvu, in sicer za kraljico in kraljico materjo in peta osebnost kraljestva, in sicer za kraljico, [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|vojvodo Edinburškim]], kraljico materjo in Karlom. V letih po poroki je kraljica Elizabeta II. Diani podelila nekaj vidnih znakov pripadnosti kraljevi družini. Ena izmed njih je bila [[tiara|diamantna tiara]] z biseri, imenovana Cambridge Lover's Knot tiara,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Queen's Jewels: The Personal Collection of Elizabeth II.|last=Field|first=Leslie|publisher=Harry N. Abrams|year=2002|isbn=0-8109-8172-6|location=London|page=113-115|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/kate-middleton/12040776/Duchess-of-Cambridge-wears-Princess-Dianas-favourite-tiara-to-diplomatic-reception-at-Buckingham-Palace.html|title=Duchess of Cambridge wears Princess Diana's favourite tiara to diplomatic reception at Buckingham Palace|date=9. 12. 2015|accessdate=25. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Clarke-Billings|first=Lucy}}</ref> prejela pa je tudi insignijo Reda kraljeve družine kraljice Elizabete II - kraljičin miniaturni portret, obdan z diamanti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hellomagazine.com/royalty/2015090927150/kate-middleton-special-honour-queen/|title=Duchess Kate 'to receive special honour from the Queen' to celebrate Her Majesty's record reign|date=9. 9. 2015|accessdate=25. 10. 2018|website=Hello Magazine|publisher=|last=|first=}}</ref> === Otroka === [[File:Prince Charles, Lady Di, 19860723.jpg|thumb|300px|left|Karel in Diana na poroki princa Andrewa leta 1986.]] Par si je svoja domova ustvaril v [[Kensingtonska palača|Kensingtonski palači]] in v [[Highgrove House|Highgrove Housu]] blizu [[Tetbury]]ja. 5. novembra 1981 so uradno potrdili Dianino prvo nosečnost.<ref>Brown, stran 195.</ref> Po Dianinem padcu po stopnicah v Sandringhamu januarja 1982 v 12. tednu nosečnosti so iz Londona poklicali kraljevega ginekologa Georga Pinkerja. Ugotovil je, da je plod nepoškodovan, čeprav je Diana utrpela nekaj modric.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1550160/Sir-George-Pinker.html|title=Sir George Pinker|date=1. 5. 2007|accessdate=26. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Diana je pozneje priznala, da se je namerno vrgla po stopnicah, ker se je počutila »nezadostno«.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/3531997.stm|title=US TV airs Princess Diana tapes|date=5. 3. 2004|accessdate=26. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Februarja 1982 so tabloidi objavili fotografije noseče Diane v bikiniju med dopustovanjem. Kraljica je pozneje podala izjavo o objavi in dejala, da je šlo za »najbolj črn dan v zgodovini britanskega novinarstva«.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/3868403.stm|title=Timeline: Diana, Princess of Wales|date=5. 7. 2004|accessdate=26. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> 21. junija 1982 je rodila prvega sina in drugega v vrsti za prestol, [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williama Arthurja Philipa Louisa]].<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/june/21/newsid_2518000/2518435.stm|title=1982: Princess Diana gives birth to boy|date=|accessdate=26. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Rodila je pod Pinkerjevim nadzorom v zasebnem delu Lindo Wing bolnišnice St Mary's Hospital v Paddingtonu v Londonu.<ref name=":3" /><ref>Morton, stran 138.</ref> Kmalu po njegovem rojstvu je kljub kritikam nekaterih medijev vzela sina s seboj na svoji prvi večji turneji po Avstraliji in Novi Zelandiji. Večina ljudi je njeno dejanje odobravala. Pozneje je prišlo v javnost, da Diana tega ni nameravala storiti, dokler ji ni tega predlagal avstralski premier [[Malcolm Fraser]].<ref>Morton, stran 142-143.</ref> Drugi sin, [[Princ Harry, vojvoda Susseški|Henry Charles Albert David]], imenovan Harry, se je rodil 15. septembra 1984.<ref>Morton, stran 147.</ref> Že v času nosečnosti je vedela, da bo tudi drugi otrok fant, vendar ni tega povedala nikomur, niti princu Karlu.<ref name=":27" /> Pojavljala so se namigovanja, da Harryjev oče ni Karel, ampak vojak James Hewitt, s katerim je bila Diana v razmerju. Govorice so temeljile na domnevni fizični podobnosti med Harryjem in Hewittom. Vendar pa sta se Diana in Hewitt spoznala šele jeseni 1986, dve leti po Harryjevem rojstvu.<ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2273498.stm|title=Hewitt denies Prince Harry link|date=21. 9. 2002|accessdate=10. 4. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.themortonreport.com/celebrity/royals/who-does-prince-harry-look-like/|title=Who Does Prince Harry Look Like? James Hewitt Myth Debunked|date=24. 8. 2011|accessdate=26. 10. 2018|website=The Morton Report|publisher=|last=Holder|first=Margaret|archive-date=2012-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120529062152/http://www.themortonreport.com/celebrity/royals/who-does-prince-harry-look-like/|url-status=dead}}</ref> Diana je poskrbela, da sta bila njena sinova deležna več prostosti kot običajni kraljevi otroci.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/people/prince_william/biography|title=Prince William Biography|date=|accessdate=26. 10. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/people/prince_harry/biography|title=Prince Harry|date=|accessdate=26. 10. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}</ref> Redko ju je prepustila drugim članom kraljeve družine, sama je izbrala njuni prvi imeni, zavrnila je kraljevo varuško in raje zaposlila eno po svoji izbiri. Sama je izbrala šolo in obleke za sinova, načrtovala skupen urnik in ju vozila v šolo, kolikor ji je urnik dopuščal.<ref>Morton, stran 184.</ref> === Problemi in razhod === [[File:England 1986.JPG|thumb|thumb|right|Diana med izročanjem nagrade igralcu pola Guillermu Gracidi leta 1986.]] Po petih letih zakona so se začele kazati razlike med zakoncema, tako osebnostne kot tudi skoraj 13-letna starostna razlika.<ref>Brown, stran 174.</ref> Po nekaterih poročilih naj bi se težave pojavljale že pred letom 1985. Stanje je dodatno poslabšal Karlov vedno tesnejši odnos z nekdanjim dekletom [[Camilla Parker Bowles|Camillo Parker Bowles]], kar je kmalu postalo očitno tudi v javnosti, Diana pa je začela razmerje z vojakom in inštruktorjem jahanja Jamesom Hewittom. Leta 1989 je Diana soočila Camillo z afero na rojstnodnevni zabavi Camilline sestre.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/3504088.stm|title=Diana tells of Camilla encounter|date=12. 3. 2004|accessdate=28. 10. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1456646/Diana-tapes-reveal-Camilla-confrontation.html|title=Diana tapes reveal Camilla confrontation|date=12. 3. 2004|accessdate=28. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Te afere so prišle uradno v javnost maja 1992, ko je Andrew Morton najprej serijsko objavljal članke v ''The Sunday Timesu'', vse skupaj pa je pozneje izdal kot knjigo z naslovom ''Diana: Her True Story''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/life-style/interview-andrew-morton-he-couldnt-shout-diana-was-in-on-this-she-trusted-me-it-would-have-been-a-1286288.html|title=Interview: Andrew Morton: He couldn't shout: `Diana was in on this.' `She trusted me. It would have been a betrayal|date=1. 12. 1997|accessdate=28. 10. 2018|website=Independent|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=eUJWAAAAIBAJ&sjid=jOoDAAAAIBAJ&pg=6821,2308048&dq=princess+diana&hl=en|title=Princess Di breaks down after making appearance|date=12. 6. 1992|accessdate=28. 10. 2018|website=Eugene Register Guard|publisher=|last=|first=}}</ref> Knjiga je povzročila pravo medijsko vihro, saj je razkrila princesino nesrečo in domnevne [[Samomor|samomorilne]] vzgibe. Morton je pozneje razkril, da je že leta 1991 izvedel tajni intervju z Diano, v katerem mu je razkrila zakonske težave.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2017/06/10/princess-diana-secretly-recorded-describing-despair-state-marriage/|title=Princess Diana secretly recorded herself describing despair at the state of her marriage to Prince Charles, biographer reveals|date=10. 6. 2017|accessdate=31. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Sabur|first=Rozina}}</ref> Kraljica in princ Filip sta gostila soočenje med sprtima zakoncema, vendar nista uspela doseči sprave.<ref>Brandreth, stran 348-349.</ref> Filip je napisal Diani pismo, v katerem je izrazil razočaranje nad zunajzakonskimi aferami nje in Karla ter jo prosil, da mu predstavi svoje videnje.<ref>Brandreth, stran 349-351.</ref> Edinburški vojvoda je bil direkten, Diana pa občutljiva.<ref>Brandreth, stran 351.</ref> Pismo je sprejela s težavo, vendar ga je kljub temu cenila, saj je to storil z dobrim namenom.<ref>Brandreth, stran 351-353.</ref> V letih 1992 in 1993 so v javnost prišli posnetki telefonskih pogovorov med kraljevima zakoncema in njunima ljubimcema. Posnetki pogovora med Diano in njenim ljubimcem Jamesom Gilbeyjem so prišli v javnost avgusta 1992<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=A7FUAAAAIBAJ&sjid=YJADAAAAIBAJ&pg=5278,2918655&dq=princess+diana&hl=en|title=Princess Diana's 'admirer' named by Press|date=27. 8. 1992|accessdate=1. 11. 2018|website=New Straits Times|publisher=|last=|first=}}</ref>, tabloid ''The Sun'' pa je še isti mesec objavil prepise pogovora pod naslovom ''Squidgygate'', po Gilbeyjevem vzdevku za Diano.<ref name=":2" /> Novembra istega leta so v tabloide prišla tudi dopisovanja med Karlom in Camillo, imenovana ''Camillagate''.<ref>Brown, strani 304 in 309.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Charles and Camilla: Portrait of a Love Affair|url=https://archive.org/details/charlescamillapo00bran|last=Brandreth|first=Gyles|publisher=Random House|year=2007|isbn=0-09-949087-0|location=|page=[https://archive.org/details/charlescamillapo00bran/page/257 257]-264|cobiss=}}</ref> Mesec dni pozneje je premier [[John Major]] napovedal sporazumno ločitev zakoncev.<ref>Dimbleby, stran 489.</ref> Med letoma 1992 in 1993 je Diana najela glasovnega trenerja Petra Settelena, da ji pomaga pri razvoju njenega javnega govora.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/jul/24/diana-tapes-filmed-by-voice-coach-to-air-on-channel-4-documentary|title=Diana tapes filmed by voice coach to air on Channel 4 documentary|date=24. 7. 2017|accessdate=4. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=|first=}}</ref> V posnetku, ki ga je Settelen posnel leta 1992, je Diana priznala, da je bila med letoma 1984 in 1986 "globoko zaljubljena v nekoga, ki je delal v njenem okolju."<ref name=":28">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4074545.stm|title=Diana 'wanted to live with guard'|date=7. 12. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1478804/The-Mannakee-file.html|title=The Mannakee file|date=12. 12. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Langley|first=William}}</ref> Domneva se, da se to nanaša na Barryja Mannakeeja,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/aug/06/diana-in-her-own-words-burnishes-rather-than-tarnishes-her-image|title=Diana: In Her Own Words – admirers have nothing to fear from the Channel 4 tapes|date=7. 8. 2017|accessdate=4. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Lawson|first=Mark}}</ref> ki je bil leta 1986 premeščen v diplomatsko enoto, potem ko so njegovi nadrejeni ugotovili, da je njegov odnos z Diano neprimeren.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/conspiracy-theorists-feast-on-inquiry-into-death-of-dianas-minder-8002517.html|title=Conspiracy theorists feast on inquiry into death of Diana's minder|date=8. 12. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Milmo|first=Cahal}}</ref> Diana je na posnetku dejala, da je bil Mannakee umaknjen iz vloge njenega telesnega stražarja zaradi suma, da sta imela afero.<ref name=":28" /> Penny Junor je v svoji knjigi iz leta 1998 zapisala, da je princesa res bila v romantičnem odnosu z Mannakeejem.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/new-book-casts-shadow-over-diana/|title=New Book Casts Shadow Over Diana|date=26. 10. 1998|accessdate=4. 11. 2018|website=CBS News|publisher=|last=|first=}}</ref> Dianini prijatelji so to trditev označili za absurdno.<ref name=":29" /> Vendar je Diana v kasneje objavljenih posnetkih izjavila, da ima občutek za tega "nekoga", da je "bila zelo vesela, da je to čutila in da bi živela z njim." Opisala ga je kot "največjega prijatelja, ki ga je kdajkoli imela," obenem pa je zanikala spolne odnose z njim.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nbcnews.com/id/6662339/t/princess-diana-tapes-part/#.WqDPfB3wbIX|title=Princess Diana tapes: Part 2|date=12. 6. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=NBC News|publisher=|last=Curry|first=Ann}}</ref> Govorila je tudi o svojem možu, in sicer da "se je ob njem počutila neprijetno na vse možne načine ter da je imela občutek, da jo je vedno, ko je prišla do zraka, spet potisnil nazaj dol."<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/3535201.stm|title=Diana tapes captivate America|date=5. 3. 2004|accessdate=4. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=Anderson|first=Kevin}}</ref> Karlova teta, sestra kraljice Elizabete II., princesa Margaret, je zažgala pisma, ki jih je njeni materi, kraljici materi Elizabeti, pisala Diana leta 1993. Biograf William Shawcross je zapisal, da ni dvoma, da je hotela princesa s tem zaščititi svojo mater in druge člane družine, kar je razumljivo, hkrati pa z zgodovinskega vidika vredno obžalovanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/6198996/Princess-Margaret-destroyed-letters-from-Diana-to-Queen-Mother.html|title=Princess Margaret destroyed letters from Diana to Queen Mother|date=17. 9. 2009|accessdate=23. 4. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> Diana je krivdo za zakonske težave pripisala Camilli zaradi njenega predhodnega razmerja s Karlom. Pozneje je začela verjeti, da je imel še druge afere. Oktobra 1993 je tako v pismu prijatelju butlerju Paulu Burellu napisala, da verjame, da je njen mož v razmerju s svojo osebno asistentko (in nekdanjo varuško njunih sinov, ko sta bila pri očetu) Tiggy Legge-Bourke in da se želi poročiti z njo, zaradi česar jo želi ubiti, da bi imel prosto pot.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2008/jan/07/france.monarchy|title=Diana affair over before crash, inquest told|date=7. 1. 2008|accessdate=26. 4. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Rosalind|first=Ryan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=%2Fnews%2F2007%2F12%2F20%2Fndiana120.xml|title=Princess Diana letter: 'Charles plans to kill me'|date=20. 12. 2007|accessdate=8. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon|archive-date=2008-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080123061245/http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=%2Fnews%2F2007%2F12%2F20%2Fndiana120.xml|url-status=bot: unknown}}</ref> Diani ni bil všeč odnos med Tiggy in njenima sinovoma.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/1999/oct/13/monarchy.features11|title=Tiggy Legge-Bourke|date=13. 10. 1999|accessdate=8. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=|first=}}</ref> Princ Karel je iskal razumevanje javnosti preko televizijskega intervjuja z Jonathanom Dimblebyjem 29. junija 1994. V njem je priznal svojo afero s Camillo in povedal, da sta se ponovno zbližala leta 1986, ko je njegov zakon z Diano že razpadal.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/royals/etc/cron.html|title=The Princess and the Press|date=|accessdate=8. 11. 2018|website=PBS|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4410551.stm|title=Timeline: Charles and Camilla's romance|date=6. 4. 2005|accessdate=8. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>Dimbleby, stran 395.</ref> Istega leta so v časniku ''News of the World'' objavili novico, da je Diana opravila preko 300 telefonskih klicev s poročenim prodajalcem umetnin Oliverjem Hoarjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribpub.com/gdpr/chicagotribune.com/|title=British Press Advising Princess Di To Get A Life|date=24. 8. 1994|accessdate=8. 11. 2018|website=Chicago Tribune|publisher=|last=Moseley|first=Ray|archive-date=2018-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20181021194323/http://www.tribpub.com/gdpr/chicagotribune.com/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/archive/cover-story-a-princess-in-peril-vol-42-no-10/|title=A Princess in Peril|date=5. 9. 1994|accessdate=8. 11. 2018|website=People|publisher=|last=Green|first=Michelle}}</ref> Te klice naj bi opravila iz svojega doma v kensingtonski palači in iz telefonske govorilnice pred njo. Glede na Hoarjev odziv je obstajal le manjši dvom ob obstoju razmerja med njima.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/article/oliver-hoare-obituary-b52pq0bct|title=Oliver Hoare obituary|date=13. 9. 2018|accessdate=8. 11. 2018|website=The Times|publisher=|last=|first=}}</ref> Diana je razmerje zanikala in trdila, da gre le za prijatelja in da je bil on tisti, ki jo je klical v palačo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/schoolboy-with-a-grudge-was-oliver-hoare-telephone-pest-1583656.html|title=Schoolboy with a grudge was Oliver Hoare telephone pest|date=26. 11. 1995|accessdate=8. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Boggan|first=Steve}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nbcnews.com/id/3080110/ns/dateline_nbc-newsmakers/t/princess-dianas-secret-life/|title=Princess Diana's secret life|date=8. 12. 2003|accessdate=8. 11. 2018|website=NBC News|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906063221/http://www.nbcnews.com/id/3080110/ns/dateline_nbc-newsmakers/t/princess-dianas-secret-life/|url-status=bot: unknown}}</ref> Prav tako so jo mediji povezovali z [[Ragbist|ragbistom]] Willom Carlingom<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/archive/sweep-it-under-the-rugger-vol-45-no-12/|title=Sweep It Under the Rugger|date=25. 3. 1996|accessdate=8. 11. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/dianas-secret-love/|title=Diana's Secret Love|date=20. 4. 2004|accessdate=8. 11. 2018|website=CBS News|publisher=|last=Leung|first=Rebecca}}</ref> in investitorjem Theodoreom J. Forstmannom<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2farchive%2fbusiness%2f1995%2f06%2f04%2fdealmaker-of-the-decade%2f96e95077-5db3-4f44-86d7-152f010767d9%2f%3f&utm_term=.41cf7cea7538|title=Dealmaker of the Decade|date=4. 6. 1995|accessdate=8. 11. 2018|website=The Washington Post|publisher=|last=Fromson|first=Brett}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/teddy-forstmann-pioneer-of-the-leveraged-buy-out-6268169.html|title=Teddy Forstmann: Pioneer of the leveraged buy-out|date=26. 11. 2011|accessdate=8. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Childs|first=Martin}}</ref>, vendar te trditve niso bile nikoli potrjene ali dokazane.<ref>{{Navedi splet|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_20040926/ai_n12907021|title=WILL CARLING: MY LIFE AS THE CAD: I used to be so arrogant. I thought|date=26. 9. 2004|accessdate=8. 11. 2018|website=Sunday Mirror|publisher=|last=Ellam|first=Dennis|archive-date=2006-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20060504203040/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_20040926/ai_n12907021|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2011/nov/22/teddy-forstmann-obituary|title=Teddy Forstmann obituary|date=22. 11. 2011|accessdate=8. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Brewerton|first=David}}</ref> === Ločitev === Novinar Martin Bashir je v intervjuju za BBC Panorama, ki je bil predvajan 20. novembra 1995,<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/panorama.html|title=The Panorama Interview|date=|accessdate=26. 4. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> princeso povprašal tudi o njeni zvezi s Hewittom. Diana je dejala, da ga je oboževala in ljubila, vendar jo je zelo razočaral. O aferi svojega moža s Camillo je dejala, da so bile tri osebe v zakonu, ki je tako postal natrpan.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/november/20/newsid_4341000/4341436.stm|title=1995: Diana admits adultery in TV interview|date=|accessdate=12. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Zase je dejala, da bi rada postala kraljica ljudskih src. Na vprašanje o Karlovi primernosti za prestol je dejala, da glede na njegovo osebnost ni prepričana, ali bi se zmogel prilagoditi na omejitve, ki jih prinaša takšen položaj.<ref name=":4" /> Večina pisateljev, vključno s Tino Brown, Sally Bedell Smith in Sarah Bradford, je podpirala Diano. Princesa je v intervjuju za BBC Panorama leta 1995 priznala, da je trpela zaradi depresije, [[Bulimija|bulimije]] in da se je večkrat samopoškodovala.<ref name=":4" /> Iz zapisa intervjuja, ki ga je vodil Martin Bashir, je razvidno, da je Diana priznala veliko problemov, med drugim je izjavila tudi, da si je poškodovala roke in noge. Nekateri življenjepisci so iz tega intervjuja sklepali, da je Diana imela mejno osebnostno motnjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=HGbdl_z2M8gC&pg=PA18&lpg=PA18&redir_esc=y|title=Diana: Death of a Goddess|date=|accessdate=12. 11. 2018|website=Google Books|publisher=|last=Cohen|first=David}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/99/08/22/reviews/990822.22kermot.html|title=Shrinking the Princess|date=22. 8. 1999|accessdate=12. 11. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Kermode|first=Frank}}</ref> 20. decembra 1995 je Buckinghamska palača javno objavila kraljičino pismo Karlu in Diani, v katerem jima je svetovala ločitev.<ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://articles.latimes.com/1995-12-21/news/mn-16515_1_queen-orders|title=Queen Orders Charles, Diana to Divorce|date=21. 12. 1995|accessdate=12. 11. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=Montalbano|first=D.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://newsroom.ap.org/editorial-photos-videos/detail?itemid=85e31961323ecc3686d0e7324b12170b&mediatype=video&query=UK+ROYALS%C2%A4t=8&orderBy=Relevance&hits=147&referrer=search&search=%2Fsearch%3Fquery%3DUK%2520ROYALS%26allFilters%3DMedia%2520and%2520entertainment%3ASubject&allFilters=Media+and+entertainment%3ASubject&productType=IncludedProducts&page=1|title=Charles and Diana to divorce|date=21. 12. 1995|accessdate=12. 11. 2018|website=Associated Press|publisher=|last=|first=}}</ref> Kraljica je to pismo poslala po dveh tednih pogovorov s predsednikom vlade in raznimi svetovalci.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/december/20/newsid_2538000/2538985.stm|title=1995: 'Divorce': Queen to Charles and Diana|date=|accessdate=12. 11. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Karel se je v pisni izjavi kmalu potem strinjal s tem.<ref name=":30" /> Februarja 1996 je Diana sporočila, da se strinja z ločitvijo,<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1891&dat=19960228&id=LrgfAAAAIBAJ&sjid=q9cEAAAAIBAJ&pg=1484,3038265|title=Princess Diana agrees to divorce|date=28. 2. 1996|accessdate=12. 11. 2018|website=Gadsden Times|publisher=|last=|first=}}</ref> vendar se je s princem in kraljičinimi predstavniki razhajala glede pričakovanj o njeni vlogi v prihodnosti. Julija 1996 se je par sporazumel glede pogojev ločitve.<ref name=":31">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1996/07/13/world/charles-and-diana-agree-on-divorce-terms.html?pagewanted=all|title=Charles and Diana Agree on Divorce Terms|date=13. 7. 1996|accessdate=15. 11. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Lyall|first=Sarah}}</ref> Do tega je prišlo kmalu po Dianinih obtožbah, da je bila varuška njunih otrok Tiggy Legge-Bourke noseča s princem, vendar je splavila. Varuškin zastopnik Peter Carter-Ruck je zahteval opravičilo.<ref name=":38">{{Navedi splet|url=http://www.time.com/time/daily/special/diana/readingroom/9697/21296.html|title=SPECIAL REPORT: PRINCESS DIANA, 1961-1997|date=12. 2. 1996|accessdate=15. 11. 2018|website=Time|publisher=|last=|first=|archive-date=2010-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20100406235031/http://www.time.com/time/daily/special/diana/readingroom/9697/21296.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1444845/Diana-wept-as-she-read-brothers-cruel-words.html|title=Diana 'wept as she read brother's cruel words'|date=|accessdate=15. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Dianin tajnik Patrick Jephson je pozneje o zadevi dejal, da je princesa z obtožbami pretiravala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Shadows of a Princess: An Intimate Account by Her Private Secretary.|url=https://archive.org/details/shadowsofprinces0000jeph_t0r4|last=Jephson|first=P. D.|publisher=HarperCollins|year=2001|isbn=0-380-82046-3|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2000/sep/25/monarchy.stephenbates|title=Dark side of Diana described by ex-aide|date=25. 9. 2000|accessdate=2. 5. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Bates|first=Stephen}}</ref> Ločitev je stopila v veljavo 28. avgusta 1996.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/3868403.stm|title=Timeline: Diana, Princess of Wales|date=5. 7. 2004|accessdate=2. 5. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Diana je prejela poravnavo v višini 17 milijonov funtov oziroma 400.000 funtov na leto. Par je podpisal sporazum o zaupnosti, ki jima je prepovedal razpravljanje o podrobnostih ločitve ali zakonskega življenja.<ref>Bradford, stran 306.</ref><ref name=":31" /> Nekaj dni preden je ločitev začela veljati, so izdali tudi listino s splošnimi pravili, ki so urejala kraljeve nazive v primeru ločitve. Diana je izgubila naslov ''Njena kraljeva visokost'', saj ni bila več poročena z valižanskim princem. Namesto tega je bila odslej imenovana ''Diana, valižanska princesa''. Buckinghamska palača je sporočila, da je valižanska princesa kot mati drugega in tretjega v vrsti za prestol še vedno članica kraljeve družine in bo obdržala nekatere ugodnosti kot mati princa Williama, ki bo nekoč zasedel prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.prnewswire.co.uk/cgi/news/release?id=56219|title=Divorce: Status And Role of The Princess of Wales|date=12. 7. 1996|accessdate=15. 11. 2018|website=Buckingham Palace|publisher=|last=|first=}}</ref> Po nekaterih poročilih je kraljica želela, da Diana obdrži odvzeti naslov, vendar je temu nasprotoval Karel.<ref name=":31" /> Princ William naj bi po odvzemu kraljevskega naziva pomiril svojo mamo z besedami: »Ne skrbi, mama, nekoč, ko bom postal kralj, ti ga bom vrnil.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/royal-wedding/8465738/Royal-wedding-Dianas-ghost-will-be-everywhere-on-Prince-Williams-big-day.html|title=Royal wedding: Diana's ghost will be everywhere on Prince William's big day|date=23. 4. 2011|accessdate=15. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Pearson|first=Allison}}</ref> Glede na knjigo Tine Brown naj bi skoraj leto dni pred tem Filip, vojvoda Edinburški, opozoril Diano: »Če se ne boš znala obnašati, dekle, ti bomo odvzeli naslov.« Diana naj bi nato odgovorila: »Moj naslov je veliko starejši od tvojega, Filip.«<ref>Brown 2007, stran 392.</ref> Maja 1997 se je Diana sprla s svojo materjo, ker je za revijo Hello! Izjavila, da je vesela, da je izgubila naziv ''Njena kraljeva visokost'' po svoji kontroverzni ločitvi od Karla. Z materjo sta ostali sprti vse do Dianine smrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/diana-did-not-talk-to-me-in-final-months-admits-her-mother-141065.html|title=Diana did not talk to me in final months, admits her mother|date=25. 10. 2002|accessdate=15. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Milmo|first=Cahal}}</ref> V nasprotju z materjo pa je Diana v letih pred smrtjo ponovno navezala stik in izboljšala odnos s svojo odtujeno mačeho.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2016/oct/21/countess-raine-spencer-stepmother-of-princess-diana-dies-aged-87|title=Countess Raine Spencer, stepmother of Princess Diana, dies aged 87|date=21. 10. 2016|accessdate=15. 11. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Davies|first=Caroline}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/people/raine-spencer-dead-princess-dianas-step-mother-dies-after-short-illness-age-87-a7373966.html|title=Raine Spencer dead: Princess Diana's step-mother dies age 87|date=21. 10. 2016|accessdate=15. 11. 2018|website=The Independent|publisher=|last=Jones|first=Tony}}</ref> == Javno življenje == === Pojavljanje v javnosti === [[File:Charles and Di. Uluru. March 83.JPG|thumb|left|Karel in Diana v Avstraliji leta 1983.]] Diana se je po zaroki prvič uradno pojavila v javnosti na dobrodelnem dogodku v Goldsmiths' Hallu marca 1981.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/women/life/royal-engagement-photos-years-harry-meghans-glamorous-pictures/prince-charles-lady-diana-spencer-announce-engagement-february/|title=Royal engagement photos through the years as Harry and Meghan's glamorous pictures prove they are Hollywood through and through|date=21. 12. 2017|accessdate=19. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/style/2017/06/princess-diana-detailed-encounters-with-elizabeth-taylor-and-grace-kelly|title=Princess Diana Detailed Her Memorable Meetings with Grace Kelly and Elizabeth Taylor|date=15. 6. 2017|accessdate=19. 11. 2018|website=Vanity Fair|publisher=|last=Weaver|first=Hilary}}</ref> Oktobra 1981 sta valižanska princ in princesa prvič obiskala Wales.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2017-08-29/the-newlyweds-tour-of-wales-and-the-moment-the-nation-fell-in-love-with-diana/|title=The newlyweds tour of Wales and the moment the nation fell in love with Diana|date=|accessdate=19. 11. 2018|website=ITV News|publisher=|last=|first=}}</ref> 4. novembra 1981 se je tako Diana prvič udeležila javnega odprtja parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.royal.uk/statement-regarding-state-opening-parliament-may-2013|title=Statement regarding the State Opening of Parliament in May 2013|date=1. 4. 2013|accessdate=13. 7. 2017|website=Royal.uk|publisher=|last=|first=}}</ref> Njena prva samostojna obveznost je bil obisk Regent Streeta 18. novembra 1981 ob prižiganju božičnih luči.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/goodlife/living/the-celebrities-who-have-turned-on-londons-christmas-lights/princess-diana/|title=The celebrities who have turned on the Christmas lights on Regent Street|date=16. 11. 2015|accessdate=19. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Večkrat se je pojavila na balkonu buckinghamske palače. Septembra 1982 je potovala v Monako na državni pogreb [[Grace Kelly|monaške kneginje Grace]].<ref name=":6" /> Istega leta je spremljala moža na Nizozemsko.<ref name=":67">{{Navedi knjigo|title=Burke's Peerage, Baronetage and Knightage|url=https://archive.org/details/burkespeeragebar0000char|last=Mosley|first=Charles|publisher=Burke's Peerage and Gentry LLC|year=2003|isbn=0-9711966-2-1|location=Wilmington, Delaware|page=3696|cobiss=}}</ref> Leta 1983 je skupaj s Karlom in Williamom odletela na turnejo v Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer sta se srečala tudi s predstavniki [[Maori|Maorov]].<ref name=":6" /> Junija in julija 1983 sta odpotovala v Kanado, kjer sta med drugim v Edmontonu odprla poletno univerzijado, ustavila pa sta se tudi na [[Nova Fundlandija|Novi Funlandiji]] ob 400. obletnici britanskega nakupa otoka.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=http://canadiancrown.gc.ca/eng/1331832099895|title=Royal Tours of Canada|date=|accessdate=19. 11. 2018|website=Canadian Crown|publisher=|last=|first=|archive-date=2012-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120605024805/http://canadiancrown.gc.ca/eng/1331832099895|url-status=dead}}</ref> Februarja 1984 je Diana kot pokroviteljica družbe London City Ballet sama v organizaciji te družbe odpotovala na Norveško.<ref name=":6" /> Aprila 1985 je s Karlom obiskala Italijo. Pozneje sta se jima pridružila tudi sinova.<ref name=":6" /> Sestali so se s predsednikom [[Alessandro Pertini|Alessandrom Pertinijem]] in v zasebni avdienci tudi s papežem [[Papež Janez Pavel II.|Janezom Pavlom II]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/picturegalleries/worldnews/8474137/Pope-John-Paul-II-in-pictures.html?image=16|title=Pope John Paul II in pictures|date=|accessdate=19. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra 1985 je par odpotoval v ZDA,<ref name=":6" /> kjer se je v [[Bela hiša|Beli hiši]] srečal s predsednikom [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] in njegovo ženo [[Nancy Reagan|Nancy]]. Za Diano je bilo posebej naporno leto 1986. S Karlom sta odpotovala na Japonsko, v Indonezijo, Španijo in Kanado.<ref name=":5" /> V slednji sta obiskala [[Svetovna razstava|svetovno razstavo]] Expo 86,<ref name=":5" /> kjer je Diana omedlela v kalifornijskem paviljonu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2farchive%2flifestyle%2f1986%2f05%2f07%2fdiana-faints-at-expo%2f5976a4e2-e42e-49c2-983c-007ce320cd26%2f%3f&utm_term=.d6dde8ae0ace|title=Diana Faints at Expo|date=7. 5. 1986|accessdate=21. 11. 2018|website=The Washington Post|publisher=|last=Paddock|first=Richard C.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://articles.latimes.com/1986-05-07/news/mn-3572_1_princess-diana|title=Princess Diana Faints on Visit to California Expo Pavilion|date=7. 5. 1986|accessdate=21. 11. 2018|website=LA Times|publisher=|last=Paddock|first=Richard C.}}</ref> Leta 1988 sta obiskala Tajsko in Avstralijo ob praznovanju 200-letnice prihoda prvih britanskih priseljencev.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.highbeam.com/|title=Charles and Diana: portrait of a marriage|date=1. 2. 1989|accessdate=21. 11. 2018|website=Ladies Home Journal|publisher=|last=Holden|first=Anthony|last2=Lamanna|first2=Dean|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717000700/http://www.highbeam.com/|url-status=dead}}</ref> Februarja 1989 je sama obiskala New York. Med ogledom bolnišnice Harlem Hospital Center je napravila močan vtis s spontanim objemom sedemletnega otroka z [[Aids|Aidsom]].<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/5871774/Diana-Princess-of-Wales.html|title=Diana, Princess of Wales|date=31. 8. 1997|accessdate=21. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20151004230546/http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/5871774/Diana-Princess-of-Wales.html|url-status=bot: unknown}}</ref> [[File:Reagan with Charles and Diana C31901-3.jpg|thumb|300px|right|Karel in Diana z zakoncema Reagan v ZDA leta 1985.]] Marca 1990 sta valižanski princ in princesa obiskala Nigerijo in Kamerun.<ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://bbc.adactio.com/politics97/diana/blunt.html|title=Elizabeth Blunt Remembers Diana|date=|accessdate=21. 11. 2018|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref> Kamerunski predsednik ju je v [[Yaoundé|Yaoundéju]] gostil na uradni večerji.<ref name=":33" /> Med to turnejo je Diana obiskala bolnišnice in projekte, ki se osredotočajo na razvoj žensk.<ref name=":33" /> Maja 1990 sta za štiri dni obiskala Madžarsko,<ref name=":32" /><ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.apnewsarchive.com/1990/Prince-Charles-Princess-Diana-Visit-Hungary/id-3c5315df8b5559d7983fa2ee8edd563b|title=Prince Charles, Princess Diana visit Hungary|date=7. 5. 1990|accessdate=14. 7. 2017|website=AP News Archive|publisher=|last=|first=}}</ref> kar je bil prvi obisk katerega od članov kraljeve družine v državi [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]].<ref name=":32" /> Udeležila sta se večerje pri gostitelju [[Árpád Göncz|Arpadu Gönczu]] in si ogledala Muzej uporabnih umetnosti v Budimpešti.<ref name=":34" /> Diana je obiskala tudi inštitut Peto, kjer je direktorja odlikovala z Redom Britanskega imperija.<ref name=":32" /> Novembra 1990 sta s Karlom odpotovala na Japonsko, kjer sta se udeležila kronanja novega cesarja [[Akihito|Akihita]].<ref name=":6" /><ref name=":37">{{Navedi splet|url=http://www.kunaicho.go.jp/e-about/shinzen/hinkyaku-89-98.html|title=Distinguished guests from overseas such as State Guests, official guests (1989 – 1998)|date=|accessdate=21. 11. 2018|website=The Imperial Household Agency|publisher=|last=|first=}}</ref> Diana je želela dati spodbudo vojakom, ki so se borili v [[Zalivska vojna|zalivski vojni]], zato je decembra 1990 obiskala Nemčijo, kjer se je srečala z njihovimi družinami.<ref name=":32" /> Ponovno je odpotovala v isto državo mesec dni pozneje, januarja 1991, kjer je obiskala postajo vojske v Bruggenu in jim napisala tudi spodbudno pismo, ki je bilo objavljeno v vojaških novicah.<ref name=":32" /> Leta 1991 je s Karlom obiskala kraljevo univerzo v Kingstonu v Ontariu, kjer sta predstavila repliko kraljeve listine.<ref>{{Navedi splet|url=https://archives.queensu.ca/exhibits/royalty/visits-1|title=Royal Visits, Part I|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=Queen's University Archives|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20181116085406/https://archives.queensu.ca/exhibits/royalty/visits-1|url-status=dead}}</ref> Septembra je Diana sama obiskala Pakistan, pozneje pa sta s Karlom odpotovala še v Brazilijo,<ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.deseretnews.com/article/159384/PRINCE-CHARLES-PRINCESS-DIANA-LEAVE-BRAZIL-AFTER-ISSUE-ORIENTED--VISIT.html?pg=all|title=Prince Charles, Princess Diana leave Brazil after issue-oriented visit|date=28. 4. 1991|accessdate=16. 7. 2017|website=Deseret News|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117063509/http://www.deseretnews.com/article/159384/PRINCE-CHARLES-PRINCESS-DIANA-LEAVE-BRAZIL-AFTER-ISSUE-ORIENTED--VISIT.html?pg=all|url-status=dead}}</ref> kjer je obiskala organizacije, ki so si prizadevale odpraviti brezdomstvo uličnih otrok.<ref name=":35" /> Zadnja potovanja v družbi Karla je opravila leta 1992, ko sta obiskala Indijo in Južno Korejo.<ref name=":6" /> Diana je obiskala bolnišnico [[Mati Terezija|matere Terezije]] v Kalkuti.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=http://www.dianaprincessofwalesmemorialfund.org/humanitarian-work|title=Diana, Princess of Wales was a global humanitarian figure who dedicated her life to helping improve the lives of disadvantaged people|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=The Diana, Princess of Wales Memorial Fund|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822203304/http://www.dianaprincessofwalesmemorialfund.org/humanitarian-work|url-status=dead}}</ref> Z ustanoviteljico reda Misijonark ljubezni se je istega leta srečala še enkrat<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/pictures/princess-diana-a-photo-album/25/|title=Princess Diana: A photo album|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=Sunday Morning|publisher=|last=|first=}}</ref> in stkala prijateljski odnos.<ref name=":36" /> Med indijsko turnejo so bile posnete tudi fotografije Diane pred [[Tadž Mahal|Tadž Mahalom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://time.com/4275700/kate-middleton-princess-diana-taj-mahal/|title=The History That Lurks Behind Prince William and Kate Middleton's Taj Mahal Visit|date=8. 4. 2016|accessdate=22. 11. 2018|website=Time|publisher=|last=Ross|first=Ashley|archive-date=2017-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20170727030553/http://time.com/4275700/kate-middleton-princess-diana-taj-mahal/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/04/16/duke-and-duchess-of-cambridge-arrive-at-the-taj-mahal-on-the-fin/|title=Duke and Duchess of Cambridge pay loving tribute to Diana on visit to India's Taj Mahal|date=16. 4. 2016|accessdate=22. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> Čeprav je decembra 1993 napovedala umik iz javnega življenja, je novembra 1994 sporočila, da se želi delno vrniti.<ref name=":6" /><ref name=":32" /> Kot podpredsednica britanskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je želela sodelovati pri praznovanju 125-letnice te organizacije.<ref name=":32" /> Pozneje jo je kraljica formalno povabila tudi na praznovanje obletnice [[Dan D (razločitev)|dneva D]].<ref name=":6" /> Februarja 1995 je Diana obiskala Japonsko,<ref name=":37" /> kjer se je srečala s cesarjem Akihitom in cesarico Mičiko<ref name=":37" /> in obiskala Nacionalno otroško bolnišnico v Tokiu.<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/royals/princess-diana-54th-birthday-commemoration-her-charities/tokyo/|title=Princess Diana and the Causes Close to Her Heart (slide 15)|date=23. 6. 2011|accessdate=22. 11. 2018|website=People|publisher=|last=Schultz|first=Cara Lynn|last2=Pearl|first2=Diana}}</ref> Junija 1995 je obiskala Benetke, kjer se je udeležila [[Beneški bienale|umetniškega bienala]].<ref>{{Navedi splet|url=http://venicebiennale.britishcouncil.org/timeline/1995/history/1195/0|title=Princess Diana visits the British Pavilion|date=|accessdate=21. 7. 2017|website=British Council – British Pavilion in Venice|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033017/http://venicebiennale.britishcouncil.org/timeline/1995/history/1195/0|url-status=dead}}</ref> Odpotovala je tudi v Moskvo, kjer je prejela nagrado International Leonardo Prize.<ref>{{Navedi splet|url=https://bmsf.org.uk/diana-princess-of-wales/|title=Diana, Princess of Wales {{!}} British Monarchist Society and Foundation|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=BMSF|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181122172026/https://bmsf.org.uk/diana-princess-of-wales/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://viola.bz/princess-diana-in-moscow/|title=Princess Diana in Moscow – Beauty will save|date=|accessdate=22. 11. 2018|website=Viola.bz|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra istega leta se je v Argentini udeležila dobrodelnega dogodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://notices.californiatimes.com/gdpr/latimes.com/|title=Diana Visits Argentina as 'Ambassador'|date=24. 11. 1995|accessdate=22. 11. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=|first=}}</ref> Obiskala je tudi številne druge države, vključno z Belgijo, Nepalom, Švico in Zimbabvejem.<ref name=":6" /> Med postopkom ločitve od Karla, ki je trajal skoraj štiri leta, se je leta 1995 kot članica kraljeve družine udeležila več državnih dogodkov, med drugim spominske obeležitve 50-letnice dneva zmage v Evropi in dneva zmage nad Japonsko.<ref name=":6" /> Zadnji, 36. rojstni dan je preživela v galeriji Tate, ki je obeležila 100-letnico.<ref name=":6" /> === Pokroviteljstvo === [[File:Princess diana bristol 1987 02.jpg|thumb|230px|left|Diana leta 1987 v Bristolu na odprtju ene od dobrodelnih organizacij.]] Leta 1983 je povedala tedanjemu premierju [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] Brianu Peckfordu, da se zelo težko spoprijema s pritiski kot valižanska princesa, vendar se uči spopadati z njimi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.csmonitor.com/1983/0628/062836.html|title=The Princess of Wales: life as a star|date=28. 6. 1983|accessdate=25. 9. 2017|website=The Cristian Science Monitor|publisher=|last=MacLeod|first=Alexander}}</ref> Kot članica kraljeve družine na tem položaju je pogosto obiskovala bolnišnice, šole in druge objekte v sklopu kraljevega pokroviteljstva, kakor je urejeno v 20. stoletju. Od sredine osemdesetih let se je vedno bolj povezovala z vedno več dobrodelnimi organizacijami. Leta 1988 je opravila 191 uradnih nastopov,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.philly.com/philly/archives/|title=The Royal Watch|date=|accessdate=28. 11. 2018|website=Philadelphia Daily News|publisher=|last=|first=}}</ref> leta 1991 pa že 397.<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/people/archive/article/0,,20111946,00.html|title=Royal Watch|date=|accessdate=28. 11. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}</ref> Princesa se je še posebej posvetila tistim hudim boleznim in zdravstvenim stanjem, ki sicer niso tradicionalno spadale pod pokroviteljstvo kraljeve družine, vključno z Aidsom in [[Gobavost|gobavostjo]]. Stephen Lee, direktor britanskega inštituta za dobrodelne finančnike, je izjavil, da je njen prispevek k dobrodelnosti verjetno pomembnejši od prispevka katerekoli druge osebe v 20. stoletju.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2011/mar/30/diana-princess-wales-royal-rebel-legacy|title=Royal rebel: the legacy of Diana|date=30. 3. 2011|accessdate=25. 9. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Ali|first=Monica}}</ref> V svojo dobrodelno dejavnost je Diana vključila tudi kampanjo za zaščito živali in boj proti uporabi protipehotnih min.<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://sputniknews.com/voiceofrussia/2011/07/01/52613543/|title=The bitter aftertaste of Princess Diana’s 50th birthday|date=1. 7. 2011|accessdate=25. 9. 2017|website=Sputnik News|publisher=|last=Sayenko|first=Sergei|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304211201/http://sputniknews.com/voiceofrussia/2011/07/01/52613543/|url-status=dead}}</ref> Bila je pokroviteljica organizacijam, ki se posvečajo brezdomcem, mladim, odvisnikom od drog in starejšim. Od leta 1989 je bila predsednica bolnišnice za otroke Great Ormond Street. Med letoma 1991 in 1996 je bila pokroviteljica Headwaya, združenja, ki se posveča možganskim poškodbam. Pod svoje okrilje je vzela tudi naravoslovni muzej,<ref name=":9">{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/charlist.html|title=Diana's Groups of Charities|date=|accessdate=25. 9. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/kate-middleton/10003964/Duchess-of-Cambridge-walks-in-Dianas-footsteps-by-becoming-Patron-of-Natural-History-Museum.html|title=Duchess of Cambridge walks in Diana's footsteps by becoming Patron of Natural History Museum|date=19. 4. 2013|accessdate=28. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> obenem pa je bila tudi predsednica Kraljeve akademije za glasbo.<ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1561574/Diana-memorial-service-in-detail.html|title=Diana memorial service in detail|date=29. 8. 2007|accessdate=28. 11. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":9" /> Med letoma 1984 in 1996 je bila predsednica dobrodelne organizacije Barnardo's, ki jo je leta 1866 ustanovil doktor [[Thomas John Barnardo]] in ki skrbi za ranljive otroke in mladostnike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.barnardos.org.uk/what_we_do/our_history/barnardos_and_royalty.htm|title=Barnardo’s and royalty|date=|accessdate=25. 9. 2017|website=Barnardo's|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307083106/http://www.barnardos.org.uk/what_we_do/our_history/barnardos_and_royalty.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":9" /> Leta 1988 je postala pokroviteljica britanskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]], podprla pa je tudi njegove podorganizacije v Avstraliji in Kanadi.<ref name=":32" /> Vsak teden je večkrat obiskala bolnišnico Royal Brompton, kjer je obiskovala resno bolne in umirajoče bolnike. Leta 1992 je postala prva pokroviteljica ustanove Chester Childbirth Appeal, ki jo je sicer podpirala že od leta 1984. Poimenovana je po enem njenih kraljevih naslovov, ocenjujejo pa, da je z Dianino pomočjo pridobila več kot milijon funtov. Leta 1992 je pomagala prijateljici Julii Samuel pri ustanovitvi dobrodelne organizacije Child Bereavement UK, ki podpira otroke vojakov, žrtev samomora in terminalno bolnih staršev.<ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Entertainment/prince-william-moving-speech-princess-diana-charity-event/story?id=34507048|title=Prince William Gives Moving Tribute Speech About Princess Diana at Charity Event|date=15. 10. 2015|accessdate=14. 12. 2018|website=ABC News|publisher=|last=Durand|first=Carolyn}}</ref> Pozneje je pokrovitelj te organizacije postal njen sin princ William.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.today.com/news/prince-william-refers-mother-during-charity-event-grieving-families-t50666|title=Prince William pays tribute to mother during charity event for grieving families|date=16. 10. 2015|accessdate=14. 12. 2018|website=Today|publisher=|last=Eun Kyung|first=Kim}}</ref> Pod njenim pokroviteljstvom so bile tudi naslednje organizacije: Landmine Survivors Network,<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1561574/Diana-memorial-service-in-detail.html|title=Diana memorial service in detail|date=29. 8. 2007|accessdate=15. 10. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Help the Aged,<ref name=":11" /><ref name=":9" /> British Lung Foundation,<ref name=":11" /><ref name=":9" /> Eureka! (skupaj s Karlom),<ref name=":11" /><ref name=":9" /> National Children's Orchestra,<ref name=":11" /><ref name=":9" /><ref name=":32" /> British Red Cross Youth,<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1454&dat=19930701&id=W7IsAAAAIBAJ&sjid=4hQEAAAAIBAJ&pg=6718,12055|title=Princess Diana observes 32nd birthday|date=1. 7. 1993|accessdate=14. 12. 2018|website=Star News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":9" /> Guinness Trust,<ref name=":9" /> Meningitis Trust,<ref name=":9" /><ref name=":32" /> Malcolm Sargent Cancer Fund for Children,<ref name=":9" /><ref name=":32" /> Welsh National Opera,<ref name=":9" /><ref name=":32" /> Birthright,<ref name=":9" /><ref>{{Navedi splet|url=http://wellbeingofwomen.org.uk/about-us/what-we-do/our-history/?menu=2c|title=Our History|date=|accessdate=14. 12. 2018|website=Well Being of Women|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626151200/http://wellbeingofwomen.org.uk/about-us/what-we-do/our-history/?menu=2c|url-status=dead}}</ref> British Deaf Association (za katere se je naučila znakovnega jezika),<ref name=":39" /><ref name=":9" /><ref>{{Navedi splet|url=https://notices.californiatimes.com/gdpr/latimes.com/|title=NAMES IN THE NEWS : Princess Di Uses Sign Language|date=10. 8. 1990|accessdate=14. 12. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=|first=}}</ref> All England Lawn Tennis and Croquet Club,<ref name=":9" /> Anglo-European College of Chiropractic,<ref name=":9" /> Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland,<ref name=":9" /> British Sports Association for the Disabled,<ref name=":9" /> British Youth Opera,<ref name=":9" /> Faculty of Dental Surgery of the Royal College of Surgeons of England,<ref name=":9" /> London City Ballet,<ref name=":9" /> Pre-School Playgroups Association,<ref name=":9" /><ref name=":32" /> Swansea Festival of Music and the Arts in Worshipful Company of Merchant Taylors. Poleg tega je bila pokroviteljica Državne bolnišnice za nevrologijo in nevrokirurgijo,<ref name=":11" /><ref name=":9" /> Novozelandskega varietejskega kluba, Kraljeve državne ortopedične bolnišnice, londonskega simfoničnega zbora in orkestra,<ref name=":9" /> Valižanske kegljaške zveze ter Kraljeve šole za slepe,<ref name=":9" /><ref name=":32" /> pa tudi drugih organizacij.<ref name=":9" /> Leta 1987 je Diana prejela najvišje priznanje, ki ga posameznikom podeljuje mesto London, saj je postala častna prebivalka Londona.<ref name=":68">{{Navedi splet|url=https://www.cityoflondon.gov.uk/about-the-city/history/Pages/honorary-freedom.aspx|title=The Honorary Freedom|date=|accessdate=12. 12. 2018|website=City of London|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180128021116/https://www.cityoflondon.gov.uk/about-the-city/history/Pages/honorary-freedom.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://notices.californiatimes.com/gdpr/latimes.com/|title=Spurns Lunch Wine : 'I'm Not an Alcoholic'--Princess Di|date=23. 7. 1987|accessdate=12. 12. 2018|website=Los Angeles Times|publisher=|last=|first=}}</ref> Junija 1995 je princesa odpotovala v [[Moskva|Moskvo]]. Obiskala je otroško bolnišnico, ki jo je predhodno obdarila z novo medicinsko opremo. Tam je prejela mednarodno nagrado Leonardo, ki jo podeljujejo najuglednejšim pokroviteljem v umetnosti, medicini in športu.<ref name=":10" /> Decembra istega leta je v New Yorku prejela tudi nagrado Združenja za cerebralno paralizo za humanitarno delo.<ref>{{Navedi splet|url=https://us.hellomagazine.com/royalty/201108316031/prince-harry-presents-child-bravery-awards/|title=Harry honours his mother's legacy on the anniversary of her death|date=31. 8. 2011|accessdate=12. 12. 2018|website=Hello|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Diana: Story of a Princess|url=https://archive.org/details/dianastoryofprin0000timc|last=Clayton|first=Tim|publisher=Simon and Schuster|year=2001|isbn=978-1-43911-803-0|location=New York|page=[https://archive.org/details/dianastoryofprin0000timc/page/288 288]|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1370&dat=19951211&id=kI0mAAAAIBAJ&sjid=1AoEAAAAIBAJ&pg=3637,2108112|title=Diana receives Humanitarian Award|date=11. 12. 1995|accessdate=12. 12. 2018|website=Manila Standard|publisher=|last=|first=}}</ref> Oktobra 1996 je bila nagrajena še z zlato medaljo na konferenci o zdravstveni oskrbi starejših v organizaciji centra Pio Manzu v [[Rimini|Riminiju]] v Italiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.heraldscotland.com/news/12126347.Diana_appeals_for_the_elderly_after_dropping_their_charity/|title=Diana appeals for the elderly after dropping their charity|date=14. 10. 1996|accessdate=23. 10. 2017|website=The Herald Scotland|publisher=|last=|first=}}</ref> Dan po ločitvi je napovedala odstop od več kot 100 dobrodelnih organizacij, da bi se lahko bolj posvetila le šestim. To so bile Centrepoint, English National Ballet, Great Ormond Street Hospital, The Leprosy Mission, National AIDS Trust in Royal Mardsen Hospital.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/charities-devastated-after-diana-quits-as-patron-1329108.html|title=Charities devastated after Diana quits as patron|date=16. 7. 1996|accessdate=2. 12. 2017|website=Independent|publisher=|last=Jury|first=Louise}}</ref> Nadaljevala je tudi s pomočjo britanskemu Rdečemu križu v prizadevanjih za odpravo protipehotnih min, vendar tam ni bila več navedena kot pokroviteljica.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/fund1.html|title=Diana Memorial Charity Fund Set Up|date=|accessdate=2. 12. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.philanthropyroundtable.org/topic/excellence_in_philanthropy/face_of_charity|title=The philanthropic legacy of Princess Diana|date=|accessdate=2. 12. 2017|website=Philanthropy Roundtable|publisher=|last=Pieler|first=George}}</ref> Maja 1997 je Diana odprla Center Richarda Attenborougha za invalidnost in umetnost v Leicesterju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.le.ac.uk/bulletin/bulletinextramay97.pdf|title=DIANA, PRINCESS OF WALES, TO OPEN RICHARD ATTENBOROUGH CENTRE|date=|accessdate=2. 12. 2017|website=Leicester University News Extra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170110031106/http://www.le.ac.uk/bulletin/bulletinextramay97.pdf|url-status=dead}}</ref> Junija 1997 so bile njene obleke prodane na več dražbah v Londonu in New Yorku, ves izkupiček pa je bil doniran v dobrodelne namene.<ref name=":6" /> Njen zadnji uradni dogodek je bil obisk bolnišnice Northwick Park v Londonu 21. julija 1997.<ref name=":6" /> === Področja dobrodelnosti === ==== HIV/AIDS ==== Princesa se je pričela žrtvam Aidsa posvečati v osemdesetih letih.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575119/Queen-was-against-Dianas-Aids-work.html|title=Queen 'was against' Diana's Aids work|date=10. 1. 2008|accessdate=10. 8. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Allen|first=Nick|last2=Rayner|first2=Gordon}}</ref> Leta 1989 je odprla center za pomoč tem bolnikom v južnem Londonu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/health/8920567/HIVAids-a-timeline-of-the-disease-and-its-mutations.html?fb|title=HIV/Aids: a timeline of the disease and its mutations|date=29. 11. 2011|accessdate=10. 8. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Hanlon|first=Michael}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/july/25/newsid_2500000/2500505.stm|title=1989: Diana opens Landmark Aids Centre|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304220608/http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/july/25/newsid_2500000/2500505.stm|url-status=bot: unknown}}</ref> Bila je prva predstavnica britanske kraljeve družine, ki se je soočila s tem problemom in si prizadevala destigmatizirati stike s takimi osebami. Leta 1987 je tako držala za roke bolnika, čeprav še ni bilo znano, ali se lahko bolezen razširi tudi preko dotika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hivaware.org.uk/about/princess-diana|title=Princess Diana|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=HIV Aware|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150502095047/http://www.hivaware.org.uk/about/princess-diana|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.britishroyals.info/diana/biography7.html|title=Princess Diana: Charities|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=British Royals|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150419070117/http://www.britishroyals.info/diana/biography7.html|url-status=dead}}</ref> Javno je izjavila, da HIV ne povzroča nevarnosti za okužbo preko stiska roke ali objema. Dejala je, da še nebesa vedo, da so ti bolniki potrebni takšne bližine in dodala, da lahko zdravi ljudje brez nevarnosti okužbe delijo svoje domove, delovna mesta, igrišča in igrače z bolniki z Aidsom. Diano je razočaralo, da kraljica ni podprla te vrste dobrodelnosti.<ref name=":7" /> Oktobra 1990 je princesa odprla ustanovo Grandma's House v Washingtonu, namenjeno mladim bolnikom z Aidsom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/picturegalleries/royalty/8992717/Princess-Dianas-charity-work-and-causes.html?image=8|title=Princess Diana's charity work and causes|date=|accessdate=17. 12. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Bila je tudi pokroviteljica Nacionalnega zavoda za AIDS. Leta 1991 je med obiskom oddelka za AIDS v bolnišnici Middlesex hospital objela enega izmed bolnikov, kar je sprožilo velik odziv javnosti.<ref name=":32" /> Kot pokroviteljica organizacije za zdravstveno in socialno oskrbo Turning Point je leta 1992 obiskala njen sedež. Kasneje je vodila kampanjo za zbiranje sredstev za raziskave te bolezni.<ref name=":2" /> Marca 1997 je Diana obiskala Južnoafriško republiko, kjer se je srečala s predsednikom [[Nelson Mandela|Nelsonom Mandelo]].<ref>{{Navedi splet|url=http://articles.sun-sentinel.com/1997-03-18/news/9703170342_1_sling-blade-princess-diana-earl-spencer|title=Diana `Thrilled' To Meet Mandela In South Africa|date=18. 3. 1997|accessdate=13. 8. 2017|website=SunSentinel|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303222344/http://articles.sun-sentinel.com/1997-03-18/news/9703170342_1_sling-blade-princess-diana-earl-spencer|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.yahoo.com/news/prince-harry-posts-photo-of-mother-and-nelson-mandela-174732962.html|title=Prince Harry posts photo of mother and Nelson Mandela|date=18. 7. 2013|accessdate=13. 8. 2017|website=Yahoo! News|publisher=|last=Holt|first=William}}</ref> 2. novembra 2002 je Mandela napovedal, da se bo njegov sklad za otroke združil s Spominskim skladom valižanske princese Diane za pomoč žrtvam Aidsa.<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2392637.stm|title=Mandela and Diana charities join forces|date=2. 11. 2002|accessdate=2. 1. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117095013/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2392637.stm|url-status=bot: unknown}}</ref> To združitev sta načrtovala že nekaj mesecev pred njeno smrtjo.<ref name=":40" /> Mandela je o Diani povedal, da je s tem, ko je držala za roke nekoga z gobavostjo ali sedela ob postelji človeka z Aidsom in ga držala za roko, spremenila odnos javnosti do teh bolnikov in izboljšala njihove življenjske možnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1412050/Mandela-tells-world-to-learn-from-Diana.html|title=Mandela tells world to learn from Diana|date=3. 11. 2002|accessdate=2. 1. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Clarke|first=Josie|archive-date=2016-02-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160229015235/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1412050/Mandela-tells-world-to-learn-from-Diana.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Dodal je še, da je uporabila svojo prepoznavnost za borbo proti stigmatiziranosti bolnikov, okuženih z virusom HIV.<ref name=":40" /> ==== Mine ==== [[File:Diana, Princess of Wales, with Hillary Clinton.jpg|thumb|300px|right|Diana na obisku pri Hillary Clinton junija 1997.]] Diana je bila pokroviteljica organizacije HALO Trust, ki odstranjuje ostanke, ki jih je pustila vojna, predvsem mine.<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.halotrust.org/media-centre/news/prince-harry-becomes-patron-of-25th-anniversary/|title=PRINCE HARRY BECOMES PATRON OF 25TH ANNIVERSARY|date=4. 3. 2013|accessdate=16. 1. 2019|website=The HALO Trust|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112233802/https://www.halotrust.org/media-centre/news/prince-harry-becomes-patron-of-25th-anniversary/|url-status=dead}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.today.com/news/prince-harry-continues-dianas-charity-work-africa-6C10897069|title=Prince Harry continues Diana's charity work in Africa|date=14. 10. 2016|accessdate=16. 1. 2019|website=Today|publisher=|last=Stump|first=Scott}}</ref> Januarja 1997 so v vseh svetovnih medijih objavili fotografije Diane, oblečene v balistično čelado in jopič, med obiskom minskega polja v Angoli.<ref name=":41" /><ref name=":42" /> Nekateri so to njeno dejanje kritizirali in ji očitali vmešavanje v politiko.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/january/15/newsid_2530000/2530603.stm|title=1997: Princess Diana sparks landmines row|date=15. 1. 1997|accessdate=14. 8. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu je organizacija HALO Trust navedla, da so njena prizadevanja povzročila dvig mednarodne zavesti o kopenskih minah in posledičnem trpljenju, ki so ga povzročale.<ref name=":41" /><ref name=":42" /> Junija 1997 je imela govor na konferenci o kopenskih minah v kraljevem geografskem društvu.<ref name=":6" /> Odpotovala je v Washington, da bi podprla in tako pospešila podobno kampanjo ameriškega [[Rdeči križ|Rdečega križa]]. Le nekaj dni pred smrtjo, med 7. in 10. avgustom 1997, je obiskala Bosno in Hercegovino.<ref name=":6" /> Spremljala sta jo Jerry White in Ken Rutherford iz organizacije Landmine Survivors Network.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/news/08/0808/diana.shtml|title=Diana Meets Landmine Victim in Bosnia|date=|accessdate=14. 8. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/WORLD/9708/08/diana/index.html|title=Diana takes anti-land mine crusade to Bosnia|date=8. 8. 1997|accessdate=16. 1. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304213318/http://edition.cnn.com/WORLD/9708/08/diana/index.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1309&dat=19970809&id=o5xOAAAAIBAJ&sjid=HBUEAAAAIBAJ&pg=3349,633406|title=Diana refuels rumours of a Fayed romance|date=9. 8. 1997|accessdate=16. 1. 2019|website=New Straits Times|publisher=|last=|first=}}</ref> Dianino prizadevanje za odpravo min je imelo vpliv na podpis Ottawske pogodbe, ki je prepovedala mednarodno uporabo protipehotnih min.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.icrc.org/web/eng/siteeng0.nsf/html/57JPJN|title=The background to the Ottawa process|date=31. 12. 1998|accessdate=14. 8. 2017|website=Wayback Machine|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20080513115924/http://www.icrc.org/web/eng/siteeng0.nsf/html/57JPJN|url-status=bot: unknown}}</ref> Zunanji sekretar Robin Cook je leta 1998 med branjem osnutka zakona o zemeljskih minah v britanskem domu povedal, da bi morali poslanci izkazati hvaležnost za njeno delo in delo tovrstnih nevladnih organizacij s tem, da bi sprejeli ta zakon ter utrli pot globalni prepovedi kopenskih min.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.parliament.the-stationery-office.co.uk/pa/cm199798/cmhansrd/vo980710/debtext/80710-01.htm#80710-01_head0|title=House of Commons Hansard Debates for 10 July 1998 (pt 1)|date=|accessdate=16. 1. 2019|website=British Parliament|publisher=|last=|first=}}</ref> Izvršna direktorica [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]] Carol Bellamy je dejala, da so mine še naprej smrtonosno privlačne za otroke, ki jih prirojena radovednost in potreba po igranju pogosto zvabijo v nevarnost. Države, ki proizvajajo in skladiščijo največje število kopenskih min (ZDA, Kitajska, Indija, Severna Koreja, Pakistan in Rusija), je pozvala, naj podpišejo Ottawsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.unicef.org/media/media_24360.html|title=Landmines pose gravest risk for children|date=2. 12. 2004|accessdate=19. 8. 2017|website=UNICEF|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170819191044/https://www.unicef.org/media/media_24360.html|url-status=dead}}</ref> Nekaj mesecev po Dianini smrti leta 1997 je [[Mednarodna kampanja za prepoved protipehotnih min]] dobila [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/WORLD/9710/10/nobel.peace/|title=Anti-land mine activists win Nobel Peace Prize|date=10. 10. 1997|accessdate=16. 1. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304054758/http://edition.cnn.com/WORLD/9710/10/nobel.peace/|url-status=dead}}</ref> ==== Rak ==== Na prvem samostojnem uradnem potovanju je Diana obiskala Royal Marsden NHS Foundation Trust, bolnišnico za zdravljenje [[Rak (bolezen)|raka]] v Londonu.<ref name=":9" /> Kasneje je to ustanovo med vsemi organizacijami izbrala za tisto, ki je imela največ koristi od avkcije njenih oblek v New Yorku.<ref name=":9" /> Eden izmed zaposlenih je dejal, da je princesa storila veliko za odstranitev stigme in tabuja, povezanih z boleznimi, kot so rak, AIDS in gobavost.<ref name=":9" /> 27. junija 1989 je Diana prevzela vodilno mesto v ustanovi.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.royalmarsden.org/prince-william|title=President of The Royal Marsden|date=|accessdate=24. 8. 2017|website=The Royal Marsden Cancer Charity|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20160112070633/http://www.royalmarsden.org/prince-william|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.royalmarsden.nhs.uk/about-royal-marsden/how-we-run-ourselves/our-president|title=Our President|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=Royal Marsden|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304062810/https://www.royalmarsden.nhs.uk/about-royal-marsden/how-we-run-ourselves/our-president|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.princeofwales.gov.uk/media/press-releases/prince-william-becomes-president-of-the-royal-marsden-hospital|title=Prince William becomes President of the Royal Marsden Hospital|date=4. 5. 2007|accessdate=17. 1. 2019|website=Official website of the Prince of Wales|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160216015046/http://www.princeofwales.gov.uk/media/press-releases/prince-william-becomes-president-of-the-royal-marsden-hospital|url-status=dead}}</ref> 25. februarja 1993 je tam odprla oddelek za otroke z rakom.<ref name=":43" /> Junija 1996 je odpotovala v Chicago, kjer se je kot predsednica bolnišnice Royal Marsden udeležila dogodka, kjer so zbirali sredstva za raziskave raka.<ref name=":32" /> Zbrali so več kot milijon funtov. Septembra 1996 je na povabilo Katharine Graham prišla v Washington in se udeležila zajtrka v Beli hiši, posvečenega Nina Hyde Centru za raziskave [[Rak dojke|raka dojke]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2fwp-srv%2finatl%2flongterm%2fdiana%2fgallery%2fdi_photo13.htm%3f&utm_term=.3ac1b64d1a43|title=Diana Photo Gallery (13)|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=The Washington Post|publisher=|last=|first=}}</ref> Pojavila se je tudi na letnem zbiranju sredstev za iste raziskave, ki ga je v istem centru organiziral [[The Washington Post|''The Washington Post'']].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2fwp-srv%2finatl%2flongterm%2fdiana%2fgallery%2fdi_photo15.htm%3f&utm_term=.fcd78e85a281|title=Diana Photo Gallery (15)|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=The Washington Post|publisher=|last=|first=}}</ref> Center Children with Leukaemia (Center Otroci z levkemijo, danes Children with Cancer UK oz. Otroci z rakom Združeno kraljestvo) je Diana odprla leta 1988 v spomin na dve mladi žrtvi raka.<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://www.childrenwithcancer.org.uk/our-story|title=Our History|date=|accessdate=24. 8. 2017|website=Children with Cancer UK|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305000114/http://www.childrenwithcancer.org.uk/our-story|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":45">{{Navedi splet|url=http://www.childrenwithcancer.org.uk/News/anniversary|title=27 years of saving young lives|date=16. 11. 2015|accessdate=24. 8. 2017|website=Children with Cancer UK|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305175530/http://www.childrenwithcancer.org.uk/News/anniversary|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":46">{{Navedi splet|url=http://www.childrenwithcancer.org.uk/diana-princess-of-wales|title=Diana, princess of Wales|date=|accessdate=17. 1. 2019|website=Children with Cancer UK|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305135335/http://www.childrenwithcancer.org.uk/diana-princess-of-wales|url-status=bot: unknown}}</ref> Novembra 1987, nekaj dni po smrti Jean O'Gorman zaradi raka, se je valižanska princesa srečala z njeno družino.<ref name=":44" /><ref name=":45" /> Jeanina smrt in smrt njenega brata Paula sta jo spodbudila, da je pomagala njuni družini, da so skupaj vzpostavili dobrodelno fundacijo.<ref name=":44" /><ref name=":45" /><ref name=":46" /> Diana jo je otvorila 12. januarja 1988 na srednji šoli Mill Hill. Podpirala jo je vse do svoje smrti leta 1997.<ref name=":44" /><ref name=":46" /> ==== Druga področja ==== Novembra 1989 je princesa v Indoneziji obiskala bolnišnico za bolnike z gobavostjo.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/ob-divorce.html|title=The Life of Diana, Princess of Wales, 1961-1997|date=|accessdate=24. 6. 2017|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":7" /> Po obisku je postala pokroviteljica organizacije Leprosy Mission, ki je namenjena zagotavljanju zdravil, zdravljenja in drugih oblik podpore gobavim bolnikom. Pokroviteljica te organizacije je ostala vse do svoje smrti leta 1997.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/charities-devastated-after-diana-quits-as-patron-1329108.html|title=Charities devastated after Diana quits as patron|date=17. 7. 1996|accessdate=28. 1. 2019|website=The Independent|publisher=|last=Jury|first=Louise}}</ref> Obiskala je več tovrstnih bolnišnic po vsem svetu, zlasti v Indiji, Nepalu, Zimbabveju in Nigeriji.<ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.leprosymission.org.uk/about-us-and-leprosy/our-history/diana-princess-of-wales.aspx|title=Diana, Princess of Wales|date=|accessdate=27. 8. 2017|website=The Leprosy Mission|publisher=|last=|first=}}</ref> Dotaknila se je več bolnikov, kar je imelo velik odmev po svetu, saj je tedaj še veliko ljudi verjelo, da se lahko okužijo že ob navadnem fizičnem stiku.<ref name=":8" /> Diana sama je komentirala, da je želela s temi dotiki pokazati obolelim, da se jih ne preganja in ne zavrača.<ref name=":47" /> V njeno čast so novembra 1999 v Noidii v Indiji odprli center za zdravstveno izobraževanje z imenom The Diana Princess of Wales Health Education and Media Centre. Financiral ga je njen spominski sklad, namenjen pa je socialni podpori ljudem, prizadetim zaradi gobavosti in invalidnosti.<ref name=":47" /> Diana je bila od leta 1992 pokroviteljica dobrodelne ustanove Centrepoint, ki zagotavlja nastanitev in podporo [[Brezdomstvo|brezdomcem]].<ref name=":48">{{Navedi splet|url=http://centrepoint.org.uk/about-us/our-patron|title=Our Patron Prince William|date=|accessdate=11. 2. 2019|website=Centrepoint|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506123126/http://centrepoint.org.uk/about-us/our-patron|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1498374/William-becomes-patron-of-the-homeless.html|title=William becomes patron of the homeless|date=14. 9. 2005|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Pook|first=Sally}}</ref> Podprla je še več drugih organizacij, ki se borijo proti [[Revščina|revščini]] in brezdomstvu. Opozarjala je tudi na mlade brezdomce, za katere je želela zagotoviti dostojen začetek življenja. Izjavila je: »Mi kot del družbe moramo zagotoviti, da bodo mladi, ki so naša prihodnost, deležni priložnosti, ki si jo zaslužijo.«<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1755&dat=19951208&id=OUAgAAAAIBAJ&sjid=1XwEAAAAIBAJ&pg=6755,2434043|title=People Princess Diana speaks out for homeless young|date=8. 12. 1995|accessdate=11. 2. 2019|website=Sarasota Herald Tribune|publisher=|last=|first=}}</ref> Na zasebne obiske Centrepointovih akcij je pogosto jemala tudi svoja sinova Williama in Harryja.<ref name=":48" /> Eden od uslužbencev te organizacije je povedal, da se je zmeraj dotaknila mladih v Centrepointu.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/79288.stm|title=Author defends Diana criticism|date=17. 4. 1997|accessdate=27. 8. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Kasneje je pokroviteljstvo te organizacije prevzel Dianin sin, princ William. Diana je odločno in dolga leta podpirala tudi dobrodelne organizacije, ki so se osredotočale na družbena vprašanja in na probleme, povezane z [[Duševno zdravje|duševnim zdravjem]] ljudi. Med njih spadata tudi organizaciji Relate in Turning Point.<ref name=":32" /> Relate je pričel s ponovnim delovanjem leta 1987 kot prenovljena oblika predhodnika National Marriage Guidance Councila. Diana je bila pokroviteljica te organizacije vse od leta 1989. Organizacija za zdravstveno in socialno varstvo Turning Point je bila ustanovljena leta 1964 za pomoč in podporo tistim, ki so jih prizadeli zloraba drog in alkohola ter težave z duševnim zdravjem.<ref name=":32" /> Princesa je postala pokroviteljica te organizacije leta 1987. Od takrat je redno obiskovala sedež te ustanove in se srečevala z bolniki. Leta 1990 je v govoru za Turning Point povedala, da je potrebno s pomočjo strokovnjakov prepričati dvomljivo javnost, da bi morali sprejeti nazaj v svojo sredino tiste, ki so jim diagnosticirali psihotsko, nevrotsko ali kakšno drugo podobno bolezen. [[Viktorijanska doba|Viktorijanska]] družba je takšne bolnike zapirala v posebne institucije, stran od normalnega življenja. Kljub začetnim težavam pri organizaciji potovanja v muslimanske države ji je pozneje uspelo odpotovati v Pakistan, kjer je obiskala rehabilitacijski center v Lahoreju kot znak njene zaveze boju proti zlorabi drog.<ref name=":32" /> === Zasebnost in mediji === Leta 1993 so pri Mirror Group Newspapers (MGN) objavili fotografije princese Diane, ki jih je posnel Bryce Taylor, lastnik fitnesa LA Fitness, na njih pa je princesa nosila dres in kolesarske hlače.<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/november/9/newsid_2515000/2515739.stm|title=1993: Diana sues over gym photos|date=9. 11. 1993|accessdate=23. 4. 2017|website=BBC ON THIS DAY|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":50">{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/gym-owner-defends-princess-pictures-bryce-taylor-says-98-per-cent-of-people-would-also-have-tried-1504800.html|title=Gym owner defends Princess pictures: Bryce Taylor says 98 per cent of people would also have tried his 'legal scam' to make money|date=17. 11. 1993|accessdate=11. 2. 2019|website=Independent|publisher=|last=|first=}}</ref> Dianini odvetniki so takoj vložili zahtevo za trajno prepoved prodaje in objave fotografij po vsem svetu.<ref name=":49" /><ref name=":50" /> Kljub temu so jih objavili nekateri mediji zunaj Velike Britanije.<ref name=":49" /> Pri MGN-ju so se pozneje Diani opravičili in ji plačali milijon funtov za pravne stroške in 200.000 funtov za njene dobrodelne organizacije.<ref name=":49" /> Tudi Taylor se je opravičil in se odpovedal 300.000 funtom, ki jih je zaslužil s fotografijami.<ref name=":49" /> Namigovalo se je, da so mu pri plačilu stroškov pomagali člani kraljeve družine v zameno za izvensodno poravnavo.<ref name=":49" /> == Zasebno življenje po ločitvi == [[File:Princess Diana Sri Chinmoy.jpg|thumb|300px|right|Diana z indijskim verskim voditeljem Šrijem Činmojem maja 1997.]] Tudi po ločitvi je Diana ohranila dvojno stanovanje na severni strani kensingtonske palače, ki si ga je od začetka zakonske zveze sicer delila s Karlom. To stanovanje je ostalo njen dom vse do smrti. Obenem je preselila svojo pisarno v to palačo, vendar ji je bilo dovoljeno uporabljati tudi državna stanovanja v palači St James.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=SvBHAAAAIBAJ&sjid=zewDAAAAIBAJ&pg=1338,7802656&dq=prince+harry+of+wales|title=Royal Split|date=28. 2. 1996|accessdate=11. 2. 2019|website=The Deseret News|publisher=|last=|first=}}</ref> Prav tako je še naprej imela dostop do nakita, ki ga je prejela v času zakona, in do uporabe zračnega prevoza britanske kraljeve družine in vlade.<ref name=":31" /> Leta 2003 je njen nekdanji sluga Paul Burrell v svoji knjigi zapisal, da so princesina zasebna pisma razkrila, da ji brat Charles Spencer ni dovolil živeti na Althorpu kljub njeni prošnji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1444845/Diana-wept-as-she-read-brothers-cruel-words.html|title=Diana 'wept as she read brother's cruel words'|date=23. 10. 2003|accessdate=15. 6. 2017|website=The Telegraph|publisher=|last=Davies|first=Caroline}}</ref> Po ločitvi od Karla se je Diana začela dobivati z britansko-pakistanskim srčnim kirurgom Hasnatom Khanom. Mnogi njeni najbližji prijatelji so ga po njeni smrti večkrat označili za »ljubezen njenega življenja«,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575413/Dr-Hasnat-Khan-Princess-Diana-and-me.html|title=Dr Hasnat Khan: Princess Diana and me|date=13. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=Andrew|last=Ansari|first=Massoud|last2=Alderson|first2=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1352557/Imran-Khan-I-was-Dianas-go-between.html|title=Imran Khan: I was Diana's go-between|date=13. 8. 2000|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Alderson|first=Andrew}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1572781/Diana-I-need-Dodi-marriage-like-a-rash.html|title=Diana: 'I need Dodi marriage like a rash'|date=17. 12. 2007|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> pa tudi sama naj bi ga večkrat imenovala »Mr Wonderful« (''gospod Čudoviti'').<ref>{{Navedi splet|url=https://news.sky.com/skynews/article/0,,30000-1300401,00.html|title=Princess Diana's 'Mr Wonderful' Hasnat Khan Still Haunted by her Death|date=13. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=Sky News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.latimes.com/entertainment/gossip/la-et-mg-princess-diana-secret-romance-hasnat-khan-20130731-story.html|title=Princess Diana: Mag details 'secret romance' with Pakistani doctor|date=31. 7. 2013|accessdate=15. 6. 2017|website=Los Angeles Times|publisher=|last=Khoshaba|first=Christy}}</ref> Maja 1996 je Diana obiskala pakistanski kraj Lahore na povabilo Hasnatovega sorodnika Imrana Khana, da bi spoznala njegovo družino. Podrobnosti razmerja sta skrbno skrivala pred mediji in javnostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://guce.oath.com/collectConsent?brandType=nonEu&.done=https%3A%2F%2Fwww.huffingtonpost.com%2F2007%2F11%2F13%2Fimran-and-jemima-khan-wel_n_72608.html%3Fec_carp%3D2142904811178705062%26guccounter%3D1&sessionId=3_cc-session_50b361fa-e444-463e-a714-a6a16b0262a1&lang=en-US&inline=false|title=Imran and Jemima Khan Welcomed Princess Diana In Pakistan|date=25. 5. 2011|accessdate=11. 2. 2019|website=Huffington Post|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razmerje je trajalo skoraj dve leti in se nenadoma končalo, kar je sprožilo različna ugibanja, kdo ga je končal.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2008/jan/14/monarchy2|title=The doctor and Diana|date=14. 1. 2008|accessdate=15. 6. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Truscott|first=Claire}}</ref> Khan je po Dianini smrti trdil, da je bila ona tista, ki je končala zvezo, kar je potrdil tudi njen sluga Paul Burrell.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575514/Diana-%27planned-secret-wedding-to-Hasnat-Khan%27.html|title=Diana 'planned secret wedding to Hasnat Khan'|date=15. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon|archive-date=2008-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20080619185834/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575514/Diana-%27planned-secret-wedding-to-Hasnat-Khan%27.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ob tem je tudi dodal, da Dianina mati Frances Shand Kydd ni odobravala hčerine zveze z muslimanom.<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1703424,00.html|title=Diana's Butler Tells Some Secrets|date=14. 1. 2008|accessdate=11. 2. 2019|website=Time|publisher=|last=Farouky|first=Jumana|archive-date=2017-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170828043807/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1703424,00.html|url-status=dead}}</ref> Kmalu se je Diana začela dobivati z Dodijem Fayedom, sinom njenega poletnega gostitelja Mohameda Al-Fayeda.<ref name=":8" /> Tisto poletje je želela preživeti skupaj s sinovoma na počitnicah v Hamptonsu na Long Islandu v New Yorku, vendar so ji varnostniki preprečili to namero. Po odpovedi potovanja na Tajsko je sprejela Fayedovo vabilo in se pridružila njemu in njegovi družini na jugu Francije. Mohamed Al-Fayed je za več milijonov funtov kupil 60-metrsko jahto Jonikal, na kateri sta se Diani pridružila tudi sinova.<ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|url=http://metro.co.uk/2007/12/18/dodi-ignored-protect-diana-advice-47910/|title=Dodi ‘ignored’ protect Diana advice|date=18. 12. 2007|accessdate=24. 6. 2017|website=Metro|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2008/05/dunne200805|title=TWO LADIES, TWO YACHTS, AND A BILLIONAIRE|date=|accessdate=11. 2. 2019|website=Vanity Fair|publisher=|last=Dunne|first=Dominick}}</ref> == Smrt == [[File:Alma tunnel Paris.jpg|thumb|right|Tunel Pont de l'Alma, kjer se je zgodila nesreča.]] 31. avgusta 1997 je Diana umrla v prometni nesreči v cestnem predoru Pont de l'Alma v Parizu.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/august/31/newsid_2510000/2510615.stm|title=1997: Princess Diana dies in Paris crash|date=|accessdate=1. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> V nesreči sta umrla tudi njen spremljevalec Dodi Fayed in voznik Henri Paul. Njen pogreb je preko televizije spremljalo več kot 32 milijonov ljudi v Združenem kraljestvu in še na milijone po vsem svetu. Britanske televizije so dosegle eno najvišjih gledanosti v zgodovini.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/entertainment-arts-16671101|title=Tracking 30 years of TV's most watched programmes|date=22. 1. 2012|accessdate=1. 7. 2017|website=BBC News|publisher=|last=Douglas|first=Torin}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/september/6/newsid_2502000/2502307.stm|title=1997: Diana's funeral watched by millions|date=|accessdate=1. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> === Teorije zarote, preiskave in sodbe === Prva francoska sodna preiskava je zaključila, da je nesrečo zakrivil pijan šofer, torej Paul, ki je izgubil nadzor nad vozilom. Febuarja 1998 je lastnik pariškega hotela Ritz, kjer je Paul delal, Mohamed Al-Fayed, javno izjavil, da je bila nesreča načrtovana, zanjo pa je obtožil [[Secret Intelligence Service|MI6]] in edinburškega vojvodo Filipa, moža kraljice Elizabete. Leta 2004 so preiskavo sprožili tudi v Londonu, ki je v letih 2007 in 2008 zaključila, da sta nesrečo povzročili Paulova malomarnost in paparaci, ki so sledili vozilu. 7. aprila 2008 je sodišče podalo sodbo, da je šlo za nezakonit uboj. Dan pozneje je Al-Fayed sporočil, da bo zaključil svoj desetletni boj, s katerim je hotel doseči, da bi nesrečo obravnavali kot umor. Dejal je, da je to storil zaradi princesinih otrok.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/7251568.stm|title=Point-by-point: Al Fayed's claims|date=19. 2. 2008|accessdate=1. 7. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> === Pogreb === [[File:Flowers for Princess Diana's Funeral.jpg|thumb|left|Cvetje za Dianin pogreb.]] Nepričakovana tragična smrt izjemno priljubljene članice kraljeve družine je sprožila val izrekanja sožalij in drugih izjav različnih javnih osebnosti, pa tudi navadnih ljudi po vsem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/worldreax.html|title=World Reaction to Diana's Death|date=|accessdate=7. 7. 2017|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref> Ljudje so še več mesecev pred kensingtonsko palačo puščali cvetje, sveče, kartice in osebna sporočila. Še isti dan, 31. avgusta 1997, so princ Karel in Dianini sestri poskrbeli za prevoz Dianinih posmrtnih ostankov v krsti, oviti v kraljevo zastavo, iz Pariza v London. Do pogreba so jo postavili v kraljevo kapelo v palači St James.<ref>{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/WORLD/9708/31/diana.8pm.update/|title=Princess Diana's body comes home|date=31. 8. 1997|accessdate=1. 4. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150110183215/http://edition.cnn.com/WORLD/9708/31/diana.8pm.update/|url-status=dead}}</ref> [[File:Diana's funeral.jpg|thumb|right|Dianin pogreb.]] [[File:Princess Diana's Island, Althorp - geograph.org.uk - 50660.jpg|thumb|right|Althorp, posnet iz zraka. Diana je pokopana na otoku sredi jezera.]] Dianin pogreb je potekal 6. septembra 1997 v Westminstski opatiji. V procesiji za krsto so se zvrstili Dianina sinova, princa William in Harry, bivši mož princ Karel, kraljičin mož in Dianin bivši tast princ Filip, Dianin brat grof Spencer in predstavniki nekaterih dobrodelnih organizacij, ki jih je podpirala.<ref name=":6" /> Na pogrebu je [[Elton John]] izvajal njej posvečeno pesem ''Candle in the Wind''. To je bila edina priložnost, ko je bila pesem izvedena v živo.<ref name=":51">{{Navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/6281519/elton-john-candle-in-the-wind-1997-no-1-anniversary|title=17 Years Ago, Elton John's 'Candle In the Wind 1997' Started Its 14-Week No. 1 Run|date=11. 10. 2014|accessdate=1. 4. 2019|website=Billboard|publisher=|last=Lynch|first=Joe}}</ref> Istega leta je bila izdana kot [[singel]], prihodek od prodaje pa je šel dobrodelnim organizacijam, ki so delovale pod Dianinim pokroviteljstvom.<ref name=":51" /> Pokop se je odvil v ožjem krogu pozneje istega dne. Poleg duhovnika so bili prisotni bivši mož, sinova, mati, sestri, brat in bližnji prijatelj. Dianino telo so oblekli v črno obleko z dolgimi rokavi, ki jo je oblikovala Catherine Walker in ki jo je Diana izbrala nekaj tednov prej. V roke so ji dali rožni venec, ki ji ga je podarila [[Mati Terezija|mati Tereza]]. Ta je umrla isti teden kot Diana. Dianin grob se nahaja na otoku na posestvu v Althorp Parku, ki je že stoletja v lasti družine Spencer.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/politics97/diana/althorp.html|title=Diana Returns Home|date=|accessdate=7. 7. 2017|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref> Krsto je nesel 2. bataljon kraljevega regimenta valižanske princese, ki jo je odnesel na otok in položil v grob.<ref name=":70">{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/52834/supplement/2581|title=No. 52834|date=|accessdate=1. 4. 2019|website=The London Gazette|publisher=|last=|first=}}</ref> Najprej so jo nameravali pokopati v družinski grobnici Spencerjevih v lokalni cerkvi v bližnjem Great Bringtonu, vendar je grofa Spencerja (Dianinega brata) skrbelo zagotavljanje varnosti in zaščite pred množico obiskovalcev, ki bi lahko preplavili Great Brington. Zato se je odločil, da bodo Diano pokopali na otoku, kjer bodo zlahka skrbeli za njen grob in kamor bodo imeli dostop le sorodniki, vključno s sinovoma Williamom in Harryjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=doAfAAAAIBAJ&sjid=kH0EAAAAIBAJ&pg=6658,1380599&dq=burial+of+princess+diana&hl=en|title=Burial site offers princess a privacy elusive in life|date=6. 9. 1997|accessdate=13. 7. 2017|website=Sarasota Herald-Tribune|publisher=|last=|first=}}</ref> === Poznejši dogodki === ==== Vladni nadzor ==== Leta 1999 je prišlo po uveljavitvi zakona o svobodnih informacijah do objave spletne službe apbonline.com, ki je razkrila, da je [[Nacionalna varnostna agencija]] Diano nadzorovala vse do smrti in da je hranila tajno datoteko o njej z več kot 1000 stranmi.<ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/national/daily/dec98/diana12.htm|title=NSA Admits to Spying on Princess Diana|date=12. 12. 1998|accessdate=10. 2. 2018|website=Washington Post|publisher=|last=Loeb|first=Vernon}}</ref><ref name=":53">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2004/jan/11/monarchy.jamiedoward|title=Top secret US files could hold clues to death of Diana|date=11. 1. 2004|accessdate=10. 2. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Doward|first=Jamie}}</ref> Vsebine datoteke sicer zaradi pomislekov o potencialnem ogrožanju nacionalne varnosti niso objavili.<ref name=":52" /> Uslužbenci agencije so sicer zanikali, da bi bila Diana tarča njihovega elektronskega prisluškovanja.<ref name=":52" /> Kljub večkratnim poskusom, da bi datoteko vendarle objavili (med drugim je to poskušal tudi Mohamed Al Fayed), do razkritja dokumenta v javnost ni prišlo.<ref name=":53" /> Leta 2008 je nekdanji Dianin telesni stražar Ken Wharfe izjavil, da je Dianine škandalozne pogovore z Jamesom Gilbeyjem (običajno imenovane Squidgygate) dejansko posnela vladna služba GCHQ, ki jih je namerno spustila v javnost.<ref name=":54" /> Ljudje, ki so bili princesi blizu, so verjeli, da so želeli s tem pokvariti njeno javno podobo.<ref name=":54" /> Wharfe je povedal tudi, da je Diana sama verjela, da so vsi člani kraljeve družine pod nadzorom, čeprav je to pripisovala morebitnim grožnjam organizacije [[Irska republikanska armada|IRA]].<ref name=":54">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1575117/Dianas-Squidgygate-tapes-leaked-by-GCHQ.html|title=Diana's Squidgygate tapes 'leaked by GCHQ'|date=9. 1. 2008|accessdate=10. 2. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Allen|first=Nick|last2=Rayner|first2=Gordon}}</ref> ==== Afera Spominskega sklada ==== Po njeni smrti je bil ustanovljen Spominski sklad Diane, valižanske princese, ki mu je bilo dodeljeno intelektualno lastništvo nad njenim imenom.<ref name=":55">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4537799.stm|title=Diana's lost millions|date=13. 5. 2005|accessdate=29. 12. 2017|website=BBC News|publisher=|last=Datar|first=Rajan}}</ref> Tako so leta 1998 tožili družbo Franklin Mint, ker je ta kljub zavrnitvi dovoljenja nezakonito prodajala lutke, krožnike in nakit pod njenim imenom.<ref name=":56">{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/diana-memorial-fund-faces-pound15m-legal-bill-as-sister-of-princess-is-sued-by-us-company-532091.html|title=Diana Memorial Fund faces &pound;15m legal bill as sister of Princess is sued by US company|date=5. 11. 2004|accessdate=29. 12. 2017|website=Independent|publisher=|last=Verkaik|first=Robert}}</ref><ref name=":57">{{Navedi splet|url=https://www.prnewswire.com/news-releases/federal-court-orders-princess-diana-memorial-fund-to-pay-23-million-in-attorneys-fees-to-franklin-mint-73276157.html|title=Federal Court Orders Princess Diana Memorial Fund to Pay $2.3 Million in Attorneys' Fees to Franklin Mint|date=14. 9. 2000|accessdate=29. 12. 2017|website=Cision|publisher=|last=|first=}}</ref> Spominski sklad je tožbo izgubil in je moral zato plačati pravne stroške družbi v višini 3 milijone funtov, kar je povzročilo zamrznitev donacij dobrodelnim ustanovam.<ref name=":56" /><ref name=":57" /> Novembra 2004 je končno prišlo do izvensodne poravnave – obe strani sta se strinjali, da sklad donira 13,5 milijona funtov v dobrodelne namene.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4000867.stm|title=Diana's fund in legal settlement|date=10. 11. 2004|accessdate=1. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu so porabili še za 4 milijone funtov stroškov in honorarjev, povezanih s sporom, kar je zamrznilo kar nekaj donacij.<ref name=":55" /> ==== Objava fotografij nesreče ==== 13. julija 2006 je italijanska revija Chi objavila fotografije umirajoče Diane v razbitinah avtomobila, čeprav se teh fotografij neuradno ne bi smelo objavljati. Urednik revije se je branil z obrazložitvijo, da je fotografije objavil zato, ker do tedaj še niso bile prikazane javnosti in ker je čutil, da niso nespoštljive do spomina na Diano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/photos-of-dying-diana-outrage-britain/|title=Photos Of Dying Diana Outrage Britain|date=14. 7. 2006|accessdate=29. 12. 2017|website=CBS News|publisher=|last=McNamara|first=Melissa}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/5181226.stm|title=Princes' 'sadness' at Diana photo|date=14. 7. 2006|accessdate=29. 12. 2017|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Obletnice, prireditve, dražbe ==== Na prvo obletnico Dianine smrti so ljudje puščali cvetje pred vrati kensingtonske palače, v westminstrski opatiji pa je potekala spominska slovesnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161493.stm|title=Diana: the people pay tribute|date=31. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161283.stm|title=Prayers for Diana|date=30. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Kraljeva družina in družina predsednika vlade so se zbrali na zasebnem obredu v cerkvi Crathie Kirk, ki se nahaja v bližini kraljeve rezidence Balmoral. Dianina družina je imela zasebno spominsko slovesnost v Althorpu.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161464.stm|title=Princes say thank you|date=31. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/161058.stm|title=Commemorating Diana|date=30. 8. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Vse zastave pred buckinghamsko palačo in drugimi kraljevimi rezidencami so bile po naročilu kraljice spuščene na pol droga.<ref name=":60">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/138289.stm|title=Flags at half-mast for Diana|date=23. 7. 1998|accessdate=3. 4. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Zastava Združenega kraljestva je bila na dan Dianinega pogreba prvič spuščena na pol droga, kar je spremenilo stari protokol, ki ni predvideval spuščanja zastav niti ob smrti monarha.<ref name=":60" /> Od leta 1997 so začeli redno spuščati zastavo na pol droga v primeru smrti članov kraljeve družine in drugih časov nacionalnega žalovanja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Constitutional and Administrative Law: Text with Materials|url=https://archive.org/details/constitutionalad4thepoll_m2v5|last=Pollard|first=Neil David|publisher=Oxford University Press|year=2007|isbn=978-0-199-28637-9|location=|page=[https://archive.org/details/constitutionalad4thepoll_m2v5/page/22 22]|cobiss=}}</ref> 1. julija 2007 je na stadionu Wembley potekal Koncert za Diano. Dogodek sta organizirala njena sinova, princa William in Harry, ki sta s tem obeležila 46. obletnico njenega rojstva, nekaj tednov pozneje pa je minilo 10 let od njene tragične smrti.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6257986.stm|title=Diana concert a 'perfect tribute'|date=2. 7. 2007|accessdate=2. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/concertfordiana/|title=Concert for Diana|date=|accessdate=2. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Prihodki od koncerta so šli Dianinim dobrodelnim ustanovam.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/concertfordiana/features/about.shtml|title=What is the Concert for Diana?|date=|accessdate=2. 4. 2019|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref> 31. avgusta istega leta je v kraljevi kapeli Guards Chapel potekala spominska maša za Diano.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/1561780/Princes-lead-Diana-memorial-service-tributes.html|title=Princes lead Diana memorial service tributes|date=31. 8. 2007|accessdate=2. 1. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Smit|first=Martina}}</ref> Udeležili so se je člani kraljeve družine in njihovi sorodniki, člani družine Spencer, Dianini gostje z njene poroke, njeni tesni prijatelji in pomočniki, predstavniki dobrodelnih organizacij, britanski politiki [[Gordon Brown]], [[Tony Blair]] in [[John Major]] ter prijatelji iz sveta zabave, kot so [[David Frost]], [[Elton John]] in [[Cliff Richard]].<ref name=":11" /> Leta 2013 je bila na dražbo dana prej nepoznana fotografija Diane dva dni po njeni zaroki s Karlom, na kateri Diana objema nepoznanega človeka. Fotografijo je pred tem posedoval časopis Daily Mirror, ki ji je nadel oznako, da ne sme biti nikdar objavljena.<ref>{{Navedi splet|url=http://newsinfo.inquirer.net/334315/do-not-publish-diana-photo-up-for-auction-in-us|title=‘Do-not-publish’ Diana photo up for auction in US|date=3. 1. 2013|accessdate=2. 1. 2018|website=Inquirer|publisher=|last=|first=}}</ref> [[File:John Travolta and Princess Diana.jpg|thumb|320px|Diana med plesom z Johnom Travolto v Beli hiši novembra 1985.]] 19. marca 2013 so na dražbi v Londonu za več kot 800.000 funtov prodali deset Dianinih oblek, vključno s temno modro, ki jo je nosila na državni večerji leta 1985 v Beli hiši, kjer je zaplesala znameniti ples z [[John Travolta|Johnom Travolto]].<ref>{{Navedi splet|url=http://fashion.telegraph.co.uk/article/TMG9941199/Princess-Dianas-dresses-raise-over-800000-at-auction.html|title=Princess Diana's dresses raise over £800,000 at auction|date=19. 3. 2013|accessdate=11. 1. 2018|website=Fashion|publisher=|last=White|first=Belinda}}</ref> Januarja 2017 je bila prodana tudi serija pisem, ki so jih Diana in drugi člani kraljeve družine napisali slugi iz Buckinghamske palače, kot del zbirke zasebnih pisem med zaupnim slugo in kraljevo družino.<ref name=":58">{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-38508089|title=Handwritten Diana letters sell for £15,100 at auction|date=5. 1. 2017|accessdate=11. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":59">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2017/01/06/princess-diana-letters-prince-harry-getting-trouble-school-sell/|title=Princess Diana's letters about Prince Harry getting into trouble at school sell for five times more than expected|date=6. 1. 2017|accessdate=11. 1. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Šest pisem, ki jih je napisala Diana, je vključevalo tudi informacije o vsakdanjem življenju njenih mladih sinov. Prodali so jih za 15.100 funtov.<ref name=":58" /><ref name=":59" /> Februarja 2017 so v kensingtonski palači kot poklon obeležitvi 20. obletnice smrti napovedali odprtje razstave <nowiki>''</nowiki>Diana: Njena modna zgodba.<nowiki>''</nowiki> Na njej so razstavili obleke, ki jih je nosila princesa, vključno z njenimi najljubšimi, ki so jih ustvarili modni oblikovalci, kot sta [[Catherine Walker]] in [[Victor Edelstein]].<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/fashion/2016/nov/16/princess-diana-fashion-exhibition-to-feature-classic-outfits-from-80s-and-90s|title=Princess Diana fashion exhibition to feature classic outfits from 80s and 90s|date=16. 11. 2016|accessdate=10. 2. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Elan|first=Priya}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2016/11/15/princess-dianas-most-iconic-dresses-being-brought-back-to-kensin/|title=Princess Diana's most iconic dresses being brought back to Kensington Palace to mark 20 years since her death|date=15. 11. 2016|accessdate=10. 2. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> Odprli so jo 24. februarja. Razstava 25-ih oblek je ostala odprta vse do leta 2018.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hrp.org.uk/kensington-palace/explore/diana-her-fashion-story/#gs.DJQRwsA|title=Diana: Her Fashion Story|date=|accessdate=10. 2. 2018|website=Kensington Palace|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-britain-royals-diana/princess-dianas-dresses-go-on-display-in-london-20-years-after-her-death-idUSKBN1611CU|title=Princess Diana's dresses go on display in London, 20 years after her death|date=22. 2. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=Reuters|publisher=|last=|first=}}</ref> Druge prireditve ob tej obletnici so bile razstave v Althorpu, ki jih je pripravil Dianin brat grof Spencer,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-38785218|title=Princess Diana: Princes commission statue 20 years after her death|date=29. 1. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> vrsta spominskih dogodkov v organizaciji skupnosti Diana Memorial Award,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/jan/28/princes-william-and-harry-plan-statue-of-their-mother-diana|title=Princes William and Harry plan statue of their mother, Diana|date=28. 1. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=|first=}}</ref> obnovitev kensingtonskih vrtov in osnovanje Belega vrta, ki simbolno predstavlja Dianino življenje in slog.<ref name=":12" /><ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-41091477|title=William and Harry visit Princess Diana memorial|date=30. 8. 2017|accessdate=10. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zapuščina == === Javna podoba === Izmed članov kraljeve družine je bila Diana ena najbolj priljubljenih v zgodovini in ima s svojim zgledom še danes vpliv na načela mlajših generacij kraljeve družine.<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/diana/8597118/We-will-never-forget-how-Princess-Diana-made-us-feel.html|title=We will never forget how Princess Diana made us feel|date=25. 6. 2011|accessdate=24. 4. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Jephson|first=Patrick}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/blog/2012/aug/31/princess-dianas-influence-royal-family|title=Princess Diana's influence on the royal family lives on|date=31. 8. 2012|accessdate=24. 4. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=White|first=Michael}}</ref> Bila je močno prisotna na svetovnem prizorišču vse od njene zaroke z valižanskim princem leta 1981 pa do smrti leta 1997. Pogosto jo označujejo za najbolj fotografirano žensko na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1224&context=ijcs|title=SHADES OF DISCIPLINE: PRINCESS DIANA, THE U.S. MEDIA, AND WHITENESS|date=|accessdate=24. 4. 2018|website=|publisher=|last=Faulkner|first=Larissa J.|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219013115/http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1224&context=ijcs|url-status=dead}}</ref> Poznana je bila po svojem sočutju,<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Diana|url=https://archive.org/details/diana00sara|last=Bradford|first=Sarah|publisher=Viking|year=2006|isbn=|location=London|page=|cobiss=}}</ref> slogu, karizmi in obsežni dobrodelni dejavnosti, kakor tudi po neuspešnem zakonu s princem Karlom. Njen nekdanji osebni tajnik jo je opisal kot zelo organizirano in delovno osebo ter poudaril, da se njen mož ni uspel sprijazniti z izredno priljubljenostjo svoje žene, s čimer se je strinjala tudi biografinja Tina Brown. Prav tako je dejal, da je kot njegova šefica cenila trdo delo, hkrati pa je bila lahko zelo vznemirjena, če je čutila, da je žrtev nepravičnosti. Paul Burrell, ki je delal kot princesin butler, se je je spominjal kot globokega misleca, sposobnega za introspektivno analizo.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2007/jun/17/biography.monarchy|title=Diana: the myth, 10 years on|date=17. 6. 2007|accessdate=24. 4. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Conrad|first=Peter}}</ref> Včasih so jo opisali tudi kot predano mater otrokoma, na katera je močno vplivala s svojo osebnostjo in načinom življenja. V zgodnjih letih so jo pogosto opisovali kot sramežljivo,<ref name=":17" /><ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://www.nbcnews.com/id/20213789/ns/world_news-diana_10_years_later/t/why-princess-diana-still-fascinates-us/#.Wt9m4y5ubIW|title=Why Princess Diana still fascinates us|date=28. 8. 2007|accessdate=24. 4. 2018|website=NBC News|publisher=|last=Hampson|first=Chris}}</ref> hkrati pa tudi zelo bistro in duhovito. Ljudje, ki so imeli včasih z njo zaupne pogovore, so jo opisali kot osebo, ki jo je vodilo njeno srce, obenem pa so poudarili, da je imela močan značaj, saj je v kraljevo družino vstopila kot neizkušeno dekle z malo izobrazbe, ki pa je lahko izpolnila pričakovanja in premagovala težave zakonskega življenja. Diana je bila znana po svojih srečanjih z bolnimi in umirajočimi bolniki, z revnimi in odrinjenimi ljudmi, kar ji je prineslo veliko priljubljenost. Pozornost je posvečala mislim in čustvom ljudi. V intervjuju leta 1995 je celo pokazala željo, da postane ljubljena figura med ljudmi, ko je dejala, da četudi ne bo kraljica, bi želela biti kraljica ljudskih src.<ref name=":14" /> Po mnenju biografinje Tine Brown je Diana lahko že z enim pogledom očarala ljudi. Njena slava se je razširila po vsem svetu in vplivala celo na premierja Tonyja Blaira, ki naj bi dejal, da je Diana pokazala narodu nov način, kako biti Britanci.<ref name=":15" /> Po njeni zaslugi se je kraljeva družina na moderen način posvetila dobrodelnosti, vplivala pa naj bi tudi na nekatere tradicionalne načine gospodinjstva. Eugene Robinson iz The Washington Posta je v svojem članku zapisala, da je valižanska princesa preplavila vlogo princese z vitalnostjo, aktivizmom in predvsem z glamurjem. Alice Carroll iz ''[[The New York Times|The New York Timesa]]'' je Diano opisala kot svež veter, ki je bil glavni razlog, da je britanska kraljeva družina postala znana v ZDA. Kljub vsem zakonskim težavam in škandalom je Diana še naprej uživala visoko stopnjo priljubljenosti v anketah, medtem ko je njen mož dobival zelo nizko podporo. Njena najvišja stopnja priljubljenosti v Združenem kraljestvu med letoma 1981 in 2012 je bila 47 %. Diana je po besedah premierja Tonyja Blaira postala »princesa ljudskih src« in ikonična nacionalna figura. Njena tragična smrt je sprožila neprimerljiv val žalosti in žalovanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Patriots: National Identity in Britain 1940–2000|url=https://archive.org/details/patriotsnational0000weig|last=Weight|first=Richard|publisher=|year=2002|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ter krizo v kraljevi družini.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/politics/tony-blair/7974269/Tony-Blair-Diana-was-a-manipulator-like-me.html|title=Tony Blair: Diana was a manipulator like me|date=31. 8. 2010|accessdate=6. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/diana/6234373/Criticism-of-Queen-after-death-of-Diana-hugely-upset-Queen-Mother.html|title=Criticism of Queen after death of Diana 'hugely upset' Queen Mother|date=26. 9. 2009|accessdate=6. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Alderson|first=Andrew}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1997/09/04/world/royal-family-stung-by-critics-responds-to-a-grieving-nation.html|title=Royal Family, Stung by Critics, Responds to a Grieving Nation|date=4. 9. 1997|accessdate=6. 7. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Hoge|first=Warren}}</ref> Andrew Marr je izjavil, da je s svojo smrtjo oživila kulturo javnega izražanja čustev. Njen brat grof Spencer je o njeni vlogi povedal: <blockquote>»Diana je poosebljala sočutje, dolžnost, slog in lepoto. Po vsem svetu je postala simbol nesebične človečnosti in postala borka za pravice resnično zatiranih. Bila je zelo britansko dekle, ki je preseglo nacionalnost. V zadnjem letu je pokazala, da ne potrebuje kraljevega naziva, da bi še naprej navduševala s svojo čarobnostjo.«</blockquote> Leta 1997 je bila ena izmed [[Osebnost leta revije Time|osebnosti leta po izboru revije ''Time'']]. Ista revija jo je leta 1999 uvrstila na seznam 100 najpomembnejših oseb 20. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,26473,00.html|title=TIME 100 Persons of The Century|date=6. 6. 1999|accessdate=6. 7. 2018|website=Time|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160523112333/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,26473,00.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2002 je bila po BBC-jevi anketi uvrščena na tretje mesto lestvice 100 največjih Britancev, celo pred kraljico in drugimi britanskimi monarhi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/history/programmes/greatbritons.shtml/|title=Great Britons|date=4. 2. 2004|accessdate=6. 7. 2018|website=BBC|publisher=|last=|first=|archive-date=2004-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20040204074057/http://www.bbc.co.uk/history/programmes/greatbritons.shtml/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tudi na Japonskem so jo leta 2006 uvrstili na 12. mesto seznama stotih zgodovinskih oseb.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.japanprobe.com/2006/05/08/japanese-rank-their-favorite-100-historical-figures/|title=Japanese rank their favorite 100 historical figures|date=15. 4. 2017|accessdate=6. 7. 2018|website=Japan Probe|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170415014304/http://www.japanprobe.com/2006/05/08/japanese-rank-their-favorite-100-historical-figures/|url-status=dead}}</ref> Kljub temu da velja za ikono in priljubljeno članico kraljeve družine, pa je bila Diana v času življenja izpostavljena kritikam. Njen tajnik Patrick Jephson, ki je to funkcijo opravljal osem let, je v članku v ''The Daily Telegraphu'' napisal, da je Diana imela dodatno dobro lastnost, da je v času življenja razočarala svoje kritike, pomagala mehčati njihov prezir in nadela prej tako oddaljeni instituciji bolj človeški obraz.<ref name=":17" /> Nekateri so trdili, da je bila Diana tista, ki je pustila novinarje in paparace v svoje življenje, ker je vedela, da so vir njene moči,<ref name=":15" /> zato se je preobremenila z javnimi dolžnostmi in uničila mejo med zasebnim in javnim življenjem.<ref name=":16" /><ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/99/08/22/reviews/990822.22kermot.html|title=Shrinking the Princess|date=22. 8. 1999|accessdate=12. 7. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Kermode|first=Frank}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1584774/Why-Diana-is-still-the-spirit-of-the-age.html|title=Why Diana is still the spirit of the age|date=12. 4. 2008|accessdate=12. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Massie|first=Allan}}</ref> Njen znan kritik je bil profesor [[Filozofija|filozofije]] Anthony O'Hear, ki je zapisal, da Diana ni zmogla izpolnjevati svojih dolžnosti, da je njeno nepremišljeno vedenje škodovalo monarhiji in da je bila v svojih filantropskih prizadevanjih samovšečna. Po njegovih kritikah so dobrodelne organizacije, ki jih je Diana podpirala, stopile princesi v bran. Peter Luff je pripombe O'Hearja označil za neutrudne in neprimerne. Nekateri kritiki so jo obtožili, da je svojo javno podobo uporabila za lastno korist,<ref name=":18" /> obenem pa poniževala lastno kraljevsko pozicijo. Tudi edinstven način dobrodelnega dela, ki je včasih vključeval fizični stik z ljudmi, okuženimi s hudimi boleznimi, je včasih v medijih naletel na negativen odziv.<ref name=":17" /> Sally Bedell Smith je Diano označila za nepredvidljivo, egocentrično in posesivno osebo.<ref name=":18" /> Trdila je tudi, da je bila princesa v želji opravljanja dobrih del motivirana z osebnimi koristmi in ne z ambiciozno idejo o rešitvi družbenega problema.<ref name=":18" /> Eugene Robinson je nasprotno dejal, da je bila Diana zelo resna glede ciljev, za katere se je zavzemala. Po besedah Sarah Bradford je Diana rodbino Windsorjev opisala kot povzpetniške tuje modrokrvneže in jih označila za Nemce. Bradfordova je verjela, da je bila Diana žrtev lastnih zgrešenih sodb in da je z intervjujem v ''Panorami'' izgubila socialne privilegije.<ref name=":15" /> Nekateri opazovalci so jo označili za manipulativno osebo. Nekateri so tudi trdili, da sta imela princesa in njen bivši tast princ Philip zelo napet odnos, medtem ko so drugi dejali, da njuna medsebojna pisma niso kazala znakov trenja med njima. Različna so tudi mnenja o njenem posmrtnem vplivu na javno mnenje. Anne Applebaum je to idejo zavrnila, podobno je tudi Jonathan Freedland iz ''[[The Guardian|The Guardiana]]'' v svojem članku napisal, da sta Dianin spomin in vpliv začela bledeti v letih po njeni smrti. Nasprotno pa je Peter Conrad, prav tako novinar ''The Guardiana'', zatrdil, da Diana celo v desetletjih po smrti še vedno ne molči.<ref name=":15" /> Allan Massie iz [[The Telegraph|''The Telegrapha'']] je napisal, da je princesa zvezdnica med slavnimi osebami in da njena čustva še naprej oblikujejo našo družbo. === Modna ikona === [[File:Princess Diana Cannes.jpg|thumb|right|180px|Diana v obleki brez rokavov na filmskem festivalu v Cannesu leta 1987. Obleko je oblikovala Catherine Walker, navdihnila pa jo je tista, ki jo je nosila Grace Kelly v filmu To Catch a Thief. Obleka še danes velja za eno najbolj ikoničnih na tem festivalu, pozneje pa je bila prodana na dražbi za 80 000 funtov.]] Diana je bila modna ikona, katere slog so posnemale ženske po vsem svetu. Iain Hollingshead iz ''The Telegrapha'' je zapisal, da je Diana imela možnost povečati prodajo obleke že samo s tem, da jo je pogledala.<ref name=":61">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/kate-middleton/8988157/Will-Kate-Middleton-kick-off-a-war-of-the-wellies.html|title=Will Kate kick off a war of the wellies?|date=3. 1. 2012|accessdate=27. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Hollingshead|first=Iain}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/woman-we-loved-172640|title=THE WOMAN WE LOVED|date=7. 9. 1997|accessdate=27. 7. 2018|website=Newsweek|publisher=|last=Kantrowitz|first=Barbara}}</ref> Zgodnji primer tega učinka se je pokazal že leta 1980, ko je objava fotografije Diane s Karlom na gradu Balmoral sprožil močno povečano prodajo čevljev znamke Hunter Wellington, ki jih je nosila na tej fotografiji.<ref name=":61" /> Po mnenju oblikovalcev in ljudi, ki so delali z Diano, je uporabila modo in lasten slog, da bi preko tega podprla svoje dobrodelno delo, se izrazila in komunicirala.<ref name=":62">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2017/02/22/fashion/princess-diana-exhibition.html|title=Why Are We Still Obsessed With Princess Diana’s Style?|date=22. 2. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=The New York Times|publisher=|last=Paton|first=Elizabeth}}</ref> Princesa je še po smrti ostala pomemben lik za svoj modni slog in še vedno navdihuje stiliste in mlade ženske, vključno s pevko [[Rihanna|Rihanno]]. Ta je v intervjuju za ''Glamour'' leta 2013 povedala: »... Diana je ubijala, vsak pogled je bil pravilen. Bila je prava gangsterka z oblačili. Imela je nore klobuke, imela je prevelike jakne. Oboževala sem vse, kar je nosila!« Po besedah enega Dianinih najljubših oblikovalcev [[John Boyd|Johna Boyda]] je bila valižanska princesa najboljša ambasadorka njihovih klobukov, pravzaprav ji dolguje celotna industrija. Boydov rožnat klobuk, ki ga je Diana nosila na medenih tednih, so kasneje kopirali oblikovalci po vsem svetu, kar je poskrbelo za ponovni zagon te industrije, ki je bila že nekaj časa v upadu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2flocal%2fobituaries%2fjohn-boyd-milliner-who-helped-make-princess-diana-a-fashion-icon-dies-at-92%2f2018%2f03%2f06%2f086ff514-2097-11e8-86f6-54bfff693d2b_story.html%3f|title=John Boyd, milliner who helped make Princess Diana a fashion icon, dies at 92|date=6. 3. 2018|accessdate=10. 8. 2019|website=The Washington Post|publisher=|last=|first=}}</ref> Diana je svoj slog oblačenja oblikovala tako, da je temeljil na zahtevah kraljeve družine in priljubljenih sodobnih slogih v Veliki Britaniji,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/pictures/diana-style-icon/4/|title=Her Fashion Evolution|date=|accessdate=27. 7. 2018|website=CBS News|publisher=|last=|first=}}</ref> s čimer je razvila svoj osebni modni trend.<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/art/what-to-see/diana-fashion-story-kensington-palace-review/|title=Diana: Her Fashion Story, review: this riveting show of Diana's dresses shows just how magnificent she was|date=22. 2. 2017|accessdate=27. 7. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Hudson|first=Mark}}</ref> Na diplomatskih potovanjih so bila njena oblačila izbrana tako, da so ustrezala oblačenju v gostiteljskih državah, zasebno pa je raje nosila ohlapne jopiče in puloverje. »Vedno je bila zelo premišljena, gledala je na to, kako bodo njena oblačila interpretirali. To je bilo nekaj, kar ji je bilo resnično pomembno,« je dejala Anna Harvey, nekdanja urednica revije ''Vogue'' in princesina modna mentorica. David Sassoon, eden od Dianinih oblikovalcev, je verjel, da je prekršila pravila s poskušanjem novih slogov. Diana se je odločila, da nekaterih tradicij kraljevega oblačenja ne bo upoštevala, na primer nošenja rokavic, saj je menila, da bi ji preprečile neposreden stik z ljudmi, ki jih je srečevala, predvsem s tistimi, ki so jih prizadele hude bolezni (na primer bolniki z Aidsom). Tudi za dobrodelna srečanja je izbrala obleke, ki so bile primerne za ljudi, ki jih je srečala. Tako je izbrala pisane obleke, da se je lažje približala otrokom v bolnišnicah. [[Donatella Versace]], ki je skupaj z bratom tesno sodelovala s princeso, je izjavila, da sta se Dianino zanimanje in radovednost za modo znatno povečala po ločitvi od Karla.<ref name=":62" /> Dodala je še, da se ne spomni nikogar, ki bi za modo naredil toliko kot Diana.<ref name=":62" /> Catherine Walker je bila ena najljubših Dianinih oblikovalk<ref name=":19" /> in ji je pomagala ustvarjati kraljevsko uniformo. Za turneje in obiske na tujem sta Walkerjeva in njen mož raziskovala modo v teh destinacijah in se tako odločila, kako oblikovati obleko, s katero princesa ne bi preveč izstopala.<ref name=":62" /> To stališče podpira tudi Taki Theodoracopulos, ki verjame, da Diana ni želela, da bi jo oblačila preveč definirala.<ref name=":62" /> Eleri Lynn, kustosinja razstave »Diana: Njena modna zgodba«» «, je povedala: »Catherine in Diana sta ustvarili stil z zelo tanko tekočo silhueto brez dodatkov iz zgodnjih osemdesetih let, ki je princeso naredila zelo elegantno in ustvarila brezčasen videz. Kraljevsko uniformo, če želite.« Diana je na javni sceni debitirala leta 1979 z Regamusovo obleko.<ref name=":19" /> V osemdesetih in devetdesetih letih je nosila obleke številnih znanih modnih oblikovalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/style/in-honor-of-princess-dianas-birthday-were-looking-back-at-some-of-her-most-memorable-style-moments/|title=In Honor of Princess Diana's Birthday, We're Looking Back at Some of Her Most Memorable Style Moments|date=1. 7. 2015|accessdate=4. 8. 2018|website=People|publisher=|last=Talarico|first=Brittany}}</ref> Nosila je tudi obleke znanih modnih podjetij, kot so Versace, Armani, Chanel, Dior in Clarks. Med njene ikonične obleke spadajo obleka z dekoltejem Davida in Elizabeth Emanuel, ki jo je nosila na dobrodelni prireditvi, obleka Christine Stambolian, znana tudi kot Obleka maščevanja, ki jo je nosila kmalu po Karlovem priznanju prešuštva, večerna obleka Victorja Edelsteina, ki jo je nosila na obisku v Beli hiši in med plesom z Johnom Travolto, ter jakna Catherine Walker,<ref name=":19" /> ki jo je prvič nosila na uradnem obisku v [[Hong Kong|Hong Kongu]]. V začetku osemdesetih let je Diana raje nosila obleke z ovratniki, biseri in drugimi dodatki. To je hitro preraslo v modni trend. Kopije njene modro-rožnate božične bluze Davida in Elizabeth Emanuel, ki jo je nosila na dan naznanitve zaroke in se je pojavila na naslovnici revije Vogue, so se prodajale v milijonih. Njena navada nošenja širokih hlač je dobila vzdevek Dinastija Di. V letih po poroki in pozneje ločitvi je Diana postala samozavestnejša pri svoji izbiri in njen slog se je spremenil. Nositi je začela obleke, ki niso prekrivale ramen, dvobarvne obleke, vojaško stilizirane obleke, ... Med drugimi modnimi trendi je preizkusila tudi bele majice in [[kavbojke]], pletene obleke in kombineže. Njen slog je vplival tudi na druge znane osebnosti, kot so [[Cindy Crawford]], [[Madonna]] in [[Elizabeth Taylor]]. Po njeni smrti so številne njene obleke dali na dražbo in jih za visoke vsote prodali različnim posameznikom ter muzejem.<ref name=":19" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/fashion/people/why-princess-diana-remains-an-enduring-style-icon-for-all-genera/|title=Why Princess Diana remains an enduring style icon for all generations|date=19. 11. 2016|accessdate=4. 8. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Holt|first=Bethan}}</ref> Princesino kratko pričesko, ki so jo mnogi želeli posnemati, je ustvaril Sam McKnight po fotografiranju za ''Vogue'' leta 1990. Po njegovem mnenju in mnenju Donatelle Versace ji je taka pričeska prinesla več svobode, saj je zmeraj izgledala dobro. Diana si je sama nadela maskaro in pred javnimi nastopi vedno zahtevala frizerja. McKnightu je nekoč dejala: »To ni zame, Sam, ampak za ljudi, ki jih obiskujem ali obiščejo mene. Želijo princeso. Daj jim, kar hočejo.«<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2017/02/22/fashion/princess-diana-exhibition.html?_r=1|title=Why Are We Still Obsessed With Princess Diana’s Style?|date=22. 2. 2017|accessdate=4. 8. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Paton|first=Elizabeth}}</ref> Leta 1989 so jo uvrstili na seznam najbolje oblečenih slavnih oseb. Revija ''People'' jo je leta 2004 označila za eno najlepših žensk vseh časov. Leta 2012 so jo pri reviji ''[[Time]]'' vključili na seznam 100 največjih modnih ikon vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2110513_2110627_2110748,00.html|title=Princess Diana|date=2. 4. 2012|accessdate=23. 8. 2018|website=Time|publisher=|last=Lee Adams|first=William}}</ref> Leta 2016 je modni oblikovalec Sharmadean Reid predstavil zbirko oblačil za ASOS.com, za katero je navdih dobil v Dianinem slogu oblačenja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/fashion/2016/oct/11/buy-of-the-day-wah-london-x-asos-jumper|title=Asos launch Princess Diana-themed collection|date=11. 10. 2016|accessdate=10. 8. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Cochrane|first=Lauren}}</ref> V sporočilu za javnost je zapisal, da Dianino neverjetno prepletanje dostopne športne opreme in luksuzne mode predstavlja temelj zbirke in jo dela bolj moderno kot kdajkoli prej.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/fashion/style/the-modern-way-to-dress-like-princess-diana/|title=The modern way to dress like Princess Diana|date=13. 10. 2016|accessdate=10. 8. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Holt|first=Bethan}}</ref> Ob odprtju razstave Dianinih oblačil in oblek v kensingtonski palači leta 2017 je Catherine Bennett iz ''The Guardiana'' dejala, da so takšne razstave med primernimi načini izkazovanja spoštovanja do javnih osebnosti, katerih modni slogi so bili izstopajoči. Dodala je še, da je bil del njenega življenjskega poslanstva enak poslanstvom drugih princes, torej izgledati lepo v različnih oblačilih, kar prinaša še več zanimanja za njena oblačila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2017/feb/26/princess-diana-fashion-kensington|title=Diana shook up the royals but they have their poise back now|date=26. 2. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Bennett|first=Catherine}}</ref> Diana je bila tudi navdih za prireditev Off-White Spring 2018 na Tednu mode v Parizu leta 2017.<ref name=":63">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/fashion/paris-fashion-week/naomi-campbell-stars-off-whites-tribute-princess-dianas-style/|title=Naomi Campbell stars in Off-White’s tribute to Princess Diana’s style|date=29. 9. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Holt|first=Bethan}}</ref> Oblikovalec Virgil Abloh je črpal iz princesinega stila navdih za nove modele.<ref name=":64">{{Navedi splet|url=https://www.vogue.com/article/supermodel-naomi-campbell-spring-2018-off-white-collection|title=How Fashion Queen Naomi Campbell Paid Tribute to Princess Diana at Off-White|date=29. 9. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=Vogue|publisher=|last=Okwodu|first=Janelle}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2018-ready-to-wear/off-white|title=Off-White|date=28. 9. 2017|accessdate=10. 8. 2019|website=Vogue|publisher=|last=Verner|first=Amy}}</ref> Razstavo je zaključila [[Naomi Campbell]], oblečena v kombinacijo oblačil v Dianinem slogu.<ref name=":63" /><ref name=":64" /> === Spomin === {{multiple image | align = right | direction = vertical | header = | header_align = left/right/center | header_background = | footer = | footer_align = left/right/center | footer_background = | width = | image1 = The Lake at Althorp with the Diana memorial beyond - geograph.org.uk - 1174863.jpg | width1 = 200 | alt1 = | caption1 = Jezero na Althorpu z Dianinim spominskim obeležjem. | image2 = 112407-Harrods-DiannaDodiMemorial2.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = Spominsko obeležje v veleblagovnici Harrods, posvečeno Diani in Dodiju. | image3 = Rose, Elegant Lady ( Diana, Princess of Wales), バラ, エレガント レディ（旧名 ダイアナ プリンセス オブ ウェールズ） (23229373783).jpg | width3 = 200 | alt3 = | caption3 = Sorta vrtnice, poimenovana po Diani. | image4 = Stamp of Azerbaijan 509.jpg | width4 = 200 | alt4 = | caption4 = Set znamk v Dianino čast iz leta 1998, ki so ga izdali v Azerbajdžanu. | image5 = PrincessDianamemorialinHungary.jpg | width5 = 200 | alt5 = | caption5 = Odkritje spomenika, posvečenega Diani, v kraju Örményes na Madžarskem. }} Takoj po njeni smrti so v številnih mestih po vsem svetu postavili spominske točke, kjer so lahko ljudje puščali cvetje in druge znake spoštovanja. Najpomembnejša takšna točka je bila pred vrati kensingtonske palače, kjer ljudje še danes puščajo cvetje in druge stvari. Stalni spomeniki so: * Spominski vrtovi Diane, valižanske princese, v Regent Center Gardens v kraju Kirkintilloch * Fontana Diane, valižanske princese, v Hyde Parku v Londonu, ki jo je odprla kraljica Elizabeta II. * Spominsko igrišče Diane, valižanske princese, v Kensington Gardensu v Londonu * Spominska pot Diane, valižanske princese, krožna pot med Kensington Gardens, Green Parkom, Hyde Parkom in St. James's Parkom v Londonu * Nagrada Diana Memorial Award, ustanovljena leta 1999, leta 2007 jo je ponovno uvedel [[Gordon Brown]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1542700/Brown-launches-Diana-Award-as-charity.html|title=Brown launches Diana Award as charity|date=15. 2. 2007|accessdate=3. 9. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=Pierce|first=Andrew}}</ref> * Spominsko obeležje Princess Diana Memorial je bilo prvo obeležje, posvečeno Diani, ki so ga postavili v nemško govoreči državi. Postavljeno je na vrtu gradu Cobenzl na [[Dunaj|Dunaju]], zasluge zanj pa ima reporter [[Ewald Wurzinger]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/av/world-europe-23933093/austrians-unveil-memorial-to-princess-diana|title=Austrians unveil memorial to Princess Diana|date=2. 9. 2013|accessdate=26. 9. 2019|website=BBC News|publisher=|last=Bayly|first=Tom}}</ref> Spomenik ''Plamen svobode'' (''The Flame of Liberty'') je bil leta 1989 postavljen na kraju de l'Alma v Parizu nad vhodom v predor, v katerem je pozneje prišlo do usodne nesreče. Zaradi tega je postal Dianin neuradni spomenik.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iht.com/articles/2007/08/31/europe/flame.php|title=In Paris, 'pilgrims of the flame' remember Diana|date=31. 8. 2007|accessdate=3. 9. 2018|website=International Herald Tribune|publisher=|last=Bennhold|first=Katrin|archive-date=2008-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20080214141658/http://www.iht.com/articles/2007/08/31/europe/flame.php|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/celebrity/paris-honors-diana-with-two-memorials/|title=Paris Honors Diana with Two Memorials|date=28. 8. 2002|accessdate=26. 9. 2019|website=People|publisher=|last=Silverman|first=Stephen M.}}</ref> V veleblagovnici Harrods v Londonu, ki je bila v lasti očeta Dodija Fayeda med letoma 1985 in 2010, sta dva spomenika, posvečena Diani in Dodiju. Prvi je v obliki piramide in vsebuje princesine in Dodijeve fotografije, stekleni kozarec za vino, iz katerega bi naj pila med zadnjo večerjo, in prstan, ki ga je Dodi kupil dan pred nesrečo. Drugi kip z imenom ''Nedolžni žrtvi'' (''Innocent Victims'') je bil postavljen leta 2005. Gre za bronasti kip, ki prikazuje Dodija in Diano, ki plešeta pod krili albatrosa.<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2005/WORLD/europe/09/01/diana.dodi.statue/index.html|title=Harrods unveils Diana, Dodi statue|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=CNN|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Januarja 2018 je bilo sporočeno, da bo kip vrnjen družini Fayed.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2018/jan/13/tacky-statue-of-diana-and-dodi-fayed-to-be-removed-from-harrods|title='Tacky' statue of Diana and Dodi Fayed to be removed from Harrods|date=13. 1. 2018|accessdate=26. 9. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Johnston|first=Chris}}</ref> Rosa Diana, Princess of Wales, je bela mešana vrsta [[Vrtnica|vrtnice]], ki je bila poimenovana v Dianino čast.<ref name=":65">{{Navedi splet|url=https://www.helpmefind.com/gardening/pl.php?n=15743|title='Princess of Wales' rose Description|date=|accessdate=3. 9. 2018|website=Help Me Find|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":71">{{Navedi splet|url=https://www.roses.co.uk/princess-of-wales-bare-root|title=Princess Of Wales (Bare Root)|date=|accessdate=7. 4. 2020|website=Harkness|publisher=|last=|first=}}</ref> S tem so se ji poklonili za več kot desetletno sodelovanje z dobrodelno organizacijo Britanska fundacija za pljuča.<ref name=":65" /> Vzgojili so jo v Združenem kraljestvu iz vrste Harkness leta 1997.<ref name=":65" /><ref name=":71" /> Spada med floribunde, ki so znane tudi pod imenom Hardinkum.<ref name=":65" /><ref name=":71" /><ref name=":72">{{Navedi splet|url=https://www.rhs.org.uk/Plants/120560/Rose-Princess-of-Wales/Details|title=Rosa Princess of Wales = 'Hardinkum' (PBR) (F)|date=|accessdate=7. 4. 2020|website=RHS|publisher=|last=|first=}}</ref> Ima dvojne cvetove in blag do močan vonj.<ref name=":72" /> Šlo naj bi za eno od Dianinih najljubših rož.<ref name=":71" /> Po njeni smrti so bili prihodki od prodaje teh vrtnic v letih 1998 in 1999 donirani v Britansko fundacijo za pljuča.<ref name=":65" /> Leta 2002 je Kraljevsko vrtnarsko društvo vzgojiteljem podelilo nagrado Award of Garden Merit.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rhs.org.uk/plants/pdfs/agm-lists/agm_march2014-ornamentals|title=RHS AGM Listing January 2015 (Ornamentals)|date=|accessdate=7. 4. 2020|website=RHS|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150723131452/https://www.rhs.org.uk/plants/pdfs/agm-lists/agm_march2014-ornamentals|url-status=bot: unknown}}</ref> Roža je bila leta 1998 prvič predstavljena v ZDA na britanskem veleposlaništvu.<ref name=":73" /> Klasično hibridno rožo je vzgojil Keith W. Zary iz ameriškega podjetja Jackson & Perkins. Tam je postala znana tudi pod imenoma Elegant Lady in Jacshaq.<ref name=":73" /><ref name=":74">{{Navedi splet|url=https://www.jacksonandperkins.com/elegant-lady-hybrid-tea-rose/p/36898/|title=Elegant Lady Hybrid Tea Rose|date=|accessdate=4. 5. 2020|website=Jackson & Perkins|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rhs.org.uk/Plants/145989/Rosa-Diana,-Princess-of-Wales-Jacshaq-(HT)/Details|title=Rosa Diana, Princess of Wales = 'Jacshaq'|date=|accessdate=4. 5. 2020|website=Royal Horticultural Society|publisher=|last=|first=}}</ref> Ta vrsta ima klasično obliko cvetov in blag sladek vonj.<ref name=":73" /><ref name=":74" /> 15% maloprodajne cene za nakup vsake vrtnice so donirali v Spominski sklad Diane, valižanske princese. V Združenem kraljestvu je niso prodajali, da bi preprečili tekmovanje v vzgajanju te vrste.<ref name=":73">{{Navedi splet|url=https://www.helpmefind.com/gardening/pl.php?n=16942|title=Elegant Lady, Jacshaq|date=|accessdate=3. 9. 2018|website=Help Me Find|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1998 je [[Azerbajdžan|azerbajdžanska]] družba Azermarka izdala serijo poštnih znamk v spomin na Diano. Na spominskem listu so v angleščini zapisali: »DIANA, VALIŽANSKA PRINCESA. Princesa, ki je osvojila ljudska srca (1961-1997).«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.azermarka.az/en/search.php?misc=search&subaction=showfull&id=1131002712&archive=&cnshow=news&ucat=14&start_from=&|title=1998, February, 4. Princess Diana.|date=4. 2. 1998|accessdate=17. 9. 2018|website=Azermarka LLC|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170214212631/http://www.azermarka.az/en/search.php?misc=search&subaction=showfull&id=1131002712&archive=&cnshow=news&ucat=14&start_from=&|url-status=dead}}</ref> Istega leta so tudi druge države izdale priložnostne znamke v Dianin spomin, med drugim Združeno kraljestvo, [[Somalija]] in Kongo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.collectiblestampsgallery.com/Princess_Diana_on_Stamps.asp|title=Princess Diana Honored on Postage Stamps: Online Sales from The Collectible Stamps Gallery|date=|accessdate=17. 9. 2018|website=The Collectible Stamps Gallery|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160123000742/http://www.collectiblestampsgallery.com/Princess_Diana_on_Stamps.asp|url-status=dead}}</ref> Družba HayPost je tega leta izdala poštni žig, ki spominja na Diano v [[Armenija|Armeniji]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.haypost.am/view-lang-eng-product-591.html|title=1998 – (140) To the Memory of Princess Diana|date=|accessdate=17. 9. 2018|website=HayPost|publisher=|last=|first=|archive-date=2014-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140121025057/http://www.haypost.am/view-lang-eng-product-591.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Novembra 2002 je grof Spencer v zgradbi Northampton Guildhall odkril bronasto ploščo, vredno 4000 funtov, v sestrin spomin.<ref name=":69">{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/2416409.stm|title=Diana memorial unveiled|date=7. 11. 2002|accessdate=17. 9. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Februarja 2013 je Univerza OCAD v Torontu oznanila, da bo nov 25000 kvadratnih čevljev velik center umetnosti poimenovala Center vizualne umetnosti valižanske princese.<ref>{{Navedi splet|url=https://nationalpost.com/news/toronto/royal-assent-william-and-harry-cheer-ocad-university-decision-to-name-new-arts-centre-after-princess-diana|title=Royal assent: William and Harry cheer OCAD University decision to name new arts centre after Princess Diana|date=14. 2. 2013|accessdate=26. 9. 2019|website=National Post|publisher=|last=Alcoba|first=Natalie}}</ref> V Trentonu v [[New Jersey|New Jerseyju]] so po njej poimenovali cesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://nj.postcodebase.com/zipcode/08638-3803|title=1 (From 1 To 99 Odd) PRINCESS DIANA DR , TRENTON, NJ 08638-3803, USA|date=|accessdate=26. 9. 2019|website=New Jersey Post|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224213337/https://nj.postcodebase.com/zipcode/08638-3803|url-status=dead}}</ref> Po Diani sta dobili imeni tudi njena vnukinja Charlotte Elizabeth Diana (rojena leta 2015)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-32583432|title=Royal princess named Charlotte Elizabeth Diana|date=4. 5. 2015|accessdate=26. 9. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/princess-charlotte/11581712/Princess-Charlotte-Elizabeth-Diana-why-William-and-Kate-made-their-name-choices-for-the-royal-baby.html|title=Princess Charlotte Elizabeth Diana: why William and Kate made their name choices for the royal baby|date=4. 5. 2015|accessdate=26. 9. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> in nečakinja Charlotte Diana (rojena leta 2012).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/9455832/Earl-Spencer-names-baby-daughter-after-Diana-Princess-of-Wales.html|title=Earl Spencer names baby daughter after Diana, Princess of Wales|date=6. 8. 2012|accessdate=26. 9. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> Januarja 2017 sta Dianina sinova naročila kip svoje matere za kensingtonsko palačo, da bi obeležila 20. obletnico njene smrti.<ref name=":66">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-38785218|title=Princess Diana: Princes commission statue 20 years after her death|date=29. 1. 2017|accessdate=17. 9. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> V uradni izjavi, ki jo je izdala kensingtonska palača, sta William in Harry zapisala: »Najina mama se je dotaknila toliko življenj. Upava, da bo kip pomagal vsem, ki obiščejo kensingtonsko palačo, da razmislijo o njenem življenju in njeni zapuščini.«<ref name=":66" /> Denar se zbira z javnimi donacijami, nad delom pa bdi majhna komisija, sestavljena iz Dianinih tesnih prijateljev in svetovalcev, med njimi je tudi njena sestra Lady Sarah McCorquodale.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2017/01/28/dianas-princes-announce-lasting-memorial-mother-touched-many/|title=Diana's Princes announce lasting memorial to their mother, "who touched so many lives"|date=29. 1. 2017|accessdate=26. 9. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=Rayner|first=Gordon}}</ref> Decembra 2017 je bilo objavljeno, da je bil za dokončno izvedbo pooblaščen Ian Rank Broadley. Zaključek projekta je predviden za leto 2019.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2017/dec/10/princes-announce-ian-rank-broadley-will-sculpt-new-diana-statue|title=Princes announce Ian Rank-Broadley will sculpt new Diana statue|date=9. 12. 2017|accessdate=26. 9. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171210005011/https://www.theguardian.com/uk-news/2017/dec/10/princes-announce-ian-rank-broadley-will-sculpt-new-diana-statue|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/uk-britain-royals-diana/princes-william-and-harry-announce-sculptor-for-new-diana-statue-idUSKBN1E400A|title=Princes William and Harry announce sculptor for new Diana statue|date=11. 12. 2017|accessdate=26. 9. 2019|website=Reuters|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20171214060207/http://www.reuters.com/article/uk-britain-royals-diana/princes-william-and-harry-announce-sculptor-for-new-diana-statue-idUSKBN1E400A|url-status=bot: unknown}}</ref> === V sodobni umetnosti === Pred in po smrti so Diano pogosto upodabljali v sodobni umetnosti. Prvi biografski film o Diani in Karlu je bil ''Charles and Diana: A Royal Love Story'', ki mu je sledil ''The Royal Romance of Charles and Diana''. Na ameriških televizijskh postajah so ju prvič predvajali 17. in 20. septembra 1981.<ref>{{Navedi splet|url=http://muse.jhu.edu/article/394170|title=Filming the Ineffable: Biopics of the British Royal Family|date=|accessdate=22. 9. 2018|website=Auto/Biography Studies|publisher=|last=Bastin|first=Giselle}}</ref> Decembra 1992 je program ABC predvajal ''Charles and Diana: Unhappily Ever After'', televizijski film o zakonskih neskladjih med princem in princeso.<ref>{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/1992/12/11/charles-and-diana-unhappily-ever-after/|title=Charles and Diana: Unhappily Ever After|date=11. 12. 1992|accessdate=18. 3. 2020|website=EW|publisher=|last=Tucker|first=Ken}}</ref> V devetdesetih letih je britanska revija Private Eye objavila njuno zgodbo, kjer pa se je Diana pojavila kot Cheryl, Karel pa kot Brian.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7829013.stm|title=What's in a nickname?|date=15. 1. 2009|accessdate=18. 3. 2020|website=BBC News|publisher=|last=Brett|first=Oliver}}</ref> Nekaj umetniških del po njeni smrti je prikazalo razne teorije zarote, hkrati pa so prikazovali tudi njeno sočutje do različnih žrtev in njeno dobrodelno delo. Julija 1999 je umetnica [[Tracey Emin]] ustvarila številne monoprint risbe z besedili o Dianinem javnem in zasebnem življenju za tematsko razstavo ''Temple of Diana'' v Modri galeriji v Londonu. Delo ''They Wanted You To Be Destroyed''<ref>Delo ilustrirano na strani 21 knjige Neala Browna ''Tracey Emin (Tate's Modern Artists Series)'' (London: Tate, 2006) ISBN 1-85437-542-3.</ref> se je nanašalo na Dianino [[Bulimija|bulimijo]], medtem ko so druge risbe prikazovale pozitivne plati, na primer ''Love Was on Your Side'' in ''Diana's Dress with puffy sleeves''. Druga dela so hvalila njeno nesebičnost: ''The things you did to help other people'' je prikazovalo Diano v zaščitnih oblačilih med hojo po minskem polju v Angoli. Nekatera dela so prikazala tudi teorije zarote. Eminova je o risbah povedala, da so zelo sentimentalne.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newstatesman.com/arts-and-culture/2009/07/tracey-emin-art-melodramatic|title=The tent is empty|date=16. 7. 2009|accessdate=22. 9. 2018|website=New Statesman America|publisher=|last=Adams|first=Tim|archive-date=2018-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180922173825/https://www.newstatesman.com/arts-and-culture/2009/07/tracey-emin-art-melodramatic|url-status=dead}}</ref> Leta 2005 je Martin Sastre na [[Beneški bienale|Beneškem bienalu]] premierno predstavil kratki film ''Diana: The Rose Conspiracy''. Gre za izmišljeno zgodbo, kjer javnost odkrije, da je Diana živa in uživa srečno tajno novo življenje v nevarni soseski na obrobju [[Montevideo|Montevidea]]. Film je bil posnet v predmestju urugvajskega glavnega mesta. Film je Italijansko združenje umetnostnih kritikov razglasilo za eno najboljših del bienala.<ref>{{Navedi splet|url=http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|title=Vídeo do artista Martín Sastre revive Lady Di em favela uruguaia|date=24. 8. 2005|accessdate=18. 3. 2020|website=Diversao|publisher=|last=|first=|archive-date=2006-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060510200002/http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://diversao.terra.com.br/gente/noticias/0%2C%2COI3540643-EI13419%2C00-Video%2Bdo%2Bartista%2BMartin%2BSastre%2Brevive%2BLady%2BDi%2Bem%2Bfavela%2Buruguaia.html|title=Vídeo do artista Martín Sastre revive Lady Di em favela uruguaia|date=24. 8. 2005|accessdate=18. 3. 2020|website=Terra|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222121325/http://diversao.terra.com.br/gente/noticias/0%2C%2COI3540643-EI13419%2C00-Video%2Bdo%2Bartista%2BMartin%2BSastre%2Brevive%2BLady%2BDi%2Bem%2Bfavela%2Buruguaia.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|title=Vídeo do artista Martín Sastre revive Lady Di em favela uruguaia|date=24. 8. 2005|accessdate=22. 9. 2018|website=Diversao|publisher=|last=Ezabella|first=Fernanda|archive-date=2006-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060510200002/http://diversao.uol.com.br/ultnot/2005/08/24/ult26u19652.jhtm|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.infobae.com/contenidos/309207-1100795-0-Lady-Di-vive-Uruguay|title=Lady Di vive en Uruguay|date=2. 4. 2007|accessdate=18. 3. 2020|website=Infobae|publisher=|last=|first=|archive-date=2007-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20071010080735/http://www.infobae.com/contenidos/309207-1100795-0-Lady-Di-vive-Uruguay|url-status=dead}}</ref> Leta 2007 so teorije zarote navdihnile [[Stella Vine|Stello Vine]], da je ustvarila serijo Dianinih slik za svojo prvo večjo samostojno razstavo v Galeriji moderne umetnosti v [[Oxford|Oxfordu]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.modernartoxford.org.uk/Exhibitions/Archive/48|title=STELLA VINE: PAINTINGS|date=17. 7. 2007|accessdate=27. 9. 2018|website=Modern Art Oxford|publisher=|last=|first=|archive-date=2009-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20090504080318/http://www.modernartoxford.org.uk/Exhibitions/Archive/48|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://artdaily.com/news/20813/Modern-Art-Oxford-To-Present-Stella-Vine--Paintings#.W6y1B3szbIV|title=Modern Art Oxford To Present Stella Vine: Paintings|date=|accessdate=27. 9. 2018|website=Art Daily|publisher=|last=|first=}}</ref> Z njo je želela prikazati preplet Dianine moči in ranljivosti ter njeno povezanost s sinovoma. Slike je povezovalo geslo "I vow to thee my country". Vineova je povedala, da jo je zelo privlačila lepota in tragedija Dianinega življenja. Istega leta je izšla tudi dokumentarna drama ''Diana: Last Days of a Princess'', ki opisuje zadnja dva meseca njenega življenja. Diano je odigrala irska igralka [[Genevieve O'Reilly]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tvguide.com/tvshows/diana-last-days-of-a-princess/cast/289644/|title=Diana: Last Days of a Princess|date=|accessdate=27. 9. 2018|website=TV Guide|publisher=|last=|first=}}</ref> V oktobrski epizodi satirične serije ''The Chaser's War on Everything'' je Andrew Hansen zasmehoval Diano v svoji pesmi ''Eulogy Song'', kar je v avstralskih medijih sprožilo val ogorčenja. Leta 2017 sta princa William in Harry naročila snemanje dveh dokumentarnih filmov ob 20. obletnici materine smrti. Prvi, ''Diana, Our Mother: Her Life and Legacy'', je bil na kanalih ITV in HBO premierno prikazan 24. julija 2017.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hbo.com/documentaries/diana-our-mother-her-life-and-legacy/synopsis/synopsis.html|title=Diana, Our Mother: Her Life and Legacy|date=24. 7. 2017|accessdate=27. 9. 2018|website=HBO|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170723071454/http://www.hbo.com/documentaries/diana-our-mother-her-life-and-legacy/synopsis/synopsis.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/presscentre/press-releases/diana-our-mother-her-life-and-legacy|title=Diana, Our Mother: Her Life and Legacy.|date=8. 7. 2017|accessdate=27. 9. 2018|website=ITV|publisher=|last=|first=}}</ref> Ta film prikazuje Dianino zapuščino in njena humanitarna prizadevanja na področju AIDS-a, min, brezdomstva in raka. Drugi, ''Diana, 7 Days'', je bil 27. avgusta istega leta predvajan na programu BBC in se je osredotočil na Dianino smrt in žalovanje. Igralke, ki so upodobile Diano v filmih, so [[Serena Scott Thomas]] (''Diana: Her True Story''),<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/archive/serena-scott-thomas-vol-63-no-12/|title=Serena Scott Thomas|date=28. 3. 2005|accessdate=27. 9. 2018|website=People|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Julie Cox]] (''Princess in Love''), [[Amy Seccombe]] (''Diana: A Tribute to the People's Princess''), [[Genevieve O'Reilly]] (''Diana: Last Days of a Princess''), [[Nathalie Brocker]] (''The Murder of Princess Diana'') in [[Naomi Watts]] (''Diana''). == Naslovi in časti == [[File:Royal Monogram of Princess Diana of Wales.svg|thumb|upright|Dianin kraljevi monogram.]] === Naslovi === * 1. julij 1961 - 9. junij 1975: ''Častita Diana Frances Spencer'' * 9. junij 1975 - 29. julij 1981: ''Lady Diana Frances Spencer'' * 29. julij 1981 - 28. avgust 1996: ''Njena kraljeva visokost valižanska princesa'' * na Škotskem: 29. julij 1981 - 28. avgust 1996: ''Njena kraljeva visokost vojvodinja Rothesayska'' * 28. avgusta 1996 - 31. avgusta 1997: ''Diana, valižanska princesa'' Posthumno in tudi že prej v življenju je bilo najbolj popularno poimenovanje <nowiki>''Princesa Diana'', čeprav naslov formalno ni pravilen in ga nikoli ni uporabljala. V medijih jo še vedno omenjajo kot ''Lady Diana Spencer'' ali preprosto ''Lady Di''. V govoru po njeni smrti jo je tedanji premier Tony Blair imenoval ''princesa ljudskih src''</nowiki>.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1556863/Tony-coined-the-peoples-princess.html|title=Tony coined the 'people's princess'|date=9. 7. 2007|accessdate=19. 10. 2018|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> === Časti === ==== Redovi ==== * [[File:GBR Family Order Elizabeth II BAR.png|40px]] 1981: Red kraljeve družine kraljice Elizabete II. ==== Tuja odlikovanja ==== *{{Flagicon|Egypt}} 1982: Egiptovski red za zasluge (Red al-Kamal)<ref name=":67" /> *{{Flagicon|Netherlands}} 18. november 1982: Veliki križ nizozemskega Reda krone, ki ga je podelila kraljica [[Beatrika Nizozemska]]<ref name=":67" /> ==== Priznanja ==== * 1988: Kraljeva akademija kirurgov Anglije, častno priznanje zobne kirurgije<ref>"RCS: Faculty of Dental Surgery" (PDF). The Royal College of Surgeons. Julij 2016. <q>There were records of such diverse events of the endowment of the Nuffield Research Professor in Dental Science, the admission of HRH Diana Princess of Wales as an Honorary Fellow in Dental Surgery and ...</q></ref> ==== Drugo ==== * 1981: častna prebivalka mesta [[Cardiff]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-wales-south-east-wales-17151418|title=Freedom of Cardiff: List of recipients from 1886|date=24. 2. 2012|accessdate=13. 12. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> * 1987: častna prebivalka mesta [[London]]<ref name=":68" /> * 1989: častna prebivalka mesta [[Northampton Borough]]<ref name=":69" /> * 1992: častna prebivalka mesta [[Portsmouth]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portsmouth.gov.uk/ext/your-council/your-city/freedom-of-the-city-keys-of-the-city|title=Freedom of the city & keys of the city|date=|accessdate=13. 12. 2019|website=Portsmouth City Council|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200812213346/https://www.portsmouth.gov.uk/ext/your-council/your-city/freedom-of-the-city-keys-of-the-city|url-status=dead}}</ref> === Častni vojaški nazivi === Kot valižanska princesa je Diana nosila naslednje vojaške nazive: ;{{flagicon|AUS}} Avstralija * {{flagicon|AUS}}: Poveljnica kraljevega avstralskega raziskovalnega korpusa<ref>C.D. Coulthard-Clark, Australia's Military Mapmakers, Oxford University Press, published 2000, ISBN 0-19-551343-6.</ref> ;{{flagicon|CAN}} Kanada * {{flagicon|CAN}}: Poveljnica regimenta valižanske princese<ref name=":32" /> * {{flagicon|CAN}}: Poveljnica regimenta West Nova Scotia ;{{flagicon|UK}} Združeno kraljestvo * {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica kraljevega regimenta valižanske princese<ref name=":70" /> * {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica regimenta Light Dragoons<ref name=":70" /> * {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica regimenta Royal Hampshire<ref name=":32" /> * {{flagicon|UK|army}}: Polkovnica 13./18. regimenta Royal Hussars (Queen Mary's Own)<ref name=":32" /> * {{flagicon|UK|air force}}: Častna komodorka, RAF Wittering<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/50148/page/8028|title=No. 50148|date=|accessdate=13. 12. 2019|website=The London Gazette|publisher=|last=|first=}}</ref> Po ločitvi se je tem nazivom odrekla. === Grb === [[File:Coat of Arms of Diana, Princess of Wales (1981-1996).svg|thumb|200px|right|Dianin grb med letoma 1981 in 1996.]] V času zakona z valižanskim princem Karlom je Diana uporabljala kombinacijo moževega grba in grba očeta, grofa Spencerja. Po ločitvi je uporabljala le očetove simbole z dodatkom kraljeve krone. Družina Spencer je sicer pravico do prvega grba dobila leta 1504, vendar se je ta precej razlikoval od tistega, ki ga je družina uporabljala po letu 1595. Izpeljanke iz grba Spencerjevih sta uporabljali tudi Dianini sestri. Napis v grbu ''Dieu Defend Le Droit'' v prevodu pomeni ''Bog brani pravico''. == Potomstvo == {| class="wikitable" |- ! rowspan=2 | Ime !! rowspan=2 | Rojstvo !! colspan=2 | Poroka !! rowspan=2 | Potomci |- ! Datum !! Žena |- | [[Princ William, vojvoda Cambriški]] | 21. junij 1982 | 29. april 2011 | [[Catherine Middleton]] | [[Princ George Cambriški]]<br />[[Princesa Charlotte Cambriška]]<br />[[Princ Louis Cambriški]] |- |[[Princ Harry, vojvoda Susseški]] | 15. september 1984 |19. maj 2018 |[[Meghan Markle]] |[[Archie Mountbatten-Windsor]] |} == Predniki == Diana se je rodila v veliki britanski družini Spencer, ki ji pripadajo vojvode Marlborougha, grojea Spencerji, grofje Sunderlandski in baroni Churchilli.<ref>"A Modern Monarchy – The Royal Family appears to have overcome its troubles and the new generation has adapted skilfully to a changing Britain". ''The Times''. 25. julij 2013. Leading articles. <q>Prince George of Cambridge, born on Monday, now has in his relatively recent line miners and labourers; something hard to contemplate a generation ago.</q></ref><ref>David White, Somerset Herald, College of Arms (23. 7. 2013). "The Windsors & the Middletons – A family tree". ''The Times''. Pull-out supplement.</ref> V preteklosti je veljalo, da so Spencerji potomci močne srednjeveške plemiške družine Despenser, vendar je ta povezava vprašljiva.<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=-fhtxH5vKV8C&pg=PA325&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=Patronymica Britannica, A Dictionary of Family Names of the United Kingdom|date=1860|accessdate=11. 10. 2018|website=|publisher=|last=Lowe|first=Mark Anthony}}</ref> Dianina prababica je bila Margaret Baring, članica nemško-britanske družine bankirjev Baring in hči Edwarda Baringa, ki je bil prvi baron Revelstoke.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sixth Great Power: Barings 1762–1929|url=https://archive.org/details/sixthgreatpowerb0000zieg|last=Ziegler|first=Philip|publisher=Collins|year=1988|isbn=0-00-217508-8|location=London|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.baringarchive.org.uk/barings_people/brief_history/|title=A Brief History of Barings|date=|accessdate=1. 12. 2019|website=Baring Archive|publisher=|last=|first=|archive-date=2013-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20130211224944/http://www.baringarchive.org.uk/barings_people/brief_history/|url-status=bot: unknown}}</ref> Dianina daljna prednika sta bila tudi John Churchill, prvi vojvoda Marlborougha in knez Mindelheimski (v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu)]] ter njegova žena Sarah, vojvodinja Marlborougha.<ref>Bradford 2006, stran 31.</ref> Diana in Karel sta bila zelo daljna sorodnika, saj sta oba bila potomca Tudorjev preko [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII. Angleškega]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/uk/1981/feb/25/monarchy.alanrusbridger|title=Charles 'amazed' by Lady Di's yes|date=25. 2. 1981|accessdate=1. 12. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Ezard|first=John|last2=Rusbridger|first2=Alan|archive-date=2015-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20151117034757/http://www.theguardian.com/uk/1981/feb/25/monarchy.alanrusbridger|url-status=bot: unknown}}</ref> Diana je bila tudi potomka Stuartov, in sicer potomka [[Karel II. Angleški|Karla II. Angleškega]] preko njegovih nezakonskih sinov Charlesa Lennoxa, vojvode Richmondskega in Henryja FitzRoya, vojvode Graftonskega. Njen prednik je bil tudi Karlov brat Jakob II. Angleški preko nezakonske hčere Henriette FitzJames.<ref name=":6" /><ref name=":2" /><ref>Moncreiffe of that Ilk, Sir Iain (1982). ''Royal Highness''. London: Hamish Hamilton. Stran 38.</ref> Drugi Dianini znameniti plemiški predniki so bili Margaret Kerdeston, ki je vnukinja Michaela de la Polea, 2. grofa Suffolškega; Robert Devereux, 2. grof Esseški in najljubši plemič kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I. Angleške]]; in Edward Seymour, 1. vojvoda Somersetski, potomec kralja [[Edvard III. Angleški|Edvarda III. Angleškega]] preko njegovega sina Lionela, vojvode Clarenškega.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.americanancestors.org/Royal-Ancestry-of-Meghan-Markle.aspx|title=The Royal Ancestry of Meghan Markle|date=|accessdate=13. 12. 2019|website=American Ancestors|publisher=|last=Boyd Roberts|first=Gary}}</ref><ref>Roberts, Gary Boyd (30. november 2017). "The Shared Ancestry of (Rachel) Meghan Markle and Prince Harry" (PDF). ''American Ancestors''.</ref> Škotske korenine je Diana imela po babici po materini strani, baronici Fermoy.<ref name=":21" /> Med njenimi škotskimi predniki so bili Alexander Gordon, 4. vojvoda Gordonski, z ženo Jane in Archibald Cambell, 9. grof Argyllski.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://americanancestors.org/Product.aspx?id=14815|title=Ancestry of Diana, Princess of Wales|date=|accessdate=11. 10. 2018|website=American Anchestors|publisher=|last=Evans|first=Richard K.|archive-date=2010-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20101210205411/http://americanancestors.org/Product.aspx?id=14815|url-status=dead}}</ref> Diana je imela ameriške korenine po prababici Frances Ellen Work, hčerki bogatega ameriškega borznega posrednika Franklina H. Worka iz Ohia, ki se je poročila z Jamesom Rochejem, 3. baronom Fermoyjem iz Irske.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-42141518|title=The other American in Prince Harry's family|date=27. 11. 2017|accessdate=13. 12. 2019|website=BBC News|publisher=|last=Amos|first=Owen}}</ref> Njena prednica po materini strani je bila tudi Eliza Kewark, ki je rodila hčer Theodora Forbesa in je v več dokumentih opisana kot <nowiki>''temna naravna ženska'', ''armenska žena iz Bombaja'' in ''gospa Fobesova''</nowiki>. Genolog William Addams Reitwiesner je domneval, da je bila Armenka.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.wargs.com/essays/ethnic.html|title=The Ethnic ancestry of Prince William|date=|accessdate=19. 10. 2018|website=Wargs|publisher=|last=Addams Reitwiesner|first=William}}</ref> Junija 2013 so z BritainsDNA sporočili, da so opravili DNK testiranja dveh Dianinih oddaljenih bratrancev iz te linije in potrdili, da je bila Eliza Kewark indijskega rodu.<ref>{{Navedi splet|url=http://britainsdna.com/files/press-release/Indian%20Ancestry%20of%20William.pdf|title=New genetic evidence that Prince William, Duke of Cambridge, is the direct descendant of an Indian woman and that he carries her mitochondrial DNA|date=1. 7. 2004|accessdate=19. 10. 2018|website=BritainsDNA|publisher=|last=|first=|archive-date=2014-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140701132540/http://britainsdna.com/files/press-release/Indian%20Ancestry%20of%20William.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2013/06/14/world/europe/britain-prince-william-india/index.html|title=DNA tests reveal Prince William's Indian Ancestry|date=14. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=CNN|publisher=|last=Wilkinson|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/article/revealed-the-indian-ancestry-of-william-ldvsjmc9w59|title=Revealed: the Indian ancestry of William|date=14. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=The Times|publisher=|last=Brown|first=David}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/uk/Hunt-on-for-Prince-Williams-distant-cousins-in-Surat/articleshow/20611810.cms?referral=PM|title=Hunt on for Prince William’s distant cousins in Surat|date=16. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=The Times of India|publisher=|last=Kounteya|first=Sinha}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.newstatesman.com/media/2013/06/are-there-ethical-lapses-times-story-williams-indian-ancestry|title=Are there ethical lapses in the Times' story on William's 'Indian ancestry'?|date=14. 6. 2013|accessdate=13. 12. 2019|website=New Statesman|publisher=|last=Hern|first=Alex}}</ref>{{Predniki |style=font-size: 75%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Diana, valižanska princesa''' |2= 2. [[John Spencer, osmi grof Spencer]] |3= 3. [[Frances Shand Kydd]] |4= 4. [[Albert Spencer, sedmi grof Spencer]] |5= 5. [[Lady Cynthia Hamilton]] |6= 6. [[Maurice Roche, četrti baron Fermoy]] |7= 7. [[Ruth Gill]] |8= 8. [[Charles Spencer, 6. grof Spencer]] |9= 9. [[Častita Margaret Baring]] |10= 10. [[James Hamilton, tretji vojvoda Abercornski]] |11= 11. [[Lady Rosalind Bingham]] |12= 12. [[James Roche, tretji baron Fermoy]] |13= 13. [[Frances Ellen Work]] |14= 14. [[William Smith Gill]] |15= 15. [[Ruth Littlejohn]] |16= 16. [[Frederick Spencer, četrti grof Spencer]] |17= 17. [[Adelaide Seymour]] |18= 18. [[Edward Baring, prvi baron Revelstoke]] |19= 19. [[Louisa Bulteel]] |20= 20. [[James Hamilton, drugi vojvoda Abercornski]] |21= 21. [[Lady Mary Curzon-Howe]] |22= 22. [[George Bingham, četrti grof Lucanski]] |23= 23. [[Lady Cecilia Gordon-Lennox]] |24= 24. [[Edmond Roche, prvi baron Fermoy]] |25= 25. [[Eliza Caroline Boothby]] |26= 26. [[Franklin H. Work]] |27= 27. [[Ellen Wood]] |28= 28. [[Alexander Ogston Gill]] |29= 29. [[Barbara Smith Marr]] |30= 30. [[David Littlejohn]] |31= 31. [[Jane Crombie]] }} == Viri == {{Sklici|3}} == Bibliografija == * Bradford, Sarah (2006). ''Diana''. New York; Toronto; London: Viking. <nowiki>ISBN 978-0-670-03807-7</nowiki>. *Brandreth, Gyles (2004). ''Philip and Elizabeth: Portrait of a Marriage''. London: Century. <nowiki>ISBN 0-7126-6103-4</nowiki>. * Brown, Tina (2007). ''The Diana Chronicles''. London; New York: Doubleday. <nowiki>ISBN 978-0-385-51708-9</nowiki>. *Dimbleby, Jonathan (1994). ''The Prince of Wales: A Biography''. New York: William Morrow and Company. <nowiki>ISBN 0-688-12996-X</nowiki>. * Morton, Andrew (1997) [1992]. ''Diana: Her True Story - In Her Own Words''. New York: Simon & Schuster. <nowiki>ISBN 0-684-85080-X</nowiki>. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Diana, Princess of Wales}} * [https://web.archive.org/web/20030405225050/http://www.althorp.com/spencer-family/familytree.pdf Družinsko drevo družine Spencer] * [http://review-online.blogspot.com/2007/07/diana-chronicles-by-tina-brown-buy-this.html The Diana Chronicles] {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Spencer, Diana}} [[Kategorija:Valižanski plemiči]] [[Kategorija:Rodbina Windsor]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali mineral]] [[Kategorija:Britanske princese]] quly3wtebc3zxgove1bs3m06new7fij 0 45739 6748219 6650006 2026-09-08T21:31:00Z ~2026-44996-51 264415 /* Seznami */ 6748219 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[šahovski velemojster|šahovskih velemojstrov]].''' == Seznami == * [[seznam ameriških šahovskih velemojstrov]] * [[seznam andorskih šahovskih velemojstrov]] * [[seznam bolgarskih šahovskih velemojstrov]] * [[seznam britanskih šahovskih velemojstrov]] * [[seznam hrvaških šahovskih velemojstrov]] * [[seznam italijanskih šahovskih velemojstrov]] * [[seznam izraelskih šahovskih velemojstrov]] * [[seznam jugoslovanskih šahovskih velemojstrov]] * [[seznam katarskih šahovskih velemojstrov]] * [[seznam nemških šahovskih velemojstrov]] * [[seznam ruskih šahovskih velemojstrov]] * [[seznam slovenskih šahovskih velemojstrov]] * [[seznam srbskih šahovskih velemojstrov]] * [[seznam španskih šahovskih velemojstrov]] == Glej tudi == * [[šahovski svetovni prvaki]] [[Kategorija:Seznami]] [[Kategorija:Šahovski velemojstri|*]] 2kxr2o5nsdpyz2p15fhz3gxksnvuu6l 0 49612 6748180 6741764 2026-09-08T19:48:19Z Alebarasi 50192 /* A */ 6748180 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Gabrielle Achenbach]] *[[Louis Adan]] *[[Gilles Aillaud]] *[[Jean Alaux]] *[[Edmond Aman-Jean]] *[[Paul Ambille]] *[[Ouanes Amor]] (tunizijsko-francoski) *[[Louis Anquetin]] *[[Arman]] *[[André-Pierre Arnal]] *[[François Arnal]] *[[Jean Arp]] *[[Jean-Michel Atlan]] *[[Bernard Aubertin]] *[[Émile Aubry]] *[[Jean-Baptiste Jacques Augustin]] *[[Marie-Berthe Aurenche]] *[[Jacques Aved]] *[[Édouard-Henri Avril]] (ps. ''Paul Avril'') == B == *[[Jean-Jacques Bachelier]] *Auguste Baillayre (fr.-gruz.-rus.-moldavsko-romun.) *[[Léon Bakst]] (belorusko-francoski) *[[Yannick Ballif-Swinnen]] *[[Balthus]] (''Balthasar Klossowski de Rola'') *[[Jacques-Luc Barbier-Walbonne]] *[[Jean Bardin]] *[[Ambroise-Marguerite Bardin]] *[[Félix-Joseph Barrias]] *[[Marcel Baschet|Marcel]](-André) [[Marcel Baschet|Baschet]] *[[Marie Bashkirtseff]] (ukrajinsko-francoska) *[[Jules Bastien-Lepage]] *[[Marie Adelaide Baubry-Vaillant]] *[[André Bauchant]] *[[Paul-Jacques-Aimé Baudry]] *[[Paul Baudoüin]] *[[Jean René Bazaine]] (1904-2001) *[[Frédéric Bazille]] *[[Amélie Beaury-Saurel]] *[[Hélène de Beauvoir]] *[[Cecilia Beaux]] (ameriško-franc.-angl.?) *[[Hans Bellmer]] (nemško-francoski) *[[Jean-Hilaire Belloc]] *[[Jean-Joseph Benjamin-Constant]] *[[Alexandre Benois]] (rusko-francoski) *[[Marie-Guillemine Benoist]] (r. de Laville-Leroux) (1768 – 1826) *[[Jules Benoit-Lévy]] *[[Jean-Achille Benouville]] *[[François-Léon Benouville]] *[[Christian Bérard]] *[[Janine Béraud Arland]] *[[Pierre-Nolasque Bergeret]] *[[Émile Bernard]] (1868-1941) *[[Étienne-Prosper Berne-Bellecour]] *[[Jean-Simon Berthélemy]] *[[Jean Bertholle]] *[[Auguste-Henry Berthoud]] (francosko-švicarski) *[[Jean-Victor Bertin]] *[[Paul-Albert Besnard]] *[[Roger Bezombes]] *[[Pierre Bichet]] *[[Alexandre Bida]] *[[Jean-Joseph-Xavier Bidauld]] *[[Jean-Pierre-Xavier Bidauld]] *[[Christian Billet]] *[[Louis-François Biloul]] *[[Vincent Bioulès]] *[[Édouard-Théophile Blanchard]] *[[Jacques Blanchard]]/t *[[Jacques-Émile Blanche]] *[[Merry-Joseph Blondel]] *[[Eugène Boch]] (belgijsko-francoski) *Frank Myers Boggs (ameriško-francoski) *[[Louis-Léopold Boilly]] *[[Auguste Bonheur]] *[[Rosa Bonheur]] (1822-1899) *[[Pierre Bonnard]] *[[Henri Bonnart]] *[[Léon Bonnat]] *[[Edmé Bouchardon]] (1698–1762) *[[Jean Bouchaud]] *[[François Boucher]] (1703–1770) *[[Joseph-Félix Bouchor]] *[[Eugène Boudin]] *[[Louis de Boughes-mont`es]] (1904-1979) *[[William-Adolphe Bouguereau]] (1825-1905) *[[Gustave Boulanger]] *[[Christine Boumeester]] (nizozemsko-fr.) *[[Sébastien Bourdon]] *[[Jean Boussingault]] *Claude-Marie? Bouton *[[Joseph Boze]] *[[Olga Boznanska]] (poljsko-francoska) *[[Félix Bracquemond]] *[[Marie Bracquemond]] *[[Jacques Raymond Brascassat]] *[[Georges Braque]] *[[Yves Brayer]] *[[Nicolas-Guy Brenet]] *[[Jules Breton]] *[[Paul Bril]] *[[Gustave Brion]] *[[Henry-Lionel Brioux]] *[[Pierre Brissaud]] *[[Pierre-Nicolas Brisset]] *[[Élise Bruyère]] *[[Bernard Buffet]] *[[Félix Buhot]] *[[Pierre Buraglio]] *[[Simon Burgar]] (slov.-hrvaš.-francoski, 1939-74) *[[Gaston Bussière]] == C == *[[Alexandre Cabanel]] *[[Louis-Nicolas Cabat]] *[[Gustave Caillebotte]] *[[Georges Cain]] *[[Antoine-François Callet]] *[[Jacques Callot]] *[[Adolphe-Félix Cals]] *[[Charles Camoin]] *[[Jean Campistron]] *[[Louis Cane]] *[[Jean-Baptiste Carpeaux]] *[[Rosalba Carriera]] (1675 - 1757) (beneško-francoska) *[[Eugène Carrière]] *[[Pierre Carron]] *[[Jean Carzou]] (armensko-francoski) *[[Cassandre]] *[[Louis-François Cassas]] (potoval po Sredozemlju in vzhodni jadranski obali) *[[Mary Cassatt]] (1845-1926) (ameriško-francoska) *[[Claudio Castelucho]] (katalonsko-francoski: ''Karnik Zouloumian'') *[[Paul Cézanne]] *[[Paul Émile Chabas]] *[[Marc Chagall]] (belorusko-francoski) *[[Philippe de Champaigne]] *[[Charles Joshua Chaplin]] *[[Henri Chapu]] *[[Jean-Baptiste-Siméon Chardin]] *[[Nicolas-Toussaint Charlet]] *[[Nicolas-Toussaint Charlet|Jean Charlot]] (fr.-ameriški) *[[Albert Charpin]] *[[Théodore Chassériau]] *[[Roger Chastel]] *[[Jules Chéret]] *[[Georges Cheyssial]] *([[Jože Ciuha]]) *[[Charles Othon Frédéric Jean-Baptiste de Clarac]] *[[Auguste Clésinger]] *[[François Clouet]] *[[Charles-Alexandre Coëssin de la Fosse]] *[[Chu Teh-Chun]] / Zhu Dequn *[[Per Eberhard Cogell]] (švedsko-francoski) *[[Léon Cogniet]] *[[Alexandre-Marie Colin]] *[[Héloïse Colin]] *[[Raphaël Collin]] *[[Jean-Antoine Constantin]] *[[Nicolas-Jacques Conté]] *[[Fernand Cormon]] *[[Jean-Baptiste-Camille Corot]] *[[Charles Cottet]] *[[Otakar Kubín|Othon Coubine]] *[[Auguste Couder]] *[[Jean-Michel Coulon]] *[[Gustave Courbet]] *[[Jacques Courtois]] *[[Marie Courtois]] *[[Thomas Couture]] *[[Antoine Coypel]] *[[Noël Coypel]] *[[Louis-Philippe Crépin]] *[[Pauline Croizette]] *[[Henri-Edmond Cross]] == D == *[[Dado]] (Miodrag Đurić 1933–2010) (črnogorsko-fr.) *[[Jan Frans van Dael]] (flamsko-francoski) *[[Pascal Dagnan-Bouveret]] *[[Louis Jacques Mande Daugerre|Louis Jacques Mandé Daguerre]] *[[Marjanca Dakskofler Savinšek]] (1919-2018) (slovensko-francoska) *[[Pierre Emmanuel Damoye]] *[[Alice Dannenberg]] (ruskega rodu) *[[Édouard Joseph Dantan]] *[[Henry Daras]] *[[Charles-François Daubigny]] *[[André Dauchez]] *[[Honoré Daumier]] *[[Jacques-Louis David]] *[[François Debon]] *[[Olivier Debré]] *[[Alexandre-Gabriel Decamps]] *[[Adolphe Déchenaud]] *[[Johann Stephan Decker]] *[[Alexandre Defaux]] *[[Edgar Degas]] *[[Eugène Delacroix]] *[[Hippolyte Delaroche]] *[[Paul Delaroche]] (Paul Hippolyte) *[[Jules-Élie Delaunay]] *[[Robert Delaunay]] *[[Sonia Delaunay]] (r. Terk) (1885-1979) (rusko-fr.) *[[Hugo Demarco]] *[[Jacques Denier]] *[[Maurice Denis]] *[[Alexandre-Dominique Denuelle]] *[[André Derain]] *[[Jean-Baptiste-Henri Deshays]]/Deshayes *[[Jean-Baptiste Descamps]] *[[Louis-Marie Désiré-Lucas]] *[[Jacques Despierre]] *[[Louis Jean Desprez]] *... Desrivi`eres ? *[[George Desvallières]] *[[Édouard Detaille]] *Marc Devade *[[André Devambez]] *[[Achille Devéria]] *[[Anatole Devosge]] *[[Jean Dewasne]] *[[Émile Dezaunay]] *Daniel Dezeuze *[[Narcisse Virgilio Díaz]] (Narcisso Virgilio Diaz de la Peña) *Noël Dolla *[[Jean-Gabriel Domergue]] *[[Kees van Dongen]] (nizozemsko-francoski) *[[Gustave Doré]] *[[Henri Lucien Doucet]] *[[Gabriel François Doyen]] *[[Louise-Adéone Drolling]] (1797–1834) ("Madame Joubert") *[[Martin Drolling]] *[[Michel Martin Drolling]] *[[Paul Dubois]] *[[Louis-Alexandre Dubourg]] *[[Jean Dubuffet]] (1901-1985) *[[Marcel Duchamp]] *[[Suzanne Duchamp]]-Crotti *[[Joseph Ducreux]] *[[Clémentine-Hélène Dufau]] *[[Georges Dufrénoy]] *[[Raoul Dufy]] *[[Gaspard Dughet]] *[[Pierre Dulin]] *[[François Dumont]] *[[Jean Dupas]] *[[Joseph Duplessis]] *[[Jules Dupré]] (Julien Dupré) *[[Carolus-Duran]] ([[Charles Auguste Émile Durand]]) *[[Francisque Duret]] == E == *[[Charles Eisen]] *[[Ferdinand Elle]] (flamsko-francoski) *[[Maurice Estève]] *[[Antoine Étex]] *[[Henri Evenepoel]] (belgijsko-francoski) == F == *[[Henri Fantin-Latour]] *[[Victoria Fantin-Latour (Dubourg)]] *[[Alexandre Falguière]] *[[Henri Le Fauconnier]] *[[Jean Fautrier]] (1898-1964) *[[Philippe Favier]] *1957 *[[Éloi Firmin Féron]] *[[Gabriel Ferrier]] *[[Georges de Feure]] *[[Leonor Fini]] (argent.-franc.) *[[François Flameng]] *[[Jean-Hippolyte Flandrin]] *[[Camille Flers]] *[[Lucien Fontanarosa]] *[[Jean-Louis Forain]] *[[Charles Fouqueray]] *[[Jean-Honoré Fragonard]] *[[François-Louis Français]] *[[Sophie Frémiet]] *[[Émile Friant]] *[[Othon Friesz]] ([[Émile-Othon Friesz]]) *[[Nicolas Froment]] *[[Eugène Fromentin]] == G == *[[Marie-Élisabeth Gabiou]] (1755-1812) *[[François Gall]] (romun.-franc.) *[[Pierre-Victor Galland]] *[[Antonio de La Gándara]] *[[Philippe Garel]] *[[Ambroise Louis Garneray]] *[[Auguste Garneray]] *[[Hippolyte Garneray]] *[[Jean-François Garneray]] *[[Étienne-Barthélémy Garnier]] *[[Gérard Garouste]] *[[Paul Gauguin]] *[[François Gérard]] ("baron Gerard") *[[Marguerite Gérard]] (1761-1837) *[[Théodore Géricault]] *[[Jean-Léon Gérôme]] *[[Henri Gervex]] *[[Alfred Giess]] *[[Victor Gabriel Gilbert]] *[[Françoise Gilot]] (1921-2023) *[[Pierre Girieud]] *[[Anne-Louis Girodet de Roussy-Trioson]] *[[Albert Gleizes]] *[[Charles Gleyre]] (Švicar po rodu) *[[Édouard Goerg]] *[[Henri Bernard Goetz]] *[[Vincent van Gogh]] (nizozemsko-francoski) *[[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] *[[Eva Gonzalès]] (1849-1883) *[[Jean-Gabriel Goulinat]] *[[Jean-Pierre Norblin de La Gourdaine]] *[[Adrienne Marie Louise Grandpierre-Deverzy]] *[[François Marius Granet]] *[[Eugène Grasset]] (1845-1917) (švicarsko-franc. dekorater) *[[Jean-Baptiste Greuze]] *[[Juan Gris]] (špansko-francoski) *[[Marcel Gromaire]] *[[Antoine-Jean Gros]] ("''Baron Gros''") *[[Jean-Baptiste Gros]] *[[Henry de Groux]] (belg.-fr.) *[[Jules-Alexandre Grün]] *[[Charles Guérin]] *[[Jean-Baptiste Guérin]] *[[Pierre-Narcisse Guérin]] *[[Adélaïde Labille-Guiard]] *[[Gustave Achille Guillaumet]] *[[Armand Guillaumin]] *[[Guillaume Guillon-Lethière]] *[[Philip Guston]] (1913-1980) == H == *[[Simon Hantaï]] (1922-2008) *[[Aleksei Hanzen]] (1876-1937) (rusko-francoski marinist) *[[Henri Harpignies]] *[[Hans Hartung]] (nemško-francoski) *[[Willem van Hasselt]] *[[Arnaud d'Hauterives]] *[[Ernest Hébert]] *[[François Joseph Heim]] *[[Philippe-Auguste Hennequin]] *[[Jean-Jacques Henner]] *[[Bon-Thomas Henry]] *[[Auguste Herbin]] *[[Louis Hersent]] *[[Auguste-Joseph Herlin]] *[[Alexandre Hesse]] *[[Edmond Heuzé]] *[[Dora Hitz]] (1856-1924) (nem.-romun.-fr.) *[[Jean-Pierre Houël]] *[[Julien Hudson]] (New Orleans) *[[Paul Huet]] *[[Jean Hugo]] *[[Ferdinand Humbert]] *[[Robert Humblot]] == I == *[[Jean Auguste Dominique Ingres|Jean-Dominique Ingres]] *[[Jean-Robert Ipoustéguy]] (1920-2006) *[[Frédéric Iriarte]] *[[Eugène Isabey]] *[[Jean-Baptiste Isabey]] == J == *[[Charles Jacque]] *[[Marguerite Jacquelin]] *[[Gustave Louis Jaulmes]] *[[Edgar Jené]] (avstr.-fr.) *[[Pierre Jerome]] *[[Alfred Johannot]] *[[Pierre-Paul Jouve]] (1878-1973) *[[Madame Joubert]] (Louise-Adéone Drolling) *[[Joseph Nicolas Jouy]] *(''Pierre Louis'') [[Rodolphe Julian]] *[[Leo Junek]] (1899-1993) (hrvaško-francoski) == K == *[[Vasilij Kandinski]] *[[Jean-Jacques Karpff]] *[[Joël Kermarrec]] *[[Nadia Khodossiévitch]]-Léger (1. por. Grabowski) (rusko-francoska) *[[Michel Kikoïne]] *[[Moïses Kisling]] (jud./polj.-franc.) *[[Yves Klein]] *[[Baladine Klossowska]] (nem.-fr.) (''Elisabeth Dorothea Spiro''; mati ''Balthusa'' in ''Pierra Klosowskega'') *[[Erich Klossowski]] (polj.-fr.) *[[Greta Knutson]]-Tzara (švedsko-fr.) *[[Jeanne Kosnick-Kloss]] (1892 - 1966) (nem.-fr.) *[[Pinchus Krémègne]] *[[František Kupka]] (češko-francoski) == L == *[[Adélaïde Labille-Guiard]] (1749 - 1803) *[[Félix Labisse]] *[[Georges Lacombe]] *[[Pierre Lacour]] *[[Roger de La Fresnaye]] *[[Antonio de La Gandara]] *[[Philippe de La Hire]] *[[Maxime Lalanne]] *[[Jacqueline Lamba]] *[[Eugène Lami]] *[[Nicolas Lancret]] *[[Charles Paul Landon]] *[[Françoise Landowski-Caillet]] *[[Nadine Landowski]] *[[Jérôme-Martin Langlois]] *[[André Lanskoy]] (rusko-francoski) *[[Pierre Laprade]] *[[Nicolas de Largillière]] *[[Armand Laroche]] *[[Jacques Henri Lartigue]] *[[Georges de La Tour]] *[[Maurice Quentin de La Tour]] *[[Alphonse Laurencic]] *[[Marie Laurencin]] *[[Henri Laurens]] *[[Jean-Paul Laurens]] *[[Jean-Pierre Laurens]] *[[Jean-Pierre Laurens]] *[[Ernest Laurent]] *[[Marie-Guillemine de Laville-Leroux]] (-Benoist)(1768 – 1826) *[[Gabriel-Hippolyte Lebas]] *[[Jean-Jacques-François Le Barbier]] *[[Charles Le Brun]] *[[Jacques Le Chevallier]] (1896-1987) *[[Sébastien Leclerc]] (1637–1714) *[[Hippolyte Lecomte]] *[[Horace Lecoq de Boisbaudran]] *[[Henri Le Fauconnier]] *[[Jules (Joseph) Lefebvre]] *[[Robert Lefèvre]] *[[Fernand Léger]] *[[Louis Legrand]] *[[Michel Legrand]] (1932-2019) *[[Alphonse Legros]] (fr.-britanski) *[[Henri Lehmann]] *[[Alexandre-Louis Leloir]] *[[Jean Le Moal]] *[[François Lemoyne]]/Lemoine *[[Marie-Victoire Lemoine]] (1754 - 1920) *[[Tamara de Lempicka]] (poljsko-francosko-mehiška) *[[Jules Eugène Lenepveu]] *[[Marcel Lenoir]] *[[Eugène Lepoittevin]] *[[Jean Leppien]] (nemško-francoski) *[[Xavier Leprince]] *[[Georges Paul Leroux]] *[[Louis Héctor Leroux]] *[[Eugène Leroy]] *[[Henri Le Sidaner]] *[[Émile Lévy]] *[[Lucien Lévy-Dhurmer]] *[[Léon Augustin Lhermitte]] *[[André Lhote]] *[[Alfred Lombard]] (1884-1973) *[[Charles-Amédée-Philippe van Loo]] *[[Charles-André van Loo]] *[[Henriette Lorimier]] *[[Bernard Lorju]] *[[Claude Lorrain]] *[[Séraphine Ludvik]] *[[Évariste Vital Luminais]] *[[Jean Lurçat]] *[[Mariette Lydis]] == M == *([[Dora Maar]] /''Henriette Theodora Markovitch'') *[[René Magritte]] (belgijsko-francoski) *[[Diogène Maillart]] *[[Aristide Maillol]] *[[Tadeusz Makowski]] (poljsko-fr.) *[[Jean Malouel]] *[[Edouard Manet]] *[[Adrien Manglard]] (1695-1760) *[[Henri Manguin]] *[[Man Ray]] (ameriško-francoski) *Pavel Mansurov (Mansouroff) (rusko-francoski) *[[Émile van Marcke]] *[[Louis Marcoussis]] (poljsko-francoski) *[[Simon Marmion]] *[[Albert Marquet]] *[[Claude René Martin]] *[[Henri Martin]] *[[Martine Martine]] *[[André Masson]] (belg.-franc.) *[[Georges Mathieu]] (1921-2012) *[[Henri Matisse]] *[[Edgar Maxence]] *[[Constance Mayer]] *[[Ernest Meissonier]] *[[François-Guillaume Ménageot]] (1744–1816) *[[Émile-René Ménard|(Émile-)René Ménard]] *[[Hugues Merle]] *[[Luc-Olivier Merson]] *[[Charles Méryon]] *[[Jean Metzinger]] *[[Adam Frans den Meulen]] (flamsko-francoski) *[[Victorine Meurent]] *[[Charles Meynier]] *[[Jules Michelin]] *[[Nicolas Mignard]] *[[Pierre Mignard]] *[[Charles Milcendeau]] *[[Yves Millecamps]] *[[Jean-François Millet]] (flamsko-francoski) *[[Abraham Mintchine]] (rus.-judovskega rodu) *[[Jean Miotte]] (1926-2016) *[[Joan Miró]] (Španec/Katalonec) *[[Amedeo Modigliani]] (italijansko-francoski) *[[Pierre Molinier]] *[[Simon Mondzain]] (poljsko-judovsko-pariški) *[[Claude Monet]] *[[Pierre Eugène Montézin]] *[[Adolphe Monticelli]] *[[Louis-Maurice Boutet de Monvel]] *[[Louis Monzies]] *[[Adrien Moreau]] *[[Gustave Moreau]] *[[Berthe Morisot]] (1841-1895) *[[Aimé Morot]] *[[François Morellet]] *[[Jules-Alexis Muenier]] *[[Charles Louis Müller]] ("Müller de Paris") *[[Zoran Mušič]] (slovensko-italijansko-francoski) *[[Mela Muter]] (poljska Judinja) == N == *[[Charles-Joseph Natoire]] *[[Jean-Marc Nattier]] *[[Charles Nègre]] *[[Henri Nouveau]] == O == *[[Dimitry Orlac]] (slov.-fr.) *[[Alphonse Osbert]] *[[Roland Oudot]] *[[Jules Oury]] (Marcel-Lenoir) *[[Jean-Baptiste Oudry]] *[[Amédée Ozenfant]] == P == *[[Theodor Pallady]] (Romun) *[[Pascin]] (bolgarsko-francoski) *[[Lucile Passavant]] *[[Jean-Baptiste Pater]] *[[Gen Paul]] *[[Laurent Pêcheux]] (francosko-italijanski) *[[Charles Olivier de Penne]] *[[Paul Emmanuel Péraire]] *[[Léon Bazille Perrault]] *[[Antoine Pevsner]] (rusko-francoski) *[[Jean Petitot]] *[[Henri Félix Emmanuel Philippoteaux]] *[[Francis Picabia]] *[[Charles Picart Le Doux]] *[[Jean Picart Le Doux]] *[[Pablo Picasso]] (špansko-francoski) *[[François-Édouard Picot]] *[[Ludovic Piette-Montfoucault]] *[[Jean-Baptiste Pillement]] *[[Isidore Pils]] *[[Jean-Pierre Pincemin]] (1944-2005) *[[Robert Antoine Pinchon]] *[[Camille Pissarro]] *[[André Planson]] *[[Théophile-François-Henri Poilpot]] *[[Serge Poliakoff]] (rusko-francoski) *[[Jules François Charles Ponceau]] *[[Adèle-Clémence Porcher]] *[[Jean-François Portaels]] *[[Robert Poughéon]] *[[Nicolas Poussin]] *[[Jean-Louis Prieur]] *[[René-Xavier Prinet]] *[[Léon Printemps]] *[[Pierre-Paul Prud'hon]] *[[Victor Prouvé]] *[[Pierre Puget]] *[[Jean Pugny]] (rusko-francoski) *[[Abel de Pujol]] *[[Pierre Puvis de Chavannes]] == Q == * [[Noël Quillerier]] * [[Jean-Marie Queneau]] == R == *[[Alexandre Rachmiel]] (franc.-amer.) *[[Jean Rachmiel]] (franc.-amer.) *[[Jean-Françios Raffaelli]] *[[Denis Auguste Marie Raffet]] *[[Paul Adolphe Rajon]] *[[Jean Ranc]] *[[Paul Ranson|Paul-Élie Ranson]] *[[Man Ray]] (ameriško-francoski) *[[Martial Raysse]] *[[Jacques Réattu]] *[[Odilon Redon]] *[[Pierre-Joseph Redouté]] *[[Guillaume Régamey]] *[[Jean-Baptiste Regnault]] *[[Ary Renan]] *[[Pierre-Auguste Renoir]] *[[Madeleine Renoult-Gilot]] *[[Grace Renzi]] (ameriško-francoska) *[[Hyacinthe Rigaud]] *[[Jean-Paul Riopelle]] (1923-2002) *[[Hubert Robert]] *[[Joseph-Nicolas Robert-Fleury]] *[[Tony Robert-Fleury]] *[[Georges Rochegrosse]] *[[Georges Rohner]] *[[Alfred Philippe Roll]] *[[Félicien Rops]] (belg.-fr.) *[[Camille Roqueplan]] *[[Georges Rouault]] *[[Guy de Rougemont]] *[[Henri Rousseau]] *[[Théodore Rousseau]] *[[Ker-Xavier Roussel]] == S == *[[Fernand Sabatté]] *[[Niki de Saint Phalle]] *[[Jules-Émile Saintin]] *[[Gabriel de Saint-Aubin]] *[[Jean-Pierre Saint-Ours]] *[[Auguste Désiré Saint-Quentin]] *[[Jacques Sarazin]] *[[Alain Satié]] *[[Patrick Saytour]] *[[Ary Scheffer]] (nizozemsko-francoski) *[[Henry Scheffer]] *[[Jean-Victor Schnetz]] *[[Louis-Frédéric Schützenberger]] (nemško-franc.) *[[Alexandre Séon]] *[[Séraphine]] (de Senlis) *[[Dominique Serres]] (fr.-angl.) *[[Paul Sérusier]] *[[Michel Seuphor]] (1901-1999) (belgijsko-francoski) *[[Georges Seurat]] *[[Albert Siffait de Moncourt]] *[[Paul Signac]] *[[Émile Signol]] *[[Lucien Joseph Simon]] *[[Alfred Sisley]] *[[Élisabeth Sonrel]] *[[François Souchon]] *[[Pierre Soulages]] (1919 - 2022) *[[Chaïm Soutine]] (judovsko-/belo-/rusko-francoski) *[[Jean Souverbie]] *[[Gérard van Spaendonck]] *[[Nicolas de Staël]] (1914 - 1955) (rusko-francoski) *[[Louis Charles Auguste Steinheil]] *[[Martha Stettler]] (švicarsko-francoska) *[[Serge Sudeikin]] (rusko-fr.) *[[Léopold Survage]] *[[Joseph-Benoît Suvée]] *[[Joseph-Noël Sylvestre]] == T == *[[Pierre Tal-Coat]] *[[Paul Tampier]] *[[Yves Tanguy]] (francosko-ameriški) *[[Jean-Charles Tardieu]] *[[Victor Tardieu]] *[[Jean-Joseph-François Tassaert]] *[[Nicolas-Antoine Taunay]] *[[Konstantin Tereškovič]] (rusko-francoski) *[[Charles Thévenin]] *[[Jean Tinguely]] (švic.-fr.) *[[James Tissot]] (fr.-angl.) *[[Roland Topor]] *[[Auguste Toulmouche]] *[[Henri de Toulouse-Lautrec]] *[[Georges de La Tour]] *[[Maurice Quentin de La Tour]] *[[Jean François de Troy]] *[[Toyen]] (češko-francoska) *[[Constant Troyon]] == U == *[[Nicolas Untersteller]] *[[Maurice Utrillo]] (prv. Valadon) == V == *[[Suzanne Valadon]] (mati M. Utrilla) *[[Théodore Valerio]] *[[Pierre Adolphe Valette]] *[[Félix Vallotton]] (švicarsko-fr.) *[[Georges Valmier]] *[[Louis Valtat]] *[[Victor Vasarely]] (madžarsko-francoski) *[[Vladimir Veličković]] (srbski in francoski) *[[Aimé Venel]] *[[Carle Vernet]] *[[Claude Joseph Vernet]] *[[Horace Vernet]] *[[Antoine Vestier]] *[[Claude Viallat]] *1936 *[[Jehan Georges Vibert]] *[[Eugène Vincent Vidal]] *[[Gustave Vidal]] *[[Vuk Vidor]] (née [[Veličković]]) *[[Joseph-Marie Vien]] *[[Élisabeth-Louise Vigée-Le Brun]] (Vigée-Lebrun) *[[Claude Vignon]] *[[Marie-Denise Villers]] (1774-1821) *[[Jacques Villon]] *[[François-André Vincent]] *[[Louis Vivin]] *[[Maurice Vlaminck]] *[[Antoine Vollon]] *[[Simon Vouet]] *[[Édouard Vuillard]] == W == *[[Ferdinand Wachsmuth]] *[[Georges Wakhévitch]] *[[Philippe Watteau]] *[[Jean-Antoine Watteau]] == Y == *[[Jean-Pierre Yvaral]] == Z == *[[Jean-Marie Zacchi]] *[[Wou-Ki Zao|Wou-Ki Zao / Zao Wou-Ki]] /Zhào Wújí / Chao Wu-chi (kitajsko - francoski) *Zhu Dequn /Chu Teh-Chun (kitajsko - francoski) *[[Félix Ziem]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Slikarji]] [[Kategorija:Francoski slikarji|*]] 5kw5jw8i85agubp2xac1ogbml62jobu 0 49788 6748184 6239932 2026-09-08T19:55:02Z Alebarasi 50192 /* H */ 6748184 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] == D == * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Libor Kozák]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] ndvnolz8ea6fmsmkstiwz19v231b13r 6748186 6748184 2026-09-08T19:56:36Z Alebarasi 50192 /* S */ 6748186 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] == D == * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Libor Kozák]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] o0046isv7fcjexvku8x1bnim3omxctl 6748187 6748186 2026-09-08T19:57:10Z Alebarasi 50192 /* H */ 6748187 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] == D == * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Libor Kozák]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] iu7hjgp22mulp1cih0rewb07yelgrbc 6748188 6748187 2026-09-08T19:57:47Z Alebarasi 50192 /* D */ 6748188 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Libor Kozák]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] 9pcw1z217ax0ijjcn7qbzm5n2gmwib0 6748189 6748188 2026-09-08T19:58:05Z Alebarasi 50192 /* Č */ 6748189 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Libor Kozák]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] skm865n7vnokf815gynl79f48ew6m79 6748190 6748189 2026-09-08T19:58:27Z Alebarasi 50192 /* Š */ 6748190 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Libor Kozák]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] bzokjz9dtceltpbl7cqujgsntvpefru 6748191 6748190 2026-09-08T19:58:51Z Alebarasi 50192 /* K */ 6748191 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] rlah5ejd50kvgc4q3nbo65uvypjyx40 6748192 6748191 2026-09-08T19:59:33Z Alebarasi 50192 /* C */ 6748192 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] 476novtbzxf4d2ii16zoj8uvh79ffy8 6748193 6748192 2026-09-08T20:00:08Z Alebarasi 50192 /* K */ 6748193 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Matěj Kovář]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] a0z6nse92aw26k8v6e5thmiqojrgg82 6748195 6748193 2026-09-08T20:00:44Z Alebarasi 50192 /* S */ 6748195 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Matěj Kovář]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jindřich Staněk]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] p23dwk67dgiwaabs5t2xvkw75g567xs 6748197 6748195 2026-09-08T20:03:55Z Alebarasi 50192 /* H */ 6748197 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] * [[Tomáš Holeš]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Lukáš Horníček]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Matěj Kovář]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jindřich Staněk]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] jpkd0e8uvf1sep6e9pg62231znly6by 6748198 6748197 2026-09-08T20:04:14Z Alebarasi 50192 /* Z */ 6748198 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] * [[Tomáš Holeš]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Lukáš Horníček]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Matěj Kovář]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jindřich Staněk]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[David Zima]] * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] mryca5pepscqe2nrmmb84jpbnuxwwmq 6748199 6748198 2026-09-08T20:04:45Z Alebarasi 50192 /* C */ 6748199 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Mojmír Chytil]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] * [[Tomáš Holeš]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Lukáš Horníček]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Matěj Kovář]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jindřich Staněk]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[David Zima]] * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] eulvxmevufza3gpzaei062h6mprn7re 6748200 6748199 2026-09-08T20:05:18Z Alebarasi 50192 /* J */ 6748200 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Mojmír Chytil]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] * [[Tomáš Holeš]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Lukáš Horníček]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] * [[David Jurásek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Matěj Kovář]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jindřich Staněk]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[David Zima]] * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] 0gme448aq8pmm633m3d3oorihanxajl 6748201 6748200 2026-09-08T20:05:54Z Alebarasi 50192 /* Z */ 6748201 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Mojmír Chytil]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] * [[Tomáš Holeš]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Lukáš Horníček]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] * [[David Jurásek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Matěj Kovář]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jindřich Staněk]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Jaroslav Zelený]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[David Zima]] * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] m5uzacphw7nc4e5m454tee7cys497p4 6748202 6748201 2026-09-08T20:06:18Z Alebarasi 50192 /* D */ 6748202 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Mojmír Chytil]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[David Douděra]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] * [[Tomáš Holeš]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Lukáš Horníček]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] * [[David Jurásek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Matěj Kovář]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jindřich Staněk]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Jaroslav Zelený]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[David Zima]] * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] pas5r2ucr9lwji33wfcn9yf1tiyyidx 6748203 6748202 2026-09-08T20:06:41Z Alebarasi 50192 /* P */ 6748203 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Mojmír Chytil]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[David Douděra]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] * [[Tomáš Holeš]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Lukáš Horníček]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] * [[David Jurásek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Matěj Kovář]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Lukáš Provod]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jindřich Staněk]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Jaroslav Zelený]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[David Zima]] * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] p47nv4zhx1uchqiirjpblzn16u6chkr 6748204 6748203 2026-09-08T20:07:18Z Alebarasi 50192 /* V */ 6748204 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Miroslav Baranek]] * [[Milan Baroš]] * [[Roman Bednář]] * [[Radek Bejbl]] * [[Patrik Berger]] * [[Josef Bican]] * [[Jaromír Blažek]] * [[Erich Brabec]] * [[Jan Brumovský]] * [[Vlastimil Bubník]] == C == * [[Štěpán Chaloupek]] * [[Mojmír Chytil]] * [[Tomáš Chorý]] * [[Vladimír Coufal]] == Č == * [[Petr Čech]] * [[Ondřej Čelůstka]] *[[Pavel Černý]] *[[Václav Černý]] *[[Lukáš Červ]] == D == * [[Vladimír Darida]] * [[Bořek Dočkal]] * [[Martin Doležal]] * [[David Douděra]] * [[František Dříždal]] * [[Jaroslav Drobný (nogometaš)|Jaroslav Drobný]] == F == * [[Martin Fenin]] * [[Milan Fukal]] == G == * [[Tomáš Galásek]] * [[Zdeněk Grygera]] == H == * [[Josef Hamouz]] * [[Ivan Hašek]] * [[Ivan Hašek (mlajši)]] * [[Martin Hašek]] * [[Marek Heinz]] * [[Adam Hloušek]] * [[Adam Hložek]] * [[Mario Holek]] * [[Tomáš Holeš]] *[[Tomaš Horava]] * [[Michal Horňák]] * [[Lukáš Horníček]] * [[Pavel Horváth]] * [[Robin Hranáč]] * [[Aleš Hruška]] * [[Roman Hubník]] * [[Tomáš Hübschman]] *[[Josef Hušbauer]] == J == * [[Petr Janda]] * [[Marek Jankulovski]] * [[David Jarolím]] * [[Jiří Jarošík]] * [[Patrik Ježek]] * [[Petr Jiráček]] * [[Martin Jiránek]] * [[David Jurásek]] == K == * [[Pavel Kadeřábek]] * [[Michal Kadlec]] * [[Václav Kadlec]] * [[Josef Kaufman]] * [[Antonín Kinský]] * [[Daniel Kolář]] * [[Jan Koller]] * [[Radoslav Kováč]] * [[Matěj Kovář]] * [[Libor Kozák]] * [[Jan Kuchta]] * [[Radim Kučera]] * [[Pavel Kuka]] * [[Ondřej Kušnír]] == L == * [[David Lafata]] * [[Jan Laštůvka]] * [[Radoslav Látal]] * [[Martin Latka]] * [[Vratislav Lokvenc]] == M == * [[Lukáš Magera]] * [[Ladislav Maier]] * [[Pavel Mareš]] * [[Vojtech Masný]] * [[Marek Matějovský]] * [[Jan Morávek]] * [[Ivan Mráz]] * [[Bohumil Musil]] == N == * [[Tomáš Necid]] * [[Pavel Nedvěd]] * [[Jiří Němec]] *[[Ladislav Novák]] * [[Jiří Novotný]] == P == * [[Antonín Panenka]] * [[Tomáš Pekhart]] *[[Antonín Pelc]] * [[Milan Petržela]] * [[Zdeněk Pičman]] * [[Václav Pilař]] * [[František Plánička]] * [[Jaroslav Plašil]] * [[Svatopluk Pluskal]] * [[Karel Poborský]] * [[Jan Polák]] * [[Zdeněk Pospěch]] * [[Lukáš Provod]] * [[Daniel Pudil]] == R == * [[Karel Rada]] * [[Jan Rajnoch]] * [[František Rajtoral]] * [[Tomáš Repka]] * [[Jan Rezek]] * [[Emil Rilke]] * [[Tomáš Rosický]] * [[Jan Růžička]] == S == * [[Michal Sadílek]] * [[Patrik Schick]] * [[František Schmucker]] * [[Theodor Gebre Selassie]] * [[Libor Sionko]] * [[Tomáš Sivok]] * [[Rudi Skácel]] * [[Radek Slončík]] * [[Hugo Sochůrek]] * [[Alexandr Sojka]] *[[Tomáš Souček]] * [[Pavel Srniček]] * [[Jindřich Staněk]] * [[Jan Suchopárek]] * [[Marek Suchý]] * [[Václav Svěrkoš]] *[[Jan Sýkora]] == Š == * [[Zdeněk Šenkeřik]] * [[Jan Šimůnek]] * [[Radek Šírl]] * [[Michal Škoda]] * [[Milan Škoda]] * [[Vladimír Šmicer]] * [[Ondřej Šourek]] * [[Jiří Štajner]] * [[Pavel Šulc]] * [[Josef Šural]] * [[Michal Švec]] == T == * [[Petr Trapp]] * [[Roman Týce]] == U == * [[Tomáš Ujfaluši]] == V == * [[Kamil Vacek]] * [[Martin Vaniak]] * [[Denis Višinský]] * [[Stanislav Vlček]] * [[Josef Vojta]] * [[Benjamin Vomáčka]] * [[Tomáš Votava]] * [[Matěj Vydra]] == Z == * [[Ondřej Zavadil]] * [[Pavel Zavadil]] * [[Jaroslav Zelený]] * [[Zdeněk Zeman]] (češ.-it. trener) * [[David Zima]] * [[Jaromir Zmrhal]] == Ž == * [[Jan Žambůrek]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Nogometaši]] [[Kategorija:Češki nogometaši|*]] c974m1b3v8a4gb33davubbzjwt5nh2b 0 52594 6748170 6732244 2026-09-08T19:32:05Z Alebarasi 50192 /* H */ 6748170 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Indijci|indijskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Indijcev|Indija|indijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *A. P. J. Abdul Kalam *[[Lakshman Acharya]] *[[Suvendu Adhikari]] *L. K. Advani = [[Lal Krishna Advani]] (1927-) *Fakhruddin Ali Ahmed *[[B. R. Ambedkar]] /[[Bhimrao Ramdži Ambedkar]] *Mohammad Hamid Ansari (1937-) *[[Rajendra Arlekar]] *[[Gurmit Singh Aulakh]] (1938–2017) vodja Sikhov (ZDA) == B == * [[Bal Gangadhar Tilak]] * [[Bal Thackeray]] * [[Baldev Ram Mirdha]] * [[Brish Ban]] * [[Mamata Banerjee]] (1955-) * [[Jyoti Basu]] (1914-2010) *[[Uma Bharti]] * [[Buddhadeb Bhattacharya]] *Hemvati Nandan Bahuguna *Sunderlal Bahuguna *[[Lal Bihari]] == C == *Subhas Chandra Bose *Shyama Charan Shukla * [[Charu Majumdar]] * [[Jagit Singh Chauhan]] (1929–2007) vodja Sihkov * [[Chaudhari Kumbharam Arya]] *Charan Singh *Shivraj Singh Chauhan *[[Amarsinh Chaudhary]] (1941-2004) == D == *[[Shripat Amrit Dange]] *[[Dasarath Deb]] *[[Morardži Desaj]] (1896–1995) Morarji Desai *Chaudhary [[Devi Lal]] *[[Rabri Devi]] *[[Jagdeep Dhankhar]] *[[Sheila Dikshit]] == E == * [[E.K. Nayanar]] == F == == G == * [[Ghulam Nabi Azad]] *[[Arun Gandhi]] *[[Feroze Gandhi]] *[[Indira Gandhi]] *[[Kasturba Gandhi]] (1869-1944) *[[Mahatma Gandhi|Mohandás Karamčand Gándhi]] *[[Rahul Gandhi]] *[[Rajiv Gandhi]] (1944-1991) *[[Sonia Gandhi]] (1946) *[[La. Ganesan]] *[[Babulal Gaur]] *[[Arun Gawli]] *[[Giri V. V.]] ([[Venkata Varahagiri Giri]]) V. V. Giri *H. D. Deve Gowda (Haradanahalli Doddegowda Deve Gowda) *Inder Kumar Gujral (1919-2012) == H == * [[Najma Heptulla]] * Mohammad Hidayatullah * [[Zakir Husain]] == I == == J == * [[Jagdish Tytler]] * [[Jagjivan Ram]] * Arun Jaitley *Balram Jakhar *B. D. Jatti * [[J Jayalalithaa]] * [[Jayaprakash Narayan]] * [[Jawaharlal Nehru]] (1889–1964) *Motilal Nehru * [[Jyoti Basu]] == K == * [[Kundapur Vaman Kamath]] * [[Prakash Karat]] *[[Arvind Kejriwal]] *[[Ram Nath Kovind]]  * Krishan Kant * [[Mallikarjun Kharge]] (1942-) * [[S. M. Krishna]] *[[Dilip Kumar]] (1922–2021) *[[Inder Kumar Gujral]] (1919–2012) *D. Kupendra Reddy == L == * [[Lal Krishna Advani]] * [[Lal Bahadur Shastri]] * [[Lalu Prasad Yadav]] * [[Rejaul Karim Laskar]] * [[Menakši Leki]] (Meenakshi Lekhi) ==M== * [[M Karunanidhi]] * [[Mani Shankar Aiyar]] * [[Manik Sarkar]] * [[Manohar Gajanan Joshi]] (1937–2024) * [[Manohar Joshi]] Murli Manohar Joshi (1934-) * [[Manohar Parrikar]] * [[Mayawati]] * [[Krishna Menon]] * [[Nathuram Mirdha]] * [[Brajesh Chandra Mishra]] (1928-2012) * [[Shyam Nandan Mishra]] (1920–2004) * [[Vikram Misri]] (1964-) *[[Narendra Modi]] (1950-) * [[Mufti Mohammad Sayeed]] *[[Pranab Kumar Mukherjee]] (1935–2020) * [[Mulayam Singh Yadav]] * [[Draupadi Murmu]] (r. Durgi Biranchi Tudu) (1958-) == N == * [[Jagat Prakash Nadda]] (J. P. Nadda) * [[Venkaiah Naidu]] * [[E. M. S. Namboodiripad]] * Gulzarilal Nanda (1898–1998) *[[K. R. Narayanan]] /Kocheril Raman Narayanan *[[Džavaharlal Nehru]] (1889–1964) *[[Motilal Nehru]] (1861–1931) *[[Vijaya Lakshmi Nehru Pandit]] (1900–1990) *[[Natwar Singh]] * [[Nripen Chakroborthy]] == P == * [[Edappadi Karuppa Palaniswami]]     * [[Pt. Tarkeshwar Pandey]] * Anandiben Patel *Sardar [[Vallabhbhai Patel]] (1875–1950) *Gopal Swarup Pathak *[[Pratibha Devisingh Patil]] (1934-) *[[R. R. Patil]] *[[Sunderlal Patwa]] *[[Sharad Pawar]] *[[P. Chidambaram]] *Vallabhbhai Patel (1875-1950) *Vijaya Lakshmi Pandit (1900-1990) *Govind Ballabh Pant *Om Prakash Kohli  * [[Pranab Mukherjee]] * [[Ganga Prasad]] *[[Rajendra Prasad]] * [[Pratapsinh Rane]] <code>-            </code> ==R== *Sir [[Sarvepalli Radhakrishnan]] (1888–1975) *[[Chakravarti Rajagopalachari]] *[[Etela Rajender]] *Jagjivan Ram *[[MG Ramachandran]] *Burgula Ramakrishna Rao *[[Narasimha Rao]] ([[P. V. Narasimha Rao]]) *[[Harish Rawat]] *[[T. Nagi Reddy]] *Neelam Sanjiva Reddy *[[Manabendra Nath Roy]] (M. N. Roy) * [[Rajiv Pratap Rudy]] * [[Ram Vilas Paswan]] * [[Ramaswamy Venkataraman]] * [[Ravi Shankar Prasad]] == S == *[[Bakhshish Singh Sandhu]] (vodja Sihkov) *[[Vinayak Damodar Savarkar]] (1883-1966) *[[Amit Shah]] * [[Shankar Dayal Sharma]] (1918–1999) * [[Chandra Shekhar]] * [[Shibu Soren]] *[[Amar Singh (politik)|Amar Singh]] * [[Amarinder Singh]] *[[Arjun Singh]] *[[Amarinder Singh]] *[[Bhupinder Singh of Patiala]] *[[Charan Singh]] *[[Kalyan Singh]] *[[Manmohan Singh]] (1932-2024) *[[Rajnath Singh]] *[[Vishwanath Pratap Singh]] *[[Zail Singh]] *Chandra Shekhar * [[Shivraj Patil]] * [[Somnath Chatterjee]] * Muthuvel Karunanidhi Stalin * [[Subhash Chandra Bose]] (1897-1945) * [[Suresh Kalmadi]] (1944) * [[Sushilkumar Shinde]] (1941) * Harkishan Singh Surjeet == T == * [[Saumyendranath Tagore]] * Lalji Tandon *[[V. M. Tarkunde]] (1909-2004) *[[Raj Thackeray]] *N. D. Tiwari *Kamalapati Tripathi == V == * [[Venkata Varahagiri Giri]] * [[Atal Bihari Vajpayee]] (1924-2018) Atal Bihari Vajpayee *[[Venkaiah Naidu]], [[BJP]] *Ramaswamy Venkataraman (1910-2009) * [[Vilasrao Deshmukh]] * [[Vinay Katiyar]] *[[Motilal Vora]] *[[P.K. Vasudevan Nair]] == Y == * [[Yashwant Sinha]] (1937) *Ram Naresh Yadav *[[Mohan Yadav]]  *Mulayam Singh Yadav *Akhilesh Yadav *[[Sitaram Yechury]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Indijcev|Politiki]] [[Kategorija:Indijski politiki|*]] 65rilswilqg75kv68jggkh8bpvfu17d 0 52655 6748094 6748030 2026-09-08T13:31:32Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Seven 7 Spheres|Seven 7 Spheres]] ([[User talk:Seven 7 Spheres|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6561555 wikitext text/x-wiki {{infopolje ozvezdje | name = Bik | imagename = Taurus | latinname = Taurus | abbreviation = Tau<ref name="iau" /><ref name="pa30_469" /> | genitive = Tauri<ref name="iau" /> | symbology = [[domače govedo|bik]] | RA = 4,9<ref name="jha33_113_313" /> | dec = 19<ref name="jha33_113_313" /> | areatotal = 797 | arearank = 17. | numbermainstars = 19 | numberbfstars = 132 | numberstarsplanets = 9 kandidatov{{efn|name=planets}} | numberbrightstars = 4 | numbernearbystars = 1{{efn|name=gl176}} | brighteststarname = [[Aldebaran]] (α Tau) | starmagnitude = 0,9 | neareststarname = [[Gliese 176]] | stardistancely = 30,72 | stardistancepc = 9,42 | stardistance = 44,7 | numbermessierobjects = 2 | meteorshowers = [[Tauridi]] <br /> [[Beta Tauridi]] | bordering = [[Voznik (ozvezdje)|Voznik]] <br /> [[Perzej (ozvezdje)|Perzej]] <br /> [[Oven (ozvezdje)|Oven]] <br /> [[Kit (ozvezdje)|Kit]] <br /> [[Eridan]] <br /> [[Orion (ozvezdje)|Orion]] <br /> [[Dvojčka (ozvezdje)|Dvojčka]] | latmax = 90 | latmin = 65 | month = januar | notes = }} '''Bik''' ({{jezik-la|Taurus}}, znak [[Slika:Taurus.svg|20px]], [[Unicode]] {{Unicode|♉}}) je [[ozvezdje]] [[zodiak|živalskega kroga]] in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]]. Sestavlja ga okoli 100 manjših [[zvezda|zvezd]], od katerih jih je sedem jasno vidnih s prostim [[oko|očesom]] in tvorijo znano [[odprta zvezdna kopica|razsuto kopico]] [[Plejade (zvezdna kopica)|Plejad]]. Ozvezdje ima značilno obliko, ki spominja na [[Veliki medved (ozvezdje)|Veliki voz]]. {{-}} == Opombe== {{seznam opomb | notes = {{efn | name = planets | Stars with candidate extrasolar planets: [[Epsilon Tauri]], [[Gliese 176]], [[HD 24040]], [[HD 37124]], [[2M J044144]], [[LkCa 15]], [[HD 28678]], [[HD 285507]], and [[FW Tauri]]. }} {{efn | name = gl176 | This is [[Gliese 176]]. }} }} == Sklici == {{sklici|3|refs= <ref name="iau">{{navedi splet | title=The constellations | publisher=IAU | url=http://www.iau.org/public_press/themes/constellations/ | accessdate=2010-02-09 | archive-date=2009-05-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090512205512/http://www.iau.org/public_press/themes/constellations/ | url-status=dead }}</ref> <ref name="pa30_469">{{cite journal | last=Russell | first=Henry Norris | title=The new international symbols for the constellations | url=https://archive.org/details/sim_popular-astronomy_1922-10_30_8/page/469 | journal=[[Popular Astronomy]] | volume=30 | page=469 | bibcode=1922PA.....30..469R | year=1922 }}</ref> <ref name="jha33_113_313">{{cite journal | last1=Schaefer | first1=Bradley E. | title=The latitude and epoch for the formation of the southern Greek constellations | journal=[[Journal for the History of Astronomy]] | volume=33 | issue=113 | pages=313–350 |date=November 2002 | bibcode=2002JHA....33..313S }}</ref> }} {{Zbirka|Taurus (constellation)}} {{Bik (ozvezdje)}} {{ozvezdja}} {{normativna kontrola}} {{portal|Astronomija}} {{Ozvezdje-škrbina}} [[Kategorija:Zodiakalna ozvezdja]] [[Kategorija:Bik (ozvezdje)| ]] [[Kategorija:Ozvezdja]] 11qxnui1ec9ia9ws239xye6u37re86v 0 53165 6748224 6656814 2026-09-08T21:52:47Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6748224 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Angleži|angleških]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Angležev|Anglija|angleških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Dawn Addams]] *[[Scott Adkins]] *[[Riz Ahmed]] *[[Maria Aitken]] *[[David Ajala]] *[[Adewale Akinnuoye-Agbaje]] *[[John Alderton]] *[[Alfie Allen]] *[[Julie Andrews]] *[[Naveen Andrews]] *[[Alexander Armstrong]] *[[Alun Armstrong]] *[[Joe Armstrong]] *[[Jonas Armstrong]] *[[Amma Asante]] *[[Rowan Atkinson]] *[[Richard Attenborough]] == B == *[[Tobi Bakare]] *[[Tom Baker]] *[[Jill Balcon]] *[[Christian Bale]] *[[Gary Barlow]] *[[Alfie Bass]] *[[Alan Bates]] *[[Sean Bean]] *[[Kate Beckinsale]] *[[Paul Bettany]] *[[Christopher Biggins]] *[[Jane Birkin]] *[[Jacqueline Bisset]] *[[Honor Blackman]] *[[Brenda Blethyn]] *[[Caroline Bliss]] *[[Claire Bloom]] *[[Orlando Bloom]] *[[Dirk Bogarde]] *[[Sarah Brightman]] *[[Isa Briones]] *[[Thomas Brodie-Sangster]] *[[Eleanor Bron]] *[[Millie Bobby Brown]] *[[Alfred Burke]] *[[Asa Butterfield]] == C == *[[Michael Caine]] *[[Simon Callow]] *[[Helena Bonham Carter]] *[[Katrin Cartlidge]] (1961–2002) *[[Emma Chambers]] *[[Erik Chitty]] *[[Julie Christie]] *[[Sam Claflin]] *[[Petula Clark]] *[[Emilia Clarke]] *[[John Cleese]] *[[Olivia Colman]] *[[Jodie Comer]] *[[Roisin Conaty]] *[[Joan Cooper]] *[[James Corden]] *[[Oliver Cotton]] *[[Noël Coward]] *[[Daniel Craig]] *[[Donald Crisp]] *[[Ben Cross]] *[[Ben Crystal]] *[[Benedict Cumberbatch]] *[[Tim Curry]] *[[Peter Cushing]] == D == *[[Timothy Dalton]] *[[Hugh Dancy]] *[[Suzanne Danielle]] *[[Warwick Davis]] *[[Daniel Day-Lewis]] *[[Cara Delevingne]] *Dame [[Judi Dench]] *[[Reginald Denny]] *[[Ken Dodd]] *[[Pete Doherty]] *[[Shaun Dooley]] *[[Diana Dors]] *[[Robin Atkin Downes]] *[[Julie Driscoll]] *[[Clive Dunn]] *[[Franklin Dyall]] == E == *[[Peter Egan]] *[[Samantha Eggar]] *[[Chiwetel Ejiofor]] *[[Idris Elba]] *[[Denholm Elliott]] *[[Robert Emms]] *[[Harry Enfield]] *[[Jill Esmond]] Moore *[[Alice Eve]] *[[Trevor Eve]] == F == *[[Paloma Faith]] *[[Tom Felton]] *[[Emma Ferguson]] *[[Joseph Fiennes]] *[[Ralph Fiennes]] *[[Albert Finney]] *[[Colin Firth]] *[[George Formby]] *[[Rupert Friend]] *[[Martin Freeman]] *[[Edward Fox]] *[[James Fox|James (William) Fox]] *[[Samantha Fox]] *[[Claire Foy]] *[[Rupert Friend]] == G == *[[Charlotte Gainsbourg]] *Sir [[Michael Gambon]] *[[David Garrick]] *[[Ricky Gervais]] *Sir [[John Gielgud]] *[[Michael Gough (igralec)|Michael Gough]] *[[John Gregson]] *[[Joyce Grenfell]] *[[Rupert Grint]] *Sir [[Alec Guinness]] == H == *[[Rebecca Hall]] *[[Geri Halliwell]] *[[Sheila Hancock]] *[[Robert Hardy]] *[[Tom Hardy]] *[[Kit Harington]] *[[Rex Harrison]] *[[Nigel Havers]] *[[Jack Hawkins]] *[[Sally Hawkins]] *[[Will Hay]] *[[Anthony Head]] *[[Emma Heming]] *[[Tom Hiddleston]] *[[Freddie Highmore]] *[[Benny Hill]] *Dame [[Wendy Hiller]] *[[Thora Hird]] *[[Tom Holland (igralec)|Tom Holland]] *[[Stanley Holloway]] *[[Ian Holm]] *[[Bob Hoskins]] *[[Leslie Howard]] *[[Trevor Howard]] *[[Jason Hughes (igralec)|Jason Hughes]] *[[Elizabeth Hurley]] *[[John Hurt]] == I == *[[Jeremy Irons]] *[[Max Irons]] *[[Jason Isaacs]] *[[Kate Isitt]] *[[Eddie Izzard]] == J == * [[Felicity Jones]] == K == *[[Daniel Kaluuya]] *[[Keira Knightley]] == L == *[[Charles Laughton]] *[[Hugh Laurie]] *[[John Laurie]] *[[Ian Lavender]] *David [[Jude Law]] *[[Belinda Lee]] *[[Christopher Lee]] *[[David Leland]] *[[Rula Lenska]] *[[Matthew David Lewis]] *[[Roger Lloyd-Pack]] *[[Margaret Lockwood]] *[[John Loder]] *[[Michael Lonsdale]] *[[Arthur Lowe]] == M == *[[Roy Marsden]] *[[James Mason]] *[[Rik Mayall]] *[[Malcolm McDowell]] *[[Ian McKellen]] *[[Julia McKenzie]] *[[Ian McShane]] *[[Sarah Miles]] *[[Hayley Mills]] *[[John Mills]] *[[Alfred Molina]] *[[Ben Moor (pisatelj)|Ben Moor]] *[[Roger Moore]] *[[Kenneth More]] *[[Carey Mulligan]] == N == *[[Mya-Lecia Naylor]] *[[John Nettles]] *[[John Neville (igralec)|John Neville]] *[[Mary Newland]] *[[Anthony Newley]] *[[Bill Nighy]] *[[David Niven]] *[[Emma Noble]] == O == *[[Gary Oldman]] *Sir [[Laurence Olivier]] *[[Kate O'Mara]] *[[Julia Ormond]] *[[Clive Owen]] == P == *[[Michael Palin]] *[[Cecil Parker]] *[[Shaun Parkes]] *[[Dev Patel]] *[[Adrian Paul]] *[[Gloria Paul]] *[[Amanda Pays]] *[[Simon Pegg]] *[[Sue Perkins]] *[[Tim Pigott-Smith]] *[[Rosamund Pike]] *[[Arthur Wing Pinero]] *[[Donald Pleasence]] *[[Joan Plowright]] *[[Su Pollard]] *[[Will Poulter]] *[[Dave Prowse]] *[[Ella Purnell]] == R == *[[Daniel Radcliffe]] *[[Charlotte Rampling]] *[[Basil Rathbone]] *[[Mark Ravenhill]] *[[Eddie Redmayne]] *[[Oliver Reed]] *[[Lemmar Reid]] *[[Kelly Reilly]] *[[Miranda Richardson]] *Sir [[Ralph Richardson]] *[[Alan Rickman]] *[[Diana Rigg]] *[[Paul Ritter]] *[[Michael Rennie]] *[[Sam Riley]] *[[Margot Robbie]] *[[Tony Robinson]] *[[Flora Robson]] *[[Patricia Roc]] *[[Anton Rodgers]] *[[Tim Roth]] *Dame [[Margaret Rutherford]] == S == *[[George Sanders]] *[[Julian Sands]] *[[Prunella Scales]] *[[John Schlesinger]] *[[Paul Scofield]] *[[Naomi Scott]] *[[Jenny Seagrove]] *[[Peter Sellers]] *[[Andy Serkis]] *[[Jean Simmons]] *[[Ed Skrein]] *Dame [[Maggie Smith]] *[[Rafe Spall]] *[[Timothy Spall]] *[[Terence Stamp]] *[[Jason Statham]] *[[Imelda Staunton]] *[[Sam Strike]] *[[David Suchet]] *[[Sylvia Syms]] == T == *Dame [[Elizabeth Taylor]] *[[Juno Temple]] *[[David Thewlis]] *[[Emma Thompson]] *[[Ramon Tikaram]] *[[Ann Todd]] *[[John Lawrence Toole]] *[[Henry Travers]] *[[David Tree]] *[[Herbert Beerbohm Tree]] *[[Sophie Turner]] *[[Margaret Tyzack]] == U == *Sir [[Peter Ustinov]] == W == *[[Phoebe Waller-Bridge]] *[[Julie Walters]] *[[David Warner (igralec)|David Warner]] *[[Jack Warner]] *[[Emily Watson]] *[[Emma Watson]] *[[Carl Wayne]] *[[Rachel Weisz]] *[[Joanne Whalley]] *[[Ben Whishaw]] *[[June Whitfield]] *[[Michael Wilding]] *[[Frank Williams (igralec)]] *[[Herbert Wise]] *[[Googie Withers]] *[[Benedict Wong]] *[[Edward Woodward]] (1930-2009) == Y == *[[Michael York]] {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Angležev|Igralci]] [[Kategorija:Angleški igralci|*]] jvfmmoorjk2irgo7gdur5qwiky0th4h 4 60249 6748214 6748029 2026-09-08T21:01:40Z NDG 244193 Reporting [[Special:Contributions/АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ|АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ]] ([[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]] v3.1c) 6748214 wikitext text/x-wiki __NEWSECTIONLINK__ {{Razdelki trga}} {{bližnjica|WP:ADPOM|WP:PZAP|WP:PAP}} {{Wikipedija:Administratorji/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | Prošnje za administratorsko pomoč |- ! valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] | '''Arhivi'''<br/> [[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv|Vsi arhivi]] |} Tu lahko uporabniki zaprosijo za pomoč s strani [[Wikipedija:Administratorji|administratorja]] oz. [[Wikipedija:Birokrati|birokrata]]. Na dnu strani odprite novo poglavje z naslovno vrstico <nowiki>== (smiseln naslov) ==</nowiki>. Opišite problem in po možnosti navedite tudi rešitev oz. rešitve problema. V primeru, če je prošnja nujna, je bolje, da se obrnete na trenutno aktivnega administratorja oz. birokrata (preglejte [[Posebno:Recentchanges|zadnje spremembe]]). Upoštevajte vrstni red: novejše prošnje spadajo na dno strani. <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Prošnje_za_administratorsko_pomoč&action=edit&section=new Nov razdelek]'''. == User:45.135.132.91 == {{User|45.135.132.91}} LTA? <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 22:45, 16. december 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Ternera|Ternera]]: Hi, sorry for not getting an answer, I have missed this report, but I have already dealt with the IP on December 16th, and I confirm it's [[WP:LTA/HOY|a LTA]]. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:59, 9. januar 2025 (CET) == User:2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403 == {{User|2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403}} Vandalism. Create spam page. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2025 (CET) :Page deleted, since IP is school adress, I'm not going to block as it's already afternoon and school is over. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:58, 9. januar 2025 (CET) == User:46.122.99.118 == {{User|46.122.99.118}} Vandalism. Creating spam page. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 17:57, 9. januar 2025 (CET) :Just some fooling around. Doesn't seem to need a response. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:10, 9. januar 2025 (CET) == Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? == Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? [[Posebno:Prispevki/92.37.19.8|92.37.19.8]] 23:40, 11. januar 2025 (CET) :Zgoraj desno bi moral videti moder gumb "Shrani spremembe". S klikom na ta gumb boš shranil (in ob prvem urejanju strani) stran tudi objavil. Bo šlo? Če ne, povej. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:53, 11. januar 2025 (CET) :Mislim, da kolega ni najbolje razumel za kaj se gre. Predvidevam, da govorimo o strani [[Osnutek:Komponentko.si]], ki je bila ravnokar nominirana za brisanje? Če je temu tako, potem ja, potrebno je nekaj urejanj, da stran ne bo ponovno nominirana. V osnutek sem dodal predlogo {{tlc|osnutek}}, preko katere lahko osnutek objavite za v pregled (samo sledite navodilom). Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 00:08, 12. januar 2025 (CET) [[Kategorija:Prošnje za administratorsko pomoč|*]] [[Kategorija:Upravljanje Wikipedije|Prošnje za administratorsko pomoč]] == User:93.103.71.187 == {{User|93.103.71.187}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 09:28, 19. januar 2025 (CET) :Not vandalism. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:30, 19. januar 2025 (CET) == User:85.10.30.193 == {{User|85.10.30.193}} LTA <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 17:03, 23. januar 2025 (CET) == Glas upokojencev == Odstranili smo članek Konflikti v stranki, ker navaja neresnične podatke in močno zavajujoče in zelo škodujejo ugledu stranke. Vse lahko obrazložimo v vodstvu stranke. {{nepodpisani|Slovenija moja dežela|13:12, 3. februar 2025}} :Odgovor na [[Wikipedija:Forum za pomoč]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:17, 3. februar 2025 (CET) == User:150百萬 中国环球电视网西班牙语频道 == {{User|150百萬 中国环球电视网西班牙语频道}} Long term abuse. Cross-wiki abuse (Sorry for writing in English). <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:SCP-2000|SCP-2000]] ([[Uporabniški pogovor:SCP-2000|pogovor]]) 04:27, 4. februar 2025 (CET) :Done. Many thanks, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:31, 4. februar 2025 (CET) == User:176.76.226.29 == {{User|176.76.226.29}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 16:33, 13. marec 2025 (CET) :Done by {{noping|Blueginger2}}. Thanks and BR, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:39, 13. marec 2025 (CET) == User:2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32 == {{User|2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 12:45, 9. april 2025 (CEST) :{{urejeno}} - school IP range blocked. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:48, 9. april 2025 (CEST) == Primorje == Bi lahko kdo vrnil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Primorje_(podjetje)&action=edit&redlink=1 tale osnutek], saj ga imam namen popraviti do te mere, da bo primeren za vključitev v glavni imenski prostor. Podjetje je imelo pomembno vlogo pri razvoju gradbeništva v Sloveniji in kot tako zadostuje merilom za vključitev. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:41, 7. maj 2025 (CEST) : Storjeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:06, 7. maj 2025 (CEST) == User:176.76.224.189 == {{User|176.76.224.189}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 12:30, 22. maj 2025 (CEST) :Reverted, seems to have lost interest. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:14, 22. maj 2025 (CEST) == User:178.172.53.150 == {{User|178.172.53.150}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 09:31, 28. maj 2025 (CEST) == Kolega2357-Bot == Prosim enega od birokratov, če uporabniku odvzamejo bot pravice. Tako bot račun kot njegov upravnik sta bila zaklenjena in se smatrata za dolgotrajnega vandala z globalno izključitvijo. Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:18, 28. maj 2025 (CEST) :{{opravljeno}}; za ozadje glej [[:meta:Requests for comment/Global ban for Velimir Ivanovic]] (tudi uporabniški račun za bota je [[:meta:Special:CentralAuth/Kolega2357-Bot|globalno zaklenjen]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. maj 2025 (CEST) == [[Pekrski dogodki]] in [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] == Potreboval bi kakšno dodatno mnenje glede zgornjih dveh zadev. Pri prvi se gre za kršenje avtorskih pravic, več na [[Uporabniški pogovor:Raprep#Problemi z avtorskimi pravicami v članku Pekrski dogodki]] kjer sem tudi dodal primer. Glede na uporabniško ime predvidevam, da avtor knjige Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije kopira besedilo in ga z malo parafriziranja poskuša objaviti na Wikipediji, zato sem mu tudi pojasnil postopek. Uporabnik se z mano ne strinja in začela se je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pekrski_dogodki&action=history urejevalska vojna]. Ker ne bi rad komu naredil krivico in ga blokiral, prosim za kakšen komentar. Osnutek je prav tako delo istega uporabnika, zavrnjen je bil s strani A09, ker se bere kot esej in bralcu od prve povedi vsiljuje določeno mnenje pisca. Čisto možno je, da gre tudi pri osnutku za kršitev avtorskih pravic, ampak tega še nisem šel natančno preverjat. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:20, 11. junij 2025 (CEST) : Obstajajo predloge za takšne članke: {{tlx|Več sklicev}} in {{tlx|Podoben-eseju}}. Predloga Podoben-eseju se uporabi kadar članek vsebuje osebne ali čustvene komentarje urednika o obravnavani temi. Uporabi se lahko, kadar članek sicer ni očitno izraženo mnenje, a je kljub temu je ton pisanja pretirano obsojajoč, kritičen ali neobjektiven. To velja za oba omenjena članka. Bi pa zamenjala ime članka o carinskih vojnah na bolj nevtralen "Politični in pravni okvir carinske vojne v Sloveniji (1991)" ali "Carinski spor v Sloveniji leta 1991: pravni in politični vidik". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 13. junij 2025 (CEST) == User:93.143.149.120 == {{User|93.143.149.120}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:MathXplore|MathXplore]] ([[Uporabniški pogovor:MathXplore|pogovor]]) 01:12, 20. junij 2025 (CEST) :{{done}}, sorry for a late response (didn't have RC tab at my disposal). Thanks again! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 01:50, 20. junij 2025 (CEST) == User:2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B == {{User|2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 13:08, 1. julij 2025 (CEST) == User:Termometro Politico AL24News == {{User|Termometro Politico AL24News}} LTA - HoY/Piermark <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Như Gây Mê|Như Gây Mê]] ([[Uporabniški pogovor:Như Gây Mê|pogovor]]) 13:03, 10. julij 2025 (CEST) :{{opravljeno|Account banned}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:08, 10. julij 2025 (CEST) == User:2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510 == {{User|2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510}} Vandalism. looks like LTA <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:&#126;delta|&#126;delta]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;delta|pogovor]]) 05:21, 16. avgust 2025 (CEST) :{{ni opravljeno}} Zastarelo.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:03, 18. avgust 2025 (CEST) == User:~2025-57262-1 == {{User|~2025-57262-1}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:58, 10. september 2025 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 15. september 2025 (CEST) == User:~2025-61119-6 == {{User|~2025-61119-6}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 13:05, 15. september 2025 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:27, 15. september 2025 (CEST) == User:~2025-27061-06 == {{User|~2025-27061-06}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:12, 29. september 2025 (CEST) :{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:16, 29. september 2025 (CEST) == User:~2025-27051-70 == {{User|~2025-27051-70}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:14, 29. september 2025 (CEST) :{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:15, 29. september 2025 (CEST) == User:~2025-27325-48 == {{User|~2025-27325-48}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:25, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST) == User:~2025-27276-20 == {{User|~2025-27276-20}} Vandalism. Please check the IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:37, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:56, 1. oktober 2025 (CEST) == User:~2025-27317-01 == {{User|~2025-27317-01}} Vandalism. See above <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:38, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} Blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST) == User:Burek123451 == {{User|Burek123451}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 16:03, 30. oktober 2025 (CET) == User:~2025-31135-38 == {{User|~2025-31135-38}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:01, 4. november 2025 (CET) == User:~2025-31394-61 == {{User|~2025-31394-61}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 20:04, 5. november 2025 (CET) == User:~2025-31346-17 == {{User|~2025-31346-17}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Affe2011|Affe2011]] ([[Uporabniški pogovor:Affe2011|pogovor]]) 12:57, 6. november 2025 (CET) == User:~2025-32392-75 == {{User|~2025-32392-75}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:57, 9. november 2025 (CET) :Stopped after two edits, no action required for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:37, 9. november 2025 (CET) == User:~2025-61428-8 == {{User|~2025-61428-8}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 17:14, 19. november 2025 (CET) == User:Vjekoslav Max Surčin == {{User|Vjekoslav Max Surčin}} Long-term abuse <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 18:56, 30. november 2025 (CET) == User:~2025-42497-08 == {{User|~2025-42497-08}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 16:23, 22. december 2025 (CET) :{{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 22. december 2025 (CET) == User:Inspektor Surčin 0638329995 == {{User|User}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 21:33, 24. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]]: Glocked, OSed, revdelled, ... purged :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:05, 24. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]] thank you 🙏--[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 22:09, 24. december 2025 (CET) == User:~2026-18532-5 == {{User|~2026-18532-5}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 21:46, 9. januar 2026 (CET) :Stopped after fourth edit, ok for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:07, 9. januar 2026 (CET) == User:Degasyoubg == {{User|Degasyoubg}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 17:23, 10. januar 2026 (CET) :Banished to the naughty's chambers. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:25, 10. januar 2026 (CET) == User:Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa == {{User|Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa}} Vandalism. Cross-wiki vandalism. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ShuQizhe|ShuQizhe]] ([[Uporabniški pogovor:ShuQizhe|pogovor]]) 08:04, 25. januar 2026 (CET) :Already banned globally. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:32, 25. januar 2026 (CET) ::*Zaklenjen. Je razlika :P (čeprav zgornji uporabnik, Piermark/House of Yahwe je tudi globalno izključen). Zaklepi v nasprotju z globalnimi izključitvami ne narekujejo razveljavljanja in brisanja njihovih prispevkov. ::'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:29, 25. januar 2026 (CET) == User:~2026-58016-1 == {{User|~2026-58016-1}} Vandalism. Using multiple TAs, so please block the IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Lp0 on fire|Lp0 on fire]] ([[Uporabniški pogovor:Lp0 on fire|pogovor]]) 10:26, 27. januar 2026 (CET) == User:~2026-46611-9 == {{User|~2026-46611-9}} Vandalism. Unexplained content removal <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2026 (CET) == N.K. v Wikipodatkih == A bi kdo znal pojasniti zgodovino v Wikipodatkih: https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q112265440&action=history? Ne vem, če ima kateri naš pomembnež toliko tujejezičnih strani in hkrati toliko izbrisanih strani. Kratko pojasnilo prosim. Oseba (ali nekdo v njenem imenu) namreč nadleguje z maili tudi CEE Hub. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:26, 2. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Govorim iz prve roke. Vse brisane strani so bile strojno prevedene izredno olepšane "biografije", prišlo pa je do uporabe velikega števila tako začasnih računov kot lutk (glej [[:Kategorija:Domnevne marionete uporabnika Getseman25]]). Nedvomno je šlo za organizirano kampanjo, o točni vpletenosti pa ne bi na javnem sumil. Vse račune se je zaklenilo zaradi crosswiki zlorab in v kolikor se ti emaili lahko povežejo z uporabniškimi računi predlagam prošnjo za zaklep na [[:m:SRG]]. Bo to dovolj? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:39, 2. februar 2026 (CET) :: Hvala A09. Želela sem le kratek povzetek, ker sem se poskusila prebiti čez vse info tudi na :en pogovornih straneh. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:53, 2. februar 2026 (CET) :::Mnja, tam sem odnehal, ker določene osebe nočejo klikat linkov na druge projekte, četudi gre za težave z več deset projekti. V kolikor sem pravilno prebral pogovorno stran enwiki ni nič drugega kot užaljeni PR zahtevki za nevtralno™ verzijo članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. februar 2026 (CET) :Uf, ja tole se že vleče od 2022. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:14, 2. februar 2026 (CET) ::Pošteno povedano dvomim, da je račun iz 2022 povezan z zgoraj omenjenimi lutkami. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:15, 2. februar 2026 (CET) == User:~2026-95609-1 == {{User|~2026-95609-1}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 12:18, 12. februar 2026 (CET) :School IP range, likely stale already. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:01, 12. februar 2026 (CET) == User:~2026-12031-23 == {{User|~2026-12031-23}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:29, 23. februar 2026 (CET) == Preimenovanje strani == Prosim za pomoč pri preimenovanju strani. Pri urejanju strani sem želela poenotiti naslov strani "Jugovzhodna Slovenija" z naslovi ostalih regij, ker preostale vse vsebujejo v naslovu "statistična regija". Preimenovanje sem uredila s preusmeritvijo, potem pa ugotovila, da sem pozabila spremeniti veliko začetnico. Pravilno je: Statistična regija jugovzhodna Slovenija. Sama tega zdaj ne morem več urediti. Najlepša hvala! https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_regija_Jugovzhodna_Slovenija {{nepodpisani|Podatkisozakon}} : {{opravljeno}}, sem popravil na pravi naslov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:01, 11. marec 2026 (CET) == User:~2026-15569-74 == {{User|~2026-15569-74}} Vandalism. Making death threats at random admins. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[User:lp0 on fire|<span style="color:#c56030;background:inherit;">lp0&nbsp;on&nbsp;fire</span>]]&nbsp;[[User talk:lp0 on fire|<span style="color:#64cea0;background:inherit">()</span>]] 00:18, 12. marec 2026 (CET) == User:~2026-22461-23 == {{User|~2026-22461-23}} Long-term abuse <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 10:51, 12. april 2026 (CEST) == User:~2026-22670-82 == {{User|~2026-22670-82}} Vandalism. See also other temporary accounts <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:11, 13. april 2026 (CEST) == User:~2026-24378-69 == {{User|~2026-24378-69}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 13:28, 21. april 2026 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 21. april 2026 (CEST) == User:~2026-24602-46 == {{User|~2026-24602-46}} Vandalism. Please also check and block IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:54, 22. april 2026 (CEST) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:08, 22. april 2026 (CEST) == User:ЋЕЛА И КОПИЛАН == {{User|ЋЕЛА И КОПИЛАН}} Vandalism. Long-term abuse. Block evasion <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:09, 11. maj 2026 (CEST) :Already blocked half hour ago. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:23, 11. maj 2026 (CEST) == User:~2026-28846-21 == {{User|~2026-28846-21}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:12, 18. maj 2026 (CEST) == User:~2026-30222-85 == {{User|~2026-30222-85}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:20, 19. maj 2026 (CEST) == User:~2026-30205-71 == {{User|~2026-30205-71}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:20, 20. maj 2026 (CEST) == User:~2026-30458-31 == {{User|~2026-30458-31}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:40, 21. maj 2026 (CEST) == User:~2026-31344-37 == {{User|~2026-31344-37}} Vandalism. [[Zoran Janković]] <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:USSR-Slav|USSR-Slav]] ([[Uporabniški pogovor:USSR-Slav|pogovor]]) 08:00, 27. maj 2026 (CEST) == User:~2026-31994-83 == {{User|~2026-31994-83}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:30, 29. maj 2026 (CEST) == User:~2026-32856-22 == {{User|~2026-32856-22}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:37, 2. junij 2026 (CEST) == User:~2026-32761-93 == {{User|~2026-32761-93}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 14:28, 2. junij 2026 (CEST) == User:~2026-33661-66 == {{User|~2026-33661-66}} Vandalism. Please check IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:50, 8. junij 2026 (CEST) == User:~2026-35545-28 == {{User|~2026-35545-28}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 09:48, 17. junij 2026 (CEST) == User:~2026-35894-48 == {{User|~2026-35894-48}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:32, 19. junij 2026 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:34, 19. junij 2026 (CEST) == User:Ayuehgueyghuehg == {{User|Ayuehgueyghuehg}} Spam / spambot <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Tenshi Hinanawi|Tenshi Hinanawi]] ([[Uporabniški pogovor:Tenshi Hinanawi|pogovor]]) 20:03, 16. julij 2026 (CEST) == User:~2026-40125-83 == {{User|~2026-40125-83}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 19:45, 17. julij 2026 (CEST) == User:Ajkejhfiosjfed == {{User|Ajkejhfiosjfed}} Spam / spambot <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Tenshi Hinanawi|Tenshi Hinanawi]] ([[Uporabniški pogovor:Tenshi Hinanawi|pogovor]]) 22:06, 17. julij 2026 (CEST) == User:MartinLutero SecondoAngelo (Apocalisse 14,8) == {{User|MartinLutero SecondoAngelo (Apocalisse 14,8)}} LTA, [[WP:LTA/HOY|Piermark]]. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Morkoz|Morkoz]] ([[Uporabniški pogovor:Morkoz|pogovor]]) 17:37, 18. julij 2026 (CEST) == User:MartinLutero è il SecondoAngelo (Apocalisse14,8) == {{User|MartinLutero è il SecondoAngelo (Apocalisse14,8)}} LTA, [[WP:LTA/HOY|Piermark]]. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Morkoz|Morkoz]] ([[Uporabniški pogovor:Morkoz|pogovor]]) 17:52, 18. julij 2026 (CEST) == User:Awswdadadad == {{User|Awswdadadad}} Spam / spambot <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Morkoz|Morkoz]] ([[Uporabniški pogovor:Morkoz|pogovor]]) 19:16, 21. julij 2026 (CEST) :{{opravljeno|Onemogočen}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:04, 21. julij 2026 (CEST) == User:Auihyiuhuiehiehioehieoi == {{User|Auihyiuhuiehiehioehieoi}} Spam / spambot <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 23:13, 22. julij 2026 (CEST) == User:Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης == {{User|Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης}} Long-term abuse <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 00:01, 31. julij 2026 (CEST) == Uporabnik:Oberserator == Predlagam blokado. Za razlog: [[Uporabniški pogovor:Oberserator|to]] in [[Posebno:Prispevki/Oberserator|to]]. Vandalizem, grožnje. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:36, 11. avgust 2026 (CEST) : {{Opravljeno}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 18:37, 11. avgust 2026 (CEST) == User:~2026-45095-70 == {{User|~2026-45095-70}} Spam / spambot <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 21:40, 18. avgust 2026 (CEST) == User:~2026-47069-70 == {{User|~2026-47069-70}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Veritas Sapientiae|Veritas Sapientiae]] ([[Uporabniški pogovor:Veritas Sapientiae|pogovor]]) 16:40, 2. september 2026 (CEST) == User:~2026-47997-50 == {{User|~2026-47997-50}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 16:36, 4. september 2026 (CEST) == User:Seven 7 Spheres == {{User|Seven 7 Spheres}} Long-term abuse <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:14, 8. september 2026 (CEST) == User:АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ == {{User|АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 23:01, 8. september 2026 (CEST) ralz5h79h74p3dn4r4aj3vr92yp2o4a 0 61982 6748266 6747453 2026-09-09T06:05:02Z ~2026-48829-25 265506 Nov nadzorni svet 9.9.2026 6748266 wikitext text/x-wiki {{brez virov|datum=avgust 2020}} {{Infopolje |title = Telekom Slovenije, d. d. |image =[[File:TS ALogo enovrsticni RGB.png|200px]] |label1 = Pravna ureditev |data1 = [[Delniška družba]] |label2 = Ustanovljen |data2 = 3. januar 1995 |label3 = Ustanovitelji |data3 = [[Slovenija|Republika Slovenija]]<br />[[Kapitalska družba]] - PPS<br />[[Slovenska odškodninska družba|Slovenska odškodninska družba, d.d.]]<br />Individualni delničarji<br />Institucionalni investitorji<br />Domače pravne osebe<br />Tuji investitorji<br />Telekom Slovenije, d.d. |label4 = Uprava družbe |data4 = Boštjan Košak, predsednik uprave,<br />Irma Gubanec, podpredsednica uprave,<br />Vesna Prodnik, članica uprave,<br/> Špela Fortin, članica uprave in delavska direktorica. |label5 = Nadzorni svet |data5 = Predstavniki kapitala:<br />mag. Marko Pogačnik<br />dr. Andreja Strnad<br />dr. Igor Hustič<br />mag. Pavel Reberc<br />mag. Karla Pinter<br />mag. Aleksander Igličar Predstavniki zaposlenih:<br />Drago Kijevčanin<br />Dušan Pišek<br />Rok Pleteršek |label6 = Predstavniki kapitala: |data6 = |label7 = Predstavniki zaposlenih: |data7 = |label8 = Spletne strani: |data8 = [http://www.telekom.si/ www.telekom.si] }} '''Telekom Slovenije, d. d.,''' je ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji, ki je prepoznan kot vodilni pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij, sistemske integracije in storitev v oblaku ter večpredstavnostnih vsebin. Družba Telekom Slovenije je del '''''Skupine Telekom Slovenije''''', ki jo poleg obvladujoče družbe sestavljajo še odvisne družbe s sedežem v Sloveniji in JV Evropi. Odvisne družbe v 100-odstotni lasti Telekoma Slovenije v Sloveniji so: GVO, d.o.o., Avtenta, d.o.o., TSmedia, d.o.o., Soline, d.o.o., in TSinpo, d.o.o. Odvisne družbe v večinski lasti Telekoma Slovenije v tujini so: Ipko Telecommunications d.o.o. (Kosovo), Siol DOOEL Skopje (Makedonija), Blicnet d.o.o., Banja Luka in Siol, d.o.o., Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Siol d.o.o., Beograd (Srbija), Siol d.o.o., Podgorica (Črna Gora) in Siol d.o.o., Zagreb (Hrvaška). Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega fiksne in mobilne komunikacije (fiksna in [[mobilna telefonija]], fiksne in mobilne širokopasovne storitve, [[IP-telefonija]] in IP-televizija), digitalne vsebine in storitve, večpredstavnostne storitve in digitalno oglaševanje, sistemsko integracijo in storitve v oblaku ([[računalništvo v oblaku]]), gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka [[Sečoveljske soline]]. Družba Telekom Slovenije je javna [[delniška družba]]. ''Upravljanje družbe'' poteka po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo, osnovna pristojnost nadzornega sveta pa je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe v okviru skupščine delničarjev, ki je najvišji organ družbe. ''Delnice'' Telekoma Slovenije (TLSG) od 2. oktobra 2006 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ([[Ljubljanska borza]] d.d.) in so 3. maja 2007 prešle v prvo borzno kotacijo. Delnice Telekoma Slovenije (TLSG) so sestavni del slovenskega borznega indeksa [[SBI 20]] in slovenskega indeksa blue chip SBI TOP. == Zunanje povezave == Uradna spletna stran Telekoma Slovenije, d. d.: *[https://moj.telekom.si Uporabniške strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/ Korporativne spletne strani Telekoma Slovenije] *[https://data.naborzi.si/Telekom_Slovenije/ Arhiv letnih poročil Telekoma Slovenije, d. d.] Skupina Telekom Slovenije - uradne spletne strani odvisnih družb Telekoma Slovenije: *[http://www.gvo.si/sl/ GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o.] *[http://avtenta.si/ Avtenta, d.o.o.] *[http://www.tsmedia.si/ TSmedia, d.o.o.] *[http://www.soline.si/ Soline, d.o.o.] *[http://www.ipko.com/ Ipko Telecommunications d.o.o. ] *[https://tsinpo.si/o_nas/predstavitev/ TSinpo] ==Glej tudi== *[http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila <u>AKOS, Poročila o razvoju elektronskih telekomunikacij</u>] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150526154920/http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila |date=2015-05-26 }} [[Kategorija:Slovenska telekomunikacijska podjetja]] [[Kategorija:Telekom Slovenije|*]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1995]] {{normativna kontrola}} 9iukqmhzd6wr3d4z11f4kdhk9kk9shj 0 67374 6748167 6740587 2026-09-08T19:11:38Z ~2026-44996-51 264415 /* I */ 6748167 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovskih]] [[politik]]ov.''' (Glej tudi: [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[Seznam generalov Oboroženih sil Bosne in Hercegovine]]) {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|BIH|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Fikret Abdić]] ("Babo") *[[Elvira Abdić-Jelenović]] *[[Irfan Ajanović]] *[[Mirnes Ajanović]] *[[Mile Akmadžić]] *([[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]]) *[[Tugomir Alaupović]] *[[Nisim Albahari]] *[[Alija Alijagić]] *[[Fazli Alikalfić]] *Judah Alkalaj *[[Sven Alkalaj]] *[[Ivo Andrić-Lužanski]] *[[Filip Andrić]] *([[Ivo Andrić]]) *[[Mato Andrić]]  *V. Andrić *[[Zdenko Antunović]] *[[Tarik Arapčić]] *[[Damir Arnaut]] *([[Andrija Artuković]]) *[[Amir Avdić]] *[[Sead Avdić]] == B == *[[Anto Babić]] (zgodovinar) *[[Ljubo Babić (politik)]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Marko Bagarić]] *[[Slavo Bago]] *[[Dimitrije Bajalica]] *[[Mirko Baković]] *[[Jozo Bakrač]] *[[Mirko Banjac]] *[[Luka Banović]] *[[Jusuf Barčić]] ? *[[Safvet-beg Bašagić]]  *[[Rade Bašić]] *[[Boško Baškot]] *[[Mirko Batinić]] *[[Denis Bećirović]] *[[Muhamed Beganović]] *[[Jure Begić]] *[[Muhidin Begić]] *[[Alija Begović]] *([[Vlajko Begović]]) *[[Alija Behmen]] *[[Beriz Belkić]] *[[Ivan Bender]] *[[Muhamed Berberović]] *[[Alfred Bergman]] *[[Selim Bešlagić]] *[[Vjekoslav Bevanda]] *[[Edhem Bičakčić]] *[[Slobodan Bijelić]] *[[Stojan Bjelajac]] *[[Drago Blagojević]]    *[[Marko Blagojević|Marko/Mirko Blagojević]] *[[Ivica Blažević]] *[[Mate Boban]] *[[Džemal Bijedić]] *[[Branko Blanuša]] *[[Ivica Blažević]] *[[Emerik Blum]] *[[Dragan Bogdanić]] *[[Bogić Bogičević]] *[[Miodrag Bogićević]] *[[Milorad Bojović]] *[[Franjo Boras]] *[[Srećko Boras]] *[[Branislav Borenović]] *[[Semiha Borovac]] *[[Boro Bosić]] *[[Mladen Bosić]] *[[Bilal Bosnić]] (?) *[[Brano Bosnić]] *[[Mladen Bošković]] *[[Rade Bošnjak]] *[[Dragan Božanić]] *[[Lidija Bradara]] *[[Bogomir Brajković]] *[[Nedžad Branković]] *[[Ivan Brigić]] *[[Hasan Brkić]] - Aco *[[Josip Brkić]] *[[Milenko Brkić]] *[[Esad Brković]] *[[Jusuf Bubica]] *[[Željko Budimir]] *[[Živko Budimir]] *[[Marija Buhač]] *[[Pero Bukejlović]] *[[Perica Bundalo]] *[[Didak Buntić]] - ''"hercegovački Mojsije"'' *Stefan Burian *[[Mahmut Bušatlija]] *[[Vaso Butozan]] == C == *[[Karel Cankar|Karlo Cankar]] *[[Esad Cerić]] *Mustafa ef. Cerić *[[Selmo Cikotić]] *[[Igor Crnadak]] *[[Vaso Crnogorčević]] * [[Željka Cvijanović]] *[[Nikola Cvijetić]] == Č == *[[Stanislav Čaćo]] *[[Edhem Čamo]]? *[[Aljoša Čampara]] *[[Avdo Čampara]] *Mehmed Džemaludin ef. Čaušević *[[Sead Čaušević]] *[[Admir Čavalić]] *[[Marinko Čavara]] *[[Dragan Čavić]] *[[Savo Čečur]] *[[Hiba Čehajić]] *[[Osman Čehajić]] *[[Ferid Čengić]] *[[Hasan Čengić]] *[[Muhamed Čengić]] *[[Josip Čižinski]] (ps. Milan Gorkić) *[[Đorđe Čokorilo]] *[[Bariša Čolak]] *[[Božidar Čolaković]] *[[Rodoljub Čolaković|Rodoljub "Roćko" Čolaković]] *[[Dragan Čović]] *[[Jovanka Čović]] *[[Predrag Čović]]  *[[Branko Čubrilović]] *[[Nedeljko Čubrilović]] *([[Vaso Čubrilović]]) *([[Veljko Čubrilović]]) *[[Fehim Čurčić]] *[[Vojko Čvrkić]] == Ć == *(Nikola Ćabrinovič) *[[Smailaga Ćemalović]] *Ćeman *([[Hamdija Ćemerlić]]) *Mehmed-beg Ćemerlić *[[Marko Ćeranić]] *[[Husein Husaga Ćišić]] *[[Miroslav Ćorić]] *[[Svetozar Ćorović]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Zdenko Ćosić]] *[[Fehim ef. Ćurčić]] == D == *[[Draško Dalić]] *[[Branko Damjanac]] *[[Uglješa Danilović]] *[[Šemsudin Dedić]] *Jefto Dedijer *[[Zijad Deljo]] *[[Fikret Dervišević]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Danilo Dimović]] *[[Nijaz Dizdarević]] *[[Raif Dizdarević]] *[[Rešad Dizdarević]] *[[Milorad Dodik]] *[[Petar Dodik]] *[[Petar Dokić (razločitev)|Petar Dokić]] *[[Anto Domić]] *[[Ilija Došen]] *[[Fadil Drina]] *([[Atif Dudaković]]) *[[Ratomir Dugonjić|Rato(mir) Dugonjić]] *[[Milan Dunović]] *[[Nijaz Duraković]] *[[Jasmin Duvnjak]] *[[Šefik Džaferović]] *N. Džamonja *[[Šahbaz Džihanović]] *[[Šefkija Džiho]] *[[Aleksandar Džombić]] == Đ == *[[Stjepan Đaković]] *[[Mirsad Đapo]] *[[Branko Đerić]] *[[Osman Đikić]] *[[Gojko Đogo]] *[[Dragan Đokanović]] *[[Dženan Đonlagić]] *[[Petar Đokić]] *[[Neven Đukić]] *[[Milutin Đurašković]] *[[Nikola Đurđević]] *[[Blažo Đuričić]] == E == *[[Branko Ekret]] *[[Jasmin Emrić]] *S. Eraković ? *[[Nikola Erceg]]  == F == *[[Salih Fejić]] *[[Mersud Ferizović]] *Ahmet Fetahagić *[[Ilija Filipović]] *[[Karlo Filipović]] *[[Muhamed Filipović]]? * [[Nikola Filipović]] *[[Safet Filipović]] *[[Sulejman Filipović]] *[[Jakob Finci]] * [[Ali-beg Firdus]] (Alibeg Firdus) *[[Edin Forto]] *[[Emir Frašto]]     == G == *[[Vaso Gačić]] *[[Vladimir Gaćinović]] *[[Rajko Gagović]] *[[Rade Galeb]] *[[Ale Galić]] *[[Jure Galić]] *[[Miralem Galijašević]] *[[Ejup Ganić]] *[[Mirza Ganić]] *[[Miroslav Gavrić]] *[[Halid Genjac]] *[[Šefkija Gluhić]] *[[Srebrenka Golić]] *[[Branko Golub]] *Mustafa Golubić *[[Milan Gorkić]] (pravo ime [[Josip Čižinski]]/Josef Čižinský) *[[Feliks Gorski]] *[[Vukota Govedarica]] *[[Kata Govorušić]] *[[Hasan Grabčanović]] *(Trifko Grabež) *[[Željka Grabovac Cvijanović]] *[[Husein-kapetan Gradaščević]] *[[Anđelko Grahovac]] *[[Šćepan Grđić]] *[[Vasilij Grđić]] *[[Jakov Grgurić]] *[[Dušan Grk]] *[[Kosta Grubačić]] *[[Josip Grubeša]] *[[Bego Gutić]] == H == *[[Fatima Hadžialić]] *[[Izmir Hadžiavdić]] *[[Hakija Hadžić]] (1883-1953) *[[Izet Hadžić]] *[[Muhamed Hadžić]] *[[Nedžad Hadžić]] *R. Hadžidamjanović *[[Huso Hadžidedić]] *[[Muhamed Hadžijahić]] *[[Jamila Hadžimustafić]] *[[Bakir Hadžiomerović]] *[[Ibrahim Hadžiomerović]] *[[Ahmet Hadžipašić]] *[[Sabira Hadžović]] *[[Safet Halilović]] *[[Salem Halilović]] *[[Sanjin Halimović]] *[[Muhidin Hamamdžić]] *[[Midhat Haračić]] *[[Vahid Hećo]] *[[Zukan Helez]] *[[Mugdin Herceg]] *[[Adem Hercegovac]] *[[Nevenko Hercog]] *[[Franjo Herljević]] *[[Atif Hodžić]] *[[Esad Horozić]] *[[Halidbeg Hrasnica]] *[[Avdo Humo]] *[[Munib Husejnagić]] == I == *[[Muhamed Ibrahimpašić]] *[[Jasmin Imamović]] *[[Muhamed Imamović]] *([[Valentin Inzko]]) *[[Ramo Isak]] *[[Fadil Islamović]] *[[Hrvoje Ištuk]] *[[Mladen Ivanić]] *[[Jerko Ivanković Lijanović]] *[[Mladen Ivanković Lijanović]] *[[Ivan Ivić]] *[[Branko Ivković]] *[[Alija Izetbegović]] *[[Bakir Izetbegović]] == J == *[[Jovo Jakšić]] *[[Rade Jakšić]] *[[Sreten Jakšić]] *Jakub-Paša Bošnjak *[[Sead Jamakosmanović]] *[[Krsto Jandrić]] *[[Bajazit Jašarević]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Ante Jelavić]] *Vjekoslav Jelavić *[[Kažimir Jelčić]] *[[Jelena]] - kraljica *[[Julijan Jelenić]] *[[Milan Jelić]] *[[Ivo Jerkić]] *[[Željko Jerkić]] *[[Amer Jerlagić]] *M. Jojkić *[[Živko Jošilo]]? *[[Stanislav Jovanić]] *([[Isa Jovanović]]) *[[Ivo Miro Jović]] *[[Ivan Jozić]] *[[Velimir Jukić]] *[[Amra Junuzović-Kaljić]] *[[Niko Jurinčić]] *[[Zvonko Jurišić]] *[[Zlatko Jušić]] == K == *[[Rasim Kadić]] *[[Esed Kadrić]] *[[Drago Kalabić]] *[[Dragan Kalinić]] *[[Ante Kamenjašević]] *[[Hajrudin Kapetanović|Hajrudin (Hajro) Kapetanović]] *[[Izudin Kapetanović]] *[[Čedo Kapor]] *[[Momir Kapor]] *[[Osman Karabegović]] *[[Radovan Karadžić]] *[[Sonja Karadžić-Jovičević]] *[[Mario Karamatić]] *[[Hamdija Karamehmedović]] *[[Siniša Karan]] *[[Zlatan Karavdić]] *[[Benjamina Karić]] *[[Enes Karić]] *[[Rajko Kasagić]] *[[Anton Kasipović]] *[[Fuad Kasumović]] *[[Mirsad Kebo]] *[[Dušan Kecmanović]] *[[Nenad Kecmanović]] *[[Vojislav "Đedo" Kecmanović]] *[[Muhamed Kešetović]] *[[Milivoje Kićanović]] *[[Dragan Kijac]] *[[Siniša Kisić]] *[[Marijan Klaić]] *[[Gojko Kličković]] *[[Zlatan Klokić]] *[[Stjepan Kljujić]] *[[Pavo Kobaš]] *[[Petar Kočić]] *[[Ljubo Kojo]] *[[Predrag Kojović]] *[[Zlatan Kokić]] *[[Rudi Kolak]] *[[Nikola Koljević]] *[[Jasmin Komić]] *[[Ivo Komšić]] *[[Željko Komšić]] *[[Elmedin Konaković|Elmedin (Dino) Konaković]] *[[Abdulah Konjicija]] *[[Dario Kordić]] *[[Sakib Korkut]] *[[Dragutin Kosovac]] - "Braco" *[[Staša Košarac]] *[[Desa Koštan]] *[[Nikola Kotle]] *[[Elvira Kovač]] *[[Dušanka Kovačević]] *[[Ljubo Kovačević]] *[[Milovan Kovačević - Mićo]] *[[Nikola Kovačević]] (1894-1979) *[[Muhammed Kozadra]] *[[Dušan Kozić]] *[[Franjo Kožul]] *[[Borislav Krajina]] *[[Momčilo Krajišnik]] *[[Muhamed Kreševljaković]] *([[Andrija Krešić]]) *[[Borjana Krišto]] *[[Jozo Križanović]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Dragomir Krndija|Drago(mir) Krndija]] *[[Zdravko Krsmanović]] *[[Uroš Krulj]] *[[Džafer Kulenović|Džafer (beg) Kulenović]] *[[Mesud Kulenović]] *[[Osman Kulenović]] *[[Skender Kulenović]] *[[Kulin ban]] *[[Ibrahim Ibro Kulin]] *[[Esad ef. Kulović]] *[[Hamdija Kulović]] *[[Ismet Kumalić]] *[[Vojo Kuprešanin]] *[[Husnija Kurt]] *[[Mustafa Kurtović]]  *[[Šukrija Kurtović]] *[[Todo Kurtović]] == L == *[[Zlatko Lagumdžija]] *[[Denis Lasić]] *[[Viktor Lasić]] *[[Jakov Lastrić]] *[[Đorđe Latinović]] *[[Lazar Latinović]]? *Đ. Lazarević *[[Todor Lazarević]] *[[Miro Lazović]] *[[Fatima Leho]] *[[Refik Lendo]] *[[Tahir Lendo]] *[[Hamdija Lipovača]] *[[Sabid Lipović]] *Savatije Ljubibratić *[[Drago Ljubičić]] *[[Božo Ljubić]] *[[Mariofil Ljubić]] *[[Frano Ljubić]] *[[Irfan Ljubijankić]] *[[Tatjana Ljujić-Mijatović]] *[[Sreten Lopandić]] *[[Josip Lovrenović]] *[[Ljiljana Lovrić]] *[[Ivo Lozančić]] *[[Niko Lozančić]] *[[Dragan Lukač]] *[[Sreten Lukić]] *[[Vladimir Lukić]] == M == *[[Omer Macić]] *[[Danko Madunić]] *Ibrahim ef. Maglajlić *[[Šefket Maglajlić]] *[[Seid Maglajlija]] *[[Melika Mahmutbegović]] *[[Petar Majić]] *[[Dušanka Majkić]] *[[Dane Malešević]] *J. Malić *[[Nikola Mandić]] *[[Zoran Mandlbaum]] *[[Nikola Mandić]] *[[Pašaga Mandžić]] - Murat *[[Nada Manojlović]] *[[Olga Marasović]] (por. Danilović) *[[Ignjat Marić]] *[[Jozo Marić]] *[[Hajra Marjanović|Hajr(ij)a Marjanović]] *[[Jovan Marjanović]] -Joco *[[Slobodan Marjanović]] *[[Mato Markotić]] *([[Ante Marković]]) *[[Ivan Marković - Irac]] *[[Pero Marković]] *[[Grgo Martić]] *[[Juraj Martinović]] *[[Tomislav Martinović]] *[[Hamo Masleša]] *[[Veselin Masleša]] *[[Novak Mastilović]] *[[Damir Mašić]] *[[Mijo Matanović]] *[[Ilija Materić]] *[[Božidar Matić]] *[[Darko Matijašević]] *[[Ivan Matuzović]] *[[Antun Mavrak]] - Kerber *[[Srđan Mazalica]] *[[Drago Mažar]] *[[Josip Mažar - Šoša]] *[[Savo Medan]] *[[Meho Mehičić]] *H. Mehmedagić *[[Amra Mehmedić]] *[[Besim Mehmedić]] *[[Dragan Mektić]] *[[Josip Merdžo]] *[[Munir Mesihović]] *[[Rusmir Mesihović]] *[[Mahir Mešalić]] *[[Ademaga Mešić]] *[[Mićo Mićić]] *[[Spomenka Mičić]] *[[Milanko Mihaljica]] *[[Svetozar Mihajlović]] *[[Mirko Mihaljević]] *[[Niko Mihaljević]] *[[Cvijetin Mijatović]] - Majo *[[Dunja Mijatović]] *[[Dragan Mikerević]] *[[Anđelko Mikulić]] *[[Branko Mikulić]] *[[Milan Miličević]] *Petar Milić *[[Siniša Milić]] *[[Brano Miljuš]] *[[Simo Miljuš]] *[[Goran Milojević]] *[[Smiljka Milojević]] *[[Savo Minić]] *Derviš-beg Miralem *[[Stevo Mirjanić]] *[[Željko Mirjanić]] *[[Vaso Miskin]] - Crni *[[Vojin Mitrović]] *[[Uzeir Mlivo]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Milutin Morača]] *[[Fuad Muhić]] *[[Mustafa Mujezinović]] *[[Enes Mujić]] *[[Mustafa Mulalić]] *[[Džemal Muminagić]] *[[Hasan Muratović]] *[[Fikret Musić]] *[[Zahid Mustajbegović]] *[[Abdulah Mutapčić]] *[[Asim-beg Mutevelić]] *[[Mustaj-beg Mutevelić]] == N == *[[Mario Nenadić]] *[[Nenad Nešić]] *[[Božo Nikolić]] *[[Nermin Nikšić]] *[[Zijad Nišić]] *Ž. Nježić *[[Franc Novak]] *[[Grujo Novaković]] *[[Fadil Novalić]] *[[Mevludin Nuhodžić]] == O == *[[Salko Obhođaš]] *[[Željko Obradović]] *[[Aida Obuća]] *[[Ševkija Okerić]] *[[Emir Oković]] *[[Ante Omazić]] *[[Marijan Oršolić]] *[[Salko Oruč]] *[[Stjepan Ostoja]] *[[Mirko Ostojić]] * [[Stjepan Ostojić|Stjepan II. Ostojić]] * [[Stjepan Tomaš Ostojić]] == P == *[[Miodrag Pajić]] *[[Ferdo Palac]] *[[Mustafa Pamuk]] *[[Milan Pantić]] *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] *[[Borislav Paravac]] *[[Mustafa Pašić]] *[[Marko Pavić]] *[[Nermin Pećanac]] *[[Josip Pejaković]] *[[Mirko Pejanović]] *[[Vasa Pelagić]] *[[Jure Pelivan]] *[[Stipe Pelivan]] *[[Marina Pendeš]] *[[Davor Perinović]] *[[Nikola Perišić]] *[[Mile Perković]] *([[Leposava Lepa Perović]]) *([[Wolfgang Petritsch]]) *[[Ivo Pilar]]? *[[Obrad Piljak]] *[[Nezir Pivić]] *[[Ibrahim Pjanić]] *[[Biljana Plavšić]] *[[Muhidin Pleh]] *[[Fikret Plevljak]] *[[Sifet Podžić]] *[[Lavoslav Polić]] *[[Nedžad Polić]] *[[Nikola Poplašen]] *[[Ismet Popovac]] *[[Draško Popović]] *[[Oskar Potiorek]] *[[Hakija Pozderac]] *[[Hamdija Pozderac]] *[[Nurija Pozderac]] *[[Davor Pranjić]] *[[Sanela Prašović-Gadžo]] *[[Hasan Paša Predojević]] *[[Aleksandar Preka]] *[[Nikola Preka]] *([[Ognjen Prica]]) *[[Srđan Prica]] *[[Stanko Primorac]] - Ćane *[[Boro Princip]] *([[Gavrilo Princip]]) *[[Jadranko Prlić]]  *[[Hamid Pršeš]] *[[Đuro Pucar]] - Stari *[[Svetozar Pudarić]] *[[Atif Purivatra]]? == R == *[[Živko Radišić]] *[[Desnica Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Igor Radojičić]] *[[Fahrudin Radončić]] *R. Radulović *[[Marina Raguš]] *[[Martin Raguž]] *[[Slaven Raguž]] *[[Mićo Rakić]] *[[Mustafa Ramić]] *[[Rijad Raščić]] *[[Ante Raštegorac]] *[[Stevo Rauš]] *[[Enver Redžić]] *[[Edina Rešidović]] *[[Borko Reljić]] *[[Milanko Renovica]] *[[Lejla Rešić]] *[[Nediljko Rimac]]  *[[Ali-paša Rizvanbegović]] *[[Slavko Rodić]] *[[Husein Rošić]] *[[Mustafa Ružnić]] == S == *[[Hamid Ekrem Sahinović]] *[[Bedrudin Salčinović]] *[[Izudin Saračević]] *[[Asim Sarajlić]]/Sarajlija *[[Mirsad Sarić]] *[[Murad Sarić]] *[[Stephan Sarkotić von Lovćen]] (''Stjepan Sarkotić'') *[[Milenko Savanović]] *Adalbert Schek (''Adalbert Šek'') *Halil? Seferović *[[Mustafa Sefo]] *[[Sana Selihović]] *[[Salko Selman]] *[[Haris Silajdžić]] *[[Samir Silajdžić]] *J. Simić *[[Mirko Simić]] *[[Miodrag Simović]] *[[Abdulah Skaka]] *[[Pero Skopljak]] *[[Bariša Smoljan]] *[[Darja Softić Kadenić]] *Džemal Sokolović *[[Gazi Ferhad-paša Sokolović]] *[[Mehmed Paša Sokolović]] *[[Ibrahim Spahić]] *Fehim ef. Spaho *[[Mehmed Spaho]] *[[Milan Srškić]] *[[Josip Stadler]] *[[Dragiša Stanivuković|Dragiša "Draško" Stanivuković]] *[[Milovan Stanković]] *[[Nenad Stevandić]] *[[Radovan Stijačić]] *[[Miladin Stjepanović]]   *[[Mladen Stojanović]] *[[Nikola Stojanović]] *P. Stokanović *[[Velimir Stojnić]] *[[Edin Subašić]] *[[Muhamed Sudžuka]] *[[Jakub Suljkanović]] *[[Jozo Sunarić]] == Š == *[[Muhamed Šaćirbegović]] (Muhamed "Mo" Sacirbey) *[[Nedžib Šaćirbegović]] *[[Mirsad Šahinović]] *[[Vehid Šahinović]] *Sulejman ef. [[Šarac]] *[[Zaim Šarac]] *Edin Šarčević *[[Ibrahim Šarić]] *[[Ivan Šarić]] *[[Mirko Šarović]] *[[Ibrahim Šator]] *[[Vlado Šegrt]] *[[Ahmet Šehović]] *[[Senad Šepić]] *[[Ilija Šimić]] *[[Akif Šeremet]] *([[Vojislav Šešelj]]) *[[Vladimir Šojić]] *[[Milan Škoro]] *[[Jovo Šmitran]] *[[Atanasije Šola]] *[[Vojislav Šola]] *[[Vladimir Šoljić]] *[[Nikola Špirić]] *([[Josip Štadler]]) *([[Gojko Šušak]]) == T == *[[Ivo Tadić]] *[[Marko Tadić]] *[[Ognjen Tadić]] *[[Simo Tadić]] *[[Arif Tanović]] *[[Zoran Tegeltija]] *[[Adnan Terzić]] *[[Redžo Terzič]] *[[Sulejman Tihić]] *[[Sejfudin Tokić]] *Stjepan III. Tomašević *[[Stanko Tomić]] *Osman Topal-paša *[[Momir Tošić]] *[[Mitar Trifunović]] "Učo" *[[Ana Trišić Babić]] *[[Jelena Trivić]] *[[Neđo Trninić]] *[[Bisera Turković]] *[[Spasoje Tuševljak]] *Stjepan Tvrtko I. *Stjepan Tvrtko II. Tvrtković == U == *[[Gojko Ubiparip]]  *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Nihad Uk]]   *[[Zagorka Umićević]] *[[Bahrija Umihanić]] *[[Nazif Uruči]] *[[Milan Uzelac]] *[[Uglješa Uzelac]] == V == *Marjan Varešanin *[[Anđelko Vasić]] *[[Dušan Vasiljević]] *[[Mirsad Veladžić]] *[[Rudo Vidović]] *[[Zora Vidović]] *[[Hazim Vikalo]] *([[Salih Vilajetović]] - vodja odpora proti avstrijski okupaciji Bosne 1878) *[[Osman Vilović]] *[[Ivo Vincetić]] *[[Bojan Vipotnik]] *[[Radovan Višković]] *[[Nemanja Vlatković]] *[[Atanasije Vojislavić Šola]]  *[[Mirko Vranić (JLA)]] *[[Dragan Vrankić]] *[[Ante Vrdoljak]] *[[Božidar Vučurević]] *[[Todor Vujasinović]] - Toša *[[Zdenko Vukić]] *[[Krunoslav Vuković]] * [[Ljubomir Vulović]]  == Z == *[[Jusuf Zajkić]] *[[Emina Zajmović]] *[[Mirsad Zaimović]] *[[Suad Zeljković]] *[[Muhamed Zlatar]] *[[Adem Zolj]] *[[Vinko Zorić]] *[[Željana Zovko]] *[[Branko Zrno]] *[[Krešimir Zubak]] *[[Adil Zulfikarpašić]] *[[Denis Zvizdić]] == Ž == * [[Milovan Žanić]] *[[Grujica Žarković]] *[[Izet Žigić]] *[[Milorad Živković]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami bosanskohercegovskih osebnosti|Politiki]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski politiki|*]] 7yrseuxs0cw9pr8r4vh51nnvchlye0z 0 70378 6748229 6302030 2026-09-08T22:25:00Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6748229 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[astronom]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Ruđer Josip Bošković]] (1711 – 1789) *[[Stevan Bošković]] (1868 – 1957) == Ć == * [[Živojin Ćulum]] (1911 – 1991) == D == * ([[Fran Dominko]] 1903 – 1987) == D == * [[Petar Đurković]] (1908 – 1981) == G == * [[Spiridon Gopčević]] (1855 – 1928) == J == * [[Božidar Jovanović (astronom)|Božidar Jovanović]] (1932 – 2008) == K == * [[Zoran Knežević (astronom)|Zoran Knežević]] (1949 –) == M == * [[Milutin Milanković]] (1879 – 1958) * [[Vojislav Mišković]] (1892 – 1976) == P == * [[Milorad B. Protić]] (1910 – 2001) == R == {{stublist}} * [[Branislav Rovčanin]] {{seznami narodov po poklicu|astronomov}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Astronomi]] [[Kategorija:Srbski astronomi| ]] byc78tc8lbb4ez0vuka67ggzpnnhsnn 0 73662 6748235 6748022 2026-09-08T23:23:34Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6748235 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] nnpkll6ysmy7d1qfbyvyrvbf66co7mo 6748303 6748235 2026-09-09T08:45:35Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6748303 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 0w3xukqda6vc1a3t6balug2uviubjm4 6748336 6748303 2026-09-09T11:58:32Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6748336 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] jqc47oxru9wcssmyur1f0rjf518bqkj 0 89978 6748171 6618772 2026-09-08T19:35:37Z Martin Macha 2111 192396 /* */ 6748171 wikitext text/x-wiki {{Infopolje ZN | name = Generalna skupščina<br />Združenih narodov | image = NYC24-158_UN.jpg | caption = Zasedanje Generalne skupščine ZN <br />v New Yorku | type = vodilni organ | acronyms = GA, UNGA | head = [[Predsednik Generalne skupščine ZN]]<br /> ;Od 8. septembra 2026 :[[Khalilur Rahman]] :[[Bangladeš]] | status = aktiven | established = 1945 | website = [http://www.un.org/ga www.un.org/ga] | parent = | subsidiaries = | commons = United Nations General Assembly | footnotes = }} '''Generalna skupščina Združenih narodov''', krajše '''Generalna skupščina ZN''' ({{jezik-en|United Nations General Assembly}}), je najpomembnejši izmed petih organov [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] (OZN).<ref>{{Navedi splet|title=Na splošno o Združenih narodih|url=https://unis.unvienna.org/unis/sl/topics/the-un-in-general.html|website=Organizacija združenih narodov : Informacijska služba na Dunaju|accessdate=2023-06-08|language=sl}}</ref> Zaseda enkrat letno na rednem zasedanju, ki traja približno 3 mesece. Zaseda lahko tudi ''[[ad hoc]]''. V Generalni skupščini nastopajo vse države in ima velike pristojnosti. Vsaka država članica ima en [[glasovanje|glas]], pomembnejše odločitve pa se sprejemajo z dvotretjinsko večino. Generalna skupščina državam članicam OZN izdaja [[priporočilo|priporočila]], ki so jih te dolžne upoštevati. Voli člane Ekonomsko-socialnega sveta, skrbniškega sveta, nestalne članice Varnostnega sveta in sodnike Mednarodnega sodišča, imenuje Generalnega sekretarja (na predlog Varnostnega sveta). Generalna skupščina ima šest glavnih odborov: * Prvi odbor (Razorožitev in mednarodna varnost), * Drugi odbor (Gospodarske in finančne zadeve), * Tretji odbor (Socialne, humanitarne in kulturne zadeve), * Četrti odbor (Posebne politične zadeve in dekolonizacija), * Peti odbor (Upravne in proračunske zadeve) in * Šesti odbor (Pravne zadeve).<ref>{{Navedi splet|title=Main Committees of the General Assembly of the United Nations|url=https://www.un.org/en/ga/maincommittees/|website=www.un.org|accessdate=2025-08-15|language=EN}}</ref> Poleg glavnih odborov ima Generalna skupščina še številne druge odbore in telesa (npr. Odbor za potrjevanje poverilnic, Splošni odbor, Komisija za mednarodno pravo (ILC), Komisija OZN za mednarodno gospodarsko pravo (UNCITRAL), Komisija za mednarodne uslužbence, Svet OZN za človekove pravice...). [[Kategorija:Organizacija združenih narodov]] == Glej tudi == * [[Varnostni svet Združenih narodov]] == Sklici == <references /> {{škrbina-politika}} {{normativna kontrola}} 3mb1llmemzhrl34cgqmhkzbl3lt739m 0 98089 6748176 6532415 2026-09-08T19:41:54Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6748176 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[nogometaš]]ev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Dragan Aćimović]] - [[Ačimović|Aćim]] *[[Dejan Antonić]] *[[Goran Antonić]] *[[Vlada Avramov]] == B == *[[Yvan Beck|Ivan Bek]] *[[Dragoljub Bekvalac]] *[[Nenad Bjeković]] *[[Miroslav Bjeloš]] *[[Vladislav Bogićević]] *[[Vujadin Boškov]] *[[Milan Bubalo]] == Ć == * [[Ivan Ćurković]] == D == *[[Milan Damjanović]] *[[Ivica Dragutinović]] * [[Dragan Džajić]] == Đ == *[[Filip Đorđević]] *[[Nenad Đorđević]] *[[Dejan Đurđević]] == E == * [[Ivan Ergić]] == G == * [[Mijat Gaćinović]] *[[Petar Golubović]] == I == *[[Saša Ilić]] *[[Ivica Iliev]] *[[Branislav Ivanović]] * [[Milutin Ivković]] *[[Aleksandar Ivoš]] == J == *[[Aleksandar Janković]] (*1972 in 1995) *[[Slaviša Jokanović]] *[[Milan Jovanović]] *Nikola Jovanović (1952, 1992) *[[Aleksandar Jović]] *[[Luka Jović]] *[[Milan Jović]] *[[Milovan Jović]] *[[Predrag Jović]] *[[Ivan Jurišić]] *[[Svetozar Jurišić]] *[[Fahrudin Jusufi]] == K == * [[Gojko Kačar]] * [[Stanislav Karasi]] * [[Mihalj Keri]] * [[Mateja Kežman]] * [[Filip Kljajić]] * [[Aleksandar Kolarov]] * [[Milorad Kosanović]] *[[Filip Kostić]] *[[Darko Kovačević]] *[[Nenad Kovačević]] *[[Oliver Kovačević]] *[[Vladimir "Vladica" Kovačević]] *[[Alen Kozić]] *[[Refik Kozić]] * [[Miloš Krasić]] *[[Mladen Krstajić]] * [[Zdravko Kuzmanović]] == L == *[[Nenad Lalatović]] *[[Mladen Lazarević]] *[[Danko Lazović]] *[[Aleksandar Linta]] *[[Adem Ljajić]] * [[Aleksandar Luković]] == M == *[[Bojan Mališić]] *[[Blagoje Marjanović]] *[[Ivan Marković]] *[[Vanja Marković]] *[[Nemanja Matić]] *[[Dragoslav Mihajlović]] *[[Siniša Mihajlović]] *[[Predrag Mijatović|Predrag "Peđa" Mijatović]] *[[Nenad Milijaš]] *[[Zoran Milinković]] *[[Sergej Milinković-Savić]] *[[Luka Milivojević]] *Miljan Miljanić (trener) *[[Bora Milutinović|Bora (Velibor) Milutinović]] *[[Rajko Mitić]] *[[Aleksandar Mitrović]] * [[Stefan Mitrović (nogometaš)|Stefan Mitrović]] * [[Mitar Mrkela]] == N == * [[David Nikolić]] * [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]] *[[Milorad Nikolić]] *[[Nenad Nikolić]] *[[Ratko Nikolić]] == O == * [[Ivan Obradović]] * [[Predrag Ocokoljić]] == P == * [[Dragan Pantelić]] *[[Marko Pantelić]] *[[Andrija Pavlović]] *[[Miroslav Pavlović]] *[[Marko Perović]] *[[Miloš Petrović]] *[[Vladimir Petrović]] *[[Željko Petrović]] *[[Vladimir "Vladica" Popović]] == R == *[[Uroš Račić]] *[[Ivan Radovanović]] *[[Aleksander Ristić]] *Marko Ristić *[[Stevica Ristić]] *[[Antonio Rukavina]] == S == * [[Slobodan Santrač]] *[[Dule Savić]] *[[Stefan Savić]] *[[Aleksandar Sedlar]] *[[Vojislav Simeunović]] *[[Novak Simović]] * [[Dejan Stanković]] *[[Luka Stojanović]] *[[Stevan Stojanović]] *[[Miloš Stojčev]] * [[Dragan Stojković]] * [[Vladimir Stojković]] * [[Ilija Stolica]] * [[Neven Subotić]] *[[Miralem Sulejmani]] * [[Ratko Svilar]] == Š == * [[Dragoslav Šekularac]] *[[Vlado Šmit]] == T == *[[Dušan Tadić]] *[[Ivan Tatomirović]] *[[Zvezdan Terzić]] *[[Aleksandar Tirnanić]] *[[Ivan Tomić]] *[[Nenad Tomović]] *[[Ivan Toplak]] *[[Duško Tošić]] *[[Miloš Trifunović]] == U == * [[Vojo Ubiparip]] * [[Dragan Ugrenović]] == V == * Todor "Toza" Veselinović (trener) *[[Nemanja Vidić]] *[[Dušan Vlahović]] *[[Momčilo Vukotić]] == Ž == * [[Nikola Žigić]] *[[Milan Živadinović]] *[[Bratislav Živković]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Nogometaši]] [[Kategorija:Srbski nogometaši|*]] c98d4lknrjuu5rnuclth0bfrwnztdew 0 98709 6748215 6655035 2026-09-08T21:10:26Z ~2026-48758-68 265499 WP:COMMONNAME 6748215 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Karl Erjavec | order=[[Minister za obrambo RS|Minister za obrambo<br>Republike Slovenije]] | term_start=[[13. september]] [[2018]] | term_end=[[13. marec]] [[2020]] | predecessor=[[Andreja Katič]] | successor=[[Matej Tonin]] | term_start1=[[2004]] | term_end1= [[2008]] | predecessor1=[[Anton Grizold]] | successor1= [[Ljubica Jelušič]] | order2=[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] | term_start2=[[10. februar]] [[2012]] | term_end2= [[13. september]] [[2018]] | predecessor2=[[Samuel Žbogar]] | successor2=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | order3=[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Minister za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]] | term_start3=[[2008]] | term_end3=[[2010]] | predecessor3=[[Janez Podobnik]] | successor3= [[Roko Žarnić]] | order4= | term_start4= | term_end4= | successor4= | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (2004-2021)<br>[[Zaupanje (stranka)|Zaupanje]] (2024- ) | vicepresident= ||premier=[[Marjan Šarec]]|premier1=[[Janez Janša]]|premier2=[[Janez Janša]]<br>[[Alenka Bratušek]]<br>[[Miro Cerar]]|premier3=[[Borut Pahor]]}} '''Karl Erjavec''' (tudi ''Karl Viktor Erjavec''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[pravnik]], * [[21. junij]] [[1960]], [[Aiseau]], [[Belgija]]. Erjavec nekdanji je predsednik [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] (DeSUS). Bil je minister v šestih slovenskih vladah. V [[8. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] (2004–2008) je bil [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]] in bil vpleten v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], ko je predsedoval [[Borut Pahor]] (2008–2011) je bil [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]]. Po letu in pol je odstopil s položaja. Ko je Janez Janša drugič postal slovenski premier (2012–2013), je Erjavec dobil mesto [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]]; isto mesto je zasedel v [[11. vlada Republike Slovenije|naslednji vladi]] pod vodstvom [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]] in v [[12. vlada Republike Slovenije|12. vladi Republike Slovenije]], ko je bil premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]. Kot minister je sodeloval tudi v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], in sicer je znova prevzel obrambni resor. Po drugem odhodu iz stranke DeSUS je zapustil politiko in se zaposlil v podjetju [[Iskratel]]. Nato se je zopet vrnil v politiko s svojo novo stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]]. == Življenjepis == Rodil se je 21. junija 1960 v Aiseauju v Belgiji. Ime Viktor je dobil po belgijski tradiciji, da najstarejši sin podeduje očetovo ime. Oče je bil po poklicu tesar in večkratni državni prvak v kajaku; v Belgijo se je preselil zaradi slabih ekonomskih razmer in tam delal kot rudar. Iz Belgije se je Karl vrnil z 12 leti. Maturiral je na [[gimnazija Kranj|gimnaziji v Kranju]]. Kljub želji po študiju slikarstva se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani]] in diplomiral leta 1985. Do leta 1990 je bil zaposlen v gospodarstvu, leta 1990 pa je postal član Izvršnega sveta Skupščine občine [[Kranj]] in bil imenovan za sekretarja za občo upravo in druge pravne zadeve. Član prve stranke je postal leta 1993, ko se je včlanil v [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. Med letoma 1995 in 2000 se je v [[Urad varuha človekovih pravic Republike Slovenije|Uradu varuha človekovih pravic RS]] ukvarjal z zadevami, povezanimi z varovanjem temeljnih človekovih pravic. Bil je vodja kabineta pri varuhu človekovih pravic in direktor strokovne službe. Od leta 2001 do leta 2004 je bil državni sekretar za pravosodno upravo na [[ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje RS]]. Po razpadu stranke [[SLS+SKD]] je ostal član [[Slovenska ljudska stranka|SLS-]]a, vendar je zaradi neuresničenih ambicij stranko zapustil in se maja 2004 pridružil [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]. == Državna politika == === Minister za obrambo (2004–2008) === [[Slika:Karl Erjavec, Primož Kozmus, Rajmond Debevec and Lucija Polavder.jpg|sličica|Erjavec kot obrambni minister|levo]] [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] je zapustil zelo hitro in se tik pred volitvami leta 2004 na povabilo [[Anton Rous|Antona Rousa]] vključil v [[Desus|DeSUS]]. 20. maja 2005 je postal predsednik stranke DeSUS. V času vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]], kjer je zasedel mesto [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]], je večkrat zagrozil z odhodom iz koalicije, vendar do uresničitve odhoda ni prišlo. Pod njegovim vodstvom ministrstva je bila sklenjena pogodba o največjem nakupu orožja v slovenski zgodovini, ki je kasneje postala znana kot [[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]. Skupaj z generalom Albinom Gutmanom je spremenil zahtevano oborožitev oklepnikov: namesto prej načrtovanih devetdesetih so kupili samo šest najzmogljivejših vozil s topovi, 25 oklepnikov pa naj bi imelo samo "osnovno konfiguracijo", kar pomeni, da so kupili zgolj oklepne školjke brez koles, menjalnika in motorja.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=454–459|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Je prvi obrambni minister v Sloveniji, ki je na funkciji ostal celoten mandat. ==== Minister za okolje in prostor ==== [[Slika:32. seja vlade 2009-06-17 08.jpg|sličica|Erjavec kot minister za okolje in prostor (2009)]] Bil je [[minister za okolje Republike Slovenije]] v [[Pahorjeva vlada|Pahorjevi vladi]]; 26. januarja 2010 je odstopil s položaja zaradi afere s smetmi. K razrešitvi Erjavca je premierja Pahorja takrat pozvalo [[Računsko sodišče Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]]. === Minister za zunanje zadeve === [[Slika:Außenministerin Karin Kneissl trifft slowenischen AußenministerKarl Viktor Erjavec (40921736271).jpg|sličica|Z avstrijsko zunanjo ministrico [[Karin Kneissl]].]] [[Slika:Karl Erjavec in Tallinn (35553082905).jpg|sličica|Ministrski obisk v [[Talin|Talinu]] (2017)]] Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi svoje stranke in dobil poslanski mandat. DeSUS je pod Erjavčevim vodstvom vstopil v 10. vlado Republike Slovenije pod vodstvom prvaka Slovenske demokratske stranke Janeza Janše. Erjavec je zasedel položaj [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki je bremenilo tudi Janšo, je DeSUS zapustil koalicijo.<ref>[http://desus.si/?p=3535 Desus.si - Sklep o izstopu iz koalicije in iz vlade RS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Stranka je vstopila v novo [[11. vlada Republike Slovenije|vlado Alenke Bratušek]], kjer je Erjavec ostal na položaju zunanjega ministra, prav tako v času [[12. vlada Republike Slovenije|vlade Mira Cerarja]], v kateri je bila stranka, po zgodovinskem uspehu na volitvah (10 poslanskih mest), druga največja koalicijska stranka. V času Cerarjeve vlade je Erjavčevo ministrovanje pretresel največji diplomatski škandal v Sloveniji, ko so hrvaški obveščevalci prisluškovali slovenskemu arbitru [[Jernej Sekolec|Jerneju Sekolcu]] in agentki [[Simona Drenik|Simoni Drenik]], ki sta o pomembnih vsebinah v zvezi z arbitražno sodbo med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] govorila po nezavarovani telefonski liniji.<ref>{{Navedi splet|title=So Hrvati prisluškovali slovenskim novinarjem? #arbitraža|url=https://siol.net/novice/slovenija/so-hrvati-prisluskovali-slovenskim-novinarjem-arbitraza-494724|website=siol.net|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Afera je zatresla arbitražni postopek, od katerega je Republika Hrvaška zaradi – po njihovem mnenju – nespoštovanja pravil s strani Slovenije odstopila. Arbitražno sodišče se je izreklo, da je bil dogodek sicer napaka Slovenije, a da na potek razsodbe ne bo vplivala. Kljub temu je Hrvaška napovedala, da arbitražne razsodbe ne po upoštevala, saj da je zanjo nična.<ref>{{Navedi splet|title=Arbitražna razsodba je znana, kateri so naslednji koraki?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/arbitrazna-razsodba-je-znana-kateri-so-naslednji-koraki/426381|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Erjavec je zavrnil svojo objektivno odgovornost in zavrnil odstop, h kateremu ga je pozvala opozicija.<ref>{{Navedi splet|title=Simona Drenik: Objektivna odgovornost je pač neki široki pravni pojem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simona-drenik-objektivna-odgovornost-je-pac-neki-siroki-pravni-pojem/489659|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin po razkritju glede arbitražne prisluškovalne afere pričakoval odstop Erjavca|url=https://www.dnevnik.si/1042821347|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-17|archive-date=2018-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180509190114/https://www.dnevnik.si/1042821347|url-status=dead}}</ref> Po tem ko je [[Rusija]] leta 2014 okupirala ukrajinski [[Krim (polotok)|Krim]] in sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]], je Erjavec pozval k ohranitvi ozemeljske celovitosti [[Ukrajina|Ukrajine]] in gospodarski pomoči. Hkrati je trdil, da je podpis sporazuma o približevanju Ukrajine EU bil napaka, saj bi po njegovem mnenju o usmertivi Ukrajine morala odločati tudi Rusija.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Erjavec o Ukrajini: Slovenija bi lahko odigrala vlogo posrednice med Rusijo in EU {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-o-ukrajini-slovenija-bi-lahko-odigrala-vlogo-posrednice-med-rusijo-in-eu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija kot posrednica med Rusijo in EU"|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/slovenija-kot-posrednica-med-rusijo-in-eu-225094|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> Erjavec je Slovenijo zaradi »dobrih odnosov« z Rusijo neuspešno skušal ponuditi kot posrednico med EU in Rusijo.<ref name=":2" /> Do predlogov je bil ostro kritičen Zbor za republiko, ki je Erjavca pozval k odstopu in izpostavil, da take izjave Slovenijo predstavljajo kot neopredeljeno državo, ki ni del EU, problematiko ki je v celoti produkt Rusije prelaga na EU in da dajejo vtis, da Slovenija podpira težnje po omejitvah suverenosti držav.<ref>{{Navedi splet|title=Obama: "Putinova politika v Ukrajini ni znamenje moči"|url=https://www.rtvslo.si/svet/obama-putinova-politika-v-ukrajini-ni-znamenje-moci/331279|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-14|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> Erjavčevo delo kot zunanji minister je bilo kritizirano, češ da je rusofil in da je Slovenijo zapeljal proti Rusiji. Sam se je na očitke odzval z obtožbo, da je rusofil v resnici [[Janez Janša]].<ref name=":5" /> Ruski veleposlanik v Sloveniji je pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami v Sloveniji leta 2018]] javno podprl Erjavca.<ref>{{Navedi splet|title=Prijatelj Kremlja Erjavec gostil še enega ruskega ministra|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/prijatelj-kremlja-erjavec-gostil-se-enega-ruskega-ministra-634270?fb_comment_id=1916293218445720_1916325175109191|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> === Minister za obrambo (2018–2020) === [[Slika:2019 NATO Military Committee Conference 190913-D-PB383-012 (48728025998).jpg|sličica|Obrambni minister Erjavec in predsednik države Pahor na konferenci zveze NATO. (2019)]] [[Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Slovēnijā (48709514898).jpg|sličica|Erjavec in obrambna ministrica Latvije [[Ināra Mūrniece]] (2019)]] Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]] je Erjavec z ljubljanskim županom [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]] oblikoval t. i. Levi blok, ki je nasprotoval sodelovanju v vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] ob njegovi morebitni zmagi na volitvah. K bloku je Erjavec povabil tudi druge leve stranke, a se mu ni pridružila nobena. DeSUS je na volitvah doživel enega najnižjih rezultatov v svoji zgodovini; prejeli so 43.129 glasov oz. 4,91 % glasov in tako pet poslanskih mest oz. za polovico manj kot v prejšnjem mandatu. Prav tako se Karlu Erjavcu ni uspelo prebiti v parlament. DeSUS je zavrnil koalicijska pogajanja z zmagovalko volitev [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], so se pa udeležili pogajanj z drugouvrščenim [[Marjan Šarec|Marjanom Šarcem]] in njegovo [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]], kljub temu, da je v volilni kampanji Erjavec zatrjeval, da Slovenija potrebuje izkušene politike in da bo ''"nov obraz nova napaka"''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=96HXUWWFjEk|title=Nov obraz bo nova napaka - Karl Erjavec|date=2. junij 2018|accessdate=6. 12. 2020|website=YouTube|publisher=Anže|last=Vede|first=Anže}}</ref> Erjavec je v Šarčevi vladi zasedel mesto ministra za obrambo. === Pretres v stranki === Januarja 2020, dobro leto po nastopu Šarčeve vlade, je v [[Kongres Demokratične stranke upokojencev Slovenije 2020|stranki DeSUS potekal kongres]]. Poleg Erjavca je kandidaturo napovedala tudi njegova kmetijska ministrica [[Aleksandra Pivec]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-vodjo-desus-a-tudi-kmetijska-ministrica-aleksandra-pivec/504880|title=V boj za vodjo DeSUS-a tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2019-11-14}}</ref> V stranki se je kazalo nezadovoljstvo z Erjavčevim vodenjem stranke, ki je vplivalo tudi na padec podpore na volitvah in v javnomnenjskih raziskavah. Erjavec naj bi užival podporo vodstva stranke in poslanske skupine, Pivčeva pa večjo podporo v pokrajinskih odborih, Pivčevo naj bi podpiral tudi premier Šarec. Na kongresu je Aleksandra Pivec prejela 143 glasov, Erjavec pa 80, s čimer je po štirih mandatih moral prepustiti vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-je-nova-predsednica-desus-a-erjavec-odstopa/511999|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal odstop z mesta obrambnega ministra in umik iz [[Politik|politike]], ostaja pa član stranke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Erjavec po hudem porazu napovedal odstop z ministrskega položaja #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-po-hudem-porazu-napovedal-odstop-z-ministrskega-polozaja-516700|website=siol.net|accessdate=2020-08-07|language=sl}}</ref> Do padca Šarčeve vlade čez dva meseca Erjavec ni odstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec še ni odstopil - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/karl-erjavec-se-ni-odstopil.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Vir: spletni časopis/ Peter|last=Jančič}}</ref> Po aferah zoper Pivčevo in posledičnem odstopu z mesta predsednice je Erjavec napovedal kandidaturo na izrednem kongresu, ki je potekal 5. decembra 2020. Prejel je 146, protikandidat [[Srečko Krope|Srečko Felix Krope]] pa 71 glasov. S tem rezultatom je Erjavec po 10 mesecih spet prevzel vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Dan odločitve v DeSUS-u: Vajeti stranke znova prevzema Erjavec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dan-odlocitve-v-desus-u-vajeti-stranke-znova-prevzema-erjavec/544614|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Erjavca se je ob tem že omenjalo za morebitnega mandatarja [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], a je to sprva označil za špekulacije, kasneje, 15. decembra, pa novico potrdil.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=V stranki DeSUS bodo v četrtek odločali o izstopu iz koalicije in izključitvi Polnarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lms-bi-podprla-erjavca-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Kot prva med strankami ga je podprla [[Lista Marjana Šarca]].<ref name=":1" /> Poslanska skupina je sporočila, da ji Erjavec možnosti izstopa iz Janševe vlade pred kongresom ni omenjal, zato so jih njegove poteze kasneje razočarale. Štirje poslanci so v primeru Erjavčevih "solo akcij" zagrozili tudi izstop iz poslanske skupine DeSUS, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/polnar-proti-erjavcu-ce-se-to-ne-bo-koncalo-gremo-po-svoje-541097|website=siol.net|accessdate=2020-12-11|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/polnar-ce-se-to-ne-bo-koncalo-bomo-stirje-poslanci|title=Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino|date=11. 12. 2020|accessdate=11. 12. 2020|website=www.primorske.si|publisher=Primorske novice|last=STA|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738367|website=RTV 4D|accessdate=2020-12-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|url=https://twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Požar|first=Bojan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|url=https://twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Mayer|first=Mirko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-erjavec-hoce-iz-janseve-koalicije-poslanci-proti-540836|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> === Mandatar Koalicije ustavnega loka === Konec decembra 2020 je Erjavec sporočil, da so dosegli soglasje, da bo mandatar [[Koalicija ustavnega loka]], ki bo poskusila zrušiti tretjo Janševo vlado. 15. decembra 2020 ga je uradno podprla Lista Marjana Šarca, 29. decembra še Socialni demokrati. Erjavec je vložitev nezaupnice napovedal za 15. januar 2021 in povedal, da pričakuje 43 poslanskih podpisov (potrebna večina je 46 poslanskih glasov). Ob tem je napovedal tudi ponovne pogovore s [[Stranka modernega centra|Stranko modernega centra]], ki je koalicijo KUL in Erjavca prej že večkrat zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec bo 15. januarja vložil konstruktivno nezaupnico|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-bo-15-januarja-vlozil-konstruktivno-nezaupnico.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec brez večine vztraja z nezaupnico, vložili jo bodo 15. 1.|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-konstruktivno-nezaupnico-bomo-vlozili-15-januarja-542772|website=siol.net|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Mislim, da bo ta vlada uspešno zaključila mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-mislim-da-bo-ta-vlada-uspesno-zakljucila-mandat/548303|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref> Karl Erjavec je 15. januarja v državni zbor vložil nezaupnico proti [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]], za katero je zbral 42 poslanskih podpisov. Podprle so ga [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]], Erjavcu pa ob tem ni uspelo pridobiti polne podpore [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|lastne poslanske skupine]]; podpise so prispevali [[Franc Jurša]], [[Ivan Hršak]] in [[Jurij Lep]], zaradi nestrinjanja z vsebino nezaupnice pa je podporo odrekel [[Branko Simonovič]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Erjavec: Nočemo rušiti vlade, želimo ustaviti rušenje države. Janša: Gre za pobalinsko nagajanje,|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-nocemo-rusiti-vlade-zelimo-ustaviti-rusenje-drzave-jansa-gre-za-pobalinsko-nagajanje/549030|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vložili predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-ob-vlozitvi-konstruktivne-nezaupnice-vladi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-15|language=sl-si}}</ref> Slednji je svojo nepodporo utemeljil s tem, da je bil zdravstveni resor v rokah DeSUS-ovega ministra Gantarja in bi s podporo nezaupnice izrekel nezaupnico lastni stranki.<ref name=":02" /> Zaradi več okužb v poslanskih skupinah opozicijskih strank je Karl Erjavec 19. januarja, dan pred glasovanjem o nezaupnici, umaknil svoje mandatarstvo, s čimer je nezaupnica propadla.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec s ponovno vložitvijo ne namerava čakati na spremembe poslovnika DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-s-ponovno-vlozitvijo-ne-namerava-cakati-na-spremembe-poslovnika-dz-ja/549421|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal, da jo bo ponovno vložil, ko bodo omogočeni pogoji glasovanja na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Konstruktivno nezaupnico bomo vložili takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za delo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moderndorfer-o-spremembi-poslovnika-jerajeva-rinejo-z-glavo-skozi-zid.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Erjavec je nezaupnico ponovno, a takrat z desetimi poslanskimi podpisi, vložil 10. februarja 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Prizor je bil enak, le da so imeli tokrat v rokah še manj glasov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/prizor-je-bil-enak-le-da-so-imeli-tokrat-v-rokah-se-manj-glasov-video-545516|website=siol.net|accessdate=2021-02-10|language=sl}}</ref> Glasovanje o nezaupnici je potekalo 15. februarja. Nezaupnico je podprlo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic je bilo neveljavnih, ostali pa glasovnic niso prevzeli. Nezaupnica s tem ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-ni-uspela-zanjo-glasovalo-40-poslancev/569545|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica: Erjavcu ni uspelo zbrati dovolj glasov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dz-dan-odlocitve-poslanci-o-nezaupnici-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem propadla z le 40 glasovi|url=https://siol.net/novice/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-z-erjavcem-propadla-z-le-40-glasovi-545862|website=siol.net|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref> ==== Izstop iz stranke ==== V začetku marca 2021 se je Erjavec zaposlil kot pomočnik direktorja v podjetju [[Iskratel]],<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v podjetju Iskratel odgovoren za širitev in vstop na nove trge|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/karl-erjavec-bo-v-podjetju-iskratel-odgovoren-za-siritev-in-vstop-na-nove-trge/572215|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-08|language=sl}}</ref> 10. marca pa najavil svoj odstop z mesta predsednika [[DESUS|DeSUS]] in izstop iz nje,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec izstopil iz DeSUS-a: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-izstopil-iz-desus-a-svetu-stranke-sem-povedal-da-ne-zelim-biti-vec-predsednik-stranke/572390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> kar je tudi uresničil.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-svet-desus-glasoval-o-nezaupnici-erjavcu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> Po izstopu iz stranke je po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] pozval k prekinitvi vojaške pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]] in trdil, da so ruske grožnje z jedrskim orožjem »resne«.<ref name=":5" /> === Vrnitev v politiko === 13. oktobra 2023, približno dve leti in pol po izstopu iz stranke, je v javnost prišla informacija, da naj bi se Karl Erjavec vrnil v stranko. V stranki DeSUS so informacijo o pogovorih glede sodelovanja potrdili; Erjavec naj bi se s podporo stranke podal na [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropske volitve 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Karel Erjavec naj bi se vrnil v Desus|url=https://siol.net/novice/slovenija/karel-erjavec-naj-bi-se-vrnil-v-desus-617804|website=siol.net|accessdate=2023-10-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bi se vrnil na politični parket|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bi-se-vrnil-na-politicni-parket/|website=DELO.si|accessdate=2023-10-20|language=sl}}</ref> Ideja kasneje ni bila realizirana, je pa Erjavec julija 2024 pri [[Ruska kapelica|ruski kapelici]] napovedal oblikovanje nove sredinske politične stranke Zbor za prihodnost.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec se vrača v politiko: 'Dovolj je novih obrazov'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/karl-erjavec-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-novih-obrazov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> Bodoča stranka je bila označena kot proruska, za ustanovitvijo pa naj bi po poročanju [[Delo (časopis)|Dela]] stala Rusija in gospodarstveniki, ki so jih oškodovale sankcije po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]]. Erjavec je povezave z Rusijo zanikal, češ da gre za trditve ljudi, ki jih je »strah njegove vrnitve« in hkrati izrazil nasprotovanje pomoči napadeni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Vrnitev v ruski preobleki: kakšno stranko načrtuje Karl Erjavec|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vrnitev-v-ruski-preobleki-kaksno-stranko-nacrtuje-karl-erjavec-1297918|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je Karl Erjavec ruski plačanec?|url=https://siol.net/novice/slovenija/delo-karla-erjavca-v-politicno-aktivacijo-prisili-rusi-ki-ga-tudi-financirajo-646050|website=siol.net|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> Trdil je, da se zavzema za »konec vojne« in izrazil podporo [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]] za katerega je trdil, da bi »takoj končal vojno« ter [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]], katerega obiske [[Vladimir Putin|Putina]] in blokiranje pomoči Ukrajini je označil kot »prava pot za mir«.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec v ekskluzivnem intervjuju: »Če bi se me naveličali, me ne bi nagovarjali.«|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/karl-erjavec-v-ekskluzivnem-intervjuju-ce-bi-se-me-navelicali-me-ne-bi-nagovarjali-1297919|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec naštel tiste, s katerimi bi sodeloval|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/karl-erjavec-nastel-tiste-s-katerimi-bi-sodeloval-427372|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> 27. novembra 2024 je ustanovil stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. 16. decembra 2025 je Erjavec pred stavbo parlamenta predstavil deset tez za prenovo države kot klic k »novi slovenski reformaciji.« V njih se je med drugim zavzel za poboljšanje položaja upokojencev ter mladih, odpravo birokratskih ovir v gospodarstvu in pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predstavil deset tez za prenovo države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-predstavil-deset-tez-za-prenovo-drzave/767432|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Leta 2026 je s stranko kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Sam je kandidiral v volilnem okraju Ljutomer, kjer je dobil 58 glasov (0,6 odstotka) ter ni osvojil mandata poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Je avtor številnih člankov o varstvu temeljnih človekovih pravic in o delovanju pravosodnega sistema. Pogosto pa je tudi predaval na različnih strokovnih seminarjih in posvetih. Govori francosko in angleško. Poročen je z Ljubo Erjavec in oče hčerk Eve in Ines.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Erjavca pospremili lepa hči in žena Ljuba|url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-erjavca-pospremili-lepa-hci-zena-ljuba|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-07-04|accessdate=2021-05-29|language=sl-si|first=Mo|last=S|archive-date=2021-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213526/https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-erjavca-pospremili-lepa-hci-zena-ljuba|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Veseli dnevi: Hči Karla Erjavca se je poročila s 53-letnim milijonarjem|url=https://www.vecer.com/zabava/zanimivosti/veseli-dnevi-hci-karla-erjavca-se-je-porocila-s-53-letnim-milijonarjem-10227893|website=www.vecer.com|date=2020-11-23|accessdate=2021-05-29|language=sl-si}}</ref> Njegov [[brat]] je glasbenik in član zasedbe [[Pop Design]] [[Martin Erjavec]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title='Največji rusofil med politiki v Sloveniji je Janez Janša'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najvecji-rusofil-med-politiki-v-sloveniji-je-janez-jansa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|publisher=ProPlus|last=Ena na ena}}</ref> Razglašen je bil za [[Politični obraz leta|Politični obraz leta 2010]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.revijaobrazi.si/obrazi-dneva/politicni-obraz-leta/politicni-obraz-leta-2010-je-karl-erjavec.html |title=Revijaobrazi.si - Politični obraz leta 2010 je Karl Erjavec |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2012-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325153933/http://www.revijaobrazi.si/obrazi-dneva/politicni-obraz-leta/politicni-obraz-leta-2010-je-karl-erjavec.html |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ Mladina Kdo je kdaj: Karl Viktor Erjavec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060514183808/http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ |date=2006-05-14 }} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[Anton Grizold]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Ljubica Jelušič]]}} |- {{s-bef|before=[[Janez Podobnik]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za okolje Republike Slovenije|Minister za okolje]]|years=2008–2010}} {{s-aft|after=[[Roko Žarnić]]}} |- {{s-bef|before=[[Samuel Žbogar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve]]|years=2012–2018}} {{s-aft|after=[[Miroslav Cerar ml.]]}} |- {{s-bef|before=[[Andreja Katič]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]|years=2018–2020}} {{s-aft|after= [[Matej Tonin]]}} |- {{s-end}} {{Navpolja| list1= {{12VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{9VladaSLO}} {{Ministri za obrambo Republike Slovenije}} {{Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije}} {{Pred-DeSUS}} {{6DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erjavec, Karl}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politični obraz leta]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 12. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke]] [[Kategorija:Člani Karla Erjavca – stranke Zaupanja]] 180clgif0w7msntsgtr81ufvtcxajww 0 104191 6748122 6743903 2026-09-08T15:12:29Z ~2026-48747-72 265480 6748122 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ratko Mladić''', [[Srbi|srbski]] [[general]], * [[12. marec]] [[1942]], [[Božanovići]], [[Bosna in Hercegovina]], † [[27. avgust]] [[2026]], [[Haag]], [[Nizozemska]]. == Življenjepis == === Šolanje === Ratko Mladić se je rodil očetu Neđu in mami Stani (dekliški priimek Lalatović) v vasi [[Božanovići]] v Bosni in Hercegovini. Kot dojenček je zbolel za [[tifus]]om skupaj z materjo in očetom, nahranili in pozdravili so ga italijanski vojaki. Leta 1945 je njegov oče kot [[partizani|partizan]] padel v boju z [[ustaši]] v bližini [[Ivan sedlo|Ivan sedla]]. Po vojni je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa je odšel na delo v [[Sarajevo]], kjer je delal kot kovinostrugar. Odšel je v Srbijo, kjer se je vpisal v vojnoindustrijsko šolo v [[Zemun]]u. Pozneje se je vpisal še na vojaško akademijo, ki jo je dokončal leta 1978, kot najboljši študent s povprečjem 9,57. === JLA === Mladić je bil zaposlen v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] že v času študija na vojaški akademiji, prvo poveljstvo pa je dobil leta 1965 kot [[podporočnik]] v [[Skopje|Skopju]], kjer je poveljeval vodu 89. pehotnega polka. Aprila 1968 je postal poveljnik izvidniškega voda, maja 1970 pa je napredoval v [[vojaški čin|čin]] [[poročnik]]a. Ob napredovanju v čin [[major]]ja, 27. novembra 1974, je postal pomočnik poveljnika zaledne 87. samostojne pehotne baterije. Po zaključku šolanja na vojaški akademiji je odšel na novo delovno mesto poveljnika Prvega pehotnega bataljona 89. pehotne brigade v [[Kumanovo]]. 25. decembra 1980 je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a in odšel na novo delovno mesto v [[garnizon]] v Skopje, z napredovanjem v [[polkovnik]]a, 18. avgusta 1986 pa se je spet selil, tokrat v [[Štip]], kjer je bil postavljen na mesto poveljnika 39. pehotne brigade 26. pehotne divizije. Na tem mestu je ostal do 31. januarja 1989, ko je premeščen nazaj v Skopje, tokrat v [[štab]] tretjega armadnega poveljstva. Ponovno je bil premeščen 14. januarja 1991, in sicer v poveljstvo 52. korpusa v [[Priština|Prištino]]. [[Generalmajor]] je postal 11. decembra 1991. === Vojska Republike Srbske === [[Slika:Evstafiev-mladic-sarajevo1993w.jpg|thumb|General Mladić (v sredini) v Sarajevu leta 1993]] 12. maja 1992 je bil ga na predlog Narodne skupščine [[Republika Srbska|Republike Srbske]] in vodje bosanskih Srbov [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] imenovan za poveljnika glavnega štaba vojske Republike Srbske. Takrat je imel čin [[generalpodpolkovnik]]a, že leta [[1994]] pa je postal [[generalpolkovnik]]. Na položaju poveljnika je ostal do leta 1996, 24. julija 1995 pa ga je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodno sodišče za vojne zločine]] v [[Haag]]u obtožilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]] [[genocid]]a, sodelovanja v genocidu, zločinov proti človečnosti in kršenja vojaškega prava. 8. novembra 1996 ga je takratna predsednica Republike Srbske, [[Biljana Plavšić]] razrešila s položaja. V vojski te države pa je kljub temu ostal do uradne upokojitve, 7. marca 2002. Poleg tega je bil general Mladić uradno tudi v službi vojske [[Zvezna republika Jugoslavija|ZRJ]], in sicer vse do leta 2001, ko ga je tedanji [[predsednik]] [[Vojislav Koštunica]] upokojil. === Sojenje === General Mladić je bil eden najbolj iskanih vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije, za njim je bila razpisana mednarodna [[tiralica]] in velika denarna nagrada. Obtožnico proti njemu je spisala glavna haaška tožilka [[Carla Del Ponte]]. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.siol.net/svet/novice/2011/05/ratko_mladic.aspx|title=Ratko Mladić končno za zapahi|website=www.siol.net|publisher=SiolNET}}</ref> 22. novembra 2017 ga je Haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za [[genocid v Srebrenici]] in [[obleganje Sarajeva]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/mladicu-dosmrtna-kazen-odgovoren-za-genocid-v-srebrenici-in-obleganje-sarajeva/438490 |title=Mladiću dosmrtna kazen - odgovoren za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva |accessdate=22. novembra 2017 |date=22. november 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na sodbo se je sicer pritožil, vendar je sodišče njegov dosmrtni zapor potrdilo junija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mladiću potrdilo dosmrtno kazen za zločine med vojno v BiH|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/mladic-se-zadnjic-na-sodisce-v-haagu-mu-bodo-izrekli-pravnomocno-sodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref> Zadnji dve leti je zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja (mdr. je imel več [[možganska kap|možganskih kapi]]) prebil v zaporski bolnišnici. Malo pred njegovo smrtjo so mu že drugič zavrnili prošnjo za predčasni izpust.<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> == Odlikovanja == V svoji vojaški karieri je Ratko Mladić prejel naslednja odlikovanja: * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge s srebrnimi meči]] * [[Red Jugoslovanske ljudske armade|red ljudske armade s srebrno zvezdo]] * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge z zlatimi meči]] * [[Red bratstva in edinosti|red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam srbskih generalov]] * [[seznam vojnih zločincev]] * [[vojne v nekdanji Jugoslaviji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp Interpolova tiralica] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20090704041327/http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp |date=2009-07-04 }} * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1423551.stm BBC News Profile: Ratko Mladić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mladić, Ratko}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] saihtzvr02x5gr1tfdp9mfh1znrgoxk 6748143 6748122 2026-09-08T16:11:47Z TadejM 738 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748122|6748122]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-48747-72|~2026-48747-72]] ([[User talk:~2026-48747-72|pogovor]]) 6748143 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ratko Mladić''', [[Srbi|srbski]] [[general]] in [[vojni zločin|vojni zločinec]], * [[12. marec]] [[1942]], [[Božanovići]], [[Bosna in Hercegovina]], † [[27. avgust]] [[2026]], [[Haag]], [[Nizozemska]]. == Življenjepis == === Šolanje === Ratko Mladić se je rodil očetu Neđu in mami Stani (dekliški priimek Lalatović) v vasi [[Božanovići]] v Bosni in Hercegovini. Kot dojenček je zbolel za [[tifus]]om skupaj z materjo in očetom, nahranili in pozdravili so ga italijanski vojaki. Leta 1945 je njegov oče kot [[partizani|partizan]] padel v boju z [[ustaši]] v bližini [[Ivan sedlo|Ivan sedla]]. Po vojni je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa je odšel na delo v [[Sarajevo]], kjer je delal kot kovinostrugar. Odšel je v Srbijo, kjer se je vpisal v vojnoindustrijsko šolo v [[Zemun]]u. Pozneje se je vpisal še na vojaško akademijo, ki jo je dokončal leta 1978, kot najboljši študent s povprečjem 9,57. === JLA === Mladić je bil zaposlen v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] že v času študija na vojaški akademiji, prvo poveljstvo pa je dobil leta 1965 kot [[podporočnik]] v [[Skopje|Skopju]], kjer je poveljeval vodu 89. pehotnega polka. Aprila 1968 je postal poveljnik izvidniškega voda, maja 1970 pa je napredoval v [[vojaški čin|čin]] [[poročnik]]a. Ob napredovanju v čin [[major]]ja, 27. novembra 1974, je postal pomočnik poveljnika zaledne 87. samostojne pehotne baterije. Po zaključku šolanja na vojaški akademiji je odšel na novo delovno mesto poveljnika Prvega pehotnega bataljona 89. pehotne brigade v [[Kumanovo]]. 25. decembra 1980 je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a in odšel na novo delovno mesto v [[garnizon]] v Skopje, z napredovanjem v [[polkovnik]]a, 18. avgusta 1986 pa se je spet selil, tokrat v [[Štip]], kjer je bil postavljen na mesto poveljnika 39. pehotne brigade 26. pehotne divizije. Na tem mestu je ostal do 31. januarja 1989, ko je premeščen nazaj v Skopje, tokrat v [[štab]] tretjega armadnega poveljstva. Ponovno je bil premeščen 14. januarja 1991, in sicer v poveljstvo 52. korpusa v [[Priština|Prištino]]. [[Generalmajor]] je postal 11. decembra 1991. === Vojska Republike Srbske === [[Slika:Evstafiev-mladic-sarajevo1993w.jpg|thumb|General Mladić (v sredini) v Sarajevu leta 1993]] 12. maja 1992 je bil ga na predlog Narodne skupščine [[Republika Srbska|Republike Srbske]] in vodje bosanskih Srbov [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] imenovan za poveljnika glavnega štaba vojske Republike Srbske. Takrat je imel čin [[generalpodpolkovnik]]a, že leta [[1994]] pa je postal [[generalpolkovnik]]. Na položaju poveljnika je ostal do leta 1996, 24. julija 1995 pa ga je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodno sodišče za vojne zločine]] v [[Haag]]u obtožilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]] [[genocid]]a, sodelovanja v genocidu, zločinov proti človečnosti in kršenja vojaškega prava. 8. novembra 1996 ga je takratna predsednica Republike Srbske, [[Biljana Plavšić]] razrešila s položaja. V vojski te države pa je kljub temu ostal do uradne upokojitve, 7. marca 2002. Poleg tega je bil general Mladić uradno tudi v službi vojske [[Zvezna republika Jugoslavija|ZRJ]], in sicer vse do leta 2001, ko ga je tedanji [[predsednik]] [[Vojislav Koštunica]] upokojil. === Sojenje === General Mladić je bil eden najbolj iskanih vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije, za njim je bila razpisana mednarodna [[tiralica]] in velika denarna nagrada. Obtožnico proti njemu je spisala glavna haaška tožilka [[Carla Del Ponte]]. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.siol.net/svet/novice/2011/05/ratko_mladic.aspx|title=Ratko Mladić končno za zapahi|website=www.siol.net|publisher=SiolNET}}</ref> 22. novembra 2017 ga je Haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za [[genocid v Srebrenici]] in [[obleganje Sarajeva]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/mladicu-dosmrtna-kazen-odgovoren-za-genocid-v-srebrenici-in-obleganje-sarajeva/438490 |title=Mladiću dosmrtna kazen - odgovoren za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva |accessdate=22. novembra 2017 |date=22. november 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na sodbo se je sicer pritožil, vendar je sodišče njegov dosmrtni zapor potrdilo junija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mladiću potrdilo dosmrtno kazen za zločine med vojno v BiH|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/mladic-se-zadnjic-na-sodisce-v-haagu-mu-bodo-izrekli-pravnomocno-sodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref> Zadnji dve leti je zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja (mdr. je imel več [[možganska kap|možganskih kapi]]) prebil v zaporski bolnišnici. Malo pred njegovo smrtjo so mu že drugič zavrnili prošnjo za predčasni izpust.<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> == Odlikovanja == V svoji vojaški karieri je Ratko Mladić prejel naslednja odlikovanja: * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge s srebrnimi meči]] * [[Red Jugoslovanske ljudske armade|red ljudske armade s srebrno zvezdo]] * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge z zlatimi meči]] * [[Red bratstva in edinosti|red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam srbskih generalov]] * [[seznam vojnih zločincev]] * [[vojne v nekdanji Jugoslaviji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp Interpolova tiralica] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20090704041327/http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp |date=2009-07-04 }} * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1423551.stm BBC News Profile: Ratko Mladić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mladić, Ratko}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] rvpyhznr4tp9nopkaqn06w7kmbp1q5f 0 113077 6748324 6109204 2026-09-09T11:33:36Z ~2026-49014-57 265517 Avtorica se je ločila in nima več tega priimka 6748324 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Martina Križaj''' [martína križáj], [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovka]] in [[slovenistka]], * [[21. februar]] [[1958]], [[Ljubljana]]. Martina Križaj Predava na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomirala je leta 1981 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1989 je tam magistrirala in leta 1998 [[doktorat|doktorirala]] z nalogo ''Poročani govor v slovenščini (skladenjsko-sporočanjski vidik)'' pod [[Jože Toporišič|Toporišičevim]] mentorstvom.<ref name="kriz_1997" /><ref>{{navedi splet|title= Dr. Martina KRIŽAJ ORTAR|work= Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Zbornik ob 80-letnici, 1919-1999|url= http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/o/ORTAR.html|date= 22. marec 2001|accessdate= 2. januarja 2021}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici|1|refs= <ref name="kriz_1997" >{{sktxt|Križaj|1997}}.</ref> }} == Viri == * {{navedi disertacijo|last1= Križaj|first1= Martina|title= Poročani govor v slovenščini : (skladenjsko-pragmatični vidik)|date= 1997|type= doktorska disertacija|publisher= [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za slovenistiko]], [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Univerza v Ljubljani]]|cobiss= 70532352|oclc= 443646194}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Križaj Ortar, Martina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] ozxbrjoz5quqpkxbfpzmmwcbvuqr1vr 0 115774 6748163 6592861 2026-09-08T18:44:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748163 wikitext text/x-wiki {{Evrski kovanci}} '''Bolgarski evrokovanci''' so [[Evrokovanec|evrski kovanci]], katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala [[Bolgarija]]. Prejšnjo nacionalno valuto, [[bolgarski lev]], je Bolgarija z [[evro]]m nadomestila 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2025/html/ecb.pr250708~b9676a9fa8.sl.html |title=Bolgarija se bo 1. januarja 2026 pridružila euroobmočju |date=2025-07-08 |work=www.ecb.europa.eu |accessdate=2025-11-22 }}</ref> Bolgarija je prva država Evroobmočja, ki je na kovancih uporabila [[Cirilica|cirilico]], kar je po latinici in grški pisavi tretja uporabljena pisava v območju. Evrski bankovci uporabljajo cirilico sicer od leta 2013, ko je začela izhajati 2. serija bankovcev. Ti vsebujejo ime valute v vseh treh pisavah: EURO v latinici, ΕΥΡΩ v grški pisavi in ЕВРО v cirilici. Ob podpisu pristopne pogodbe k [[Evropska unija|Evropski uniji]] 25. aprila 2005 je Bolgarija izdala priložnostni kovanec z vrednostjo 1,95583 leva, kar je enakovredno enemu [[Evro|evru]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.bnb.bg/PressOffice/POPressReleases/POPRDate/RELEASE_20050421_195583LV_EN|title=Press release of the Bulgarian National Bank|date=21 April 2005|access-date=2025-11-22|archive-date=2021-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210511074040/https://www.bnb.bg/PressOffice/POPressReleases/POPRDate/RELEASE_20050421_195583LV_EN|url-status=dead}}</ref><ref>[http://colnect.com/en/coins/coin/22111-195583_Leva_Bulgaria_%E2%80%93_European_Union-Leva-Bulgaria Coin catalog : 1.95583 Leva] (photos and details)</ref> Konec leta 2007 je bila zagnana vsedržavna kampanja za izbor simbola, ki bi najbolje predstavljal Bolgarijo in bil upodobljen na evrskih kovancih. Zaključila se je junija 2008 z glasovanjem med največkrat predlaganimi simboli, na katerem je bil izbran srednjeveški skalni relief [[Madarski konjenik|madarskega konjenika]]. Drugi predlogi v finalnem izboru so bili [[Cirilica|cirilična]] abeceda, bolgarska [[vrtnica]], trdnjava [[Carevec]] in [[rilski samostan]].<ref>{{Navedi novice|title=The symbolic meaning of Bulgaria's national symbols|date=2008-06-16|url=http://sofiaecho.com/2008/06/16/661495_the-symbolic-meaning-of-bulgarias-national-symbols|newspaper=The Sofia Echo|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120217055359/http://sofiaecho.com/2008/06/16/661495_the-symbolic-meaning-of-bulgarias-national-symbols|archivedate=2012-02-17}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Bulgaria Debates National Symbol for Euro Coin Design|date=2008-06-16|url=https://www.novinite.com/view_news.php?id=94179|work=Novinite.com}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Bulgaria choses Madara horseman as its symbol|date=2008-06-30|url=https://www.sofiaecho.com/article/bulgaria-choses-madara-horseman-as-its-symbol/id_30258/catid_70|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081008042313/https://www.sofiaecho.com/article/bulgaria-choses-madara-horseman-as-its-symbol/id_30258/catid_70|archivedate=2008-10-08}}</ref> Podobo evrokovancev je bolgarska narodna banka uradno določila novembra 2023,<ref name="BGcoins">{{navedi splet |date=2023-11-17 |title=Одобриха дизайна на бъдещите български евромонети |url=https://bnr.bg/radiobulgaria/post/101909262/odobriha-dizaina-na-badeshtite-balgarski-evromoneti |access-date=2025-11-22 |website=Radio Bulgaria}}</ref> [[Svet Evropske unije|Svet EU]] pa ga je odobril februarja 2024.<ref name="BGcoinsApproved">{{navedi splet |date=2024-02-12 |title=Press release (12 February 2024) |url=https://bnb.bg/AboutUs/PressOffice/POPressReleases/POPRDate/PR_20240212_EN |access-date=2024-02-18 |publisher=Bolgarska narodna banka}}</ref> 9. aprila 2025 je upravni svet BNB odobril revidirane grafične podobe kovancev, pri čemer je bila edina sprememba letnica izdaje z 2025 na 2026.<ref name="evroto.bg">{{navedi splet|title=УС на БНБ одобри преработените графични проекти за българска национална страна на евромонетите от всички номинали |url=https://evroto.bg/bg/news/152-upravitelniyat-savet-na-balgarskata-narodna-banka-us-na-bnb-odobri-preraboteni#}}</ref> Kovanje se je začelo kmalu po potrditvi vstopa Bolgarije v evroobmočje. == Podoba bolgarskih evrokovancev == {{Narodni evrokovanci | leto = | 1 c = Bulgaria 1cent.jpg | 1 c pod = [[Madarski konjenik]] – motiv, ki je bil tudi na stotinkah bolgarskega leva | 2 c = Bulgaria 2cent.jpg | 2 c pod = | 5 c = Bulgaria 5cent.jpg | 5 c pod = | 10 c = Bulgaria 10cent.jpg | 10 c pod = [[Madarski konjenik]] | 20 c = Bulgaria 20cent.jpg | 20 c pod = | 50 c = Bulgaria 50cent.jpg | 50 c pod = | 1 e = Bulgaria 1euro.jpg | 1 e pod = Sveti [[Ivan Rilski]] | 2 e = Bulgaria 2euro.jpg | 2 e pod = Sveti [[Paisij Hilendarski]] | rob = 2 Euro edge inscription Bulgaria.svg | rob px = 550 | rob pod = БОЖЕ ПАЗИ БЪЛГАРИЯ (»Bog varuj Bolgarijo«), dvakrat ponovljeno }} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Evrokovanci po državah]] i9y3n83zihtzrygchzhjflr5ilyrmcf 0 118746 6748151 6342668 2026-09-08T17:04:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748151 wikitext text/x-wiki [[Slika:Biodiesel.JPG|250px|thumb|Biodizel]] [[Slika:Biodiesel_3.jpg|thumb|Starejši dizelski mercedesi so priljubljeni za vožnjo na biodizel]] [[Slika:Diesel prices.jpg|thumb|V nekaterih državah je biodizel cenejši od običajnega dizla]] '''Biodízel''' (ponekod pisano tudi kot: '''biodiesel''' (po izumitelju [[dizel|dizelskega motorja]], [[Rudolf Diesel|Rudolfu Dieslu]]) je gorivo za dizelske motorje, izdelano iz [[rastline|rastlinskih]] ali [[živali|živalskih]] maščob, namesto [[plinsko olje|plinskega olja]], ki ga pridobivamo iz [[nafta|nafte]] ali drugih [[mineral]]nih surovin. Posebne izvedbe dizelskih motorjev lahko uporabljajo širok nabor tekočih goriv, tudi rastlinska [[maščobe|maščobna olja]]. Biodizel pa je gorivo, ki ga lahko uporabimo v običajnem motorju, brez predelav <ref>Možne so manjše in prehodne težave. Biodizel na primer bolje topi nečistoče, zato ob prehodu na biodizel prej nakopičene usedline lahko zamašijo pretok goriva</ref>. Najpogostejša vrsta biodizla je [[alkil]]ni [[ester]] pridobljen s [[transesterificiranje]]m rastlinskih maščobnih olj ali živalskih [[maščobe|maščob]]. Kakovostni biodizel v motorju zgoreva bolj čisto kot običajno dizelsko gorivo. Ker ga pridobivamo iz sprotnega prirasta rastlin in živali, je biodizel [[obnovljivi viri energije|obnovljivi vir energije]]. == Mešanice == V trgovini na drobno so najpogosteje uporabljene mešanice biodizla z običajnim dizlom, ki temelji na ogljikovodikih. Večji del sveta uporablja sistem, poznan kot »B« faktor, ki pove, kolikšen je delež biodizla v mešanici goriva:<ref name="basics">{{navedi splet |url=http://www.biodiesel.org/what-is-biodiesel/biodiesel-basics |title=Biodiesel Basics - Biodiesel.org |work=biodiesel.org |year=2012 |accessdate=5. maj 2012 |archive-date=2014-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140804155702/http://www.biodiesel.org/what-is-biodiesel/biodiesel-basics |url-status=dead }}</ref> * '''B100''' se nanaša na gorivo s 100% deležem biodizla, * '''B20''' je mešanica 20% biodizla in 80% fosilnega dizla, * '''B5''' je mešanica 5% biodizla in 95% fosilnega dizla ter * '''B2''', ki je mešanica 2% biodizla in 98% fosilnega dizla. Mešanice, ki vsebujejo 20% ali manj biodizla, se lahko uporabljajo v klasičnih agregatih z nič ali malo modifikacij,<ref>{{navedi splet |url=http://www.nrel.gov/vehiclesandfuels/pdfs/43672.pdf |title=Biodiesel Handling and Use Guide, Forth Edition |accessdate=2011-02-13 |publisher=National Renewable Energy Laboratory }}</ref> kljub temu, da nekateri proizvajalci ne zagotavljajo garancije v primeru poškodb zaradi omenjenih mešanic. Mešenice od B6 do B20 so zajete v ASTM D7467 specifikacijah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.astm.org |title=American Society for Testing and Materials |accessdate=2011-02-13 |publisher=ASTM International}}</ref> V primeru, da motor prilagodimo, da se izognemo vzdrževanju in težavam pri učinkovitosti<ref>{{navedi splet |url= http://www.nrel.gov/vehiclesandfuels/pdfs/43672.pdf |title=43672.pdf |work=nrel.gov |year=2009 |accessdate=21. december 2011}}</ref>, je biodizel lahko uporabljen tudi v svoji čisti obliki (B100). Mešanje B100 s [[Fosilno gorivo|fosilnimi gorivi]] se lahko izvaja z: * mešanjem v tankih na mestu proizvodnje preden gre v cisterne, * mešanjem z brizganjem v cisternah z dodajanjem določenega procenta biodizla in fosilnega dizla, * in-line mešanjem v cisternah, ko obe komponenti prideta v cisterno istočasno in * z odmerjanjem s črpalko, kjer imata obe komponenti določen delež skupne prostornine. Črpalka črpa iz dveh različnih rezervoarjev, na njenem izhodu pa je določena mešanica. == Uporaba == Biodizel se lahko v večini dizelskih [[Motor z notranjim zgorevanjem|motorjev]] z vbrizgavanjem goriva uporablja v čisti obliki (B100) ali pa se meša s fosilnimi gorivi v poljubnem razmerju. Novejši motorji, kjer so prisotni zelo visoki tlaki (200 MPa) so tovarniško omejeni z mešanicami do B5 ali B20, odvisno od proizvajalca. Biodizel ima drugačne topne lastnosti kot fosilni dizel in lahko razgradi tesnila in cevi, narejene iz naravne gume, kar se pojevlja predvsem pri vozilih, proizvedenih pred letom 1992, v primeru, da proizvodi iz gume, ki so v stiku z gorivom, še niso bili zamenjani zaradi staranja in obrabe. Zamenjujejo se z izdelki, ki temeljijo na fluoroelastomerih, ki z biodizlom ne reagirajo. Biodizel razgrajuje ostanke fosilnega dizla v ceveh za dovod goriva in tako lahko zamaši filtre za gorivo, če je prehod s fosilnega na biodizel prehiter. Zaradi tega je kmalu po prvem prehodu na biodizel priporočljiva zamenjava filtrov<ref>{{navedi splet |last=McCormick |first=R.L. |title=2006 Biodiesel Handling and Use Guide Third Edition |url=http://www.nrel.gov/vehiclesandfuels/npbf/pdfs/40555.pdf |format=PDF |accessdate=2006-12-18}}</ref> <ref>{{navedi splet|title=US EPA Biodiesel Factsheet|url=http://www.epa.gov/smartway/growandgo/documents/factsheet-biodiesel.htm|accessdate=2013-03-21|archive-date=2008-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20080726004436/http://www.epa.gov/smartway/growandgo/documents/factsheet-biodiesel.htm|url-status=dead}}</ref>. === Distribucija === V Združenih državah Amerike uporaba biodizla narašča vse od leta 2005<ref>{{navedi splet|title=Twenty In Ten: Strengthening America's Energy Security|url=http://georgewbush-whitehouse.archives.gov/stateoftheunion/2007/initiatives/energy.html|publisher=[[Whitehouse.gov]]|accessdate=2008-09-10}}</ref>, ko je bil uveden zakon o energetiki. V Veliki Britaniji obstaja obligacija za dobavitelje, ki je predpisovala obvezno vključevanje 5% goriv, pridobljenih iz obnovljivih virov že do leta 2010. Za dizelsko gorivo to realno pomeni 5% biodizla (B5). === Uporaba v avtomobilih in odziv proizvajalcev === Leta 2005 je Chrysler, takrat še del DaimlerChrysler, dal na ameriški trg v prodajo Jeep Liberty CRD s 5% biodizel mešanico, s čimer je nakazal vsaj delno priznavnje ustreznosti biodizla kot sprejemljiv dodatek gorivu<ref>Kemp, William. Biodiesel: Basics and Beyond. Canada: Aztext Press, 2006.</ref>. Leta 2007 je DaimlerChrysler nato najavil povečanje garancije za uporabo do 20% biodizla v primeru, da se kakovost biogoriv v Združenih državah Amerike standardizira<ref>{{navedi splet |url=http://nbb.grassroots.com/07Releases/Incentive/ |title=National Biodiesel Board, 2007. Chrysler Supports Biodiesel Industry; Encourages Farmers, Refiners, Retailers and Customers to Drive New Diesels Running on Renewable Fuel. |publisher=Nbb.grassroots.com |date=2007-09-24 |accessdate=2010-03-15 |archive-date=2010-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100306182315/http://nbb.grassroots.com/07Releases/Incentive/ |url-status=dead }}</ref>. Volkswagen-ov koncern je podal izjavo, ki nakazuje, da se več njihovih modelih lahko uporablja mešanice B5 in B100, proizvedene iz semena oljne ogrščice, v primeru, da je olje skladno s standardom EN 14214. Uporaba omenjenega goriva ne onemogoči uveljavljanja garancije za navedene modele<ref>{{navedi splet|url=http://www.volkswagen.co.uk/assets/common/pdf/general/biodiesel.pdf|title=Biodiesel statement|publisher=Volkswagen.co.uk|accessdate=2011-08-04|archive-date=2011-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927152249/http://www.volkswagen.co.uk/assets/common/pdf/general/biodiesel.pdf|url-status=dead}}</ref>. Mercedes Benz dovoljuje uporabo biodizla le do B5, uradno zaradi »proizvodnih pomanjkljivosti«<ref>{{navedi splet |url=http://www.mbusa.com/vcm/MB/DigitalAssets/pdfmb/serviceandparts/biodiesel_Brochure5.pdf |title=biodiesel_Brochure5.pdf (application/pdf Object) |work=mbusa.com |year=2010 |accessdate=11. september 2012 |archive-date=2012-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121028074915/http://www.mbusa.com/vcm/MB/DigitalAssets/pdfmb/serviceandparts/biodiesel_Brochure5.pdf |url-status=dead }}</ref>. Morebitnih poškodb, ki bi jih povzročila goriva z večjim deležem biodizla, garancija ne krije. V mestu Halifax (Nova Škotska), so se leta 2004 odločili posodobiti svoj mestni promet in uvesti vozni park, ki ga bo v celoti poganjal biodizel na osnovi ribjega olja. Po začetnih mehanskih težavah in nekaj letih izboljšav so uspeli uspešno posodobiti celoten sistem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.biodieselinvesting.com/biodiesel-archives/2006/08/31/halifax-city-buses-to-run-on-biodiesel-again/ |title=Halifax City Buses to Run on Biodiesel Again &#124; Biodiesel and Ethanol Investing |publisher=Biodieselinvesting.com |date=2006-08-31 |accessdate=2009-10-17 |archive-date=2006-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061018135732/http://www.biodieselinvesting.com/biodiesel-archives/2006/08/31/halifax-city-buses-to-run-on-biodiesel-again/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.halifax.ca/metrotransit/Biodiesel.html |title=Biodiesel |publisher=Halifax.ca |date= |accessdate=2009-10-17 |archive-date=2010-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101224042615/http://halifax.ca/metrotransit/Biodiesel.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2007 je McDonalds v Veliki Britaniji napovedal proizvodnjo biodizla iz [[Rabljeno olje|odpadnega olja]] kot stranskega produkta njihovih restavracij, s čimer bodo poganjali vozni park za lastne potrebe.<ref>{{navedi splet|url=http://news.mongabay.com/2007/0709-green_mcdonalds.html |title=McDonald's bolsters "green" credentials with recycled biodiesel oil |publisher=News.mongabay.com |date=2007-07-09 |accessdate=2009-10-17}}</ref> === Uporaba v železniškem prometu === Pri Britanski železniški družbi Virgin Trains so kot prvi v državi predstavili »vlak na biodizel«, ki je bil predelan tako, da je omogočal uporabo mešanice 80% fosilnega dizla in 20% biodizla<ref>{{navedi novice |title=First UK biodiesel train launched| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/6729115.stm |publisher=BBC | accessdate=2007-11-17 | date=2007-06-07}}</ref>. Družba Royal Train je 15. septembra 2007 izvedla svojo prvo vožnjo, pri kateri je bil vlak poganjan s 100% biodizlom, ki ga je dobavljal Green Fuels Ltd. Njegova kraljeva visokost, [[Charles, valižanski princ|valižanski princ]], in direktor Green Fuels, James Hygate, sta bila prva potnika na omenjenem vlaku. Po letu 2007 družba Royal Train uspešno uporablja 100% biodizel (B100) za svojo celotno floto.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ews-railway.co.uk/cmsnews/news_article.asp?guid=%7BD3A02A0C-1B28-4E08-8548-B3863CFF286C%7D |title=EWS Railway - News Room |publisher=www.ews-railway.co.uk |accessdate=2009-06-12 |last= |first= |archive-date=2020-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200219100207/https://uk.dbcargo.com/rail-uk-en?guid=%7BD3A02A0C-1B28-4E08-8548-B3863CFF286C%7D |url-status=dead }}</ref> Podobno je leta 2008 železniška družba v vzhodnem Washingtonu, ki je v državni lasti, izvedla preizkus z mešanico 25% biodizla in 75% fosilnega dizla, ki ga je dobavljala od proizvajalca, nameščenega vzdolž proge.<ref> {{navedi novice |title=Biodiesel will drive Eastern Wa. train during summerlong test |url=http://seattletimes.nwsource.com/html/localnews/2008011135_biodiesel22.html |publisher=Seattle Times | accessdate=2009-03-01 | first=Shawn | last=Vestal | date=2008-06-22}} </ref> Vlak je bil poganjan z biodizlom, ki je deloma proizveden iz oljne repice, ki se goji v kmetijskih regijah mimo katerih linija teče. Tudi Disneyland je leta 2007 začel s posodabljanjem parka vlakov za uporabo mešanice B98, oziroma 98% biodizla. Projekt se je začasno zaustavil leta 2008 zaradi težav pri shranjevanju goriva in je bil ponovno zagnan v januarju 2009, ko je Disneyland napovedal modifikacijo vseh vlakov. Vozni park je gnan z biodizlom, izdelanim iz odpadnega olja za kuhanje na osnovi [[Soja|soje]].<ref> {{navedi splet |url=http://www.upi.com/Top_News/2009/01/29/Disneyland_trains_running_on_biodiesel/UPI-10151233252145/ |title=Disneyland trains running on biodiesel - UPI.com |publisher=www.upi.com |accessdate=2009-03-16 |last= |first= }} </ref> === Uporaba v letalstvu === Na češkem je potekal test z letalom, ki ga je v celoti napajal biodizel.<ref name=trainer>{{Navedi splet |url=http://www.greenflightinternational.com/First%20B100%20Jet%20Flight%20Press%20Release.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2008-04-10 |archive-date=2008-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080410055942/http://www.greenflightinternational.com/First%20B100%20Jet%20Flight%20Press%20Release.pdf |url-status=live }}</ref> Obstaja še nekaj drugih nedavnih testiranj z uporabo biogoriva, vendar so bila v večini uporabljana goriva iz drugih obnovljivih virov. 7. novembra 2011 je družba United Airlines izvedla prvi komercialni let na svetu z uporabo biogoriva Solajet^TM Solazyme iz alg. Boeing 737-800 je poganjala mešanica 40% Solajet goriva in 60% fosilnega letalskega goriva. Komercialni Eco-skies let 1403 je vzletel na letališču Huston ob 10:30 in je pristal na Čikaškem letališču ob 13:03.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.solazyme.com/media/2011-11-07 |title=arhivska kopija |accessdate=2013-03-21 |archive-date=2013-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130206220558/http://solazyme.com/media/2011-11-07 |url-status=dead }}</ref> === Uporaba za ogrevalne sisteme === Biodizel se lahko uporablja kot gorivo za ogrevanje za domačo in komercialno rabo; v uporabi je mešanica [[Kurilno olje|kurilnega olja]] in biodizla, ki je standardiziran in obdavčen nekoliko drugače kot dizel za uporabo v transportu. To gorivo je ponekod poznano kot »bioheat«, ki je registrirana znamka Nacionalnega Odora za Biodizel (NBB) in National Biodiesel Research Alliance (NORA) v Združenih državah Amerike ter Columbia Fuels v Kanadi.<ref>{{navedi splet |url= http://www.biodieselmagazine.com/articles/4096/environment-consumers-win-with-bioheat-trademark-victory/ |title=Environment, consumers win with Bioheat trademark victory |work=biodieselmagazine.com |year=2011 |accessdate=27. oktober 2011}}</ref> Kurilni biodizel je ravno tako na volje v različnih mešanicah. ASTM 396 priznava mešanice, ki vsebujejo do 5% biodizla kot ekvivalent čistemu fosilnemu gorivu. Veliko uporabnikov uporablja mešanice, ki vsebujejo do 20% biodizla in trenutno potekajo raziskave o vplivih na zmogljivost ogrevalnih sistemov pri uporabi mešanic z višjim deležem biodizla. Težave se lahko pojavijo pri starejših pečeh, ki vsebuejo gumijaste dele, katere lahko biodizel poškoduje oziroma razgradi, sicer pa peči večinoma omogočajo kurjenje biodizla brez dodatnih modifikacij. Kljub temu je potrebno biti pozoren, saj biodizel lahko raztopi ostanke predhodno uporabljanega fosilnega goriva, kar lahko zamaši filtre in cevi za dovod goriva, zato je potrebna zamenjava filtrov. Drugi način je uporaba biodizla kot mešanice, pri kateri postopoma znižujemo delež fosilnega goriva. Ker se ostanki tako razgrajujejo počasneje, je manj verjetno, da pride do zamašitve sistema. Pozitivni učinek tega je, da se zaradi topilnih lastnosti peč očisti sama in postane na splošno bolj učinkovita.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mass.gov/eea/docs/eea/lbe/bioheat-report.pdf|title=The Massachusetts Bioheat Fuel Pilot Program|date=June 2007|accessdate=2012-12-31}} Prepared for the Massachusetts Executive Office of Energy and Environmental Affairs</ref> Raziskava<ref>{{navedi splet | last =Robertson | first =Andrew | title =Biodiesel Heating Oil: Sustainable Heating for the future | work = | publisher =Institute of Plumbing and Heating Engineering | date = | url =http://www.iphe.org.uk/publications/tech_literature.html | doi = | accessdate =2008-01-07 | archiveurl =https://web.archive.org/web/20071208050926/http://www.iphe.org.uk/publications/tech_literature.html | archivedate =2007-12-08 | url-status =live }}</ref> opisuje laboratorijske teste in testiranje na terenu z uporabo čistega biodizla in mešanice z biodizlom kot kurilnim oljem v kuriščih na olje. Andrew J. Robertson je v Združenem kraljestvu na Biodiesel EXPO 2006 predstavil svojo raziskavo o biodizlu in predlagal uporabo B20, kar bi lahko zmanjšalo CO₂ emisije britanskih gospodinjstev za 1,5 tone na leto. Zakon, sprejet v času mandata guvernerja Massachusettsa, Devala Patricka, je zahteval uporabo 2% biodizla v vseh kurilnih oljih za domačo uporabo do leta 2010 in 5% biodizla do leta 2013<ref>Massachusetts Oil Heat Council (2/27/2008). [https://web.archive.org/web/20080511204114/http://massoilheat.org/MOC%20BioHeat%20Press%20Release.pdf MA Oilheat Council Endorses BioHeat Mandate] {{dead link|date=March 2011}}</ref>. Podoben zakon je bil sprejet tudi v New Yorku. == Zgodovinsko ozadje == Transesterifikacijo z rastlinskim oljem sta že leta 1853 izvedla znanstvenika E. Duffy in J. Patrick, kar je več let, preden je dizlov motor sploh postal funkcionalno uporaben. Prvi model [[Rudolf Diesel|Rudolfa Diesla]], ki je imel en 3 m velik cilinder in vztrajnik, je bil v Augsburgu v Nemčiji 10. avgusta leta 1893 pognan na arašidovo olje. V spomin na ta dogodek je 10. avgust razglašen za Mednarodni dan biodizla. Večkrat se omenja, da je Diesel motor zasnoval za uporabo arašidovega olja, kar pa ne drži. Dizel je v objavi navedel, da je: »družba Otto na razstavi v Parizu leta 1900 (Exsposition Universelle) predstavila dizlov motor, ki je deloval z uporabo arašidovega olja zaradi zahtev francoskih oblasti. Tekel je tako tiho, da so ga ljudje komaj opazili. Motor sam je bil zgrajen za uporabo mineralnega olja, nato pa je deloval z uporabo rastlinskega olja brez da bi ga bilo potrebno modificirati. Francoske oblasti so izvajale testiranja možnosti uporabe arašidovega olja za proizvodnjo električne energije za uporabo v industriji; arašidi rastejo v velikih količinah v francoskih afriških kolonijah in se tam z lahkoto gojijo.«. Diesel je kasneje izvedel več s tem povezanih raziskav in postal naklonjen ideji.<ref>The Biodiesel Handbook, Chaper 2 - The History of Vegetable Oil Based Diesel Fuels, by Gerhard Knothe, ISBN 978-1-893997-79-0</ref> Leta 1912 je dejal: »Uporaba rastlinskih olj se trenutno morda zdi nepomembna, vendar lahko ta olja sčasoma postanejo ravno tako pomembna kot so danes izdelki iz fosilnih olj in premoga.«. Kljub široki uporabi fosilnih goriv je že med letoma 1920 in 1930 in kasneje med 2. svetovno vojno vladalo veliko zanimanje za uporabo rastlinskega olja v [[motorji z notranjim zgorevanjem|motorjih z notranjim zgorevanjem]]. V tem času je veliko držav testiralo uporabo rastlinskih olj, med drugim Belgija, Francija, Italija, Združeno kraljestvo, Portugalska, Brazilija, Argentina in Kitajska. Problemi, ki so se pri tem pojavljali, so bili povezani z večjo viskoznostjo rastlinskih olj v primerjavi s fosilnimi gorivi, kar je bil vzrok za slabo razpršitev goriva ter koksanje injektorjev, zgorevalnih komor in ventilov. Da bi se tem težavam izognili, se je olje predgrevalo, mešalo s fosilnimi gorivi ali etanolom ali pa se je uporabila piroliza in pokanje olja. 31. avgusta leta 1937 je univerza G. Chavanne v Bruslju pridobila patent 422.877 za »Postopek za transformacijo rastlinskega olja za uporabo za goriva« (fr. "Procédé de Transformation d'Huiles Végétales en de Vue Leur Utilisation comme Carburants "). Ta patent je opisoval alkoholizacijo (pogosto poznano kot transesterifikacijo) rastlinskega olja z uporabo [[Etanol|etanola]] (omenjen je tudi metanol) z namenom ločevanja maščobnih kislin in glicerola z zamenjavo glicerola s kratkimi linearnimi alkoholi. Postopek štejemo kot prvi primer pridobivanja biodizla na način, kot ga poznamo danes.<ref name=knothe>{{navedi splet |last=Knothe |first=G. |title=Historical Perspectives on Vegetable Oil-Based Diesel Fuels |publisher=INFORM, Vol. 12(11), p. 1103-1107 (2001) |url=http://www.biodiesel.org/resources/reportsdatabase/reports/gen/20011101_gen-346.pdf |format=PDF |accessdate=2007-07-11 |archive-date=2018-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181004134307/http://biodiesel.org/resources/reportsdatabase/reports/gen/20011101_gen-346.pdf |url-status=dead }}</ref> Naslednji mejnik je leta 1977 postavil brazilski znanstvenik Expedito Parente, ki je izumil in predložil patent za prvi industrijski patent za proizvodnjo biodizla.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nist.gov/oiaa/TECHBIO1.pdf |format=PDF |title=Lipofuels: Biodiesel and Biokerosene |publisher=www.nist.gov |accessdate=2009-03-09 |last= |first= |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080706073122/http://www.nist.gov/oiaa/TECHBIO1.pdf |archivedate=2008-07-06 |url-status=live }}</ref> Proces je označen kot postopek za izdelavo biodizla po mednarodnih zahtevah, s standardizirano indentiteto in kvaliteto in je edini, ki je potrjen s strani avtomobilske industrije.<ref>[http://www.tecbio.com.br/templates/loadpaginas.php?pagina=sobreobiodiesel_ing]Quote from Tecbio website {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071020142934/http://www.tecbio.com.br/templates/loadpaginas.php?pagina=sobreobiodiesel_ing |date=2007-10-20 }}</ref> Od leta 2010 Parente-jevo podjetje Tecbio sodeluje s podjetji Boeing in NASA, da bi certificirali nov Parente-jev produkt, bio-kerozin.<ref>{{navedi splet |url=http://www.defesanet.com.br/zz/energia_4.htm |title=O Globo newspaper interview in Portuguese |publisher=Defesanet.com.br |date= |accessdate=2010-03-15 |archive-date=2010-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101029062051/http://www.defesanet.com.br/zz/energia_4.htm |url-status=dead }}</ref> Raziskave na področju transesterifikacije , uporabe in izboljšav (do primerljivosti s fosilnimi gorivi) sončničnega olja so se začele leta 1979 v Južni Afriki. Leta 1983, ko so bila motorna testiranja končana, je bil proces tudi objavljen na mednarodni ravni.<ref>SAE Technical Paper series no. 831356. SAE International Off Highway Meeting, Milwaukee, Wisconsin, USA, 1983</ref> Tehnologijo južnoafriških agrikulturnih inženirjev je privzelo avstrijsko podjetje Gaskoks in postavilo prvo pilotno proizvodnjo biodizla v novembru 1987, prvo tovarno za industrijsko proizvodnjo pa aprila 1989, ki je lahko predelala 30.000 ton oljne ogrščice na leto. V 90. letih prejšnjega stoletja je bilo odprtih več obratov, vključno z obrati na Češkem in Švedskem ter v Nemčiji. V Franciji so začeli z lokalno proizvodnjo biodizla (imenovanega tudi diester) iz repičnega olja, ki se meša v deležu 5% v splošno uporabljana dizelska goriva in v deležu 30% za del javnega prevoza. Reanult, Peugeot in drugi proizvajalci so certificirali svoje motorje za tovornjake za delno uporabo biodizla. Testiranja za uporabo 50% biodizla še potekajo. Lokalno se je biodizel začel proizvajati tudi v drugih delih sveta: do leta 1998 je Avstrijski institut za biogoriva indetificiral 21 držav s komercialnimi projekti na področju biodizla. 100% biodizel je tako zdaj na voljo na številnih bencinskih servisih po vsej Evropi. == Lastnosti == Biodizel ima boljše mazalne lastnosti in veliko višje cetansko število od dandanes uporabljanih dizelskih goriv z nizko vsebnostjo žvepla. Poleg tega biodizel zmanjšuje obrabo sistemov za gorivo<ref>{{navedi splet |url=http://www.biodiesel.org/pdf_files/fuelfactsheets/Lubricity.PDF |title=Biodiesel |format=PDF |date= |accessdate=2010-03-15 |archive-date=2009-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091211053851/http://www.biodiesel.org/pdf_files/fuelfactsheets/Lubricity.PDF |url-status=dead }}</ref> in deloma podaljšuje življenjsko dobo opreme za vbrizg goriva, ki uporabljajo za mazanje mazalne lastnosti samega goriva. Odvisno od vrste motorja, to lahko pomeni visokotlačne črpalke in injektorje za vbrizg goriva. Kalorična vrednost biodizla je približno 37,27 MJ/kg,<ref>[https://web.archive.org/web/20120311103941/http://www.berr.gov.uk/files/file14925.pdf Carbon and Energy Balances for a Range of Biofuels Options] Sheffield Hallam University</ref> kar je za 9% nižje od običajne vrednosti fosilega dizla 2. Na spremembe v energetski gostoti bolj vplivajo same surovine, uporabljene v procesu, kot pa proizvodni proces.<ref>{{cite conference | first = | last = National Biodiesel Board | authorlink = | title = Energy Content | book-title = | pages = 1 | publisher = | date = oktober 2005 | location = Jefferson City, USA | url = http://www.biodiesel.org/pdf_files/fuelfactsheets/BTU_Content_Final_Oct2005.pdf | doi = | id = | accessdate = 2007-11-20 | format = PDF | archive-date = 2007-11-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071128055729/http://www.biodiesel.org/pdf_files/fuelfactsheets/BTU_Content_Final_Oct2005.pdf | url-status = dead }}</ref> Trdijo, da biodizel daje boljšo mazljivost in bolj popolno zgorevanje, s čimer povečuje izhodno energijo motorja in delno kompenzira večjo gostoto energije petrodizela.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.unh.edu/p2/biodiesel/article_alge.html |title=UNH Biodiesel Group |accessdate=2013-03-21 |archive-date=2004-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040906074833/http://www.unh.edu/p2/biodiesel/article_alge.html |url-status=dead }}</ref> Velja, da biodizel omogoča boljše mazanje in ima bolj popolno zgorevanje, zaradi česar se moč motorja poveča, kar deloma kompenzira višjo gostoto energije, ki jo ima fosilni dizel. Biodizel je tekočina različnih barv, ki variirajo med zlato in temno rjavo, odvisno od uporabljenih proizvodnih surovin. Se meša z vodo, ima visoko vrelišče in nizek uparjalni tlak. Plamenišče biodizla je večje od 130&nbsp;°C<ref>{{navedi splet |url=http://www.biodiesel.org/pdf_files/fuelfactsheets/MSDS.pdf |title=Generic biodiesel material safety data sheet (MSDS) |format=PDF |date= |accessdate=2010-03-15 |archive-date=2009-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091222011136/http://www.biodiesel.org/pdf_files/fuelfactsheets/MSDS.pdf |url-status=dead }}</ref> in je precej višje od plamenišča fosilnega dizla pri 64&nbsp;°C ali bencina pri -45&nbsp;°C. Biodizel ima gostoto približno 0,88 g/cm3 in je višje od gostote fosilnega dizla, ki je pribižno 0,85 g/cm³. Biodizel praktično skoraj ne vsebuje žvepla<ref>{{navedi splet |url= http://www.astm.org/COMMIT/E48_MacDonald.pdf |title=E48_MacDonald.pdf (application/pdf Object) |work=astm.org |year=2011 |accessdate=3. maj 2012}}</ref> in se pogosto uporablja kot dodatek ULSD (dizel z ultra nizkimi vsebnostmi žvepla) za boljše mazanje (mazanje sicer v fosilnem dizlu zagotavljajo žveplove spojine). == Vplivi na okolje == [[File:Riau_palm_oil_2007.jpg|sličica|[[Krčenje gozdov v Indoneziji|Krčenje gozda v Indoneziji]] za pripravo zemljišča za plantažo [[Oljna palma|oljnih palm]]]] Porast zanimanja za biodizle je izpostavil številne okoljske učinke, povezane z njegovo uporabo. Sem bi lahko spadali zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,<ref> {{Navedi časopis|year=2003|title=Biodiesel – Just the Basics|url=http://www.eere.energy.gov/vehiclesandfuels/pdfs/basics/jtb_biodiesel.pdf|url-status=dead|series=Final|publisher=United States Department of Energy|archive-url=https://web.archive.org/web/20070918122719/http://www1.eere.energy.gov/vehiclesandfuels/pdfs/basics/jtb_biodiesel.pdf|archive-date=2007-09-18|access-date=2007-08-24}}</ref> [[krčenje gozdov]], onesnaževanje in stopnja [[Biodegradacija|biorazgradnje]]. Glede na [https://web.archive.org/web/20110202202402/http://www.epa.gov/otaq/renewablefuels/420r10006.pdf Analizo regulativnega učinka Programa standardov obnovljivih goriv agencije EPA], objavljeno februarja 2010, biodizel iz sojinega olja v povprečju pomeni 57-odstotno zmanjšanje, biodizel, proizveden iz odpadne maščobe, pa 86-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov v primerjavi z naftnim dizlom. Za podrobnejše informacije glejte poglavje 2.6 [https://web.archive.org/web/20110202202402/http://www.epa.gov/otaq/renewablefuels/420r10006.pdf poročila EPE]. Okoljevarstvene organizacije, na primer Rainforest Rescue <ref>{{Navedi splet|url=http://www.rainforest-rescue.org/achievements/4432/biofuel-shell-backs-out-of-indigenous-territory|title=Achievement – Biofuel: Shell backs out of indigenous territory – Rainforest Rescue|accessdate=30 May 2015|archivedate=31 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150531021709/https://www.rainforest-rescue.org/achievements/4432/biofuel-shell-backs-out-of-indigenous-territory}}</ref> in [[Greenpeace]], <ref>{{Navedi splet|url=http://www.greenpeace.org/international/en/news/Blogs/makingwaves/end-of-the-road-for-dirty-biofuels/blog/38904/|title=End of the road for dirty biofuels|website=Greenpeace International|accessdate=30 May 2015|archivedate=3 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200403125835/https://wayback.archive-it.org/9650/http:/p3-raw.greenpeace.org/international/en/news/Blogs/makingwaves/end-of-the-road-for-dirty-biofuels/blog/38904/}}</ref> so do gojenja rastlin, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla, npr. oljnih palm, soje in sladkornega trsa, kritične. Krčenje deževnih gozdov poslabšuje podnebne spremembe in pomeni uničevanje občutljivih ekosistemov, da bi pridobili zemljišča za nasade oljne palme, soje in sladkornega trsa. Poleg tega biogoriva prispevajo k [[lakota|lakoti]] v svetu, saj se obdelovalna zemlja ne uporablja več za pridelavo hrane. Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) je januarja 2012 objavila podatke, zaradi katerih se biogoriva, izdelana iz palmovega olja, ne bodo upoštevala v nacionalnem programu uporabe obnovljivih goriv, saj niso podnebju prijazna.<ref name="news.mongabay.com">{{Navedi splet|url=http://news.mongabay.com/2012/0127-no_palm_oil_epa.html|title=Palm oil does not meet U.S. renewable fuels standard, rules EPA|website=Mongabay|accessdate=30 May 2015|date=2012-01-27|archivedate=2015-05-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150530224247/http://news.mongabay.com/2012/0127-no_palm_oil_epa.html}}</ref> Okoljevarstveniki so sklep pozdravili, saj je rast nasadov oljnih palm povzročila krčenje tropskih gozdov, na primer v Indoneziji in Maleziji.<ref name="news.mongabay.com" /><ref>{{Navedi splet|url=http://thehill.com/blogs/e2-wire/e2-wire/206781-epa-palm-oil-based-fuels-flunk-the-climate-test|title=EPA: Palm oil flunks the climate test|website=TheHill|accessdate=30 May 2015|date=2012-01-26|archivedate=2013-06-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605071141/http://thehill.com/blogs/e2-wire/e2-wire/206781-epa-palm-oil-based-fuels-flunk-the-climate-test}}</ref> [[Indonezija]] proizvaja biodizel predvsem iz [[Palmovo olje|palmovega olja]]. Ker so kmetijska zemljišča omejena, je treba za sajenje [[Monokultura|monokultur]] oljnih palm izkrčiti zemljišča, ki se uporabljajo za drugo pridelavo, ali tropski gozd. Velika okoljska grožnja je zato [[Deževni gozd|uničenje deževnih gozdov]] v Indoneziji.<ref>{{Navedi novice|title=Indonesia's biodiesel drive is leading to deforestation|url=https://www.bbc.com/news/59387191|work=BBC News|date=8 December 2021}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Biodiesel}} {{Wikibooks|Do-It-Yourself}} {{Wikinews|Portal:Environment}} <!--Links should not be added unless they are substantiated on talk page first. If you don't first get support from an uninvolved contributor BEFORE adding the link, it will be reverted. Already too many links, Wikipedia is not a linkfarm ----> * {{dmoz|/Science/Technology/Energy/Renewable/Biomass_and_Biofuels/Biodiesel/|Biodiesel}} * [http://www.ebb-eu.org European Biodiesel Board] website - European Biodiesel Industry. * [http://sustainablebiodieselalliance.com/dev/ Sustainable Biodiesel Alliance] * [https://web.archive.org/web/20110104210054/http://www.iea.org/textbase/nppdf/free/2004/biofuels2004.pdf International Energy Agency: Biofuels for Transport - An International Perspective] * [http://www.biodieseleducation.org National Biodiesel Education Program, University of Idaho]—unbiased, science-based information on biodiesel for biodiesel producers and distributors, fleet operators, farmers and feedstock producers, policy makers, and consumers. * [http://www.unep.fr/scp/rpanel/pdf/Assessing_Biofuels_Full_Report.pdf Towards Sustainable Production and Use of Resources: Assessing Biofuels] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091122133933/http://www.unep.fr/scp/rpanel/pdf/Assessing_Biofuels_Full_Report.pdf |date=2009-11-22 }} by the [[United Nations Environment Programme]], October 2009. * [http://www.extension.org/pages/Farm_Energy_Biodiesel_Table_of_Contents Biodiesel Articles on eXtension] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100816053206/http://www.extension.org/pages/Farm_Energy_Biodiesel_Table_of_Contents |date=2010-08-16 }}—eXtension (pronounced "E-Extension") is a wiki for extension professors and agents across the United States. The Farm Energy section contains over 30 articles on biodiesel, from the basics to more technical information. * [http://pubs.cas.psu.edu/freepubs/pdfs/agrs103.pdf Biodiesel Safety and Best Management Practices for Small-Scale Noncommercial Use and Production] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140211214657/http://pubs.cas.psu.edu/freepubs/pdfs/agrs103.pdf |date=2014-02-11 }} [[Kategorija:Biogoriva]] [[Kategorija:Obnovljiva energija]] [[Kategorija:Trajnostnost]] {{normativna kontrola}} dbgesjcxnklrg2kk2mtyaivxrr6n2dy 0 128968 6748154 6617626 2026-09-08T17:59:45Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Igor Evgen Bergant]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748154 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Igor Evgen Bergant''', [[Slovenci|slovenski]] [[televizija|televizijski]] [[novinar]] in [[šport]]ni komentator, * [[6. november]] [[1967]], [[Ljubljana]]. Bergant se je sredi devetdesetih let dvajsetega stoletja uveljavil s prenosi alpskega [[alpsko smučanje|smučanja]] na [[TV Slovenija]], predvsem v navezi s strokovnim komentatorjem [[Tomaž Cerkovnik|Tomažem Cerkovnikom]]. Kasneje se je osredotočil na prenose [[nogomet]]a. Med letoma 2002 in 2007 je bil urednik športnega programa na Televizije Slovenija. == Življenjepis == Igor je obiskoval [[Osnovna šola Franceta Bevka|Osnovno šolo Franceta Bevka]] v Ljubljani (1974–1982) in med letoma 1982 in 1986 [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]] (tedaj Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo Vida Janežič). Oče [[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] (1934–2004) je bil dolgoletni urednik športne redakcije časnika [[Delo (časopis)|Delo]], mati [[Marija Knez Bergant]] (*1934) pa nekdanja atletinja. Njegov stric [[Boris Bergant]] (*1948) je bil prav tako novinar, večji del poklicne kariere na Radioteleviziji Ljubljana (kasneje [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]). Leta 1993 je diplomiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]], kjer je študiral novinarstvo. Na Radioteleviziji Slovenija se je na ekranu prvič pojavil leta 1989, ko je skupaj z [[Miran Ališič|Miranom Ališičem]] pripravljal reportaže s svetovnega prvenstva v [[veslanje|veslanju]] na [[Bled]]u. Leta 1990 je poročal s [[SP v nogometu]] v [[Italija|Italiji]], prvi neposredni prenos alpskega smučanja pa je opravil v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]] leta 1992, ko je nasledil dolgoletnega smučarskega reporterja [[Marko Rožman|Marka Rožmana]]. Alpsko smučanje je komentiral do leta 2002. Med letoma 1992 in 2006 je v različnih vlogah poročal z vseh [[olimpijske igre|olimpijskih iger]], kot komentator pa je spremljal svetovna prvenstva v nogometu leta 1994, 1998 in 2006 ter evropska prvenstva v letih 2000 in 2004. Leta 2002 je na mestu urednika športnega programa Televizije Slovenija zamenjal [[Marjan Lah|Marjana Laha]], to vlogo pa je opravljal do pomladi 2007. Od 28. marca 2011 do 12. januarja 2026 je vodil osrednjo informativno oddajo Odmevi na nacionalni televiziji.<ref>{{Navedi splet|title=V Afriki okuženih več kot 100.000 ljudi|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174695029|website=RTV 4D|accessdate=2020-05-23|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek|Igor C. Bergant}} == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Bergant, Igor}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Slovenski športni komentatorji]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] [[Kategorija:Igor Evgen Bergant]] 4kr71ljdzxi65x0ed4av5ymea3frb1h 6748196 6748154 2026-09-08T20:00:44Z Yerpo 8417 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Igor Evgen Bergant]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Igor Evgen Bergant''', [[Slovenci|slovenski]] [[televizija|televizijski]] [[novinar]] in [[šport]]ni komentator, * [[6. november]] [[1967]], [[Ljubljana]]. Bergant se je sredi devetdesetih let dvajsetega stoletja uveljavil s prenosi alpskega [[alpsko smučanje|smučanja]] na [[TV Slovenija]], predvsem v navezi s strokovnim komentatorjem [[Tomaž Cerkovnik|Tomažem Cerkovnikom]]. Kasneje se je osredotočil na prenose [[nogomet]]a. Med letoma 2002 in 2007 je bil urednik športnega programa na Televizije Slovenija. == Življenjepis == Igor je obiskoval [[Osnovna šola Franceta Bevka|Osnovno šolo Franceta Bevka]] v Ljubljani (1974–1982) in med letoma 1982 in 1986 [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]] (tedaj Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo Vida Janežič). Oče [[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] (1934–2004) je bil dolgoletni urednik športne redakcije časnika [[Delo (časopis)|Delo]], mati [[Marija Knez Bergant]] (*1934) pa nekdanja atletinja. Njegov stric [[Boris Bergant]] (*1948) je bil prav tako novinar, večji del poklicne kariere na Radioteleviziji Ljubljana (kasneje [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]). Leta 1993 je diplomiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]], kjer je študiral novinarstvo. Na Radioteleviziji Slovenija se je na ekranu prvič pojavil leta 1989, ko je skupaj z [[Miran Ališič|Miranom Ališičem]] pripravljal reportaže s svetovnega prvenstva v [[veslanje|veslanju]] na [[Bled]]u. Leta 1990 je poročal s [[SP v nogometu]] v [[Italija|Italiji]], prvi neposredni prenos alpskega smučanja pa je opravil v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]] leta 1992, ko je nasledil dolgoletnega smučarskega reporterja [[Marko Rožman|Marka Rožmana]]. Alpsko smučanje je komentiral do leta 2002. Med letoma 1992 in 2006 je v različnih vlogah poročal z vseh [[olimpijske igre|olimpijskih iger]], kot komentator pa je spremljal svetovna prvenstva v nogometu leta 1994, 1998 in 2006 ter evropska prvenstva v letih 2000 in 2004. Leta 2002 je na mestu urednika športnega programa Televizije Slovenija zamenjal [[Marjan Lah|Marjana Laha]], to vlogo pa je opravljal do pomladi 2007. Od 28. marca 2011 do 12. januarja 2026 je vodil osrednjo informativno oddajo Odmevi na nacionalni televiziji.<ref>{{Navedi splet|title=V Afriki okuženih več kot 100.000 ljudi|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174695029|website=RTV 4D|accessdate=2020-05-23|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek|Igor C. Bergant}} == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Bergant, Igor}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Slovenski športni komentatorji]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] [[Kategorija:Igor Evgen Bergant| ]] 4gyowjyx96sb5s6ewodcly1gmzxxyqp 0 131750 6748161 6744696 2026-09-08T18:29:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748161 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Bojan Homan |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |alma_mater= |children= |party=[[Slovenska demokratska stranka]] }} '''Bojan Homan''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[poslovnež]], * [[26. julij]] [[1969]], [[Kranj]]. Je dolgoletni član Mestnega sveta Mestne občine Kranj, od leta 2007 do 2014 je bil kranjski podžupan. Med letoma 2006 in 2008 je bil poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije. == Izobrazba in poklicna pot == Šolanje je zaključil na Srednji lesni šoli v Škofji Loki.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Občina dobila tri podžupane |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070614/C/306149983/obcina-dobila-tri-podzupane |access-date=2026-08-30 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> Po poklicu je komunalni inženir. Najprej se je zaposlil v Jelovici, nato pa vrsto let v Petrolu, kjer je bil tudi predsednik sindikalne enote in tako podrobno spoznal težave trgovskega poklica.<ref name=":0" /> Služboval je tudi kot poslovodja bencinskega servisa Voklo in nato do izvolitve za poslanca [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] kot samostojni podjetnik.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Bojan Homan |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20060101/C/301019984/bojan-homan |access-date=2026-08-30 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> == Politika == Homan je dolgoletni član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], v katero je vstopil že v času slovenske osamosvojitve.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Bojan HOMAN |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bojan-homan/ |access-date=2026-08-30 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |language=sl-SI}}</ref> Od leta 2002 je mestni svetnik [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] v svetniški skupini SDS, nazadnje je bil na položaj izvoljen leta 2022, ko je na petem mestu liste prejel 26 preferenčnih glasov.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-08-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Mestni svet · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/mestni-svet |access-date=2026-08-30 |website=kranj.si |language=sl |archive-date=2024-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104034452/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet |url-status=dead }}</ref> Je tudi dolgoletni predsednik Gorenjske regijske koordinacije SDS in od oktobra 2025 predsednik Mestnega odbora SDS Kranj.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalni odbori |url=https://www.sds.si/o-sds/lokalni-odbori/ |access-date=2026-08-30 |website=SDS |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=EKSKLUZIVNO: BRANKO GRIMS KONČNO NI VEČ PREDSEDNIK KRANJSKE SDS, TO JE POSTAL BOJAN HOMAN |url=https://trma.si/kranjska-klobasa/ekskluzivno-branko-grims-koncno-ni-vec-predsednik-kranjske-sds-to-je-postal-bojan-homan-zraven-bil-tudi-jansa-najboljsi-titov-naslednik-glede-trajanja-funkcij/ |access-date=2026-08-30 |website=trma.si |language=sl}}</ref> === Poslanec v Državnem zboru === Leta [[2004]] je kot član SDS na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah]] prvič kandidiral za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. V okraju Kranj 2 je prejel 3.717 glasov (30,77 odstotka) in mandata prvotno ni osvojil, poslanec pa je postal 25. oktobra 2006 po odstopu [[Pavel Rupar|Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet |title=Volitve v državni zbor RS 2004 - Kranj II |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2004/html/rez_ka1.html |access-date=2026-08-30 |website=www.dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Bojan Homan namesto Ruparja |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/bojan-homan-namesto-ruparja |access-date=2026-08-30 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> V mandatu [[4. državni zbor Republike Slovenije|4. sklica Državnega zbora]] je bil član odborov za [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]], za [[Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije|delo, družino, socialne zadeve in invalide]] ter za [[Odbor za zadeve Evropske unije Državnega zbora Republike Slovenije|zadeve Evropske unije]].<ref name=":3" /> Na volitvah [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|leta 2008]] je nato prejel 3.730 glasov (28,5 odstotka), a za poslanca ni bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet |title=Volitve v državni zbor 2008 - Kranj II |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2008/rezultati/rez_ka1.html |access-date=2026-08-30 |website=www.dvk-rs.si}}</ref> Za poslanca je v istem okraju kandidiral tudi na več prihodnjih volitvah, a vsakokrat neuspešno. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je zbral 3.187 glasov (22,4 %), leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] ni kandidiral; leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] je nato prejel 2.410 glasov (22,1 %), leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] pa 2.911 glasov (19,6 %).<ref>{{Navedi splet |title=Predčasne volitve v državni zbor 2011 - SDS |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2011/rezultati/rez_ka1.html#1 |access-date=2026-08-30 |website=www.dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2018-06-15 |title=Izidi glasovanja po listah - SDS |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati |accessdate=2026-08-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-04-07 |title=Izidi glasovanja - SDS |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |accessdate=2026-08-30 |website=dvk-rs.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] ni kandidiral.<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatna lista SDS- Državnozborske volitve 2026 |url=https://www.sds.si/novica/kandidatna-lista-sds-drzavnozborske-volitve-2026/ |access-date=2026-08-30 |website=SDS |language=sl-SI}}</ref> === Podžupan Kranja === Leta 2007 je bil imenovan za podžupana [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] v času županskega mandata [[Damijan Perne|Damijana Perneta]], pri čemer je bil med drugim zadolžen za sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in razvojne projekte.<ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Posluh za krajevne skupnosti |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080426/C/304269917/posluh-za-krajevne-skupnosti |access-date=2026-08-30 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> Po lokalnih volitvah leta 2010 je funkcijo podžupana ohranil tudi v mandatu župana [[Mohor Bogataj|Mohorja Bogataja]].<ref>{{Navedi splet |title=Imenovani kranjski podžupani |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/imenovani-kranjski-podzupani-103820 |access-date=2026-08-30 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> Sprva jo je opravljal nepoklicno, junija 2011 pa je postal poklicni podžupan, pristojen predvsem za področje razvoja in investicij.<ref name=":1" /> Med pomembnejšimi projekti, pri katerih je sodeloval, je bil projekt GORKI, namenjen izgradnji in posodobitvi kanalizacijskega omrežja, čistilne naprave ter druge komunalne infrastrukture.<ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Dvomijo o projektu GORKI |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20121202/C/312029995/dvomijo-o-projektu-gorki |access-date=2026-08-30 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> Funkcijo podžupana je opravljal do oktobra 2014. Po koncu prvega podžupanskega mandata je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah leta 2010]] kot kandidat SDS s podporo [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] kandidiral za [[Župan Mestne občine Kranj|župana Mestne občine Kranj]].<ref>{{Navedi splet |title='Čas za spremembo' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/lokalne_volitve/cas-za-spremembo.html |access-date=2026-08-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Prejel je 3.419 glasov (18,1 odstotka) in zasedel tretje mesto med šestimi kandidati.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2010 |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_kranj.html |access-date=2026-08-30 |website=www.dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=FOTO&VIDEO: Šrot in Janković pometla s konkurenco {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/lokalne_volitve/gladki-zmagi-srota-in-jankovica.html |access-date=2026-08-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Zasebno == Živi v [[Zgornje Bitnje|Zgornjih Bitnjah]].<ref name=":3" /> Je poročen in ima dva otroka. Že od otroških let je član gasilskega društva. Več let je bil mladinski mentor in kasneje član upravnega odbora Gasilskega društva Bitnje.<ref>{{Navedi splet |title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Na pomoč z novim gasilskim vozilom |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090708/C/307089977/February |access-date=2026-08-30 |website=arhiv.gorenjskiglas.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004-2008)]] {{4DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Homan, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] 1naly3203tt4ol06yc98ep9wt9i1t5a 0 133247 6748210 6747034 2026-09-08T20:41:42Z Matej200 93227 /* Nekdanji voditelji */ 6748210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje radijska postaja | ime = Radio 1 | slika = [[Slika:Radio1_logo.jpg|240px]] | opis_slike = Logotip Radia 1 | območje = celotna Slovenija | name = Radio 1 | slogan = Preprosto blizu<br>Več dobre glasbe<br>Vedno v najboljši družbi | frekvenca = [[#Frekvence|glej spodaj]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.radio1.si/strani/Frek.aspx|title=Frekvence Radia 1|accessdate=2012-11-11}}</ref> | datum prveoddaje = {{datum rojstva in starost|2007|04|17}} | owner = Infonet Media | jezik = slovenski | koordinate = <!-- {{coord|}} --> | sestrske postaje = [[Radio Antena]], [[Radio 1 80-a]], [[Radio 1 SLO HITI]], [[Radio 1 Rock]] | spletna oddaja = '''[https://radio.svet24.si/Radio1 Radio 1 v živo]''' | spletna stran = '''[http://www.radio1.si/ Spletna stran Radia 1]''' }} '''Radio 1''' (Radio ena) je [[Slovenija|slovenska]] komercialna [[radijska postaja]] v lasti [[Infonet|Infonet Medie]]. Nastala je aprila 2007 kot [[koprodukcija]] programov regionalnih radijskih postaj: Radio Šport in Poslovni val, Radio Val, Radio Morje, Radio Portorož, Radio Max in Radio Klasik. Radio 1 je začel oddajati 11. aprila 2007 na frekvencah 88.4 MHz in 107.9 MHz v osrednji Sloveniji. Teden dni kasneje, 18. aprila 2007 je začel oddajati tudi v drugih regijah po Sloveniji. Na začetku je oddajal v Ljubljani, Kranju, Kopru, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Krškem, Trebnjem, Sežani, Velenju, Radovljici, Izoli, Portorožu in okolici naštetih krajev. 18. april Radio 1 upošteva kot uradni datum začetka oddajanja. Radio predvaja slovenske in tuje [[pop glasba|pop]] in [[rock]] uspešnice osemdesetih, devetdesetih in iz tega tisočletja. Predvaja se samo glasba, ki je pred predvajanjem pozitivno ocenjena na testiranju vzorca ciljne skupine poslušalcev. Ob vsaki polni uri med šesto in devetnajsto uro so na sporedu novice, vremenske napovedi in prometne informacije. Radio 1 je imel po Nacionalni raziskavi branosti (NRB) leta 2008 143 000 poslušalcev, kar je predstavljalo 8,4-odstotni slovenski dnevni doseg in ga uvrščalo na prvo mesto med komercialnimi ter na tretje mesto med vsemi radijskimi postajami v Sloveniji.<ref>http://www.nrb.info/prispevki/NRB_08_Union_23.01.09.ppt</ref> V letu 2024 je bil Radio 1 najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji po meritvah Mediane in Valicona. <ref>{{Navedi splet|title=Dosegli smo ZGODOVINSKI MEJNIK! 300.000 dnevnih poslušalcev!|url=https://radio1.svet24.si/99722/dosegli-smo-zgodovinski-mejnik-300000-dnevnih-poslusalcev|website=radio1.svet24.si|accessdate=2024-11-26|language=sl}}</ref> Julija 2024 je dosegel zgodovinski mejnik 300.000 dnevnih poslušalcev, po meritvah Mediane. Ekipa Denis Avdić showa Radio 1 vsako leto v decembru organizira 28-urni dobrodelni maraton. Leta 2024 so zbrali več kot 1.2 milijona evrov. == Programske vsebine == {| class="wikitable" |- ! colspan="2" |Oddaja ! Voditelji ! Na sporedu ! Ura |- | style="background:#03559a;" | | '''Denis Avdić Show''' | Denis Avdič<br>Miha Deželak<br>Lara Tošić<br>Ota Širca Roš<br> Anja Ramšak | ponedeljek–petek | 5.00 – 10.00 |- | style="background:#DB2D43;" | | '''Matjaž Lovše<br><small>najboljša glasba v službi</small>''' | Matjaž Lovše | ponedeljek–petek | 10.00 – 14.00 |- | style="background:#e640e6;" | | '''Šou Domov''' | Robert Roškar in Zala Perlič | ponedeljek–petek | 14.00 – 18.00 |- | style="background:#fbb43e;" | | '''KinG''' | Iztok Gustinčič | ponedeljek–četrtek | 18.00 – 22.00 |- | style="background:#fbb43e;" | | '''Petek zvečer''' | Matic Meško in Rok Pintar | petek | 18.00 – 22.00 |- | style="background:#be634e;" | | '''Vikend na Radiu 1''' | Matic Meško in Rok Pintar<br>Jaka Grozdanov<br>Desire Suvorov<br>Igor Kukovec | sobota–nedelja | 8.00 – 14.00<br>14.00 – 20.00 |- |} == Frekvence == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! style="padding: 0 8px;" colspan="2" | Regija !Kraj !Frekvenca |- | style="background: #FF1199;"| | ''Slovenija'' | ''DAB+ (omrežje R1)'' | 215,072 MHz (kanal 10D) |- | style="background: #007dbd;" rowspan="4" | | rowspan="4"| Osrednja Slovenija |Ljubljana |107,9 MHz |- |Litija |89,7 MHz |- |Vrhnika, Grosuplje |90,6 MHz |- |Domžale |88,4 MHz |- | style="background: #db7d86;" rowspan="5" | | rowspan="5" | Gorenjska |Bled, Jesenice, Radovljica |94,4 MHz, 88,4 MHz |- |Bohinj |98,5 MHz |- |Kranj |88,4 MHz, 98,3 MHz |- |Kranjska Gora |93,3 MHz |- |Škofja Loka |94,7 MHz |- | style="background: #ffd700;" rowspan="4" | | rowspan="4" | Obala |Koper |93,4 MHz, 97,3 MHz, 90.5 MHz |- |Izola |93,4 MHz, 100,8 MHz |- |Portorož |88,3 MHz |- |Piran |100,1 MHz |- | style="background: #ff8c00;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Kras |Sežana |101,7 MHz in 90,3 MHz |- |Tomaj |101,7 MHz |- |Komen |99,1 MHz |- | style="background: #00FF00;" rowspan="2" | | rowspan="2" | Posočje |Bovec |98,5 MHz |- |Podbrdo |91,2 MHz |- | style="background: #A4C639;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Goriška in Vipavska dolina |Nova Gorica |90,1 MHz, 90,6 MHz, 107,1 MHz |- |Ajdovščina, Vipava |90,1 MHz |- |Vrtojba |107,1 MHz |- | rowspan="3" style="background: #CD9575;" | | rowspan="3" | Ribniško-kočevska regija |Kočevje |88,7 MHz, 93,7 MHz |- |Sodražica |88,4 MHz |- |Ribnica |89,9 MHz |- | style="background: #E32636;" | | Bela krajina |Metlika, Črnomelj, Vinica, Semič |89,5 MHz |- | style="background: #CD1997;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Notranjska |Cerknica |100,4 MHz |- | Postojna |101,8 MHz |- |Logatec |95,8 MHz |- | style="background: #FF00FF;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Koroška |Radlje ob Dravi |89,2 MHz |- |Ribnica na Pohorju |93,5 MHz |- |Slovenj Gradec |104,6 MHz |- | style="background: #CD7795;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Savinjsko-šaleška regija |Celje, Žalec, Vransko |97,7 MHz |- |Velenje, Šoštanj |99,1 MHz, 102,5 MHz |- |Polzela |106,2 MHz |- | rowspan="4" style="background: #0000FF;" | | rowspan="4" | Podravje |Maribor |107,9 MHz |- |Ptuj |92,3 MHz |- |Slovenske Konjice |97,4 MHz |- |Slovenska Bistrica |98,7 MHz |- | style="background: #00FFFF;" rowspan="2" | | rowspan="2" | Dolenjska |Novo mesto |87,6 MHz |- |Trebnje, Ivančna Gorica |88,9 MHz |- | style="background: #C0C0C0;" | | Posavje |Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče |105,0 MHz |- | style="background: #ff8c00;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Pomurje |Murska Sobota |102,1 MHz |- |Gornja Radgona |99,5 MHz |- |Lendava, Ljutomer |102,1 MHz |} == Lokalni studii == * Ljubljana, osrednji studio * Nova Gorica * Maribor * Velenje * Novo mesto * Koper * Litija * Celje * Vrhnika * Ljutomer == Sedanji voditelji == {{stolpci|2| * [[Robert Roškar]] * [[Denis Avdić|Denis Avdič]] * Matjaž Lovše * [[Robert Roškar]] * Iztok Gustinčič * Lara Tošić * Ota Širca Roš * Matjaž Lovše * Anja Ramšak * Zala Perlič * Nina Igrutinovič * Matic Meško * Rok Pintar * Desire Suvorov * Jaka Grozdanov * Nina Marčeta * Ernest Kramar * Igor Kukovec }} == Nekdanji voditelji == {{stolpci|3| * Marko Potrč * Veronika Žajdela * Anja Novinec * Luka Bregar * Katarina Podržaj * Mare Bačnar * Ivjana Banić * Boštjan Romih * Kaja Godeša * Nejc Šmid * Klemen Bučan * kristjan Šmid }} {{stolpci|3| * Haris Zulić * Darja Štravs Tisu * Eva Godina * Jaka Novak * Goran Kohek * Alen Podlesnik * Aljaž Červek * Tilen Šerbec Turk * Jure Ličen * Sara Ašenin Gole * Flora Ema Lotrič * Tilen Artač * Nina Osenar (2 meseca) * Jana Morel (na [[Radio 1 Rock]]) * Tomaž Klepač }} == Nagrade == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Nominacija !! Nagrada<br>Da/Ne |- | 2007 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2009 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2010 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2011 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2012 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2013 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2014 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2016 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{da}} |} == Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih radijskih postaj]] == Zunanje povezave == * [http://www.radio1.si/ Spletna stran Radia 1] [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|1]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2007]] [[Kategorija:Radio 1]] g93dojvrh5w1v5sl8f2k54asrfb34ew 4 144283 6748333 6738956 2026-09-09T11:46:34Z GeographieMan 179499 1. spletno srečanje 6748333 wikitext text/x-wiki {{za-proti}} '''Wikipedija: V živo''' [[File:Wikipedija pod Slovenci.ogv|thumb|[[Miran Hladnik]] – ''Wikipedija pod Slovenci'': delavnica o možnostih in priložnostih sodelovanja na slovenski Wikipediji, izvedena maja 2013 v Občinski knjižnici Jesenice v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'']] Wikipedija ni samo delo, delo in še enkrat delo. Uporabniki, t. i. wikipedisti smo živa bitja z izraženo potrebo po socializaciji. Zato se sestajamo po dogovoru, če bo sreča, za začetek vsaj enkrat mesečno zato, da bi si izmenjali zamisli o Wikipediji, pa tudi o povsem nepomembnih stvareh, ki z Wikipedijo nimajo povezave. Ta stran in njene podstrani naj služijo za manj ali bolj podrobna poročila o srečanjih in dogodkih. Če se želite pridružiti tudi vi, je dovolj, da pridete na dogovorjeno mesto, kar bo pravočasno objavljeno na tej strani. <!-- == Načrtovana srečanja == ODKOMENTIRANO ZARADI NEAKTUALNOSTI Srečanja naj bi bila '''vsak zadnji četrtek oz. petek v mesecu v popoldanskem času'''. Dan po srečanju koordinator doda kratek opis srečanja v tabelo ''Dosedanja srečanja'', po možnosti pa objavi zapisnik srečanja [[WP:PL|Pod lipo]] (če so predlagane katerekoli spremembe je slednje obvezno). Razprava o naslednjem srečanju naj se zaključi najpozneje 7 dni pred začetkom. Za vsako naslednje srečanje se javi/imenuje nova kontaktna oseba - prostovoljne prijave se vpišejo v spodnji seznam: *[[/004]], glej tudi http://www.facebook.com/event.php?eid=118754028137175 --> == Srečanja v živo == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni ! slika ! # prispevkov ! koordinator(ji) |--- | 000 ||1. februar 2006 na [[FMF]] || Sredin seminar: Srečanje slovenskih wikistov <ref>http://porocila.imfm.si/2006/IMFM_2006.pdf</ref> || [[Uporabnik:Romanm|romanm]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]], [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]], [[Vladimir Batagelj]], [[Tomaž Pisanski]], ?? || [[Slika:Sredin seminar LJ 2006-1.jpg|70px]] || / || Tomaž Pisanski, Roman Maurer, Andraž Sraka, Jan Kraljič, |--- | 001 ||18. julij 2007 ob 16.00 v [[Mostec, Ljubljana|Mostecu]] || prvo srečanje "V živo", [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2007-08-01#Srečanje_Wikipedistov|stran z informacijami in pogovori]] ||[[Uporabnik:Struc|Štefan]], [[Uporabnik:Janeznovak|Janez]] || [[Slika:Srečanje.JPG|70px]] || 50.000 || [[Uporabnik:Janeznovak|Janez]] |--- | 002 || 30. avgust 2007 ob 18.00 na [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskem magistratu]] || [[/30. avgust 2007|stran z informacijami in pogovori]] || [[Uporabnik:Amazone7|Ines]], Štefan, Janez, [[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael]], [[Uporabnik:Fran|Fran]], [[Uporabnik:Burek|Burek]], [[Uporabnik:Matijap|Matijap]], [[Uporabnik:Grenaldine 27|Grenaldine 27]] || [[Slika:Srečanje Magistrat.jpg|70px]] || 51.000 || Ines |--- | 003 || 26. junij 2008 ob 18.00 v [[Knjižnica Grosuplje|Mestni knjižnici Grosuplje]] || [[/junij 2008 |stran z informacijami in pogovori]] || [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]], Ines, [[Uporabnik:Deico|Deico]], [[Uporabnik:Grejo|Grejo]], [[Uporabnik:Fran|Fran]], Mihael, [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], Janez, [[Uporabnik:5er|Peter]], Štefan || [[Slika:Srečanje junij 2008.jpg|70px]] || 63.000 || Mihael |--- | 004 || 21. april 2010, pri Tromostovju || neformalno srečanje hrvaških in slovenskih Wikipedistov, [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2010-05-17#Neformalno_sre.C4.8Danje_Wikipedistov|najava dogodka]] || [[:hr:Suradnik:SpeedyGonsales|SpeedyGonsales]], [[:hr:Suradnik:Ex13|Ex13]], Jernej, [[Uporabnik:Andrejj|Andrej]] || / || / || Ex13 |--- | 005 || 20. maj 2010, za Bežigradom || [[/004|najava dogodka]] || Aleš, Jernej, Mihael || / || / || Mihael |--- | 006 || 18. januar 2011 ob 19.00 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || '''10 let Wikipedije''' ([http://www.kiberpipa.org/en/event/wikidesetka-1240/ uradna najava dogodka], [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2011-02-06#10._obletnica_Wikipedije|najava dogodka pod lipo]]) || Aleš, [[Uporabnik:Eleassar|Dejan]], Ines, Jernej, [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen]], Mihael || / || / || Jernej |--- | 007 || 24. februar 2012, Ljubljana ([[Mestna hiša, Ljubljana|Magistrat]], [[Kiberpipa]]) || '''[[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]]''' - 10. obletnica slovenske Wikipedije; [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#SloWiki10|najava dogodka pod lipo]]. Sestanek wikipedistov in predstavitev za javnost, preostanek vikenda animacija gostov iz Fundacije Wikimedia || Aleš, Andrej, [[:hu:Szerkesztő:Bdamokos|Bence]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:Eleassar|Dejan]], [[Uporabnik:Amazone7|Ines]], xJaM, Jernej, [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž M.]], [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž Z.]], [[Uporabnik:Xyxyx|Miha]], Mihael, [[Uporabnik:Hladnikm|Miran]], Roman, [[:de:Benutzer:Wing|Ting]] (''samo nedelja''), [[Uporabnik:Zocky|Zocky]] || [[Slika:Conference - 10th anniversary of Slovene Wikipedia in Ljubljana (group photo).jpg|70px]][[Slika:10th anniversary of Slovene Wikipedia in Cyberpipe - Gasilska.JPG|70px]] || 132.000 || Jernej, Matjaž Z., Roman |--- | 008 || Od 16. do 20. avgusta 2012, več lokacij po Sloveniji || [[Wikipedija:V živo/Obisk Miloša Rančića|Obisk Miloša Rančića]] || [[Uporabnik:Romanm|romanm]], [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] in [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ter wikipedijski navdušenci Andrej V., [[Uporabnik:JLP|Jure R.]] in Neja R. || [[Slika:Slovenian Wikipedia Meetup Savica Waterfall Bohinj 1.JPG|70px]] || 133.750 || Roman, Matjaž Z., xJaM |--- | 009 || 9. november 2012 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || Delovni sestanek na temo slovenskih Wiki projektov, [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Projekt "Wikipedija gre med ljudi" - iščejo se prostovoljci|najava dogodka pod lipo]] || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]] in [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || [[Slika:SLOWIKI SAM 1571.JPG|70px]] || 135.000 || Yerpo |--- | 010 || 12. marec 2013 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || Delovni sestanek na temo projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Sestanek|najava dogodka pod lipo]] || [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Struc|Štefan]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] in [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || [[Slika:SLWP V ZIVO SAM 2307.JPG|70px]] || 136.500 || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 011 || 6. junij 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani || Okrogla miza ''Wikipedija gre med ljudi'' na konferenci IT Slovenija, [http://web.archive.org/web/20130809014932/http://www.it-slovenija.si/si/vsebina-predavanj najava dogodka]||Moderator: Matjaž Mravlja. Nastopili so Andrej Žohar, Ljuba Brank, Miran Hladnik, Aleš Christian Mihelač, Jure Repinc in Matjaž Zaplotnik. Sodeloval je tudi Robert Mlakar z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Na pripravljalnem sestanku 29. maja 2013 sta bili zraven tudi Alenka Šauperl z Oddelka za bibliotekarstvo FF LJ ter Eli Drenik (U3).||[[Slika:SLWP V ZIVO SAM 3063.JPG|70px]][[Slika:Wikipedija gre med ljudi (6 June 2013).JPG|70px]]|| 137.500 || [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž Mravlja]] |--- | 012 || 27., 28. in 29. 11. 2013, med 16:00 in 20:00 uro; Multimedijski center, Kersnikova 4, Ljubljana || Wikipedija v živo:[[Wikipedija:V živo/Feministični WikiMaraton|Feministični WikiMaraton]]||Moderator: [[Uporabnik:-ična|-ična]]. |||| 138.250 || [[Uporabnik:-ična|-ična]]; [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 013 || 15. januar 2016, Slamič, Kersnikova 1, Ljubljana || [[:meta:Wikipedia 15/Events/Ljubljana, Slovenia|Srečanje ob 15-letnici Wikipedije]] || [[Uporabnik:Archangel|Archangel]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] |||| 149.000 || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |--- | 014 || 8. marec 2018, Meta & Bazilika, Rimska cesta 25a, Ljubljana || neformalno srečanje || [[Uporabnik:M11rtinb|Martin]], [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] ||[[Slika:Wikisrečanje marec 2018.jpg|70px]]|| 160.400 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 015 || 2. november 2018, [[Knjižnica Otona Župančiča]], Ljubljana || delovni sestanek na temo kulturne dediščine in ustanovitev uporabniške skupine; [[Wikipedija:V živo/2. november 2018|poročilo]] || [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrej]], [[Uporabnik:SmozBleda|Vito]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:M11rtinb|Martin]] || [[slika:Wikipedisti Slovenije - sestanek november 2018.jpg|70px]] || 162.620 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 016 || 20. februar 2020, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || neformalno srečanje || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|Hladnikm|Miran Hladnik}}, {{u|ModriDirkac}}, {{u|Ljuba brank}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|Dhmo}}, {{u|Mitja i}} || [[slika:18 let slovenske Wikipedije.jpg|70px]] || 167.000 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 017 || 6. oktober 2023, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || neformalno srečanje || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|A09}}, {{u|Globokivisoki}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|Mitja i|Mitja}} || [[slika:Wikimeet Ljubljana oct 2023.jpg|70px]] || 182.800 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 018 || 15. junij 2024, [[Ljudska univerza Radovljica]] || Wiki srečanje z izobraževanji [[m:Wikipedians of Slovenia User Group/Event/Wiki srečanje 2024, Radovljica|poročilo]] || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Smihael|Smihael]], [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]], [[Uporabnik:Octopus|Octopus]], [[Uporabnik:Cjajnik|Cjajnik]], [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba]], [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]|| [[slika:Wiki srečanje in izobraževanje na LUR.jpg|70px]] || 185.600 || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |--- | 019 || 15. januar 2026, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || srečanje ob 25. obletnici Wikipedije || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|GeographieMan|Nal}}, {{u|A09}}, {{u|Globokivisoki}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|VidicK01|Karlo}}, {{u|TadejM|Dejan}}, {{u|Andrejj|Andrej}}, {{u|MZaplotnik|Matjaž}}, {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, {{u|Hladnikm|Miran}}, {{u|XJaM|Jani}}, {{u|THHeisenberg}}, Tina Rozman || [[slika:25 let Wikipedije, CTK 01.jpg|70px]] || 196.250 || {{u|Yerpo|Jernej}} |--- | 020 || 11. april 2026, [[Računalniški muzej, Ljubljana|Računalniški muzej Ljubljana]] || Wiki urejaton || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|GeographieMan|Nal}}, {{u|Sciking}}, {{u|Rozamunda|Tina}} || [[slika:Computer History Museum Ljubljana Wiki edit-a-thon.jpg|70px]] || 197.240 || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Rozamunda|Tina}} |} == Spletna srečanja == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni ! slika ! prosojnica ! koordinator(ji) |--- | 001 ||8. september 2026 preko Google Meeta || [[Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Prvo odprto srečanje Uporabniški skupine Slovenski wikipedisti]] || [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]], [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]], [[Uporabnik:Upwinxp|Lan]], [[Uporabnik:ModriDirkac|Andrej]] || [[File:WMSL September 2026 Open Community Meeting 02.png|70px]] || [https://drive.google.com/file/d/1_FasVuymNz37D5Kp-IhnBSnub7QKWu1J/view?usp=sharing povezava] || [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |} == Predavanja wikipedistov == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj dogodka ! kratek opis ! število obiskovalcev ! slika ! # prispevkov ! koordinator(ji) |--- | 001 || 7. junij 2012 ob 18.00 v Hiši znanosti || ''Wikipedija in mi – priložnosti odprte spletne enciklopedije v slovenskem jeziku'', [[Uporabnik:Yerpo|Yerpovo]] predavanje v sklopu projekta Hiša znanosti - Center eksperimentov, EPK Maribor 2012 ([http://www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/2119743/ uradna najava dogodka], [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Wikipedija in Maribor 2012|najava dogodka pod lipo]])|| devet udeležencev, od tega štirje aktivni wikipedisti || [http://www.youtube.com/watch?v=lbLlddQH8Xw Posnetek na YouTubu] || / || [[Uporabnik:T@Di|T@Di]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]] |--- | 002 || 7. maj 2013 v Občinski knjižnici Jesenice (Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice) || [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Wikipedija pod Slovenci]: delavnica o možnostih in priložnostih sodelovanja na slovenski Wikipediji, izvedena v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&oldid=4034923 sitenotice] in [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&oldid=4034925 anonnotice], [http://www.knjiznica-jesenice.si/media/audio/wikipedia.mp3 mp3] || [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž M.]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ter cca. 20 obiskovalcev; [http://www.youtube.com/watch?v=4xm2fgL7_6I Posnetek celotnega predavanja na YouTubu] || [[Slika:Slovenci in Wikipedija 56.JPG|200px]] [[Slika:1-Hladnik Wikipedija Jesenice 7. 5. 2013, oblikovanje Anja Peternelj.JPG|70px]] || 136.900 || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 003 || 15. maj 2013 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] || [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.ppt Wikipedija pod študenti]: predavanje ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&oldid=4037815 sitenotice] in [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&oldid=4037804 anonnotice] || pet obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 004 || 21. maj 2013 v Osrednji knjižnici Litija || [http://smartno-litija.si/en/koledar-prireditev/2013/05/andrej-zohar-kako-nastaja-wikipedija Kako nastaja Wikipedija?]: predavanje v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&oldid=4041901 sitenotice] in [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&oldid=4042077 anonnotice] || || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 005 || 27. 11. 2013, 18:00–19:20, E-učenje za visokošolske učitelje in sodelavce, [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF v Ljubljani]] || [https://vox.arnes.si/p9fkzamaw0v/ Wikiji za seminar]: posnetek spletnega seminarja (webinarja), najava dogodka na [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004637.html Slovlitu] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 13 obiskovalcev||[[Slika:e-ucenje.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 006 || 5. 12. 2013, 9:00–11:15, Wikipedija za knjižničarje, [[Mestna knjižnica Kranj]] || [https://docs.google.com/presentation/d/1AcN9LyCRuBJPWv5lObquxJo2S0FkfcE7ZXJTYA56rd4/edit#slide=id.p16 interaktivne prosojnice] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 25 obiskovalcev||[[Slika:kr_knj.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 007 || 20. 2. 2014, 11:30–13:00, Centrum Dydaktyczno-Naukowego Instytutu Neofilologii, [[:w:pl:Uniwersytet Śląski|Uniwersytet Śląski]], Sosnovec || Wikipedija v šoli (predavanje v okviru programa Erasmus)|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 26 obiskovalcev||[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri214/target16.html]|| || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 008 || 6. 3. 2014, 16h, OŠ Toneta Čufarja, Ljubljana || [https://www.pzs.si/novice.php?pid=9129 Seminar Wikipedija med planinci] || ? || || || {{u|Ljuba brank}} |--- | 009 || 14. 3. 2014, 11:00–12:30, Stalno strokovno izpopolnjevanje za učitelje slovenščine || Wikiji v šoli|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 20–30 obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 010 || 25. 3. 2014, 18:30–19:15, Webinar E-učenje za visokošolske učitelje in sodelavce UL || Wikiji v šoli [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx prosojnice]|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 8 obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 011 || 3. 4. 2014, 17:00–20:00, Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, Hotel Slon || [[:v:sl:Popravljalci sveta|Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 video] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 200? ljudi || [[File:WpjanaTEDx.JPG|200px]] [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=233482720177467&set=a.233482330177506.1073741835.150848335107573&type=1&theater]|| || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 012 || 26. 5. 2014, 19:00–20:30, Webinar za učitelje angleščine in nemščine || Wikiji v šoli [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx prosojnice] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 11 obiskovalcev || || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 013 || 20. 1. 2015, [http://www.meteo-drustvo.si/ SMD - Slovensko meteorološko društvo] || Kako izboljšati podnebne teme na Slovenski Wikipediji || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] in nekateri člani društva (6) || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 014 || 27. 1. 2015, [http://www.crn.sik.si/ Knjižnica Črnomelj] || Predstavitev WIKIPEDIJE || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 015 || 17. 3. 2015, Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana || [http://www.fmf.uni-lj.si/si/obvestila/32809/ Kako postati Wikipedist?] || Predavatelj [[Uporabnik:Smihael]], [[Uporabnik:SmozBleda]], [[Uporabnik:struc]], [[Uporabnik:Tibor]] in med 20 in 30 obiskovalcev || [http://www.smihael.eu/talks/201503wiki.pdf prosojnice] || 145.000 || [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] |--- | 016 || 3. 4. 2017, Lingvistični krožek, Filozofska fakulteta, Ljubljana || [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005902.html Nova pisarija, strokovno pisanje na spletu] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in kakih 15 poslušalcev || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 017 || 14. 4. 2017, Filozofska fakulteta, Ljubljana || [http://www.slov.si/wikidelavnica/ Wikidelavnica] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in spet kakih 15 udeležencev s celotne FF in od drugod || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 018 || 14. 7. 2017, Pedagoška fakulteta, Ljubljana || [http://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in velik razred udeležencev posvetovanja || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 019 || 17. 11. 2017, Univerza v Ljubljani || [[:v:Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih|Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]] [http://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx pptx] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] ~ 30 udeležencev simpozija Obdobja || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 020 || 3. 12. 2017, NUK, Ljubljana || [[:v:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]] || Nagovor [[Uporabnik:Mhladnik]] ob podelitvi [[:w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevega priznanja]] za delo na Wikiviru, velika časopisna čitalnica || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | / || 5. 12. 2017, Katedra za slovanske jezike, Moskovska državna univerza, Rusija || Prosto dostopne zbirke besedil v slovenskem jeziku (predavanje o Wikiviru) || Predavatelj [[Uporabnik:Smihael|Smihael]], lektor za slovenščino B. Božič ter študenti slovenščine || || || |--- | 021 || 20. 12. 2017, FF, Ljubljana || [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006168.html Wikidelavnica] || [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/target19.html 4 udeleženci] || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 022 || 10. 4. 2018, FF, Ljubljana || Wikidelavnica za bibliotekarje || 19 udeležencev ||[[File:Wikidelavnica.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 023 || 23. 5. 2018, [[Umetnostna galerija Maribor]] || [http://www.ugm.si/dogodki/wiki-urednice-ki-2891/ o ženski Wikipediji v okviru evropskega projekta Wom@arts] || 9 udeležencev, vključno z organizatorjem Juretom Kirbišem in gostoma [[Ana Čigon|Ano Čigon]] in [[Miran Hladnik|Miranom Hladnikom]] ||[[File:Edit-a-thon v Umetnostni galeriji Maribor.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 024 || 28. 9. 2018, Hotel Bernardin, Portorož || Referat [[:v:Šola v wikijih|Šola v wikijih]] na konferenci Inovativna raba IKT v šoli || 16 udeležencev ||[[File:Inovativna raba IKT v šoli, Portorož 2018.jpg|200px|Konferenca o inovativni uporabi IKT v šoli, Bernardin Portorož]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 025 || 12. 11. 2018, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana|| Mag. Barbara Šterbenc Svetina, glavna urednica Novega Slovenskega biografskega leksikona, dr. Mateja Ratej, urednica Biografskih študij (zbirka Življenja in dela), in dr. Miran Hladnik so spregovorili tudi o tem, kakšna je razlika med Wikipedijo in NSBL (iz [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006492.html vabila na Slovlitu]) || 20 udeležencev || [[File:Wikipedija in Slovenska biografija, Atrij ZRC SAZU.jpg|200px|Wikipedija in Slovenska biografija, Atrij ZRC SAZU]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 026 || 28. 1. 2019, FF UL || Wikidelavnica, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006575.html vabilo na Slovlitu] || 15 udeležencev || [[File:Wikidelavnica na FF 28. 1. 2019.jpg|200px|Wikidelavnica na FF 28. 1. 2019]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 027 || 22. 2. 2019, FF UL || Wikidelavnica, 2. del [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006593.html vabilo na Slovlitu] || 8 udeležencev || [[File:Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019.jpg|Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019|200px|Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 028 || 29. 3. 2019, 12.50–15.05, FF UL || Wikivir in dLib, predavanje za dopolnilno izobraževanje učiteljev slovenščine || 20–30 udeležencev || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 029 || 9. 4. 2019, 8.50–11.00, FF UL || Delavnica za bibliotekarje FF UL: vnos leposlovja iz ''Planinskega vestnika'' na Wikivir || 30 udeležencev || [[File:Bibliotekarji v Wikivirovi delavnici.jpg|200px|Bibliotekarji v Wikivirovi delavnici]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 030 || 6. 5. 2019, 10.00–17.30, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana || [https://www.facebook.com/events/346157602914354/ Dan odprtega znanja] v organizaciji Inštituta za intelektualno lastnino<br/><small>[[:File:Open Knowledge Day - Wikimedia.pdf|Predstavitev Wikimedie in njenih projektov v slovenščini]]</small> || cca. 20 udeležencev || [[File:Open Knowledge Day Ljubljana - Filip Dobranić and Maja Bogataj Jančič.jpg|200px]] || 164.300 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 031 || 16. 5. 2019, Velika dvorana MIZŠ, Ljubljana || [https://www.nuk.uni-lj.si/druzbeni-in-gospodarski-vidiki-digitalne-kulturne-dediscine Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji] v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice || cca. 20 udeležencev popoldanske sekcije posveta || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 032 || 22. 5. 2019, Sejem akademske knjige Liber.ac, FF UL, Ljubljana || Wikidelavnica: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006698.html napoved na Slovlit] || 19 študentov || [[File:Wikidelavnica na sejmu Liber.ac.jpg|200 px|Wikidelavnica na sejmu Liber.ac]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 033 || 24. 10. 2019, Še en dan odprtega znanja in Wiki ljubi spomenike, Mestni muzej, Ljubljana || Predavanji [[Uporabnik:Hladnikm|Mirana Hladnika]] o Wikijih na univerzi in [[Uporabnik:Yerpo|Jerneja Polajnarja]] o natečaju Wiki ljubi spomenike v Sloveniji 2019 na združeni prireditvi [https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/dogodki/2019/odprto-znanje Še en dan odprtega znanja] in [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|Wikipedija ljubi spomenike v Sloveniji 2019]] || 20 udeležencev || [[File:Prireditev Še en dan odprtega znanja in Wiki ljubi spomenike v Mestnem muzeju Ljubljana.jpg|200 px|Prireditev Wiki ljubi spomenike v Sloveniji v Mestnem muzeju Ljubljana]] [[File:Jernej Polajnar in Maja Bogataj Jančič.jpg|200 px|Jernej Polajnar in Maja Bogataj Jančič na prireditvi Wiki ljubi spomenike]]|| || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 034 || 17. 6. 2020, webinar za učitelje Fakultete za upravo, Ljubljana || [http://meet.jit.si/wikiji Wikipedija in sestrska spletišča v razredu] || 14 prijavljenih || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 035 || 15. 1. 2021, spletna predstavitev in delavnica || [https://www.knjiznice.si/dogodki/delavnica-1lib1ref-1-knjiznicar-1-vir/ Delavnica #1Lib1Ref: 1 knjižničar – 1 vir], v sodelovanju s [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralno tehniško knjižnico UL]] || max. 26 poslušalcev uvodne predstavitve, 6 udeležencev delavnice || [https://www.youtube.com/watch?v=zAcIhUb__fo posnetek uvodne predstavitve na YouTubu] || || [[Uporabnik:Mitja i]] |--- | 036 || [[:v:IKT pri urah slovenščine|IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF UL 27. novembra 2020, 13.15‒14.45 || Seminar za učiteljsko dopolnilo izobraževanje || 40 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 037 || Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje in prevajalce, FF 12. marca 2021 ob 10.30 || [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom;] [[:v:Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje|Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]] || 50 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 038 || Wikidelavnica za aktivne državljane, Ljudmila 29. 3. 2021 18.00&ndash;20.00 || Zoom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007314.html Slovlit] in [https://wiki.ljudmila.org/Wikipedija_za_aktivne_dr%C5%BEavljane Vabilo] || 6 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 039 || Wikidelavnica za bibliotekarje FF UL 6. aprila 2021 ob 8.50&ndash;11.10 || Zoom [[:v:Wikidelavnica za bibliotekarje 2021|Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] || 26 študentov || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 040 || Wikiji v šoli, delavnica za učitelje slovenščine v okviru stalnega strokovnega spopolnjevanja, 8. aprila 2022, 10.150&ndash;11.45 || Zoom [[:v:Wikiji v šoli|Wikiji v šoli]] || 39 profesorjev slovenščine || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 041 || Wikiji na univerzi ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 13&ndash;15.00 || Zoom [[:v:Wikiji na univerzi|Wikiji na univerzi]] || 46 univerzitetnih učiteljev || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |- |042 |24. 10. 2025, prvo srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |V okviru dogodka je potekala predstavitev Wikipedije ([[Uporabnik:A09|A09]]) in WikiKluba ([[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]), čemur je sledila delavnica o urejanju Wikipedije ([[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]). Novinci so objavili svoja prva urejanja in si izbrali teme, ki bi si jih želeli izboljšati, pri čemer smo jim pomagali izkušenejši uporabniki. Za lažjo nadaljnjo koordinacijo so bili udeleženci povabljeni v Discord strežnik slwiki. |9 udeležencev |[[Slika:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 24.10.2025 1.jpg|200px]] [[Slika:GeographieMan NAL MENCIN 24Okt25 (cropped).jpg|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |043 |14. 11. 2025, drugo srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |Aktualne novice sveta Wikipedije - 25 let Wikipedije, Wikimania 2027 Čile, decembrsko sodelovanje WikiKluba z Wikimedia Italia. Sledila je urejevalska delavnica. V času delavniea nas je spremljala tudi novinarka Dnevnika, ki bo o klubu napisala članek. |9 udeležencev |[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 14.11.2025 Novinci 1.jpg|200px]] [[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 14.11.2025 Group Photo.jpg|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |044 |05. 12. 2025, tretje srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |Uvajanje novih članov, plani za organizacijo fotografskega krožka, razpravljanje o prihajajočem urejevalskem maratonu z Wikimedia Italia. |5 udeležencev |[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 5.12.2025 Debata in nove ideje 02.jpg|200px]][[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 5.12.2025 Group Photo Ultra Max Pro (cropped).png|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |045 |19. 12. 2025, otvoritev [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskega maratona Gorizia-Nova Gorica 2025]] |Otvoritev urejevalskega maratona [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]] v soorganizaciji [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] in [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]], ki je potekala v prostorih Filozofske fakultete UL. Po kratki predstavitvi je sledilo urejanje in druženje. |9 udeležencev |[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 19.12.2025 Group Photo 01.jpg|200px]][[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 19.12.2025 Selfie.png|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |046 |23. 02. 2026, srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |Urejanje člankov. Tema so bile zimske olimpijske igre 2026. |4 udeleženci | | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |047 |16. 03. 2026, srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |[[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] je na kratko predstavil njegovo delo na slovenski Wikipediji, kjer se že zadnjih 5 let posveča predvsem slovenski politiki. Razpravljali smo o prihajajočih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] in se seznanili kaj je še potrebno postoriti. Na dan volitev bo potekal tudi klic v [[Wikipedija:Discord|Discordu]] za lažjo koordinacijo. |7 udeležencev | | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |048 |13. 04. 2026, otvoritev [[:meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026|urejatona Italia-Slovenija 2026]] |Otvoritev urejevalskega maratona [[:meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026|Italia-Slovenija 2026]] v soorganizaciji [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] in [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]], ki je potekala v prostorih Filozofske fakultete UL. Po kratki predstavitvi je sledil recital slovensko-italijanske poezije, ki ga je pripravila študentka z Oddelka za romanistiko filozofske fakultete. Nato je potekalo prvo pisanje člankov, snemanje videa za Slovence v Italiji ter druženje. |6 udeležencev | | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |049 |22. 4. 2026 9.00&ndash;11.30, ZRC SAZU, delavnica za ZB, zlasti za popisovalce partizanskih spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si] |[[:v:Wikipedijska delavnica|načrt delavnice]] |9 udeležencev |[[File:Wikidelavnica za ZB na ZRC SAZU 22. aprila 2026.jpg|thumb]] | |[[Uporabnik:Hladnikm|miran]] |} == Wikipedisti na obisku == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni slovenski wikipedisti ! slika ! # prispevkov ! koordinator(ji) |--- | 001 || 4.–8. avgust 2005, [[Frankfurt na Majni]] || [[:meta:Wikimania 2005 overview|Wikimania 2005]]<br/><small>[[Uporabnik:Gap/Wikimania2005|reportaža]]</small> || [[uporabnik:romanm|Roman]], [[uporabnik:Gap|Tcie (Gap)]], [[uporabnik:xJaM|xJaM]] || [[slika:Wikimanianamecard.jpg|120px]]|| 16.000 || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | 002 || 19.–21. december 2006, [[Beograd]] || 1. regionalna konferenca Wikimedije v Beogradu (2008)<br/><small>[http://rs.wikimedia.org/wiki/%D0%A1%D0%B0%D0%BE%D0%BF%D1%88%D1%82%D0%B5%D1%9A%D0%B5_%D0%B7%D0%B0_%D1%98%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82,_2006-12-19] [http://home.amis.net/rmaurer/bg-2006/bg-2006-12-17.ppt Romanove prosojnice]</small> || [[Uporabnik:Romanm|Roman]] || [[Slika:Sr meetup-dec 06-00050.jpg|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | 003 || 19.–21. december 2008, [[Beograd]] || 3. regionalna konferenca Wikimedije v Beogradu (2008)<br/><small>[http://rs.wikimedia.org/w/index.php?title=%D0%A2%D1%80%D0%B5%D1%9B%D0%B0_%D1%80%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%BD%D0%B0_%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D1%86%D0%B8%D1%98%D0%B0&variant=sr-el] [http://meta.wikimedia.org/wiki/Slovene_student_projects_in_Wikipedia_and_Wikisource Referat Hladnikm]</small> || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] || [[File:Wpdians in Belgrade2008 01.jpg|120px]] [[File:Wpdians in Belgrade2008 2.JPG|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | 004 || 10. marec 2012,<br>[[Budimpešta]] || Srečanje madžarskih wikipedistov<br/><small>[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Obisk pri madžarskih wikipedistih, sobota, 10. marec 2012|najava dogodka pod lipo in poročili o dogodku]]</small> || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]], [[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] || [[Slika:Meeting 1032012 Budapest 4.jpg|120px]]|| || [http://www.wikimedia.hu Wikimédia Magyarország] |--- | 005 || 6.–7. oktober 2012, [[Beograd]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2012|Wikimedia CEE Meeting 2012]]<br><small>[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Wikimedia CEE Meeting 2012|najava dogodka pod lipo]], [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Wikimedia CEE Meeting 2012 - reportaža|poročilo o dogodku]]</small> || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] || [[Slika:WMCEE2012-fullgroup.jpg|120px]]|| 134.600 || [http://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D0%BD%D0%B0 Vikimedija Srbije], [http://pl.wikimedia.org/wiki/Strona_g%C5%82%C3%B3wna Wikimedia Polska] |--- |006 || 8.−10. avgust 2014, [[London]] || [http://wikimania2014.wikimedia.org/ Wikimania 2014] || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] || [[Slika:14-08-10-wikimania-gruppenfoto-01.jpg|120px]] || 141.600 || [[Fundacija Wikimedia]] |--- |007 || 31. julij−2. avgust 2015, [[Skopje]] || [[:meta:CEE WikiCamp 2015|CEE WikiCamp 2015]] || [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] || [[Slika:CEE WikiCamp 2015, Wikiexpedition, Arabati Baba Teke, Group photo, 01.JPG|120px]] || || [https://mk.wikimedia.org Vikimedija Makedonija] |--- |008 || 12.−14. oktober 2018, [[Lvov]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2018|Wikimedia CEE Meeting 2018]]<br/><small>[[:v:Komentarji k fotografijam#Stran 338 Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!, 19. oktobra 2018|Hladnikov zapis o dogodku na Wikiverzi]]</small> || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]]|| [[File:Wikimedia CEE Meeting 2018 in Lviv – Opening 03.jpg|120px|Wikimedia CEE meeting Lvov 2018]] ||162.000|| [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]] |--- |009 || 11.–13. oktober 2019, [[Beograd]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2019|Wikimedia CEE Meeting 2019]] || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2019 participants 02.jpg|120px]] || 165.650 || [https://rs.wikimedia.org Vikimedija Srbije] |--- |010 || 14.–16. oktober 2022, [[Ohrid]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022|Wikimedia CEE Meeting 2022]] || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:All together - Wikimedia CEE Meeting 2022 — Day 2 05.jpg|120px]]|| || [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]] |--- |01_ || 1. april 2023, [[Zagreb]] || [[:meta:CEE/Newsletter/April 2023/Contents/Croatia report|Wikimedia CEE-Hub and SEE-*ub MeetUp]]<br/><small>[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2023-07-20#Delovni sestanek CEE Huba|poročilo o dogodku]]</small> || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:Wikimedians in Zagreb 10 32 02 254000.jpeg|120px]] || 180.550 || [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]] |- |01_ || 15.–17. september 2023, [[Tbilisi]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2023|Wikimedia CEE Meeting 2023]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|Upwinxp}} || [[slika:Family photo of the Wikimedia CEE Meeting 2023 - 1.jpg|120px]] || || |- |01_ || 7.–10. avgust 2024, [[Katovice]] || [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/2024:Program Wikimania 2024] || {{u|Pinky sl}} || [[slika:Wikimania_2024_group_photograph.jpg|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |- |01_ || 7.–8. september 2024, [[Oteševo]] || [[:meta:WikiOutdoor Training 2024|WikiOutdoor Training 2024]]<br/><small>[[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group/Reports/2024/WikiOutdoor Training|poročilo o dogodku]]</small> || {{u|Upwinxp}}, {{u|Smihael}} || [[slika:Group photo of the participants at WikiOutdoor Training 2024.jpg|120px]] || || |- |01_ || 20.–22. september 2024, [[Carigrad]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2024|Wikimedia CEE Meeting 2024]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|ModriDirkac}} || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2024 group photo 2.jpg|120px]] || || |- |01_ || 6.–9. avgust 2025, [[Nairobi]] || [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/2025:Program Wikimania 2025]<br/><small>[[Wikipedija:V živo/Wikimania 2025|Poročilo o dogodku]]</small> || {{u|Yerpo}}, {{u|Pinky sl}} || [[slika:Wikimania 2025 group photo with participants forming a "W" shape with their hands.jpg|120px]] || 194.200 || [[Fundacija Wikimedia]] |- |01_ || 26.–28. september 2025, [[Solun]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2025|Wikimedia CEE Meeting 2025]]<br/><small>[[Wikipedija:V živo/Wikimedia CEE Meeting 2025|Poročilo o dogodku]]</small> || {{u|ModriDirkac}}, {{u|GeographieMan}}. {{u|Pinky sl}} ||[[slika:CEE Meeting 2025 group photo.jpg|120px]] || 195.151 || [[:meta:Wikimedia CEE Hub|Wikimedia CEE Hub]], [[:meta:Wikimedia Community User Group Greece|Wikimedia Community User Group Greece]] |--- | 01_ || 30. januar –1. februar 2026, [[Frankfurt na Majni]] || [[:meta:Wikimedia_Futures_Lab|Wikimedia Futures Lab]]<br/><small>[[Wikipedija:V živo/Wikimedia_Futures_Lab 2026|Poročilo o dogodku]]</small> || [[uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] || [[slika:Wikimedia-Futures-Lab-26-groupphoto-1.jpg|120px]]|| 196.476 || [[Fundacija Wikimedia]], [[:meta:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland]] |} == Odpadla srečanja == {{Commonscat|Slovenian Wikipedia Meetup}} *[[/september 2008|september 2008]]: Škofja Loka **V Škofji Loki imamo prostor, primeren za srečanje (MMC Pulzar - je dogovorjeno), vendar skrbi za organizacijo srečanja Wikipedistov ne morem prevzeti. Pomagam pa seveda lahko. [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]] 02:20, 25. oktober 2008 (CEST) Glej tudi druga srečanja in predavanja navedena na strani [[Wikipedija:Obvestila]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Posebno:AllEvents]] – posebna stran z informacijami o dogodkih Wikimedie {{osnovne informacije|state=collapsed}} {{Skupnost Wikipedije|state=collapsed}} [[Kategorija:Wikipedija v živo| ]] 3rz4mv8sp5gk95l2hacfyftt45ojf68 0 146614 6748097 6739361 2026-09-08T13:39:10Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka v Sloveniji */ 6748097 wikitext text/x-wiki '''Kovač''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|6. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2008]] uporabljalo 4795 oseb. Leta 2026 pa je bilo število prebivalcev in prebivalk Slovenije s priimkom Kovač 4.503. Ta priimek je po pogostnosti še vedno na 6. mestu. Podatki se nanašajo na 1. januar 2026, ko je Slovenija imela 2.135.107 prebivalcev. To pomeni, da je število prebivalcev s tem priimkom v upadanju.<ref>{{cite web|url= https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Kova%C4%8D |title=Preverite, koliko prebivalcev Slovenije ima isto ime, priimek ali kombinacijo obeh|publisher= Statistični urad Republike Slovenije|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1. januar 2026|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Priimek izvira iz poklica - [[kovač|kováč]] in se v slovenščini tudi tako izgovarja, pri vseh slovanskih in tudi drugih narodih, ki uporabljajo ta priimek (npr. madžarska oblika '''Kovács''' - drugi najpogostejši priimek na Madžarskem), pa je naglas na prvem zlogu. Priimek je razširjen zlasti v Panonski nižini. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Albin Kovač]] (1908—1990), primorski politični aktivist *[[Aleksander Kovač]] (1920—2008), operni in koncertni pevec - basist; tudi [[kipar]] *[[Andrea Kovač]] (*1967), predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem (2019-) * [[Andrej Kovač]] (*1938), arhitekt * [[Andrej Kovač, knjižničar]] (1908—1960), zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andreja Kovač]] (*1979), gledališka režiserka, lutkarica * [[Anton Kovač]] (Anton Tonček Kovač; 1916—1977), brivec, partizan, politični komisar, kočevski odposlanec * [[Bogomir Kovač]] (*1952), ekonomist, univ. profesor, publicist * [[Boris Kovač, šahist]] (*1954), šahist * [[Boris Kovač, skladatelj]] (*1955)? multiinstrumentalist, skladatelj, večmedijski umetnik, filozof (=? vojvodin.-srb. rodu)? * [[Boris Kovač, tehnolog]], živilski tehnolog * [[Božo Kovač]] (1935—2025), novinar, urednik, časopisni direktor * [[Ciril Kovač]] (1923—2007), esejist, literarni kritik, prevajalec * [[Daniel Kovac]] (*1956), slovensko-nemški pevec, udeleženec Evrovizije *[[Danijel Kovač]], višji praproščak SV, glavni štabni podčastnik (od 2018) * [[Edvard Kovač]] (*1950), frančiškan, filozof, esejist, profesor *[[Eva Kovač]] (*1986), psihologinja *[[Franc Kovač]] (1900—1975) in Franc Kovač ml. (1939/40—2025), veterinarja * [[Franci Kovač]] (*1951), kemik * [[Gašper Kovač]] (*1993), smučar * [[Ingrid Kovač Brus]], prevajalka, publicistka, urednica [[Program Ars (Radio Slovenija)|Programa Ars (Radio Slovenija)]] * [[Igor Kovač, strojnik]] (*195#), strojnik, robotik * [[Igor Kovač, politik]] (*1984), politolog, diplomatski oz. mednarodni strok. (ZDA) * [[Ivan Kovač]] (1891—?), zvezni načelnik Sokola, telesnovzgojni učitelj prestolonasledinka Petra Karađorđevića * [[Ivo Kovač]] (1927—2003), slikar, scenograf, amaterski igralec * [[Iztok Kovač]] (*1962), plesalec in koreograf, režiser ([[EnKnapGroup|EnKnap]]) * [[Jana Kovač Valdés]] (*1958), pantomimičarka, plesna pedagoginja * [[Janez Frančišek Kovač]] (Joannes Franciscus Faber; 17. stoletje), dvorni zdravnik in diplomat * [[Janez Kovač Podliščekov]]) (19.stoletje), novičar, publicist * [[Janez Kovač, duhovnik]] (1884—1975), duhovnik, narodnogospodarski delavec *[[Janez Kovač, fizik]] (*1965), fizik ([[IJS]]) *[[Jože Kovač, gozdar]] (1930—2021), gozdar, lesar, univ. profesor, gospodarstvenik *[[Jože Kovač]] (*1961), hokejist *[[Jože Kovač Uri]], prekmurski glasbenik, pevec ([[Halgato]] band) *[[Jožica Kovač Toman]] (1906—1981), sindikalna delavka *[[Jurij Kovač]] (1959—2019), ekonomist, organizatorik *[[Karel Kovač]] (1880—1917), arhivar, zgodovinar *[[Karl Kovač]] (1900—1983), evangeličanski duhovnik in senior *[[Kristina Kovač]] (Kristina Tinca Kovač; *1953), pedagoginja, kulturna delavka *[[Laci Kovač]] (''Kovács László'') (*1950), porabski slovenski manjšinski kulturnik (literat, gledališčnik) in župan *[[Leopold Kovač]] (1887—1954), tenorist, operni in koncerti pevec *[[Ljerka Kovač]] (1953—2007), slikarka in grafičarka *[[Maja Kovač, biokemičarka]] (*1949), fiziologinja, biokemičarka *[[Maja Kovač, prevajalka]] (*1995), prevajalka, ustanov. in urednica revije [[Perun]] *[[Majda Herman Kovač]] (1931—?), gledališka igralka *[[Maksimilijan Kovač]] (*1925), zdravnik ortoped, kirurg *[[Marija Kovač Kozina]] (1905—1986), romanistka, prevajalka *[[Marija Kovač]] (1914—2010), komunistka in prvoborka *[[Marija Kovač Kavčič]] (1945—2023), stomatologinja, doc. MF *[[Marijan Kovač, gledališčnik]] (1925—1988), gledališčnik *[[Marijan Kovač, baritonist]] (*1949), baritonist *[[Marjeta Kovač]] (*1956), kineziologinja, športna pedagoginja *[[Marko Kovač, gozdar]] (*1957), gozdarski strokovnjak *[[Marko Kovač, strojnik]] (*1971), strojnik, dr. jedrske tehnike, energetik, inovator, publicist *[[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof slovenskega rodu *[[Marlenka Kovač]], šahistka *[[Matija Kovač]] (*1989), arhitekt, kulturni producent, župan [[Celje|Celja]] (2022-) *[[Matjaž Kovač (1968)]] (*1968), veteran vojne za Slovenijo *[[Matjaž Kovač (1971)]] (*1971), vojak *[[Matjaž Kovač, triatlonec]] (*1973), triatlonec *[[Miha Kovač]] (*1960), urednik, publicist, knjigar (bibliolog), založnik *[[Miha Zupanc Kovač]], dirigent, zborovodja *[[Mila Kovač]] (1901—1986), zdravnica retgenologinja *[[Milan Zdravko Kovač]] (*1940), arhitekt, arheološki konservator, podpornik beguncev *[[Milena Kovač]] (*1957), živinorejska strokovnjakinja, univ. prof. *[[Miran Kovač]] (*1954), strojnik *[[Mirko Kovač]] (1931—2019), (letalski) meteorolog, zgodovinski publicist *[[Mitja Kovač]] (*1976), ekonomist in gospodarski pravnik, prof. UL *[[Mojca Kovač]] (*1949), slikarka *[[Mojca Kovač Šebart]] (*1961), pedagoška sociologinja *[[Mojca Marjana Kovač]], umetnostna konservatorka, dr. *[[Nace Kovač]], izvršni direktor ŠENT-a, 3 mandate predsednik socialne zbornice Slovenije *[[Nika Kovač]] (*1993), antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec *[[Nikolina Kovač Juvan]], flavtistka *[[Nives Kovač]] (*1966), okoljska kemičarka, prof. UP, sodl. MBP Piran *[[Polonca Kovač]] (*1937), mladinska pisateljica in prevajalka *[[Polona Kovač]] (*1971), pravnica, strok. za upravo, univ. prof., Društvo Ključ *[[Primož Kovač]] (*1963), kapucin, provincial *[[Rok Kovač]], športni plezalec / literat? *[[Samo Kovač]] (1928—2015), slikar, konservator *[[Stane Kovač (1917)]] (1917—1996), politični aktivist, prvoborec, sodnik *[[Stane Kovač (1919)]] (1919—1993?), partizan, vojaški častnik *[[Stanislav Kovač]] (*1967), novinar *[[Števan Kovatš]] (1866—1945), prvi evangeličanski senior med vojnama; zgodovinar, pisatelj *[[Štefan Kovač]] (1910—1941), odvetniški pripravnik, partizan in narodni heroj *[[Tatjana Kovač, urednica]] (*1950), knjižničarka, urednica *[[Tatjana Kovač, predavateljica]] (*1955), informatičarka, predavateljica *[[Tinkara Kovač]] (*1978), flavtistka in pevka zabavne glasbe *[[Tita Kovač]] (Tita Kovač Artemis; 1930—2016), kemičarka[[Pisateljica|, pisateljica]], prevajalka, (zgodovinska) [[publicistka]] *[[Tom Kovač]], avstralski arhitekt slovenskega rodu *[[Valentin Kovač|Valentin (Ante) Kovač]] (1914—2007), gradbenik, hidrotehnik *[[Vanja Kovač]], TV novinarka *[[Vekoslav Kovač]] (1890—1971), lutkar *[[Veselko Kovač]] (Veselko Ivan Kovač; 1872—1928), frančiškan, misijonar na Kitajskem *[[Vesna Kovač, pevka]], pevka *[[Vesna Kovač, slikarka]], slikarka *[[Viktor Kovač, rokoborec]] (1890—1959), rokoborec, Maistrov borec, orožnik ... *[[Viktor Kovač]] (1911—?), partizan, rezervni častnik *[[Viljem Kovač]] (1830—1888), mestni fizik, kirurg *[[Viljem Kovač (onkolog)]] (*1950), zdravnik onkolog, radioterapevt (brat [[Edvard Kovač|Edvarda Kovača]]) *[[Vladimir Kovač]], slikar mestnih vedut *[[Vojin Kovač Chubby]] (1949—1985), pesnik, boem in pamfletist *[[Zdravko Kovač]] (1929—2001), operni in koncertni basist == Tuji nosilci priimka == Priimek Kovač je pogost tudi pri drugih narodih (madžarska oblika ''Kovács/Kováts'', slovaška /delno tudi češka/ ''Kováč''/ z žensko obliko ''Kovačová''; romunska: ''Covaci''). * [[Ágnes Kovács]] (*1987), madžarska plavalka * [[Aleksandra Kovač]] (*1972), srbska pevka in avtorica glasbe *[[Alena Kováčová]] (*1978), slovaška košarkarica * [[Ana (Anica) Kovač]] (*1943), hrvaška kiparka * [[András Kovács]] (1925—2017), madžarski filmski režiser in scenarist * [[Ante Kovač]] (1897—1972), hrvaško-srbski novinar, publicist in politik * [[Béla Kovács]] (1908–1959), madžarski politik * [[Benedek Kovács]] (*1998), madžarski plavalec * [[Bill Kovacs]] (1949—2006), ameriški pionir komercialne računalniške animacije * [[Boris Kovač]] (*1955), srbski jazz-glasbenik multiinstrumentalist in skladatelj * [[Ctibor Kovač|Ctibor Kováč]] (1919—1992), slovaški režiser, scenarist in dramaturg * [[Dan Kovacs]] (*1970), ameriški dvigovalec uteži * [[Dita Kovač]] (1891—1976), hrvaška sopranistka * [[Dušan Kováč]] (*1942), slovaški zgodovinar in pisatelj, akademik (brat Michála) * [[Edgar Kováts]] (1849—1912), poljski arhitekt in slikar (madžarskega rodu) * [[Eduard Kováč]] (*1960), slovaški nogometaš * [[Elena Berková-Kováčová]] (1896—1989), slovaška mladinska pisateljica * [[Ella Kovacs]] (*1964), romunska atletinja * [[Endre Kovács]] (1911—1985), madžarski zgodovinar in slavist * [[Endre Kovács]] (1936—2015), madžarski orglavec * [[Endre Murányi Kovács]] (1908—1968), madžarski pisatelj in umetnostni zgodovinar * [[Ernie Kovacs]] (1919—1962), ameriški TV-komik in igralec * [[Ervin Kováts]] (1927—2012), švicarski kemik (madžarskga rodu) * [[Eva Kováčová]] (1951—2010), slovaška pesnica * [[Frank Kovacs]] (1919—1990), ameriški tenisač * [[Hela Kovač]] (Hella Kovac; 1909—1999), hrvaška (jugoslovanska) teniška igralka * [[Igor Kováč]] (*1969), slovaški atlet * [[Igor Kovač]] (*1983), hrvaški igralec * [[István Kovács, politik]] (1911—2011), madžarski politik * [[István Kovács, igralec]] (*1944), madžarski igralec * [[István Kovács, rokoborec]] (*1950), madžarski rokoborec * [[István Kovács, boksar]] (*1970), madžarski boksar * [[Iván Kovács]] (*1970), madžarski sabljač * [[Ivan Kovač, skladatelj]] (1937—1992), vojvodinski skladatelj, prof. umetniške akademije v Novem Sadu (sin Mihajla K.) * [[Ivan Kovač, duhovnik]] (*1978), bosanskohercegovski duhovnik-prelat, podsekretar Dikasterija za škofe v vatikanski kuriji (2023-) *[[Ivana Kovač]] (*1977), hrvaška pevka * [[Ivana Kováčová]] (*1992), slovaška gimnastičarka * [[Ján Kováč]] (1910—1985), slovaški vstajnik, protifašistični borec in oficir * [[János Kovács]] (*1985), madžarski nogometaš * [[Joe Kovacs]] (*1989), ameriški atlet * [[Josip Kovač]] (1916—1995), vojvodinski glasbenik, dirigent in skladatelj v Subotici (oče Kornelija in Mihajla) * [[Katalin Kovács]] (*1976), madžarska kanuistka * [[Kati Kovács]], madžarska pevka * [[Kolos Kováts]] (*1948), madžarski operni pevec * [[Kornelije Kovač]] (Kornelije "Bata" Kovač; 1942—2022), srbski glasbenik klaviaturist, (rock in jazz-) skladatelj * [[Kristina Kovač]] (*1974), srbska pop-pevka in avtorica glasbe * [[Ladislav Kováč, partizan]] (1913—1987), junak slovaškega protifašističnega odpora, partizanski poveljnik * [[Ladislav Kováč, akademik]] (*1932), slovaški biokemik, akademik in politik * [[László Leslie Kovács]] (1933—2007), madžarsko-ameriški filmski snemalec * [[László Kovács]] (*1966), vojvodinski pesnik in pisatelj v madžarskem jeziku * [[László Kovács, politik]] (*1939), madžarski politik in diplomat * [[Leonida Kovač]] (*1962), hrvaška umetnostna zgodovinarka, kuratorka * [[Margit Kovács]] (1902—1977) madžarska keramičarka in kiparka * [[Mario Kovač, izumitelj]] (*196#?), hrvaški računalničar in izumitelj * [[Mario Kovač, igralec]] (*1975), hrvaški gledališki in filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, arhitekt]] (*1981), srbski arhitekt, filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, politik]] (*1985), črnogorski pravnik, politik in pravosodni minister * [[Marko Kovač, polkovnik]] (1935-2021) polkovnik JLA, obtožen za vojne zločine na področju bivše Jugoslavije, zlasti v [[Foča|Foči]] * [[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof (slovenskega rodu) * [[Michal Kováč]] (1930—2016), slovaški politik, prvi predsednik neodvisne Slovaške * [[Mihajlo Kovač, pesnik]] (1909—2005), vojvodinski rusinski pesnik, pisatelj, kulturno-prosvetni delavec in etnograf * [[Mihajlo Kovač, diplomat]] (*1946), srbski novinar, TV-voditelj, poslanec in diplomat (brat [[Kornelije Kovač|Kornelija Kovača]]) * [[László Kovács]] (Mihály Kovács; 1818—1892), madžarski slikar * [[Mikuláš Kováč]] (1934—1992), slovaški pesnik * [[Mira Lu Kovacs]], * [[Mirko Kovač, pisatelj]] (1938—2013), srbohrvaški pisatelj * [[Mirko Kovač, košarkar]] (*1983), srbski košarkar * [[Miro Kovač]] (*1968), hrvaški zgodovinar, diplomat in politik * [[Mišo Kovač]] (*1941), hrvaški pevec zabavne glasbe * [[Mónika Kovács]], madžarska smučarka * [[Nicolae Kovács]] (Miklós Kovács; Covaci; 1911–1977), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Nicu Covaci]] (*1947), romunski rock-glasbenik, kitarist in slikar * [[Niko Kovač]] (*1971), hrvaški nogometaš * [[Niko Kovač, programer]] (*1997), bosenski profesoinalni igralec video-iger * [[Nikola Kovač]] (1936—2007), hrvaško (dubrovniško)-bosenski literarni in likovni kritik, profesor francoske književnosti v Sarajevu * [[Pál Kovács]] (1912—1995), madžarski sabljač * [[Pavel Kováč]] (*1974), slovaški nogometaš * [[Péter Kovács]] (*1978), madžarski nogometaš * [[Radoslav Kováč]] (*1979), češki nogometaš * [[Richard Kovacs]] (1884—1950), ameriški fizik * [[Rita Kovács]] (*1970), madžarska plavalka * [[Robert Kovač]] (*1974), hrvaški nogometaš * [[Roland Kovač]] (Roland Kovac, ps. Bob Elger; 1927—2013), avstrijski jazz-glasbenik, skladatelj, pianist in multiinstrumentalist * [[Sándor Kovács]] (1893—1972), madžarski škof v Sombotelu * [[Sharon Kovacs]] (*1990), nizozemska pevka * [[Slavko Kovač]] (1932—2005), hrvaški kritik in feljtonist * [[Slobodan Kovač]] (*1967), srbski odbojkar in trener (selektor slovenske reprezentance) * [[Sonja Kovač]], hrvaška igralka * [[Ștefan Kovács]] (István Kovács, Covaci; 1920—1995), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Vera Kovač Vitkay]] (*1932), srbska sopranistka * [[Vesna Kovač]] (*1965), srbska političarka * [[Virginia Kovacs]], ameriška teniška igralka (okoli leta 1940) * [[Vladimir Kovač]], hrvaški ortoped, kirurg * [[Vladimír Kováč]] (*1991), slovaški nogometaš * [[Zsófia Kovács]] (*1988), madžarska triatlonka * [[Zvonko Kovač, lutkar]] (1922—1997), hrvaški lutkovni režiser * [[Zvonko Kovač]] (*1951), hrvaški literarni zgodovinar, slovenist == Glej tudi == * [[Attila Kovács]] (*1973), slovenski zgodovinar in manjšinski strokovnjak madžar. rodu * priimek [[Kovačič]] *priimek [[Kovačec]] *priimek [[Kovačević]] *priimek [[Kovič]] *priimke [[Koval]], [[Kovář]], [[Kovács]], [[Kovasc]], [[Kovačev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kovač}} {{priimek|Kovač|nocat}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] i1upy0hzg1qy7xe65wmn26i1tea4xoq 6748104 6748097 2026-09-08T14:07:22Z ~2026-45085-22 264465 6748104 wikitext text/x-wiki '''Kovač''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|6. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2008]] uporabljalo 4795 oseb. Leta 2026 pa je bilo število prebivalcev in prebivalk Slovenije s priimkom Kovač 4.503. Ta priimek je po pogostnosti še vedno na 6. mestu. Podatki se nanašajo na 1. januar 2026, ko je Slovenija imela 2.135.107 prebivalcev. To pomeni, da je število prebivalcev s tem priimkom v upadanju.<ref>{{cite web|url= https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Kova%C4%8D |title=Preverite, koliko prebivalcev Slovenije ima isto ime, priimek ali kombinacijo obeh|publisher= Statistični urad Republike Slovenije|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1. januar 2026|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Priimek izvira iz poklica - [[kovač|kováč]] in se v slovenščini tudi tako izgovarja, pri vseh slovanskih in tudi drugih narodih, ki uporabljajo ta priimek (npr. madžarska oblika '''Kovács''' - drugi najpogostejši priimek na Madžarskem), pa je naglas na prvem zlogu. Priimek je razširjen zlasti v Panonski nižini. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Albin Kovač]] (1908—1990), primorski politični aktivist *[[Aleksander Kovač]] (1920—2008), operni in koncertni pevec - basist; tudi [[kipar]] *[[Andrea Kovač]] (*1967), predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem (2019-) * [[Andrej Kovač]] (*1938), arhitekt * [[Andrej Kovač, knjižničar]] (1908—1960), zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andreja Kovač]] (*1979), gledališka režiserka, lutkarica * [[Anton Kovač]] (Anton Tonček Kovač; 1916—1977), brivec, partizan, politični komisar, kočevski odposlanec * [[Bogomir Kovač]] (*1952), ekonomist, univ. profesor, publicist * [[Boris Kovač, šahist]] (*1954), šahist * [[Boris Kovač, skladatelj]] (*1955)? multiinstrumentalist, skladatelj, večmedijski umetnik, filozof (=? vojvodin.-srb. rodu)? * [[Boris Kovač, tehnolog]], živilski tehnolog * [[Božo Kovač]] (1935—2025), novinar, urednik, časopisni direktor * [[Ciril Kovač]] (1923—2007), esejist, literarni kritik, prevajalec * [[Daniel Kovac]] (*1956), slovensko-nemški pevec, udeleženec Evrovizije *[[Danijel Kovač]], višji praproščak SV, glavni štabni podčastnik (od 2018) * [[Edvard Kovač]] (*1950), frančiškan, filozof, esejist, profesor *[[Eva Kovač]] (*1986), psihologinja *[[Franc Kovač]] (1900—1975) in Franc Kovač ml. (1939/40—2025), veterinarja * [[Franci Kovač]] (*1951), kemik * [[Gašper Kovač]] (*1993), smučar * [[Ingrid Kovač Brus]], prevajalka, publicistka, urednica [[Program Ars (Radio Slovenija)|Programa Ars (Radio Slovenija)]] * [[Igor Kovač, strojnik]] (*195#), strojnik, robotik * [[Igor Kovač, politik]] (*1984), politolog, diplomatski oz. mednarodni strok. (ZDA) * [[Ivan Kovač]] (1891—?), zvezni načelnik Sokola, telesnovzgojni učitelj prestolonasledinka Petra Karađorđevića * [[Ivo Kovač]] (1927—2003), slikar, scenograf, amaterski igralec * [[Iztok Kovač]] (*1962), plesalec in koreograf, režiser ([[EnKnapGroup|EnKnap]]) * [[Jana Kovač Valdés]] (*1958), pantomimičarka, plesna pedagoginja * [[Janez Frančišek Kovač]] (Joannes Franciscus Faber; 17. stoletje), dvorni zdravnik in diplomat * [[Janez Kovač Podliščekov]]) (19.stoletje), novičar, publicist * [[Janez Kovač, duhovnik]] (1884—1975), duhovnik, narodnogospodarski delavec *[[Janez Kovač, fizik]] (*1965), fizik ([[IJS]]) *[[Jože Kovač, gozdar]] (1930—2021), gozdar, lesar, univ. profesor, gospodarstvenik *[[Jože Kovač]] (*1961), hokejist *[[Jože Kovač Uri]], prekmurski glasbenik, pevec ([[Halgato]] band) *[[Jožica Kovač Toman]] (1906—1981), sindikalna delavka *[[Jurij Kovač]] (1959—2019), ekonomist, organizatorik *[[Karel Kovač]] (1880—1917), arhivar, zgodovinar *[[Karl Kovač]] (1900—1983), evangeličanski duhovnik in senior *[[Kristina Kovač]] (Kristina Tinca Kovač; *1953), pedagoginja, kulturna delavka *[[Laci Kovač]] (''Kovács László'') (*1950), porabski slovenski manjšinski kulturnik (literat, gledališčnik) in župan *[[Leopold Kovač]] (1887—1954), tenorist, operni in koncerti pevec *[[Ljerka Kovač]] (1953—2007), slikarka in grafičarka *[[Maja Kovač, biokemičarka]] (*1949), fiziologinja, biokemičarka *[[Maja Kovač, prevajalka]] (*1995), prevajalka, ustanov. in urednica revije [[Perun]] *[[Majda Herman Kovač]] (1931—?), gledališka igralka *[[Maksimilijan Kovač]] (*1925), zdravnik ortoped, kirurg *[[Marija Kovač Kozina]] (1905—1986), romanistka, prevajalka *[[Marija Kovač]] (1914—2010), komunistka in prvoborka *[[Marija Kovač Kavčič]] (1945—2023), stomatologinja, doc. MF *[[Marijan Kovač, gledališčnik]] (1925—1988), gledališčnik *[[Marijan Kovač, baritonist]] (*1949), baritonist *[[Marjeta Kovač]] (*1956), kineziologinja, športna pedagoginja *[[Marko Kovač, gozdar]] (*1957), gozdarski strokovnjak *[[Marko Kovač, strojnik]] (*1971), strojnik, dr. jedrske tehnike, energetik, inovator, publicist *[[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof slovenskega rodu *[[Marlenka Kovač]], šahistka *[[Matija Kovač]] (*1989), arhitekt, kulturni producent, župan [[Celje|Celja]] (2022-) *[[Matjaž Kovač (1968)]] (*1968), veteran vojne za Slovenijo *[[Matjaž Kovač (1971)]] (*1971), vojak *[[Matjaž Kovač, triatlonec]] (*1973), triatlonec *[[Miha Kovač]] (*1960), urednik, publicist, knjigar (bibliolog), založnik *[[Miha Zupanc Kovač]], dirigent, zborovodja *[[Mila Kovač]] (1901—1986), zdravnica retgenologinja *[[Milan Zdravko Kovač]] (*1940), arhitekt, arheološki konservator, podpornik beguncev *[[Milena Kovač]] (*1957), živinorejska strokovnjakinja, univ. prof. *[[Miran Kovač]] (*1954), strojnik *[[Mirko Kovač]] (1931—2019), (letalski) meteorolog, zgodovinski publicist *[[Mitja Kovač]] (*1976), ekonomist in gospodarski pravnik, prof. UL *[[Mojca Kovač]] (*1949), slikarka *[[Mojca Kovač Šebart]] (*1961), pedagoška sociologinja *[[Mojca Marjana Kovač]] (*1956), umetnostna konservatorka, dr. *[[Nace Kovač]], izvršni direktor ŠENT-a, 3 mandate predsednik socialne zbornice Slovenije *[[Nika Kovač]] (*1993), antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec *[[Nikolina Kovač Juvan]], flavtistka *[[Nives Kovač]] (*1966), okoljska kemičarka, prof. UP, sodl. MBP Piran *[[Polonca Kovač]] (*1937), mladinska pisateljica in prevajalka *[[Polona Kovač]] (*1971), pravnica, strok. za upravo, univ. prof., Društvo Ključ *[[Primož Kovač]] (*1963), kapucin, provincial *[[Rok Kovač]], športni plezalec / literat? *[[Samo Kovač]] (1928—2015), slikar, konservator *[[Stane Kovač (1917)]] (1917—1996), politični aktivist, prvoborec, sodnik *[[Stane Kovač (1919)]] (1919—1993?), partizan, vojaški častnik *[[Stanislav Kovač]] (*1967), novinar *[[Števan Kovatš]] (1866—1945), prvi evangeličanski senior med vojnama; zgodovinar, pisatelj *[[Štefan Kovač]] (1910—1941), odvetniški pripravnik, partizan in narodni heroj *[[Tatjana Kovač, urednica]] (*1950), knjižničarka, urednica *[[Tatjana Kovač, predavateljica]] (*1955), informatičarka, predavateljica *[[Tinkara Kovač]] (*1978), flavtistka in pevka zabavne glasbe *[[Tita Kovač]] (Tita Kovač Artemis; 1930—2016), kemičarka[[Pisateljica|, pisateljica]], prevajalka, (zgodovinska) [[publicistka]] *[[Tom Kovač]], avstralski arhitekt slovenskega rodu *[[Valentin Kovač|Valentin (Ante) Kovač]] (1914—2007), gradbenik, hidrotehnik *[[Vanja Kovač]], TV novinarka *[[Vekoslav Kovač]] (1890—1971), lutkar *[[Veselko Kovač]] (Veselko Ivan Kovač; 1872—1928), frančiškan, misijonar na Kitajskem *[[Vesna Kovač, pevka]], pevka *[[Vesna Kovač, slikarka]], slikarka *[[Viktor Kovač, rokoborec]] (1890—1959), rokoborec, Maistrov borec, orožnik ... *[[Viktor Kovač]] (1911—?), partizan, rezervni častnik *[[Viljem Kovač]] (1830—1888), mestni fizik, kirurg *[[Viljem Kovač (onkolog)]] (*1950), zdravnik onkolog, radioterapevt (brat [[Edvard Kovač|Edvarda Kovača]]) *[[Vladimir Kovač]], slikar mestnih vedut *[[Vojin Kovač Chubby]] (1949—1985), pesnik, boem in pamfletist *[[Zdravko Kovač]] (1929—2001), operni in koncertni basist == Tuji nosilci priimka == Priimek Kovač je pogost tudi pri drugih narodih (madžarska oblika ''Kovács/Kováts'', slovaška /delno tudi češka/ ''Kováč''/ z žensko obliko ''Kovačová''; romunska: ''Covaci''). * [[Ágnes Kovács]] (*1987), madžarska plavalka * [[Aleksandra Kovač]] (*1972), srbska pevka in avtorica glasbe *[[Alena Kováčová]] (*1978), slovaška košarkarica * [[Ana (Anica) Kovač]] (*1943), hrvaška kiparka * [[András Kovács]] (1925—2017), madžarski filmski režiser in scenarist * [[Ante Kovač]] (1897—1972), hrvaško-srbski novinar, publicist in politik * [[Béla Kovács]] (1908–1959), madžarski politik * [[Benedek Kovács]] (*1998), madžarski plavalec * [[Bill Kovacs]] (1949—2006), ameriški pionir komercialne računalniške animacije * [[Boris Kovač]] (*1955), srbski jazz-glasbenik multiinstrumentalist in skladatelj * [[Ctibor Kovač|Ctibor Kováč]] (1919—1992), slovaški režiser, scenarist in dramaturg * [[Dan Kovacs]] (*1970), ameriški dvigovalec uteži * [[Dita Kovač]] (1891—1976), hrvaška sopranistka * [[Dušan Kováč]] (*1942), slovaški zgodovinar in pisatelj, akademik (brat Michála) * [[Edgar Kováts]] (1849—1912), poljski arhitekt in slikar (madžarskega rodu) * [[Eduard Kováč]] (*1960), slovaški nogometaš * [[Elena Berková-Kováčová]] (1896—1989), slovaška mladinska pisateljica * [[Ella Kovacs]] (*1964), romunska atletinja * [[Endre Kovács]] (1911—1985), madžarski zgodovinar in slavist * [[Endre Kovács]] (1936—2015), madžarski orglavec * [[Endre Murányi Kovács]] (1908—1968), madžarski pisatelj in umetnostni zgodovinar * [[Ernie Kovacs]] (1919—1962), ameriški TV-komik in igralec * [[Ervin Kováts]] (1927—2012), švicarski kemik (madžarskga rodu) * [[Eva Kováčová]] (1951—2010), slovaška pesnica * [[Frank Kovacs]] (1919—1990), ameriški tenisač * [[Hela Kovač]] (Hella Kovac; 1909—1999), hrvaška (jugoslovanska) teniška igralka * [[Igor Kováč]] (*1969), slovaški atlet * [[Igor Kovač]] (*1983), hrvaški igralec * [[István Kovács, politik]] (1911—2011), madžarski politik * [[István Kovács, igralec]] (*1944), madžarski igralec * [[István Kovács, rokoborec]] (*1950), madžarski rokoborec * [[István Kovács, boksar]] (*1970), madžarski boksar * [[Iván Kovács]] (*1970), madžarski sabljač * [[Ivan Kovač, skladatelj]] (1937—1992), vojvodinski skladatelj, prof. umetniške akademije v Novem Sadu (sin Mihajla K.) * [[Ivan Kovač, duhovnik]] (*1978), bosanskohercegovski duhovnik-prelat, podsekretar Dikasterija za škofe v vatikanski kuriji (2023-) *[[Ivana Kovač]] (*1977), hrvaška pevka * [[Ivana Kováčová]] (*1992), slovaška gimnastičarka * [[Ján Kováč]] (1910—1985), slovaški vstajnik, protifašistični borec in oficir * [[János Kovács]] (*1985), madžarski nogometaš * [[Joe Kovacs]] (*1989), ameriški atlet * [[Josip Kovač]] (1916—1995), vojvodinski glasbenik, dirigent in skladatelj v Subotici (oče Kornelija in Mihajla) * [[Katalin Kovács]] (*1976), madžarska kanuistka * [[Kati Kovács]], madžarska pevka * [[Kolos Kováts]] (*1948), madžarski operni pevec * [[Kornelije Kovač]] (Kornelije "Bata" Kovač; 1942—2022), srbski glasbenik klaviaturist, (rock in jazz-) skladatelj * [[Kristina Kovač]] (*1974), srbska pop-pevka in avtorica glasbe * [[Ladislav Kováč, partizan]] (1913—1987), junak slovaškega protifašističnega odpora, partizanski poveljnik * [[Ladislav Kováč, akademik]] (*1932), slovaški biokemik, akademik in politik * [[László Leslie Kovács]] (1933—2007), madžarsko-ameriški filmski snemalec * [[László Kovács]] (*1966), vojvodinski pesnik in pisatelj v madžarskem jeziku * [[László Kovács, politik]] (*1939), madžarski politik in diplomat * [[Leonida Kovač]] (*1962), hrvaška umetnostna zgodovinarka, kuratorka * [[Margit Kovács]] (1902—1977) madžarska keramičarka in kiparka * [[Mario Kovač, izumitelj]] (*196#?), hrvaški računalničar in izumitelj * [[Mario Kovač, igralec]] (*1975), hrvaški gledališki in filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, arhitekt]] (*1981), srbski arhitekt, filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, politik]] (*1985), črnogorski pravnik, politik in pravosodni minister * [[Marko Kovač, polkovnik]] (1935-2021) polkovnik JLA, obtožen za vojne zločine na področju bivše Jugoslavije, zlasti v [[Foča|Foči]] * [[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof (slovenskega rodu) * [[Michal Kováč]] (1930—2016), slovaški politik, prvi predsednik neodvisne Slovaške * [[Mihajlo Kovač, pesnik]] (1909—2005), vojvodinski rusinski pesnik, pisatelj, kulturno-prosvetni delavec in etnograf * [[Mihajlo Kovač, diplomat]] (*1946), srbski novinar, TV-voditelj, poslanec in diplomat (brat [[Kornelije Kovač|Kornelija Kovača]]) * [[László Kovács]] (Mihály Kovács; 1818—1892), madžarski slikar * [[Mikuláš Kováč]] (1934—1992), slovaški pesnik * [[Mira Lu Kovacs]], * [[Mirko Kovač, pisatelj]] (1938—2013), srbohrvaški pisatelj * [[Mirko Kovač, košarkar]] (*1983), srbski košarkar * [[Miro Kovač]] (*1968), hrvaški zgodovinar, diplomat in politik * [[Mišo Kovač]] (*1941), hrvaški pevec zabavne glasbe * [[Mónika Kovács]], madžarska smučarka * [[Nicolae Kovács]] (Miklós Kovács; Covaci; 1911–1977), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Nicu Covaci]] (*1947), romunski rock-glasbenik, kitarist in slikar * [[Niko Kovač]] (*1971), hrvaški nogometaš * [[Niko Kovač, programer]] (*1997), bosenski profesoinalni igralec video-iger * [[Nikola Kovač]] (1936—2007), hrvaško (dubrovniško)-bosenski literarni in likovni kritik, profesor francoske književnosti v Sarajevu * [[Pál Kovács]] (1912—1995), madžarski sabljač * [[Pavel Kováč]] (*1974), slovaški nogometaš * [[Péter Kovács]] (*1978), madžarski nogometaš * [[Radoslav Kováč]] (*1979), češki nogometaš * [[Richard Kovacs]] (1884—1950), ameriški fizik * [[Rita Kovács]] (*1970), madžarska plavalka * [[Robert Kovač]] (*1974), hrvaški nogometaš * [[Roland Kovač]] (Roland Kovac, ps. Bob Elger; 1927—2013), avstrijski jazz-glasbenik, skladatelj, pianist in multiinstrumentalist * [[Sándor Kovács]] (1893—1972), madžarski škof v Sombotelu * [[Sharon Kovacs]] (*1990), nizozemska pevka * [[Slavko Kovač]] (1932—2005), hrvaški kritik in feljtonist * [[Slobodan Kovač]] (*1967), srbski odbojkar in trener (selektor slovenske reprezentance) * [[Sonja Kovač]], hrvaška igralka * [[Ștefan Kovács]] (István Kovács, Covaci; 1920—1995), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Vera Kovač Vitkay]] (*1932), srbska sopranistka * [[Vesna Kovač]] (*1965), srbska političarka * [[Virginia Kovacs]], ameriška teniška igralka (okoli leta 1940) * [[Vladimir Kovač]], hrvaški ortoped, kirurg * [[Vladimír Kováč]] (*1991), slovaški nogometaš * [[Zsófia Kovács]] (*1988), madžarska triatlonka * [[Zvonko Kovač, lutkar]] (1922—1997), hrvaški lutkovni režiser * [[Zvonko Kovač]] (*1951), hrvaški literarni zgodovinar, slovenist == Glej tudi == * [[Attila Kovács]] (*1973), slovenski zgodovinar in manjšinski strokovnjak madžar. rodu * priimek [[Kovačič]] *priimek [[Kovačec]] *priimek [[Kovačević]] *priimek [[Kovič]] *priimke [[Koval]], [[Kovář]], [[Kovács]], [[Kovasc]], [[Kovačev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kovač}} {{priimek|Kovač|nocat}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] q0jwn3ksdo6cg9ud4kfb0ug1tejs5m6 0 147948 6748326 6696624 2026-09-09T11:35:18Z ~2026-48869-75 265518 /* */ nem 6748326 wikitext text/x-wiki Je oseba|stvar ki obstaja. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Škocjan}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Škocjan]] i1gtj8z74cwi3po1uowy22z9x3h4rpd 6748331 6748326 2026-09-09T11:46:03Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-48869-75|~2026-48869-75]] ([[User talk:~2026-48869-75|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6696624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 45 |latm = 53 |lats = 49.18 |latNS = N | longd = 15 |longm = 18 |longs = 37.1 |longEW = E |najdisi=Grmovlje |geopedia=#L410_T13_F10119634_b4 |slika=Sveti Jurij v Grmovljah.jpg |povrsina=2,29 |prebivalstvo=134 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=176,7 |postna=8275 |posta=Škocjan |obcina=Škocjan |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Grmovlje''' je [[naselje]] v [[občina Škocjan|Občini Škocjan]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Škocjan}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Škocjan]] qgap6uvfer2jq8ivveju863tbc2tck8 0 150386 6748065 6746358 2026-09-08T12:07:26Z ~2026-38433-26 262557 /* Diskografija */ 6748065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' ({{IPA-sl|damjána golávšek}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[8. oktober]] [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> <small>(11. mesto v polfinalu)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> <small>(15. mesto v polfinalu)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek/[[Boštjan Grabnar]], [[Jani Hace]])</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo, 9. mesto (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * 2000: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' (<small>Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak</small>) * 2001: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(K. Novak/M. Čermak/K. Novak)</small> # ''Prijatelj'' <small>(K. Novak/M. Čermak/K. Novak)</small> # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> === Kompilacije === * Popevke <small>(''Krog'')</small> * Slovenska popevka 1998 <small>(''Ljubimec'')</small> * Vroči album (poletne uspešnice) <small>(''Igra je končana'')</small> * Hit festival 2000 <small>(''Meglo zdaj prodajaj drugje'')</small> * EMA 2001 <small>(''Stoletje sanj in miru'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Naj vsem ljudem se dogodi'')</small> * EMA 2002 <small>(''Vsako življenje gre svojo pot'')</small> * Prisluhni mi (najuspešnejše slovenske pevke) <small>(''Solze'', ''Nasmeh'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Naravne sile'')</small> * Slovenska popevka 2008 <small>(''Naravne sile'')</small> * Popevka 22 <small>(''Frajer'')</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525000452/http://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190108170822/http://www.damjanagolavsek.si/ |date=2019-01-08 }} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] j7pzwksnj1uxw9lpddkx6ce5wjzcryo 6748290 6748065 2026-09-09T07:34:03Z ~2026-38433-26 262557 /* Diskografija */ 6748290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' ({{IPA-sl|damjána golávšek}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[8. oktober]] [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> <small>(11. mesto v polfinalu)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> <small>(15. mesto v polfinalu)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek/[[Boštjan Grabnar]], [[Jani Hace]])</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo, 9. mesto (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * 2000: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' (<small>Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak</small>) * 2001: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(K. Novak/M. Čermak/K. Novak)</small> # ''Prijatelj'' <small>(K. Novak/M. Čermak/K. Novak)</small> # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> === Kompilacije === * Popevke <small>(''Krog'')</small> * Slovenska popevka 1998 <small>(''Ljubimec'')</small> * Vroči album (poletne uspešnice) <small>(''Igra je končana'')</small> * Hit festival 2000 <small>(''Meglo zdaj prodajaj drugje'')</small> * EMA 2001 <small>(''Stoletje sanj in miru'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Naj vsem ljudem se dogodi'')</small> * EMA 2002 <small>(''Vsako življenje gre svojo pot'')</small> * Prisluhni mi (najuspešnejše slovenske pevke) <small>(''Solze'', ''Nasmeh'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Naravne sile'')</small> * Slovenska popevka 2008 <small>(''Naravne sile'')</small> * Popevka 22 <small>(''Frajer'')</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525000452/http://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190108170822/http://www.damjanagolavsek.si/ |date=2019-01-08 }} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] 4sz4ah4pb3w0v3732xh6rx333smhawv 6748301 6748290 2026-09-09T08:33:05Z ~2026-38433-26 262557 /* Melodije morja in sonca */ 6748301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' ({{IPA-sl|damjána golávšek}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[8. oktober]] [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' <small>(Karel Novak)</small> === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> <small>(11. mesto v polfinalu)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> <small>(15. mesto v polfinalu)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek/[[Boštjan Grabnar]], [[Jani Hace]])</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo, 9. mesto (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * 2000: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' (<small>Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak</small>) * 2001: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(K. Novak/M. Čermak/K. Novak)</small> # ''Prijatelj'' <small>(K. Novak/M. Čermak/K. Novak)</small> # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> === Kompilacije === * Popevke <small>(''Krog'')</small> * Slovenska popevka 1998 <small>(''Ljubimec'')</small> * Vroči album (poletne uspešnice) <small>(''Igra je končana'')</small> * Hit festival 2000 <small>(''Meglo zdaj prodajaj drugje'')</small> * EMA 2001 <small>(''Stoletje sanj in miru'')</small> * Slovenska popevka 2001 <small>(''Naj vsem ljudem se dogodi'')</small> * EMA 2002 <small>(''Vsako življenje gre svojo pot'')</small> * Prisluhni mi (najuspešnejše slovenske pevke) <small>(''Solze'', ''Nasmeh'')</small> * Slovenska popevka 2007 <small>(''Naravne sile'')</small> * Slovenska popevka 2008 <small>(''Naravne sile'')</small> * Popevka 22 <small>(''Frajer'')</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525000452/http://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190108170822/http://www.damjanagolavsek.si/ |date=2019-01-08 }} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] p4qxws8akir6crbcpitjsej1ox9l84z 0 151655 6748292 6613364 2026-09-09T07:35:27Z Erardo Galbi 166658 6748292 wikitext text/x-wiki {{Infopolje frazione | name = Štandrež | native_name = Sant'Andrea | image_skyline = Chiesa di sant'Andrea Apostolo - Gorizia 02.jpg | image_caption = [[Cerkev sv. Andreja, Štandrež|Župnijska cerkev sv. Andreja]] | image_flag = | flag_alt = | image_seal = | seal_alt = | image_shield = | shield_alt = | latd = 45|latm = 55|lats = 25|latNS =N | longd = 13|longm = 33|longs = 54|longEW =E | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | comune = [[Gorica]] | coordinates_display = inline,title | elevation_m = | population_footnotes = | population_total = | population_as_of = | population_density_km2 = auto | gentilic = | saint = | day = | postal_code = | area_code = | website = | footnotes = }} '''Štandrež''' ({{Jezik-it|Sant'Andrea}}, {{Jezik-fur|Sant Andrât}}) je [[Frazione|naselje]] na severozahodnem robu t. i. Goriške ravni v [[Italija|Italiji]], oziroma predmestno naselje [[Gorica|Gorice]], z okoli 2.000 prebivalci kot del (''frazione'') Občine Gorica. Štandrež je bil v preteklosti samostojno [[Slovenci|slovensko]] podeželsko agrarno naselje, sedaj, ko je v tem delu Goriška ravan že večinoma pozidana, se spaja z mestom Gorico. Vzhodno od naselja sta speljana tako cesta kot železniška proga [[Trst]] - [[Gorica]]. == Zgodovina == V starih listinah se naselje prvič omenja [[1339]], samostojna [[občina]] je bil do [[1927]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil skoraj popolnoma porušen, med [[bomba|bombardiranjem]] v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa močno poškodovan. Načrte za obnovo v 1. sv. vojni porušenega Štandreža je napravil arhitekt [[Maks Fabiani]]. Na spremembo slovenskega značaja kraja po 2. sv. vojni je močno vplivala naselitev istrskih [[optirati|optantov]], ki so se naselili med Štandrežem in Gorico. [[Župnijska cerkev]] sv. Andreja, ena največjih cerkva na Goriškem, je že tretja po vrsti. Prva je bila postavljena [[1663]], druga [[1901]] in je bila med 1. svetovno vojno porušena, sedanjo pa so zgradili leta [[1923]]. V letih [[1963]] in [[1964]] je bila delno preurejena, s [[Freska|freskami]] jo je poslikal [[Tone Kralj]]. Štandrež je eno najpomembnejših slovenskih pastoralnih središč v [[Nadškofija Gorica|Nadškofiji Gorica]]. V Štandrežu zelo razgibano deluje slovensko kulturno društvo [[Prosvetno društvo Štandrež]], v sklopu katerega imajo mešani pevski zbor, zelo poznano dramsko skupino, vsako leto priredijo praznik špargljev.<ref>{{Navedi splet|title=Spet je zadišalo po špargljih|url=https://www.primorski.eu/goriska/spet-je-zadisalo-po-spargljih-IC1884280|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-29|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> == Predeli == * Klanec * Krgišče * Pilošče * Plac * Puhlice == Spomeniki == V Štandrežu je spomenik padlih v NOB, ki je bil zgrajen leta 1982. Pred nekaj leti so mu dodali ploščo z imeni vseh padlih. Vsako leto se odvijata slovesnosti, 1. novembra in 25. aprila.[[Slika:Štandrež pri Gorici - spomenik padlim v NOB (2025).jpg|sličica|280x280_pik|Spomenik padlim v NOB in civilnim žrtvam nacifašizma]] == Znani krajani == * [[Rudolf Brajnik]] (1882–1962), prosvetni delavec, planinec * [[Andrej Budal]] (1889–1972), pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, politik * [[Lučana Budal]] (* 1952), pedagoginja, javna delavka * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] (1913–1989), pravnik, učitelj, partizan * [[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] (1828–1898), narodni buditelj, publicist * [[Franjo Marušič]] (1908–1981), inženir rudarstva * [[Jožef Marušič]] (1823–1891), duhovnik * [[Romuald Marušič]] (1676–1748), kapucin, pridigar * [[Dragan Mozetič]] (1940–2002), politik, gospodarstveni * [[Josip Nanut]] (1885–1944), [[Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac|interniranec]] v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jesenovcu]] * [[Andrej Tabaj]] (1862–1928), duhovnik, cesarsko-kraljevi profesor verouka, narodni delavec * [[Blaž Tabaj]] (1870–1928), cesarsko-kraljevi orožnik, narodni delavec * [[Ivan Tabaj]] (1879–1939), duhovnik, cesarsko-kraljevi profesor verouka, narodni delavec == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} ==Glej tudi== * Dekanija Štandrež {{it-geo-stub}} [[Kategorija:Štandrež| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Gorica]] <references /> [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] 7pcj0wubmedf0s6jwzah9aw1so7lwd9 0 166362 6748089 6748039 2026-09-08T13:31:32Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Seven 7 Spheres|Seven 7 Spheres]] ([[User talk:Seven 7 Spheres|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09Bot|A09Bot]] 5915269 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lev}} {{Infopolje ozvezdje | name = Lev | imagename = Leo | latinname = Leo | abbreviation = Lev | genitive = Leonis | symbology = [[lev]] | RA = 11 | dec = +15 | family = [[Zodiak]] | areatotal = 947 | arearank = 12. | numbermainstars = 9, 15 | numberbfstars = 92 | numberstarsplanets = 13 | numberbrightstars = 5 | numbernearbystars = 5 | brighteststarname = [[Regul]] (α Leo) | starmagnitude = 1,35 | neareststarname = [[Wolf 359]] | stardistancely = 7,78 | stardistancepc = 2,39 | numbermessierobjects = 5 | meteorshowers = [[Leonidi]] | bordering = [[Veliki medved (ozvezdje)|Veliki medved]] <br /> [[Mali lev (ozvezdje)|Mali lev]] <br /> [[Ris (ozvezdje)|Ris]] <br /> [[Rak (ozvezdje)|Rak]]<br /> [[Vodna kača (ozvezdje)|Vodna kača]] <br /> [[Sekstant (ozvezdje)|Sekstant]]<br /> [[Čaša (ozvezdje)|Čaša]] <br /> [[Devica (ozvezdje)|Devica]] <br /> [[Berenikini kodri (ozvezdje)|Berenikini kodri]] | latmax = 90 | latmin = 65 | month = aprila | notes = }} '''Lev''' ({{jezik-la|Leo}}, znak [[Slika:Leo.svg|20px]], [[Unicode]] {{Unicode|♌}}) je [[ozvezdje]] [[živalski krog|živalskega kroga]] in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]]. Bilo je tudi eno od [[Ptolomej]]evih 48 ozvezdij. Lev leži med [[Rak (ozvezdje)|Rakom]] in [[Devica (ozvezdje)|Devico]]. == Znana telesa v ozvezdju == === Zvezde === * [[Regul]] (α Leo) * [[Denebola]] (β Leo) * [[Algieba]] ([[Gama Leva|γ Leo]]), [[dvozvezdje]] * [[Zosma]] (δ Leo) * [[Zafira]] (ζ Leo) [Adhafera, Aldhafera] * [[Kort]] (θ Leo) * [[Al Minliar al Asad]] (κ Leo) * [[Al tarf]] (λ Leo) * [[Ras el esad]] (μ Leo) * [[R Leva]] (R Leo) === Drugo === * pet [[galaksija|galaksij]], ki sodijo med [[Messierov katalog|Messierova telesa]] (para [[Messier 65|M65]]-[[Messier 66|M66]] in [[Messier 95|M95]]-[[Messier 96|M96]] ter [[Messier 105|M105]]) == Glej tudi == * [[seznam najsvetlejših zvezd]] * [[Dvojčka (ozvezdje)|Dvojčka]] {{-}} {{ozvezdja}} {{Ozvezdje-škrbina}} {{portal|Astronomija}} {{Sky|11|00|00|+|15|00|00|10}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zodiakalna ozvezdja]] [[Kategorija:Ozvezdja]] [[Kategorija:Lev (ozvezdje)|*]] ejmbc429dl1jagbxgtq70jstnqev0u7 0 169142 6748067 5930861 2026-09-08T12:29:54Z Engelbert 76895 pp 6748067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Jean-Baptiste Billot | nickname = | allegiance =[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] | branch = | serviceyears = | rank = [[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] | unit = | commands = | battles =[[Francosko-pruska vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Jean-Baptiste Billot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. avgust]] [[1828]], [[Chaumeil]], † [[31. maj]] [[1907]], [[Pariz]]. == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{portal|Vojaštvo}} {{DEFAULTSORT:Billot, JeanBaptiste}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] euljrhaulk04efxb8unz14jhkxdvq1a 6748068 6748067 2026-09-08T12:30:47Z Engelbert 76895 pp 6748068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Jean-Baptiste Billot | nickname = | allegiance =[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] | branch = | serviceyears = | rank = [[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] | unit = | commands = | battles =[[Francosko-pruska vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Jean-Baptiste Billot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. avgust]] [[1828]], [[Chaumeil]], † [[31. maj]] [[1907]], [[Pariz]]. == Sklici == {{sklici|1}} {{portal|Vojaštvo}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Billot, JeanBaptiste}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] diqazo9c5r9xszvgsytc9zzqsj0o5ru 6748070 6748068 2026-09-08T12:33:51Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Francoski poslanci]]; +[[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]]; +[[Kategorija:Senatorji Francije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748070 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Jean-Baptiste Billot | nickname = | allegiance =[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] | branch = | serviceyears = | rank = [[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] | unit = | commands = | battles =[[Francosko-pruska vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Jean-Baptiste Billot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. avgust]] [[1828]], [[Chaumeil]], † [[31. maj]] [[1907]], [[Pariz]]. == Sklici == {{sklici|1}} {{portal|Vojaštvo}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Billot, JeanBaptiste}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] [[Kategorija:Francoski poslanci]] [[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]] [[Kategorija:Senatorji Francije]] 872wd7ty62iu37wiswkt6hu9opvkc60 0 175773 6748091 6748038 2026-09-08T13:31:32Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Seven 7 Spheres|Seven 7 Spheres]] ([[User talk:Seven 7 Spheres|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6562052 wikitext text/x-wiki {{Infobox meteor shower | name = Kvadrantidi (QUA) | image = [[File:QUADRANTID meteor on January 3 2009.jpg|250px]] | caption = Meteor Kvadrantidov (desno) ob [[somrak]]u | pronounce = | date = 1820-ta<ref name="meteorshowersonline.com">{{navedi splet |url=http://meteorshowersonline.com/quadrantids.html |title=Quadrantids |publisher=meteorshowersonline.com |accessdate=2012-12-29 |archive-date=2018-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180325222929/http://meteorshowersonline.com/quadrantids.html |url-status=dead }}</ref> | parent = [[2003 EH1|2003&nbsp;EH₁]] <!-- Radiant --> | constellation = [[Volar (ozvezdje)|Volar]] | ra = {{RA|15|28}}<ref name=moore_rees2011/> | dec = {{DEC|+50}}<ref name=moore_rees2011/> <!-- Properties --> | month = {{Nowrap|1–6. januar}}<ref name=moore_rees2011/> | peak = 3.&nbsp;januar<ref name=moore_rees2011/> | velocity = 41<ref name=jrasc47_237/> | zhr = 120 <ref name="amsmeteors.org">{{navedi splet|url=http://www.amsmeteors.org/meteor-showers/meteor-faq/#7|title=Does the published meteor rate for a shower really represent what I should expect to see? |publisher=American Meteor Society|accessdate=2012-12-29}}</ref> | notes = }} ''' Kvadrantídi''' so [[meteor]]ji, ki pripadajo vsakoletnemu [[meteorski roj|meteorskemu roju]]. [[Radiant (astronomija)|Radiant]] Kvadrantidov leži v [[ozvezdje|ozvezdju]] [[Volar (ozvezdje)|Volarja]] (Bootes). Ime roja izvira iz nekdanjega ozvezdja Quadrans Muralis, ki ga ne obravnavajo več kot ozvezdje (ležalo je med Volarjem in [[veliki medved (ozvezdje)|Velikim vozom]] oziroma [[Veliki medved (ozvezdje)|Velikim medvedom]]). Kvadrantidi se pojavljajo v začetku januarja, svoj vrhunec pa dosežejo v noči od 3. do 4. januarja. Starševsko telo (izvorni komet) ni določen z veliko verjetnostjo. Ta roj so povezali z asteroidom [[2003 EH1|2003 EH₁]], ki bi lahko bil tudi komet [[C/1490 Y1]] <ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/2004AJ....127.3018J 2003 EH₁ Is the Quadrantid Shower Parent Comet]</ref>, ki so ga opazovali že [[Kitajci|kitajski]], [[Japonci|japonski]] in [[Korejci|korejski]] [[astronom]]i pred 500 leti. Ko doseže roj vrhunec, lahko vidimo od 120 do 200 meteorjev na uro. Njihova [[svetlost]] ni posebno velika, srednja hitrost delcev je okoli 40&nbsp;km/s. Radiant Kvadrantidov je vedno nad [[obzorje]]m (cirkumpolarni radiant). Zaradi tega višina radianta malo vpliva na opazovanje roja. V drugi polovici noči je radiant najvišje in je opazovanje še lažje. ==Sklici== {{sklici|refs= <ref name=moore_rees2011>{{citation | first1=Patrick | last1=Moore | first2=Robin | last2=Rees | title=Patrick Moore's Data Book of Astronomy | edition=2. | publisher=Cambridge University Press | year=2011 | isbn=0521899354 | page=275 | url=http://books.google.com/books?id=2FNfjWKBZx8C&pg=PA275 | postscript=. }}</ref> <ref name=jrasc47_237>{{citation | last1=Millman | first1=Peter M. | last2=McKinley | first2=D. W. R. | title=The Quadrantid Meteor Shower | journal=Journal of the Royal Astronomical Society of Canada | volume=47 | page=237 |date=December 1953 | bibcode=1953JRASC..47..237M | postscript=. }}</ref> }} == Glej tudi == * [[meteorski roj]] * [[seznam meteorskih rojev]] {{Meteor-škrbina‎}} {{Meteorski roji}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Meteorski roji]] rbcnlh5qmfqqpv2ibujbi55vskb7vzd 0 179696 6748284 6581324 2026-09-09T07:28:33Z Erardo Galbi 166658 6748284 wikitext text/x-wiki {{Infobox frazione | name = Oslavje | native_name = Oslavia | image_skyline = Oslavia main street - Gorizia.jpg | image_caption = | image_flag = | flag_alt = | image_seal = | seal_alt = | image_shield = | shield_alt = | latd = 45|latm = 58|lats = 18|latNS =N | longd = 13|longm = 36|longs = 45|longEW =E | region = [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina]] (GO) | comune = [[Gorica]] | coordinates_display = inline,title | elevation_m = 154 | population_footnotes = | population_total = 641 | population_as_of = 31-12-2007 | population_density_km2 = auto | gentilic = | saint = | day = | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = | footnotes = |population_demonym=Oslavci}} '''Oslavje''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Oslavia'', [[Furlanščina|furlansko]] ''Oslavie'') je [[naselje|kraj]] s 541 prebivalci na desnem bregu reke Soče ob vzhodnih vznožjih [[Goriška brda|Goriških brd]] v današnji Italiji. Oslavje so del mestne četrti [[Pevma - Štmaver - Oslavje]] ob cesti proti [[Števerjan|Števerjanu]] ali [[Hum|Humu]]. Nad naseljem se na 153 mnm visokem griču, ki se spušča z jugozahodnega pobočja [[Sabotin]]a proti [[Soča|Soči]], dviga vojaška kostnica. Kostnica je delo rimskega arhitekta [[Ghino Venturi|Ghina Venturija]], dokončana in posvečena je bila leta 1938. V kostnici, zgrajeni iz istrskega in [[Nabrežina|nabrežinskega]] kamna, ki ima obliko mogočne trdnjave s stolpom je pokopanih 57.200 italijanskih vojakov 2. armade, od tega 20.760 znanih in 36.440 neznanih, ter 539 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih]] vojakov, 138 znanih in 401 neznanih, katerih posmrtne ostanke so v kostnico prenesli z italijanskih [[pokopališče|pokopališč]] med [[Banjška planota|Banjško planoto]], reko [[Vipava (reka)|Vipavo]] in Gorico.<ref>Svoljšak Petra, Soška fronta {{COBISS|ID=39995904}}</ref> == Zgodovina == Tekom prve svetovne vojne je bilo Oslavje pomembno križišče poti proti Sabotinu in Podgori. Tekom [[Četrta soška bitka|četrte soške bitke]] novembra 1915 ga je zasedla italijanska vojska, januarja 1916 ga je ponovno zavzela avstro-ogrska vojska, ponovno pa je padel v italijanske roke med [[Šesta soška bitka|šesto soško bitko]], ko je italijanska vojska zasedla Gorico. == Geografija == Lokalna mikroklima, majhen temperaturni razpon ter ugodna geologija flišno-peščenih tal [[Eocen|eocenske]] starosti predstavljata ugodne pogoje za uspevanje trte. == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Oslavia}} *[http://www.isontino.com/p.php?d=gorizia&p=sacrario Kostnica v Oslavju] (V italijanščini) {{mil-hist-stub}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Goriška pokrajina - frazioni]] [[Kategorija:Naselja Občine Gorica]] j1xjpp11phs8c2dh4er15rhj5adocw9 0 182932 6748217 6730815 2026-09-08T21:18:05Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani tuji nosilci priimka */ 6748217 wikitext text/x-wiki '''Jovanovič''' – tudi '''Jovanović''' ({{lang-sr-Cyrl|Јовановић}}), – je [[Slovenci|slovenski]], [[Hrvati|hrvaški]], [[Srbi|srbski]] in [[Črnogorci|črnogorski]] – zelo pogost [[Jugoslavija|jugoslovanski]] priimek. === Razširjenost === ==== Po Sloveniji ==== '''Jovanović''' je bil [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|151. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.064 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.112 oseb in je po pogostosti uporabe napredoval na 141. mesto. :Na dan 1. januarja 2024 pa ga je uporabljalo že 1.523 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe poskočil celo na 41. mesto. '''Jovanovič''' pa je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 159 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.801. mesto. :''Podatki se nanašajo na 1. januar 2024, ko je Slovenija imela 2.123.949 prebivalcev.'' ==== Po svetu ==== Jovanović je po pogostnosti 3.221. priimek na svetu in približno 174.916 ljudi nosi ta priimek. Največkrat in najpogosteje prevladuje v Srbiji. Leta 2014 je bilo oseb s tem priimkom po deželah glede na število (in pogostnost): #Srbija: 149.830 (1:48) #Bosna in Hercegovina: 10.812 (1:327) #Črna gora: 4.655 (1:137) #Kosovo: 3.623 (1:514) #Hrvaška: 2.620 (1:1,614) #Slovenija: 1.807 (1:1,377) #Makedonija: 1,520 (1:1,383) #Češka: 22 (1:483,340) #ZDA: 5 (1:72,491,787) #Nizozemska: 5 (1:3,377,435) Podobne oblike: Jovanovic (17,011), Jovanovich (1,721), Jovanovič (295) & Jovanoviç (2) računamo posebno. Priimek Jovanović je torej najbolj pogost in najbolj znan v [[Srbija|Srbiji]] in na [[Kosovo|Kosovem]], pa tudi po drugih bivših jugoslovanskih republikah, zlasti po [[Črna gora|Črni gori]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref>{{navedi splet|url=https://forebears.io/sh/surnames/jovanovi%C4%87|title=Jovanović - prezime|publisher=Forebears|author=|place=|date=2012-2022 |accessdate=9. november 2024}}</ref> == Izvor in pomen == === Izvor in pomen imena Jovan (Janez, Ivan) === Slovenska oblika [[Janez]] oziroma [[Ivan]], kakor tudi srbska oblika Jovan (angleško [[John]], nemško [[Johan]], špansko [[Juan]], francosko [[Jean]], madžarsko [[János]] itd.) – izhaja iz latinske oblike imena Iohannes, le-ta pa iz grškega Ἰωάννης (Ioannes), kar vse je izpeljano iz hebrejskega imena יוֹחָנָן (Yoḥanan) v pomenu ''"Jahve je milostljiv"'' (יוֹ-yo=Jahve, Bog + חָנַן-ḥanan="biti milostljiv" – Johanan ali Jehohanan). Najbolj znana svetopisemska osebnost s tem imenom je Jezusov predhodnik in sorodnik [[Janez Krstnik]], takoj za njim pa je apostol in evangelist [[Sveti Janez|Janez]]. To ime je bilo sprva pogostejše med vzhodnimi kristjani, vendar se je po [[Evropa|Evropi]] razmahnilo zlasti po [[križarske vojne|križarskih vojnah]]. V [[Anglija|Angliji]] je bilo John najpogostejše moško ime od 13. do 20. stoletja, v [[ZDA]] pa je bilo Johnnie do 1923 najpogostejše deško ime. Ime je nosilo 23 papežev in osem bizantinskih cesarjev, mnogi vladarji in krščanski svetniki, kot [[Janez Damaščan]], [[Janez Krizostom|Janez Zlatousti]], [[Janez Vianej]], [[Janez od Križa]], [[Janez Bosko]] itd. Znani [[ZDA|Amerikanci]] so pisatelj [[John Steinbeck]] (1902-1968), umorjeni ameriški predsednik [[John F. Kennedy|John Kennedy]] (1917-1963), umorjeni glasbenik [[John Lennon]] (1940-1980) idr. <ref>{{navedi splet|url=https://www.behindthename.com/name/john|title= Meaning and history of name John|publisher=Behind the Name|author=|place=|date=6. oktober 2024|accessdate=10. november 2024}}</ref> === Izvor, oblike in pomen priimka Jovanovič ([[Janežič]]) === Etimološko izvira ta priimek iz [[krščanstvo|krščanskega]] [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] imena [[Jovan]], le-to pa iz [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanskega]] Іоаннъ; v Sloveniji je razširjeno ime [[Ivan]] in [[Janez]], ki je postalo takorekoč sinonim za [[Slovenci|Slovence]]. Ženska oblika imena Jovan je Jovana. Izvoru priimka Jovanović je mogoče slediti daleč nazaj. Eden od zgodnjih predhodnikov je priimek Jovanić, ki je nastal prav tako iz moškega imena Jovan. V srednjem veku ni bila redkost, da so otroci, njihovi sorodniki ali sosedje dodajali imenu priimek, ki so ga velikokrat napravili iz imena staršev ali starih staršev – in tako podkrepili svojo pripadnost takratni veliki patriarhalni družini; ta priimek si lahko razlagamo kot »potomec Jovana« ali »član družine očeta ali praočeta Jovana«. Prvotna oblika priimka je bila torej [[Jovanov]]; ta priimek še vedno obstaja na bivšem jugoslovanskem prostoru vzporedno s priimkom Jovanović, zlasti v [[Vojvodina|Vojvodini]]. V [[Bolgarija|Bolgariji]] in [[Rusija|Rusiji]] pa je zelo razširjen podoben priimek – [[Ivanov]], na zahodnem delu Balkanskega polotoka pa tudi [[Ivanović]] in [[Ivanič]]. Priimek Jovanović ima torej zanimivo poreklo, bogato zgodovino in pomembno vlogo v zgodovini in omiki zlasti [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] narodov - ter ga je nosilo in ga še vedno nosi mnogo pomembnih, vplivnih in znanih osebnosti. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Aljaž Jovanović]] (*1984), igralec * [[Branko Jovanović Vunjak - Brendi]] (1962—2011), pevec in pisec pop glasbe * [[Dušan Jovanović]] (1939—2020), gledališki režiser in dramatik, profesor AGRFT * [[Dušan Jovanovič-Hyvärinen]] (*1952), slovensko-finski grafični oblikovalec * [[Klarisa Jovanović]] (*1954), prevajalka, pesnica, pevka in glasbenica * [[Saša Jovanović]] (*1965), lutkovni ustvarjalec, režiser in pedagog * [[Sveta Jovanović]] (1927—2005), gledališki scenograf (arhitekt) * [[Tomislav Jovanović - Tokac]] (*1970), rock-glasbenik, skladatelj, kitarist in pevec * [[Varja Jovanović Trobec]], fotografinja == Znani tuji nosilci priimka == Priimek Jovanović je med najpogostejšimi pri [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] narodih, posebno pri Srbih in Črnogorcih * [[Aco Jovanović]] (*1930), srbski igralec * [[Aleksa Jovanović]] (1846—1920), srbski pravnik in politik * [[Aleksandar Jovanovic]] (*1971), nemški filmski igralec * [[Anastas Jovanović]] (1817—1899), srbski slikar, grafik in fotograf * [[Arsenij Jovanović]]<ref>Arsenij Jovanović - srbsko: Arsenije IV. Jovanović Šakabenta</ref> (1698—1748), srbski patriarh (peški arhiepiskop) * [[Arsa Jovanović|Arsa (Arsenije) Jovanović]] (1932—2025), srbski režiser * [[Arso Jovanović]] (1907—1948), črnogorsko-jugoslovanski častnik, partizan in general (načelnik Vrhovnega štaba [[NOV in POJ]]) * [[Batrić Jovanović]] (1922—2011), črnogosko-srbski revolucionar, politik in publicist * [[Biljana Jovanović]] (1953—1996), srbska pesnica in pisateljica, mirovna aktivistka in feministka, žena [[Josip Rastko Močnik|Rastka Močnika]] * [[Blažo Jovanović]] (1907—1976), črnogorski (in jugoslovanski) politik, narodni heroj * [[Bogdan Jovanović]] (1918—2005), srbski partizanski poveljnik in general * [[Bogdan Jovanović (režiser)|Bogdan Jovanović]] (1921—1982), srbski režiser * [[Bogoljub Jovanović]] (1839—1924), srbski statistik in častni akademik * [[Bora Jovanović]] (1910—1962), srbski športni pedagog, teoretik in zgodovinar * [[Boro Jovanović]] (*1939), jugoslovanski (hrvaški) tenisač * Borivoje Jovanović (1897—1980), srbski novinar in športni delavec * Borivoje Jovanović (*1938), srbski arhitekt * [[Božidar Jovanović]] (1919—1998), črnogorski partizanski poveljnik, general in narodni heroj * [[Božidar Jovanović (astronom)]] (1932—2008), srbski astronom * [[Branislav Jovanović (gozdar)]], dendrolog in fitocenolog (gozdar) * [[Branislav Jovanović (nogometaš)]] (*1985), srbski nogometaš * [[Branko Jovanović]] (1868—1921), srbski general in minister * [[Čedomir Jovanović]] (*1971), srbski politik (dramaturg) * [[Dragoljub Jovanović (fizik)|Dragoljub Jovanović]] (1891—1970), srbski fizik * [[Dragoljub Jovanović (sociolog)|Dragoljub Jovanović]] (1895—1977), srbski sociolog, politik, publicist in disident (pred- in povojni zapornik) * [[Dragoljub Jovanović (arhitekt)|Dragoljub Jovanović]] (1904—1973), srbski arhitekt in urbanist * [[Dragomir Jovanović]] (1881—1947), srbski elektrotehnik * [[Dragoslav Jovanović]] (1886—1939), srbski profesor prava in rektor Beograjske univerze * [[Dragovan Jovanović]], srbski režiser * [[Dušan Jovanović - Đukin]] (1891—1945), srbski kipar * [[Đorđe Jovanović (kipar)]] (1861—1953), srbski kipar in akademik * [[Đorđe Jovanović (general)]] (1890—1964), srbski (jugoslovanski) general * [[Đorđe Jovanović (pisatelj)]] (1909—1943), srbski literarni kritik in revolucionar * [[Emilija Jovanović]] (1905—1941), srbska športnica, jugoslovasnka reprezentativka v hazeni * [[Emilijan Jovanović]] (1823—1897), srbski arhitekt, urbanist in akademik * [[Gordana Jovanović (slikarka)|Gordana Jovanović]] (1912—1997), srbska slikarka * [[Gordana Jovanović (igralka)|Gordana Jovanović]] (1951—1999), srbska igralka * [[Igor Jovanović]] (*1989), nemški nogometaš hrvaškega rodu * [[Isa Jovanović]] (1906—1983), srbsko-jugoslovanski politik, narodni heroj * [[Ivan Jovanović (trener)|Ivan Jovanović]] (*1962), srbski nogomataš in trener * [[Ivan Jovanović (nogometaš)|Ivan Jovanović]] (*1991), hrvaški nogometaš * [[Jadranka Jovanović]] (*1958), srbska operna pevka - mezzosopranistka * [[Jagoš Jovanović]] (1912—?), črnogorski zgodovinar * [[Josip Jovanović]] (1917—1942), bosanski partizan, narodni heroj * [[Jovan Jovanović (pedagog)|Jovan Jovanović]] (1875—1952), srbski učiteljiščnik in pedagoški pisec * [[Jovan Jovanović (zdravnik)|Jovan Jovanović]] (1870—1923), zdravnik ginekolog * [[Jovan Jovanović (režiser)|Jovan Jovanović]] (*1940), srbski filmski režiser * [[Jovan Jovanović - Pižon]] (1869—1939), srbski diplomat, politik, publicist in zgodovinar * [[Jovan Jovanović - Zmaj]] (1833—1904), srbski (lirski in otroški) pesnik in prevajalec * [[Jovanka (Ivanka) Jovanović]] (por. Dvorniković) (1887—1963), srbsko-hrvaška igralka * [[Jovanka Jovanović-Kolar]] (1921—1999), hrvaška kemijska inženirka in univ. profesorica * [[Katarina Jovanović]] (1869—1954), srbska književnica * [[Katarina Jovanović-Blagojević]] (1943—2021), srbska šahovska velemojstrica * [[Konstantin Jovanović]] (1849—1923), srbski arhitekt historicist * [[Kosta Jovanović]] (1875—1930), srbski novinar in publicist * [[Ksenija Jovanović]] (1928—2012), srbska gledališka igralka * [[Lazar Jovanović]] (1911—1962), srbski operni pevec, tenorist * [[Leposava (Lepa) Jovanović]] (1875—1968), hrvaška pevka in igralka srb. rodu * [[Ljubinka Jovanović-Mihailović]] (1922—2015), srbsko-francoska slikarka * [[Ljubiša Jovanović]] (1908—1971), srbski igralec (tudi v Zagrebu) * [[Ljubomir Jovanović]] (1865—1928), srbski zgodovinar in politik * [[Ljubomir Jovanović-Čupa|Ljubomir Jovanović - Čupa]] (1877—1913), srbski politik in publicist * [[Maša Jovanović]] (*1994), srbsko-avstralska teniška igralka * [[Milan Jovanović - Morski]] (1834—1896), srbski ladijski zdravnik, potopisec in akvarelist * [[Milan Jovanović - Batut]] (1847—1940), srbski zdravnik, univ. profesor * [[Milan Jovanović (fotograf)]] (1863—1944), srbski fotograf * [[Milan Jovanović (telovadec)]] (*1970), srbski dvigalec uteži in "strongman" * [[Milan Jovanović - Lane]] (*1981)'','' srbski nogometaš * [[Milan Jovanović - Mrva]] (*1983), črnogorski nogometaš * [[Milorad Jovanović]] (1904—1992), srbski baletnik in koreograf (mdr. v Zgb in Lj) * [[Miloš Jovanović]] (*1976), srbski politik * [[Milovan Jovanović]] (1917—?), črnogorsko-srbski veterinar in akademik * [[Milutin Jovanović]] (1881—1935), srbski pisatelj * [[Miodrag Jovanović]] (*1932), srbski umetnostni zgodovinar * [[Mirko Jovanović]] (1923—1977), srbski generalpolkovnik JLA, narodni heroj * [[Miroslav Jovanović (1924|Miroslav Jovanović]] (1924—2003), srbski arhitekt * [[Miško Jovanović]] (1878—1915), srbsko-bosanski sokol, mladobosanec (obešen) * [[Mojsije Petrović]] (1677—1730), karlovški in beograjski metropolit srbske pravoslavne cerkve * [[Neven Jovanović]] (ok. 1970?), hrvaški klasični filolog * [[Nikola Jovanović - Amerikanac]] (1853—1939), srbski novinar in diplomat * [[Nikola Jovanović - Niki]] (*1952), črnogosko-srbski nogometaš (živi v Sloveniji?) * [[Nikola Jovanović (košarkar)]] (*1969), srbski košarkar (še dva, rojena 1981 in 1994) * [[Nikola Jovanović (tekvodnist)]] (*1990), srbski tekvodnist * [[Olga Jovanović-Kovačević]] (1923—?), srbska jedska strokovnajkinja * [[Pavle (Paja) Jovanović]] (1849—1897), srbsko-hrvaški politik * [[Paja Jovanović|Pavle (Paja) Jovanović]] (1859—1957), srbski slikar in akademik * [[Petar M. Jovanović]] (1917—1943), črnogorski partizanski komandant, narodni heroj * [[Petar S. Jovanović]] (1893—1957), srbski geograf, speleolog, univ. profesor in akademik * [[Rade Jovanović]] (1904—1941), črnogorski partizan, narodni heroj * [[Radivoje Jovanović Bradonja|Radivoje Jovanović-Bradonja]] (1918—2000), srbski generalpodpolkovnik, narodni heroj * [[Radoje Jovanović]] (1916—1943), narodni heroj Jugoslavije * [[Radomir (Rade) Jovanović]] "Rade Vrabac" (1939—2016), srbski aforist * [[Radoslav Jovanović]] (1906—?), bosansko-srbski gradbenik in geolog, akademik * [[Radovan Jovanović|Radovan (Rade) Jovanović]] (1917—1944), srbski partizan, narodni heroj * [[Radoš Jovanović-Selja]] (1912—?), srbski (jugoslovanski) politik in diplomat * [[Rajka Đurđica Jovanović-Rajski]] (1930—2002), hrvaška arhitektka (od 1959 v Londonu) * [[Rajna Jovanović]] (1926—2012), srbska botaničarka * [[Rajko Jovanović]] (1898—1942), srbski revolucionar in publicist * [[Ranisav Jovanović]] (*1980), nemški nogometaš bosansko-srbskega rodu * [[Ranko Jovanović]] (1883—1966), srbski filmski režiser in producent * [[Roland Jovanović-Barolda]] (*1929), hrvaški arhitekt * [[Sava Jovanović Sirogojno]] (1926—1944), srbski partizan,narodni heroj * [[Slobodan Jovanović]] (1869—1958), srbski pravnik, zgodovinar, univ. profesor, književnik, politik in akademik * [[Slobodan A. Jovanović]] (1911—?), srbski bibliotekar, prevajalec in publicist * [[Slobodan Jovanović (*1937)|Slobodan Jovanović]] (*1937), vojvodinski arhitekt * [[Sofija Jovanović]] (1895—1979), srbska vojna prostovoljka in herojinja * [[Sofija (Soja) Jovanović]] (1922—2002), gledališka in (1. jugoslovanska) filmska oz. TV-režiserka * [[Stanoje Jovanović|Stanoje (Alojzije) Jovanović]] (1895—1951), hrvaški slikar * [[Stjepan Jovanović]] (1828—1885), hrvaški podmaršal in dalmatinski namestnik * [[Stojanka (Canka) Jovanović]] (roj. Dragneva) (1873—1905), srbska socialistka bolgarskga rodu * [[Svetozar Jovanović]] (1882—1971), srbski arhitekt in profesor * [[Stevan Jovanović Stevica]] (1916—1941), vojvodinsko-srbski partizan, narodni heroj * [[Toša Jovanović]] (1845—1893), srbski igralec (tudi v Zagrebu) * [[Vaso Jovanović]] (1915—2013), črnogorski vojaški pilot in generalpolkovnik JLA * [[Veljko Jovanović]] (*1937), hrvaški kemik in antropolog * [[Vicentije Jovanović]] (1689—1737), beograjsko-karlovški metropolit * [[Vićentije Jovanović Vidak]] (1730—1780), karlovški metropolit * [[Vitomir Jovanović (*1914)]] - [[Viktor Rozencvajg|"Viktor Rozencvajg"]] (1914—1941), srbski pisatelj * [[Vladimir Jovanović]] (1833—1922), srbski politik, ekonomist in publicist * [[Vladimir Jovanović (*1923)]] (1923—1993), srbski gospodarski pravnik, univ. profesor * [[Vladimir Jovanović (*1971)]] (*1971), črnogorski dopisnik in zgodovinar * [[Vladimir Vlada Jovanović (*1973)]] (*1973), srbski košarkar in trener * [[Vladislav Jovanović (elektrotehnik)]] (1897—1974), srbski elektrotehnik * [[Vladisav Jovanović (diplomat)]] (1933—2026), srbski diplomat * [[Vojislav Jovanović - Marambo]] (1884—1968), srbski pisatelj in literarni zgodovinar * [[Vojislav Jovanović (igralec)]] (1891—1967), srbski igralec * [[Vukašin Jovanović]] (*1996), srbski nogometaš * [[Zdravko Jovanović]] (1909—1943), srbski partizan in narodni heroj (padel v Sloveniji) * [[Zoran M. Jovanović]] (1933—1976), bosansko-srbski novinar, pesnik in pisatelj * [[Zoran M. Jovanović]], srbski umetnostni zgodovinar * [[Zoran T. Jovanović]] (*1932), srbski dramaturg, teatrolog in gledališčnik * [[Zoran Jovanović (*1938)]] (*1938), srbski slikar, karikaturist, animator, filmski scenarist in režiser * [[Zoran Jovanović (*1950)]] (*1950), srbski boksar * [[Zoran Jovanović (*1958)]] (*1958), bosansko-jugoslovanski rokometaš * [[Zoran Jovanović (*1965)]] (*1965), srbski košarkar * [[Zoran Jovanović (*1979)|Zoran Jovanović]] (*1979), hrvaški šahovski velemojster * [[Zoran Jovanović (*1986)|Zoran Jovanović]] (*1986), švedski nogometaš srbsko-finskega rodu * [[Zoran Jovanović Dobrotin]] (1942—2016), kosovsko-srbski grafik in slikar, profesor * [[Živadin Jovanović]] (*1938), srbski diplomat in politik * [[Živko Jovanović]] (1888—1923), srbski politik in publicist * [[Živojin Jovanović]] (1912—?), srbsko-jugoslovanski športni delavec, raziskovalec v Elanu in funkcionar * [[Žikica Jovanović Španac]] (1914—1942), srbski športnik, revolucionar, španski borec, partizanski komandant, narodni heroj == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * priimek [[Jovanovič]] * priimek [[Jovanovski]] (npr. [[Alenka Jovanovski]]) * priimke [[Jovanov]], [[Đoko Jovanić|Jovanić]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jovanović}} * {{baza imen SURS|priimek=Jovanovič}} [[Kategorija:Priimki]] [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Hrvaški priimki]] [[Kategorija:Srbski priimki]] [[Kategorija:Črnogorski priimki]] {{Razločitev}} 79dvy5agz0lw2c6ljl3fhd3ic74f1nu 6748223 6748217 2026-09-08T21:46:16Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani tuji nosilci priimka */ 6748223 wikitext text/x-wiki '''Jovanovič''' – tudi '''Jovanović''' ({{lang-sr-Cyrl|Јовановић}}), – je [[Slovenci|slovenski]], [[Hrvati|hrvaški]], [[Srbi|srbski]] in [[Črnogorci|črnogorski]] – zelo pogost [[Jugoslavija|jugoslovanski]] priimek. === Razširjenost === ==== Po Sloveniji ==== '''Jovanović''' je bil [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|151. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.064 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.112 oseb in je po pogostosti uporabe napredoval na 141. mesto. :Na dan 1. januarja 2024 pa ga je uporabljalo že 1.523 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe poskočil celo na 41. mesto. '''Jovanovič''' pa je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 159 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.801. mesto. :''Podatki se nanašajo na 1. januar 2024, ko je Slovenija imela 2.123.949 prebivalcev.'' ==== Po svetu ==== Jovanović je po pogostnosti 3.221. priimek na svetu in približno 174.916 ljudi nosi ta priimek. Največkrat in najpogosteje prevladuje v Srbiji. Leta 2014 je bilo oseb s tem priimkom po deželah glede na število (in pogostnost): #Srbija: 149.830 (1:48) #Bosna in Hercegovina: 10.812 (1:327) #Črna gora: 4.655 (1:137) #Kosovo: 3.623 (1:514) #Hrvaška: 2.620 (1:1,614) #Slovenija: 1.807 (1:1,377) #Makedonija: 1,520 (1:1,383) #Češka: 22 (1:483,340) #ZDA: 5 (1:72,491,787) #Nizozemska: 5 (1:3,377,435) Podobne oblike: Jovanovic (17,011), Jovanovich (1,721), Jovanovič (295) & Jovanoviç (2) računamo posebno. Priimek Jovanović je torej najbolj pogost in najbolj znan v [[Srbija|Srbiji]] in na [[Kosovo|Kosovem]], pa tudi po drugih bivših jugoslovanskih republikah, zlasti po [[Črna gora|Črni gori]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref>{{navedi splet|url=https://forebears.io/sh/surnames/jovanovi%C4%87|title=Jovanović - prezime|publisher=Forebears|author=|place=|date=2012-2022 |accessdate=9. november 2024}}</ref> == Izvor in pomen == === Izvor in pomen imena Jovan (Janez, Ivan) === Slovenska oblika [[Janez]] oziroma [[Ivan]], kakor tudi srbska oblika Jovan (angleško [[John]], nemško [[Johan]], špansko [[Juan]], francosko [[Jean]], madžarsko [[János]] itd.) – izhaja iz latinske oblike imena Iohannes, le-ta pa iz grškega Ἰωάννης (Ioannes), kar vse je izpeljano iz hebrejskega imena יוֹחָנָן (Yoḥanan) v pomenu ''"Jahve je milostljiv"'' (יוֹ-yo=Jahve, Bog + חָנַן-ḥanan="biti milostljiv" – Johanan ali Jehohanan). Najbolj znana svetopisemska osebnost s tem imenom je Jezusov predhodnik in sorodnik [[Janez Krstnik]], takoj za njim pa je apostol in evangelist [[Sveti Janez|Janez]]. To ime je bilo sprva pogostejše med vzhodnimi kristjani, vendar se je po [[Evropa|Evropi]] razmahnilo zlasti po [[križarske vojne|križarskih vojnah]]. V [[Anglija|Angliji]] je bilo John najpogostejše moško ime od 13. do 20. stoletja, v [[ZDA]] pa je bilo Johnnie do 1923 najpogostejše deško ime. Ime je nosilo 23 papežev in osem bizantinskih cesarjev, mnogi vladarji in krščanski svetniki, kot [[Janez Damaščan]], [[Janez Krizostom|Janez Zlatousti]], [[Janez Vianej]], [[Janez od Križa]], [[Janez Bosko]] itd. Znani [[ZDA|Amerikanci]] so pisatelj [[John Steinbeck]] (1902-1968), umorjeni ameriški predsednik [[John F. Kennedy|John Kennedy]] (1917-1963), umorjeni glasbenik [[John Lennon]] (1940-1980) idr. <ref>{{navedi splet|url=https://www.behindthename.com/name/john|title= Meaning and history of name John|publisher=Behind the Name|author=|place=|date=6. oktober 2024|accessdate=10. november 2024}}</ref> === Izvor, oblike in pomen priimka Jovanovič ([[Janežič]]) === Etimološko izvira ta priimek iz [[krščanstvo|krščanskega]] [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] imena [[Jovan]], le-to pa iz [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanskega]] Іоаннъ; v Sloveniji je razširjeno ime [[Ivan]] in [[Janez]], ki je postalo takorekoč sinonim za [[Slovenci|Slovence]]. Ženska oblika imena Jovan je Jovana. Izvoru priimka Jovanović je mogoče slediti daleč nazaj. Eden od zgodnjih predhodnikov je priimek Jovanić, ki je nastal prav tako iz moškega imena Jovan. V srednjem veku ni bila redkost, da so otroci, njihovi sorodniki ali sosedje dodajali imenu priimek, ki so ga velikokrat napravili iz imena staršev ali starih staršev – in tako podkrepili svojo pripadnost takratni veliki patriarhalni družini; ta priimek si lahko razlagamo kot »potomec Jovana« ali »član družine očeta ali praočeta Jovana«. Prvotna oblika priimka je bila torej [[Jovanov]]; ta priimek še vedno obstaja na bivšem jugoslovanskem prostoru vzporedno s priimkom Jovanović, zlasti v [[Vojvodina|Vojvodini]]. V [[Bolgarija|Bolgariji]] in [[Rusija|Rusiji]] pa je zelo razširjen podoben priimek – [[Ivanov]], na zahodnem delu Balkanskega polotoka pa tudi [[Ivanović]] in [[Ivanič]]. Priimek Jovanović ima torej zanimivo poreklo, bogato zgodovino in pomembno vlogo v zgodovini in omiki zlasti [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] narodov - ter ga je nosilo in ga še vedno nosi mnogo pomembnih, vplivnih in znanih osebnosti. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Aljaž Jovanović]] (*1984), igralec * [[Branko Jovanović Vunjak - Brendi]] (1962—2011), pevec in pisec pop glasbe * [[Dušan Jovanović]] (1939—2020), gledališki režiser in dramatik, profesor AGRFT * [[Dušan Jovanovič-Hyvärinen]] (*1952), slovensko-finski grafični oblikovalec * [[Klarisa Jovanović]] (*1954), prevajalka, pesnica, pevka in glasbenica * [[Saša Jovanović]] (*1965), lutkovni ustvarjalec, režiser in pedagog * [[Sveta Jovanović]] (1927—2005), gledališki scenograf (arhitekt) * [[Tomislav Jovanović - Tokac]] (*1970), rock-glasbenik, skladatelj, kitarist in pevec * [[Varja Jovanović Trobec]], fotografinja == Znani tuji nosilci priimka == Priimek Jovanović je med najpogostejšimi pri [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] narodih, posebno pri Srbih in Črnogorcih * [[Aco Jovanović]] (*1930), srbski igralec * [[Aleksa Jovanović]] (1846—1920), srbski pravnik in politik * [[Aleksandar Jovanovic]] (*1971), nemški filmski igralec * [[Anastas Jovanović]] (1817—1899), srbski slikar, grafik in fotograf * [[Arsenij Jovanović]]<ref>Arsenij Jovanović - srbsko: Arsenije IV. Jovanović Šakabenta</ref> (1698—1748), srbski patriarh (peški arhiepiskop) * [[Arsa Jovanović|Arsa (Arsenije) Jovanović]] (1932—2025), srbski režiser * [[Arso Jovanović]] (1907—1948), črnogorsko-jugoslovanski častnik, partizan in general (načelnik Vrhovnega štaba [[NOV in POJ]]) * [[Batrić Jovanović]] (1922—2011), črnogosko-srbski revolucionar, politik in publicist * [[Biljana Jovanović]] (1953—1996), srbska pesnica in pisateljica, mirovna aktivistka in feministka, žena [[Josip Rastko Močnik|Rastka Močnika]] * [[Blažo Jovanović]] (1907—1976), črnogorski (in jugoslovanski) politik, narodni heroj * [[Bogdan Jovanović]] (1918—2005), srbski partizanski poveljnik in general * [[Bogdan Jovanović (režiser)|Bogdan Jovanović]] (1921—1982), srbski režiser * [[Bogoljub Jovanović]] (1839—1924), srbski statistik in častni akademik * [[Bora Jovanović]] (1910—1962), srbski športni pedagog, teoretik in zgodovinar * [[Boro Jovanović]] (*1939), jugoslovanski (hrvaški) tenisač * Borivoje Jovanović (1897—1980), srbski novinar in športni delavec * Borivoje Jovanović (*1938), srbski arhitekt * [[Božidar Jovanović]] (1919—1998), črnogorski partizanski poveljnik, general in narodni heroj * [[Božidar Jovanović (astronom)]] (1932—2008), srbski astronom * [[Branislav Jovanović (gozdar)]], dendrolog in fitocenolog (gozdar) * [[Branislav Jovanović (nogometaš)]] (*1985), srbski nogometaš * [[Branko Jovanović]] (1868—1921), srbski general in minister * [[Čedomir Jovanović]] (*1971), srbski politik (dramaturg) * [[Dragoljub Jovanović (fizik)|Dragoljub Jovanović]] (1891—1970), srbski fizik * [[Dragoljub Jovanović (sociolog)|Dragoljub Jovanović]] (1895—1977), srbski sociolog, politik, publicist in disident (pred- in povojni zapornik) * [[Dragoljub Jovanović (arhitekt)|Dragoljub Jovanović]] (1904—1973), srbski arhitekt in urbanist * [[Dragomir Jovanović]] (1881—1947), srbski elektrotehnik * [[Dragoslav Jovanović]] (1886—1939), srbski profesor prava in rektor Beograjske univerze * [[Dragovan Jovanović]], srbski režiser * [[Dušan Jovanović - Đukin]] (1891—1945), srbski kipar * [[Đorđe Jovanović (kipar)]] (1861—1953), srbski kipar in akademik * [[Đorđe Jovanović (general)]] (1890—1964), srbski (jugoslovanski) general * [[Đorđe Jovanović (pisatelj)]] (1909—1943), srbski literarni kritik in revolucionar * [[Emilija Jovanović]] (1905—1941), srbska športnica, jugoslovasnka reprezentativka v hazeni * [[Emilijan Jovanović]] (1823—1897), srbski arhitekt, urbanist in akademik * [[Gordana Jovanović (slikarka)|Gordana Jovanović]] (1912—1997), srbska slikarka * [[Gordana Jovanović (igralka)|Gordana Jovanović]] (1951—1999), srbska igralka * [[Igor Jovanović]] (*1989), nemški nogometaš hrvaškega rodu * [[Isa Jovanović]] (1906—1983), srbsko-jugoslovanski politik, narodni heroj * [[Ivan Jovanović (trener)|Ivan Jovanović]] (*1962), srbski nogomataš in trener * [[Ivan Jovanović (nogometaš)|Ivan Jovanović]] (*1991), hrvaški nogometaš * [[Jadranka Jovanović]] (*1958), srbska operna pevka - mezzosopranistka * [[Jagoš Jovanović]] (1912—1999), črnogorski zgodovinar * [[Josip Jovanović]] (1917—1942), bosanski partizan, narodni heroj * [[Jovan Jovanović (pedagog)|Jovan Jovanović]] (1875—1952), srbski učiteljiščnik in pedagoški pisec * [[Jovan Jovanović (zdravnik)|Jovan Jovanović]] (1870—1923), zdravnik ginekolog * [[Jovan Jovanović (režiser)|Jovan Jovanović]] (*1940), srbski filmski režiser * [[Jovan Jovanović - Pižon]] (1869—1939), srbski diplomat, politik, publicist in zgodovinar * [[Jovan Jovanović - Zmaj]] (1833—1904), srbski (lirski in otroški) pesnik in prevajalec * [[Jovanka (Ivanka) Jovanović]] (por. Dvorniković) (1887—1963), srbsko-hrvaška igralka * [[Jovanka Jovanović-Kolar]] (1921—1999), hrvaška kemijska inženirka in univ. profesorica * [[Katarina Jovanović]] (1869—1954), srbska književnica * [[Katarina Jovanović-Blagojević]] (1943—2021), srbska šahovska velemojstrica * [[Konstantin Jovanović]] (1849—1923), srbski arhitekt historicist * [[Kosta Jovanović]] (1875—1930), srbski novinar in publicist * [[Ksenija Jovanović]] (1928—2012), srbska gledališka igralka * [[Lazar Jovanović]] (1911—1962), srbski operni pevec, tenorist * [[Leposava (Lepa) Jovanović]] (1875—1968), hrvaška pevka in igralka srb. rodu * [[Ljubinka Jovanović-Mihailović]] (1922—2015), srbsko-francoska slikarka * [[Ljubiša Jovanović]] (1908—1971), srbski igralec (tudi v Zagrebu) * [[Ljubomir Jovanović]] (1865—1928), srbski zgodovinar in politik * [[Ljubomir Jovanović-Čupa|Ljubomir Jovanović - Čupa]] (1877—1913), srbski politik in publicist * [[Maša Jovanović]] (*1994), srbsko-avstralska teniška igralka * [[Milan Jovanović - Morski]] (1834—1896), srbski ladijski zdravnik, potopisec in akvarelist * [[Milan Jovanović - Batut]] (1847—1940), srbski zdravnik, univ. profesor * [[Milan Jovanović (fotograf)]] (1863—1944), srbski fotograf * [[Milan Jovanović (telovadec)]] (*1970), srbski dvigalec uteži in "strongman" * [[Milan Jovanović - Lane]] (*1981)'','' srbski nogometaš * [[Milan Jovanović - Mrva]] (*1983), črnogorski nogometaš * [[Milorad Jovanović]] (1904—1992), srbski baletnik in koreograf (mdr. v Zgb in Lj) * [[Miloš Jovanović]] (*1976), srbski politik * [[Milovan Jovanović]] (1917—?), črnogorsko-srbski veterinar in akademik * [[Milutin Jovanović]] (1881—1935), srbski pisatelj * [[Miodrag Jovanović]] (*1932), srbski umetnostni zgodovinar * [[Mirko Jovanović]] (1923—1977), srbski generalpolkovnik JLA, narodni heroj * [[Miroslav Jovanović (1924|Miroslav Jovanović]] (1924—2003), srbski arhitekt * [[Miško Jovanović]] (1878—1915), srbsko-bosanski sokol, mladobosanec (obešen) * [[Mojsije Petrović]] (1677—1730), karlovški in beograjski metropolit srbske pravoslavne cerkve * [[Neven Jovanović]] (ok. 1970?), hrvaški klasični filolog * [[Nikola Jovanović - Amerikanac]] (1853—1939), srbski novinar in diplomat * [[Nikola Jovanović - Niki]] (*1952), črnogosko-srbski nogometaš (živi v Sloveniji?) * [[Nikola Jovanović (košarkar)]] (*1969), srbski košarkar (še dva, rojena 1981 in 1994) * [[Nikola Jovanović (tekvodnist)]] (*1990), srbski tekvodnist * [[Olga Jovanović-Kovačević]] (1923—?), srbska jedska strokovnajkinja * [[Pavle (Paja) Jovanović]] (1849—1897), srbsko-hrvaški politik * [[Paja Jovanović|Pavle (Paja) Jovanović]] (1859—1957), srbski slikar in akademik * [[Petar M. Jovanović]] (1917—1943), črnogorski partizanski komandant, narodni heroj * [[Petar S. Jovanović]] (1893—1957), srbski geograf, speleolog, univ. profesor in akademik * [[Rade Jovanović]] (1904—1941), črnogorski partizan, narodni heroj * [[Radivoje Jovanović Bradonja|Radivoje Jovanović-Bradonja]] (1918—2000), srbski generalpodpolkovnik, narodni heroj * [[Radoje Jovanović]] (1916—1943), narodni heroj Jugoslavije * [[Radomir (Rade) Jovanović]] "Rade Vrabac" (1939—2016), srbski aforist * [[Radoslav Jovanović]] (1906—?), bosansko-srbski gradbenik in geolog, akademik * [[Radovan Jovanović|Radovan (Rade) Jovanović]] (1917—1944), srbski partizan, narodni heroj * [[Radoš Jovanović-Selja]] (1912—?), srbski (jugoslovanski) politik in diplomat * [[Rajka Đurđica Jovanović-Rajski]] (1930—2002), hrvaška arhitektka (od 1959 v Londonu) * [[Rajna Jovanović]] (1926—2012), srbska botaničarka * [[Rajko Jovanović]] (1898—1942), srbski revolucionar in publicist * [[Ranisav Jovanović]] (*1980), nemški nogometaš bosansko-srbskega rodu * [[Ranko Jovanović]] (1883—1966), srbski filmski režiser in producent * [[Roland Jovanović-Barolda]] (*1929), hrvaški arhitekt * [[Sava Jovanović Sirogojno]] (1926—1944), srbski partizan,narodni heroj * [[Slobodan Jovanović]] (1869—1958), srbski pravnik, zgodovinar, univ. profesor, književnik, politik in akademik * [[Slobodan A. Jovanović]] (1911—?), srbski bibliotekar, prevajalec in publicist * [[Slobodan Jovanović (*1937)|Slobodan Jovanović]] (*1937), vojvodinski arhitekt * [[Sofija Jovanović]] (1895—1979), srbska vojna prostovoljka in herojinja * [[Sofija (Soja) Jovanović]] (1922—2002), gledališka in (1. jugoslovanska) filmska oz. TV-režiserka * [[Stanoje Jovanović|Stanoje (Alojzije) Jovanović]] (1895—1951), hrvaški slikar * [[Stjepan Jovanović]] (1828—1885), hrvaški podmaršal in dalmatinski namestnik * [[Stojanka (Canka) Jovanović]] (roj. Dragneva) (1873—1905), srbska socialistka bolgarskga rodu * [[Svetozar Jovanović]] (1882—1971), srbski arhitekt in profesor * [[Stevan Jovanović Stevica]] (1916—1941), vojvodinsko-srbski partizan, narodni heroj * [[Toša Jovanović]] (1845—1893), srbski igralec (tudi v Zagrebu) * [[Vaso Jovanović]] (1915—2013), črnogorski vojaški pilot in generalpolkovnik JLA * [[Veljko Jovanović]] (*1937), hrvaški kemik in antropolog * [[Vicentije Jovanović]] (1689—1737), beograjsko-karlovški metropolit * [[Vićentije Jovanović Vidak]] (1730—1780), karlovški metropolit * [[Vitomir Jovanović (*1914)]] - [[Viktor Rozencvajg|"Viktor Rozencvajg"]] (1914—1941), srbski pisatelj * [[Vladimir Jovanović]] (1833—1922), srbski politik, ekonomist in publicist * [[Vladimir Jovanović (*1923)]] (1923—1993), srbski gospodarski pravnik, univ. profesor * [[Vladimir Jovanović (*1971)]] (*1971), črnogorski dopisnik in zgodovinar * [[Vladimir Vlada Jovanović (*1973)]] (*1973), srbski košarkar in trener * [[Vladislav Jovanović (elektrotehnik)]] (1897—1974), srbski elektrotehnik * [[Vladisav Jovanović (diplomat)]] (1933—2026), srbski diplomat * [[Vojislav Jovanović - Marambo]] (1884—1968), srbski pisatelj in literarni zgodovinar * [[Vojislav Jovanović (igralec)]] (1891—1967), srbski igralec * [[Vukašin Jovanović]] (*1996), srbski nogometaš * [[Zdravko Jovanović]] (1909—1943), srbski partizan in narodni heroj (padel v Sloveniji) * [[Zoran M. Jovanović]] (1933—1976), bosansko-srbski novinar, pesnik in pisatelj * [[Zoran M. Jovanović]], srbski umetnostni zgodovinar * [[Zoran T. Jovanović]] (*1932), srbski dramaturg, teatrolog in gledališčnik * [[Zoran Jovanović (*1938)]] (*1938), srbski slikar, karikaturist, animator, filmski scenarist in režiser * [[Zoran Jovanović (*1950)]] (*1950), srbski boksar * [[Zoran Jovanović (*1958)]] (*1958), bosansko-jugoslovanski rokometaš * [[Zoran Jovanović (*1965)]] (*1965), srbski košarkar * [[Zoran Jovanović (*1979)|Zoran Jovanović]] (*1979), hrvaški šahovski velemojster * [[Zoran Jovanović (*1986)|Zoran Jovanović]] (*1986), švedski nogometaš srbsko-finskega rodu * [[Zoran Jovanović Dobrotin]] (1942—2016), kosovsko-srbski grafik in slikar, profesor * [[Živadin Jovanović]] (*1938), srbski diplomat in politik * [[Živko Jovanović]] (1888—1923), srbski politik in publicist * [[Živojin Jovanović]] (1912—?), srbsko-jugoslovanski športni delavec, raziskovalec v Elanu in funkcionar * [[Žikica Jovanović Španac]] (1914—1942), srbski športnik, revolucionar, španski borec, partizanski komandant, narodni heroj == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * priimek [[Jovanovič]] * priimek [[Jovanovski]] (npr. [[Alenka Jovanovski]]) * priimke [[Jovanov]], [[Đoko Jovanić|Jovanić]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jovanović}} * {{baza imen SURS|priimek=Jovanovič}} [[Kategorija:Priimki]] [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Hrvaški priimki]] [[Kategorija:Srbski priimki]] [[Kategorija:Črnogorski priimki]] {{Razločitev}} l2y4pg6l35v5z21mpaxvymw434qtdh8 6748228 6748223 2026-09-08T22:17:51Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani tuji nosilci priimka */ 6748228 wikitext text/x-wiki '''Jovanovič''' – tudi '''Jovanović''' ({{lang-sr-Cyrl|Јовановић}}), – je [[Slovenci|slovenski]], [[Hrvati|hrvaški]], [[Srbi|srbski]] in [[Črnogorci|črnogorski]] – zelo pogost [[Jugoslavija|jugoslovanski]] priimek. === Razširjenost === ==== Po Sloveniji ==== '''Jovanović''' je bil [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|151. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.064 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.112 oseb in je po pogostosti uporabe napredoval na 141. mesto. :Na dan 1. januarja 2024 pa ga je uporabljalo že 1.523 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe poskočil celo na 41. mesto. '''Jovanovič''' pa je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 159 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.801. mesto. :''Podatki se nanašajo na 1. januar 2024, ko je Slovenija imela 2.123.949 prebivalcev.'' ==== Po svetu ==== Jovanović je po pogostnosti 3.221. priimek na svetu in približno 174.916 ljudi nosi ta priimek. Največkrat in najpogosteje prevladuje v Srbiji. Leta 2014 je bilo oseb s tem priimkom po deželah glede na število (in pogostnost): #Srbija: 149.830 (1:48) #Bosna in Hercegovina: 10.812 (1:327) #Črna gora: 4.655 (1:137) #Kosovo: 3.623 (1:514) #Hrvaška: 2.620 (1:1,614) #Slovenija: 1.807 (1:1,377) #Makedonija: 1,520 (1:1,383) #Češka: 22 (1:483,340) #ZDA: 5 (1:72,491,787) #Nizozemska: 5 (1:3,377,435) Podobne oblike: Jovanovic (17,011), Jovanovich (1,721), Jovanovič (295) & Jovanoviç (2) računamo posebno. Priimek Jovanović je torej najbolj pogost in najbolj znan v [[Srbija|Srbiji]] in na [[Kosovo|Kosovem]], pa tudi po drugih bivših jugoslovanskih republikah, zlasti po [[Črna gora|Črni gori]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref>{{navedi splet|url=https://forebears.io/sh/surnames/jovanovi%C4%87|title=Jovanović - prezime|publisher=Forebears|author=|place=|date=2012-2022 |accessdate=9. november 2024}}</ref> == Izvor in pomen == === Izvor in pomen imena Jovan (Janez, Ivan) === Slovenska oblika [[Janez]] oziroma [[Ivan]], kakor tudi srbska oblika Jovan (angleško [[John]], nemško [[Johan]], špansko [[Juan]], francosko [[Jean]], madžarsko [[János]] itd.) – izhaja iz latinske oblike imena Iohannes, le-ta pa iz grškega Ἰωάννης (Ioannes), kar vse je izpeljano iz hebrejskega imena יוֹחָנָן (Yoḥanan) v pomenu ''"Jahve je milostljiv"'' (יוֹ-yo=Jahve, Bog + חָנַן-ḥanan="biti milostljiv" – Johanan ali Jehohanan). Najbolj znana svetopisemska osebnost s tem imenom je Jezusov predhodnik in sorodnik [[Janez Krstnik]], takoj za njim pa je apostol in evangelist [[Sveti Janez|Janez]]. To ime je bilo sprva pogostejše med vzhodnimi kristjani, vendar se je po [[Evropa|Evropi]] razmahnilo zlasti po [[križarske vojne|križarskih vojnah]]. V [[Anglija|Angliji]] je bilo John najpogostejše moško ime od 13. do 20. stoletja, v [[ZDA]] pa je bilo Johnnie do 1923 najpogostejše deško ime. Ime je nosilo 23 papežev in osem bizantinskih cesarjev, mnogi vladarji in krščanski svetniki, kot [[Janez Damaščan]], [[Janez Krizostom|Janez Zlatousti]], [[Janez Vianej]], [[Janez od Križa]], [[Janez Bosko]] itd. Znani [[ZDA|Amerikanci]] so pisatelj [[John Steinbeck]] (1902-1968), umorjeni ameriški predsednik [[John F. Kennedy|John Kennedy]] (1917-1963), umorjeni glasbenik [[John Lennon]] (1940-1980) idr. <ref>{{navedi splet|url=https://www.behindthename.com/name/john|title= Meaning and history of name John|publisher=Behind the Name|author=|place=|date=6. oktober 2024|accessdate=10. november 2024}}</ref> === Izvor, oblike in pomen priimka Jovanovič ([[Janežič]]) === Etimološko izvira ta priimek iz [[krščanstvo|krščanskega]] [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] imena [[Jovan]], le-to pa iz [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanskega]] Іоаннъ; v Sloveniji je razširjeno ime [[Ivan]] in [[Janez]], ki je postalo takorekoč sinonim za [[Slovenci|Slovence]]. Ženska oblika imena Jovan je Jovana. Izvoru priimka Jovanović je mogoče slediti daleč nazaj. Eden od zgodnjih predhodnikov je priimek Jovanić, ki je nastal prav tako iz moškega imena Jovan. V srednjem veku ni bila redkost, da so otroci, njihovi sorodniki ali sosedje dodajali imenu priimek, ki so ga velikokrat napravili iz imena staršev ali starih staršev – in tako podkrepili svojo pripadnost takratni veliki patriarhalni družini; ta priimek si lahko razlagamo kot »potomec Jovana« ali »član družine očeta ali praočeta Jovana«. Prvotna oblika priimka je bila torej [[Jovanov]]; ta priimek še vedno obstaja na bivšem jugoslovanskem prostoru vzporedno s priimkom Jovanović, zlasti v [[Vojvodina|Vojvodini]]. V [[Bolgarija|Bolgariji]] in [[Rusija|Rusiji]] pa je zelo razširjen podoben priimek – [[Ivanov]], na zahodnem delu Balkanskega polotoka pa tudi [[Ivanović]] in [[Ivanič]]. Priimek Jovanović ima torej zanimivo poreklo, bogato zgodovino in pomembno vlogo v zgodovini in omiki zlasti [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] narodov - ter ga je nosilo in ga še vedno nosi mnogo pomembnih, vplivnih in znanih osebnosti. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Aljaž Jovanović]] (*1984), igralec * [[Branko Jovanović Vunjak - Brendi]] (1962—2011), pevec in pisec pop glasbe * [[Dušan Jovanović]] (1939—2020), gledališki režiser in dramatik, profesor AGRFT * [[Dušan Jovanovič-Hyvärinen]] (*1952), slovensko-finski grafični oblikovalec * [[Klarisa Jovanović]] (*1954), prevajalka, pesnica, pevka in glasbenica * [[Saša Jovanović]] (*1965), lutkovni ustvarjalec, režiser in pedagog * [[Sveta Jovanović]] (1927—2005), gledališki scenograf (arhitekt) * [[Tomislav Jovanović - Tokac]] (*1970), rock-glasbenik, skladatelj, kitarist in pevec * [[Varja Jovanović Trobec]], fotografinja == Znani tuji nosilci priimka == Priimek Jovanović je med najpogostejšimi pri [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] narodih, posebno pri Srbih in Črnogorcih * [[Aco Jovanović]]/Aleksandar „Aco” Jovanovski (prv. Jovanović) (1930—2016), makedonski igralec * [[Aleksa Jovanović]] (1846—1920), srbski pravnik in politik * [[Aleksandar Jovanovic]] (*1971), nemški filmski igralec * [[Anastas Jovanović]] (1817—1899), srbski slikar, grafik in fotograf * [[Arsenij Jovanović]]<ref>Arsenij Jovanović - srbsko: Arsenije IV. Jovanović Šakabenta</ref> (1698—1748), srbski patriarh (peški arhiepiskop) * [[Arsa Jovanović|Arsa (Arsenije) Jovanović]] (1932—2025), srbski režiser * [[Arso Jovanović]] (1907—1948), črnogorsko-jugoslovanski častnik, partizan in general (načelnik Vrhovnega štaba [[NOV in POJ]]) * [[Batrić Jovanović]] (1922—2011), črnogosko-srbski revolucionar, politik in publicist * [[Biljana Jovanović]] (1953—1996), srbska pesnica in pisateljica, mirovna aktivistka in feministka, žena [[Josip Rastko Močnik|Rastka Močnika]] * [[Blažo Jovanović]] (1907—1976), črnogorski (in jugoslovanski) politik, narodni heroj * [[Bogdan Jovanović]] (1918—2005), srbski partizanski poveljnik in general * [[Bogdan Jovanović (režiser)|Bogdan Jovanović]] (1921—1982), srbski režiser * [[Bogoljub Jovanović]] (1839—1924), srbski statistik in častni akademik * [[Bora Jovanović]] (1910—1962), srbski športni pedagog, teoretik in zgodovinar * [[Boro Jovanović]] (*1939), jugoslovanski (hrvaški) tenisač * Borivoje Jovanović (1897—1980), srbski novinar in športni delavec * Borivoje Jovanović (*1938), srbski arhitekt * [[Božidar Jovanović]] (1919—1998), črnogorski partizanski poveljnik, general in narodni heroj * [[Božidar Jovanović (astronom)]] (1932—2008), srbski astronom * [[Branislav Jovanović (gozdar)]], dendrolog in fitocenolog (gozdar) * [[Branislav Jovanović (nogometaš)]] (*1985), srbski nogometaš * [[Branko Jovanović]] (1868—1921), srbski general in minister * [[Čedomir Jovanović]] (*1971), srbski politik (dramaturg) * [[Dragoljub Jovanović (fizik)|Dragoljub Jovanović]] (1891—1970), srbski fizik * [[Dragoljub Jovanović (sociolog)|Dragoljub Jovanović]] (1895—1977), srbski sociolog, politik, publicist in disident (pred- in povojni zapornik) * [[Dragoljub Jovanović (arhitekt)|Dragoljub Jovanović]] (1904—1973), srbski arhitekt in urbanist * [[Dragomir Jovanović]] (1881—1947), srbski elektrotehnik * [[Dragoslav Jovanović]] (1886—1939), srbski profesor prava in rektor Beograjske univerze * [[Dragovan Jovanović]], srbski režiser * [[Dušan Jovanović - Đukin]] (1891—1945), srbski kipar * [[Đorđe Jovanović (kipar)]] (1861—1953), srbski kipar in akademik * [[Đorđe Jovanović (general)]] (1890—1964), srbski (jugoslovanski) general * [[Đorđe Jovanović (pisatelj)]] (1909—1943), srbski literarni kritik in revolucionar * [[Emilija Jovanović]] (1905—1941), srbska športnica, jugoslovasnka reprezentativka v hazeni * [[Emilijan Jovanović]] (1823—1897), srbski arhitekt, urbanist in akademik * [[Gordana Jovanović (slikarka)|Gordana Jovanović]] (1912—1997), srbska slikarka * [[Gordana Jovanović (igralka)|Gordana Jovanović]] (1951—1999), srbska igralka * [[Igor Jovanović]] (*1989), nemški nogometaš hrvaškega rodu * [[Isa Jovanović]] (1906—1983), srbsko-jugoslovanski politik, narodni heroj * [[Ivan Jovanović (trener)|Ivan Jovanović]] (*1962), srbski nogomataš in trener * [[Ivan Jovanović (nogometaš)|Ivan Jovanović]] (*1991), hrvaški nogometaš * [[Jadranka Jovanović]] (*1958), srbska operna pevka - mezzosopranistka * [[Jagoš Jovanović]] (1912—1999), črnogorski zgodovinar * [[Josip Jovanović]] (1917—1942), bosanski partizan, narodni heroj * [[Jovan Jovanović (pedagog)|Jovan Jovanović]] (1875—1952), srbski učiteljiščnik in pedagoški pisec * [[Jovan Jovanović (zdravnik)|Jovan Jovanović]] (1870—1923), zdravnik ginekolog * [[Jovan Jovanović (režiser)|Jovan Jovanović]] (*1940), srbski filmski režiser * [[Jovan Jovanović - Pižon]] (1869—1939), srbski diplomat, politik, publicist in zgodovinar * [[Jovan Jovanović - Zmaj]] (1833—1904), srbski (lirski in otroški) pesnik in prevajalec * [[Jovanka (Ivanka) Jovanović]] (por. Dvorniković) (1887—1963), srbsko-hrvaška igralka * [[Jovanka Jovanović-Kolar]] (1921—1999), hrvaška kemijska inženirka in univ. profesorica * [[Katarina Jovanović]] (1869—1954), srbska književnica * [[Katarina Jovanović-Blagojević]] (1943—2021), srbska šahovska velemojstrica * [[Konstantin Jovanović]] (1849—1923), srbski arhitekt historicist * [[Kosta Jovanović]] (1875—1930), srbski novinar in publicist * [[Ksenija Jovanović]] (1928—2012), srbska gledališka igralka * [[Lazar Jovanović]] (1911—1962), srbski operni pevec, tenorist * [[Leposava (Lepa) Jovanović]] (1875—1968), hrvaška pevka in igralka srb. rodu * [[Ljubinka Jovanović-Mihailović]] (1922—2015), srbsko-francoska slikarka * [[Ljubiša Jovanović]] (1908—1971), srbski igralec (tudi v Zagrebu) * [[Ljubomir Jovanović]] (1865—1928), srbski zgodovinar in politik * [[Ljubomir Jovanović-Čupa|Ljubomir Jovanović - Čupa]] (1877—1913), srbski politik in publicist * [[Maša Jovanović]] (*1994), srbsko-avstralska teniška igralka * [[Milan Jovanović - Morski]] (1834—1896), srbski ladijski zdravnik, potopisec in akvarelist * [[Milan Jovanović - Batut]] (1847—1940), srbski zdravnik, univ. profesor * [[Milan Jovanović (fotograf)]] (1863—1944), srbski fotograf * [[Milan Jovanović (telovadec)]] (*1970), srbski dvigalec uteži in "strongman" * [[Milan Jovanović - Lane]] (*1981)'','' srbski nogometaš * [[Milan Jovanović - Mrva]] (*1983), črnogorski nogometaš * [[Milorad Jovanović]] (1904—1992), srbski baletnik in koreograf (mdr. v Zgb in Lj) * [[Miloš Jovanović]] (*1976), srbski politik * [[Milovan Jovanović]] (1917—?), črnogorsko-srbski veterinar in akademik * [[Milutin Jovanović]] (1881—1935), srbski pisatelj * [[Miodrag Jovanović]] (*1932), srbski umetnostni zgodovinar * [[Mirko Jovanović]] (1923—1977), srbski generalpolkovnik JLA, narodni heroj * [[Miroslav Jovanović (1924|Miroslav Jovanović]] (1924—2003), srbski arhitekt * [[Miško Jovanović]] (1878—1915), srbsko-bosanski sokol, mladobosanec (obešen) * [[Mojsije Petrović]] (1677—1730), karlovški in beograjski metropolit srbske pravoslavne cerkve * [[Neven Jovanović]] (ok. 1970?), hrvaški klasični filolog * [[Nikola Jovanović - Amerikanac]] (1853—1939), srbski novinar in diplomat * [[Nikola Jovanović - Niki]] (*1952), črnogosko-srbski nogometaš (živi v Sloveniji?) * [[Nikola Jovanović (košarkar)]] (*1969), srbski košarkar (še dva, rojena 1981 in 1994) * [[Nikola Jovanović (tekvodnist)]] (*1990), srbski tekvodnist * [[Olga Jovanović-Kovačević]] (1923—?), srbska jedska strokovnajkinja * [[Pavle (Paja) Jovanović]] (1849—1897), srbsko-hrvaški politik * [[Paja Jovanović|Pavle (Paja) Jovanović]] (1859—1957), srbski slikar in akademik * [[Petar M. Jovanović]] (1917—1943), črnogorski partizanski komandant, narodni heroj * [[Petar S. Jovanović]] (1893—1957), srbski geograf, speleolog, univ. profesor in akademik * [[Rade Jovanović]] (1904—1941), črnogorski partizan, narodni heroj * [[Radivoje Jovanović Bradonja|Radivoje Jovanović-Bradonja]] (1918—2000), srbski generalpodpolkovnik, narodni heroj * [[Radoje Jovanović]] (1916—1943), narodni heroj Jugoslavije * [[Radomir (Rade) Jovanović]] "Rade Vrabac" (1939—2016), srbski aforist * [[Radoslav Jovanović]] (1906—?), bosansko-srbski gradbenik in geolog, akademik * [[Radovan Jovanović|Radovan (Rade) Jovanović]] (1917—1944), srbski partizan, narodni heroj * [[Radoš Jovanović-Selja]] (1912—?), srbski (jugoslovanski) politik in diplomat * [[Rajka Đurđica Jovanović-Rajski]] (1930—2002), hrvaška arhitektka (od 1959 v Londonu) * [[Rajna Jovanović]] (1926—2012), srbska botaničarka * [[Rajko Jovanović]] (1898—1942), srbski revolucionar in publicist * [[Ranisav Jovanović]] (*1980), nemški nogometaš bosansko-srbskega rodu * [[Ranko Jovanović]] (1883—1966), srbski filmski režiser in producent * [[Roland Jovanović-Barolda]] (*1929), hrvaški arhitekt * [[Sava Jovanović Sirogojno]] (1926—1944), srbski partizan,narodni heroj * [[Slobodan Jovanović]] (1869—1958), srbski pravnik, zgodovinar, univ. profesor, književnik, politik in akademik * [[Slobodan A. Jovanović]] (1911—?), srbski bibliotekar, prevajalec in publicist * [[Slobodan Jovanović (*1937)|Slobodan Jovanović]] (*1937), vojvodinski arhitekt * [[Sofija Jovanović]] (1895—1979), srbska vojna prostovoljka in herojinja * [[Sofija (Soja) Jovanović]] (1922—2002), gledališka in (1. jugoslovanska) filmska oz. TV-režiserka * [[Stanoje Jovanović|Stanoje (Alojzije) Jovanović]] (1895—1951), hrvaški slikar * [[Stjepan Jovanović]] (1828—1885), hrvaški podmaršal in dalmatinski namestnik * [[Stojanka (Canka) Jovanović]] (roj. Dragneva) (1873—1905), srbska socialistka bolgarskga rodu * [[Svetozar Jovanović]] (1882—1971), srbski arhitekt in profesor * [[Stevan Jovanović Stevica]] (1916—1941), vojvodinsko-srbski partizan, narodni heroj * [[Toša Jovanović]] (1845—1893), srbski igralec (tudi v Zagrebu) * [[Vaso Jovanović]] (1915—2013), črnogorski vojaški pilot in generalpolkovnik JLA * [[Veljko Jovanović]] (*1937), hrvaški kemik in antropolog * [[Vicentije Jovanović]] (1689—1737), beograjsko-karlovški metropolit * [[Vićentije Jovanović Vidak]] (1730—1780), karlovški metropolit * [[Vitomir Jovanović (*1914)]] - [[Viktor Rozencvajg|"Viktor Rozencvajg"]] (1914—1941), srbski pisatelj * [[Vladimir Jovanović]] (1833—1922), srbski politik, ekonomist in publicist * [[Vladimir Jovanović (*1923)]] (1923—1993), srbski gospodarski pravnik, univ. profesor * [[Vladimir Jovanović (*1971)]] (*1971), črnogorski dopisnik in zgodovinar * [[Vladimir Vlada Jovanović (*1973)]] (*1973), srbski košarkar in trener * [[Vladislav Jovanović (elektrotehnik)]] (1897—1974), srbski elektrotehnik * [[Vladisav Jovanović (diplomat)]] (1933—2026), srbski diplomat * [[Vojislav Jovanović - Marambo]] (1884—1968), srbski pisatelj in literarni zgodovinar * [[Vojislav Jovanović (igralec)]] (1891—1967), srbski igralec * [[Vukašin Jovanović]] (*1996), srbski nogometaš * [[Zdravko Jovanović]] (1909—1943), srbski partizan in narodni heroj (padel v Sloveniji) * [[Zoran M. Jovanović]] (1933—1976), bosansko-srbski novinar, pesnik in pisatelj * [[Zoran M. Jovanović]], srbski umetnostni zgodovinar * [[Zoran T. Jovanović]] (*1932), srbski dramaturg, teatrolog in gledališčnik * [[Zoran Jovanović (*1938)]] (*1938), srbski slikar, karikaturist, animator, filmski scenarist in režiser * [[Zoran Jovanović (*1950)]] (*1950), srbski boksar * [[Zoran Jovanović (*1958)]] (*1958), bosansko-jugoslovanski rokometaš * [[Zoran Jovanović (*1965)]] (*1965), srbski košarkar * [[Zoran Jovanović (*1979)|Zoran Jovanović]] (*1979), hrvaški šahovski velemojster * [[Zoran Jovanović (*1986)|Zoran Jovanović]] (*1986), švedski nogometaš srbsko-finskega rodu * [[Zoran Jovanović Dobrotin]] (1942—2016), kosovsko-srbski grafik in slikar, profesor * [[Živadin Jovanović]] (*1938), srbski diplomat in politik * [[Živko Jovanović]] (1888—1923), srbski politik in publicist * [[Živojin Jovanović]] (1912—?), srbsko-jugoslovanski športni delavec, raziskovalec v Elanu in funkcionar * [[Žikica Jovanović Španac]] (1914—1942), srbski športnik, revolucionar, španski borec, partizanski komandant, narodni heroj == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * priimek [[Jovanovič]] * priimek [[Jovanovski]] (npr. [[Alenka Jovanovski]]) * priimke [[Jovanov]], [[Đoko Jovanić|Jovanić]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jovanović}} * {{baza imen SURS|priimek=Jovanovič}} [[Kategorija:Priimki]] [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Hrvaški priimki]] [[Kategorija:Srbski priimki]] [[Kategorija:Črnogorski priimki]] {{Razločitev}} 2zcwgyxby7hldrrx9fsmm7ob5gdel7r 0 183189 6748087 6748036 2026-09-08T13:31:32Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Seven 7 Spheres|Seven 7 Spheres]] ([[User talk:Seven 7 Spheres|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09Bot|A09Bot]] 5918429 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Herkul}} {{infopolje ozvezdje | name = Herkul | imagename = Hercules | latinname = Hercules | abbreviation = Her | genitive = Herculis | symbology = [[Herkul]] | RA = 17 | dec = +30 | family = [[Herkul (družina)|Herkul]] | areatotal = 1225 | arearank = 5. | numbermainstars = 14, 22 | numberbfstars = 106 | numberstarsplanets = 15 | numberbrightstars = 2 | numbernearbystars = 9 | brighteststarname = [[Korneforos]] (β Her) | starmagnitude = 2,8 | neareststarname = [[Gliese 661]] | stardistancely = 20,62 | stardistancepc = 6,32 | numbermessierobjects = 2 | meteorshowers = [[Tau Herkulidi]] | bordering = [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaj]] <br /> [[Volar (ozvezdje)|Volar]] <br /> [[Severna krona (ozvezdje)|Severna krona]] <br /> [[Kača (ozvezdje)|Kača]] <br /> [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosec]] <br /> [[Orel (ozvezdje)|Orel]] <br /> [[Puščica (ozvezdje)|Puščica]] <br /> [[Lisička (ozvezdje)|Lisička]] <br /> [[Lira (ozvezdje)|Lira]] | latmax = 90 | latmin = 50 | month = julij | notes = }} '''Herkul''' ({{jezik-la|Hercules}}) je drugo največje od 88 sodobnih [[ozvezdje|ozvezdij]], ki jih je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]]. Bilo je tudi eno od [[Ptolemej]]evih 48 ozvezdij. Je ozvezdje severne nebesne poloble in se imenuje po [[rimska mitologija|rimskem]] imenu (''Herkul'') [[grška mitologija|grškega]] junaka [[Heraklej]]a. == Zunanje povezave == {{portal|Astronomija}} * [http://www.astronomical.org/constellations/her.html Herkul] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170323000240/http://www.astronomical.org/constellations/her.html |date=2017-03-23 }}, [[Astronomsko društvo Peoria]] {{ikona en}} {{-}} {{ozvezdja}} {{normativna kontrola}} {{ozvezdje-škrbina}} {{nebo|17|00|00|+|30|00|00|10}} [[Kategorija:Ozvezdja]] [[Kategorija:Herkul (ozvezdje)| ]] l56pe4esujaqnqd6umlm8br46lwizar 0 183192 6748092 6748031 2026-09-08T13:31:32Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Seven 7 Spheres|Seven 7 Spheres]] ([[User talk:Seven 7 Spheres|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6416675 wikitext text/x-wiki {{infopolje ozvezdje | name = Kasiopeja | imagename = Cassiopeia | latinname = Cassiopeia | abbreviation = Cas | genitive = Cassiopeiae | symbology = sedeča [[vladajoča kraljica|kraljica]] | RA = {{RA|22|57|04.5897}}–{{RA|03|41|14.0997}}<ref name=boundary>{{Cite journal | title=Cassiopeia, constellation boundary | work=The Constellations | publisher=International Astronomical Union | url=http://www.iau.org/public/constellations/#cas | accessdate=15 February 2014 | archive-date=2013-06-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130605024208/http://www.iau.org/public/constellations/#cas | url-status=dead }}</ref> | dec = {{dec|77.6923447}}–{{dec|48.6632690}}<ref name=boundary/> | family = [[Perzej (družina)|Perzej]] | areatotal = 598 | arearank = 25. | numbermainstars = 5 | numberbfstars = 53 | numberstarsplanets = 7 | numberbrightstars = 4 | numbernearbystars = 7 | brighteststarname = [[Šedir]] (α Cas) <br /> (Šedar) | starmagnitude = 2,15 | neareststarname = [[Ahird]] (η Cas) | stardistancely = 19,42 | stardistancepc = 5,95 | numbermessierobjects = 2 | meteorshowers = [[Perzeidi]] | bordering = [[Žirafa (ozvezdje)|Žirafa]] <br /> [[Kefej (ozvezdje)|Kefej]] <br /> [[Kuščarica (ozvezdje)|Kuščarica]] <br /> [[Andromeda (ozvezdje)|Andromeda]] <br /> [[Perzej (ozvezdje)|Perzej]] | latmax = 90 | latmin = 20 | month = november | notes = }} '''Kasiopeja''' ({{jezik-la|Cassiopeia}}) je [[ozvezdje]] severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]]. Bilo je tudi eno od [[Ptolomej]]evih 48 ozvezdij. V [[grška mitologija|grški mitologiji]] je predstavljalo nečimrno kraljico [[Kasiopeja (mitologija)|Kasiopejo]], ki se je bahala s svojo brezprimerno lepoto. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.astronomical.org/constellations/cas.html Kasiopeja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161229191859/http://www.astronomical.org/constellations/cas.html |date=2016-12-29 }}, [[Astronomsko društvo Peoria]] {{ikona en}} {{ozvezdja}} {{ozvezdje-škrbina}} {{portal|Astronomija}} {{nebo|01|00|00|+|60|00|00|10}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ozvezdja]] [[Kategorija:Kasiopeja (ozvezdje)| ]] 2kpp7om3b68v4renffdnabc5ruc2mte 0 183305 6748088 6748040 2026-09-08T13:31:32Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Seven 7 Spheres|Seven 7 Spheres]] ([[User talk:Seven 7 Spheres|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6417188 wikitext text/x-wiki {{Infopolje ozvezdje | name = Orel | imagename = Aquila | latinname = Aquila | abbreviation = Aql | genitive = Aquilae<ref name="ridpath">{{Harvnb|Ridpath|2001|pp=80–82}}</ref> | symbology = [[orli|orel]]<ref name="ridpath"/> | RA = {{RA|18|41|18.2958}}–{{RA|20|38|23.7231}}<ref name=boundary>{{Cite journal | title=Aquila, constellation boundary | work=The Constellations | publisher=International Astronomical Union | url=http://www.iau.org/public/constellations/#aql | accessdate=14 February 2014 | archive-date=2013-06-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130604014156/http://www.iau.org/public/constellations/#aql | url-status=dead }}</ref> | dec = {{dec|18.6882229}}–{{dec|-11.8664360}}<ref name=boundary/> | family = [[Herkul (družina)|Herkul]] | areatotal = 652 | arearank = 22. | numbermainstars = 10<ref name="ridpath"/> | numberbfstars = 65 | numberstarsplanets = 9 | numberbrightstars = 3 | numbernearbystars = 2 | brighteststarname = [[Atair]] (α Aql) <br /> (Altair) | starmagnitude = 0,77 | neareststarname = α Aql | stardistancely = 16,77 | stardistancepc = 5,13 | numbermessierobjects = 0 | meteorshowers = [[Junijski Akvilidi]] <br /> [[Epsilon Akvilidi]] | bordering = [[Puščica (ozvezdje)|Puščica]] <br /> [[Herkul (ozvezdje)|Herkul]] <br /> [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosec]] <br /> [[Kača (ozvezdje)|Kača]] <br /> [[Ščit (ozvezdje)|Ščit]] <br /> [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]] <br /> [[Kozorog (ozvezdje)|Kozorog]] <br /> [[Vodnar (ozvezdje)|Vodnar]] <br /> [[Delfin (ozvezdje)|Delfin]] | latmax = 90 | latmin = 75 | month = avgust | notes = }} '''Orel''' ({{jezik-la|Aquila}}) je [[ozvezdje]] severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]]. Bilo je tudi eno od [[Ptolemaj|Ptolemejevih]] 48 ozvezdij. Ozvezdje sta omenjala tudi [[Evdoks]] ([[4. stoletje pr. n. št.]]) in [[Arat]] ([[3. stoletje pr. n. št.]]). Leži približno ob [[nebesni ekvator|nebesnem ekvatorju]]. Glavna zvezda [[Atair]] predstavlja enega od oglišč [[Poletni trikotnik|Poletnega trikotnika]]. {{-}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == {{refbegin}} *{{citation |title = Stars and Planets |last = Ridpath |first = Ian |year = 2001 |publisher = Princeton University Press |others = Illustrated by Wil Tirion |edition=3. |isbn = 0-691-08913-2}} {{refend}} {{ozvezdja}} {{Ozvezdje-škrbina}} {{portal|Astronomija}} {{nebo|20|00|00|+|05|00|00|10}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ozvezdja]] [[Kategorija:Orel (ozvezdje)| ]] 0dj1qjdljk3dcqeb1wrdjsu7f0qbtr1 0 183308 6748083 5915342 2026-09-08T13:28:32Z Seven 7 Spheres 265471 6748083 wikitext text/x-wiki {{Infopolje ozvezdje | name = Perzej | imagename = Perseus | latinname = Perseus | abbreviation = Per | genitive = Persei | symbology = [[Perzej]] | RA = 3 | dec = +45 |family = [[Perzej (družina)|Perzej]] | areatotal = 615 | arearank = 24. | numbermainstars = 19 | numberbfstars = 65 | numberstarsplanets = 7 | numberbrightstars = 5 | numbernearbystars = 0 | brighteststarname = [[Mirfak]] (α Per) <br /> (Algenib) | starmagnitude = 1,79 |neareststarname = G 174-14 |stardistancely = 33,62 |stardistancepc = 10,31 | numbermessierobjects = 2 | meteorshowers = [[Perzeidi]] <br /> [[Septembrski Perzeidi]] | bordering = [[Kasiopeja (ozvezdje)|Kasiopeja]] <br /> [[Andromeda (ozvezdje)|Andromeda]] <br /> [[Trikotnik (ozvezdje)|Trikotnik]] <br /> [[Oven (ozvezdje)|Oven]] <br /> [[Bik (ozvezdje)|Bik]] <br /> [[Voznik (ozvezdje)|Voznik]] <br /> [[Žirafa (ozvezdje)|Žirafa]] | latmax = 90 | latmin = 35 | month = december | notes = }} '''Perzej''' ({{jezik-la|Perseus}}) je [[ozvezdje]] severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]]. Bilo je tudi eno od [[Ptolemej]]evih 48 ozvezdij. Imenuje se po [[grška mitologija|grškem]] junaku [[Perzej]]u, ki je s pomočjo božjih predmetov ubil pošast [[Meduza (mitologija)|Meduzo]]. == Znana nebesna telesa v ozvezdju == === Zvezde === * [[Mirfak|Mirphak]] (α Per) [Algenib], * [[Algol|Al Gol]] (β Per), * [[Miram]] (η Per), * [[Mankib|Markab]] (ξ Per) [Menkib], * [[Atik| Atic]] (ο Per), * [[GK Perzeja|GK Per]] [Nova Perzeja 1901]. {{-}} {{ozvezdja}} {{Ozvezdje-škrbina}} {{portal|Astronomija}} {{Sky|03|00|00|+|45|00|00|10}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ozvezdja]] [[Kategorija:Perzej (ozvezdje)|*]] rlqccpj0un3iiban36exjlbgmbvtrmc 6748086 6748083 2026-09-08T13:31:32Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Seven 7 Spheres|Seven 7 Spheres]] ([[User talk:Seven 7 Spheres|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09Bot|A09Bot]] 5915342 wikitext text/x-wiki {{Infopolje ozvezdje | name = Perzej | imagename = Perseus | latinname = Perseus | abbreviation = Per | genitive = Persei | symbology = [[Perzej]] | RA = 3 | dec = +45 |family = [[Perzej (družina)|Perzej]] | areatotal = 615 | arearank = 24. | numbermainstars = 19 | numberbfstars = 65 | numberstarsplanets = 7 | numberbrightstars = 5 | numbernearbystars = 0 | brighteststarname = [[Mirfak]] (α Per) <br /> (Algenib) | starmagnitude = 1,79 |neareststarname = G 174-14 |stardistancely = 33,62 |stardistancepc = 10,31 | numbermessierobjects = 2 | meteorshowers = [[Perzeidi]] <br /> [[Septembrski Perzeidi]] | bordering = [[Kasiopeja (ozvezdje)|Kasiopeja]] <br /> [[Andromeda (ozvezdje)|Andromeda]] <br /> [[Trikotnik (ozvezdje)|Trikotnik]] <br /> [[Oven (ozvezdje)|Oven]] <br /> [[Bik (ozvezdje)|Bik]] <br /> [[Voznik (ozvezdje)|Voznik]] <br /> [[Žirafa (ozvezdje)|Žirafa]] | latmax = 90 | latmin = 35 | month = december | notes = }} '''Perzej''' ({{jezik-la|Perseus}}) je [[ozvezdje]] severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]]. Bilo je tudi eno od [[Ptolemej]]evih 48 ozvezdij. Imenuje se po [[grška mitologija|grškem]] junaku [[Perzej]]u, ki je s pomočjo božjih predmetov ubil pošast [[Meduza (mitologija)|Meduzo]]. == Znana nebesna telesa v ozvezdju == === Zvezde === * [[Mirfak]] (α Per) [Algenib], * [[Algol]] (β Per), * [[Miram]] (η Per), * [[Mankib]] (ξ Per) [Menkib], * [[Atik]] (ο Per), * [[GK Perzeja|GK Per]] [Nova Perzeja 1901]. {{-}} {{ozvezdja}} {{Ozvezdje-škrbina}} {{portal|Astronomija}} {{Sky|03|00|00|+|45|00|00|10}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ozvezdja]] [[Kategorija:Perzej (ozvezdje)|*]] l0x61rc9oncff14e6uprff632pylg8u 0 183354 6748090 6748033 2026-09-08T13:31:32Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Seven 7 Spheres|Seven 7 Spheres]] ([[User talk:Seven 7 Spheres|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6247343 wikitext text/x-wiki {{Infopolje ozvezdje | name = Volar | imagename = Boötes | latinname = Boötes | abbreviation = Boo | genitive = Bootis | symbology = [[Grigori|čuvar]] [[medved]]ov | RA = {{RA|13|36.1}} do {{RA|15|49.3}}{{sfn|IAU, ''The Constellations'', Boötes}} | dec = +7,36° do +55,1°{{sfn|IAU, ''The Constellations'', Boötes}} | family = [[Veliki medved (družina)|Veliki medved]] | areatotal = 907 | arearank = 13. | numbermainstars = 7, 15 | numberbfstars = 59 | numberstarsplanets = 10 | numberbrightstars = 3 | numbernearbystars = 3 | brighteststarname = [[Arktur]] (α Boo) | starmagnitude = -0,04 | neareststarname = [[Wolf 498]] | stardistancely = 17,71 | stardistancepc = 5,43 | numbermessierobjects = 0 | meteorshowers = [[Januarski Bootidi]] <br /> [[Junijski Bootidi]] <br /> [[Kvadrantidi]] | bordering = [[Lovski psi (ozvezdje)|Lovski psi]] <br /> [[Berenikini kodri (ozvezdje)|Berenikini kodri]] <br /> [[Severna krona (ozvezdje)|Severna krona]] <br /> [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaj]] <br /> [[Herkul (ozvezdje)|Herkul]] <br /> [[Kača (ozvezdje)|Kača]] (kačin rep) <br /> [[Devica (ozvezdje)|Devica]] <br /> [[Veliki medved (ozvezdje)|Veliki medved]] | latmax = 90 | latmin = 50 | month = junija | notes = }} '''Volar''' ({{jezik-la|Boötes}}) je [[ozvezdje]] severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]]. Bilo je tudi eno od [[Ptolemej]]evih 48 ozvezdij. Volarja običajno predstavljajo kot čuvarja medvedov, saj naj bil čuval ozvezdji [[Veliki medved (ozvezdje)|Velikega]] in [[Mali medved (ozvezdje)|Malega medveda]]. Predstavlja [[pastir]]ja, ki je iznašel [[ralo]], katerega vlečeta dva [[vol]]a. == Znana nebesna telesa v ozvezdju == === Zvezde === * [[Arktur]] (α Boo) [Haris-el-sema], najsvetlejša zvezda na severni nebesni polobli in ena od štirih zvezd z negativnim [[navidezni sij|navideznim sijem]] 0,04^m (druge tri so [[Sirij]], [[Kanop]] in [[Alfa Kentavra|α Kentavra]]), svetlejši od nje sta le Sirij in Kanop. Sij Arkturja je manjši od skupnega sija glavnih dveh komponent α Kentavra, ki sta pretesno skupaj, da ju oko razloči kot samostojni svetlobni vir, tako da je Arktur četra najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Je druga nesvetlejša zvezda, vidna iz severnih zemljepisnih širin. Zvezda leži v [[Krajevni|Krajevnem]] [[medzvezdni oblak|medzvezdnem oblaku]], v katerega je stopilo [[Osončje]] pred 44.000 in 150.000 leti. Arktur je [[rdeča orjakinja]] [[spektralna razvrstitev zvezd|spektralnega razreda]] K1.5 IIIpe. Njen spekter je poln [[emisijska črta|emisijskih črt]], kar ni značilno za rdeče orjakinje. Oddaljenost zvezde od [[Sonce|Sonca]] je 36,7 [[svetlobno leto|sv. l.]] Zvezda ima relativno veliko [[lastno gibanje]]. Že [[Edmond Halley|Halley]] je odkril, da se je njena lega glede na zvezde v ozadju od antičnih časov močno spremenila. * [[Nekar]] (β Boo) [Meres], [[dvozvezdje]]. * [[Segin]] (γ Boo) <nowiki>[</nowiki>[[Haris]]. * [[Izar (zvezda)|Izar]] (ε Boo) [Mirak, Pulčerima, Mizar]. * [[Zeta Volarja|ζ Boo]], dvozvezdje. * [[Jota Volarja|ι Boo]] [Asellus Sekundus]. * [[Kapa Volarja|κ² Boo]] [Asellus Tertius]. * [[Mufrad]] (η Boo) [Mufrid]. * [[Alkarulops]] (μ¹ Boo) [Inkalunis, Clava, Venabulum]. * [[Ro Volarja|ρ Boo]] [Hemelein Prima, Al Hamalain]. * [[Sigma Volarja|σ Boo]] [Hemelein Sekunda, Al Hamalain]. * [[BD+36°2593]], planet [[HAT-P-4b]]. * [[HD 128311]], [[zunajosončni planet|planeta]] [[HD 128311 b|b]] in [[HD 128311 c|c]]. * [[HD 132406]], planet [[HD 132406 b]]. * [[W Volarja|W Boo]], [[polpravilna spremenljivka|polpravilna]] [[spremenljivka (zvezda)|spremenljivka]]. {{-}} ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== {{refbegin}} * {{navedi splet | title = Boötes, constellation boundary | work = The Constellations | publisher = International Astronomical Union | url = http://www.iau.org/public/constellations/#boo | accessdate = 3 July 2012 | ref = {{sfnRef|IAU, .27.27The Constellations.27.27, Boötes}} }} {{refend}} {{ozvezdja}} {{normativna kontrola}} {{Ozvezdje-škrbina}} {{nebo|15|00|00|+|30|00|00|10}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Ozvezdja]] [[Kategorija:Volar (ozvezdje)| ]] mumohm5plw2c3l1a22643td2i9nflva 0 183365 6748095 6748034 2026-09-08T13:31:32Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Seven 7 Spheres|Seven 7 Spheres]] ([[User talk:Seven 7 Spheres|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09Bot|A09Bot]] 5915350 wikitext text/x-wiki {{Infopolje ozvezdje | name = Zmaj | imagename = Draco | latinname = Draco | abbreviation = Dra | genitive = Draconis | symbology = [[zmaj]] | RA = 17 | dec = +65 | family = [[Veliki medved (družina)|Veliki medved]] | areatotal = 1083 | arearank = 8. | numbermainstars = 14 | numberbfstars = 76 | numberstarsplanets = 19 | numberbrightstars = 3 | numbernearbystars = 7 | brighteststarname = [[Eltanin]] (γ Dra) <br /> (Etamin, Rastaban, Rasaben) | starmagnitude = 2,24 | neareststarname = [[Struve 2398]] | stardistancely = 11,52 | stardistancepc = 3,53 | numbermessierobjects = 1 | meteorshowers = [[Drakonidi]] | bordering = [[Volar (ozvezdje)|Volar]] <br /> [[Herkul (ozvezdje)|Herkul]] <br /> [[Lira (ozvezdje)|Lira]] <br /> [[Labod (ozvezdje)|Labod]] <br /> [[Kefej (ozvezdje)|Kefej]] <br /> [[Mali medved (ozvezdje)|Mali medved]] <br /> [[Žirafa (ozvezdje)|Žirafa]] <br /> [[Veliki medved (ozvezdje)|Veliki medved]] | latmax = 90 | latmin = 15 | month = julij | notes = }} '''Zmaj''' ({{jezik-la|Draco}}) je [[ozvezdje]] severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]]. Bilo je tudi eno od [[Ptolemej]]evih 48 ozvezdij. Ozvezdje se nahaja med [[Veliki medved (ozvezdje)|Velikim medvedom]] in [[Lira (ozvezdje)|Liro]]. == Znana nebesna telesa v ozvezdju == === Zvezde === * [[Tuban]] (α Dra) [Adib, Zmajev rep] * [[Rastaban]] (β Dra) <nowiki>[</nowiki>[[Rastuban]], Rastaben, Rasteban, Alvaid, Asuia] * [[Eltanin]] (γ Dra) <nowiki>[</nowiki>[[Al tamin]], [[Etamin]], Etanin, Eltamin, Ettanin, Zenitna zvezda, [[Rastaban]], [[Rasaben]], Rastaben] * [[Altais]] (δ Dra) [Nodus Sekundus, Nodis II, Aldib] * [[Til]] (ε Dra) [Tyl, Kin, Ju, Yu], [[dvozvezdje]] * [[Aldhibah]] (ζ Dra) [Eldsib, Kaou Pih, Nod, Nodus I] * [[Aldhibain]] (η Dra) [Booboo] * [[Theta Zmaja|θ Dra]] * [[Edasih]] (ι Dra) <nowiki>[</nowiki>[[Edasik]], Eldsik, Ed Asik, Al Dhiba, Al Dhihi], [[zunajosončni planet|planet]] [[Edasih b|b]] * [[Ketu]] (κ Dra) * [[Gianfar]] (λ Dra) <nowiki>[</nowiki>[[Gijauzar]], Giausar, Giauzar, Giansar, Giausar, Džuza, Juza] * [[Alrakis]] (μ Dra) <nowiki>[</nowiki>[[Arrakis]], [[Rakis]], Errakis, Al Rakis], dvozvezdje * [[Kuma]] (ν Dra) * [[Grumij]] (ξ Dra) [Genam, Nodus Primus, Nodus I] * [[Alsafi]] (σ Dra) <nowiki>[</nowiki>[[Al safi]], Athafi] * [[Fi Zmaja|φ Dra]] [Batentaban Australis, Batn al Tuban] * [[Hi Zmaja|χ Dra]] [Batentaban Borealis, Batn al Tuban] * [[Zibin (zvezda)|Zibin]] (ψ Dra) [Dziban, Dsiban], dvozvezdje {{-}} {{ozvezdja}} {{normativna kontrola}} {{Ozvezdje-škrbina}} {{portal|Astronomija}} {{Sky|17|00|00|+|65|00|00|10}} [[Kategorija:Ozvezdja]] [[Kategorija:Zmaj (ozvezdje)|*]] o6szb5j5yrgzoacmlg96iyyxawrwh3p 0 184578 6748173 6596483 2026-09-08T19:39:15Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6748173 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[košarkar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Danilo Anđušić]] * [[Nemanja Arnautović]] * [[Ognjen Aškrabić]] * [[Vule Avdalović]] (trener) * [[Aleksa Avramović]] == B == *[[Natalija Bacanović]] *[[Boris Bakić]] *[[Darko Balaban]] *[[Boris Beravs]] *[[Miroslav Berić]] *[[Nemanja Bešović]] (Črnogorec) * [[Stefan Birčević]] * [[Nemanja Bjelica]] * [[Dejan Bodiroga]] * [[Bogdan Bogdanović]] *[[Milivoje Božović]] (Črnogorec) == C == * [[Aleksandar Cvetković]] *[[Vladimir Cvetković]] *[[Aleksandra Crvendakić]] == Č == * [[Ognjen Čarapić]] (Črnogorec) * [[Filip Čović]] * [[Nikola Čvorović]] == Ć == * [[Radisav Ćurčić]] == D == * ([[Dražen Dalipagić]]) * [[Predrag Danilović]] *[[Cvetana Dekleva]] *[[Ladislav Demšar]] *[[Miloš Dimić]] * [[Vlade Divac]] * [[Strahinja Dragićević]] *[[Tadija Dragičević]] *[[Sreten Dragojlović]] *[[Luka Drča]] *[[Predrag Drobnjak]] *[[Slobodan Dunđerski]] == Đ == * [[Ilija Đoković]] *[[Aleksandar Đorđević]] *[[Bratislav Đorđević]] *[[Nemanja Đurić]] *[[Zorica Đurković]] == E == * [[Lajoš Engler]] * [[Zoran Erceg]] == F == * [[Srđan Flajs]] (trener) == G == * [[Đorđe Gagić]] * [[Strahinja Gavrilović]] * [[Aleksandar Gec|Aleksandar Saša Gec]] (tudi trener) *[[Slobodan Gordić]] *[[Goran Grbović]] * [[Marko Gudurić]] * [[Milan Gurović]] == I == * [[Mile Ilić]] == J == * [[Boban Janković]] * [[Stavan Jelovac]] * [[Marko Jarić]] * [[Nikola Jokić]] * [[Marko Jošilo]] * [[Nikola Jovanović]] *[[Nikola Jović]] * [[Stefan Jović]] == K == * [[Srđan Kalember]] * [[Nikola Kalinić]] *[[Dragan Kapičić]] * [[Raško Katić]] * [[Dušan Katnić]] * [[Dušan Kecman]] * [[Dragan Kičanović]] *([[Igor Kokoškov]]) *[[Balša Koprivica]] * [[Radivoj Korać]] * [[Dejan Koturović]] *[[Milan Kovačević (košarkar)]] *[[Nataša Kovačević]] * [[Nemanja Krstić]] * [[Nenad Krstić]] * [[Ognjen Kuzmić]] == L == * [[Branko Lazić]] * [[Sava Lešić]] * ([[Mileta Lisica]]) * [[Vilmoš Loci]] * [[Vladimir Lučić]] * [[Dragan Lukovski]] == M == * [[Milan Mačvan]] *[[Dejan Majstorović]] *[[Đorđe Majstorović]] *[[Sanja Mandić]] *[[Miško Marić]] *[[Ivan Marinković]] * [[Marko Marinović]] * [[Boban Marjanović]] *[[Nikola Marković]] * [[Stefan Marković]] *[[Milan Medić]] *[[Đorđe Mićić]] * [[Vasilije Micić]] * [[Darko Miličić]] * [[Dejan Milojević]] * Đorđe Milošević *[[Strahinja Milošević]] * [[Dragan Milosavljević]] * ([[Nikola Mirotić]]) == N == *[[Marko Nakić]] * [[Nemanja Nedović]] *[[Aleksandar "Aca" Nikolić]] (trener) *[[Miodrag Nikolić]] *[[Miroslav "Muta" Nikolić]] (trener) == O == * [[Saša Obradović]] * [[Željko Obradović]] == P == * [[Žarko Paspalj]] * [[Zoran Paunović]] * [[Aleksandar Pavlović]] *[[Pajo Pavlović|Pajo (Pavle) Pavlović]] (delno slov. rodu) * [[Miroslav Pecarski]] *[[Boban Petrović]] (1957-2021) * [[Kosta Perović]] *[[Nikola Pešaković]] *[[Arsenije Pešić]] *[[Svetislav Pešić]] *[[Nebojša Popović]] *[[Stefan Pot]] * [[Branislav Prelević]] == R == * [[Ivan Radenović]] *[[Vuk Radivojević]] * [[Vladimir Radmanović]] * Marko Radovanović *[[Ratko Radovanović]] *[[Zoran Radović]] * [[Trajko Rajković]] * [[Igor Rakočević]] * [[Željko Rebrača]] * [[Dušan Ristić]] == S == * [[Duško Savanović]] * [[Zoran Savić]] *[[Milenko Savović]] * [[Predrag Savović]] * [[Stefan Sinovec]] * [[Zoran Slavnić]] * [[Alen Smailagić]] *[[Ivan Smiljanić]] *[[Zoran Sretenović]] *[[Borislav Stanković]] (1925-2020) *[[Dragana Stanković]] *[[Lazar Stefanović]] *[[Strahinja Stojačić]] * [[Predrag Stojaković]] * [[Stanka Stošić]] * [[Vujadin Subotić]] == Š == * [[Vladimir Štimac]] == T == * [[Lazar Tanasijević]] * [[Dragan Tarlać]] * [[Miloš Teodosić]] * [[Milenko Tepić]] *[[Dragan Todorić]] * [[Nemanja Todorović]] * [[Dejan Tomašević]] *[[Kristina Topuzović]] *[[Tristan Tsalikis Vukčević]] * [[Dimitrios Tsaldaris]] * [[Milan Tomić]] * [[Uroš Trifunović]] * [[Uroš Tripković]] == V == * [[Ratko Varda]] * [[Novica Veličković]] *[[Katarina Vučković]] *[[Jadran Vujačić]] * [[Miloš Vujanić]] * [[Tristan Tsalikis Vukčević|Tristan (Tsalikis) Vukčević]] *[[Vladan Vukosavljević]] *[[Bojana Vulić]] == Ž == *[[Ranko Žeravica]] (trener) *[[Rajko Žižić]] {{seznami narodov po poklicu|košarkarjev}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Košarkarji]] [[Kategorija:Srbski košarkarji|*]] 2tn7gaiyygim9xkpbvow99g6449nlwi 6748174 6748173 2026-09-08T19:40:54Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6748174 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[košarkar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Danilo Anđušić]] * [[Nemanja Arnautović]] * [[Ognjen Aškrabić]] * [[Vule Avdalović]] (trener) * [[Aleksa Avramović]] == B == *[[Natalija Bacanović]] *[[Boris Bakić]] *[[Darko Balaban]] *[[Boris Beravs]] *[[Miroslav Berić]] *[[Nemanja Bešović]] (Črnogorec) * [[Stefan Birčević]] * [[Nemanja Bjelica]] * [[Dejan Bodiroga]] * [[Bogdan Bogdanović]] *[[Milivoje Božović]] (Črnogorec) == C == * [[Aleksandar Cvetković]] *[[Vladimir Cvetković]] *[[Aleksandra Crvendakić]] == Č == * [[Ognjen Čarapić]] (Črnogorec) * [[Filip Čović]] * [[Nikola Čvorović]] == Ć == * [[Radisav Ćurčić]] == D == * ([[Dražen Dalipagić]]) * [[Predrag Danilović]] *[[Cvetana Dekleva]] *[[Ladislav Demšar]] *[[Miloš Dimić]] * [[Vlade Divac]] * [[Strahinja Dragićević]] *[[Tadija Dragičević]] *[[Sreten Dragojlović]] *[[Luka Drča]] *[[Predrag Drobnjak]] *[[Slobodan Dunđerski]] == Đ == * [[Ilija Đoković]] *[[Aleksandar Đorđević]] *[[Bratislav Đorđević]] *[[Nemanja Đurić]] *[[Zorica Đurković]] == E == * [[Lajoš Engler]] * [[Zoran Erceg]] == F == * [[Srđan Flajs]] (trener) == G == * [[Đorđe Gagić]] * [[Strahinja Gavrilović]] * [[Aleksandar Gec|Aleksandar Saša Gec]] (tudi trener) *[[Slobodan Gordić]] *[[Goran Grbović]] * [[Marko Gudurić]] * [[Milan Gurović]] == I == * [[Mile Ilić]] == J == * [[Boban Janković]] * [[Stavan Jelovac]] * [[Marko Jarić]] * [[Nikola Jokić]] * [[Marko Jošilo]] * [[Nikola Jovanović]] (1969, 1981, 1994) *[[Nikola Jović]] * [[Stefan Jović]] == K == * [[Srđan Kalember]] * [[Nikola Kalinić]] *[[Dragan Kapičić]] * [[Raško Katić]] * [[Dušan Katnić]] * [[Dušan Kecman]] * [[Dragan Kičanović]] *([[Igor Kokoškov]]) *[[Balša Koprivica]] * [[Radivoj Korać]] * [[Dejan Koturović]] *[[Milan Kovačević (košarkar)]] *[[Nataša Kovačević]] * [[Nemanja Krstić]] * [[Nenad Krstić]] * [[Ognjen Kuzmić]] == L == * [[Branko Lazić]] * [[Sava Lešić]] * ([[Mileta Lisica]]) * [[Vilmoš Loci]] * [[Vladimir Lučić]] * [[Dragan Lukovski]] == M == * [[Milan Mačvan]] *[[Dejan Majstorović]] *[[Đorđe Majstorović]] *[[Sanja Mandić]] *[[Miško Marić]] *[[Ivan Marinković]] * [[Marko Marinović]] * [[Boban Marjanović]] *[[Nikola Marković]] * [[Stefan Marković]] *[[Milan Medić]] *[[Đorđe Mićić]] * [[Vasilije Micić]] * [[Darko Miličić]] * [[Dejan Milojević]] * Đorđe Milošević *[[Strahinja Milošević]] * [[Dragan Milosavljević]] * ([[Nikola Mirotić]]) == N == *[[Marko Nakić]] * [[Nemanja Nedović]] *[[Aleksandar "Aca" Nikolić]] (trener) *[[Miodrag Nikolić]] *[[Miroslav "Muta" Nikolić]] (trener) == O == * [[Saša Obradović]] * [[Željko Obradović]] == P == * [[Žarko Paspalj]] * [[Zoran Paunović]] * [[Aleksandar Pavlović]] *[[Pajo Pavlović|Pajo (Pavle) Pavlović]] (delno slov. rodu) * [[Miroslav Pecarski]] *[[Boban Petrović]] (1957-2021) * [[Kosta Perović]] *[[Nikola Pešaković]] *[[Arsenije Pešić]] *[[Svetislav Pešić]] *[[Nebojša Popović]] *[[Stefan Pot]] * [[Branislav Prelević]] == R == * [[Ivan Radenović]] *[[Vuk Radivojević]] * [[Vladimir Radmanović]] * Marko Radovanović *[[Ratko Radovanović]] *[[Zoran Radović]] * [[Trajko Rajković]] * [[Igor Rakočević]] * [[Željko Rebrača]] * [[Dušan Ristić]] == S == * [[Duško Savanović]] * [[Zoran Savić]] *[[Milenko Savović]] * [[Predrag Savović]] * [[Stefan Sinovec]] * [[Zoran Slavnić]] * [[Alen Smailagić]] *[[Ivan Smiljanić]] *[[Zoran Sretenović]] *[[Borislav Stanković]] (1925-2020) *[[Dragana Stanković]] *[[Lazar Stefanović]] *[[Strahinja Stojačić]] * [[Predrag Stojaković]] * [[Stanka Stošić]] * [[Vujadin Subotić]] == Š == * [[Vladimir Štimac]] == T == * [[Lazar Tanasijević]] * [[Dragan Tarlać]] * [[Miloš Teodosić]] * [[Milenko Tepić]] *[[Dragan Todorić]] * [[Nemanja Todorović]] * [[Dejan Tomašević]] *[[Kristina Topuzović]] *[[Tristan Tsalikis Vukčević]] * [[Dimitrios Tsaldaris]] * [[Milan Tomić]] * [[Uroš Trifunović]] * [[Uroš Tripković]] == V == * [[Ratko Varda]] * [[Novica Veličković]] *[[Katarina Vučković]] *[[Jadran Vujačić]] * [[Miloš Vujanić]] * [[Tristan Tsalikis Vukčević|Tristan (Tsalikis) Vukčević]] *[[Vladan Vukosavljević]] *[[Bojana Vulić]] == Ž == *[[Ranko Žeravica]] (trener) *[[Rajko Žižić]] {{seznami narodov po poklicu|košarkarjev}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Košarkarji]] [[Kategorija:Srbski košarkarji|*]] fipb96gsodskvabp2sp250wq4fmuy5m 0 187529 6748185 6581948 2026-09-08T19:55:21Z TadejM 738 kategorije zdravil, ki morajo pridobiti dovoljenje po centraliziranem postopku; +podnaslovi; +sklic 6748185 wikitext text/x-wiki {{Infobox government agency | agency_name = Evropska agencija za zdravila | type = | nativename = | nativename_a = | nativename_r = | logo = | logo_width = | logo_caption = | seal = | seal_width = | seal_caption = | picture = | picture_width = | picture_caption = | formed = 1. januar 1995 | preceding1 = | preceding2 = <!-- (etc.) --> | dissolved = | superseding = | jurisdiction = [[Evropska unija]] | headquarters = [[Amsterdam]], [[Nizozemska]] | coordinates = <!--{{coord|LATITUDE|LONGITUDE|type:landmark_region:US|display=inline,title}}--> | motto = Science. Medicines. Health. | employees = | budget = | prime_minister_name = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- (etc.) --> | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- (etc.) --> | chief1_name = [[Emer Cooke]] | chief1_position = izvršna direktorica | chief2_name = Christa Wirthumer-Hoche | chief2_position = predsednica <!-- (etc.) --> | director_general = | agency_type = | parent_department = | parent_agency = | child1_agency = | child2_agency = <!-- (etc.) --> | keydocument1 = [http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/AUTO/?uri=celex:32004R0726 Regulation (EC) No. 726/2004] <!-- (etc.) --> | website = {{URL|http://ema.europa.eu/}} | footnotes = | map = }} '''Evropska agencija za zdravila''' (neuradna kratica je '''EMA''', [[angleščina|angl]]. '''E'''uropean '''M'''edicines '''A'''gency, nekoč '''EMEA''') je agencija [[Evropska unija|Evropske unije]], odgovorna za vrednotenje in nadzor nad [[zdravilo|zdravili]] za uporabo pri ljudeh in živalih ter s tem za doseganje varovanja in promocije [[javno zdravje|javnega zdravja]]. Prvotni sedež Eme je bil v [[London]]u, zaradi napovedanega izstopa Velike Britanije iz Unije pa se je marca 2019 preselila v [[Amsterdam]].<ref>{{Navedi splet |url=http://uk.reuters.com/article/us-britain-eu-pharmaceuticals-idUKKBN1771XM |title=arhivska kopija |accessdate=2017-11-21 |archive-date=2020-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112005325/https://uk.reuters.com/article/us-britain-eu-pharmaceuticals-idUKKBN1771XM |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Press_release/2017/11/WC500238862.pdf|title=EMA to relocate to Amsterdam, the Netherlands|publisher=European Medicines Agency|date=20. 11. 2017|accessdate=2017-11-21|archive-date=2018-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180615020322/http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Press_release/2017/11/WC500238862.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/ema-now-operating-amsterdam|title=EMA now operating from Amsterdam|last=HRABOVSZKI|first=Georgina|date=11. 3. 2019|website=European Medicines Agency|language=en|access-date=12. 3. 2019}}</ref> EMA vrednoti vloge za [[dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenja za promet z zdravili]], ki so vložene po [[centralizirani postopek|centraliziranem postopku]] (potekajo hkrati v vseh članicah Evropske unije). Agencija je bila s strani Evropske unije ter farmacevtske industrije ustanovljena leta [[1995]]. Gre za evropsko vzporednico ameriškemu [[Urad za prehrano in zdravila|Uradu za prehrano in zdravila]] (FDA). EMA usklajuje regulativo na področju zdravil po celotni Evropski uniji. ==Centralizirani postopek== Po centraliziranem postopku je treba pridobiti dovoljenja za promet z naslednjimi zdravili:<ref>{{navedi splet |url=https://www.ema.europa.eu/en/about-us/what-we-do/authorisation-medicines |title=The journey of a medicine assessed by EMA: Scope of the centralised procedure |publisher=EMA |access-date=8. september 2026}}</ref> * [[biotehnologija|biotehnološko]] pridobljenimi zdravili; * z zdravili, ki vsebujejo novo učinkovino, za zdravljenje [[aids]]a, [[rak (bolezen)|rak]]a, [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]], [[degenerativna živčna bolezen|degenerativnih živčnih bolezni]], [[avtoimunska bolezen|avtoimunskih bolezni]] in drugih imunskih disfunkcij ter [[virus]]nih bolezni; * z zdravili za napredno zdravljenje (genska terapija, terapija s somatskimi celicami, tkivno inženirstvo); * z [[zdravilo sirota|zdravili sirotami]] (za zdravljenje zelo redkih bolezni); * z veterinarskimi zdravili za pospeševanje rasti zdravljenih živali oziroma za povečanje izkoristka zdravljenih živali. Za druga zdravila je pridobitev dovoljenja za promet z zdravili po centraliziranem postopku izbirna (strateška). ==Farmakovigilanca== EMA ima vzpostavljen tudi svoj sistem [[farmakovigilanca|farmakovigilance]], torej spremljanja zdravil in njihovih neželenih učinkov po utrženju. Če pride do pomembnih sprememb, EMA izvede ustrezne ukrepe (sprememba [[indikacija zdravila|indikacije zdravila]], sprememba [[SmPC]]-ja, v skrajnem primeru tudi umik s tržišča). == Struktura == Agencijo sestavlja 7 odborov:<ref>https://www.ema.europa.eu/en/about-us/who-we-are, vpogled: 13. 9. 2019.</ref> * Odbor za zdravila za humano uporabo – CHMP (od ustanovitve); * Odbor za zdravila za veterinarsko uporabo – CVMP (od ustanovitve); * Odbor za zdravila sirote – COMP (od leta 2001); * Odbor za zdravila rastlinskega izvora – HMPC (od leta 2004); * Pediatrični odbor – PDCO (od leta 2007); * Odbor za napredno zdravljenje – CAT (od leta 2009); * Odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance – PRAC (od julija 2012).<ref>https://www.jazmp.si/humana-zdravila/farmakovigilanca/, vpogled: 13. 9. 2019.</ref> Na čelu agencije je izvršni [[direktor]], agencija pa ima tudi [[sekretariat]]. Nadzorno telo Agencije je [[upravni svet]], ki je odgovoren zlasti za proračunske zadeve. == Uradna spletna stran == * http://www.ema.europa.eu/ == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Agencije Evropske unije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]] [[Kategorija:Zdravila]] [[Kategorija:Regulativa zdravil]] [[Kategorija:Ustanove v Amsterdamu]] {{normativna kontrola}} dauodchmjsfqdckvl23l41gvas3f99c 0 187991 6748236 6746657 2026-09-08T23:27:56Z ~2026-44996-51 264415 /* Izvor imena */ 6748236 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lev}} {{Osebno ime |name = Lev |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = latinsko ime |origin = Leonis |name day = 19. april, 10. november, 20.februar |related name = |fotonotes = }} '''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih, tudi Slovencih in Čehih == Izvor imena == [[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.<ref>{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}</ref> Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. '''Znane osebnosti s tem imenom:''' * [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist * [[Lev Ambrož Okorn]], slovenski slikar * [[Lev Arcimovič]], ruski fizik * [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe * [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec * [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik * [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog * [[Lev Borisov]], ruski igralec * [[Lev Bregant]], slovenski pediater * [[Lev Brunčko]], narodni delavec * [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog * [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj * [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar * [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije * [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist * [[Lev Durov]], ruski filmski igralec * [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo) * [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist * [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik * [[Lev Gorn]], rusko-ameriški igralec, fotograf in filmar * [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog * [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom * [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist * [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik * [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš * [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik * [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu * [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar * [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj * [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog * [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik * [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec * [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik * [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu * [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik * Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec * [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik * [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog * [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik * [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik * [[Lev Maškov]], ruski igralec * [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater * [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v. * [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar * [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik * [[Lev Mirski]], ruski režiser * [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec * [[Lev Nariškin]] * [[Lev Oborin]], ruski pianist * [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Perfilov]], ruski igralec * [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik * [[Lev Poljakov]], ruski igralec * [[Lev Polugajevski]], ruski šahist * [[Lev Ponikvar]], glasbenik * [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost) * [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik * [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt * [[Lev Prchala]], slovaški politik * [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik? * [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik * [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar * [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla * [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist * [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019) * [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice * [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik * [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt * [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik * [[Lev Rus]], zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk) * [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik * [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar * [[Lev Nikolajevič Seravin]] * [[Lev Skrbenský z Hříště|Lev Skrbenský]], češki kardinal * [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze * [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser * [[Lev Sverdlin]], ruski igralec * [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan * [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog * [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec * [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog * [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof * [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist * [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnirelman]], ruski (sovjetski) matematik * Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik * [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk * [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj * [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla * [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš * [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog * [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik * [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu * [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev * [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec * [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik * [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist * [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik * [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik * [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog * [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik * [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš * [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik * [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na L]] *[[Hotel Lev]] *priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd. == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] cjen1xtpxzevwmnqnonvk0ccbt4b2p0 0 188520 6748278 6747974 2026-09-09T07:20:25Z DečekBrin 265179 /* Prevodi */ dodal armenski prevod romana 6748278 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | website = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com] }} '''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja svoje zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in zatem še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu. Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.<ref>http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==</ref> Leta 2011 je izšla Pregljeva četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''. Bil je zelo pameten. Leta 2004 je izšel Pregljev prvi roman ''[[Leta milosti]]'', sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bukla.si/?action=books&book_id=2777 |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-30 |archive-date=2017-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926235548/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=2777 |url-status=dead }}</ref> in je kasneje izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel Pregljev tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] - nagrado za najboljši roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]].'' Leta 2013 je sledil četrti roman Pod srečno zvezdo, ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku Večer, 2015 pa je izšel še v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja,''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena.html|website=www.delo.si|accessdate=2024-09-17|title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena|archive-date=2024-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240917082429/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena.html|url-status=dead}}</ref> sledili so prevodi v nemški, angleški in hrvaški jezik. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti kasneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''. Za slednjega je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref name="STA2020">{{navedi novice |url=https://misli.sta.si/2777890/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi |date=2020-06-21 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-06-23}}</ref> Sledili so prevodi v italijanskem, hrvaškem, angleškem in švedskem jeziku. Leta 2023 je izšel roman Beli konjiček. V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',<ref>{{Navedi splet|title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot|url=https://www.rtvslo.si/kultura/novice/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/230375|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-17|language=sl|first=M.|last=K}}</ref> ki je kasneje izšel še v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''. Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo tu in zdaj. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', ki je postavljene v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del Zgodb s konca kamene dobe so bili nominirani za [[Desetnica (nagrada)|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica_(nagrada)|Večernica]]. Od leta 2022 nastaja serija Zgodbe vojvodine Kranjske, ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, Coprnica pod gradom, je bil nominirana za [[Desetnica (nagrada)|desetnico]] in [[Večernica (nagrada)|večernico]]. Za najmlajše v reviji Cicido od 2020 izhajajo zgodbe o Medu in Pujsiju, ki so kasneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Medo in Pujsi|url=https://www.lgl.si/si/predstave/otroci/1164-Medo-in-Pujsi|website=www.lgl.si|accessdate=2024-08-07|language=SI|archive-date=2024-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240807074837/https://www.lgl.si/si/predstave/otroci/1164-Medo-in-Pujsi|url-status=dead}}</ref> Pregelj je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani. == Bibliografija == === Romani === * ''[[Leta milosti]]'' (2004) * ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008) * ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010) * ''Pod srečno zvezdo'' (2013) * ''Kronika pozabljanja'' (2014) *''Vdih. Izdih.'' (2017) * ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019) * ''Beli konjiček'' (2023) === Kratka proza === * ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996) * ''Cirilina roža'' (1999) * ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002) * ''Prebujanja'' (2011) === Za otroke === * [[Medo in Pujsi]] ** Medo in Pujsi 1 (2023) ** Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala (2024) ** Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja (2025) * zbirka ''Zgodbe vojvodine Kranjske'' ** Coprnica pod gradom, 1. del (2022) ** Zmaj nad mestom, 2. del (2023) ** Pošast iz jezera, 3. del (2024) ** Duh iz vodnjaka, 4. del (2025) * zbirka ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'' ** Deček Brin na domačem kolišču, 1. del (2016) ** Do konca jezera in naprej, 2. del (2016) ** K morju, 3. del (2017) ** Pri kamnitem stolpu, 4. del (2018) **V snegu in ledu, 5. del (2019) ** Vrnitev, 6. del (2020) ** Nov dom, 7., zadnji del (2021) * Duh Babujan ** Duh Babujan in prijatelji (2014) ** Duh Babujan in nepričakovana selitev (2016) * Skozi šivankino uho (2023) === Drugo === * »Literarne poti Ljubljane« (2010) === V antologijah === * »Čas kratke zgodbe« (1998) * »Die Zeit der kurzen Geschichte« (2001) * »Vne hranic« (2002) * »A Lazy Sunday Afternoon« (2007) * »Noc w Lublanie« (2009) * »Ljubljana Tales« (2012) * »Ereignis in der Stadt« (2023) * »It's Already the Morning of the Last Day« (2023) * »Brez Milosti« (2023) === Prevodi === * Ljubljana Literary Trail (2011) * Auf der Terrasse des Turms von Babel (2013); nemški prevod romana Na terasi babilonskega stolpa, Drava Verlag * Unter einem glücklichen Stern (2015); nemški prevod romana Pod srečno zvezdo, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und seine Freunde (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in prijatelji, Drava Verlag * Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug (2017); nemški prevod otroške knjige Duh Babujan in nepričakovana selitev, Drava Verlag * Chronik des Vergessens (2017); nemški prevod romana Kronika pozabljanja, Drava Verlag * вдишуваат. издишување. (2019); makedonski prevod romana Vdih. Izdih., Goten * A Chronicle of Forgetting (2019); angleški prevod romana Kronika pozabljanja, Litterae Slovenicae, DSP * Il giorno in cui finì l'estate (2022); italijanski prevod romana V Elvisovi sobi, Bottega Errante * U Elvisovoj sobi (2023); hrvaški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf * Kronika zaborava (2023); hrvaški prevod romana Kronika pozabljanja, Edicije Božičević * In Elvis's Room (2023); angleški prevod romana V Elvisovi sobi, Sandorf Passage * I Elvis Rum (2024); švedski prevod romana V Elvisovi sobi, Rámus Förlag * Էլվիսի սենյակում (2026); armenski prevod romana V Elvisovi sobi, Edge Publishing == Nagrade in priznanja == * [[Cankarjeva_nagrada|Cankarjeva nagrada]], 2020: V Elvisovi sobi * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], 2021: Vrnitev (Zgodbe s konca kamene dobe, 6. del) * [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]]: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, K morju, Pri kamnitem stolpu, V snegu in ledu, Vrnitev, Nov dom, Coprnica pod gradom, Zmaj nad mestom, Pošast iz jezera, Duh iz vodnjaka, Medo in Pujsi 1, Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala, Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja == Nominacije == * [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], nominacija, 2023: Coprnica pod gradom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 1. del); 2024: Zmaj nad mestom (Zgodbe vojvodine Kranjske, 2. del) * [[:en:International_Dublin_Literary_Award|International Dublin Literary Award]], longlist 2021: A Chronicle of Forgetting, longlist 2025: In Elvis's Room * [[Kresnik_(nagrada)|Kresnik]], finalist, 2005, 2009, 2011, 2020: Leta milosti, Na terasi babilonskega stolpa, Mož, ki je jahal tigra, V Elvisovi sobi * Kresnik, deseterica, 2015: Kronika pozabljanja * [[Desetnica_(nagrada)|Desetnica]], nominacija, 2017, 2018, 2022, 2023: Deček Brin na domačem kolišču, Do konca jezera in naprej, Vrnitev, Coprnica pod gradom == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.sebastijan-pregelj.com Uradna stran Sebastijana Preglja] {{ikona sl}} * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html Portal slovenskih pisateljeve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110918234904/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/131/detail.html |date=2011-09-18 }} {{ikona sl}}<br /> {{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]] [[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Prejemniki Desetnice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] e7z6ybgapwe7poojany5s9lxfd0fhoi 0 190207 6748238 6681918 2026-09-08T23:33:54Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci */ 6748238 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Gregor |image = Gregor Strniša.bmp |caption = [[Gregor Strniša]] |pronunciation = [grêgor] |gender = moški |meaning = ''sem buden, živim'' |region = grško ime |origin = Grêgórios |name day = 12. marec, 17. junij, 3. september |related name = |fotonotes = }} '''Gregor''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Gregor izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Gregorius'', to pa iz [[grščina|grškega]] imena ''Grêgórios'' (''Γρηγόριος''), ki ga razlagajo, da je nastalo iz glagola ''grêgoréô'' (γρηγορέω) v pomenu »sem buden, živim« <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške oblike imena: Gregorij, Gligo, Gligor, Gligorije, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Kekec, Gregi, Grga, Grgo, Grgur, Grigor, Griša, Grišo, Groga, Gigi *ženske oblike imena: Grigorija, Gregica, Grgica == Tujejezične oblike imena == *pri [[Albanci|Albancih]]: Grigor, Gërgur *pri [[Angleži]]h: Gregory, Greg(g) *pri [[Armenci|Armencih]]: ''Գրիգոր'' (Krikor, Grigor) *pri [[Baskija|Baskih]]: ? *pri [[Belorusija|Belorusih]]: ''Рыгор'' (Ryhor), ''Грэгары'' (Hrehary) *pri [[Bolgari|Bolgarih]]: Grigor *pri [[Čehi]]h: Řehoř *pri [[Danci|Dancih]]: Gregers *pri [[Finci]]h: Reijo, Reko *pri [[Francozi|Francozih]]: Grégoire, ''Grégory'' *pri [[Grki|Grkih]]: Grêgórios (''Γρηγόριος''), Gri̱górios; ''Γρηγόρης'' (Grigoris, Gregoris) *pri [[Gruzinci|Gruzincih]]: ''გრიგოლი'' (Grigoli, Grigori) *pri [[Hrvati]]h: Grgur, Grgo, Grga *pri [[Irci|Ircih]]: Gréagóir *pri [[Italijani]]h: Gregorio, Gorello, Gorino, Goriano, Gigi *pri [[Islandci]]h: Gregor *pri [[Katalonci|Kataloncih]]: Gregori *pri [[Latvijci|Latvijcih]]: Gregors *pri [[Litovci|Litvancih]]: Gregoras, Grigalius, Grigas, Gregorijus *pri [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbih]]: Hrjehor, Gregor *pri [[Madžari|Madžarih]]: Gergely, ''Gergő'' (transilvansko ''Gerő'') *pri [[Makedonci|Makedoncih]]: Gligor(ije), Grigor(ije) *pri [[Nemci]]h: Gregor *pri [[Norvežani|Norvežanih]]: Greger, Gregers *pri [[Nizozemci|Nizozemcih]] in [[Flamci|Flamcih]]: Gregoor, Gregorius *pri [[Poljaki]]h: Grzegorz *pri [[Portugalci|Portugalcih]]: Gregório *pri [[Prekmurci]]h: ''Gergel,'' ali tudi ''Gregor, Grgo'' *pri [[Romunija|Romunih]]: Gregor *pri [[Rusi]]h: Григорий (Grigorij), Griša *pri [[Slovaki]]h: Gregor *pri [[Srbi|Srbih]]: Grigor(ije), Gligor, Gliša *pri [[Škoti|Škotih]]: Gregor *pri [[Španci|Špancih]]: Gregorio *pri [[Švedi]]h: Greger *pri [[Ukrajinci]]h: Григорій (Grigorij/Hrihori), Гриць(ко)-Hryts(ko) *pri [[Valižani|Valižanih]]: Grigor *v [[Jidiš|Jidišu]]: Gregori == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Gregor: 9.563. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Gregor po pogostosti uporabe uvrščeno na 21. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Gregor|spol=M}}</ref> == Svetniki == Gregor je ime več [[svetnik]]ov, vsega skupaj okoli 42, med katerimi so tudi [[papež]]i. Med njimi je najbolj znan [[Papež Gregor I.|Gregor I.]], ki je širil krščanstvo med [[Longobardi]] in [[Angleži]] (god 12. marca, po novem 3. septembra). == Osebni praznik == V našem [[Katoliški koledar|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Gregor''' zapisano 10 krat. Pregled godovnih dni v katerih poleg Gregorja godujejo še Budislav in Budimir ter osebe katerih imena nastopajo kot različice navedenih imen.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. januar]], [[Sveti Gregor Nazianški|Gregor Nazianški]], [[škof]] in [[cerkveni učitelj]] * [[4. januar]], Gregor Langerski, škof († 4. jan. 539) * [[10. januar]], papež [[Papež Gregor X.|Gregor X.]] († 10. jan. 1276) * [[11. februar]], papež [[Papež Gregor II.|Gregor II.]] († 11. feb. 731) * [[9. marec]], Gregor, škof († 9. mar. 395/?/) * [[12. marec]], [[Gregorjevo]], smrt papeža [[Papež Gregor I.|Gregorja I.]] († 12. mar. 604) * [[25. maj]], papež [[Papež Gregor VII.|Gregor VII.]] († 25. maja 1085) * [[17. junij]], Gregor Barberigo, škof († 17. jun. [[1697]]) * [[3. september]], papež [[Papež Gregor I.|Gregor I. (Veliki)]] (nastop pontifikata, 3. sep. 590) * [[28. november]], papež [[Papež Gregor III.|Gregor III.]] († 28. nov. 741) == Priimki nastali iz imena == Iz imena Gregor so nastali priimki: [[Gregorač]], [[Gregorc]], [[Gregorec]], [[Gregorčič]], [[Gregorič]], [[Gregorin]], [[Gregorinčič]], [[Gregorka]], [[Gregačič]], [[Gregarec]], [[Gregel]], Grogl, [[Grego]], Gregorčič in Gregor == Zanimivosti == *V Sloveniji je osem [[cerkev (zgradba)|cerkva]] ''sv. Gregorja''. Po [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] ''sv. Gregorja'' se imenuje kraj [[Sveti Gregor, Ribnica|Sveti Gregor]] v [[Občina Ribnica|občini Ribnica]]. *Na ''Gregorjevo'' (12. marca) so po madžarskem zgledu [[Prekmurje|prekmurski]] učitelji uvedli [[koledovanje]] imenovano v [[prekmurščina|prekmurščini]] ''gregorjevánje,'' ali ''gergelovánje'' (ime ''Gergel'' je prišel iz [[madžarščina|madžarščine]] [Gergely] v prekmurščini). Okoli ''Gregorjevega'' sta dva najboljša učenca od hiše do hiše ''hodila po gregoraciji'', pela kolednico in prosila darov. * V večini držav na svetu uporabljajo gregorijanski koledar, ki je imenovan po papežu Gregorju XIII. == Znani nosilci == * [[papež Gregor|Gregor]] (več papežev) * [[Gregor Veliki|Gregor (I.) Veliki]] * [[Gregor Razsvetitelj|Gregor (I.) Razsvetitelj]] * [[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] * [[Gregor iz Nise]] * [[Gregor iz Toursa]] * [[Gregor Adlešič]] * [[Gregor Aleš]] - Kefe * [[Gregor Aljančič]] * [[Gregor Anderluh]] * [[Gregor Andolšek]] * [[Gregor Antoličič]] * [[Gregor Arh]] * [[Gregor Bajde]] * [[Gregor Baković]] * [[Gregor Balažic]] * [[Gregor Batagelj]] * [[Gregor Bauman]] * [[Gregor Bavdek]] * [[Gregor Belušič]] * Gregor Benedik (1850-1923), slikar panjskih končnic * [[Gregor Benedik]] * [[Gregor Benko]] * [[Gregor Bergant]] * [[Gregor Berkopec]] * [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] * [[Gregor Blatnik]] * [[Gregor Božič]] * [[Gregor Božič (gozdar)]] * [[Janez Gregor Božič]] * [[Gregor Brecl Jakob]] * [[Gregor Brvar]] * [[Gregor Bucik]] * [[Gregor Budihna]] * [[Gregor Bulc]] * [[Gregor Celestina]] * [[Gregor Cevc]] * [[Gregor Cigler]] * [[Gregor Cotič]] * [[Gregor Čeglaj]] * [[Gregor Timothy Čeh]] * [[Gregor Češarek]] * [[Gregor Čok]] * [[Gregor Čremošnik]] * [[Gregor Čuk]] * [[Gregor Čušin]] * [[Gregor Ćudić]] * [[Gregor Danev]] * [[Gregor Deleja]] * [[Gregor Deschwanden]] * [[Gregor Dolar]] * [[Gregor Dolenc]] * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Gregor Domanjko]] * [[Gregor Dražil]] * [[Gregor Drnovšek]] * [[Gregor Dugar]] * [[Gregor Dvorjak]] * [[Gregor Einspieler]] * [[Gregor Fazarinc]] * [[Gregor Felicijan]] * [[Gregor Ficko]] * [[Gregor Fink]] * [[Gregor Fon]] * [[Gregor Forjanič]] * [[Gregor Ftičar]] * [[Gregor Fučka]] * [[Gregor Gajšek]] * [[Gregor Gartner]] * [[Gregor Gazvoda]] * [[Gregor Geč]] * [[Gregor Geršak]] * [[Gregor Glas]] * [[Gregor Glavač]] * [[Gregor Godeša]] * [[Gregor Golobič]] * [[Gregor Gomišček]] * [[Gregor Gorenc]] *[[Gregor Goričar]] * [[Gregor Gorjanc]] * [[Gregor Gračner]] * [[Gregor Grad]] * [[Gregor Grahovac]] * [[Gregor Gramc]] * [[Gregor Grasselli]] * [[Gregor Grašič]] * [[Gregor Gregorčič]] * [[Gregor Gregorič]] * [[Gregor Grešak]] * [[Gregor Grilc]] * [[Gregor Gruden]] * [[Gregor Gubenšek]] * [[Gregor Gunčar]] * [[Gregor Guštin]] * [[Gregor Gysi]] * [[Gregor Hafner]] * [[Gregor Hager]] * [[Gregor Hawlina]] * [[Gregor Hočevar]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Gregor Hrovat]] * [[Gregor Hrovatin]] * [[Gregor Hudrič]] * [[Gregor Hvalc]] * [[Gregor Ilaš]] * [[Gregor Inkret]] * [[Gregor Jagodič]] * [[Gregor Jakac]] * [[Gregor Jakelj]] * [[Gregor Jančič]] * [[Gregor Jazbec]] * [[Gregor Jenuš]] * [[Gregor Jereb]] * [[Gregor Jerman]] * [[Gregor Jerončič]] * [[Gregor Jesenko]] (1865-1940) * [[Gregor Jesenko ml.]] * [[Gregor Jurak]] * [[Gregor Kacin Medle]] ''-'' ''Gregorov'' * [[Gregor Kalan]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Gregor Kašman]] * [[Gregor Kebe]] (1799-1885) * [[Gregor Kemperle]] * [[Gregor Kersche]] * [[Gregor Kerševan]] * [[Gregor Khunstl]] * [[Gregor Kit]] * [[Gregor Kladnik]] * [[Gregor Klančič]] * [[Gregor Klančnik]] * [[Gregor Klepej]] * [[Gregor Knafelc]] * [[Gregor Kobal]] * [[Gregor Koblar]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Gregor Kocijančič]] * [[Gregor Kokalj]] * [[Gregor Kolar]] * [[Gregor Komel]] * [[Gregor Koncilja|Gregor/Gilbert? Koncilja]] * [[Gregor Korene]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Gregor Korošec]] * [[Gregor Kos]] * [[Gregor Košak|Gregor (Grega) Košak]] * [[Gregor Košir]] * [[Gregor Košorok]] * [[Gregor Kovačič]] (več oseb) * [[Gregor Kozar]] * [[Gregor Kozovinc]] * [[Gregor Kraigher]] * [[Gregor Krajc]] * [[Gregor Krajnc]] * [[Gregor Kramberger]] * [[Gregor Kranjc]] * [[Gregor Kraševac]] * [[Gregor Kraškovic]] * [[Gregor Kravos]] * [[Gregor Kregar]] * [[Gregor Krek]] * [[Gregor Gojmir Krek]] * [[Gregor Kresal]] * [[Gregor Krivic]] * [[Gregor Kroupa]] * [[Gregor Krušič]] * [[Gregor Kunst]] * [[Gregor Lavrinec]] * [[Gregor Lednik]] * [[Gregor Lesjak]] * [[Gregor Lipovšek]] * [[Gregor Lorenc]] * [[Gregor Lorger]] * [[Gregor Lozar]] * [[Gregor Luštek]] * [[Gregor Lutar]] * [[Gregor Macedoni]] * [[Gregor Maček]] * [[Gregor Majdič]] * [[Janez Gregor Majetič]] * [[Gregor Makuc]] * [[Gregor Malenšek]] * [[Gregor Mali (duhovnik)]] * [[Gregor Mali]] * [[Gregor Markelj]] * [[Gregor Mejak]] * [[Gregor Mendel]] * [[Gregor Mesec]] * [[Gregor Meterc]] * [[Gregor Miklič]] * Gregor Moder (star.) * [[Gregor Moder]] * [[Gregor Mohar]] * [[Gregor Musa]] * [[Gregor Naglav]] * [[Gregor Nagode]] * [[Gregor Norčič]] * [[Gregor Novak]] * [[Gregor Novinec]] * [[Gregor Novljan]] * [[Gregor Oblak]] * [[Gregor Osterc]] * [[Gregor Papa]] * [[Gregor Papež]] * [[Gregor Paul]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Gregor Pavlin]] * [[Gregor Pavšič]] * [[Gregorij Pečjak|Gregor(ij) Pečjak]] * [[Gregor Perič]] * [[Gregor Perko]] * [[Gregor Pernuš]] * [[Gregor Peternel]] * [[Gregor Petkovšek]] * [[Gregor Perušek]] * [[Gregor Petrič]] * [[Gregor Pintar]] * [[Gregor Pipan]] * [[Gregor Pirš]] * [[Gregor Pivec]] * [[Gregor Plevelj|Gregor (Grega) Plevelj]] * [[Gregor Pobežin]] * [[Gregor Počkar]] * [[Gregor Podkrižnik]] * [[Gregor Podlogar]] (pesnik) * [[Gregor Podlogar (matematik)]] * [[Gregor Poglajen]] * [[Gregor Polončič]] * [[Gregor Pompe]] * [[Gregor Potočnik]] * [[Gregor Pratneker]] * [[Gregor Preac]] * [[Gregor Premože]] * [[Gregor Presker]] * [[Gregor Purgaj]] * [[Gregor Radonjič]] * [[Gregor Rajh]] * [[Gregor Rakovič]] * [[Gregor Ravnik]] * [[Gregor Reichenberg]] * [[Gregor Repovš|Gregor (Grega) Repovš]] * [[Gregor Repovž]] * [[Gregor Režek]] * [[Gregor Režonja]] * [[Gregor Rihar starejši|Gregor Rihar]] * [[Gregor Rihar mlajši]] * [[Gregor Rihar (arhitekt)]] * [[Gregor Rihtarič]] * [[Gregor Rihtaršič]] * [[Andrej Gregor Rode]] * [[Gregor Rojc]]? * [[Gregor Ropret]] * [[Gregor Rovanšek]] * [[Gregor Rozman]] * [[Gregor Rožman|Gregor(ij) Rožman]] * [[Gregor Samastur]] * [[Gregor Schlierenzauer]] * [[Gregor Schoettl]] (Schöttl) * [[Gregor Schusterschitz]] * [[Gregor Selak]] * [[Gregor Serša]] * [[Gregor Sikošek]] * [[Gregor Sikošek (kolesar)]] * [[Gregor Skačej]] * [[Grega Skočir|Gregor Skočir]] * [[Gregor Skok]] * [[Gregor Slak]] * [[Gregor Sluga]] * [[Gregor Sočan]] * [[Gregor Somer]] * [[Gregor Sračnjek]] * [[Gregor Sraka]] * [[Gregor Stermecki]] * [[Gregor Strasbergar]] * [[Gregor Strasser]] * [[Gregor Strle]] * [[Gregor Strmčnik]] * [[Gregor Strniša]] * [[Gregor Strniša (glasbenik)]] * [[Gregor Strojin]] * [[Gregor Šega]] * [[Gregor Šegel]] * [[Gregor Šeliga]] * [[Gregor Šermazanov|Gregor (Grigorij) Šermazanov]] (1886-1982) * [[Gregor Šešerko]] * [[Gregor Škafar]] * [[Gregor Škorjanc]] * [[Gregor Škrlj]] * [[Gregor Šolar]] * [[Gregor Špajzer]] * [[Gregor Šparovec]] * [[Gregor Šteharnik]] * [[Gregor Štibernik]] * [[Gregor Štiglic]] * [[Gregor Švajger]] * [[Gregor Terdič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Gregor Torkar]] * [[Gregor Tovšak]] * [[Gregor Tozon]] * [[Gregor Traven]] (2. astrofizik) * [[Gregor Trebušak]] * [[Gregor Troha]] * [[Gregor Trplan]] * [[Gregor Trtnik]] * [[Gregor Turk]] * [[Gregor Turnšek]] * [[Gregor Tušar]] * [[Gregor Urek]] * [[Gregor Ušeničnik]] * [[Gregor Veble Mikić]] * [[Gregor Velepec]] * [[Gregor Velkaverh]] * [[Gregor Veninšek]] * [[Gregor Veselko]] * [[Gregor Vezonik]] * [[Gregor Videc]] * [[Gregor Vilfan]] * [[Gregor Virant]] * [[Gregor Vodeb]] * [[Gregor Voglar]] * [[Gregor Volk]] * [[Gregor Vorenc]] * Gregor Vovk * [[Gregor Vovk Petrovski]] * [[Gregor Vračko]] * [[Gregor Vuga]] * [[Gregor Zabret]] * [[Gregor Zafošnik]] * [[Gregor Zagorc]] * [[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Gregor Ziherl]] * [[Gregor Zorc]] *[[Gregor Zore]], diplomat *[[Gregor Zore (nogometaš)]] *Gregor Zupan * [[Gregor Zver]] * [[Gregor Žavcer]] * [[Gregor Želko]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Gregor Žiberna]] - Tentava * [[Gregor Židan]] * [[Gregor Žitko]] * [[Gregor Žmak]] * [[Gregor Žorž]] * [[Gregor Žumer]] * [[Gregor Žvab]] * [[Gregor Žvegelj]] * [[Gregor Žvelc]] == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na G]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] *ime [[Grega]], [[Gregorij]] itd. == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 4y0jbn96xh2a7f0mhpws1i4drmlsen6 6748302 6748238 2026-09-09T08:40:06Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6748302 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Gregor |image = Gregor Strniša.bmp |caption = [[Gregor Strniša]] |pronunciation = [grêgor] |gender = moški |meaning = ''sem buden, živim'' |region = grško ime |origin = Grêgórios |name day = 12. marec, 17. junij, 3. september |related name = |fotonotes = }} '''Gregor''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Gregor izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Gregorius'', to pa iz [[grščina|grškega]] imena ''Grêgórios'' (''Γρηγόριος''), ki ga razlagajo, da je nastalo iz glagola ''grêgoréô'' (γρηγορέω) v pomenu »sem buden, živim« <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške oblike imena: Gregorij, Gligo, Gligor, Gligorije, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Kekec, Gregi, Grga, Grgo, Grgur, Grigor, Griša, Grišo, Groga, Gigi *ženske oblike imena: Grigorija, Gregica, Grgica == Tujejezične oblike imena == *pri [[Albanci|Albancih]]: Grigor, Gërgur *pri [[Angleži]]h: Gregory, Greg(g) *pri [[Armenci|Armencih]]: ''Գրիգոր'' (Krikor, Grigor) *pri [[Baskija|Baskih]]: ? *pri [[Belorusija|Belorusih]]: ''Рыгор'' (Ryhor), ''Грэгары'' (Hrehary) *pri [[Bolgari|Bolgarih]]: Grigor *pri [[Čehi]]h: Řehoř *pri [[Danci|Dancih]]: Gregers *pri [[Finci]]h: Reijo, Reko *pri [[Francozi|Francozih]]: Grégoire, ''Grégory'' *pri [[Grki|Grkih]]: Grêgórios (''Γρηγόριος''), Gri̱górios; ''Γρηγόρης'' (Grigoris, Gregoris) *pri [[Gruzinci|Gruzincih]]: ''გრიგოლი'' (Grigoli, Grigori) *pri [[Hrvati]]h: Grgur, Grgo, Grga *pri [[Irci|Ircih]]: Gréagóir *pri [[Italijani]]h: Gregorio, Gorello, Gorino, Goriano, Gigi *pri [[Islandci]]h: Gregor *pri [[Katalonci|Kataloncih]]: Gregori *pri [[Latvijci|Latvijcih]]: Gregors *pri [[Litovci|Litvancih]]: Gregoras, Grigalius, Grigas, Gregorijus *pri [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbih]]: Hrjehor, Gregor *pri [[Madžari|Madžarih]]: Gergely, ''Gergő'' (transilvansko ''Gerő'') *pri [[Makedonci|Makedoncih]]: Gligor(ije), Grigor(ije) *pri [[Nemci]]h: Gregor *pri [[Norvežani|Norvežanih]]: Greger, Gregers *pri [[Nizozemci|Nizozemcih]] in [[Flamci|Flamcih]]: Gregoor, Gregorius *pri [[Poljaki]]h: Grzegorz *pri [[Portugalci|Portugalcih]]: Gregório *pri [[Prekmurci]]h: ''Gergel,'' ali tudi ''Gregor, Grgo'' *pri [[Romunija|Romunih]]: Gregor *pri [[Rusi]]h: Григорий (Grigorij), Griša *pri [[Slovaki]]h: Gregor *pri [[Srbi|Srbih]]: Grigor(ije), Gligor, Gliša *pri [[Škoti|Škotih]]: Gregor *pri [[Španci|Špancih]]: Gregorio *pri [[Švedi]]h: Greger *pri [[Ukrajinci]]h: Григорій (Grigorij/Hrihori), Гриць(ко)-Hryts(ko) *pri [[Valižani|Valižanih]]: Grigor *v [[Jidiš|Jidišu]]: Gregori == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Gregor: 9.563. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Gregor po pogostosti uporabe uvrščeno na 21. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Gregor|spol=M}}</ref> == Svetniki == Gregor je ime več [[svetnik]]ov, vsega skupaj okoli 42, med katerimi so tudi [[papež]]i. Med njimi je najbolj znan [[Papež Gregor I.|Gregor I.]], ki je širil krščanstvo med [[Longobardi]] in [[Angleži]] (god 12. marca, po novem 3. septembra). == Osebni praznik == V našem [[Katoliški koledar|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Gregor''' zapisano 10 krat. Pregled godovnih dni v katerih poleg Gregorja godujejo še Budislav in Budimir ter osebe katerih imena nastopajo kot različice navedenih imen.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. januar]], [[Sveti Gregor Nazianški|Gregor Nazianški]], [[škof]] in [[cerkveni učitelj]] * [[4. januar]], Gregor Langerski, škof († 4. jan. 539) * [[10. januar]], papež [[Papež Gregor X.|Gregor X.]] († 10. jan. 1276) * [[11. februar]], papež [[Papež Gregor II.|Gregor II.]] († 11. feb. 731) * [[9. marec]], Gregor, škof († 9. mar. 395/?/) * [[12. marec]], [[Gregorjevo]], smrt papeža [[Papež Gregor I.|Gregorja I.]] († 12. mar. 604) * [[25. maj]], papež [[Papež Gregor VII.|Gregor VII.]] († 25. maja 1085) * [[17. junij]], Gregor Barberigo, škof († 17. jun. [[1697]]) * [[3. september]], papež [[Papež Gregor I.|Gregor I. (Veliki)]] (nastop pontifikata, 3. sep. 590) * [[28. november]], papež [[Papež Gregor III.|Gregor III.]] († 28. nov. 741) == Priimki nastali iz imena == Iz imena Gregor so nastali priimki: [[Gregorač]], [[Gregorc]], [[Gregorec]], [[Gregorčič]], [[Gregorič]], [[Gregorin]], [[Gregorinčič]], [[Gregorka]], [[Gregačič]], [[Gregarec]], [[Gregel]], Grogl, [[Grego]], Gregorčič in Gregor == Zanimivosti == *V Sloveniji je osem [[cerkev (zgradba)|cerkva]] ''sv. Gregorja''. Po [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] ''sv. Gregorja'' se imenuje kraj [[Sveti Gregor, Ribnica|Sveti Gregor]] v [[Občina Ribnica|občini Ribnica]]. *Na ''Gregorjevo'' (12. marca) so po madžarskem zgledu [[Prekmurje|prekmurski]] učitelji uvedli [[koledovanje]] imenovano v [[prekmurščina|prekmurščini]] ''gregorjevánje,'' ali ''gergelovánje'' (ime ''Gergel'' je prišel iz [[madžarščina|madžarščine]] [Gergely] v prekmurščini). Okoli ''Gregorjevega'' sta dva najboljša učenca od hiše do hiše ''hodila po gregoraciji'', pela kolednico in prosila darov. * V večini držav na svetu uporabljajo gregorijanski koledar, ki je imenovan po papežu Gregorju XIII. == Znani nosilci == * [[papež Gregor|Gregor]] (več papežev) * [[Gregor Veliki|Gregor (I.) Veliki]] * [[Gregor Razsvetitelj|Gregor (I.) Razsvetitelj]] * [[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] * [[Gregor iz Nise]] * [[Gregor iz Toursa]] * [[Gregor Adlešič]] * [[Gregor Aleš]] - Kefe * [[Gregor Aljančič]] * [[Gregor Anderluh]] * [[Gregor Andolšek]] * [[Gregor Antoličič]] * [[Gregor Arh]] * [[Gregor Bajde]] * [[Gregor Baković]] * [[Gregor Balažic]] * [[Gregor Batagelj]] * [[Gregor Bauman]] * [[Gregor Bavdek]] * [[Gregor Belušič]] * Gregor Benedik (1850-1923), slikar panjskih končnic * [[Gregor Benedik]] * [[Gregor Benko]] * [[Gregor Bergant]] * [[Gregor Berkopec]] * [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] * [[Gregor Blatnik]] * [[Gregor Božič]] * [[Gregor Božič (gozdar)]] * [[Janez Gregor Božič]] * [[Gregor Brecl Jakob]] * [[Gregor Brvar]] * [[Gregor Bucik]] * [[Gregor Budihna]] * [[Gregor Bulc]] * [[Gregor Celestina]] * [[Gregor Cevc]] * [[Gregor Cigler]] * [[Gregor Cotič]] * [[Gregor Čeglaj]] * [[Gregor Timothy Čeh]] * [[Gregor Češarek]] * [[Gregor Čok]] * [[Gregor Čremošnik]] * [[Gregor Čuk]] * [[Gregor Čušin]] * [[Gregor Ćudić]] * [[Gregor Danev]] * [[Gregor Deleja]] * [[Gregor Deschwanden]] * [[Gregor Dolar]] * [[Gregor Dolenc]] * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Gregor Domanjko]] * [[Gregor Dražil]] * [[Gregor Drnovšek]] * [[Gregor Dugar]] * [[Gregor Dvorjak]] * [[Gregor Einspieler]] * [[Gregor Fazarinc]] * [[Gregor Felicijan]] * [[Gregor Ficko]] * [[Gregor Fink]] * [[Gregor Fon]] * [[Gregor Forjanič]] * [[Gregor Ftičar]] * [[Gregor Fučka]] * [[Gregor Gajšek]] * [[Gregor Gartner]] * [[Gregor Gazvoda]] * [[Gregor Geč]] * [[Gregor Geršak]] * [[Gregor Glas]] * [[Gregor Glavač]] * [[Gregor Godeša]] * [[Gregor Golobič]] * [[Gregor Gomišček]] * [[Gregor Gorenc]] *[[Gregor Goričar]] * [[Gregor Gorjanc]] * [[Gregor Gračner]] * [[Gregor Grad]] * [[Gregor Grahovac]] * [[Gregor Gramc]] * [[Gregor Grasselli]] * [[Gregor Grašič]] * [[Gregor Gregorčič]] * [[Gregor Gregorič]] * [[Gregor Grešak]] * [[Gregor Grilc]] * [[Gregor Gruden]] * [[Gregor Gubenšek]] * [[Gregor Gunčar]] * [[Gregor Guštin]] * [[Gregor Gysi]] * [[Gregor Hafner]] * [[Gregor Hager]] * [[Gregor Hawlina]] * [[Gregor Hočevar]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Gregor Hrovat]] * [[Gregor Hrovatin]] * [[Gregor Hudrič]] * [[Gregor Hvalc]] * [[Gregor Ilaš]] * [[Gregor Inkret]] * [[Gregor Jagodič]] * [[Gregor Jakac]] * [[Gregor Jakelj]] * [[Gregor Jančič]] * [[Gregor Jazbec]] * [[Gregor Jenuš]] * [[Gregor Jereb]] * [[Gregor Jerman]] * [[Gregor Jerončič]] * [[Gregor Jesenko]] (1865-1940) * [[Gregor Jesenko ml.]] * [[Gregor Jurak]] * [[Gregor Kacin Medle]] ''-'' ''Gregorov'' * [[Gregor Kalan]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Gregor Kašman]] * [[Gregor Kebe]] (1799-1885) * [[Gregor Kemperle]] * [[Gregor Kersche]] * [[Gregor Kerševan]] * [[Gregor Khunstl]] * [[Gregor Kit]] * [[Gregor Kladnik]] * [[Gregor Klančič]] * [[Gregor Klančnik]] * [[Gregor Klepej]] * [[Gregor Knafelc]] * [[Gregor Kobal]] * [[Gregor Koblar]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Gregor Kocijančič]] * [[Gregor Kokalj]] * [[Gregor Kolar]] * [[Gregor Komel]] * [[Gregor Koncilja|Gregor/Gilbert? Koncilja]] * [[Gregor Korene]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Gregor Korošec]] * [[Gregor Kos]] * [[Gregor Košak|Gregor (Grega) Košak]] * [[Gregor Košir]] * [[Gregor Košorok]] * [[Gregor Kovačič]] (več oseb) * [[Gregor Kozar]] * [[Gregor Kozovinc]] *[[Gregor Koželj]] * [[Gregor Kraigher]] * [[Gregor Krajc]] * [[Gregor Krajnc]] * [[Gregor Kramberger]] * [[Gregor Kranjc]] * [[Gregor Kraševac]] * [[Gregor Kraškovic]] * [[Gregor Kravos]] * [[Gregor Kregar]] * [[Gregor Krek]] * [[Gregor Gojmir Krek]] * [[Gregor Kresal]] * [[Gregor Krivic]] * [[Gregor Kroupa]] * [[Gregor Krušič]] * [[Gregor Kunst]] * [[Gregor Lavrinec]] * [[Gregor Lednik]] * [[Gregor Lesjak]] * [[Gregor Lipovšek]] * [[Gregor Lorenc]] * [[Gregor Lorger]] * [[Gregor Lozar]] * [[Gregor Luštek]] * [[Gregor Lutar]] * [[Gregor Macedoni]] * [[Gregor Maček]] * [[Gregor Majdič]] * [[Janez Gregor Majetič]] * [[Gregor Makuc]] * [[Gregor Malenšek]] * [[Gregor Mali (duhovnik)]] * [[Gregor Mali]] * [[Gregor Markelj]] * [[Gregor Mejak]] * [[Gregor Mendel]] * [[Gregor Mesec]] * [[Gregor Meterc]] * [[Gregor Miklič]] * Gregor Moder (star.) * [[Gregor Moder]] * [[Gregor Mohar]] * [[Gregor Musa]] * [[Gregor Naglav]] * [[Gregor Nagode]] * [[Gregor Norčič]] * [[Gregor Novak]] * [[Gregor Novinec]] * [[Gregor Novljan]] * [[Gregor Oblak]] * [[Gregor Osterc]] * [[Gregor Papa]] * [[Gregor Papež]] * [[Gregor Paul]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Gregor Pavlin]] * [[Gregor Pavšič]] * [[Gregorij Pečjak|Gregor(ij) Pečjak]] * [[Gregor Perič]] * [[Gregor Perko]] * [[Gregor Pernuš]] * [[Gregor Peternel]] * [[Gregor Petkovšek]] * [[Gregor Perušek]] * [[Gregor Petrič]] * [[Gregor Pintar]] * [[Gregor Pipan]] * [[Gregor Pirš]] * [[Gregor Pivec]] * [[Gregor Plevelj|Gregor (Grega) Plevelj]] * [[Gregor Pobežin]] * [[Gregor Počkar]] * [[Gregor Podkrižnik]] * [[Gregor Podlogar]] (pesnik) * [[Gregor Podlogar (matematik)]] * [[Gregor Poglajen]] * [[Gregor Polončič]] * [[Gregor Pompe]] * [[Gregor Potočnik]] * [[Gregor Pratneker]] * [[Gregor Preac]] * [[Gregor Premože]] * [[Gregor Presker]] * [[Gregor Purgaj]] * [[Gregor Radonjič]] * [[Gregor Rajh]] * [[Gregor Rakovič]] * [[Gregor Ravnik]] * [[Gregor Reichenberg]] * [[Gregor Repovš|Gregor (Grega) Repovš]] * [[Gregor Repovž]] * [[Gregor Režek]] * [[Gregor Režonja]] * [[Gregor Rihar starejši|Gregor Rihar]] * [[Gregor Rihar mlajši]] * [[Gregor Rihar (arhitekt)]] * [[Gregor Rihtarič]] * [[Gregor Rihtaršič]] * [[Andrej Gregor Rode]] * [[Gregor Rojc]]? * [[Gregor Ropret]] * [[Gregor Rovanšek]] * [[Gregor Rozman]] * [[Gregor Rožman|Gregor(ij) Rožman]] * [[Gregor Samastur]] * [[Gregor Schlierenzauer]] * [[Gregor Schoettl]] (Schöttl) * [[Gregor Schusterschitz]] * [[Gregor Selak]] * [[Gregor Serša]] * [[Gregor Sikošek]] * [[Gregor Sikošek (kolesar)]] * [[Gregor Skačej]] * [[Grega Skočir|Gregor Skočir]] * [[Gregor Skok]] * [[Gregor Slak]] * [[Gregor Sluga]] * [[Gregor Sočan]] * [[Gregor Somer]] * [[Gregor Sračnjek]] * [[Gregor Sraka]] * [[Gregor Stermecki]] * [[Gregor Strasbergar]] * [[Gregor Strasser]] * [[Gregor Strle]] * [[Gregor Strmčnik]] * [[Gregor Strniša]] * [[Gregor Strniša (glasbenik)]] * [[Gregor Strojin]] * [[Gregor Šega]] * [[Gregor Šegel]] * [[Gregor Šeliga]] * [[Gregor Šermazanov|Gregor (Grigorij) Šermazanov]] (1886-1982) * [[Gregor Šešerko]] * [[Gregor Škafar]] * [[Gregor Škorjanc]] * [[Gregor Škrlj]] * [[Gregor Šolar]] * [[Gregor Špajzer]] * [[Gregor Šparovec]] * [[Gregor Šteharnik]] * [[Gregor Štibernik]] * [[Gregor Štiglic]] * [[Gregor Švajger]] * [[Gregor Terdič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Gregor Torkar]] * [[Gregor Tovšak]] * [[Gregor Tozon]] * [[Gregor Traven]] (2. astrofizik) * [[Gregor Trebušak]] * [[Gregor Troha]] * [[Gregor Trplan]] * [[Gregor Trtnik]] * [[Gregor Turk]] * [[Gregor Turnšek]] * [[Gregor Tušar]] * [[Gregor Urek]] * [[Gregor Ušeničnik]] * [[Gregor Veble Mikić]] * [[Gregor Velepec]] * [[Gregor Velkaverh]] * [[Gregor Veninšek]] * [[Gregor Veselko]] * [[Gregor Vezonik]] * [[Gregor Videc]] * [[Gregor Vilfan]] * [[Gregor Virant]] * [[Gregor Vodeb]] * [[Gregor Voglar]] * [[Gregor Volk]] * [[Gregor Vorenc]] * Gregor Vovk * [[Gregor Vovk Petrovski]] * [[Gregor Vračko]] * [[Gregor Vuga]] * [[Gregor Zabret]] * [[Gregor Zafošnik]] * [[Gregor Zagorc]] * [[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Gregor Ziherl]] * [[Gregor Zorc]] *[[Gregor Zore]], diplomat *[[Gregor Zore (nogometaš)]] *Gregor Zupan * [[Gregor Zver]] * [[Gregor Žavcer]] * [[Gregor Želko]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Gregor Žiberna]] - Tentava * [[Gregor Židan]] * [[Gregor Žitko]] * [[Gregor Žmak]] * [[Gregor Žorž]] * [[Gregor Žumer]] * [[Gregor Žvab]] * [[Gregor Žvegelj]] * [[Gregor Žvelc]] == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na G]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] *ime [[Grega]], [[Gregorij]] itd. == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] ebsbah9a1ev3yonoa7a0sw7lu4315a2 0 209798 6748246 6562781 2026-09-09T00:53:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748246 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = | image = | imagesize = | alt = | caption = | death_cause = vnetje ledvic | resting_place = [[pokopališče Père-Lachaise]] | residence = [[Pariz]] | citizenship = [[Francija]] | nationality = [[Francozi|francoska]] | fields = [[fiziologija]] | workplaces = [[Collège de France]]<br/>[[Univerza v Parizu]]<br/>[[Jardin des plantes]] | patrons = | alma_mater = [[Collège de France]] | thesis_title = Du suc gastrique et de son rôle dans la nutrition | thesis_url = | thesis_year = 1843 | doctoral_advisor = | academic_advisors = [[François Magendie]] | doctoral_students = | notable_students = [[Albert Dastre]], [[Paul Bert]], [[Jacques Arsène d'Arsonval]]<ref name="Britannica"/> | known_for = utemeljitelj eksperimentalne fiziologije, koncept ''notranjega miljeja'' ([[homeostaza]]) | influences = | influenced = | awards = | spouse = Marie-Françoise Martin | children = | signature = <!-- Wikidata --> | footnotes = }} '''Claude Bernard''', [[Francozi|francoski]] [[fiziolog]] in [[akademik]], * [[12. julij]] [[1813]], [[Saint-Julien, Rhône|Saint-Julien]], [[Rhône (departma)|Rhône]], [[Francija]], † [[10. februar]] [[1878]], [[Pariz]]. Odraščal je kot sin skromnega vinogradnika in sprva hotel postati dramatik, nato pa je vpisal študij medicine na [[Collège de France]] in se pričel ukvarjati z eksperimentalno fiziologijo pod mentorstvom [[François Magendie|Françoisa Magendieja]]. Kot izjemno spreten eksperimentator je izvedel veliko število [[poskusi na živalih|poskusov na živalih]], s katerimi je razkrival mehanizme fizioloških procesov, kot so [[dihanje]] in vzdrževanje [[telesna temperatura|telesne temperature]] ter koncentracije [[kri|krvnega]] sladkorja. Je oče sodobne eksperimentalne fiziologije, ki ji je s svojim poudarjanjem pomena objektivnih poskusov postavil temelje, hkrati pa s tem vplival tudi na znanost kot celoto. Odkril je tudi nekaj bistvenih fizioloških procesov, predvsem t. i. ''notranji miljé'', danes znan kot [[homeostaza]]. Že za časa življenja je bil prepoznan kot najslavnejši francoski znanstvenik vseh časov, kasneje pa je v laični javnosti prevladalo zgražanje nad vivisekcijo, ki jo je prakticiral, zato je njegov pomen za znanost izven strokovnih krogov zdaj nekoliko prezrt. == Življenje in delo == Rodil se je leta 1813 v Saint-Julienu, v skromni družini vinogradnika, ki je mlad umrl in zapustil le kup dolgov. Bernard se je sprva šolal pri [[jezuiti]]h v domačem kraju, srednjo šolo pa je zaradi pomanjkanja denarja opustil in se zaposlil kot vajenec pri lekarnarju v predmestju [[Lyon]]a.<ref name="Britannica">{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/biography/Claude-Bernard |title=Claude Bernard |last=Virtanen |first=Reino |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=1.10.2015}}</ref><ref name="Conti2001">{{navedi revijo |last=Conti |first=Fiorenzo |year=2001 |title=Claude Bernard: primer of the second biomedical revolution |journal=Nature Reviews Molecular Cell Biology |volume=2 |pages=703–708 |doi=10.1038/35089594}}</ref> Takrat ga je zanimalo predvsem gledališče, zato je leta 1834 odšel v Pariz, da bi poskusil prodreti kot dramatik. Ko pa je kritik [[Saint-Marc Girardin]] prebral njegovo prvo dramo, mu je svetoval, naj se rajši vrne k medicini.<ref name="Britannica"/><ref name="Weber2000">{{navedi knjigo |editor=Weber, A.S. |year=2000 |chapter=Claude Bernard (1813–1878) |title=Nineteenth-century science: an anthology |url=https://archive.org/details/nineteenthcentur0000unse_s0q7 |publisher=Broadview Press |isbn=9781551111650 |pages=[https://archive.org/details/nineteenthcentur0000unse_s0q7/page/315 315]–323}}</ref><ref name="Wilson1914">{{navedi revijo |first=D. Wright |last=Wilson |title=Claude Bernard |url=http://books.google.com/books?id=xyQDAAAAMBAJ&pg=PA567 |journal=Popular Science |publisher=Bonnier Corporation |date=junij 1914 |volume=84 |issue=36 |pages=567–578}}</ref> Tako je Bernard vpisal študij medicine na Collège de France, kjer ni posebej blestel, ga je pa vzel pod okrilje pionir eksperimentalne fiziologije François Magendie, ki je vodil enega prvih laboratorijev na tem področju. Bernard je nanj napravil vtis s svojo veščino pri [[seciranje|seciranju]], zato je postal njegov asistent (''preparateur''),<ref name="Britannica"/><ref name="Gross">{{navedi revijo |last=Gross |first=Charles G. |year=1998 |title=Claude Bernard and the constancy of the internal environment |url=http://www.princeton.edu/~cggross/Neuroscientist_98_Bernard.pdf |journal=The Neuroscientist |volume=4 |issue=5 |pages=380–385}}</ref> sočasno pa je deloval tudi kot zdravnik v lokalnem ''[[Hôtel-Dieu]]'' (katoliški bolnici za revne).<ref name="Rothschuh">{{navedi knjigo |last=Rothschuh, Karl E. |year=1953 |chapter=Die Physiologie im 19. Jahrhundert |title=Geschichte der Physiologie |publisher=Springer-Verlag |isbn=978-3-642-51043-4 |doi=10.1007/978-3-642-51042-7_6 |pages=162–168}}</ref> Magendie je na Bernarda močno vplival s svojim [[materializem|materializmom]] in zavračanjem avtoritet v znanosti, poleg tega pa ga je uvedel tudi v [[poskusi na živalih|poskuse na živalih]], pomembno in takrat v Franciji še nekontroverzno metodo fizioloških raziskav. Bernard je objavil anatomsko študijo odrastka [[obrazni živec|obraznega živca]] in leta 1841 diplomiral z disertacijo o funkciji [[želodčni sok|želodčnega soka]] v prehrani, s čimer je začrtal obe glavni področji svojega prihodnjega delovanja: [[nevrofiziologija]] in fiziologija [[presnova|presnove]].<ref name="Wilson1914"/><ref name="Gross"/> Kmalu je postal nezadovoljen s položajem asistenta brez perspektive za napredovanje, zato je odstopil. Brez prihodkov je začel razmišljati o tem, da bi odprl zdravniško prakso, takrat pa mu je prijatelj uredil poroko z Marie-Françoise Martin, hčerko bogatega in uglednega zdravnika, ki mu je prinesla 60.000 [[francoski frank|frankov]] dote ter mu omogočila nadaljevati z raziskavami, čeprav se je sam zakon izkazal za strašno nesrečnega.<ref name="Britannica"/> Žena mu je zamerila nizke dohodke, razburilo pa jo je tudi to, da je prinašal secirane živali domov.<ref name="Gross"/> Imela sta tri otroke, hčerki Jeanne-Henriette in Marie-Claude ter sina, ki je umrl kmalu po rojstvu.<ref>{{navedi knjigo |last=Oakes |first=Elizabeth H. |year=2007 |chapter=Bernard, Claude |title=Encyclopedia of World Scientists |publisher=Infobase Publishing |isbn=9781438118826 |pages=57–58}}</ref> Kasneje je postala odkrita nasprotnica vivisekcije. === Eksperimentalno delo === [[slika:Apparatus used in experiments in curare, C. Bernard Wellcome M0014744.jpg|thumb|left|Pripomočki za poskuse s strupom kurare, ilustracija iz knjige ''Uvod v študij eksperimentalne medicine'']] V naslednjih letih je Bernard izvedel vrsto poskusov, ki so ga pripeljali do nekaterih njegovih najpomembnejših odkritij. Najprej je s seciranjem zajcev odkril vlogo [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]], čigar izločki razgrajujejo [[maščobe]] na [[maščobna kislina|maščobne kisline]] in [[glicerol]] (pred tem je veljalo prepričanje, da prebava v celoti poteka v [[želodec|želodcu]]). Odkritje ga je vodilo k raziskavam [[jetra|jeter]], kjer je odkril [[glikogen]] in dokazal, da gre za sladkor, ki ga jetra sama sintetizirajo kot zalogo in spet razgrajujejo ter sproščajo v krvni obtok za vzdrževanje stalne koncentracije sladkorjev v krvi. Spoznanje, da kompleksnih [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]] ne sintetizirajo in skladiščijo samo [[rastline]], je bilo za tisti čas prelomno. Sam je želel preučiti presnovo vseh razredov hranilnih snovi, vendar se je do konca svoje kariere ukvarjal predvsem s presnovo ogljikovih hidratov, s katerimi je začel, zlasti v povezavi s [[Sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]]. Na področju nevrofiziologije je razvozlal regulacijo [[telesna temperatura|telesne temperature]] z [[vazomotorični nadzor|vazomotoričnimi]] živci, pri čemer je še slavni fiziolog [[Johannes Peter Müller]] nedavno prej zapisal, da [[Krvna žila|žile]] niso omišičene. Ukvarjal se je še z drugimi problemi, denimo delovanjem strupa [[kurare]], kjer je bilo njegovo spoznanje, da [[učinkovina|učinkovine]] delujejo tarčno na določene procese, bistvenega pomena za razvoj [[farmakologija|farmakologije]]. Z opažanjem, da kurare deluje samo na motorične povezave, je poleg tega odkril delitev na motorične in senzorične živce.<ref name="Britannica"/><ref name="Wilson1914"/> Pot do njegovih odkritij se je običajno začela z naključnim opažanjem, nakar je na podlagi izkušenj in predhodnega znanja razdelal [[hipoteza|hipotezo]] o fiziološkem mehanizmu opazovanega pojava ter načrtoval poskus. Verjel je namreč, da je manipulacija opazovanega sistema bistvena za pridobivanje znanja, in zavračal takratno prakso v medicini, ki se je po njegovem pretirano zanašala na pasivno opazovanje, posploševanje in stare dogme. Med eksperimentalnim delom pa je bil pozoren, da ga vnaprej postavljena hipoteza ni vodila k zaključkom. Rezultati so bili pogosto nasprotni od pričakovanj, v tem primeru je brez pomislekov zavrgel izvirno hipotezo in skladno z dejstvi sestavil novo razlago. Bil je tudi vztrajen in je napadal problem z novimi in novimi poskusi, dokler ni prišel do logičnega zaključka ali odkril drugega, vznemirljivejšega problema.<ref name="Wilson1914"/> Večino poskusov je opravil v majhni in temni sobi na Collège de France, ki je bila na voljo njemu in Magendieju v ta namen, in z zelo skopim financiranjem. Občasno je izprosil tudi uporabo laboratorijev pri prijateljih ali delal v svojem stanovanju (na grozo žene). Slabe pogoje v tem času je kasneje krivil za svoje zdravstvene težave, vendar je kljub okoliščinam plodovito raziskoval in objavljal. Ključni za uspeh sta bili njegova spretnost in natančnost pri seciranju.<ref name="Gross"/> === Kasnejša leta in teoretsko delo === [[slika:Claude Bernard and pupils Wellcome L0019301.jpg|thumb|280px|''Claude Bernard in njegovi učenci'' (Léon-Augustin Lhermitte, olje na platnu, 1889);<br/>Od leve proti desni: Nestor Gréhant, Victor Dumontpallier, Louis-Charles Malassez, Paul Bert, Arsène d'Arsonval, Claude Bernard, Le Père Lesage in Albert Dastre]] Leta 1847 je postal Magendiejev namestnik na Collège de France, a tudi s tem položajem ni bil zadovoljen in je znova začel razmišljati o opustitvi raziskovalnega dela. Vendar pa je že bil vzbudil pozornost strokovne javnosti s svojimi rezultati, kar mu je leta 1854 prineslo položaj profesorja splošne fiziologije na pariški [[Sorbonne|Sorboni]], hkrati pa je bil izvoljen tudi za člana Akademije za medicino in kirurgijo. Ko je njegov mentor Magendie leta 1855 umrl, je prevzel njegovo profesorsko mesto na Collège de France.<ref name="Britannica"/><ref name="Wilson1914"/> Sčasoma se je njegov sloves razširil po vsem svetu, tako da so se v njegov laboratorij prihajali učit študentje z vse Evrope in celo [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] ter [[Orient]]a. Med njimi so znani [[Elias von Cyon]], [[Wilhelm Kühne]], [[Peter Ludvig Panum]] in [[Louis-Antoine Ranvier]], pa [[Ivan Romanovič Tarkanov]] iz Rusije ter Bernardovi asistenti [[Paul Bert]], [[Albert J. Dastre]] in [[Jacques Arsène d'Arsonval]]. Ti so kasneje delovali kot profesorji fiziologije po različnih evropskih univerzah in pripomogli k hitri uveljavitvi Bernardovih načel v znanosti.<ref name="Rothschuh"/> Konec 1850. let je zaradi zdravstvenih težav pričel opuščati eksperimentalno delo in se posvetil [[filozofija znanosti|filozofiji znanosti]] ter vzpostavitvi eksperimentalne fiziologije kot samostojnega področja. Leta 1864 je obiskal francoski dvor, kjer je navdušil takratnega cesarja [[Napoleon III.|Napoleona III.]], ki mu je nato preskrbel dva dobro opremljena laboratorija, enega na Sorboni in drugega v botaničnem vrtu [[Jardin des Plantes]], kjer je bil zanj ustanovljen položaj profesorja splošne fiziologije. Predah od eksperimentov mu je omogočil razmišljati o teoretskih problemih, rezultat česar je bila knjiga ''Uvod v študij eksperimentalne medicine'' (fr. ''Introduction à l'étude de la médecine expérimentale'', 1865).<ref name="Britannica"/><ref name="Wilson1914"/> V njej podaja osnovna načela živalske fiziologije, ki jih ilustrira z opisi lastnih poskusov. Teoretsko razpravo v knjigi zaznamuje njegovo nasprotovanje [[vitalizem|vitalizmu]]. Namesto tega je zagovarjal materialistični [[determinizem]], pa vendar ni skušal procesov v živih bitjih [[redukcionizem|zreducirati]] zgolj na splet kemičnih reakcij, saj se je zavedal, da gre za kompleksnejše sisteme in je fiziologijo obravnaval ločeno tudi od [[kemija|kemije]].<ref name="Weber2000"/> Najprodornejši teoretski koncept, ki ga je razvil v tem obdobju in ga omenjal v svojih delih do konca življenja, pa je ideja o notranjem miljeju oz. notranjem okolju, vsakemu organizmu lastni in stabilni kombinaciji fizikalno-kemičnih dejavnikov, ki jo telo aktivno vzdržuje, saj je ključna za preživetje v spreminjajočem se okolju. Izhajal je iz več opazovanj, predvsem funkcije jeter, ki s pretvarjanjem glikogena vzdržujejo stalno koncentracijo sladkorja v krvi, in vazomotorične regulacije telesne temperature, za katero je prej dokazal, da je pod nadzorom [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]]. Konceptu, ki je danes osrednjega pomena v fiziologiji, pa njegovi sodobniki niso posvečali nikakršne pozornosti in so ga fiziologi prevzeli šele pol stoletja po njegovi smrti.<ref name="Gross"/> Vrhunec Bernardove kariere v teh letih je sovpadal z ločitvijo od žene Marie-Françoise in novimi zdravstvenimi težavami.<ref name="Britannica"/> Kasneje se je zbližal z intelektualko Marie Raffalovich, ki mu je s svojim znanjem jezikov pomagala pri preučevanju strokovne literature. Sicer je po ločitvi živel samotarsko v svojem stanovanju nasproti Collège de France in se je izogibal družabnemu življenju Pariza. Imenovan je bil za dosmrtnega člana francoskega senata (politično telo brez prave moči v [[drugo francosko cesarstvo|času vladavine Napoleona III.]]) in se redno udeleževal sej, vendar pri razpravah ni sodeloval.<ref name="Gross"/> Kot zavednega Francoza pa ga je prizadela usoda njegove države ob porazu v [[Francosko-pruska vojna|vojni s Prusijo]]; tik pred obkolitvijo Pariza se je umaknil v rodni Saint-Julien, od koder se je lahko vrnil šele čez 9 mesecev.<ref name="Rothschuh"/> V naslednjih letih se je njegovo zdravje vztrajno slabšalo. Nazadnje je v začetku leta 1878 v hladnih in vlažnih prostorih, kjer je opravljal poskuse, staknil prehlad, ki je prerasel v akutno vnetje ledvic, za katerim je 10. februarja umrl. Zadnje dni ga je negovala Marie Raffalovich, nekdanja žena in hči pa se mu nista hoteli niti približati več.<ref name="Gross"/> == Dela == [[Slika:Bernard - Introduction à l’étude de la médecine expérimentale, Baillière, 1865.djvu|page=9|thumb|''Introduction à l’étude de la médecine expérimentale'', Baillière (Pariz), 1865]] Glavna dela: * ''Recherches sur une nouvelle fonction du foie considéré comme organe producteur de matière sucré chez l’homme et les animaux'', Paris, Martinet, 1853, 97 str. {{OCLC|8856191}} (druga doktorska disertacija) * ''Introduction à l’étude de la médecine expérimentale'', 1865. {{OCLC|600479635}} (Rééd. Champs, Flammarion, ISBN 2080811371). * ''Principes de médecine expérimentale'', Émile Martinet éditeur, 1867, 160 str. {{OCLC|45998924}} Zapiski predavanj: * ''Leçons de physiologie expérimentale appliquée à la médecine'', 1855-56, dve knjigi * ''Leçons sur les effets des substances toxiques et médicamenteuses'', 1857, 488 str. {{OCLC|697959494}} * ''Leçons sur la physiologie et la pathologie du système nerveux'', 1858, 560 str. {{OCLC|37880051}} * ''Leçons sur les propriétés physiologiques et les altérations pathologiques des différents liquides de l’organisme'', 1859, dve knjigi {{OCLC|8856842}} * ''Leçons et expériences physiologiques sur la nutrition et le développement'', 1860 * ''Leçon sur les propriétés des tissus vivants'', 1866 * ''Leçons de pathologie expérimentale et leçons sur les propriétés de la moelle épinière'', 1872 * ''Leçons sur les phénomènes de la vie communs aux animaux et aux végétaux'', 1878, dve knjigi Objavljal je tudi članke o temah, ki jih je preučeval, v revijah, kot so ''Gazette médicale'', poročila [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] in Biološkega društva (Société de biologie) ter ''Revue des deux Mondes''. Poleg tega je objavil poročilo o napredku fiziologije v Franciji – ''Rapport sur les progrès et la marche de physiologie générale en France'' (1867). Kljub Bernardovemu velikemu pomenu za fiziologijo in znanost kot celoto pa do zdaj še ni integralne izdaje njegovih publikacij ter drugih zapiskov, kar otežuje interpretacijo njegovih idej. == Priznanja in zapuščina == [[slika:Statue Claude Bernard.jpg|thumb|Kip Claudea Bernarda v njegovem rojstnem kraju]] Že za časa svojega življenja je Bernard zaslovel s svojimi odkritji in je prejel praktično vsa najvišja francoska priznanja na področju znanosti. Izvoljen je bil za člana [[Académie française]] in kasneje za enega od 40 »nesmrtnih« ter predsednika akademije.<ref name="Gross"/> Odlikovan je bil tudi z državnim [[Red legije časti|redom poveljnika legije časti]], britanska [[Kraljeva družba]] iz [[London]]a pa ga je sprejela za tujega člana in mu leta 1876 podelila svojo [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]].<ref>{{navedi revijo |last=MacNalty |first=Arthur S. |year=1963 |title=Claude Bernard |url=http://europepmc.org/backend/ptpmcrender.fcgi?accid=PMC1872680&blobtype=pdf |journal=British Medical Journal |pages=614 |access-date=2015-10-10 |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003808/http://europepmc.org/backend/ptpmcrender.fcgi?accid=PMC1872680&blobtype=pdf |url-status=dead }}</ref> Ob smrti je bil kot prvi znanstvenik pokopan z državniškimi častmi na [[Pokopališče Père-Lachaise|pokopališču Père-Lachaise]], kasneje pa so pred poslopjem Collège de France postavili njegov kip.<ref name="Gross"/> Še en njegov kip stoji na dvorišču medicinske fakultete v [[Lyon]]u, francoska pošta pa je izdala tudi [[poštna znamka|znamko]] z njegovo podobo.<ref name="Bhattacharyya2011">{{navedi knjigo |last=Bhattacharyya |first=Kalyan B. |year=2011 |chapter=Claude Bernard |title=Eminent Neuroscientists Their Lives and Works |publisher=Academic Publishers |isbn=9789380599281 |pages=27–30}}</ref> Tudi v širši javnosti je bil prepoznaven kot arhetip znanstvenika, podobno kot v 20. stoletju [[Albert Einstein]]. Posredno ali neposredno je omenjen v različnih umetniških delih, kot je denimo roman ''[[Bratje Karamazovi]]''. Pisatelj [[Émile Zola]] je njegovo življenjsko zgodbo uporabil za osnovo svojega romana ''Doktor Pascal'', Bernardovo delo pa naj bi navdahnilo tudi njegov koncept [[eksperimentalni roman|eksperimentalnega romana]].<ref name="Weber2000"/><ref name="Gross"/> Kmalu po Bernardovi smrti pa je spomin nanj v javnosti zbledel, verjetno deloma zaradi naraščajočega javnega odpora proti vivisekciji in deloma zaradi vzpona novega znanstvenega heroja, [[Louis Pasteur|Louisa Pasteurja]], čigar odkritja so prav tako prispevala k reševanju življenj, a bolj neposredno in skozi »čisto« kemijo. Še danes je Bernard s svojimi dosežki izrinjen iz javnega spomina in ga pogosteje, a v negativni luči omenjajo le aktivisti za pravice živali.<ref name="Hellman2001">{{navedi knjigo |last=Hellman |first=Hal |year=2001 |chapter=Bernard versus chemists, physicians and antivivisectionists |title=Great Feuds in Medicine: Ten of the Liveliest Disputes Ever |url=https://archive.org/details/greatfeudsinmedi0000hell |publisher=John Wiley & Sons |isbn=9780471347576 |pages=[https://archive.org/details/greatfeudsinmedi0000hell/page/53 53]–70}}</ref> Po drugi strani so njegova dela, predvsem ''Uvod v študij eksperimentalne medicine'', še zdaj v tisku v več jezikih in ponekod še obvezno branje za študente fiziologije.<ref name="Gross"/> === Claude Bernard in znanstvena metoda === Njegovo poudarjanje osrednjega pomena [[poskus]]a v procesu preučevanja naravnih pojavov je bil Bernardov ključen doprinos sodobni [[znanstvena metoda|znanstveni metodi]]. V njegovem času je bila medicina še vedno podobna [[alkimija|alkimiji]], na podlagi opazovanja živih sistemov so, po načelih [[metafizika|metafizike]] ali [[sholastika|sholastike]], z [[dedukcija|dedukcijo]] izpeljali vse posledice pojava. Prevladovale so nadnaravne, [[vitalizem|vitalistične]] razlage, zlasti pa je bila avtoriteta zdravnikov nad znanostjo in nezmotljiva. Za Bernarda pa je bila [[hipoteza]], četudi prav tako ''a priori'' ideja, predvsem vprašanje, previdna napoved posledic, ki jo je treba s pomočjo novih in novih poskusov soočiti z realnostjo ter hipoma zavreči, če se izsledki poskusov ne ujemajo z napovedjo (seveda pod pogojem, da je poskus dobro zastavljen in natančno izveden). Iz tega pristopa je med drugim izhajalo, da samo z znanjem [[anatomija|anatomije]], ki je včasih veljala za mati vseh ved o živem, ne moremo zadovoljivo razumeti delovanja organizmov.<ref>{{navedi knjigo |last=Hattiangadi |first=Jagdish |year=2013 |chapter=Philosophy of biology in the nineteenth century |editor=Ten, C.L. |title=Routledge History of Philosophy Volume VII: The Nineteenth Century |publisher=Routledge |isbn=9781134928798 |pages=293–295}}</ref> Deterministična filozofija se pri njem odraža na dva načina: v tezi, da imajo tudi »višje« funkcije živih bitij fizikalno-kemično osnovo, kar zaobide [[teleologija|teleološko]]/metafizično iskanje »bistva« pojavov (z drugimi besedami, znanost mora iskati odgovor na vprašanje »kako«, ne »zakaj«), in v vztrajanju pri [[obnovljivost]]i – zahtevi, da mora poskus ob enakih začetnih pogojih vedno dati enake rezultate. To je še drugi temelj sodobne znanosti, ki ga je postavil.<ref name="Conti2001"/> Preboj, ki ga je s tem sprožil, se je najprej odrazil v medicini. Prvič se je uveljavilo zavedanje, da lahko človek razume in vpliva na [[patofiziologija|patofiziološke]] mehanizme ter z umetnimi posegi pomaga vzpostaviti homeostazo v telesu, kar je vodilo v nesluten razmah medicinske znanosti v 19. stoletju. Pokazal je tudi, da lahko celo strupi, kakršen je kurare, pomagajo pri raziskovanju bioloških procesov. Neposredno so njegova odkritja vplivala na razvoj raznih vej medicine, kot so [[anesteziologija]], [[kirurgija]], [[farmakologija]], [[interna medicina]], [[toksikologija]] in [[nevrologija]], njegovi metodološki temelji pa so revolucionalizirali celotno znanost, ki še danes upošteva ista načela.<ref name="Conti2001"/> === Spor glede vivisekcije === Bernard ni bil prvi, ki se je ukvarjal s [[poskusi na živalih]] oz. vivisekcijo, je pa pristop s prelomnimi odkritji približal širši javnosti. Že takrat je bil tarča kritikov, ki so izpostavljali krutost njegovega početja, na čelu z ženo Marie-Françoise, pa tudi eden od njegovih učencev, britanski zdravnik George Hoggan, je javno obsodil dogajanje v Bernardovem laboratoriju. Večina nasprotnikov si ga zaradi njegovega ugleda ni upala neposredno napadati in so namesto tega kritizirali njegovega mentorja Magendieja, pa še to šele po smrti slednjega.<ref name="Hellman2001"/> {{quote box|quote=»[Veda o življenju] je prelepa in slepeče obsijana dvorana, v katero je mogoče priti le skozi dolgo, odurno kuhinjo«.|source=<small>Claude Bernard, ''Uvod v študij eksperimentalne medicine'' (1865)</small><ref>{{navedi knjigo |last=Ratcliffe |first=Susan |year=2010 |title=Oxford Dictionary of Quotations by Subject |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199567065 |pages=284}}</ref>|width=22%|align=right}} Bernard sam je večkrat javno zagovarjal vivisekcijo kot nujno za napredek na področju fiziologije, saj na človeku ni [[bioetika|etično]] eksperimentirati in izpostavil, da če človek uporablja živali za prehrano, delo in druge koristi, bi bilo nerazumno to uporabo odrekati znanosti, kjer je na račun trpljenja razmeroma majhnega števila živali ogromno koristi za človeka.<ref name="Hellman2001"/> Kljub temu je Hogganovo pismo v časopisu ''Morning Post'' leta 1875 sprožilo burno javno razpravo in ustanovitev prvega društva proti vivisekciji v Veliki Britaniji, ki so se mu pridružili številni umetniki, politiki in predstavniki duhovščine.<ref>{{navedi knjigo |last=Preece |first=Rod |year=2011 |title=Animal sensibility and inclusive justice in the age of Bernard Shaw |publisher=UBC Press |isbn=9780774821117 |pages=112–113}}</ref> V Franciji je tovrstno društvo nastalo po Bernardovi smrti in tema ostaja kontroverzna še danes, čeprav vlada v znanosti širok konsenz o nenadomestljivosti poskusov na živalih za napredek fiziologije in drugih področij biologije,<ref name="Hellman2001"/> dejavnost pa je regulirana.{{efn|Na območju [[Evropska unija|Evropske unije]], katere članica je tudi [[Slovenija]], velja Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Direktiva med drugim določa [[načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja]] (tj. kadar je mogoče, se namesto poskusa na živali uporabi alternativna metoda, ki ne zahteva uporabe živih živali, število uporabljenih živali v poskusu se zmanjša na minimum ter morebitne poškodbe, bolečine idr. se odstranijo oz. zmanjšajo na minimum) ter dovoljene metode usmrtitve, ki povzročajo čim manj bolečin, trpljenja in stiske ter jih izvaja le kompetentna oseba.<ref>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2010:276:0033:0079:SL:PDF Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene]. 20.10.2010, UL EU L276, str. 39-40. Pridobljeno dne 8.11.2015.</ref>}} Za primer, Bernardovo odkritje glikogena je spodbudilo nove raziskave presnove ogljikovih hidratov, ki so na koncu vodile do odkritja [[inzulin]]a in razvoja terapije za sladkorno bolezen ([[Frederick Grant Banting|Frederick G. Banting]], [[John James Rickard Macleod|John J.R. Macleod]] in sodelavci, 1923, prav tako s poskusi na živalih), ki je še pred stoletjem pomenila smrtno obsodbo za bolnike, danes pa jo rutinsko obvladujemo.<ref name="Rosenfeld2002">{{navedi revijo |author=Rosenfeld, Louis |year=2002 |title=Insulin: Discovery and Controversy |journal=Clinical Chemistry |volume=48 |pages=2270–2288 |url=http://www.clinchem.org/cgi/content/full/48/12/2270}}</ref> === Ideja stanovitnosti notranjega okolja === Koncept notranjega miljeja, ki predstavlja poenoteno razlago različnih fizioloških procesov v telesu, je bil za časa Bernardovega življenja prezrt, kljub temu, da ga je poudarjal v svojih objavah in na javnih predavanjih. Kvečjemu bežno ga omenjajo biografije, ki so izšle tekom naslednjega pol stoletja. Šele z vzponom [[evolucija|evolucijske]] misli je pridobil na pomenu kot osrednja razlaga in usmeritev v fiziologiji. [[Leon Fredericq]] je leta 1882 odkril, da je pri »višje razvitih« organizmih ionska sestava telesnih tekočin bolj neodvisna od zunanjega okolja kot pri »nižjih« in to predlagal kot dokaz za evolucijo »bolj prostoživečih« življenjskih oblik. [[Rene Quinton]] in [[Archibald Macallum]] sta njegovo idejo razdelala in razvila hipotezo, da je življenje [[nastanek življenja|nastalo]] v morju, ostanek katerega predstavljajo telesne tekočine, ki jih je obdal [[integument]]. Proti koncu stoletja so nova odkritja razkrila evolucijski trend razvoja vedno zapletenejših mehanizmov vzdrževanja notranjega okolja.<ref name="Gross"/> V začetku 20. stoletja je napredek kemije in elektrotehnike omogočil natančno preučevanje ionske sestave organizmov ter vloge živčevja v življenju živali, kar je še utrdilo Bernardovo teorijo. Neposredno so se nanjo sklicevali med drugim [[William Maddock Bayliss|William Bayliss]] in [[Ernest Starling]] (soodkritelja prvega znanega [[hormon]]a), [[John Scott Haldane|John S. Haldane]] in [[Joseph Barcroft]] (raziskovalca regulativne vloge [[dihanje|dihanja]]) ter [[Charles Scott Sherrington|Charles S. Sherrington]] (oče sodobne nevrofiziologije). Veliko zaslug za uveljavitev Bernardovih idej je imel Američan [[Walter Bradford Cannon|Walter B. Cannon]], ki je pojasnil regulativno vlogo [[Simpatično živčevje|simpatičnega živčevja]] in skoval besedo [[homeostaza]]. Cannon jo je pričel uporabljati širše, za razlago [[vedenje|vedenj]] in [[sociologija|socioloških]] pojavov. Njegov sodobnik [[Norbert Wiener]] jo je posplošil še na nežive procese in formaliziral kot novo vedo, [[kibernetika|kibernetiko]].<ref name="Gross"/> Iz Bernardovih teorij je vzniknilo tudi področje [[sistemska biologija|sistemske biologije]].<ref>{{navedi revijo |last=Noble |first=Denis |authorlink=Denis Noble |year=2008 |title=Claude Bernard, the first systems biologist, and the future of physiology |journal=Experimental Physiology |volume=93 |issue=1 |pages=16–26 |doi=10.1113/expphysiol.2007.038695}}</ref> === Poimenovanja === Po Bernardu so med drugim poimenovani: * [[Claude-Bernard-Hornerjev sindrom]] (krajše samo Hornerjev sindrom) – [[ptoza veke|ptoza (povešenost) veke]] z nekaterimi drugimi [[simptom|znaki]], ki največkrat kažejo na obporodno poškodbo [[brahialni pletež|brahialnega pleteža]].<ref>{{navedi revijo |first1=Katja Groleger |last1=Sršen |first2=Andrej |last2=Repež |first3=Peter |last3=Zorman |first4=Petja |last4=Fister |first5=Irena |last5=Štucin Gantar |first6=Darja |last6=Paro Panjan |first7=Matevž |last7=Kržan |display-authors=4 |year=2015 |title=Celostna obravnava novorojenčka in dojenčka z okvaro brahialnega pleteža – predlog slovenskih smernic |url=http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/download/1238/1045 |journal=Zdravniški vestnik |volume=84 |pages=417–431}}</ref> * Bernardova žlezna plast - notranja plast celic, ki obdaja [[Acinus|acinarne]] strukture trebušne slinavke.<ref name="Bhattacharyya2011"/> * Univerza Claudea Bernarda v Lyonu (''Université Claude Bernard Lyon 1'', krajše Univerza v Lyonu 1), del javnega visokošolskega sistema [[Univerza v Lyonu|Univerze v Lyonu]], specializirana za naravoslovje in medicino.<ref>{{navedi splet| url=http://www.univ-lyon1.fr/universite/histoire-de-l-universite-claude-bernard-lyon-1-760298.kjsp#.Vincim6ff1s |title=Histoire de l'Université Claude Bernard Lyon 1 |publisher=Univerza Claudea Bernarda v Lyonu |accessdate=23.10.2015}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * {{navedi revijo |author=Young, F.G. |year=1957 |title=Claude Bernard and the discovery of glycogen: a century of retrospect |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1973429/pdf/brmedj03160-0015.pdf |journal=[[British Medical Journal]] |pages=1431–1437}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} {{Wikinavedek}} * {{Gutenbergov avtor |id=Bernard,+Claude | name=Claude Bernard}} * [http://www.culture-beaujolais.fr/?Musee-Claude-Bernard-a-St-Julien Musée Claude Bernard à St-Julien en Beaujolais] – muzej v njegovem rojstnem kraju {{zvezdica}} {{Copleyjeva medalja}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bernard, Claude}} [[Kategorija:Francoski fiziologi]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Académie française]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Francoski akademiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Francoskem kolegiju]] [[Kategorija:Francoski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Parizu]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] jk22a6dg8dz4ogyy5xqme9al6sgbnoq 0 209941 6748225 6507914 2026-09-08T21:53:27Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6748225 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[britanci|britanskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Britancev|Velika Britanija|britanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Joss Ackland]] *[[Caroline Aherne]] *[[Maria Aitken]] *[[Jodi Albert]] *[[Keith Allen]] *[[Susie Amy]] *[[Anthony Andrews]] *[[Julie Andrews]] *[[Francesca Annis]] *[[Lysette Anthony]] *[[Gabrielle Anwar]] *[[Debbie Arnold]] *[[Sean Arnold]] *[[Gemma Arterton]] *[[Jane Asher]] *[[Kate Ashfield]] *[[Eileen Atkins]] *[[Gemma Atkinson]] *[[Rowan Atkinson]] *[[David Attenborough]] *[[Richard Attenborough]] *[[Afshan Azad]] == B == *[[Kate Baines]] *[[Tom Baker]] *[[Jill Balcon]] *[[Christian Bale]] *[[Yasmin Bannerman]] *[[Marianne Jean-Baptiste]] *[[Matt Bardock]] *[[Ben Barnes]] *[[John Barrowman]] *[[Michael Barrymore]] *[[Ali Bastian]] *[[Helen Baxendale]] *[[Stephanie Beacham]] *[[Simon Russell Beale]] *[[Sean Bean]] *[[Kate Beckinsale]] *[[Brian Bedford]] *[[Max Beesley]] *[[Jamie Bell]] *[[Elisabeth Bergner]] *[[Eve Best]] *[[Rodney Bewes]] *[[Jennifer Biddall]] *[[Jane Birkin]] *[[Orlando Bloom]] *[[Jacqueline Bisset]] *[[Gemma Bissix]] *[[Cilla Black]] *[[Honor Blackman]] *[[Brian Blessed]] *[[Brenda Blethyn]] *[[Claire Bloom]] *[[Emily Blunt]] *[[Hugh Bonneville]] *[[James Bolam]] *[[Jamie Campbell Bower]] *[[Hollie-Jay Bowes]] *[[David Bowie]] *[[Kenneth Branagh]] *[[Philip Bretherton]] *[[Jim Broadbent]] *[[Eleanor Bron]] *[[Ralph Brown]] *[[Dannielle Brent]] *[[Anna Brewster]] *[[Richard Briers]] *[[Moira Brooker]] *[[Dora Bryan]] *[[Julie Buckfield]] *[[Kathy Burke]] *[[Guy Burnet]] *[[Saffron Burrows]] *[[Kate Burton]] *[[Gerard Butler]] == C == *[[Gary Cady]] *[[Michael Caine]] *[[David Calder]] *[[Simon Callow]] *[[Jane Carr]] *[[Helena Bonham Carter]] *[[Anna Carteret]] *[[Katrin Cartlidge]] (1961–2002) *[[Ryan Cartwright]] *[[Robert Carlyle]] *[[Natalie Casey]] *[[Georgina Cates]] *[[Maxwell Caulfield]] *[[Christopher Cazenove]] *[[Anna Chancellor]] *[[Ben Chaplin]] *[[Daniel Chatto]] *[[Carla Chases]] *[[Tracey Childs]] *[[Julie Christie]] *[[John Cleese]] *[[Sacha Baron Cohen]] *[[Joan Collins]] *[[Joely Collins]] *[[Pauline Collins]] *[[Robbie Coltrane]] *[[Jason Connery]] *[[Sean Connery]] *[[Tom Conti]] *[[Claire Cooper]] *[[Kari Corbett]] *[[Charlotte Cornwell]] *[[Judy Cornwell]] *[[Nicolas Coster]] *[[Tom Courtenay]] *[[Brian Cox]] *[[Daniel Craig]] *[[Wendy Craig]] *[[Michael Crawford]] *[[Annette Crosbie]] *[[Ben Cross]] *[[Frances Cuka]] *[[Alan Cumming]] *[[Peggy Cummins]] *[[Roland Curram]] == D == *[[Jim Dale]] *[[Timothy Dalton]] *[[Charles Dance]] *[[Lucy Davis]] *[[Warwick Davis]] *[[Ashley Slanina-Davies]] *[[Ashley Taylor Dawson]] *[[Judi Denc]] *[[Mikyla Dodd]] *[[Amanda Donohoe]] *[[Karen Dotrice]] *[[Roy Dotrice]] *[[Sarah Douglas]] *[[Lesley-Ann Down]] *[[Minnie Driver]] *[[Karen Dunbar]] *[[Sarah Jayne Dunn]] *[[Terri Dwyer]] == E == *[[Sheena Easton]] *[[Jeremy Edwards]] *[[Tamsin Egerton]] *[[Samantha Eggar]] *[[Cary Elwes]] *[[Nathalie Emmanuel]] *[[Lucy Evans]] *[[Rupert Everett]] == F == *[[Marianne Faithfull]] *[[Sally Faulkner]] *[[Tom Felton]] *[[Pam Ferris]] *[[Fenella Fielding]] *[[Frank Finlay]] *[[Joseph Fiennes]] *[[Ralph Fiennes]] *[[Albert Finney]] *[[Colin Firth]] *[[Barbara Flynn]] *[[Edward Fox]] *[[Emilia Fox]] *[[James Fox]] *[[Jessica Fox]] *[[Laurence Fox]] *[[Martin Freeman]] *[[Dawn French]] *[[Maria Friedman]] *[[Anna Friel]] *[[Nick Frost]] *[[Sadie Frost]] *[[Marsha Fitzalan]] *[[Jenny Funnell]] == G == *[[Rochelle Gadd]] *[[Charlotte Gainsbourg]] *[[Romola Garai]] *[[Jill Gascoine]] *[[Caroline Goodall]] *[[Hugh Grant]] *[[Kelly Greenwood]] *[[Judy Geeson]] *[[Susan George]] *[[Peter Gilmore]] *[[Robert Glenister]] *[[Richard E. Grant]] *[[Dulcie Gray]] *[[Angela Griffin]] *[[Richard Griffiths]] *[[Lucy Griffiths]] *[[Rupert Grint]] *[[Georgia Groome]] *[[Ioan Gruffudd]] == H == *[[Leah Hackett]] *[[Suzanne Hall]] *[[Rosalind Halstead]] *[[Sheila Hancock]] *[[Caroline Harker]] *[[Jared Harris]] *[[Cathryn Harrison]] *[[Ian Hart]] *[[Nigel Havers]] *[[Sally Hawkins]] *[[Anthony Stewart Head]] *[[Lena Headey]] *[[Greg Hemphill]] *[[Shirley Henderson]] *[[Georgie Henley]] *[[Ruthie Henshall]] *[[Nicky Henson]] *[[Audrey Hepburn]] *[[Anne Heywood]] *[[Freddie Highmore]] *[[Bernard Hill]] *[[Tina Hobley]] *[[Patricia Hodge]] *[[Ellis Hollins]] *[[Julian Holloway]] *[[Ian Holm]] *[[Anthony Hopkins]] *[[Jane Horrocks]] *[[Sally Ann Howes]] *[[Finola Hughes]] *[[Geoffrey Hughes (igralec)|Geoffrey Hughes]] *[[Elizabeth Hurley]] *[[Olivia Hussey]] *[[Jessica Hynes]] == I == *[[Eric Idle]] *[[Llyr Ifans]] *[[Rhys Ifans]] *[[Celia Imrie]] *[[Jeremy Irons]] *[[Jason Isaacs]] == J == *[[Dominique Jackson]] *[[Glenda Jackson]] *[[Geraldine James]] *[[Louise Jameson]] *[[Susan Jameson]] *[[Ciara Janson]] *[[Samantha Janus]] *[[David Jason]] *[[Barbara Jefford]] *[[Lionel Jeffries]] *[[Glynis Johns]] *[[Aaron Johnson]] *[[Catherine Zeta-Jones]] *[[Gemma Jones]] *[[Rupert Penry-Jones]] == K == *[[Rose Keegan]] *[[Anthony Kemp]] *[[Martin Kemp]] *[[Felicity Kendal]] *[[Cheryl Kennedy]] *[[Penelope Keith]] *[[Patsy Kensit]] *[[Laura Michelle Kelly]] *[[Skandar Keynes]] *[[Ford Kiernan]] *[[Claire King]] *[[Ben Kingsley]] *[[Alex Kingston]] *[[Brooke Kinsella]] *[[Keira Knightley]] *[[Jo-Anne Knowles]] == L == *[[Danny LaRue]] *[[Cleo Laine]] *[[Nicole Barber-Lane]] *[[Angela Lansbury]] *[[Chris Larkin]] *[[Jane Lapotaire]] *[[Hugh Laurie]] *[[Jude Law]] *[[Phyllida Law]] *[[Rosemary Leach]] *[[Christopher Lee]] *[[Jane Leeves]] *[[Rula Lenska]] *[[Valerie Leon]] *[[Anton Lesser]] *[[Daniel Day-Lewis]] *[[Damian Lewis]] *[[Maureen Lipman]] *[[Zoe Lister]] *[[Emily Lloyd]] *[[Jamie Lomas]] *[[Louise Lombard]] *[[Michael Lonsdale]] *[[Joan Lorring]] *[[Gary Lucy]] *[[Joanna Lumley]] *[[Richard Lumsden]] *[[Cherie Lunghi]] == M == *[[Kate Maberly]] *[[Polly Maberly]] *[[Kelly Macdonald]] *[[Matthew MacFadyen]] *[[Miriam Margolyes]] *[[Patrick Malahide]] *[[Kika Markham]] *[[Jean Marsh]] *[[Anna Massey]] *[[Valerie Masterson]] *[[Millicent Martin]] *[[Sharon Maughan]] *[[James McAvoy]] *[[Hazel McBride]] *[[David McCallum]] *[[Eileen McCallum]] *[[Hamish McColl]] *[[Gordon McCorkell]] *[[Simon McCorkindale]] *[[Helen McCrory]] *[[Martine McCutcheon]] *[[Malcolm McDowell]] *[[Kate McEnery]] *[[Peter McEnery]] *[[Geraldine McEwan]] *[[Joe McGann]] *[[Paul McGann]] *[[Mark McGann]] *[[Stephen McGann]] *[[Ewan McGregor]] *[[Tim McInnerny]] *[[Gina McKee]] *[[Roxanne McKee]] *[[Ian McKellen]] *[[James McKenna]] *[[Virginia McKenna]] *[[Kevin McKidd]] *[[Ian McShane]] *[[Janet McTeer]] *[[Will Mellor]] *[[Tobias Menzies]] *[[Gemma Merna]] *[[Paul Merton]] *[[Jennifer Metcalfe]] *[[Jonny Lee Miller]] *[[Sienna Miller]] *[[Sarah Miles]] *[[Hayley Mills]] *[[Juliet Mills]] *[[Helen Mirren]] *[[Jimi Mistry]] *[[Rhona Mitra]] *[[Alfred Molina]] *[[Fiona Mollison]] *[[Dominic Monaghan]] *[[Roger Moore]] *[[Hattie Morahan]] *[[Tara Moran]] *[[David Morrissey]] *[[Emily Mortimer]] *[[Samantha Morton]] *[[William Moseley]] *[[Sinead Moynihan]] *[[Ashley Mulheron]] *[[Tiffany Mulheron]] *[[Peter Mullan]] == N == *[[James Nesbitt]] *[[Nanette Newman]] *[[Thandie Newton]] *[[Bill Nighy]] *[[Mary Nighy]] *[[Amanda Noar]] *[[Helen Noble]] == O == *[[Richard O'Brien]] *[[David O'Hara]] *[[Ian Ogilvy]] *[[Sophie Okonedo]] *[[Gary Oldman]] *[[Travis Oliver]] *[[Tamzin Outhwaite]] *[[Clive Owen]] *[[Alfie Owen-Allen]] == P == *[[Elaine Page]] *[[Michael Palin]] *[[Geoffrey Palmer]] *[[Patsy Palmer]] *[[Judy Parfitt]] *[[Dorothy Paul]] *[[Gloria Paul]] *[[Dev Patel]] *[[Robert Pattinson]] *[[Helen Pearson]] *[[Julie Peasgood]] *[[Simon Pegg]] *[[Joanna Pettet]] *[[Sally Phillips]] *[[Sian Phillips]] *[[Nick Pickard]] *[[Christina Pickles]] *[[Vivian Pickles]] *[[Billie Piper]] *[[Angela Pleasence]] *[[Donald Pleasence]] *[[Joan Plowright]] *[[Anna Popplewell]] *[[Freddie Popplewell]] *[[Lulu Popplewell]] *[[Pete Postlethwaite]] *[[William Poulter]] *[[Ben Powley]] *[[Cassie Powney]] *[[Connie Powney]] *[[Jonathan Pryce]] == Q == *[[Anna Quayle]] *[[Diana Quick]] *[[Pauline Quirke]] == R == *[[Daniel Radcliffe]] *[[Charlotte Rampling]] *[[Vanessa Redgrave]] *[[Joyce Redman]] *[[James Redmond]] *[[Dakota Blue Richards]] *[[Joely Richardson]] *[[Miranda Richardson]] *[[Alan Rickman]] *[[Emma Rigby]] *[[Diana Rigg]] *[[Talulah Riley]] *[[Corin Redgrave]] *[[Lynn Redgrave]] *[[Georgina Redhead]] *[[Amanda Redman]] *[[Angharad Rees]] *[[Roger Rees]] *[[Paul Rogers]] *[[Jemima Rooper]] *[[Laila Rouass]] *[[Tim Roth]] *[[Patricia Routledge]] *[[Samantha Rowley]] *[[Michelle Ryan]] == S == *[[Sting]] *[[Greta Scacchi]] *[[Colin Salmon]] *[[Emma Samms]] *[[Jennifer Saunders]] *[[Jimmy Savile]] *[[Julia Sawalha]] *[[Prunella Scales]] *[[Roshan Seth]] *[[Michael Sheen]] *[[Ruth Sheen]] *[[Carole Shelley]] *[[Dinah Sheridan]] *[[Nicollette Sheridan]] *[[Maggie Smith]] *[[Tim Piggott-Smith]] *[[Sheila Sim]] *[[Donald Sinden]] *[[Marc Sinden]] *[[Tony Slattery]] *[[Timothy Spall]] *[[Anne Stallybrass]] *[[Terence Stamp]] *[[Imelda Staunton]] *[[Alison Steadman]] *[[Carley Stenson]] *[[Toby Stephens]] *[[Juliet Stevenson]] *[[Summer Strallen]] *[[Imogen Stubbs]] *[[Una Stubbs]] *[[Jim Sturgess]] *[[Trudie Styler]] *[[David Suchet]] *[[Mollie Sugden]] *[[James Sutton]] *[[Janet Suzman]] *[[Sylvia Syms]] *[[Claire Sweeney]] *[[Clive Swift]] *[[Tilda Swinton]] == T == *[[Catherine Tate]] *[[Davinia Taylor]] *[[Elizabeth Taylor]] *[[Joanna Taylor]] *[[Kerrie Taylor]] *[[David Tennant]] *[[Josephine Tewson]] *[[David Thewlis]] *[[Emma Thompson]] *[[Sophie Thompson]] *[[Angela Thorne]] *[[Kara Tointon]] *[[Hannah Tointon]] *[[Elize Du Toit]] *[[Rita Tushingham]] *[[Margaret Tyzack]] == U == *[[Nick Ullett]] *[[Tracey Ullman]] *[[Mary Ure]] == V == == W == *[[Julian Wadham]] *[[Eamonn Walker]] *[[Shani Wallis]] *[[Harriet Walter]] *[[Julie Walters]] *[[Julie T. Wallace]] *[[David Warner]] *[[Dennis Waterman]] *[[Emily Watson]] *[[Emma Watson]] *[[Charley Webb]] *[[Rachel Weisz]] *[[Ed Westwick]] *[[Joanne Whalley]] *[[Kevin Whately]] *[[Alex Hyde-White]] *[[Paxton Whitehead]] *[[Billie Whitelaw]] *[[Googie Withers]] *[[June Whitfield]] *[[Finty Williams]] *[[Olivia Williams]] *[[Penelope Wilton]] *[[Barbara Windsor]] *[[Kate Winslet]] *[[Jaime Winstone]] *[[Ray Winstone]] *[[Rachel Hurd-Wood]] *[[Edward Woodward]] (1930-2009) *[[Susan Wooldridge]] *[[Bonnie Wright]] == X == == Y == *[[Owain Yeoman]] *[[Susannah York]] == Z == {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Britancev|Igralci]] [[Kategorija:Britanski igralci|*]] k57p61baxasceiomkbxi2fsnqz2hzxv 0 210671 6748169 6586821 2026-09-08T19:19:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748169 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Borovnica}} {{popravi|razlog=angleškojezikovna navlaka, šibek slog, nezanesljivi prevodi imen vrst borovnic}} {{Taksonomka |name = Cyanococcus |image = Vaccinium angustifolium0.jpg |image_caption = ''[[Vaccinium angustifolium]]'' |regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) |ordo = [[Ericales]] (vresovci) |familia = [[Ericaceae]] (vresovke) |genus = ''[[Vaccinium]]'' (vakcinij) |sectio = '''''Cyanococcus''''' |sectio_authority = [[Per Axel Rydberg|Rydb.]] |subdivision_ranks = Vrste |subdivision = Glej besedilo. |}} [[Slika:Blåbær 2.jpg|thumb|right|Borovnica ''[[Vaccinium myrtillus]]'']] [[Slika:Vaccinium corymbosum.jpg|thumb|right|Ameriške borovnice ''[[Vaccinium corymbosum]]'']] [[Slika:Blueberry Macro 2.JPG|thumb|Plod borovnice]] '''Borovnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cyanococcus''''') so [[kritosemenke|cvetoče rastline]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Vaccinium]]''. Vrste so avtohtone le za [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ces.ncsu.edu/plymouth/hort/berries/blueberry/bbpage1.html |title=NC State Lecture:Blueberries for local sales and Pick-your-own Operations |accessdate=2009-04-28 |archive-date=2011-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110806011543/http://www.ces.ncsu.edu/plymouth/hort/berries/blueberry/bbpage1.html |url-status=dead }}</ref>. So [[grm]]ičevje različnih velikosti, visoke od 10&nbsp;cm do 4 m; manjše vrste so znane kot "lowbush" (nizkogrmičaste) borovnice (pojavlja pa se tudi sinonim "divje"), večje vrste pa kot "highbush" (visokogrmičaste) borovnice. [[Rastlinski list|Listi]] so lahko bodisi listopadni ali zimzeleni, ovalnih do podolgovatih oblik, dolgi 1–8&nbsp;cm in 0,5-3,5&nbsp;cm široki. [[Cvet]]ovi so zvonaste oblike, beli, bledo rožnati ali rdeče barve, včasih zelenkasti. [[Plod]] je »false berry«, s premerom 5–16&nbsp;mm s krono na koncu; najprej so bledo zelenkasti, nato rdečkasto-vijolični in nazadnje postanejo indigo barve. Ko so zreli, imajo sladek okus in so nekoliko kiselkasti. Borovnice po navadi zorijo od maja do junija, vrhunec sezone pa je v juliju, ki je tudi nacionalni mesec borovnic v [[Združene države Amerike|Združenih Državah Amerike]] in v [[Nemčija|Nemčiji]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.nabcblues.org/blueberrymonth.htm |title=blueberry month |publisher=North American Blueberry Council |accessdate=2008-08-04 |last= |first= |language=en |archive-date=2008-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080714214050/http://www.nabcblues.org/blueberrymonth.htm |url-status=dead }}</ref> V začetku leta [[2005]] so borovnice uvrstili v kategorijo »funkcionalne hrane«, imenovano »super sadje«. Borovnice imajo namreč ugodno kombinacijo hranil in [[antioksidant]]ov, kar je bilo dokazano s pojavljajočimi se raziskavami<ref name=jafcsymp>[http://pubs.acs.org/journals/jafcau/promo/symposium/berryhealth.html ''Journal of Agricultural and Food Chemistry'' Presents Research from the 2007 International Berry Health Benefits Symposium], ''Journal of Agricultural and Food Chemistry'' ACS Publications, February 2008</ref>, in se odlikujejo po vsestranskosti za izdelavo priljubljenih potrošniških izdelkov ([[marmelada|marmelade]], [[žele]]ji itd.) <ref>[http://ffnmag.com/ASP/articleDisplay.asp?strArticleId=1284&strSite=FFNSite&Screen=HOME Superfruits — superheroes of functionality - Functional Ingredients Magazine<!-- Bot generated title -->]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. == Izvor == Borovnice se trenutno uvrščajo v skupino Cyanococcus iz rodu Vaccinium. Kar nekaj drugih rastlin rodu Vaccinium ima prav tako modre jagode, ki jih včasih zamenjamo z borovnicami, predvsem ''[[Vaccinium myrtillus]]''. Čeprav borovnice izvirajo iz Severne Amerike, jih danes vzgajajo tudi na južni polobli, v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] in južnoameriških državah <ref>{{Navedi splet |url=http://www.blueberry.org/blueberries.htm |title=Fresh blueberries, US Highbush Blueberry Council |accessdate=2009-04-28 |archive-date=2009-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090702185735/http://blueberry.org/blueberries.htm |url-status=dead }}</ref>, in so od tam dobavljene prek zračnih poti kot svež proizvod na trge po vsem svetu. == Vrste == {{popravi|nezanesljivi, nepreverjeni in neslovnični prevodi angleških izrazov za vrste borovnic}} {| | *''[[Vaccinium angustifolium]]'' (»Lowbush« borovnica) *''[[Vaccinium boreale]]'' (severna borovnica) *''[[Vaccinium caesariense]]'' (New Jersey borovnica) *''[[Vaccinium corymbosum]]'' (severna »Highbush« borovnica) *''[[Vaccinium darrowii]]'' (južna »Highbush« borovnica) *''[[Vaccinium elliottii]]'' (Elliott borovnica) *''[[Vaccinium formosum]]'' (južna borovnica) | *''[[Vaccinium fuscatum]]'' (črna »Highbush« borovnica; syn. V. atrococcum) *''[[Vaccinium hirsutum]]'' (»Hairy-fruited« borovnica) *''[[Vaccinium myrtilloides]]'' (kanadska borovnica) *''[[Vaccinium pallidum]]'' (Dryland borovnica) *''[[Vaccinium simulatum]]'' (»Upland Highbush« borovnica) *''[[Vaccinium tenellum]]'' (južna borovnica) *''[[Vaccinium virgatum]]'' (»Rabbiteye« borovnica; syn. V. ashei) |} Še nekatere druge vrste z modrimi plodovi iz rodu Vaccinium: *''[[Vaccinium koreanum]]'' *''[[Vaccinium myrsinites]]'' (»Evergreen« borovnica) *''[[Vaccinium myrtillus]]'' (Bilberry) == Identifikacija == Divje borovnice (Cyanococcus iz rodu Vaccinium) so naravno prisotne samo v vzhodni in severnocentralni [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Ostale vrste iz rodu Vaccinium, domorodne na drugih delih sveta, vključno z zahodno Severno Ameriko, [[Evropa|Evropo]] in Azijo, vključujejo divje grmičevje, ki proizvaja podobne, užitne jagode. To so »huckleberries«, [[brusnica|brusnice]], »bilberries« in »cowberries«. Te vrste so včasih imenovane kar preprosto borovnice in se prodajajo kot borovničeva marmelada ali drugi izdelki. Imena za grmičevja z modrimi jagodami se v nekaterih jezikih pogosto glasijo kar "borovnice", na primer škotske »Blaeberry« in norveške »Blåbær«, čeprav jagode lahko spadajo pod druge vrste. Na primer, Blåbær in francoska beseda myrtilles se po navadi nanašajo na evropske avtohtone borovnice, medtem ko se bleuets nanaša na severnoameriške borovnice. Poleg lokacije izvora se borovnice lahko ločijo od »bilberries«, če jih razrežemo na pol. Prerezane borovnice imajo belo ali zelenkasto meso, medtem ko je meso »bilberries« in »huckleberries« obarvano vijolično. == Pridelava == Borovnice lahko vzgajamo ali pa jih obiramo na poldivjih ali divjih grmih. V Severni Ameriki je najpogostejša gojena vrsta ''[[Vaccinium corymbosum|V. corymbosum]]'', severna »highbush« borovnica. [[Hibrid]]i te vrste borovnice z drugimi vrstami Vaccinium so se prilagodile podnebju juga ZDA in so znane pod imeno južne »highbush« borovnice. Tako imenovane divje (»lowbush«) borovnice, ki so manjše od gojenih borovnic, so cenjene zaradi svoje intenzivne barve. Divjo vrsto borovnic, ''[[Vaccinium angustifolium|V. angustifolium]]'', najdemo med provincami ob [[Atlantik]]u proti zahodu do province [[Quebec]] južno do [[Michigan]]a in [[Zahodna Virginija|Zahodne Virginije]]. Na nekaterih od teh področij je ta vrsta borovnic glavna rastlinska vrsta in pokriva praktično celotno površino ozemlja. Mnoge [[indijanci|indijanske skupnosti]] v [[Ontario|Ontariu]] sodelujejo pri nabiranju divjih borovnic. Divje vrste borovnic so dokaj odporne na [[požar]]e in proizvodnja borovnic se pogosto zelo poveča po gozdnem požaru, saj se rastline po požaru zelo hitro regenerirajo, koristi pa jim tudi odstranitev ostale vegetacije. To se se spretno uporablja pri proizvodnji borovnic, saj grmovja niso ne posajena, ne genetsko manipulirana, so le požgana več kot enkrat na dve leti. Na ta način se tudi znebijo raznih škodljivcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nsac.ns.ca/wildblue/ |title=Wild Blueberry Network Information Centre |accessdate=2009-04-28 |archive-date=2008-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207194831/http://www.nsac.ns.ca/wildblue/ |url-status=dead }}</ref> »Rabbiteye« borovnica (''[[Vaccinium virgatum|V. virgatum]]'' sin. V. ashei) je južna vrsta borovnic, ki se goji vse od [[Južna Karolina|Južne]] ter [[Severna Karolina|Severne Karoline]] do držav ob [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Druge pomembne vrste v Severni Ameriki so ''[[Vaccinium pallidum|V. pallidum]]'', »Hillside« ali »Dryland« borovnice. Te so avtohtone na vzhodu ZDA ter pogoste v [[Apalači]]h in v [[Piemont]]u na jugovzhodu države. »Sparkleberry«, [[V. arboreum]], je skupina prosto živečih vrst na peščenih tleh v jugovzhodni ZDA. Njeni plodovi so pomembni za prosto živeče živali in čebelarje. == Pridelovalna področja == Večina proizvodnje »highbush« borovnic je v [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]], [[Michigan]]u, [[New Jersey]]ju, Severni Karolini, [[Oregon]]u in [[Washington, D.C.|Washington]]u. Proizvodnja južnih »highbush« borovnic zelo narašča v južni Kaliforniji. Te borovnice se sedaj gojijo tudi v sredozemskih regijah Evrope, na južni polobli in na [[Kitajska|Kitajskem]]. ===Združene države Amerike=== [[Maine]] proizvede 25% vseh »lowbush« borovnic v Severni Ameriki in je največji proizvajalec na svetu. Mainovih 24.291 hektarjev borovnic je bilo razmnoženih iz avtohtonih rastlin, ki se pojavljajo v naravi tamkajšnjih obalnih gozdov. Tamkajšnja pridelava zahteva približno 50.000 čebeljih panjev za opraševanje, ki so dostavljeni iz drugih zveznih držav ZDA. Številni kraji v Mainu se imajo za prestolnico borovnic, obstaja pa tudi mnogo festivalov posvečenih borovnicam. Divja borovnica je uradno sadje Maina in je poleg jastoga simbol te zvezne države ZDA. Čeprav je Maine vodilna zvezna država v proizvodnji divjih borovnic, je Michigan vodilna zvezna država v proizvodnji »highbush« borovnic.<ref>[http://www.agmrc.org/agmrc/commodity/fruits/blueberries/ Agricultural Marketing Resouce Center]</ref> Zelo veliko borovnic pa je gojenih tudi v južnih zveznih državah: [[Florida|Floridi]], [[Georgija|Georgiji]] in [[Severna Karolina|Severni Karolini]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.blueberry.org/ushbc.htm |title=US Highbush Blueberry Council |accessdate=2009-04-28 |archive-date=2009-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202101020/http://blueberry.org/ushbc.htm |url-status=dead }}</ref> ===Kanada=== Kanadski izvoz borovnice v letu [[2007]] je znašal 323 milijonov dolarjev, kar je največji pridelek med vsemi vrstami sadja, ki jih proizvaja ta država. Površine za pridelavo borovnic zasedajo več kot polovico vseh kanadskih površin, namenjenih pridelavi sadja.<ref name=Scrivener>Scrivener L. [http://www.thestar.com/News/article/463719 Economy singing the blues, but berries are booming: Health-conscious consumers can't get enough of Canada's most valuable fruit crop], Toronto Star, Jul 28, 2008</ref> Med najbolj produktivnimi rastočimi regijami na svetu je [[Britanska Kolumbija]] največji kanadski proizvajalec »highbush« borovnic, saj je zaslužek v letu 2004 znašal 63 milijonov funtov (29 milijonov kg)<ref>[http://www.bcblueberry.com/about/index.htm British Columbia Blueberry Council]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.blueberry.org/ushbc.htm |title=United States Highbush Blueberry Council |accessdate=2009-04-28 |archive-date=2009-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202101020/http://blueberry.org/ushbc.htm |url-status=dead }}</ref> in več kot 100 milijonov evrov prihodkov v letu [[2008]].<ref name="Scrivener"/> Quebec proizvaja veliko količino divje borovnice, zlasti v regijah Saguenay-Lac-Saint-Jean (kjer je priljubljeno ime za prebivalce te regije Bleuets ali borovnice) in Côte-Nord, ki skupaj zagotavljajo 40% Quebecove celotne pokrajinske proizvodnje. Deloma zaradi upada pogostosti in intenzivnosti spomladanskih pozeb Quebecova proizvodnja sedaj predstavlja resno konkurenco Mainu pri proizvodnji divjih borovnic (27 milijonov kg v letu 2008) <ref>{{Navedi splet |url=http://www.marketwire.com/press-release/Syndicat-Des-Producteurs-De-Bleuets-Du-Qu%C3%A9bec-Spbq-876595.html |title=Quebec Wild Blueberries, 2008 harvest update. |accessdate=2009-04-28 |archive-date=2008-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081205021141/http://www.marketwire.com/press-release/Syndicat-Des-Producteurs-De-Bleuets-Du-Qu%C3%A9bec-Spbq-876595.html |url-status=dead }}</ref>, kar posledično ustvarja čezmejne napetosti glede določanja cene in regionalnih trgov.<ref>Daley B. for the Boston Globe, International Herald Tribune, [https://web.archive.org/web/20080908022018/http://www.iht.com/articles/2007/10/02/news/berries.php Climate change brings blueberries - and competition]</ref> [[Nova Škotska]], največji proizvajalec divje borovnice v Kanadi, ima borovnice za svojo uradno pokrajinsko jagodo.<ref>Nova Scotia: [http://www3.sympatico.ca/goweezer/canada/embNS.htm Official emblems and symbols] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070213063145/http://www3.sympatico.ca/goweezer/canada/embNS.htm |date=2007-02-13 }}</ref> Mesto Oxford je znano kot prestolnica divje borovnice v Kanadi. Tudi [[Novi Brunswick]] in [[Otok princa Edvarda]] sta atlantski pokrajini s številčno proizvodnjo divjih borovnic.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.oxfordfrozenfoods.com/map.htm |title=Wild Blueberries, Carrots, Cranberries, Battered Vegetables<!-- Bot generated title --> |accessdate=2009-04-28 |archive-date=2008-07-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080725112346/http://www.oxfordfrozenfoods.com/map.htm |url-status=dead }}</ref> Atlantska Kanada prispeva približno polovico celotne Severno Ameriške letne proizvodnje, ki znaša 68 milijonov kg divje borovnice (tri-kratno povečanje od leta 1980).<ref>Yarborough DE. [http://www.ingentaconnect.com/content/haworth/sfr/2004/00000003/F0020001/art00005;jsessionid=1v47l8zb8oxca.alexandra?format=print Factors contributing to the increase in productivity in the wild blueberry industry], Small Fruits Review, 3(1-2), July 2004, 33-43, Abstract </ref> Take dobičke so omogočile izboljšave na področju upravljanja kmetovanja, vključno z boljšim nadzorom rasti plevela, upravljanjem plodnosti in namakalnih metod, povečano uporabo čebel za opraševanje in uporabo mehanskih kombajnov. ===Evropa=== »Highbush« borovnice so bile prvič uvedene v [[Nemčija|Nemčijo]] in na [[Nizozemska|Nizozemsko]] v tridesetih letih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] ter so se od tam razširile na [[Poljska|Poljsko]], v [[Italija|Italijo]], na [[Madžarska|Madžarsko]] in v druge države Evrope (Nauman, 1993). {{Quotation|Mnogi pridelovalci v Franciji, Avstriji in Italiji so spoznali, da je zaslužek za pridelavo »highbush« borovnic zelo dober in da je možen zelo velik gospodarski dobiček. Tudi v Belgiji in na Norveškem je bilo izvedenih nekaj zelo obetavnih poskusov s posebnimi metodami gojenja borovnic in le-ti so dali določene komercialne proizvodne uspehe. ... Razen v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], na [[Irska|Irskem]] in v [[Španija|Španiji]] se industrija borovnic razvija v vseh regijah Evrope, če je le možna glede na podnebne pogoje ... (Nauman, 1993). }} Severovzhodni del [[Turčija|Turčije]] je eden od glavnih izvorih področij Kavkazijske borovnice (''[[Vaccinium Arctostaphylos]]'') in še dveh drugih vrst, ''[[Vaccinium myrtillus]]'' ter ''[[Vaccinium uliginosum]]''. Na tem področju so borovnice znane pod različnimi imeni, npr. likapa, ligarba, kaskanaka, çela, morsvi, lifos, çalı çileği, ayı üzümü, çoban üzümü in tako naprej. Ta regija med [[Artvin]]om pa vse do [[Kırklarelija]] ima deževna, vlažna obdobja ter kiselkasto prst, kar je za borovnice zelo primerno (Celik, 2005, 2006 in 2007). Borovnice tamkajšnjo prebivalstvo je kot žele, posušene ali sveže sadje (Celik, 2005). Pridelovanje »highbush« borovnic se je sicer v tej regiji začelo šele leta 2000. Prve nasade je postavil Osman Nuri Yildiz pod nadzorom Dr. Huseyina Celika. ===Južna polobla=== Na južni polobli so glavne izvoznice borovnic [[Čile]], [[Argentina]], [[Urugvaj]], [[Južna Afrika]], [[Nova Zelandija]] in [[Avstralija]]. Borovnice so bile prvič uvedene v Avstralijo v petdesetih letih 20. stoletja, vendar so bila prizadevanja neuspešna. V začetku sedemdesetih je [[David Jones]] iz Viktorijanskega oddelka za kmetijstvo uvozil semena iz ZDA, s čimer se je začel proces selekcije. To delo je nadaljeval [[Ridley Bell]], ki je uvozil več ameriških sort. V sredini [[1970]]-ih je bila ustanovljena »Australian Blueberry Growers Association« (ABGA). V zgodnjih [[1980]]-ih se je borovničeva industrija začela na Novi Zelandiji in še vedno raste. (BNZ, n.d) Proizvodnja borovnic je tudi v Južni Afriki, ki izvaža borovnice v Evropo. {{Quote box|quote=Argentinska proizvodnja borovnic se je razširila na treh različnih regijah: provinci [[Entre Rios]] na severovzhodu Argentine, provinci [[Buenos Aires]], v bližini glavnega mesta države, Buenos Airesu in v [[Južna Patagonija|Južnih Patagonski dolinah]], glede na poročilo.|source=Gain, 2005|align=right |width=30%| }} Industrija je v Argentini zelo nova: "Argentinska proizvodnja borovnic se je povečala v zadnjih treh letih z zasajenimi površinami za 400 odstotkov," glede na poročilo Ministrstva ZDA za kmetijstvo za leto [[2005]]. Vendar pa je treba dodati, da gre tako veliko povečanje na račun samo 400ih hektarjev borovnic, zasajenih v letu [[2001]] (medtem, ko jih je leta [[2004]] bilo že 1600). Industrija je v tej državi nova in kmetje se še vedno učijo poslovanja z njo. Čile je največji proizvajalec v Južni Ameriki in največji izvoznik na severno poloblo, z ocenjeno površino 6800 hektarjev (v letu 2007). Uvedba prvih rastlin se je začela v zgodnjih 1980-ih, proizvodnja pa v poznih 80. letih v južnih delih države. Danes sega proizvodnja od [[Copiapo]]ja na severu do [[Puerto Montt]]a na jugu, kar omogoča državi ponudbo borovnice vse od oktobra do konca marca. Glavno območje proizvodnje je danes regija [[Bio Bio]]. Proizvodnja se je v zadnjem desetletju hitro razvijala, borovnice pa so postale 4. najpomembnejše sadje, ki ga Čile izvaža. Sveže borovnice se izvažajo predvsem v Severno Ameriko (80%), sledi Evropa (18%). Informacija iz Fruit Export Association<ref>([http://www.asoex.cl ASOEX] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080425160838/http://www.asoex.cl/ |date=2008-04-25 }}, 2007)</ref> pravi, da je Čile izvozil že v letu 2007 več kot 21 tisoč MT svežih borovnice in več kot 1000 MT zamrznjenih proizvodov. Večina proizvodnje je tipa »highbush«, vendar pa v državi raste tudi precej »rabbiteye« borovnic. Informacije iz »Chile Fruit Producers Federation« in njihov komite za borovnice navajajo, da obstaja več kot 800 proizvajalcev borovnic, vsak s površino od 50 do 200 hektarov.<ref>([http://www.fedefruta.cl FEDEFRUTA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090428174512/http://www.fedefruta.cl/ |date=2009-04-28 }}, 2007)</ref> == Sezona rasti == Proizvodnja borovnic se v Severni Ameriki po navadi začne sredi maja (na Floridi) in konča v septembru v Oregonu, Washingtonu in Kanadi. (Gaskell, 2006). Viri navajajo različna obdobja rastnih sezon na južni polobli. Glede na University of California Extension Service, Čile, Nove Zelandija in Argentina začnejo z obiranjem pridelka v pozimi in še do sredine marca. "Kot posledica, borovnice dosežejo letni vrh cene v sredini aprila." (Gaskell, 2006) V Čilu, na Kmetiji San Jose, ki pravi, da (glede na svojo spletno stran) je ena od najstarejših proizvajalk borovnic v državi (začeli so v začetku leta 1990), trdijo, da se njegova žetev začne v novembru in se nadaljuje še preko marca. (San Jose, n.d.) Po podatkih Ministrstva ZDA za kmetijstvo borovnice v Argentini rastejo aprila in maja. == Uporaba == Borovnice se prodajajo sveže ali predelane (individually quick frozen – [[IQF]]), kot kaše, sok ali sušene. Uporabljajo se za pripravo raznih proizvodov, npr. za želeje, marmelade, pite, kolačke, prigrizke in müslije. Če želite zamrzniti sveže obrane borovnice, jih položite v enem sloju v zamrzovalnik. Ko so zamrznjene, jih zapakirajte v posode za zamrzovanje. Najbolje je, da se jih pred uporabo spere, nikakor pa ne pred zamrznitvijo. Borovničeva marmelada je izdelana iz borovnic, sladkorja, vode in sadnega pektina. == Hranila in fitokemikalije == Borovnice vsebujejo različna [[mikrohranila]], s precej visoko stopnjo [[mangan]]a, [[vitamin B6|vitamina B6]], [[vitamin C|vitamina C]], [[vitamin K|vitamina K]] in [[vlaknina|vlaknin]] (preglednica).<ref>[http://www.nutritiondata.com/facts/fruits-and-fruit-juices/1851/2 In-depth nutrition information on raw blueberries], Nutritiondata.com</ref> Vsebujejo relativno nizke količine glikemičnega loada. Zlasti prosto živeče vrste borovnic vsebujejo [[antocian]]e ter še nekatere druge antioksidativne [[pigment]]e ter [[fitokemikalija|fitokemikalije]], ki imajo morebiti vlogo pri zmanjševanju tveganja za nekatere bolezni,<ref name="npicenter.com">{{Navedi splet |url=http://www.npicenter.com/anm/templates/newsATemp.aspx?articleid=18944&zoneid=201 |title=Scientists Zero In on Health Benefits of Berry Pigments :: News :: Natural and Nutritional Products Industry Center<!-- Bot generated title --> |accessdate=2009-04-28 |archive-date=2010-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100831231001/http://www.npicenter.com/anm/templates/newsATemp.aspx?articleid=18944&zoneid=201 |url-status=dead }}</ref>, vključno z vnetjem in različnimi vrstami raka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/factsheet/antioxidantsprevention |title=Antioxidants and Cancer Prevention |work=Fact Sheet |publisher=National Cancer Institute }}<br/>[http://newsletter.cancerresearchsociety.ca/bulletin/omni/articles/5835.aspx cancerresearchsociety.ca ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080514162540/http://newsletter.cancerresearchsociety.ca/bulletin/omni/articles/5835.aspx |date=2008-05-14 }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Seeram NP |author2=Adams LS |author3=Zhang Y |display-authors=''et al'' |title=Blackberry, black raspberry, blueberry, cranberry, red raspberry, and strawberry extracts inhibit growth and stimulate apoptosis of human cancer cells in vitro |journal=J Agric Food Chem. |volume=54 |issue=25 |pages=9329–39 |year=december 2006 |pmid=17147415 |doi=10.1021/jf061750g }}</ref><ref>{{cite journal |author=Neto CC |title=Cranberry and blueberry: evidence for protective effects against cancer and vascular diseases |journal=Mol Nutr Food Res. |volume=51 |issue=6 |pages=652–64 |year=junij 2007 |pmid=17533651 |doi=10.1002/mnfr.200600279}}</ref> {{nutritionalvalue | name=surove borovnice | kJ=239 | protein=0.7 g | fat=0.3 g | carbs=14.5 g | sugars, total=10 g | fructose=5.0 g | glucose=4.9 g | fiber=2.4 g | iron_mg=0.3 | calcium_mg=6 | magnesium_mg=6 | opt1n=[[mangan]] 0.3 mg | opt1v=20% | phosphorus_mg=12 | potassium_mg=77 | zinc_mg=0.2 | vitC_mg=10 | vitE_mg=0.6 | opt2n=[[vitamin K]] 19 mcg | opt2v=24% | pantothenic_mg=0.1 | vitB6_mg=0.1 | thiamin_mg=0.04 | riboflavin_mg=0.04 | niacin_mg=0.42 | right=1 | source_usda=1}} == Potencialni zdravilni učinki == Raziskovalci so dokazali, da antociani, [[proantocianid]]i, [[resveratrol]], [[flavonol]]i in [[tanin]]i v borovnicah zavirajo mehanizme razvoja [[Rakava celica|rakavih celic]] in vnetja pri in vitro poiskusih.<ref>{{cite journal |author1=Srivastava A |author2=Akoh CC |author3=Fischer J |author4=Krewer G |title=Effect of anthocyanin fractions from selected cultivars of Georgia-grown blueberries on apoptosis and phase II enzymes |journal=J Agric Food Chem. |volume=55 |issue=8 |pages=3180–5 |year=april 2007 |pmid=17381106 |doi=10.1021/jf062915o }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Schmidt BM |author2=Erdman JW |author3=Lila MA |title=Differential effects of blueberry proanthocyanidins on androgen sensitive and insensitive human prostate cancer cell lines |journal=Cancer Lett. |volume=231 |issue=2 |pages=240–6 |year=januar 2006 |pmid=16399225 |doi=10.1016/j.canlet.2005.02.003 }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Yi W |author2=Fischer J |author3=Krewer G |author4=Akoh CC |title=Phenolic compounds from blueberries can inhibit colon cancer cell proliferation and induce apoptosis |journal=J Agric Food Chem. |volume=53 |issue=18 |pages=7320–9 |year=september 2005 |pmid=16131149 |doi=10.1021/jf051333o }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Russell WR |author2=Labat A |author3=Scobbie L |author4=Duncan SH |title=Availability of blueberry phenolics for microbial metabolism in the colon and the potential inflammatory implications |journal=Mol Nutr Food Res. |volume=51 |issue=6 |pages=726–31 |year=junij 2007 |pmid=17487929 |doi=10.1002/mnfr.200700022 }}</ref> Tako kot rdeče [[grozdje]], tudi nekatere vrste borovnic vsebujejo v svoji koži pomembne ravni [[resveratrola]],<ref>{{cite journal |author1=Rimando AM |author2=Kalt W |author3=Magee JB |author4=Dewey J |author5=Ballington JR |title=Resveratrol, pterostilbene, and piceatannol in vaccinium berries |journal=J Agric Food Chem. |volume=52 |issue=15 |pages=4713–9 |year=julij 2004 |pmid=15264904 |doi=10.1021/jf040095e }}</ref> ki je fitokemikalija. Večina študij je bila sicer izvedenih na »highbush« vrsti borovnice (''[[Vaccinium corymbosum]]''), vsebnost polifenolnih antioksidantov in antocianov pa je v »lowbush« (divje) borovnicah (''[[Vaccinium angustifolium]]'') še večja.<ref>{{cite journal |author1=Kalt W |author2=Ryan DA |author3=Duy JC |author4=Prior RL |author5=Ehlenfeldt MK |author6=Vander Kloet SP |title=Interspecific variation in anthocyanins, phenolics, and antioxidant capacity among genotypes of highbush and lowbush blueberries (Vaccinium section cyanococcus spp.) |journal=J Agric Food Chem. |volume=49 |issue=10 |pages=4761–7 |year=oktober 2001 |pmid=11600018 |url=http://dx.doi.org/10.1021/jf010653e}}</ref> Na simpoziju leta 2007 o koristi jagodičevja za zdravje, so bila objavljena poročila, ki trdijo, da borovnice (in podobno jagodičevje, vključno z brusnicami) lahko ublažijo kognitivni padec, ki se pojavlja pri [[Alzheimerjeva bolezen|Alzheimerjevi bolezni]], in druge posledice staranja.<ref name="npicenter.com"/> Hranjenje živali z borovnicami je znižalo poškodbe [[možgani|možganov]] pri raziskavah [[Možganska kap|kapi]].<ref>{{cite journal |author1=Sweeney MI |author2=Kalt W |author3=MacKinnon SL |author4=Ashby J |author5=Gottschall-Pass KT |title=Feeding rats diets enriched in lowbush blueberries for six weeks decreases ischemia-induced brain damage |journal=Nutr Neurosci. |volume=5 |issue=6 |pages=427–31 |year=december 2002 |pmid=12509072 |url=http://openurl.ingenta.com/content/nlm?genre=article&issn=1028-415X&volume=5&issue=6&spage=427&aulast=Sweeney }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Wang Y |author2=Chang CF |author3=Chou J |display-authors= ''et al'' |title=Dietary supplementation with blueberries, spinach, or spirulina reduces ischemic brain damage |journal=Exp Neurol. |volume=193 |issue=1 |pages=75–84 |year=maj 2005 |pmid=15817266 |doi=10.1016/j.expneurol.2004.12.014 }}</ref> Raziskava na Rutgers <ref>{{Navedi splet |url=http://aesop.rutgers.edu/~bluecran/medicinalgeneralinfopage.htm |title=Philip E. Marucci Center for Blueberry & Cranberry Research & Extension<!-- Bot generated title --> |accessdate=2009-04-28 |archive-date=2006-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060328070630/http://aesop.rutgers.edu/~bluecran/medicinalgeneralinfopage.htm |url-status=dead }}</ref> je pokazala tudi, da borovnice lahko pomagajo preprečiti infekcije urinarnega trakta. Pri drugih živalskih študijah je bilo ugotovljeno, da borovnice znižajo [[holesterol]] in ravni [[lipid]]ov v [[kri|krvi]], ki verjetno vplivajo na simptome bolezni [[srce|srca]].<ref>{{cite journal |author1=Kalt W |author2=Foote K |author3=Fillmore SA |author4=Lyon M |author5=Van Lunen TA |author6=McRae KB |title=Effect of blueberry feeding on plasma lipids in pigs |url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-nutrition_2008-07_100_1/page/70 |journal=Br J Nutr. |volume=100 |issue=1 |pages=70–8 |year=julij 2008 |pmid=18081945 |doi=10.1017/S0007114507877658 }}</ref> Dodatna raziskava je pokazala, da uživanje borovnic pri podganah spremenijo [[glikoaminoglikan]]e. To so žilne celične komponente, ki vplivajo na nadzor [[krvni tlak|krvnega tlaka]].<ref>{{cite journal |author1=Kalea AZ |author2=Lamari FN |author3=Theocharis AD |display-authors= ''et al'' |title=Wild blueberry (Vaccinium angustifolium) consumption affects the composition and structure of glycosaminoglycans in Sprague-Dawley rat aorta |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-nutritional-biochemistry_2006-02_17_2/page/109 |journal=J Nutr Biochem. |volume=17 |issue=2 |pages=109–16 |year=februar 2006 |pmid=16111874 |doi=10.1016/j.jnutbio.2005.05.015 }}</ref> ==Viri== {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == *Clayton-Greene, K.: Web page titled "The Blueberry Industry in Australia: An Overview" a summary of an [http://www.actahort.org/books/241/241_12.htm article] at the Web site for the International Society for Horticultural Science. The article appears to have been written in the 1990s, accessed August 24, 2006. *Gain, 2005: "USDA Foreign Agricultural Service: GAIN Report: Global Agriculture Information Network"[https://archive.today/20121209182832/www.fas.usda.gov/gainfiles/200501/146118470.doc], January 12, 2005, accessed August 24, 2006 *Gaskell, Mark. "Strategies for Off-Season Blueberry Production on Coastal California Small Farms," an article [https://web.archive.org/web/20060928165933/http://cesantabarbara.ucdavis.edu/newsletterfiles/Central_Coast_Agriculture_Highlights8364.pdf] in "Central Coast Agriculture Highlights" a newsletter published by the University of California Cooperative Extension, February 2006 issue, page 2, accessed August 24, 2006. *Nauman, W.D. Web page [http://www.actahort.org/books/346/346_6.htm] titled "Overview of the Vaccinium Industry in Western Europe," a summary of an article by W.D. Naumann presented at the Fifth International Symposium on Vaccinium Culture and published in July 1993, from the Web site of the International Society for Horticultural Science, accessed August 24, 2006. *{{cite journal |author1=Matchett MD |author2=MacKinnon SL |author3=Sweeney MI |author4=Gottschall-Pass KT |author5=Hurta RA |title=Blueberry flavonoids inhibit matrix metalloproteinase activity in DU145 human prostate cancer cells |url=https://archive.org/details/sim_biochemistry-and-cell-biology_2005-10_83_5/page/637 |journal=Biochem Cell Biol. |volume=83 |issue=5 |pages=637–43 |year=oktober 2005 |pmid=16234852 |doi=10.1139/o05-063}} *University of California Cooperative Extension (2006). [http://cesantabarbara.ucdavis.edu/newsletterfiles/Central_Coast_Agriculture_Highlights8364.pdf ''Strategies for Off-Season Blueberry Production on Coastal California Small Farms''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060928165933/http://cesantabarbara.ucdavis.edu/newsletterfiles/Central_Coast_Agriculture_Highlights8364.pdf |date=2006-09-28 }} (pdf file) an article by Mark Gaskell in ''Central Coast Agriculture Highlights'' newsletter. Accessed August 24, 2006. *{{cite journal |author1=Joseph JA |author2=Shukitt-Hale B |author3=Denisova NA |display-authors= ''et al'' |title=Reversals of age-related declines in neuronal signal transduction, cognitive, and motor behavioral deficits with blueberry, spinach, or strawberry dietary supplementation |journal=J Neurosci. |volume=19 |issue=18 |pages=8114–21 |year=september 1999 |pmid=10479711 |url=http://www.jneurosci.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=10479711}} *{{navedi knjigo | author=Sumner, Judith | title=American Household Botany: A History of Useful Plants, 1620-1900 | url=https://archive.org/details/americanhousehol0000sumn | publisher=Timber Press | year=2004 | isbn= 0-88192-652-3 | pages=[https://archive.org/details/americanhousehol0000sumn/page/125 125]}} [http://books.google.com/books?ie=UTF-8&hl=en&id=ZFZU5mfn2KEC&dq=blueberries+cornmeal&prev=http://books.google.com/books%3Fq%3Dblueberries%2Bcornmeal&lpg=PA125&pg=PA125&sig=IBNVO5jFcE8r3UUnt3LNWhrl-qQ Google books link] *[http://www.fao.org/AG/AGP/AGPS/C-CAB/Castudies/pdf/6-022.pdf Wild blueberry culture in Maine] ([[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]]) *[http://www.rce.rutgers.edu/pubs/blueberrybulletin/ "The Blueberry Bulletin" newsletter (New Jersey)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080725120411/http://www.rce.rutgers.edu/pubs/blueberrybulletin/ |date=2008-07-25 }} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Blueberries}} *[http://www.nswildblueberries.com Nova Scotia Wild Blueberry Producers Association] *[http://www.blueberry.org/ US Highbush Blueberry Council] *[http://bcblueberry.com/resultados.php?bustexto=&x=25&y=16 Blueberry recipes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090329050216/http://bcblueberry.com/resultados.php?bustexto=&x=25&y=16 |date=2009-03-29 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090329050216/http://bcblueberry.com/resultados.php?bustexto=&x=25&y=16 |date=2009-03-29 }}<!--recipes are the only thing that gives this site merit..otherwise no EL value--> *[http://www.floridablueberrygrowers.com/library.html Florida Blueberry Growers Association Library] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090415105755/http://www.floridablueberrygrowers.com/library.html |date=2009-04-15 }} *[http://www.abga.com.au/index.htm Australian Blueberry Growers Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090403055117/http://www.abga.com.au/index.htm |date=2009-04-03 }} *[http://www.blueberriesnz.co.nz/ Blueberries New Zealand Inc.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vresovke]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] jtcb75sokbfjallrn7ak99467xx8hj9 100 225722 6748075 6744788 2026-09-08T12:51:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +Triglavski ledenik 6748075 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/styles.css"/> <div class="p-current-events">{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}} <div class="p-current-events-headlines" role="region" aria-labelledby="Trenutno_v_novicah"><!-- --><h2>Trenutno v novicah</h2><!-- -->{{Portal:V novicah/Glavna stran}} {{break}} {{break}} {{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}} </div> == Splošno == <div style="display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;"> <div style="flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}<!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Gospodarstvo in kmetijstvo </h2> ;17. januar * Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)] <!-- <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura in umetnost </h2> --> <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Mednarodni odnosi </h2> ;21. september * [[Kanada]], [[Avstralija]] in [[Združeno kraljestvo]] so [[diplomatsko priznanje|formalno priznali]] [[Palestina|Palestino]] kot [[suverena država|suvereno državo]]. [https://www.bbc.com/news/live/cpw1qkyke4nt (BBC News)] ;17. januar * [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Oboroženi konflikti in napadi </h2> ;28. februar * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Politika in volitve </h2> ;22. marec * V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitve v državni zbor]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/izidi-vzporednih-volitev-kazejo-na-zmago-svobode-pred-sds-om/777093 (MMC RTV Slovenija)] ;10. april * Konstituiral se je [[10. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednika državnega zbora je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]]. [https://portal24.si/novi-drzavni-zbor-in-telesa-ki-govorijo-glasneje-od-mikrofonov/ (Portal24.si)] ;13. april * Na madžarskih državnozborskih volitvah je zmagala stranka Tisza s predsednikom Petrom Magyarjem. [https://www.primorski.eu/se/na-madzarskem-po-16-letih-konec-vladavine-viktorja-orbana-CD2162675 (Primorski dnevnik)] ;4. junij * V Državnem zboru je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče]) <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Pravo in črna kronika </h2> ;13. marec * Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Šport </h2> ;29. marec * Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)] ;26. april * [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)] ;11. junij * Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)] ;26. julij * [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Zdravje in okolje </h2> ;9. september *Mednarodna ekipa 42 znanstvenikov je v reviji ''[[Frontiers of Science]]'' objavila kritično oceno, s katero je pet pomembnih [[geoinženirstvo|geoinženirskih]] predlogov označila kot tehnološko neizvedljive, neskalabilne in okolju škodljive, ter opozorila, da odvračajo napore od bistvenega prizadevanja za zmanjšanje emisij [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]]. [https://www.eurekalert.org/news-releases/1096984 (EurekAlert!)] ;23. november *Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)] ;17. maj * Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)] ;24. junij * [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Znanost in tehnika </h2> ;9. september * Letošnje poletje je bilo usodno za [[Triglavski ledenik]], ki je po hitrem krčenju v zadnjih mesecih dokončno izginil. ;15. oktober * Slovenski arheologi so na Krasu odkrili več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. [https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/izjemna-najdba-slovenskih-arheologov-na-krasu-odkrili-prazgodovinske-lovske-megastrukture/760911 (MMC RTV SLO)] ;6. april * [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] ;30. avgust * Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura </h2> ;29. september * V [[Ljutomer]]u so predstavili najstarejši [[herbarij]] na Slovenskem, delo Ljutomerčana [[Janez Krstnik Flysser|Janeza Krstnika Flysserja]]. [https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/herbarij-janez-krstnik-flysser-1848740 (Svet24.si)] ; 21. marec * V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)] </div> <div style="flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Januar 2026/Koledar}} {{Portal:V novicah/Stranska letvica}} </div> </div> {{commons category|September 2025}} <!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--> </div><noinclude> [[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]] [[Kategorija:Zgodovinski portali]] [[Kategorija:Portal V novicah| ]] [[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]] </noinclude> odcxk6w9mj2ger4s7a680rmzqmu50de 6748077 6748075 2026-09-08T12:54:33Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6748077 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/styles.css"/> <div class="p-current-events">{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}} <div class="p-current-events-headlines" role="region" aria-labelledby="Trenutno_v_novicah"><!-- --><h2>Trenutno v novicah</h2><!-- -->{{Portal:V novicah/Glavna stran}} {{break}} {{break}} {{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}} </div> == Splošno == <div style="display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;"> <div style="flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}<!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Gospodarstvo in kmetijstvo </h2> ;17. januar * Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)] <!-- <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura in umetnost </h2> --> <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Mednarodni odnosi </h2> ;21. september * [[Kanada]], [[Avstralija]] in [[Združeno kraljestvo]] so [[diplomatsko priznanje|formalno priznali]] [[Palestina|Palestino]] kot [[suverena država|suvereno državo]]. [https://www.bbc.com/news/live/cpw1qkyke4nt (BBC News)] ;17. januar * [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Oboroženi konflikti in napadi </h2> ;28. februar * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Politika in volitve </h2> ;22. marec * V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitve v državni zbor]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/izidi-vzporednih-volitev-kazejo-na-zmago-svobode-pred-sds-om/777093 (MMC RTV Slovenija)] ;10. april * Konstituiral se je [[10. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednika državnega zbora je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]]. [https://portal24.si/novi-drzavni-zbor-in-telesa-ki-govorijo-glasneje-od-mikrofonov/ (Portal24.si)] ;13. april * Na madžarskih državnozborskih volitvah je zmagala stranka Tisza s predsednikom Petrom Magyarjem. [https://www.primorski.eu/se/na-madzarskem-po-16-letih-konec-vladavine-viktorja-orbana-CD2162675 (Primorski dnevnik)] ;4. junij * V Državnem zboru je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče]) <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Pravo in črna kronika </h2> ;13. marec * Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Šport </h2> ;29. marec * Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)] ;26. april * [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)] ;11. junij * Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)] ;26. julij * [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Zdravje in okolje </h2> ;9. september *Mednarodna ekipa 42 znanstvenikov je v reviji ''[[Frontiers of Science]]'' objavila kritično oceno, s katero je pet pomembnih [[geoinženirstvo|geoinženirskih]] predlogov označila kot tehnološko neizvedljive, neskalabilne in okolju škodljive, ter opozorila, da odvračajo napore od bistvenega prizadevanja za zmanjšanje emisij [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]]. [https://www.eurekalert.org/news-releases/1096984 (EurekAlert!)] ;23. november *Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)] ;17. maj * Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)] ;24. junij * [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Znanost in tehnika </h2> ;7. september * Letošnje poletje je bilo usodno za [[Triglavski ledenik]], ki je po hitrem krčenju v zadnjih mesecih dokončno izginil. ;15. oktober * Slovenski arheologi so na Krasu odkrili več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. [https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/izjemna-najdba-slovenskih-arheologov-na-krasu-odkrili-prazgodovinske-lovske-megastrukture/760911 (MMC RTV SLO)] ;6. april * [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] ;30. avgust * Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura </h2> ;29. september * V [[Ljutomer]]u so predstavili najstarejši [[herbarij]] na Slovenskem, delo Ljutomerčana [[Janez Krstnik Flysser|Janeza Krstnika Flysserja]]. [https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/herbarij-janez-krstnik-flysser-1848740 (Svet24.si)] ; 21. marec * V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)] </div> <div style="flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Januar 2026/Koledar}} {{Portal:V novicah/Stranska letvica}} </div> </div> {{commons category|September 2025}} <!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--> </div><noinclude> [[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]] [[Kategorija:Zgodovinski portali]] [[Kategorija:Portal V novicah| ]] [[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]] </noinclude> 7wh9w1p44wpxnafz9tl1k6m3jhdbgpo 6748116 6748077 2026-09-08T14:56:04Z TadejM 738 odstr. sporno novico brez vira 6748116 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/styles.css"/> <div class="p-current-events">{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}} <div class="p-current-events-headlines" role="region" aria-labelledby="Trenutno_v_novicah"><!-- --><h2>Trenutno v novicah</h2><!-- -->{{Portal:V novicah/Glavna stran}} {{break}} {{break}} {{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}} </div> == Splošno == <div style="display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;"> <div style="flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}<!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Gospodarstvo in kmetijstvo </h2> ;17. januar * Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)] <!-- <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura in umetnost </h2> --> <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Mednarodni odnosi </h2> ;21. september * [[Kanada]], [[Avstralija]] in [[Združeno kraljestvo]] so [[diplomatsko priznanje|formalno priznali]] [[Palestina|Palestino]] kot [[suverena država|suvereno državo]]. [https://www.bbc.com/news/live/cpw1qkyke4nt (BBC News)] ;17. januar * [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Oboroženi konflikti in napadi </h2> ;28. februar * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Politika in volitve </h2> ;22. marec * V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitve v državni zbor]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/izidi-vzporednih-volitev-kazejo-na-zmago-svobode-pred-sds-om/777093 (MMC RTV Slovenija)] ;10. april * Konstituiral se je [[10. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednika državnega zbora je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]]. [https://portal24.si/novi-drzavni-zbor-in-telesa-ki-govorijo-glasneje-od-mikrofonov/ (Portal24.si)] ;13. april * Na madžarskih državnozborskih volitvah je zmagala stranka Tisza s predsednikom Petrom Magyarjem. [https://www.primorski.eu/se/na-madzarskem-po-16-letih-konec-vladavine-viktorja-orbana-CD2162675 (Primorski dnevnik)] ;4. junij * V Državnem zboru je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče]) <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Pravo in črna kronika </h2> ;13. marec * Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Šport </h2> ;29. marec * Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)] ;26. april * [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)] ;11. junij * Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)] ;26. julij * [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Zdravje in okolje </h2> ;9. september *Mednarodna ekipa 42 znanstvenikov je v reviji ''[[Frontiers of Science]]'' objavila kritično oceno, s katero je pet pomembnih [[geoinženirstvo|geoinženirskih]] predlogov označila kot tehnološko neizvedljive, neskalabilne in okolju škodljive, ter opozorila, da odvračajo napore od bistvenega prizadevanja za zmanjšanje emisij [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]]. [https://www.eurekalert.org/news-releases/1096984 (EurekAlert!)] ;23. november *Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)] ;17. maj * Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)] ;24. junij * [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Znanost in tehnika </h2> ;15. oktober * Slovenski arheologi so na Krasu odkrili več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. [https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/izjemna-najdba-slovenskih-arheologov-na-krasu-odkrili-prazgodovinske-lovske-megastrukture/760911 (MMC RTV SLO)] ;6. april * [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] ;30. avgust * Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura </h2> ;29. september * V [[Ljutomer]]u so predstavili najstarejši [[herbarij]] na Slovenskem, delo Ljutomerčana [[Janez Krstnik Flysser|Janeza Krstnika Flysserja]]. [https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/herbarij-janez-krstnik-flysser-1848740 (Svet24.si)] ; 21. marec * V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)] </div> <div style="flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Januar 2026/Koledar}} {{Portal:V novicah/Stranska letvica}} </div> </div> {{commons category|September 2025}} <!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--> </div><noinclude> [[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]] [[Kategorija:Zgodovinski portali]] [[Kategorija:Portal V novicah| ]] [[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]] </noinclude> 9homeb40x1zzkghk40iyl7dg0lb4kno 0 232699 6748234 6681130 2026-09-08T23:03:52Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6748234 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[umetnostno drsanje|umetnostnih drsalcev]] in [[umetnostno kotalkanje|kotalkarjev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} ==A== * [[Tjaša Andrée Prosenc]] * [[Ana Arčon]] * [[Nika Arčon]] * [[Teja Arčon]] == B == * [[Sara Bastjančič]] * [[Stanko Bloudek]] * [[Peter Brlec]] (trener; It.?) *[[Ksenja Bukovec]] (''Ksenča Bokovec'') == C == * [[Maja Corsi]] == Č == * [[Jan Čejvan]] * [[Tanita Kaja Černe]] == D == * [[Danilo Dougan]]? == F == * ([[Anton Franzot]] - 1915-2000) * ==G== * [[Natalija Gala]] * [[Patricia Gleščič]] * [[Daša Grm]] == K == * [[Luka Klasinc]] *[[Mojmir Kokorovec]] (Italija) * [[Samo Kokorovec]] (Italija) ==L== * [[Julija Lovrenčič]] * [[Andrej Lumbar]] * [[Katja Lumbar]] ==M== * [[Urban Markič]] *[[Lucija Mlinarič]] (1987-2019) * [[Violeta Mordej]] ==P== * [[Martina Pecchiar]] * [[Špela Perc]] * [[Peter Peršin]] * [[Teodora Poštič]] ==R== *[[Tanja Romano]] (Italija) *[[Francesca Roncelli]] ==S== * [[Elvis Stojko]] (Kanada) ==Š== * [[Darja Škrlj]] == T == * [[Emanuel Tuma]] == V == * [[Viktor Vodišek]] {{seznami narodov po poklicu|umetnostnih drsalcev in kotalkarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Umetnostni drsalci in kotalkarji]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni drsalci|*]] [[Kategorija:Seznami umetnostnih drsalcev‎|Slovenski]] mid9vmvwv27pru853pgq7v0s6s0hn9t 0 235338 6748318 6586571 2026-09-09T11:08:37Z ~2026-45085-22 264465 /* Dela */ 6748318 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Viljem Rupnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]] in [[ekonomist]] * [[21. maj]] [[1933]]. [[Ljubljana]] Rupnik je leta 1959 [[diploma|diplomiral]] iz matematike na ljubljanski [[Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno matematični fakulteti]], 1961 iz ekonomije na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]] v Ljubljani, ter 1962 prav tam tudi [[doktorat|doktoriral]], se 1964/65 kot Fordov štipendist izpopolnjeval v ZDA, leta 1982 pa je doktoriral tudi na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] v Ljubljani, kar pomeni, da se mu štejejo/priznavajo trije doktorati (dddr.). Rupnik je bil v letih 1956−91 zaposlen na EF v Ljubljani, od 1974 kot [[profesor|redni profesor]]. Raziskoval je matematično modeliranje mikroekonomskih struktur in opravljal raziskovalno delo, povezano z upravljalskimi vprašanji ter vprašanji neterminalnega upravljanja linearnih sistemov. Pri Raziskovalnem centru EF v Ljubljani je razvil matematično teorijo ekonomske integracije in teorijo proizvodnje kot aplikacijo splošne matematične teorije sistemov ter dokazal eksistenčne izreke multikriterialne upravljivosti dinamičnih sistemov. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1996). Knjiga 10. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Leta 1969 je med prvimi prejel Kraigherjevo nagrado ([[GZS]]) za dosežke v gospodarstvu oziroma ekonomiji, svečano listino in zlato plaketo [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1990), po upokojitvi pa je bil imenovan še za [[Zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]] (2003). == Dela == * ''Zvezno dinamično linearno programiranje'' (1978) * ''Ekonomika informacijskih sistemov'' (soavtorja [[Janez Grad]] in [[Gortan Resinovič]]: 1985) * ''Matematika II'' (soavtorja [[Ludvik Bogataj]] in [[Dušan Hvalica]]: 1987, 1992) * ''Teorija faktorjev integrabilnosti gospodarstva in njihovo praktično modeliranje'' (1996) * ''Manifest nove ekonomije'' (soavtor, ur. [[Gojko Stanič]]) * ''Dominacija kapitala - klopka čovječanstva'' (soavtor Dragomir Sundać, 2005) == Viri == {{sklici}} {{mathematician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupnik, Viljem}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Prirodoslovno matematične fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Kraigherjevi nagrajenci]] iazcrsqxs3ei2mlwv03wp4ckmd1vwsu 0 239591 6748110 6586946 2026-09-08T14:19:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748110 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Barbra Streisand | Background = solo_singer | Birth_name = Barbara Joan Streisand | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]], [[etno]] | Years_active = 1968-danes | Label = | Associated_acts = | Notable_instruments = }} '''Barbra Joan Streisand''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]], [[gledališki igralec|gledališka]] in [[filmski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter [[pevec|pevka]], *[[24. april]] [[1942]], [[Brooklyn]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Barbra je bila rojena siromašni [[Judje|judovski]] družini v New Yorku. Že v najstniških letih je pričela z nastopanjem v nočnih glasbenih klubih, osrednja želja ji je bila postati igralka. Tekom pevske kariere je izdala 35 glasbenih [[Glasbeni album|albumov]], ki so bili v ZDA prodani v preko 71.5 milijonih izvodih ter v 140 milijonih širom sveta. Od leta [[1963]] do danes je igrala v več kot štiridesetih [[film]]ih različnih žanrov. Streisandova je podpornica [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]], saj je ta po njenih besedah »stranka delavnega sloja ljudi in [[Narodna manjšina|manjšin]], za slednjo se namreč šteje tudi sama.«<ref>[http://webspace.webring.com/people/uw/woodro11/aoltranscript.html America Online (v angleščini)]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V dobrodelne sklade za pomoč ženskam, za ozaveščanje o državljanskih pravicah in ohranitev življenjskih [[habitat (ekologija)|habitatov]] ter ohranjanje voda je namenila preko 32 milijonov [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.barbranews.com/streisandfoundint.htm |title=Fundacija Streisand (v angleščini) |access-date=2010-04-22 |archive-date=2011-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720163109/http://www.barbranews.com/streisandfoundint.htm |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == *[[Seznam ameriških igralcev (S)]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Barbra Streisand}} * [http://www.barbrastreisand.com/us/home Uradna spletna stran] {{en}} {{Academy Award Best Actress}} {{Zlati globus za najboljšo igralko}} {{Zlati globus za najboljšega režiserja}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Streisand, Barbra}} [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Judovski igralci]] [[Kategorija:Judovski glasbeniki]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]] 09hjneci1txzwthnqiry0vlx61rdyd9 0 252021 6748126 6724536 2026-09-08T15:39:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748126 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= Spomenik_Crvenoj_armiji,_Beli_Manastir.JPG |vrsta= [[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |prebivalstvo=8671 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=101 |postna=31300 |posta=Beli Manastir |mesto=Beli Manastir |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava Osječko-baranjske županije.png|25px|Osješko-baranjska županija]] [[Osiješko-baranjska županija|Osješko-baranjska županija]] }} '''Beli Manastir''' ([[Madžarščina|mađžarsko]] ''Pélmonostor'', [[Srbščina|srbsko]] ''Бели Манастир'', ljudsko in zastarelo hrvaško ''Monoštor'' ali ''Pelmonoštor'') je [[mesto]] v [[Baranja|Baranji]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Osiješko-baranjska županija|Osješko-baranjsko županijo]]. Z okoli 8.000 prebivalci (2021; 2011 še 11.000) je največje in najpomembnejše naselje ter gospodarsko in kulturno središče hrvaške [[Baranja (županija)|Baranje]] (drugi del leži na [[Madžarske županije|Madžarskem]]). Zaščitnik mesta je [[Martin iz Toursa|Sveti Martin]]. == Poreklo imena == Ime Monostor se nanaša na nekdanji samostan (manastir) Sv. Mihajla, ki je bil zgrajen v bližini [[Branjin Vrh]]a. Pozneje se je ime začelo uporabljati za celotno naselje.<ref name="Međeral">[[Krešimir Međeral-Sučević]]: ''[http://hrcak.srce.hr/file/35059 Usporedni pregled hrvatskih i mađarskih baranjskih ojkonima] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140306135632/http://hrcak.srce.hr/file/35059 |date=2014-03-06 }}'', ''Folia onomastica croatica'', 15 (2006.), pridobljeno 28. decembra 2015.</ref> Obstaja namera o spremembi imena bodisi v '''Sveti Martin''', ker je sedanje ime mesta vsiljeno leta 1923 in naj bi predstavljalo prosrbsko ime mesta.<ref name="Čanić">Snježana Čanić, [https://web.archive.org/web/20070917161503/http://www.vjesnik.hr/Html/1999/06/06/Clanak.asp?r=unu&c=10 ''Beli Manastir ili Sveti Martin?''] // ''[[Vjesnik]]'', unutarnja politika, Zagreb, nedjelja, 6. lipnja 1999., {{ISSN|1333-3585}}, pridobljeno 28. decembra 2014.</ref> Hrvaški zgodovinar [[Stjepan Sršen]] je mnenja, da so primernejša imena, ki se nanašajo na baranjsko geografsko poreklo in tako predlaga nazive '''''Sveti Martin Baranjski''''', '''''Baranjski Martin''''' ali '''''Martingrad''''', '''''Samostangrad'''''. Kot simbol Baranje naj bi bilo primerno ime '''''Baranjagrad'''''.<ref name="Čanić"/> == Mestna naselja == [[Slika:Betonska ulica-drvored.jpg|thumb|right|250px|Drevored v Betonski ulici v Belem Manastirju]] [[Slika:Betonska ulica-silos.jpg|humb|right|250px|Betonska ulica - silos]] Po stanju leta 2006 so v sestavi mesta štiri naselja:<ref name="census2011"/> * Beli Manastir - 8049 prebivalcev * Branjin Vrh - 993 prebivalcev * [[Šećerana]] - 540 prebivalcev * [[Šumarina]] - 486 prebivalcev == Zemljepisni položaj == Mesto je locirano na jugozahodnih pobočjih Banske kose ''(Banskega brda)'' na področju vzhodnohrvaške ravnine. Leži 32&nbsp;km od [[Osijek]]a, 26&nbsp;km od [[Madžarska|madžarskega]] mesta [[Mohač]]a ter 15&nbsp;km od [[Mejni prehod|mejnega prehoda]] z Madžarsko [[Duboševica]]. Povprečna [[nadmorska višina]] mesta je 101 m. Mesto se je razvilo na [[pleistocen]]ski terasi [[Reka|reke]] [[Drava|Drave]] ob stiku z Bansko koso ''(Banskim brdom)'' in naplavinami reke Karašice. Samo naselje je štelo leta 2011 8.049 [[Prebivalstvo|prebivalcev]], kar je občutno manj kot leta 2001 (8.671 prebivalcev) ali leta 1991 10.146 prebivalcev. Pred vojnami v devetdesetih letih je tedanja [[občina]] Beli Manastir, ki je obsegala celotno Baranjo štela 56.322 prebivalcev leta 1971. [[Slika:Beli Manastir, centar 02.jpg|thumb|right|250px|Center Belega Manastirja]] Mesto obsega površino 62,84&nbsp;km², medtem, ko ožje naselje Beli Manastir obsega površino 36,88&nbsp;km². Naselje Beli Manastir se nahaja na križpotju državnih cest D7 (mejni prehod Duboševica - [[Kneževo]] - Branjin Vrh - Beli Manastir - [[Kozarac]] - [[Čeminac]] - [[Švajcarnica]] - [[Darda]] - [[Bilje, Hrvaška|Bilje]] - Osijek - [[Đakovo]] - [[Slavonski Šamac]]) z D517 (Beli Manastir - [[Petlovac]] - [[Baranjsko Petrovo Selo]] - [[Valpovo]]). [[Slika:Željeznička stanica Beli Manastir - Железничка станица Бели Манастир - Pélmonostor vasútállomás.jpg|thumb|right|250px|Železniška postaja v Belem Manastirju]] V Belem Manastirju je tudi železniška postaja na progi Osijek - Beli Manastir - [[Magyarbóly|Magyarbóly (Madžarska)]] - [[Pécs]]. == Zgodovina == Na mestu današnjega Belega Manastirja je že v rimskem času obstojalo naselje imenovano [[Mons Aureus]]. Do prve omembe naselja pride v [[Srednji vek|srednjem veku]], ko je ogrski palatin Moys de Daro dal leta 1227 v času ogrskega kralja Bela IV. zgraditi samostan na svojem ozemlju v naselju Pél. Zaradi tega je naselje pozneje poimenovano Pél Monostor ''(Pélov samostan)'' in se kot tako prvič omenja leta 1334. Leta 1526 je bila v bitki pri Mohaču uničena srednjeveška madžarska država in tako prostor današnje Baranje pade pod [[Turki|turško]] oblast. Mesto Monoštor je bilo uničeno, na ozemlje okoli njega je prišlo veliko število [[Begunec|beguncev]], predvsem [[Srbi|Srbov]], ki so bili [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne]] [[veroizpoved]]i. V času turške oblasti se je na tem ozemlju pričel širiti [[kalvinizem]] predvsem pod vplivom Mihovila Starina in njegovih privržencev. Lera 1687 so Baranjo od Turkov prevzeli [[Avstrija|Avstrijci]] pod poveljstvom [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]. Pel Monoštor, kot tudi velik del Baranje je bil predan v znak zahvale Evgenu Savojskemu, ki pa je leta 1736 umrl brez naslednika in tako sta mesto in Baranja pripadla pod oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Pod Habsburžani so se pričeli v Baranji, pa tudi v Monoštru, naseljevati [[Nemci]]. Po transformaciji [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] leta 1867 v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] je današnji Beli Manastir pripadel vzhodnemu delu monarhije in so z njim direktno upravljali iz [[Budimpešta|Budimpešte]]. Leta 1918, po koncu Prve svetovne vojne so Beli manastir zavzele enote [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]]. Ko je Južna Baranja po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] z mirovnim sporazumom leta 1920 pripadla [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]] se je za mesto pripravljala sprememba imena, ki se je zgodila leta 1923. Od tedaj se mesto imenuje Beli Manastir. V obdobju med obema vojnama je bilo mesto administrativno vključeno v Donavsko [[Banovina|banovino]] s sedežem v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Aprila 1941 je mesto zasedla madžarska vojska, ki ga je okupiranega držala vse do jeseni 1944, ko so mesto okupirale [[Tretji rajh|nemške enote]]. Mesto je bilo osvobojeno konec istega leta s strani enot [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije]] in enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. Po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] je mesto leta 1945 postalo občinsko središče v sestavu Hrvaške, kamor je Baranja etnično, kulturno, geopolitično in gospodarsko spadala. V času med leti 1945 in 1990 do demokratičnih sprememb, je bilo v mestu čutiti močan vpliv srbske politike, je pa mesto uspelo zadržati svojo pretežno hrvaško - madžarsko naravo. Predvojni Nemci so bili leta 1945 prisiljeni izseliti se. Leta 1990 je na prvih demokratičnih volitvah zmagala SDP pretežno z glasovi srbskega prebivalstva, ki je nasprotovalo izločitvi Hrvaške iz [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. V času razpada nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] je na področju Baranje bilo sorazmerno malo vojaških spopadov, predvsem zaradi močne prisotnosti enot nekdanje [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Področje je bilo vključeno v tako imenovano [[Srbska republika Krajina|Srbsko republiko Krajino]]. Z [[Erdut]]skim sporazumom iz leta 1995 je bila dogovorjena mirna reintegracija Baranje in s tem tudi Belega Manastirja pod hrvaško oblast, kar je bilo dokončano leta 1998. Razvoj Belega Manastira v regionalno mestno središče je bil pogojen s potrebo po novem mikroregionalnem središču, po tistem, ko so Mohač, [[Siklós]] in Pécs leta 1920 pripadli Madžarski. == Administrativna ureditev == Po Drugi svetovni vojni je bila Baranja vključena v občino Beli Manastir. Izjemi sta bili naselji [[Podravlje, Osijek|Podravlje]] in [[Tvrđavica]], ki sta bili vključeni v občino Osijek. Površina občine je obsegala 1.147&nbsp;km² in je štela leta 1991 54.265 prebivalcev razporejenih v 52 naseljij. Danes je nekdanja občina reorganizirana v mesto Beli Manastir in občine Bilje, Darda, [[Draž]], [[Jagodnjak]], [[Kneževi Vinogradi]], Petlovac, [[Popovac]] in Čeminac. == Demografija == V tabeli je podano število prebivalcev za naselje Beli Manastir. {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref name="#1">[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || 2011<ref name="census2011">{{Croatian Census 2011|S|14|0132}}</ref> |- | 1393 || 1532 || 1475 || 1584 || 1612 || 2306 || 2892 || 3093 || 3191 || 3520 || 4804 || 7206 || 9118 || 10146 || 8671 || 8049 |- |} '''Opomba:''' ''V letu 1991 je število zmanjšano za del področja, ki je bilo priključeno naselju Šećerana in vsebuje del podatkov za naselje do leta 1981. Hkrati je zmanjšano z izločitvijo dela v samostojno naselje [[Sudaraž]] (občina Petlovac). Za to naselje so podatki vključeni pod leti 1880, 1890, 1921 in 1931. '' Mesto Beli Manastir pa je istem obdobju imelo naslednje število prebivalcev {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref name="#1"/> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 || 2011<ref name="census2011"/> |- | 3372|| 3578|| 4339|| 4471|| 3339|| 4112|| 5966|| 6573|| 5198|| 5748|| 7511|| 9839|| 11837|| 13108|| 10986|| 10086<ref name="census2011"/> |- |} '''Opomba:''' Mesto je nastalo iz stare občine Beli Manastir. Za leta 1880, 1890, 1921 in 1931 je vključen tudi del podatkov, ki se nanaša na današnji občini Petlovac in Popovac. Ob popisu leta 1910 je bila narodnostna sestava prebivalstva naselja<ref>Atlas and Gazetteer of Historic Hungary 1914, [http://www.talmakiado.hu/ Talma Kiadó] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170114044438/http://www.talmakiado.hu/ |date=2017-01-14 }}</ref> * Nemci - 61,1% * Srbi - 19,5% * [[Madžari]] - 18,1% Leta 1929 pa je bila narodnostna sestava prebivalstva v naselju * Madžari - 33,8% * Nemci - 32,8% * [[Hrvati]] - 18,8% * Srbi - 12,0% Po popisu prebivalstva je naselje Beli Manastir leta 1991 štelo 10.146 prebivalcev. Narodnostni sestav zabeležen ob popisu je bil naslednji. {{bar box |float=center |title=Popis 1991. |titlebar=#AAF |width=300px |bars= {{bar percent|[[Srbi]]|3,770|37.15}} {{bar percent|[[Hrvati]]|3,262|32.15}} {{bar percent|[[Jugoslovani]]|1,303|12.84}} {{bar percent|[[Madžari]]|865|8.52}} {{bar percent|[[Črnogorci]]|146|1.43}} {{bar percent|[[Nemci]]|86|0.84}} {{bar percent|[[Slovenci]]|78|0.76}} {{bar percent|[[Bošnjaki|Muslimani]]|58|0.57}} {{bar percent|[[Albanci]]|55|0.54}} {{bar percent|[[Slovaki]]|18|0.17}} {{bar percent|[[Romi]]|11|0.10}} {{bar percent|[[Makedonci]]|10|0.09}} {{bar percent|[[Ukrajinci]]|9|0.08}} {{bar percent|[[Romuni]]|8|0.07}} {{bar percent|[[Čehi]]|5|0.04}} {{bar percent|[[Rusi]]|5|0.04}} {{bar percent|[[Poljaki]]|4|0.03}} {{bar percent|[[Bolgari]]|2|0.01}} {{bar percent|[[Rusini]]|2|0.01}} {{bar percent|[[Grki]]|1|0.00}} {{bar percent|[[Italijani]]|1|0.00}} {{bar percent|ostali|11|0.10}} {{bar percent|neopredeljeni|369|3.63}} {{bar percent|regionalno opredeljeni|11|0.10}} {{bar percent|neznano|56|0.55}} |napis='''skupaj''': 10.146 }} Pred preoblikovanjem stare občine Beli Manastir je ta ob popisu leta 1991 štela 54.265 prebivalcev, na istem ozemlju pa je v novooblikovanih občinah leta 2001 živelo 42.633 prebivalcev. Natančnejša porazdelitev števila prebivalcev je prikazana v naslednji razpredelnici: {| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" class="toccolours" style="align:left; margin:0.5em 0 0; border-style:solid; border:1px solid #999; border-right-width:2px; border-bottom-width:2px; border-collapse:collapse; font-size:100%;" |- style="background:#dfd;" |'''Mesto/ občina''' |'''1991.''' |'''2001.''' |- || Beli Manastir | style="text-align:right;"| 13.108 | style="text-align:right;"| 10.986 |- || Bilje | style="text-align:right;"| 6.455 | style="text-align:right;"| 5.480 |- || Darda | style="text-align:right;"| 8.685 | style="text-align:right;"| 7.062 |- || Draž | style="text-align:right;"| 4.623 | style="text-align:right;"| 3.356 |- || Jagodnjak | style="text-align:right;"| 3.065 | style="text-align:right;"| 2.147 |- || Kneževi Vinogradi | style="text-align:right;"| 6.848 | style="text-align:right;"| 5.186 |- || Petlovac | style="text-align:right;"| 3.785 | style="text-align:right;"| 2.743 |- || Popovac | style="text-align:right;"| 3.623 | style="text-align:right;"| 2.427 |- || Čeminac | style="text-align:right;"| 4.073 | style="text-align:right;"| 3.246 |- | style="background:#f3fff3;" | Skupaj | style="text-align:right;"| 54.265 | style="text-align:right;"| 42.633 |} == Gospodarstvo == == Izobraževanje == V mestu delujejo tri osnovne šole, gimnazija in dve srednji šoli. == Kultura == V mestu od leta 2006 deluje Mestno gledališče Beli Manastir. Gledališče nadaljuje bogato gledališko dejavnost, ki je v mestu prisotna že od leta 1929. V mestu deluje tudi lokalna radijska postaja. zelo pomembna za kulturno delovanje mesta je tudi Mestna knjižnica. Pri Mestni knjižnici deluje tudi osrednja knjižnica Madžarov na Hrvaškem.<ref>[http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=200 Ministarstvo kulture RH. Središnje knjižnice nacionalnih manjina], pridobljeno 28. decembra 2015.</ref> == Šport == [[Slika:Beli-Manastir-(20090301-02)-Nastavno-sportska-dvorana.jpg|thumb|right|250px|Športna dvorana v Belem Manastirju]] V mestu deluje Nogometniklub Šparta, ki je v osemdesetuh letih dvajsetega stoletja igral tudi v tedanji Drugi zvezni nogometni ligi nekdanje Jugoslavije. Klub je s svojim delovanjem prenehal leta 1998,<ref>[http://nogomet.lzmk.hr/clanak.aspx?id=130 Baranja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305191238/http://nogomet.lzmk.hr/clanak.aspx?id=130|date=2016-03-05}}, [[Nogometni leksikon]], pridobljeno 28. decembra 2015.</ref> toda ostal ves čas registriran in je po 16 letih obnovil svoje delovanje.<ref name="Getto">Ivica Getto, [http://www.glas-slavonije.hr/225783/4/Nakon-16-godina-NK-Sparta-se-vraca-na-teren ''Planule članske iskaznice slavnog drugoligaša. Nakon 16 godina NK Šparta se vraća na teren''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304103755/http://www.glas-slavonije.hr/225783/4/Nakon-16-godina-NK-Sparta-se-vraca-na-teren |date=2016-03-04 }}, ''[[Glas Slavonije]]'', 12. februarja 2014., pridobljeno 28. decembra 2015.</ref> == Znani meščani == * Radivoj Kašanin (1892 do 1989, matematik, akademik * Milan Kašanin (1895 do 1981), pisatelj, esejist, literarni zgodovinar * Nataša Beuk, slikarka, živi na Nizozemskem * Delimir Rešicki (1960), pisatelj, novinar * Milan Dvornić (1947), slikar * Rajko Knežević (1958), pesnik * Slađana Knežević (1966), pesnica * Vladimir Mićić (1936), matematik * Borivoj Novaković (1938 do 2015), športni publicist in nogometni trener * Jovan Nedić (1954), publicist in ugankar * Aleksandra Prijović (1995), pevka == Mestne znamenitosti == [[Slika:Beli Manastir, Red Army memorial.jpg|thumb|right|250px|Spomenik borcem Rdeče armade]] * [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] Sv. Martina * [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Pravoslavna]] cerkev Sv. Mihajla * [[Spomenik]] borcem Rdeče armade * [[Pokopališče]] iz [[17. stoletje|17. stoletja]] == Združenja meščanov == V Belem Manastirju delujejo naslednja združenja meščanov * Astronomsko društvo "Giordano Bruno" * Baranjsko združenje hrvaških branilcev domovinske vojne s posttravmatskim sindromom * Baranjski civilni center * Demokratska zveza Madžarov Hrvaške združenje Beli Manastir * Društvo "Hrvaška žena" Baranja - Beli Manastir * Društvo "Naši otroci" Beli Manastir * Foto-kino klub "Baranja-film" Beli Manastir * HKUD Beli Manastir * Hrvaški Rdeči križ, Mestno društvo Rdečega križa Beli Manastir * Madžarska katoliška žena Baranja - Beli Manastir * Klub informatikov "Pitagora" Beli Manastir * Matica Hrvaška, podružnica Beli Manastir * Mediacijski center Beli Manastir * Mirovna skupina Oaza * Združenje antifašističnih borcev in antifašistov Beli Manastir * Združenje mladih "Most" * Združenje oseb z alergijskimi oboljenji in problemi dihanja "Alerga" * Združenje Romov mesta Beli Manastir * Združenje romskega prijateljstva "Luna" * Združenje upokojencev Beli Manastir * Romsko kulturno umetniško društvo "Đelem đelem" * Zveza madžarskih združenj * Združenje filatelistov in numizmatikov "Antianus" Branjin Vrh == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Beli Manastir}} * [http://www.beli-manastir.hr/ Uradna spletna stran] {{ikona hr}} {{coor title dms|45|46|40|N|18|36|38|E|}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Hrvaškem]] [[Kategorija:Baranja]] alckzws2pz7vd5fw87z901xjsustjl3 0 266361 6748237 6356629 2026-09-08T23:30:57Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6748237 wikitext text/x-wiki '''Benko''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 760 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 276. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Benko iz Sočerge]] (15. stoletje), istrski kamnosek in stavbar *[[Aneta Benko]] (*1985), rokometašica *Andreja Benko (*1982), arhitektka *[[Anja Benko]] (*1984), jezikoslovka slovenistka *[[Anja Benko]], prekmurska atletinja-tekačica * [[Bogdan Benko]] (*1952), diplomat * [[Boris Benko]] (*1975), pevec ([[Silence]]), slikar * [[Dušan Benko]] (1919−2016), novinar, urednik, zunanjepolitični komentator * [[Franc Benko]] (1915−2003), slikar, konservator, restavrator * [[Igor Benko]], jamar, reševalec *[[Irma Benko]], novinarka, urednica, medijska podjetnica * [[Ivan Benko]] (1901−1972), mlekarski strokovnjak * [[Janez Benko]] (*1978), klarinetist * [[Jožef Benkő|Josip Benko]] (1889−1945), industrialec in politik * Jože Benko, pater Ernest, župnik moderator in gvardijan minoritskega samostana v Olimju * [[Jože Benko]] (*1980), nogometaš *[[Leopold Benko]] (1887−1965), železniški uradnik, publicist in urednik, dr. filozofije * [[Marija Benko]] Kragelj (1938−2021), igralka * [[Primož Benko]] (*1977), rock glasbenik, kitarist * [[Riana Benko]] (*1950), lesarska strokovnjakinja * [[Sašo Benko]] - [[Bekko]], glasbenik kitarist ([[Psycho-Path]], [[Werefox]], Kleemar...) * [[Tina Benko]], plesalka *[[Vita Benko]], flavtistka * [[Vlado Benko|Vlado (Vladimir) Benko]] (1917−2011), politolog, utemeljitelj discipline mednarodnih odnosov, univ. profesor == Glej tudi == * slovenske priimke [[Benkovič]], [[Benčič]] in [[Penko]] == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandar Benko]] (1925–1991), hrvaški nogometaš * [[Fabian Benko]] (*1998), nemško-hrvaški nogometaš * [[Filip Benko]] (*1986), švedski igralec hrvaškega rodu * [[Francisco Benkö]] (1910–2010), nemško-argentinski šahist, problemist * [[Gregor Benko]] (*1944), ameriški publicist, glasbeni producent in zgodovinski zbiralec * [[Günter Benkö]] (*1955), avstrijski nogometaš * [[Gyula Benkő]] (1918–1997), madžarski igralec * [[Ivo Benko]] (1851–1903), hrvaški astronom * [[Katalin Benkő]] (*1941), madžarska kanuistka * [[Leon Benko]] (*1983), hrvaški nogometaš * [[Lindsay Benko]] (-Mintenko) (*1976), ameriška plavalka * [[Lindsay Benko]] (*1976), ameriška plavalka * [[Pál Benkő]] (1928–2019), madžarsko-ameriški šahovski velemojster in problemist * [[Péter Benkő]] (*1947), madžarski igralec * [[Tamás Benkő]], madžarski kaniust * [[Tibor Benkő]] (1905–1988), madžarski sabljač in moderni peterobojec * [[Tina Benko]], ameriška igralka * [[Zoltán Benkő]] (*1983), madžarski kaniust == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Benko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4mrv9weckhjh6mox0g5f2hginvvxqjo 0 266500 6748147 6677994 2026-09-08T16:37:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748147 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bhopal-Union Carbide 1 crop memorial.jpg|right|upright=1.3|thumb|Bhopalov spomenik v spomin na tiste, ki so leta 1984 v nesreči umrli ali bili poškodovani]] '''Bhopalska nesreča''' (imenovana tudi '''plinska tragedija v Bhopalu''') velja za najhujšo [[industrijska nesreča|industrijsko nesrečo]] na svetu. Zgodila se je v noči iz 2. na 3. december leta 1984 v [[Bhopāl|Bhopalu]], v [[tovarna|tovarni]] [[pesticid]]ov [[Union Carbide India Limited]] (UCIL) v [[Madja Pradeš]] v [[Indija|Indiji]]. Izpustu [[strupen plin|strupenega plina]] [[metil izocianat]]a in drugih [[kemikalija|kemikalij]] iz tovarne je bilo izpostavljeno več sto tisoč ljudi. Ocene glede [[smrt]]nih žrtev se razlikujejo. Prva uradna potrditev takojšnjih smrtnih žrtev je bila 2.256 ljudi in vlada iz Madja Pradeš je potrdila, da je v nesreči umrlo 3.787 ljudi.<ref>http://www.mp.gov.in/bgtrrdmp/relief.htm</ref> Ostale vladne organizacije so ocenile, da je smrtonosni plin terjal približno 15.000 žrtev,<ref name="msnbc">{{navedi splet|url=http://www.msnbc.msn.com/id/34247132/ns/world_news-south_and_central_asia/page/2/|title=Industrial Disaster Still Haunts India&nbsp;– South and Central Asia&nbsp;– msnbc.com|date=December 2, 2009|accessdate=December 3, 2009}}</ref> drugi pa ocenjujejo, da je 3.000 ljudi umrlo v nekaj tednih, naslednjih 8.000 ljudi pa je umrlo od bolezni, povezanih s strupenim plinom.<ref name="Eckerman2001">Eckerman (2001) (see "References" below).</ref><ref name="Eckerman2004">Eckerman (2004) (see "References" below).</ref> Vlada je leta 2006 potrdila, da je uhajanje plina povzročilo 558.125 poškodb, vključno z 38.478 začasnimi in delnimi ter 3.900 hudimi in trajnimi poškodbami.<ref>{{navedi novice|url=http://www.first14.com/bhopal-gas-tragedy-92-injuries-termed-minor-822.html|accessdate=2010-06-26 |newspaper=First14 News|date=2010-06-21 |author=Dubey, A.K. |title=Bhopal Gas Tragedy: 92% injuries termed »minor« |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100624104141/http://www.first14.com/bhopal-gas-tragedy-92-injuries-termed-minor-822.html |archivedate=2010-06-24 |url-status=dead}}</ref> UCIL je bilo indijsko hčerinsko [[podjetnik|podjetje]] korporacije [[Union Carbide]] (UCC). Leta 1994 je vrhovno sodišče v Indiji dovolilo korporaciji Union Carbide, da je prodala 50,9 % delnic. Tovarna Bhopal je bila prodana McLeod Russelu (Indija) d.o.o. UCC je leta 2001 kupila tovarna [[Dow Chemical]]. Na Manhattnu (ZDA) in v Indiji v Bhopalu so na okrožnem sodišču v teku civilni in kriminalni postopki, ki vključujejo UCC, zaposlene na UCIL in [[Anderson Warren (predsednik))|Andersona Warrena]], ki je bil v času nesreče direktor UCC.<ref>{{navedi novice |publisher=[[The New York Times|New York Times]] |title=Company Defends Chief in Bhopal Disaster |url=http://dealbook.blogs.nytimes.com/2009/08/03/company-defends-chief-in-bhopal-disaster/ | date=2009-08-03 | accessdate=2010-04-26}}</ref><ref>{{navedi novice |publisher=[[CBS News]] |title=U.S. Exec Arrest Sought in Bhopal Disaster |url=http://www.cbsnews.com/stories/2009/07/31/world/main5201155.shtml | date=2009-07-31}}</ref> Junija 2010 je bilo sedem nekdanjih zaposlenih, vključno z nekdanjim predsednikom UCIL v Bhopalu, obsojenih za povzročitev smrti iz malomarnosti. Obsojeni so bili na dve leti zapora in na plačilo globe v vrednosti $2.000, kar je največja kazen, dovoljena po [[zakon]]u. Obsojen je bil še en nekdanji zaposleni, ki pa je umrl pred sodbo.<ref name="convictions">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/south_asia/8725140.stm|title=Bhopal trial: Eight convicted over India gas disaster |date=2010-06-07|work=[[BBC News]]|accessdate=2010-06-07}}</ref> == Ozadje in vzroki == UCIL tovarna je bila zgrajena leta 1969 za proizvodnjo pesticida Sevin (UCCjevo ime znamke za pesticid [[karbaril]]), ki vključuje uporabo metil izocianata; slednji deluje kot posrednik. Metil izocianat (MIC) je bil v proizvodnjo dodan leta 1979.<ref name="UCCmanual1976">UCC manual (1976).</ref><ref name="UCCmanual1978">UCC manual (1978).</ref><ref name="UCCmanual1979">UCC manual (1979).</ref> V noči iz 2. na 3. december 1984 je v [[rezervoar]], ki je vseboval 42 ton MICja, vstopila voda. Rezultat [[eksotermna reakcija|eksotermne reakcije]] je bila povečana temperatura znotraj shranjevalnika, ki je presegala 200&nbsp;°C. Slednja je povzročila dvig [[tlak|pritiska]], zaradi česar se je rezervoar sprostil in spustil v ozračje strupene [[plin]]e. Pline je nad Bhopal ponesel severozahodni veter. Teorije o tem, kako naj bi voda vstopila v rezervoar, se razlikujejo. V tistem času so delavci čistili zamašene cevi z vodo, le nekaj metrov stran od rezervoarja. Operaterji so predvidevali, da je zaradi slabega vzdrževanja in puščanja [[ventil]]ov, prišlo do puščanja vode v rezervoar.<ref name="Chouhan">Chouhan ''et al.'' (2004).</ref> Vendar pa tega vstopa vode v rezervoar niso mogli ponoviti.<ref name="Weisman NYT Dec 1985 p.5">{{navedi novice|author=Steven R. Weisman|title=Bhopal a Year Later: An Eerie Silence|publisher=The New York Times|date=5. december 1985|page=5}}</ref> Tudi pri UCC so se strinjali, da ta pot ni verjetna, saj so domnevali, da je bila voda v rezervoar dodana neposredno, kot posledica sabotaže nezadovoljnega delavca, saj je na vrhu rezervoarja manjkal [[manometer|merilnik pritiska]] (manometer). Naslednje jutro je UCIL direktor naročil inženirju, da zamenja manometer. UCILova preiskovalna ekipa ni našla nobenega dokaza za takšno povezavo; vendar, preiskava je bila popolnoma pod nadzorom vlade, ki je preprečila dostop UCC preiskovalcem do rezervoarja in zaslišanja operaterjev.<ref name="Kalelkar">Kalelkar (1988).</ref><ref name="tradeunion">Trade Union Report (1985).</ref> Poročila iz leta 1985 tako prikazujejo vzroke zaradi česar je prišlo do katastrofe in kako se je stopnjevala, vendar se v podrobnostih razlikujejo.<ref name="tradeunion" /><ref name="UCC1985">UCC Investigation Report (1985).</ref><ref name="Varadarajan">Varadarajan (1985).</ref> Dejavniki, ki vodijo do razsežnosti uhajanja plina, vključujejo: * shranjevanje MIC v velike rezervoarje, ki so bili polnjeni nad priporočeno količino, * slabo vzdrževanje po tem, ko je tovarna pričela s proizvodnjo MIC ob koncu leta 1984, * odpoved več [[varnost]]nih sistemov (zaradi slabega vzdrževanja), * varnostni sistemi so bili izklopljeni, zaradi prihranka denarja - vključno z MIC hladilnim sistemom, ki bi lahko ublažil razsežnosti nesreče. Dejavniki, ki so še poslabšali stvari, so bili gosta naselitev barakarskih naselij v okolici tovarne, neobstoječ načrt reševanja v primeru nesreče, pomanjkljivosti v zdravstvenem varstvu in socialno-ekonomskem področju.<ref name="Eckerman2001">Eckerman (2001).</ref><ref name="Eckerman2004" /><ref name="Eckerman2005">Eckerman (2005) (see "References" below).</ref> === Javne informacije === Veliko špekulacij je nastalo v času po nesreči. Zaprtje tovarne pred tujci (tudi UCC), ki ga je odredila indijska vlada ter nedostopnost do objave podatkov javnosti sta še prispevala k vsesplošni zmedi. Zbor za znanstveno in [[industrija|industrijsko]] [[raziskava|raziskovanje]] (CSIR) je imel do leta 1994 prepoved objave njihovih podatkov o raziskavah o učinkih strupenega plina na zdravje. Prvotno preiskavo sta v celoti izvedla CSIR in CBI (Osrednji raziskovalni urad).<ref name="Eckerman2004">Eckerman (2004).</ref> === Proces proizvodnje === [[Slika:Preparation of carbaryl as in Bhopal.png|thumb|upright=1.4|right|[[Metilamin]] ('''1''') reagira z [[fosgenom]] ('''2'''), ki proizvede [[metil izocianat]] ('''3'''), ki reagira z [[1-naftolom]] ('''4''') za proizvod [[karbaril]]a ('''5''')]] UCC je proizvedel [[karbaril]] z uporabo metil izocianata kot [[posrednik]]a.<ref name="Eckerman2004" /> Po tem, ko je bila tovarna v Bhopalu zgrajena, so drugi proizvajalci vključno z [[Bayer]] proizvajali karbaril brez MIC, čeprav je bila predelava veliko dražja.<ref name="Kovel">Kovel (2002).</ref> Vendar, Bayer uporablja tudi UCC-jev proces v [[kemija|kemični]] tovarni, ki je bila nekoč v lasti UCC-ja na inštitutu v Zahodni Virginiji v ZDA. === Ostali dejavniki, ki so prispevali k nesreči === Ostali [[dejavnik]]i, ki so bili odkriti pri poizvedbi, vključujejo: uporaba bolj nevarne metode proizvoda pesticida, velika shramba metil izocianata, lokacija tovarne v bližini gosto naseljenega območja, zmanjšane zahteve po varnostnih ukrepih in odvisnost od ročnih operacij.<ref name="Eckerman2004" /> Ugotovljene so bile tudi napake pri nesposobnosti vodenju obrata - pomanjkanje izučenih operaterjev, zmanjšanje varnosti,nezadostno vzdrževanje in nezadovoljivi načrti pri reševanju nesreče.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Eckerman2006">Eckerman (2006) (see "References" below).</ref> [[Kemični proces]], uporabljen v tovarni Bhopal, je [[sinteza|sinteziral]] [[metilamin]] s [[fosgen]]om za pridobitev MIC (metil izocianat), ki je bil nato reagiran z [[1-naftol]]om, da proizvede končni produkt, karbaril. Ta pot pridobitve se razlikuje od drugih MIC pridobivanj, ki so jih uporabljali drugje, pri katerih so uporabljene enake [[surovina|surovine]], vendar pa v drugačnem zaporedju. S fosgenom so najprej reagirali naftol, za pridobitev [[kloroformat]]a, ki je bil nato sinteziran z metilaminom. V zgodnih 80. letih 20. stoletja je povpraševanje za pesticide upadlo, vendar pa se je proizvodnja nadaljevala, kar je pripeljalo do kopičenja neuporabljenega metil izocianata.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Kovel" /> === Delovni pogoji === [[Poskus|Poizkušanja]], da se zmanjšajo stroški, so vplivala na zaposlene v tovarni in njihove delovne pogoje. Kurzman zagovarja, da »reduciranja pomenijo manj stroge kontrole kakovosti in tako ohlapnejše varnostne predpise. Pušča cev? Ne je zamenjati, je bilo naročeno zaposlenim.... MIC delavci potrebujejo več izobraževanja? Lahko bi zmogli s slabšimi. Napredovanja so bila zadržana, kar je močno vplivalo na moralo zaposlenih in odhode nekaterih od najbolj usposobljenih drugam...<ref name="Kurzman1987">Kurzman (1987).</ref> Delavci so bili prisiljeni uporabljati angleška navodila, čeprav jih je le malo imelo osnove tega jezika«.<ref name="Chouhan" /><ref name="Cassels">Cassels (1983).</ref> Do leta 1984 je z MIC delalo le še šest od dvanajstih [[operater]]jev in tudi število [[nadzorni|nadzornega]] osebja se je zmanjšalo za pol. V nočni izmeni ni bilo nikogar, ki bi [[kontrola|kontroliral]] vzdrževanje in kontroliranje instrumentov je potekalo le vsaki dve uri, ne kot prej, ko je bilo potrebno preverjanje vsako uro.<ref name="Chouhan" /><ref name="Kurzman1987" /> Zaposleni so se glede reduciranj pritožili delovnemu [[sindikat]]u, vendar pa so bili ignorirani. Neki delavec je bil odpuščen po tem, ko je bil na petnajstdnevni gladovni stavki. 70 % zaposlenih je bilo [[globa|oglobljenih]] pred nesrečo, ker so zavrnili, da bodo odstopali od ustreznih varnostnih predpisov pod pritiskom s strani vodstva.<ref name="Chouhan" /><ref name="Kurzman1987" /> Poleg tega so nekateri opazovalci, kot npr. tisti, ki pišejo [[šahovska študija|študije]] primerov za [[varstvo okolja|okoljevarstveno]] trgovanje, kot del Mandala projekta iz [[Ameriška univerza|Ameriške univerze]], izpostavili problem resnega komunikacijskega problema med vodilnimi v UCC in njihovimi indijskimi operacijami, karakterizirano s »starševska podjetja so dvignila roko nad čezoceanske operacije« in »kulturne nepremagljivosti«.<ref name="TED">TED case 233 (1997).</ref> Kadrovsko vodenje politike je povzročilo izseljevanje kvalificiranih delavcev za boljša in varnejša delovna mesta. === Oprema in varnostni predpisi === [[Slika:Bhopal-Union Carbide 2.jpg|right|thumb|250px|Union Carbide MIC tovarna]] Leta 1998 se je med civilnimi akcijskimi [[tožba]]mi v Indiji izkazalo, da so bile za razliko od UCC tovarn v ZDA, hčerinske tovarne v Indiji popolnoma nepripravljene za probleme. Nobenih akcijskih načrtov ni bilo zagotovljenih, v primeru nesreče, takšnih razsežnosti. To vključuje tudi neobveščanje lokalnih avtoritet za količine nevarnih kemikalij, ki so jih uporabljali in proizvajali v tovarni Bhopal.<ref name=Eckerman2001/><ref name=Eckerman2004/><ref name="Chouhan"/><ref name=Kovel/> Alarmi v shranjevalnikih, ki so vsebovali MIC, niso delovali že štiri leta.<ref name=Eckerman2001/><ref name=Eckerman2004/><ref name="Chouhan"/><ref name=Lepowski>Lepowski (1994).</ref> Bil je le še en ročni pomožni sistem, v primerjavi s štiri stopenjskim pomožnim sistemom v ZDA.<ref name=Eckerman2001/><ref name=Eckerman2004/><ref name="Chouhan"/><ref name=Lepowski/> [[Gorilni stolp]] in [[pralnik plina|pralnik plinov]] sta bila neuporabna že pet mesecev pred nesrečo. Pralnik plinov torej uhajajočih plinov ni obdelal z [[natrijev hidroksid|natrijevim hidroksidom]] (kavstična soda), kar bi lahko znižalo koncentracijo plina na varno stopnjo.<ref name=Lepowski/> Tudi če bi pralnik deloval, po Weir, preiskave po nesreči kažejo, da je bila največja vrednost pritiska, ki ga je zmogel pralnik preslaba, saj bi lahko izčrpal le 1/4 plina, ki je bil prisoten pri nesreči. V nadaljevanju, tudi gorilni stolp je bil nepravilno zasnovan in bi lahko predelal le 1/4 plina, ki je bil izpuščen leta 1984.<ref name=Eckerman2001/><ref name=Eckerman2004/><ref name="Chouhan"/><ref name=Weir>Weir (1987).</ref> Da bi zmanjšali stroške energije, je bil [[hladilni sistem]], ki je bil zasnovan, da preprečuje izhlapevanje MICja, izklopljen- MIC je bil na 20&nbsp;°C ([[sobni pogoji|sobna temperatura]]) in ne na priporočenih 4,5&nbsp;°C. Nekateri hladilni sistemi so bili uporabljeni drugje.<ref name=Eckerman2001/><ref name=Eckerman2004/><ref name="Chouhan"/><ref name=Lepowski/> [[Parni bojler]], namenjen za čiščenje cevi, ni bil v uporabi iz neznanih razlogov.<ref name=Eckerman2001/><ref name=Eckerman2004/><ref name="Chouhan"/><ref name=Lepowski/> Varnostni ventili, ki bi preprečili, da voda iz cevi ne bi puščala v MIC rezervoarje, niso bili vstavljeni, zaradi neustreznosti le teh. Njihovo nevgradnjo so izpustili iz kontrolnega lista.<ref name=Eckerman2001/><ref name=Eckerman2004/><ref name="Chouhan"/> Pritisk vode je bil preslab, da bi razpršil uhajajoče pline iz zaloge. Ni mogel pršiti dovolj visoko, da bi zmanjšal koncentracijo uhajajočih plinov.<ref name=Eckerman2001/><ref name=Eckerman2004/><ref name="Chouhan"/><ref name=Lepowski/> Po mnenju upraviteljev je bil merilni instrument za pritisk v MIC rezervoarjih v okvari že približno en teden. Uporabljali so druge rezervoarje, namesto da bi popravili pokvarjenega. Naraščanje temperature in pritiska je bil verjetno glavni vzrok za količino izpuščenega plina.<ref name=Eckerman2001/><ref name=Eckerman2004/><ref name="Chouhan"/><ref name=Lepowski/> UCCjeve preiskovalne študije so ovrgle to hipotezo. V noči nesreče so ugotovili, da je voda prišla v rezervoar. Zaposleni so kljub temu uspeli premostiti eno tono MICja v reakcijsko posodo s povišanjem pritiska v rezervoarju 610, z upanjem, da so problem rešili. V uporabi so bili ventili iz [[jeklo|jekla]] z ogljikom (ogljikovo jeklo), čeprav takšni ventili v stiku s [[kislina|kislino]], rjavijo.<ref name=Kovel/> Najden je bil tudi del ventila, ki je prepuščal vodo, katera je prišla v MIC shranjevalnike. Ventil na cevi ni bil popravljen, zaradi prepričanja, da bi popravilo vzelo preveč časa in povzročilo preveč izdatkov.<ref name=Eckerman2001/><ref name=Eckerman2004/><ref name="Chouhan"/><ref name=Lepowski/> UCC je priznala, da v noči nesreče ni bilo nobenih varnostnih sistemov, ki bi delovali.<ref name="UCC1985"/> Zasnova MIC tovarne je bila, z upoštevanjem vladnih navodil, »indializirana«, s strani UCIL inženirjev, z maksimiranjem uporabe domorodnih surovin. Ugledna indijska podjetja, kot so: Humphreys in Glasgow svetovanje, so bili glavni svetovalci, Larsen in Toubro so proizvedli MIC rezervoarje in Taylor of India so izdelali potrebne instrumente.<ref name=D>D'Silva, The Black Box of Bhopal (2006).</ref> === Pretekla opozorila in nesreče === Prišlo je do vrste predhodnjih opozoril in MIC povezanih nesreč: * leta 1976 sta dva sindikata opozorila na onesnaženje planeta.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Eckerman2006">Eckerman (2006).</ref> * leta 1982 je bil neki zaposleni izpostavljen [[fosgen]]u. V paniki si je odtrgal [[zaščitna maska|zaščitno masko]] in inhaliral veliko količino plina fosgen: umrl je 72 ur kasneje.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Eckerman2006">Eckerman (2006).</ref> * januarja 1982 je prišlo do uhajanja plina fosgena. Plinu je bilo izpostavljenih 24 delavcev, ki so morali biti [[hospitaliziran]]i. Nikomur od delavcev ni bilo ukazano nositi zaščitne maske. * februarja 1982 je uhajanje MICja okužilo 18 delavcev.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Eckerman2006">Eckerman (2006).</ref> * avgusta 1982, je kemični [[inženir]] prišel v stik s tekočim metil izocianatom, kar mu je povzročilo hude opekline, ki so pokrile več kot 30 % njegovega telesa.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Eckerman2006">Eckerman (2006).</ref> * septembra 1982 je novinar iz Bhopala, [[Raajkumar Keswani]], začel pisati o prihajajoči nesreči, v lokalnem časopisu »Rapat«. Glavni naslovi, eden za drugim »Rešite, prosim rešite to mesto«, »Bhopal sedi na vrhu vulkana« in »Če ne razumete, boste bili izbrisani«, niso bili resno vzeti.<ref>[http://www.thebhopalpost.com/back_from_the_dead_2.html]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * oktobra 1982 je prišlo do uhajanja MICja, [[metilkarbil klorid]]a, [[kloroform]]a in [[klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]]. V poizkušanju ustavitve uhajanja, je MIC nadzornik utrpel hude kemične opekline in dva podrejena sta bila izpostavljena nevarnim plinom.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Eckerman2006">Eckerman (2006).</ref> * med letom 1983 in 1984, so takšna uhajanja postala pogosta v tovarni MICja; MIC, [[klor]], [[monometilamin]], [[fosgen]] in [[ogljikov tetraklorid]], včasih v kombinaciji.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Eckerman2006">Eckerman (2006).</ref> * poročila znanstvenikov iz korporacije UC oddana več mesecev pred nesrečo, so opozarjala na možnost nesreče, skoraj identično takšni, ki se je v Bhopalu zgodila.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Kovel">Kovel (2002).</ref> * UCC je bila opozorjena s strani ameriških strokovnjakov, ki so tovarno obiskali leta 1981, ko je zgodila potencialna »pobegla katastrofa« v MIC shranjevalniku; lokalne indijske avtoritete so opozorile podjetje glede večjih problemov od leta 1976 naprej. Še enkrat so bila tudi ta opozorila preslišana.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Kovel" /> == Nesreča == Novembra 1984 večina varnostnih sistemov ni delovala. Veliko ventilov in cevi je bilo v slabem stanju. Rezervoar 610 je vseboval 42 ton MICja, veliko več kot so ga dovoljevali varnostni predpisi.<ref name="Eckerman2004" /> V noči iz 2. na 3. december je večja količina vode stekla v rezervoar 610. [[Termalni postopek]] se je začel, kateremu je med drugimi prisostvovala še visoka temperatura. Reakcija je povzročila visoko naraščanje temperature v rezervoarju- nad 200&nbsp;°C. To je sprožilo varnostne ventile, kar je povzročilo uhajanje večje količine strupenih plinov. Prisotnost [[Korozija|rjastega]] [[jeklo|jekla]] na ceveh je še pospešila širjenje.<ref name="Eckerman2004" /> Znano je, da so delavci čistili cevi z vodo. Ni jim bilo naročeno, da vanje vstavijo [[varnostni ventil|varnostne ventile]]. Zaradi tega in pa slabega vzdrževanja so zaposleni menili, da je možno, da je voda vdrla v MIC rezervoar.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Chouhan" /> UCC pa je mnenja, da je prišlo do [[sabotaža|sabotaže]]. Menijo, da je nezadovoljen delavec namerno priklopil cev na merilnik pritiska.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Kalelkar">Kalelkar (1988).</ref> === Kronologija nesreče === ; V tovarni<ref name="Eckerman2004" /> * 21:00 Prične se vodno čiščenje cevi. * 22:00 Voda vstopi v rezervoar 610, reakcija se prične. * 22:30 Plini so izpuščeni iz gorilnega stolpa. * 00:30 Vključi se alarm, ki pa ga izklučijo. * 00:50 Alarm se zasliši po celi tovarni. Zaposleni zbežijo. ; Zunaj<ref name="Eckerman2004" /> * 22:30 Prve reakcije na plin se začutijo: dušenje, kašelj, pekoče oči in bruhanje. * 1:00 Policija je obveščena. Evakuirajo prebivalce v okolici tovarne. UCC direktor zanika kakršnokoli uhajanje. * 2:00 Prvi ljudje prispejo v bolnišnico Hamidia. Simptomi vključujejo motnje vida in slepoto, dihalne težave, penjenje okoli ust in bruhanje. * 2:10 Alarm se zasliši tudi zunaj tovarne. * 4:00 Plini so pod kontrolo. * 7:00 Policija objavi: »Vse je normalno«. == Posledice == === Kratkoročne zdravstvene posledice === Uhajanje je povzročilo veliko kratkoročnih zdravstvenih težav v okoliških področjih. Poleg MICja, bi lahko [[plinski oblak]] vseboval še [[fosgen]], [[hidrogen cianid]], [[ogljikov monoksid|ogljikov oksid]], [[nitrogenski oksid|nitrogenske okside]], [[monometil amin]], [[ogljikov dioksid]], kateri pa je bil lahko proizveden v rezervoarju ali pa v [[ozračje|ozračju]].<ref name="Eckerman2004" /> Plinski oblak je bil sestavljen predvsem iz gostejših materialov v zraku, ostal je nizko pri tleh in se razširil po okolici. Prvotni učinki izpostavljenosti so bili kašljanje, bruhanje, draženje oči in dušenje. Ljudje so pobegnili stran od tovarne, saj so že čutili takšne simptome. Tisti, ki so tekli, so inhalirali več plina, kot pa tisti, ki so imeli vozila. Manjši in lažji ljudje in pa otroci so inhalirali večje koncentracije. Veliko ljudi je bilo pohojenih med tem, ko so poskušali zbežati.<ref name="Eckerman2004" /> Na tisoče ljudi je podleglo posledicam do jutranjih ur. Bilo je veliko masovnih pogrebov in upepelitev, kot tudi odlaganj teles v reko [[Narmada]]. 170.000 ljudi je bilo zdravljenih v bolnišnicah in začasnih zdravstvenih ustanovah. 2000 bivolov, koz in drugih živali je bilo najdenih in pokopanih. V nekaj dneh so listi na drevesih porumeneli in odpadli. Zaloge vode, vključno s hrano, so postale omejene, dobavitelje pa je postalo strah za lastno varnost. Prepovedano je bilo tudi ribarjenje, kar je še bolj omejilo zaloge.<ref name="Eckerman2004" /> Vsega skupaj 36 okrožij je bilo s strani vlade označenih, da so bili izpostavljeni plinskemu oblaku; na ogroženemu področju je živelo 520.000 ljudi. 200.000 teh ljudi je bilo mlajših od 15 let in 3000 je bilo nosečnic. Leta 1991 je bilo potrjenih 3.928 smrtnih žrtev. Neodvisne organizacije so zabeležile 8000 smrti v prvih dneh. Ostale zabeležbe nihajo med 10.000 in 30.000 žrtev. Od 100.000 do 200.000 ljudi pa je utrpelo trajne zdravstvene posledice različnih stopenj.<ref name="Eckerman2004" /> Akutni simptomi so bili: pekoč občutek na [[dihala|dihalih]] in očeh, krči, zasoplost, bolečine v želodcu in bruhanje. Vzroki smrti so bili: [[dušitev|zadušitev]], zastoji [[vitalen organ|vitalnih organov]] in [[edem|pljučni edemi]]. Ugotovitve na obdukcijah so pokazale spremembe, ne samo v pljučih, ampak tudi [[cerebralni edem]], tubularna [[nekroza ledvic]], zamaščenost jeter in [[enteritis]]. Naraslo je rojstvo mrtvih otrok in to, kar za 300 % in pa smrti še nedonošenih otrok za 200 %.<ref name="Sriramachari">Sriramachari (2004).</ref> === Debata o vodikovem cianidu === Ali je bil [[cianovodikova kislina|vodikov cianid]] prisoten v plinski mešanici, je še vedno kotraverzno.<ref name="Sriramachari">Sriramachari (2004).</ref><ref name="GassertDhara">Gassert TH, Dhara VR, (2005).</ref> MIC se pri izpostavljenosti visoki temperaturi, razgradi v vodikov cianid (HCN). Po Kullingu in Lorinu je pri +200&nbsp;°C, 3 % plina HCN.<ref name="Kulling">Kulling and Lorin (1987).</ref> Vendar pa je po neki drugi znanstveni publikaciji rečeno,<ref>P.G. Blake and S. Ijadi-Maghsoodi, Kinetics and Mechanism of Thermal Decomposition of Methyl Isocyanate, ''International Journal of Chemical Kinetics'', vol.14, (1982), pp. 945–952.</ref> da začne MIC razpadati na HCN in druge snovi šele pri 400&nbsp;°C. Koncentracija 300 pum lahko privede do takojšnjega kolapsa. Laboratorijske študije znanstvenikov CSRIja in UCCja ne kažejo na to, da bi v plinski mešanici zaznali kaj HCNja ali njegovih stranskih produktov. Kemično je HCN znan po tem, da se izredno dobro odzove z MIC.<ref>K.H. Slotta, R. Tschesche, ''Berichte'', vol.60, 1927, p.1031.</ref> Znan je tudi po tem, da reagira z [[žveplova kislina|žveplovo kislino]], [[amonijak]]om in [[metilamin]]om (tudi proizveden v shranjevalniku 610 med reakcijo vode in kloroforma) in tudi sam s sabo pod kislimi pogoji, da oblikuje [[trimer]] HCNja, imenovan [[triazen]]. Nobenih HCN stranskih produktov ni bilo zaznanih v ostankih shranjevalnika.<ref>Christoph Grundmann, Alfred Kreutzberger, ''J. Am. Chem. Soc.'', vol. 76, 1954, pp. 5646–5650.</ref> Intravenozna injekcija [[protistrup]]a [[natrijev tiosulfat|natrijevega tiosulfata]] (Na₂S₂O₃) poveča stopnjo spremembe [[cianid]]a v nestrupen [[tiocianat]]. Zdravljenje je bilo predlagano že zgodaj po nesreči, vendar pa se je zaradi zmede v zdravstvenih ustanovah, takšno zdravljenje pričelo šele junija 1985.<ref name="Eckerman2004" /> === Dolgoročne zdravstvene posledice === Ocenjeno je, da je med 100.000 in 200.000 ljudi utrpelo dolgoročne zdravstvene poškodbe. Zabeleženi simptomi: so problemi z očmi, problemi z dihali, [[imun]]ske in [[nevrologija|nevrološke]] nepravilnosti, [[srčna odpoved|srčne odpovedi]] in sekundarne poškodbe pljuč, [[razmnoževanje|reprodukcijske]] težave in [[prirojeno|prirojene]] okvare med otroci.<ref name="Eckerman2004">Eckerman (2004).</ref> Indijska vlada in UCC zanikata, da so permanentne poškodbe posledica MICja in drugih plinov. == Posledice uhajanja == * Medicinsko osebje ni bilo pripravljeno na tisoče žrtev.<ref name="Eckerman2004" /> * Zdravniki in bolnišnice niso bili obveščeni o ustreznih metodah zdravljenja za vdihovanje plina MIC. Rečeno jim je bilo, da bolnikom dajo zdravilo proti kašlju in kapljice za oči.<ref name="Eckerman2004" /> * Plin je v trenutku povzročil vidne poškodbe na drevesih. V nekaj dneh so listi padli z dreves.<ref name="Eckerman2004" /> * 2.000 živalskih trupel je bilo potrebno odstraniti.<ref name="Eckerman2004" /> * "Operacija Faith": 16. decembra sta bila še preostala shranjevalnika MIC 611 in 619 izpraznjena. To je pripeljalo do druge masovne evakuacije iz Bhopala.<ref name="Eckerman2004" /> * Masovne pritožbe so se razširile na račun pomanjkanja informacij in napačnih informacij. Interni zdravnik ni imel ustreznih informacij o lastnostih plinov. Tiskovni predstavnik Indije je dejal "Carbride se bolj zanima za pridobivanje informacij od nas, kot nam pomaga pri delu.<ref name="Eckerman2004" /> * Od leta 2008 UCC ni sprostil nobenih informacij o možni sestavi oblaka.<ref name="Eckerman2004" /> * Izdane so bile uradne izjave, da so zrak, voda, rastlinstvo in živila varna znotraj mesta. Hkrati so bili ljudje obveščeni, da je perutnina nespremenjena, rib pa naj se ne bi uživalo.<ref name="Eckerman2004" /> === Odškodnina od Union Carbida === * Indijska vlada je sprejela zakon, s katerim je vladi dodelila pravico, da zastopa vse žrtve v ali izven Indije.<ref name="Eckerman2004" /> * UUC je ponudila 350 milijonov USD zavarovalne vsote.<ref name="Eckerman2004" /> Indijska vlada je terjala od UUC-ja {{Nowrap|3.3 bilijonov}}.<ref name="Eckerman2004" /> Leta 1989 so se poravnali in UCC je plačal {{Nowrap|470 milijonov USD}} (vrednost zavarovanja plus obresti) v zadnji civilni in kazenski poravnavi.<ref name="Eckerman2004" /> * Ko je UCC hotel prodati svoje delnice v UC-ju, je vrhovno sodišče določilo, da morajo financirati 500 bolnišničnih postelj za nego za preživele. Bolnišnica v Bhopalu in raziskovalni center (BMHRC) sta odprla svoja vrata leta 1998. Bili so dolžni nuditi brezplačno nego vsem preživelim osem let.<ref name="Eckerman2004" /> === Gospodarska obnova === * Po nesreči ni bila registrirana nobena oseba pod 18 leti. Število otrok, ki je bilo izpostavljenih plinu, je bilo najmanj 200.000.<ref name="Eckerman2004" /> * Dva dni po [[tragedija|tragediji]] je bilo opaziti takojšnje olajšanje.<ref name="Eckerman2004" /> * Leta 1985 so začeli veljati dobrodelni ukrepi. Delila se je hrana in boni za obroke.<ref name="Eckerman2004" /> * Predvidena je bila pokojnina za vdovele v višini 200 d.e., kasneje pa 750 d.e..<ref name="Eckerman2004" /> * Vsi, ki so imeli prihodke nižje od 500 d.e., so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 1.500 d.e.<ref name="Eckerman2004" /> * Vsak, ki je vložil odškodnino, je bil pregledan s strani zdravnika. Na sodišču so morali vsi dokazati »onkraj razumnega dvoma«, da je bila poškodba oziroma smrt posledica izpostavljenosti. Leta 1992 je moralo 44 % upravičencev še vedno hoditi na zdravniške preglede.<ref name="Eckerman2004" /> * Leta 1990 so bile izdane odredbe na podlagi katerih, je bila družinam, katerim se je rodil otrok pred katastrofo, izplačana odškodnina v višini 200 d.e..<ref name="Eckerman2004">Eckerman (2004).</ref> * V povprečju je odškodnina(vključno z izdajo začasne odredbe) za telesne poškodbe znašala 25.000 d.e. Odškodnina za primer smrti pa je znašala v povprečju 62.000 d.e..<ref name="Eckerman2004">Eckerman (2004).</ref> * Po izdaji odločb je bilo več otrok poslanih v šolo, več denarja je bilo porabljenega za zdravljene, hrano in izboljšanje bivalnih razmer.<ref name="Eckerman2004" /> * Podpora pri upravljanju z registracijami in distribucijo je pokazala številne pomanjkljivosti.<ref name="singh">Singh (2008).</ref> * V letu 2007 je bilo 1.029.517 primerov prijavljenih in zaključenih. 574.304 je bilo oddanih primerov in 455.213 zavrnjenih zadev. Odškodnine so znašale 1.546.47 d.e..<ref name="GovMP">{{navedi splet |title=Bhopal Gas Tragedy Relief and Rehabilitation Department |date=2008-12-05 |url=http://www.mp.gov.in/bgtrrdmp/}}</ref> * Zneski, ki so bili izplačani, so bi bili s strani tožečih strank zavrnjeni. Znesek izplačanih odškodnin bo veliko večji od 10 bilijard d.e., ko bodo vsi primeri zaključeni.<ref name="Eckerman2004" /> === Poklicna rehabilitacija === * 33 od 50 načrtovanih hal za žrtve plina so začele delovati. Vse razen ene so bile zaprte do leta 1992.<ref name="Eckerman2004" /> * Leta 1986 je vlada investirala v posebni industrijski del Bhopala. Zgradili so 152 delovnih hal od 200. Leta 2.000 je 16 delovnih hal vsaj delno delovalo.<ref name="Eckerman2004" /> * Ocenjeno je bilo, da bo 50.000 oseb potrebovalo nadomestno delovno mesto in, da je manj kot 100 žrtev plina našlo zaposlitev v okviru vladnega programa.<ref name="Eckerman2004" /> === Bivalna rehabilitacija === * 2.486 stanovanj je bilo zgrajenih v dvo in štiri nadstropnih zgradbah zunaj Bhopal-a. Voda ni dosegla zgornjega nadstropja, ljudje pa so se morali odpovedati govedu. Infrastruktur, kot so avtobusi, šole, itd. ni bilo še vsaj eno desetletje.<ref name="Eckerman2004" /> === Zdravstveno varstvo === * Takoj po katastrofi je bil zdravstveni sistem izredno preobremenjen. Vlada je v nekaj tednih ustanovila veliko število bolnišnic, klinik in mobilnih enot na prizadetih območjih.<ref name="Eckerman2004" /> * Zdravstvene skupine so ustanovile Zdravstveno središče , ki je deloval še nekaj let po letu 1985.<ref name="Eckerman2004" /> * Veliko število zasebnikov je začelo delovati v Bhopalu od nesreče naprej. Kar 70 odstotkov posameznikov se je izkazalo za strokovno neusposobljenih.<ref name="Eckerman2004" /> * Indijska vlada se je osredotočila na povečanje osnovnih bolnišničnih storitev za vse žrtve. Veliko bolnišnic je bilo zgrajenih po nesreči. Leta 1994 je bila 1,25 postelje na 1.000 prebivalcev. Priporočila svetovne banke so 1 postelja na 1000 prebivalcev v državah v razvoju.<ref name="Eckerman2004" /> * [http://bmhrc.org The Bhopal Memorial Hospital and Research Centre] (BMHRC) je bolnišnica s 350 posteljami, kjer opravljajo tudi kirurgijo srca in hemodializo. Bolnišnici primanjkujejo specialna znanja na področju ginekologije, porodništva in pediatrije. Osem mini enot je začelo delovati. Brezplačno zdravstveno varstvo žrtve katastrofe naj bi bilo ponujeno do leta 2006.<ref name="Eckerman2004" /> Vlada se je soočila z različnimi težavami kot so stavke in kakovost zdravstvenega varstva je zelo sporna.<ref name="BMHT2005">[http://www.hindu.com/2005/07/04/stories/2005070401510500.htm Bhopal Memorial Hospital closed indefinitely] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070320105300/http://www.hindu.com/2005/07/04/stories/2005070401510500.htm |date=2007-03-20 }} The Hindu 4.7.2005.</ref><ref name="BMHT2006">[http://www.bhopal.net/delhi-marchers/factsheets/BMHT%20sheet.pdf Bhopal Memorial Hospital Trust] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120406192139/http://www.bhopal.net/delhi-marchers/factsheets/BMHT%20sheet.pdf |date=2012-04-06 }}(2001).</ref> * [[Sambhavna Trust]] je dobrodelna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1995. Organizacija deluje brezplačno in žrtvam zastrupitve s plinom nudi zdravljenje s sodobno in alternativno [[medicina|medicino]].<ref name="Eckerman2004" /><ref name="sambhavna">{{navedi splet |publisher=Sambhavna Trust |title=The Bhopal Medical appeal |url=http://www.bhopal.org.htm }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Sanacija okolja === Po zaprtju tovarne med letoma 1985-1986 so bile cevi, bobni in cisterne očiščene in prodane. MIC in ploščadi so še vedno tam in služijo kot skladišče za različne ostanke. Izolacijski material odpada in se širi.<ref name="Eckerman2004" /> Območje okoli ploščadi je služilo kot območje za odlaganje nevarnih kemikalij. Leta 1982 je bilo potrebno zapustiti neke vrste vodnjak, ki je bil v bližini tovarne UUC.<ref name="Eckerman2004" /> Laboratorijski testi UUC-ja so leta 1989 pokazali, da so tla in voda v vzorcih iz bližine in notranjosti obrata strupeni za ribe.<ref name="UCC1989">UCC (1989).</ref> Tudi druge številne študije so pokazale, da so na območju onesnažena tla in podzemna voda.<ref name="Eckerman2004" /> Znane sestavine v plinskem oblaku so naftol, naftalen, pesticid karbaril, ostanki katrana, živo srebro, strupeni organski kloridi, hlapljive sestavine organskih kloridov, krom, baker, nikelj, svinec, heksakloroetan,heksaklorobutadien in pesticid heksakloroheksan.<ref name="Eckerman2004" /> Za zagotovitev varne pitne vode za prebivalce v okolici UCC tovarne je bila pripravljena shema za izboljšanje oskrbe z vodo.<ref name="GovMP" /> Decembra leta 2008 je višje sodišče zvezne države Madja Pradeš odločilo, da morajo strupene odpadke sežgati v mestu [[Anklešvar]] v [[Gudžarat]]u.<ref name="Times of India 16 Dec 2008">{{navedi novice |first= |last= |authorlink= |title=Carbide waste to go: HC |date=16 December 2008 |publisher= |url=http://timesofindia.indiatimes.com/India/Carbide_waste_to_go_HC/articleshow/3847412.cms |work= |pages= |accessdate=2009-01-07 |language= }}</ref> == Obramba Union Carbid-a == Union Carbide, ki je zdaj v lasti [[Dow Chemical Company]], je na svoji spletni strani zanikal obtožbe, ki so se nanašale na tragedijo. Podjetje je prepričano, da je prišlo do nesreče zaradi sabotaže, ker so bili varnostni sistemi vzpostavljeni in operativni. Poudarja pa tudi, da so storili vse, za lajšanje trpljenja ljudi po nesreči.<ref name="ucs">{{navedi splet|title=Statement of Unian Carbide Corporation Regarding the Bhopal Tragedy|url=http://www.bhopal.com/ucs.htm|publisher=Bhopal Information Center, UCC|accessdate=2010-12-11|archive-date=2009-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090430151354/http://www.bhopal.com/ucs.htm|url-status=dead}}</ref> == Preiskava morebitne sabotaže == Teorije o tem kako naj bi voda vstopila v rezervoar se razlikujejo. V tistem času so delavci čistili zamašene cevi z vodo, le nekaj metrov stan od rezervoarja. Delavci menijo, da je bil vstop vode v rezervoar mogoč, med čiščenjem, ker niso uporabili pomožnih cevi, katerim so puščali ventili, kar pomeni da rezervoar ni bil pod pritiskom. Voda, ki ni pravilno odtekala skozi odzračevalni ventil, se je nakopičila v ceveh, je narasla in se po drugih ceveh zlila v posodo za shranjevanje MIC-a. Ko se je vode zbralo do višine 6 metrov (20 čevljev), je možno da je odtekla nazaj v sistem. Druga možnost pa je, da se je voda vrnila v sistem preko sistema, ki je bil šele pred kratkim priključen "jumper line". Indijski znanstveniki predvidevajo , da je bil ta sistem napačno zasnovan.<ref name="Eckerman2004" /><ref name="Chouhan" /> Nobene od vstopnih poti vode v sistem, ni bilo mogoče ponoviti pri testiranju s strani Osrednjega raziskovalnega urada (CBI) in UCIL inženirjev. Podjetje navaja rezultate preiskave, ki jih je opravilo inženirsko podjetje [[Arthur D. Little]], katero je ugotovilo, da je lahko en sam delavec, namerno in prikrito povečal količino vode v rezervoarju MIC, s tem da je odstranil merilnik pritiska, voda pa je naraščala preko dovoljene meje.<ref name="Kalelkar" /> Podjetje Carbide trdi, da odvečna voda ni prišla v rezervoar po nesreči, varnostni sistemi pa niso zasnovani za primer sabotaže. V dokumentih Arthur D. Littla je razvidno, da sta poskušala Osrednji raziskovalni urad in UCIL, za vzrok nesreče predpostaviti hipotezo, da je voda v rezervoar prišla pri pranju cevi. Te teorije so bile ovržene. UCC-jevi preizkovalci so ugotovili številne prirejene zapise, da bi se zakril incident, preiskavo pa je ovirala tudi indijska vlada, da ne bi prišlo do pregona odgovornega delavca in ugotovitve njegove domnevne malomarnosti pri delu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bhopal.com/url=http://www.bhopal.com/faq.htm |title=Frequently Asked Questions |year=november 2009 |work=Bhopal Information Center |publisher=Union Carbide Corporation |accessdate=4 April 2010 |quote=Idijske oblasti vedo za idetiteto zaposlenega [kateri je povzročil sabotažo], in posledic za tako ravnanje. Zavrnile so tudi dokazovanje krivde zaposlenemu in ne odstopajo od tega, da bi bil za tragedijo kriv kdo drug kot Union Carbide sam. }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Vprašanje varnosti in opreme == Podjetje je zanikalo trditev, da so ventili pri rezervoarju slabo tesnili in ima dokumentiran dokaz iz preiskave po nesreči, da je bil ventil poleg vode za pranje, zaprt in je tesnil. Poleg tega je bil vzpostavljen varnostni sistem, kateri bi preprečil nenadzorovan vstop vode v rezervoar. Carbide navaja, da so bila vsa vprašanja, ki se nanašajo na varnost leta 1982 rešena pred letom 1984 in, da nihče od njih ni bil vpleten v nesrečo.<ref name="faq">{{navedi splet |url=http://www.bhopal.com/faq.htm |publisher=Bhopal Information Center, UCC |title=Frequently Asked Questions |accessdate=2010-12-11 |archive-date=2010-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100408133152/http://www.bhopal.com/faq.htm |url-status=dead }}</ref> Podjetje je priznalo, da varnostni sistem ne bi mogel preprečiti kemične reakcije takšnih razsežnosti, ki jo je povzročilo puščanje plina. V Caribe pri načrtovanju varnostnega sistema, ni bila vključena možnost kemične reakcije takšnih razsežnosti, ker je imel rezervoar plina sistem, ki samodejno preprečuje vstop tako velike količine vode. Namesto tega trdijo, da je delavec s sabotažo preprečil brezhibno delovanje sistema, kar je bil vzrok za tragedijo.<ref name="faq" /> == Odgovornost == Podjetje poudarja, da je neposredno ukrepalo in pomagalo žrtvam nesreče. 4. decembra, dan po uhajanju plina, je Union Carbide poslalo gradivo, za pomoč več mednarodnim strokovnjakom, za ocenitev zdravstvenega stanja v Bhopalu.<ref name="faq"/> Union Carbide navaja na svoji spletni strani, da je indijski predsednik 11. decembra 1984, iz sklada za nesreče namenil 2.000.000 USD.<ref name="faq"/> Podjetje pa je skladu za zaposlene namenilo več kot 5.000.000 USD.<ref name="chrono">{{navedi splet |publisher=Bhopal Information Center, UCC |title=Chronology |year=november 2006 |url=http://www.bhopal.com/chrono.htm |accessdate=2010-12-12 |archive-date=2001-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20010924010814/http://www.bhopal.com/chrono.htm |url-status=dead }}</ref> V avgustu 1987 je bilo še dodatnih 4.000.000 USD.<ref name="chrono"/> namenjenih v humanitaren sklad. Union Carbide navaja, da se je zavezalo za več ukrepov za zagotavljanje stalne pomoči žrtvam nesreče v Bhopalu po razsodbi sodišča, vključno z: * prodajo svojega 50,9 odstotka deleža v UCIL v aprilu 1992 in ustanovitve dobrodelnega sklada, s prispevkom k izgradnji lokalne bolnišnice. Prodaja je bila končana novembra 1994. Bolnišnica se je začela graditi oktobra 1995 in je bila odprta leta 2001. Podjetje je vložilo v sklad 90.000.000 USD, od prodaje svojega deleža pri UCIL. Bolnišnica skrbi za zdravljenje težav s srcem, pljuč in oči.<ref name="ucs" /> * z zagotavljanjem 2.200.000 USD nepovratnih sredstev za tehnični center Arizona State University, ki je bil zgrajen in odprt, kasneje pa ga je vlada zaprla.<ref name="irs">{{navedi splet |url=http://www.bhopal.com/irs.htm |publisher=Bhopal Information Center, UCC |title=Incident Response and Settlement |accessdate=2010-12-12 |archive-date=2011-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110103235052/http://www.bhopal.com/irs.htm |url-status=dead }}</ref> * doniranjem 5.000.000 USD [[Indijski rdeči križ|Indijskemu Rdečemu križu]].<ref name="irs"/> * razvijanjem sistema [[Responsible Care]], ki z drugimi člani v kemični industriji, nudi pomoč pri preprečevanju takšnih dogodkov v prihodnosti, z izboljšanjem ozaveščenosti družb, boljše pripravljenosti in visokimi varnostnimi standardi.<ref name="chrono"/> == Dolgoročne posledice == Pravni postopki proti Union Carbidu se nanašajo predvsem na odpravljanje posledic nesreče. Postavljajo pa se tudi druga vprašanja, ki se nanašajo na težave s še vedno trajajočo kontaminacijo tekočin in sistem čiščenja, katerega uporablja Union Carbide, ter z 2004 potegavščino. == Pravni postopki proti Union Carbidu == Pravni postopki, ki vključujejo UCC, ameriško in indijsko vlado, lokalne oblasti v Bhopalu in žrtve nesreče, so se začeli takoj po nesreči. == Sodni postopki == 14. decembra 1984 je predsednik in generalni direktor Union Carbida, [[Warren Anderson]], poslal zagotovilo ameriškemu kongresu, s poudarkom »o zavzemanju za varnost«, da se takšna nesreča ne more ponoviti. Indijska vlada pa je marca 1985 sprejela zakon Bhopalska plinska nesreča, ki deluje kot pravni zastopnik žrtev nesreče, s tem pa začela pravni postopek.<ref name="chrono"/> Leta 1985 je demokrat [[Henry Waxman]] ([[Kalifornija]]) pozval ameriško vlado k preiskavi Bhopalske nesreče, kar je povzročilo spremembo v zakonodaji ZDA, o izpuščanju strupenih kemikalijah v Združenih državah Amerike.<ref>{{navedi novice|title=BP, Bhopal and the humble Indian brinjal|url=http://www.hindustantimes.com/BP-Bhopal-and-the-humble-Indian-brinjal/Article1-561254.aspx|accessdate=26 June 2010|newspaper=[[Hindustan Times]]|date=22 June 2010|author=Dipankar De Sarkar|archive-date=2013-01-25|archive-url=https://archive.today/20130125081836/http://www.hindustantimes.com/BP-Bhopal-and-the-humble-Indian-brinjal/Article1-561254.aspx|url-status=dead}}</ref> Marca 1986 je Union Carbide predlagala poravnavo odvetnikom v ZDA za tožeče stranke v višini 350.000.000 USD in 20-letni sklad za žrtve Bhopala v višini 500-600 milijonov USD. V maju je bilo sojenje preneseno iz ZDA v Indijo; ZDA so se pritožila na to odločitev leta 1987, češ da je UCIL ločen subjekt in ni last indijske države.<ref name="chrono"/> Sodnik v ZDA je odobril zahtevo UCC, da primer prevzame Indija. To je pomenilo, da ima na podlagi zvezne zakonodaje v ZDA, Indija pristojnosti za razsodbo. Pravda v Indiji se je nadaljevala do obdobja 1988. Indijska vlada je na [[Indijsko vrhovno sodišče|Indijskem vrhovnem sodišču]] od UCC terjala 350.000.000 USD.<ref name="Eckerman2004" /> Dogovarjanja o poravnavi so se začela novembra 1988.<ref name="chrono"/> Končne izvensodne poravnave pa so se na sodišču dorečene leta 1989: Union Carbide se je strinjal s plačilom 470.000.000 USD za škodo, ki je nastala v nesreči v Bhopalu, to je 15 % od prvotnega zahtevanega zneska.<ref name="Eckerman2004" /> Do konca oktobra leta 2003 je bilo iz Bhopalskega sklada, za posledice tragedije in rehabilitacijo izplačano za 554.895 $ odškodnin in 15.310 $ nadomestil svojcem umrlih. Povprečen znesek družini umrlega je znašal 2.200 USD.<ref name="broughton">Broughton(2005).</ref> Skozi leto 1990 je Indijsko vrhovno sodišče obravnavalo pritožbe zoper poravnavo (pojavljale so tudi peticije). Leta 1991 pa je vrhovno sodišče potrdilo originalno poravnavo v višini 470.000.000 USD in ovrglo peticije, ki so želele spodbijati prvoten dogovor o poravnavi. Sodišče je odredilo indijski vladi, da mora kriti stroške zavarovanja 100.000 osebam, katerim se lahko kasneje pokažejo simptomi nesreče, kriti pa mora tudi primankljaj v skladu Bhopalske bolnišnice v vrednosti 17.000.000 USD, za posebno obravnavo žrtev nesreče. Podjetje se je s tem strinjalo.<ref name="chrono"/> == Obtožbe proti Warrenu Andersonu in drugim == UCC predsednik in direktor Warren Anderson je bil aretiran in izpuščen proti varščini, ko ga je prijela Madhya Pradesh policija v Bhopalu 7. decembra 1984. Aretacija, ki je potekala na letališču, je zagotovila varnost Andersonu pred bhopalsko skupnostjo. Anderson je bil sprejet v hišo UCC je, od tam je bil izpuščen šest ur kasneje po plačilu 2.100 $ varščine in odletel z vladnim letalom. [[Indijska vlada]] je leta 1987 pozvala Andersona, osem drugih izvršnih direktorjev in dve podružnici družbe, naj se zglasijo na indijskem sodišču, kjer bodo obtoženi umora.<ref name="nytimes88">{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=940DE0D71F3CF934A25756C0A96E948260|title=India Acts in Carbide Case|publisher=The New York Times|date=May 17, 1988|page=D15}}</ref> UCC se je uprla, rekoč da podjetje ni v indijski pristojnosti.<ref name="nytimes88" /> Leta 1991 so lokalne bhopalske oblasti obtožile Andersona, ki se je upokojil leta 1986, z ubojem. To je zločin, za katerega je maksimalna zagotovljena kazen 10 let zapora. Ker se ni zglasil na sodišču, kjer je bil glavni obtoženec večkratnih umorov, je bil 1. februarja 1992, pod vodstvom načelnika pravosodnega bhopalskega magistrata, proglašen za ubežnika pred pravico. Indijski vladi so bili dani ukazi, da naj v ZDA pošljejo poziv za izročitev. [[Vrhovno sodišče ZDA]] je zavrnilo obravnavo odločbe, ki so ga oktobra 1993 sprejela nižja federalna sodišča, kar je pomenilo, da žrtve bhopalske nesreče ne morejo terjati odškodnine od ameriškega sodišča.<ref name="chrono" /> Leta 2004 je indijsko vrhovno sodišče ukazalo indijski vladi, da naj žrtvam sprostijo vse ostale denarne odškodnine. Socialna komisija bhopalskih ponesrečencev je septembra 2006 sporočila, da so vse prošnje in kompenzacije bile obravnavane in izplačane.<ref name="chrono" /> Leta 2006 je Drugo pritožbeno okrožno sodišče v New Yorku potrdilo razrešitev še ostalih zahtev v primeru Bano proti UCC. Ta poteza je blokirala predloge tožečih strank in zahteve za odškodnine. Po mnenju UCCja je ta sodba potrdila dolgoletno UCCjevo stališče in naredila vsemu konec, tako proceduralno kot vsebinsko vprašanja in pritožbe, ki so bile vložene proti UCCju leta 1999, pod vodstvom Haseena Bi in drugih organizacij, ki so predstavljala prebivalce Bholpala. Junija 2010 je bilo sedem nekdanjih delavcev hčenrinske družbe Union Carbide, indijske narodnosti in v 70ih letih njihove starosti, obsojenih na dve leti zapora zaradi smrti iz [[malomarnost]]i. Plačati so morali globo v višini 2.124.000.000 USD.<ref>8 [http://www.cbi.gov.in/whats_new/bhopalgas_judgement.pdf Cr. Case No. 8460/1996]</ref> Kmalu po razsodbi so bili izpuščeni proti plačilu varščine. Imena obsojenih oseb so: Keshub Mahindra, nekdanji bivši predsednik Union Carbide Indija; V.P. Gokhale, generalni direktor; Kishore Kamdar, podpredsednik; J. Mukund, vodja del; S.P. Chowdhury, vodja proizvodnje; K.V. Shetty, nadzornik tovarne; and S.I. Qureshi, pomočnik vodje proizvodnje. Zvezna skupinska tožba, Sahu proti Union Carbidu je trenutno v obravnavi, v pritožbenem postopku pred pritožbenih sodiščem v New Yorku.<ref>http://www.bhopal.net/pdfs/Sahu%20Opinion%2011.3.08.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Spor temelji na odškodnini za telesne poškodbe in spremljanju zdravstvenega stanja<ref>[http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=945 The Truth About Dow: Govt handling of Bhopal: Blot on Indian Democracy, 224 Indian groups tell PM<!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728102704/http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=945 |date=2011-07-28 }}.</ref> in pomoči pri čiščenju posledic<ref>[http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=920 Resnica o Dowu: čez 25 let se bomo zbudili v Bhopalu, polnem odpadkov, venar ne bomo našli nobenega, da bi jih očistil<!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728102914/http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=920 |date=2011-07-28 }}.</ref> oskrbe s pitno vodo<ref>[http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=1038 Resnica o Dowu: deset let kasneje bo strupeno blato trn v peti v Bhopalu<!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728102935/http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=1038 |date=2011-07-28 }}.</ref> za vsa stanovanjska območja v bližini tovarne. Veliko pritožb, ki temeljijo na odškodninah, je prekinjenih zaradi čakanja na izid pritožbe Sahu, pred zveznem okrožnem sodišču v južnem delu New Yorka. == Spremembe v identiteti korporacije == === Prodaja Union Carbide India Limited === Union Carbide je prodala svojo indijsko hčerinsko podjetje, ki je upravljalo z Bhopalsko tovarno. Prodano je bilo leta 1994, korporaciji Everyday Industries India Limited. === Pridobitev Union Carbide, s strani podjetja Dow Chemical === Podjetje [[Dow Chemical]] je kupilo UCC v letu 2001 za $10.3 milijarde. Podjetje Dow Chemical meni, da je z izplačilom UCCja, izpolnilo svojo finančno odgovornost za nesrečo. == Nadaljnja kontaminacija == Opuščene kemikalije v tovarni še vedno puščajo in onesnažujejo [[podtalnica|podzemne vode]].<ref>{{navedi novice |publisher=[[BBC]] |title=No takers for Bhopal toxic waste |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/7569891.stm | date=2008-09-30 | accessdate=2010-01-01 |first=KS |last=Shaini}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Broughton |first1=Edward |year=2005 |title=The Bhopal disaster and its aftermath: a review |journal=Environmental Health |volume=4 |issue=6 |url=http://www.ehjournal.net/content/4/1/6 |doi=10.1186/1476-069X-4-6 |page=6 |pmid=15882472 |pmc=1142333 |archive-date=2010-12-15 |access-date=2010-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101215162935/http://www.ehjournal.net/content/4/1/6 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Chander |first1=J. |year=2001 |title=Water contamination: a legacy of the union carbide disaster in Bhopal, India |journal=Int J Occup Environ Health |volume=7 |issue=1 |pages=72–3 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11210017 |pmid=11210017}}</ref> Ali kemikalije ogrožajo zdravje, pa je še vedno predmet debate.<ref name="msnbc" /> Onesnaženja na območju mesta in okolice ni povzročil izpust plina. Okolica ob tovarni je bila uporabljena kot odlagališče za nevarne kemikalije. Do leta 1982 so morali biti vodnjaki v bližini tovarne zapuščeni. Oblasti so leta 1991 obvestile, da je voda v več kot 100 vodnjakih nepitna.<ref name="Eckerman2004">Eckerman (2004).</ref> Laboratorijski testi UCCja so leta 1989 pokazali, da so vzorci tal in vode, vzeti iz bližine tovarne, strupeni za ribe. Poročali so, da je enaindvajset območij znotraj obrata, zelo onesnaženih. Leta 1994 so poročali, da je bilo 21% prostorov tovarne, kontaminiranih s kemikalijami.<ref name="UCC1989">UCC (1989).</ref><ref name="Labunska">Labunska et al. (2003).</ref><ref name="down">Down to Earth (2003).</ref> Preiskave prsti, podtalnice, vodnjakov in rastlin iz okolice UCIL tovarne, ki so jih izvajali Greenpeace in še drugi, so pokazale kontaminacijo okolice s strupenimi težkimi kovinami in kemičnimi sestavinami.<ref name="Labunska">Labunska et al. (2003).</ref><ref name="down">Down to Earth (2003).</ref><ref name="stringer">Stringer et al. (2002).</ref><ref name="srishti">Srishti (2002).</ref><ref name="Peoples">Peoples' Science Institute (2001).</ref> Snovi najdene, glede na poročila, so: [[naftol]], [[naftalen]], [[Sevin]], ostanki katrana, [[1-naftol|naftola]], živo srebro, organski kloridi, [[krom]], [[baker]], [[nikelj]], svinec, heksakloroetan, [[heksaklorobutadien]], ostanki pesticidov HCH ([[BHC]]), hlapnih organskih spojin in halogenih organskih snovi. Mnoge od teh onesnaževalcev so našli tudi v materinem mleku. Leta 2002 je preiskava pokazala prisotnost toksinov, vključno z [[živo srebro|živim srebrom]], tudi [[svinec]], 1,3,5 [[triklorobenzen]], [[diklorometan]] in [[kloroform]], v mleku doječe matere. Testi vode iz vodnjakov in podtalnice v okoliških krajih iz leta 1999, so pokazali, da so meje živega srebra 20.000 krat višje, od pričakovanih rezultatov; v zemlji so bile prisotne težke kovine in organski kloridi. Ameriška okoljevarstvena agencija (EPA) je odkrila tudi kemikalije, ki so bile povezane s povzročitvijo raka, kot tudi trikloroetan, ki je znan, da zavira razvoj fetusa, ki je bil 50 krat višji od dovoljene meje.<ref name="BMA">{{navedi splet |url=http://www.bhopal.org/whathappened.html |publisher=The Bhopal Medical Appeal |title=What Happened in Bhopal? |accessdate=2010-12-14 |archive-date=2010-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100619202354/http://www.bhopal.org/whathappened.html |url-status=dead }}</ref> V raziskovalni oddaji na [[BBC Radio 5 Live|BBC Radiju 5]], 14. novembra 2004,<ref name="BBC">{{navedi splet |publisher=BBC Radio 5 |title=Bhopal faces risk of 'poisoning' |date=2004-11-14 |url=http://search.bbc.co.uk/cgi-bin/search/results.pl?scope=all&tab=av&recipe=all&q=bhopal+faces+risk+of+%27poisoning%27&x=0&y=0}}</ref> so poročali, da je lokacija še vedno kontaminirana s strupenimi snovmi, vključno z [[benzen heksaklorid|benzenom heksakloridom]] in živim srebrom, ki jih imajo spravljene v odprtih sodih ali pa so se izgubili nekje pod zemljo. Vzorec pitne vode, vzet iz vodnjaka blizu tovarne, je pokazal znake kontaminacije, ki je bil 500 krat višji od maksimalne dovoljene meje, ki jo proporoča Svetovna zdravstvena organizacija.<ref name="BBC Radio 5 website">{{navedi novice |publisher=BBC Radio 5 website |title=Bhopal 'faces risk of poisoning' |date=2004-11-14 |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/4010511.stm | accessdate=2010-01-01 |first=Paul |last=Vickers}}</ref> Leta 2009, en dan pred 25. obletnico nesreče, je Center znanosti in okolja (CSE) iz [[Delhi]]ja, objavil najnovejše teste raziskave, ki kažejo, da podtalnica oddaljena od tovarne tudi do treh km, vsebuje 38.6 krat več pesticidov kot dovoljujejo Indijski standardi.<ref>{{navedi splet | title=Bhopal gas leak survivors still being poisoned: Study | url=http://www.cseindia.org/AboutUs/press_releases/press-20091201.htm | location=Bhopal | date=1 December 2009 | accessdate=2010-12-14 | archive-date=2009-12-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20091203234143/http://www.cseindia.org/AboutUs/press_releases/press-20091201.htm | url-status=dead }}</ref> [[BBC]] je vzel vzorec vode iz občasno uporabljene vodne črpalke, ki se nahaja severno od tovarne. Vzorec, testiran v Angliji, je vseboval 1000 krat več tetraklorida, ki je rakotvoren strup, kot ga priporoča [[Svetovna zdravstvena organizacija]].<ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/8392206.stm|title=Bhopal marks 25 years since gas leak devastation|date= December 3, 2009 | work=BBC News | accessdate=2010-01-01}}</ref> To dokazuje, da je bila podtalnica onesnažena zaradi strupov, ki so ušli iz tovarne. == Očitki glede čistilne akcije == [[Okoljevarstveniki]] so opozorili, da lahko [[onesnaženje|kontaminacija]] povzroči desetletno počasno zastrupljanje in bolezni, ki prizadenejo živčni sistem, jetra in ledvice pri ljudeh. Po mnenju aktivistov, obstajajo študije, ki kažejo, da so stopnje [[Rak (bolezen)|raka]] in drugih težav visoke v regiji.<ref>[http://www.bhopal.net/bhopalinthenews/archives/2007/11/indias_betrayal.html India's betrayal of Bhopal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100615143012/http://www.bhopal.net/bhopalinthenews/archives/2007/11/indias_betrayal.html |date=2010-06-15 }}&nbsp;– Pamela Timms and Prabal KR Das, The Scotsman, November 22, 2007.</ref> Aktivisti so zahtevali, da Dow Chemicals počisti strupeno odlagališče in pritisnili na indijsko vlado, da od Dow Chemicals zahtevajo več denarja. UCC navaja, da »po nesreči je UCIL začela s čistino akcijo, pod nadzorom Indijske centralne in državne vladne organizacije«, katera se je nadaljevala po letu 1994, z naslednikom UCIL, ki je Everyday Idustries, do leta 1998. Po tem je čistilno akcijo prevzela oblast v Madja Pradešu.<ref name="chrono" /> Kritiki čistke, odvzeti od Carbida, kot so Internacionalna kampanja za pravico v Bhopalu, trdijo, da je bilo veliko notranjih presoj zamolčanih; dostopa ni imela niti indijska oblast. Verjamejo, da je Union Carbide nadaljevala s svojimi operacijami v Bhopalu vsaj do leta 1995, preko Hayarana, tudi po prodaji UCIL delnic. Naslednik, Everyday Industries, je nenadoma prepustil vodenje območja enemu oddelku državne vlade, med tem, ko so bili za čistilno akcijo, nadzorovani s strani drugega oddelka. Oblasti v Madja Pradeš so naznanili, da bodo priganjali tako »Dow kot Everyday«, da izvedejo čistilno akcijo kot skupni "krivci".{{Citation needed|date=August 2007}} Naslednik, Eveready Industries India Limited (EIIL), je svoj 99-letni zakup zaključila leta 1998 in prepustila nadzor nad okolico, državni vladi v Madja Pradeš.<ref name="ucs" /> Trenutno vlada Madje Pradeša poskuša prisiliti Dow in EIIL, da financirata nadaljnjo čiščenje. 7. marca 2009 so se indijski znanstveniki (Indijski svet za medicinske raziskave) (ICMR) odločili, da raziščejo dolgoročne zdravstvene učinke nesreče. Študije se bodo izvedle tudi zato, da ugotovijo ali so strupeni plini povzročili genetske motnje, nizko porodno težo, rast in razvoj bolezni, prirojene okvare in biološke znake MICja/ strupen plinski izpust.<ref>[http://epaper.timesofindia.com/Default/Scripting/ArticleWin.asp?From=Search&Source=Find&Key=TOIM/2009/03/07/13/Ar01302.xml&CollName=TOI_MUMBAI_DAILY_2006&DOCID=746143&Keyword=(%3Cmany%3E%3Cstem%3Ebhopal)&skin=TOI&AppName=1&PageLabel=13%20&ViewMode=HTML&GZ=T 25 years on, study on Bhopal gas leak effects].</ref> == Potegavščina sklada za poravnavo == Na dvajseto obletnico nesreče, 3.decembra 2004, je bil nek moški z imenom Jude Finisterra, ki je trdil da je predstavnik za Dowa, intervjujan na [[BBC World News]]. Trdil je, da je podjetje pristalo, da počisti onesnaženo območje in da se pogodi s tistimi, ki so bili v nesreči poškodovani, za $12 milijard.<ref>[http://www.theyesmen.org/hijinks/dow/video.html video] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041210232606/http://www.theyesmen.org/hijinks/dow/video.html |date=2004-12-10 }}.</ref> Takoj za tem, po 23 minutah, je delnica Dowa padla za 4,2%, kar je pomenilo 2 milijardi dolarjev izgube. Dow je hitro podala izjavo, da nimajo nobenega zaposlenega pod tem imenom, da je bil to nek prevarant, z nikakršno povezavo z Dowom, in da so bile njegove izjave potegavščina. BBC je objavila popravek in opravičilo.<ref>[http://www.zmag.org/content/showarticle.cfm?SectionID=66&ItemID=6795 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041216065428/http://www.zmag.org/content/showarticle.cfm?SectionID=66&ItemID=6795 |date=2004-12-16 }} Corporate Responsibility. 5 December 2004. Published by [[ZNet]]]</ref> "Jude Finisterra" je bil dejansko [[Jacque Servin|Andy Bichlbaum]], član aktivistične skupine potegavščin [[Yes Men.]] Leta 2002 je Yes Men v javnost izdal ponarejeno sporočilo, kjer pojasnjuje, zakaj Dow ni hotel prevzeti odgovornosti za nesrečo in ustanovil spletno stran, "[http://dowethics.com/ DowEthics.com]", ki je videti kot prava spletna stran Dowa, ampak s popravki, ki so se jim zdeli bolj pravilni o tem, kaj se je resnično zgodilo. Leta 2004, jih je novinar BBC kontaktiral preko pošte in jih prosil za interviju, ki so ga z veseljem sprejeli.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.theyesmen.org/hijinks/dow/ |title=The Yes Men |accessdate=2010-12-14 |archive-date=2012-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120810225225/http://theyesmen.org/hijinks/dow |url-status=dead }}</ref> S prevzemom odgovornosti za potegavščino, Bichlbaum razlaga kako je nastalo njegovo lažno ime: "Sveti Juda je glavni svetnik nemogočih stvari in Finisterra pomeni konec sveta". Ta pristop je uporabil, da je privabil pozornost medijskega sveta, da bi pokazal, kako bi Dow lahko pomagal.[http://www.democracynow.org/article.pl?sid=04/12/06/1453248 Democracy Now!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071115040028/http://www.democracynow.org/article.pl?sid=04%2F12%2F06%2F1453248 |date=2007-11-15 }} Potem ko je bil prvotni intervjuju razkrit, kot potegavščina, se je Bichlbaum pojavil v nadaljnjem intervjuju v Angliji na [[Channel 4 News]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.theyesmen.org/hijinks/dow/movies/Channel4news.mp4 |title=video |accessdate=2010-12-14 |archive-date=2011-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110728105009/http://theyesmen.org/hijinks/dow/movies/Channel4news.mp4 |url-status=dead }}</ref> V intervjuju je bil večkrat vprašan, če je upošteval čustva in reakcije ljudi v Bhopalu pri izdelavi potegavščine. Kakor je povedal novinar, "je bilo veliko ljudi v solzah", potem ko so izvedeli za potegavščino. Bichlbaum je dejal, da je, to kar je naredil on minimalno, proti temu za kar so bili zaslužni pri Dow. V filmu leta 2009 ''[[Yes Men Fix World]]'', so Yes Men odpotovali v Bhopal, z namenom, da bi ocenili javno mnenje o njihovi potegavščina, in se čudili, da so bili prebivalci hvaležni za prizadevanja in da bi svet opozorili na odgovornost velikih podjetij. == Podatki za leto 2010 == 7. junija, je bilo osem UCILovih voditeljev, vključno z nekdanjim predsednikom Keshub Mahindra, obsojenih na dve leti zapora zaradi kaznivih dejanj iz malomarnosti. Zoper kazni so bile vložene pritožbe.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.theistimes.com/tag/ucil/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-14 |archive-date=2011-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221054528/http://www.theistimes.com/tag/ucil/ |url-status=dead }}</ref> 24. junija je glavni štab Indijske vlade odobril paket pomoči. Ta se bo financiral iz dajatev indijskih davkoplačevalcev, preko indijske vlade.<ref>http://www.dnaindia.com/india/report_bhopal-gas-tragedy-extra-aid-to-help-just-42000-victims_1400833</ref> 19. avgusta, je namestnik ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Michael Froman dejal, da bi nadaljnjo preganjanje v Bhopalskem primeru, imelo negativni učinek na naložbe ZDA.<ref>{{navedi novice| url=http://economictimes.indiatimes.com/news/politics/nation/Bhopal-case-US-Deputy-NSA-warns-of-chill-in-investment/articleshow/6333951.cms |title=Bhopal case: US Deputy NSA warns of chill in investment |date=2010-08-19 |accessdate=2024-01-10 | work=The Times Of India |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100822173658/http://economictimes.indiatimes.com/news/politics/nation/Bhopal-case-US-Deputy-NSA-warns-of-chill-in-investment/articleshow/6333951.cms |archivedate=2010-08-22 |url-status=dead}}</ref> 20. avgusta 2010, je zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike objavilo, da je Bhopalska nesreča, pravno zaključena.<ref>{{navedi novice | url=http://www.hindu.com/2010/08/21/stories/2010082164370100.htm | location=Chennai, India | work=The Hindu | title=Bhopal gas tragedy is a closed case now: U.S | date=21 August 2010 | accessdate=2010-12-14 | archive-date=2010-08-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100824093137/http://www.hindu.com/2010/08/21/stories/2010082164370100.htm | url-status=dead }}</ref><ref>http://www.ndtv.com/article/world/bhopal-gas-tragedy-is-a-closed-case-now-us-45797</ref> == Glasbeni pokloni == * "No Thunder, No Fire, No Rain", od [[Tim Finn]],iz albuma leta 1986 [[Big Canoe]], predstavlja lirično pripoved nesreče. * Pesem R.S.V.P.avtorja B. Dolan, se nanaša na Bhopalsko nesrečo * "Bhopal (Driftnet Plan)", avtor: [[Bob Wiseman]], iz 1989 albuma "In Her Dream: Bob Wiseman poje Wrench Tuttle«, raziskuje, kdo je kriv za nesrečo. * "Close My Eyes" iz albuma Exorcise This Wasteland leta 1987, ki ga izvajajo [[Single Gun Theory]] == Glej tudi == * [[International Medical Commission on Bhopal]] * [[Students for Bhopal]] * [[Bhopal: Prayer for Rain]], film poklonjen nesreči, posnet leta 2010. * [[The Yes Men Fix the World]], dokumentarni film, ki vključuje debato o nesreči. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Category:Bhopal disaster}} * [http://www.thebhopalpost.com/index.php The Bhopal Post] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100607064511/http://www.thebhopalpost.com/index.php |date=2010-06-07 }} Internetna stran, ki jo je uredil Raajkumar Keswani, novinar, ki je opozarjal na nesrečo * [http://www.bhopalbus.com/ The Bhopal Europe Bus Tour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110103065500/http://bhopalbus.com/ |date=2011-01-03 }}, October–November 2009 * [http://www.amnesty.org/en/news-and-updates/bhopal-end-25-years-injustice-20091030 End 25 years of injustice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101213164716/http://www.amnesty.org/en/news-and-updates/bhopal-end-25-years-injustice-20091030 |date=2010-12-13 }}, [[Amnesty International]], 16 October 2009 * [http://www.cipa-apex.org/books/bhopal/ The Bhopal Library] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090101070652/http://www.cipa-apex.org/books/bhopal/ |date=2009-01-01 }}, The Apex Press, New York * [http://www.bhopal.net/ International Campaign For Justice in Bhopal] * [http://www.bhopal.org/ Bhopal Medical Appeal and Sambhavna Trust Clinic] * [http://www.studentsforbhopal.org/ Students for Bhopal] * [http://www.scribd.com/doc/1867809/The-Lesson-of-Bhopal Lesson of Bhopal] * [http://www.bhopal.com/ Bhopal Information Center], Union Carbide * [http://www.dow.com/commitments/debates/bhopal/index.htm Statement of The Dow Chemical Company Regarding the Bhopal Tragedy] 2005 * [http://www.greenpeace.org/international/campaigns/toxics/toxic-hotspots Toxic Hotspots] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100825235947/http://www.greenpeace.org/international/campaigns/toxics/toxic-hotspots/ |date=2010-08-25 }} [[Greenpeace]], 2003 * [http://www.mp.gov.in/bgtrrdmp/ Bhopal Gas Tragedy Relief & Rehabilitation Department], uradna stran vlade Madje Pradeš * [http://www.dowethics.com/ Dow Ethics], parodija, ki do jo zasnovali [[The Yes Men]] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/business/2009/bhopal/default.stm Bhopal: 25 years on] BBC News' inernetna stran o Bhopalski nesreči * [http://www.chingaritrust.org/ Chingari Trust] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100814033300/http://www.chingaritrust.org/ |date=2010-08-14 }} === Novice === * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7961062.stm Bhopal's health effects probed], BBC poročila 26 March 2009 * [http://news.bbc.co.uk/player/nol/newsid_4010000/newsid_4010500/4010545.stm "Bhopal faces risk of 'poisoning'"], BBC poročila, 14 Nov 2004 * [http://www.dnaindia.com/india/report_bhopal-gas-tragedy-completes-25-years-victims-woes-still-on_1319210/ 25 years on, Bhopal gas victims still suffering], DNA Indijski časopis * [http://www.indianexpress.com/news/25-years-after-bhopal-gas-tragedy-plant-to-be-open-to-public/538733/ 25 years after Bhopal gas tragedy, plant to be open to public], Indijski-Express časopis * [http://beta.thehindu.com/news/national/article447628.ece Bhopal court to pronounce historic judgment in gas leak case on Monday] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100813133455/http://beta.thehindu.com/news/national/article447628.ece |date=2010-08-13 }} The Hindu June 6, 2010 * [http://timesofindia.indiatimes.com/? Times of India] Search "Bhopal" * [http://news.rediff.com/report/2010/jun/07/union-carbide-rejects-bhopal-courts-verdict.htm Union Carbide rejects Bhopal court's verdict] Rediff News June 7, 2010 * [http://www.guardian.co.uk/environment/2010/aug/31/india-reopens-bhopal-case India reopens Bhopal toxic gas leak case], ''Guardian'', August 31, 2010 * [https://web.archive.org/web/20080113184610/http://www.irastimes.org/bhopal_gas_tragedy.htm Bhopal Gas Tragedy] Železniški uradnik opisuje koko je sprejel žrtve, ki so prišle z vlakom, 2002 === Filmi === * [http://www.bhopalithemovie.com/ Bhopali, a documentary feature] Režija: Van Maximilian Carlson * [http://bhopal.strategicvideo.net/ Twenty Years Without Justice: The Bhopal Chemical Disaster] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091117171627/http://bhopal.strategicvideo.net/ |date=2009-11-17 }} Mednarodna kampanja za pravico v Bhopalu video * {{navedi novice |publisher=[[BBC News]] |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/bhopal/default.stm |title=One Night in Bhopal | date=2009-12-02 | accessdate=2010-01-01}} * [http://www.youtube.com/watch?v=Xz-BfXLjQ9c&feature=related It Happened in Bhopal], 27. Avgust 2007 * [http://www.youtube.com/watch?v=SGdvwspjBPA Shrouds of Silence], Avgust 2008 * [http://kleck-rochs.ucoz.org/load/audio_i_video_dlja_vsekh/video/avarija_v_bkhopale_indija_dokumentalnyj_film/59-1-0-330 The Bhopal Chemical Disaster. documentary film] * [http://www.democracynow.org/2010/11/8/hundreds_of_survivors_of_bhopal_disaster Hundreds of Survivors of Bhopal Disaster Protest President Obama's 2010 India Visit] - video report by ''[[Democracy Now!]]'' === Slike === * [http://www.michapatault.com/bhopal-photography/Bhopal_25_years.html No More Bhopals] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100517045939/http://michapatault.com/bhopal-photography/Bhopal_25_years.html |date=2010-05-17 }}, Micha Patault * [http://www.magnumphotos.com/Archive/c.aspx?VP=XSpecific_MAG.StoryDetail_VPage&pid=2TYRYDDG70XJ Raghu Rai], 1984 * [http://www.netphotograph.com/pablo/bhopal_photos.html Pablo Bartholomew] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101210080741/http://www.netphotograph.com/pablo/bhopal_photos.html |date=2010-12-10 }}, 1984 * [http://www.commonlanguageproject.net/photos/BhopalSlideshowFinal.htm The Ghosts of Bhopal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071222053636/http://www.commonlanguageproject.net/photos/BhopalSlideshowFinal.htm |date=2007-12-22 }}, Skupni jezik projekt * [http://www.worldpressphoto.nl/index.php?option=com_photogallery&task=view&id=180&Itemid=115&bandwidth=high Child killed by the poisonous gas leak in the Union Carbide chemical plant disaster] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001092319/http://www.worldpressphoto.nl/index.php?option=com_photogallery&task=view&id=180&Itemid=115&bandwidth=high |date=2006-10-01 }}, World Press Photo of the Year, 1984 * [http://www.stephanebouillet.com/en/gallery/nature/bhopal_desaster_india_union_carbide_dow_chemical Poison in Bhopal] {{Webarchive|url=https://archive.today/20121209043941/http://www.stephanebouillet.com/en/gallery/nature/bhopal_desaster_india_union_carbide_dow_chemical |date=2012-12-09 }}, ReMedAct, 2008 * [http://www.stephanebouillet.com/en/project/bhopal_xxv_25_years_disaster Bhopal XXV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101212070749/http://www.stephanebouillet.com/en/project/bhopal_xxv_25_years_disaster |date=2010-12-12 }}, Stephane Bouillet * [http://in.reuters.com/news/pictures/rpSlideshows?articleId=INRTXRDNC#a=1/ Bhopal Gas Tragedy&nbsp;– 25 Years On | 26 Photos], [[Reuters]] India * [http://www.boston.com/bigpicture/2009/11/25th_anniversary_of_the_bhopal.html 25th anniversary of the Bhopal disaster], The Boston Globe {{Coord|23|16|51|N|77|24|38|E|region:IN-MP_type:landmark|display=title}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bhopalska nesreča}} [[Kategorija:Industrijske nesreče]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1984]] [[Kategorija:Bhopal]] [[Kategorija:Katastrofe v Indiji]] 7nqvjx9nf95qn40w9928wy1xsmry7vl 0 268500 6748259 6541829 2026-09-09T05:10:09Z ~2026-46638-15 264975 popravek tipkarske napake 6748259 wikitext text/x-wiki '''Dekla''' je bila delavka na [[kmet|kmetiji]] ali [[gospodinjstvu]] v [[mesto|mestu]] pri premožnejših [[družina]]h. ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Maids}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovinski poklici]] [[Kategorija:Dekle| ]] {{normativna kontrola}} 40oujgy0iv02jxytaruev9wulfjpqi7 4 282723 6748212 6747337 2026-09-08T20:53:45Z /* sprememba naslova */ odgovor 6748212 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:A09|A09]], @[[Uporabnik:EPIC|EPIC]], @[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] impale you all on my dick. [[Uporabnik:АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ|АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ]] ([[Uporabniški pogovor:АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ|pogovor]]) 22:53, 8. september 2026 (CEST) goz6z9eekjikavtre81xb069ttohx55 6748213 6748212 2026-09-08T21:01:23Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ|АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ]] ([[User talk:АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Morkoz|Morkoz]] 6747337 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) ma9awjvrk34dd7ffl16bzibakjq7sk3 6748240 6748213 2026-09-08T23:59:57Z Smihael 2136 /* Cislajtanija */ odgovor 6748240 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) oosscndfba0onnsnijxsm8yb2q6g05k 6748323 6748240 2026-09-09T11:29:43Z MaksiKavsek 244409 /* Cislajtanija */ odgovor 6748323 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) jj419iyb140hhphzy7f80roenrjqq41 0 286293 6748101 5934552 2026-09-08T13:59:54Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6748101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Louis-Arthur-Marie Béziers-Lafosse |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1941 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Louis-Arthur-Marie Béziers-Lafosse''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. julij]] [[1880]], † [[13. julij]] [[1964]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/B%C3%A9ziers-Lafosse/Pierre-Louis-Arthur-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Béziers-Lafosse, Pierre-Louis-Arthur-Marie}} [[Kategorija:Rojeni leta 1880]] [[Kategorija:Umrli leta 1964]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] r1kv9iuwb4p9pwnh3jy9lycg0vwmsds 6748102 6748101 2026-09-08T14:00:42Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748102 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Louis-Arthur-Marie Béziers-Lafosse |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1941 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Louis-Arthur-Marie Béziers-Lafosse''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. julij]] [[1880]], † [[13. julij]] [[1964]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/B%C3%A9ziers-Lafosse/Pierre-Louis-Arthur-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Béziers-Lafosse, Pierre-Louis-Arthur-Marie}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] j5klh52o6amz1sh0meomqk229i668ov 0 286296 6748106 5934523 2026-09-08T14:09:29Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6748106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Armand-Gaston Billotte |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1950 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Armand-Gaston Billotte''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. marec]] [[1906]], † [[29. junij]] [[1992]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Billotte/Pierre-Armand-Gaston/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Billotte, Pierre-Armand-Gaston}} [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1992]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Svobodnih francoskih sil]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Francije]] tlcedj9eomq1xsekw259cjgbf2gybx9 6748108 6748106 2026-09-08T14:16:30Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748108 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Armand-Gaston Billotte |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1950 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations=[[Gaston-Henri-Gustave Billotte]] (oče) |laterwork= }} '''Pierre-Armand-Gaston Billotte''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. marec]] [[1906]], † [[29. junij]] [[1992]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Billotte/Pierre-Armand-Gaston/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Billotte, Pierre-Armand-Gaston}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Svobodnih francoskih sil]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Francije]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Francoski poslanci]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Ordre de la Libération]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] 0cnj33xtqef2a6tl3dvniw0pc830au3 0 286297 6748322 5930067 2026-09-09T11:27:11Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6748322 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Marie-Auguste Bineau |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1938<br>1939–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Marie-Auguste Bineau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. maj]] [[1873]], † [[12. november]] [[1944]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bineau/Henri-Marie-Auguste/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bineau, Henri-Marie-Auguste}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Francije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] ttnuq15b08c74oelijkob1s5p33ry52 0 286299 6748325 5935213 2026-09-09T11:35:01Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6748325 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roger-Charles-André-Henri Blaizot |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Roger-Charles-André-Henri Blaizot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[17. maj]] [[1891]], † [[21. marec]] [[1981]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Blaizot/Roger-Charles-Andr%C3%A9-Henri/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Blaizot, Roger-Charles-André-Henri}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1981]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] r6avzks4m6jk83g2oerkfi2dfy9g0zc 6748327 6748325 2026-09-09T11:36:56Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Umrli leta 1981]]; −[[Kategorija:Rojeni leta 1895]]; +[[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748327 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roger-Charles-André-Henri Blaizot |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Roger-Charles-André-Henri Blaizot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[17. maj]] [[1891]], † [[21. marec]] [[1981]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Blaizot/Roger-Charles-Andr%C3%A9-Henri/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Blaizot, Roger-Charles-André-Henri}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] ddsh8tlfhzzvtc8xbwnte0mf82h44yd 0 288731 6748165 6529117 2026-09-08T19:01:40Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6748165 wikitext text/x-wiki '''Gorjanc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 556 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 512. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Gorjanc]] (*1970), pevec, zborovodja *[[Ana Gorjanc]], kitaristka *[[Anica Gorjanc Vitez]], psihiatrinja in psihoterapevtka, pisateljica, avtorica slikanic *[[Anton Gorjanc]], glasbeni šolnik *[[Ferdo Gorjanc]] (1927–1997), elektrotehnik *[[France Gorjanc]] (1913–1986), alpinist, skalaš *[[Gregor Gorjanc]], zootehnik *[[Jan Gorjanc]]=[[Jan Gorjanc Daniso]]? (*1993?), harfist, skladatelj; zborovodja? *[[Janez Gorjanc (kirurg)|Janez Gorjanc]] (*1941), zdravnik kirurg *[[Janez Gorjanc]] (*1948), nordijski kombinatorec *[[Jurij Gorjanc]], zdravnik kirurg, gorski reševalec, alpinist, član odprav *Jurij Gorjanc (*1971), glasbenik *[[Lojze Gorjanc]] (1935–2024), športnik, smučarski funkcionar in trener *[[Marija Gorjanc]] (*1979/80?) tekstilna tehnologinja, prof. NTF *[[Matija Gorjanc]], stomatolog, kirurg *[[Matjaž Gorjanc]] (*1992), smučarski tekač *[[Milan Gorjanc]] (*1943), polkovnik JLA in SV, član CK ZKJ iz JLA; vojaški svetovalec predsednika RS Milana Kučana *[[Nevenka Gorjanc]], slikarka z usti *[[Peter Črtomir Gorjanc]] (*1938), gradbeni inženir * [[Urban Gorjanc]] (*1992), košarkar *[[Vojko Gorjanc]] (*1969), slovenist, univ. prof. == Glej tudi == * priimke [[Gorjan]], [[Gorjanec]], [[Gorenc]], [[Gorjak]], [[Gorjup]], [[Gornik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Gorjanc}} {{priimek}} dns3inzqrsrz8dyuh8wxb2l4pqa43tv 0 304258 6748321 6708440 2026-09-09T11:23:39Z ~2026-49012-17 265516 /* Zgodovina */ 6748321 wikitext text/x-wiki [[Slika:Persmanhof.jpg|sličica|desno|Peršmanova domačija]] [[slika:Gedenktafel Persman.jpg|sličica|desno|Spominska plošča na Peršmanu]] '''Peršman''' je nekdanja kmečka domačija in sedaj osrednji muzej [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega odpora]] [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] v [[Železna Kapla - Bela|Železni Kapli]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Bila je tudi [[Partizani|partizanska]] postojanka med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], kjer so nacisti storili zločin nad civilisti in pobili domala celo družino. == Zgodovina == Peršmanova domačija je postala leta 1941 važna postojanka [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizanov]]. Slovenska družina Sadovnik je obdelovala domačijo. Konec aprila 1945 je pričakalo 150 partizanov bližajoči se konec vojne prav na Peršmanu. Deli posebne enote 4. kompanije I. bataljona nacistične SS in policijskega regimenta 13, ki so posebej zasledovali OF, so 25. aprila 1945 napadli Peršmanovo domačijo. Partizani so zbežali, toda civilne žrtve so postali člani družine Sadovnik in Kogoj: štirje odrasli in sedem otrok je bilo umorjenih. Štirje otroci so težko ranjeni preživeli, ko so nacisti domačijo požgali.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Das Massaker an den Familien Sadovnik und Kogoj |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1946 je avstrijsko sodstvo raziskovalo dejanja zaradi storitve [[vojni zločin|vojnega zločina]]. Leta 1949 pa so raziskovanja ustavili. Razlogi za to do danes niso znani. Proti SS-ovski kompaniji in policijskemu regimentu 13 oz. do njujinih članov nikdar ni prišlo do rednega procesa.<ref>[http://www.erinnern.at/bundeslaender/oesterreich/gedaechtnisorte-gedenkstaetten/katalog/museum_persmanhof erinnern.at: Museum Peršmanhof]</ref> == Spominski muzej Peršman == [[slika:Persman.jpg|sličica|desno|[[Partizanski spomenik]] na Peršmanu]] 25. aprila 1965 je bila prva komemoracija na Peršmanu in takrat je bila postavljena slovenska spominska plošča na kraj nacističnega zločina. Od začetka 1980-ih let pa so na Peršmanu redne spominske proslave v opomin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Der Peršmanhof nach 1945 |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1982 je [[Zveza koroških partizanov]] v eni sobi stanovanjskega poslopja uredila spominski muzej, ki predstavlja zgodovino partizanskega odpora koroških Slovencev za časa nacistične strahovlade. Leto kasneje je bil postavljen osrednji spomenik protifašističnega odpora. Le-ta je bil postavljen leta 1947 na pokopališču v [[Velikovec|Velikovcu]], spomenik mednarodnim žrtvam nacizma, in borcem, ki so se borili na [[Svinja|Svinjski planini]] proti okupatorju. Neznani storilci so ta spomenik leta 1953 razstrelili in za to niso bili nikdar kaznovani. Zaradi političnih razmer ni bilo možno postaviti spomenika na svojo prvotno mesto.<ref>[http://www.doew.at/aktuell/persman.html Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes Gedenkfeier am Peršmanhof]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Koroški Slovenci]] * [[Železna Kapla - Bela]] == Zunanje povezave == * [http://www.persman.at Uradna spletna stran] {{Koordinate DMS v naslovu|46|30|25|N|14|41|45|E|type=landmark |region=AT-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Avstriji]] [[Kategorija:Železna Kapla - Bela]] ibdoxv8phg8bcan4juzmsmyy5xg45ct 0 306340 6748233 6182290 2026-09-08T23:02:05Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6748233 wikitext text/x-wiki '''Škerlj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Amat Škerlj]] (1878—1927), šolnik, klasični filolog in prevajalec * [[Božo Škerlj]] (1904—1961), antropolog, univerzitetni profesor * [[Cirila Medved-Škerlj]] (1893—1968), operna in koncertna pevka ter pedagoginja *[[Dagmar Slekovec]] (r. Škerlj) (1929—2012), profesorica biologije, slovaropiska, rodoslovka * [[Franc Škerlj (kolesar)|Franc Škerlj]] (1941—2023), kolesar, olimpijec * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] (1914—1998), politik, pravnik in kulturnoprosvetni delavec * Ivan Škerlj (1848—1932), pravnik, sodnik v NM * [[Ivan Škerlj]] (1884—1956), klasični filolog, pedagog in bibliofil * [[Jožef Škerlj]] (1927—2001), geolog * [[Marko Škerlj]] (1924—2009), strojnik, univ. profesor * [[Milan Škerlj]] (1875—1947), pravnik, univ. profesor, akademik * [[Nena Škerlj]], bibliotekarka, umetnostna ... ? *[[Olga Grahor]] (r. Škerlj) (1907—1985), prevajalka, urednica * [[Ružena Škerlj]] (1904—1992), bohemistka, prevajalka in slovaropiska * [[Slavoj Škerlj]] (1916?—?), časnikar, publicist * [[Stanko Škerlj]] (1893—1975), jezikoslovec romanist, literarni in gledališki zgodovinar, univ. profesor, akademik * [[Tita Škerlj Sojar]], publicistka, urednica *[[Tone Škerlj|Tone (Anton) Škerlj]] (1935—2022), odvetnik, šahist, ustanovitelj in predsednik Društva Novo mesto * [[Zdenka Škerlj Jerman]] (1933—2010), prevajalka * [[Zora Škerlj|Zora (Albina) Škerlj]] (*1941), uršulinka in misijonarka v Afriki (Zambija, Bocvana) *[[Žarko Škerlj]], župnik v [[Bazovica|Bazovici]] pri Trstu *[[Živadina Škerlj]] (1930—2021), geologinja, paleontologinja == Glej tudi == * priimek [[Škerl]] *priimek: [[Škrlj]] ([[Darko Škrlj]], [[Darja Škrlj]]) *priimke [[Škerlep]], [[Škerlavaj]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Škerlj}} {{priimek}} dzneg4kyso9vv4v83zvw6lrcltb264d 0 306951 6748227 6734576 2026-09-08T22:16:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748227 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |name = Svetlana Ražnatović - Ceca |image = Ceca koncert ljubljana 2009.jpeg |caption = Ceca na koncertu v Ljubljani |image_size = |background = solo_singer |birth_name = Svetlana Veličković |alias = »Ceca« |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = |death_place = |genre = [[folk]], [[Pop glasba|pop]], [[turbo folk]] |occupation = <!-- Wikidata --> |instrument = |years_active = 1987– |website = <!-- Wikidata --> }} '''Svetlana Ražnatović''' (rojena '''Veličković'''), bolj znana po vzdevku '''Ceca''', [[Srbi|srbska]] pevka [[Popularna glasba|popularne glasbe]], *&nbsp;[[14. junij]] [[1973]], [[Žitorađa]]. Pogosto je označena kot pomembna predstavnica in simbol [[turbo folk]]a.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/pismo-iz-beograda-srbski-turbofolk-kot-opij-ljudskih-mnozic.html |title=Pismo iz Beograda: Srbski turbofolk kot opij ljudskih množic |accessdate= |date=4.8.2013 |format= |work=Delo d.d., Vili Einspieler |archive-date=2013-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927100027/http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/pismo-iz-beograda-srbski-turbofolk-kot-opij-ljudskih-mnozic.html |url-status=dead }}</ref> Do sedaj je objavila 18 [[Glasbeni album|albumov]]. Je tudi lastnica [[Nogometni klub|nogometnega kluba]] »Obilić«, glasbenega studia in [[Založba|založbene]] hiše »Cecamusic« ter parfumske linije ''Illusion''.<ref name="Scandal">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-promovisala-parfem-illusion-by-ceca |title=Ceca promovisala parfem Illusion |accessdate= |date=1.12.2015 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg pevske kariere je v javnosti znana kot vdova srbskega paravojaškega vodje [[Arkan|Željka Ražnatovića - Arkana]] in je pogosto predmet političnih kontroverz.<ref name="Delo"/> == Biografija == Rodila se je 14. junija leta [[1973]] v Prokuplju. Svoje otroštvo je preživela v srbski vasici [[Žitorađa]]. Bila je odlična dijakinja, z enakim uspehom pa je končala tudi srednjo veterinarsko šolo. Prvič je stopila na oder s petimi leti, ko je prepevala na prireditvi ''Susreti sela''. Z večjimi nastopi je začela s 14. leti. Svetlana je podpisala pogodbo s tedaj največjo založbo v Jugoslaviji, [[PGP RTB]] in kmalu zatem na Ilidži v [[Sarajevo|Sarajevu]], tedaj enem največjih festivalov narodne glasbe, s pesmijo [[Cvetak zanovetak]] osvojila nagrado za najboljšo debitantko. Od takrat je objavila 18 albumov in prodala več deset milijonov albumov. Leta 1991 je prvič igrala tudi na [[Film|filmu]]. Z Radom Šerbedžijo je uprizorila zgodovinsko »Koštano«.<ref>{{Navedi splet |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2003/avgust/07/ST-02-06082003.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2011-12-17 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928033028/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2003/avgust/07/ST-02-06082003.shtml |url-status=dead }}</ref> 11. oktobra leta 1993 je spoznala [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića Arkana]], dve leti kasneje pa sta se poročila. V zakonu sta se rodila dva otroka – Veljko in Anastasija. 15. januarja 2000 je postala vdova, ko je Arkan umrl v atentatu.<ref>{{navedi splet |url=http://24ur.com/novice/svet/ubili-zeljka-raznjatovica-arkana.html |title=Ubili Željka Ražnjatovića Arkana |accessdate= |date= 17.1.2000 |format= |work=24.ur, STA }}</ref> Ceca je danes lastnica nogometnega kluba »Obilić«, glasbenega studia in založbene hiše »Cecamusic«. Ima svojo linijo parfumov in ročnih ur. Za sabo ima deset koncertnih turnej, od tega pet evropskih in dve svetovni. Podrla je več rekordov obiskanosti koncertov na Balkanu,<ref>{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/422182/Ceca-oborila-rekord-u-Novom-Sadu-Dve-veceri-za-redom-napunila-Spens |title=Ceca oborila rekord u Novom Sadu |accessdate= |date= 30.11.2013 |format= |work=Blic.rs }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/9976-ceca-raznatovic-u-prilepu-srusila-rekord-sa-usca.html |title=Ceca u Prilepu srušila rekord sa Ušća |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Story.rs |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120741/http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/9976-ceca-raznatovic-u-prilepu-srusila-rekord-sa-usca.html |url-status=dead }}</ref> v Evropi<ref>{{navedi splet |url=http://www.scandal.rs/rekord-u-becu-ceca-bolja-i-od-dejvida-gete/ |title=Rekord i u Beču: Ceca bolja i od Dejvida Gete |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Scandal.rs |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234539/http://www.scandal.rs/rekord-u-becu-ceca-bolja-i-od-dejvida-gete/ |url-status=dead }}</ref> in v Avstraliji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/12407-ceca-pred-12-000-ljudi-u-sidneju.html |title=Ceca pred 12.000 ljuci |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Story.rs |archive-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315055254/http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/12407-ceca-pred-12-000-ljudi-u-sidneju.html |url-status=dead }}</ref> Pojavila se je na naslovnicah najbolj vplivnih evropskih in tudi svetovnih medijev (''The New York Times'', ''GQ magazine'', ''La Repubblica'', ''FHM magazine'', ''La Figaro'', ''Observer magazine'', ''CKM magazine'', ''Marie Claire'' …). Dobitnica je številnih [[Svetlana_Ražnatović#Festivali|glasbenih nagrad]], ne samo v Srbiji, temveč tudi v drugih državah Balkana. V letih 2014 in 2015 je bila članica žirije glasbeno-tekmovalnega šova ''Pinkove zvezde''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pinkovezvezde.net/ziri-takmicenja/ |title=Žiri Zvezde Pinka |accessdate= |date=7.2.2015 |format= |work=Pinkovezvezde.net |archive-date=2015-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150207104646/http://www.pinkovezvezde.net/ziri-takmicenja/ |url-status=dead }}</ref> Pevka je prvega decembra 2015 promovirala drugo linijo parfumov, z naslovom ''Illusion''.<ref name="Scandal.rs">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-promovisala-parfem-illusion-by-ceca |title=Ceca promovisala parfem Illusion |accessdate= |date=1.12.2015 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je v letu 2016 postala zaščitni obraz kozmetične linije ''Flormar''.<ref name="Blic.rs">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/tajna-njene-lepote-ceca-postala-zastitno-lice-kozmeticke-linije/78qfjs6 |title=Ceca postala zaštitno lice kozmetičke linije |accessdate= |date=5.8.2016 |format= |work= }}</ref> Pevka je v letu 2021 postala članica žirije glasbeno-tekmovalnega šova ''Zvezde Granda''.<ref>{{navedi splet |url=https://grand.online/zvezde-granda/news/ekskuzivno-svetlana-ceca-raznatovic-u-ziriju-zvezda-granda |title=Žiri Zvezda Granda |accessdate= |date=28.10.2021 |format= |work=Grand.online |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028102023/https://grand.online/zvezde-granda/news/ekskuzivno-svetlana-ceca-raznatovic-u-ziriju-zvezda-granda |url-status=dead }}</ref> Oktobra 2022 se je začela predvajati pevkina resničnostna oddaja [[Ceca show (resničnostna oddaja)|Ceca show]]. === Javna podoba === Ceca je pogostokrat označena za največjo ali najbolj priljubljeno balkansko glasbeno zvezdo.<ref name="Najvećazvezda">{{navedi splet |url=http://www.kurir-info.rs/trijumf-ceca-u-restoranu-slavila-do-zore-clanak-1102403 |title=Ceca u restoranu slavila do zore |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.kurir-info.rs |archive-date=2013-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128181923/http://www.kurir-info.rs/trijumf-ceca-u-restoranu-slavila-do-zore-clanak-1102403 |url-status=dead }}</ref><ref name="Najboljpriljubljena">{{navedi splet |url=http://www.story.rs/foto/foto-party/31781-ceca-slavila-uspeh-sa-decom.html |title=Ceca slavila uspeh sa decom |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.story.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203061313/http://www.story.rs/foto/foto-party/31781-ceca-slavila-uspeh-sa-decom.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2009 jo je portal ''Folk-estrada'' razglasil za najbolj priljubljeno pevko na Hrvaškem.<ref name="Priljubljena">{{navedi splet |url=http://vrbovec.org/vrbovec/hrvatska/ceca-je-najpopularnija-folk-pjevacica-u-hrvatskoj |title=Ceca najpopularnija folk pjevačica u Hrvatskoj |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.vrbovec.org |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203014425/http://vrbovec.org/vrbovec/hrvatska/ceca-je-najpopularnija-folk-pjevacica-u-hrvatskoj |url-status=dead }}</ref> Zaradi obtožb, da se je pojavila v [[Vukovar]]ju po njegovem padcu v [[Vojna na Hrvaškem|vojni na Hrvaškem]] (kar naj bi sicer bilo neresnično) in zaradi dejstva, da je bila žena paravojaškega vojskovodje Arkana, katerega enote so delovale tudi na hrvaških tleh, pa ima tam tudi številne nasprotnike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevno.hr/vijesti/regija/108627-udovica-zlocinca-arkana-koja-je-u-cetnickoj-uniformi-marsirala-vukovarom-preko-noci-postala-humanitarka.html |title=Udovica zločinca Arkana koja je u četničkoj uniformi marširala Vukovarom, preko noći postala humanitarka |accessdate=24.3.2014 |date=14.12.2013 |format= |work=dnevno.hr |archive-date=2014-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140324111315/http://www.dnevno.hr/vijesti/regija/108627-udovica-zlocinca-arkana-koja-je-u-cetnickoj-uniformi-marsirala-vukovarom-preko-noci-postala-humanitarka.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.novine.ca/intervju//2010/i-1251a-Ceca_Svetlana_Raznatovic.asp |title=Dosije: Slučaj Svetlane Ražnatović/ CECA SASLUŠAVANA 3,5 SATA |accessdate=24.3.2014 |date=7.7.2010 |format= |work=novine.ca }}</ref> Zaradi domnevne nerecipročnosti pri gostovanju pevcev se pevka nastopom na Hrvaškem in v federativnemu delu Bosne in Hercegovine tudi javno odreka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/tuja-scena/ceca-ne-boste-me-videli-peti-na-hrvaskem.html |title=Ceca: Ne boste me videli peti na Hrvaškem |accessdate=24.3.2012 |date=5.1.2013 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref> Ceca je [[pevka]], ki na območju Balkana ima največje število sledilcev na družbenem omrežju [[Facebook]]. Marca 2021 je na svoji uradni strani štela 1,1 milijona sledilcev.<ref name="Facebook">{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/svetlanacecaraznatovic/ |title=Ceca ima milion fanova na fejsbuku |accessdate=6.7.2016 |date= |format= |work=www.facebook.com }}</ref> Ceca je tudi na družbenem omrežju [[Twitter]] najbolj priljubljena glasbenica na Balkanu. Marca 2021 je štela 300 tisoč sledilcev.<ref name="Twitter">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/dominacija-ceca-obara-rekorde-i-na-tviteru/ndzcdf8 |title=Dominacija Ceca obara rekorde i na Tviteru |accessdate=24.8.2016 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Ceca je tudi na portalu [[Youtube]] najbolj priljubljena balkanska pevka. Marca 2021 je štela 1,2 milijona sledilcev z 1,7 milijarde ogledov svojih video posnetkov.<ref name="CecaVipper">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/user/CecaVIPPER/about |title=Svetlana Ceca Ražnatović na Youtube |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref><ref name="CecaVipperYoutube">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/rusi-sve-rekorde-ceca-ima-pola-milijarde-pregleda-na-jutjubu/0tqq7q8 |title=Ruši sve rekorde: Ceca ima pola milijarde pregleda |accessdate=6.7.2016 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Televizijske oddaje, v katerih nastopa Ceca, so pogostokrat označene za najbolj spremljan program v Srbiji. <ref name="Gledanost">{{navedi splet |url=http://www.telegraf.rs/jetset/140127-rekord-ceca-specijal-najgledanija-emisija-dana |title=Rekord: Ceca specijal najgledanija emisija |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.telegraf.rs }}</ref> <ref name="Priljubljenost">{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/stari-alo/Ceca_najgledanija_u_Juznoj_Srbiji/45216 |title=Ceca najgledanija u Južnoj Srbiji |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203044128/http://www.alo.rs/stari-alo/Ceca_najgledanija_u_Juznoj_Srbiji/45216 |url-status=dead }}</ref> Ceca je bila večkrat najbolj iskana oseba na spletu v Srbiji,<ref name="Iskana">{{navedi splet |url=http://www.danas.rs/dodaci/com_medi/ceca_najtrazenija.29.html?news_id=131479/ |title=Ceca najtraženija |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.tracara.com }}</ref><ref name="Iskanpojem">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/25808/Ceca-i-Britni-Spirs-najtrazenije-zvezde/komentari/hronoloski/desc |title=Ceca i Britni Spirs najtraženije zvezde |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> na Hrvaškem<ref name="Najboljiskana">{{navedi splet |url=http://tracara.com/ceca-najtrazenija-osoba-na-internetu-u-hrvatskoj/ |title=Ceca najtraženija osoba na internetu |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.tracara.com }}</ref><ref name="Tražena">{{navedi splet |url=http://www.croportal.net/showbiz/Ceca_najtrazenija_u_Hrvatskoj-511469 |title=Ceca najtraženija osoba u Hrvatskoj |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.croportal.net }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in v Sloveniji.<ref name="Najboljiskanpojem">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042233771 |title=Najbolj iskani Ceca in Saša Lendero |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.dnevnik.si |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203125710/http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042233771 |url-status=dead }}</ref><ref name="Najboljiskanapojma">{{navedi splet |url=http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Najbolj-iskana-sta-Murko-in-Dremljeva.html |title=Najbolj iskana sta Murko in Dremljeva |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.dne.enaa.com |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203022304/http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Najbolj-iskana-sta-Murko-in-Dremljeva.html |url-status=dead }}</ref> Na lestvicah najlepših ali najbolj seksi glasbenic je pogostokrat zasedla prva mesta.<ref name="najlepša">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/spektakl.147.html:343922-Ceca---najlepsa-Srpkinja |title=Ceca najlepša Srpkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref><ref name="najlepšaglasbenica">{{navedi splet |url=http://www.scandal.rs/amerikanci-presudili-ceca-je-najlepsa-srpkinja/ |title=Amerikanci presudili: Ceca je najlepša Srpkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.scandal.rs |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234546/http://www.scandal.rs/amerikanci-presudili-ceca-je-najlepsa-srpkinja/ |url-status=dead }}</ref><ref name="najlepšafolkerka">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/134844/ceca-najlepsa-srpska-folkerka.html |title=Ceca najlepša srpska folkerka! |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.pressonline.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203014141/http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/134844/ceca-najlepsa-srpska-folkerka.html |url-status=dead }}</ref><ref name="najlepšaoseba">{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Domaca-estrada/Ceca-po-mnenju-Hrvatov-najlepsa-Srbkinja.html |title=Ceca je po mnenju Hrvatov najlepša Srbkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.lifestyle.enaa.com }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je bila v letu 2025 najbolj poslušana glasbenica na spletnem portalu ''YouTube'' na območju nekdanje skupne države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239249-ceca-zaradila-300000-evra-od-jutjuba-samo-u-2025-godini-ovo-je-razlog-zasto-sav-novac-ne-ostaje-njoj |title=Ceca zaradila 300000 evra od Jutjuba |accessdate=26.12.2025 |date=26.12.2025 |format= |work=[[Telegraf.rs]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://nportal.novosti.rs/sr/vest/124502/stars/poznati/ceca-raznatovic-jutjub-zarada |title=Ceca od Jutjuba zaradila 300000 evra |accessdate=26.12.2025 |date=26.12.2025 |format= |work=[[Novosti.rs]] }}</ref> Ima dva otroka – hčerko Anastasijo, ki se že nekaj časa ukvarja z glasbo in sina Veljka, ki je profesionalni [[bokser]]. Pevka je v letu [[2020]] prvič postala babica.<ref name="Novosti">{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:824581-CECA-POSTAJE-BAKA-Veljko-Raznatovic-ceka-bebu-sa-verenicom-Bogdanom-Rodic|title=Ceca postaje baka|accessdate=|date=3.11.2019|format=|work=Novosti.rs}}</ref> Čeprav je vse svoje studijske albume snemala izključno v srbskem jeziku, je pevka znana po tem, da na svojih koncertih poje tudi makedonsko narodno pesem ''Zajdi, zajdi'', v televizijske namene pa je posnela tudi pesem ''Bandido'' v španskem jeziku.<ref name="Zajdi">{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/vesti/estrada/regionalna-majka-kako-je-ceca-otpevala-zajdi-zajdi-u-skoplju |title=Regionalna majka: Kako je Ceca otpevala Zajdi zajdi u Skoplju! |accessdate=17.10.2017 |date= |format= |work=www.svet.rs }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bandido">{{navedi splet |url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ovo-sigurno-niste-znali-ovako-ceca-u-duetu-peva-na-spanskom-video/1mbmjqb |title=Ceca u duetu na španskom jeziku! |accessdate=17.10.2017 |date= |format= |work=www.pulsonline.rs }}</ref> === Kontroverznost in težave z zakonom === Leta 2000 so se pojavile domneve o ponarejanju [[Oporoka|oporoke]] po možu, znanem srbskem paravojaškem vojskovodji in kriminalcu Željku Ražnatoviću - Arkanu.<ref name="Oporoka">{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |title=Srbska zvezdnica ponaredila oporoko in otrokom ukradla premoženje? |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si |archive-date=2013-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927135749/http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |url-status=dead }}</ref> 17. marca 2003 so Ceco srbske oblasti spravile za rešetke, kjer je preživela štiri mesece. Obtožili so jo, da je sodelovala pri atentatu na premierja Zorana Đinđića in da je povezana z zemunsko mafijo.<ref name="Mladina">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/96374/vojaski-in-politicni-turbo-folk/ |title=Vojaški in politični turbo folk |accessdate= |date=24. 3. 2003 |format= |work=Goran Tarlać; Mladina}}</ref> Obtožbe so kmalu umaknili, a so sledile nove. Tokrat za nezakonito posedovanje [[Orožje|orožja]]<ref name="Mladina"/> in utaje [[Davki|davkov]] pri preprodaji nogometašev nogometnega kluba Obilić. Epilog se je zgodil spomladi leta 2011, ko je Ceca priznala krivdo,<ref name="RTV SLO">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/ceca-priznala-krivdo-za-zlorabo-polozaja/255228 |title=Ceca priznala krivdo za zlorabo položaja |accessdate= |date=12. april 2011 |format= |work=RTV Slovenija }}</ref><ref name="Delo"/><ref name="Cekin zapor">{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/zaprta-ceca-se-mora-drago-prodajati-pravkar-je-ostala-brez-500-000-evrov.html |title=Zaprta Ceca se MORA drago prodajati: Pravkar je ostala brez 500.000 evrov! |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> za kar je dobila leto dni hišnega pripora in denarno kazen v višini 1,5 milijona evrov. Hišni pripor se ji je po osmih mesecih iztekel 22. februarja 2012.<ref>{{navedi splet |url=http://www.politikis.si/?p=51897 |title=Kraljica srbskega turbofolka Ceca znova na prostosti |accessdate= |date=22.2.2012 |format= |work=www.politikis.si }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceci so leta [[2005]] prepovedali vstope v ZDA, Kanado in Avstralijo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/kultura/ceca-ne-sme-v-kanado-in-avstralijo.html?iskalnik=Foto:%20Nace%20Bizilj/ |title=Delo.si |accessdate=8. avgust 2016 |archive-date=2025-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250223115520/https://www.delo.si/kultura/ceca-ne-sme-v-kanado-in-avstralijo.html?iskalnik=Foto:%20Nace%20Bizilj/ |url-status=dead }}</ref> Mediji so v letu [[2006]] poročali, da so ji prepovedali tudi vstope na Kosovo, Hrvaško in v Bosno in Hercegovino.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ceca-persona-non-grata-u-hrvatskoj-mogu-se-samo-nasmijati-na-njihove-zabrane-nisam-se-nimalo-potresla.-moja-brojna-publika-iz-rh-uvijek-nade-put-do-mene/3707481/ |title=Jutarnji.hr |accessdate=1. september 2019}}</ref> Avstralija ji je leta 2010. ukinila prepoved vstopa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/83396/Ceca-dobila-vizu-za-Australiju/ |title=Vesti-online.com |accessdate=1. september 2019 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Enako so leta 2011 storile tudi ZDA.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/ceca-moze-da-putuje-u-ameriku-clanak-107484/ |title=Kurir.rs |accessdate=11. avgust 2016}}</ref> Ceca brez težav nastopa v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3014125-vijore-se-srpske-trobojke-svi-pevaju-uglas-sa-cecom-a-ovim-recima-se-pevacica-obratila-hiljadama-ljudi-koji-su-dosli-na-koncert-foto-video |title=Telegraf.rs|accessdate=8. december 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-se-pojavila-na-bini-a-onda-se-ovim-recima-obratila-publici-na-kosovu-i-metohiji/r8v9p43 |title=Pulsonline.rs|accessdate=8. december 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|title=Alo.rs|accessdate=8. december 2018|archive-date=2018-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20181209032241/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|url-status=dead}}</ref> Ceca je v letu 2019 napovedala koncerte v Kanadi. Leta 2007 je ena izmed prič na sojenju morilcem [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] povedala, da je Ceca z Dušanom Spasojevićem in Miletom Lukovićem načrtovala ugrabitev Željka Mitrovića, lastnika televizije Pink.<ref name="Načrtovanje">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/5056/strah-od-cece.html |title=Strah od Cece |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=pressonline.rs }}</ref> Slednji jo je zaradi tega prepovedal na svoji [[Televizija|televiziji]], a se je po dveh letih premislil.<ref name="Ugrabitev">{{navedi splet |url=http://turbofolk.blog.siol.net/2009/05/14/ceca-po-dveh-letih-na-televiziji-pink.html |title=CECA: Po dveh letih na televiziji Pink! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=turbofolk.blog.siol.net }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Novembra 2011 se je Ceci in njenemu zetu Predragu Ocokoljiću pričelo sojenje zaradi domnevnega fizičnega in verbalnega napada na Aleksandra Olarevića, direktorja nogometnega kluba Mladi proleter. Gre za dogodke iz leta 2007.<ref name="Sojenje">{{navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/hollywood/razvpita-balkanska-zvezda-ceca-v-bolnisnici-ne-more-hoditi.html |title=Razvpita balkanska zvezda Ceca v bolnišnici: ne more hoditi |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.slovenskenovice.si }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ceca je bila 9. aprila 2014 spoznana za nedolžno.<ref name="BGSojenje">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/456524/Pogledajte-Pobegli-iz-skole-da-bi-sacekali-Cecu-ispred-suda |title=Ceca oslobođena krivice, đaci pobegli iz škole da bi sačekali Cecu ispred suda |accessdate=9.4.2014 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> Leta 2011 se je Ceci pričelo sojenje zaradi domnevnega dolga v višini 100.000 €, ki si ga je pevkin pokojni mož sposodil od poslovneža Vojislava Đurkovića. <ref name="Dolg">{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Bogati-in-slavni/Ceca-zaradi-dolgov-prodaja-premozenje.html |title=Ceca zaradi dolgov prodaja premoženje! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=wwww.lifestyle.enaa.com |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123317/http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Bogati-in-slavni/Ceca-zaradi-dolgov-prodaja-premozenje.html |url-status=dead }}</ref> Pevko so tudi v tej zadevi spoznali za nedolžno. <ref name="Nidolga">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:588421-Ceca-nista-ne-duguje |title=Ceca ništa ne duguje! |accessdate=28.1.2016 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> Leta 2013 se je končalo Cecino sojenje s pevko Jeleno Karleušo. Ceca je leta 2010 tožila Karleušo zaradi obrekovanja na spletu. Višje beograjsko sodišče je 27. septembra obsodilo Jeleno Karleušo na denarno kazen v višini 200 tisoč dinarjev (in dodatnih 70 tisoč dinarjev sodnih stroškov).<ref name="Epilog">{{navedi splet |url=http://turbofolk.blog.siol.net/2013/09/27/jeleno-karleuso-so-obsodili-ceci-raznatovic-bo-morala-placati-kar-200-tisoc-dinarjev.html |title=Jeleno Karleušo so obsodili: Ceci Ražnatović bo morala plačati kar 200 tisoč dinarjev! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.turbofolk.blog.siol.net }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Karleuša se je na obsodbo pritožila, a je bila februarja 2017 dokončno obsojena.<ref name="Epilogi">{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/jk-mora-da-plati-ceci-80-000/96856 |title=Jelena Karleuša mora da plati Ceci 80 hiljada! |accessdate=23.2.2016 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2017-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223091338/http://www.alo.rs/jk-mora-da-plati-ceci-80-000/96856 |url-status=dead }}</ref> Ceca je maja 2017 ponovno tožila pevko Jeleno Karleušo. Ta je za časopis ''Telegraf'' dejala, da je Ceca sodelovala pri umoru na njenega takratnega fanta in znanega kriminalca Zorana Davidovića.<ref name="Telegraf">{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:667976-Ceca-opet-tuzi-Jecu |title= Ceca opet tuži Jelenu Karleušu! |accessdate=30.5.2017 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> Julija 2021 je ''N1 televizija'' predvajala dokumentarno oddajo ''Junaci doba zlog'', ki je govorila o pevkinem življenju in karieri. Cecina založba ''CecaMusic'' je nekaj dni kasneje oddajo umaknila s portala ''YouTube'', pevkini odvetniki pa so napovedali tožbo zoper ustvarjalcev oddaje.<ref name="Telegraf"/> === Dobrodelnost === Ceca je bila v obdobju med letoma 1997 in 2002<ref name="Fond">{{navedi splet |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |title=Ugašen Fond |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103065706/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |url-status=dead }}</ref> predsednica humanitarnega fonda ''Treće dete'', ki je imel za cilj povečanje natalitete v Srbiji. Poleg tega je izpeljala več deset dobrodelnih koncertov, najbolj odmevni dogodki pa so: *Preureditev osnovne šole v rojstni vasi [[Žitorađa]]. *Sodelovanje v akciji ''Deca su nase najvece blago'' (pevka je posnela pesem Rađajte decu<ref name="Dobrodelnapesem">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=NSBIPToT2CQ |title= Ceca Raznatovic Radjajte decu Official video |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref>). *Obnova apartmaja na Ginekološko-porodniškem oddelku Kliničnega centra v Beogradu.<ref name="Obnova">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/stara_arhiva/zabava/128097/Ginekolog-peva-folk.html |title= Ceca opremila apartman na klinici |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Obnovitev hiše družini Đusić iz Kruševca.<ref name="Dobrodelnost">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/396347/Srce-za-decu-Djusici-prvi-put-videli-more.html |title= Srce za decu: Đusići prvi put videli more |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Humanitarna akcija Srce za otroke.<ref name="Dobrodelo">{{navedi splet |url=http://www.svetplus.com/vesti/25749/ceca-lepa-brena-i-seka-aleksic-u-akciji-srce-za-decu-%28video%29.html |title= Ceca, Lepa Brena i Seka Aleksić u akciji Srce za decu |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.svetplus.com }}</ref> *Denarna pomoč za zdravljenje deklice.<ref name="Pomoč">{{navedi splet |url=http://www.telegraf.rs/vesti/809457-sakupljen-novac-za-operaciju-male-anastasije.html |title= Ceca i Bajatović dali 15.000 evra za lečenje bolesne devojčice! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.telegraf.rs }}</ref> *Pomoč Kraljevu po potresu.<ref name="Kraljevo">{{navedi splet |url=http://www.kurir-info.rs/ceca-dovezla-tri-slepera-pomoci-kraljevu-clanak-59842.html |title=Ceca dovezla tri šlepera pomoći Kraljevu |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.kurir-info.rs }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *Obisk Otroške vasi in podaritev zimskih oblačil.<ref name="Dečije selo">{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=u4-6csF2jJY |title= Ceca u poseti dečijem selu |accessdate=11.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}</ref><ref name="Dečje selo">{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/418819/Ceca-posetila-malisane-u-Decjem-selu |title= Ceca posetila mališane u dečjem selu |accessdate=11.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Pomoč prizadetim v poplavah, leta 2014<ref name="Poplave">{{navedi splet |url=http://svet24.si//clanek/537c94b2e6175/ceca-zrtvam-poplav-nakazala-dva-milijona |title=Ceca žrtvam poplav nakazala dva milijona |accessdate=23.5.2014 |date= |format= |work=www.svet24.si |archive-date=2014-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140525214405/http://svet24.si//clanek/537c94b2e6175/ceca-zrtvam-poplav-nakazala-dva-milijona |url-status=dead }}</ref> *Nakazilo fundaciji ALS.<ref name="FundacijaASL">{{navedi splet |url=http://novosti.rs/vesti/scena.147.html:507533-Ceca-uplatila-117000-dinara-za-obolele-od-ALS |title= Ceca uplatila 117.000 dinara za obolele od ALS |accessdate=27.8.2014 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}</ref> *Nabava računalniške opreme za OŠ ''Dr. Milan Petrović'' v Novem Sadu.<ref name="racunalniskaoprema">{{navedi splet |url=http://www.pink.rs/showbiz/docekana-uz-ovacije-ceca-poklonila-deci-racunare-foto/ |title= Ceca poklonila deci računare |accessdate=29.9.2016 |date= |format= |work=www.pink.rs }}</ref> *Denarna pomoč za zdravljenje 7-letnega fanta Nemanja Damčevića.<ref name="Humaniumetnik">{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/info/beograd/398453/goran-vesic-i-ceca-posetili-malog-farhada-norija-humanog-umetnika-iz-centra-za-azil-foto.html/ |title=Ceca posetila malog Farhada Norija, humanog umetnika iz Centra za azil |accessdate=12.8.2017 |date= |format= |work=www.pressonline.rs }}</ref><ref name="Humaniumetnika">{{navedi splet |url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2894577/kurir-tv-ceca-u-krnjaci-s-malim-azilantima-odusevljena-malim-slikarom-iz-avganistana-otkupila-mu-sva-dela/ |title=CECA U KRNJAČI S MALIM AZILANTIMA: Oduševljena malim slikarom iz Avganistana, otkupila mu sva dela |accessdate=12.8.2017 |date= |format= |work=www.kurir.rs }}</ref> *Denarna pomoč v višini 19.000€ za zdravljenje 5-letnega fanta Srđana Jovanovića.<ref name="Humanaumetnica">{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/sudbine/mali-heroj-srdan-ima-dijagnoze-cerebralna-paraliza-epilepsija-i-hidrocefalus-ceca-je/7beggc8 |title=Ceca obradovala Jovanoviće |accessdate=12.10.2023 |date= |format= |work=www.blic.rs }}</ref> *Dobrodelna akcija S ljubavlju hrabrim srcima (''v slovenščini: Z ljubeznijo pogumnih src''), december 2023<ref name="Humanost">{{navedi splet |url=https://srpskainfo.com/ogromna-cast-biti-dio-manifestacije-ceca-podrzala-akciju-s-ljubavlju-hrabrim-srcima-pa-zapjevala-na-trgu-krajine/ |title=Ceca podržala akciju |accessdate=31.12.2023 |date= |format= |work=www.srpskainfo.com }}</ref> * Denarna pomoč v višini 2.000€ za zdravljenje Despota.<ref name="ZdravljenjeDespota">{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/910289/ceca-uplatila-novac-za-lecenje-malog-despota/vest |title=Ceca uplatila novac |accessdate=23.5.2024 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2024-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240523003210/https://www.alo.rs/vip/estrada/910289/ceca-uplatila-novac-za-lecenje-malog-despota/vest |url-status=dead }}</ref> * Januarja 2026 je družini iz Zrenjanina zagotovila nastanitev. <ref name="racunalniskaoprema"/> == Diskografija == === Albumi === * [[Cvetak zanovetak]], 1988 * [[Ludo srce]], 1989 * [[Ceca (glasbeni album)]], 1990 * [[Babaroga]], 1991 * [[Šta je to u tvojim venama]], 1993 * [[Kukavica_(zgoščenka)|Kukavica]], 1993 * [[Ja još spavam]], 1994 * [[Fatalna ljubav]], 1995 * [[Emotivna luda]], 1996 * [[Maskarada]], 1997 * [[Ceca 2000]], 1999 * [[Decenija]], 2001 * [[Gore od ljubavi]], 2004 * [[Idealno loša]], 2006 * [[Ljubav živi]], 2011 * [[Poziv]], 2013 * [[Autogram (album)|Autogram]], 2016 ==== Novi album ==== Ceca je za leto [[2020]] načrtovala izdajo novega studijskega albuma. Pevka je s pripravami začela v letu 2017.<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/11125/vraca-korenima-ceca-radi-nove-pesme-poput-kad-bio-ranjen |title=Republika.rs |accessdate=1. september 2019}}</ref> Marca 2019 je razkrila, da tudi na novih pesmih sodeluje z Marino Tucaković in Damirjem Handanovićem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:783943-Ceca-snima-album |title=Novosti.rs |accessdate=1. september 2019}}</ref> Avgusta 2019 je za banjaluško ''ATV'' razkrila, da je zbrala pet pesmi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CMmHqVo1_3M |title=YouTube.com |accessdate=1. september 2019}}</ref> Pevka je januarja 2020 napovedala, da bo album objavljen junija istega leta.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1267023/Ceca-koncert-Usce-tri.html |title=Mondo.rs |accessdate=5. januar 2019}}</ref> Objava albuma je prestavljena zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]]. Srbski skladatelj Damir Handanović je aprila 2021 dejal, da je za novi Cecin album pripravil 3 pesmi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=s_6P3x3vb7U |title=Telegraf.rs |accessdate=13. april 2021}}</ref> Ceca je junija 2022 razkrila, da ima pripravljene melodije za novi album, a da ji primanjkujejo besedila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5XA_MlToG8g&lc=Ugxby-tSEKz8F8cIUFZ4AaABAg |title=YouTube.com |accessdate=23. junij 2022}}</ref> Pevka je oktobra 2022 razkrila, da se je začelo snemanje novega albuma.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=iHtlYCzJpgg |title=YouTube.com |accessdate=7. oktober 2022}}</ref> Ceca je v oddaji ''Ceca show'' razkrila, da bo na novem albumu sodelovala z avtorjem Milošem Roganovićem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/severinin-veliki-hit-pisan-za-cecu/7hpnxcr |title=Blic.rs |accessdate=13. oktober 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}</ref> Ceca je aprila 2023 razkrila, da je eno izmed pesmi napisal glasbenik Dado Glišić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dan.co.me/zabava/ceca-nova-pjesma-i-to-sa-dadom-glisicem-5171406 |title=Dan.co.me |accessdate=15. april 2023}}</ref> 7. septembra leta 2023 je revija ''Hello'' razkrila, da je Ceca začela sodelovanje s srbskim skladateljem Draganom Brajovićem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/vesti/234450/ceca-raznatovic-potpisala-ekskluzivan-ugovor-o-saradnji |title=Hellomagazin.rs |accessdate=22. september 2023}}</ref> 18. septembra je bilo razkrito, da se bo na novem Cecinem albumu znašel duet z [[Željko Joksimović|Željkom Joksimovićem]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-i-zeljko-joksimovic-snimaju-duet-mesecima-su-sve-drzali-u-tajnosti/dkbhv2z |title=Blic.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> Pevka je 26. oktobra 2024 razkrila, da bo avtor petih pesmi tudi skladatelj Darko Kostić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1422911/ceca-ceca-raznatovic-dejan-kostic-pesma-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. oktober 2024}}</ref> Pevka je 15. septembra 2025 razkrila, da je zbrala 9 novih pesmi. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4180943-tu-dolazi-do-istinskih-varnicenjaceca-o-tenzijama-u-zvezdama-grtanda-ziriju-i-novom-albumu |title=Telegraf.rs |accessdate=15. september 2025}}</ref> Snemanje albuma se je začelo 2. oktobra 2025.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4190470-megaekskluzivno-telegraf-na-pocetku-snimanja-cecinog-novog-albuma |title=Telegraf.rs |accessdate=2. oktober 2025}}</ref> === Singli === * [[Cvetak zanovetak (singel)]], 1988 * [[Neću protiv druga svog (singel)]], 1992 * [[U snu ljubim medna usta (singel)]], 1992 * [[Vreme za ljubav ističe (singel)]], 2007 * [[Ne zanosim se ja (singel)]], 2014 * [[Lažov notorni (singel)]], 2017 * [[Ne računaj na mene (singel)]], 2023 * [[Za kraj (singel)]], 2024 * [[Više od sreće (singel)]], 2024 * [[Muškarčina (singel)]], 2024 === Kompilacije === * [[Pustite me da ga vidim (kompilacija)|Pustite me da ga vidim]], 1990 * [[Ceca hitovi (1994)|Ceca hitovi]], 1994 * [[Ceca Multimegamix xitovi (kompilacija)|Ceca Multimegamix xitovi]], 1996 * [[Ceca & Friends]], 1999 * [[Ceca hitovi 1]], 2000 * [[Ceca hitovi 2]], 2000 * [[Ceca hitovi 3]], 2003 * [[Ceca balade]], 2003 * [[Ceca hitovi]], 2005 * [[Ceca hitovi 1 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca hitovi 2 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca hitovi 3 (kompilacija)]], 2007 * [[Ceca Zlata kompilacija (kompilacija)]], 2025 === Ostale zgoščenke === * [[London Mix]], 2005 * [[C club]], 2012 === Sodelovanja === *"Ja tebe hoću", duet Ljuba Lukić ([[1988]]) * [[Neću protiv druga svog (singel)|"Neću protiv druga svog" (1992)]] *"U snu ljubim medna usta", duet Dragan Kojić Keba ([[1992]]) *"Ko na grani jabuka", duet Željko Šašić ([[1994]]) *"Ne računaj na mene", duet Mira Škorić ([[1994]]) *"Bandido", duet Ivana Žigon (''v španskem jeziku'') ([[1997]]) *"Crni sneg", duet Aca Lukas ([[1999]]) *"Drugarice", duet zasedba Luna ([[1999]]) *[[Deca su naše najveće blago (album)|"Rađajte decu" (2004)]] * [[Vreme za ljubav ističe (singel)|"Vreme za ljubav ističe" (2007)]] * [[Ne zanosim se ja (singel)|"Ne zanosim se ja" (2014)]] *"Metar odavde", duet zasedba Tropico bend ([[2016]]) * [[Lažov notorni (singel)|"Lažov notorni" (2017)]] === Video objave === * [[Ceca (videokaseta)]], 1990 * [[Babaroga (videokaseta)]], 1991 * [[Kukavica (videokaseta)]], 1993 * [[Ceca i Futa band (videokaseta)]], 1994 * [[Svetlana i Željko (videokaseta)]] / tudi »Ceca i Arkan«, 1995 * [[Sve najbolje... 20 (videokaseta)]], 1995 * [[Fatalna ljubav live (videokaseta)]], 1995 * [[Ušće 2006 live DVD]], 2006 == Filmografija == Ceca je svojo filmsko pot začela v filmu ''Nečista kri'', kjer je nastopila v vlogi Koštane. {| class="sortable wikitable" ! Ime filma/serije ! Zvrst ! Letnica izida ! Država ! Vloga v filmu/seriji |- | Nečista krv |rowspan="1"| Igrani film (drama) |rowspan="1"| April 1996 |rowspan="1"| [[Jugoslavija]] |rowspan="1"| Koštana <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0189796/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | Kako je rađen album Gore od ljubavi |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Maj 2004 |rowspan="1"| [[Srbija in Črna gora]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=yvWulZoTGg8/ |title=Youtube.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | The Weight of Chains |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Februar 2011 |rowspan="1"| [[Kanada]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt1789083/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | [[Tajna nečiste krvi]] |rowspan="1"| Dramska serija |rowspan="1"| Januar 2012 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Koštana <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt7810408/?ref_=nm_knf_t2/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- | Godine Slatkog greha |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| Januar 2018 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.srbijadanas.com/vip/vip/na-odusevljenje-mnogih-u-filmu-o-zivotu-popularne-pevacice-ceca-ce-imati-posebnu-ulogu-2017-12-21/ |title=Srbijadanas.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt7838380/?ref_=nv_sr_1/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}</ref> |- |[[Ceca show (resničnostna oddaja)|Ceca show]] |rowspan="1"| Resničnostna oddaja |rowspan="1"| 7. oktober 2022 - |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ekskluzivno-otkrivamo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ko-ce-sve-ucestvovati-u-njemu-i/ltpyvwg/ |title=Blic.rs |accessdate=21. september 2022}}</ref> |- |Sale |rowspan="1"| Dokumentarni film |rowspan="1"| 28. februar 2026 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ceca <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/ceca-otkrila-kakav-je-zaista-bio-sasa-popovic-dokumentarac/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> |} Številne Cecine pesmi so bile uporabljene v srbskih in tujih televizijskih serijah in filmih. {| class="sortable wikitable" ! Ime filma/serije ! Zvrst ! Letnica izida ! Država ! Pesem |- | Everyday God Kisses Us on the Mouth |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2001 |rowspan="1"| [[Romunija]] |rowspan="1"| Nevaljala <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0309705 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- | Tata i zetovi |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2006 |rowspan="1"| [[Bosna in Hercegovina]] |rowspan="1"| Dragane moj <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0959548 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Obični ljudi |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2007 |rowspan="1"| [[Hrvaška]] |rowspan="1"| Lepi grome moj <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0875996 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Tegla puna vazduha |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2007 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Ja još spavam u tvojoj majici <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1144092/ |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Rođak sa sela |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2008 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Lepotan <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1311486 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Nijesmo od juče |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2008 |rowspan="1"| [[Črna gora]] |rowspan="1"| Kukavica <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt9702286 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}</ref> |- |Sestre |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2011 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Nije monotonija, Idealno loša <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1797491 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Clip |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2012 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Nevaljala, Tačno je <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1900908/ |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Tigermilch |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2017 |rowspan="1"| [[Nemčija]] |rowspan="1"| Anđeo drugog reda <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt6007398 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Teret |rowspan="1"| Igrani film |rowspan="1"| 2018 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Beograd, Ličiš na moga oca <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt7163824/ |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Močvara |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2020 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| Volela sam te, Crveno, Ko na grani jabuka <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt11007190 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |- |Crna svadba |rowspan="1"| Serija |rowspan="1"| 2021 |rowspan="1"| [[Srbija]] |rowspan="1"| 39,2 <ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt11173328 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}</ref> |} == Turneje in koncerti == * Prva jugoslovanska turneja, 1993 * Druga jugoslovanska turneja [[Ja još spavam_(turneja)|Ja još spavam]], 1994 * Tretja jugoslovanska turneja [[Fatalna ljubav_(turneja)|Fatalna ljubav]], 1995 * Prva evropska turneja [[Decenija_(turneja)|Decenija]], 2002 * Druga evropska turneja [[Ceca_2005_(turneja)|Ceca 2005]], 2005 * Prva svetovna [[Grom_(turneja)|turneja Grom]], 2006/2010 * Druga svetovna [[Ljubav živi_(turneja)|turneja Ljubav živi]], 2012/2013. * Tretja evropska [[Poziv_(turneja)|turneja Poziv]], 2013/2016. * Četrta evropska [[Autogram_(turneja)|turneja Autogram]], 2016/2020. * Peta evropska [[The best of Ceca_(turneja)|turneja The best of]], 2021/2026 == Festivali == Ceca je v dosedanji glasbeni karieri tekmovala na štirih festivalih: '''Poselu 202''', '''MESAM'''-u, '''Ilidža fest'''-u<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://depo.ba/clanak/177753/imala-je-samo-15-godina-kad-je-postala-senzacija-na-estradi-prepoznajete-li-ovu-pjevacicu |title=Depo.ba |accessdate=18. julij 2021}}</ref> ter '''Ktitor folk ligi'''. Na '''Ilidža festu''' je tekmovala enkrat in osvojila nagrado občinstva.<ref name="#1"/> Na '''Poselu 202''' je tekmovala šestkrat, zmago je odnesla trikrat. Skupaj s pevkami ''Vesno Zmijanac'' in [[Dragana Mirković|Dragano Mirković]] ima največ zmag na omenjenem festivalu. Na '''Ktitor folk ligi''' je tekmovala enkrat in odnesla nagrado za najboljšo pesem.<ref>{{navedi splet|url=https://vivstars.com/ovaj-cecin-spot-ne-postoji-na-jutjubu-fama-njenog-izgleda-iz-1993-godine-video/ |title=Vivstars.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Na '''MESAM'''-u je tekmovala dvakrat, leta 1991 je pobrala nagrado za pevko leta. {| class="sortable wikitable" ! Ime festivala ! Letnica nastopa ! Uvrstitev ! Nagrada ! Opomba |- | Festival Poselo 202<ref name="#2">{{navedi splet |url=http://www.tracarenje.com/Estrada/Milos-Bojanic-ponovo-laze.html?cpage=20%2F |title=Tracarenje.com |accessdate=13. januar 2018 |archive-date=2018-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180114020259/http://www.tracarenje.com/Estrada/Milos-Bojanic-ponovo-laze.html?cpage=20%2F |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ymX5xhPv_Vg |title=YouTube.com |accessdate=14. december 2020}}</ref> |rowspan="1"| 18. januar 1996 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Beograd'' |rowspan="1"| Tretja zaporedna zmaga |- | Festival Poselo 202<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bnSkI3sQP3A |title=YouTube.com |accessdate=14. december 2020}}</ref> |rowspan="1"| 29. januar 1995 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Volela sam te'' |rowspan="1"| Druga zaporedna zmaga |- | Festival Poselo 202<ref name="#2"/> |rowspan="1"| 30. januar 1994 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Kukavica'' |rowspan="1"| Prva zmaga na festivalu |- | Festival Ktitor folk liga<ref>{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/otkrivena-tajna-cecine-kukavice/139417/ |title=Alo.rs |accessdate=13. januar 2018}}</ref> |rowspan="1"| 24. julij 1993 |rowspan="1"| Prvo mesto |rowspan="1"| Nagrada za najboljšo pesem ''Kukavica'' |rowspan="1"| Pesem ''Kukavica'' je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 25. januar 1992 |rowspan="1"| Četrto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''Volim te'' |rowspan="1"| Tretje pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 26. januar 1991 |rowspan="1"| Peto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''To Miki, to'' |rowspan="1"| Drugo pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival Poselo 202 |rowspan="1"| 27. januar 1990 |rowspan="1"| Šesto mesto |rowspan="1"| Nastop s pesmijo ''Ludo srce'' |rowspan="1"| Prvo pevkino tekmovanje na tem festivalu |- | Festival narodne glasbe Ilidža<ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/66985-rani-radovi-srpskih-folkera-ceca-raznatovic-video/ |title=Telegraf.rs |accessdate=13. januar 2018}}</ref> |rowspan="1"| 4. julij 1988 |rowspan="1"| |rowspan="1"| Nagrada za najboljšega debitanta |rowspan="1"| To je bil prvi pevkin javni in televizijski nastop. |} == Knjige o Ceci == O Ceci je bilo napisanih 28 knjig o njenem življenju in karieri. Nekatere so ji v celoti posvečene, v drugih pa je njej namenjenih le nekaj poglavij. Prva knjiga o njej je izšla leta 1992. <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/ceca-raznatovic-inspiracija-o-pevacici-napisano-28-knjiga/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sigurno-niste-znali-da-je-o-ceci-napisano-28-knjiga-evo-i-kojih/dx44d0b |title=Blic.rs|accessdate=27. januar 2026}}</ref> * 200 ličnosti koje su obeležile život u Beogradu (''200 osebnosti, ki so zaznamovale življenje v Beogradu''), 1992 * Ličnosti koje su obeležile godinu (''Osebnosti, ki so zaznamovale leto''), 1993 * Estradni umetnici Jugoslavije (''Glasbeni umetniki Jugoslavije''), 1994 * Monografija Nečista krv, 1995 * Džungla na estradi, Draško Aćimović, 1996 * Naličje estrade (''Druga plat estrade''), Verica Ilić, 1997 * Džungla na estradi II, Draško Aćimović, 1997 * Reprezentacija XX veka (''Reprezentanca XX. stoletja''), 1998 * Od trača do istine, Draško Aćimović (''Od trača do resnice''), 1998 * 75 godina FK Obilić (''75-obletnica NK Obilić''), 1999 * Ko peva zlo ne misli, Draško Aćimović (''Kdor poje, slabo ne misli''), 2001 * Komandant Arkan (''Poveljnik Arkan''), 2001 * [[Ceca između ljubavi i mržnje (knjiga)|Ceca - Između ljubavi i mržnje]], Marko Lopušina, 2003 * [[Ceca ikona srpskog folka (knjiga)|Ceca - Ikona srpskog folka]], Živko M. Bojanić, 2004 * Srpkinje o kojima se priča (Srbkinje, o katerih se govori), 2005 * Sa Evom u raj (Z Evo v nebesa), 2005 * [[Ceca idealno naša (knjiga)|Ceca - idealno naša]], Nebojša Vuković, 2006 * Estrada bez mikforona (''Estrada brez mikforona''), 2007 * Balkanski anđeo Toše Proeski (''Balkanski angel Toše Proeski''), 2008 * Turbo-folk zvijezda (''Turbofolk zvezda''), 2013 * Preko trnja do zvezda – monografija, Čeda Čvorak (''Preko trnja do zvezd''), 2015 * Moja mera sreće, Sanja Marinković, 2018 * La partita della vita, Siniša Mihailović (''Življenjska tekma''), 2020 * Ovo sam ja Aca Lukas (''To sem jaz Aca Lukas''), 2021 * Štrapke Žitorađe, Mirjana Vukić, 2022 * Lavirint zaborava, Dragan Ristić (''Labirint pozabe''), 2024 * Moj put, plavi čuperak – prvi deo — Halid Muslimović (''Moja pot, moder čopek – prvi del''), 2025 * Mos Dashuro Kurre Nje te Huaj, Harold Robbins (''Ne zavrzi me kot tujko''), 2025 == Posebne izdaje revij posvečene Ceci == [[Slika:Cecaspecialzurnal.jpg|alt=ceca|thumb|243x243px|Slovenska revija o Ceci]] * [[Ceca Svedok special (revija)]] (1. junij 2002) * [[Ceca Blic special (revija)]] (14. junij 2002) * [[Ceca Svet special (revija)]] (24. maj 2004) * [[Ceca special (revija)]] (14. marec 2005) * [[Ceca special limited (revija)]] (17. junij 2006) * [[Ceca specijal (revija)]] (25. junij 2012) == Nagrade, odlikovanja in priznanja == === Glasbene nagrade === {| class="sortable wikitable" ! Ime nagrade ! Leto prejema nagrade ! Organizacija ! Država |- | Nagrada najbolj priljubljene balkanske pevke (2026) |rowspan="1"| 30. maj 2026<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prekinut-koncert-cece-raznatovic-u-rumuniji-iz-organizacije-se-obratili-publici/sfsh83s |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334894-ceca-prekinula-koncert-u-rumuniji-iz-organizacije-su-izasli-na-binu-pa-joj-urucili-prestiznu-nagradu |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |rowspan="1"| Banaton fest |rowspan="1"| [[Romunija]] |- | Nagrada Zlata plaketa (2024) |rowspan="1"| 13. april 2024<ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/dula-drini-sasa-popovic-presudio-takmicarki-bacanjem-novcica/?utm_campaign=ug.contentexchange.me&utm_medium=referral&utm_source=ug.contentexchange.me&utm_content=pEvsCiiwMHFivdoDo&ref=referral_Nova&pv=5eb10e9e-7d29-4570-92ce-7724e46f2212 |title=Grand.nova.rs |accessdate=14. april 2024}}</ref> |rowspan="1"| United media |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada diplomiranega umetnika (2023) |rowspan="1"| 12. december 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/1409586/semus-nagrade-za-poznate |title=Espreso.co.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |rowspan="1"| SEMUS - združenje glasbenih umetnikov |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za življenjsko delo (2023) |rowspan="1"| 27. april 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3669587-ceca-raznatovic-dobila-nagradu-za-zivotno-delo |title=Telegraf.rs |accessdate=27. april 2023}}</ref> |rowspan="1"| SEMUS - združenje glasbenih umetnikov |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za pesem leta 2017 (2017) |rowspan="1"| 31. december 2017<ref>{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/52204/lazov-notorni-je-hit-portala-pink-rs-za-2017-godinu-ovo-su-rezultati-glasanja-foto-video/ |title=Pink.rs |accessdate=31. december 2017}}</ref> |rowspan="1"| RTV Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada za izjemen uspeh na področju glasbe (2017) |rowspan="1"| 12. december 2017<ref>{{navedi splet|url=http://semus.org.rs/vesti.html#/ |title=Semus.org.rs |accessdate=12. december 2017}}</ref> |rowspan="1"| Sindikat muzičkih umetnika |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada televizije Pink (največja uspešnica leta 2016) |rowspan="1"| 1. januar 2017<ref>{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/9653/ceci-uruena-nagrada-za-hit-godine-na-najbolji-mogui-nain-sam-ula-u-2017-godinu-foto/ |title=Pink.rs |accessdate=2. januar 2017}}</ref> |rowspan="1"| TV Pink, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada časopisa Vesti (največja uspešnica leta 2016) |rowspan="1"| 15. december 2016<ref name="#1"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada časopisa Vesti (najboljša pevka leta 2016) |rowspan="1"| 15. december 2016<ref name="#1"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada Oskar popularnosti (najboljša pevka leta 2015) |rowspan="1"| 25. maj 2016<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-saznaje-ceca-dobila-oskar/ |title=Svet.rs |accessdate=13. maj 2016 }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Bečki oskar popularnosti |rowspan="1"| [[Avstrija]] |- | Nagrada Zlatni gramofon (album leta 2013, koncert leta 2013) |rowspan="1"| 29. april, 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/sve-je-spremno-za-finale-pink-festivala-veceras-saznajemo-ko-ce-biti-prvi-pobednik/ |title=Svet.rs |accessdate=30. april 2014 |archive-date=2014-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140430030956/http://www.svet.rs/najnovije-vesti/sve-je-spremno-za-finale-pink-festivala-veceras-saznajemo-ko-ce-biti-prvi-pobednik |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Televizija Pink, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Story (pevka leta 2013, koncert leta 2013) |rowspan="1"| 13. januar, 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/36434-story-top-20-2014-pobednici.html/ |title=Story.rs |accessdate=14. januar 2014 |archive-date=2014-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140223060256/http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/36434-story-top-20-2014-pobednici.html |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Adria Media Srbija, Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2013) |rowspan="1"| 16. december, 2013<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/368059/Priznanja-Vesti-za-Sabana-Cecu-Colu-i-Nedu/ |title=Vesti-online.com |accessdate=17. december 2013 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Oskar popularnosti (pevka leta 2012) |rowspan="1"| 25. februar 2013<ref>{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/295143/I-Ceca-dobila-Oskara/ |title=Vesti-online.com |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Crnogorska kulturna mreža (CKM) |rowspan="1"| [[Črna gora]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2012) |rowspan="1"| 15. december 2012<ref name="#2"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (uspešnica leta 2012) |rowspan="1"| 15. december 2012<ref name="#2"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Pink nagrade (folk pevka leta 2002) |rowspan="1"| 11. marec 2003<ref name="#3">{{navedi splet |url=http://cecaraznatovic.blog.siol.net/files/2008/05/tv-pink-10.jpg/ |title=Cecaraznatovic.blog.siol.net |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="#4">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ae-2E2_EWXE/ |title=Youtube.com/Dodela pinkovih nagrada |accessdate=10. november 2013}}</ref> |rowspan="1"| Televizija Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Pink nagrade (koncert leta 2002) |rowspan="1"| 11. marec, 2003<ref name="#3"/><ref name="#4"/> |rowspan="1"| Televizija Pink |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2001) |rowspan="1"| 10. november 2001<ref name="#5">{{navedi splet |url=http://www.balkanmedia.com/ceca-raznatovic-pevacica-godine-cl1145.html/ |title=Balkanmedia.com |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011247/https://www.balkanmedia.com/ceca-raznatovic-pevacica-godine-cl1145.html/ |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrade časnika Vesti (uspešnica leta 2001) |rowspan="1"| 10. november 2001<ref name="#5"/> |rowspan="1"| "Vesti" d.o.o. Beograd |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Nagrada žirije (Folk pevka leta) |rowspan="1"| 15. januar 1991<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2021/08/26/cecin-zlatni-sabor-u-sarajevu/ |title=Blogger.ba |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Radio Ilijaš |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |- | Nagrada poslušalcev (debitant z največjimi uspešnicami) |rowspan="1"| 17. februar 1990<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2021/10/22/prva-nagrada-ceci-od-radija-ilijas/ |title=Blogger.ba |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Radio Ilijaš |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |- | Nagrada žirije (najuspešnejši debitant) |rowspan="1"| 4. julij 1988<ref>{{navedi splet|url=https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/130569/karijeru-je-pocela-kada-je-imala-samo-15-godina-ceca-objavila-fotografiju-od-pre-30-godina-koja-je-potresla-fanove-foto |title=Glossy.espreso.co.rs |accessdate=28. oktober 2021}}</ref> |rowspan="1"| Ilidža festival |rowspan="1"| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]] |} === Priznanja za dobrodelnost === {| class="sortable wikitable" ! Ime priznanja ! Leto prejema priznanja ! Organizacija ! Država |- | Zahvalnica mesta Kraljevo |rowspan="1"| 29. november 2011<ref>{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/19423-ceca-raznatovic-dobila-pocasnu-zahvalnicu-grada-kraljeva.html/ |title=Story.rs |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2012-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120502064241/http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/19423-ceca-raznatovic-dobila-pocasnu-zahvalnicu-grada-kraljeva.html |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Občina Kraljevo |rowspan="1"| [[Srbija]] |- | Veliko srce |rowspan="1"| 19. januar 2010<ref>{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/97027/ceca-dobila-veliko-srce.html/ |title=Pressonline.rs |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rowspan="1"| Organizacija "Veliko srce" |rowspan="1"| [[Srbija]] |} === Ostala odlikovanja === {| class="sortable wikitable" ! Naziv odlikovanja ! Leto prejema odlikovanja ! Organizacija ! Država |- | CecaVIPPER z milijon naročnikov |rowspan="1"| 19. april 2020<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-postavila-najveci-rekord-na-balkanu-prestizno-priznanje-za-pevacicu-jedina-ga/7gzmp52 |title=Blic.rs |accessdate=19. april 2020}}</ref> |rowspan="1"| [[YouTube]] |rowspan="1"| [[Združene države Amerike]] |- | CecaVIPPER s 100.000 naročnikov |rowspan="1"| 25. februar 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/kasni-pola-godine-sasa-kovacevic-nije-prvi-nas-pevac-kojeg-je-jutjub-nagradio/ |title=Svet.rs |accessdate=3. november 2014 |archive-date=2014-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103195311/http://www.svet.rs/najnovije-vesti/kasni-pola-godine-sasa-kovacevic-nije-prvi-nas-pevac-kojeg-je-jutjub-nagradio |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| [[YouTube]] |rowspan="1"| [[Združene države Amerike]] |- | Osebnost leta 2012 (Serbia person of the year) |rowspan="1"| 29. november 2012<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CaqcoDUboyI/ |title=Youtube.com |accessdate=10. november 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/436630-kraljevski-ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada-foto/ |title=Telegraf.rs |accessdate=10. november 2013}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/v-i-p/estrada/ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada/5530/ |title=Alo.rs |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2013-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110153834/http://www.alo.rs/v-i-p/estrada/ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada/5530/ |url-status=dead }}</ref> |rowspan="1"| Color Press Group |rowspan="1"| [[Srbija]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ceca Ražnatović}} * [http://www.ceca-official.com/ Uradna spletna stran] * [http://www.playboy.si/branje/clanki/ceca-kot-zenska-pa-nisem-srecna/ Intervju za revijo Playboy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110922034507/http://www.playboy.si/branje/clanki/ceca-kot-zenska-pa-nisem-srecna/ |date=2011-09-22 }} * [http://www.imdb.com/name/nm0713652/?ref_=nv_sr_1/ IMDB profil] {{Svetlana Ražnatović}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski pevci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ceca| ]] kvy7bcjrwa95tffku3bd8l3gllo6y3v 0 307615 6748232 6635498 2026-09-08T23:00:29Z ~2026-44996-51 264415 6748232 wikitext text/x-wiki '''Saksida''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Saksida]] (*1942), zborovodkinja in kulturna delavka * [[Aljoša Saksida]] (*1972), glasbenik kitarist, harmonikar ([[Kraški ovčarji]]) * [[Bogdan Saksida]] (1939–2021), zdravnik urolog, kirurg; maratonec (= Zveza slepih in slabovidnih Slovenije) ? * [[Ernest Saksida]] (1919–2013), salezijanski misijonar v Braziliji * [[Herko Saksida]], kipar, muzealec ([[Goriški muzej]]) * [[Igor Saksida]] (*1965), literarni zgodovinar (prof. za mladinsko književnost FF) * [[Ivan (Janez) Saksida]] (1910–1983), agronom * [[Iztok Saksida]] (1953–1998), avantgardni umetnik, sociolog/arheolog?/socialni antropolog, prof. FF * [[Josip Saksida]] (1903–?), mornariški oficir, protifašist, poveljnik pomorskih sil v Alesksandriji * [[Kolja Saksida]] (*1981), filmski animator, producent... *[[Kristina Saksida]] (1914–2021), stoletnica * [[Mirjam Saksida Pezdirc]], pesnica, slikarka * [[Miroslava Saksida]] (*1946), učiteljica in javna delavka * [[Pavle Saksida]] (*1960), matematik, univ. prof. * [[Rafaela Saksida]] (1912–1997), šolska sestra sv. Frančiška * [[Rudolf Saksida]] (1913–1984), slikar ... * [[Stane Saksida]] (1931–2023), sociolog * [[Teja Saksida]] (*1978), muzikologinja, pevka resne in zabavne glasbe * [[Viktor Saksida]] (1922–2021), jamar, arheolog, ekolog * [[Zora Saksida]] (1921–2012), pisateljica, pesnica, kulturna delavka * [[Žiga Saksida]] (*1959), igralec (Ana Monro...) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Saksida}} {{priimek}} gpzex7usi8c2ve2py183rx1csitxkmy 0 334717 6748218 6649971 2026-09-08T21:29:37Z ~2026-44996-51 264415 /* V */ 6748218 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Srbi|srbskih]] [[šah]]istk in šahistov.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{compactTOC2}} == Č == * [[Dragoljub Čirić]] == G == * [[Svetozar Gligorić]] == I == * [[Ivan Ivanišević]] * [[Velimir Ivić]] *[[Borislav Ivkov]] == K == *[[Nikola Karaklajić]] == L == * ''Milunka Lazarević'' (1932–2018) * [[Ljubomir Ljubojević]] == M == * [[Suzana Maksimović]] * [[Alisa Marić]] * [[Mirjana Marić]] * [[Slobodan Martinović]] * [[Aleksandar Matanović]] (1930-2023) * [[Danilo Milanović]] *[[Borislav Milić]] == N == * [[Predrag Nikolić]] (BiH) *[[Stanimir Nikolić]] (1935-2021) == P == *[[Miodrag Perunović]] *([[Marija Petrović]]) *''Jovan Prokopljević'' (1940-2019) == R == * [[Nenad Robulj]] == S == * [[Ivan Sredojević]] == Š == * [[Dragutin Šahović]] (1940–2005) * [[Dragan Šolak]] == T == * [[Goran Todorović]] * [[Bora Tot]] * [[Petar Trifunović]]<ref>{{Navedi splet|title=All-time Grandmasters - Tata Steel Chess|url=https://www.tatasteelchess.com/archive/player?id=537|website=www.tatasteelchess.com|accessdate=2019-02-18}}</ref> == V == * [[Milan Vukić]] == Ž == * ''Ljubica Živković'' (née ''Jocić'') (1936–2017) {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Šahisti]] [[Kategorija:Srbski šahisti]] hl9gcfnzdq4gtxn1v6duv9rawklb4u6 6748220 6748218 2026-09-08T21:33:28Z ~2026-44996-51 264415 /* Č */ 6748220 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Srbi|srbskih]] [[šah]]istk in šahistov.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{compactTOC2}} == A == * [[Boško Abramović]] == Č == * [[Dragoljub Čirić]] == G == * [[Svetozar Gligorić]] == I == * [[Ivan Ivanišević]] * [[Velimir Ivić]] *[[Borislav Ivkov]] == K == *[[Nikola Karaklajić]] == L == * ''Milunka Lazarević'' (1932–2018) * [[Ljubomir Ljubojević]] == M == * [[Suzana Maksimović]] * [[Alisa Marić]] * [[Mirjana Marić]] * [[Slobodan Martinović]] * [[Aleksandar Matanović]] (1930-2023) * [[Danilo Milanović]] *[[Borislav Milić]] == N == * [[Predrag Nikolić]] (BiH) *[[Stanimir Nikolić]] (1935-2021) == P == *[[Miodrag Perunović]] *([[Marija Petrović]]) *''Jovan Prokopljević'' (1940-2019) == R == * [[Nenad Robulj]] == S == * [[Ivan Sredojević]] == Š == * [[Dragutin Šahović]] (1940–2005) * [[Dragan Šolak]] == T == * [[Goran Todorović]] * [[Bora Tot]] * [[Petar Trifunović]]<ref>{{Navedi splet|title=All-time Grandmasters - Tata Steel Chess|url=https://www.tatasteelchess.com/archive/player?id=537|website=www.tatasteelchess.com|accessdate=2019-02-18}}</ref> == V == * [[Milan Vukić]] == Ž == * ''Ljubica Živković'' (née ''Jocić'') (1936–2017) {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Šahisti]] [[Kategorija:Srbski šahisti]] 9m55sl9cs8b724lpb2hyjtp4fmrc9m7 6748221 6748220 2026-09-08T21:34:16Z ~2026-44996-51 264415 /* A */ 6748221 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Srbi|srbskih]] [[šah]]istk in šahistov.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{compactTOC2}} == A == * [[Boško Abramović]] (1951–2021) == Č == * [[Dragoljub Čirić]] == G == * [[Svetozar Gligorić]] == I == * [[Ivan Ivanišević]] * [[Velimir Ivić]] *[[Borislav Ivkov]] == K == *[[Nikola Karaklajić]] == L == * ''Milunka Lazarević'' (1932–2018) * [[Ljubomir Ljubojević]] == M == * [[Suzana Maksimović]] * [[Alisa Marić]] * [[Mirjana Marić]] * [[Slobodan Martinović]] * [[Aleksandar Matanović]] (1930-2023) * [[Danilo Milanović]] *[[Borislav Milić]] == N == * [[Predrag Nikolić]] (BiH) *[[Stanimir Nikolić]] (1935-2021) == P == *[[Miodrag Perunović]] *([[Marija Petrović]]) *''Jovan Prokopljević'' (1940-2019) == R == * [[Nenad Robulj]] == S == * [[Ivan Sredojević]] == Š == * [[Dragutin Šahović]] (1940–2005) * [[Dragan Šolak]] == T == * [[Goran Todorović]] * [[Bora Tot]] * [[Petar Trifunović]]<ref>{{Navedi splet|title=All-time Grandmasters - Tata Steel Chess|url=https://www.tatasteelchess.com/archive/player?id=537|website=www.tatasteelchess.com|accessdate=2019-02-18}}</ref> == V == * [[Milan Vukić]] == Ž == * ''Ljubica Živković'' (née ''Jocić'') (1936–2017) {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Šahisti]] [[Kategorija:Srbski šahisti]] dwn5k69pu2ofi52m066ugz1bz187kgo 0 336653 6748226 6734174 2026-09-08T21:57:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748226 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Carnaval | Img = Carnaval stoner rock glasbena skupina.jpg | Img_capt = Carnaval leta 2016 | alt = Carnaval in 2016 | years_active = 2003—danes | landscape = yes | Background = group_or_band | Alias = Pinocchio Pinchball <small>(2004–2005)</small> | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Zalog, Ljubljana]] | Genre = [[stoner rock]], [[stoner metal]], [[alternativni rock]], [[blues rock]] | Label = {{hlist|[[Kapa Records]]|Cosmic Eye Records}} | Associated_acts = [[Jegulja_(glasbena_skupina)|Jegulja]], Sacco Di Tempo, Lamaglue | URL = {{navedi splet |url=https://carnaval.si|title=carnaval.si}} | Current_members = Ažo Vokal</br>Matej Šetinc</br>Jan Kozlevčar</br>Jernej Kržič</br> | Past_members = Vitja Balžalorsky</br>Peter Cimprič</br> }} '''Carnaval''' je [[stoner rock]] [[glasbena skupina]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Po žanru spadajo v mešanico [[stoner rock]]a, stoner metala in [[alternativni rock|alternativnega rocka]]. ==Zgodovina== V letu 2003, po razpadu skupine Pussyfinger sta se bivša člana te zasedbe Vokal (vokal, kitara) ter Šetinc (bobni) odločila, da ubereta novo pot. Pričela sta z ustvarjanjem novih aranžmajev, čez nekaj mesecev, februarja 2004 se jima potem pridruži še Kozlevčar, prvotno na bas kitari (kasneje tudi bobnih in kitari). Takrat je tudi uradno ustanovljena skupina pod imenom Pinocchio Pinchball. Leta 2004 so, še vedno pod prvotnim imenom, Pinocchio Pinchball izdali [[demo (glasba)|demo]] "Knez Atula", leto kasneje dobijo povabilo k sodelovanju na kompilaciji "Burn the Street Vol. 5"<ref>{{navedi splet |url=https://www.ninehertz.co.uk/viewitem/3158 |title=Various - Burn The Streets V |date=22. september 2005 |accessdate=20. december 2020 |work=ninehertz}}</ref>, v izdaji nemške založbe Daredevil Records. Drugi demo z naslovom "Slap in Your Face" je bil izdan le kratko po tem, takrat prvič pod imenom Carnaval. V letu 2007 so sodelovali na turneji Klubskega maratona Radia Študent. Prva dolgometražna plošča z naslovom ''2'' pa je izšla dve leti kasneje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/48988/carnaval-2/ |title=Carnaval: 2 |date=26. november 2011 |accessdate=20. december 2020 |author=Modic, Max |work=[[Mladina]]}}</ref> Dolgo pričakovani, nesojeni prvenec ''1'', ki je bil sicer posnet že leta 2007 je bil izdan leta 2010.<ref>{{YouTube|1A3xla1QHG8}}</ref> V začetku leta 2012 so izdali tretjo ploščo z naslovom ''Tennis Football Basketball'', ki je prinesla odobravanja tako domačih kot tujih recenzentov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/odzven/distorziran-blues-izpod-alp |title=Distorziran blues izpod Alp |date=14. april 2012 |accessdate=20. december 2020 |author=Prus, Gašper |work=[[SIGIC]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.hellycherry.com/2012/03/carnaval-tennis-football-basketball.html |title=Carnaval - Tennis Football Basketball |date=23. februar 2012 |accessdate=20. december 2020 |author=maare |work=Helly Cherry}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://old.radiostudent.si/article.php?sid=30790 |title=CARNAVAL: Tennis Football Basketball |date=18. februar 2012 |accessdate=20. december 2020 |author=Hlebec, Nina |work=[[Radio Študent]]}}</ref> V letu 2016 je bil spomladi izdan EP ''Big Fish'', kasneje istega leta pa še četrta plošča z naslovom ''Miss Universe'' izdana pri Kapa Records (CD izdaja) in Cosmic Eye Records (vinilna plošča).<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/carnaval-miss-universe |title=CARNAVAL: MISS UNIVERSE |date=20. december 2016 |accessdate=20. december 2020 |author=Dujc, Andrej |work=[[Radio Študent]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/karavana-gre-naprej.html |title=Karavana gre naprej |date=21. december 2016 |accessdate=20. december 2020 |author=Bašin, Igor |work=[[SIGIC]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/178097/carnaval-miss-universe/ |title=Carnaval: Miss Universe |date=6. januar 2017 |accessdate=20. december 2020 |author=Njegovan, Veljko |work=[[Mladina]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/naj-doma%C4%8De-tolpe-bumov-2016 |title=NAJ (DOMAČE) TOLPE BUMOV 2016 |date=27. december 2016 |accessdate=20. december 2020 |work=[[Radio Študent]]}}</ref><ref>{{YouTube|t8ypdc5sn9Q}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rotation11.com/post/carnaval-miss-universe |title=Carnaval (Miss Universe), Crank this to 10.2 of 11 - Editors' Pick |date=14. oktober 2017 |accessdate=20. december 2020 |work=Rotation 11 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120195020/https://www.rotation11.com/post/carnaval-miss-universe |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://barikada.com/carnaval-miss-universe/ |title=Carnaval - Miss Universe |date=2. februar 2017 |accessdate=7. marec 2019 |work=Barikada |author=Dragutin Matošević |archive-date=2022-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220527180610/https://barikada.com/carnaval-miss-universe/ |url-status=dead }}</ref> ==Diskografija== ===Studijski albumi=== * {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/1996890-Carnaval-2|title=2}} (2009) * {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/3432452-Carnaval-1|title=1}} (2010) * {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/3432423-Carnaval-Tennis-Football-Basketball|title=Tennis Football Basketball}} (2012) * {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/master/1295822-Carnaval-Miss-Universe|title=Miss Universe}} (2016) ===EP-ji=== * {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/23576138-Carnaval-Big-Fish|title=Big Fish}} (2016) ===Demo posnetki in kompilacije=== * "Knez Atula" (Demo 2004) * {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/5386844-Various-Burn-The-Street-Volume-V-The-Last-Chapter|title=Burn the Street Vol. 5}} (2005) * "Slap in Your Face" (Demo 2005) * "Klubski maraton 2007" (2007) ==Člani skupine== ===Postava=== * Ažo Vokal - vokali, el. kitara * Jan Kozlevčar - el. kitara * Jernej Kržič - el. bas kitara * Matej Šetinc - bobni ===Nekdanji člani=== * Vitja Balžalorsky - el. kitara * Peter Cimprič - el. bas kitara * Jaka Gale "Gredoč" - el. bas kitara * Luka Kuhar - bobni ==Časovnica zasedbe== ===Časovnica=== {{#tag:timeline |ImageSize = width:850 height:auto barincrement:20 PlotArea = left:100 bottom:80 top:5 right:10 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/02/2004 till:10/01/2019 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4 ScaleMajor = increment:2 start:01/02/2004 ScaleMinor = increment:1 start:01/02/2004 Colors = id:lvocals value:red legend:Vokal id:guitar value:green legend:Kitara id:bass value:blue legend:Bas id:drums value:orange legend:Bobni id:bars value:gray(0.95) BackgroundColors = bars:bars BarData = bar:Vokal text:"Ažo Vokal" bar:Setinc text:"Matej Šetinc" bar:Kozlevcar text:"Jan Kozlevčar" bar:Krzic text:"Jernej Kržič" bar:Cimpric text:"Peter Cimprič" bar:Balzalorsky text:"Vitja Balžalorsky" bar:Kuhar text:"Luka Kuhar" bar:Gale text:"Jaka Gale - Gredoč" PlotData= width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(11,-4) bar:Vokal from:01/02/2004 till:10/01/2019 color:lvocals bar:Vokal from:01/02/2004 till:10/01/2019 color:guitar width:4 bar:Setinc from:01/02/2004 till:10/10/2004 color:drums bar:Kozlevcar from:01/02/2004 till:01/01/2005 color:bass bar:Krzic from:01/02/2005 till:06/06/2008 color:bass bar:Krzic from:06/06/2009 till:11/30/2011 color:bass bar:Kozlevcar from:10/10/2004 till:01/03/2012 color:guitar width:4 bar:Kozlevcar from:04/11/2005 till:06/06/2008 color:drums bar:Setinc from:06/06/2008 till:10/01/2019 color:drums bar:Cimpric from:12/01/2011 till:10/01/2019 color:bass bar:Balzalorsky from:05/15/2014 till:10/01/2019 color:guitar bar:Kuhar from:11/30/2004 till:04/10/2005 color:drums bar:Gale from:06/07/2008 till:06/05/2009 color:bass }} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih alternativnih glasbenih skupin]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} * {{Allmusic|artist|carnaval-mn0003302238|Carnaval}} * [https://musicbrainz.org/artist/3c32d4ac-ab56-49f6-8333-8a7f7e8bc537 Carnaval] na spletni strani [[MusicBrainz]] * [https://carnycarnaval.bandcamp.com/ Carnaval] na spletni strani [[Bandcamp]] {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2004]] [[Kategorija:Stoner metal skupine]] [[Kategorija:Alternativni rock]] 2zc2dmoiulpjnsupq379y8gpo3goj66 0 339170 6748064 6747960 2026-09-08T12:04:48Z MaksiKavsek 244409 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6747960|6747960]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[User talk:Arnulf Karantanski|pogovor]]) brisanje pomembne vsebine 6748064 wikitext text/x-wiki {{pristransko}} {{drugi pomeni|partizani (razločitev)}} [[File:Flag of the Slovene Partisans.svg|thumb|Zastava NOV]] '''Slovenski partizani''' (uradno ime '''Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije''', kratica ''NOV in POS'') so bili oborožene sile pod vodstvom [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], ki so se med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]] borile proti [[Okupacija Slovenije|okupatorjem]] in protirevolucionarnim enotam. Sprva so bile samostojne, z reorganizacijo vseh [[partizan]]skih oboroženih sil na področju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] pa so se podredili [[Vrhovni štab NOV in POJ|Vrhovnemu štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]] kot [[Slovenija|slovenski del]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]]. NOV in POS je načeloval [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]]. Ob koncu druge svetovne vojne so bili NOV in POS razpuščeni ter vključeni v [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]], ki je bila ustanovljena 1. marca 1945. == Organizacija == NOV so sestavljale [[slovenske partizanske divizije]] in [[Seznam slovenskih partizanskih brigad|slovenske partizanske brigade]]. [[brigada|Brigade]] so bile osnovne samostojne [[vojaška taktika|taktične]] [[vojaške enote]], ki so delovale na celotnem področju [[Slovenija|Slovenije]]. POS ([[partizanski odredi slovenije]]) pa so delovali na teritorialnem principu (le na območju, s katerega so prihajali pripadniki [[odred]]a). ===Čete=== Narodnoosvobodilna vojska se je leta 1941 in 1942 v skladu s Partizanskim zakonom najprej organizirala v četah, ki so se imenovale po krajih ali pokrajinah, kjer so delovale. Četa je bila sestavljena iz vodov, čete pa so se združevale v bataljone in brigade. Bataljonu in brigadi sta poveljevala komandant, ki je imel vojaške naloge, in komisar, ki mu je pripadalo kulturno in politično delo. Ponekod so nižje častnike volili partizani sami, komandante in komisarje pa je imenovalo glavno oz. vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Čete so nastajale po načrtu OF in KPS, najprej okrog industrijskih središč. Leta 1941 je bilo na Slovenskem preko 30 samostojnih čet, ki so se ponekod združevale v bataljone. 15 čet so razbili zaradi izdaje ovaduhov ali so bile razpuščene. Spomladi 1942 so se čete preuredile v partizanske odrede in skupine odredov, posamezne samostojne čete pa so nastajale tudi pozneje. Čete so bile nastanjene po gozdovih, redno so menjale svoje tabore (v senikih, lovskih kočah, zapuščenih stavbah, zemljankah, šotorih). Na javkah so se borci dobivali z aktivisti OF, ki so jih oskrbovali z informacijami in hrano. ===Odredi=== Partizanski odredi so nastali po sklepu Vrhovnega štaba narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije, imena so dobili po pokrajinah delovanja. Na osvobojenem ozemlju v Ljubljanski pokrajini so odredi oteževali Italijanom izhod iz postojank. Med italijansko ofenzivo so iz odredov nastale prve štiri slovenske brigade, odredi pa so potem prevzeli zaščitne, mobilizacijske in oskrbne naloge. Aprila 1943 je bilo osem odredov. Ob italijanski kapitulaciji septembra 1943 se je število odredov povečalo. Iz njih so nastajale brigade, ki so se posvečale borbenim ciljem. V drugi polovici 1944 je bilo 18 partizanskih odredov. Delovali so na obrobju osvobojenih ozemelj in tam, kjer brigade niso mogle delovati. V pričakovanju izkrcanja zaveznikov v Dalmaciji so odrede na Primorskem ukinili in borce vključili v brigade. V Brdih in Beneški Sloveniji je Operativni štab za zapadno Primorsko ustanovil štiri bataljone, ki so delovali na način odredov. Ob koncu vojne je bilo na ozemlju Slovenije 13 odredov, vključenih v korpuse. V 7. korpusu so bili tankovski, Belokranjski, Notranjski, Dolenjski, v 9. korpusu Jeseniško-bohinjski, Škofjeloški in dva mornariška, v 4. operativni coni Kozjanski, Kamniško-zasavski, Kokrški, Lackov in Koroški odred. Grupe odredov je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet oziroma Glavni štab NOV in POS oblikovalo aprila 1942: *Prva grupa odredov: Gorenjski in Koroški odred *Druga grupa odredov: Zahodna Štajerska, tj. Savinjski in Pohorski odred (iz 1. partizanske Štajerske brigade) *Tretja grupa odredov: Dolenjski in Notranjski odred *Četrta grupa odredov za Vzhodno Štajersko ni bila ustanovljena 26. junija 1942 se je 3. grupa odredov preformirala tako, da je vsebovala Dolomitski, Krimski, Kočevski in Loški odred; Belokranjski, Zapadnodolenjski in Krški odred pa so se združili v Peto grupo odredov, dokler ni bila 26. 8. 1942 v veliki italijanski ofenzivi ukinjena. Septembra 1943 je deloval štab Južne grupe odredov (Kočevskega in Vzhodnoštajerskega), septembra 1944 pa Koroška grupa odredov. 28. 2. 1945 so iz Kamniško-Zasavskega, Kozjanskega in Lackovega odreda formirali Štajersko grupo odredov in jo 7. aprila ukinili. [[Slika:Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.jpg|sličica|Glavni člani narodnoosvobodilne vojske leta 1944. Od leve proti desni: [[Boris Kraigher]], [[Jaka Avšič]], [[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]], [[Viktor Avbelj]] in [[Dušan Kveder]].]] ===Bataljoni in brigade=== {{glavni članek|Seznam slovenskih partizanskih brigad}} Prvi partizanski bataljoni so nastali na podlagi Partizanskega zakona: avgusta 1941 Cankarjev (Gorenjski), Kamniški, Storžiški, septembra Krimski in Štajerski (na Pugledu pod Ljubljano), decembra Prešernov bataljon (v Zgornjesavski dolini) in Šercerjev bataljon (na Kožljeku), vendar se je čez zimo 1941/42 ohranil samo Cankarjev bataljon. Spomladi 1942 so bataljoni delovali v vstaji na Dolenjskem. Bataljoni so se združevali v brigade. iz 1. proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča je nastala Tomšičeva brigada, drugod je brigade tvorilo troje do pet bataljonov. Jeseni 1943, ko je kapitulirala Italija, se je število bataljonov povečalo, pridobili so tudi težko oborožitev, imeli so vode za zvezo, kolesarske, konjeniške, obveščevalne vode. Proti domačim nasprotnikom so delovali bataljoni VOS OF, ki so bili v prvi polovici 1944 preurejeni v bataljone VDV (Vojske državne varnosti, pozneje preimenovani v bataljone Narodne obrambe). Po delovanju so bili bataljoni jurišni, transportni, zaščitni, inženirski, mornariški, za zvezo itd. ===Divizije in korpusi=== Več brigad je skupaj z enotami za zaščito sestavljalo divizijo. Slovenski diviziji sta bili [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|Štirinajsta]] in Petnajsta divizija NOV in POJ, ustanovljeni 13. 7. 1943. 3. okt. 1943 se jima je pridružila Osemnajsta divizija in skupaj z njima tvorila Sedmi korpus NOV in POJ. Korpusi so delovali od 1942 do 1945, ko so se preoblikovali v armade. Korpus so sestavljale do štiri divizije in več odredov, skupaj okrog 20.000 borcev. Korpusi so delovali v zaključnih akcijah za osvoboditev. [[Divizija|Divizije]], brigade in odredi so bili povezani v dva [[korpus (vojaštvo)|korpus]]a.<ref>Zdravko Klajnšček: Bataljoni NOV in POS. Partizanske čete 1941–42. Partizanski odredi. Grupa odredov. Divizije NOV in POV. Korpusi NOVJ. ''Enciklopedija Slovenije''.</ref> == Zavezniške vojaške misije == Prvi predstavniki zavezniških vojska so v Slovenijo prišli junija 1943 v sklopu britanske vojaške misije, ki jo je vodil kanadski major William Jones. Ta misija se je po odhodu Williama Jonesa preoblikovala v angloameriško, ki jo je vodil ameriški oficir, kapetan James Goodwin. Kasneje se je misija ločila na britansko in ameriško. Misija Rdeče armade je iz vrhovnega poveljstva NOV in POJ prišla 18. marca 1944 pod vodstvom polkovnika Nikolaja Patrahaljceva, češkoslovaška pa 5. januarja 1945. Jeseni 1944 je bilo v Sloveniji 69 članov britanske in ameriške ter 13 članov sovjetske misije. Člani misij so bili razporejeni na glavnem poveljstvu NOV in PO Slovenije, Centralni vojno-partizanski bolnici v kočevskem Rogu, štabu 9. korpusa, štabu 4. operativne cone, Koroškem odredu ... Vojaške misije so opravljale različne naloge. Mednje spadajo: spoznavanje taktike in organizacije OF in NOV in PO Slovenije, dostavljanje obveščevalnih podatkov glavnemu štabu NOV in POS (podatki o načrtih okupatorja in velikih akcijah in premikih proti slovenskemu ozemlju, podatki o načrtih Zaveznikov) in organiziranju paketov pomoči Narodnoosvobodilnemu gibanju Slovenije. == Sodelovanje slovenskih partizanov in zaveznikov == Sodelovanje slovenskih partizanov in zavezniških sil je v večji meri pomenilo odmetavanje zavezniške pomoči partizanom, kasneje pa tudi zdravljenje ranjencev v osvobojenih delih Italije. Partizani pa so zavezniškim vojakom, predvsem tistim, ki so strmoglavili z letalom, pomagali pri rešitvi in vrnitvi v svoje domovine oziroma najbližja zavezniška oporišča. Zavezniški vojaki so bili veseli, če so prišli v roke partizanom, saj so jih domobranci in drugi sodelavci okupatorja izročili Nemcem. Pri Nemcih pa jih je čakalo sprva izpraševanje, mučenje in kasneje največkrat smrt. [[Slika:Partizani Vzhodnokoroškega odreda ob odvrženi zavezniški pomoči.jpg|thumb|Partizani Vzhodnokoroškega odreda ob odvrženi zavezniški pomoči, slika iz l. 1944]] Spuščanje paketov pomoči je bilo povezano z delovanjem zavezniških misij na področju Jugoslavije in njihovim povezovanjem z Vrhovnim štabom NOV in PO Jugoslavije, ki ga je vodil Josip Broz-Tito. Pošiljanje same pomoči pa je bilo odvisno od pripravljenosti spuščališč, letališč, vremenom in sovražno dejavnostjo okupatorja in njegovih sodelavcev. Na Slovenskih tleh se je razvilo več letališč in spuščališč. Partizanske bolnišnice kljub vrhunski organizaciji niso bile kos zelo velikemu številu ranjencev. V začetku maja 1944 so zavezniki sporočili Vrhovnemu štabu, da so zavezniška letala pripravljena na odvoz ranjencev, a dokler v Jugoslaviji ne bo zagotovljenih primernih letališč, ustrezne signalizacije in varnosti za pristajanje letal, letala ne bodo prišla. Zato so se pospešeno lotili pripravljanja letališč. Letališča so bila večinoma na poljih, ki so jih partizani, civilno prebivalstvo in vsi drugi udeleženci NOGa utrdili in ustrezno označili z baklami, tako, da so bila spremna za pristajanje letal. V času NOB so v Sloveniji nastala naslednja letališča: * letališče Nadlesk (letališče je bilo vneseno v vse zavezniške pilotske karte pod imenom Picadilly club) * letališče Otok ( letališče v zavezniških mapah označeno kot Picadilly hope-EK-B1) * letališče Krasinec ( letališče v zavezniških mapah označeno kot Picadilly hope A) * letališče Pri Mlaki * letališče Rečica Nastalo je veliko število spuščališč, vendar nekaterih niso nikdar uporabili, na nekaterih pa so tovor prestregli Nemci, Italijani oz. njuni sodelavci. == Prisega == [[Slika:Triglavka.jpg|sličica|''[[Triglavka]]'', ki so jo uporabljali slovenski partizani]] Slovenski partizani so ob vstopu v vojaške enote prisegali. Besedilo partizanske prisege, določene s Partizanskim zakonom iz julija 1941,<ref>''Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, 6/1''. Beograd, 1952.</ref> se glasi: <blockquote>Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne Delavske-Kmečke-[[Rdeča armada|Rdeče Armade]] [[Sovjetska Zveza|Sovjetske Zveze]] ter vseh ostalih za svobodo borečih se narodov borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom in svojimi sobojevniki, da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva in vsega naprednega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom; da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in ne da bi odložil orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom, če bo to potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje. Za svobodo v boj!''<ref>Ivan Kristan: Partizan. ''Enciklopedija Slovenije, 8'', 247. — Doroteja Lešnik in Gregor Tomc: ''Rdeče in črno: Slovensko partizanstvo in domobranstvo''. Ljubljana: Znanstveno središče, 1995. 84.</ref></blockquote> ==Število dejavnih borcev== Čeprav je imelo gibanje ob začetku vojne v javnosti solidno podporo,<ref>{{cite journal |title=Whose is the partisan movement? Serbs, Croats and the legacy of a shared resistance |last=Hoare |first=Marko Atilla |journal=The Journal of Slavic Military Studies |volume=15 |issue=4 |year=2002 |doi=10.1080/13518040208430537 |issn = 1351-8046}}</ref> je bilo število borcev vseskozi majhno in se je občutno povečalo šele v zadnjem stadiju vojne, ko je postala zmaga zaveznikov verjetnejša.<ref name="Gow">{{navedi knjigo |title=Slovenia and the Slovenes: A Small State in the New Europe |last1=Gow |first1=James |last2=Carmichael|first2= Cathie |edition=Revised and updated |year=2010 |publisher=Hurst Publishers Ltd |isbn=978-1-85065-944-0 |page=49}}</ref> Avgusta leta 1941 je bilo 700–800 borcev, ob koncu leta 1941 naj bi jih bilo 2000,<ref name="Griesser2007">{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija |language=slovenščina |trans-title=Divided Nation: Slovenia 1941–1945: Occupation, Collaboration, Civil War, Revolution |first=Tamara |last=Griesser-Pečar |publisher=Mladinska knjiga |year=2007 |isbn=978-961-01-0208-3 |pages=345–346}}</ref><ref name="Pirc">{{navedi knjigo |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pirc-primoz.pdf |title=Slovensko in italijansko odporniško gibanje - strukturna primerjava: diploma thesis |trans-title=Slovene and Italian Resistance Movement - Structural Comparison: diploma thesis |language=slovenščina |year=2008 |pages=59–62 |publisher=Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana |id={{COBISS|ID=27504733}}}}</ref> septembra 1943, neposredno pred [[kapitulacija|kapitulacijo]] [[Italija|Italije]] pa 5500.<ref name="Pirc"/> Nekoliko drugačne številke navaja ''Slovenski zgodovinski atlas'' (2011). Poleti 1942 naj bi bilo slovenskih partizanov okoli 5300, število takrat ustanovljenih [[vaške straže|vaških stražarjev]] pa 400. Tik pred kapitulacijo Italije 1943 je število partizanov ostalo enako, skokovito pa je naraslo število borcev v protikomunističnih enotah, ki jih je bilo takrat (vključno s slovenskimi pripadniki [[Jugoslovanska vojska v domovini|Kraljeve vojske v domovini]]) 6200. Jeseni 1943, takoj po kapitulaciji Italije, uničenju [[slovenski četniki|slovenskih četnikov]] pri [[Grčarice|Grčaricah]] in [[Bitka za Turjak|padcu Turjaka]], je število partizanov s prisilnimi mobilizacijami naraslo na 20.000. V bojni formaciji je ostalo 3000 članov [[vaške straže|vaških stražarjev]], slovenski četniki pa so bili praktično uničeni. Preživeli člani protikomunističnih enot so organizirali [[Slovensko domobranstvo]], ki je imelo na vrhuncu 17.000 pripadnikov, število partizanov pa se je do poletja 1944 povečalo na 30.000. Pozimi 1944/1945 je število slovenskih partizanov doseglo vrhunec z 38.000 pripadniki, ob praktično nespremenjenem številu protikomunističnih enot.<ref name="Griesser2007" /><ref name="Pirc" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.resistance-archive.org/en/resistance/slovenia |title=Slovenia |work=European Resistance Archive |accessdate=2 March 2012 |publisher=ERA Project |first=Damijan |last=Guštin}}</ref> V prvih desetletjih po vojni so navajali nekoliko večje število pripadnikov slovenskih partizanskih enot: 1000 leta 1941, 19.000 leta 1942, 21.000 leta 1943, 25.000 leta 1944 in 40.000 leta 1945.<ref>Vlado Strugar: ''Jugoslavija 1941–1945''. Beograd: Vojnoizdavački zavod, 1969; Nikola Anić, Sekula Joksimović in Mirko Gutić: ''Narodnooslobodilačka vojska Jugoslavije''. Beograd: Vojnoistorijski institut, 1982.</ref> Po podatkih iz končnega poročila Inštituta za novejšo zgodovino o mrtvih med drugo svetovno vojno je med vojno padlo ali bilo ubitih 32.642 partizanov in njihovih terenskih sodelavcev ter aktivistov iz sedanjih meja Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z zgodovinarko dr. Vido Deželak Barič o nacionalni zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji 1941–1945|url=https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/B44CF70A8F2195ACC12578A00034D517?OpenDocument|website=www.Družina.si|accessdate=2019-11-14}}</ref> == Kontroverze == [[Okupator]] je zato, da bi izpeljal svoje okupacijske cilje, ki so bili [[etnocid]] in [[genocid]] slovenskega naroda, kar dokazujejo [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] ukaz Naredite mi to deželo spet nemško<ref>{{Navedi splet|title=Voden sprehod. »Naredite mi to deželo spet nemško!« 75 let od začetka 2. svetovne vojne v Mariboru.|url=http://www.mb.sik.si/voden-sprehod-75-let-od-zacetka-2-sv-vojne-v-mb.html|website=www.mb.sik.si|accessdate=2019-11-14|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308124337/https://www.mb.sik.si/voden-sprehod-75-let-od-zacetka-2-sv-vojne-v-mb.html|url-status=dead}}</ref>, prepoved slovenske besede v času [[Fašizem|fašizma]], poitalijančevanje imen na [[Primorska|Primorskem]], [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]] ter [[Rižarna, Trst|krematorij Rižarna]] v [[Trst]]u organiziral tudi [[Kolaboracija|kolaboracinistične]] vojne enote kot sta [[Bela garda (Slovenija)|bela garda]] ali [[MVAC]] in [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] vojska pa tudi posebne enote, katerih cilj je bil sprožiti sovraštvo pri ljudeh do partizanov. Med temi so bile tako imenovane [[protibande]] in [[Raztrganci (Bor)|raztrganci]], ki so se izdajale za partizane. Te enote so izvedle številne zločine, ki so jih njihovi časopisi pripisali pravim partizanom.{{navedi vir}} ===Dogovori z okupatorjem=== Partizani so po kapitulaciji [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]] sodelovali z italijanskimi vojaškimi enotami pri [[bitka za Turjak|napadu na Turjak]] in končnem obračunu s protikomunističnimi [[vaške straže|vaškimi stražami]]. V tej bitki so izurjeni italijanski topničarji odločilno pripomogli k zavzetju [[grad Turjak|turjaškega gradu]],<ref>Bernard Nežmah, ''Turjak 60 let pozneje'', [[Mladina]], 3. 10. 2003</ref><ref>''Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu'', Ljubljana, 1944</ref> Vodstvo [[NOB]] je sklenilo s poveljstvom italijanskih okupacijskih sil dogovor, po katerem se je v zameno za predajo težkega orožja in za pomoč pri obračunu s protikomunističnimi enotami italijanski vojski zagotovil varen umik s slovenskega ozemlja. Ta dogovor je omogočil nekaterim italijanskim vojaškim poveljnikom ([[Mario Roatta]], [[Mario Robotti]], [[Emilio Grazioli]]), ki bi sicer morali odgovarjati za vojne zločine nad [[Slovenci|slovenskim]] [[civilist|civilnim]] prebivalstvom v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], da so se umaknili v [[Italija|Italijo]].<ref>[http://www.ingentaconnect.com/content/routledg/rmis/2004/ 00000009/00000003/art00005 James H. Burgwyn: "General Roatta's war against the partisans in Yugoslavia: 1942", Journal of Modern Italian Studies, Volume 9, Number 3, September 2004, pp. 314-329(16), link by IngentaConnect]</ref><ref>[https://docs.google.com/uc?export=download&confirm=no_antivirus&id=0B0f1zNWb8BZ0MDllMjViMTgtZTlmMi00YjFlLTk5YTctNmNjMWQ2MzYwNDVl Giuseppe Piemontese (1946): Twenty-nine months of Italian occupation of the Province of Ljubljana]. On page 3. Book also quoted in: Ballinger, P. (2002), 138.</ref><ref name="Steinberg">Steinberg, Jonathan (2002) ''All Or Nothing: The Axis and the Holocaust, 1941-1943'', Routledge, ISBN 0-415-29069-4, p.34</ref><ref>[[James Walston]], a historian at [[The American University of Rome]]. Quoted in [https://web.archive.org/web/20130716012326/http://www.guardian.co.uk/education/2001/jun/25/artsandhumanities.highereducation Rory, Carroll. Italy's bloody secret. The Guardian. (Archived by WebCite®)], [[The Guardian]], London, UK, June 25, 2003.</ref> === Likvidacije domačih nasprotnikov === Po raziskavi [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] so slovenske partizanske enote v času med 1941 in 1945 povzročile najmanj 4200 od skupaj 33.450 smrtnih žrtev med civilisti.<ref name="Milko Mikola 2012">Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012.</ref><ref>Jani Sever: [http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ 85.768 žrtev: Raziskovalka žrtev Tadeja Tominšek - Rihtar. ''Mladina'' 24. 3. 2004.]</ref> Partizanski poboji takoimenovanih ''narodnih sovražnikov'' in ''domačih izdajalcev'', za katere sta se uporabljala izraza ''justifikacija'' in ''likvidacija'', so bile utemeljene v partizanskem kazenskim sodstvu.<ref>Tadeja Tominšek Čehulič, Partizansko sodstvo med drugo svetovno vojno: kaznovalna politika in vprašanje smrtnih kazni, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' 49/2 (2009).</ref> Usmrtitve so bile izvedene na podlagi Odloka Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO) o zaščiti slovenskega naroda z dne 16. septembra 1941. Odlok je glede postopka zoper osumljenca navajal: "Postopanje je naglo, ustno in tajno. Posebno zaslišanje krivca ni potrebno ... Proti sodbi sodišča ni pritožbe. Kazen se izvrši takoj, na način in po osebah, ki jih določi sodišče."<ref>Makso Šnuderl, ''Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji''.</ref> ===Likvidacije političnih nasprotnikov in Romov=== Leta 1942 naj bi partizani na območju [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] pobili vsaj 20 družin, ki so bile nastrojene proti narodnoosvobodilnemu boju pod vodstvom Komunistične partije.<ref>Ivo Žajdela, ''Zasuta usta: začetek komunistične revolucije v Sloveniji 1941-1942'', Ljubljana, 1996.</ref> Med najbolj znane primere sodijo [[Poboj družine Mavsar|poboj 10 članov družine Mavsar]] iz Praproč pri [[Šentrupert]]u na Dolenjskem, poboj 8 članov družine Hudnik iz [[Dobrova pri Ljubljani|Dobrove pri Ljubljani]], poboj Jakopinove družine iz [[Ponova vas|Ponove vasi]] pri [[Grosuplje]]m, družine Kozina iz [[Zapotok]]a pri [[Sodražica|Sodražici]], Kolenčeve družine iz Brezovice pri [[Mirna|Mirni]], družine Zavodnik iz Bistrice pri [[Šentrupert]]u, družine Gruden iz [[Ulaka|Ulake]] pri [[Velike Lašče|Velikih Laščah]].<ref name="Milko Mikola 2012"/><ref>''Domoljub'' 11. avgusta 1943.</ref><ref>Arhiv Ministrstva za pravosodje RS, Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic, spis št. 130-2278/2006.</ref> Preventivna likvidacija [[Romi|Romov]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in v [[Bela Krajina|Beli Krajini]] naj bi preprečila, da bi Romi Italijanom izdajali podatke o gibanju partizanskih enot. Po poročilu štaba Šercerjevega bataljona z dne 18. maja 1942 je ta enota pobila skupino 56 Romov.<ref name="Tone Ferenc 1987">Tone Ferenc, ''Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945: država v državi'', Ljubljana, 1987.</ref> 61 Romov so 19. julija 1942 zajeli belokranjski partizani v Kanižarici pri [[Črnomelj|Črnomlju]], pobili pa domnevno v Draginji vasi.<ref name="Tone Ferenc 1987"/> ==Število padlih== Med 2. svetovno vojno je v boju padlo okoli 28.000 partizanov in 5400 aktivistov OF. Največ partizanov (11.700) so pobili Nemci, skoraj 2000 domobranci in 1200 Italijani. 25.400 je bilo civilnih žrtev, domobrancev pa je padlo 11.000: 1100 jih je padlo v boju s partizani, 9600 pa je pobila Jugoslovanska armada tik po vojni.<ref>[https://www.sistory.si/ww2 Žrtve druge svetovne vojne.] Sistory.si.</ref> Spomin na padle partizane in pobite talce obeležuje okrog 9000 [[partizanski spomenik|partizanskih obeležij]],<ref>[https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.]</ref> žrtve domobrancev pa popisujejo [[Nova slovenska zaveza#Farne spominske plošče|farne spominske plošče]]. == Viri in opombe == 1944. leta je Propagandni odsek IV. operativne zone NOV in POS izdal prvo knjižico v seriji Knjižnica NOV in POS, ''Partizanski soneti'' [[France Kosmač|Franceta Kosmača]]. Od 1966 do 2004 je izšlo v tej seriji in v seriji Mala knjižnica NOV in POS preko sto publikacij.<ref>Miroslav Stiplovšek: Ob desetletnici "Knjižnice NOV in POS". ''Kronika'' 24/1 (1976). 59-61.</ref> {{sklici}} == Glej tudi == * [[Partizanski odredi Slovenije]] * [[Seznam slovenskih partizanskih brigad]] * [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS) * [[Oddelek za zaščito naroda]] (OZNA) * [[Vojska državne varnosti]] (VDV) * [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije]] * [[Seznam divizij NOV in POJ]] {{portal|Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|*]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] g0d5cyfarau8rf1dedn88djadr49k6n 6748148 6748064 2026-09-08T16:37:33Z Arnulf Karantanski 232578 /* Kontroverze */ zelo pomembni podatki in referenca o nemškem genocidu so se obdržali v razdelku kontroverz o slovenskih partizanih. Nemški genocid je zelo pomemben podatek o kontroverzah slovenskih partizanov zato razumem prejšnje redakcije. 6748148 wikitext text/x-wiki {{pristransko}} {{drugi pomeni|partizani (razločitev)}} [[File:Flag of the Slovene Partisans.svg|thumb|Zastava NOV]] '''Slovenski partizani''' (uradno ime '''Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije''', kratica ''NOV in POS'') so bili oborožene sile pod vodstvom [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], ki so se med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]] borile proti [[Okupacija Slovenije|okupatorjem]] in protirevolucionarnim enotam. Sprva so bile samostojne, z reorganizacijo vseh [[partizan]]skih oboroženih sil na področju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] pa so se podredili [[Vrhovni štab NOV in POJ|Vrhovnemu štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]] kot [[Slovenija|slovenski del]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]]. NOV in POS je načeloval [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]]. Ob koncu druge svetovne vojne so bili NOV in POS razpuščeni ter vključeni v [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]], ki je bila ustanovljena 1. marca 1945. == Organizacija == NOV so sestavljale [[slovenske partizanske divizije]] in [[Seznam slovenskih partizanskih brigad|slovenske partizanske brigade]]. [[brigada|Brigade]] so bile osnovne samostojne [[vojaška taktika|taktične]] [[vojaške enote]], ki so delovale na celotnem področju [[Slovenija|Slovenije]]. POS ([[partizanski odredi slovenije]]) pa so delovali na teritorialnem principu (le na območju, s katerega so prihajali pripadniki [[odred]]a). ===Čete=== Narodnoosvobodilna vojska se je leta 1941 in 1942 v skladu s Partizanskim zakonom najprej organizirala v četah, ki so se imenovale po krajih ali pokrajinah, kjer so delovale. Četa je bila sestavljena iz vodov, čete pa so se združevale v bataljone in brigade. Bataljonu in brigadi sta poveljevala komandant, ki je imel vojaške naloge, in komisar, ki mu je pripadalo kulturno in politično delo. Ponekod so nižje častnike volili partizani sami, komandante in komisarje pa je imenovalo glavno oz. vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Čete so nastajale po načrtu OF in KPS, najprej okrog industrijskih središč. Leta 1941 je bilo na Slovenskem preko 30 samostojnih čet, ki so se ponekod združevale v bataljone. 15 čet so razbili zaradi izdaje ovaduhov ali so bile razpuščene. Spomladi 1942 so se čete preuredile v partizanske odrede in skupine odredov, posamezne samostojne čete pa so nastajale tudi pozneje. Čete so bile nastanjene po gozdovih, redno so menjale svoje tabore (v senikih, lovskih kočah, zapuščenih stavbah, zemljankah, šotorih). Na javkah so se borci dobivali z aktivisti OF, ki so jih oskrbovali z informacijami in hrano. ===Odredi=== Partizanski odredi so nastali po sklepu Vrhovnega štaba narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije, imena so dobili po pokrajinah delovanja. Na osvobojenem ozemlju v Ljubljanski pokrajini so odredi oteževali Italijanom izhod iz postojank. Med italijansko ofenzivo so iz odredov nastale prve štiri slovenske brigade, odredi pa so potem prevzeli zaščitne, mobilizacijske in oskrbne naloge. Aprila 1943 je bilo osem odredov. Ob italijanski kapitulaciji septembra 1943 se je število odredov povečalo. Iz njih so nastajale brigade, ki so se posvečale borbenim ciljem. V drugi polovici 1944 je bilo 18 partizanskih odredov. Delovali so na obrobju osvobojenih ozemelj in tam, kjer brigade niso mogle delovati. V pričakovanju izkrcanja zaveznikov v Dalmaciji so odrede na Primorskem ukinili in borce vključili v brigade. V Brdih in Beneški Sloveniji je Operativni štab za zapadno Primorsko ustanovil štiri bataljone, ki so delovali na način odredov. Ob koncu vojne je bilo na ozemlju Slovenije 13 odredov, vključenih v korpuse. V 7. korpusu so bili tankovski, Belokranjski, Notranjski, Dolenjski, v 9. korpusu Jeseniško-bohinjski, Škofjeloški in dva mornariška, v 4. operativni coni Kozjanski, Kamniško-zasavski, Kokrški, Lackov in Koroški odred. Grupe odredov je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet oziroma Glavni štab NOV in POS oblikovalo aprila 1942: *Prva grupa odredov: Gorenjski in Koroški odred *Druga grupa odredov: Zahodna Štajerska, tj. Savinjski in Pohorski odred (iz 1. partizanske Štajerske brigade) *Tretja grupa odredov: Dolenjski in Notranjski odred *Četrta grupa odredov za Vzhodno Štajersko ni bila ustanovljena 26. junija 1942 se je 3. grupa odredov preformirala tako, da je vsebovala Dolomitski, Krimski, Kočevski in Loški odred; Belokranjski, Zapadnodolenjski in Krški odred pa so se združili v Peto grupo odredov, dokler ni bila 26. 8. 1942 v veliki italijanski ofenzivi ukinjena. Septembra 1943 je deloval štab Južne grupe odredov (Kočevskega in Vzhodnoštajerskega), septembra 1944 pa Koroška grupa odredov. 28. 2. 1945 so iz Kamniško-Zasavskega, Kozjanskega in Lackovega odreda formirali Štajersko grupo odredov in jo 7. aprila ukinili. [[Slika:Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.jpg|sličica|Glavni člani narodnoosvobodilne vojske leta 1944. Od leve proti desni: [[Boris Kraigher]], [[Jaka Avšič]], [[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]], [[Viktor Avbelj]] in [[Dušan Kveder]].]] ===Bataljoni in brigade=== {{glavni članek|Seznam slovenskih partizanskih brigad}} Prvi partizanski bataljoni so nastali na podlagi Partizanskega zakona: avgusta 1941 Cankarjev (Gorenjski), Kamniški, Storžiški, septembra Krimski in Štajerski (na Pugledu pod Ljubljano), decembra Prešernov bataljon (v Zgornjesavski dolini) in Šercerjev bataljon (na Kožljeku), vendar se je čez zimo 1941/42 ohranil samo Cankarjev bataljon. Spomladi 1942 so bataljoni delovali v vstaji na Dolenjskem. Bataljoni so se združevali v brigade. iz 1. proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča je nastala Tomšičeva brigada, drugod je brigade tvorilo troje do pet bataljonov. Jeseni 1943, ko je kapitulirala Italija, se je število bataljonov povečalo, pridobili so tudi težko oborožitev, imeli so vode za zvezo, kolesarske, konjeniške, obveščevalne vode. Proti domačim nasprotnikom so delovali bataljoni VOS OF, ki so bili v prvi polovici 1944 preurejeni v bataljone VDV (Vojske državne varnosti, pozneje preimenovani v bataljone Narodne obrambe). Po delovanju so bili bataljoni jurišni, transportni, zaščitni, inženirski, mornariški, za zvezo itd. ===Divizije in korpusi=== Več brigad je skupaj z enotami za zaščito sestavljalo divizijo. Slovenski diviziji sta bili [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|Štirinajsta]] in Petnajsta divizija NOV in POJ, ustanovljeni 13. 7. 1943. 3. okt. 1943 se jima je pridružila Osemnajsta divizija in skupaj z njima tvorila Sedmi korpus NOV in POJ. Korpusi so delovali od 1942 do 1945, ko so se preoblikovali v armade. Korpus so sestavljale do štiri divizije in več odredov, skupaj okrog 20.000 borcev. Korpusi so delovali v zaključnih akcijah za osvoboditev. [[Divizija|Divizije]], brigade in odredi so bili povezani v dva [[korpus (vojaštvo)|korpus]]a.<ref>Zdravko Klajnšček: Bataljoni NOV in POS. Partizanske čete 1941–42. Partizanski odredi. Grupa odredov. Divizije NOV in POV. Korpusi NOVJ. ''Enciklopedija Slovenije''.</ref> == Zavezniške vojaške misije == Prvi predstavniki zavezniških vojska so v Slovenijo prišli junija 1943 v sklopu britanske vojaške misije, ki jo je vodil kanadski major William Jones. Ta misija se je po odhodu Williama Jonesa preoblikovala v angloameriško, ki jo je vodil ameriški oficir, kapetan James Goodwin. Kasneje se je misija ločila na britansko in ameriško. Misija Rdeče armade je iz vrhovnega poveljstva NOV in POJ prišla 18. marca 1944 pod vodstvom polkovnika Nikolaja Patrahaljceva, češkoslovaška pa 5. januarja 1945. Jeseni 1944 je bilo v Sloveniji 69 članov britanske in ameriške ter 13 članov sovjetske misije. Člani misij so bili razporejeni na glavnem poveljstvu NOV in PO Slovenije, Centralni vojno-partizanski bolnici v kočevskem Rogu, štabu 9. korpusa, štabu 4. operativne cone, Koroškem odredu ... Vojaške misije so opravljale različne naloge. Mednje spadajo: spoznavanje taktike in organizacije OF in NOV in PO Slovenije, dostavljanje obveščevalnih podatkov glavnemu štabu NOV in POS (podatki o načrtih okupatorja in velikih akcijah in premikih proti slovenskemu ozemlju, podatki o načrtih Zaveznikov) in organiziranju paketov pomoči Narodnoosvobodilnemu gibanju Slovenije. == Sodelovanje slovenskih partizanov in zaveznikov == Sodelovanje slovenskih partizanov in zavezniških sil je v večji meri pomenilo odmetavanje zavezniške pomoči partizanom, kasneje pa tudi zdravljenje ranjencev v osvobojenih delih Italije. Partizani pa so zavezniškim vojakom, predvsem tistim, ki so strmoglavili z letalom, pomagali pri rešitvi in vrnitvi v svoje domovine oziroma najbližja zavezniška oporišča. Zavezniški vojaki so bili veseli, če so prišli v roke partizanom, saj so jih domobranci in drugi sodelavci okupatorja izročili Nemcem. Pri Nemcih pa jih je čakalo sprva izpraševanje, mučenje in kasneje največkrat smrt. [[Slika:Partizani Vzhodnokoroškega odreda ob odvrženi zavezniški pomoči.jpg|thumb|Partizani Vzhodnokoroškega odreda ob odvrženi zavezniški pomoči, slika iz l. 1944]] Spuščanje paketov pomoči je bilo povezano z delovanjem zavezniških misij na področju Jugoslavije in njihovim povezovanjem z Vrhovnim štabom NOV in PO Jugoslavije, ki ga je vodil Josip Broz-Tito. Pošiljanje same pomoči pa je bilo odvisno od pripravljenosti spuščališč, letališč, vremenom in sovražno dejavnostjo okupatorja in njegovih sodelavcev. Na Slovenskih tleh se je razvilo več letališč in spuščališč. Partizanske bolnišnice kljub vrhunski organizaciji niso bile kos zelo velikemu številu ranjencev. V začetku maja 1944 so zavezniki sporočili Vrhovnemu štabu, da so zavezniška letala pripravljena na odvoz ranjencev, a dokler v Jugoslaviji ne bo zagotovljenih primernih letališč, ustrezne signalizacije in varnosti za pristajanje letal, letala ne bodo prišla. Zato so se pospešeno lotili pripravljanja letališč. Letališča so bila večinoma na poljih, ki so jih partizani, civilno prebivalstvo in vsi drugi udeleženci NOGa utrdili in ustrezno označili z baklami, tako, da so bila spremna za pristajanje letal. V času NOB so v Sloveniji nastala naslednja letališča: * letališče Nadlesk (letališče je bilo vneseno v vse zavezniške pilotske karte pod imenom Picadilly club) * letališče Otok ( letališče v zavezniških mapah označeno kot Picadilly hope-EK-B1) * letališče Krasinec ( letališče v zavezniških mapah označeno kot Picadilly hope A) * letališče Pri Mlaki * letališče Rečica Nastalo je veliko število spuščališč, vendar nekaterih niso nikdar uporabili, na nekaterih pa so tovor prestregli Nemci, Italijani oz. njuni sodelavci. == Prisega == [[Slika:Triglavka.jpg|sličica|''[[Triglavka]]'', ki so jo uporabljali slovenski partizani]] Slovenski partizani so ob vstopu v vojaške enote prisegali. Besedilo partizanske prisege, določene s Partizanskim zakonom iz julija 1941,<ref>''Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, 6/1''. Beograd, 1952.</ref> se glasi: <blockquote>Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne Delavske-Kmečke-[[Rdeča armada|Rdeče Armade]] [[Sovjetska Zveza|Sovjetske Zveze]] ter vseh ostalih za svobodo borečih se narodov borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom in svojimi sobojevniki, da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva in vsega naprednega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom; da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in ne da bi odložil orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom, če bo to potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje. Za svobodo v boj!''<ref>Ivan Kristan: Partizan. ''Enciklopedija Slovenije, 8'', 247. — Doroteja Lešnik in Gregor Tomc: ''Rdeče in črno: Slovensko partizanstvo in domobranstvo''. Ljubljana: Znanstveno središče, 1995. 84.</ref></blockquote> ==Število dejavnih borcev== Čeprav je imelo gibanje ob začetku vojne v javnosti solidno podporo,<ref>{{cite journal |title=Whose is the partisan movement? Serbs, Croats and the legacy of a shared resistance |last=Hoare |first=Marko Atilla |journal=The Journal of Slavic Military Studies |volume=15 |issue=4 |year=2002 |doi=10.1080/13518040208430537 |issn = 1351-8046}}</ref> je bilo število borcev vseskozi majhno in se je občutno povečalo šele v zadnjem stadiju vojne, ko je postala zmaga zaveznikov verjetnejša.<ref name="Gow">{{navedi knjigo |title=Slovenia and the Slovenes: A Small State in the New Europe |last1=Gow |first1=James |last2=Carmichael|first2= Cathie |edition=Revised and updated |year=2010 |publisher=Hurst Publishers Ltd |isbn=978-1-85065-944-0 |page=49}}</ref> Avgusta leta 1941 je bilo 700–800 borcev, ob koncu leta 1941 naj bi jih bilo 2000,<ref name="Griesser2007">{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija |language=slovenščina |trans-title=Divided Nation: Slovenia 1941–1945: Occupation, Collaboration, Civil War, Revolution |first=Tamara |last=Griesser-Pečar |publisher=Mladinska knjiga |year=2007 |isbn=978-961-01-0208-3 |pages=345–346}}</ref><ref name="Pirc">{{navedi knjigo |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pirc-primoz.pdf |title=Slovensko in italijansko odporniško gibanje - strukturna primerjava: diploma thesis |trans-title=Slovene and Italian Resistance Movement - Structural Comparison: diploma thesis |language=slovenščina |year=2008 |pages=59–62 |publisher=Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana |id={{COBISS|ID=27504733}}}}</ref> septembra 1943, neposredno pred [[kapitulacija|kapitulacijo]] [[Italija|Italije]] pa 5500.<ref name="Pirc"/> Nekoliko drugačne številke navaja ''Slovenski zgodovinski atlas'' (2011). Poleti 1942 naj bi bilo slovenskih partizanov okoli 5300, število takrat ustanovljenih [[vaške straže|vaških stražarjev]] pa 400. Tik pred kapitulacijo Italije 1943 je število partizanov ostalo enako, skokovito pa je naraslo število borcev v protikomunističnih enotah, ki jih je bilo takrat (vključno s slovenskimi pripadniki [[Jugoslovanska vojska v domovini|Kraljeve vojske v domovini]]) 6200. Jeseni 1943, takoj po kapitulaciji Italije, uničenju [[slovenski četniki|slovenskih četnikov]] pri [[Grčarice|Grčaricah]] in [[Bitka za Turjak|padcu Turjaka]], je število partizanov s prisilnimi mobilizacijami naraslo na 20.000. V bojni formaciji je ostalo 3000 članov [[vaške straže|vaških stražarjev]], slovenski četniki pa so bili praktično uničeni. Preživeli člani protikomunističnih enot so organizirali [[Slovensko domobranstvo]], ki je imelo na vrhuncu 17.000 pripadnikov, število partizanov pa se je do poletja 1944 povečalo na 30.000. Pozimi 1944/1945 je število slovenskih partizanov doseglo vrhunec z 38.000 pripadniki, ob praktično nespremenjenem številu protikomunističnih enot.<ref name="Griesser2007" /><ref name="Pirc" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.resistance-archive.org/en/resistance/slovenia |title=Slovenia |work=European Resistance Archive |accessdate=2 March 2012 |publisher=ERA Project |first=Damijan |last=Guštin}}</ref> V prvih desetletjih po vojni so navajali nekoliko večje število pripadnikov slovenskih partizanskih enot: 1000 leta 1941, 19.000 leta 1942, 21.000 leta 1943, 25.000 leta 1944 in 40.000 leta 1945.<ref>Vlado Strugar: ''Jugoslavija 1941–1945''. Beograd: Vojnoizdavački zavod, 1969; Nikola Anić, Sekula Joksimović in Mirko Gutić: ''Narodnooslobodilačka vojska Jugoslavije''. Beograd: Vojnoistorijski institut, 1982.</ref> Po podatkih iz končnega poročila Inštituta za novejšo zgodovino o mrtvih med drugo svetovno vojno je med vojno padlo ali bilo ubitih 32.642 partizanov in njihovih terenskih sodelavcev ter aktivistov iz sedanjih meja Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z zgodovinarko dr. Vido Deželak Barič o nacionalni zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji 1941–1945|url=https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/B44CF70A8F2195ACC12578A00034D517?OpenDocument|website=www.Družina.si|accessdate=2019-11-14}}</ref> == Kontroverze == [[Okupator]] je zato, da bi izpeljal svoje okupacijske cilje, ki so bili [[etnocid]] in [[genocid]] slovenskega naroda, kar dokazujejo [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] ukaz Naredite mi to deželo spet nemško<ref>{{Navedi splet|title=Voden sprehod. »Naredite mi to deželo spet nemško!« 75 let od začetka 2. svetovne vojne v Mariboru.|url=http://www.mb.sik.si/voden-sprehod-75-let-od-zacetka-2-sv-vojne-v-mb.html|website=www.mb.sik.si|accessdate=2019-11-14|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308124337/https://www.mb.sik.si/voden-sprehod-75-let-od-zacetka-2-sv-vojne-v-mb.html|url-status=dead}}</ref>, prepoved slovenske besede v času [[Fašizem|fašizma]], poitalijančevanje imen na [[Primorska|Primorskem]], [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]] ter [[Rižarna, Trst|krematorij Rižarna]] v [[Trst]]u organiziral tudi [[Kolaboracija|kolaboracinistične]] vojne enote kot sta [[Bela garda (Slovenija)|bela garda]] ali [[MVAC]] in [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] vojska pa tudi posebne enote. Pod zadnje spadajo tako imenovane [[protibande]] in [[Raztrganci (Bor)|raztrganci]], ki so se izdajale za partizane. Te enote, sestavljene iz zločincev in bivših partizanov, so izvedle številne zločine, ki so jih njihovi časopisi pripisali partizanom.{{navedi vir}} ===Dogovori z okupatorjem=== Partizani so po kapitulaciji [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]] sodelovali z italijanskimi vojaškimi enotami pri [[bitka za Turjak|napadu na Turjak]] in končnem obračunu s protikomunističnimi [[vaške straže|vaškimi stražami]]. V tej bitki so izurjeni italijanski topničarji odločilno pripomogli k zavzetju [[grad Turjak|turjaškega gradu]],<ref>Bernard Nežmah, ''Turjak 60 let pozneje'', [[Mladina]], 3. 10. 2003</ref><ref>''Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu'', Ljubljana, 1944</ref> Vodstvo [[NOB]] je sklenilo s poveljstvom italijanskih okupacijskih sil dogovor, po katerem se je v zameno za predajo težkega orožja in za pomoč pri obračunu s protikomunističnimi enotami italijanski vojski zagotovil varen umik s slovenskega ozemlja. Ta dogovor je omogočil nekaterim italijanskim vojaškim poveljnikom ([[Mario Roatta]], [[Mario Robotti]], [[Emilio Grazioli]]), ki bi sicer morali odgovarjati za vojne zločine nad [[Slovenci|slovenskim]] [[civilist|civilnim]] prebivalstvom v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], da so se umaknili v [[Italija|Italijo]].<ref>[http://www.ingentaconnect.com/content/routledg/rmis/2004/ 00000009/00000003/art00005 James H. Burgwyn: "General Roatta's war against the partisans in Yugoslavia: 1942", Journal of Modern Italian Studies, Volume 9, Number 3, September 2004, pp. 314-329(16), link by IngentaConnect]</ref><ref>[https://docs.google.com/uc?export=download&confirm=no_antivirus&id=0B0f1zNWb8BZ0MDllMjViMTgtZTlmMi00YjFlLTk5YTctNmNjMWQ2MzYwNDVl Giuseppe Piemontese (1946): Twenty-nine months of Italian occupation of the Province of Ljubljana]. On page 3. Book also quoted in: Ballinger, P. (2002), 138.</ref><ref name="Steinberg">Steinberg, Jonathan (2002) ''All Or Nothing: The Axis and the Holocaust, 1941-1943'', Routledge, ISBN 0-415-29069-4, p.34</ref><ref>[[James Walston]], a historian at [[The American University of Rome]]. Quoted in [https://web.archive.org/web/20130716012326/http://www.guardian.co.uk/education/2001/jun/25/artsandhumanities.highereducation Rory, Carroll. Italy's bloody secret. The Guardian. (Archived by WebCite®)], [[The Guardian]], London, UK, June 25, 2003.</ref> === Likvidacije domačih nasprotnikov === Po raziskavi [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] so slovenske partizanske enote v času med 1941 in 1945 povzročile najmanj 4200 od skupaj 33.450 smrtnih žrtev med civilisti.<ref name="Milko Mikola 2012">Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012.</ref><ref>Jani Sever: [http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ 85.768 žrtev: Raziskovalka žrtev Tadeja Tominšek - Rihtar. ''Mladina'' 24. 3. 2004.]</ref> Partizanski poboji takoimenovanih ''narodnih sovražnikov'' in ''domačih izdajalcev'', za katere sta se uporabljala izraza ''justifikacija'' in ''likvidacija'', so bile utemeljene v partizanskem kazenskim sodstvu.<ref>Tadeja Tominšek Čehulič, Partizansko sodstvo med drugo svetovno vojno: kaznovalna politika in vprašanje smrtnih kazni, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' 49/2 (2009).</ref> Usmrtitve so bile izvedene na podlagi Odloka Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO) o zaščiti slovenskega naroda z dne 16. septembra 1941. Odlok je glede postopka zoper osumljenca navajal: "Postopanje je naglo, ustno in tajno. Posebno zaslišanje krivca ni potrebno ... Proti sodbi sodišča ni pritožbe. Kazen se izvrši takoj, na način in po osebah, ki jih določi sodišče."<ref>Makso Šnuderl, ''Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji''.</ref> ===Likvidacije političnih nasprotnikov in Romov=== Leta 1942 naj bi partizani na območju [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] pobili vsaj 20 družin, ki so bile nastrojene proti narodnoosvobodilnemu boju pod vodstvom Komunistične partije.<ref>Ivo Žajdela, ''Zasuta usta: začetek komunistične revolucije v Sloveniji 1941-1942'', Ljubljana, 1996.</ref> Med najbolj znane primere sodijo [[Poboj družine Mavsar|poboj 10 članov družine Mavsar]] iz Praproč pri [[Šentrupert]]u na Dolenjskem, poboj 8 članov družine Hudnik iz [[Dobrova pri Ljubljani|Dobrove pri Ljubljani]], poboj Jakopinove družine iz [[Ponova vas|Ponove vasi]] pri [[Grosuplje]]m, družine Kozina iz [[Zapotok]]a pri [[Sodražica|Sodražici]], Kolenčeve družine iz Brezovice pri [[Mirna|Mirni]], družine Zavodnik iz Bistrice pri [[Šentrupert]]u, družine Gruden iz [[Ulaka|Ulake]] pri [[Velike Lašče|Velikih Laščah]].<ref name="Milko Mikola 2012"/><ref>''Domoljub'' 11. avgusta 1943.</ref><ref>Arhiv Ministrstva za pravosodje RS, Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic, spis št. 130-2278/2006.</ref> Preventivna likvidacija [[Romi|Romov]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in v [[Bela Krajina|Beli Krajini]] naj bi preprečila, da bi Romi Italijanom izdajali podatke o gibanju partizanskih enot. Po poročilu štaba Šercerjevega bataljona z dne 18. maja 1942 je ta enota pobila skupino 56 Romov.<ref name="Tone Ferenc 1987">Tone Ferenc, ''Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945: država v državi'', Ljubljana, 1987.</ref> 61 Romov so 19. julija 1942 zajeli belokranjski partizani v Kanižarici pri [[Črnomelj|Črnomlju]], pobili pa domnevno v Draginji vasi.<ref name="Tone Ferenc 1987"/> ==Število padlih== Med 2. svetovno vojno je v boju padlo okoli 28.000 partizanov in 5400 aktivistov OF. Največ partizanov (11.700) so pobili Nemci, skoraj 2000 domobranci in 1200 Italijani. 25.400 je bilo civilnih žrtev, domobrancev pa je padlo 11.000: 1100 jih je padlo v boju s partizani, 9600 pa je pobila Jugoslovanska armada tik po vojni.<ref>[https://www.sistory.si/ww2 Žrtve druge svetovne vojne.] Sistory.si.</ref> Spomin na padle partizane in pobite talce obeležuje okrog 9000 [[partizanski spomenik|partizanskih obeležij]],<ref>[https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.]</ref> žrtve domobrancev pa popisujejo [[Nova slovenska zaveza#Farne spominske plošče|farne spominske plošče]]. == Viri in opombe == 1944. leta je Propagandni odsek IV. operativne zone NOV in POS izdal prvo knjižico v seriji Knjižnica NOV in POS, ''Partizanski soneti'' [[France Kosmač|Franceta Kosmača]]. Od 1966 do 2004 je izšlo v tej seriji in v seriji Mala knjižnica NOV in POS preko sto publikacij.<ref>Miroslav Stiplovšek: Ob desetletnici "Knjižnice NOV in POS". ''Kronika'' 24/1 (1976). 59-61.</ref> {{sklici}} == Glej tudi == * [[Partizanski odredi Slovenije]] * [[Seznam slovenskih partizanskih brigad]] * [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS) * [[Oddelek za zaščito naroda]] (OZNA) * [[Vojska državne varnosti]] (VDV) * [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije]] * [[Seznam divizij NOV in POJ]] {{portal|Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|*]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] 9jkaeog2exnnoil0klhn64cado05av7 6748149 6748148 2026-09-08T16:39:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 napačna np 6748149 wikitext text/x-wiki {{pristransko}} {{drugi pomeni|partizani (razločitev)}} [[File:Flag of the Slovene Partisans.svg|thumb|Zastava NOV]] '''Slovenski partizani''' (uradno ime '''Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije''', kratica ''NOV in POS'') so bili oborožene sile pod vodstvom [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], ki so se med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]] borile proti [[Okupacija Slovenije|okupatorjem]] in protirevolucionarnim enotam. Sprva so bile samostojne, z reorganizacijo vseh [[partizan]]skih oboroženih sil na področju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] pa so se podredili [[Vrhovni štab NOV in POJ|Vrhovnemu štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]] kot [[Slovenija|slovenski del]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]]. NOV in POS je načeloval [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]]. Ob koncu druge svetovne vojne so bili NOV in POS razpuščeni ter vključeni v [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]], ki je bila ustanovljena 1. marca 1945. == Organizacija == NOV so sestavljale [[slovenske partizanske divizije]] in [[Seznam slovenskih partizanskih brigad|slovenske partizanske brigade]]. [[brigada|Brigade]] so bile osnovne samostojne [[vojaška taktika|taktične]] [[vojaške enote]], ki so delovale na celotnem področju [[Slovenija|Slovenije]]. POS ([[partizanski odredi slovenije]]) pa so delovali na teritorialnem principu (le na območju, s katerega so prihajali pripadniki [[odred]]a). ===Čete=== Narodnoosvobodilna vojska se je leta 1941 in 1942 v skladu s Partizanskim zakonom najprej organizirala v četah, ki so se imenovale po krajih ali pokrajinah, kjer so delovale. Četa je bila sestavljena iz vodov, čete pa so se združevale v bataljone in brigade. Bataljonu in brigadi sta poveljevala komandant, ki je imel vojaške naloge, in komisar, ki mu je pripadalo kulturno in politično delo. Ponekod so nižje častnike volili partizani sami, komandante in komisarje pa je imenovalo glavno oz. vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Čete so nastajale po načrtu OF in KPS, najprej okrog industrijskih središč. Leta 1941 je bilo na Slovenskem preko 30 samostojnih čet, ki so se ponekod združevale v bataljone. 15 čet so razbili zaradi izdaje ovaduhov ali so bile razpuščene. Spomladi 1942 so se čete preuredile v partizanske odrede in skupine odredov, posamezne samostojne čete pa so nastajale tudi pozneje. Čete so bile nastanjene po gozdovih, redno so menjale svoje tabore (v senikih, lovskih kočah, zapuščenih stavbah, zemljankah, šotorih). Na javkah so se borci dobivali z aktivisti OF, ki so jih oskrbovali z informacijami in hrano. ===Odredi=== Partizanski odredi so nastali po sklepu Vrhovnega štaba narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije, imena so dobili po pokrajinah delovanja. Na osvobojenem ozemlju v Ljubljanski pokrajini so odredi oteževali Italijanom izhod iz postojank. Med italijansko ofenzivo so iz odredov nastale prve štiri slovenske brigade, odredi pa so potem prevzeli zaščitne, mobilizacijske in oskrbne naloge. Aprila 1943 je bilo osem odredov. Ob italijanski kapitulaciji septembra 1943 se je število odredov povečalo. Iz njih so nastajale brigade, ki so se posvečale borbenim ciljem. V drugi polovici 1944 je bilo 18 partizanskih odredov. Delovali so na obrobju osvobojenih ozemelj in tam, kjer brigade niso mogle delovati. V pričakovanju izkrcanja zaveznikov v Dalmaciji so odrede na Primorskem ukinili in borce vključili v brigade. V Brdih in Beneški Sloveniji je Operativni štab za zapadno Primorsko ustanovil štiri bataljone, ki so delovali na način odredov. Ob koncu vojne je bilo na ozemlju Slovenije 13 odredov, vključenih v korpuse. V 7. korpusu so bili tankovski, Belokranjski, Notranjski, Dolenjski, v 9. korpusu Jeseniško-bohinjski, Škofjeloški in dva mornariška, v 4. operativni coni Kozjanski, Kamniško-zasavski, Kokrški, Lackov in Koroški odred. Grupe odredov je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet oziroma Glavni štab NOV in POS oblikovalo aprila 1942: *Prva grupa odredov: Gorenjski in Koroški odred *Druga grupa odredov: Zahodna Štajerska, tj. Savinjski in Pohorski odred (iz 1. partizanske Štajerske brigade) *Tretja grupa odredov: Dolenjski in Notranjski odred *Četrta grupa odredov za Vzhodno Štajersko ni bila ustanovljena 26. junija 1942 se je 3. grupa odredov preformirala tako, da je vsebovala Dolomitski, Krimski, Kočevski in Loški odred; Belokranjski, Zapadnodolenjski in Krški odred pa so se združili v Peto grupo odredov, dokler ni bila 26. 8. 1942 v veliki italijanski ofenzivi ukinjena. Septembra 1943 je deloval štab Južne grupe odredov (Kočevskega in Vzhodnoštajerskega), septembra 1944 pa Koroška grupa odredov. 28. 2. 1945 so iz Kamniško-Zasavskega, Kozjanskega in Lackovega odreda formirali Štajersko grupo odredov in jo 7. aprila ukinili. [[Slika:Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.jpg|sličica|Glavni člani narodnoosvobodilne vojske leta 1944. Od leve proti desni: [[Boris Kraigher]], [[Jaka Avšič]], [[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]], [[Viktor Avbelj]] in [[Dušan Kveder]].]] ===Bataljoni in brigade=== {{glavni članek|Seznam slovenskih partizanskih brigad}} Prvi partizanski bataljoni so nastali na podlagi Partizanskega zakona: avgusta 1941 Cankarjev (Gorenjski), Kamniški, Storžiški, septembra Krimski in Štajerski (na Pugledu pod Ljubljano), decembra Prešernov bataljon (v Zgornjesavski dolini) in Šercerjev bataljon (na Kožljeku), vendar se je čez zimo 1941/42 ohranil samo Cankarjev bataljon. Spomladi 1942 so bataljoni delovali v vstaji na Dolenjskem. Bataljoni so se združevali v brigade. iz 1. proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča je nastala Tomšičeva brigada, drugod je brigade tvorilo troje do pet bataljonov. Jeseni 1943, ko je kapitulirala Italija, se je število bataljonov povečalo, pridobili so tudi težko oborožitev, imeli so vode za zvezo, kolesarske, konjeniške, obveščevalne vode. Proti domačim nasprotnikom so delovali bataljoni VOS OF, ki so bili v prvi polovici 1944 preurejeni v bataljone VDV (Vojske državne varnosti, pozneje preimenovani v bataljone Narodne obrambe). Po delovanju so bili bataljoni jurišni, transportni, zaščitni, inženirski, mornariški, za zvezo itd. ===Divizije in korpusi=== Več brigad je skupaj z enotami za zaščito sestavljalo divizijo. Slovenski diviziji sta bili [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|Štirinajsta]] in Petnajsta divizija NOV in POJ, ustanovljeni 13. 7. 1943. 3. okt. 1943 se jima je pridružila Osemnajsta divizija in skupaj z njima tvorila Sedmi korpus NOV in POJ. Korpusi so delovali od 1942 do 1945, ko so se preoblikovali v armade. Korpus so sestavljale do štiri divizije in več odredov, skupaj okrog 20.000 borcev. Korpusi so delovali v zaključnih akcijah za osvoboditev. [[Divizija|Divizije]], brigade in odredi so bili povezani v dva [[korpus (vojaštvo)|korpus]]a.<ref>Zdravko Klajnšček: Bataljoni NOV in POS. Partizanske čete 1941–42. Partizanski odredi. Grupa odredov. Divizije NOV in POV. Korpusi NOVJ. ''Enciklopedija Slovenije''.</ref> == Zavezniške vojaške misije == Prvi predstavniki zavezniških vojska so v Slovenijo prišli junija 1943 v sklopu britanske vojaške misije, ki jo je vodil kanadski major William Jones. Ta misija se je po odhodu Williama Jonesa preoblikovala v angloameriško, ki jo je vodil ameriški oficir, kapetan James Goodwin. Kasneje se je misija ločila na britansko in ameriško. Misija Rdeče armade je iz vrhovnega poveljstva NOV in POJ prišla 18. marca 1944 pod vodstvom polkovnika Nikolaja Patrahaljceva, češkoslovaška pa 5. januarja 1945. Jeseni 1944 je bilo v Sloveniji 69 članov britanske in ameriške ter 13 članov sovjetske misije. Člani misij so bili razporejeni na glavnem poveljstvu NOV in PO Slovenije, Centralni vojno-partizanski bolnici v kočevskem Rogu, štabu 9. korpusa, štabu 4. operativne cone, Koroškem odredu ... Vojaške misije so opravljale različne naloge. Mednje spadajo: spoznavanje taktike in organizacije OF in NOV in PO Slovenije, dostavljanje obveščevalnih podatkov glavnemu štabu NOV in POS (podatki o načrtih okupatorja in velikih akcijah in premikih proti slovenskemu ozemlju, podatki o načrtih Zaveznikov) in organiziranju paketov pomoči Narodnoosvobodilnemu gibanju Slovenije. == Sodelovanje slovenskih partizanov in zaveznikov == Sodelovanje slovenskih partizanov in zavezniških sil je v večji meri pomenilo odmetavanje zavezniške pomoči partizanom, kasneje pa tudi zdravljenje ranjencev v osvobojenih delih Italije. Partizani pa so zavezniškim vojakom, predvsem tistim, ki so strmoglavili z letalom, pomagali pri rešitvi in vrnitvi v svoje domovine oziroma najbližja zavezniška oporišča. Zavezniški vojaki so bili veseli, če so prišli v roke partizanom, saj so jih domobranci in drugi sodelavci okupatorja izročili Nemcem. Pri Nemcih pa jih je čakalo sprva izpraševanje, mučenje in kasneje največkrat smrt. [[Slika:Partizani Vzhodnokoroškega odreda ob odvrženi zavezniški pomoči.jpg|thumb|Partizani Vzhodnokoroškega odreda ob odvrženi zavezniški pomoči, slika iz l. 1944]] Spuščanje paketov pomoči je bilo povezano z delovanjem zavezniških misij na področju Jugoslavije in njihovim povezovanjem z Vrhovnim štabom NOV in PO Jugoslavije, ki ga je vodil Josip Broz-Tito. Pošiljanje same pomoči pa je bilo odvisno od pripravljenosti spuščališč, letališč, vremenom in sovražno dejavnostjo okupatorja in njegovih sodelavcev. Na Slovenskih tleh se je razvilo več letališč in spuščališč. Partizanske bolnišnice kljub vrhunski organizaciji niso bile kos zelo velikemu številu ranjencev. V začetku maja 1944 so zavezniki sporočili Vrhovnemu štabu, da so zavezniška letala pripravljena na odvoz ranjencev, a dokler v Jugoslaviji ne bo zagotovljenih primernih letališč, ustrezne signalizacije in varnosti za pristajanje letal, letala ne bodo prišla. Zato so se pospešeno lotili pripravljanja letališč. Letališča so bila večinoma na poljih, ki so jih partizani, civilno prebivalstvo in vsi drugi udeleženci NOGa utrdili in ustrezno označili z baklami, tako, da so bila spremna za pristajanje letal. V času NOB so v Sloveniji nastala naslednja letališča: * letališče Nadlesk (letališče je bilo vneseno v vse zavezniške pilotske karte pod imenom Picadilly club) * letališče Otok ( letališče v zavezniških mapah označeno kot Picadilly hope-EK-B1) * letališče Krasinec ( letališče v zavezniških mapah označeno kot Picadilly hope A) * letališče Pri Mlaki * letališče Rečica Nastalo je veliko število spuščališč, vendar nekaterih niso nikdar uporabili, na nekaterih pa so tovor prestregli Nemci, Italijani oz. njuni sodelavci. == Prisega == [[Slika:Triglavka.jpg|sličica|''[[Triglavka]]'', ki so jo uporabljali slovenski partizani]] Slovenski partizani so ob vstopu v vojaške enote prisegali. Besedilo partizanske prisege, določene s Partizanskim zakonom iz julija 1941,<ref>''Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, 6/1''. Beograd, 1952.</ref> se glasi: <blockquote>Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne Delavske-Kmečke-[[Rdeča armada|Rdeče Armade]] [[Sovjetska Zveza|Sovjetske Zveze]] ter vseh ostalih za svobodo borečih se narodov borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom in svojimi sobojevniki, da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva in vsega naprednega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom; da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in ne da bi odložil orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom, če bo to potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje. Za svobodo v boj!''<ref>Ivan Kristan: Partizan. ''Enciklopedija Slovenije, 8'', 247. — Doroteja Lešnik in Gregor Tomc: ''Rdeče in črno: Slovensko partizanstvo in domobranstvo''. Ljubljana: Znanstveno središče, 1995. 84.</ref></blockquote> ==Število dejavnih borcev== Čeprav je imelo gibanje ob začetku vojne v javnosti solidno podporo,<ref>{{cite journal |title=Whose is the partisan movement? Serbs, Croats and the legacy of a shared resistance |last=Hoare |first=Marko Atilla |journal=The Journal of Slavic Military Studies |volume=15 |issue=4 |year=2002 |doi=10.1080/13518040208430537 |issn = 1351-8046}}</ref> je bilo število borcev vseskozi majhno in se je občutno povečalo šele v zadnjem stadiju vojne, ko je postala zmaga zaveznikov verjetnejša.<ref name="Gow">{{navedi knjigo |title=Slovenia and the Slovenes: A Small State in the New Europe |last1=Gow |first1=James |last2=Carmichael|first2= Cathie |edition=Revised and updated |year=2010 |publisher=Hurst Publishers Ltd |isbn=978-1-85065-944-0 |page=49}}</ref> Avgusta leta 1941 je bilo 700–800 borcev, ob koncu leta 1941 naj bi jih bilo 2000,<ref name="Griesser2007">{{navedi knjigo |title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija |language=slovenščina |trans-title=Divided Nation: Slovenia 1941–1945: Occupation, Collaboration, Civil War, Revolution |first=Tamara |last=Griesser-Pečar |publisher=Mladinska knjiga |year=2007 |isbn=978-961-01-0208-3 |pages=345–346}}</ref><ref name="Pirc">{{navedi knjigo |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pirc-primoz.pdf |title=Slovensko in italijansko odporniško gibanje - strukturna primerjava: diploma thesis |trans-title=Slovene and Italian Resistance Movement - Structural Comparison: diploma thesis |language=slovenščina |year=2008 |pages=59–62 |publisher=Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana |id={{COBISS|ID=27504733}}}}</ref> septembra 1943, neposredno pred [[kapitulacija|kapitulacijo]] [[Italija|Italije]] pa 5500.<ref name="Pirc"/> Nekoliko drugačne številke navaja ''Slovenski zgodovinski atlas'' (2011). Poleti 1942 naj bi bilo slovenskih partizanov okoli 5300, število takrat ustanovljenih [[vaške straže|vaških stražarjev]] pa 400. Tik pred kapitulacijo Italije 1943 je število partizanov ostalo enako, skokovito pa je naraslo število borcev v protikomunističnih enotah, ki jih je bilo takrat (vključno s slovenskimi pripadniki [[Jugoslovanska vojska v domovini|Kraljeve vojske v domovini]]) 6200. Jeseni 1943, takoj po kapitulaciji Italije, uničenju [[slovenski četniki|slovenskih četnikov]] pri [[Grčarice|Grčaricah]] in [[Bitka za Turjak|padcu Turjaka]], je število partizanov s prisilnimi mobilizacijami naraslo na 20.000. V bojni formaciji je ostalo 3000 članov [[vaške straže|vaških stražarjev]], slovenski četniki pa so bili praktično uničeni. Preživeli člani protikomunističnih enot so organizirali [[Slovensko domobranstvo]], ki je imelo na vrhuncu 17.000 pripadnikov, število partizanov pa se je do poletja 1944 povečalo na 30.000. Pozimi 1944/1945 je število slovenskih partizanov doseglo vrhunec z 38.000 pripadniki, ob praktično nespremenjenem številu protikomunističnih enot.<ref name="Griesser2007" /><ref name="Pirc" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.resistance-archive.org/en/resistance/slovenia |title=Slovenia |work=European Resistance Archive |accessdate=2 March 2012 |publisher=ERA Project |first=Damijan |last=Guštin}}</ref> V prvih desetletjih po vojni so navajali nekoliko večje število pripadnikov slovenskih partizanskih enot: 1000 leta 1941, 19.000 leta 1942, 21.000 leta 1943, 25.000 leta 1944 in 40.000 leta 1945.<ref>Vlado Strugar: ''Jugoslavija 1941–1945''. Beograd: Vojnoizdavački zavod, 1969; Nikola Anić, Sekula Joksimović in Mirko Gutić: ''Narodnooslobodilačka vojska Jugoslavije''. Beograd: Vojnoistorijski institut, 1982.</ref> Po podatkih iz končnega poročila Inštituta za novejšo zgodovino o mrtvih med drugo svetovno vojno je med vojno padlo ali bilo ubitih 32.642 partizanov in njihovih terenskih sodelavcev ter aktivistov iz sedanjih meja Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z zgodovinarko dr. Vido Deželak Barič o nacionalni zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji 1941–1945|url=https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/B44CF70A8F2195ACC12578A00034D517?OpenDocument|website=www.Družina.si|accessdate=2019-11-14}}</ref> == Kontroverze == [[Okupator]] je zato, da bi izpeljal svoje okupacijske cilje, ki so bili [[etnocid]] in [[genocid]] slovenskega naroda, kar dokazujejo [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] ukaz Naredite mi to deželo spet nemško<ref>{{Navedi splet|title=Voden sprehod. »Naredite mi to deželo spet nemško!« 75 let od začetka 2. svetovne vojne v Mariboru.|url=http://www.mb.sik.si/voden-sprehod-75-let-od-zacetka-2-sv-vojne-v-mb.html|website=www.mb.sik.si|accessdate=2019-11-14|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308124337/https://www.mb.sik.si/voden-sprehod-75-let-od-zacetka-2-sv-vojne-v-mb.html|url-status=dead}}</ref>, prepoved slovenske besede v času [[Fašizem|fašizma]], poitalijančevanje imen na [[Primorska|Primorskem]], [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]] ter [[Rižarna, Trst|krematorij Rižarna]] v [[Trst]]u organiziral tudi [[Kolaboracija|kolaboracinistične]] vojne enote kot sta [[Bela garda (Slovenija)|bela garda]] ali [[MVAC]] in [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] vojska pa tudi posebne enote. Pod zadnje spadajo tako imenovane [[protibande]] in [[raztrganci]], ki so se izdajale za partizane. Te enote, sestavljene iz zločincev in bivših partizanov, so izvedle številne zločine, ki so jih njihovi časopisi pripisali partizanom.{{navedi vir}} ===Dogovori z okupatorjem=== Partizani so po kapitulaciji [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]] sodelovali z italijanskimi vojaškimi enotami pri [[bitka za Turjak|napadu na Turjak]] in končnem obračunu s protikomunističnimi [[vaške straže|vaškimi stražami]]. V tej bitki so izurjeni italijanski topničarji odločilno pripomogli k zavzetju [[grad Turjak|turjaškega gradu]],<ref>Bernard Nežmah, ''Turjak 60 let pozneje'', [[Mladina]], 3. 10. 2003</ref><ref>''Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu'', Ljubljana, 1944</ref> Vodstvo [[NOB]] je sklenilo s poveljstvom italijanskih okupacijskih sil dogovor, po katerem se je v zameno za predajo težkega orožja in za pomoč pri obračunu s protikomunističnimi enotami italijanski vojski zagotovil varen umik s slovenskega ozemlja. Ta dogovor je omogočil nekaterim italijanskim vojaškim poveljnikom ([[Mario Roatta]], [[Mario Robotti]], [[Emilio Grazioli]]), ki bi sicer morali odgovarjati za vojne zločine nad [[Slovenci|slovenskim]] [[civilist|civilnim]] prebivalstvom v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], da so se umaknili v [[Italija|Italijo]].<ref>[http://www.ingentaconnect.com/content/routledg/rmis/2004/ 00000009/00000003/art00005 James H. Burgwyn: "General Roatta's war against the partisans in Yugoslavia: 1942", Journal of Modern Italian Studies, Volume 9, Number 3, September 2004, pp. 314-329(16), link by IngentaConnect]</ref><ref>[https://docs.google.com/uc?export=download&confirm=no_antivirus&id=0B0f1zNWb8BZ0MDllMjViMTgtZTlmMi00YjFlLTk5YTctNmNjMWQ2MzYwNDVl Giuseppe Piemontese (1946): Twenty-nine months of Italian occupation of the Province of Ljubljana]. On page 3. Book also quoted in: Ballinger, P. (2002), 138.</ref><ref name="Steinberg">Steinberg, Jonathan (2002) ''All Or Nothing: The Axis and the Holocaust, 1941-1943'', Routledge, ISBN 0-415-29069-4, p.34</ref><ref>[[James Walston]], a historian at [[The American University of Rome]]. Quoted in [https://web.archive.org/web/20130716012326/http://www.guardian.co.uk/education/2001/jun/25/artsandhumanities.highereducation Rory, Carroll. Italy's bloody secret. The Guardian. (Archived by WebCite®)], [[The Guardian]], London, UK, June 25, 2003.</ref> === Likvidacije domačih nasprotnikov === Po raziskavi [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] so slovenske partizanske enote v času med 1941 in 1945 povzročile najmanj 4200 od skupaj 33.450 smrtnih žrtev med civilisti.<ref name="Milko Mikola 2012">Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012.</ref><ref>Jani Sever: [http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ 85.768 žrtev: Raziskovalka žrtev Tadeja Tominšek - Rihtar. ''Mladina'' 24. 3. 2004.]</ref> Partizanski poboji takoimenovanih ''narodnih sovražnikov'' in ''domačih izdajalcev'', za katere sta se uporabljala izraza ''justifikacija'' in ''likvidacija'', so bile utemeljene v partizanskem kazenskim sodstvu.<ref>Tadeja Tominšek Čehulič, Partizansko sodstvo med drugo svetovno vojno: kaznovalna politika in vprašanje smrtnih kazni, ''Prispevki za novejšo zgodovino'' 49/2 (2009).</ref> Usmrtitve so bile izvedene na podlagi Odloka Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO) o zaščiti slovenskega naroda z dne 16. septembra 1941. Odlok je glede postopka zoper osumljenca navajal: "Postopanje je naglo, ustno in tajno. Posebno zaslišanje krivca ni potrebno ... Proti sodbi sodišča ni pritožbe. Kazen se izvrši takoj, na način in po osebah, ki jih določi sodišče."<ref>Makso Šnuderl, ''Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji''.</ref> ===Likvidacije političnih nasprotnikov in Romov=== Leta 1942 naj bi partizani na območju [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] pobili vsaj 20 družin, ki so bile nastrojene proti narodnoosvobodilnemu boju pod vodstvom Komunistične partije.<ref>Ivo Žajdela, ''Zasuta usta: začetek komunistične revolucije v Sloveniji 1941-1942'', Ljubljana, 1996.</ref> Med najbolj znane primere sodijo [[Poboj družine Mavsar|poboj 10 članov družine Mavsar]] iz Praproč pri [[Šentrupert]]u na Dolenjskem, poboj 8 članov družine Hudnik iz [[Dobrova pri Ljubljani|Dobrove pri Ljubljani]], poboj Jakopinove družine iz [[Ponova vas|Ponove vasi]] pri [[Grosuplje]]m, družine Kozina iz [[Zapotok]]a pri [[Sodražica|Sodražici]], Kolenčeve družine iz Brezovice pri [[Mirna|Mirni]], družine Zavodnik iz Bistrice pri [[Šentrupert]]u, družine Gruden iz [[Ulaka|Ulake]] pri [[Velike Lašče|Velikih Laščah]].<ref name="Milko Mikola 2012"/><ref>''Domoljub'' 11. avgusta 1943.</ref><ref>Arhiv Ministrstva za pravosodje RS, Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic, spis št. 130-2278/2006.</ref> Preventivna likvidacija [[Romi|Romov]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in v [[Bela Krajina|Beli Krajini]] naj bi preprečila, da bi Romi Italijanom izdajali podatke o gibanju partizanskih enot. Po poročilu štaba Šercerjevega bataljona z dne 18. maja 1942 je ta enota pobila skupino 56 Romov.<ref name="Tone Ferenc 1987">Tone Ferenc, ''Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945: država v državi'', Ljubljana, 1987.</ref> 61 Romov so 19. julija 1942 zajeli belokranjski partizani v Kanižarici pri [[Črnomelj|Črnomlju]], pobili pa domnevno v Draginji vasi.<ref name="Tone Ferenc 1987"/> ==Število padlih== Med 2. svetovno vojno je v boju padlo okoli 28.000 partizanov in 5400 aktivistov OF. Največ partizanov (11.700) so pobili Nemci, skoraj 2000 domobranci in 1200 Italijani. 25.400 je bilo civilnih žrtev, domobrancev pa je padlo 11.000: 1100 jih je padlo v boju s partizani, 9600 pa je pobila Jugoslovanska armada tik po vojni.<ref>[https://www.sistory.si/ww2 Žrtve druge svetovne vojne.] Sistory.si.</ref> Spomin na padle partizane in pobite talce obeležuje okrog 9000 [[partizanski spomenik|partizanskih obeležij]],<ref>[https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.]</ref> žrtve domobrancev pa popisujejo [[Nova slovenska zaveza#Farne spominske plošče|farne spominske plošče]]. == Viri in opombe == 1944. leta je Propagandni odsek IV. operativne zone NOV in POS izdal prvo knjižico v seriji Knjižnica NOV in POS, ''Partizanski soneti'' [[France Kosmač|Franceta Kosmača]]. Od 1966 do 2004 je izšlo v tej seriji in v seriji Mala knjižnica NOV in POS preko sto publikacij.<ref>Miroslav Stiplovšek: Ob desetletnici "Knjižnice NOV in POS". ''Kronika'' 24/1 (1976). 59-61.</ref> {{sklici}} == Glej tudi == * [[Partizanski odredi Slovenije]] * [[Seznam slovenskih partizanskih brigad]] * [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS) * [[Oddelek za zaščito naroda]] (OZNA) * [[Vojska državne varnosti]] (VDV) * [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije]] * [[Seznam divizij NOV in POJ]] {{portal|Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|*]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] bixnx8ckl78lq8dh417wg4porko9mm5 0 339294 6748073 6335953 2026-09-08T12:43:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748073 wikitext text/x-wiki {{Infobox MLB player | name = Austin Jackson | width = 240 | alt = | team = Chicago White Sox | number = 10 | position = Igralec osrednjega zunanjega polja | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | bats = Desno roko | throws = Desno roko | debutdate = 5. aprila | debutyear = 2010 | debutteam = Detroit Tigers | statyear = 14. junij 2016 | stat1label = Odbijalsko povprečje | stat1value = .272 | stat2label = Domači teki | stat2value = 55 | stat3label = Teki, poslani domov | stat3value = 314 | stat4label = Lastni teki | stat4value = 971 | stat5label = Ukradene baze | stat5value = 108 | teams = <nowiki></nowiki> * [[Detroit Tigers]] (2010-2014) * [[Seattle Mariners]] (2014-2015) * [[Chicago Cubs]] (2015) * [[Chicago White Sox]] (2016-) | highlights = <nowiki></nowiki> * [[Nagrada Fielding Bible]] (2011) * Novinec meseca Ameriške lige (April 2010) * Izstopajoči novinec po mnenju igralcev (2010) * Igralec tedna Ameriške lige (29. avgust–4. september 2011) }} '''Austin Jarrell Jackson''', [[Američani|ameriški]] [[bejzbolist]], * [[1. februar]] [[1987]], [[Denton, Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Jackson je poklicni igralec zunanjega polja in trenutno član ekipe [[Chicago White Sox]]. Z ekipo [[Detroit Tigers]] je prvič nastopil leta 2010, ob koncu svoje prve sezone pa je v glasovanju za Novinca leta Ameriške lige končal na 2. mestu. == Ljubiteljska kariera == Leta 1999 ga je revija ''[[Baseball America]]'' označila za najboljšega 12-letnega bejzbolista v državi, tri leta kasneje pa za najboljšega 15-letnika. <ref name=nyt060109>{{navedi splet|last=Kepner |first=Tyler |url=http://www.nytimes.com/2009/06/02/sports/baseball/02jackson.html |title=Austin Jackson: A Star Under Construction |publisher=Nytimes.com |date=1.6.2009 |accessdate=7.10.2011}}</ref> V svojem rodnem kraju je obiskoval srednjo šolo [[Billy Ryan High School]].<ref>{{navedi splet |author=Dawn Klemish |url=http://newyork.yankees.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20080228&content_id=2395257&vkey=spt2008news&fext=.jsp&c_id=nyy |title=Minor League Report: Austin Jackson |publisher=Newyork.yankees.mlb.com |date=1.1.2010 |accessdate=16.10.2010 |archive-date=2012-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120403005638/http://newyork.yankees.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20080228&content_id=2395257&vkey=spt2008news&fext=.jsp&c_id=nyy |url-status=dead }}</ref> Jackson se je ukvarjal tudi s košarko - Athlon Sports ga je ocenila kot 10. najboljšega srednješolskega organizatorja igre v ZDA, po tem ko je v 3. letniku srednje šole dosegal po 22,5 točke, 5 skokov in 3 asistence na tekmo. Na igrišču za bejzbol je odbijal s povprečjem 0,423, odbil pet domačih tekov in domov poslal 34 tekov. ''Baseball America'' ga je tokrat ocenila kot 14. najbolj obetavnega srednješolskega kandidata za nabor lige MLB. <ref>{{citeweb |url=http://www.ramblinwreck.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111504aaa.html |title=Austin Jackson Signs to Play Basketball at Tech |publisher=RamblinWreck.com |date=15.11.2004 |accessdate=15.7.2012 |archive-date=2016-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160123045507/http://www.ramblinwreck.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111504aaa.html |url-status=dead }}</ref> == Poklicna pot == === Nižje podružnice === Navkljub temu, da se je zavezal k igranju košarke in bejzbola na univerzi [[Georgia Institute of Technology|Georgia Tech]], ga je ekipa [[New York Yankees]] izbrala v 8. krogu (skupno 259. izbiro) nabora lige MLB leta 2005. Z namenom, da ga prepričajo, da se odloči za poklicno igranje, so mu ob podpisu pogodbe ponudili 800,000 ameriških dolarjev, kar je rekorden tovrsten bonus za igralca, izbranega v 8. krogu.<ref name=nyt060109/> V letih 2005−2009 je Jackson počasi napredoval čez nižje podružnice kluba. Po uvodnem naprezanju se je kmalu razvil v enega najobetavnejših mladincev kluba. <ref>{{navedi splet |url=http://www.hawaiiwinterbaseball.com/articles/detail/91Austin |title=Jackson Earning His (Pin)stripes in HWB |publisher=Hawaiiwinterbaseball.com |date= |accessdate=16. november 2010 |archive-date=2011-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110711151818/http://www.hawaiiwinterbaseball.com/articles/detail/91Austin |url-status=dead }}</ref> V sezoni 2009 je bil po mnenju ocenjevalcev revije ''[[Baseball America]]'' najbolj obetaven igralec moštva iz Bronxa.<ref>{{navedi splet |last=Manuel |first=John |url=http://www.baseballamerica.com/today/prospects/rankings/organization-top-10-prospects/2009/267148.html |title=New York Yankees top 10 prospects |publisher=Baseballamerica.com |date=10.11.2008 |accessdate=16.11.2010 |archive-date=2018-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180129140500/https://www.baseballamerica.com/today/prospects/rankings/organization-top-10-prospects/2009/267148.html |url-status=dead }}</ref> Po koncu sezone 2009 je bil Jackson za zaščito pred naborom [[Nabor Rule 5|Rule 5]] dodan na seznam 40-ih mož ekipe.<ref>[http://yankees.lhblogs.com/2009/11/20/seven-added-to-40-man-roster Seven added to 40-man roster]/</ref> === Detroit Tigers === 9. decembra 2009 je bil v menjavi, ki je vključevala tri klube, poslan k ekipi [[Detroit Tigers]], v New York pa je v zameno odšel [[Curtis Granderson]].<ref>{{navedi splet |author=Bryan Hoch |url=http://newyork.yankees.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20091208&content_id=7774692&vkey=news_nyy&fext=.jsp&c_id=nyy |title=Granderson joins Yanks in three-way trade |publisher=Newyork.yankees.mlb.com |date=1.1.2010 |accessdate=16.11.2010 |archive-date=2013-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131212062706/http://newyork.yankees.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20091208&content_id=7774692&vkey=news_nyy&fext=.jsp&c_id=nyy |url-status=dead }}</ref> V sezono 2010 je Jackson (po mnenju ''Baseball Americe'') vstopil kot 3. najbolj obetaven igralec kluba iz Detroita.<ref>{{navedi splet |last=Glassey |first=Conor |url=http://www.baseballamerica.com/today/prospects/rankings/organization-top-10-prospects/2010/269347.html |title=Detroit Tigers top 10 prospects |publisher=Baseballamerica.com |date=8.1.2010 |accessdate=16.11.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101207003948/http://www.baseballamerica.com/today/prospects/rankings/organization-top-10-prospects/2010/269347.html |archivedate=2010-12-07 |url-status=live }}</ref> V ligi MLB je prvič nastopil 5. aprila 2010 na tekmi proti ekipi [[Kansas City Royals]]. V petih odbijalskih nastopih je zabeležil en udarec v polje. Svoj prvi domači tek je odbil 20 dni kasneje, dovolil pa mu ga je [[Colby Lewis]], metalec kluba [[Texas Rangers]].<ref>{{navedi splet |author=Todd Wills |url=http://mlb.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20100425&content_id=9579612&vkey=news_mlb&fext=.jsp&c_id=mlb |title=Jackson jacks first home run of career |publisher=Mlb.mlb.com |date= |accessdate=16.11.2010 |archive-date=2013-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023162309/http://mlb.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20100425&content_id=9579612&vkey=news_mlb&fext=.jsp&c_id=mlb |url-status=dead }}</ref> V prvem mesecu sezone je Jackson vodil ligo MLB v udarcih v polje (36) in si prislužil naziv Novinec meseca Ameriške lige.<ref>{{navedi splet |author=Jason Beck |url=http://detroit.tigers.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20100504&content_id=9785236&vkey=news_det&fext=.jsp&c_id=det |title=Jackson is AL Rookie of Month for April |publisher=Detroit.tigers.mlb.com |date= |accessdate=16.11.2010 |archive-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110615103653/http://detroit.tigers.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20100504&content_id=9785236&vkey=news_det&fext=.jsp&c_id=det |url-status=dead }}</ref> 2. junija 2010 je na tekmi proti ekipi [[Cleveland Indians]] v 9. menjavi [[Skorajda brezhibna tekma Armanda Galarrage|skorajda brezhibne tekme Armanda Galarrage]] Jackson ujel odbito žogo za izločitev odbijalca. Brezhibni tekmi je kasneje konec napravila zgrešena razsodba sodnika [[Jim Joyce|Jima Joycea]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.detnews.com/article/20100603/SPORTS0104/6030422/1129/Austin-Jackson-s-catch-draws-raves |title=Austin Jackson's catch draws raves |publisher=The Detroit News |date= |accessdate=16.11.2010}}</ref> Po mnenju revije ''Baseball America'' si je za svoje predstave v svoji novinski sezoni leta 2010 zaslužil mesto v njihovi postavi najboljših novincev lige tega leta.<ref>{{navedi splet |last=Eddy |first=Matt |url=http://www.baseballamerica.com/today/majors/awards/rookie-of-the-year/2010/2610794.html |title=Future Big League Stars Highlight All-Rookie Team |publisher=Baseball America |date=19.10.2010 |accessdate=21.10.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101025142809/http://www.baseballamerica.com/today/majors/awards/rookie-of-the-year/2010/2610794.html |archivedate=2010-10-25 |url-status=live }}</ref> Enako priznanje mu je podelila tudi družba [[Topps]], ki vsako leto izdaja albume s karticami bejzbolistov. <ref>{{navedi splet |url=http://minnesota.twins.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20101129&content_id=16225164&vkey=news_min&c_id=min |title=Valencia awarded with rookie honor |publisher=Mlb.com |date=29.10.2010 |accessdate=11.12.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101208192811/http://minnesota.twins.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20101129&content_id=16225164&vkey=news_min&c_id=min |archivedate=2010-12-08 |url-status=dead }}</ref> 15. novembra 2010 so bili razglašeni uradni rezultati glasovanja za Novinca leta Ameriške lige tega leta. Jackson je končal na drugem mestu, prehitel ga je le zaključevalec moštva [[Texas Rangers]], [[Neftali Feliz]].<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://mlb.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20101115&content_id=16099572&vkey=news_mlb&c_id=mlb |title=Feliz wins AL Rookie of the Year Award |publisher=MLB.com |date= |accessdate=16. november 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101208073847/http://mlb.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20101115&content_id=16099572&vkey=news_mlb&c_id=mlb |archivedate=2010-12-08 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://sports.espn.go.com/mlb/news/story?id=5808278 |title=Buster Posey, Neftali Feliz voted Rookies of the Year – ESPN |publisher=Sports.espn.go.com |date=1. januar 2008 |accessdate=16. november 2010}}</ref> Za svojo igro med tednom od 29. avgusta do 4. septembra 2011 je Austin Jackson prejel nagrado Igralca tedna Ameriške lige. Za dosego svoje prve tovrstne nagrade se je izkazal z odbijalskem povprečjem 0,529, tremi udarci v polje za dve in tremi za tri baze, dvema domačima tekoma, petimi teki, poslanimi domov in trinajstimi lastnimi teki. Njegova ekipa je v tem tednu zbrala pet zmag in dva poraza ter tako povečala svoje vodstvo v Osrednji diviziji Ameriške lige.<ref>{{navedi splet|last=Iott|first=Chris|url=http://www.mlive.com/tigers/index.ssf/2011/09/tigers_austin_jackson_earns_al.html?utm_source=feedburner&utm_medium=feed&utm_campaign=Feed%3A+annarbor-sports+%28Ann+Arbor+News+Sports+-+MLive.com%29&utm_content=ESPN|date=6.9.2011|title=Tigers' Austin Jackson earns AL Player of the Week honors for first time|accessdate=6.9.2011}}</ref> Po koncu te sezone je prejel nagrado [[Fielding Bible Award]] za najboljšega obrambnega igralca sredine zunanjega polja v ligi MLB po mnenju poklicnih [[Sabermetrija|sabermetrikov]].<ref>{{navedi splet|title=The 2011 Awards|url=http://fieldingbible.com/the-winners.asp|publisher=The Fielding Bible|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121029130742/http://www.fieldingbible.com/the-winners.asp|archivedate=2012-10-29|accessdate=2012-08-07|url-status=dead}}</ref> 5. aprila 2012 je ob Dnevu odprtja Jackson prevzel vlogo začetnega odbijalca in igralca sredine zunanjega polja moštva iz Detroita. Istega dne je v petih odbijalskih nastopih zabeležil tri udarce v polje, domov poslal en tek ter zabeležil še lasten tek. S polnimi bazami je v spodnjem delu 9. menjave z udarcem v polje za eno bazo poslal domov zmagoviti tek in svoji ekipi tako omogočil končno zmago nad moštvom [[Boston Red Sox]] s 3:2.<ref>{{navedi splet |url=http://mlb.mlb.com/mlb/gameday/index.jsp?gid=2012_04_05_bosmlb_detmlb_1&mode=box#gid=2012_04_05_bosmlb_detmlb_1&mode=recap&c_id=bos |title=Jackson bails out Valverde with walk-off single |work=MLB.com |first=Jason |last=Beck |date=5. april 2012}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Jackson, Austin}} [[Kategorija:Ameriški bejzbolisti]] csqcrsf82x47gwstsnyatvnv2cl9876 0 341636 6748145 6525258 2026-09-08T16:14:12Z Д.Ильин 115952 6748145 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" align="right" style="margin-left:10px" width="250" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|Veliki zvezdni dodekaeder |- |bgcolor=#ffffff align=center colspan=2|[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|150px]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Vrsta|| [[Kepler-Poinsotov polieder]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Jedro [[stelacija|stelacije]]||[[dodekaeder]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Eulerjeva karakteristika|Elementi]]||F = 12, E = 30, <br>V =20 (<math> \chi \,</math> = 2) |- |bgcolor=#e7dcc3|Stranskih ploskev na stranico||12 {5/2} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Schläflijev simbol]]|| {5/2,3} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Wythoffov simbol]]|| | 3|2 5/2 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Seznam grup sferne simetrije|Simetrijska grupa]]|| [[ikozaederska simetrija|I_h]], H₃, [5,3],(^*532) |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Coxeter-Dinkinov diagram]]||{{CDD|node|3|node|5|rat|d2|node_1}} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Sklici]]||[[uniformni polieder|U₅₂]], [[Harold Scott MacDonald Coxeter|C₆₈]], [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov|W₂₂]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Lastnosti||[[pravilni polieder|pravilni]] [[uniformni zvezdni polieder|nekonveksni]] |- |<center>[[Slika:Great dodecahedron.png|50px]]<br>(5/2)³ <br>[[slika oglišč]]</center> | <center>[[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|50px]] <br>[[veliki ikozaeder]]<br> ([[dualni polieder]])</center> |} '''Veliki zvezdni dodekaeder''' je [[Kepler-Poinsotov polieder]], ki ima [[Schläflijev simbol]] {5/2,3}. Je eden izmed štirih [[kompleksni poligon|nekonveksnih]] [[seznam pravilnih poliedrov|pravilnih poliedrov]]. Sestavljen je iz 12 sekajočih se [[pentagram|pentagramskih]] stranskih ploskev, kjer se trije pentagrami srečajo na vsakem oglišču.<ref name="presek-2000">Vilko Domajnko: ''Zvezdni poliedri'', Presek, Letnik 28 (2000/2001), Številka 2, str. 68–73 http://www.presek.si/28/1432-Domajnko.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306233013/http://www.presek.si/28/1432-Domajnko.pdf |date=2016-03-06 }}</ref> Ima isto [[razvrstitev oglišč]] kot pravilni [[dodekaeder]] tako, kot pri [[stelacija|stelaciji]] dodekaedra. To je edina stelacija dodekaedra s takšno lastnostjo, razen samega dodekaedra. Njegov dual [[veliki ikozaeder]] je podoben na isti način [[ikozaeder|ikozaedru]]. Če so pentagramske stranske ploskve razbite na trikotnike, je topološko podoben [[triakisni ikozaeder|triakisnemu ikozaedru]] z enako povezanimi stranskimi ploskvami, ki imajo višje [[trikotnik|enakokrake]] trikotnike. == Slike == {| class="wikitable" width=500 !Prosojni model ![[Sferno tlakovanje|Tlakovanje]] |- |[[Slika:GreatStellatedDodecahedron.jpg|250px]]<BR>Prosojni model velikega zvezdnega dodekaedra ([[Media:GreatStellatedDodecahedron.gif|animacija]]) |[[Slika:Great stellated dodecahedron tiling.svg|250px]]<BR>Ta polieder lahko naredimo kot [[sferno tlakovanje]] z gostoto 7. (Prikazana je samo ena pentagramska stranska ploskev above, ki je obkrožena z modro in pobarvana z rumeno barvo) |- ![[Mreža telesa]] !Facete stelacije |- |[[Slika:Third stellation of dodecahderon net.svg|250px]]<BR>Mreža velikega zvezdnega dodekaedra |[[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.svg|250px]]<BR>Lahko jo konstruiramo kot tretjo od treh [[stelacija|stelacij]] dodekaedra in jo navajamo kot [[Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov#Stelacije dodekaedra|Wenningerjev model [W22]]]. |} == Sorodni poliedri == Postopek prisekanja na velikem zvezdnem dodekaedru daje vrsto uniformnih poliedrov. Prisekovanje robov do točk daje [[veliki ikozidodekaeder]] kot rektificirani veliki zvezdni dodekaeder. Postopek se zaključuje kot dvojna rektifikacija, ki zmanjša prvotne stranske ploskve do točk in pri tem nastane [[veliki ikozaeder]]. [[Prisekanost (geometrija)|prisekani]] veliki zvezdni dodekaeder je izrojena oblika poliedra, ki ima 20 trikotnih stranskih ploskev nastalih iz prisekanih oglišč. Ima tudi 12 skritih petkotnih stranskih ploskev, ki pa so prisekanje prvotnih pentagramskih stranskih ploskev. {| class="wikitable" width=500 !Ime ![[Veliki zvezdni dodekaeder|Veliki<BR>zvezdni<BR>dodekaeder]] ![[Prisekani veliki zvezdni dodekaeder]] ![[veliki ikozidodekaeder|Veliki<BR>ikozidodekaeder]] ![[Prisekani veliki ikozaeder|Prisekani<BR>veliki<BR>ikozaeder]] ![[veliki ikozaeder|Veliki<BR>ikozaeder]] |- align=center ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov<BR>diagram]] |{{CDD|node|3|node|5|rat|d2|node_1}} |{{CDD|node|3|node_1|5|rat|d2|node_1}} |{{CDD|node|3|node_1|5|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|3|node_1|5|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|3|node|5|rat|d2|node}} |- !Slika |[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]] |[[Slika:Icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]] |[[Slika:Great truncated icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Great icosahedron.png|100px]] |} == Viri == {{refsez}} == Zunanje povezave == * [http://mathworld.wolfram.com/GreatStellatedDodecahedron.html Veliki zvezdni dodekaeder na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/DodecahedronStellations.html Stelacije dodekaedra na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://gratrix.net/polyhedra/uniform/summary/ Uniformni poliedri in njihovi duali] {{ikona en}} {| class=wikitable width=500 align=center |- |colspan="7" align="center" |'''[[Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov#4.2 Stelacije dodekaedra|stelacije dodekaedra]]''' |- align=center |[[Platonsko telo]] |colspan=3| [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotov polieder]] |- align=center ![[dodekaeder]] ![[mali zvezdni dodekaeder]] ![[veliki dodekaeder]] ![[veliki zvezdni dodekaeder]] |- align=center |[[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron.svg|100px]] |[[Slika:First stellation of dodecahedron.svg|100px]] |[[Slika:Second stellation of dodecahedron.svg|100px]] |[[Slika:Third stellation of dodecahedron.png|100px]] |- align=center |[[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron facets.png|100px]] |[[Slika:First stellation of dodecahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.png|100px]] |[[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.png|100px]] |} [[Kategorija:Stelacija poliedrov]] [[Kategorija:Pravilni poliedri]] [[Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri]] 80gm7smvl293zfr27c7b6e8k4074ynl 10 356228 6748142 6747806 2026-09-08T16:09:01Z Sporti 5955 pos. 6748142 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = NK Maribor squad | teamname = NK Maribor | bgcolor = purple | textcolor = yellow | bordercolor = yellow | list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Ažbe Jug|Jug]]}} {{football squad2 player|no=3|name=Bumbić}} {{football squad2 player|no=4|name=[[Nejc Viher|Viher]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Žan Jevšenak|Jevšenak]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Bradley M'bondo|M'bondo]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Tio Cipot|Cipot]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Claude Gonçalves|Gonçalves]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Žiga Repas|Ž. Repas]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Ali Reghba|Reghba]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Jean Michaël Seri|Seri]]}} {{football squad2 player|no=15|name=Taylor}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Luka Kokol|Kokol]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Jan Mlakar|Mlakar]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Vid Koderman|Koderman]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Žan Karničnik|Karničnik]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Miha Blažič (nogometaš)|Blažič]]}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Dario Vizinger|Vizinger]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Petar Stojanović|Stojanović]]}} {{football squad2 player|no=34|name=[[Timon Kikec|Kikec]]}} {{football squad2 player|no=38|name=[[Niko Osterc|Osterc]]}} {{football squad2 player|no=39|name=Lainović}} {{football squad2 player|no=43|name=[[Tanej Handanović|Handanović]]}} {{football squad2 player|no=50|name=[[Lan Vidmar|Vidmar]]}} {{football squad2 player|no=55|name=[[Mark Španring|Španring]]}} {{football squad2 player|no=70|name=Tshipamba}} {{football squad2 player|no=79|name=[[Luka Zahović|Zahović]]}} {{football squad2 player|no=98|name=Gardies}} {{football squad2 player|no=99|name=[[Behar Feta|Feta]]}} {{football squad manager|title=Trener|name=[[Darko Milanič|Milanič]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> fvdiymsrucib4xecq27two88xiuq37p 0 360220 6748245 6640161 2026-09-09T00:22:14Z ~2026-44996-51 264415 /* Bibliografija - knjige: */ 6748245 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marija Švajncer''', [[slovenci|slovenska]] [[filozof|filozofinja]], [[publicist]]ka in [[pesnik|pesnica]] * [[1949]], [[Maribor]]. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Mariboru. Še kot dijakinja Prve gimnazije je postala prejemnica dijaške Prešernovo nagrado za ciklus pesmi Pesimizem neke mladosti. Pesmi in prozo je v mladosti objavljala v Dialogih, Katedri, Tribuni in Večeru, pravljice pa v 7 D. Od leta 1974 je bila zaposlena na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]]. Sprva je predavala filozofijo kot skupni predmet in etiko na področju družboslovja, po letu 1993 pa Zgodovino filozofije II in etiko. Na natečaju Mladike je prejela leta 2010 prvo nagrado, 2011 pa drugo nagrado za ciklus pesmi, 2014 Glazerjevo listino MO Maribor. Mladinski roman Samotni bralec (2014) je bil nominiran za nagrado večernica. 2025 je prejela [[Nagrada mira|nagrado mira]]. ==Bibliografija - knjige:== * Etika I (1995) * Ciril Zlobec – pesnik ljubezni (1995) * Spoznavanje in modrovanje (1999) * Esej o zlu (2002) * Človek, življenje in filozofija (2009) * Sive pesmi (2011) * Nisem se skrila (pesniška zbirka, 2011) * Vpogled v azijsko duhovnost (2012) *Samotni bralec (mladinski roman, 2014) *Pisane pesmi (2015) *Kamnite pesmi (2016) *Očetovi udarci (mladinski roman, 2017) *Kdo neki me zasleduje? (roman, 2018) *Grdi filozofi (2018) *Igralca: v spomin na Gašperja Tiča in Jerneja Šugmana (2019) *Veselje do življenja ali filozofija radoživosti (Kulturni center, zavod za umetniško produkcijo in založništvo: Maribor, 2020) (358 str.) *Samogotovost (pesmi, 2021) *Virus in filozofija (2021) *Naš razburkani čas (2022) *Iskanje ljubezni (roman, 2022) *Zrcalo Hinka Smrekarja (pesniška zbirka, 2023) *Fran Milčinski in njegov rod (literarizirana biografija, 2023, 1. del; 2024, 2. del... 3. del?) *Poteptana ljubezen (roman, 2024) *Vesele pesmi (2024) *Na odru (pesmi, 2025) *Ljubezen v breznu (roman, 2025) *Ljubezen z robotom (roman, 2025) *Moja Prlekija (pesniška zbirka, 2026) {{GlazerjeviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{philosopher-stub}} {{DEFAULTSORT:Švajncer, Marija}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Švajncer, Marija]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Švajncer, Marija]] ilzndzeils03yqe488cxf3rzhv1fdud 0 364909 6748328 6497701 2026-09-09T11:37:48Z ~2026-45085-22 264465 /* L */ 6748328 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[plesalec|plesalcev]]'''. {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Serafina Astafjeva]] == B == *[[Mihail Barišnikov]] (*1948) *[[Svetlana Berjozova]] (1932–1998) *[[Natalija Bessmertnova]] (1941–2008) == D == *[[Sergej Djagilev]] *[[Nikita Dolgušin]] == F == *[[Mihail Fokin]] *[[Margareta Froman]] (1896–1970) ''Margarita Petrovna Froman'' (rusko-ameriška) == G == *[[Jekaterina Geltzer]] *[[Aleksander Godunov]] *[[Peter Golovin]] (Gresserov) (1894–1981) *[[Tatjana Gsovsky|Tatjana Gsovska]] *[[Jurij Nikolajevič Grigorovič]] (1927–2025) *[[Irina Gubanova]] (1940–2000) == I == *[[Viktor Isajčev]] (*1969) *[[Lev Ivanov]] *[[Nadežda Ivanova]] *[[Svetlana Ivanova]] == K == *Vera Karalli *[[Tamara Karsavina]] (1885–1978) *[[Mira Koljcova]] (*1938) *[[Nina Kirsanova]] (rusko-srbska) (1898–1989) *[[Marija Kočetkova]] (*1985 ?) *[[Matilda Kšesinska]] (1872–1971) == L == *[[Leonid Lavrovski]] *[[Aleksandr Lukjanov]] == M == *[[Askold Makarov]] *Anastazija Matvijenko *[[Leonid Mjasin]] *[[Igor Mojsejev]] (1906–2007) *[[Irek Muhamedov]] == L == * Ernest Latipov *Leonid Mihajlovič Lavrovski (1905–1967) *[[Mihail Lavrovski]] (*1941) *[[Nikolaj Gustavovič Legat]] (1869–1937) * [[Olga Lepešinska(ja)]] (1916–2008) *[[Andris Liepa]] == M == * [[Natalija Makarova]] (*1940) *[[Igor Mojsejev]] (1906–2007) *[[Irek Muhamedov]] (*1960) == N == *[[Nadežda Nadeždina]] *[[Bronislava Nižinska]] *[[Vaclav Nižinski]] *[[Rudolf Nurejev]] (1938–1993) == O == * [[Jelena Obrazcova]] (*1984) == P == *[[Ana Pavlova]] (1881–1931) *[[Maja Plisecka|Maja Plisecka(ja)]] (1925–2015) *[[Jelena Poljakova]] (1884–1972) (rusko-slovensko-srbsko-čilska) *[[Tamara Polonska]] (1920–1998) (rusko-srbska) *[[Sergej Polunin]] (*1989) (Ukrajinec) *[[Olga Preobraženska]] (rusko-srbska) *[[Aleksander Puškin (plesalec)|Aleksander Puškin]] (1907–1970) == R == * == S == *[[Ljudmila Semenjaka]] (*1952) *[[Marina Semjonova]] (1908–2010) *[[Polina Semjonova]] (*1984) *[[Olga Spesivceva]] (1895–1991) == Š == * [[Jekaterina Šipulina]] (*1979) == T == *[[Vasilij Tihomirov]] (1876–1956) == U == *[[Galina Ulanova]] (1909–1998) == V == * [[Agripina Vaganova|Agripina J. Vaganova]] (1879–1951) * [[Vladimir Vasiljev]] (*1940) *[[Oleg Vinogradov]] (*1937) *[[Diana Višnjeva]] (*1976) == Z == * [[Svetlana Zaharova]] (*1979) (Ukrajina) * [[Igor Zelenski]] == Ž == * [[Jurij Ždanov]] (1925–1986) {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Plesalci]] [[Kategorija:Ruski plesalci|*]] prelkfo8jwdpcgajf1whezgekg3fbna 0 366960 6748177 6674092 2026-09-08T19:44:32Z Alebarasi 50192 /* Š */ 6748177 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[pevec|pevcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC3}} == A == *[[Nikola Ajdinović]] *[[Seka Aleksić]] *[[Miša Aleksić|Miša (Miroslav) Aleksić]] *[[Dalibor Andonov Gru|Dalibor Andonov "Gru"]] *[[Dragan Antić]] *[[Boris Aranđelović]] *[[Silvana Armenulić]] (''iz Bosne'') *[[Indira Aradinović]] - Indy *[[Lidija Asanović]] == B == *[[Milan Babić]] *[[Momčilo Bajagić|Momčilo Bajagić - Bajaga]] *[[Nedeljko Bajić - Baja]] *[[Šaban Bajramović]] *[[Beba Balašević]] *[[Đorđe Balašević]] *[[Izolda Barudžija]] *[[Ana Bekuta]] *[[Nataša Bekvalac]] *[[Maya Berović]] *[[Billy King]] - ''Puniša Zeljković'' *[[Luke Black]] (''Luka Ivanović'') *[[Boris Bizetić]] *Zvonimir "Zvonko" Bogdan *[[Miloš Bojanić]] *[[Branko Bojović]] "Bane" /"Gumbrowsk" *[[Nevena Božović]] *[[Lepa Brena]] (''Fahreta Jahić - Živojinović'') *[[Zorica Brunclik]] *[[Nikola Burovac]] == C == *[[Svetlana Ražnatović|Ceca]] (''Svetlana Ražnatović, r. Veličković'') *[[Zoran Cerar]] *[[Ksenija Cicvarić]] *[[Dejan Cukić]] *[[Ana-Marija Cupin]] == Č == *[[Andreana Čekić]] *[[Zdravko Čolić]] *[[Nebojša Čonkić]] - Čonta ([[Pekinška patka]]) *[[Nikola Čuturilo]] - Čutura == Ć == *[[Slavica Ćukteraš ]] == D == *[[Anči Dabetić]] *[[Tijana Dapčević]] *[[Dara Bubamara]] *[[Milan Delčić "Delča"]] *[[Milan Dinčić "Dinča"]] *[[Vlada Divljan]] *[[Teya Dora]] - ''Teodora Pavlovska'' *[[Tamara Dragić]] *[[Olivera Dragićević Skvo]] *[[Predrag Drčelić "Skaki"]] *[[Bora Drljača]] *[[Teodora Džehverović]] == Đ == *[[Raša Đelmaš]] *[[Bora Đorđević]] - "Bora Čorba" *[[Lepa Đorđević]] *[[Nataša Đorđević]] *[[Ana Đurić]] - [[Konstrakta]] *[[Stefan Đurić Rasta]] == G == *[[Srđan Gajić]] *[[Vlado Georgiev]] *[[Predrag Gojković]] - Cune *[[Srđan Gojković]] - Gile *[[Zlatko Golubović]] *[[Katarina "Kaća" Grujić]] == I == *[[Anđela Ignjatović]] - ''Breskvica'' *[[Andrej Ilić]] *[[Dunja Ilić]] (um.i. ''Ajla Begović'') *[[Miroslav Ilić]] *[[Aleksandra Ivanović]] *[[Luka Ivanović]] (''Luke Black'') *[[Predrag Ivanović]] *[[Tina Ivanović]] *[[Nena Ivošević]] == J == *[[Emina Jahović Sandal]] *[[Dušan Jakšić|Dušan "Duško" Jakšić]] *[[Aleksandar Janković]] - ''MC Yankoo'' *[[Aleksa Jelić]] *[[Dragi Jelić]] *[[Drago in Žika Jelić]] *[[Slobodan "Jela" Jeličić]] *[[Jelena Jevremović]] *[[Miki Jevremović]] *[[Željko Joksimović]] *[[Aleksandra Josić]] (srb.-slov.) *[[Milutin Jovančić "Mita"]] *[[Sara Jo]](''vanović'') *[[Tanja Jovićević]] == K == *[[Slavko Kalezić]] (Črna Gora) *[[Nele Karajlić]] *[[Jelena Karleuša]] *[[Olja Karleuša]] *[[Nikola Karović]] (& [[Slavko Perović]]) *[[Olivera Katarina]] (''Olivera Vučo'') *[[Elena Kitić]] *[[Milojko "Mile" Kitić]] (''bosansko-srbski'') *[[Nada Knežević]] *[[Nenad Knežević]] - [[Knez]] (Črnogorec v Bgd) *[[Baja Mali Knindža]] *[[Kija Kockar]] *[[Dragan Kojić - Kebo]] *[[Dušan Kojić - Koja]] *[[Nemanja Kojić]] "''(Hornsman) Coyote''" *[[Marko Kon]] *[[Konstrakta]] (''Ana Đurić'') *[[Mina Kostić]] *[[Zoran Kostić Cane|Zoran Kostić - Cane]] *[[Aleksandra Kovač]] *[[Kristina Kovač]] *[[Nikolina Kovač]] *Aleksandar - [[Saša Kovačević]] *[[Dragan Kovačević]] “Žabac” (& Vladimir Popović “Hobbo”; Žarko Kovačević “Žare”) *[[Vladimir Kozbašić]] - ''Pećinko'' *[[Darko Kraljić]] *[[Bilja Krstić|Bilja(na) Krstić]] *[[Sanja Kužet]] == L == *[[Dragan Laković]] *[[Branislav Bane Lalić|Branislav (Bane) Lalić]] *[[Darko Lazić]] *[[Slobodan Lepojević]] ''Mecko'' *[[Zoran "Kiki" Lesendrić]] *[[Divna Ljubojević]] *[[Dženan Lončarević]] *[[Iva Lorens]] (''Iva Mišović'') *[[Louis]] (''Ljubiša Stojanović'') *[[Marko Louis]] *[[Aca Lukas]] (''Aleksandar Vuksanović'') *[[Lepa Lukić]] (''Lepava Mušović'') == M == *[[Nada Mamula]] *[[Oliver Mandić]] *[[Radmila Manojlović|Radmila (Rada) Manojlović]] *[[Zlatko Manojlović]] *[[Nenad Marić]] - "Kralj Čačka" *[[Đorđe Marjanović]] *[[Srđan Marjanović]] *[[Aleksandar Marković "Coa"]] *[[Biljana Marković]] *[[Leo Martin]] (''Miloš Jović'') *[[Branko Marušić]] - "''Čutura''" *[[Jovan Matić]] "''Yo-Van''" *[[Saša Matić|Saša (Aleksandar) Matić]] (bos.-srb.) *[[Vladan Matić]] *[[Vera Matović]] *[[MC Yankoo]] *[[Peđa Medenica]] *[[Mirjana Mijatović]] *[[Ana Milenković]] *[[Zvonko Milenković]] *[[Lepi Mića]] (''Miroslav Pržulj'') (bos.-srbski) *[[Boba Miletić]] *[[Živan Milić]] *[[Ivan Milinković]] *[[Goran Milisavljević]] *[[Viki Miljković|Viki (Violeta) Miljković]] *[[Slađana Milošević]] *[[Mitar Mirić]] *[[Dragana Mirković]] *[[Marija Mirković]] *[[Snežana Mišković]] - Viktorija *[[Milan Mladenović]] *''[[Lepava Mušović]]'' - [[Lepa Lukić]] == N == *[[Dejan Najdanović]] *[[Novica Negovanović]] *[[Oliver Nektarijević]] *[[Nemeš]] (''Nikola Nemešević'') *[[Draško Nikodijević]] *[[Ana Nikolić]] *[[Maja Nikolić]] *[[Nikola Nikolić Johnny]] *[[Olga Nikolić]] *[[Zana Nimani]] (''Zana'') *[[Danica Radojčić|Nina]] (''Danica Nina Radojičić'') *[[Lola Novaković]] *[[Stoja Novaković]] == O == * [[Nadežda Obrić]] == P == *[[Ksenija Pajčin]] *[[Nikola Paunović]] *[[Ivanka Pavlović]] *[[Milica Pavlović]] *[[Teodora Pavlovska]] (um. i. Teya Dora) *[[Aco Pejović]] *[[Jovan Perišić]] *[[Martin Perović]] *[[Slavko Perović]] (& [[Nikola Karović]]) *[[Ljubomir "Ljuba" Perućica]] *[[Krsta Petrović]] *[[Ljiljana Petrović]] *[[Tihomir "Tića" Petrović]] *[[Zlata Petrović]] *[[Aleksandar Popov]] - "''Dr. Pop''" *[[Mara Popović]] *[[Vojin Popović (*1925),|Vojin Popović]] *[[Antonije Pušić]] (''Rambo Amadeus'') == R == *[[Indira Radić]] *[[Vasilija Radojčić]] *[[Dragica Radosavljević - Cakana]] *[[Marina Radosavljević]] *[[Milanče Radosavljević]] *[[Jovan "Jova" Radovanović]] *[[Aleksandra Radović]] *[[Nenad Radulović|Nenad ''"Neđa"'' Radulović]] *[[Vladimir Radusinović]] - "''Radule''" *[[Džej Ramadanovski]] *[[Rambo Amadeus]] (''Antonije Pušić'') *[[Rasta]] (''Stefan Đurić'') *[[Jovan Rašić]] *[[Ivana Rašić Trmčić]] - ''Sajsi MC'' *[[Marinko Rokvić]] == S == *[[Sajsi Em-Si]] *[[Sinan Sakić]] *[[Željko Samardžić]] (''bosansko-srbski'') *[[Sandra Afrika]] *[[Marta Savić]] (''bosansko-srbska'') *[[Tanja Savić]] *[[Sandra S. Sedlar]] *[[Goga Sekulić]] *[[Ivana Selakov]] *[[Ivan Senić]] *[[Aleksandar Siljanovski]] - "''Silja''" *[[Elma Sinanović]] *[[Skaj Vikler]] *[[Darko Soldo]] *[[Svetlana Spajić]] *[[Bora Spužić Kvaka]] *[[Bojana Stamenov]] *[[Milan Stanković]] *[[Slobodan Boba Stefanović]] *[[Stoja (pevka)|Stoja]] (''Stojanka Novaković'') = ''Stoja Institucija?'' *[[MC Stojan]] (''Marko Stojković'') *[[Ljubiša Stojanović]] - Luis *[[Miodrag "Čeza" Stojanović]] *[[Dragan Stojnić]] *[[Daliborka Stojšić]] *[[Milan Minja Subota]] *[[Šemsa Suljaković]] *[[Dušan Svilar]] == Š == *[[Dragana - Bebi Dol Šarić]] *[[Ilda Šaulić]] *[[Šaban Šaulić]] *[[Goran Šepa]] *[[Marija Šerifović]] *[[Mira Škorić]] *[[Ana Štajdohar]] *Vlado Štimac ? == T == *[[Marina Tadić]] *[[Tea Tairović]] *Ratko & Radiša Teofilović *[[Teya Dora]] (''Teodora Pavlovska'') *[[Tijana eM]] (T. *[[Bora Todorović]]? *[[Dragan Todorović Tigar]] *[[Milica Todorović]] *[[Jelena Tomašević]] *[[Bojan Tomović]] *[[Milan Topalović]] - Topalko *[[Slobodan Trbojević]] *([[Slobodan Trkulja]]) *[[Mica Trofrtaljka]] (''Milica Ostojić'') *[[Goca Tržan]] *[[Marina Tucaković]] (besedilopiska) *[[Šeki Turković]] == U == * [[Neda Ukraden]] == V == *[[Željko Vasić]] *[[Zoran Vasilić]] *[[Bisera Veletanlić]] *[[Marina Visković]] *[[Boris Vlastelica]] *[[Nikola Vranjković|Nikóla Vranjković]] *[[Dejan Vučetić]] - "Vuča" *[[Vuk Mob]] *[[Leontina Vukomanović]] *''Aleksandar Vuksanović'' - [[Aca Lukas]] *[[Bojana Vunturišević]] == Z == *[[Tomislav - Toma Zdravković]] *[[Puniša Zeljković]] - ''Billy King'' *[[Vesna Zmijanac]] == Ž == *[[Milica Žilnik "Maša"|Milica "Maša" Žilnik]] ("Boye") *[[Jelena Živanović]] *[[Katarina Živković]] *[[Marina Živković]] *[[Predrag Živković]] - Tozovac {{seznami narodov po poklicu|pevcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|pevci]] [[Kategorija:Srbski pevci|*]] ft298hs5hjfnpo2tffaf5qhg6n3gg4d 0 375573 6748257 6385172 2026-09-09T05:04:32Z ~2026-46638-15 264975 /* Uporaba danes */ popravek tipkarske napake 6748257 wikitext text/x-wiki [[Slika:Chicago River towboat and barge 080405.jpg|250px|thumb|desno|[[Ladijski vlačilec|Vlačilec]] vleče baržo na reki Chicago]] '''Barža''' ([[angleščina|ang]]. barge) je plovilo s ploščatim dnom. Uporablja se večinoma na rekah in kanalih ([[prekop]]ih) za prevoz težkih tovorov. Nekatere barže imajo svoj pogon, druge vleče oziroma potiska [[ladijski vlačilec|vlačilec]]. ==Zgodovina== V preteklosti, pred [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]], so manjše barže vlekle tudi živali. Konj je lahko na barži vlekel precejkrat težji tovor, kot bi ga lahko na vozu. Pozneje je barže deloma nadomestil vlak, ki je bil hitrejši. Na nekaterih nemških rekah je bila v strugi nameščena veriga, s pomočjo katere se je [[verižni čoln]] premikal in lahko vlekel tudi baržo. ==Uporaba danes== Barže se danes večinoma uporablja prevoz manj vrednih tovorov, kot so npr. razsuti tovori (v rinfuzi). Se pa prevaža tudi avtomobile, [[Zabojnik|zabojnike]] in drugo. Prevoz z baržo je eden izmed najcenejših, še posebej, če barža pluje s tokom reke. Tipična barža za razsuti tovor je dolga 60 metrov, široka 10,6 metrov in lahko [[Nosilnost ladje|prevaža]] okrog 1500 ton. ==Galerija== <gallery mode="packed"> Image:PénicheRecyclageFerrailles2008Deûle2.jpg|Barža z reciklažnim materialom v Franciji Image:Barge on River Thames, London - Dec 2009.jpg|Barže na reki [[Temza|Temzi]], v [[London|Londonu]] Image:Barge with cars.jpg|Barža za vozila na [[Donava|Donavi]] Image:Péniches sur le Canal du Midi.jpg|Barža v bližini [[Toulouse|Toulousa]] na [[Canal du Midi]], [[Francija]] Image:Andromeda (ship, 1958) Hannover Mittellandkanal 2006 by-RaBoe.jpg|Barža z lastnim pogonom ''Andromeda'' na kanalu v [[Hannover|Hannovru]] Image:CrushedStoneBarge.jpg|Barža z lastnim pogonom, naložena s [[Kamnina|kamenim]] drobljencem Image:Pegasus_barge_being_moved_by_Freedom_Star_and_towboat_American_2.jpg|Barža z zunanjim tankom [[Space Shuttle]]-a Image:Yangzhou-Modern-Grand-Canal-boats-3351.JPG|Barža z lastnim pogonom na Kitajskem Image:CoalbargePittsburgh.JPG|Barže, naložene s premogom, na reki [[Ohio (reka)|Ohio]] Image:Donna York.jpg|Vlačilec potiska barže, naložene s premogom na reki [[Ohio (reka)|Ohio]] </gallery> ==Glej tudi== * [[Železniška barža]] * [[Ladijski vlačilec]] * [[Maona]] {{Commons category|Barges}} ==Zunanje povezave== * [http://www.waterfrontmuseum.org/ Barge Lehigh Valley 79 at the Waterfront Museum], [[Brooklyn]], [[New York]], [[Združene države Amerike]] * [http://www.waterscape.com/ Britain's Official guide to canals, rivers and lakes] * {{Cite EB1911|wstitle=Barge}} * [http://www.globalsecurity.org/military/systems/ship/bd.htm Crane Barge 89 Ton Design 264B] * [http://www.barges.org/ DBA The Barge Association] * [http://www.americanwaterways.com/ The American Waterways Operators] {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Transportne ladje]] [[Kategorija:Vodna plovila]] [[Kategorija:Ladje za razsuti tovor]] pzshvutveg65c2m5c3d8bvarwu1nz27 6748258 6748257 2026-09-09T05:06:04Z ~2026-46638-15 264975 /* Uporaba danes */ popravek tipkarske napake 6748258 wikitext text/x-wiki [[Slika:Chicago River towboat and barge 080405.jpg|250px|thumb|desno|[[Ladijski vlačilec|Vlačilec]] vleče baržo na reki Chicago]] '''Barža''' ([[angleščina|ang]]. barge) je plovilo s ploščatim dnom. Uporablja se večinoma na rekah in kanalih ([[prekop]]ih) za prevoz težkih tovorov. Nekatere barže imajo svoj pogon, druge vleče oziroma potiska [[ladijski vlačilec|vlačilec]]. ==Zgodovina== V preteklosti, pred [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]], so manjše barže vlekle tudi živali. Konj je lahko na barži vlekel precejkrat težji tovor, kot bi ga lahko na vozu. Pozneje je barže deloma nadomestil vlak, ki je bil hitrejši. Na nekaterih nemških rekah je bila v strugi nameščena veriga, s pomočjo katere se je [[verižni čoln]] premikal in lahko vlekel tudi baržo. ==Uporaba danes== Barže se danes večinoma uporablja za prevoz manj vrednih tovorov, kot so npr. razsuti tovori (v rinfuzi). Se pa prevaža tudi avtomobile, [[Zabojnik|zabojnike]] in drugo. Prevoz z baržo je eden izmed najcenejših, še posebej, če barža pluje s tokom reke. Tipična barža za razsuti tovor je dolga 60 metrov, široka 10,6 metrov in lahko [[Nosilnost ladje|prevaža]] okrog 1500 ton. ==Galerija== <gallery mode="packed"> Image:PénicheRecyclageFerrailles2008Deûle2.jpg|Barža z reciklažnim materialom v Franciji Image:Barge on River Thames, London - Dec 2009.jpg|Barže na reki [[Temza|Temzi]], v [[London|Londonu]] Image:Barge with cars.jpg|Barža za vozila na [[Donava|Donavi]] Image:Péniches sur le Canal du Midi.jpg|Barža v bližini [[Toulouse|Toulousa]] na [[Canal du Midi]], [[Francija]] Image:Andromeda (ship, 1958) Hannover Mittellandkanal 2006 by-RaBoe.jpg|Barža z lastnim pogonom ''Andromeda'' na kanalu v [[Hannover|Hannovru]] Image:CrushedStoneBarge.jpg|Barža z lastnim pogonom, naložena s [[Kamnina|kamenim]] drobljencem Image:Pegasus_barge_being_moved_by_Freedom_Star_and_towboat_American_2.jpg|Barža z zunanjim tankom [[Space Shuttle]]-a Image:Yangzhou-Modern-Grand-Canal-boats-3351.JPG|Barža z lastnim pogonom na Kitajskem Image:CoalbargePittsburgh.JPG|Barže, naložene s premogom, na reki [[Ohio (reka)|Ohio]] Image:Donna York.jpg|Vlačilec potiska barže, naložene s premogom na reki [[Ohio (reka)|Ohio]] </gallery> ==Glej tudi== * [[Železniška barža]] * [[Ladijski vlačilec]] * [[Maona]] {{Commons category|Barges}} ==Zunanje povezave== * [http://www.waterfrontmuseum.org/ Barge Lehigh Valley 79 at the Waterfront Museum], [[Brooklyn]], [[New York]], [[Združene države Amerike]] * [http://www.waterscape.com/ Britain's Official guide to canals, rivers and lakes] * {{Cite EB1911|wstitle=Barge}} * [http://www.globalsecurity.org/military/systems/ship/bd.htm Crane Barge 89 Ton Design 264B] * [http://www.barges.org/ DBA The Barge Association] * [http://www.americanwaterways.com/ The American Waterways Operators] {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Transportne ladje]] [[Kategorija:Vodna plovila]] [[Kategorija:Ladje za razsuti tovor]] axwdpu6psyopsrcpdliyx2i42ak69kh 0 386546 6748250 6734644 2026-09-09T02:13:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748250 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje oseba |alma_mater=Univerza v Ljubljani |name=Damir Črnčec|birth_date=|birth_place= |death_date=|notable_works=Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi, 2009 Kresovi, 2016 |death_place=|image=<!--WD--> |caption=|religion=[[katoličan]] |known_for=Kolumnist, komentator Nekdanji direktor OVS in SOVA}} '''Damir Črnčec''', kolumnist, strokovnjak za varnostna vprašanja, visokošolski učitelj in civilnodružbeni aktivist, * [[19. junij]] [[1973]], [[Maribor]]. == Poklicna kariera == Damir Črnčec je začel svojo poklicno kariero kot slovenski častnik po končani Šoli za častnike vojnih enot in Šoli za častnike Slovenske vojske. Leta 1999 je s 26 leti postal najmlajši poveljnik kontingenta Slovenske vojske v tujini in poveljnik prve enote Slovenske vojske, ki je v tujini prejela bojni prapor. Prevzel je vodenje 5. kontingenta Slovenske vojske v mirovni operaciji Organizacije združenih narodov na Cipru (UNFICYP). Leta 2005 je postal direktor Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo (OVS) <ref>{{navedi splet|url= http://www.dnevnik.si/vec-vsebin/1042286172|title= Intervju Damir Črnčec, direktor Obveščevalno-varnostne službe|date= 25. julij 2009|format= |work= |publisher= [[Dnevnik (časopis)]]|accessdate= 2015-03-02|archive-date= 2015-04-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20150402201608/http://www.dnevnik.si/vec-vsebin/1042286172|url-status= dead}}</ref>. Leta 2010 mu je takratna vlada potrdila drugi petletni mandat na čelu OVS. V njegovem mandatu je OVS v Sloveniji med drugim gostila srečanje direktorjev obrambnih obveščevalno-varnostnih služb Nata. <ref>{{navedi splet|url= http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/2009/sv09_09.pdf|title= Direktorji obrambnih obveščevalnih služb držav Nata v Sloveniji, str. 10|date= 12. junij 2009|format= |work= |publisher= [[Revija Slovenska vojska]]|accessdate= 2015-03-02|archive-date= 2016-08-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160804050705/http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/2009/sv09_09.pdf|url-status= dead}}</ref> Februarja 2012 ga je vlada [[Janez Janša|Janeza Janše]] imenovala za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA). <ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/clanek/196327|title= Damir Črnčec, novi šef Sove|date= 18. februar 2013|format= |work= | publisher=[[Delo (časopis)]] }}</ref> Med njegovim vodenjem je v javnosti odmevala afera z zaposlovanjem vidnih članov [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] in kreiranjem politično-nazorskih vplivnih skupin znotraj agencije.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/najnovejsa-afera-sova-v-ozadju-ali-velike-nepravilnosti-ali-delitev-na-vase-in-nase/300482 |title=Najnovejša afera Sova: "V ozadju ali velike nepravilnosti ali delitev na vaše in naše" |last=Lubej |first=Saša Banjanac |date=19.1.2013 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=5.10.2016}}</ref> Z mesta direktorja je odstopil marca 2013, tri dni po predaji nezakonito hranjenega arhiva komunistične tajne policije – Službe državne varnosti Arhivu Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.www.arhiv.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1244/5610/|title= Izjava za javnost ARS o podpisu sporazuma o izročanju in prevzemanju dela arhivskega gradiva nekdanje SDV|date= 7. februar 2013|format= |work= |publisher= [[Arhiv Republike Slovenije]]}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V tem obdobju je bil nacionalni protiteroristični koordinator ter vodja sekretariata Sveta za nacionalno varnost RS. Med marcem 2015 in junijem 2016 je bil svetovalec za obrambno politiko in javno diplomacijo ministra za obrambo Črne gore. Ministrici za obrambo je svetoval pri aktivnostih,<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtcg.me/tv/emisije/informativni/novacg/129970/nova-crna-gora-25052016.html|title=Oddaja Nova Crna Gora}} </ref> ki so bile ključnega pomena za odločitev Nata k povabilu Črne gore k zavezništvu 2. decembra 2015 in podpisu pridružitvenega protokola o pristopu Črne gore k Natu 19. maja 2016. Prav tako je v času njegovega mandata Slovenija 8. junija 2016 ratificirala pridružitveni protokol k zvezi NATO.<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/novice/svet/clanice-nata-podpisale-protokol-o-pristopu-crne-gore-k-zaveznistvu-417701|title=Članice Nata podpisale protokol o pristopu Črne gore k zavezništvu|date=|accessdate=2016-07-20|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> Od marca 2013 do februarja 2015 in do septembra 2018 je bil svetovalec načelnika Generalštaba Slovenske vojske za obrambno politiko. Septembra 2018 je bil imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade [[Marjan_Šarec|Marjana Šarca]], odgovoren za področje nacionalne varnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/damir-crncec/|accessdate=21 avgust 2019|title=Uraden CV Damirja Črnčeca|archive-date=2019-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190821154504/https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/damir-crncec/|url-status=dead}}</ref> Njegovo imenovanje je sprožilo javno nasprotovanje zaradi Črnčečevih stališč o migrantih.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-je-sarec-v-svoj-kabinet-vzel-dolgoletnega-jansevega-zaupnika-477731|accessdate=16 september 2018}}</ref> Februarja 2025 se je pridružil [[Slovenski državni holding|SDH]] kot pomočnik predsednika uprave za področje korporativne varnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDH - Aktualno|url=https://www.sdh.si/sl-si/novice/4890/eden-osrednjih-upravljavskih-fokusov-sdh-v-letu-2025-postaja-tudi-podrocje-korporativne-varnosti|website=www.sdh.si|accessdate=2025-02-09|archive-date=2025-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20250207115509/https://sdh.si/sl-si/novice/4890/eden-osrednjih-upravljavskih-fokusov-sdh-v-letu-2025-postaja-tudi-podrocje-korporativne-varnosti|url-status=dead}}</ref> Prvega septembra tega leta je postal tudi predsednik nadzornega sveta družbe DOVOS, ki se ukvarja z obrambo, varnostjo in odpornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/dovos-bo-prinesel-podjetjem-dostop-do-kapitala-in-boljse-moznosti-za-prodajo|title=Intervju s predsednikom nadzornega sveta DOVOS}}</ref> == Akademska kariera == [[File:DamirCrncec 7.jpg|thumb|Na TEDxFDV 2014 je Damir Črnčec zbrane nagovoril s predavanjem Moč mladih vodij. |250x250px]] Damir Črnčec je izredni profesor za področje nacionalne in mednarodne varnosti ter obveščevalne dejavnosti <ref>{{navedi splet|url= http://www.fds.si/index.php/fakulteta/organiziranost/organi-fakultete/akademski-zbor/13|title= Izr. prof. dr. Damir Črnčec|accessdate= 2015-03-02|archive-date= 2015-04-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20150402151308/http://www.fds.si/index.php/fakulteta/organiziranost/organi-fakultete/akademski-zbor/13|url-status= dead}}</ref> na Fakulteti za državne in evropske študije. Od oktobra 2016 do septembra 2017 pa je bil dekan na zgoraj navedeni fakulteti <ref>{{navedi splet|url= http://www.fds.si/index.php/fakulteta/o-fakulteti|title= Dekan na FDŠ|accessdate= 2016-10-05|archive-date= 2016-10-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20161006053118/http://www.fds.si/index.php/fakulteta/o-fakulteti|url-status= dead}}</ref>. Na fakulteti je dolgoletni predstojnik Katedre za nacionalne in mednarodne varnostne študije. Doktoriral je iz politoloških znanosti na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Na številnih strokovnih usposabljanjih doma in v tujini je sodeloval kot udeleženec, nastopajoči ali kot gostujoči predavatelj, med drugim tudi na usposabljanjih s področja mednarodne in nacionalne varnosti v Evropskem centru za varnostne študije George C. Marshall, na Univerzi Harvard <ref>{{navedi splet|url= http://clubs.harvard.edu/olc/pub/HAA/university/news.jsp?chapter=28|title= Harvard Club of Slovenia|date= 10. maj 2011|accessdate= 2015-03-02|archive-date= 2014-02-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20140219181815/http://clubs.harvard.edu/olc/pub/HAA/university/news.jsp?chapter=28|url-status= dead}}</ref> , Nacionalni obveščevalni univerzi <ref>{{navedi splet|url= http://ni-u.edu/wp/niu-visiting-scholar-program-features-slovenian-intelligence-director/|title= HNIU Visiting Scholar Program Features Slovenian Intelligence Director|date= 16. november 2012|accessdate= 2015-03-02|archive-date= 2015-04-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20150402123738/http://ni-u.edu/wp/niu-visiting-scholar-program-features-slovenian-intelligence-director/|url-status= dead}}</ref> in Univerzi Donja Gorica. Je avtor ali soavtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, referatov ter znanstvenih monografij (Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi <ref>{{navedi splet |url=http://www.obramba.com/spletna-prodaja/knjige/obvescevalna-dejavnost-v-informacijski-dobi/|title= Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi knjiga }} </ref>, Demokratična uprava in tajnost podatkov <ref>{{navedi splet |url=http://www.worldcat.org/title/demokraticna-uprava-in-tajnost-podatkov/oclc/780987978|title= Demokratična uprava in tajnost podatkov (knjiga)}} </ref>, Asimetrija in nacionalna varnost <ref>{{navedi splet |url=http://www.obramba.com/spletna-prodaja/knjige/asimetrija-nacionalne-varnosti/|title= Asimetrija in nacionalna varnost (knjiga)}} </ref>), v katerih obravnava nacionalnovarnostna, geostrateška in geopolitična vprašanja, delo obveščevalno-varnostnih služb, asimetrijo sodobnih konfliktov, biometrijo, terorizem, globalno upravljanje in poslovanje ipd. Pri svojem proučevanju posebno pozornost namenja vprašanjem varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Je eden od urednikov revije za človekove pravice Dignitas in član uredniškega sveta znanstveno-strokovne publikacije Sodobni vojaški izzivi ter recenzent različnih znanstvenih publikacij. == Civilnodružbena angažiranost == [[File:DamirCrncec 5.jpg|thumb|Damir Črnčec in Aleš Primc, bivši in sedanji predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Odbora 2014, na shodu pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije.|left]] Damir Črnčec je predsednik evroatlanskega think-tanka Društvo Evropska Slovenija<ref>{{navedi splet|url=http://evropskaslovenija.si/poudarki/369-dr--damir-crncec/|title=Damir Črnčec v Evropski Sloveniji|accessdate=2016-01-16|archive-date=2016-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20160219074753/http://evropskaslovenija.si/poudarki/369-dr--damir-crncec/|url-status=dead}}</ref>, ki deluje na področjih, kot so vladavina prava, demokracija, Evropska unija, NATO, človekove pravice in temeljne svoboščine. Je predsednik sveta Inštituta za globalno upravljanje - IGLU, ki se ukvarja z vprašanji dobrega upravljanja, vladavine prava, reformami varnostnih sistemov, demokratizacijo, ipd. Maja 2014 je Društvo Evropska Slovenija v sodelovanju s številnimi civilnodružbenimi organizacijami na Prešernovem trgu v Ljubljani pred 5.000 ljudmi predstavilo Majniško deklaracijo 2014.<ref>{{navedi splet|url= http://www.politikis.si/?p=133298|title= Majniška deklaracija 2014: Njen pomen bo pokazal čas|date= 24. junij 2014|access-date= 2015-03-03|archive-date= 2015-04-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20150402202018/http://www.politikis.si/?p=133298|url-status= dead}}</ref> Po napotitvi Janeza Janše na prestajanje zaporne kazni, 20. junija 2014 je postal predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Odbora 2014, ki ga je vodil do 9. septembra 2015. Njegovo agitiranje za vodjo opozicije je bilo sporno v luči dejstva, da je v tem času deloval kot svetovalec načelnika generalštaba Slovenske vojske [[Dobran Božič|Dobrana Božiča]]; slednji je v tem času izgubil položaj, kar so komentatorji povezovali z aktivnostmi Odbora,<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042683921 |title=Dobrana Božiča pokopala Damir Črnčec in podpora Janši |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |last=Knez |first=Primož |date=9.10.2014 |accessdate=5.10.2016 |archive-date=2016-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161006051544/https://www.dnevnik.si/1042683921 |url-status=dead }}</ref> vendar je Črnčec ostal zaposlen kot svetovalec načelnika tudi pod njegovim naslednikom [[Andrej Osterman|Andrejem Ostermanom]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/politika/damir-crncec-ostaja-svetovalec-nacelnika.html |title=Damir Črnčec ostaja svetovalec načelnika |date=24.10.2014 |last=Karba |first=Dejan |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=5.10.2016 |archive-date=2016-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161001051903/http://www.delo.si/novice/politika/damir-crncec-ostaja-svetovalec-nacelnika.html |url-status=dead }}</ref> Od izbruha [[Evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] se izpostavlja tudi z alarmističnimi izjavami o prihajanju priseljencev v Evropo, ki ga primerja s [[turški vpadi|turškimi vpadi]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042719150/slovenija/izjava-dneva-damir-crncec-o-nezakonitih-priseljencih-in-novodobnih-turskih-vpadih |title=Izjava dneva: Damir Črnčec o nezakonitih priseljencih in novodobnih turških vpadih |date=26.8.2015 |work=Dnevnik |accessdate=5.10.2016 |archive-date=2016-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161006052324/https://www.dnevnik.si/1042719150/slovenija/izjava-dneva-damir-crncec-o-nezakonitih-priseljencih-in-novodobnih-turskih-vpadih |url-status=dead }}</ref> [[File:DamirCrncec 4.jpg|thumb|224x224px|Predsednik Društva Evropska Slovenija Damir Črnčec na shodu Pride čas, ko ni več časa, ki je potekal 18. 5. 2014. Zborovanje je bilo organizirano v podporo Majniški deklaraciji 2014.]] == Publicistična aktivnost == Damir Črnčec je kolumnist desnosredinskega tednika Reporter<ref>{{navedi splet|url= http://www.reporter.si/komentar/damir-%C4%8Drn%C4%8Dec-pri%C5%BEgimo-kresove/54679|title= Prižgimo kresove|accessdate= 2016-01-16|archive-date= 2016-01-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20160106101127/http://www.reporter.si/komentar/damir-%C4%8Drn%C4%8Dec-pri%C5%BEgimo-kresove/54679|url-status= dead}}</ref>. Prispevke je objavljal tudi v Reviji Obramba, Reviji Slovenska vojska, časniku Večer, časniku Vijesti<ref>{{navedi splet|url=http://www.vijesti.me/forum/jamci-li-neutralnost-suverenitet-826336|title=Vijesti članek|accessdate=2016-01-16|archive-date=2016-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160807042626/http://www.vijesti.me/forum/jamci-li-neutralnost-suverenitet-826336|url-status=dead}}</ref>, tedniku Demokracija in v Slovenskem času <ref>{{navedi splet |url= http://www.druzina.si/flip/revije/slovenski-cas/58/index.html|title= Od terorizma do ideologije, str. 15|date= februar 2015 }}</ref>, mesečni prilogi tednika Družina. Na TEDxFDV 2014 je nagovoril mlade s predavanjem z naslovom Moč mladih vodij <ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=nDmve_NbjxQ|title= Damir Črnčec: Moč mladih vodij|date= avgust 2014 }}</ref>. Na strateškem forumu 2BS 2015 v Budvi je nastopil kot moderator<ref>{{navedi splet|url=http://www.2bs.me/en/sadrzaj/dr-damir-%C4%8Drn%C4%8Dec|title=2BS Forum|accessdate=2016-01-16|archive-date=2016-01-24|archive-url=https://archive.today/20160124213309/http://www.2bs.me/en/sadrzaj/dr-damir-%C4%8Drn%C4%8Dec|url-status=dead}}</ref>. V televizijskih ter radijskih oddajah in prispevkih sodeluje kot aktivist za človekove pravice, civilnodružbeni aktivist ali kot strokovnjak za globalna, geostrateška in geopolitična ter varnostna vprašanja. == Viri == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Črnčec, Damir}} [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politični aktivisti]] foxkaulhrbq2femuula9ifzpjlu0a2q 0 387093 6748137 6741513 2026-09-08T15:55:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748137 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Bender <!-- See [http://www.statistica.md/statistics/dat/1272/en/Geografia_1999_2006_en.pdf ADMINISTRATIVE-TERRITORIAL DIVISION OF THE REPUBLIC OF MOLDOVA, as of January 1, 2007]--> | settlement_type = [[Seznam mest v Moldaviji|Mesto]] | other_name = Бендеры (Benderi)<br>Tighina<ref name=Kaba>{{navedi knjigo|last=Kaba|first=John|title=Politico-economic Review of Basarabia|year=1919|publisher=American Relief Administration|location=United States|pages=14–15|url=http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/14/}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | image_skyline = {{Photomontage |color=#ffffff | photo1a = Dniester in Bender 04.JPG | photo1b = Bender Fortress. Northern side 02.JPG | photo2a = Bendery.png | photo3a = Горисполком Бендеры.jpg | photo3b = Transfiguration Cathedral in Bender 03.JPG | photo3c = Memorial arch in Bender 01.JPG | photo4a = 19-01-18-Prednistrowien-RalfR-14.jpg | photo4b = Bender Fortress. Church 03.JPG | spacing = 2 | border = 0 | size = 270 }} | image_caption = Pogled na Bender | image_flag = Bendery-Flag.jpg | image_shield = Coat of Arms of Bendery 2.svg | image_map = Bender map 2008.png | map_caption = Občina Bender (rdeče) | pushpin_map = Moldavija | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Lega Benderja v Pridnestrju in znotraj Moldavije | pushpin_label_position = | coordinates = {{koord novi|46|50|N|29|29|E|region:MD|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{MDA}} <small>(de jure)</small> | subdivision_type1 = Država <!--De facto--> | subdivision_name1 = [[Pridnestrje]] <small>(de facto)</small> | established_title = Ustanovitev | established_date = 1408 | leader_title = Vodja državne uprave Bendery | leader_name = Nikolai Gliga<ref name="gliga">{{navedi splet|url=http://president.gospmr.ru/ru/news/ukaz-prezidenta-pmr-no139-o-vremenno-ispolnyayushchem-obyazannosti-glavy-gosudarstvennoy|title=Указ Президента ПМР №139 "О временно исполняющем обязанности главы государственной администрации города Бендеры"|work=Официальный сайт Президента ПМР|access-date=2022-04-10|archive-date=2015-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512070517/http://president.gospmr.ru/ru/news/ukaz-prezidenta-pmr-no139-o-vremenno-ispolnyayushchem-obyazannosti-glavy-gosudarstvennoy|url-status=dead}}</ref> | area_total_km2 = 97,29 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | elevation_footnotes = | elevation_m = 15 | population_footnotes = | population_total = 91.000 | population_as_of = 2015 | population_density_km2 = | timezone = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | blank_name = [[Köppen climate classification|Climate]] | website = http://bendery-ga.org/ | blank_info = [[Oceanic climate|Cfb]] }} [[File:Benderska.jpg|thumb|[[Trdnjava Tighina|Benderska trdnjava]]]] '''Bender''' ({{Jezik-ru|Бендéры}}, ''Benderi'', {{Jezik-ro|Bender}} ali ''Tighina'') – mesto z okoli 100.000 prebivalci je drugo največje v nepriznani [[Pridnestrska republika|Pridnestrski moldavski republiki]] (Pridnestrje), uradno pa je del [[Moldavija|Moldavije]]. Najpomembnejše pristanišče na reki [[Dnester]] in največje železniško vozlišče v Pridnestrju. V Moldaviji in predvsem v [[Romunija|Romuniji]] se zanj pogosto uporablja staro ime ''Tighina''. Mesto se prvič pisno omenja leta [[1408]]. == Zgodovina == Zgodovinske korenine mesta segajo globoko v davnino, saj so tukajšnji odlični geografski pogoji in ugodna klima že od zgodnjih časov privabljali različna plemena in narode, ki so puščali dokaze o svoji prisotnosti v obliki naselij, trdnjav, grobišč itd.<ref name="istosngor">{{Navedi splet |url=http://bendery-ga.org/istosngor.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402102511/http://bendery-ga.org/istosngor.html |url-status=dead }}</ref> Prvo naselje na tem področju se datira v 3. stoletje pr. n. št. Na podlagi arheoloških raziskav je moč sklepati, da so tukaj najprej živeli Geti. Na koncu 5. in začetku 6. stoletja n.š. na to območje prihajajo [[Slovani|slovanska plemena]] ter ustvarjajo svojo kulturo. Od konca 9. stoletja je vzhodnoslovansko prebivalstvo tega ozemlja živelo v Staroruski državi – [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]], v 13.-14. stoletju pa je bilo ozemlje pod oblastjo Gališko-volinske kneževine. === Moldavska kneževina === Sredi 13. stoletja so semkaj vdrli [[Mongoli]] ([[Tatari]]), ki jih v prvi polovici 14. stoletja preženejo [[Ogri]], po uporu mestnega prebivalstva proti ogrski oblasti pa se oblikuje samostojna Moldavska kneževina na čelu s knezom Bogdanom.<ref name="istosngor"/> V začetku 15. stoletja Moldavski kneževini pripada vse ozemlje med [[Karpati]] in [[Črno morje|Črnim morjem]], njena vzhodna meja je bil [[Dnester]], Bender pa je imel vlogo obmejne mitnice. Vrh razcveta kneževina sicer doseže v času vladavine [[Štefan III. Moldavski|Štefana Velikega]]. Mesto je – pod imenom Тягянкякяч – prvič omenjeno v listini, ki jo je 8. oktobra 1408 izdal moldavski vladar [[Aleksander I. Moldavski|Aleksander Dobri]]. Od sredine 15. stoletja se kot ime mesta v različnih dokumentih pojavlja naziv Tighina. === Turško gospostvo === Leta 1538 po vrsti težkih spopadov Tighino zavzamejo [[Turki]].<ref name="istosngor"/> Zaradi svoje strateško pomembne lege ob Dnestru in bližine Črnega morja je mesto postalo eno izmed turških oporišč v bojih proti [[Rusija|Rusiji]]. Na lokaciji bivše mitnice so začeli graditi trdnjavo, ki je – tako kot tudi samo mesto – dobila ime ''Bender''. Slednje izvira iz perzijskega jezika in pomeni »luka, pristan«. Moldavija je pod Turki ostala tri stoletja. 15. septembra 1770 je ruska vojska pod vodstvom generala Panina in ob pomoči moldavskih prostovoljcev po dvomesečnem obleganju napadla in po krvavem boju zavzela trdnjavo. Rusko-turška vojna v letih 1768−1774 se je končala s podpisom mirovnega sporazuma, v skladu s katerim sta tako [[Trdnjava Tighina|Benderska trdnjava]] kot tudi celotna Moldavija ostali v turških rokah. Trdnjava Bender je ponovno kapitulirala 4. novembra 1789, po mirovnem sporazumu iz 1791 pa je področje na levem bregu Dnestra pripadlo Rusiji, medtem ko je desni breg, vključno z Benderjem, obdržala Turčija. Mesto je bilo dokončno osvobojeno novembra 1806, ko se je trdnjava predala ruski vojski. Po Bukareškem sporazumu, ki ga je leta 1812 podpisal [[Mihail Kutuzov|Kutuzov]], je medrečje [[Prut|Pruta]] in Dnestra postalo rusko, kasneje je bil ta teritorij poimenovan [[Besarabia]]. === 19. stoletje in revolucija === Po letu 1812 v mestu nastanejo ugodnejši pogoji za razvoj kmetijstva, industrije in trgovine. Z oblikovanjem Besarabske gubernije Bender leta 1818 dobi naziv okrajnega mesta, osem let zatem dobi tudi svoj grb, na katerem sta upodobljena dvoglavi orel in premagani lev, ki simbolizira švedskega kralja [[Karel XII. Švedski|Karla XII]]., ki se je po porazu v bitki pri Poltavi zatekel v tamkajšnjo trdnjavo.<ref name="istosngor"/> O omenjeni bitki in dogodkih, ki so ji sledili, je sto let kasneje pisal veliki ruski literat [[Aleksander Puškin|Puškin]], ki je obiskal te kraje.<ref name="bikmus">{{Navedi splet |url=http://bikmus.com/index.php?option=com_content&view=article&id=31:2013-02-05-18-58-30&catid=19:2013-02-05-17-14-34&Itemid=11 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2020-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200814162516/http://bikmus.com/index.php?option=com_content&view=article&id=31%3A2013-02-05-18-58-30&catid=19%3A2013-02-05-17-14-34&Itemid=11 |url-status=dead }}</ref> V 19. stoletju je bila zgodovina mesta povezana z mnogimi znanimi ljudmi iz Ukrajine, med katerimi velja posebej izpostaviti pisatelja in kulturnika Ivana Kotljareviča, ki je leta 1806 kot vojak ruske vojske sodeloval pri osvojitvi trdnjave Tighina.<ref name="istosngor"/> Velikega pomena za gospodarski razvoj mesta je bila gradnja železnice [[Tiraspol]]-[[Kišinjev]] oziroma Bender-Galati v 1870-ih. Do preloma 20. stoletja je Bender postal pomembno železniško vozlišče ter kulturni in industrijski center. Mesta sta se dotaknili tudi revoluciji v letih 1905 in [[Ruska revolucija|1917]], prav tukaj je bil organiziran prvi moldavski svet delavcev in vojakov. === 20. stoletje === Na prelomu leta 1917/18 je prišlo do vojaške intervencije Kraljevine Romunije, ki je kljub silovitemu odporu 7. februarja 1918 zavzela Bender ter bila naslednjih 22 let gospodar Besarabije, dokler niso 28. junija 1940 mesto zasedli [[Sovjetska zveza|sovjetski]] vojaki.<ref name="istosngor"/> 2. avgusta je bila oblikovana [[Moldavska SSR]]. V Benderju so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer ter odpravo nepismenosti, toda že kmalu se je prebivalstvo soočilo z [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Od junija 1941 do avgusta 1944 je bil Bender pod nemško-romunsko okupacijo, v času vojne pa je bil praktično popolnoma uničen. Obnova mestne industrije je vrh dosegla konec 1970-ih in začetku 1980-ih, med njenimi glavnimi panogami pa še danes izstopajo prehranbena, elektrotehnična, pohištvena oz. lesnopredelovalna ter izdelovanje gradbenih materialov. Novi nemiri so Bender zajeli v začetku 1990-ih v okviru t. i. Pridnestrskega konflikta oziroma državljanske vojne, ki se je v Moldaviji razplamtela v času razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in oblikovanja Pridnestrske moldavske republike. V spopadih, ki so se odvijali v mestu, je poleti 1992 umrlo 489 ljudi, uničenih ali poškodovanih je bilo več kot tisoč stanovanjskih, javnih in gospodarskih objektov. Večina posledic oboroženega konflikta je danes odpravljenih, toda sledi so še vidne, prav tako pa ostaja spomin nanje. == Demografija == Po podatkih državne statističnega urada je 1. januarja 2014 mesto imelo 91.882 prebivalcev.<ref>http://www.mepmr.org/gosudarstvennaya-statistika/informacziya/62-o-soczialno-ekonomicheskom-polozhenii-pmr</ref> Z vidika narodnostne sestave je značilen večji delež [[Rusi|Rusov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]], kar je tipično za večja mesta v Pridnestrju. Takšna narodnostna situacija se je izoblikovala v drugi polovici 20. stoletja. Med popisom v Pridnestrju leta 2004 se je za pripadnike ruske narodnosti izreklo 43,23% vseh prebivalcev mesta, za moldavsko narodnost 25,06%, za ukrajinsko pa 17,88%. Več kot tisoč je bilo le še [[Bolgari|Bolgarov]] in Gagauzov, nekaj sto pa [[Belorusi|Belorusov]], [[Judi|Judov]] in [[Nemci|Nemcev]].<ref>{{Navedi splet |url=http://pop-stat.mashke.org/pmr-ethnic-loc2004.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-16 |archive-date=2011-08-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110819182320/http://pop-stat.mashke.org/pmr-ethnic-loc2004.htm |url-status=dead }}</ref> == Lega in podnebje == Bender leži v vzhodnem delu Moldavije oz. na jugozahodu Pridnestrja, na desnem bregu reke Dnester. Vzhodno in severno predmestje se nahajata 120-160 metrov nad gladino morja.<ref>{{Navedi splet |url=http://bendery-ga.org/geografpoloj.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-17 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402155037/http://bendery-ga.org/geografpoloj.html |url-status=dead }}</ref> Prevladuje zmerno kontinentalna klima s hladnimi, toda ne ledenimi zimami, ter toplimi poletji. Za zime so značilne redne otoplitve, sneg zapade redko. Za obisk mesta so najprimernejši poletni meseci oziroma pozna pomlad in zgodnja jesen.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.awaytravel.ru/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-17 |archive-date=2015-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315000613/http://www.awaytravel.ru/ |url-status=dead }}</ref> Najtoplejši mesec je julij s povprečno temperaturo +21,6 ºC, najhladnejši pa januar s -2,4 ºC. Količina padavin na letni ravni znaša 503 mm.<ref>http://ru.climate-data.org/location/27592/</ref> == Kultura == Posebej velja omeniti mestni zgodovinski muzej, ki je bil ustanovljen leta 1914 in je med najstarejšimi v regiji.<ref>{{Navedi splet |url=http://berg-bendery.org/museum/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-16 |archive-date=2015-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150519032655/http://berg-bendery.org/museum/ |url-status=dead }}</ref> V njem je 60.000 eksponatov, od tega 48.000 enot osnovnega fonda. Kolekcija se nenehno dopolnjuje, zadnja leta so se dodajali eksponati, povezani s Pridnestrskim konfliktom. Glavna znamenitost mesta je [http://www.moldovaholiday.travel/index.php?option=com_k2&view=item&id=17:tighina-bender-fortress&Itemid=39&lang=en Benderska trdnjava] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402180603/http://www.moldovaholiday.travel/index.php?option=com_k2&view=item&id=17:tighina-bender-fortress&Itemid=39&lang=en |date=2015-04-02 }}, spomenik arhitekturi 16. stoletja, izstopa pa še pravoslavna Katedrala Jezusove spremenitve na gori, zgrajena v začetku 19. stoletja v čast osvoboditve Benderja izpod turške nadoblasti. Spregledati ne moremo niti [http://www.moldovaholiday.travel/index.php?option=com_k2&view=item&id=297:tighina-bender-military-cemetery&Itemid=38&lang=en Vojaško-zgodovinskega spominskega kompleksa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402181956/http://www.moldovaholiday.travel/index.php?option=com_k2&view=item&id=297:tighina-bender-military-cemetery&Itemid=38&lang=en |date=2015-04-02 }}, odprtega leta 2008, ter parka Gorkega. == Promet == Od leta 1993 obstaja trolejbusna povezava s Tiraspolom, poleg tega pa še pet mestnih trolejbusnih linij.<ref>{{Navedi splet |url=http://bendery-ga.org/osnzainapdey.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-16 |archive-date=2015-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150204040835/http://bendery-ga.org/osnzainapdey.html |url-status=dead }}</ref> Najpopularnejša oblika prevoza so minibusi, t. i. [[Maršrutka|maršrutke]], ki vozijo po 25 linijah v mestu in okolici.<ref>{{Navedi splet |url=http://bendery-ga.org/permailetak.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-16 |archive-date=2015-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150204001321/http://bendery-ga.org/permailetak.html |url-status=dead }}</ref> Bender ima tri železniške postaje in služi kot tranzitna točka med Moldavijo in [[Ukrajina|Ukrajino]]. Na postaji Bender-2 se ustavljata tudi hitri vlak »Moskva-Kišinjev« ter potniški vlak »Odesa-Kišinjev«. == Galerija == <gallery mode="packed"> File:Bendery Zentrum.jpg|Center mesta File:Friedhof.jpg|Zgodovinsko vojaško pokopališče File:Bender Station 2.JPG|Železniška postaja Bender File:Bendery Fortress - Bendery - Transnistria - 07 (36841451595).jpg|Trdnjava Bender File:Horse and Carriage - Bendery Fortress - Bendery - Transnistria (36032560843).jpg|Konj in kočija v trdnjavi Bender File:Soviet-Era Memorial with Flower Bed - Bendery - Transnistria (36032549573).jpg|Spomenik iz sovjetske dobe s cvetlično posteljo, Bender File:Kids in Fountain with Facade Backdrop - Bendery - Transnistria (36445273450).jpg|Fontana v središču mesta File:National Crest on Plinth - Bendery - Transnistria (36032553743).jpg|Pridnestrski grb na podstavku </gallery> ==Pobratena mesta== Bender je pobraten z: * {{flagicon|MOZ}} [[Beira]], Mozambik * {{flagicon|ITA}} [[Cavriago]], Italija * {{flagicon|MDA}} [[Dubăsari]], Moldavija * {{flagicon|ITA}} [[Montesilvano]], Italija * {{flagicon|GEO}} [[Očamčire]], Gruzija == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Bender, Moldova}} * {{in lang|pl}} [https://web.archive.org/web/20120223051927/http://dir.icm.edu.pl/pl/Slownik_geograficzny/Tom_I/132 Bendery] (Bender) in the Geographical Dictionary of the Kingdom of Poland (1880) * [http://bendery.md/ City portal] [[Kategorija:Mesta v Moldaviji]] [[Kategorija:Pridnestrska republika]] {{normativna kontrola}} jdqnflarxzqt2vwe162uull8j6ohrve 0 404195 6748231 6725255 2026-09-08T22:54:59Z ~2026-44996-51 264415 /* Š */ 6748231 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[farmacevt]]ov''' navaja vse doktorirano pedagoško osebje na [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani]] in nekaj drugih pomembnih slovenskih farmacevtk ter farmacevtov. Točkovanje znanstvenih dosežkov nekaterih od njih je predstavljeno na [[Seznam_strokovno_odmevnih_slovenskih_znanstvenikov#Slovenski_farmacevti|Seznamu strokovno odmevnih slovenskih farmacevtov]]. Glej tudi: [[Seznam slovenskih biokemikov]] {{CompactTOC2}} == A == * [[Zrinka Abramović]] * Jurij Aguiar Zdovc *[[Pegi Ahlin Grabnar]] (1971 -) *[[Samir Amarin]] *[[Marko Anderluh]] *[[Boris Andrijanič]] *Drago Andrijanič *[[Vinko Apšner]] *[[Barbara Artnik]] *(pater [[Simon Ašič]] - zeliščar) *[[Damjan Avsec]] == B  == *[[Cvetka Bačar]] Bole *[[Leo Bahovec]] (1896 - 1972) *[[Gvido Bakarčič]] (1886 - 1951) *[[Jelka Tratnik]] (por. Bakarčič) (1911 - 1973) *[[Leon Bakarčič]] (1911 - 1984) *[[Dea Baričevič]] (1960 -) *[[Darja Barlič Magajna]] (1961 -) *[[Anna Baumbach]] ([[1776]] - [[1876]]) *[[Tadej Beočanin]] (1982 -) *[[Breda Bernot]] (1921 - 2015) *Andrej Bohinc (lekarnar) (u. 1920) *[[Pavle Bohinc]] (1911 - 1991) *[[Saša Baumgartner]] (r. [[Mlekuž]]) (1969 - 2015) *[[Milan Benkič]] *[[Alojzij Benkovič]] (1867 - 1934) *[[Aleš Berlec]] *[[Lučka Bibič]] *[[Maja Bjelošević Žiberna]] *[[Sonja Bobič]] * [[Marija Bogataj (farmacevt)|Marija Bogataj]] (1963 -) * [[Andrej Bolko]] *[[Katarina Bolko Seljak]] *[[Jure Borišek]] ? *[[Krištof Bozovičar]] *Borut Božič (1959 -) * [[Tomaž Bratkovič]] (1978 -) *[[Vida Brecelj]] (1919 - 1996) *[[Veronika Bregar]] *[[Marija Brenčič]] *[[Matej Breznik]] ? *Aleša Bricelj *[[Boris Brus]] *Uroš Buzeti *[[Jožica Bulajić]] (r. [[Geder]]) (1946 -) *[[Ervin Burdych]] (1860 - 1924) *[[Oton Burdych]] (1895 - 1957) *Fernanda Burdych == C == *[[Ivan Carnelutti]] (+ 1951) *(Jan Carnelutti 1920 - 2012) *[[Jožko Cesar]] *F. Chatanio *([[Jože Colarič]]) *[[Andrej Emanuel Cotman]] *l. G. de Curtoni *[[Martina Cvelbar]] (1961 -) == Č == * [[Josip Čabrijan]] (1898 - ?) (muzeolog) * Marija Čarman Kržan (1936 -) (farmakologinja) * [[Teja Čas Slak]] *[[Zdenko Časar]] (--) *[[Nanča Čebron Lipovec]] *[[Veronika Čeh]] (r. [[Jernejčič]]) *[[Darko Černe]] (1962 -) *Katarina Černe - (farmakologinja) *[[Miroslav Činč]] (1938 - 1996) *[[Andreja Čufar]] *[[Katja Čvan Trobec]] *Tilen Čuš == D == *[[Radovan Damaška|Rado(van) Damaška]] (1902 - 1989) Hrvat v Brežicah in Lj med vojnama *Irena Debeljak *[[Martina Derganc]] 1919 - 1993 *[[Zofija Derganc Pipan]] *[[Lovro Dermota]] (1938 -) *Dionizija Deu (r. Klanjšček) (1897 - 1977) *[[Ivo Dittrich]] (1911 - 1999) *[[Mojca Dobaja]] *Andrej Dobovišek (1952 -) *[[Matej Dobravc Verbič]] *[[Roman Dobrovoljc]] (1937 - 2026) *[[Marija Dolenc]] (1904 - 1974) *[[Jelka Dolinar]] *[[Patricija Dolinar]] *[[Bojan Doljak]] (1974 -) *Harjet Dornik (1954 -) *[[Črt Dragar]] *[[Breda Drenek Sotošek]] (1947 - 2024) * [[Rok Dreu]] (1976 -) * [[Iztok Drofenik]] *[[Polonca Drofenik]] *[[Alojzi Dšuban]] (1903 - 1979) *[[Eva Dšuban]] (1911 - 2002) == E == * ([[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] 1925 - 2004 - farmakolog) * ([[Mladen Est]] 1924 - 2025 - farmakolog) == F == *[[Ileana (Ilonka) Fabjančič]] (1923 - 2002) *Tjaša Felicijan *[[Darja Ferčej Temeljotov]] *Ilonka Ferjan - (farmakologinja) *[[Emilija Fon]] (1897 - 1984) *[[Vesna Forštnerič Lesjak]] *[[Darja Frankič]] (1961 -) *[[Nina Franko]] *[[Ernest Freyer]] (1729 - 1795) *[[Karl Freyer]] (1762 - 1835) *[[Henrik Freyer]] (1802 - 1866) *[[Robert Freyer]] (1905 - 1976) (& Henrieta Krbavčič–Freyer 1913-1980) ''Plečnikova lectarija'' *[[Rok Frlan]] == G == * [[Maja Gamser]] * [[Dominik Gaser]] * [[Aleš Gašparič]] *[[Mirjana Gašperlin]] (1963 -) *[[Lidija Gobec]] *[[Martina Gobec]] * [[Stanislav Gobec]] (1970 -) *[[Adolf Golner]] *[[Terezija Golob]] (r. Bezenšek) *[[Miran Golub]] (? - 2025) *[[Maksimiljan Gorenjak]] *[[Mirjam Gosenca Matjaž]] (1983 -) * [[Biljana Govedarica]] * [[Iztok Grabnar]] (1971 -) *[[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) *[[Fedor Gradišnik]] (1890 - 1972) *([[Boris Gradnik]] - farmakolog) *[[Žiga Graf]] (1801 - 1838) *[[Branko Grahek]] (1918 - 1978) *[[Darja Gramec Skledar]] *[[Jožef Grbec]] (~1760 - 1845) *[[Sabina Grm]] *Andrej Grobin *[[Marjan Gros]] (1934 -) *[[Lilijana Grosek]] *[[Margareta Guček Zakošek]]?? (1970-) *Samo Guzelj == H == *Slavko Hočevar (1897 - 1969) *[[Stanko Hočevar]] (1895 - 1982) & Nika Hočevar (1911 - 2007) *[[Miha Homar]] (1976? -) *Evgenija Homšak *Dragutin Horgas (Kamnik, 1921 - 1984, Zagreb) (hrvaški) *[[Nejc Horvat]] *Martina Hrast  *[[Maruša Hribar]] (dr. farm., homeopatinja) *[[Jana Hrovatin Kralj]] (1940 -) *[[Ivan Hubad]] (1908 - 1993) *[[Ferdinand Hudina|Ferdinand (Ferdo) Hudina]] (1905 - 1975) *Tilen Huzjak == I == * [[Janez Ilaš]] (1980 -) *[[Danica Ilc]] * [[Ilija Ilić]] *[[Nada Irgolič]] (1940 -) == J == * [[Žiga Jakopin]] *[[Marija Majda Jamšek]] (1903 - 1990) * [[Damjan Janeš]] (1977 -) * [[Tina Janežič]] (1974 -) * [[Janja Jazbar]] * Nuša Japelj *[[Zmago Jelinčič]] *[[Silva Jenko]] (r. [[Čeh]]?) *[[Bernarda Jenuš Kladnik]] *[[Matjaž Jeras]] (1958 -) *[[Peter Jerman]] (1935 -) *[[Niko Jesenovec]] (1928 - 1993) *[[Zala Jevnikar]] *Emilija Jezovšek (Mb) *[[Nikola Jordanić]] (1888 - 1964) *[[Maja Jošt]] *[[Gojko Jug]] (1921 - 2004) == K == *[[Anton Kanc]] (1935 - 2018) *Maša Kandušer (biol.) *([[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] 1887 - 1977 - farmakolog) *[[Nataša Karas Kuželički]] *[[Dušan Karba]] (1915 - 2004) *Rihard Karba (1876 - 1933) *[[Janez Kerč]] *[[Mojca Kerec Kos]] *Lina Keršmanc *[[Danijel Kikelj]] (1954 -) *Peter Klaus *Herman Klobučar *[[Mirko Kmet]] (1919 - 1996) *[[Mirko Kmet ml.]] (1945 - 2008) *[[Rezka Kmet]] (1918 - 2010) *[[Stane Kmet|Stane (Stanko) Kmet]] (1905 - 1968) *[[Vojko Kmetec]] (1950 -) *[[Damijan Knez]] *[[Lea Knez]] *[[Petra Kocbek]] * [[Nina Kočevar Glavač]] *[[Silvo Koder]] *Ana Kodrič *[[Tatjana Kogovšek Vidmar]] *[[Anja Kolarič]] *[[Matic Konc]] "''Smrekovit"'' *[[Zdravko Kopitar]] (1933 -) *[[Klemen Korasa]] *[[Jelka Korbar Šmid]] (1934 -) *[[Maša Koritnik Zadravec]] *(Ladko Korošec ml., 1946 - 2009 - farmakolog) *[[Marilka Koršič-Čotar]] (1947 -) * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] (1959 -) > * [[Mitja Kos]] (1973 -) * [[Urban Košak]] *Breda Košin *[[Alenka Kovačič]] (1979 -) *Maja (Marija Zavodnik) Kovačič (1947 - 1997) *[[Miloš Kovačič]] (1934 - 2016) *Janez Kovič * [[Franc Kozjek]] (1938 -) *[[Tina Kozjek]] *Jože Koželj (zeliščar) *Beti Kralj *[[Jana Kralj]]? *[[Vera Kralj Drmota]] *Alen Krajnc *Jaka Kranjc *[[Tilen Kranjc]] *[[Igor Kraut]] (1902 - 1998) * [[Aleš Krbavčič]] (1936 -) * [[Samo Kreft]] (1972 -) * [[Janez Kristan]] (1894 - 1975) * [[Albin Kristl]] (1960 -) * [[Julijana Kristl]] (1953 -) * Lučka Križman Kastelic * [[Cvetka Krk]] *[[Janez Kromar]] (1914 - 2002) *Mojca Kržan - (farmakologinja) *[[Simon Kukec (farmacevt)]] *[[Jože Kukman]] (1934 -) *[[Ana Kukovec]] (por. [[Sokolov]]) (1905 - 1990) *[[Matejka Kumperščak Duh]] == L == *[[Friderika Lahovnik]] (1918 - 2000) *[[Bohuslav Lavička]] (1879 - 1942) *[[Zdenko Lavička]] (1915 - 1972) *Lavtižar *[[Marjeta Lazar]] *[[Brigita Lenarčič]] (1958 -) (biokem.) *[[Stanka Lenardič]] *(Peter Lenče 1910 - 1999 - farmakolog) *([[Nuša Lesar]]) *[[Marija Lešnjak]] *[[Milena Lešnjak]] (1938 -) *Milivoj Leustek *[[Metoda Lipnik-Štangelj]] - (farmakologinja) *[[Igor Locatelli]] (1979 -) *[[Rozika Lokar]] (r. [[Staroveški]]) (1927 - 2008) *[[Ljubica Lovišček]] *([[Jana Lukač Bajalo]] 1944 -) *[[Mojca Lunder]] (1977 -) == M == *[[Tomaž Makovec]] *[[Ivan Malešič|Ivan (Janko) Malešič]] (1934 -) *[[Mateja Malešič]] *[[Gašper Marc]] (1961 -) *[[Janja Marc]] (1962 -) *Matjaž Marc ? *P. J. Marc ? *[[Tijana Markovič]] *Ivan Maršič (zeliščar s Škofljice - mazilo) *[[Boštjan Martinc]] *[[Uroš Maver]] ( *[[Ludvik Medvešek]] ml. (1902 - 1971) *[[Marta Mežan Writzl]] (1933 - 2025) *Ivana Mihelič Morosini *[[Branko Miholič]] *[[Franc Minařik]] (1887 - 1972) *[[Vid Mlakar]] *[[Aleš Mlinarič]] *[[Irena Mlinarič Raščan]] (1964 -) *Josip Močnik (1846 - 1913) *Jasna Modrica Kobe *[[Janko Mohorič]] (1922 - 2004) *[[Peter Molek]] *Vera Morelj Heneberg (1919 - 2018) *[[Janez Mravljak]] *[[Aleš Mrhar]] (1951 -) *D. Mušič ? *[[Ljuban Mušič]] (1912 - 2006) *T. Mušič? == N == * [[Urška Nabergoj Makovec]] * [[Alenka Nemec Svete]] * Karel Nič *[[Danica Novak Malnar]] *[[Doroteja Novak]] == O == *[[Nataša Obermajer]] (1981 -) *[[Marko Oblak]] (1957 -) *[[Aleš Obreza]] (1974 -) *[[Majda Odlazek]] *Nika Osel *([[David Osredkar]]) *[[Joško Osredkar]] (1955 -) == P == *[[Fedor Pahor]] (? - 1982) *Stane Pajk *[[Edward Palka]] (Edward Pałka) (1940 - 2022) *Marjeta Papež *Branko Paučnik ? (1935-2014) *[[Matej Pavli]] *[[Vili Pavli]] (Pauli) = ? [[Viljem Pavli]] (1919-2008) *Mojca Pavlin *[[Slavko Pečar]] (1948 - 2026) *[[Urša Pečar Fonović]] *Silva Pečar Čad *[[Jure Peklar]] *Andrej Perdih (1980 -) *[[Martina Perharič]] *Peter Peršolja *[[Marjan Pestvšek]] (1921 - 2001) * [[Lucija Peterlin Mašič]] *[[Maja Petre]] *Urban Pir *Magda Pirih (1926 - 2003) * [[Odon Planinšek]] (1967 -) * Timeja Planinšek Parfant * Ivan Plantan (1977 -) * [[Tina Vida Plavec]] *[[Milan Plešec]] - "Miško" *[[Albin Podvršič]] (1905 - 1988) *[[Davor Poljanšek]] *[[Darja Potočnik Benčič]] (predsednica Lekarniške zbornice Slovenije 2020-) *[[Lidvina Poženel]] *[[Štefan Predin]] (1935 - 2003) *[[Sonja Premrov]] *([[Lev Premru]] 1931 - 2005) *[[Alenka Premuš Marušič]] *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) *[[Stanislav Primožič]] (1954 -) *[[Anton Priveršek]] (1910 - 1975?) *Prochazka *[[Irena Prodan Žitnik]] *[[Marko Pukl]] (1956 -) *[[Milan Pukšič]] *Pungerčar *[[Henrik Pušnik]] == R == * [[Romana Rakovec]] * Majda Rant *[[Matjaž Ravnikar]] *[[Barbara Razinger]]-Mihovec *Rado Rebek (1912 - 1944) *[[Nevina Rebek]] (por. Prevec) = Nevina Prevec *Katarina Rede *Tanja Rekar *Ivan Remškar (Lekarniška zbornica) *[[Marija Rep]] (r. [[Zdolšek]]) (1938-) *[[Marjan Ritonja]] *Anton Robič *[[Hugo Roblek]] (1871 - 1920) * [[Robert Roškar (farmacevt)|Robert Roškar]] *[[Aleš Rotar]] (1960 -) *[[Miroslav Rožman]] (1893 - 1970) *[[Simona Ručigaj]] *[[Samo Rugelj]] *[[Uroš Rupreht]] (1919 - 1985) *[[Elizabeta Rustja|Elizabeta "Eli(ca)" Rustja]] (1937 -) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Marjan Sedej]] ? *[[Milan Skitek]] (1955 -) (farm., klin. biokemik) *[[Alenka Skubic Činč]] (1937 - 2024) *[[Petra Slanc Može]] *[[Marta Slapar]] [[Mušič]] (1907 - 1973) *[[Helena Sočič]] (1923 - 2017) *[[Marija Sollner Dolenc]] (1962 -) *Izidor Sosič * [[Matej Sova]] (1979 -) * [[Stanko Srčič|Stanko (Stane) Srčič]] (1951 -) *Lovro Stanovnik (1943 -) (farmakolog) *[[Barbara Sterle Zorec]] *[[Tone Strnad]] *Alenka Supe *Jože (Josip) Sušnik (? - 1968) == Š == *[[Karel Šavnik starejši]]? *[[Fran Šavnik]] (1877 - ?) *[[Karel Šavnik (starejši)|Karel Šavnik]] (1840 - 1922) *Sebastijan Šavnik (1801 - 1885) *[[Marija Ščuka]] (1940 -) *Slavko (Venčeslav) Ščuka (1897 - 1991) *[[Tereza Šenk]] *Vera Šerbec *[[Rok Šibanc]] *[[Breda Škerjanc Kosirnik|Breda Škerjan(e)c Kosirnik]] *[[Milan Škrlj]] (1935 - 2024) *[[Jelka Šmid Korbar]] (= Jelka Korbar Šmid) *[[Anton Štalc]] (1940 -) *[[Monika Štalc]] *[[Metka Štefančič]] *[[Petra Štefanič Anderluh]] *[[Borut Štrukelj]] (1961 -) *[[Matej Štuhec]] *[[Jernej Štukelj]] (dr. na Finskem) *[[Helena Šuklje]] (1970 -) *[[Jelka Šuštaršič]] *[[Urban Švajger]] == T == *([[Borut Telban]] - antropolog) *Žane Temova Rakuša *[[Matic Terčelj]] *Andrijana Tivadar *[[Tihomir Tomašić]] *Evgen Tomazin *[[Vladimir Tomić]] ? *Janez Toni *Janez Jakob Tosh/[[Toš]] (prv. McIntosh) *Armando Tratenšek *[[Tina Trdan Lovšin]] *[[Ubald Trnkóczy]] *Victor Trnkóczy * [[Jurij Trontelj]] * [[Zoran Trošt]] *([[Dušan Turk]] 1959 -) *Matjaž Tuš == T == * Jože Tomažinčič iz Izole (čaji) * Ubald (Josip) Trnkoczy (1856 -) == U == *Vjekoslav Ujčić (1893 - 1973) *[[Andrej Umek (farmacevt)|Andrej Umek]] (1951 - 2025) *[[Dunja Urbančič]] *[[Uroš Urleb]] (1957 -) *[[Mateja Urlep]] *[[Vojmir Urlep]] (1956 -) == V == *[[Dušan Valenčič]] (1912 - 2001) *[[Janez Varl]] (1919 - 1977) *[[Bojana Veržun]] (1918 - 2020) *[[Blanka Vidan Jeras]] *Ivan Vidmar (dvorni lekarnar ''Kraljevine Jugoslavije'') *[[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *Jan Vondrášek *[[Tomaž Vovk]] (1972 -) *[[Olga Vrabič]] (1916 - 2001) *Dalibor Vrančič *Krištof Vrbec *[[Franc Vrečer]] (1959 -) *[[Mateja Vrečer]] (1966 -) *[[Marija Vrečko]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] (1712 - 1782) * Jožef Wagner == Z == *[[Janez Zajc|Janez (Ivan) Zajc]] (1934 - 2002) *[[Živa Zajec]] ? *[[Velislava Zalokar]] (1927 - 2017) *[[Zora Zalokar]] *[[Anamarija Zega]] *[[Zvonka Zelenič]] *[[Marija Zelenik]] (r. Kump) (1905 - 1982) *(Emerik Zelinka - zeliščar...) * [[Nace Zidar]] * Maša Zorman * Julijana Zucchiati-Godina *[[Janja Zupan (farmacevtka)]] *[[Vinko Zupančič]] (1971 -) *[[Špela Zupančič]] *[[Alenka Zvonar Pobirk]] (1980 -) == Ž == * [[Simon Žakelj]] *[[Miklavž Žebre]] *[[Marija Žemva|Marija (Majda) Žemva]] (1941 - 2017) *[[Lovro Žiberna]] *[[Darinka Žmavec]] (1898 - 1990) *[[Silva Žužek]] (1930–2017), redovnica, misijonska farmacevtka [[Kategorija:Slovenski farmacevti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Farmacevti]] f5ap52ihun5g6zsba7owcko3vhr6iy6 0 422616 6748222 6709793 2026-09-08T21:43:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748222 wikitext text/x-wiki [[File:BurgStahleckNW.jpg|thumb|Carinski grad Stahleck v Bacharachu]] [[Image:PfalzgrafensteinSüdansichtTotale.JPG|thumb|Grad Pfalzgrafenstein]] '''Cestninski grad''' (nemško ''Zollburg'') je [[grad]], ki je v [[srednji vek|srednjem veku]] in zgodnjem [[novi vek|novem veku]] varoval [[carinarnica|carinarnico]] in je bil namenjen njenemu nadzoru. Običajno bi jih našli po [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Cestninski gradovi so vedno stali v bližini pomembne trgovske poti na dolge razdalje, na primer čez alpske prelaze ali ob [[Ren]]u. Taki gradovi so imeli vedno strateški položaj, kot je [[mejni prehod]], prehod reke ali gorski prelaz, v njem je bila prisotna oborožena straža. Cestninsko mesto je bilo pogosto povezano z obzidjem samega gradu. Cestninski gradovi so pripadali pristojnim teritorialnim gospodom <ref name="regional">[http://www.regionalgeschichte.net/hauptportal/bibliothek/glossar/alphabet/b/burg-definition.html regionalgeschichte.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100728085307/http://www.regionalgeschichte.net/hauptportal/bibliothek/glossar/alphabet/b/burg-definition.html |date=2010-07-28 }}, accessed on 7 June 2009.</ref> ali [[vazal]]om, ki so imeli dolžnost in pravico pobiranja cestnine s pooblastilom teh gospodov. Večina cestninskih gradov je imela tudi dodatne upravne in druge naloge, kot nadzor mejnih prehodov oziroma bivališče. Tak primer je grad Stahleck nad Bacharachom na Renu. Nekateri, kot je grad Pfalzgrafenstein sredi Rena blizu Kauba, pa so bili samo carinska točka in so le zbirali cestnino. == Primeri == ===Avstrija=== [[Grad Aggstein]], [[Aschach an der Donau]], [[Grad Hohenwerfen]] ===Francija=== [[Château d'Annecy]], [[Châteauneuf-du-Pape]] ===Nemčija=== [[Grad Katz]], [[Grad Maus]], [[Grad Pfalzgrafenstein]], [[Rüdesheim ob Renu]], [[Grad Scherenburg]], [[Grad Stahleck]] ===Italija=== [[Pont-Saint-Martin, dolina Aosta]], [[Grad Reifenstein]], [[Sarriod de la Tour]], [[Valeggio_sul_Mincio]] ===Slovaška=== [[Grad Strečno]] ===Švica=== [[Grad Chillon]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * de Fabianis, Valeria, ed. (2013). Castles of the World. New York: Metro Books. ISBN 978-1-4351-4845-1 * Horst Wolfgang Böhme, Reinhard Friedrich, Barbara Schock-Werner (ed.): ''Wörterbuch der Burgen, Schlösser und Festungen''. Philipp Reclam, Stuttgart 2004, ISBN 3-15-010547-1, p. 272. [[Kategorija:Gradovi]] [[Kategorija:Grajska arhitektura]] [[Kategorija:Meje]] exril7t79d26ge6hbp24a81aja3recv 0 423037 6748309 6733356 2026-09-09T09:23:02Z Sporti 5955 /* Seznam */ 2026 6748309 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film''' navaja [[film]]e, ki jih je [[Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev]] (DSFU) uradno predlagalo [[Ameriška filmska akademija|Ameriški filmski akademiji]] kot kandidate za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja v kategoriji mednarodnih celovečernih filmov]]. Akademija sprejme po en predlog iz vsake države od pooblaščene organizacije (v [[Slovenija|Sloveniji]] je to DSFU),<ref name="Drevo">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenski-kandidat-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-je-drevo/373623 |title=Slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja je Drevo |date=2015-09-09 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2016-08-05}}</ref> žirija pa izmed predlogov izbere pet filmov, ki so nato nominirani za oskarja v tej kategoriji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oscars.org/sites/oscars/files/89aa_rules.pdf |title=89th annual Academy Awards of merit for achievements during 2016 |publisher=Ameriška filmska akademija |accessdate=5.8.2016}}</ref> DSFU od leta 1993 predlaga [[seznam slovenskih filmov|slovenske filme]], od katerih pa še noben ni prejel nominacije ali nagrade. Pred letom 1993 je slovenska filmska produkcija kandidirala v sklopu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanske]]. Leta 1960 izdani hrvaški film ''[[Deveti krog]]'' je bil nominiran na podelitvi oskarjev tistega leta. Njegov režiser [[France Štiglic]] je do zdaj edini slovenski režiser, čigar film je bil v ožjem izboru za to priznanje.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/projekcija-devetega-kroga-ob-dnevu-holokavsta/157969 |title=Projekcija Devetega kroga ob dnevu holokavsta |date=2009-01-29 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2016-08-05}}</ref> == Seznam == {{Poravnava tabele}} {|class="wikitable sortable col1center col2center" ! Leto ! Pode<br>litev ! Naslov ! Naslov za nominacijo ! Režija ! Rezultat |- | 1993 | [[66. podelitev oskarjev|66.]] | ''[[Ko zaprem oči]]'' | ''When I Close My Eyes'' | {{sortname|Franci|Slak}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 1994 | [[67. podelitev oskarjev|67.]] | ''[[Morana (film)|Morana]]'' | ''Morana'' | {{sortname|Aleš|Verbič}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 1996 | [[69. podelitev oskarjev|69.]] | ''[[Felix (film)|Felix]]'' | ''Felix'' | {{sortname|Božo|Šprajc}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 1997 | [[70. podelitev oskarjev|70.]] | ''[[Outsider]]'' | ''Outsider'' | {{sortname|Andrej|Košak}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2001 | [[74. podelitev oskarjev|74.]] | ''[[Kruh in mleko]]'' | ''Bread and Milk'' | {{sortname|Jan|Cvitkovič}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2002 | [[75. podelitev oskarjev|75.]] | ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' | ''Headnoise'' | {{sortname|Andrej|Košak}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2003 | [[76. podelitev oskarjev|76.]] | ''[[Rezervni deli]]'' | ''Spare Parts'' | {{sortname|Damjan|Kozole}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2004 | [[77. podelitev oskarjev|77.]] | ''[[Pod njenim oknom]]'' | ''Beneath Her Window'' | {{sortname|Metod|Pevec}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2005 | [[78. podelitev oskarjev|78.]] | ''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]'' | ''The Ruins'' | {{sortname|Janez|Burger}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2006 | [[79. podelitev oskarjev|79.]] | ''[[Odgrobadogroba]]'' | ''Gravehopping'' | {{sortname|Jan|Cvitkovič}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2007 | [[80. podelitev oskarjev|80.]] | ''[[Kratki stiki]]'' | ''Short Circuits'' | {{sortname|Janez|Lapajne}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2008 | [[81. podelitev oskarjev|81.]] | ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' | ''Rooster's Breakfast'' | {{sortname|Marko|Naberšnik}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2009 | [[82. podelitev oskarjev|82.]] | ''[[Pokrajina št. 2]]'' | ''Landscape No. 2'' | {{sortname|Vinko|Möderndorfer}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2010 | [[83. podelitev oskarjev|83.]] | ''[[9:06]]'' | ''9:06'' | {{sortname|Igor|Šterk}} | {{nom|ni bil nominiran}}<ref name="Oscar Shortlist">{{navedi splet |url=http://www.oscars.org/press/pressreleases/2011/20110119.html |title=9 Foreign Language Films Continue to Oscar Race |accessdate=2011-01-19|work=oscars.org}}</ref> |- | 2011 | [[84. podelitev oskarjev|84.]] | ''[[Circus Fantasticus]]'' | ''Silent Sonata'' | {{sortname|Janez|Burger}} | {{no|diskvalificiran}}<ref>{{navedi novice |title=Slovenija iz boja za oskarja izpadla, ker smo film pozabili prijaviti |date=2011-10-14 |url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenija-iz-boja-za-oskarja-izpadla-ker-smo-film-pozabili-prijaviti/268447 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2011-10-15}}</ref> |- | 2012 | [[85. podelitev oskarjev|85.]] | ''[[Izlet (film)|Izlet]]<ref name="85th2">{{navedi novice|url=http://www.times.si/kultura/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-bo-izlet--36933c02fb-a7fb3c3580.html|title=Slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja bo Izlet|accessdate=2012-09-14|date=2012-09-14|work=Times.si|archive-date=2013-01-13|archive-url=https://archive.today/20130113183843/http://www.times.si/kultura/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-bo-izlet--36933c02fb-a7fb3c3580.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20130113183843/http://www.times.si/kultura/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-bo-izlet--36933c02fb-a7fb3c3580.html |date=2013-01-13 }}</ref>'' | ''A Trip'' | {{sortname|Nejc|Gazvoda}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2013 | [[86. podelitev oskarjev|86.]] | ''[[Razredni sovražnik]]<ref name="86th2">{{navedi splet|url=http://www.film-center.si/index.php?module=news&op=show&newsID=984|title=Razredni sovražnik je letošnji slovenski kandidat za oskarja|accessdate=2013-09-25|work=Slovenski filmski center|archive-date=2013-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927192137/http://www.film-center.si/index.php?module=news&op=show&newsID=984|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927192137/http://www.film-center.si/index.php?module=news&op=show&newsID=984 |date=2013-09-27 }}</ref>'' | ''Class Enemy'' | {{sortname|Rok|Biček}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2014 | [[87. podelitev oskarjev|87.]] | ''[[Zapelji me]]<ref name="87th2">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/novice/na-amerisko-filmsko-akademijo-posiljamo-santicev-zapelji-me/346441|date=2014-09-15|title=Na Ameriško filmsko akademijo pošiljamo Šantićev Zapelji me|accessdate=2014-09-16|work=MMC RTV-SLO}}</ref>'' | ''Seduce Me'' | {{sortname|Marko|Šantić}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2015 | [[88. podelitev oskarjev|88.]] | ''[[Drevo (film)|Drevo]]<ref name="Drevo2">{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenski-kandidat-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-je-drevo/373623|title=Slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja je Drevo|date=2015-09-09|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2016-08-05}}</ref>'' | ''The Tree'' | {{sortname|Sonja|Prosenc}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2016 | [[89. podelitev oskarjev|89.]] | ''[[Houston, imamo problem!]]<ref name="Houston2">{{navedi novice|url=http://www.vecer.com/houston-imamo-problem-slovenski-kandidat-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-6258335|title=Houston, imamo problem! slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja|work=Večer|date=2016-09-20|accessdate=2016-11-01}}</ref>'' | ''Houston, we have a problem!'' | {{sortname|Žiga|Virc}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2017 | [[90. podelitev oskarjev|90.]] | ''[[Rudar (film)|Rudar]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/kultura/film/za-oskarja-se-bo-potegoval-rudar-hanne-slak.html|title=Za oskarja se bo potegoval Rudar Hanne Slak|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=2017-09-19|accessdate=2017-09-22|archive-date=2017-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170922195659/http://www.delo.si/kultura/film/za-oskarja-se-bo-potegoval-rudar-hanne-slak.html|url-status=dead}}</ref>'' | ''Miner'' | {{sortname|Hanna|Slak}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2018 | [[91. podelitev oskarjev|91.]] | ''[[Ivan (film, 2017)|Ivan]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/v-boj-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-posiljamo-film-ivan/466198|title=V boj za nominacijo za tujejezičnega oskarja pošiljamo film Ivan|work=MMC RTV-SLO|date=2018-09-17|accessdate=2019-06-28}}</ref>'' | ''Ivan'' | {{sortname|Janez|Burger}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2019 | [[92. podelitev oskarjev|92.]] | ''[[Zgodovina ljubezni]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenski-oskarjevski-kandidat-bo-zgodovina-ljubezni/499079|title=Slovenski oskarjevski kandidat bo Zgodovina ljubezni|work=MMC RTV-SLO|date=2019-09-09|accessdate=2020-01-07}}</ref>'' | ''History of Love'' | {{sortname|Sonja|Prosenc}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2020 | [[93. podelitev oskarjev|93.]] | ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-so-zgodbe-iz-kostanjevih-gozdov/540642|title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja so Zgodbe iz kostanjevih gozdov|work=MMC RTV-SLO|date=2020-10-29|accessdate=2020-11-06}}</ref>'' | ''Stories from the Chestnut Woods'' | {{sortname|Gregor|Božič}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2021 | [[94. podelitev oskarjev|94.]] | ''[[Sanremo (film)|Sanremo]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-je-sanremo/594706|title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja je Sanremo|work=MMC RTV-SLO|date=2021-09-21|accessdate=2021-09-21}}</ref>'' | ''Sanremo'' | {{sortname|Miroslav|Mandić}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2022 | [[95. podelitev oskarjev|95.]] | ''[[Orkester (film)|Orkester]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-oskarja-je-orkester-matevza-luzarja/639781|title=Slovenski kandidat za oskarja je Orkester Matevža Luzarja|date=2022-09-08|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-09-08}}</ref>'' | ''Orchestra'' | {{sortname|Matevž|Luzar}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2023 | [[96. podelitev oskarjev|96.]] | ''[[Jezdeca]]<ref>{{navedi splet|url=https://bsf.si/sl/film/jezdeca/|title=Jezdeca (2022)|work=Baza slovenskih filmov|accessdate=2024-09-11}}</ref>'' | ''Riders'' | {{sortname|Dominik|Mencej}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2024 | [[97. podelitev oskarjev|97.]] | ''[[Odrešitev za začetnike]]''<ref>{{navedi novice | title=Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc po nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni film | work=MMC RTV-SLO | date=2024-09-11 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/odresitev-za-zacetnike-sonje-prosenc-po-nominacijo-za-oskarja-za-najboljsi-mednarodni-film/720673 | access-date=2024-09-11}}</ref> | ''Family Therapy'' | {{sortname|Sonja|Prosenc}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2025 | [[98. podelitev oskarjev|98.]] | ''[[Kaj ti je deklica]]''<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za oskarja za mednarodni film je Kaj ti je deklica |work=MMC RTV-SLO |date=2025-09-09 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-oskarja-za-mednarodni-film-je-kaj-ti-je-deklica/757018 |access-date=2025-09-09}}</ref> | ''Little Trouble Girls'' | {{sortname|Urška|Djukić}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2026 | [[99. podelitev oskarjev|99.]] | ''[[Fantasy (film)|Fantasy]]''<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja bo Fantasy |work=MMC RTV-SLO |date=2026-09-08 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-bo-fantasy/793167 |access-date=2026-09-09}}</ref> | ''Fantasy'' | [[Kukla]] | |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih filmov]] == Zunanje povezave == * http://awardsdatabase.oscars.org/ Podatkovna zbirka nagrad Ameriške filmske akademije [[Kategorija:Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski]] [[Kategorija:Seznami slovenskih filmov|Oskar]] cdwxnojpz2ndhtz6iwaw7lbge7g6kmd 6748310 6748309 2026-09-09T09:30:43Z Sporti 5955 /* Seznam */ pnp 6748310 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film''' navaja [[film]]e, ki jih je [[Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev]] (DSFU) uradno predlagalo [[Ameriška filmska akademija|Ameriški filmski akademiji]] kot kandidate za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja v kategoriji mednarodnih celovečernih filmov]]. Akademija sprejme po en predlog iz vsake države od pooblaščene organizacije (v [[Slovenija|Sloveniji]] je to DSFU),<ref name="Drevo">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenski-kandidat-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-je-drevo/373623 |title=Slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja je Drevo |date=2015-09-09 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2016-08-05}}</ref> žirija pa izmed predlogov izbere pet filmov, ki so nato nominirani za oskarja v tej kategoriji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oscars.org/sites/oscars/files/89aa_rules.pdf |title=89th annual Academy Awards of merit for achievements during 2016 |publisher=Ameriška filmska akademija |accessdate=5.8.2016}}</ref> DSFU od leta 1993 predlaga [[seznam slovenskih filmov|slovenske filme]], od katerih pa še noben ni prejel nominacije ali nagrade. Pred letom 1993 je slovenska filmska produkcija kandidirala v sklopu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanske]]. Leta 1960 izdani hrvaški film ''[[Deveti krog]]'' je bil nominiran na podelitvi oskarjev tistega leta. Njegov režiser [[France Štiglic]] je do zdaj edini slovenski režiser, čigar film je bil v ožjem izboru za to priznanje.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/projekcija-devetega-kroga-ob-dnevu-holokavsta/157969 |title=Projekcija Devetega kroga ob dnevu holokavsta |date=2009-01-29 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2016-08-05}}</ref> == Seznam == {{Poravnava tabele}} {|class="wikitable sortable col1center col2center" ! Leto ! Pode<br>litev ! Naslov ! Naslov za nominacijo ! Režija ! Rezultat |- | 1993 | [[66. podelitev oskarjev|66.]] | ''[[Ko zaprem oči]]'' | ''When I Close My Eyes'' | {{sortname|Franci|Slak}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 1994 | [[67. podelitev oskarjev|67.]] | ''[[Morana (film)|Morana]]'' | ''Morana'' | {{sortname|Aleš|Verbič}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 1996 | [[69. podelitev oskarjev|69.]] | ''[[Felix (film)|Felix]]'' | ''Felix'' | {{sortname|Božo|Šprajc}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 1997 | [[70. podelitev oskarjev|70.]] | ''[[Outsider]]'' | ''Outsider'' | {{sortname|Andrej|Košak}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2001 | [[74. podelitev oskarjev|74.]] | ''[[Kruh in mleko]]'' | ''Bread and Milk'' | {{sortname|Jan|Cvitkovič}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2002 | [[75. podelitev oskarjev|75.]] | ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' | ''Headnoise'' | {{sortname|Andrej|Košak}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2003 | [[76. podelitev oskarjev|76.]] | ''[[Rezervni deli]]'' | ''Spare Parts'' | {{sortname|Damjan|Kozole}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2004 | [[77. podelitev oskarjev|77.]] | ''[[Pod njenim oknom]]'' | ''Beneath Her Window'' | {{sortname|Metod|Pevec}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2005 | [[78. podelitev oskarjev|78.]] | ''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]'' | ''The Ruins'' | {{sortname|Janez|Burger}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2006 | [[79. podelitev oskarjev|79.]] | ''[[Odgrobadogroba]]'' | ''Gravehopping'' | {{sortname|Jan|Cvitkovič}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2007 | [[80. podelitev oskarjev|80.]] | ''[[Kratki stiki]]'' | ''Short Circuits'' | {{sortname|Janez|Lapajne}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2008 | [[81. podelitev oskarjev|81.]] | ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' | ''Rooster's Breakfast'' | {{sortname|Marko|Naberšnik}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2009 | [[82. podelitev oskarjev|82.]] | ''[[Pokrajina št. 2]]'' | ''Landscape No. 2'' | {{sortname|Vinko|Möderndorfer}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2010 | [[83. podelitev oskarjev|83.]] | ''[[9:06]]'' | ''9:06'' | {{sortname|Igor|Šterk}} | {{nom|ni bil nominiran}}<ref name="Oscar Shortlist">{{navedi splet |url=http://www.oscars.org/press/pressreleases/2011/20110119.html |title=9 Foreign Language Films Continue to Oscar Race |accessdate=2011-01-19|work=oscars.org}}</ref> |- | 2011 | [[84. podelitev oskarjev|84.]] | ''[[Circus Fantasticus]]'' | ''Silent Sonata'' | {{sortname|Janez|Burger}} | {{no|diskvalificiran}}<ref>{{navedi novice |title=Slovenija iz boja za oskarja izpadla, ker smo film pozabili prijaviti |date=2011-10-14 |url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenija-iz-boja-za-oskarja-izpadla-ker-smo-film-pozabili-prijaviti/268447 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2011-10-15}}</ref> |- | 2012 | [[85. podelitev oskarjev|85.]] | ''[[Izlet (film)|Izlet]]<ref name="85th2">{{navedi novice|url=http://www.times.si/kultura/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-bo-izlet--36933c02fb-a7fb3c3580.html|title=Slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja bo Izlet|accessdate=2012-09-14|date=2012-09-14|work=Times.si|archive-date=2013-01-13|archive-url=https://archive.today/20130113183843/http://www.times.si/kultura/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-bo-izlet--36933c02fb-a7fb3c3580.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20130113183843/http://www.times.si/kultura/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-bo-izlet--36933c02fb-a7fb3c3580.html |date=2013-01-13 }}</ref>'' | ''A Trip'' | {{sortname|Nejc|Gazvoda}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2013 | [[86. podelitev oskarjev|86.]] | ''[[Razredni sovražnik]]<ref name="86th2">{{navedi splet|url=http://www.film-center.si/index.php?module=news&op=show&newsID=984|title=Razredni sovražnik je letošnji slovenski kandidat za oskarja|accessdate=2013-09-25|work=Slovenski filmski center|archive-date=2013-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927192137/http://www.film-center.si/index.php?module=news&op=show&newsID=984|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927192137/http://www.film-center.si/index.php?module=news&op=show&newsID=984 |date=2013-09-27 }}</ref>'' | ''Class Enemy'' | {{sortname|Rok|Biček}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2014 | [[87. podelitev oskarjev|87.]] | ''[[Zapelji me]]<ref name="87th2">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/novice/na-amerisko-filmsko-akademijo-posiljamo-santicev-zapelji-me/346441|date=2014-09-15|title=Na Ameriško filmsko akademijo pošiljamo Šantićev Zapelji me|accessdate=2014-09-16|work=MMC RTV-SLO}}</ref>'' | ''Seduce Me'' | {{sortname|Marko|Šantić}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2015 | [[88. podelitev oskarjev|88.]] | ''[[Drevo (film)|Drevo]]<ref name="Drevo2">{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenski-kandidat-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-je-drevo/373623|title=Slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja je Drevo|date=2015-09-09|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2016-08-05}}</ref>'' | ''The Tree'' | {{sortname|Sonja|Prosenc}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2016 | [[89. podelitev oskarjev|89.]] | ''[[Houston, imamo problem!]]<ref name="Houston2">{{navedi novice|url=http://www.vecer.com/houston-imamo-problem-slovenski-kandidat-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-6258335|title=Houston, imamo problem! slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja|work=Večer|date=2016-09-20|accessdate=2016-11-01}}</ref>'' | ''Houston, we have a problem!'' | {{sortname|Žiga|Virc}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2017 | [[90. podelitev oskarjev|90.]] | ''[[Rudar (film)|Rudar]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/kultura/film/za-oskarja-se-bo-potegoval-rudar-hanne-slak.html|title=Za oskarja se bo potegoval Rudar Hanne Slak|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=2017-09-19|accessdate=2017-09-22|archive-date=2017-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170922195659/http://www.delo.si/kultura/film/za-oskarja-se-bo-potegoval-rudar-hanne-slak.html|url-status=dead}}</ref>'' | ''Miner'' | {{sortname|Hanna|Slak}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2018 | [[91. podelitev oskarjev|91.]] | ''[[Ivan (film, 2017)|Ivan]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/v-boj-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-posiljamo-film-ivan/466198|title=V boj za nominacijo za tujejezičnega oskarja pošiljamo film Ivan|work=MMC RTV-SLO|date=2018-09-17|accessdate=2019-06-28}}</ref>'' | ''Ivan'' | {{sortname|Janez|Burger}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2019 | [[92. podelitev oskarjev|92.]] | ''[[Zgodovina ljubezni]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenski-oskarjevski-kandidat-bo-zgodovina-ljubezni/499079|title=Slovenski oskarjevski kandidat bo Zgodovina ljubezni|work=MMC RTV-SLO|date=2019-09-09|accessdate=2020-01-07}}</ref>'' | ''History of Love'' | {{sortname|Sonja|Prosenc}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2020 | [[93. podelitev oskarjev|93.]] | ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-so-zgodbe-iz-kostanjevih-gozdov/540642|title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja so Zgodbe iz kostanjevih gozdov|work=MMC RTV-SLO|date=2020-10-29|accessdate=2020-11-06}}</ref>'' | ''Stories from the Chestnut Woods'' | {{sortname|Gregor|Božič}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2021 | [[94. podelitev oskarjev|94.]] | ''[[Sanremo (film)|Sanremo]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-je-sanremo/594706|title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja je Sanremo|work=MMC RTV-SLO|date=2021-09-21|accessdate=2021-09-21}}</ref>'' | ''Sanremo'' | {{sortname|Miroslav|Mandić}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2022 | [[95. podelitev oskarjev|95.]] | ''[[Orkester (film)|Orkester]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-oskarja-je-orkester-matevza-luzarja/639781|title=Slovenski kandidat za oskarja je Orkester Matevža Luzarja|date=2022-09-08|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-09-08}}</ref>'' | ''Orchestra'' | {{sortname|Matevž|Luzar}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2023 | [[96. podelitev oskarjev|96.]] | ''[[Jezdeca]]<ref>{{navedi splet|url=https://bsf.si/sl/film/jezdeca/|title=Jezdeca (2022)|work=Baza slovenskih filmov|accessdate=2024-09-11}}</ref>'' | ''Riders'' | {{sortname|Dominik|Mencej}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2024 | [[97. podelitev oskarjev|97.]] | ''[[Odrešitev za začetnike]]''<ref>{{navedi novice | title=Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc po nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni film | work=MMC RTV-SLO | date=2024-09-11 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/odresitev-za-zacetnike-sonje-prosenc-po-nominacijo-za-oskarja-za-najboljsi-mednarodni-film/720673 | access-date=2024-09-11}}</ref> | ''Family Therapy'' | {{sortname|Sonja|Prosenc}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2025 | [[98. podelitev oskarjev|98.]] | ''[[Kaj ti je deklica]]''<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za oskarja za mednarodni film je Kaj ti je deklica |work=MMC RTV-SLO |date=2025-09-09 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-oskarja-za-mednarodni-film-je-kaj-ti-je-deklica/757018 |access-date=2025-09-09}}</ref> | ''Little Trouble Girls'' | {{sortname|Urška|Djukić}} | {{nom|ni bil nominiran}} |- | 2026 | [[99. podelitev oskarjev|99.]] | ''[[Fantasy]]''<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja bo Fantasy |work=MMC RTV-SLO |date=2026-09-08 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-bo-fantasy/793167 |access-date=2026-09-09}}</ref> | ''Fantasy'' | [[Kukla]] | |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih filmov]] == Zunanje povezave == * http://awardsdatabase.oscars.org/ Podatkovna zbirka nagrad Ameriške filmske akademije [[Kategorija:Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski]] [[Kategorija:Seznami slovenskih filmov|Oskar]] 2zok1cfxmjw9t1unhh3h7e5fsath7xt 0 425867 6748305 6746248 2026-09-09T09:03:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748305 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|El Rocío (razločitev)}} [[Slika:Virgen Rocio.jpg|thumb|right|250px|Kip Blažene Device Marije v cerkvi v mestecu El Rocío]] '''El Rocío''' je naselje v občini [[Almonte]] v provinci Huelva v [[Španska avtonomna skupnost|pokrajini]] [[Andaluzija|Andaluziji]], [[Španija]] in se nahaja 55 km od [[Mesto|mesta]] [[Huelva]], v neposredni bližini [[Narodni park|narodnega parka]] [[Doñana]]. [[Naselje]] šteje 1608 prebivalcev (leto 2008). Je znano špansko [[Romarsko središče|romarsko središče]]. V času Marijinega [[Romanje|romanja]], po katerem kraj slovi, pa v kraj pride tudi do milijon obiskovalcev, romarjev.<ref>José Andrés Gallego, Antón M. Pazos, [http://books.google.es/books?id=-YYvcZK2MIEC&lpg=PA1&pg=PA264#v=onepage&q&f=false ''La Iglesia en la España contemporánea''], Encuentro, 1999, vol. 2, pág. 264. ISBN 9788474905205</ref> == Zemljepisni položaj == [[Slika:269 elRocioTE.jpg|thumb|right|250px|Ermita del Rocío]] Naselje leži na [[Vzhod|vzhodni]] strani [[Cesta|ceste]] A-483, ki povezuje Almonte s počitniškim krajem Matalascañas na obali [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Razen razširitev robu ceste A-483 naselje nima asfaltiranih cestah, v celoti leži na pesku, mivki. Tako so najpogostejša [[Vozilo|prevozna sredstva]] v mestu terenska vozila in [[Domači konj|konjske vprege]]. Središče [[Vas|vasi]] se razteza okoli [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] Ermita del Rocio, ki je tudi središče in cilj romanj. Samo mesto zavzema veliko površino, ker je večina hiš tekom leta nenaseljenih. Dvonadstropne, tipične andaluzijske hiše na veliki površini dajejo mestu vtis zapuščenega mesta, ki ga povečujejo tudi za zahodna mesta netipične ulice, saj so netlakovane in neasfaltirane. Večina [[Objekt|objektov]] je tekom leta praznih in zaživijo ob romanjih, saj so v lasti različnih bratovščin in romarjev. Proti [[Jug|jugu]] je naselje neposredno ob narodnem parku Doñana z obsežnimi [[Bor (drevo)|borovimi]] [[Gozd|gozdovi]] in gozdovi poraslih s [[Pinija|pinijevci]]. V zimskem času pa je [[Trg|trg]] pred cerkvijo večkrat zalit z vodo iz [[Močvirje|močvirnatih]] področij ustja [[Reka|reke]] [[Guadalquvir]] imenovanih »Las Marismas«. == Zgodovina == Mesto se prvič omenja, oziroma kapela v prvi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]], ko je bilo znano pod imenom Rocinas. Kastiljski (španski) kralj Alfonso XI v svoji knjigi »Lov« omenja »kapelo Sancta Maria de las Rocias« (kapela [[Sveta Marija|sv.Marije]] v Rociousu). Leta [[1587]] je kralj Baltazar III Ruiz v kapeli ustanovil kaplanijo, sredi 17. stoletja pa je spremenil ime kraja iz Sancta Maria de las Rocias v »Virgen del Rocio«. Ustanovil je tudi prvo bratovščino v kraju in Virgen del Rocio razglasil za zavetnika Almonteja.<ref name=travelguides/><ref name="#1">[http://www.hermandadrociosevilla.com/EL%20ROCIO hermandadrociosevilla.com], ''passim''. Retrieved 2010-04-14.</ref> == Pomembnejši objekti == Osrednji objekt v kraju je cerkev »Ermita del Rocio«. V kraju so poleg turističnih pisarn locirani tudi [[Hotel|hoteli]], [[Restavracija|restavracije]], [[Bar (lokal)|bari]], kot druge oblike prenočitvenih objektov. Proti [[Sever|severu]] vasi sta dva supermarketa in bencinska črpalka, kar predstavlja večinoma vso oskrbo kraja. Na zahodni strani ceste A-483, ob južnem robu naselja se nahaja [[Muzej|muzej]] imenovan »Museo de El Rocio«. == Romanje == [[Slika:Ermita de El Rocio.JPG|thumb|right|250px|El Rocío med romanjem]] El Rocío je znan romarski kraj predvsem v Andaluziji, vse bolj pa ga obiskujejo romarji iz celotne Španije, kot tudi že iz tujine. Romarji častijo »Virgin El Rocío« (Blažena devica Marija El Rocía), pogosto imenovano »Blanca Paloma« (Bela golobica). Romanje (špansko romeria) vsako leto zbere okoli milijon romarjev. Romanje datira v leto [[1653]] in je prvotno bilo vsako leto 8.septembra, na dan, ko je bila Virgen del Rocio imenovana za zavetnico Almonteja. Okoli 100 bratovščin pripotuje iz vse Španije in iz tujine. Potujejo po tradicionalno opredeljenih poteh, in pri tem obiščejo druge bratstva. Znan kraj, kamor pride več bratstev, je mestece [[Villamanrique de la Condesa]]<ref name=perezcano>María Teresa Pérez Cano, Eduardo Mosquera Adell, [http://books.google.es/books?id=iXKEQeqmdAsC&lpg=PP1&pg=PA57#v=onepage&q&f=false ''La protección del patrimonio edificado: catálogo de bienes inmuebles del municipio de Almonte''], Universidad de Sevilla, 2006, pág. 57, ISBN 978-84-472-0718-3.</ref> v [[Sevilja (provinca)|provinci Sevilla]]. [[Slika:Romera con su caballo camino de la barcaza Romería de El Rocío mayo 2009 IMGP3154.JPG|thumb|right|250px|Romarka v tradicionalni noši s konjem]] Romería (romanje) kot tako se začne v [[Nedelja|nedeljo]] pred [[Binkošti|binkošti]]. Vendar pa romarji prihajajo iz celotne Andaluzije, kot tudi iz celotne Španije in tujine in danes običajno potujejo dodatno en do sedem dni pred binkošti, in sicer peš, na konju, s konjsko vprego (ali dandanes, v nekaterih primerih s sodobnimi načini prevoza).<ref name=travelguides/><ref name="#1"/> Romarji na splošno spijo na prostem. Veliko romarjem to potovanje pomeni najbolj pomemben del romanja. Romarji potujejo v skupinah znanih kot verske bratovščine. Te prihajajo iz mnogih smeri, tako med drugim iz smeri [[Moguer|Moguerja]] in Huelve, iz smeri [[Cadiz|Cadiza]] in [[Sanlúcar de Barrameda|Sanlucarja de Barramede]], iz Sevilje in pri tem nemalokrat prečkajo reko Guadalquivir.<ref name=travelguides>[http://www.visithuelva.com/travelguides/province_elrocio-thepilgrimage.htm El Rocio Pilgrimage] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151031134621/http://www.visithuelva.com/travelguides/province_elrocio-thepilgrimage.htm |date=2015-10-31 }}, visithuelva.com. Retrieved 2010-04-15.</ref><ref name="#1"/> In recent years the ''Romería'' has brought together roughly a million pilgrims each year.<ref name="Díaz Pérez">Eva Díaz Pérez, [http://www.elmundo.es/cronica/2001/CR293/CR293-06.html Los excesos del Rocío], ''El Mundo'', 2001-05-27. Retrieved 2010-04-14.</ref><ref name=roughguide>[http://www.roughguidetospain.com/el-rocio/ El Rocío] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110715204314/http://www.roughguidetospain.com/el-rocio/ |date=2011-07-15 }}, ''Rough Guide to Spain''. Retrieved 2010-04-14.</ref> Tako so leta [[2016]] zabeležili 117 bratovščin, leta [[2008]] pa 107.<ref>[http://www.rocio.com/index.php?contenido=37 Relación de hermandades] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140625092555/http://rocio.com/index.php?contenido=37 |date=2014-06-25 }} — Rocio.com.</ref> Največja posamezna bratovščina je bila leta [[2010]] iz Huelve, ki je štela okoli 14.000 romarjev. Prav tako so zabeležili bratovščino s 5.500 romarji iz Huelve, v kateri so bili izseljenci iz [[Nemčija|Nemčije]]. Po navadi je ena večjih bratovščin iz Sanlucarja de Barramede. Bratovščine običajno bratovščine štejejo med 1.000 in 3.000 romarjev.<ref>[http://www.lavozdigital.es/cadiz/20070519/temas/hermandades-andaluzas-realizaran-peregrinacion_200705191923.html El Rocío 2007] — EFE Huelva, recogido por ''La Voz Digital''; el dato de la hermandad de Huelva en esta nota de 2007 es «más de 10.000», sin especificar el número exacto.</ref> V zadnjih letih pa se romanja udeležujejo bratovščine iz tujine, predvsem iz [[Argentina|Argentine]], [[Brazilija|Brazilije]], [[Portoriko|Portorika]], [[Bolivija|Bolivije]] in tudi [[Avstralija|Avstralije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.hermandadmatrizrocio.org/agrupaciones.htm |title=Listado de agrupaciones. |accessdate=2016-11-06 |archive-date=2008-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080531070501/http://www.hermandadmatrizrocio.org/agrupaciones.htm |url-status=dead }}</ref> Sama romarska slovesnost se praviloma začne v [[Sobota|soboto]] opoldne. Od takrat, pa skoraj do polnoči vsaka bratovščina prinese iz svojega domovanja v vasi El Rocío v svetišče svojo »Simpicado«, kopijo Virgen (Blažene Device Marije). Pred cerkvijo Ermita del Rocío se pozdravijo z ostalimi bratovščinami in se vrnejo v svoja domovanja. Vsi udeleženci nosijo znak (grb) Virgen del Rocío. Ob polnoči prvotne, najstarejše bratovščine prinesejo svoje simbole v svetišče. Ta obred je znan kot obred Almonte rožnega venca. Na binkoštno nedeljo, ob 10. uri je maša, na mestu, kjer je bila Virgin leta [[1919]] kronana. Zvečer pa vsi udeleženci [[Molitev|molijo]] [[Rožni venec|rožni venec]] ob [[Sveča|svečah]], ko vsaka bratovščina gre do objekta imenovanega El Eucaliptal. Tradicionalno ob sončnem vzhodu, v resnici pa nekje med drugo in tretjo uro zjutraj prinesejo kip na ulico. Od tam kip Virgen, ljudsko poimenovana Blanca Paloma potuje do vseh bratovščin. Nosijo jo na ramenih [[Duhovnik|duhovniki]] bratovščin, ki molijo za zahvalo in v priprošnjo za naslednje leto. Mnogi verniki se skušajo dotakniti kipa Blance Palome, ali vsaj njene obleke ali nosil na katerih jo nosijo, še posebej starejši in bolni. Tudi otroci naj bi z dotikom prejeli poseben blagoslov. Od [[Torek|torka]] romarji (bratovščine) potujejo domov. Romarji običajno nosijo tradicionalno andaluzijske nošo. Vsi so obuti v [[Čevelj (obuvalo)|čevlje]]. Moški nosijo kratke jakne in za vožnjo primerne, oprijete hlače. Ženske nosijo [[Flamenko|flamenko]] kostume ali rociera bata obleke (podobno flamenko obleki, vendar bolj praktične za hojo ali vožnjo) ali pa krilo rociera (okrašeno krilo). 14. junija 1993 je El Rocio obiskal [[Papež|papež]] [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]].<ref>[http://www.rocio.com/index.php?contenido=18 Visita del papa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140831155221/http://rocio.com/index.php?contenido=18 |date=2014-08-31 }} — Rocio.com.</ref><ref>«[https://web.archive.org/web/20120512014657/http://www.sevillaclick.com/sevilla/009fiestas/009rocio/009juanpabloII.htm Juan Pablo II y El Rocío]» — Sevilla Click.</ref> == Turizem == [[Slika:El Acebuche 01.jpg|thumb|right|250px|Center za obiskovalce "El Acebuche"]] El Rocío živi od romarskega turizma, čeprav traja le približno 14 dni na leto. Preostanek leta v mesto prihajajo vglavnem obiskovalci narodnega parka Doñana, vendar večina obiskovalcev ostane predvsem v turističnih krajih Costa de la Luz, Matalascañas ali Mazagón. V El Rocío najdete tudi informacijske centre za obiskovalce narodnega parka "La Rocina" in "Palacio Acebron National Park". Približno 11 km proti mestecu Matalascañas je še en center, "El Acebuche". V teh centrih so na voljo informacije o možnostih obiska narodnega parka in lahko rezervirate vodene izlete skozi narodni park. == Kmetijstvo == Okoli vasi je veliko kmetijskih posestev, ki se ukvarjajo predvsem z gojenjem [[Sadje|sadja]], ki je zelo cenjeno v Španiji in v tujini. Pretežna kmetijska kultura so [[Jagoda|jagode]] in [[Borovnica (grm)|borovnice]]. Borovnice iz regije so izjemno cenjene, saj anadaluzijska klima omogoča kvaliteten in zgodnji pomladanski pridelek. Sveže obrane jagode dostavljajo s kamioni neposredno v srednjo in severno [[Evropa|Evropo]]. == Zunanje povezave == * [http://www.pastorayreina.com/ Portal de La Virgen del Rocio] (samo v španščini) * [http://www.elrocio.org/ Centro de Estudios Rocieros] (samo v španščini) * Home brothership of El Rocío, [http://www.hermandadmatrizrocio.org/ Almonte] == Sklici == [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Andaluzija]] [[Kategorija:Romarska središča]] {{normativna kontrola}} qo765c3khhxkm15xj41awhrzvbslk7s 0 429229 6748066 6611033 2026-09-08T12:16:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748066 wikitext text/x-wiki '''Yokkaichi astma''', ena od štirih največjih bolezni onesnaževanja Japonske, se je pojavila med letoma 1960 in 1972, v mestu [[Yokkaichi]], v pokrajini Mia na Japonskem. Pri zgorevanju nafte in surove nafte so se spustile velike količine žveplovega oksida, kar je povzročilo močan [[smog]]. Zaradi močnega smoga so se med lokalnimi prebivalci pojavile hude bolezni kot so [[kronična obstruktivna pljučna bolezen]], kronični [[bronhitis]], pljučni emfizem in bronhialna astma. Glavni vzroki oziroma krivci onesnaževanja z žveplovim oksidom so bili obrati s petrokemičnimi procesi in rafinerije, ki so bile zgrajene v območju med letoma 1957 in 1973.<ref name="bookrags">{{navedi splet|url=http://www.bookrags.com/research/yokkaichi-asthma-enve-02/ | title=Yokkaichi Asthma|publisher=Environmental Encyclopedia |accessdate=15 July 2009}}</ref> ==Vzrok== Leta 1955 se je Ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo odločilo, da [[premog]], ki je bil do takrat japonski primarni vir fosilnih goriv, zamenja [[nafta]]. Za dosego tega cilja se je leta 1956 začela gradnja Daichi petrokemičnega kompleksa, ki je vseboval rafinerijo nafte, petrokemični obrat in elektrarno. To je bil tudi prvi petrokemični kompleks zgrajen na Japonskem<ref name="Industrial Pollution Control Measure in Yokkaichi">{{navedi splet|url=http://203.179.38.26/english/scholarship/previous_seminar/2004_sp/pdf/e.pdf|title=Industrial Pollution Control Measure in Yokkaichi, Mie Ken|publisher=International Center For Environmental Technology Transfer|accessdate=1 April 2010}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=October 2010|bot=H3llBot}}</ref>. Leta 1960 je vlada premierja Hayato Ikeda pospešila petrokemično proizvodno rast, s ciljem, da v desetih letih podvoji posamezne dohodke japonskih državljanov<ref name="Industrial Pollution Control Measure in Yokkaichi"/>. V letu 1960 je MITI napovedal, da se bo gradil še drugi kompleks na predelanih zemljiščih severnega dela Yokkaichija. Drugi kompleks je začel obratovati leta 1963. Zaradi povpraševanja po [[etilen]]u in ostalih petrokemičnih snoveh, se je začela gradnja še tretjega kompleksa, ki je začel obratovati leta 1972. Yokkaichi je prenesel svojo proizvodno energijo, iz premoga v nafto, hitreje kot ostali del države. Nafta, ki so jo uporabljali v Yokkaichiju, je bila uvožena predvsem iz Srednjega Vzhoda in žveplova spojina je vsebovala 2% žvepla, zaradi česar se je v celem mestu pojavil belo obarvan smog. ==Simptomi== Takoj po začetku odprtja prvega kompleksa, leta 1956, je med lokalnimi prebivalci hitro naraščal pojav hudih bolezni, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kronični bronhitis, pljučni emfizem in bronhialna astma. Visoki dimniki niso pomagali zmanjšati onesnaženosti, kvečjemu nasprotno, razširili so onesnaževanje po širšem območju. Ribe, ulovljene v Ise zalivu, so imele slab okus in lokalni ribiči so s peticijo zahtevali od vlade nadomestilo za vse neprodane ribe v letu 1960. ==Pravni postopki== Skupina 544 posameznikov, ki se je povečala v naslednjih letih, je tožila Showa Yokkaichi Oil in sodišče je prvič razsodilo septembra 1970. Študija leta 2008, ki je vključevala raziskave Mie Univerze za medicino in Hirošima Univerze, je dokazala, da je bila, v primerjavi z ostalim prebivalstvom na območju pokrajine Mie, zaradi kronično obstruktivne pljučne bolezni in astme, umrljivost v Yokkaichiju od 10- do 20-krat večja<ref name="guoyokoyama">{{navedi splet |url=http://www.ehjournal.net/content/7/1/8#B8 |title=Mortality and life expectancy of Yokkaichi Asthma patients, Japan: Late effects of air pollution in 1960–70s |publisher=Environmental Health Journal |accessdate=15 July 2009 |archive-date=2016-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160202201131/http://www.ehjournal.net/content/7/1/8#B8 |url-status=dead }}</ref>. Začetni poskusi, da bi ublažili težave z dvigom višine dimnikov, so bili neučinkoviti. Sčasoma je bilo izvedeno razžvepljevanje dimnih plinov v večjem obsegu, kar je vodilo k izboljšanju zdravja lokalnega prebivalstva. Yokkaichi astma je bila odkrita tudi v hitro napredujočih industrializiranih območjih po vsem svetu, predvsem v Mehiki in na Kitajskem. ==Glej tudi == *[[Seznam okoljevarstvenih katastrof]] *[[Kronična obstruktivna pljučna bolezen]] ==Viri== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/uu35ie/uu35ie08.htm Yoshiro Hoshino, 1992, "Japan's Post-Second World War environmental problems" Ui ed. ''Industrial pollution in Japan''.] [[Kategorija:Astma]] d8ietmus0jan7ph99pn6qekcf7xfaxi 0 430249 6748121 6678453 2026-09-08T15:11:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748121 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name =Bazilika Superga | fullname = Basilica di Superga | image = <!-- Wikidata --> | caption = | coordinates = <!-- Wikidata --> | pushpin map = Italija | denomination = [[Rimskokatoliška]] | diocese = [[Torino]] | parish = | division = | subdivision = | founded date = 1717 - 1731 | founder = | architect = [[Filippo Juvarra]] | style =[[Baročna arhitektura]], [[Klasicistična arhitektura]] | constructed date = | dedicated date = 31. oktober 1731 | country = [[Italija]] | website=www.basilicadisuperga.com }} '''Bazilika Superga''' (italijansko: ''Basilica di Superga'') je cerkev v bližini [[Torino|Torina]] v [[Italija|Italiji]], ki je ime dobila po kraju, sicer pa je njeno ime ''Basilica della Natività di Maria Vergine'' (Bazilika Jezusovega rojstva Device Marije). Baziliko je mogoče doseči s pomočjo [[Proga Sassi-Superga|zobate železnice]] iz predmestja Sassi. == Zgodovina == [[File:Vittorio Amedeo II in Maestà - Google Art Project.jpg|thumb|left|upright|Viktor Amadej II. Savojski.]] Zgrajena je bila med letoma 1717 in 1731 za Victorja Amadeja II. Savojskega <ref>''The Established Church'', Nigel Aston, '''The Oxford Handbook of the Ancien Régime''', ed. William Doyle, (Oxford University Press, 2012), 288.</ref>, zasnoval jo je [[Filippo Juvarra]] <ref name="Storrs">Christopher Storrs, ''War, Diplomacy and the Rise of Savoy, 1690–1720'', (Cambridge University Press, 2004), 218.</ref> na vrhu hriba Superga. Tako je bila izpolnjena obljuba vojvode (in bodočega kralja Sardinije) nastala v [[Obleganje Torina|bitki za Torino]], po zmagi nad oblegajočo francosko vojsko v vojni za [[Španska nasledstvena vojna|špansko nasledstvo]]. Arhitekt namiguje na prejšnje sloge in dodaja baročni pridih. V cerkvi so grobnice mnogih knezov in kraljev družine [[Savojci|Savojcev]], vključno spomenik Karlu Emanuelu III. (1733), delo Ignazia Collina in njegovega brata Filipa. Cerkev je narejena v poznobaročen-klasicizmu <ref>''Baroque style'', '''Encyclopedia of the Enlightenment''', ed. Ellen Judy Wilson, Peter Hanns Reill, (Book Builders Incorp., 2004), 39.</ref>. Kupola je bila končana leta 1726 in spominja na nekatere elemente [[Michelangelo]]ve kupole v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra]]. To ni naključje, saj je Juvarra študiral in delal v [[Rim]]u deset let pred delom v Torinu. Tempelj spredaj štrli iz strukture kupole in spominja na [[Panteon, Rim|Panteon]]. Tempelj spredaj je večji kot tipični proporci, saj je Superga postavljena na hribu. Prav tako menijo, da je Viktor Amadej želel, da bazilika počiva na tem hribu kot opomnik moči družine Savojcev, kot tudi nadaljevanje linije pogleda na obstoječ grad v Rivolliju. Kasneje je s [[Grad Stupinigi|Stupinigijem]] zaključil trikotnik treh savojskih rezidenc. Kraljeva grobnica Superga je grobnica družine Savojcev. Zgodovina cerkve sega v 2. september 1706, ko sta se vojvoda Viktor Amadej II. Savojski in princ Carignan, Evgen Savojski povzpela na hrib na vidita obleganje Torina in francosko-španske sile v času vojne za špansko nasledstvo. Viktor Amadej, ki je pokleknil pred star opornik, je prisegel, da bo v primeru zmage, zgradil spomenik Mariji. Od zore do zgodnjih ur popoldne 7. septembra se je vojska spopadala na poljih pri Jaya in Madonna di Campagna. Piemontska vojska je dosegla zmago nad Francozi. Hrib na katerem se nahaja bazilika je bil mesto letalske nesreče nogometnega kluba Grande Torino leta 1949. == Gradnja == [[Slika:Superga-vista aerea.jpg|thumb|right|250px|Pogled na Supergo in razgled]] === Začetek gradbenih del === Gradnjo cerkve je [[Viktor Amadej II. Savojski]], kralj Sicilije, zaupal Filippu Juvarri. Sloves arhitekta Juvarre je zmagal s prihodom vojvode Viktorja Amedeja Sicilskega, da je postal arhitekt kraljeve hiše. Ko Amedej II., po prevzemu naziva kralja, dokončno zapustil otok (1714), je s seboj v Torino pripeljal tudi Juvarro. On ni bil omejen le na delo za Savojce, pečat svojega talenta in svoje sposobnosti je pustil v Italiji in v tujini. === Izkop na hribu === Juvarra je izdelal gradbeni projekt, vendar hrib Superga kot je bil, ni omogočal izvedbe. Zato so morali znižati in poravnati vrh. V maju 1716 so se začela dela na rušenju stare cerkve in posledično znižanje terena. Znižanje hriba je potekalo zelo hitro. S sredstvi, ki so bila na voljo (krampi, lopate, samokolnice) so v enem letu znižali hrib za 40 metrov. Pri izkopavanju so shranili izkopano gradivo, ki bi ga lahko uporabili pri gradnji. Med postopkom se je izkazalo, da je območje starodavne cerkve in pripadajoče zemljišče premajhno za načrtovani Juvarrov projekt. Kraljevina je bila prisiljena dokupiti dodatna zemljišča. Medtem ko so skupine delavcev delale na izkopu, je bila velika količina potrebnega materiala ([[kamen]], [[opeka]], [[marmor]], [[les]], itd), ki je prišel iz različnih krajev, deponirana ob vznožju pobočja, v kraju imenovanem "Sassi". === Polaganje temeljnega kamna === 20. julija 1717 je bil položen prvi kamen pod velikim stebrom, ki ločuje [[zakristija|zakristijo]] kapele posvečene blaženi Marjeti Savojski, z latinskim napisom vgraviranim na plošči iz belega marmorja in prekrita z drugim enakim marmorjem. Napis se glasi: ''Alla Madre del Salvatore / Alla Salvatrice di Torino / Vittorio Amedeo, Re di Sicilia, di Gerusalemme e di Cipro / posava la prima pietra il giorno 20 luglio 1717''. ''(Mati Odrešenika / Odrešiteljica Torina / Victor Amadej, kralj Sicilije, Jeruzalema in Cipra / postavljen prvi kamen 20. julija 1717.)'' Uporabljeni material je bil večinoma pridobljen lokalno, ker je bilo v tistem času težko nakupiti in prevažati gradbeni material iz drugih regij Italije ali iz drugih držav. Najbolj izkoriščen [[marmor]] je bil iz kamnolomov Frabosa, Gassino, Rossasco, Foresto. [[Oniks]] je bil pridobljen iz kamnoloma Busca-Dronero. [[Pesek]] je bil izkopan na sotočju rek [[Pad]] in Stura di Lanzo. [[Apno]] in opeka sta bila pripravljena na hribu. V [[arhiv]]ih obstaja podroben opis opravljenega dela in postopna gradnja bazilike. Nino Carboneri je v svoji obsežni knjigi ''La Real Chiesa di Superga di Filippo Juvarra'' (Kraljeva cerkev Superga Filippa Juvarre) opisal to delo. === Otvoritev === Proti koncu leta 1730 je bila [[cerkev (zgradba)|cerkev]] skoraj končana, bilo je le še nekaj malenkosti za oplemenitenje. Končan in opremljen je bil tudi del za bivanje. Delno ni bilo končano le kraljevo bivališče. Viktor Amadej II., ki je medtem 13. septembra 1730 abdiciral v korist svojega sina Karla Emanuela III., je pisal iz Chamberyja markizu d'Ormea (17. decembra 1730): »... v zadovoljstvo nam je, da boste v aprilu posvetili cerkev… «. Toda pojavile so se težave, ki so prisilile odložiti odprtje. Točen vzrok ni jasen (morda imenovanje dekana), pa je 23. oktobra 1731 Karel Emanuel III. imenoval dvanajst gojencev in določil datum inavguracije. Na večer 31. oktobra je Gian Francesco Arborio iz Gattinara blagoslovil cerkev v prisotnosti arhitekta Juvarre. Naslednji dan, 1. novembra 1731 je bila cerkev odprta za javnost s slovenim praznovanjem. Slovesnosti so se udeležili kralj Karel Emanuel III., Juvarra, povabljenci, civilne oblasti in veliko ljudi. Posvetitev [[Bazilika|bazilike]] je bila dokončna 12. oktobra 1749, opravil jo je [[kardinal]] Delle Lanze. == Kompleks == [[File:Basilica di Superga (Turin) - Dome.jpg|thumb|upright|Kupola]] === Bazilika === Kot smo že omenili, je bila bazilika odprta 1731. Dimenzije cerkve so impresivne: dolžina je 51 m, kupola je visoka 75 m. S tem znaša višina hriba 672 m, zaradi česar je vidna tudi iz velike razdalje in najprej iz Torina. Podobno je iz hriba izjemen razgled na mesto in [[Alpe]]. Sama bazilika je "arhitekturna struktura", ki je zgrajena okoli cerkve s krožnim tlorisom, z veliko kupolo v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu, ima vhod z osmimi [[Korintski slog|korintskimi]] stebri s klasičnim navdihom (Panteon v Rimu). Ta vpliv je opazen tudi pri oblikovanju osrednjega tlorisa. Na vsaki strani osrednjega prostora se dvigata dva stolpa, kjer se vidi [[Francesco Borromini|Borromini]]jev vpliv. Notranjost ima obliko grškega križa, okrašena je s svetlimi skulpturami, delo bratov Filipa in Ignazia Collino. === Kraljeva kripta === Kraljeva [[kripta]] je tradicionalna grobnica članov družine Savojcev, zaporedoma vojvode Savojski, kralji Sardinije in kralji Italije. Dva kralja Italije, Viktor Emanuel II. in Umberto I. sta pokopana v Panteonu v Rimu. Prejšnje generacije Savojcev, kot tudi zadnji kralj Italije, Umberto II., so pokopani v Hautecombe Abbey. === Samostan, papaški in kraljevi prostori === Na hrbtni strani bazilike je [[samostan]], kjer so prebivali od leta 1966 do februarja 2015, očetje reda uslužbencev Marije. Iz samostana se pride v papeževe prostore, kjer je ohranjena zbirka platen [[portret]]ov vseh [[papež]]ev v zgodovini (edina na svetu), naprej [[sveti Peter|svetega Petra]]. <ref name= piemonte>[http://www.residenzerealidelpiemonte.it/index.php?action=zoom&id=13&method=section ''Basilica di Superga. Superiore per vocazione.'']{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, residenzerealidelpiemonte.it.</ref><ref>Dave Collins, [http://www.andataeritorno.com/europa/italia/piemonte/articoli/basilicasuperga.html ''La basilica di Superga''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140424194029/http://www.andataeritorno.com/europa/italia/piemonte/articoli/basilicasuperga.html |date=2014-04-24 }}, andataeritorno.com.</ref> V prostoru so razvrščeni po kronološkem vrstnem redu ob stenah. Tu najdemo tudi portrete anti-papežev, in med njimi Felksa V.. Iz samostana je dostop tudi do kraljevih apartmajev, kjer so počivali člani kraljeve družine na obisku v baziliki. === Spomenik Umberta I. === Na trgu na desni strani cerkve je [[spomenik]] v spomin na kralja Umberta I. Savojskega, ki je bil ubit v zasedi, 29. julija 1900 v Monzi, delo [[anarhist]]a Gaetana Brescija. Ta spomenik, naročilo njegovega sina Viktorja Emanuela III., je delo milanskega [[kipar]]ja Tancredi Pozzija, sestavljen iz korintskega stebra iz [[granit]]a z bronastim [[kapitel]]om, na katerem je orel preboden s puščico, z jasnim prikazom alegorične smrti vladarja. Na dnu stebra je kip keltskega bojevnika, ki simbolizira mesto Torino, roke, ki kažejo na nebo in meč v Savojskem grbu z ovratnikom oznanjenja. Spomenik je bil uradno odprt 7. maja 1902. <ref>[http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,3/articleid,1216_01_1902_0126_0003_18079607/anews,true/ La Stampa - Consultazione Archivio<!-- Titolo generato automaticamente -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226132717/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,3/articleid,1216_01_1902_0126_0003_18079607/anews,true/ |date=2017-02-26 }}.</ref> == Letalska nesreča == 4. maja 1949 je bila bazilika mesto letalske nesreče. V gosti megli je letalo tipa Fiat G.212 strmoglavilo pod cerkvijo in poškodovalo sosednjo samostansko zgradbo. Vseh 31 potnikov - predvsem igralcev nogometnega kluba AC Torino – je umrlo. Ekipa, ki je bil na povratnem letu iz tekme proti Benfici, je bila znana kot Grande Torino in je prevladovala v italijanski ligi leta 1940. Poleg 18 igralcev, vključno z Valentinon Mazzolom, trije trenerji, uradniki in novinarji, je bilo ubitih. Grande Torino je bil skoraj popolnoma uničen. Na mestu nesreče je spominska plošča. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Padre Benedetto Marengo, ''La Basilica di Superga. Cenni storici del più grande monumento juvarriano'', Tipografia Scarafaglio, Torino, 1997 * Reina Gabriele, Guadalupi Gianni, ''Superga segreta. Il Mausoleo dei Savoia'', Omega, 2008, ISBN 88-7241-528-4 == Zunanje povezave == {{Commons category|Basilica di Superga (Turin)|Basilica of Superga}} *[http://www.basilicadisuperga.com/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Bazilike v Italiji]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Klasicistična arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Torinu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1731]] [[Kategorija:Cerkve Jezusovega rojstva|Superga]] {{normativna kontrola}} g1e2pofd3srn7iw6j5qaqh2nqyhxx25 0 430721 6748208 6255081 2026-09-08T20:25:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748208 wikitext text/x-wiki {{Infobox album | Name = Brez strahu | Cover = Karamela-brez-strahu.jpg | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Karamela (glasbena skupina)|Karamela]] | Released = 17. februar 2017 | Recorded = 2015–16 | Studio = Studio Jork, [[Dekani]] | Length = 47:50 | Genre = [[rock]] | Label = [[Croatia Records|Croatia]] | Producer = [[Jadran Ogrin]] | Last album = ''[[Najlepša so jutra]]'' <br/> (1998) | This album = '''''Brez strahu'''''<br/>(2017) | Next album = |Misc = {{Singles | Name = Brez strahu | Type = Studio album | Single 1 = Jaz bi še | Single 1 date = 29. april 2014<ref name="jazbi"/> | Single 2 = Pod nebom padajočih zvezd | Single 2 date = 18. september 2014<ref name="pod nebom"/> }} }} '''''Brez strahu''''' je drugi [[studijski album]] [[Koper|koprske]] glasbene skupine [[Karamela (glasbena skupina)|Karamela]], ki je izšel 17. februarja 2017 pri založbi [[Croatia Records]].<ref name="brezstrahu">{{navedi splet|url=http://www.muzikobala.com/karamela-z-novim-albumom-brez-strahu|title=Karamela z novim albumom »Brez strahu«|author=Soczka Mandac, Rok|date=28. februar 2017|work=Muzikobala.com|accessdate=8. marec 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://shop.crorec.hr/crorec.hr/ws_o_izdanju.php?IZDANJE_ID=930480|title=Karamela - Brez strahu|work=crorec.hr|date=|author=|accessdate=8. marec 2017}}</ref> Album je izšel devetnajst let po predhodniku ''[[Najlepša so jutra]]''. == Ozadje == Člani skupine so se ponovno zbrali leta 2013 in začeli pripravljati material za novo ploščo. Skupina se je zbrala v originalni zasedbi: [[Marjan Malikovič]] na kitari, [[Jadran Ogrin]] na bas kitari, [[Zlati Klun]] za bobni in [[Goran Velikonja]] za klaviaturami.<ref name="karamela">{{navedi splet|url=http://www.muzikobala.com/karamela|title=Karamela|author=Ogrin, Gabriel|date=22. april 2014|work=Muzikobala.com|accessdate=8. marec 2017}}</ref> Člani skupine so se najprej »potipali«, če so glasbeno še dovolj zreli in si upajo (od tu izhaja naslov albuma).<ref>{{cite AV media|title=Dopoldan in pol: Karamela|date=14. marec 2017|time=04:28–04:42|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dopoldan-in-pol/174460214}}</ref> »Jadran je rekel: 'Jaz imam 100 komadov', Marjan je imel 150 komadov, on ima komade ..., se pravi, je bil problem samo selekcionirat, bil je problem samo se skoncentrirat in posvetit«, je o pripravljanju materiala za album dejal Zlati Klun.<ref>{{cite AV media|title=Dopoldan in pol: Karamela|date=14. marec 2017|time=04:43–04:54|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dopoldan-in-pol/174460214}}</ref> 29. aprila 2014 je skupina izdala prvi singl z albuma, »Jaz bi še«,<ref name="jazbi">{{navedi splet|url=http://www.muzikobala.com/novi-singl-karamele-jaz-bi-se|title=Novi singl Karamele – Jaz Bi Še|work=Muzikobala.com|date=29. april 2014|author=Ogrin, Gabriel|accessdate=8. marec 2017}}</ref> za katerega je posnela in na portalu [[YouTube]] objavila videospot.<ref>{{cite video|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZMUfeElbxh4|title=KARAMELA - JAZ BI ŠE|publisher=[[YouTube]]}}</ref> Drugi singl z albuma, »Pod nebom padajočih zvezd«, je skupina izdala 18. septembra 2014.<ref name="pod nebom">{{navedi splet|url=http://www.muzikobala.com/karamela-z-novim-singlom-sanjal-sem|title=Karamela z novim singlom “Pod nebom padajočih zvezd”|work=Muzikobala.com|date=18. september 2014|author=Ogrin, Gabriel|accessdate=8. marec 2017}}</ref> == Sprejem == {{Album ratings | rev1 = [[Rockline]] | rev1Score = {{Rating|3.5|5}}<ref name="rockline">{{navedi splet|title=Karamela: Brez strahu|work=[[Rockline]]|date=31. maj 2017|author=Podbrežnik, Aleš|url=http://www.rockline.si/podrobnosti-recenzije/brez-strahu-12429|accessdate=14. junij 2017}}</ref> | rev2 = [[Muzikobala]] | rev2Score = {{Rating|3|5}}<ref name="muzikobala">{{navedi splet|title=Karamela – Brez strahu|work=[[Muzikobala]]|date=21. april 2017|author=Turk, Samo|url=http://www.muzikobala.com/karamela-brez-strahu|accessdate=23. avgust 2017}}</ref> }} Recenzor portala Barikada.com, Dragutin Matošević, je o albumu zapisal, da so člani izkoristili prednost, da vsi pojejo; da so zadržali potrebno mero emocij ter da zvenijo zelo enotno. Na koncu je še dodal, da ima skupina bogato preteklost in, kar je še pomembneje, obetavno prihodnost.<ref>{{navedi splet|url=https://barikada.com/karamela-brez-strahu/|title=KARAMELA – Brez strahu|work=Barikada.com|date=1. marec 2017|author=Matošević, Dragutin|accessdate=8. marec 2017|archive-date=2017-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170308220637/https://barikada.com/karamela-brez-strahu/|url-status=dead}}</ref> == Seznam skladb == {{Track listing | title1 = To noč | writer1 = [[Jadran Ogrin]], [[Vasja Klun]] | length1 = 4:18 | title2 = Pogled na tvoje oči | writer2 = Ogrin, [[Vanja Valič]] | length2 = 4:52 | title3 = Nore sanje | writer3 = Ogrin, V. Klun | length3 = 4:47 | title4 = Manjkaš nam | note4 = Posvečena [[Danilo Kocjančič|Danilu Kocjančiču]]<ref>{{cite AV media|title=Dopoldan in pol: Karamela|date=14. marec 2017|time=14:56–15:18|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dopoldan-in-pol/174460214}}</ref> | writer4 = [[Marjan Malikovič]], Valič | length4 = 4:07 | title5 = Zadnja pot | writer5 = Ogrin, V. Klun | length5 = 3:51 | title6 = Žusterna blues | writer6 = Ogrin | length6 = 4:19 | title7 = Zrno soli | writer7 = Malikovič | length7 = 4:30 | title8 = Jaz bi še | writer8 = Ogrin, [[Drago Mislej|Drago Mislej Mef]] | length8 = 4:03 | title9 = Kitara stara | writer9 = Ogrin | length9 = 4:01 | title10 = Pod nebom padajočih zvezd | writer10 = Ogrin, Klun | length10 = 3:24 | title11 = Luna | writer11 = Malikovič | length11 = 4:03 | total_length = 47:50 }} == Osebje == === Karamela === * [[Marjan Malikovič]] – kitara, vokal * [[Goran Velikonja]] – klaviature, spremljevalni vokal * [[Zlati Klun]] – bobni, vokal * [[Jadran Ogrin]] – bas, vokal === Produkcija === * Producent: Jadran Ogrin * Oblikovanje in fotografije: Baley * Urednica: Iva Vianello * Za založbo: Želimir Babogredac == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 2017]] [[Kategorija:Albumi skupine Karamela]] [[Kategorija:Albumi založbe Croatia Records]] [[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu Jork]] [[Kategorija:Albumi, ki jih je produciral Jadran Ogrin]] 7yhk96gwb3pkamnra1ttsmbcrk85zkl 0 436486 6748125 6746941 2026-09-08T15:38:29Z Nareto 77605 /* VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes */ 6748125 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni prspetivni kadidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja. Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju novega sistema vzdrževanja je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. continuing airworthiness). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oz. drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu pa ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture. Primer: če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega brez jasnih EASA letalskih argumentov. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] rtimejd83gi52tgkck4brq8v8rm9quo 0 445079 6748247 6735469 2026-09-09T01:38:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalski prevoznik |airline=Croatia Airlines |IATA=OU |ICAO=CTN |callsign=CROATIA |founded=7. avgust 1989 |hubs=[[Letališče Franjo Tuđman]] |secondary_hubs= |logo=Croatia Airlines Logo.svg |frequent_flyer=[[Miles & More]] |alliance=[[Star Alliance]] |subsidiaries=Amadeus Croatia<br />Obzor putovanja |fleet_size=21 letal |destinations=46 destinacij<br>55 rednih linij<br>10 čarterskih linij |company_slogan="Više od udobnog leta."<br>“More than a comfortable flight.” |headquarters=[[Buzin, Zagreb]], [[Hrvaška]] |key_people=CEO Jasmin Bajić<br>PSB Zlatko Mateša |revenue={{increase}} 292 milijona EUR (2025) |operating_income= |num_employees=1022 (2025) |website=[http://www.croatiaairlines.com www.croatiaairlines.com] |image= |image_size=250 |logo_size=250 |focus_cities=[[Letališče Dubrovnik]]<br />[[Letališče Split]] |caption= |notes='''Osnovni kapital''': 135.387.953 EUR (2025)<br>'''Potniki''': 2.04 milijona letno (2025)<br>'''Blok ure letno''': 38 227 ur letenja (2025)<br>'''Letno število letov''': 27 272 letov (2025)<br>'''Code share partnerji''': 18 letalskih družb}} '''Croatia Airlines''' je [[hrvaška|hrvaški]] [[nacionalni letalski prevoznik]] in članica [[Star Alliance]] ter feeder carrier za Zagreb, Split in Dubrovnik prepoznana kot strateškega pomena za Hrvaško gospodarstvo. Sedež podjetja je v [[Buzin, Zagreb|Buzinu, Zagreb]]. Družba izvaja [[Redna letalska linija|redne]] lete poleti na 46 [[Evropa|evropskih]] destinacij, notranje lete po hrvaški (ang. PSO public service obligation) in [[Čarterski let|čarterske]] polete na zahtevo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/dodatne-usluge/charter-prijevoz/nasa-usluga?langid=hr|title=Croatia Airlines - Zatražite uslugu charter prijevoza|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr|archive-date=2018-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205000809/http://www.croatiaairlines.com/hr/dodatne-usluge/charter-prijevoz/nasa-usluga?langid=hr|url-status=dead}}</ref> Matično letališče družbe je [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebško letališče]], osredotočena letališča sta [[Letališče Split|Split]] in [[Letališče Dubrovnik|Dubrovnik]]. == Zgodovina == [[Slika:CTN_HQ.jpg|sličica|Uprava CTN v [[Buzin, Zagreb|Buzinu]]]] Družba je bila ustanovljena 7. avgusta 1989 pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines). Operacije je pričela izvajati z enim letalom tipa [[Cessna 402|Cessna 402C]], ukvarjala pa se je s prevozom pošiljk [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[United Parcel Service|UPS]]. === 1990: Prvi potniški leti === Po prvih hrvaških [[Demokracija|demokratičnih]] volitvah 23. julija 1990 se je družba ''Zagal'' preimenovala v Croatia Airlines. Leto kasneje, 1991, je družba podpisala strateško pogodbo s slovensko [[Adria Airways|Adrio Airways]] in začela z najetim [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] leteti v domačem prometu. 5. maja 1991 je družba opravi prvi let na relaciji [[Zagreb]]-[[Split]], leto pa končala s prometom 140.000 prepeljanih potnikov. Po krajši prekinitvi poletov zaradi [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojne agresije na Hrvaško]] leta 1992 družba od [[Nemčija|nemške]] [[Lufthansa|Lufthanse]] kupi tri letala tipa [[Boeing 737]]. S povečano floto se družba vključi v mednarodni letalski promet in postane članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA)]]. V letu 1992 družba prepelje 238.000 potnikov. Družba leta 1993 z nakupom dveh [[ATR 42|ATR-42]] in dveh Boeingov 737 razširja floto in povečuje potniški promet. Podjetje odpre podružnico v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] in poslovalnico na [[Reka, Hrvaška|Reki]], v [[Pulj|Pulju]] in [[Zadar|Zadru]]. Potniška agencija ''Obzor'' postane lastništvo družbe in organizira individualna in skupinska potovanja na vse destinacije Croatia Airlinesa. Število prepeljanih potnikov naraste na 473.000. Naslednje leto (1994) število potnikov vsak dan narašča, milijontega potnika pa obeležijo 9. junija na letu Zagreb-Frankfurt. V tem letu družba prepelje papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. iz [[Rim|Rima]] v Zagreb. Nekaj dni pred [[Božič|božičem]] odprejo poslovalnico v Splitu, število prepeljanih potnikov znaša 660.000. Flota družbe se leta 1995 z nakupom še enega ATR-42 razširi na osem letal, ustvari se [[program pogostih letov]] (Frequent Flyer) za potnike Croatia Airlines. Podjetje odpre šest novih podružnic v evropskih mestih ([[Skopje]], [[Zürich]], [[München]], [[Berlin]], [[Düsseldorf]], [[London]]). 18. septembra obeležijo dvamilijontega potnika na letu Zagreb-[[Amsterdam]], število prepeljanih potnikov naraste na 700.000. 28. novembra 1996 družba odpre podružnico v [[Sarajevo|Sarajevu]] in tako postane prva evropska in svetovna letalska družba, ki to mesto poveže z rednimi potniškimi leti. Leto končajo s 823.000 prepeljanimi potniki. Leta 1997 družba prevzame letalo tipa [[Airbus A320]], poimenovan »Rijeka« in skupaj s hrvaško turistično skupnostjo odpre podružnico v Amsterdamu. Število prepeljanih potnikov stabilno narašča, leta 1997 družba prepelje 886.000 potnikov. [[Slika:Croatia_Airlines_MD-82;_YU-ANO,_June_1991_DTV_(5164294148).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] 1991 ]] 1. januarja 1998 družba postane članica [[Združenje evropskih letalskih družb|Združenja evropskih letalskih družb]] (AEA Association of European Airlines). Floti se pridruži letalo tipa [[Airbus A319]], imenovan »Zadar«, istega leta pa podjetje odpre podružnice na [[Dunaj|Dunaju]], v Rimu in [[Pariz|Parizu]]. Junija k floti dodajo še en Airbus A319 (»Zagreb«) in drugič prevažajo papeža Janeza Pavla II. V letu 1998 prepeljejo 919.000 potnikov. 27. maja 1999 na zagrebškem letališču obeležijo petmilijonto potnico družbe, pred začetkom turistične sezone pa floto obogatijo s še dvema letaloma tipa Airbus A319 in Airbus A320. Floto sočasno dopolnjujejo z nakupom letal proizvajalca [[Airbus]] in prodajo Boeingov 737. Leta 1999 družba prepelje 921.000 potnikov. === 2000: Družba podira rekorde in Star Alliance članstvo === [[Slika:Croatia_Airlines_Boeing_737-230;_9A-CTA@LHR;13.04.1996_(4992968728).jpg|sličica|[[Boeing 737|Boeing 737-230]] 1996 ]] [[Slika:Aircraft_Hangar.jpg|sličica|Croatia Airlines tehnika pridobi certifikat 145 za vzdrževanje letal 2001]] Leta 2000 družba s prevzemom dveh letal Airbus A319 in Airbus A320 zaključi prvo fazo obnove flote. Julija družba uvede sistem avtomatskega izdajanja vozovnic in prvič v enem letu prepelje več kot milijon potnikov. 5. maja 2001 v Splitu obeležijo desetletnico prvega komercialnega poleta s hrvaškimi nacionalnimi oznakami. 25. oktobra od nemških letalskih organov prejmejo certifikat [[JAR 145]], tj. dovoljenje, s katerim lahko opravljajo bazno in linijsko vzdrževanje letal v skladu z najvišjimi evropskimi standardi. V primerjavi z letom 2000 v letu 2001 prepeljejo 17 % več potnikov, skupaj 1.242.468. [[Slika:Croatia_Airlines_BAe_146-200;_G-OZRH,_May_2002_(4845238826).jpg|sličica|[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] 2002 ]] Leta 2002 družba omogoči internetno rezervacijo vozovnic poslovnega in ekonomskega razreda ter v promet vključi najeto letalo [[British Aerospace 146|BAe 146]] (znan kot »Jambolino«). V frankfurtski podružnici obeležijo desetletnico prvega mednarodnega leta, z [[Lufthansa Technik|Lufthanso Technik]] pa podpišejo pogodbo za vgradnjo okrepljenih vrat pilotske kabine na štirinajst Lufthansinih letal. Certifikat JAR 145 jim podaljšajo za dve leti, z letali pa prepeljejo 6,4 % več potnikov kot leto prej, skupaj 1.322.284. [[Slika:Croatia_Airlines_ATR_ATR-42-300_9A-CTU_(21833697829).jpg|sličica|[[ATR 42|ATR-42-300]] 2006]] Croatia Airlines leta 2003 tretjič prevaža papeža Ivana Pavla II., 16. junija pa je družba uvrščena na seznam javnih delniških družb na zagrebški borzi. Desetmilijontega potnika v zgodovini družbe zabeležijo na letu Split-Frankfurt, od 1. oktobra pa uveljavijo novo regulacijo cen letalskih kart v skladu z odobritvijo Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA). Tarife za lete iz Hrvaške so izražene v [[Evro|evrih]] in ne [[Kuna (valuta)|hrvaških kunah]]. V letu skupaj prepeljejo 1.468.410 potnikov, 11 % več kot leta 2002. Rekord v številu prepeljanih potnikov je zabeležen leta 2004, družba je namreč v enem letu prepeljala 1.531.248 potnikov (4,3 % več kot leto prej). Tega leta so letala dobila preobrazbo (nov zunanji izgled), od Lufthanse pa 25. marca najamejo Airbus A319 za dodatno povečanje flote. 18. novembra se družba včlani v zvezo [[Star Alliance]], 23. novembra pa obeleži petnajstletnico hrvaške letalske družbe. Prvi let z oznakami Star Alliance opravijo na liniji Pulj-Zadar-Zagreb, prvi mednarodni let pa na liniji Skopje-Zagreb. [[Slika:Croatia_Airlines_A320_landing_at_Amsterdam_Schiphol_Airport.jpg|sličica|CTN postane [[Star Alliance]] članica 2004]] 27. oktobra 2005 je spletna stran letalske družbe dobila preobrazbo, ki omogoči lažje iskanje in branje vizualnih, vsebinskih in strukturnih novic potovanj z letalom. Decembra Croatia Airlines uspešno opravi zahteven preizkus varnosti ''IATA Operational Safety Audit'' in obnovi varnostni certifikat. Družba uvede telefonski nakup vozovnic, prepelje pa 1.555.033 potnikov (2 % več kot leta 2004). Podjetje v sodelovanju z [[BH Airlines]] 17. januarja 2006 opravi promocijski let na povezavi [[Mostar]]-Zagreb in kmalu zatem doseže sodelavo s [[Portugalska|portugalskim]] nacionalnim prevoznikom [[TAP Portugal]]. Septembra na letu Frankfurt-Zagreb zabeležijo petnajstmilijontega potnika. Z začetkom zimskega reda letenja postane Croatia Airlines prva letalska družba v regiji, ki uvede in v popolnosti začne uporabljati elektronske vozovnice. V tem letu prepeljejo 1.577.277 potnikov. Aprila [[2007]] podjetje zamenja informacijski sistem na skupinsko platformo Star Alliancea in maja podpiše pogodbo o nakupu letala tipa [[Bombardier Dash 8|Dash 8-Q400]] kanadskega proizvajalca [[Bombardier Aerospace]]. Julija prejme ugledno nagrado za integracijo procesa plačila letalskih kart preko interneta, prepelje pa 1.715.027 potnikov. Bombardier Aerospace maja 2008 družbi dostavi letalo Dash 8-Q400 (»Slavonija«), drugo letalo istega tipa z imenom »Lika« pa dostavi 1. avgusta. S tem so pričeli z obnovo flote kratkih poletov. Družba podpiše pogodbo za dostavo še dveh [[Bombardier Dash 8|Q400 NextGen]], uvedejo pa izdajo letalskih kart na bankomatih Privredne banke Zagreb. Oktobra odprejo svoj hangar na zagrebškem letališču, v letu pa prepeljejo 1.868.869 potnikov. Leta 2009 družba obnovi lete v [[Barcelona|Barcelono]] in [[Göteborg]] ter prejme še dve naročena Dash 8-Q400. Uvedejo nov poslovni sistem in standard poslovanja in obeležijo dvajsetmilijontega potnika. Število prepeljanih potnikov: 1.752.000. === 2010: eCommerce, Best Buy Award === [[Slika:ZLZ_na_Božić.jpg|sličica|Flota Croatia Airlines Zagreb]] [[Slika:CA_9A-CTL_spoilers_deployed.jpg|sličica|Croatia Airlines A319 Zagreb ]] V sklopu eCommerce projekta je družba leta 2010 uvedla uslugo po imenu Let po meri, ki potnikom omogoča izbiro leta tako, da sami načrtujejo potovanje z izbiro cene, mestom odhoda in prihoda. Prav tako odprejo [[Facebook]] stran, v floto se pridružita še dva Dash 8-Q400 (»Zagorje« in »Primorje«), v mrežo destinacij pa dodajo še [[Grčija|grške]] [[Atene]]. K rezervaciji vozovnic dodajo možnost prevoza na in z letališča (Transfer) ter možnost pogovora ob rezervaciji (za vprašanja potnikov). Družba prejme številne nagrade za spletni dizajn in eCommerce. Število prepeljanih potnikov: 1.640.613. Leta 2011 v neodvisni raziskavi GfK družba prejme certifikat [[Best Buy Award]] v kategoriji letalskih družb. Obeležijo dvajsetletnico prvega potniškega leta, 5. junija iz Zagreba v Rim prepeljejo [[Papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] in cerkvene dostojanstvenike. Na začetku oktobra je družba izdala aplikacijo za [[iPhone]] in nove funkcionalnosti spletne strani. Število prepeljanih potnikov: 1.878.946. Januarja 2012 družba izda aplikaciji za [[iPad]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]], aprila pa predstavijo nov izgled kabine letal Airbus A319 z [[Usnje|usnjenimi]] sedeži. Prav tako uvedejo nove povezave Zadar-Frankfurt, Zadar-Pariz in Split-[[Beograd]]. 27. junija podpišejo dogovor z [[US Airways]] o [[code-share]] poletih med [[Združene države Amerike|ZDA]] in Hrvaško. Število prepeljanih potnikov: 1.951.501. Leta 2013 v redni red letenja uvedejo neposredni povezavi Pulj-Frankfurt in Split-[[Kassel]]. V tem letu so sprejeli program restrukturiranja podjetja do leta 2015 s spremembami poslovnega modela. Decembra na zagrebškem letališču uspešno opravijo največji tehnični pregled komercialnih letal. Z [[United Airlines]] sklenejo dogovor o prevozu potnikov med Hrvaško in ZDA pod ''code-share'' poleti. Število prepeljanih potnikov: 1.796.885. Mednarodni spletni portal AirlineRatings.com je leta 2014 v raziskavi, ki je vključevala 448 letalskih prevoznikov, Croatia Airlines ocenil z najvišjo oceno (sedem zvezdic) in družbo uvrstil med najvarnejše letalske prevoznike. Družba je uvedla sezonske lete Split-Atene, obeležili pa so petindvajsetletnico podjetja. Od prvega komercialnega leta so letala prevoznika opravila 470.000 poletov in prepeljala več kot 29.000.000 potnikov. Število prepeljanih potnikov: 1.825.063. Leta 2015 so začeli z izgradnjo tretjega hangarja družbe, ki je prilagojen za najzahtevnejše tehnične operacije na letalih Airbus. 25. aprila so uvedli neposredne lete na relaciji Dubrovnik-[[Nica]]. ''Code-share'' operacije z [[Singapore Airlines]] in [[Air Canada]] so pričeli v maju in oktobru. Družba se je s proizvajalcem letal Airbus dogovorila za nakup štirih modernih letal tipa [[Airbus A320NEO|Airbus A320neo]], ki bodo zamenjali starejše A319. Prve A320neo naj bi Croatia Airlines dobila leta 2021. Število prepeljanih potnikov: 1.849.676.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/povijest|title=Croatia Airlines - Povijest|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr|archive-date=2021-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210902081403/https://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/povijest|url-status=dead}}</ref> Leta 2016 Croatia Airlines prvič v zgodovini širi svojo mrežo evropskih destinacij na 4 nove destinacije v eni sezoni in maja uvaja direktne lete iz Zagreba v Lizbono, Milano, Prago in Sankt Peterburg. Po študiji podjetja Air Help, specializiranega za ocenjevanje kakovosti civilnega zračnega prometa, se je Croatia Airlines uvrstila na 8. mesto na svetu po izpolnjevanju pravic potnikov, na letalskem sejmu Farnborough, kjer so podelili prestižne svetovne nagrade – The World Airline Awards, pa je bila Croatia Airlines imenovana za eno najboljših letalskih družb v vzhodni Evropi in se uvrstila na 4. mesto. V letu 2016 razvijamo storitve za uporabnike digitalnih kanalov. Potnikom smo ponudili novo mobilno aplikacijo, ki lastnikom mobilnih naprav z operacijskima sistemoma Android in iPhone med drugim omogoča nakup letalskih kart, prijavo na let in prevzem vstopnih kart. Podjetje je zaključilo razvoj lastne spletne prijave na let, ki potnikom zagotavlja še bolj enotno in kakovostno storitev. Decembra smo na spletni strani implementirali nov uporabniški vmesnik za spletni prodajni sistem. Milijonti potnik je bil zabeležen najzgodneje v zgodovini družbe – 15. julija. Poslovno leto 2016 se je končalo z neto dobičkom v višini 8.042.000 kun. Število prepeljanih potnikov: 1.939.000 Leta 2018 je Croatia Airlines beležila dvo‑milijontnega potnika v enem letu, kar kaže na pomembno rast. Septembra 2019 propade letalska družba Adria Airways, ki je imela dolgo zgodovino sodelovanja in delovanja na Hrvaškem, Croatia Airlines pridobi s tem veliki tržni delež iz Slovenije. Leta 2019 je Croatia Airlines ponosno praznovala svojo 30. obletnico. V slavnostnem letu so podjetje in njegovi potniki leteli pod sloganom »Že 30 let ustvarjamo spomine«, ki so ga, tako kot vizualni slogan ob obletnici, izbrali in ustvarili zaposleni v podjetju. V okviru rednega programa vzdrževanja letal se je začela vizualna osvežitev flote, na vseh letalih pa je bil povečan logotip CROATIA. Od prvega leta 5. maja 1991 do 7. avgusta 2020, ko se uradno praznuje rojstni dan podjetja, saj je bil na ta dan leta 1989 v Zagrebu registriran letalski prevoznik Zagreb Airlines d.d. (Zagal), so letala Croatia Airlines opravila skupno 603.000 letov in prepeljala 39.240.000 potnikov. Med turistično sezono je podjetje v rednem prometu letelo neposredno na 38 destinacij v 24 državah. V okviru nenehnega izboljševanja kakovosti storitev je bil junija uveden nov meni poslovnega razreda, ki je v prvi vrsti motiviran z jedmi zagrebške kuhinje. Julija je bila prenovljena in osvežena mobilna aplikacija za naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android, ki je na voljo v angleškem, nemškem, francoskem in hrvaškem jeziku. Praznovanje 30. obletnice ustanovitve je potekalo 17. septembra v tehničnem centru podjetja na letališču Zagreb, udeležili pa so se ga predsednik vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković, visoki gostje iz hrvaškega političnega in gospodarskega življenja, predstavniki mednarodnih letalskih združenj in organizacij, številni poslovni partnerji podjetja iz države in tujine ter zaposleni v podjetju. 12. novembra je bil na letu iz Frankfurta v Zagreb zabeležen 40-milijonti potnik v zgodovini podjetja. === 2020: === [[Slika:9A-CAE_@_FRA,_2024-08-10.jpg|sličica|[[Airbus A220]] Frankfurt 2024]] Leta 2020 je COVID-19 močno prizadel poslovanje: po podatkih letnega poročila je Croatia Airlines prepeljala 618.123 potnikov v letu 2020, kar je padec 72 % glede na leto pred pandemijo. Zaradi zmanjšane povpraševanja so se pojavili veliki finančni izzivi: operativni in neto izguba sta bila visoka. Načrt je, da bodo do konca prenove prešli na enotno floto (''single‑type''), kar naj bi poenostavilo operativne stroške, vzdrževanje in povečalo učinkovitost. Leta 2022 Croatia Airlines novembra oddala trdno naročilo za 6 letal Airbus A220-300. Leta 2024 se potrdi naročilo za 15 letal A220 od tega 12x varianto 300 in 3x varianto 100. Ob 35. obletnici ustanovitve (7. avgusta 2024) je Croatia Airlines izvedla simboličen mednarodni let z novim A220‑300 letalom na zgodovinski relaciji Zagreb–Frankfurt — isto linijo, po kateri je bil njihov prvi mednarodni let leta 1992. Leta 2024 je družba poročala o sodelovanju s 17 code‑share partnerji, med njimi številne letalske družbe iz Star Alliance ter nekaj iz SkyTeam, kar izkazuje širjenje svoje povezljivosti. Glavni izzivi: finančna stabilnost zaradi pandemije, stroški prenove flote, upravljanje stare flote do dokončne izločitve. Priložnosti: bolj varčna in sodobnejša flota (A220), trajnostni razvoj, boljše povezave znotraj Evrope in globalno, okrepljena mreža prek partnerstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/resources/dokumenti/korporativno-upravljanje/godisnja-izvjesca/annual-report-2024.pdf|title=Letno poročilo družbe|date=2024|accessdate=19.1.2026|publisher=Croatia Airlines}}</ref> == Mejniki == * 7.avgust 1989 ustanovitev podjetja pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines) * 23. julij 1990 sprememba imena iz ''Zagal'' v ''Croatia Airlines d.d''. Postane nacionalni letalski prevoznik za potnike, tovor in pošto * 5. maja 1991 prvi komercialni domači potniški let na relaciji Zagreb-Split z [[Adria Airways|adriskim]] letalom [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] * 5. aprila 1992 prvi mednarodni let na relaciji Zagreb-Frankfurt z adriskim letalom McDonnell Douglas MD-82 *1993 odpiranje podružnice v Frankfurtu in poslovalnic v Reki, Pulju in Zadru *1993 nakup prvih letal [[ATR 42]] in Lufthansinih [[Boeing 737|Boeing 737-230 Advanced]] *9. junij 1994 obeležen milijonti potnik na letu Zagreb-Frankfurt *18. september 1995 družba doseže 2-milijontega potnika na letu Zagreb-Amsterdam *1997 nakup letal [[Airbus A320]] in A319 *1. januar 1998 družba postane član Združenja evropskih letalskih družb AEA Association of European Airlines *2000 družba prvič preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno *25. oktober 2001 pridobitev certifikata JAR-145, dovoljenje za bazno in linijsko vzdrževanje letal po evropskih standardih *18. november 2004 včlanitev v Star Alliance *2008 nakup letal [[Bombardier Dash 8|De Havilland Canada Dash 8]] *2017 družba prvič preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2020 Covid-19 pandemija povzroči največji padec potnikov (-72%) v zgodovini na vsega 618 tisoč potnikov letno *2022 družba ponovno preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno in se odloči za prehod na enotno floto letal enega tipa A220 *29. julij 2024 prvi novi [[Airbus A220]] 9A-CAE prispel v floto *2025 družba ponovno preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2025 razširjena mreža na ~50+ evropskih destinacij v času poletne sezone === Statistika === {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Število prepeljanih potnikov |Leto || Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto || Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon) |- ||1991 ||0,140 ||1992 ||0,238 ||1993||0,47|| 1994||0,66 ||1995 ||0,7 ||1996 ||0,8 |- ||1997||0,9||1998||0,9||1999||0,9||2000||1,2||2001||1,2||2002||1,3 |- ||2003||1,5||2004||1,5||2005||1,6||2006||1,6||2007||1,7||2008||1,8 |- ||2009||1,7||2010||1,6||2011||1,8||2012||1,9||2013||1,7||2014||1,8 |- ||2015||1,8||2016||1,9||2017||2,1||2018||2,1||2019||2,1||2020||0,618 |- ||2021||0,78||2022||1,4||2023||1,7||2024||1,8||2025||2,04|| | |} == Destinacije == {| class="wikitable sortable" |+Linije Croatia Airlines<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/Planiranje-i-rezervacije/Nase-destinacije|title=Croatia Airlines - Naše destinacije u Europi|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr|archive-date=2018-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180204182356/http://www.croatiaairlines.com/hr/Planiranje-i-rezervacije/Nase-destinacije|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/our-destinations|title=our destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/routes|title=Croatia Airlines routes and destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> ! colspan="6" |EVROPA |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče !Opomba |- |[[Zagreb]] | rowspan="8" |{{CRO}} |ZAG |LDZA |[[Letališče Franjo Tuđman]] |Baza |- |[[Split]] |SPU |LDSP |[[Letališče Split|Letališče Sveti Jeronim]] |Osredotočeno mesto |- |[[Dubrovnik]] |DBV |LDDU |[[Letališče Dubrovnik|Letališče Ruđer Bošković]] |Osredotočeno mesto |- |[[Zadar]] |ZAD |LDZD |[[Letališče Zadar]] | |- |[[Pulj]] |PUY |LDPL |[[Letališče Pulj]] | |- |[[Brač]] |BWK |LDSB |[[Letališče Bol|Letališče Brač]] | rowspan="3" |sezonsko |- |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |RJK |LDRI |[[Letališče Reka]] |- |[[Osijek|Osjek]] |OSI |LDOS |[[Letališče Osijek|Letališče Osjek]] |- |[[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] | rowspan="6" |{{GER}} |FRA |EDDF |[[Letališče Frankfurt]] | |- |[[München]] |MUC |EDDM |Letališče München | |- |[[Berlin]] |BER |EDDB |Letališče Berlin Brandenburg | rowspan="4" |sezonsko |- |[[Düsseldorf]] |DUS |EDDL |Letališče Düsseldorf |- |[[Hamburg]] |HAM |EDDH |Letališče Hamburg |- |[[Stuttgart]] |STR |EDSS |Letališče Stuttgart |- |[[Pariz]] | rowspan="3" |{{FRA}} |CDG |LFPG |[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] | |- |[[Lyon]] |LYS |LFLL |Letališče Lyon | rowspan="2" |sezonsko |- |[[Nantes]] |NTE |LFRS |Letališče Nantes |- |[[London]] | rowspan="2" |{{UK}} |LHR |EGLL |[[Letališče London Heathrow]] | |- |[[London]] |LGW |EGKK |Letališče London Gatwick |sezonsko |- |[[Dublin]] | rowspan="2" |{{IRE}} |DUB |EIDW |Letališče Dublin |sezonsko |- |Shannon |SNN |EINN |Letališče Shannon |čarterji |- |[[Belfast]] |{{NIR}} |BFS |EGAA |Letališče Belfast |čarterji |- |[[Carigrad|Istanbul]] |{{TUR}} |IST |LTFM |Letališče Istanbul | |- |[[Amsterdam]] |{{NLD}} |AMS |EHAM |[[Letališče Schiphol]] | |- |[[Bruselj]] |{{BEL}} |BRU |EBBR |Letališče Bruselj | |- |[[Stockholm]] | rowspan="4" |{{SWE}} |ARN |ESSA |Letališče Stockholm Arlanda |sezonsko |- |Luleå |LLA |ESPA |Letališče Luleå | rowspan="3" |čarterji |- |Skellefteå |SFT |ESNS |Letališče Skellefteå |- |Örnsköldsvik |OER |ESNO |Letališče Örnsköldsvik |- |[[Oslo]] |{{NOR}} |OSL |ENGM |Letališče Oslo |sezonsko |- |[[Rovaniemi]] |{{FIN}} |RVN |EFRO |Letališče Rovaniemi |čarterji - božičkova dežela |- |[[København]] |{{DNK}} |CPH |EKCH |Letališče Kobenhavn | |- |[[Atene]] |{{GRC}} |ATH |LGAV |Letališče Atene |sezonsko |- |[[Rim]] | rowspan="2" |{{ITA}} |FCO |LIRF |Letališče Rim | |- |[[Milano]] |MXP |LIMC |Letališče Milano |sezonsko |- |[[Madrid]] | rowspan="3" |{{ESP}} |MAD |LEMD |Letališče Madrid |sezonsko |- |[[Barcelona]] |BCN |LEBL |Letališče Barcelona | |- |[[Girona]] |GRO |LEGE |Letališče Girona–Costa Brava |čarterji |- |[[Dunaj]] |{{AUT}} |VIE |LOWW |Letališče Dunaj | |- |[[Zürich]] |{{SWI}} |ZRH |LSZH |Letališče Zürich | |- |[[Praga]] |{{CZE}} |PRG |LKPR |Letališče Praga |sezonsko |- |[[Bukarešta]] |{{ROM}} |OTP |LROP |Letališče Bukarešta |sezonsko |- |[[Sarajevo]] | rowspan="2" |{{BIH}} |SJJ |LQSA |[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo]] | |- |[[Mostar]] |OMO |LQMO |[[Mednarodno letališče Mostar|Letališče Mostar]] | |- |[[Skopje]] |{{FYROM}} |SKP |LWSK |Letališče Skopje | |- |[[Tirana]] |{{ALB}} |TIA |LATI |Letališče Tirana |sezonsko |- ! colspan="6" |AZIJA |- |[[Tel Aviv]] |{{ISR}} |TLV |LLBG |Letališče Ben Gurion |sezonsko |- |[[Bejrut]] |{{LBN}} |BEY |OLBA |Letališče Rafic Hariri |čarterji |- ! colspan="6" |AFRIKA |- |[[Kairo]] |{{EGY}} |CAI |HECA |Letališče Kairo |čarterji |- |Monastir |{{TUN}} |MIR |DTMB |Letališče Monastir Habib Bourguiba |čarterji |} == Flota == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |+Croatia Airlines Trenutna flota<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/flota|title=Croatia Airlines - Flota|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr|archive-date=2014-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20140829054020/http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/flota|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/fleet|title=Croatia Airlines fleet|date=2.7.2025}}</ref> !Tip letala !Slika !Potnikov !Št. v floti !Št. naročil !Registracija, MSN in ime !Opombe |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:Croatia_Airlines_(Trade_Air)_A320_taxiing_at_Split_Airport.jpg|brezokvirja|200x200_pik]] |180 |1 |0 |9A-BTL (MSN3337) |ACMI operira: Trade Air za charter lete |- |[[Airbus A319]] |[[Slika:Croatia Airlines Airbus A319-112; 9A-CTG@FRA;06.07.2011 603gn (5914625179).jpg|200x200_pik]] |144/150 |4 |0 |9A-CTG (MSN0767) 9A-CTH (MSN0833) 9A-CTL (MSN1252) 9A-CTN (MSN5085) |Ni več v floti: 9A-CTI (MSN1029) D-AILH (MSN0641) ACMI Fly Air41: 9A-ZAG (MSN3443) prvo letalo dano v uporabo leta 1998 menjava z A220 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-300]] |[[Slika:9A-ACE Airbus A220-300 (BD-500-1A11), 25.05.2025@Frankfurt Airport.jpg|203x203_pik|9A-CAE @ FRA, 2024-08-10]] |149 |9 |4 |9A-CAE (MSN 55290) Zagreb 9A-CAI (MSN 55324) Split 9A-CAL (MSN 55350) Vukovar 9A-CAM (MSN 55357) Rijeka 9A-CAN (MSN 55363) Osijek 9A-CAP (MSN 55380) Zadar 9A-CAR (MSN 55466) Šibenik 9A-CAS (MSN 55465) Velika Gorica - Star Alliance livery 9A-CAU (MSN 55473) Slavonski Brod |prvo letalo A220-300 dano v uporabo 2024 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-100]] | |127 |2 |0 |9A-CAO (MSN 50087) Dubrovnik 9A-CAQ (MNS 50088) Pula |prvo letalo A220-100 dano v uporabo 2025 |- |[[Bombardier Dash 8|Bombardier Dash 8-Q400]] |[[Slika:Croatia Airlines DHC-8-400 Dash 8; 9A-CQF@ZRH;10.02.2013 692be (8462026224).jpg|200x200_pik]] |76 |4 |0 |9A-CQC (MSN4258) 9A-CQD (MSN4260) 9A-CQE (MSN4300) 9A-CQF (MSN4301) |Ni več v floti: 9A-CQA (MSN4205) 9A-CQB (MSN4211) prvo letalo Dash dano v uporabo 2008 menjava z A220 |- |[[ATR 72|ATR-72-600]] | |70 |1 | 2 |9A-ATR (MSN1387) |ACMI operira: ETF Airways za kratke lete |- !Skupaj ! !2733 !21 !6 ! colspan="2" | |} {| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; text-align:center" |+'''Croatia Airlines nekdanja flota'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planespotters.net/airline/Croatia-Airlines|title=planespotters.net|date=19.3.2025|accessdate=19.3.2025|website=Plane Spotters Net|archive-date=2015-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151022151515/https://www.planespotters.net/airline/Croatia-Airlines|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://achtungskyhawk.com/tag/n-bpu/|title=History Props are Turning: Croatia Airlines’ GA beginnings|date=19.1.2015|accessdate=19.3.2025|website=Achtung Skyhawk}}</ref> !Letalo !Slika !Skupaj !Registracija in MSN !Predstavljen !Upokojitev !Opombe |- |[[Cessna 310]] | |2 |YU-DFN (310R-1349) YU-DFO (310R-1537) |1987 |1998 |Zagal Airlines letalo YU-DFO (9A-DFO) je ohranjeno kot razstavni eksponat na tehniki Croatie Airlines (stari del letališča) |- |[[Cessna 402]] | |3 |YU-BNF (402C-0516) YU-BPX (402C-0606) YU-BPV (402C-0447) |1989 |1994 |Zagal Airlines |- |[[British Aerospace 125|Hawker Siddeley 125]] | |1 |YU-BME (256048) |1990 |1990 |Zagal Airlines |- |[[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] | |1 |YU-BPU (550-0128) |1990 |1993 |Zagal Airlines |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] |[[Slika:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Croatia Airlines AN0213075.jpg|brezokvirja]] |2 |YU-ANC (MSN 48087) YU-ANO (MSN 49440) |1990 |1991 |operirala Adria |- |[[Boeing 737|Boeing 737-200]] |[[Slika:Croatia Airlines Boeing 737-200; 9A-CTC@ZRH;20.07.1996 (6470933209).jpg|brezokvirja]] |5 |9A-CTA (MSN 22119) 9A-CTB (MSN 22116) 9A-CTC (MSN 22118) 9A-CTD (MSN 22140) 9A-CTE (MSN 22634) |1992 |1999 |prva CTN letala, kupljena od Lufthanse |- |[[ATR 42|ATR 42-300QC]] |[[Slika:Croatia Airlines ATR ATR-42-300 9A-CTU (21833697829).jpg|brezokvirja]] |3 |9A-CTS (MSN 312) 9A-CTT (MSN 317) 9A-CTU (MSN 894) |1993 |2009 |prva CTN nova letala |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:9A-CTK (16271577333).jpg|brezokvirja]] |6 |9A-CTF (MSN0258) 9A-CTM (MSN0671) 9A-CTJ (MSN1009) 9A-CTK (MSN1237) 9A-CTO (MSN2178) |1997 |2026 |ACMI: Trade Air: 9A-BTH (MSN1454) |- |[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] |[[Slika:Croatia Airlines British Aerospace BAe-146-200 G-OZRH (27936578091).jpg|brezokvirja]] |2 |G-OZRH (MSN 047) G-FLTA (MSN 048) |2000 |2002 |ACMI: operiral Flightline |- |[[Fokker 100]] |[[Slika:9A-BTE Trade Air F100 FRA (28162773799).jpg|brezokvirja]] |1 |9A-BTE (MSN 11416) |2001 |2005 |ACMI: operiral Trade Air |- |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ 1000]] |[[Slika:Iberia Regional, EC-LJT, Bombardier CRJ-1000 (43438307210).jpg|brezokvirja]] |6 |EC-LJT (MSN 19005) EC-LPG (MSN 19021) EC-LPN (MSN 19022) EC-MLC (MSN 19048) EC-MLO (MSN 19050) EC-MNR (MSN 19052) |2017 |2019 |ACMI: operiral Air Nostrum |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] [[Kategorija:Star Alliance]] {{normativna kontrola}} m5g5r2ad53pq23ctmezc96gi7zot6ou 0 448287 6748172 6475961 2026-09-08T19:38:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748172 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|home_town=[[Celje]]|known_for=Pevec skupine [[Nude]]}} '''Boštjan Dermol''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], [[producent]], [[pesnik]] in radijski ter televizijski voditelj, [[22. marec]] [[1976]], [[Kranj]], [[Slovenija]]. Na glasbeni sceni je najbolj je prepoznaven kot [[frontman]] in [[pevec]] [[Celje|celjske]] [[Rock|rockovske]] [[Glasbena skupina|skupine]] [[Nude]]. Boštjan Dermol je mladost preživljal v [[Celje|Celju,]] kjer je obiskoval [[Gimnazija Lava|Gimnazijo Lava,]] kasneje pa je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] študiral [[pravo]]. V mladosti je pel pri mešanem mladinskem pevskem zboru Tehnik in z njim osvojili najprestižnejša pevska priznanja po Evropi - med drugim leta 1992 tudi srebrno plaketo Grand Prix Europe v [[Tours|Touru, v Franciji.]] Leta 1993 je kot srednješolec skupaj s sošolcem [[Gaber Marolt|Gabrom Maroltom]], s katerim sta imela podoben glasbeni okus <ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/infografika-nude-25-let-skupine-ki-je-spisala-poklon-elementu-l/453814|title=Infografika: Nude – 25 let skupine, ki je spisala poklon elementu L|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-05-04}}</ref> ustanovil glasbeno skupino, ki se je sprva imenovala ''Every East''. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.slorock.si/nude/|title=NUDE |work=SLOROCK.si|accessdate=2018-05-04 |language=en-gb|archive-date=2018-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070220/http://www.slorock.si/nude/|url-status=dead}}</ref> Kasneje se skupini pridružijo še dijaki iste šole, in sicer elektro smeri – [[Primož Pogelšek]], [[Vladimir Kroflič]] in [[Jernej Lipuš]], nakar se skupina preimenuje v današnje ime "[[Nude]]". Poleg glasbe se ukvarja tudi z vodenjem avtorske oddaje "Zadnji rok" na [[Radio Celje|Radiu Celje]] in oddaje "Rock Arena" na televiziji na [[TV Arena]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.politikis.si/2012/02/intervju-bostjan-dermol-cutim-se-izredno-srecnega-saj-pocnem-stvari-v-katerih-uzivam/|title=Intervju: Boštjan Dermol: "Čutim se izredno srečnega, saj počnem stvari, v katerih uživam." {{!}} Politikis|accessdate=2018-05-04|website=www.politikis.si|language=sl-SI|archive-date=2018-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180505204737/http://www.politikis.si/2012/02/intervju-bostjan-dermol-cutim-se-izredno-srecnega-saj-pocnem-stvari-v-katerih-uzivam/|url-status=dead}}</ref> Bil je predsednik Sindikata glasbenikov Slovenije, predsednik Skupščine izvajalcev IPF in predsednik sveta Zavoda IPF in član ekspertne skupine mednarodne organizacije AEPO ARTIS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ipf.si/media/1062/ipf_zbornik_170x270_10-letnica_5_1_2015_mail_final.pdf|title=Zbornik prispevkov mednarodnega strokovnega simpozija ob 10-letnici zbiranja nadomestil za sorodne glasbene pravice v Sloveniji|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2010 se mu je rodila hči Lorelei Erna.<ref>{{Navedi novice|url=https://govori.se/traci/domaci-traci/bostjan-dermol-dobil-hcerko-lorelei/|title=Boštjan Dermol: Dobil hčerko Lorelei|date=2010-11-18|work=Govori.se|accessdate=2018-05-04|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Nude (glasbena skupina)|Nude, glasbena skupina]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dermol, Boštjan}} [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski rock pevci]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] h1soq432nphp6fj78vlxegka6ol81e2 0 449159 6748093 6748032 2026-09-08T13:31:32Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Seven 7 Spheres|Seven 7 Spheres]] ([[User talk:Seven 7 Spheres|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6673719 wikitext text/x-wiki {{Infopolje ozvezdje|name=Mala vodna kača|abbreviation=Hyi|genitive=Hydri|pronounce=|symbolism=vodna kača|RA={{RA|00|06.1}} to {{RA|04|35.1}}<ref name="boundary"/>|dec=−57.85° to −82.06°<ref name="boundary"/>|family=[[Bayer (družina)|Bayer]]|quadrant=SQ1|areatotal=243|arearank=61.|numbermainstars=3|numberbfstars=19|numberstarsplanets=4|numberbrightstars=2|numbernearbystars=1|brighteststarname=[[Beta Male vodne kače|β Hyi]]|starmagnitude=2.82|neareststarname=[[Beta Male vodne kače|β Hyi]]|stardistancely=24.38|stardistancepc=7.47|numbermessierobjects=brez|meteorshowers=none|bordering=Zlata riba<br>Eridan<br>Ura<br>Miza<br>Oktant<br>Feniks (kot)<br>Mreža<br>Tukan|latmax=8|latmin=90|month=november|imagename=Hydrus}}'''Mala vodna kača ''' ({{jezik-la|Hydrus}}) je majhno [[ozvezdje]] globoko na južnem nebu. Je eno od dvanajstih ozvezdij, ki jih je iz opažanj [[Pieter Dirkszoon Keyser|Pietra Dirkszoona Keyserja]] in [[Frederick de Houtman|Fredericka de Houtmana]] ustvaril [[Petrus Plancius]]. Prvič se je pojavilo leta 1597 na 35-centimeterskem nebesnem globusu v [[Amsterdam]]u. Ustvarila sta ga Plancius in [[Jodocus Hondius]]. Prvič je bilo upodobljeno v ''Uranometrii'' astronoma [[Johann Bayer|Johanna Bayerja]] leta 1603. Francoski astronom [[Nicolas-Louis de Lacaille]] je leta 1756 zabeležil najsvetlejše zvezde in jih poimenoval. Ime ozvezdja pomeni "moška vodna kača" v nasprotju s ''[[Vodna kača (ozvezdje)|Hydro]] - ''"žensko vodno kačo". Za večino opazovalcev s severne poloble ostane pod obzorjem. Najsvetlejša zvezda v ozvezdju je Beta Male vodne kače z [[Navidezni sij|navideznim sijem]] 2,8 in je najsvetlejša zvezda v okolica [[Nebesni pol|južnega nebesnega pola]]. Gama Male vodne kače je rdeča orjakinja, ki pulzira z navideznim sijem med 3,26 in 3,33. VW Male vodne kače je ena najsvetlejših eruptivnih [[Spremenljivka (zvezda)|zvezd spremenljivk]] tipa pritlikava nova. V štirih zvezdnih sistemih so do danes našli planete, vključno z HD 10180, ki ima morda celo 9 spremljevalcev. == Zgodovina == [[Slika:Johann_Bayer_-_Uraniometria_-_Southern_Birds.jpg|levo|sličica|350x350_pik|Mala vodna kača (spodaj desno) iz Bayerjevega zvezdnega atlasa ''Uranometria''.]] Mala vodna kača je eno od 12 ozvezdij, ki jih je Petrus Plancius ustvaril po opazovanjih Pietra Dirkszoona Keyserja in Fredericka de Houtmana, ki sta odpotovala na prvi nizozemski trgovski odpravi ("Eerste Schipvaart") proti Vzhodni Indiji. Prvič se je pojavilo na globusu s premerom 35&nbsp;cm iz leta 1597/8 v Amsterdamu. Izdelala sta ga Plancius in Jodocus Hondius.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ianridpath.com/startales/bayer%20southern.htm|title=Johann Bayer's Southern Star Chart|accessdate=23 August 2013|website=Star Tales|publisher=self-published|last=Ridpath|first=Ian|authorlink=Ian Ridpath}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://chandra.harvard.edu/photo/constellations/hydrus.html|title=Hydrus (Water Snake)|accessdate=10 July 2012|publisher=Chandra X-ray Observatory}}</ref> De Houtman ga je vključil v svoj katalog južnih zvezd kot "De Waterslang" - Vodna kača<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ianridpath.com/startales/startales1c.htm#houtman|title=Frederick de Houtman's Catalogue|accessdate=11 September 2013|website=Star Tales|publisher=self-published|last=Ridpath|first=Ian}}</ref> in predstavlja kačo, na katero je naletel med odpravo in ne kakšnega bitja iz mitov.<ref name="ridphydrus">{{Navedi splet|url=http://www.ianridpath.com/startales/hydrus.htm|title=Hydrus—the Lesser Water Snake|accessdate=29 September 2013|website=Star Tales|publisher=self-published|last=Ridpath|first=Ian|authorlink=Ian Ridpath}}</ref> Francoski raziskovalec in astronom Nicolas Louis de Lacaille ga je na nebesnem zemljevidu južnega neba iz leta 1756 poimenoval ''l'Hydre Mâle, ''s čimer ga je žele ločiti on ženske kače Hidre. [[Jean Fortin]] je v svojem ''Atlas Céleste ''iz leta 1776 obdržal ime, medtem ko ga je Lacaille v delu ''Coelum Australe Stelliferum'' iz leta 1763 latiniziral v ''Hydrus''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ianridpath.com/startales/lacaille.htm|title=Lacaille’s Southern Planisphere of 1756|accessdate=29 September 2013|website=Star Tales|publisher=self-published|last=Ridpath|first=Ian|authorlink=Ian Ridpath}}</ref> == Značilnosti == Ozvezdje je nepravilne oblike. Na jugovzhodu meji na [[Miza (ozvezdje)|Mizo]], na vzhodu na [[Eridan]]a, na severovzhodu na [[Ura (ozvezdje)|Uro]] in [[Mreža (ozvezdje)|Mrežo]], na severu na [[Feniks (ozvezdje)|Feniksa]], na severozahodu in zahodu na [[Tukan (ozvezdje)|Tukana]], na jugu pa na [[Oktant (ozvezdje)|Oktant]]; Lacaille je ozvezdju skrajšal rep, da bi naredil prostor za to svoje zadnje ozvezdje. Pokrivna površino 243 kvadratnih stopinj oz. 0.589% nočnega neba, s čimer se uvršča na 61. mesto med [[Seznam ozvezdij|88 sodobnimi ozvezdji]].<ref name="bagnall251">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=KcIg02TKW6QC&pg=PA251|title=The Star Atlas Companion: What You Need to Know about the Constellations|last=Bagnall|first=Philip M.|date=2012|publisher=Springer|isbn=978-1-4614-0830-7|location=New York City|page=251}}</ref> Tričrkovna oznaka za ozvezdje [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] iz leta 1992 je "Hyi'.<ref name="pa30_469">{{Navedi revijo|title=The New International Symbols for the Constellations|last=Russell|first=Henry Norris|authorlink=Henry Norris Russell|date=1922|journal=[[Popular Astronomy (US magazine)|Popular Astronomy]]|volume=30|page=469|bibcode=1922PA.....30..469R}}</ref> Uradne meje ozvezdja je leta 1930 začrtal belgijski astronom [[Eugène Delporte]] in jih opredelol z dvanajstkotnikom. V [[Ekvatorski koordinatni sistem|ekvatorskem koordinatnem sistemu]] ležijo koordinate [[Rektascenzija|rektascenzije]] teh meja med {{RA|00|06.1}} in {{RA|04|35.1}}, koordinate [[Deklinacija|deklinacije]] pa med -57.85° in -82.06°.<ref name="boundary">{{Navedi revijo|url=http://www.iau.org/public/constellations/#hyi|title=Hydrus, Constellation Boundary|publisher=International Astronomical Union|accessdate=11 September 2013|archive-date=2013-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605024208/http://www.iau.org/public/constellations/#hyi|url-status=dead}}</ref> Ker leži globoko na južnem nebu, ga lahko na severni polobli v celotni vidijo samo opazovalci južno od [[Zemljepisna širina|zemljepisne širine]] 30°N, za opazovalce južno od širine 50°S je ozvezdje na nebu celotno leto.<ref name="motz">{{Navedi knjigo|title=The Constellations: An Enthusiast's Guide to the Night Sky|url=https://archive.org/details/constellations0000lloy|last=Motz|first=Lloyd|last2=Nathanson, Carol|date=1991|publisher=Aurum Press|isbn=978-1-85410-088-7|location=London, United Kingdom|pages=[https://archive.org/details/constellations0000lloy/page/n408 385], 391}}</ref> [[Herman Melville]] ga omenja skupaj z bivšim ozvezdjem [[Argo Navis]] v [[Moby Dick]]u "pod svetlim nebom [[Antarktika|Antarktike]]", kar kaže na njegovo poznavanje južnih ozvezdij zaradi [[kitolov]]skih odprav.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=kGWOTLeNTN4C&pg=PA5#v=onepage&q&f=false|title=Herman Melville: Stargazer|last=Zimmerman|first=Brett|date=1998|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-1786-8|location=Montreal, Quebec|pages=5}}</ref> Črta, ki poteka po daljšem kraku [[Južni križ (ozvezdje)|Južnega križa]] do Bete Male vodne kače in se potem podaljša 4,5-krat, kaže na južni nebesni tečaj.<ref name="Stilwell 2010">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ZKRfAu1xfOMC&pg=PT201|title=Crisis Survival|last=Stilwell. Alexander|date=2010|publisher=Amber Books|isbn=978-1-908696-06-9|series=SAS and Elite Forces Survival Guide|location=London, United Kingdom|page=201}}</ref> Mala vodna kača [[Kulminacija|kulminira]] ob polnoči okoli 26. oktobra.[[Slika:Constellation_Hydrus.jpg|levo|sličica|375x375_pik|Ozvezdju Hydrus kot je mogoče videti s prostim očesom]] === Zvezde === Keyzer in de Houtman sta mu v svojem malajskem in madagaskarskem besednjaku pripisala 15 zvezd, tudi kasneje preimenovano Alfo Male vodne kače za glavo, Gamo za prsa in kobico drugih, ki so postale kasneje del ozvezdij Tukana, Mreže, Mize in Ure, za telo in rep.<ref>{{Navedi revijo|url=http://articles.adsabs.harvard.edu//full/1917MNRAS..77..414K/0000414.000.html|title=On Frederick de Houtman's Catalogue of Southern Stars, and the Origin of the Southern Constellations|last=[[Edward Knobel|Knobel, Edward B.]]|date=1917|journal=[[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]]|doi=10.1093/mnras/77.5.414|volume=77|pages=414–32 [422]|bibcode=1917MNRAS..77..414K|access-date=2018-05-22|archive-date=2019-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190728143253/http://articles.adsabs.harvard.edu//full/1917MNRAS..77..414K/0000414.000.html|url-status=dead}}</ref> Lacaille je zabeležil in poimenoval 20 zvezd od alfe do taua. Za prostorsko bližnje zvezde je dvakrat uporabil črke eta, pi in tau ter izpustil omikron in hi. S črko ro je poimenoval zvezdo, ki je kasnejši astronomi niso uspeli najti.<ref name="wagman">{{Navedi knjigo|title=Lost Stars: Lost, Missing and Troublesome Stars from the Catalogues of Johannes Bayer, Nicholas Louis de Lacaille, John Flamsteed, and Sundry Others|last=Wagman|first=Morton|date=2003|publisher=The McDonald & Woodward Publishing Company|isbn=978-0-939923-78-6|location=Blacksburg, [[Virginia|VA]]|pages=176–77}}</ref> Najsvetlejše zvezde v Mali vodni kači so: * β Male vodne kače (najsvetlejša zvezda z navideznim sijem 2,8, 24 svetlobnih let od Zemlje, rumena podorjakinja tipa G, razred G2 IV, za astronome je zanimiva, saj spominja na možno usodo [[Sonce|Sonca]]; je tudi najsvetlejša zvezda v bližini pola)<ref name="motz" /><ref>{{Navedi splet|url=http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=Beta+hyi&NbIdent=1&Radius=2&Radius.unit=arcmin&submit=submit+id|title=Beta Hydri|accessdate=11 September 2013|website=SIMBAD Astronomical Database|publisher=Centre de Données astronomiques de Strasbourg}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url=|title=Asteroseismic Modelling of the Solar-type Subgiant Star β Hydri|last=|first=|date=March 2011|journal=Astronomy & Astrophysics|accessdate=}}</ref> * α Male vodne kače (navidezni sij 2,9, 72 svetlobnih let, bela podorjakinja razred F0IV)<ref name="moore2005">{{Navedi knjigo|title=The Observer's Year: 366 Nights of the Universe|last=[[Patrick Moore|Moore, Patrick]]|date=2005|publisher=Springer|isbn=978-1-85233-884-8|edition=2.|location=New York City|page=4}}</ref><ref name="kaleralpha">{{Navedi splet|url=http://stars.astro.illinois.edu/sow/alphahyi.html|title=Alpha Hydri|accessdate=12 September 2013|website=Stars|publisher=University of Illinois|last=Kaler|first=Jim|authorlink=James B. Kaler}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=Alpha+hydri&NbIdent=1&Radius=2&Radius.unit=arcmin&submit=submit+id|title=LTT 1059—High Proper-motion Star|accessdate=12 September 2013|website=SIMBAD Astronomical Database|publisher=Centre de Données astronomiques de Strasbourg}}</ref> * γ Male vodne kače (spremenljivka z navideznim sijem med 3,26 in 3,33, 214 svetlobnih let, rdeča orjakinja razreda M2III)<ref>{{Navedi splet|url=http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=Gamma+hydri&NbIdent=1&Radius=2&Radius.unit=arcmin&submit=submit+id|title=Gamma Hydri—Variable Star|accessdate=12 September 2013|website=SIMBAD Astronomical Database|publisher=Centre de Données astronomiques de Strasbourg}}</ref> VW Male vodne kače je pritlikava nova tipa SU Velikega medveda. Gre za bližnjo [[Dvojna zvezda|dvojno zvezdo]] iz [[Bela pritlikavka|bele pritlikavke]] in druge večje zvezde, ki pritlikavko napaja z maso in tvorki [[akrecijski disk]]. Takšne sisteme zaznamujejo pogosti izbruhi in redkejši superizbruhi, ki se razlikujejo po trajanju in aktivnosti.<ref name="AAVSOVW">{{Navedi splet|url=http://www.aavso.org/vsots_vwhyi|title=VW Hydri|date=19 July 2010|accessdate=12 September 2013|website=AAVSO Website|publisher=American Association of Variable Star Observers|last=BSJ}}</ref> === Objekti globokega neba === * IC 1717 je pozno v 19. stoletju zabeležil danski astronom John Louis Emil Dreyer, a ga več ni tam, zato je bil verjetno komet.<ref name="bagnall251-2">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=KcIg02TKW6QC&pg=PA251|title=The Star Atlas Companion: What You Need to Know about the Constellations|last=Bagnall|first=Philip M.|date=2012|publisher=Springer|isbn=978-1-4614-0830-7|location=New York City|pages=251–52}}</ref> * PGC 6240 ali galaksija Bele vrtnice je orjaška spiralna galaksija z ovojem, ki spominja na cvetove vrtnice. Oddaljena je 345 milijonov svetlobnih let. Ker vsebuje kroglaste zvezdne kopice treh starosti, je v njej prav verjetno prižlo do tvorbe novih zvezd po zlitju z drugo galaksijo.<ref>{{Navedi revijo|title=Evidence for Three Subpopulations of Globular Clusters in the Early-Type Poststarburst Shell Galaxy AM|last=Maybhate|first=Aparna|last2=Goudfrooij|first2=Paul|last3=Schweizer|first3=François|last4=Puzia|first4=Thomas|last5=Carter|first5=David|date=2007|journal=Astronomical Journal|doi=10.1086/521817|series=1729|issue=5|volume=134|pages=139–655|arxiv=0707.3133|bibcode=2007AJ....134.1729M}}</ref> * galaksija NGC 1511 leži prečno na opazovalce z zemlje in se jo zlahka vidi z amaterskim teleskopom. * [[Veliki Magellanov oblak]] sega v Malo vodno kačo, večinoma pa se nahaja v Zlati ribi.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=5Gn0ivM4EK0C&pg=PA48#v=onepage&q&f=false|title=The Southern Sky Guide|last=Ellyard, David|last2=Tirion, Wil|date=2008|publisher=Cambridge University Press|origyear=1993|isbn=978-0-521-71405-1|edition=3.|location=Port Melbourne, Victoria|page=48}}</ref> * NGC 1466 je kroglasta zvezdna kopica na robu galaksije, ki vsebuje mnogo spremenljivk tipa RR Lire. Stara naj bi bila preko 12 milijard let in leži na robu Velikega Magellanovega oblaka.<ref name="westerlund">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=OSiPrgHFOYUC&pg=PA57|title=The Magellanic Clouds|last=Westerlund|first=Bengt E.|date=1997|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-48070-3|location=Cambridge, United Kingdom|pages=57|chapter=The Age Distribution of Cloud Clusters}}</ref> * NGC 602 je sestavljen iz [[Emisijska meglica|emisijske meglice]] in mlade, svetle [[Odprta zvezdna kopica|odprte zvezdne kopice]] zvezd. Sega preko vzhodnega roba [[Mali Magellanov oblak|Malega Magellanovega oblaka]]<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=qEhpS7d5ZdAC&pg=PA373|title=1001 Celestial Wonders to See Before You Die: The Best Sky Objects for Star Gazers|last=Bakich|first=Michael E.|date=2010|publisher=Springer|isbn=978-1-4419-1777-5|location=New York City|page=373}}</ref> in je satelitska galaksija [[Rimska cesta (galaksija)|Rimske ceste]]. Večina meglice se nahaja v sosednjem ozvezdju Tukana.<ref name="cambridge">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Mo6R5OPtlfwC&pg=PA194|title=Cambridge Guide to Stars and Planets|last=Moore, Patrick|last2=Tirion, Wil|date=1997|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-58582-8|location=Cambridge, United Kingdom|page=194}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://chandra.harvard.edu/photo/constellations/hydrus.html Chandra informacije o Hydrus] * [http://www.allthesky.com/constellations/hydrus/constell.html Globoko Fotografski Priročnik Ozvezdja: Hydrus] {{-}} {{ozvezdja}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Južna ozvezdja]] [[Kategorija:Mala vodna kača (ozvezdje)| ]] 0yz9r0mm718jfyvluky01obovk43y8i 0 452087 6748251 6669392 2026-09-09T03:31:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748251 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba |order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije]] |term_start1=13. september 2018 |party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (2006–2024)<br>[[Suvereni]] (2025– ) }} '''Dejan Kaloh''', slovenski [[pravnik]], [[politik]] in [[publicist]], * [[1. februar]] [[1975]], [[Maribor]]. == Izobrazba == Kaloh je leta 2007 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]] z nalogo ''Volitve in volilni sistem v Ruski federaciji'' in s tem pridobil naziv univerzitetnega diplomiranega pravnika.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve in volilni sistem v Ruski federaciji : diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3544363|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-10-19|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Znanstveni magisterij je opravil leta 2014 na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju, z nalogo Primerjava zgodovinskih, političnih in pravnih vidikov funkcije šefa države v Republiki Sloveniji in Ruski federaciji.<ref>{{Navedi splet|title=Primerjava zgodovinskih, političnih in pravnih vidikov funkcije šefa države v Republiki Sloveniji in Ruski federaciji : magistrsko delo|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1024394849|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> == Politična kariera == Politično pot je začel v [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenski nacionalni stranki]] (SNS), iz katere je izstopil ob nastanku stranke [[Lipa (stranka)|Lipa]]. Tedaj je postal vodja poslanske pisarne stranke Lipa, ki jo je vodil [[Sašo Peče]].<ref>{{Navedi splet|title=V DZ-ju zaposlitev našel Dejan Kaloh, lastnik portala Politikis|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-ju-zaposlitev-nasel-dejan-kaloh-lastnik-portala-politikis/320355|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-19|language=sl}}</ref> V obdobju [[10. vlada Republike Slovenije|druge vlade Janeza Janše]] je služboval na Ministrstvu za notranje zadeve RS, kjer je bil svetovalec v kabinetu [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministra]]. Samostojno je vodil projekte z delovnega področja ministrstva. Leta 2015 se je zaposlil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] in opravljal delo strokovnega sodelavca v [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanski skupini SDS]]. Od februarja 2016 je nudil strokovno pomoč pri Preiskovalni komisiji Državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Mag. Dejan Kaloh|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-dejan-kaloh|website=SDS.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Bil je predsednik mestnega odbora SDS Maribor. 3. junija 2018 je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] na listi SDS izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> S tem je ta stranka prvič dobila svojega poslanca tudi iz Maribora. Vnovič je bil izvoljen na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 2022]]. V [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklicu Državnega zbora]] je bil podpredsednik Odbora za pravosodje, član Odbora za zdravstvo, član Odbora za kulturo, član Komisije za peticije in enake možnosti ter član dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec mag. Dejan Kaloh|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P310|website=dz-rs.si|accessdate=2024-10-19|language=sl|archive-date=2021-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211227184858/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P310|url-status=dead}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je neuspešno kandidiral za župana Občine Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=MESTNA Občina MARIBOR|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_maribor.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> Neuspehu je sledila zamenjava na vrhu MO SDS Maribor, novi predsednik je postal [[Franc Kangler]].<ref>{{Navedi splet|title=Kangler prevzel vodenje mariborskega odbora SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kangler-prevzel-vodenje-mariborskega-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> V začetku leta 2024 Dejan Kaloh poleg poslancev SDS [[Anže Logar|Anžeta Logarja]] in [[Eva Irgl|Eve Irgl]] ni podpisal izjave o zavezanosti SDS do konca mandata, zaradi česar je stranka omenjene tri poslance presedla v zadnjo parlamentarno klop in jim odvzela funkcije v delovnih telesih.<ref>{{Navedi splet|title=Izjave o zavezanosti SDS-u niso podpisali Logar, Kaloh in Eva Irgl. Janša: Virant številka dve.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izjave-o-zavezanosti-sds-u-niso-podpisali-logar-kaloh-in-eva-irgl-jansa-virant-stevilka-dve/698266|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-17|language=sl}}</ref> Svojo odločitev je pojasnil z besedami, da je »širokega duha in razmišlja s svojo glavo«. Nekaj dni za Logarjem (9. oktobra)<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz stranke SDS; Janša: "Upamo, da sledi tudi vrnitev poslanskega mandata"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-izstopil-iz-stranke-sds-jansa-upamo-da-sledi-tudi-vrnitev-poslanskega-mandata/723740|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> in Irglovo (14. oktobra)<ref>{{Navedi splet|title=Po Anžetu Logarju iz SDS-a izstopila tudi Eva Irgl, Kaloh se še ni odločil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-anzetu-logarju-iz-sds-a-izstopila-tudi-eva-irgl-kaloh-se-se-ni-odlocil/724244|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}</ref> je Dejan Kaloh 19. oktobra 2024 izstopil iz Slovenske demokratske stranke in ob tem napovedal priključitev novi stranki [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-21|language=sl}}</ref> Tik pred kongresom novembra 2024 pa je med Logarjem in Kalohom prišlo do ostrega osebnega spora in ustanovnega kongresa se Kaloh ni udeležil. Nekaj dni po nastanku Demokratov je v odprtem pismu Logarja obtožil, da je »izkoriščevalski antidemokrat in vnaprejšnja prevara volivcev.«<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh o Logarju: Izkoriščevalski antidemokrat in vnaprejšnja prevara volivcev|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dejan-kaloh-anze-logar-brez-maske-izkoriscevalski-antidemokrat-in-vnaprejsnja-prevara-volivcev-2702843/|website=Denvnik|accessdate=2025-06-21|language=sl}}</ref> Na drugi strani mu je Logar očital, da je članstvo pogojeval s podpredsedniško funkcijo, kar je Kaloh zanikal, saj da »bi bilo nečastno vstopiti v takšno lažno politično zgodbo.«<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-21|language=sl}}</ref> 29. januarja 2025 je Kaloh napovedal ustanovitev nove stranke Suvereni. Ustanovni kongres se je odvil v petek, 20. junija 2025 in na njem je bil izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.zanima.me/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/|website=zanima.me|accessdate=2025-06-21|language=sl}}</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] je opravil več pogovorov o povezovanju; med drugim je oznanil partnersko listo z [[Andrej Šiško|Andrejem Šiškom]] (stranka [[Gibanje Zedinjena Slovenija|Zedinjena Slovenija]]), [[Karl Erjavec]] (stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]]) in kasneje z [[Janko Veber|Jankom Vebrom]] (stranka [[Sloga (stranka)|Sloga]]), a so vsi dogovori propadli.<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško predlagata izstop Slovenije iz EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/kaloh-in-sisko-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu-ja/758915|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> Svet stranke Suvereni je februarja 2026 odločil, da se na volitve ne podajo samostojno, kandidati so se v nekaterih volilnih enotah priključili listi stranki Zaupanje.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Suvereni v treh volilnih enotah na listi stranke Zaupanje Karla Erjavca|url=https://www.sta.si/3523921/suvereni-v-treh-volilnih-enotah-na-listi-stranke-zaupanje-karla-erjavca|website=www.sta.si|accessdate=2026-02-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Kaloh je tako za stranko Zaupanje kandidiral v volilnem okraju Maribor 7, dobil 26 glasov (0,33 odstotka) in mandata poslanca ni osvojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Delo v medijih == Leta 2017 je na [[Nova24TV]] vodil politično oddajo Eksploziv.<ref>{{Navedi splet|title=Eksploziv|url=https://www.youtube.com/playlist?list=PLpmigMZdAMcl5Y9cZHs-kuWEb6TZ1IgLT|website=YouTube|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> Kot publicist je napisal več knjig s politično vsebino (Od partije do Patrie<ref>{{Navedi splet |url=http://www.politikis.si/2010/09/danes-izid-knjige-od-partije-do-patrie-prvic-v-celoti-objavljen-zapisnik-iz-kosovega-zaslisanja-na-finskem/ |title=arhivska kopija |access-date=2018-08-27 |archive-date=2018-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180827210022/http://www.politikis.si/2010/09/danes-izid-knjige-od-partije-do-patrie-prvic-v-celoti-objavljen-zapisnik-iz-kosovega-zaslisanja-na-finskem/ |url-status=dead }}</ref>, Milan Kučan: Ko boter spregovori o sebi,<ref>{{Navedi splet |url=https://www.emka.si/milan-kucan-ko-boter-spregovori-o-sebi/PR/1560926 |title=arhivska kopija |accessdate=2018-08-27 |archive-date=2018-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180828001804/https://www.emka.si/milan-kucan-ko-boter-spregovori-o-sebi/PR/1560926 |url-status=dead }}</ref> Od Nagodeta do Janše<ref>http://www.politikis.si/2015/06/od-nagodeta-do-janse/{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>). Pisal je tudi za kolumne tednik Demokracija. Leta 2025 je na NET TV-ju vodil oddajo Poslanski podkast.<ref>{{Citat|title=POSLANSKI PODKAST|url=https://www.youtube.com/watch?v=PvIpnTnZE0A&list=PLgt0I9aB8HdfbsOL0kwu92g6ihob6QQxy&index=1|date=2025-05-27|accessdate=2026-01-25|last=NET TV}}</ref> == Zasebno == Kaloh je velik ljubitelj športa, navdušen pohodnik ter redno trenira boks. Med drugim je v osmih dneh prehodil Slovenijo po njeni najdaljši, 400 kilometrov dolgi diagonali, od Hodoša do Sečovelj.<ref>http://www.politikis.si/2016/09/slovenijada-400-kilometrsko-popotovanje-od-hodosa-do-secovelj-v-8-dneh/{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Z ženo Natalio, univerzitetno profesorico in dvojno doktorico znanosti, ima hči.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.sds.si/kandidati-dz-2018#ve7vo7 |title=arhivska kopija |accessdate=2018-08-27 |archive-date=2018-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180827205933/https://www.sds.si/kandidati-dz-2018#ve7vo7 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kaloh, Dejan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske nacionalne stranke]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] ncz6muaknnv358y6xzpzy4c6xoblegh 0 454599 6748308 5530117 2026-09-09T09:13:27Z ~2026-37819-86 262381 Na dveh mestih v članku popravil podatek, da je vodja Oddelka za dialektologijo, ker to že kar dolgo ni več. Dodal povezavo na zunanjo spletno stran Oddelka za dialektologijo. 6748308 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba |awards=Prešernova nagrada za študente Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1987)|occupation=jezikoslovka, univerzitetna profesorica, dialektologinja}} '''Jožica Škofic''', [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], * [[4. marec]] [[1964]], [[Ptuj]]. Je članica [https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/oddelki/dialektolo%C5%A1ka-sekcija Oddelka za dialektologijo] na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]], predavateljica na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Junija 2021 je bila izvoljena za izredno članico [[SAZU]]. == Življenje in delo == Leta 1987 je na Oddelku za slovanske jezike in književnost na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] diplomirala z nalogo ''Vpliv migracij na jezik in govor posameznika (v okviru enojezičnosti)'' {{cobiss|id=67096162}} pod mentorstvom [[Breda Pogorelec|Brede Pogorelec]]. Za svoje diplomsko delo s področja sociolingvistike je prejela Prešernovo nagrado za študente. Magistrirala je leta 1991 z nalogo ''Problemi slovenskega pogovornega jezika'' {{cobiss|id=10666541}}, doktorirala pa leta 1996 z disertacijo ''Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem'' {{cobiss|id=2933602}}. Že v času študija, leta 1988, se je udeležila enomesečne poletne šole češkega jezika v Brnu na Češkoslovaškem. Med letoma 2009 in 2010 pa se je tri mesece strokovno izpopolnjevala na Inštitutu za hrvaški jezik in jezikoslovje v Zagrebu. Leta 1988 se je kot dialektologinja zaposlila na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]], od leta 2004 vodi njegovo Dialektološko sekcijo. Od leta 2006 je v dopolnilnem delovnem razmerju na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]], od leta 2013 ima naziv izredna profesorica za slovenski jezik. Predava različne jezikoslovne predmete, na prvi stopnji Uvod v jezikoslovje, Slovenski jezik v družbi, Glasoslovje in oblikoslovje slovenskega jezika, Pomenoslovje slovenskega jezika z besedotvorjem, Zgodovino slovenskega jezika, Dialektologijo slovenskega jezika; na drugi stopnji Etimologijo slovenskega jezika, Specialno didaktiko - dialektologijo, Metodologijo jezikoslovnega raziskovanja; na tretji stopnji pa Jezikovno identiteto slovenskih pokrajin - narečje kot izvorni temelj slovenskega jezika, Etimološko in dialektološko leksikologijo in leksikografijo (Podiplomska šola [[ZRC SAZU|ZRC]]), Slovenski narečni naglasni sistemi ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF UL]]). Njena raziskovalna področja so dialektologija slovenskega jezika s posebnim poudarkom na gorenjskem, koroškem ziljskem in prleškem narečju, geolingvistika slovenskega, slovanskih in evropskih jezikov, raziskovanje narečne terminologije (zlasti izginjajočih strok, npr. kovaštvo), narečno slovaropisje in narečno imenoslovje (hišna in ledinska imena). Je članica različnih domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj (Mednarodno društvo za dialektologijo in geolingvistiko (SIDG) Dialektološka komisija pri Mednarodnem slavističnem komiteju (MSK), Evropska mreža za e-leksikografijo (COST ENeL), [[Slavistično društvo Slovenije]], Lektorsko društvo Slovenije). Je vodja in sodelavka v več projektih: Dialektološke in onomastične raziskave ob slovensko-hrvaški meji, Besedje iz pomenskega polja »človek« v slovenskih narečjih, geolingvistična predstavitev, Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev, ''Kulturni portal ledinskih in hišnih imen'' in Kako se pri vas reče?. Bila je vodja Oddelka za dialektologijo na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]], kjer pod njenim vodstvom izhaja Slovenski lingvistični atlas. Sodeluje pri Evropskem lingvističnem atlasu (ALE) in [[Slovanski lingvistični atlas|Slovanskem lingvističnem atlasu]] (OLA). == Izbrana bibliografija == * ''Žebljarska terminologija med narečjem in knjižnim jezikom'', 2007 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36075874] * ''Glagolski termini v narečnem slovarju'', 2008 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/42850093] * ''Zasnova vseslovenskega slovarja narečnih hišnih in ledinskih imen'', 2014 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/37764653] * ''Linguistic atlases as a source for dialectal dictionaries'', 2017 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/41908525] * ''Mikrotoponimi s sestavino grič/hrib/gora/vrh/breg v slovenskih narečjih'', 2018 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/43811117] == Viri == * [https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/jožica-škofic-sl#v https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/jožica-škofic-sl#] * http://slovenistika-koper.si/o-nas/jozica * [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/search?q=jožica+škofic&db=cobib&mat=allmaterials] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Škofic, Jožica}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Dialektologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] gikcpcm2awq5dr0ccuyhl8614yig175 0 469322 6748105 6742463 2026-09-08T14:08:06Z Neka oseba 238731 6748105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske | image = [[File:15 BRVLZO.jpg|160px]] | caption = | country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = [[Vojno letalstvo|Vojnoletalska]] enota | branch = [[Kopenska vojska]] | dates = [[2008]] - danes | specialization = [[Letalsko bojevanje]] | command_structure = [[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] | size = [[Brigada]] | current_commander = [[Polkovnik]] [[Janez Gaube]] | garrison = [[Vojašnica Cerklje ob Krki]]<br>[[Letalska baza Slovenske vojske Brnik]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = | notable_commanders = | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Roundel of Slovenia.svg|80px]] | identification_symbol_label = [[Military aircraft insignia|Roundel]] | identification_symbol_2 = [[File:Flag of Slovenia.svg|80px|border]] | identification_symbol_2_label = [[Fin flash]] <!-- Aircraft -->| }} '''15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske''' ([[kratica]]: '''15. BVLZO''') je osrednja [[vojno letalstvo|letalska]] [[vojaške formacije|formacija]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. Izvaja nadzor in varovanje zračnega prostora RS, zagotavlja zračno podporo enotam Slovenske vojske, sodeluje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter izgrajuje zmogljivosti za delovanje v zavezništvu ter mednarodnih operacijah in misijah.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe|url=https://postanivojak.si/enote/15bvlzo/|website=Postani vojak|accessdate=2025-11-22|language=sl|first=Postani|last=vojak}}</ref> == Zgodovina == Njegovo poslanstvo je izvajanje nadzora in varovanja zračnega prostora [[Republike Slovenije]], zračna podpora PE SV, sodeluje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter izgrajuje zmogljivosti za delovanje v operacijah [[KFOR]] in UNIFIL, modula za lahko bojno bataljonsko skupino in integracijo v strukturo zavezniških sil s področja nadzora in kontrole skupnega zračnega prostora držav članic zavezništva in zračnega prostora RS. Sestavljajo ga 151. helikopterska eskadrilja, 152. letalska eskadrilja, 153. letalsko-tehnična eskadrilja, Letalska šola Slovenske vojske, 107. letalska baza in 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora. Opremljena je s helikopterji različnih tipov He [[Bell 412]] in [[Eurocopter AS532 Cougar]], z letali [[Pilatus PC-9M]] Hudournik, [[Pilatus PC-6]], [[Turbolet]] in [[Dassault Falcon 2000]] EX.[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 25. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|sličica|290x290_pik|Helikopter Bell 412|sredina]] == Naloge == * načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzorovanje delovanja podrejenih enot ter preverjanje usposobljenosti, * izvajanje nadzora, kontrole in zaščite zračnega prostora Republike Slovenije, * zagotavljanje in izvajanje zračne podpore PE SV doma in v tujini, * zagotavljanje sil za bojno podporo, sil za zagotovitev delovanja in sil za podporo poveljevanja, * zagotavljanje delovanja letaliških služb in logistične podpore na letališču Cerklje ob Krki in letalski bazi Brnik, * vzpostavljanje in vzdrževanje operativnih zmogljivosti, * šolanje letalskega, letalsko tehničnega in letališkega osebja, * sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah, * sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, * zagotavljanje častnikov za zvezo v nacionalnem zračnem operativnem centru.<ref name=":0" /> == Poveljstvo == ; Poveljnik * [[polkovnik]] [[Bojan Brecelj]] (? - [[2019]]) * [[podpolkovnik]] [[Janez Gaube]] ([[5. september]] [[2019]] - danes) == Organizacija == [[Slika:Struktura 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe 2024.png|sličica|500x500_pik|Struktura 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe 2025]] * [[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], * [[152. letalska eskadrilja]], * [[153. letalsko-tehnična eskadrilja]], * [[Letalska šola SV|Letalska šola]], * [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] * [[107. letalska baza]] * [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Brigada zračne obrambe in letalstva Slovenske vojske]] (pred reformo 2013) * [[seznam enot Slovenske vojske]] {{Brigade_SV}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Brigade Teritorialne obrambe Republike Slovenije|0015]] [[Kategorija:Brigade Slovenske vojske|0015]] [[Kategorija:Vojno letalstvo Slovenske vojske|0015]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1992|0015]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 2004|0015]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Cerkljah ob Krki|0015]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane na Brniku|0015]] o07eefgqes82d24qb9zmiwx7nqm0e1j 0 474524 6748111 6746714 2026-09-08T14:21:12Z SyaWgnignahCehT 115302 6748111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik|name=Valirijščina|nativename=|pronunciation=|creator=[[David J. Peterson]], [[George R. R. Martin]]|created=Od 2012 dalje|setting={{plainlist}} * ''[[Pesem ledu in ognja]]'' romani (1996–) * ''[[Igra prestolov (TV-serija)]]'' (2011–2019) {{endplainlist}}|fam1=[[umetni jezik]]i|fam2=[[umetnostni jezik]]i|fam3=[[fantazijski jezik]]i|posteriori=''a priori'' jezik|glotto=none|notice=IPA}}<nowiki> </nowiki>'''Valirijski jeziki''' so izmišljena jezikovna družina iz zbirke fantazijskih romanov [[George R. R. Martin|Georgea R.R. Martina]] z naslovom ''[[Pesem ledu in ognja]] (A Song of Ice and Fire),'' in iz njihovih televizijskih priredb ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]] (Game of Thrones'') in ''[[Zmajeva hiša (TV-serija)|Zmajeva hiša]] (House of the Dragon''). V romanih so valirijski jeziki pogosto omenjeni, vendar več kot nekaj besed o njih ne izvemo. Za TV-serijo je ustvarjalec jezikov David J. Peterson ustvaril jezik visoko valirijščino ter jezike izpeljane iz nje — astaporijsko valirijščino in meereensko valirijščino — na podlagi fragmentov, podanih v romanih.<ref name="Dothraki.com 31 March 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Valar Dohaeris|url=http://www.dothraki.com/2013/03/valar-dohaeris/|website=Dothraki.com|date=31 March 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Valirijščina in [[Dothraki]] sta bila opisana kot "najbolj prepričljiva izmišljena jezika vse od [[Vilinski jeziki|vilinskih jezikov]]".<ref>{{Navedi novice|title=The complex linguistic universe of "Game of Thrones"|url=https://www.economist.com/news/books-and-arts/21725752-dothraki-and-valyrian-are-most-convincing-fictional-tongues-elvish|accessdate=4 August 2017|work=The Economist}}</ref> == Visoka valirijščina == {{Quote box|quote=''Nyke Daenerys Jelmāzmo hen Targārio Lentrot, hen Valyrio Uēpo ānogār iksan. Valyrio muño ēngos ñuhys issa.'' <p>"Jaz sem Daenerys Viharnorojena iz hiše Targarijcev, krvi Stare Valirije. Valirijščina je moj materni jezik."|source=— ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]'', sezona 3, epizoda 4<ref name="Dothraki.com 22 April 2013">{{navedi splet |last=Peterson |first=David J. |authorlink=David J. Peterson |title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa |url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%C8%B3hon-keliton-issa/ |publisher=Dothraki.com |date=22 April 2013 |accessdate=24 April 2013 }}</ref>|align=right|width=33%}} V svetu ''Pesmi ledu in ognja'' visoka valirijščina zaseda kulturno nišo, podobno [[Latinščina|latinščini]] v [[Srednji vek|srednjeveški]] Evropi.<ref name="TIME 3 May 2013">{{Navedi novice|last=Tharoor|first=Ishaan|title=Tongues of Ice and Fire: Creating the Languages in ''Game of Thrones''|url=http://entertainment.time.com/2013/05/03/tongues-of-ice-and-fire-creating-the-languages-of-game-of-thrones/|work=[[Time]]|date=3 May 2013|accessdate=3 May 2013|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122114709/http://entertainment.time.com/2013/05/03/tongues-of-ice-and-fire-creating-the-languages-of-game-of-thrones/|url-status=dead}}</ref> V romanih je opisano, da se visoka valirijščina ne uporablja več kot jezik vsakdanje komunikacije, temveč kot jezik učenja in izobraževanja med plemstvom Esosa in Westerosa, z veliko literature in pesmi napisanih v njej. === Stvaritev === [[Slika:David_j_peterson_2019_06_03.jpeg|sličica| David J. Peterson, ustvarjalec govorjenih valirijskih jezikov za ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igro prestolov]]'' ]] Za stvaritev jezikov [[Dothraki]] in valirijščine, ki se govorijo v ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igri prestolov]]'', je televizijska hiša HBO izbrala ustvarjalca jezikov Davida J. Petersona s pomočjo natečaja med ustvarjalci [[Umetni jezik|umetnih jezikov]]. Producenti so Petersonu v veliki meri dali svobodne roke pri razvoju jezikov, saj po besedah Petersona sam George R.R. Martin ni bil preveč zainteresiran za jezikovni vidik svojih del.<ref name="TIME 3 May 2013"/> Že objavljeni romani so vključevali le nekaj besed visoke valirijščine, med njimi ''valar morghulis'' ("vsi možje morajo umreti"), ''valar dohaeris'' ("vsi možje morajo služiti") in ''dracarys'' ("zmajev ogenj"). Peterson je komentiral, da se mu zdi Martinova izbira besede ''dracarys'' neposrečena zaradi njene (domnevno načrtovane) podobnosti z latinsko besedo za zmaja, ''{{Jezik|la|draco}}''. Ker [[Latinščina|latinski jezik]] v izmišljenem svetu ''Pesmi o ledu in ognju'' ne obstaja, se je Peterson odločil, da bo podobnost obravnaval kot naključno in ''dracarys'' naredil kot neodvisen [[leksem]].<ref name="Peterson 22 April 2013 comment-1257">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1257|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 10:12 pm)|publisher=Dothraki.com|date=22 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Njegov izraz visoke valirijščine za zmaja je ''zaldrīzes''. Po drugi strani pa sta stavka ''valar morghulis'' in ''valar dohaeris'' postala temelja spregatvenega sistema jezika.<ref name="TIME 3 May 2013"/> Peterson takrat ni ustvaril pisave za visoko valirijščino, je pa komentiral, da je razmišljal o nečem podobnem egipčanskemu sistemu hieroglifov — ne nujno v slogu, pač pa v njihovi funkcionalnosti. V epizodi tretje sezone ''"Medved in dekliški sejem"'' vidimo Taliso, da piše valirijsko pismo v latinici, saj se Petersonu ni zdelo smiselno ustvariti celotnega sistema pisanja le za ta prizor.<ref name="Peterson 13 May 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/05/gryves-se-rina-litse/|title=Gryves se Riña Litse|publisher=Dothraki.com|date=13 May 2013|accessdate=22 May 2013}}</ref> V začetku junija 2013 je obstajalo 667 besed visoke valirijščine.<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Kastāmiro Daomior (comment at 2:46 am)|url=http://www.dothraki.com/2013/06/kastamiro-daomior/#comment-1854|publisher=Dothraki.com|date=4 June 2013|accessdate=25 June 2013}}</ref> === Fonologija === Samoglasniki, ki imajo zgoraj makron (ī, ȳ, ū, ē, ō in ā) so dolgi; trajajo dvakrat dlje kot kratki samoglasniki. Nekatere besede se v visoki valirijščini razlikujejo med seboj le po dolžini samoglasnikov. Naglas besed je večinoma na predzadnjem zlogu.<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Tīkuni Zōbrī, Udra Zōbriar (comment at 4:47 pm)|url=http://www.dothraki.com/2013/04/tikuni-zobri-udra-zobriar/#comment-1075|publisher=Dothraki.com|date=10 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> === Slovnica === Ker je v visoki valirijščini močno prisotno pregibanje besed, je besedni red zelo prožen (to ne velja za jezike izpeljane iz nje).<ref name="Dothraki.com 8 April 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Tīkuni Zōbrī, Udra Zōbriar|url=http://www.dothraki.com/2013/04/tikuni-zobri-udra-zobriar/|publisher=Dothraki.com|date=8 April 2013|accessdate=24 April 2013}}</ref> Kljub temu je vrstni red stavčnih členov večinoma osebek – predmet – povedek. Pridevniki so običajno pred samostalniki, ni pa to nujno. Glagoli se ujemajo z osebkom v osebi in številu (imajo različne končnice), zato se osebni zaimek v osebku praviloma lahko izpusti, razen če ga želimo posebej poudariti.<ref>{{Navedi splet|url=https://wiki.languageinvention.com/index.php?title=High_Valyrian_Grammar|title=High Valyrian Grammar|publisher=languageinvention.com|accessdate=6 August 2025}}</ref> ==== Samostalniki ==== Obstajajo štiri [[Slovnično število|slovnična števila]] v visoki valirijščini — [[Slovnično število|ednina]], [[množina]], število za nekaj primerkov (pavkal) in kolektivno število. Na primer, ''vala'' "moški" (im. ed.); ''vali'' "moški" (im. mn.); ''valun'' "nekaj moških" (im. pavkal); ''valar'' "vsi moški" (im. kolektivno).<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=https://www.reddit.com/r/IAmA/comments/1chmc4/eseneziri_im_david_peterson_the_creator_of_the/c9hd7yy|title=Eseneziri (comment at 20:13 UTC)|publisher=[[Reddit]] AMA|date=17 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref><ref name="Case and number">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1256|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 5:19 pm)|publisher=Dothraki.com|date=23 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Kolektiven samostalnik lahko sam postane osnova za novo pregibanje po številu, na primer: : ''azantys'' "vitez, vojak" (ednina) → '''''azantyr''''' "vsi vojaki" (kolektivno); : '''''azantyr''''' "vojska" (kolektivno) → ''azantyri'' "vojske" (kolektivna množina).<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1257|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 5:23 pm)|publisher=Dothraki.com|date=23 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Samostalniki imajo osem sklonov: [[imenovalnik]], [[tožilnik]], [[rodilnik]], [[dajalnik]], [[mestnik]], [[orodnik]], komitativ in [[zvalnik]]. Se pa orodnik in komitativ ne razlikujeta v vseh sklanjatvah<ref name="Case and number"/>, niti se rodilnik, dajalnik in mestnik ne razlikujejo vedno v množini.<ref name="Declension party">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/05/t%C8%B3ni-tresi/|title=Tȳni Trēsi|publisher=Dothraki.com|date=20 May 2013|accessdate=25 May 2013}}</ref> Dodatne besede se uporabljajo za oblikovanje drugih sklonov; na primer, ablativ (ločilnik) je tvorjen s predlogom ''hen'' + mestnikom (npr. ''hen lentot'', "iz hiše"), medtem ko je superesiv tvorjen s postavo ''bē,'' ki sledi rodilniku (npr. ''lento bē'', "na vrhu hiše").<ref name="artoflanguageinvention133">{{Navedi knjigo|last=Peterson|first=David J.|title=The Art of Language Invention|page=133}}</ref> V visoki valirijščini obstajajo štirje [[Slovnični spol|slovnični spoli]], ki pa se ne ujemajo z biološkim spolom.<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1279|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 10:24 am)|publisher=Dothraki.com|date=24 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Valirijska imena slovničnih spolov so:<ref name="Noun classes">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/perzo-vujita/#comment-1391|title=Perzo Vūjita (comment at 12:30 am)|publisher=Dothraki.com|date=1 May 2013|accessdate=3 May 2013}}</ref> : ''hūrenkon qogror'' — "lunarni razred", : ''vēzenkon qogror'' — "sončni razred", : ''tegōñor qogror'' — "kopenski razred", : ''embōñor qogror'' — "vodni razred". Imena razredov izhajajo iz samostalnikov, ki so prototipični pripadniki vsakega spola<ref name="Noun classes"/>: ''hūra'' "luna", ''vēzos'' "sonce", ''tegon'' "zemlja, tla", ''embar'' "morje, ocean".<ref name="HV_Vocabulary">{{Navedi splet|url=https://wiki.dothraki.org/High_Valyrian_Vocabulary|title=High Valyrian Vocabulary|website=wiki.dothraki.org|accessdate={{date|2 March 2020}}|archive-date=2019-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190929005655/https://wiki.dothraki.org/High_Valyrian_Vocabulary|url-status=dead}}</ref> ==== Glagoli ==== Samostalniki imajo štiri slovnična števila, glagolske spregatve pa so opisane le v ednini in množini;<ref name="Conjugation party">{{Navedi splet|url=http://www.dothraki.com/2013/05/some-high-valyrian-inflection/|title=Some High Valyrian inflection|authorlink=David J. Peterson|first=David J.|last=Peterson|publisher=Dothraki.com|date=26 May 2013|accessdate=1 June 2013}}</ref> samostalnik v pavkalu sproži množinsko ujemanje glagola, kolektivni samostalnik pa sproži edninsko ujemanje glagola.<ref name="comment 2124">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/06/some-more-high-valyrian-inflection/#comment-2124|title=Some More High Valyrian Inflection (comment at 12:45 pm)|publisher=Dothraki.com|date=28 June 2013|accessdate=30 June 2013}}</ref> ==== Pridevniki ==== Tako kot glagoli imajo tudi pridevniki le dve slovnični števili: ednino, ki se uporablja tudi pri kolektivnih samostalnikih, in množino, ki se uporablja tudi pri pavkalnih samostalnikih. Pridevniki imajo tri sklanjatvene razrede: pridevniki iz prvega razreda se sklanjajo različno zraven vsakega od štirih samostalniških slovničnih spolov; pridevniki iz ostalih dveh razredov pri sklanjanju ne razlikujejo med samostalniki iz sončnega in lunarnega razreda, ter med samostalniki iz kopenskega in vodnega razreda.<ref name="Adjectives">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/07/valyrian-adjectives/|title=Valyrian Adjectives|publisher=Dothraki.com|date=1 July 2013|accessdate=6 July 2013}}</ref> === Primeri === {| class="wikitable" |+ !Visoka valirijščina !Slovenščina |- |rytsas |zdravo, živjo |- |kostilus |prosim |- |kirimvose |hvala |- |arlī |spet, še enkrat |- |se |in |- |geros ilas |nasvidenje, zbogom |- |lykirī |tiho, mirno |- |riña |deklica |- |kēlio |lev |- |rȳbagon |slišati |- |issa / kessa |da |- |daor |ne |} ''Issa'' in ''kessa'' sta dve obliki nepravilnega glagola ''sagon'' "biti", ki se lahko uporabljata kot "da" oziroma "(tako) je"; ''kessa'' je [[prihodnjik]] — "(tako) bo".<ref name="HV_Vocabulary"/> ;Riña iksan. :Deklica sem. ;Zaldrīzes dohaeriros iksos daor. :Zmaj ni suženj. ;Azantys kēlio rȳbas. :Vitez sliši leva. === Tečaj na Duolingu === 31. oktobra 2016 so v jezikovnem inkubatorju Duolinga, brezplačne aplikacije za učenje tujih jezikov, začeli ustvarjati tečaj visoke valirijščine v angleškem jeziku. David J. Peterson je eden izmed tistih, ki so prispevali k tečaju.<ref name="duolingo-wikia">{{Navedi splet|url=http://duolingo.wikia.com/wiki/High_Valyrian_for_English|title=High Valyrian for English|website=Duolingo Wiki|accessdate={{date|4 April 2017}}}}</ref><ref name="duolingo-incubator">{{Navedi splet|url=https://incubator.duolingo.com/courses/hv/en/status|title=Course Status: High Valyrian for English Speakers|website=Duolingo Language Incubator|accessdate={{date|5 April 2017}}}}</ref> Beta različica je bila objavljena 12. julija 2017. Aprila 2019 je bil tečaj posodobljen v pričakovanju osme in zadnje sezone [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igre prestolov'']]. Kot del te posodobitve je Peterson za tečaj posnel govorjene besede. == Izvedeni jeziki == ==== Astaporijska valirijščina ==== {{Quote box|quote=''Si kizy vasko v’uvar ez zya gundja yn hilas.'' <p>"In to zato, ker so mi všeč obline njene riti."|source=— Astaporijska valirijščina, ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]'', sezona 3, epizoda 3<ref name="Vulture 23 April 2013">{{navedi novice |last=Martin |first=Denise |title=Learn to speak Dothraki and Valyrian from the man who invented them for ''Game of Thrones'' |url=http://www.vulture.com/2013/04/game-of-thrones-dothraki-language-inventor.html |accessdate=24 April 2013 |newspaper=Vulture |date=23 April 2013 }}</ref>|width=33%}} Prvi izpeljani valirijski jezik, ki je bil predstavljen v seriji, je bila astaporijska valirijščina, iz mesta Astapor. Pojavila se je v prvi epizodi tretje sezone "Valar Dohaeris". Peterson je ustvaril dialog v tem jeziku tako, da je besedilo najprej napisal v visoki valirijščini, nato pa uporabil vrsto slovničnih in zvočnih sprememb, da bi tako simuliral spremembe naravnega jezika v daljšem časovnem obdobju.<ref name="CNN What's Next">{{Navedi splet|first=David|last=Peterson|authorlink=David J. Peterson|url=http://whatsnext.blogs.cnn.com/2013/03/29/david-peterson-and-the-languages-of-game-of-thrones/|title=David Peterson and the languages of ''Game of Thrones''|website=[[CNN]] What's Next|accessdate=4 April 2013|archive-date=2013-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130421005029/http://whatsnext.blogs.cnn.com/2013/03/29/david-peterson-and-the-languages-of-game-of-thrones/|url-status=dead}}</ref> Na primer, astaporijska valirijščina je izgubila vse dolge samoglasnike (označene z makronom) in večino [[Dvoglasnik|dvoglasnikov]].<ref name="Dothraki.com 8 April 2013"/> Med dvema samoglasnikoma so [b, d, g] postali [v, ð, ɣ], pozneje pa so [p, t, k] v istem okolju postali [b, d, g].<ref name="artlanguage168169">{{Navedi knjigo|last=Peterson|first=David J.|title=The Art of Language Invention|page=168-169}}</ref> Kot rezultat je beseda ''Dovaogēdy'' {{IPA|[do.vao.ˈɡeː.dy]}} v visoki valirijščini, postala ''Dovoghedhy'' {{IPA|[do.vo.ˈɣe.ði]}} v astaporijski. Astaporijska valirijščina je tudi izgubila [[Sklon|sklone]], zato je besedni vrstni red večinoma osebek — povedek — predmet, štirje slovnični spoli visoke valirijščine pa so bili skrčeni na dva. Pojavili so se trije določeni členi: : '''''ji''''' {{IPA|[ˈʒi]}} za živa bitja v ednini, ki izvira iz besede visoke valirijščine ''zir'' {{IPA|[ˈzi.ry]}} "njega/njo (tožilnik)"; : '''''vi''''' {{IPA|[ˈvi]}} za nežive stvari v ednini, izpeljan iz ''ūī'' {{IPA|[ˈuː.iː]}} "ono (tožilnik)"; in : '''''po''''' {{IPA|[ˈpo]}} za samostalnike v množini, izpeljan iz ''pōnte'' {{IPA|[ˈpoːn.te]}} "njih (tožilnik)".<ref name="artlanguage196">{{Navedi knjigo|last=Peterson|first=David J.|title=The Art of Language Invention|page=196}}</ref> Obstaja tudi nedoločen člen, '''''me''''' {{IPA|[ˈme]}}, ki izvira iz ''mēre'' {{IPA|[ˈmeː.re]}} ("ena"). Naglas besed je manj predvidljiv kot v visoki valirijščini, ukazi pa so naglašeni na koncu besede (na primer: ''ivetrá'').<ref name="Dothraki.com 15 April 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Qilōnario Geron|url=http://www.dothraki.com/2013/04/qilonario-geron/|publisher=Dothraki.com|date=15 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> ==== Meereenska valirijščina ==== {{Quote box|quote=''Ev shka moz avrelya fej wal thosh? Pa wal yel wazghesh shing pa nesh esh yelwa mish she yel lerch ej rovnya sha nofel?''<p>"Želite piti vino s temi možmi? Možmi, ki so nas iztrgali iz rok naših mater, in nas prodali na dražbi, kot govedo?"|source=— Meereenska valirijščina, ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]'', sezona 6, epizoda 4.<ref name="season4-meereenese"/>|align=right|width=33%}} Meereenska valirijščina se pojavi v četrti in šesti sezoni ''Igre prestolov''.<ref name="season4-meereenese">{{Navedi splet |url=https://wiki.dothraki.org/Season_4_Meereenese_Valyrian_Dialogue |title=Season 4 Meereenese Valyrian Dialogue |accessdate=2020-03-02 |archive-date=2020-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200228161124/https://wiki.dothraki.org/Season_4_Meereenese_Valyrian_Dialogue |url-status=dead }}</ref> Tako kot astaporijski valirijščini ji manjkajo dolgi samoglasniki in tudi glas /y/.<ref>{{Navedi splet |url=https://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |title=Meereenese Valyrian Phonology |accessdate=2020-03-02 |archive-date=2019-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190929005651/https://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |url-status=dead }}</ref> Vendar se njena fonologija precej bolj oddaljuje od visoke valirijščine; na primer, beseda visoke valirijščine ''Dovaogēdy'' [do.vao.ˈɡeː.dy], je v astaporijski valirijščini ''Dovoghedhy'' [do.vo.ˈɣe.ði], v meereenski valirijščini pa ''Thowoá'' [θo.woˈa].<ref name="meereenese-phonology">{{Navedi splet |url=http://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |title=Meereenese Valyrian Phonology |accessdate=2020-03-02 |archive-date=2019-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190929005651/https://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://wiki.languageinvention.com/index.php?title=High_Valyrian_language High Valyrian language] – wiki stran o visoki valirijščini (v angleščini). [[Kategorija:Umetni jeziki]] [[Kategorija:Igra prestolov (TV-serija)]] [[Kategorija:Pesem ledu in ognja]] op7n9lon8gy7s2ipxqijv0wg6epna4n 6748112 6748111 2026-09-08T14:27:49Z SyaWgnignahCehT 115302 6748112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik|name=Valirijščina|nativename=|pronunciation=|creator=[[David J. Peterson]], [[George R. R. Martin]]|created=Od 2012 dalje|setting={{plainlist}} * ''[[Pesem ledu in ognja]]'' romani (1996–) * ''[[Igra prestolov (TV-serija)]]'' (2011–2019) * ''[[Zmajeva hiša (TV-serija)]]'' (2022– ) {{endplainlist}}|fam1=[[umetni jezik]]i|fam2=[[umetnostni jezik]]i|fam3=[[fantazijski jezik]]i|posteriori=''a priori'' jezik|glotto=none|notice=IPA}}<nowiki> </nowiki>'''Valirijski jeziki''' so izmišljena jezikovna družina iz zbirke fantazijskih romanov [[George R. R. Martin|Georgea R.R. Martina]] z naslovom ''[[Pesem ledu in ognja]] (A Song of Ice and Fire),'' in iz njihovih televizijskih priredb ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]] (Game of Thrones'') in ''[[Zmajeva hiša (TV-serija)|Zmajeva hiša]] (House of the Dragon''). V romanih so valirijski jeziki pogosto omenjeni, vendar več kot nekaj besed o njih ne izvemo. Za TV-serijo je ustvarjalec jezikov David J. Peterson ustvaril jezik visoko valirijščino ter jezike izpeljane iz nje — astaporijsko valirijščino in meereensko valirijščino — na podlagi fragmentov, podanih v romanih.<ref name="Dothraki.com 31 March 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Valar Dohaeris|url=http://www.dothraki.com/2013/03/valar-dohaeris/|website=Dothraki.com|date=31 March 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Valirijščina in [[Dothraki]] sta bila opisana kot "najbolj prepričljiva izmišljena jezika vse od [[Vilinski jeziki|vilinskih jezikov]]".<ref>{{Navedi novice|title=The complex linguistic universe of "Game of Thrones"|url=https://www.economist.com/news/books-and-arts/21725752-dothraki-and-valyrian-are-most-convincing-fictional-tongues-elvish|accessdate=4 August 2017|work=The Economist}}</ref> == Visoka valirijščina == {{Quote box|quote=''Nyke Daenerys Jelmāzmo hen Targārio Lentrot, hen Valyrio Uēpo ānogār iksan. Valyrio muño ēngos ñuhys issa.'' <p>"Jaz sem Daenerys Viharnorojena iz hiše Targarijcev, krvi Stare Valirije. Valirijščina je moj materni jezik."|source=— ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]'', sezona 3, epizoda 4<ref name="Dothraki.com 22 April 2013">{{navedi splet |last=Peterson |first=David J. |authorlink=David J. Peterson |title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa |url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%C8%B3hon-keliton-issa/ |publisher=Dothraki.com |date=22 April 2013 |accessdate=24 April 2013 }}</ref>|align=right|width=33%}} V svetu ''Pesmi ledu in ognja'' visoka valirijščina zaseda kulturno nišo, podobno [[Latinščina|latinščini]] v [[Srednji vek|srednjeveški]] Evropi.<ref name="TIME 3 May 2013">{{Navedi novice|last=Tharoor|first=Ishaan|title=Tongues of Ice and Fire: Creating the Languages in ''Game of Thrones''|url=http://entertainment.time.com/2013/05/03/tongues-of-ice-and-fire-creating-the-languages-of-game-of-thrones/|work=[[Time]]|date=3 May 2013|accessdate=3 May 2013|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122114709/http://entertainment.time.com/2013/05/03/tongues-of-ice-and-fire-creating-the-languages-of-game-of-thrones/|url-status=dead}}</ref> V romanih je opisano, da se visoka valirijščina ne uporablja več kot jezik vsakdanje komunikacije, temveč kot jezik učenja in izobraževanja med plemstvom Esosa in Westerosa, z veliko literature in pesmi napisanih v njej. === Stvaritev === [[Slika:David_j_peterson_2019_06_03.jpeg|sličica| David J. Peterson, ustvarjalec govorjenih valirijskih jezikov za ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igro prestolov]]'' ]] Za stvaritev jezikov [[Dothraki]] in valirijščine, ki se govorijo v ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igri prestolov]]'', je televizijska hiša HBO izbrala ustvarjalca jezikov Davida J. Petersona s pomočjo natečaja med ustvarjalci [[Umetni jezik|umetnih jezikov]]. Producenti so Petersonu v veliki meri dali svobodne roke pri razvoju jezikov, saj po besedah Petersona sam George R.R. Martin ni bil preveč zainteresiran za jezikovni vidik svojih del.<ref name="TIME 3 May 2013"/> Že objavljeni romani so vključevali le nekaj besed visoke valirijščine, med njimi ''valar morghulis'' ("vsi možje morajo umreti"), ''valar dohaeris'' ("vsi možje morajo služiti") in ''dracarys'' ("zmajev ogenj"). Peterson je komentiral, da se mu zdi Martinova izbira besede ''dracarys'' neposrečena zaradi njene (domnevno načrtovane) podobnosti z latinsko besedo za zmaja, ''{{Jezik|la|draco}}''. Ker [[Latinščina|latinski jezik]] v izmišljenem svetu ''Pesmi o ledu in ognju'' ne obstaja, se je Peterson odločil, da bo podobnost obravnaval kot naključno in ''dracarys'' naredil kot neodvisen [[leksem]].<ref name="Peterson 22 April 2013 comment-1257">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1257|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 10:12 pm)|publisher=Dothraki.com|date=22 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Njegov izraz visoke valirijščine za zmaja je ''zaldrīzes''. Po drugi strani pa sta stavka ''valar morghulis'' in ''valar dohaeris'' postala temelja spregatvenega sistema jezika.<ref name="TIME 3 May 2013"/> Peterson takrat ni ustvaril pisave za visoko valirijščino, je pa komentiral, da je razmišljal o nečem podobnem egipčanskemu sistemu hieroglifov — ne nujno v slogu, pač pa v njihovi funkcionalnosti. V epizodi tretje sezone ''"Medved in dekliški sejem"'' vidimo Taliso, da piše valirijsko pismo v latinici, saj se Petersonu ni zdelo smiselno ustvariti celotnega sistema pisanja le za ta prizor.<ref name="Peterson 13 May 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/05/gryves-se-rina-litse/|title=Gryves se Riña Litse|publisher=Dothraki.com|date=13 May 2013|accessdate=22 May 2013}}</ref> V začetku junija 2013 je obstajalo 667 besed visoke valirijščine.<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Kastāmiro Daomior (comment at 2:46 am)|url=http://www.dothraki.com/2013/06/kastamiro-daomior/#comment-1854|publisher=Dothraki.com|date=4 June 2013|accessdate=25 June 2013}}</ref> === Fonologija === Samoglasniki, ki imajo zgoraj makron (ī, ȳ, ū, ē, ō in ā) so dolgi; trajajo dvakrat dlje kot kratki samoglasniki. Nekatere besede se v visoki valirijščini razlikujejo med seboj le po dolžini samoglasnikov. Naglas besed je večinoma na predzadnjem zlogu.<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Tīkuni Zōbrī, Udra Zōbriar (comment at 4:47 pm)|url=http://www.dothraki.com/2013/04/tikuni-zobri-udra-zobriar/#comment-1075|publisher=Dothraki.com|date=10 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> === Slovnica === Ker je v visoki valirijščini močno prisotno pregibanje besed, je besedni red zelo prožen (to ne velja za jezike izpeljane iz nje).<ref name="Dothraki.com 8 April 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Tīkuni Zōbrī, Udra Zōbriar|url=http://www.dothraki.com/2013/04/tikuni-zobri-udra-zobriar/|publisher=Dothraki.com|date=8 April 2013|accessdate=24 April 2013}}</ref> Kljub temu je vrstni red stavčnih členov večinoma osebek – predmet – povedek. Pridevniki so običajno pred samostalniki, ni pa to nujno. Glagoli se ujemajo z osebkom v osebi in številu (imajo različne končnice), zato se osebni zaimek v osebku praviloma lahko izpusti, razen če ga želimo posebej poudariti.<ref>{{Navedi splet|url=https://wiki.languageinvention.com/index.php?title=High_Valyrian_Grammar|title=High Valyrian Grammar|publisher=languageinvention.com|accessdate=6 August 2025}}</ref> ==== Samostalniki ==== Obstajajo štiri [[Slovnično število|slovnična števila]] v visoki valirijščini — [[Slovnično število|ednina]], [[množina]], število za nekaj primerkov (pavkal) in kolektivno število. Na primer, ''vala'' "moški" (im. ed.); ''vali'' "moški" (im. mn.); ''valun'' "nekaj moških" (im. pavkal); ''valar'' "vsi moški" (im. kolektivno).<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=https://www.reddit.com/r/IAmA/comments/1chmc4/eseneziri_im_david_peterson_the_creator_of_the/c9hd7yy|title=Eseneziri (comment at 20:13 UTC)|publisher=[[Reddit]] AMA|date=17 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref><ref name="Case and number">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1256|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 5:19 pm)|publisher=Dothraki.com|date=23 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Kolektiven samostalnik lahko sam postane osnova za novo pregibanje po številu, na primer: : ''azantys'' "vitez, vojak" (ednina) → '''''azantyr''''' "vsi vojaki" (kolektivno); : '''''azantyr''''' "vojska" (kolektivno) → ''azantyri'' "vojske" (kolektivna množina).<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1257|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 5:23 pm)|publisher=Dothraki.com|date=23 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Samostalniki imajo osem sklonov: [[imenovalnik]], [[tožilnik]], [[rodilnik]], [[dajalnik]], [[mestnik]], [[orodnik]], komitativ in [[zvalnik]]. Se pa orodnik in komitativ ne razlikujeta v vseh sklanjatvah<ref name="Case and number"/>, niti se rodilnik, dajalnik in mestnik ne razlikujejo vedno v množini.<ref name="Declension party">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/05/t%C8%B3ni-tresi/|title=Tȳni Trēsi|publisher=Dothraki.com|date=20 May 2013|accessdate=25 May 2013}}</ref> Dodatne besede se uporabljajo za oblikovanje drugih sklonov; na primer, ablativ (ločilnik) je tvorjen s predlogom ''hen'' + mestnikom (npr. ''hen lentot'', "iz hiše"), medtem ko je superesiv tvorjen s postavo ''bē,'' ki sledi rodilniku (npr. ''lento bē'', "na vrhu hiše").<ref name="artoflanguageinvention133">{{Navedi knjigo|last=Peterson|first=David J.|title=The Art of Language Invention|page=133}}</ref> V visoki valirijščini obstajajo štirje [[Slovnični spol|slovnični spoli]], ki pa se ne ujemajo z biološkim spolom.<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1279|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 10:24 am)|publisher=Dothraki.com|date=24 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Valirijska imena slovničnih spolov so:<ref name="Noun classes">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/perzo-vujita/#comment-1391|title=Perzo Vūjita (comment at 12:30 am)|publisher=Dothraki.com|date=1 May 2013|accessdate=3 May 2013}}</ref> : ''hūrenkon qogror'' — "lunarni razred", : ''vēzenkon qogror'' — "sončni razred", : ''tegōñor qogror'' — "kopenski razred", : ''embōñor qogror'' — "vodni razred". Imena razredov izhajajo iz samostalnikov, ki so prototipični pripadniki vsakega spola<ref name="Noun classes"/>: ''hūra'' "luna", ''vēzos'' "sonce", ''tegon'' "zemlja, tla", ''embar'' "morje, ocean".<ref name="HV_Vocabulary">{{Navedi splet|url=https://wiki.dothraki.org/High_Valyrian_Vocabulary|title=High Valyrian Vocabulary|website=wiki.dothraki.org|accessdate={{date|2 March 2020}}|archive-date=2019-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190929005655/https://wiki.dothraki.org/High_Valyrian_Vocabulary|url-status=dead}}</ref> ==== Glagoli ==== Samostalniki imajo štiri slovnična števila, glagolske spregatve pa so opisane le v ednini in množini;<ref name="Conjugation party">{{Navedi splet|url=http://www.dothraki.com/2013/05/some-high-valyrian-inflection/|title=Some High Valyrian inflection|authorlink=David J. Peterson|first=David J.|last=Peterson|publisher=Dothraki.com|date=26 May 2013|accessdate=1 June 2013}}</ref> samostalnik v pavkalu sproži množinsko ujemanje glagola, kolektivni samostalnik pa sproži edninsko ujemanje glagola.<ref name="comment 2124">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/06/some-more-high-valyrian-inflection/#comment-2124|title=Some More High Valyrian Inflection (comment at 12:45 pm)|publisher=Dothraki.com|date=28 June 2013|accessdate=30 June 2013}}</ref> ==== Pridevniki ==== Tako kot glagoli imajo tudi pridevniki le dve slovnični števili: ednino, ki se uporablja tudi pri kolektivnih samostalnikih, in množino, ki se uporablja tudi pri pavkalnih samostalnikih. Pridevniki imajo tri sklanjatvene razrede: pridevniki iz prvega razreda se sklanjajo različno zraven vsakega od štirih samostalniških slovničnih spolov; pridevniki iz ostalih dveh razredov pri sklanjanju ne razlikujejo med samostalniki iz sončnega in lunarnega razreda, ter med samostalniki iz kopenskega in vodnega razreda.<ref name="Adjectives">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/07/valyrian-adjectives/|title=Valyrian Adjectives|publisher=Dothraki.com|date=1 July 2013|accessdate=6 July 2013}}</ref> === Primeri === {| class="wikitable" |+ !Visoka valirijščina !Slovenščina |- |rytsas |zdravo, živjo |- |kostilus |prosim |- |kirimvose |hvala |- |arlī |spet, še enkrat |- |se |in |- |geros ilas |nasvidenje, zbogom |- |lykirī |tiho, mirno |- |riña |deklica |- |kēlio |lev |- |rȳbagon |slišati |- |issa / kessa |da |- |daor |ne |} ''Issa'' in ''kessa'' sta dve obliki nepravilnega glagola ''sagon'' "biti", ki se lahko uporabljata kot "da" oziroma "(tako) je"; ''kessa'' je [[prihodnjik]] — "(tako) bo".<ref name="HV_Vocabulary"/> ;Riña iksan. :Deklica sem. ;Zaldrīzes dohaeriros iksos daor. :Zmaj ni suženj. ;Azantys kēlio rȳbas. :Vitez sliši leva. === Tečaj na Duolingu === 31. oktobra 2016 so v jezikovnem inkubatorju Duolinga, brezplačne aplikacije za učenje tujih jezikov, začeli ustvarjati tečaj visoke valirijščine v angleškem jeziku. David J. Peterson je eden izmed tistih, ki so prispevali k tečaju.<ref name="duolingo-wikia">{{Navedi splet|url=http://duolingo.wikia.com/wiki/High_Valyrian_for_English|title=High Valyrian for English|website=Duolingo Wiki|accessdate={{date|4 April 2017}}}}</ref><ref name="duolingo-incubator">{{Navedi splet|url=https://incubator.duolingo.com/courses/hv/en/status|title=Course Status: High Valyrian for English Speakers|website=Duolingo Language Incubator|accessdate={{date|5 April 2017}}}}</ref> Beta različica je bila objavljena 12. julija 2017. Aprila 2019 je bil tečaj posodobljen v pričakovanju osme in zadnje sezone [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igre prestolov'']]. Kot del te posodobitve je Peterson za tečaj posnel govorjene besede. == Izvedeni jeziki == ==== Astaporijska valirijščina ==== {{Quote box|quote=''Si kizy vasko v’uvar ez zya gundja yn hilas.'' <p>"In to zato, ker so mi všeč obline njene riti."|source=— Astaporijska valirijščina, ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]'', sezona 3, epizoda 3<ref name="Vulture 23 April 2013">{{navedi novice |last=Martin |first=Denise |title=Learn to speak Dothraki and Valyrian from the man who invented them for ''Game of Thrones'' |url=http://www.vulture.com/2013/04/game-of-thrones-dothraki-language-inventor.html |accessdate=24 April 2013 |newspaper=Vulture |date=23 April 2013 }}</ref>|width=33%}} Prvi izpeljani valirijski jezik, ki je bil predstavljen v seriji, je bila astaporijska valirijščina, iz mesta Astapor. Pojavila se je v prvi epizodi tretje sezone "Valar Dohaeris". Peterson je ustvaril dialog v tem jeziku tako, da je besedilo najprej napisal v visoki valirijščini, nato pa uporabil vrsto slovničnih in zvočnih sprememb, da bi tako simuliral spremembe naravnega jezika v daljšem časovnem obdobju.<ref name="CNN What's Next">{{Navedi splet|first=David|last=Peterson|authorlink=David J. Peterson|url=http://whatsnext.blogs.cnn.com/2013/03/29/david-peterson-and-the-languages-of-game-of-thrones/|title=David Peterson and the languages of ''Game of Thrones''|website=[[CNN]] What's Next|accessdate=4 April 2013|archive-date=2013-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130421005029/http://whatsnext.blogs.cnn.com/2013/03/29/david-peterson-and-the-languages-of-game-of-thrones/|url-status=dead}}</ref> Na primer, astaporijska valirijščina je izgubila vse dolge samoglasnike (označene z makronom) in večino [[Dvoglasnik|dvoglasnikov]].<ref name="Dothraki.com 8 April 2013"/> Med dvema samoglasnikoma so [b, d, g] postali [v, ð, ɣ], pozneje pa so [p, t, k] v istem okolju postali [b, d, g].<ref name="artlanguage168169">{{Navedi knjigo|last=Peterson|first=David J.|title=The Art of Language Invention|page=168-169}}</ref> Kot rezultat je beseda ''Dovaogēdy'' {{IPA|[do.vao.ˈɡeː.dy]}} v visoki valirijščini, postala ''Dovoghedhy'' {{IPA|[do.vo.ˈɣe.ði]}} v astaporijski. Astaporijska valirijščina je tudi izgubila [[Sklon|sklone]], zato je besedni vrstni red večinoma osebek — povedek — predmet, štirje slovnični spoli visoke valirijščine pa so bili skrčeni na dva. Pojavili so se trije določeni členi: : '''''ji''''' {{IPA|[ˈʒi]}} za živa bitja v ednini, ki izvira iz besede visoke valirijščine ''zir'' {{IPA|[ˈzi.ry]}} "njega/njo (tožilnik)"; : '''''vi''''' {{IPA|[ˈvi]}} za nežive stvari v ednini, izpeljan iz ''ūī'' {{IPA|[ˈuː.iː]}} "ono (tožilnik)"; in : '''''po''''' {{IPA|[ˈpo]}} za samostalnike v množini, izpeljan iz ''pōnte'' {{IPA|[ˈpoːn.te]}} "njih (tožilnik)".<ref name="artlanguage196">{{Navedi knjigo|last=Peterson|first=David J.|title=The Art of Language Invention|page=196}}</ref> Obstaja tudi nedoločen člen, '''''me''''' {{IPA|[ˈme]}}, ki izvira iz ''mēre'' {{IPA|[ˈmeː.re]}} ("ena"). Naglas besed je manj predvidljiv kot v visoki valirijščini, ukazi pa so naglašeni na koncu besede (na primer: ''ivetrá'').<ref name="Dothraki.com 15 April 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Qilōnario Geron|url=http://www.dothraki.com/2013/04/qilonario-geron/|publisher=Dothraki.com|date=15 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> ==== Meereenska valirijščina ==== {{Quote box|quote=''Ev shka moz avrelya fej wal thosh? Pa wal yel wazghesh shing pa nesh esh yelwa mish she yel lerch ej rovnya sha nofel?''<p>"Želite piti vino s temi možmi? Možmi, ki so nas iztrgali iz rok naših mater, in nas prodali na dražbi, kot govedo?"|source=— Meereenska valirijščina, ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]'', sezona 6, epizoda 4.<ref name="season4-meereenese"/>|align=right|width=33%}} Meereenska valirijščina se pojavi v četrti in šesti sezoni ''Igre prestolov''.<ref name="season4-meereenese">{{Navedi splet |url=https://wiki.dothraki.org/Season_4_Meereenese_Valyrian_Dialogue |title=Season 4 Meereenese Valyrian Dialogue |accessdate=2020-03-02 |archive-date=2020-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200228161124/https://wiki.dothraki.org/Season_4_Meereenese_Valyrian_Dialogue |url-status=dead }}</ref> Tako kot astaporijski valirijščini ji manjkajo dolgi samoglasniki in tudi glas /y/.<ref>{{Navedi splet |url=https://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |title=Meereenese Valyrian Phonology |accessdate=2020-03-02 |archive-date=2019-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190929005651/https://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |url-status=dead }}</ref> Vendar se njena fonologija precej bolj oddaljuje od visoke valirijščine; na primer, beseda visoke valirijščine ''Dovaogēdy'' [do.vao.ˈɡeː.dy], je v astaporijski valirijščini ''Dovoghedhy'' [do.vo.ˈɣe.ði], v meereenski valirijščini pa ''Thowoá'' [θo.woˈa].<ref name="meereenese-phonology">{{Navedi splet |url=http://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |title=Meereenese Valyrian Phonology |accessdate=2020-03-02 |archive-date=2019-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190929005651/https://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://wiki.languageinvention.com/index.php?title=High_Valyrian_language High Valyrian language] – wiki stran o visoki valirijščini (v angleščini). [[Kategorija:Umetni jeziki]] [[Kategorija:Igra prestolov (TV-serija)]] [[Kategorija:Pesem ledu in ognja]] ntn6y2e2fdjyoulazj8t61z004bubl5 0 482474 6748249 6116142 2026-09-09T02:09:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748249 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | caption = Damir Imamović nastopa na WOMEX 15, 2015.10.24 | birth_date = | birth_place = | Background = solo_singer | genre = {{flatlist|* [[sevdalinka]]}} | associated_acts = {{flatlist| * Damir Imamović Trio * Sevdah Takht * Divanhana}} | occupation = | years_active = {{start date|2004}}–danes }} '''Damir Imamović''', [[Bošnjaki|bošnjaški]] [[glasbenik]], [[pevec]] in [[skladatelj]], * [[1978]], [[Sarajevo]]. Ustvarja tradicionalno glasbo [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], sevdah ali [[sevdalinka|sevdalinke]]. == Zgodnje življenje == Damir Imamović se je rodil v [[Sarajevo|Sarajevu]] v Bosni in Hercegovini v glasbeni družini. Njegov oče Nedžad Imamović (1948)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.radiosarajevo.ba/novost/202279/huffington-post-upoznajte-damira-imamovica-kralja-sevdaha|title=Upoznajte Damira Imamovića, kralja sevdaha |publisher=Radio Sarajevo |date=2015-09-29|accessdate=2015-10-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151003040450/http://www.radiosarajevo.ba/novost/202279/huffington-post-upoznajte-damira-imamovica-kralja-sevdaha |archivedate=2015-10-03}}</ref> je basist, producent, pevec in avtor, medtem ko je bil njegov ded [[Zaim Imamović]] (1920–1994) glasbenik in pevec tradicionalne bosanske ljudske glasbe, znan v štiridesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/kosta-petrov/meet-damir-imamovic-the-k_b_8194264.html|title=Meet Damir Imamović|publisher=Huffington Post|date=2015-09-29 |accessdate=2015-09-30}}</ref> Damir je svoja ključna leta, ki so ga izoblikovala (1992-1995) preživel v [[Obleganje Sarajeva|obleganem Sarajevu]]. Kitaro je začel igrati pri 15. letih. Kasneje je študiral filozofijo. Damirjevi učitelji zunaj družinskega kroga so bili Spaso Berak (multiinstrumentalist in aranžer sevdaha za [[Himzo Polovina|Himza Polovino]]), Hašim Muharemović (igralec saza), [[Emina Zečaj]] (pevka sevdalink) in drugi. == Kariera == Imamović je imel prvi koncert v umetniški galeriji Bosne in Hercegovine v Sarajevu leta 2004. Kmalu za tem, ko je odigral številne koncerte v Bosni in Hercegovini in na območju nekdanje Jugoslavije, je leta 2006 izdal prvo zgoščenko s svojim Damir Imamović Triom. Njegova najbolj cenjena zgoščenka je bila ''Abrašević Live'', ki je izšla leta 2008. Zanjo je prejel glasbeno nagrado Bosne in Hercegovine »Davorin« ter mednarodne turneje in nastope na pomembnih festivalih, kot sta [[Druga Godba]] (Slovenija) in [[Jazz Fest Sarajevo]] (BIH). ''Abrašević Live'' vsebuje tudi prve Damirjeve sevdah skladbe, ki temeljijo na tradicionalnem besedilu »Dva se draga«. Bosansko-hrvaška filmska ustvarjalka Marina Andree-Škop je o Damirjevem delu na področju sevdaha posnela dokumentarni film ''Sevdah'', ki je obnovil zanimanje mlajše publike za to starodavno umetnost. Film je leta 2009 osvojil nagrado občinstva »srce Sarajeva« na [[Sarajevski filmski festival|Sarajevskem filmskem festivalu]]. Damirjeve solo albume zaznamuje intimnejši slog. Njegovi solistični koncerti na sarajevskih vrtovih v poletnih mesecih so postali zelo iskani, zato je 9. oktobra 2011 izdal album nastopov v živo: ''Svrzina Kuća'', ki ga je sarajevska založba iTM izdala 9. oktobra 2011.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.damirimamovic.com/damir-imamovic-the-house-of-svrzo/?lang=en|title=DAMIR IMAMOVIĆ: "THE HOUSE OF SVRZO"|publisher=Damir Imamović website|date=9 October 2011|accessdate=2 October 2015}}</ref> Album je sestavljen iz posnetkov v živo z njegovih nastopov 27. in 28. julija 2011 v hiši Svrzo v Sarajevu. Imamović je leta 2012 oblikoval Sevdah Takht Damira Imamovića v sestavi Ivan Mihajlović (el. bas, iz Beograda) in Nenad Kovačić (tolkala, iz Zagreba). Trio je nastopil na pomembnejših glasbenih festivalih v Evropi: [[Druga Godba]] (Slovenija), Balkan Trafik (Belgija), Culturscapes (Švica), TFF Rudolstadt (Nemčija). Leta 2015 se je skupini pridružila sarajevska violinistka Ivana Djurić. Skupina je imela svoj predstavitveni koncert na festivalu WOMEX leta 2015 v Budimpešti. Kvartet je leta 2015 podpisal Glitterbeat Records, njihov prvi album je bil mednarodno izdan 29. aprila 2016. Prvi singl »Sarajevo« je izšel 13. februarja 2016. Damir Imamović se posveča tudi raziskovanju sevdaha, poučevanju in produciranju. Leta 2014 je produciral in izdal album ''Umetnost Saza'' Ćamila Metiljevića, mojstra starejše generacije. Produciral je tudi prvenec mladega igralca saza Jusufa Brkića ''Hiša saza''. Novembra 2015 je Imamović v sarajevski Umetniški galeriji Bosne in Hercegovine odprl multimedijsko razstavo z naslovom »Sevdah, umetnost svobode«. Leta 2016 je izdal knjigo Sevdah, ki »na enem mestu zajema glasbene, pesniške, kulturno-zgodovinske in popularne težnje v razvoju tega glasbenega žanra skozi tri stoletja njegove dokumentirane preteklosti«.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.knjiga.ba/sevdjah-m4910.html |title=Sevdah |date= |accessdate=2020-07-31 |website=Knjiga.ba |archive-date=2020-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025020618/https://www.knjiga.ba/sevdjah-m4910.html |url-status=dead }}</ref> == Diskografija == * z Damir Imamović triom ** ''Svira Standarde'' (nakup knjige, 2006) ** ''Abrašević v živo'' (samizdat, 2008) * Solo **''Damir Imamović'' (Gramofon, 2010) ** ''Svrzina Kuća'' (iTM, ''Hiša Svrzo'', 2011) ** ''Singer of Tales'' (2020 Wrasse Records) * s Sevdahom Taktom ** ''Sevdah Takht'' (iTM, 2012) ** ''Dvojka'' (Glitterbeat Records, 2016) == Reference == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.discogs.com/artist/2570514-Damir-Imamovi%C4%87 Damir Imamović v Discogs] * [http://damirimamovic.com/ Damir Imamović], uradna spletna stran. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Imamović, Damir}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]] 0lt5cq0hnjozpbq1zk22ne1l4jhas4p 0 482542 6748239 6747392 2026-09-08T23:52:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name = Princ Charles Luksemburški |death_place = |father = [[Viljem V. Luksemburški|Viljem V.]] |house = [[Hiša Nassau-Weilburg|Nassau-Weilburg]] |issue= |spouse= |burial_place= |burial_date= |birth_place=<!-- wd --> |title= |birth_date=<!-- wd --> |full name = Charles Jean Philippe Joseph Marie Guillaume |alt= |caption= |image_size= |image= |mother = [[Grofica Stéphanie de Lannoy]] }} '''Princ Charles Luksemburški''' ({{Jezik-fr|Charles Jean Philippe Joseph Marie Guillaume}}), * [[10. maj]] [[2020]], [[Luxembourg]]. Charles (slov. Karel) je prvi otrok velikega vojvode [[Viljem V. Luksemburški|Viljema V.]] in njegove soproge Štefanije ter tako prvi v vrsti za luksemburški prestol.<ref name="luxtimes">{{navedi splet|url=https://luxtimes.lu/luxembourg/40646-luxembourg-royal-baby-boy-born-on-sunday|title=Luxembourg royal baby boy born on Sunday|website=luxtimes.lu|accessdate=2020-08-04|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021223419/https://luxtimes.lu/luxembourg/40646-luxembourg-royal-baby-boy-born-on-sunday|url-status=dead}}</ref> Rodil se je 10. maja 2020 v Porodnišnici velike vojvodinje [[Šarlota Luksemburška|Šarlote]] v mestu [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]].<ref>{{Navedi splet|title=Veselje! Rodil se je prestolonaslednih|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5eb904bbd1a4f/veselje-rodil-se-je-prestolonaslednih|website=Njena.si|accessdate=2020-08-04|language=sl}}</ref> Njegova botra sta njegova teta po materini strani grofica Gaëlle de Lannoy in stric po očetu, princ Louis Luksemburški. Slovesnost je bila 19. septembra 2020 v cerkvi benediktinske opatije Clervaux v [[Luksemburg (mesto)|Luksemburgu]]. 27. marca 2023 se je Charlesu pridružil brat, princ François (slov. Frančišek).<ref>{{Cite web |url=https://today.rtl.lu/life/royals/a/2045634.html |title=Hereditary Grand Ducal couple announces birth of new baby |date=27 March 2023 |access-date=27 March 2023 |website=today.rtl.lu |archive-date=2025-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250114184219/https://today.rtl.lu/life/royals/a/2045634.html |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi: == * [[Monarhija]] * [[Henrik Luksemburški|Veliki vojvoda Henrik Luksemburški]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Luksemburžani]] gggbyub2bnjvgdd12s76cysd6fhjlrx 0 491706 6748313 6735740 2026-09-09T09:47:33Z Sporti 5955 /* Filmografija */ np 6748313 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mia Skrbinac''', [[Slovenci|slovenska]] filmska, tv in gledališka [[igralka]], * [[22. oktober]] [[1994]], [[Maribor]]{{Navedi vir}} Bila je članica ljubljanske Drame med letoma 2017 in 2018 ter 2021 in 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Mia Skrbinac - SNG Drama Ljubljana|url=https://www.drama.si/igralec/mia-skrbinac/|website=www.drama.si|accessdate=2023-03-04|language=sl-SI}}</ref> Nastopala je še v Mestnem gledališču ljubljanskem in Lutkovnem gledališču Ljubljana. === Televizija === Igrala je v tv serijah ''[[Ena žlahtna štorija,]]'' ''[[Gorske sanje]]'' (2018) in ''[[Ekipa Bled]]'' (2019) ter kratkem filmu ''[[Neutudum]]'' (2019).<ref name="imdb" /> === Obtožba profesorja igre zaradi spolnega nadlegovanja === V začetku leta 2021 se je javno izpostavila ter spregovorila o [[spolno nadlegovanje|spolnem nadlegovanju]] med študijem na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]].<ref>{{Citat|title=Ime tedna je Mia Skrbinac|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174752201|accessdate=2023-03-04|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}. 8. februar 2021. VAL 202</ref> Imena profesorja, ki jo je nadlegoval, sprva ni razkrila,<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska igralka spregovorila o spolnem nadlegovanju na fakulteti|url=https://www.delo.si/kultura/oder/slovenska-igralka-spregovorila-o-spolnem-nadlegovanju-na-fakulteti/|website=www.delo.si|accessdate=2023-03-04|language=sl-si|date=1. februar 2021}}</ref> kasneje pa se je izkazalo, da gre za igralca [[Matjaž Tribušon|Matjaža Tribušona]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-agrft-v-vednost-prejeli-prijavo-mie-skrbinac/|title=Na AGRFT v vednost prejeli prijavo Mie Skrbinac|date=17. 2. 2021|accessdate=12. 12. 2021|website=Delo (splet)}}</ref> Februarja 2021 je na Univerzi v Ljubljani uradno vložila prijavo spolnega nadlegovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Igralka Mia Skrbinac uradno prijavila spolno nadlegovanje|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/igralka-mia-skrbinac-uradno-prijavila-spolno-nadlegovanje/|website=www.delo.si|accessdate=2023-03-04|date=16. februar 2021}}</ref> Šlo je za prvi primer javne osebe v Sloveniji po začetku gibanja [[jaztudi|#jaztudi]], ki se je izpostavila kot žrtev spolnega nasilja.<ref>https://www.delo.si/novice/slovenija/agrft-igralka-se-ni-oddala-prijave-a-jo-pripravlja/#!, vpogled: 9. 2. 2021.</ref> == Filmografija == * celovečerni film ''[[Fantasy]]'' (2025)<ref name=bsf1>https://bsf.si/sl/ime/mia-skrbinac/, vpogled: 26. 8. 2025.</ref> * celovečerni film ''Ameba'' (2021)<ref name=bsf1/> * kratki film ''Sestre'' (2021)<ref name=bsf>https://bsf.si/sl/ime/mia-skrbinac/, vpogled: 9. 2. 2021.</ref> * kratki film ''Neutudum'' (2019)<ref name=bsf/><ref name=imdb>https://www.imdb.com/name/nm7756933/, vpogled: 9. 2. 2021.</ref> * kratki film ''Nikoli ne bova sama'' (2014)<ref name=bsf/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://sigledal.org/geslo/Mia_Skrbinac profil] na sigledal * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174752201 Ime tedna je Mia Skrbinac]. Ime tedna (8. februar 2021). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Skrbinac, Mia}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Skrbinac, Mia]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Skrbinac, Mia]] qj57djew1jopth9rh9hgzqtz0uiqeuo 0 493832 6748081 6691802 2026-09-08T13:27:31Z ~2026-45085-22 264465 /* Nagrade in priznanja */ 6748081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|website=http://ninadragicevic.com/}} '''Nina Dragičević''', [[Slovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], [[esejist]]ka in [[skladatelj|skladateljica]], * [[3. september]] [[1984]], [[Novo mesto]] Leta 2018 je kot prva v zgodovini pesniške nagrade [[Vitez poezije]] prejela obe nagradi – nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. Istega leta je prejela svečano listino [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] za izjemne dosežke in priznanje [[Fakulteta za družbene vede|Fakultete za družbene vede]].<ref name = "pranger">{{navedi splet|url=http://pranger.si/biografije/nina-dragicevic/|title=Nina Dragičević|publisher=pranger.si|accessdate=11. marca 2021}}</ref> Leta 2020 je za pesniško knjigo ''Ljubav reče greva'' prejela [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]], leta 2021 [[Jenkova nagrada|Jenkovo]] za knjigo ''To telo, pokončno'' in nagrado Lastovka (2025) Je doktorica sociologije. Od leta 2017 je umetniška vodja festivala Topografije zvoka, od leta 2022 pa tudi urednica zbirke [[Vizibilija]] pri Založbi [[ŠKUC|Škuc]]. Nina Dragičević je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]]. ==Bibliografija== * ''Kdo ima druge skrbi'' (2014, Založba Škuc) * ''Slavne neznane'' (2016, Založba Škuc) * ''Med njima je glasba'' (2017, Parada ponosa) * ''Ljubav reče greva'' (2019, Založba Škuc) *''To telo, pokončno'' (2021, Založba Škuc) *''Kako zveni oblast?'' (2022, Založba /*cf) *''Ampak, kdo?'' (2023, Založba Škuc) *AM KÖRPER: Gedichte (2023, Axel Dielmann Verlag; ur. in prev. Matthias Göritz) *''Audtiory Poverty and its Discontents: An Essay'' (2024, Errant Bodies Press) *''Nemogoče'' (2025, Beletrina) *''JE JE'' (2026, Črna skrinjica) Njeni teksti so bili prevedeni v angleški, nemški, češki in španski jezik.<ref name = "pranger" /> ==Skladateljsko delo== * ''vox populi(st)'' (2014, Kapelica, Sonoretum)<ref>{{Navedi splet|title=Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje|url=https://www.mladina.si/176066/deset-kulturnih-dogodkov-od-cetrtka-do-nedelje/|website=Mladina.si|accessdate=2023-04-06}}</ref> * ''Parallellax'' (2016, Založba Kamizdat)<ref>{{Navedi splet|title=Nina Dragičević: Parallellax - emanat|url=https://emanat.si/si/zalo%C5%BEni%C5%A1tvo/nina-dragi%C4%8Devi%C4%87--parallellax/|website=emanat.si|accessdate=2023-04-06}}</ref> * elektroakustična [[opereta]] ''Gospa, tega v realnosti ni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042910376/kultura/glasba/mesto-zensk-zvocenje-kot-politicno-dejanje|title=Mesto žensk: Zvočenje kot politično dejanje|publisher=Dnevnik|date=8. oktober 2019|accessdate=11. marca 2021|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101005025/https://www.dnevnik.si/1042910376/kultura/glasba/mesto-zensk-zvocenje-kot-politicno-dejanje|url-status=dead}}</ref> (2019, Založba Kamizdat)<ref>{{Navedi splet|title=Nina Dragičević: Gospa, tega v realnosti ni - emanat|url=https://emanat.si/si/zalo%C5%BEni%C5%A1tvo/nina-dragicevic--gospa-tega-v-realnosti-ni/|website=emanat.si|accessdate=2023-04-06}}</ref> * zvočna instalacija ''Ekstenzije užitka / Extensions of Pleasure'' (2019)<ref>{{Citat|title=Nina Dragičević - Ekstenzije užitka / Extensions of Pleasure|url=https://vimeo.com/364621767|date=2019-10-06|accessdate=2023-04-06|first=City of|last=Women}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2018 Palma Ars Acustica Award ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]])<ref>{{Navedi splet|title=Auszeichnung für Klangkunst - Palma Ars Acustica|url=https://www.hoerspielundfeature.de/auszeichnung-fuer-klangkunst-palma-ars-acustica-102.html|website=Hörspielportal|accessdate=2023-04-06|language=de|last=hoerspielundfeature.de}}</ref> – ožji izbor * 2018 Nagrada [[Vitez poezije]] 2018, nagrada občinstva<ref>{{Navedi revijo|date=2023-01-02|title=Pesniški turnir|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pesni%C5%A1ki_turnir&oldid=5871159|language=sl}}</ref> * 2018 Nagrada Vitez poezije 2018, nagrada strokovne žirije<ref>{{Navedi splet|title=Vitezinja poezije Nina Dragičević|url=https://www.dnevnik.si/1042819485|website=Dnevnik|accessdate=2023-04-06|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406182740/https://www.dnevnik.si/1042819485|url-status=dead}}</ref> * 2019 Mednarodni festival sodobnih umetnosti – [[Mesto žensk]] – avtorica v fokusu<ref>{{Navedi splet|title=Avtorica v fokusu 25. Mesta žensk Nina Dragičević se predstavlja|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/avtorica-v-fokusu-25-mesta-zensk-nina-dragicevic-se-predstavlja|website=veza.sigledal.org|accessdate=2023-04-06|language=sl}}</ref> * 2019 Veronikina nagrada – ožji izbor<ref>{{Navedi splet|title=Najboljše s Parnasa: nominiranci za Veronikino nagrado|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljse-s-parnasa-nominiranci-za-veronikino-nagrado/494793|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-06|language=sl}}</ref> * 2019 Jenkova nagrada – ožji izbor * 2020 [[Kritiško sito]] – ožji izbor * 2020 [[Festival Pranger]] – kritiški izbor * 2020 10 books from Slovenia – kritiški izbor * 2020 [[Župančičeva nagrada]]<ref>{{Navedi splet|title=Znani so prejemniki Župančičevih nagrad|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/znani-so-prejemniki-zupancicevih-nagrad/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2023-04-06|language=sl}}</ref> * 2021 [[Jenkova nagrada]]<ref>{{Navedi splet|title=Jenkova nagrada 2021 – Društvo slovenskih pisateljev|url=https://drustvo-dsp.si/jenkova-nagrada-2021/|accessdate=2023-04-06|language=sl-SI|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406182740/https://drustvo-dsp.si/jenkova-nagrada-2021/|url-status=dead}}</ref> * 2022/2023 Werner Düttmann Fellowship (Akademie der Künste, Berlin)<ref>{{Navedi splet|title=Fellows of the JUNGE AKADEMIE 2022/2023|url=https://www.adk.de/en/press/press-releases.htm?we_objectID=64769|website=www.adk.de|accessdate=2023-04-06|language=en}}</ref> * 2023 nagrada [[Ana Mayer Kansky|Ane Mayer Kansky]] za odmevno doktorsko delo * 2026 10 books from Slovenia – kritiški izbor * 2025 [[nagrada Lastovka]] * 2026 [[Cankarjeva nagrada]] == Sklici == {{sklici}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Jenkovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Dragičević, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Dragičević, Nina]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Dragičević, Nina]] dtccxcuke999n54p4flvpy2j6br6d58 0 497557 6748304 6746776 2026-09-09T08:46:43Z Anzet 118843 /* Diskografija */ 6748304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Batista Cadillac | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | genre = {{hlist|[[funk]]|[[Soul|(neo) soul]]|[[blues]]|latinskoameriški ritmi}} | years_active = 2013–danes | label = SonicTribe | associated_acts = Thomas March Collective<br>Pijammies | website = | current_members = Urban Lutman<br>Matija Koritnik<br>Jakob Zlatinšek<br>Sebastjan Podlesnik<br>Matjaž Skaza<br>Jakob Podlesek | module = | module2 = | module3 = }} '''Batista Cadillac''' je slovenska glasbena skupina. Sprva je šlo za dvojec Urbana Lutmana in Matije Koritnika, ki pa je leta 2019 prerasel v številnejšo zasedbo. ==Glasbena pot== Lutman in Koritnik se poznata že od rojstva. Skupaj se z glasbo ukvarjata od 13. leta, nastopati sta začela pri petnajstih.<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2019/09/jutranji-koncert-batista-cadillac/ |title= Batista Cadillac v živo pri Andreju |accessdate=22. 4. 2021 |date=2. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> Najprej sta se kalila v funk-soul zasedbi Zsa Zsa Bizarre. Ko sta se začela navduševati nad latinskoameriško glasbo, še posebej kubansko, je nastal Batista Cadillac.<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2018/03/glasbene-notice-8/ |title= Batista Cadillac bi rada do besede |accessdate=22. 4. 2021 |date=5. 4. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/slovenija-ima-talent-2016-10-finalistov-iskreno-povedalo-svojo-zgodbo/ |title= Isaac Palma: "Znova jih želim objeti, to je del mojih sanj" |accessdate=22. 4. 2021 |date=18. 12. 2016 |format= |work= }}</ref> Ime sta si nadela po kubanskem opisu starodobnika iz časa [[Fulgencio Batista|Fulgencia Batiste]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=RcJXFOAhv_4 |title= RADIOaktivno - Batista Cadillac |accessdate=22. 4. 2021 |date=13. 2. 2019 |format= |work= }}</ref> Leta 2013 sta prvič pod tem imenom nastopila na Festivalu slovenskega šansona s pesmijo »Barbara«.<ref>{{navedi splet |url= https://www.evrovizija.com/zmagovalni-slovenski-sanson-2013-je-orkestradni-utrip-1935 |title= Festival slovenski šanson 2013: Orkestrada prepričala z utripom |accessdate= 22. 4. 2021 |date= 11. 11. 2013 |format= |work= |archive-date= 2021-04-22 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210422133700/https://www.evrovizija.com/zmagovalni-slovenski-sanson-2013-je-orkestradni-utrip-1935 |url-status= dead }}</ref> Širšemu slovenskemu občinstvu sta se predstavila v [[Slovenija ima talent (6. sezona)|6. sezoni]] šova [[Slovenija ima talent]] (2016). Na avdiciji sta si prislužila zlati gumb žirantke [[Marjetka Vovk|Marjetke Vovk]] in se po zmagovalnem polfinalnem nastopu uvrstila še v finale, ki se je odvil 18. decembra 2016.<ref>{{navedi splet |url= https://old.slovenskenovice.si/bulivar/domaci-trac/voditelja-talentov-razkrila-zlati-gumb-zirija-onemela-a-finala-ne-bo |title= Voditelja Talentov razkrila zlati gumb, žirija onemela, a finala ne bo |accessdate=22. 4. 2021 |date=13. 11. 2016 |format= |work= }}</ref> V šovu sta izvedla skladbe »Loving You« Paola Nutinija (avdicija), »A Mi Manera« Gipsy Kings (polfinale) in »Črta« [[Slavko Ivančić|Slavka Ivančića]] (finale). Skoraj eno leto po finalu, natančneje 2. decembra 2017, sta bila v družbi klasičnega kitarista Petra Lagudina predskupina na koncertu svetovno znanih Gipsy Kings v ljubljanski dvorani Stožice.<ref>{{navedi splet |url= https://radioaktual.si/clanek/utrinki/58bfe209b92cb/batista-cadillac-sta-voscilo-ob-dnevu-zena-odpela-v-zivo |title= Batista Cadillac sta voščilo ob dnevu žena odpela V ŽIVO! |accessdate=22. 4. 2021 |date=8. 3. 2017 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://radioaktual.si/clanek/aktualno/novice/58ca4caec868c/prestavljen-datum-gipsy-kings-koncerta-v-ljubljani |title= Prestavljen datum Gipsy Kings koncerta v Ljubljani! |accessdate=22. 4. 2021 |date=16. 3. 2017 |format= |work= }}</ref> Marca 2018 sta pod okriljem založbe SonicTribe izdala »Pust me do besede«, ki velja za njun prvi singel.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/batista-cadillac-s-singlom-pust-besede/ |title= Batista Cadillac s singlom Pust me do besede |accessdate= 22. 4. 2021 |date= 15. 3. 2018 |format= |work= |archive-date= 2021-04-22 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210422133658/https://www.zarolaj.si/batista-cadillac-s-singlom-pust-besede/ |url-status= dead }}</ref> Ta je pomenil novo poglavje njunega ustvarjanja in nakazal premik v polje [[Funk|funka]] in [[Soul|soula]] (tudi [[Rock|rocka]] in [[Blues|bluesa]]). Februarja 2019 je sledila skladba »Stop«, za katero sta posnela svoj prvi videospot, junija pa sodelovanje s Thomasom Marchem »Neviden (Ali veš, da me ljubiš?)«.<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2019/01/glasbene-novosti-predstavitev-domacih-glasbenih-novosti/ |title= Batista Cadillac – Stop |accessdate=22. 4. 2021 |date=7. 2. 2019 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rocker.si/thomas-march-batista-cadillac-sprasujejo-ali-ves-da-me-ljubis/ |title= Thomas March & Batista Cadillac sprašujejo: ‘Ali veš, da me ljubiš?’ |accessdate= 22. 4. 2021 |date= 12. 6. 2019 |format= |work= |archive-date= 2021-04-22 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210422135200/https://www.rocker.si/thomas-march-batista-cadillac-sprasujejo-ali-ves-da-me-ljubis/ |url-status= dead }}</ref> »Neviden« je bila zadnja pesem, ki sta jo posnela kot dvojec. V naslednjih mesecih (vsaj do oktobra 2019, ko so gostovali pri [[Andrej Karoli|Andreju Karoliju]]) se jima je namreč pridružilo 6 glasbenikov, vseh članov skupine Pijammies (danes P'Jays): Mark Žakelj, Jošt Lampret, Gaj Bostič, Blaž Avsenik, Tadej Šepec in Vid Šketa.<ref>{{navedi splet |url=https://www.sonictribe.net/batista-cadillac |title=Batista Cadillac |accessdate=22. 4. 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422133657/https://www.sonictribe.net/batista-cadillac |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.kamfest.org/kamfest-2020/slo/program/pijammies |title= PIJAMMIES |accessdate=22. 4. 2021 |date=9. 8. 2020 |format= |work= }}</ref> Lutman in Koritnik, ki sta iskala bend, sta jih slišala igrati na nekem dogodku, na katerem so oboji nastopali, in ker jima je bilo, kar sta slišala, všeč, sta jih povabila, naj se jima pridružijo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=0pkL2Espt1A |title= Ljubljana TV - 26.06.2020 (L. Tacer, Batista Cadillac, J. Žavbi, K. Kovačič, T.M. Elšnik) |accessdate=22. 4. 2021 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }}</ref> Prva skladba, ki so jo ustvarili v tej novi zasedbi, je bila »Magnolije«, ki je izšla junija 2020 in je že nakazala nove smernice benda, ki so jih začrtali s pomočjo priznanega glasbenega producenta Martina Štibernika.<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2020/06/notice-40/ |title= Batista Cadillac - Magnolije |accessdate=22. 4. 2021 |date=17. 6. 2020 |format= |work= }}</ref> Do konca leta so na radijske valove poslali še pesem »Generacija neba«. Leta 2021 so prejeli dve nominaciji za [[Zlata piščal (nagrada)|zlato piščal]] v kategorijah izvajalec in novinec leta 2020.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zlatapiscal.si/sl/news/znani-so-nominiranci-za-glasbene-nagrade-zlata-piscal-2021.html |title= Znani so nominiranci za glasbene nagrade Zlata piščal 2021 |accessdate=22. 4. 2021 |date=12. 4. 2021 |format= |work= }}</ref> »Pust me do besede«, »Magnolije« in »Generacija neba« so bile vse [[Popevka tedna na Valu 202|popevke tedna]] na [[Val 202|Valu 202]]; prvi dve sta bili tudi med peterico najbolj predvajanih skladb na Valu na letni ravni: prva leta 2019 (3. mesto), druga leto pozneje (4.).<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |title= Glasbeno leto 2019 v številkah |accessdate= 22. 4. 2021 |date= 8. 1. 2020 |format= |work= |archive-date= 2021-04-22 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210422133700/https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2020/12/najveckrat-predvajane-2020/ |title= Glasbeno leto 2020 v številkah |accessdate= 22. 4. 2021 |date= 6. 1. 2021 |format= |work= |archive-date= 2021-04-22 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210422133701/https://val202.rtvslo.si/2020/12/najveckrat-predvajane-2020/ |url-status= dead }}</ref> V letu 2021 sta se Lutman in Koritnik razšla s takratnimi člani in v naslednjih nekaj mesecih dobrodošlico izrekla Primožu Hudoklinu, Jakobu Zlatinšku, Sebastjanu Podlesniku in Enosu Kuglerju. Leta 2022 se je s skladbo Mim Pravil udeležila 26. izbora slovenskega predstavnika na Pesmi Evrovizije Ema 2022. Po oceni strokovnih komisij je skupina osvojila 1., po glasovih gledalcev pa 3. mesto in tako po skupnem seštevku osvojili 2. mesto. ==Zasedba== * Urban Lutman – vokal * Matija Koritnik – kitara, spremljevalni vokal * Primož Hudoklin – kitara * Jakob Zlatinšek – klaviature * Sebastjan Podlesnik – bas kitara * Matjaž Skaza – bobni ==Diskografija== ;Albumi * ''Batista Cadillac'' (2022) * ''II'' (2026) ;Singli {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Album |- | 2013 || Barbara || style="text-align:center"|— |- | 2018 || Pust me do besede || rowspan=7|''Batista Cadillac'' |- | rowspan=2|2019 || Stop |- | Neviden (Ali veš, da me ljubiš?) <small>[s Thomasom Marchem]</small> |- | rowspan=2|2020 || Magnolije |- | Generacija neba |- | rowspan=2|2022 || Mim pravil |- | Svet se podira vase |- | 2023 || Pust me do besede <small>(ft. [[Amaya|AMAYA]])</small> || style="text-align:center"|— |} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url= http://wifipoint.net/home/detail/16991 |title= Občina Ptuj: Blunout - Batista Cadillac |accessdate=22. 4. 2021 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/batista-cadillac-intervju.html |title= Batista Cadillac: S suverenim nastopom in iskrenostjo nimate kaj izgubiti |accessdate=22. 4. 2021 |date=31. 3. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=ZZmQRZxD2Dk |title= RADIOaktivno: Batista Cadillac – Neviden (ali veš, da me ljubiš?) (25.06.2019) |accessdate=22. 4. 2021 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/festival-godibodi-2020/524601 |title= FESTIVAL GODIBODI 2020 |accessdate=22. 4. 2021 |date=21. 5. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nove-note/batista-cadillac-najboljsa-glasba-je-neobremenjena-glasba/531945 |title= Batista Cadillac: Najboljša glasba je neobremenjena glasba |accessdate=22. 4. 2021 |date=31. 7. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=gNrJHg7WfUw |title= RADIOaktivno: Batista Cadillac – Generacija neba (05.01.2021) |accessdate=22. 4. 2021 |date= |format= |work= }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Tekmovalci na Slovenija ima talent]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] 17xpj20svqd4f8folao8l6domdejh5q 0 503135 6748286 6434797 2026-09-09T07:29:48Z Erardo Galbi 166658 6748286 wikitext text/x-wiki {{Infobox frazione |name=Podgora |native_name=Piedimonte del Calvario<br />Pudigori|region=[[Furlanija - Julijska krajina]]|area_total_km2=|population_total=|population_as_of=|postal_code=|area_code=|istat= |comune=[[Gorica]]|province=[[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]]}} '''Podgora''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Piedimonte del Calvario'', [[Furlanščina|furlansko]] ''Pudigori'') je mestna četrt Občine [[Gorica]]. Leta 1927 je Podgora postala del Gorice. == Predeli == * Britof * Konc * Štuprca * V Vasi * Vrbje * Pri Županovih == Prazniki in tradicije == V Podgori je prisotnih še nekaj tradicij in praznikov. Najbolj priljubljene so Križev pot<ref>{{Navedi splet|title=Podgora / Križev pot dekanije Štandrež » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/dogodki/krizev-pot-dekanije-standrez/|website=Noviglas|accessdate=2023-05-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref>, ki se vzpenja na Kalvarijo, praznik sv. Gotarda in proslave za 25. april<ref>{{Navedi splet|title=Množične in zelo občutene|url=https://www.primorski.eu/goriska/mnozicne-in-zelo-obcutene-XM1349891|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-05-22|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> in za prvi november. Domače društvo P.D. Podgora proslavlja in se pominja na [[Lojze Bratuž|Lojzeta Bratuža]] in njegovo prerano smrt<ref>{{Navedi splet|title=Bratužev lik nas še vedno ogovarja z zavezanostjo vrednotam|url=https://www.primorski.eu/goriska/bratuzev-lik-nas-se-vedno-ogovarja-z-zavezanostjo-vrednotam-HD1005678|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-05-22|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}</ref>. == Znani krajani == * [[Ivo Bolčina]], prosvetni delavec * Franc Kocjančič, soustanovitelj podjetja Tosama == Sklici == {{Nanoškrbina}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Gorica]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1927]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] td7p9fzp985toqzu7m45w720al7ua6r 0 510204 6748293 6679703 2026-09-09T07:36:10Z Erardo Galbi 166658 6748293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje frazione|name=Ločnik|native_name=Lucinico, Lucinîs, Luzinìs|comune=[[Gorica]]|province=Gorica|region=[[Furlanija - Julijska krajina]]|area_total_km2=12,04|population_total=3540|saint=[[Sveti Jurij]]|day=[[23. april]]}} '''Ločnik''' ({{jezik-it|Lucinico}}, {{jezik-fur|Lucinîs}}, vzhodno-furlansko ''Luzinìs'', {{jezik-de|Lutschineick}}) je mestna četrt [[Gorica|Gorice]] in občina [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]], ki leži kilometer daleč od mestnega središča. V Ločniku živi 3540 prebivalcev (10 % občanov) in obsega 1204 hektarjev (30 % občinskega ozemlja). Leži na desnem bregu Soče, skupaj s [[Podgora, Gorica|Podgoro]], [[Pevma|Pevmo]], [[Štmaver|Štmavrom]] in [[Oslavje]]m. Je edina četrt znotraj občine, kjer se redno govori furlansko in so ohranjene furlanske tradicije. == Geografska lega == Ločnik se nahaja v furlanski nižini, na zahodnem pobočju griča Kalvarija, 5&nbsp;km vzhodno od Gorice. == Zgodovina == Ime je morda rimskega izvora, zdi se, da izhaja iz imena Licinija, ki je bil lastnik [[villa rustica|ville rustice]] v bližini središča, zagotovo naseljene med 2. in 4. stoletjem našega štetja. Z vstopom Italije v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] 24. maja 1915 se je Ločnik nenadoma znašel na frontni črti. Kraj namreč stoji v bližini griča Kalvarija, majhne vzpetine, ki jo je [[Avstro-Ogrska]] spremenila v eno od vkopanih mest utrjene obrambne linije Gorice. Da bi onemogočili morebitno opazovalno točko, so avstrijski inženirji razstrelili zvonik [[Cerkev sv. Jurija, Ločnik|cerkve Svetega Jurija]]. 9. in 10. junija 1915 je kraj močno bombardiralo italijansko topništvo. Med ruševinami kraja se je Avstro-Ogrska z ostro obrambo zoperstavila napredovanju italijanske vojske. Po avstro-ogrskemu umiku in se umaknili na utrjene črte Kalvarije, so v naslednjih mesecih uspeli zdržati vse italijanske ofenzive in jim onemogočiti dostop do Gorice. Ločnik je ostal na prvi črti do [[Šesta soška bitka|šeste soške bitke]] avgusta 1916, ko so italijanske čete osvojile Kalvarijo in Sabotin ter zavzele Gorico. Ob koncu spopada je bila dežela popolnoma uničena. Ločnik je bil avtonomna občina do leta 1927, ko je bil vključen v občino Gorica. Tu je bil med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] štab partizanskih bataljonov, ki so pomembno prispevali k osvoboditvi območja izpod nacistov. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Gorica]] mj3d1vsc7p3q7toz2vs03hptzqg9cd3 6748294 6748293 2026-09-09T07:37:16Z Erardo Galbi 166658 6748294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje frazione |name=Ločnik |native_name=Lucinico, Lucinîs, Luzinìs |comune=[[Gorica]] |province= [[Pokrajina Gorica|Gorica]] |region=[[Furlanija - Julijska krajina]] |area_total_km2=12,04 |population_total=3540 |saint=[[Sveti Jurij]] |day=[[23. april]] }} '''Ločnik''' ({{jezik-it|Lucinico}}, {{jezik-fur|Lucinîs}}, vzhodno-furlansko ''Luzinìs'', {{jezik-de|Lutschineick}}) je mestna četrt [[Gorica|Gorice]] in občina [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]], ki leži kilometer daleč od mestnega središča. V Ločniku živi 3540 prebivalcev (10 % občanov) in obsega 1204 hektarjev (30 % občinskega ozemlja). Leži na desnem bregu Soče, skupaj s [[Podgora, Gorica|Podgoro]], [[Pevma|Pevmo]], [[Štmaver|Štmavrom]] in [[Oslavje]]m. Je edina četrt znotraj občine, kjer se redno govori furlansko in so ohranjene furlanske tradicije. == Geografska lega == Ločnik se nahaja v furlanski nižini, na zahodnem pobočju griča Kalvarija, 5&nbsp;km vzhodno od Gorice. == Zgodovina == Ime je morda rimskega izvora, zdi se, da izhaja iz imena Licinija, ki je bil lastnik [[villa rustica|ville rustice]] v bližini središča, zagotovo naseljene med 2. in 4. stoletjem našega štetja. Z vstopom Italije v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] 24. maja 1915 se je Ločnik nenadoma znašel na frontni črti. Kraj namreč stoji v bližini griča Kalvarija, majhne vzpetine, ki jo je [[Avstro-Ogrska]] spremenila v eno od vkopanih mest utrjene obrambne linije Gorice. Da bi onemogočili morebitno opazovalno točko, so avstrijski inženirji razstrelili zvonik [[Cerkev sv. Jurija, Ločnik|cerkve Svetega Jurija]]. 9. in 10. junija 1915 je kraj močno bombardiralo italijansko topništvo. Med ruševinami kraja se je Avstro-Ogrska z ostro obrambo zoperstavila napredovanju italijanske vojske. Po avstro-ogrskemu umiku in se umaknili na utrjene črte Kalvarije, so v naslednjih mesecih uspeli zdržati vse italijanske ofenzive in jim onemogočiti dostop do Gorice. Ločnik je ostal na prvi črti do [[Šesta soška bitka|šeste soške bitke]] avgusta 1916, ko so italijanske čete osvojile Kalvarijo in Sabotin ter zavzele Gorico. Ob koncu spopada je bila dežela popolnoma uničena. Ločnik je bil avtonomna občina do leta 1927, ko je bil vključen v občino Gorica. Tu je bil med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] štab partizanskih bataljonov, ki so pomembno prispevali k osvoboditvi območja izpod nacistov. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Gorica]] qh7tphoj33r63a9x9oq62nvcsamq77a 0 511160 6748120 6637177 2026-09-08T15:11:27Z JanezVajkard 98118 6748120 wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija |slika=Zastava HeraldicaSlovenica.png |ime=Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica |pravna_oblika=društvo |datum_ustanovitve=10. december 1991 |v_javnem_interesu=DA |naziv_vodje=predsednik |predsednik=Aleksander Hribovšek |mednarodno=FIAV |spletna_stran=http://www.heraldica-slovenica.si/ |vodja1=[[Aleksander Hribovšek]]|naziv_vodje1=Predsednik}} '''Heraldica Slovenica''' (polno ime '''Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica''') (pred tem Heraldično, genealoško in veksikološko društvo Heraldica Slovenica, še prej pa Slovenski ščit (grboslovno, zastavoslovno in rodoslovno društvo)) je slovensko društvo, ustanovljeno 10. julija 1991.<ref>{{Navedi časopis|date=4. februar 1992|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-NX1GC4WA/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi časopis|date=31. december 1991|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7SL45GUJ/4/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Društvo se je kmalu po nastanku vključilo v sorodne stanovske in mednarodne organizacije. Zaradi mednarodnega udejstvovanja se je društvo leta 1994 preimenovalo v Heraldica Slovenica.<ref>{{Navedi časopis|date=23. februar 1995|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9WIN225K/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Od 23. avgusta 1993 je društvo včlanjeno v Mednarodno zastavoslovno federacijo [[FIAV]].<ref>{{Navedi časopis|date=11. maj 1995|title=Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFJIUYDL|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Društvo je bilo druga članica federacije, ki je bila sprejeta iz območja nekdanjega »vzhodnega bloka« in nosi zaporedno številko 32.<ref>{{Navedi splet|url=https://fiav.org/current-members/|title=Seznam članov FIAV|accessdate=21.1.2021}}</ref> Namen društva je združevanje tistih posameznikov, ki jih druži zanimanje za slovensko [[Heraldika|grboslovje]], [[zastavoslovje]], [[rodoslovje]], [[Sfragistika|sfragistiko]], [[Faleristika|faleristiko]], [[Onomastika|onomastiko]], [[Arhontologija|arhontologijo]], [[Nobilistika|nobilistiko]], [[Insigniologija|insigniologijo]] in [[Ikonologija|ikonologijo]]. Društvo se ukvarja z izobraževanjem, svetovanjem, izdajanjem publikacij in organiziranjema strokovnih posvetov na področju grboslovja in zastavoslovja. Med drugim društvo skrbi za mesto prvega izobešanja zastave na [[Wolfova ulica|Wolfovi ulici]],<ref>{{Navedi splet|title=Sobotna priloga: Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0WZPPK2N|website=www.dlib.si|accessdate=2022-01-11|date=11. april 1998}}</ref> prireja tradicionalne dneve slovenske zastave na [[Geometrično središče Slovenije|GEOSS-u]]<ref>{{Navedi splet|title=Novice iz Moravške doline|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN3OE8GL|website=www.dlib.si|accessdate=2022-01-11|date=2002|publisher=Občina Moravče}}</ref> ter skrbi za portal izobesi-zastavo.si.<ref>{{Navedi novice|title=Zakaj še vedno ne znamo izobesiti zastave|date=18.6.2021|url=https://www.primorske.si/2021/06/17/zakaj-po-treh-desetletjih-zastave-izobesamo-napacn|last=Dragoš|first=Saša|work=Primorske novice|publication-date=18. junij 2021}}</ref> V letu 2020 je društvo oblikovalo zastavo v podporo boju proti [[COVID-19|koronavirusu]],<ref>{{Navedi splet|title=Sodelavec Mestnega muzeja nagrajen za svetovno prepoznan simbol 'antikorone'|url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/943/sodelavec-mestnega-muzeja-nagrajen-za-svetovno-prepoznan-simbol-antikorone/|website=mgml.si|accessdate=2022-01-12|language=sl}}</ref> ki je postala mednarodno prepoznavna, ter predloge grbov in zastav bodočih slovenskih [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajin]].<ref>{{Navedi splet|title=Predlogi grbov in zastav bodočih slovenskih pokrajin|url=https://radioprvi.rtvslo.si/2020/11/predlogi-grbov-in-zastav-bodocih-slovenskih-pokrajin/|accessdate=2022-01-12|website=Radio 1}}</ref> V letu 2022 je društvo organiziralo 29. Mednarodni kongres zastavoslovja, ki je potekal od 11. do 15. julija v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042993075|title=Vsaka zastava pripoveduje svojo zgodbo|date=17.7.2022|publisher=Dnevnik d.d.}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave in viri == * [http://www.heraldica-slovenica.si/ Spletna stran Društva Heraldica Slovenica] * [https://www.izobesi-zastavo.si/ Spletna stran izobesi-zastavo.si] * [http://www.pokrajine.com/ Spletna stran pokrajine.com] * [https://www.icv29ljubljana.com/ Spletna stran ICV29] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Heraldika]] [[Kategorija:Grboslovje]] [[Kategorija:Zastavoslovje]] 1awe4u3n2jzdv61j6llahfahglj289d 6748127 6748120 2026-09-08T15:41:19Z ~2026-48572-03 265481 6748127 wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija |slika=Zastava HeraldicaSlovenica.png |ime=Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica |pravna_oblika=društvo |datum_ustanovitve=10. julij 1991 |datum_registracije=10. december 1991 |v_javnem_interesu=DA |naziv_vodje=predsednik |predsednik=Aleksander Hribovšek |mednarodno=FIAV |spletna_stran=https://www.heraldica-slovenica.si/ |vodja1=[[Aleksander Hribovšek]]|naziv_vodje1=Predsednik}} '''Heraldica Slovenica''' (polno ime '''Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica''') (pred tem Heraldično, genealoško in veksikološko društvo Heraldica Slovenica, še prej pa Slovenski ščit (grboslovno, zastavoslovno in rodoslovno društvo)) je slovensko društvo, ustanovljeno 10. julija 1991.<ref>{{Navedi časopis|date=4. februar 1992|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-NX1GC4WA/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi časopis|date=31. december 1991|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7SL45GUJ/4/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Društvo se je kmalu po nastanku vključilo v sorodne stanovske in mednarodne organizacije. Zaradi mednarodnega udejstvovanja se je društvo leta 1994 preimenovalo v Heraldica Slovenica.<ref>{{Navedi časopis|date=23. februar 1995|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9WIN225K/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Od 23. avgusta 1993 je društvo včlanjeno v Mednarodno zastavoslovno federacijo [[FIAV]].<ref>{{Navedi časopis|date=11. maj 1995|title=Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFJIUYDL|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Društvo je bilo druga članica federacije, ki je bila sprejeta iz območja nekdanjega »vzhodnega bloka« in nosi zaporedno številko 32.<ref>{{Navedi splet|url=https://fiav.org/current-members/|title=Seznam članov FIAV|accessdate=21.1.2021}}</ref> Namen društva je združevanje tistih posameznikov, ki jih druži zanimanje za slovensko [[Heraldika|grboslovje]], [[zastavoslovje]], [[rodoslovje]], [[Sfragistika|sfragistiko]], [[Faleristika|faleristiko]], [[Onomastika|onomastiko]], [[Arhontologija|arhontologijo]], [[Nobilistika|nobilistiko]], [[Insigniologija|insigniologijo]] in [[Ikonologija|ikonologijo]]. Društvo se ukvarja z izobraževanjem, svetovanjem, izdajanjem publikacij in organiziranjema strokovnih posvetov na področju grboslovja in zastavoslovja. Med drugim društvo skrbi za mesto prvega izobešanja zastave na [[Wolfova ulica|Wolfovi ulici]],<ref>{{Navedi splet|title=Sobotna priloga: Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0WZPPK2N|website=www.dlib.si|accessdate=2022-01-11|date=11. april 1998}}</ref> prireja tradicionalne dneve slovenske zastave na [[Geometrično središče Slovenije|GEOSS-u]]<ref>{{Navedi splet|title=Novice iz Moravške doline|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN3OE8GL|website=www.dlib.si|accessdate=2022-01-11|date=2002|publisher=Občina Moravče}}</ref> ter skrbi za portal izobesi-zastavo.si.<ref>{{Navedi novice|title=Zakaj še vedno ne znamo izobesiti zastave|date=18.6.2021|url=https://www.primorske.si/2021/06/17/zakaj-po-treh-desetletjih-zastave-izobesamo-napacn|last=Dragoš|first=Saša|work=Primorske novice|publication-date=18. junij 2021}}</ref> V letu 2020 je društvo oblikovalo zastavo v podporo boju proti [[COVID-19|koronavirusu]],<ref>{{Navedi splet|title=Sodelavec Mestnega muzeja nagrajen za svetovno prepoznan simbol 'antikorone'|url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/943/sodelavec-mestnega-muzeja-nagrajen-za-svetovno-prepoznan-simbol-antikorone/|website=mgml.si|accessdate=2022-01-12|language=sl}}</ref> ki je postala mednarodno prepoznavna, ter predloge grbov in zastav bodočih slovenskih [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajin]].<ref>{{Navedi splet|title=Predlogi grbov in zastav bodočih slovenskih pokrajin|url=https://radioprvi.rtvslo.si/2020/11/predlogi-grbov-in-zastav-bodocih-slovenskih-pokrajin/|accessdate=2022-01-12|website=Radio 1}}</ref> V letu 2022 je društvo organiziralo 29. Mednarodni kongres zastavoslovja, ki je potekal od 11. do 15. julija v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042993075|title=Vsaka zastava pripoveduje svojo zgodbo|date=17.7.2022|publisher=Dnevnik d.d.}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave in viri == * [http://www.heraldica-slovenica.si/ Spletna stran Društva Heraldica Slovenica] * [https://www.izobesi-zastavo.si/ Spletna stran izobesi-zastavo.si] * [http://www.pokrajine.com/ Spletna stran pokrajine.com] * [https://www.icv29ljubljana.com/ Spletna stran ICV29] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Heraldika]] [[Kategorija:Grboslovje]] [[Kategorija:Zastavoslovje]] 1dvq59or0jlyzvgn97dnxn6dx5fnyvo 6748128 6748127 2026-09-08T15:42:23Z JanezVajkard 98118 6748128 wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija |slika=Zastava HeraldicaSlovenica.png |ime=Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica |pravna_oblika=društvo |datum_ustanovitve=10. julij 1991 |v_javnem_interesu=DA |naziv_vodje=predsednik |predsednik=Aleksander Hribovšek |mednarodno=FIAV |spletna_stran=https://www.heraldica-slovenica.si/ |vodja1=[[Aleksander Hribovšek]]|naziv_vodje1=Predsednik}} '''Heraldica Slovenica''' (polno ime '''Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica''') (pred tem Heraldično, genealoško in veksikološko društvo Heraldica Slovenica, še prej pa Slovenski ščit (grboslovno, zastavoslovno in rodoslovno društvo)) je slovensko društvo, ustanovljeno 10. julija 1991.<ref>{{Navedi časopis|date=4. februar 1992|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-NX1GC4WA/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi časopis|date=31. december 1991|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7SL45GUJ/4/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Društvo se je kmalu po nastanku vključilo v sorodne stanovske in mednarodne organizacije. Zaradi mednarodnega udejstvovanja se je društvo leta 1994 preimenovalo v Heraldica Slovenica.<ref>{{Navedi časopis|date=23. februar 1995|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9WIN225K/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Od 23. avgusta 1993 je društvo včlanjeno v Mednarodno zastavoslovno federacijo [[FIAV]].<ref>{{Navedi časopis|date=11. maj 1995|title=Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFJIUYDL|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Društvo je bilo druga članica federacije, ki je bila sprejeta iz območja nekdanjega »vzhodnega bloka« in nosi zaporedno številko 32.<ref>{{Navedi splet|url=https://fiav.org/current-members/|title=Seznam članov FIAV|accessdate=21.1.2021}}</ref> Namen društva je združevanje tistih posameznikov, ki jih druži zanimanje za slovensko [[Heraldika|grboslovje]], [[zastavoslovje]], [[rodoslovje]], [[Sfragistika|sfragistiko]], [[Faleristika|faleristiko]], [[Onomastika|onomastiko]], [[Arhontologija|arhontologijo]], [[Nobilistika|nobilistiko]], [[Insigniologija|insigniologijo]] in [[Ikonologija|ikonologijo]]. Društvo se ukvarja z izobraževanjem, svetovanjem, izdajanjem publikacij in organiziranjema strokovnih posvetov na področju grboslovja in zastavoslovja. Med drugim društvo skrbi za mesto prvega izobešanja zastave na [[Wolfova ulica|Wolfovi ulici]],<ref>{{Navedi splet|title=Sobotna priloga: Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0WZPPK2N|website=www.dlib.si|accessdate=2022-01-11|date=11. april 1998}}</ref> prireja tradicionalne dneve slovenske zastave na [[Geometrično središče Slovenije|GEOSS-u]]<ref>{{Navedi splet|title=Novice iz Moravške doline|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN3OE8GL|website=www.dlib.si|accessdate=2022-01-11|date=2002|publisher=Občina Moravče}}</ref> ter skrbi za portal izobesi-zastavo.si.<ref>{{Navedi novice|title=Zakaj še vedno ne znamo izobesiti zastave|date=18.6.2021|url=https://www.primorske.si/2021/06/17/zakaj-po-treh-desetletjih-zastave-izobesamo-napacn|last=Dragoš|first=Saša|work=Primorske novice|publication-date=18. junij 2021}}</ref> V letu 2020 je društvo oblikovalo zastavo v podporo boju proti [[COVID-19|koronavirusu]],<ref>{{Navedi splet|title=Sodelavec Mestnega muzeja nagrajen za svetovno prepoznan simbol 'antikorone'|url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/943/sodelavec-mestnega-muzeja-nagrajen-za-svetovno-prepoznan-simbol-antikorone/|website=mgml.si|accessdate=2022-01-12|language=sl}}</ref> ki je postala mednarodno prepoznavna, ter predloge grbov in zastav bodočih slovenskih [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajin]].<ref>{{Navedi splet|title=Predlogi grbov in zastav bodočih slovenskih pokrajin|url=https://radioprvi.rtvslo.si/2020/11/predlogi-grbov-in-zastav-bodocih-slovenskih-pokrajin/|accessdate=2022-01-12|website=Radio 1}}</ref> V letu 2022 je društvo organiziralo 29. Mednarodni kongres zastavoslovja, ki je potekal od 11. do 15. julija v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042993075|title=Vsaka zastava pripoveduje svojo zgodbo|date=17.7.2022|publisher=Dnevnik d.d.}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave in viri == * [http://www.heraldica-slovenica.si/ Spletna stran Društva Heraldica Slovenica] * [https://www.izobesi-zastavo.si/ Spletna stran izobesi-zastavo.si] * [http://www.pokrajine.com/ Spletna stran pokrajine.com] * [https://www.icv29ljubljana.com/ Spletna stran ICV29] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Heraldika]] [[Kategorija:Grboslovje]] [[Kategorija:Zastavoslovje]] k72ncnbfeesptfi1ilwka7d4mz38ib2 6748130 6748128 2026-09-08T15:43:36Z SirFranzPaul 189873 /* */ Zastava je že v Wikimedijini zbirki. 6748130 wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija |slika=Flag_of_HS_(2).svg |ime=Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica |pravna_oblika=društvo |datum_ustanovitve=10. julij 1991 |v_javnem_interesu=DA |naziv_vodje=predsednik |predsednik=Aleksander Hribovšek |mednarodno=FIAV |spletna_stran=https://www.heraldica-slovenica.si/ |vodja1=[[Aleksander Hribovšek]]|naziv_vodje1=Predsednik}} '''Heraldica Slovenica''' (polno ime '''Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica''') (pred tem Heraldično, genealoško in veksikološko društvo Heraldica Slovenica, še prej pa Slovenski ščit (grboslovno, zastavoslovno in rodoslovno društvo)) je slovensko društvo, ustanovljeno 10. julija 1991.<ref>{{Navedi časopis|date=4. februar 1992|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-NX1GC4WA/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi časopis|date=31. december 1991|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7SL45GUJ/4/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Društvo se je kmalu po nastanku vključilo v sorodne stanovske in mednarodne organizacije. Zaradi mednarodnega udejstvovanja se je društvo leta 1994 preimenovalo v Heraldica Slovenica.<ref>{{Navedi časopis|date=23. februar 1995|title=Delo|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9WIN225K/index.html|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Od 23. avgusta 1993 je društvo včlanjeno v Mednarodno zastavoslovno federacijo [[FIAV]].<ref>{{Navedi časopis|date=11. maj 1995|title=Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFJIUYDL|journal=|publication-place=Ljubljana}}</ref> Društvo je bilo druga članica federacije, ki je bila sprejeta iz območja nekdanjega »vzhodnega bloka« in nosi zaporedno številko 32.<ref>{{Navedi splet|url=https://fiav.org/current-members/|title=Seznam članov FIAV|accessdate=21.1.2021}}</ref> Namen društva je združevanje tistih posameznikov, ki jih druži zanimanje za slovensko [[Heraldika|grboslovje]], [[zastavoslovje]], [[rodoslovje]], [[Sfragistika|sfragistiko]], [[Faleristika|faleristiko]], [[Onomastika|onomastiko]], [[Arhontologija|arhontologijo]], [[Nobilistika|nobilistiko]], [[Insigniologija|insigniologijo]] in [[Ikonologija|ikonologijo]]. Društvo se ukvarja z izobraževanjem, svetovanjem, izdajanjem publikacij in organiziranjema strokovnih posvetov na področju grboslovja in zastavoslovja. Med drugim društvo skrbi za mesto prvega izobešanja zastave na [[Wolfova ulica|Wolfovi ulici]],<ref>{{Navedi splet|title=Sobotna priloga: Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0WZPPK2N|website=www.dlib.si|accessdate=2022-01-11|date=11. april 1998}}</ref> prireja tradicionalne dneve slovenske zastave na [[Geometrično središče Slovenije|GEOSS-u]]<ref>{{Navedi splet|title=Novice iz Moravške doline|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN3OE8GL|website=www.dlib.si|accessdate=2022-01-11|date=2002|publisher=Občina Moravče}}</ref> ter skrbi za portal izobesi-zastavo.si.<ref>{{Navedi novice|title=Zakaj še vedno ne znamo izobesiti zastave|date=18.6.2021|url=https://www.primorske.si/2021/06/17/zakaj-po-treh-desetletjih-zastave-izobesamo-napacn|last=Dragoš|first=Saša|work=Primorske novice|publication-date=18. junij 2021}}</ref> V letu 2020 je društvo oblikovalo zastavo v podporo boju proti [[COVID-19|koronavirusu]],<ref>{{Navedi splet|title=Sodelavec Mestnega muzeja nagrajen za svetovno prepoznan simbol 'antikorone'|url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/943/sodelavec-mestnega-muzeja-nagrajen-za-svetovno-prepoznan-simbol-antikorone/|website=mgml.si|accessdate=2022-01-12|language=sl}}</ref> ki je postala mednarodno prepoznavna, ter predloge grbov in zastav bodočih slovenskih [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajin]].<ref>{{Navedi splet|title=Predlogi grbov in zastav bodočih slovenskih pokrajin|url=https://radioprvi.rtvslo.si/2020/11/predlogi-grbov-in-zastav-bodocih-slovenskih-pokrajin/|accessdate=2022-01-12|website=Radio 1}}</ref> V letu 2022 je društvo organiziralo 29. Mednarodni kongres zastavoslovja, ki je potekal od 11. do 15. julija v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042993075|title=Vsaka zastava pripoveduje svojo zgodbo|date=17.7.2022|publisher=Dnevnik d.d.}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave in viri == * [http://www.heraldica-slovenica.si/ Spletna stran Društva Heraldica Slovenica] * [https://www.izobesi-zastavo.si/ Spletna stran izobesi-zastavo.si] * [http://www.pokrajine.com/ Spletna stran pokrajine.com] * [https://www.icv29ljubljana.com/ Spletna stran ICV29] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Heraldika]] [[Kategorija:Grboslovje]] [[Kategorija:Zastavoslovje]] pm4qk98m9g88djgun45jrabh5dcthbd 0 512016 6748124 6723634 2026-09-08T15:34:23Z Kraškaburja 121442 Sem dodala razdelek "Zunanje povezave" 6748124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict = Bitka na Nanosu | image = | caption = | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] | date = 18. april 1942 | place = [[Nanos]], [[Slovenija]] | result = italijanska zmaga | combatant1 = [[Slika:Flag of the Slovene Partisans.svg|25px]] [[Slovenski partizani|NOV in POS]] | combatant2 = {{zastava|Kraljevina Italija}} | commander1 = Martin Greif-Rudi | commander2 = general Giuseppe Beato | strength1 = 60 partizanov | strength2 = 686 vojakov | casualties1 = 6 padlih, 10 zajetih | casualties2 = 4 padli, 7 ranjenih }} '''Bitka na Nanosu''' je bila ena prvih bitk [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] na [[Primorska|Primorskem]]. Predstavljal je prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. {{citatni blok|Spomladi leta 1942 je nastala na Primorskem močnejša partizanska enota, ki je začela s prvimi oboroženimi akcijami v Brkinih… Polbataljon, ki sta ga sestavljali Pivška in Vipavska četa (skupno 60 borcev), se je zato premaknil na Nanos, kjer so se partizani čutili bolj varne... Italijanske oblasti so pridobile natančne obveščevalne podatke o enoti... Na osnovi teh podatkov so organizirale akcijo vojaškega pregleda in čiščenja planote Nanos (ofenziva), ki je trajala od 18. do 22. aprila 1942.| Primož Plahuta, Nanoška bitka<ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika 8-9 2022 (stran 8) |url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf}}</ref>}} [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|308px|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]]Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopad je potekal na južnem delu planote in sicer severno od Pižentov in severno od vzpetine s kotiranim vrhom 887. Spopadlo se je približno 60 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Celotno planoto je obkolilo še okrog 800 oborožencev. Spopad je trajal približno tri ure, manjši spopadi so se odvijali še tri dni. V boju se je posebej izkazal Pavel Rušt, partizan iz Gradišča pri Vipavi. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo šest partizanov ter bilo zajetih deset, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt. Italijanske sile so imele 4 padle in 7 ranjenih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet|url=https://www.reteparri.it/wp-content/uploads/ic/RAV0068570_1973_110-113_10.pdf|title= Gorizia 1942: Il secondo fronte partigiano al confine orientale nelle relazioni di polizia e dei comandi militari italiani|author=Teodoro Sala|accessdate=8. septembra 2026}} [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne v Sloveniji|Nanos]] [[Kategorija:Bitke leta 1942|Nanos]] [[Kategorija:Nanos]] 2w7zopnnymfhhj9wjsahyik4sggi2ja 6748133 6748124 2026-09-08T15:52:17Z Kraškaburja 121442 /* Zunanje povezave */ Manjše urejanje 6748133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict = Bitka na Nanosu | image = | caption = | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] | date = 18. april 1942 | place = [[Nanos]], [[Slovenija]] | result = italijanska zmaga | combatant1 = [[Slika:Flag of the Slovene Partisans.svg|25px]] [[Slovenski partizani|NOV in POS]] | combatant2 = {{zastava|Kraljevina Italija}} | commander1 = Martin Greif-Rudi | commander2 = general Giuseppe Beato | strength1 = 60 partizanov | strength2 = 686 vojakov | casualties1 = 6 padlih, 10 zajetih | casualties2 = 4 padli, 7 ranjenih }} '''Bitka na Nanosu''' je bila ena prvih bitk [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] na [[Primorska|Primorskem]]. Predstavljal je prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. {{citatni blok|Spomladi leta 1942 je nastala na Primorskem močnejša partizanska enota, ki je začela s prvimi oboroženimi akcijami v Brkinih… Polbataljon, ki sta ga sestavljali Pivška in Vipavska četa (skupno 60 borcev), se je zato premaknil na Nanos, kjer so se partizani čutili bolj varne... Italijanske oblasti so pridobile natančne obveščevalne podatke o enoti... Na osnovi teh podatkov so organizirale akcijo vojaškega pregleda in čiščenja planote Nanos (ofenziva), ki je trajala od 18. do 22. aprila 1942.| Primož Plahuta, Nanoška bitka<ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika 8-9 2022 (stran 8) |url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf}}</ref>}} [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|308px|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]]Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopad je potekal na južnem delu planote in sicer severno od Pižentov in severno od vzpetine s kotiranim vrhom 887. Spopadlo se je približno 60 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Celotno planoto je obkolilo še okrog 800 oborožencev. Spopad je trajal približno tri ure, manjši spopadi so se odvijali še tri dni. V boju se je posebej izkazal Pavel Rušt, partizan iz Gradišča pri Vipavi. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo šest partizanov ter bilo zajetih deset, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt. Italijanske sile so imele 4 padle in 7 ranjenih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == '* {{navedi splet|url=https://www.reteparri.it/wp-content/uploads/ic/RAV0068570_1973_110-113_10.pdf|title= Gorizia 1942: Il secondo fronte partigiano al confine orientale nelle relazioni di polizia e dei comandi militari italiani|author=Teodoro Sala|p=50|accessdate=8. septembra 2026}} [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne v Sloveniji|Nanos]] [[Kategorija:Bitke leta 1942|Nanos]] [[Kategorija:Nanos]] f9p6tqklwm50ygxw6n2tc9k03i9fubz 6748135 6748133 2026-09-08T15:53:00Z Kraškaburja 121442 /* Zunanje povezave */ poprava 6748135 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict = Bitka na Nanosu | image = | caption = | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] | date = 18. april 1942 | place = [[Nanos]], [[Slovenija]] | result = italijanska zmaga | combatant1 = [[Slika:Flag of the Slovene Partisans.svg|25px]] [[Slovenski partizani|NOV in POS]] | combatant2 = {{zastava|Kraljevina Italija}} | commander1 = Martin Greif-Rudi | commander2 = general Giuseppe Beato | strength1 = 60 partizanov | strength2 = 686 vojakov | casualties1 = 6 padlih, 10 zajetih | casualties2 = 4 padli, 7 ranjenih }} '''Bitka na Nanosu''' je bila ena prvih bitk [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] na [[Primorska|Primorskem]]. Predstavljal je prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. {{citatni blok|Spomladi leta 1942 je nastala na Primorskem močnejša partizanska enota, ki je začela s prvimi oboroženimi akcijami v Brkinih… Polbataljon, ki sta ga sestavljali Pivška in Vipavska četa (skupno 60 borcev), se je zato premaknil na Nanos, kjer so se partizani čutili bolj varne... Italijanske oblasti so pridobile natančne obveščevalne podatke o enoti... Na osnovi teh podatkov so organizirale akcijo vojaškega pregleda in čiščenja planote Nanos (ofenziva), ki je trajala od 18. do 22. aprila 1942.| Primož Plahuta, Nanoška bitka<ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika 8-9 2022 (stran 8) |url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf}}</ref>}} [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|308px|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]]Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopad je potekal na južnem delu planote in sicer severno od Pižentov in severno od vzpetine s kotiranim vrhom 887. Spopadlo se je približno 60 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Celotno planoto je obkolilo še okrog 800 oborožencev. Spopad je trajal približno tri ure, manjši spopadi so se odvijali še tri dni. V boju se je posebej izkazal Pavel Rušt, partizan iz Gradišča pri Vipavi. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo šest partizanov ter bilo zajetih deset, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt. Italijanske sile so imele 4 padle in 7 ranjenih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet|url=https://www.reteparri.it/wp-content/uploads/ic/RAV0068570_1973_110-113_10.pdf|title= Gorizia 1942: Il secondo fronte partigiano al confine orientale nelle relazioni di polizia e dei comandi militari italiani|author=Teodoro Sala|p=50|accessdate=8. septembra 2026}} [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne v Sloveniji|Nanos]] [[Kategorija:Bitke leta 1942|Nanos]] [[Kategorija:Nanos]] oqdp6h6zjzw46wrkjyrte6ld1u1on04 0 512647 6748285 6454712 2026-09-09T07:29:26Z Erardo Galbi 166658 6748285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje frazione |name = Pevma |native_name = Piuma/Peuma |region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |area_total_km2 = |population_total = |population_as_of = |postal_code = |area_code = |istat = |comune = [[Gorica]] |province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] |image_skyline = Chiesa di Santi Mauro e Silvestro - Gorizia 08.jpg |image_caption = [[Cerkev sv. Silvestra, Gorica|Cerkev sv. Silvestra]], v ozadju [[Goriški grad]] |latd=45 |latm=57 |lats=43 |latNS=N |longd=13 |longm=36 |longs=56 |latEW=E }} [[Slika:Razglednica Avstroogrsko vojaško pokopališče pri Pevmi.jpg|sličica|281x281_pik|Razglednica avstro-ogrskega vojaškega pokopališča pri Pevmi (napis: ''Peuma bei Görz. Heldenfriedhof.'', Pevma pri Gorici. Pokopališče junakov.)]] '''Pevma''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Piuma'' ali ''Peuma'', [[Furlanščina|furlansko]] ''Peume'', [[Nemščina|nemško]] ''Peuma'') je vas oz. primestno naselje ter mestna četrt [[Pevma - Štmaver - Oslavje]] (it. ''frazione'') Občine [[Gorica]] na desnem bregu [[Soča|reke Soče]]. [[Slika:Nepomuk, Pevma (ob Soči) 003.jpg|sličica|280x280_pik|Kip svetega Janeza Nepomuka, ob Soči]] Pevma je slovenska vas, ki se nahaja ob vznožju Brd takoj po [[Pevmski most|soškem mostu]] v Gorici, dva kilometra daleč od goriškega [[Travnik, Gorica|Travnika]]. V Pevmi je [[Seznam šol v Gorici|Osnovna šola Josipa Abrama]] s slovenskim učnim jezikom. Vanjo hodijo pretežno otroci iz Pevme, Štmavra in [[Oslavje|Oslavja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icgorizia.net/sl/content/seznam-osnovnih-%C5%A1ol|title=Seznam osnovnih šol|accessdate=8. 2. 2022|archive-date=2022-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208103342/https://www.icgorizia.net/sl/content/seznam-osnovnih-%C5%A1ol|url-status=dead}}</ref> [[Slika:V Kini (signalizacija), Pevma, Gorica (Peuma, Gorizia).jpg|sličica|281x281_pik|V Kini, znak s slovenskim ledinskim imenom]] == Glej tudi == * [[Cerkev svetega Silvestra, Gorica|Cerkev svetega Silvestra]] * [[Pevmica]] (potok) * [[Pevmski park]] == Sklici == {{Nanoškrbina}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Gorica]] [[Kategorija:Naselja v Italiji]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] l38fasnsm2865sgi8kjo55q3swqr200 0 519555 6748299 6746917 2026-09-09T07:51:07Z Lojwe 203201 6748299 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Ceuta | native_name = {{jezik|ar|سَبْتَة}} | settlement_type = Avtonomno mesto | image_skyline = {{več slik | perrow = 1/2 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Vista de Ceuta y la península de Almina desde el mirador de Isabel II.jpg | image2 = Ceuta fortifications.jpg | image3 = Town hall of Ceuta edited.jpg }} | image_flag = Flag Ceuta.svg | flag_size = 125px | flag_alt = | flag_link = | image_seal = | seal_size = | seal_alt = | seal_link = | image_shield = Escudo de Ceuta.svg | shield_size = 100x100px | shield_alt = | shield_link = | nickname = | motto = | anthem = ''Ceuta, mi ciudad querida''<br /> {{smaller|»Ceuta, moje ljubljeno mesto«}}<br /> | mapsize = | map_alt = | image_map1 = | mapsize1 = | map_alt1 = | map_caption1 = | image_dot_map = | dot_mapsize = | dot_map_base_alt = | dot_map_alt = | dot_map_caption = | dot_x = | dot_y = | image_map = Ceuta in Spain (including Canarias).svg | map_caption = Lega Ceute | coordinates = {{koord|35|53|18|N|5|18|56|W|region:ES|format=dms|display=inline,title}} | coor_pinpoint = <!-- to specify exact location of coordinates (was coor_type) --> | coordinates_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Španija}} | government_type = Avtonomno mesto | governing_body = Svet vlade | leader_party = [[Španska ljudska stranka|PP]] | leader_title = Župan-predsednik | leader_name = [[Juan Jesús Vivas]] | leader_title1 = | leader_name1 = | area_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | area_total_km2 = 18,5 | area_rank = | area_note = <!-- elevation -----------------> | elevation_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | elevation_m = 10 | elevation_max_footnotes = <!-- Monte Anyera --><!-- for references: use <ref> tags --> | elevation_max_m = 349 | elevation_min_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | elevation_min_m = | population_as_of = 2018 | population_footnotes = | population_total = 85144 | population_rank = | population_density_km2 = auto | population_density_rank = | population_demonyms = | population_note = | demographics1_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = <!-- etc., up to demographics1_title5 / demographics1_info5 --> | demographics_type2 = BDP | demographics2_footnotes = <ref>{{navedi splet | url=https://ine.es/prensa/cre_2022.pdf | title=Contabilidad Regional de España|website=www.ine.es}}</ref> | demographics2_title1 = Skupno | demographics2_info1 = 1,91 mrd. € (2022) | demographics2_title2 = ''Per capita'' | demographics2_info2 = 23.073 € (2022) | timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | timezone2 = | utc_offset2 = | timezone2_DST = | utc_offset2_DST = | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 51001–51005 | area_code_type = | area_code = | geocode = | iso_code = ES-CE | registration_plate = | blank_name_sec1 = Uradni jezik | blank_info_sec1 = [[španščina]] | blank1_name_sec1 = Parlament | blank1_info_sec1 = Zbor Ceute | blank2_name_sec1 = V španskem kongresu | blank2_info_sec1 = 1 poslanec (od 350) | blank3_name_sec1 = V španskem senatu | blank3_info_sec1 = 2 senatorja (od 264) | website = http://www.ceuta.es/ | footnotes = }} '''Ceuta''' (špansko:&nbsp;[ˈΘewta]; berbersko Sebta; {{Jezik-ar|سَبْتَة|Sabtah}}) je [[Španija|špansko]] [[Španska avtonomna skupnost|avtonomno mesto]] na severni obali [[Afrika|Afrike]]. Ceuta meji samo na [[Maroko]], kjer se stikata [[Sredozemsko morje]] in [[Atlantski ocean|Atlantski ocean]]. Je eno od devetih španskih ozemelj v Afriki in je skupaj z [[Melilla|Melillo]] eno od dveh naseljenih španskih ozemelj na afriški celini. Do 14. marca 1995 je bila del province Cádiz. Na ta datum sta Ceuta in Melilla postali avtonomni območji. Ceuta je bila tako kot Melilla in [[Kanarski otoki]] razglašena za svobodno pristanišče še preden se je Španija pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]].<ref>{{Navedi časopis|last=Ferrer-Gallardo|first=Xavier|year=2008|title=The Spanish–Moroccan border complex: Processes of geopolitical, functional and symbolic rebordering|url=https://archive.org/details/sim_political-geography_2008-03_27_3/page/301|journal=Political Geography|volume=27|issue=3|pages=301–321|doi=10.1016/j.polgeo.2007.12.004}}</ref> Njeno prebivalstvo sestavljajo [[kristjani]], [[muslimani]] in manjšine [[Sefardski Judje|sefardskih Judov]] ter etničnih Sindijcev iz sodobnega [[Pakistan]]a. [[Španščina]] je edini uradni jezik. Darijsko arabščino govori 15–20% prebivalstva.&nbsp; == Imena == Ime '''Abyla''' naj bi bilo punsko ime ("Visoka gora"{{Sfnp|Cauvin & al.|1843}} ali "[[El|Božja]] gora") za Jebel Musa,{{Sfnp|Bonney & al.|1907}} ki naj bi bila južni Herkulov steber.{{Sfnp|Smith|1854}} Ime gore je dejansko ''Habenna'' (punsko bn "[[Kamnina|Kamen]]" ali "[[Stela (spomenik)|Stela]]") ''ali' Abin-HiQ'' , "Kamen zaliva"), glede na bližnji zaliv Benzú. Ime je različno helenizirano kot ''Ápini'', ''Abýla'' ({{Jezik|grc|Ἀβύλα}}), ''Abýlē'' ({{Jezik|grc|Ἀβύλη}}), ''Ablýx'' ({{Jezik|grc|Ἀβλύξ}}) in ''Abílē Stḗlē'' ({{Jezik|grc|Ἀβίλη Στήλη}}, "Abilin steber"){{Sfnp|Smith|1854}} in v [[Latinščina|latinščini]] kot ''{{Jezik|la|Abyla Mons}}'' ("Gora Abila") ali ''{{Jezik|la|Abyla Columna}}'' ("Abilin steber"). Naselje pod Jebel Muso se je kasneje preimenovalo v sedem hribov okoli mesta, skupaj imenovanih "sedem bratov"{{Sfnp|Smedley & al.|1845}} (Grško ''''Heptádelphoi'''';<ref>[[Claudius Ptolemy|Ptolemy]], ''[[Ptolemy's Geography|Geography]]'', IV.i.5.</ref> {{Jezik-la|Septem Fratres}}).<ref>In, e.g., [[Pomponius Mela]].</ref> Rimska trdnjava na tem mestu je dobila ime "Utrdba pri sedmih bratih" ({{Jezik|la|Castellum ad Septem Fratres}}).{{Sfnp|Smith|1854}} To ime se je postopoma skrajšalo na Septem<ref name="Kaegi">{{Navedi knjigo|last=Walter E. Kaegi|title=Muslim Expansion and Byzantine Collapse in North Africa|date=4 November 2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-19677-2|page=256}}</ref> ({{Jezik|grc|Σέπτον}}, ''Sépton'') ali občasno Septum<ref name="Kitto">{{Navedi knjigo|others=John Kitto, William Lindsay Alexander|title=A Cyclopædia of Biblical Literature|volume=2|date=1864|page=350}}</ref> ali '''Septa'''.{{Sfnp|Dyer|1873}} V berberskem jeziku se je ime izgovarjalo kot ''Sebta'' in [[Arabščina|arabskem]] kot ''Sabtan''{{Sfnp|Smedley & al.|1845}} ali ''Sabtah,'' iz katerega je v [[Portugalščina|portugalščini]] ( {{IPA-pt|ˈsewtɐ|pron}} ) in [[Španščina|španščini]] (izgovorjava&nbsp;[ˈΘewta]) nastalo trenutno ime Ceuta. == Zgodovina == === Antika === [[Slika:Catedral_de_la_Asunción_de_Ceuta_(11).jpg|desno|sličica|250x250_pik| Feneško arheološko najdišče iz 7. stoletja pred našim štetjem, poleg katedrale v Ceuti]] [[Gibraltarska ožina]], ki nadzoruje prehod med [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]], je bila skozi zgodovino pomembna vojaška in gospodarska točka. [[Fenicija|Feničani]] so spoznali, da izjemno ozka ožina, ki povezuje polotok Almina z afriško celino, nudi odlično obrambo, zato so v začetku 1. tisočletja pred našim štetjem tam postavili postojanko. Grški geografi kraj beležijo z različicami imena ''Abyle'', starodavnega imena bližnje gore Jebel Musa. Poleg Calpeja, drugega Herkulovega stebra, ki je zdaj znan kot Gibraltarska skala, so Feničani ustanovili Kart v današnjem San Roqueju v [[Španija|Španiji]]. Druga dobra pristanišča v bližini so postala feničanska in nato [[Antična Kartagina|kartažinska]] v današnjem [[Tanger]]ju in [[Cádiz]]u . Po uničenju [[Antična Kartagina|Kartagine]] v [[Punske vojne|punskih vojnah]] je bila večina [[Magreb|severozahodne Afrike]] prepuščena [[Rimska republika|rimskim]] državam [[Numidija|Numidije]] in - okoli Abile - Mavretaniji. Punska kultura je še naprej uspevala na območju, ki so ga Rimljani poznali kot "Septem". Po bitki pri Thapzusu leta 46 pr.n.št. so [[Gaj Julij Cezar|Cezar]] in njegovi dediči severno Afriko priključili neposredno k rimskemu imperiju kot [[Rimska provinca|rimsko provinco,]] toda vse do cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] je večina [[Berberi|berberskih]] prebivalcev Septema še naprej govorila in pisala v punskem jeziku. [[Kaligula]] je leta 40 našega štetja ubil mavretanskega kralja Ptolomeja in nato zasedel njegovo kraljestvo. Leta 42 je [[Klavdij I.|Klavdij]] Septem umestil v [[Rimska provinca|provinco]] [[Tingiška Mavretanija|Tingitana]] in jo dvignil na raven [[Rimska kolonija|kolonije]]. Posledično je bila kolonija [[Romanizacija|romanizirana]] in je gospodarsko uspevala pozno v tretje stoletje. Veliko je trgovala z [[Hispanija|rimsko Španijo]] in postala dobro znana po svojih soljenih ribah. Ceste so jo povezovale s Tingisom (Tangiers) in [[Volubilis]]om. Pod [[Teodozij I.|Teodozijem I.]] je imel Septem v poznem 4. stoletju še vedno 10.000 prebivalcev, skoraj vsi so bili krščanski [[Rimsko državljanstvo|državljani]] in so govorili afriško-romansko (lokalno narečje latinščine).<ref>{{Citat|first=Theodore|last=Mommsen|title=The Provinces of the Roman Empire|at=s.v. "Africa"}}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Interior_de_los_Baños_Árabes_de_Ceuta.jpg|sličica|Arabske kopeli v Ceuti, zgrajene med 11. in 13. stoletjem]] [[Slika:Murallas_meriníes_de_Ceuta.jpg|desno|sličica| Marinidski zidovi, ki jih je leta 1328 zgradil Abu Sa'id Uthman II]] Vandali, ki jih je verjetno povabil grof Bonifacija kot zaščito pred cesarico Gallo Placidio, so okoli leta 425 prečkali ožino blizu Tingisa in hitro preplavili rimsko severno Afriko. Njihov kralj [[Gajserik]] je svojo pozornost usmeril v bogate dežele okoli [[Kartagina (mesto)|Kartagine]]. Čeprav so Rimljani sčasoma sprejeli njegova osvajanja in je vseeno nadaljeval z napadi nanje, je kmalu izgubil nadzor nad Tingisom in Septemom v vrsti berberskih uporov. Ko se je [[Justinijan I.|Justinijan]] odločil [[Bizantinsko-vandalska vojna|ponovno osvojiti vandalsko deželo]], je njegov zmagoviti general [[Belizar]] napredoval vzdolž obale, s čimer je Septem okoli leta 533 postal najbolj zahodna postojanka [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Za razliko od nekdanje starorimske uprave pa vzhodni Rim ni prodrl daleč v zaledje in je namesto Tingisa za regionalno prestolnico določil Septem, ki ga je bilo lažje braniti. [[Justinijanova kuga|Epidemije]], manj sposobni nasledniki in preobremenjene oskrbovalne linije so pustile Septem izoliran. Verjetno je, da so bili njegovi voditelji v 7. stoletju dolžni plačevati prispevke [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskemu kraljestvu v Španiji.]] Ni zanesljivih podatkov o koncu islamskega osvajanja Magreba okoli leta 710. Namesto tega je hitro muslimansko osvajanje Španije povzročilo [[Viteški roman|romance]] o grofu Julijanu Septemskem in njegovi izdaji krščanstva v maščevanje za sramoto, ki je doletela njegovo hčer na dvoru [[Roderik|kralja Rodericka.]] Domnevno je z Julianovo spodbudo in navodili berberski spreobrnjenec in osvobojenec [[Tarik ibn Zijad|Tariq ibn Ziyad]] svojo garnizijo odpeljal iz Tangiersa čez ožino in tako hitro porazil Špance, da sta se tako on kot njegov gospodar [[Musa bin Nusair|Musa bin Nusayr]] sprla z ljubosumnim kalifom, ki jima je odvzel bogastvo in naslove. Po smrti Juliana, včasih opisanega tudi kot kralja Ghomarskih Berberov, so Berberi, ki so se spreobrnili v islam, prevzeli neposreden nadzor nad tem, kar so imenovali Sebta. Ta je bila nato uničena med njihovim velikim uporom proti [[Omajadski kalifat|Omajadskemu kalifatu]] okoli leta 740. Sebta je ostala majhna vas muslimanov in kristjanov, obkrožena z ruševinami, dokler se 9. stoletju vanjo ni naselil Mâjakas, poglavar plemena Majkaških Berberov, ki je začel kratkotrajno dinastijo Banu Isam.<ref name="GibbKramers1994">{{Citat|first=Hamilton Alexander Rosskeen|last=Gibb|last2=Johannes Hendrik Kramers|last3=Bernard Lewis|last4=Charles Pellat|last5=Joseph Schacht|title=The Encyclopaedia of Islam|url=https://books.google.com/books?id=BZXrAAAAMAAJ|year=1994|publisher=E.J. Brill|page=690}}.</ref> Njegov pravnuk je za kratek čas povezal svoje pleme z Idrisidi, vendar se je vladavina Banu Isama končala leta 931, ko je abdicral v korist [[Abd Al Rahman III.|Abd ar-Rahmana III.]], [[Omajadski kalifat|omajadskega]] [[Kordovski kalifat|kalifa iz Cordobe]]. Ceuta se je vrnila pod [[Mavri|mavrsko]] [[Al Andaluz|andaluzijsko]] oblast leta 927 skupaj z Melillo in pozneje [[Tanger]]jem leta 951. S padcem kalifata v Córdobi leta 1031 je nastalo brezvladje. Po tem so Ceuto in muslimansko Iberijo nadzorovale zaporedne severnoafriške dinastije. Od leta 1084 so [[Almoravidi|Almoravidski Berberi]] vladali regiji do leta 1147, ko so [[Almohadi]] osvojili deželo. Poleg Ibn Hudovega upora leta 1232 so vladali, dokler tunizijski [[Hafsidi|Hafsidi niso]] vzpostavili nadzora. Vpliv Hafsidov na zahodu se je hitro zmanjšal in prebivalci Ceute so jih na koncu leta 1249 izgnali. Po tem se je nadaljevalo obdobje politične nestabilnosti zaradi interesov [[Maroko|kraljevine Fez]] in Granade ter avtonomno domačo oblastjo Banu al-Azafijem. Fez je končno osvojil regijo leta 1387 s pomočjo [[Aragonska krona|Aragonije]]. === Portugalci === [[Slika:Porto_April_2019-7.jpg|desno|sličica| Prikaz [[Henrik Pomorščak|princa Henrika Navigatorja]] med osvajanjem Ceute in [[Azulejo|''azulejos'']] na železniški postaji São Bento]] [[Slika:Septa (Ceuta) ca 1572.jpg|desno|sličica| Upodobitev Ceute v 1572]] [[Slika:Ceuta Spain (cropped).jpg|desno|sličica| Kraljevo obzidje Ceute, zgrajeno od 962 do 18. stoletja, in plovni jarki]] [[Slika:Casa_de_los_Dragones,_Ceuta,_España,_2015-12-10,_DD_52.JPG|desno|sličica| Eklektična hiša zmajev, zgrajena leta 1905]] Zjutraj 21. avgusta 1415 je portugalski kralj Janez I. skupaj svojimi sinovi in vojsko napadel Ceuto. Portugalska vojska, ki je imela 45.000 mož in je potovala na 200 ladjah, je zalotila branilce Ceute popolnoma nepripravljene, zaradi česar so imeli le osem žrtev. Do noči je bilo mesto zavzeto. 22. avgusta zjutraj je bila Ceuta trdno v portugalskih rokah. Álvaro Vaz de Almada, 1. grof Avranches, je nad mestom dvignil novo zastavo Ceute, ki pa je bila enaka zastavi Lizbone, s tem da so na sredino zastave dodali grb Kraljevine Portugalske. Do danes je zastava Ceute ostala nespremenjena. V bitki se je odlikoval Janezov sin [[Henrik Pomorščak]], ki je bil med osvajanjem ranjen. Izkazalo se je, da je ropanje mesta manj donosno, kot so predvidevali. Janez I. se je zato odločil, da mesto obdrži in v njem razvija trgovino.<ref>{{Navedi časopis|last=López de Coca Castañer|first=José Enrique|year=1998|title=Granada y la expansión portuguesa en el Magreb extremo|journal=Historia. Instituciones. Documentos|location=Seville|publisher=[[Universidad de Sevilla]]|issue=25|page=351|issn=0210-7716}}</ref> Med leti 1415 in 1437 je bil Pedro de Meneses prvi guverner Ceute. Benemerinski sultan iz dinastije [[Marinidi|Marinidov]] je leta 1418 začel oblegati mesto, vendar ga je prvi guverner Ceute premagal, preden so iz Portugalske prišle okrepitve. Pod sinom kralja Janeza I., Duartejem, Ceuta ni prinašala dobička, saj je dobičkonosna trans-saharska trgovina potovala v [[Tanger]]. Kmalu se je ugotovilo, da je brez mesta Tanger posest Ceute brez vrednosti. Leta 1437 sta ga Duartejeva brata [[Henrik Pomorščak]] in Fernando, sveti princ, prepričala, da je začel napad na [[Marinidi|Marinidski]] sultanat. Bitka pri Tangerju (1437), ki jo je vodil Henrik, je bila pravi polom. V nastali pogodbi je Henrik obljubil, da bo Ceuto izročil Marinidom v zameno za to, da bi ti portugalski vojski dovolil, da nemoteno odide, čemur pa se je odrekel. Posest Ceute bi posredno vodila v nadaljnjo portugalsko širitev. Glavno območje portugalske ekspanzije je bila v tem času obala [[Magreb]]a, kjer je bilo žito, govedo, sladkor in tekstil, pa tudi ribe, kože, vosek in med.<ref name="Payne">[http://libro.uca.edu/payne1/payne10.pdf Payne, Stanley G., ''A History of Spain and Portugal'', Vol.1, Chap.10 "The Expansion"]</ref> Ceuta je morala sama zdržati 43 let, dokler ni bil položaj mesta utrjen z zavzetjem Ksar es-Seghir (1458), Arzila in Tangierja (1471) s strani Portugalcev. Mesto je bilo priznano kot portugalska posest s [[Pogodba iz Alcáçovasa|pogodbo iz Alcáçovasa]] (1479) in s [[Pogodba iz Tordesillasa|pogodbo iz Tordesillasa]] (1494). V štiridesetih letih 16. stoletja so Portugalci začeli graditi kraljevo obzidje Ceute, kakršno je videti danes, vključno z bastioni, plovnim jarkom in dvižnim mostom. Nekateri od teh bastionov še vedno stojijo, kot so bastioni Coraza Alta, Bandera in Mallorquines.<ref name="fortified-places">{{Navedi splet|title=Ceuta|url=http://www.fortified-places.com/ceuta/|website=fortified-places.com|accessdate=17 September 2015|archive-date=2017-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20171017195340/http://www.fortified-places.com/ceuta/|url-status=dead}}</ref> [[Luís de Camões]] je živel v Ceuti med letoma 1549 in 1551. V bitki je izgubil desno oko, kar je vplivalo na njegovo pesniško delo ''[[Luzijada]]''. === Iberska unija === Leta 1578 [[Sebastjan I. Portugalski|je portugalski kralj Sebastian]] umrl v bitki pri Alcácer Quibirju (znani kot Bitka treh kraljev) v današnjem severnem Maroku. Ker je bil brez potomcev, je to leta 1580 sprožilo krizo portugalskega nasledstva. Njegov vnuk, ostareli kardinal Henry, ga je nasledil kot kralj, vendar tudi Henrik ni imel potomcev, saj je že prejel duhovniško posvečenje. Ko je dve leti po Sebastianovi smrti umrl tudi kardinal-kralj, so prestol prevzeli trije vnuki portugalskega kralja Manuela I.: infantinja Catarina, vojvodinja Braganza; António, prior Crate; in Filip II. Španski (stric nekdanjega portugalskega kralja Sebastiana). Med tremi je prevladal Filip II. in bil leta 1581 okronan [[Filip II. Španski|za portugalskega kralja Filipa I.]], ki je združil obe kroni in čezmorski imperiji, ki se zgodovinsko imenuje Iberska unija.<ref name="Kamen177">{{Navedi knjigo|last=Kamen|first=Henry|title=Philip of Spain|publisher=Yale University Press|year=1999|isbn=9780300078008|url=https://books.google.com/books?id=wyWourPR5S8C&pg=PA177|page=177}}<cite class="citation book cs1" id="CITEREFKamen1999"><span class="cx-segment" data-segmentid="1172">[https://books.google.com/books?id=wyWourPR5S8C&pg=PA177 ''Philip of Spain'']. </span><span class="cx-segment" data-segmentid="1173">Yale University Press. p.&nbsp;177. </span><span class="cx-segment" data-segmentid="1174">[[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780300078008|<bdi>9780300078008</bdi>]].</span></cite></ref> Med Ibersko unijo med leti 1580 in 1640 je Ceuta pritegnila številne prebivalce španskega porekla.<ref name="Griffinh">{{Navedi knjigo|last=Griffin, H|year=2010|title=Ceuta Mini Guide|url=http://www.miragebooks.co.uk/ceuta|publisher=Mirage|isbn=978-0-9543335-3-9|accessdate=18 January 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120305205916/http://www.miragebooks.co.uk/ceuta|archivedate=5 March 2012}}</ref> Ceuta je postala edino mesto [[Portugalski imperij|portugalskega cesarstva]], ki se je postavilo na stran Španije, ko je Portugalska ponovno pridobila svojo neodvisnost v portugalski osvoboditveni vojni leta 1640. === Španija === [[Slika:Fort_of_El_Desnarigado.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Utrdba Desnarigado, zgrajena v 19. stoletju. V njej je muzej.]] [[Slika:Baluarte_de_la_Coraza_Alta_y_catedral_de_Ceuta,_de_noche.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Bastion la Coraza Alta na obali plaže Playa del Chorrillo]] 1. januarja 1668 je portugalski kralj Alfonso VI priznal uradno zvestobo Ceute Španiji in z Lizbonsko pogodbo uradno prepustil Ceuto španskemu kralju [[Karel II. Španski|Carlosu II]]. Med obleganjem Ceute (1694–1727) so mesto napadle maroške sile pod vodstvom Moulaja Ismaila. Med najdaljšim obleganjem v zgodovini je mesto doživelo spremembe, ki so povzročile izgubo portugalskega značaja. Medtem ko je večina vojaških operacij potekala okoli kraljevega obzidja Ceute, je prišlo tudi do manjših prodorov španskih sil na različnih točkah maroške obale in zasegov ladij v Gibraltarski ožini. Med [[Napoleonske vojne|Napoleonovimi vojnami (1803–1815)]] je Španija dovolila Veliki Britaniji, da zasede Ceuto. Okupacija se je začela leta 1810, Ceuta pa je bila ob koncu vojn vrnjena Španiji.<ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Ceuta|volume=05|page=777; see last eight lines}}</ref> Nesoglasja glede meje med Ceuto in Marokom so privedla do špansko-maroške vojne (1859–1860), ki se je končala z bitko pri Tetuánu. [[Slika:Ceuta_Turn_of_the_century.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Ulica v Ceuti, c. 1905–1910]] Julija 1936 je general [[Francisco Franco]] prevzel poveljstvo nad špansko-afriško vojsko in se uprl španski republiški vladi. Njegova vojaška vstaja je v letih 1936–1939 privedla do [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]. Franco je prepeljal vojake na celinsko Španijo z transportnimi letali, ki sta jih dobavili [[Tretji rajh|Nemčija]] in [[Kraljevina Italija|Italija]]. Ceuta je tako postala ena prvih žrtev nacionalističnih sile generala Franca, hkrati pa je bilo mesto pod ognjem zračnih in morskih sil uradne republiške vlade.<ref> {{Navedi splet|url=http://www.miragebooks.co.uk/ceuta-guide/ceuta-history.html|title=History of Ceuta|accessdate=2012-03-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120305205904/http://www.miragebooks.co.uk/ceuta-guide/ceuta-history.html|archivedate=5 March 2012}}</ref> Spomenik Llano Amarillo je bil postavljen v čast [[Francisco Franco|Franciscu Francu]], slovesno je bil otvorjen 13. julija 1940. Visok obelisk je bil od takrat opuščen, a simboli ščita Falange in cesarskega orla ostajajo vidni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.typicallyspanish.com/news/publish/article_13051.shtml|title=Franco monument now part of a rubbish dump in Ceuta|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121207133923/http://www.typicallyspanish.com/news/publish/article_13051.shtml|archivedate=7 December 2012}}</ref> Po razdelitvi Indije leta 1947 se je v Ceuti naselilo precejšnje število sindijskih hindujcev iz današnjega Pakistana, s čimer se je povečalo število v hindujski skupnost, ki je v Ceuti obstajala od leta 1893 in je bila povezana z Gibraltarjem.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.pluralismoyconvivencia.es/wp-content/uploads/2018/12/Minor%C3%ADas-religiosas-en-Ceuta-y-en-Melilla.pdf|title=Encuentros. Diversidad religiosa en Ceuta y Melilla|first=Rafael|last=Briones|first2=Sol|last2=Tarrés|first3=Óscar|last3=Salguero|publisher=Editorial Pluralismo y Convivencia|isbn=978-84-9888-523-1|page=84|year=2013}}</ref> Ko je Španija leta 1956 priznala neodvisnost španskega Maroka, so Ceuta in drugi {{Jezik|es|[[plazas de soberanía]]|italic=yes}} ostali pod špansko oblastjo. Španija jih je štela za sestavni del španske države, vendar Maroko temu nasprotuje. Kulturno je sodobna Ceuta del španske regije [[Andaluzija]]. Do leta 1925 je bila povezana s provinco Cádiz, španska obala pa je le 20 km (12,5 milj) stran. To je svetovljansko mesto, v katerem živijo pripadniki arabsko-berberske narodnosti,&nbsp;muslimanska manjšina, pa tudi [[Sefardski Judje|sefardska judovska]] in hindujska manjšina.<ref> {{Navedi novice|url=http://www.elpais.com/articulo/espana/Resistir/monte/Renegado/elpepuesp/20090322elpepinac_9/Tes|title=Resistir en el monte del Renegado|work=[[El País]]|date=22 March 2009|accessdate=2009-06-17|last=Bárbulo|first=Tomás}}</ref> 5. novembra 2007 je mesto obiskal kralj [[Juan Carlos I.]], ki je sprožil veliko navdušenje lokalnega prebivalstva in proteste maroške vlade.<ref>{{Navedi splet|url=http://blogs.periodistadigital.com/infordeus.php/2007/11/06/p125486|title=Ceuta y Melilla son España, dice Juan Carlos I; Sebta y Melilia son nuestras, responde Mohamed VI|publisher=Blogs.periodistadigital.com|date=22 February 1999|accessdate=2009-06-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110718140213/http://blogs.periodistadigital.com/infordeus.php/2007/11/06/p125486|archivedate=18 July 2011}}</ref> To je bilo prvič, da je španski državni vodja obiskal Ceuto po 80 letih.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.wsws.org/en/articles/2007/12/moro-d06.html|title=Royal visit revives tensions between Spain and Morocco|work=[[World Socialist Web Site]]|date=6 December 2007|accessdate=2022-01-06|last=Morgan|first=Marcus|last2=Bond|first2=Paul|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130325014211/https://www.wsws.org/en/articles/2007/12/moro-d06.html|archivedate=2013-03-25}}</ref> Od leta 2010 sta Ceuta (in Melilla) razglasila muslimanski praznik [[kurbanbajram]]a ali praznik žrtvovanja za uradni državni praznik. To je prvič po [[Rekonkvista|rekonkvisti]] v Španiji uradno praznovan nekrščanski verski praznik.<ref>{{Navedi splet|url=http://spainforvisitors.com/module-News-display-sid-310.htm|title=Muslim Holiday in Ceuta and Melilla|publisher=Spainforvisitors.com|accessdate=2011-09-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110929161344/http://spainforvisitors.com/module-News-display-sid-310.htm|archivedate=29 September 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.qppstudio.net/bankholidays2010/spain.htm|title=Public Holidays and Bank Holidays for Spain|publisher=Qppstudio.net|accessdate=2011-09-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110930174912/http://www.qppstudio.net/bankholidays2010/spain.htm#|archivedate=30 September 2011}}</ref> == Geografija == Ceuto loči 17 km morja<ref>{{Navedi splet|url=http://www.abcviajes.com/turismo/ceuta_cuatro_mundos_por_descubrir.php|title=Turismo. Ceuta, cuatro mundos por descubrir|website=abcViajes|accessdate=2020-02-01}}</ref> od province Cádiz, ki se nahaja na španski celini ob [[Gibraltarski preliv|Gibraltarski ožini]], s [[Maroko|Kraljevino Maroko]] in njeno provinco M'diq-Fnideq pa ima 6,4 km kopenske meje. Ima površino 18,5 km². Nad polotokom se ob zahodni meji z Marokom dviga hrib Monte Anyera, na katerem je vojaška utrdba. Hrib Monte Hacho na polotoku Almina s pogledom na pristanišče bi lahko bil ena izmed možnih lokacij južnega stebra Herkulovih stebrov iz grške legende (druga možnost je Jebel Musa).<ref name="TarverSlape2016">{{Navedi knjigo|editor-last=H. Micheal Tarver|title=The Spanish Empire: A Historical Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=1LCJDAAAQBAJ&pg=RA1-PA160|volume=I|date=25 July 2016|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-61069-422-3|page=160}}</ref> === Pomembno območje za ptice === Polotok Ceuta je [[BirdLife International]] priznal kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|mednarodno pomembno območje za ptice]] (IBA), saj je to območje del selitvenega ozkega grla, zato se na polotoku srečuje veliko število ptic plenilk, [[Štorklje|štorkelj]] in drugih ptic, ki letijo med Evropo in Afriko. Sem spadajo [[Sršenar|evropski medonosni brenčar]], [[Črni škarnik|črni zmaji]], [[Kačar|kačarji]], [[Egiptovski jastreb|egiptovski jastrebi]], [[beloglavi jastreb]]i, [[Črna štorklja|črne štorklje]], [[Bela štorklja|bele štorklje]] in audouinovi galebi.<ref name="bli">{{Navedi splet|url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/ceuta-iba-spain|title=Ceuta|last=<!--Not stated-->|date=2021|website=BirdLife Data Zone|publisher=BirdLife International|accessdate=13 February 2021}}</ref> === Podnebje === Ceuta ima morsko [[sredozemsko podnebje]], podobno kot je v bližnjih španskih in maroških mestih, kot so [[Tarifa, Španija|Tarifa]], Algeciras ali [[Tanger|Tangiers]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=2306&cityname=Ceuta%2C+Ciudad+Aut%F3noma+de+Ceuta%2C+Spain&units=|title=Ceuta, Spain – Climate Summary|website=weatherbase|accessdate=8 December 2014|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308045640/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=2306&cityname=Ceuta%2C+Ciudad+Aut%F3noma+de+Ceuta%2C+Spain&units=|url-status=dead}}</ref> Povprečna dnevna temperaturna sprememba je razmeroma nizka; povprečna letna temperatura je 18.8 °C s povprečno letno najvišjo vrednostjo 21,4 °C in najnižjo 15,7 °C, čeprav vremenska postaja Ceuta deluje šele od leta 2003.<ref name="Standard climate values for Ceuta">{{Navedi splet|url=http://www.aemet.es/es/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=5000C&k=ceu|title=Valores climatológicos normales. Ceuta|language=es|trans-title=Normal climate values. Ceuta|publisher=Agencia Estatal de Meteorología|website=AEMET|accessdate=11 August 2015}}</ref> Ceuta ima glede na zemljepisno širino razmeroma blage zime, poletja pa so topla, a milejša kot v notranjosti južne Španije zaradi zmernega učinka Gibraltarske ožine. Poletja so zelo suha, vendar je letnih padavin še vedno 849 mm,<ref name="Standard climate values for Ceuta" /> zaradi česar bi ga lahko šteli za vlažno podnebje, če poletja ne bi bila tako suha. {{Weather box|location=Ceuta, 2003-2010|metric first=yes|single line=yes|Jan record high C=21.7|Feb record high C=25.5|Mar record high C=27.9|Apr record high C=28.4|May record high C=33.7|Jun record high C=35.3|Jul record high C=40.2|Aug record high C=38.9|Sep record high C=34.8|Oct record high C=33.1|Nov record high C=27.2|Dec record high C=25.6|Jan high C=15.8|Feb high C=15.9|Mar high C=17.4|Apr high C=19.1|May high C=21.9|Jun high C=25.7|Jul high C=28.9|Aug high C=28.5|Sep high C=25.8|Oct high C=22.8|Nov high C=18.8|Dec high C=16.4|Jan mean C=13.4|Feb mean C=13.7|Mar mean C=14.8|Apr mean C=16.4|May mean C=18.8|Jun mean C=22.3|Jul mean C=24.9|Aug mean C=25.0|Sep mean C=22.8|Oct mean C=20.2|Nov mean C=16.4|Dec mean C=14.3|Jan low C=11.0|Feb low C=11.4|Mar low C=12.2|Apr low C=13.6|May low C=15.7|Jun low C=18.8|Jul low C=20.9|Aug low C=21.5|Sep low C=19.8|Oct low C=17.5|Nov low C=14.0|Dec low C=12.1|Jan record low C=1.3|Feb record low C=4.4|Mar record low C=7.2|Apr record low C=9.0|May record low C=10.5|Jun record low C=7.2|Jul record low C=16.3|Aug record low C=18.0|Sep record low C=15.3|Oct record low C=12.2|Nov record low C=7.4|Dec record low C=6.3|precipitation colour=green|Jan precipitation mm=122|Feb precipitation mm=145|Mar precipitation mm=90|Apr precipitation mm=57|May precipitation mm=21|Jun precipitation mm=3|Jul precipitation mm=1|Aug precipitation mm=3|Sep precipitation mm=37|Oct precipitation mm=82|Nov precipitation mm=127|Dec precipitation mm=161|unit precipitation days=1 mm|Jan precipitation days=8|Feb precipitation days=9|Mar precipitation days=6|Apr precipitation days=6|May precipitation days=4|Jun precipitation days=1|Jul precipitation days=0|Aug precipitation days=0|Sep precipitation days=2|Oct precipitation days=7|Nov precipitation days=7|Dec precipitation days=10|Jan humidity=72|Feb humidity=75|Mar humidity=68|Apr humidity=71|May humidity=66|Jun humidity=67|Jul humidity=61|Aug humidity=70|Sep humidity=72|Oct humidity=75|Nov humidity=73|Dec humidity=73|source 1=Agencia Estatal de Meteorología<ref> {{navedi splet|url=http://www.aemet.es/es/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/efemerides_extremos*?w=0&k=ceu&l=5000C&datos=det&x=5000C&m=13&v=todos |title=Valores extremos. Ceuta – Selector |publisher=Agencia Estatal de Meteorología |website=AEMET |language=es |trans-title=Extreme values. Ceuta{{Snd}} Selector |access-date=16 August 2016}}</ref>}} == Vlada in uprava == [[Slika:Palacio_de_la_Asamblea_de_Ceuta.jpg|sličica|Palacio de la Asamblea de Ceuta je sedež skupščine Ceute.]] Od leta 1995 je Ceuta skupaj z Melillo eno od dveh [[Španska avtonomna skupnost|avtonomnih mest]] v Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/lo1-1995.html|title=Ley Orgánica 1/1995, de 13 de marzo, Estatuto de Autonomía de Ceuta|publisher=Noticias.juridicas.com|language=es|accessdate=2009-06-17}}</ref> Ceuta je uradno znana v španščini kot {{Jezik|es|Ciudad Autónoma de Ceuta}} (angleško: ''Autonomous City of Ceuta'' ), spada nekje med standardno občino in [[Španska avtonomna skupnost|avtonomno skupnostjo]]. Ceuta je del ozemlja [[Evropska unija|Evropske unije]]. Mesto je bilo svobodno pristanišče, preden se je Španija leta 1986 pridružila Evropski uniji. Zdaj ima sistem nizkih davkov znotraj [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|Ekonomske in monetarne unije Evropske unije]]. Od leta 1979 ima Ceuta vsaka štiri leta volitve v svojo 25-člansko skupščino. Vodja njene vlade je bil župan, z statusom avtonomnega območja pa se je naziv spremenil v župan-predsednik. Od 2011 je Ljudska stranka (PP) osvojila 18 sedežev, Juan Jesús Vivas pa je župan in predsednik od leta 2001. Preostale sedeže imata regionalistična koalicija Caballas (4) in Socialistična delavska stranka (PSOE, 3).<ref>{{Navedi splet|url=http://resultados.elpais.com/elecciones/2011/municipales/18/|title=Resultados Electorales en Ceuta: Elecciones Municipales 2011 en EL PAÍS|publisher=EDICIONES EL PAÍS S.L.|date=2011|language=es|accessdate=16 August 2016}}</ref> Ceuta zaradi majhnega prebivalstva izvoli le enega člana kongresa poslancev, spodnjega doma španskega zakonodajnega telesa. Od novemberskih volitev 2019 to mesto zaseda María Teresa López iz Voxa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moroccoworldnews.com/2019/11/286616/ceuta-far-right-vox-spanish-elections/|title=Ceuta Votes for Far-Right Vox Party in Spanish General Elections|website=Morocco World News|language=en|date=11 November 2019|accessdate=28 January 2020}}</ref> Ceuta je razdeljena na 63 {{Jezik|es|barriadas}} (»soseske«), kot so Barriada de Berizu, Barriada de P. Alfonso, Barriada del Sarchal in El Hacho.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.elpueblodeceuta.es/200708/20070819/200708195101.html|title=El servicio de Policia de Barriadas podria funcionar a partir del 15 de septiembre|language=es|trans-title=The Police Service of Barriadas could work from September 15|website=El Pueblo de Ceuta|accessdate=2009-06-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110720140539/http://www.elpueblodeceuta.es/200708/20070819/200708195101.html|archivedate=20 July 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.planetware.com/i/map/MAR/ceuta-map.jpg|title=Map of Ceuta|website=planetware|accessdate=2022-05-28|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308073345/https://www.planetware.com/i/map/MAR/ceuta-map.jpg|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://codigo-postal.info/ceuta/ceuta?page=7|title=Códigos postales de Ceuta en Ceuta|publisher=Codigo-postal.info|accessdate=2009-06-17|archive-date=2012-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120328070137/http://www.codigo-postal.info/ceuta/ceuta?page=7|url-status=dead}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Ceuta Product Exports (2020).svg|sličica|Drevesni zemljevid izdelkov Ceuta, 2020]] [[Slika:Jebel musa from benzu.jpg|sličica|Maroška gora Musa, pogled iz Benzúja. Zaradi svoje silhuete je znana tudi kot 'Mrtva ženska'.]] Uradna valuta Ceute je [[evro]]. Je del posebnega območja z nizkimi davki v Španiji.<ref name="Ceuta.es">{{Navedi splet|url=http://www.ceuta.es/servlet/ContentServer?idioma=es_es&mD=true&pagename=CeutaTur%2FInformacionViajero%2FInformacionViajeroDetalle&cid=1113994915129&mC=true&idP=1111055969345&idA=1113994915129|title=Economic Data of Ceuta, de ceutna digital|publisher=Ceuta.es|accessdate=2009-06-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100410134201/http://www.ceuta.es/servlet/ContentServer?idioma=es_es&mD=true&pagename=CeutaTur%2FInformacionViajero%2FInformacionViajeroDetalle&cid=1113994915129&mC=true&idP=1111055969345&idA=1113994915129|archivedate=10 April 2010}}</ref> Ceuta je skupaj z Melillo eno od dveh španskih pristaniških mest na severni obali Afrike. To so zgodovinsko vojaške trdnjave, svobodna pristanišča, naftna pristanišča in tudi ribiška pristanišča.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xuBgaSzsYVgC&q=ceuta+economy|pages=6–7|title=IBRU, Boundary and Territory Briefing. Ceuta and the Spanish Sovereign Territories: Spanish and Moroccan|accessdate=2009-06-17|isbn=9781897643068|last=O'Reilly|first=Gerry|last2=O'Reilly|first2=J. G.|year=1994}}</ref> Danes je gospodarstvo mesta močno odvisno od njegovega pristanišča ter njegovih industrijskih in trgovskih središč.<ref name="Ceuta.es" /> Heliport Ceuta nudi edino zračno povezavo med mestom in Španijo. Lidl, Decathlon in El Corte Inglés imajo podružnice v Ceuti. Obstaja tudi igralnica. Med Ceuto in Marokom poteka močno trgovina zaradi nizkih davkov. Na tisoče maroških žensk je vsak dan vključenih v čezmejno trgovino, kjer delajo kot prenašalke blaga (porteadoras). Pri čezmejni trgovini se uporablja maroški dirham, čeprav so cene označene v evrih.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.thelocal.es/20171006/morocco-mule-women-in-back-breaking-trade-from-spain-enclave|title=Morocco 'mule women' in back-breaking trade from Spain enclave|date=2017-10-06|accessdate=2018-05-11|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.worldfinance.com/markets/separate-from-the-rest|title=The economics of exclaves|date=2018-04-24|accessdate=2018-05-11|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dw.com/en/moroccan-women-used-as-mules-to-avoid-tariffs/av-43736166|title=Moroccan women used as 'mules' to avoid tariffs {{!}} DW {{!}} 11.05.2018|last=(www.dw.com)|first=Deutsche Welle|website=DW.COM|language=en|accessdate=2018-05-11}}</ref> === Prevoz === Mestno pristanišče Ceuta vsak dan sprejme veliko število trajektov iz Algecirasa v [[Andaluzija|Andaluziji]] na jugu Španije. Najbližje letališče je letališče Sania Ramel v Maroku. Med Marokom in Ceuto v bližini Fnideq obstaja samo en mejni prehod, ki je namenjen cestnemu prometu in pešcem. Dodaten mejni prehod za pešce obstaja med Benzújem in Belyounechom na severni obali. Preostali deli meje so zaprti in nedostopni. Avtobusni promet ima proge po celem mestu in ne vozi v sosednji Maroko, oskrbuje pa oba mejna prehoda. === Bolnišnice === V Ceuti se nahajajo naslednje bolnišnice:<ref>Google Maps</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hospitalsworldguide.com/hospitals-in-spain/s-hospitals-in-ceuta/|title=Hospitals in Ceuta|website=Hospitals Worldguide|accessdate=8 July 2020|archive-date=2022-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220525103110/https://www.hospitalsworldguide.com/hospitals-in-spain/s-hospitals-in-ceuta/|url-status=dead}}</ref> * Univerzitetna bolnišnica Ceuta, ustanovljena leta 2010, 252 postelj<ref>{{Navedi splet|url=http://www.areasanitariaceuta.es/atencion-especializada/hospital-universitario-de-ceuta/|title=Hospital Universitario de Ceuta|accessdate=8 July 2020}}</ref> * Urgenca Jose Lafont * Zdravstveni center Ceuta * Španska vojaška bolnišnica (500 postelj leta 1929, 2020 navedena kot klinika)<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HVXXAAAAMAAJ|title=Port Directory of Principal Foreign Ports|year=1929}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://military-medicine.com/almanac/115-spain-kingdom-of.html|title=Military Medicine in Spain|website=Military Medicine|accessdate=8 July 2020|archive-date=2020-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200708130445/https://military-medicine.com/almanac/115-spain-kingdom-of.html|url-status=dead}}</ref> == Demografija == Od leta 2018 je v mestu živelo 85.144 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|title=La población de Ceuta aumenta en un 0,2% con respecto a 2017|url=https://elfarodeceuta.es/poblacion-ceuta-2018-cuantos-habitantes-tiene/|website=El Faro de Ceuta|date=24 April 2018|accessdate=8 May 2019}}</ref> Zaradi svoje lege v Ceuti živi etnično in versko mešano prebivalstvo. Dve glavni verski skupini so kristjani in muslimani. Od leta 2006 je bilo približno 50 % prebivalstva kristjanov in približno 48 % muslimanov.<ref>{{Navedi časopis|last=Roa|first=J. M.|year=2006|title=Scholastic achievement and the diglossic situation in a sample of primary-school students in Ceuta|url=http://redie.uabc.mx/index.php/redie/article/download/124/216|journal=Revista Electrónica de Investigación Educativa|volume=8}}</ref> Do leta 2012 je delež prebivalstva Ceute, ki se identificira kot [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanski]], štel 68,0 %, medtem pa je štel delež prebivalstva Ceute, ki se identificira kot musliman, 28,3 %.&nbsp;Po oceni iz leta 2018 je bilo približno 67,8 % mestnega prebivalstva rojenih v Ceuti.<ref>{{Navedi splet|last=Redacción|title=El 67,8% de los habitantes actuales de Ceuta han nacido en la ciudad según los datos del INE|url=https://ceutaahora.com//art/574/el-678-de-los-habitantes-actuales-de-ceuta-han-nacido-en-la-ciudad-segun-los-datos-del-ine|accessdate=2021-09-02|website=Ceuta Ahora|language=es}}</ref> [[Španščina]] je primarni in uradni jezik enklave.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/languages/european_languages/languages/spanish.shtml|title=Languages Across Europe – Spanish|date=2014-10-14|website=[[BBC]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180405160301/http://www.bbc.co.uk/languages/european_languages/languages/spanish.shtml|archivedate=2018-04-05}}</ref> Maroška arabščina (Darija) je zelo razširjena.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Handbook of Hispanic Sociolinguistics|url=https://archive.org/details/handbookofhispan0000unse_h0r9|last=Sayahi|first=Lotfi|publisher=[[Blackwell Publishing]]|year=2011|isbn=978-1-4051-9500-3|editor-last=Díaz-Campos|editor-first=Manuel|location=Chichester, UK|pages=[https://archive.org/details/handbookofhispan0000unse_h0r9/page/476 476]–477|chapter=Spanish in Contact with Arabic|doi=10.1002/9781444393446.ch22}}</ref> === Vera === [[Slika:Restos_de_la_Basílica_Tardorromana_de_Ceuta.jpg|desno|sličica| Ostanki poznorimske krščanske bazilike in nekropole v Ceuti, datirani v sredino 4. stoletja našega štetja ali začetek 5. stoletja našega štetja]] [[Slika:Catedral_de_Ceuta,_Ceuta,_España,_2015-12-10,_DD_04.JPG|desno|sličica| Katedrala sv. Marije Marijinega vnebovzetja, dokončana leta 1726]] [[Krščanstvo]] je bilo v Ceuti neprekinjeno prisotno od pozne antike, o čemer pričajo ruševine bazilike v središču Ceute<ref>{{Navedi časopis|last=Villada|first=Fernando|title=Ceuta huellas del cristianismo en Ceuta|url=https://www.academia.edu/1378720|access-date=10 September 2017}}</ref> in poročila o mučeništvu sv. Daniela Fasanelle in njegovih [[Frančiškani|frančiškanov]] leta 1227 v času [[Almohadi|Almohadskega kalifata]]. Mestna Velika mošeja je bila zgrajena nad cerkvijo iz [[Bizantinska arhitektura|bizantinskega obdobja]]. Leta 1415, po osvojitvi mesta, so [[Portugalski imperij|Portugalci]] Veliko mošejo spremenili v katedralo Ceuta. Današnja oblika katedrale izvira iz prenove, ki so jo izvedli v poznem 17. stoletju, in združuje [[Baročna arhitektura|baročne]] in neoklasične elemente. Posvečena je bila [[Marijino vnebovzetje|Sveti{{Presledki}}Mariji Vnebovzeti]] leta 1726. [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] škofija Ceuta je bila ustanovljena leta 1417. Leta 1570 je vključevala tudi škofijo Tanger.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/14736a.htm|title=Catholic Encyclopedia: Tingis|publisher=Newadvent.org|date=1 July 1912|accessdate=2010-08-08}}</ref> Škofija Ceuta je bila nadškofija Lizbone do leta 1675, ko je postala nadškofija Seville. Leta 1851 je bila uprava Ceute združena s škofijo Cádiz kot del konkordata med Španijo in [[Sveti sedež|Svetim sedežem]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/03131b.htm|title=Catholic Encyclopedia: Cadiz|publisher=Newadvent.org|date=1 November 1908|accessdate=2010-08-08}}</ref> Zveza je bila dejansko izvedena šele leta 1879. V mestu sta prisotni tudi manjši [[Judovstvo|judovski]] in [[Hinduizem|hindujski]] manjšini.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/programmes/aljazeeraworld/2014/10/ceuta-multicultural-city-201410149410385913.html|title=Ceuta: Multicultural city|website=www.aljazeera.com|accessdate=2020-04-28}}</ref> [[Rimskokatoliška cerkev|Rimski katolicizem]] je največja religija v Ceuti. Leta 2019 je delež prebivalcev mesta, ki se identificirajo za rimokatolike, štel 60,0 %<ref name="CIS2019Ceuta">{{Navedi splet|url=http://www.cis.es/cis/export/sites/default/-Archivos/Marginales/3260_3279/3263/Marginales/es3263mar_Ceuta.pdf|last=''Centro de Investigaciones Sociológicas'' (Centre for Sociological Research)|title=Macrobarómetro de octubre 2019, Banco de datos - Document 'Población con derecho a voto en elecciones generales y residente en España, Ciudad Autónoma de Ceuta|date=October 2019|page=20|accessdate=4 February 2020|language=es}}</ref> Naslednja največja vera je bil islam (36,7 %).<ref name="CIS2019Ceuta" /> === Migracije === Tako kot Melilla tudi Ceuta privablja afriške migrante, ki mesto poskušajo izkoristiti za vstop v Evropo. Posledično je enklava obdana z dvojno ograjo, ki je visoka {{Convert|6|m|sp=us|abbr=on}} in ob kateri se zbira na stotine migrantov, ki čakajo na priložnost, da prečkajo mejo. Vdori čez ograjo so pogosti, po vdoru pa migranti pogosto poskušajo zaprositi za azil.<ref>{{Navedi novice|title=Hundreds of migrants storm fence to reach Spanish enclave of Ceuta|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-39002111|publisher=BBC|date=17 February 2017}}</ref> == Izobraževanje == Univerza v Granadi ponuja dodiplomske programe v svojem kampusu na Ceuti. Kot na vseh območjih v Španiji, tudi na Ceuti deluje Nacionalna univerza za izobraževanje na daljavo (UNED). Osnovno in srednješolsko izobraževanje je možno le v španščini, vendar vse več šol ponuja dvojezični izobraževalni program. == Znani ljudje iz Ceute == === do 1800 === * Kadi Ajad (1083 v Ceuti{{Spaced en dash}}1149) rojen v Ceuti, ki je takrat pripadal [[Almoravidi|Almoravidom]], je bil veliki imam tega mesta * [[Al-Idrizi|Al-Idrisi]] (1100 v Ceuti{{Spaced en dash}}1165 v Ceuti) je bil muslimanski geograf, kartograf in egiptolog. Živel je v Palermu na dvoru sicilskega kralja [[Rogerij II. Sicilski|Rogerja II.]], znanega po delu [[Tabula Rogeriana]]. * Abu al-Abbas as-Sabti (1129 v Ceuti – 1204 v Marakešu) glavni Wali v Marakešu * Jožef ben Judah iz Ceute (ok. 1160–1226), judovski zdravnik in pesnik ter učenec [[Mojzes Majmonid|Mojzesa Majmonida]] * Abu al-Abbas al-Azafi (1162 v Ceuti{{Spaced en dash}}1236), verski in pravni učenjak, član Banu al-Azafija, ki je vladal Ceuti * Mohammed ibn Rushayd (1259 v Sabti{{Spaced en dash}}1321) sodnik, pisec in učenjak hadisa * Álvaro iz Braganze (1440–1504), predsednik sveta Kastilje. * George Camocke (1666–1732), kapitan kraljeve mornarice in nekdanji španski admiral, ki je bil izgnan v Ceuto, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. * Don Fernando de Leyba (1734 v Ceuti{{Spaced en dash}}1780), španski častnik, ki je služil kot tretji guverner Zgornje Louisiane od leta 1778 do svoje smrti. * Brigadni general Francisco Antonio García Carrasco Díaz (1742 v Ceuti{{Spaced en dash}}1813 v Limi v Peruju), španski vojak in kraljevi guverner Čila * Sebastián Kindelán y O'Regan (1757 v Ceuti{{Spaced en dash}}1826 v Santiagu de Cuba), polkovnik španske vojske, ki je služil kot guverner Vzhodne Floride 1812/1815, Santo Dominga 1818/1821 in bil začasni guverner Kube 1822/1823 * Isidro de Alaix Fábregas, grof Vergare in vikont iz Villarrobleda (1790 v Ceuti{{Spaced en dash}}1853 v Madridu), španski general prve karistične vojne, ki je podprl [[Izabela II. Španska|Špansko Izabelo II.]] === od leta 1800 === * General Francisco Llano de la Encomienda (1879 v Ceuti{{Spaced en dash}}1963 v Mexico Cityju) ,španski vojak. Med špansko državljansko vojno &ndash; 1936-1939) je ostal zvest Drugi španski republiki. * General Antonio Escobar Huertas (1879 v Ceuti{{Spaced en dash}}usmrčen 1940 v Barceloni), španski vojaški častnik * África de las Heras Gavilán (1909 v Ceuti{{Spaced en dash}}1988 v Moskvi), španski komunist, naturaliziran sovjetski državljan in vohun [[KGB]], ki je bil pod kodnim imenom ''Patria'' * Eugenio Martín (rojen 1925 v Ceuti), španski filmski režiser in scenarist<ref>[[imdbname:0554632|IMDb Database]] retrieved 10 May 2021</ref> * Jacob Hassan (1936 v Ceuti{{Spaced en dash}}2006 v Madridu), doktor znanosti, španski [[Filologija|filolog]] sefardskega judovskega rodu * Manuel Chaves González (rojen 1945 v Ceuti), španski politik, član španske socialistične delavske stranke. Od leta 2009 do 2011 je bil tretji podpredsednik španske vlade * Ramón Castellano de Torres (rojen 1947 v Ceuti), španski umetnik, za katerega nekateri menijo, da je ekspresionistični slikar * Ignacio Velázquez Rivera (rojen 1953), prvi župan-predsednik Melille * Juan Jesús Vivas Lara (rojen 1953 v Ceuti) je leta 2001 postal župan mesta Ceuta v Španiji. * Pedro Avilés Gutiérrez (rojen 1956 v Ceuti), španski romanopisec iz Madrida. * Eva María Isanta Foncuberta (rojena 1971 v Ceuti), španska igralka<ref>[[imdbname:0410706|IMDb]] retrieved 19 October 2017</ref> * Mohamed Taieb Ahmed (rojen 1975 v Ceuti), špansko-maroški vodja narko kartela,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.interviu.es/reportajes/articulos/vuelve-el-nene|title=Vuelve 'El Nene'|date=14 January 2008|website=Interviu|language=es|accessdate=20 October 2017|archive-date=2019-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20190911075451/http://www.interviu.es/reportajes/articulos/vuelve-el-nene|url-status=dead}}</ref> odgovoren za preprodajo hašiša čez Gibraltarsko ožino in v Španijo. === Šport === * Francisco Lesmes (1924–2005) in Rafael Lesmes (1926–2012), brata in španska nogometaša. * José Martínez Sánchez (rojen 1945 v Ceuti), z vzdevkom ''Pirri'', upokojeni španski nogometaš, je večinoma igral za Real Madrid, nastopil je na 561 tekmovalnih tekmah in dosegel 172 golov. * José Ramón López (rojen 1950), šprinterski kanuist, dobitnik srebrne medalje na [[Poletne olimpijske igre 1976|poletnih olimpijskih igrah 1976]] * Miguel Bernardo Bianquetti (rojen 1951 v Ceuti), znan kot ''Migueli'', španski upokojeni nogometaš, 391 nastopov za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] in 32 za [[Španska nogometna reprezentanca|Španijo]] * Nayim (rojen 1966 v Ceuti), upokojeni španski nogometaš; leta 1995 je v finalu pokala pokalnih zmagovalcev UEFA dosegel gol za Real Zaragozo v zadnji minuti. * Lorena Miranda (rojena 1991 v Ceuti), španska vaterpolistka, dobitnica srebrne medalje na [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih igrah 2012]] * Anuar Tuhami (rojen 1995 v Ceuti), špansko-maroški nogometaš, igral je eno tekmo za Maroko == Spor z Marokom == Maroška vlada je večkrat pozvala Španijo, naj prenese suverenost Ceute in Melille, skupaj z nenaseljenimi otočki, kot so otoki Alhucemas, Velez in otok Perejil, na Maroko. S tem svoje zahteve primerja s špansko ozemeljsko zahtevo do [[Gibraltar]]ja. V obeh primerih nacionalne vlade in lokalno prebivalstvo spornih ozemelj te trditve z veliko večino zavračajo.<ref><span data-segmentid="1383" class="cx-segment">François Papet-Périn, "La mer d'Alboran ou Le contentieux territorial hispano-marocain sur les deux bornes européennes de Ceuta et Melilla". </span><span data-segmentid="1384" class="cx-segment">Tome 1, 794 p., tome 2, 308 p., thèse de doctorat d'histoire contemporaine soutenue en 2012 à Paris 1-Sorbonne sous la direction de Pierre Vermeren.</span></ref> Špansko stališče je, da sta tako Ceuta kot Melilla sestavni deli Španije in sta bili od 16. stoletja, stoletja pred neodvisnostjo Maroka od Španije in Francije leta 1956, medtem ko Gibraltar, ki je [[Britanska čezmorska ozemlja|britansko čezmorsko ozemlje]], ni in nikoli ni bil del Združenega kraljestva.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/world/2003/jun/12/worlddispatch.gibraltar|title=A rocky relationship &#124; World news &#124; guardian.co.uk|work=The Guardian|date=12 June 2003|accessdate=2009-06-17|location=London|first=Giles|last=Tremlett}}</ref> Maroko trdi, da so ozemlja kolonije.<ref>{{Navedi knjigo|title=Europe or Africa? A contemporary study of the Spanish North African exclaves of Ceuta and Melilla|url=https://archive.org/details/europeorafricaco0000gold|publisher=Liverpool University Press|isbn=0-85323-985-1|year=2000|pages=XII–XIII|first=Peter|last=Gold}}</ref> Eden od glavnih argumentov, ki jih je Maroko uporabil za povrnitev Ceute, izhaja iz geografije, saj ta [[Enklava in eksklava|eksklava]], ki jo obkrožata Maroko in Sredozemsko morje, nima ozemeljske kontinuitete s preostalim španskim ozemljem.<ref>Castan Pinos, J. (2014) 'The Spanish-Moroccan relationship: combining bonne entente with territorial disputes', in K. Stoklosa (ed.</ref> Ta argument je prvotno razvil eden od ustanoviteljev maroške stranke Istiqlal, Alal-El Faasi, ki je odkrito zagovarjal maroško osvojitev Ceute in drugih ozemelj pod špansko oblastjo.<ref>Castan Pinos, J. (2014) La Fortaleza Europea: Schengen, Ceuta y Melilla.</ref> Leta 1986 je Španija vstopila v [[NATO|Organizacijo Severnoatlantske pogodbe]]. Vendar Ceuta in Melilla nista pod zaščito Nata, saj 6. člen pogodbe omejuje pokritost na Evropo in Severno Ameriko ter otoke severno od [[Rakov povratnik|Rakovega povratnika]]. To je v nasprotju s francosko Alžirijo, ki je bila izrecno vključena v pogodbo. Pravni strokovnjaki si razlagajo, da bi lahko drugi členi v pogodbi pokrivali španska severnoafriška mesta, vendar ta pristop ni bil preizkušen v praksi.<ref name="Newtral">{{Navedi splet|title=¿Están Ceuta y Melilla bajo el paraguas de la OTAN?|url=https://www.newtral.es/ceuta-melilla-otan-expertos/20211002/|website=Newtral|accessdate=25 February 2022|language=es|date=2 October 2021}}</ref> 21. decembra 2020 je Španija po izjavah maroškega premierja Saadeddina Othmanija, ki je izjavil, da sta Ceuta in Melilla "Maroška kot Sahara", poklicala na zagovor maroškega veleposlanika, da mu sporoči, da Španija pričakuje, da bodo vsi njeni partnerji spoštovali suverenosti in ozemeljske celovitosti svojega ozemlja v Afriki ter prosila za pojasnilo Othmanijevih besed.<ref>{{Navedi splet|last=elDiario.es|date=2020-12-21|title=España convoca a la embajadora de Marruecos por unas declaraciones de su primer ministro sobre Ceuta y Melilla|url=https://www.eldiario.es/politica/espana-convoca-embajadora-marruecos-declaraciones-ceuta-melilla_1_6523031.html|accessdate=2020-12-22|website=ElDiario.es|language=es}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=AfricaNews|date=2020-12-22|title=Moroccan Ambassador to Spain summoned over calls for territorial sovereignty talks|url=https://www.africanews.com/2020/12/22/moroccan-ambassador-to-spain-summoned-over-calls-for-territorial-sovereignty-talks/|accessdate=2020-12-22|website=Africanews|language=en}}</ref> == Reference == === Citati === {{Sklici|30em}} === Bibliografija === * {{Citat|last=Bonney|first=Thomas George|last2=Eustace Alfred Reynolds-Ball|last3=Henry Duff Traill|last4=Grant Allen|last5=Arthur Griffiths|last6=Robert Brown|display-authors=1|url=http://www.gutenberg.org/files/41263/41263-8.txt|title=The Mediterranean: Its Storied Cities and Venerable Ruins|place=New York|publisher=James Pott & Co|date=1907|ref={{harvid|Bonney & al.|1907}}}}. * {{Citat|editor-last=Cauvin|editor-first=Joseph|title=Lempriere's Classical Dictionary...|url=https://books.google.com/books?id=yvQDAAAAQAAJ|editor2=Edmund Henry Barker|date=1843|place=London|publisher=Longman, Brown, Green, & Longmans|contribution=Abila|contribution-url=https://books.google.com/books?id=yvQDAAAAQAAJ&pg=PA3|ref={{harvid|Cauvin & al.|1843}}}}. * {{Citat|last=Dyer|first=Thomas H.|editor1=William Smith|url=https://books.google.com/books?id=j3gPAAAAYAAJ&pg=PP9|title=A Dictionary of Greek and Roman Geography...|volume=II|place=London|publisher=John Murray|date=1873|contribution-url=https://books.google.com/books?id=j3gPAAAAYAAJ&pg=PA965|page=965|contribution=Septem Fratres}}. * {{Citat|last=Lipiński|first=Edward|author-link=Edward Lipinski (orientalist)|title=Itineraria Phoenicia|series=''Orientalia Lovaniensia Analecta'', No.{{nbsp}}127, ''Studia Phoenicia'', Vol.{{nbsp}}XVIII|publisher=Uitgeverij Peeters|place=Leuven|date=2004|url=https://books.google.com/books?id=SLSzNfdcqfoC|isbn=9789042913448}}. * {{Citat|editor-last=Smedley|editor-first=Edward|editor2=Hugh James Rose|editor3=Henry John Rose|url=https://books.google.com/books?id=I1I_AQAAMAAJ|title=Encyclopaedia Metropolitana...|volume=XXII|place=London|publisher=B. Fellowes & al.|date=1845|contribution=Mauritania|contribution-url=https://books.google.com/books?id=I1I_AQAAMAAJ&pg=PA48|pages=48–49|ref={{harvid|Smedley & al.|1845}}}}. * {{Citat|last=Smith|first=Philip|title=Dictionary of Greek and Roman Geography...|editor1=William Smith|place=London|publisher=Walton & Maberly|date=1854|contribution=Abyla|contribution-url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0064:entry=abyla-geo&highlight=abyla}}. == Zunanje povezave == * {{Navedi EB1911|wstitle=Ceuta|short=x}} * {{In lang|es}} [http://www.ceuta.es/ Official Ceuta government website] * [http://www.ceuta.si Ceuta tourism website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200918104803/http://www.ceuta.si/|date=18 September 2020}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 5. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Severna Afrika]] [[Kategorija:Posebni teritoriji Evropske unije]] [[Kategorija:Bivše portugalske kolonije]] [[Kategorija:Enklave in eksklave]] p9qmt45yq5rrqcq660sduw5p70bgwpp 4 522443 6748103 6747609 2026-09-08T14:05:37Z Pinky sl 2932 pp Občina Gorenja vas - Poljane = Q1005224 6748103 wikitext text/x-wiki {{WLM Regije Navbox}}'''Seznam spomenikov v gorenjski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Slika || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10140 10140] || {{WLM-slika|Q60356563}} || {{q|Q60356563}} || Dvorski trg 2, 3, 4, 5, 6. Graščina stoji v južnem delu Preddvora, severno ob župnijski cerkvi. || PREDDVOR || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10140&lat=&lon=&description=Preddvor_-_Gra%C5%A1%C4%8Dina_Preddvor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10149 10149] || {{WLM-slika|Q60359642}} || {{q|Q60359642}} || Zgornje Laze 20. Domačija je na južnih obronkih Mežakle, na prisojni legi nad reko Radovno. || ZGORNJE LAZE || {{q|Q1027062}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10149&lat=&lon=&description=Zgornje_Laze_-_Kme%C4%8Dki_dvorec_Zgornje_Laze_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11035 11035] || {{WLM-slika|Q60359408}} || {{q|Q60359408}} || Znamenje je postavljeno ob cesti, zahodno od hiše Čabrače 10. || ČABRAČE || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11035&lat=&lon=&description=%C4%8Cabra%C4%8De_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11650 11650] || {{WLM-slika|Q60356388}} || {{q|Q60356388}} || Zgornje Jezersko 140 (prej Zgornje Jezersko 7). Hiša stoji v sklopu gručaste domačije, vzhodno nad vaško cerkvijo na Ravnah na Zgornjem Jezerskem, ob stari tovorniški poti. || ZGORNJE JEZERSKO || {{q|Q1688771}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11650&lat=&lon=&description=Zgornje_Jezersko_-_%C5%A0enkova_hi%C5%A1a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12971 12971] || {{WLM-slika|Q60356596}} || {{q|Q60356596}} || Zgornja Bela 41. Hiša stoji na severnem obrobju vasi Zgornja Bela, vzhodno ob cesti iz Zgornje Bele proti Bašlju. || ZGORNJA BELA || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12971&lat=&lon=&description=Zgornja_Bela_-_Hi%C5%A1a_Zgornja_Bela_41|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12995 12995] || {{WLM-slika|Q60356528}} || {{q|Q60356528}} || Hrib pri Preddvoru 4. Grad stoji sredi parka, na obrežju umetnega jezera Črnava, vzhodno od središča naselja Preddvor. || HRIB || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12995&lat=&lon=&description=Preddvor_-_Grad_Hrib|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C13112 13112] || {{WLM-slika|Q60359461}} || {{q|Q60359461}} || Zagoriška cesta 18. Domačija stoji v nizu obcestnih hiš, vzhodno od Blejskega jezera, v starem vaškem jedru Zagorice. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=13112&lat=&lon=&description=Bled_-_Doma%C4%8Dija_Zagori%C5%A1ka_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14315 14315] || {{WLM-slika|Q60358685}} || {{q|Q60358685}} || Zgornja Luša 6. Hiša stoji ob cesti Zgornja Luša-Krivo Brdo. || ZGORNJA LUŠA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14315&lat=&lon=&description=Zgornja_Lu%C5%A1a_-_Hi%C5%A1a_Zgornja_Lu%C5%A1a_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14640 14640] || {{WLM-slika|Q60359472}} || {{q|Q60359472}} || Kolodvorska cesta 5 || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14640&lat=&lon=&description=Bled_-_Mrakova_doma%C4%8Dija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14687 14687] || {{WLM-slika|Q60356627}} || {{q|Q60356627}} || Toplarja stojita med kasaško progo in novimi gospodarskimi poslopji, v jugozahodnem delu protokolarnega kompleksa Brdo pri Kranju. || PREDOSLJE || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14687&lat=&lon=&description=Brdo_pri_Kranju_-_Toplarja_ob_grajski_konju%C5%A1nici|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C155 155] || {{WLM-slika|Q15708631}} || {{q|Q15708631}} || Cerkev stoji na robu vasi Gosteče, na jugovzhodnem delu, ob potoku in na robu gozda. || GOSTEČE || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=155&lat=&lon=&description=Goste%C4%8De_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1669 1669] || {{WLM-slika|Q60357326}} || {{q|Q60357326}} || Cerkev stoji sredi pokopališča na pobočju v osrednjem delu vasi, severno od ceste Rodine-Lesce. || RODINE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1669&lat=&lon=&description=Rodine_-_Cerkev_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1670 1670] || {{WLM-slika|Q60357193}} || {{q|Q60357193}} || Cerkev stoji sredi vasi Selo pri Žirovnici, severno od ceste Begunje-Žirovnica. || SELO PRI ŽIROVNICI || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1670&lat=&lon=&description=Selo_pri_%C5%BDirovnici_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1672 1672] || {{WLM-slika|Q60357143}} || {{q|Q60357143}} || Cerkev stoji v jugovzhodnem delu Most pri Žirovnici, zahodno od železniške proge Kranj-Jesenice, vzhodno od stare ceste skozi vas. || MOSTE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1672&lat=&lon=&description=Moste_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1685 1685] || {{WLM-slika|Q60358231}} || {{q|Q60358231}} || Cerkev stoji ob križišču cest sredi vasi. || BUKOVŠČICA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1685&lat=&lon=&description=Bukov%C5%A1%C4%8Dica_-_Cerkev_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C17011 17011] || {{WLM-slika|Q60359776}} || {{q|Q60359776}} || Trebija 7. Hiša stoji ob cesti skozi vas. || TREBIJA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=17011&lat=&lon=&description=Trebija_-_Hi%C5%A1a_Trebija_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C17019 17019] || {{WLM-slika|Q60359434}} || {{q|Q60359434}} || Mlin in žaga stojita na domačiji Karlovec, Žirovski Vrh Sv. Antona 1, v Karlovški grapi. || ŽIROVSKI VRH SV. ANTONA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=17019&lat=&lon=&description=%C5%BDirovski_Vrh_Svetega_Antona_-_Karlovski_mlin_in_%C5%BEaga|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1791 1791] || {{WLM-slika|Q60359760}} || {{q|Q60359760}} || Vzhodno od naselja, južno od Save, ob cesti ki pelje v Mojstrano. || MOJSTRANA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1791&lat=&lon=&description=Mojstrana_-_Cerkev_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C18489 18489] || {{WLM-slika|Q60357261}} || {{q|Q60357261}} || Vaška (srenjska) lipa je na originalni lokaciji središča vasi Vrba, na križišču vaških poti, zahodno od cerkve sv. Marka. || VRBA || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=18489&lat=&lon=&description=Vrba_na_Gorenjskem_-_Va%C5%A1ka_lipa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1873 1873] || {{WLM-slika|Q7626117}} || {{q|Q7626117}} || Cerkev z opuščenim pokopališčem stoji na obzidanem platoju nad križiščem Koroške ceste in Gorske poti, v severnem delu starega gručastega dela Koroške Bele, na vzpetini, ki obvladuje vso vas. || KOROŠKA BELA || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1873&lat=&lon=&description=Koro%C5%A1ka_Bela__-_Cerkev_sv._Ingenuina_in_Albuina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1922 1922] || {{WLM-slika|Q60358076}} || {{q|Q60358076}} || Cerkev stoji na Hujah, na levem bregu nad kanjonom Kokre. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1922&lat=&lon=&description=Kranj_-_Cerkev_sv._Jo%C5%BEefa_na_Hujah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1941 1941] || {{WLM-slika|Q60357877}} || {{q|Q60357877}} || V severovzhodnem delu vasi ob stranski vaški poti na Spodnje Veterno je cerkev z obzidjem. || SENIČNO || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1941&lat=&lon=&description=Seni%C4%8Dno_-_Cerkev_sv._Jerneja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1942 1942] || {{WLM-slika|Q60357879}} || {{q|Q60357879}} || Na jugozahodnem delu vasi, ob glavni cesti. || GOZD || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1942&lat=&lon=&description=Gozd_pri_Tr%C5%BEi%C4%8Du_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1966 1966] || {{WLM-slika|Q60359827}} || {{q|Q60359827}} || S pokopališčem obdana cerkev stoji na jugovzhodnem robu vasi. || LESKOVICA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1966&lat=&lon=&description=Leskovica_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2079 2079] || {{WLM-slika|Q60359865}} || {{q|Q60359865}} || Cerkev stoji ob pokopališču, na vzhodnem robu vasi. || NOVA OSELICA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2079&lat=&lon=&description=Nova_Oselica_-_Cerkev_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2145 2145] || {{WLM-slika|Q60359404}} || {{q|Q60359404}} || Cerkev stoji na vzpetini Križ, severovzhodno nad vasjo Srednja vas-Poljane. || SREDNJA VAS-POLJANE || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2145&lat=&lon=&description=Srednja_vas-Poljane_-_Cerkev_sv._Kri%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2146 2146] || {{WLM-slika|Q60359456}} || {{q|Q60359456}} || Cerkev stoji na vrhu hriba (Bukov vrh), jugovzhodno od Hotovlje. Orientirana je nepravilno (sever - jug). || BUKOV VRH || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2146&lat=&lon=&description=Bukov_Vrh_pri_Hotovlji_-_Cerkev_%C5%BDalostne_Matere_bo%C5%BEje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2147 2147] || {{WLM-slika|Q60359337}} || {{q|Q60359337}} || Cerkev stoji na travnatem pomolu severno nad vaškim jedrom. || VOLČA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2147&lat=&lon=&description=Vol%C4%8Da_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2150 2150] || {{WLM-slika|Q60359414}} || {{q|Q60359414}} || Cerkev stoji na Gori pod Malenskim vrhom. || JAZBINE || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2150&lat=&lon=&description=Malenski_vrh_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2166 2166] || {{WLM-slika|Q60356560}} || {{q|Q60356560}} || Cerkev stoji južno ob graščini Preddvor. || PREDDVOR || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2166&lat=&lon=&description=Preddvor_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2167 2167] || {{WLM-slika|Q18515915}} || {{q|Q18515915}} || Cerkev stoji nad Bašljem ob vznožju Storžiča, na hribu Gora sv. Lovrenca, severno od zaselka Laško. || BAŠELJ || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2167&lat=&lon=&description=Ba%C5%A1elj_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2170 2170] || {{WLM-slika|Q60356539}} || {{q|Q60356539}} || Cerkev stoji na razgledni točki na zahodnem grebenu Potoške gore, severno od naselja Potoče. || POTOČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2170&lat=&lon=&description=Poto%C4%8De_pri_Preddvoru_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C21846 21846] || {{WLM-slika|Q60359687}} || {{q|Q60359687}} || Zgornja Sorica 8. Kajža stoji ob stari cesti skozi naselje. || ZGORNJA SORICA || {{q|Q15932}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=21846&lat=&lon=&description=Zgornja_Sorica_-_Tau%C5%A1eva_kaj%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2215 2215] || {{WLM-slika|Q12786825}} || {{q|Q12786825}} || Cerkev stoji ob stari cesti skozi vas, v vzhodnem delu naselja. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2215&lat=&lon=&description=Rate%C4%8De_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2216 2216] || {{WLM-slika|Q7591884}} || {{q|Q7591884}} || Cerkev stoji na pokopališču v jugozahodnem delu Rateč. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2216&lat=&lon=&description=Rate%C4%8De_-_Cerkev_sv._Toma%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2243 2243] || {{WLM-slika|Q60358229}} || {{q|Q60358229}} || Cerkev stoji ob cesti v vzhodnem delu vasi. || SELCA || {{q|Q15932}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2243&lat=&lon=&description=Selca_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2244 2244] || {{WLM-slika|Q60358291}} || {{q|Q60358291}} || Cerkev stoji na severni strani ceste sredi Bukovice. || BUKOVICA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2244&lat=&lon=&description=Bukovica_pri_%C5%BDeleznikih_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2297 2297] || {{WLM-slika|Q60359693}} || {{q|Q60359693}} || Orientirana cerkev stoji na vzpetini na jugozahodnem robu Jereke v Zgornji Bohinjski dolini nad cesto Ribčev Laz - Pokljuka. || JEREKA || {{q|Q3661628}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2297&lat=&lon=&description=Jereka_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2309 2309] || {{WLM-slika|Q60359773}} || {{q|Q60359773}} || S pokopališčem obdana cerkev stoji vzhodno od ceste na Staro Oselico iz smeri Trebije. || STARA OSELICA || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2309&lat=&lon=&description=Stara_Oselica_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2398 2398] || {{WLM-slika|Q60359683}} || {{q|Q60359683}} || Cerkev stoji v zahodnem delu vasi, nad potokom Jesenica. || PLANINA POD GOLICO || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2398&lat=&lon=&description=Planina_pod_Golico_-_Cerkev_sv._Kri%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C24 24] || {{WLM-slika|Q2049047}} || {{q|Q2049047}} || Grad stoji na Bledu, na vrhu strme skale 123 m nad gladino, ob severni strani jezera. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=24&lat=&lon=&description=Bled_-_Blejski_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2414 2414] || {{WLM-slika|Q60356543}} || {{q|Q60356543}} || Cerkev stoji sredi Šenčurja ob Kranjski cesti, jugozahodno od osrednjega križišča sredi vasi. || ŠENČUR || {{q|Q2346638}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2414&lat=&lon=&description=%C5%A0en%C4%8Dur_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2421 2421] || {{WLM-slika|Q60356504}} || {{q|Q60356504}} || Severnozahodno ob cesti Srednja vas - Luže, severna cerkev. || SREDNJA VAS PRI ŠENČURJU || {{q|Q2346638}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2421&lat=&lon=&description=Srednja_vas_pri_%C5%A0en%C4%8Durju_-_Cerkev_sv._Katarine|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2519 2519] || {{WLM-slika|Q60359220}} || {{q|Q60359220}} || Cerkev stoji v zahodnem delu vasi, na desnem bregu Poljanščice. || BODOVLJE || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2519&lat=&lon=&description=Bodovlje_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2521 2521] || {{WLM-slika|Q60359340}} || {{q|Q60359340}} || Cerkev stoji na pobočju nad cesto južno od vasi Brode. || BRODE || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2521&lat=&lon=&description=Brode_v_Poljanski_dolini_-_Cerkev_sv._Toma%C5%BEa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2525 2525] || {{WLM-slika|Q60359351}} || {{q|Q60359351}} || Cerkev stoji severno od osamljene domačije Sopotnica 5. || SOPOTNICA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2525&lat=&lon=&description=Sopotnica_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2529 2529] || {{WLM-slika|Q60358377}} || {{q|Q60358377}} || Cerkev v sklopu uršulinskega samostana stoji ob vznožju severnega pobočja grajskega hriba. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2529&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Cerkev_Marijinega_brezmade%C5%BEnega_spo%C4%8Detja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2580 2580] || {{WLM-slika|Q60359388}} || {{q|Q60359388}} || Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi Trata. || GORENJA VAS || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2580&lat=&lon=&description=Gorenja_vas_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2583 2583] || {{WLM-slika|Q60359411}} || {{q|Q60359411}} || Cerkev je postavljena na plato v strmem bregu severozahodno nad vasjo Čabrače. || ČABRAČE || {{q|Q1005224|label=Občina Gorenja vas - Poljane}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2583&lat=&lon=&description=%C4%8Cabra%C4%8De_-_Cerkev_sv._Jedrti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2632 2632] || {{WLM-slika|Q60356477}} || {{q|Q60356477}} || Cerkev je poudarjeni del samostana dominikank, v zatrepu doline potoka Lebrant. || ADERGAS || {{q|Q859679}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2632&lat=&lon=&description=Adergas_-_Cerkev_Marijinega_oznanjenja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2722 2722] || {{WLM-slika|Q60359775}} || {{q|Q60359775}} || Cerkev stoji na razglednem griču, nad Žirovskim poljem, severovzhodno od vasi Ledinica. || LEDINICA || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2722&lat=&lon=&description=Ledinica_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2723 2723] || {{WLM-slika|Q60359381}} || {{q|Q60359381}} || Cerkev stoji v severnem delu vasi. || GOROPEKE || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2723&lat=&lon=&description=Goropeke_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2765 2765] || {{WLM-slika|Q60359584}} || {{q|Q60359584}} || Cerkev je del fužinarskega naselja na Stari Savi, jugovzhodno ob Bucelleni Ruardovi graščini. || JESENICE || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2765&lat=&lon=&description=Jesenice_-_Cerkev_Marije_Pomo%C4%8Dnice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2783 2783] || {{WLM-slika|Q60359690}} || {{q|Q60359690}} || Gorjuše 15. Zoisova pristava stoji v južnem delu razložene vasi Gorjuše, v Spodnjih Gorjušah. || GORJUŠE || {{q|Q3661628}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2783&lat=&lon=&description=Gorju%C5%A1e_-_Zoisova_pristava|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2829 2829] || {{WLM-slika|Q60356536}} || {{q|Q60356536}} || Kapela stoji v parkovno urejenem zunanjem dvorišču gradu Turn pri Preddvoru. || POTOČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2829&lat=&lon=&description=Poto%C4%8De_pri_Preddvoru_-_Kapela_%C5%BDalostne_Matere_bo%C5%BEje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C283 283] || {{WLM-slika|Q6660649}} || {{q|Q6660649}} || Borovška cesta 63. Domačija stoji ob stari glavni cesti v jedru vasi, vzhodno od cerkve. || KRANJSKA GORA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=283&lat=&lon=&description=Kranjska_gora_-_Doma%C4%8Dija_Borov%C5%A1ka_63|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30773 30773] || {{WLM-slika|Q108545352}} || {{q|Q108545352}} || Otok1. Mežnarija stoji tik pod vrhnjo uravnavo otoka na Blejskem jezeru, zahodno ob baročnem stopnišču. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30773&lat=&lon=&description=Bled_-_Me%C5%BEnarija_na_Blejskem_otoku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C314 314] || {{WLM-slika|Q60357581}} || {{q|Q60357581}} || Begunjska cesta 2. Kmečki dvorec stoji vzhodno ob cesti v vaškem jedru Lesc. || LESCE || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=314&lat=&lon=&description=Lesce_-_Kme%C4%8Dki_dvorec_Begunjska_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C326 326] || {{WLM-slika|Q569522}} || {{q|Q569522}} || Makadamska cesta v severnem delu Podljubeljske doline poteka od Lajba do piramid na slovenski strani starega mejnega prehoda Ljubelj. || PODLJUBELJ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=326&lat=&lon=&description=Ljubelj_-_Stara_ljubeljska_cesta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C43 43] || {{WLM-slika|Q60356499}} || {{q|Q60356499}} || Cerkev stoji na ježi zahodno nad Kokro, na južnem robu vasi. || BREG OB KOKRI || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=43&lat=&lon=&description=Breg_ob_Kokri_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4355 4355] || {{WLM-slika|Q60359316}} || {{q|Q60359316}} || Ambient se razteza na desnem bregu Poljanske Sore (tudi Poljanščica), na območju vzhodno od Poljan nad Škofjo Loko in pred Logom (Na Logu). || VISOKO PRI POLJANAH || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4355&lat=&lon=&description=Visoko_pri_Poljanah_-_Ambient_Viso%C5%A1ke_in_Debeljakove_doma%C4%8Dije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C451 451] || {{WLM-slika|Q60356512}} || {{q|Q60356512}} || Cerkev stoji severozahodno nad vasjo, na gozdni jasi, na južnem pobočju Kališča. || MAČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=451&lat=&lon=&description=Ma%C4%8De_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C465 465] || {{WLM-slika|Q60359729}} || {{q|Q60359729}} || Savska cesta 13. Hiša stoji v vzhodnem delu vaškega jedra. || MOJSTRANA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=465&lat=&lon=&description=Mojstrana_-_%C5%A0panova_hi%C5%A1a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C478 478] || {{WLM-slika|Q60359329}} || {{q|Q60359329}} || Kapelica stoji vzhodno od domačije Na Logu 5. || NA LOGU || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=478&lat=&lon=&description=Na_Logu_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5093 5093] || {{WLM-slika|Q60358133}} || {{q|Q60358133}} || Tavčarjeva 43. Župnišče stoji v starem mestnem jedru Kranja. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5093&lat=&lon=&description=Kranj_-_%C5%BDupni%C5%A1%C4%8De_Tav%C4%8Darjeva_43|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5130 5130] || {{WLM-slika|Q60358218}} || {{q|Q60358218}} || Vodopivčeva 19. Hiša stoji v jugozahodnem delu mestnega jedra, na začetku klanca, ki vodi od mostu čez Savo do srednjeveškega dela mesta. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5130&lat=&lon=&description=Kranj_-_Hi%C5%A1a_Vodopiv%C4%8Deva_19|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5131 5131] || {{WLM-slika|Q12794275}} || {{q|Q12794275}} || Pungart (Trubarjev trg), Maistrov trg, Tomšičeva ulica, Reginčeva ulica, okoli roba pomola. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5131&lat=&lon=&description=Kranj_-_Srednjeve%C5%A1ko_mestno_obzidje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5137 5137] || {{WLM-slika|Q60358082}} || {{q|Q60358082}} || Maistrov trg 3. Hiša stoji na severovzhodnem robu srednjeveškega mestnega jedra, zahodno nad kanjonom Kokre. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5137&lat=&lon=&description=Kranj_-_Hi%C5%A1a_Maistrov_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5146 5146] || {{WLM-slika|Q12804999}} || {{q|Q12804999}} || Območje obsega gozdno teraso in njen vzhodni rob ob potoku Parovnica, med Seničnim, Kokrico, Naklim, Strahinjem, Spodnjimi in Zgornjimi Dupljami, Žiganjo vasjo. || TENETIŠE || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5146&lat=&lon=&description=Udin_bor%C5%A1t_-_Spominski_park_Udin_bor%C5%A1t|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5166 5166] || {{WLM-slika|Q60358015}} || {{q|Q60358015}} || Glavna cesta 63 (prej Cesta 26. julija 63). V vzhodnem delu Naklega, ob cesti Pivka - Malo Naklo, pod Gradiščem. || NAKLO || {{q|Q1569014}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5166&lat=&lon=&description=Naklo_-_Hi%C5%A1a_Glavna_cesta_63|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5172 5172] || {{WLM-slika|Q12791060}} || {{q|Q12791060}} || Trg svobode 28. Hiša stoji v jedru strnjenega dela naselja, na severovzhodni strani strnjenega niza v trg razširjene osrednje ulice. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5172&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_28|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5175 5175] || {{WLM-slika|Q60357439}} || {{q|Q60357439}} || Trg svobode 31. V jedru strnjenega dela naselja, v severnem delu osrednje v trg razširjene ulice, sredi strnjenega niza. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5175&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_31|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5180 5180] || {{WLM-slika|Q60357511}} || {{q|Q60357511}} || V jedru Tržiča. Od Klavnice na severu do Blejske ulice na jugu, vzporedno s potokom Mošenikom, v zahodnem delu Tržiča. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5180&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Rake_na_Mo%C5%A1eniku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5199 5199] || {{WLM-slika|Q60357541}} || {{q|Q60357541}} || Trg svobode 4. V jugovzhodnem delu glavne trške ulice v Tržiču. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5199&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5202 5202] || {{WLM-slika|Q60357551}} || {{q|Q60357551}} || Trg svobode 11. Stoji v jedru strnjenega dela naselja, v južnem delu v trg razširjene osrednje ulice, v strnjenem stavbnem nizu. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5202&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5208 5208] || {{WLM-slika|Q60357442}} || {{q|Q60357442}} || Trg svobode 21. Stoji v jedru strnjenega dela naselja, na severni strani osrednje v trg razširjene ulice, v strnjenem nizu. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5208&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5209 5209] || {{WLM-slika|Q60357430}} || {{q|Q60357430}} || Trg svobode 23. Hiša stoji v jedru strnjenega dela naselja, na severozahodni strani osrednje v trg razširjene ulice, v strnjenem nizu. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5209&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5210 5210] || {{WLM-slika|Q18528194}} || {{q|Q18528194}} || Trg svobode 25. Stoji v jedru strnjenega dela naselja, v severnem delu osrednje v trg razširjene ulice, sredi strnjenega niza. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5210&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Hi%C5%A1a_Trg_svobode_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5287 5287] || {{WLM-slika|Q2877401}} || {{q|Q2877401}} || Otok leži na zahodni strani v Blejskem jezeru. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5287&lat=&lon=&description=Bled_-_Blejski_otok|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5352 5352] || {{WLM-slika|Q60359567}} || {{q|Q60359567}} || Cesta maršala Tita 19. V osrednjem delu naselja, na severni fasadi glavne železniške postaje je spominska plošča. || JESENICE || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5352&lat=&lon=&description=Jesenice_-_Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_borcem_za_severno_mejo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5353 5353] || {{WLM-slika|Q60359565}} || {{q|Q60359565}} || Spominska plošča je na hiši Cesta 1. maja 3, ki stoji na desnem bregu Save, v delu naselja z imenom Kurja vas, nasproti Železarne Jesenice. || JESENICE || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5353&lat=&lon=&description=Jesenice_-_Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_Janku_Vilmanu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5441 5441] || {{WLM-slika|Q60359731}} || {{q|Q60359731}} || Znamenje stoji vzhodno od vasi. || MOJSTRANA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5441&lat=&lon=&description=Mojstrana_-_Znamenje_pri_cerkvi_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5442 5442] || {{WLM-slika|Q60357251}} || {{q|Q60357251}} || Znamenje stoji ob stari deželni cesti Beljak-Ljubljana, pri odcepu za Vrbo in Studenčice. || SMOKUČ || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5442&lat=&lon=&description=Breznica_-_Znamenje_ob_stari_cesti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5447 5447] || {{WLM-slika|Q60359681}} || {{q|Q60359681}} || Kapelica stoji ob razpotju južno od cerkve sv. Križa, v zahodnem delu vasi. || PLANINA POD GOLICO || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5447&lat=&lon=&description=Planina_pod_Golico_-_Kapelica_pod_cerkvijo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5448 5448] || {{WLM-slika|Q60359685}} || {{q|Q60359685}} || Kapelica stoji zahodno ob glavni cesti skozi vas, pri odcepu ceste, ki vodi k cerkvi sv. Križa. || PLANINA POD GOLICO || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5448&lat=&lon=&description=Planina_pod_Golico_-_Kapelica_ob_kri%C5%BEi%C5%A1%C4%8Du|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5449 5449] || {{WLM-slika|Q60361574}} || {{q|Q60361574}} || Kapelica stoji v križišču dveh cest ob lipi v zahodnem delu vasi, jugozahodno od gostilne Šurc. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5449&lat=&lon=&description=Rate%C4%8De_-_Kapelica_sv._Antona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5451 5451] || {{WLM-slika|Q60361572}} || {{q|Q60361572}} || Zahodno od vasi med staro in obvozno cesto. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5451&lat=&lon=&description=Rate%C4%8De_-_Znamenje_v_bli%C5%BEini_mejnega_prehoda|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5452 5452] || {{WLM-slika|Q60357330}} || {{q|Q60357330}} || Freska je na jugozahodni čelni fasadi hiše Rodine 9, v nadstropju med oknoma. || RODINE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5452&lat=&lon=&description=Rodine_-_Freska_na_hi%C5%A1i_Rodine_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5453 5453] || {{WLM-slika|Q60361500}} || {{q|Q60361500}} || Kapelica stoji v sklopu Hlebanjeve domačije Srednji vrh 9, zahodno od hiše, severno nad cesto, ki vodi v zahodni del vasi. || SREDNJI VRH || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5453&lat=&lon=&description=Srednji_Vrh_nad_Martuljkom_-_Hlebanjeva_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5462 5462] || {{WLM-slika|Q60357851}} || {{q|Q60357851}} || Cesta svobode 1. V jugozahodnem delu mestnega jedra Radovljice, južno pod osrednjim trgom. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5462&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Cesta_svobode_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5481 5481] || {{WLM-slika|Q60357842}} || {{q|Q60357842}} || Gradiška pot 2. Na skrajnem južnem delu starega mestnega jedra Radovljice. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5481&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Gradi%C5%A1ka_pot_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5487 5487] || {{WLM-slika|Q60357668}} || {{q|Q60357668}} || Gubčeva 12. V Predtrgu v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5487&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Gub%C4%8Deva_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5491 5491] || {{WLM-slika|Q60357763}} || {{q|Q60357763}} || Linhartov trg 3. Stavba stoji na severni strani glavnega trga v srednjeveškem mestnem jedru. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5491&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5496 5496] || {{WLM-slika|Q60357648}} || {{q|Q60357648}} || Linhartov trg 8. Na skrajnem severnem delu ob vstopu na osrednji trg v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5496&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5499 5499] || {{WLM-slika|Q60357745}} || {{q|Q60357745}} || Linhartov trg 14. Na južni strani osrednjega trga v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5499&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5502 5502] || {{WLM-slika|Q60357735}} || {{q|Q60357735}} || Linhartov trg 17. Na južni strani osrednjega trga v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5502&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5505 5505] || {{WLM-slika|Q60357733}} || {{q|Q60357733}} || Linhartov trg 21. V južnem stavbnem nizu glavnega trga v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5505&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5507 5507] || {{WLM-slika|Q60357712}} || {{q|Q60357712}} || Linhartov trg 24. Hiša stoji na južni strani osrednjega trga v naselju sredi strnjenega niza. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5507&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_24|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5508 5508] || {{WLM-slika|Q60357868}} || {{q|Q60357868}} || Linhartov trg 25. Hiša stoji na južni strani osrednjega trga v srednjeveškem jedru mesta. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5508&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5511 5511] || {{WLM-slika|Q60357857}} || {{q|Q60357857}} || Linhartov trg 28. Na južni strani osrednjega trga, na vogalu niza. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5511&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Linhartov_trg_28|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5518 5518] || {{WLM-slika|Q60357691}} || {{q|Q60357691}} || Partizanska pot 10. Domačija stoji ob poti, ki vodi iz starega dela mesta čez globel, imenovano Dol, v Predtrg. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5518&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Doma%C4%8Dija_Partizanska_pot_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5519 5519] || {{WLM-slika|Q60357697}} || {{q|Q60357697}} || Ljubljanska cesta 6. Predtrg. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5519&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Doma%C4%8Dija_Ljubljanska_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5524 5524] || {{WLM-slika|Q60357645}} || {{q|Q60357645}} || Trubarjeva 3. Hiša stoji na severnem obrobju mestnega jedra Radovljice. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5524&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hi%C5%A1a_Trubarjeva_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5526 5526] || {{WLM-slika|Q60357795}} || {{q|Q60357795}} || Na Gradišču. Jugozahodno pod mestnim jedrom, med Gorenjsko želežniško progo in Gradiško potjo. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5526&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Pokopali%C5%A1%C4%8De|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5528 5528] || {{WLM-slika|Q60357709}} || {{q|Q60357709}} || Obzidje je v objektih ob Trubarjevi ulici, deloma Gradiški poti, na robu objektov Linhartovega trga, Kolodvorski ulici in Gubčevi ulici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5528&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Mestno_obzidje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5540 5540] || {{WLM-slika|Q60358030}} || {{q|Q60358030}} || Prešernov gaj || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5540&lat=&lon=&description=Kranj_-_Pokopali%C5%A1ki_zid|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5546 5546] || {{WLM-slika|Q60356479}} || {{q|Q60356479}} || Na griču nad samostanom in SZ od naselja. || ADERGAS || {{q|Q859679}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5546&lat=&lon=&description=Adergas_-_Razvaline_gradu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5561 5561] || {{WLM-slika|Q60356531}} || {{q|Q60356531}} || Pusti grad je stal na grebenu Potoške gore, severno od gradu Turn. || POTOČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5561&lat=&lon=&description=Poto%C4%8De_pri_Preddvoru_-_Pusti_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C564 564] || {{WLM-slika|Q2828861}} || {{q|Q2828861}} || Naselbina leži na skalnem vršacu Ajdna na južnem pobočju Stola. || MOSTE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=564&lat=&lon=&description=Potoki_pri_%C5%BDirovnici_-_Arheolo%C5%A1ko_najdi%C5%A1%C4%8De_Ajdna|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C565 565] || {{WLM-slika|Q60359502}} || {{q|Q60359502}} || Kašča stoji v sadovnjaku domačije Potoki 11, na zahodnem robu naselja, severno nad železniško progo Ljubljana - Jesenice in regionalno cesto Kranj - Jesenice. || POTOKI || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=565&lat=&lon=&description=Potoki_pri_%C5%BDirovnici_-_Ka%C5%A1%C4%8Da_Potoki_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5777 5777] || {{WLM-slika|Q60358371}} || {{q|Q60358371}} || Blaževa ulica 14. Kašča stoji pod Loškim gradom, zahodno ob Uršulinskem samostanu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5777&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Nunska_ka%C5%A1%C4%8Da|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5778 5778] || {{WLM-slika|Q60358334}} || {{q|Q60358334}} || Kapucinski trg 1, 2. Samostan stoji severno od srednjeveškega jedra mesta, ob križišču cest. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5778&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Kapucinski_samostan|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5779 5779] || {{WLM-slika|Q60358506}} || {{q|Q60358506}} || Spodnji trg 9 in 9a. Samostan stoji ob križišču Lontrga v stranski ulici in za cerkvijo Žalostne matere (Špitalska cerkev), ki je del stavbnega sklopa. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5779&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_%C5%A0pital|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5780 5780] || {{WLM-slika|Q60358436}} || {{q|Q60358436}} || Mestni trg 3. Hiša stoji nasproti Homanove hiše, na vzhodni strani ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5780&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5782 5782] || {{WLM-slika|Q60358440}} || {{q|Q60358440}} || Mestni trg 5. Hiša stoji na delu trga, kjer se cesta spušča od Mestnega trga proti Cankarjevem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5782&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5783 5783] || {{WLM-slika|Q60358447}} || {{q|Q60358447}} || Mestni trg 6. Hiša stoji v delu Mestnega trga, kjer se začne cesta spuščati proti Cankarjevem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5783&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5785 5785] || {{WLM-slika|Q60358454}} || {{q|Q60358454}} || Mestni trg 8. Hiša stoji v strnjenem, razširjenem delu vzhodnega niza stavb ob trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5785&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5788 5788] || {{WLM-slika|Q60358459}} || {{q|Q60358459}} || Mestni trg 10. Hiša stoji v strnjenem vzhodnem nizu trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5788&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5790 5790] || {{WLM-slika|Q60358637}} || {{q|Q60358637}} || Mestni trg 13. Hiša zaključuje strnjeni vzhodni stavbni niz širšega severnega dela Mestnega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5790&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5791 5791] || {{WLM-slika|Q60358629}} || {{q|Q60358629}} || Mestni trg 14. Hiša stoji na južni strani vzhodnega niza, pred ožino trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5791&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5792 5792] || {{WLM-slika|Q60358619}} || {{q|Q60358619}} || Mestni trg 15. Hiša je del strnjenega vzhodnega stavbnega niza ob ožini trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5792&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_15|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5793 5793] || {{WLM-slika|Q60358616}} || {{q|Q60358616}} || Mestni trg 16 in 17. Hiši sta del strnjenega vzhodnega niza ob ožini Mestnega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5793&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Fasadi_Mestni_trg_16%2C_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5794 5794] || {{WLM-slika|Q60358522}} || {{q|Q60358522}} || Mestni trg 18. Hiša stoji v vzhodnem uličnem nizu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5794&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5798 5798] || {{WLM-slika|Q60358525}} || {{q|Q60358525}} || Mestni trg 23. Hiša stoji na južni strani starega mestnega jedra, v stavbnem nizu ob obzidju. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5798&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5799 5799] || {{WLM-slika|Q60358620}} || {{q|Q60358620}} || Mestni trg 24. Hiša je z južno stranjo vzidana v mestno obzidje, zaključuje stavbni niz ob Mestnem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5799&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_24|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5800 5800] || {{WLM-slika|Q60358610}} || {{q|Q60358610}} || Mestni trg 26. Hiša stoji na južnem vogalu Mestnega trga (zahodna stran) in je naslonjena na južno mestno obzidje. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5800&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_26|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5807 5807] || {{WLM-slika|Q60358405}} || {{q|Q60358405}} || Mestni trg 34. Hiša je razdeljena na dve stavbni enoti ob Mestnem trgu in ob Klobovsovi ulici. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5807&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_34|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5808 5808] || {{WLM-slika|Q60358399}} || {{q|Q60358399}} || Mestni trg 36. Hiša stoji v zahodnem stavbnem nizu Mestnega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5808&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_36|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5818 5818] || {{WLM-slika|Q60358319}} || {{q|Q60358319}} || Cankarjev trg 6. Hiša stoji ob prezbiteriju cerkve, na polici, preko katere se Cankarjev trg strmo spušča proti Spodnjem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5818&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Cankarjev_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5820 5820] || {{WLM-slika|Q60358463}} || {{q|Q60358463}} || Cankarjev trg 10. Stavba zaključuje Cankarjev trg in stoji tik za prezbiterijem cerkve sv. Jakoba. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5820&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Cankarjev_trg_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5823 5823] || {{WLM-slika|Q60358381}} || {{q|Q60358381}} || Blaževa 1. Hiša stoji na vogalu Blaževe in Klobovsove ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5823&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Bla%C5%BEeva_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5825 5825] || {{WLM-slika|Q60358393}} || {{q|Q60358393}} || Klobovsova ulica 3. Hiša stoji na vogalu Klobovsove ulice, nasproti uršulinskega samostana. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5825&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Klobovsova_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5828 5828] || {{WLM-slika|Q60358356}} || {{q|Q60358356}} || Blaževa 6. Hiša v nizu stoji med hišama Blaževa ulica 4 in 8. S pročeljem je obrnjena na Blaževo ulico, tlorisno sega vse do Rožne ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5828&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Bla%C5%BEeva_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5829 5829] || {{WLM-slika|Q60358349}} || {{q|Q60358349}} || Blaževa 7. Vogalna stavba stoji na začetku ulice, ki vodi proti Lontrgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5829&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Bla%C5%BEeva_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5830 5830] || {{WLM-slika|Q60358353}} || {{q|Q60358353}} || Blaževa ulica 8. Vogalna hiša na zahodni strani zaključuje stavbni kare, omejen z Blaževo, ozko Rožno ulico in Cankarjevim trgom. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5830&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Bla%C5%BEeva_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5832 5832] || {{WLM-slika|Q60358347}} || {{q|Q60358347}} || Blaževa ulica 11. Hiša je zadnja v zazidalnem nizu Blaževe ulice proti Lontrgu in Kapucinskem mostu. K njej sodi tudi loknat obok nad cesto. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5832&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Bla%C5%BEeva_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5833 5833] || {{WLM-slika|Q60358386}} || {{q|Q60358386}} || Klobovsova ulica 1. Stavba stoji nasproti prezbiterija uršulinske cerkve, kjer se Klobovsova ulica s stopnicami začne spuščati proti Blaževi ulici. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5833&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Klobovsova_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5834 5834] || {{WLM-slika|Q60358379}} || {{q|Q60358379}} || Klobovsova ulica 4. Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu na zahodni strani, na grajskem pobočju. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5834&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Klobovsova_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5835 5835] || {{WLM-slika|Q60358384}} || {{q|Q60358384}} || Klobovsova 5. Stavba je stisnjena med višji sosednji trietažni hiši v zahodnem stavbnem nizu ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5835&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Klobovsova_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5846 5846] || {{WLM-slika|Q60358500}} || {{q|Q60358500}} || Spodnji trg 6. Stavba stoji približno v sredini stavbnega niza Spodnjega trga in s hišo Spodnji trg 33 oblikuje ožino Spodnjega trga. V odnosu do sosednje stavbe Spodnji trg 7 je vogalna. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5846&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Spodnji_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5848 5848] || {{WLM-slika|Q60358504}} || {{q|Q60358504}} || Spodnji trg 8. Hiša je del strnjenega niza pozidave na vzhodni strani trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5848&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Spodnji_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5851 5851] || {{WLM-slika|Q60358551}} || {{q|Q60358551}} || Spodnji trg 11. Stavba stoji na križišču prehoda na Pekel in poti, ki vodi na Studenec. Križišče je zaznamovano z vodnjakom. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5851&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Spodnji_trg_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5854 5854] || {{WLM-slika|Q60358558}} || {{q|Q60358558}} || Spodnji trg 14. Stavba stoji v strnjenem zazidalnem nizu Spodnjega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5854&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Gledali%C5%A1%C4%8De_Spodnji_trg_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5862 5862] || {{WLM-slika|Q60358549}} || {{q|Q60358549}} || Spodnji trg 22. Hiša stoji v južnem delu zahodnega trškega niza pozidave. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5862&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Spodnji_trg_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5882 5882] || {{WLM-slika|Q60358332}} || {{q|Q60358332}} || Kapucinski trg 25. Domačija stoji na terasi Selške Sore ob cesti, ki vodi proti delu Škofje Loke, imenovanem Novi svet. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5882&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Ko%C5%A1irjev_mlin|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5883 5883] || {{WLM-slika|Q60358340}} || {{q|Q60358340}} || Kapucinski trg 23 (prej Novi svet 2). Hiša stoji na levi terasi Selščice pod cesto, ki vodi v novi del mesta - Novi svet. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5883&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Kapucinski_trg_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5896 5896] || {{WLM-slika|Q60359244}} || {{q|Q60359244}} || Puštal 12. Stavba stoji na vzpetini pred kopališčem na Poljanščici. || PUŠTAL || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5896&lat=&lon=&description=Pu%C5%A1tal_-_Hi%C5%A1a_Pu%C5%A1tal_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C595 595] || {{WLM-slika|Q60359230}} || {{q|Q60359230}} || Puštal 80. Hiša stoji na skrajnem južnem robu naselja nad Poljansko Soro. || PUŠTAL || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=595&lat=&lon=&description=Pu%C5%A1tal_-_Hi%C5%A1a_Pu%C5%A1tal_80|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5992 5992] || {{WLM-slika|Q60358666}} || {{q|Q60358666}} || Na Plavžu 34 || ŽELEZNIKI || {{q|Q15932}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5992&lat=&lon=&description=%C5%BDelezniki_-_Hi%C5%A1a_Na_Plav%C5%BEu_34|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C600 600] || {{WLM-slika|Q60357720}} || {{q|Q60357720}} || Linhartov trg 1. Graščina stoji v srednjeveškem mestnem jedru Radovljice, v severovzhodnem delu glavnega trga, zahodno pred župnijsko cerkvijo. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=600&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Gra%C5%A1%C4%8Dina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C686 686] || {{WLM-slika|Q60361527}} || {{q|Q60361527}} || Kašča stoji nasproti hiše Srednja vas 8, v središču vasi ob cesti proti Jereki. || SREDNJA VAS V BOHINJU || {{q|Q3661628}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=686&lat=&lon=&description=Srednja_vas_v_Bohinju_-_%C5%A0panova_ka%C5%A1%C4%8Da|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C690 690] || {{WLM-slika|Q60361497}} || {{q|Q60361497}} || Znamenje stoji v osrednjem delu razložene vasi, zahodno od Smolejeve domačije, Srednji Vrh 8, severno ob nekdanji poti, ki je vodila iz Gozd Martuljka k Smolejevi domačiji in v Srednji Vrh. || SREDNJI VRH || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=690&lat=&lon=&description=Srednji_Vrh_nad_Martuljkom_-_Smolejevo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C710 710] || {{WLM-slika|Q47488660}} || {{q|Q47488660}} || Na vrhu roba ježe nad levim bregom Sore, južno od ceste Jeprca - Škofja Loka. || SUHA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=710&lat=&lon=&description=Suha_pri_%C5%A0kofji_Loki_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C712 712] || {{WLM-slika|Q60358577}} || {{q|Q60358577}} || Suha 20. Hiša stoji na vzhodni strani vaške ceste, ki pripelje čez most iz Puštala. || SUHA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=712&lat=&lon=&description=Suha_pri_%C5%A0kofji_Loki_-_Hi%C5%A1a_Suha_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C739 739] || {{WLM-slika|Q18562633}} || {{q|Q18562633}} || Grad stoji na robu griča nad jedrom mesta Škofja Loka, pod Krancljem. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=739&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C741 741] || {{WLM-slika|Q60358410}} || {{q|Q60358410}} || Mestni trg 38. Hiša stoji v zahodnem uličnem nizu Gornjega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=741&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C742 742] || {{WLM-slika|Q60358494}} || {{q|Q60358494}} || Spodnji trg 4, Studenec 6. Hiša stoji v vzhodnem strnjenem uličnem nizu trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=742&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Spodnji_trg_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C743 743] || {{WLM-slika|Q60358419}} || {{q|Q60358419}} || Mestni trg 2, Mestni trg 1 in Cankarjev trg 13. Hiša stoji na severnem robu Gornjega trga in južno ob župnijski cerkvi. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=743&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Homanova_hi%C5%A1a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C745 745] || {{WLM-slika|Q60358424}} || {{q|Q60358424}} || Cankarjev trg 13. Dvorec je del Homanove hiše v širšem pomenu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=745&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Cankarjev_trg_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7836 7836] || {{WLM-slika|Q60357934}} || {{q|Q60357934}} || Ljubno 27. V jugovzhodnem delu vasi ob križišču vaških poti, v vznožju hriba na katerem je vas. || LJUBNO || {{q|Q15910}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7836&lat=&lon=&description=Ljubno_-_Hi%C5%A1a_Ljubno_27|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7837 7837] || {{WLM-slika|Q60359639}} || {{q|Q60359639}} || Severozahodno od Zgornjih Gorij, pri hiši Grabče 6, na desnem bregu reke Radovne, ob vodnih rakah stoji Strojeva kovačnica. || GRABČE || {{q|Q1027062}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7837&lat=&lon=&description=Grab%C4%8De_-_Vodna_kova%C4%8Dija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C784 784] || {{WLM-slika|Q2638131}} || {{q|Q2638131}} || Tržič, v ozki dolini ob izlivu Mošenika v Tržiško Bistrico. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=784&lat=&lon=&description=Tr%C5%BEi%C4%8D_-_Tr%C5%A1ko_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C798 798] || {{WLM-slika|Q15718564}} || {{q|Q15718564}} || Adergas 1, 2. Samostan je južno pod Štefanjo goro, na severnem robu doline potoka Lebrant (Marijina dolina), v njenem zatrepu. || ADERGAS || {{q|Q859679}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=798&lat=&lon=&description=Adergas_-_Samostan_Velesovo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8 8] || {{WLM-slika|Q6344594}} || {{q|Q6344594}} || Begunje na Gorenjskem 55. Grad stoji v jedru naselja, na zahodni strani vasi. || BEGUNJE NA GORENJSKEM || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8&lat=&lon=&description=Begunje_na_Gorenjskem_-_Grad_Katzenstein|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8751 8751] || {{WLM-slika|Q60358285}} || {{q|Q60358285}} || Znamenje stoji ob poti v gozdu južno od Crngroba. || CRNGROB || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8751&lat=&lon=&description=Crngrob_-_Rde%C4%8De_znamenje_v_Smre%C4%8Dju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C879 879] || {{WLM-slika|Q12798949}} || {{q|Q12798949}} || Gornja Radovna 25. Stoji v zaselku ob robu doline na začetku Krme. || ZGORNJA RADOVNA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=879&lat=&lon=&description=Zgornja_Radovna_-_Doma%C4%8Dija_Zgornja_Radovna_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8918 8918] || {{WLM-slika|Q12792358}} || {{q|Q12792358}} || Jenkova kasarna stoji vzhodno ob hiši Zgornje Jezersko 141, ob stari tovorni cesti na robu uravnave, Na ravneh na Zgornjem Jezerskem. || ZGORNJE JEZERSKO || {{q|Q1688771}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8918&lat=&lon=&description=Zgornje_Jezersko_-_Jenkova_kasarna_na_Ravnah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9213 9213] || {{WLM-slika|Q60356629}} || {{q|Q60356629}} || Območje, predvideno za muzej na prostem, leži v severnem delu posestva Brdo pri Kranju. Sitarska hiša je bila prenesena iz Stražišča (Benedikova 22a). || SREDNJA BELA || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9213&lat=&lon=&description=Brdo_pri_Kranju_-_Muzej_na_prostem|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9222 9222] || {{WLM-slika|Q60358099}} || {{q|Q60358099}} || Stolp stoji na zahodnem robu mestnega jedra ob vrtovih hiš, v izteku slepe ulice. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9222&lat=&lon=&description=Kranj_-_Obrambni_stolp_%C5%A0krlovec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9347 9347] || {{WLM-slika|Q60358290}} || {{q|Q60358290}} || Jugovzhodno ob cerkvi sv. Nikolaja, vzhodno od ceste Škofja Loka - Kranj. || SPODNJE BITNJE || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9347&lat=&lon=&description=Spodnje_Bitnje_-_Ostanki_cerkve_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9482 9482] || {{WLM-slika|Q60357632}} || {{q|Q60357632}} || Bodešče 12. Hiša stoji v križišču lokalnih cest, v severnem delu Bodešč. || BODEŠČE || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9482&lat=&lon=&description=Bode%C5%A1%C4%8De_-_Hi%C5%A1a_Bode%C5%A1%C4%8De_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9571 9571] || {{WLM-slika|Q60358417}} || {{q|Q60358417}} || Mestni trg 1. Stavba je del Homanove hiše v njenem širšem obsegu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9571&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9572 9572] || {{WLM-slika|Q60358421}} || {{q|Q60358421}} || Mestni trg 2. Stavba je del Homanove hiše v širšem pomenu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9572&lat=&lon=&description=%C5%A0kofja_Loka_-_Hi%C5%A1a_Mestni_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9757 9757] || {{WLM-slika|Q60357821}} || {{q|Q60357821}} || Nagrobnik stoji na pokopališču, vzidan je v severni del pokopališkega zidu. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9757&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Nagrobnik_Primusa_Hudoverniga|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C98 98] || {{WLM-slika|Q60357886}} || {{q|Q60357886}} || Dobro Polje 9a. Hiša stoji na vzhodnem robu vaškega predela Veliko Dobro Polje, nad levim bregom reke Save. || DOBRO POLJE || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=98&lat=&lon=&description=Dobro_Polje_ob_Savi_-_Hi%C5%A1a_Dobro_Polje_9a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9819 9819] || {{WLM-slika|Q60359778}} || {{q|Q60359778}} || Žirovska pristava leži na Taboru v zahodnem, gručastem delu Starih Žirov. || ŽIRI || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9819&lat=&lon=&description=%C5%BDiri_-_%C5%BDirovska_pristava|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9859 9859] || {{WLM-slika|Q60359779}} || {{q|Q60359779}} || Tabor 1 (prej Žiri 35) || ŽIRI || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9859&lat=&lon=&description=%C5%BDiri_-_Ru%C5%A1evine_%C5%A0talarjeve_hi%C5%A1e|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9887 9887] || {{WLM-slika|Q60357423}} || {{q|Q60357423}} || Pokopališče leži okoli cerkve sv. Klemena, severozahodno od križišča cest Hraše-Rodine, Begunje-Žirovnica. || RODINE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9887&lat=&lon=&description=Rodine_-_Pokopali%C5%A1%C4%8De|text=Naloži}} |- |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] qs32h5n44ts59z7d91g8mahisyp4jn5 0 523900 6748297 6367009 2026-09-09T07:44:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748297 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Duktalni karcinom ''in situ'' | synonyms = Intraduktalni karcinom | image = Lobules and ducts of the breast.jpg | caption = [[Mlečno izvodilo|Mlečna izvodila]] v dojki, mesto nahajanja duktalnega karcinoma | pronounce = | field = [[onkologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} [[File:Breast DCIS histopathology (1).jpg|thumb|Histopatološki vzorec celic duktalnega karcinoma ''in situ''. Barvanje: hematoksilin in eozin.]] <!-- Opredelitev in simptomi --> '''Duktalni karcinom ''in situ''''' ('''DCIS''') je predrakava in neinvazivna sprememba v [[dojka|dojki]],<ref name="Sin2013">{{cite journal|last1=Sinn|first1=HP|last2=Kreipe|first2=H|title=A Brief Overview of the WHO Classification of Breast Tumors, 4th Edition, Focusing on Issues and Updates from the 3rd Edition.|journal=Breast Care (Basel, Switzerland)|date=maj 2013|volume=8|issue=2|pages=149–154|pmid=24415964|doi=10.1159/000350774|pmc=3683948}}</ref><ref>{{navedi knjigo |editor-first1=William H. |editor-last1=Hindle |title=Breast care: a clinical guidebook for women's primary health care providers|date=1999|publisher=Springer|location=New York|isbn=9780387983486|page=129|url=https://books.google.com/books?id=QzhHBl1FI3kC&pg=PA129}}</ref> ki nastane v [[mlečno izvodilo|mlečnih izvodilih]] (kanalčkih v dojki, po katerih teče [[materino mleko]] v času [[dojenje|dojenja]] do [[prsna bradavica|bradavice]]). Spremenjene celice ne rastejo zunaj izvodil (ne prodirajo skozi [[bazalna membrana|bazalno membrano]])<ref>Vaidya Y. s sod. Ductal Carcinoma In Situ of the Breast. Indian J Surg. 2015 Apr; 77(2): 141–146.</ref> in se ne širijo zunaj tkiva dojke, vendar pa lahko DCIS napreduje v invazivno obliko, če se ne zdravi.<ref>https://www.ukc-mb.si/torakalna/rak-dojke/4-vrste-raka-dojk {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220914221952/https://www.ukc-mb.si/torakalna/rak-dojke/4-vrste-raka-dojk |date=2022-09-14 }}, vpogled: 19. 9. 2022.</ref> Po razvrstitvi TMN spada v stadij 0.<ref>[http://www.breastcancer.org/symptoms/diagnosis/staging#stage0 Staging], Breastcancer.org</ref> Redko povzroča simptome in sprememba v dojki je le redko tipna. DCIS običajno diagnosticirajo z [[mamografija|mamografskim]] pregledom v programih presejanja.<ref name="pmid18270336">{{cite journal |vauthors=Welch HG, Woloshin S, Schwartz LM |title=The sea of uncertainty surrounding ductal carcinoma in situ--the price of screening mammography |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-national-cancer-institute_2008-02-20_100_4/page/n6 |journal=J. Natl. Cancer Inst. |volume=100 |issue=4 |pages=228–229 |date=februar 2008 |pmid=18270336 |doi=10.1093/jnci/djn013 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Liberman|first1=Laura|title=Breast MRI|date=2005|publisher=Springer Science+Business Media, Inc.|location=[New York]|isbn=9780387219974|page=164|url=https://books.google.com/books?id=5hpBzXTFpB8C&pg=PA164}}</ref> DCIS diagnosticirajo tudi pri znatnem deležu moških (glej [[rak dojke pri moških]]).<ref name="pmid31880271">{{cite journal | vauthors = Nofal MN, Yousef AJ | title = The diagnosis of male breast cancer | journal = The Netherlands Journal of Medicine | volume = 77 | issue = 10 | pages = 356–359 | date = december 2019 | pmid = 31880271 | doi = | url = }}</ref> <!-- Razlaga --> Pri duktalnem karcinomu ''in situ'' se nenormalno spremenjene celice nahajajo v [[epitelij]]u enega ali več mlečnih izvodil. V latinščini ''[[in situ]]'' pomeni »na (normalnem) mestu« in izraz se nanaša na dejstvo, da se celice niso razširile na okolne strukture. Ker še rakave celice niso postale invazivne, spada DCIS med predrakave spremembe. Pri določenem deležu bolnikov lahko DCIS napreduje v invazivno bolezen in se razširi v druga tkiva. Ni pa možno napovedati, katere predrakave lezije ne bodo postale invazivne brez ustreznega zdravljenja.<ref name=mannubmj>{{cite journal |last1=Mannu |first1=GS |last2=Wang |first2=Z |last3=Broggio |first3=J |last4=Charman |first4=J |last5=Cheung |first5=S |last6=Kearins |first6=O |last7=Dodwell |first7=D |last8=Darby |first8=SC |title=Invasive breast cancer and breast cancer mortality after ductal carcinoma in situ in women attending for breast screening in England, 1988-2014: population based observational cohort study |journal=BMJ (Clinical Research Ed.) |date=27. 5. 2020 |volume=369 |pages=m1570 |doi=10.1136/bmj.m1570 |pmid=32461218|pmc=7251423}}</ref> Zaradi visoke verjetnosti prehoda v invazivno obliko ga je treba zdraviti.<ref>Žgajnar J., Marinko T., Šeruga B. Rak dojk. V: Strojan P., Arko, D., Hočevar M. Onkologija. Onkološki inštitut, 2018; 508–538.</ref> Vendar pa večina primerov DCIS ostane indolentnih (rastejo počasi, niso invazivni in ne zasevajo), zato trenutna doktrina zdravljenja vseh bolnikov verjetno predstavlja prekomerno uporabo zdravljenja pri določenem deležu bolnikov.<ref>van Seijen M. s sod. Ductal carcinoma in situ: to treat or not to treat, that is the question. Br J Cancer. 2019 Aug 13; 121(4): 285–292.</ref> DCIS zajema spekter bolezni, od lezij nizke stopnje, ki niso življenjsko ogrožajoči, do lezij visoke stopnje, ki so lahko potencialno zelo agresivne. <!--Diagnoza --> DCIS se lahko razvršča v različne tipe glede na arhitekturne vzorce celic (solidni, kribriformni, papilarni ali mikropapilarni karcinom), stopnjo tumorja (tumor nizke, stednje ali visoke stopnje), prisotnost ali odsotnost komedonov,<ref name=virnig2009>{{cite journal |vauthors=Virnig BA, Shamliyan T, Tuttle TM, Kane RL, Wilt TJ |title=Diagnosis and management of ductal carcinoma in situ (DCIS) |journal=Evidence Report/Technology Assessment | series=AHRQ Publication No.09-E018. |issue=185 |pages=1–549 |date=september 2009 |pmid=20629475 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0005509/ |pmc=4781639}}</ref> ali posebne značilnost celic, ki tvorijo tumor (kot velja za apokrini duktalni karcinom ''in situ'').<ref name="pmid34537861">{{cite journal | vauthors = Quinn CM, D'Arcy C, Wells C | title = Apocrine lesions of the breast | journal = Virchows Archiv | volume = 480 | issue = 1 | pages = 177–189 | date = januar 2022 | pmid = 34537861 | pmc = 8983539 | doi = 10.1007/s00428-021-03185-4 | url = }}</ref> DCIS se lahko prepozna z mamografijo, in sicer so vidne mikrokalcinacije tkiva. Vendar pa so lahko mikrokalcifikacije prisotne tudi v odsotnosti DCIS, zato je za dokončno postavitev diagnoze potrebna [[biopsija]]. <!-- Prognoza in epidemiologija --> Okoli 20–30 % pacientov z duktalnim karcinomom ''in situ'' razvije invazivni rak dojke.<ref>{{navedi knjigo|editor=Raphael Rubin |editor2=David S. Strayer|title=Rubin's Pathology: clinicopathologic foundations of medicine |date=2008|publisher=Wolters Kluwer/Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia |isbn=9780781795166|page=848|edition=5th |url=https://books.google.com/books?id=kD9VZ267wDEC&pg=PA848}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Early Breast Cancer Trialists' Collaborative Group (EBCTCG)|last2=Correa|first2=C.|last3=McGale|first3=P.|last4=Taylor|first4=C.|last5=Wang|first5=Y.|last6=Clarke|first6=M.|last7=Davies|first7=C.|last8=Peto|first8=R.|last9=Bijker|first9=N.|date=2010|title=Overview of the randomized trials of radiotherapy in ductal carcinoma in situ of the breast|journal=Journal of the National Cancer Institute. Monographs|volume=2010|issue=41|pages=162–177|doi=10.1093/jncimonographs/lgq039|issn=1745-6614|pmc=5161078|pmid=20956824}}</ref> Gre za najpogostejšo predrakavo spremembo dojke pri ženskah. Glede uvrščanja med prave rakave bolezni ni pravega soglasja; nekatere ustanove ga prištevajo med rakave bolezni v svojih statistikah, druge pa ga ne zajemajo v statistike raka.<ref>{{navedi splet|title=Breast Cancer Treatment (PDQ®)|url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/healthprofessional/page1/AllPages#4|website=NCI|access-date=19. 6. 2014|date=2014-04-11}}</ref><ref name=PDQ2014>{{navedi splet|title=Breast Cancer Treatment (PDQ®)|url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/healthprofessional/page5/AllPages#Section_73|website=NCI|access-date=19. 6. 2014|date=januar 1980}}</ref> ==Izrazje== Duktalni karcinom ''in situ'' (DCIS) dobesedno pomeni prisotnost skupkov »rakavih« [[epitelijska celica|epitelijskih celic]], ki ostajajo na svojem normalnem mestu (''in situ'') znotraj [[mlečno izvodilo|mlečnih izvodil]] mlečne žleze.<ref name=allred2010>{{cite journal |author=Allred DC |title=Ductal carcinoma in situ: terminology, classification, and natural history |journal=Journal of the National Cancer Institute. Monographs |volume=2010 |issue=41 |pages=134–138 |year=2010 |pmid=20956817 |doi=10.1093/jncimonographs/lgq035 |url= |pmc=5161057}}</ref> Klinično spada med predrakave (oziroma potencialno rakave) spremembe,<ref>{{navedi knjigo|last1=Padwal|first1=David Hui | editor=Alexander Leung and Raj Padwal|title=Approach to internal medicine a resource book for clinical practice|date=2011|publisher=Springer|location=New York|isbn=9781441965059|page=198|edition=3.|url=https://books.google.com/books?id=lnXNpj5ZzKMC&pg=PA189}}</ref> ker še biološko nenormalne celice niso predrle [[bazalna membrana|bazalne membrane]] in naselile okolnega tkiva.<ref name=allred2010/><ref>{{navedi knjigo| last1=Tjandra | first1=Joe J. | last2=Collins | first2=John P. | chapter=Breast surgery |title=Textbook of surgery | editor=Tjandra| date=2006|publisher=Blackwell Pub.|location=Malden, Mass.|isbn=9780470757796|page=282|edition=3.|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0PxCCh8D4r4C&pg=PA282|display-editors=etal}}</ref> Če je prisotnih več lezij (imenovanih žarišča ali fokusi) v različnih kvadrantih dojke, gre za tako imenovani multicentrični karcinom.<ref name=virnig2009/> Za namene statističnega spremljanja rakavih bolezni nekatere ustanove DCIS uvrščajo med »rake«, medtem ko druge ne.<ref name=PDQ2014/><ref name=Chang2007>{{navedi knjigo|last1=Chang|first1=Alfred|title=Oncology: An Evidence-Based Approach| date=2007| publisher=Springer| isbn=9780387310565|page=162| url=https://books.google.com/books?id=vxh6u1-ETk0C&pg=PA162}}</ref> V primeru uvrščanja DCIS med rakave bolezni ga označujejo kot neinvazivno ali predinvazivno obliko.<ref name=allred2010/><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Saclarides |editor-first=Theodore J. |editor2=Jonathan A. Myers |editor3=Keith W. Millikan |title=Common surgical diseases an algorithmic approach to problem solving |date=2008|publisher=Springer|location=New York|isbn=9780387752464|edition=2. revised|url=https://books.google.com/books?id=ysPs3kwe0h0C&pg=PA347}}</ref> Ameriški [[Nationalni inštitut za raka]] ga opisuje kot »neinvazivno stanje«.<ref name="PDQ2014"/> ==Znaki in simptomi== [[File:Diagram showing ductal carcinoma in situ (DCIS) CRUK 115.svg|thumb|Prikaz duktalnega karcinoma ''in situ'' (zgoraj) z ozirom na anatomsko zgradbo dojke; spodaj je prikaz invazivnega duktalnega raka dojke.]] [[File:Nci-vol-4353-300 ductal carcinoma in situ.jpg|thumb|right|Prikaz mlečnega izvodila z DCIS.]] Večina bolnikov oziroma bolnic z duktalnim karcinomom ''in situ'' je brezsimptomnih.<ref>https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/rak_dojk/bolezenski_znaki {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220910093720/https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/rak_dojk/bolezenski_znaki |date=2022-09-10 }}, vpogled: 21. 9. 2022.</ref> Bolezen v tej stopnji običajno odkrijejo med presejalnim testom z [[mamografija|mamografijo]]. Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavi zatrdlina v dojki ali izcedek iz bradavice.<ref>https://www.bcrf.org/blog/dcis-ductal-carcinoma-in-situ/, vpogled: 21. 9. 2022.</ref> ==Zdravljenje== Obstajajo različni načini zdravljenja duktalnega karcinoma ''in situ''.<ref>{{cite journal|last1=Mannu|first1=Gurdeep S.|last2=Bettencourt-Silva|first2=Joao H.|last3=Ahmed|first3=Farid|last4=Cunnick|first4=Giles|title=A Nationwide Cross-Sectional Survey of UK Breast Surgeons' Views on the Management of Ductal Carcinoma In Situ|journal=International Journal of Breast Cancer|date=2015|volume=2015|pages=104231|doi=10.1155/2015/104231|pmid=26697227|pmc=4677188|doi-access=free }}</ref> Ameriški Nacionalni inštitut za raka priporoča operacijo, ki ji lahko sledi adjuvantno zdravljenje z [[obsevanje]]m ali s [[tamoksifen]]om.<ref>{{navedi splet|url = http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/healthprofessional/page4|title = Ductal Carcinoma ''In Situ'': Treatment Options for Patients With DCIS|date = 2014-07-11|website = National Cancer Institute at NIH|publisher = National Institutes of Health}}</ref> Slovenske smernice za zdravljenje raka dojke prav tako priporočajo kirurško zdravljenje (ohranitveno operacijo dojke), ki mu sledi obsevanje. Obsevanje se lahko opusti pri manjših tumorjih, zlasti pri starejših bolnicah in tumorjih nizke stopnje. Po lokalnem zdravljenju lahko sledi še hormonsko zdravljenje.<ref>Priporočila diagnostike in zdravljenja raka dojk. Onkološki inštitut Ljubljana, Ljubljana, december 2021, dostopno na: https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/smernice/Priporocila_diagnostike_in_zdravljenja_raka_dojk_2021.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230202122317/https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/smernice/Priporocila_diagnostike_in_zdravljenja_raka_dojk_2021.pdf |date=2023-02-02 }}, vpogled: 24. 9. 2022.</ref> Kirurško zdravljenje zajema [[lumpektomija|lumpektomijo]] (odstranitev novotvorbe) ali [[mastektomija|mastektomijo]] (delno ali popolno odstranitev prizadete dojke).<ref name=Pres2013>{{cite journal|title=Treatment of ductal carcinoma in situ: an uncertain harm-benefit balance.|journal=Prescrire Int|date=Dec 2013|volume=22|issue=144|pages=298–303|pmid=24600734}}</ref> Lumpektomija se običajno kombinira še z obsevanjem.<ref name=PDQ2014/> Hormonsko zdravljenje s tamoksifenom se lahko uporabi, če celice karcinoma izražajo [[estrogenski receptor|estrogenske receptorje]].<ref name=PDQ2014/> Raziskave kažejo na primerljivo preživetje po lumpektomiji ali mastektomiji, ne glede na to, ali lumpektomiji sledi še obsevalno zdravljenje.<ref>{{Cite journal|last1=J|first1=Cuzick|last2=I|first2=Sestak|last3=Se|first3=Pinder|last4=Io|first4=Ellis|last5=S|first5=Forsyth|last6=Nj|first6=Bundred|last7=Jf|first7=Forbes|last8=H|first8=Bishop|last9=Is|first9=Fentiman|date=januar 2011|title=Effect of Tamoxifen and Radiotherapy in Women With Locally Excised Ductal Carcinoma in Situ: Long-Term Results From the UK/ANZ DCIS Trial|journal=The Lancet. Oncology|language=en|volume=12|issue=1|pages=21–9|doi=10.1016/S1470-2045(10)70266-7|pmc=3018565|pmid=21145284}}</ref> [[Kemoterapija]] ni potrebna, saj DCIS ni invazivna rakava bolezen.<ref name=":0">[http://www.hopkinsmedicine.org/avon_foundation_breast_center/breast_cancers_other_conditions/ductal_carcinoma_in_situ.html Ductal Carcinoma in Situ (DCIS)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150424115935/http://www.hopkinsmedicine.org/avon_foundation_breast_center/breast_cancers_other_conditions/ductal_carcinoma_in_situ.html |date=2015-04-24 }}, [[Johns Hopkins Medicine]]</ref> Kirurška odstranitev novotvorbe oziroma dojke zmanjša tveganje za pojav raka, vendar pa tudi brez zdravljenja (ki prinaša tudi neželene učinke) številni bolniki nikoli ne zbolijo za rakom dojke.<ref name=Pres2013/> Podatki o primerjavi kirurškega zdravljenja in zgolj skrbnega spremljanja bolezni niso na voljo, vendar nekateri menijo, da bi bilo skrbno spremljanje lahko ustrezen pristop za nekatere bolnike.<ref name=Pres2013/> ===Obsevanje=== Ohranitvena operacija dojke (lumpektomija), ki ji sledi obsevalno zdravljenje, daje v primerjavi z mastektomijo enakovredne rezultate glede preživetja, ima pa nekoliko večje tveganje za ponovitev bolezni v isti dojki v obliki DCIS ali invazivnega raka dojke. [[Sistematični pregled literature|Sistematični pregledi raziskav]] (vključno s [[Cochrane Library|Cochranovim]] pregledom) kažejo na manjše tveganje za ponovitev DCIS ali kasnejšega razvoja invazivnega raka dojke, če ohranitveni operaciji dojke sledi še obsevanje, v primerjavi le z ohranitveno operacijo dojke, ni pa razlike v [[smrtnost]]i.<ref name=Cochrane-Radiotherapy2013>{{cite journal |vauthors=Goodwin A, Parker S, Ghersi D, Wilcken N |title=Post-operative radiotherapy for ductal carcinoma in situ of the breast |journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews |volume=11 |issue= 11|pages=CD000563 |year=2013 |pmid=24259251 |doi=10.1002/14651858.CD000563.pub7 }}</ref><ref name="pmid20071685">{{cite journal|title=Ductal carcinoma in situ of the breast: a systematic review of incidence, treatment, and outcomes|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-national-cancer-institute_2010-02-03_102_3/page/n34|year=2010|journal=Journal of the National Cancer Institute |pmid=20071685|doi=10.1093/jnci/djp482| last1=Virnig| first1=BA| last2=Tuttle| first2=TM| last3=Shamliyan| first3=T| last4=Kane| first4=RL| volume=102| issue=3| pages=170–178| doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Correa |first1=C. |last2=McGale |first2=P. |last3=Taylor |first3=C. |last4=Wang |first4=Y. |last5=Clarke |first5=M. |last6=Davies |first6=C. |last7=Peto |first7=R. |last8=Bijker |first8=N. |last9=Solin |first9=L. |last10=Darby |first10=S. |last11=Darby |first11=S |title=Overview of the randomized trials of radiotherapy in ductal carcinoma in situ of the breast |journal=Journal of the National Cancer Institute. Monographs |date=2010 |volume=2010 |issue=41 |pages=162–177 |doi=10.1093/jncimonographs/lgq039 |pmid=20956824 |issn=1745-6614|pmc=5161078 }}</ref> Cochranov pregled raziskav tudi ni našel dokaza, da obsevanje prinaša dolgoročne škodljive učinke.<ref name=Cochrane-Radiotherapy2013/> Avtorji sistematičnega preglednega članka sicer izpostavljajo, da so za dokončne zaključke glede dolgoročne toksičnosti potrebna še dolgotrajnejša spremljanja bolnic, hkrati pa navajajo, da tehnična izboljšanja pri obsevanju pomagajo pri dodatni omejitvi izpostavljenosti zdravih tkiv obsevanju.<ref name=Cochrane-Radiotherapy2013/> Priporočajo, da bolnice pred obsevalnim zdravljenjem prejmejo obširne informacije o morebitnih neželenih učinkih obsevanja.<ref name=Cochrane-Radiotherapy2013/> Dodatno obsevalno zdravljenje po ohranitveni operaciji dojke zmanjša tveganje za ponovitev rakave bolezni na okoli 12 %, pri čemer se bolezen pri okoli polovici bolnic ponovi v obliki DCIS, pri približno polovici pa nastane invazivni rak dojke. Tveganje za ponovitev bolezni po mastektomiji je okoli 1 %.<ref name="National Institutes of Health">{{navedi splet| url = http://consensus.nih.gov/2009/dcisstatement.htm| title = NIH DCIS Consensus Conference Statement| publisher = National Institutes of Health| date = september 2009| accessdate = 2022-09-24| archive-date = 2011-08-13| archive-url = https://web.archive.org/web/20110813231503/http://consensus.nih.gov/2009/dcisstatement.htm| url-status = dead}}</ref> ===Mastektomija=== Ni dokazov, da bi mastektomija učinkoviteje zmanjšala tveganje za smrtni izid v primerjavi z lumpektomijo.<ref name=Virn2009/> Vendar pa lahko mastektomija zmanjša tveganje za ponovitev DCIS ali pojav invazivnega raka dojke na istem mestu v dojki.<ref name=mannubmj /><ref name=Virn2009>{{cite journal|last1=Virnig|first1=BA|last2=Shamliyan|first2=T|last3=Tuttle|first3=TM|last4=Kane|first4=RL|last5=Wilt|first5=TJ|title=Diagnosis and management of ductal carcinoma in situ (DCIS).|journal=Evidence Report/Technology Assessment|date=september 2009|issue=185|page=4|pmid=20629475|quote=They found women undergoing mastectomy were less likely than women undergoing lumpectomy plus radiation to experience local DCIS or invasive recurrence. Women undergoing BCS alone were also more likely to experience a local recurrence than women treated with mastectomy. We found no study showing a mortality reduction associated with mastectomy over breast conserving surgery with or without radiation |pmc=4781639}}</ref> Mastektomija ostaja priporočena oblika kirurškega zdravljenja, kadar so po lokalni eksciziji tumorja prisotni mikroskopski ostanki bolezni, ki segajo v kirurški rob, ali če ob diagnozi DCIS obstaja dokaz o sumljivih difuznih mikrokalcinacijah.<ref name="Intraductal carcinoma">{{navedi splet|url=http://www.meds.com/pdq/breast_pro.html#7|title=Intraductal carcinoma|access-date=28. 6. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20160410142005/http://www.meds.com/pdq/breast_pro.html#7|archive-date=10. 4. 2016|url-status=dead}}</ref> ===Biopsija varovalnih bezgavk === V nekaterih centrih za zdravljenje raka dojke so zaradi podatkov o višjih deležih ponovitev raka dojke v obliki invazivne bolezni po mastektomiji zaradi prisotnega DCIS uvedli rutinsko biopsiranje [[varovalna bezgavka|varovalnih bezgavk]].<ref>{{cite journal |vauthors=Tan JC, McCready DR, Easson AM, Leong WL |title=Role of sentinel lymph node biopsy in ductal carcinoma-in-situ treated by mastectomy |journal=Annals of Surgical Oncology |volume=14 |issue=2 |pages=638–45 |date=februar 2007 |pmid=17103256 |doi=10.1245/s10434-006-9211-9|s2cid=1924867 }}</ref> Vendar pa raziskave kažejo, da prinaša biopsija varovalnih bezgavk pri večini bolnic z DCIS več tveganja kot koristi.<ref>{{Cite journal|last1=Hung|first1=Peiyin|last2=Wang|first2=Shi-Yi|last3=Killelea|first3=Brigid K.|last4=Mougalian|first4=Sarah S.|last5=Evans|first5=Suzanne B.|last6=Sedghi|first6=Tannaz|last7=Gross|first7=Cary P.|date=1. 12. 2019|title=Long-Term Outcomes of Sentinel Lymph Node Biopsy for Ductal Carcinoma in Situ|url= |journal=JNCI Cancer Spectrum|volume=3|issue=4|pages=pkz052|doi=10.1093/jncics/pkz052|pmid=32337481|pmc=7049982|doi-access=free}}</ref> Razmislek o biopsiji varovalnih bezgavk se tako priporoča pri bolnicah z diagnosticiranim visokotveganim DCIS (tumor III. stopnje, ki je tipljiv ali na sliki obsežnejši) ter pri bolnicah, pri katerih se po diagnozi DCIS z debeloigelno ali ekscizijsko biopsijo opravi mastektomija.<ref>{{cite journal |last1=Mannu |first1=GS |last2=Groen |first2=EJ |last3=Wang |first3=Z |last4=Schaapveld |first4=M |last5=Lips |first5=EH |last6=Chung |first6=M |last7=Joore |first7=I |last8=van Leeuwen |first8=FE |last9=Teertstra |first9=HJ |last10=Winter-Warnars |first10=GAO |last11=Darby |first11=SC |last12=Wesseling |first12=J |title=Reliability of preoperative breast biopsies showing ductal carcinoma in situ and implications for non-operative treatment: a cohort study. |journal=Breast Cancer Research and Treatment |date=November 2019 |volume=178 |issue=2 |pages=409–418 |doi=10.1007/s10549-019-05362-1 |pmid=31388937|pmc=6797705 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=van Deurzen CH, Hobbelink MG, van Hillegersberg R, van Diest PJ |title=Is there an indication for sentinel node biopsy in patients with ductal carcinoma in situ of the breast? A review |journal=European Journal of Cancer |volume=43 |issue=6 |pages=993–1001 |date=april 2007 |pmid=17300928 |doi=10.1016/j.ejca.2007.01.010}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Rak dojke]] jyda3av1l29pf1ozd6phsftpjsnas2z 0 527039 6748319 6747679 2026-09-09T11:17:19Z ~2026-48885-72 265515 Resnica, ki te boli. 6748319 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Zoran Stevanović |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |alma_mater= |children=3 |office= [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |predecessor=[[Urška Klakočar Zupančič]] |termend= |termstart=10. april 2026 |party=[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] {{small|(pred 2018)}}<br>[[Resni.ca]] {{small|(2020– )}} }} [[Slika:Pot-bellied pigs in Lisbon Zoo 2008.jpg|sličica|Zoran v letu 2026, ko se prodaja Izraelcem]] '''Zoran Stevanović''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[23. februar]] [[1982]], [[Jesenice]].<ref>{{Navedi splet|title=To je razlog, da Stevanovića ni na kandidatni listi|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-razlog-da-stevanovica-ni-na-kandidatni-listi-381501|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Je predsednik politične stranke [[Resni.ca]]. 10. aprila 2026 je bil izvoljen za 17. [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Življenje == Srednjo šolo je zaključil na Srednji policijski šoli v [[Tacen|Tacnu]], delo policista je začel opravljati leta 2000. Novembra 2001 je v policijski enoti, znotraj katere je deloval Stevanović, prišlo do popivanja in streljanja s službenim orožjem med delovnim časom. Njegova vpletenost v dogodek ni jasna (sam jo zanika), vendar je bil po tem kazensko premeščen na policijsko postajo Radovljica. Sam trdi, da je bil premeščen »nagradno«, čeprav »nagradna premestitev« v Policiji ne obstaja.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref name=":6" /> Leta 2005 je Stevanović po prometni nesreči skušal izvesti zavarovalniško prevaro, za kar je bil tudi pravnomočno obsojen. Pred tem dogodkom je bil že enkrat obsojen zaradi ogrožanja varnosti. Sam kljub temu trdi, da ni šlo za prevaro ter da ni bil še nikoli obsojen.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Leta 2008 je Stevanović poskusil izvesti novo prevaro s posojilom denarja. Pri tem je izrabil svojo zaposlitev v policiji kot garancijo. Leta 2011 je bil za prevaro tudi obsojen na 6 mesecev pogojnega zapora.<ref>{{Navedi splet |title=Razkrivamo tretjo pravnomočno obsodbo Stevanovića {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razkrivamo-tretjo-pravnomocno-obsodbo-stevanovica.html |access-date=2026-09-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Stevanoviću je v službi policista očitanih več spornih dejanj. Leta 2011 je bil iz krivdnih razlogov dokončno odpuščen. Razlog za odpustitev je bilo nedostojno in žaljivo vedenje do nadrejenega, že pred tem pa je delo opravljal pod vplivom alkohola. Delovno in socialno sodišče je kasneje razsodilo, da je odpoved bila nezakonita, saj se je Stevanović za alkoholiziranost skliceval na »rumove kroglice«.<ref name=":5" /> Stevanović medtem trdi, da je policijo zapustil po lastni odločitvi, ter da je odpoved bila opozorilo pred odpovedjo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/gorenjska/novice/politika/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev-910099|website=Novice Svet24|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/slovenija/stranpoti-zorana-stevanovica-med-drugim-razkrivamo-zakaj-je-pred-leti-zapustil-policijske-vrste-10254783|title=Stranpoti Zorana Stevanovića: Med drugim razkrivamo, zakaj je pred leti zapustil policijske vrste|date=8. 10. 2021|accessdate=4. 1. 2026|publisher=Večer}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Leta 2011 se je za kratek čas zaposlil v lizinški družbi Hypo Leasing.<ref name=":3" /> Kasneje je kot četrtinski lastnik soustanovil lastno podjetje za varovanje Feniks VS. Ostale deleže je kasneje odkupil, podjetje pa je po treh letih delovanja šlo v stečaj. Ministrstvo za notranje zadeve in Inšpektorat za delo sta v delovanju podjetja odkrila nepravilnosti in mu odvzela licenco za varovanje.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva za objavo popravka - nasprotnih dejstev {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-10-11-zahteva-za-objavo-popravka-nasprotnih-dejstev/|website=Portal GOV.SI|date=2021-10-11|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> Leta 2014 je magistriral na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]] na Fakulteti za management.<ref>{{Navedi splet|title=Uresničevanje načel kodeksa upravljanja "spoštuj in pojasni razloge za odstopanje" v letnih poročilih javnih družb: magistrska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1536614340|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-11-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je opravljal doktorski študij,<ref name=":2">{{Navedi splet|title="V zadnjih tridesetih letih nismo imeli sreče z župani"|url=https://www.zurnal24.si/gorenjska/v-zadnjih-tridesetih-letih-nismo-imeli-srece-z-zupani-395924|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-08-20|language=sl}}</ref> vendar disertacije ni zagovarjal, po njegovih besedah je prišlo do nesoglasja z doktorsko komisijo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://info360.si/ura-resnice/ur18-pogovor-z-zoranom-stevanovicem/|title=URA RESNICE: Pogovor z Zoranom Stevanovićem|date=2025-03-17|accessdate=2025-12-28|website=Info360}}</ref><ref name=":2" /> Od leta 2019 je samostojni podjetnik,<ref name=":2" /> ukvarja se z gradnjo adrenalinskih parkov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/SANSEV-ZORAN-STEVANOVIC-S-P/|title=SANSEV, ZORAN STEVANOVIĆ S.P.|accessdate=2025-12-28|website=Bizi}}</ref><ref name=":4" /> Trenutno je zaposlen na stranki Resni.ca kot njen poklicni predsednik.<ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Od 11. novembra 2025 je predsednik Zveze društev vaterpolskih društev Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović – novi predsednik slovenske vaterpolo zveze|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1358849622699679&set=a.474740537777263|website=Facebook.com|date=2024-03-30|accessdate=2025-11-11|language=sl}}</ref> V intervjuju dva meseca kasneje je dejal, da je »spravil slovensko reprezentanco iz ruševin« in da bi brez njega reprezentanca prvenstvo »samo gledala prek televizije«.<ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Politika == === Lokalne volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2 | Volitve ! colspan=2 | 1. krog ! colspan=2 | 2. krog ! rowspan=2 | Mesto |- ! Št. glasov ! % ! Št. glasov ! % |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 910 | 6,02 | colspan=2|/ | 6. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 4.064 | 20,47 | 5.203 | 32,16 | 2. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3.257 | 17,42 | colspan=2|/ | 3. |} Prvič je za župana [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] sicer kandidiral že leta 2014, a vidnejšega uspeha ni dosegel.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014 - Mestna občina Kranj|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175544/https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kandidaturo je ponovil leta 2018, takrat je z listo za mestni svet Zoran za Kranj zmagal in v svetu so dobili 6 mandatov. Sam je v prvem krogu lokalnih volitev dobil 20,47 % glasov, zasedel 2. mesto in se uvrstil v drugi krog, kjer pa ga je premagal [[Matjaž Rakovec]].<ref>{{Navedi splet|title=V Kranju v mestnem svetu slavi lista Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kranju-v-mestnem-svetu-slavi-stevanovica.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175542/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kmalu po volitvah sta dve svetnici zapustili njegovo svetniško skupino, ena svetnica je odstopila iz osebnih razlogov, predlagatelj liste [[Robert Kranjec]] pa je prav tako podal odstop zaradi selitve v Naklo.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Robert Kranjec ni več svetnik|url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/robert-kranjec-ni-vec-svetnik-82430/|website=www.gorenjskiglas.si|date=1970-01-01|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Po prihodu nadomestnih svetnikov je imela svetniška skupina do konca mandata 4 mesta v mestnem svetu, v svetu pa je začela nastopati kot lista novoustanovljene stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|title=Člani mestnega sveta v mandatnem obdobju 2018–2022:|accessdate=2025-12-28|website=kranj.si}}</ref> Stevanović je kandidiral za župana Kranja na lokalnih volitvah leta 2022, tu je zasedel 3. mesto, dobil je 17,42 % glasov in se v drugi krog ni uvrstil. Število mandatov v mestnem svetu so zmanjšali na 5 svetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Slovenska nacionalna stranka === Bil je član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]] in na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] na njeni listi kandidiral za poslanca. V okraju Radovljica II je dobil 391 glasov (4,51 odstotka), a SNS v gorenjski volilni enoti ni dobila svojega poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah|date=2018-06-15|accessdate=2026-06-30|website=dvk-rs.si}}</ref> V obdobju po volitvah se je Stevanović z Jelinčičem sprl in iz stranke izstopil.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> === Resni.ca === Stevanović je 26. decembra 2020 ustanovil stranko [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] in postal njen predsednik.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> ==== Protesti proti covidnim ukrepom ==== Septembra 2021 se je v njegovi organizaciji prvi protestni shod proti ukrepom za zajezitev covida 19, ki jih je sprejemala takratna [[14. vlada Republike Slovenije|vlada Janeza Janše]]. Na prvem protestu v torek, 21. septembra, se naj bi na Trgu republike zbralo okoli 8000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Več tisoč protestnikov v Ljubljani vladi sporočalo: Zahtevamo svobodno Slovenijo Slovencev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-povecana-prisotnost-policistov-v-srediscu-ljubljane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Protesti so se nadaljevali, v sredo, 29. septembra so se protestniki med drugim odpravili po ljubljanskih cestah do severne obvoznice, policija pa je uporabila tudi vodni top in solzivec.<ref>{{Navedi splet|title=Policija po sedmih urah obkolila Trg republike in razgnala protestnike|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-policija-poziva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je bilo podobno na protestu 5. oktobra, ko je Stevanovića pridržala policija.<ref>{{Navedi splet|title=Izgredi na ulicah: Ljubljana v oblaku solzivca, organizator protesta pridržan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-na-obmocju-ljubljane-bleda-in-brda-pri-kranju-omejeno-protestniki-znova-na-ulicah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Shod pa so nadaljevali še v naslednjih tednih, med drugim 27. oktobra, ko so ga razširili na več krajev Slovenije, protestniki pa so zahtevali predvsem »odstop vlade ter takojšnjo odpravo vseh protikoronskih omejitev.«<ref>{{Navedi splet|title=Shodi v več slovenskih mestih: zahteve po odstopu vlade in koncu protikoronskih omejitev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-pred-novimi-protesti-na-shode-ni-dovoljeno-prinasati-nevarnih-predmetov.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/615bf3b129514/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev|website=stranka-resnica.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Z namenom pogovora o shodih in pozivom k nenasilju je Stevanovića na pogovor v predsedniško palačo povabil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor v palačo povabil organizatorja protestov Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-stranke-ki-se-upira-ukrepom-vlade-vabljen-v-predsednisko-palaco.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> ==== Parlamentarne volitve 2022 ==== Resni.ca se je s 85 kandidati odpravila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidati stranke Resni.ca predložili dokazila o nekaznovanosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidati-stranke-resni-ca-predlozili-dokazila-o-nekaznovanosti/616695|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila so zasedli osmo mesto med strankami in se niso uvrstili v parlament, Stevanović je v domačem okraju prejel 957 glasov (5,71 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> ==== Evropske volitve 2024 ==== Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidiral kot nosilec liste svoje stranke Državljansko gibanje Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Na volitvah 9. junija stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Stevanović pa je dobil 14.603 preferenčne glasove volivcev, s čimer je zasedel 9. mesto med kandidati po številu preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> ===Parlamentarne volitve 2026=== Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] je bil kot kandidat in predsednik stranke Resni.ca izvoljen za poslanca. Njegova stranka je dobila 5,49-odstotno podporo volivcev in osvojila 5 poslanskih sedežev, Stevanović sam pa v okraju Kranj 2 prejel 1.698 glasov (11,55 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-29|website=dvk-rs.si}}</ref> Na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] dne 10. aprila 2026 je bil Stevanović z 48 glasovi podpore izvoljen za [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Ob izvolitvi mu je čestitalo tudi več srbskih politikov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanoviću čestitke politikov iz Srbije: "Srb na čelu slovenskega parlamenta"|url=https://siol.net/novice/svet/stevanovicu-cestitke-politikov-iz-srbije-srb-na-celu-slovenskega-parlamenta-689061|website=siol.net|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Zasebno == Stevanović je ljubitelj športa, ukvarja se s tekom in pohodništvom.<ref name=":2" /> Z ženo ima tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Populist Zoran Stevanović si prisvaja resnico: naskok na oblast tudi z nedemokratičnimi sredstvi? (KOMENTAR)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/populist-zoran-stevanovic-si-prisvaja-resnico-naskok-na-oblast-tudi-z-nedemokraticnimi-sredstvi-910966|website=Reporter|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stevanović, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske nacionalne stranke]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi na Primorskem]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] juxz8j31y5rchboknhhr4sn63dfxbn3 6748320 6748319 2026-09-09T11:18:10Z ~2026-48885-72 265515 6748320 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Zoran Stevanović |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |alma_mater= |children=3 |office= [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |predecessor=[[Urška Klakočar Zupančič]] |termend= |termstart=10. april 2026 |party=[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] {{small|(pred 2018)}}<br>[[Resni.ca]] {{small|(2020– )}} }} [[Slika:Pot-bellied pigs in Lisbon Zoo 2008.jpg|sličica|Zoran v letu 2026, ko se prodaja Izraelc]] === L === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2 | Volitve ! colspan=2 | 1. krog ! colspan=2 | 2. krog ! rowspan=2 | Mesto |- ! Št. glasov ! % ! Št. glasov ! % |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 910 | 6,02 | colspan=2|/ | 6. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 4.064 | 20,47 | 5.203 | 32,16 | 2. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3.257 | 17,42 | colspan=2|/ | 3. |} Prvič je za župana [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] sicer kandidiral že leta 2014, a vidnejšega uspeha ni dosegel.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014 - Mestna občina Kranj|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175544/https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kandidaturo je ponovil leta 2018, takrat je z listo za mestni svet Zoran za Kranj zmagal in v svetu so dobili 6 mandatov. Sam je v prvem krogu lokalnih volitev dobil 20,47 % glasov, zasedel 2. mesto in se uvrstil v drugi krog, kjer pa ga je premagal [[Matjaž Rakovec]].<ref>{{Navedi splet|title=V Kranju v mestnem svetu slavi lista Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kranju-v-mestnem-svetu-slavi-stevanovica.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175542/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kmalu po volitvah sta dve svetnici zapustili njegovo svetniško skupino, ena svetnica je odstopila iz osebnih razlogov, predlagatelj liste [[Robert Kranjec]] pa je prav tako podal odstop zaradi selitve v Naklo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/gorenjska/novice/politika/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev-910099|website=Novice Svet24|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Kranjec ni več svetnik|url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/robert-kranjec-ni-vec-svetnik-82430/|website=www.gorenjskiglas.si|date=1970-01-01|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Po prihodu nadomestnih svetnikov je imela svetniška skupina do konca mandata 4 mesta v mestnem svetu, v svetu pa je začela nastopati kot lista novoustanovljene stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|title=Člani mestnega sveta v mandatnem obdobju 2018–2022:|accessdate=2025-12-28|website=kranj.si}}</ref> Stevanović je kandidiral za župana Kranja na lokalnih volitvah leta 2022, tu je zasedel 3. mesto, dobil je 17,42 % glasov in se v drugi krog ni uvrstil. Število mandatov v mestnem svetu so zmanjšali na 5 svetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Slovenska nacionalna stranka === Bil je član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]] in na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] na njeni listi kandidiral za poslanca. V okraju Radovljica II je dobil 391 glasov (4,51 odstotka), a SNS v gorenjski volilni enoti ni dobila svojega poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah|date=2018-06-15|accessdate=2026-06-30|website=dvk-rs.si}}</ref> V obdobju po volitvah se je Stevanović z Jelinčičem sprl in iz stranke izstopil.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> === Resni.ca === Stevanović je 26. decembra 2020 ustanovil stranko [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] in postal njen predsednik.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> ==== Protesti proti covidnim ukrepom ==== Septembra 2021 se je v njegovi organizaciji prvi protestni shod proti ukrepom za zajezitev covida 19, ki jih je sprejemala takratna [[14. vlada Republike Slovenije|vlada Janeza Janše]]. Na prvem protestu v torek, 21. septembra, se naj bi na Trgu republike zbralo okoli 8000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Več tisoč protestnikov v Ljubljani vladi sporočalo: Zahtevamo svobodno Slovenijo Slovencev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-povecana-prisotnost-policistov-v-srediscu-ljubljane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Protesti so se nadaljevali, v sredo, 29. septembra so se protestniki med drugim odpravili po ljubljanskih cestah do severne obvoznice, policija pa je uporabila tudi vodni top in solzivec.<ref>{{Navedi splet|title=Policija po sedmih urah obkolila Trg republike in razgnala protestnike|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-policija-poziva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je bilo podobno na protestu 5. oktobra, ko je Stevanovića pridržala policija.<ref>{{Navedi splet|title=Izgredi na ulicah: Ljubljana v oblaku solzivca, organizator protesta pridržan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-na-obmocju-ljubljane-bleda-in-brda-pri-kranju-omejeno-protestniki-znova-na-ulicah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Shod pa so nadaljevali še v naslednjih tednih, med drugim 27. oktobra, ko so ga razširili na več krajev Slovenije, protestniki pa so zahtevali predvsem »odstop vlade ter takojšnjo odpravo vseh protikoronskih omejitev.«<ref>{{Navedi splet|title=Shodi v več slovenskih mestih: zahteve po odstopu vlade in koncu protikoronskih omejitev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-pred-novimi-protesti-na-shode-ni-dovoljeno-prinasati-nevarnih-predmetov.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/615bf3b129514/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev|website=stranka-resnica.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Z namenom pogovora o shodih in pozivom k nenasilju je Stevanovića na pogovor v predsedniško palačo povabil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor v palačo povabil organizatorja protestov Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-stranke-ki-se-upira-ukrepom-vlade-vabljen-v-predsednisko-palaco.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> ==== Parlamentarne volitve 2022 ==== Resni.ca se je s 85 kandidati odpravila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidati stranke Resni.ca predložili dokazila o nekaznovanosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidati-stranke-resni-ca-predlozili-dokazila-o-nekaznovanosti/616695|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila so zasedli osmo mesto med strankami in se niso uvrstili v parlament, Stevanović je v domačem okraju prejel 957 glasov (5,71 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> ==== Evropske volitve 2024 ==== Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidiral kot nosilec liste svoje stranke Državljansko gibanje Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Na volitvah 9. junija stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Stevanović pa je dobil 14.603 preferenčne glasove volivcev, s čimer je zasedel 9. mesto med kandidati po številu preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> ===Parlamentarne volitve 2026=== Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] je bil kot kandidat in predsednik stranke Resni.ca izvoljen za poslanca. Njegova stranka je dobila 5,49-odstotno podporo volivcev in osvojila 5 poslanskih sedežev, Stevanović sam pa v okraju Kranj 2 prejel 1.698 glasov (11,55 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-29|website=dvk-rs.si}}</ref> Na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] dne 10. aprila 2026 je bil Stevanović z 48 glasovi podpore izvoljen za [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Ob izvolitvi mu je čestitalo tudi več srbskih politikov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanoviću čestitke politikov iz Srbije: "Srb na čelu slovenskega parlamenta"|url=https://siol.net/novice/svet/stevanovicu-cestitke-politikov-iz-srbije-srb-na-celu-slovenskega-parlamenta-689061|website=siol.net|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Zasebno == Stevanović je ljubitelj športa, ukvarja se s tekom in pohodništvom.<ref name=":2">{{Navedi splet|title="V zadnjih tridesetih letih nismo imeli sreče z župani"|url=https://www.zurnal24.si/gorenjska/v-zadnjih-tridesetih-letih-nismo-imeli-srece-z-zupani-395924|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-08-20|language=sl}}</ref> Z ženo ima tri sinove.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://info360.si/ura-resnice/ur18-pogovor-z-zoranom-stevanovicem/|title=URA RESNICE: Pogovor z Zoranom Stevanovićem|date=2025-03-17|accessdate=2025-12-28|website=Info360}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Populist Zoran Stevanović si prisvaja resnico: naskok na oblast tudi z nedemokratičnimi sredstvi? (KOMENTAR)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/populist-zoran-stevanovic-si-prisvaja-resnico-naskok-na-oblast-tudi-z-nedemokraticnimi-sredstvi-910966|website=Reporter|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stevanović, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske nacionalne stranke]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi na Primorskem]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] 2bmwungn7ol0xcscc7cxmkjryhsb6hc 6748334 6748320 2026-09-09T11:47:00Z Yerpo 8417 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-48885-72|~2026-48885-72]] ([[User talk:~2026-48885-72|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6747449 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Zoran Stevanović |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |alma_mater= |children=3 |office= [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |predecessor=[[Urška Klakočar Zupančič]] |termend= |termstart=10. april 2026 |party=[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] {{small|(pred 2018)}}<br>[[Resni.ca]] {{small|(2020– )}} }} '''Zoran Stevanović''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[23. februar]] [[1982]], [[Jesenice]].<ref>{{Navedi splet|title=To je razlog, da Stevanovića ni na kandidatni listi|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-razlog-da-stevanovica-ni-na-kandidatni-listi-381501|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Je predsednik politične stranke [[Resni.ca]]. 10. aprila 2026 je bil izvoljen za 17. [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Življenje == Srednjo šolo je zaključil na Srednji policijski šoli v [[Tacen|Tacnu]], delo policista je začel opravljati leta 2000. Novembra 2001 je v policijski enoti, znotraj katere je deloval Stevanović, prišlo do popivanja in streljanja s službenim orožjem med delovnim časom. Njegova vpletenost v dogodek ni jasna (sam jo zanika), vendar je bil po tem kazensko premeščen na policijsko postajo Radovljica. Sam trdi, da je bil premeščen »nagradno«, čeprav »nagradna premestitev« v Policiji ne obstaja.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref name=":6" /> Leta 2005 je Stevanović po prometni nesreči skušal izvesti zavarovalniško prevaro, za kar je bil tudi pravnomočno obsojen. Pred tem dogodkom je bil že enkrat obsojen zaradi ogrožanja varnosti. Sam kljub temu trdi, da ni šlo za prevaro ter da ni bil še nikoli obsojen.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Leta 2008 je Stevanović poskusil izvesti novo prevaro s posojilom denarja. Pri tem je izrabil svojo zaposlitev v policiji kot garancijo. Leta 2011 je bil za prevaro tudi obsojen na 6 mesecev pogojnega zapora.<ref>{{Navedi splet |title=Razkrivamo tretjo pravnomočno obsodbo Stevanovića {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razkrivamo-tretjo-pravnomocno-obsodbo-stevanovica.html |access-date=2026-09-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Stevanoviću je v službi policista očitanih več spornih dejanj. Leta 2011 je bil iz krivdnih razlogov dokončno odpuščen. Razlog za odpustitev je bilo nedostojno in žaljivo vedenje do nadrejenega, že pred tem pa je delo opravljal pod vplivom alkohola. Delovno in socialno sodišče je kasneje razsodilo, da je odpoved bila nezakonita, saj se je Stevanović za alkoholiziranost skliceval na »rumove kroglice«.<ref name=":5" /> Stevanović medtem trdi, da je policijo zapustil po lastni odločitvi, ter da je odpoved bila opozorilo pred odpovedjo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/gorenjska/novice/politika/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev-910099|website=Novice Svet24|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/slovenija/stranpoti-zorana-stevanovica-med-drugim-razkrivamo-zakaj-je-pred-leti-zapustil-policijske-vrste-10254783|title=Stranpoti Zorana Stevanovića: Med drugim razkrivamo, zakaj je pred leti zapustil policijske vrste|date=8. 10. 2021|accessdate=4. 1. 2026|publisher=Večer}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Leta 2011 se je za kratek čas zaposlil v lizinški družbi Hypo Leasing.<ref name=":3" /> Kasneje je kot četrtinski lastnik soustanovil lastno podjetje za varovanje Feniks VS. Ostale deleže je kasneje odkupil, podjetje pa je po treh letih delovanja šlo v stečaj. Ministrstvo za notranje zadeve in Inšpektorat za delo sta v delovanju podjetja odkrila nepravilnosti in mu odvzela licenco za varovanje.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva za objavo popravka - nasprotnih dejstev {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-10-11-zahteva-za-objavo-popravka-nasprotnih-dejstev/|website=Portal GOV.SI|date=2021-10-11|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> Leta 2014 je magistriral na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]] na Fakulteti za management.<ref>{{Navedi splet|title=Uresničevanje načel kodeksa upravljanja "spoštuj in pojasni razloge za odstopanje" v letnih poročilih javnih družb: magistrska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1536614340|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-11-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je opravljal doktorski študij,<ref name=":2">{{Navedi splet|title="V zadnjih tridesetih letih nismo imeli sreče z župani"|url=https://www.zurnal24.si/gorenjska/v-zadnjih-tridesetih-letih-nismo-imeli-srece-z-zupani-395924|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-08-20|language=sl}}</ref> vendar disertacije ni zagovarjal, po njegovih besedah je prišlo do nesoglasja z doktorsko komisijo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://info360.si/ura-resnice/ur18-pogovor-z-zoranom-stevanovicem/|title=URA RESNICE: Pogovor z Zoranom Stevanovićem|date=2025-03-17|accessdate=2025-12-28|website=Info360}}</ref><ref name=":2" /> Od leta 2019 je samostojni podjetnik,<ref name=":2" /> ukvarja se z gradnjo adrenalinskih parkov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/SANSEV-ZORAN-STEVANOVIC-S-P/|title=SANSEV, ZORAN STEVANOVIĆ S.P.|accessdate=2025-12-28|website=Bizi}}</ref><ref name=":4" /> Trenutno je zaposlen na stranki Resni.ca kot njen poklicni predsednik.<ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Od 11. novembra 2025 je predsednik Zveze društev vaterpolskih društev Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović – novi predsednik slovenske vaterpolo zveze|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1358849622699679&set=a.474740537777263|website=Facebook.com|date=2024-03-30|accessdate=2025-11-11|language=sl}}</ref> V intervjuju dva meseca kasneje je dejal, da je »spravil slovensko reprezentanco iz ruševin« in da bi brez njega reprezentanca prvenstvo »samo gledala prek televizije«.<ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Politika == === Lokalne volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2 | Volitve ! colspan=2 | 1. krog ! colspan=2 | 2. krog ! rowspan=2 | Mesto |- ! Št. glasov ! % ! Št. glasov ! % |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 910 | 6,02 | colspan=2|/ | 6. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 4.064 | 20,47 | 5.203 | 32,16 | 2. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3.257 | 17,42 | colspan=2|/ | 3. |} Prvič je za župana [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] sicer kandidiral že leta 2014, a vidnejšega uspeha ni dosegel.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014 - Mestna občina Kranj|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175544/https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kandidaturo je ponovil leta 2018, takrat je z listo za mestni svet Zoran za Kranj zmagal in v svetu so dobili 6 mandatov. Sam je v prvem krogu lokalnih volitev dobil 20,47 % glasov, zasedel 2. mesto in se uvrstil v drugi krog, kjer pa ga je premagal [[Matjaž Rakovec]].<ref>{{Navedi splet|title=V Kranju v mestnem svetu slavi lista Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kranju-v-mestnem-svetu-slavi-stevanovica.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175542/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kmalu po volitvah sta dve svetnici zapustili njegovo svetniško skupino, ena svetnica je odstopila iz osebnih razlogov, predlagatelj liste [[Robert Kranjec]] pa je prav tako podal odstop zaradi selitve v Naklo.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Robert Kranjec ni več svetnik|url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/robert-kranjec-ni-vec-svetnik-82430/|website=www.gorenjskiglas.si|date=1970-01-01|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Po prihodu nadomestnih svetnikov je imela svetniška skupina do konca mandata 4 mesta v mestnem svetu, v svetu pa je začela nastopati kot lista novoustanovljene stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|title=Člani mestnega sveta v mandatnem obdobju 2018–2022:|accessdate=2025-12-28|website=kranj.si}}</ref> Stevanović je kandidiral za župana Kranja na lokalnih volitvah leta 2022, tu je zasedel 3. mesto, dobil je 17,42 % glasov in se v drugi krog ni uvrstil. Število mandatov v mestnem svetu so zmanjšali na 5 svetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Slovenska nacionalna stranka === Bil je član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]] in na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] na njeni listi kandidiral za poslanca. V okraju Radovljica II je dobil 391 glasov (4,51 odstotka), a SNS v gorenjski volilni enoti ni dobila svojega poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah|date=2018-06-15|accessdate=2026-06-30|website=dvk-rs.si}}</ref> V obdobju po volitvah se je Stevanović z Jelinčičem sprl in iz stranke izstopil.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> === Resni.ca === Stevanović je 26. decembra 2020 ustanovil stranko [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] in postal njen predsednik.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> ==== Protesti proti covidnim ukrepom ==== Septembra 2021 se je v njegovi organizaciji prvi protestni shod proti ukrepom za zajezitev covida 19, ki jih je sprejemala takratna [[14. vlada Republike Slovenije|vlada Janeza Janše]]. Na prvem protestu v torek, 21. septembra, se naj bi na Trgu republike zbralo okoli 8000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Več tisoč protestnikov v Ljubljani vladi sporočalo: Zahtevamo svobodno Slovenijo Slovencev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-povecana-prisotnost-policistov-v-srediscu-ljubljane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Protesti so se nadaljevali, v sredo, 29. septembra so se protestniki med drugim odpravili po ljubljanskih cestah do severne obvoznice, policija pa je uporabila tudi vodni top in solzivec.<ref>{{Navedi splet|title=Policija po sedmih urah obkolila Trg republike in razgnala protestnike|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-policija-poziva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je bilo podobno na protestu 5. oktobra, ko je Stevanovića pridržala policija.<ref>{{Navedi splet|title=Izgredi na ulicah: Ljubljana v oblaku solzivca, organizator protesta pridržan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-na-obmocju-ljubljane-bleda-in-brda-pri-kranju-omejeno-protestniki-znova-na-ulicah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Shod pa so nadaljevali še v naslednjih tednih, med drugim 27. oktobra, ko so ga razširili na več krajev Slovenije, protestniki pa so zahtevali predvsem »odstop vlade ter takojšnjo odpravo vseh protikoronskih omejitev.«<ref>{{Navedi splet|title=Shodi v več slovenskih mestih: zahteve po odstopu vlade in koncu protikoronskih omejitev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-pred-novimi-protesti-na-shode-ni-dovoljeno-prinasati-nevarnih-predmetov.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/615bf3b129514/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev|website=stranka-resnica.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Z namenom pogovora o shodih in pozivom k nenasilju je Stevanovića na pogovor v predsedniško palačo povabil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor v palačo povabil organizatorja protestov Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-stranke-ki-se-upira-ukrepom-vlade-vabljen-v-predsednisko-palaco.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> ==== Parlamentarne volitve 2022 ==== Resni.ca se je s 85 kandidati odpravila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidati stranke Resni.ca predložili dokazila o nekaznovanosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidati-stranke-resni-ca-predlozili-dokazila-o-nekaznovanosti/616695|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila so zasedli osmo mesto med strankami in se niso uvrstili v parlament, Stevanović je v domačem okraju prejel 957 glasov (5,71 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> ==== Evropske volitve 2024 ==== Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidiral kot nosilec liste svoje stranke Državljansko gibanje Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Na volitvah 9. junija stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Stevanović pa je dobil 14.603 preferenčne glasove volivcev, s čimer je zasedel 9. mesto med kandidati po številu preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> ===Parlamentarne volitve 2026=== Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] je bil kot kandidat in predsednik stranke Resni.ca izvoljen za poslanca. Njegova stranka je dobila 5,49-odstotno podporo volivcev in osvojila 5 poslanskih sedežev, Stevanović sam pa v okraju Kranj 2 prejel 1.698 glasov (11,55 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-29|website=dvk-rs.si}}</ref> Na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] dne 10. aprila 2026 je bil Stevanović z 48 glasovi podpore izvoljen za [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Ob izvolitvi mu je čestitalo tudi več srbskih politikov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanoviću čestitke politikov iz Srbije: "Srb na čelu slovenskega parlamenta"|url=https://siol.net/novice/svet/stevanovicu-cestitke-politikov-iz-srbije-srb-na-celu-slovenskega-parlamenta-689061|website=siol.net|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Zasebno == Stevanović je ljubitelj športa, ukvarja se s tekom in pohodništvom.<ref name=":2" /> Z ženo ima tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Populist Zoran Stevanović si prisvaja resnico: naskok na oblast tudi z nedemokratičnimi sredstvi? (KOMENTAR)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/populist-zoran-stevanovic-si-prisvaja-resnico-naskok-na-oblast-tudi-z-nedemokraticnimi-sredstvi-910966|website=Reporter|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stevanović, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske nacionalne stranke]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi na Primorskem]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] n6490kfouw1jzpd430iazf7xylubxzy 0 528469 6748138 6714382 2026-09-08T15:59:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748138 wikitext text/x-wiki {{infopolje Referendum |name = {{PAGENAME}} |image = Convocazione plebiscito 1866 Treviso.jpg |caption = Obvestilo o sklicu plebiscita v [[Treviso|Trevižu]] |flag_image = {{zastava|Avstrijsko cesarstvo}} <br /> [[slika:Flag of Kingdom of Lombardy-Venetia.svg|20px]] [[Lombardsko-beneško kraljestvo]] <br /> [[slika:Flag of Italy (1861–1946).svg|20px]] [[Kraljevina Italija]] |location = [[Benečija]] in [[Mantova (pokrajina)|Mantova]] |question = |date = 21./22. oktober 1866 |no = 69 |yes = 647246 |invalid = 371 |outcome = |map = Italy - Plebiscite 1866.svg |map_caption = {{col-begin}} {{col-2}} {{plainlist| * {{legenda|rgba(0,124,195,0.75)|[[Kraljevina Italija]] pred plebiscitom}} * {{legenda|#007cc3|[[Benečija]] in [[Mantova (pokrajina)|Mantova]]}} * {{legenda|#80c080|[[Avstrijsko cesarstvo]]}} }} {{col-end}} |map_size = 280px |othertype = plebiscit s splošno moško volilno pravico }} '''Benéški plebiscít''' ({{jezik-it|Plebiscito del Veneto}}, {{jezik-de|Volksabstimmung in Venetien}}), uradno znan tudi kot '''plebiscit Benetk, beneških pokrajin in Mantove''', je bil [[plebiscit]], ki je potekal v nedeljo, 21. in ponedeljek, 22. oktobra 1866, za odobritev priključitve dežel, ki jih je [[Avstrijsko cesarstvo]] prepustilo [[Francija|Franciji]], k [[Savojci|savojski]] [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] po [[tretja italijanska osamosvojitvena vojna|tretji italijanski osamosvojitveni vojni]]. Plebiscit pravzaprav ni bil odločilen, saj je bilo vse odločeno že vnaprej, od trenutka podpisa vojaške [[italijansko-prusko zavezništvo|pogodbe med Prusijo in Italijo]] 8. aprila 1866. S pogodbo so Italiji ponudili odškodnino za sodelovanje v [[avstrijsko-pruska vojna|vojni]] proti [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]].{{r|spl5}} Glasovalo je približno 647.686 volilcev od približno dva in pol milijona prebivalcev.{{r|stel_2016}} Približno 30.000 [[beneški Slovenci|beneških Slovencev]] je prišlo pod italijansko oblast.{{r|mrak_2013}}{{efn|Drugi navajajo približno 27.000 [[beneški Slovenci|beneških Slovencev]].{{r|stih_2008}}}} Iz tedanje [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]]{{efn|Naziv [[Beneška Slovenija]] se v novejšem času predvsem v italijanskih virih rabi kot [[Furlanska Slovenija]],{{r|bera_1979-284}} oziroma ''[[Furlanska Slavija]]'' (''[[:it:Slavia friulana|Slavia friulana]]'') ali ''[[Beneška Slavija]]'' (''[[:it:Slavia veneta|Slavia veneta]]'').}} sta v Avstriji ostala [[Breginjski kot]] in [[Livek]].{{r|spl8}} {{citatni blok|»Toda glavno vprašanje je: kdo je želel beneški plebiscit in zakaj?«|Angela Maria Alberton{{r|pasi_2016}}}} {{citatni blok|»Vse to nam kaže, da so bili [[plebisciti združitve Italije|vsi ti plebisciti]] manifestativni plebisciti, pri katerih so nasprotniki potihnili, velik del pa jih je glasoval (iz strahu, oportunizma ali drugih vzrokov) proti svojemu prepričanju z »da«. Vse je bilo odločeno, v splošnem zmagoslavnem razpoloženju je bilo skoraj nemogoče plavati proti toku. Tudi način glasovanja nam to kaže. Propagande proti ni bilo in je ni moglo biti, glasovanje pa se je odvijalo kot slovesnost.«|[[Vasilij Melik]]{{r|bera_1979-282}}}} == Zgodovinski kontekst == === Tretja italijanska osamosvojitvena vojna === {{glavni|tretja italijanska osamosvojitvena vojna}} 8. aprila 1866 je [[Kraljevina Italija]] sklenila vojaško [[italijansko-prusko zavezništvo|zavezništvo s Prusijo]], da bi na svojem ozemlju združila »[[Benečija|Benečijo]]« in [[Trento]]. Zavezništvo se je obdržalo kljub avstrijski ponudbi, da bi Benečijo prepustila [[Drugo francosko cesarstvo|Franciji]] [[Napoleon III.|Napoleona III.]] (Avstrija uradno ni imela diplomatskih odnosov z Italijo{{r|bera_1979-285}}), ta pa bi jo predala Italiji.{{r|gior_2008-66}} V tretji osamosvojitveni vojni, ki jo je sprožila Italija v širšem kontekstu [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruske vojne]], so prvemu porazu v [[bitka pri Custozzi (1866)|bitki pri Custozzi]], ki se je zgodila štiri dni po vojni napovedi 20. junija, sledili [[Giuseppe Garibaldi|Garibaldijevi]] vojaški uspehi na [[Trento (pokrajina)|Trentinskem]], v [[bitka pri Bezzecci|Bezzecci]], in [[Enrico Cialdini|Cialdinija]], ki je prišel do [[Palmanova|Palmanove]] ter zmagal v [[bitka pri Versi|bitki pri Versi]]. Poraz [[Italijanska kraljeva vojna mornarica|italijanske vojne mornarice]] v [[bitka pri Visu (1866)|bitki pri Visu]], ki se je zgodil 20. julija, je prepričal Kraljevino Italijo, da je sprejela premirje 25. julija in začela pogajanja, ki so vodila do konca sovražnosti na italijansko-avstrijski fronti s [[Krminsko premirje|Krminskim premirjem]], podpisanim 12. avgusta. Premirje z dne 25. julija je zamrznilo premike čet in na ta dan je bilo celotno ozemlje nekdanjega [[Lombardsko-beneško kraljestvo|Lombardsko-beneškega kraljestva]] osvobojeno avstrijske nadvlade, z izjemo [[trdnjave Štirikotnika|trdnjav Štirikotnika]]: [[Verona]], [[Legnago]], [[Mantova]] in [[Peschiera del Garda]], poleg Palmanove in [[Benetke|Benetk]], slednje mesto, za katero je značilna močna enotna simbolika in spomin na [[Republika San Marco|svoj upor]] med [[revolucije leta 1848|nemiri leta 1848]]. === Praški mir === Avstrija, ki jo je porazila [[Prusija]] ([[Mikulovski mir (1866)|Mikulovski mir]]), je preostala avstrijska ozemlja v današnji Italiji ([[Lombardija|Lombardijo]]) v skladu s [[Züriška pogodba|Züriškim mirom]] leta 1859 predala [[Kraljevina Sardinija|Kraljevini Sardiniji]], [[Lombardsko-beneško kraljestvo]] pa prepustila [[Drugo francosko cesarstvo|Franciji]] s [[Praški mir (1866)|Praško mirovno pogodbo]] z dne 23. avgusta 1866, pod pogojem, da bo ozemlje le-te cesar [[Napoleon III.]] predal kralju [[Viktor Emanuel II.|Viktorju Emanuelu II.]], potem ko bo organizirano glasovanje ([[Plebiscit|plebiscit]]), ki bi uradno potrdilo ljudsko voljo za osvoboditev tudi [[Benečija|Benečije]] izpod avstrijske oblasti. Oblika pogodbe, kar zadeva plebiscit, ni bila naklonjena kralju in italijanski vladi: {{citatni blok| »Plebiscit se je izkazal za resnično smešno dejanje in močno šokira kralja [...] Kaj torej postane plebiscit? Nisem tako prepričan, da je neizogibno. Kaj lahko nastane, če tega ne storite? Ne zdi se mi, da bi ga lahko Avstrija pripeljala na teren kot pogoj za evakuacijo. Dogovor med Avstrijo in Francijo je zdaj začel veljati. Sami bomo sklenili pogodbo z Avstrijo in v tej pogodbi ne bomo govorili o plebiscitu.«|Pismo predsednika vlade [[Bettino Ricasoli|Bettina Ricasolija]] zunanjemu ministru [[Emilio Visconti Venosta|Emiliu Viscontiju Venosti]], 4. september 1866{{r|mzzz_1983-329-330}}}} {{citatni blok|»Italijanski časopisi so vas do zdaj že obvestili o slabem vtisu, ki sta ga naredila [[cesija|cesijska]] pogodba Franciji in misija generala [[Edmond Leboeuf|Leboeufa]]. Sam plebiscit, ki naj bi bil način izogibanja retrocesiji, je pod peresom francoske vlade in samega cesarja dobil obliko restriktivnega pogoja cesije. [...] In pozor, tam, kjer je bil projekt plebiscita najslabše sprejet, je bilo ravno v Benečiji. [...] Italijanske čete bodo kmalu vstopile v Benetke in druge trdnjave, skupaj z vojaki pa bodo nameščene italijanske oblasti. Na ta način bo izročitev in vrnitev trdnjav in ozemelj razumljena kot zaključena in misija generala Leboeufa končana. Plebiscit bo nato potekal sočasno po vsej Benečiji, izzvan s strani občin in kot spontana manifestacija volje države. Tako bi bilo po podpisu miru vsega konec v treh ali štirih dneh, ker bi naši vojaki vstopili v Benetke in Verono in bi bila vzpostavljena naša oblast. Benetke bi bile naše in plebiscit bi se pojavil kot naknadna formalnost. [...] Če naše čete ne bi mogle vstopiti v Benetke šele po plebiscitu, če bi general Leboeuf ostal tam kot predstavnik suverenosti, in ne bi pozvali prebivalstvo h glasovanju itd. itd., bi bila država, verjemite, postavljena na prehudo preizkušnjo, vlada diskreditirana, kralj prisiljen sprejeti situacijo, katere posledice ne bi bile tako kmalu izbrisane.«|Pismo zunanjega ministra Emilia Viscontija Venoste [[Costantino Nigra|Costantinu Nigraju]], 5. september 1866{{r|mzzz_1983-331-333}}}} Proti plebiscitu je bil tudi Osrednji beneški odbor, ki je v zvezi s tem navajal zahtevo Benečanov leta 1848 za združitev njihovih pokrajin s [[Piemont]]om pod [[Savojci|savojsko]] dinastijo,{{efn|Leta 1848 so samo v pokrajini Padova zbrali 62.259 glasov za takojšnjo združitev in 1.002 za odloženo združitev.}} zahtevo, ki je bila obnovljena po koncu vojne leta 1859.{{efn|11. januarja 1860 je ''Gloria'' zapisala: »Trdi se, da so številne občine beneških pokrajin v preteklih dneh obnovile združitev s Piemontom iz leta 1848. Dejstvo je, da so naš podeštat, ocenjevalci in tajnik podpisali natisnjen obrazec, ki vsebuje to prenovo. Civilni pogum teh predstavnikov mesta dokazuje dušo meščanov do avstrijske vlade.}}{{r|do___1916-423-424}} === Dunajski mir === [[slika:Confini Regno d'Italia Veneto 1859 1866.jpg|thumb|right|Meje [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]<br /> (zeleno) [[Züriška pogodba|Züriški mir]] 10. novembra 1859 <br /> (rdeče) [[Dunajski mir (1866)|Dunajski mir]] 3. oktobra 1866]] [[Dunajski mir (1866)|Dunajska mirovna pogodba]] z dne 3. oktobra 1866, sklenjena med Avstrijo in Italijo, je določila pogoje izročitve in v preambuli navedla, da je avstrijski cesar prepustil Lombardsko-beneško kraljestvo francoskemu cesarju, ki je v zameno izjavil, da je pripravljen priznati srečanje »Lombardskega-beneškega kraljestva z državami njegovega veličanstva, kralja Italije, pod pogojem privolitve ustrezno posvetovanega prebivalstva.«{{r|dm_1866}} 14. člen pogodbe je dovoljeval prebivalcem dežele, ki so to želeli, da se s svojim imetjem preselijo v države, ki so ostale pod oblastjo Avstrijskega cesarstva, in tako obdržijo status avstrijskih podložnikov.{{r|dm_1866}} Izpraznitev ozemlja, ki ga je odstopila Avstrija, opisano v 5. členu, bi se začela takoj po podpisu miru, katerega datum bi sovpadal z dnem izmenjave ratifikacij dunajske pogodbe, kot poroča prvi člen pogodbe.{{r|dm_1866}} === Sklic plebiscita === Italijanska vlada je Viktorju Emanuelu II. predstavila [[Bettino Ricasoli|Ricasolijevo]] ''Poročilo predsednika vlade in ministra za pravosodje in vere Njegovemu veličanstvu kralju o plebiscitu beneških pokrajin'' (''Relazione del Presidente del Consiglio e del Ministro di grazia e giustizia e dei culti a S. M. il Re intorno di plebiscito delle Provincie Venete'').{{r|rica_1866}} Poročilo se je začelo s preambulo, v kateri je navedeno, da je Kraljevina Italija »rastla in se razširila s spontanim soglasjem ljudstev, ki so si prizadevali dati nacionalni ideji obliko, ki je zagotovila njen razvoj in bila zagotovilo reda in civilizacije za Evropo.« Tedaj so se spomnili na [[Republika San Marco|dogodke iz leta 1848]] in z njimi povezane manifestacije namer o združitvi s kraljevino,{{efn|Državna skupščina je 4. julija 1848 v Benetkah s 127 glasovi proti 6 potrdila predlog za takojšnjo združitev Benetk v sardinske države z Lombardijo in pod enakimi pogoji, nekaj dni pozneje pa je torinski parlament odredil takojšnjo združitev s Kraljevino Lombardijo in pokrajinami Treviso, Padova, Vicenza in [[Rovigo (pokrajina)|Rovigo]]. Kmalu sta naslednji piemontski poraz in [[Salascovo premirje]] vse te poskuse unije izničila in razveljavila. (glej str. 22 v {{citat|author= Beneški deželni svet|title= La Rivoluzione a Venezia|date= 2012|pages= 22–24}}.)}} ki jim je sledilo »sedemnajst let odpora in trpljenja«. V odgovor na poročilo je suveren izdal kraljevi odlok št. 3236 za sklic plebiscita, brez vedenja Francozov,{{r|minInterno}}{{r|bera_1979-289}} objavljen v [[Uradni list Kraljevine Italije|Uradnem listu]] šele 19. oktobra.{{r|Gazzetta}} [[slika:Le Monde Illustré 1866 - Partenza degli austriaci da Mantova.jpg|thumb|left|Odhod Avstrijcev iz [[obzidje Mantove|trdnjave]] [[Mantova]], ''[[Le Monde Illustré (Pariz)|Le Monde Illustré]]'', št. 496, 13. oktober 1866]] V tistih dneh so Francozi začeli uradno predajo trdnjav in mest krajevnim oblastem, čemur je sledil vstop italijanskih čet: [[Borgoforte, Borgo Virgilio|Borgoforte]] 8. oktobra, [[Peschiera del Garda]] 9. oktobra,{{r|dkam_1866-374-375}} [[Mantova]] in [[Legnago]] 11. oktobra, [[Palmanova]] 12. in [[Verona]] 15.,{{r|spl0}} nazadnje pa [[Benetke]] 19. oktobra. [[slika:Le Monde Illustré 1866 - Bandiera italiana fortezza Verona.jpg|thumb|right|Italijanska zastava na [[obrambni sistem Verone|veronski trdnjavi]], ''Le Monde Illustré'', št. 501, 17. november 1866]] 17. oktobra so izdali odlok o razpisu plebiscita in napovedani njegovi modaliteti: glasovanje bo potekalo 21. in 22. oktobra, štetje volilnih skrinjic pa bo potekalo od 23. do 26. oktobra. Končno je 27. oktobra beneško Prizivno sodišče, ki se je sestalo na javni seji, seštelo podatke in izide sporočilo Ministrstvu za pravosodje v [[Firence|Firencah]] (tedanjem [[glavno mesto Firence|glavnem mestu Italije]]), odposlanstvo uglednih oseb pa bi prineslo izid Viktorju Emanuelu II. Hkrati je bilo navedeno, da bodo Benetke, [[Padova]], Mantova, Verona, [[Videm, Italija|Videm]] in [[Treviso|Treviž]] sedež vojaških oskrbnikov.{{r|duba_1869-160}} Novica o odloku sklica, ki jo je objavil tisk 17. oktobra, je sprožila reakcijo francoskega pooblaščenega generala [[Edmond Leboeuf|Edmonda Leboeufa]], ki je protestiral, da »spričo kraljevih določil postane njegova izročitev Benečije trem veljakom za organizacijo plebiscita posmehljiva [...] in po drugi strani, ker je kraljevi odlok kršil pogodbo, je protestiral in se skliceval na svojo vlado da brez nadaljnjega ukaza cesarja ne bo odstopil Benečije.«{{r|spl1}} Vojaški komisar v beneških pokrajinah [[Genova Giovanni Thaon di Revel|Genova Thaon di Revel]] ga je uspel prepričati, da so bila le pripravljalna navodila, dana občinam,{{r|minInterno}} zaradi česar je umaknil protest,{{r|spl2}} vendar je priznal, da je »v bistvu imel prav«.{{r|minInterno}} == Cesija 19. oktobra == [[slika:Palazzo Ca' Giustinian Morosini Canal Grande Venezia 2.jpg|thumb|right|Formalnosti predaje nekdanjega [[Lombardsko-beneško kraljestvo|Lombardsko-beneškega kraljestva]] so potekale v palači [[Ca' Giustinian]], kjer je bil tedaj Hotel Europa]] Avstrijska garnizija je začela zapuščati Benetke že v noči na 18. oktober, s prvimi enotami, ki so se vkrcale na ladje tržaškega [[Österreichischer Lloyd]]a, druge enote pa so se zbrale, čakajoč na vkrcanje, na [[Lido di Venezia|Lidu]].{{r|duba_1869-166-172}} 19. oktobra zjutraj je general Leboeuf, ki je bival v tedanjem [[Ca' Giustinian|Hotelu Europa]], zbral avstrijskega vojaškega komisarja generala [[Karl Moering|Karla Moeringa]], italijanskega generala Genove Thaona di Revela, občino Benetke, komisijo, zadolženo za sprejem Benečije, generalnega konzula Francije M. de Survillea in M. Vicaryja za izvedbo postopkov prenosa oblasti. Formalnosti so potekale v štirih fazah:{{r|duba_1869-168}} * ob 7:00 je Moering predal beneško trdnjavo francoskemu predstavniku Leboeufu;{{r|minInterno}} * ob 7:30 je general Leboeuf predal beneško trdnjavo nazaj v roke mestne občine in svetnikov Marcantonija Gasparija, Giovannija Pietra Grimanija in Antonia Giustinianija Recanatija;{{r|dkam_1866-383}} * nato je Moering izročil Lombardsko-beneško kraljestvo francoskemu predstavniku Leboeufu; * ob 8:00 je general Leboeuf končno »vrnil« Benečijo [[Luigi Michiel|Luigiju Michielu]] in [[Edoardo De Betta|Edoardu De Betti]], predstavnikoma Benetk oziroma Verone, izbranih na predlog Genove Thaona di Revela,{{r|minInterno}}{{r|dkam_1866-383-385}} ki je podpisal poročilo o ponovnem prevzemu, Achille Emi-Kelder, predstavnik Mantove, pa je bil zaradi nenadne slabosti trenutno odsoten in je kasneje podpisal prestopno listino.{{r|do___1916-314}} Ponovni prevzem Benetk je Leboeuf predstavil z naslednjo izjavo: {{citatni blok|»V imenu Njegovega veličanstva francoskega cesarja ... : General Le Boeuf ob upoštevanju pogodbe, podpisane na Dunaju 24.{{efn|Besedilo napačno poroča o dnevu 22. Glej {{citat|title= Recueil des traités de la France|volume= 6|date= 1868|location= Pariz|pages= 608–610|language= fr|url= https://books.google.it/books?id=gQkfAQAAMAAJ&pg=PA608}}.}} avgusta 1866 med francoskim in avstrijskim cesarjem glede Benečije: Glede na to, da nam je Benečijo 19. oktobra 1866 izročil generalni komisar Njegovega veličanstva avstrijskega cesarja Móhring, izjavljamo, da vrnemo Benečijo sami sebi, da ima lahko prebivalstvo nadzor nad svojo usodo in lahko svobodno uveljavlja svoje glasove s splošno volilno pravico za priključitev Benečije Kraljevini Italiji.«{{r|do___1916-314}}}} Ta zadnja slovesnost je bila prvotno načrtovana v Dvorani velikega sveta (''Sala del Maggior Consiglio'') [[Doževa palača|Doževe palače]], vendar se je – po Dubarryjevih besedah ​– Leboeufu zdelo primerneje koncentrirati vse različne prevzeme na enem samem dogodku in kraju, da ne bi pustili dolgih časovnih intervalov med enim in drugim prenosom moči.{{r|duba_1869-168}} Takoj po podpisu je Michiel dal dvigniti trobojnico na drogove za zastave na [[Trg svetega Marka, Benetke|Trgu svetega Marka]], medtem ko so se oglasile in odmevale topniške salve. Pozneje je na podlagi sklenjenih dogovorov prosil Genovo Thaona di Revela, naj spusti italijanske čete v mesto. Italijanski general, ki je šel na železniško postajo skupaj z odborniki, je tako pozdravil svoje vojake, ki so paradirali skozi mesto razdeljeni v tri kolone, pred vsako pa je šla civilna godba: prva je šla po cesti iz [[Cannaregio|Cannaregia]], druga po cesti iz [[Tolentini, Benetke|Tolentina]], tretja pa je plula po [[Canal Grande, Benetke|Velikem kanalu]] z barkami.{{r|do___1916-317}} Potem ko so vse slavljene in okrašene s trobojnicami prečkale mesto, so se tri procesije ob 15. uri zbrale na Trgu svetega Marka s parado, ki je trajala še dve uri. {{več slik | align = center | image1 = Le Monde Illustré 1866 - Ingresso truppe italiane.jpg | width1 = 250 | caption1 = Vstop italijanskih čet v Benetke, ''Le Monde Illustré'', št. 499, 3. november 1866 | image2 = The Illustrated London News 1866 - Truppe italiane in piazza San Marco 19 ottobre.jpg | width2 = 250 | caption2 = Sprejem italijanskih vojakov pred [[Stolnica svetega Marka, Benetke|Stolnico svetega Marka]], ilustracija za ''[[The Illustrated London News]]'', 10. november 1866, str. 464 | image3 = Le Monde Illustré 1866 - Bandiere piazza San Marco.jpg | width3 = 250 | caption3 = Italijanske trobojnice na zastavah [[Trg svetega Marka, Benetke|Trga svetega Marka]], ''Le Monde Illustré'', št. 499, 3. november 1866 }} [[slika:Plebiscito 1866 - Telegramma Revel.jpg|thumb|right|Plakat s telegramom generala [[Genova Giovanni Thaon di Revel|Genove Thaona di Revela]], poslanega v Videm, 19. oktober 1866]] Istega dne je bil v Uradnem listu objavljen odlok z dne 7. oktobra o plebiscitu.{{r|minInterno}} {{citatni blok|»Danes ob 10 ¾ dopoldne je predsednik ministrskega sveta prejel naslednjo depešo iz Benetk:{{efn|Primerjaj: »Prevzem Benetk opravljen. Kraljeva italijanska zastava plapola z drogov na Trgu svetega Marka. Italijanske čete vstopijo med vzneseno prebivalstvo. Gioja potisnjen skoraj v delirij«, {{navedi splet|title= Dispaccio telegrafico del Commissario del Re|date= 19. oktober 1866|language= it|url= http://www.comune.portogruaro.ve.it/uploads/images/GalleriaMolini/mostre/2004/risorgimento/full/78.htm|archive-url= https://web.archive.org/web/20160625002012/http://www.comune.portogruaro.ve.it/uploads/images/GalleriaMolini/mostre/2004/risorgimento/full/78.htm|archive-date= 25. junija 2016}}.}} <br /> : ''Kraljevska italijanska zastava plapola z drogov Trga svetega Marka, pozdravljena z norimi vzkliki vznesenega prebivalstva.'' — General Di Revel Predsednik Sveta ministrov je takoj odgovoril z depešo: : ''Občinskemu predstavništvu Benetk – Kraljeva vlada pozdravlja vznesene Benetke, medtem ko italijanska državna zastava vihra z drogov Trga svetega Marka, simbola Benetk, ki so se vrnile Italiji, Italije, ki se je končno vrnila k sebi.'' — Ricasoli«|Uradni list, 19. oktober 1866{{r|Gazzetta}}}} Po nekaterih virih je Avstrija 19. oktobra Benečijo neposredno prepustila Kraljevini Italiji: ''[[Gazzetta di Venezia]]'' je v zelo malo vrsticah poročala: »Danes zjutraj v sobi Hotela Europa cesija Benečije.«{{r|moce_2011}} 20. oktobra je v Benetke prispel kraljevi komisar [[Giuseppe Pasolini]], ki so ga imenovali že 13. oktobra.{{r|minInterno}} == Glasovanje == [[slika:MUNICIPIO DI MANTOVA.jpg|thumb|right|Navodila za glasovanje v Mantovi]] [[slika:Istrana - convocazione plebiscito 1866.jpg|thumb|right|Obvestilo občine [[Istrana]] ([[Treviso (pokrajina)|Treviso)]]]] Glasovanje za plebiscit je potekalo 21. in 22. oktobra 1866. V Benetkah so bili volilni uradi oba dneva odprti od 10.00 do 17.00.{{r|mznz_1968}} Plebiscit je potekal s [[splošna volilna pravica|splošno]] moško volilno pravico. Navodila za glasovanje, določena z odlokom z dne 7. januarja{{r|Gazzetta}}, so med prebivalstvom razširjali s plakati, kot v primeru mesta Mantova: <!-- {{citatni blok --> {{quote box |align = center |width = 72em |quote = <center> »Občina Mantova </center> Kraljeva vlada je presodila, da je primerno pokloniti se načelu, v imenu katerega je bil ustanovljen NAROD, in menila, da ni prikrajšan za zadovoljstvo prispevati tudi s slovesnejšo novo in izrecno manifestacijo svoje volje k izpolnitvi svoje usode kot že velikodušna pobuda leta 1848, ki je prispevala k temu, in s kasnejšimi protesti in vztrajnim odporom tuji nadvladi. Prebivalstvo tega mesta, tako kot prebivalstvo drugih krajev Benečije, je povabljeno, da izrazi svojo voljo za ponovno združitev s KRALJEVINO ITALIJO s PLEBISCITOM, in da bi se to brez odlašanja izvedlo, je namen vlade KRALJA, da se ustrezne določbe uveljavijo takoj. Glasovanje bo sledilo 21. in 22. tekočega dne v urah, ki jih bomo še določili. Mesto Mantova bo razdeljeno na šest sekcij, v vsaki bo delovalo pet posvetovalnih organov ([[:it:probiviri|probi viri]]) za zakonitost listine. Svoj glas bodo lahko oddali vsi občani, ki so dopolnili 21 let, imajo šest mesecev stalno prebivališče v občini in bodo razen žensk volilni upravičenci, kot tudi ne bodo pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, tatvine ali goljufije. Državljani, ki so bili med kampanjo za nacionalno neodvisnost del nacionalne vojske ali prostovoljcev, bodo lahko volili, tudi če niso dopolnili 21 let. Glasovanje bo potekalo po spodnji formuli. V tem smislu natisnjeni bilteni bodo razdeljeni na mestih, ki bodo označena z drugim obvestilom. Državljani bodo svojo voljo, da se pridružijo Kraljevini Italiji, izrazili tako, da bodo k [[volilna skrinjica|skrinjici]], ki jo bodo našli v kraju, prinesli bodisi tiskani bilten ali kaj drugega, ter tudi rokopis, ki je veljaven za izkaz njihove volje. <center> D R Ž A V L J A N I </center> Pridite z veseljem k izpolnitvi dejanja, ki medtem zagotavlja dolgo pričakovano obdobje, ki bo tudi znova pokazalo, da je med nami samo en sam glas, ena sama težnja, naša zveza z veliko italijansko družino pod okriljem Velikodušnega kralja VIKTORJA EMANUELA. <center> FORMULA </center> »''Razglašamo združitev s Kraljevino Italijo pod ustavno monarhično vlado kralja Viktorja Emanuela II. in njegovih naslednikov''«« |source = —Plakat mestne hiše v Mantovi, 19. oktober 1866}} Glasovati je bilo torej mogoče tako, da se je oddal poljuben list z besedilom vprašanja in dodal ''Da'' ali ''Ne''. Tisti, ki so imeli moško volilno pravico, starejši od 21 let, so predstavljali približno 28 % prebivalstva – ta približna številka je pridobljena ob upoštevanju starejših od 21 let kot 55 % prebivalcev in brez ženskega prebivalstva (50 %), po podatkih, zbranih iz popisa leta 1871.{{r|spl3}} Po avstrijskem popisu leta 1857 je bilo moških, starejših od 21 let, v beneških pokrajinah 27 % v primerjavi s celotnim prebivalstvom (624.728 od 2.306.875){{r|spl4}} in 28 % v [[Pokrajina Mantova (Lombardsko-beneško kraljestvo)|petih okrožjih Mantove]], ki so ostala pod cesarstvom po letu 1859 (40.461 od 146.867).{{r|spl4-1}} Vprašanje se je nanašalo na priključitev beneške pokrajine (ki je takrat vključevala tudi pokrajine današnje srednje-zahodne [[Furlanija|Furlanije]]) in [[Mantova (pokrajina)|Mantove]] Kraljevini Italiji. {| class="toccolours" ! Besedilo vprašanja |- | Izjavljamo združitev s Kraljevino Italijo pod monarhično-ustavno vlado kralja Viktorja Emanuela II. in njegovih naslednikov. |} === Volilna udeležba === [[slika:Le Monde Illustré 1866 - Votazioni a Venezia.jpg|thumb|right|[[Raffaele Pontremoli]], ''Prebivalci okrožja San Marco gredo na univerzo{{efn|ki se nahaja v Campu San Fantin ([[Ateneo Veneto]]).}}, da bi glasovali za plebiscit'', ''Le Monde Illustré'', št. 499, 3. november 1866]] Volilna udeležba je bila zelo visoka, več kot 85 % volilnih upravičencev.{{r|mich_1988}} Samo v okrožju Padova je glasovalo 29.894 volilcev,{{r|soli_1916}} kar je približno 98 % upravičencev.{{r|verg_1967}} V beneški občini je bilo 30.601 volilnih upravičencev, glasovalo pa je 4.000 ljudi več (34.004 za, 7 proti in 115 neveljavnih), saj so lahko volili tudi vojaki in izgnanci, ki so se vrnili.{{r|dist_1996}} === Glasovi slovenske manjšine === Posebej pomembna je bila udeležba na plebiscitu leta 1866 [[slovenščina|slovensko]] govoreče furlanske [[slovenska manjšina v Italiji|manjšine]] Benečije, oziroma [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] (ki leži v sedanji [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]]).{{r|spl5}}{{r|spl6}} Pravzaprav je Avstrijsko cesarstvo po [[Campoformijski mir|Campoformijski mirovni pogodbi]] razveljavilo pravno, jezikovno in davčno avtonomijo,{{efn|Avstrija je odpravila zlasti skupno lastništvo zemlje, ki se je delila in dajala v zakup zasebnikom.}} ki jo je nekoč priznavala Serenissima ([[Beneška republika]]) slovenski skupnosti in ta je tudi zato sledila zamislim [[združitev Italije|združitve Italije]],{{efn|V ta namen glej pesem ''Predraga Italija'' [[Peter Podreka|Petra Podreke]]{{r|podr_1884}}{{r|jevn_1986}}{{r|petr_2000}} in garibaldsko izkušnjo [[Carlo Podrecca|Carla Podrecce]].}} ki se je po kratkem premoru leta 1848 vedno bolj širila.{{r|spl8}} Protiavstrijski glas Slovencev je bil soglasen: od 3.688 volilcev je bil le en glas proti Kraljevini Italiji v [[Podutana|Svetem Lienartu]].{{r|iuss_}}{{r|spl8}} Prehod v Kraljevino Italijo je za to ozemlje prinesel številne gospodarske, socialne in kulturne spremembe,{{r|spl7}} hkrati pa je začel politiko [[poitalijančevanje|poitalijančevanja]] [[Nadiške doline|Nadiških dolin]] in [[Terska dolina|Terske doline]],{{r|spl8}} ki je v desetletjih po plebiscitu spodbujala napredujoč občutek razočaranja v upanju na priznanje [[Slovenci|slovenske]] identitete. Odcepitev beneških Slovencev je bil hud udarec in opomin za slovensko nacionalno gibanje ter prehod na radikalnejšo fazo borbe [[primorski Slovenci|primorskih Slovencev]] za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].{{r|spl7-1}} === Glasovanje zunaj meja Benečije === V različnih mestih Kraljevine Italije so volili beneške izseljence in izgnance, saj je 10. člen odloka določal, da so lahko volili »vsi Italijani osvobojenih pokrajin, ki so bodisi zaradi javne službe bodisi iz katerega koli drugega razloga kjerkoli v kraljestvu.« V Torinu je bilo na primer 757 volilcev, vsi za Da.{{r|coma_1929}} V Firencah je glasovanje postalo javna demonstracija: {{citatni blok|»''Firence, 21. oktober 1866'' <br /> Benečani in Mantovci, ki prebivajo v Firencah, so se zbrali danes opoldne v mestni hiši, da bi šli slovesno izreči svoje zaobljube za združitev svoje domovine z Italijo. Bilo jih je nekaj sto in pred njimi je bil trak narodne garde ter zastave s savojskim križem in levom svetega Marka, nadaljevali so skozi via de' Tornabuoni, via de' Cerretani, piazza del Duomo, via de' Calzaioli in Piazza della Signoria do rezidence pretorjev v palači Uffizi. Ploskajoči ljudje so jih spremljali po ulici, z oken pa so vihrale zastave v znak veselja.«|''[[La Nazione]]'', 22. oktober 1866{{r|spl9}}}} === Glasovi žensk === Čeprav to ni bilo obvezno (ker je bila takrat volilna pravica samo za moške), so svoj glas želele oddati tudi ženske iz Benetk, Padove, [[Dolo, Italija|Dola]], [[Mirano|Mirana]] in [[Rovigo|Roviga]].{{r|bisc_1866}} Tudi v Mantovi so ženske, čeprav niso imele volilne pravice, želele dati svojo podporo. V ločenih volilnih skrinjicah so zbrali približno 2000 glasov.{{r|spl10}} Benečanke so poslale kralju sporočilo: {{citatni blok|»Ljudje so verjeli, da so modri in ravno takrat, ko so razglasili, da je to, kar tukaj imenujejo najbolj izbrani del človeštva, izključeno iz soglasja z njegovimi dejanji v vsem, kar se nanaša na upravljanje javnih zadev. Ženske v Benetkah si ne prisvajajo pravice soditi o tem zakonu, ampak pred vsem svetom razglašajo, da njihov spol ni nikoli občutil grenkobe in ponižanja globlje kot v tej okoliščini, v kateri je prebivalstvo pozvano, da izjavi, če se želi pridružiti skupni državi pod veličastnim žezlom Vašega Veličanstva in Vaših avgustovskih naslednikov. Toda če jim je prepovedano odložiti v skrinjico tisti da, kar bo izpolnilo Italijo, jim ni preprečeno, da pridejo do nog Vašega Veličanstva na drug način. Sprejmite torej, o velikodušni gospod, ta vzklik, ki spontano, soglasno, goreče bruha iz globine naših src: – Da: hočemo, kakor hočejo naši bratje, zvezo Benetk z Italijo pod žezlom Viktorja Emanuela in njegovega nasledniki!«|''[[Gazzetta di Mantova]]'', 25. oktober 1866{{r|spl11}}}} V tedanjem tisku se je poudarjala patriotska narava te udeležbe, pri čemer so se zanemarjali namigi protesta (zagrenjenost in ponižanje) in zahtevanje volilne pravice žensk.{{r|fili_2006}} == Izidi == {{glej tudi|izidi beneškega plebiscita}} [[slika:Scrutiny of Votes at the Doge's Palace, Venice, for the Annexation of Venice to Kingdom of Italy - ILN 1866.jpg|thumb|right|Preštevanje glasov v [[Doževa palača|Doževi palači]], ''The Illustrated London News'', 17. november 1866, str. 476]] [[slika:Pl Trissino - Tecchio-1.jpg|thumb|right|Razglasitev izidov plebiscita, [[Augusto Benvenuti]], spomenik Sebastianu Tecchiu (podrobnost), [[Palazzo Trissino]] v [[Vicenza|Vicenzi]], bron, 1888]] [[slika:Le Monde Illustré 1866 - Annuncio risultati del plebiscito.jpg|thumb|right|Razglasitev izidov plebiscita, ''Le Monde Illustré'', št. 501, 17. november 1866]] 27. oktobra je v Benetkah, v Dvorani Scrutinio [[Doževa palača|Doževe palače]], potekalo štetje glasov. Po kratkem govoru [[Sebastiano Tecchio|Sebastiana Tecchia]], predsednika beneškega Prizivnega sodišča, so svetniki sodišča objavili izide devetih pokrajin.{{r|spl12}}{{r|thao_1890-162-163}} {| class="wikitable" style="text-align:right" !pokrajina !!da !!ne !!neveljavno{{efn|Delne podatke o ničelnih glasovih navajajo le spomini [[Genova Giovanni Thaon di Revel|Genove Thaona di Revela]] in skupni znesek, ki ga je navedel (366), ne sovpada z delnimi podatki.}} |- |align=left|[[Pokrajina Belluno (Lombardsko-beneško kraljestvo)|Belluno]] ||37.636 ||2 ||5 |- |align=left|[[Pokrajina Mantova (Lombardsko-beneško kraljestvo)|Mantova]] ||37.000 ||2 ||36 |- |align=left|[[Pokrajina Padova (Lombardsko-beneško kraljestvo)|Padova]] ||84.375 ||4 ||1 |- |align=left|[[Pokrajina Rovigo (Lombardsko-beneško kraljestvo)|Rovigo]] ||33.696 ||8 ||1 |- |align=left|[[Pokrajina Treviso (Lombardsko-beneško kraljestvo)|Treviso]] ||84.524 ||2 ||11 |- |align=left|[[Pokrajina Furlanija (Lombardsko-beneško kraljestvo)|Videm]] ||105.050 ||36 ||121 |- |align=left|[[Pokrajina Benečija (Lombardsko-beneško kraljestvo)|Benečija]] ||82.879 ||7 ||115 |- |align=left|[[Pokrajina Verona (Lombardsko-beneško kraljestvo)|Verona]] ||85.589 ||2 ||6 |- |align=left|[[Pokrajina Vicenza (Lombardsko-beneško kraljestvo)|Vicenza]] ||85.930 ||5 ||60 |- |align=left|druge pokrajine Kraljestva ||5.079 ||1 ||3 |- style="font-weight:bold" |align=left|skupaj ||641.758 ||69 ||370 |} Razglasitev izidov so najprej izvedli v Dvorani Scrutinio in nato ponovili z balkona Doževe palače.{{r|spl12}} Zaradi neuspešnega štetja glasov nekaterih občin v okrožju [[Rovigo]] (5.339 glasov za da, nič za ne in ena glasovnica neveljavna) ter 149 glasov izseljencev (vsi pozitivni) je bilo na seji 31. oktobra 1866 Prizivno sodišče prisiljeno popraviti izide:{{r|spl13}}{{r|spl14}} {| class="wikitable" |- bgcolor="#EFEFEF" ! ! skupaj ! v odstotkih ! opomba |- | elektorji | align=right|n.d. | align=right| 100,00 | |- | volivci | align=right|{{formatnum:647686}} | align=right| n.d. | align=right|(na št. elektorjev) |- | neveljavni glasovi | align=right|{{formatnum:371}} | align=right| 0,06 | align=right|(na št. volilcev) |} {| class="wikitable" |- bgcolor="#ececec" ! !! !! glasovi !! colspan=2|v odstotkih |- align=center | pritrdilni odgovor || {{da}} ||align=right| {{formatnum:647246}} || 99,99 || (na št. veljavnih glasov) |- align=center | negativni odgovod || {{ne}} ||align=right| {{formatnum:69}} || 0,01 || (na št. veljavnih glasov) |- align=center ! skupaj veljavni glasovi || ||align=right| {{formatnum:647315}} || 99,94 || (na št. volilcev) |} Objavili so različne različice izidov:{{r|begg_1983}} * plošča, postavljena na [[Piazza delle Erbe, Padova|Piazza delle Erbe]] v Padovi, prikazuje dokončne podatke Prizivnega sodišča (647.246 za in 69 proti); * plošča, nameščena na hodniku za dostop do Dvorane Scrutinio, v prvem plemiškem nadstropju [[Doževa palača|Doževe palače]] v Benetkah, se zdi, da nosi prve podatke sodišča, vendar z razliko v številu neveljavnih glasovnic (641.758 za, 69 proti in 273 neveljavnih, skupaj 642.100 volilcev); * na plošči [[spomenik Viktorju Emanuelu II. (Benetke)|spomenika Viktorju Emanuelu II.]], ki se nahaja v bližini [[Riva degli Schiavoni]] v Benetkah, so tudi prvi podatki sodišča; * [[Denis Mack Smith]] v ''Storia d'Italia'' poroča o 641.000 glasovih za; * drugi navajajo 2.603.009 prebivalcev, pri čemer jih je skupaj glasovalo 647.426, od tega 69 proti. {{več slik | align = center | image1 = Lapide Plebiscito Veneto 1866.jpg | width1 = 250 | caption1 = Plošča na [[Doževa palača|Doževi palači]] v Benetkah | image2 = Palazzo del Podestà - Lapide dei risultati del plebiscito del Veneto del 1866.jpg | width2 = 165 | caption2 = Plošča na [[Mestna hiša (Padova)|Mestni hiši]] (''Palazzo Comunale'') v [[Padova|Padovi]] | image3 = Ettore Ferrari Leone di San Marco Venezia 1887.jpg | width3 = 120 | caption3 = Zmagoslavje Benetk v beneškem [[spomenik Viktorju Emanuelu II. (Benetke)|spomeniku Viktorju Emanuelu II.]] [[Ettore Ferrari|Ettoreja Ferrarija]] }} === Kritike tistega časa === Soglasna privrženost plebiscitu je bila tako pojasnjena v članku v reviji ''[[La Civiltà Cattolica]]'', objavljenem v Rimu, ki se je tedaj ukvarjal z [[rimsko vprašanje|rimskim vprašanjem]] v bran [[posvetna oblast Svetega sedeža|posvetni oblasti Svetega sedeža]]: {{citatni blok|»Dejstvo je, da so ljudje sredi velikega veselja ob zvokih zvonov na določenih mestih tekli, da bi vrgli svoje glasovnice v skrinjico. Glasovanje za ne je bilo poleg tega, da je bilo neuporabno, kot glasovanje za anarhijo – vsi so rekli da.«|''La Civiltà Cattolica'', 1866{{r|spl15}}}} ''Spirito Folletto'', satirična revija iz Milana je 8. novembra 1866 objavila niz karikatur, ki prikazujejo primere volilcev na plebiscitu:{{r|spl16}} * Glasoval sem proti iz previdnosti in strahu, da bi se vrnili * Avstrijski stotnik, odlikovan s črnim orlom, bi lahko glasoval za? * – Ženska: »Kaj boš rekel da ali ne?« – Mož: »Kaj naj naredim da prihranim?... Dal mi je kos pisanega papirja in osem soldov; pojdi vrzi ga v skrinjico... on je služabnik gospodarjev.« * Če se pretvarjate, da glasujete za, glasujete pa proti, je to res ena lepa vragolija. * Nikoli ne bom glasoval za svobodnjake... Predober katoličan sem. == Dogodki po plebiscitu == === Vrnitev železne krone === [[slika:Iron Crown.JPG|thumb|left|[[železna krona Langobardov|Železna krona]] se je vrnila v Italijo]] [[slika:2496 - Venezia - Lapide (1866) in Calle larga del'Ascensione - Foto di Giovanni Dall'Orto, 30-Sept-2007.jpg|thumb|right|Plošča v spomin na povrnitev železne krone iz Avstrije 25. oktobra 1866, na ulici Calle Larga dell'Ascensione v Benetkah]] 22. aprila 1859 so se Avstrijci zaradi napredovanja piemontežanov v Milano odločili na [[Dunaj]] prenesti [[železna krona Langobardov|železno krono]], starodaven in dragocen simbol, ki so ga že od [[srednji vek|srednjega veka]] uporabljali za kronanje [[italijanski kralji|italijanskih kraljev]], in je bil shranjen v [[Stolnice v Monzi|Zakladnici Monške stolnice]].{{r|bomb_1870}} Vrnitev krone v Italijo je bila predmet posebnih opomb, priloženih k mirovnemu sporazumu{{r|gior_2008-82}}{{r|spl17}} in jo je 12. oktobra 1866 uradno predal avstrijski general [[Alexander von Mensdorff-Pouilly]] italijanskemu predstavniku generalu [[Federico Luigi Menabrea|Luigiju Menabreu]]. Po podpisu pogodbe se je vrnil z Dunaja in prinesel krono v [[Torino]], med potjo pa se je ustavil v Benetkah in jo pokazal kraljevemu vojaškemu komisarju [[Genova Giovanni Thaon di Revel|Genovu Thaonu di Revelu]].{{r|thao_1890-176}} Plošča, postavljena na ulici Calle Larga dell'Ascensione,{{efn|Plošča je na ulici Calle Larga dell'Ascensione (Luna Hotel Baglioni) v Benetkah.}}{{r|spl18}} označuje 25. oktober 1866 kot datum prisotnosti krone v Benetkah, vrnjene Italiji. === Dostava izidov v Torinu === 2. novembra opolnoči je beneška delegacija zapustila Benetke s posebnim vlakom, ki je po nekajurnem postanku v Milanu (kjer je beneške predstavnike sprejela milanska občinska uprava{{r|spl19}}) prispel na postajo v Torinu dan kasneje. V soboto, 3. novembra, ob 14. uri, so jo pozdravili topovski streli{{r|cacc_1889}} in sprejeli v torinskem mestnem svetu ter jo skozi razkošno procesijo{{r|spl20}} vodili do hotela Europa, z balkona katerega je predsednik Prizivnega sodišča [[Sebastiano Tecchio]] izrekel govor množici. V nedeljo, 4. novembra 1866, je beneška delegacija v Prestolni sobi [[Kraljeva palača, Torino|Kraljeve palače v Torinu]] izročila izide plebiscita kralju Viktorju Emanuelu II. Delegacija je bila sestavljena tako:{{r|spl21}} * [[Giambattista Giustinian]], beneški [[podeštat]]; * [[Giuseppe Giacomelli]], videmski župan; * [[Edoardo De Betta]], veronski podeštat; * [[Francesco De Lazara]], padovski podeštat; * Gaetano Costantini, vicenški podeštat; * Antonio Pernetti, vršilec dolžnosti mantovskega podeštata; * [[Antonio Caccianiga]], treviški župan; * Francesco Derossi, [[Rovigo|roviški]] podeštat; * Francesco Piloni, vršilec dolžnosti [[Belluno|bellunskega]] župana; Prisoten je bil tudi [[Sebastiano Tecchio]], predsednik Prizivnega sodišča v Benetkah. Giustinian je imel uradni govor: {{citatni blok|»Gospod, dejstvo, ki se je pred kratkim zgodilo v beneških pokrajinah in v pokrajinah Mantove in katerega veličasten izid vam v čast predstavljamo danes, se bodo spominjale kasnejše generacije ... Da, gospod, ta plebiscit, ki se je zdel za nas odveč, a smo ga z veseljem sprejeli, kajti tisto, kar nam je ponudilo možnost, da še enkrat potrdimo, kar je vsa Evropa vedela, je bilo tako široko in soglasno, da smo se skoraj sami čudili, da smo to storili, če nič več ne uspe od tistega, kar se drži naše vdanosti vam in vaši dinastiji ter našo naklonjenost italijanski domovini. Tistih 647.246 glasov da, zbranih v volilnih skrinjicah naših pokrajin in mnogih drugih koncev, kjer so bili Benečani ... ponujajo Evropi popolnoma novo pričevanje italijanske harmonije ...«{{r|nezn_1882}}}} na kar je kralj odgovoril z naslednjimi besedami: {{citatni blok|»Gospodje, danes je najboljši dan v mojem življenju. Pred devetnajstimi leti je moj oče prepovedal nacionalno osamosvojitveno vojno v tem mestu. Danes, na njegov god, mi vi, gospodje, prinašate dokaz ljudske volje beneških pokrajin, ki zdaj, združene z veliko italijansko domovino, z listino izjavljajo, da je bila zaobljuba mojih avgustovskih staršev izpolnjena. S tem slovesnim dejanjem ponovno potrjujete, kar so Benetke delale od leta 1848 in so bile sposobne obdržati to vsakič s tako občudovanja vredno vztrajnostjo in odrekanjem. ... Dandanes vsaka sled tuje nadvlade za vedno izgine s polotoka. Italija je končana, če že ne dokončana: zdaj je na Italijanih, da jo bodo znali braniti in narediti uspešno in veliko. ... Tudi železna krona je bila na ta slovesni dan vrnjena v Italijo, vendar mi je ljubša meni najdražja kot ta krona, narejena z ljubeznijo in naklonjenostjo ljudstev.«{{r|nezn_1882}}}} Ob koncu govora so [[Teodelinda|Teodelindino]] železno krono, ki jo je vrnila Avstrija, predstavili in izročili kralju. Kljub visoki simbolni vrednosti{{efn|[[železna krona Langobardov|Železno krono]] so uporabili za kronanje vseh [[italijanski kralji|italijanskih kraljev]] v preteklosti.}} je Viktor Emanuel II. »z brezbrižnostjo« dal postaviti krono na prestol.{{r|cacc_1889}} Krono so vrnili v [[Stolnica v Monzi|Monško stolnico]] 6. decembra istega leta.{{r|bomb_1870}} {{več slik | align = center | image1 = L'Illustration 1866 - Arrivo deputazione veneta.jpg | width1 = 260 | caption1 = Slavje ob prihodu beneškega odposlanstva v Torino, ''[[L'Illustration]]'', 1866 | image2 = L'Illustration 1866 - Vittorio Emanuele II e la deputazione veneta.jpg | width2 = 240 | caption2 = Viktor Emanuel II. prejema izide plebiscita, ''L'Illustration'', 1866 | image3 = Le Monde Illustré 1866 - Consegna risultati plebiscito.jpg | width3 = 225 | caption3 = [[Sebastiano Tecchio]] posreduje izide plebiscita Viktorju Emanuelu II., ''Le Monde Illustré'', št. 501, 17. november 1866 }} [[slika:L'Illustration 1866 - Medaglia commemorativa plebiscito.jpg|thumb|right|Spominska medalja plebiscita 1866]] Istega dne je bil izdan kraljevi odlok št. 3300 o aneksiji, s katero »sta pokrajini Benečija in Mantova sestavni del Kraljevine Italije.«{{r|spl22}} Odlok je bil spremenjen v zakon 18. julija 1867 (potrjeno s strani predstavniškega doma 16. maja 1867 z 207 glasovi za in štirimi proti; odobreno s strani senata 25. maja 1867 s 83 glasovi za in enim proti).{{r|spl21-1}} === Vstop Viktorja Emanuela II. v Benetke === 7. novembra 1866 se je z vstopom [[Viktor Emanuel II.|Viktorja Emanuela II.]] v Benetke končala tudi politična faza tretje italijanske osamosvojitvene vojne.{{r|gior_2008-82-83}} Viktor Emanuel II. je s kraljevim vlakom prispel na [[Železniška postaja Benetke Santa Lucia|beneško postajo Santa Lucia]] okoli 11.00, pred tem pa so iz [[Trdnjava Marghera|Trdnjave Marghera]] odjeknili topovski streli. Mesto je bilo praznično okrašeno, s trobojnimi kokardami in pozdravnimi plakati (tudi nekateri, ki jih je natisnil neki Simonetti, z anagramom »''Viktor Emanuel - O kralj, ali ljubite Benečijo? Poglejte! Benečija je vaša!!''«). Kralja so v spremstvu njegovih sinov Umberta in Amedea sprejele mestne oblasti in ga odpeljale na kraljevsko splavitev. Vodilo jo je 18 kostumiranih veslačev, ki so prepotovali ves [[Canal Grande, Benetke|Veliki kanal]] v spremstvu velike procesije [[gondola|gondol]], ki jih je pozdravilo veliko občinstvo. V [[Doževa palača|Doževi palači]] je notar Bisacco uradno izročil kralju listino iz leta 1848, s katero je [[Republika San Marco]] že prisegla zvestobo [[Savojci|Savojcem]].{{r|fran_1986}} Praznovanje se je neprekinjeno nadaljevalo šest dni, z gala predstavami v gledališču [[La Fenice|La Fenice]], [[ognjemet]]i, [[ples]]i v [[maska]]h, [[plinska razsvetljava|plinsko razsvetljavo]] in [[serenada]]mi. Dogodek je spremljalo in opisovalo približno 1200 novinarjev in dopisnikov, ki so prišli v Benetke z vsega sveta.{{r|fran_1986}} <gallery mode="packed"> Pietro Bertoja - L'arrivo di Vittorio Emanuele II a Venezia il 7 novembre 1866.jpg|Pietro Bertoja, ''Prihod Viktorja Emanuela II. v Benetke 7. novembra 1866'' Einzug Vittorio Emanuels in Venedig 1.jpg|Neznani avtor, ''Viktor Emanuel II. na [[Canal Grande, Benetke|Velikem kanalu]]'', olje na platnu, okoli leta 1866 Frans Vervloet - Venise - entree de Vittorio Emanuele - 7 nov 1866.jpg|[[Frans Vervloet]], ''Vstop Viktorja Emanuela v [[Rialto, Benetke|Rialto]]'', skica iz življenja, 7. november 1866 Gerolamo Induno - Entrata di Vittorio Emanuele II a Venezia 1866.jpg|[[Gerolamo Induno]], ''Vstop Viktorja Emanuela II. v Benetke'' The visit of King Victor Emanuel II to Venice (The Illustrated London News).jpg|Prihod Viktorja Emanuela v Doževo palačo, ''The Illustrated London News'', 24. november 1866 Einzug Vittorio Emanuels in Venedig 2.jpg|Neznani avtor, ''Viktor Emanuel II. in [[patriarhat Benetke|beneški patriarh]] na Trgu svetega Marka'' Emporio Pittoresco 1866 - Benedizione 7 novembre.jpg|Viktor Emanuel II. prejema patriarhov blagoslov v San Marcu, ''Emporio Pittoresco'', 1866 Visit of King Victor Emmanuel to Venice, State Barges of the Deputations of the Venetian Cities - ILN 1861.jpg|Obisk Viktorja Emanuela II v Benetkah, ''The Illustrated London News'', 24. november 1866 The Visit of King Victor Emmanuel to Venice, Decorated Bridge over the Grand Canal - ILN 1866.jpg|Stari litoželezni [[Most Scalzi]] čez Veliki kanal okrašen za uradni obisk kralja, ''The Illustrated London News'', 24. november 1866 State Barge used by the King of Italy at Venice - ILN 1866.jpg|Državna barka, ki jo je uporabljal Viktor Emanuel II., ''The Illustrated London News'', 24. november 1866 The Illustrated London News 1866 - Bandiera 7 novembre.jpg|7. oktober 1866 – dekoracija beneške zastave, ''The Illustrated London News'', 1. december 1866 Piazza San Marco a Venezia nel 1866 subito dopo l'annessione al Regno d'Italia.jpg|[[Trg svetega Marka, Benetke|Trg svetega Marka]] takoj po priljučitvi Kraljevini Italiji, 1866, [[Muzej združitve Italije in beneškega 19. stoletja]], Benetke </gallery> Tista ozemlja, ki niso bila nikoli vključena v zdaj izginulo Lombardsko-beneško kraljestvo, so še vedno ostala pod Avstrijskim cesarstvom – [[Trento (pokrajina)|Trentinsko]], [[Trst]] in območja [[Dalmacija|dalmatinske]] obale s pomembno italijansko prisotnostjo, bodo dala novo moč [[italijanski iredentizem|iredentističnim]] duhom in zagotovilo glavni razlog za zagovornike vstopa Italije v vojno proti Avstriji med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (znano tudi kot ''[[Italijanski vstop v prvo svetovno vojno|četrta italijanska osamosvojitvena vojna]]''). === Red italijanske krone === [[slika:Corona_d'Italia_-_Stella_Gran_Cordone.jpg|thumb|right|[[Red italijanske krone]], zvezda velikega kordona]] Z odlokom z dne 20. februarja 1868 je Viktor Emanuel II. ustanovil [[red italijanske krone]] s posebnim sklicevanjem na priključitev Benečije: {{citatni blok|»Ker neodvisnost in združitev Italije zaradi aneksije Benetk nista bili utrjeni, smo se odločili, da posvetimo spomin na ta veliki dogodek, zahvaljujoč ustanovitvi novega viteškega reda, namenjenega poplačilu izrazitejših zaslug tako Italijanov kot tujcev, predvsem pa tistih, ki neposredno zadevajo interese naroda.«|Kraljevi odlok z dne 20. februarja 1868, št. 4251}} Odlikovanja za vse stopnje reda so vsebovala podobo železne krone. Odlikovanje za najvišji čin (''viteški veliki križ ali veliki kordon'') je nosilo napis ''VICT. EMMAN. II REX ITALIAE – MDCCCLXVI'' (''Viktor Emanuel II. kralj Italije – 1866''). [[slika:Provincia di Mantova distretti 1868.svg|thumb|left|Okrožja pokrajine Mantova leta 1868]] === Ponovna vzpostavitev pokrajine Mantova === Leta 1859, po [[druga italijanska osamosvojitvena vojna|drugi osamosvojitveni vojni]], so pokrajini [[Mantova (pokrajina)|Mantova]], kot delu Avstrijskega cesarstva, odvzeli okrožja zahodno od reke [[Mincio]] in so prešla v tedanjo [[Kraljevina Sardinija|Kraljevino Sardinijo]] ter razdeljena med pokrajini [[Brescia (pokrajina)|Brescia]] in [[Cremona (pokrajina)|Cremona]]. S priključitvijo pokrajine Mantova Kraljevini Italiji je bilo treba obnoviti zgodovinske meje. Ponovna združitev je potekala februarja 1868.<ref>{{navedi dokument|title= [[:it:s:L._9_febbraio_1868,_n._4232|Zakon št. 4232, 9. februar 1868]]|publisher= [[Wikivir]]|language= it}}</ref> == Razprave o veljavnosti plebiscita == Od sredine 1990-ih so nekateri zgodovinarji,{{r|trab_2007}} večinoma pripisani [[beneški regionalizem|beneškemu regionalističnemu gibanju]]{{r|dist_2008}}{{r|agno_2016}} začeli spodbijati veljavnost tega plebiscita s pripisovanjem močnega političnega pritiska [[Savojci|Savojcem]], vrsti domnevnih in netočnih potekov glasovanja{{r|begg_1999}} in dodali, da je bila beneška družba 19. stoletja pretežno ruralna s še vedno visoko stopnjo [[nepismenost]]i in da je bil velik del prebivalstva pripravljen sprejeti navedbe »višjih slojev«. Drugi zgodovinarji in konstitucionalisti zavračajo to rekonstrukcijo protiitalijanske združitve.{{r|trab_2016}} Po eni strani opozarjajo, da je bil plebiscit le potrditev diplomatske dejavnosti po [[Praški mir|Praški mirovni pogodbi]], po drugi strani pa poudarjajo veliko praznično vzdušje, ki je spremljalo glasovanje ter da je trajala do zmagoslavnega vstopa [[Viktor Emanuel II.|Viktorja Emanuela II. Savojskega]] v Benetke 7. novembra 1866, s čimer je povsem izključeno, da si aneksije prebivalstvo Benečije in Mantove ni želelo. V noči med 8. in 9. majem 1997 je skupina ljudi, ki se je imenovala »Veneta Serenissima Armata« (bolj znana kot [[serenissimi]]), vojaško zasedla [[Campanile, Benetke|Zvonik svetega Marka]] v Benetkah. Ti aktivisti, ki so jih pozneje aretirali in obsodili, so trdili, da so izvedli zgodovinske raziskave in odkrili elemente, ki bi po njihovem mnenju med drugim razveljavili tudi plebiscit o ratifikaciji priključitve Kraljevini Italiji iz leta 1866,{{r|fili_2006-0}} za katerega je, spet po njihovem mnenju, značilna domnevna goljufija in kršitve mednarodnih sporazumov, podpisanih v času [[Krminsko premirje|Krminskega premirja]] in [[Dunajski mir (1866)|Dunajskega miru]]. Leta 2012 je Beneški deželni svet potrdil resolucijo, v kateri je navedeno, da je »pristop Benečije italijanskemu kraljestvu z referendumom 21. in 22. oktobra 1866 dozorel z instrumentom neposrednega posvetovanja, za katerega je v resnici značilna vrsta goljufivih dejanj, ki jih je izvajala Kraljevina Italija«.{{r|spl23}} Septembra 2016 je [[italijanske dežele|Dežela]] [[Benečija]] devetdesetim beneškim knjižnicam poslala izvod knjige zgodovinarja Ettoreja Beggiata ''1866 velika prevara: plebiscit za priključitev Benečije Italiji'' (''1866 la grande truffa: il plebiscito di annessione del Veneto all'Italia'') iz leta 1999, ki podpira tezo o prevari,{{r|stel_2016}} kar je znova spodbudilo razpravo med zgodovinarji.{{r|begg_2016}}{{r|spl24}}{{r|scol_2016}}{{r|lott_2016}} 24. aprila 2017 je [[predsedniki Benečije|predsednik dežele]] [[Luca Zaia]] sklical [[posvetovalni referendum v Benečiji 2017|posvetovalni referendum]], na katerem je prebivalcem predložil{{r|spl25}} vprašanje »Ali želite, da se Benečiji podelijo nadaljnje oblike in pogoji avtonomije?«,{{r|dero_2017}} da bi nato prosili za pooblastila vlade, podobna sosednjim [[italijanska dežela s posebnim statusom|deželam s posebnim statutom]]. Datum glasovanja, izbran skupaj z [[Lombardija|Lombardijo]], kjer je potekal podoben posvet, je bil simbolično 22. oktober 2017, natanko na dan 151. obletnice glasovanja 21. in 22. oktobra 1866, tudi zato, da bi »odgovorili« na zgodovinski plebiscit.{{r|spl26}} == Formalna razveljavitev aneksijske uredbe == Decembra 2010 je [[Roberto Calderoli]], tedanji [[Oddelek za poenostavitev predpisov|minister za poenostavitev predpisov]] v [[četrta Berlusconijeva vlada|četrti Berlusconijevi vladi]], napovedal odobritev tako imenovanega »odloka o ukinitvi zakona«,{{r|spl27}} s katerim naj bi izločili na tisoče zakonov, ki so veljali za neuporabne ali zastarele. Med razveljavljenimi predpisi je bil tudi kraljevi odlok z dne 4. novembra 1866, št. 3300, poleg sorodnega zakona o konverziji z dne 18. julija 1867, št. 3841, ki je odredil priključitev Benečije Kraljevini Italiji.{{r|anto_2011}} V resnici je šlo za čisto formalno razveljavitev, saj [[ustava Italijanske republike|republiška ustava]] po eni strani sankcionira nedeljivost Italije, po drugi pa Benečijo uvršča med [[italijanske dežele]].{{r|baci_2011}} Čeprav nekateri novinarski viri poročajo o domnevno naknadnem korektivnem odloku,{{r|bone_2016}} je bil kraljevi odlok št. 3300 iz leta 1866 uradno razveljavljen.{{r|spl28}} == Glej tudi == * [[plebisciti združitve Italije]] * [[posvetovalni referendum v Benečiji 2017]] * [[Lombardsko-beneško kraljestvo]] * [[tretja italijanska osamosvojitvena vojna]] * [[razglasitev Kraljevine Italije]] == Opombe == {{notelist|2}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="dkam_1866-374-375">{{sktxt|Diplomatska knjižnica Amymot|1866|loc=''Archives diplomatiques'', str. 374–375}}.</ref> <ref name="dkam_1866-383">{{sktxt|Diplomatska knjižnica Amymot|1866|loc=''Archives diplomatiques'', str. 383}}.</ref> <ref name="dkam_1866-383-385">{{sktxt|Diplomatska knjižnica Amymot|1866|loc=''Archives diplomatiques'', str. 383–385}}.</ref> <ref name="dm_1866">{{navedi dokument|title= [[:it:s:Pace_di_Vienna_-_3_ottobre_1866|Pace di Vienna - 3 ottobre 1866]]|publisher= [[Wikivir]]|language= it}}.</ref> <ref name="do___1916-314">{{sktxt|Beneški deželni odbor za zgodovino združitve Italije|1916|loc=''L'ultima dominazione austriaca e la liberazione del veneto nel 1866'', str. 314}}.</ref> <ref name="do___1916-317">{{sktxt|Beneški deželni odbor za zgodovino združitve Italije|1916|loc=''L'ultima dominazione austriaca e la liberazione del veneto nel 1866'', str. 317}}.</ref> <ref name="do___1916-423-424">{{sktxt|Beneški deželni odbor za zgodovino združitve Italije|1916|loc=''L'ultima dominazione austriaca e la liberazione del veneto nel 1866'', str. 423–424}}.</ref> <ref name="Gazzetta">{{citat|title= Gazzetta ufficiale del Regno d'Italia|date= 19. oktober 1866|language= it|url= http://augusto.agid.gov.it/gazzette/index/download/id/1866288_PM|archive-url= https://web.archive.org/web/20161020195055/http://augusto.agid.gov.it/gazzette/index/download/id/1866288_PM|archive-date= 20. oktobra 2016}}</ref> <ref name="minInterno">{{citat|chapter= La procedura per la cessione del Veneto all'Italia|title= Gli archivi dei regi commissari nelle province del Veneto e di Mantova 1866|volume= 1|date= 1968|location= Rim|pages= 3–9}}</ref> <ref name="mznz_1968">{{sktxt|Ministrstvo za notranje zadeve|1968|loc=''Operacioni di voto...'', str. 138–140}}.</ref> <ref name="mzzz_1983-329-330">{{sktxt|Ministrstvo za zunanje zadeve|1983|loc=''I documenti diplomatici'', str. 329–330}}.</ref> <ref name="mzzz_1983-331-333">{{sktxt|Ministrstvo za zunanje zadeve|1983|loc=''I documenti diplomatici'', str. 331–333}}.</ref> <ref name="nezn_1882">{{sktxt|''neznani''|1882|loc= ''Memorie del re galantuomo''. str. 100}}.</ref> <ref name="agno_2016">{{sktxt|Agnoli|Beggiato|Dal Grande|2016|p=36}}.</ref> <ref name="anto_2011">{{sktxt|Antonini|2011}}.</ref> <ref name="baci_2011">{{sktxt|Bacialli|2011}}.</ref> <ref name="begg_1983">{{sktxt|Beggiato|1983}}.</ref> <ref name="begg_1999">{{sktxt|Beggiato|1999}}.</ref> <ref name="begg_2016">{{sktxt|Beggiato|2016}}.</ref> <ref name="bera_1979-282">{{sktxt|Beran|1979|p=282}}.</ref> <ref name="bera_1979-284">{{sktxt|Beran|1979|p=284}}.</ref> <ref name="bera_1979-285">{{sktxt|Beran|1979|p=285}}.</ref> <ref name="bera_1979-289">{{sktxt|Beran|1979|p=289}}.</ref> <ref name="bisc_1866">{{sktxt|Biscaccia|1866|p=93}}.</ref> <ref name="bomb_1870">{{sktxt|Bombelli|1870|pp=170–178}}.</ref> <ref name="bone_2016">{{sktxt|Bonet|2016}}.</ref> <ref name="cacc_1889">{{sktxt|Caccianiga|1889|pp=1–2}}.</ref> <ref name="coma_1929">{{sktxt|Comandini|Monti|1929|p=908}}.</ref> <ref name="dero_2017">{{sktxt|De Rossi|2017}}.</ref> <ref name="dist_1996">{{sktxt|Distefano|Paladini|1996|p=275}}.</ref> <ref name="dist_2008">{{sktxt|Distefano|2008|p=688}}.</ref> <ref name="duba_1869-160">{{sktxt|Dubarry|1869|p=160}}.</ref> <ref name="duba_1869-166-172">{{sktxt|Dubarry|1869|pp=166, 172}}.</ref> <ref name="duba_1869-168">{{sktxt|Dubarry|1869|p=168}}.</ref> <ref name="fili_2006-0">{{sktxt|Filippi|2006}}.</ref> <ref name="fili_2006">{{sktxt|Filippini|2006|p=136}}.</ref> <ref name="fran_1986">{{sktxt|Franzina|1986}}.</ref> <ref name="gior_2008-66">{{sktxt|Giordano|2008|loc=''Cilindri e feluche'', str. 66}}.</ref> <ref name="gior_2008-82">{{sktxt|Giordano|2008|loc=''Cilindri e feluche'', str. 82}}.</ref> <ref name="gior_2008-82-83">{{sktxt|Giordano|2008|loc=''Cilindri e feluche'', str. 82–83}}.</ref> <ref name="iuss_">{{citat|last1= Iussa|first1= Michela|title= Le Valli del Natisone dal risorgimento all'avvento del fascismo|website= Lintver|url= http://www.lintver.it/index.php?act=view&r=storia-vicendestoriche-michelastoria&f=main|archive-url= https://web.archive.org/web/20161025182903/http://www.lintver.it/index.php?act=view&r=storia-vicendestoriche-michelastoria&f=main|archive-date= 25. oktobra 2016}}</ref> <ref name="jevn_1986">{{sktxt|Jevnikar|1986|p=38}}.</ref> <ref name="lott_2016">{{sktxt|Lottieri|2016}}.</ref> <ref name="mich_1988">{{sktxt|Michieli|1988|p=297}}.</ref> <ref name="moce_2011">{{sktxt|Mocellin|2011}}.</ref> <ref name="mrak_2013">{{sktxt|Mrak|2013}}.</ref> <ref name="pasi_2016">{{sktxt|Pasini|2016|p=287}}.</ref> <ref name="petr_2000">{{sktxt|Petričič|2000|p=2}}.</ref> <ref name="podr_1884">{{sktxt|Podrecca|1884|pp=23–24}}.</ref> <ref name="rica_1866">{{sktxt|Ricasoli|1866}}.</ref> <ref name="scol_2016">{{sktxt|Scolé|2016}}.</ref> <ref name="soli_1916">{{sktxt|Solitro|1916|p=428}}.</ref> <ref name="stel_2016">{{sktxt|Stella|2016}}.</ref> <ref name="stih_2008">{{sktxt|Štih|Simoniti|Vodopivec|2008|p=299}}.</ref> <ref name="thao_1890-162-163">{{sktxt|Thaon di Revel|1890|pp=162–163}}.</ref> <ref name="thao_1890-176">{{sktxt|Thaon di Revel|1890|p=176}}.</ref> <ref name="trab_2007">{{sktxt|Trabucco|Romano|2007}}.</ref> <ref name="trab_2016">{{sktxt|Trabucco|2016}}.</ref> <ref name="verg_1967">{{sktxt|Vergani|1967|p=255}}.</ref> <ref name="spl0">{{citat|title= Toscana e Stati annessi|journal= [[La Civiltà Cattolica]]|date= 1866|pages= 374–375|url= https://books.google.it/books?id=dSYFAAAAQAAJ&pg=PA374|archive-url= https://web.archive.org/web/20161018222041/https://books.google.it/books?id=dSYFAAAAQAAJ&pg=PA374|archive-date= 18. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl1">Pismo vojaškega komisarja v beneških pokrajinah [[Genova Giovanni Thaon di Revel|Genove Thaona di Revela]] ministru za zunanje zadeve [[Emilio Visconti Venosta|Emiliu Viscontiju Venosti]], v {{sktxt|Ministrstvo za zunanje zadeve|1983|loc=''I documenti diplomatici'', str. 476–477}}.</ref> <ref name="spl2">Pismo zunanjega ministra Venoste [[Costantino Nigra|Constantinu Nigraju]], v {{sktxt|Ministrstvo za zunanje zadeve|1983|loc= ''I documenti diplomatici'', str. 478}}.</ref> <ref name="spl3">{{citat|title= Popolazione classificata per età, sesso, stato civile ed istruzione elementare|volume= 2|date= 1875|location= Rim|pages= 7, 32|language= it|url= https://ebiblio.istat.it/digibib/Censimenti%20popolazione/censpop1871/IST7923cp1871_v2+OCR_ottimizzato.pdf|accessdate= 24. oktobra 2016|archive-date= 2022-12-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20221219160909/https://ebiblio.istat.it/digibib/Censimenti%20popolazione/censpop1871/IST7923cp1871_v2+OCR_ottimizzato.pdf|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl4">{{citat|title= Statistische Übersichten über die Bevölkerung und den Viehstand von Österreich. Nach der Zählung vom 31 October 1857|date= 1859|location= Dunaj|pages= 414–415|language= de|url= https://archive.org/stream/statistischebers00aust#page/414/mode/2up}}</ref> <ref name="spl4-1">{{citat|title= Statistische Übersichten über die Bevölkerung und den Viehstand von Österreich. Nach der Zählung vom 31 October 1857|date= 1859|location= Dunaj|pages= 144–145|language= de|url= https://archive.org/stream/statistischebers00aust#page/144/mode/2up}}</ref> <ref name="spl5">{{citat|title= Così gli sloveni nel 1866 entrarono nel Regno d’Italia|newspaper= [[Il Piccolo]]|date= 21. oktober 2016|language= it|url= http://ilpiccolo.gelocal.it/tempo-libero/2016/10/21/news/cosi-gli-sloveni-nel-1866-entrarono-nel-regno-d-italia-1.14288907|archive-url= https://web.archive.org/web/20161025175907/http://ilpiccolo.gelocal.it/tempo-libero/2016/10/21/news/cosi-gli-sloveni-nel-1866-entrarono-nel-regno-d-italia-1.14288907|archive-date= 25. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl6">{{citat|title= Le Valli fra Italia, Austria e il rimpianto di Venezia|newspaper= [[Messaggero Veneto - Giornale del Friuli|Messaggero Veneto]]|date= 19. oktober 2016|language= it|url= http://messaggeroveneto.gelocal.it/tempo-libero/2016/10/19/news/le-valli-fra-italia-austria-e-il-rimpianto-di-venezia-1.14279811|archive-url= https://web.archive.org/web/20161025173644/http://messaggeroveneto.gelocal.it/tempo-libero/2016/10/19/news/le-valli-fra-italia-austria-e-il-rimpianto-di-venezia-1.14279811|archive-date= 25. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl7">{{citat|title= Posledice plebiscita na posvetu / Il post plebiscito in un convegno|newspaper= Dom|date= 20. oktober 2016|language= sl, it|url= http://www.dom.it/posledice-plebiscita-na-posvetu_il-post-plebiscito-in-un-convegno/|archive-url= https://web.archive.org/web/20161025183507/http://www.dom.it/posledice-plebiscita-na-posvetu_il-post-plebiscito-in-un-convegno/|archive-date= 25. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl7-1">{{citat|title= Plebiscit in njegov vpliv na Benečijo|newspaper= [[Novi Matajur]]|date= 26. oktober 2016|url= https://novimatajur.it/attualita/plebiscit-in-njegov-vpliv-na-benecijo.html|accessdate= 14. decembra 2022}}</ref> <ref name="spl8">{{citat|title= Benečija in Rezija 150 let v Italiji / Benecia e Resia da 150 anni in Italia|newspaper= Dom|date= 14. oktober 2016|language= sl, it|url= http://www.dom.it/benecija-in-rezija-150-let-v-italiji_benecia-e-resia-da-150-anni-in-italia/|archive-url= https://web.archive.org/web/20161025183247/http://www.dom.it/benecija-in-rezija-150-let-v-italiji_benecia-e-resia-da-150-anni-in-italia/|archive-date= 25. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl9">{{citat|title= Plebiscito dei Veneti e Mantovani residenti in Firenze|date= 22. oktober 1866|newspaper= [[La Nazione]]|issue= št. 295|pages= 1|language= it|url= http://www405.regione.toscana.it/ImageViewer/servlet/ImageViewer?idr=TECA00000083510#page/1/mode/1up|archive-url= https://web.archive.org/web/20161019043644/http://www405.regione.toscana.it/ImageViewer/servlet/ImageViewer?idr=TECA00000083510#page/1/mode/1up|archive-date= 19. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl10">Poročilo z dne 25. oktobra 1866 kraljevega komisarja [[Enrico Guicciardi (politik)|Enrica Guicciardija]].</ref> <ref name="spl11">{{citat|title=(brez naslova)|date= 25. oktober 1866|newspaper= [[Gazzetta di Mantova]]|pages= 2|language= it|url= http://digilib.bibliotecateresiana.it/sfoglia_periodicis.php?identifier=6-18661025&gruppo=GAZZETTA%20DI%20MANTOVA&anno=1866|archive-url= https://web.archive.org/web/20161019013633/http://digilib.bibliotecateresiana.it/sfoglia_periodicis.php?identifier=6-18661025&gruppo=GAZZETTA%20DI%20MANTOVA&anno=1866|archive-date= 19. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl12">{{citat|title= Cronaca della nuova guerra d'Italia del 1866|date= 1866|location= Rieti|pages= 573–574|language= it|url= https://books.google.it/books?id=mOUWVIyT1SQC&pg=PA573|archive-url= https://web.archive.org/web/20161019212013/https://books.google.it/books?id=mOUWVIyT1SQC&pg=PA573|archive-date= 19. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl13">{{citat|chapter= Notificazione del Tribunale d'Appello del 31 ottobre 1866|title= Raccolta delle leggi decreti e regolamenti pubblicati dal governo del Regno d'Italia nelle provincie venete|volume= 2|date= |pages= 314–316}}</ref> <ref name="spl14">{{citat|title= Le Assemblee del Risorgimento. Atti raccolti e pubblicati per deliberazione della Camera dei Deputati|volume= 2|date= 1911|location= Rim|pages= 727–730}}</ref> <ref name="spl15">{{citat|title= Toscana e stati annessi|journal= La Civiltà Cattolica|date= 1866|pages= 493|url= https://books.google.it/books?id=wpLNAAAAMAAJ&pg=PA493|archive-url= https://web.archive.org/web/20161021133343/https://books.google.it/books?id=wpLNAAAAMAAJ&pg=PA493|archive-date= 21. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl16">{{citat|title= Sì e no del plebiscito|journal= Spirito Folletto|date= 8. november 1866|pages= 2–3}} Slike: [http://www.internetculturale.it/jmms/objdownload?id=oai%3Awww.lacasadellamusica.it%3A6%3APR0164%3ADE1866-284&teca=Casa%20della%20musica%20di%20Parma&resource=img&mode=raw&start=1&offset=1 2] {{webarchive|url= https://web.archive.org/web/20161106185352/http://www.internetculturale.it/jmms/objdownload?id=oai%3Awww.lacasadellamusica.it%3A6%3APR0164%3ADE1866-284&teca=Casa%20della%20musica%20di%20Parma&resource=img&mode=raw&start=1&offset=1|date= 6. novembra 2016}}, [http://www.internetculturale.it/jmms/objdownload?id=oai%3Awww.lacasadellamusica.it%3A6%3APR0164%3ADE1866-284&teca=Casa%20della%20musica%20di%20Parma&resource=img&mode=raw&start=2&offset=1 3] {{webarchive|url= https://web.archive.org/web/20161106185118/http://www.internetculturale.it/jmms/objdownload?id=oai%3Awww.lacasadellamusica.it%3A6%3APR0164%3ADE1866-284&teca=Casa%20della%20musica%20di%20Parma&resource=img&mode=raw&start=2&offset=1|date= 6. novembra 2016 }}.</ref> <ref name="spl17">{{citat|title= La corona del ferro detta “ferrea”|website= Monarchic in rete|date= 12. september 2012|language= it|url= https://monarchicinrete.blogspot.it/2012/09/la-corona-del-ferro-detta-ferrea.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20170204003616/http://monarchicinrete.blogspot.it/2012/09/la-corona-del-ferro-detta-ferrea.html|archive-date= 4. februarja 2017}}</ref> <ref name="spl18">{{citat|title= Sestiere di San Marco: Calle larga de l'ascension|website= veneziatiamo.eu|language= it|url= http://www.veneziatiamo.eu/Callelargadelascension.html|accessdate= 3. februarja 2017|archive-url= https://web.archive.org/web/20141231030835/http://www.veneziatiamo.eu/Callelargadelascension.html|archive-date= 31. decembra 2014}}</ref> <ref name="spl19">{{citat|title= Notizie e fatti diversi|newspaper= [[Uradni list Kraljevine Italije|Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia]]|date= 5. november 1866|issue= 304|language= it|url= http://augusto.agid.gov.it/gazzette/index/download/id/1866304_PM|archive-url= https://web.archive.org/web/20161018234758/http://augusto.agid.gov.it/gazzette/index/download/id/1866304_PM|archive-date= 18. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl20">{{citat|title= Notizie e fatti diversi|newspaper= Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia|date= 2. november 1866|issue= 301|language= it|url= http://augusto.agid.gov.it/gazzette/index/download/id/1866301_PM|archive-url= https://web.archive.org/web/20161020173209/http://augusto.agid.gov.it/gazzette/index/download/id/1866301_PM|archive-date= 20. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl21">{{citat|title= Le Assemblee del Risorgimento. Atti raccolti e pubblicati per deliberazione della Camera dei Deputati|volume= 2|date= 1911|location= Rim|pages= 731–732|language= it}}</ref> <ref name="spl21-1">{{citat|title= Le Assemblee del Risorgimento. Atti raccolti e pubblicati per deliberazione della Camera dei Deputati|volume= 2|date= 1911|location= Rim|pages= 734–738}}</ref> <ref name="spl22">{{citat|title= Regio decreto 4 novembre 1866, n. 3300|newspaper= Gazzetta Ufficiale|date= 5. november 1866|pages= 1|language= it|url= http://augusto.agid.gov.it/gazzette/index/download/id/1866304_PM|archive-url= https://web.archive.org/web/20161018234758/http://augusto.agid.gov.it/gazzette/index/download/id/1866304_PM|archive-date= 18. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl23">{{citat|title= Risoluzione n. 44/2012 - Il diritto del popolo veneto alla compiuta attuazione della propria autodeterminazione|date= 5. oktober 2012|publisher= Regione del Veneto|language= it|url= http://www.consiglioveneto.it/crvportal/attisp/RIS/Anno_2012/RIS_0044/testo_presentato.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20140321002627/http://www.consiglioveneto.it/crvportal/attisp/RIS/Anno_2012/RIS_0044/testo_presentato.html|archive-date= 21. marca 2014}}</ref> <ref name="spl24">{{citat|title= La Regione Veneto "festeggia" i 150 anni del Plebiscito con un libro anti-Italia|date= 6. september 2016|language= it|url= http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/la-regione-veneto-festeggia-i-150-anni-del-plebiscito-con-un-libro-anti-italia_3029674-201602a.shtml|accessdate= 4. oktobra 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20161005224813/http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/la-regione-veneto-festeggia-i-150-anni-del-plebiscito-con-un-libro-anti-italia_3029674-201602a.shtml|archive-date= 5. oktobra 2016}}</ref> <ref name="spl25">{{citat|chapter= Articolo 116|title= La Costituzione|publisher= [[Senat Italijanske republike]]|language= it|chapter-url= https://www.senato.it/1025?sezione=136&articolo_numero_articolo=116|archive-url= https://web.archive.org/web/20170426095452/https://www.senato.it/1025?sezione=136&articolo_numero_articolo=116|archive-date= 26. aprila 2017}}</ref> <ref name="spl26">{{citat|title= Zaia: referendum il 22 ottobre Salvini: «Dopo 30 anni più libertà»|newspaper= [[Corriere del Veneto]]|date= 21. april 2017|language= it|url= http://corrieredelveneto.corriere.it/veneto/notizie/politica/2017/21-aprile-2017/zaia-referendum-22-ottobre-2401501213352.shtml|archive-url= https://web.archive.org/web/20170526221128/http://corrieredelveneto.corriere.it/veneto/notizie/politica/2017/21-aprile-2017/zaia-referendum-22-ottobre-2401501213352.shtml|archive-date= 26. maja 2017}}</ref> <ref name="spl27">{{citat|chapter= Zakonodajni odlok: 13. december 2010, št. 212|title= Abrogazione di disposizioni legislative statali, a norma dell'articolo 14, comma 14-quater, della legge 28 novembre 2005, n. 246.|language= it|chapter-url= https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:decreto.legislativo:2010-12-13;212!vig=}}</ref> <ref name="spl28">{{citat|chapter= Kraljevi odlok: 4. november 1866, št. 3300|title= Col quale le Provincie della Venezia e quella di Mantova fanno parte integrante del Regno d'Italia.|language= it|chapter-url= https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:regio.decreto:1866-11-04;3300}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|author= Beneški deželni odbor za zgodovino združitve Italije|title= L'ultima dominazione austriaca e la liberazione del veneto nel 1866. Memorie di Filippo Nani Mocenigo - Ugo Botti - Carlo Combi - Antonino Di Prampero - Manlio Torquato Dazzi e Giuseppe Solitro.|publisher= Stab. Tip. Giulio Vianelli italiano|date= 1916|location= Chioggia|language= it|url= https://archive.org/stream/lultimadominazio00isti#page/n9/mode/2up}} * {{citat|editor= Diplomatska knjižnica Amymot|title= Archives diplomatiques. Recueil de diplomatie et d'histoire|date= 1866|volume= IV|location= Pariz|language= fr|url= http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k426646f/f3.item}} * {{citat|editor= Ministrstvo za notranje zadeve|title= Gli archivi dei regi commissari nelle province del Veneto e di Mantova|location= Rim|volume= 1|date= 1968|series= (pubblicazioni degli Archivi di Stato)|language= it|url= http://www.archivi.beniculturali.it/dga/uploads/documents/PAS/Pubblicazioni_LXII_I.pdf|accessdate= 2022-12-19|archive-date= 2016-03-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20160305030052/http://www.archivi.beniculturali.it/dga/uploads/documents/PAS/Pubblicazioni_LXII_I.pdf|url-status= dead}} * {{citat|editor= Ministrstvo za notranje zadeve|chapter= Operazioni di voto per il plebiscito nella prima sezione elettorale di Venezia|title= Gli archivi dei regi commissari nelle province del Veneto e di Mantova|pages= 138–140|location= Rim|volume= 2|series= (pubblicazioni degli Archivi di Stato)|date= 1968|language= it|chapter-url= http://www.archivi.beniculturali.it/dga/uploads/documents/Pubblicazioni_LXII_II.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20161006004436/http://www.archivi.beniculturali.it/dga/uploads/documents/Pubblicazioni_LXII_II.pdf|archive-date= 6. oktobra 2016}} * {{citat|editor= Ministrstvo za zunanje zadeve|title= I documenti diplomatici italiani|date= 1983|volume= VII|location= Rim|language= it|url= http://www.farnesina.ipzs.it/download/pdf/PRIMASERIE_VOLUMEVII}} * {{citat|author= ''neznani''|title= Memorie del re galantuomo|date= 1882|publisher= Ferdinando Garbini|location= Milano}} * {{citat|last1= Agnoli|first1= Francesco Mario|authorlink1= Francesco Mario Agnoli|last2= Beggiato|first2= Ettore|last3= Dal Grande|first3= Nicolò|title= Veneto 1866|date= 2016|pages= 36|publisher= Il Cerchio|location= Rimini|isbn= 978-88-8474-460-9|oclc= 976024595}} * {{citat|last1= Alberton|first1= Angela Maria|title= "Finché Venezia salva non sia": esuli e garibaldini veneti nel Risorgimento (1848-1866)|date= 2012|publisher= Cierre|location= Sommacampagna|isbn= 978-88-8314-680-0|oclc= 879241826}} * {{citat|last1= Alberton|first1= Angela Maria|chapter= Dalla Serenissima al Regno d'Italia: il plebiscito del 1866|title= La Grande Storia Illustrata della Serenissima|date= 2016|publisher= Il Gazzettino}} * {{citat|last1= Antonini|first1= Alessio|title= Abrogata per errore dal governo l'annessione del Veneto all'Italia|newspaper= Corriere del Veneto|language= it|url= http://corrieredelveneto.corriere.it/veneto/notizie/politica/2011/8-febbraio-2011/abrogata-errore-governo-l-annessione-veneto-all-italia-181421237045.shtml|date= 8. februar 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20111009104242/http://corrieredelveneto.corriere.it/veneto/notizie/politica/2011/8-febbraio-2011/abrogata-errore-governo-l-annessione-veneto-all-italia-181421237045.shtml|archive-date= 9. oktobra 2011}} * {{citat|last1= Bacialli|first1= Luigi|authorlink1= Luigi Bacialli|title= Il Veneto da 72 ore non è in Italia|newspaper= [[Italia Oggi]]|date= 10. februar 2011|issue= 34|pages= 6|language= it|url= http://www.italiaoggi.it/giornali/dettaglio_giornali.asp?preview=false&accessMode=FA&id=1699802&codiciTestate=1}} * {{citat|last1= Beggiato|first1= Ettore|title= Plebiscito: prima e dopo la truffa|journal= [[Etnie (revija)|Etnie]]|date= 16. januar 1983|url= http://www.rivistaetnie.com/plebiscito-prima-e-dopo-la-truffa/|archive-url= https://web.archive.org/web/20160601162703/http://www.rivistaetnie.com/plebiscito-prima-e-dopo-la-truffa/|archive-date= 1. junija 2016}} * {{citat|last1= Beggiato|first1= Ettore|title= 1866 la grande truffa: il plebiscito di annessione del Veneto all'Italia|date= 1999|publisher= Editoria universitaria|location= Benetke|isbn= 978-88-88618-52-4|oclc= 876570515}} * {{citat|last1= Beggiato|first1= Ettore|title= Libro sul Plebiscito nelle biblioteche, Beggiato: «Non c’è nessuno scandalo»|date= 6. september 2016|language= it|url= http://corrieredelveneto.corriere.it/veneto/notizie/politica/2016/6-settembre-2016/libro-plebiscito-biblioteche-beggiato-non-c-nessuno-scandalo-240871350553.shtml|accessdate= 4. oktobra 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20161006012249/http://corrieredelveneto.corriere.it/veneto/notizie/politica/2016/6-settembre-2016/libro-plebiscito-biblioteche-beggiato-non-c-nessuno-scandalo-240871350553.shtml|archive-date= 6. oktobra 2016}} * {{citat|last1= Beran|first1= Jaromir|authorlink1= Jaromir Beran|title= Plebiscit in razmejitev v Benečiji (1866 in 1867)|journal= [[Zgodovinski časopis]]|date= 1979|volume= 33|issue= 2|pages= 283–297|publisher= [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]]|cobiss= 6714957|oclc= 439420391|url= http://hdl.handle.net/11686/13109|accessdate= 14. decembra 2022}} * {{citat|last1= Bernardello|first1= Adolfo|title= Veneti sotto l'Austria. Ceti popolari e tensioni sociali (1840-1866)|date= 1997|publisher= Cierre|location= Verona|isbn= 88-86654-54-5|oclc= 38257059|url= http://www.cierrenet.it/edizioni/index.php?page=shop.product_details&flypage=flypage.tpl&product_id=211&category_id=6&option=com_virtuemart&Itemid=2}}{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|last1= Biscaccia|first1= Nicolò|authorlink1= Nicolò Biscaccia|title= Cronaca di Rovigo|date= 1866|pages= 93|publisher= |location= Padova|url= https://books.google.it/books?id=jkk_AAAAYAAJ&pg=PA93|archive-url= https://web.archive.org/web/20161018222113/https://books.google.it/books?id=jkk_AAAAYAAJ&pg=PA93|archive-date= 18. oktobra 2016}} * {{citat|last1= Bombelli|first1= Rocco|title= Storia della Corona Ferrea dei Re d'Italia|date= 1870|location= Firence|pages= 170–178|url= https://books.google.it/books?id=DdFTAAAAcAAJ&pg=PA170|archive-url= https://web.archive.org/web/20171212120540/https://books.google.it/books?id=DdFTAAAAcAAJ&pg=PA170|archive-date= 12. decembra 2017}} * {{citat|last1= Bonet|first1= Marco|title= Dai venetisti «anni '20» all'assalto del Campanile, ribellismo mai sopito|newspaper= Corriere del Veneto|date= 22. oktober 2016|language= it|url= http://corrieredelveneto.corriere.it/veneto/notizie/politica/2016/22-ottobre-2016/dai-venetisti-anni-20-all-assalto-campanile-ribellismo-mai-sopito-2401003066749.shtml|archive-url= https://web.archive.org/web/20161024152709/http://corrieredelveneto.corriere.it/veneto/notizie/politica/2016/22-ottobre-2016/dai-venetisti-anni-20-all-assalto-campanile-ribellismo-mai-sopito-2401003066749.shtml|archive-date= 24. oktobra 2016}} * {{citat|last1= Bosari|first1= Otello|title= L'annessione delle province del Veneto e di Mantova al Regno d'Italia nel 1866: la testimonianza degli archivi dei Commissari del Re|date= 2011|publisher= Associazione Culturale Aldo Modolo|pages= 158}} * {{citat|last1= Brunetta|first1= Ernesto|authorlink1= Ernesto Brunetta|title= 1866 - Il Veneto all'Italia e il plebiscito a Venezia, Treviso e Padova|date= 2016|publisher= Editoriale Programma|location= Treviž|isbn= 978-88-6643-409-2|oclc= 961992531}} * {{citat|last1= Caccianiga|first1= Antonio|authorlink1= Antonio Caccianiga|title= Feste e funerali|date= 1889|publisher= Luigi Zoppelli editore|location= Treviž|pages= 1–2|url= https://archive.org/stream/festeefunerali00cacc#page/n14/mode/1up}} * {{citat|last1= Camurri|first1= Renato|chapter= Istituzioni, associazioni e classi dirigenti dall'Unità alla Grande guerra|title= Storia di Venezia|date= 2002|encyclopedia= [[Enciclopedia Treccani|Enciclopedia Italiana]]|publisher= Treccani|language= it|chapter-url= http://www.treccani.it/enciclopedia/l-ottocento-e-il-novecento-1-venezia-citta-italiana-istituzioni-associazioni-e-classi-dirigenti-dall-unita-alla-grande-gu_%28Storia-di-Venezia%29/}} * {{citat|last1= Comandini|first1= Alfredo|authorlink1= Alfredo Comandini|last2= Monti|first2= Antonio|title= L'Italia nei cento anni del secolo XIX (1801-1900) giorno per giorno illustrata|volume= 4|date= 1929|publisher= [[Antonio Vallardi Editore|Antonio Vallardi]]|location= Milano|pages= 908|language= it|url= https://archive.org/stream/litalianeicentoa04comauoft#page/908/mode/2up}} * {{citat|last1= Curiel|first1= Eugenio|authorlink1= Eugenio Curiel|title= Il Risorgimento nel Veneto|editor-last1= Franzin|editor-first1= Elio|date= 2012|publisher= Sapere|location= Padova}} * {{citat|editor-last1= De Marchi|editor-first1= Paolo|title= Il Veneto tra Risorgimento e unificazione|date= 2011|publisher= Beneški deželni svet - Cierre edizioni|location= Verona|language= it|isbn= 978-88-8314-661-9|oclc= 876647755|url= http://www.consiglioveneto.it/crvportal/upload_crv/serviziostudi/1374145537691_ilVeneto_Risorgimento_Unificazione.pdf|accessdate= 2022-12-19|archive-date= 2018-05-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20180516133623/http://www.consiglioveneto.it/crvportal/upload_crv/serviziostudi/1374145537691_ilVeneto_Risorgimento_Unificazione.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= De Rossi|first1= Roberta|title= Referendum consultivo per l'autonomia del Veneto: si vota il 22 ottobre|newspaper= [[la Nuova di Venezia e Mestre]]|date= 12. maj 2017|language= it|url= http://nuovavenezia.gelocal.it/venezia/cronaca/2017/04/24/news/referendum-per-l-autonomia-del-veneto-si-vota-il-22-ottobre-1.15243385|archive-url= https://web.archive.org/web/20170605084401/http://nuovavenezia.gelocal.it/venezia/cronaca/2017/04/24/news/referendum-per-l-autonomia-del-veneto-si-vota-il-22-ottobre-1.15243385|archive-date= 5. junija 2017}} * {{citat|last1= Devetak|first1= Robert|authorlink1= Robert Devetak|title= Poročanje slovenskega časopisja o dogajanju ob plebiscitu v Benečiji leta 1866|journal= [[Goriški letnik]]|date= 2019|issue= 43|pages= 45–58|cobiss= 24707122|url= https://www.academia.edu/43006336/Poro%C4%8Danje_slovenskega_%C4%8Dasopisja_o_dogajanju_ob_plebiscitu_v_Bene%C4%8Diji_leta_1866_-_Slovenian_Press_Coverage_of_Events_Surrounding_the_Plebiscite_in_Veneto_in_1866|accessdate= 14. decembra 2022}} * {{citat|last1= Distefano|first1= Giovanni|last2= Paladini|first2= Giannantonio|authorlink2= Giannantonio Paladini|title= Storia di Venezia 1797-1997 - 2. La Dominante Dominata|edition= II.|date= 1996|publisher= Supernova-Grafice Biesse|location= Benetke|isbn= 88-86870-07-8|oclc= 246256845}} * {{citat|last1= Distefano|first1= Giovanni|title= Atlante storico di Venezia|edition= II.|date= 2008|publisher= Supernova|location= Benetke Lido|isbn= 978-88-88548-88-3|cobiss= 232650459|oclc= 232650459}} * {{citat|last1= Dubarry|first1= Armand|authorlink1= Armand Dubarry|title= Deux mois de l'histoire de Venise (1866)|editor-last1= Dentu|editor-first1= Édouard|editor-link1= Édouard Dentu|date= 1869|language= fr|url= https://books.google.it/books?id=bcw5fK307owC&printsec=frontcover&hl=it#v=onepage&q&f=false}} * {{citat|last1= Filippi|first1= Stefano|title= Morto Segato, ispirò l'assalto dei Serenissimi a San Marco|newspaper= [[il Giornale]]|date= 27. marec 2006|language= it|url= http://www.ilgiornale.it/interni/morto_segato_ispiro_lassalto_serenissimi_san_marco/27-03-2006/articolo-id=77319-page=0-comments=1|archive-url= https://web.archive.org/web/20120428195846/http://www.ilgiornale.it/interni/morto_segato_ispiro_lassalto_serenissimi_san_marco/27-03-2006/articolo-id=77319-page=0-comments=1|archive-date= 28. aprila 2012}} * {{citat|last1= Filippini|first1= Nadia Maria|title= Donne sulla scena pubblica: società e politica in Veneto tra Sette e Ottocento|date= 2006|publisher= FrancoAngeli|location= Milano|pages= 136|url= https://books.google.it/books?id=6ogFk1DYKdgC&pg=PA136|archive-url= https://web.archive.org/web/20161021140920/https://books.google.it/books?id=6ogFk1DYKdgC&pg=PA136|archive-date= 21. oktobra 2016}} * {{citat|last1= Franzina|first1= Emilio|chapter= L'unificazione|title= Venezia|date= 1986|series= (Storia delle città italiane. Storia e società)|publisher= [[Editori Laterza|Laterza]]|location= Bari ; Rim|date= 1986|isbn= 88-420-2751-0|cobiss= 512719175|oclc= 15428350}} * {{citat|last1= Giordano|first1= Giancarlo|authorlink1= Giancarlo Giordano|title= Cilindri e feluche. La politica estera dell'Italia dopo l'Unità|date= 2008|publisher= [[Aracne]]|location= Rim|isbn= 978-88-548-1733-3|oclc= 236550415}} * {{citat|editor-last1= Jeri|editor-first1= Janko|editor-link1= Janko Jeri|title= Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni|date= 1975|publisher= Cankarjeva založba ; Primorski tisk ; Založništvo tržaškega tiska|location= Ljubljana ; Koper ; Trst|cobiss= 18742017}} * {{citat|editor-last1= Jevnikar|editor-first1= Martin|editor-link1= Martin Jevnikar|title= [[Primorski slovenski biografski leksikon]] : 12. snopič|date= 1986|publisher= [[Goriška Mohorjeva družba]]|location= Gorica}} * {{citat|last1= Kacin Wohinz|first1= Milica|authorlink1= Milica Kacin Wohinz|last2= Pirjevec|first2= Jože|authorlink2= Jože Pirjevec|title= Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000|date= 2000|publisher= [[Založba Nova revija|Nova revija]]|location= Ljubljana|isbn= 961-6352-11-3|cobiss= 109171968|oclc= 443480232}} * {{citat|last1= Lottieri|first1= Carlo|title= Il plebiscito del Veneto fu una truffa ma la sinistra non vuole dirlo|newspaper= Il Giornale|date= 2. september 2016|language= it|url= http://www.ilgiornale.it/news/spettacoli/plebiscito-veneto-fu-truffa-sinistra-non-vuole-dirlo-1301690.html|accessdate= 4. oktobra 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20161005113447/http://www.ilgiornale.it/news/spettacoli/plebiscito-veneto-fu-truffa-sinistra-non-vuole-dirlo-1301690.html|archive-date= 5. oktobra 2016}} * {{citat|last1= Michieli|first1= Adriano Augusto|title= Storia di Treviso|date= 1988|edition= III.|publisher= SIT|location= Treviž}} * {{citat|last1= Mocellin|first1= Alessandro|title= Il Veneto nel 1866 non è mai stato ceduto all'Italia (prima parte)|newspaper= Il Mattino di Padova|date= 19. oktober 2011|language= it|url= http://guiotto-padova.blogautore.repubblica.it/2011/10/19/il-veneto-nel-1866-non-e-mai-stato-ceduto-allitalia-prima-parte/|archive-url= https://web.archive.org/web/20160609175636/http://guiotto-padova.blogautore.repubblica.it/2011/10/19/il-veneto-nel-1866-non-e-mai-stato-ceduto-allitalia-prima-parte/|archive-date= 9. junija 2016}} * {{citat|last1= Mrak|first1= Andrej|authorlink1= Andrej Mrak|title= Kaj pa beneški plebiscit?|date= 13. oktober 2013|website= [[Multimedijski center RTV Slovenija|MMC]]|accessdate= 6. decembra 2022|url= https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/kaj-pa-beneski-plebiscit/320028}} * {{citat|editor-last1= Pasini|editor-first1= Piero|title= L'altro anniversario 1866-2016: Orgogli e pregiudizi venetisti e anti-italiani|journal= [[venetica (revija)|Venetica]]|date= 2016|volume= 33|issue= 1|publisher= Cierre edizioni|isbn= 978-88-8314-854-5|oclc= 969806839|url= https://edizioni.cierrenet.it/riviste/laltro-anniversario-1866-2016/}} * {{citat|editor-last1= Petričič|editor-first1= Pavle (Petricig, Paolo)|editor-link1= Pavle Petričič|title= Valli del Natisone|chapter= Slovenski jezik v Nadiških dolinah|translator= [[Živa Gruden|Gruden, Živa]]|date= 2000|publisher= Cooperativa Lipa editrice|location= Špeter Slovenov|cobiss= 1769196|url= https://www.iskbenecija.eu/wp-content/uploads/2016/03/testo_librone_ziva_slo_ebook.pdf|accessdate= 12. decembra 2022}} * {{citat|last1= Pitteri|first1= Mauro|others= (uvod [[Paul Ginsborg]]; predgovor [[Raffaele Bonanni]])|title= Diario veneto del Risorgimento: 1848-1866|date= 2011|publisher= [[Italijanska konfederacija delavskih sindikatov|CISL]] Veneto|language= it|url= https://www.cislveneto.it/Approfondimenti/Diario-veneto-del-Risorgimento-1848-1866|accessdate= 15. decembra 2022}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|last1= Podrecca|first1= Carlo|authorlink1= Carlo Podrecca|title= Slavia italiana|date= 1884|publisher= Presso Fulvio Giovanni|location= Čedad|cobiss= 1072177|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4EVOFKCV}} * {{citat|last1= Porcu|first1= Sebastiano|chapter= Il plebiscito del Veneto del 1866|title= I Plebisciti nell'Italia del Risorgimento|date= marec 2015|isbn= 978-605-03-6741-6}} * {{citat|last1= Preto|first1= Paolo|title= Il Veneto austriaco 1814-1866|date= 2000|publisher= Fondazione Cassamarca}} * {{citat|last1= Ricasoli|first1= Bettino|authorlink1= Bettino Ricasoli|title= [[:it:s:Relazione_intorno_al_plebiscito_delle_Provincie_Venete|Relazione intorno al plebiscito delle Provincie Venete]]|date= 1866|publisher= [[Wikivir]]|language= it}} * {{citat|last1= Rutar|first1= Simon|authorlink1= Simon Rutar|title= Beneška Slovenija. Prirodoznanski in zgodovinski opis. (15 podob)|date= 1899|publisher= [[Matica Slovenska]]|location= Ljubljana|cobiss= 180785|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J6USSRAN}}, [[:s:Beneška_Slovenija|Wikivir]] * {{citat|last1= Scolé|first1= Pierluigi|title= La Regione Veneto e il libro anti-italiano|newspaper= Corriere della Sera|date= 9. september 2016|language= it|url= http://italians.corriere.it/2016/09/09/la-regione-veneto-e-il-libro-anti-italiano/|accessdate= 4. oktobra 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20161006012034/http://italians.corriere.it/2016/09/09/la-regione-veneto-e-il-libro-anti-italiano/|archive-date= 6. oktobra 2016}} * {{citat|last1= Solitro|first1= Giuseppe|authorlink1= Giuseppe Solitro|chapter= Padova nei primi mesi della sua liberazione (12 luglio-23 ottobre 1866)|title= L'ultima dominazione austriaca e la liberazione del Veneto nel 1866 : memorie|date= 1916|pages= 428|url= https://archive.org/stream/lultimadominazio00isti#page/428/mode/2up}} * {{citat|last1= Stella|first1= Gian Antonio|authorlink1= Gian Antonio Stella|title= «Il plebiscito, che truffa»: il libro anti Italia con cui la Regione Veneto «festeggia» l’annessione|newspaper= [[Corriere della Sera]]|date= 16. september 2016|language= it|url= http://www.corriere.it/cronache/16_settembre_06/plebiscito-che-truffa-bbc885e0-73aa-11e6-8697-4ca4df3f7e63.shtml|accessdate= 4. oktobra 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20161006020010/http://www.corriere.it/cronache/16_settembre_06/plebiscito-che-truffa-bbc885e0-73aa-11e6-8697-4ca4df3f7e63.shtml|archive-date= 6. oktobra 2016}} * {{citat|last1= Štih|first1= Peter|authorlink1= Peter Štih|last2= Simoniti|first2= Vasko|authorlink2= Vasko Simoniti|last3= Vodopivec|first3= Peter|authorlink3= Peter Vodopivec|title= A Slovene history|date= 2008|pages= 299|publisher= [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštitut za novejšo zgodovino]] : [[Sistory.si|Sistory]]|location= Ljubljana|cobiss= 38396002|url= http://sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Slovenska-zgodovina-ENG.pdf|accessdate= 12. decembra 2022}} * {{citat|last1= Thaon di Revel|first1= Genova|authorlink1= Genova Giovanni Thaon di Revel|title= La cessione del Veneto. Ricordi di un commissario regio militare|date= 1890|pages= 162–163|publisher= Fratelli Dumolard|location= Milano|oclc= 56987382}} * {{citat|last1= Thaon di Revel|first1= Genova|authorlink1= |title= Venezia 1866: dall'occupazione asburgica all'occupazione sabauda dei territori veneti. La cessione del Veneto|date= 2003|publisher= Editoria Universitaria|location= Benetke|isbn= 978-88-88618-03-6|oclc= 1296767778}} * {{citat|last1= Trabucco|first1= Daniele|last2= Romano|first2= Sergio|authorlink2= Sergio Romano|chapter= L'Antirisorgimento e il passato che non c'è|title= Il paese delle molte storie|date= 2007|publisher= Rizzoli|location= Milano|isbn= 978-88-586-0166-2|chapter-url= https://books.google.it/books?id=JRlEW7jFOGsC&pg=PT24&dq=annessione+veneto&hl=it&sa=X&ved=0ahUKEwi8huKsu-nPAhUG2RoKHa4oDbI4HhDoAQhOMAk#v=onepage&q=annessione%20veneto&f=false}} * {{citat|last1= Trabucco|first1= Daniele|title= L’analisi|newspaper= [[Corriere delle Alpi]]|date= 14. september 2016|language= it|url= http://ricerca.gelocal.it/corrierealpi/archivio/corrierealpi/2016/09/14/belluno-l-analisi-11.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20161021004139/http://ricerca.gelocal.it/corrierealpi/archivio/corrierealpi/2016/09/14/belluno-l-analisi-11.html|archive-date= 21. oktober 2016}} * {{citat|last1= Vergani|first1= Raffaele|title= Elezioni e partiti a Padova nel '66-'70|journal= Rassegna storica del Risorgimento|date= 1967|pages= 255|url= http://www.risorgimento.it/rassegna/index.php?id=47413&ricerca_inizio=0&ricerca_query=&ricerca_ordine=DESC&ricerca_libera=+plebiscito+1866+risultati|archive-url= https://web.archive.org/web/20161005200150/http://www.risorgimento.it/rassegna/index.php?id=47413&ricerca_inizio=0&ricerca_query=&ricerca_ordine=DESC&ricerca_libera=+plebiscito+1866+risultati|archive-date= 5. oktobra 2016}} {{refend}} == Filmografija == * ''[[Smisel (film)|Smisel]]'' (''Senso''), režija [[Luchino Visconti]] (1954) po kratki zgodbi [[Arrigo Boito|Arriga Boita]] * ''Stekleni lev'' (''Il leone di vetro''), režija Salvatore Chiosi (Italija, 2014) == Drugi projekti == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Plebiscite of Venetian Provinces and Mantua of 1866|beneški plebiscit}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet|title= Alliance with Italy (October 22, 1866)|website= C2D - Centre for Research on Direct Democracy|publisher= Zentrum für Demokratie Aarau|url= https://c2d.ch/referendum/IT/5bbbe26a92a21351232dd743|language= en|accessdate= 18. oktobra 2021}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politična zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Plebisciti]] [[Kategorija:1866 v politiki]] [[Kategorija:Beneški Slovenci]] [[Kategorija:Benečija]] b6gf06cfbuxzptog4v8hwfyouk4y2ku 0 538375 6748117 6280820 2026-09-08T14:56:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748117 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Bazilika San Petronio | native_name = {{lang|it|Basilica di San Petronio}} | infobox_width = | image = Bologna Italy San Petronio from Asinelli.jpg | image_size = | caption = | map_type = | map_size = | map_caption = | location = [[Bologna]], [[Italija]] | coordinates = {{coord|44|29|34|N|11|20|37|E|display=inline,title|region:IT_type:city_source:dewiki}} | religious_affiliation = [[Rimskokatoliška cerkev]] | rite = | region = | state = | province = Nadškofija Bologna | territory = | prefecture = | sector = | district = | cercle = | municipality = | consecration_year = | status = manjša bazilika | functional_status = aktivna | heritage_designation = | leadership = | website = | architecture = yes | architect = | architecture_type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | architecture_style = [[Italijanska gotska arhitektura]] | general_contractor = | facade_direction = | groundbreaking = 1390 | year_completed = | construction_cost = | specifications = | capacity = 28.000 | length = 132 m | width = 66 m | width_nave = | height_max = 47 m | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = | minaret_height = | spire_quantity = | spire_height = | materials = }} '''Bazilika San Petronio''' je manjša [[bazilika]] in [[cerkev (zgradba)|cerkev]] nadškofije Bologna v [[Bologna|Bologni]], [[Emilija – Romanja]], severna [[Italija]]. Dominira na trgu Piazza Maggiore. Bazilika je posvečena zavetniku mesta, svetemu Petroniju, ki je bil bolonjski škof v 5. stoletju. Gradnja se je začela leta 1390 in njena glavna fasada je od takrat ostala nedokončana. Poslopje je leta 1929 iz mesta prešlo v last škofije; bazilika je bila dokončno posvečena leta 1954. Šele od leta 2000 je sedež [[relikvija|relikvij]] bolonjskega zavetnika; do takrat so jih hranili v [[Bazilika sv. Štefana, Bologna|cerkvi sv. Štefana]] v Bologni == Zgodovina == [[File:Porta Magna.jpg|thumb|right|upright|''Porta Magna'' s skulpturo [[Jacopo della Quercia|Jacopa della Quercia]]]] Leta 1388 je ''Consiglio Generale dei Seicento'' pripravil gradnjo cerkve kot meščanskega templja.<ref name="basilicadisanpetronio.org">{{navedi splet|url=http://www.basilicadisanpetronio.org/basilica/the-basilicas-history/|title=The Basilica's History|website=basilicadisanpetronio.org|access-date=2019-02-09|archive-date=2019-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20190209234021/http://www.basilicadisanpetronio.org/basilica/the-basilicas-history/|url-status=dead}}</ref> Da bi naredili prostor za cerkev, so porušili sosednjo kurijo Sancti Ambrosii, skupaj z večino enega od mestnih četrti, vključno z najmanj osmimi cerkvami in stolpi. Prvi kamen za gradnjo je bil položen 7. junija 1390 pod nadzorom arhitekta Antonia di Vincenza. Dela so trajala več stoletij: po dokončanju prve različice fasade so leta 1393 začeli graditi prvi par stranskih kapel. Serija je bila dokončana šele leta 1479. Tretja [[traveja]] je bila zgrajena v letih 1441–1446. Njeno gradnjo je zavlačeval kardinal Baldassarre Cossa, ki je prodal gradbeni material bazilike in obdržal denar.<ref name="www.basilicadisanpetronio.org">{{navedi splet|url=http://www.basilicadisanpetronio.org/basilica/st-petronios-fabbriceria/|title=The Fabbriceria|website=www.basilicadisanpetronio.org|language=it-IT|access-date=2019-02-09|archive-date=2023-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926201752/https://www.basilicadisanpetronio.org/basilica/st-petronios-fabbriceria/|url-status=dead}}</ref> [[File:1107 - Bologna - Facciata di San Petronio - Foto Giovanni Dall'Orto, 9-Feb-2008.jpg|thumb|Bazilika San Petronio in Piazza Maggiore]] Leta 1514 je bil Arduino degli Arriguzzi izbran za arhitekta za izdelavo [[kupola|kupole]]. Njegov predlog je vključeval veliko kupolo, ki bi slonela na širini med stranskimi ladjami, kar je zahtevalo večje [[transept]]e in [[apsida|apside]].<ref name="bolognawelcome.com-2018">{{navedi splet|url=https://www.bolognawelcome.com/en/home/discover/places/architecture-and-monuments/religious-places/basilica-di-san-petronio/|title=Basilica di San Petronio|date=7 November 2018|website=bolognawelcome.com|access-date=9 February 2019}}</ref> Projekt je bil ocenjen kot preveč zapleten in po izgradnji prvih dveh stebrov in dveh trikotnih stebrov za kupolo je bilo delo ustavljeno. Po legendi je [[papež Pij IV.]] ustavil »megalomanske sanje« in namesto tega spodbudil gradnjo [[Archiginnasio, Bologna| Archiginnasio v Bologni]]. == Arhitektura == === Zunanjost === Bazilika je velika cerkev, ki meri 132 metrov v dolžino, 66 metrov v širino in 47 metrov v višino in je opisana kot »najbolj impozantna« cerkev v Bologni. Fasado je zasnoval Domenico da Varignana, leta 1538 pa jo je začel graditi Giacomo Ranuzzi. Vendar pa ostaja nedokončana. Glavna vrata (''Porta Magna'') je okrasil [[Jacopo della Quercia]] iz [[Siena|Siene]] s prizori iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] na stebrih, osemnajstimi preroki na [[arhivolt]]ih, prizori iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]] na [[arhitrav]]u ter ''Madono z otrokom, sv. Ambrožem in sv. Petronijem'' na [[timpanon (arhitektura)|timpanonu]]. Obdajajo ga dvoje stranskih vrat, z ''Vstajenjem'' Alfonsa Lombardija na levi in ''Polaganjem v grob'' Amica Aspertinija na desni. Strop glavne ladje in apside sta bila dokončana leta 1663, načrtoval pa ju je Girolamo Rainaldi, vodil pa Francesco Martini. Nižje ladje oklepajo pravokotne stene. Prvi dve okni je oblikoval Antonio s pomočjo Francesca di Simoneja, Domenica da Milana, Pagna di Lapo Portigianija in Antonia di Simoneja. [[Zvonik]] je zasnoval Giovanni da Brensa in je bil zgrajen med letoma 1481 in 1487. Leta 2017 je bil predlog za dokončanje fasade studia Inter-Esse nagrajen s prvim mestom na mednarodnem natečaju stene CODE – Competitions for Designers and Con-fine Art.<ref>{{navedi splet|url=https://www.professionearchitetto.it/news/notizie/24566/The-Wall-Vince-la-facciata-attiva-degli-Inter-Esse|title=The Wall. Vince la facciata attiva degli Inter-Esse|date=January 4, 2018|website=professione Architetto|access-date=2023-04-11|archive-date=2023-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231210011855/https://www.professionearchitetto.it/news/notizie/24566/The-Wall-Vince-la-facciata-attiva-degli-Inter-Esse|url-status=dead}}</ref> <gallery mode="packed" caption="Podrobnosti dekoracije glavnih vrat Jacopa della Quercia, fotografiral Paolo Monti "> Paolo Monti - Servizio fotografico (Bologna, 1980) - BEIC 6353871.jpg|''Izvirni greh'' Paolo Monti - Servizio fotografico - BEIC 6366114.jpg|''Padec človeka'' Paolo Monti - Servizio fotografico (Bologna, 1980) - BEIC 6353870.jpg|''Noetova barka'' Paolo Monti - Servizio fotografico (Bologna, 1980) - BEIC 6353873.jpg|''Žrtvovanje Izaka'' Paolo Monti - Servizio fotografico (Bologna, 1979) - BEIC 6353697.jpg|''Preroki'' na arhivoltih Paolo Monti - Servizio fotografico (Bologna, 1979) - BEIC 6353701.jpg|''Masaker nedolžnih'' </gallery> === Notranjost === [[File:Sanpetroniointerior.jpg|thumb|right|upright|Ladja z Vignolovim ciborijem]] Notranjost hrani ''Madono s svetniki'' Lorenza Coste mlajšega in Pietà Amica Aspertinija ==== Glavni oltar ==== V oltarju je leseno [[razpelo]] iz 15. stoletja. Zadaj freska ''Madone s sv. Petronijem'' Marcantonija Franceschinija in Luigija Quainija, risbe Cignanija (1672). [[Ciborij (arhitektura)|Ciborij]] glavnega oltarja je leta 1547 zgradil [[Giacomo Barozzi da Vignola]]. Leseni [[kor (arhitektura)|kor]] iz 15. stoletja je dokončal Agostino de 'Marchi. Obokanje in dekoracijo osrednje ladje je delo Girolama Rainaldija, ki ju je dokončal v letih 1646–1658 ==== Stranske kapele ==== V ladji je dvaindvajset stranskih kapel: #Kapela sv. Abbondija, nekdanja Dieci di Balia – obnovljena v neogotskem slogu leta 1865. V tej kapeli je leta 1530 cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] okronal [[papež Klemen VII.]] #Kapela sv. Petronija, nekoč iz družin Cospi in Aldrovandi, ki jo je zasnoval Alfonso Torreggiani, zasnovana tako, da vsebuje relikvijo glave sv. Petronija. #Kapela sv. Iva, nekdanja družina San Brigida dei Foscherari: ima kipe Angela Piòja in slike ''Madone sv. Luke'' ter svetih Emidija in Iva Gaetana Gandolfija ter ''Prikazovanje Device'' sv. Francesci Romani avtor Alessandro Tiarini (1615). Na stebru sta dve uri, ena prvih v Italiji s korekcijo nihala (1758). #Kapela Treh kraljev, nekoč iz družine Bolognini: ima marmornato gotsko ograjo, ki jo je oblikoval Antonio di Vincenzo (1400); leseni oltar Triptih s sedemindvajsetimi figurami, ki jih je izrezljal in naslikal Jacopo di Paolo. Stene je poslikal Giovanni di Pietro Falloppi/Giovanni da Modena s ciklom, ki prikazuje epizode iz življenja sv. Petronia, zadnja stena, desna stena, ''Zgodbe Treh kraljev''; levo steno, na vrhu ''Poslednja sodba'' s kronanjem Device v ovalu in kontroverzna ''Nebesa in pekel'', Dantejeva upodobitev krajev, z velikansko figuro Luciferja. #Kapela sv. Sebastijana, nekoč družine Vaselli. #Kapela sv. Vincencija Ferrerja, nekdanjega družine Griffoni in Cospi-Ranuzzi: bronasti spomenik kardinala Giacoma Lercara, ki ga je izdelal Giacomo Manzù (1954). #Kapela sv. Jakoba, nekdanja družina Rossi in Baciocchi: Madono na oltarju je naslikal Lorenzo Costa (1492), istemu avtorju je pripisal zasnove vitrajev. Nagrobni spomenik s posmrtnimi ostanki princa Felixa Baciocchija in njegove žene Elise Bonaparte (1845). #Kapela sv. Roka, nekdanja družina Ranuzzi: vsebuje sv. Roka z darovalcem [[Parmigianino|Parmigianina]] (1527). #Kapela sv. Mihaela, nekdanja družina Barbazzi in Manzoli: v njej je slika nadangela Mihaela, ki premaga padle angele, delo Denysa Calvaerta (1582). #Kapela sv. Rozalije, nekdanja šestnajsterica senata, zdaj mestna hiša: Tiarinijevo platno Slava svete Barbare. #Kapela svetega Bernardina stoji pred ohišjem orgel iz 15. stoletja, delo Lorenza da Prata, kapelo je leta 1531 poslikal Aspertini s ''Štirimi zgodbami svetega Petronija''. #Kapela relikvij, nekdanja družina Zambeccari. #Kapela sv. Petra mučenika, prej Družba Beccari, z marmornato ograjo Francesca di Simoneja (konec 15. stoletja); #Kapela sv. Antona Padovanskega, nekdanja družina Saraceni in Cospi: kip sv. Antona Padovanskega, ki ga pripisujejo [[Jacopo Sansovino|Jacopu Sansovinu]]. #Kapela Najsvetejšega zakramenta, nekdanja družina Malvezzi Campeggi, prezidana v 19. stoletju. #Kapela Brezmadežne, nekdanja družina Fantuzzi: secesijska dekoracija Achilleja Casanove. #Kapela sv. Hieronima, nekdanja družina Castelli: oltar sv. Hieronima, pripisan Lorenzu Costi. #Kapela sv. Lorenza, nekdanje družine Garganelli, Ratta in Pallotti: ''Pieta'' je naslikal Aspertini. #Kapela Križa, nekdanja Notai: z nabožnimi freskami, ki prikazujejo svetnike Francesca Lole, Giovannija Pietra Falloppija in Pietra Lianorija (XV). Okno je izdelal blaženi Fra Giacomo di Ulm, ki ga je oblikoval Michele di Matteo da Bologna. #Kapela sv. Ambroža, nekdanja Marsilijeva, s fresko v Vivarinijevem slogu (sredina 15. stoletja). #Kapela sv. Brigite, prej Pepolijevih: poliptih Tomaža Garellija (1477). #Kapela Gospe miru: Madona v istrskem kamnu Giovannija Ferabecha (1394). == Glasba == Bologna je bila glavno središče [[baročna glasba|baročne glasbe]] v Italiji. Glasbeno organizacijo je uradno ustanovil [[papež Evgenij IV.]] leta 1436; prvi redno plačani instrumentalisti so bili dodani v poznem 16. stoletju, v 17. stoletju pa je bil San Petronio znan po svoji sakralni instrumentalni in zborovski glasbi z dvojnimi velikima orglami, ki ju je leta 1476 dokončal Lorenzo da Prato in leta 1596 Baldassarre Malamini, oboje še vedno v izjemno originalnem stanju; knjižnica ostaja bogat arhivski repozitorij. Trije zaporedni ''maestri di cappella'' so zaznamovali veliko dobo glasbe v San Petroniu: Maurizio Cazzati (1657–71), Giovanni Paolo Colonna (1674–95) in Giacomo Antonio Perti (1696–1756).<ref>Anne Schnoebelen, "Performance Practices at San Petronio in the Baroque" ''Acta Musicologica'' '''41'''.1/2 (January 1969), pp. 37–55; see also Eugene Enrico, ''The Orchestra at San Petronio in the Baroque Era'' (Washington: Smithsonian Studies) 1976.</ref> Sedanji mojster od leta 1996 je čembalist Sergio Vartolo, ki je revitaliziral klapo s serijo posnetkov za Naxos, Tactus, Brilliant Classics in Bongiovanni. == Cassinijev meridian == [[File:Bologna060.jpg|thumb|Konec poldnevnika ob zimskem solsticiju]] V cerkvi je leta 1655 v tlaku leve ladje vrezana oznaka v obliki [[poldnevnik]]a; izračunal in oblikoval ga je astronom [[Giovanni Domenico Cassini]], ki je poučeval astronomijo na univerzi. Poldnevnik ne kaže časa: namesto tega je s svojo dolžino 66,8 metra eden največjih astronomskih instrumentov na svetu, ki omogoča meritve, ki so bile za tisti čas edinstveno natančne. Sončna svetloba, ki vstopa skozi 27,07 mm luknjo, postavljeno na 27,07 m višine v cerkveni steni, projicira eliptično podobo sonca, ki ob lokalnem poldnevu pade točno na črto poldnevnika in vsak dan se razlikujejo po položaju in velikosti. Položaj projicirane slike vzdolž črte omogoča natančno določitev dnevne nadmorske višine sonca opoldne, iz katere je Cassini lahko z izjemno natančnostjo izračunal astronomske parametre, kot so [[Nagib vrtilne osi|poševnost ekliptike]], trajanje [[tropsko leto|tropskega leta]] in čas [[enakonočje|enakonočij]] in [[sončev obrat|solsticij]]. Po drugi strani pa je velikost projicirane sončne slike in zlasti njena stopnja variacije med letom omogočila Cassiniju prvo eksperimentalno preverjanje [[Keplerjevi zakoni|Keplerjevih zakonov]] gibanja planetov. Cassini in [[Domenico Guglielmini]] sta leta 1695 objavila ilustrirano poročilo o tem, kako je bila narejena črta poldnevnika.<ref>Pred kratkim sta knjigo uredila Giordano Berti in Giovanni Paltrinieri, ''La Meridiana del Tempio di S. Petronio in Bologna'', Arnaldo Forni Editore, S. Giovanni in Persiceto, 2000. Paltrinieri je tudi avtor knjižica, ki povzema delo Cassinija in Guglielminija; [http://quadrantisolari.uai.it/articoli/gqsmmer1.htm La meridiana di San Petronio] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070131203639/http://quadrantisolari.uai.it/articoli/gqsmmer1.htm |date=2007-01-31 }}</ref> == Teroristična grožnja == [[File:Mohameddemons2.jpg|thumb|Poznogotska freska v baziliki San Petronio, ki prikazuje Mohameda, ki ga mučijo v peklu.]] Leta 2002 je bilo aretiranih pet moških, osumljenih, da so nameravali razstreliti baziliko. Moški naj bi bili povezani z [[Al Kaida|Al Kaido]].<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/low/world/europe/2205263.stm | work=BBC News | title=Italy arrests men over 'church plot' | date=August 20, 2002 | access-date=May 23, 2010}}</ref><ref>{{navedi novice| url=https://www.nytimes.com/2002/08/21/world/italy-arrests-5-fresco-showing-muhammad-is-issue.html | work=The New York Times | title=Italy Arrests 5; Fresco Showing Muhammad Is Issue | first=Frank | last=Bruni | date=August 21, 2002 | access-date=May 23, 2010}}</ref> Tudi leta 2006 je načrte islamističnih teroristov za uničenje bazilike preprečila italijanska policija. Teroristi so trdili, da je notranja freska iz 15. stoletja žaljiva do islama. Freska, ki jo je naslikal Giovanni da Modena, prikazuje ''Mohameda v peklu'', ki ga požrejo demoni.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sky.com/skynews/article/0,,30200-1217873,00.html |title=News article |accessdate=2023-04-11 |archive-date=2006-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060412003034/http://www.sky.com/skynews/article/0%2C%2C30200-1217873%2C00.html |url-status=dead }}</ref><ref name=fresco>{{navedi novice|url=http://arts.guardian.co.uk/news/story/0,11711,742914,00.html|title=Al-Qaida plot to blow up Bologna church fresco|date=June 24, 2002|work=The Guardian|author=Philip Willan | location=London}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== *{{navedi knjigo|first=J.L.|last=Heilbron|title=The sun in the church: cathedrals as solar observatories|publisher=Harvard University Press|year=2001|isbn=978-0-674-00536-5|url-access=registration|url=https://archive.org/details/suninchurchcathe0000heil}} ==Zunanje povezave== {{commons|Basilica di San Petronio (Bologna)}} *[https://web.archive.org/web/20050525012307/http://www.bolognaracconta.com/chiesa_s_petronio.php Bologna racconta] (in Italian) *[http://www.bluffton.edu/~sullivanm/quercia/quercia.html Relief Sculpture, Main Portal, San Petronio] *High-resolution viewers for Giovanni da Modena's [http://www.highres.factum-arte.org/San_Petronio/Croce_Brachiale/ Living Cross] and [http://www.highres.factum-arte.org/San_Petronio/Tree_of_Life/ Verdant Cross] by Factum Foundation for Digital Technology in Conservation {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Bologni|Petronij]] [[Kategorija:Bazilike v Italiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1479]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1390]] ht8fjeveo9g25mlyuld6rf7jfq7cxhn 0 545853 6748082 6683305 2026-09-08T13:28:04Z ~2026-45085-22 264465 6748082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje nagrada | image = | alt = | description = najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu | presenter = [[Društvo slovenskih literarnih kritikov]] | country = [[Slovenija]] | year = [[2012]] | website = https://dslk.si/index.php/projekti/kritisko-sito }} '''Kritiško sito''' je [[Seznam slovenskih nagrad za književnost|slovenska literarna nagrada]], ki jo od leta 2012 za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljuje [[Društvo slovenskih literarnih kritikov]]. == Nagrajenci == * '''2012''': [[Katja Perat]]: ''Najboljši so padli'' ([[Študentska založba]], 2011) * '''2013''': [[Maruša Krese]]: ''Da me je strah?'' ([[Založba Goga|Goga]], 2012) * '''2014''': [[Davorin Lenko]]: ''[[Telesa v temi]]'' (Center za slovensko književnost, 2013) * '''2015''': [[Katarina Marinčič]]: ''Po njihovih besedah'' (Modrijan, 2014) * '''2016''': [[Jure Jakob]]: ''Hiše in drugi prosti spisi'' ([[Mladinska knjiga]], 2015) * '''2017''': [[Mojca Kumerdej]]: ''Kronosova žetev'' ([[Beletrina]], 2016) * '''2018''': [[Milan Jesih]]: ''Maršal'' (Beletrina, 2017) * '''2019''': [[Jernej Županič]]: ''Mamuti'' ([[LUD Literatura]], 2018) * '''2020''': [[Anja Golob]]: ''da ne da ne bo več prišla ...'' ([[samozaložba]], 2019) * '''2021''': [[Muanis Sinanović]]: ''Krhke karavane'' (LUD Literatura, 2020) * '''2022''': [[Ana Marwan]]: ''Zabubljena'' (Beletrina, 2021) * '''2023''': [[Ajda Bračič]]: ''Leteči ljudje'' (LUD Literatura, 2022) * '''2024''': [[Ana Pepelnik]]: ''To se ne pove'' (LUD Literatura, 2023) * '''2025:''' [[Ana Svetel]]: ''Steklene stene'' (Beletrina, 2024) * '''2026''': [[Ajda Bračič]]: ''Kresničevje'' (LUD Literatura, 2025) == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== *[https://dslk.si/index.php/projekti/kritisko-sito Uradna spletna stran] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2012]] rkvhwrkmw5dwhwg873txypv97atnzx2 0 552214 6748144 6690794 2026-09-08T16:13:03Z ~2026-48735-65 265484 6748144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tina Vrbnjak|birth_date=1986|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|partner(s)=|partner=}} '''Tina Vrbnjak''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]]; *[[1987]].<ref>{{Navedi revijo|date=4. februar 2026|title=Andrej Predin: "Gledališče ostaja prostor, ki lahko vodi k spremembam" Tina Vrbnjak, dobitnica nagrade Prešernovega sklada za niz vrhunskih, raznovrstnih in prepoznavnih vlog|magazine=Delo|page=13}}</ref> == Življenjepis == Rodila se je 18. 4. 1987 v Mariboru. Obiskovala je Drugo gimnazijo Maribor; v tretjem letniku gimnazije je prvič nastopila v gledališču, in sicer na odru [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]]. Nato se je vpisala na študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=sigledal1>{{Navedi splet|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/pomembnost-dialoga-ali-tina-vrbnjak|title=Pomembnost dialoga ali Tina Vrbnjak|date=18. 12. 2013|accessdate=7. 8. 2025}}</ref> Od leta 2009 je članica ansambla ljubljanske [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drame]]. Poleg tega je večkrat gostovala v Slovenskem mladinskem gledališču, [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]] in [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]].<ref name=drama1>{{Navedi splet|url=https://www.drama.si/igralec/tina-vrbnjak/|title=Tina Vrnjak|accessdate=24. 11. 2023}}</ref> Poleg gledališča se posveča tudi filmu in sinhronizaciji risank na [[TV Slovenija]],<ref name=drama1/><ref name=sigledal2>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Tina_Vrbnjak|title=Tina Vrnjak|accessdate=7. 8. 2025}}</ref> nastopa pa tudi na televiziji, na primer v nadaljevankah [[Ja, Chef!]], [[Takšno je življenje]] in [[Gospod profesor]].<ref name=imdb/> == Televizijske vloge == * [[Ja, Chef!]], 2021–2023, v vlogi Saše<ref name=imdb>{{Navedi splet|url=https://m.imdb.com/name/nm4714229/|title=Tina Vrbnjak|accessdate=24. 11. 2023|website=IMDb}}</ref> * [[Gospod profesor]], 2022–2023, v vlogi Klavdije Jaklič<ref name=imdb/> == Nagrade == * 2014 – mladi talent Elle Style Awards 2014 (Elle), Ljubljana<ref name=drama1/> * 2016 – nagrada Veljka Maričića za najboljšo mlado igralko, 23. Mednarodni festival malih odrov, Reka: za vlogo Julie v predstavi Ponorela lokomotiva (SNG Drama)<ref name=drama1/> * 2023 – veliki plan Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev<ref name=drama1/> * 2024 – nagrada 54. [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]] za najboljšo igralko za vlogi Pokojne matere, prve Rimljanke, in Prvega oznaša v uprizoritvi Mrakijada (SNG Drama Ljubljana) <ref name=sigledal2/> * 2025 – nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje <ref name="sigledal2" /> * 2026 – [[nagrada Prešernovega sklada]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175209878 Tina Vrbnjak: Pri avtorskih projektih te tema sama najde]. Naši umetniki pred mikrofonom (28. marec 2026). RTV Slovenija. {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrbnjak, Tina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] rnv4y2dk5wpz04y74mct49f8jeew6mh 6748146 6748144 2026-09-08T16:21:59Z TadejM 738 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6748144|6748144]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-48735-65|~2026-48735-65]] ([[User talk:~2026-48735-65|pogovor]]); v virih večinoma navedeno 1987 6748146 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tina Vrbnjak|birth_date=1987|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|partner(s)=|partner=}} '''Tina Vrbnjak''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]]; *[[1987]].<ref>{{Navedi revijo|date=4. februar 2026|title=Andrej Predin: "Gledališče ostaja prostor, ki lahko vodi k spremembam" Tina Vrbnjak, dobitnica nagrade Prešernovega sklada za niz vrhunskih, raznovrstnih in prepoznavnih vlog|magazine=Delo|page=13}}</ref> == Življenjepis == Rodila se je 18. 4. 1987 v Mariboru. Obiskovala je Drugo gimnazijo Maribor; v tretjem letniku gimnazije je prvič nastopila v gledališču, in sicer na odru [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]]. Nato se je vpisala na študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=sigledal1>{{Navedi splet|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/pomembnost-dialoga-ali-tina-vrbnjak|title=Pomembnost dialoga ali Tina Vrbnjak|date=18. 12. 2013|accessdate=7. 8. 2025}}</ref> Od leta 2009 je članica ansambla ljubljanske [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drame]]. Poleg tega je večkrat gostovala v Slovenskem mladinskem gledališču, [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]] in [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]].<ref name=drama1>{{Navedi splet|url=https://www.drama.si/igralec/tina-vrbnjak/|title=Tina Vrnjak|accessdate=24. 11. 2023}}</ref> Poleg gledališča se posveča tudi filmu in sinhronizaciji risank na [[TV Slovenija]],<ref name=drama1/><ref name=sigledal2>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Tina_Vrbnjak|title=Tina Vrnjak|accessdate=7. 8. 2025}}</ref> nastopa pa tudi na televiziji, na primer v nadaljevankah [[Ja, Chef!]], [[Takšno je življenje]] in [[Gospod profesor]].<ref name=imdb/> == Televizijske vloge == * [[Ja, Chef!]], 2021–2023, v vlogi Saše<ref name=imdb>{{Navedi splet|url=https://m.imdb.com/name/nm4714229/|title=Tina Vrbnjak|accessdate=24. 11. 2023|website=IMDb}}</ref> * [[Gospod profesor]], 2022–2023, v vlogi Klavdije Jaklič<ref name=imdb/> == Nagrade == * 2014 – mladi talent Elle Style Awards 2014 (Elle), Ljubljana<ref name=drama1/> * 2016 – nagrada Veljka Maričića za najboljšo mlado igralko, 23. Mednarodni festival malih odrov, Reka: za vlogo Julie v predstavi Ponorela lokomotiva (SNG Drama)<ref name=drama1/> * 2023 – veliki plan Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev<ref name=drama1/> * 2024 – nagrada 54. [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]] za najboljšo igralko za vlogi Pokojne matere, prve Rimljanke, in Prvega oznaša v uprizoritvi Mrakijada (SNG Drama Ljubljana) <ref name=sigledal2/> * 2025 – nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje <ref name="sigledal2" /> * 2026 – [[nagrada Prešernovega sklada]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175209878 Tina Vrbnjak: Pri avtorskih projektih te tema sama najde]. Naši umetniki pred mikrofonom (28. marec 2026). RTV Slovenija. {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrbnjak, Tina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] t63r13u4v1mlg0ruttlo7dnhqwksqvr 0 557103 6748252 6746192 2026-09-09T03:57:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748252 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] cta3zd175d1kbula3l1p6q2rsysfmwj 0 561029 6748230 6291230 2026-09-08T22:25:22Z ~2026-44996-51 264415 6748230 wikitext text/x-wiki {{short description|srbski astronom (rojen 1949).}} {{infopolje Znanstvenik | name = Zoran Knežević | residence = {{ubl|[[slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]|[[slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]|[[slika:Flag of FR Yugoslavia.svg|22px]] [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavija]]|[[slika:Flag of Serbia and Montenegro (1992–2006).svg|22px]] [[Srbija in Črna gora]]|{{ikonazastave|SRB}} [[Srbija]]}} | nationality = {{ikona zastave|SRB}} [[Srbi|srbska]] | fields = [[astronomija]] | alma_mater = {{ubl|[[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Beogradu]] <br /> {{small|[[diploma]] 1972}} <br /> {{small|[[magisterij]] 1976}} <br /> {{small|[[doktorat]] 1989}}}} }} {{navpolje stolpci |name = <!-- tole rabiš, če je navbar vključen --> |state = collapsed | navbar = off |style = <!--width:auto-->width:22em;float:right;margin:0em 0em 0em 1em; |title = Odkriti asteroidi: 1 |col1header = Ime asteroida |col2header = Datum odkritja |col1 = [[3176 Paolicchi]] |col2 = 13. november 1980 }} '''Zoran Knežević''' ({{jezik-sr|Зоран Кнежевић}}), [[Srbi|srbski]] [[astronom]], * [[23. avgust]] [[1949]], [[Osijek]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FNRJ]] (sedaj [[Hrvaška]]).{{r|spl2}} Knežević je od leta 2023 predsednik [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]] (SANU). Najbolj znan je po svojem delu na področju gibanja [[malo telo Osončja|malih teles Osončja]], njihovih [[lastni elementi tira|lastnih elementih tirov]] in [[perturbacija (astronomija)|perturbacij]] kot tudi identifikacije in nastanka [[družina|asteroidnih družin]]. Je predstojnik [[Astronomski observatorij Beograd|Astronomskega observatorija Beograd]] in predsednik Srbskega nacionalnega astronomskega odbora.{{r|MPC-Discoverers}}{{sfnp|Čolić|2023}}{{r|spl0}} == Življenje in delo == Diplomiral je iz astronomije na [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Beogradu|Prirodoslovno-matematični fakulteti v Beogradu]] leta 1972, magistriral je leta 1976, [[doktorat|doktoriral]] pa je leta 1989. Iz njegovih znanstvenih raziskovanj malih teles je izšlo veliko njegovih del o določevanju [[masa|mase]] in [[tir]]ov [[asteroid]]ov. Še posebej se ukvarja s problemom [[teorija kaosa|kaotičnega]] [[gibanje|gibanja]] malih planetov, z [[astrografija|astrografskim]] in [[fotometrija|fotometričnim]] opazovanjem teles v [[Osočje|Osončju]], z dinamičnimi procesi v Osončju in drugim. Njegov glavni znanstveni doprinos pripada območju analitičnih teorij gibanja malih teles. Velja za enega največjih poznavalcev malih teles na svetu. Na predlog italijanskih astronomov so po njem imenovali asteroid [[3900 Knežević]] ([[začasno označevanje nebesnih teles|1985 RK]]), ki ga je odkril [[Edward L. G. Bowell]] 14. septembra 1985.{{r|MPC-Discoverers}} Uradno navedbo poimenovanja je objavilo [[Središče za male planete]] (MPC) 23. decembra 1988 ([[Minor Planet Circulars|M.P.C.]] 14030).{{r|MPC-Circulars-Archive}} Njegovo delo je vezano na Astronomski observatorij Beograd, v katerem je imel več pomembnih funkcij. 5. novembra 2009 je postal dopisni član SANU. Redni član je postal 5. novembra 2015.{{r|spl2}} Objavil je več kot 150 znanstvenih del in publikacij.{{r|spl1}} Podelili so mu nagrado za doprinos razvoju Astronomskega observatorija (1996, 2017) in nagrado za znanstveno delo Astronomskega observatorija (2013).{{r|spl2}} Je član več mednarodnih in srbskih astronomskih organizacij, med njimi [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] (IAU), [[Ameriško astronomsko društvo|Ameriškega astronomskega društva]] (AAS), [[Društvo astronoma Srbije|Društva astronomov Srbije]], [[Društvo fizikov Srbije|Društva fizikov Srbije]].{{r|spl2}} Govori angleško, italijansko in rusko. == Glej tudi == * [[Vincenzo Zappalà]] == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="MPC-Discoverers">{{navedi splet|title= Minor Planet Discoverers (by number)|date= 2018-05-21|work= [[Središče za male planete]]|lang= en|url= https://www.minorplanetcenter.net/iau/lists/MPDiscsNum.html|accessdate= 2018-07-11}}</ref> <ref name="MPC-Circulars-Archive">{{navedi splet|title= MPC/MPO/MPS Archive|work= Središče za male planete|lang= en|url= https://www.minorplanetcenter.net/iau/ECS/MPCArchive/MPCArchive_TBL.html|accessdate= 2018-07-11}}</ref> <ref name="spl0">{{navedi splet|title= Изабрани часници САНУ|website= SANU|lang= sr|url= https://www.sanu.ac.rs/izabrani-casnici-sanu-2/|accessdate= 2023-03-30}}</ref> <ref name="spl1">{{navedi splet|url= https://www.researchgate.net/profile/Zoran-Knezevic-2|title= Zoran Knezevic|website= [[ResearchGate]]|lang= en|url-status= live}}</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|title= Зоран Кнежевић|publisher= [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|SANU]]|website= www.sanu.ac.rs|lang= sr|url= https://www.sanu.ac.rs/clan/knezevic-zoran/|accessdate= 2023-03-30}}</ref> }} {{refend}} == Viri == * {{citat|last1= Čolić|first1= Nina|title= Asteroid nazvan po njemu: Zoran Knežević novi predsednik SANU|date= 2023-03-30|newspaper= [[danas (dvevnik)|Danas]]|lang= sr-RS|url= https://www.danas.rs/vesti/drustvo/asteroid-nazvan-po-njemu-zoran-knezevic-novi-predsednik-sanu/|accessdate= 2023-03-30}} == Zunanje povezave == * [https://archive.today/20130416112859/http://www.astronomija.co.rs/razno/astronomi/knezevic/index.htm Kratek življenjepis], www.astronomija.co.rs {{in lang|sr}} * [https://www.sanu.ac.rs/clan/knezevic-zoran/ Življenjepis], SANU {{v jeziku|sr}} * {{citat|last1= Čaluković|first1= Nenad|title= Zoran Knežević: Samo je pitanje vremena kad ćemo pronaći Zemljinu "bliznakinju"|date= 2017-08-18|newspaper= [[Nedeljnik]]|lang= sr|url= https://web.archive.org/web/20180612144051/http://www.nedeljnik.rs/nedeljnik/portalnews/zoran-knezevic-samo-je-pitanje-vremena-kad-cemo-pronaci-zemljinu-bliznakinju}} * {{citat|last1= Gojgić|first1= Ljubica|title= Radical Change to the Dominant Model of Culture Required|date= oktober 2023|newspaper= CorD|issue= 228|lang= en|url= https://cordmagazine.com/interview/academic-zoran-knezevic-president-of-the-sanu-radical-change-to-the-dominant-model-of-culture-required/}} * {{citat|last1= Gucijan|first1= Sandra|title= ИНТЕРВЈУ: ЗОРАН КНЕЖЕВИЋ, председник САНУ : САНУ не ћути, али је питање колико желе да нас чују|newspaper= [[Politika (časopis)|Politika]]|date= 2024-04-04|lang= sr|url= https://www.politika.rs/scc/clanak/602407/SANU-ne-cuti-ali-je-pitanje-koliko-zele-da-nas-cuju}} * {{citat|last1= Schmadel|first1= Lutz Dieter|authorlink1= Lutz Dieter Schmadel|chapter= (3900) Knežević|title= [[Dictionary of Minor Planet Names]]|pages= 331–332|lang= en|isbn= 978-3-540-29925-7|doi= 10.1007/978-3-540-29925-7_3889|chapter-url= https://link.springer.com/referenceworkentry/10.1007/978-3-540-29925-7_3889}} * {{citat|last1= Zorkić|first1= Aleksandar|title= Zoran Knežević|date= 2019-06-21|newspaper= [[Astronomski magazin]]|lang= sr|url= http://www.astronomija.org.rs/biografije/13187-zoran-knezevic}} * {{citat|last1= Zorkić|first1= Aleksandar|title= Zoran Knežević izabran za predsednika SANU|date= 2023-03-30|newspaper= Astronomski magazin|lang= sr|url= https://www.astronomija.org.rs/vesti/16410-zoran-knezevic-izabran-za-presednika-sanu}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Knežević, Zorana}} [[Kategorija:Srbski astronomi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Prirodoslovno-matematične fakultete v Beogradu]] [[Kategorija:Doktorirali na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Beogradu]] [[Kategorija:Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Odkritelji asteroida]] 9jeun1ji2wrrnsi2w7pwzxfhcoovlzl 0 561365 6748098 6451627 2026-09-08T13:40:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748098 wikitext text/x-wiki {{infobox artefact |name = |image = [[File:The Babylonian map of the world, from Sippar, Mesopotamia..JPG|320px]] |image_caption =''Sprednja stran'' |material = glina |size = <!--Length: {{convert|17.14|cm|in|abbr=on}}<br>Width: {{convert|9.2|cm|in|abbr=on}}<br>Thickness: {{convert|2.22|cm|in|abbr=on}}-->višina: 12,2 cm <br>širina: 8.2 cm, |writing = [[klinopis]] |created = po 9. stol. pr. n. št. |period = [[Babilonija#Novobabilonsko cesarstvo (626-539 pr. n. št.)|Novobabilonsko]] <br>/ zgodnje [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidsko obdobje]] |place = [[Sipar]] |location = <!--Room 55, [[British Museum]], London--> [[Britanski muzej]], (BM 92687) |id = |registration = <!--{{British-Museum-db|K.160|id=314745}}--><!--{{Louvre|AO 7095}}--> }} '''Babilonski zemljevid sveta''' (ali '''''Imago Mundi''''') je [[babilonija|babilonska]] glinena plošča s shematskim zemljevidom sveta in dvema napisoma, napisanima v [[akadščina|akadskem jeziku]]. Datiran v nič prej kot v 9. stoletje pr. n. št. (pri čemer je bolj verjeten datum pozno 8. ali 7.), vključuje kratek in delno izgubljen besedilni opis. Tablica opisuje najstarejšo znano upodobitev znanega sveta. Vse od njegovega odkritja potekajo polemike o njegovi splošni razlagi in posebnih značilnostih.<ref>Delnero, Paul. "A Land with No Borders: A New Interpretation of the Babylonian “Map of the World”." Journal of Ancient Near Eastern History 4.1-2 (2017): 19-37</ref> Drug slikovni fragment, VAT 12772, predstavlja podobno topografijo iz približno dveh tisočletij prej.{{Sfn|Wiggermann|1996|p=208–209}} V središču zemljevida je [[Evfrat]], ki teče od severa (zgoraj) proti jugu (spodaj), njegovo ustje pa je označeno kot »močvirje« in »odtok«. Mesto [[Babilon]] je prikazano na Evfratu, v severni polovici zemljevida. [[Susa, Perzija|Susa]], glavno mesto [[Elam]]a, je prikazana na jugu, [[Urartu]] na severovzhodu, [[Haban]], glavno mesto Kasitov, pa je prikazan (napačno) na severozahodu. Mezopotamijo obdaja krožna »grenka reka« ali [[ocean]], sedem ali osem tujih območij pa je prikazanih kot trikotni odseki onkraj oceana, morda si jih predstavljamo kot gore.<ref>Lewy H., Lewy J., "The Origin of the Week and the Oldest West Asiatic Calendar", ''The Hebrew Union College Annual'' 17 (1943), 1—146.</ref> Ploščo je izkopal Hormuzd Rassam v [[Sipar]]ju, Bagdadski vilajet, približno 60 km severno od Babilona na vzhodnem bregu reke Evfrat. [[Britanski muzej]] ga je pridobil leta 1882 (BM 92687); besedilo je bilo prvič prevedeno leta 1889.<ref>F. E. Peiser ''ZA'' 4 (1889) 361-370. First publication of a photographic reproduction: C. Ball, ''Light from The East'' (1899), p. 23.</ref> Običajno se domneva, da tablica izvira iz Borsippe.<ref>Horowitz, Wayne. 2011. Mesopotamian Cosmic Geography. 2nd ed. Mesopotamian Civilizations 8. Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns</ref> Leta 1995 je bil odkrit nov del tablice, na točki najvišjega trikotnika.<ref>Irving Finkel. 1995. "A Join to the Map of the World: A Notable Discovery". British Museum Magazine: ''The Journal of the British Museum Friends'' 23: 26–27</ref> == Opis tablice == Tablica je sestavljena iz treh delov: zemljevid sveta, besedilo nad njim in besedilo na hrbtni strani. Ni jasno, ali je treba vse tri dele brati kot en sam dokument. Sistematične razlike med besedili kažejo, da je bila tablica morda sestavljena iz treh ločenih dokumentov.<ref>Horowith 1998, pp. 26, 30.</ref> === Zemljevid === [[File:4000BCE map of the world showing Armeny Ashur Bavel Akkad-British Museum-Object Number-92687-PubDomain-details5.svg|thumb|300px|Babilonski zemljevid sveta, 700-500 pr. n. št.]] Zemljevid je krožen z dvema mejnima krogoma. Klinopis označuje vse lokacije znotraj krožnega zemljevida, pa tudi nekaj regij zunaj. Dva kroga predstavljata vodno telo z oznako ''idmaratum'' ('grenka reka', slano morje). Babilon je označen severno od sredine; zdi se, da vzporedne črte na dnu predstavljajo južna močvirja, ukrivljena črta, ki prihaja s severa in severovzhoda, pa predstavlja gorovje [[Zagros]].<ref name=Horowitz>Edition of the text: Wayne Horowitz, ''Mesopotamian Cosmic Geography'' ch. 2 (1998) [=''Iraq'' 50 (1988), 147-165].Older editions:F.E. Peier ''ZA'' 4 (1889), R.C. Thompson, ''Cuneiform texts from Babylonian tablets'' 22 48 (1906), E. Weidner, BoSt 6 (1922) 85-93, E. Unger, ''Babylon'' (1931), 254-258.</ref> [[File:Meissner Babylonien und Assyrien clay map 1925.jpg|thumb|290px|Risba B. Meissnerja v ''Babylonien und Assyrien'', 1925.]] V obodu kroga je sedem majhnih notranjih krogov, ki predstavljajo sedem mest. Sedem ali osem trikotnih odsekov zunaj vodnega kroga predstavljajo imenovane 'regije' (''nagu''). Ohranjeni so opisi pet od njih. {|class="graytable" |+ Predmeti na babilonskem zemljevidu sveta:<ref name=BM92687>[http://britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=362000&partId=1 British Museum Inv. No.92687] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190204174434/http://britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=362000&partId=1 |date=2019-02-04 }}.</ref> | align="center" width="40%"|[[File:BabylonianWorldMap2.jpg|center|320px]] | align="left" width="22%"|1. "Gore" ({{Lang-akk|šá-du-ú}})<br /> 2. "Mesto" ({{Lang-akk|uru}})<br /> 3. [[Urartu]] ({{Lang-akk|ú-ra-áš-tu}})<br /> 4. [[Asirija]] ({{Lang-akk|^kuraš+šur^ki}})<br /> 5. Der ({{Lang-akk|dēr}}) (a city)<br /> 6. ? <br /> 7. Močvirje ({{Lang-akk|[[ap (klinopis)|ap]]-[[pa (klinopis)|pa]]-[[ru (klinopis)|ru]]}})<br /> 8. [[Susa, Perzija|Susa]] (glavno mesto [[Elam]]a) ({{Lang-akk|šuša}})<br /> 9. Kanal/"odtok" ({{Lang-akk|bit-qu}})<br /> 10. [[Bit Yakin]] ({{Lang-akk|bῑt-ia-᾿-ki-nu}}) (regija) <br /> 11. "Mesto" ({{Lang-akk|uru}})<br /> | align="left"|12. Haban ({{Lang-akk|ha-ab-ban}}) (dežela in mesto [[Kasiti|Kasitov]])<br /> 13. [[Babilon]] ({{Lang-akk|tin.tir^ki}}), deljen z [[Evfrat]]om <br /> 14 &ndash; 17. Ocean (slana voda, {{Lang-akk|^idmar-ra-tum}}) <br /> 19 &ndash; 22 (in 18?). zunaj "regij" (''nagu''): <br /> 18. "Veliki zid, 6 lig vmes, kjer se ne vidi sonca" ({{Lang-akk|BÀD.GU.LA 6 bēru ina bi-rit a-šar Šamaš la innammaru}}). &ndash; "Veliki zid" je morda gorski greben, "6 lig vmes" se verjetno nanaša na širino oceana.<ref>Horowitz 1998, pp. 30, 32.</ref> <br /> 19. "''nagu'', 6 lig vmes"<br /> 20. "[''nag'']''u'' [..." (ostalo besedilo manjka) <br /> 21. "[''na'']''gu'' [..." (ostalo besedilo manjka) <br /> 22. "''nagu'', 8 lig vmes" <br /> 23. Brez opisa. (mesto v Asiriji?)<br /> 24, 25. Brez opisa. (mesta v Habanu?)<br /> |} == Spremna besedila == === Prednja stran === Zdi se, da besedilo nad zemljevidom<ref>Horowith 1998, pp. 22-23, 33-37.</ref> (11 vrstic) opisuje del stvarjenja sveta s strani [[Marduk]]a, pokroviteljskega boga Babilona, ki je razdelil prvobitni ocean (boginja Tiamat) in tako ustvaril kopno in morje. O morju piše: {{blockquote|prisotni so bogovi ruševin, ki jih je (Marduk) postavil v morje [...]; gad, velika morska kača v notranjosti.}} Nato je na kopnem omenjen niz dveh mitskih bitij (»ptica Anzu in škorpijon[na človeku]«) in vsaj petnajst kopenskih živali, »zveri, ki jih je Marduk ustvaril povrh [tl]ess Morje« (tj. na kopnem, vizualizirano kot nekakšen ogromen splav, ki lebdi v morju), med njimi gorska koza, gazela, lev, volk, opica in opica, noj, mačka in kameleon. Z izjemo mačke so bile vse te živali značilne za daljne dežele. Zadnji dve vrstici besedila se nanašata na tri legendarne junake: [U]tnapištim (junak potopa), [[Sargon]] (vladar [[Akad]]a) in Nur-[D]agan, kralj Buršaḫa[nda] (nasprotnik Sargona ).<ref>Horowith 1998, pp. 20–42.</ref> === Zadnja stran === Zdi se, da je zadnja stran<ref>Horowith 1998, pp. 23–25, 37–40.</ref> (29 vrstic) opis (vsaj) osmih ''nagujev''. Po uvodu, ki morda razlaga, kako identificirati prvega ''naguja'', je naslednjih sedem ''nagujev'' uvedenih s klavzulo »Do n-te regije [nagu], kjer potujete 7 lig« (zdi se, da razdalja 7 lig kaže na širina oceana, namesto razdalje med naslednjimi naguji).<ref>Horowith 1998, p. 30.</ref> Za vsakega od osmih ''nagujev'' je podan kratek opis, vendar so prvi, drugi in šesti preveč poškodovani, da bi jih lahko prebrali. Peti ''nagu'' ima najdaljši opis, vendar je tudi ta poškodovan in nerazumljiv. Sedmi ''nagu'' je bolj jasen: {{blockquote|... kjer govedo, opremljeno z rogovi [so ...] hitro teče in doseže [...]}} Tretji nagu je lahko pusta puščava, neprehodna tudi za ptice: {{blockquote|Krilata [ptica] ne more varno dokončati [svojega potovanja]}} V četrtem nagu najdemo predmete izjemnih dimenzij: {{blockquote|[...] so debele kot parsiktumova mera, 20 prstov [...]}} Osmi nagu se morda nanaša na domnevna nebeška vrata na vzhodu, kamor Sonce vstopi, ko zjutraj vzide. {{blockquote|[... p]kraj, kjer [...] na njegovem vhodu zazori.}} V zaključku je v opisu navedeno, da je zemljevid opis iz ptičje perspektive: {{blockquote|Štirih kvadrantov celotnega [sveta?] [...], ki jih nihče ne more [doumeti] [tj. nagu segajo neskončno daleč]}} V zadnjih dveh vrsticah je očitno zapisano ime pisarja, ki je napisal tablico: {{blockquote|[...] kopiral iz svojega starega primerka in zbral […] sina Iṣṣuruja [potomca] Ea-bēl-il[ī].}} == Kasnejši vpliv == Carlo Zaccagnini je trdil, da je zasnova babilonskega zemljevida sveta morda živela na [[Zemljevid T in O|T in O zemljevidih]] evropskega srednjega veka.<ref>Carlo Zaccagnini, ‘Maps of the World’, in Giovanni B. Lanfranchi et al., ''Leggo! Studies Presented to Frederick Mario Fales on the occasion of his 65th birthday,'' Wiesbaden, Harrassowitz Verlag, 2012, pp. 865-874.</ref> ==Galerija== <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Map of the World from Sippar, Iraq. 6th century BCE. British Museum.jpg|Zemljevid sveta iz Siparja v Iraku. 6. stoletje pred našim štetjem. Britanski muzej File:Map of the World from Sippar, Iraq, 6th century BCE. British Museum.jpg|Zemljevid sveta iz Siparja v Iraku. 6. stoletje pred našim štetjem. Britanski muzej File:Map of the World from Sippar, Iraq, 6th century BCE. The British Museum.jpg|Zemljevid sveta iz Siparja v Iraku, 6. stoletje pred našim štetjem. Britanski muzej </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Wiggermann |first=Frans |title=Mesopotamian Poetic Language: Sumerian and Akkadian |date=1996 |publisher=Styx Publications |editor-last=Vogelzang |editor-first=M.E. |pages=207–230 |chapter=Scenes From The Shadow Side |editor-last2=Vanstiphout |editor-first2=H.L.J. |chapter-url=https://www.academia.edu/252785/Scenes_From_the_Shadow_Side}} == Zunanje povezave == *[http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details/collection_image_gallery.aspx?partid=1&assetid=1020721001&objectid=362000 Full ''Obverse'' view, British Museum site] *[http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details/collection_image_gallery.aspx?partid=1&assetid=1020709001&objectid=362000 Full ''Reverse'' view, British Museum site] *[http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details/collection_image_gallery.aspx?partid=1&assetid=471361001&objectid=362000 Line drawing, Obverse & Reverse] *[http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=362000&partId=1&searchText=babylon+clay+tablet+map+of+the+world&page=1 British Museum, Map of the World, Photo & Analysis] *[https://www.google.com/culturalinstitute/beta/asset/map-of-the-world/SAGUMQ2eG-m7jg Google Arts & Culture – Map of the World from the collection of the British Museum] *[http://www.henry-davis.com/MAPS/AncientWebPages/103.html Tablet photo, and graphic of map with names] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211123172647/http://www.henry-davis.com/MAPS/AncientWebPages/103.html |date=2021-11-23 }} *[http://www.gutenberg.org/files/14291/14291-h/14291-h.htm The Story of Geographical Discovery; Chapter 1, The World as Known to the Ancients, gutenberg.com]; [http://www.gutenberg.org/files/14291/14291-h/images/fig002.jpg Black and White photo, (1.5X)] *[https://sketchfab.com/3d-models/the-map-of-the-world-tablet-caa0a4939bf64d6698fafb0d3f540096 3D model (Sketchfab)] [[Kategorija:Zemljevidi]] [[Kategorija:Kartografija]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Iraku]] [[Kategorija:6. stoletje pr. n. št.]] [[Kategorija:Leto 1889]] [[Kategorija:Stari Bližnji vzhod]] 656ebkrlrv2rwhkcq618kz2stdkq5z6 0 564139 6748063 6622222 2026-09-08T12:03:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | fetchwikidata = ALL | name = Gora Aso | native_name = | native_name_lang = | other_name = Aso (vulkan) | prominence = | prominence_ref = | map = Japonska | map_caption = | map_size = 280 | label_position = | location = [[Kjušu]], Japonska | coordinates = {{coord|32|53|04|N|131|06|14|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | topo = | type = Somma vulkan v kompleksu kaldere | age = | last_eruption = 20. oktober 2021 - danes | first_ascent = | easiest_route = }} {{nihongo|'''Gora Aso'''|阿蘇山|Aso-san}}, znana tudi kot '''[[Aso (ognjenik)|ognjenik Aso]]''' in je v tem smislu največji aktivni [[vulkan]] na [[Japonska|Japonskem]] in je med največjimi na svetu. Običajna uporaba se pogosto nanaša le na vulkanski stožec v središču [[kaldera|kaldere]] Aso. Stoji v narodnem parku Aso Kudžū v prefekturi Kumamoto na otoku [[Kjušu]]. Njegov najvišji vrh je Takadake, z višino 1592 metrov. Gora Aso je v precej veliki kalderi (25 kilometrov sever-jug in 18 km vzhod-zahod) z obsegom približno 120 km, čeprav viri razlikujejo glede natančne razdalje. == Geografija == [[File:Aso Caldera 3D 2012.jpg|thumb|left|Aso kaldera]] [[File:Aso Caldera, Central Cone.jpg|thumb|Centralni stožec]] [[File:Mount Nakadake from East Hill of Kusasenrigahama.JPG|thumb|Naka vulkan]] [[File:Mount-Aso-Naka-dake.jpg|thumb|Parni krater gore Naka]] {{glavni|Aso (ognjenik)}} Osrednjo skupino stožcev Aso sestavlja pet vrhov, ki se pogosto imenujejo ''Pet gora Aso'' (阿蘇五岳): gora Neko, gora Taka (imenovana tudi Takadake ali Taka-Dake), gora Naka (imenovana tudi Nakadake oz. Naka-Dake), gora Eboši in gora Kišima (imenovana tudi Kišimadake ali Kišima-Dake). Najvišja točka je vrh gore Taka s 1592 m nadmorske višine. V kraterju gore Naka, katerega zahodna stran je dostopna po cesti, je aktiven vulkan, ki nenehno oddaja dim in ima občasne izbruhe. Samo najsevernejši krater (prvi krater) je bil aktiven zadnjih 70 let – 1974, 1979, 1984–1985, 1989–1991,<ref name="conference2007">{{navedi splet|url=http://www.eri.u-tokyo.ac.jp/COV5/main.html|title=Cities on Volcanoes 5|work=u-tokyo.ac.jp}}</ref> 2009, 2011, 2015,<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2015/08/08/national/small-volcanic-eruption-recorded-from-mount-aso-in-kumamoto-prefecture|title=Small volcanic eruption recorded from Mount Aso in Kumamoto Prefecture|work=The Japan Times|date=8 August 2015}}</ref> 2016<ref>{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/04/16/national/small-eruption-seen-on-mount-aso-after-latest-quakes/|title=Small eruption seen on Mount Aso after latest quakes|date=2016-04-16|newspaper=The Japan Times Online|language=en-US|issn=0447-5763|access-date=2016-04-23}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/us-japan-volcano-idUSKCN12804E |title=Japan's Mount Aso erupts, no reports of injuries |publisher=Reuters |date=2016-10-07}}</ref> in 2021.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japans-mount-aso-erupts-alert-level-raised-2021-10-20/ |title=Japanese volcano spews plumes of ash, people warned away |publisher=Reuters |date=2021-10-20}}</ref> Sedanja kaldera Aso je nastala kot posledica štirih ogromnih izbruhov kaldere, ki so se zgodili v razponu od 90.000 do 300.000 let v preteklosti.<ref>{{navedi splet |url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=282110 |title=Global Volcanism Program: Asosan |author=Smithsonian Institution|date=2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021065820/https://volcano.si.edu/ |archive-date=2021-10-21 |access-date=2021-10-21 }}</ref> Kaldera, ena največjih na svetu, vsebuje mesto Aso ter Takamori in Minamiaso, ki obdajata kaldero, ki se razteza približno 18 km od vzhoda proti zahodu in približno 25 km od severa proti jugu. Razgledne točke iz stožcev, ki gledajo na kaldero, so na lavi, ki je nastala pred vulkansko aktivnostjo, ki je ustvarila sedanjo kaldero. Izbruhi velikega izbruha kaldere pred 90.800 leti pokrivajo več kot 600 km³ in so približno enaki prostornini gore [[Fudži]]; s planoto [[piroklastični tok|piroklastičnega toka]], ki je pokrivala pomemben del Kjušuja. [[Vulkanski pepel]] iz gora Aso in Kudžū ima ključno vlogo pri ohranjanju in obnavljanju plimovanja morja Ariake, ki je med največjimi na Japonskem. Več območij je bilo označenih kot [[Ramsarsko mokrišče|ramsarska območja]]. Pepel se prenaša iz vulkanov na obalo po reki Čikugo, ki izvira prav tako na Asu.<ref>{{navedi splet |title=A Theater Company with 3 Players: Ariake Sea Tidal Flats {{!}} People, Wetlands, Wildlife |url=https://pwwj.org/a-theater-company-with-3-players-ariake-sea-tidal-flats/ |access-date=2023-03-04 |language=ja}}</ref> == Zgodovina == Izbruh, ki je oblikoval sedanji stožec, se je zgodil pred približno 300.000 leti. Štirje obsežni izbruhi (Aso 1 – 4) so ​​se zgodili v obdobju, ki je trajalo od 300.000 do 90.000 let v predeklosti. Ker so bile iz vulkanske komore izpuščene velike količine piroklastičnega toka in vulkanskega pepela, je ob zrušitvi komore nastala ogromna depresija (kaldera). Četrti izbruh (Aso 4) je bil največji, z vulkanskim pepelom, ki je prekril celotno regijo Kjušu in se razširil celo na prefekturo Jamaguči. Gore Taka, Naka, Eboši in Kišima so stožci so nastale po četrtem zgoraj omenjenem ogromnem izbruhu kaldere. Gora Naka je še danes aktivna. Asova nahajališča piroklastičnega toka (zvarjeni [[tuf]]) so bila uporabljena za gradnjo mostov v regiji. V prefekturi Kumamoto je približno 320 obokanih kamnitih mostov, vključno z mostovoma Cudžun-kjo in Reitai-kjo na reki Midorikava, ki sta pomembni nacionalni kulturni dobrini. Nov izbruh se je začel ob 11.43 20. oktobra 2021.<ref>{{navedi splet |title=Mount Aso in Kumamoto erupts |url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20211020_18/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211020032800/https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20211020_18/ |archive-date=October 20, 2021 |access-date=October 20, 2021 |publisher=nhk.or.jp}}</ref> == Podnebje == Z nadmorsko višino 1143 metrov ima gora Aso podnebje, ki je vlažno celinsko ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Dfb''), s toplimi poletji in mrzlimi zimami. Padavin je veliko skozi vse leto, zaradi česar ima območje tudi mejne subtropske značilnosti. Še posebej močne so junija in julija, kjer je vsak mesec padlo več kot 500 milimetrov dežja. == Narodni park == Gora je ključna značilnost, ki je prispevala k prvotnemu [[Narodni park Aso Kuju|narodnemu parku Aso]].<ref>{{navedi splet|url=https://factsanddetails.com/japan/cat26/sub160/entry-6599.html |title=MT. ASO: ERUPTIONS, CRATERS AND HIKES|access-date=2022-09-28}}</ref> Spektakularne znamenitosti, kot je sezonsko cvetenje ''Rhododendron kiusianum'' na pobočjih Takadake, odražajo pomembne zaščitene botanične ekosisteme.<ref>{{navedi splet|url=https://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/aso/point/index.html|title=Aso-Kuju National Park: Scent of Grasslands, Breath of the Volcanoes, Wind Playing across the Majestic Landscape|access-date=2022-09-28|archive-date=2022-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20221212012627/https://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/aso/point/index.html|url-status=dead}}</ref> == Turizem == Aso je že od nekdaj veljal za sveto mesto. Postala je gora za urjenje in čaščenje. Pred [[Obnova Meidži|obdobjem Meidži]] je iz Baučuja, blizu sedanje postaje Aso, potekala samo ena pohodniška pot. Tujci so prvič obiskali goro Aso v obdobju Meidži zaradi turizma in raziskovanja. Nova pohodniška pot z juga gore je postala znana. Ker je bilo domačih obiskovalcev vedno več. V obdobju Taišō se je odprla linija Mijadži. Vsako leto je bilo več kot 100.000 obiskovalcev. Leta 1934 je bilo območje ustanovljeno kot narodni park Aso. Ob vznožju gore so tudi različni kampi.<ref>{{navedi splet|url=https://japantravel.navitime.com/en/area/jp/spot/02301-1600310/|title=Aso Kusasenri horseback riding club Details / Explore{{!}} Japan Travel by NAVITIME - Japan Travel Guides, Maps, Transit Search and Route Planner|website=japantravel.navitime.com|access-date=2020-02-14|archive-date=2023-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230603004919/https://japantravel.navitime.com/en/area/jp/spot/02301-1600310/|url-status=dead}}</ref> Obstajajo tudi helikopterske ture in kolesarske ture. === Žičnica === Sistem žičnic ''Mount Aso Ropeway'' je bil odprt 10. aprila 1958, da bi omogočil dostop do gore. Sistem je zadnjič deloval avgusta 2014, nato pa se je zaprl zaradi višje stopnje alarma zaradi vulkanov. Leta 2015, 2016 sta sistem poškodovala vulkanski pepel in [[potres]]. Popolnoma so jo razstavili leta 2019. Od februarja 2018 avtobusi vozijo od prvotne postaje, zdaj terminala Mount Aso, do roba kraterja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kyusanko.co.jp/aso/business/|title=料金・営業案内｜阿蘇山火口シャトル|lang=ja|website=www.kyusanko.co.jp|access-date=2023-03-15}}</ref> === Onsen === Ker je Mount Aso vulkan, je veliko [[onsen]] vročih vrelcev, kot so Učinomaki, Asoakamizu, Kurokava. == Pohodništvo == Gora Aso ima številne pohodniške poti, ki vodijo do zanimivih vrhov in gora okoli kraterja. Pot Nakadake vas bo popeljala do najvišjega vrha, ki je del aktivnega kraterja in se pogosto zapre, ko je vulkanski plin ali vulkanska aktivnost previsoka. Druge okoliške poti ponujajo prijeten teren in edinstvene razglede na travnike, krater Aso in majhen stožčasti vrh, imenovan Komezuka. Skoraj vse poti (razen Nekodake) so dostopne z avtobusne postaje pri muzeju. == V popularni kulturi == V ''kaidžu'' filmih Iširōja Honde je gora Aso dom velikanskega bitja [[pteranodon]]a Rodana. V ''Rodanu'' bitje in njegov partner poginejo v izbruhu vulkana.<ref>{{navedi splet|last=Grebey|first=James|date=May 29, 2019|title=Meet the Monster: The History of Rodan, Godzilla's Greatest Frenemy|url=https://www.syfy.com/syfywire/meet-the-monster-the-history-of-rodan-godzillas-best-frenemy|access-date=April 1, 2021|website=Syfy Wire}}</ref> Gora Aso služi kot navdih za goro Chimney v ''Pokémon Ruby in Sapphire'', ''Pokémon Emerald'' in predelavi ''Pokémon Omega Ruby'' in ''Alpha Sapphire''. V [[manga|mangi]] ''Magical Girl Spec-Ops Asuka'' avtorjev Makoto Fukami in Seigo Tokiya se zadnja bitka distonske vojne, ki se je zgodila 3 leta pred dogodki v seriji, odvija na gori Aso. V filmu katastrofe ''tokusacu'' iz leta 2006 ''Potopitev Japonske'', ki ga je režiral Shinji Higuchi, gora Aso izbruhne, ko jo preleti letalo z japonskim premierjem, ki ubije vse na krovu in uniči bližnje mesto Kumamoto. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Mount Aso}} {{wikivoyage|Mount Aso}} * [http://www.data.jma.go.jp/svd/vois/data/fukuoka/503_Asosan/503_index.html Asosan] - Japan Meteorological Agency {{in lang|ja}} * [http://www.data.jma.go.jp/svd/vois/data/tokyo/STOCK/souran_eng/volcanoes/084_asosan.pdf Asosan: National catalogue of the active volcanoes in Japan] - Japan Meteorological Agency * [https://gbank.gsj.jp/volcano/Act_Vol/aso/index-e.html Aso Volcano] - Geological Survey of Japan * [http://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=282110 Asosan] - Smithsonian Institution: Global Volcanism Program * [http://www.aso-geopark.jp/en/about/ Aso Geopark] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore na Japonskem]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Vulkani na Japonskem]] [[Kategorija:Geoparki]] p2oedsh0haff46d05zunen92wy3gy0m 0 570747 6748256 6432826 2026-09-09T04:51:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748256 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Diomira Fabjan''', [[profesorica]], [[Prevajalec|prevajalka]], * [[11. maj]] [[1937]], [[Trst]], † [[18. marec]] [[2019]], [[Trst]]. == Življenje in delo == '''Diomira Fabjan''' se je rodila v [[Trst|Trstu]], oče Franc je bil čevljar iz [[Kobdilj|Kobdilja]], mati Judita (rojena Širca), čevljarska pomočnica, pa iz [[Pliskovica|Pliskovice]]. Osnovno, nižjo srednjo šolo in [[Klasični licej (Italija)|Klasični licej]] je obiskovala v Trstu, po maturi (z odliko) je dobila štipendijo in se vpisala na Fakulteto za tuje jezike in književnosti na [[Univerza v Benetkah|Univerzo Câ Foscari v Benetkah]], kjer je leta1966 diplomirala s tezo o ''Dnevniku pisatelja F. M. Dostojevskega.'' Od leta 1959 do 1973 je učila italijanščino na raznih slovenskih nižjih srednjih šolah na [[Pokrajina Trst|Tržaškem]], od leta 1973 do upokojitve leta 1988 pa je bila redna profesorica na liceju F. Prešerna v Trstu. Od leta 1983 je poučevala prevajanje iz slovenščine v italijanščino na [[Univerza v Trstu|Fakulteti za tolmače in prevajalce Univerze v Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je profesorica in prevajalka Diomira Fabjan Bajc|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2019/03/tdd-Umrla-profesorica-in-prevajalka-Diomira-Fabjan-Bajc-52fa852f-cb28-425e-ae81-ae291ad54aa5.html|website=RaiNews|date=2019-03-18|accessdate=2024-11-27|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref> V šolskem letu 1985–1987 je bila na študijskem izpopolnjevanju v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je pod mentorstvom [[Jože Toporišič|dr. Jožeta Toporišiča]] zbirala gradivo za slovensko-italijanski frazeološki slovar,<ref>{{Navedi splet|title=Fabjan, Diomira (1937–2019) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009300/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-11-27}}</ref> ki ga je nato izdala v knjigi ''Dve muhi na en mah: slovensko-italijanski frazeološki slovar = Due piccioni con una fava: vocabolario fraseologico sloveno-italiano'' leta 1995 <ref>{{Navedi knjigo|title=Dve muhi na en mah: slovensko-italijanski frazeološki slovar = Due piccioni con una fava|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/49896448#full|publisher=Zadruga Goriška Mohorjeva|date=1995|location=Gorica|first=Diomira|last=Fabjan Bajc}}</ref>. Medtem se je omožila z matematikom [[Drago Bajc|Dragom Bajcem]]. Diomira Fabjan Bajc se je začela resno ukvarjati s prevajanjem<ref>{{Navedi splet|title=Baza prevodov|url=https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/baza-prevodov?translator=194|website=Javna Agencija za Knjigo RS|date=2024|accessdate=2024-11-27|language=sl|first=ORG TEND|last=d.o.o|archive-date=2024-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20241205112315/https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/baza-prevodov?translator=194|url-status=dead}}</ref> v 70ih letih prejšnjega stoletja iz ljubezni do slovenske književnosti in posledične želje, da bi jo spoznali in cenili tudi tujci. Zato je povečini prevajala iz slovenščine v italijanščino. Prevajala je knjige: ''Ivan Cankar, Podobe iz sanj'' (Marietti, Turin 1983);<ref>{{Navedi knjigo|edition=1|title=Immagini dal sogno|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/22689792#full|publisher=Marietti|date=1983|location=Casale Monferrato|isbn=978-88-211-6163-6|volume=3|series=Collana di narrativa|first=Ivan|last=Cankar}}</ref> ''Miran Sattler, Ljubljana'' (Cankarjeva Založba, Lj. 1987);<ref>{{Navedi knjigo|title=Ljubljana|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4187143#full|publisher=Cankarjeva založba|date=1987|location=Ljubljana|isbn=978-86-361-0435-4|first=Miran|last=Sattler}}</ref> ''Matjaž Kmecl, Ljubljana'' (Motovun, Lj. 1987);<ref>{{Navedi knjigo|title=Ljubljana|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2583070#full|publisher="Motovun"|date=1987|location=Motovun|isbn=978-86-7255-020-7|first=Matjaž|last=Kmecl|first2=Joco|last2=Žnidaršič|first3=Dragan|last3=Arrigler}}</ref> ''Branko Marušič, Nova Gorica'' (Motovun, Lj. 1988) ; ''Mitja Meršol, Dobrodošli v Sloveniji'' (Motovun, Lj. 1988);<ref>{{Navedi knjigo|title=Benvenuti in Slovenia: paese e gente|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/7610112#full|publisher=Motovun|date=1988|location=Motovun|isbn=978-86-7255-034-4|first=Mitja|last=Meršol}}</ref> ''Samo Pahor, Za resnico o fojbah'' (Isonzo/Soča, Gorica 1990);<ref>{{Navedi knjigo|title=Un contributo alla verità sulle foibe = Za resnico o "fojbah"|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1975276#full|publisher=Isonzo = Soča|date=1990|location=Gorizia|volume=2/1990|series=Isonzo = Soča. Supplemento = Priloga|first=Samo|last=Pahor|editor-first=Karlo|editor-last=Černic}}</ref> ''Alojz Rebula, V Sibilinem vetru'' (ZTT-EST, Trst 1992); ''Tomšič Marjan, Šavrinke'' (Koper 1997);<ref>{{Navedi knjigo|title=Le Saurine|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/69138176#full|publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije; Società storica del Litorale; Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia|date=1997|location=Koper; = Capodistria|isbn=978-961-6033-15-2|volume=16|series=Knjižnica Annales = Biblioteca Annales|first=Marjan|last=Tomšič|editor-first=Darko|editor-last=Darovec}}</ref> ''Boris Pahor, Zibelka sveta'' (Nicolodi, Rovereto 2004);<ref>{{Navedi knjigo|title=Il petalo giallo|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2185964#full|publisher=Nicolodi|date=2004|location=Rovereto|isbn=978-88-8447-057-7|volume=12|series=I fuochi|first=Boris|last=Pahor}}</ref> ''Evald Flisar, Tri drame'' (Multimedia, Baronissi - Salerno 2012);<ref>{{Navedi knjigo|title=Tre drammi|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/7754392#full|publisher=Multimedia|date=2012|location=Baronissi (SA)|isbn=978-88-86203-60-9|series=Mediterranea|first=Evald|last=Flisar|editor-first=Diomira|editor-last=Fabjan Bajc}}</ref> ''Boris Pahor, Kres v pristanu'' (La nave di Teseo, Milano 2020);<ref>{{Navedi knjigo|edition=1|title=Il rogo nel porto|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33022979#full|publisher=La nave di Teseo|date=2020|location=Milano|isbn=978-88-346-0414-4|volume=79|series=I delfini|first=Boris|last=Pahor}}</ref> ''Saša Martelanc, Valček sreče'' (Mladika, Trst 2016);<ref>{{Navedi knjigo|title=Il valzer della felicità|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8833260#full|publisher=Mladika|date=2016|location=Trieste|isbn=978-88-7342-231-0|first=Saša|last=Martelanc}}</ref> a tudi pesmi ''Prgišče Krasa'' (HPO, 1983) Alberta Miklavca,<ref>{{Navedi knjigo|title=Prgišče Krasa|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33555200|publisher=Hranilnica in posojilnica|date=1983|location=Na Opčinah|first=Rafko|last=Dolhar|first2=Albert|last2=Miklavec}}</ref> Ljubke Šorli<ref>{{Navedi knjigo|title=Canti spezzati|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/41301248#full|publisher=Braitan|date=1994|location=Brazzano|first=Ljubka|last=Šorli}}</ref> in drugih. Pisala in prevajala je tudi za časopise in revije: Le Livre slovène, v II Piccolo, v zbornik Vilenica, v [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]], v Isonzo/Soča, v [[Primorski dnevnik]]<ref>{{Navedi revijo|last=Fabjan Bajc|first=Diomira|date=13 marec 2007|title=Lična knjižica z obetavnim italijanskim naslovom|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/34441570#full|magazine=Primorski dnevnik|volume=63|issue=61|pages=27|issn=1124-6669}}</ref>, v [[Mladika (revija)|Mladiko]]<ref>{{Navedi revijo|last=Fabjan Bajc|first=Diomira|date=1. junij 2004|title=Profesorju Alojzu Rebuli za 80-letnico|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9971505#full|magazine=Mladika|volume=48|issue=5|pages=28|issn=1124-657X}}</ref> (kjer je bila dolga leta v Svetu revije), v [[Novi glas]]<ref>{{Navedi revijo|last=Fabjan Bajc|first=Diomira|date=25 november 2004|title=Dragocena knjiga o zakonu 482/1999: manjšine in jeziki|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10852402#full|magazine=Novi glas|volume=9|issue=43|pages=9|issn=1124-6596}}</ref>, v Primorska srečanja in druge.<ref>{{Navedi revijo|last=Fabjan Bajc|first=Diomira|date=1992|title=Fakulteta za tolmače in prevajalce v Trstu - prispevek za posvetovanje v Portorožu|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/57444096#full|magazine=Mostovi|pages=27, št. 1 (1992), 28–29|issn=0352-7808}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Fabjan-Bajc|first=Diomira|date=23. oktober 1997|title=Gospoda Paananen in Rebula pa kar po latinsko: dve mednarodni nagradi pisatelju Alojzu Rebuli|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4069169#full|magazine=Delo|volume=39|issue=246|pages=15|issn=0350-7521}}</ref> Pisala je tudi gesla za [[Primorski slovenski biografski leksikon]].<ref>{{Navedi splet|title=Fabjan Bajc, Diomira (avtor člankov) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/avtor/DFB/#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-11-27}}</ref> Sodelovala je tudi z [[Radio Trst A|Radiem Trst A]] in več let vodila jezikovno rubriko. Bila je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Diomira Fabjan Bajc je sestavila mnogo italijansko-slovenskih slovarjev, tudi žepnih, ki so jih večkrat ponatisnili.<ref>{{Navedi knjigo|edition=1|title=Dizionario compatto sloveno-italiano, italiano-sloveno|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/113003264#full|publisher=Zanichelli|date=1999|location=Bologna|isbn=978-88-08-17866-4|first=Diomira|last=Fabjan Bajc}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|edition=2|title=Sloveno: dizionario sloveno italiano, italiano sloveno|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11746610#full|publisher=Zanichelli|date=2005|location=Bologna|isbn=978-88-08-19724-5|first=Diomira|last=Fabjan Bajc}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|edition=1|title=Il mini di sloveno: dizionario sloveno-italiano: = italijansko-slovenski slovar|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4679660#full|publisher=Zanichelli|date=2011|location=Bologna|isbn=978-88-08-21893-3|first=Diomira|last=Fabjan Bajc}}</ref> Leta 1994 je izdala slovar ''Lažni prijatelji : slovensko-italijanski slovar paronimov = I falsi amici : vocabolario italiano-sloveno dei paronimi'',<ref>{{Navedi knjigo|title=Lažni prijatelji: slovensko-italijanski slovar paronimov = I falsi amici|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/37219585#full|publisher=Mladika|date=1994|location=Trst|first=Diomira|last=Fabjan Bajc}}</ref> leta 1995 pa zgoraj omenjeni ''Frazeološki slovar''. Leta 2017 je napisala knjigo ''Rojanska župnija / La parrocchia di Roiano,'' v kateri predstavlja versko življenje v tržaški četrti Rojan, kjer je živela.<ref>{{Navedi knjigo|title=Rojanska župnija = La parrocchia di Roiano|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9918444#full|publisher=Mladika; Rojanski Marijin dom|date=2017|location=Trst|isbn=978-88-7342-248-8|first=Štefan|last=Čok|first2=Diomira|last2=Fabjan Bajc|editor-first=Dorica|editor-last=Žagar Filipčič}}</ref> Od leta 1993 je bila v komisiji literarne nagrade [[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]]. Večkrat je bila tudi članica komisije nagradnega [[Literarni natečaj revije Mladika|literarnega natečaja]], ki ga vsako leto razpisuje revija Mladika.<ref>{{Navedi splet|title=Revija MLADIKA » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/revija-mladika/|website=Noviglas|date=2015-09-17|accessdate=2024-11-27|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fabjan Bajc, Diomira}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Benetkah]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Trstu]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] ryvnahilsksvp6hiwdomdc7kewyeyl0 3 580723 6748181 6747963 2026-09-08T19:49:06Z Yerpo 8417 /* Urejevalske vojne */ ! 6748181 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) h76510pcyof68hx831a7l0xeveiv8j1 6748206 6748181 2026-09-08T20:10:29Z Arnulf Karantanski 232578 /* Urejevalske vojne */ odgovor 6748206 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) kkpqetx5rx71o9wgolfi1zwgnitztzy 6748261 6748206 2026-09-09T05:33:02Z Yerpo 8417 /* Urejevalske vojne */ odg 6748261 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) 4zutbm8mdvrrk4gz3fsqfim3ospsl1g 6748262 6748261 2026-09-09T05:41:23Z Arnulf Karantanski 232578 /* Urejevalske vojne */ odgovor 6748262 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) 23alik9r5sgzt2q93m0h472p4t273kt 6748263 6748262 2026-09-09T05:59:40Z Yerpo 8417 /* Urejevalske vojne */ odg 6748263 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) 55mqcq78agh9lpvp8ydl6tvbbdmyie7 6748264 6748263 2026-09-09T06:00:27Z Arnulf Karantanski 232578 /* Urejevalske vojne */ odgovor 6748264 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) d5ncbwk69i4sh2rzurpp3zvyuwdunrk 6748265 6748264 2026-09-09T06:02:53Z Yerpo 8417 /* Urejevalske vojne */ ok 6748265 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) jbwoeqmgbsxez8mimvnerap5ajveszk 6748268 6748265 2026-09-09T06:07:31Z Arnulf Karantanski 232578 /* Urejevalske vojne */ odgovor 6748268 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) :::::::Ti se delaš norca. Rečeš da z veseljem obrazložiš svoje "argumente" in nato na moje povabilo odgovoriš s tem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:07, 9. september 2026 (CEST) nv146708gdt5jmqtj8zoa1c561mw20k 6748273 6748268 2026-09-09T06:25:06Z Yerpo 8417 /* Urejevalske vojne */ odg 6748273 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) :::::::Ti se delaš norca. Rečeš da z veseljem obrazložiš svoje "argumente" in nato na moje povabilo odgovoriš s tem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:07, 9. september 2026 (CEST) ::::::::Samo sledim logiki pogovornih strani oziroma razpravljanja nasploh. Ti si tisti, ki si prizadeva spremeniti konsenzualno sprejeto verzijo, štirje pa ti kažemo, da so tvoje razlage v povzetkih urejanj neprepričljive. Čez 10 let ne bo šel nihče najprej gledat tvoje uporabiške pogovorne strani, če ga bo zanimalo grajenje konsenza ob tem konfliktu v zgodovini redakcij. Zato vabljen, da povzameš svoje argumente na pogovorni strani zadevnega članka, ostali pa bomo predstavili svoje protiargumente. Sicer moramo loviti tvoje trditve po več koncih, kar prinaša potencial za dodatno zmedo in je rahlo ponižujoče s tvoje strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:24, 9. september 2026 (CEST) tifvwbtidwaxt73jvbeac72pyk39eqg 6748275 6748273 2026-09-09T06:35:17Z Arnulf Karantanski 232578 /* Urejevalske vojne */ odgovor 6748275 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) :::::::Ti se delaš norca. Rečeš da z veseljem obrazložiš svoje "argumente" in nato na moje povabilo odgovoriš s tem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:07, 9. september 2026 (CEST) ::::::::Samo sledim logiki pogovornih strani oziroma razpravljanja nasploh. Ti si tisti, ki si prizadeva spremeniti konsenzualno sprejeto verzijo, štirje pa ti kažemo, da so tvoje razlage v povzetkih urejanj neprepričljive. Čez 10 let ne bo šel nihče najprej gledat tvoje uporabiške pogovorne strani, če ga bo zanimalo grajenje konsenza ob tem konfliktu v zgodovini redakcij. Zato vabljen, da povzameš svoje argumente na pogovorni strani zadevnega članka, ostali pa bomo predstavili svoje protiargumente. Sicer moramo loviti tvoje trditve po več koncih, kar prinaša potencial za dodatno zmedo in je rahlo ponižujoče s tvoje strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::Ti pa si legenda. Vsako svoje prvo urejanja sem lepo argumentiral, če sem dobil protiargument sem slednjemu primerno odgovoril. Zdaj pa me ti nagovarjaš da grem spet navesti že navedeno, medtem, ko tvoje obrazložitve čakam že cel potek te tvoje urejevalske vojne. In ne, "šlo je za izrecno prisego Hitlerju" pač ni argument. Edini normalen je bil kolega, ki je citiral Rösenerja. Ti pomoje zgolj zavlačuješ, ker pač neveš zgodovinskega in pravnega ozadja te tematike. Lahko samo poveš koliko časa potrebuješ, da o tem na hitro prelistaš kakšno 70 let staro bukvo. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:35, 9. september 2026 (CEST) rydcfvlktnjw3bxyehycf3mxkddok7k 6748281 6748275 2026-09-09T07:24:56Z Yerpo 8417 /* Urejevalske vojne */ odg 6748281 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) :::::::Ti se delaš norca. Rečeš da z veseljem obrazložiš svoje "argumente" in nato na moje povabilo odgovoriš s tem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:07, 9. september 2026 (CEST) ::::::::Samo sledim logiki pogovornih strani oziroma razpravljanja nasploh. Ti si tisti, ki si prizadeva spremeniti konsenzualno sprejeto verzijo, štirje pa ti kažemo, da so tvoje razlage v povzetkih urejanj neprepričljive. Čez 10 let ne bo šel nihče najprej gledat tvoje uporabiške pogovorne strani, če ga bo zanimalo grajenje konsenza ob tem konfliktu v zgodovini redakcij. Zato vabljen, da povzameš svoje argumente na pogovorni strani zadevnega članka, ostali pa bomo predstavili svoje protiargumente. Sicer moramo loviti tvoje trditve po več koncih, kar prinaša potencial za dodatno zmedo in je rahlo ponižujoče s tvoje strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::Ti pa si legenda. Vsako svoje prvo urejanja sem lepo argumentiral, če sem dobil protiargument sem slednjemu primerno odgovoril. Zdaj pa me ti nagovarjaš da grem spet navesti že navedeno, medtem, ko tvoje obrazložitve čakam že cel potek te tvoje urejevalske vojne. In ne, "šlo je za izrecno prisego Hitlerju" pač ni argument. Edini normalen je bil kolega, ki je citiral Rösenerja. Ti pomoje zgolj zavlačuješ, ker pač neveš zgodovinskega in pravnega ozadja te tematike. Lahko samo poveš koliko časa potrebuješ, da o tem na hitro prelistaš kakšno 70 let staro bukvo. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:35, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::Kot rečeno, povzetki urejanja za argumentacijo niso primerni, niti ni relevantno da zanikaš obstoj mojega argumenta. Če ne nameravaš spoštovati postopkov tega spletnega prostora, si vabljen, da si najdeš kakega drugega za objavljanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 9. september 2026 (CEST) 65mlaybscqhghz4l3032ullxjrxwvrc 6748289 6748281 2026-09-09T07:32:41Z Arnulf Karantanski 232578 /* Urejevalske vojne */ odgovor 6748289 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) :::::::Ti se delaš norca. Rečeš da z veseljem obrazložiš svoje "argumente" in nato na moje povabilo odgovoriš s tem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:07, 9. september 2026 (CEST) ::::::::Samo sledim logiki pogovornih strani oziroma razpravljanja nasploh. Ti si tisti, ki si prizadeva spremeniti konsenzualno sprejeto verzijo, štirje pa ti kažemo, da so tvoje razlage v povzetkih urejanj neprepričljive. Čez 10 let ne bo šel nihče najprej gledat tvoje uporabiške pogovorne strani, če ga bo zanimalo grajenje konsenza ob tem konfliktu v zgodovini redakcij. Zato vabljen, da povzameš svoje argumente na pogovorni strani zadevnega članka, ostali pa bomo predstavili svoje protiargumente. Sicer moramo loviti tvoje trditve po več koncih, kar prinaša potencial za dodatno zmedo in je rahlo ponižujoče s tvoje strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::Ti pa si legenda. Vsako svoje prvo urejanja sem lepo argumentiral, če sem dobil protiargument sem slednjemu primerno odgovoril. Zdaj pa me ti nagovarjaš da grem spet navesti že navedeno, medtem, ko tvoje obrazložitve čakam že cel potek te tvoje urejevalske vojne. In ne, "šlo je za izrecno prisego Hitlerju" pač ni argument. Edini normalen je bil kolega, ki je citiral Rösenerja. Ti pomoje zgolj zavlačuješ, ker pač neveš zgodovinskega in pravnega ozadja te tematike. Lahko samo poveš koliko časa potrebuješ, da o tem na hitro prelistaš kakšno 70 let staro bukvo. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:35, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::Kot rečeno, povzetki urejanja za argumentacijo niso primerni, niti ni relevantno da zanikaš obstoj mojega argumenta. Če ne nameravaš spoštovati postopkov tega spletnega prostora, si vabljen, da si najdeš kakega drugega za objavljanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Če še vedno nisi sposoben navesti svojih neobstoječih argumentov greš lahko z mano na lov za drugimi "prostori". Čeprav mene tu nič ne moti niti nisem nezmožen storiti kar se prosi in zahteva, zate tuja stvar, vidim in verjamem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:32, 9. september 2026 (CEST) 5srglo8zgb1kbrvclc4ol8u576o81zx 6748291 6748289 2026-09-09T07:34:36Z Arnulf Karantanski 232578 /* Urejevalske vojne */ odgovor 6748291 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) :::::::Ti se delaš norca. Rečeš da z veseljem obrazložiš svoje "argumente" in nato na moje povabilo odgovoriš s tem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:07, 9. september 2026 (CEST) ::::::::Samo sledim logiki pogovornih strani oziroma razpravljanja nasploh. Ti si tisti, ki si prizadeva spremeniti konsenzualno sprejeto verzijo, štirje pa ti kažemo, da so tvoje razlage v povzetkih urejanj neprepričljive. Čez 10 let ne bo šel nihče najprej gledat tvoje uporabiške pogovorne strani, če ga bo zanimalo grajenje konsenza ob tem konfliktu v zgodovini redakcij. Zato vabljen, da povzameš svoje argumente na pogovorni strani zadevnega članka, ostali pa bomo predstavili svoje protiargumente. Sicer moramo loviti tvoje trditve po več koncih, kar prinaša potencial za dodatno zmedo in je rahlo ponižujoče s tvoje strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::Ti pa si legenda. Vsako svoje prvo urejanja sem lepo argumentiral, če sem dobil protiargument sem slednjemu primerno odgovoril. Zdaj pa me ti nagovarjaš da grem spet navesti že navedeno, medtem, ko tvoje obrazložitve čakam že cel potek te tvoje urejevalske vojne. In ne, "šlo je za izrecno prisego Hitlerju" pač ni argument. Edini normalen je bil kolega, ki je citiral Rösenerja. Ti pomoje zgolj zavlačuješ, ker pač neveš zgodovinskega in pravnega ozadja te tematike. Lahko samo poveš koliko časa potrebuješ, da o tem na hitro prelistaš kakšno 70 let staro bukvo. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:35, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::Kot rečeno, povzetki urejanja za argumentacijo niso primerni, niti ni relevantno da zanikaš obstoj mojega argumenta. Če ne nameravaš spoštovati postopkov tega spletnega prostora, si vabljen, da si najdeš kakega drugega za objavljanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Če še vedno nisi sposoben navesti svojih neobstoječih argumentov greš lahko z mano na lov za drugimi "prostori". Čeprav mene tu nič ne moti niti nisem nezmožen storiti kar se prosi in zahteva, zate tuja stvar, vidim in verjamem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:32, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Obstoj tvojega argumenta je zaenkrat zgolj v tvoji glavi, edina priča si ti. Kdaj bomo bili deležni razsvetljenja s tvoje strani? Zakaj nam onemogočaš dostop do bogatega znanja, ki ga poseduješ? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:34, 9. september 2026 (CEST) le19rnnl6rrn1ks0np5tbfogjes2ofk 6748295 6748291 2026-09-09T07:39:04Z Yerpo 8417 /* Urejevalske vojne */ odg 6748295 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) :::::::Ti se delaš norca. Rečeš da z veseljem obrazložiš svoje "argumente" in nato na moje povabilo odgovoriš s tem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:07, 9. september 2026 (CEST) ::::::::Samo sledim logiki pogovornih strani oziroma razpravljanja nasploh. Ti si tisti, ki si prizadeva spremeniti konsenzualno sprejeto verzijo, štirje pa ti kažemo, da so tvoje razlage v povzetkih urejanj neprepričljive. Čez 10 let ne bo šel nihče najprej gledat tvoje uporabiške pogovorne strani, če ga bo zanimalo grajenje konsenza ob tem konfliktu v zgodovini redakcij. Zato vabljen, da povzameš svoje argumente na pogovorni strani zadevnega članka, ostali pa bomo predstavili svoje protiargumente. Sicer moramo loviti tvoje trditve po več koncih, kar prinaša potencial za dodatno zmedo in je rahlo ponižujoče s tvoje strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::Ti pa si legenda. Vsako svoje prvo urejanja sem lepo argumentiral, če sem dobil protiargument sem slednjemu primerno odgovoril. Zdaj pa me ti nagovarjaš da grem spet navesti že navedeno, medtem, ko tvoje obrazložitve čakam že cel potek te tvoje urejevalske vojne. In ne, "šlo je za izrecno prisego Hitlerju" pač ni argument. Edini normalen je bil kolega, ki je citiral Rösenerja. Ti pomoje zgolj zavlačuješ, ker pač neveš zgodovinskega in pravnega ozadja te tematike. Lahko samo poveš koliko časa potrebuješ, da o tem na hitro prelistaš kakšno 70 let staro bukvo. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:35, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::Kot rečeno, povzetki urejanja za argumentacijo niso primerni, niti ni relevantno da zanikaš obstoj mojega argumenta. Če ne nameravaš spoštovati postopkov tega spletnega prostora, si vabljen, da si najdeš kakega drugega za objavljanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Če še vedno nisi sposoben navesti svojih neobstoječih argumentov greš lahko z mano na lov za drugimi "prostori". Čeprav mene tu nič ne moti niti nisem nezmožen storiti kar se prosi in zahteva, zate tuja stvar, vidim in verjamem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:32, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Obstoj tvojega argumenta je zaenkrat zgolj v tvoji glavi, edina priča si ti. Kdaj bomo bili deležni razsvetljenja s tvoje strani? Zakaj nam onemogočaš dostop do bogatega znanja, ki ga poseduješ? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:34, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::::Zakaj govoriš o sebi v množini? Lepo sem ti napisal, kdaj bom obširneje obrazložil svoj argument. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:39, 9. september 2026 (CEST) 5zx4nbav5hbmnvwn77zij2lcxhw7wdy 6748296 6748295 2026-09-09T07:40:52Z Arnulf Karantanski 232578 /* Urejevalske vojne */ odgovor 6748296 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) :::::::Ti se delaš norca. Rečeš da z veseljem obrazložiš svoje "argumente" in nato na moje povabilo odgovoriš s tem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:07, 9. september 2026 (CEST) ::::::::Samo sledim logiki pogovornih strani oziroma razpravljanja nasploh. Ti si tisti, ki si prizadeva spremeniti konsenzualno sprejeto verzijo, štirje pa ti kažemo, da so tvoje razlage v povzetkih urejanj neprepričljive. Čez 10 let ne bo šel nihče najprej gledat tvoje uporabiške pogovorne strani, če ga bo zanimalo grajenje konsenza ob tem konfliktu v zgodovini redakcij. Zato vabljen, da povzameš svoje argumente na pogovorni strani zadevnega članka, ostali pa bomo predstavili svoje protiargumente. Sicer moramo loviti tvoje trditve po več koncih, kar prinaša potencial za dodatno zmedo in je rahlo ponižujoče s tvoje strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::Ti pa si legenda. Vsako svoje prvo urejanja sem lepo argumentiral, če sem dobil protiargument sem slednjemu primerno odgovoril. Zdaj pa me ti nagovarjaš da grem spet navesti že navedeno, medtem, ko tvoje obrazložitve čakam že cel potek te tvoje urejevalske vojne. In ne, "šlo je za izrecno prisego Hitlerju" pač ni argument. Edini normalen je bil kolega, ki je citiral Rösenerja. Ti pomoje zgolj zavlačuješ, ker pač neveš zgodovinskega in pravnega ozadja te tematike. Lahko samo poveš koliko časa potrebuješ, da o tem na hitro prelistaš kakšno 70 let staro bukvo. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:35, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::Kot rečeno, povzetki urejanja za argumentacijo niso primerni, niti ni relevantno da zanikaš obstoj mojega argumenta. Če ne nameravaš spoštovati postopkov tega spletnega prostora, si vabljen, da si najdeš kakega drugega za objavljanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Če še vedno nisi sposoben navesti svojih neobstoječih argumentov greš lahko z mano na lov za drugimi "prostori". Čeprav mene tu nič ne moti niti nisem nezmožen storiti kar se prosi in zahteva, zate tuja stvar, vidim in verjamem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:32, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Obstoj tvojega argumenta je zaenkrat zgolj v tvoji glavi, edina priča si ti. Kdaj bomo bili deležni razsvetljenja s tvoje strani? Zakaj nam onemogočaš dostop do bogatega znanja, ki ga poseduješ? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:34, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::::Zakaj govoriš o sebi v množini? Lepo sem ti napisal, kdaj bom obširneje obrazložil svoj argument. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:39, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::::Kaj ko bi to storil tukaj in zdaj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:40, 9. september 2026 (CEST) 6lxef67x41evp8qja5ynrstazlcxhbi 6748298 6748296 2026-09-09T07:46:39Z Yerpo 8417 /* Urejevalske vojne */ ne 6748298 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) :::::::Ti se delaš norca. Rečeš da z veseljem obrazložiš svoje "argumente" in nato na moje povabilo odgovoriš s tem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:07, 9. september 2026 (CEST) ::::::::Samo sledim logiki pogovornih strani oziroma razpravljanja nasploh. Ti si tisti, ki si prizadeva spremeniti konsenzualno sprejeto verzijo, štirje pa ti kažemo, da so tvoje razlage v povzetkih urejanj neprepričljive. Čez 10 let ne bo šel nihče najprej gledat tvoje uporabiške pogovorne strani, če ga bo zanimalo grajenje konsenza ob tem konfliktu v zgodovini redakcij. Zato vabljen, da povzameš svoje argumente na pogovorni strani zadevnega članka, ostali pa bomo predstavili svoje protiargumente. Sicer moramo loviti tvoje trditve po več koncih, kar prinaša potencial za dodatno zmedo in je rahlo ponižujoče s tvoje strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::Ti pa si legenda. Vsako svoje prvo urejanja sem lepo argumentiral, če sem dobil protiargument sem slednjemu primerno odgovoril. Zdaj pa me ti nagovarjaš da grem spet navesti že navedeno, medtem, ko tvoje obrazložitve čakam že cel potek te tvoje urejevalske vojne. In ne, "šlo je za izrecno prisego Hitlerju" pač ni argument. Edini normalen je bil kolega, ki je citiral Rösenerja. Ti pomoje zgolj zavlačuješ, ker pač neveš zgodovinskega in pravnega ozadja te tematike. Lahko samo poveš koliko časa potrebuješ, da o tem na hitro prelistaš kakšno 70 let staro bukvo. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:35, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::Kot rečeno, povzetki urejanja za argumentacijo niso primerni, niti ni relevantno da zanikaš obstoj mojega argumenta. Če ne nameravaš spoštovati postopkov tega spletnega prostora, si vabljen, da si najdeš kakega drugega za objavljanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Če še vedno nisi sposoben navesti svojih neobstoječih argumentov greš lahko z mano na lov za drugimi "prostori". Čeprav mene tu nič ne moti niti nisem nezmožen storiti kar se prosi in zahteva, zate tuja stvar, vidim in verjamem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:32, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Obstoj tvojega argumenta je zaenkrat zgolj v tvoji glavi, edina priča si ti. Kdaj bomo bili deležni razsvetljenja s tvoje strani? Zakaj nam onemogočaš dostop do bogatega znanja, ki ga poseduješ? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:34, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::::Zakaj govoriš o sebi v množini? Lepo sem ti napisal, kdaj bom obširneje obrazložil svoj argument. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:39, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::::Kaj ko bi to storil tukaj in zdaj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:40, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::::::Tvoja uporabniška pogovorna stran je slabo mesto, ker gre za vsebinsko razpravo širšega pomena o točno določenem/-ih članku/-ih in bo tukaj spregledana. Zato ne. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:46, 9. september 2026 (CEST) 8mxao85r5uwx83jdeb5ya57zwi8wbfl 6748300 6748298 2026-09-09T08:20:10Z Arnulf Karantanski 232578 /* Urejevalske vojne */ odgovor 6748300 wikitext text/x-wiki Znova sem vrnil tvoj poseg, ker je to o verski pripadnosti partizanov splošno znano dejstvo (drugače bi bilo težko, ker so bili skoraj vsi Slovenci takrat katoliki), nasilje OF nad duhovščino pa je opisano že v prejšnjem odstavku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:12, 19. marec 2025 (CET) :Verni že, zavedni ne. S Pepijem in njemu podobnim pobijali Cerkvene uslužbence in ruvali križe. Vse pod vodstvom komunistične partije, ki je leta poprej že v Sovjetski Zvezi izvajala okrutne zločine. Moj poseg ima cilj v tem, da se pove kako so bili "itak kristjani" a se borili pod komunistično partijo, ki je vero zatirala in brisala. Kot domobranci, ki so bili verni in se borili proti komunizmu a s pomočjo okupatorja. S tem da so kristjani med partizani za svoj boj imeli izbiro, domobranci ne. Tvoje brisanje razumem a si vseeno želim drugačnega odstavka saj je trenuten zapeljiv. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2025 (CET) ::Nisva kompetentna za presojo, kdo je bil zaveden in kdo ne. Tudi kako je bilo zares glede izbire ne (a stvar še zdaleč ni bila tako črnobela kot jo poskušajo nekateri danes prikazovati, glej recimo [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/37001-38000/37169/Slovenski%20odpor%20Mally.pdf ta vir, poglavje od str. 321 dalje]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:20, 19. marec 2025 (CET) :::Glede zavednosti bi lahko rekel tako kot ti, "splošno znano je" da kristjan, ki se bori za komunizem ni zaveden. Govoriš, da ni črno belo zraven pa brišeš razlago nazaj na črno belo. Ironija istega kova kot tematika boja Slovencev o kateri govoriva. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 15:37, 19. marec 2025 (CET) ::::Boj je bil v prvi vrsti proti okupaciji in genocidu, šele sekundarno za komunizem. Ne brišem nazaj na črno-belo, obratno - ti poskušaš prikazati OF kot absolutno nasprotje krščanstva (kar sem ti z virom demonstriral, da ni res). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:32, 19. marec 2025 (CET) :::::Si pa zgrešil. Boj je bil v prvi vrsti za komunistično revolucijo, okupatorja so zgolj izkoristili za ukano slovenskih domoljubov in zaveso pred resnico. Najverjetneje neveš, da so se začeli boriti proti Nemcem šele po Sovjetski komandi, ker je bila slednja napadena. Tudi vsak demokratičen odpor so [[Franc Emmer|izbrisali]] in prekršili navodila naj se počaka z bojem do konca vojne saj bi se v drugače narodu le škodovalo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNGFYJ2U/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&frelation=Slovenec+(1873)&fyear=1941&sortDir=ASC&sort=date&page=4] Ti boš meni govoril o črno beli predstavi, ko govoriš take. Koliko dokazov si še želiš o nastrojenosti komunistične partije proti veri? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 16:53, 19. marec 2025 (CET) ::::::Ne bom se šel forumskih prerekanj, samo pripomnim, da je "demokratičen" malo hecen evfemizem za hujskaštvo k boju proti partizanom (ki je dokumentirano v članku o Emmerju) in da je zgodovina dovolj jasno razgalila zablodo ideje, da bi uslužnost do okupatorja koristila narodu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:44, 19. marec 2025 (CET) :::::::Jasno pokažeš kje stojiš, ko takole zgrešiš. Govora je o demokratičnem odporu proti okupatorju še pred nastankom vaških straž, še pred kapitulacijo Italije in še preden se je Protiimperalistična fronta spremenila ime ter podredila komunistični partiji. Prvotni odstavek je zavajajoč tudi po sklepanju da je škof Rožman pomagal zgolj "belogardistom", ko pa je več primerov njegovega posredovanja pri okupatorju in rešitve partozanskih življenj. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 17:55, 19. marec 2025 (CET) :::::::Zgodovina je razgalila zgolj to, da komunizem spada na smetišče, da so komunisti zgolj razklali slovenski narod z svojo utopično idejo. Svojo uslužnost do okupagorja si pa razlagaj kot želiš. Zgodovina je pokazala, da domobranci niso imeli izbire in je bila "uslužnost" posredna. Preprečili so popol komunistični teror in zato plačali z življenjem, nekateri še pred koncem vojne in to pod nemškim orožjem, ko so Nemci razkrili domobransko zaroto proti njim, ki bi pripeljala demokratične volitve in enotnost naroda. Imaš kakšno zgodovinsko dejstvo z dokazi ali zgolj svoja črno bela mnenja? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:00, 19. marec 2025 (CET) ::::::::Če je Emmer kmalu okupaciji začel organizirati aktivnosti proti partizanom, to pač ni del "demokratičnega odpora proti okupatorju" v nobenem sprejetem pomenu teh slovenskih besed (čeprav je res počel tudi to). Domobranci so pa dovolj svojega terorja izvajali, da je razlika dokaj nepomembna in Cerkvi se lahko pripiše vse prej kot nepomemben prispevek k omenjenemu razkolu. Za Rožmana bi najbrž veljalo kaj dopisati, je pa, kolikor vem, posredoval kvečjemu za ljudi, obtožene sodelovanja s partizani, če je lahko jamčil zanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::In ti si nepristranski moderator? Čudno, da sploh obstajajo članki o komunističnem nasilju v tvojem kraljestvu Wikipedija. Vsako tvoje mnenje ovržem z levo roko a nebom, ker si kot ostali zaprte glave in ponavljaš zgodovinske pripovedke iz Kumrovca. Hvala za popestritev dneva in lep pozdrav. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::Kar se vsebine tiče nimam čisto nič več pooblastil kot ti. Zato sem tudi začel debato, da bi prišla do konsenza, a če zgolj z zaprto glavo ponavljaš pripovedke iz nadškofije, pač ne moreva in bo ostalo pri verziji članka, ki odraža malo širši konsenz urejevalcev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::Zakaj je navedba, da so kristjani sestavljali večinski del potrebna, če so bili v tistem času, še pred komunizmom, vsi večinoma verni, kot si dejal sam? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 18:57, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::Kot protiutež trditvam, da je bilo partizanstvo protikrščansko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::in kje so navedene te trditve? Spet splošno znano? Splošno znano izobraženim, ki se tega zavedajo in ne berejo Wikipedije. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 19:12, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::Že tvoji komentarji tu zgoraj so jih polni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::Ubošček, potrebuješ še kakšen dokaz? Kako pa bi ti poimenoval organizacijo, ki ruva križe, pobija duhovnike, preimenuje kraje z verskim imenom, izdaja lastne cerkvene podpornike med in po vojni, izkopava pokopane, prepove pokop, nadzoruje pokopališča, nacionalizira Cerkveno last, javno nasprotuje Cerkvi, ukazuje naj partizani pobijajo hitreje, pisno prodi po mladih devicah, krade živino, požiga itd. Itd. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:10, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::Z žalitvami boš dosegel samo nasprotno od želenega. OF, kljub temu, da je imela partija najpomembnejšo vlogo (in po nekaj letih tudi vrhovno), ni bila samo komunistično gibanje. Več v članku [[Osvobodilna fronta]]. Nihče ne zanika zavržnih dejanj po vojni in med njo, a druga skrajnost ne more biti nepristranska rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:25, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::Zaradi mene je bila lahko monarhistično gibanje, vodstvo je bilo komunistično in je lepo tlakovalo pot do komunizma. Rečeš, da ni bilo proti krščansko nato pa zgolj pripomniš "dejanja so bila zavržna". [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:29, 19. marec 2025 (CET) ::::::::::::::::::Točno to pomeni moja trditev skoraj na začetku, da stvar še zdaleč ni bila črnobela. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:35, 19. marec 2025 (CET) :::::::::::::::::::😂😂😂 [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 20:38, 19. marec 2025 (CET) == Dražgoše == @[[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] prosim, ne nasedaj poenostavljenim interpretacijam, ki jih nekateri novinarji nalašč servirajo. Samo en izmed parih (verjetno namenskih) šlamparij (bolje - neresnic !) ti bom citiral in tolmačil samo en del iz tvojega citiranega sklica. "''Nemci v uničenih in požganih Dražgošah sredi januarja 1942, kjer so se znesli nad nedolžnimi vaščani, partizani pa so zbežali na varno''." A je bilo dogajanje med 2. svetovno vojno pri Dražgošah (Jelovici) morda neka opereta - da je bilo dogovorjena, da bodo tod varni? - Ne pravilno je reči, da v vojnih razmerah ni varen nihče - niti civilist, kar se je lepo pokazalo prav v Dražgošah in, kar je bila nacistična praksa. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:59, 28. november 2025 (CET) :Partizani so prišli v vas, kljub prošnjam domačinov naj odidejo so prvi ostali, začeli razglasovati komunizem in kako so oni močni. Ko so zato slišali Nemci so prišli in partizani so se po nekaj strelih takoj umaknili. Zanimivo kako se protožuješ nad mojim povzetkom a ne po podobnim, ki razloži zadevo isto kot jaz, in to v istem članku. Morda ti gre v nos, ker je moj prispevek bolj viden, ker je pri sliki? Nevem kaj te matra, to je zgodovinska resnica, partizani so bili krivi za premnoge reparacije katere so izkoriščali, da so lahko s prstom kazala na Nemce čes "glejte kaj vam počno". Bolano, eni in drugi. Nevem zakaj bi prispevek pri sliki tako enostranski in zavajajoč, kot, da so Nemci na en dolgočasen dan prišli v neke uboge Dražgoše in zradirali vas samo zato, ker lahko. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:05, 28. november 2025 (CET) ::Mene nič ne matra - ampak očitno podlegaš simplificiranemu pogledu na dogodek (me pa veseli, da več ni ''na varno''). Cilj partizanov nikakor ni bil, da bi Nemci zažgali vas. To, kar se je zgodilo v Dražgošah, je bila posledica nacistične politike kolektivne odgovornosti in posrednim maščevanja nad civilnim prebivalstvom, kar je bila razmeroma standardna praksa okupatorja povsod, kjer so delovale odporniške enote. ::Niti vaščani niti partizani niso mogli vedeti, kaj jih čaka (če maš kak zapis pred požigom pokaži)– to, da je kdo govoril o umiku, ne spremeni dejstva, da nihče ni mogel predvideti brutalnosti povračilnih ukrepov. Nacistični odziv ni bil “naravna posledica” dejanj vaščanov ali partizanov, temveč sistematična represija, ki je bila značilna za okupacijsko politiko okupatorja. ::Pričevanja vaščanov, ki so bila opravljena dolgo po vojno, so (ta) v bistvu podležena kognitivni pristranskosti, saj so domačini na dogodek gledali zelo pristransko in hoteli najti glavnega krivca (niso pa imeli širšega geografskega okvirja). Potrebno je priznati, da so Nemci (*pozimi je bilo, ko so (kjer koli) vidne stopinje oboroženih sil!) 25. decembra 1941 spoznali, da so gorenjski partizani aktivni le južno od Poljanske Sore in, da so ti pripravili širšo akcijo na tem območju. To pomeni, da če bi bili drugje bi si pač "Dražgoše" skoraj zagotovo zgodile drugje. In bi danes drugi vaščani imeli podobne interpretacije zakaj so šli pa ravno tja. ::Bistvo bitke pri Dražgošah ni v tem, da bi kdo namenoma žrtvoval civiliste – to je napačna retroaktivna interpretacija. Simbolni pomen bitke je v tem, da je šlo za enega prvih večjih in dobro organiziranih primerov oboroženega odpora na Gorenjskem. Tragična usoda vasi je posledica nacističnega terorja, ne pa partizanskega načrta. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:33, 28. november 2025 (CET) :::Ubogi nevedni partizani niso vedeli, da bo prišlo do reparacij kot tolikokrat poprej. Tigrovcu so se odpovedali atentatu na Mussoliniji, ker so vedeli, kaj bi se zgodilo civilistom. Ubogi partizani niso vedeli, da so prošnje domačinov utemeljene na podlagi premnogo drugih problemov. Šli bi stran, NA VARNO, kamor bi jim domačini v zameno nosili hrano, kot se je predlagalo, pa do tega ni prišlo. Raje so trobili komunizem. Po izbrisu Dražgoš pa trobili herojska dejanja partizanov in kako so pobili 1000 Nemcev. Ti se kar tolaži s tem "nenamenske reparacije". Očitno nisi sposoben dojeti zla komunistične partije in njej podrejene OF. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:42, 28. november 2025 (CET) ::::Očitno nimaš samo simplificiranega pogleda a tudi kognitivno popačenega (zadnja polovica) (zakaj tako razmišlaj?). Drugače pa bajke in miti [[Ivan Jan|Ivana Jana]], [[Anton Dežman|Tončka Dežmana]] (stric Jožeta Dežmana, ki ima morda *dedne alele, da tudi on včasih kakšno (moderno) bajko skupaj sestavi) ter nekaterih drugih zame niso relevanten vir. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:49, 28. november 2025 (CET) :::::Dajta se oba malo umiriti, merjenje mišic o preteklih dogodkih jih ne bo spremenilo ... dajmo se raje konkretneje pogovoriti o virih, kakor pa obkladati drug drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:52, 28. november 2025 (CET) ::::::No, tale zapis mi je pa všeč, preprost in točen. Z veseljem. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:55, 28. november 2025 (CET) :::::Aja potem pa v redu, diskreditacija zgodovinarjev, ki ne pišejo po taktu iz Kumrovca je pač sprejemljiva. A s tem diskreditiraš tudi pričevanja velečastnih partizanov, ki so tudi velik del pričevanj. Ampak to je v redu, ker se je šlo v Dražgošah za herojski podvig (pobega) in ni nikakršnega drugega primera, ki bi dokazal o partizanski (ne)sposobnosti, s katero so povzročali reparacije. Kako hitro si zajadral z dejanskega argumentiranega pogovora, klasika. Osebna mnenja ti delajo kar veliko dela, in ti diktiraš "nevtralnost" člankov. Car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 21:54, 28. november 2025 (CET) ::::::Joj, joj ... Kakšne neboluze; več kot polovica, kar mi očitaš sploh nisem napisal - tako, da si samo potrdil, da imaš res kognitivno popačen pogled. Jaz pa drugače ne diktiram nevtralnost člankov, ker sem že imel več diskusij, a seveda ponavadi, ker prej odneham nisem "zmagal", ker so nekateri (tudi ti očitno zabetonirani). -- ::::::Hotel sem te le opozoriti, da ne vzami vsega, kar je napisano v člankih (tudi zgodovinarjih, ki doktorirajo na Teološki fakulteti ipd.) jemati za suho zlato. (Drugače pa nisi noben car) Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 28. november 2025 (CET) :::::::Prav imaš, nesmem verjeti zgodovinarjem, ki so se preoblekli v preživele domačine in se nam zlagali o dogajanju v Dražgošah. Za carja sem oklical tebe, ko toliko veš in se razpišeš na vse drugo iz enega navadnega dejstva, nakoncu pa rečeš, da nič od tega nisi rekel. Kako bolj preprosto bi lahko nasprotoval mojemu ubogemu prispevku, pa se raje spuščaš v debate o tebi neljubih zgodovinarjih in ubogih nevedečih partizanih, ker "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil" pač ponavadi prevlada, ne? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:08, 28. november 2025 (CET) ::::::::Vem, da mi boj @[[Uporabnik:A09|A09]] očital naj sem umirim, ampak tole pač moram napisati ... Iz mojega vidika je neumno te le stvari sploh misliti "moj dedi je bil partizan in domoljub in tega nebi storil", saj (kot rodoslovec), vem, da sem v sorodu (po mojih trenutnih podatkih), tako z 1 aktivistom OF, 3 partizani, 1 domobrancem, 3 mobiliziranci v nemško vojsko . in mnogimi drugimi, ki jih še nimam v svoji rodoslovni bazi podatkov. Tako, da je pač tole nesmiselno misliti in ne mislim. So pa zgodovinarji kot je mdr. Dežman pač včasih imajo (malo) popačen pogled (do ok. 2011 je pisal o kasneje zgoraj omenjenih kot izdajalcih ipd., danes pa piše obratno, da so komunisti na neki način izdajalci ... jaz takim skoraj obratnim interperatcijam ne verjamem, če niso podani dovolj točni metodološki in terminološki temelji za intepretacijo preteklosti). Poskušaj, če (in ko) boš kaj prispeval se držati wikipedijenega pravila o nevtralnosti. (Ker imamo v RS po mojem mnenju (da ne bi ti tole po svoje interpretiral!) pač večinoma za 20. stoletje neke propagandno obremenjene zgodovinarje, saj so ''ožje'' družinsko zaznamovani in omejeni za širši pogled). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:35, 28. november 2025 (CET) :::::::::Zakaj bi se pa morali sploh držati ene (domnevne) struje? Fakti so taki in jih ideologije ne bodo spremenile, lahko se spremenijo samo pogledi nanje. V kolikor se pač ne bosta mogla domenit, kdo od zgodovinarjev ima bolj prav, svetujem dosledno navajanje avtorja "mnenja". Pri kontroverzah se je pametno držati tovrstnega navajanja. Sicer pa WP:RS ne določa, kdo od avtorjev je zanesljiv in kdo ne ... mi je pa nekako vsaj meni smiselno, da noben ne bo šel navajat vojnih časopisov, če pa imamo na voljo več deset analiz zgodovinarjev. Jasno, da se ne bodo vsi strinjali, kar pa samo po sebi ne omejuje pisanja članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:56, 28. november 2025 (CET) ::::::::::Pri kontroverzah @[[Uporabnik:A09|A09]] kot je npr. ''Dolomitska izjava'' ipd., predstavljena je tule [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-informativni/103704490 ''Od Večne poti do Tivolija – 70 let ustanovitve OF'']; na Wikipediji (še) ni doslednega navajanje dvojih/večih mnenj tako, da bom to še dopolnjeval. Hotel sem pa povedati, ravno to, da so nekateri naši zgodovinarji ideološko "obremenjeni" (tudi Repe in Pirjevec) in tega, če boste kaj od njih prebrali ''v dnevnem časopisju'' - sploh ne skrivajo. Tudi literatura za 2. svet. vojno na Slovenskem, pred 1991 je ideološko obarvana (tudi po osamosvojitvi je še vedno tako ...). Očitno bo treba ponekod tekst razširiti in predstaviti več pogledov ([[Immanuel Kant|Kant]] je pri interpetaciji kopernikanskega obrata nekje zapisal, da absolutne resnice ni - največ kar si ljudje dobimo je popolno prepičanje (resnica obstaja, ampak do nje dostopamo le skozi naše spoznavne oblike)). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:53, 29. november 2025 (CET) :::::::::::Naj samo opomnem, da popravljanje (domnevnih) zgodovinskih krivic ni namen tega projekta. To sploh ni bitno. Lahko pa povzemamo vire in kakšna so mnenja stroke. Deklasiranje ene strani pod pretvezo ideološkosti in potiskanje drugih, ki so prav tako ideološko obremenjeni, ne vodi v konstruktivno urejanje marveč v merjenje mišic. Na tej točki predlagam, da se na pogovorni strani članka formulira nek predlog zapisa, da bomo lahko vsi pokomentirali. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:36, 29. november 2025 (CET) :::::::::Brat to je bistvo. Jaz mislim, da je bil moj prispevek nevtralen, ti pa si začel razlagati na dolgo in široko o...ah ja. Lahko noč. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:57, 28. november 2025 (CET) == [[Wikipedija:Urejevalske vojne|Urejevalske vojne]] == Prenehaj. Za razprave o člankih obstajajo pogovorne strani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:28, 8. september 2026 (CEST) :Zanimivo, da si to napisal meni. Jaz sem svoje urejanje argumentiral, nakar so sledile redakcije brez razloga. S tega vidika so te tvoje moje "vojne" upravičene. Pa Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:38, 8. september 2026 (CEST) :: Ne zavajaj. Prva redakcija brez razloga je bila tvoja: "Brez argumentov. Zdaj bom jaz rekel enako" —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 8. september 2026 (CEST) :::Brez razloga? Saj sem vendar uporabil isti način argumentiranja kot kolega, to sem thdi navedel in si me ravnokar celo lepo citiral. Te dajejo dvojna merila? Saj bo, le pogumno, neobjektivno, naprej :) [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:02, 8. september 2026 (CEST) Zadnje opozorilo. Lahko razpravljamo o spornih zadevah na pogovornih straneh, dokler ne dobiš konsenza, pa ne vračaj svojih razlag. Zdaj zganjaš urejevalske vojne že s tremi ali štirimi ljudmi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:49, 8. september 2026 (CEST) :Pa samo eden mi je navedel dejanski argument in to nisi bil ti. Ti očitno posežeš po zadnjih opozorilih, ker nisi sposoben navesti razlogov. Pa tako ponosno imaš na svoji strani objavljeno, da so vsi izbrisi upravičeni ali pa argumentirani. Jaz pa si moram še enkrat prebrati pravila, pravilo o Yerpovem konsenzu sem očitno spregledal xD [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 22:10, 8. september 2026 (CEST) ::Za tvoje površno argumentirano "popravljanje" je bilo protiargumentov čez glavo dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:32, 9. september 2026 (CEST) :::Pa jih ne znaš niti navesti, pa toliko jih je. Poglej si svoje redakcije. Kakšne bogate argumente si navajal. Kršiš pravila in še svoja lastna načela. Ignoriraš Haaško konvencijo, ki je mednarodno priznan in sprejet dokument češ "šlo je za izrecno prisego Hitlerju". Če bi imel moč podarjati nagrade bi prav vse romale v tvoje roke. Tako me že dolgo ni nihče nasmejal. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 07:41, 9. september 2026 (CEST) ::::Za začetek svoje "argumente" poglej. Svoje z veseljem razložim, ampak - znova - na pogovorni strani zadevnega članka, ne v povzetkih urejanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:59, 9. september 2026 (CEST) :::::seveda ja, ne čakaj na maj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:00, 9. september 2026 (CEST) ::::::Kar začni razpravo, če misliš, da bi moralo biti sprejeto stanje spremenjeno. Potem pa od tu dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 9. september 2026 (CEST) :::::::Ti se delaš norca. Rečeš da z veseljem obrazložiš svoje "argumente" in nato na moje povabilo odgovoriš s tem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:07, 9. september 2026 (CEST) ::::::::Samo sledim logiki pogovornih strani oziroma razpravljanja nasploh. Ti si tisti, ki si prizadeva spremeniti konsenzualno sprejeto verzijo, štirje pa ti kažemo, da so tvoje razlage v povzetkih urejanj neprepričljive. Čez 10 let ne bo šel nihče najprej gledat tvoje uporabiške pogovorne strani, če ga bo zanimalo grajenje konsenza ob tem konfliktu v zgodovini redakcij. Zato vabljen, da povzameš svoje argumente na pogovorni strani zadevnega članka, ostali pa bomo predstavili svoje protiargumente. Sicer moramo loviti tvoje trditve po več koncih, kar prinaša potencial za dodatno zmedo in je rahlo ponižujoče s tvoje strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::Ti pa si legenda. Vsako svoje prvo urejanja sem lepo argumentiral, če sem dobil protiargument sem slednjemu primerno odgovoril. Zdaj pa me ti nagovarjaš da grem spet navesti že navedeno, medtem, ko tvoje obrazložitve čakam že cel potek te tvoje urejevalske vojne. In ne, "šlo je za izrecno prisego Hitlerju" pač ni argument. Edini normalen je bil kolega, ki je citiral Rösenerja. Ti pomoje zgolj zavlačuješ, ker pač neveš zgodovinskega in pravnega ozadja te tematike. Lahko samo poveš koliko časa potrebuješ, da o tem na hitro prelistaš kakšno 70 let staro bukvo. Lp [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 08:35, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::Kot rečeno, povzetki urejanja za argumentacijo niso primerni, niti ni relevantno da zanikaš obstoj mojega argumenta. Če ne nameravaš spoštovati postopkov tega spletnega prostora, si vabljen, da si najdeš kakega drugega za objavljanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Če še vedno nisi sposoben navesti svojih neobstoječih argumentov greš lahko z mano na lov za drugimi "prostori". Čeprav mene tu nič ne moti niti nisem nezmožen storiti kar se prosi in zahteva, zate tuja stvar, vidim in verjamem. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:32, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Obstoj tvojega argumenta je zaenkrat zgolj v tvoji glavi, edina priča si ti. Kdaj bomo bili deležni razsvetljenja s tvoje strani? Zakaj nam onemogočaš dostop do bogatega znanja, ki ga poseduješ? [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:34, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::::Zakaj govoriš o sebi v množini? Lepo sem ti napisal, kdaj bom obširneje obrazložil svoj argument. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:39, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::::Kaj ko bi to storil tukaj in zdaj. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 09:40, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::::::Tvoja uporabniška pogovorna stran je slabo mesto, ker gre za vsebinsko razpravo širšega pomena o točno določenem/-ih članku/-ih in bo tukaj spregledana. Zato ne. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:46, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::::::Pa ti si car. [[Uporabnik:Arnulf Karantanski|Arnulf Karantanski]] ([[Uporabniški pogovor:Arnulf Karantanski|pogovor]]) 10:20, 9. september 2026 (CEST) j0o5psevex47qltjm51ergwwkawmv5o 0 584654 6748164 6725421 2026-09-08T18:55:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748164 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Sansa, Buddhist Mountain Monasteries in Korea | Image = 안동봉정사전경.jpg | Location = [[Andong]], [[Južna Koreja]] | Criteria = kulturno: iii | ID = 1562-3 | Year = 2018 | Coordinates = {{coord|36|39|12|N|128|39|45.2|E}} | locmapin = Južna Koreja }} {{Infobox Korean name |img =Korea-Andong-Bongjeongsa_3040-06_Geungnakjeon.JPG |caption= Geungnakjeon - najstarejša lesena stavba v Koreji s trinadstropno pagodo spredaj v Bongdžongsi |hangul = 봉정사 |hanja = 鳳停寺 |rr = Bongjeongsa |mr = Pongjŏngsa }} '''Bongdžongsa''' ({{langx|ko|봉정사}}) je korejski [[budistični tempelj]] na pobočjih gore Čondung v mestu [[Andong]] v provinci Severni Gjeongsang v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. Je pomožni tempelj Gunse, glavnega templja 16. veje reda Džogje.<ref name="EncyKorea">(in Korean) [http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=249726&v=42 봉정사 鳳停寺 (Bongjeongs)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110610084632/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=249726&v=42 |date=June 10, 2011 }} Nate / Encyclopedia of Korean Culture</ref> Bongdžongsa je s 1650 m² največji tempelj v Andongu in je lokacija najstarejše lesene stavbe Gungnakdžon v Koreji. V glavnem templju je 10 stavb, v dveh pomožnih templjih Bongdžongsa, ki sta vzhodno in zahodno od glavnega tempeljskega kompleksa, pa je skupno 9 drugih stavb. Ta tempelj predstavlja najstarejši primer lesene arhitekture v Koreji. Med svojim potovanjem v Korejo leta 1999 je bila britanska kraljica [[Elizabeta II. Britanska]] še posebej navdušena nad obsegom in lepoto templja Bongdžonsa.<ref>{{navedi knjigo|title=Temples of Korea|last=Yoo|first=Myeong-jong|publisher=Myeong-jong|year=2009|pages=48|language=en}}</ref> == Izvor == Domneva se, da je tempelj Bongdžongsa prvi ustanovil menih Uisang leta 672 v 12. letu vladavine kralja Munmuja iz kraljestva Sila (661–681). Vendar pa napis, najden med obnovo Guknakdžona, navaja, da je tempelj ustanovil Neungin Deduk, učenec meniha Uisanga.<ref name="VK">{{navedi splet|url=http://www.visitkorea.or.kr/enu/SI/SI_EN_3_1_1_1.jsp?cid=264144|title=Visitkorea|access-date=2011-01-29|archive-date=2013-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20130823085353/http://www.visitkorea.or.kr/enu/SI/SI_EN_3_1_1_1.jsp?cid=264144|url-status=dead}}</ref><ref name="OA">{{navedi splet| url=http://www.orientalarchitecture.com/koreasouth/andong/bongjeongsa.php|title=Orientalarchitecture|access-date=2011-01-29}}</ref> Leta 1363 je bila izvedena zadnja večja rekonstrukcija, leta 1625 in 1972 pa so bile izvedene prenove. == Zakladi == ;Nacionalni zaklad št. 15 Gungnakdžon (dvorana Nirvane), ki izvira iz začetka 13. stoletja, velja za najstarejšo leseno stavbo v Južni Koreji. Prvotno imenovan Dedžangdžon, je bil prej glavna dvorana templja Bongdžongsa.<ref name=":0">{{navedi splet|title=국보 제15호 안동 봉정사 극락전 (安東 鳳停寺 極樂殿) : 국가문화유산포털 - 문화재청|url=http://www.heritage.go.kr/heri/cul/culSelectDetail.do?pageNo=5_1_1_0&ccbaCpno=1113700150000&ccbaKdcd=11&ccbaAsno=00150000&ccbaCtcd=37|access-date=2020-08-22|website=Heritage Portal : CULTURAL HERITAGE ADMINISTRATION|language=ko}}</ref> Dvorana je bila zgrajena s skrilastimi okni na obeh straneh, z vrati v sprednjem srednjem predelu in ima dvokapno streho, ki jo podpirajo nosilci stebrov. V notranjosti dvorane je postavljen budistični kip, okrašen z okrasnim baldahinom, budistični oltar pa je izrezljan z vzorcem zvitka. Čeprav je bila zgrajena v času dinastije Gorjo, dvorana kaže vpliv arhitekturnega sloga zgodnjega obdobja združene Sila.<ref>{{navedi splet|title=Geungnakjeon Hall of Bongjeongsa Temple, Andong|url=http://english.cha.go.kr/chaen/search/selectGeneralSearchDetail.do;jsessionid=a72sPlFNJtfeBWYQD4ee63TaAwnZETdPyVss1cvUaMPV8JeQ4fuwYDdv75MOyINU.cha-was02_servlet_engine4?mn=EN_02_02&sCcebKdcd=11&ccebAsno=00150000&sCcebCtcd=37&pageIndex=2&region=&canAsset=&ccebPcd1=&searchWrd=&startNum=&endNum=&stCcebAsdt=&enCcebAsdt=&canceled=&ccebKdcd=&ccebCtcd=}}</ref> ;Narodni zaklad št. 311 Deungdžon je glavna tempeljska dvorana z osupljivimi originalnimi freskami,<ref name="EVK">{{navedi splet|title=English.visitkorea|url=http://english.visitkorea.or.kr/enu/SI/SI_EN_3_6.jsp?cid=262742|access-date=2011-01-30|archive-date=2012-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20120402142855/http://english.visitkorea.or.kr/enu/SI/SI_EN_3_6.jsp?cid=262742|url-status=dead}}</ref> ki predstavljajo gradbene sloge zgodnjega obdobja dinastije Čoson. Deungdžon je znan po slogu stebrov, najverjetneje prinesenih iz dinastije Song, in vključuje obliko stebričnega vrha in ukrivljenega nosilca. ;Zaklad št. 448 Hveom Gangdang, študijska dvorana, zgrajena leta 1588 sredi dinastije Čoson. ;Zaklad št. 449 Gogumdang, majhna bogoslužna dvorana, zgrajena leta 1616. ;Kulturna dediščina Gjongsangbuk-do #325 Manseru je stavba, zgrajena v času vladavine kralja Sukdžonga Čosona, ki služi kot vhod v glavno dvorano templja. 1. novembra 2001 je bila razglašena za oprijemljivo nacionalno bogastvo Gjongsangbuk-do št. 325.<ref>[http://terms.naver.com/entry.nhn?docId=1219126&cid=40942&categoryId=33613 BongJeongsa-Manseru]{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ;Kulturna dediščina Gjongsangbuk-do #182 Tristopenjska kamnita pagoda je bila 29. decembra 1984 razglašena za oprijemljivo kulturno dediščino Kjongsangbuk-do št. 182. Visoka je 318 cm in domneva se, da je bila zgrajena sredi dinastije Gorjo.<ref>http://terms.naver.com/entry.nhn?docId=1195987&cid=40942&categoryId=33613{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Bongjeongsa-Three-story stone pagoda</ref> == Galerija == <gallery class="center"> File:Korea-Andong-Bongjeongsa 3037-06 Daeungjeon.JPG|Bongdžongsa Deungdžon - Nacionalni zaklad št. 311 File:Korea-Andong-Bongjeongsa 3034-06 Maseru.JPG|Bongdžongsa Maseru File:Korea-Andong-Bongjeongsa-Maseru-Drum-01.jpg|Boben in lesene ribe v paviljonu Bongdžongsa Manseru File:Korea-Andong-Bongjeongsa 3046-06 Bell Pavilion.JPG|Paviljon zvona Bongdžongsa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Bongjeongsa}} * [http://www.bongjeongsa.org/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Južni Koreji]] [[Kategorija:Andong]] [[Kategorija:Ustanovitev leta 682]] [[Kategorija:Budistični templji v Južni Koreji]] bp7ua7bvehwp2khw1c6bpp7ra5efrsu 0 586081 6748160 6699456 2026-09-08T18:23:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748160 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Bogdan Grom''', [[umetnik]], [[slikar]], [[kipar]], [[Grafika|grafik]], * [[26. avgust]] [[1918]], [[Devinščina]] pri [[Prosek, Trst|Proseku]] (občina [[Zgonik]]), [[18. november]] [[2013]], [[Englewood]], [[New Jersey|New Yersey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]). == Življenje in delo == Bogdan Grom se je rodil v vasici Devinščina nad Trstom, oče je bil Miro, ravnatelj Živnostenske banke v Trstu, mati Frida (rojena Dolenc). Osnovno šolo je obiskoval v Trstu, v [[Barkovlje|Barkovljah]] je tudi študiral glasbo, nato je družina sledila očetu, ki je se zaradi službe večkrat selil, a se je med poletjem vedno vračal domov na Kras in počitnice je preživljal s starimi starši v Devinščini v slovenskem okolju, kjer je vskal odnos do lastnih korenin in narodni pripadnosti, saj ga je podžigala fašistična represija. Vsekakor je študiral bodisi v [[Praga|Pragi]], [[Zagreb|Zagrebu]] kot v [[Subotica|Subotici]], kjer je opravil zadnje leto gimnazije, v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa je zaključil licej. Študiral je pravo v Ljubljani, a italijanski fašistični okupatorji so ga leta 1941 zaprli najprej v Ljubljani, nato v Trstu v zapor Coroneo, potem so ga odgnali v [[Umbrija|Umbrijo]], kjer je v [[Perugia|Perugi]] študiral na akademiji likovne umetnosti. Grom je že kot otrok dokazal veliko nadarjenost do likovne umetnosti, med potovanji se je izobraževal, saj je oče rad sledil slikarjem in ga je Bogdan vedno spremljal po razstavah. Imel je tudi mnogo odličnih mentorjev, med katerimi [[Matej Sternen|Mateja Sternena]] iz Ljubljane, Gerardo Dottori v [[Perugia|Perugi]], Armando Pizzinato v [[Benetke|Benetkah]] in tudi Aldo Pascucci, Roberto Velli, Guido Cadorin, Bruno Saetti ter drugi. Po drugi svetovni vojni se je Bogdan Grom preselil v [[Ptuj]], kjer je med leti 1945–47 poučeval risanje na realni gimnaziji (nadomeščal je [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]), nato se je leta 1947 vrnil v Trst, saj so ga prosili, da bi nadaljeval strip, ki ga ni zaključil komaj umrli [[Albert Sirk]] za Ljudski tednik in je dobil službo kot profesor likovne vzgoje na slovenskem učiteljišču v Trstu. Bogdan Grom se je stalno izobraževal in izpopolnjeval v raznih tehnikah, leta 1957 je obiskoval tudi tečaj za barvna stekla na munchenski akademiji in se še isto leto preselil v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Od leta 1960 je poučeval na Pratt Institute v [[Brooklyn|Brooklynu]] v [[New York|New Yorku]], nato pa na City Community College of applied Arts and Sciences v istem mestu, od leta 1962 pa izbral poklic svobodnega umetnika.<ref>{{Navedi splet|title=Grom, Bogdan (1918–2013) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010680/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-30}}</ref> A Bogdan Grom, čeprav je postal svetovno znani umetnik,<ref>{{Navedi splet|title=Vse najboljše, Bogdan Grom!|url=https://www.primorski.eu/kultura/190467-vse-najbolje-bogdan-grom-BKPR195712|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-30|language=sl}}</ref> je vedno ostal navezan na svoj [[Kras (območje)|Kras]] in je vedno ostal Slovenec.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl zamejski umetnik Bogdan Grom|url=https://www.mladina.si/150861/umrl-zamejski-umetnik-bogdan-grom/|website=Mladina.si|accessdate=2025-06-30}}</ref> Razstavljati je začel leta 1949 s skupino slovenskih tržaških umetnikov v tržaški galeriji ''Scorpione'', sledile so razstave v najrazličnejših italijanskih mestih,<ref>https://prabook.com/web/bogdan.grom/768112</ref> sodeloval je tudi na rimskem Quadriennalu. Razstavljal je v: Italiji, Jugoslaviji, Španiji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Sloveniji, Bolgariji, Izraelu, na Japonskem in seveda v ZDA. Njegova dela so prisotna v stalnih zbirkah v Galleria Nazionale d’Arte v [[Rim|Rimu]], v muzeju Revoltella v [[Trst|Trstu]], v Narodni galeriji v [[Beograd|Beogradu]], v Moderni galeriji v [[Ljubljana|Ljubljani]], v [[Cincinnati]] Art Museum v [[Ohio|Ohaiu]], v Guggenheimu v [[New York|New Yorku]], v White House Art Collection v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] in tudi v številnih zasebnih zbirkah.<ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Grom – U.S. Department of State|url=https://art.state.gov/personnel/bogdan_grom/|accessdate=2025-06-30|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrl likovni umetnik Bogdan Grom|url=https://mojaslovenija.net/umrl-likovni-umetnik-bogdan-grom/|website=Moja Slovenija|date=2013-11-20|accessdate=2025-06-30|language=sl-SI|last=admin}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Grom {{!}} Pennsylvania Convention Center Art|url=https://www.paconventionart.com/artists/bogdan-grom|website=www.paconventionart.com|accessdate=2025-06-30}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Grom|url=https://rogallery.com/artists/bogdan-grom/?page=-1|website=RoGallery|accessdate=2025-06-30|language=en-US|archive-date=2025-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20250814191307/https://rogallery.com/artists/bogdan-grom/?page=-1|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Grom|url=https://terra.rs/en/symposium-artist/bogdan-grom/|website=Terra|accessdate=2025-06-30}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Grom Paintings & Artwork for Sale {{!}} Bogdan Grom Art Value Price Guide|url=https://www.invaluable.com/artist/grom-bogdan-3t1z90giwc/sold-at-auction-prices/|website=www.invaluable.com|accessdate=2025-06-30|language=en}}</ref> Njegov opus je izjemno bogat in raznolik. Posvečal se je najrazličnejšim tehnikam in likovnim ter kiparskim izrazom,<ref>{{Navedi splet|title=Grom, Bogdan – SCULPTURE FOR LEONIA|url=https://sculptureforleonia.org/bogdan-grom/|date=2014-12-04|accessdate=2025-06-30|language=en-US}}</ref> saj je ustvarial tudi medalje in malo plastiko, razen najrazličnejših kipov.<ref>{{Navedi splet|title=Slovo slikarja Bogdana Groma|url=https://old.delo.si/kultura/razstave/slovo-slikarja-bogdana-groma.html|website=old.delo.si|date=2013-11-20|accessdate=2025-06-30|language=sl-si|first=V. U.|last=STA}}</ref> Ilustriral je mnogo knjig,<ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Grom: Pikapolonica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612744366|website=www.biblos.si|accessdate=2025-06-30}}</ref><ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2259692#full</ref> zelo navezan je bil tudi na slovensko ornamentistiko<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3398555#full</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Grom: Slovenski ornament|url=https://www.etno-muzej.si/sl/etnolog/slovenski-etnograf-34-1951/bogdan-grom-slovenski-ornament|website=Slovenski etnografski muzej|date=2022-05-13|accessdate=2025-06-30|language=sl|last=ajda}}</ref><ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/239816960#full</ref> (nekaj takih njegovih ilustracij je tudi v prvem letniku [[Jadranski koledar|Jadranskega koledarja]] leta 1951). Na začetku svoje umetniške kariere je ustvarjal pod vplivom impresionizma, ekspresionizma in futurizma, kasneje se je veliko navdihoval pri domačem Krasu, tudi v letih, ko se je izselil v Združene države Amerike.<ref>{{Citat|title=Bogdan Grom, portret umetnika|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-portret/174249929|accessdate=2025-06-30|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> Zelo rad se je vračal v domače kraje.<ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Grom se pri 94 letih vrača iz ZDA|url=https://old.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/bogdan-grom-se-pri-94-letih-vraca-iz-zda.html|website=old.delo.si|date=2012-12-16|accessdate=2025-06-30|language=sl-si|first=Urša Izgoršek|last=Nedelo}}</ref> Leta 2007 mu je tržaška [[Mladika (založba)|založba Mladika]] izdala zelo bogato in obsežno monografijo v treh jezikih: ''Moje korenine = Le mie radici = My roots.''<ref>{{Navedi splet |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3021036#full |title=arhivska kopija |accessdate=2025-06-30 |archive-date=2025-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250814190342/https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3021036#full |url-status=dead }}</ref> Leta 2011 je prejel odličje takratnega slovenskega predsednika Danila Türka za bogat ustvarjalni opus, s katerim je vseskozi opravljal poslanstvo ambasadorja odličnosti in umetnosti slovenske kulture.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Bogdan Grom|url=https://www.primorske.si/2013/11/19/umrl-je-bogdan-grom|website=Primorske Novice|accessdate=2025-06-30}}</ref> Leta 2012 so v Trstu priredili večjo retrospektivno razstavo ob priložnosti nastanka stalne zbirke del, ki jih je umetnik podaril pokrajini Trst.<ref>{{Navedi splet|title=CRTrieste Foundation Receives Bogdan Grom Collection, Enriching Artistic Heritage|url=https://intrieste.com/2023/12/05/crtrieste-foundation-receives-bogdan-grom-collection-enriching-artistic-heritage/|website=InTrieste|date=2023-12-05|accessdate=2025-06-30|language=en-US|first=Sara Del|last=Sal}}</ref> Po njegovi smrti so mestu Trst sorodniki (po umetnikovi specifični želiji) podarili mnogo njegovih umetnin.<ref>{{Navedi splet|title=Preko 300 umetnin Bogdana Groma del zbirke Fundacije CRTrieste|url=https://www.primorski.eu/trzaska/preko-300-umetnin-bogdana-groma-del-zbirke-fundacije-crtrieste-DJ1496104|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-30|language=sl|first=Vesna|last=Pahor {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bogdan Grom – Fondazione CRTrieste|url=https://www.fondazionecrtrieste.it/portfolio-item/bogdan-grom/|date=2025-06-19|accessdate=2025-06-30|language=it-IT}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grom, Bogdan}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] k1bpzgpdes1bhw3aan1bwcy27wb0e6r 0 589213 6748079 6664726 2026-09-08T13:05:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Avgusta Šantel|image=Avgusta Šantel 1900s.jpg|caption=Avgusta Šantel okoli leta 1900 na fotografiji [[Fran Vesel|Frana Vesela]]|image_size=200px |parents=Avgusta plemenita Aigentler ([[Avgusta Šantel starejša]]) (mati) |relatives=[[Henrika Šantel]] (sestra)<br />[[Saša Šantel]] (brat)<br />[[Danica Šantel]] (sestra)<br />[[Dušana Šantel Kanoni]] (nečakinja) }} '''Avgusta Šantel''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slikar|slikarka]], [[Učitelj|učiteljica]] in [[Grafika|grafičarka]], * 21 julij, 1876, [[Gorica]], † 2 december, 1968, [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Avgusta se je rodila 21 julija 1876 v [[Gorica|Gorici]] v narodnozavedni slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Šantel, Avgusta ml. (1876–1968) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi638575/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-08-28}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=ŠANTEL, Avgusta ml.|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/santel-avgusta-ml/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-08-28|language=sl-SI}}</ref> Njena mati je bila slikarka priljubljena med goriško elito in poznejša učiteljica slikarstva na Višjem dekliškem zavodu v Gorici, Avgusta plemenita Aigentler (1852–1935), znana tudi kot [[Avgusta Šantel starejša]],<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Šantel, Avgusta st. (1852–1935) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi638726/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-08-28}}</ref> njen oče pa profesor matematike in fizike na gimnaziji v Gorici, [[Anton Šantel]] (1845–1920).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Šantel, Anton (1845–1920) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi638434/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-08-28}}</ref>Imela je šest bratov in sester, od katerih so trije dočakali odraslost. To so bili [[Henrika Šantel]] (1874–1940), slikarka, [[Saša Šantel]] (1883–1945), slikar in skladatelj, in [[Danica Šantel]] (1887-1921), učiteljica, ljubiteljska slikarka in umetniška modelka.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Šantel, Henrika (1874–1940) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi638880/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-09-04}}</ref> Avgustina prva učiteljica risanja je bila njena mati.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V svojih spominih je Avgusta kasneje zapisala, da je že v otroških letih ure in ure z zanimanjem opazovala slike, si skušala zapomniti podobnosti ter si v mislih predstavljala, kako jih prerisuje.<ref name=":7">{{Navedi knjigo|title=Življenje v lepi sobi|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/sazu/227208448|publisher=Nova revija|date=2006|location=Ljubljana|isbn=978-961-6580-10-6|series=Pričevanja|first=Avgusta|last=Šantel|first2=Avgusta|last2=Šantel|first3=Saša|last3=Šantel|editor-first=Janez|editor-last=Kajzer}}</ref> Med letoma 1882 in 1890 je Avgusta obiskovala osnovno šolo v Gorici.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Ob koncu osnovne šole je začela tudi z učenjem violine. Leta 1891 je začela z obiskovanjem učiteljišča, na katerem je maturirala leta 1895.<ref name=":0" /> == Nadaljno izobraževanje in pedagoško delo == Leta 1896 se je zaposlila kot učiteljica na prvi slovenski šoli v Gorici.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Leta 1897 se je zaposlila še na zasebni slovenski šoli v Gorici.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Leta 1988 je opravila izpit za poučevanje na meščanskih šolah.<ref name=":1" /> Leta 1900 je na Dunaju obiskovala en semester umetnostne šole Für Frauen und Mädchen, kjer je bila njena profesorica avstrijska slikarka [[:de:Tina Blau|Tina Blau]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V tem času je stanovala pri materini sestri, matematičarki Henrietti von Aigentler, in njenem možu, slovitemu fiziku [[Ludwig Edward Boltzmann|Ludwigu Boltzmannu]].<ref name=":11">{{Navedi revijo|last=Longyka|first=Igor|date=Februar 2022|title=Prve na Slovenskem|url=https://fzs.si/wp-content/uploads/2022/03/GEA-umetniske-razglednice.pdf|magazine=Gea}}</ref> Pri njiju je spoznala arhitekta [[Ivan Jager|Ivana Jagra]]. Ta jo je prepričal, naj izdela razglednico za tisk.<ref name=":11" /> Avgusta je namreč že poleti 1898 na počitnicah z materjo izdelovala unikatne razglednice v tehniki litografije in jih pošiljala sestri Henriki v München, kjer je ta študirala.<ref name=":11" /> Tako je Avgusta narisala velikonočne voščilnico. Aprila pred veliko nočjo 1900 je prvi tiskani primerek že prispel na Dunaj, na njem pa je bilo natisnjeno ime avtorice.<ref name=":11" /> To je bila prva slovenska umetniška razglednica.<ref name=":11" /> Po vrnitvi z Dunaja se je leta 1901 zaposlila kot učiteljica na [[Vransko|Vranskem]], kjer je poučevala eno leto.<ref name=":1" /> Leta 1902 se je zaposlila kot učiteljica v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]], kjer je poučevala dve leti.<ref name=":1" /> [[Slika:Danica_Šantel_in_Avgusta_ml._Šantel.jpg|sličica|Avgusta (na desni) s sestro Danico okoli leta 1910.]] Leta 1904 se je preselila v [[Pulj]], kjer se je zaposlila na Marinenschule, dekliški ljudski in meščanski šoli za otroke vojaških mornariških uslužbencev, in tam s krajšima presledkoma ostala štirinajst let.<ref name=":1" /> V letih 1907 in 1908 je študirala Münchnu na šoli za uporabno in svobodno umetnost, pri nemškem slikarju [[:de:Wilhelm von Debschitz|Wilhelmu von Debschitzu]] obiskovala večerni tečaj za akt ter se izpopolnjevala v slikanju cvetnih tihožitji na zasebni slikarski šoli avstrijske slikarke [[wikidata:Q95212389|Margarete Stall]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V letih 1908 in 1909 se je udeležila slikarskih počitniških tečajev, ki so jih prirejale münchenske šole, na Tirolskem in Bavarskem.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Leta 1909 je opravila izpit za poučevanje violine.<ref name=":1" /> Violino je kasneje poučevala in jo igrala v več glasbenih zasedbah.<ref name=":0" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Avgusta Šantel Jr.|url=https://portaalpina-gallery.com/collections/santel-augusta-jr|website=PortaAlpina|accessdate=2025-08-28}}</ref> Med prvo svetovno vojno je zapustila Pulj in se zatekla k prijateljici na Dolenjsko, vendar se je vanj pozneje vrnila.<ref name=":7" /> V letih 1916 in 1917 je poučevala v begunskem taborišču Steinklam.<ref name=":1" /> Leta 1920 se je zaposlila kot učiteljica risanja in petja na [[Sušak|Sušaku]].<ref name=":1" /> Leta 1922 se je zaposlila na dekliški meščanski šoli v Mariboru, kasnejši [[Osnovna šola Ivana Cankarja, Maribor|Osnovni šoli Ivana Cankarja]], kjer je delala dvanajst let.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Tri slikarke v Mariboru: umetniška družina Šantel, ki je povezala Primorsko s Štajersko|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/tri-slikarke-v-mariboru-umetniska-druzina-santel-ki-je-povezala-primorsko-s-stajersko/743308|website=rtvslo.si|accessdate=2025-08-28|language=sl|first=P.|last=G}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Hranite doma nemara dela slikark Avguste in Henrike Šantel, ki sta nekaj let ustvarjali v Mariboru?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/hranite-doma-nemara-dela-slikark-avguste-in-henrike-santel-ki-sta-nekaj-let-ustvarjali-v-mariboru/737047|website=rtvslo.si|accessdate=2025-08-28|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> Tam se je veliko ukvarjala tudi z glasbo. Igrala je violino in delovala v Glasbeni matici Maribor.<ref name=":5" /> Leta 1923 sta se po smrti njenega očeta in sestre Danice k njej preselili njena mati in sestra Henrika.<ref name=":6" /><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Umetniška družina Šantel: tri slikarke v Mariboru|url=https://maribor24.si/dogodki/kultura/umetniska-druzina-santel-tri-slikarke-v-mariboru/|website=maribor24.si|accessdate=2025-08-28|language=sl}}</ref> Leta 1929 sta se njena mater in sestra preselili v Ljubljano.<ref name=":9" /> Leta 1933 se je Avgusta upokojila.<ref name=":1" /> == Umetniško delovanje in slog == Avgusta je ustvarjala v [[Oljno slikarstvo|olju]], [[Akvarel|akvarelu]], [[Pastel (tehnika slikanja)|pastelu]] in z [[Svinčnik|barvnimi svinčniki]], preizkusila pa se je tudi v [[Lesorez|lesorezu]] in [[Linorez|linorezu]].<ref name=":1" /> Risala je tudi vzorce za čipke.<ref>{{Navedi revijo|last=Šifrer Bulovec|first=Mojca|last2=Hibšer|first2=Hugon|last3=Jesenovec|first3=Aleksander|last4=Paunik JezikŠtevilčenještevilka 63|first4=Andrej|date=2016|title=Klekljanje slovenske čipke|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JFDD39C2/b6b5c41e-33ca-499c-acd5-1db0a203e61c/PDF|magazine=Loški razgledi|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka}}</ref> Tematsko se je posvečala predvsem pokrajinam in motivom krajev, kjer je živela, in cvetličnim tihožitjem, redkeje pa portretom in figuralnim kompozicijam.<ref name=":1" /> Njeni lesorezi večinoma prikazujejo pokrajinske motive.<ref name=":1" /> Njena dela zaznamujejo značilnosti [[Plenerizem|plenerizma]], [[Realizem (umetnost)|realistične poteze]] in skrb za [[Barvni krog|barvno harmonijo]].<ref name=":1" /> Njena grafična dela se v primerjavi z njenimi oljnimi slikami oddaljujejo od stvarnega realizma z močnejšimi kontrasti svetlo-temnega in bolj razgibanimi oblikami, ki ustvarjajo rahlo romantično razpoloženje.<ref name=":1" /> V nekaterih njenih delih, posebno lesorezih, je čutiti narodnobuditeljski značaj.<ref>{{Navedi splet|title=ZNAMENJE {{!}} Museu.MS|url=https://museu.ms/collection/object/32340/znamenje|website=museu.ms|accessdate=2025-08-28}}</ref> Bila je članica [[Umetnostni klub Vesna|umetnostnega kluba Vesna]], katerega člani so bili med drugimi tudi njena sestra Henrika, njen brat Saša, njena bodoča svakinja umetnostna vezilja [[Ruža Sever Šantel]], slikar [[Maksim Gaspari]], kipar [[Svitoslav Peruzzi]], slikarka [[Melita Rojic|Melita Rojc]], risar [[Hinko Smrekar]] in hrvaški kipar [[Ivan Meštrović]]. S člani kluba Vesna je razstavljali na ''1. jugoslovanski umetniški razstavi'' 1904 v [[Beograd|Beogradu]].<ref>{{Navedi revijo|last=Tavčar|first=Lidija|date=2014|title=Razglednice Melite Rojic v arhivu Narodne galerije|url=https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/article/download/3036/2712/0|magazine=Ars & Humanitas|access-date=2025-09-03|archive-date=2025-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20251008045839/https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/article/download/3036/2712/0|url-status=dead}}</ref> V Mariboru je postala članica [[Grohar (klub)|umetnostnega kluba Grohar]], katerega člani so bili med drugimi tudi slikar [[Viktor Cotič]], general in pesnik [[Rudolf Maister]], njena sestra Henrika, slikarka, učiteljica in slikarka [[Špelca Mladič]], češka slikarka [[:cs:Ludmila Kleinmondová|Ludmila Kleinmondová]] ter kipar in grafik [[Nikolaj Pirnat]]. S člani kluba je leta 1922 nastopila na ''5. jugoslovanski umetniški razstavi'' v [[Beograd|Beogradu]] in 1924 na razstavi slovenskih umetnikov v [[Hodonín|Hodonínu]] ([[Češka]]).<ref name=":6" /><ref name=":1" />[[Slika:Avgusta Šantel.jpg|sličica|Avgusta okoli leta 1920]] Do leta 1966 je v osebni evidenci zabeležila 739 prodanih ali podarjenih del, njen dejanski opus pa je še večji, saj v osebni evidenci niso bila zajeta dela v lesorezu in linorezu.<ref name=":1" /><ref name=":4" /> V svojem dnevniku je zapisala, da je bilo v Pulju slikanje na prostem v času, ko je tam živela, nezaželeno, zato si je atelje uredila doma.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Umetnostna galerija Maribor - Umetnina za s seboj / Avgusta Šantel ml. - Cvetice v vazi|url=https://www.ugm.si/dogodki/umetnina-za-s-seboj-avgusta-santel-ml-cvetice-v-vazi-3923/|website=www.ugm.si|accessdate=2025-08-28|archive-date=2025-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20250929052205/https://www.ugm.si/dogodki/umetnina-za-s-seboj-avgusta-santel-ml-cvetice-v-vazi-3923/|url-status=dead}}</ref> Posebno pozornost je posvečala natančnemu upodabljanju rastlinja, pri čemer si je pomagala z lastnim herbarijem.<ref name=":10" /> Njena dela hranijo njeni sorodniki, [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] [[Narodna galerija Slovenije|Slovenije]], [[Umetnostna galerija Maribor]] ter številne zasebne zbirke.<ref name=":1" /> == Razstave == Avgusta je svoja dela prvič razstavljala na skupinski razstavi leta 1900 v Ljubljani.<ref name=":1" />Samostojno je razstavljala le dvakrat, Sodelovala je na mnogih skupinskih razstavah v Ljubljani, Gorici, Bledu, Mariboru, Celju, Osijeku, Novemu Sadu, Čačaku, Hodoninu, Pazinu, Trstu, Dubrovniku, Zagrebu, Beogradu, Münchenu,...<ref name=":1" /> Večkrat je razstavljala z Društvom slovenskih likovnih umetnikov, klubom Grohar, združenjem Kolo jugoslovanskih sester, klubom Lada, klubom Vesna in Združenjem grafičnih umetnikov Jugoslavije, katerih članica je bila.<ref name=":1" /> Z Žensko malo antanto je razstavljala po Jugoslaviji, Čehoslovaški in Romuniji.<ref name=":1" /> == Spomini == [[Slika:Henrieta_Šantel,_Avgusta_Šantel_st.,_Avgusta_Šantel_ml.,_Bojan_Šantel,_Saša_Šantel_1920s.jpg|sličica|Avgusta (tretja z leve), z materjo, sestro Henriko, bratom Sašom in nečakom okoli leta 1925. Na steni je uokvirjen portret njene pokojne sestre Danice, ki ga je naslikala njena mati.]] Napisala je svoje spomine na zgodnja leta in jih dopolnila z svojimi risbami in fotografijami v zvezi z vsebino.<ref name=":4" /> Ti so z naslovom ''Spomini na otroštvo'' leta 1966 izšli v devetih številkah časopisa Tedenska tribuna: tednik [[Slovenski poročevalec|Slovenskega poročevalca]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13264690|title=Cobbiss - Spomini na otroštvo}}</ref><ref name=":0" /> V tem času je bila najstarejša slovenska slikarka.<ref>{{Navedi novice|title=Spomini na otroštvo (1)|date=21.2.1966|newspaper=Tedenska tribuna|publisher=Delo|volume=7|last=Šantel|first=Avgusta|authorlink=Avgusta Šantel|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0WMAWVKA}}</ref> Leta 2006 so so Spomini na otroštvo skupaj s spomini njene matere in brata izšli pri [[Nova revija (založba)|Novi reviji]] v knjigi z naslovom ''Življenje v lepi sobi.''<ref name=":7" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi se je preselila v Ljubljano k materi in sestri Henriki s katerima je živela do njune smrti.<ref name=":1" /> Nikoli se ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":1" /> Še naprej je veliko umetniško ustvarjala. Leta 1935 ji je umrla mati, pet let kasneje pa sestra Henrika.<ref name=":2" /><ref name=":9" />Leta 1955 je imela prvo samostojno razstavo. V Ljubljani je razstavljala svoje akvarele.<ref name=":1" />Po njej je imela še eno samostojno razstavo, na kateri je prav tako razstavljala akvarele.<ref name=":5" /> Umrla je 2 decembra 1968 v Ljubljani.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> == Galerija == <gallery caption="Grafična dela Avguste Šantel"> Slika:Avgusta Šantel - Vas in oljčni okrasek.jpg|''Vas in oljčni okrasek'' (1905) Slika:Avgusta Šantel - Cvetni vejici.jpg|''Cvetni vejici'' (1905) </gallery> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šantel, Avgusta}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski violinisti]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1876]] [[Kategorija:Umrli leta 1968]] 65brl5maxxwkup2xu0ckawgwzijx3lr 0 590400 6748080 6649642 2026-09-08T13:15:59Z ~2026-48478-20 265475 /* Vsebina */ 6748080 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Nemirna kri | slika = | naslov = | žanr = dramska serija<br>kriminalna drama | čas_trajanja = ~45 minut | avtor = [[Andreja Virk Žerdin]]<br>[[Branko Čakarmiš]]<br>[[Sara Polanc]]<br>[[Peter Strašek]] | uvodna_špica = [[Nina Pušlar]] - Nemirna kri | skladatelj = | glavni_igralci = [[Lea Mihevc]]<br>[[Svit Stefanija]]<br>[[Radoš Bolčina]]<br>[[Mirjam Korbar]]<br>[[Alenka Kraigher]]<br>[[Lucija Harum]]<br>[[Rosa Angela Romih]]<br>[[Lotos Vincenc Šparovec]]<br>[[Alenka Kozolc]]<br>[[Ondina Kerec]]<br>[[Filip Žunić]]<br>[[Nataša Tič Ralijan]]<br>[[Blaž Setnikar]]<br>[[Saša Pavlin Stošić]]<br>[[Saša Klančnik]]<br>[[Borut Veselko]]<br>[[Ammar Mešić]]<br>[[Romeo Grebenšek]]<br>[[Tadej Zbičajnik]] | država = {{SLO}} | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 1 | število_predvajanih epizod = 50 | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | režiser = [[Nikolaj Vodošek]]<br>[[Juš Premrov]]<br>[[Rahela Jagrič Pirc]]<br>[[David Belina]] | lokacija snemanja = [[Ljubljana]] | produkcijska_hiša = [[Idejalisti]] za Pro Plus | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = [[POP TV]] | začetek/konec_predvajanja = 29. september 2025 – | zunanje_povezave = | spletna_stran = https://www.24ur.com/tv-oddaje/nemirna-kri }} '''Nemirna kri''' je slovenska televizijska serija, ki je na sporedu od 29. septembra dalje, od ponedeljka do petka, ob 21.15 na [[POP TV]].<ref>{{navedi splet|title=Vsaka družina ima svoje skrivnosti|url=https://www.24ur.com/nemirna-kri/vsaka-druzina-ima-svoje-skrivnosti.html|accessdate=2025-09-21|website=24ur.com|language=sl}}</ref> Prvih 40 epizod je bila predvajana ob 20. uri. Dogajanje je postavljeno na konjeniško posestvo in se vrti okrog imperija bogate družine, v ospredje so postavljeni dediščina, pohlep in skrivnosti iz preteklosti.<ref name=":1">{{navedi splet|title=Na POP TV prihaja serija Nemirna kri|url=https://www.24ur.com/nemirna-kri/na-pop-tv-prihaja-serija-nemirna-kri.html|accessdate=2025-09-21|website=24ur.com|language=sl}}</ref> Snemanje novih sezon še vedno poteka. Serija ima po navedbah POP TV skupaj 3 sezone.<ref>{{navedi splet|title=Nemirna kri: Koliko delov in koliko sezon ima serija?|url=https://top24novice.si/zabava/nemirna-kri-koliko-delov-in-koliko-sezon-ima-serija/|accessdate=2025-10-15|website=top24novice.si|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pozdravljeni uradno vam potrjujem da ima serija Nemirna Kri 3. Sezone ...|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=122224528172155133&set=gm.1401393185033483&idorvanity=999062491933223|accessdate=2025-10-15|website=Facebook|language=sl}}</ref> == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45 |Epizode ! style="background:#ccc;" width=140|Začetek ! style="background:#ccc;" width=140|Konec |-align=center |style="background: #880808;"| |align="center"|1. | style="padding: ;" |50 |29. september 2025 |5. december 2025 |-align=center |style="background: #126180;"| |align="center"|2. | style="padding: ;" |50 |TBA |TBA |} == Vsebina == Serija Nemirna kri prikazuje zgodbo o premožni družini Veber, katere glava je podjetnik Peter Veber, lastnik uspešnega podjetja za uvoz sadja in zelenjave iz držav južne poloble. Poleg žene in dveh hčera skrbi tudi za Lukasa, sina svojega pokojnega prijatelja, za katerega se čuti odgovornega. Lukas mu s svojo predanostjo in lojalnostjo postopoma postane tako blizu, da ga Peter vidi kot svojega naslednika v podjetju, kar pa povzroči napetosti in nezadovoljstvo pri njegovih hčerah Diani in Heleni. Razkošje in vpliv družine Veber pritegneta pozornost kriminalistke Sare Petrič, ki pod krinko začne preiskovati njihovo poslovanje. Med svojo nalogo se znajde ujeta med službeno dolžnostjo in čustvi, saj vstopi v zapletena razmerja, polna skrivnosti, izdaj in osebnih razočaranj.<ref name=":1" /> == Igralci == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="250"|Igralec/-ka ! style="background:#ccc;" width="650"|Vloga ! style="background:#ccc;" width="80" |Sezona |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Družina Veber |- | [[Lea Mihevc]] || Sara Petrič, mlada kriminalistka || 1 |- | [[Svit Stefanija]] || Lukas Novak, Petrov posvojeni sin, poddirektor podjetja Vebtrade || 1 |- | [[Radoš Bolčina]] || Peter Veber, glava družine, lastnik podjetja Vebtrade, Sarin biološki oče || 1 |- | [[Mirjam Korbar]] || Olga Veber, Petrova žena || 1 |- | [[Lucija Harum]] || Diana Veber, Petrova in Olgina mlajša hči, influencerka || 1 |- | [[Alenka Kraigher]] || Helena Veber, Petrova in Olgina starejša hči || 1 |- | [[Uroš Smolej]] || Valter Veber Šmidt, Helenin mož, nekdanji vodja skladišča podjetje Vebtrade || 1 |- | [[Rosa Angela Romih]] || Zoja Veber Šmidt, Valterjeva in Helenina najstniška hči || 1 |- | [[Borut Veselko]] || Ervin Veber, Petrov starejši brat, minister za pravosodje || 1 |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Družina Jerman |- | [[Lotos Vincenc Šparovec]] || Zvone Jerman, oskrbnik na posestvu || 1 |- | [[Alenka Kozolc]] || Dori Jerman, Zvonetova žena, gospodinja na posestvu || 1 |- | [[Ondina Kerec]] || Lucija Jerman, Zvonetova in Dorina hči, lastnica mestnega bistroja || 1 |- | [[Filip Žunić]] || Matic Jerman, Zvonetov in Dorin sin, pomočnik v jahalni šoli || 1 |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Kriminalisti |- | [[Blaž Setnikar]] || Florjan Jenko, Sarin bivši partner, suspendirani načelnik kriminalistične enote || 1 |- | [[Saša Pavlin Stošić]] || Urška Bole, kriminalistka, nekdanja članica Interpola, v.d. načelnika || 1 |- | [[Saša Klančnik]] || Robert Gorenc, veteran kriminalistične enote || 1 |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Ostali |- | [[Nataša Tič Ralijan]] || Duška Petrič, Sarina nebiološka mati, upokojena vzgojiteljica || 1 |- | [[Darja Reichman]] || Vlasta Jesih, nekdanja porodna babica || 1† |- | [[Romeo Grebenšek]] || Zmago Simončič, državni tožilec, Ervinova lovka v pravosodju || 1 |- | [[Ammar Mešić]] || Boban Vuk, direktor slovenske izpostave Global Securities || 1† |- | [[Tadej Zbičajnik]] || Jovo, varnostnik v skladišču Vebtrade || 1 |- | [[Lea Ita Menard]] || Maja Larisi, odvetnica Petra Vebra || 1 |- | [[Igor Korošec]] || direktor policije || 1 |- | [[Damijan Perne]] || Vinko Kavčič, skladiščnik, brat pokojnega šoferja kamiona || 1 |- | [[Uroš Potočnik]] || operativec Godina, kader Bobana Vuka || 1 |- | [[Josip Drabik Jug]] || Avgust Berden, upokojeni profesor klavirja || 1 |- | [[Iva Babić]] || Ana Jug, nekdanja pianistka, Sarina biološka mati || 1 |- | [[Sara Gorše]] || mlada Ana Jug ''(lik iz preteklosti)'' || 1 |- | [[Matija Rupel]] || Jan, Zojin novi trener jahanja || 1 |- |[[imdbname:18138638|Andreas Mezei]] |Poslovnež |1 |- | | |} == Predvajanje == {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Epizode !! Dnevi predvajanja !!Ura |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''1. SEZONA''''' |- | 1.–40. del || rowspan="2" |ponedeljek–petek || 20.10 |- | 41.–50. del || 21.15 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Lastna produkcija POP TV}} {{Televizijske serije POP TV}} [[Kategorija:Televizijske serije POP TV]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2025]] [[Kategorija:Dramske televizijske serije]] 9m1p8huwr8o85gkecsmv7w1zke0f482 2 590815 6748131 6747161 2026-09-08T15:47:00Z MaksiKavsek 244409 + 6748131 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Friš |first3=Darko |last4=Hazemali |first4=David |last5=Bajc |first5=Gorazd |last6=Hren |first6=Karl |last7=Hozjan |first7=Andrej |last8=Riman |first8=Barbara |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} lft9u7pg8ntisa2bj8jbirg5aa4qdnl 0 591093 6748317 6726937 2026-09-09T11:01:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748317 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | type_name = Faidherbeov most | image = Saintlouis pont Faidherbe.jpg | image_title = Pogled na Faidherbeov most | ancestor_names = Faidherbeov most ([[pontonski most]] 1865–1897) | sibling_names = | descendant_names = |crosses= [[Senegal (reka)|reka Senegal]] |locale=[[Saint-Louis, Senegal|Saint-Louis]] | carries = motorni promet, pešci | length = 507,35 m |width= 10,5 m | material = [[jeklo]] | movable = yes | designer = Nouguier, Kessler et Cie |design= [[ločni most]] | falsework = No |coordinates = {{coord|16.01|N|16.50|W|format=dms}} }} '''Faidherbeov most''' ({{langx|fr|Pont Faidherbe}}) je cestni most čez [[Senegal (reka)|reko Senegal]], ki povezuje otok mesta [[Saint-Louis, Senegal|Saint-Louis]] v [[Senegal]]u z afriško celino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.culture.gouv.fr/culture/inventai/extranet/revue/insitu3/d7/text/d7.pdf|title=Saint–Louis du Sénégal, un enjeu pour le patrimoine mondial|work=Saint–Louis du Sénégal|publisher=culture.gouv.fr|language=fr|access-date=2009-02-01}}</ref> Kovinski most je dolg 507,35 m in širok 10,5 m, tehta pa 1500 t. Ima osem razponov, od katerih jih je najdaljših pet dolgih 78,26 m. Do 19. stoletja je bil dostop do otoka omogočen s čolni. Po uvedbi [[trajekt]]a, ki je lahko prevažal 150 potnikov, je Louis Faidherbe hitro ugotovil, da je sistem očitno preobremenjen in se odločil zgraditi prvi most čez reko Senegal. Guverner Senegala Henri de Lamothe se je odločil vzeti posojilo v vrednosti petih milijonov zlatih frankov za izgradnjo novega kovinskega mostu v Saint-Louisu. Potem ko je bilo gradbeno podjetje izbrano, so se vsi odločili, da zgradijo nov kovinski most z delom, ki se lahko obrne za 90 stopinj, da bi omogočil prehod ladij. Most je bil odprt 14. julija 1897. V 2000-ih letih je bil uveden načrt obnove v vrednosti 27 milijonov ameriških dolarjev. == Prvi most == Mesto Saint-Louis, prva prestolnica [[Francoska Zahodna Afrika|Francoske Zahodne Afrike]], leži na otoku blizu ustja reke Senegal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elysee.fr/elysee/elysee.fr/francais/actualites/deplacements_a_l_etranger/2005/fevrier/fiches/senegal/l_ile_saint-louis-le_pont_faidherbe.27707.html |title=Le pont Faidherbe (Ile Saint-Louis) |date=February 2005 |publisher=www.elysee.f |language=fr |access-date=2009-02-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930204452/http://www.elysee.fr/elysee/elysee.fr/francais/actualites/deplacements_a_l_etranger/2005/fevrier/fiches/senegal/l_ile_saint-louis-le_pont_faidherbe.27707.html |archive-date=2007-09-30 }}</ref> Od Atlantskega oceana ga loči 40 kilometrov dolg tanek peščeni pas, imenovan [[Langue de Barbarie]], ki se začne v Nouadhibouju v [[Mavretanija|Mavretaniji]] in se razteza vse do Saint-Louisa. Na tem območju sta predmestji Guet Ndar in Ndar-Tout.<ref>{{navedi splet |url=http://www.recherches-africaines.net/document.php?id=344 |title=L'ouverture de la brèche de la Langue de Barbarie et ses conséquences, Approche géomorphologique |date=May 2006 |publisher=www.recherches-africaines.net |language=fr |access-date=2009-02-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090201094201/http://recherches-africaines.net/document.php?id=344 |archive-date=2009-02-01 }}</ref> Do 19. stoletja je bil dostop do otoka mogoč z ladjo. Vojake, konje in opremo francoske kolonialne vojske so morali prevažati z majhnimi čolni. Leta 1858 je Louis Faidherbe, guverner Senegala, otvoril ladjo Bouteville, ki je lahko prevažala 150 potnikov, živali in vse vrste blaga. Ladja je vsak dan opravila deset prehodov, cene vozovnic pa so se razlikovale: pet centov na osebo, 50 centimov za konja, kravo ali kamelo in dva franka za kočijo. V manj kot enem letu je postalo očitno, da ta sistem ni zadosten, zato je bila uvedena še ena ladja, vendar brez uspeha.<ref>{{navedi splet|url=http://www.salysenegal.net/activites/excursions/excursionssaintlouisouis.htm|title=Saint Louis|publisher=www.salysenegal.net|language=fr|access-date=2009-02-01|archive-date=2007-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20071016100621/http://salysenegal.net/activites/excursions/excursionssaintlouisouis.htm|url-status=dead}}</ref> [[File:Post Card - Faidherbe Bridge 2.jpg|thumb|right|Stari Faidherbeov most]] Ko je to videl, je kapitan fregate Robin, prijatelj Louisa Faidherbeja, prosil princa Jérôma Napoléona, ministra za Alžirijo in afriške kolonije, za odobritev gradnje pontonskega mostu. Most, odprt 2. julija 1865, je imel skupno dolžino 680 m (plavajoči del mostu je bil dolg 350 m) in širino 4 m. Plavajoči del je bil sestavljen iz 40 kovinskih pontonov, ki so podpirali leseno palubo. Trije od teh pontonov so bili posebej zasnovani tako, da je bilo mogoče ustvariti 20 m vrzel, da so lahko mimo šle velike ladje. Most je bil po odloku [[Napoleon III.|Napoleona III.]] Francoskega poimenovan Faidherbeov most. Odprtje železnice Saint-Louis–Dakar leta 1885 je povečalo promet čez most. Železnica je segala vse do Sora in vse blago, prepeljano med obalo in železniško postajo, je moralo prečkati most. Da bi preprečili okvaro mostu, je bil izdan poseben odlok, ki je določal, da je največja teža vozila, ki prečka most, manjša od ene tone in pol. Kljub vsem težavam je most ostal v uporabi 32 let, vse do leta 1897, ko so ga razstavili. == Gradnja novega mostu == [[File:PontFaidherbe2.jpg|thumb|right|Faidherbeov most iz Saint-Louisa]] Guverner Henri de Lamothe je v uvodu svojega govora v Generalnem svetu Senegala predlagal, da država najame posojilo za razvoj infrastrukture. Svet se je strinjal s posojilom v vrednosti petih milijonov zlatih frankov, večina denarja pa je bila namenjena gradnji kovinskega mostu med Saint-Louisom in Sorjem.<ref name="Histoire du Pont Faidherbe">{{navedi splet|url=http://www.xibar.net/index.php?action=article&numero=10857|title=La véritable histoire du Pont Faidherbe|publisher=www.senegal-online.com|language=fr|access-date=2009-02-01|archive-date=2008-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080611060733/http://www.xibar.net/index.php?action=article&numero=10857|url-status=dead}}</ref> Posojilo je 2. novembra 1892 odobrila francoska predsednica Marie François Sadi Carnot. Francoska banka CDG se je strinjala, da bo posojilo odobrila z nizko obrestno mero, le štiri odstotke. Razpis je organiziralo Ministrstvo za kolonije, ki je v Senegal poslalo pet uradnikov na oceno. Po pregledu vsake od teh ponudb je odbor za Faidherbeov most izbral dve, od podjetja Nouguier, Kessler et Cie in od podjetja Société de Construction de Levallois-Perret (v lasti [[Gustav Eiffel|Gustava Eiffla]]). Odbor za most in tehnični odbor v Parizu sta se strinjala, da je projekt Société de Construction de Levallois-Perret najboljši za lokacijo. Po drugi strani pa je predsednik javnih del v Senegalu in mestni svetnik Jean-Jacques Crespin podprl projekt Nouguier, Kessler et Cie. Na koncu je bila pogodba dodeljena podjetju Nouguier, Kessler et Cie po ceni 1,88 milijona zlatih frankov. == Povezava z mostom kralja Karola I. == [[File:Post Card - Faidherbe Bridge 1.jpg|thumb|right|Razglednica iz tistega obdobja, ki prikazuje Faidherbeov most]] Obstaja veliko mitov o gradnji Faidherbeovega mostu, ki so prisotni še danes in so prikazani v nekaterih turističnih vodnikih. Gradnja mostu se pripisuje Gustavu Eifflu. Na splošno pravi, da kovinski deli mostu predstavljajo darilo francoske vlade in da so bili deli prvotno zasnovani za most kralja Karola I. čez reko [[Donava|Donavo]] v [[Romunija|Romuniji]]. Drugi viri pravijo, da so bili kovinski deli namenjeni mostu v Avstro-Ogrski čez reko Donavo na [[Dunaj]]u ali v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Nazadnje še en mit o nosilcih mostu pravi, da so bili deli namenjeni za nedoločeno lokacijo, vendar se je ladja, ki jih je prevažala, skrivnostno potopila, oblasti v Senegalu pa so to izkoristile in zgradile lokalni most. Informacije, ki so na voljo v Romuniji o mostu kralja Karola I. v Cernavodi, pa tudi rezultati znanstvenikov v Franciji pravijo, da so miti čista fikcija.<ref>{{navedi knjigo|title=Le pont Faidherbe|editor=Bernard Toulier|publisher=GIA|location=Dakar|year=1967|pages=16|language=fr}}</ref> Najprej romunska vlada ni nikoli dokončno sklenila gradbene pogodbe s podjetjem Gustava Eiffla ali z drugim tujim podjetjem, zato se je odločila, da bo most zgradila le z lokalnimi podjetji. Most Cernavodă so v celoti zgradili Romuni po načrtih Anghela Salignyja, ki je bil tudi nadzornik gradbišča. V teh razmerah, ker ne vemo, ali bo pogodba odobrena, je malo verjetno, da bi tuje podjetje zgradilo celotno nadgradnjo mostu. Po drugi strani pa v Avstro-Ogrski zaradi trgovskih poti na Donavi ni bilo potrebe po gradnji nizkega mostu, kot je Faidherbe.<ref>{{navedi knjigo|title=Au coeur de la ville. Le pont Faidherbe|editor=Abdoul Hadir Aïdara|publisher=Grandvaux|location=Dakar|year=2004|pages=59–65|isbn=2-909550-43-5}}<!--|access-date=2009-02-01--></ref> == Gradnja kovinskega mostu == Novi most ima kovinsko ploščad, oblikovano z zakovičenimi nosilci. Most ima skupno osem razponov, od tega en razpon 42,95 m, dva razpona 36,55 m in pet razponov 78,26 m.<ref name="Expertise du Pont Faidherbe">{{navedi splet|url=http://www.setra.equipement.gouv.fr/RA/Expertise-du-pont-Faidherbe-a.html |title=Expertise du Pont Faidherbe |year=2006 |publisher=setra.equipement.gouv.fr |language=fr |access-date=2009-02-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081202082029/http://www.setra.equipement.gouv.fr/RA/Expertise-du-pont-Faidherbe-a.html |archive-date=December 2, 2008 }}</ref> Skupna dolžina mostu je 507,35 m, širina pa 10,5 m. Skupna teža mostu je 1.500 t. Drugi razpon iz mesta je premičen in se lahko obrne za 45 stopinj, da omogoči prehod majhnih ladij. == Odprtje == Prvo odprtje mostu je potekalo istega dne kot slovesnosti ob državnem prazniku, 14. julija 1897, v prisotnosti guvernerja Chabiéja. Trak za dostopno območje je prerezala guvernerjeva žena, nato pa so uradniki prehodili kratko razdaljo do premičnega mostu, ki je bil odprt, da bi omogočili prehod vojaške ladje ''L'Ardent''. Ob mraku in zori je bilo izstreljenih 21 topovskih strelov v spomin na gradnjo mostu, na ta dan pa so bile organizirane slovesnosti, vključno s konjskimi in oslovskimi dirkami. Drugo odprtje je bilo 19. oktobra 1897 v prisotnosti Andréja Lebona, predsednika vlade francoskih kolonij. == Modernizacija in sanacija == Po več kot 100 letih od odprtja je most trpel zaradi korozije in je potreboval nujno popravilo.<ref name="réhabilitation ">{{navedi splet|url=http://www.afd.fr/jahia/Jahia/home/activite/Transport/op/edit/pid/934|title=Sénégal : Projet de réhabilitation lourde du pont Faidherbe à Saint-Louis|publisher=French Development Agency|language=fr|access-date=2009-02-01|archive-date=2011-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110525185709/http://www.afd.fr/jahia/Jahia/home/activite/Transport/op/edit/pid/934|url-status=dead}}</ref> Sanacijska dela sofinancirata Francoska razvojna agencija (AFD) in senegalska vlada. Skupni stroški del so bili ocenjeni na 27 milijonov ameriških dolarjev, od tega 17 milijonov ameriških dolarjev prispeva AFD, 10 milijonov ameriških dolarjev pa vlada. Razponi mostu so bili zamenjani med novembrom 2008 in 23. julijem 2011. Celotna dela naj bi bila končana sredi avgusta, odprt pa oktobra 2011.<ref>{{navedi splet | url = http://www.ndarinfo.com/Le-pont-Faidherbe-sera-inaugure-en-octobre-les-travaux-seront-boucles-en-mis-Aout_a828.html | title = Le pont Faidherbe sera inauguré en octobre, les travaux seront bouclés en mis-Août | first = Doudou | last = Mbaye | work = Ndarinfo.com | date = 24 July 2011 | access-date = 25 July 2011 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pont Faidherbe}} * {{Structurae|id=20002738|title=Faidherbe Bridge}} * [https://archive.today/20070611091402/http://www.afddakar.sn/jahia/Jahia/lang/en/home/activite/Eau/pid/996 Bridge on AFD Website] * [http://www.saintlouisdusenegal.com/english/index.php Bridge on saintlouisdusenegal.com] * [http://www.ndarinfo.com Bridge on Ndarinfo.com] [[Kategorija:Saint-Louis, Senegal]] [[Kategorija:Mostovi v Senegalu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1897]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Kovinski mostovi]] rpgpz3xr0ny9mip44lpoys2xnp0q009 0 595414 6748139 6747385 2026-09-08T15:59:31Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6748139 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | <s>181,2 km</s><br>110,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="12" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="10" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="9" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="8" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="7" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] t513mlnsv7xj6y746jhjc1aam2ru7b5 6748140 6748139 2026-09-08T16:00:58Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6748140 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | <s>181,2 km</s><br>110,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="13" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="11" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="10" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="9" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="8" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 16 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 5yolbwtbr02fitog0sr4eipk18recpr 0 595919 6748166 6746179 2026-09-08T19:03:16Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6748166 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * Matjaž Eberlinc? * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] tey1ib5h81xshvtd0waqnit03gcsivd 0 596205 6748076 6744019 2026-09-08T12:54:22Z MaksiKavsek 244409 /* Venetska teorija – povezava z Veneti */ Venelin 6748076 wikitext text/x-wiki '''Avtohtonistične teorije o izvoru Slovencev''' (tudi '''domorodne''' ali '''staroselske''' '''~ ~''') trdijo, da so predniki [[Slovenci|Slovencev]] na današnjem ozemlju avtohtoni. Zgodovinsko se jih povezuje z [[nacionalizem|nacionalističnimi]] [[mit]]i – poenostavljeno (ali izmišljeno) razumljeno narodno zgodovino in vanjo vnešene domnevne kontinuitete brez [[znanost|znanstvenih]] [[dokaz]]ov. Glavni namen teh teorij je narodna afirmacija in ne znanstvenokritična analiza virov, zato so zgodovinski kritiki hitro opozorili na njihovo [[psevdoznanost|psevdoznanstveno]] vrednost. Večina posameznikov, ki so sodelovali pri oblikovanju različnih avtohtonističnih teorij je – po oceni [[Peter Štih|Petra Štiha]] – diletantov.<ref>Štih, P. (1996), str. 72</ref> Zgodovinski in arheološki dokazi, podkrepljeni z jezikoslovnimi analizami in tudi z genetskimi raziskavami, podpirajo model poznejše naselitve v alpski svet v zgodnjem srednjem veku. Alternativne avtohtonistične teorije ostajajo v znanstvenem diskurzu na robu, a so zanimive kot družbeni in ideološki fenomen, vendar ne kot uveljavljena razlaga poselitve in [[Etnogeneza Slovencev|etnogeneze Slovencev]]. == Venetska teorija – povezava z Veneti == {{glavni|venetska teorija}} Ena od najbolj znanih in razširjenih teorij je [[venetska teorija]]. Izoblikovali so jo [[Ivan Tomažič (venetolog)|Ivan Tomažič]], [[Matej Bor]] in [[Jožko Šavli]] v 1980-ih. Predstavili so avtohtonistično teorijo o izvoru Slovencev iz Venetov.<ref name=":1">Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Bor je utemeljeval teorijo z jezikoslovnega, Šavli pa z zgodovinskega, arheološkega, imenoslovnega in etnografskega stališča, medtem ko je Tomažič, ki je ves čas organizacijsko in finančno podpiral projekt, napisal pregled in komentar k različnim mnenjem. Na podlagi relativno številnih omemb različnih, mnogokrat težko opredeljivih ljudstev s historičnim imenom ''Veneti'' ipd., poskusa branja [[Venetščina|venetskih]] napisov s pomočjo [[Slovenščina|slovenščine]] in razlaganja izvora slovensko zvenečih [[Toponomastika|zemljepisnih imen]] v [[Evropa|Evropi]] so oblikovali hipotezo, da so bili predniki sodobnih Slovencev in [[zahodni Slovani|zahodnih Slovanov]] pravzaprav predrimsko ljudstvo, imenovano Veneti (kamor spadajo [[severnojadranski Veneti|jadranski Veneti]], [[baltski Veneti]], panonski Veneti in nekatera druga ljudstva, ki jih prevladujoče zgodovinopisje opredeljuje kot [[Kelti|Kelte]] ali [[Iliri|Ilire]]). Po njihovi teoriji so starodavni Veneti govorili praslovansko, iz katere sta nastala sodobna slovenščina in zahodnoslovanski jeziki. Njihovi neposredni potomci in [[Avtohtonost|avtohtoni]] prebivalci Slovenije naj bi bili današnji Slovenci. Avtorji venetske teorije so zavrnili v znanosti uveljavljeno razlago o [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe]] med 6. in 9. stoletjem.<ref name=":1" /> Vendar pa ta teorija v znanstvenih krogih velja za mitološko in psevdoznanstveno interpretacijo, saj temelji na terminološko in metodološko napačnih interpretaciji arheoloških, jezikoslovnih, genetskih<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/konec-je-zbogom-veneti-642151|title=Konec je. Zbogom, Veneti?|date=2024-08-24|accessdate=2025-10-11|website=siol.net|last=Žužek|first=A.}}</ref> in zgodovinskih podatkih.<ref name=":222">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> Prvi slovenski predstavnik te teorije je bil [[Adam Bohorič]], ki je Slovene/Slovence enačil z Veneti in Vandali.<ref name=":24">Rolih, A. (2006), str. 21</ref> Povezavo med Slovenci in Veneti je iskal tudi [[Davorin Trstenjak]], ki je v svojih spisih je utemeljeval, da so Slovenci staroselci, ki so na tem območju živeli vsaj že v 4. stol. pr. n. št.. Pisal je o "dokazanosti": »''da so Tacitovi Veneti bili Slaveni, in ker tudi sosedni Finci in Skandinavci od nekdaj Slovene imenujejo Wane, Veneje, Venelaiset, to je zemljo Venov, Venetov, in ker po postavah in lastnostih svojega jezika Slavene tudi Nemci imenujejo Wenedi, Wanadi, Vinuli, Windili, Wenden, Winden, in Kelti: Vineth, Veoned, Gwineth, smemo brez vse spotike povsod iskati slovenskega plemena, kjer ime Venet najdemo''.« V sestavku je navajal antične vire, ki so pisali o naselitvi Venetov v [[Paflagonija|Paflagoniji]] (Mala Azija ob [[Črno morje|Črnem morju]]), [[Armenija|Armeniji]] in spodnjem Istru, to je [[Donava|Donavi]], ob Jadranu, [[Atlantski ocean|Atlantiku]] in [[Baltik|Baltiku]].<ref name=":0">Krnel-Umek, Duša (2014), str. 30-32.</ref> V razpravi o ''Slovanskih elementih v venetščini'' je pisal, da o slovanskem izvoru Venetov, Noričanov, Karnov in Panonov ne pišejo samo slovanski in slovenski pisci: Lorenz Surowiecki, Pavol Josef Šafařik, Valentin Vodnik, Aleksander Fedorovič Gil'ferding, ampak tudi nemški: August Ludwig von Schlötzer, Konrad Mannert, Johann Georg Hahn in Leopold Contzen.<ref name=":0" /> Trstenjak ni le dokazoval, da so Slovenci od nekdaj prebivali na svojih sedanjih tleh, marveč da so nekoč Slovanom pripadala najrazličnejša ljudstva na vseh treh celinah starega sveta.<ref name=":27">Štih, P. (1996), str. 68.</ref> Njegov znanstveni diletantizem se je kazal v nemogočem etimologiziranju in tudi mitologiziranju, s katerima je "podpiral" svoje teze, ki so imele narodno-politični namen krepiti narodno zavest in nasprotovati protislovenskemu razpoloženju nemškega tabora. Toda kljub gorečnosti, s katero je branil avtohtonistično teorijo, je Trstenjak v starejših letih zmogel toliko poguma in poštenja, da se ji je vsaj posredno odpovedal.<ref name=":27" /> V novejšem času se še živi zagovorniki venetske teorije opirajo tudi na [[Genetika|genetske]] raziskave in na [[Teorija paleolitske kontinuitete|teorijo paleolitske kontinuitete]], čeprav se v osnovnih podmenah teoriji razhajata.{{cn}} Novejše genetske analize še dodatno kontrirajo venetsko teorijo.<ref name=":2" /> Venetska teorija je izvorno izhajala iz predpostavke, da naj bi bili Veneti prvotni prebivalci Evrope, ki naj bi izšli iz lužiške arheološke kulture na današnjem Nemškem in Poljskem,<ref name=":28">Štih, P. (1996), str. 70</ref> in nato med 13. in 10. stoletjem pr. n. št. osvojili dobri dve tretjini Evrope.<ref name=":05">Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Bili naj bi ne le neposredni predniki Slovanov in predvsem [[Slovenci|Slovencev]], temveč tudi večine srednjeevropskih narodov.<ref name=":28" /> Toda na začetku devetdesetih let se je eden izmed vodilnih teoretikov venetske teorije, Jožko Šavli v svoji knjigi »Etruščani in Veneti« oddaljil od te hipoteze in zatrdil, da naj bi se kljub venetski ekspanziji marsikje – še zlasti pa na širšem območju severnega Jadrana – ohranile številne kulturne in tudi nekatere jezikovne posebnosti predindoevropskih prebivalcev (ki jih Šavli imenuje »afro-evropski« in jih na več mestih izmenično enači z [[Baski]] oz. [[Berberi]]).<ref name=":05" /> Ti Veneto-protoSloveni naj bi njihovem mnenju nato kot hribovsko kmečko ljudstvo v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]] preživeli najprej [[Kelti|keltsko]], nato pa še rimsko zasedbo, kateri naj bi se končno uprli, porušili in požgali osovražena rimska mesta in vrgli s sebe jarem rimske uprave, kulture in krščanske vere in v Karantaniji osnovali svojo državo, ki naj bi do prihoda Frankov obdržala svojo samostojnost in se uspešno upirala pritiskom avarskih in bavarskih sosedov.<ref name=":28" /> [[Jurij Venelin]] je opisoval starodavna ozemlja in na njih naseljena plemena: Benetke, Kranjsko, Istro, Panonijo, Norik, Retijo, Vindelicijo, Dalmacijo, Ilirijo. Navedel je, da so bili staroselski prebivalci Slovenije Veneti (Venedi, Veneti), in poskusil pokazati na sorodniško vez Vendov z Vandali. Zapisal je tudi: ''Navedel bom tudi citate; nekdo tretji bo trdil, da so bili Veneti – v nasprotju s tem in v skladu s starodavnim razumevanjem – pravzaprav Slovani'' ''[Словене], ter bo v potrditev tega navedel izjave ali odlomke antičnih avtorjev, v katerih se pojavlja ime Veneti, oziroma srednjeveške zapise z imenom Venedi; spet nekdo drug bo rekel: »Ah! Vsa ta ljudstva sploh niso bila slovanska, saj so ti tja prišli šele v šestem stoletju« (čeprav za to zadnjo trditev ni dokazov)! Kaj naj stori ubogi, nepoučeni bralec? Te na videz nasprotujoče si in medsebojno izključujoče se besede so zgolj imena, ki po svojem pomenu sodijo v različne kategorije, v resnici pa označujejo eno in isto stvar.''{{Efn|тоже подведу цитаты, третій скажешъ, что, на противъ, Veneti, по смыслу древнихъ, были Словене, и въ подтвержденіе этого приведетъ цитаты или места изъ древнихъ, въ коихъ встрѣчается Veneti, a Venedi у среднихъ; иной, наконецъ, скажетъ: эхъ! всѣ эти народы были вовсе не Словене, которые зашли туда только въ VI вѣкъ (На это послѣднее нѣтъ впрочемъ ни какихъ доказательствъ)! Что же остается дѣлать бъдному, неученому чита-телю? Эти, по-видимому, противорѣчащія себѣ и вза имно себя уничтожающія миѣнія суть, просто, име-на, принадлежащія, по значенію своему, къ разнымъ разрядамъ, но, въ-самомъ-дѣлъ, означающія одинъ-и-тотъ же предметъ.|reference=Venelin, J. (1841), str. 288.}} == Teorija paleolitske kontinuitete – paleoavtohtoni predniki Slovencev in drugih Evropejcev == {{glavni|teorija paleolitske kontinuitete}} Slovenski nasledniki venetske teorije (iz 1980-ih) so avtohtonistično teorijo dodatno razvilo v še bolj radikalno tezo, da naj bi bili Veneti samo vmesna stopnja pri razvoju slovenščine in današnjih Slovencev. Kontinuiteta slovenščine Slovencev, Slovanov (in sosednjih srednjeevropskih ljudstev) naj bi torej kljub venetski invaziji in vsem kasnejšim spremembam (venetski invaziji, [[Germanizacija|germanizaciji]], [[Romanizacija|romanizaciji]] in [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|madžarizaciji]] staroselskega prebivalstva) segala vse do [[Paleolitik|paleolitika]]. To je tako imenovana [[teorija paleolitske kontinuitete]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade &ndash; volkodlak|url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/predsednik-vlade-volkodlak|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|date=2018-05-23|last=Ahačič|first=Kozma}}</ref> Prvi njen utemeljitelj je [[Mario Alinei]], [[Italijani|Italijan]], ki je zagovarjal tezo, da se [[selitev narodov]] v [[Evropa|Evropi]] ni mogla zgoditi tako pozno (med [[4. stoletje|4.]] in [[6. stoletje|6. stoletja n. št.]]), pač pa naj bi etnični in jezikovni fenomeni v Evropi obstajali delno že od [[Paleolitik|paleolitika]]. Svojo tezo utemeljuje zlasti s kontinuiteto arheoloških kultur in novejšimi raziskavami genetskega materiala. Nasprotno pa je glavna teza teorije paleolitske kontinuitete, da naj bi ne le etnični in genetski, temveč tudi jezikovni fenomeni v Evropi obstajali v osnovi nespremenjeni že od [[Paleolitik|paleolitika]], pri čemer Alinei predpostavlja, da naj bi [[Slovani]] (ne Veneti) že od paleolitika živeli na območju [[Balkan|jugovzhodne Evrope]] in se od tam širili proti severu in severovzhodu, medtem ko naj bi v preostalem delu Evrope kontinuirano živela [[Kelti|keltska]], [[Germani|germanska]] in italska ljudstva (med slednje uvršča tudi [[severnojadranski Veneti|severnojadranske Venete]]).<ref>Mario A. ''Origini delle lingue d'Europa''. Bologna, 1996, 2000.</ref> Alneijeve trditve so bile v mednarodni strokovni javnosti deležne številnih zavračanj, a tudi odobravanj. Paleoavtohtona teorija ali teorija kontinuitete postavlja kontinuiteto poselitve Slovanov/Slověnov, približno vse od časa starega veka. Po tej ideji naj bi Slovani oz. njihovi predniki živeli na tem prostoru že v kameni dobi in/ali bronasti dobi, ne da bi bile potrebne migracije. Prvi pristaš takšne teorije je bil [[Anton Vramec]], ki je v svoji knjigi ''Kronika'' za leto 1787 (tj. 2175 pr. n. št.) že zapisal zgodovinsko prisotnost Slovanov (''Zlouenia Tuiskona'').<ref>Vramec, A. (1578), str. 2 (dlib 8).</ref> Temu je sledil [[Pavel Ritter Vitezović|Pavel Ritter Vitezovič]], ki je leta 1698 izdal knjigo Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov, v kateri je ime Slovenci v obdobju pred našim štetjem zapisano 19 krat, pridevnik Slovinski je zapisano 1 krat in Slovenji 1 krat. Ime Sloveni v 2. izdaji Ritterjeve Kronike skoraj ni uporabljeno (razen enkrat v obliki Slovenji pred našim štetjem, ter enkrat Sloveni po Kristusovem rojstvu), temveč ga nadomešča ime Slovenci. Pridevnik Slovenski je v obdobju pred našim štetjem zapisan skupaj 19 krat (Slovenski Kralj 9x, Slovenska Vojska 1x, Slovenski Orsag 2x, Slovenski vojvoda 2x; Slovensko ladanje 1 x, Slovenski Narodi 1x, Slovenski varaš 1x; Slovensko kraljestvo 1x, Slovenska Zemlja 1x).<ref>Šiško, A. (2013), str. 167-169.</ref> S podobno interpretacijo o izvoru Slovencev so nadaljevali drugi avtorji. [[Matevž Ravnikar - Poženčan]] je zapisal: »''Naš narod se ni, kakor so nekateri tako bledli, več sto let po Kristusovem rojstvu v te kraje vrinil''« […] ampak, da se je »''ob silno silno starih časih v te dežele naselil'' […] ''V teh deželah ni pred noben narodom stanoval in v nadaljevanju objavil Vodnikovo pesem Od perviga tukaj stanuje moj rod'' […] Neobjavljene spise o staroselcih, ki jih je napisal Ravnikar, je uredil in objavil Davorin Trstenjak v letih 1868 in 1869. V prvem delu je pisal o prvi naselitvi Slovencev v Aziji in o ''podobnosti'' slovenščine in [[Sanskrt|sanskrta]], v drugem pa o sledeh Slovencev v stari Evropi.<ref>Krnel-Umek, D. (2014), str. 29-30.</ref> Vrsta slovenskih avtohtonistov se je nadaljevala z [[Davorin Žunkovič|Davorinom Žunkovičem]]. V številnih tekstih, od katerih so mnogi izšli v knjižni obliki (zlasti v nemščini, pa tudi češčini), je dokazoval avtohtonost Slovanov v srednji Evropi in trdil, da je njihove jezikovne sledi moč slediti vse do konca [[Ledena doba|ledene dobe]] (diluvija).<ref name=":27" /> Pritegovala pa ga je tudi domnevna zveza med [[Etruščani]] in [[Slovani]], germanske rune pa je razglasil za slovanski črkopis. Žunkovič je okrog sebe ustvaril krog somišljenikov in sodelavcev, med katerimi je bil [[Ivan Topolovšek]], ki je študiral primerjalno jezikoslovje, vendar študija ni končal. Po dogovoru z Žunkovičem naj bi ob študiju tudi najbolj eksotičnih jezikov utemeljil skupni izvor jezikov in na to temo je objavil delo o jezikovni prasorodnosti Indogermanov, [[Semiti|Semitov]] in [[Ameriški staroselci|Indijancev]].<ref name=":27" /> Žunkovičova dela je [[Joža Glonar|Jože Glonar]] primerjal z diluvijalnim sračjim gnezdom.<ref>Štih, P. (1996), str. 74</ref> Sorodno tezo (kot Topolovšek, Žunkovič idr.) o avtohtonosti Slovencev je zastopal [[Henrik Tuma]].{{Efn|Njegov vnuk Matija Tuma je sicer dokazal, da rodbina Tuma izhaja iz Češke, kar pomeni, da so bili njegovi predniki po moški liniji Čehi, za kar bi lahko rekli, da je paradoksalno.<ref>{{navedi knjigo | last=Tuma | first=Matija | title=Kronika rodbine Tuma | publisher=Tuma M. | location=Ljubljana | year=2008 | cobiss=238240768 | language=sl}}</ref>}} Tuma je bil edini avtor, ki je zagovarjal slovanski avtohtonizem v pravem pomenu besede. Slovani-Slovenci-Veneti so bili po njegovem mnenju sploh prvi človeški naseljenci ne samo današnjega slovenskega ozemlja, ampak kar "cele Evrope", ki so prišli v prostor "brez prebivalstva",<ref name=":27" /> s tem je tudi zatrjeval, da so seveda Slovenci prvi naseljenci današnjega prostora [[Slovenija|Slovenije]].<ref name=":24" /> Pri svoji tezi se je Tuma v glavnem opiral na razširjenost imena Veneti in pa na poljudne razlage ledinskih imen, ki jih je zbiral kot navdušen planinec. Prav iz tega se je Tumi o zgodovini oblikovalo tisto temeljno spoznanje, ki stoji za njegovim delom in ki ga je formuliral v nekoliko naivnem stavku: "''Išči vire človeške zgodovine proč od arhivov, iz njegovega prvotnega preprostega življenja v dotiku s prirodo samo''". Tumovi zapisi so kasneje postali ena od podlag venetske teorije Jožka Šavlija.<ref name=":28" /> == Ilirska teorija – povezava z Iliri == Ilirska teorija izvor Slovencev povezuje z antičnimi ilirskimi plemeni, ki so v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega imperija]] naseljevala (zahodni) [[Balkanski polotok]]. Predstavo o avtohtonosti Slovanov, naseljenih na Balkanu najdemo v krščanski tradiciji že v 10. stoletju, v pismu [[Papež Janez X.|papeža Janeza X]]. kralju [[Tomislav|Tomislavu]] in [[Mihajlo Višević|zahumskemu knezu Mihajlu]], kjer piše, da so bili Slovani pokristjanjeni že v apostolskih časih,<ref name=":252">Štih, P. (1996), str. 67.</ref> kar je posredno trdil tudi [[Anton Vramec]], ki je leta 1578 zapisal, da so Sloveni že leta 110 imeli svojega krščanskega škofa – v Sisku, ki naj bi bil tega leta sicer utopljen (''Zizke'' […] ''Biskup Zlouenzki'' […] ''vtoplien''<ref>Vramec, A. (1578), str. 19 (dlib 43)</ref>). V kontekst te predstave spada tudi legenda, da je pisavo [[Glagolica|glagolico]] izumil [[sveti Hieronim]], ilirski<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sentences of Sextus and the Origins of Christian Ascetiscism|url=https://books.google.ch/books?id=2Fgfxmz2EToC&pg=PA1&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Mohr Siebeck|date=2013-11-19|isbn=9783161525797|language=en|first=Daniele|last=Pevarello}}</ref> (ne slovanski, slovenski ali hravški) cerkveni oče, ki je bil okrog srede 4. stoletja rojen nekje na meji med [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] in [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] (verjetno nekje v trikotniku [[Reka (Hrvaška)|Reka]]–[[Trst]]–[[Postojna]]). Pod vplivom glagoljašev – ti so v [[Istra|Istri]] delovali tudi med slovenskim prebivalstvom – in njihove tradicije je ta trditev prišla tudi v listino [[Papež Inocenc IV.|papeža Inocenca IV.]] iz leta 1248, s katero je senjskemu škofu Filipu odobril slovansko bogoslužje v njegovi škofiji. Verjetno v 14. stoletju je nastal tudi falsifikat listine [[Aleksander Veliki|Aleksandra Makedonskega]], s katero naj bi leta 335 pr. n. št. podelil Slovanom ogromno ozemlje, segajoče od severa do južnih mej Italije.<ref name=":252" /><ref>gl. še: Vramec, A. (1578), fol. II. (dlib 27-8). ''3628.'' [tj. 334 pr. n. št.] ''Alexander veliki po Otczu Filipa Kral Macze-donski'' [prelom str.] ''duchi. Bulgare i illyrikuſe, kize vezda imenuiu '''Zloueni''' oblada. Syrmuſa Krala, od kogaze ime-nuie Zrem, Varas, Tebanzki, Alexander ie poterti vzhinil.''</ref> Predstava o avtohtonosti Slovanov v Iliriku in njihovem misijonu v apostolskih časih je zabeležena že v [[Zgodovina minulih let|Nestorjevi kroniki]] iz 11.–12. stoletja. Informacije o poreklu Slovanov kronika navezuje na [[Sveto pismo]].<ref name=":252" /> Med potomci [[Jafet|Jafeta]], enega izmed treh Noetovih sinov, ki so si po vesoljnem potopu z žrebom razdelili zemljo, kronika omenja tudi Ilire-Slovane, nato sledi po zgodbi o gradnji [[Babilonski stolp|babilonskega stolpa]] navedba, da so tudi Noričani Slovani, v zvezi z Metodovo postavitvijo za sirmijskega nadškofa; pa kronika omenja legendo o misijonarjenju apostola Pavla in njegovega učenca Andronika med Slovani v Iliriku.<ref name=":252" /> Kot posledico omenjenega je cesar [[Karel IV. Luksemburški|Karl IV.]] pisal, da je [[papež Klemen VI.]] dovolil v samostanu sv. Hieronima v Pragi, da se božja služba opravlja zgolj v jeziku ''Slavonica'' (slovanskem), in to zaradi spoštovanja do sv. Hieronima, ki je prevedel Sveto pismo iz hebrejščine v latinščino in tudi v slovanščino, iz katere izvira dialekt oz. jezik [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Zgodovinski viri navajajo, da je glagolico izumil sv. Hieronim|url=https://casnik.si/sv-hieronim-prvi-prevedel-sveto-pismo-v-latinski-in-staroslovenski-jezik/|website=Časnik|date=2021-05-25|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI|first=Dimitrij|last=Kebe}}</ref> [[Flavius Blondus]] v delu ''Italia Illustrata'', ki ga je napisal med letoma 1448 in 1458, omeni tudi Hieronima in zapiše, da je iznašel in dal nove črke ''Sklavenom'', ki so se imenovale po njih in so različne od grških in latinskih. Opiše še, da so kmalu po smrti sv. Hieronima ''Sklavoni'' prišli v Dalmacijo in jo zasedli, ta pa meji z Istro in je bila imenovana Sklavonija.<ref name=":02" /> [[Marin Sanuto]] je opisal v Beneškem vodniku iz leta 1483, da tam, kjer se je Hieronim rodil, ni bilo nobenega Itala in da je pisal v jeziku ''Schiavone''.<ref name=":02" /> [[Conrad Gesner]] piše, da je v ilirski jezik prevedena velika množica svetih knjig, največ po zaslugi sv. Hieronima in sv. Cirila. Hieronim je – gledena njegovo pisanje – prevedel tudi knjige Stare zaveze v jezik svoje domovine.<ref name=":02" /> [[Žiga Herberstein]] je sredi 16. stoletja po Nestorju povzemal, da Slovani, ki so se imenovali Noričani, izvirajo od Jafeta in so nekdaj bivali ob [[Donava|Donavi]], kjer sta sedaj [[Ogrska]] in [[Bolgarija]], od koder so se z raznimi imeni razpršili.<ref name=":252" /> Pristaš ilirske teorije je bil gotovo tudi [[Primož Trubar]], ki se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub), kar kaže na njegovo prepričanost, da so (bili) Iliri Slovani.<ref name=":242">Rolih, A. (2006), str. 21</ref><ref name=":252" /> Podobno prepričanost najdemo še pri [[Matija Trost|Matiju Trostu]], ki se je v svojih pesmih podpisal kot ''Matthias Trostius Illyrious Vipacensis'' (Ilir, iz [[Vipava|Vipave]]).<ref>{{navedi splet|last=Koruza|first=Jože|title=Trost, Matija (?–1591)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725453/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-30}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje ''na Slovenijeh'' v latinščini uporabil pojem, da je ''Kroniko'' prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''<ref>Vramec, A. (1578), str. predgovor (dlib 3)</ref>), a je dejansko uporabljal kajkavščino.{{Efn|Za to področje se je takrat v pokrajinskem smislu poleg fonetičnega pojma Sloven in Slovenec uporabljal pojem Bezjak (Bizjak ipd.), v današnjem smislu Kajkavec.}} Teorijo, da so Iliri govorili slovansko je zagovarjal tudi [[Mavro Orbini]].<ref>Ljudevit Gaj (1838). [https://books.google.si/books?id=Wvo8AAAAIAAJ&pg=RA1-PA47&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Danica ilirska'']. Liber. str. 47.</ref> Podprl je tudi Pribojevićevo stališče, da so bili [[Aleksander Veliki]] in stari [[Makedonci]] Sloveni.<ref>[https://books.google.si/books?id=FGmJqMflYgoC&pg=PA280&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Entangled Histories of the Balkans: Volume One: National Ideologies and Language Policies''] . BRILL. 13. junij 2013. str. 280–. ISBN 978-90-04-25076-5.</ref> Podobno teorijo o ilirsko-venetski povezavi s Slovenci je podpiral tudi [[Balthasar Hacquet]], ki je trdil, da so pisci Slovane prvotno imenovali ''Vendi'' ali ''Windi'', a so si zaradi svojih dejanj nadeli naziv ''Slavenci'' ali ''Stawni''.<ref>{{navedi knjigo|last=Hacquet|first=Baltazar|year=1801-1808|title=Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE5DSQTZ}}</ref> V romantični narodovi mitologiji so nekateri pisci 18. in 19. stoletja, npr. [[Marko Pohlin]],<ref name=":242" /> ki je izrazil prepričanje o slovanskosti ilirskega jezika, ki da je nastal takoj po razdelitvi ljudstev po vesoljnem potopu.<ref name=":272">Štih, P. (1996), str. 68.</ref> Teorijo o ilirskem izvoru Slovencev odseva tudi pesem ''Ilirija oživljena'' [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]].<ref name=":272" /> V času romantiku je kot velik ilirec in panslavist teorije o ilirskem izvoru Slovencev nadaljeval [[Jakob Zupan]].<ref name=":272" /> V tem času je deloval tudi [[Anton Krempl]]. V svojih delih ga označuje izraziti nekritični romantični poudarki, med njimi avtohtonizem, ki se kaže v jezikovnem utemeljevanju slovanstva Ilirov, Noričanov in tudi Venetov.<ref name=":272" /> Kot se kaže je tudi [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurij Venelin]] poenaičil in pomešal pojma Iliri in Sloveni. Tako je pisal o treh vojnah med Sloveni in Rimljani. Slovene je Venelin uvstril med prebivalce starorimskih provinc [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]], [[Norik (rimska provinca)|Norika]], [[Retija|Retije]], [[Vindelicija|Vindelicije]] itn. V odstavku Germani niso Nemci je poudaril, da se je z imenom Germanija vedno označevalo ozemlje, na katerem so živela mnoga slovanska plemena. Prav tako je želel dokazati povezavo med Veneti - Benečani, [[Karni]] - Kranjci, [[Histri]], Panonci, Reti - Rezijci, Vindeliki in Slovenci.<ref>Krnel-Umek, D. (2014), str. 33</ref><ref>Petrič, R. (2007), str. 68.</ref> Modernih avtorjev, ki bi to teorijo razvijali kot ločen koncept ter jo zagovarjali, skoraj ni (so večino na Hrvaškem<ref>{{Citat|title=Na rubu znanosti: Glagoljica prije Ćirila i Metoda (poleg oddaje glej komentarje)|url=https://www.youtube.com/watch?v=vG545hL8kS0|date=2025-04-27|accessdate=2026-04-25|last=Hrvatska radiotelevizija}}</ref>); kljub temu ta ideja živi kot ena izmed inačic staroselstva, vendar nima jezikoslovne ali arheološke podpore in danes ni del znanstvenih razprav. Ilirsko teorijo je ovrgel že [[Anton Tomaž Linhart]] v svojem delu ''Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs'', v kateri je zapisal (v prevodu): ''Slovanski zgodovinarji so zaradi nerazumevanja, praznega patriotizma ali vodeni s prestižem zlorabili ime Iliri in to lažno idejo vnesli v svojo pripoved, da bi slovanskemu narodu, čigar starodavna zgodovina jim je bila nejasna, podelili častno starino v dejanjih in usodah tega nekoč tako slavnega ljudstva.''<ref>{{Navedi knjigo|title=Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs|last=Linhart|first=Anton Tomaž|page=nepagiren uvod (dlib. str. 17–19)|volume=2|year=1791|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JUOYXOBQ}}</ref> == Skandinavska teorija – povezava s Skandinavci == [[Franc Jeza]] je predlagal skandinavsko poreklo Slovencev. Trdil je, da naj bi bili Slovenci izhajajoči iz Skandinavije. Izdal je delo ''Skandinavski izvor Slovencev'' (1967), v katerem je primerjal skandinavski in slovenski jezik ter etnologijo. Prišel je do sklepa, da Slovenci izvirajo iz Skandinavije in da so prišli na slovensko ozemlje pod imenom ''[[Vandali]]''. Jugoslovanski režim je obsodil te njegove naivne ideje, Jeza pa je vztrajal pri omenjenih tezah tudi v delu ''O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine'' (1977).<ref name=":24" /> Na podlagi zunanje ''podobnosti'' nekaterih slovenskih in švedskih besed, a brez poznavanja in upoštevanja glasoslovnih in jezikoslovnih zakonitosti, je ''dokazoval'' severni izvor Slovencev. Germanistika in slavistika sta pokazali na nevzdržnost in nesmiselnost Jezovih dokazovanja povezanosti Slovencev in Švedov.<ref name=":28" /> Šavli je v svojih študijah ugotovil, da Jezova teorija ni tako neverjetna, saj naj bi študije DNK-rodoslovja pokazali podobnost med [[Slovenci]] in [[Švedi]].<ref name=":24" /> Pred Jezo je izvor Slovenov iz Skandinavije zagovarjal Mavro Orbini, ki jih je povezoval izvorno z [[Goti]].<ref>Mohammed Abu-Nimer (1. januar 2001). [https://books.google.si/books?id=lWVEr3VLjzoC&pg=PA308&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Reconciliation, Justice, and Coexistence: Theory and Practice'']. Lexington Books. str. 308–. ISBN 978-0-7391-0268-8.</ref> == Etruščanska teorija – povezava z Etruščani == Prvi, ki ga je privlačila teza o sorodnosti Etruščanov in Slovanov je bil [[Davorin Žunkovič]].<ref name=":27" /> Okrog leta 1970 se je začela izoblikovati ''popolnejša'' teorija o etruščanskem izvoru Slovencev. Najprej jo je predstavil in branil Matej Bor, ki pa je to tezo kasneje opustil in postal zagovornik venetske teorije. Boru sta kot pristaša etruščanske teorije sledila Ivan Rebec in Anton Berlot, ki sta svoje delo najprej predstavila v seriji podlistkov v tedniku TT (1976/1977) in čez nekaj let še v knjižni obliki.<ref name=":28" /> Prvi je prispeval zgodovinski okvir, drugi pa se je namenil streti oreh etruščanskega jezika. V etruščanski "slovenščini" naj bi se tako že pred skoraj 3000 leti pojavile tujke, ki jih je slovenščina v resnici dobila iz srednjeveške nemščine (plav, marof) ali celo iz naše sodobnosti (ovest-zahod) in podobno. Hipoteza, ki sta jo predstavila nikoli ni dobila znanstvene podpore, saj sta to tezo ostro kritizirala mdr. Peter Štih<ref name=":28" /> in [[Marko Snoj]].<ref>{{cite journal|last=Snoj|first=Marko|date=28 December 1984|year=1984|title=So bili Etruščani Slovani?: ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|journal=Naši razgledi|volume=33|issue=24|pages=714–715|issn=0547-3276|cobiss=13378349}}</ref> == Avtorji in zagovorniki alternativnih teorij == {{div col|colwidth=27em}} * [[Peter Amalietti]] * [[Mario Alinei]] * [[Anthony Ambrozic]] * [[Anton Berlot]] * [[Adam Bohorič]] * [[Matej Bor]] * [[Žiga Herberstein|Žiga Herbenstein]] * [[Peter Hicinger]] * [[Cyril A. Hromník]] * [[Marko Hrovat]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] * [[Franc Jeza]] * [[Dimitrij Kebe]] * [[Oskar Kogoj]] * [[Rudi Koncilija]] * [[Mavro Orbini]] * [[Marko Pohlin]] * [[Jože Rant (filozof)|Jože Rant]] * [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar]] * [[Ivan Rebec]] * [[Joseph Skulj]] * [[Zorko Simčič]] * [[Jožko Šavli]] * [[Mirko Škibin]] * [[Dušan Škrlep]] * [[Andrej Šiško]] * [[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič]] * [[Ivan Topolovšek]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Matija Trost]] * [[Primož Trubar]] * [[Henrik Tuma]] * [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurij Venelin]] * [[Leopold Verbovšek]] * [[Matija Vlačić Ilirik]] * [[Vinko Vodopivec]] * [[Anton Vramec]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Jakob Zupan]] * [[Davorin Žunkovič]] {{div col end}} == Znanstvena kritika in znanstveni konsenz == Nasproti vèčim avtohtonističnim teorijam, ki si sicer v določeni meri same med sabo nasprotujejo (Iliri, Veneti, Etruščani, Skandinavci ipd.) stoji zgodovinsko znansteven konsenz. Po mnenju večine zgodovinarjev in arheologov so se predniki Slovencev (to so v večini ''Slověni''<ref name=":262">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> starocerkvenoslovansko im. ed. ''slověninъ''<ref>{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>) v alpski svet začeli preseljevati šele v zgodnjem srednjem veku – v 6. stoletju. Primarni zgodovinski viri za to obdobje in ta prostor omenjenjajo prisotnost slovenskih prednikov šele v letih 593 in 595, ko pisci poročajo o bojih med Slovani in [[Bavarci]] (po vsej verjetnosti) ob zgornji Dravi – približno takrat, ob koncu 6. stoletja, je zaradi slovanske naselitve propadla tudi škofijska cerkev v Teurnji (pri [[Špital ob Dravi|Špitalu]]), nato pa leta 598 ob prvem slovanskem (skupaj z Avari in Langobardi) vdoru v Istro,<ref name=":3">Štih, P. (1996), str. 76</ref> potem še maja 599 in junija 600, ko se v dveh listinah [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]] – le-ta veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani in je obenem vznemerjen, saj so Slovani že začeli ogrožati Italijo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Winkler|first4=Katharina|page=18}}</ref> Arheološki dokazi ne podpirajo avtohtonističnih teorij, saj je razmerje – med arheološkimi najdišči iz rimskega časa in onimi iz časa od preseljevanja ljudstev do konca zgodnjega srednjega veka – približno 10:1. To razliko v kvantiteti dopolnjuje še razlika v kvaliteti, ki se kaže v tem, da je materialna kultura antičnih najdišč bistveno drugačna od zgodnjesrednjeveških, kar seveda zavrača možnost, da bi antično prebivalstvo preživelo konec antike kot temeljni sestavni del današnjih Slovencev. Očem najbolj vidna sprememba pa je bil propad antičnih urbanih središč, ki jih zgodnji srednji vek ne pozna v takšni obliki.<ref name=":29">Štih, P. (1996), str. 75</ref> Prelom lahko zaznamo tudi v družbeni strukturi prostora: župan in [[Kosezi|kosez]] sta pojma, ki ju ta prostor v antiki ni poznal. Spremenilo se je tudi poljedelsko gospodarstvo: antična kvadratna razdelitev polja je izginila, tista, ki jo poznamo danes, pa je povsem drugačna in mlajšega postanka, nastala z uvedbo hubnega sistema in hubnih vasi od frankovske dobe naprej. Spremenila se je tudi duhovna podoba prostora.<ref name=":29" /> Pozna antika je čas, ko se je v slovenskem prostoru popolnoma uveljavilo krščanstvo, ki je zajelo široke kroge prebivalstva tudi v najbolj odročnih krajih. O tem nam pričajo številni spomeniki krščanstva, ki so se ohranili: sakralna arhitektura (cerkve, krstilnice), napisi s krščansko vsebino, predmeti za liturgično rabo, pa tudi predmeti iz vsakdanjega življenja s krščanskimi simboli in seveda razvita cerkvena organizacija s škofijami, nad katerimi je imel oglejski patriarh metropolitsko oblast. V zgodnjem srednjem veku je ta cerkvena organizacija s prihodom novega ([[Poganstvo|poganskega]]) ljudstva propadala in krščanstvo je zamrlo. Kot vemo, so bili prebivalci tega prostora, ki so se naselili pokristjanjeni šele med drugo polovico 8. in prvo polovico 9. stoletja.<ref name=":29" /> [[Arheogenetika|Arheogenetska]] študija iz leta 2023, ki je temeljila na 146 vzorcih, je potrdila, da je širjenje Slovanov posledica velikih premikov ljudi, tako moških kot žensk, s specifičnim vzhodnoevropskim poreklom in da "več kot polovica prednikov večine ljudstev na današnjem Balkanu izvira zaradi slovanskih migracij (ok. 6.–7. stoletje).<ref name="Olalde2023">{{Navedi časopis|last=Olalde|first=Iñigo|last2=Carrión|first2=Pablo|date=December 7, 2023|title=A genetic history of the Balkans from Roman frontier to Slavic migrations|journal=[[Cell (journal)|Cell]]|volume=186|issue=25|pages=P5472–5485.E9|doi=10.1016/j.cell.2023.10.018|pmc=10752003|pmid=38065079|doi-access=free}}</ref> Veliki nabor podatkov je pokazal, da haploskupini Y-DNK [[Haploskupina I2a-L621|I2a-L621]] in [[Haploskupina R1a-Z282|R1a-Z282]] v antiki nista prisotni in se pojavljata šele od zgodnjega srednjega veka, »vedno povezani z vzhodnoevropskimi sorodnimi predniki v avtosomnem genomu, na Balkanu v zgodnjem srednjem veku«.<ref name="Olalde2023" /><ref>{{Navedi revijo|last=Olalde|first=Iñigo|last2=Carrión|first2=Pablo|last3=Mikić|first3=Ilija|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Lazaridis|first6=Iosif|last7=Mah|first7=Matthew|last8=Korać|first8=Miomir|last9=Golubović|first9=Snežana|date=2023-12-07|title=A genetic history of the Balkans from Roman frontier to Slavic migrations|url=https://www.cell.com/cell/abstract/S0092-8674(23)01135-2|magazine=Cell|language=en|volume=186|issue=25|issn=0092-8674|pmid=38065079}}</ref> Študija tako kontrira slovenske in ostale balkanske avtohtonistične teorije. Jezikoslovci izpostavljajo, da avtohtonistične teorije pogosto temeljijo na nestrokovni metodologiji, primerjanju podobno zvenečih besed in poljudnih etimologijah, ki besede primerja po naključni glasovni podobnosti brez upoštevanja razvojnih zakonitosti jezikov. Opozarjajo tudi na poenostavljenem razumevanju evropske kulturne, politične in etnične zgodovine, samovoljno prirejanje prevodov in nekonsistentnost ter tudi očitna protislovja,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Snoj|first=M.|date=1984|title=So bili Etruščani Slovani? : ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|magazine=Naši razgledi : NR : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|cobiss=13378349|issn=0547-3276}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Plut-Pregelj|first1=Leopoldina|first2=Carole|last2=Rogel|date=2010|title=The A to Z of Slovenia|location=Lanham, MD|publisher=[[Scarecrow Press]]|page=481}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=Znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> kar vodi do napačnih zaključkov. Vse to kaže, da avtohtonistične razlage nimajo močnih strokovnih temeljev. Takšne teorije so pravzaprav različni zgodovinski miti, ki skušajo narodno zgodovino predstaviti drugače, kot je resnična, pri čemer jih zgodovinski kritiki hitro označijo kot šibke in nevzdržne. Pomembno je razlikovati med znanstveno preučevanjem preteklosti, ki temelji na preverljivih virih in metodah, ter ideološko obarvanimi, neznanstvenimi razlagami. Slovenski narod se je v današnjem območju oblikoval postopno in ima več prednikov, zato ''svobodno'' ponavljanje avtohtonističnih trditev ne nadomešča strokovne historiografije in ne odraža zaključenega znanstvenega dogovora. V nasprotju z mitologijo o venetski monofiliji Slovencev in o njihovi vzdržnosti in nespremenljivosti skozi tri tisoč let imajo Slovenci – tako kot vsi ostali narodi – celo vrsto prednikov, ki se niso izrazili: od antičnih staroselcev (to so romanizirani Iliro-Kelti<ref name=":52">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref>) preko [[Hrvati|Hrvatov]], [[Furlani|Furlanov]], [[Avari|Avarov]], [[Karantanci|Karantancev]], [[Madžarska|Madžarov]], [[Nemci|Nemcev]], do [[Uskoki|Uskokov]] in drugih ljudstev. Naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka je dala prostoru, na katerem živijo Slovenci, tisto jezikovno identiteto, ki jo ima ta prostor še danes. Predvsem zaradi tega je priznano, da so Slovenci Slovani, čeprav so se razvili tudi iz drugih korenin.<ref>Štih, P. (1996), str. 78-79</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == * Mario Alinei. ''Origini delle lingue d'Europa''. Vol. I, II: ''La teoria della continuitá''. Bologna, il Mulino, 1996, 2000, ISBN 88-15-05513-4. * Bor, Matej; Šavli, Jožko; Tomažič, Ivan (1989). ''Veneti: naši davni predniki''. Ljubljana. {{COBISS|ID=8083456}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c.500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * Guštin, Mitja (ur). ''Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp = Die frühen Slawen: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen''. Ljubljana, 2002. {{COBISS|ID=3411552}} * [[Simona Klemenčič|Klemenčič, Simona]], ''Ve rov ne curri : (Ali smo Slovenci Veneti in zakaj ne?)'', Zgodovina za vse 14, št. 2 (2007). 125-131; [https://www.academia.edu/6353237/Klemen%C4%8Di%C4%8D_Ve_rov_ne_curri_Ali_smo_Slovenci_Veneti_in_zakaj_ne_ celotno besedilo v PDF] * Kos, Franc (1906). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{navedi knjigo|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * [[Janez Peršič|Peršič, Janez]], »Dokazovanje v slogu: Epirci so Irci, ki so pisali epe... : O naselitveni zgodovini Slovencev«, ''Arheo'' št. 10 (1990), s. 122-126; * {{cite journal|last=Petrič|first=Robert|year=2007|title=Venetska teorije in izvor Slovencev|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik06/petric07.pdf|journal=Korenine|volume=6|pages=65–85}} * {{navedi knjigo|title=Staroselci v Alpah: izbrani prispevki: zbornik konferenc Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2021|type=zbornik|editor=Rant, Jože; Krnel-Umek, Duša|cobiss=66985219}} * {{navedi knjigo|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'', doktorska disertacija. Wien: [R. Steinacher]. * {{Navedi revijo|last=Šiško|first=Andrej|date=2013|title=Slovenci, sloveni, slovenski in Slovenija v dveh starih kronikah panonskih Slovencev|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik12/Slovenci-in-Slovenija-(%C5%A0i%C5%A1ko).pdf|magazine=Korenine slovenskega naroda}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{navedi knjigo|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book |last=Venelin |first=Jurij |url=https://digital.libsu.uni-sofia.bg/en/v/1517 |title=Древніе и нынѣшніе Словене, въ политическомъ, народописномъ, историческомъ и религіозномъ ихъ отношеніи къ Россіянамъ |publisher=Въ Университетской типографіи |year=1841 |volume=2 |place=Москва |language=ru}} * {{navedi knjigo|author=Venelin|title=Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij|cobiss=263865856}} * {{navedi knjigo|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{navedi knjigo|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{navedi knjigo|author=Vodopivec|title=Starejša slovenska etnogeneza|publisher=Jutro|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=252847872|first=Vinko}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * [[Peter Turk|Turk, Peter]]. ''Deset Tomažičevih zapovedi ali novi slovenski brevir''. Raziskovalec 28, št. 1 (junij 1998). 74-76: [http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm celotno besedilo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927022532/http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm|date=2007-09-27}} {{COBISS|ID=7459170}} * {{navedi knjigo|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|author=Zbigniew Gołąb|year=1992|title=The Origins of the Slavs: A Linguist's view.|publisher=Columbus: Slavica Publishers|isbn=0-89357-231-4|cobiss=36703744|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. == Zunanje povezave == * {{navedi splet|last1=Petrovčič|first1=Vida|last2=Anžur|first2=Matjaž|last3=Rant|first3=Jože|last4=Pleterski|first4=Andrej|last5=Perdih|first5=Anton|last6=Jezernik|first6=Božidar|title=Slovenci skozi čas in v prostoru: Polnočni klub|website=RTV Slovenija|date=2015-04-03|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/polnocni-klub/174328794|cobiss=57207650|language=sl}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Avtohtonistične teorije]] [[Kategorija:Psevdozgodovina]] cnpco6vn08wttbspgst4i3zlevnu394 6748078 6748076 2026-09-08T12:58:50Z MaksiKavsek 244409 pp ref 6748078 wikitext text/x-wiki '''Avtohtonistične teorije o izvoru Slovencev''' (tudi '''domorodne''' ali '''staroselske''' '''~ ~''') trdijo, da so predniki [[Slovenci|Slovencev]] na današnjem ozemlju avtohtoni. Zgodovinsko se jih povezuje z [[nacionalizem|nacionalističnimi]] [[mit]]i – poenostavljeno (ali izmišljeno) razumljeno narodno zgodovino in vanjo vnešene domnevne kontinuitete brez [[znanost|znanstvenih]] [[dokaz]]ov. Glavni namen teh teorij je narodna afirmacija in ne znanstvenokritična analiza virov, zato so zgodovinski kritiki hitro opozorili na njihovo [[psevdoznanost|psevdoznanstveno]] vrednost. Večina posameznikov, ki so sodelovali pri oblikovanju različnih avtohtonističnih teorij je – po oceni [[Peter Štih|Petra Štiha]] – diletantov.<ref>Štih, P. (1996), str. 72</ref> Zgodovinski in arheološki dokazi, podkrepljeni z jezikoslovnimi analizami in tudi z genetskimi raziskavami, podpirajo model poznejše naselitve v alpski svet v zgodnjem srednjem veku. Alternativne avtohtonistične teorije ostajajo v znanstvenem diskurzu na robu, a so zanimive kot družbeni in ideološki fenomen, vendar ne kot uveljavljena razlaga poselitve in [[Etnogeneza Slovencev|etnogeneze Slovencev]]. == Venetska teorija – povezava z Veneti == {{glavni|venetska teorija}} Ena od najbolj znanih in razširjenih teorij je [[venetska teorija]]. Izoblikovali so jo [[Ivan Tomažič (venetolog)|Ivan Tomažič]], [[Matej Bor]] in [[Jožko Šavli]] v 1980-ih. Predstavili so avtohtonistično teorijo o izvoru Slovencev iz Venetov.<ref name=":1">Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Bor je utemeljeval teorijo z jezikoslovnega, Šavli pa z zgodovinskega, arheološkega, imenoslovnega in etnografskega stališča, medtem ko je Tomažič, ki je ves čas organizacijsko in finančno podpiral projekt, napisal pregled in komentar k različnim mnenjem. Na podlagi relativno številnih omemb različnih, mnogokrat težko opredeljivih ljudstev s historičnim imenom ''Veneti'' ipd., poskusa branja [[Venetščina|venetskih]] napisov s pomočjo [[Slovenščina|slovenščine]] in razlaganja izvora slovensko zvenečih [[Toponomastika|zemljepisnih imen]] v [[Evropa|Evropi]] so oblikovali hipotezo, da so bili predniki sodobnih Slovencev in [[zahodni Slovani|zahodnih Slovanov]] pravzaprav predrimsko ljudstvo, imenovano Veneti (kamor spadajo [[severnojadranski Veneti|jadranski Veneti]], [[baltski Veneti]], panonski Veneti in nekatera druga ljudstva, ki jih prevladujoče zgodovinopisje opredeljuje kot [[Kelti|Kelte]] ali [[Iliri|Ilire]]). Po njihovi teoriji so starodavni Veneti govorili praslovansko, iz katere sta nastala sodobna slovenščina in zahodnoslovanski jeziki. Njihovi neposredni potomci in [[Avtohtonost|avtohtoni]] prebivalci Slovenije naj bi bili današnji Slovenci. Avtorji venetske teorije so zavrnili v znanosti uveljavljeno razlago o [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe]] med 6. in 9. stoletjem.<ref name=":1" /> Vendar pa ta teorija v znanstvenih krogih velja za mitološko in psevdoznanstveno interpretacijo, saj temelji na terminološko in metodološko napačnih interpretaciji arheoloških, jezikoslovnih, genetskih<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/konec-je-zbogom-veneti-642151|title=Konec je. Zbogom, Veneti?|date=2024-08-24|accessdate=2025-10-11|website=siol.net|last=Žužek|first=A.}}</ref> in zgodovinskih podatkih.<ref name=":222">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> Prvi slovenski predstavnik te teorije je bil [[Adam Bohorič]], ki je Slovene/Slovence enačil z Veneti in Vandali.<ref name=":24">Rolih, A. (2006), str. 21</ref> Povezavo med Slovenci in Veneti je iskal tudi [[Davorin Trstenjak]], ki je v svojih spisih je utemeljeval, da so Slovenci staroselci, ki so na tem območju živeli vsaj že v 4. stol. pr. n. št.. Pisal je o "dokazanosti": »''da so Tacitovi Veneti bili Slaveni, in ker tudi sosedni Finci in Skandinavci od nekdaj Slovene imenujejo Wane, Veneje, Venelaiset, to je zemljo Venov, Venetov, in ker po postavah in lastnostih svojega jezika Slavene tudi Nemci imenujejo Wenedi, Wanadi, Vinuli, Windili, Wenden, Winden, in Kelti: Vineth, Veoned, Gwineth, smemo brez vse spotike povsod iskati slovenskega plemena, kjer ime Venet najdemo''.« V sestavku je navajal antične vire, ki so pisali o naselitvi Venetov v [[Paflagonija|Paflagoniji]] (Mala Azija ob [[Črno morje|Črnem morju]]), [[Armenija|Armeniji]] in spodnjem Istru, to je [[Donava|Donavi]], ob Jadranu, [[Atlantski ocean|Atlantiku]] in [[Baltik|Baltiku]].<ref name=":0">Krnel-Umek, Duša (2014), str. 30-32.</ref> V razpravi o ''Slovanskih elementih v venetščini'' je pisal, da o slovanskem izvoru Venetov, Noričanov, Karnov in Panonov ne pišejo samo slovanski in slovenski pisci: Lorenz Surowiecki, Pavol Josef Šafařik, Valentin Vodnik, Aleksander Fedorovič Gil'ferding, ampak tudi nemški: August Ludwig von Schlötzer, Konrad Mannert, Johann Georg Hahn in Leopold Contzen.<ref name=":0" /> Trstenjak ni le dokazoval, da so Slovenci od nekdaj prebivali na svojih sedanjih tleh, marveč da so nekoč Slovanom pripadala najrazličnejša ljudstva na vseh treh celinah starega sveta.<ref name=":27">Štih, P. (1996), str. 68.</ref> Njegov znanstveni diletantizem se je kazal v nemogočem etimologiziranju in tudi mitologiziranju, s katerima je "podpiral" svoje teze, ki so imele narodno-politični namen krepiti narodno zavest in nasprotovati protislovenskemu razpoloženju nemškega tabora. Toda kljub gorečnosti, s katero je branil avtohtonistično teorijo, je Trstenjak v starejših letih zmogel toliko poguma in poštenja, da se ji je vsaj posredno odpovedal.<ref name=":27" /> V novejšem času se še živi zagovorniki venetske teorije opirajo tudi na [[Genetika|genetske]] raziskave in na [[Teorija paleolitske kontinuitete|teorijo paleolitske kontinuitete]], čeprav se v osnovnih podmenah teoriji razhajata.{{cn}} Novejše genetske analize še dodatno kontrirajo venetsko teorijo.<ref name=":2" /> Venetska teorija je izvorno izhajala iz predpostavke, da naj bi bili Veneti prvotni prebivalci Evrope, ki naj bi izšli iz lužiške arheološke kulture na današnjem Nemškem in Poljskem,<ref name=":28">Štih, P. (1996), str. 70</ref> in nato med 13. in 10. stoletjem pr. n. št. osvojili dobri dve tretjini Evrope.<ref name=":05">Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Bili naj bi ne le neposredni predniki Slovanov in predvsem [[Slovenci|Slovencev]], temveč tudi večine srednjeevropskih narodov.<ref name=":28" /> Toda na začetku devetdesetih let se je eden izmed vodilnih teoretikov venetske teorije, Jožko Šavli v svoji knjigi »Etruščani in Veneti« oddaljil od te hipoteze in zatrdil, da naj bi se kljub venetski ekspanziji marsikje – še zlasti pa na širšem območju severnega Jadrana – ohranile številne kulturne in tudi nekatere jezikovne posebnosti predindoevropskih prebivalcev (ki jih Šavli imenuje »afro-evropski« in jih na več mestih izmenično enači z [[Baski]] oz. [[Berberi]]).<ref name=":05" /> Ti Veneto-protoSloveni naj bi njihovem mnenju nato kot hribovsko kmečko ljudstvo v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]] preživeli najprej [[Kelti|keltsko]], nato pa še rimsko zasedbo, kateri naj bi se končno uprli, porušili in požgali osovražena rimska mesta in vrgli s sebe jarem rimske uprave, kulture in krščanske vere in v Karantaniji osnovali svojo državo, ki naj bi do prihoda Frankov obdržala svojo samostojnost in se uspešno upirala pritiskom avarskih in bavarskih sosedov.<ref name=":28" /> [[Jurij Venelin]] je opisoval starodavna ozemlja in na njih naseljena plemena: Benetke, Kranjsko, Istro, Panonijo, Norik, Retijo, Vindelicijo, Dalmacijo, Ilirijo. Navedel je, da so bili staroselski prebivalci Slovenije Veneti (Venedi, Veneti), in poskusil pokazati na sorodniško vez Vendov z Vandali. Zapisal je tudi: ''Navedel bom tudi citate; nekdo tretji bo trdil, da so bili Veneti – v nasprotju s tem in v skladu s starodavnim razumevanjem – pravzaprav Slovani'' ''[Словене], ter bo v potrditev tega navedel izjave ali odlomke antičnih avtorjev, v katerih se pojavlja ime Veneti, oziroma srednjeveške zapise z imenom Venedi; spet nekdo drug bo rekel: »Ah! Vsa ta ljudstva sploh niso bila slovanska, saj so ti tja prišli šele v šestem stoletju« (čeprav za to zadnjo trditev ni dokazov)! Kaj naj stori ubogi, nepoučeni bralec? Te na videz nasprotujoče si in medsebojno izključujoče se besede so zgolj imena, ki po svojem pomenu sodijo v različne kategorije, v resnici pa označujejo eno in isto stvar.''{{Efn|тоже подведу цитаты, третій скажешъ, что, на противъ, Veneti, по смыслу древнихъ, были Словене, и въ подтвержденіе этого приведетъ цитаты или места изъ древнихъ, въ коихъ встрѣчается Veneti, a Venedi у среднихъ; иной, наконецъ, скажетъ: эхъ! всѣ эти народы были вовсе не Словене, которые зашли туда только въ VI вѣкъ (На это послѣднее нѣтъ впрочемъ ни какихъ доказательствъ)! Что же остается дѣлать бъдному, неученому чита-телю? Эти, по-видимому, противорѣчащія себѣ и вза имно себя уничтожающія миѣнія суть, просто, име-на, принадлежащія, по значенію своему, къ разнымъ разрядамъ, но, въ-самомъ-дѣлъ, означающія одинъ-и-тотъ же предметъ.<ref>Venelin, J. (1841), str. 288.</ref>}} == Teorija paleolitske kontinuitete – paleoavtohtoni predniki Slovencev in drugih Evropejcev == {{glavni|teorija paleolitske kontinuitete}} Slovenski nasledniki venetske teorije (iz 1980-ih) so avtohtonistično teorijo dodatno razvilo v še bolj radikalno tezo, da naj bi bili Veneti samo vmesna stopnja pri razvoju slovenščine in današnjih Slovencev. Kontinuiteta slovenščine Slovencev, Slovanov (in sosednjih srednjeevropskih ljudstev) naj bi torej kljub venetski invaziji in vsem kasnejšim spremembam (venetski invaziji, [[Germanizacija|germanizaciji]], [[Romanizacija|romanizaciji]] in [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|madžarizaciji]] staroselskega prebivalstva) segala vse do [[Paleolitik|paleolitika]]. To je tako imenovana [[teorija paleolitske kontinuitete]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade &ndash; volkodlak|url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/predsednik-vlade-volkodlak|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|date=2018-05-23|last=Ahačič|first=Kozma}}</ref> Prvi njen utemeljitelj je [[Mario Alinei]], [[Italijani|Italijan]], ki je zagovarjal tezo, da se [[selitev narodov]] v [[Evropa|Evropi]] ni mogla zgoditi tako pozno (med [[4. stoletje|4.]] in [[6. stoletje|6. stoletja n. št.]]), pač pa naj bi etnični in jezikovni fenomeni v Evropi obstajali delno že od [[Paleolitik|paleolitika]]. Svojo tezo utemeljuje zlasti s kontinuiteto arheoloških kultur in novejšimi raziskavami genetskega materiala. Nasprotno pa je glavna teza teorije paleolitske kontinuitete, da naj bi ne le etnični in genetski, temveč tudi jezikovni fenomeni v Evropi obstajali v osnovi nespremenjeni že od [[Paleolitik|paleolitika]], pri čemer Alinei predpostavlja, da naj bi [[Slovani]] (ne Veneti) že od paleolitika živeli na območju [[Balkan|jugovzhodne Evrope]] in se od tam širili proti severu in severovzhodu, medtem ko naj bi v preostalem delu Evrope kontinuirano živela [[Kelti|keltska]], [[Germani|germanska]] in italska ljudstva (med slednje uvršča tudi [[severnojadranski Veneti|severnojadranske Venete]]).<ref>Mario A. ''Origini delle lingue d'Europa''. Bologna, 1996, 2000.</ref> Alneijeve trditve so bile v mednarodni strokovni javnosti deležne številnih zavračanj, a tudi odobravanj. Paleoavtohtona teorija ali teorija kontinuitete postavlja kontinuiteto poselitve Slovanov/Slověnov, približno vse od časa starega veka. Po tej ideji naj bi Slovani oz. njihovi predniki živeli na tem prostoru že v kameni dobi in/ali bronasti dobi, ne da bi bile potrebne migracije. Prvi pristaš takšne teorije je bil [[Anton Vramec]], ki je v svoji knjigi ''Kronika'' za leto 1787 (tj. 2175 pr. n. št.) že zapisal zgodovinsko prisotnost Slovanov (''Zlouenia Tuiskona'').<ref>Vramec, A. (1578), str. 2 (dlib 8).</ref> Temu je sledil [[Pavel Ritter Vitezović|Pavel Ritter Vitezovič]], ki je leta 1698 izdal knjigo Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov, v kateri je ime Slovenci v obdobju pred našim štetjem zapisano 19 krat, pridevnik Slovinski je zapisano 1 krat in Slovenji 1 krat. Ime Sloveni v 2. izdaji Ritterjeve Kronike skoraj ni uporabljeno (razen enkrat v obliki Slovenji pred našim štetjem, ter enkrat Sloveni po Kristusovem rojstvu), temveč ga nadomešča ime Slovenci. Pridevnik Slovenski je v obdobju pred našim štetjem zapisan skupaj 19 krat (Slovenski Kralj 9x, Slovenska Vojska 1x, Slovenski Orsag 2x, Slovenski vojvoda 2x; Slovensko ladanje 1 x, Slovenski Narodi 1x, Slovenski varaš 1x; Slovensko kraljestvo 1x, Slovenska Zemlja 1x).<ref>Šiško, A. (2013), str. 167-169.</ref> S podobno interpretacijo o izvoru Slovencev so nadaljevali drugi avtorji. [[Matevž Ravnikar - Poženčan]] je zapisal: »''Naš narod se ni, kakor so nekateri tako bledli, več sto let po Kristusovem rojstvu v te kraje vrinil''« […] ampak, da se je »''ob silno silno starih časih v te dežele naselil'' […] ''V teh deželah ni pred noben narodom stanoval in v nadaljevanju objavil Vodnikovo pesem Od perviga tukaj stanuje moj rod'' […] Neobjavljene spise o staroselcih, ki jih je napisal Ravnikar, je uredil in objavil Davorin Trstenjak v letih 1868 in 1869. V prvem delu je pisal o prvi naselitvi Slovencev v Aziji in o ''podobnosti'' slovenščine in [[Sanskrt|sanskrta]], v drugem pa o sledeh Slovencev v stari Evropi.<ref>Krnel-Umek, D. (2014), str. 29-30.</ref> Vrsta slovenskih avtohtonistov se je nadaljevala z [[Davorin Žunkovič|Davorinom Žunkovičem]]. V številnih tekstih, od katerih so mnogi izšli v knjižni obliki (zlasti v nemščini, pa tudi češčini), je dokazoval avtohtonost Slovanov v srednji Evropi in trdil, da je njihove jezikovne sledi moč slediti vse do konca [[Ledena doba|ledene dobe]] (diluvija).<ref name=":27" /> Pritegovala pa ga je tudi domnevna zveza med [[Etruščani]] in [[Slovani]], germanske rune pa je razglasil za slovanski črkopis. Žunkovič je okrog sebe ustvaril krog somišljenikov in sodelavcev, med katerimi je bil [[Ivan Topolovšek]], ki je študiral primerjalno jezikoslovje, vendar študija ni končal. Po dogovoru z Žunkovičem naj bi ob študiju tudi najbolj eksotičnih jezikov utemeljil skupni izvor jezikov in na to temo je objavil delo o jezikovni prasorodnosti Indogermanov, [[Semiti|Semitov]] in [[Ameriški staroselci|Indijancev]].<ref name=":27" /> Žunkovičova dela je [[Joža Glonar|Jože Glonar]] primerjal z diluvijalnim sračjim gnezdom.<ref>Štih, P. (1996), str. 74</ref> Sorodno tezo (kot Topolovšek, Žunkovič idr.) o avtohtonosti Slovencev je zastopal [[Henrik Tuma]].{{Efn|Njegov vnuk Matija Tuma je sicer dokazal, da rodbina Tuma izhaja iz Češke, kar pomeni, da so bili njegovi predniki po moški liniji Čehi, za kar bi lahko rekli, da je paradoksalno.<ref>{{navedi knjigo | last=Tuma | first=Matija | title=Kronika rodbine Tuma | publisher=Tuma M. | location=Ljubljana | year=2008 | cobiss=238240768 | language=sl}}</ref>}} Tuma je bil edini avtor, ki je zagovarjal slovanski avtohtonizem v pravem pomenu besede. Slovani-Slovenci-Veneti so bili po njegovem mnenju sploh prvi človeški naseljenci ne samo današnjega slovenskega ozemlja, ampak kar "cele Evrope", ki so prišli v prostor "brez prebivalstva",<ref name=":27" /> s tem je tudi zatrjeval, da so seveda Slovenci prvi naseljenci današnjega prostora [[Slovenija|Slovenije]].<ref name=":24" /> Pri svoji tezi se je Tuma v glavnem opiral na razširjenost imena Veneti in pa na poljudne razlage ledinskih imen, ki jih je zbiral kot navdušen planinec. Prav iz tega se je Tumi o zgodovini oblikovalo tisto temeljno spoznanje, ki stoji za njegovim delom in ki ga je formuliral v nekoliko naivnem stavku: "''Išči vire človeške zgodovine proč od arhivov, iz njegovega prvotnega preprostega življenja v dotiku s prirodo samo''". Tumovi zapisi so kasneje postali ena od podlag venetske teorije Jožka Šavlija.<ref name=":28" /> == Ilirska teorija – povezava z Iliri == Ilirska teorija izvor Slovencev povezuje z antičnimi ilirskimi plemeni, ki so v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega imperija]] naseljevala (zahodni) [[Balkanski polotok]]. Predstavo o avtohtonosti Slovanov, naseljenih na Balkanu najdemo v krščanski tradiciji že v 10. stoletju, v pismu [[Papež Janez X.|papeža Janeza X]]. kralju [[Tomislav|Tomislavu]] in [[Mihajlo Višević|zahumskemu knezu Mihajlu]], kjer piše, da so bili Slovani pokristjanjeni že v apostolskih časih,<ref name=":252">Štih, P. (1996), str. 67.</ref> kar je posredno trdil tudi [[Anton Vramec]], ki je leta 1578 zapisal, da so Sloveni že leta 110 imeli svojega krščanskega škofa – v Sisku, ki naj bi bil tega leta sicer utopljen (''Zizke'' […] ''Biskup Zlouenzki'' […] ''vtoplien''<ref>Vramec, A. (1578), str. 19 (dlib 43)</ref>). V kontekst te predstave spada tudi legenda, da je pisavo [[Glagolica|glagolico]] izumil [[sveti Hieronim]], ilirski<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sentences of Sextus and the Origins of Christian Ascetiscism|url=https://books.google.ch/books?id=2Fgfxmz2EToC&pg=PA1&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Mohr Siebeck|date=2013-11-19|isbn=9783161525797|language=en|first=Daniele|last=Pevarello}}</ref> (ne slovanski, slovenski ali hravški) cerkveni oče, ki je bil okrog srede 4. stoletja rojen nekje na meji med [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] in [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] (verjetno nekje v trikotniku [[Reka (Hrvaška)|Reka]]–[[Trst]]–[[Postojna]]). Pod vplivom glagoljašev – ti so v [[Istra|Istri]] delovali tudi med slovenskim prebivalstvom – in njihove tradicije je ta trditev prišla tudi v listino [[Papež Inocenc IV.|papeža Inocenca IV.]] iz leta 1248, s katero je senjskemu škofu Filipu odobril slovansko bogoslužje v njegovi škofiji. Verjetno v 14. stoletju je nastal tudi falsifikat listine [[Aleksander Veliki|Aleksandra Makedonskega]], s katero naj bi leta 335 pr. n. št. podelil Slovanom ogromno ozemlje, segajoče od severa do južnih mej Italije.<ref name=":252" /><ref>gl. še: Vramec, A. (1578), fol. II. (dlib 27-8). ''3628.'' [tj. 334 pr. n. št.] ''Alexander veliki po Otczu Filipa Kral Macze-donski'' [prelom str.] ''duchi. Bulgare i illyrikuſe, kize vezda imenuiu '''Zloueni''' oblada. Syrmuſa Krala, od kogaze ime-nuie Zrem, Varas, Tebanzki, Alexander ie poterti vzhinil.''</ref> Predstava o avtohtonosti Slovanov v Iliriku in njihovem misijonu v apostolskih časih je zabeležena že v [[Zgodovina minulih let|Nestorjevi kroniki]] iz 11.–12. stoletja. Informacije o poreklu Slovanov kronika navezuje na [[Sveto pismo]].<ref name=":252" /> Med potomci [[Jafet|Jafeta]], enega izmed treh Noetovih sinov, ki so si po vesoljnem potopu z žrebom razdelili zemljo, kronika omenja tudi Ilire-Slovane, nato sledi po zgodbi o gradnji [[Babilonski stolp|babilonskega stolpa]] navedba, da so tudi Noričani Slovani, v zvezi z Metodovo postavitvijo za sirmijskega nadškofa; pa kronika omenja legendo o misijonarjenju apostola Pavla in njegovega učenca Andronika med Slovani v Iliriku.<ref name=":252" /> Kot posledico omenjenega je cesar [[Karel IV. Luksemburški|Karl IV.]] pisal, da je [[papež Klemen VI.]] dovolil v samostanu sv. Hieronima v Pragi, da se božja služba opravlja zgolj v jeziku ''Slavonica'' (slovanskem), in to zaradi spoštovanja do sv. Hieronima, ki je prevedel Sveto pismo iz hebrejščine v latinščino in tudi v slovanščino, iz katere izvira dialekt oz. jezik [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Zgodovinski viri navajajo, da je glagolico izumil sv. Hieronim|url=https://casnik.si/sv-hieronim-prvi-prevedel-sveto-pismo-v-latinski-in-staroslovenski-jezik/|website=Časnik|date=2021-05-25|accessdate=2026-04-22|language=sl-SI|first=Dimitrij|last=Kebe}}</ref> [[Flavius Blondus]] v delu ''Italia Illustrata'', ki ga je napisal med letoma 1448 in 1458, omeni tudi Hieronima in zapiše, da je iznašel in dal nove črke ''Sklavenom'', ki so se imenovale po njih in so različne od grških in latinskih. Opiše še, da so kmalu po smrti sv. Hieronima ''Sklavoni'' prišli v Dalmacijo in jo zasedli, ta pa meji z Istro in je bila imenovana Sklavonija.<ref name=":02" /> [[Marin Sanuto]] je opisal v Beneškem vodniku iz leta 1483, da tam, kjer se je Hieronim rodil, ni bilo nobenega Itala in da je pisal v jeziku ''Schiavone''.<ref name=":02" /> [[Conrad Gesner]] piše, da je v ilirski jezik prevedena velika množica svetih knjig, največ po zaslugi sv. Hieronima in sv. Cirila. Hieronim je – gledena njegovo pisanje – prevedel tudi knjige Stare zaveze v jezik svoje domovine.<ref name=":02" /> [[Žiga Herberstein]] je sredi 16. stoletja po Nestorju povzemal, da Slovani, ki so se imenovali Noričani, izvirajo od Jafeta in so nekdaj bivali ob [[Donava|Donavi]], kjer sta sedaj [[Ogrska]] in [[Bolgarija]], od koder so se z raznimi imeni razpršili.<ref name=":252" /> Pristaš ilirske teorije je bil gotovo tudi [[Primož Trubar]], ki se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub), kar kaže na njegovo prepričanost, da so (bili) Iliri Slovani.<ref name=":242">Rolih, A. (2006), str. 21</ref><ref name=":252" /> Podobno prepričanost najdemo še pri [[Matija Trost|Matiju Trostu]], ki se je v svojih pesmih podpisal kot ''Matthias Trostius Illyrious Vipacensis'' (Ilir, iz [[Vipava|Vipave]]).<ref>{{navedi splet|last=Koruza|first=Jože|title=Trost, Matija (?–1591)|website=Slovenska biografija|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU|date=2013|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725453/#slovenski-biografski-leksikon|accessdate=2025-10-30}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje ''na Slovenijeh'' v latinščini uporabil pojem, da je ''Kroniko'' prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''<ref>Vramec, A. (1578), str. predgovor (dlib 3)</ref>), a je dejansko uporabljal kajkavščino.{{Efn|Za to področje se je takrat v pokrajinskem smislu poleg fonetičnega pojma Sloven in Slovenec uporabljal pojem Bezjak (Bizjak ipd.), v današnjem smislu Kajkavec.}} Teorijo, da so Iliri govorili slovansko je zagovarjal tudi [[Mavro Orbini]].<ref>Ljudevit Gaj (1838). [https://books.google.si/books?id=Wvo8AAAAIAAJ&pg=RA1-PA47&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Danica ilirska'']. Liber. str. 47.</ref> Podprl je tudi Pribojevićevo stališče, da so bili [[Aleksander Veliki]] in stari [[Makedonci]] Sloveni.<ref>[https://books.google.si/books?id=FGmJqMflYgoC&pg=PA280&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Entangled Histories of the Balkans: Volume One: National Ideologies and Language Policies''] . BRILL. 13. junij 2013. str. 280–. ISBN 978-90-04-25076-5.</ref> Podobno teorijo o ilirsko-venetski povezavi s Slovenci je podpiral tudi [[Balthasar Hacquet]], ki je trdil, da so pisci Slovane prvotno imenovali ''Vendi'' ali ''Windi'', a so si zaradi svojih dejanj nadeli naziv ''Slavenci'' ali ''Stawni''.<ref>{{navedi knjigo|last=Hacquet|first=Baltazar|year=1801-1808|title=Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE5DSQTZ}}</ref> V romantični narodovi mitologiji so nekateri pisci 18. in 19. stoletja, npr. [[Marko Pohlin]],<ref name=":242" /> ki je izrazil prepričanje o slovanskosti ilirskega jezika, ki da je nastal takoj po razdelitvi ljudstev po vesoljnem potopu.<ref name=":272">Štih, P. (1996), str. 68.</ref> Teorijo o ilirskem izvoru Slovencev odseva tudi pesem ''Ilirija oživljena'' [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]].<ref name=":272" /> V času romantiku je kot velik ilirec in panslavist teorije o ilirskem izvoru Slovencev nadaljeval [[Jakob Zupan]].<ref name=":272" /> V tem času je deloval tudi [[Anton Krempl]]. V svojih delih ga označuje izraziti nekritični romantični poudarki, med njimi avtohtonizem, ki se kaže v jezikovnem utemeljevanju slovanstva Ilirov, Noričanov in tudi Venetov.<ref name=":272" /> Kot se kaže je tudi [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurij Venelin]] poenaičil in pomešal pojma Iliri in Sloveni. Tako je pisal o treh vojnah med Sloveni in Rimljani. Slovene je Venelin uvstril med prebivalce starorimskih provinc [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]], [[Norik (rimska provinca)|Norika]], [[Retija|Retije]], [[Vindelicija|Vindelicije]] itn. V odstavku Germani niso Nemci je poudaril, da se je z imenom Germanija vedno označevalo ozemlje, na katerem so živela mnoga slovanska plemena. Prav tako je želel dokazati povezavo med Veneti - Benečani, [[Karni]] - Kranjci, [[Histri]], Panonci, Reti - Rezijci, Vindeliki in Slovenci.<ref>Krnel-Umek, D. (2014), str. 33</ref><ref>Petrič, R. (2007), str. 68.</ref> Modernih avtorjev, ki bi to teorijo razvijali kot ločen koncept ter jo zagovarjali, skoraj ni (so večino na Hrvaškem<ref>{{Citat|title=Na rubu znanosti: Glagoljica prije Ćirila i Metoda (poleg oddaje glej komentarje)|url=https://www.youtube.com/watch?v=vG545hL8kS0|date=2025-04-27|accessdate=2026-04-25|last=Hrvatska radiotelevizija}}</ref>); kljub temu ta ideja živi kot ena izmed inačic staroselstva, vendar nima jezikoslovne ali arheološke podpore in danes ni del znanstvenih razprav. Ilirsko teorijo je ovrgel že [[Anton Tomaž Linhart]] v svojem delu ''Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs'', v kateri je zapisal (v prevodu): ''Slovanski zgodovinarji so zaradi nerazumevanja, praznega patriotizma ali vodeni s prestižem zlorabili ime Iliri in to lažno idejo vnesli v svojo pripoved, da bi slovanskemu narodu, čigar starodavna zgodovina jim je bila nejasna, podelili častno starino v dejanjih in usodah tega nekoč tako slavnega ljudstva.''<ref>{{Navedi knjigo|title=Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs|last=Linhart|first=Anton Tomaž|page=nepagiren uvod (dlib. str. 17–19)|volume=2|year=1791|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JUOYXOBQ}}</ref> == Skandinavska teorija – povezava s Skandinavci == [[Franc Jeza]] je predlagal skandinavsko poreklo Slovencev. Trdil je, da naj bi bili Slovenci izhajajoči iz Skandinavije. Izdal je delo ''Skandinavski izvor Slovencev'' (1967), v katerem je primerjal skandinavski in slovenski jezik ter etnologijo. Prišel je do sklepa, da Slovenci izvirajo iz Skandinavije in da so prišli na slovensko ozemlje pod imenom ''[[Vandali]]''. Jugoslovanski režim je obsodil te njegove naivne ideje, Jeza pa je vztrajal pri omenjenih tezah tudi v delu ''O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine'' (1977).<ref name=":24" /> Na podlagi zunanje ''podobnosti'' nekaterih slovenskih in švedskih besed, a brez poznavanja in upoštevanja glasoslovnih in jezikoslovnih zakonitosti, je ''dokazoval'' severni izvor Slovencev. Germanistika in slavistika sta pokazali na nevzdržnost in nesmiselnost Jezovih dokazovanja povezanosti Slovencev in Švedov.<ref name=":28" /> Šavli je v svojih študijah ugotovil, da Jezova teorija ni tako neverjetna, saj naj bi študije DNK-rodoslovja pokazali podobnost med [[Slovenci]] in [[Švedi]].<ref name=":24" /> Pred Jezo je izvor Slovenov iz Skandinavije zagovarjal Mavro Orbini, ki jih je povezoval izvorno z [[Goti]].<ref>Mohammed Abu-Nimer (1. januar 2001). [https://books.google.si/books?id=lWVEr3VLjzoC&pg=PA308&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Reconciliation, Justice, and Coexistence: Theory and Practice'']. Lexington Books. str. 308–. ISBN 978-0-7391-0268-8.</ref> == Etruščanska teorija – povezava z Etruščani == Prvi, ki ga je privlačila teza o sorodnosti Etruščanov in Slovanov je bil [[Davorin Žunkovič]].<ref name=":27" /> Okrog leta 1970 se je začela izoblikovati ''popolnejša'' teorija o etruščanskem izvoru Slovencev. Najprej jo je predstavil in branil Matej Bor, ki pa je to tezo kasneje opustil in postal zagovornik venetske teorije. Boru sta kot pristaša etruščanske teorije sledila Ivan Rebec in Anton Berlot, ki sta svoje delo najprej predstavila v seriji podlistkov v tedniku TT (1976/1977) in čez nekaj let še v knjižni obliki.<ref name=":28" /> Prvi je prispeval zgodovinski okvir, drugi pa se je namenil streti oreh etruščanskega jezika. V etruščanski "slovenščini" naj bi se tako že pred skoraj 3000 leti pojavile tujke, ki jih je slovenščina v resnici dobila iz srednjeveške nemščine (plav, marof) ali celo iz naše sodobnosti (ovest-zahod) in podobno. Hipoteza, ki sta jo predstavila nikoli ni dobila znanstvene podpore, saj sta to tezo ostro kritizirala mdr. Peter Štih<ref name=":28" /> in [[Marko Snoj]].<ref>{{cite journal|last=Snoj|first=Marko|date=28 December 1984|year=1984|title=So bili Etruščani Slovani?: ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|journal=Naši razgledi|volume=33|issue=24|pages=714–715|issn=0547-3276|cobiss=13378349}}</ref> == Avtorji in zagovorniki alternativnih teorij == {{div col|colwidth=27em}} * [[Peter Amalietti]] * [[Mario Alinei]] * [[Anthony Ambrozic]] * [[Anton Berlot]] * [[Adam Bohorič]] * [[Matej Bor]] * [[Žiga Herberstein|Žiga Herbenstein]] * [[Peter Hicinger]] * [[Cyril A. Hromník]] * [[Marko Hrovat]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] * [[Franc Jeza]] * [[Dimitrij Kebe]] * [[Oskar Kogoj]] * [[Rudi Koncilija]] * [[Mavro Orbini]] * [[Marko Pohlin]] * [[Jože Rant (filozof)|Jože Rant]] * [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar]] * [[Ivan Rebec]] * [[Joseph Skulj]] * [[Zorko Simčič]] * [[Jožko Šavli]] * [[Mirko Škibin]] * [[Dušan Škrlep]] * [[Andrej Šiško]] * [[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič]] * [[Ivan Topolovšek]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Matija Trost]] * [[Primož Trubar]] * [[Henrik Tuma]] * [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurij Venelin]] * [[Leopold Verbovšek]] * [[Matija Vlačić Ilirik]] * [[Vinko Vodopivec]] * [[Anton Vramec]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Jakob Zupan]] * [[Davorin Žunkovič]] {{div col end}} == Znanstvena kritika in znanstveni konsenz == Nasproti vèčim avtohtonističnim teorijam, ki si sicer v določeni meri same med sabo nasprotujejo (Iliri, Veneti, Etruščani, Skandinavci ipd.) stoji zgodovinsko znansteven konsenz. Po mnenju večine zgodovinarjev in arheologov so se predniki Slovencev (to so v večini ''Slověni''<ref name=":262">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> starocerkvenoslovansko im. ed. ''slověninъ''<ref>{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>) v alpski svet začeli preseljevati šele v zgodnjem srednjem veku – v 6. stoletju. Primarni zgodovinski viri za to obdobje in ta prostor omenjenjajo prisotnost slovenskih prednikov šele v letih 593 in 595, ko pisci poročajo o bojih med Slovani in [[Bavarci]] (po vsej verjetnosti) ob zgornji Dravi – približno takrat, ob koncu 6. stoletja, je zaradi slovanske naselitve propadla tudi škofijska cerkev v Teurnji (pri [[Špital ob Dravi|Špitalu]]), nato pa leta 598 ob prvem slovanskem (skupaj z Avari in Langobardi) vdoru v Istro,<ref name=":3">Štih, P. (1996), str. 76</ref> potem še maja 599 in junija 600, ko se v dveh listinah [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]] – le-ta veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani in je obenem vznemerjen, saj so Slovani že začeli ogrožati Italijo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Winkler|first4=Katharina|page=18}}</ref> Arheološki dokazi ne podpirajo avtohtonističnih teorij, saj je razmerje – med arheološkimi najdišči iz rimskega časa in onimi iz časa od preseljevanja ljudstev do konca zgodnjega srednjega veka – približno 10:1. To razliko v kvantiteti dopolnjuje še razlika v kvaliteti, ki se kaže v tem, da je materialna kultura antičnih najdišč bistveno drugačna od zgodnjesrednjeveških, kar seveda zavrača možnost, da bi antično prebivalstvo preživelo konec antike kot temeljni sestavni del današnjih Slovencev. Očem najbolj vidna sprememba pa je bil propad antičnih urbanih središč, ki jih zgodnji srednji vek ne pozna v takšni obliki.<ref name=":29">Štih, P. (1996), str. 75</ref> Prelom lahko zaznamo tudi v družbeni strukturi prostora: župan in [[Kosezi|kosez]] sta pojma, ki ju ta prostor v antiki ni poznal. Spremenilo se je tudi poljedelsko gospodarstvo: antična kvadratna razdelitev polja je izginila, tista, ki jo poznamo danes, pa je povsem drugačna in mlajšega postanka, nastala z uvedbo hubnega sistema in hubnih vasi od frankovske dobe naprej. Spremenila se je tudi duhovna podoba prostora.<ref name=":29" /> Pozna antika je čas, ko se je v slovenskem prostoru popolnoma uveljavilo krščanstvo, ki je zajelo široke kroge prebivalstva tudi v najbolj odročnih krajih. O tem nam pričajo številni spomeniki krščanstva, ki so se ohranili: sakralna arhitektura (cerkve, krstilnice), napisi s krščansko vsebino, predmeti za liturgično rabo, pa tudi predmeti iz vsakdanjega življenja s krščanskimi simboli in seveda razvita cerkvena organizacija s škofijami, nad katerimi je imel oglejski patriarh metropolitsko oblast. V zgodnjem srednjem veku je ta cerkvena organizacija s prihodom novega ([[Poganstvo|poganskega]]) ljudstva propadala in krščanstvo je zamrlo. Kot vemo, so bili prebivalci tega prostora, ki so se naselili pokristjanjeni šele med drugo polovico 8. in prvo polovico 9. stoletja.<ref name=":29" /> [[Arheogenetika|Arheogenetska]] študija iz leta 2023, ki je temeljila na 146 vzorcih, je potrdila, da je širjenje Slovanov posledica velikih premikov ljudi, tako moških kot žensk, s specifičnim vzhodnoevropskim poreklom in da "več kot polovica prednikov večine ljudstev na današnjem Balkanu izvira zaradi slovanskih migracij (ok. 6.–7. stoletje).<ref name="Olalde2023">{{Navedi časopis|last=Olalde|first=Iñigo|last2=Carrión|first2=Pablo|date=December 7, 2023|title=A genetic history of the Balkans from Roman frontier to Slavic migrations|journal=[[Cell (journal)|Cell]]|volume=186|issue=25|pages=P5472–5485.E9|doi=10.1016/j.cell.2023.10.018|pmc=10752003|pmid=38065079|doi-access=free}}</ref> Veliki nabor podatkov je pokazal, da haploskupini Y-DNK [[Haploskupina I2a-L621|I2a-L621]] in [[Haploskupina R1a-Z282|R1a-Z282]] v antiki nista prisotni in se pojavljata šele od zgodnjega srednjega veka, »vedno povezani z vzhodnoevropskimi sorodnimi predniki v avtosomnem genomu, na Balkanu v zgodnjem srednjem veku«.<ref name="Olalde2023" /><ref>{{Navedi revijo|last=Olalde|first=Iñigo|last2=Carrión|first2=Pablo|last3=Mikić|first3=Ilija|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Lazaridis|first6=Iosif|last7=Mah|first7=Matthew|last8=Korać|first8=Miomir|last9=Golubović|first9=Snežana|date=2023-12-07|title=A genetic history of the Balkans from Roman frontier to Slavic migrations|url=https://www.cell.com/cell/abstract/S0092-8674(23)01135-2|magazine=Cell|language=en|volume=186|issue=25|issn=0092-8674|pmid=38065079}}</ref> Študija tako kontrira slovenske in ostale balkanske avtohtonistične teorije. Jezikoslovci izpostavljajo, da avtohtonistične teorije pogosto temeljijo na nestrokovni metodologiji, primerjanju podobno zvenečih besed in poljudnih etimologijah, ki besede primerja po naključni glasovni podobnosti brez upoštevanja razvojnih zakonitosti jezikov. Opozarjajo tudi na poenostavljenem razumevanju evropske kulturne, politične in etnične zgodovine, samovoljno prirejanje prevodov in nekonsistentnost ter tudi očitna protislovja,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Snoj|first=M.|date=1984|title=So bili Etruščani Slovani? : ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|magazine=Naši razgledi : NR : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|cobiss=13378349|issn=0547-3276}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Plut-Pregelj|first1=Leopoldina|first2=Carole|last2=Rogel|date=2010|title=The A to Z of Slovenia|location=Lanham, MD|publisher=[[Scarecrow Press]]|page=481}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=Znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> kar vodi do napačnih zaključkov. Vse to kaže, da avtohtonistične razlage nimajo močnih strokovnih temeljev. Takšne teorije so pravzaprav različni zgodovinski miti, ki skušajo narodno zgodovino predstaviti drugače, kot je resnična, pri čemer jih zgodovinski kritiki hitro označijo kot šibke in nevzdržne. Pomembno je razlikovati med znanstveno preučevanjem preteklosti, ki temelji na preverljivih virih in metodah, ter ideološko obarvanimi, neznanstvenimi razlagami. Slovenski narod se je v današnjem območju oblikoval postopno in ima več prednikov, zato ''svobodno'' ponavljanje avtohtonističnih trditev ne nadomešča strokovne historiografije in ne odraža zaključenega znanstvenega dogovora. V nasprotju z mitologijo o venetski monofiliji Slovencev in o njihovi vzdržnosti in nespremenljivosti skozi tri tisoč let imajo Slovenci – tako kot vsi ostali narodi – celo vrsto prednikov, ki se niso izrazili: od antičnih staroselcev (to so romanizirani Iliro-Kelti<ref name=":52">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref>) preko [[Hrvati|Hrvatov]], [[Furlani|Furlanov]], [[Avari|Avarov]], [[Karantanci|Karantancev]], [[Madžarska|Madžarov]], [[Nemci|Nemcev]], do [[Uskoki|Uskokov]] in drugih ljudstev. Naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka je dala prostoru, na katerem živijo Slovenci, tisto jezikovno identiteto, ki jo ima ta prostor še danes. Predvsem zaradi tega je priznano, da so Slovenci Slovani, čeprav so se razvili tudi iz drugih korenin.<ref>Štih, P. (1996), str. 78-79</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == * Mario Alinei. ''Origini delle lingue d'Europa''. Vol. I, II: ''La teoria della continuitá''. Bologna, il Mulino, 1996, 2000, ISBN 88-15-05513-4. * Bor, Matej; Šavli, Jožko; Tomažič, Ivan (1989). ''Veneti: naši davni predniki''. Ljubljana. {{COBISS|ID=8083456}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c.500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * Guštin, Mitja (ur). ''Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp = Die frühen Slawen: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen''. Ljubljana, 2002. {{COBISS|ID=3411552}} * [[Simona Klemenčič|Klemenčič, Simona]], ''Ve rov ne curri : (Ali smo Slovenci Veneti in zakaj ne?)'', Zgodovina za vse 14, št. 2 (2007). 125-131; [https://www.academia.edu/6353237/Klemen%C4%8Di%C4%8D_Ve_rov_ne_curri_Ali_smo_Slovenci_Veneti_in_zakaj_ne_ celotno besedilo v PDF] * Kos, Franc (1906). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{navedi knjigo|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * [[Janez Peršič|Peršič, Janez]], »Dokazovanje v slogu: Epirci so Irci, ki so pisali epe... : O naselitveni zgodovini Slovencev«, ''Arheo'' št. 10 (1990), s. 122-126; * {{cite journal|last=Petrič|first=Robert|year=2007|title=Venetska teorije in izvor Slovencev|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik06/petric07.pdf|journal=Korenine|volume=6|pages=65–85}} * {{navedi knjigo|title=Staroselci v Alpah: izbrani prispevki: zbornik konferenc Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2021|type=zbornik|editor=Rant, Jože; Krnel-Umek, Duša|cobiss=66985219}} * {{navedi knjigo|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'', doktorska disertacija. Wien: [R. Steinacher]. * {{Navedi revijo|last=Šiško|first=Andrej|date=2013|title=Slovenci, sloveni, slovenski in Slovenija v dveh starih kronikah panonskih Slovencev|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik12/Slovenci-in-Slovenija-(%C5%A0i%C5%A1ko).pdf|magazine=Korenine slovenskega naroda}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{navedi knjigo|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book |last=Venelin |first=Jurij |url=https://digital.libsu.uni-sofia.bg/en/v/1517 |title=Древніе и нынѣшніе Словене, въ политическомъ, народописномъ, историческомъ и религіозномъ ихъ отношеніи къ Россіянамъ |publisher=Въ Университетской типографіи |year=1841 |volume=2 |place=Москва |language=ru}} * {{navedi knjigo|author=Venelin|title=Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij|cobiss=263865856}} * {{navedi knjigo|last=Vitezovič|first=Pavel Ritter|title=Kronika aliti szpomen vsega szvieta vikov|year=1690|location=Zagreb|language=|url=https://digitalna.nsk.hr/?pr=i&id=11819}} * {{navedi knjigo|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{navedi knjigo|author=Vodopivec|title=Starejša slovenska etnogeneza|publisher=Jutro|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=252847872|first=Vinko}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * [[Peter Turk|Turk, Peter]]. ''Deset Tomažičevih zapovedi ali novi slovenski brevir''. Raziskovalec 28, št. 1 (junij 1998). 74-76: [http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm celotno besedilo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927022532/http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm|date=2007-09-27}} {{COBISS|ID=7459170}} * {{navedi knjigo|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|author=Zbigniew Gołąb|year=1992|title=The Origins of the Slavs: A Linguist's view.|publisher=Columbus: Slavica Publishers|isbn=0-89357-231-4|cobiss=36703744|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. == Zunanje povezave == * {{navedi splet|last1=Petrovčič|first1=Vida|last2=Anžur|first2=Matjaž|last3=Rant|first3=Jože|last4=Pleterski|first4=Andrej|last5=Perdih|first5=Anton|last6=Jezernik|first6=Božidar|title=Slovenci skozi čas in v prostoru: Polnočni klub|website=RTV Slovenija|date=2015-04-03|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/polnocni-klub/174328794|cobiss=57207650|language=sl}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Avtohtonistične teorije]] [[Kategorija:Psevdozgodovina]] 61lcwbdy45lqs3wh990xwit5vp0xl5h 0 604142 6748152 6746606 2026-09-08T17:25:47Z VidicK01 193275 /* Mestne občine */ pregled kandidatov v MO, 5/12 6748152 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2026 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right| |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> 15. junija 2026 je Državni zbor Republike Slovenije na predlog strank [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Resni.ca]] potrdil spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki prvič po letu 2002 ukinja lokalno volilno pravico za tiste stalne prebivalce, ki nimajo slovenskega državljanstva ali državljanstva druge države članice Evropske unije, torej za državljane tretjih držav.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-08-04 |website=Večer |language=sl}}</ref> Zakonske spremembe še niso v veljavi, saj so predstavniki kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] v DZ vložili podpise za začetek referendumskega postopka.<ref>{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo prebivalci teh skupnosti. Praviloma se uporablja večinski sistem.<ref name=":1" /> == Mestne občine == === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} * [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (neodvisni, Lista Zorana Jankovića) * [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]]) * [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * Aleksandar Repić, spletni vplivnež (neodvisni, Lista Aleksandra Repića) * Mihael Jarc, nekdanji mestni svetnik ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]], [[Lista za čisto pitno vodo]]) * [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} * [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Janez Černe]], mestni svetnik (Lista Mi smo iz Kranja) === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} * [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana) * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]) * Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]]) === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} * [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} * Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]]) * Janko Širec, direktor občinske uprave (neodvisni, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (neodvisni, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj) == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] s8l0n43brnw2hfb44fhnnkp4z0ns3m4 0 605258 6748242 6735995 2026-09-09T00:14:02Z ~2026-44996-51 264415 6748242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Peter Černic|alma_mater=[[Univerza v Trstu]]|nationality=slovenska}} '''Peter Černic''', [[Slovenci|slovenski]] [[profesor]], [[ravnatelj]], šolnik, [[zgodovinar]], [[kulturni delavec]], * [[19. november]] [[1972]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Peter Černic se je rodil v [[Gorica|Gorici]], obvezno šolanje je opravil na šolah s slovenskim učnim jezikom, maturiral je na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]] leta 1991. Nato se je vpisal na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], na Leposlovno in filozofsko fakulteto smer zgodovina (''Facoltà di lettere e filosofia, Corso di laurea in storia''), kjer je diplomiral leta 1997 z diplomsko nalogo ''Lessico economico nelle Epistolae di san Pier Damiani : (1043-1069) : tesi di laurea in storia medievale'' (Ekonomsko izrazoslovje v pismih Piera Damianija : ekonomska zgodovina srednjega veka).<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13804#full{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izobraževal se je tudi na [[Bavarska|Bavarskem]] na Univerzi v [[Regensburg|Regensburgu]] in podelili so mu študijsko štipendijo na Ecole Francaise de Rome v [[Rim|Rimu]].<ref>https://www.solskicenter.net/wp-content/uploads/2024/04/CV-Cernic-Peter.pdf</ref> Peter Černic se je že od otroštva posvečal raznim športnim in kulturnim dejavnostim med [[Slovenci v Italiji]], bil je član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovenske zamejske skavtske organizacije]], igral je odbojko in kasneje, kot odrasel, je bil v upravnem odboru (z odgovornostjo blagajnika) društva [[ŠZ Soča]].<ref>{{Navedi splet|title=Soča|url=https://www.slosport.org/drustvo/soca/|website=slosport|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI}}</ref> Več let je bil tudi predsednik zadruge [[Goriška Mohorjeva družba]],<ref>{{Navedi splet|title=Primorani bomo odpustiti del našega osebja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/primorani-bomo-odpustiti-del-nasega-osebja/|website=Noviglas|date=2016-03-14|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ki vsako leto izdaja [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|koledar]] (katerega je večkrat tudi sam urejal) ob knjižni zbirki in tudi tednik [[Novi glas]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic o hudi finančni krizi|url=https://www.rtvslo.si/rojaki/italija/predsednik-zadruge-goriska-mohorjeva-peter-cernic-o-hudi-financni-krizi/389775|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Davor|last=Lonzarič}}</ref> Peter Černic je tudi zelo ploden publicist, saj piše o problemih zamejskih Slovencev (še posebno o šolski problematiki), o zgodovini in še o marsičem, za ''[[Primorski dnevnik]]'',<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/28401155#full</ref> [[Mladika (revija)|''Mladiko'']],<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/31251459#full</ref> ''[[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]]'',<ref>{{Navedi splet|title=Fratres omnes - Vsi bratje : papeška enciklika vodilo ljudem dobre volje v prelomnem času :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/138531331?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> ''[[Zvon (revija)|Zvon]]'',<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/41703939#full</ref> ''[[Novi glas]]''<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17774386#full</ref> in marsikateri zbornik.<ref>{{Navedi splet|title=Pripovedovati o meji; Raccontare il confine; Raccontare il confine :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2292716?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref><ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/34273795#full</ref> Leta 1999 je sodeloval kot predavatelj na okrogli mizi z naslovom: ''Kakšna prihodnost za slovensko manjšino?'' na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]]. Večkrat sodeluje pri predstavitvah knjig oziroma kot predavatelj na raznih simpozijih.<ref>{{Navedi splet|title=O zametkih slovenske zamejske politike » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/o-zametkih-slovenske-zamejske-politike/|website=Noviglas|date=2019-12-04|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Le poesie di Gruden dal campo di concentramento di Visco raccolte in un libro|url=https://www.ilgoriziano.it/articolo/poesie-gruden-campo-concentramento-visco-raccolte-libro-15-giugno-2023|website=Il Goriziano|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krovne organizacije levega dela manjšine niso podprle osamosvojitve|url=https://casnik.si/intervju-peter-cernic/|website=Časnik|date=2019-11-09|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Jože|last=Možina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic predstavil za manjšino plodni politični katolicizem po drugi svetovni vojni v Gorici » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/peter-cernic-predstavil-za-manjsino-plodni-politicni-katolicizem-po-drugi-svetovni-vojni-v-gorici/|website=Noviglas|date=2026-06-03|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Manjšina plačuje napačne odločitve|url=https://www.primorski.eu/se/manjsina-placuje-napacne-odlocitve-DL386162|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šola je pri srcu, kako jo reševati, pa ni jasno|url=https://www.primorski.eu/se/sola-je-pri-srcu-kako-jo-resevati-pa-ni-jasno-BG2091300|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> Peter Černic je učitelj in šolski funkcionar, saj poučuje že od leta 1997, najprej kot suplent, nato po opravljenih državnih habilitacijah je bil sprejet v službo kot profesor na nižjih srednjih šolah v Gorici leta 2001, od leta 2004 pa kot redni profesor na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]]. Uspešno je opravil državni izpit za ravnatelja<ref>{{Navedi splet|title=“Okolju, v katerem sem zrasel, želim nekaj vrniti” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/okolju-v-katerem-sem-zrasel-zelim-nekaj-vrniti/|website=Noviglas|date=2019-09-27|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in leta 2019 so ga imenovali ravnatelja na liceju Simona Gregorčiča v Gorici.<ref>{{Navedi splet|title=Imenovali sedem novih ravnateljev|url=https://www.primorski.eu/se/imenovali-sedem-novih-ravnateljev-IY320578|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref> Leta 2015 so ga izvolili kot predstavnika slovenske šole v italijanskem Višjem šolskem svetu v [[Rim|Rimu]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic v Višjem šolskem svetu|url=https://www.primorski.eu/novice/243328-peter-ernic-v-vijem-olskem-svetu-MGPR260185|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> kjer je deloval več let.<ref>{{Navedi splet|title=Urad za šole kot &#187;sonce« manjšine|url=https://www.primorski.eu/novice/266344-urad-za-ole-kot-sonce-manjine-GIPR287199|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;V Rimu so nam naklonjeni, a ne vedo, kaj bi z nami«|url=https://www.primorski.eu/novice/283356-v-rimu-so-nam-naklonjeni-a-ne-vedo-kaj-bi-z-nami-KBPR309553|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najbolj me veseli uspeh Sindikata slovenske šole » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/najbolj-me-veseli-uspeh-sindikata-slovenske-sole/|website=Noviglas|date=2015-06-26|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2021 so ga izvolili na čelo Urada za slovenske šole v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic novi vodja Urada za slovenske šole|url=https://www.primorski.eu/se/peter-cernic-novi-vodja-urada-za-slovenske-sole-FX990623|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> medtem je bil inšpektor za slovenske šole v FJK.<ref>{{Navedi splet|title=Titolari di incarichi dirigenziali (dirigenti non generali)|url=https://usrfvg.gov.it/USRFVG/AmministrazioneTrasparente/personale/incarichi_dirigenti_nongenerali|website=usrfvg.gov.it|accessdate=2026-07-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenske šole bodo po desetletju spet imele nadzornika|url=https://www.primorski.eu/se/slovenske-sole-bodo-po-desetletju-spet-imele-nadzornika-HK729922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> Leta 2024 pa je spet sprejel službo kot ravnatelj na slovenskih višjih srednjih šolah v [[Gorica|Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic spet ravnatelj goriških licejev|url=https://www.primorski.eu/goriska/peter-cernic-spet-ravnatelj-goriskih-licejev-FX1514430|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Černic, Peter}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] pj5rxliarqj0afmny3s6dcc06a2413z 6748243 6748242 2026-09-09T00:14:35Z ~2026-44996-51 264415 6748243 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Peter Černic|alma_mater=[[Univerza v Trstu]]|nationality=slovenska}} '''Peter Černic''', [[Slovenci|slovenski]] [[profesor]], [[ravnatelj]], [[zgodovinar]], [[kulturni delavec]], * [[19. november]] [[1972]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Peter Černic se je rodil v [[Gorica|Gorici]], obvezno šolanje je opravil na šolah s slovenskim učnim jezikom, maturiral je na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]] leta 1991. Nato se je vpisal na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], na Leposlovno in filozofsko fakulteto smer zgodovina (''Facoltà di lettere e filosofia, Corso di laurea in storia''), kjer je diplomiral leta 1997 z diplomsko nalogo ''Lessico economico nelle Epistolae di san Pier Damiani : (1043-1069) : tesi di laurea in storia medievale'' (Ekonomsko izrazoslovje v pismih Piera Damianija : ekonomska zgodovina srednjega veka).<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13804#full{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izobraževal se je tudi na [[Bavarska|Bavarskem]] na Univerzi v [[Regensburg|Regensburgu]] in podelili so mu študijsko štipendijo na Ecole Francaise de Rome v [[Rim|Rimu]].<ref>https://www.solskicenter.net/wp-content/uploads/2024/04/CV-Cernic-Peter.pdf</ref> Peter Černic se je že od otroštva posvečal raznim športnim in kulturnim dejavnostim med [[Slovenci v Italiji]], bil je član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovenske zamejske skavtske organizacije]], igral je odbojko in kasneje, kot odrasel, je bil v upravnem odboru (z odgovornostjo blagajnika) društva [[ŠZ Soča]].<ref>{{Navedi splet|title=Soča|url=https://www.slosport.org/drustvo/soca/|website=slosport|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI}}</ref> Več let je bil tudi predsednik zadruge [[Goriška Mohorjeva družba]],<ref>{{Navedi splet|title=Primorani bomo odpustiti del našega osebja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/primorani-bomo-odpustiti-del-nasega-osebja/|website=Noviglas|date=2016-03-14|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ki vsako leto izdaja [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|koledar]] (katerega je večkrat tudi sam urejal) ob knjižni zbirki in tudi tednik [[Novi glas]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic o hudi finančni krizi|url=https://www.rtvslo.si/rojaki/italija/predsednik-zadruge-goriska-mohorjeva-peter-cernic-o-hudi-financni-krizi/389775|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Davor|last=Lonzarič}}</ref> Peter Černic je tudi zelo ploden publicist, saj piše o problemih zamejskih Slovencev (še posebno o šolski problematiki), o zgodovini in še o marsičem, za ''[[Primorski dnevnik]]'',<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/28401155#full</ref> [[Mladika (revija)|''Mladiko'']],<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/31251459#full</ref> ''[[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]]'',<ref>{{Navedi splet|title=Fratres omnes - Vsi bratje : papeška enciklika vodilo ljudem dobre volje v prelomnem času :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/138531331?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> ''[[Zvon (revija)|Zvon]]'',<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/41703939#full</ref> ''[[Novi glas]]''<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17774386#full</ref> in marsikateri zbornik.<ref>{{Navedi splet|title=Pripovedovati o meji; Raccontare il confine; Raccontare il confine :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2292716?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref><ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/34273795#full</ref> Leta 1999 je sodeloval kot predavatelj na okrogli mizi z naslovom: ''Kakšna prihodnost za slovensko manjšino?'' na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]]. Večkrat sodeluje pri predstavitvah knjig oziroma kot predavatelj na raznih simpozijih.<ref>{{Navedi splet|title=O zametkih slovenske zamejske politike » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/o-zametkih-slovenske-zamejske-politike/|website=Noviglas|date=2019-12-04|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Le poesie di Gruden dal campo di concentramento di Visco raccolte in un libro|url=https://www.ilgoriziano.it/articolo/poesie-gruden-campo-concentramento-visco-raccolte-libro-15-giugno-2023|website=Il Goriziano|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krovne organizacije levega dela manjšine niso podprle osamosvojitve|url=https://casnik.si/intervju-peter-cernic/|website=Časnik|date=2019-11-09|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Jože|last=Možina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic predstavil za manjšino plodni politični katolicizem po drugi svetovni vojni v Gorici » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/peter-cernic-predstavil-za-manjsino-plodni-politicni-katolicizem-po-drugi-svetovni-vojni-v-gorici/|website=Noviglas|date=2026-06-03|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Manjšina plačuje napačne odločitve|url=https://www.primorski.eu/se/manjsina-placuje-napacne-odlocitve-DL386162|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šola je pri srcu, kako jo reševati, pa ni jasno|url=https://www.primorski.eu/se/sola-je-pri-srcu-kako-jo-resevati-pa-ni-jasno-BG2091300|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> Peter Černic je učitelj in šolski funkcionar, saj poučuje že od leta 1997, najprej kot suplent, nato po opravljenih državnih habilitacijah je bil sprejet v službo kot profesor na nižjih srednjih šolah v Gorici leta 2001, od leta 2004 pa kot redni profesor na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]]. Uspešno je opravil državni izpit za ravnatelja<ref>{{Navedi splet|title=“Okolju, v katerem sem zrasel, želim nekaj vrniti” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/okolju-v-katerem-sem-zrasel-zelim-nekaj-vrniti/|website=Noviglas|date=2019-09-27|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in leta 2019 so ga imenovali ravnatelja na liceju Simona Gregorčiča v Gorici.<ref>{{Navedi splet|title=Imenovali sedem novih ravnateljev|url=https://www.primorski.eu/se/imenovali-sedem-novih-ravnateljev-IY320578|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref> Leta 2015 so ga izvolili kot predstavnika slovenske šole v italijanskem Višjem šolskem svetu v [[Rim|Rimu]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic v Višjem šolskem svetu|url=https://www.primorski.eu/novice/243328-peter-ernic-v-vijem-olskem-svetu-MGPR260185|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> kjer je deloval več let.<ref>{{Navedi splet|title=Urad za šole kot &#187;sonce« manjšine|url=https://www.primorski.eu/novice/266344-urad-za-ole-kot-sonce-manjine-GIPR287199|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;V Rimu so nam naklonjeni, a ne vedo, kaj bi z nami«|url=https://www.primorski.eu/novice/283356-v-rimu-so-nam-naklonjeni-a-ne-vedo-kaj-bi-z-nami-KBPR309553|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najbolj me veseli uspeh Sindikata slovenske šole » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/najbolj-me-veseli-uspeh-sindikata-slovenske-sole/|website=Noviglas|date=2015-06-26|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2021 so ga izvolili na čelo Urada za slovenske šole v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic novi vodja Urada za slovenske šole|url=https://www.primorski.eu/se/peter-cernic-novi-vodja-urada-za-slovenske-sole-FX990623|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> medtem je bil inšpektor za slovenske šole v FJK.<ref>{{Navedi splet|title=Titolari di incarichi dirigenziali (dirigenti non generali)|url=https://usrfvg.gov.it/USRFVG/AmministrazioneTrasparente/personale/incarichi_dirigenti_nongenerali|website=usrfvg.gov.it|accessdate=2026-07-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenske šole bodo po desetletju spet imele nadzornika|url=https://www.primorski.eu/se/slovenske-sole-bodo-po-desetletju-spet-imele-nadzornika-HK729922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> Leta 2024 pa je spet sprejel službo kot ravnatelj na slovenskih višjih srednjih šolah v [[Gorica|Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic spet ravnatelj goriških licejev|url=https://www.primorski.eu/goriska/peter-cernic-spet-ravnatelj-goriskih-licejev-FX1514430|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Černic, Peter}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 2a2pe94mjx6rtcacrhgiftoo9iik8im 0 605485 6748194 6721789 2026-09-08T20:00:39Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6748194 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = David Pejičić | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm<ref name="besoccer">{{navedi novice |title=Profile of David Pejičić |url=https://www.besoccer.com/player/david-peji-ic-3269099 |access-date=8 September 2025 |agency=BeSoccer |archive-date=2025-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117111502/https://www.besoccer.com/player/david-peji-ic-3269099 |url-status=dead }}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[FC Koper|Koper]] (pos.) | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[ND Bilje|Bilje]]<ref name="planetnogomet"/> | youthyears2 = {{0|0000}}–2021 | youthclubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | youthyears3 = 2021–2025 | youthclubs3 = [[Udinese Calcio|Udinese]] | years1 = 2023– | clubs1 = [[Udinese Calcio|Udinese]] | caps1 = | goals1 = | years2 = 2025–2026 | clubs2 = → [[NK Maribor|Maribor]] (pos.) | caps2 = 22 | goals2 = 5 | years3 = 2026– | clubs3 = → [[FC Koper|Koper]] (pos.) | caps3 = | goals3 = | nationalyears1 = 2021–2022 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2022–2024 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 21 | nationalgoals2 = 5 | nationalyears3 = 2024–2025 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 15 | nationalgoals3 = 4 | nationalyears4 = 2025– | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 4 | nationalgoals4 = 1 }} '''David Pejičić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. junij]] [[2007]], [[Šempeter pri Gorici]].<ref name="planetnogomet">{{navedi splet |title=Mladi upi – David Pejičić (Udinese): Pri petnajstih trenira s člani in igra z mladinci, s kadeti pa se je uvrstil na evropsko prvenstvo |url=https://planetnogomet.si/intervjuji/mladi-upi-david-pejicic-udinese/ |website=Planet Nogomet |access-date=8 September 2025 |date=1 April 2023}}</ref> Pejičić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2023 je član italijanskega kluba [[Udinese Calcio|Udinese]]. Med letoma 2025 in 2026 je bil posojen v slovenski [[NK Maribor|Maribor]], za katerega je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 22 tekem in dosegel 5 golov, od leta 2026 pa v [[FC Koper|Koper]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 17, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pejičić, David}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši Udineseja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] e67m9cxy3bcwpa2hpyvrrqohbfv9h76 0 607587 6748241 6740419 2026-09-09T00:13:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748241 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Chocolate Hills | native_name = {{native name|ceb|Mga Bungtod sa Tsokolate}} | image = Chocolate Hills Bohol.JPG | image_caption = Pogled z zraka na Chocolate Hills | pushpin_map = Visayas#Philippines | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|9|55|N|124|10|E|region:PH_type:mountain|display=inline,title}} | elevation_m = 120 | type = Kraško gričevje stožčastih gričev | age = Pozni pliocen do zgodnji pleistocen | settlement = {{hlist|Sagbayan|Batuan|Carmen|Bilar|Sierra Bullones|Valencia}} }} '''Chocolate Hills''' ({{langx|ceb|Mga Bungtod sa Tsokolate}}, {{langx|fil|Mga Tsokolateng Burol}} ali {{lang|fil|Mga Burol na Tsokolate}}; Čokoladni griči) so geološka formacija v filipinski provinci [[Bohol]].<ref name="eye">[http://www.globaleye.org.uk/secondary_autumn2001/eyeon/land.html Eye on the Philippines] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061208033227/http://www.globaleye.org.uk/secondary_autumn2001/eyeon/land.html |date=December 8, 2006 }} Global Eye Retrieved December 22, 2006.</ref> Najmanj 1260 gričev, morda pa tudi več kot 1776, se razprostira na površini več kot 50 kvadratnih kilometrov.<ref name="wonders">[http://sevennaturalwonders.org/asia/chocolate-hills Chocolate Hills] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150409055629/http://sevennaturalwonders.org/asia/chocolate-hills |date=April 9, 2015 }} Seven Natural Wonders. Retrieved December 10, 2011.</ref> Pokriti so z zeleno travo, ki se v sušnem obdobju obarva čokoladno rjavo, od tod tudi ime. Chocolate Hills so upodobljeni na provincialni zastavi in ​​pečatu, da simbolizirajo obilje naravnih znamenitosti v provinci.<ref>[http://www.bohol.gov.ph/pseal.html The Bohol Flag and Seal] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070408042959/http://www.bohol.gov.ph/pseal.html |date=April 8, 2007 }} www.bohol.gov.ph Retrieved November 15, 2006.</ref> Najdišče je na seznamu turističnih destinacij na Filipinih, ki ga je pripravila filipinska turistična agencija,<ref name="unesco" /> razglašeno je bilo za tretji nacionalni geološki spomenik v državi, predlagano pa je tudi za vključitev na seznam svetovne dediščine Unesca.<ref name="unesco">[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ Chocolate Hills Natural Monument] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210210112746/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ |date=February 10, 2021 }} UNESCO World Heritage Centre Retrieved November 14, 2006.</ref> == Opis == [[File:Bohol chocolate hills.png|thumb|left|Zemljevid lokacije Chocolate Hills. Največje koncentracije gričev (temno rjave barve) so v Sagbajanu, Batuanu in Carmenu, nižje koncentracije (svetlo rjave barve) pa v Bilarju, Sierra Bullones in Valencii.]] [[File:Bohol - Bohol1917.jpg|thumb|left|Chocolate Hills, pogled od daleč čez tropski gozd]] Chocolate Hills tvorijo valovit teren gričev v obliki sena – kopic, ki so običajno stožčaste in skoraj simetrične oblike.<ref>[http://www.bohol.net/bohol2.htm Bohol: The Jewel Paradise of the Philippine Islands] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060512163452/http://www.bohol.net/bohol2.htm |date=May 12, 2006 }} www.bohol.net Retrieved November 15, 2006.</ref> Z ocenjenimi 1268 do 1776 posameznimi kupolami so ti kupolasti griči dejansko narejeni iz [[apnenec|apnenca]], poraslega s travo. Kopice se razlikujejo po velikosti od 30 do 50 metrov, najvišja pa je visoka 120 metrov.<ref>{{Cite web |title=Chocolate Hills of Bohol: A Natural Wonder of the Philippines |url=https://suroy.ph/chocholate-hills-bohol/ |website=suroy.ph|date=July 15, 2024 }}</ref> Ti edinstveni griči, ena najbolj znanih turističnih znamenitosti Bohola, so raztreseni po stotinah po mestih Carmen, Batuan in Sagbayan.<ref>[http://www.dotpcvc.gov.ph/Destinations/bohol.htm Bohol] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061117074917/http://www.dotpcvc.gov.ph/Destinations/bohol.htm |date=November 17, 2006 }} www.dotpcvc.gov.ph Retrieved November 15, 2006.</ref> == Vegetacija == [[File:Bohol Hills 3, Carmen, Philippines.jpg|thumb|Vegetacija na gričih]] Med sušnim obdobjem se travnati griči posušijo in postanejo čokoladno rjavi. V vegetaciji prevladujejo travne vrste, kot sta ''Imperata cylindrica'' in ''Saccharum spontaneum''. Na njih raste tudi več nebinovk in praproti. Med griči se ravnice obdelujejo z rižem in drugimi tržnimi pridelki. Vendar pa naravno vegetacijo na Chocolate Hills ogrožajo kamnolomske dejavnosti.<ref name="herbarium">[http://www.pnh.com.ph/category/5-Critical-Plant-Sites/12-Bohol-Island-page-1.html Bohol Island Herbarium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060508003909/http://www.pnh.com.ph/category/5-Critical-Plant-Sites/12-Bohol-Island-page-1.html |date=May 8, 2006 }} www.pnh.com.ph. Retrieved November 14, 2006.</ref> == Izvor == [[File:Chocolate Hills historical marker.jpg|thumb|left|Tabla, ki pojasnjuje geološki razvoj območja]] [[File:Philippine Island - Bohol - NARA - 68156390.jpg|thumb|Chocolate Hills, 1938]] Chocolate Hills so stožčasti kraški griči, ki so sestavljeni iz poznega [[pliocen]]a do zgodnjega [[pleistocen]]a, tanko do srednje plastovitega, peščenega do gramoznega morskega apnenca. Vsebujejo obilje [[fosil]]ov plitvomorskih [[foraminifera|foraminifer]], [[korala|koral]], [[mehkužci|mehkužcev]] in [[Alge|alg]].<ref name="Hillmer1987">Hillmer, G., 1987, ''Zur geologie und morphologie der straandterrassen von Cebu und Bohol Philippinen.'' Berliner geographische Studien. v. 25, p. 363–376.</ref><ref name="Travaglia1987a">Travaglia, C., R. Peebles, E. Bate, and A. Ferrer, 1987, ''Reconnaissance groundwater appraisal of Bohol Island, Philippines, by satellite data analysis.'' RSC Series no. 38. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome, Italy.</ref> Ti stožčasti griči so geomorfološke značilnosti, imenovane ''kokpitni kras'', ki so nastali s kombinacijo raztapljanja apnenca zaradi padavin, površinske vode in podtalnice ter njihove subaerialne erozije zaradi potokov, potem ko so se dvignili nad morsko gladino in razbili zaradi tektonskih procesov. Griče ločujejo ravnine in vsebujejo številne jame in izvire.<ref name="RestificarOthers2006">Restificar, S. D. F., M. J. Day, and P. B. Urlich, 2006, [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-N7Q7B28J&id=2e66316a-ae23-485a-9fb1-d81fa0d8578c&type=PDF ''Protection of Karst in the Philippines (Varstvo Krasa na Filipinih).''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210428011133/https://cdn.userway.org/widget.js |date=April 28, 2021 }}, 788 KB PDF version. Acta Carsologica. v. 35, no. 2, p. 121-130.</ref><ref name="UrlichOthers2001a">Urlich, P. B., M. J. Day, and F. Lynagh, 2001, [https://www.jstor.org/stable/3060575 ''Policy and practice in karst landscape protection: Bohol, the Philippines.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160311105225/http://www.jstor.org/stable/3060575 |date=March 11, 2016 }} The Geographical Journal. v. 167, no. 4, pp. 305-323.</ref><ref name="LemanOthers2008">Leman, S. L., A, Reedman, and C. S. Pei, 2008, [http://www.ccop.or.th/download/pub/CCOP-geoheritage-book.pdf Geoheritage of East and Southeast Asia.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719070854/http://www.ccop.or.th/download/pub/CCOP-geoheritage-book.pdf |date=July 19, 2011 }}, 5.7 MB PDF version. The CCOP-Institute for Environment and Development, Universiti Kebangsaan, Bangi Selangor, Malaysia.</ref> Izvor stožčastega krasa Chocolate Hills je opisan na bronasti plošči na razgledni ploščadi v Carmenu. Ta plošča navaja, da gre za erodirane formacije vrste morskega apnenca, ki leži na vrhu strjene gline.<ref name="vacation">[http://www.philippinesvacation.org/bohol/chocolate-hills/ Chocolate Hills: Philippines Vacation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070107175005/http://www.philippinesvacation.org/bohol/chocolate-hills/ |date=January 7, 2007 }} www.philippinesvacation.org Retrieved November 15, 2006.</ref><ref>[http://www.philippines.hvu.nl/bohol1.htm Bohol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070115160541/http://www.philippines.hvu.nl/bohol1.htm |date=January 15, 2007 }} www.philippines.hvu.nl. Retrieved November 15, 2006.</ref> Kljub obsežni znanstveni dokumentaciji še vedno obstajajo različne domišljijske in manj verodostojne razlage o tem, kako so ti griči nastali. Te teorije vključujejo podoceanski vulkanizem, z apnencem prekrite bloke, ki so nastali zaradi uničenja aktivnega vulkana v kataklizmičnem izbruhu<ref>[http://www.tambuli.com/boholactivities.htm Bohol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070306131636/http://www.tambuli.com/boholactivities.htm |date=March 6, 2007 }} www.tambuli.com. Retrieved November 15, 2006.</ref> in plimovanje.<ref name="boracay">{{cite news |title=Move over Boracay: Panglao Island beckons |work=inq7.net |access-date=October 14, 2008|url=http://www.inq7.net/reg/2003/nov/05/text/reg_5-1-p.htm | archive-url =https://web.archive.org/web/20041217173401/http://www.inq7.net/reg/2003/nov/05/text/reg_5-1-p.htm | archive-date=December 17, 2004}}</ref> Odsotnost kakršnih koli izpostavljenih ali povezanih vulkanskih kamnin v Chocolate Hills ovrže priljubljene teorije o vulkanskih izbruhih. Teorije, ki vključujejo bodisi nenaden, ogromen geološki premik, izbruh koralnih grebenov iz morja bodisi plimovanje, nimajo nobenih potrditvenih dokazov ali podpore med geologi. == Turizem == {{multiple image | direction = vertical | image1 = Chocolate Hills and tourists.jpg | caption1 = Turisti na razgledni ploščadi Carmen | image2 = Chocolate Hills from Sagbayan Peak.jpg | caption2 = Chocolate Hills pogled z vrha Sagbayan }} Dva griča sta bila preurejena v turistično letovišče.<ref>[http://library.thinkquest.org/28616/top8/bohol.htm Bohol God's little Paradise] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061221213211/http://library.thinkquest.org/28616/top8/bohol.htm |date=December 21, 2006 }} library.thinkquest.org. Retrieved December 22, 2006</ref><ref name="peak">{{cite web | author=Chito A. Fuentes | title=Sagbayan Peak: A View from the Top | url=http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2003/aug/27-01.htm | publisher=Philippine Daily Inquirer | access-date=October 14, 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20051110043744/http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2003/aug/27-01.htm | archive-date=November 10, 2005 }}</ref> Glavna razgledna točka Chocolate Hills je vladni kompleks Chocolate Hills v Carmenu, približno 55 km od glavnega mesta Tagbilaran.<ref>[http://www.hoteltravel.com/philippines/bohol_island/guides/sightseeing.htm Bohol Island Sightseeing] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060903114727/http://www.hoteltravel.com/philippines/bohol_island/guides/sightseeing.htm |date=September 3, 2006 }} Bohol Island Hotels Travel Guide. Retrieved November 15, 2006.</ref> Druga glavna točka za ogled Chocolate Hills je na vrhu Sagbajan v Sagbajanu, 18 km od kompleksa, prav tako v Carmenu. == Zaščita == === Zakonodaja === Nacionalni odbor za geološke znanosti je 18. junija 1988 Chocolate Hills na Boholu razglasil za nacionalni geološki spomenik v priznanje njihovih posebnih značilnosti, znanstvenega pomena, edinstvenosti in visoke slikovite vrednosti. S tem so Chocolate Hills postali del zavarovanih območij države. Več zaščite je zagotovil ''Razglas št. 1037'', ki ga je 1. julija 1997 podpisal predsednik Fidel V. Ramos, s katerim so bili Chocolate Hills in območja znotraj, okoli in obkrožajoča jih območja v občinah Carmen, Batuan, Sagbayan, Bilar, Valencia in Sierra Bullones razglašeni za naravni spomenik, da bi zaščitili in ohranili njihovo naravno lepoto ter zagotovili mehanizme za omejevanje neprimernega izkoriščanja.<ref name="GovPH-Proc1037">{{cite web |title=Proclamation No. 1037, s. 1997 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1997/07/01/proclamation-no-1037-s-1997/ |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |access-date=May 4, 2020 |location=Manila, Philippines |date=July 1, 1997 |archive-date=April 28, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210428011129/https://www.officialgazette.gov.ph/1997/07/01/proclamation-no-1037-s-1997/ |url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> Tako so zajeti v nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij, pri čemer je Ministrstvo za okolje in naravne vire (DENR) vodilna izvajalska agencija za njegovo zaščito.<ref name="hbchoco" /> Konflikt glede rabe zemljišč je predsednico Glorio Macapagal Arroyo spodbudil, da je 26. septembra 1994 podpisala amandma k ''Razglasu 468'', s katerim je med praznovanjem Sandugo 17. julija 2002 razglasila zemljišča okoli ali med Chocolate Hills za ne več del nacionalnega spomenika. Ta amandma je omogočil, da so deželna vlada in drugi subjekti, ki imajo nadzor nad območjem, razvijali zemljišča, ki obkrožajo in so znotraj znane turistične točke. Poleg tega je spremenjena razglasitev zagotovila, da se ohranijo območja, ki jih je treba ohraniti, medtem ko bi tista, ki bi jih bilo mogoče razviti, izključila iz območja nacionalnega spomenika in jih vlada razvrstila kot odtujljiva in jih je mogoče uporabiti. Predsednik se je o tem vprašanju prvotno odločil na skupnem sestanku Regionalnega razvojnega sveta in Regionalnega sveta za mir in red regije VII, ki je potekal v letovišču Bohol Tropics.<ref name="GovPH-GMA">{{cite news |title=GMA seeks development of parts of Chocolate Hills |url=http://www.gov.ph/news/printerfriendly.asp?i=1656 |work=The Official Government Portal of the Republic of the Philippines |access-date=May 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927222538/http://www.gov.ph/news/printerfriendly.asp?i=1656 |archive-date=September 27, 2007 |url-status=dead |date=July 17, 2002}} {{PD-notice}}</ref> Vloženi so bili zakoni, katerih cilj je okrepiti zaščito gričev. 6. julija 2004 je filipinski Predstavniški dom vložil ''Zakon št. 01147'' s podnaslovom ''zakon, ki razglaša Chocolate Hills za nacionalno dediščino in geološke spomenike, kaznuje njihovo plenjenje, uničenje ali poškodovanje ter za druge namene''. Avtor zakona je kongresnik Eladio "Boy" Jala, soavtorja pa sta bila kongresnika Roilo Golez in Edgar Chatto.<ref name="hbchoco">{{cite web |title=History of Bill; NO. HB01147 |url=http://www.congress.gov.ph/bis/print_history.php?save=1&journal=&switch=0&bill_no=HB01147 |website=House of Representatives of the Philippines |access-date=May 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060328083131/http://www.congress.gov.ph/bis/print_history.php?save=1&journal=&switch=0&bill_no=HB01147 |archive-date=March 28, 2006 |date=March 23, 2006}}</ref> Zakon še ni bil sprejet. 16. maja 2006 je DENR predložil Chocolate Hills UNESCO-u za vključitev na seznam svetovne dediščine na seznam naravnih spomenikov zaradi njihove izjemne univerzalne vrednosti.<ref name="guvbans">{{cite web |title=The Official Website of The Bohol Chronicle |url=http://www.boholchronicle.com/jun06/11/front3.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207073740/http://www.boholchronicle.com/jun06/11/front3.htm |archive-date=December 7, 2008 |access-date=October 13, 2008 |publisher=Boholchronicle.com}}</ref> Chocolate Hills so bili razglašeni za narodni park v skladu z ''Zakonom republike št. 11038 (Zakon o razširjenem nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij iz leta 2018)'', ki ga je julija 2018 podpisal predsednik Rodrigo Duterte.<ref>{{cite news |last1=Aurelio |first1=Julie M. |title=Expanded Nipas law creates 94 more nat'l parks across PH |url=https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph |access-date=October 21, 2024 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=July 7, 2018 |archive-url=https://archive.today/20241021053739/https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph#selection-1165.6-1165.108 |archive-date=October 21, 2024 }}</ref> === Težave === Chocolate Hillsi se soočajo z izzivi, kot so ravnovesje med zaščito, izkoriščanjem virov in turizmom. Preden so bili razglašeni za nacionalne geološke spomenike, so bili nekateri hribi (približno 310.455 ha) razvrščeni kot odtujljiva in za uporabo<ref>{{cite web|url=http://www.bohol.ws/bohol_philippines.htm |title=Bohol Philippines – Splendour Underwater And Over Hills |year=2000 |publisher=TravelOnline Inc. |access-date=October 13, 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070331100306/http://www.bohol.ws/bohol_philippines.htm |archive-date=March 31, 2007 }}</ref> ali kot zasebna zemljišča, tako da so bila v lasti lokalnih prebivalcev. Razglasitev je posledično povzročila nekaj družbenih nemirov, kar je povzročilo skoraj sočasno državljansko vstajo, ki jo je vodila Nova ljudska armada (na splošno opisana kot maoistična gverilka), ki je ustanovila novo fronto, znano kot Poveljstvo Chocolate Hills.<ref name="UrlichOthers2001a" /> Za nekatere kmete je razglasitev vladna shema, ki zavira njihovo pravico do lastništva zemljišč. Zato so se konflikti med skupino Nova ljudska armada in vladnimi vojaškimi silami stopnjevali, kar je doseglo vrhunec v dveh večjih spopadih. Ker so Chocolate Hills odtujljiva in zemljišča za uporabo, veljajo za kamnolomska sredstva in vir dohodka za male rudarje ter materiale za kamnolome za gradbene projekte v provinci. Izziv je bil, kako lahko nacionalni in lokalni uradniki uskladijo trenutne potrebe malih rudarjev, gradbenega sektorja in turistične industrije z ohranjanjem Chocolate Hills.<ref>[http://www.neda7.net.ph/RA21/CV%20Context%20of%20PA21.htm#bohol CV gh Context of PA 21] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070226175302/http://www.neda7.net.ph/RA21/CV%20Context%20of%20PA21.htm#bohol |date=February 26, 2007 }} www.neda7.net.ph. Retrieved November 17, 2006.</ref> Kljub njihovemu zaščitenemu statusu dovoljenja za rudarjenje še vedno podeljujejo DENR in lokalne vladne enote.<ref name="guvbans" /> Zato se rudarstvo in kamnolomstvo še vedno izvajata. Zaradi tega je pokrajinska vlada Bohola od DENR zahtevala pristojnost nad Chocolate Hills. Medtem je pokrajinska vlada predlagala spremembo zakonodaje, ki opredeljuje naravni spomenik, kar bi zahtevalo, da razglasitev preoblikujeta in ratificirata tako filipinski parlament kot senat. To je zapleten in drag postopek, pri katerem do danes ni bilo doseženega napredka. Prihodnji razvojni in naložbeni izzivi na območju Chocolate Hills vključujejo: pridobitev odobritve nacionalne vlade za projekt; prepričevanje lastnikov zemljišč k prodaji; prepričevanje Upravnega odbora za zavarovana območja, ki ima pristojnost nad hribi, da ne uporabi svoje pravice veta pri nobeni naložbi, ki zahteva fizične objekte.<ref name="toontown">[http://www.newsflash.org/2004/02/hl/hl101622.htm Toontown comes to Bohol's Nature Park] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927201745/http://www.newsflash.org/2004/02/hl/hl101622.htm |date=September 27, 2007 }} www.newsflash.org. Retrieved November 14, 2006.</ref> Med Chocolate Hills je bilo zgrajeno letovišče, kar je marca 2024 sprožilo polemiko.<ref>{{Cite web |last1=Adriatico |first1=Abigail |last2=Villanueva |first2=Angelica |date=March 13, 2024 |title=Bohol resort draws flak due to its proximity to Unesco Heritage Geopark Chocolate Hills |url=https://manilastandard.net/lifestyle/314425509/bohol-resort-draws-flak-due-to-its-proximity-to-unesco-heritage-geopark-chocolate-hills.html |access-date=March 13, 2024 |website=Manila Standard }}</ref> Kongres je v odgovor sprožil preiskave, ki so privedle do gradnje letovišča kljub zaščitenemu statusu gričev in posledične šestmesečne suspenzije 68 lokalnih uradnikov, vključno z guvernerjem Bohola Ericom Aristotelom Aumentadom.<ref>{{cite news |last1=Marcelo |first1=Elizabeth |title=Suspension lifted vs Bohol execs in Chocolate Hills case | url=https://www.philstar.com/headlines/2024/10/02/2389515/suspension-lifted-vs-bohol-execs-chocolate-hills-case |access-date=October 21, 2024 |work=The Philippine Star |date=October 2, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002025059/https://www.philstar.com/headlines/2024/10/02/2389515/suspension-lifted-vs-bohol-execs-chocolate-hills-case |archive-date=October 2, 2024}}</ref> == Katastrofe == === Potres na Boholu leta 2013 === Eden največjih potresov, ki so prizadeli Bohol, je otok prizadel 15. oktobra 2013 ob 8:12 (PHT).<ref>[https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/usb000kdb4#summary "M7.1 – 2km NE of Catigbian, Philippines"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140217151913/http://comcat.cr.usgs.gov/earthquakes/eventpage/usb000kdb4 |date=February 17, 2014 }}. USGS Earthquake Hazards Program. Retrieved October 15, 2013</ref> Središče potresa z magnitudo 7,2 je bilo v bližini Sagbayana na Boholu.<ref>{{Cite web |title=NDRRMC Situation Report on the effects of the Earthquake in Bohol, October 30, 2013 (6:00 a.m.) |url=https://www.officialgazette.gov.ph/2013/10/30/ndrrmc-situation-report-on-the-effects-of-the-earthquake-in-bohol-october-30-2013-600-a-m/ |access-date=February 18, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines }}</ref> Zaradi potresa se je del enega od hribov podrl, razgledna ploščad Chocolate Hills pa je bila uničena.<ref>{{Cite web |last=Angel |first=Dark |date=October 17, 2013 |title=Chocolate Hills Destroyed by 7.2 Magnitude Earthquake |url=https://philnews.ph/2013/10/17/chocolate-hills-destroyed-by-7-2-magnitude-earthquake/ |access-date=February 18, 2023 |website=Philippine News }}</ref> Oktobra 2018 je izvršni odbor pokrajinskega razvojnega sveta predlagal 200 milijonov ₱ za financiranje popravil in obnovil razgledno ploščad ter okoliške objekte, vključno s potmi, parkirnim prostorom, vodnimi elementi, pergolo, stopnicami, klančinami, gostinskim kotičkom, muzejem, centrom za aktivnosti, uličnimi svetilkami, signalizacijo in urejanjem okolice.<ref>{{Cite news |last1=Valencia |first1=Angeline |title=Bohol needs P198-M for Choco Hills view deck, facilities rehab |date=October 8, 2018 |work=Philippine News Agency |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1050343 |access-date=February 18, 2023}}</ref> === Požari trave === 30. aprila 2024 sta dva hriba zgorela v požaru trave v Carmenu, potem ko je vročinski indeks Bohola dosegel 41 °C.<ref>{{Cite news |last1=Perez |first1=Annie |title=Grass fire razes portion of Chocolate Hills|date=May 1, 2024 |work=[[ABS-CBN]] |url=https://www.abs-cbn.com/regions/2024/5/1/grass-fire-razes-portion-of-chocolate-hills-917 |access-date=May 1, 2024}}</ref> == Miti o nastanku == Chocolate Hills so navdihnili številne geomite, večina se jih vrti okoli njihovega nastanka in likov velikanov.<ref>[http://www.bohol.ph/article6.html The Chocolate Hills] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061206095106/http://www.bohol.ph/article6.html |date=December 6, 2006 }} www.bohol.ph. Retrieved November 14, 2006</ref> === Bitka med dvema velikanoma === Nekoč sta živela dva velikana na severnem in južnem robu otoka. Nekega deževnega dne, ko so tla postala blatna, je sovražno srečanje med njima spodbudilo zaskrbljene ljudi, da so se zatekli na druge dele otoka, velikan s severa pa je sprožil boj z metanjem blata. Čez nekaj časa se je bitka končala s spopadom med velikanoma s pestmi in se končala tako, da sta se oba podrla na tla in umrla. Kar je ostalo od vrženega blata, ki je pristalo na tleh, je postalo griči.<ref>{{Cite web |last=Athena Mae |date=April 17, 2018 |title=The Myth of Famous Bohol Chocolate Hills |url=https://steemit.com/story/@athenamae/the-myth-of-famous-bohol-chocolate-hills |access-date=June 15, 2023 |website=Steemit}}</ref> === Romanca med Arogom in Aloyo === Mlad in močan velikan po imenu Arogo se je nekoč zaljubil v žensko po imenu Aloja in nekaj časa sta živela skupaj, dokler Aloja ni zbolela in umrla. Arogo je žaloval in njegove solze so padale na tla in tvorile kupčke, ki so kasneje postali griči.<ref>{{Cite web |title=Chocolate Hills Legends |url=https://www.bohol-philippines.com/chocolate-hills-legends.html |access-date=June 15, 2023 |website=bohol-philippines.com |archive-date=2022-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206162708/https://www.bohol-philippines.com/chocolate-hills-legends.html |url-status=dead }}</ref> === Blatne pogače === Ravnice Carmena so bile nekoč igrišče za velikanove otroke. Nekega dne so sprožili tekmovanje, kdo lahko speče največ blatnih pogač, nabrali so blato in ga 'spekli' pod kokosovimi pollupinami, položenimi na tla. Preden se je tekmovanje končalo, pa so otroke poklicali domov. Čez nekaj časa so se vrnili na območje, da bi si ogledali svoje končne stvaritve in jih pustili pri miru z občudovanjem – pečene pogače so tako postale griči.<ref>{{Cite web |title=Chocolate Hills Legends |url=https://www.bohol-philippines.com/chocolate-hills-legends.html |access-date=June 15, 2023 |website=bohol-philippines.com |archive-date=2022-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206162708/https://www.bohol-philippines.com/chocolate-hills-legends.html |url-status=dead }}</ref> == Kraško hribovje zunaj Bohola == Zunaj Bohola so podobni kraški griči po vseh Filipinih, na primer v notranjosti Siquijorja in Cebuja, jugovzhodnem Lejtu, vzdolž zahodne obale Guimarasa, severozahodnega roba Masbateja in v regiji Bicol, ki obsega južni Albay in zahodni Sorsogon. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons}} * [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ UNESCO World Heritage: Chocolate Hills Natural Monument] * [http://www.chocolatehills.net Chocolate Hills] Chocolate hills travel information * [http://www.bohol.ph/article.php?id=6&sid=54d1ece6a4713be4356709fd10464c01 The Chocolate Hills] * [http://www.discoverbohol.com/bsp/bsp061106/bsp-HL3-061106.htm "Guv issues orders to protect Choco Hills, aid brgy workers", ''Bohol Sunday Post'', 06/11/06] * [https://web.archive.org/web/20060328083131/http://www.congress.gov.ph/bis/print_history.php?save=1&journal=&switch=0&bill_no=HB01147 House Bill 001147] [[Kategorija:Bohol]] [[Kategorija:Geografija Filipinov]] epk4qgvazled7bsrw7n67vxgyobzm73 0 607703 6748248 6746188 2026-09-09T01:50:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748248 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Cáceres | settlement_type = občina in mesto | official_name = | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/2 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Cáceres panorámica - panoramio (cropped).jpg | caption1 =Pogled na Cáceres | image2 = Caceres 13 1 (6624238327).jpg | caption2 = cerkev sv. Frančiška | image3 = Concatedral de Caceres.JPG | caption3 = [[Cácereška stolnica]] }} | image_flag = Bandera de Cáceres.svg | image_shield = Cáceres - Escudo.svg | nickname = | motto = | map_caption = Lega Cáceresa | coordinates = {{coord|39|29|N|6|22|W|region:ES_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Cáceres | seat_type = glavno mesto | seat = | elevation_m = 459 | elevation_min_m = | elevation_max_m = | area_footnotes = <ref name="area">{{cite web |url=https://www.ign.es/web/ign/portal/ane-datos-geograficos|title=Información Geográfica Destacada|trans-title=Geographical information data|lang=es|publisher=Instituto Geográfico Nacional (Spain)}}</ref> | area_total_km2 = 1750,23 | established_title = | established_date = | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web|url=https://www.ine.es/dynt3/inebase/en/index.htm?padre=10607&capsel=11555|title=Annual population census 2021-2025|publisher=National Statistics Institute (Spain)}}</ref> | population_total = 96.598 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Cacereños, -as | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = Postal code | postal_code = 10001-10005 | area_code_type = Dialing code | area_code = | leader_title = Župan | leader_name = Luis Salaya Julián | leader_party = | website = {{URL|www.ayto-caceres.es}} | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | official_name = Old Town of Cáceres | location = | type = | criteria = Kulturno; iii, iv | ID = 384 | year = 1986 | child = yes | area = 60,63 ha }} }} '''Cáceres''' ({{IPA|es|ˈkaθeɾes|lang|Pronunciation_of_Cáceres_in_Spanish.ogg}}) je mesto in občina v središču [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Estremadura]] v južni [[Španija|Španiji]].<ref name="ciudadalfonsoxii">{{cite web|access-date=14 February 2015 |editor=Gobierno de España |title=Gaceta de Madrid de 11 de febrero de 1882 |url=http://boe.es/datos/pdfs/BOE//1882/042/A00557-00557.pdf}}</ref> Je glavno mesto in najbolj naseljena občina istoimenske province ter gosti sedež regionalnega vrhovnega sodišča Estremadure.<ref name="estatutoext2011">{{cite web|access-date=10 September 2014 |date=29 January 2011 |editor=Boletín Oficial del Estado |title=Ley Orgánica 1/2011, de 28 de enero, de reforma del Estatuto de Autonomía de la Comunidad Autónoma de Extremadura |url=http://www.boe.es/boe/dias/2011/01/29/pdfs/BOE-A-2011-1638.pdf}}</ref> Območje Cáceresa – 1.750,33 km² – je največje od vseh občin v Španiji. Leta 2025 je imelo 96.598 prebivalcev, od tega 95.441 v samem mestu.<ref name="nomenclator">{{cite web|access-date=7 February 2022 |editor=Instituto Nacional de Estadística de España |title=Nomenclátor |url=http://www.ine.es/nomen2/index.do}}</ref> Po občini so raztreseni številni naseljeni kraji, vključno z gradovi in ​​kmečkimi hišami z večstoletno zgodovino.<ref>Navareño Mateos, Antonio; en ''"Arquitectura residencial en las dehesas de la tierra de Cáceres. Castillos, palacios y casas de campo"'' (p. 89, Ed. Institución de Cultural ''El Brocense'', 291 pp., 1999).</ref> [[Staro mesto Cáceres|Srednjeveško obzidano mesto]] je UNESCO leta 1986 razglasil za mesto svetovne dediščine.<ref name="guard">{{cite news|author=Sue George |url=https://www.theguardian.com/spanish-tourist-board/caceres-extramadura-spain |title=Cáceres: don't tell a soul &#124; Spanish Tourist Board |newspaper=The Guardian |date= 2 October 2009|access-date=26 March 2013 |location=London}}</ref> Od leta 2008 je mesto organizirano v štiri okrožja: staro mestno jedro, sever, zahod in jug; peto okrožje, Pedanías, pokriva neurbani del mesta.<ref>[https://www.ayto-caceres.es/ciudadania/participacion/reglamento-de-los-distritos-y-de-la-participacion-ciudadana-del-ayuntamiento-de-caceres/ Reglamento de los Distritos y de Participación Ciudadana de 2008] ''Ayuntamiento de Cáceres''</ref><ref name="poblaciónaños">[https://www.ayto-caceres.es/publicaciones/estadisticas/estadisticas-de-poblacion/ Estadísticas de población] ''Ayuntamiento de Cáceres''</ref> Dejanski podatki o prebivalstvu občine se precej razlikujejo, saj nihajo za več kot 30.000 ljudi, predvsem povezanih z izobraževalnimi centri, kot sta kampus Cáceres Univerze v Estremaduri<ref name="campuscc">[https://www.unex.es/conoce-la-uex/presentacion/conoce-extremadura/campus/caceres Campus de Cáceres] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240716100821/https://www.unex.es/conoce-la-uex/presentacion/conoce-extremadura/campus/caceres |date=2024-07-16 }} ''Universidad de Extremadura''</ref> ali CEFOT-1 vojske.<ref name="historiacefot">[https://ejercito.defensa.gob.es/unidades/Caceres/cefot1/Historial/index.html Historial - Centro de Formación de Tropa Nº1] ''Ministerio de Defensa''</ref> Mesto se običajno izprazni poleti, ko se mnogi prebivalci vrnejo v svoja matična mesta.<ref>[https://www.hoy.es/caceres/201408/16/ciudad-vacia-hoteles-llenos-20140816001334-v_amp.html Ciudad vacía, hoteles llenos] ''Hoy (Extremadura)'', 16 August 2014</ref><ref>[https://www.hoy.es/caceres/201612/28/nevado-sobre-apertura-festivos-20161228195112.html Nevado, sobre la apertura de festivos: "El 15 de agosto en Cáceres no hay nadie"] ''Hoy (Extremadura)'', 28 December 2016</ref> Cáceres leži ob vznožju gorovja Sierra de la Mosca,<ref>{{Cite journal|journal=Alcántara|url=http://ab.dip-caceres.org/export/sites/default/comun/galerias/galeriaDescargas/archivo-y-biblioteca-de-la-diputacion/Alcantara/05-075-alc/05-075-012-Cxceres.pdf|page=121|location=Cáceres|publisher=Diputación Provincial de Cáceres|title=Cáceres, patrimonio natural|first=Salvador|last=Calvo Muñoz|issn=0210-9859|issue=75|year=2012<!--|pages=121–128-->|archive-date=13 February 2020|access-date=13 February 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200213222113/http://ab.dip-caceres.org/export/sites/default/comun/galerias/galeriaDescargas/archivo-y-biblioteca-de-la-diputacion/Alcantara/05-075-alc/05-075-012-Cxceres.pdf|url-status=dead}}</ref> skromnega hribovja. Je del poti[[Ruta de la Plata]] ("Srebrna pot") ob [[Jakobova pot|Caminu de Santiago]], ki prečka zahodni del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] v smeri sever-jug. V Cáceresu so Univerza v Estremaduri in dva astronomska observatorija, pa tudi več regionalnih vladnih oddelkov. Mesto je tudi sosedež katoliške škofije Coria-Cáceres. == Etimologija == [[File:Cáceres - Letras de la Plaza Mayor 8.jpg|thumb|upright=1.25|Napis ''Cáceres'' na glavnem trgu]] Med zgodovinarji ni bilo doseženega soglasja glede etimologije Cáceresa, nekateri menijo, da je njegovo poreklo rimsko, drugi pa arabsko. Filologi se strinjajo, da gre za latinsko imenoslovje, ki ga je arabščina popačila, dokler se ni končno prilagodilo dokončnemu krščanskemu imenu, kot se je zgodilo z vsaj polovico krajevnih imen starodavnega izvora na južnem Iberskem polotoku.<ref name="Para evolución fonética">{{cite book|last1=Corriente Córdoba |date=1999 |first1=Federico |location=Madrid |publisher=Grados |title=Diccionario de arabismos y voces afines en iberorromance}}</ref><ref name="Más para evolución fonética">{{cite book|last1=Qulis |date=2005 |first1=Antonio |location=Madrid |publisher=UNED |title=Fonética histórica y fonología diacrónica}}</ref><ref>{{cite book|last1=Celdrán |date=2002 |first1=Pancracio |location=Madrid |publisher=Espasa-Calpe S.A. |title=Diccionario de topónimos españoles y sus gentilicios}}</ref><ref>{{cite book|last1=Nieto Ballester |date=1997 |first1=Emilio |location=Madrid |publisher=Alianza Editorial |title=Breve diccionario de topónimos españoles }}</ref> Glede na morebitni rimski izvor bi se dve znani latinski imeni lahko razvili v sedanji ''Cáceres''. Ena možna izpeljava je iz kolonije ''Norba Caesarina'' (ustanovljena leta 34 pr. n. št.), ''Norba'' v čast rojstnemu kraju Gaja Norbana Flaka, rimskega generala, ki je ustanovil mesto in ''Caesarina'' v spomin na [[Julij Cezar|Julija Cezarja]]. Drugi je iz ''Castra Caecilia'', ki ga je konzul Quinto Cecilio Metelo Pío dal enemu od vojaških taborišč v bližini kolonije. S katerim koli od teh toponimov, ki temeljijo na ''castra'' ('tabor'), bi njegov ablativ ''castris'', kar pomeni 'v taborišču', lahko zagotovil izvirno obliko sedanjega ''Cáceres''.<ref>{{cite journal |last1=Salas Martín |first1=José |title=«Toponimia cacereña: ¿Cáceres Castra Caecilia? |journal=Anuario de estudios filológicos |date=1995 |volume=18 |issn=0210-8178|pages=423–437 |url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/58857.pdf}}</ref> Zgodovinarji so razpravljali, kateri od teh je pravi izvor; do 19. stoletja se je zmotno mislilo, da je ''Norba Caesarina'' sosednje mesto [[Alcántara]], medtem ko je veljalo, da je obzidano ograjeno mesto ''Cáceres Castra Caecilia''.{{sfn| Salas Martín |1995|pp=423-429}} Zaradi dokumentarne nejasnosti vizigotskega obdobja ni jasno, kako je bilo ime za Caceres ob prihodu muslimanske vojske. Dokumenti iz 3. in 4. stoletja kažejo, da je bilo ime območja skrajšano v pogovorno obliko ''Castris''.{{sfn| Salas Martín |1995|pp=423-429}} Ravenska kozmografija določa uporabo ''Castris'' v 4. stoletju; vendar pa se naslednje omembe kraja ponovno pojavijo v muslimanskih besedilih: * Bagdadski geograf Ibn Havkal je na tem mestu omenil kraj, imenovan ''ḥiṣn Qāṣras''. * Stoletje in pol pozneje [[Al-Idrizi]] iz Ceute ponavlja to ime. * Tretji vir s konca muslimanskega obdobja, ki ga je v poznem 12. ali začetku 13. stoletja napisal Jakut, nakazuje, da se je preimenoval v {{lang|ar|قصر إيش}} ({{lang|ar-Latn|Qaṣr Īsh}}. Kakorkoli že, viri iz tistega časa so redki, saj muslimani nikoli niso imeli Cáceresa za pomembno mesto razen za vojaško utrdbo.{{sfn| Salas Martín |1995|pp=429-432}} Tako transkripcija arabskega toponima v latinico kot tvorba imena v romanskih jezikih sta bila različna. V nekaterih starodavnih spisih in srednjeveških dokumentih se pojavljajo različna imena, kot so:{{sfn| Salas Martín |1995|pp=432-434}} * ''Caceres'' v buli iz leta 1168 papeža Aleksandra III., ki je ozemlje dodelil škofiji Coria v prvem leonskem osvajanju; * ''Castes'' v kastiljskem dokumentu iz leta 1171 kralja Alfonza VIII., s katerim je priznal bratovščino Cáceres kot lastnike zemlje; * ''Carceres'' v mandatu Alfonsa IX. Leonskega iz leta 1222 (vendar je isti kralj sprejel obliko "Caceres" v drugem dokumentu iz istega leta, podpisanem med obleganjem); * ''Canceres'' je napisal dokument iz leta 1229, s katerim je Alfonso IX dal koncesije Santiaškemu redu. == Zgodovina == Obiskovalci si lahko ogledajo ostanke iz prazgodovine, srednjega veka, rimske okupacije, mavrske okupacije in zlate dobe judovske kulture v Španiji. Cáceres ima štiri glavna območja, ki jih je treba raziskati: zgodovinsko četrt, judovsko četrt, moderno središče in obrobje.<ref name="Tourism web site">{{Cite web|url=https://livinglavidacaceres.com/|title=Living la vida Cáceres|website=Livinglavidacaceres.com|access-date=7 July 2026}}</ref> === Prazgodovina === Naselja v bližini Cáceresa obstajajo že od prazgodovine. Dokaze je mogoče najti v jamah Maltravieso in El Conejar.<ref>{{cite web|title=Paper by Enrique CERRILLO CUENCA on the Conejar Cave|url=http://gredos.usal.es/jspui/bitstream/10366/70611/1/La_Cueva_de_El_Conejar_(Caceres)_avance_.pdf}}</ref> [[File:EntradaMaltravieso.JPG|thumb|left|Jama Maltravieso]] Jama Maltravieso (odkrita leta 1951 z razstreljevanjem v kamnolomu apnenca; njene poslikave je leta 1956 odkril akademski in uradni kronist Cáceresa Carlos Callejo)<ref>{{cite journal |last1=Rosina |first1=Pierluigi |last2=Collado |first2=Hipólito |last3=Garcês |first3=Sara |last4=Gomes |first4=Hugo |last5=Lattao |first5=Virginia |last6=Nicoli |first6=Maria |last7=Eftekhari |first7=Negar |last8=Vaccaro |first8=Carmela |title=Pigment spectroscopy analyses in Maltravieso cave, Spain |journal=L'Anthropologie |volume=127 |issue=1 |article-number=103116 |year=2023 |doi=10.1016/j.anthro.2022.103116}}</ref> vsebuje na stotine slik, vključno z najstarejšo znano jamsko poslikavo na svetu, rdečo ročno šablono, staro več kot 67.000 let. To je 20.000 let pred znanim prihodom ''[[Homo sapiens]]a'' v Evropo, zato se domneva, da so jo naredili [[neandertalec|neandertalci]].<ref>{{cite journal |author1=D. L. Hoffmann |author2=C. D. Standish |author3=M. García-Diez |author4=P. B. Pettitt |author5=J. A. Milton |author6=J. Zilhão |author7=J. J. Alcolea-González |author8=P. Cantalejo-Duarte |author9=H. Collado |author10=R. de Balbín |author11=M. Lorblanchet |author12=J. Ramos-Muñoz |author13=G.-Ch. Weniger |author14=A. W. G. Pike |year=2018 |title=U-Th dating of carbonate crusts reveals Neandertal origin of Iberian cave art |url=https://archive.org/details/science_2018-02-23_359_6378/page/912 |journal=Science |volume=359 |issue=6378 |pages=912–915 |doi=10.1126/science.aap7778|pmid=29472483 |bibcode=2018Sci...359..912H |doi-access=free |hdl=10498/21578 |hdl-access=free }}</ref> Te slike segajo v več obdobij zgornjega [[paleolitik]]a. V bližnji jami El Conejar so našli keramiko in litično posodje, ki datirajo zasedbo jame v stari [[neolitik]] (6.-5. tisočletje pr. n. št.); ne bi smeli izključiti možnosti, da je bila jama naseljena v obdobju epipaleolitika. Lokacije trepaniranih lobanj in okrašene keramike kažejo, da je bila jama Maltravieso prav tako naseljena v [[bronasta doba|bronasti dobi]].<ref>{{cite web|access-date=2 June 2011 |archive-date=31 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130831151902/http://maltravieso.rupestre.org/ |title=Web de Maltravieso |url=http://maltravieso.rupestre.org/}}<!-- auto-translated from Spanish by Module:CS1 translator --></ref><ref>[http://www.uned.es/dpto-pha/extremadura/maltravieso/maltravieso.htm Maltravieso] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051113102429/http://www.uned.es/dpto-pha/extremadura/maltravieso/maltravieso.htm}} ''uned.es''</ref> === Rimsko obdobje === [[File:Cáceres - Estatua de Ceres en el Foro de los Balbos.jpg|thumb|''Androgini genij'', rimski kip v Balbosovem forumu v Cáceresu]] Mesto so leta 25 pr. n. št. ustanovili [[Starorimska civilizacija|Rimljani]]. Cáceres kot mesto je kot ''Castra Caecilia'' ustanovil Kvint Cecilij Metel Pij in je začelo pridobivati ​​na pomenu kot strateško mesto pod rimsko okupacijo. Ostanki, najdeni v mestu, kažejo, da je bilo cvetoče središče že leta 25 pr. n. št. Še vedno obstajajo nekateri ostanki prvega mestnega obzidja, ki so ga zgradili Rimljani v 3. in 4. stoletju, vključno z enim prehodom, ''Arco de Cristo''. V 1. stoletju pred našim štetjem so se Rimljani naselili v taborih (''Castra Cecilia'' in ''Castra Servilia'') za stalno okoli hriba, kjer je bila kolonija ''Norba Caesarina'' poleg pomembne komunikacijske poti, ki bo kasneje znana kot [[Ruta de la Plata]]. Stara občina Aldea Moret, 2 km jugozahodno, je trenutno istoimenska soseska, integrirana v mesto, okoli katere sta vidni dve rimski arheološki najdišči: ''Cuarto Roble'' in ''El Junquillo''. Po označeni ulici Vía de la Plata lahko potujete južno od mesta. Izkopani del v Valdesalorju, kjer cesta prečka reko Salor skozi nedavno obnovljen srednjeveški most, zaseda mesto starega rimskega mostu, ki je zdaj izgubljen. Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so mesto zasedli [[Vizigoti]], dokler Arabci v 8. stoletju niso osvojili Cáceresa. Naslednjih nekaj stoletij je mesto večinoma preživelo pod arabsko oblastjo, čeprav so se oblast večkrat izmenjevala med Mavri in kristjani. V tem času so Arabci obnovili mesto, sestavljeno iz obzidja, palač in različnih stolpov, vključno s ''[[Torre de Bujaco]]''. Cáceres so kristjani ponovno osvojili v 13. stoletju (1229). V tem obdobju je imelo mesto pomembno judovsko četrt: v 15. stoletju, ko je bilo skupno prebivalstvo 2000, je v Cáceresu živelo skoraj 140 judovskih družin. Judovsko prebivalstvo sta leta 1492 izgnala kraljica [[Izabela I. Kastiljska]] in [[Ferdinand II. Aragonski]], vendar je veliko ostankov judovske prisotnosti tega obdobja še danes mogoče videti v Barrio San Antonio. === Srednji vek === [[File:Cáceres - Monasterio de San Francisco el Real 30.jpg|thumb|left|Samostan San Francisco el Real, danes integriran v mestno območje, vendar prvotno zgrajen zunaj mesta v 15. stoletju]] Okoli 5. stoletja so Vizigoti opustošili rimsko naselbino; ​​do 8. in 9. stoletja o mestu ni bilo več slišati. V prvih stoletjih [[rekonkvista|rekonkviste]] (ponovnega osvajanja) so [[muslimani]] iz Severne Afrike izkoristili strateško lokacijo, kjer je bila prvotna rimska kolonija, kot vojaško oporišče za soočenje s krščanskimi kraljestvi na severu. Tako je Abd al-Mumin leta 1147 mesto ponovno ustanovil na hispansko-rimskih in vizigotskih ostankih. Sedanje ime ''Vía de la Plata'' izhaja iz arabskega imena za rimsko cesto, ki je povezovala Astorgo z Mérido: iz arabske ''balata'' (cesta), iz katere je izpeljana beseda ''srebro''.<ref>[https://web.archive.org/web/20120104074410/http://celtiberia.net/articulo.asp?id=877 Vía de la Plata: etimología] ''celtiberia.net''</ref> Krščanska ponovna osvojitev Cáceresa se je zgodila leta 1229 in je bila rezultat dolgega procesa, ki je trajal od druge polovice 12. stoletja do začetka 13. stoletja. V tem obdobju, ki se je začelo leta 1142 z osvojitvijo Corie, je reka [[Tajo]] pomenila nestabilno mejo med kristjani na severu in muslimani na jugu. Kastiljsko kraljestvo je delno prezrlo možnosti osvojitve tega območja; poskusi vključitve Cáceresa so prihajali iz Portugalskega kraljestva in Leónskega kraljestva, ki sta obe želeli razširiti svoja južna ozemelja. Portugalec Geraldo Sempavor je Cáceres osvojil sredi 12. stoletja v pohodu, ki se je začel leta 1165 in dosegel celotno središče današnje Estremadure, vendar je zavezništvo med Ferdinandom II. Leónskim in Almohadi leta 1170 Leoncem dalo nadzor nad mestom.<ref>{{cite journal |last1=de la Montaña Conchiña |first1=Juan Luis |last2=Clemente Ramos |first2=Julián |title="La Extremadura cristiana (1142-1230): ocupación del espacio y transformaciones socioeconómicas" |journal=Historia, Instituciones, Documentos |date=1994 |volume=21 |issn=0210-7716 |pages=83–124}}</ref> [[Almohadi]] so leta 1174 izvedli ekspedicijo, v kateri so ponovno prevzeli nadzor nad Cáceresom. Razen poskusa obleganja leta 1183 se Leončani muslimanskemu mestu niso približali vse do 13. stoletja. Po bitki pri Las Navas de Tolosa leta 1212 je leta 1213 sledila osvojitev Alcántare, nakar so kristjani Cáceres oblegali leta 1218, 1222, 1223 in 1225, kar je 23. aprila 1229 privedlo do dokončne ponovne osvojitve. Čeprav je osvajanje vodil Alfonz IX. Leonski, Cáceres pa je postal del Leonskega kraljestva, je Alfonzova smrt leta 1230 privedla do tega, da je Cáceres postal del krone Kastilje in Leóna.{{sfn|de la Montaña Conchiña|Clemente Ramos|1994|pp=83-124}} [[File:Hospital de los Caballeros, Cáceres edited.JPG|thumb|Viteška bolnišnica v starem mestnem jedru Cáceresa]] Privilegije ponovno osvojenega mesta je podelil [[Alfonz X. Kastiljski]] in Cáceres postal kraljevo mesto, neposredno odvisno od leonske krone, brez lokalne samouprave razen lastnega sveta. Preko te jurisdikcije si je krona pridržala znaten del zemlje med redom sv. Jakoba in redom Alcántara.<ref>{{cite journal |last1=Monterde García |first1=Juan Carlos |title="El sentido de la honra en los Fueros de Cáceres y Plasencia" |journal=Revista de Estudios Extremeños |date=2002 |volume=58 |issue=2 |issn=0210-2854 |pages=692–694}}</ref> [[File:Spain-Cáceres-P1170512 (25893544255).jpg|thumb|Štorljina gnezda na strehah so pogost prizor v starem mestnem jedru Cáceresa]] Cáceres je cvetel med rekonkvisto in odkritjem Amerike, saj so vplivne španske družine in plemiči tam gradili domove in majhne palače, številni člani družin iz Estremadure pa so se udeleževali potovanj v Ameriko, kjer so si ustvarili bogastvo. V 15. stoletju je mesto trpelo zaradi notranjih sporov med plemstvom. Katoliška monarha sta izdala več odlokov in določb, da bi poskušala pomiriti lokalne plemstvo; najbolj opazno je izdala Izabela I. leta 1477 med svojim bivanjem v mestu med kastiljsko nasledstveno vojno, s katero je določila, da bo dvanajst svetnikov sveta postalo stalnih. Prepoved državnih posesti v tej jurisdikciji je preprečila nastanek močnega plemstva, zaradi česar je mestu vladala mezokracija kmetijskih vitezov.{{sfn| Monterde García |2002|pp=692-694}} {{wide image|CaceresPanoramicaPlazaMayor.jpg|700px|border=yes|Trg Plaza Mayor s stolpom Bujaco, stolp Púlpitos, stolp Herb in mestna hiša}} Staro mestno jedro (''Parte Antigua'') ima še vedno starodavno obzidje; ta del mesta je znan tudi po številnih štorkljinih gnezdih. Obzidje ohranja srednjeveško mestno okolje brez zunanjih znakov modernosti, kar je ugodno za snemanje številnih televizijskih oddaj in filmov.<ref>Europa Press (2 December 2016).{{cite web|title=El rodaje de Juego de Tronos llega al centro de Cáceres (English: Game of Thrones Production Comes to Caceres)|date=2 December 2016|url=http://www.20minutos.es/noticia/2903701/0/rodaje-juego-tronos-llega-caceres/|publisher=20 minutos|access-date=11 January 2017}}</ref><ref>Ortiz, C. (19 October 2011){{cite web|title=Vuelve a Cáceres el rodaje de la serie de TVE sobre Isabel la Católica (English:The production of TVE Series about Queen Isabella Returns to Caceres)|date=19 October 2011|url=http://www.elperiodicoextremadura.com/noticias/caceres/vuelve-caceres-rodaje-serie-tve-isabel-catolica_613295.html|publisher=El Periodico|access-date=11 January 2017}}</ref> Cáceres je UNESCO leta 1986 razglasil za mesto svetovne dediščine<ref name="guard"/> zaradi mešanice [[rimska arhitektura|rimske]], [[islamska arhitektura|mavrske]], severne [[gotska arhitektura|gotike]] in [[Renesančna arhitektura v Italiji||italijanske renesančne arhitekture]]. V Cáceresu še vedno stoji trideset stolpov iz [[Al Andaluz|islamskega obdobja]], med katerimi je najbolj znan Torre del Bujaco. === Moderna doba === [[File:Palacio Provincial Caceres.JPG|thumb|Pokrajinska palača Cáceres]] Med vojno kastiljskih skupnosti se je Cáceres pridružil uporniškim vrstam. 15. aprila 1522 je monarh mestu podelil amnestijo, z izjemo najbolj predanih članov skupnosti.<ref>{{cite book |last1=Pérez |first1=Joseph |title=La revolución de las comunidades de Castilla (1520-1521) |date=1977 |publisher=Siglo XXI de España Editores |isbn=9788432302855}}</ref> Leta 1653 je mesto Cáceres skupaj s petimi drugimi mesti v takratni avtonomni skupnosti pridobilo skupni glas v kastiljskem zboru (''Cortes of Castile''), kar je omogočilo nakup glasu province Estremadura, ki je bila leta 1822 razdeljena na Cáceres in Badajoz. Cáceres je bil v madridskem zboru zastopan od leta 1660 do 1664 v okviru omenjenega skupnega glasovanja.<ref>{{cite journal |last1=Martínez Díez |first1=Gonzalo |title="Extremadura: origen del nombre y formación de las dos provincias" |journal=Anuario de la Facultad de Derecho (2) |date=1983 |volume=59-119 |issn=0213-988X|pages=82–93}}</ref> Do 18. stoletja je bil Cáceres le še eno mesto med mnogimi v Estremaduri. V katastru Ensenade, ki je bil leta 1753 sestavljen v Cáceresu, je navedeno, da je v samem mestu živelo le 1698 družin. Vendar pa je mesto v drugi polovici 18. stoletja začelo rasti, kar je spodbudil prihod začasnih in stalnih tujih naseljencev, katerih prisotnost je povzročila nastanek lokalne buržoazije, ki do takrat zaradi podeželske narave prebivalstva ni obstajala. Od sredine 18. stoletja so se v Estremaduro začeli naseljevati rančarji iz osrednjega dela polotoka, mnogi med njimi iz Sierra de Cameros, ki so bežali pred krizo, ki jo je utrpela selitev živali. Tu so se naselili tudi ugledni trgovci s tekstilom iz Camerosa in Katalonije.<ref>{{cite journal |last1=Hernández Bermejo |first1=M.A. |last2=Santillana Pérez |first2=M. |title=Ámbitos familiares y espacios de vida cotidiana de los cacereños que vinieron de lejos (ss. XVIII-XIX) |journal=Norba. Revista de Historia |date=2010 |volume=23 |issn=0213-375X|pages=107–120}}</ref> === Napredovanje v mesto === [[File:Caceres - Ayuntamiento.JPG|thumb|Mestna hiša v Cáceresu, ki se nahaja na Plaza Mayorju]] Leta 1790 se je v zgodovini Cáceresa zgodil odločilen dogodek, zaradi katerega se je sčasoma razvil iz preprostega mesta v mesto regionalnega pomena: [[Karel IV. Španski]] je tam ustanovil sedež kraljevega sodišča Estremadura, najvišjega sodnega organa v regiji.<ref>{{cite journal |last1=Granjel |first1=Mercedes |title=Médicos y cirujanos en Extremadura a finales del siglo XVIII |journal=Dynamis |date=2002 |volume=Acta hispanica ad medicinae scientiarumque historiam illustrandam 21 |pages=151–187 |issn=0211-9536 |url=https://www.ugr.es/~dynamis/completo22/PDF/dyna-6.pdf}}</ref> V mestu so se začeli naseljevati številni uradniki in strokovnjaki iz zelo različnih krajev Španije, kar je povečalo vpliv lokalne buržoazije. Na začetku 19. stoletja je bilo v starem mestnem jedru zunaj obzidja (''extramuros'') že mogoče prepoznati trgovske soseske, katerih hiše so bile na Plaza Mayorju in v več okoliških ulicah, kot so Barrionuevo, Empedrada, Parras, Pintores in Santo Domingo.{{sfn| Hernández Bermejo|Santillana Pérez|2010|pp=107-120}} Sodstvo takrat ni bilo edini javni sektor, ki je zagotavljal mestni značaj: pomanjkljiva delitev kastiljske krone na province je mnoge razsvetljene ljudi spodbudila k zahtevi po delitvi Estremadure na dve provinci, kar je Cáceresu koristilo, saj se je uveljavil kot glavno mesto province. Leta 1810 so Francozi med vojno za Pireneji poskušali ustanoviti prefekturo Cáceres z mejami, podobnimi mejam sedanje province. Deset let pozneje in med liberalnim triletjem leta 1822 je bila ustanovljena provinca Cáceres s prestolnico v tem mestu.{{sfn|Martínez Díez |1983|pp=94-104}} === Državljanska vojna === [[File:Cáceres - Plaza de América y Cruz de los Caídos.jpg|thumb|left|Plaza América in spomenik križu padlim v državljanski vojni v Cáceresu]] Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so vojaške sile Cáceresa podprle državni udar leta 1936. Ko so uporniške sile osvobodile falangista Luno, je ta mobiliziral približno tisoč simpatizerjev v mestu in začel izdajati ukaze za zasedbo glavnih okoliških mest ter za zavzetje glavnih strateških točk, kot so mejne točke s Portugalsko, pristanišča in mostovi. Represija s strani frankistov se je začela takoj, z atentatom na direktorja sindikata in dela Pedra Montera Rubia in župana Cáceresa Antonia Canalesa Gonzáleza, med drugim pa je bilo ustreljenih več kot 600 ljudi, od tega približno 220 med božičem leta 1937. Ustavnega guvernerja in župana so zaprli in nadomestili z vojaki; prvega, Ignacia Mateosa Guijo, so ustrelili falangisti, štiri sorodnike pa so vrgli v reko Tajo, podjetje, ki ga je vodil njegov oče, pa je bilo nezakonito zaseženo.<ref>{{cite book |last1=Juliá Díaz |first1=Santos |title=Víctimas de la guerra civil |date=1999 |publisher=Temas de Hoy |isbn=84-7880-983-X |page=90}}</ref> Vstaja v Cáceresu je olajšala napredovanje generala [[Francisco Franco|Francisca Franca]] po cestah [[Mérida, Španija|Méride]] in [[Badajoz]]a. 26. avgusta 1936 je general Franco prispel v Cáceres, kjer je pred začetkom napredovanja na Madrid ustanovil svoj štab. Tam je sprejel svojo ženo Carmen in hčerko, ki ju ni videl od dneva vojaškega udara. Med 8. in 10. oktobrom 1936 so na Francovo prošnjo [[Adolf Hitler|Hitlerju]] za vojaško pomoč v gradova Arguijuelas de Abajo in Arriba prispeli prvi bojni tanki modela ''Panzer I'', ki so v [[Sevilla|Sevillo]] prispeli z ladjo. V gradovih je bila več mesecev ustanovljena akademija za usposabljanje voznikov oklepnih vozil, ki jo je vodil nemški polkovnik Wilhelm von Thoma. Kasneje so akademijo preselili v Cubas de la Sagra v provinci Madrid, njena vojaška oprema pa je sodelovala v bojih v bližini madridskih front. Pomembne zračne premike je imelo tudi letališče Cáceres, od koder so vzletala letala, ki so napadala republikanske sile in Legijo Condor.<ref>{{cite web |title=La base alemana de carros de combate en las Arguijuelas, Cáceres (1936-1937) |url=http://www.chde.org/index.php?option=com_content&view=article&id=1617:la-base-alemana-de-carros-de-combate-en-las-arguijuelas-caceres-1936-1937&catid=67:2008&Itemid=89 |publisher=Chde.org |access-date=10 March 2012 |archive-date=2012-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120310173436/http://www.chde.org/index.php?option=com_content&view=article&id=1617:la-base-alemana-de-carros-de-combate-en-las-arguijuelas-caceres-1936-1937&catid=67:2008&Itemid=89 |url-status=dead }}</ref> Eden redkih odzivov republikanskih sil je bilo bombardiranje mesta 23. julija 1937. Tistega dne je pet sovjetskih dvomotornih letal Tupoljev pod poveljstvom podpolkovnika Jaumeja Mate Romeuja iz zračnih sil Španske republike, ki so vzletela z letališča Los Llanos de Albacete, odvrglo 18 bomb, ki so prizadele različne stavbe (kot so palača Mayorazgo), tržnica, Santa María, zadnji del vojašnice civilne garde, mestna hiša ter ulici Nido in Sancti Espíritu, pri čemer je bilo 35 smrtnih žrtev in veliko število poškodovanih.<ref>{{Cite web|url=http://bombardeocaceres.blogspot.com/|title=Bombardeo de Cáceres 1937-2007|website=Bombardeocaceres.blogspot.com|access-date=7 July 2026}}</ref> == Lega in podnebje == Cáceres leži na območju, ki ga prepredajo potoki (''arroyos''), približno 25 km (zračne črte) južno od reke [[Tajo]] na nadmorski višini približno 459 m. Najbližje večje mesto je Badajoz (približno 93 km jugozahodno, neposredno na meji s Portugalsko); španska prestolnica [[Madrid]] je približno 300 km severovzhodno. Mesto ima vroče poletno sredozemsko podnebje (Köppen: ''Csa''), ki ga blaži bližina Atlantskega oceana. Pozimi povprečna temperatura ne presega 14 °C, najnižja pa 8 °C, z nekaj zmrzali. Poleti je povprečna najvišja temperatura 34 °C, povprečna najnižja pa 19 °C. Padavine so obilne v mesecih oktober, november, marec, april in maj, vendar zelo občasne.<ref>[http://www.protiempo.es/clima.php?id=SPXX0204 Clima en Cáceres] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100923122824/http://www.protiempo.es/clima.php?id=SPXX0204 |date=23 September 2010 }} ''protiempo.es''</ref> == Gospodarstvo == Cáceres je bil stoletja trgovsko in storitveno središče velikega števila vasi. Prašiče že stoletja redijo na obsežnih pašnikih (''dehesas''), pokritih s hrastom plutovcem in črniko, njihov pršut (''[[Jamón Ibérico]]'') pa je eden najpomembnejših proizvodov španskega kmetijstva. Želod lahko uporabimo tudi za pripravo sladkega likerja (''licor de bellota''). Od 1990-ih je na obrobju mesta pet komercialnih območij, v katerih so se naselila obrtna podjetja vseh panog, pa tudi proizvajalci in manjša industrijska podjetja. Od januarja 2022 so bila nahajališča [[litij]]a raziskana na obeh straneh špansko-portugalske meje in so verjetno med največjimi v Evropi. Avstralsko podjetje Infinity Lithium želi rudariti in predelovati litijeve minerale s španskim partnerjem blizu jugovzhoda blizu in severno od Cáceresa.<ref>Hans-Christian Rößler: [https://www.faz.net/aktuell/politik/ausland/wie-lithium-in-suedeuropa-fuer-elektroautos-abgebaut-wird-17712234.html ''Lithiumvorkommen in Südeuropa : Das weiße Gold, das keiner will'']. In: ''Frankfurter Allgemeine Zeitung'', 6. Januar 2022, abgerufen am 11. Juli 2023.</ref><ref>[https://orf.at/stories/3322816/ ''Umwelt vs. "Green Deal" : Spaniens Dilemma mit dem Lithiumabbau'']. Österreichischer Rundfunk, 11. Juli 2023, abgerufen am 11. Juli 2023.</ref> == Znamenitosti == Staro mestno jedro Cáceres je bilo leta 1986 razglašeno za Unescov seznam svetovne dediščine. Staro mestno jedro je z obzidjem razdeljeno na dve coni: znotraj in zunaj obzidja. Del znotraj obzidja (''intramuros'') je tisti, ki je znan kot zgodovinsko staro mesto (''Ciudad Monumental ali Parte Antigua''). Od srednjega veka je mesto razdeljeno na štiri župnije: Santa María, San Mateo, Santiago in San Juan, ki oblikujejo strukturo mesta. Prvi dve sta znotraj mestnega obzidja, drugi dve zunaj (''extramuros''). Večina zgodovinskih stavb v Cáceresu je znotraj mestnega obzidja in je razdeljenih na različna območja. Okrožje Santa María se oblikuje okoli dveh trgov - Plaza de Santa María in Plaza de los Golfines. Pomemben del okrožja predstavlja [[Cácereška stolnica|so-stolnica Santa María]], okoli katere so združene številne palače, vile in plemiške hiše. Obiščete lahko Palacio de Carvajal z njeno notranjostjo, dvoriščem in vrtom. ''Monumentalno mesto Cáceres'' je Svet Evrope leta 1968 razglasil za tretji monumentalni kompleks Evrope (po Pragi in Talinu). Cáceres ima tudi druge nagrade: ''Pomme d'Or'' za 'turistične zasluge', ki ga je leta 1996 podelila Mednarodna zveza turističnih novinarjev in piscev; ''Les Etoiles d'Or du Jumelage'', ki ga je leta 1999 podelila Evropska komisija; Arhivska nagrada, ki jo je leta 2004 podelilo Združenje za obnovo zgodovinskih središč, in nagrada Državljani 2008, ki jo je podelilo Združenje radijskih in digitalnih televizijskih subjektov v sodelovanju z Avdiovizualnim svetom državljanov za podporo, ki so jo državljani nudili kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture leta 2016. Cáceres je tudi član Cestnega omrežja Sefarada na cesti [[Ruta de la Plata]], avtonomna skupnost ga je izbrala za kulturno prestolnico enklave Estremadura 92, in si je skupaj s solidarnostnimi prizadevanji uprav, zasebnih podjetij, uradnih subjektov in zasebnih državljanov med letoma 2003 in 2010 prizadeval postati Evropska prestolnica kulture leta 2016. Druge znamenitosti so: *Staro mestno jedro Cáceres (UNESCO-ov seznam svetovne dediščine od leta 1986). *Casa Museo Guayasamín je edini muzej v Evropi, posvečen delu ekvadorskega slikarja Osvalda Guayasamína. *Cisterna (Aljibe Andalusí), vklesana v skalo na najvišji točki starega mestnega jedra, izvira iz časa arabske okupacije. Danes je del muzeja Museo de Cáceres v palači Palacio de las Veletas. <gallery mode=packed> Parte antigua de Cáceres, Extremadura, España edited.jpg|Casco viejo Caceres Spain Plaza Mayor Arco.jpg|Plaza Mayor J29 190 iglesia de Santa María.jpg|So-stolnica sv. Marije Caceres 13 1 (6624238327).jpg|Cerkev sv. Frančiška Ksaverija Cáceres.JPG|Stolp Palacio de las Cièñas </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Caceres}} {{commons}} * [http://www.ayto-caceres.es/ Cáceres City Council website] {{in lang|es}} * [https://web.archive.org/web/20140714204453/http://www.go-2-nice-places.com/2014/07/caceres.html Cáceres sights] (No longer working) [[Kategorija:Cáceres| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 1. stoletju pr. n. št.]] t2lenwdq9w0ni6d2sqywvytvobtxrat 0 607739 6748307 6741737 2026-09-09T09:08:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748307 wikitext text/x-wiki [[Slika:Elegest I.png|thumb|right|Elegeški napis]] '''Elegeški napis''' je napis [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejskih Kirgizov]], ki ga je leta 1888 odkril J. R. Aspelin na levem bregu reke Elegest v [[Tuva|Tuvi]].<ref>{{Cite web|url=http://www.runiform.lingfil.uu.se/wiki/Elegest_I#cite_note-1|title = Elegest I - A Database of Turkic Runiform Inscriptions}}</ref> Napis je bil postavljen okoli leta 650 n. št., se pravi približno 100–150 let pred [[Orhonski napisi|Orhonskimi napisi]]. Napis je leta 1891 pregledal in prepisal Klements. Naslednje leto je Ožurkov naredil odtis napisa in ga podaril Vasiliju Radlofu. Elegeški napis je Adrijanov leta 1915 prinesel v muzej Minusinsk in ga registriral pod številko 19. ==Opis== Napis je napisan na surovem temno sivem peščenjaku z dimenzijami 320 x 66 x 20 cm. Kamen je na vrhu ozek in se proti dnu širi in je po celi višini razpokan. Napis ima 12 zdolžno napisanih vrstic in na dnu žig, ki v prvih objavah ni bil jasno viden.<ref name=Tekin1>Talât Tekin. [http://turkoloji.cu.edu.tr/ESKI%20TURK%20DILI/talat_tekin_elegest_yaziti.pdf Elegest (Körtle Han) Yazıtı]. Türk Dilleri Araştırmaları Dergisi, Cilt 5, 1995, str.19-32.</ref> V kamen je bilo pred napisom vklesanih več podob. ==Vsebina== Elegeški napis ni tako znan kot drugi turški napisi. Napis je nagrobnik turškega mojstra Alpa Urunguja, ki je umrl v starosti devetintridesetih let. V napisu izraža svojo žalost, ker je bil zaradi smrti ločen od svojega ljudstva, sina, države, sorodnikov, dote in turškega kagana. V Turčiji je besedilo leta 1940 objavil jezikoslovec in zgodovinar Husein Namık Orkun.<ref>Hüseyin Namık Orkun, Eski Türk Yazıtları, C. 3, İstanbul 1940, str. 179-185.</ref> {{clear}} == Besedilo== <div style="font-style:italic"> {| |-valign="bottom" | '''Izvirno besedilo v [[Stara turščina|stari turščini]]:''' :quyda qunǰuyïm a äsizim a ayït a özdä oγlïm äsizim a adrïltïm a ayït a :yüz är qadašïm uyurïn üčün yüz ärin älig öküzin […] :kök täŋridä kün ay äsiz ärmiš ayït a äsizim a adrïltïm a :qanïm elim a äsizim a ayït a […] bökmädim qanïm elim a ayït a adrïltïm :körtlä qan al uruŋu altunlïγ käšig […] bäldä […] toquz säkiz on yašda :uruŋu külig toq bögü tärkän a qaŋïm bäg ärdäm üčün […] :qara bodunïm qatïġlanïŋ el törösin ïdmaŋ ayït a äsiz älim qanïm :elim uγrïnta sü bolïp […] yoq […] säkiz är […] :elim […] :buŋ baŋa […] bat ärmiš öldim ayït a äsizim a […] :tört adaq yïlqïm säkiz adaqlïγ barïmïm buŋïm yoq ärdim :qadašïm a äkenim a adrïltïm a ayïta qara bodunïm a adrïltïm ayït a män | '''Prevod:''' :O moj soprog v osamljenem kraju! O moja žalost! Lahko rečeš! O moj sin v dolini! O moja žalost! On, odšel sem. Lahko rečeš! :Zaradi sposobnosti mojih sto sorodnikov […] s sto sorodniki in petdesetimi voli. :Tako sonce kot luna na modrem nebu sta bila obtežena od žalosti. Lahko rečeš! O moja žalost! On, odšel sem. :O moj kan, o moje kraljestvo! O moja žalost! Lahko rečeš! […] Nisem bil popolnoma zadovoljen. Moj kan, moje kraljestvo! Lahko rečeš žalost! Odšel sem. :[Jaz sem] Kortla kan, Al Uruŋu. […] zlati tul […] okoli mojega pasu. Star sem bil devetinsedemdeset let. :O Uruŋu Kulig Tok Bogu Tarkan! Zaradi zaslug mojega očeta, bega […] :Prizadevajte si, moje preprosto ljudstvo! Ne zavračajte nepisanega zakona kraljestva! Reci, moje žalostno ljudstvo in kan! : Moje kraljestvo je ob pravem času zbralo vojsko […] osem mož […] :Moje kraljestvo […] :Žalost me je […] zadela. Umrl sem. Reci, o moja žalost! […] :Moja štirinožna živina, moje osemnožno premoženje. Nisem doživel žalosti. : O moji sorodniki, o moji potomci! Odšel sem. Reci! O moje preprosto ljudstvo! Odšel sem. Reci! |} {| |-valign="bottom" | ;Turk Bitigov prevod<ref>{{Cite web|url=http://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=2&oid=10&m=1|title=Turk Bitig|access-date=2026-08-24|archive-date=2026-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20260422172651/https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=2&oid=10&m=1|url-status=dead}}</ref> '''Izvirno besedilo v [[Stara turščina|stari turščini]]:''' :Quyïda : qunčuyïma : esizime : yïta : özde : oγulïm : adïrïldïm : yïta : :jüz er : qadašïm : uyarun : üčün : jüz erin : elig üküzin tekdi : :Kök Teŋiride : kün ay esiz ermiš : esizime : adïrïldïm : :aqanïm elime : esizime : yïta : ... aqanïm elime : esizime : yïta : adïrïldïm : :Kürtel qan al uruŋ altunluγ keš : eginin jütim belimde bandïm : toquz sekiz on yašïm : :uruŋ Külüg Toq : Bögü Terikine : аqanïm bek erdemi üčün : birle bardï :qara : budunum : qatïγlanïŋ : el törüsü : ïdman : : yïta : esiz elim : qanïm :Elim : uγurïnda : sü bolčï : erlerim edükim yoq : ič biligde : bertegmede sekiz : er : sürdim : :Elim : otšïŋa bir qïlnu ... :Buŋ : baŋa : büŋ at ermiš : öldim : yïta : esizime yïlqïn yana : :Tört kü yïlqïm : sekiz adaqlïγ : barïmïm : buŋïm : yoq ertim : :qadašïma : ekenime : adïrïldïm : yïta : qara : budunuma adïrïldïm : yïta : men | '''Prevod:''' :Ženo sem pustil brez lastnika pri ognjišču, otroke sirote v stepi. Izgubil sem vas, sirote moje. :Po odločitvi stotih mojih sorodnikov je sto mož napolnilo petdeset bikov. :Sonce in luna brez lastnika v modrem Tengriju. Zapustil sem (svoje ljudstvo). :Očetu, ljudstvu, svojim sirotam brez lastnika ... Ločil sem se od očeta, ljudstva, svojih sirot brez lastnika. :Pri devetinsedemdesetih letih sem si zavezal lok v zlati tul od Kürtel-kana Al Urunga. :Moj oče Urung Külüg Toq Bögü Terikin se je v imenu hrabrih gospodov zbral. :Moje ljudstvo, bodite neomajni. Vladar ljudstva je odšel. Zapuščeno ljudstvo, sorodniki brez lastnika. :Nisem dovolil, da bi vojaki padli zaradi sreče mojega ljudstva. Osem vojakov, ki so bili v ladji, sem ujel. :Zaradi zmag mojega ljudstva, ki ... :Žalost zame je bila na sto konjih. Umrl sem. Moji konji brez lastnika, sirote. :Moji štirje najboljši konji, moja osemnoga hiša, prej nisem imel žalosti. :Ločil sem se od sorodnikov, mojih preprostih ljudi brez lastnika, sirot. |} </div> == Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Gerard Clauson, An Etymological Dictionary of the Pre-Thirteenth-Century Turkish, Oxford 1972 (EDPT) * Inscriptions de l'Ienisseï, recueillies et publiées par la Société finlandaise d'Archéologie, Helsingfors 1889. * S. Ye. Malov, [https://www.avetruthbooks.com/2023/08/malov-s-e-enisejskaja-pismennost-tjurkov-1952.html Yeniseyskaya pis'mennost' tyurkov], Moskva-Leningrad 1952 * Hüseyin Namık Orkun, Eski Türk Yazıtları, I-IV, İstanbul 1936-1941 * Wilhelm Radloff, Atlas der Alterthümer der Mongolei, Petersburg 1892 * Wilhelm Radloff, Die alttürkische Inschriften der Mongolei, St. Petersburg 1895 * Talât Tekin, "On a Misinterpreted Word in the Old Turkic Inscriptions", UAJb., c. 35IB (1964), str. 134-144. * Talât Tekin, A Grammar of Orkhon Turkic, Indiana University Publications: 69, Bloomington 1968 * D. D. Vasil'yev, Korpus tyurksikh runiçeskikh pamyatnikov basseyna yeniseya, Leningrad 1983 * Ali Tayyar Önder, Türkiye'nin Etnik Yapısı: Halkımızın Kökenleri ve Gerçekler, str.203-204 * Fahri Kırzıoğlu, Her Bakımdan Türk Olan Kürtler, Ankara, 1964 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kirgizi]] 2tacjmelfo1gk6vroabkfjv9tswflpj 0 607926 6748335 6746318 2026-09-09T11:54:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748335 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Philippine crocodile |fossil_range = [[Late Pleistocene]]–[[Holocene|Present]], {{fossil_range|0.1|0|ref=<ref name="Rio2021">{{cite journal |last1=Rio |first1=J. P. |last2=Mannion |first2=P. D. |date=2021 |title=Phylogenetic analysis of a new morphological dataset elucidates the evolutionary history of Crocodylia and resolves the long-standing gharial problem |journal=PeerJ |volume=9 |article-number=e12094 |pmid=34567843 | doi=10.7717/peerj.12094 |pmc=8428266 |bibcode=2021PeerJ...912094R |doi-access=free}}</ref>}} | image = Crocodylus mindorensis by Gregg Yan 01.jpg | image_caption = An adult basking on the island of [[Palawan]], Philippines | status = CR | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |title=''Crocodylus mindorensis'' |author=Van Weerd, M. |author-link= |author2=C. Pomaro, C. |author3=De Leon, J. |author4=Antolin, R. |author5=Mercado, V. |date=2016 |article-number=e.T5672A3048281 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T5672A3048281.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | status2 = CITES_A1 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Reptilia]] (plazilci) | infraclassis = [[Archosauromorpha]] | familia = [[Crocodylidae]] | ordo = [[Crocodilia]] (krokodili) | genus = ''Crocodylus'' | species = '''''C. mindorensis''''' | binomial = '''''Crocodylus mindorensis''''' | binomial_authority = [[Karl Patterson Schmidt|Schmidt]], 1935 | range_map = distribution crocodylus mindorensis.PNG | range_map_caption = Območje filipinskega krokodila v modri barvi }} '''Filipinski krokodil''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Crocodylus mindorensis'''''), znan tudi kot '''mindorski krokodil''', '''filipinski sladkovodni krokodil''', '''bukarot'''<ref name="OliverosTelanVanWeerd2006">[http://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Dalu-11c95805.pdf "Crocodile Surveys - iucncsg.org"]</ref> v Ilocanu in bolj splošno kot '''buvaja''' v večini filipinskih nižinskih kultur, je endemičen na [[Filipini]]h.<ref>[http://www.txtmania.com/trivia/only.php "Only in the Philippines - Endemic Animals in the Philippines"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170806161457/http://www.txtmania.com/trivia/only.php |date=2017-08-06 }}. TxtMania.com. Retrieved on 2007-10-22.</ref><ref>Ross, Charles A. [http://www.philippinecrocodile.com.ph/crocodile_status_in_ligawasan_marsh.html "Crocodile Status in Ligawasan Marsh"]. Philippine Crocodile. Retrieved on 2012-07-12.</ref> Od leta 2008 je uvrščen med kritično ogrožene vrste zaradi izkoriščanja in netrajnostnih metod ribolova,<ref>[http://www.crocodilian.com/cnhc/csp_cmin.htm "Crocodilian Species - Philippine Crocodile (Crocdylus mindorensis)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170706202834/http://crocodilian.com/cnhc/csp_cmin.htm |date=2017-07-06 }}. Crocodilian Species List. Retrieved on 2007-10-22.</ref> kot je ribolov z dinamitom.<ref>[http://www.bp.com/liveassets/bp_internet/globalbp/STAGING/global_assets/downloads/B/BPM_05one_Philipines_text.pdf "Wildlife Conservation in the Philippines"]. BP.com. Retrieved on 2007-10-22.</ref> Metode ohranjanja izvajajo nizozemsko-filipinski sklad Mabuwaya,<ref name="cepf">[http://www.cepf.net/xp/cepf/news/in_focus/2007/january_feature.xml "Philippine Crocodile Comeback"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071110171626/http://www.cepf.net/xp/cepf/news/in_focus/2007/january_feature.xml |date=2007-11-10 }}. cepf.net. Retrieved on 2007-10-22.</ref> Društvo za ohranjanje krokodilov in Zoološki inštitut HerpaWorld na otoku Mindoro. Ubijanje krokodila v državi je strogo prepovedano in se kaznuje z zakonom. == Taksonomija == Do leta 1989 je veljal za podvrsto novogvinejskega krokodila (''Crocodylus novaeguineae'').<ref name="Weerd">{{cite web |author=Van Weerd, M. |title=Philippine Crocodile (''Crocodylus mindorensis'') |url=http://www.iucncsg.org/content_images/attachments/species_descriptions/Philippine%20Crocodile.pdf|work=Crocodile Specialist Group}}</ref> Zdaj sta prepoznana kot tesno sorodna, a ločeni vrsti.<ref>{{cite web |last =Britton |first =A. |title=New Guinea Crocodile |work=Crocodilians: Natural History & Conservation |date =January 2009|publisher=Florida Museum of Natural History |url=http://crocodilian.com/cnhc/csp_cnov.htm |access-date=September 26, 2025}}</ref> == Evolucija == Rod ''Crocodylus'' verjetno izvira iz Afrike in se je razširil proti jugovzhodni Aziji in Amerikam,<ref name="Hekkala2021"/> čeprav se upošteva tudi avstralsko/azijski izvor.<ref name="Oaks2011">{{cite journal |author=Oaks, J. R. |year=2011 |title=A time-calibrated species tree of Crocodylia reveals a recent radiation of the true crocodiles |journal=Evolution |volume=65 |issue=11 |pages=3285–3297 |doi=10.1111/j.1558-5646.2011.01373.x |pmid=22023592 |bibcode=2011Evolu..65.3285O |s2cid=7254442 |doi-access=free}}</ref> Filogenetski dokazi podpirajo odstopanje ''Crocodylusa'' od njegovega najbližjega nedavnega sorodnika, izumrlega ''voaya'' z Madagaskarja, pred približno 25 milijoni let, blizu meje [[oligocen]]a in [[miocen]]a.<ref name="Hekkala2021">{{cite journal|last1=Hekkala |first1=E. |last2=Gatesy |first2=J. |last3=Narechania |first3=A. |last4=Meredith |first4=R. |last5=Russello |first5=M. |last6=Aardema |first6=M. L. |last7=Jensen |first7=E. |last8=Montanari |first8=S. |last9=Brochu |first9=C. |last10=Norell |first10=M. |last11=Amato |first11=G. |date=2021 |title=Paleogenomics illuminates the evolutionary history of the extinct Holocene "horned" crocodile of Madagascar, ''Voay robustus'' |journal=Communications Biology |volume=4 |issue=1 |page=505 |doi=10.1038/s42003-021-02017-0|pmid=33907305 |pmc=8079395 |doi-access=free}}</ref> == Filogeneza == Spodaj je kladogram, ki temelji na študiji datiranja konic iz leta 2018, ki sta jo hkrati izvedla Lee in Yates, z uporabo morfoloških, molekularnih (sekvenciranje DNK) in stratigrafskih (starost fosilov) podatkov,<ref name="LeeYates2018">{{cite journal | author=Lee, M. S. Y. |author2=Yates, A. M. |date=2018 |title=Tip-dating and homoplasy: reconciling the shallow molecular divergences of modern gharials with their long fossil |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=285 |issue=1881 |doi=10.1098/rspb.2018.1071 |pmid=30051855 |pmc=6030529 |doi-access=free}}</ref> kot je bil revidiran v paleogenomski študiji Hekkala in sodelavcev iz leta 2021 z uporabo DNK, ekstrahirane iz izumrlega voaya.<ref name=Hekkala2021/> Hallova namestitev krokodila na Novi Gvineji, predlagana v študiji Sales-Oliveira in sodelavcev iz leta 2023.<ref name="Sales-Oliveira2023">{{cite journal |author=Sales-Oliveira, V. |author2=Altmanová, M. |author3=Gvoždík, V. |author4=Kretschmer, R. |author5=Ezaz, T. |author6= Liehr, T. |author7=Padutsch, N. |author8=Badjedjea G. |author9=Utsunomia, R. |author10=Tanomtong, A. |author11=Ciof, M. |title=Cross‑species chromosome painting and repetitive DNA mapping illuminate the karyotype evolution in true crocodiles (Crocodylidae) |journal=Chromosoma |volume=132 |year=2023 |issue=4 |pages=289–303 |doi=10.1007/s00412-023-00806-6 |pmid=37493806 }}</ref> {{clade |style=font-size:90%;line-height:85% |label1=''[[Crocodylus]]'' |1={{clade |grouplabel1=Indo-Pacific |bar1=black |1={{clade |1={{clade |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus johnstoni'' [[sladkovodni krokodil]] }} }} }} |2={{clade |1={{clade |1={{clade|1=''Crocodylus novaeguineae'' [[Novogvinejski krokodil]] }} |2={{clade|1=''Crocodylus halli'' [[Crocodylus halli|Hall's New Guinea crocodile]] }} }} |2={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus mindorensis'' [[Filipinski krokodil]] }} }} }} }} |2={{clade |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus porosus'' [[Letvičar]]}} }} }} |2={{clade |1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus siamensis'' [[Siamski krokodil]] }} }} |2={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus palustris'' [[Močvirski krokodil]] }} }} }} }} }} |2={{clade |grouplabel1={{clade labels |label1=Africa |top1=80%}} |bar1=black |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus suchus'' [[Zahodnoafriški krokodil]] }} }} }} }} |2={{clade |bar1=black |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus niloticus'' [[Nilski krokodil]] }} }} }} |2={{clade |grouplabel1={{clade labels |label1=Latin America|top1=180%}} |bar1=black |1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus rhombifer'' [[Kubanski krokodil]] }} }} |bar2=black |2={{clade |1={{clade |1=''Crocodylus intermedius'' [[Orinoški krokodil]] |2=''Crocodylus acutus'' [[Šilonosi krokodil ]] }} |2={{clade|1=''Crocodylus moreletii'' [[Moreletov krokodil]] }} }} }} }} }} }} }} == Značilnosti == Filipinski krokodil je krokodilski [[endemit]] Filipinov. Je relativno majhen sladkovodni krokodil. Ima relativno širok gobec in debele koščene plošče na hrbtu (močen hrbtni oklep). Gre za dokaj majhno vrsto, ki doseže paritveno zrelost pri 1,5 m in tehta 15 kg pri obeh spolih. Ugotovljeno je bilo, da ima 69-kilogramski posameznik silo ugriza 2736 N.<ref>{{cite journal |author=Erickson, G. M. |author2=Gignac, P. M. |author3=Steppan, S. J. |author4=Lappin, A. K. |author5=Vliet, K. A. |author6=Brueggen, J. A. |author7=Inouye, B. D. |author8=Kledzik, D. |author9=Webb, G. J. W. |name-list-style=amp |year=2012 |title=Insights into the ecology and evolutionary success of crocodilians revealed through bite-force and tooth-pressure experimentation |journal=PLOS ONE |volume=7 |issue=3 |article-number=e31781 |doi=10.1371/journal.pone.0031781 |bibcode=2012PLoSO...731781E |pmid=22431965 |pmc=3303775|doi-access=free}}</ref> Odrasli le redko presežejo 2,7 m in tehtajo 90 kg, le največji samci pa dosežejo rekordno največjo velikost do 3,5 m, pri izjemnih posameznikih pa morda dosežejo največjo težo 210 kg.<ref name="Binan, Cruz and Mendoza">Michael Vincent F. Cruz, Alfonso G. Biñan, Jr. and Pedro G. Mendoza"].[https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Page-843dd0aa.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20260828225117/https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Page-843dd0aa.pdf |date=2026-08-28 }}. [https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Page-843dd0aa.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20260828225117/https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Page-843dd0aa.pdf |date=2026-08-28 }} IUCNSSC Crocodile Specialist Group.</ref> Samice so nekoliko manjše od samcev. Filipinski krokodili so zlato rjave barve, ki se z odraščanjem potemni. == Razširjenost in habitat == Filipinski krokodil je bil iztrebljen v Samarju, Jolu, Negrosu, Masbateju in Busuangi. Populacije še vedno obstajajo v [[Naravni park severne Sierre Madre|naravnem parku severne Sierre Madre]] znotraj deževnega gozda [[Luzon]], San Marianu, Isabeli, na otoku Dalupiri na otokih Babujan, v Abri na Luzonu in v močvirju Ligavasan, v jezeru Sebu v južnem Cotabatu, v reki Pulangi v Bukidnonu, v močvirju Paghungavan na otoku Siargao in morda v zavetišču za divje živali močvirje Agusan na [[Mindanao|Mindanau]].<ref name="Weerd"/><ref>{{cite web |url=http://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Page-843dd0aa.pdf |title=Info |publisher=www.iucncsg.org |access-date=2020-01-02 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924222048/https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Page-843dd0aa.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Proc-17f3b2b9.pdf |title=Manila Proceedings.indd |access-date=2020-01-02 |archive-date=2021-09-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210922151735/https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Proc-17f3b2b9.pdf |url-status=dead }}</ref> Populacije filipinskih krokodilov, ki prebivajo na teh lokacijah, živijo geografsko izolirane druga od druge, kar na koncu vpliva na diferenciacijo njihove populacije in zmanjšuje genetsko raznolikost.<ref>Tabora. (2012). Detection of Crocodylus mindorensis x Crocodylus porosus (Crocodylidae) hybrids in a Philippine crocodile systematics analysis. ZOOTAXA, 3560, 1–31.</ref> V preteklosti so ga našli v delih Visaje, dokler se njegovo število ni drastično zmanjšalo, predvsem zaradi uničenja [[habitat]]a. Ti krokodili jedo bolne ribe v bistveno večjem deležu kot zdrave ribe, s čimer izboljšujejo splošno zdravje ribjega staleža. Z lovljenjem najpogostejših rib uravnavajo populacijo rib; vsaka vrsta, ki nenadoma postane prevladujoča, se vrne v pravilno razmerje. Krokodilski iztrebki so hranljivi za ribe in vsebujejo kritično pomembne kemikalije. == Stanje ohranjenosti == [[File:Crocodylus mindorensis by Gregg Yan 02.jpg|thumb|left|Filipinski krokodil plava neopazno]] ''Crocodylus mindorensis'' velja za najbolj ogroženo vrsto krokodila na svetu, saj je na [[Rdeči seznam IUCN|rdečem seznamu IUCN]] uvrščen med kritično ogrožene vrste.<ref name=iucn/> Ocena populacije 100 ne-izleglih osebkov poudarja kritično stanje vrste.<ref name="van Weerd 31–50">{{Cite journal|last1=Van Weerd|first1=M. |last2=Van der Ploeg|first2=J. |date=2004 |title=A new future for the Philippine crocodile, ''Crocodylus mindorensis'' |journal=Sylvatrop |volume=13 |pages=31–50 |url=https://www.researchgate.net/publication/235800476}}</ref> Od oktobra 2021 je C. mindorensis s strani IUCN uvrščen med kritično izčrpane vrste.<ref name="iucn green status 31 October 2021">{{cite iucn |author=Van Weerd, M. |author2=Gatan-Balbas, M. |date=2021 |title=''Crocodylus mindorensis (Green Status assessment)'' |volume=2021 |article-number=e.T5672A567220213 |access-date=15 January 2022}}</ref> Zdi se, da je ubijanje krokodilov glavni vzrok za zmanjšanje števila te vrste. Na severovzhodnem Luzonu je bil v okviru projekta rehabilitacije, opazovanja in ohranjanja krokodilov (CROC) sprejet skupnostni pristop k ohranjanju, katerega cilj je doseči trajnostno sobivanje krokodilov in lokalnega prebivalstva.<ref name="van Weerd 31–50"/> [[File:Croc.jpg|thumb|Mladi krokodil]] Leta 2007 je več ljudi na Filipinih ustanovilo specializirano skupino, ki se ukvarja z ohranjanjem krokodilov. Filipinsko društvo za ohranjanje krokodilov in Zoološki inštitut HerpaWorld delata na programih za ohranjanje vzreje in izpusta krokodilov v naravo. ''C. mindorensis'' je veljal za lokalno izumrlega v delu svojega nekdanjega območja razširjenosti v severnem Luzonu, dokler leta 1999 v San Marianu v Isabeli niso ujeli živega primerka. Ta primerek, ki so ga ugrabitelji poimenovali ''Isabela'', je bil do izpustitve avgusta 2007 predan v oskrbo Centra za rehabilitacijo in ohranjanje krokodilov. Ob izpustitvi je bil primerek dolg 1,6 m.<ref name="Inq20070825">{{cite news |last =Burgonio |first =T.J. | title ='Isabela,' the croc, to be freed in wilds | work=Inquirer.net |date=2007 | url =http://newsinfo.inquirer.net/breakingnews/regions/view_article.php?article_id=84577 | access-date =2007-09-02 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070902040807/http://newsinfo.inquirer.net/breakingnews/regions/view_article.php?article_id=84577 | archive-date=2007-09-02}}</ref> Filipinski krokodil je leta 2001 postal nacionalno zaščiten z zakonom z uveljavitvijo republiškega zakona 9147, znanega kot Zakon o divjih živalih. Uboj krokodila je kazniv, najvišja kazen pa je 100.000 ₱ (kar ustreza približno 2500 USD).<ref name="Weerd"/> Filipinski senat je 31. maja 2012 vložil resolucijo št. 790, s katero je dodatno okrepil in dopolnil obstoječe zakone za zaščito filipinskega krokodila in morskega krokodila.<ref>(2012-05-31). [http://www.senate.gov.ph/lisdata/1340011258!.pdf "Senate P.S.R. 790"]. Senate of the Philippines 15th Congress. Retrieved on 2012-07-16.</ref> === Mediji === Ta krokodil je bil predstavljen v oddaji National Geographica ''Dangerous Encounters'', ki jo je vodil specialist za krokodile dr. Brady Barr. V eni od epizod si je Barr prizadeval biti prvi, ki bi videl vse vrste krokodilov na svetu. Na srečo mu je uspelo videti filipinskega krokodila, starega približno dva tedna.<ref>[https://web.archive.org/web/20071013135421/http://channel.nationalgeographic.com/channel/video/index.html?bcpid=192889067&bctid=193718847 National Geographic Channel Videos - Adventure Shows, Natural History & More] channel. National Geographic. Retrieved on 2007-10-22.</ref> Izvalitev filipinskega krokodila je bila zabeležena v GMA News ''Born to Be Wild''. Zabeležili so tudi, da tropske ognjene mravlje, invazivna vrsta, jedo neizvaljena jajca ogroženih bukarotov. Medijska ekipa je rešila gnezdo pred napadom ognjene mravlje. Posneli so tudi odrasle filipinske krokodile.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=26Rm86ZoZj4|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211219/26Rm86ZoZj4|archive-date=2021-12-19|url-status=live|title=Born to Be Wild: Actual hatching of a Philippine crocodile|publisher=YouTube|date=2017-08-14|access-date=2020-01-02}}{{cbignore}}</ref> == Splošna imena == Poleg splošnega izraza buvaja ali buaja (ki se običajno uporablja za ''C. porosus'', lahko pa se uporablja tudi za ''C. mindorensis'' v jezikih, kjer se vrsti ne razlikujeta) so bili na otokih znani pod različnimi imeni. V španskih kolonialnih zapisih sta bili vrsti pogosto ločeni kot krokodil (za ''C. porosus'') in kajman (za ''C. mindorensis''), vendar te razlike ne sledijo angleški slovarji in prevodi.<ref name="Van Der Ploeg"/> Znani so tudi kot bukarot ali bokarot v jezikih Ilocano, Isneg, Ibanag in Yogad; meso v jezikih Itawis, Yogurt, Dupaningan Agta in Kalinga; in hladno v jeziku Gaddang. Na južnem Luzonu in osrednjih otokih Filipinov so bili znani tudi kot tigbin v tagalogščini; barangajs v jezikih Bicol, Mangyan in Eastern Visayas; balanghitao ali balangita v cebuanščini in osrednjem visajanščini; in tudi Burangas ali Burangaris v Mangyanu. Na Mindanau in Palavanu so znani kot nguso v Agusan Manobo; sapding v Mandayi; bangitao ali dagorogan v Maranau; bungut v Bataku; in bungot v Tagbanwi. == Mitologija, folklora in kulturni pomen == V predkolonialnih verovanjih anitov na Filipinih so se krokodili (tako ''C. mindorensis'' kot ''C. porosus'') bali in jih častili, kar je igralo ključno vlogo pri njihovem preživetju vse do sodobnega časa. Španci so zabeležili, da so bile reke in jezera polna krokodilov, ljudje pa so pogosto živeli in lovili ribe v njihovi bližini, kar je vznemirilo večino evropskih opazovalcev. Nekatere skupnosti so postavile majhne bambusove ograje, da bi krokodile odvrnile od določenih območij, ljudje pa so se izogibali izzivanju, vendar na splošno niso sprejeli veliko posebnih previdnostnih ukrepov proti njim. Med krokodili in ljudmi je obstajal neizrečen 'mirovni pakt'. Obstajali so zelo strogi tabuji glede ubijanja krokodilov ali uživanja krokodilovega mesa. Krokodile, ki napadejo ali ubijejo človeka, skupnost vedno ubije.<ref name="Van Der Ploeg"/> Splošno prepričanje je bilo, da krokodili nikoli ne napadajo ljudi samovoljno. Zato so napade krokodilov obravnavali s fatalističnim odnosom, kot krivdo žrtve za kršitev tabujev ali kot kazen duhov za prelom prisege. Španski osvajalec [[Miguel López de Legazpi]] je leta 1571 zapisal, da so bile njegove pogodbe s Sulejmanom, Ačejem in Lakandulo iz Manile in Tonda sklenjene pod pogojem, da bodo umrli in jih bodo krokodili pojedli, če bodo kršili pogodbe. Ne glede na to je bilo pojedenje krokodila obravnavano kot častna smrt, saj je zagotavljalo, da bo krokodil dušo osebe varno prenesel v duhovni svet po mavrici. Krokodile, ki so bili deležni vraževerja, lahko na splošno razdelimo na tri vrste: krokodile, ki so reinkarnacije prednikov (''anito''), utelešenja močnih naravnih duhov (''divata'') ali spremenjene zlonamerne duhove ali čarovnice (''asvang''). Vsi krokodili niso poosebitve teh treh, vendar se krokodili z izjemnimi lastnostmi, kot so velika velikost, nenavadna krotkost, nenavadna obarvanost, pohabljenost ali vidne prirojene napake, pogosto obravnavajo kot take. V več mitih o stvarjenju na otokih je stvarniško božanstvo krokodil, krokodili pa so bili pogosto obravnavani kot varuhi duhovnega sveta (kamor gredo mrtvi) in psihopompi, ki varno vodijo duhove mrtvih. Verjeli so tudi, da krokodili obstajajo v nekakšnem vzporednem duhovnem svetu, ki ga pogosto razlagajo kot podvodno vas. Več etničnih skupin ima krokodile za svoje neposredne prednike, ''datuji'' in bojevniki pa so pogosto sledili njihovemu rodu krokodilom. Krokodile so pogosto nagovarjali tudi s sorodstvenimi nazivi, kot je nono ("dedek"). Upodobitve krokodilov so bile pogosto vklesane v krste ali vtkane v pogrebna oblačila, da bi zaščitili duha pokojnika. Krokodilski zobje so se pogosto nosili tudi kot ''agimati'' (amuleti) za zaščito pred boleznimi in zlimi duhovi. V sodobni filipinski kulturi so krokodili dojemani negativno. Veljajo za škodljivce in grožnjo majhnim otrokom in živini. Povezujejo jih tudi s pohlepom, prevaro, korupcijo in nepotizmom. Izraz ''buvaja'' se pogosto uporablja kot žalitev za korumpirane politike in vladne uradnike, oderuhe in policijo.<ref name="Van Der Ploeg">{{cite journal |last1=Van Der Ploeg |first1=Jan |last2=Van Weerd |first2=Merlijn |last3=Persoon |first3=Gerard A. |title=A Cultural History of Crocodiles in the Philippines: Towards a New Peace Pact? |journal=Environment and History |date=2011 |volume=17 |issue=2 |pages=229–264 |doi=10.3197/096734011X12997574043008 |jstor=41303508 |bibcode=2011EnHis..17..229V |issn=0967-3407}}</ref><ref>{{Cite web |last=Madarang |first=Catalina Ricci S. |date=2021-06-23 |title=Crocodiles are not hated creatures, symbols of corruption centuries ago. Here's why. |url=https://interaksyon.philstar.com/hobbies-interests/2021/06/23/194515/crocodiles-are-not-hated-creatures-symbols-corruption-centuries-ago-heres-why/ |access-date=2022-05-16 |website=Interaksyon |language=en-US}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == {{Refbegin}} * [http://www.whozoo.org/Anlife2001/ryancrai/RPC_PhilippineCrocodile.htm Philippine Crocodile: WhoZoo] * [http://www.flmnh.ufl.edu/cnhc/csp_cmin.htm Crocodilian Species-Philippine Crocodile (Crocodylus mindorensis)] * [https://web.archive.org/web/20071007174159/http://www.herpaworld.com/index.php?action=pz_tier_det&id_art=27&topic=Crocodilians "''Crocodylus mindorensis'' - HerpaWorld"] {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Crocodylus mindorensis}} {{Wikispecies|Crocodylus mindorensis}} * [https://reptile-database.reptarium.cz/Crocodylus/mindorensis Crocodylus|mindorensis] * Mabuwaya Foundation <ref>{{cite web|url=http://www.mabuwaya.org/index.cfm?p=1E8F0AAB-0715-7006-94BF1EB926296D04|title=Mabuwaya - Home|last=Weerd|first=Mabuwaya Foundation, Merlijn van|website=www.mabuwaya.org|access-date=2016-03-16}}</ref> * [https://www.iucnredlist.org/search?query=Crocodylus%20mindorensis&searchType=species Crocodylus mindorensis] {{Taxonbar|from=Q272402}} [[Kategorija:Pravi krokodili]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1935]] [[Kategorija:Plazilci Azije]] dmyn9rzo7vodp33i207xswkx2xau19w 0 608230 6748253 6746224 2026-09-09T04:13:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6748253 wikitext text/x-wiki {{Distinguish|Oguzi| Ujgurski kaganat}} '''Devet Oguzov''' ({{langx|otk|𐱃𐰸𐰆𐰔:𐰆𐰍𐰔|Toquz Oɣuz}}; {{lang-zh|c={{linktext|九|姓}}|p=Jiǔ Xìng|l=Devet priimkov}}; {{bo|t=དྲུག་རུས་དགུ་|w=drug rus dgu}}, dob.: 'Turki devetih kosti')<ref>[http://irq.kaznpu.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=15&m=1 Kultegin's Memorial Complex, TÜRK BITIG]</ref><ref>Venturi, Federica (2008). "An Old Tibetan document on the Uighurs: A new translation and interpretation". ''Journal of Asian History''. '''1''' (42): 24</ref> slovensko '''Devet plemen''', je bila politična zveza devetih turških plemen Telejev v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]]. Devet plemen je bilo organiziranih znotraj [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata]] (552–603) in mu bilo podrejenih. Po razpadu kaganata se je zveza ohranila. Turška beseda 'oğuz' pomeni 'skupnost', beseda 'toquz' pa 'devet'. Skupnost se je morda imenovala tudi Üç-Oğuz, pri čemer 'üç' pomeni 'tri'.<ref>Gumilev L.N. ''Ancient Turks'', Moscow, 'Science', 1967, Ch.5 http://gumilevica.kulichki.net/OT/ot5.htm{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=July 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=no }}</ref> Devet plemen je bilo morda prvič omenjenih v [[Orhonski napisi|Orhonskih napisih]], napisanih v 730. letih. Devet plemen je bilo v kitajski zgodovini poimenovanih Ujguri, Puguji, Huni, Bajeguki, Tongluoji, Sidžieji, Čibi, A-Busi in Gulunvugusi.<ref>Theobald, U. [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/uighurs.html "Huihe 回紇, Huihu 回鶻, Weiwur 維吾爾, Uyghurs"] in ''ChinaKnowledge.de - An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art''</ref> Prvih sedem naštetih plemen, ki so živela severno od puščave [[Gobi]], je bilo prevladujočih, medtem ko so se A-Busi in Gulunvuguji pojavili kasneje in so bili nekje po letu 743 sprejeti kot enakovredni člani skupnosti. [[Bilge kagan]] iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je imel Devet plemen za ''"[svoje] ljudstvo"''. V Kultiginovih napisih je omenjeno, da so se [[Gokturki]] in Devet plemen bojevali petkrat na leto.<ref>Ergin 1970:81</ref><ref>Gündüz 2002/2:263</ref><ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan Inscription] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220204163547/https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 |date=2022-02-04 }} at [https://bitig.kz/?lang=e&mod=1 Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20260401230534/https://bitig.kz/?lang=e&mod=1 |date=2026-04-01 }}</ref> <blockquote>𐱃𐰸𐰆𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣:𐰚𐰤𐱅𐰃:𐰉𐰆𐰑𐰣𐰢:𐰼𐱅𐰃:𐱅𐰭𐰼𐰃:𐰘𐰃𐰼:𐰉𐰆𐰞𐰍𐰴𐰃𐰤:𐰇𐰲𐰇𐰤:𐰖𐰍𐰃:𐰉𐰆𐰡𐰃 ''Toquz Oγuz budun kentü budunïm erti teŋіri jer bolγaqïn üčün yaγï boltï.'' ''"Devet plemen je bilo moje ljudstvo. Ker se je nebo pomešalo z zemljo, so postali sovražniki."''</blockquote> Politično povezanost nekaterih plemen Devetih plemen z Gokturki so nakazovali tudi drugi tuji viri. Seznam devetih plemen Jaouoge, Huduoge, Guluovu, Mogešiči, A-Vudi, Gesa, Huvasu, Jaovuge in Šijavu je tudi v [[Stara knjiga Tanga|Stari]]<ref>''Jiu Tangshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7195 Vol. 195]</ref> in [[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]].<ref>''Xin Tangshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A Vol. 217a]</ref> Po Hanedi (1957) je bilo devet plemen pod vodstvom jaglakarja vključenih v [[Ujguri|Ujgure]].<ref>Haneda Tōru 羽田亨,「九姓回鶻とToquz Oγuz との関係を論ず」, 1957: 341.</ref> V nasprotju z njim je Golden (1992) menil, da je Devet plemen spadalo v dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] in so jih vodili Ujguri.<ref>Golden, P.B. (1992) ''An Introduction the History of Turkic Peoples'', str. 156-157</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turki]] [[Kategorija:Srednji vek]] p72xs3ihg2j1sopf3ezvmkn7c1dsd69 0 608404 6748084 6747950 2026-09-08T13:28:37Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ ref 6748084 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih [[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]], zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 4vx6ggbg8m8gvt2uxt56njgyyxercwn 6748085 6748084 2026-09-08T13:30:10Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ slike 6748085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih [[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]], zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|The epitaph of [[Pugu Yitu]], a Xueyantuo who died in 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Cavalry figurines from the tomb of [[Pugu Yitu]], a Xueyantuo leader]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Ceramic figures from [[Epitaph of Pugu Yitu|Shoroon Dov Kurgan]], the tomb of Pugu Yitu, a Xueyantuo leader.]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Painting from the [[Shoroon Bumbagar tomb]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] gikgvx8i8ec6jemzhicz3zjxe2y16qu 6748096 6748085 2026-09-08T13:39:10Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ podnapisi 6748096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih [[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]], zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 7ypo32aqic29iihvkhc74j56wfr1df8 6748274 6748096 2026-09-09T06:30:33Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ nadaljevanje 6748274 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih [[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]], zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Inču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena Čibi in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Inču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] ky5owc8wk8oqke5n9ucsbylokhgwoyw 6748314 6748274 2026-09-09T09:57:32Z Octopus 13285 /* Viri */ Kategorija:Šuejantuo 6748314 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih [[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]], zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Inču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena Čibi in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šikui kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Inču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] mgs4vmcjfnryulnh9gfd1t0gpijx5fu 0 608431 6748129 6747882 2026-09-08T15:43:10Z TadejM 738 /* vrh */ pnp 6748129 wikitext text/x-wiki {{pp-semi-indef|small=yes}} [[File:Good Food Display - NCI Visuals Online.jpg|thumb|Nekatera zdrava živila, vključno s [[fižol]]om, [[polnozrnato žito|žiti]], [[cvetača|cvetačo]], [[melona|melono]], [[testenina|testeninami]], [[kruh]]om, [[pomarančo]], [[puran]]om, [[riba|ribami]], [[korenje]]m, [[repa|repo]], [[bučka]]mi, [[sladkorni grah|sladkornim grahom]], [[zeleni grah|zelenim grahom]], [[radič]]em, [[beluš]]i, [[patisonka|patisonkami]], [[pusta govedina|pusto govedino]], [[paradižnik]]om in [[krompir]]jem<ref>{{Cite web|date=2001-01-01|title=Healthy Food Display: Image Details|url=https://visualsonline.cancer.gov/details.cfm?imageid=2397|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210506043125/https://visualsonline.cancer.gov/details.cfm?imageid=2397|archive-date=2021-05-06|access-date=2021-10-03|website=NCI Visuals Online|publisher=[[National Cancer Institute]]}}</ref>]] '''Zdrava prehrana''' je [[prehrana]], ki ohranja ali izboljšuje splošno [[zdravje]] in telesu zagotavlja ključna [[hranilo|hranila]]: [[voda|vodo]], [[makrohranila]], kot so beljakovine, [[mikrohranilo|mikrohranila]], kot so [[vitamin]]i, ter zadosti [[vlaknina|vlaknin]] in [[prehranska energija|prehranske energije]].<ref name="lean">{{Cite journal |last=Lean |first=Michael E.J. |date=2015 |title=Principles of Human Nutrition |journal=Medicine |volume=43 |issue=2 |pages=61–65 |doi=10.1016/j.mpmed.2014.11.009|s2cid=220865321 }}</ref><ref name="WHO2004">{{Cite book |last=World Health Organization, Food and Agricultural Organization of the United Nations |url=http://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/42716/9241546123.pdf?ua=1 |title=Vitamin and mineral requirements in human nutrition |date=2004 |publisher=World Health Organization |isbn=978-92-4-154612-6 |edition=2. |location=Geneva}}</ref> Zdrava prehrana lahko vsebuje sadje, zelenjavo in [[polnozrnato žito|polnozrnata žita]] ter le malo ali nič [[ultrapredelana hrana|ultrapredelane hrane]] ali [[sladkana pijača|sladkanih pijač]].<ref>{{Cite journal |last1=Harlan |first1=Timothy S. |last2=Gow |first2=Rachel V. |last3=Kornstädt |first3=Andreas |last4=Alderson |first4=P. Wolfram |last5=Lustig |first5=Robert H. |date=2023 |title=The Metabolic Matrix: Re-engineering ultraprocessed foods to feed the gut, protect the liver, and support the brain |journal=Frontiers in Nutrition |volume=10 |article-number=1098453 |doi=10.3389/fnut.2023.1098453 |doi-access=free |issn=2296-861X |pmc=10097968 |pmid=37063330}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Lustig |first=Robert H. |date=2020-11-05 |title=Ultraprocessed Food: Addictive, Toxic, and Ready for Regulation |journal=Nutrients |volume=12 |issue=11 |page=3401 |doi=10.3390/nu12113401 |doi-access=free |issn=2072-6643 |pmc=7694501 |pmid=33167515}}</ref> Potrebe po zdravi prehrani je mogoče pokriti z različnimi [[rastlinska prehrana|rastlinskimi]] in živalskimi živili, čeprav so pri [[veganska prehrana|veganski prehrani]] potrebni dodatni viri [[vitamin B12|vitamina B{{sub|12}}]].<ref>{{Cite journal |last1=Melina |first1=Vesanto |last2=Craig |first2=Winston |last3=Levin |first3=Susan |date=December 2016 |title=Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: Vegetarian Diets |archive-url=https://web.archive.org/web/20161202165753/https://www.eatrightpro.org/~/media/eatrightpro%20files/practice/position%20and%20practice%20papers/position%20papers/vegetarian-diet.ashx |archive-date=2016-12-02 |url=https://www.eatrightpro.org/~/media/eatrightpro%20files/practice/position%20and%20practice%20papers/position%20papers/vegetarian-diet.ashx |journal=Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics |volume=116 |issue=12 |pages=1970–1980 |doi=10.1016/j.jand.2016.09.025 |pmid=27886704|s2cid=4984228 |url-access=subscription }}</ref> Zdravstvene in državne ustanove so izdale različne [[seznam prehranskih vodnikov|prehranske vodnike]], da bi ljudi izobrazile o tem, kaj naj jedo, da bodo zdravi. Oglaševanje lahko spodbuja izbiro nezdravih živil.<ref>{{Cite journal |last=Lustig |first=Robert H. |date=2010 |title=Fructose: metabolic, hedonic, and societal parallels with ethanol |journal=Journal of the American Dietetic Association |volume=110 |issue=9 |pages=1307–1321 |doi=10.1016/j.jada.2010.06.008 |issn=1878-3570 |pmid=20800122}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Daubenmier |first1=Jennifer |last2=Lustig |first2=Robert H. |last3=Hecht |first3=Frederick M. |last4=Kristeller |first4=Jean |last5=Woolley |first5=Josh |last6=Adam |first6=Tanja |last7=Dallman |first7=Mary |last8=Epel |first8=Elissa |date=2014-03-01 |title=A new biomarker of hedonic eating? A preliminary investigation of cortisol and nausea responses to acute opioid blockade |journal=Appetite |volume=74 |pages=92–100 |doi=10.1016/j.appet.2013.11.014 |issn=1095-8304 |pmc=4125886 |pmid=24291355}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Moszak |first1=Małgorzata |last2=Marcickiewicz |first2=Justyna |last3=Pelczyńska |first3=Marta |last4=Bogdański |first4=Paweł |date=2025-05-13 |title=The Interplay Between Psychological and Neurobiological Predictors of Weight Regain: A Narrative Review |journal=Nutrients |volume=17 |issue=10 |page=1662 |doi=10.3390/nu17101662 |doi-access=free |issn=2072-6643 |pmc=12114007 |pmid=40431402}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Gheonea |first1=Theodora Claudia |last2=Oancea |first2=Carmen-Nicoleta |last3=Mititelu |first3=Magdalena |last4=Lupu |first4=Elena Carmen |last5=Ioniță-Mîndrican |first5=Corina-Bianca |last6=Rogoveanu |first6=Ion |date=2023-11-20 |title=Nutrition and Mental Well-Being: Exploring Connections and Holistic Approaches |journal=Journal of Clinical Medicine |volume=12 |issue=22 |page=7180 |doi=10.3390/jcm12227180 |doi-access=free |issn=2077-0383 |pmc=10672474 |pmid=38002792}}</ref> Da bi obrnili trend, morajo biti potrošniki informirani, motivirani in opolnomočeni za izbiro zdrave prehrane.<ref name="FAO-2024b">{{Cite book |last=FAO |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd1587en |title=The quest for healthy diets |date=2024 |publisher=FAO |isbn=978-92-5-139116-7 |doi=10.4060/cd1587en}}</ref> [[Označevanje živil]] je v nekaterih državah obvezno, da se lahko potrošniki odločijo izbrati živila glede na sestavine, ki vplivajo na zdravje.<ref name="EU1">{{Cite web |url=http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX:32011R1169 |title=Food information to consumers – legislation |website=EU |access-date=24 November 2017}}</ref><ref name="WHO123">{{Cite web |url=https://www.who.int/dietphysicalactivity/publications/f&v_promotion_initiative_report.pdf |title=WHO &#124; Promoting fruit and vegetable consumption around the world |website=WHO}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Vlassopoulos |first1=Antonis |last2=Katidi |first2=Alexandra |last3=Savvidou |first3=Tereza |last4=Kapsokefalou |first4=Maria |date=2022-12-01 |title=Alignment of Nutri-Score with Mediterranean Diet Pyramid: A Food Level Analysis |journal=Nutrients |volume=14 |issue=23 |page=5097 |doi=10.3390/nu14235097 |doi-access=free |issn=2072-6643 |pmc=9741127 |pmid=36501126}}</ref> Pomanjkanje zdrave prehrane bistveno vpliva na svetovno breme bolezni ter prinaša ogromne zdravstvene, gospodarske in socialne stroške.<ref name=":0" /> {{owidslider |start = 2024 |list = Template:OWID/Number healthy diet unaffordable#gallery |location = commons |caption = |title = |language = |file = [[File:Number healthy diet unaffordable, World, 2024.svg|link=|thumb|upright=1.6|right|Število ljudi, ki si ne morejo privoščiti zdrave prehrane]] |startingView = World }} Leta 2025 je minimalno raznoliko prehrano uživalo samo 30,8&nbsp;% otrok, starih od 6 do 23 mesecev, in 62,7&nbsp;% žensk, starih od 15 do 49 let.<ref name=":0">{{Cite book |last1=FAO |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd8306en |title=The State of Food Security and Nutrition in the World 2026 |last2=IFAD |last3=UNICEF |last4=WFP |last5=WHO |date=2026 |publisher=FAO ; IFAD ; UNICEF ; WFP ; WHO |isbn=978-92-5-140461-4 |language=English |doi=10.4060/cd8306en}}</ref> Leta 2024 si 31,9&nbsp;% svetovnega prebivalstva ni moglo privoščiti zdrave prehrane, v primerjavi s 36,9 odstotka leta 2020 in 38,4 odstotka leta 2017.<ref name="FAO-2024a">{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd0683en |title=The State of World Fisheries and Aquaculture 2024 |date=2024-06-07 |publisher=FAO |isbn=978-92-5-138763-4 |doi=10.4060/cd0683en}}</ref> Leta 2024 je bila nedostopnost zdrave prehrane največja v Afriki (66,6&nbsp;% prebivalstva) in mnogo manjša v Aziji (28,1&nbsp;%), Latinski Ameriki in Karibih (27,4&nbsp;%), Oceaniji (19,6&nbsp;%) ter Severni Ameriki in Evropi (5,0&nbsp;%).<ref>{{Cite book |last=FAO |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd4313en |title=World Food and Agriculture – Statistical Yearbook 2025 |date=2025 |publisher=FAO |isbn=978-92-5-140174-3 |language=English |doi=10.4060/cd4313en}}</ref> To je pogosto politično pogojeno.<ref>{{Cite journal |last1=Sisa |first1=Ivan |last2=Mena |first2=María Belen |date=2025-05-12 |title=A legal battle between Ecuadorian citizens and corporate power |journal=Journal of Global Health |volume=15 |article-number=03017 |doi=10.7189/jogh.15.03017 |issn=2047-2986 |pmc=12068418 |pmid=40354115}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Springmann |first1=Marco |last2=Dinivitzer |first2=Eugenia |last3=Freund |first3=Florian |last4=Jensen |first4=Jørgen Dejgård |last5=Bouyssou |first5=Clara G. |date=2025-01-09 |title=A reform of value-added taxes on foods can have health, environmental and economic benefits in Europe |journal=Nature Food |volume=6 |issue=2 |pages=161–169 |doi=10.1038/s43016-024-01097-5 |issn=2662-1355 |pmc=11850278 |pmid=39789160 |bibcode=2025NatFo...6..161S }}</ref> [[Organizacija za prehrano in kmetijstvo]] in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] sta opredelili štiri ključna načela zdrave prehrane. Po definiciji teh dveh organizacij je zdrava prehrana: * '''Zadostna''', saj zadovoljuje, ne da bi presegala, potrebe našega telesa po energiji in bistvenih hranilih, ki podpirajo številne telesne funkcije. * '''Raznolika''', saj vključuje različna hranljiva živila znotraj posameznih skupin živil in med njimi, kar pomaga zagotoviti zadostno količino hranil, ki jih naše telo potrebuje. * '''Uravnotežena''', saj vključuje energijo iz treh glavnih virov (beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati) na uravnotežen način, s čimer spodbuja zdravo telesno maso, rast in dejavnost ter preprečuje bolezni. * '''Zmerna''', saj vključuje le majhne količine (ali nič) živil, ki lahko negativno vplivajo na zdravje, kot so zelo slana in sladka živila.<ref name="FAO-2024b" /><ref>{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd2223en |title=What are healthy diets? |date=2024-10-25 |publisher=WHO; FAO |isbn=978-92-5-139083-2 |doi=10.4060/cd2223en}}</ref> Kljub porastu cene hrane v letu 2024 je število ljudi, ki si ne morejo privoščiti zdrave prehrane, padlo z 2,76 milijarde leta 2019 na 2,60 milijarde leta 2024. Število pa se je v tem obdobju povečalo v Afriki z 864 milijonov na malo več kot 1 milijardo (s 64&nbsp;% na 66,6&nbsp;%). V državah z nizkimi prihodki se je število povečalo s 464 milijona leta 2019 na 545 milijona (72&nbsp;%) leta 2024, v državah z nižjim srednjim dohodkom pa se je v istem obdobju povečalo s 791 na 869 milijonov (52&nbsp;%). V svetu je vsaj minimalno raznoliko prehrano uživala tretjina otrok, starih od 6 do 23 mesecev, in dve tretjini žensk, starih od 15 do 49 let.<ref name="WHO-2025">{{Cite book |last1=FAO |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd6008en |title=The State of Food Security and Nutrition in the World 2025 |last2=IFAD |last3=UNICEF |last4=WFP |last5=WHO |date=2025 |publisher=FAO ; IFAD ; UNICEF ; WFP ; WHO |isbn=978-92-5-139937-8 |language=English |doi=10.4060/cd6008en}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Prehrana]] [[Kategorija:Dietetika]] ma5cwkj2wxg4g9drlzyp3clx7k072zd 6748134 6748129 2026-09-08T15:52:40Z TadejM 738 /* vrh */ +np 6748134 wikitext text/x-wiki {{pp-semi-indef|small=yes}} [[File:Good Food Display - NCI Visuals Online.jpg|thumb|Nekatera zdrava živila, vključno s [[fižol]]om, [[polnozrnato žito|žiti]], [[cvetača|cvetačo]], [[melona|melono]], [[testenina|testeninami]], [[kruh]]om, [[pomarančo]], [[puran]]om, [[riba|ribami]], [[korenje]]m, [[repa|repo]], [[bučka]]mi, [[sladkorni grah|sladkornim grahom]], [[zeleni grah|zelenim grahom]], [[radič]]em, [[beluš]]i, [[patisonka|patisonkami]], [[pusta govedina|pusto govedino]], [[paradižnik]]om in [[krompir]]jem<ref>{{Cite web|date=2001-01-01|title=Healthy Food Display: Image Details|url=https://visualsonline.cancer.gov/details.cfm?imageid=2397|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210506043125/https://visualsonline.cancer.gov/details.cfm?imageid=2397|archive-date=2021-05-06|access-date=2021-10-03|website=NCI Visuals Online|publisher=[[National Cancer Institute]]}}</ref>]] '''Zdrava prehrana''' je [[prehrana]], ki ohranja ali izboljšuje splošno [[zdravje]] in telesu zagotavlja ključna [[hranilo|hranila]]: [[voda|vodo]], [[makrohranila]], kot so [[beljakovina|beljakovine]], [[mikrohranilo|mikrohranila]], kot so [[vitamin]]i, ter zadosti [[prehranske vlaknine|vlaknin]] in [[prehranska energija|prehranske energije]].<ref name="lean">{{Cite journal |last=Lean |first=Michael E.J. |date=2015 |title=Principles of Human Nutrition |journal=Medicine |volume=43 |issue=2 |pages=61–65 |doi=10.1016/j.mpmed.2014.11.009|s2cid=220865321 }}</ref><ref name="WHO2004">{{Cite book |last=World Health Organization, Food and Agricultural Organization of the United Nations |url=http://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/42716/9241546123.pdf?ua=1 |title=Vitamin and mineral requirements in human nutrition |date=2004 |publisher=World Health Organization |isbn=978-92-4-154612-6 |edition=2. |location=Geneva}}</ref> Zdrava prehrana lahko vsebuje sadje, zelenjavo in [[polnozrnato žito|polnozrnata žita]] ter le malo ali nič [[ultrapredelana hrana|ultrapredelane hrane]] ali [[sladkana pijača|sladkanih pijač]].<ref>{{Cite journal |last1=Harlan |first1=Timothy S. |last2=Gow |first2=Rachel V. |last3=Kornstädt |first3=Andreas |last4=Alderson |first4=P. Wolfram |last5=Lustig |first5=Robert H. |date=2023 |title=The Metabolic Matrix: Re-engineering ultraprocessed foods to feed the gut, protect the liver, and support the brain |journal=Frontiers in Nutrition |volume=10 |article-number=1098453 |doi=10.3389/fnut.2023.1098453 |doi-access=free |issn=2296-861X |pmc=10097968 |pmid=37063330}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Lustig |first=Robert H. |date=2020-11-05 |title=Ultraprocessed Food: Addictive, Toxic, and Ready for Regulation |journal=Nutrients |volume=12 |issue=11 |page=3401 |doi=10.3390/nu12113401 |doi-access=free |issn=2072-6643 |pmc=7694501 |pmid=33167515}}</ref> Potrebe po zdravi prehrani je mogoče pokriti z različnimi [[rastlinska prehrana|rastlinskimi]] in živalskimi živili, čeprav so pri [[veganska prehrana|veganski prehrani]] potrebni dodatni viri [[vitamin B12|vitamina B{{sub|12}}]].<ref>{{Cite journal |last1=Melina |first1=Vesanto |last2=Craig |first2=Winston |last3=Levin |first3=Susan |date=December 2016 |title=Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: Vegetarian Diets |archive-url=https://web.archive.org/web/20161202165753/https://www.eatrightpro.org/~/media/eatrightpro%20files/practice/position%20and%20practice%20papers/position%20papers/vegetarian-diet.ashx |archive-date=2016-12-02 |url=https://www.eatrightpro.org/~/media/eatrightpro%20files/practice/position%20and%20practice%20papers/position%20papers/vegetarian-diet.ashx |journal=Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics |volume=116 |issue=12 |pages=1970–1980 |doi=10.1016/j.jand.2016.09.025 |pmid=27886704|s2cid=4984228 |url-access=subscription }}</ref> Zdravstvene in državne ustanove so izdale različne [[seznam prehranskih vodnikov|prehranske vodnike]], da bi ljudi izobrazile o tem, kaj naj jedo, da bodo zdravi. Oglaševanje lahko spodbuja izbiro nezdravih živil.<ref>{{Cite journal |last=Lustig |first=Robert H. |date=2010 |title=Fructose: metabolic, hedonic, and societal parallels with ethanol |journal=Journal of the American Dietetic Association |volume=110 |issue=9 |pages=1307–1321 |doi=10.1016/j.jada.2010.06.008 |issn=1878-3570 |pmid=20800122}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Daubenmier |first1=Jennifer |last2=Lustig |first2=Robert H. |last3=Hecht |first3=Frederick M. |last4=Kristeller |first4=Jean |last5=Woolley |first5=Josh |last6=Adam |first6=Tanja |last7=Dallman |first7=Mary |last8=Epel |first8=Elissa |date=2014-03-01 |title=A new biomarker of hedonic eating? A preliminary investigation of cortisol and nausea responses to acute opioid blockade |journal=Appetite |volume=74 |pages=92–100 |doi=10.1016/j.appet.2013.11.014 |issn=1095-8304 |pmc=4125886 |pmid=24291355}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Moszak |first1=Małgorzata |last2=Marcickiewicz |first2=Justyna |last3=Pelczyńska |first3=Marta |last4=Bogdański |first4=Paweł |date=2025-05-13 |title=The Interplay Between Psychological and Neurobiological Predictors of Weight Regain: A Narrative Review |journal=Nutrients |volume=17 |issue=10 |page=1662 |doi=10.3390/nu17101662 |doi-access=free |issn=2072-6643 |pmc=12114007 |pmid=40431402}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Gheonea |first1=Theodora Claudia |last2=Oancea |first2=Carmen-Nicoleta |last3=Mititelu |first3=Magdalena |last4=Lupu |first4=Elena Carmen |last5=Ioniță-Mîndrican |first5=Corina-Bianca |last6=Rogoveanu |first6=Ion |date=2023-11-20 |title=Nutrition and Mental Well-Being: Exploring Connections and Holistic Approaches |journal=Journal of Clinical Medicine |volume=12 |issue=22 |page=7180 |doi=10.3390/jcm12227180 |doi-access=free |issn=2077-0383 |pmc=10672474 |pmid=38002792}}</ref> Da bi obrnili trend, morajo biti potrošniki informirani, motivirani in opolnomočeni za izbiro zdrave prehrane.<ref name="FAO-2024b">{{Cite book |last=FAO |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd1587en |title=The quest for healthy diets |date=2024 |publisher=FAO |isbn=978-92-5-139116-7 |doi=10.4060/cd1587en}}</ref> [[Označevanje živil]] je v nekaterih državah obvezno, da se lahko potrošniki odločijo izbrati živila glede na sestavine, ki vplivajo na zdravje.<ref name="EU1">{{Cite web |url=http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX:32011R1169 |title=Food information to consumers – legislation |website=EU |access-date=24 November 2017}}</ref><ref name="WHO123">{{Cite web |url=https://www.who.int/dietphysicalactivity/publications/f&v_promotion_initiative_report.pdf |title=WHO &#124; Promoting fruit and vegetable consumption around the world |website=WHO}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Vlassopoulos |first1=Antonis |last2=Katidi |first2=Alexandra |last3=Savvidou |first3=Tereza |last4=Kapsokefalou |first4=Maria |date=2022-12-01 |title=Alignment of Nutri-Score with Mediterranean Diet Pyramid: A Food Level Analysis |journal=Nutrients |volume=14 |issue=23 |page=5097 |doi=10.3390/nu14235097 |doi-access=free |issn=2072-6643 |pmc=9741127 |pmid=36501126}}</ref> Pomanjkanje zdrave prehrane bistveno vpliva na svetovno breme bolezni ter prinaša ogromne zdravstvene, gospodarske in socialne stroške.<ref name=":0" /> {{owidslider |start = 2024 |list = Template:OWID/Number healthy diet unaffordable#gallery |location = commons |caption = |title = |language = |file = [[File:Number healthy diet unaffordable, World, 2024.svg|link=|thumb|upright=1.6|right|Število ljudi, ki si ne morejo privoščiti zdrave prehrane]] |startingView = World }} Leta 2025 je minimalno raznoliko prehrano uživalo samo 30,8&nbsp;% otrok, starih od 6 do 23 mesecev, in 62,7&nbsp;% žensk, starih od 15 do 49 let.<ref name=":0">{{Cite book |last1=FAO |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd8306en |title=The State of Food Security and Nutrition in the World 2026 |last2=IFAD |last3=UNICEF |last4=WFP |last5=WHO |date=2026 |publisher=FAO ; IFAD ; UNICEF ; WFP ; WHO |isbn=978-92-5-140461-4 |language=English |doi=10.4060/cd8306en}}</ref> Leta 2024 si 31,9&nbsp;% svetovnega prebivalstva ni moglo privoščiti zdrave prehrane, v primerjavi s 36,9 odstotka leta 2020 in 38,4 odstotka leta 2017.<ref name="FAO-2024a">{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd0683en |title=The State of World Fisheries and Aquaculture 2024 |date=2024-06-07 |publisher=FAO |isbn=978-92-5-138763-4 |doi=10.4060/cd0683en}}</ref> Leta 2024 je bila nedostopnost zdrave prehrane največja v Afriki (66,6&nbsp;% prebivalstva) in mnogo manjša v Aziji (28,1&nbsp;%), Latinski Ameriki in Karibih (27,4&nbsp;%), Oceaniji (19,6&nbsp;%) ter Severni Ameriki in Evropi (5,0&nbsp;%).<ref>{{Cite book |last=FAO |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd4313en |title=World Food and Agriculture – Statistical Yearbook 2025 |date=2025 |publisher=FAO |isbn=978-92-5-140174-3 |language=English |doi=10.4060/cd4313en}}</ref> To je pogosto politično pogojeno.<ref>{{Cite journal |last1=Sisa |first1=Ivan |last2=Mena |first2=María Belen |date=2025-05-12 |title=A legal battle between Ecuadorian citizens and corporate power |journal=Journal of Global Health |volume=15 |article-number=03017 |doi=10.7189/jogh.15.03017 |issn=2047-2986 |pmc=12068418 |pmid=40354115}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Springmann |first1=Marco |last2=Dinivitzer |first2=Eugenia |last3=Freund |first3=Florian |last4=Jensen |first4=Jørgen Dejgård |last5=Bouyssou |first5=Clara G. |date=2025-01-09 |title=A reform of value-added taxes on foods can have health, environmental and economic benefits in Europe |journal=Nature Food |volume=6 |issue=2 |pages=161–169 |doi=10.1038/s43016-024-01097-5 |issn=2662-1355 |pmc=11850278 |pmid=39789160 |bibcode=2025NatFo...6..161S }}</ref> [[Organizacija za prehrano in kmetijstvo]] in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] sta opredelili štiri ključna načela zdrave prehrane. Po definiciji teh dveh organizacij je zdrava prehrana: * '''Zadostna''', saj zadovoljuje, ne da bi presegala, potrebe našega telesa po energiji in bistvenih hranilih, ki podpirajo številne telesne funkcije. * '''Raznolika''', saj vključuje različna hranljiva živila znotraj posameznih skupin živil in med njimi, kar pomaga zagotoviti zadostno količino hranil, ki jih naše telo potrebuje. * '''Uravnotežena''', saj vključuje energijo iz treh glavnih virov (beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati) na uravnotežen način, s čimer spodbuja zdravo telesno maso, rast in dejavnost ter preprečuje bolezni. * '''Zmerna''', saj vključuje le majhne količine (ali nič) živil, ki lahko negativno vplivajo na zdravje, kot so zelo slana in sladka živila.<ref name="FAO-2024b" /><ref>{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd2223en |title=What are healthy diets? |date=2024-10-25 |publisher=WHO; FAO |isbn=978-92-5-139083-2 |doi=10.4060/cd2223en}}</ref> Kljub porastu cene hrane v letu 2024 je število ljudi, ki si ne morejo privoščiti zdrave prehrane, padlo z 2,76 milijarde leta 2019 na 2,60 milijarde leta 2024. Število pa se je v tem obdobju povečalo v Afriki z 864 milijonov na malo več kot 1 milijardo (s 64&nbsp;% na 66,6&nbsp;%). V državah z nizkimi prihodki se je število povečalo s 464 milijona leta 2019 na 545 milijona (72&nbsp;%) leta 2024, v državah z nižjim srednjim dohodkom pa se je v istem obdobju povečalo s 791 na 869 milijonov (52&nbsp;%). V svetu je vsaj minimalno raznoliko prehrano uživala tretjina otrok, starih od 6 do 23 mesecev, in dve tretjini žensk, starih od 15 do 49 let.<ref name="WHO-2025">{{Cite book |last1=FAO |url=https://openknowledge.fao.org/handle/20.500.14283/cd6008en |title=The State of Food Security and Nutrition in the World 2025 |last2=IFAD |last3=UNICEF |last4=WFP |last5=WHO |date=2025 |publisher=FAO ; IFAD ; UNICEF ; WFP ; WHO |isbn=978-92-5-139937-8 |language=English |doi=10.4060/cd6008en}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Prehrana]] [[Kategorija:Dietetika]] bjebeg7dmfptycux0yp5msr5b4mrobc 0 608450 6748114 2026-09-08T14:41:38Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Vztrajnostni moment]] na [[Masni vztrajnostni moment]] prek preusmeritve: premik na masni, da se razlikuje od vztrajnostnega momenta ploskve 6748114 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Masni vztrajnostni moment]] 3x4rkpgvw13fdy37xaw51ecmu0qhmc1 6 608451 6748118 2026-09-08T15:03:55Z JanezVajkard 98118 {{Informacije o datoteki | Opis = Zastava Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica | Vir = https://www.heraldica-slovenica.si/index.php#onas | Datum = 8.9.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica | Dovoljenje = Zavarovano z avtorskimi pravicami | Druge različice = }} == Licenca == {{Poštena uporaba|Članek_o_društvu}} 6748118 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Zastava Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica | Vir = https://www.heraldica-slovenica.si/index.php#onas | Datum = 8.9.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica | Dovoljenje = Zavarovano z avtorskimi pravicami | Druge različice = }} == Licenca == {{Poštena uporaba|Članek_o_društvu}} hftq0cbmrw4vnpo0pycgwh2mp93zacu 6748119 6748118 2026-09-08T15:09:58Z JanezVajkard 98118 /* Povzetek */ 6748119 wikitext text/x-wiki == Povzetek == To je zastava Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. {{Informacije o datoteki | Opis = Zastava Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica | Vir = https://www.heraldica-slovenica.si/index.php#onas | Datum = 8.9.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica | Dovoljenje = Zavarovano z avtorskimi pravicami }} == Licenca == {{Logo|članek=Heraldica Slovenica}} == Licenca == {{Poštena uporaba|Članek_o_društvu}} j9khw3k25w5ke6bxfys1w53ytbcj1gz 6 608452 6748132 2026-09-08T15:51:16Z VidicK01 193275 {{Informacije o datoteki | Opis = Logotip oddaje Debate z Bergantom | Vir = https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/oddaja/173252063 | Datum = 25. januar 2026 | Kraj = | Avtor = RTV Slovenija | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} 6748132 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Logotip oddaje Debate z Bergantom | Vir = https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/oddaja/173252063 | Datum = 25. januar 2026 | Kraj = | Avtor = RTV Slovenija | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Licenca == {{logo}} 1gxx2u6im1r9s8lq4dcdhj72e3i8pm3 0 608453 6748136 2026-09-08T15:53:40Z VidicK01 193275 novo, debatna oddaja TVS 6748136 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Debate z Bergantom'' (oddaja)}} {{Infopolje Televizija | name = Debate z Bergantom | image = [[Slika:Debate z Bergantom Logotip.png|250px]] | location = [[TV Slovenija 1]] | runtime = 50 minut | producer = Matija Vidic | presenter = [[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] | editor = Dejan Ladika | first_aired = {{Start date|2026|01|25|df=yes}} | num_seasons = 2 (poteka) | num_episodes = 22 | country = Slovenija | language = slovenščina | website = https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/oddaja/173252063 }} '''Debate z Bergantom''' je komentatorska [[debata|debatna]] oddaja [[RTV Slovenija]], ki je predvajana na [[TV Slovenija 1]] ter v zvočni obliki na platformah za [[podkast]]e. Premierno je na sporedu vsako nedeljo ob 21. uri in traja 50 minut. Voditelj oddaje je dolgoletni novinar [[Igor Evgen Bergant]].<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Služba za komuniciranje RTV |title=Igor E. Bergant z novo oddajo Debate z Bergantom na TV SLO 1 |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/igor-e-bergant-z-novo-oddajo-debate-z-bergantom-na-tv-slo-1/769950 |access-date=2026-09-08 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=TV Slovenija, Bergant |first=Igor E. |title=Preživetje v ponorelem svetu in iskanje smisla v dobi krize |url=https://www.rtvslo.si/rtv-vsebine/prezivetje-v-ponorelem-svetu-in-iskanje-smisla-v-dobi-krize/771096 |access-date=2026-09-08 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Predstavitev == Oddajo ''Debate z Bergantom'' je informativni program Televizije Slovenija kot programsko novost uvedel z januarjem 2026. Imenuje se po voditelju [[Igor Evgen Bergant|Igorju E. Bergantu]], ki je pred tem skoraj 15 let vodil dnevno-informativno oddajo [[Odmevi]].<ref>{{Navedi splet |last=T |first=K. |title=Igor E. Bergant se je po skoraj 15 letih poslovil od vodenja Odmevov, čaka ga nova oddaja |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/igor-e-bergant-se-je-po-skoraj-15-letih-poslovil-od-vodenja-odmevov-caka-ga-nova-oddaja/770031 |access-date=2026-09-08 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-02-01 |title=Novo poglavje Igorja E. Berganta: brez politikov, brez kričanja in 50 minut časa |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/rez-igorja-e-berganta-nikoli-se-nisem-obkrozal-s-kimavci-2772868/ |access-date=2026-09-08 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> V 50-minutni oddaji, ki izhaja tudi kot [[podkast]] na platformah Apple in Spotify, voditelj gosti tri strokovnjake, s katerimi iz različnih zornih kotov obravnava aktualno tematiko in o njej razvije debato.<ref name=":0" /> Izbrano temo vsako nedeljo pred premiernim predvajanjem na TV Slovenija podrobno predstavi tudi portal [[Multimedijski center RTV Slovenija|MMC]].<ref>{{Navedi splet |last=Bergant |first=Igor E. |title=Debate z Bergantom: Antisemitizem v Sloveniji |url=https://www.rtvslo.si/rtv-vsebine/debate-z-bergantom-antisemitizem-v-sloveniji/792938 |access-date=2026-09-08 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#f55e2e;"| |'''1''' |21 | width=120|25. januar 2026 | width=120|5. julij 2026 |-align=center |style="background:#c31919;"| |'''2''' |''2'' | width=120|30. avgust 2026 | width=120| |} == Seznam oddaj == === 1. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:#D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#f55e2e; width:20px; color:white"|# !scope="col" style="background:#f55e2e; width:100px; color:white"|Datum !scope="col" style="background:#f55e2e; width:300px; color:white"|Tema !scope="col" style="background:#f55e2e; width:200px; color:white" colspan="3"|Komentatorji |- | align=center|1 | align=center|25. januar 2026 | Preživetje v ponorelem svetu | width=120|Mateja Ratej | width=120|Miha Mazzini | width=120|Breda Jelen Sobočan |- | align=center|2 | align=center|1. februar 2026 | Šport – slovensko vezivo | Andreja Leskovšek McQuarrie | Joca Zurc | Tone Jagodic |- | align=center|3 | align=center|8. februar 2026 | Prihodnost slovenščine | Helena Dobrovoljc | Nina Dragičević | Žan Luka Umičevič |- | align=center|4 | align=center|15. februar 2026 | Teorije zarot – Epsteinov pospešek | Aleksander Zadel | Sašo Dolenc | Kristina Radomirović Maček |- | align=center|5 | align=center|22. februar 2026 | Štiri leta vojne v Ukrajini | Sabina Lange | Rudi Rizman | Denis Mancevič |- ! colspan=6 | |- | align=center|6 | align=center|1. marec 2026 | Kakšen zrak vdihavamo v Sloveniji? | Griša Močnik | Nataša Sovič | Andreja Kukec |- | align=center|7 | align=center|8. marec 2026 | Nasilje brez meja | Jasna Podreka | Eva Bertok | Ajda Petek |- | align=center|8 | align=center|15. marec 2026 | Sobivanje z medvedom | Marija Jakopin | Klemen Jerina | Miha Marenče |- | align=center|9 | align=center|29. marec 2026 | Smiseln premik ure? | Barbara Gnidovec Stražišar | Vita Štukovnik | Violeta Bulc |- ! colspan=6 | |- | align=center|10 | align=center|12. april 2026 | Mladi v Sloveniji in Evropi kot nosilci novega konservativizma | Miran Lavrič | Maja Hostnik | Ožbej Peterle |- | align=center|11 | align=center|19. april 2026 | Prehitri in predrzni | Marko Polič | Andrej Brglez | Manuel Pungertnik |- | align=center|12 | align=center|26. april 2026 | Naši odpadki | Ladeja Godina Košir | Jaka Kranjc | Jože Gregorič |- ! colspan=6 | |- | align=center|13 | align=center|3. maj 2026 | Slovenija kot dežela dolgoživosti | Branka Javornik | Marija Lucija Antolič | Milan Pavliha |- | align=center|14 | align=center|10. maj 2026 | Vojne 21. stoletja – Med digitalno otopelostjo in resničnim trpljenjem | Anica Mikuš Kos | Blaž Vurnik | Boštjan Videmšek |- | align=center|15 | align=center|17. maj 2026 | Denar, premoženje in strah – Kako varujemo premoženje v negotovih časih? | France Arhar | Žan Lep | Marja Milič |- | align=center|16 | align=center|24. maj 2026 | Populizem nekoč in danes, v svetu in pri nas | Mojca Pajnik | Matjaž Nahtigal | Ali Žerdin |- ! colspan=6 | |- | align=center|17 | align=center|7. junij 2026 | Slovenska blaginja prihodnosti | Peter Wostner | Nuša Pavlinjek Slavinec | Sašo Božič |- | align=center|18 | align=center|14. junij 2026 | Umetna inteligenca in mi – Kako jo smiselno vpreči in ji zategniti uzdo | Olga Markič | Vida Groznik | Mojca Volkar Trobevšek |- | align=center|19 | align=center|28. junij 2026 | Duševno zdravje otrok, mladostnikov in mladih | Barbara Stožir Curk | Patrik Senica | Urša Skube |- | align=center|20 | align=center|5. julij 2026 | Slovensko morje – majhno, dragoceno in pod pritiskom | Tom Turk | Borut Mavrič | Jadran Klinec |- |} === 2. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:#D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#c31919; width:20px; color:white"|# !scope="col" style="background:#c31919; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background:#c31919; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background:#c31919; width:200px; color:white" colspan="3"|Komentatorji |- | align=center|21 | align=center|30. avgust 2026 | Spet ta šola! | Eva Novak | Mojca Mihelič | Dan Podjed |- | align=center|22 | align=center|6. september 2026 | Antisemitizem v Sloveniji | Sara Božanić | Boris Hajdinjak | Marjan Cencen |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Igor E. Bergant]] ewwrxbkw1abguuqtptnyd6okdy3nri8 6748153 6748136 2026-09-08T17:58:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 po članku 6748153 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Debate z Bergantom'' (oddaja)}} {{Infopolje Televizija | name = Debate z Bergantom | image = [[Slika:Debate z Bergantom Logotip.png|250px]] | location = [[TV Slovenija 1]] | runtime = 50 minut | producer = Matija Vidic | presenter = [[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] | editor = Dejan Ladika | first_aired = {{Start date|2026|01|25|df=yes}} | num_seasons = 2 (poteka) | num_episodes = 22 | country = Slovenija | language = slovenščina | website = https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/oddaja/173252063 }} '''Debate z Bergantom''' je komentatorska [[debata|debatna]] oddaja [[RTV Slovenija]], ki je predvajana na [[TV Slovenija 1]] ter v zvočni obliki na platformah za [[podkast]]e. Premierno je na sporedu vsako nedeljo ob 21. uri in traja 50 minut. Voditelj oddaje je dolgoletni novinar [[Igor Evgen Bergant]].<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Služba za komuniciranje RTV |title=Igor E. Bergant z novo oddajo Debate z Bergantom na TV SLO 1 |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/igor-e-bergant-z-novo-oddajo-debate-z-bergantom-na-tv-slo-1/769950 |access-date=2026-09-08 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=TV Slovenija, Bergant |first=Igor E. |title=Preživetje v ponorelem svetu in iskanje smisla v dobi krize |url=https://www.rtvslo.si/rtv-vsebine/prezivetje-v-ponorelem-svetu-in-iskanje-smisla-v-dobi-krize/771096 |access-date=2026-09-08 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Predstavitev == Oddajo ''Debate z Bergantom'' je informativni program Televizije Slovenija kot programsko novost uvedel z januarjem 2026. Imenuje se po voditelju [[Igor Evgen Bergant|Igorju E. Bergantu]], ki je pred tem skoraj 15 let vodil dnevno-informativno oddajo [[Odmevi]].<ref>{{Navedi splet |last=T |first=K. |title=Igor E. Bergant se je po skoraj 15 letih poslovil od vodenja Odmevov, čaka ga nova oddaja |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/igor-e-bergant-se-je-po-skoraj-15-letih-poslovil-od-vodenja-odmevov-caka-ga-nova-oddaja/770031 |access-date=2026-09-08 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-02-01 |title=Novo poglavje Igorja E. Berganta: brez politikov, brez kričanja in 50 minut časa |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/rez-igorja-e-berganta-nikoli-se-nisem-obkrozal-s-kimavci-2772868/ |access-date=2026-09-08 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> V 50-minutni oddaji, ki izhaja tudi kot [[podkast]] na platformah Apple in Spotify, voditelj gosti tri strokovnjake, s katerimi iz različnih zornih kotov obravnava aktualno tematiko in o njej razvije debato.<ref name=":0" /> Izbrano temo vsako nedeljo pred premiernim predvajanjem na TV Slovenija podrobno predstavi tudi portal [[Multimedijski center RTV Slovenija|MMC]].<ref>{{Navedi splet |last=Bergant |first=Igor E. |title=Debate z Bergantom: Antisemitizem v Sloveniji |url=https://www.rtvslo.si/rtv-vsebine/debate-z-bergantom-antisemitizem-v-sloveniji/792938 |access-date=2026-09-08 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#f55e2e;"| |'''1''' |21 | width=120|25. januar 2026 | width=120|5. julij 2026 |-align=center |style="background:#c31919;"| |'''2''' |''2'' | width=120|30. avgust 2026 | width=120| |} == Seznam oddaj == === 1. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:#D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#f55e2e; width:20px; color:white"|# !scope="col" style="background:#f55e2e; width:100px; color:white"|Datum !scope="col" style="background:#f55e2e; width:300px; color:white"|Tema !scope="col" style="background:#f55e2e; width:200px; color:white" colspan="3"|Komentatorji |- | align=center|1 | align=center|25. januar 2026 | Preživetje v ponorelem svetu | width=120|Mateja Ratej | width=120|Miha Mazzini | width=120|Breda Jelen Sobočan |- | align=center|2 | align=center|1. februar 2026 | Šport – slovensko vezivo | Andreja Leskovšek McQuarrie | Joca Zurc | Tone Jagodic |- | align=center|3 | align=center|8. februar 2026 | Prihodnost slovenščine | Helena Dobrovoljc | Nina Dragičević | Žan Luka Umičevič |- | align=center|4 | align=center|15. februar 2026 | Teorije zarot – Epsteinov pospešek | Aleksander Zadel | Sašo Dolenc | Kristina Radomirović Maček |- | align=center|5 | align=center|22. februar 2026 | Štiri leta vojne v Ukrajini | Sabina Lange | Rudi Rizman | Denis Mancevič |- ! colspan=6 | |- | align=center|6 | align=center|1. marec 2026 | Kakšen zrak vdihavamo v Sloveniji? | Griša Močnik | Nataša Sovič | Andreja Kukec |- | align=center|7 | align=center|8. marec 2026 | Nasilje brez meja | Jasna Podreka | Eva Bertok | Ajda Petek |- | align=center|8 | align=center|15. marec 2026 | Sobivanje z medvedom | Marija Jakopin | Klemen Jerina | Miha Marenče |- | align=center|9 | align=center|29. marec 2026 | Smiseln premik ure? | Barbara Gnidovec Stražišar | Vita Štukovnik | Violeta Bulc |- ! colspan=6 | |- | align=center|10 | align=center|12. april 2026 | Mladi v Sloveniji in Evropi kot nosilci novega konservativizma | Miran Lavrič | Maja Hostnik | Ožbej Peterle |- | align=center|11 | align=center|19. april 2026 | Prehitri in predrzni | Marko Polič | Andrej Brglez | Manuel Pungertnik |- | align=center|12 | align=center|26. april 2026 | Naši odpadki | Ladeja Godina Košir | Jaka Kranjc | Jože Gregorič |- ! colspan=6 | |- | align=center|13 | align=center|3. maj 2026 | Slovenija kot dežela dolgoživosti | Branka Javornik | Marija Lucija Antolič | Milan Pavliha |- | align=center|14 | align=center|10. maj 2026 | Vojne 21. stoletja – Med digitalno otopelostjo in resničnim trpljenjem | Anica Mikuš Kos | Blaž Vurnik | Boštjan Videmšek |- | align=center|15 | align=center|17. maj 2026 | Denar, premoženje in strah – Kako varujemo premoženje v negotovih časih? | France Arhar | Žan Lep | Marja Milič |- | align=center|16 | align=center|24. maj 2026 | Populizem nekoč in danes, v svetu in pri nas | Mojca Pajnik | Matjaž Nahtigal | Ali Žerdin |- ! colspan=6 | |- | align=center|17 | align=center|7. junij 2026 | Slovenska blaginja prihodnosti | Peter Wostner | Nuša Pavlinjek Slavinec | Sašo Božič |- | align=center|18 | align=center|14. junij 2026 | Umetna inteligenca in mi – Kako jo smiselno vpreči in ji zategniti uzdo | Olga Markič | Vida Groznik | Mojca Volkar Trobevšek |- | align=center|19 | align=center|28. junij 2026 | Duševno zdravje otrok, mladostnikov in mladih | Barbara Stožir Curk | Patrik Senica | Urša Skube |- | align=center|20 | align=center|5. julij 2026 | Slovensko morje – majhno, dragoceno in pod pritiskom | Tom Turk | Borut Mavrič | Jadran Klinec |- |} === 2. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:#D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#c31919; width:20px; color:white"|# !scope="col" style="background:#c31919; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background:#c31919; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background:#c31919; width:200px; color:white" colspan="3"|Komentatorji |- | align=center|21 | align=center|30. avgust 2026 | Spet ta šola! | Eva Novak | Mojca Mihelič | Dan Podjed |- | align=center|22 | align=center|6. september 2026 | Antisemitizem v Sloveniji | Sara Božanić | Boris Hajdinjak | Marjan Cencen |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Igor Evgen Bergant]] l9ugonngq46mhfazjt5qu5db9k82obx 14 608454 6748155 2026-09-08T18:00:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6748155 wikitext text/x-wiki {{Catmore|Igor Evgen Bergant}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Slovenski športni komentatorji]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] fozvubvvpvadwuxqotipwscmbf6wjrc 6748156 6748155 2026-09-08T18:00:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 briši 6748156 wikitext text/x-wiki {{briši|ups}} egp2nls7o5tp31c5uimm08rn6std1o9 6748159 6748156 2026-09-08T18:13:35Z ~2026-48883-88 265490 preusmeritev kategorije 6748159 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev kategorije|Igor Evgen Bergant}} py8yrtqstixn5ny2nwaqkqag33cn9my 14 608455 6748157 2026-09-08T18:01:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 zdaj pa bo... 6748157 wikitext text/x-wiki {{Catmore|Igor Evgen Bergant}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Slovenski športni komentatorji]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] fozvubvvpvadwuxqotipwscmbf6wjrc 0 608457 6748276 2026-09-09T07:03:35Z Octopus 13285 uvod 6748276 wikitext text/x-wiki '''Idi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 也咥可汗, pinjin: Yěxì Kèhán) je bil od leta 605–615 vodja Puejantuojev, * ni znano, † [[615]]. ==Biografija== Podatki o njem so precej omejeni. Domneva se, da je bilo njegovo pravo ime Išbara, vendar so Turki tako imenovali tudi plemenske vojaške poveljnike. Verjetno je bil eden od vojaških poveljnikov [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]]. V kitajskih virih so Išbaro preimenovali v Išiboja. Vodil je šuejantuojsko plemensko zvezo, ki je postala del telejske plemenske zveze, in bil podrejen [[Zahodni turški kaganat|Zahodnemu turškemu kaganatu]]. Leta 601 se je pridružil splošnemu uporu plemen Telejev in skupaj s Hujhu-Ujguri zadal številne poraze [[Niri kagan]]u, kateremu se je moral leta 603 podrediti. Leta 605 so se Teleji uprli zaradi prekomernih davkov, ki jih je pobiral [[Hešana kagan]]. Kagan je v odgovor v svoj sedež povabil 100 voditeljev Telejev in jih nato pobil. Poboj je povzročil splošno vstajo Telejev, katerih glavne sile so bili Šuejantuoji, Čibi in Hujhu-Ujguri pod vodstvom [[Jagmurčin baga kagan]]a. Išbara je postal njegov namestnik, spremenil ime v Idi (v kitajskih virih Jede) in sprejel naziv kan. Več let se je uspešno boril proti vojskam Zahodnega turškega kaganata, dokler ga ni leta 612/613 premagal novi [[Šeguj kagan]]. Idi kagan je priznal njegovo nadoblast in se odpovedal nazivu kan. Umrl je okoli leta 615. Nasledil ga je vnuk [[Inan kagan]]. 6mjvzfz8ifp6ddgv6pwxit3d999qtpm 6748277 6748276 2026-09-09T07:15:49Z Octopus 13285 /* Biografija */ urejanje 6748277 wikitext text/x-wiki '''Idi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 也咥可汗, pinjin: Yěxì Kèhán) je bil od leta 605–615 vodja Puejantuojev, * ni znano, † [[615]]. ==Biografija== Podatki o njem so precej omejeni. Domneva se, da je bilo njegovo pravo ime Išbara, vendar so Turki tako imenovali tudi plemenske vojaške poveljnike. Verjetno je bil eden od vojaških poveljnikov [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]].<ref>{{Cite book |last=Clauson |first=Gerard |url=https://books.google.com/books?id=l6AZAQAAIAAJ |title=An Etymological Dictionary of Pre-thirteenth-century Turkish |date=1972 |publisher=Clarendon Press |isbn=978-0-19-864112-4 |pages=225 |language=en}}</ref> V kitajskih virih so Išbaro preimenovali v Išiboja. Vodil je šuejantuojsko plemensko zvezo, ki je postala del telejske plemenske zveze, in bil podrejen [[Zahodni turški kaganat|Zahodnemu turškemu kaganatu]]. Leta 601 se je pridružil splošnemu uporu plemen Telejev in skupaj s Hujhu-Ujguri zadal številne poraze [[Niri kagan]]u, kateremu se je moral leta 603 podrediti.<ref>{{Cite book |last=Yu |first=Taishan |author-link=wikidata:Q17499352 |url=https://books.google.com/books?id=lUvJEAAAQBAJ&pg=PT102 |title=A STUDY OF THE EARLY LITERATURES ON THE SILK ROAD |date=2021-07-01 |publisher=Beijing Book Co. Inc. |isbn=978-7-100-19368-9 |pages=102 |language=en}}</ref> Leta 605 so se Teleji uprli zaradi prekomernih davkov, ki jih je pobiral [[Hešana kagan]]. Kagan je v odgovor v svoj sedež povabil 100 voditeljev Telejev in jih nato pobil. Poboj je povzročil splošno vstajo Telejev, katerih glavne sile so bili Šuejantuoji, Čibi in Hujhu-Ujguri pod vodstvom [[Jagmurčin baga kagan]]a. Išbara je postal njegov namestnik, spremenil ime v Idi (v kitajskih virih Jede) in sprejel naziv kan. Več let se je uspešno boril proti vojskam Zahodnega turškega kaganata, dokler ga ni leta 612/613 premagal novi [[Šeguj kagan]]. Idi kagan je priznal njegovo nadoblast in se odpovedal nazivu kan.<ref>{{Cite book |last=Lee |first=Joo-Yup |url=https://books.google.com/books?id=b73LEAAAQBAJ |title=The Turkic Peoples in World History |date=2023-07-31 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-000-90421-5 |pages=19 |language=en}}</ref> Umrl je okoli leta 615. Nasledil ga je vnuk [[Inan kagan]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * ''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷192|vol. 192]]. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 6. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 615]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] 3bih0zbcq8gri3nopza57n14524nc49 6748279 6748277 2026-09-09T07:20:58Z Octopus 13285 plemič 6748279 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | title = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]] | CoA = | reign = {{circa|605}} – {{circa|611}} | tenure = | predecessor = | successor = [[Inan kagan]] }} '''Idi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 也咥可汗, pinjin: Yěxì Kèhán) je bil od leta 605–615 vodja Puejantuojev, * ni znano, † [[615]]. ==Biografija== Podatki o njem so precej omejeni. Domneva se, da je bilo njegovo pravo ime Išbara, vendar so Turki tako imenovali tudi plemenske vojaške poveljnike. Verjetno je bil eden od vojaških poveljnikov [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]].<ref>{{Cite book |last=Clauson |first=Gerard |url=https://books.google.com/books?id=l6AZAQAAIAAJ |title=An Etymological Dictionary of Pre-thirteenth-century Turkish |date=1972 |publisher=Clarendon Press |isbn=978-0-19-864112-4 |pages=225 |language=en}}</ref> V kitajskih virih so Išbaro preimenovali v Išiboja. Vodil je šuejantuojsko plemensko zvezo, ki je postala del telejske plemenske zveze, in bil podrejen [[Zahodni turški kaganat|Zahodnemu turškemu kaganatu]]. Leta 601 se je pridružil splošnemu uporu plemen Telejev in skupaj s Hujhu-Ujguri zadal številne poraze [[Niri kagan]]u, kateremu se je moral leta 603 podrediti.<ref>{{Cite book |last=Yu |first=Taishan |author-link=wikidata:Q17499352 |url=https://books.google.com/books?id=lUvJEAAAQBAJ&pg=PT102 |title=A STUDY OF THE EARLY LITERATURES ON THE SILK ROAD |date=2021-07-01 |publisher=Beijing Book Co. Inc. |isbn=978-7-100-19368-9 |pages=102 |language=en}}</ref> Leta 605 so se Teleji uprli zaradi prekomernih davkov, ki jih je pobiral [[Hešana kagan]]. Kagan je v odgovor v svoj sedež povabil 100 voditeljev Telejev in jih nato pobil. Poboj je povzročil splošno vstajo Telejev, katerih glavne sile so bili Šuejantuoji, Čibi in Hujhu-Ujguri pod vodstvom [[Jagmurčin baga kagan]]a. Išbara je postal njegov namestnik, spremenil ime v Idi (v kitajskih virih Jede) in sprejel naziv kan. Več let se je uspešno boril proti vojskam Zahodnega turškega kaganata, dokler ga ni leta 612/613 premagal novi [[Šeguj kagan]]. Idi kagan je priznal njegovo nadoblast in se odpovedal nazivu kan.<ref>{{Cite book |last=Lee |first=Joo-Yup |url=https://books.google.com/books?id=b73LEAAAQBAJ |title=The Turkic Peoples in World History |date=2023-07-31 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-000-90421-5 |pages=19 |language=en}}</ref> Umrl je okoli leta 615. Nasledil ga je vnuk [[Inan kagan]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * ''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷192|vol. 192]]. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 6. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 615]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] jb7c8g9yv2q3bnvn1fgitbguafn9mmq 6748280 6748279 2026-09-09T07:24:17Z Octopus 13285 /* Vira */ vladanje 6748280 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | title = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]] | CoA = | reign = {{circa|605}} – {{circa|611}} | tenure = | predecessor = | successor = [[Inan kagan]] }} '''Idi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 也咥可汗, pinjin: Yěxì Kèhán) je bil od leta 605–615 vodja Puejantuojev, * ni znano, † [[615]]. ==Biografija== Podatki o njem so precej omejeni. Domneva se, da je bilo njegovo pravo ime Išbara, vendar so Turki tako imenovali tudi plemenske vojaške poveljnike. Verjetno je bil eden od vojaških poveljnikov [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]].<ref>{{Cite book |last=Clauson |first=Gerard |url=https://books.google.com/books?id=l6AZAQAAIAAJ |title=An Etymological Dictionary of Pre-thirteenth-century Turkish |date=1972 |publisher=Clarendon Press |isbn=978-0-19-864112-4 |pages=225 |language=en}}</ref> V kitajskih virih so Išbaro preimenovali v Išiboja. Vodil je šuejantuojsko plemensko zvezo, ki je postala del telejske plemenske zveze, in bil podrejen [[Zahodni turški kaganat|Zahodnemu turškemu kaganatu]]. Leta 601 se je pridružil splošnemu uporu plemen Telejev in skupaj s Hujhu-Ujguri zadal številne poraze [[Niri kagan]]u, kateremu se je moral leta 603 podrediti.<ref>{{Cite book |last=Yu |first=Taishan |author-link=wikidata:Q17499352 |url=https://books.google.com/books?id=lUvJEAAAQBAJ&pg=PT102 |title=A STUDY OF THE EARLY LITERATURES ON THE SILK ROAD |date=2021-07-01 |publisher=Beijing Book Co. Inc. |isbn=978-7-100-19368-9 |pages=102 |language=en}}</ref> Leta 605 so se Teleji uprli zaradi prekomernih davkov, ki jih je pobiral [[Hešana kagan]]. Kagan je v odgovor v svoj sedež povabil 100 voditeljev Telejev in jih nato pobil. Poboj je povzročil splošno vstajo Telejev, katerih glavne sile so bili Šuejantuoji, Čibi in Hujhu-Ujguri pod vodstvom [[Jagmurčin baga kagan]]a. Išbara je postal njegov namestnik, spremenil ime v Idi (v kitajskih virih Jede) in sprejel naziv kan. Več let se je uspešno boril proti vojskam Zahodnega turškega kaganata, dokler ga ni leta 612/613 premagal novi [[Šeguj kagan]]. Idi kagan je priznal njegovo nadoblast in se odpovedal nazivu kan.<ref>{{Cite book |last=Lee |first=Joo-Yup |url=https://books.google.com/books?id=b73LEAAAQBAJ |title=The Turkic Peoples in World History |date=2023-07-31 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-000-90421-5 |pages=19 |language=en}}</ref> Umrl je okoli leta 615. Nasledil ga je vnuk [[Inan kagan]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * ''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷192|vol. 192]]. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|||6. stoletje||615}} {{s-reg}} {{s-bef|before= nihče}} {{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]]|years=ok. 605 – ok. 611}} {{s-aft|after=[[Inan kagan]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 6. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 615]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] pctpy44y6gawb6k9953ox9y4npk1ppp 6748282 6748280 2026-09-09T07:26:13Z Octopus 13285 urejanje 6748282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | title = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]] | CoA = | reign = {{circa|605}} – {{circa|615}} | tenure = | predecessor = | successor = [[Inan kagan]] }} '''Idi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 也咥可汗, pinjin: Yěxì Kèhán) je bil od leta 605–615 vodja [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]], * ni znano, † [[615]]. ==Biografija== Podatki o njem so precej omejeni. Domneva se, da je bilo njegovo pravo ime Išbara, vendar so Turki tako imenovali tudi plemenske vojaške poveljnike. Verjetno je bil eden od vojaških poveljnikov [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]].<ref>{{Cite book |last=Clauson |first=Gerard |url=https://books.google.com/books?id=l6AZAQAAIAAJ |title=An Etymological Dictionary of Pre-thirteenth-century Turkish |date=1972 |publisher=Clarendon Press |isbn=978-0-19-864112-4 |pages=225 |language=en}}</ref> V kitajskih virih so Išbaro preimenovali v Išiboja. Vodil je šuejantuojsko plemensko zvezo, ki je postala del telejske plemenske zveze, in bil podrejen [[Zahodni turški kaganat|Zahodnemu turškemu kaganatu]]. Leta 601 se je pridružil splošnemu uporu plemen Telejev in skupaj s Hujhu-Ujguri zadal številne poraze [[Niri kagan]]u, kateremu se je moral leta 603 podrediti.<ref>{{Cite book |last=Yu |first=Taishan |author-link=wikidata:Q17499352 |url=https://books.google.com/books?id=lUvJEAAAQBAJ&pg=PT102 |title=A STUDY OF THE EARLY LITERATURES ON THE SILK ROAD |date=2021-07-01 |publisher=Beijing Book Co. Inc. |isbn=978-7-100-19368-9 |pages=102 |language=en}}</ref> Leta 605 so se Teleji uprli zaradi prekomernih davkov, ki jih je pobiral [[Hešana kagan]]. Kagan je v odgovor v svoj sedež povabil 100 voditeljev Telejev in jih nato pobil. Poboj je povzročil splošno vstajo Telejev, katerih glavne sile so bili Šuejantuoji, Čibi in Hujhu-Ujguri pod vodstvom [[Jagmurčin baga kagan]]a. Išbara je postal njegov namestnik, spremenil ime v Idi (v kitajskih virih Jede) in sprejel naziv kan. Več let se je uspešno boril proti vojskam Zahodnega turškega kaganata, dokler ga ni leta 612/613 premagal novi [[Šeguj kagan]]. Idi kagan je priznal njegovo nadoblast in se odpovedal nazivu kan.<ref>{{Cite book |last=Lee |first=Joo-Yup |url=https://books.google.com/books?id=b73LEAAAQBAJ |title=The Turkic Peoples in World History |date=2023-07-31 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-000-90421-5 |pages=19 |language=en}}</ref> Umrl je okoli leta 615. Nasledil ga je vnuk [[Inan kagan]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * ''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷192|vol. 192]]. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|||6. stoletje||615}} {{s-reg}} {{s-bef|before= nihče}} {{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]]|years=ok. 605 – ok. 615}} {{s-aft|after=[[Inan kagan]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 6. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 615]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] ln7sp2rd5rzo51i55nil1ch04x0ypee 6748315 6748282 2026-09-09T10:05:15Z Octopus 13285 → Jinču kagan 6748315 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | title = | succession = [[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]] | CoA = | reign = {{circa|605}} – {{circa|615}} | tenure = | predecessor = | successor = [[Jinču kagan]] }} '''Idi kagan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 也咥可汗, pinjin: Yěxì Kèhán) je bil od leta 605–615 vodja [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]], * ni znano, † [[615]]. ==Biografija== Podatki o njem so precej omejeni. Domneva se, da je bilo njegovo pravo ime Išbara, vendar so Turki tako imenovali tudi plemenske vojaške poveljnike. Verjetno je bil eden od vojaških poveljnikov [[Šuejantuoji|Šuejantuojev]].<ref>{{Cite book |last=Clauson |first=Gerard |url=https://books.google.com/books?id=l6AZAQAAIAAJ |title=An Etymological Dictionary of Pre-thirteenth-century Turkish |date=1972 |publisher=Clarendon Press |isbn=978-0-19-864112-4 |pages=225 |language=en}}</ref> V kitajskih virih so Išbaro preimenovali v Išiboja. Vodil je šuejantuojsko plemensko zvezo, ki je postala del telejske plemenske zveze, in bil podrejen [[Zahodni turški kaganat|Zahodnemu turškemu kaganatu]]. Leta 601 se je pridružil splošnemu uporu plemen Telejev in skupaj s Hujhu-Ujguri zadal številne poraze [[Niri kagan]]u, kateremu se je moral leta 603 podrediti.<ref>{{Cite book |last=Yu |first=Taishan |author-link=wikidata:Q17499352 |url=https://books.google.com/books?id=lUvJEAAAQBAJ&pg=PT102 |title=A STUDY OF THE EARLY LITERATURES ON THE SILK ROAD |date=2021-07-01 |publisher=Beijing Book Co. Inc. |isbn=978-7-100-19368-9 |pages=102 |language=en}}</ref> Leta 605 so se Teleji uprli zaradi prekomernih davkov, ki jih je pobiral [[Hešana kagan]]. Kagan je v odgovor v svoj sedež povabil 100 voditeljev Telejev in jih nato pobil. Poboj je povzročil splošno vstajo Telejev, katerih glavne sile so bili Šuejantuoji, Čibi in Hujhu-Ujguri pod vodstvom [[Jagmurčin baga kagan]]a. Išbara je postal njegov namestnik, spremenil ime v Idi (v kitajskih virih Jede) in sprejel naziv kan. Več let se je uspešno boril proti vojskam Zahodnega turškega kaganata, dokler ga ni leta 612/613 premagal novi [[Šeguj kagan]]. Idi kagan je priznal njegovo nadoblast in se odpovedal nazivu kan.<ref>{{Cite book |last=Lee |first=Joo-Yup |url=https://books.google.com/books?id=b73LEAAAQBAJ |title=The Turkic Peoples in World History |date=2023-07-31 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-000-90421-5 |pages=19 |language=en}}</ref> Umrl je okoli leta 615. Nasledil ga je vnuk [[Jinču kagan]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * ''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷192|vol. 192]]. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. ISBN 7-80546-024-8. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|||6. stoletje||615}} {{s-reg}} {{s-bef|before= nihče}} {{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Šuejantuoji|Šuejantuoja]]|years=ok. 605 – ok. 615}} {{s-aft|after=[[Jinču kagan]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 6. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 615]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] buqn03a117m8g701azx08p191m6ch5t 14 608458 6748287 2026-09-09T07:31:22Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[Naselje|naseljih]] [[Občina Gorica|Občine Gorica]]. [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:Naselja v Italiji po občinah|Gorica]]« 6748287 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[Naselje|naseljih]] [[Občina Gorica|Občine Gorica]]. [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:Naselja v Italiji po občinah|Gorica]] 0ihwdmiqurefii8cmz4vx8ddyhyq7lq 6748288 6748287 2026-09-09T07:32:33Z Erardo Galbi 166658 6748288 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[Naselje|naseljih]] [[Občina Gorica|Občine Gorica]]. [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:Goriška pokrajina - frazioni]] tko3hvcod6ybcxpuirdurkrqjjblcpp 0 608460 6748311 2026-09-09T09:46:54Z Sporti 5955 n 6748311 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Fantasy | image = | caption = | director = [[Kukla]] | writer = [[Kukla]] | producer = {{Plainlist| * [[Lija Pogačnik]] * [[Barbara Daljavec]] * [[Vlado Bulajić]] }} | starring = {{Plainlist| * [[Sarah Al Saleh]] * [[Alina Juhart]] * [[Mina Milovanović]] * [[Mia Skrbinac]] }} | music = [[Relja Ćupić]] | cinematography = [[Lazar Bogdanović]] | editing = [[Lukas Miheljak]] | studio = {{Plainlist| * [[December (studio)|December]] * [[Krug Film]] }} | runtime = 98 minut | distributor = [[Gustav film]] | released = {{film date|2025|8|8|df=y|[[Mednarodni filmski festival Locarno|Locarno]]}} | country = {{Plainlist| * Slovenija * Severna Makedonija }} | language = {{Plainlist| * slovenščina * albanščina * srbščina * bosanščina * makedonščina }} | gross = }} '''''Fantasy''''' je slovensko-makedonski [[dramski film]] iz leta 2025, ki ga je režirala in zanj napisala scenarij [[Kukla]] v svojem režijskem prvencu.<ref>{{Cite web|url=https://www.locarnofestival.ch/festival/program/film.html?fid=c72b46c2-087d-4d9b-9b96-33f417cd4a90&l=en&eid= |title= Fantasy|date=8 July 2025|access-date=22 July 2025|website= [[Mednarodni filmski festival Locarno]]|language=en}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Sarah Al Saleh]], [[Alina Juhart]] in [[Mina Milovanović]] kot prijateljice, ki raziskujejo kompleksnost spola, poželenja in samoodkrivanja ob srečanju s [[Transseksualec|transseksualno]] žensko Fantasy. Zgodba temelji na temi in likih Kuklinega kratkega filma ''Sestre'' iz leta 2020.<ref>{{Cite web|url=https://sfcfilmguide.si/2023/fiction-documentary/fantasy-2023/ |title= Fantasy|access-date=22 July 2025|website= [[Slovenski filmski center]] |language=en}}</ref><ref name="fan:hr">{{Cite web|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/fantasy-film-clip-locarno-kukla-transgender-woman-tomboys-1236332081/ |title=Kukla's 'Fantasy' Invites Women to “See Themselves Through Their Own Lens” (Exclusive Locarno Clip) |author=Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date=4 August 2025 |access-date= 4 August 2025|language=en}}</ref> Premierno je bil prikazan na [[Mednarodni filmski festival Locarno|Mednarodnem filmskem festivalu Locarno]] v sekciji filmarjev sedanjosti 8. avgusta 2025, kjer se je potegoval za [[zlati leopard|zlatega leoparda]].<ref name="lineup:sd">{{cite web|url=https://www.screendaily.com/news/locarno-unveils-2025-line-up-including-premiere-of-radu-judes-dracula/5206788.article |author=Mona Tabbara |date=8 July 2025 |title=Locarno unveils 2025 line-up including premieres of Radu Jude's 'Dracula', Kamal Aljafari's 'With Hasan In Gaza'|access-date=22 July 2025 |website=[[ScreenDaily]] |language=en}}</ref> Izbran je bil za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|slovenskega kandidata za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[99. podelitev oskarjev|99. podelitvi oskarjev]].<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja bo Fantasy |work=MMC RTV-SLO |date=2026-09-08 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-bo-fantasy/793167 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{cite web |date=8 September 2026 |title=Slovenski kandidat za nagrado OSKAR je film Fantasy režiserke Katarine Bogdanović – Kukle. |url=https://zdsfu.si/slovenski-kandidat-za-nagrado-oskar-je-film-fantasy-reziserke-katarine-bogdanovic-kukle/ |access-date=8 September 2026 |publisher=[[Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev]]}}</ref> == Vloge == * [[Sarah Al Saleh]] kot Mihrije * [[Alina Juhart]] kot Fantasy * [[Mina Milovanović]] kot Sina * [[Mia Skrbinac]] kot Jasna == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{BSF|fantasy-2023}} * {{FilmLinks}} {{film-stub}} [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Slovenski dramski filmi]] [[Kategorija:Makedonski filmi]] [[Kategorija:Filmi o spolnosti]] [[Kategorija:Filmi o LGBT]] g795vlv4rqa54aav12tuze76ravgq4j 6748312 6748311 2026-09-09T09:47:19Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pp 6748312 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Fantasy | image = | caption = | director = [[Kukla]] | writer = [[Kukla]] | producer = {{Plainlist| * [[Lija Pogačnik]] * [[Barbara Daljavec]] * [[Vlado Bulajić]] }} | starring = {{Plainlist| * [[Sarah Al Saleh]] * [[Alina Juhart]] * [[Mina Milovanović]] * [[Mia Skrbinac]] }} | music = [[Relja Ćupić]] | cinematography = [[Lazar Bogdanović]] | editing = [[Lukas Miheljak]] | studio = {{Plainlist| * [[December (studio)|December]] * [[Krug Film]] }} | runtime = 98 minut | distributor = [[Gustav film]] | released = {{film date|2025|8|8|df=y|[[Mednarodni filmski festival Locarno|Locarno]]}} | country = {{Plainlist| * Slovenija * Severna Makedonija }} | language = {{Plainlist| * slovenščina * albanščina * srbščina * bosanščina * makedonščina }} | gross = }} '''''Fantasy''''' je slovensko-makedonski [[dramski film]] iz leta 2025, ki ga je režirala in zanj napisala scenarij [[Kukla]] v svojem režijskem prvencu.<ref>{{Cite web|url=https://www.locarnofestival.ch/festival/program/film.html?fid=c72b46c2-087d-4d9b-9b96-33f417cd4a90&l=en&eid= |title= Fantasy|date=8 July 2025|access-date=22 July 2025|website= [[Mednarodni filmski festival Locarno]]|language=en}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Sarah Al Saleh]], [[Alina Juhart]] in [[Mina Milovanović]] kot prijateljice, ki raziskujejo kompleksnost spola, poželenja in samoodkrivanja ob srečanju s [[Transseksualec|transseksualno]] žensko Fantasy. Zgodba temelji na temi in likih Kuklinega kratkega filma ''Sestre'' iz leta 2020.<ref>{{Cite web|url=https://sfcfilmguide.si/2023/fiction-documentary/fantasy-2023/ |title= Fantasy|access-date=22 July 2025|website= [[Slovenski filmski center]] |language=en}}</ref><ref name="fan:hr">{{Cite web|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/fantasy-film-clip-locarno-kukla-transgender-woman-tomboys-1236332081/ |title=Kukla's 'Fantasy' Invites Women to “See Themselves Through Their Own Lens” (Exclusive Locarno Clip) |author=Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date=4 August 2025 |access-date= 4 August 2025|language=en}}</ref> Premierno je bil prikazan na [[Mednarodni filmski festival Locarno|Mednarodnem filmskem festivalu Locarno]] v sekciji filmarjev sedanjosti 8. avgusta 2025, kjer se je potegoval za [[zlati leopard|zlatega leoparda]].<ref name="lineup:sd">{{cite web|url=https://www.screendaily.com/news/locarno-unveils-2025-line-up-including-premiere-of-radu-judes-dracula/5206788.article |author=Mona Tabbara |date=8 July 2025 |title=Locarno unveils 2025 line-up including premieres of Radu Jude's 'Dracula', Kamal Aljafari's 'With Hasan In Gaza'|access-date=22 July 2025 |website=[[ScreenDaily]] |language=en}}</ref> Izbran je bil za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|slovenskega kandidata za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[99. podelitev oskarjev|99. podelitvi oskarjev]].<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja bo Fantasy |work=MMC RTV-SLO |date=2026-09-08 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-bo-fantasy/793167 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{cite web |date=8 September 2026 |title=Slovenski kandidat za nagrado OSKAR je film Fantasy režiserke Katarine Bogdanović – Kukle. |url=https://zdsfu.si/slovenski-kandidat-za-nagrado-oskar-je-film-fantasy-reziserke-katarine-bogdanovic-kukle/ |access-date=8 September 2026 |publisher=[[Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev]]}}</ref> == Vloge == * [[Sarah Al Saleh]] kot Mihrije * [[Alina Juhart]] kot Fantasy * [[Mina Milovanović]] kot Sina * [[Mia Skrbinac]] kot Jasna == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|fantasy-2023}} {{film-stub}} [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Slovenski dramski filmi]] [[Kategorija:Makedonski filmi]] [[Kategorija:Filmi o spolnosti]] [[Kategorija:Filmi o LGBT]] k0z26d3qjtb0xf7pd0og39pne63sa9c 0 608461 6748316 2026-09-09T10:20:26Z Octopus 13285 vladar 6748316 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = Zhenzhu Khan's name in stone base.png | caption = Kamnit podstavek v Džaolingu z vklesanim vladarskim imenom Jinču kagana | succession = [[Šuejantuoji|Kagan Šuejantuoja]] | reign = 628–645 | predecessor = [[Idi kagan]] | successor = [[Duomi kagan]] | birth_name = JIši Jinan (乙失夷男) | death_date = {{death date|645|10|21|df=yes}} | issue = Jemang <br> [[Duomi kagan]] | regnal_name = {{Lang-zh|c=真珠毗伽可汗|p=Zhēnzhū Píjiā Kèhán}} <br> {{Langx|otk|𐰘𐰃𐰨𐰇 𐰋𐰃𐰠𐰏𐰀 𐰴𐰍𐰣|lit=Pearl Wise Khan|translit=Yinčü Bilge Qaɣan}}). }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 645]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Šuejantuo]] csiwzxe7o3r949cqjggldydo8b8k7rw